370 KB52 KB454 KB50 KB201520252015Balkányi, MagdolnaEdelman, JoshuaMaanen, Hans vanSzabó, AttilaŠorli, MajaToome, Hedi-LiisWilders, Marline Lisetteštevilka:1/2letnik:3str. 74-97, 280-303ISSN:1855-4539ISSN:1855-850XCOBISSID:239685632COBISSID:249943040URN:URN:NBN:SI:DOC-1PDSFA1GenslAmfiteater (Ljubljana)DebrecenEuropeEvropagledališčegledališko občinstvoGroningeninternational comparative theatre surveymednarodne primerjaveSTEPTartutheatertheatre audienceTynesideGledalci - kdo so?| a demographic analysis of theatre audiences in four European cities| demografska analiza gledališkega občinstva v štirih evropskih mestih| Spectators, who are they?|When speculating on how theatre functions in a society, the most obvious questions are how many people make use of the theatre that is on offer and, subsequently, which parts of the population make use of what types of theatrical events. In this article, both questions are answered for the cities of Debrecen in Hungary, Groningen in the Netherlands, Tyneside in the United Kingdom and Tartu in Estonia. After explaining the research design within the STEP City Study and some methodological difficulties, we attempt to present a precise picture of the different audiences, their preferences and frequencies of theatre visits. Based on the data collected in these four cities, comparative conclusions may be drawn about the parts of the population which make use of the theatre supply in general and in more detail. One remarkable outcome is that in Groningen, 8.4% of the city population makes use of the professional theatre supply for adults, whereas in Tartu, this percentage is 20.7%Ko razmišljamo, kako gledališče deluje v družbenem okviru, sta najočitnejši vprašanji, koliko ljudi se poslužuje gledališke ponudbe in, posledično, kateri deli prebivalstva si ogledajo določene tipe gledaliških dogodkov. V članku na obe vprašanji odgovorimo ob primerih madžarskega mesta Debrecen, nizozemskega mesta Groningen, britanskega mesta Tyneside in estonskega mesta Tartu. Ko pojasnimo, kako je bila zasnovana raziskava v okviru Študije mest, in razrešimo nekatere metodološke težave, poskušamo predstaviti natančno sliko več različnih vrst občinstva, njegovih preferenc in pogostosti obiskov gledališča. Na podlagi podatkov, zbranih v omenjenih štirih mestih, je mogoče na splošno in podrobneje priti do primerjalnih sklepov o delih prebivalstva, ki si ogledajo gledališko ponudbo. Eden od zanimivih rezultatov pokaže, da v Groningenu poklicno gledališko ponudbo za odrasle izkoristi 8,4 % mestnega prebivalstva, medtem ko v Tartuju primerljivi delež znaša 20,7 %TEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovenski gledališki inštitut (SLOGI)