X

%

Nosa"« 1 ’ 0 ®" - ' 1

^uiainna- |

de knaroda! |

TN1K

pre

SLE

NATIONAL HERALD.

Duluth, Mimi., Thursday, Decembef 14.1911. — čstrtsk, 14. deGembra 1911.

| namen:

a

g V edinosti in

*

| s logi do cilja!

Volume I. — Letnik I.

^ftmeriške nesti.

5RATA McNAMARA V

zaporu.

S 5


□JA

»meriš

užb

aja;

rojaku

reče,

i.  , ae iio, dne 10. tm. prepelja-
' “ e a „; brata McNamara v Je¬
raja San Quentin, Cal.
d ogledala sta si rado-

Z  ° uim-vo zapore od zunaj,
V so pli dovedli pred oskrb-

Ldba kaznjencev ju je sprejela
• ! ip zaigrala ve c veselili (?)
v pozdrav. Tako je tudi

■jgedu d0 1 ure p0p> sodelova ’

l,mes McNamara, ki ima na ve-
•“l nedolžnih žrtev m ki je ob-
fon v dosmrtno ječo, dobil je št.
ii niegov, na petnajst let obso-
n brat John pa št. 24315.

Ntjprije so ju slikali odvzeli ci-
£obleko ter poslali v kopel j.
j to sta se preoblekla v jetniško
jformo. Obrili so jima brke, po-
igli lase ter ponovno kot jetnika
paradi fotografirali.

Čuvaj J. Warden odvedel ju je
jrm v celico št. 18 kjer sta zelo
varnem. Raz okno imata krasen
igled na vrtnemasade. Njun bli-
ji sosed je znani župan Schmitz
"gau Francisco, Cal, ki mora ra-
peneverjenja presedeti nekaj
l  v ondotnih zaporih.

išt Po jutranjem koncertu so ju po

lO jutranjem koulcilu  ko ju.  po
stili z prekajenim mesom, praže-
u krompirjem, kuhanim fižo¬

lu krompirjem, *.««,-

u in sadjem. Mesto vina in piva,
bila sta belo kavo.

Uradniki jetnišnice in tako tu-
jetniki sami, da niso imeli že
č let tako, znamenitih in finih
stov. Pogostili so ju vsled .tega
| najbolj moggče, Jetu Up so se
snoma valih v obeanffus, ' ctlTv?-
B jo svojo nova tovariša.

Drugi dan odkazalo se je zločin-
ma delo v predilnici konopljevi-
kjer bosta mogla stalno oprav¬
iti težko delo.

MESARSKI BARONI NA ZA¬
TOŽENI KLOPI.

UVashington. — Najvišje zvezi-
no sodišče je te dni pregledalo ob¬
tožbo in zagovor mesarskega tru-
sta iz Chicage. Zahtevalo se je ve¬
liko poroštvo za posamezne sokriv
ce ter se bode izrekla obsodba v
kratkem.

VLADINA ZMAGA.

Washington.— Zvezino sodišče
je spoznalo krivim F. Mundava in
Schielda iz Alaske, ki sta bila za¬
tožena vsled goljufive prodaje dr¬
žavnih zemljišč v Alaski.

PREDSEDNIK TAFT POSRE¬
DOVALEC MIRU.

Neko perzijsko ameriško izobra
ževalno društvo uročilo je presed-
niku Taftu spomenico in ga napro
silo, naj on posreduje in morda
prepreči nameravano vosko med
Rusijo in Perzijo. Istotako je na¬
prosilo označeno društvo tudi se-
natsko zbornico ter Andrew Car-
negija, ’ da naj kot pospeševalec
svetovnega miru ukrene tozadev¬
ne korake.

NOVI POŠTNI VOZOVI IZ
JEKLA.

|.() d o ir , 1
era k 811

tnarejši^ brat James boleha men
i na plueah. Ako bi mu morda
lo v predilnici škodovalo, pre-
tstili ga bodo k drugej stroki.

10

,1 ura'
lučaj"


jii

P» 5i([; VDOVA TOŽI BRATA JAMES

Mcnamara.

} lion e

m


■ Angeles, Cal. dohaja vest
k ' ložila pri sodniji tožbo za
odnino $50.000 vdova Louise
pok - Rob - Saw -
“kd . °l avile ga uslužbenca v
^ bos  Angeles Times po-

Ki!^ a r trelbi  Poslopja, katero je
il Rok J « mes  McNamara, je zgu-
»tofta v v . yer  življenje. O izi-
ZOe s e m znano

Gr 02NA RAZSTRELBA v
ROVU.

j£°rovu e V Ten ' 9 ' dec ' V bliž -
,f *&£ aox ? ia *  Iron Coal
[>Wtu Briooi m 1)6 T5ded  P bnov v
t V  rovu !p l le v gr ° Zna razs trel-
kcev kt J e naha l a  nad 200  de-

'f R ^i S0 SP ra r da . vsi z « ubi j e

b .°^aljen A  P ri Petlia 2 mi
Nno moStv  c . glavnega rova.
■N*tv 0  .loVl 0 . 3 ® alarmit 'ano in
at i je j Ala jnosti razbureno.

> * 0 ' tES T TURKOV KAPRAM
IT ALIJI.

ll  Pfed drža° a n U b ? de te dn ' pre

ttn^ nhold t izML UiCO P ° Sla '
• 1Is kevlarin i ^ lss ° ul 'i pro-

m ar 'gnada T, k l tCrega ju pre ’
ra lo n apra a J urkl  odločno pro

K; 1 -

vi ,® 0 ’ ter sn r, Ualijanov v

i ^ 0  Za  Posro f pros ’ b  sedaj na
Posredovanje v tejV

Washington, 11. dec. — Semkaj
došla je deputacija raznih veroiz-
povedanj iz New Yorka, Philadel¬
phie in Bostona glede Sulzerjeve-
ga predloga, da naj se staro pogod
bo z Rusijo z leta 1832. razveljavi.

Pogodba ozira se na prepozna¬
nje ameriških potnih listov ameri¬
ških podržavljenih Židov.

Pri kongresnem sedanjem zase¬
danju e bilo to že v razpravi. Pred
sednik Taft dal bode svoje mne¬
nje še le meseca januarja v jav¬
nost glede te točke.

Vrhovni poštar, general Hitch-
kock izdal je raznim železniškim
družbam, ki prevažajo pošto ukaz,
da morajo biti odslej naprej vsi
poštni vozovi izdelani ter zgraje¬
ni samo iz jekla. Jekleni vozovi bo
do v slučaju nesreče b; •'j Rfttmi ka
koi dosedanji;’ * • ' ' ^ * v

na našega mogočnega Severozapa-
da, ne more niti oblaček pokvari¬
ti. Poljedelstvo in rudarstvo je v
najlepšem cvetju. Prišel bo še čas,
ko bode vreden vsak aker zemlje
na Severozapadu do malega $100.
lej želji se tudi mi pridružujemo.

PRVOTNE VOLITVE ZA PRED¬
SEDNIKA TUDI V
MINNESOTI.

Glavni politični vodje sestali so
se minuli teden v Minneapolisu
vsled prvotnih volitev predsedni¬
ka katere naj hi se vršile tudi v
naši državi.

Zborovanje vodil je državni se¬
nator Poindexter iz Washingtona.
Najprvo se je ukrepalo o tozadev
nih podrobnih točkah in resoluci¬
jah, katere se bodejo uročile glav¬
nemu izvršujočemu volilnemu od¬
boru.

Za poskusne ali prvotne volitve
predsednika v 1. 1912 glasovalo je
že dosti ostalih držav.

dvoiilo. V Canadi je bila samo jed
na osoba na lovu ustrelena. Drža¬
va Michigan se ponaša z naj ve¬
čjim številom nesreč 16, Wiscon-
sin 13, Maine 11, Illinois 14, New
York 9, Minnesota 7, Penna 5.
Ohio 4, Iowa, Kansas in New Jer-
sev po 3, Connecticut m Oregon
po 2  Mm, Miss., New II., N. Da¬
kota. N. Carolina m Washmgton
po 1, v državi Ohio je bilo največ
težko ranjenih.

LINČALI zamorca.

NEPOŠTENA POLICIJA.

Župan mesta Minneapolis je od¬
pustil iz službe policijskega poroč
nika H. A. Stanleya in detektiva
G. Bahama, ker se ima je dokaza¬
la podkupljivost v službi. Prvi slu
žil je že 15 let, drugi pa 23 let. Po¬
leg tega izročili bodo oba moža po¬
stave še sodnijski oblasti.

IZBOREN PRIDELEK KORUZE.

ZA RAZVELJAVO POGODBE
Z RUSIJO.

ZA PAKETNO POŠTO.

'Washington, 12. dec. — Vrhov¬
ni poštni upravi došlo je 26 poro¬
čil iz inozemstva glede ravnanja
s odpošiljanjem zavitkov potom
pošte. Poročila so jako ugodna. V
kratkem stavilo se bode v državni
postavodaji predlog glede vpelja¬
ve te naredbe tudi v Z j edin j enih
državah. Za stvar se poteguje do¬
sti trgovcev in raznih zadrug.

OSUMLJEN UMORA.

Marljivi farmer se sedaj večkrat
ponaša rekoč: "Naša Minnesota
je zares naboljša dežela na sve¬
tu!”

MLAD MORILEC.

Dne 10. tm. so porotniki v Ro¬
chestru, Mimi. spoznali krivim u-
mora druge vrste 161etnega Ha-
rold Richa, ki je dne 24. sept. v
družbi z drugim otroci ustrelili v
trebuh 13 1. A. Nelsona. Nesreča
pripetila se je med igro: lov na
Indijance.

80 L. STARA DIJAKINJA.

Mrs. A. D. Winship iz Racine,
Wis. stara 80 let dala se je vpi¬
sati kot “učenka” in slušateljica
na wisconsinsld univerzi. Svoje
študije namerava dokončati v
dveh letih.

Nadepolna starka je fizično in
duševno popolnoma zdrava. Pred
neka leti dovršila je tudi že svoje
študije na ohioski univerzi.

UMOR VSLED LJUBOSUMNO¬
STI.

Valliant, Okla. Tropa razjarje¬
nega ljudstva udrla je v tukajšnje
zapore, ter se silo odvedla nekega
mladega zamorca, ki je napadel 12
letno hčerko L. Sansersa, Na bliž¬
njem travniku obesili so nesrečni¬
ka na drevo, ter na ta način izvr¬
šili svoje ljudsko maščevanje.

Nad 200 milionov domačinom
Indijcem se je po raznih okrajih
prečitala kraljeva (durbara) pro-
klamacija.

Ob prilik kronanja se je plačalo
ondi $250.000 za umetalen ogenj.
Štiri tisoč izbornih godcev igralo
je v vrstah pred novim carem.

Ljudstvo je kralevi par sprejelo
in pozdravljalo na onem prostoru,
kje se je vršil 1. 1857 najhuši kr¬
vavi spopad upornikov.

Kraljica Marija nosila je v svo¬
ji kroni najdražji in sloviti dija-
man.t “Kohinor”, katerega so no¬
sili indijski vladarji že pred 500
leti pri sličnih dogodkih.

MORILEC OBSOJEN.

St. Paul, Minn. Po devetnajst-
urnem posvetovanju obsodili so tu
kajšni porotniki Karola Robinso¬
na krivim umora v drugem razre¬
du. Obtoženec je dne 10. septem¬
bra umoril blizu postajnega skla¬
dišča nekega Josipa Brozoviča.

ZASTONJ DOBRA POSTREŽBA.

Farmer Karol Carlson, na S’ec-
tion 7—45—28 v Bay Lake; okraj
Crow Wing, Minn. pridelal je le¬
tos 163 bušljev koruzo,na 1 pol a- r. , .• 1  T > « 5 * *

kra veliki njivi; torej znašk pride-i? im k .romp?#m,
lek jednega akra 108 in pol boš-
Ijev.

V St. Paulu, Minn. otvorila se
se je 12. tm. Severozapadna dežel¬
na razstava. Na te razstavi zasto¬
pane so vse bližnje naše obmejne
države, v prvi vrsti pa, Minnesota,
ki zavzema svoj prostor na 1500
štirijaških čevljev širokem pro¬
storu.

Duluth & Iron Range železniška
družba je sklenila, pogostiti vsa-
ga obiskovalka te razstave s peče-

bodo v veliki stekleni elektiieni
peči; za priboljšek služilo hode tu¬
di domače surovo maslo, sol in po¬
per.

VELIK POŽAR V NEW YORKU.

New York, 11. dec. — Danes po¬
poldne izbruhnil je v znanem “Lu
na Parku” na Coney Islandu ve¬
lik požar, ki je napravo popolno¬
ma uničil. Škoda znaša nad $150.-
000. “Luna Park” je bil newyor-
čanom v poletni sezoni jako pri¬
ljubljeno zabavišče.

Iz inozemstva.

KRONANJE ANGLEŠKE KRA¬
LJEVE DVOJICE V INDIJI.

Milwaukee, Wis. Policija je are-
tovala John Nagelna, ki je na su¬
mu umora 45 1. starega Štefana
Bergerja. Umrl je vsled prizadete
rane na glavi.

Zločinec je izjavil, da je bil na
dan umora v Nagelnovem stano¬
vanju in da sta se kregala. Noče
pa pripoznati umora. Pri njem so
našli samokres v stanovanju žrtve
pa štiri izstreljenje krogle.

BODOČNOST SEVEROZAPADA.

James B. Hill, preds. Great
Northern železnice je imel na ne¬
kem sestanku v Wi11ston N. D. ja-
vn govor sledeče vsebine:

“Finančnega ozračja in vreine-

Bradford, Pa. — Zaročena Miss
Grace Cable, in Anthony Kohnen
ukrepala sta dne 11 . tm. o svojem
ženitvovanskem potovanju. Ma¬
homa pridrvi v njuno stanovanje
prejšnji ljubimec neveste Rosam
Anisetti ter pogodi oba'smrtonos¬
nim strelom. Zločinec je na to zbe¬
žal a policija mu je že na sledu.

ŽRTVE LOVSKE SEZONE.

Chicaški listi poročajo, da je
zahtevala letošnja lovska sezona
100 človeških žrtev in 37 teško ra¬
njenih. Število, vsled neprevidno¬
sti na lovu ustrelenih oseb je jed-
nako številu lanskega leta. število
težkoranjencev se je pa letos po-

Dellii, Indija. — Dne 12. dec. bil
je kronan kot vrhovni indijski po¬
glavar angleški kralj George V. in
njegova žena, kralica Marija. Pri
prihodu pozdravili so ju z 101
streli iz topa. Vse ceste in poslo¬
pja so sijajno okinčana; ljudstvo
pozdravlja novega poglavarja z
navdušenjem (?)

Iz raznih pokrajin došla je sem¬
kaj množica knezov in diplomatov
ter visokih uradnikov v naravno
prekrasnih in dragocenih svojih
narodnih nošah.

Vršil se je tudi državni banket
v polnem sijaju katerega se je ude
težilo nad 4000 gostov. Popoldan
bila je velika voaška parada. V
onej vrsti bilo je tudi več inozem-
eev, kateri so navdušeno z odkriti¬
mi glavami pozdravljali dvojico.

Kralj Georg vzel je svojim
spremstvom v Indijo 42^ avtomo¬
bilov. Nekaj teh je okrašeno z zla¬
tom.

LU 24 srebrnih trobent, katere
so nesli seboj iz Londona velja dr¬
žavo $2400. Trobente se je rabilo
pri slavnostnem sprevodu.

O priliki kraljevega prihoda
zgradili so tudi v Indiji 60 milj
dolgo železnično progo. Stroški i-
ste znašajo $500.000.

AVSTRIJA.

ITALIJA.

Trikraten morilec.

Dunaj. Dne 9. decembra zapro¬
sil je privatni učitelj pl. Matko¬
vič bivšega uradnika justičnega
ministerstva barona Holzkneehta
za roko njegove hčere Marije. Oče
mu je to odrekel. Vsled tega je
Matkoviš v jezi ustrelili svojo za¬
ročenko Marijo ter nena brata Ro¬
berta in Jurija. S smrtonosnim o-
rožjem vzel si je morilec konečno
še svoje življenje.

Nadvojvoda Franc Salvator se ne
vrne na svoje mesto.

Vest, da se nadvojvoda Franc
Salvator, inšpektor kavalerije, ne
vrne več na svoje mesto se potru-
je. Nadvojvoda Franc Salvator je
prišel v konflikt s prestolonasled¬
nikom ob priliki zadnjih cesarskih
vaj na Moravskem in sicer zato,
ker je prestolonaslednik način vpo
rabe kavalerije ostro grajal.

Novi šibenski škof.

Cesar je imenoval za škofa v Ši¬
beniku župnika in dekana v sv.
Petru na Braču, častnega kanoni¬
ka Luko Piippafava.

Senzančno zastrupljenje.

Brno. •— Tu je neka dama na ce¬
sti izročila šolarjema Adolfu in
Francu Linauer nek zavoj in jima
naročila, naj ga neseta v stanova¬
nje učitelja Zawialeka. Fanta sta
to storila in je zavoj sprejela uči¬
teljeva kuharica Marija Benirsch-
ke. Kuharica je zavoj odprla. V
njem se e nahajalo različno pecivo,
opremljeno s “snegom”. Kuhari¬
ca e dala pecivo učiteljevima otro
ca je dala pecivo učiteljevima otro
koma je postalo slabo, ko sta zav-
žila in so ju morali prenesti v bol
nišnico, koder sta kmalu izdihnila.
Dognalo se e, da je bil “sneg” pri
pecivu potresen s strupenim pra¬
hom. Policija je zaprla kuharico
Marijo Benirselike. Kmalu je tudi
zasledila žensko, ki je šolarema o-
ni zavoj izročila — ženska sestra
kuharice, Franca Benirschke. Se¬
ve so jo tudi takoj zaprli. Afera
vzbuja umevno veliko senzancijo.

Slovenec glavni urednik medna¬
rodnega lista.

Glavnim urednikom perijodične
ga lista mednarodnega statistič¬
nega zavoda za trgovino in narod¬
no gospodarstvo v Rimu je imeno¬
van Slovenec Vekoslav Furlan. .

Američani na povratku.

Spremstvo novoimenovanih ame
riških kardinalov z ostalimi ro-
mari se pripravlja na povratek.
Kardinal Farley odpeljal se je da¬
nes proti Cheburgu, kjer se ukrca
dne 15. dec. na parniku ‘Kr. Ce¬
cilije’. Pomožni škof Dennis O’
Connell iz San Francisco, ukrcal
se bode v Bremenu, na ravnoisti
parnik.

FRANCOSKO.

Vojna Turčije
in Italije.

Laški poraz pri Derni.

Iz Carigrada poročajo : Vojne¬

mu ministrstvu je poročal Enver
bej, da so Arabci m Turkizadnjic
napadli Lahe ponoči od 24. na 25.
p. m. Pri dosedanjih na P adlh na
Lahe so izgubili Lahi do 200 mr¬
tvih.

Laško prodiranje pri Tripolisu.

Lahi zdaj bobnajo, kako so 26.
m. m. porazili, Turke m Arabce a
efekt te slavne zmage ni bil dingi,
kakor da so dobili Lahi nekoliko
duška in da so zasedli hiralnico 111
malo utrdbo Sidi Mesri. Tudi an~
gleška poročila sodijo, da so sicer
Lahi dosegli nekaj uspeha in za¬
sedli nekaj strategično važnih
točk, ki jim omogočujeo, da se bo¬
do mogli svobodneje kretati, več¬
jega pomena pa ta uspeh nima.

Blokada Dardanel velika laška
blamaža.

Avstro-Ogrska in Nemčija se
strinjata z Rusijo ki zahteva, da I-
talija opusti blokado Dardanel,' in
hočeta v Rimu Rusijo podpirati.
Velevlasti nameravajo Italijo pri¬
jateljsko opozoriti na nevarnost
blokade Dardanel, ki bi otežila
mednarodno trgovino. Zdi se, da
so nekatere velevlasti že v tem smi
slu nastopile v Rimu in v Carigra¬
du. Nastop velevlasti pomenja ve¬
liko laško blamažo.

Pariz. — Glede železniške nesre¬
če pri postaji Montreuil-Bellay,
koder je padel nek osebni vlak v
reko Thonet, se poroča, da je ne¬
srečo zakrivil čuvaj pri mostu, ki
se ni brigal za to, da bi naznanil
poškodbo mostu, ki se je bil vsled
poplave skoro popolnoma podrl.
Nesreča je zahtevala 30 žrtev.

ŠVEDSKA.

Razdelitev Nobelovih nagrad.

Stockholm. Kralj Gustav je o-
sebno razdelili Nobelove nagrade
onim, katerim so bile priznane.

Gospej Marie Skodovska Curie
je bila priznana nagrada za kemi¬
jo ; profesor Willielm Wien z
wuerzburškega vseučilišča im pro¬
fesor Allvar Gullstrand z vseučili¬
šča Upsala sta dobila nagrado za
zdravilstvo. Belgijski poslanik je
sprejel narrado za literaturi) za
Maurice Maeteiiinka, katerega je
zadrževala bolezen.

Mirovna nagrada Nobelove usta
nove je bila priznana holandske¬
mu profesorju T. M. C. Asserju,
ustanovitelju zavoda za ljudsko
pravo in avstrijskemu boritelju za
mir, Alfredu Friedu iz Dunaja, iz-
dajatelu lista ”Friedens-Warte“.
Vsak teh dveh dobi polovico na¬
grade, namreč 30 tisoč dolarjev.

NEMČIJA.

Novo državno posojilo.

V državnem zboru se je dovoli¬
lo $10,350.000 novega posojila za
izboljšanje in izdržavanje mesta
Berlin. Poslanci v zbornici so zah¬
tevali znesek 300 milijonov skrčili
na 70 milijonov.

Francoz umoril nemškega vojaka.

Metz. Tukaj je ustrelil na cesti
Francoz Alešander Samame nem¬
škega vojaka Marcha. Policija je
storilca aretovala ter štiri njegove
tovariše. Sodi se da bo vlada zah¬
tevala od Francije strogo kazen in
zadoščenje nad izvršenim umorom

Naj večji parnik na svetu.

Hamburg. — Hamburg ameri¬
ška parobrodna družba dala je na¬
ročilo za zgradbo na j večjega par¬
nika na svetu po imenu “Impera¬
tor”. Dolg bo 1000 čevljev. Par¬
nik bo imel jednajst oddelkov ali
nadstropij.

Berlin. — Za vzdrževanje mor¬
narice zahtevala bode vlada novih
90 milionov mark. že tako obda-
čano in revno ljudstvo skusilo bo
britko to novo zahtevo.

.Neprijetno poročilo.

Berolin. — Iz Smyrne dohaja
semkaj vest, da namerava vlada
vse ondotne Italijane prognati iz-
mesta 111  okolice.

BELGIJA.

Podpirajte
“Narodni Vestnik”

DULUTH SOUTH SHORE IN
ATLANTIC ŽELEZNICA.

Potniki iz Minnesote in druzih
zapadnih držav kakor Dakota,
Montana, Washington, Oregon
in zapadne Kanade, so že dolgo
spoznali veliko udobnost te želez¬
nice, zatoraj se pridno poslužuje-
ri jim jamči splošno zadovolj
nost.

Naš vlak zapusti Duluth ob
6.15 vsako večer proti New Yor-
ku in vzhodu, kateri je popolno¬
ma preskrbljen z vsemi potreb¬
ščinami.

Naša proga ima direktno zve¬
zo z vsemi drugimi, tako da se ne
rabite prevažati iz postaje na po¬
stajo nikjer, vozove premenite sa¬
mo dvakrat do New Yorka in to
samo na tisti postaji na katero
pridete.

Kadar pridete v New York, vas
spremi naš oseben zastopnik, ka¬
teri preskrbi, da dobite čedna
prenočišča po primerni ceni in
vas tudi odpremi na ladijo, sploh
mi skrbimo da je vaša pot kolikor
mogoče prijetna.

Kadar pridete v Duluth, obrni¬
te se na naš urad, ako pa kupite
listke na severozapadu ali od dru¬
zih agentov, zahtevajte, da vam
železniški listek čita preko Du¬
luth, South Shore & Atlantic Ry.
do New Yorka.

Dne 11. dec. pripetila se je tu¬
kaj v nekem gledališču razstrelba
bombe ki je ubila dve osebi in ra¬
nila 63 gledalcev.

V gledališču bili so prisotni po
večini delavci je povzročila eks¬
plozija grozno paniko. Bomba bila
je napravljena z žeblji. Sodi se, da
je vrgel isto nek zblazneli delavec
iz maščevanja, ker je bil odslov¬
ljen iz večletne službe.

‘NARODNI VESTNIK"
VAS, VI ZA  NJEGA!

ZA

Naznanilo.

Naš dosedanji urednik gosp.
RAJKO FEIGEL je odslovljen
iz naše službe, zatorai opozarja¬
mo cenjene čitatelje, da nima več
nobene nadaljne .zveze z nami,
niti nismo več odgovorni za nje¬
gova dela. Prosimo pa vse ce¬
ljene naročnike, ki so imeli kaj
z  uredništvom opraviti, da nam
javijo vsak nered ki se je more¬
biti urinil za časa prejšnjega u-
redništva.

Vse zaostale stvari bodejo ure¬
jene ko nastopi novi urednik svoj
posel in kadar se .preselimo v
naše nove prostore, ki se nahaja¬
jo na 31 E. Michigan Str.

NAZNANILO.

Tiskarna “Narodnega Vesti
ka” se sedaj nahaja na 31, Ea
Michigan St. Duluth, Minn., šc
blokov iztočno od splošno zna
slovenske trgovine Jos. Scharal
na in štiri vrata od “Duluth Net
Tribune” lista.

..Skozi Duluth potujoči rojal
vedno dobro došli!

“Narodni Vestnik”.

“NARODNI VESTNIK

NaUbnal HeraW-

Slovenic Uteift-

Slovcr.ilen Prlnting « r

a Corporation.

Geo. L. Brozich, president.
Joseph Geržin. V. presid«*.
John B. Smrekar. secretary.
Joseph Mantel. treasurer.
Anton Hrast, direetor.

Pij«; ot Business: Duloth, Min"- cl,ristl0 Bl!g -

National Herald

Issued everv Tlwirsday ^subBcrl ption yearly $2.00

TA* tast Mrertlslng medlum among Slovenlens In the

Horthwest. Rates on appllcation.

.Entcred as second-dass matter Maj '1- 1911 J * , _ tl0 „
post Otlice Duluth, Mlnn, under the *c1 March 3, 1BT9.

»NARODNI VESTNIK

izdaja

Slovenska tiskovna družba
Duluth« Mlnn.

Izhaja vsaki četrtek zvečer na 8 strani ali vec.

Naročnina stane

Za Ameriko In CanaOo za celo leto
za pol leta

Za Evropo za colo leto . •'

$ 2.00

$1.00

$3.00

Dopisi brez podpisa In osebnosti se n8 sprejemajo.

Denarne poslljatve se naj pošiljajo na tajnika:
John B. Smrekar, $ec’y, 0>1LUTH, Mlnn.
Dopisi se naj pošiljajo na prednika
John Zupan, Duluth, Mlnn.
Oba na naslov 31. E. Michigan $t..
Telephon: Melrose 2708.

Bodimo sebični!

Dolžnost časnikarja je, po mo¬
žnosti zasledovati delovanje in
gibanje stranke ali naroda, s ka¬
terim je v dotiki. Hvaliti mora
vsa njegova dobra dela in lastno¬
sti, ter popravljati, ali izboljševa
ti morebitne nedostatke v krogu
čitateljev.

Vrstice, katere so danes napi¬
sane na tem mestu, so povsem re¬
snične, potrebne in posnemanja
vredne. Napisane so iz skušnje.
Mogoče bodo imele pri posamez¬
nih tudi dober vpliv ?

Kaj je sebičnost, to bo vsake¬
mu znano. Sebičnež gleda, dela
in skrbi v prvi vrsti in najpreje
sam zase; ako se pa človek, ki je
v tujim navezan edinole sam na¬
se, ne ravna po tem geslu, skusi
morebitne britke posledice preje
-“^Ij. slej c.

In baš našim rojakom potreb¬
no je to stvar malo raztolmačiti,
kar jim bo v njih lastno korist.

Nemila usoda dovedla nas je
semkaj v novo domovino, ker
nam je v starem kraju primanj¬
kovalo kruha. Šli smo daleč, da¬
leč^— za srečo, — ter si izvolili
našo mogočno republiko za novo
domovino.

Okolnosti, razmere in prilike
nesreče, katerim smo v tej novi
domovini podvrženi so gotovo
vsakemu znane.

Če pade tujec v nesrečo in be¬
do,_ ne bo skrbela, zanj tukajšna
občina, dežela > s|ii- vlada. Navezati
je edinole na svojo lastno pomoč.
In še več. Ako te po naših držav¬
nih postavah zadene slučaj, da,
da si iščeš pomoči od javnosti v
gotovem času in si domačinom v
kvar, poslala te bode oblast nazaj!
v staro domovino na račun dotič-
ne parobrodne družbe s katero si
se semkaj pripeljal.

To velja, kakor znamo za bol¬
nike tujce in one, kateri imajo
neprilike pri sodniji za gotove
pregreške.

Dosti naših rojakov živelo je
že tukaj in še živijo, ki žalibože
premalo gledajo in pazijo na

svoj lastni obstanek. Za vzgled
bodemo navedli tu le par sluča¬
jev.

Delajo tukaj trdno od zore do
mraka, da si prislužijo nekaj nov
cev. Dosti jih živi slabše in skro¬
mneje, kakor so živeli zunaj in
to vsled tega, ker hočejo s strada
njem dospeti do —- denarja. Ni
jim mar zdravje in telo, samo da
lahko pošiljajo več denarja ven-
kaj v staro domovino za svojce
in druge.

Res lepa ideja! Koliko milijo¬
nov dolga, poravnale so že na
Slovenskem pridne in varčne ro¬
ke naših rojakov, ki delajo tukaj
po zadulilih tovarnah, nevarnih
rovih itd. Koliko tisočakov se je
pa tudi že prislužilo, prihranilo
in pri,stradalo tukaj, ki niso bili
v starej domovini uporabljeni za
pravi namen. Vzrok temu je, ker
so naši rojaki preveč odkritosrč¬
ni m preveč zaupajo svojim znan¬
cem in sorodnikom v stari doino
vini.

V neki slovenski naselbini ži¬
vel je  mladenič, marljiv, delaven

in pošten. Skoro veš svoj prislu-
ženi denar je pošiljal skozi več
let svojim sorodnikom venkaj.
Hotel je poplačati najprvo dolg
na očetovem zemljišču, ostanek
pa spraviti v kako varno hranil¬
nico. Denar je dohajal venkaj
redno. Namesto pa, da bi se tu¬
kaj krvavo prislužene njegove
novce vporabilo zunaj v gotove
svrhe, so mu sorodniki cel prihra
nek zapravili in zapili. Češ! Saj
padajo v Ameriki dolarji kar iz
neba na cesto!

;  Ko se je revež vsled ponesreč-
be povrnil v staro domovino, ni
bil poplačan dolg na posestvu in
ni bilo tudi denarja nikjer! Ako
bi bil tu bolj sebično ravnal, ue
padel bi bil v nesrečo.

Poznamo tudi rojakinjo, ki je
10 let služila v večjem mestu, ter
pošiljala ves svoj prislužek ven¬
kaj svoji materi vdovi in lastni¬
ci malega zemljišča. Mati se je
na račun pridne hčerke v Ameri¬
ki zunaj kratkočasila po krčmah,
delala gostije, se omožila in ko-
nečno celo od prihranka pridne
hčerke v Ameriki volila K 1500
deleža ali dote njeni sestri.

Pridna hči v Ameriki se je ko-
nečno tu omožila, zadela o je bo¬
lezen pri družini, da je bila brez
sredstev. Pisala je venkaj po kr¬
vavo svoj zasluženi denar, a o
njem ni bilo več duha ne sluha,
ker so ga zunaj nepremišljeno za
pravili!

Konečno sledila je tožba. Bila
je revica ob vse svoje trdo pri¬
služene in prihranjene novce za
koje se je celih 10 let mučila po
službah. Zares žalostno!

Še več slučajev bi lahko našteli
tukaj!

Te naše vrstice naj služijo
vsem onim v zgled ki so bili mor¬
da v tem kaj prizadeti, ali pa še
lahko postanejo. Skrbite v prvi
vrsti najprej zase in vživajte ra¬
je sami koristi in sadove vašega
napornega dela. Bodite v teh za¬
devah zeio previdni in ne preveč
zaupni ali dobri.

Sebičnost v obče ni ravno lepa
stvar, a pri nas je velepotrebna.

The charity begins at home!

Sinovi nasiti predsednikov.

Zgodovina nam kaže, da so bili
sinovi naših predsednikov v obče
znani, zmožni in dobri možje, iz¬
šolani v strogo patrijotičnem du
hu, posvetili 'so vse svoje moči tu
di za mogočno našo republiko s
tem, da so izvrševali visoke in od
govorne državne službe, * bodisi
na političnem ali drugem polju.

Biti sin predsednika Zjedinje-
nih Držav je najvišja čast v na¬
šem rodbinskem življenju. Saj
stoji njegov oče, dasiravnp samo
nekaj let na krmilu največje lju-
dovlade na svetu, ki šteje pribli¬
žno sto milijonov duš.

Po poklicu bilo je do sedaj na
predsedniškem stolu že 19 mož,
zagovornikov ali advokatov med
te prištevamo tudi sedanjega na¬
šega predsednika Tafta.

Tako študira tudi njegov sin
Robert sedaj na harvardskem
vseučilišču pravo, ter je jeden iz
med nabolj.ših učencev.

Izmed 26 naših predsednikov,
niso imeli sledeči sinov, ali da
sploh niso isti dorastli: Preds.

Wasliington, Madison, Jackso 11
in Polk so bili brez otrok. Jeffer¬
sonu, Monroe tu, Gillmoreju in
Johnsonu so sinovi pomrli že v
zgodnji dobi. Dva otroka preds.

1 Merce in Lincolna sta umrla ne¬
kaj pred 21 letom. Ostali izmed
predsednikov imeli so samo hče¬
re. Tudi umorjenemu preds. Me
Kinleyu sta umrla dva otroka v
nežni mladosti.

Največ sinov z jedno soprogo
je imel preds. R. B. Haves. rojen
1. 1822, umrl 1. 1893. namreč se¬
dem. Temu sledijo preds. W. H.
Harrison z 6 sinovi in 4 hčera¬
mi ; Harison je dosegel s tem re¬
kord v številu otrok izmed nje¬
govih ostalih sovrstnikov. Preds.
Tv le e e imel 3 sinove in 4 hčere
s svojo prvo ženo, z drugo so¬
progo pa pet sinov in dve hčeri.

Med vsemi predsedniškimi si¬
novi je bil najbolj znamenit
John Quiucy Adams, sin druzega
predsednika. John Adamsa, ki
je bil kasneje, 1. 1825 inauguri-
ran in izvoljen tudi predsedni¬
kom, ali četrtemu nasledniku
svojega očeta. Njegov'brat Karl
Adams, znamenit diplomat in po
litikar je bil ameriški minister
in zastopnik na angleškem dvo¬
ru za časa državljanske ci\ ilne
vojne 1. 1872. Vnuk druzega
preds. John Q. Adams je bil 1.
1872 imenovan podpredsedni¬

škim kandidatom od demokrat¬
ske stranke.

Iz znane rodbine Harrison v
Virginiji in Indiani sta dospela
v treli generacijah William Hall¬
ih Harison in Benjamin Harri¬
son na predsedniška mesta,
John Scoot Harison pa kot dr¬
žavni poslanec. Iiarrisonova in
Monroe rodbina bila je v najbli-
žnjem sorodstvu z Tylerjevo rod
Bino. John Tyler je bil deseti
predsednik Zjed. Držav. Njegov
sin, sličnega imena je pa živel
le sam za se in ni hotel siliti v
javnost in politiko.

Sin 23 predsednika Harrisbna,
Russel B. Harrison je bil po pokli
cu slovit odvetnik v Indianapoli¬
su, pozneje se je odlikoval tudi v
špansko-ameriški vojski. Od leta
1878—85 je bil ravnatelj kovalni
ee denarja v Heleni, Mont.

Izmed preživečih sinov pred¬
sednikov Zjedirtjenih Držav je
danes gotovo na najvišji stopnji
generalni major Frederick Dent,
Grant; naj viša oseba v armadi
in poveljnik iztočnega vojaške¬
ga oddelka. Sedanji general
Grant je podedoval mnogo do¬
brih lastnosti, po svojem pokoj¬
nem in slavnem očetu. V ostalem
mu je pa tudi v obrazu popolno¬
ma podoben. Ima še dva brata.
U, S. Graiit ml. in Jesše R. Grant
Friderik je najstarejši. General
Friderik Grant se je izšolal na
vojaški akademiji v West Pointu
L’ 1871, ter je služil do leta 1881.
v armadi. Ko je izbruhnila špan-
ško-ameriška vojska, se je ondi
posebno odlikoval. Frideriek
Grant je bil že tudi v diplomat¬
ski službi kot ameriški poslanik
za Avstro-Ogrsko na Dunaju.

Jesse R. Grant in Ulysses S.
Grant sta priznano vešča odvet¬
nika, ter sta v zvezi z trgovino.
Prvi je v New Yorku. drugi pa v
San Diego, Cal. 'TJlysšeš Granta
poslala je vže republikanska
stranka za predsedniškega volil -
ea nan arodni konvenciji.

Robert Todd Lincoln tretji sin
umorjenega preds. Abrahamu
Lincolna tudi še živi. Pred kaki¬
mi 22 leti bil je dobro znan v jav¬
nosti, a sedaj se pa o njem dosti
ne čuje. Bil je še dijak na har¬
vardskem vseučilišču star 18 let,
ki je bil njegov oče izvoljen pred
sednikom. Po dokončanih študi¬
jah vstopil je v armado pod ge¬
neralom Grantom in se je vde-
lešil bitke. Pozneje je živel nekaj
časa v Cliieagi ko>t odvetnik. Bi!
je znan v političnih krogih. Pred
sednik Garfield pozval ga je k se
bi v kabinetno službo, in je nje¬
govega. brata imenoval vojnim
ministrom! Slednji bil je tudi od
1. 1889—93 ameriški poslanik na
Angleškem. Robert Lincoln se je
posvetil kasneje ediiio le trgovi¬
ni, ter se noče pečati več z javno¬
stjo in politiko. Živi v Chikagi,
kjer je predsednik svetovnozna-
ne Pullmanove družbe.

Sinova umorjenega predsedni¬
ka Garfielda tudi še živita. Mlaj¬
ši James Rudolph bil e za ča¬
sa Rosevelta minister za notra¬
nje zadeve v \Vashingtonu; se¬
daj je pa vodja progresivne re¬
publikanske stranke. Njegov
mlajši brat Hary August je pro¬
fesor na princetoliski univerzi,
znan kot veščak v svojem pokli¬
cu. Najbrže da prevzame on me¬
sto ravnateljstva univerze za
znanim Woodrow Wilsonom.

Jimy ali James Garfielda so
svoječasno listi kaj radi slikali
kot mladeniča izvanredno raz¬
burjenih misli na političnem po¬
lju. Bil je in je še osebni prija¬
telj bivšega predsednika Rose¬
velta. Star je okoli 40 let. Nje¬
gov brat August us je predesd-
nik univerze v Williamstown,
Mas. Pred tem je opravljal od¬
vetniško službo v Clevelandu.

Sin demokratskega predsedni¬
ka Grover Clevelanda, Richard,
je še v mladih letih, ker se je oče
njegov še le pozno oženil.

Naštarejši sin predsednika
Roosevelta, Theodore jr. je ne¬
kaj nad dvajset let star. Ta se
je popolnoma odrekel javnosti a-
li politiki kajti, kakor znamo, po
svetil se je trgovini. Sedaj živi
v San rFancisco, Cal. kjer je vo¬
dja neke svctovuoziiaue tovarne
za preproge. Še le pred kratkim
rodila se mu je hčerka, ali prva
vnukinja preds. Roosevelta.

Med ljudstvom najbolj priljub
Ijču in znan bil je v sredi devet¬
najstega stoletja John Van Bu-
reii, sin osmega predsednika
Martina Van Buren. Bil vam je i-
zredno prijazen, uljuden in do¬
ber. Ljudstvo ga je nazivalo
“Prince John”.

Iz tega je razvidno, da je bila
vsa deca naših predsednikov
vzgojena v strogo patrijotičnem
duhu. Njihovi očetje so jih učili
lubiti domovino, bati se Boga, iz¬
polnjevati postave ter čislati
svoje sodržavljane. Čast takim o-
četom in Anovoia'

Za naseljence.

Po “Gl. N.”

Z veseljem zabelježujemo ne¬
ko, zelo ugodno vest za naseljen¬
ce. Mrs. Frances A. Kellor, tajni¬
ca National Confererice of Jjn-
migration, Land and Labor Otti-
cials (urad se nahaja na štev. ^
iztočna 30. ulica v mestu, Nejv
York), nam je poslala sledečo
vest s prošnjo, da jo priobčimo \
našem listu. Njeni prošnji radi
ustrežemo, kajti njeno poročilo
je važno za vsakogar, kateremu
je kaj ležeče za blagor naseljen¬
cev in njihovega napredka. Mrs.
Kellor nam piše:

Prosim, priobčite v svojem li¬
stu sledeče poročilo, ki je za vsa
kega velike važnosti. A vi^ delu¬
jete i nadalje na tem, da ščitite
svoje rojake pred vsakovrstnim
izkoriščiVanjem, kateremu so iz¬
postavljeni v tej deželi. _

Poročilo, o katerem je govor,
se glasi na kratko tako:

Dne 16. in 17. novembra so se
sestali v 'VVašhingtoilu, D. C., raz¬
ni naselniški komisarji in urad¬
niki, ki zastopajo zvezno vlado
in vlade poedinih držav Unije,
ter ustanovili družbo pod ime¬
nom National Conference of Im-
migration, Land and Labor Offi-
cials. Glavni urad te družbe se
nahaja v našem mestu na štev.
22 iztočna 30. ulica. Sprejete so.
bile sledeče resolucije:

Konferenca ostane trajna or¬
ganizacija s svojimi upravniki in
uradniki; uradniki morejo posta
ti le državni in zvezni uradniki.
Namen konference je:

Napotiti javno mnenje do tega
da dovoli kongres dovolj denar¬
ja za zvezni naselniški oddelek
naselniškega departmenta trgovi
ne in dela, ki naj napotu j e nasel-
nike do tega, da se ne naseljujejo
v mestih, ampak, da se posvetijo
poljedelstvu in drugim obrtim.
Omenjeni oddelek naj razširi
svoj delokrog za obrano, odgojo
in asimilovaiije naseljencev. Koo
peracija med raznimi državnimi
in. zveznimi oddelki bi mogla v
tem smislu uspešno delovati.
Družba namerava delati tudi na
tem, da jej priskočijo na pomoč
razna trgovska, mestna, filan-
tropska ter druga društva.

lzvrševalni odbor konference
želi nadalje v dogovoru s šefom
oddelka za informacije v nasel-
niškem departementu, preured-
bo v smislu, da se oblast tega od¬
delka razširi v pogledu meddr¬
žavnega vprašana o razdelitvi,
zaščiti in blagostanju priseljen¬
cev, ter da se podeli temu oddel¬
ku tudi oblast, da sme ustatiov-
ljati podružnice v mestih, kjer bi
bila taka razdelitev naseljencev
zaželjeha.

Konferenca bode delala razim
tega še na tem, da se otvorijo dr¬
žavne agencije za nameščanje de
lavcev v raznih državah, ter da
še sklenejo zakoni, ki bi ščitili
delavce.

Mrs. Keller pristavlja v svo¬
jem pismu še sledeče:

Prvikrat v zgodovini Združe¬
nih držav je da lioče pomagati
zvezna vlada in vlade posamez¬
nih držav naseljencem. Mnogo je
krajev, kjer primanjkuje prebi¬
valstva, delavcev in obrtnikov in
zato je glavni namen te družbe,
da se porazdeli ljudi iz prenapol¬
njenih mest po raznih krajih, da
pomaga možkim in ženskim na¬
seljencem, jih napotuje, da se
odpravijo iz prenapolnjenih
mest na zapad ali tja, kjer so u-
godiiejše razmere, ter jih pri tem
ščiti in brani. Nadalje, da usta-
no vi j a agencije v raznih državah
v katerih nimajo uradov za nase¬
ljevanje in delo; da pomaga lju¬
dem pri porazdelitvi, odgoji, za¬
ščiti in asimilaciji naseljencev,
ten- da jih v vsem potrebnem po¬
učuje.

Upravičena je nada, da bodo
vstanovTjeni uradi te konference
po vsej deželi, in to v središčih,
kipnor pridejo naseljenci in kjer
ostanejo. Konferenca se ne bode
bavila z vprašanjem o pripušče-
nju ali izločitvi naseljencev, am-
pak izključno samo za blagor in
zaščito onih, ki pridejo sem. In
kar je glavno: vse njeno delova¬
nje je brezplačno, ona predstav¬
lja vlado, pa ne kako zasebno po
djetje ali interese.

John Povsha

javni notar

HIBBING-MINN.

IZDELUJE VSA NOTARSKA
DELA. POIŠČITE ME NA
614-—3rd Ave.

Društvene vesti.

.‘4 _L.-__■__

DRUŽTVO SV. CIRILA IN
METODA.

Štev. 1, J. S. K. Jednote.

Je najstarejše Slovensko Pod-j
porno družtvo jugoslovanske Ka-j
toliške Jedriote v Ely, Milin.

Redne seje društva se vršijo |
vsako prvo nedeljo po 20-lim v j
mesecu, v Cerkveni dvorani ob 2 j
uri popoldne.

Društvo uljudno vabi za pri¬
stop vse Slovane. Zavarujejo se
lahko za smrtnino od $500.00 do
$1000.00, Za 'bolno podporo do
$420.00, za izgubo roke ali noge
$400.00, za izgubo obeli rok ali
obeh nog, ali ene roke in ene no¬
ge $800.00, za izgubo enega oče¬
sa $200.00 in obeh očes pa $800.00
ravno tako se plača popolna pod¬
pora $800.00 za popolno onemo-
gljost Vsled kakoršnekoli pone-
srečbe.

Društvo sprejema moške in
ženske v oba oddelka smrtnine.

Rojaki boljšega društva si ne
morete omisliti ki bi Vam plača¬
lo toliko podpor, društvo je zdru¬
ženo z J. S. K. Jednoto, ki poslu¬
je po popolnoma varnem sistemu,
tako da se za Vaše podpore lahko
popolnoma zanesete.

Za nadaljna pojasnila se je obr¬
niti ;

Josip Spreitzer, predsednik

Box 974.

Karol Merhar, tajnik, Box 319.
Maks Levstik, blagajnik.

John Matkovich, zastopnik.

Frank Jerich, bolniški načelnik,

Box 884.

Vsi na Ely, Minnesota.

Rešena uganjka.

™W™**i*> “ Geti  d a mati
$5 Potrosil si $3, jednega pa zgu
bil; koliko ti še preostane?”

Učenec: “Ničesar; ker mi ma¬
ti tohke vsote sploh ne da ali za¬
upa.

Prvo Slovensko
Borštnarsko podporno družtvo
Sv. Frančiška štev. 1027.

Catholic order of Foresters.

Ely - Minn.

Se priporoča vsem Slovencem
za obilen pristop.

Vsak kateri more zraven slo¬
venskih Jednot, držati še eno Jed
noto, bi moral biti član našega
društva, kjer bi se marsikaj le¬
pega naučil.

Borštnarska družtva imajo lep
obrednik po katerem vodijo svo¬
je seje in iz katerega se vsak lah¬
ko nauči lepe dostojno s ti pri dru-
žtvenih sejah.

Družtvo sv. Frančiška obredu-
je popolnoma v slovenskem jezi¬
ku tako, da je vsakemu rojaku
umljivo.

Pri nas se lahko zavaruje za
bolno podporo po $20 na mesec
in za smrtnino za $500, $1000 in
$ 2000 .

Seje se vršijo vsako četrto ne¬
deljo v mesecu v Gleason dvora¬
ni ob 8 uri zvečer.

Za nadaljna pojasnila se je o-
brniti na:

Geo. L. Brozich, C. R.

Paul Bukovec, V. C. R.

Joseph Geržin, F. S.

John Matkovich, R. S.

Jos. Schweiger, T. K.

Stefan Agnich, S. C.

— Stoječ mlin in moleč jezik

ue koristita uie.

SLOVENSKA ČITALNICA

Ely, Minn.

Prostori se nahajajo v g. Josip
Mantelnovi hiši. Vsak član dobi
ključ od čitalnice in jo lahko po¬
haja vsaki dan od 9 ure dopoldne
pa do 11 ure zvečer. Za izposijilo
knjig dobite knjižničarja v čital¬
nici vsako nedeljo ob 10 uri do¬
poldne.

Rojaki kateri ste ukaželjni in
radi citate, pristopite k čitalnici
katera je znamenje našega napred
ka na polju izobrazbe. Pristopni¬
na. znaša samo 50c in mesečnima
samo 25c na mesec.

V zalogi bodemo imeli vse slo¬
venske liste iz Amerike in stare
domovine, kakor tudi veliko šte-
Vilo slovenskih knjig, tudi angle-
gležkih bodemo imeli za tiste,^ka¬
teri se hočejo uriti v angleščini.

Redne mesečne seje se vrše
vsako prvo nedeljo v mesečii ob
2 uri popoldne v čitalnici.

Predsedni: John Teran.

Podpredsednik: Josip 1 esej).

Tajnik in arhivar: Anton Hrast

Blagajnik: Karol Merhar.

Nadzornik: Matija Zgonc.

L

Vedno najboljše!

Ne gublte časa vaših kuharic z pukušjami različnih kakovn..-

Rabite vedno 1  »lok,

Duluth Unfversal moko

vsaka kuharica |o pozna za na!bo]šo.

V vsih grocerijalt.

Duluth Unfversal mlinarska družba.

Najboljša moka za kuhinjo in pecivo.

JOE SELIŠKAR -Ely,

slovenski gostilničar

Prodaja pristno domače, ohifsko vino, rudeče in belo po $1.50 do $ 2.50
WMskey od $2.50 do $4.00 galona.

Potujočim rojakom nudim čedno prenočišče.
Sveže pivo, dobre smodke.

r

vse
D**

P -.ot..

it V • 1

5i leg* 1
' J !>'
* ^

'# 1
r.  da 111

;$ ip 5

, trre ^

'>p stv
tudi

d. on


lil

—-  u e »° r !

Kod

Mo*

P°

‘voljen. A 1


First National Bank,

EVELETH, MINN.

Najstarejša narodna banka na Mesaba Range

KAPITAL IN PREOSTANEK

$ 67.00000

Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cenah.

V

Parobrodni listi za vse črte,

Plačamo obresti po 3 od sto.

DE

E3 E

00

Lole! Na prodaj F

V ARIZONI.

Gotovo bi radi imeli svoj dom kjer ni zime, ne snega in ledu
1  kier bi si lahko nridelali vsake vrste zelišča hrez da bi *

-Ja« 9 p0
4sdo« žne

. imenovati

»ner doti®
suh F’'
fccelilji va ,..
jb se« 51 !

t sf  voli sa

La je dY '

[VeJlO za f
čas pr
IPito je pot

Jtdpresednik

' »ob.enem
HEtgi šene
3ae pravice
je enako št<
Mtvaneli,
»besedo. 1
senatu so vol
samih in d
&r niso nji
“%» izvoljeni.

Sittkei

»ov posa
lopniti se v
l®et nai
F države

* 8 VSalrn

tam kjer bi si lahko pridelali vsake vrste zelišča brez da bi * jvvila pre
bali, da bi vam slana naredila kaj škode ali pokončala pridella * Pni j; 01
tam kjer so rudarji plačani od $3.50 do $4.00 na dan in zunanjič «zastopn
lavci po* $f* ‘ '" A  ™ - ; i r

kupite lote

V Novem mestu DOLF, Ar«

ki se nahaja na zemljišču Grand Arizone Copper družbe.

VELIKE LOTE, NIČ DAVKOV, NIČ OBRESTI, LAHKA
ODPLAČILA, 5% CENEJE AKO PLAČATE V GOTOVIk j

200 lot je sedaj na prodaj po od $150.00 do $200.00, kadarb>
dejo te prodane, bode cena poskočila, ne odlašajte toraj
kupite sedaj.

Za nadaljna pojasnila se je obrniti v angleščini na

us p

u Sepa
s ° int

Štei
tabo (

f" 1  7.ae

-a;'*"

e faica

O. E. Peterson & Co.

407—8, First National Bank Building, DULUTH, MINN.


s

s

a

!afi

m

m

m

m

m

!&

S

m

br

C. Jesmore & Son

največja konjušnica
EVELETH, Minn. 415 Grant Avenue
Pitone 23-1,

kakor tudi pogrebniški zavod.

Pri nas boste vedno dobili dobre in čile konje za vsak * lu ' i
caj po primerni ceni.

topni

Rr a  ,

1$

I  ^

$  »i v

l  kK

\  Cm*

t  hN

i  V 1 !’ 1

\ % k

m

£

Izročite nam

Vaše pogrebe In videli boste, da je naša P°' j
strežba najboljša in naše cene
vedno poštene.

Agnich bratje

gostilničarji

ELY, Minn. Pitone 108.

Priporočajo vsim Slovencem svojo najbodfj.
zalogo založeno gostilno* kjer se toči
Range Brewing Ass. pivo, pristno vino

whiskey.

V mnogobrojea obisk se priporočajo-

AGNICH BRATJE.

^ ’ •'inifinih |
držav. 1

e#**'

Kongres.

. _ ,, /icdinjenili Držav A

takozv Eik.li jii&j
»na sc imenuje senat,

i> r:licj  tjša zastopnikov. Se-
v Časih imenuje^ višja
llouse” in hiša za-
hiša “Lower

*«V|

'"»n,

\

H

9 do  »2.5«

r enočij

ba Ran,

EK

i«


iga P a  .
ie tudi

“Upper ...

p»ikov pa mzja

iz dveh senator-
v Iržave. ne glede na ve-
'^ržave ali število njenih
r- 11  .. v senatu so toraj
fce države enako Se-
vsake države so voljeni
f šest let in sicer od poste-
^ di legislature vsake drža
. ‘ od ljudstva direktno.

“ „ e  države enako zastopa-
"tu je narejeno samo za-
. Ja ne mora nobena dr
liobiti prednosti pred drugo
t “re za kake važne stva-
£  Vastopstvo v senatu je ta-
, deno i' ustavi Zjedmjemh
v da tudi države ' same ne
tega  nikoli predrugačiti.


fchče ne more biti voljen za se-
K nod tridesetim letom m
oe stanuje v državi od kute-
e voljen- Ako se ktero mesto
tovia izprazni ob času, ko m
asedanju postavodaja ali legi-
!Bra  dotične države, ima pra-
‘ imenovati novega senatorja
, ern er dotične države. ^ Senat
injeuih Držav Ameriških je
reneliljiva skupina; vsako-
ko se vršijo volitve za sena-
se voli samo eno tretjino
, da je dve tretjini senator
fedno zapriseženih tako, da
fek čas pripravljeni zboro-
ako je potreba.

‘n

:i ih cena!

v

črte,

3E

3«

ppresednik Zjedinenih Dr-
‘ je ob enem tudi predsednik
snega senata; toda nima pa
ie pravice drugače, kakor
i enako število glasov na 6-
straneli, tedaj ima on odlo-
10  besedo. Vsi drugi uradniki
enatu so voljeni od senator-
samih in držijo svoje urade
iler niso njih nasledniki pira¬
jo izvoljeni.

y, i: .

OD-

snega in
brez da

pridi! 1

i in z«™ 8 ,
ivite ate

.jjpika. zastopniki)\ r ,
rase o! Rcpresentativcs” o
i iz nedoločenega števila za¬
imkov posameznih držav. Ti
lopniki se volijo vsake dve le-
k sicer naravnost od volileev
k države; število zastopni-
za vsako državo je odvisno
te\ila prebivalcev v isti dr-
Prvi kongres je določil po
ii ga zastopnika za vsakih tri-

irl" ti oe prebivalcev in koj pr-
igres je štel 65 zastopni-

Eon e

JV*

ružbe.

LAH^ -201

G

. 00 ,

‘ um

toraj

S ko se pa prebivalstvo držav
™ so  morali po vsakemu
. mu  štetju to število pre-
Jatl  hibo da je leta 1909 pri-
11)0  en zastopnik za vsacili

.rri; za, vsacm

' v 1  ”’ ebivalcev . in  tega leta je
* Se “ zastopnikov v kani-

zastopnikov v kapi-
'* v  '»ashingtonu 391.

ranica se navadno imenu
.. ^ka” zbor '

® vstopu ild
ji ljudstva
PJ ljudstvo, Aaivu

d °' Gornice se navad-
a  drugačnim kakor pa

kaifi a t0 na P a čno mne-
^. marsičem ima ta sku-
1  ■ - a i ' ee j e  oblasti kakor

0 € '



&

K

'f

J**'


A

M

zbori

'inča zato ker
voljeni narav-
zatoraj zastopa-
kakor pa svoje

eeje oblasti

'postavo m P 1 ri , m ? r  , se  morajo
fiagati v h  , dol .? žu i e 0° davke

P  tte mr,,. d ° enjl  Gornici dru

16 jo postati veljavne.

nitsta v dolenji zborni-

blitvi i ,! 1  V .* 0  nap °buti edino le

£°'. tudi S nahšč a, v aI t C0 je 1 i <>
eati. r< n .  lua&t  \ to svrho

®o\-ati ' e . lller  nima pravice

Gornico t ^.zastopnika

^pniki ’ za t l 0 Z “ aSnone '
bit i t° zbornico mo-

*ia zbori, i!. nailj 25  let  ^ari.

' P  scnaT o~'-? epretl ^ ana

nil vsak poslanec, ki ne spobijn- j
je svojih dolžnosti, ali se naozii-a j
ha želje svojih klijentov. V več
državah še je ta postava že uve -1
dla toda ista v obče nima večine
‘v kongresu.

\i

. .  y

Za gospodinje,

i


*avsako’ ampak se  razdru
^itvi no a & dnje g a le ta

niso

d'  - S

/ sv

Ue  eksistira več do-

ttovi vec a0 ‘

«« obeh a £° pnikl lzv °ljeni.

mdar se
so ahso-
Ža

zbornic

zbornico kl ,So  J J h

»niti

istih

ue more-

Uiore

‘SS\ T kak -

Vsaka zbornica je sama svoj
sodnik pri sejali zastopnikov, ve¬
čina lahko odstrani vsaecga, to¬
da če je že pri seji ga za more
premakniti le dvotretjinska veči¬
na. Kongres Zjedinjeuih Držav
Ameriških je plačan od vlade in
ni tak kakor ahgležki parlament,
kjer so zastopani samo Velikaši;
namen mož, ki so sestavili ustavo
Zjedinjeuih Držav je. bil omogo¬
čiti tudi revnemu ljudstvu za¬
stopstvo v obeh zbornicah, kar
so dosegli s tem, da so določili
plačo zastopnikom, katera se je
menjavala od časa do časa in zna
ša danes $10.000 na leto. Kon¬
gres lahko poviša plačo bodoče¬
mu kongresu, toda sami sebi pa
ne. Zastopniki v obeh zbornicah
imajo popolno protest gpvora, a-
retbvati se zamorejo samo za iz-
daalee ali kalilce miru.

Postav

Noben;

pri

■a dr-

'dno

čas

■db


len

Nobeden zastopnik v kongresu
ne more imeti več kakor po en
vladin urad» lahko je pa tudi u-
radnik v svoji državi. Nobeden
del zbornice, to je ne senat in ne
nižja hiša, se ne moreta razdru
žiti brez dovoljenja druge; pre¬
nehati tudi ne sinejo za več ka¬
kor tri dni brez skupnega dovo¬
ljenja obeh zbornic niti se prese¬
liti v kakšno drugo mesto kakor
tam, kjer se je popreje zborovalo.
Če se oba dela zbornice ne more¬
ta sporazumeti, ima predsednik
Zjedinenih Držav pravico dolo¬
čiti čas presledka; toda to pravi¬
ce se še ni imel prilike posluže¬
vati noben predsednik, kadar se
je šlo za razdružitev ali presle¬
dek kongresnega zborovanja; za
stopniki le preradi prenehajo ve¬
likokrat še popreje, ko nekaj u-
krenejo, kar bi mogli po želji svo
jih volileev.

Francoska juha.

Os miži korenje, peteršilja, ze¬
lene, ohrovta, čebule in krompir¬
ja, zreži vse na. ozke rezance, ka¬
tere duši toliko časa na surovem
maslu ali mozgu, da postanejo
lepo rumeni. Potem odlij mast,
ako jo je preveč v kozi, potresi
ostalo malo z mako in ko se zaru¬
meni, zaljj z j uho, V juhi skuhaš
tudi lahko malo zelenega graha
ali narezanih gob, ali ee tega ni¬
maš, pest riža, ali pa deni vanjo
opečen kruli.

Zreži- jetra na mezinec debele
rezine, osoli jih, ter povaljaj crez
nekaj časa v mola, jajcu Vi vodi
iu kruhovih drobtinah. Potem
jih oevri na razpaljetn »as i ter
jih, daj s solato ali na prikuhi na

mizo.

Močna juha.

Ločitev zakona Tosellijevih.

Sodni dvor v Florenci je raz¬
sodil, da se naj zakon Tosellije-
vih takoj loči. Sodišče ni ugodilo
predlogu da se Toselli obsodi na
denarno kazen, ker je pripeljal
svojo ljubica v hišo svoje sopro¬
ge pod pretvezo, da je guvernan¬
ta. Sodni dvor je nadalje razso¬
dil, da se sin Tosellijev ne izroči
uiti očetu niti materi, temveč
staršem Tosellija. kakor;je ta
predlagal. Tosellijevka, je bila za
radi tega zelo jezna in je odšla iz
sodne palače, ne da bi odgovorila
na vprašane, dali se pritoži.

Zreži debelo, staro kokoš na
kosce, vse močnejše kosti, v ka¬
terih je mozeg, pa raztolei. To
in po]drugi kilogram govejega
mesa deni v lonec, nalij ga pri¬
bližno s tremi litri vode, prideni
še nastrganih govejih jeter, pe¬
teršilja, zelene, korenja, luka, o-
hrovta in en olupljen krompir.
Lonec dobro pokrij, da ne bo u-
hajala soparica ter ga postavi v
kotel vrele vode. Ko je to tri ure
vrelo, vzemi lonec iz kotla ter
precedi juho. Taka juha je zelo
krepilna za bolnike in slabotne
ljudi; ako jo rabiš za bolnike,
kuhaj jo brez zelenjave.

Karfijol s parmezanskim sirom.

Celo karfijolovo glavo daj ku¬
hati v slan krop, ko jc na pol ku¬
hana, jo oprezno vzemi iz  vode
in daj v primerno ne preveliko
porcelansko skledo, potresi malo
z moko in polij z enim ali dvema
jajcema, v katera si vtepla znba

nega parmezanskega sua m z vro
čim surovim maslom, _ tako. da
črez stoji, daj Y- P eeic0 111  P eci
minut.

Možganja juha.

Daj v svitlorjavo prežganje ze
lenega peteršilja in duši v tem
možgane, ki si jih prej dobro o-
eistila in jim pobrala kožice, lah¬
ko tudi pridaš eno jajce. Zalij z
juho, pretlači skozi cedilice ter
daj v juho opečenega kruha.

Pljučna juha.

Glavni dobitek in ločena žena.

Glavni dobitek loterijske lan¬
ske svetovne razstave v Bruselju
je dobil nočni čuvaj premogoko-
pa v Charleroi. Srečni mož se i-
meinije Depasse, Dobitek znaša
pol milijona frankov, po odbitku
10 odstotkov davka 450.000 fran
kov. Še vedno dovolj, samo da je
to gotovo. Imetelj dobitka pa ža
libože nima drugega v rokah, ne
go svojo srečko. Ko je šel v
spremstvu svojega zeta v Bru¬
selj, da bi si dal dobitek izplača¬
ti, so gospodje pri loterijski bla¬
gajni zmajali z glavo. “Obžalu¬
jemo, gospod Depasse, toda za
zdaj vam ne moremo ničesar iz¬
plačati. Vaš dobitek so zadržali.'
— “Kako to, kdo?” — “Vaša
žena, gospa Depassejeva.” Ostra
kletvica je sledila temu. Od svo¬
je žene, ki mu še nikdar ni stori¬
la ničesar dobrega, je že deset let
ločen. Ko je vest o dobitku izšla
v časopisih, je bila negova žena
prva, ki se je oglasila ter zahte¬
vala “Svojo” polovico v znesku
225.000 frankov. Ker je pa od
svojega moža ločena vsled svoje
krivde, je zadeva sporna. Vsled
tega si uprava loterije obdrži do
bitek toliko časa, da bo rešena
tožba, ki jo je moral Depasse vlo¬
žiti proti temu, da mu niso hoteli
izplačati dobljene srečke.

Pljuča skuhaj do mehkega s
čebulo in peteršiljem in jih po¬
tem zreži na rezine. Napravi pre¬
žganje iz moke iu drobtin, ko
postane rumeno, pridem drobno
zrezane čebule in zelenega peter¬
šilja, še parkrat premešaž ter
stresi vanj zrezana pljuča, to ne¬
koliko popraži, zalij z juho ali vo
do, prideni s soljo zdrobljenega
česna, majarona, limonove lupi¬
nice. — Prevri še deset- minut in
nazadnje okisaj z navadnim ki¬
som ali z limonovim sokom. V
pljuča lahko daš posebej kuhan
olupljen, na kosce zrezan krom¬
pir.

Prašičja ribica v mrežici.

Mrežico položi takoj, ko jo je
mesar vzel iz prašiča, v mrzlo vo¬
do, da ostane bela. Kadar jo ra¬
biš, jo razprostri, osoli in potresi
malo s prav drobno stolčenim be
lini poprom. Na sredo položi li¬
monin kolešček, ob strani vejce
zelenega peteršilja, rožmarina,
majarona in majhen kos lavorje-
vega lista; položi na mrežico pra
šičjo ribico in zgornje stran ribi¬
ce obloži ravno tako ter jo zavij
v mrežico.

ko  pusti, da se z.arumene ter pri-
lij' nižalo juhe, ki naj potem par-

crat zavre.

Ocvrta jetra.

Omeleta.

V skledo pripravi potrebno
množino mleka, dobro umešaj ru
menjake, sol, sladkor, . lazpuste-
nega surovega masla ali - as i e sme
tane, moke in iz beljakov sneg.
Na razpaljeno mast ali surovo
maslo vlij omelete, opeci jih ^po
obeli straneh, namaži s kakoršno
koli mezgo zloži skupaj in potre¬
si s sladkorjem. Za 30 omelet ra¬
biš pol kilograma moke, uet jajc,
malo soli, dve žlici sladkorja, pet
tlkg surovega masla in primerno
množino mleka,

Hitra omeleta.

Naredi sneg iz. treh beljakov,
polagoma umešaj tri rumenjake,
tri žlice vode. Testo razprostri
na pekačo, ki si jo z maslom na¬
mazala m z moko posula, ter po¬
časi peci. Pečene pomaži z mezgo
zloži skupaj, potresi s ladkorjem
in daj na mizo.

Piškotova omeleta.

Naredi sneg iz enega beljaka,
umešaj cn rumenak, 1 žlico mo¬
ke in 1 žlico sladkorja. Testo daj
v ponev, ki si jo namazala z ma¬
slom, hitro opeci na obeh straneh
pomaži z mezgo, zloži skupaj in
potresi s Sladkorjem. To omeleto
tudi lahko daš bolnikom.

kopelji se priliva mrzle vode, da.
se ohrani zgoraj navedena tem¬
peratura. Napačno bi bilo, ako
bi se opečeni ud. jemal iz vode in
zopet pomočil vanjo. Pristop zra
k.a povzroči prisad in velike bole
črne. Male opekline se na ta na¬
čin ozdravijo v 20 do 30 minutah
popolnoma. Pri velikih ranah na
telesu bi ne bilo mogoče tako dol
go v vodi vztrajati, da bolečine o-
djenjajo. zato jih je treba hladiti
z mrzlii.(i obkladki;

takoj po opeklini se morajo ra
ue oviti z vlažnohladnimi in tan¬
kimi krpami, na katere se pokla-
dajo 16 do 18 stopinj C. mrzli ob¬
kladki, s katerimi se sme šele te¬
daj prenehati, ko bolnik ne čuti
nič več bolečin.

Obveza se potem naglo preme¬
ni z v olje namočenimi krpami,
ua katere se zopet polaga obklad
ke, omočene v vodo 10—20—22
Stopinj C. Pri globokejših opekli
nah se poavi v teku treh do šti¬
rih dni gnojenje ran, ki se potem
ovijejo z bombažem, pomazanim
z mazilom, narejenim iz makove¬
ga ola in raztopljeno kozljičkovo
mastjo. Na ta način se pravilno
in hitro ozdravijo najhujše ope¬
kline, ako se je zdravljenje pri¬
čelo pravočasno in se jih ni izpo
stavilo strupenemu vplivo zraka.

Vzrok.

Prvi gost v hotelu svojemu pri¬
jatelju: “Si li opozoril gospodar¬
ja, da je tekla sinoči voda raz
strehe na tvojo posteljo?”

Drugi gost: “Nikakor ne. Dru
gače bi mi še za to kopelj kaj za¬
računal. ”

— Žena drži hiši tri ogle, in še
četrtega možu pomaga..

Piškotovi zvitki.

Dušene ledice.

Mešaj. 14 dkg sladkorja'z 8 ru¬
menjaki tako dolgo, da se peni.
Naredi sneg iz 8 beljakov, zame¬
šaj ga skupaj s 14 dkg moke v
rumenake. Testo razprostri na
pekačo, ki si jo z maslom nama¬
zala in potresla z moko. Speci v
pečici lepo rumeno, potem poma¬
ži, z mezgo, hitro zvij skupaj in
daj še za par minut v pečico. Zre
ži na prst debele rezine, daj jih
same ali z drugim pecivom na
mizo.

KAKO OBVARUJEŠ BOLNIKA

PRED OBLEŽANJEM.

Leedice se očistijo vsega loja,
kolikor mogoče olupijo in zreže¬
jo na tanke rezine. Poparijo z
vrelo vodo, da zgube duh in ope¬
rejo v mrzli vodi. Drobno zreza¬
na čebula se da na mast zrume-
nit, pridene oprane ledice in pu¬
sti dušiti 8 do 10 minut. Potem
se potrese z mako, prida stolčene
kumne in popra. Soli se, predno
se nese na mizo.

Velikanski požar v Bosni. — 120
hiš mesta Visoko pogorelo.

'• ast0 PniW mo diktira ti
npor oča žel -) e

velikokrat
zastopnike.

kai-
na

-i —VvjJUUltJ.

% pV? eda P0stala

n o rt "T 11  deže-
aalta, P ° S ave tal »-
Cr a ? d  Bečani”
Se lakk o odstra-

Iz Sarajeva poročajo: Velikan¬
ski požar v mestu Visoko jc na¬
stal o kolo 3. ure zjutr., in sicer
je nasatal ogenj, ker se je vnela
obleka v neki pralni kuhinji, od¬
koder se je požar tudi razširil.
Gašenje je močno oviralo po¬
manjkanje vode. Zgodaj zjutraj
se je pripeljalo več posebnih vla¬
kov z gasilnim orodjem. Iz Sara¬
jeva je došlo 300 vojakov. Pogo¬
relo je 480 hiš, med temi tudimo
še j a in turška šola. Neka maha-
rnedan.ka je dobila tako hude ope
kline, da je v kratkem času umr¬
la. Pogorelo je tudi mnogo žita.
Goreči most preko reke Bosne o-
nemogočuje prihod v mesto. Hi¬
še so bilee le deloma zavarovane.
Ljudje bivajo ua prostem.

Prašičje ledice

ravno tako osnaži in zreži na tan¬
ke rezine. V razpaljeno mast daj
ledice in- precej prav drobno zre¬
zane čebule. Pusti to nekoliko 5a
sa djišiti. Ko se, voda posuši, pu¬
sti ledice še toliko časa, da se do
rjavega opeko, potem jih potresi
z moko in dodaj toliko vode ali
juhe, da ostane srednje gosta o-
maka. Nazadnje pridaj precej za
čimb, malo jesiha, ženofa, limono
vega soka. Mesto jesiha lahko
daš vino. Pripravlja se 1 in pol
ure.

Pražena jetra.

Potegni z jeter kožico, zreži
jih na rezime in deni na mast,
na kateri si zarumenila drobno
zrezane čebule. V par minutah
so gotova. Osoli, predno jih daš
na mizo.

Frigana jetra.

Daj na tanke rezine zrezana je
tra na mast na zarumenelo Čehu
lo in ako hočeš, prideni Judi ma¬
lo sesekljanega peteršilja; ko so
jetra gotova, J*ik potresi z mo-

Dolga bolezen, vsled katere je
bolnik priklenjen na posteljo,
provzroči premnogokrat rane na
telesu, katere prizadenejo člove¬
ku hude bolečine in so celo vča¬
sih snirtnonevarne. Pri nas je ze¬
lo v navadi podlagati obležanim
bolnikom blazine, napolnjene s
prosom; to mu sicer nekoliko o-
lajša bolečine, a ozdravi ih ne.
Drugo sredstvo, katero je le ma¬
lo znano, a zanesljivo, ozdravi
preležane dele, je sledeče : Kupi
v lekarni ali drogeriji —- dobiš
žc za 5 c — peške od kuten, daj
jih v kozarec in nalij črez vode,
tako da za dva prsta čez peške
stoji, to pusti osem do deset ur.
Voda je postala gasto mazilo, s
katerim namaži bolniku obleeža-
ne dele. Namaži tolikokrat bolni¬
ka, kolikorkrat zahteva in mu do
bro je; presenečena boš o zdravil
ni moči preprostega zdravila.

Isto zdravilo, samo da dodaš
vodi še košček sladkorja, ie izvr¬
stno zoper bolečine v grlu, ki se
dobe od govorjenja in prašnega
zraka, posebno gostokrat učitelji
ali učiteliee v šol i. V za me se vsa¬
ko uro požirek m bolezen se oz¬
dravi v kratkem časn.

- o-

SREDSTVO ZOPER OPE¬
KLINE.

Pri opeklinah z ognjem, vrelo
vodo, soparo ali z zračnimi kisli¬
nami so takojšnji mrzli obkladki
najbolj mi mestu. Opečeni ud naj
se takoj pomoči v vodo, katera
mora'imeti 20 — 18 — 16 stopinj
O. in Jako dolgo v vodi drži, da
bolečina popolnoma preneha. Tej

American Exchange

Bank;

VIRGINIA — MINN.

Najbolj pripravna banka za
Slovence in Hrvate v mestu.

Pošiljamo denar na vse
strani sveta in prodajamo
vožne liste.


3°| 0  obresti od vlog.

First Natinoal Bank

GILBERT

MINN.

GLAVNICA $25.000.00.

PREOSTANEK $2.500.

POSEBNO POZORNOST DA¬
JEMO POŠILJANJU DENAR-

NJI LISTI.

ZAVAROVALNINA IN VOŽ-
JA V AVSTRIJO.

Arnold & Pickering

ODVETNIKI

VIRGINIA — MINN.

Phone 322.

Se priporočajo Slovencem za vsa
advokatska in zagovorniška dela.

SLOVENSKA GOSTILNA

Frank Medved

CHISHOLM, MINN.
Phone 101.

PRIPOROČA SE CENJENIM
ROJAKOM V OBILEN
POSET.

NAJBOJŠA POSTREŽBA Z
VSAKOVRSTNIMI
PIJAČAMI.

A. M. Murnik

EVELETH - - MINN.

Grant Ave.

Največfa zaloga

MANUFAKTURNEGA BLAGA, TKANINE.'*^
SK1H IN OTROČJIH OBLEX, KLOBUKOV IN
VSEH DRUGIM POTREBŠČIN.

Posebno pozornost da¬
jemo Slovenkam!

PRIDITE IN OGLEJTE SI NAŠO ZALOGO
IN PREPRIČAJTE SE O NAŠIH CENAH.

V

Miners National Bank,

EVELETH, MINN.

-» *-»

Kapital, preostanek In delniška
odgovornost

$67.000.

oo

v,S

Pošiljamo denar in prodajamo parobrodne liste
na vse strani sveta.

Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah.
Poselile nas.

Malti. Matzele

Mesnica

CHISHOLM -

- Minn.

Zaloga syežega In suhega mesa, domačih klo¬
bas, perutnine, rib Itd.

Rojaki podpirajte svoje¬
ga rojaka!

Dobro blago, nizke cene jamčim.

Manufakturna trgovina in grocerijska prodajalna

Slogar Bratje

ELY, Minn.

naznanja svojo novo otvoritev ter se priporoča v obilen obisk.
V zalogi sveže grocerisko blago. Bogata izbera Zenske in
možke oprave in obuval. Naročila se dostavljajo na dom.


FIRST NATIONAL BANK§

&

GFiisholm - - Minn.

Kapita! $25.000. Preostanek $20.000,
Osebna odgovornost $5,000.000.


Obrestuje denar po 3°

%

Prodaja parobrodne liste in pošilja denar
na sev strani.

Posebno pozornost dajemo Slovencem.

4

2

Pridite in se prepričajte! %


'D'-' '-‘.rte''..

Iz mesta Oaleth in iz okrajev že¬

leznih rudnikov.

DULUTH.

Seja društva “Duluthski
Slovani” se vrši v nedeljo
dne 17. decembra, v ured¬
ništvu “Narodnega Vest¬
nika” 31. E. Michigan St.

Važno naznanilo.

Mr. John Movern, ki je^zapo-
slen pri tuk. sodišču, ter vešeak v
svoji stroki, izdal bode v kratkem
novo priročno knjigo ali navodi¬
lo: Kako postati državljan Zjed.
držav?” V prvi vrsti bode ta knji
žica za državo Minnesoto, z na-
tanjčnim seznamom vseh držav¬
nih, deželnih in mestnih uradni¬
kov, kar je neobhodno potrebno
znati pri pridobitvi druzega ali
večjega papirja.

V tej knjižici so tudi vprašanja
katera stavi sodnik prosilcu. V
drugem delu knjižice bode sploš¬
no navodilo oziraje se na prosilce
tudi ostalih držav.

— Samuel C. Trelvatha zavirač
Duluth, Misabe in Northwestern
železnice vložil je pri tuk. sodniji
tožbo na $10.000 odškodnine
vsled prizadetih bolečin in po¬
škodb pri ponesrečbi meseca ma¬
ja.

nad $800 zemljiške vrednosti v bli¬
žini Chisholma.

— Soproga generalnega seper-
indehdeiita Oliver Mining Go. za
naš okraj podala se je te dni s
svojo bolano mladoletno hčerko
Katarino v Silver City, Neiv Me-
xico vsled slaba zdravja. Ondi
ostala bode do spomladi.

— Tukajšnji Poljaki praznova¬
li so pretečno nedeljo osemdeset¬
letnico vojske ki se je vršila leta
1830—31 med Poljsko in Rusio.

Slavnost vršila se je zelo sijaj¬
no v poljski dvorani z govori, pe¬
ljem in godbo. Daniel W. Lawler,
bivši župan mesta St. Paul je i-
mel slavnostni govor. Prireditve
vdeležil se je tudi naš. župan Cul-
lum.

Znamenita rokoborba.

Dne 12. t. m. vršila se je v na
šem mestu v prostorih Aditoriu-

ma znamenita rokoborba med Po
ljakom Zbyszkotom in Fincem
Pilakoff. Oba sta podobna velika
nom in priznano najboljša roko¬
borca v tem času. Po preteku 52
minut in 10 sekund podrl je Po¬
ljak Zbyszko prvič na tla svojega
finskega tekmeca, ter si tako^ pri¬
dobil zmago. Čestitamo našemu
slovanskemu Goljatu!

Pomankanje otrok.

— Duluthski poštar Mr. Cook
poslal bode v kratkem po držav¬
nem poslancu Clarenee Millerju v
Washington prošnjo za zgradbo
novega poštnega poslopja v Ze-
nith Crty. Stroški za zemljišče in
stavbo so preračunjeni na 1 mili
jon dol. Sedanji prostori duluth-
skega poštnega poslopja nikakor
ne zadostuje vedno bolj in bolj
narašeujočem poštnem prometu.

— Rojak Anton Marinšek, iz
Aurore, Minn. se je začetkom dec.
mudil v Duluthu, kjer je na vsa
sodnikova vprašanja glede druze
ga državljanskega papirja povolj
no odgovarjal, ter postal s tem a-
meriški državljan. Čestitamo! Ro¬

jaki, posnemajte ga!

Išče se otroke za božična dari¬
la ! Ta klic je izdala Mrs. For-
gy, uradnica duluthske mestne
občine. V urad dohajajo ji dan na
dan nove prošnje od družin brez
otrok, ki želijo imeti za Božič re¬
jenčka, bodi si že fantek ali pun-
eika. Gorje mestu, kjer je kriza
vsled pomanjkanja otrok!

Kar je bilo tega kričavega bla¬
ga do sedaj na razpolago, se ga je
na Zahvalni dan strankam razde¬
lilo, danes pa, čujte — ni v Dulu¬
thu nijednega otroka rejenčka za
božično darilo na razpolago. Lan
sko leto se je ta čas razdelilo 12
otrok v dobi od ednega do četrte¬
ga leta raznim strankam. Dasi-
ravno zahtevajo letos nekateri i-
zrecno lepe zlatolase punčike in
kodraste fantičke, se jim ne bode
želja za enkrat izpolnila.

— Našim rojakom v Duluthu
dobro znani hotel St. Louis, pre
šel, je v druge roke. Lastnika ho
tela sta sedaj Mr. Morkham in
Erwin, ki bosta vsem gostom do¬
bro postregla.

— V našem uradu zglasili so se
te dni sledeči rojaki: Mr. Lud

Bahor iz Calumeta, Mich. Mr
Jos. Francel iz Eveletha, Mr
Math. Spreitzer, Mr. Joseph Man-
ter iz Elv in Anton Lenič iz Eve¬
letha. Slednji kupil je zemljišče
New Garv, kjer se gradijo nove
železne tovarne.

— Pri zadnji seji občinskega
sveta sprejela se je točka glede iz¬
boljšanja plač nekaterim uradni¬
kom. Policijskemu nadzorniku
Troyeru določilo se je $300 ye<p
Njegova plača znaša seuaj $2ooo.
Vsled njegovega priporočila naba
vilo si bode mesto šest novih ga-
melovih požarnih signalnih apara
tov iz New Yorka v znesku $2725.

— Mestni blagajnik prejel je le
dni od raznih železniških družb
$8.314.00 doklade ali davka na
podlagi državnega korporacijske¬
ga davka,

BIWABIK.

delalo na A-
celo zimo.

ELY.

— Iz urada društva sv. Cirila in
Metoda št. I. J. S. K. J. Ely, Minn.
Cenjenim članom našega društva
tem potom uradno naznanjam, da
se bode vršila v nedeljo dne 17. de
embra tl. popoldne ob 2 uri v
iri v stari cerkveni dvorani glav¬
na seja, ali letno zborovanje.

Na dnevnem redu je več važnih
točk v prospeli društva in volitev
novega odbora za prihodnje le^o.
Glavna stvar pri društvu je, da i-
ma dobre in vestne uradnike, po¬
tem društvo napreduje.

Vsled tega prosim in vabim vse
člane, da se te seje zanesljivo vde-
leže. Pridite torej vsi, in volite
vsak po svojem prepričanju! — Z
bratskim pozdravom Karol Mer¬
har, tajnik.

— Zadnji petek popoldne je od
potoval k svojim starišem naš ro
jak g. Geo. L. Brozich, na Rauch,
Minn. ker misli ostati za par ted¬
nov. Z njim je tudi šel John Smuk
dosedaj upravitelj pri John Gou-
že-tu.

trjuje, da se bode
dams in Spruce rovu
Na Fayalu so odknhpredk
kem.nove sledi rude 38 m 246 ce%-
ljev globoko v ozemlju.

Dne 8. tm. ponesrečil se je do
smrti 43 letni Th. Bury, poznat
kot najbolj izkušeni rudar v Spru
ce rovu. Pokojnik je bil samec m
brez sorodnikov. O vzroku nesre
če se ne ve.

Zgradba nove šole na Fayalu
dobro se napreduje. Zunanje delo
je že dovršeno, pogodbenik o
lin zatrjuje, da bode stavba kon¬
cem prih. januarja že goto\a.

— Društvo sv. Antona št. 1128
Katoliških Borštnarjev v Eveleth
Milin, je imelo svojo re< Jn® se .J° m
volitev odbora za leto 191- v ne¬
deljo dne 10. decembra popoldne
ob dveh urah v Monitor dvorani.
V odbor se izvoljeni bili sledem:
George Shustarich, C. R.; Robert
Meyers, V. C. R.; J- H. McCarthy,
R. S.; John B. Smrekar, F. b.j.
•John Babnik, T. K.; Rev. M. Bil-
ban, S. D. Nadzorniki: George

Sapleton, M. E. Landon, Jerry
Chernogoy

— V nedeljo popoldne je bil po¬
greb leto in pol starega, sina
šega rojaka John Šega, iz Spruce
naselbine, pokopan je- bil na Vir¬
ginia pokopališču.
sožalje.

- V nedeljo in pondeljek se je
Evelethu mudil znani in spo

.se

— Dne 8. t. m. razpravljalo
pred tukajšnjem sodišču o vzrd
ku in okoliščinah umora Paddv
Hanleya, ki je bil ubit v nekem
salonu dne 17. novembra v z Ski-
bo. Preiskavo vodil je sodnijski
zdravnik Dr. Bray. Vse kaže na
to, da ni bil LIanley oropan in na¬
po sled umorjen označeni darf v
MacQuirejem saloonu. Sklepa se,
da . , umrl po naključku vsled ne
srečnega padca po stopnicah, kjer
si je zlomil svoj tilnik. Tega misije,
nja je tudi pomožni šerif Merrill,
ki je prejel pred kratkim $30 v
gotovini od gospodarja ponesre¬
čenca, kjer je dotičnik služil za na
takarja. Ko so našli na stopnicah
ubitega Hanleya, našli so pri
njem $20 gotovine, $10 je bila pa
njegova plača zadnjega tedna. Ta
svota je pri sodniji.

Gospodarju, ali v gostilni ni bi¬
lo ničesar ukradenega. Tudi rana
na lobanji ni kazala vidnega zna¬
menja da bi bila prizadeta vsled
vdarea s kako topo stvarjo. Na
umora tega bodo osebe, osumljene
umora kmalu izpustili.

Starišem nase

na

— Tukajšnja konjušnica je zo¬
pet spremenila gospodarje, in si¬
cer stari lastnik R. J. Coffcen pro
dal je isto J. Burnsu, kateri prev¬
zame gospodarstvo s prvim janu¬
arjem.

štovani trgovec gospod Bahor iz
Calumeta, Mich,. ter obiskal svoje
prijatelje po Železneib okrožju.
Ob enem si je ogledal kraje kjer bi
bilo boljše za njegovo trgovino
ker se misli naseliti v Minnesoti
kratkem času. Želimo obilo uspe¬
ha !

— Hči našega rojaka John
Gouže-ta Margareta, katera se je
nahajala v bolnišnici zadnjih par
tednov se je zopet povrnila do¬
mov; želimo, da bi kmale okleva¬
lo!

— Dne 15. decembra zvečer pri¬
redi tukašnja mladina ples v Ve-
ranthovi dvorani med katero je
mnogo naših slovenskih fantov.
Vstopnina znaša $1.00.

— Dr. O. Parker, ki je ha čelu
znane dražbe Rudečega križa, obr
nil se je tudi letos na šolsko oblast
z namenom, da naj bi za božično

je

- Pretečeni ponedeljek zgorel
tukaj znani Duluth & Iron
Range hotel.

— Šolski vodja J. L. Lunn se je
vidno napreduje. Predmeti v ve¬
černih šol v Bhvabiku. Učenje
vidno napredue. Predmeti v ve¬
černih šolah so: čitanje, pisanje,
zgodovina in slovnica. Za učence
nabavilo se je posebne priročne
knjige. Izmed obiskovalcev so po
večini tujci, med njimi tudi osem
žensk.

BUHL.

sezono prodajali otroci dobr '.del¬
ne znamke gorioznačene družbe,
V to svrho naročil jih že deset ti¬
soč komadov.

Otroci so po njegovem mnenju
za ta posel kot nalašč pripravni in
sposobni. Poleg tega spoznavali
bodo vedno bolj in bolj pomen
družbe, koje naloga je, vojskova¬
ti se zoper jetiko.

Lansko leto prodalo se je na E-
ly 6200 dobrodelnih znamk za Bo¬
žič, ter je v primeri s številom sta
novaleev doseglo 16 mesto pri pro
daji. Znamke rudečega križa pri
leplja se običajno na obratni stra¬
ni pisem, dopisnic,in pri ekspres
nih pošiljatvah. Prodajejo se po 1
cent 1 komad.

- Rojak Josip Absec, je imel
razpravo pred virginskim sodiš
čem pretečeni mesec, o čem smo že
poročali. Revež je imel dosti po
tov in stroškov. Vsakdo je mislil
da bo dbbil tožbo. Sedaj mu je pa
sodnija prisodila še $35 globe
Ker je bil Abseec dalj časa v za
pora, se je za vedno prehladil,
da ne bo kmalu zdrav. Zares žalo
stno, kako postopajo tuk. sodnij
našimi rojaki!

— Dne 9. tm. je pri posebni seji
prostovoljnih gasilcev tukaj na la
stno žehjb odstopil gasilni načel¬
nik Sam. Keller. Služboval je zelo
vestno nad dve leti. Vzroka resig¬
nacije ni navedel. Mestni načelnik
Pet. R. Cosgrove je bil imenovan
njegovim' namestnikom.

— Duluthski prodajalci drv, ne
bodo smeli oddajati svojega bla¬
ga na vozove, temuč na takozvane
klaftre. Preje je občinstvo več
krat škodovano pri nakupu.

— Mestni svet je izdal na vse
tuk. trgovce z drvi strog ukaz da
ne smejo prodajati več drv po
starem načinu. Ker ta ukaz ne u-
gaja prizadetim se mislijo pritp-
žiti pri sodniji, katera jim bode
skoro gotovo priziv odbila.

G.

vsem

— Zdravstveni komisar P.
McGill je poslal okrožnice
katoliškim farnim šolam našega
mesta ter zahteva, da se mora ta-
k °i. cepiti koze šolski deci, obiska
joči njih zavode. Doslej še ni bila
te navade po farnih šolah.

Temu zgledu sledilo je tudi vod
stvo duluthske pocestne železnice
in je zaukazalo svojim uslužben¬
cem naj si pustijo staviti koze.
Najelo se e posebnega zdravnika,
ki je izvršil svoj težavni (?) po¬
sel pri 200 uslužbencih pocestne
zelezmeee. — Pri tem delu s ba¬
je m nihče jokal.

Dne
mestnega

je seja
e rešilo

7. tm. vršila se
sveta, kjer se
več uradnih točk. Sklenilo se je
popraviti in zboljšati pot, ki vodi
proti Kinneyu, ki je za pešce se¬
daj nevarna.

Govorilo se je tudi glede nakupa
zemljišča za novo pokopališče na
južno iztočnem delu mesta.

— Te dni obdržaval je okrajni
svet svojo sejo, pri kateri se je
sklenilo otvoriti v najkrajšem ča¬
su večerno šolo za inozemce. Naši
rojaki, katerim je mar angleš) či¬
na, bodo imeli kmalu priliko iste
se učiti brezplačno.

— Našla se je ženska zapestni¬
ca. Lastnik blagovoli naj se zgla¬
siti pri našem policijskemu nad
zorniku Somraku.

-o-

EVELETH.

— 251etni delavec Oskar Sands-
hom se je minoli teden ustrelil

hiši na 1129 W. Superior St/Svoj
čin izvršil je v obupnosti ker je v

par dneh zapravil nepremišljeno
lepo svoto $380. Denar je dobil od
svoje matere iz stare domovine..,
„ Stanoval je pri Mrs Sivanstrom.
Ko se je povrnil na dan samomora
iz mesta, tožil je hčeri srosnoclinie
o svojem britkem položaju, da je
zapravil ves denar. Na to sproži
samokres in pomeri v glavo. Bil
je hipoma mrtev. V Duluthu živel
je okoli 5 let

— Dne 7. t. m. mudili so se žu¬
pan John Pasich, rekorder Cron-
berg in Nels Rian v Coleraine,
kjer so si natanjčo ogledali ondot-
no občinsko ali mestno dvorano.
Mestni svet namerava namreč tu¬
di tukaj zgraditi slično dvorano,
ter so se gorioznaeeni podali v Co
leraine edino le vsled informacij,
cen, materijala kontraktorja po¬
slopja
nad

itd. Sprejeli so jih ondi
vse prijazno.

CHISHOLM.

— Upravnik Doric Theatre
(gledišča) nam javlja, da se v nje
govem gledišču predstavljajo naj¬
bolj izbrane premikajoče slike in
Iritge predstave katere so poučne
in zabavne. Zatoraj se priporoča
svojim rojakom, v obilen poset.
Malo zabave po trudapolnem de
lu ie vsakemu priporočljivo.

— V nedeljo, dne 10. tm. vršilo
se je glavno zborovanje dr. Sv. Ci
rila in Metoda št. 59. K. S, K. J.
Eveleth, Minn. Pri tej seji se je
izvolil sledeči odbor za leto 1912.:
Predsednikom Josip France!, pod
preds. Josip Brine, prvirn tajni
kom Frank Novljan, drugim taj
nikom Anton Zalar, blagajnikom
Frank Blatnik, zastopnikom M;
tin Schukle, zapisnikarjem Josip
Kovač, nadzornikom John Če
rek, John Mikulič in Tal. Čampa,
bolniški odboi-nik Anton Ahlin,
Za Spruce naselbino: Anton Siru
kelj, za Fayal naselbino: Josip Si
monich. Redarja : John Maček h
Josip Hervat. Zastavonoše: Mar
tin Dremelj, Anton Modic, A ib on
Korošec in John Zajc ml.

Kakor se nam poroča, je bila to
jedna izmed najbolj pomenljivih
in važnih volitev. Člani so si zbra
li na krmilo društva dobre zanes
Ijive in izkušene može. Upati j
da bode društvo v obče napredo
valo in imelo dober vspeh!

t> --

— O pokojnem Josip Apichu, o

katerem se je mislilo, da ga je za¬
strupila njegova žena,,sedaj opro¬
ščena, sodilo se je, da zapušča do¬
sti premoženja. Pri sodnijskeni zii
i  puščinskem uradu se je izkazalo,
.da zapušča pokojnik samo/nekaj

— Bližajo se božični praznilo
Vsaki si želi dobro kapljo pristne
ga vinca, da si malo okrepča svo
je trudne ude, in da pozabi na
svoje trdo delo.

Ta dobra kapljica se dobi pr
Janezu Agniču, popreje Tony
Blatz.

Hej! Hej! Kaj pa na sv. Štefana
dan po Božiču? Kakor čujem. bo
le spet ondi oeeeftka in naš Jery
bode spet malo zagodel. Torej na
svidenje, - prijatelj.

GILBERT.

VIRGINIA.

Josip Delak, bil je zatozen ,po
Mike Bulatovichu na $1220 od¬
škodnine in zagovorniških stro¬
škov, zaradi' obtožbe krivega pri-
Čanja in golufije. Porotniki so De-
Jaka spoznali nekrivim.

— Zaradi preloma lovskega za¬
tona bil je obsoen Ed. Graff iz
Boweya na $100 globe ali 90 zapo¬
ri. Ker se pa naha/ja njegova dru¬
žini' v revnih okoliščinah, ga je
sodnik pomilostil. M. Schvvende,
L. Ku,ntz in Jack Wolvin plačati
pa mogli vsak? po $27.50 globe

Vlle ea 1 0V

— Dne 7. t ^
pena rudniku V-o i
rega 42 let. Zadek Xl
va m raztrgaj fin

ce.

nakladanju rmif!f-n,.
1 -~~ — ^ tov«

ne kare. Vsled

pravočasno

joeemu se vlaku p , a,1 ‘
ea v Avstriji sv^ >

saliča.

- .adkif 1  gi

' Z .. e dttJ e . me j


•»sp«

s&s

JJ# l  Jz t£

jpT"

— Dne 11. t. m. pripeljali so
pred sodnika rojaka Anton Kra¬
merja, morilca Maks Arkota, ki je
bil umor en dne 19. novembra v
svojem salonu v Aurora, Minn.
(Obtoženi Anton Kramar trdi. da
je nedolžen. Okrajni sodnik
Hughes je predložil vsled tega o
bravnavo za pozneje, to pa vsled
tega da se za more slučaj natančno
preiskati. Obtoženec najel si je od
vetnika M. H. McMahona.

Nam se zdi, da ne bode mogel
Kramar dokazati svoje nedolžno¬
sti, kajti pokojni Arko je predi svo
jo smrtjo sam izpovedal, da ga je
Kramar zabodel; tako so ga tudi
porotniki tukaj dne 7. tm. spozna¬
li krivim umora prvega reda.

— Neka grocerijska tvrdka v
Hibbingu, dala zapreti svojega
bivšega uslužbenca Nik. Radoviča
radi tatvine in goljufije zneska
$184.91. Dne 9. tm. se je obtoženec
zagovarjal pred sodnikom, ter ni¬
kakor ne pripožna krivde.

— Anton Baker ju prisodili s6
porotniki $1000 odškodnine in
$500 za zdravniške stroške, katere
bo mogel, plačati Andrew Shra-
vu s puško obstrelil,. G

— V Elba, Minn. je obiskala te
dni, gospodična Štorklja znano
rodbino Frank Pavliča, ter jo ob¬
darovala z zdravo in krepko hčer¬
ko Marijo. Rejenki in starišem o-
bilno sreče ju zdravja!

HIBBING.

P. A. Wiles, državni rudarski
nadzornik premestil je te dni svoj
urad ali pisarno iz Congdonove le
karne v A. P. Sillimaiiovo poslo¬
pje,

— Italijan Tony Guafuilla, ki
je obtožen kriminalnega napada
na 161etno deklico Palmino Dim-
matteo iz Katzville, je bil te dni
prepeljan glede nadaljne obravna
ve k sodišču v Virginio. Jetnik o-
odločno trdi, da je nedolžen.

— Mestni sodnik je dne 9. tm.
obsodil Gabriel Popoviča na $25.
globe in poravnavo sodnijskih
stroškov, ker je zadnjič z revolver
jem spodil iz svojega stanovanja
Josip Gesseta. Popovič ni imel o
blastvenega dovoljenja nositi oro¬
žja.

— Naš meščanski odbor za olep
šavo mesta, dobil je $1000 iz občin
ske blagajne. S tem denarjem
zgradil se bode v bližini mesta lep
park z raznimi nasadi. Olepšalo se
bode na ta način ozemlje ali pro¬
stor okrajne razstave. Ljudstvo
ta korak z veseljem pozdravlja.

Por

možni šerif Little, je te
dni aretoval Irca Jack 0’Briena,
ki je na sumu znanega umora
Paddy Honleya v okraju Skibo,
30 milj oddaljeno od Dulutha. A-
retovanca so dobili v salonu
Northern hotela na Pine St. Šerif
Meining je obvestil že pred dnevi
našo policijo, naj sledi za 0’Brie-
uom, ki je svojeeasno stanoval
dotični hiši, kjer se je Hamley po¬
nesrečil.

Silpemten,den.t Mitehell za-

— Gospa Frančiška Cook in A-
na Johnson se bodo mogle v krat
kem zagovarjati pred policijo ker
so prodajale opojne pijače brez
dovoljenja. Stanovale so v hiši bli
zu Carlson Lake, kjer so našle o-
oblasti pri nili pet zabojev piva.

Inn Ceh, post
linj. je pri sodi
aLdaje napad
n v ljubezni s i
c vlekel že mr
im tir. Povedal j
časa

n
lem
pjjgpt I
tla ;by (ir

Slovenska tiskovna družba

“Narodni Vestnik"

National Herald

DULUTH, - MINNESOTA.

soc

tiet

«stari Prat

* * *

^ijimoUs

Hij pol (
udož

, V(
!!%l a sc

, 'ka.
.ftain ie

igrala

Vp

Nkat

N

Izdaja tednik

“NARODNI VESTNIK

tf

C or,, >

n^«

Naročnina za celo leto
za pol leta

$ 2.00
$1.i

Za Evropo za celo leto - $3.

SO

> k«

°h! H

S

^ ^ >$<

t

Izvršuje vsakovrstne tiskovine, kakor društvena pravila
vizitke, pismen papir, zalepke in sploh vsa v to stroko spa 1

• . ■ ■ dela. - - - -

va


i.

Vse po zmernih cenah, okusno delo 15

točna postrežba.

Priporočamo se cenjenim društvam in P

osf

n

K ik Vf Pi

$

G, V ’ 1

%

Ge

K

meznikom za naročbo potrebščin. uverjen | f

al

bodo da izvršimo delo pravilno in zadovo

m


'to.

M 2

VI s

le

ti M

O,

i! I  stare domo -1

«1

vme.

<rtnsaw«^<

Kranjsko.

'd bte
1 for |

a

k

*•

Odkod ime Kolezija?

V zadnjem zvezku “Garniole
/vverliiie gospod profesor R.
1  Tušek o imenu Kolezija. Go-
S pisatelj pripoveduje, da se
P  letu 14*16. ohranila vest, da

'I  imela' Ljubljana takrat dva
ima: enega pn Šen klavzu, ene-
• na ob Gradašeici, katerega po¬
mnik je bil neki Peter Kolesa
i m Kolesa. Iz tega je nastalo nne
Kolesje, pozneje Koleslje, sedaj
pa se pravi v Koleziji.

Zanimiva poroka

L je vršila dne. 13. t, m. zvečer
| v Cerknici na Notranjskem, 691et-
j v( iovec ribič Anton Milavec po
" eil IBletno Ano. Ris. Med pre¬
bivalstvom je ta dogodek izzval
obilo zabave. ■■

Odlikovanje.

Preddelavec v prahami v Kam
niku Fran Gams je dobil Srebrni
jaslužm križec.

Umrli so

v Ljubljani: Matija Sirnik,. tovar
šiški ključar, 75 let. Janez Pr e
gled, hlapec, 42 let. — Jožefa Cen
eur, kleparjeva vdova, 83 let. —.
Janez Korbar, kočar, 49 let. —
Pran Slatnar, vrtnar, 43 let. — I-
van Mefčun, zidar, 71 let.

Morilec železničarja Grželja v
Gorenjah.

Ivan Čeh, posestnika sin iz Go¬
renj. je pri sodni preiskavi priz¬
nal, da je napadel svojega tekme
lea v ljubezni s :  kamnom, ga pobil
|| in vlekel že mrtvega na železni-
jški tir. Povedal je tudi, da je imel
že dolgo časa namen, maščevati
nad Grželjem iir se je proti svo
prijateljem' baje. tudi večkrat,
zil, da bo Greželja ubil.

'obegnil je iz zapora deželnega
sodišča

| H sjari Franz Judež; doma je
12  Kabaeyega jiri.. Douižaiah. Pte-
Kdetije imel ©sera mesečni zapor
kje bil bil poleg tega v preiska¬
li radi javnega gasilstva. Zadnji
^ je bil Judež dodeljen kuhinji.
ti  občinskih volitvah v Kočevju
le zmagala sedaj gospodujoča
Temska klika. . A'prestala je mno
■?. s,r *ku' in še, ob začetku skruti
JJa  "i vedela, pri čem da je in
p  Pripravljala na presenečenja,
oiiici so bili namreč razdeljeni
P pet strank. Posebno je Nemce
P °.. e  9’ d a  so tudi Slovenci po¬
lj '‘ i i  svoje kandidate. Zdaj jim
1° 01 e ^°> a  — za koliko časa ?

Roko mu odrezalo.

Andrej Bečaj, 56 let star želez¬
niški delavec na postaji Rakek,
je imei nesrečo, da je na tiru pa¬
del, med tem pa mu je železniški
voz levo roko pri komolcu odre¬
zal.

Nesreča.

Janez Žan, po domače Jarčev
iz Stružavega pri Kranju, je šel
ponoči ob savskem bregu domov.
Blizu Suhadolnika je padel po
bregu in zadel z  glavo ob kamen
tako hudo, da si je prebil lobanjo
in drugi dan umrl.

Kdo je sedaj vzrok mesni dra¬
ginji?

Z vseli strani prihajajo poroči¬
la, dg je znatno padla cena' živini
in prašičem. Ponekod je cena za
polovico niža v primeri z ono spo¬
mladi. Vkljub temu mesarji niso
znižali mesnih cen. Meso vseh
vrst se še vedno prodaja po sta¬
rih, že prvotno pretiranih cenah.
Kdo neki sedaj dela. draginjo ? A-
li je tudi sedaj edino kmet kriv
tem neznosnim razmeram?

Svojo mater napadel.

Pri Sv. Roku pri Brežicah je.
nastal prepir med kmetom Stefa¬
novič in njenim sinom. Med pre¬
pirom je sin z materjo tako grdo
ravnal, da ji je strl levo roko in
o tudi drugod ranil. Mater so
prepeljali v brežiško bolnišnico,
hudobni sin pa je pobegnil.

Koroško.

-o—

Štajersko.

Obesil

9'

/

Za Pogorelce v Travniku.

Poslanec Jaklič je vložil v dr-
em zboru nujni predlog, da
a  Pogorelcem izdktna držav-
1  Podpora. .

Nove orgije v stolnici,

1.1° !T 0Ve d ° kom-!l  decembra
*ičai«a° ma  I ^neugodnejšem
Ju do  Vedo januarja.

Zaradi i  . M i

zumujenega vojaškega

nabora

^ 0Va rjati°'T l s °diščem za-

K, £ i aneZ Pon ikvar v Hite-
e sl,,,’ 6 za!nu dil 3 nabore,
* zaradi S L b  °P ravi čxti, da

W do m „ T e 5 azašhlž ka ni mo-

- 1  " ' rmtl  » Amerike. Da

U rttro ' 4 -< *ll  . . ,

J* to'ne lz Amerik e

bistvo . d » ov arja'resnici kaže
m,,-.- . ua  J e  prinesel annn

^ J d« 1 J  resnici kaže

Janez J  R Pr - meSel 4000 K Ao
f*. ‘z Cerknir. ° Zanc ’ Posestnika
0j Gka naLo^ Pa zamu dil dva

- -»mov i V ed stev 2a vrn j.
r " ’ r 1 '', 1 .’; 1  tudi ni bilo

. domov

Obsojen« Z*  tudi ni bilo
g 1  *tr°g eK  a  kda vsaki na 14

r Sfc “*E ain '" ati ™

■/  t  0s knšen samomor.

jfoST' kj«blja£ e  f- lezni «' je

' "'“'ti c.. oeslne železni-

t|zila k ° rak ov dali 'v PlaVal kaki h

Polk aared nika c in K ?. Sta to  °Pa-
K fls  . 88- Ivani" .mL kr ' 17 ‘ P eš '

^ no ’ sta  mn $ in Jožef
« „ P n  ' noc . ga p Priskočila

Si P T la  domo/ n v a  , lz valov
r&fotiS!  m Y zr . ok poskl1

-ar ba Je  ta, ker

'-sPuscen i 2 slll2be

e je na nekem pašniku pri Gor-
njemgradu 141etni pastir Franc
Senica. Pasel je s sinčkom svoje¬
ga delodajalca krave. Senica je
pred par meseci tako nesrečno pa
del, da si je pretresel možgane.
Revež je bil od takrat vedno bolj
slaboumen in je večkrat v svojih
bolečinah izražal samoumorilen
namen.

Drobne novice.

Iz Št. Jurja ob Juž. žel. — Bi¬
serno poroko sta obhajala te dm
zakonska Jože in Jera Ribič na
Razkožah. Slavnosti se je udeleži¬
lo 6 otrok, 16 vitfukov in 4 prav¬
nuki.

-— Iž Rajhenburga. — Zlato po
roko sta obhajala 2J. novembra
zakonska Jože in Alojzija Vodo¬
pivec.

— Iz Žic pri Konjičah poročajo
da so občinske volitve potrjene.

— Podružnica štaj. kmetijske
družbe še namerava ustanoviti ža
Sv. Križ pad Mariborom in Sv.
Juri ob 'Pesnici. Doslej ste ti dve
fari spadiili pod delokrog nemšku
tarske šentiljske podružnice.

•— V Ptuju stavkajo v dveh Fe
karijah pomočniki. Stavka se u-
tegne razširiti na. vse pekovske o-
b.rti v Ptuju. Povzročile so jo di¬
ferenci z mojstri zaradi plač.

— Iz Maribora. —- V sredo po¬
noči je začelo iz neznanega vzro¬
ka goreti v gospodarskem poslop¬
ju hišnega posestnika Bukšeka
na Koroški cesti. V gorečem po¬
slopju so se zadušili trije koni,
hlapca, ki je trdno spal, so v zad¬
njem trenutku komaj rešili. Ško¬
de je za več tisoy kron.

— Umrl je v Mariboru nadin-
ženir Engelbert Sclieikl.

—’ Prestavljen je poštni asi¬
stent Mihael Sčholler iz Ptuja t
Maribor.

— fz Gradca. Kakor poročajo
tukajšnji listi, ima mestna občina
v proračunu za L 1912 nad 2 mili¬
jona kron primankljaja. Da se
ga zmanjša, se bode moralo v pro
računu zelo mnogo črtati.

— Umrl je v Mariboru nekda¬
nji lekarnar pri “Zamorcu” na
Glavnem trgu dne 21. novembra
Jožef Dominik Bancalan. Bil je
nacijonalno zelo delaven član raz
nih lokalnih maribarskih korpo-
eij, ravnatelj mestne hranilnice
in več let predsednik društva “D.
Studetitenheim. ’ ’

— Iz Ptuja. Pri volitvah v ce¬
nilno komisijo za osebno dohod¬
nino so izvoljeni v vseh treh raz¬
redih Nemci. Slovenci se volitve
niše udeležili.

— Iz Šoštanja. Pri “Basistu”,
daleč naokoli znani gostilni, je iz¬
bruhnil v enem gospodarskem po
slopju ogenj, ki so ga k sreči hi¬
tro omejili in pogasili, predno je
napravil večo škodo.

— Iz Vranskega Neznani, uz-
movič je ukradel zdravniku dr.
Šerku iz zaklenjene miznice^ v pi¬
salni. mizi, ki stoji v domači le
karni, 300 K. Sumi^ se nekega
kmet.a, ki je došel večkrat po ka¬
ko malenkost v lekarno in si je
vse natančno ogledoval, po tatvi¬
ni pa je naenkrat iozstal.

Nesreča v gozdu.

V okolici Drevese so sekali de¬
lavci les. Med njimi je bil tudi ne
k i Preiml po domače Sebneider,
ki je že 20 let pri tem poslu. Ko
so -podlagali visoko smreko in jo
z vrvmi potegnili, je ta padla na
Preiml a, ki je bil v trenotku mr¬
tev. Deblo ga je popolnoma zmeč¬
kalo. Preiml se je v zadnjem tre¬
notku na napačno stran umaknil.
Zapušča vdovo in 10 nedorastlih
otrok.

Požar pri Sv. Lenartu.

V okolici Sv. Lenarta je izbruh
tt.il ogenj pri posestniku Ivanu
Fellnerju. Kako je ogenj nastal,
se ne ve. Fellnerju je zgorela hi¬
ša in gospodarsko poslopje z vse¬
mi pridelki. Živino so rešili. Ško¬
do cenijo okoli 20.000 K, zavaro
valnina pa znaša le 9000 K .
Poštno ravnateljstvo v Celovcu.

Vprašanje glede ustanovitve
poštnega ravnateljstva v Celovcu
je že rešena. Mestna občina zgra¬
di na svoje stroške poslopje in da
tudi brezplačno erarjit stavbni
svet. Poslopje prepusri občina za
12 let erarju v j>, rabo proti vpla¬
čilu 5% kapitala, ki ga založi ob¬
čina za stavbo Erar pa si pridrži
pravico prevzeti čez 12 let.stavbo
v svojo last. Z zgradbo poslopja
bodo pričeli pomladi leta 1912.

Mestna klavnica v Celovcu

je glasom odredbe mestnega ma¬
gistrata odprta tildi za uvoz mesa
in živine iz Bosne in Helcegoviae-
proti vplačilu običajnih pristoj¬
bin.

Nesreča na električni železnici v
Celovcu.

Pred'mpstbni'čez. Gliiib je po¬
vozil voz mestne ' električne cest¬
ne železnice nekega neznanega
kolesarja. Kolesar je obležal na
mestu mrtev: Kdo je nesrečo za¬
krivil, še ni dognano.

Primorsko.

Laške bojne ladje streljale na av-

strisko trgovsko ladjo.

Laške bojne ladij e so na višini
Cephalonija (na otoku Krfu)
streljale na parnik Avstro-Ameri-
cane “Martha Washington”. Boj
ne ladje so metale na parnik sve¬
tlobo, nato pa oddale nanj par
strelov. Menda niso Lahi nič za¬
deli. Na parniku, na katerem je
bilo 2042 potnikov, je nastala pa¬
nika, ki se je pa kmalu polegla,
ker Lahi niso nič zadeli in neha¬
li streljati. Nato šo še laške bojne
ladje prepričale, d;a imajo opravi¬
ti z avstrijskem parnikom in so se
oddaljile.

Nesreče.

Zastrupila se je v Trstu 161etna
učenka Elsa Maurin z octpvo ki-
lino.

V morje je skočil na 5. po-

oseb je utonilo. Lloydov parnik
“Tirol” je rešil 10 oseb.

Zblaznel v kavarni.

Stanislav Bondi, star 58 let, uči
telj v nekem mestu na Češkem se
je naliaal v Trstu v kavarni To¬
mase, ko se mu je nakrat zmešalo.
Pozvali se Trevesa, ki je nesreč¬
neža odvedel v opazovalnico mest
ne bolnišnice. Od Bondija so za-
mogli le toliko seznati, da je uči¬
telj v nekem mestu na .Češkem, a
nikakor se ne ve spominati, kako
da je prišel v Trst t vedno misli,,
da se nahaja na Dunaju.

Nezadovoljne babice.

y zacjnji seji "tržaškega mestne¬
ga'-sveta je dovolil mestiii svet
mestnim babicam precejšnjo zvi¬
šanje njih letnih nagrad. Babice
pa s tem zvišanjem niso zadovolj
ne in namerava društvo babic
sklicati v kratkem shod, na kate¬
rem bode društvo protestiralo
proti premajhnemu zvišanju let¬
nih nagrad.

Samomor poročnika._

Pred kakimi 14 dnevi je iz Du¬
brovnika izginil doinobranski po¬
ročnik Manlia Sehebath. Širile so
se različne govorice, da je po¬
begnil v Italijo in dr. Kasneje pa
so bili vojaki na vajah zunaj me¬
sta ter so na nekem mestu ob
morju začutili silen smrad, J« je
prihajal iz skalne votline, šli so
pogledat in našli poročnika Sche-
batlia s prestreljeno glavo. Ne¬
srečnež je gotovo hotel izbrisati
vsako sled za sabo ter e upal, da
ga bodo morski valovi potegnili
ža sabo v globino. Vzrok samou-
inora ni znan.

Nova šola Ciril-Metodove družbe
v Istri.

Deželni šolski svet za Istro je
dovolil istrski Ciril-Metodovi dru
žbi ustanovitev enorazredne ljud¬
ske šole s hrvaškim učnim jezi¬
kom v Umagu.

Součenca ustrelil.

lAletui Karl Benčič v Trstu je
šel po šoli s svojimi tovariši na
sprehod. Eden izmed njih je imel
pri sebi nabito pištolo. Ko So de¬
čki pištolo ogledovali, se je: ta
sprožila v roki Benčičevega so¬
šolca LUetnega Marka Mussa.
Krogla je prodrla Bpnčiču vrat.
Deček, je umrLšc. pre.Aiio je
k .njmu zdravnik.,,

nesreča. Vsled povodnji je bil
srednji steber mostu čez reko
Ihonet pri pp^t.vji Montrenil-Bel
lay podkopam in v trenutku, ko
je ob i-.  zjutraj, tedaj še skoro v
temi, zapeljal osebni vlak čez
most, se je ta zrušil in ves vlak je
izginil v vrtincih deroče reke.
Dve lokomotivi z dvema teiiderje
ma, trije vozovi za pasažirje in
dva tovorna voza so se pogreznili
v valovih. Samo en voz moli s
streho iz deroče reke in tu je na¬
šla večina ponesrečencev, ki niso
utonili v deročih Valovih, zavetje
Število žrteev šteje po zatrdilih
naVl 30, drugi pap ra vi jo, da je u-
tonilo najmanj 70 oseb. Doslej so
na bregovih potegnili iž reke sa-
mo. t>2 grozno razbitih in razme¬
sarjenih mrtvecev. Na streho vo-
za, -ki| gleda iz' “valov se je rešilo
kakih deset oseb, vendar jim je
teško ali skoro nemogoče poma¬
gati. Deroča reka je namreč odne
sla vse 'čolne in rešitev ponesre¬
čencev je skrajno nevarna, kar
dokazuje dudi dejstvo, da je eden
izmed onih, ki so hoteli priti do
ponesrečencev, utonil, več drugih
pa je bilo v največji nevarnosti
ko so skušali n,i plavili privezani
priti do ponesrečenega vlaka,


-O-

t  IUU1JO jn - " J. _

molu 161etni Vincenc Zandek. Pri
obeh je vzrok samomora nesrečna
ljubezen.

— Na trgu Nicolo Tomaseo v
Trstu je počila glavna cev vodo¬
voda in preplavila cel trg ter vdr¬
la tudi v nižje ležeča stanovanja
in trgovine.

Parnik v hudih stiskah.

Vsled nevihte v Jadranskem
morju, so se na parniku “Kassa_
paroplovne družbe Adria polomi¬
li v bližini Pulja stroji in je bil
parnik na slepo srečo izročen va¬
lovom. Iz  Pulja so mu prišli na po
moč in ga spravili v pristanišče.
Tudi v Kvarneru bi je več parni¬
kov v hudih stiskah. Pri Benet¬
kah je nasedel avstrijski parnik
“Isonzo” v bližini lomilca na se¬
veru Lida._Pbmožna ladja zaradi
nevihte ni mogla blizu. Parnik
ima na krovu kamenje iz Istre.

Velika katastrofa ob Istrski obali

Parnik “Romanja” je bil ob
istirski obali presenetili vihar ki je

parnik vrgel na skalo. Šestdeset

Ustnici uredništva:

Mr. A. K. Rock Springs, Wyo.

Vaša država spada pod okrožje
konzulata v Dernver,'Golo. Naslo¬
vite pismo : “ Impv and Royal

Gonšiilate of Austria-Iiungarv.”
Denver, Colo. (Majestic Bldg).
Kunzularna pristojbina za poo¬
blastilo znaša $2.00.

Vprašate nas, je li smete pisati
konzulatu v slovenščini? Sigur¬
no. Sramotno bi bilo ?a nas, da bi
se tudi tukaj ukvarjali z nepo¬
trebno nemščino pri takem poslu.
Konzulat se mora ozirati na za¬
deve in želje vseh izseljencev
brez razlike, ter se ne dela pri
tem nobene izjeme kakor zunaj z
Rajhovei ali Nemci.

Sedaj je g. Marko Pusluuk v
Vipavi za notarja. Oglasite se s
kakim dopisom iz Vaše naselbine.
Bog in narod!

Naročnik v Milvvaukee, Wis.

Leta 1908 bilo je oddanih za izvo
lite v predsednika skupaj 483 e-
lektoralnih glasov. Vaša država
imela jih e 13, Minnesota pa 11.
Živeli!

Mr. A. M. Chicago, 111. Ime Va-

šega mesta nastalo je iz indijan¬
skih besed: “She kag ong”, kar
pomenja po našem: “divji čebul¬
ni prostor”. Ime mesta “Broo-
klyn” izvira pa iz holandščine:
‘ 1  Breuekelen ’ mala holandska
naselbina, v angleščini bi pa de¬
jali: “broken up land”, “razlom
ljeno ozemlje”. Zdravstvu j te!

Prijatelj .lista. Gilbert, Minn.

Po velikosti so glede prebival¬
stva Zjedinjene Države najmanj
obljudene; merijo namreč 3,567,-
371 štirijaških milj, ali 21.4 oseb
na jedno štirijaško miljo. Belgija
prekaša v tem Vse države n ^'sve¬
tu, ker ima samo 11-730 štirijaš.
milj a se sme ponašati z 588.7 ose
bami na jedno tako miljo. Av¬
strija meri 115.802  štirij. milj z
225.8 prebivalci na miljo. Na
zdar!

Grozna železniška nesreča na

Francoskem.

Pri postaji Montrenil-B'eljay se
je zgodila • - grozovita*' železniška

Alois Kotnik

slovenski stavbenik
110 Lincoln Ave.

Eveleth - - Minnesota.

Postavlja poslopja in druge stavbe po naj¬
nižji ceni. - Delo točno in izvrstno.
Vprašajte pri meni kadar imate kaj dela.

NAŠI ZASTOPNIKI.

Ce potrebujete odvetnika v kakosuikoli zadevi, posebno za odškodnino

pri poncsreccnju v rudnikih, obrnite se na ►!

Josipa lanše!

Znano je, da je pomagal rojakom ze veliko, posebno pri zahtevkih
odškodnin. -» Kupuje in prodaja tudi zemljišča in poslopja.

Dobili ga bodete na sledeči naslov:

JOSIP MANTEL, ŠS#

HUBERT, Hlinil. ELV, Minn.

Phone 30. Murne 66. ,

se na “Nar.

V zadnjem našem listu smo o-
bjavili imena nekaterih naših r6-
jakov, ki so sprejeli naše zastop¬
stvo. Te naše gdspode zastopnikr
rojakom toplo priporočamo in
naprosimo, da jim poverijo naro¬
čnino v katero :  so Opravičeni po¬
birati.

Priobčimo imena tih želeč, da
bi jim rojaki zaupali, svoja naro¬
čila v največji meri.. ...

Zastopniki so: .

G. John Stupica, za Chisholin,
Minn.

G. Mat. Kostanjšek, za Virginio,
Minn.

G. Louis Peterlin, '.za Aurora,
Minn. ■ ' l 1 " 1,1

G. Jakob Delak, za Bi’Vabik,
Minn.

John B. Smrekar, za Eveleth,
Minn.

Anton Motz, za So. Chicago, 111.
Frank Osredkar, North Chicago, j
111.

Kajetan Erznožnik, box 155 So-
mersel, Colo.

John Mlakar Claridge, Pa, box 68 j
Mike Krivec, box 324, Primero,
Colo.

B. L. Kapsh, za Ely.

Louis Vesel, za okrožje.

John Omerza, Box 651. De Pue,
Illinois. 1

FIRST NATIONAL BANKA

DULUTH - minn.

Glavnica. $500.000.

Preostanek in nerazdeljen
dobiček - - - - $1,550.000.

V to banko vlaga država svoje

“ vrednosti.

Obresti hranlliill? vlog se plačujejo o«t
: dneva vloge.

Helps Stiea trgovina s pohištvom

in pogrebnik

312 Grant Ave, EVELETH ,MINN. Phone 50.

Najboljše vrste pohištvo, postelje
motroci, oprava izvršujemo po
kratkem naročilu. - Proda¬
jamo dobre peči in sploh
vse v to stroko spa¬
dajoče stvari.

: Posledice zanemarjenega pre-
hlaj.enja pozna vsak. Pravočasno
drgnjenje s krepkim linimentom
pa kali uniči. Najpotrebnejše
sredstvo v domači lekarni je to-j
rej dober liniment. Že leta sem se j
je Dr. Richterjev “Pain Expel- j
ler“ izkazal, da je kot tak izbo¬
ren. Sredstvo se lahko kupi v sle¬
herni lekarni v Ameriki za 25 cen
tov steklenica. Človeku pa je tre¬
ba biti pozoren, da dobi pravega
z varstveno znamko s sidrom.

Cenjeni rojaki, naročajte si vino
naravnost iz vinograda, jaz imam
naravno do m ače vino, novo vino
črno rudeči zinfandel, ali belo vi¬
no muškatel cena 35 c gal., ree-
sling 40 centov gal. Lansko vi¬
no, ktero imam še v zalogi črno
ali belo, muškatel ali reesling 40
centov gal., stara samo belo vino
50 c gal. Drožnik ali tropinovec
$2.50 gal.

Naročilom je priložiti denar, pi-
s m a naslovite na:

Štefan Jakše

CROCKETT, Gal. bok 657. -

ArrcBV®« ,

MONCY *$ AUJ

lUltHEO m.

‘‘ Tr j hranil svoj prih ranek doma neki Valentin Biega-

nowski iz /30 Garden Str. Imel j e $600 v zlatu in $390 v bankov-
cin. Hianil je denar v postelji. K o pride enkrat iz dela vidi da mu
]C zgorela hiša, a s to tudi ves prihranek. Policija išče če ie mo-
1  goce dobiti zlato!”

I Če imaš denar, ali ti ne lahko zgori, ali ti ga ne lahko ukra-
j dejo?

NAŠA BANKA JE VAŠA BANKA.

J - Mfners State Bank ■ ■

■ ;  na ClklšlibžiiB, Mirni,

Avgust Šenoa:

ZLATARJEVO ZLATO,

Historička povest iz XVI. stolet.

(l'o petem hrvatskciu natisu.)
Poslovenil Silvester K.

siro-

. i

gubi najdražje na svetu. Zbral
sem ves svoj glas in po dolgili
letih sem zopet zaklical s člove¬
škim glasom: “Stoj! Dora pro¬

pada ! ’

VOj, hvala ti, plemenita duša,
hvala!’’ objame ga Pavel.

Drža se za roki, sedeta bratu
na kamen. Ne govorita nič.

Kmalu pa skoči Jurko na no¬
ge.

‘‘Čuj !’’ zakliče, “od Samobo-

ogle-
si ga
vedno
z mo¬
tril prej

“Mati”, rekli ste, ’ gh'.J
maka, nem je; dajte mu novec!

In gospa Marta mi je podala no¬
vec, ker je mislila, da sem berač.
Jaz pa sem skočil v grmovje nor
same radosti in sem začel
dovati novec. Privezal setu
okoli vratu in nosim ga še
kot jediuo vez, ki me veže
jo rodbino, o kateri sem
mislil, da nima srca. Od tega dne
prikupili ste se mi v srce. Naj
priznam, kako mi je srce poska¬
kovalo' veselja, ko sem vam P' •-
nesel prvič jagode, ko. sem vam
polovil veverico in vam iztesal
dr veho sabljo. Bil sem srečen, ze¬
lo srečen. Zdaj ste slišali, kako
se je godilo revnemu Jurku. 1 aj-
nost je bila do zdaj. Do tega, tie-
Uolka ni nihče vedel o li tajnosti
kakor Bog in jaz. Ne smejte so
mi! Morebiti se vam zde zadnje
besede neumne. Pa kaj hočete!
Bog je dal tudi revežu oči, da vi¬
di, dal mit je srce, da občuti, bi¬
lo je pred štirimi leti. bilo je
ravno o Biuko.stih. V samostanu
se je obhajala velika slavnost, ve
Tika peta maša. Zbralo se je mno¬
go ljudi od vseh krajev in tudi iz
Zagreba jih je bilo mnogo. Zo¬
pet sem patru organistu gonil
meh. Nabrat zapazim mlado de¬
kle. lepo in fino, ki je klečalo s
sklenjenim rokama poleg starca.
Skozi visoko okno je pošiljalo
sotnee svoje žarke in ti so kakor
zlato trepetali okoli de voj kine
glave. Zagledal" sem, se pozabil
Sem celo na svoj meh in orgije
so umolknile na kratek čas; or¬
ganist me je nemilo pogledal.
Vsa kri mi je vrela k srcu, vsa
duša se mi je stresla. Toda kaj
bodem govoril dalje? Ali veste,
kaj se pravi, ako se dekle dopade
mladeniču? Mislil sem, da mi ho¬
če raznesti glavo. Sel sem za. de¬
kletom. V gozdu je odlomila ve¬
jico in jo zopet vrgla od sebe. A
jaz sem jo pobral in jo poljubljal
ter pritiskal k srcu. Dekle je bilo
iz Zagreba. Prežal sem mnogo o-
koli njenega doma, prihajal sem
tudi ponoči k njenemu vrtu in
'gledal proti oknu. iz katerega se
je svetila svetil niča. Prebdeval
sem po cele noči in čepel za plo¬
tom ter zrl proti njeni hiši. Pa li
veste, kako je bilo dekletu ime?
— Dora, Kmpičeva Dora!”

“Dora!” zakliče Pavel izven
sebe.

“Da, ona. Vedel sem za vsak
njen pot, za svak gibi jej. Ona se¬
veda ni slutila nič. Pa. kako bi
tudi? Mene — mene — reveža, bi
naj opazila!" In začel je Jurko
Plakati. “Prišel je tudi oni uso-
depolni dam na, Kapiteljskem tr¬
gu. Saj se spominjate, hatel sem
jo rešiti. Vi ste bili srečnejši, a
metle so pogazili konji. Oh. da ni
sem našel takrat smrti! Ozdravel
sem zopet, v,sled vaše skrbi. Rane'
so mi zacelile, srce ne bo nikdar.;
Izvedel sem tudi, da ste si vi. go¬
spod Pavel, izvolili .Doro. Hotel
sem se usmrtiti. Ali pamet mi je
pravila naposled drugače. Iiekla
je: naj se ljubita! Ta dva, ki sta
ti najdražja, na tem svetu, sta se
našla in se ljubita. Trpi mirno.;
neumno srce, gledaj njuno srečo
in bodi po njuni sreči tudi ti sre¬
čen. Pavel, brat, tukaj v nočni
samoti, ko naju ne vidi nihče in
tudi ne cuje nihče, tukaj se ti za¬
klinjam, da hočem paziti na vaju
da hočem biti srečen pod svojimi
capami, ako le bodeš tudi ti sre¬
čen z Doro!” Holze privro mlade,
niču v oči; smrtno bledo je nje-i
govo lice. Naposled se vrže ua
tla in joče, joče; kolikor more.

“Jurko, brat! zakliče ga Pa¬
vel in ga dvigne k sebi. “Vstani
in izjoči se na‘mojih prsih. Hvala
Bogu, našel ,sem prijatelja, našel
seru brata!”

“ In ti hm imenuješ tako,

ra se slišijo petelini,
diva — rešit Doro!’

Čas je 1 Poj-

X.

Mogla je biti jedanajsta ura
predpoldne. Nebo je bilo sivo prt
preženo, a nad grmovjem tik Sa¬
ve vlačila se je tuintam lahka
megla. Zrak je bil vlažen in pre
eej hladen, bila. je prava jesen
Pred kočo pri brodu je sede
škrbasti starček Miha in strgal :
topim nožna luskine ž rib. Bil j>
v svoj posel tako zamišljen, d
ni zapazil, kako je njegov mlaj.-
prijatelj prebrodil k drugem
bregu. Nakrat go vzdrami konj
sko kopito. Dvigne glavo in žar¬
ne nepremično zijati, drže v rok
ribo in nož. Zelo se začudi. Prot
koči prijezdita, dva oboroženca \
črnem plašču in z globoko v lic
potisnjeno čelado, da jima nis
mogel pogledati v lice; sosebn
čuden pa sta imela meč, ki jim;
je bil silno dolg. Oboroženca kri
neta mimo koče na cesto, ki dr*,
proti Sisku. Mladi brodar Šime*
vtakne veslo pod streho in boči
iti v kočo.' Starec mu namigne ;
očesom, kakor bi ga hotel vpra
sati, kdo sta. ta dva človeka.

“Hm," odgovori Šimen iti str,
še rameni. “Bog ve, kakšna čl o
veka sta. Bržčas kakšno španjol
sko odposlanstvo; po dolgih me
čili bi sodil tako. Voznino sta. pl;
čala. Kaj takega nikdar ne sto
rijo ti španjolski razbojniki!

Hiti, Miha, liit.il” opomni g;
Šimen. “Strgaj! Ali, glej,” uda
ri se z roko ob čelo, “pusti ribe
Pojdi v Zaprudje, Tukaj ima:
denar, vzami vrček in prinesi sh
vovke. Hladno je in zebe me d<
kosti. Kaj ne?”

“Hu! Da, da!” strese se Milu
misleč na zimo, a še bolj na žga¬
nje. Brž vzame denar, vzame vr¬
ček, vzame klobuk in jo mahu
skozi gosto grmovje proti Zapru
d ju.

“No, hvala Bogu!” zašepeči
Šimen, ko opazi, da je starec iz
g-i n i 1 za grmovjem. “Neumnež;
sem se o trepet kakor volk' psa
Kaj bi tudi neumna glava pr
takšnem poslu? Govori, zlomi
dra; ne zna vezati jezika, kadai
mu uide. Dobro vem, da bode pl
po poti toliko zganja, dokler m
bode obležal kaor ustreljen Zajet
Ali Grega! Vedno ga šeni. Čud¬
no!” Šimen dvigne dlan Šuad o

ne zaničuješ,
jazljivo.

‘ ‘ Zaničevati
vati? Z meno

<r„ i ’ ’

Vpraša Jurko c

me

!) 0 -

Jaz

moraš

tebe zaniče-i
v naše kro-

či in gleda ua drugo pobrežje
Naposled sede na Mihovo mesti
in začne snažiti ribe, pevaje sko
zi. zobe: “Lepa ti je ptica kos!”

“iz daljave se oglasi: Kvau

kvari a za kratek čas zopet ,
“Kvar, kvari”, toda veliko bli
e je .

Himen dvigne pazljivo glavo.

“Kaj pomeni ta, glas? Grega j«
rekel, da bode opnašal prepelici
a tamkaj čujern krokarja. Ta
glas ni od Zagreba, od drugod ji
Krokarji, ha, ha! Bržčas že slu,
ti jo, da, bodo dobili mrhovine
Ha, bal”

Vse potihne.

Zopet se oglasi glas, topot pa
prepelica.

“Aha!” poskoči šimen, “to je
moja prepelica. Čas je.”

Brž pohiti k bregu, odveži
čoln in se popelje črez Savo
Kmalu se vrne in privede se sebi
Grego Čokolina.

“No, ali sta moža že ua svo
jem mestu?” vpraša brivec..

“Da, na mestu sta.”

“In ni nikogar blizu?”

“ Nikogar, a ko ne računiiu ne¬
kaj krokarjev v grmovju.”

“Ti nam ne bodo delali nadle¬
go. Kje pa je starec Miha?”

“Ne bodite si radi njega v
skrbeh, mojster Grega. Njemu
pamet nekoliko podkuril in ga
spravil v drugo vas. Slivovka mu
je popotnica, poti so dolgi, jame
globoke, a, na pesku se baje meh
ko spava. Ha. ha! Miha bode lo¬
vil rake, naj vas radi njega ne
boli glava.”

odgovori mlatle-
srečen sem, da

\ H,

“Hvala. ti.
nič žalostno,
sem našel človeka, kateremu lah¬
ko povem vse, kar čutim, ali tvo¬
ji krogi niso moji krogi. Moram
hoditi svoja, pota. Poslušaj me
dalje. Izvedel 'sem peklenske za-
pletke proti tebi in dekletu. Po¬
lnoči bode treba, mislil sem si.
Pohitel sem tebi nasproti in že
sem se bal, da ti je lepa izdajalka
prevzela dušo. Čakal sem in ča¬
kal. Toda nakrat pridrviš iz gra¬
da. Spomnil sem se zakletve pri
materi, da smem svoj glas rabiti
le  v skrajni sili. Spomnil sem se,
jia mi m  'več živeti, ako se mi po-

81

‘ Dobro, vse je prav! Pametna
glava, Šimen!”

“Mislim, da seru. Nisem vse
svoje dosedanje življenje' pekel
suhe hruške ob tem brodu.”

“V eni, vem, Širil en 1 ’ ’ odgovori
brivec zvito. “Tebi se godi, ka¬
kor meni. Vsaki božji dan mo¬
ram striči človeške tikve, ali kaj
si hočem? Molčati vedno, kakor
pes, je vrag. Nihče te ne vpraša
imaš h soli v glavi, kakšnega ro¬
du si in če imaš li kaj v mošnji.
Slabo, slabo je danes pametni
glavi. Če hočeš dobičkariti, mo¬
raš sc prodati ali Bogu ali vragu.
Ali kaj je potem?”

_“Prav ste rekli!” potrdi Si¬

mon zlovoljno. “Dobro veni, ka¬
šo je. To je stara pesem. Moji so
me zavrgli, ker so rekli, da sem
pustolovec, zapravljiva^ in raz-
rojnik; zavrgli so me kakor pra¬
zno kost. Ako bi mi bil v prvih
letih kdo rekel, da bode gospodu
šimen moral še kdaj vsakega
bebca prevažati z brodorn čre*
Savo, da bode moral prezimovati
bi se poleti senčiti pod borno sh;

•nnato streho, zahvalil bi se bi;
prav lepo svoji materij da me jt
odila ua svet.”

“Pomiri se. šimen!” tolaži ga
brivec, “ne more biti drugače.
Ali si mar že pozabil vse. Ali ne
veš več, kako so te hoteli obesiti,
<er si na javni cesti oropal in u
jil duhovnika? Ju ako bi te go
spod Štefan ne bil s teškim zla-
om odkupil iz temne ječe, ziba
hi te bil ob zagrebškem potu je
ionski veter.”

“Vem. vem!” potrdi brodar
‘toda Gregorijanec že ve, čemi
ne je odkupil prav drago. Meno
!>i bili obesili, a s tem činom b
bili tepli po sedlu in ne mrhi. A
ko bi bili začeli “ostro” izpraše
vati Šimena, to se pravi, ako b;
bili na, meni začili poskušati raz
ne priprave, kakor natezalnico
klašee in druga ena ka izpraševal¬
ca sredstva, kdo ve, ako bi ne bi.
moral povedati, kdo je pravza¬
prav držal duhovniku zadnjo svo
o. To je skrbelo Gregorijanca
to. Pa pustiva te bajke. Samo ne
česa vas naj vprašam, ker že ra\

: 10  molim roko v to igro: čeim
bode Gregorijaucu mlado de
kle?”

“Čemu, nasmeji se brivec, “a
ii si bedast, šimen? Deset let ž<
služiš svojemu gospodarju ii
zdaj še vprašueš, čemu mu bode
ulado dekle! Čemu so pa sploi
nlada dekleta?”

“Vendar ne bode — ?” začud;

;e Šimen.

“Ali čemu ne?”

“No>, Bog mu daj zdravje! Re
mičen je izrek, da volk sicer me
lja dlako, ali naravo svojo ne
In sosebno takšen ženskolovec
“oznani ga iti kako bi ga ne! Ko
ikokrat sem šel z  ujimua lov m
o ali ono mlado dekle. Mnogo
krat je bilo prišlo tudi do prete
ia. Nekoč smo preinatali celo go
•o, da bi našli mlado kmetico ii
ijehega dečka— ali bilo nam jo
ohunjenje zastonj. Pobegnila
ita bila še pravočasno. Praznili
•ok smo morali domu. Bog ve, kr
ko je bila cela zadeva.”

“Glej.glej 1  Ali je bil morda
nlsil Gregorijanec : Povej ven

Jari” izprašuje radovedni bri¬
vec.

“st!” zašepeče šimen. “Že
gredo! Glejte! Sem od Zagreb;
>e vije po cesti prah. Voz je. Pr« ;
vi ljudje so.”

“Resnično že gredo.” privzeli
gne brivec glavo kakor lisica
‘Zdaj le pozor! Povej mi hitro
hitro, kam se naj skrijem, da vi
lim vse, a mene nihče.”

“Pojdite v kočo, V kuhinji
najdete lestvo na podstrešje. Oči
am je linica ua; cesto in lahko
gledate, kakor in kolikor vam je
volja.”

“Dobro. Ti se pa obnašaj, ka¬
kor veš, da bode najbolje. Po
korno, ponižno, da nihče nič ne
opazi.”

“Ne bodite si v skrbeli. Do¬
bro vem, kako bode prav. Ni pr¬
vikrat,” nasmeji se Šimen.
'Zdaj le bežite, glejte, voz je že
blizu.”

“Že grem!” reče., brivec iu se
uoda v kočo, Šimen pa. se vsede
celo miren k bregu.

Istočasno se oglasi zopet
‘Kvar, kvari” in nedaleč v gr-
novju tudi: “Kvar, kvar!”

“Za vraga! Kaj pomeni ta
glas?” strese se Šimen, “čemu
ravno daries ti vražji krokarji
krokočejo okoli hiše?”

Medtem se je približal bregu
navaden kmetski voz, na kate¬
rem sta sedela starec, in dekle. 1
“Hoj. brodar, hoj!” zakliče
stari Arbanas. 1

Šime vstane prav leno in se po¬
časnih korakov poda na brod.

“Že pridem, že!” oglasi se
starcu.

Istočasno zasumi nekaj v gr¬
movju in bilo je videti, da se ne¬
kaj premiče dalje in dalje. Mar
li kakšna zver? Kdo ve?

Na vozu je sedela poleg starca
Dora.

Glavo ji je ovijal pisati robec.
Lica je bilo celo malo videti. De¬
kle je bilo bledo kakor sneg. 0-
koli oči so se videli rudeči sled
prelitih solz. a lepe. sicer vedno
bistre oči. bile so danes motne,
brez življenja in so srpo zrle pred
se. Dekle je s prekrižanimi roka¬
ma v prilu sedelo mirno in tiho
poleg starca, le kadar se je spom
nilo na žalost, izvil se ji je glo
bok vzdih iz prs in solze so ji za¬
vrele v oči. Stari Arbanas je pri¬
ganjal konja in vedno opazoval

Dekle se
spremljevalca, za.

“Dora, ne boj
rna ne zgodi, uic
io broda, ali je

pograbi

prestraši m
roko.

se t Nič se i.u-
Strm .0  je sicer
e dobro. Hoj,

de

Oči i-

zvečer

konjiček, hoj 1 Dora.
starec dekle, ko je kroc
po Savi.

“Kaj je boter? vpraša

polglasno. . „ v „

“Dora, čemu se joces.
maš polne rose, kakor je
polna trava.

“Ne morem drugače
ce mi je tako“.

“No, no, srce, sirota
da so te hudobni ljudje zadeli _
srce. Ali jaz bi dal ne vem kaj,
laž. Kaj ne, da. i-

vprasa
že vozil

Podpirajte sloven¬
ska podjetja. r

Maks V o 1 č a n š e i

Ereleth - Minn.

Je ©tvoril prvo slovensko trgovino v fVlinnes™

znimi likerji na debelo. Sot 'D

Rojak«!

boter sr-1

Tu prinašamo imena rojakov,
ki. imajo po Mesaba okolici svoje j
trgovine. Kupujte potrebščine!
pri njih:

Kadair pohajate slovenske gostilne, zahtevan
go, katero prodaja vas rojak, i n  Jle bi


— vem.
v

to

bolje, a-
jezi., sil-

Eveleth. \

Trgovci!

Da£te naročila svojemu, kateri vam da naib
blago po boljših cenah kakor tujci. Prihranite ^

■ž*  S B . <*9  ea»' #v.So"m e* fta*.

fes*"

►drft '?_yp


čila za njega.


m

h o-

treba.

bodeš,

Doro. Jezil se je, da mora dekle
toliko trpeti. Smilila pemu je
Dora. Voz se zapelja na brod.

ako m vse

mam prav?” .

“Bog e moja priča, da je r es -
“To sem si takoj mislil. Sama
tako? Na vsak način je
co greš z meno. Oče se
no se jezi!”

“Ob — še pogledali me
tel, ko sem odšla!” zajoče se de¬
kle.

“Nič se ne. joči! Vse se bode
še izboljšalo, ako Bog da. Jaz mu
hočem vse povedati, a meni mora
verjeti. Arbanas se še ni mkdai
zlagal. Potem se bodeš vrnila do¬
mu. Dotlej pa le lepo pri menico
pasti? Ne, tega ti ne bode
To bi bilo lepo. Jedla jih
a pasla ne.”

Brod je do vozil medtem do
brega. Starec brž potegne konja
na suho.

“Na, Dora, primi nekoliko va¬
jeti, da plačam brodnino. Mla¬
denka prime vajeti, starec pa iz¬
vleče mošnjo, da izplača brodarja
ki se je naslonil na voz.

“Šimen, kaj je novega? vpra¬
ša Arbanas brodarja.

“Mnogo hudega, in malo do¬
brega!” odgovori šimen hladno¬
krvno in poškili na Doro.

“Daj Bog, da bode bolje! Le¬
tos ni prava letina, ni. Megla, in
dež slabo pridita. Ali je sel kdo
pred nama črez Savo?’

“Da. Spominjam se. Nek pa¬
ter je šel pobirat milodarov, po¬
tem sta šla dva Kranjca steklar¬
ja. iu nekaj vojakov. Drugega ni
bilo nikogar. Kaj pa .je v Zagre¬
bu novega?”

“Meša se in vedno meša. Zdaj
tako. zdaj zopet drugače. Čudni
ljudje 1 Ne - moreš storiti vsake¬
mu prav. Tukaj je brodina in z
Bogom, Šimen 1 ’ ’ poslovi se sta¬
rec iu požene konja.

‘Z Bogom 1 Srečen pot!” želi
mu brodar in gre v koče, v pod¬
strešje k brivcu.

Dobra sta. mojster Grega,
meni brijaču, ki je pozorno glu-
lal skozi lino.

“Dobro, dobro!” oglasi se jez¬
no Grega, “pusti me pri miru in
naj se zgodi, kar se hoče.”

“Tudi dobro!” reče Šimen,
‘pustil vas bodem pri miru.” In
brž odide v kuhinjo peči ribe.

Brivec je naslonil roki na. ko¬
leni in tako sključen gledal pri
linici veti. Tresel, se je in oči ste
se mu svetili in iskrili.

Voz se je polagoma premikal
naprej po pesku. Arbanas ni na¬
ganjal konja, ker ni bila sila, ko
nja bi tie bila. stopila za korak hi
tre je in naj bi ju bil križal črez
hrbet s polenom. Voz dospe na
cesto. Pomikal se je tudi tukaj
tako, kakor je mogoče na slabi
bilo grmovje. Kakšnih petdeset
korakov naprej se je razprostiral
gozd. Voz pride do njega. Brivec
zasliši žvižg. Konj začne poslu¬
šati in postoji. Starec zamahne
z bičem. Ali kakor blisk iz ve¬
drega neba skočita, iz šume dva
rudeča, konjenika.

“Glej ju!” poskoči brivec,
paj smo 1' ’

Kakor veter se požene jedeh
izmed konjenikov proti konju in
mu porine svoj meč med rebra.
Konj pade. Dekle zakriči in se
prime za voz. a starec se dvigne,
da bi zamahnil s sekiro, katero je
imel kot orožje na vozu. Ali že
prihiti drugi konjenik, popade
starca: za vrat iu ga z močno ro¬
ko vrče na, zemljo.

‘ Dekle popadi!” zakliče prvi
konjenik hrvatški, čeprav je na-
sil na sebi špaujolsko obleko.
Drugi se stegne k deklici. P a ,
ze skoči v istem trenutku
mlad junak na konju iz šume.

“Ti bodem' že dal dekleta, nič¬
vrednež!” zakliče mladenič in za
mahne z batom lopovu nemilo
po glavi, da se brezza vesten zvali
s konja, v prali. Istočasno pa pri¬
skoči prvi jezdec in nastavi mla¬
deniču meč ua prsi. Mladenič je
izgubljen, kajti ne more se s
kratkim batom pomagati
dolgemu meču.

“Daj ga!” zaupije jezno
ga iz svojega skrivališča.

Pa že plane nekdo iz gozda, pu
ska poči in podere konjeniku ko
nja.

“Strela božja!” zaškrtne bri¬
vec. “Šime, Šime, hudo je! Vrag
nam je prinesel mladega Pavla
pred noge Vse je izgubljeni!”
(Dalje prihodnjič.)

Frank
Mir.o-
John
J akob

Gostilne: Geo Kotze,

Stebalj, Louis Gos, Math,
slavich, Math. Primožich,
Agnich, Maks Volčanšek,

Ahčin, Anton Fritz, Anton Lenič.
Jakob Virant.

Mesnica in grocerija: Geo

Brine, Peter Junke, Frank Šebat,
Geo Mihelič.

Brivec:
Krojač:

Frank Lošin. *“
lakob Ambrožič.

Josip Scharaboi

0;tnV# \n

jel** pj*v d

yleg a

415. West Michigan St. DELUTh, ]

BLIZO UNION POSTAJE

VI 1

Manufakturna trgovina: A, M.

Murnik.

Gilbert.

Gostilne: Joe Nose, John Mu¬
star, Anton Erčul, Anton Intihar,
John Francelj, Marko Matekovič.
John Praznik, Joe Brula.

Mesnica: Lapp bratje, Geo Mi¬
helič.

Železnina: Mantel, Kukar in

Spitznagel.

Grocerija in oprava: Mike

Ivraker.

Slaščičarna: Anton Brodnik.

Zlatnina : Joe Čimžar.

Kadar pridete v Dulutti poselite me. Zaplati
vam izvrstno postrežbo v moji gostilni,

'to s e i  u

rVf

m  L u* 51

Veji)" 1 '

I#

Pošilja denar v staro domovino po tvrdki Frank Ut
Go. Prodaja parobrodne liste.

V*"

dre'

Aurora.

Gostilne: Maks Arko, Joe Vi¬
rant, Ga. Kovač, John lvostelc,
Josip Fugina.

Mesnica: Geršič-Grahek.

Železnina

Sever.

Pineville.

in grocerija: Martin

Chisholm.

Gostilne: John Kuzma, P. Me¬
dved, Lovrenc Kovach, John Bra¬
dač, John Čampa.

Grocerija: John Bartolj, Joe

Jakša.

Mesnica: Math. Macele. Jos.

Lovšin A Co.

Slaščičarna: Jakob Štukelj,

Frank Jurekovič.

Krojač: John Puš.

Čevljar: Jernej Levstek.

Hibbing.

Gostilne:
Kromar, M.

Tohn Pouše,
Bizal.

Anton

Gostilne:
Perhaj.

Buhi.

John Spolar, Frank

Gostilne:
Gouže, Joe

• Ely.

Frank Virant, John
Seliškar, Joe Skala,
Ga. Medved, John Plut, Martin
Skala, Agnich bratje, Math. Kapš

Grocerija: Žlogar bratje.
Manufakturno blago; Peter
Bezek.

Brivec: Fra.nk Čerček.

Krojači: Joe Schvveiger, John
Teran, Math Spreitzer.

Kavo in čaj: Frank Erčul.

Tower.

Jakob Skala,

Gostilne:

Mihelič,
čevljar: John Meierle.
Krojač: Joe Stonič.

Peter

Mesnica: Ant. Gornik.

Gostilne:
Trampuš.

Virginia.

Joe Spreitzer, Frank

Duluth.

Gostilne: Jos. Sharabon,
Stubler, Elija Ratkovič,
Daričilovič.

Jakob

Marko

proti

tire-

Ncw Duluth.

Gostilna: Josip Francelj.

McKinley.

Gostilne: Joe Ahlin, Toni ško-
popravimo do prihodnje objave,
da, Geo Gorše.

Če smo po pomoti izpustili
kako slovensko podjetje, prosi¬
mo, da nam lastnik prijavi, da

Anton Zalar

Martin Sltulkle

Ch. Korošec

Anton Zalar & Co.

EVELETH,

Pitone u?.

Priporoča novo otvorjeno trgovino

grocerijskega blaga,

503 Grant Ave.


Lvjc je f

čl*

kakor tucJI

mesnico

s svežini in suhim mesom, perutnino in domače klobase.

Kupujte potrebščine prš nas in mi vas zadovoljimo,

Rojakom na znanje E

m  ‘f

njemu M

se

pred pe tin
pti i '
ta

mladi
pet iu d’
povest v
let mlajš
j; tie bil H'
jjeija družit * 1
je lavno zbi"
b  Tonico. Ti’

' dobro vet
to ljube;
je ljubila iu
S ječ’

Prva in jedina [slovenska izdelovalnioa linijskih krati in
,,Veržin'ia” smodk ter prodaja raznovrstnega vina in likerje«
samo (na debeh, Whoiesa!e. vam priporoča:

importirani starokrajski orinjevec,zaboj $10.50; kranjsko
tropiROvieo, zaboj $10.50; kranjsko stivovico, zaboj $10.50;
Three Star Gognac Bramiy, zaboj $8,00; Sporty Gin krepčil¬
na pijača za staro in mlado, zaboj $3.00.

A. H0RWAT0V0 ZDRAVILNO GRENKO VINO, zaboj $5,50,
kakor tudi californijski trester in “Bourbon Whisky“ i,
v sodčkih on 25 galonov naprej vedno po najnižjih cenah,

Pri naročilih kojim priložite denar dobite znaten popust za kar se z;

Aniona Horvvat,

600 N. Chicago Str. JOLIET, 11»

Duluth Brewing & Mailing d

Duluth, Minn.

Dniaž, -tj
»^ješ;

tvei
iaža.

teše

^Uo to ,

Vari najboljšo in rojakom dobro znan«

„REX“ kak«

steklenicah pod imenom
:: tudi pivo v sodčkih. : :

FRANK TRAMPUŠU,


upravitelj za Mesaba Range. Virginia,

AD0LPH G. DE VVILDE,

Trgovina s žganjem in likerji na 1

874 ISLAND AVENUE,

Milwaukee, WI§*

se priporoča slovenskim gostilničarjem za
finejšega zganja, briHovca tropinovca in š11

Cene solidne, postrežba za^i * 1

čen a '

®°gata zaloga kalifornijskih vin in ogrski

vina Rostoffsin*

JU.

-L

Za smeh in kra¬
tek čas.

MIKE CEGARETOVO POTO¬
VANJE IZ NEW VORKA V
MINNESOTO.

* ‘ Oj zdaj gremo, oj zdaj gre¬
mo! -nazaj nas, - vec ne

to!” Tako sem jo s žalostnim sr¬
cem zažingal, ko smo se z a
veter” trenom zadnjic pNjah
“Luka-Ano” dipo v Zersi Siti da
lje, za — srečo proti severni Min¬
nesoti. — Na štešnu sem glihal za
rel rot tiket, ter sem pokazal be-
geč majstru svoj siti zen peper,
ker sem mislili, da je za purgarje
kaj ceneje, — ani bilo m c iz-

musa. Za Pulman slipmg karo mi
je ta zlodej celih 5 tolarjev cacal,
dasiravno s'em sedel s kor o ves

čas v smoking rumu.

smo srečno v mesto “Čik-Ago”,
kaj sem vse ondi doživel, poro¬
čam vam prihodnjič. —

P. S. Seboj sem vzel tri polne
kare najbolj pitanih, pridnih in
dresiranih štorkelj izjemno in sa¬
mo za Minnesoto!

DOBER MOŽ.

Oh kako milo se mi je pri srcu
storilo, ko je popoludansko soln-
če svetilo in me je _ tren hi¬
tro z vso silo, — odpeljal dalje,
— to res bilo, za mene je britko
šilo. — Oj zbogom! Ričvut na¬
selbina, ne boš mi šla ti iz spomi¬
na, ker “krugla birt ma do¬
bra vina. —

Z ekspresnim trenom peljali
smo se proti Puf fali, kakor bi
sam zlodej pri karah kolesa z ba¬
ze Linom mazal. Škoda le, da ni¬
sem vzel seboj en tucat batelnov
“krugelca birtovega” cvička!

Vsled žalosti in grimenge, me
je pričelo žejati, in sem v daj-
nenk rum parlor kari enemu ni-
gru cel kvoder za batel pera pla¬
čal ! — Greft je greft. — Ljudje
še po trenih ljudi skubijo. Ko
smo se peljali dalje proti zapadu,
dal mi je zvečer porter štev. 13
postelje, kar mi ni bilo povšeči.
— 13 je nesrečna numara! —

Poznam moža,

Oktobra dva

Že več v saloon ne vliaja;
Ne pije več, —

Je s fajfo — preč,
Kadenje mu ne vgaja.

Če daš mu čik,

Pod nos navpik,

Ga tudi ne bo maral
Pa kje je ta? —

Me morda, da
Ba ta alj oni barak
Poznam moža,

Novembra dva
Ne kolne več ne tarna;
In karte, —mar
Mu niso stvar ,

Ter jeza suhoparna.
Poznam moža,

Decembra dva

Nad ženo več ne vpije.

Vprašajte njo,

Če ni res to? —

Ga črna zemlja krije.

darji rovov so po večini razne
neodvisne družbe, dasiravno jim
na Mesabi tekmuje priznano naj¬
večja korporacija jekla. Ta ima
sedaj nad 3000 delavcev na svoji
plačilni lestvii. Vsi pa delajo
pod zemljo.

Tudi podzemeljski rovi na Ely
in Towerju so v polnem tiru. V
Ely plačala je zadnji mesec dru
žba nad $70.000 zaslužka svojim
delavcem. Pri novem rovu “Sec-
tion 30” nedaleč od Ely, znašala
je tudi zadnja mesečna plača
nad $10.000, kar kaže dober na¬
predek najmlajšega Vernnllion
rova. Na zahtevo lahko vse te
označene družbe po svojih rovih
povikšajo produkcijo blaga.

Okoli 200 mož je zaposljenih
sedaj pri zgradbi ali izkopavanju
novega rova na Vermilion. Neka¬
teri delajo že rove, ostali pa sle¬
dijo za rudo na gotovih mestih.
Pričakuje se, da bodeta dva nova
rova na Vermillion pričela razpo¬
šiljati rudo že takoj spomladi.
Prvi rov je last Consolidated Ver
million družbe, drugi pa je last
“North American” družbe.

Naša iskrena želja pri tem je,
da bi naši pridni slovenski rudo-
kopi po označenih rovih delali do
bro in neprestano zdravi in vese¬
li!

sti, potem pa je začelo njegovo
sredstvo delovati. Naravno je, o-
vzbuja njegova metoaa v celi Ju¬
žni Afriki, kjer je ta bolezen do-
največjo pozornost.

vnM,'  " j

W' \

ma

Nasilja na Hrvaškem.

Kakor znamo, dela zdaj ban
Tomašič na Hrvaškem politi m
po Khuenovem načinu, preganja
svoje politične sovražnike, zapie-
n j a liste in bo gotovo tudi saboi-
nja, zaplenjuje vlada, brezo znno
silo. Lorkoviča in Magdiča je
spravil pred sodišče, (~tjopan»
Radiča pa, ki je takoj po zaktju-
Čenju sabora zbežal v inozemstvo
ker je bil najbrže že preje zaup¬
no obveščen ali je-sam slutil, aa
ga misli Tomašič za vrat zagrabi
ti, lovijo z naravnost smesuo \ ne
mo. — Kar se pa tiče zapisujeva
nja, zaplenjue vlada brezobzirno
vsak stavek, v katerem je rečeno
da je Tomašič’Khuenov lilapeec,
da je dovolil, da je Khuen v ogr¬
ski zbornici izjavil, da, nima hrv a
ški sabor nobene pravice glede

Goldberg in
Bagicevich

odvetniška pisarna



DULUTH - - Minn.

404 Columbia Bldg.

Mike Cegare.

Posledice netočnosti.

Kaj mislite? Res bi me bila po
noči kmalu zadela smola in nesre
ča, o kateri pa še sedaj molčim.
Ob 11 uri zvečer vležem se tiho in
mirno na isti fuldenk bet spat.
Sanjalo se mi je o novem sever¬
nem tečaju, doftar Kuku, sever

A. “Janez je gotovo dolžan na¬
ši gospodinji na stanarini?”

B. “Kako to?

A. “Jaz sodim iz tega, ker mu
laje gospodinja slednji čas samo
kurje kremplje in kosti na mizo,
a;,midva dobivava p d meso.”

Naivnost.

Brivec oropal milijonarko.

Mati odpiraje škatijico sardin,
svoji hčerki:

“Vidiš dragica! Te vboge ribi¬
ce so vedno v nevarnosti, da jih
v morju ne požro večje ribe.”

Hčerka: “Mama, kako pa veli¬
ke ribe škatlje odpirajo?”

V nekem varšavskem liotelu se
je nastanila te dni ruska milijo¬
narka Odansov. Po hotelski soha
rici je naročila frizerja, da bi ji
napravil frizuro za gledališče.
Brivec je res prišel ter jo začel
frizirati. Med delom pa je damo
kloroformiral ter jo oropal, ko
je bila v nezavesti. Ukradel je do
zdevni brivec svoji žrtvi drago¬
cenosti za 200.000 rubljev. Polici¬
ji pa se je kmalu posrečilo, ujeti
brivca v osebi razupitega bandi¬
ta Carrosseja. Istočasno so areto-
vali tudi hotelsko sobarico, ki se
e izkazala kot njegova pomočni¬
ca'.

SE PRIPOROČA .SLOVEN¬
CEM ZA IZVRŠEVANJE VSA
KOVRSTNIH PRAVNIH ZA¬
DEV, POOBLASTILA, KUP¬
NA PISMA TU IN STARO-
KRAJSKE POGODBE. PRI
ZAHTEVKIH ODŠKODNIN
OBRNITE SE NA NAS, RAV¬
NO TAKO ČE HOČETE IME¬
TI .UREJENE VAŠE VOJA¬
ŠKE ZADEVE.

bana, da oblasti ljudstvu prete

da se bodo nad njim maščevale,
ako ne bo volilo vladnih kandida
tov, da vlada 30 milijonov neu¬
stavno uporablja za visoke urad¬
nike in svoj'e pristaše, da ni niti
enega ljudskega zakona uveljavi
la, da podpira pomažarjevanje
Slavonije itd. Vseh teh resnic To¬
mašič ne pusti zapisati. — Taka
gniloba je na Hrvaškem.

Frank Veranth


ELY,!iim.=Plione 96 .

PRIPOROČA SE ROJAKOM

ZA NAROČILA TRDEGA IN

MEHKEGA PREMOGA.

Kaner bratje

Naročite pravočasno, da
boste imeli kadar rabite.

nih jelenih, medvedih in “moo-

sih”, kako mi gredo v Duluthu v
procesiji nasproti. Vse je kriča¬
lo in vpilo: '“Pozdravljen bodi
Mike Cegare v naši slovenski Si¬
biriji!” Veseli nas, da si prijatelj
živalij (mačk, psov in kanarčkov
ter da ne spadaš še k nikaki slov.
lovski minnesotski Jednoti. V
znamenje spoštovanja te uljudno
vabimo na našo veliko gozdno ve
selico in ples pri “Twin Lake”
rezervaciji, kjer te bodemo izvo¬
lili častnim elanom za večne ča¬
se!” -- Čudne sanje!

Dobro znamenje.

Delavske razmere v naši bližini.

Lakota na Ruskem.

Nato jela- mi se rojiti v sanjah
po glavi nova električna mašina
spomoejo katere bi se dalo lahko
preganjati minnesotski sneg in
led in zimo. Dobra ideja! — Iz¬
najdbo dal bom patentovati, ter
postanem morda lahko v krat¬
kem milijonar!

Pa pustimo za sedaj milijone
in brcajmo raje skriti pod odejo
v topli Pulman kari, — ki je ka¬
kor sam tajksel naprej drvila pro
ti Chicagi !

Največ trubelna imel sem pri
postelji z inalo električno lučko,
ki mi je ravno nad glavo brlela,
da nisem mogel dalje več zatisni¬
ti očesa. Skušal sem isto na vse
mogoče najine — ugasniti, a ni
imela nič “petelinčka”, kakor na
še lučke na Ričvotu. — Kaj mi je
storiti? Zakril sem luč s svojo
volneno nogavico. Kmalu jelo je
nad posteljo smrdeti, kakor bi
človek same vražje kremplje in
repe cvrl v  Vsled nevidnega dima
in smradu sem že komaj sopel.
Vbogi moji sopotniki, pričeli so
na to kihati, kašljati in godrnja¬
ti. Niso pa vedeli kako hudo je
bilo pa meni, — ki sploh na rešil¬
no nogavico na luči še mislil
sem.

m-

Sam angeljček varuh rešil me
je iz zagate, da sem hipoma po¬
tegnil vso obžgano nogavico raz-
luči ter jo mečkal in stiskal z vso
silo pod odejo, da sem tlečo in
obžgano peto na ta način ugas¬
nil.

O preljubi sv. Florijan naj me
varje zopet take smole! Ob četrtih
zjutraj skobacal sem iz zaduhle-
ga gnezda. Poravnal in uredil
sem posteljo ter pustil za spomin

veliko —-luknjo-v ob-

žgani rjuhi!

Sklenil in prisegel sem z vso

svečanostjo, da se ne bom nike-

dar več vozil v št. 13 železniške¬
ga voza, ter se bom v obče ogibal
vsega  ki je v zvezi s to številko.

Duluthski časniki poročajo na
široko v svojih -člankih po izve¬
dencih, da se bode na'Mesabi in
Vermillionu delalo neprestano ce
lo zimo. Res je, da je družba ne¬
kaj rovov začasno zatvorila, to
pa vsled zime ali zamrznjenih je-
zerov, kjer se je rudo prevažalo.

V ostalih rudnikih bode se pa
še naprej delalo. Preračunih so,
da se ima do spomladi spravili na
sto in sto tisoče ton rnde iz ozem
lja na površje, ko se otvori zopet
promet s prevoznimi ladjami po
jezerih.

Jasno se kaže torej, da nastop
vlade proti jeklenemu trustu nič
ne škoduje. Pri tem se tudi ne u-
pošteva, bode li morda označeni
trust obsojen ali ne, na podlagi
znanega Shermanovega zakona.
Dela se z polno paro tako, kakor
bi naši minnesotski rovi o polo¬
žaju trusta ničesar ne vedeli.

Namen in cilj drr,žb ali lastni¬
kov rovov je, da se ne pretrga po
slovanja s svojimi odjemalci in
obdrži zaradi tega vse delavce na
starem prostoru. Je pa temu tudi
resnica. Družbe hočejo na vsak
način ohraniti svoje dobro ime,
ter razpečati rudo odjemalcem v
gotovem času. Ne pride ji na mar
da bi poslovala samo v poletnem
časn in morda ceneje. To velja tu
di za rove, kjer se dela globoko
pod zemljo.

Označene načrte naše jeklene
korporacije odobrilo je tudi dosti
drugih neodvisnih družb v tej
stroki.

Minesota ima dosti odprtih in
podzemeljskih rovov. Način pri¬
dobivanja rude razdeljen je v ra¬
zne sisteme. Ogromna množina
rude se torej lahko na zahtevo
prevaža v odprtej sezoni na vse
kraje. Ako bi bili naši rovi pov¬
sem in edinole preskrbljeni s ta-
kozvanimi parnimi nakladalnimi
stroji, moglo bi se dosti delavcev
v zimskem času odsloviti. Če bi
se pa tukaj delalo samo v podze¬
meljskih rovih, potem bi se lah¬
ko naša država še bolj kosala s
svojimi tekmovalci glede hitre
pridobitve rude na površje. Se¬
daj dela v označenih okrajih pri¬
bližno jednajst tisoč mož. To pa
samo v Mesaba in Vermillion o-
kraju. V okolici Ilibbinga je za¬
posljenih 6000 delavcev. Skupna
mesečna plača delavcem znaša
približno $365.000. Tudi na Eve-
lethu, v Virgniji in sosednih za-
padnih okrajih je zaposljenih na

Navzlic ruskim uradnim poro¬
čilom, da je letošna letina na
Ruskem precej dobra, prihajajo
sedaj že iz 18 gubernij poročila,
da tam vlada beda in celo že la¬
kota. Najbolj žalostne vesti pri¬
hajajo iz orenburgske gubernije.
V mestu Orenburgu je 6000 ljudi
brez dela in jela, ki so prišli iz
dežele v mesto iskat zaslužka. V
vaseh so vsled stradanja vznikle
razne epidemije, dosedaj se je
naštelo 500 bolnikov. V nekate¬
rih krajih so šole zatvorjene, ker
prebivalci nočejo v šolo poslati
lačnih otrok. Samo v dveh okra¬
jih, čeljabinskem in orenburg-
sltem strada 180.000 ljudi. Kme¬
tje, ki nimajo tudi krme za živi¬
no, prodajajo živino pod ceno.
Konj se prodaja za 8 do 10 rub¬
ljev, par ovac za 1 rubelj in 80
kopejk, kura za 5 do 10 kopejk.
“Ruskemu Slovu“ se iz Čeljabin
ska poroča, da tam bogatejši lju¬
dje že zdaj pečejo kruh samo iz
otrob in revni ljudje mešajo h
krompirju in kruhu brezovo skor
jo in belo ilovnico.

Eveleth, linn.

509 Grant Ave. Pilone 138.

Danes dobimo celo karo najbolj¬
ših krav, mladih in močnih.
Kdor želi dobre krave naj se o-
glasi pri nas. Blago je prve vrste.
Oglasite se ia oglejte si blago pri

nas.


mmmmmmmem

Frank Gotiže

javiti notar

CHISMOLM - MINN.

Opravlja vsa notarska dela. Do¬
bite me pri Miners State
banki.

Podpirajte “Narodni Vestnik

9?

Kilogram strupa za 240.000 mark

Ni sicer vsakdanje, temveč do¬
bro plačano opravilo je nabira¬
nje strupa od kač. Doslej to opra
vilo ni bilo bogvekaj razširjeno
in samo nekaj ljudi je šivelo od
tega, toda v zadnjem času je pov
praševanje po kačjem strupu ta¬
ko narastlo, da bo za ta poklic
treba dobiti več pristašev. Zdrav¬
niki rabijo kačji strup za različ¬
ne medicine in razne industrije
so zadnje čase tudi začele uporab
1 jati kačji strup. Tudi naravoslov
ci veliko eksperimentirajo s kač¬
jim strupom in gotovo je, da bo
povpraševanje po kačjem strupu
vedno naraščala. Približno pred
enim letom je začela vrednost
kačjega strupa tako naraščati,
da so v začetku zadnjega poletja
v Avstraliji ljudje pričeli nabira¬
ti kačji strup. Doslej so bile cene
kačjega strupa tako visoke, da je
unča kačega strupa 'dražja kot
pa katerakoli dragocena kovina
enake teže. Kilogram kačjega
strupa bi namreč veljal 240.000
mark.

TIrngi."daB' - gI’Q-ti  .večeru dospeli tisoče delavcev, Ondotni gospo

Proti dremalnosti.

Iz Johanisburga v Južni Afriki
poročajo, da je našel zdravnik
dr. Mehnardo iz Tipskega, sode¬
lavec Roberta Kocha, na svojem
znanstvenem potovanju za prei
skovanje dremalnosti, sredstvo
proti tej bolezni. Vrnil se je od o
tokov jezera Victoria in razglasil
sedaj uspehe svojih raziskovanj.
Sredstvo je izkusil baje na svo
jem lastnem telesu. Namenoma
si je namreč nakopal to bolezen,
da preizkusi svoje sredstvo, ki je
v številnih drugih slučajih že ime
lo uspeh Bil je 6 dni brez zave-

FIRST STATE BANK

GSLBERT - IVSINM.

Se priporoča rojakom Slovencem za pošilja-
nje denarja v staro domovino.

Preskrbuje zelo solidno zavarovalnino in vse
bankarske posle.

♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦

JOHN B. SMREKAR I

EVELETH, Minn. %

4

♦

♦

♦

#>

♦

♦

Yam preskrbi:

ZAVAROVALNINO.
VOŽNJE LISTKE.
NOTARSKA DELA.
POŠILJANJE DENARJA,
PRODAJO ZEMLJIŠČ.

Zanesljivo in pošteno.

308 GRANT AVE.

S

Sfi

m

s

m

s

s

*

m

Si

m

Pitone i Melrose 914 .

Zenitii OtM.

M. Daneulovieh «

529 West EVSich. St. DULUTh

Svoji k svojim*

Zlat je Sa pregovor, a malo se spolmije. Ml hočemo p a  ...
izvršiti, če se pri nas obrnete, lrtuplie pri rana šiSkarlc ,, l' v *l;
31  izvrstne pijače. V vsem vam hočemo postreči in luči čc’išs .° Pl foh:

. ,„n«  _ ...  .   n...■»TlPiS fini rtn  - ®CO

rp,<i  V;

. ju.

$JC Idadar pridete v DsilolJfo, obiščite nas in se prepriča j j c 7u a ? C ' e  Oti.:
3nl £t»  takriil bodete sami rekli, držimo se! s  “tol**,. N

> K


S

HF5

m

vas storiti in takrat hočete satni rekli, držimo sc:

Svoji  k svojjina;

Pazite sia napis i brof ‘ 4  Slave iraški salocn , ‘’ ne “Foljski”,



SHii«»srae«B£ns

f po¬

di F

P  bil

GEORGE L. BROŽIČI^

Hib-

pi

U Jan«

Volj* 11 ,


Iz d

prva slovenska,

ZAVAROVALNA AGENCIJA,

v Minnesoti,

i« ^

kuTaišil

,stareJ sl

0 OVO « 1

|t

MI smo urade! zasfopsifM najboljših amerišM*
le evropef škili zavarovalnih družb
v sledečih mestih železnega okraja;

EIy, Tower, Aerora, BiwaMk,
j Gllbert, Eveleth, Virginia
fn raznih “lokeseih.”

V; eno ^

atovo lo
^EOČi jll
Ujete® 110
paradiraj 0
*vaio s  se '

liorist, aa S 1

Zavarujte svoje poslopja So pohištvo pri svojem rojaka kal« • -.]j onstrai
bode pazil na Vaše koristi v slučaju nesreče. i! G. ži

Ud; v tem o
jijie še te o

Pošiljamo Denar I upraven

' 'Kakor se

točno in zanesipvo na vse strani sveta, za staro dcmovii , a ra( j a
smo v zvezi z tvrdko FRANK SAKSER CO. katera je znal. (.jj

po sveji točnosti In poštenosti.

lije t  splos

Mj ti bil
življ
m že pr
»trtnem! de
napredno st’

Prodajamo vozne listke

za vse črte med Ameriko in Evropo, cene so vedno pošteni.

Za nadalfita pojasnila se je obrniti na glavni urad v E;

Minn. ali podružnico v Eveleth, Minn. V slučaju nu|s . p n _
potrebe, pokličite stas po telelonu na naše stroške.j

GE©. L, BROZICH,

j Podružnica v Eveleth, Minn, E?.y Teiephone 126.

j John B. Smrekar, upravitelj.

Eveleth “

E?.

*twči

ton Čiri'

Velika oSvorllev Biove firsjovske Ivrdle

N* st » kr
l)j

EL¥ - Minn,

I pod imenom 1

KOVALL & SON

i-

»pr«* t

Tem potom'naznanjamo cenjenemu občinstvu, da sni ® ¥
veliko zalogo grocerijskega in 'manelaktarnega blaga o
bro znane tvrdke SARTORI|BRCS. K


j Mi bodemo nadaljevali S® trgovino nepretrgano

naprej

ši predniki. Vsi dosedanji pomočniki

> nepretrgan« ■ *

ostanejo uposljeni P

toraj vam jamčimo točno in pošteno postrežbo.

Naše blago bode vedno najboljše kar ga more
naše cene bodejo vedno najnižje za dobro blago.

MS nastopimo trgovino z dnem i novembrom 1911
Za obilno naklonjenost se priporočamo.

denar M

^ stran


KOVALL &  SOM

¥ poslopju SAETORI BROS. elY ’

' ^ažf

«nsl

Gospodarji in gospodinja

P 1 4

Če rabite hišne sprave, rokodelskega ali
kmetijskega orodja alt vsakovrstne bar ve
izročite mi svoje naročilo.

Če vam blago ne ugaja, vam yrneih°

Prodajalna nasproti pošte,

PRIPOROČA SE ¥ OBUJEM 08* sli '

ANDREW ROlNE

den ?

%

■«st

0 V j

iJl.

ifciS

<k>«

•!: i

trgovina železnine
CHSSHOLIVS -

MERCBANTS & MINERS S'

[ HIBBING - MINN.

Kapital $50.000.00 Preostanek


Placejem© otoestl P®

Dajte nam zavarovalnino in pošiljajte denar P 1 *
so vedno nafnižje.

L

2E~

k

iz  stare domovine


y}0^ /// '' '  strani so

KRANJSKO.

ba  posesti. Ena izmet '

^ il ^.stilen v Novem me-
istarejsin c Bruner jeva gos-
■- ,al STetf.ioJe kupil Na-

. lin jo jo l*»i I> ro ‘“'
b° siik ,.Lhi Ko se je to za-

»j

x

* 11

Jv

N


pov

ecini na-

ii;a lni družbi

SO t -e°dn!žba ki je gostil-

^ nl .f sVjepa skesala Prav-
i k0 ! , i  iavieha, ker je kupec

T mil gostil™ in  P° sestvo
^družbe pa m f  Q mo-
- JO ker se je sp lo b ne da

N *'Zt  politično stranko. Posle-

.‘mn ie bila, da je prišel Ko-

Q V a  1 kant Dne 9. aprila t. L je
? prodana na javni dražbi, pa
prostovoljni, Košakova hiša z
t I vred. Izdražil jo je g. Gus-
fr 0111  _ ,„„^/.111 sveear v No-


^epiš

«Ži)

a Sa;

*  r u m, trgovec in sveear v iNO
' ' ! s tu za 11. 310 K. Če bo ob

li*

tu di koncesijo, m  gotovo;
bi  pa bilo, ker je tam najlep-
t „!išče krasen vrt in ker je to
i naistarejših in najbolje reno-

! a ” u  novomeških gostilen.

čkocijana. Neumljivo se mi
■ min je dala občina napraviti
' 1  _ in te samo na trgu pri

kv , ni eno celo na cerkev! Sve-
K so  baje že precej časa obeše-
le radi lepšega (!),

rojaku k,
reče.

iro domoij
tcra |e j®

ni uraflv!
»lučaju r
iUe.

ike ■

a gotovo

no noči jih nihče ne prižiga
Jer  j e  temno kot v rogu — sve-
|ke paradirajo — ljudje se pov-
aševajoj se je li petrolej tako
jražil! ? Vsekakor bi bilo v splo-
korist, da se na mesti jo enake
[i tudi onstran mostu in se redno
jjjgajo! G. župan, poskrbite, da
tudi v tem oziru vladal red, ali
dajte še te odstraniti, da s tem
e naprave ne smešite !Pa brez za-
%! Kakor se že iz vsega uvidi,
vlada rada neka malomarnost
prodajnih einiteljev — bolje, da
boje v splošno korist zamere,
i bolj bi bilo potreba poseči v
južabno življenje Škocijaneev!
Ino pošte: sem že priča navdušenju in
lotrenemu delu, kadar se je šlo
napredno stvar! A danes vlada
e to le pri — kvartopircih. Kdor
zna količkaj nekdanje Škocijan-
se bo čudil, da ni bilo že par let
ROŽICE j 2 bora Ciril Metodove podruž-
ephoneffl. :e — istotako se ne pobira nika-
iTtUp udnina — se ne pobirajo do
li: nal:rolii!;cv €. M. Vpra-

i li tega ali onega soodgovorne¬
ga ta kričeča vprašanja, zveš:
d. bolje “folk” nima denarja!
| drugi strani se mi pa zdi čudno
■ so vendar v Škocijanu nabrali
K. za “Rdeči križ”, pridno raz-
:•?.;! srečke za slov. umetnike,
bruli sto kron za nekak boben
naj bi dramil Škoeijance iz spa-
a  — na delo ! Kje ste vi, ki ste
dieani, kar vam nalaga sveta
™dna dolžnost, orati, oziroma
ialjevati — ledino! Na delo, ker
Vec  daleč čas — ko bode zagos-
ianl nad naprednim Škocijanom
rikalizem !

naši klerikalci že kar v
naprej zavarovani. A vendar so
oni kot ta drugi v zadregi stvar je
že preveč zašla v javnost, zdaj se
tudi naši klerikalci zanimajo za
vprašanje, ali je res tak nered v
računih ali ni. Bivšega župana
Vinterja to vprašanje še najbolje
skrbi. Zdaj šele se mu vrača spo¬
min da je pred 8 leti res pustil ra¬
čune prejšnih županov revidirati,
ne ve pa dobro, kaj je s tisto revi¬
zijo in kje se nahajajo knjige in
priloge. Spominja se tudi, da je
pred leti to bolj natanko vedel, za¬
kaj poskušal je dotienega, katere¬
mu je knjige izročil, ne pa tudi še
nazaj dobil, spraviti v preiskavo
zaradi poneverjenja uradnih lis.
tin. Pa se je še ob pravem času
spolnil, da bi se znal neki odvetnik
oglasiti in si je vsled tega premis¬
lil ter si prihranil novo blamažo,
stroške in posledice. Po gostilnah
seveda sedaj zatajuje ta svoj spo¬
min in pripoveduje, da dotičnih
knjig nima nihče drugi kot občina
v svojem arhivu in če “oni človek
” kaj ima, so to le mali izpisi iz
knjig.' Naj g. Vintar le pokaže ti¬
ste knjige v občinskem arhivu. Mi
pa dobro vemo, da so nekje daleč
izven prečenskega arhiva sprav¬
ljene gotove knjige, v katerih se
čita čisto pristen župnikov podpis.

Umrli so v Ljubljani: Primož
Kosec, posestnik. 43 let. — Matija
Bitenc, bivši krojač, 70 let. — Pra¬
ne Kopač, hlapec, 3 "'•let. — Tere¬
zija Zupan, šivilja, 51 let. —Frane
Triller, dninar, 64 let.

Nadvojvoda Josip Ferdinand
je vsaboto prispel v Ljubljano in
stanuje v palači g. barona Lich-
tenberga. Udeleži se lova na divje
peteline v lovišču g. Perlesa.

IN

,da smoP^
hlalja 0 ^

iooaP re %

o 5 *i<* iprl

re

deni"'

I 9 lh

ie>

Uto 1

tacenski klerikalci v zadregi

r - Straže nam poročajo : Za
fVa  občinskega odbornika Ko-
* z  Daljnega \ rha po ureditvi
raških računov je naše kleri¬
ka 'f?. dar resno  spravila v za-
=°- Njih zagovorniki v Ljub-
r. so v  zadregi, ker so že zdavno
f Sarai d <>kro vedeli,da je v tej
mu natančna revizija vseh ob-
j m 1  ‘ raž v unov  nujno potrebna.
Li 11 u ’ * e  ko je vodil občinske
r V i n t ameSt0  °dstopivšega župa-
• U erja > so  namigavali z revi-
se  mu ne po sreči vso ob-
o imovino spraviti v red. Tu-
Pfeje vedeli, da, v občin-
, ' u ma njkajo računske

n *' Z  P r ejšnili let in da te knji-

[p/av ru U1S ° V na 4 le PŠeni redu,
tor a i i 36 Zupnik  Smidovnik re
' F ravU - nost s sv ojim pod-

»<£t C , al * u so ' k> i kri -

lag 0  v!li k Je etm ra čun na raz
e«l. Ta i i' 1 ' 1 ' °kčanu na vpo-
Žb ka Y ° ba Je min ila brez pri-

lj u% ničV 0 ^ naVada ’ ker

žae občin i ne -krigajo za take
■a pa pSY Zadeve ' K malo po-
Nsleki na dan s  svojimi
ini  že , )0n : 0dada mu  aiso bili
91 r1r ‘želni odL J ‘ ' tem slu5 aju bi
no ^vi z iio° rP / lm0ranukrenit
l «el goriv T h!ki Pa Je Že Žup '
etoin mn c , dUJJano z  dobrim
>žha kt . i! e vs aka morebitna

-”i s lo m f Prez re.Inte-
'0 deželni odbor tu-
UU Vf d e va njegova
proti vsaki
ista ne pri-

to

v r  ■ ti-  / ^utia ri i rci «va

n v  * ■ ; i. \ doslednost” n


ŠTAJERSKO.

Drobne novice. Iz Radgone. Ce¬
sar je podelil kovaškemu pomočni¬
ku Plahtariču za rešitev nekega
človeka iz ognja, pri čemur je bil
Plahtarie sam v smrtni nevarnosti
srebrni zaslužni križec. -— Z graš¬
kega vseučilišča. Cesar je podelil
privatnemu docentu za očesne bo¬
lezni dr. R. Posseku naslov iz red¬
nega profesorja. — Iz št. Pavla
pri Preboldu poročajo, da se je te¬
žak žuža nad svojim delodajalcem
za neko grajo na skrajno surov
način maščeval. Odrezal je gospo¬
darjevemu mlademu konju grivo
in rep ter mu prebodel mišice na
zadnji nogi. Prišel bo za to junaš¬
tvo pred sodnijo. - — Iz Ormoža
poročajo, da bodo znova začeli is¬
kati in odkrivati premog v Veli¬
čanah.

Iz Obreža pri Središču nam pi¬
šejo : Pri občinskih volitvah v Ob-
režu-Grabah so prodrli napred-
naki na celi črti. V tretjem razre¬
du so dosegli nad 80 glasov večine,
v drugem šest, volitev v prvem
razredu pa se klerikalci niti udele¬
žili niso. S tem je klerikalni načrt,
da bi se “ liberalno”. Središče izo¬
liralo, začasno pokopan.

Iz Vojnika. (Ogenj v šoli.) Mi¬
nulo nedeljo je začelo v šoli na
Ljubečni goreti. Že pred dalješim
časom je morala pasti kaka iskra
iz železne peči v strop in je tam ta¬
ko dolgo tlelo, da je začelo minulo
nedeljo s plamenom goreti. Nad-
ueiteljevi so s pomočjo sosedov še
ogenj srečno zadušili, drugače bi
bila cela šola v nevarnosti. V enem
razredu, kjer je ravno gorelo, pa
se je vendar vsul strop v spodaj
ležečo konferenčno sobo. Škode bo
okoli 1000 K.

Nevaren blaznik je bil ušel leta
1910. in izvršil v Habukukovi koči
roparski umor, katerega žrtev je
bila neka šolarka. Po več letnim
zasledovanju se je posrečilo izsle¬
diti storilca v osebi viničarskega
sina Karla Visočnika, rojenega le¬
ta 1885. in v občino Po,horje pri¬
stojnega. Dejanje je obstal. Pri
potrebnim preiskovanju duševne¬
ga stanja so dognali, da je precej
omejen in so nadalnje kazensko
postopanje zoper njega vstavili in
ga spravili v deželno blaznico.

Iz davčne službe. Davčni asis
tent Maks Merčun je premeščen
iz Brežic v Kozje.

Bela žena. Umrl je v Vukovem
dolu posestniški sin Jožef Gručic.
Preminul je v Lipnici g. Bela Vaj-
na de Pava, podmaršal v. p., roj. v
Kronstadtu.

Kap je zadela 10. aprila v Šmar
tnem posestnika, gostilničarja in
lesnega trgovca Janeza Komarja

m. Umrl je star 72 let. Rajni je bil
znan po Spodnjem Štajerskem,
Hrvaškem in v Slavoniji. Pred 20
leti je ogromno lesa razpečal v Ru-
munijo. Bil je povsod priljubljen
in žaljuje za njim mnogo ljudstva,
osobito pa delavstvo.

Graščina Thal zopet prodana. G.
Andrej Pugl, lastnik vil in občin-
si odbornik v Goestingu, je prodal
graščino Thal glavnemu ravnate¬
lju Vitkoviških Železnikov, g. Fri¬
deriku Schuster za pol miljona
kron. Graščino je kupila leta 1905.
slovenska družba, sestoječa iz dr.
Hudnika, Maurerja in Lavrenčiča,
od barona Walterskirchna. Po teli
jo je prevzel pred dvema letoma
gozdarski mojster Vencel Cliitra-
sek in lansko leto pa g. Pugl na
dražbi za časa ‘Glavne posojilnice’
Graščina obsega 500 oralov zemlje
in je prešla zopet v nemške roke.

Vlomilca aretirali. Dne 3. mar¬
ca so v palači grofa Moran nez¬
nani tatovi v Wertheimovo blagaj-
nno v tajniški sobi vlomili in od¬
nesli 5000 kron denarja. Malo pred
vlomom je bil tamošnji sluga Ja¬
nez Pulzer odslovljen in si šel v
Kapfenberg ali . Donavitz službe
iskat. Stanoval je pri nekem Stoe-
cklerju. Kmalo po odhodu Pulzer-
ja je odšel tudi Stoeckler in se še¬
le 27. marca vrnil.Ker sta oba
osumljena, so jili postavili pod po¬
licijsko nadzorstvo. Zapazili so
sčasoma, da si je nakupil Palzer
več novih oblek in brez poselno,
po Gradcu postopal. Pri hišni pre-
iskavi niso nič dognali, kar bi njim
služilo v dokaz, a pri natančnej¬
ši preiskavi so vendar prišli stva¬
ri na sled. V stanovanju Palzer ja
in Stoeckler j a so našli 6 stokron-
skih, 51. dvajsetkronskih in 24 de-
setkronskih bankovcev. Stoeckler
je trdil, da je ta denar prištedil.
Stoecklerja, ki je zaradi tatvine
že več let ječe presedel, in Palzer j a
ki je bil že večkrat zaradi tatvine
in vlačugarstva kaznovan, so od¬
vedli na deželno sodišče. Ostali de¬
nar je Palzer najbrže nekje na
Dunaju skril, kjer je tudi nekaj
časa bival.

ljufije, ki dosega vsoto 30.000

Oproščena šansonetka. Meseca
januarja so aretirali v Gorici la|
ko šansonetko Brno Sa vetLjevo
zaradi razžaljenja Veličanstva.
Proti kavciji so jo izpustili. Vršilo
se  je dosedaj že več obravnav, pri
zadnji obravnavi v petek, pa je bi¬
la šansonetka oproščena, posebno
zaradi tega, ker si izpovedbe pne

zelo nasprotujejo. . .

Zaplenjeno mleko. V Gorici so
zaplenili 35 litrov mleka. k. je Ju¬
lo namenjeno za žensko bolmsm-
Mleko je bilo močno mesa-

PRIMORSKO.

Blamaža goriških laških magi-
stratovcev. Lansko leto v oktob¬
ru je priobčila “Soča” več član¬
kov, v katerih je brezobzirno ostro
obsojala postopanje laške gospo¬
de na goriškem magistratu, zlasti
glede falzifikaeij v volilnem ime¬
niku. v katerem ie bilo izpuščenih
okoli 500 upravičenih slovenskih
volileev, in glede falzifikaeij pri
ljudskim štetju. Posebno liud po¬
per za laške magistratovce pa je
bil članek “ Magistralni juristi na
delu”. Lahi so tožili, uvedla se je
obširna preiskava. Med preiskavo
je prišel iz Dunaja velik elaborat
o ljudskem štetju in vladni zastop¬
nik je priznal sam, da je iz imeni¬
ka izpuščenih približno 400 slo¬
venskih volileev. Konec te preis¬
kave, od katere so si obetali goriš-
ki laški magistratovci, da zada go-
riškim Slovencem osoden sunek,
pa je sledeči: Urednik “Soče” je
dobil od okrožne sodnije v Gorici
sklep, da je kazensko postopanje
proti “Soči” ustavljeno. Hud po¬
per je to, strašno mrzel poliv na
goriške Lahe, toda še hujši tuš bi
bili dobili, če bi se bila vršila ob¬
ravnava in hvaležni so lahko, da
jih je zadela od dveh pretečih bla¬
maž manjša.

Sankcijonirani zakoni. Cesar je
sankcijoniral zakonske načrte, ka¬
tere je sprejel go riški deželni zbor
in sicer zakonu glede delitve skup¬
nih zemljišč, glede varstva planin
in pospeševanja planinstva in gle¬
de.zlaganja gospodarskih zemlji¬
šč, in je izdal obenem pooblastilo
za sklep pogodbe v zadevi names¬
titve geo.meterskega osobja za
ograrske operacije.

Afera Rozina. Rosina se je zgla¬
sil na sodišču. Znano je, kakor
smo že poročali, da je izginil svo-
ječašno iz gorice bivši oficijal pri
okrajnem šolskem svetu in da so
konstatirali pri natančni preiska¬
vi velik primanjklaj v blagajni.
Primanjklaj znaša baje okrog
80.000 kron. Aretirali so kot so¬
krivca tudi profesorja Finžgarja,
bivšega okrajnošolskega nadzorni¬
ka. V saboto zjutraj pa se je javil
sodišču pobegli Rosina. Oglasil se
je kar pri slugi in izrekel željo, da
ga odvede v zapor. Sedaj sta v pre
iskovalnem zaporu Rosina in Fin¬
žgar. Uvedla se je obširna preis¬
kava. O njenem uspehu bomo svo-
ječasno poročali.

Aretacija. V goriške zapore so
pripeljali iz Srbije 34 letnega. Aloj
zija Križnica iz Kanala, ki je ne-

co. —
no z vodo.

Urad za posvetovanje pri kup¬
čiji z  živino namerava ustanoviti
deželni odbor goriški.

Za povzdigo ribarstva. Iz Gori¬
ce poročajo, da je deželni agrarni
inštitut v razne vode v provinci
razdelil okoli 150.000 mladih po¬
strvi. Za rejo postervi bodo napra¬
vili pri Eonkih poseben umeten
ribnik.

Mesto Kotor in vojna uprava.

Mestna občina kotorska je sklenila
svojeeasno, da zgradi mestno pli¬
narno. Zgradbo plinarne je odda¬
la občina neki beničanski tvrtki.
Ko so bila pripravljena dela za
zgradbo že gotova in so že prišli
zidarji na vrsto, se je oglasila voj¬
na uprava avstrijska proti nada¬
ljevanju zgradbe, češ da ne dovoli,
da bi gradila plinarno laška druž¬
ba. In delo se je vstavilo. Benečan-
ska družba pa je Zahtevala od
mestne občine vsled tega 80.000
kron odškodnine. Pričela so se po¬
gajanja in končno je določilo raz¬
sodišče tvrtki 47.000 kron za že
izvršena dela. Mestna 'občina pa se
je postavila na stališče, da se ji go¬
di krivica. Plačati mora tak zne¬
sek, zakrivila pa ni ona nič. Vsled
tega je šel državni poslanec dr.
Vukovič k vojnemu ministrstvu,
da posreduje med občino iti vojno
upravo in da reši občino tega bre¬
mena. Zadeva sicer še ni rešena,
vojno ministrstvo ni dalo pozitiv¬
nega odgovora, pač pa. ni bilo pro¬
ti temu, da bi se občina, če že ne
popolnoma, saj deloma razbreme¬
nila tega dolga.

Pomanjkanje vode v Dalmaciji,

posebno pa na otokih postaja ved¬
no bolj občutno. Vojna mornarica
je poslala v svrho dovažanja pitne
vOde na otoke, na katerih vlada
že delj časa huda suša, parnik
“Na jede.”

Smrt na prti. V r/ki  grapi pri
Št. Petru pri Gorici so našli mrt¬
vega starega berača Andreja iz
Volčje drage. Moža je zadela na
potu kap, vsled česar se je zvalil
v grapo.

Umrl je včiraj v tržaški bolniš¬
nici g. Kristijan Bratina, naduči¬
telj in voditelj posojilnice v Bov¬
cu, star 56 let. Pogreb se je vršil
danes popoldne ob 3. uri iz mestne
bolnišnice.

Rosina v zaporih. Rosina za ka¬
terim je bila izdana, kakor je zna¬
no, tiralica vsled ovadbe, da je po¬
neveril pri okrajnem šolskem sve¬
tu za goriško okolico velike svote
denarja in o katerem se ni do da¬
nes nič vedelo, kam je izginil, se
je v saboto zjutraj ob 7. uri in pol
sam predstavil pri sodišču v Gori¬
ci gosp. oficijalu Neffatu, ki mu je
odkazal v zaporih primerno sta¬
novanje.

Smrtna kosa. V torke, dne 8. t.
m. je podolgi in mučni bolezni
umrla gospa Ida Michl, roj. Kav¬
čič, soproga pevovodje “Pevske¬
ga in glasbenega društva” v Go¬
rici, g. Josipa Michla.

Prijet begunec v Belgradu. Si¬
na bivšega župana kanalskega, po¬
slovodjo Križničevili tovarn v
Podmelcu, ki so v konkurzu, Aloj¬
zija Križniča, ki je na sumu, da je
izvršil razne goljufije in je pred
meseci izginil iz Kanala, pripelja¬
li so včeraj v goriške zapore iz
Belgrada, kjer je bil aretiran.

Slovenske izobražence na Ko¬
rošico! I a klic je danes, ko se pri-
pra\ljajo veliki politični preobra¬
ti, mogoče najbolj na mestu. Ka¬
mor se ozremo na mejo, povsod
zdihuje velika masa slovenskega
ljudstva pod uničevalnim nemškim
jarmom. Hočeš -— nočeš, — moraš
na Koroškem biti Nemec, sicer ti
slaba prede.

Umetno nemštvo, podporno s
Suidmarkovimi tisočaki že buta ob
skale . ponosnih, — danes še slo¬
venskih Karavank. Na vznožju is¬
tih, v krasni Rožni dolini, je pa na
delu ves janičarski mob, ker je
plačan s kronicami nezavednih Slo
vencev. Vsa umazana, še tako kri¬
vična sredstva niso preslaba, da
jih ne bi uporabili nemški kričači.
“Volksrat”, prpti slednjemu za¬
vednemu Slovencu in vlada dela
tudi z vsemi silami proti Sloven
cem.

Ali se pa tudi upirajo koroški
Slovenci temu navalu? Nikakor
ne! Nimajo tiste zaslombe, katero
bi potrebovali, da bi se zamogli
splob zdržati v narodnih pozici.
j ah. Smelo lahko tudi trdimo, da
ni 5 od sto Slovencev na Koroškem
kateri bi se res zavedali svoje na¬
rodnosti in znali isto tudi varova¬
ti. Organizatorje na Korškem, ka¬
teri se res kaj potrudijo, lahko na
prste seštejemo, in še to so le redki
posamezniki,ki niso od nikogar od¬
visni. Edini slovenski ljudski za¬
stopnik v parlamentu, ni kos svo¬
ji nalogi pri naj boljši volji; dosti¬
krat so mu vezane tudi roke, da
se ne more prosto gibati.

Med tem, ko izumira slovenska
zavest, se toliko bolj krepko razvi¬
ja socijalizem. Umevno je, da ima¬
jo socijalni voditelji veliko lažjo
organizacijo, ker je med ljudstvom
zelo razširjeno sočijalistično nem¬
ško pisano časopisje in knjige,
med tem ko se posebno mlado slo-
vesko ljudstvo le tnalo zanima za
naše časopise. Temu ni vzrok le to
da se ljudstvo v šolski dobi pre¬
malo uči slovenščine, ampak slov.
ljudstvo ne veruje, da pride še ke-
daj na Koroškem do svojih pravic
— do svojih materinskih idealov,
ter raje svojo mladino neposredno
odvrača od materinega jezika. -

Ali je še katera pomoč tem tiso¬
čem Slovencev? Ali bode pustil
slovenski narod, posebno rodolju¬
bi v beli Ljubljani, da bodo izgini-
nili poslednji sledovi slovenstva na
Koroškem ?,

Je še pomoč in sicer po našem
mnenju edina, da se vrže slovans¬
ka inteligenca z vso silo na Koroš¬
ko. Številni narodni bojevniki bi
imeli na Koroškem dosti dela pa
tudi do,sti zaslužka, ker naše ljud¬
stvo redi stotino nemških paš.
Omenimo samo en slučaj: V slo¬
venskem delu Koroške, kjer je trg
popolnoma slovensko okolico,

Vsak proda¬
jalec proda
več

NEBO

CIGARET

vsak dan.


First National Bank,

EVELETH, MINN.

Najstarejša narodna banka na Mesaba Range.
KAPITAL IN PREOSTANEK
$ 122 . 000.00

Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cenah.

V

Parobrodni listi za vse črte.

Plačamo obresti po 3 od sto.

3!

r,

Kdor želi kupiti za svoi denar dobro blaeo, ki
prekaša v kakovosti vsako drugo, naj se obrne na
nas. Mi imamo vedno veliko zalogo hišne oprave,
peči, štedilnikov, postelj, omar itd. Dalje imamo
vedno v zalogi različne barve, poljedelsko ter ro¬
kodelsko orodje po nizki ceni. Postrežba solidna.

Za obilen obisk se najvljudneje priporoča

ANDREW ROINE

TRGOVEC Z ŽELEZNINO
(Nasproti poštnega urada) CHISHOLM, MINN.

manjka slovenski zdravnik in slo¬
venski odvetnik, katera dva bi
imela, cvetočo bodočnost. V trgu
samem je mogočno razvita trgovi¬
na in industrija.

Naj zadostujejo te besede za da¬
nes. Upajmo, da se bode pričela
slovenska javnost končno vendar
bolj zanimati za Koroško. Vi pa,
koroški bratje, ne mečite orožja
prehitro vstran, kajti, še je upanje
da zasije žarek svobode za teptano
ljudstvo v tužnem Gorotanu!

Naznanilo in priporočilo.

mkov Od te | ko je šel po zdravila v Celje 9. t. davno pobegnil. Obdolžen je go-

K 0 R 0 ŠK 0 .

Umrla je v Volšpergu gospa
Ana Vunček, soproga tamošnjega
c. kr. okrajnega tajnika g. Jožefa
Vunček.

“Uradni” list. Hotel Zajzera v
Kanalski dolini, katerega posest¬
nik Andrej Keil je v konkurzu, je
kupila Suidmarka’ ’• za 32.000 K.
Zato hotel uradna “Klagenfurter
Zeitung” toplo priporoča. Sploh
prinaša Celovčanka zadnji čas vsa
strankarska poročila nemško naci-
jonalnih organizacij in nemških
bojnih društev. Postala je v pra¬
vem pomenu besede nemško naci-
jonalen, liberalen, zmerno ureje¬
van strankarski list, ki se ga po¬
služujejo tudi “koroške

Miners National Bank,

EVELETH, MINN.

® C:- «

Kapital, preostanek in delniška
odgovornost

$ 74 . 000.00

« -s

Pošiljamo denar in prodajamo parobrodne liste
na vse strani sveta.

Mi m  zavarujemo v zanesljivih družbah.

Poselite nas.


m

bfi

m

s

a

m

a?

m

m

sn

s

ti;

bSŠ

Svop le svojim! i

Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim
gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svojo lepo ure-
j eno in bogato založeno ^

grocerfjsko trgovino. I

V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje pro¬
daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo
Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja¬
jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA!

Za mnogobrolen posel In naklonjenost se uljudno priporočat

M A T H. V I D A S,

slovenska trgovina

BIIVABIK, MINN. Telefon 63.

Hi

Hi

m

Hi

m

Hi

Hi

Hi

SfiHiHiSftHiSJiSJfitfitfiSfiHiHiHiSfiHiHiHiHiHiffiHiHiHiHiHiHi

Cenjenim rojakom naznanjamo,
da je

MR. LOUIS VESSEL

opravičen pobirati naročnino in
oglase za “Narodni Vestnik” ter
ga cenjenim rojakom toplo pripo¬
ročamo.

Upravništvo in uredništvo

“NARODNEGA VESTNIKA”

Duluth Brewing & Mailing Co.

Duluth, Minn.

\ ■ .’ ;A’;:

Vari najboljšo in rojakom dobro znano pivo
v steklenicah pod imenom „REX“ kakor
tudi pivo v sodčkih.

• •
• O

• •
• t

FRANK TRAMPUŠU,

upravitelj za Mesaba Range. Virginia, Minn,

KUPUJTE PRI TRGOVCIH,
KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM
oblasti. | LISTU.

KDOR HOČE DOBRO. PODUČNO ČTIVO. NAROČI NAJ SE
NA 'NARODNI VESTNIK”. NAJVEČJI SLOVENSKI POLU-
TEDNIK V ZJEDINJENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.

“Narodni Vestnik”

National Heralfi.

Slovenic Ssmi-Vfeeklj.

Owned and published by ttie

Slovenian Printlng &  Pnbiishing Company
a Corporation.

Joseph Koshak, Treasurer
Plače of Business: Dulutti, Minnesota, 405 W. Michigan Street.

National Herald

Issued every Monday and Thursday; subscription yearly $2.00

The Pest »dvertlsing medium among Slcvenians In the Northwest.
Bates on applicaticn

„Entered as second-class matter May 11.1S11 at the post Office
Ouiuth, Minn., under the Act March 3, 1879."

„NARODNI VESTNIK«

Izdaja

Slovenska tiskovna družba, Duiuth, Minn.

ztiafa vsak ponedeljek in četrtek zvečer na 8. straneh

Naročnina stane:

Za Ameriko in Canado za celo leto
za pol leta

Za Evropo za celo leto . .

$ 2.00

$1.00

$3.00

Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne sprejemajo.

Denarne posiljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov:

“Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street
Duiuth, Minn.

Spominjajte se o3> raznih prilikah

SLOVENSKEGA ZAVETIŠČA V AMERIKI.

“NARODNI VESTNIK” — KAM
FLOVEŠ?

Krušič, ki so dajali sedanjem uredniku N. V.
■vselej “prav dobro,” niso nikdar razodevali
tako nedostojnih dejanj svojim župljanom.

Pa nehajmo, da ne pridemo predaleč. Naše
načelo ni pobijati grešnika, ki je padel. K
grehu nagnjeni smo vsi, ves svet je grešen;
in, če ne moramo grešnika dvigniti, če ga ne
moramo podučiti, da hi živel tako, da bo vre¬
den član človeške družbe, mu tudi nečemo
škodovati. Človeka opravljati in obmetavati z
blatom je lahko, a to ne hasne nikomur nič, z
skrajni čas je, da se pijanstvo, bitke in oseb¬
no opravljanje med nami polagoma iztrebi.

Vzeli smo na znanje pritožbe A. S. in pri¬
tožbe naših gospodov, in ker se zavedamo, da
se s trganjem po časnikih ne doseže nič za na¬
še ljudstvo, hočemo iz lastnega nagiba, ne ra¬
di pritiska, vpoštevati rek: “Der Bescheidene
gibt nach. ”

SLAVA MIRU.

Učeni kolega A. S. nam stavi to upraša-
nje. Kam? Roko si položimo na srce, kakor
zahteva Rev. A. S., in iz prs se nam izsili glas
— naprej. Naprej s tako hrzino, da je treba
misliti na trikratno izdajo lista na teden, če
ne kaj več.

Kam ploveš pa ti, častiti tovariš A. H. ?

Vsi znaki silijo odgovor — Nazaj. Doka¬
zov dovolj zato v soseski. G. S., P., G. S. N. P.
J. , itd. — to vse je zahteval naš narod v novi
dobi, in — suma sumarum — tega je'mnogo
več kot reprezentira A. S.

Noč izginja — sobice sili skozi meglo.
Mladoslovenstvo ne najde v A. S. duševne hra¬
ne, kakoršno zahteva duh časa, ne najde na¬
vodil življenskih kakršna zahteva civilizacija
dvajsetega stoletja, civilizacija — da se og 7
nemo protestantskih narodov — katoliške
ljudovlade Francija, katoliške ljudovlade
Portugal, katoliškega kraljestva Belgija, itd.
Časi se spreminjajo, spreminja se ves svet;
spreminjajo se tudi Slovenci in njih zahteve.

Odkritosrčni rodoljubni učeniki povejo
svojim učencem vse kar oni čitajo, kar oni
vedo, povejo jim resnico. Je pa tudi pri nas ta¬
ko? Značilno •— Ne. Ljudstvo naše je pač še
daleč zadaj; a z vso silo drvi naprej •— na¬
prej po zaslugi novodobnega časopisja. Če bi
eksistiral le A. S. gorje nam. On je veleučen;
on ve za resnice; ljudstvo pa naj ne ve nič,
naj ostane slepo. Ali delajo tako odkritosrčni
rodoljubi, odkritosrčni voditelji in učitelji?
Dvomimo.

Naš princip je, da povemo ljudstvu vse
kaj se godi na svetu. Zato so novine, časniki.
Povedali smo Slovencem moč rimskega kato¬
licizma. povedali smo jim, da spravlja bruk-
Unski arhivar več raznovernih zgodovinskih
knjig, katere so miljonom človeštva svetinje,
kot je biblija sveta protestantom, kot so zgod¬
ile svete nam rimskim katoličanom. Usmilje¬
ni nam bo odpustil, če smo stem storili božji
rop. Druzega odpuščanja ne iščemo.

Mi vzdržujemo vse, kar je zapisalo ured¬
ništvo v predale, polutednika Narodni Vestnik
z lastno roko, z lastno mislijo. In te misli so
predstavljene edino na četrti, uredniški strani
lista; na strani, kjer je uvrščen tudi ta vljudni
ugovor kolegu uredniku A. H., gospod župniku
Kranjcu. In kar se tiče te strani je neresnica,
?c trdite, da se. ne drži list programa — delo¬
vati za prosveto, probujo, slogo, za napredek
ljudstva sploh, in delavstva še posebej. Tisti,
je zoper dosihinalno vsebino četrte strani

Sedanji čas, čas bližnje prihodnosti bo
slavni čas miru! To vi ne verujete, če se ozre¬
te na število krvnih spopadov, ki so se vrši¬
li zadnjega pol leta. Laška, Turška, Srbija,
Črnagora, Bulgarska, Grška, Mehika, Kitaj -
ska, vse so prispevale njih del k grozovitostim
vojske. Avstrija, Nemčija, Ruska, Francoska,
Angleška,. Japonska, ves svet je opremljen z
morilnim orožjem. In ravno vsled teli krvnih
bitk in morilnih načrtov bo to razburjeno le¬
to, leto 1913, slavilo idejo miru.

Šolske organizacije po Združenih državah
m po vsem cesarstvu Velika Britanija pro -
slavljale bodo stoletnico miru vseh angležko
govorečih ljudstev — največjega naroda
sveta.

Mirovni dan — “Peace day” se bo slavil
po vseli šolah dne 18. maja 1913. Otrokom se
hoče vcepiti v nežno srce vrednost miru, po¬
trebnost miru, vzvišenost miru.

Stoletnica miru, sklenjenega v Ghent,
Švica, ki je zaključil vojsko iz leta 1812 med
Anglijo in Združenimi državami pade na me¬
sec december 1914.

Za proslavo stoletnice delujejo se pripra¬
ve povsod, in šolski otroci bodo prvi, ki bodo
ta zgodovinsko pomembni dan slavili. Zvezni
urad v AVashington, D. O., je razposlal vsem
šolam program za proslavo spominskega dne
miru, in med drugim je tudi točka, da se pra-
ša otroke kaj mislijo oni o miru.

Odbor, ki je bil izbran v Združenih drža¬
vah in Veliki Britaniji v to, svrho je sklenil
ovekovečiti ta slavni zgodovinski dan z od -
ritjem kipa George AVashiugtona v London,
m kipa kraljice Viktorije v AVashing-
ton, D. C.

AVilliam Jennings Brvan, Theodore Roo¬
sevelt, Andrew Oarnegie, Elihu Root in Ni -
cliolas Butler so glavni uradniki ameriškega
odbora.

Mir se bo slavil sredi krvnih vojsk, sredi
napetega razburjenja do vrh glave oborože -
nih držav in narodov in ljudstev. Pač čudna
logika.

A miru ne bo. Mirovna palača v Hagu na
Hollandskem ga ni povzdignila niti za las. Le¬
po in pravilno, da se slavi mir. Mir nam je
vsem ljub; a sedanji sistem vladanja s pestjo
in denarjem in oboroževanjem nebo miru
nikdar pospešil. Mir se je slavil in se bo, vzlic
temu pa vojsk ne bo nikdar konca — vojsk
med, narodi, vojsk med strankami, vojsk med
verami, vojsk med bogastvom siromaštvom.

ki

bomo

maltljivi, in v življenslti vojski
dovolj prilik, da se postavimo na zmagoslav¬
no stran, in dosežemo nekaj za nas in nekaj za
naše potomce.

ŽIVLJENJE JE VOJSKA.

lista Narodni Vestnik, je zoper izbrazbo, zo¬
per napredek, zoper delavske interese.

Za vse drugo si mi vmijemo roke, četudi
smo odgovroni za vse kar pride v polutednik
Narodni Vestnik. Vse drugo so misli družili,
strogo vblažene misli, sicer bi si vi pulili lase,
in list je na razpolago vsem jednako, tudi -
gospodom, ki so vsekakor zmožni prispevati
kaj boljšega,kot so prispevali tako redkokrat
dosihmal, izvzemši ekstremnim mislim vsake
kategorije in baže, katerih imamo že tudi ne¬
kaj — ne v košu, ampak spravljene. Čudne
stvari, grde stvari, vsakojaki življenjepisi
raznih oseb so spravljeni v tem nesrečnem
“ladelcu.”

Ne strinjamo se pa s tem, da bi umivali
družili vmazana okna — smo pač vsi grešni -
ki — zato smo jih spravili za eventuelhosti.
Ker pa zbira urednik A. S. tako marljivo
cvetke iz našega lista, in jih še malo poostri,
ošpiči, da lepše, oziroma grše donijo po ušesih
liekaternikov, hočemo mu na uho povedati, da
v salonu na gričku tudi on ni sejal častne
cvetke v znamenitem (tajnem) plesu s p. ...
Naša cerkvena zgodovina, ta veličasten spo -
jnink na Človeka  — Boga, je odločno proti ta¬
kem nedostojnem spozabi jen j n namestnika
Odrešenikovega. Spoštovanja vredna bivša
kapelami  Šega in Strupi, in častiti katehet

A^es svet se bojuje za boljše življenje, za
svobodnejše človeštvo, za višjo civilizacijo.
Ubežati tej vojski je nemogoče; in obupati,
vdati se je pekel.

Pridejo časi, ko se nam zdi ta vojska ne¬
premagljiva ; čutimo se slabotne, vidimo se
obdane, od sil, ki nam nasprotujejo. To je čas
ko se moramo zavedati, da se je mogoče reši¬
ti edino tedaj, če se držimo z vso odločnostjo
istega, za kar smo se zavzeli. To je čas, ko se
moramo zavedati, da bomo vničeni, če popu¬
stimo. V vsaki taki krizi napade poškušnja
naš moralični sestoj; v vsaki taki krizi potr¬
ka se na našo možatost; in če nismo kos naši
nalogi, padli bomo, padli tako globoko, da
najbrže ne bo nikdar več mogoče vstati, in
čez nas korakolo bo zmagonosno človeštvo
naprej proti cilju boljšega življenja, svobod¬
nejšega človeštva, višje civilizacije.

Človeško življenje je vojska, večna voj -
ska; in srečen je isti človek, ki zre bodočno -
sti s srčnostjo v obraz.

Ker nimamo talenta, da bi videli preroške
prikazni, ne vemo kakošno človeštvo bo ob-
ljudevalo ta svet, in kakošna bo ta zemlja ti¬
soč let od sedaj; ampak mi vemo, da je živ-
ljenska vojska dandanes ukazana po elemen¬
tarnih silah narave, in da bo v tej vojski pod¬
legel isti, ki nima srčnosti bojevati se za
zmago.

V politiki, v verstvu, v gospodarstvu v
znanstvenosti, povsod bije človeštvo življem -
ski boj. Slabotnim in nezavednim zdi se ta
boj velika nesreča, zdi se jim nepremagljiva
zapreka; in ti padejo, ti podležejo istim, ki
imajo srčnost in zaupanje v sebe, in korakajo
naprej in naprej proti slavni zmagi.

Bodi naš cilj katerikoli že, če je časten,
če je pošten, držimo se ga krčevito in trdo -
vratiio, zbirno s srčnostjo in samozaupanjem
bodočnosti v obraz, živimo kot se spodobi lju¬
dem, izobražujmo se, štedimo, zahtevajmo in
držimo naše pravice, bodimo odločni, neo -

BALKANSKI DVORI.

Belgrajski dvor. Davno je že tega, kar so
imeli v Belgradu dvor v obenem smislu te be¬
sede. Takrat je živel še kralj Milan in kralji¬
ca Natalija je bila še v Belgradu. Kako po -
zabij eno je že vse to. Tedaj toraj so imeli
dvor in na tem dvoru se je tesnosrčno pazilo
na etiketo in ta dvor je bil jako smešna kopi¬
ja pariškega ali petrogradskega salona. In če
so bili tudi avstrijski nadvojvode in avstrij¬
ske nad vojvodin j e preveč ponosne, da bi kdaj
obiskale belgrajski dvor, pa zato pri nobeni
slavnosti v belgrajskem konaku ni manjkalo
avstrijskih oficirjev ... Za časa kralja Alek¬
sandra in kraljice Drage, ki sta tudi že poza¬
bljena, so, se te razmere močno predrugačile.
Ne sicer takoj, a počasi tem temeljiteše. Dvor
je zadobil ves drugačen značaj; slavnost je
sledila slavnosti in primerjale so se ekscesi in
tudi hude orgije. Avstrijski oficirji so prene¬
hali hoditi na te dvorne slavnosti, ne morda,
ker so. bili tako krepostni, da se jih niso ho¬
teli udeleževati, nego zato, ker jim je bilo ob¬
lastveno prepovedano se udeleževati teh eks¬
cesov in orgij. Le malo kateri se je upal pre¬
stopiti izdani ukaz in se udeležiti priredb, o
katerih govore priče izza onih dni, da so bile
na vrhuncu razkošja ... pa tudi kar grozne.
Ni čudo, da sta kralj Aleksander in kraljica
Draga naposled končala svoje življenje na
znani način. Kakršno življenje, taka smrt .. .
Za Aleksandrom se je v belgrajskem konaku
naselil kralj Petar Karagjorgjevič. Ajdovec
in že v letih, je prevzel krono. Vojaštvo mu
jo je izročlo pod določnimi pogoji, kako je
treba delati in živeti. Kralj Petar je tih, re -
sen mož, ki ne ljubi hrupa, ki ljubi le delo. Si¬
cer pa niso bile ne čas, ne razmere, v katerih
je prišel na prestol, ugodne za prirejanje slo¬
vesnosti. Življenje v belgrajskem konaku je
postalo skromno in tiho in resno; da nista bila
• konaku dva princa, bi ljudje skro ne vedeli,
da je v Belgradu sedež kraljevskega dvora.
Kaj je tudi sicer dvor brez ženstva? Kralj Pe¬
tar ima hčer, presrčno, ljubeznivo, hčer, ki je
bila vzgojena v Petrogradu, a ta je poročena
z velikim knezom Ivanom Konstantinovicem
in živi na Ruskem. Vsled tega je na belgraj¬
skem dvoru tako tiho, skoro mrtvo, kakor v
kaki pisarni. Kdor toraj hoče spoznati dvorno
življenje, če je sploh o njem mogoče govoriti,
se mora seznaniti s srbskimi oficirji. In kdor
jih pozna, se nič več ne čudi velikanskim
uspehom, ki jih je v v|jni s Turčijo dosegla
srbska armada. Srbski oficirji niso. lahkoživci
— resni ljudje, demokratičnega mišljenja,
trezni, da se je kar čuditi — samo bojevniki
so in nič drugega. Žive samo svojemu poklicu.
Nikjer ni videti tako krasnih postav in tako
smelih pri vsi resnobi tako. prikupnih obrazov,
kakor med srbskimi oficirji. A r sak izmed njih
ima nado, da ga vojna srečno povzdigne vi -
soko — saj na Srbskem niso visoka mesta re-
servirana za gotove. rodovine in njih prote -
žirance in to je poleg domovinske ljubezni in
narodne zavednosti gotovo silno mnogo pri¬
pomoglo, da so se srbski oficirji na čelu ar¬
made bojevali s tako občudovanja vrednim
samozatajevanjem.

Cetinjski dvor. AUdna glava cetinjskega
dvora je kralj Nikola, 'ki ga pozna ves svet
in ki imponira celi Evropi, nevidna duša in
središče tega dvora pa je kraljica Milena, o
kateri velja bolj ko marsikje drugod stari
pregovor, da je najboljša žena tista, o kateri
se najmanj govori. Njenih lastnosti sploh ni
mogoče dovolj prehvaliti.Še danes žive na Ce¬
tinju ljudje, ki se spominjajo, kako so najbli¬
žji sorodniki sedanje kraljice nosili na trg-
pridelke svojega vrta in kuretnino. Zakaj ka¬
kor kralj, izhaja tudi kraljica iz ljudstva, ka¬
teremu je v pravem pomenu besede najbolj¬
ša mati. V kraljevski palači — če se sme ta¬
ko imenobati jako skromna hiša, kjer prebiva
kralj in kraljica — je življenje tako prepro¬
sto, kakor v kaki navadni meščanski družini.
Tako skromno in preprosto, kakor v kaki na¬
vadni meščanski družini živita kralj in kralji¬
ca še danes, da,si jima je bila sreča vedno izre¬
dno mila in ju povzdignila silno visoko in da-
si sta po svojih hčerah danes v sorodu z naj -
mogočnejšimi vladarskimi rodovinami. Kralj,
s katerim lahko vsak Črnogorec govori kadar
hoče, vabi rad odličnejše tujce k sebi in jih
zna izredno spretno izpraševati: v nekaj tre-
notkih izve vse, kar bi rad vedel. Kdor je
kdaj s kraljem govoril, občuduje njegovo miš¬
ljenje, njegovo oštrouinnost in smelost nje -
govih ciljev. Kralj Nikola je realen politik z
romantičnimi lastnostmi. Kraljica ostaja
vedno v ozadju, a kdor je prišel z njo v doti-

ko, ne mora prehvaliti njene ljubeznivosti. _

Središče cetinjskega dvornega življenja je v
hiši, kjer prebivata prestolonaslednik Danilo
in njegova soproga Juta princezinja Meklen
burska. Potomcev nimata in jih, kakor se so
di, tudi ne bosta imela. Dvorsko življenje pri
prestolonasledniku j e  seveda nekoliko bolj
živahno, a vendar skromno, že zato, ker ni
denarja. Sicer pa je pozornost črnogorskega
naroda obrnjena vsa na princa Mirka, ki po
stane, naslednik svojega brata in cigar žena
je hci domače zemlje in mu je povila zdrav
in lepe otroke. Pri starših sta še dve prince
ki se jima pač časih potoži po veselem
življenju v Petrogradu, zakaj-v iselic in zabav
je na Cetinju tako ubogu malo — a vendar so
srečne.

Naznanilo in priporočilo.

Rojakom iz Chisholma in okoli¬
ce naznanjam, da sem prevzel Lo¬
rene Kovachevo

GOSTILNO

m

Priporočam se Slovencem
Hrvatom za mnogobrojen poset.

Pri meni se dobi vedno izvrstna
kapljica za žejo in fine smodke.
Svoji k svojim!

JOHN LAMUTH

SLOVENSKI GOSTILNIČAR.

POZOR!

POZOR!

Kdor želi dobrega, naravnega ohij-
skeva Vina, obrne naj se na spodnji
naslov.

50 in več galon. Sodček 50 galon rde¬
čega vina stane $20.00, rumenega
$25.00 in belega $35.00..

z.a pristnost vina in točno postrežbo
jamčim.

Mfs. Frances Laisshe,

6121 ST. CLAIR AVENUE,
CLEVELAND, OHIO.

RE ZAMENJAJTE I

DA JE

* 5?

Mesina

V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3 (g r ,

največja in najvarnejša slovenska hranilu^

Prometa koncem leta 1911 g J milijonov .
Stanje hranilnih vlog 42 milijonov kron ^
Rezervni zaklad hranilnice | ,300.000 kr

obrestuje po 4%  °o brez odbitka.

Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice i n  l
stna občina ljubljanska z vsem svojim premi/

'on.

njem in z vso davčno močjo v vrednosti 50
jonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr. dežel

vlada kranjska.

Denar pošiljajte po pošti, ali kaki zanesljivi

H

denar

Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje
na ‘Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubljani])
kako drugo maiijvarno “šparkaso”. Nam p a  takoj'r,^’
po kateri banki dobimo za Vas denar. Svoj naslov narf'
site razločno in natančno.

Izključena je vsaka špekulacija in izguba vložen
denarja.

‘ e ga

cit  ... .

, oS trg

fes,.

si"' 0 :





jif'

krep Ka

ut«

«alo

i»au


r#e fW '

r

mmm

TT'


tri*

B B B D O

SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBA

n

VESTI

405 W. Michigan St 0 , PULUIH, MINN.

MMM

Izdaja največji slovenski dvotedisik

»NARODNI VESTNIK”

Naročnina za Ameriko:

doB’ e . J
golj° T

jeterna

lerept

telečja, S° s f

£W spet

^juho; k° f

•ti i ;

ravljena jeti

ja na p ocl
csiTjuho-

> iz vra

ttiirlimasla ali

1 precej

i čebule;

:e rezuie nar
lata ter duši to
, lat malo žaru
nešaj približno 2 žl
iocela zarumeni,
tac vranico preti
primešaj juhi še 1
jo daj na mizo /.
Mili žemljnimi
Vav tako narediš

Za celo leto
za pol leta

2.00

1.03

OS.Pljučna ji

i kuhana telečj
| in jih

N prežganje, ki
|Wo. Prideni ši
1 zelenega

ov m r
F° poklja

aj,

Za Evropo in Canado:

Za celo leto
za pol leta -

■■■■■■  E 3.00

* naredi
!  P a  prilij „

1  50

gostejša.

>ki Sc

zrež

1  Prežo

tli 2 il; ■

ma
, z keav

h

m.

IM

Iteilk

ote

■e k


Pratik:

Glavni urad : 82 Cortlaildt St.,
NEW YORK, N. Y.

Podružnica: 6104 St. Član 1  A''- 1

ses

M

CLEVELAND

Pošilja

v staro domovino

potom c. kr. poštne
hranilnice na Dunaju; hitro

Prodaja

PAROBRODNE

LISTKE

za vse

m ceno.

Tisoče Slovencev se vedno obrača
tvrdko, a nihče ne more tožiti o

parobrodne družbe

Za nase gospodinje.

aiCe  h

kr. 7M

S

"Hi,:.

p ,°šli 6 »nf

Pa

Naslov

ba

vit*



n

k

IK

»

74. Fižolova juha.

temeljni ponvičnik.

kocke ostrgano žemljo
:• v m ieku in kisli sme-

Volo-^umešaj 1 rumenjak, 3
■ i ;,,ne«a surovega ali. ra-

>' St £la 'ali masti, podane z

eg a  f ■ ■«„ nolrnlikO go ve,

. pride

m še nekoliko govejega
ffla lo muškatovega cveta,
,| iam ,<ra zelenega peteršilja
" primešaj temu napojene
t kocke in speci ponvičnik
'i n ga skuhaj v sopari.

- jajčna krepka juha

(Con

84. Močnik s prežganjem.

Vsukaj močnik (gl. Sij) ter ga
j skuhaj 2 tretjini v slani, vodi, 1
| tretjino pa ga deni na razbeljeno
I maslo, da se lepo zarumeni, potem
| ga prideni drugemu močniku, oso¬
li ,# ter pusti, da. se še nekaj časa
I kuha.

85. Rjava ribja juha.
Nareži v kozo na surovo maslo

Skuhaj pol litra fižola (ako ho¬
češ, da se bolj hitro skuha, ga na¬
roči v vodi že prejšnji večer) ter zelenjave kakor za rjavo govejo
ga pretlači s fižolovko,vred skozi!juho, pridem na kosce zrezanih
penovko. S to juho zalij bledo rja-1 rib z glavami vred in malo vode
vo prežganje j ako treba, prili.j še [ter duši to počasi toliko časa, da
vode ali peteršiljeve juhe, prideni!se zelenjava, zarumeni; nato poštu-
pol lovorjevega lista ter juho oki- j paj dušene ribe z moko, prilij gra¬
jaj. Vanjo deneš lahko opečenih hove ali peteršiljeve juhe ter ku-

ali ocvrtih žemeljnih kock.

se napravi prav
lova.

7.). Grahova juha

tako kakor fižo-

haj to še 1 — 2 uri. Ko je juha ku¬
hana, jo precedi ter jo pobarvaj
iz žefranom. Vanjo lehko vkuhaš
riža, ali daš k juhi žgance ali kak
ponvičnik .

mestu Vzlic' temu, da je mesto
majhno,: najde se pa v Raguzi 20
, .. . ■ samostanov. (.er

cerkva in devet sa

so kot galuni v A

1»

u

-motaj malo manj kakor ce-
’; a m rzle dobre juhe s sesti-
■rfinenjaki, soljo in s žlico su-
'  masla. Potem zlij to v mo-

S kuhaj P«! ure v sopari ; nato

ivi iz tega žličnike m Jih de-
> ali v zeliščno juho,

,Jeterna krepka juha.

1r mi.j telečja, gosja ali prašič-
fctra, duši jih s peteršiljem, _ce-
in juho; ko se ohlade, Jim
licšaj 5 rumenjakov. Skuhaj
, pripravljena jetra v sopari,
i jih na podolgaste rezance m
jeni v juho.

67. Juha iz vranice.

az heli masla ali masti in nareži
precej čebule; potem pride-
tanke rezine narezane vrani-
luka ter duši to tako dolgo,
, c  luk malo zarumeni, nakar
,ešaj približno 2 žlici moke. Ko
loeela zarumeni, zalij z juho.
umo vranico pretlači skozi si-
primesaj juhi še popra in soli
jo daj na mizo z ocvrtimi al
čeuimi žemljnimi rezinami,
ra v tako narediš tudi jetrno

68.Pljučna juha.

reži kuhana telečja pljuča na
ie rezance in jih deni v sev-
javo prežganje, katero zalij po
z juho. Prideni še soli, drobno
;anega zelenega peteršilja, li-
lovih olupkov in malo luka. Ju
lekoliko pokuhaj, potem jo daj
mizo.

avno tako narediš pljučno oba
tedaj pa prilij manj juhe, da
olmra gostejša. Tudi jo malo
saj z vinskim kisom ali limono-
sokom in zreži
jinpirjev.

76. Lečnata juha.

f

To juho je delati tako kakor fi-;
lovo ali gr

stiš tudi lahko lečo celo, da

86. Tolčena ribja juha.

vanjo par

Zarumeni na maslu zelenjave,
žolovo ali grahovo. Ako hočeš, pur j kakor za tolčene mesne juhe, po¬
je ne tem stolči v možnarju ocvrte ali
; ali pečene ribe, prideni jili zele-
jnjavi, osoli in zali to z grahovo ju¬
ho ali s kropom in precedi potem
skozi sitce; preden neseš na mizo,
umešaj vanjo rumenjak ali pa de-

pretlačiš zkozi penovko.

77. Gobova juha.

m v
lic.

.juho ocvrte ali opečene ženi.

Osnaži gobe, zreži jih na tanke
listke ter jih duši na surovem mas¬
lu ; prideni tudi malo peteršilja,
češnja in popra. Ko se zduši vsa
voda, katero dajo gobe iz sebe, jih j
jih poštupaj z moko in jih zalij z ;
zeliščno, grahovo ali ribjo juho;
predeli jo neseš na mizo, vmešaj
vanjo 1 rumenjak ali 2 žlici kisle
smetane ter jo vlij na ocvrte že-
oieljne kocke.

Iz suhih gob. Operi parkrat v.

, , o .. ■ i u poštupaj z moko ter zalil z gralio

kropu 1 — 2 pesti zrezani, suhih ■ ° ,. .

gob,prekuhaj jih ter jih deni na j
rumeno prežganje, katero zalij po¬
tem z zelenjavo) grahovo ali krom¬
pirjevo juho. Kot začimba prideni!
pol lovorjevega lista, žlico kisa, j
sesekljanega peteršilja in malo čes j
□ja. K juhi daj ajdove žgance ali j
pa jo Vlij na opečene žemeljne ko-

87. Rakova juha.

Vrzi v krop 15 — 20 rakov.; ko
so kuhani, iztrebi iz Škarij in re¬
pov meso ter ga zreži na kosce,
Vse drugo, izuzemši žolč, pa stolči
v možnarju in duši potem z zele¬
njavo na surovem maslu; osoli in

cke.

78. Karfijolna juha.

POSNETE JUHE.

69. Prežgana juha.

iuMi 2 žlici masla ter napra-
. P° nv * s  3 žlicami moke rjavo
y.) e . katero zalij z gorko
jfuo vodo ali z grahovo juho.
D * tu di malo kimlja in kuhaj
pel ure. Potem jo precedi,
a J počasi vanjo razmotano jaj-
ko še enkrat zavre, jo vlij na
n, ‘ zemljane kocke.


&

c\$ l
o■

H>

pil

Peteršiljeva juha.

® v  slani vodi par korenin
' n  ^ kupljene, na kosce
j, .* vl om P ir j e - r l’° je tako zva-
P rrsdjeva voda. S to vodo za-
mi'>'mo prežganje; juho kuhaj

Mine kocke. 0  ^ ™

71  • Fl- ancoska juha.

i'' 0 n , apravi  ravno tako, ka-
i ‘ 0  raneosko juho (gl. št.

* ' m ° Zali i jo s slano vodo
juho.

Kuhaj v slani vodi karfijolne
storže; črez nekaj časa pa prideni
tudi na par delov razdeljeni kar-
ijolin cvet. Ko so storži mehki, jih
pretlači skozi penovko. To pretla¬
čeno juho in cvete deni v svetlo-
rjavo prežganje ter skuhaj v juhi
malo riža ali pa jo vlij na ocvrte
žemeljne rezine.

70. Špargljeva juha.

Poreži špargljem glavice ter
skuhaj stebelca posebej v slani vo¬
di. Potem jih pretlači skozi penov¬
ko. To in skuhane glavice deni v
prežganje ter vmešaj v juho rume¬
njak ali malo kisle smetane in jo
vlij na ocvrte žemeljne kocke.

80. Kruhova juha.

1. Zreži na kocke kruha ali žem-

vo ali zelenjavno juho. Precedi jo
deni vanjo zrezano rakovo meso
in karfijole, špargeljev ali opeče¬
ne žemlje.

88. Žabja juha.

Deni v bledorjavo prežganje
tanko rezanega peteršilja in zalij
to z ribjo, grahovo, zelenjavno .ju¬
ho ali s kropom. Potem kuhaj v
tej juhi pol ure, očejene žabe;
prideni tudi nekaj muškatovega
cveta in popra. Lahko skuhaš v ju¬
hi tudi malo graha ali karfijole. —
Ako hočeš imeti žabjo obaro, mo¬
ra biti več prežganja, in več žab
da je gostejša.

89. Juha iz ostrig.

Operi ostrige v vodi in jih sku¬
haj v vinu, kateremu prideni pe¬
teršilja in čebule. Ko se odpro,
vzemi ostrige iz školjk. Potem na¬
pravi bledorjavo prežganje, zalij
ga z grahovo juho, nareži vanje
zelenega peteršilja ter prideni os¬
trige, limonovih olupkov in malo
vina.

90. Juha iz želv (Seliildkroeten-
suppe).

Želve deva.jo navadno v vrelo

amostanov

kve v Raguzi
meriki — tujcu se zdi, ko gre pr¬
vič skozi starovesko mesto, da je
cerkev na vsakem voglu, m nekaj
cerkev je tako velikih, da je pro¬
stora v*nji za vse prebivalstvo me¬
sta ne da bi se bilo treba drenjati.
Najmodernejša vseh cerkev je gr¬
ška; in bogoslužje napravi globok
vtis na onega, ki še ni videl cere -
monij te religije. Mašmki so bo¬
gato oblečeni, in petje, katero os¬
krbujejo duhovni, je vzvišeno.

y Raguzi moralo je biti versko
navdušenje strastno v starih ve -
kih ; temu priča so cerkve in samo¬
stani. Vendar stvar je danes vtih-
niia. in s polegla; cerkve so veči¬
noma prazne, četudi je še nekaj
fanatičnih bogomolcev med prebi¬
valstvom. Raguza bila je središče
križarjev, ki so se mobiliziiali tu¬
kaj zoper gospodarstvo neverni -
kov čez Sv. Deželo. Znamenit kri -
žar Rihard Srčni zgradil .je v Ra¬
guzi prvo katedralo ali škofijsko
cerkev, katero je pa razdjal po¬
tres leta 1667, in je bila zopet
zgrajena po starem vzorcu po Be¬
nečanih. Katedrala je izvanredno
bogato okrašena in dekorirana,
in nje najlepsi kras je kupola, in
vhod in ladja, Pri glavnem oltar¬
ju so znamenite slike —- Vnebo¬
hod, katero je slikal slavni Titjan,
Mati božja, katero je slikal Rafael
in glava Krista, katero je slikal
Andrej del Marto. V cerkvi je
spravljena glava sv. Biagio, ki je
patron mesta. Držijo jo v rakvi,
katera je bila napravljena iz zla -
ta iz imperi.jalne turške krone,
katero so vzeli križarji v dvanaj¬
stem stoletju. Njegova roka in no¬
ga ste tudi dragocene relikvije te
katedrale, in ste spravljene v zla¬
tili posodah, okrašene z dragulja¬
rni. Cerkev lasti tudi srebrn kip
Brezmadežne Device in druge zna¬
menite dragocenosti, katere so .ji
podarili v teku časa razni kralji,
bogataši in križarji, ki so se vra¬
čali iz križarskih vojsk.

lje, namoči jih v dveh jajcih ter V0< j 0> c ] a  poginejo, ali pa jim pri
vlij na nje rjave ribje ali grahove fisni razbeljeno železno lopatico

juhe.

2. Opraži na tanke lupine zrezan

na hrbet, da pomole vun glavo in
noge, katere jim odsekaj ter pre¬

star kruh ali ga ocvri na surovem st rezi kri. Kuhati moraš želvo ta-
maslu ter vlij nanj kako postno ; ko dolgo v vodi, da ji lehko odlu-
juho. j piš lupinjo. Ko je lupinja in koža

3. Ocvri na surovem' maslu kru -1  odstranjena, zreži želvo na več ko¬
kov ih drobtin, kuhaj jih nekaj ča-jscev ter jo deni v rumeno prežga¬
nje, katero,zalij z grahovo ali rib¬
jo juho. Osoli jo, prideni malo li¬
monovega. soka ter vkuhaj vanjo
karkoli.

st

,ž - Zeliščna juha.
mesne  juhe št. 16.!
Krompirjeva juha.

^n: a :;;;S avo  prežganje,
sesek ljanega
kle - 2ali i to s sla-
nh “i v - allz  zebščno juho ter

..č 1  ?  par  olupljenih, na

zi v

zrezaih IT  oh,pl j enih >

‘"di pol n.° mpirjev ' Vrz-
v rši(,. k

po1  ^vorjevega lističa

lna Jorana ter i
1  luuonov

em

jo okisaj
sokom.

nr'| 1 ' l i P0Sebe j v  loncu
i aei  " a sk ozi sitce z
8ter7 se  je kuhal.
ein  Prežganje,

sa v ribji ali rakovi juhi ter vme¬
šaj naposled vanj rumenjak- ali
malo kisle smetane.

4. Skuhaj v vodi narezane žem¬
lje in košček masla, da se bo kruh
razkuhal ter da bo juha gosta, To
je tako zvana “ponada", katera
je za majhne otroke,’ ki nimajo
zob.

81. Močna juha (Kraftsuppe).

Vsu.j v 2 litra kropa drobtine
treh žemelj ter jih kuhaj, da se ta
juha nekoliko zgosti. Potem prilij
2 kozarca rumenega vina, kozarec
kuhane vode od črnih črešenj, li¬
monovih olupkov ter trohico cime¬
ta. To naj še mal zavre. V drugem
loncu pa raztepi 2 rumenjaka, pri
leni sok ene limone, malo stolče¬
nega sladkorja in pol žlice moke.
Na t(j vlij ono juho, jo dobro pre¬
mešaj, in ko zavre, je gotova.

82. Riževa juha.

Skuhaj v vodi 5 pesti riža in
ko je že skoraj mehak, mu prideni
bledorjavega prežganja. Lahko
ieneš v riž tudi kuhanega zelene¬
ga graha ali malo dušenih gob.
(Glej mesne riževe juhe.)

83. Zdrobova juha.

Naredi jo tako kakor riževo,
samo grah ali gobe ne spadajo
vanjo.

91. Ragu-juha.

Duši od kosti odbrano ribje me¬
so, žabe in rakove repke na maslu
in na zeliščih, t. j. na zrezani čebu¬
li, peteršilju, korenju i. t. d., lah¬
ko prideneš tudi malo gob. Potem
napravi posebej svetlo prežganje,
zali.j ga z grahovo, zelenjavno ali
ribjo juho. V to juho deni dušenih
rib, rakov in žab ter malo karfijo¬
le ali špargljev.

ZGODOVINSKE IN ZEMLJE-
PISNE ČRTICE.

Zbira Viljem Brunschmid.

RAGUZA, DALMACIJA.

Raguza je starodavno mesto z
mnogimi znamenitostmi za vsa -
koga, posebno pa še za učenjaka.
Večstoletni stolpi, zidovi, cerk\e,
samostani so še dobro obdržani in
ohranjeni, in mestece je jako bo -
gato v tem pogledu, posebno s
cerkvami in kloštri.

Raguza je važno vojaško mesto
za Avstrijo, četudi šteje le okoli
9000 prebivalcev, kadar ni tisoče
in tisoče vojaštva nakopičenega a

Kar se tiče samostanov, pričajo
ti, da je verski fanatizem v Ragu¬
zi močno ponehal. Izmed devet
staroveških kloštrov'poslujeta le
dva — Dominikanci vzdržujejo
enega, in jih je kakih 30, in Fran
eiškani drugega, in jih je prili-
čuo ravno toliko. Drugih sedem jo
praznih in zapuščenih; vendar o
pruvlja v njih kapelj kak menih
nedeljsko božjo službo, in tudi
druge duhovske službe kot krst,
pogrebe itd. Mesto ima tudi ne¬
kaj nunskih samostanov, katerih
okna so varno zamrežena, četudi
.so 20—30 čevljev visoko od ulice.

Dominikanski samostan je na
najlepšem prostoru utrjenega me¬
sta, in je krasna stavba, četudi je
že stara skoro 700 let. Plemenitaši
Raguze, katerih je bilo nekoč mno¬
go, so zakopani pod zakristijo ka¬
tedrale, in v kapeli, ki se rabi za
farna opravila, je krasna slika
Marije Magdaleno v pogovoru s
sv. Biagiojem, pred kojima kleči
grof Pozza) imeniten meščan šest¬
najstega stoletja. Grof Pozza je
plačal za sliko 1000 zlatov, kar je
bila velikanska svota v tedanjem
času, in jo je podaril cerkvi. Kate¬
drala lasti tudi znamenito knjiž -
nico, ki je posebno bogata v slo -
vanskih zgodovinskih spisih iz
prejšnjih stoletij.

Glavar dalmatinskih Domini¬
kancev, Auguštin Gijonovič, ima
sedež v tej katedrali- od koder
nadzoruje 27 dominikanskih klo¬
štrov in klošterska posestva po
raznih krajih kraljevine Dalma -
cija.

Frančiškanski samostan nima
nobenih posebnosti, in izhaja iz
leta 1307. Nekdanji Jezuitski sa¬
mostan rabi se dandanes za vo -
jaško bolnišnico. Jezuite je pre -
gnal že Napoleon ob času ko je
priklopil tedanjo Republiko Ra-
guzo bivšemu kraljestvu Ilirija.

Na krasnem otočku z imenom
Lacroma, do kojega se privesla
lahko s čolnom je starodavni klo-
šter Sv. Marka, katerega je zgra¬
dil Rihard Levosrčiii v zahvalo
Bogu, ker je bil rešen iz neke po¬
nesrečene ladje v križarski dobi.
Zaupanje ljudi plemenite krvi v
Boga se je pa v teku stoletij mno¬
go ohladilo, in tako je vzel Napo¬
leon leta 1805 Frančiškanom ta
samostan in ga je predelal v tr -
dnjavo. Pozneje predelali so tr -
dnja vico v krasno palačo za av -
sirijskega nadvojvodo Maksi -
miljana, kateri je bil brat Fran
Josipa I, in je bil vstreljen v Me¬
hiki. Tu bival je Maksimiljan s

svojo nevesto Karloto, princezi-
njo Belgijsko, takoj po ženitvi'v
letu 1856. Na griču otočka Lacro-
ma je tudi trdnjavica, katero je
sezidal Napoleon.

^ Dlogo po smrti Maksimiljana
živel je v gradiču na otočku, ki je
sredi krasnih vrtov, umrli presto¬
lonaslednik in cesarjevič Rudolf
s svojo nevesto Štefanijo, tudi
belgijsko princezinjo. In pozne -
je prebil je zakonski par nekaj
zim v tem lepem južnem paradi -
žu Avstrije. Po smrti Rudolfa stal
je gradič prazen več Let, dok ga
ni cesar Fran Josip I podaril Do¬
minikancem.

Stanovanje nesrečnega Maksi¬
miljana, in še bolj nesrečne nje -
go v e soproge Karlote, je ostalo
kakor sta je zapustila, in .je odpr
to vsakemu v pogled. Stanovanje
jo .pusto, staroveško in dolgo -
časno, in večletna zapuščenost na¬
pravi na opazovalca žalosten vtis.
Preproge zgubile so barvo, pobi -
štvo je prašno, in pogled na vso
stvar napravi človeka melanho -
ličnega. Po stenah visijo slike in
podobe Habsburžanov iz daljne
preteklosti, ki izgledajo jako ču -
dni v takratnih nošah in dolgih,
čudno zvitih, na glavo nataknje¬
nih laseh. Med temi so tudi slike
družili vladarskih liiš, plemičev
in dvorjanov, in mnogo slik Maks-
miljana in Karlote v raznih no -
šah. V vrtu so razni kipi, in med
njimi je tudi kip urednika dnev¬
nika New Vork Herald.

V kapelici je mramornata plo¬
šča posvečena ameriškem 'boga -
tašu Bennett, komur je bil ta kraj
jako priljubljen in je daroval več¬
je svote denarja za vzdrževanje
kapelice. Samostan in kapelico
oskrbujeta dva dominikanska du¬
hovna, in vrtove in oljkine vrte
vzdržujejo redovni bratje. Gra -
die je v oskrbi neke družine, ki
pazi na vso habsburško zapuščino.
Posetov ima otoček vedno mnogo
radi izvrstnega podnebja, lepe le¬
ge in krasnih vrtov in nasadov.
Največ prihajajo sem na počitni¬
ce slovanski in laški duhovni ka¬
toliške vere.

Raguza ima v okolici lepe ceste,
četudi visijo skale iz gor navpi¬
čno v morje. Skale so gole in tež¬
ko pristopljive, in ceste so se iz -
sekale iz njih z velikim potrplen-
jem. Vijejo se kot kača Seni in tja
do vrh hriba in so- v izvrstnem
stanju; ln ko se dospe na vrh
skalnatega hriba odpre se rodo -
vitna dolina, kjer so krasna polja,
in krasni vrtovi, in kjer rastejo
oljke in breskve, in smokve in
mandeljni in cvetejo razne lepe
cvetlice in rožna drevesa, kakor-
šna se najdejo malo kje. Krasni,
romantični je ta raj, a ljudstvo
je revno.

Na drugo stran nagih gor leži
sinje morje Adrijansko, ki je iiol-
no življenja — jadernic, bark in
parnikov.

V bližini Raguze vre izpod skal
nate votline Krasa precej velika
reka Ornbla, ki hiti in drvi navz¬
dol v Adrijatik. Kačih sedem
milj na drugo stran Raguze sili iz
skal več kot potok močnih stu -
dencev, ki se takoj združijo v re¬
ko, katera drvi z velikimi slapo¬
vi proti morju. Ljudje pravijo,
da je ta voda iz osamljenega jeze¬
ra Popovo polje, katero leži v
hribih.

V dolini Omba je čudno izde¬
lan star Frančiškanski samostan,
ki je deloma podren že iz leta
1667 vsled potresa. Frančiškanski
vrtovi in sadni vrti so v najemu,
in kmetje jim plačujejo zato lep
denar. Kapelica samostana se rabi
kot župnijska cerkev, in v nji je
čudodelna podoba neke svetnice,
kamor romajo Dalmatinci 16. av¬
gusta vsacega leta v velikih pro¬
cesijah. Cerkvene opravila oskr¬
bujeta dva Frančiškana, in ta red
so nasledniki Bosanskih Fran -
čiškanov, kateri so bili pregnani
od Turkov leta 1443.

Na krasnih bregih doline Om-
bla je mnogo lepih starih in novih
vil in gradičev. Eden gradičev
ima nad glavnim vhodom grb Čr¬
nogorski, in ta gradič bil je zim¬
sko stanovanje črnogorske vla -
darske hiše več let, da so se ogni¬
li plemiči hude zime mesta Četi -
nje v Črnigori. Na drugo stran
samostana je krasna vila, ki je bi¬
la zgrajena leta 1400 po nekem
princu, a pred 20 leti kupil jo je
kmet Papi za $3000.— z vrtovi
vred. On obdeluje zemljo, krasno
poslopje, ki predstavlja srednje¬
veško arhitekturo Dalmacije, pa
zanemarja in bo razpadlo. Vila
je jako bogato okrašena in celo
stopnice so iz mramorja.

FIISI STATE BANK

PRVA DRŽAVNA BANKA £LY, MIN N.

tem potom naznanja slavnemu občinstvu, da je
pričela poslovati v svojem lastnem poslopju in se
vljudno priporoča za vse bančne posle, kakor tudi
pošiljanje denarja na vse strani sveta ter čekovni
promet. Hranilne vloge obrestujemo po

3°|o od slo

od dneva vloge.

Naša banka je prva državna banka v mestu in
je pod strogim državnim nadzorstvom; poleg tega
imamo zvezo z občeznano Union Investment Go.
iz Minneapolis, Minn., pri kateri so interesirani
glavni bankirji iz Chicage in New Yorka, zatorej
so Vaše vloge pri nas

absolutno vame.

Denar v staro domovino pošiljamo vsak d$n
in naše cene so vedno nizke. Zastopamo tudi naj¬
boljše zavarovalne družbe proti ognju, istotako iz¬
vršujemo vsa notarska dela.

'Pridite k nam zamenjati Vaše čeke ob plačil¬
nih dnevih.

Z nami posluje pretežna večina domačih tr¬
govcev, kateri so tudi delničarji.

THE FIRST STATE BANK

OF ELY, IViaSSSM.

MURPHY, predsednik. GEO. L. BROZSCH, blagajnik

EE 3 E

309-11 WEST FIRST ST., DULUTH, MINN.
ELKS BUILDING.

MELROSE 1714

GRAND 10041


lil

m

a

j


Koller & Campbell

klavirji

so po nizki ceni, dobro konstruiram m najpripr a v -
nejši klavirji za dom, ki ljubi lepo godbo in neče
mnogo izdati za klavir.

$225.00 do $250.00

na lahke mesečne obroke plača klavir, ki krasi
dom in na kojega ste lahko ponosni.

Cena za vsakega enaka.

Vabimo V a s v našo prodajalno, da pregledate
naše blago.

mšthILAl len

Steinway Pianos CS Piahola Pianos

—i Talking Maehinee r


i

i

i

A. M. MURNIK

Grant Avenue

Eveleth, Minn.

i

i

Največja zaloga

MANUFAKTURNEGA BLAGA, TKANIinE, ŽENSKIH
m  IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DEU -
|| GIH DOMAŽIH POTREB&uIN.

I Posebno pozornost posvečamo Slovenkam! |

fj| PRIDITE IN SI OGLEJTE NACO ZALOGO TER PRE.

|| PRIŽAJTE O NAČIH NIZKIH CENAH.

SPOMINJAJTE SE SLOVENSKEGA ZAVETIŠČA.

LOTI V BLIŽINI JEKLARNE (STEEL PLANT)

v novem velikem industrijskem mestu Gary, Minnesota.

PRVI ODDELEK, NEW DULUTH,

NORTONA STEEL PLANT ODDELEK
IN PITTSBURG ADDITION.

Lepi kraji blizu Minnesta Steel kompanije na minnesotski
strani. — Cene$100 do $600 za stanovanjske lote in $600 do
$15.000 za lote pripravne za trgovino. — Kupite sedaj predno
se loti podražijo, ker ne bo dolgo, da bodo polovico dražji.

A. W. KUEHNOW, 202 Paladio Bldg., Duluth, Minn. .

: Oh,  kako dobro bi bilo, ko bi bilo
^ I kako slovensko zavetišče ! Misliš
$  | si, kje sera jaz starec bil, da se ni-
$ i sera brigal v moji mladosti in pri-
X j spe val k stvari, ki bi mi sedaj ja-

Gary Steel Plant, Minn,

Gospod urednik:—■

Prosim, priobčite teli par vrstic
v našem ljubem N. V.

Tukaj pridno delamo; vsak la¬
hko delo dobi, še premalo jih pri-

ko prav prišla! Oh, zdaj se spomi¬
njam Vodnikovega izreka: “Ja¬
bolka, hruške in druge čepe, cepi
v mladosti za stare zobe!”

Zato se zavzemimo z vso enerži-
jo ter agitirajmo za “Slovensko
Zavetišče” pri vsaki priliki, najsi-
bode kjerkoli hoče. Delujmo slo -
žno roka v roki, da dosežemo svoj

de za delo vprašat. In kaj je \z - | za željeni cilj, kateri je za nas ne
rok temu, si bode lahko vsak mi - j obhodno potreben,
slih Tu se stavijo velike jeklarne
in rudotopilnice, kakor je že znao

slo.

po Uniji. Najmanjša plača jč
$2.25nekateri, ki znajo bazne
stavbinske obrti in tisti, ki.se po -
dajejo v nevarnost, pa zaslužijo
več.

Kakor že znano, smo ustanovili
društvo in ga priklopili S. N. P. J.,
torej imate rojaki priliko, da se
zavarujete za slučaj bolezni, isto
tako svojce za slučaj smrtne ne -
sreče.

Nesreča nikoli ne počiva, še tiste
pol ure ne, ko imamo “dinner
time” (kosilo).

Slišal sem, da se misli pri pri¬
hodnji seji nekaj novih članov pri¬
družiti k nam; le korajžo, čim več
nas bo, tem boljše. Zatorej cenje¬
ni rojaki, kdor misli priti v naše
vrste, prosim, da se pri meni javi ,■  ^
da bodem vedel zdravnika obve - 1

stiti, ker moramo istega iz Du -
lutha dobiti. In čim več novih kan¬
didatov, toliko boljše, ker zdrav¬
nik hoče svoj denar, če jih je več¬
ali manj, izpod $5.00 ne pride.

Prihodnja seja bo 11. maja, to
je prva nedelja po petem dnevu v
mesecu, in tako se vrši vsaka seja
prvo nedeljo po petem v mesecu.
Torej prosim, kdor bo pristopil
prihodnjo sejo naj meni pove vsaj
tri dni poprej.

Rojaški pozdrav vsem citate -
Ijem in čitateljicam

John Kobi, tajnik.

Kaj več o priliki: kajti potreba
je začeti z našim farmerstvom in
vrtnarstvom. Bratje na delo za na¬
predek naroda v novi domovini!
Sloga in bratstvo naj bo naše ge-

.s

pozdravom

Franjo Kočevar.

Tioga, Wis.
uredništvo “Narodni

McKinley, Minn,

Slavno uredništvo: —

Sprejmite en par vrstic v list N.

V., ker mogoče bode kdo zopet mi¬
slil, da je naša McKinley naselbi¬
na falirala. Pa na višavah to ni ta

Cenjeno
Vestnik”:—

Prosim, sprejmite sledeče vrsti¬
ce v vaš cenjeni list, da odgovorim
osebi, ki me je tako napadla.

Vprašam te, blagorodna, kdaj
sem jaz bičala slovenske matere v
A. S., kar trdiš ti! Ali imaš tako
malo pameti, da ne veš, kam meri¬
jo vrstice? Jaz jih ne bičam, tem¬
več list A. S., da veš. Pa tudi ma'
ker matere niso krive nič,
da so, in če so, sinovi odpadli od
vere. Saj prava mati ne bo učila
svojih otrok kaj takega, kol n. pr.
zatajiti svojo vero. Ne, nikdar ne !
Vedi, da jaz nikdar nisem žalila
slovenskih mater, to ve vsak, kdor
je eital moj dopis v A. S. Zato te
pozivam, da prekličeš, za kar si
me obdolžila v svoji hudobnosti,
da ne bodo spoštovane čitateljice
najboljšega in lepega lista “Na¬
rodni Vestnik", katere niso naroč¬
nice A. S., mislile o meni, kaj in
kakšna obrekovalka da sem. Za¬
vijaš resnico ti, in jemlješ meni
poštenje in čast. Zaletavaš se v
mene in mi očitaš revščino in post.
Ti milijonarka, povej mi vendar,
kaj ti veš o moji revščini. Ali sem
koga ali pa tebe kdaj kaj prosila?
Odgovori, če moreš. Jaz dosedaj
še nisem trpela revščine, in če Bog
da, se ne kaže, da bi jo zanaprej.

ko Fantje in dekleta se jako za-! k er dosedaj nam je šlo vse po sre-
nimajo za ta prelepi zakonski ja- j & na farmi. Pridi sem m prepričaš
rem ter kar s korajžo stopajo v ! s <> lahko sama, m glej, da se ne
g ^ an  | boš sama prej z revščino in postom

' Tudi’ gospa štorklja je obiskala | spoznala kot jaz, kar ti sicer ne že-
Anton škodka. Za “baro” popu - ]im - Černute toliko skrbijo drugi?

časi navadimo tega podnebja.

Druga navadna bolezen je vne¬
tje slepica; Angleži pravijo tej bo¬
lezni “penesajdis”. In kakor pra¬
vijo, “regira” ta bolezen po celi
Ameriki. (Tudi po Evropi. Op ur.)
Pripisujejo ljudje to bolezen raz -
nim stvarem; zdravniki pa sami
ne morejo zagotovo povedati kaj
ji je povod. Zadovoljujejo se, da
imajo ljudje to ali ono bolezen,
drugače ne bi imeli “biznesa”.

Bom zaključil. Se že zopet ogla¬
sim v kratkem. “Narodni Vest¬
nik” prinaša dopise iz vseh kra¬
jev, in to je jako pohvalno za do¬
pisnike. S tem zvemo raztreseni
rojaki kako stvar tu ali tam stoji,
zvemo za napredek. Veliko so pa
tudi vredni za dopisnika samega,
ker ž njim se vsak izobražuje duh
in izboljšuje pisavo. Dopisi so do¬
bra šola za nas vse, zato naj bi se
rojaki pridno oglašali.

Pozdravljam vse cenjene čita -
telje in čitateljice N. V., listu sa -
mera, kojega preveva napredni
duh, pa želim ves uspeh.

John Homec.

RAZNOTEROSTI.

Cannonsburgj Pa.

stila mu je, ali pozabivši ali pa ni
mogla “trita” plačati; eno hčer¬
ko, Franku Arko, ml., pa sinčka.
Čestitamo obema!

Rojak Skul priredil je dva tele- j ne -
ta; želim, da bi bilo k letu vse po- ; vse
dvoj eno.

Zaslužek je po navadi, od $2.75
do $3.00. Kopljemo, da se Bog
usmili, pa vse za druge. Naši gro-
cerlsti, ako vidijo, da je delavec
en cent več plačan, poskočijo pa
kar za šest centov pri funtu mesa.
Edinole pivo je ostalo pri isti ceni.

Čul sem tudi, da bi tukajšnji tr -
govci radi zabranili voziti pouli -
eni železnici, ki vozi med Virgini¬
jo, Chisholmoni in Evelethom, in
to radi tega, ker se vozi ljudstvo j
sedaj kupovat obleko in druge po¬
trebščine v ta mesta, kjer dobi vse j
ceneje nego pa tu. Seveda trpe oni j
radi tega znatno škodo. Mi jim pa
rečemo tako, da bi bilo bolj pa -
metno od njih, ako bi imeli oni
iste nizke cene kod drugje, potem
ham ne bi bilo potreba drugom iti
kupovat svojih potrebščin. Zakaj
pa vi gospodje trgovci iščete le po
ceni delavne moči? S tem težite
delavca na dve strani, na eni ga
slabo plačate, na drugi mu pa vse
prav po nečloveško drago žara -
čunite.

V društvenem oziru smo na do¬
bri stopinji; in da je temu tako,
dati se mora vsa čast zavednemu
naprednemu slovenskemu delav¬
stvu. Dobi se pa tudi še tistih pri¬
stnih zalupancev, da ne vidijo še
danes potrebe kake delavske or -
ganizaeie ali podpornega društva.

Glej sama nase, ker ti si še odvisna
od kapitalistov, a jaz sem svobo -
dna žena svobodnega farmerja, ki
ima svojo farmo in poln hlev živi-
Pa ne da bi se hvalila; to je
v božjih rokah, in tudi tvoje
bogastvo, če ga imaš kaj.

Želim tudi, da se v prihodnje
podpišeš s polnim imenom, da te
bolje spoznam in tudi drugi.

Pozdrav ! Marija Toleni.

(Op. ured. — S tem zaključuje¬
mo to stvar. Glas se je slišal z o-
beh strani, in dopisa sta pokazala
mišljenje našega slovenskega žen-
stva. Mogoče, da stvar ni komu
po volji; a razvoj duha in mišlje¬
nja zahtevata, da se da prostora v
neodvisnem listu včasih vsako -
mur.)

Cenjeni gospod urednik :—

Prosim malo prostora v cenje -
nem listu N. V.

Tukaj v Cannonsburg nas je
prav veliko Slovencev, kateri se
vsi prav dobro zavedamo svojih
narodnih, delavskih in društvenih
dolžnosti.

Z delom se ni prav pohvaliti; ali
kdor hoče delati v jami, se tudi za¬
služi, da se pošteno preživi.

Tukaj se kaj radi zabavamo. —
Dne 29. marca je društvo sv. Ja¬
neza Krstnika napravilo veselico,
katera se je prav dobro obnesla,
za kar gre hvala sosednim dru -
šl volil, katera so nam s svojo ude¬
ležbo k gmotnemu uspehu mnogo
pripomogla.

Omenjeno društvo naročilo si je
tudi pri tvrdki Fr. Krže društveno
zastavo, katero v kratkem dobi. —
Blagoslovijeiije zastave bo dne 4.
julija t. L, na praznik neodvisno -
sti Zedinjenih držav, in zato upa¬
mo, da nas bodo rojaki kot po na¬
vadi, v obilnem številu posetili. To
pišem pa radi tega že sedaj, da ne
bo katero društvo napravilo vese¬
lice ta dan. Bodimo složni, ker v
slogi je moč.

List N. V, je jako priljubljen
tukaj, ker ima izvrstno čtivo, ne
pretirano v nobeni meri, in po -
učno.

Pozdravljam vse čitatelje N. V.

John Kern,

Yale, Kans.

Nimam kaj posebnega poročati,
pa se vendar rad oglasim, ker jaz
jako rad čitapi izvrstne dopise, ka¬
tere prinaša vrli list “Narodni
Vestnik” iz vseh krajev in izmed
vseh slojev našega naroda. Tako
je pravilno. Le dajte prostora
vsem mislim, vsaj svet zve kako -
šen razvoj je med Slovenci in tu¬
di med našim vrlim ženstvom v
Ameriki.

Kar se tiče dela, pri nas ni rav¬
no slabo; vendar pa tukaj druge
rudnike zapirajo, in mnogo ljudi
je brez dela.

Vreme imamo krasno; posebno
farmerjem vgaja to vreme. Naši
tukajšnji rojaki imajo po večini
svoje doriiove, in pa nekaj sveta
zraven — so majnarji in kmetje.

Črnomelj, Kranjsko,

Hvala Bogu, da teh ni več dosti. I Vsak ima najmanj pol alcra; ne-
D o sedaj se je zanašalo na “club kateri pa tudi 20 akrov sveta. So
money . Kam pa sedaj, rojak, ker

Lepa, krasna okolica v Beli kra¬
jini, bilo je odeta že na sv. Jožefa
dan v cvetje, tako n. pr. črešnje
in breskve, kmalu potem pa so sli¬
ve in hruške se prebudile iz zini -
skega spanja ter se odele v lepo
obleko cvetja, tako da se je vse,
staro in mlado, veselilo zopetne le¬
tine sadje, katere že toliko let ni
bilo vsled pozebe.

Ljudstvo se je z veseljem opri¬
jelo dela po vinagradih in veselo
petje slišati je bilo iz vinskih go¬
ric. Predno sem zapustil domače
kraje .ter se napotil na daljno pot
v svojo novo domovino, bilo je že
videti na trtah mlado grozdje, ter
je trtje sploh kazalo lepo letino vi¬
nogradnikom.

Toda dne 13. aprila zapadla je
pa pol čevlja snega na vse gori
imenovano cvetje in prirodno ob¬
leko in revno ljudstvo je zopet
grozno prizadeto, in je popolnoma
obupano, zgubilo je veselje do
vsega dela.

Čez noč prepihala je še sibirska
burja in uničila vse, kar je bilo v
cvetja ali ozelenelega.

Pretečeno leto zadela je tukaj¬
šnje kraje ravno taka nesreča, in
kar je najbolj značilno, ravno na
ta dan.

Zelo težko sem se odpravil iz ta¬
ko krasnega kraja, ko je bilo vse
tako lepo pokazalo. Ko sem videl
belo obleko čez to lepoto, sem se
kaj rad podal na pot nazaj na Ely.
Na veselo svidenje!

Josip Mantel.

Dijaške demonstracije za črno
goro v Milanu. V petek popoldne
se je zbralo v Milanu okrog 300
laških dijakov, ki so priredili po
mestu demonstracijski obhod. No¬
sili so v rokah črnogorske zasta¬
vice in klicali so: “Živel črnogor¬
ski kralj!” Policija je bila popoi-
noma mirna in jih je pusti a pri
miru ker niso razgrajali. Dija¬
kom je sledila velika množica pre¬
bivalstva, ki se je vedno bolj mno¬
žila in viharno pozdravljala de¬
monstrante. Demonstranti so si
nato pred poslopje črnogorskega
konzula, kjer so vnovič klicali:
“Živela Grnagoba!” Na balkonu
še je "pokazal črnogorski konzul
s svojimi funkcijonaPji in se je
demonstrantom zahvalil za ovaci¬
je. Nato so se demonstranti mir¬
no razšli.

Pomorski razbojniki. Kot skoro
neverjetno, razbojniškim roma -
nom slično, čitarao sledeče poroči¬
lo angleškega kapitana Tajo -
na”, ki je priplul iz K siki janga v
Hongkong. — Kapitan poroča:
Pri izlivu reke so prišli na parnik
dobro obroženi pomorski roparji,
preoblečeni kot potniki. Roparji
so zavratno umorili krmarja, zve¬
zali mornarje in ustavili parnik.
Ujeli in zvezali so tudi mene, pr¬
vega častnika in enega inženirja.
Nato so napadli potnike in jih
oropali. Pri tem so štiri umorili,
več pa so jih ranili. Nato so pobe¬
gnili s parnika. Odnesli so precej¬
šen plen. Napad je bil tako nena¬
den, da je bilo nemogoče se ubra¬
niti. Kapitan se je nato oprostil
vezi, razvezal ostale in odplul v
Hongkong, kjer je naznanil zade¬
vo kitajskim oblastim. Umorjeni
in ranjeni potniki so sami Kitaj¬
ci. Tudi krmar je bil Kitajec.

Bogastvo Rothschildov znaša
po poročilu pariškega lista “ Les
Anales” približno deset milijard
kron. Ako bi se to premoženje
obrestovalo le po 4 odstotke, bi
kron obresti. Obrestuje se pa se-
prinašalo na leto 400 milijonov
veda veliko višje. Premoženje je
razdeljeno na več Rotlischildovili
družin spočetka na pet bratov
v Frankobrodu — ki se ženijo sa¬
mo medseboj, da noben del pre¬
moženja ne pride v druge roke.
Rothschildi so najmogočnejša tr¬
govska tvrdka na svetu. Na An¬
gleškem imajo velikanske predil¬
nice, na Nemškem in v Avstriji so
lastniki številnih premogovnikov,
v katerih se vsako leto izkoplje
na milijone tod premoga. V Bra¬
ziliji imajo velikanske gozdove,
kjer se zanje prideluje kavčuk,
v Perziji največje tovarne na sve¬
tu za preproge, na Španskem šte¬
vilne rudnike za svinec in cink. V
lesni trgovini Sibirije imajo Roth¬
schildi prvo besedo, v južni Afri¬
ki so lastniki mnogih zlatih rud -
nikoV in v Avstraliji so gospo -
dar ji celih mest. V Evropi imajo
po vseh glavnih mestih na tisoče
hiš — itd. brez konca in kraja.
Rothschildi so štirikrat bolj bo -
gati nego Rockefeller in deset -
krat bolj nego Astor.

Cenjenim dopisnikom in
dopisnicam!

✓

Vso jamo se opozoriti vse ce ■
njene dopisnike in dopisnice, da
se podpišejo z imenom v vsakem
dopisu. Beseda “Naročnik ali
“Naročnica” ne zadostuje. Kdor
hoče, da njegovo ime ne pride v
tisk, naj to vdopisu naznani, ven¬
dar uredništvo hoče vedeti kedo
je-dopis pisal, četudi dopisa ne
izda javnosti. Prosimo, da se to
vpošteva. Dopise brez podpisov
ne priobčujemo.

SCHARABoi

:u UNION PnsTAT*,

JOSIP

BLIZU UNION POSTAJeT



415 We$t Michigan S«., DULUTH
KADAR PRIDETE V DULUTH, P 0 Sf!’,  " ll
ME. ZAGOTAVLJAM VAM IZVRs4,? lT fc
:  . STREŽBO V MOJI GOSTIL^° *‘°‘



Pošiljam denar v staro d 0tll

PO SVETOVNO ZNANI BANKI KNau
; : : NACHOD & KUEHNE. .

Prodajam parobrodne In železni

° v ih

Priporočamo se za stvarne in
resnične poročila s vseh rajev.

te”

31.

_*

s keK.


Uredništvo

“NARODNI VESTNIK”.

Ugodna prilika u  nakup

. nest*

MINNESOTA

Imam jih le še 25 v zalogi;


FRANK VERANTH,

Ely, Minn.,
*•? priporoča

se rojakom za naročila trdega in meh¬
kega premoga. Naročite pravočasno,
da boste imeli kadar rabite.

HELG PRIJATELJ! Kaaarsiže '

jen, ali če te
tare maček, oglasi se v gostilni “Pri
mačku” (Anehor Bar) na 311—3. Avc.
Hibbing, Minn. John Povsha, lastnik.

JOSIP INTIHAR,

slovenski zidar,
se priporoča c.

rojakom v Eveleth in okolici za razna
stavbna dela, bodisi pri novih grad ban
ali popravah, liela izvršujem solidno ter
po nizkih cenah. JOSIP INT1HAE, 206
Monroe St., Eveleth, Minn.

MATU. V1DAS, sloveaska tr = ovi -

na. Cenjenim ro¬
jakom in slovenskim gospodinjam iz
mesta Bivvabik in okolice priporočam
svojo lepo urejeno in bogato založeno
&ROCE1UJSKO TB0OVINO. V zalogi
imam občeznana “Gremo” moko; dalje
prodajem krmo za živino, kakor: oves,
koruzo, mrvo in slamo. Cene zmerne,
postrežba solidna. Naročila se dostav¬
ljajo tudi na dom. Za mnogobrojen
obisk in naklonjenost se vljudno pri¬
poroča Matli. Vidas, slovenski trgo¬
vec, Bivvabik, Minn.

,etil a

»!>. n
3 (


U 1

JOHN BARTOL, *£££&££

PRODAJALNA, Najstarejši slovenski
trgovec v Minnesoti. Prihranim vam
denar na vseh potrebščinah. Prepri -
čaj te se!

LJUBO BOGICEVICH,

15 Sell-
w o o d

BuiSdivigj Bulnth, Minn., priporoča se
Slovencem in Hrvatom za izvrševanje
pooblastil, kupnih pogodb, vojaških
profienj itd. Posreduje pri družbah, v
sluaju poškodb.

MICHIGAN

PETER MADRONICH “°™

SKO-HK-

VATSKI FOCrBEBHIK, 416—6th St-,
Calumet, Midi. Se priporoča cenj. ro¬
jakom. Tel.; Res. 313; Bivery 185.

MAT. D. LIKOVICH

Kange, Mich., se priporoča' Slovencem
in Hrvatom za izvrševanje raznih za¬
dev, spadajočih v notarsko stroko.


NAŠI ZASTOPNIKI,

■".MUL

After the
Theatre

BEER
complefes

evening’s

^pleasure

tega skoraj več ni ? Pri tem si do¬
čakal 45. leto svoje starosti, in ne
moreš več popraviti, kar si zamu¬
dil, ne moreš več vstopiti v kako
društvo. Star si, brez društva;

“club money” in leta so šla; isto
tako prihranki. Za Boga, kam se
hočeš sedaj obrnit? Bolan, v žepu
nič, v trebuhu nič; treba je klju¬
ko pritiskati, da se človek za silo
preživi. Mogoče se dobi kje kaka
dobra duša, ali dobrodelni zavod,
ki Te sprejme. Korakajoč naprej
od hiše do hiše misliš v enomer,

pa tudi tukaj Slovenci, ki imajo
cele farme, da se jim ni potreba
več trpinčiti po nevarnih rovih.
Zemlja po zahodnem Kansas ni
posebno dobra za kmetijstvo; pa
rodi še precej dobro, če ne manjka
dežja. Pečajo se ljudje največ s
pridelovanjem turšice; raste pa
sploh vse, tudi trta in sadje uspe¬
vata dobro. Napravi se pa že to -
liko pijače, da fantje lahko zapo¬
jejo in zavriskajo.

Kar se zdravja tiče, smo pa bolj
na slabem; mrzlica strese marsi¬
katerega, pa okreva vsak in se po-

— Za vsebino oglasov tujih
tvrdk ni odgovorno ne uredništvo
ne upravništvo našega lista. Ven¬
dar pa . prosimo cenj. odjemalce,
ki kupujejo od tvrdk priobčenih
v našem listu, naj nam izvolijo
vsako morebitno nerednost ali ne¬
poštenost prizadeto na ta način
naznaniti. Mi skušamo priobče¬
vati samo dobre oglase; slahib
tvrdk ne bomo nikakor priporo¬
čali rojakom, ki bi jim morda u-
tegnile škodovati.

Uprava “N. V.”

Company


Za Bivrabik, Minn.: Jacob Delak.

Za Ely, Minn.: Math. L. Kapsh.

Za Eveleth, Minn.: Maks Voleanšek. ■—
G. Kotze.

Za Chisholm, Minn.: Anton Mahne.

Za Gilbert in okolico: Louis Vessel.

Za Greaney, Mirni.: Joseph Smuk.

Za Virginio in okolico: Frank Ilorva-
tieh.

Za Auroro, Minn.: Louis Petelin.

Za Rauch, Minn.: Geo. Brozieh.

Za Crosby, Minn.: Tonv Prosen.

Za McKinley, Minn.: Frank Hočevar.
Za Biče, Minn.: Vouk & Oman.

Za New Duluth in Oliver: Frak
Zajc.

Posrečilo se ai  j
no znane urarske tov*!? ,
ojo množino “Goli
z močnim in trdni« <

Kolesovje je na 17
vrste. Adjustea pokrom
celih 20 let. Popreje **'
ene ure po $20.00 4o  '

- 25 v zalogi,
jemai ceni ^ c


Št'

ujec,

tako 2

Šil J e

tu

#

pričeli
so K*

Dalje imam v

oan Silverine pokrov°fj ^

flen adjustefl. Preje’ ^ ^

teh ur stalo od $10. 00  a/jl 5 "
pradajem za kratko doto$


se je odi

' P 1 ’ 0

l0 viii r® vnat

‘'•«4»iju52o5n*»»

Blaaro pošiljam po
cam ekspres sam, ako se «
sveta vnaprej, v drugem ,
naročnik plačati ekspresne

MATH. POGORELC

29 E. Madison St., Room 1112, CHICAGi


jtsla ter ostal

Srbj

izme

a K

samo

štiri.

St. P«

Jc

_ kupeJ u >
l  $. Paula,
jfrs. M- aI

00

30

Kdor hoče dela

naj se nemudoma naroči na najnovejšo angleško knjigo:

“VELIKI SLOVENSKO-ANOLEŠKI T 0 L 1 AC”

s

da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. — Knj I
ga obsega poleg slov.-angl. Slovnice, slov.-angl. razgovore al
vsakdanjo potrebo, navodilo za angl. pisavo, spisovanje angltl
škin pisem in kako se postane amerikanski državljan. Vri»|
tega ima knjiga dozdaj največjislov.-angl. in angl.-slov. slovi
Knjiga, trdo in okusno v platnu vezana (nad 430 stranit|
stane $ 2 . 00 , in se dobi pri:

V. J.  KUBELKA, 538  W. l! 5 £ 5 i STREET, NEW YORK, N.V.J
edino in največje založništvo s lovensko - angleških in
slovenskih knjig. — pišite po cenik.

3E

00

NAROČAJTE IN ŠIRITE “NARODNI VESTNIK”!

Za Calumet in Laurium, Mich.: Frank
Plautz.

Za Mohawk, Mich., in okolico: Anton
Sclmeiger.

Za So. Range, Mich.: Mike Muhvieh.
Za La. Salle, 111.: Frank Krulc.

Za Chicago in Joliet, 111.: Jos. Bliseh.
Za So. Chicago, 111.: Anthony Motz.

Za Waukegan in North Chicago, 111.:
Math. Ogrin.

Za De Pue, Ul.: Joseph Omerza.

Za Cary, Ind.: N. M. Vuksinicli.

Za Indianapolis, Ind.: Mih, Pavell, ml.
Za Fairchild in Willard, Wis., Frank
Klančar.

Za Braddock, Fa., in okolico: John A.
Germ.

MJ S

JAY W. ANDERbON, Agent,
352 W. Michigan St., Duluth,’
Minn. — Phone: Grand 1800.

Za Johnstown, Fa.: Mike Štrukelj.

Za Conemaugh, Pa., in okolico: John

Brezovec.

Za Arona, Pa.: Anton Klanchar.

Za Garrett, Pa.: Jos. lame.

Za Darragh, Pa.: Jos. Hauptman.

Za Cliff Mine, Pa.: Math. Petrieh.

Za Marianna, Pa.: Henry Lamuth.
ZaTcleveland, O., in državo Ohio: Ka¬
rol Bauzon.

Za Barberton, O.: Frank Poje.

Za Bridgeport, O.: Frank Guna.

Za Leadville, Jacktotvn, Stringtovm,
Bocktown in So. Chicago, Colo.: F.

W. žužek.

Za Leadville, Colo.: John Janežič.

Za Primero, Colo.: Mihael Krivec.

Za Somerset, Colo.: Kajet. Erznožnik.
Za Yale, Kans.: John Homec.

Za East Helena, Mont.: Fr. Suhadolnik
Za Oregon City, Oreg.: Josip Kestnar.
Za Rock Springs, Wyo.: F. S. Tauchar.
Za Milwaukee, Wis.: John Wodovnik.
Za Biamondville, Wyo.: John Globoch-
nik.

Za Black Diamond, Wash.: G. J. Po¬
renta.

Upravništvo

“NARODNEGA VESTNIKA*

v v

SLOVENSKO ZAVETIŠČI
V AMERIKI

žrtve so
v pričo
,gli rešiti
, so nag
ienrklg'
* pomoč
urili so'
spravili
došla km:
i  je z m
■o-dirjal sti
* hiti
Bharon za

je 1

pom:
impoveri
'o je bil
ramlinai
sahjili ni
m  pomoč,
nesreči zg
T ®ova po

* P^pisujejt
Progi.

e na j

’ h»k, 2 .

ja

»estni šeri;

(Be ima inkorporirati v državi Illinois.)

ZA SLOVENSKI |

ffjT pu  J'
™ eitt  se h

javiti \
*nfe ki
»obit i

NAJBOLJ POTREBEN ZAVOD

NAROD V AMERIKI.

1  red.

, ' 3e vr

URADNIKI

Predsednik: Frank Sakser, 82 Cortlandt, St., New

Torb I

Podpredsed.: Paul Schneller, 208 5th St., Calumet- - ‘‘J
Tajnik: Fr. Krže, 2616 So. Lawndale Ave., Chicago, -I
Blagajnik: Geo. L. Brozieh, Box 424, Ely, Minn*


1

NADZORNIKI:

Joseph Benka, predsednik, 11250 Indiana Ave.,

Frank Mladich, John Žvanut, A. H. Skubic, Frai* \

h, S

boj, vsi v Chicago, 111.

MioC.

DIREKTORIJ

obstoji iz vseh zgoraj navedenih uradnikov in na
kov ter še sledečih rojakov:

tdzorni’

John A. Germ, Braddock, Pa.

Ivan Pajk, Conemaugh, Pa.

John Gantar, Frontenac, Kansas.

Matija Pogorelc, Chicago, 111.

Loujis J. Pirc, Cleveland, Ohio.

John Verderbar, Chicago, 111.

E. J. Mencinger, Pueblo, Colorado.

Vsaka slovenska organizacija, ki šteje P°
več društev, je opravičena do enega člana ▼****,«8*
Vsak slovenski, list v Ameriki je opravičen
ga mesta v direktoriju. , v  , o ; '

Vsa ostala samostojna društva so opr a ' lC<?
enega zastopnika v direktoriju.



ž

i,„ i

■ Si




- F—™  ’ UULIVlUllJU. >vV  W

Rojaki! Agitirajte za Slovensko Zavetišče v

X

riki, ki naj bode spomenik skupnega narodnega U
potrebi smo si vsi enaki, podpirajmo eden l)nl ’ '

skrbimo za one, ki si sami pomagati ne morejo. .

"Vsi dopisi in denarne pošiljatve naj se jH


ji

tajnika: Fr. Krže, 2616 So. Lawndale Ave., —

ki denarne pošiljatve oddaja blagajniku tedensk 0 -

, ■'‘'ni

- •' 1
V h. 'lav