305 KB61 KB198420242008Filipovič Hrast, MašaRakar, Tatjanaletnik:24številka:57str. 21-43ISSN:0352-3608COBISSID:27196253URN:URN:NBN:SI:doc-0QKC74V6slFakulteta za družbene vedeSlovensko sociološko društvoDružboslovne razpraveBlaginjaConflictsdružbaDružbena kohezijaDružbene skupineDržava blaginjeKonfliktinestrpnostSistemiSocial cohesionSocial groupssocietySystemsWelfareWelfare stateNestrpnost in sistemi blaginje|A cohesive society is a society in which all its parts contribute to the collective social project and welfare, and where conflicts between social aims and groups are minimised. Along with other relevant factors, welfare systems have an influence on the cohesion of contemporary societies. Existing welfare systems such as the conservative-corporatist, social-democratic, liberal, catholic and former state-socialist types are based on different hierarchies of spheres (such as the market, state, civil society and community) from which we obtain resources for social protection and welfare. The consequences of these differences in the hierarchies are the different levels of decommodification in society. This seems particularly important for studying tensions in society as one of the perspectives of observing social cohesion since the welfare systemćs characteristics influence the relations among different social groups. The article analyses the level of (perceived) tensions among the following groups: old and young, rich and poor, workers and management, men and women. In the framework of a comparative analysis among selected EU countries the authors try to show how the studied countries are classified according to the level of tensions in society and what is its relationship with the welfare systems established in the examined countriesKohezivna družba je tista družba, v kateri vsi njeni deli pripomorejo h kolektivnemu družbenemu projektu in blaginji, konflikti med družbenimi cilji in skupinami pa so zmanjšani na najmanjšo mogočo mero. Na kohezivnost sodobnih družb imajo poleg drugih dejavnikov nedvomno vpliv tudi sistemi blaginje, ki so se izoblikovali v zgodovinskem razvoju posameznih družb. Obstoječi blaginjski sistemi kot so konservativno-korporativistični, socialno-demokratski, liberalni, katoliški ter nekdanji državno-socialistični temeljijo na različnih hierarhijah sfer (kot so trg, država, civilna družba in skupnost) iz katerih posamezniki pridobivamo sredstva za zagotavljanje socialne varnosti in blaginje. Razlike v hierarhiji sfer v zagotavljanju socialne varnosti in blaginje pa imajo za posledico različno stopnjo dekomodifikacije v družbi. Ta se zdi še posebej pomembna pri proučevanju nestrpnosti v družbi kot možni perspektivi opazovanja družbene kohezije, saj sistemi blaginje s svojim delovanjem posegajo v odnose med različnimi skupinami v družbi in lahko nanjo pomembno vplivajo. V članku avtorici analizirata stopnjo (zaznane) nestrpnosti med naslednjimi skupinami: starimi in mladimi, bogatimi in revnimi, delavci in menedžmentom ter moškimi in ženskami. V okviru primerjalne analize med izbranimi državami Evropske unije ugotavljata kako se proučevane države razvrščajo glede na stopnjo nestrpnosti v družbi in v kakšnem odnosu je ta stopnja s sistemi blaginje, ki so značilni za obravnavane državeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko sociološko društvo