3027 KB861 KB0 KB2016Adam, AndrejBorstner, BojanXIV, 364 str., 30 cmCOBISSID:22661896URN:URN:NBN:SI:doc-064OJM8WslA. Adamvisokošolska deladeveloping critical thinkingdisertacijedissertationsfilozofijaphilosophypoučevanje filozofijerazvijanje kritičnega mišljenjateaching methodsteaching philosophyučne metodeProblemi poučevanja filozofije v gimnaziji| doktorska disertacija|The dissertation Challenges of Philosophy Teaching in Grammar School first argues that directed philosophical dialogue is the best method for teaching philosophy in class. This justifiably gives hope of raising autonomous and critical individuals, who are not being trained for pre-existing roles in society. Nevertheless, the dialog itself is insufficient for such an outcome. It is unable to prevent education directed at meeting society's demands or the indoctrination of youth that is being implemented in the name of interests of western societies including Slovenia, all with the support of the educational system designed by the current socio-economic interests. Consequently, philosophy teaching along with teaching as such should be designed in a way that makes critical thinkers deal with social reality and ways to change it. One should strive for an environment in which autonomous critical individuals will be able to realise themselves. For this, philosophy needs to take on an activist role. Next, by examining the philosophical heritage, we find great thinkers and ideas that support this view. There are two authors who stand out: Kant and Russell. Through the interpretation of their philosophy, it becomes clear that an autonomous critical individual is someone, who masters informal logic, is educated or is inclined to nurture critical thinking and acts towards an environment where a critical mind may thrive. All these three are united under Kant's Bildung or education. Further, the views on education of key authors of the movement for critical thinking are presented. Studying their discussion reveals the boundaries of the movement especially how they fail to concretely bring about change in the society and with that also to raise autonomous and critical individuals. Therefore, philosophy teaching and philosophy itself are obliged to investigate and change unjust social reality in case of its existence. As such, philosophy class should be aimed at making students move beyond a mere debate over living in abundance to activating them to fight for a society, where social roles are not predetermined and philosophy holds its placeV nalogi Problemi poučevanja filozofije v gimnaziji najprej utemeljujemo, da je vodenje filozofskega dialoga pri pouku filozofije najboljša metoda poučevanja filozofije. Tako lahko najbolj upravičeno upamo, da bomo vzgojili avtonomne, kritično razmišljajoče osebe, ki se v šoli ne pripravljajo za vnaprej določene družbene vloge. Nato razvijemo trditev, da zgolj izvajanje filozofskega dialoga ni zadosten pogoj za vzgojo avtonomnih, kritično razmišljajočih oseb. Sam po sebi ne more preprečiti vzgoje za vnaprejšnje vloge in indoktrinacije mladih, ki se danes - zaradi umeščenosti šole v dani družbeno-ekonomski kontekst - vendarle dogaja v imenu ekonomskih interesov zahodnih družb in tudi Slovenije. Zaradi tega je treba poučevanje filozofije in poučevanje na sploh zasnovati tako, da se bodo kritični misleci ukvarjali še z družbeno stvarnostjo in njenim spreminjanjem. Treba si je prizadevati za takšno stvarnost, kjer se bodo avtonomne, kritično misleče osebe sploh lahko udejanjile. Filozofija mora potemtakem postati tudi aktivistična. Zatem se ozremo v zgodovino, v filozofsko dediščino in pokažemo, da v njej najdemo mislece in ideje, ki že trdijo podobno. Izpostavimo zlasti dva avtorja: Kanta in Russella. Naša interpretacija njune filozofije vzgoje pokaže, da avtonomna, kritično razmišljajoča oseba obvlada neformalno logiko, ima privzgojene drže oziroma stremljenja kritičnega misleca in si hkrati dejavno prizadeva za takšno družbeno okolje, kjer je mogoče uspevati kot kritični mislec. Cilj vzgoje, kantovskega Bildung (oblikovanja duha), in naloga filozofije v šoli je potemtakem vzgajanje prav takšnih oseb. Po tem koraku se ozremo še na stališča o vzgoji nekaterih ključnih avtorjev gibanja za kritično mišljenje. Z raziskavo njihove medsebojne razprave pokažemo ideološke meje tega gibanja. Izpostavimo zlasti njihovo odpoved dejavnemu spreminjanju družbene stvarnosti in opozorimo, da utegnemo s tem izgubiti tudi samo možnost vzgoje avtonomnih, kritično mislečih oseb. Zaradi tega poučevanju filozofije in filozofiji naložimo dolžnost raziskovanja in spreminjanja krivičnih danosti družbe, v kolikor so te krivične danosti resnične. Pouk filozofije si torej mora prizadevati za vzgojo takšnih oseb, ki o teh danostih ne bodo samo razmišljale, temveč se bodo podale v boj za družbo, kjer vloge niso že vnaprej razdeljene in kjer je šele mogoče filozofiratiTEXTvisokošolska delatheses and dissertationsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Mariboru, Filozofska fakulteta