156 KB0 KB195520252012Antonio, Juliano DesideratoTrombini Rahmen Cassim, Fernandaštevilka:52str. 323-336ISSN:0024-3922COBISSID:50820194URN:URN:NBN:SI:doc-0TRWLVF1enptZnanstvena založba Filozofske fakulteteLinguistica (Ljubljana)akademski diskurzanaliza diskurzaanalyse du discourscohérencediscours académiquegovorjeni jezikkoherencaoralportugais brésilienportugalščinaCoherence relations in academic spoken discourse|According to Rhetorical Structure Theory, implicit propositions emerge from the combination of pieces of text which hang together. Implicit propositions have received various labels as coherence relations, discourse relations, rhetorical relations or relational propositions. When two portions of a text hold a relation, the addressee of the text may recognize the connection even without the presence of a formal sign as a conjunction or a discourse marker. In this paper we claim that some intrinsic spoken discourse phenomena like paraphrasing, repetition, correction and parenthetical insertion hold coherence relations with other portions of discourse and, thus, may be considered strategies for the construction of coherence. The analysis, based on academic spoken discourse (five university lectures in Brazilian Portuguese), shows that these phenomena are recurring and relevant for the study of spoken discourseTeorija retorične strukture zagovarja tezo, da iz določenih kombinacij sopostavljenih besedilnih enot vznikajo implicitne propozicije. Implicitne propozicije so dobile različna poimenovanja, kot so koherenčni odnosi, diskurzivni odnosi, retorični odnosi in relacionalne propozicije. Ko je med dvema deloma besedila vzpostavljen odnos, naslovnik besedila prepozna povezavo med njima tudi brez formalnega znaka, kot je na primer veznik ali diskurzni označevalec. V prispevku pokažemo, da lahko nekatere govorne prvine, kot so parafraziranje, ponavljanje, popravljanje in vrinjeni stavek, vzpostavijo koherenčni odnos med besedilimi enotami, zato jih lahko obravnavamo kot strateška sredstva pri ustvarjanju besedilne koherence. Rezultati analize, osnovane na akademskem govorjenem diskurzu (pet predavanj v brazilski portugalščini), potrjujejo pogostost tovrstnih pojavov in utemeljujejo relevantnost tovrstnih raziskav za poznavanje govorjenega jezikaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta