451 KB127 KB201220252024Hajzler, Sashaštevilka:3letnik:64str. 103-135ISSN:0353-0329DOI:10.51663/pnz.64.3.05COBISSID_HOST:217521923URN:URN:NBN:SI:doc-0LITTBPIslInštitut za novejšo zgodovinoPrispevki za novejšo zgodovinoborder technologiesEU policiesmejne tehnologijemešane patruljemigracijemigrationmixed police patrolspolitike EUprisilna vračanjapushbacksSlovenian southern borderslovenska južna mejaBodeča žica in reka Kolpa| presečišča zgodovine in sodobnosti|This article presents empirical fragments that point to ways in which a more comprehensive set of sources can illuminate the range of interactions that materialize borders, beyond their strictly administrative or theoretical understanding. The article specifically examines transformations of the Slovenian southern border from 2015 to the present, focusing on its properties and functions in relation to irregular migration. The analysis takes into account not only the physical border, including fences, barbed wire and other border technologies, but also considers the role of state apparatus through its established institutes of bordering, such as mixed patrols, through its administrative-legal aspects, such as bilateral agreements, and through the forced returns and consequential deaths at the border. The anatomy of the border is in this part analyzed as a historical and political tool of the EU project, by juxtaposing official institutional discourse on one side, and the discourses of migrants, freedom of movement initiatives and border forensics on the other. This approach illuminates the complexity of contemporary transformations of Slovenia's southern border in the context of migration, elaborating the junction points between different political languages coming from »above« and »below« at the time of the analyzed period of time. By integrating perspectives "from below", this article calls for consideration of a broader methodological apparatus and perspectives which could bring new insights for border historiographyČlanek temelji na empiričnih fragmentih, ki kažejo na načine, kako bi lahko prebirali celovitejši nabor virov, z namenom preseganja striktno administrativnega ali teoretskega razumevanja meja, s tem pa osvetli vrsto drugih interakcij – dejavnikov materializacije meja. Prispevek konkretneje obravnava faze (re)materializacije slovenske južne meje od leta 2015 do danes, preko njenih lastnosti in funkcij v odnosu do iregularnih migracij. Poleg fizične meje, vključno z ograjami, žicami in drugimi mejnimi tehnologijami, v obravnavo vključuje tudi vlogo državnih aparatov – mešanih patrulj, ter klasičnih upravno-pravnih vidikov – bilateralnih sporazumov, zaključi pa s primerom prisilnih kolektivnih vračanj in posledičnih smrti na meji. Anatomija meje je v tem delu analizirana kot zgodovinsko-politično orodje projekta EU, tako da sooči uradni institucionalni diskurz in izkušnjo »od spodaj«. Ta vidik osvetljuje preko pričevanj ljudi na poti, poročil iniciativ za svobodo gibanja in aktivistično-novinarske mejne forenzike. Omenjeni pristop osvetljuje kompleksnost sodobnih transformacij slovenske južne meje v kontekstu migracij in elaborira stičišča med različnimi političnimi jeziki, ki prihajajo od »zgoraj« in »spodaj« v času analiziranega časovnega obdobja. Z upoštevanjem perspektiv „od spodaj“ članek spodbuja uporabo širšega metodološkega nabora in perspektiv preučevanja zgodovine meja, ki lahko prinesejo nova spoznanja k področju mejne historiografijeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut za novejšo zgodovino