{"?xml":{"@version":"1.0"},"edm:RDF":{"@xmlns:dc":"http://purl.org/dc/elements/1.1/","@xmlns:edm":"http://www.europeana.eu/schemas/edm/","@xmlns:wgs84_pos":"http://www.w3.org/2003/01/geo/wgs84_pos","@xmlns:foaf":"http://xmlns.com/foaf/0.1/","@xmlns:rdaGr2":"http://rdvocab.info/ElementsGr2","@xmlns:oai":"http://www.openarchives.org/OAI/2.0/","@xmlns:owl":"http://www.w3.org/2002/07/owl#","@xmlns:rdf":"http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#","@xmlns:ore":"http://www.openarchives.org/ore/terms/","@xmlns:skos":"http://www.w3.org/2004/02/skos/core#","@xmlns:dcterms":"http://purl.org/dc/terms/","edm:WebResource":{"@rdf:about":"http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:COL-J0BHEVSB/46719fb8-e7b4-4b70-89e0-bb1b0609ffce/WEB","dcterms:extent":"0 KB"},"edm:ProvidedCHO":{"@rdf:about":"URN:NBN:SI:COL-J0BHEVSB","dcterms:issued":"????","dc:identifier":"URN:URN:NBN:SI:col-J0BHEVSB","dc:title":{"@xml:lang":"sl","#text":"Rokopisna zapuščina Karla Štreklja| Karel Štrekelj manuscript legacy|"},"dc:description":[{"@xml:lang":"sl","#text":"<div>In the digital collection we present the ethnographic material from the manuscript legacy of Karel Štrekelj, slavicist, linguist, and ethnologist from the times of Austria-Hungary, who was also a collector of folk songs and tales. In 1887, Štrekelj – then lecturer of Slavic philology at the Vienna University – published a <i>Petition for folk material</i> in several&nbsp;newspapers. In his petition, he called on all his compatriots who “wanted the Slovenian people to show to the world the richness of their oral traditions”, and especially on teachers active both “in Church and in school”, to begin writing down the oral folk material. With this action, Štrekelj stepped on a path that over the 19th century had been walked by his predecessors with strong national awareness. Among Slovenian people, the <i>Petition for folk material</i> was accepted surprisingly well. This made it possible for Štrekelj to include in his collection of <i>Slovenian folk songs</i>, which was later to be followed by a collection of Slovenian folk tales, texts coming from all regions inhabited by Slovenians.</div><div>The material that was sent to Štrekelj by many from all across Slovenia and was preserved in his manuscript legacy has been digitized in cooperation between the Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts (ZRC SAZU) and the National and University Library.</div>"},{"@xml:lang":"sl","#text":"<div>V zbirki predstavljamo narodopisno gradivo iz zapuščine Karla Štreklja, slavista, jezikoslovca in etnologa, ki je v nekdanjem avstro-ogrskem prostoru deloval kot zbiratelj ljudskih pesmi in proznega ljudskega besednega izročila. Leta 1887 je Štrekelj, tedaj docent slovanske filologije na dunajski univerzi, v Ljubljanskem zvonu, Slovenskem narodu in Slovanu objavil Prošnjo za narodno blago, v kateri je vse, ki jim »je mari, da Slovenci pokažemo svetu bogastvo našega tradicijnega slovstva«, posebej pa učitelje, pozval k zapisovanju ljudskega ustnega izročila. S tem dejanjem je Štrekelj stopil na pot, ki so jo tekom 19. stoletja utirali njegovi narodnobuditeljski predhodniki. Prošnja za narodno blago je med Slovenci sprožila nenavadno močan odziv. To je Štreklju omogočilo, da je v svojo zbirko Slovenskih narodnih pesmi, ki ji je kasneje nameraval pridružiti še zbirko ljudskih povedk in pravljic, zajel celotno slovensko etnično ozemlje.</div><div>Gradivo, ki so ga Štreklju pošiljali zapisovalci, in se je ohranilo v njegovi zapuščini, je bilo digitalizirano v sodelovanju med ZRC SAZU ter NUK.