409 KB50 KB200520252025Fošner, AjdaGrdović Gnip, AnaLaporšek, SuzanaSedmak, SuzanaStubelj, IgorŠirok, KlemenŠvagan, BarbaraZirnstein, Elizabetaštevilka:3/4, prilogaletnik:73str. 271-281DOI:10.52165/sport.73.3-4.271-281COBISSID_HOST:263127299ISSN:3024-0603URN:URN:NBN:SI:doc-2W2FFC3HslZaložba Univerze v LjubljaniŠport (Ljubljana)competenciesfuture skillskompetencenapovedovanje kompetenceprihodnostskill forecastingsport industryšportna panogatechnological changetehnološke spremembeveščineworkforce developmentKompetence prihodnosti v športni industriji| Future skills in sport industry|The sport industry is undergoing rapid transformation driven by digitalisation, automation, and the spread of artificial intel-ligence. These shifts are reshaping workforce demands and raising questions about the adequacy of existing competency models. This article applies a foresight-oriented methodol-ogy, adapting international skills anticipation practices to the specificities of sport. The analysis relies primarily on grey lit-erature, including industry foresight reports and benchmarks findings against the European Skills, Competences, Qualifica-tions and Occupations (ESCO) framework and a recent sys-tematic review of sport management competencies. Results show strong convergence between established competen-cies—such as leadership, communication, adaptability, and ethical commitment—and emerging requirements for digital, data, and AI-related skills. At the same time, critical gaps are evident: cybersecurity, digital security, and advanced digital skills (e.g., immersive media, AI governance). These competen-cies are insufficiently reflected in current frameworks despite their growing importance. The study concludes that curricula and training pathways in sport must integrate both technical and human-centred competencies. Flexible formats such as micro-credentials can serve to strengthen the missing skillsŠport kot gospodarska panoga doživlja hitro preobrazbo, ki jo poganjajo digitalizacija, avtomatizacija in širjenje umetne inteligence. Ti premiki preoblikujejo zahteve na trgu dela in odpirajo vprašanja o ustreznosti veljavnih kompetenčnih mo-delov. Članek uporablja metodologijo predvidevanja potreb po znanju in veščinah (angl. skills anticipation) ter jo prilaga-ja posebnostim športne industrije. Analiza temelji na pregle-du sive literature, kot so poročila o strateškem predvideva-nju in svetovalna poročila, ter izsledke primerja z evropskim ogrodjem znanja, veščin, kompetenc in poklicev (ESCO) ter nedavnim sistematičnim pregledom kompetenc na področju športnega menedžmenta. Rezultati kažejo na dopolnjevanje tradicionalnih kompetenc, kot so vodenje, komunikacija, prila-godljivost in etična zavezanost, z novimi zahtevami po digital-nih, podatkovnih in povezanih kompetencah. Hkrati pa se ka-žejo pomembne vrzeli: kibernetska varnost, digitalna varnost in napredne digitalne veščine (npr. imerzivne tehnologije, upravljanje umetne inteligence). Ugotavljamo, da morajo izo-braževalni programi in usposabljanja v športu združevati teh-nične in k človeku usmerjene kompetence. Prilagodljive oblike izobraževanja in usposabljanja, kot so mikrodokazila, pa naj se dodatno osredotočijo na potrebne specialne veščine in kom-petence, ki so bila prepoznane kot nezadostno zastopaneTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za šport