323 KB53 KB195520252025Stanič, Dašaštevilka:1letnik:65str. 185-203ISSN:0024-3922DOI:10.4312/linguistica.65.1.185-203COBISSID_HOST:264727555URN:URN:NBN:SI:doc-3VJS9RF6itZaložba UniverzeLinguistica (Ljubljana)artificial intelligenceconceptual metaphorItalianitalijanščinajournalistic discoursekonceptualna metaforanovinarski diskurzumetna inteligencaLa concettualizzazione metaforica dell’intelligenza artificiale| analisi del discorso giornalistico italiano contemporaneo|The study analyses the representation of artificial intelligence in Italian journalistic discourse in 2025 (corpus CS25, created specifically for this research), comparing it with the linguistic situation up to 2006 (corpus itWaC). The approach is based on the conceptual metaphor model (Lakoff/Johnson, 1980; Kövecses, 2010), which enables investigation of how AI is understood and represented through metaphorical linguistic expressions. The analysis shows that twenty years ago, the language was predomi-nantly technical and definitional, dominated by the metaphors AI IS A SPACE and AI IS A TOOL, with marginal personification or anthropomorphic representation. In 2025, journalistic discourse presents a more complex and articulated metaphorical system: AI IS A PERSON emerges as the central metaphor, with subcategories such as AI IS AN INTERLOCUTOR (the most frequent metaphor), AN ADVERSARY/ENEMY, AN ASSISTANT and A CREATOR/ARTIST, while new metaphors such as AI IS A NATU-RAL FORCE and AI IS A GOAL also appear. The results highlight an evolution from technical language to a repertoire rich in anthropomorphic and relational metaphors, reflecting the growing pervasiveness of AI in everyday life and its influence on public discourse, social perception and cultural expectationsPrispevek obravnava metaforično konceptualizacijo umetne inteligence (UI) v italijanskem novinarskem diskurzu. Osredotoča se na leto 2025 (z analizo korpusa CS25, ustvarjenega posebej za to raziskavo) ter primerja ugotovitve z jezikovno situacijo do leta 2006 (korpus itWaC). Raziskava temelji na modelu konceptualne metafore (Lakoff/Johnson, 1980; Kövecses, 2010), ki omogoča preučevanje načina, kot kaj jo predstavljajo metaforični jezikovni izrazi, ki jih v zvezi z njo uporabljamo. Analiza kaže na precejšnje spremembe. Pred dvajsetimi leti je bil jezik o UI pretežno tehničen in definicijski: prevladovali sta metafori UI JE PROSTOR in UI JE ORODJE, personifikacija pa je bila le občasna. Nasprotno pa novinarski diskurz leta 2025 razkriva veliko bolj kompleksen in razvejan metaforični sistem. Osrednja konceptualna metafora je UI JE OSEBA, ki se razčlenjuje v številne podkategorije: UI JE SOGOVORNIK (najpogostejša metafora), UI JE NASPROTNIK/SOVRAŽNIK, UI JE POMOČNIK in UI JE USTVARJA-LEC/UMETNIK. Vzporedno s temi se pojavljajo tudi nove metafore, kot sta UI JE (NARAVNA) SILA in UI JE CILJ. Rezultati poudarjajo pomemben premik od tehničnega jezika k bogatemu repertoarju antropomorfnih metafor, kar odraža vse večjo vključenost UI v vsakdanje življenje in njen naraščajoči vpliv na javni diskurz, družbeno percepcijo in kulturna pričakovanjaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta