Narodna in univerzitetna knjižnica

v Ljubljani

Vzet iz

JEr anfj e Iških Miuher 9

v katerih natis

SO

nar castitiši milostlivši
FIBŠT,

GOSPOD GOSPOD

LAVANTINSKI ŠKOF
18. dan grudna 1844

dovolili.

Šesti natis.

-38S3-—=====*§====-es-s-

V €ELI,

per Jožefu Gajgerju bukvarji.

1873 .

249995

JVo 639.

Ser Slbbrucf bež »oriiegenben jJatecbtžmuž, betitelt:

Katekizem svete katolške vere,

tmrb jur »ierfen Sluflage fjiemit »on Srbtnartatžrcegen
genef)miget, itnb bcjfcn ©ebraucfs in ber jfiribe, fo mte
jum fjdužficben @f)rifbenle!)runterrtdf)te empfoljfen.

SSom fiir|lbifc|>bfltcf)en £auanter Drbinariate ju ©t.
2lnbra atu 21. ?lprtl 1<S52.

2(nfou ajfarttn,

Uvod.

1. Kaj se pravi katekizem?

Katekizem se pravi podvučenje v ker-
šanskim katolškim nauku; tako se tudi sploh
pravi bukvam, v katerih je to podvučenje za-
popadeno.

2. V kolikih postavah se v tem katekizmu keršanski katolški

, nauk razklada ?

Keršanski katolški nauk se v tem kate¬
kizmu v petih postavah ino v enim perstavku
razklada.

3. Katere so te petere postave?

Petere postave so: 1. Včra. 2. Vupanje.

3. Ljubezen. 4. Sveti Zakramenti. 5. Keršanska
pravica.

4. Od česa govori perstavek?

Perstavek govori od štirih poslednih reči.

Pena poila¥a.

Od vere.

I. Razdelek.

Kaj je katolška vera.

5. Kaj je vera hatolškiga kristjana?

Včra katolškiga kristjana je čeznaturna
ljuč, dar božji, od Boga vlita čednost, po ka¬
teri vse terdi ino za res deržf, kar je Bog raz¬
odel, ino kar katolška eerkuv zapoveduje ver-
vati, naj bo zapisano ali ne.

G. Kaj se pravi keršansko vervati?

Keršansko katolško vervati se pravi vse
za res deržati, kar je Bog razodel, alj kar
eerkuv zapoveduje vervati, naj bo zapisano
alj ne.

7. Ali je k zveličanju zadosti, de katolšk kristjan le v sercu

verje, kar je Bog razodel?

K zveličanju ni zadosti, de katolški kristjan
le v sercu verje, kar je Bog razodel: temuč
tudi mora 1. svojo včro v djanju skazati; 2.
kar v sercu verje, ako je potreba, tudi z vstmi
očitno spoznati.

8. Zakaj se mora vervati, kar je Bog razodel?

Mora se vervati, kar je Bog razodel, ker
je Bog večna resnica ino neskončna modrost,
kateri ne more goljfati, ne goljfan biti.

9. Od kod vemo, kaj je Bog razodel?

Kaj je Bog razodel, vemo, ali iz zapisane,
alj iz nezapisane besede božje.

Perva postava. Od včre.

7

10. Kaj se zasiopi pod zapisano besedo božjo?

Pod zapisano besedo božjo, kateri se tudi
sveto pismo reče, se zastopijo vse tiste bukve,
katere so po noterdajanju božjiga Duha od
svetih možo\ pisane, ino od svete katolške
cerkve za take spoznane ino oznanjene.

11. Kaj se zastoji pod nezapisano besedo božjo?

Pod nezapisano besedo božjo, kateri se
tudi vustno zročilo reče, se zastopijo tisti nauki
vdre ino dolžiost, katere so apostelni, alj iz
vust Jezusa Kristusa sami slišali, alj iz noter-
dajanja svetigi Duha pridgovali, pa ne po¬
pisali.

12. Kje je vustno zožilo hranjeno?

Vustno zročilo je samuč v katolški cerkvi
zmiraj, zvesto iio nepopačeno hranjeno.

13. Zakaj verje katolšk kristjan cerkvi, ako kaj vervati zapove ?

Katolški krišjan verje cerkvi, ako mu kaj
vervati zapovč, mj bo zapisano alj ne, ker je
Kristus zapovedalcerkuv poslušati, katera je
steber ino fundarmnt resnice.

14. Je vera vsakimu človek, kateri želi zveličan biti, potrebna?

Včra je vsakimi človeku, kateri želi zve¬
ličan biti, potrebna; zakaj brez vere je nemo¬
goče Bogu dopasti.

15. Kaj je potreba vsakimu (oveku, kadar k pameti pride, vo¬

diti ino vervati, de bo zeližan?

Vsakimu človeku, kadar k pameti pride,
je potreba vediti ino vvvati, de bo zveličan:

1. De je en Bog. \

2. De je Bog pravi čn sodnik, kateri dobro
plačuje, ino hudo štrafuj,

8

Perva postava.

3. De so tri božje peršone, enega bitja ino
ene nature, Oče, Sin ino sveti Duh.

4. De je druga božja peršona Človek po¬
stala, nas na križu odrešit ino večno zveličat.

16. Katere resnice še mora vsaki katolški kristjan verh poprej

imenovanih poglavitnih resnic keršanske satolške vere vo¬
diti ino vervati?

Vsak katolški kristjan mora se verh poprej
imenovanih resnic keršanske kitolške v4re
vedi ti ino vervati:

1. De je človeška duša neunerjoča.

2. De je gnada božja k zveličanju potrebna,
ino de človek brez gnade božje za večno živ¬
ljenje nič zasluženja vredniga te more storiti.

17. Kaj je gnada, ktera je k zveličanju p)trebna, ino brez ka¬

tere človek nič za večno živlenje »služenja vredniga ne
more storiti?

Gnada, katera je k zveičanju potrebna,
ino brez katere človek nič zi večno živlenje
zasluženja vredniga ne more gioriti, je znotrajni
čeznaturni dar, kateriga Bogpametnim stvarem
brez njihoviga zasluženja pidelf.

18. Kaj je vsakimu katolškimu krisanu zapovedano vediti?

Vsakimu katolškimu kristjanu je zapove¬
dano vediti: 1. Apostolsk' včro, 2. Gospodovo
molituv. 3. Deset božjih no pet cerkovnih za¬
poved. 4. Sedem svetih Zakramentov. 5. Ker-
šansko pravico.

19. Kje je, kar katolški kristjan V va ti mora, sosebno zapopadeno?

V apostolski včri (katera je nar pervi
med poprej imenovanni ino za vervati zapo-

Od včre.

9

vedanimi deli), je sosebno zapopadeno, kar
katolški kristjan vervati more.

20, Kako se glasi apostolska vžra?

Apostolska v6ra se tako glasi:

Verjem v Boga Očeta vsegamogočniga,
stvarnika nebes ino zemlje. Ino v Jezusa Kri¬
stusa, Sina njega, ediniga Gospoda našiga.
Kateri je spočet od svetiga Duha, rojen iz
Marije Device. Terpel pod Poncjam Pilatužam,
križan bil, umeri ino v grob položen. Dol je
šel pred pekel, tretji dan od smerti vstal. Gori
je šel v nebesa, sedi na desnici Boga Očeta
vsegamogočniga. Od ondod bo prišel sodit žive
ino mertve. Verjem v svetiga Duha; sveto ka-
tolško cerkev; gmajno svetnikov; odpušanje
grehov, vstajenje mesa; ino večno življenje.
Amen.

21. Koljko delov ali členov ima apostolska vera?

Apostolska včra ima dvanajst delov alj
členov.

II. Razdelek.

Od dvanajsterih členov vere.

§. 1. Od perviga člena vere.

22. Kako se glasi pervi člen vere.

Pervi Člen vere se tako glasi:

Verjem v Boga Očeta vsegamogočniga stvar¬
nika nebes ino zemlje.

a) od Boga.

23. Koljko je Bogov?

Le en sam Bog je.

10

Perva postava.

24. Kaj je Bog?

Bog je sam od sebe narbolj popolnoma bitje.

25. Katere lastnosti božje imamo sosebno vediti?

Te lastnosti božje imamo sosebno vediti:

1. Bog je večen j  je vselaj bil, je, ino bo
vselaj.

2. Bog je čisti Duh;  bitje, katero ima nar¬
bolj popolnoma zastopnost ino nar bolši voljo,
telesa pa nima.

3. Bog je vsegavedejoč;  ve vse, pretečeno,
pričejoče ino prihodno; ve naše narskrivniši
misli, ino zatorej ne more goljufan biti.

4. Bog je neskončno moder ; vse ravna k
dosegi svojih namenov, ino izvdli k temu nar-
pripravniši perpomočke.

5. Bog je vsegamogočen\  je stvaril nebo
ino zemljo: ino vse, kar je; njemu ni nič ne¬
mogoče storiti.

6. Bog je povsod pričejoč;  je povsod v
nebesah, ino na zemlji.

7. Bog je neskončno svet;  hoče ino ljubi
dobro, in sovraži hudo.

8. Bog je neskončno resničen ino zvest;
ne more legati, ne goljfati.

9. Bog je nespremenliv;  je od vekomaj
do vekomaj v sebi ravno tisti.

10. Bog je neskončno dober;  ne le sam v
sebi, ino sam od sebe kakor narbolj popol-
nama ino narboljši bitje; temuČ je tudi neskon¬
čno dober svojim stvarčm, vse dobro imamo alj
na ravnost, alj skoz njegove stvari od njega.

11. Bog je neskončno vsmilen;  nam od-
puša naše grehe.

Od vere.

11

12. Bog je neskončno pravičen ; plačuje
dobro ino štrafuje hudo.

26. Koljko je božjih peršon?

Tri božje peršone so.

27. Od kod vemo, de so tri božje peršone?

To vemo iz svetiga pisma, katero od treh
božjih peršon govori, ino vsaki izmed njih per-
vlasti:

1. božjo naturo ino bitje,

2. božje lastnosti,

3. božje ime,

4. božje djanja, ino

5. božjo čast.

28. Kako se imenujejo tri božje peršone?

Tri božje peršone se imenujejo: perva Oče,
druga Sin, tretja sveti Duh.

29. Kako se tri božje peršone med sebo razločijo?

Te tri božje peršone se tako med sebo
razločijo: Oče je sam od sebe od vekomaj;
Sin je rojen od Očeta od vekomaj; sveti Duh
izhaja od Očeta ino Sina skupej od vekomaj.

30. Katere djanja se vsaki božji peršoni posebej pervlastijo?

Vsaki božji peršoni se posebene djanja
pervlastijo: Očetu stvarjenje; Sinu odrešenje;
svetimu Duhu posvečenje.

31. Kako se imenujejo vse tri božje peršone skupej?

Vse tri božje peršone skupej se imenujejo
presveta Trojica.

32. S čem spozna katolški kristjan presveto Trojico?

Katolški kristjan spozna presveto Trojico
z znamnjam svetiga križa, ker kadar križ dela,
vsako treh božjih peršon imenuje.

12

Perva postava.

33. Kaj spozna katolški kristjan še vež z znamnjam svetiga križa?

Katolški kristjan spozna z znamnjam sve¬
tiga križa tudi, de je Jezus Kristus, kadar je
na križu vmerl, nas s svojo smertjo odrešil.

34. Kako se križ dela?

Križ se dela z desnico, s katero se za-
znamova čelo, vusta ino perse, in se reče: V
imenu Boga f Očeta, ino f Sina, in svetiga
f Duha. Amen.

b) Od stvarjenja.

35. Kdo je vse stvaril?

Bog je stvaril nebo ino zemljo, ino vse,
kar je.

36. Kaj pomeni beseda: stvariti?

Beseda: stvariti pomeni toliko, kakor, iz
nič kaj storiti.

37. Katere so nar imenitniši stvari božje?

Nar imenitniši stvari božje so angeli ino
Človek.

38. Kaj so angeli?

Angeli so čisti duhovi, imajo zastopnost
in voljo, života pa nimajo.

39. Zakaj je Bog angele stvaril?

Bog je angelje stvaril, de bi njega častili,
ljubili ino molili, njemu služili, in ljudi varovali.

40. Kako je Bog angele stvaril?

Bog je angele v svoji gnadi ino z mno¬
gimi popolnamastmi stvaril.

41. So vsi angeli v gnadi božji ostali?

Veliko angelov je gnado Božjo skoz greh
napuha zgubilo.

42. Kako je Bog prevzetne angele štrafal?

Bog je prevzetne angele, katerim pravimo

Od vere.

13

de so hudiči, na vekomaj zavergel, in v pekel
pahnil.

43. Ktera je za angeli nar imenitniši stvar božja?

Človek je za angeli narimenitniši stvar božja.

44. Iz Sesa obstoji Slovak?

Človek obstoji iz telesa ino neumerjoče
duše, katera je po božji podobi vstvarjena.

45. Zakaj je Bog Sloveka stvaril?

Bog je človeka stvaril, de bi njega spo¬
znal, častil, ljubil, molil, njemu služil, njemu
pokorn in večno zveličan bil.

46. Je Slovek Bogu pokorn ostal?

V

Ze pervi človek Adam je bil s svojo ženo
Evo Bogu nepokorn.

47. Kako je pervi Slovek grešil?

Pervi človek je v paradižu jedel sad dre¬
vesa, kateriga mu je Bog prepovedal, ino s tem
je grešil.

48. Je ta greh samuS pervimu Slovekn škodoval?

Ta greh ni samuč pervimu človeku ško¬
doval, temuč tudi nam, ki od njega izhajamo:
pernesel nam je časno ino večno smert, ino še
veliko drugiga hudiga na duši ino na telesu.

49. Je bil Slovek tudi, kakor prevzetni angeli, od Boga na ve¬
komaj zaveržen?

V

Človek ni bil, kakor prevzetni angeli, na
vekomaj od Boga zaveržen.

50. Kaj je Bog obljubil k odrešenju Sloveka, zavoljo greha za-
verženiga.

Bog je obljubil k odrešenju človeka, za
voljo greha zaverženiga, de bo Odrešenika po¬
slal, katerimu se tudi Mesijas pravi.

14

Perva postava.

§. 2. Od drugiga člena vere-

51. Kako se glasi drugi člen vere ?

Drugi člen vdre se tako glasi: Ino v Jezusa
Kristusa, Sina njega ediniga; Gospoda nasiga.

52. Kdo je Jezus Kristus?

Jezus Kristus je: 1. edinorojen Sin Boga
Očeta. 2. Bog ino človek skupej. 3. Naš Go¬
spod, postavodajavec ino vučenik.

53. Kaj se reče Jezus?

Jezus se reče toliko, kakor Zveličar.

54. Zakaj se Jezusu reče Zveličar?

Jezusu se reče Zveličar, ker nam je skoz
njega zveličanje došlo, ter nas je od dolga ino
štrafenge greha, ino od večne smerti rešil.

55. Kako se še Jezusu pravi?

Jezusu se tudi pravi Kristus, kar pomeni
toliko, kakor Pomazileni.

56. Zakaj se Jezusu Kristusu pravi: edinorojeni Sin božji ?

Pravi se mu tako, ker jeonsam-edini, kateri
je od svojiga nebeškiga Očeta rojen od vekomej.

57. Kako je Jezus Kristus Bog ino človek skupej?

On je Bog ino človek skupej, ker je Bog
od vekomej, in ker je človek v času postal.

58. Je Jezus Kristus nebeškimu Očetu enak?

Jezus Kristus je svojimu nebeškimu Očetu
kakor Bog v vsim enak; kakor človek mu pa
ni enak. ampak je manjši.

69. Zakaj se Jezusu Kristusu pravi naš Gospod?

Pravi se mu naš Gospod, ker je Bog ino
naš Odrešenik.

60. Zakaj je Bog Sin človek postal ?

Bog Sin je človek postal, de bi nas skoz
svojo smert na križu odrešil, ino večno zveličal.

Od vere.

15

§. 3- Od tretjiga člena vere.

61. Kako se glasi tretji člen vere?

Tretji člen v4re se tako glasi: Kateri je
spočet od svetiga Duha, rojen iz Marije Device.

62. Ima Jezus Očeta?

Jezus ima kakor Bog nebeškiga Očeta,
kakor človek pa nobeniga očeta.

63. Ali ni bil Jožef ženin Marije, oče Jezusa Kristusa?

Jožef je bil le rednik Jezusa Kristusa.

64. Je imel Jezus Mater ?

Jezus kakor Bog ni imel nobene matere,
kakor človek je imel Marijo, prečisto Devico,
za svojo mater.

65. Zakaj se Marija mati božja imenuje?

Marija se imenuje Mati božja, ker je Jezusa
Kristusa rodila, kateri je Bog ino človek skupej,

66. Od koga je Marija Jezusa spočela?

Marija je Jezusa od svetiga Duha spočela.

67. Kje je Marija Jezusa rodila?

Marija je Jezusa v Betlehemu, v enim
lilevci rodila.

68. Kako je bilo rojstvo Jezusa Kristusa oznanjeno?

Rojstvo Jezusa Kristusa je bilo oznanjeno:

1. Skoz angela pastirjam.

2. Skoz zvezdo modrim v jutrovi deželi.

3. Skoz modre Herodežu ino pismarjam.

4. Skoz Simeona ino Ano v tempeljnu
ljudstvu.

69. Kaj se je zgodilo, ko je bilo rojstvo Jezusa Kristusa oznanjeno?

Ko jebilo rojstvo Jezusa Kristusa oznanjeno:

1. So pastirji naglo prišli gledat, kar jim
je bilo od angela oznanjeno.

2. Kristus je bil osmi dan po zapovedi
postave obrezan, ino Jezus imenovan.

16

Perva postava.

3. Modri iz jutrove dežele so ga molili,
ino so mu zlata, kadila ino mire v dar pernesli.

4. On je grozovitnosti Herodeža skoz beg
v Egiptovsko deželo odšel.

5. Je od tod, ko je bil Herodež umeri, v Na-
caret nazaj pernešen, ino v temu mesti izrejenbil.

70. Kaj je sosebno imenitnika, kar od mladosti Jezusove vemo ?

Sosebno imenitno, kar od mladosti Jezu¬
sove vemo je:

1. De je Jezus, ko je bil dvanajst let star,
k prazniku v Jeruzalem s svojimi starši prišel.

2. De je v Jeruzalemi ostal, tretji dan pa
od staršov v tempelni najden bil, kjer je med
pismarji sedel, jih poslušal ino poprašoval, tako,
de so se vsi nad njegovo zastopnostjo ino nje¬
govimi odgovori čudili.

3. De se je zopet v Nacaret nazaj podal,
ino tamkaj ostal.

4. De je svojim starišam podložen bil.

5. De je na starosti, modrosti ino gnadi
pred Bogam ino pred ljudmi rastel.

71. Kaj je sosebno imenitniga, kar od Jezusa vemo, preden je

vuciti začel?

Sosebno imenitno, kar od Jezusa vemo,
preden je vučiti začel, je:

1. Janez je pričal, de je Jezus Jagne božje,
katero grehe sveta odjemle.

2. Jezus se je dal od Janeza v potoku Jor¬
dani kerstiti.

3. Sveti Duh se je perkazal v podobi go¬
loba viden nad njim.

4. Bog Oče je dal glas slišati: Ta je moj
ljubljeni sin, nad kterim imam dopadajenje.

5. Jezus je bil od Duha v pušavo peljan,

Od vere.

17

ino je bil, potem ko se je štirdeset dni ino
štirdeset noči postil, od hudiča skušan, na to
pa od angelov postrežen.

72. Kedaj je Jezus vučiti začel ?

Jezus je začel vučiti v tridesetim letu
svoje starosti.

73. Kai je sosebno imenitniga, kar od Jezusa vemo, ko je vučiti začel ?

Sosebno imenitno, kar od Jezusa vemo,
ko je vučiti začel, je:

1. Jezus je hodil v svoji domači deželi
od eniga kraja do drugiga.

2. Je sprejemal vučence, ino si je izmed
njih dvanajst apostelnov izvolil.

3. Je pridigoval in oznanoval postavo
gnade, razodel resnice, katere vervati, in vučil
čednosti, katere izpolnovati imamo.

4. Je svaril nevčro in pregreho, je zver-
gel zmote Judov, pismarjov ino farizejov.

5. Je poterdil svoj navuk s spričanjem
svetiga pisma, s čudeži ino svojimi zgledi.

6. Je prerokoval prihodne reči.

7. Se je povsod dobrotljiviga skazal.

74. So vsi v Jezusa vervali ?

Veliko jih je bilo, de so v Jezusa včrvali;
pa veliki duhovni, pismarji ino farizeji so ga
sovražili zavoljo njegoviga navuka, ino so ga
jiskali vmoriti.

§. 4. Od četertiga člena vere.

75. Kako se glasi četerti člen vere?

Četerti Člen vere se tako glasi: Terpel
pod Poncjam Pilatužam, križan bil, vmerl in
v grdb položen.

2

18

Perva postava.

76. Ali je zamogel Jezus terpeti?

Jezus je zamogel ko človek — ko Bog
ni zamogel terpeti.

77. Je Jezus v resnici terpel ?

Jezus je v resnici, ino sicer na duši ino
na telesi terpel?

78. Kaj je Jezus na svoji duši terpel?

Jezus je na svoji duši veliko strahu ino
žalosti terpel.

79. Kaj je Jezus na svojim telesi terpel ?

Jezus je na svojim telesi veliko nadlog in
težav, veliko tepenja in ran preterpel; je bil
gajžlan ino s ternjam kronan; je veliko zani¬
kovanja, zasramovanja, preklinovanja, obreko¬
vanja ino drugiga razžaljenja prestal.

80. Kedaj je Jezus terpel?

Jezus je pod Poncjam Pilatužam terpel,
kateri je Rimskiga cesarja Tiberja deželski
oblastnik v Judeji bil.

81. Kdo je zatožil Jezusa per Pilatužu?

Veliki duhovni, pismarji ino starašini ljud¬
stva so zatožili Jezusa per Pilatužu.

82. Zakaj je bil Jezus per Pilatužu zatožen?

Jezus je bil per Pilatužu iz samiga sov-
ražtva ino nevošljivosti zatožen, kakor de bi
bil ljudstvo puntal ino zapeljeval.

83. Kaj se je zgodilo na tožbo velikih duhovnov, pismarjev ino

starašinov ljudstva?

Na tožbo velikih duhovnov, pismarjev ino
starašinov ljudstva je bil Jezus Kristus križan,
kakor so Judje želeli, ino Pilatuž pervolil.

84. Kje je bil Jezus Kristus križan ino je vmerl?

Jezus Kristus je bil križan na gori Kalvari
blizo mesta Jeruzalema, ino je na križi vmerl.

Od vere.

19

85. Kakošna štrafenga je bilo križanje?

Križanje je bila nar sramotniši štrafenga
smerti.

86. Kdo je telo Jezusa Kristusa pokopal? ino kam je bilo po¬

loženo?

Jožef iz Arimateje in Nikodem sta poko¬
pala telo Jezusa Kristusa. Bilo je v nov, iz
skale vsekan grob položeno, kamur še nihčer
ni bil pokopan.

87. Je božja natura po smerti Jezusa Kristusa s telesam ino

dušo sklenjena ostala?

Božja natura je s telesam ino z dušo skle¬
njena ostala, de se je ravno ob smerti duša
Jezusa Kristusa od telesa ločila.

§. 5. Od petiga člena všre.

88. Kako se glasi peti člen vere?

Peti člen vere se tako glasi: Doli je Šel
pred pekel, tretji dan od smerti vstal.

89. Je Jezus Kristus s telesam ino z dušo pred pekel šel?

Le duša Jezusa Kristusa je šla pred pekel.

90. Kaj zastopimo pod besedo „pekel“?

Pod besedo „pekel“  zastopimo tiste skrite
kraje, kjer so duše mertvih zaderžane, katere
niso nebeškiga zveličanja dosegle.

91. Je več takih skritih krajev, kateri se pekel imenujejo?

Več je takih skritih krajev, kateri se pe¬
kel imenujejo; tako se imenuje:

1. ino sicer navadno tisti kraj, kjer bojo
pogubleni vekomaj terpeli,

2. kraj, kjer duše časne štrafenge terpijo
za grehe, za katere se niso v življenji zadosti
spokorile; temu kraju se pravi vice,

3. poslednič kraj, kjer so bile duše boga-

2 *

20

Perva postava.

boječih mertvih zaderžane, kjer so v zveli-
čanskim vupanji na svoje odrešenje mirno ino
brez vsega terplenja čakale, dokler ni Jezus
k njim prišel: temu kraju se pravi predpekel.

92. Zakaj je Jezus šel pred pekel?

Jezus je šel pred pekel, da bi duše oča¬
kov iz njega rešil.

93. Kdo so bili očaki?

Očaki so bili patrijarhi, preroki ino drugi
bogaboječi, kateri so vmerli poprej, kakor je
Jezus Kristus pred pekel šel.

94. Kedaj je Jezus Kristus po svoji smerti zopet od mertvih vstal?

Jezus Kristus je tretji dan, ino sicer iz
lastne moči, neumerjoč in častitliv, kakor pre-
magavec smerti ino hudiča od mertvih vstal.

95. Zakaj je Jezus Kristus od mertvih vstal?

Jezus Kristus je od mertvih vstal:

1. de bi sveto pismo in svoje lastno pre¬
rokovanje spolnil;

2. de bi svetu neoveržlivo spričanje od
resnice svojiga vuka ino svojiga poslanja od
Boga dal;

3. de bi naše vupanje poterdil, ino nam
naše prihodno vstajenje zagotovil.

§. 6 Od šestiga člena včre.

96. Kako se glasi šesti člen vere ?

V

Sesti člen vere se tako glasi: Gori je šel
v nebesa, sedi na desnici Boga, Očeta, vsega-
mogočniga.

97. Kdaj je Jezus v nebesa šel?

Jezus je štirdeseti dan po svojim vstajenji
v nebesa šel,

Od vere.

21

98. Kako je Jezus v nebesa Sel?

Jezus je v pričo svojih vučencov na Oljski
gori iz lastne moči v nebesa šel.

99. Kje sedi Jezus v nebesih?

Jezus sedi v nebesih na desnici Boga
Očeta vsegamogočniga.

100. Kaj se pravi to: Jezus sedi na desnici Boga Ožeta, vsega-
mogočniga ?

Jezus sedi na desnici Boga Očeta vsega¬
mogočniga se toliko pravi, kakor: Jezus je v
vednim posestvi narvikši oblasti ino gospostva
čez vse v nebesih ino na zemli.

§. 7. Od sedmiga člena vdre.

101. Kako se glasi sedmi člen vere?

Sedmi člen vere se tako glasi: Od ondod
bo prišel sodit žive ino mertve.

102. Bo Jezus zopet prišel?

Jezus bo sodni dan zopet iz nebes prišel.

103. Kako bo Jezus sodni dan zopet iz nebes prišel?

Jezus bo sodni dan v oblakih neba viden,
z veliko oblastjo ino veličastvam prišel.

104. Zakaj bo Jezus sodni dan zopet prišel?

Jezus bo sodni dan zopet prišel, de bo
vse ljudi sodil, žive ino mertve.

105. Katere zastopimo pod besedo „živi“, ino katere pod be¬
sedo „mertvi“?

Pod besedo „živi“  zastopimo pravične, pod
besedo „mertvi“  nespokorjene grešnike.

106. Kako bo Jezus sodni dan ljudi sodil ?

Jezus bo sodni dan ljudi sodil po tem, ko
so dobro alj hudo storili: bo pravične z večnim
živlenjam v nebesih plačal, grešnike pa veko¬
maj v pekli pokoril.

22

Perva postava.

§. 8. Od osmiga člena vere.

107. Kako se glasi osmi člen vere?

Osmi člen včre se tako glasi: Verjem v
svetiga Duha.

108. Katera božja peršona je sveti Duh?

Sv. Duh je tretja božja peršona; je pravi Bog.

109. Od koga sveti Duh izhaja?

Sveti Duh izhaja ob enim od Boga Očeta
ino Sina.

110. Kje nas sveti Duh posvečuje ?

Sveti Duh nas posvečuje: 1. per svetim
kersti; 2. v Zakramenti svete pokore; 3. kolj-
kor krat druge svete Zakramente vredno prej¬
memo.

111. Kako nas posvečuje sveti Duh?

Sveti Duh nas posvečuje, ker nas skoz
notervlivanje posvečujoče gnade za božje otroke
stori, alj posvečujočo gnado v nas pomnoži.

112. Kaj še drugiga sveti Duh skoz svojo guado v nas stori?

Sveti Duh nam razsveti našo zastopnost
nas vuči ino gine, po volji božji ravnati, nam
podeli svoje darove.

113. Kateri so darovi svetiga Duha?

Darovi svetiga Duha so nasledni: 1. dar
modrosti; 2. dar zastopnosti; 3. dar svetovanja;
4. dar moči; 5. dar vučenosti; 6. dar pobož¬
nosti; 7. dar strahu božjiga.

§. 9. Od devetiga člena vere.

114. Kako se glasi deveti člen vdre?

Deveti člen vere se tako glasi: Sveto ka-
tolsko cerkuv , gmajno Svetnikov.

a. Od cerkve.

115. Kaj je sveta katolška cerkuv?

Sveta katolška cerkuv je vidno zberališe

Od včre.

23

vsih pravovernih, kristjanov pod vidnim pogla-
varjam Rimskim papežam, kateri enake nauke
spoznajo, ino enake Zakramente imajo.

116. Ali je tudi neviden poglavar cerkve?

Je tudi neviden poglavar cerkve, ino ta
je Jezus Kristus.

117. Koga je Jezus Kristus za vidniga poglavarja cerkve postavil?

Jezus Kristus je svetiga Petra za vidniga
poglavarja cerkve postavil.

118. Kdo je za Petram viden poglavar cerkve?

Vsak Rimski papež, kateri po pravičnim
redi za svetim Petram nastopi, je poglavar
cerkve, ino namestnik Jezusa Kristusa.

119. Ali je ved pravih cerkuv, ko ena?

S Le ena cerkuv je prava, zvunaj katere ni
nobeniga zveličanja vupati.

120. Iz česa se spozna prava cerkuv?

Prava cerkuv se spozna iz štirih znaminj.

121. Kateri so štiri znamnja prave cerkve?

Štiri znamnja prave cerkve so: 1. de je
edina; 2. svčta; 3. katolska; 4. apostolska.

122. Kako je prava cerkuv edina?

Prava cerkuv je edina:  1. ker ima eniga
samiga poglavarja, 2. enake nauke, 3. enake
Zakramente.

123. Kako je prava cerkuv svdta?

Prava cerkuv je sveta:  1. ker je njeni za¬
četnik Jezus Kristus svet; 2. ker je njeni na-
vuk svet; 3. ker so njeni Zakramenti sveti;
4. ker svoje vude k svetosti napeljuje; ker se
v njej vsak čas Svetniki znajdejo.

124. Kako je prava cerkuv katolška?

Prava cerkuv je katolška:  1. ker jo je

24

Perva postava.

Jezus Kristus za vse ljudi, 2. za vse Čase, ino
3. za vse kraje postavil.

125. Kako je prava cerkuv apostolska?

Prava cerkuv je apostolska:  1. ker
verje ino vuči, kar so apostelni vervali ino vu-
čili; 2. ker so apostelni po povelji Jezusa Kri¬
stusa svoj navuk po celim sveti razširili; 3.
ker so njeni škofi nastopniki apostelnov.

126. Kako se še drugači imenuje prava cerkuv ?

Prava cerkuv se imenuje tudi Rimska,  ker
je cerkuv v Rimu glava vsih drugih cerkuv,
ino sredina edinosti.

b. Od gmajne Svetnikov.

127. Kako imajo pravoverni Kristjani gmajno ali družbo med sebo?

Pravoverni Kristjani imajo gmajno alj
družbo med sebo, kakor vudje eniga telesa.

128. Kako se družba med pravovernimi Kristjani imenuje?

Družba med pravovernimi Kristjani se ime¬
nuje družba alj gmajna Svetnikov, zato, ker
so vsi k svetosti poklicani, ino ker so vsi kri¬
stjani skoz Zakrament svetiga kersta posvečeni.

129. V čem obstoji družba alj gmajna Svetnikov?

Družba alj gmajna Svetnikov obstoji v
tem, de vsi vudje cerkve na duhovnih zakla¬
dih delež imajo.

130. Kateri so duhovni zakladi, na katerih vsi vudje cerkve delež

imajo ?

Duhovni zakladi, na katerih vsi vudje cer¬
kve delež imajo so: 1. sveti Zakramenti; 2.
darituv svete maše; 3. molituv; 4. dobre dela;
5. zasluženje vernih.

131. Kateri so vudje cerkve, ki imajo družbo med sebo?

Vudje cerkve, kateri imajo družbo med

Od včre.

25

sebo, so: 1. Verni na zemlji; 2. Svetniki v
nebesih; 3. Duše mertvih, katere so v vicah.

132. Kakošno družbo imajo med sebo včrni na zemli?

Verni na zemli imajo družbo med sebo,
ker molituv, ino zasluženje dobrih del vsakiga
tudi vsim drugim pomaga.

133. Kakošno družbo imajo verni na zemli s svetniki v nebesih ?

Včrni na zemli imajo družbo s svetniki v
nebesih, ker verni na zemli svetnike častijo,
ino jih v pomoč kličejo: svetniki v nebesih
pa za verne na zemli per Bogu prosijo.

134. Kakošno družbo imajo verni na zemli z dušami mertvih v
vicah ?

Včrni na zemli imajo družbo z dušami
mertvih v vicah, ker včrni na zemli za duše
mertvih v vicah Boga prosijo, ino jim s svojo
molituvjo, dobrimi delmi, ino sosebno s tem
pomagajo, de sveto mašo za nje darujejo; duše
mertvih pa iz hvaležnosti za včrne na zemli
per Bogu prosijo.

§. 10. Od desetiga člena vere.

135. Kako se glasi deseti člen vere?

Deseti člen včre se tako glasi: Odpicšanje
grehov.

136. Kaj nas vuči deseti člen vere?

Deseti Člen včre nas vuči, de je Kristus
svoji cerkvi oblast dal, grehe odpušati.

137. Kdo ima v pravi cerkvi oblast, grehe odpušati?

V pravi cerkvi imajo škofje ino mašniki
oblast, grehe odpušati.

138. Kje se grehi odpušajo?

Grehi se odpušajo v Zakramenti sv. kersta
ino svete pokore.

26

Perva postava.

139. Kateri grehi se odpušajo v Zakramenti svetiga kersta ino
kateri v Zakramenti svete pokore?

V Zakramenti svetiga kersta se odpuša
poerbani greh ino vsi pred kerstam storjeni
grehi; v Zakramenti svete pokore pa tisti grehi,
kateri so bili po svetim kersti storjeni.

§. 11- Od ednajstiga člena vere.

140. Kako se glasi ednajsti člen vere?

Ednajsti člen vdre se tako glasi: Vstajenje
mesa.

141. Kaj zastopimo pod vstajenjam mesa?

Pod vstajenjam mesa zastopimo, de bo
Bog sodni dan mertve obudil, ino de bojo
ljudje s svojim mešam, to je, ravno s tistimi
telesi vstali, katere so v živlenji imeli.

142. Zakaj bojo ljudje s svojimi telesi vstali?

Ljudje bojo s svojimi telesi vstali, de bojo
telesa z dušami vred alj večno polonane alj
večno poštrafane.

§■ 12. Od dvanajstiga člena vere.

143. Kako se glasi dvanajsti člen vere?

Dvanajsti člen vdre se tako glasi: Ino
večno živlenje.

144. Kaj verjemo ino spoznamo z besedami dvanajstiga člena vere?

Verjemo ino spoznamo z besedami dva¬
najstiga člena vere večno zveličanje, katero bo
želje svetnikov popolnama nasitilo.

146. Kako bojo želje svetnikov ino izvolenih nasitene?

Zelje svetnikov ino izvolenih bojo popol¬
nama nasitene, ker bojo Boga vekomaj gledali,
ljubili ino vživali.

Od vere.

27

146. Ali ne bojo tudi hudiči ino hudobni večniga živlenja imeli?

Hudiči ino hudobni bojo sicer tudi večno,
vunder pa nar nesrečniši živlenje imeli, ker
bojo za svoje grehe večne štrafenge v pekli
terpeli.

147. Zakaj skončamo apostolsko vero z besedo Amen?

Apostolsko včro skončamo z besedo Amen,
ker beseda Amen pomeni, de kaj poterdimo.

148. Kaj pa poterdimo z besedo Amen?

Z besedo Amen  poterdimo, de resnic, svete
apostolske vere ne dvomimo, ampak vse za res
deržimo kar je v njej zapopadeno.

Druga postava.

Od vupanja.

I. Razdelek.

Kaj de je keršansko vupanje.

149. Kaj je keršansko vupanje?

Keršansko vupanje je čeznaturna od Boga
vlita čednost, po kateri vse zaneslivo od Boga
poželimo ino čakamo, kar nam je obljubil.

150. Kaj se pravi keršansko vupati?

Keršansko vupati se pravi, od Boga za¬
nesljivo perčakovati, kar nam je obljubil.

151. Kaj vupamo od Boga?

Vupamo od Boga večno živlenje, to je, ve¬
čno zveličanje, ino perpomočke, tistiga doseči.

152. Zakaj vupamo?

Vupamo, ker je Bog vsegamogočen, v

28

Druga postava.

spolnenji svojih obljub zvest, neskončno do-
brotliv ino vsmiljen; ino torej zamore ino hoče
spolniti, kar je obljubil.

153. S čem se vupanje obudi?

Vupanje se obudi sosebno z molitvijo.

II. Razdelek.

Od molitve.

§. 1. Od molitve sploh.

154. Kaj je molituv?

Molituv je povzdigovanje Duha k Bogu.

155. Zakaj molimo?

Molimo, de Boga, kakor narvišiga Gospo¬
da po vsi dolžnosti častimo, de ga, tako dobro
za prijete dobrote zahvalimo, kakor tudi za to,
kar nam je še za naprej potreba, prosimo.

156. Zakaj še molimo?

Molimo tudi za odpušanje grehov, de v
splošnih ino sosebnih, lastnih ino bližniga po¬
trebah od Boga pomoči sprosimo.

157. Na kolik viž zamoremo moliti?

Zamoremo moliti na dve viže: alj samuč
znotrajno, alj tudi znotraj no ino zvunajno.

158. Kako se moli znotrajno ?

Znotrajno se moli, ako samuč misli ino
želje svojiga serca k Bogu povzdignemo.

159. Kako se moli zvunajno ?

Zvunajno se moli, ako misli ino želje svo¬
jiga serca z besedami sklenemo: ino ta moli¬
tuv se imenuje, de je vustna.

160. Na kaj je per vustni molitvi gledati?

Per vustni molitvi je gledati, de mora duh

Od vupanja.

29

alj duša Človeka ravno to misliti, hoteti ino
želeti, kar besede vustne molitve v sebi zapo-
padejo.

161. Je tudi vustna molituv dobra ino potrebna?

Tudi vustna molituv je dobra ino potrebna,
ker tega, kateri moli, k pobožnosti budi, ino
tudi drugim, kateri besede molitve slišijo, k
svetim mislam ino molitvi pomaga.

162. Cernu so nam molituvne bukve?

Molituvne bukve so nam za to, de ložej
pobožne misli, ino svete želje obudimo, katere
so per molitvi potrebne. So sosebno tim po-
maglive, kateri svojih potreb z besedami izre-
kovati ne morejo.

163. Ali smo dolžni moliti ?

Dolžni smo moliti; zakaj molituv je nar
imenitniših dolžnost naše v4re.

164. Kaj nas včže moliti?

Božja zapoved, zgled ino povelja Kristu¬
sova nas včže moliti.

165. V čigavim imeni moramo moliti?

V imeni Kristusovim moramo moliti.

166. Kako moramo moliti?

S ponižnostjo in zgrivanim sercam, v duhu
ino resnici, z vero in zanesljivostjo moremo
moliti.

167. Kje je zapopadeno, za kar moliti moramo?

Vse, za kar moliti moramo, je v Oče naši,
to je v Gospodovi molitvi zapopadeno.

§. 2. Od Gospodove molitve posebej.

168. Kdo nas je vučil moliti?

Kristus, naš Gospod, nas je vučil moliti.

169. Kako nas je Kristus vučil moliti?

30

Druga postava.

Kristus nas je vučil moliti Oče naš, ki se
tudi Gospodova molituv imenuje.

170. Kako se Oče naš glasi?

Oče naš se tako glasi: Oče naš, kateri si
v nebesih. Posvečeno bodi tvoje ime. Pridi k
nam tvoje kraljestvo. Zgodi se tvoja volja ka¬
kor v nebesih tako na zemli. Daj nam dones
naš vsakdajni kruh. Ino odpusti nam naše
dolge, kakor tudi mi odpušamo našim dolžni-
kam. Ino nas ne vpeli v skušnjavo. Temuč
reši nas od hudiga. Amen.

171. Iz česa obstoji Gospodova molituv?

Gospodova molituv obstoji iz eniga pred¬
govora ino sedem prošenj.

a. Od predgovora.

172. Kako se glasi predgovor?

Predgovor se tako glasi: Oče naš, kateri
si v nebesih.

173. H komu kličemo s temi besedami predgovora?

S temi besedami predgovora kličemo k
Bogu, kateri je naš Oče.

174. Zakaj pravimo Bogu Oče?

Bogu pravimo Oče,  ker je ljudi po svoji
podobi stvaril, ino po očetovo za nje skerbi.

175. Zakaj pravimo Bogu: Oče naš?

Bogu pravimo: Oče naš,  ker nas je vse
skoz svetiga Duha per svetim kersti za svoje
otroke, za svoje erbe, za zraven-erbe Jezusa
Kristusa, ino za brate med sebo storil.

176. Zakaj pravimo: Kateri si v nebesih?

Pravimo: Kateri si v nebesih-,  ker Bog,
de si je ravno povsod pričijoč, vunder sosebno
v nebesih prebiva, kjer se svojim izvolenim od
obličja do obličja kaže ino vživati daja.

Od vupanja.

31

b. Od treh pervih prošenj Gospodove
molitve.

177. Kako se glasi perva prošnja?

Perva prošnja se tako glasi: Posvečeno
bodi tvoje ime.

178. Zakaj prosimo nar poprej, de bi božje ime posvečeno bilo ?

Prosimo nar poprej, de bi božje ime po¬
svečeno bilo, ker vselaj, ino pred vsemi rečmi
za to prositi moramo, kar božjo čast zadeva,
ino potem še le za to, kar je nam alj bližnimu
potreba.

179. Kaj prosimo v pervi prošnji?

V pervi prošnji prosimo:

1. De bi Bog od vsih ljudi na zemli spo¬
znan bil, ino de bi njegovo narsvetejši ime
znano ino povsod hvaleno bilo.

2. De bi se grešniki k Bogu spreobernili,
ino de bi bili k pokori ganjeni.

3. De bi božje presveto ime ne bilo nik¬
dar oskrunjeno, ne skoz krivoverstvo, ne skoz
preklinvanje ino nekeršansko živlenje.

180. Kako se glasi druga prošnja?

Druga prošnja se tako glasi: Pridi k nam
tvoje kralestvo.

181. Kaj prosimo v drugi prošnji?

V drugi prošnji prosimo:

1. De bi Bog svojo cerkuv ino kralestvo
svoje gnade razširil ino poterdil: kralestvo
hudiča ino greha pa pokončal.

2. De bi vero, vupanje ino ljubezen v nas
vlil, ino te čednosti v nas pomnožil.

3. Zadnič, de bi nam po tem živlenji ne¬
besa podeliti hotel.

32

Druga postava.

182. Kako se glasi tretja prošnja?

Tretja prošnja se tako glasf: Zgodi se
tvoja volja kakor v nebesih tako na zemli.

183. Kaj prosimo v tretji prošnji?

V tretji prošnji prosimo:

1. De bi nam Bog gnado dodeliti hotel,
njegovo božjo voljo v vsih naklučbah na zemli
tako na tenko ino perpravno izpolniti, kakor
jo angeli ino svetniki v nebesih izpolnujejo.

2. De bi Bog vse odvernil, kar je izpol-
novanju njegove božje volje na poti.

c. Od štirih zadnih prošenj Gospo¬
dove molitve.

184. Kako se glasi četerta prošnja?

Ceterta prošnja se tako glasi: Daj nam

dones naš vsakdajni kruh.

185. Kaj prosimo v četerti prošnji?

V četerti prošnji prosimo:

1. De bi nam Bog vse dal, kar nam je za
ohranjenje telesniga ino dušniga živlenja potreba.

2. De bi Bog dragoto ino lakoto, pa tudi
greh, zavoljo kateriga večkrat take štrafenge
nastopijo, dobrotljivo od nas odverniti hotel.

186. Kako se glasi peta prošnja ?

Peta prošnja se tako glasf: Odpusti nam
naše dolge, kakor tudi mi odpušamo svojim
dolznikam.

187. Kaj prosimo v peti prošnji?

V peti prošnji prosimo, de bi nam Bog
naše grehe odpustil ravno kakor mi odpustimo
tistim, kateri so nas razžalili.

188. Kako se glasi šesta prošnja?

Šesta prošnja se tako glasf: lnonevpelaj
nas v skušnjavo.

33

Od vupanja.

189. Kaj prosimo v šesti prošnji?

V šesti prošnji prosimo, de bi nam Bog
ob časi skušnjave svoje pomoči ne odtegnil, ino
ne perpustil, de bi pod skušnjavo obnemagali.

190. Od koga smo sosebno skušani ?

Sosebno smo skušani od sveta, od svojiga
mesa, to je od svojiga hudiga nagnenja ino po¬
želenja, ino od hudiča.

191. Ali so tudi pobožni ino pravični od Boga skušani?

Tudi pobožni ino pravični so od Boga sku¬
šani, ako Bog njih čednost skusi: 1. z bolez¬
nijo, 2. z revšino ino drugimi nadlogami.

192. Kako se glasi sedma prošnja?

Sedma prošnja se tako glasi: Temuč resi
nas od hudiga.

193. Kaj prosimo v sedmi prošnji?

V sčdmi prošnji prosimo:

1. De bi nas Bog rešil sosebno hudiga na
duši, kar je greh, ino nas obvarval Časnih ino
večnih štrafeng greha.

2. De bi nas Bog tudi časnih nadlog rešil,
ako niso k našimu zveličanju.

3. De bi nam Bog gnado dodelil, vse na¬
dloge katere nam pošle, poterpežljivo in sta¬
novitno prenesti.

194. Kaj pomeni beseda: Amen?

Beseda Amen pomeni: zg6di se!  alj zgo¬
dilo se ho.

§. 3. Od angelskiga češenja.

195. Katero molituv dostavljajo kristjani veči del Očenašu?

Katolški kristjani dostavljajo veči del Oče¬
našu angelsko češenje.

3

34

Druga postava.

196. Kaj je angelsko češenje?

Angelsko češenje je molituv, s katero sveto
Devico Marijo, mater božjo pred vsimi angeli
ino svetniki sosebno Častimo ino na pomoč
kličemo.

197. Kako se glasi angelsko češenje?

V

Angelsko češenje se glasi tako: Cešena
si Marija, gnade polna, Gospod je s tabo,
Žegnana si med ženami, ino žegnan je sad
tvojiga telesa, Jezus. Sveta Marija, mati božja!
prosi za nas grešnike zdaj ino na našo smertno
vuro. Amen.

198. Iz koliko delov obstoji angelsko češenje?

Angelsko češenje obstoji iz treh delov: iz
počešenja arhangela Gabriela, iz počešenja svete
Elizabete, ino iz besčd cerkve.

199. Kako je arhangel Gabriel počastil Marijo?

Arliangel Gabriel je počastil Marijo s temi
besedami: Cešena si Marija, gnade polna,
Gospod je s tebo, žegnana si med ženami.

200. Kako je sv. Elizabeta počastila Marijo?

Elizabeta je povzela besede angela: Zegnana
si med ženami j  ino je perstavila še te besede:
ino žegnani je sad tvojiga telesa.

201. Katere besede je perdjala cerkuv?

Cerkuv je perdjala te besede: Jezus. Sveta
Marija, mati božja, prosi za nas grešnike, zdaj
ino na našo smertno vuro. Amen.

202. Zakaj pravimo: Sveta Marija, mati božja?

Pravimo: Sveta Marija, mati božja:

1. ker je sveta Devica Marija Jezusa Kri¬
stusa rodila, kateri je pravi Bog.

Od vupanja.

35

2. Ker to ime v nas zavupanje obudi,
de Bog njene prošnje vsliši.

203. Zakaj rečemo: Prosi za nas grešnike?

Rečemo: Prosi za nas grešnike,  de bi bila
Marija zavoljo spoznanja naše revšine nag¬
njena, nam duha pokore ino odpušanje naših
grehov od Boga sprositi.

204. Zakaj rečemo: Prosi za nas zdaj ino na našo

smertno vuro?

Rečemo poslednič: Prosi za nas zdaj ino
na našo smertno vuro:  ker nam je vedno, zdaj
kakor ob smertni vuri, ker so skušnjave hu¬
diča večkrat silno velike, božje pomoči po¬
treba.

205. Kedaj katolška cerkuv sosebno počasti Mater božjo z an¬
gelskim češenjam?

Katolška cerkuv počasti Mater božjo z
angelskim češenjam sosebno, kakor se zjutraj,
opoldne ino zvečer k molitvi zvoni.

206. Česa se je per tem zvonenji sosebno spomniti ?

Per tem zvonenji se je sosebno včlovečenja
Sina božjiga hvaležno ino pobožno spomniti.

Tretja postava.

Od ljubezni.

I. Razdelek.

Kaj de je keršanska ljubezen.

207. Kaj je keršanska ljubezen?

Keršanska ljubezen je čeznaturna od Boga
vlita Čednost, po kateri Boga Gospoda, ker je

R *

36

Tretja postava.

narvikši dobrota, zavoljo njega samiga, bližniga
pa zavoljo Boga, kakor sami sebe ljubimo.

208. Kaj se pravi keršansko ljubiti?

Keršansko ljubiti se pravi Boga kakor
narvikši dobroto zavoljo njega samiga, ino
bližniga zavoljo Boga ljubiti, zavoljo Boga vse
voljno storiti, kar nam je zapovedal.

209. Zakaj še moramo Boga ljubiti?

Boga moramo tudi zato ljubiti, ker je nam
neskončno dobrotliv.

210. Kako moramo Boga ljubiti?

Boga moramo ljubiti čez vse, iz celiga
svojiga serca, iz cele svoje duše, iz cele svoje
pameti ino iz cele svoje moči.

211. Kaj se pravi: Boga čez vse ljubiti?

Boga čez vse ljubiti se pravi: Boga bolj
ljubiti kakor vse stvari, ga rajši imeti, kakor
vse, kar nam zamore prijetno ino dopadljivo biti.

212. Kaj se pravi Boga iz celiga serca, iz cele duše, iz cele
moči iuo iz cele pameti ljubiti?

Boga iz celiga serca, iz cele duše, iz cele
moči ino iz cele pameti ljubiti, se pravi, vse
svoje misli, vse svoje želje ino vse svoje besede
ino djanja na Boga obračati, rajši vse terpeti,
kakor zoper božje zapovedi ravnati.

- 213. Kdo se zastopi pod besedo: bližui?

Pod besedo: bližni  se zastopi vsak človek,
perjatel ino sovražnik.

214. Kaj se pravi bližniga ljubiti?

Bližniga ljubiti se pravi: bližnimu dobro
želeti, mu to storiti, kar mu je prijetno ino k
pridu, ino vse opustiti, kar mu je neprijetno
ino škodlivo.

Od ljubezni.

37

215. Kaj se pravi bližniga zavoljo Boga ljubiti?

Bližniga zavoljo Boga ljubiti se pravi:
bližniga zato ljubiti, ker je božja podoba, ino
ker je Bog zapovedal, bližniga ljubiti.

216. Kaj se pravi bližniga kakor samiga sebe ljubiti?

Bližniga kakor samiga sebe ljubiti se pravi:
bližnimu ničesar storiti, kar bi mi sami po pa¬
meti radi ne imeli; se pravi: mu to skazati, kar
bi mi sami po pravici za se tčrjati zamogli.

217. Je keršanska ljubezen potrebna?

Keršanska ljubezen je tako potrebna, de
Človek, ki je per pameti, brez ljubezni zveli¬
čan biti ne more.

218. Kako se skaže ljubezen do Boga ino bližniga?

Ljubezen do Boga ino bližniga se skaže
z izpolnovanjem deset zapoved božjih.

II. Razdelek.

Od deset božjih zapoved sploh.

219. Katere so deset zapovedi božje?

Po poglavitnim zapopadki so deset zapo¬
vedi nasledne:

1. Vervaj v eniga samiga Boga.

2. Ne imenuj po nepridnim imena svojiga
Boga.

3. Posvečuj praznik.

4. Spoštuj očeta ino mater, de boš dolgo
živel, ino de ti bo dobro na zemli.

5. Ne vbijaj.

6. Ne prešestvaj.

7. Ne kradi.

8. Ne pričaj po krivim zoper svojiga bližniga.

38

Tretja postava.

9. Ne želi svojiga bližniga žene.

10. Ne želi svojiga bližniga blaga.

220, Komu je Bog dal deset zapovedi?

Bog je dal deset zapovedi Mojzesu na
gori Sinaj za Izraelsko ljudstvo, ko je po iz¬
hodu  iz Egipta v pušavi bilo.

221. Kako je dal Bog deset zapovedi?

Bog je dal deset zapovedi na dveh kame-
nitih tablah s svojim perstam zapisane med
gromenjam ino bliskanjam, ino sicer: de bi
svoje ljudstvo za izpolnovanje bolj pripravno,
2. božji volji z vecim spoštovanjam vdano sto¬
ril, 3. de bi v tistih, ki jih prelomijo strah pred
svojo močjo ino žuganimi štrafengi obudil.

222. Smo tudi mi dolžni, deset božjih zapoved izpolnovati?

Tudi mi smo dolžni, deset zapoved božjih
izpolnovati: 1. Ker so razlaganje naturne po¬
stave, katera je v naše serca zapisana. 2. Ker
jih je Jezus Kristus sam poterdil, ino izpol¬
novati zapovedal.

Ali smo v stani, deset božjih zapoved izpolnovati?

223

V stani smo, deset božjih zapoved izpolno¬
vati, ker Bog vsakimu svojo gnado k temu da.

224. Kaj zapopadejo v sebi deset zapovedi božje?

Tri perve zapovedi zapopadejo dolžnosti
do Boga, sedem drugih pa dolžnosti do bližniga.

225. Kje se znajde zapopadek deset zapoved v kratkim?

Zapopadek deset zapoved se najde v
kratkim v dveh zapovedali ljubezni.

226. Katera ja perva zapoved ljubezni?

Perva zapoved ljubezni je: Ljubi Gospoda
svojiga Boga iz cehga svojiga serca, iz cele svoje
duše, iz cele svoje pameti ino iz cele svoje moči.

Od ljubezni.

39

227. Katera je druga zapoved ljubezni?

Druga zapoved ljubezni je: Ljubi svojiga

bližniga kakor samiga sebe.

228. Kako razloži Kristus zapoved ljubezni bližniga?

Kristus razloži zapoved ljubezni bližniga
s temi besedami: Storite ljudem vse, kar sami
želite, de bi oni vam storili, zakaj v tem ob¬
stoji postava ino preroki.

229. Kaj si je per vsaki zapovedi pomniti?

Per vsaki zapovedi si je pomniti, de je u
vsaki nekaj zapovedaniga, nekaj pa prepove-
daniga.

III.  Razdelek.

Od deset zapoved božjih posebej.

§■ 1. Od pervih treh zapoved, katere dolžnosti do Boga
zapopadejo.

230. Kaj je v p er vi zapovedi zapovedano?

V pervi  zapovedi je zapovedano,  v eniga
Boga verovati, ga moliti, v njega vupati, njega
ljubiti.

231. Kaj je v pervi zapovedi prepovedano?

V pervi zapovedi je prepovedano:  Neje¬
vera, malikovanje, krivoverstvo, vedeževanje,
prazna vera, vraže (copernija), sovraženja Boga,
obvupanje, nezavupljivost, alj tudi prederzno
zavupanje v božjo milost.

232. Ali je zoper pervo zapoved, angele ino svetnike častiti ino
v pomoč klicati?

Ni zoper pervo zapoved, ampak je dobro
ino koristno, angele ino svetnike častiti ino v
pomoč klicati.

40

Tretja postava.

233. Zakaj kličejo katolški kristjani angele v pomoč?

Katolški kristjani kličejo angele v pomoč,
ker so ljudem za varhe dani; ker ljudi ljubijo,
za njih zveličanje skerbijo, za nje molijo, ino
ker vedno Boga gledajo, ino mu tudi molituv
ljudi naprej nosijo.

234. Zakaj kličejo katolški kristjani tudi svetnike v pomoč?

Katolški kristjani kličejo tudi svetnike v
pomoč, ne kakor de bi oni iz svoje lastne
moči pomagati zamogli, ampak ker so perjateli
božji, ino tudi za ljudi per Bogu prosijo.

235. Ali je raba svetih podob zoper pervo zapoved?

Raba svetih podob v katolški cerkvi ni
zoper pervo zapoved božjo; zakaj ta prepove
le podobe delati zato, de bi se molile.

236. Zakaj katolški kristjani podobe častijo?

Katolški kristjani častijo podobe, ker nam
kaj častitljiviga, na primer: katero božjih per-
šon, mater božjo ali kakiga svetnika pred oči
postavijo. Cešenje ni namenjeno podobi, am¬
pak temu, kogar podoba pomeni.

237. Ali ne ravnajo katolški kristjani zoper pervo zapoved, ker
tudi svete ostanke častijo?

Katolški kristjani ne ravnajo zoper pervo
zapoved, ker tudi svete ostanke častijo, zato
ker jih ne molijo.

238. Zakaj častijo katolški kristjani svete ostanke ?

Katolški kristjani častijo svete ostanke:

1. Ker so ostanki tistih teles, v katerih so
se svetniki alj skoz martro Bogu v dar per-
nesli, alj so pa skoz pokoro ino druge svete
djanja v sosebni popolnosti Bogu služili.

*) Špoganje, šege svete podobe imeti.

Od ljubezni.

41

2. Ker bo Bog ravno te ostanke po vsta¬
jenji mertvih v nebesih večno poveličal.

3. Ker je Bog skoz ostanke večkrat čudeže
dopernašal, ino ljudem mnoge dobrote skazal.

239.  Kaj  je  v drugi  zapovedi  prepovedano?

V drugi  zapovedi je 'prepovedano,  božjimu
imenu nečast delati.

240. Kako se božjimu imenu nečast dela?

Božjimu imenu se dela nečast:

1. Z vsakim greham.

2. Sosebno s preklinovanjem, kader se od
Boga, od prave vere ino od svetnikov zanič¬
ljivo govori.

3. Kader se brez potrebe alj celo po kri¬
vim perseže.

4. Kader se Bogu storjene obljube pre¬
lomijo.

5. Kader se božje imč brez potrebe ino
Časti izreče.

6. Kader se božja beseda alj pači alj pa
na krivo obrača.

241. Kaj je v drugi  zapovedi zapovedano?

V drugi  zapovedi je zapovedano,  božje
imč posvečovati ino s častjo imenovati.

242. Kako se božje ime časti ino posvečuje?

Božje imč se časti ino posvečuje:

1. Ako se Bog serčno pred celim svetam
spozna.

2. Ako se Bog v dušnih ino v telesnih
potrebah v pomoč kliče.

3. Ako se skoz pravično persego Bog za
pričo pokliče, kako reč verjetno storiti.

42

Tretja postava.

4. Ako se Bogu storjene obljube zvesto
izpolnijo.

5. Ako se božja beseda pridno ino po¬
božno posluša.

6. Ako se vse k hvali ino časti božjiga
imena začne ino Bogu daruje.

243.  Kaj  je  v tretji  zapovedi  zapovedano?

V tretji  zapovedi je zapovedano,  v nedelo,
katera je že od apostolskih časov k spominu
Kristusoviga vstajenja za naš praznik odločena,
od dela počivati, ino pobožne dela dopernašati.

244.  Kaj  je  v tretji  zapovedi  prepovedano?

V tretji  zapovedi je prepovedano:

1. Vsako hlapčovsko delo brez potrebe
ino pravičniga dovolenja.

2. Vse druge opravila, katere temu dnevu
alj nečast delajo alj pa njegovo posvečovanje
odvračajo.

§. 2- Od sedem poslednih zapoved, katere dolžnosti
do Boga zapopadejo.

245.  Kaj  je  v Seterti  zapovedi sosebno  zapovedano?

V četerti  zapovedi je sosebno zapovedano ,
de imajo otroci svoje stariše ljubiti, spoštovati,
jim streči, v vsem, kar ni zoper božje zapo¬
vedi, pokorni biti, njim v dušnih ino telesnih
potrebah pomagati, ino za nje moliti.

246.  Kaj  je  v četerti  zapovedi  prepovedano?

V četerti  zapovedi je prepovedano,  stari-
šam nepokorn biti, jih sovražiti, zaničevati,
zasramovati, zmerjati alj preklinjati, jih v po¬
trebah zapustiti, alj jim škodvati.

Od ljubezni.

43

247. Kaj je otrokam obljubljeno, kateri to zapoved izpolnijo?

Otrokam, kateri to zapoved izpolnijo, je
dolgo živlenje ino sreča obljubljena.

248. Česa se je otrokam bati, kateri te zapovedi ne izpolnijo?

Otrokam, kateri to zapoved ne izpolnijo,
se je narhujših časnih ino večnih štrafeng bati.

249. Katere dolžnosti imajo stariži do svojih otrok?

Stariši so dolžni:

1. Svoje otroke v pravi veri ino v drugim
potrebnim znanji alj sami, alj skoz druge pod-
vučiti, ino jih v božjim strahu vaditi.

2. Vse pohujšanje po moči od njih nazaj
deržati, ino jim s pobožnim živlenjam dobre
izglede dajati.

3. Za telesno ino dušno srečo svojih otrdk
skerbeti, jim potrebno perpraviti, dati ino po¬
magati.

4. Pogreške ino slabosti svojih otrok ne
premehko pa tudi ne preojstro, ampak vselaj
z ljubeznijo ino krotkostjo štrafati.

250. Ali Seterta zapoved samuč otroke ino stariše zadeva?

Ceterta zapoved ne zadeva samuč otrdk
ino starišov, ampak tudi vse podložne ino vse
njih gosposke, duliovske ino deželske, tudi vu-
čenike, ino še celd nekoliko tudi tiste ljudi,
kateri so zavoljo svoje starosti ino imenitnosti
Časti vredni.

251. Katere dolžnosti imajo podložni?

Podložni so dolžni proti svojim naprejpo-
stavlenim ino gosposkam, naj si bojo dobri alj
hudobni, se tako nositi, kakor otroci proti svojim
starišam. Kar je otrokam do njih starišov za¬
povedano ino prepovedano, je veči del tudi pod-

44

Tretja postava.

ložnim do njih naprejpostavlenih zapovedano
ino prepovedano.

252. Katere dolžnosti imajo gosposke ino naprejpostavleni do
svojih podložnih?

Gosposke ino naprejpostavleni so svojim
podložnim sploh veži del tega dolžni, k čemur
so stariši do svojih otrdk zavezani; sosebno so
pa dolžni, svoje podložne v pravi vdri ohraniti,
jim pravico oskerbeti, jih sile ino krivice varvati.

253. Kaj je v peti  zapovedi prepovedano?

V peti  zapovedi je prepovedano,  ne koga
drujiga ne samiga sebe vmoriti alj poškodvati.

254. Kaj je že vež v peti  zapovedi prepovedano?

V peti zapovedi je tudi prepovedano:
jeza, sovražtvo, pohujšanje, ino vsako razža-
lenje bližniga.

255. Kaj je v peti  zapovedi zapovedano?

V peti  zapovedi je zapovedano :

1. Mir ino lepo zastopnost z vsakim imeti,
tudi s tistim, kateri bi nas razžalil.

2. Vsakimu dober izgled dajati.

3. Bližnimu dušne ino telesne dobrote
skazati.

256. Kaj je v šesti  zapovedi prepovedano?

V šesti  zapovedi so prepovedane  vse ne¬
čiste dela, nečisto obnašanje ino nečiste be¬
sede, radovolno dopadajenje ino pervolenje
per nečistih mislih ino željah, ino vse, kar k
nečistosti napeluje.

257. Kaj napeluje k nečistosti?

K nečistosti napeluje: Nečimernost ino ne¬
sramnost v obleki, lenoba, nezmernost v jddi

45

Od ljubezni.

ino v pijači, preprijazne pečanje s peršonami
drujiga spola, radoglednost oči ino branje ne¬
čistih pisem.

258. Kateri hudi nastopki izhajajo iz nečistosti?

Iz nečistosti izhaja:

1. Pozabljenje na Boga.

2. Slepdta vama,

3. Vterpnost volje.

4. Včasi zguba vdre.

5. Hude ino sramotne bolezni na telesi.

6. Zavolje te pregrehe je Bog večkrat cele
dežele, mesta ino narode grozovitno štrafal.

259. Zakaj je v tej zapovedi sosebno ino na ravnost prešesto-
vanje prepovedano?

Prešestovanje je v tej zapovedi sosebno ino
na ravnost prepovedano, ker ljudje, ki pre¬
greho prešestovanja dopernesejo, poverh sra¬
motne pregrehe nečistosti še tudi pregrehe
krivice storijo.

260. Kaj je v sesti zapovedi zapovedano?

V sesti  zapovedi je zapovedano,  se na duši
ino na telesi čisto zaderžati, cel<5 v mislih, be¬
sedah ino obnašanji; tudi je zapovedano, se
vsih grešnih perložnosti skerbno ogibati.

261. Kaj je v sedmi  zapovedi prepovedano?

V sedmi  zapovedi je prepovedano:  tatvina,
goljfija per meri ino vagi, perderžanje ptujiga
blaga ino zasluženiga plačila, odertija per po-
sojevanji, ino vse poškodovanje bližniga na
njegovim premoženji ino na njegovih pravicah.

262. Kaj je v sddmi  zapovedi zapovedano?

V sedmi  zapovedi je zapovedano , vsakimu
njegovo pustiti, dati ino storiti, vkradeno blago
poverniti, ino storjeno škodo popraviti.

46

Tretja postava.

263. Kaj je v osmi  zapovedi  prepovedano?

V osmi  zapovedi je 'prepovedano:  krivo
pričanje, krive tožbe, vse laži, tudi laži iz šale
ino v sili, obrekovanje, opravlanje, krivo na-
tolcovanje, prederzna sodba, podpihovanje.

264.  Kaj  je  v osmi  zapovedi  zapovedano?

V osmi  zapovedi je zapovedano:  Resnica,
odkritoserčnost v govorjenji ino djanji, poga¬
njanje za dobro ime bližniga, nazajvzetje obre¬
kovanja ino opravljanja,

265.  Kaj  prepoveste dve posledne zapovedi?

Dve posledne  zapovedi prepoveste  vse po¬
želenje tega, kar je drugih.

266.  Kaj  je  v dvdh poslednih zapovedih  zapovedano?

V dveh poslednih  zapovedih je zapovedano:
Cistdta serca, krotenje hudiga poželenja, ino
sosebno nobenih želj do tega imeti, kar ni našiga.

267. Zakaj je Bog tudi naše želje ino naše poželenje postavi
podvergel ?

Bog je tudi naše želje ino naše poželenje
postavi podvergel, nam pokazati:

1. De je on Gospod naših sere.

2. De mu nič od vsega tega ni skrito,
kar se v našim serci godi.

3. De je njegova postava boljši, ko vse
človeške postave, katere zamorejo le naše zvu-
najne dela zapovedovati, ne pa tudi naših zno-
trajnih misli.

4. De, greh zatreti, je potrebno, ga precej
v njegovim izvirku, kar je hudo poželenje, za¬
dušiti.

268. Kaj se vueimo iz dveh poslednih zapoved?

Iz dvčh poslednih zapoved se vučimo, de
kristjanu ne sme biti zadosti, zapovedane dolž-

Od ljubezni.

47

nosti le zvunajno izpolnovati, ampak de mora
tudi voljo imeti, to je, iz celiga serca perprav-
len biti, vse storiti ino pustiti, kar je zapove¬
dano alj prepovedano.

270. Kaj je Bog tistim obljubil, kateri njegove zapovedi deržijo?

Bog je tistim, kateri njegove zapovedi
deržijo, večno živlenje, ino na tem sveti mnogo
srečo ino žegen obljubil.

IV. Razdelek.

Od cerkvenih zapoved sploh.

271. Ali ima katolška cerkuv oblast, zapovedi dajati?

Katolška cerkuv ima oblast, zapovedi da¬
jati, ino sicer od Jezusa Kristusa. Tudi je
zapovedi dala.

272. Ali smo dolžni, cerkvene zapovedi izpolnovati ?

Dolžni smo cerkvene zapovedi izpolnovati:

1. Ker nam četerta božja zapoved dolž¬
nost nalaga, duhovsko ino deželsko gosposko
vbogati.

2. Ker je Kristus, naš božji postavodaja-
vec v Evangelji na ravnost zapovedal, cerkuv
poslušati.

273. Katere cerkvene zapovedi so, ki nam jih. je sosebno potreba
vediti ino izpolnovati ?

Cerkvene zapovedi, ki nam jih je sosebno po¬
trebno vediti ino izpolnovati, so naslčdne petčre:

1. Posvečuj zapovedane praznike.

2. Bodi ob nedelah ino zapovedanih praz¬
nikih s spodobno pobožnostjo per sveti maši.

48

Tretja postava.

3. Posti se zapovedane postne dni, namreč
štirdesetdanski post, kvaterne ino druge zapo¬
vedane postne dni, zderži se tudi ob petkih
ino sabotah mesenih jedi.

4. Spovej se svojih grehov postavlenimu
spovedniku k manjŠimu vsaj enkrat v lčti, ino
o velikonočnim časi prejmi sveto resno Telo.

5. Ne obhajaj ženitve o prepovedanih časih.

V. Razdelek.

Od cerkvenih zapoved posebej.

§. 1. Od dveh pervih cerkvenih zapoved.

274. Kako se glasi perva cerkvena  zapoved?

Perva cerkvena zapoved se tako glasi:

Posvečuj zapovedane praznike.

275. Kaj z a p o v o cerkuv v pervi zapovedi?

Cerkuv zapove  v pervi zapovedi, praznike
ravno tako posvečovati kakor nedele, torej
tudi o praznikih počivati, ne delati, temuČ po¬
božne dela opravljati.

276. Kaj prepove  cerkuv v pervi zapovedi?

Cerkuv prepovč  v pervi zapovedi vse tisto,
kar je v nedelo prepovedano; namreč:

1. Vse hlapčovske dela brez potrebe ino
pravičniga pervolenja katere dela so, kakor v
nedelo, celi dan prepovedane.

2. Take opravila ino kratkočasi, kateri
temu dnevu alj nečast delajo, alj njegovo po-
svečovanje nazaj deržijo.

277. Kako se glasi druga cerkvena zapoved?

Druga  cerkvena zapoved se tako glasi:

49

Od ljubezni.

Bodi ob nedelah ino zapovedanih praznikih s
spodobno pobožnostjo per sveti masi.

278. Kaj je v drugi zapovedi zapovedano?

V drugi zapovedi je zapovedano,  ob ne¬
delah ino zapovedanih praznikih per celi sveti
maši s pobožnostjo biti.

279. Kaj moramo storiti, de nedelo ino praznike po nameni cer¬

kve posvečujemo?

De nedele ino praznike po nameni cerkve
posvečujemo, moramo ne le per sveti maši biti,
ampak tudi pridge pazno poslušati, Zakramente
svete pokore ino presvetiga rešniga Telesa
prejemati, duhovne bukve brati, per popoldan¬
ski službi biti, ino druge dobre dela doper-
našati.

280. Cernu so prazniki vpostavleni?

Prazniki Gospoda so vpostavleni v spomin
svetih skrivnost, katere se ta dan obhajajo;
prazniki prečiste Device ino svetnikov pa v
hvaležnost za premnoge gnade, katere jim je
Bog podelil, v spomin njih čednosti, ino nas
oserčiti, de bi jih posnemali.

281. Kaj je v praznikih katolskimu kristjanu storiti?

O praznikih mora katolški kristjan:

1. Gnade, katere so človeštvu sploh, alj
svetnikam posebej podelene bile, pobožno pre-
mišlovati, ino Boga za nje hvaliti.

2. Si čednosti svetnikov ko dobre zglede
pred oči staviti, katere posnemati ima.

3. Skoz njih priprošnje per Bogu pomoč
v svojih potrebah jiskati.

282. Kaj je v drugi zapovedi prepovedano?

V drugi zapovedi je sosebno prepovedano

i

50

Tretja postava.

lenoba v službi božji ob nedelah ino prazni-
kah; ki se zgodi:

1. Ako se sveta maša ne sliši cela, alj
ne s pobožnostjo, alj pa, če se k pridigi ma¬
lokdaj pride.

2. Ako se čas zapovedane službe božje z
jedjo, pijačo, jigro alj drugim veselovanjam
potrati, katero od božje službe odvrača.

1. Od svete mase.

a. Kaj de je sveta maša, ino kaj de se
per tisti godi.

283. Kaj je sveta maša?

Sveta maša je nekervava darituv noviga
testamenta, vedni spomin kervave daritve, ka¬
tero je Jezus Kristus na križi dopernesel.

284. Zakaj se sveta maša darituv imenuje?

Sveta maša se imenuje darituv, ker se v
tisti Bogu vsegamogočnimu telo in kri Jezusa
Kristusa na altarji daruje.

285. Zakaj se imenuje, de je nekervava darituv?

Imenuje se nekervava darituv, ker se v
njej kri ne preliva, kakor se je na svetim
križi zgodilo.

286. Kdo je sveto mašo vpostavil ?

Jezus Kristus je per zadni večerji sveto
mašo vpostavil.

287. Kako je Jezus Kristus sveto mašo vpostavil ?

Jezus Kristus je sveto mašo tako vposta¬
vil: 1. Je vzel kruh ino kelih z vinam. 2. Je
oboje požegnal ino rekel čez kruh: To je moje
Telo; ino čez kelih: To je kelih moje kervf.

3. Je dal oboje pričejočim apostelnam zavžiti.

4. Je zapovedal: To storite k mojimu spominu.

Od ljubezni.

51

288. Zakaj je Jezus Kristus darituv svete maše vpostavil ?

Jezus Kristus je darituv svete maše vpo¬
stavil : 1. De bi svoji cerkvi pravo ino resnično
darituv do konca sveta zapustil. 2. De bi ve-
den spomin kervave daritve na križi v svoji
cerkvi obranil. 3. De bi nam dal sosebno
znamnje svoje neskončne ljubezni.

289. Kdo opravlja darituv svete maše?

Per sveti masi se nevidno Jezus Kristus
sam daruje svojimu nebeškimi! Očetu za nas,
vidno pa opravlja to darituv inašnik.

290. Ali je kak razloček med daritvo svete maše ino daritvo na
križi.

Darituv svete maše je ravno tista darituv,
katero je Jezus Kristus na križi dopernesel; le
v tem, kako se daruje, je razloček. Na križi
je prelil Jezus Kristus svojo kri, per daritvi
svete maše se pa kri ne prelije.

291. Kako opravlja mašnik darituv svete maše?

Mašnik opravlja darituv svete maše tako,
de ravno to stori, kar je Jezus Kristus per
zadni večerji storil.

1. Vzame krub ino kelih z vinam.

2. Posveti oboje, in izgovori nad krubam
ino vinam tiste besede Jezusa Kristusa, s ka¬
terimi se premenenje kruha ino vina v telo
ino kri Jezusa Kristusa zgodi.

3. On sam vžije telo ino kri Jezusa Kri¬
stusa, ino da pod podobo kruha tudi vernim,
ako k svetimu obhajilu perstopiti hočejo, ravno
to zavžiti.

292. Zakaj opravlja mašnik darituv svete maše?

Mašnik opravlja darituv svete maše:

4*

52

Tretja postava.

1. Božje narvikši gospostvo, ino narveči
oblast, katero čez vse stvari ima, spoznati.

2. Boga za vse prijete dobrote zahvaliti.

3. Od Boga odpušanje grehov zadobiti.

4. Od Boga dobrote, katerih smo potreb¬
ni, izprositi.

293. Komu se darituv svete maše daruje?

Darituv svete maše se zarnore le samimu
Bogu darovati.

294. Ali se darituv svete maše ne opravlja tudi v čast svetnikam?

Darituv svete maše se sicer tudi v Čast
ino spomin svetnikov opravlja; alj mašnik tačas
ne daruje svetnikam, ampak le samimu Bogu.

295. Zakaj se darituv svete maše v čast svetnikov opravlja?

Darituv svete maše se v čast svetnikov
opravlja:

1. Boga za gnade zahvaliti, katere je
svetnikam skazal.

2. Svetnike v pomoč klicati, de bi svoje
priprošnje z našo molitvijo združili.

296. Za koga daruje mašnik darituv svete maše ?

Mašnik daruje darituv svete maše za žive
ino mertve.

b. Kako de se mora per sveti maši
biti.

297. Kako se ima sveta maša slišati?

Sveta maša se ima cela slišati, nobeden
njenih imenitnih delov se ne smč zamuditi;
ni pa zadosti, le poleg biti, kader se bere,
ampak mora se 1. pazno, 2. spodobno, in 3.
pobožno slišati.

298. Kaj se pravi sveto mašo pazno alj zamerklivo slišati?

Sveto mašo pazno slišati, se pravi: nobe-

53

Od ljubezni.

niga radovoljniga raztresenja imeti, na dele
svete maše paziti, svojiga duha per Bogu imeti.

299. Kaj se pravi, sveto mašo spodobno slišati?

Sveto mašo spodobno slišati, se pravi: s
spodobnim zaderžanjam telesa ino s pobožnim
obnašanjam per sveti maši biti. Mora se 1. ka¬
dar se evangeli bere, stati, ino se z znamujam
svetiga križa zaznamvati. Mora se 2 .  per po¬
vzdigovanji poklekniti, ino tačas, kakor tudi
per svetim obhajanji na perse terkati. 3. Se ne
smemo per sveti maši radovedno ozirati. 4. Se
moramo tudi vsih nespodobnosti, kakor sme¬
janja, šepetanja i. t. d. zderžati.

300. Kaj se pravi, sveto mašo pobožno slišati ?

Sveto mašo pobožno slišati, se pravi: per
sveti maši, sosebno pa per njenih narimenit-
niših delih Boga v ponižnosti moliti, ino ga
za prijete dobrote hvaliti.

301. Kateri so narimenitniši deli svete mase?

Narimenitniši deli svete maše so: evan¬
geli, darovanje, povzdigovanje, obhajanje.

302. Kaj je per evangelji storiti?

Per evangelji se je spomniti, de je dolž¬
nost, evangelske navuke poznati, jih pred vsim
svetam spoznati, se za nje ponašati, ino po
njih živčti.

303. Kaj je per darovanji storiti?

Per darovanji moramo svojo misel z mislijo
mašnika skleniti, ino se Bogu darovati.

304. Kaj je per povzdigovanji storiti?

Per povzdigovanji moramo Jezusa Kristusa
pod podobam kruha ino vina moliti, ino ko na
perse terkamo, spoznati, de so naši grehi Kri-

54

Tretja postava.

stusove smerti krivi. Moramo svoje grehe zgri-
vati; ino vero, vupanje ino ljubezen obuditi.

305. Kaj je per obhajanji storiti?

Per obhajanji mašnikovim moramo, ako
ne gremo k obhajanju, to vsaj v duhu storiti;
to je, moramo željo imeti, telo Jezusa Kristusa
vredno prejeti,

¥ s t a v I k.

Sveta maša, kakor jo mašnik berejo.

Mašnik stopijo pred altar, ter molijo s služabnikam tako:

V imeni (Boga) Očeta f ino Sina f ino
svetiga f Duha. Amen.

M.  Stopil bom k božjimu altarju:

Sl.  Pred Boga, kateri razveseluje mojo
mladost.

Psalm 42.

M.  Sodi me, o Bog, ino razsodi mojo reč
nad nesvetim narodam, reši me od kri-
vičniga ino zapeliviga človeka.

Sl.  Ker ti, o Bog! si moja moč: zakaj si me
odvergel, ino zakaj moram žalosten ho¬
diti, zatert od sovražnika.

M.  Pošli svojo luč ino resnico, de me peljajo
ino perpeljajo na tvojo sveto goro ino v
tvoje prebivališe.

Sl-  Stopil bom k božjimu altarju, pred Boga,
kateri razveseluje mojo mladost.

M.  Hvalil te bom s citrami, Bog, moj Bog! zakaj
si žalostna moja duša, ino zakaj me motiš ?
Sl-  Zavupaj v Boga: še ga bom hvalil, on je
moja pomoč, ino moj Bog.

Od ljubezni.

55

M.  Čast bodi Bogu, Očetu, Sinu ino svetimu
Duhu.

Sl.  Kakor je bilo v začetku, zdaj ino vsak
čas, od vekomaj do vekomaj.

M.  Stopil bom k božjimu altarju.

Sl.  Pred Boga, ki razveseluje mo‘fo mladost.

M.  Naša pomoč je v imeni Gospodovim.

Sl.  Kateri je st varil nebo ino zemlo.

M.  Spovem se Bogu vsegamogočnimu, sveti
Marii, vselaj devici, svetimu Milielu arkan-
gelu, svetimu Janezu kerstniku,'svetim apo-
stelnam Petru ino Pavlu, vsim svetnikam
(ino vam, bratje!),  de sim grešil veliko z
mislijo,, besedo ino djanjam. Moj dolg,
moj dolg, moj preveliki dolg! Zato prosim
sveto Marijo, vselaj devico, svetiga Mihela
arhangela, svetiga Janeza kerstnika, sveta
apostelna Petra ino Pavla, vse svetnike (ino
vas, bratje!):  molite za me per Gospodu
našim Bogu.

Sl.  Vsmili se te Bog vsegamogočni, odpusti ti
tvoje  grehe, ino perpeli te  v večno živlenje.

M.  Amen.

Sl.  Spovem Se i. t. d.  kakor zgorej mašnik, samo de na¬
mesti : ino vam , bratje,  reče ino tebi, oče!

M.  V smili se vas  vsegamogočni Bog, odpusti vam
vase  grehe, ino perpeli vas  v večno živlenje.

Sl.  Amen.

M.  Milost, odvezo ino odpušanje naših grehov
nam daj vsegamogočni ino vsmileni Bog.

Sl.  Amen.

M.  O Bog! oberni se k nam, ino oživi nas.

Sl.  Ino tvoje ljudstvo se bo v tebi veselilo.

M.  Gospod skaži nam svojo milost.

56

Tretja postava.

Sl.  Ino dodeli nam svoje zveličanje.

M.  Gospod! vsliši mojo molituv.

Sl.  Ino moje vpitje naj k tebi pride.

M.  Gospod! bodi z vami.

Sl.  Ino s tvojim  duham.

Mašnik grejo k altarju ino molijo:

Molimo. Odvzemi od nas, prosimo o Go¬
spod ! naše pregrehe, de bomo vredni s čisto
dušo v presvet kraj stopiti: skoz Kristusa Go¬
spoda našiga. Amen.

Mašnik kušnejo altar ino režejo:

Prosimo te tudi, o Gospod! skoz zasluže-
nje tvojih svetnikov, katerih svetinje so tukaj,
ino skoz zasluženje vsih svetnikov, de odpustiš
milostlivo vse moje grehe. Amen.

Mašnik grejo k bukvam, ino berejo nektere besede, kakor god
pernese. Postavim:

Hvalena bodi presveta Trojica, ino neraz-
delena edinost: častimo Boga, ker je storil nad
nami svojo milost.

Psalm.  Gospod, naš Gospod! kako čudno
je tvoje imč na celi zemli!

Čast bodi Bogu Očetu i. t. d.

Hvalena bodi presveta Trojica i. t. d.

kakor poprej.

Potem:

M.  Gospod, vsmili se nas!

Sl.  Gospod, vsmili se nas!

M.  Gospod, vsmili se nas!

Sl.  Kristus, vsmili se nas!

M.  Kristus, vsmili se nas!

Sl.  Kristus, vsmili se nas!

M.  Gospod, vsmili se nas!

Od ljubezni.

57

Sl.  Gospod, vsmili se nas!

M.  Gospod, vsmili se nas!

Gloria:

v

Čast Bogu po višavah, ino mir ljudem na
zemli, kateri so dobre (svete) volje. Hvalimo
te, častimo te, molimo te, povikšujemo te,
hvaležni smo ti zavoljo tvoje velike časti; Go¬
spod Bog! kralj nebeški Bog vsegamogočni
Oče! Gospod Jezus Kristus, edinorojeni Sin,
Gospod Bog, Jagne božje, Sin Očeta: kateri
odjemleš grehe svetd, vsmili se nas; kateri
odjemleš grehe svetd, sprejmi naše prošnje;
kateri sediš na desnici Očeta, vsmili se nas!
ker ti sam si svet, ti sam Gospod, ti sam Nar-
vikši, Jezus Kristus! s svetim Duham v časti
Boga Očeta. Amen.

Mašnik se proti ljudstvu obernejo, ino rečejo:

M.  Gospod bodi z vami.

Sl.  Ino s tvojim  duham.

Mašnik molijo potem molitve, eno alj več, kakor cerkveni dan s
sebo pernese. Tiste molitve se najdejo v evangelskih buk¬
vah pred branjam.

Po molitvah berejo branje, katero je v cerkveni pratiki za tisti
dan odločeno. Ino kadar ga zberejo, reče

Sl.  Hvala Bogu.

Potem molijo nektere verstioe iz svetiga pisma. Postavim:

Hvalen bodi Gospod! kateri vidiš v glo¬
bočine brezno, ino stanuješ nad Kerubini.
(Dan. 3.)

V. Hvalen bodi Gospod! na višavah ne¬
bes: vse časti ino hvale vreden na vekomaj.
Aleluja, aleluja!

R. Hvalen bodi Gospod! Bog naših oče-

58

Tretja postava.

tov, vse časti ino hvale vreden na vekomaj.
Amen.

Potem grej o v sredo altarja, ino molijo:

Očisti mi serce ino vnsta, vsegamogočni
Bog! kateri si vusta Izaija preroka z živim
oglam očistil; očisti me tako s svojo nezaslu¬
ženo gnado, de bom tvoj sveti evangeli vredno
oznanovati zamogel. Skoz Kristusa, Gospoda
našiga. Amen.

Zegnaj me, o Gospod! —- Gospod bodi v
mojim serci ino v mojih vustab, de vredno ino
spodobno njegov evangeli oznanujem. Amen.

Zdaj stopijo na desno stran, ino rečejo:

M.  Gospod bodi z vami.

Sl.  Ino s tvojim  duham.

Se prekrižajo rekoč:

Beseda svetiga evangelja po spisu svetiga
(Matevža  . . .).

Sl.  Čast tebi, Gospod!

Ino berejo evangeli za tisti dan odločen. Konc evangelja kušnejo
bukve rekoč:

M.  Skoz besede sv. evangelja nam naj bojo
zbrisane naše pregrehe.

Sl.  Hvala tebi, Kristus!

Nato stopijo v sredo, ino molijo ob nedelah, praznikih ino večih
godovih:

V6rjem v eniga samiga Boga, Očeta vse-
gamogočniga, stvarnika nebes ino zemle, vsih
vidnih ino nevidnih reči. Ino v eniga Gospoda
Jezusa Kristusa, Sina božjiga edinorojeniga,
kateri je rojen iz Očeta od vekomaj, kateri je
Bog od Boga, luč od luči, pravi Bog od pra-
viga Boga; kateri je rojen ne stvar jen, kateri
je z Očetam vred eniga bitja, kateri je zavoljo

Od ljubezni.

59

nas ljudi, ino zavoljo našiga zveličanja iz ne¬
bes prišel (tukaj poklekne z desnim kolenam), ino je
skoz svetiga Duha iz Marije Device meso na
se vzel, ino človek postal. Tudi križan bil za
nas pod Poncjam Pilatužam, terpel ino bil v
grob položen. Tretji v dan pa je vstal od smerti
po besedah pisem. Sel je v nebesa. Sedi na
desnici Očeta, ino bo zopet prišel s častjo sodit
žive ino mertve: njegoviga kraljestva ne bo
konec. Vdrjem v svetiga Duha, Gospoda ino
oživlavca, kateri iz Očeta ino Sina. izhaja, ka-
teriga z Očetam ino Sinam vred ino enako mo¬
limo ino častimo: kateri je govoril skoz preroke.
Verjem eno, sveto, katolško ino apostolsko
cerkuv. Verjem en kerst k odpušanju grehov.
Verjem vstajenje mertvih ino prihodno živlenje.
Amen.

Mašnik se obemejo proti ljudem, ino režejo:

M.  Gospod bodi z vami.

Sl.  Ino s tvojim  duham.

M.  Molimo, ino berejo nekatere besede, postavim:

Hvalen bodi Bog Oče, ino edinorojeni Sin
božji, tudi sveti Duh, ker je storil z nami svoje
vsmilenje.

Kadar darujejo kruh, rečejo:

Vzemi, sveti Oče,, vsegamogočni večni
Bog; ta prečisti dar, kateriga jaz, tvoj ne¬
vredni služabnik, darujem tebi, svojimu živi¬
ma ino pravimu Bogu; za svoje brezštevilne
grebe, zamere ino zanikernosti, ino za vse pri-
čejoče, pa tudi za vse verne kristjane, žive
ino mertve. Daj, de bo meni ino njim v zve¬
ličanje ino večno živlenje. Amen.

60

Tretja postava.

Kadar vino ino vodo v kelih vlivajo:

O Bog, kateri si človeka v žlahtnim stani
čudno stvaril, ino ga, ko je grešil, še bolj
čudno prenovil: daj nam skoz skrivnost te vode
ino tega vina, de bomo združeni z božjo naturo
tistiga, kateri se je ponižal, naše Človeške na¬
ture deležen biti, Jezus Kristus, tvoj Sin, naš
Gospod, kateri s tebo živi ino kraljuje v edi¬
nosti svetiga Duha, Bog od vekomaj do veko¬
maj. Amen.

Ko kelih darujejo:

Darujemo, ti, o Gospod! kelih zveličanja,
ino prosimo tvojo milost, de naj gre pred ob¬
ličje tvoje božje svetlosti v prijeten dar za
zveličanje naše ino celiga sveta. Amen.

V duhu ponižnosti ino s potertim sercam
stojimo pred tebo: sprejmi naš dar, o Gospod;
ino naj bo naša današna darituv taka pred tvo¬
jim obličjem, de ti bo prijetna, o Gospod Bog!

Pridi, posvečovavec, vsigamogočni večni
Bog! ino posveti ta dar, ki je perpravlen tvo-
jimu svetimu imenu.

Kadar si roke vmivajo, molijo iz 25. psalma:

Vrnil bom med nedolžnimi svoje roke, ino
obdajal tvoj altar, o Gospod! de poslušam
glas tvoje hvale, ino oznanujem vse tvoje ču¬
deže. O Gospod! ljubim lepoto tvoje hiše: ino
prebivališe tvoje svetlosti. Ne pogubi moje
duše s hudobnimi, o Bog! ino ne vmori me s
tistimi, ki so kervi željni, v katerih rokah je
krivica, ino njih desnica je polna podkupšine.
Jaz pa hočem v svoji nedolžnosti živeti! reši

Od ljubezni.

61

me, ino vsrnili se me. Moja noga stoji na pra¬
vim, v zbirališi te bom hvalil, Gospod!

Čast bodi Bogu Očetu i. t. d.

Potem se v sredi altarja perklonejo, iuo molijo:

Vzemi, sveta Trojica! to darituv, katero
ti darujemo v spomin terplenja, vstajenja ino
vnebohoda Jezusa Kristusa Gospoda našiga,
ino k časti Marije vselaj device, svetiga Ja¬
neza kerstnika, svetih apostelnov Petra ino
Pavla, njih ino vsili svetnikov. Naj bo njim
k časti, nam pa k zveličanju, ino prosijo naj
za nas v nebesih, ki obhajamo njih spomin
na zemli. Skoz ravno tega Kristusa Gospoda
našiga. Amen.

Zdaj bušnejo altar, se obernejo proti ljudstvu ino rečejo:

Molite bratje! de bo moja ino vaša dari¬
tuv prijetna per Bogu, Očetu vsegamogočnim.
Sl.  Sprejme naj Gospod ta dar iz tvojih rok
v hvalo ino Čast svojiga imena, tudi k
pridu našimu ino vse svoje svete cerkve.
M.  Amen.

Potem molijo iz mašnih bukev, kar je za tisti dan odločeno, postavim :

Posveti, prosimo o Gospod naš Bog! skoz
klicanje tvojiga svetiga imena le ta dar: ino
zavoljo njega nas stori, de bomo tvoja večna
darituv. Skoz Gospoda našiga Jezusa Kristusa,
tvojiga Sina, kateri s tebo živi ino kraljuje v
edinosti svetiga Duha Bog od vekomaj do ve¬
komaj.

Sl.  Amen.

M.  Gospod bodi z vami.

Sl.  Ino s tvojim  duham.

M.  Nakviško serca.

Sl.  Imamo jih obernjene k Bogu,

62

Tretja postava.

M.  Hvalimo Gospoda svojiga Boga.

Sl.  Zares, spodobi se, ino dolžnost je.

P r e d g 1 a s j e :

za čas od Božiča do ss. 3 Kraljov, Svečnico,
praznik Božjiga Telesa ino celo na nja osmino.

Res, spodobi se ino dolžnost je, prav je
ino dobro, de ti vselaj ino povsod hvalo dajamo,
sveti Gospod, vsegamogočni Oče, večni Bog! —
Ker je skoz skrivnost včlovečene Besede nova
luč tvoje svetlobe očem našiga duha zasvetila:
de ker vidno Boga spoznamo, smo skoz njega
k ljubezni tega, kar je nevidno, povzdignjeni.
—• Ino zavoljo tega z angeli ino arhangeli, s
troni ino gospostvi ino z vso trumo nebeških
vojsk pesem tvoje časti prepevamo, ter se brez
nehanja glasimo: Svet, svčt i. t. d.

Za praznik ss. 3 Kraljov ino celo osmino.

Res, spodobi se, ino dolžnost je, prav ino
dobro, de ti vselaj ino povsod hvalo dajamo,
sveti Gospod, vsegamogočni Oče, večni Bog!
— Ker, ko je tvoj Edinorojeni v bitji naše
vmerjočnosti med nas stopil, nas je z novo
lučjo svoje ne vmerjočnosti prenovil. — Ino
zavoljo tega z angeli ino arhangeli, s troni ino
gospostvi, ino z vso trumo nebeških vojsk pe¬
sem tvoje časti prepevamo, ter se brez nehanja
glasimo: Svčt, svčt i. t. d.

Za čas od Pepelnice do tihe Nedele.

Res, spodobi se, dolžnost je, prav ino do¬
bro, de ti vselaj ino povsod hvalo dajamo, sveti
Gospod vsegamogočni Oče, večni Bog! — Kateri

Od ljubezni.

s telesnim poštam pregrehe zatiraš, duha kviško
vzdigaš, nam moč deliš ino plačilo skoz Kri¬
stusa, našiga Gospoda. — Skoz kateriga tvoje
veličastvo angeli hvalijo, gospostva molijo, vla-
darstva v Strahi občudujejo; nebesa ino nebes
moči, ino sveti Serafini z združenim vpitjam
poveličujejo. S katerimi, prosimo, dodeli, de se
tudi naši glasi združijo, de te v ponižnosti Ča¬
stimo ino hvalimo ter rečemo: Svčt, svčt i. t. d.

Za čas od tihe Nedele do velikiga četertha.

Res, spodobi se, dolžnost je, prav ino do¬
bro, de ti vselej ino povsod hvalo dajamo, sveti
Gospod, vsegsmogočni Oče, večni Bog! — Ka¬
teri si zveličanje človeškiga rodu na lesu križa
opravil: de od koder je smert izšla, od toder
naj živlenje izraste; ino kateri je na lesu pre¬
magal, naj bo tudi na lesu premagan skoz
Kristusa, našiga Gospoda. — Skoz kateriga
tvoje veličastvo angeli hvalijo, gospostva mo¬
lijo, vladarstva v Strahi občudujejo; nebesa ino
nebes moči, ino sveti Serafini z združenim vpit¬
jam poveličujejo. S katerimi, prosimo, dodeli,
naj se tudi naši glasi združijo, de te v po¬
nižnosti častimo ino hvalimo, ter rečemo: Svčt
i. t. d.

Za čas od velike Sobote do Vnebohoda.

Res, spodobi se, dolžnost je, prav ino do¬
bro, — te, o Gospod, sicer vsak čas, sosebno
pa ta čas še z večo častjo poveličovati, ker je
naše velikonočno Jagne, Kristus, zaklano. Zakaj
on je pravo Jagne: ki grehe sveta odjemle;
kateri je našo smert s svojo smertjo končal ino
s svojim vstajenjam naše živlenje prenovil. —

64

Tretja postava.

Ino zavoljo tega z angeli ino arhangeli, s troni
ino gospostvi, ino z vso trumo nebeških vojsk,
pesem tvoje časti prepevamo, ter se brez ne¬
hanja glasimo: Svčt, svčt i. t. d.

Za čas od Vnebohoda do binkostne Sobote.

Rčs, spodobi se, dolžnost je, prav ino do¬
bro, de ti vselaj ino povsod hvalo dajamo, sveti
Gospod, vsegamogočni Oče, večni Bog! skoz
Kristusa nasiga Gospoda. — Kateri se je po
svojim vstajenji vsim svojim vučencam očitno
perkazal, ino je pred njih očmi bil vzdignjen
v nebesa, de bi nas svoje božje nature storil
deležne. — Ino zavoljo tega z angeli ino arhan¬
geli, s troni ino gospostvi, ino z vso trumo
nebeških vojsk pesem tvoje časti prepevamo, ter
se brez nehanja glasimo: Svčt, svčt i. t. d.

Za čas od binkostne Sobote do prihodne.

Rčs, spodobi se, dolžnost je, prav ino do¬
bro, de ti vselaj ino povsod hvalo dajamo,
sveti Gospod, vsegamogočni Oče, večni Bog!
skoz Kristusa našiga Gospoda. — Kateri, ko
se je čez vse nebesa vzdignil, ino sede na
tvoji desnici je obljubljeniga svetiga Duha da-
našni dan razlil nad tiste, katere je sprejel za
svoje otroke. Zavoljo tega vesolni svet puhtf
od veselja ino oveselen raduje. Pa tudi ne¬
beške moči ino angelske poglavarstva pesem
tvoje Časti pojejo, ter se brez nehanja glasijo
rekoč: Sv4t, svčt i. t. d.

Za praznik presvete Trojice ino vse nedele med
letam razen tistih , za katere je spredi  pred-

Od ljubezni.

65

glas j e odločeno, ino v katero ne pade kak
Marijen god, alj ss. apostelnov.

Res, spodobi se, dolžnost je, prav ino do¬
bro, de ti vselaj ino povsod hvalo dajamo,
sveti Gospod, vsegamogočni Ode, večni Bog!
— Kateri si s svojim edinorojenim Sinam ino
svetim Duham edini Bog, edini Gospod: ne v
edinosti ene same osebe (peršone) temuč v Tro¬
jici eniga bitja. Kar namreč od tvoje časti po
tvojim razodenji verjemo, to od tvojiga Sina,
to od svetiga Duha brez vsega razločka mislimo:
de se v spoznanji praviga ino večniga Božan¬
stva v osebah razločnost, v bitji edinost ino v
časti enakost ima častiti. — Ki jo hvalijo an¬
geli ino arhangeli, Kerubi ino Serafi, ki ne
jenjajo vsaki dan klicati z enim glasam, rekoč:
Svčt, svčt i. t. d.

Za praznike prečiste Marije Device , njih osmine
ino vse Marijne godove.

Res, spodobi se, dolžnost je, prav ino do¬
bro, de ti vselaj ino povsod hvalo dajamo, sveti
Gospod, vsegamogočni Oče, večni Bog! — Ino
de te (ob oznanenji , objiskanji, vnebovzetji,
češenji i. t. d.  svete Marije vselaj device) zdru¬
ženi hvalimo, častimo ino poveličujemo. Ka¬
tera je tvojiga Edinorojeniga skoz obsenčenje
svetiga Duha spočela, ino je v časti devištva
večno svetlost svetu podelila, Jezusa Kristusa
Gospoda našiga. — Skoz kateriga tvoje veli¬
častvo angeli hvalijo; gospostva molijo, vladar-
stva v strahi občudujejo, nebesa ino nebes moči
ino sveti Serafini z združenim vpitjam poveli¬
čujejo. S katerimi, prosimo, dodeli, de se

66

Tretja postava.

tudi naši glasi združijo, de te v ponižnosti ča¬
stimo ino hvalimo, ter rečemo: Sv4t, svčt i. t. d.

Za praznike ino godove ss. apostelnov ino njih
osmine, razen s. Janeza.

Res, spodobi se, dolžnost je, prav ino do¬
bro, — te o Gospod! ponižno prositi, de ti,
večni Pastir! svoje čede ne zapustiš, temuč jo
skoz svoje svete apostelne vedno varješ ino
ohraniš. De bo po tistih vladarjih vižana, ka¬
tere si ji postavil za namestnike svojiga opra¬
vila ino naprejpostavlene pastirje. — Ino za¬
voljo tega z angeli ino arhangeli, s troni ino
gospostvi, ino z vso trumo nebeških vojsk pe¬
sem tvoje časti prepevamo, ter se brez nehanja
glasimo: Svčt, sv4t i. t. d.

Za vse delavnike razen tistih , za katere je že
spredej predglasje postavljeno, tudi per černih
mašah.

Res, spodobi se, dolžnost je, prav ino do¬
bro, de ti vselaj ino povsod hvalo dajamo, sveti
Gospod, vsegamogočni Oče, večni Bog! skoz
Kristusa Gospoda našiga. Skoz kateriga tvoje
veličastvo angeli hvalijo, gospostva molijo, vla-
darstva v strahi občudujejo nebesa ino nebes
moči ino sveti Serafini z združenim petjam po¬
veličujejo. S katerimi, prosimo, dodeli, de se
tudi naši glasi združijo, de te v ponižnosti ča¬
stimo ino hvalimo, ter rečemo: Sv4t, svčt i. t. d.

Po predglasji molijo, med tžm, de služavnik zvoni:

Sv6t, svčt, svčt si Gospod, Bog Sabaot!
Nebesa ino zemla so polne tvoje časti. Hosana

Od ljubezni.

67

po višavah! Cešen bodi, ki pride v imeni Go¬
spoda. Hosana po višavah!

Po Sanktusu.

Ponižno te tedaj prosimo, predobrotlivi
Oče, skoz Jezusa Kristusa tvojiga Sina, Go¬
spoda našiga, de dopadlivo sprejmeš, ino po¬
svetiš te ponudbe, te darove, te prečiste, svete
daritve, katere ti darujemo zlasti za tvojo sveto
katolško cerkuv, de ji mir daš, jo varješ, v
edinosti ohraniš, ino vladaš po vsem sveti: pa
tudi za tvojiga služavnika, našiga papeža I. ino
našiga škofa I. ino našiga cesarja I. ino za vse,
kateri se prave katolške, apostolske vere deržijo.

Spomin za žive.

Spomni se, o Gospod! svojih služavnikov
ino služavnic I. I.ino vsih pričejočih, ka¬

terih vero poznaš ino pobožnost vidiš; za ka¬
tere ti darujemo, alj kateri ti darujejo ta hvalni
dar za se ino za vse svoje: za odrešenje svojih duš,
za doseči zveličanje ino varnost: ino ti pošiljajo
svoježelje,tebivečnimu,živimu ino pravimuBogu.

Darujemo ti ga sklenjeni z vso družbo iz-
volenih ino njih spomin obhajajoči, sosebno
častite vselaj Device Marije, matere Boga ino
Gospoda našiga Jezusa Kristusa: pa tudi tvo¬
jih apostelnov ino marternikov, Petra ino Pavla,
Andreja, Jakoba, Janeza, Tomaža, Jakoba,
Filipa, Jerneja, Matevža, Simona ino Tadeja,
Lina, Kleta, Klemena, Ksista, Kornelja, Cipri-
jana, Lorenca, Krizogona, Janeza ino Pavla,
Kozma ino Damijana ino vsih tvojih svetni¬
kov; daj nam po njih zasluženji ino prošnjah,
de bomo v zavetji tvoje pomoči per vsih rečeh
obvarvani. Skoz Kristusa Gospoda našiga. Amen.

68

Tretja postava.

Ko deržijo roke nad keliham:

Prosimo te tedaj, o Gospod! sprejmi po¬
tolažen ta dar svojih služavnikov ino cele svoje
družine, ino vravnaj naše dni v svojim miru,
reši nas večniga pogublenja, ino stori, de bomo
čedi tvojih izvolenib peršteti. Skoz Kristusa
Gospoda našiga. Amen.

Daj, te prosimo, o Bog! de bo ta dar ves
posvečen, sprejet, poterjen, resničen ino prijeten,
de nam bo spremenjen v telo ino kri tvojiga pre-
ljubiga Sina, Gospoda našiga Jezusa Kristusa.

Kateri je dan pred svojim terplenjam vzel
kruh v svoje svete ino častite roke, ino je vzdig¬
nil oči proti nebesam, k tebi, svojimu vsegamo-
gočnimu Očetu, te zahvalil, ga posvetil, razlomil
ino dal svojim vučencam rekoč: Vzemite ino
jejte vsi od tega: Zakaj to je moje Telo.

Mašnik perpognejo kolena pred svetim resnim Telesam Jezusa
Kristusa, ino ga povzdignejo; potem rečejo:

Ravno tako je vzel po večerji tudi ta pre¬
čudni kelih v svoje svete ino častite roke, te
zopet zahvalil, ga posvetil ino dal svojim vu¬
čencam rekoč: Vzemite ino pijte vsi iz njega,
zakaj ta je kelih moje kervi, nove ino večne
zaveze, (skrivnost vere) katera bo za vas ino
njih veliko prelita k odpušanju grehov. Koli-
korkrat bote to storili, storite k mojimu spominu.

Masnik perpognejo kolena pred sveto kervjo Jezusa Kristusa, jo
povzdignejo, ino potem rečejo:

Po tem povelji tedaj obhajamo, o Gospod!
mi tvoji služavniki: ino tudi tvoja sveta družina
spomin svetiga terplenja, od smerti vstajenja ino
častitiga vnebohoda ravno tega Kristusa, Sina
tvojiga, Gospoda našiga, ino darujemo tvojimu

Od ljubezni.

69

prečudnimu veličastvu od tvojih darov ta čisti
dar, ta sveti dar, ta brezmadežni dar, sveti kruh
večniga živlenja ino kelih večniga zveličanja.

Poglej tedaj na te darf s potolaženim ino
milostlivim obličjam, ino jih sprejmi, kakor si
sprejel darf svojiga hlapca, pravičniga Abelna,
ino darituv našiga očeta Abrahama, ino sveto,
brezmadežno darituv, katero ti je daroval tvoj
veliki duhoven Melhizedek.

Ponižno te prosimo, vsegamogočni Bog!
reci pernesti te darf po rokah svojiga svetiga
angela na tvoj visoki altar pred tvoje božje
veličastvo, de bomo vsi, kar nas bo deležnih
tega altarja, ino zavžilo presveto telo ino pre¬
sveto kri tvojiga Sina, napolnjeni z vso ne¬
beško dobroto ino gnado. Skoz ravno tega
Kristusa Gospoda našiga. Amen.

Spomin za mertve.

Spomni se tudi, o Gospod! svojih služavni-
kov ino služavnic I. I.... kateri so pred nami
iz sveta šli z znamnjam včre, ino spijo v miru.

Prosimo te, o Gospod! de te, ino vse,
kateri v Kristusu počivajo, deneš v kraj hladu,
luči ino miru. Skoz ravno tega Kristusa Go¬
spoda našiga. Amen.

MaŠnik vdarijo na persa, ino molijo:

Tudi nam grešnikam, svojim služavnikam,
ki v tvoje veliko vsmilenje zavupamo, daj delež
ino družijo s tvojimi V svetimi apostelni ino mar-
terniki: z Janezam, Stefanam, Matijam, Barna¬
bam, Ignacjam, Alexandram, Marcelinam, Pe¬
tram, z Felicito, Perpetuo, Agato, Ličijo, Nežo,
Cecilijo, Anastazijo ino z vsemi tvojimi svetniki.
Daj nam, prosimo, ne po našim zasluženji, am-

70

Tretja postava.

pak po svojim vsmilenji v njih družbo priti.
Skoz Kristusa, Gospoda našiga: skoz kateriga
ti, o Gospod! vselaj vse te dobrote stvariš, po¬
svetiš, oživiš, žegnaš ino nam deliš. Skoz nje¬
ga, z njim ino v njem se tebi, Bogu Očetu
vsegamogočnimu v edinosti svetiga Duha daje
vsa čast ino hvala —

([povzdignejo glas, ino režejo:)

M.  Od vekomaj do vekomaj.

Sl.  Amen.

M.  Molimo! Z zapovedjo Zveličarja opominjani
ino z njegovim božjim naukam podvučeni,
si vupamo reči: Oče naš, kateri si v ne¬
besih i. t. d.

Reši nas, prosimo, o Gospod! od vsih zle-
gov, pretečenih, zdajnih ino prihodnih, ino na
prošnjo svete ino častite vselaj device ino božje
matere Marije, svojih svetih apostelnov Petra
ino Pavla, Andreja ino vsih svetnikov daj vsmi-
leno mir v naših dndh; de bomo s pomočjo
tvoje milosti podpirani, vselaj brez greha ino
vse zmote obvarvani. Skoz ravno tega Jezusa
Kristusa tvojiga Sina, kateri s tabo živi ino
kraljuje v edinosti svetiga Duha, Bog od ve¬
komaj do vekomaj.

Sl.  Amen.

M.  Mir Gospodov bodi vedno z vami.

Sl.  Ino s tvojim  duham.

Zdaj denejo kosec sv. Hostje v kelih ino režejo:

Ta zmes ino posvečba telesa ino kervi
našiga Gospoda Jezusa Kristusa, nam bodi, ki
jo prejmemo, v večno živlenje. Amen.

Jagne božje, katero grehe sveta odjemleš,
vsmili se nas.

Od ljubezni.

71

Jagne i. t. d.

Gospod Jezus Kristus! kateri si rekel svo¬
jim apostelnam: Mir vam zapustim, svoj mir
vam dam: ne glej na moje grehe, ampak na
vero svoje cerkve, ino daj ji po svoji volji mir
ino edinost, kateri živiš ino kraljuješ, Bog od
vekomaj do vekomaj. Amen.

Gospod Jezus Kristus, Sin živiga Boga!
kateri si po volji svojiga Očeta s pripomočjo
svetiga Duha skoz svojo smert sv6t oživel:
reši me skoz leto svojo presveto telo ino kri
vsih mojih grehov ino od vsega hudiga: ino
stori, de se vselej tvojih zapoved deržim, ino
ne dopusti, de bi se kedaj od tebe ločil. Ka¬
teri živiš ino kraljuješ z ravno tem Bogam
Očetam ino svetim Duham, Bog od vekomaj
do vekomaj. Amen.

0 Gospod Jesjus Kristus! zavžitje tvojiga
telesa, kateriga se jaz nevredni Človek per-
derznem prejeti, mi ne bodi k sodbi ino po-
gublenju; ampak naj mi bo po tvoji dobroti
bramba ino zdravje duše ino telesa. Kateri
živiš ino kraljuješ z Bogam Očetam, v edino¬
sti svetiga Duha, Bog od vekomaj do vekomaj.
Amen.

Sv. Obhajanje.

Kruh nebeški bom piejel, ino klical v im£
Gospoda.

0 Gospod, nisim vreden, de greš pod
mojo streho i. t. d.

Telo Gospoda našiga Jezusa Kristusa
ohrani mojo dušo u večno živlenje. Amen.

Po zavžitji presvetiga reaniga Telesa.

Kaj bom povernil Gospodu za vse, karmi

72

Tretja postava.

je dal? Kelih zveličanja bom vzel ino klical v
ime Gospoda. Klical bom v njega ino ga hva¬
lil, ino v zavetji bom pred svojimi sovražniki.

Kri Gospoda našiga Jezusa Kristusa ohrani
mojo dušo u večno živlenje.

Po svetim Obhajanji.

Kar smo z vustmi prejeli, o Gospod! naj
nam bo s Čistim sercam zavžito, ino ta časni
dar nam bodi večno zdravilo.

Tvoje Telo, o Gospod! kateriga sim zavžil,
ino tvoja kri, katero sim pil, se naj z mojim
sercam sklene, ino daj, de nobeden grešni ma¬
dež v meni ne ostane; ker sim pokrepčan s
čistimi ino svetimi skrivnostmi. Kateri živiš ino
kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen.

Mašnik grej o na levo stran, ino berejo ii  mašnih bukvi nekatere
besede, postavim:

Hvalimo Boga nebeškiga, ino vpričo vsih
živih stvari mu dajajmo čast, ker je storil nad
nami svoje usmilenje.

M.  Gospod z vami.

Sl.  Ino s tvojim  duham.

Potem molijo eno alj vež molitvi, kakor dan pernese, postavim:

Mclimo.

Naj nam bo k pridu telesa ino duše, o
Gospod naš Bog! tega presvetiga Zakramenta
zavžitje ino očitno počešenje večne svete Tro¬
jice, ino njeniga nerazločliviga edinstva. Skoz
Gospoda našiga i t. d.

Sl.  Amen.

M.  Gospod z vami.

Sl.  Ino s tvojim  duham.

M.  Jidite, menila je maša alj  Hvalimo Botra.
Sl.  Hvala Bogu.

Od ljubezni.

73

Mašnik v sredi perklonjeni molijo:

Naj ti dopade, o sveta Trojica! opravilo
moje službe, ino daj, de bo darituv, katero
sim jaz nevredni Človek pred očmi tvojiga ve¬
ličastva daroval, tebi prijetna, meni pa, ino
vsim, za katere sim jo opravil, po tvojim vsmi-
ljenji, k zveličanju. Skoz Kristusa Gospoda
našiga. Amen.

v  Mašnik žegnajo ljudstvo rekoč:

Zegnaj vas vsegamogočni Bog f Oče ino
f Sin ino f sveti Duh.

Sl.  Amen.

Zdaj stopijo na desno stran, ino rečejo:

M.  Gospod bodi z vami.

Sl.  Ino s tvojim  duham.

Potem berejo, ako niso bukve zopet prenesene:

Evangeli sv. Janeza.

1 , 1 — 14 .

V začetki je bila Beseda, ino Beseda je
bila per Bogu, ino Bog je bila Beseda. Ta
je bila v začetki per Bogu. Vse je bilo skoz
njo storjeno, ino brez nje ni bilo nič storjeno,
kar je bilo storjeno. V njej je bilo živlenje,
ino živlenje je bilo luč ljudi. Ino luč v temi
sveti, ino tema jo ni zapopadla. Bil je človek
od Boga poslan, katerimu je bilo im6 Janez.
Ta je prišel v pričovanje, de bi pričoval od
luči, de bi vsi vervali skoz njega. On ni bil luč,
temuč de bi pričoval od luči. Taje bila prava luč,
katera razsveti vsakiga človeka, kateri na ta
svet pride. Na sveti je bil, ino svet je skoz
njega storjen, ino svet ga ni spoznal. V svojo
lastino je prišel, ino njegovi ga niso sprijeli. Kolj-
kor pa jih ga je sprijelo, jim je dal oblast, de so
božji otroci, tem, kateri verjejo v njegovo imč;

74

Tretja postava.

kateri niso iz kervi, ne iz volje mesa ne iz
volje moža, ampak iz Boga rojeni. INO BE¬
SEDA JE MESO POSTALA, ino je med nami
prebivala, ino vidili smo njegovo čast, čast
kakor Edinorojeniga od Očeta, polniga gnade
ino resnice.

Druga® pa od nedelo alj tekočiga delavnika. H koncu reče

Sl.  Hvala Bogu.

2. Od pridig.

306. Kaj še sliši k službi božji ?

Pridiga, poslušanje božje besede, sliši tudi
k službi božji.

307. Zakaj je dolžnost, pridige poslušati?

Dolžnost je, pridige poslušati: 1. Ker se
v pridigah božja beseda oznanuje ino razlaga.
2. Ker narmanjši del ljudi resnice svete vere
razločno ino natenčno ve, ker jih veliko v
mladosti ne posluša dosti dolgo ino dosti pazno
keršanskiga podvučenja, v katerim se resnice
vere, ino zaderžanja do Čistiga razkladajo.

308. Zakaj je tudi dobro podvučenim potreba pridige poslušati?

Tudi dobro podvučenim je potreba pridige
poslušati: 1. Ker radi pozabimo, kar smo od
vere vedili. 2. Ker radi to opustimo, kar smo
storiti dolžni, ako nas kdo k temu ne opomina
ino oserči.

309. Kaj mu je storiti, kdor iz  pridig dušni dobiček imeti hoče?

Kdor iz pridig dušni dobiček imeti hoče,
mora 1. brez raztresnosti ino z veliko paznostjo
poslušati. 2. Kar je rečeno, mora na se, ne
na druge obračati. 3. Poslednič mora resnično
voljo imeti, ino si perzadevati, de navuke prid-
garja izpolnuje.

Od ljubezni.

75

3. Od popoldanske službe božje.

310. V čem obstoji popoldanska služba božja?

Popoldanska služba božja obstoji sosebno
u večernicah, ino po razločnosti cerkuv tudi
v drugih svetih opravilih, kakor pridgih, ker-
šanskim navuki, svetim rožnim kranoi, v lita¬
nijah ino svetim žegni.

311. Kaj je sveti rožni krane?

Sveti rožni kranc je molituv, v katolški
cerkvi vpeljana, katera iz apostolske vere ino
odločeniga števila Očenašov ino Češenih Marij
obstoji.

312. Zakaj je sv. rožni kranc v katolški cerkvi vpeljan ?

Sveti rožni kranc je v katolški cerkvi zato
vpeljan, de bi se verni večkrat na skrivnost
včlovečenja, terplenja ino vstajenja Jezusa Kri¬
stusa spomnili. Te skrivnosti so v apostolski
veri zapopadene, ino se v svetim rožnim krancu
še tudi velikokrat posebej izgovorijo. Sveti rožni
kranc je tudi k počešenju prečiste Device Ma¬
rije vpeljan.

V s t a v i k.

Viža, sv. rožni kranc moliti.

Veseli del.

1. Kateri nam oživi pravo vero.

2. Kateri nam da terdno vupanje.

3. Kateri nam vužge perserčno ljubezen.

1. Kateriga si Devica spočela.

2. Kateriga si v objiskovanji Elizabete
nosila.

3. Kateriga si Devica rodila.

4. Kateriga si Devica v tempelni darovala.

5. Kateriga si Devica v tempelni najšla.

76

Tretja postava.

Žalostni del.

1. Kateri nam poterdi spomin.

2. Kateri nam razsveti pamet.

3. Kateri nam omehči voljo.

1. Kateri je za nas kervav put putil.

2. Kateri je za nas gajžlan bil.

3. Kateri je za nas s ternjam kronan bil.

4. Kateri je za nas težek križ nesel.

5. Kateri je za nas križan bil.

Častiti del.

1. Kateri viža naše misli.

2. Kateri viža naše besede.

3. Kateri viža naše djanja.

1. Kateri je častit od smerti vstal.

2. Kateri je častit v nebesa šel.

3. Kateri je nam sv. Duha poslal.

4. Kateri je tebe Devica v nebesa vzel.

5. Kateri je tebe Devica v nebesih kronal.

§. 2. Od treh poslednih cerkvenih zapoved.

313. Kako se glasi tretja  cerkvena zapoved?

Tretja  cerkvena zapoved se tako glasi:

Posti se zapovedane postne dni, namreč, štir-
desetdanski pdst, kvaterne ino druge zapovedane
pdstne dni; zderži se tudi ob petkih ino sobotah
mesenih jedi.

314. Kaj zapove tretja cerkvena zapoved?

Tretja cerkvena zapoved zapove, se zder-
žati o petkih ino sabotah mesenih jedi, druge
zapovedane postne dni pa tudi vsih mlečnih
ino jajčnih jedi, ako jih ne perpusti vživati
velavna ino splošna navada, kakoršna je per
nas ino po nemških deželah.

Od ljubezni. 77

315. Ali se tretja cerkvena zapoved zavsem dopolni, ako se o
zapovedanih postnih dnžh jedi zderžimo?

Tretjo cerkveno zapoved zavsem dopol¬
niti, si moramo o postnih dnčh tudi v jedi
pertergovati, kar v tem obstoji, de se le enkrat
na dan nasitimo.

316. Je vsak zavezan, se o petkih ino sabotah kakor tudi dru¬
gih zapovedanih postnih dneh mesenih jedi zderžati?

Vsak, kateri nima pravičniga dovolenja,
je zavezan, o petkih ino sabotah, kakor tudi
drugih zapovedanih postnih dnčh se mesenih
jedi zderžati.

317. Kateri niso zavezani, si v zapovedanih postnih dneh v jedi

pertergovati?

Otroci, ino taki ljudje, kateri se brez ve¬
likega poškodovanja svojiga zdravja postiti ne
morejo, niso zavezani, si o zapovedanih postnih
dnžh v jedi pertergovati.

318. Je tisti, kateri ima perpusenje, mesene jedi vživati, o post¬

nih dn£h odvezan od dolžnosti, si v jedi pertergovati?

Tisti, kateri ima perpusenje, mesene jedi
vživati, ni odvezan od dolžnosti, si o zapove¬
danih postnih dnčh v jedi pertergovati, ker se
perpusenje, mesene jedi vživati, od perpušenja,
si ne pertergovati, razloči.

319. Česa se se moramo o pSstnih dneh zderžati?

O postnih dnčh se moramo po volji cer¬
kve tudi vsega šumečiga veselja zderžati, zakaj
pbstni dnevi so dnevi pokore.

320. Kako se glasi žeterta  cerkvena zapoved?

v

Ceterta  cerkvena zapoved se tako glasi:

Spovej se svojih grehov postavlenimu spoved¬
niku k manj Umu vsaj enkrat v leti, ino o ve¬
likonočnim časi prejmi sveto resno Telo.

78

Četerta postava.

321. Kaj zapove četerta cerkvena zapoved?

Ceterta cerkvena zapoved zapove spoved
vsako leto nar manj enkrat, ino tudi sveto ob¬
hajilo o velikonočnim časi.

322. Kako se glasi peta  cerkvena zapoved?

Peta  cerkvena zapoved se tako glasi: Ne
obhajaj ženitve o prepovedanih časih.

323. Kaj je v peti cerkveni zapovedi prepovedano?

V peti cerkveni zapovedi je prepovedano,
od perve adventne nedele do praznika svetih
treh kraljev, ino od pepelnične srede do bele
nedele ženitve obhajati.

324. Zakaj je prepovedano, o tih časih ženitve obhajati?

Ženitve obhajati je o tih časih prepove¬
dano , de bi te čase s pobožnostjo ino s spo¬
kornimi deli dopernašali, ino skrivnosti, katere
nam cerkuv tačas pred oči postavlja, brez raz-
tresenja premišlovali, od česar ženitninsko ve¬
selje, kakor je sploh v navadi, nazaj vleče.

Četerta postava*

Od svetih Zakramentov.

I. Razdelek.

Od svetih Zakramentov sploh.

325. Kaj je Zakrament?

Zakrament je vidno znamnje nevidne gnade,
postavleno od Kristusa Gospoda k našimu po¬
svečenju.

326. Zakaj se pravi Zakramentam, de so vidne  znamnja?

Zakramentam se pravi, de so vidne znam-

Od svetih Zakramentov.

79

nja, ker je per vsakim Zakramenti kaj takšniga,
kar se vidi, alj občuti; tako se vidi per svetim
kersti voda.

327. Zakaj se pravi Zakramentam, de so znamnja?

Svetim Zakramentam se pravi de so znam¬
nja, ker po naredbi Kristusovi skoz zvunajne
reči kažejo znotrajno posvečenje, kateriga delijo.

328. Kako nas sveti Zakramenti posvetujejo ?

Sveti Zakramenti nas posvečujejo, ker nam
eni z noviga alj navadno posvečujočo gnado
ino opravičenje podelijo, eni pa to gnado v
nas pomnožijo.

329. V katerih Zakramentih se nam navadno posvečujoča gnada

ino opravičenje podeli?

Posvečujoča gnada božja ino opravičenje
se nam navadno podeli skoz Zakramente kersta
ino pokore.

330. Kako pravimo Zakramentama kersta ino pokore zavoljo tega,

ker nam posvečujočo gnado navadno podelita?

Ker nam Zakramenta kersta ino pokore
posvečujočo gnado navadno podelita, jima pra¬
vimo, de sta Zakramenta mertvib; zakaj ona¬
dva obudita grešnika, kateri je na duši mertev,
k večnimu živlenju.

331. Kako se pravi Zakramentam, skoz katere se posvečujoča
gnada božja v nas pomnoži?

Zakramentam, skoz katere se posvečujoča
gnada v nas pomnoži, se pravi, de so Zakra¬
menti živih.

332. Zakaj se pravi tem Zakramentam, de so Zakramenti živih?

Reče se jim, de so Zakramenti živih, ker
tisti, kijih prejmejo, posvečujočo gnado, v kateri
duhovsko živlenje duše obstoji, že imeti morajo.

80 Ceterta postava.

333. Kateri so Zakramenti živih?

Zakramenti živih so: Firma, Zakrament
altarja, posledne olje, mašnikovo posvečenje,
zakon.

334. Kaj je Se od Zakramentov zapomniti?

Od Zakramentov je še zapomniti:

1. De vsaki Zakrament tudi svojo lastno
gnado podeli.

2. De Zakramenti kersta, firme in mašni-
koviga posvečenja duši neizbrislivo znamnje
vtisnejo; zavoljo tega znamnja ne more kristjan
takšniga Zakramenta več ko enkrat veljavno
ino brez smertniga greha prejeti.

335. Od kod imajo Zakramenti svojo mož?

Zakramenti imajo svojo moč od svojiga
Začetnika Jezusa Kristusa.

336. Koliko je Zakramentov, ino kateri so?

Zakramentov je sedem, ino so leti: 1. Sveti
kerst. 2. Sv. firma. 3. Sv. resno Telo. 4. Sv.
pokora. 5. Sv. posledno olje. 6. Mašnikovo
posvečenje. 7. Sv. zakon.

II. Razdelek.

Od svetih Zakramentov posebej.

§. 1. Od Zakramenta svetiga kersta.

337. Kaj je sveti kerst?

Sveti kerst je pervi ino narpotrebniši Za¬
krament, v katerim je človek skoz vodo ino
besedo božjo od poerbaniga greha ino od vsih
drugih storjenih grehov, če jih je kaj pred ker-
stam storil, očišen, ino v Kristusu kakor nova
stvar za večno živlenje prerojen ino posvečen.

Od svetih Zakramentov.

81

338. Zakaj se pravi svetimu kerstu, de je pervi Zakrament?

Svetimu kerstu se pravi, de je pervi Za¬
krament, ker mora človek poprej keršen biti,
kakor kak drugi Zakrament prejeti zamore.

339. Zakaj se pravi svetimn kerstu, de je narpotrebnisi Zakrament?

Svetimu kerstu se pravi, de je narpotreb-
niši Zakrament, ker brez kersta ne more nihčer
zveličan biti, celo otrok ne.

340. Kaj podeli sveti kerst?

Sveti kerst podeli:

1. Odpušanje poerbaniga greha ino vsih
pred kerstam storjenih grehov, tudi vseh večnih
ino časnih štrafeng.

2. Se podeli per njem naši duši božja gna-
da, po kateri smo upravičeni, ino božji otroci,
ter erbi večniga zveličanja postanemo.

3. Tisti, ki sveti kerst prejmejo, pridejo
v cerkuv, ino postanejo nje vudi.

4. Se vtisne duši neizbrislivo znamnje; za¬
torej se tudi sveti kerst ne more več ko enkrat
veljavno ino brez smertniga greha prejeti.

341. Kako zamorejo odrašeni zveličani biti, kateri nimajo per-
ložnosti svetiga kersta prejeti?

Odrašeni, kateri nimajo perložnosti, svetiga
kersta prejeti, zamorejo zveličani biti: 1. skoz
kerst želj 6, 2. skoz kerst ker vi.

342. V čem obstoji kerst želje?

Kerst želje obstoji u velikim poželenji, Za¬
krament svetiga kersta, ko bi bilo mogoče, pre¬
jeti; mora se pa zraven te želje popolnama lju¬
bezen do Boga ino resnična grivenga nad stor¬
jenimi grehi obuditi.

343. V čem obstoji kerst kervi?

Kerst kervi obstoji u tem, ako nekeršen

človek, kader Zakrament svetiga kersta želi,

6

82

Četerta postava.

pa ne more prejeti, svojo kri ino živlenje za
Boga ino vero da.

344. Kdo sm4 kerševati?

V sili sme vsak človek kerstiti; zvunaj sile
imajo pa le škofi ino fajmoštri pravico kerše¬
vati; z njih perpušenjem pa smčjo tudi drugi
mašniki ino dijakoni kerstiti.

345. Kaj mora storiti, kdor kersti?

Kdor kersti mora: 1. misel imeti, tako ker¬
stiti, kakor je Jezus Kristus zapovedal. 2. Mora
Človeka, kateriga keršuje, z naturno vodo obliti.
3. Mora med oblivanjem te besede govoriti: Jaz
te kerstim v imeni Očeta, ino Sina, ino svetiga
Duha.

346. Kaj mora odrašen človek storiti, ako hoče keršen biti?

Odrašen, kateri hoče keršen biti, mora:

1. Narpotrebniši resnice svete vdre znati,
ino te resnice vervati.

2. Mora želje imeti, vud cerkve Jezusa
Kristusa biti.

3. Svoje grehe obžalovati.

4. Naprejvzetje imeti, ino na ravnost ob¬
ljubiti, de hoče do konca svojiga živlenja ker-
šansko živeti.

347. Kaj obljubijo botri namesti otrdk?

B6tri obljubijo namesti otrok, katere iz ker-
sta vzdignejo, vse dopolniti, k čemur kerst veže.

348. Ali je dolžnost, obljube botrov deržati?

Dolžnost je, obljube bčtrov deržati; spodobi
se tudi, obljubo, katera je bila per kersti stor¬
jena, večkrat ponoviti.

349. Kako se zamore kerstna obljuba ponoviti?

Kerstna obljuba se zamore tako obuditi:

Verjem v Boga , Očeta, Bina ino svetiga

Od svetih Zakramentov.

83

Duha. Verjem v Jezusa Kristusa, edinoroje-
niga Sina božjiga , kateri je Bog ino človek
skupej; kateri je človeštvo s svojim terplenjam
ino smertjo odrešil. Verjem vse, kar je Bog
razodel, kar je vučil Jezus ino njegovi apo-
stelni, in kar sveta katolška cerkuv, kakor ka¬
tere vud želim živeti ino vmreti, vervati za¬
poveduje. Odpovem se iz celiga serca hudiču,
njegovima napuhu, ino njegovima djanju. Od¬
povem se tudi v sim greham, nečimernosti , ino
vsim zapelivim naukam svetd. Imam naprej-
vzetje keršansko živeti. Bog me poterdi v mojim
naprejvzetji skoz svojo vsegamogočno gnado.
Amen.

350. Kedaj se spodobi, de Slovet per kersti storjeno obljubo ponovi?

Spodobi se, de človek per kersti storjeno
obljubo ponovi:

1. Kakor hitro k pameti pride.

2. Pred sveto firmo.

3. Dan svojiga rojstva.

4. Večkrat v svojim živlenji, sosebno pred
sveto spovedjo ino obhajilam.

351. K čemu so kerstni bOtri zavezam?

Kerstni botri so zavezani, tiste, katere iz
kersta vzdignejo, ako jim stariši vmerjejo, alj
svojo dolžnost zanemarijo, v keršanski veri
dobro podvučiti.

§. 2. Od Zakramenta sv. firme.

352. Kaj je sv. firma?

Sveta firma je Zakrament, v katerim je
keršen človek skoz sveto krizmo ino besedo
božjo od svetiga Duha v gnadi poterjen, de
svojo vero stanovitno spozna, ino po tisti živi,

84

Četerta postava.

353. Kaj podeli sveta firma?

Sveta firma pomnoži posvečujočo gnado
božjo, ino da sosebno gnado, de keršeni človek
svojo vero stanovitno spozna in po njej živi;
vtisne tudi duši neizbrislivo znamnje, ino zato
tudi ne sme nibčer več ko enkrat firman biti.

354. Je sveta firma k zveličanju potrebna?

Sveta firma ni tako potrebna, de bi brez
nje ne bilo mogoče zveličanja doseči; zavoljo
njenih nastopkov pa se ne sme per tistih opu¬
stiti, kateri perložnost imajo, njo prejeti.

355. Kdo deli Zakrament sv. firme?

Navadno delijo le škofi Zakrament svete
firme.

356. Kakošna perprava je za prijetje sv. firme potrebna?

Sveto firmo vredno prejeti, morajo sosebno
odrašeni u včri, ino v tem, kar ta Zakrament
zadene, dobro podvučeni, ino v stani posveču¬
joče gnade biti; morajo se tudi z molitvijo ino
drugimi dobrimi deli k temu perpravljati.

357. Ali se tudi za firmo bOtri jemljejo?

Tudi za firmo se botri jemljejo.

§. 3. Od presvetiga Zakramenta altarja.

358. Kaj je presveti Zakrament altarja?

Presveti Zakrament altarja je narsvetejši
Zakrament, je pravo telo in prava kri našiga
Gospoda Jezusa Kristusa pod podobo kruha
ino vina.

359. Zakaj se pravi temu Zakramentu, de je narsvetejši?

Temu Zakramentu se pravi, de je nar¬
svetejši, ker ne posveti le kar človeka, kakor
vsi drugi Zakramenti, ampak tudi samiga Je-

Od svetih Zakramentov.

85

zusa Kristusa, začetnika vse svetosti, v sebi
zapopade.

360. Zakaj se mu pravi Zakrament altarja?

Pravi se mu Zakrament altarja, ker se na
altarji spremenenje zgodi, po katerim Jezus
Kristus pričejoč postane.

361. Kedaj se zgodi spremenenje?

Spremenenje se zgodi, kadar mašnik per
sveti maši čez kruh besede Kristusove: To je
moje telo, ino čez vino tudi besede Kristusove:
To je kelih moje ker vi, izgovorijo.

362. Kaj storijo te od mašnika izgovorjene besede?

Te od mašnika izgovorjene besede storijo
po vsegamogočni volji Kristusovi, de kruh ni
več kruh ampak telo; vino ne več vino, ampak
kri Jezusa Kristusa, vender pa ostanejo podobe
kruha ino vina nespremenjene.

363. Kaj zastopimo pod podobo kruha ino vina?

Pod podobo kruha ino vina zastopimo to,
kar odzvunaj na Zakramentu za naše občutke
ostane, namreč, vides, farba, slaj ino deh kruha
ino vina, kar vse nespremenjo ostane, desi
ravno pod to podobo ni več pričejoč kruh ino
vino, ampak pravo telo ino prava kri Jezusa
Kristusa.

364. Kako je prieejoče telo ino kri Jezusa Kristusa v Zakra¬
menti altarja?

Telo ino kri Jezusa Kristusa sta v Za¬
kramenti altarja tako pričejoča: 1. Pod podobo
kruha je pričejoče živo telo Jezusa Kristusa,
po tem takim tudi njegova kri ino njegova du¬
ša. 2. Pod podobo vina ni le samo kri priče¬
joča, ampak tudi telo Jezusa Kristusa: on je
pod vsako podobo, ino pod vsakim, tudi nar-

86 Četerta postava.

manjšim delam teh podob cel kakor Bog ino
človek pričejoč.

365. Kaj pride iz tega?

Iz tega pride: 1. De moramo Jezusa Kri¬
stusa v presvetim Zakramenti altarja moliti.
2. De tisti, kateri Zakrament altarja tudi le
pod eno podobo, alj tudi le en košček svete
hostje zavžije, Jezusa Kristusa celiga prejme,
to je, ne le njegovo telo, ampak tudi njegovo
kri. 3. De Jezus Kristus tako dolgo, dokler
podobe niso povžite, pod njimi zmiraj pričejoč
ostane.

366. Kedaj ino zakaj je Jezus Kristus Zakrament altarja vpostavil ?

Jezus Kristus je Zakrament altarja vpo-
stavil, ko je s svojimi vučenci velikonočno jagne
jedil; 1. V spomin svojiga terplenja ino svoje
smerti. 2. De bi dušam vernih hrano za večno
živlenje dal.

367. Ali smo dolžni Zakrament altarja prejemati?

Dolžni smo zakrament altarja prejemati,
ker je Jezus Kristus to na ravnost zapovedal,
ino ga tudi zato vpostavil, de bi nam hrano za
večno živlenje dal.

368. Kedaj je vsak kristjan dolžan, Zakrament altarja prejeti?

Vsak kristjan je po zapovedi cerkve dolžan
pod smertnim greham, vsaj o velikonočnim časi,
Zakrament altarja prejeti.

369. Je potreba tudi ob drugih časih ta presveti Zakrament prejeti?

Potreba je ta presveti Zakrament tudi v
smertni nevarnosti prejeti, ker je popotnica k
večnimu zveličanju; cerkuv tudi želi, de bi ga
njeni verni večkrat v leti prejeli, ker je duhovna
jed ino živež duše.

Od svetih Zakramentov.

87

370. V kakšni starosti morajo otroci Zakrament altarja prejeti?

Nihčer ne more starosti, v kateri morajo
otroci Zakrament altarja prejeti, bolj razsoditi,
kakor stariši ino spovedniki; oni zamorejo nar
ložej prejiskati ino spoznati, alj otroci permer-
jeno znanje ino potrebno perpravo imajo.

371. Katere gnade se dosežejo skoz vredno prejetje presvetiga
Zakramenta altarja?

Gnade, katere se skoz vredno prejetje pre¬
svetiga Zakramenta altarja dosežejo, so na-
sledne: 1. Posvečujoča gnada se s tem ne le
kar ohrani, ampak tudi pomnoži. 2. Kateri ga
vredno prejmejo, se z Jeznsam Kristusam ze¬
dinijo. 3. Se v njim odpustlivili grehov reši¬
mo. 4. Naša duša se pred prihodnimi zlegi
obvarje. 5. Hudo poželenje se v nas pomanjša
ino zatere. 6. Nam odpre vrate v večno živlenje.

372. Kdo deli vernim Zakrament altarja?

Mašniki delijo vernim Zakrament altarja;
ino so po postavi njega pravi delivci.

a) Od perprave za vredno zavžitje
tega Zakramenta.

373. Kaj je za vredno prejetje presvetiga Zakramenta potrebno?

Za vredno prejetje presvetiga Zakramenta
altarja je potreba prave ino dobre perprave.

374. Kolikošna je perprava za vredno prejetje tega Zakramenta ?

Perprava za vredno prejetje tega Zakra¬
menta je dvojna, ena zadene dušo, ena telo.

375. V čem obstoji perprava na duši?

Perprava na duši obstoji v Čistost včsti,
ino v pobožnosti serca.

376. Kaj se pravi čisto vest imčti?

88

Četerta postava.

Cisto vest imeti, se pravi, vsaj brez smert-
niga greha biti, to je, se v stani posvečujoče
gnade znajti.

377. Ali je velik greh, presveti Zakrament altarja v smertnim
grehi prejeti?

Kdor presveti Zakrament altarja prejme, de
še smertni greb nad sebo ima, za kateriga vč,
stori vnovič tako velik greb, de si svojo sodbo
ino svoje pogublenje j4, ino telesa ino kervi
Jezusa Kristusa kriv postane.

378. Kaj je storiti, ako se kdo pred prejetjam presvetiga Zakra¬

menta spomni, de ima kak smerten greh nad sebo?

Ako se kdo pred prejetjam presvetiga Za¬
kramenta altarja spomni, de ima kak smerten
grčh nad sebo, tako ga mora iz serca izgri-
vati, se ga resnično spovedati, ino sme še le
po odvezi od mašnika dobleni presveti Zakra¬
ment altarja prejeti.

379. V čem obstoji pobožnost serca?

Pobožnost serca obstoji: 1. V obudenju

vere, vupanja ino ljubezni. 2. V počešenji pre¬
svetiga rešniga Telesa. 3. V hvaležnim spo¬
mini na smert Jezusa Kristusa, v katere spo¬
min je ta Zakrament vpostavlen ino vživati za¬
povedan. 4. V ponižnosti ino obudbi drugih
keršanskih čednosti, posebno pa v ljubezni do
bližniga.

380. Kako se je potreba dan pred svetim obhajilam perpravljati?

Potreba se je vsaj večerko pred svetim
obhajilam z molitvijo, premišlovanjem, z bra-
njam svetih bukev ino z zderžanjam od vsega
posvetniga oveselenja, tudi spodobniga ino per-
pušeniga perpravljati.

381. Kako se je na trupli za vredno prejetje presvetiga rešniga
Telesa perpravlati?

Sveto rešno Telo vredno prejeti, mora člo-

Od svetih Zakramentov.

89

vek, če ni nevarno bolen: 1. Od dvanajste vure
pretečene noči teš biti. 2. Mora v spodobnim
oblačili priti, in z narvečo spodobnostjo ino
pobožnostjo k mizi Gospoda perstopiti.

b) Od tega, kar je per zavživanji pre-
svetiga rešniga Telesa potreba
storiti.

382. Kaj je storiti, kadar se pred obhajanjam Konfiteor moli?

Kadar se pred obhajanjam Konfiteor moli,
se mora še enkrat grivenga ino žalost zavoljo
svojih grehov obuditi.

383. Kako se je nositi, kadar mašnik ljudem sveto kostjo pokažejo?

Kadar mašnik ljudem sveto hostjo pokažejo,
jo moramo ponižno moliti, se na perse terkati,
ino reči: O Gospod nisim vredin, de greš pod
mojo streho, ampak reci le samo besedo ino
ozdravlena bo moja duša.

384. Kako se je nositi per prejemanji svete hostje?

Per prejemanji svete hostje se vusta spo¬
dobno odprejo, se položi jezik na spodno vust-

nico (se glava nekoliko povzdigne), S6  Vzame pred Se

beli pert, če je perpravlen, se sprejme spodobno

Sveta hostja, (vusta pa ne zaprejo, dokler je mašnik na
jezik ne položijo, ino svojih perstov od vust ne odtegnejo), Se

zavžije; pa se ne sme žvekati, alj dolgo u vu-
stah imeti.

385. Kaj je storiti, ako se po svetim obhajanji vino poda?

Ako se po svetim obhajanji vino poda, se
nekaj maliga vzame; vender se ne smč misliti,
kakor de bi to vino bilo kri našiga Gospoda,
alj de bi bilo potrebno, ga vzeti.

386. Kedaj se po obhajanji vino poda?

Po obhajanji se vino poda, de se sveta
hostja ložej zavžije, ino se nikjer u vustah ne

90

Četerta postara.

prime: ko bi se to pa vunder le pergodilo, se
mora sveta hostja z jezikam odločiti, ino si ne
s perstimi pomagati.

c) Od tega, kar je po svetim obhajanji
storiti.

387. Kaj je po svetim obhajanji storiti?

Po svetim obhajanji je dolžnost: 1. Jezusa
Kristusa zahvaliti za neskončno gnado, katero
nam je s tem skazal, de nas je vredne storil,
k nam priti. 2. Ga v ponižnosti moliti. 3. Se
njemu darovati. 4. Ga prositi, de bi hotel s
svojo gnado vedno per nas ostati. 5. Vero,
vupanje ino ljubezen obuditi, ino vse storjene
sklepe ponoviti. 6. Mu vse svoje dušne ino
telesne potrebe ino težave potožiti.

388. Kako se je dan svetiga obhajila nositi?

Dan svetiga obhajila smo sosebno dolžni:
1. Se postopanja izderžati, ino doma ves Čas
z opravlanjam dobrih del, z branjam svetih bu¬
kev, ino z zbranim duham dopernesti. 2. Cer-
kuv objiskati, ino se molitve s sosebno pobož¬
nostjo deržati. 3. Se posvetniga šuma, koljkor
je mogoče, izogibati.

§. 4. Od Zakramenta svete pokore.

Od tega, kar je pred vsem od tega
Zakramenta vediti potreba.

389. Kaj je Zakrament svete pokore?

Zakrament svete pokore je Zakrament, v
katerim zato postavlen mašnik na mesti Boga
grešniku po kersti storjene grehe odpusti, ako
se jih zgrivano ino čisto spove, ino tudi res¬
nično voljo ima, se poboljšati ino pravo pokoro
delati.

Od svetih Zakramentov.

91

390. Kdo je zato postavlen mašnik ?

Zato postavlen m a sni k je tisti, kateri je
od svojiga škofa za spovedanje odločen.

391. Kateri grehi se v Zakramenti pokore odpustijo?

Vsi grčhi, ko bi bili še tako veliki, se
zamorejo v Zakramenti pokore odpustiti.

392. Komu je ta Zakrament potreben?

Ta Zakrament je vsim potreben, kateri so
po svetim kersti smertno grešili.

393. Kaj zadobimo v Zakramenti pokore?

V Zakramenti pokore zadobimo: 1. Odpu-
šanje grehov. 2. Zbrisanje večnih štrafeng. 3.
Gnado božjo. 4. Mir vesti.

394. Kaj se pravi pravo pokoro delati?

Pravo pokoro delati, se pravi: se k Bogu
poverniti, od kateriga smo se z greham od-
vernili; se pravi: svoje grehe zaničevati, res¬
nično obžalovati, se jih spovedati, ino za nje
zadosti storiti.

395. Kaj je k Zakramentu pokore potrebno?

K Zakramentu pokore je naslednih pet
reči potrebnih: 1. Izprašovanje vesti. 2. gri-
venga. 3. terdno naprejvzetje. 4. čista spoved.
5. zadostenje.

a) Od izprašovanja vesti.

396. Kaj se pravi v6st izpraševati ?

Vest izprašovati se pravi pomisliti, kaj smo
grešili od zadne spovedi, alj pa od tistiga časa,
kar smo začeli greh spoznavati.

397. Kaj se mora per izprašovanji vesti narpoprej storiti ?

Per izprašovanji vesti se mora narpoprej
sveti Duh na pomoč poklicati, da nas razsveti,
ino nam da spoznati, kaj ino s čem smo grešili.

92

Ceterta postava.

398. Kaj je po tem storiti?

Po tem je treba pomisliti:

Sploh:

Ali smo grešili z mislami, z željami, z be¬
sedami, ali pa celo v djanji. Zraven se mora
tudi misliti na sorte ino število velikih grehov,
ino tudi na oko!šine, katere greh veČi storijo
alj ga pa spremenijo.

Po sameznim:

1. Ali smo se pregrešili zoper deset božjih,
alj pet cerkvenih zapoved.

2. Ali smo krivi eniga alj več lastnih alj
pa tudi ptujih grehov.

3. Ali smo opustili dela usmilenja svojimu
bližnimu skazovati, ali druge dobre dela, ka¬
tere smo bili storiti dolžni.

4. Ali smo dolžnosti svojiga stanu izpol¬
nili, alj jih nismo izpolnili.

399. Na kaj se mora per izprašovanji hudih misli ino želj gledati?

Per izprašovanji hudih misli je treba po¬
misliti, ali smo imeli nad njimi radovoljno do-
padejenje, ino per željah, alj smo v nje dovolili,
če se tudi djanje ni zgodilo.

400. Kako se per izprašovanji vesti števila smertnih grehov spomnimo?

Per izprašovanji vesti se števila smertnih
grehov spomnimo, ako pomislimo, ako smo greh
vsak dan, teden alj mesec storili; ino kolikor-
krat na dan, v tedni, v mesci.

401. Je per izprašovanji vesti velikiga perzadevanja potreba?

Per izprašovanji vesti je ravno toliko potre¬
ba, kakor per vsakim drugim imenitnim opravki.

402. Katerim je per izprašovanji vesti sosebno velikiga perzade¬
vanja potreba?

Tistim je per izprašovanji vesti sosebno ve¬
likiga perzadevanja potreba, katčri so se več-

Od svetih Zakramentov.

93

krat z majhnim premišlenjam alj slabo spove¬
dali ino tistim, kateri redkokedaj vest izprašujejo.

403. Kedaj je neskerbnost per izprašovanji vesti velik greh?

Neskerbnost per izprašovanji vesti je velik
greh ako se v nevarnost postavimo, kak velik
greh pozabiti; to se zgodi narrajši tistim, ka¬
teri večkrat smertno grešijo, pa se malokdaj
spovejo.

b) Od griverige.

404. Kaj je grivenga?

Grivenga je gnusenje nad greham kakor
nad narhujšim hudim, ino znotranja žalost za¬
voljo razžalenja božjiga, sklenjena s terdnim
naprejvzetjam, Boga nič več razžaliti.

405. Kakošna mora grivenga biti?

Grivenga mora biti: 1. znotrajna. 2. Cez-
naturna. 3. Cez vse. 4. Splošna.

406. Kedaj je grivenga znotrajna?

Grivenga je znotrajna, ako ni samo v vu-
stih, ampak tudi v serci; to je, ako grešnik ne
reče samo z besedo, de ga griva, ampak ako
je tudi v serci ginjen.

407. Kedaj je grivenga čeznaturna?

Grivenga je čeznaturna, ako grešnika gna-
da svetiga Duha ino čeznaturni nagibi k gri-
vengi obudijo.

408. Kedaj je pa samo naturna?

Samo naturna je, ako grešnik iz samih
naturnib nagibov greh obžaluje ino zaničuje, p.
ker je v časno nesrečo, sramoto, alj škodo prišel.

409. Ali zamore samo naturna grivenga odpušanje per Bogu za-
dobiti ?

Samo naturna grivenga ne zamore odpu-
šanja per Bogu zadobiti.

94

Ceterta postava.

410. Kedaj je grivenga čez vse?

Grivenga je čez vse, ako grešnika bolj
griva, de je Boga razžalil, kakor de bi bil vse
na sveti zgubil.

411. Kedaj je grivenga splošna?

Grivenga je splošna, ako obseže vse grehe
brez vsega izvzetja.

412. Kolikoršna je čeznaturna grivenga?

Čeznaturna grivenga je dvojna, popolnama
ino nepopolnama.

413. Kaj je popolnama grivenga?

Popolnama grivenga je čeznaturna žalost
ino čeznaturno gnusenje nad greham, ker je
grešnik Boga, narvikši dobroto, katero čez vse
ljubi, razžalil; zraven tega mora terdno naprej-
vzetje biti, Boga nič več razžaliti.

414. Kako se zamore popolnama grivenga obuditi?

Popolnama grivenga se zamore tako obuditi:

O moj Bog! vsi moji storjeni grehi so mi
iz serca žal, ker sim tebe , svojiga preljubezni-
viga Boga, narvikši ino neskončno dobroto ,
katero iz celiga serca ljubim , z njimi razžalil.
Terdno sklenem, s tvojo gnado svoje živlenje
poboljšati, in vse, tudi samo smert raji preter-
peti, kakor tebe svojiga Boga, narvikši dobroto
še z enim samim greham več razžaliti. Daj mi
gnado k izpolnenju tega mojiga naprejvzetja.
To te prosim skoz neskončno zasluženje tvojiga
božjiga Sina, našiga Gospoda ino Zveličarja
Jezusa Kristusa. Amen.

415. Kaj je potreba, de se zamore popolnama grivenga obuditi?

De se zamore popolnama grivenga obuditi,
je potreba: 1. Boga za njegovo gnado prositi.

Od svetih Zakramentov.

95

2. Si k sercu gnati ino premisliti, kdo de je
tisti, kateriga smo razžalili. 3. Se v obudenju
grivenge večkrat vaditi.

416. Kedaj je človek dolžan, popolnama grivengo obuditi?

Človek je dolžan popolnama grivengo obu¬
diti: 1. Kadar ima kak sveti Zakrament prejeti,
pa ni v stani gnade božje, ino nima perložnosti,
se spovedati. 2. Kolikorkrat je v kaki smertni
nevarnosti.

417. Kedaj je še dobro, popolnama grivengo obuditi?

Prav dobro je, popolnama grivengo vsak
dan obuditi, sosebno pa, kadar se spat grč.

418. Kaj dodeli popolnama grivenga?

Popolnama grivenga dodeli odpušanje vsili
grehov tistim, kateri nimajo perložnosti, se spo¬
vedati, pa imajo resnično voljo, kakor hitro bo
mogoče sveto spoved opraviti.

419. Kaj je nepopolnoma grivenga?

Nepopolnama grivenga je čeznaturna žalost
in gnusenje nad greham, alj pa zato, ker je
greh sam na sebi gnusoben, alj pa zato, ker
zgubo nebes ino večno štrafengo pekla s sebo
pernese; zraven tega mora terdno naprejvzetje
biti, Boga nič več razžaliti.

420. Kaj mora grešnik še več storiti, kateri nepopolnoma gri¬
vengo obudi ?

Grešnik, kateri nepopolnama grivengo obu¬
di, mora skoz zasluženje Jezusa Kristusa od¬
pušanje svojih grehov vupati, ino začeti Boga
začetnika vse pravice ino svojiga lastniga opra-
vičanja ljubiti.

421. Kako se zamore nepopolnoma grivenga obuditi?

Nepopolnamagrivenga se zamore tako obuditi:
O moj Bog! žal mi je iz celiga serca, de

96

Četerta postava.

sim te razžalil. Resnično studim ino iz serca
sovražim svoje grehe, nekaj zavoljo njih gnu¬
sobe, nekaj pa tudi zato, ker sim z njimi ne¬
besa zgubil in pekel zaslužil. Ino tako zlo
ko greh sovražim ino studim, ravno tako zlo
ljubim od zdaj za naprej pravico ino tebe, o moj
Bog! kateri si Studenc ino začetnik vse pravice.
Vupam od tvojiga neskončniga vsmilenja skoz
zasluženje Jezusa Kristusa mojiga Zveličarja
odpušanje vsih mojih storjenih grehov, in ter-
dno sklenem, s tvojo gnado za naprej ne več
grešiti. Amen.

422. Kaj doseže grešnik z nepopolnama grivengo?

Z nepopolnoma grivengo doseže grešnik od¬
pušanje grehov, pa le v spovedi ino s spovedjo.

423. Katero grivengo si naj perzadeva grešnik obuditi?

Desi je ravno nepopolnama grivenga v Za¬
kramenti pokore zadosti, si vunder naj grešnik
vselaj perzadeva, de popolnama grivengo obudi.

c) Od terdniga naprejvzetja.

424. Kaj je terdno naprejvzetje?

Terdno naprejvzetje je resnična volja, svoje
živlenje poboljšati, ino nič več grešiti.

425. Kaj si mora naprejvzeti, kdor ima resnično voljo, se poboljšati?

Kdor ima resnično voljo, se poboljšati, si
mora naprejvzeti: 1. Se vsih grehov, kakor
tudi bližnih perložnostino nevarnost, katere v
greh napelujejo, skerbno varvati. 2. Se vsemu
nagnjenju h grehu serčno vstavlati, ino se vsih
perpomočkov pridno prijeti, kateri so za ohra-
nenje gnade potrebni. 3. Ptuje blago poverniti,
ino pohujšanje, kateriga je greh naredil, ino

Od svetih Zakramentov.

97

škodo, katera se je bližnimu na njegovim po¬
stenji, na njegovim blagi, alj kak drugači zgo¬
dila, popraviti. 4. Vsim sovražnikam ino raz-
žalnikam iz serca odpustiti. 5. Vse dolžnosti
svojiga stanu na tenko izpolniti.

426. Kaj mora grešnik storiti, de bo zamogel terdno naprej-
vzetje, se poboljšati, obuditi?

Grešnik zamore terdno naprejvzetje, se
poboljšati, obuditi, ako 1. Boga prosi, de bi
mu k temu svojo gnado dal. 2. Ako večkrat
prevdari, koliko je vredna, ino kako dobra je
gnada božja, katera vsako časno dobroto ne¬
skončno preseže; nasprot pa tudi premisli,
koliko škodo narmanjši greh naredi; ker je ta
škoda hujši kakor vsaka časna nesreča.

d. Od spovedi.

427. Kaj je spoved?

Spoved je zgrivano spoznanje, v katerim
se grešnik pred mašnikam, ki je za spovedo¬
vanje postavlen ino pooblasten, svojih stor¬
jenih grehov obtoži, de bi od njega odvezo
dobil.

428. Kakoana mora spoved biti?

Spoved mora biti: 1. ponižna. 2. Popolnama.

429. Kedaj je spoved ponižna?

Spoved je ponižna, ako se grešnik s pravo
grivengo ino velikim osramotenjam samiga sebe
pred spovednikam obtoži, vse nepotrebno izgo¬
varjanje opusti, ino se njegovi razsodbi tako
popolnama podverže, kakor se kriv razsodbi
svojiga sodnika, podvreči mora.

430. Kedaj je spoved popolnama?

Spoved je popolnama, ako se grešnik vsih

98

Četerta postava.

še ne izpovedanih grehov pred spovednikam
na tenko, odkritoserčno ino brez hinavšine ob¬
toži, tako, kakor se po skerbnim izprašovanji
vesti kriviga spozna.

431. Kedaj je spoved natenčna, odkritoserčna ino brez hinavšine ?

Spoved je natenčna, odkritoserčna ino brez
hinavšine, ako 1. grešnik tako dobro število
vsih velikih grehov, brez zamolčanja eniga sa-
miga, kakor tudi okoljšine, katere greh za
spoznavo povikšajo, alj njegovo sorto spreme¬
nijo, po resnici razodene: vunder pa mora gle¬
dati , de človeka, s katerim je grešil, nikdar
ne imenuje, ino se varvati, de ne reče kaj ta-
kiga, kar bi poštenju bližniga škodlivo bilo. 2.
Ako to, kar od svojih grehov gotovo vč, tudi
v spovedi kakor gotovo razodene, to pa, Česar
se popolnama ne zavd, ko dvomlivo povč.

432. Ali spoved velja, per kateri grešnik iz strahu alj sramožli-

vosti kak velik greh zamolči?

Ako grešnik velik greh iz strahu alj sra-
možlivosti per spovedi zamolči, ne velja nje¬
gova spoved nič; razen tega še stori tak greš¬
nik nov ino velik greh, zato ker Zakramentu
svete pokore s tem nečast stori.

433. Kaj je storiti grešniku, kateri je per spovedi velik greh

naprejvzetno alj pa iz hudobne neskerbnosti zamolčal?

Grešnik, kateri je per spovedi velik greh
naprejvzetno alj iz hudobne neskerbnosti za¬
molčal, ni samo dolžen, zamolčaniga greha se
spovedati, temuč se mora tudi obtožiti: 1. Per
kolikih spovedah je ta greh zamolčal. 2. Mora
vse spovedi, katere je po zamolčanim grehu
opravil, ako se je v njih velikih grehov obtožil,

Od svetih Zakramentov.

99

popolnama ponoviti, tako tudi tisto spoved, v
kateri je kak veliki greh zamolčal, ako se je
bil per tisti še kakih drugih velikih grehov
obtožil. 3. Se mora spovedati, alj je, ino kolj-
korkrat v tem stani presveto obhajilo prejel,
ino, alj se je to tudi o velikonočnim časi zgo¬
dilo. 4. Mora povedati, ako je v tem stani tudi
kak drugi sveti Zakrament prejel.

434. Kaj je grešniku storiti, kateri je per spovedi kak velik

greh iz nevednosti alj pozablivosti zamolčal ?

Grešnik, kateri je kak veliki greh per
spovedi iz nevednosti alj pozablivosti zamolčal,
mora zamolčan greh per pervi spovedi razodeti,
ako bi ne zamogel kmalo po tej spovedi, še
kje pred svetim obhajilam tega storiti.

435. Ali se je treba per spovedi sramovati alj bati?

Ni treba per spovedi se sramovati alj
bati: 1. Ker se nismo sramovali grešiti pred
Bogam, kateri vse vidi, ino ker se nismo bali,
od njega na vekomaj zaverženi biti. 2. Ker
je boljši, svoje grehe skrivaj spovedniku razo¬
deti, kakor v grehi nepokojno živeti, nesrečno
vmreti, ino sodni dan zavoljo tega pred celim
svetam osramoten biti. 3. Ker se spovednik
svojih lastnih slabosti zavč, ino zavoljo tega
z grešnikam lehko vsmilenje ima. 4. Ker je
spovednik pod velikim smertnim greham ino
pod silno ojstrimi časnimi ino večnimi štrafen-
gami k molčanju zavezan.

436,

Kako mora grešnik per spovedi govoriti?

Grešnik mora per spovedi 1. vselaj raz¬
ločno, ino kolikor je mogoče, s poštenimi be¬
sedami govoriti. 2. Mora tako govoriti, de ga
le spovednik sliši, ne pa tudi okolj stoječi.

v

100 Ceterta postava.

437. Smo dolžni, se tudi odpustlivih grehov spovedovati?

Nismo dolžni, se odpustlivih grehov spo¬
vedati, vunder je to silno dobro ino koristno.

438. Se je treba večkrat spovedati?

Treba se je večkrat spovedati: 1. Ker več¬
krat grešimo, ino ker je nevarno, spravo z
Bogam na dolgo odlagati. 2. Ker pogosta spo¬
ved pred nevarnostmi ino perložnostmi greha
pervarje, ino dušo v gnadi božji poterdi. 3.
Ker pogosta spoved k čistosti ino budnosti
vesti silno veliko pomaga.

439. V kateri starosti so otroci dolžni se spovedati?

Otroci so dolžni se spovedati, kadar že k
pameti pridejo, de so v stani, dobro od hudi-
ga razločiti.

440. Kaj stori človek ravno poprej, kakor se začne svojih gre¬
hov spovedovati?

Ravno poprej, kakor se začne človek svo¬
jih grehov spovedovati, poklekne, stori sveti
križ, ino reče spovedniku: Prosim vas , duhovni
oče ! za sveti žegen , de se bom zamogel  (zamogla)
svojih grehov prav ino čisto spovedati.

441. Kaj stori človek, ko je sv. žegen od spovednika prejel?

Ko je človek od spovednika svet žegen
prejel, moli, ako čas ino okoljšine perpustijo,
očitno spoved alj Konfiteor, ki se tako glasi:

Jaz, vbogi grešni človek se spovem Bogu
vsegamogočnimu, Mariji njegovi prečastiti ma¬
teri, vsim ljubim svetnikam , ino vam, masnik!
na mesti Boga, de sim od svoje zadne spovedi,
katera je bila,  (tukaj se čas zadne spovedi pove)
večkrat ino veliko grešil z mislami, besedami
ino djanjam, posebno se pa obtožim, de sim,

. . . Zdaj se začne tako, kakor je bilo spre-

Od svetih Zakramentov.

101

dej rečeno, ino kakor se pred Bogam kriviga
vč, svojih grehov spovedati.

442. Kako se spoved sklene?

Spoved se sklene s temi besedami: Ti,

ino vsi moji drugi vedni ino nevedni grehi,
katere sim, alj sam storil, alj kriv bil, de so
jih drugi storili, so mi iz serca žal, ker sim
Boga, narvikši ino vse ljubezni vredno dobroto
z njimi razžalil. Terdno sklenem, nič več gre¬
šiti, ino vsili perložnost greha se varvati. Pro¬
sim vas, duhovni oče! za sveto odvezo ino zve¬
ličavno pokoro.

e. Od zadosten j a a 1 j naložene pokore.

443. Kaj je zadostenje, katero je k Zakramentu svete pokore potrebno?

Zadostenje, katero je k Zakramentu po¬
kore potrebno, so tiste dobre dela, katere maš-
nik grešniku za pokoro zavoljo spovedanih
grehov naložijo.

444. Zakaj se pokora za spovedane grehe nalaga?

Za spovedane grehe se pokora nalaga: 1.
De se Bogu za nečast, katera se mu je z gre-
ham storila, neko namestenje opravi. 2. De
grešnik skoz dela pokore greh sam nad sebo
mašuje. 3. De bi bile grešniku zaslužene časne
štrafenge odpušene. 4. De bi bil grešnik za
naprej bolj varn, ino bi se ne povernil več
tako neskerbno k grehu.

445. Ali zamore človek razžalenimu Bogu zadosti storiti?

Človek ne more iz lastne moči nikak raz¬
žalenimu Bogu zadosti storiti, zakaj človeško
zadosti storjenje ne zamore nikdar toliko biti,
de bi bilo razžalenju neskončniga božjiga veli¬
častva enako; vunder pa dobijo pokorne dela,
katere mašnik po spovedi naloži, ino tudi tiste,

102

Četerta postava.

katere grešnik sam od sebe opravlja, od ne-
skončnigazadostistorjenja Jezusa Kristusa svojo
vrednost.

446. Zakaj ja grešnik dolžen, Bogu še zadostovati, ker je Kristus

za grehe zadosti storil ?

Grešnik je dolžen, Bogu še zadostovati,
desi je ravno Kristus za grehe zadosti storil:
1. Ker morajo tisti, ki želijo Kristusoviga za-
dostistorjenja deležni postati, z njim delati, ino
sami storiti, kolikor zamorejo; de popravijo ne-
čast, katero so Bogu storili. 2. Ker Bog greš¬
nike, katerim zadolženje greha ino večno štra-
fengo odpusti, še tudi dostikrat časno štrafuje.

447. Je zadostovauje potrebni del per Zakramenti svete pokore?

Zadostovanje je tako potreben del per Za¬
kramenti svete pokore, de bi bil drugači Zakra¬
ment pokore nepopolnama, razen ko bi bilo ne¬
mogoče zadostovati alj naloženo pokoro opraviti.

448. Katere dobre dela se v Zakramenti pokore nalagajo?

Molituv, post ino almožna, ino tudi druge
spokorne dela, katere so velikosti ino poseb¬
nosti grehov permerjene, se grešniku za pokoro
nalagajo.

449. Kako se mora pokora opraviti?

Pokora se mora opraviti: 1. S ponižnim
sercam. 2. Zvesto, kakor je bila naložena. 3.
Brez odlaganja, kakor hitro je mogoče.

450. Ali je treba ino se zamore Bogu tudi z drugimi dobrimi
deli razen v spovedi naloženih zadostovati?

Tudi z drugimi dobrimi deli je potreba
ino se zamore Bogu zadostovati: 1. Ker spo¬
vednik zavoljo naše slabosti alj iz drugih mo¬
drih vzrokov ne naložijo vselaj pokore, kakor

Od svetih Zakramentov.

103

bi bila greharn pristojna, ino za tega del še
marsikdaj grešniku odslužiti ostane. 2. Ker
nam je po povelji Kristusovim potreba, vre¬
den sad pokore pernesti.

451. Katere so tiste dobre dela* s katerimi zamoremo razen na¬
loženih zadosti storiti?

Dobre dela, s katerimi zamoremo razen
naloženih Bogu za svoje grehe zadosti storiti
so sosebno: 1. Molituv, post in almožna. 2.
Druge dobre dela, katere iz tega namena ra-
dovoljno opravljamo. 3. Težave ino nadloge,
katere nas zadenejo, ako jih poterpežljivo ino
v duhu pokore pernesemo.

452. S Sem še zamoremo za časne štrafenge zadostvati ?

Odpustki so tudi perpomočki, za Časne
štrafenge zadostvati.

Perstavik.

Od odpustka.

453. Kaj je odpustek?

Odpustek je odpušanje časnih štrafeng, ka¬
tere bi po odpušenim dolgu greha alj v sedaj-
nim živlenji alj pa po smerti terpeti mogli.

454. Kaj imajo katolški kristjani od odpustka vervati?

Katolški kristjani imajo od odpustka včrvati:
1. Deje prava cerkuv od Jezusa Kristusa oblast
prejela, odpustke deliti. 2. Deje za nas silno dobro
ino koristno od cerkve delene odpustke zadobiti.

455. Kdo ima v pravi cerkvi oblast, odpustke deliti?

Sami rimski papež imajo oblast, v celi
cerkvi odpustke deliti; škofi pa imajo oblast,
le v svoji škofiji ino po naredbah, kakor so
od cerkve vpeljane, odpustke dajati.

456. Koliknati so odpustki?

104 Četerta postava.

Odpustki so dvojni: popolnama ino nepo-
polnama.

457. Kaj je popolnama odpustek?

Popolnama odpustek je odpušanje vsih
časnih štrafeng, katere je grešnik zaslužil.

458. Kaj je nepopolnama odpustek?

Nepopolnama odpustek je tisti, po katerim
niso vse časne štrafenge odpušene, ampak le
nekaj. Taki so odpustki od štirdesetih dni, od
eniga alj več let.

459. Od kod izvirajo odpustki ?

Odpustki izvirajo iz zaklada cerkve, kateri
obstoji iz neskončniga zasluženja Jezusa Kri¬
stusa, iz zasluženja prečiste device Marije ino
drugih svetnikov. Tega zasluženja nas stori
cerkuv deležne, kadar nam odpustke deli.

460. Ali nam cerkuv skoz odpustek dolžnost odvzame, za grehe
zadostvati ?

Cerkuv nam ne odvzame skoz odpustek po¬
polnama dolžnosti, za grehe zadostovati, ona
le hoče: 1. V nas duha pokore obuditi, ino našo
gorečnost polonati, s katero spokorne dela oprav¬
ljamo. 2. Hoče naši slabosti ino nezmožnosti na
pomoč priti, ker nam zavoljo njih včasi ni mogo¬
če, Bogu tako zadosti storiti, kakor smo dolžni.

461. Česa je potreba, da se odpustki zadobijo ?

Kdor hoče odpustke zadobiti, mora 1. v
stani posvečujoče gnade biti, 2. zapovedane
dobre dela opraviti.

462. Se zamore z odpustki tudi dušam u vicah pomagati?

Z odpustki se zamore tudi dušam u vicah
kakor skoz priprošnjo pomagati, ako so v ta
namen podeleni; vunder pa morajo tačas živi

Od svetih Zakramentov.

105

dobre dela, katere so od cerkve za dosego od¬
pustka zapovedane, Bogu za verne mertve da¬
rovati.

463. Kaj je odpustek svetiga leta?

Odpustek svetiga leta je popolnama odpu¬
stek, kateriga rimski papež, kadar okoljšine
ino čas potrebuje, s posebnimi pravicami ino
za posebne opravila podelijo.

§. 5. Od Zakramenta svetiga posledniga olja.

464. Kaj je sveto posledno olje?

Sveto posledno olje je Zakrament, v kate¬
rim bolnik skoz mazilenje s svetim oljarn ino skoz
zapovedano molituv mašnikovo, gnado božjo
prejme za ozdravlenje duše ino večkrat tudi telesa.

465. Zakaj se pravi temu Zakramentu posledno olje ?

Temu Zakramentu se pravi posledno olje,
ker se med vsimi svetimi mazilenji, katere je
Gospod naš Zveličar svoji cerkvi zapovedal,
poslednič deli,

466. Kedaj se ima bolnikam posledno olje deliti ?

Posledno olje se ima boluikam, če je le
drugači mogoče, tačas deliti, ko so še popol¬
nama per pameti.

467. Kaj dodeli posledno olje?

Posledno olje dodeli: 1. Pomnoženje po¬
svečujoče gnade božje. 2. Odpušenje malih, ino
tudi tistih smertnih grehov, katerih se bolnik
alj iz nedolžne pozablivosti alj pa iz nezmožno¬
sti ni spovedal. 3. Rešenje od hudih nastop-
kov, greha, ino njegovih ostankov. 4. Moč,
se nalezvanju ino skušnjavam hudiča vstavlati.
5. Pomoč zoper preveliki strah zavoljo bližne

106  Četerta postava.

smerti ino sodbe. 6. Večkrat tudi telesno
zdravje, ako je duši k zveličanju.

468. Kako se mora bolnik za posledno olje perpraviti?

Bolnik se mora za posledno olje z živo
vero ino terdnim zavupanjam na Boga, ino s
popolnama izročenjam v božjo voljo perpra¬
viti ; sosebno pa se skoz sveto spoved v stan gnade
postaviti, alj, ako se spovedati ne more, resni¬
čno grivengo ino žalost nad svojimi grehi obuditi.

469. Kolikokrat smč bolnik posledno olje prejeti?

Bolnik sme posledno olje prejeti, kolikorkrat
se per njem nova smertna nevarnost perkaže.

470. Kdo deli sveto posledno olje?

Sveto posledno olje ne sme nihčer deliti,
kakor mašniki cerkve; sosebno je to opravilo
fajmoštrov.

471. Je posledno olje k zveličanju potrebno ?

Posledno olje ni tako potrebno, de bi brez
njega ne bilo zveličanja; vunderpa bolnik naj
ne opusa, ga prejeti, ino sicer zavoljo mnogih
gnad, katere skoz njega doseže.

§. 6. Od Zakramenta mašnikoviga posvečenja.

472. Kaj je Zakrament posvečenja sploh?

Zakrament posvečenja sploh je Zakrament,
po katerim se tistim, ki se v cerkveno službo
podajo, duhovna oblast, ino sosebna gnada po¬
deli, odločene cerkvene službe k časti božji
ino k zveličanju duš prav ino sveto opravljati.

473. Kaj je Zakrament mašnikoviga posvečenja posebej?

Zakrament mašnikoviga posvečenja posebej
je Zakrament, po katerim se tistim, ki so za

Od svetih Zakramentov.

107

mašnike posvečeni, oblast podeli do praviga
telesa Jezusa Kristusa, ino tudi do njegoviga
duhovniga telesa, kar so verni kristjani.

474. V čem obstojf oblast mašnikoviga posvečenja?

Oblast mašnikoviga posvečenja obstoji v
tem: 1. De mašniki kruli ino vino v pravo telo
ino v pravo kri nasiga Gospoda Jezusa Kristusa
spreoberniti, ino nebeškimu Očetu darovati za-
morejo. 2. De zamorejo vernim grehe odpu-
šati alj zaderžavati.

475. Kdo zamore ta Zakrament deliti ?

Le škofi zamorejo mašnike posvetiti.

476. Kakošni morajo tisti biti, kateri mašnikovo posvečenje prejmejo ?

Tisti, kateri mašnikovo posvečenje prejmejo,
morajo potrebno vučenost imeti, ino zavoljo
svojiga čedniga zaderžanja dobro sloveti.

477. Kaj dodeli mašnikovo posvečenje ?

Mašnikovo posvečenje dodeli: 1. Razen
pomnoženja posvečujoče gnade še sosebno gna-
do, skoz katero posvečeni mašniki pripravni
postanejo, svoje cerkvene službe prav oprav¬
ljati, ino svete Zakramente spodobno deliti. 2.
Vtisne neizbrislivo znamnje duši posvečenih,
po katerim so od drugih vernih odločeni, ino
za božjo službo zavsem posvečeni; zatorej se
mašnikovo posvečenje ne more več ko enkrat
prejeti.

478. Komu je Zakrament mašnikoviga posvečenja potreben?

Zakrament mašnikoviga posvečenja ni po¬
sameznim ljudem, ampak celi cerkvi potreben.

§. 7. Od Zakramenta svetiga zakona.

479. Kaj je Zakrament svetiga zakona ?

Zakrament svetiga zakona je nerazvezliva

zveza, s katero se dvoje nezavezanih keršan-

108

Četerta postava.

skih ljudi, en možki ino ena ženska po postavi
božji vzameta ino poročita, de jima Bog skoz
ta Zakrament gnado da, v svojim zakonskim
stani do smerti pobožno skupej ostati ino svoje
otroke po keršansko izrediti.

480. Kako imenuje sv. Pavel ta Zakrament?

Sveti Pavel imenuje ta Zakrament velik
Zakrament v Kristusu ino cerkvi, ker pomeni
duhovno zvezo Kristusa z njegovo cerkvo.

481. K čemu je zakonski stan vpostavlen?

Zakonski stan je vpostavlen: 1. Za rast
Človeškiga rodu. 2. Za združeno ino nasprotno
pomoč med zakonskimi. 3. Za perpomoČek zo¬
per napčno poželenje mesa.

482. Je zakonski stan potreben?

Zakonski stan je sploh za rast človeškiga
rodu potreben; ne pa za vsakiga človeka po¬
sebej ; zakaj nezavezan stan je za vsakiga po¬
sebej bolj popolnama.

483. Kaj dodeli Zakrament zakona?

Zakrament zakona dodeli razen pomnoŽenja
posvečujoče gnade, še te posebne gnade: 1.
De zakonska pobožno do smerti skupej živita.
2. De svoje otroke v strahi božjim izredita.

484. Kaj zapovž cerkuv tistima, katera v zakon stopita?

Cerkuv zapovč tistima, katera v zakon stopi¬
ta : 1. De ne sme med njima nobeniga zaderžka
biti. 2. De stopita v ta stan iz takiga namena, iz
kateriga je vpostavlen. 3. De se tudi v strahi
božjim ino s čisto vestjo v ta stan podasta, ino
zato poprej k spovedi ino svetimu obhajilu gresta.

485. Kaj moreta tista storiti, katera hočeta v zakon stopiti?

Tista, katera hočeta v zakon stopiti, mo¬
reta, po trojnim oklicu pred dvema pričama

Od svetih Zakramentov.

109

ino pred svojim lastnim fajmoštram eden dru-
gimu zakonsko zvestobo obljubiti, ino se po¬
ročiti ino požegnati dati.

486. Katere so nasprotne dolžnosti zakonskih?

Nasprotne dolžnosti zakonskih so: 1. De
v miru ino po keršansko skupej živita. 2. De
mož svojo ženo, kakor svoje lastno telo ljubi,
redi ino varje, ino de je žena u vsih perpuše-
nih rečeh pokorna. 3. De nobeden drugiga v
težavah ne zapusti, temuč de oba zvesto do
smerti skupej ostaneta.

487. Katere so dolžnosti zakonskih do svojih otrok?

Dolžnosti zakonskih do svojih otrok so,
de jih po keršansko izredijo, ino za njih večno
ino časno srečo skerbijo.

Pela postava.

Od keršanske pravice.

488. Kaj je k er sanska pravica?

Keršanska pravica je, liudiga se varovati,
ino dobro storiti.

Pervi del keršanske pravice.

Varji se liudiga.

489. Kateri je pervi del keršanske pravice?

Pervi del keršanske pravice je: Varji se
liudiga.

490. Kaj je hudo?

Pravo ino edino hudo je greh.

491. Kaj je greh sploh?

Greh sploh je rado voljno prelomlenje božje
postave.

110

Peta postava.

492. Kolikoršen je greh?

Greh je dvojin: 1. Poerbani greh. 2. Djan¬
ski greh.

§. 1. Od poerbaniga greha.

493. Kaj je poerbani greh ?

Poerbani greh je tisti greh, kateriga je
storil Adam v paradiži, ino mi v Adamu, ino
kateriga smo od njega poerbali.

494. Od kod ima poerbani greh svoje ime ?

Poerbani greh ima od tod svoje imč, ker ljud¬
je, ki od Adama izhajajo, ta greh poerbajo, ino nje¬
gove štrafenge ino hude nastopke terpeti morajo.

495. Katere so štrafenge ino hudi nastopki poerbaniga greha?

Štrafenge ino hudi nastopki poerbaniga
greha so: zguba posvečujoče gnade, smert,
nagnenje k hudimu, merzenje nad dobrim, ino
mnoge težave ino nadloge.

496. Je prečista devica Marija tudi Adamov greh poerbala ?

Cerkuv ni sicer ničesar od tega ko artikel
vere sklenila: vunder pa poterdi navuk, de je
Marija Mati božja, brez greha spočeta bila,
kakor pobožno misel: ona celo prepovč, kaj
nasprotniga vučiti, obhaja z veliko častjo praz¬
nik njeniga spočetja, ino je na to velike od¬
pustke podelila.

§. 2 Od djanskiga greha ino njegovih sort.

497. Kaj je djanski greh?

Djanski greh je prelomlenje božje postave,
kateriga Človek sam radovoljno stori.

498. Kako se djanski greh še drngaČi imennje?

Djanski greh se imenuje tudi peršonski
greh za razloček od poerbaniga greha, kate¬
riga otroci Adamovi niso v peršoni storili.

111

Od keršanske pravice.

499. Kako se djanski alj peršonski greh dopernese?

Djanski alj peršonski greh se dopernese z
mislami, besedami, djanjam, ali pa z opušenjam
tega, kar smo storiti dolžni.

500. Kakšen je razloček med djanskimi grehi?

Razloček med djanskimi grehi je ta: eni
so veliki ali smertni grehi; eni pa mali alj od-
pustlivi grehi.

501. Kakšen je še drugi razložek med djanskimi grehi ?

Je še drugi razloček med djanskimi grehi,
de ene imenujemo lastne, ene pa ptuje.

502. Kateri grehi so lastni?

Lastni grehi so tisti, katere sami storimo.

503. Kateri so pa ptuji grehi?

Ptuji grehi so tisti, katerih sami ne storimo,
katerih smo pa krivi, ako druge v greh nape¬
ljujemo, alj greha ne vstavimo, kadar smo to
storiti dolžni, alj pa storiti v stani.

504. Kaj je smertni greh?

Smertni greh je veliko prelomlenje božje
postave.

505. Kaj škodje smertni greh?

Smertni greh odvzame duši duhovno živle-
nje, to je, posvečujočo gnado božjo, stori člove¬
ka sovražnika božjiga ino večne smerti vredniga.

506. Kaj je odpustlivi greh?

Odpustlivi greh je majhino prelomlenje
božje postave.

507. Ali se nam zato, ko so odpustlivi grehi majliino prelom¬
lenje, ni treba perzadevati, de bi se jih varvali?

De so ravno odpustlivi grehi le majhino
prelomlenje, se jih je vunder potreba, kolikor
je mogoče, varvati: 1. Ker ©dpustlivi grehi,
naj bojo še tako majhini, vunder Boga razža-

112

Peta postava.

lijo. 2. Ker moramo perpravleni biti, rajši vse
terpeti, kakor Boga z narmanjšim greham raz¬
žaliti. 3. Ker odpustlivi grehi, desi ravno greš¬
niku posvečujoče gnade ne odvzamejo, vunder
podelenje drugih djanskih gnad vstavljajo, ino
tako grešnika sčasama u veče ino lehko celo
v smertne grehe zavodijo.

508. Katere so razne sorte djanskih grehov?

Razne sorte djanskih grehov so:

1. Sfidem poglavitnih grehov.

2. fjist grehov v svetiga Duha.

3. Štirje v nebo vpijoči grehi.

4. Devet ptujih grehov.

a. Od sedmerih poglavitnih grehov.

509. Kateri so sedmeri poglavitni grehi?

Sedmčri poglavitni grehi so:

Pervi: Napuh.

Drugi: Lakomnost.

Tretji: Nečistost.

Ceterti: Nevoslivost.

Peti: Požrešnost.

V'

Sesti: Jeza.

Sedmi: Lenoba.

510. Zakaj se pravi tim greham, de so poglavitni?

Tim greham se pravi, de so poglavitni,
ker je njih vsak, tako rekoč, glava alj Studenc
mnogih drugih, kateri iz njih izhajajo.

511. Kaj je napuh?

Napuh  je preveliko spoštovanje samiga
sebe, iuo napčno poželenje časti.

512. Kaj izvira iz napuha?

Iz napuha izvira: 1. Prevelika ljubezen
samiga sebe. 2. Hvale- ino častiželjnost. 3.
Bahanje. 4. Sovraženje Boga, svete vere, cerkve

Od keršanske pravice.

113

ino bližnjiga. 5. Razpor, kreg ino prepir. 6.
Terdovratnost. 7. Nepokoršina. 8. Hinavšina. 9.
Krivoverstvo.

513.  Kaj  je  lakomnost?

Lakomnost je  nezmernopoželenjepo denarjih
ino blagi.

514. Kaj izhaja iz lakomnosti?

Iz lakomnosti izhaja: 1. Nepokoj. 2. Zvijač¬
nost ino goljfija. 3. Krivičnost. 4. Izdanje. 5. Kri¬
ve persege. 6. Nevsmilenost. 7. Oterpnost serca.

515. Kaj je nečistost?

Nečistost  je napčno poželenje do mesenih
sladnostih.

516. Kaj izhaja iz nečistosti?

Iz nečistosti izhaja: 1. Oslepenje vnma. 2.
Silne želje po časnim živlenji. 3. Pozablenje
Boga, smerti ino sodbe. 4. Obvupanje nad več¬
nim zveličanjem.

517. Kaj je nevošljivost?

Nevosljivost  je žalost nad dobrim, kar bližni
ima, kakor de bi bilo lastnimu dobrimu škodlivo.

518. Kaj izhaja iz nevošljivosti?

Iz nevošljivosti izhaja: 1. Obrekovanje. 2.
Opravlanje. 3. Krive sodbe. 4. Sovraženje bliž-
niga. 5. Veselje če je bližnimu hudo, žalost če
mu je dobro.

519. Kaj je požrešnost?

Požrešnost  je napčno poželenje po jedi ino
pijači, ali nezmernost v jedi ino pijači.

520. Kaj izhaja iz požrešnosti?

Iz požrešnosti izhaja: 1. Razvujzdanost v
zaderžanji, 2. Prepir. 3. Nesramnost. 4. Neči¬
stost. 5. Zaprava časa ino premoženja. 6. Po¬
pačenje zdravja. 7. Oslabenje dušnih moči.

114

Peta postava.

521.  Kaj  je  jeza?

Jeza  je napčno ogrenenje (razserdenje)
duha, ino želje, se mašovati.

522. Kaj izhaja iz jeze?

Iz jeze izhaja: 1. Sovraštvo. 2. Omotenje
duha. 3. Nevolja. 4. Prepir. 5. Zabavlanje ino
preklinovanje. 6. Vbijanje ino morjenje. 7. (Mer-
zlota serca.)

523. Kaj je lenoba?

Lenoba  je merzenje ino stud nad tem, kar
Boga ino zveličanje zadene.

524. Kaj izhaja iz lenobe?

Iz lenobe izhaja: 1. Neskerbnost v službi
božji. 2. Opušba perpomočkov, kateri so za
dosego gnade božje ino večniga zveličanja po¬
trebni. 3. Žalost ino otožnost. 4. Maloserčnost.
5. Nespokornost. 6. Obvupanje.

b. Od šesterih grehov v svetiga Duha.

525. Kateri so Sesteri grehi v svetiga Duha?

Sesteri grehi v svetiga Duha so:

Pervi: Prederzno v božjo milost grešiti.
Drugi: Nad božjo milost obvupati.

Tretji: Spoznani keršanski resnici se vstav¬
ljati-^

Ceterti: Svojimu bližnimu zavoljo božje
gnade nevošljiv biti.

Peti: Do lepiga opominovanja oterpnjeno
serce Smeti.

Sesti: V nespokornosti terdovratno ostati.

526. Kaj se pravi od tih grehov?

Od tih grehov se pravi, de bojo težko alj
celo ne, ne v tem ne v drugim življenji odpušeni.

527. Kaj se pravi v svetiga Duha grešiti?

V svetiga Duha grešiti, se pravi, dobroto

Od keršanske pravice.

115

ino gnado božjo, katera se svetimu Dahu, ka¬
kor studencu vsega dobriga sosebno pervlastuje,
z naprejvzetno hudobijo ino zanikovanjem za¬
metovati.

528. Zakaj se pravi, de bojo grehi v svetiga Duha težko alj celo

ne. ne v tem, ne v drugim življenji odpušeni?

To se pravi zato, ker takšen grešnik per-
pomočke zveličanja sploh do konca s hudobijo
ino zanikovanjem od sebe odmetuje.

c. Od štirih v nebo vpijočih grehov.

529. Kateri so stirji v nebo vpijoči grehi?

Štirji v nebo vpijoči grehi so:

Pervi: Radovoljno vbijanje.

Drugi: Mutasti alj So domski greh.

Tretji: Zatiranje vbogih, vdov ino sirot.
Ceterti: Delavcam ino najemnikam zaslu¬
žek zaderžovati alj vtergovati.

530. Zakaj se pravi tem greham, de so v nebo vpijoči?

Tem greham se pravi, de so v nebo vpi¬
joči: 1. Ker se od njih vsakiga v svetim pismi,
kadarkolj se od njega govori, naravnost pove,
de v nebesa za mašovanje vpije. 2. Ker ti grehi
Čisto sosebno božjo pravico k štrafanju silijo.

d. Od deveterih ptujih grehov.

531. Kateri so deveteri ptuji grehi?

Deveteri ptuji grehi so:

Pervi: V greh svetovati.

Drugi: Grešiti velevati.

Tretji: V drugih greh pervoliti.

Ceterti: Druge v greh napelovati.

Peti: Drugih greh hvaliti.

Šesti: H grehu molčati.

8*

Od keršanske pravice.

117

540. Katere so tri božje čednosti?

Vera, vupanje ino ljubezen so tri božje
čednosti.

541. Je človek dolžen, se v treh božjih čednostih vaditi?

Človek je dolžen se v treh božjih čedno¬
stih vaditi.

542. Kedaj seje človek sosebnodolžen, v treh božjih čednostih vaditi?

človek se je dolžen v treh božjih čednostih
sosebno vaditi: 1. Kakor hitro k pameti pride.
2. Večkrat v svojim življenji. 3. Ob časi hudih
skušnjav zoper te čednosti. 4. V smertni ne¬
varnosti ino na smertni posteli.

543. Kako zamoremo tri božje čednosti obuditi?

Tri božje čednosti zamoremo tako obuditi:

Vera.

Verjem v tebe, pravi trojedini Bog, Oče,
Sin in sveti Duh! kateri si vse stvaril, kateri
vse ohraniš ino vižaš, kateri dobro polonaš ino
hudo štrafaš. Verjem, de je Sin Božji Človek
postal, de nas je s svojo smertjo na križu od¬
rešil, in de nas sveti Duh s svojo gnado po¬
svečuje. Verjem in terdim vse, kar si ti, o
Bog! razodel, kar je Jezus Kristus vučil, kar
so aposteljni pridigovali, in kar nam sveta Kim-
ska katolška cerkuv zapoveduje verovati. Vse
to verjem, ker si ti, o Bog, večna ino neskon¬
čna resnica ino modrost, ki ne moreš ne golj-
fati ne goljfan biti. O Bog stori močnejši mojo
vero.

Vupanje.

Vupam in se zanesem na tvojo neskončno
dobroto ino milost, o Bog de mi boš skoz ne¬
skončno zasluženje svojiga edinorojeniga Sina

Od keršanske pravice.

117

540. Katere so tri božje čednosti?

Vera, vupanje ino ljubezen so tri božje
čednosti.

541. Je človek dolžen, se v treh božjih čednostih vaditi?

Človek je dolžen se v treh božjih čedno¬
stih vaditi.

542. Kedaj seje človek sosebnodolžen, v treh božjih čednostih vaditi?

človek se je dolžen v treh božjih čednostih
sosebno vaditi: 1. Kakor hitro k pameti pride.
2. Večkrat v svojim življenji. 3. Ob časi hudih
skušnjav zoper te čednosti. 4. V smertni ne¬
varnosti ino na smertni posteli.

543. Kako zamoremo tri božje čednosti obuditi?

Tri božje čednosti zamoremo tako obuditi:

Vera.

Verjem v tebe, pravi trojedini Bog, Oče,
Sin in sveti Duh! kateri si vse stvaril, kateri
vse ohraniš ino vižaš, kateri dobro polonaš ino
hudo štrafaš. Verjem, de je Sin Božji Človek
postal, de nas je s svojo smertjo na križu od¬
rešil, in de nas sveti Duh s svojo gnado po¬
svečuje. Verjem in terdim vse, kar si ti, o
Bog! razodel, kar je Jezus Kristus vučil, kar
so aposteljni pridigovali, in kar nam sveta Kim-
ska katolška cerkuv zapoveduje verovati. Vse
to verjem, ker si ti, o Bog, večna ino neskon¬
čna resnica ino modrost, ki ne moreš ne golj-
fati ne goljfan biti. O Bog stori močnejši mojo
vero.

Vupanje.

Vupam in se zanesem na tvojo neskončno
dobroto ino milost, o Bog de mi boš skoz ne¬
skončno zasluženje svojiga edinorojeniga Sina

Od keršanake pravice. 119

našiga Gospoda ino Zveličarja Jezusa Kristusa.
Amen.

§. 2. Od djanskih alj ljudotičnih čednost.

544.  Kaj  so  djansfee čednosti?

DjansJce čednosti  so tiste, po katerih se
djanje ino zaderžanje kristjana tako ravna, de
je Bogu dopadljivo.

545. Katere so med djanskimi Čednostimi, ki jih kristjan imeti mora

poglavitne ?

Med djanskimi čednostmi, ki jih kristjan
imeti mora, so te štiri poglavitne čednosti:
Perva: Modrost.

Druga: Zmernost.

Tretja i Pravičnost.

Ceterta: Serčnost.

546. Kaj je keršanska modrost?

Keršanska modrost  je čednost, po kateri
kristjan perpomočke, ki so k zveličanju pristojni,
izvoli, ino se jih posluži, ino se tega izogible,
kar zamore dosego zveličanja vstavljati.

547. Kaj je keršanska zmernost?

Keršanska zmernost  je čednost, katera v
kristjanu napčno nagnjenje do greha nazaj derži,
ino mu le dopusti, časno z mero vživati.

548. Kaj je keršanska pravičnost?

Keršanska pravičnost  je čednost, po ka¬
teri kristjan to izpolni, kar je Bogu ino bliž-
nimu dolžen.

549. Kaj je keršanska serčnost?

Keršanska serčndstje  čednost, po kateri se
kristjan iz ljubezni do Boga per vsih zopernostih
ino težavah dobriga prime, ino tisto izpelje, ino
rajši vse preterpi, celo blago ino življenje zgubi,
kakor de bi kaj storil, kar je zoper božjo postavo.

Od keršanake pravice. 119

našiga Gospoda ino Zveličarja Jezusa Kristusa.
Amen.

§. 2. Od djanskih alj ljudotičnih čednost.

544.  Kaj  so  djansfee čednosti?

DjansJce čednosti  so tiste, po katerih se
djanje ino zaderžanje kristjana tako ravna, de
je Bogu dopadljivo.

545. Katere so med djanskimi Čednostimi, ki jih kristjan imeti mora

poglavitne ?

Med djanskimi čednostmi, ki jih kristjan
imeti mora, so te štiri poglavitne čednosti:
Perva: Modrost.

Druga: Zmernost.

Tretja i Pravičnost.

Ceterta: Serčnost.

546. Kaj je keršanska modrost?

Keršanska modrost  je čednost, po kateri
kristjan perpomočke, ki so k zveličanju pristojni,
izvoli, ino se jih posluži, ino se tega izogible,
kar zamore dosego zveličanja vstavljati.

547. Kaj je keršanska zmernost?

Keršanska zmernost  je čednost, katera v
kristjanu napčno nagnjenje do greha nazaj derži,
ino mu le dopusti, časno z mero vživati.

548. Kaj je keršanska pravičnost?

Keršanska pravičnost  je čednost, po ka¬
teri kristjan to izpolni, kar je Bogu ino bliž-
nimu dolžen.

549. Kaj je keršanska serčnost?

Keršanska serčndstje  čednost, po kateri se
kristjan iz ljubezni do Boga per vsih zopernostih
ino težavah dobriga prime, ino tisto izpelje, ino
rajši vse preterpi, celo blago ino življenje zgubi,
kakor de bi kaj storil, kar je zoper božjo postavo.

120

Peta postava.

550. Katere čednosti so sedmerim poglavitnim greham

nasproti?

Ponižnost  je nasprot napuhu.

Radodarnost  lakomnosti.

Čistost  nečistosti.

Ljubezen  nevošlivosti.

Zmernost  požrešnosti.

Poterpežlivost  jezi.

Gorečnost  lenobi.

551.  Kaj  je  ponižnost?

Ponižnost  je čednost, po kateri Človek od
samiga sebe ino od svojih lastnost pravično misli,
ino ne stori, kakor napuhnjeni, de bi le na to
gledal, kar ima dobriga nad sebo, ino bi se zavoljo
tegapovikšoval,temuč veliko večsvojeslabostiino
pomanjkanja spozna, ino se zavoljo njih ponižuje.

552.  Kaj  je  radodarnost?

Radodarnost  je čednost, katero izpolnimo,
ako ubogim ljudem od svojiga radi po svojim
premoženji podelimo.

553.  Kaj  je  čistost?

Čistost  je čednost, katero izpolnimo, ako
se vse prepovedane sladnosti v mislah, besedah
ino djanji zderžimo.

554.  Kaj  je  ljubezen?

Ljubezen  je čednost, po kateri se sreče
bližniga veselimo, ino jo po moči množimo.

555.  Kaj  je  zmernost?

Zmernost,  po tem, ko je požrešnosti na¬
sprot, je čednost, po kateri se napčnimu pože¬
lenju po jedi ino pijači vstavljamo, ino oboje le
zmerno vživamo.

556.  Kaj  je  poterpežljivost?

Poterpežlivost  je čednost, po kateri zoper-
nosti s podverženjam v božjo voljo pernesemo.

Od kersanske pravice.

121

557.  Kaj  je  gorečnost  v dobrim?

Gorečnost  v dobrim je čednost, katero iz¬
polnimo, ako si perzadevamo, vse storiti, kar
Boga ino naše dušno zveličanje zadeva.

§. 3. Od tega, kar še več h keršanski pravici sliši.

558. Kaj še sliši h keršanski pravici?

H keršanski pravici slišijo tudi dolžnosti,
katere je Jezus sosebno perporočal.

559. Katere so dolžnosti, bi jih je Jezus Kristns sosebno per-

poročal?

Dolžnosti, katere je Jezus Kristus sosebno
perporočal, so:

Perva: Narpoprej božje kraljestvo ino nje¬
govo pravico iskati.

Druga: Sam sebe zatajevati.

Tretja: Svoj križ nositi.

Ceterta: Za Kristusom, hoditi.

Peta: Krotak ino ponižen biti.

Šesta: Sovražnike ljubiti, dobro jim sto¬
riti, kateri nas sovražijo , moliti za tiste, kateri
nas žalijo, ino preganjajo.

§. 4. Od osmih zveličanskih čednost.

560. Kaj še tudi sliši h keršanski pravici?

H keršanski pravici še tudi sliši tistih osem
sosebno lepih čednost, katere je Kristus Go¬
spod na gori vučil, ino zavoljo katerih je rekel
blagor tistim, ki jih imajo.

561. Katere so tiste osmere zveličanske čednosti?

Osmere zveličanske čednosti so nasledne:
Perva: Blagor vbogim v duhu; zakaj njih
je nebeško kraljestvo.

Druga: Blagor krotkim; oni bojo zemlo
posedli.

122 Peta postava.

Tretja: Blagor žalostnim; zakaj oni bojo
potroštani.

Ceterta: Blagor jim, kateri so lačni ino
žejni pravice; zakaj oni bojo nasiteni.

Peta: Blagor vsmilenim; zakaj oni bojo
v smiljenj e dosegli.

Šesta: Blagor jim, kateri so čistiga serca;
zakaj oni bojo Boga gledali.

Sedma: Blagor mirnim; zakaj oni bojo
otroci božji imenovani.

Osma: Blagor jim, kateri zavoljo pravice
preganjanje terpijo; zakaj njih je nebeško kra¬
ljestvo.

§. 5. Od dobrih del, ino njih zasluženja.

Od dobrih del sploh.

562. Kaj so dobre dela kristjana?

Dobre dela kristjana so djanja, katere so
Bogu dopadlive, ino kristjanu, kateri jih do-
pernaša, k zasluženju.

563. Ali so dobre dčla k zveličanju potrebne?

Dobre dela so k zveličanju potrebne, za¬
kaj vera brez dobrih del je mertva.

564. Kaj si zaslužimo z dobrimi dčli?

Z dobrimi deli si zaslužimo pred Bogam
pomnoženje posvečujoče gnade, večne ino časne
plačila, katere je Bog iz gole gnade tistim
obljubil, kateri dobro storijo.

565. Ali zamore človek iz svoje lastne moči dobre dela dopernašati?

Dobre dela, katere so k zveličanju po¬
trebne ino per Bogu zaslužlive, ne more člo¬
vek iz svoje lastne moči, ampak le iz pomoči
gnade božje dopernašati.

566. Kako se morajo dobre dela dopernašati?

Dobre dela, de bojo per Bogu k zaslu-

123

Od keršanske pravice.

ženju za večno življenje, morajo biti opravlene:
1. V stani posvečjoče gnade božje. 2. Prosto¬
voljno. 3. Ne le iz naturnih alj nečimernih na¬
menov, ampak sosebno zavoljo Boga.

Od dobrih del posebej.

567. Katere so narimenitniši dobre dela?

Narimenitniši dobre dela  so: moliti, postiti
se, almožno dajati.

568. Zakaj se pravi tem trem dobrim delam, de so narimenitniši?

Tem trem dobrim delam se pravi, de so nar¬
imenitniši, ker vse, kar zamoremo dobriga ino
zaslužliviga storiti, kenimu tih treh dobrih del sliši.

569. Kaj se zastopi tukaj pod molitvo?

Pod molitvo  zastopimo tukaj vse pobožne
opravila, z katerimi se Bog ino svetniki častijo.

570. Kaj se zastopi pod pSstam?

Pod pdstam  se ne zastopi samo, si po
zapovedali cerkve alj pa prostovoljno v jedi ino
pijači pertergovati, ampak se tudi pravi po sve¬
tim pismi, druge spokorne dela opravljati, ino
se grehov izderžati.

571. Kaj se zastopi pod almožno dajanjam?

Pod almožno dajanjam  se zastopijo vse
telesne in duhovne dela milosti.

572. Katere so telesne dela milosti?

Telesne dela milosti  so te sedmere:

Pervo: Lačne nasititi.

Drugo: Žejne napojiti.

Tretje: Popotnike sprejemati.

Ceterto: Nage obleči.

Peto: Bolnike objiskati.

Šesto: Jetnike rešiti.

Sedmo: Merliče pokopavati.

124

Perstavek.

573. Katere so duhovne dela milosti?

Duhovne dela milosti  so te sedmere:
Pervo: Grešnike svariti.

Drugo: Nevedne učiti.

Tretje : Dvomečim svetovati.

Ceterto: Žalostne tolažiti.

Peto: Krivico voljno terpeti.

Šesto: Tim, kteri nas žalijo, iz serca od¬
pustiti.

Sedmo: Za žive ino mertve Boga prositi.

574. Kateri  so  trije evangelski sveti?

Trije evangelski sveti so:

Pervi: Badovoljno vbožtvo.

Drugi: Večna čistost.

Tretji: Vedna pokoršina pod duhovnim
poglavarjem.

575. Zakaj se pravi tem trem rečem, de so evangelski sveti?

Tem trem rečem se pravi, de so evangelski
sveti, ker so od Kristusa v evangelji posamez¬
nim ljudem, ne zapovedane, ampak perporočene.

Perstavek.

Od štirih poslednih reči.

576. Katere so štiri posledne reči?

V" 1

Štiri posledne reči  so: smert, sodba, pekel,
in nebesa.

a) Od smerti.

577. Kaj je smert ?

Smert  je ločenje duše od telesa.

578. Ali morejo vsi ljudje vmreti?

Vsi ljudje morajo vmreti.

579. Od kod pride, de morajo vsi ljudje vmreti?

De vsi ljudje vmreti morejo, pride od greha,

Od štirih poslednih reči. 125

kateriga je Adam v paradiži storil. Ko bi
Adam ne bil grešil, bi bili mi tudi po telesi
nevmerjoči ostali. Smert je štrafenga greha.

580. Kedaj ino kako bomo vmerli?

Kedaj ino kako bomo vmerli, nam ni znano;
zavoljo tega moramo vedno za smert perprav-
leni biti.

581. Kakšna je smert dobrih, kakšna hudobnih?

Smert dobrih je srečna, smert hudobnih
je Čez vse nesrečna.

b) Od sodbe.

582. Kaj nam je od sodbe vediti?

Od sodbe  nam je vediti, de bo Jezus dušo vsa-
kiga človeka kmalo po smerti posebej, na konci
sveta pa vse ljudi, vkup z dušo ino telesam sodil.

583. Kako bo Jezus sodil ?

Jezus bo vsakiga Človeka po njegovih mi¬
slih, besedah ino djanji sodil: dobro bo polonal,
in hudo štrafal.

584. Kaj pride po sodbi?

Po sodbi pride izpolnenje obsojenja; na duši
kmalo po posebni sodbi, na telesi pa po splošni.

585. Kam je duša per posebni sodbi obsojena?

Duša je per posebni sodbi ali u vice, ali
v pekel obsojena, ali pa v nebesa vzeta.

586. Kaj so vice?

Vice  so kraj, kjer duše časne štrafenge
za grehe terpijo, katerih se niso v življenji
spokorile.

587. Kdo pride u vice?

Duše tistih pridejo u vice, kateri, desi so
ravno v gnadi božji vmerli, vundar za grehe,
katere so bili v živlenji dopernesli, božji pra¬
vici zadosti storili niso.

126

Perstavek.

588. Kaj terpijo duše n vicah?

Duše terpijo u vicah sosebno v tem pre-
silno veliko, de njih goreča želja Boga gledati
ino vekomaj vživati še ni dopolnjena, razen
tega terpijo tudi tiste martre, katere jim je božja
pravica odločila.

589. Ali zamoremo dušam u vicah pomagati?

Dušam u vicah zamoremo pomagati, ino
sicer: 1. Sosebno skoz darituv svete maše. 2.
Skoz molituv. 3. Skoz druge dobre dela. 4.
Skoz odpustke.

590. Ali smo dolžni, dušam u vicah pomagati?

Dolžni smo sploh iz ljubezni, vsim dušam u
vicah pomagati; kar zadene pa starišeino dobrot¬
nike, smo dolžni to tudi iz hvaležnosti storiti.

591. Kako dolgo ostanejo duše v vicah.

Kako dolgo duše u vicah ostanejo, se prav
za prav ne ve; vse kar se zamore reči, je, de
bolj ali manj dolgo ostanejo, po tem ko so Boga
več ali manj razžalile, več ali manj pokore v
tem živlenji storile, ino po tem, ko jim verni z
molitvijo ino drugimi deli več ali manj pomagajo.

c) Od pekla.

592. Kaj je pekel?

Pekel  je kraj, kjer bojo pogubleni vekomaj
martrani.

593. Kdo pride v pekel?

V pekel pride, kdor v smertnim grehi
vmerje.

594. Kakšne so peklenske martre?

Peklenske martre so takšne: Pogublenim
je 1. gledanje ino vživanje Boga vekomaj od¬
vzeto; 2. bojo terpeli večni ogenj, večno temo,
jok ino škripanje z zobmi, vedno glodanje vesti,

Od štirih poslednih reči.

127

strah ino obvupanje; vse, kar le kolj zamore
telesu ali duši boleče biti, bojo vekomaj terpeli,
to je, terpeli bojo vse to brez konca, brez vu-
panja kakšniga polajšanja ali rešenja.

595. Kaj naj premišljevanje peklenskih marter v nas obudi?

Premišljevanje peklenskih marter naj v nas
to obudi, de se greha varjemo, za storjene
grebe pokoro delamo, ino za nje zadosti stori¬
mo, velikost ino terpečnost peklenskih marter
nam da spoznati, kako strašno je, v roke ži-
viga Boga pasti.

d) Od nebes.

696. Kaj so nebesa?

Nebesa  so presrečno prebivališe svetnikov,
kjer se Bog svojim zvestim služavnikam od ob¬
ličja do obličja razodeva, ino je on sam njih
čez vse veliko plačilo.

597. Kdo pride v nebesa?

Tisti pride v nebesa, kdor je v gnadi božji
vmerl, ino tisti, kateri se je svojih grehov ali
na tem ali na unim sveti spokoril.

598. Kakšno je nebeško veselje?

Nebeško veselje je neizrečeno veliko, ino
obstoji v tem: 1. Izvoljeni bojo Boga od obličja
do obličja, kakor je sam na sebi, vekomaj gle¬
dali, ljubili ino vživali. 2. Bojo vse dobro,
kar se misliti da, na telesi ino duši vekomaj
imeli. 3. Bojo prosti vsakiga, tudi narmanjšiga
zlega.

599. Ali vživajo vsi izvoljeni enako veselje v nebesih?

Nebeško veselje ima svoje stopne: kdor je
več dobriga storil, je tudi v nebesih bolj polonan.

128 Perstavek. Od štirih poslednih reči.

600. Kaj nas vučf premišlovanje nebeškiga veselja?

Premišlovanje nebeškiga veselja nas vuči:
1. De moramo vse križe ino vse terplenje po-
terpežljivo prenašati, ker težave tega časa nič
niso proti Časti, katera se ima nad nami raz¬
odeti. 2. De se vse časno veselje z nebeškim
veseljam v nobeno permero postaviti ne more.

Zapopadek.

Uvod.

Perva postava: Od v žre.

Druga „ „ vupanja  . . .

Tretja „ „ ljubezni  . . .

Četerta „ „ sv. Zakramentov

Peta „ „ kerš. pravice  .

Perstavek od štirih poslednih redi . .

Stran

5

6
27
35
78

109

124

Natisnil Jož