40 KB530 KB34 KB200220262012Hlebec, Valentinaštevilka:2letnik:51str. 120-127ISSN:0351-0026COBISSID:31184477URN:URN:NBN:SI:doc-1E4UIJMSslInštitut za varovanje zdravja Republike SlovenijeZdravstveno varstvoHealthMunicipalitiesObčineOlder peopleoskrba na domuSloveniaSlovenijaSocial security systemSocialno varstvoStarostnikiZdravjeKontekstualni dejavniki uporabe oskrbe na domu v Sloveniji| Contextual factors of home care utilization in Slovenia|Background: Andersen's behavioural model for predicting the use of health care services has already been used to explain the utilization of home care services or other community type services. The model includes predisposing and enabling factors and illness level. We will use the enabling factors to explain variability in the utilization of home care services across Slovenian municipalities. Methods: Multiple classification analysis is performed on municipalities as units of analysis. The dependent variable is the number of users of home care among 1000 residents of the municipality (both 65+). Several enabling factors are included in the model, which measure the characteristics of municipalities and their residents. Results: Enabling factors explain 13% of the variability in the number of home care users. Significantly more users are found in municipalities that are more urban, have a lower number of residents per km2, have a higher proportion of students and percentage of active population. Organizational factors (the price of services and the provision of services during afternoons, weekends and holidays) are not related to the number of users, and nor is the number of residents receiving financial social assistance. Conclusions: The study revealed important determinants of the utilization of home care services in Slovenian municipalities. The lack of a significant relationship between the number of users and organizational factors can be attributed to the novelty of this program in Slovenia. We stress the need to conduct more research in this field, especially the collection of data on the individual level of usersUvod: Andersenov behavioralni model za pojasnjevanje uporabe storitev zdravstvenega sistema se uporablja tudi za pojasnjevanje uporabe storitev oskrbe na domu in drugih storitev oskrbe, ki so v domeni skupnosti. V model so vključeni dispozicijski in kontekstualni dejavniki (družinski in skupnostni) ter potreba po storitvah. V prispevku bomo obravnavali skupnostne kontekstualne dejavnike in njihov vpliv na uporabo storitev oskrbe na domu. Metode: V prispevku je uporabljena multipla klasifikacijska analiza na ravni občin. Odvisna spremenljivka je število uporabnikov oskrbe na domu glede na 1.000 prebivalcev v občini (oboje 65+). V model je vključenih več kontekstualnih spremenljivk, ki opisujejo značilnosti lokalnih skupnosti (občin) in prebivalcev. Rezultati: Kontekstualni dejavniki pojasnjujejo 13 % variabilnosti števila uporabnikov oskrbe na domu. Uporabnikov je sorazmerno več v urbanih občinah, občinah z manjšo gostoto prebivalstva, v občinah z večjim deležem študentov in delovno aktivnih prebivalcev. Organizacijski dejavniki (cena storitev za uporabnika in ponudba oskrbe ob popoldnevih, koncih tedna in ob praznikih) nimajo statistično značilnega vpliva na število uporabnikov oskrbe na domu, prav tako ne delež prejemnikov denarnih socialnih pomoči. Zaključek: Raziskava uporabe oskrbe na domu na sekundarnih agregiranih podatkih na ravni občin je dala zanimive, a omejene rezultate. Nepričakovane in statistično neznačilne povezave je mogoče pripisati sorazmerni novosti programa oskrbe na domu. Izpostavljamo tudi nujnost raziskovanja oskrbe na domu na individualni ravni oziroma ravni uporabnikovTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut za varovanje zdravja RS