481 KB148 KB199220252024Šegedin, Petarštevilka:128/129letnik:33str. 85-142DOI:10.32022/PHI33.2024.128-129.5ISSN:1318-3362COBISSID_HOST:205036547URN:URN:NBN:SI:doc-1052J5DPdeInštitut Nove revije - Zavod za humanistikoPhainomena (Ljubljana)deatheksistencaexistencefreedomHeideggerrazumevanjesmrtsvobodaunderstandingDas Freisein| zum Begriff des Seinkönnens in Sein und Zeit|Prispevek obravnava razumevanje tubiti v smislu »môči-biti zmožnosti biti« (Seinkönnen) ali »možnosti« (Möglichkeit) znotraj dela Bit in čas (Sein und Zeit) Martina Heideggra. V jedru takšnega pojmovanja je okoliščina, da Heidegger možnosti ne razume kot modalne kategorije, ki je v logičnem smislu nasprotna nujnosti in v ontološkem smislu nasprotna realnosti. Heideggra zanima možnost kot taka, se pravi, možnost kot »realna možnost«. Članek pokaže, da to pojmovanje temelji na Heideggrovi analizi smrti. Kot »možnost popolne tubitne nemožnosti« je smrt poslednja, neizogibna in najnotrišnja možnost slehernega človeškega bitja. Skušamo pokazati, da je možnost smrti, kot najlastnejša možnost tubiti, ki se je vendar časovno ne da določiti, element, ki omogoča tubit za njeno enkratno prosto, svobodno eksistencoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut Nove revije - Zavod za humanistiko