267 KB46 KB199220252022Hamilton, John T.številka:120/121letnik:31str. 29-50DOI:10.32022/PHI31.2022.120-121.2COBISSID_HOST:119604227ISSN:1318-3362URN:URN:NBN:SI:doc-11KSMDEHenInštitut Nove revije - Zavod za humanistikoPhainomena (Ljubljana)M. HeideggerparentezaparenthesisprevodrecepcijareceptiontradicijatraditiontranslationParentheses of reception| čemu filologi v ubožnem času?| Parenteze recepcije| what are philologists for in a destitute time?|Zdi se, da srečanje med sprejetimi pesniškimi tradicijami in racionalno kritiko recepcijo sámo zaznačuje kot prekinitev. Tradicija se dotakne sedanjega diskurza in kliče ovrednotenje z vidika sedanjosti. Kot takšna, recepcija zahteva prevod, ki se spoprime s tovrstnim razmerjem. Posledica takšne opredelitve vprašanja recepcije je, da sprejeta preteklost obstaja parentetično, vključena je v sedanjost, čeprav je od nje hkrati nekako razločena. Posebej provokativno ponazoritev prelomne in parentetične narave recepcije, zaobsegajočo tudi strategije prevajanja, je mogoče najti v življenju in delu Martina Heideggra, ki je vztrajno, morda bolj kot katerikoli drugi filozof dvajsetega stoletja, reflektiral medsebojni odnos med pesniško tradicijo in mišljenjemTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut Nove revije - Zavod za humanistiko