</div>"},{"@xml:lang":"sl","#text":"<div>In the digital collection before you we present the ethnographic material from the manuscript legacy of Karel Štrekelj, slavicist, linguist, and ethnologist from the times of Austria-Hungary, who was also active as collector of folk songs and tales. In 1887, Štrekelj – then lecturer of Slavic philology at the Vienna University – published a <i>Petition for folk material</i> in the <i>Ljubljanski zvon</i>, <i>Slovenski narod</i>, and <i>Slovan</i> newspapers. In his petition, he called on all his compatriots who “wanted the Slovenian people to show to the world the richness of their oral traditions”, and especially on teachers active both “in Church and in school”, to begin writing down the oral folk material. With this very successful action, Štrekelj stepped on a path that over the 19th century had been walked by his predecessors with strong national awareness, like Janez Primic, Andrej Smole, Urban Jarnik, Stanko Vraz, Fran Miklošič, and Davorin Terstenjak. Among Slovenian people, the <i>Petition for folk material</i> was accepted surprisingly well. This made it possible for Štrekelj to include in his collection of <i>Slovenian folk songs</i>, which was later to be followed by a collection of Slovenian folk tales, texts coming from all regions inhabited by Slovenians.</div><div>The material that was sent to Štrekelj by many from all across Slovenia and was preserved in his manuscript legacy has been digitized in cooperation between the Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts (ZRC SAZU) and the National and University Library.</div>"},{"@xml:lang":"sl","#text":"<div>V digitalni zbirki, ki je pred vami, predstavljamo narodopisno gradivo iz rokopisne zapuščine Karla Štreklja, slavista, jezikoslovca in etnologa, ki je v nekdanjem avstro-ogrskem prostoru med ostalim deloval kot zbiratelj ljudskih pesmi in proznega ljudskega besednega izročila. Leta 1887 je Štrekelj, tedaj docent slovanske filologije na dunajski univerzi, v <i>Ljubljanskem zvonu</i>, <i>Slovenskem narodu</i> in <i>Slovanu</i> objavil <i>Prošnjo za narodno blago</i>, v kateri je vse, ki jim »je mari, da Slovenci pokažemo svetu bogastvo našega tradicijnega slovstva«, posebej pa učitelje, dejavne »v Cerkvi in šoli«, pozval k zapisovanju ljudskega ustnega izročila. S tem dejanjem, ki je obrodilo bogate sadove, je Štrekelj stopil na pot, ki so jo tekom 19. stoletja utirali njegovi narodnobuditeljski predhodniki Janez Primic, Andrej Smole, Urban Jarnik, Stanko Vraz, Fran Miklošič in Davorin Terstenjak. <i>Prošnja za narodno blago</i> je med Slovenci sprožila nenavadno močan odziv. To je Štreklju omogočilo, da je v svojo zbirko <i>Slovenskih narodnih pesmi</i>, ki ji je kasneje nameraval pridružiti še zbirko ljudskih povedk in pravljic, zajel celotno slovensko etnično ozemlje.</div><div>Gradivo, ki so ga Štreklju pošiljali pridni zapisovalci, delujoči širom po Sloveniji, in se je ohranilo v njegovi rokopisni zapuščini, je bilo digitalizirano v sodelovanju med Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) ter Narodno in univerzitetno knjižnico.</div>"}],"edm:type":"TEXT"},"ore:Aggregation":{"@rdf:about":"http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:COL-J0BHEVSB","edm:aggregatedCHO":{"@rdf:resource":"URN:NBN:SI:COL-J0BHEVSB"},"edm:rights":{"@rdf:resource":"http://creativecommons.org/publicdomain/mark/1.0/"},"edm:provider":"Slovenian National E-content Aggregator","edm:intermediateProvider":{"@xml:lang":"en","#text":"National and University Library of Slovenia"},"edm:dataProvider":{"@xml:lang":"sl","#text":"ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje"},"edm:object":{"@rdf:resource":"http://www.dlib.si/streamdb/URN:NBN:SI:COL-J0BHEVSB/maxi/edm"},"edm:isShownBy":{"@rdf:resource":""},"edm:isShownAt":{"@rdf:resource":"http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:COL-J0BHEVSB"}}}}