LETO 2 _ St. 3 — LUSAKA 7. MARCA 1971. Ob Novem letu 1971 nas je razveselila bogata žetev novih misijonarjev. Najprej je prišla med. sestra EMICA VERLIČ (Iz Zagre¬ ba), nato sr. ZORA ŠKERLJ, slovenska uršu- linka, v januarju pa hrvaški bogoslovec JULIJE ROGINA in hrvaški jezuit, misijonar iz Ceylona, p. JULIJE POGANY. JULIJE ROGINA (na sliki zgoraj) sporoča svojim pripateljem: “Stigao sam u crnu Afriku. Nakon deset mjeseci študija engleskog jezika u Dublinu (Irska) pridružio sam se grupi misionara u našoj zambijskoj misiji. Več sam se sreo sa svima našima. Krasni su to dečki! Veseli su i opaljeni od vručeg afričkog sunca, uspješno šireči Kristovu veselu vijest medju one, koji je još ne poznaju. Da vam reknem našto o mom boravku u Dublinu. Bilo je to vrijeme gdje sam “hoblao” - po engleskoj gramatici. Kad sam ono došao u Dublin, sve moje znanje bilo je YES i NO. Ali divno je to, kad u tudjoj zemlji nadješ prija¬ telja. Bio je to JANEZ MLAKAR, koji je več tada bio stari “hahar” u engleskom jeziku. On študira teologiju, za godinu dana če biti zaredjen a zatim če i on doči da isproba svoje snage pod vručim afriškim suncem. Kasnije su se nam pridružila još dva skolastika iz Hrvatske - Ivica i Lojzek - da i oni zajedno sa dobrim Janezom iza študija dodju u Zambiju kao nosioci Kristova Eva- ndjelja. Dakle bilo nas je tamo u Dublinu četvero. Zar ni je to lijepa grupica? I kažu naši stari: Kad se bratska srca slože i olovo plivat može. Tako smo i mi s našim engleskim. Vuci, po¬ maži, popravljaj i da vidiš kako se ide napre- jed! V NOVO LETO Z NOVIMI MISIJONARJI — BOGOSLOVEC — DUHOVNIK — REDOVNICA — MEDICINSKA SESTRA Eto tako vam to ide. Kad je za Isusa i duše, onda i najteže poteškoče postaju lake i čovjek ih podnosi s radošcu. Molite se za nas misionare, jer če vaše molitve pomoči, da če naš rad biti plodan. Vaš Julije P.S. Julij ni imel veliko časa za obiskovanje misijonarjev. Nekaj dni je preživel v Matero, se hitro srečal z vsemi našimi misijonarji, bliskovito obiskal nekaj oddaljenih postaj in nato takoj začel s svojim delom: poučuje v katoliški gimnaziji v Katondwe, v misijonu p. Tomažina. P. POGANY (na sliki) je priletel iz Ceylona ob koncu januarja. Celih 22 let je tam pou¬ čeval v srednji šoli. Ko je bila gimnazija, v kateri je bil profesor, podržavljena, se je javil za profesorja v zambijskem misijonu. Nekaj dni je prg^ivel v Matero, se srečal s sobrati in takoj odpotoval vsemenišče MPIMA, kjer je začel s poučevanjem. Medicinska sestra EMICA VERLIČ (na sliki) je prispela iz Zagreba ob novem letu. Nameščena je v bolnici za gobavce, 75 km severno od Lusake. Veselo in požrtvovalno se je posvetila bolnikom kot usmil¬ jeni Samarijan. Le poglejte na sliki desno gobavko brez prstov na rokah. GOBAVOST JE BOLEZEN, NE PA SRAMOTA O tem pač ne more biti dvoma. Res ne? Borba proti gobavosti v Afriki je še posebno težka zaradi splošno razširjenega mnenja med preprostim ljudstvom, da je ta bolezen sramotna, bolnik pa. nevreden skup¬ nega življenja v vaškem občestvu. Vzrok temu mnenju je predvsem strah pred okužbo in pa nevednost o vzrokih te strašne bolezni. Tudi ko je bolnik ozdravljen, problem še ni rešen, saj je vaška skupnost tako nezaupna, da ozdravljenca še dolga leta žigosa z neprijetnim pečatom - gobavca. Zdravstveni delavci si prizadevajo pouče vati bolnike in zdrave ljudi, da je gobavost bolezen kot vse druge, da bolniki ne smejo biti zavrženi, ampak jim moramo omogočiti normalno zdravljenje v bolnicah in klinikah Ljudge morajo spoznati, da je vzrok goba¬ vosti poseben bacil, ne pa neke nam neznane sile, katerih žrtev je bolnik postal. Ko opazijo prve znake bolezni - neob¬ čutljivost kože na ranjenem delu telesa - mo¬ rajo bolnika takoj prijaviti zdravstvenim de¬ lavcem. Pozneje se pojavijo posebno na rokah in nogah odprte rane, ki pa jih ne povzroča bolezen sama, ampak udarci v neobčutljive dele telesa. Bolnik se opeče ob ognju ali si poreže stopala na glaževini, toda vsega tega ne čuti...Gobavost je zelo redko smrtna bole¬ zen, je pa gotovo ena od najbolj neprijetnih in dolgotrajnih. Ce bolnik nima primerne nege, bo v večini slučajev postal nesposoben za normalno delo. Tisoči in tisoči takšnih reve¬ žev so skriti v afriških vaseh. Zambija se zelo trudi, da bi učinkovito posegla v problem gobavosti. Okrog 2000 bolnikov se zdravi v 21 gobavskih naseljih, bolnicah in klinikah. V teh ustanovah se ne le zdravijo, ampak tudi usposabljajo za delo, izdelujejo opanke, košare, preproge ipd., tako da bodo imeli možnost za vzdrževanje, ko se bodo vrnili v svoje vasi. pa je še veliko bolnikov, ki so skriti v oddal- enih naseljih, računajo, da je v Zambiji vsega skupaj okrog 30,000 gobavcev (vseh prebi¬ valcev je nekaj več kot 4 milijone). Te žalostne številke pričajo o tisočih, ki imajo gobavost z njenimi strašnimi posledi¬ cami, ne iščejo pa zdravniške nege - neka¬ teri zaradi sramu nekateri zaradi oddalje¬ nosti od zdravstvenih središč ali pa zaradi nepoučenosti in nevednosti o koristi zdravl¬ jenja. Šolski pregledi otrok odkrijejo mnogo skritih slučajev gobavosti. In pouk v šolah razblinja praznoverje, nepoučenost in skriv¬ nostnost, v katero je zavita neprijetna bole¬ zen - gobavosti. Emica Verlič je zdaj zaposlena v bolnici za gobavce 75 km severno od Lusaka. Bol¬ nica je največja te vrste v Zambiji. Dvesto petdeset bolnikov stanuje v gobavskem naselju, kjer so deležni zdravniške nege in se usposabljajo za primerno delo. Bolnico vodi katoliška zdravnica - Holandčanka, pomaga ji redovnica, ki je iste narodnosti, in več zambijskih zdravstvenih delavcev. Bolnica ima kapelico, kjer se bolniki zbirajo k molitvi in maši. Povprečno zdravljenje traja tri leta. Razen omenjenih bolnikov, ki stanujejo v gobavskih naseljih, je v Zambiji še okrog 15.000 gobavcev, ki prihajajo v bolnice na zdravljenje, stanujejo pa v svojih vaseh. Ker Emica je prinesla s seboj dovolj veselja in poguma, da bo prenesla težave skritega in požrtvovalnega dela med gobavci. S pozdravi vaš p. Jože VfyW*} SESTRA ZORA ŠKERLJ ZAČELA Z DELOM V LUSAKI Sr. Zora je ena od štirih uršulink, ki so pred kratkim prispele v Zambijo in bodo ime'e svojo hišo v Lusaki. V želji, da bi afriške sestre dobile čim večjo izobrazbo, škofje pošiljajo zambijske sestre na lusaško univerzo in visoke šole. Naravno je, da se je porodila želja za posebnim hostelom, kjer bi te štu¬ dentke imele svoj dom blizu univerze. Lusaški nadškof je zaprosil uršulinke, ki bodo v jeseni prevzele vodstvo velikega hostela za zambi¬ jske redovnice iz vseh devetih škofij. Toda delo sr. Zore bo nekoliko drugačno. Nadškof jo je imenoval za članico odbora za laični apostolat. Vodja odbora je p. Kokalj, člani pa so tri redovnice. Sr. Xavier, irska usmiljenka, bo vodila programe socijalnega razvoja, sr. Zora in zambijska sestra Imelda iz Matera pa bosta zaposleni s katoliškimi organizacijami. * £jr. Zora je dobila še drugo delo: Nadškof jo imenoval za članico državne komisije za cenzuro filmov. Sestri želimo, da bi kmalu dobila v pomoč več slovenskih uršulink... V ODDALJENIH VASEH Na potovanjih po svojem velikem področju (70 km na vse strani) sem prispel tudi v vasi, ki jih še nikdar ni obiskal misionar, vasi, kjer ni nobenega kristjana. Kako naj med temi vaščani začnem s širjen¬ jem vesele blagovesti? Edini misijonar sem na tem vilikem področju in je nemogoče, da bi vasi obiskoval bolj pogosto. Razen tega so vasi nepristopne med deževno dobo (od de¬ cembra do marca) zaradi slabih poti. Druge mesece prihajam na obisk enkrat mesečno Seveda bi bilo najbolje, ko bi mogel v vaseh pustiti katehista, učitelja vere, toda to je združeno s stroški, ki jih ne zmoremo. Poseben problem so jeziki. Jaz pridigam in poučujem v dveh afriških jezikih, toda v vaseh srečujem še celo vsto drugih jezikov. Ne morem reči, da so prebivalci teh oddal¬ jenih vasi zelo revni. Imajo namreč precej razvito živinorejo. Tako pridejo do potrebnega denarja za obleko ipd. Problem pa je v tem, da niso navajeni na štednjo, ne vlagajo de¬ narja v banko, kajti denarna ekonomija je zanje nekaj popolnoma novega. Ne čutijo velike potrebe po zboljšanju svojih življenjskih pogojev, ker še nimajo dovolj stika z napred¬ kom. Kljub denarju si hiše gradijo kot ne¬ Od leve: Sr. Aneta, učiteljica, sr. Eulalia, ameriškaruršulinka, Sr. Imelda in sr. Zora To sliko nam je poslal p. Ivan Cindori koč, le redko kupujejo pohištvo ipd. Ob tesnejšem stiku s civilizacij seveda tudi te skrite, oddaljene vasi dobivajo drugo podobo. Kot vidite, sem še vedno sam. Nimam še hiše in ne cerkve. Stanujem v sobici ob dvorani, ki nam služi za nedeljsko bogo¬ služje. Letos pa nameravam graditi hišo zase in za patra, ki mi je obljubljen in ki bo ver¬ jetno poučeval na tukajšnji veliki gimnaziji. Zelo sem bil vesel, ko sta me obiskala Julije Rogina in sr. Zora na moji misij, postaji MUMBWA, 170 km zahodno od Lusake. Vaš vdani p. Ivan Cindori BRAT JOŽE nam je poslal sliko dečka, ki je bil zelo priden - nalovil je mnogo mravelj, jim izpulil krila, mravlje posušil in jih zdaj prodaja kot priljubljeno jed in prikuho. Otroci lovijo mravlje, ko prihajajo iz svojih lukenj v zemlji. Nekateri mravlje še žive pogoltnejo, drugi jih posušijo na soncu. NA SLIKI SPODAJ je predsednica Ka¬ toliške Zenske Lige v Matero. Po poklicu je učiteljica v dekliški šoli zraven cerkve. Solo obliskuje 1400 deklic. Razen te katoliške šole za deklice imamo v župniji še dve drugi osnovni soli in pa kat. gimn. za fante. KATOLIŠKA , GIMNAZIJA ZA FANTE v Matero je v decembru proslavila prvo maturo. Maturantov je bilo 43. Ob otvoritvi proslave so dijaki molili svojo “Molitev za naš narod.” —O Bog, oče vseh ljudstev na zemlji, poglej milostno na nas in usliši našo molitev, ko te prosimo za svoj narod. Blagoslovi vsa plemena naše domovine. Reši nas vsega zla. Zaceli naše nespo¬ razume, uči nas, da bomo ljubili drug drugega. Daj modrost našim voditeljem in duha pokorščine in lojalnosti vsem državljanom. Mi prosimo za tvoje oče¬ tovsko vodstvo posebej za naše fante in dekleta, od katerih je odvisna naša bodoč¬ nost. Vodi delo naših rok in odločitve naših voditeljev, tako da bo naša domo¬ vina zaslužila spoštljivo mesto med narodi. Amen.- Prisrčno pozdravlja KRISTINA P. TOMAZIN neumorno gradi svoje cerkve - v načrtu jih ima 6. Zdaj premišljuje, kjer bo našel dobrotnike za zvonove ...Tudi naša cerkev sv. Kizita bi jih potrebovala (dobrotnike in zvonove...). * P. RUDEZ bo odšel domov na proslavo 25. letnice mašniškega posvečenja. Česti¬ tamo k jubileju! KLARISE so prve kontemplativne redovnice, ki so se nastanile v Zambiji. Pred nekaj meseci so prispele v Lusako, kjer bodo zgradile svoj samostan. Sedem jih je in vse so iz ZDA. P. Kokalj jih poučuje jezik nyanja. List izdajajo SLOVENSKI ZAMBIJSKI MISIJONARJI. Naslov: MATERO CATHOLIC PARISH P.O. Box 321,3 LUSAKA - ZAMBIA - AFRICA PREGOVORI.- “Besede staršev postanejo sladke dan pozneje.” (Pleme Chewa) —“Ramena niso nikdar višja kot glava” (Spoštošanje do staršev. Pleme Lunda.) —“Stare ljudi lahko prekosiš v hitrosti, ne pa v modrosti.” (Pleme Tonga.) —‘‘Tisti, ki je govoril: Jaz VSE vem, je ožel svojo obleko vrč s pivom.” (Vsevednež konča z neumnostmi. Pleme Shona..)