Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 110481 > i / / H: i' 3 Čč® V €. CERKOVNIKOVO OPRAVILO V ZVONIKU. NAPISAL IVAN MERCINA, nadškofijski kolavdator cerkvenih zvonov. (SORICA 1930. Založila Katoliška knjigarna v Gorici. 110481 96. IV. 1344 Knjižnica Glasbene akademije v Ljubljani Cerkovnikovo opravilo v zvoniku. A) Nadzorovanje zvonov. Časi minevajo, ko se ni; nikdo brigal za zvonove, dvignjene v zvonik, ko ; so prešli me seči in leta, da ni nikomur prišlo na misel, da cerkveni zvonovi niso predmet, ki ostaja leta in 'leta mirno- na mestu, da se marveči pri zvo« nečih zvonovih vse giblje in trese in da se z vsakim zvonjenjem vedno bolj bliža po= lom, ki mora priti, ako se za časa ne zapazi in prepreči. — Priti so morale, zlasti po vojni, mnoge nesreče pri zvonovih, da so nam odprle oči in da smo se bridko prepričali, da imajo cerkve v zvonovih največjo denarno vrednost in da nam povzroči vsaka zvonska nesreča velike denarne izgube. Skrajni čas je torej, da -se tem denarnim izgubam izognemo, da obrnemo v naše z v o« nike največjo pozornost. V to so v prvi vrsti poklicani naši cerkovniki kot vsakdanji nad* Zorniki cerkvenih prostorov. Kjer je stolpna 2 ura — in malokje je ni — jo mora iti cerkovs nik vsak dan naviti. Od ure da zvonov je le en korak. Kaj lažjega torej kot to-, da enkrat na teden stopi tudi do zvonov. I. Tedensko nadzorovanje. To obsegaj naslednje točke: 1. Cerkovnik prime krepko z rokama vsak zvon ob strani za krilo! ter ga potrese z vso močjo. S tem se prepriča, da držij'o vezi zvon še vedno trdno na jarmu. 2. Tako potrese pri vsakem zvonu tudi z vos nilnli roč (drog), ki ne sme nikdar priti v do= tiko z zvonom. 3. Nato pritisne kembelj vsakega zvona na udarno lice krila, da ise uveri, da bije kembelj na naj debelejšo plast krila; če bije više, kvari zvonu glas, če bije niže, lahkoi zvon ubije-. 4. Pri tej priliki pogleda v notranjost vsa* kega zvona, da vidi, ni li jermen (pas) pri kemblju že preveč oguljen, je li obesilo trdno in dovolj namazano? (Ne preveč!) 5. Potem ogleda obe urni kladivi, da li ste namazani v svojem vrtišču. Udarjati morate nia najdebelejše mesto krila. Oddaljeni bodi« 3 te približno en centimeter od krila; če ste bliže, se lahko drgnete ob zvon, če ste dalje, so njiju udarci prešibki. Tako tedensko opravilo izvrši spreten cer* kovnik lehka v četrtinki ure. II. Mesečno nadzorovanje. Za to se izbere dan, ko zvonijo vsi zvonovi. Cerkovnik spleza nad zvonove, preden za* čnejo zvoniti. Med zvonjenjem pregleda le* žišča osi, da niso zrahljana, tramove (ali tra* verze), da se ne premikajo, lego vsakega jar* ma med tramovoma* da ni zlezel na eno stran. Hkrati vidi tudi, ali so jarmove osi potrebne mazila. Po prekinjenem zvonjenju spleza cer* kovnik s tramov in opazuje med zopetnim zvonjenjem smer nihanja vsakega kemblja. Kembelj mora nihati v ravni črti vzporedno z nihajočim zvonom; če ne, ga je treba zasu* 'kati v pravo smer. Obenem se prepriča, da zvonečih zvonov nič ne zavira, ne zidovi ne kak drug predmet. Kjer so zvonovi v stiski (v ozkem zvoniku), morda le en centimeter drug od 'drugega od* daljeni, tam je treba vedno paziti, da ostane ta razdalja neizpremenjena. Bog varuj, da bi se zvoneči zvonovi začeli kresati. 4 Na kembljevi betici, kjer bije ob zvon, se pojavijo zdaj pa zdaj luskine. Te je treba od* straniti s pilo. Kembelj mora viseti v mirujočem zvonu natančno v središču. Če bije kembelj zvone* čega zvona prehitro in premočno na eno stran, se vezi na jarmu na tej strani nekoliko nategnejo, potem ko iso se na nasprotni ena* ko popustile. Obešanje uteži na zvonilni roč ni priporočljivo. Obesila kembljev in ležišča osi se mažejo zmerno pa pogOstoma. Da iz ležišč med zvo* njenjem ne kaplja mazilo na zvon, je dobro pod Vsak tram pritrditi kositrasto posodo. Neopustljiva dolžnost cerkovnikova je skrb za snago v zvoniku in zlasti na zvonovih. 5 B) Oskrbovanje ure. Ura daje cerkovniku več dela in skrbi; saj mora plezati vsak dan visoko v zvonik, da jo navija. Stolpnih ur, ki se navijajo vsak osmi dan, pri nas ni, pa jih tudi ne pogrešamo, ker jih je težko regulirati (urejati). 1. Ura bodi čista! Umazan stroj deluje slabo. Trajna čistost je seveda nemožna, zato je treba uro vsako toliko časa očistiti:. To se zvrši najlažje s čopičem, pomakanim v pe; trolej. Čiščenje s petrolejem mora biti pr e* vidno, da se stara mažnja bolj ne razmaže kot očisti in da ne oškropi valja spodnjega (naj* večjega) kolesa in okoli valja ovite vrvi. 2. Ura se navije vsak dan prav ob istem času, pred ali po sv. maši, če je Vsak dan ob isti uri, in še bolje opoldne, če hodi cerkovnik sam zvonit poldan. Paziti je, da se pri navijanju vrvi pravilno ovijajo, ovitki se morajo nabirati tesno drug poleg drugega in ne tudi drug črez drugega. 3. Le nikar izročevati navijanja otrokom; otroci se igrajo z vsem in polomijo vse. Uro mora navijati vedno le isti navijavec. 6 4. Prepih škoduje mazilu, ker se prehitro posuši in strdi. Če je prepih močan, zadržuje nihalo v nihanju. 5. Zato naj bo ura zaprta in zaklenjena v leseni omari, ki je ne obvaruje le prepiha, ampak tudi vetra, dežja, prahu in smeti. 6. Mazanje je pri uri kot sploh pri Vsakem stroju zelo važno, ker zabranjuje v uri za* preke, ki nastajajo na onih meistih, kjer se že* lezni ali medeni deli drug ob drugem pre* mikajo ali sučejo. Le ta mesta naj se mažejo. Predvsem je treba mazati oba konca sidra ali mačka, ki zadržujeta vrtenje gorenjega (naj* manjšega) kolesa v kolesju za it j e, dalje vse luknje in v njih se vrteče osi, torej tudi luknje in osi škripcev pri, utežih, tako tudi pri vre* tenih pod stropom nad uro in na tlaku pod zvonovi, katera vretena prenašajo smeri v vzdigovanju kladiva pri zvonu. Dalje naj se mažejo* vsi klinčki ob 'spodnjih (največjih) dveh kolesih za bitje ur in četrtink, ki vzdi* gujejo vod za vzdigovanje kladiva. To ma* zanje mora biti pogosto in zmerno, da mazilo ne teče po drugih delih ure, ki ne smejo biti mazani. — Ne mažejo se torej zobovi koles in prečke kolesnih vreten; med njimi ni no* benega trenja (drgnjenja), ampak le našla* njanje zobov na prečke vretena. 7 7. Ker imajo stolpne ure. dolga nihala, se dajo prav dobro regulirati in to s krajšanjem in z daljšanjem nihala. Če: je ura nekaj minut prehitela, naj se toliko minut ustavi. Če je ura zakasnela, se zopet uravna takole: Z desno roko' se prime v kolesju za it je za os na j višjega kolesa, v katerega zobovje segata oba konca sidra, z levo roko ise pa potegne sidro na stran (ven iz zobovja). S tem se oprosti kolo zavire, začne se vrteti ini ž njim vsa pod njim ležeča kolesa. Tako dohiti ura čas, ki ga je zakasnela. Pri tem je treba velike pazljivosti, da se po« lagoma vrteče se kolo niti za hip ne izpusti iz desne roke, ki ga mora v vrtenju neprene« homa krepko zadržavati. Ko se zakasneli, čas dohiti, se kolo z desno roko ustavi, sidro z levo roko izpusti na prejšnje mesto in šele potem se desnica odmakne. Če se it je ali bitje ustavlja, se ni treba kar precej zatekati k obteževanju dotičnc uteži; to' je nasilstvo na uro. Zakaj naj bi bila utež nenadoma prelahka, če ni bila doslej. Vzrok je iskati v uri sami, bodi da ni ura dovolj na« mazana, da se je preobi lo mazilo posušilo in strdilo, da ni bila ura že dolgo očiščena, da je prišlo kaj med kolesa ali zobe, da so utežne vrvi okoli valjev nepravilno ovite itd. V zmoti je cerkovnik, ki misli, da si s po« vršnim oskrbovanjem ure na delu ih času kaj prihrani. Ravno narobe. Zanemarjena ura ne da miru; vedno jo je treba hoditi drezat in uravnavat. In kar je za cerkovnika še nepri* jetnejše, je to, da taka ura sama njegovo ne* marnost pred celo občino z nerednim it jem in bitjem kar sproti razkriva in raznaša. Ta knjižica bodi nekako dopolnilo že pred* lanskim cerkvenim predstojništvom izdane nadškofijske naredbe za snago in varnost cerkvenih zvonov in nekako izpopolnilo zna* nih »Desetih zapovedi«, ki ne smejo manjkati v nobenem zvoniku! Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici. — 1930. NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJI2NICA r *C--