831 KB44 KB195520252014Schneider, Klaus PeterSickinger, Pawelštevilka:letn. 54str. 113-127ISSN:0024-3922COBISSID:56781154URN:URN:NBN:SI:doc-0EB3IQC7enZnanstvena založba Filozofske fakulteteLinguistica (Ljubljana)anglaisangleščinaCadre européen commun de référence pour les languesCECRLcompétence pragmatiqueEnglishpragmatična kompetencapragmatična zmožnostSEJOSkupni evropski jezikovni okvirtuji jezikiPragmatic competence and the CEFR| pragmatic profiling as a link between theory and language use|The functional and communicative perspective on language advocated in the Common European Framework of Reference for Languages (CEFR), hides the fact that, while the CEFR programmatically emphasises the role of pragmatic competence in language learning, it provides little guidance in how to transform the domain of language learning, teaching and testing, accordingly. In the present paper, we argue for an extended and more detailed treatment of pragmatic competence in the context of the CEFR, that we think is necessary to enable practitioners to implement this conception of communicative competence in their everyday work. Whereas a gap between the CEFR's programmatic vision and practical requirements has been noted and addressed, e.g. by the creation of reference level descriptions (RLDs) for individual languages, the pragmatic component has thus far not been thoroughly covered by the respective initiatives, such as the English Profile. Based on a review of definitions of pragmatic competence in the linguistic literature, we claim that a customised methodology will be necessary to fully integrate pragmatic competence into CEFR-based descriptions of language competence, especially if these descriptions are to be operationalised in language testing and certification. We then present our own approach to the issue of assessing pragmatic competence, which is part of an ongoing research project called Pragmatic Profiling (PRA.PRO). One of the main goals of this project is to establish pragmatic profiles of different varieties of English based on native speaker communicative behaviour, elicited via a variety of tasks in a standardized questionnaire format (the Questionnaire on English Usage), and other methods. The pragmatic norms derived from this empirical data can be directly compared with learner performance, which will ultimately allow us to assess divergence from native speaker norms and, thereby, evaluate levels of developing pragmatic competence in learners. Our primary concern is to point out that more empirical research is needed to link the levels of theoretical description and concrete communicative performance, and that the methodology employed in PRA.PRO is a promising route to achieving this goalFunkcijska in komunikacijska perspektiva, ki jo zagovarja Skupni evropski jezikovni okvir (SEJO), prikriva dejstvo, da SEJO navkljub načrtnemu poudarjanju pragmatične zmožnosti pri učenju jezika ponuja le malo napotkov za hkratno spremembo jezikovnega učenja, poučevanja in testiranja. V prispevku se avtorja zavzemata za bolj poglobljeno in natančnejšo obravnavo pragmatične kompetence, kakršna je po njunem mnenju za praktike pri uporabi koncepta komunikacijske kompetence pri njihovem vsakodnevnem delu nujna. Medtem ko je bila vrzel med programsko vizijo Skupnega evropskega jezikovnega okvira in praktičnimi potrebami že zaznana in obravnavana, npr. pri sestavljanju opisnikov za referenčne stopnje za posamezne jezike, pa pragmatične komponente ustrezne pobude - kot npr. English Profile - še niso ustrezno obravnavale. Po pregledu definicij pragmatične kompetence v jezikoslovni literaturi avtorja trdita, da bo za popolno vključitev pragmatične zmožnosti v opisnike jezikovne kompetence potrebna prilagojena metodologija, še posebej, kadar so ti opisniki namenjeni uporabi pri testiranju in certificiranju. V nadaljevanju članka predstavljava svoj pristop k vrednotenju pragmatične kompetence; gre za del projekta z naslovom Pragmatično profiliranje (Pragmatic Profiling, PRA.PRO). Eden od ključnih ciljev projekta je vzpostavitev pragmatičnih profilov za različne zvrsti angleščine, ki bi temeljili na komunikacijskih vzorcih naravnih govorcev in bi bili pridobljeni na različne načine, npr. s standardiziranim vprašalnikom in drugimi metodami. Pragmatične norme, izpeljane iz empiričnih podatkov, lahko takoj primerjamo z dosežki učencev, to pa nam omogoči primerjavo z normo rojenega govorca in s tem oceno stopnje razvoja pragmatične kompetence učenca. Predvsem želita poudariti, da potrebujemo za povezavo med teoretičnim opisom ravni in konkretnim komunikacijskim dosežkom empirične raziskave in da se na poti do zastavljenega cilja metodologija, uporabljena v projektu PRA.PRO, zdi obetavnaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta