397 KB31 KB201020252016Hrovatin, JasnaPišot, SašaPlevnik, Matejštevilka:2letnik:7str. 139-152COBISSID:1539491524ISSN:2232-2620URN:URN:NBN:SI:doc-3SCYUODCenUniverza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba AnnalesAnnales kinesiologiae (Koper)ergonomic furniture adaptationergonomijakvaliteta življenjaolder adultsprilagoditev pohištvaquality of lifesamoocena kakovosti življenjaself-assessed quality of lifestarejši odrasliHealthy ageing at home| Zdravo staranje na domu| ergonomics adaptations of interior design and self-assesed quality of life of older adults of the municipality of Ljubljana| ergonomska prilagoditev notranje opreme in samozaznana ocena kakovosti življenja na primeru starejših odraslih v mestni občini Ljubljana|Population is ageing and many nations already respond by developing and promoting special strategies of healthy ageing. Living environment is one of the factors that can contribute to healthy and safe ageing at home, providing that it is well adapted to the needs of older adults. On the contrary, it can cause stress, discomfort and lead to injuries, resulting in the loss of independence and autonomy. With the use of a questionnaire, conducting a survey and an analysis regarding the adaptability of living environment to the needs of older adults, we obtained an insight into the quality of living environment of the elderly. In the Quality of Life Survey as a part of the A-Qu-A questionnaire, the participants were 198 older adults with an average age of 71.5 % 5.2 years of age. Further on, 83 of them participated in the study of the %Adaptation of the Living Environment to the Needs of Older People,% carried out in the homes of the participants, (with an average of 76 % 1.2 years of age). The results showed that there is a significant difference between the subjective evaluation of the participants and the evaluation by the professionals regarding the estimation of appropriate lighting. The participants who estimated their quality of life as better are more likely to have sufficient or adequate lighting and more adaptations in the kitchen, which makes daily kitchen work easy and safe. Further investigation dealt with the ergonomic adaptation of the bathrooms, where we found out that less than 15 % of the participants installed the handrails in the shower or bath tub, which can significantly contribute to safety. Additionally, physical capability as part of quality of life negatively correlates with the number of adaptations made in bathroom (r = -0.149; p = 0.039), which refers to the fact that the adaptation of accessories (handrails) were only installed when the need for them appeared. With minor changes in the living environment and taking care for maintaining psycho-physical capabilities, older adults can easily and safely perform everyday tasks, which prolongs an individual%s autonomy and independence % the fact we are still not sufficiently aware ofČloveštvo se stara in mnoge države so se na to dejstvo že odzvale z razvijanjem in promocijo ukrepov za zdravo staranje. Bivalno okolje je eden od dejavnikov, ki lahko prispevajo k zdravemu, predvsem pa k varnemu staranju na domu, če je le to urejeno in prilagojeno potrebam, ki jih imajo starejši odrasli. V nasprotnem primeru lahko neprilagojeno bivalno okolje povzroča stres, slabo počutje in izgubo samostojnosti, poleg tega pa je lahko tudi vzrok za poškodbe. V raziskavi o kvaliteti življenja je sodelovalo 198 starejših odraslih s povprečno starostjo 71 % 5,2 let. Nadalje se je 83 izmed vseh udeležilo tudi raziskave "Prilagojenost bivalnega okolja potrebam starejših oseb", ki se je izvajala na domovih uporabnikov (povprečna starost 76 % 1,2 leti). Študijo smo izvedli z uporabo dveh prilagojenih vprašalnikov ter osebnim vpogledom v bivanjski prostor udeležencev. Ugotavljamo, da glede na priporočila obstajajo pomembne razlike med oceno primerne osvetlitve po mnenju starostnikov v primerjavi s strokovno oceno izmerjeno na domu. Starostniki, ki so imeli primerno urejeno osvetljenost prostorov, so kvaliteto svojega življenja ocenjevali višje in so poročali tudi v več primerih prilagoditev v kuhinji, ki olajša dnevno delo v kuhinji. Nadalje smo raziskali stanje ergonomske prilagojenosti kopalnic udeležencev, kjer smo ugotovili, da je manj kot 15 % sodelujočih v raziskavi že uredilo ustrezne ročke za oporo v kopalnici pod tušem ali v kopalni kadi. Telesna zmogljivost teh posameznikov, kot komponenta kvalitete življenja, statistično značilno negativno korelira s številom prilagoditev v kopalnici (r = -0,149; p = 0,039). Ti svojo telesno zmogljivost kot del kvalitete življenja ocenjujejo nižje. To vodi do ugotovitve, da prilagoditve bivalnega prostora starostniki uredijo šele, ko jih potrebujejo. Z manjšimi prilagoditvami v bivalnem okolju ter z ohranjanjem psiho-fizične zmogljivosti bi starejši odrasli lahko vsakdanja opravila izvajali lažje, z manj napora in bolj varno. To bi pomenilo daljše samostojno in neodvisno bivanje starejših odraslih v domačem okolju - dejstvo, ki se ga ne zavedamo dovoljTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper