■t 68949 V', - Cctcrte bnkvice. S privoljenjem pesnikov nabral jJanez y OL ČiČ. (Ceterti natis.) Z dovoljenjem visokočastitljiviga Ljubljanskiga Skofijstva. V LJUBLJANI. Natisnili Blaznikovi dediči. 1874 . 63949 Novo pesem zapojte Gospodu. Gela zemlja naj poje Gospodu. Ps. 95. O de bi mogel jest kdaj doživeti, De bi Marijo vse serea ljubile! Sv. Alfons Ligvorjan. upornikov Pesmi sv. Alfonza. (Poslovenil Blaž Potočnik.) Marija naše upanje. I. O upanje mi lepo! Vse moje zaželenje, Ti moje si življenje, Moj mir, Marija Ti. Ce Te, Marija kličem, Al če se spomnim na Te, Sladkost, veselje za Te Prevzame mi serce. Ce kdaj težavna misel, Serce v grenkost pobije, Samo ime Marije Prežene vso britkost. 1 * Na morju t’ga življenja, Si zvezda meni mila, K’ bo čolnič moj vodila, Da pridem srečno v kraj. Pod Tvojim ljubim varstvam. Preljuba moja Mati! Želim jest prebivati, Umreti tud, pod njim. Če srečen, o Marija! Vmerjem v ljubezni Tvoji, O blagor duši moji! V nebesa pohitim. Z vezmi ljubezni svete Mi Ti serce ukleni, Tvoj sužinj, blagor meni! Bom tebi zvest ostal. Sej to serce, Marija! Od zdaj ni nič več moje, Bogu ga daj, je Tvoje, Ga nočem več nazaj. 5 Marija naše upanje. II. Z nebžs visok'ga trona, O Mati vse dobrote! Poglej nas revne srote Enkrat, samo enkrat. In če sercč se Tvoje Nas vbogih ne usmili, Še bolj bomo prosili, De se ozri na nas. Poglej, de smerti vredni Smo mi pred Sinam Tvojim, De smo z napuham svojim Vžalili mu srce. Pa Ti ga potolažiš, Besedo eno dati Če hočeš, ljuba Mati! In bo odpustil nam. Gospa mogočna, blaga! Le rec’ v ljubezni svoji, De smo otroci Tvoji In milostljiv nam bo. Pač res, de nismo vredni Zavolj hudobe svoje Se štet’ še otroke Tvoje, Pa Ti si Mati še. Svoj mili plajš razgerni, Brez straha bomo stali V ljubezni prebivali, Ce nas objameš vanj. O Mati sladka mila! Poslušaj kličejoče, Zveličaj ljubijoče, Ki v Te zaupajo. Marija naša Mati. Marija preblaga, Prečista in draga! Vse duše vedo, De Matere slajši Nikoli ni bilo. O Mati presveta! Hči svet’ga Očeta, Vse milosti vir,, Mi upanje daješ, Veselje in mir. Marija preblaga! itd. O Mati Devica, Nebeška Kraljica! Kdo Te je častil, De b’ vender pri Tebi Uslišan ne bil? Marija preblaga! itd. O Mat’ ljubeznjiva, Nar bolj dobrotljiva! Ti > zame, De bodem Te ljubil In gorel za Tč; Marija preblaga! itd. Mogočna si, Mati, Bog nič Ti ne ukrati, Kar hočeš, storiš; Ti da, kar ga prosiš, Ti da, kar želiš. Marija preblaga! itd. O Mati ljubezni! Ozdravi bolezni Ti moj’ga serca, De začnem ljubiti Preljub’ga Boga. Marija preblaga, itd. Ljubezen do Marije. I. Veš, o Marija! Moje veselje! Veš moje želje? Ljubil bi te; Zmiraj pri Tebi Hotel bi stati, Ljubljena Mati! Zverzi me ne. Kaj pa Ti bočeš, Moja Kraljica, Sladka Devica, De Ti podam? Druziga nimam, Prosim pohlevno, Vzem’ serce revno, Kad Ti ga dam. 9 Pa Ti, Kraljica! Si ga že vzela, In si ga vnela, Za Te gori. Mati preblaga! Ti ga ohrani, Hudimu brani, Reši ga Ti. Slava Marije. Nar bolj blaga, mila, draga Si Marija D’vica Ti, In čistejši, in svetejši Ni bilo nikolj stvari. Tvoje obličje, lepotičje, Je z gol j milost in sladkost. Ni človeško, je nebeško, Zmaga angeljsko svetlost. Dopadljive, ljubeznjive Zvezde, očesa Tvoje so; Kakor psice, vse sladčice Naše serca ranijo. Perle drage, ljube, blage Tvoje svete so roke, Polne gnade, ktero rade, In obilno nam dele. Ti, Devica, si Kraljica Cele zemlje, vsih nebes : Pa ponižaš, in približaš Se do revnih nas zares. Kdaj boš dala, prikazala Tudi mojim se očem? Skoraj, skoraj prid’ od zgoraj, De s Teboj Te gledat grem Brez števila duš rešila Si sovražniku iz rok, Pridi k meni, in me deni V trumo rešenih otrok. O častimo ga, hvalimo, K’ nam je tako Mater zbral Ga ljubimo, ga molimo, K’ je vso čast Mariji dal. Živi! živi! vpimo: živi! V sercih ram Marije ime! Hvali vedno, hvali vredno Jezusa zvesto sere. Lepota Marije. Dajle, hribi in doline, Gojzdi, travniki, planine, Vsi Devico počastite, Ki je lepši nima svet. Vsi potoki vi šumeči, Ljubi tički žvergoleči, Pre mogočni vsih Kraljici Pojte hvalo, pojte čast! Vsi recite: o Devica, Kako lepa si Kraljica! Bodi čast in hvala večna Tvoj’mu Stvarniku, Bogu Ti si solnce, serca greješ Od ljubezni, ktero seješ; Ti si luna razsvetljena Od svetlobe vsih nebes. Lil’ja ; roža si cveteča, Nar prijetnejši dišeča, Si brez madeža, vsa čista, Polna ljubeznjivosti. Kar še dela ljubeznjivo, In Gospodu dopadljivo, Te je Tvoja prelepota, Polna vse ponižnosti. O Marija, Bogu draga! Nam pa sladka, mila, blaga Kakor ljubiš svoj’ga Sina, Bodi milostljiva nam. Smert Marije. Zapojmo! častimo Hčer, sveto nevesto, In Mater vso zvesto Presvet’ga Boga! Oj, živi Marija! Marija, oj, živi! Oj živi Marija! In Bog, k’ nam jo da! Odločena Mati Od Sina v daljavi, Ko lil’ja v gošavi Med nami je b’la. Oj, živi Marija! itd. Se z Bogam sklenili. V nebo hrepenela, In serčno želela, De smert bi prišla. Oj, živi Marija! itd. Kje Ženin preljubi, Spolniti ji želje, Jo kliče v veselje, K počitku serca. Oj, živi Marija! itd. Zdaj pride ljubezen S sladko svojo psico, S prijazno desnico Jo v serce ji da. Oj, živi Marija! itd. Tak sveta Devica Medli od ljubezni, V tej sladki bolezni Življenje konča. Oj, živi Marija! itd. Presveta dušica Od zemlje se vzdigne, Sam Sin ji pomigne, V nebo jo pelja. Oj, živi Marija! itd. V nebesih, Marija, Se razveseljuješ, Na desni kraljuješ Zdaj Sina svoj’ga. Oj, živi Marija! itd. Nebeška Kraljica! Oh prosi tam za me, De m’ v sercu se vname Ljubezen sladka. Oj, živi Marija! itd. Marija v nebo vzeta. I. Moj duh iz telesa Z Marijo v nebesa Povzdigni se ti. Gospa je postala, Bo tam kraljevala, Kjer Sin nje živi, Moj duh iz telesa itd. Brez nje jest na sveti Ne morem živeti, Veselje več ni. Moj duh iz telesa itd. Oh hudo ločenje! Kdo da mi življenje? Kdo pomoč deli? Moj duh iz telesa itd. Ce tud’ se ločila Je Mati premila, Nas ne zapusti. Moj duh iz telesa itd. Je Mati skerbljiva, Gospa ljubeznjiva, Za nas govori. Moj duh iz telesa itd. Otroke v težavah, V skerbeh in skušnjavah Vse rešit’ želi Moj duh iz telesa itd. 16 Ga hoče oteti, Kdor čisto živeti Serčno hrepeni. Moj duh iz telesa itd.. Serce polno sreče, V ljubezni goreče Za njo pohiti. Moj duh iz telesa itd. Marija v nebo vzeta. II Marija! Teb’ serce v ljubezni je gorelo, Ljubilo je, in od ljubezni kopernelo. O srečna smert! če sme se smert imenovati, K’ Ti jo je hotel Bog, Devica sveta, dati. Veselo, mirno in presladko si zaspala, Od zemlje se v nebeški paradiž podala. Si šla v nebo, o Mati moja, in življenje! Si šla k Zveličarju v nebeško poslavljenje, S Teboj želim tud’ jest to zemljo zapustiti, In se pri tebi, moja Mati! veseliti. O blagor meni! in o blagor duši moji, Ce kdaj dosežem stati pri Kraljici svoji. 17 O srečen, kdor Te gledati pri Sinu more, povzdignjeno čez angelov visoke kore! Na zadnjo uro pridi k meni, o Devica! De se razveseli takrat moja dušica, De, ko se bode pred Sodnikam prikazala, Boš, Mati vsmiljena, ji Ti na strani stala. Žalostna Mati Božja. O vi, ki v mojih silnih prebritkostih, Veseli tu po poti memo greste, Poglejte, če za bolečine veste, De bi bila enaka moji kdaj. Ta, ki pred nama tu na križi vmira, Razbit, kervav, ko grešnik zaničljivi, Ta je moj Sin, nedolžni, ljubeznjivi, Ljubezni, ne sramote vreden je. Ta Sin je Stvarnika nebes in zemlje Očeta svoj’ga oznan’val in molil, Ta Sin je mene si za Mater zvolil, Še preden je cel’ svet ustvarjen bil. 2 18 On je moj Bog, ki sim vidila ga perva Presrečno tisto noč rojeno Dete; Njegov nebešk’ obraz je želje svete Ljubezni do njega mi v sercu vžgal. Je mene, svojo ljubo tovariico Izvolil zvesto v tukajšnem življenji, Me ranjeno, v ljubezni, zaželenji Z lepoto svojo vklenjeno derži. Oh! njega vmirati zdaj tukej vidim Na zasramVanja postelji, v slabosti, V terpljenji hudem, v žalosti, britkosti, De žalostne tud skale pokajo. Oh! kamor se oberne, ga ne najde Nikjer prijatla, tud’ ne pomočnika; Hudobnih truma gleda ga velika, Ki le britkejši smert mu delajo. Bog, Oče večni! ki ga serčno ljubiš, Kako se moreš v ljubiga ozreti? Kako ga gledati, tolkanj terpeti, Pa vender se usmiliti ga ne? 19 Z dolgini sveta ga Bog pokritga vidi, In serd njegov ne da se ustanoviti, Dokler ne vidi smerti ga storiti Iz zgol’ ljubezni do krivičnih nas. Preljubi Sin, ki vmirati Te vidim, Ob! de bi mogla jest Ti pomagati! De b’ mogla v svojih rokah Te deržati! De bi v naročji maternem umeri. Joj! de Ti jest polajšati ne morem! # ,< Kjer sama s svojo žalostjo, slabostjo Navdajam Ti serce le bolj z britkostjo, Ti delam še grenkejši Tvojo smert! Oh duše! oj ljubite ga, ljubite! Ki tu terpi za vaše odrešenje, Ljubezni poln, daje za vas življenje, In le ljubezen tud’ od vas želi. Ljubezen do Marije. II. Tisto Gospo in Devico jest ljubim, Ktere serce je v ljubezni goreče, Ljubi vse duše po nji hrepeneče, De si nevredne, jih čertit’ ne zna. 2 * 20 V svetih nebesih je ona Kraljica, Vender se milostljivo približuje Vsacimu, kteri v ljubezni zdihuje, Njeno nebeško lepoto časti. Ta tako lepa in čista Devica, Ktero je sam Bog, preljubo in zvesto, Zvolil si Mater, in hčer in Nevesto, Ta mi je vnela in vzela serce. O de bi mogel jest kdaj doživeti, De bi Marijo vse serca ljubile, Slišati, de bi vse trume častile, Sveto in sladko Marije ime. De bi se pela po zemlje pokraj’nah Razlegajoč se vsih sere harmonija: Živi, oj Jezus, Devica Marija! Živi nam Jezus, k’ jo ljubi tako. Iše naj druge ljubezni, kdor hoče, Ljubi, če more, naj kdo kogarkoli, Moja ljubezen, k’ serce mi jo voli, To je Marija, k’ jo ljubi tud’ Bog. 21 Stegni roko, o Marija premila! Znnigavka sere moja sladka! in vzemi Moje serce mi iz pers, in ga vnemi, De bo gorelo, medlelo za Te. Vnemi ga s tistim plamenam ljubezni, V kterim je tvoje prot Bogu se vnelo De bo tud moje v tem ognji gorelo, V večni ljubezni do moj’ga Boga. 22 Pesmi pri sv. Obhajilu. Pot prot nebesam. Poznate dom? na zemlji njega nij Od kter’ga britko serce govori, Kjer vtihne mil’ glas, solze ne teko In dobri srečo, slabi moč dobo. Poznate ga? Le nanj Mi mislimo ves čas sedanj’. Poznate pot? je ternjeva steza; Naprej ni moč, skerbi popotnika; Spotakne se, pogleda v prahu gor; Okrajšaj Oče: tek, omagam skor! Poznate jo? Ta gre Tje gor, kjer upa vse serce. 23 Poznate ga? prijatel je z nebes, Clovešk otrok, in več še, Bog je res; Naprej je šel on ternjevo stez6, Popotnikam pristopi milostno. Poznate ga? Le ta Prot nebu srečno nas pelja. Hicinger. Pri sv. Obhajilu. O kam? Gospod! Gre Tvoja pot; Kam stopnje Te peljajo? Se že mrači, Se dan temni, In zvezde že migljajo. Zveličar moj! Pri men’ obstoj, Te čem pod streho vzeti; Res, hišica Je srotina, Pa željna Te sprejeti. Straši me noč, Sovražna moč; Gospod! pri men’ ostani; Kjer Ti stojiš, Noč razsvetliš, Strahovi so pregnani. Vkup bodeva Večerjala, O sreča neizrečena! Živ kruh mi bo Tvoje Telo; Men’ duša oživljena. Gospod, želim In hrepenim, De spolniš svete želje: Posveti me, De ljubim Te, Doverši mi veselje. O bod’ z menoj, Preljubi moj! Ki v lilijah prebivaš: S cveticami Posteljem Ti Serce, de v njem počivaš. 25 Pri meni čuj, Me prebuduj, Ne daj mi v grehu umreti; Daruj pomoč, De mine noč, Nebeški dan zasveti. Potočnika Nar slajši serce. Serce nar ljubeznjivši V nebesih in na sveti! Kdo da mi grešnim’ sinu, Od Tebe pesem peti? — O Jezus! Tvoje sladko serce Naj ljubijo, časte Vse ljudstva, vsi jeziki. Vse angeljske verste. Ti serce si pohlevno, Si serce Jezusovo; Ti serce si vse krotko, Si serce Jagnjetovo. O Jezus! Tvoje sladko serce itd. 26 Ti serce si ponižno, Oh! daj spoznat’ mi Tebe, De Tebe vsak čas išem, Ne išem sam’ga sebe. O Jezus! Tvoje sladko serce itd. Ti serce si vse čisto, Nad belo lil’jo belo; O de b’ tud’ moje serce V nedolžnost’ obelelo! O Jezus! Tvoje sladko serce itd. Ti serce si dobrotno, Dobrotno vsim ubožnim, Dobrotno vsim dobrotnim, Dobrotno vsim nedolžnim. O Jezus! Tvoje sladko serce itd. Ti serce si ljubljivo, Ti ljubiš vse goreče, Ti ljubiš vse proseče, Ti ljubiš Te ljubeče. O Jezus! Tvoje sladko serce itd. Ti serce si ljubljivo, Kdo Te dohvalil bode ? 27 Ti ljubiš mlade, stare, Ti ljubiš vse narode. O Jezus! Tvoje sladko serce itd. O serce, sveto serce! Si vse ljudi rešilo; Človeško ktero serce Ti to bo povernilo? O Jezus! Tvoje sladko serce itd. O serce, sladko serce! Z roso nebes napajaš Pravične in nedolžne, Zveličanje jim dajaš. O Jezus! Tvoje sladko serce itd. O serce, dobro serce! Vse grešne k sebi vabiš: Vse hudo, kar so stor’li, Poboljšanim pozabiš. O Jezus! Tvoje sladko serce itd. O serce, ljubo serce! Zakaj Te svet ne ljubi? Unemi ga v ljubezni! Nikar ga ne pogubi. O Jezus! Tvoje sladko serce itd. O serce, milo serce! Zakaj Te star’ ne ljubi? Ogrej ga k nov’ ljubezni! Nikar ga ne pogubi! O Jezus! Tvoje sladko serce itd. O serce, sladko serce! Zakaj Te mlad’ ne ljubi? Serce mu vžgi v ljubezni! Nikar ga ne pogubi! O Jezus! Tvoje sladko serce itd. O Jezus! v vsih sercih Ljubezni iskro vterni; Zgubljene vse ovčice Na pravo pot zaverni! O Jezus! Tvoje sladko serce itd. Dolžni smo vsi Te ljubit’, Ker vsih dolge si vmival, Za vse britkosti terpel, Oh! kri za vse prelival. O Jezus! Tvoje sladko serce itd. O serce nar sladkejsi! Mi vsi v stotere glase 29 Te hvalimo, častimo Zdaj in na večne čase. O Jezus! Tvoje sladko serce itd Jeran. Pred sv. Rešnjim Telesam. Cvetice ve! ki noč in dan cvetete Pred Jezusam, o trikrat blagor vam! Očesec vele dokler ne zaprete, Se srečne, pred ne ločite od tam; O de bi mogel jest, kjer ve vmerjete, Na vaši stopnji bit’, pred Jezusam, De bi pri Njem za Njega dal življenje, Ki dal je sebe v moje odrešenje. Tud' blagor vam, vi svetlobele sveče! Tam gorite Zveličarju na čast; O de bi jest deležen bil te sreče, Goreti zanj, vtopljen v nebeško slast! De bi, enako vam, serce gereče Povžilo v meni se Gospodu v last; Bi jest zamenjal z vami stopnjo mojo, Dosegel koj bi srečo, radost svojo? 30 Bod’ slava tebi, blažena gospa, Ki v tebi On prebiva, ljubi moj; Vdeljena ti je častna osoda, Kot Božji hram se svetiš pred menoj ; O ko bi služba, v se hranit’ Gospoda, Mi dana bila le en dan — nocoj! Ves gorel bi, ljubezni se povžival, Ker bi ljubezeni plamen v men’ prebival. Al vender kelh in sveče in cvetice! O koljko srečnejši sim jest, kot vi! Če pride k meni zvest’ Pastir ovčice, Mi vžiti svoje da Meso in Kri; Če v Jezusu prejmem nebes slaščice, In v sercu mojem Kristus sam živi! Takrat medlim, merjem moči ognjene, Ker se Zveličar moj sam z manoj sklene. O duša, kakor vešica se sukaj Okol’ te Luči neprenebama, Od vere in ljubezni živi tukaj, Ogrevaj se v svetlobi Ljubiga. In kadar se ti da prejeti, ukaj, S teboj mu poje truma angelska; 31 Objemi ga, terdo se ga okleni, Ter prosi: Daj ljubezen, Jezus, meni! Potočnik. Marija. (Po sv. Alfonzu ) Marija! v Tebe upam, O sladko tolažilo! V Tebi ohladilo Serce se moje bo. Če v Te, Marija! mislim, Te hočem zgovoriti, Mi če sercč stopiti Čutilo presladko. Britkost, al kalna žalost Obleže serce moje, Ime presladko Tvoje Zaziblje ga v pokoj. O svitla morska Zvezda! Ko val visoko vstaja, Ko grom neviht razgraja, Ti kermiš čolnič moj. 32 Pod Tvojo brambo zvesto, Gospa preljubeznjiva! Dni mojih tek izliva Naj v rajski se zaton, Zaupam, o Marija! Ak se v ljubezni Tvoji Stečejo dnevi moji, Bom šel pred Božji tron. Zakuj serce mi moje V svoje spone zlate: Gorelo v njih bo — zate, Gorelo vekomaj. Serce, serce, Marija! Moje zame ne bije — Na ga, — le k Tebi dije, Ga Sinu, Sinu daj. Jeran. Mariji. O Devica! bod’ češena, Ti Kraljica vsih nebes! Ti si vsim nam vir življenja, Ti si sladka, mila res. 33 Svit blilobe Te obdaja, Solnčno sije Tvoj obraz, Vsa lepota svetfga raja, Služi Tebi v večni kras. Vender Tvoj obraz je mili, Mile Tvoje so oči; — Vse kar Tebe bi prosili, Nas poslušaš Mati Ti! Si ponižna in premila, Si nam dobra vsaki čas, Si nam Mati, kot si bila Še na zemlji kdaj pri nas. Glej na zemlji nas sirote, Glej nas revne grešnike, De od zlega, pros’, in zmote Ljubi Jezus reši vse! In, ko enkrat že nagnilo Se življenja naše bo, Takrat k nam ozri se milo, Spremi v sveto nas nebo. Tebi vdani hoč’mo biti, Te ljubiti vsaki čas, Zmiraj boč’mo Te častiti, Peti slavo Ti na glas: 3 34 O Devica bod’ češena! Bod’ češena vekomej, Taka mati ni nobena, Kot si bila Ti vselej. Praprotnik. Marija, zgodnja Danica. Marija, o zgodnja Danica! Prisvet 1 ', vsih milosti Kraljica! Nam Jezusa, milosti Solnce znanuj: Nam grešnim v temnicah hudobe, Prižgi luč nebeške svitlobe, Luč vere katoPške nad nami razsuj. Vihar po valovih nas meče, ’Z oblakov nam strele blišeče Razbiti čolnič, nas končati prote; De b’ skorej nam Ti zasvetila! Prikaži obupnim se, mila! Nam z upanjem svetim umiri serce! Tak blizo se solnca sprehajaš, Se v morji radosti napajaš, 35 Ter v ognji Njegove ljubezni goril; Ti merzle nam serca ogrevaj, In prošnjo na prošnjo pridevaj, De dar nam goreče ljubezni dobiš. Nas grehi, krivice težijo, Pravične nam kazni protijo, In cerkve katol’ške je žalosten stan; Dobrotljiva Mati se skazi, Serd Večniga Ti potolaži, De milost in spravo doseže kristjan. Potočnik. Sveti Devici. Visoko bod’ Marija Ti češena! Zmed žen vsih milost Božja je zvolila, Te Sinu svoj’mu Mater, ohranila Devištvo, si brez madeža rojena, Tam gor se truma angelov Ti vklanja, Pojo zveličani duhovi hvalo, Nebesa Te easte svojo Kraljico. Je bila smert po Evi zadolžena, Življenja vir si Ti nam podarila, 3 * 36 Z nebeškim miram zemljo napolnila, In krog in krog lepo je spremenjena. Človeštvo, kter’mu ni tu stanovanja, Je vselej k Tebi, Mati! zdihovalo, V Tč vedno kliče, svojo Pomočnico. Hicinger. Jezus. Jezus, Zveličar! priserčno radost, Serafov slast in nebeško sladkost Čutim v britkostih, če mislim na Te, V morje ljubezni vtopi se sercč. Rosa prijetniši ne pokrepča Suhiga cvetja sred vel’ga polja, Veči ni slasti za dušne moči, Kakor če Jezus mi v sercu živi. čudno razsvita pozemeljsko noč, Vera oživlja Njegova mi moč; Upanje dela mi, dušo serčno, Plamen ljubezni poganja v nebo. 37 Torej Te iše, Te kliče serce, V slasti, bridkosti ozera se v Te, Vedno Te kliče zdih’vaje od tod: Pridi, o Jezus! kmal’ pridi, Gospod! Ime Marijno. Po Ligvorji. Zakličem Marijo, in polno že je Miru in veselja pri meni tu vse: Pri glasu imena se vzdigne sercč, Vsa žalost proč gre. O srečen, kdor ljubi Marijo zvesto! Zakličem Marijo, občutki sladki Presilijo vnete mi duše moči; Svitloba lepote, ki izreči ni je, Vse v meni užge, O srečen, kdor služi Mariji skerbno! Zakličem Marijo, in duh ves goreč Veselja prenesti ne more že več; Ime ljubeznjivo vse v meni konča, Živeti ne dd. O srečen, kdor sklenil v ljubezni nje bo! Hicinger. 38 Fesmi od Matere Božje. Marija pomočnica. O Devica! Pomočnica Bila si in boš nam Ti! Le sladkosti In blagosti Tvoja roka nam deli. Ko cveteča In dišeča Si Marija rožica; Sem iz raja, Svet’ga kraja Diješ cvetje upanja. Ko danica Tolažnica 39 V temni noči siješ nam; Mati mila Vedno bila Si ubogim grešnikam. Pri slabostih In bridkostih Rada nam pomagaš Ti; Pri skušnjavah In težavah Pomočnica vselej si. Čast Marije Naj razlije Se po svetu krog in krog,; Njo častimo In prosimo Pomočnico vsih nadlog. Ljuba Mati V zarji zlati Nam prisijaj zadnji dan, Boš prosila, Govorila, Srečno bode tek dognan. Praprotnik 40 Sladko serce Marije. O Marijno serce sveto, Proti nam ljubezni vneto, Polno Božje milosti, Polno lepe čednosti! Naj Marija ! petje moje Hvali sladko serce Tvoje! Kar se giblje in živi, Naj ga hvali in časti! Cisto serce za-se zbrati, V njem prijazno stanovati Hotel Stvarnik vsih reči, Vlil je va-nj z nebes dari. Naj Marija! itd. Sveto serce se je vnelo, Za Boga je zdaj gorelo; Ni ljubilo druziga, Ko Gospoda samiga. Naj Marija! itd. Blago serce je vse milo, Nas otrok ni pozabilo; Dobrotljivo je za vse, Prosi še za grešnike. Naj Marijo! itd. Krotko serce je terpelo, Je britkosti dosti imelo. Ko je nosil ljubi Sin Težo smertnih bolečin. Naj Marija! itd. Sladko serce zdaj kraljuje, Se v nebesih zveseluje; Z Bogam svojim sklenjeno Nam v pomoč pripravljeno. Naj Marija! itd. Hicinger. V spomin na sv. Vušarje. Cešena Kraljica, Cešena mi bod’! O čista Devica, Cešena mi bod’! — 42 Pred Tebe, Marija! Tje v duhu hitim, Po Tebi Marija! Serčno hrepenim, Češena Kraljica! itd. Pa nekaj, predraga! Nazaj me derži; Devica preblaga Oh! greh me teži. Češena itd. Sim deleč zabredel Od Tebe, moj up! Globoko je vjedel Pregrehe me strup. Cešena itd. Kak hočem jest vstati Brez Tvoje moči? Usmili se Mati; Oh reši me Ti! Češena itd. Pomagaj, Marija, O prosi za me! 43 Pomagaj Marija, De pridem pred Te! Cešena itd. Vse upanje svoje Postavim na Te, Le Dete Ti svoje Poprosi za me! v- 1 Cešena itd. Kaj ne? o Devica, De upati znam, De Tebe, Kraljica, Za Mater imam. Cešena itd. Sej Ti si Devica, Dobrotljiva vsa! Si nam pomočnica, Kot nekdaj si b’la; Zatorej, Marija! Cešena mi bod’! Na veke, Marija! Cešena mi bod’! Volne. 44 Pesem mornarjeva. Ko noč po morji plajš razvije, In zvezdica pri zvezdi sije, Ko v lučih sinja plan migljd, Za Te čisto Se mi vnamo, Marija! čutja v dnu serca. Ko samoč na korablji čujem In zoro Božjo ogledujem, Ki vzdiga glavo nad morje; Tud’ meni z njo Dvigujejo, Marija, k Tebi se želje! Ko zvezde se začno srebriti, Nebo in morje rudečiti, Ko jasni dan se porodi: Z molitvico Te jutranjo; Marija! Tvoj mornar slavi. Ko mi pa zadnji dan zasveti, Na svetu ko neham živeti. 45 Marija! Ti me pelji v raj! De bom s Tabo V sveto nebo Se šel radovat vekomaj. Jan. Valjavec. Marija. Poleg laškiga: 0 amabile Maria! Marija ljubeznjiva! Ti moje si veselje, Vse moje serčne želje So, vedno Te častit’. Ce se me žalost loti, Al grozne bolečine, Mi vsa nadloga mine, Ko k Tebi pribežim. Ime presveto Tvoje V serce si čem vsaditi, In sabo ga nositi V sercu, kjerkoli bom. In ko zavoljo greha Mi serce v strahu bije, Samo Ime Marije Mi serce vpokoji. In kadar bodem vmiral, Bom klical Ime Marije, To mi tolažba vlije V prežalostno sercč. Marija! iz serca zdihnem, Ko zora zjutraj vstaja; In solnce ko zahaja, Marijo kličem spet. Ko me sovražnik skuša, Zavpijem: Oh Marija! ^ In ta peklenska zmija Prestrašena zbeži. To sveto Ime Marije Klicaje, bodem srečno Tu'živel, ino večno Se tamkej veselil. Usmiljena Marija! Ti si mi zvesta Mati, Za to se ni mi bati, Te klicat’ na pomoč. 47 , Zatorej bodem klical Marijo v saki sili, Ker Ona se usmili, Kot Mati ljubljena. Št. Kociančič. Izročilo Mariji. Misionarjera. O Marija, naša Mati! čez valove, od nevihte gnane, Tje v dežele, potnikam neznane, V Te zaupajoči gremo. O Marija, varuj nas! O Marija, vodi nas Po pravi poti v sveti raj! O Marija, naša Mati! Ce nesreča nam bo kon’c kazala, Up naš pobijala terda skala, Takrat Mater nam se skazi! O Marija, itd. 48 O Marija, naša Mati! Kadarkoli bomo v hudi sili, K Tebi se, Marija! obernili, S svojim plajšem nas zakrivaj ! O Marija! itd. O Marija, naša Mati! Kakor veš in znaš, nas varno vodi, Skerbna, mila Mati, z nami hodi! Spremljaj nas do kon’c življenja! O Marija! itd. Karkoli rožic je polji, Kar gora, vert, jih log ima, Počasi omerjejo ; Al Ena se še le derži, Ko ji nikjer več sestre ni; Ime ji je : Marija. V jesčni zadnja rož merje, Ji slana cvetjiče ospe, In rožica je vela; Volčič. rožici 49 Al Ene pa cvete obraz, Ko druge je umoril mraz, Ime ji je : Marija. Za rožice ni vsaki svet, Al Te povsod se najde cvet, Leskeči cvet dišeči; Ki leto, zima in pomlad Jo cvesti najde vsakikrat, Ime ji je: Marija. Ne skloni je vihar, ne mraz, Peresic ji ne spuli čas, Tej rožici prečudni; Zatorej bodi hvaljena, Nebeška večna rožica, Oj rožica Marija! Jan. Valjavec. V god Marijniga serca. Tvoj’mu sercu, Dvica s^eta! Moja pesem naj bo peta, 4 De doni v nebeško plan! V kviško šinite glasovi, Poslavite vred z duhovi Božje Porodnice dan. Oh! kako je ljubeznjivo Serce Njeno občutljivo, Kadar vanj se vzre oko: Ono, naših duš medica, Samih angelov sladčiea, In Kerubov je nebo. Kot bi lune svit dobilo, Sveti Njeno serce milo, In nam vžiga upanje; Ono, zvezda odrešenja, Varuje nas pogubljenja, Prosi za nas grešnike. Nje serce, dobrote polno, Kak je pomagati voljno, Kdor le k Njemu prebiži, Ono z lučjo svojo žarno Njemu zjasni noč viharno Vselej, ko se mu zroči. 51 Tvojiga serca čistota, O Marija! je belota Pervo padiiga snega: Rosni demanti po travi V Tvoji gasnejo blišavi, V zdibih triplje lilija. Tvoje celo serce sije 'Take rajske lepotije, Ki ves časni bliš stemne. Torej, o devic Kraljica! Večna pela se s ! avica Bo za sveto Ti serce! Jan. Valjavec. Marija, Mati milosti, ■Oe revne huda moč zatira, Nadloge britke nas more, Že ves rešenja up umira, Pobite serca koperne; Takrat povzdignemo svoj glas: Marija, Mati milosti! Marija, Mati milosti! O sliši, ne zapusti nas! 4 Če nas obidejo težave In pride stiske hud vihar, Če nas obdajajo skušnjave, O ne obupajmo nikar, Le kličimo s serca, rekoč: Marija, Mati milosti! Marija, Mati milosti! O pridi, pridi nam v pomoč! Če ti v bolezni in slabosti Telo opešano medli, In teža notranje britkosti Otožniga duha mori, O takrat serce zdihne naj: Marija, Mati milosti! Marija, Mati milosti! Oh omagat’ mi ne daj! Če vest te peče brez ponehe, Nikar v obup se ne podaj, Zapusti naglo grob pregrehe, Glej, čas je milosti še zdaj Le moli, kliči iz serca: Marija, Mati milosti! Marija, Mati milosti! O prosi za-me grešnika! 53 In kadar strašna ura bije, Življenja pride zadnji boj, Ko pot mertvaški nas zalije, Že sodbo vid’mo pred seboj, O prosimo za tisti čas : Marija, Mati milosti! Marija, Mati milosti! Takrat Ti ne zapusti nas! Vselej nam Mati mila bodi, De Tvoje hvalimo Ime; Dobrote Tvoje vsi narodi Spoznajo naj in Te slave, De eden se razlega glas: Marija, Mati milosti! Marija, Mati milosti! Cešena bodi večni čas! M. Frelih. Dobri pastir! Ti, o Jezus serčno mili! Naš pastir naj boljši si; Kak bi vender ne ljubili Zvesto Te iz vsili moči? Doli k nam si se ponižal, In ovčic iskat prišel; Ljud nezdušni Te je križal, Za naš greh si smert terpeL Kak uboge me ovčice Tebi to vernile bi? — Svoje damo Ti dušice V duhu čiste vdanosti. Zvesto bomo poslušali Tvojih ust presladki glas, Tvojo voljo spolnovali Radi bomo vsaki čas. Oh prijetno je hoditi, Pasti v Tvoji čedi se! Kak je sladko Ti slediti In ljubiti večno Te! Pasi nas, o Jezus mili! V cvetji svojiga medu; Daj, de bi sladkosti pili V viru večniga miru. In ko steče čas se paše, V dom nebeški pelji nas, Gori v prebivalce naše, Gledat mili Tvoj obraz. 55 Tamkej zveste boš ovčice, Ti udane k sebi zbral, Boš podelil vse sladčice, In plačilo večno dal. Praprot nik. Cešena si Marija Ko v jasnim jutru primiglja Že zvezdica daničica,. Se sliši milo že zvonjenje, Mariji čast in počešenje, In z zlato zar’jo vse časti: ,,Cešena si, Marija Ti! - '' Ko višej sije solnce že, Vzdiguje se, čez poldne gre, Se sliši zopet nam zvonjenje, Mariji čast in počešenje, — Čez hrib in plan se oglasi: „Cešena si, Marija Ti!“ In kadar solnce že ljubd Nam za goro žari slovo, Se glasno sliši še zvonjenje, Mariji čast in počešenje, — 56 V večernem hladu se glasi: ,,Cešena si, Marija Ti!“ „Cešena si, Marija Ti!“ Naj se glasi do konca dni! Naj vedno sliši se zvonjenje, Mariji čast in počešenje, — Nebo in zemlja naj glasi: „Cešena si, Marija Ti!“ Praprotnik. Vesela pesem Jezusu. Po sv. Jederti. O Jezus! ves moj blagor Ti! Ljubezin sladka čez moči! Serce po Tebi vse gori, Ko v Tebi le se zveseli; Ne zmaga zlato solnce Te, Ti umakne mila luna se, Prijazna zarja za d Ti je, In tudi svitle zvezdice. Tak čisto lilje ne cveto, Ne blage rož’ce tak lepo, Duha vijol’ce ne dajo, Ne nageljci tako ljubo; 57 Tak sladka ni nobena stvar, Ni toljko drag nekaki denar, Tak milj prijatel ni nikdar, Kot sere Ti mili Gospodar. Ni proti Tebi višjiga, Lepota zemlje zgine vsa, Duhov spremine množica, Zbledi luč neba svitliga. — V ljubezni pesem podarim, Jo v serce Tvoje izročim, Se s trumo angelov združim, Veselo z njimi Te častim. Ti dušo mojo sam živiš, Seboj v ljubezni zaročiš, Mi toljko radost dodeliš, Serce obilno zveseliš. O ljubi ženin, sladki cvet! Si dražji mi, kot celi svet; Za Te vse slasti štejem v smet, In raji križ si zvolim spet. Po Tebi le so želje vse, Ki zame v smert podal si se; Porosi s svojo gnado me, Ko s sercem, z ustmi prosim Te ! 58 Serca veselje Ti sladko! Ki si me ljubil tak močno, Ko steče mi življenje to, Me pelji v večni mir v nebo ! Hieinger. K svetimu Duhu. Po Ligvoiji. O želje in upi posvetni bežite, Nasitvati druge, le druge hitite, Se v duši mi dalje nikar ne mudite, Ve razveseliti ne morete me ; Preserčno veselje sam Bog le mi je. — O Bosa nebeška! ki serca zrahluješ, In ogenj nesvetih čutil pogasuješ; Zdihujem, de v meni ljubezen zmnožuješ, De isem v življenji Boga le samo — O Rosa nebeška, dodeli mi to! Bežite! v6 niste mi v stanu dopasti, Več nisim, ne vam, in ne sebi v oblasti, Oprostena duša le v Božji je lasti; 59 O Jezus preljubi! le Tvoja samo, Dobrota narvikši, le Tvoja naj bo! — Ti Ogenj! žariš le čistejši, čistejši, In duše vzdiguješ sladkejši, sladkejši; O pridi mi v serce, ga stori svetejši; Naj plamen naj lepši le v njem se zbudi, Za Tebe, o Bog! naj živi in gori! Duh Božje toplote: Ti Ogenj presveti! Te prosim ponižno, med svoje me vzeti, Z nebeško gorkoto serce mi ogreti; Ce Tebi nasproti se vzdignilo kdaj, O ogenj dobrotni, omeči ga zdaj ! — Neskončna ljubezen! presrečen je šteti, Kdor gleda v nebesih obraz Tvoj presveti, Oh! kddj mi bo dano, to srečo imeti? Že serčne ljubezni se taja serce, O vleci ljubezen me večna na se! Hicinger. Spokorna pesem. Oh! prizanesi Mi, Oče mili! Se me usmili, Ki tu klečim. Milostiv bodi! — Greh zapustiti, K Tebi verniti Se spet želim. De sim zaslužil V peklu goreti, Večno terpeti, To me manj skli; Pa, de sim Tebe, Dobroto večno, Zgubil nesrečno Bolj me boli. Preljubi Oče , Tebe sim zgubil, Nisim Te ljubil ’z cel’ga sercd. Žalosten vernem Zopet se k Tebi; Vzemi še k sebi Me grešnika! In če je z jokam Sprati mogoče Pregrehe, vroče Solze bom lil: Vsim zgled pokore, Bom britko jokal, Jokal bom jokal, De sim grešil. In ako hočeš, De dam življenje Za zadostenje Vsih hudobij : Rad tud’ umerjem, De se vtolažiš, In ne sovražiš Svoje stvari, Vterdi mi vero, Up mi pomnoži. Ljubezen vloži V moje serce: In kadar vmerjem, Kliči iz telesa Dušo v nebesa Med zvoljene! Kociančič. Sv. Cicilija. Vzdigni pesem glase svoje V sveto čast Cecilije, Pišel, struna naj zapoje, In razlega v koru se! Rada, o Devica sveta! Svete pesmi pela si, V Božjim petju bila vneta Pletla venec čistosti. Pri nevercih zvesta bila Svoj’mu si Zveličarju; Si za vero kri prelila Se dar’vala Jezusu. Valer’janu tovaršica, V sveto vero ga dobiš; Z njim živela ko devica, Z njim v nebesih zdaj živiš. Marternica in devica, Dvojni venec venca Te; V raju svetim si cvetlica, Kjer spomlad Ti večna je. Zdaj prepevaš brez nehanja D’viško pesem Jagnjeta! S trumo zvoljenih obdana Slaviš večniga Boga! Vzdigni pesem glase svoje V čast zato Cecilije; Pišel, struna naj zapoje, In razlega v koru se! ,,Bod’ pozdravljena, devica!“ Naj stoglasno zaverši: Pevcem svetim pomočnica Bodi zvesta vselej Ti! Praprotnik. Mariji prečisti Devici. Za sv. leto 1854. Žari se. Danica veselo priplava, O Marija! Ti Danica, Ti prečista si Devica; O Marija! davno že to vem. Vsa si lepa, vsa si sveta, Eve greha si izvzeta, To očitno jest spoznati smem. 64 Dan že je. Že solnce visoko vstaja. Ti Marija! si Kraljica, Ti si vsih devic Devica! To vzdiguje Te čez angele; Si brez madeža spočeta, Si Devica — Mati sveta, Le še višji to vzdiguje Te. Noč pride. Že solnce za gore zahaja. Takrat, o Devica mila! K’ bo mi zadnja ura bila, Ko bom tek odločen dokončal; Bodi meni pomočnica! De bom s Tabo, o Devica! Tam v nebesih večno kraljeval. Volčič. Slava Mariji, naši Materi I. Tebi Marija, o Mati premila! Rad bi jest pesmico novo zapel, Rad bi razlil Ti vse serčne čutila, Revež ne vem le, kako bi začel. 65 Veš, o Marija! kako čem začeti! Sel bom na griček, in tam bom začel: „Slava Mariji, oj slava prelepi! Tak, o Marija! bom Tebi zapel. Klical bom tamkej, na griču krog sebe, Klical bom brate, naj z mano pojo; Klical bom sestre, naj slavijo Tebe, Mladi in stari naj slavo ženo. Divje zverine naj Tebe častijo, Voda v potoku naj Tebi šum*j a, Tički preljubi maj Ti žvergolijo, Vetrec po gojzdu naj Tebi pihlja. Hribje, planine, gorice, doline, Travniki, logi, široko polje, Gojzdi, ravnine in sterme meline, Vsi naj Te z mano, o Mati! časte. Naj se razlega po silni daljavi, Naj se odmeva in vedno glasi Krogi in krogi v obnebni višavi: „Slava Mariji!“ naj večno doni. Volčič. 5 66 Slava Mariji, naši Materi II. Slava Mariji, v nebesih visocib, Kjer se Zveličarjem vred veseli. Slava ji v zemlje pokrajnah širocih, Kamor obrača premile oči, Angelski kori nje hvalo zglasujte, Ker je Kraljico vam dal jo Gospod! Trume izvoljenih jo povišujte, Ker je oblast ji izročena povsod. Družba očakov, prerokov ji spevaj, Mati — Devica prečudna je to, Zbor apostoljski nje čast razodevaj, Hvali jo svojo visoko Gospo. Verste mučencev se njej vpogibajte, Krona nje zmage nar slavniši je, Slovesno jo spoznovavci spremljajte, Ona posoda svetosti je vse. Pojte veselo ji v raju device, Čistosti venec nar lepši je njen, Poveličujte jo gor vse svetnice: Blagslovljena je v množici žen. 67 Tudi jo verni vsi tukaj slavite, Mati nam dana je vsim od Boga; V njo se narodje iz zmot obeimite, Svetla danica je v sredi teimi. Hicinger. Slava Mariji, naši Materi III. Tebe Marija! želim poslaviti, Šopek cvetlični prinesem Ti v dar. Sklenil sim zvesto, Te vselej ljubiti, O ne zaverzi darilca nikar! Zgornji veršiček je liljin cvet beli, Cistiga serca podoba naj bo, čistost darujem na duši Ti celi, Daj mi storiti po sklepu serčno! Draga cvetlica, vijolica mala, Lepa podoba ponižnosti je; S sercem ponižnim, kot Ti si kazala, Tako obljubim posnemati Te! Tretja cvetlica, kot iskra žareča, V šopku tak svitlo nasproti miglja; Tako naj klije ljubezen goreča, K Tebi, O Mati! iz moj’ga serca. 5 * 68 Vse, kar premorem, darujem veselo* Tebi, ki Mati vse milosti si, Oh, kako rado pač serce bi pelo Slavo Ti večno iz cele moči! V sreči, nesreči, in britki težavi Tebe, o Mati! bom zmeraj častil; Upam pa tudi, de v rajski blišavi S Tabo tam gori se bom veselil! V čast brez madeža spočeti Devici Mariji. In nebes Kraljica! Zdrava zvezda jutranja! Vsih devic Devica. Zdrava! polna milosti, Vsih nebes svetloba ! Pridi grešnim na pomoč* Tare nas hudoba. Praprotnik. Iz lafcinskiga. zemlje vse Gospa* Tebe je od vekomaj Zvolil Oče večni V Mater Sina svojiga, De bi mi bli srečni. Zvolil Te je sveti Duh V ljubljeno nevesto, Cisto in brez madeža, Vselej Njemu zvesto. Modra D’vica, hvaljena! Hiša vse modrosti, V sedmih stebrih stavljena Miza vse sladkosti! Greha si obvarVana V duhu in po mesu; Sveta in brez madeža, V maternim telesu. Vrata v raj si grešnikam; Jakopa danica; Zivijočih Mati si, Angelov kraljica. Luciferju groza, strah, Nam vojšaška hramba,, Kristjanam vsim pomcč, Vsim zavetna shramba. 70 Zdrava, skrinja Ti miru!: Sedež prečastljivi! Ti nebeška mavrica! Germ neizgorljivi. Šiba roda Jeseta, Kerzno Gedeona! Vrata neodklenjene! Satovje Samsona! Res se je spodobilo Božji Porodnici, Med ženami žegnani, Zvoljeni devici, De jo večni Božji Sin Pludi kači ubrani, Cisto greta Ev’niga Mater si ohrani. Mati in Devica skup, Tempelj Ti Trojice! Ti veselje angelov, Hiša lepotice! Ti tolažba žalostnih, Vert razveseljenja! Cedra svete čistosti, Palma poterpljenja! Zemlja blagoslovljena, Duhovniška, sveta, In prekletstva Božjiga Prosta in izjeta. Mesto Ti nar vikšiga, Protizorne vrata! V Tebi milost zgolj je vsa, O Devica zlata! Mesto pribežališe, Tura Davida znani, Ves z orožjem obgrajen, Var’van s persobrani. V svojim svetim spočetju Si v ljubezni ognjeni Zmagala peklensko moč, Gada puh strupeni. Prava močna Žena si, Judita vesela; Ti, Devica Abisag, Jezusa si grela. Za Egipt odrešnika Rahel je rodila; Vsih ljudi Zveličarja Ti si Mati bila. 72 V Tebi preeudujemo Ahacovo uro; Je človeško nase vzel V Tebi Bog naturo. De bi revni grešni rod Z vik šal, z Bogom spravil, Se je Tvoj nebeški Sin V revšino prestavil. V žarkih solnca Božjiga Se Marija sveti; čast njej, svetli zariji, V čistosti spočeti. Lilija med ternjem si, Sterla kači glavo; Lepa luna svetiš nam, Kažeš pot nam pravo, Ti Devištva beli cvet, Mati in Devica! O visoka, z zvezdami, Kronana Kraljica! Zmagaš Božje angele V čistosti, svetosti ; V zlatni plajš oblečene V Kraljevi stvetlosti. 73 Ljuba Mati milosti; Upanje zgubljenim; Mila zvezda mornarjem, Vtišje potopljenim. Ti nebeške Vrata nam, Zdravje Ti bolnikov, Daj, de Kralja gledamo V hiši vsih Svetnikov! BI. Potočnik. Ozir v nebo. Povzdigni se, žalostna duša! v višave, Zapusti en čas to dolino solza, Ozri se v deželo zveličanske slave Tje gor, kjer otroci so Božji doma. Glej trume izvoljenih tam neštevilne Vtopljene v radosti nezmerno morje; Pred kratkim pod teže brdkosti še silne Na zemlji točile so grenke solze. Fa večno minule so zanje britkosti; Le rajska zdaj spomlad med njimi dililjd; Tam gledajo, vživajo v vedni radosti, Tri večne lepote — velic’ga Boga. 74 O kraj veličanski, domVanje presveto, Ki v solncu se slave nebeške bliši! Pri tvojim spominu serce mi zavzeto Omolkne, — zastane, — čudenja stermi! — Tu večni so dnevi, noben ne zakrije Več solnca radosti viharen oblak, Tu rajske lepote blišave le sije, Prot kteri so zvezde in solnce le mrak. In Jagnje nebeško kraljuje tu gori, Serafov miljoni obdajajo Ga, Pojejo mu slavo vsi angelski kori, Ker dal je življenje za grehe sveta. — Glej tukej v sred’ angelskih korov Marijo! Ji slavo prepevajo skozi vsi čez, Jo srečno in blagodarjeno slavijo, Ki mati je Jezusa — krone nebes. Vsim, ktere je žalost na svetu morila, Marija tu grenke zbrisuje solze, Jih sprimlja v naročje, jim Mati je mila, Ker bili na zemlji otroci so nje. Tu truma prebiva Serafov nešteta, K’ je v luči začetku postavil jih Bog, . Ki bili vesela so priča Očeta, Ko vstvarjal nezmerni svetil je okrog. Veselja tikali so Božji duhovi, Takrat, ko o besedi visoc’ga Boga So rastli povsod neizmerni svetovi, — In čuda stermeči molili so Ga. — In čakali želni so srečniga veka, De stopil na zemljo nebeški je Sin, In ž-njimi pobratene duše človeka Odrešil je ječe, pogube in tmin. Glej, trume miljonov iz neba zdaj vrejo, Odrešenim dušam naproti gredo, In v družbo jih svojo veseli sprejmemo Skoz solačnate vrata k Očetu v nebo. O lilijen vertec, o srečna dežela, Kjer Ženina rešena duša dobi, Po kterim tak dolgo je prej hrepenela, — Ga večno objame, Ga več ne zgbi! Tu duše cvetejo, kot nagelj dušeči, Lepota je ene vsim drugim radost, Ker v vsaki je Jezus, jih večno osreči, Kralj čiste ljubezni — nebeška sladkost. Vsim ena je volja: Ljubezen ljubiti, Le ena, skoz nova, se pesem glasi; In v sercih neskončno ljubezen slaviti: Ta želja goreča nikar ne vgasi. 76 Jeziki se mnogi ta več ne glasijo, Le sveto zavzetje njih jezik je sploh; Nebeške lepote navzeti stermijo Ljubezni goreči v začudenem ,,oh! £f Njih pesem v soglasje presladko je v brana, Kot reke dereče razlega se šum, Vse skozi, vse čez: „Aleluja! hosana! Svet, svet si mogočni Bog vojskinihtrum!‘ £ O srečna, presrečna dežela ti sveta! Dom rajske lepote, kraj večniga dne! Izvoljena hiša preljub’ga Očeta! Kako hrepeni mi po tebi serce! — O svatje nebeški, ovenčani v slavi! Ozrite se v nas, ki v dolini solzd Prot vam se ozeramo v boja težavi; Prosite, o bratje, za brate Boga! Enkrat de po zmagi veselo končani Na svatovšno večno pokliče tud’ nas, De z vami krog Božjiga Jagnjeta zbrani V nebeški „Te Deum“ zedinimo glas! M. Frelih. 77 Sedem žalost Marije Device. Božje Matere Device Čast prepevaj jezik moj, Marternikov vsili Kraljice Žalosti sočutje poj. — Britkih žalost polna Mati! Daj mi s Tabo žalovati, De se grehov spokorim, Odpušenje zadobim. Ko si v tempeljnu darila V rešnjo smert Zveličarja, Ti je duša občutila Meč terpljenja britkiga. Britkih žalost itd. V britkim potu skoz pušavo, V begu pred Herodežam, Si terpela trud, težavo S svojim svvtim Detetam. Britkih žalost itd. S serčno žalostjo iskala Si zgubljeniga Sinu, Si po ljubljenim praiala, Britke dneve brez miru. Britkih žalost itd. Oh neznana bolečina Ti je tergala serce, Ko si srečala tam Sina, K’ na Kalvar jo s križem gre. Britkih žalost itd. Tvojo dušo meč prešine, Ker na Križu Sin visi; Čutiš smertne bolečine, Kadar dušo izroči. Britkih žalost itd. Žalosti si kopernela Z dušo voljno in serčno, Kadar si v naročje vzela Ljubiga mertvo telo. Britkih žalost itd. Oh, prežalostno ločenje, V grob Ti Sina polože, Nad serce Tvoj’ga življenje Težek kamen privale. Britkih žalost itd. BI. Potočni k. 79 K Mariji za odvernjenje skušnjav. Poželjivo se meso vzdiguje, Gine, vpada slaba moč serca, Satan, močno vabi, zapeljuje, Zakovati v greh mi če duha. Kamo v stiski mi je pribežati? Kje pomoči revež čem iskati? Tebi, o Marija! kam drugam? Tebi, Mati! veržem se k nogam. De bi Ti koga zametovala, Ki objokan k Tebi pribeži, De bi Ti roke mu ne podala, To se slišalo nikoli ni. In zato se k Tebi vsak zateka, Ki mu grešni plamen serce vpeka: Ti mu mik žareči ugasiš, Ti serce nemirno vpokojiš. Ti svetilo moje miložarno, V Te obračam noč in dan oči, Oh posij, Te prosim, blagodarno, Na Adamovo grešno kri! H H 80 i nam kresna luč si v nočni tmini, i danica zgodnja na višini! Kazsvitluj nam goličav steze, Ki iz rev življenja k Teb’ derže. M. Torkar. Molitev. Iz globine, Solz doline Kličem k Tebi, Stvarnik moj! Glasi mali Razlegali Naj pred sedež bi se Tvoj! V sercu vneti, Slavo peti Tebi, Oče! hrepenim, Ni mogoče Sercu, vroče Vs’ga izreči, kar želim. Tvoja roka Že otroka Zvesto je vodila me. 81 Oče mili! V vsaki sili Si pokazal ljub’ga se. Ti si vsadil, In zagradil Vere cvetko v serce mi; Ti me vižaš, Luč prižigaš, De mi up v ljubezni tli. Vir modrosti In blagosti Le od Tebe mi lije : Vse dobrote In sladkote Milost Tvoja mi dajč. Se plačilo Za slavilo Večno si obljubil mi; Nezvenljivi Prečastljivi Dal boš venec serčnosti V večni slavi Po višavi Vse moči naj Te časte. 6 82 Vse naj služi In se združi V Tvojo slavo in Ime. V slavi sveti Mi umreti Enkrat, ljubi Oče daj! In de srečno V slavo večno Pridem k Tebi v sveti raj ! Praprotnik. Čisto spočeli Devici. Ena zvezda prikazala S temnih se oblakov je; Lepši kot danica zala, Lepši kakor zvezde vse; Cio stvarjenja bliš nar veči Nje lepoti ni enak; Solnca žar svetlogoreči Je prot Nji le temen mrak. Glej, Marija imenuje, Zvezda se izvoljena, Ktere prihod oznanuje Srečen dan zveličanja; 83 Ta je zarja lepa tista, K’ sveti v rajskim žaru se, Bolj ko zlato solnce čista. Lepši kakor zvezde vse. Solnce nekdaj ni svetilo, Zvezd na nebu tud’ ni b’lo; Pride čas in spreobernilo V prah se zopet vse to bo; Njena pa lepota zala Vsih preseže časov tek. Je vse veke presijala, In cvetla bo z veka v vek. Predin Oče trikrat sveti Vstvaril je nezmerčrni krog, Niso bdi še časi šteti, B’la je večnost le in Bog; Predin vodam je tečaje, Predin luč je zemlji dal, In postavil morju graje, Se nebes obok ni stal; Ti Devica, si presveta Bila že izvoljena, Bila v Večnimu spočeta Cista vsa, brez madeža. — 6 84 Kadar delati naravi Je podstavo bil začel, Kader sive na višavi Je oblake gor pripel; Ko nezmerni so svetovi Nastopili daljno pot, Po besedi se Njegovi Vse gibalo je povsod: Takrat Ti pri Njem si bila, Z Njim ravnala si že vse; V Njem se vedno veselila, In pred Njim igrala se. Blagoslov je ves Gospodov Se nad Te obilno zlil, Blagoslov pa vsih narodov Spet iz Tebe je priblil, Toraj vse Te srečno števa, O velika Ti Gospa! Tvoja s ava s te odmeva Po okrujnah vsih sveta. M. Frelih, 85 Mariji, moji Materi. O Marija, moja Mati! Ti Kraljica angelska! Nič ni treba mi se bati, Tvoja roka me pelja ! — Kadar satan spone kuje, V mreže svoje me lovi, Se hinavsko prilizuje, Vidi Tebe — in beži. O Marija, moja Mati itd. Gerda kača me ovija, Cio samoto gre z menoj; Ko pa zdihnem: o Marija! Hitro teče pred Teboj. O Marija, moja Mati! itd. Cio v svetosti se privije Ino vžiga grešni žar; Sliši pa Ime Marije, Mora bežat’ gerda stvar. O Marija, moja Mati! itd. Kadar koli se vzdiguje; Svoje zanke stavi mi, Me v pregreho zapeljuje; Zapodiš ga, Mati Ti! 86 O Marija, moja Mati! itd. Psice njemu Ti zdrobila, Vso moč njemu vzela si, Si na glavo mu stopila, De ne more škodVati. Janez Volčič. Ljubezen do Marije. K tebi, o Marija, Mati mila! Moje tožno serce hrepeni; Ti z vezmi dobrot si ga vklenila, Tebi torej vdano naj živi. Si zmed vsih edina Ti odbrana, Nar svetejši, kar jih svet ima; Z vencem vsih popolnamost obdana: Ti si tempelj živiga Boga Ni na zemlji Ti nikjer enake, Ni je zdaj, in je ni b’lo nikdar, Nimajo nebesa same take, Kakor ti Marija, rajski žar! Ti prijazna zgodnja si Danica, Ti ljubezni Božje žlahtni vir, Ti vsih čednost slavna si Kraljica, Ti nam zgled, tolažba, sladki mir. 87 Torej z upam nate se oziram Ko sveta me prazni bliš slepi, Za ljubezen sveto le umiram, Za ljubezen k Jezusu, Marij. Oh dovoli mi, Kraljica, Mati! De otrok tvoj klicati se smem; Ak mudiš se milost to mi dati, Pa od tebe, Mati preč ne grem. Jan. Valjavec. H Jezusu. a. Pred s. Obhajilam. Se odperle so nebesa, Lej ! že Kralj nebeški gre; Duša, vzdigni se ’z telesa In nasiti si želje, Truma angelov se zbira Tam na altarji, moli ga; Tam studenec gnad izvira, Lej tam svoj’ga Ljubiga! Oh! ne čakaj Jezus mili! Pridi, pridi ljubi moj ! Prosim naglo se usmili Mene — skleni se z menoj! — 88 Res, Gospod! de nisem vreden, De pod mojo streho greš; Kak pa Tebe sem potreben, To nar bolj samo Ti veš. Sej ne morem več živeti, Če ne prideš, o Gospod, Tebe serčno čem objeti, Jez popred ne grem od tod. Torej, Jezus ljubeznjivi! Pridi in nasiti me, De v ljubezni nevgasljivi Večno s Tabo sklenem se! Volčič. H Jezusu. b. Po s Obhajilu. Zdaj , o duša moja, pevaj! Jezus Tvoj Je s Teboj; Zdaj zročuj, Zdaj zdihuj, In v ljubezni se ogrevaj! Zdaj vesela glas zaženi? Jezus moj ! Res si moj! In kot zdaj Vekomaj — Prosim —moraš biti v meni! In tak dolgo bom prosila: Jezus moj ! Bod’ z menoj! De s Teboj, Ljubi moj! Po nebesih bom hodila! Volčič. 0 kropljenju z žegnano vodo ob nedeljah. (Asperges.) Med letam. Pokropi me s hisopam, in očišen bom, Operi me! in bolj ko sneg obeljen bom. Usmili Bog se mene Ti, Po svoji vePki milosti. 90 Naj čast Očetu, Sinu bo, In Duhu svetimu tako; Kot iz začetka, tudi zdaj, Id vselej in na vekomaj. Amen. Pokropi me s hisopam’ in očišen bom, Opčri me in bolj ko sneg obeljen bom. Velikonočni čas. Sim vidil v sredi tempeljna Na desni vodo izhajati; Aleluja! Do kterih tista je prišla, Zveličani so bili vsi; Aleluja. Boga hvalite, dober je, In večno Njega usmiljenje. Naj čast Očetu, Sinu bo, In Duhu svetemu tako; Kot iz začetka, tudi zdaj, In vselej in na vekomaj. Amen. Sem vidil v sredi tempeljna Na desni vodo izhajati; Aleluja! Do kterih tista je prišla, Zveličani so bili vsi. Aleluja. Hicing er. Oeterte bnkvice. Nabral in na svitlo dal £d« Jer an $ duhoven ljubljanske škofije. (Drugi natis.) Z dovoljenjem visokočastitljiviga Ljubljanskiga Skofijstva. f UfifcJAJI. Natisnili Blaznikovi dediči. 1874. I. Svete maše Perva sv. maša. K začetku. 1. IPred tabo na kolenih, O Bog, te molimo, In polni želj ognjenih K tebi zdihujemo. Daritev svete maše Si daj o Bog dopast’, In zdihovanje naše Povikšaj tvojo čast! 2 . Ko Jezus se je ločil, Je pri večerji tam Prelomil in izročil Ta kruh prijatelam, Posvetil je tud’ vino Ter ga učencem dal, To k mojimu spominu Storite! je pridjal. 94 3 . Telo je to, vzemite, Telo in moja kri; Nikdar ne pozabite, Kaj Jezus vam stori. Za vas on hoče umreti, O človek, pomni to! De da ljudem živeti, De jim odpre nebo. 4 . To naše darovanje Uzem’, o Bog, od nas, Usliši zdihovanje In naše prošnje glas. Teleta so očaki Dajali nekedaj, Zdaj dari niso taki, Naš dar je Kristus zdaj. K gloriji ali slavi. 1 . Čast, hvala in hvaležnost Je tvoja b’la in bo; Nepokoj in betežnost, O Bog! odverni jo. Na zemlji mir nam zlati Dedeli, mili Bog! Daj Tebe le iskati, Obvari vsih nadlog. 95 2 . Za naše hudobije, Za nas se pokoriš, Smert ta nam greli odmije, Tud’ greha mik pobriš’, Bod hvala svet’mu Duhu, Tud’ njemu čast gre še, Zbuduje serce gluho, Svoj oginj v njem užge. Pred evangelijem. 1 . ’z ust Božjih se izhaja Svet’ evangelium, V serce se nam vsaja, Nam razsvetljuje um. Bog govori, Bog večen; Pri Bogu ni laži, O srečen, trikrat srečen, Kater se ga derži. 2 . Besede Božje vera Nam kaže pravo pot, Gotovo stezo, ktera V nebesa gre od tod, Ohrani to povelje In nauk svoj pri nas; Daj nam potem veselje Seboj na večni čas. 96 Kredo ali vera. 1 . Bog Oče, mi spoznamo, De vse je tvoja stvar, Kar je in kar imamo, Dobrote tvoje dar. Od tebe, Oče, ide Sin rojstva večniga, Spočetje njega pride Od Duha svetiga. 2. Marija je rodila To Božje Detice, Devištva ni zgubila, Ne pred, tud’ potlej ne. Naš greh je njega vmoril, Za greh je bil prod&n, In kakor je govoril, Je vstal on tretji dan. 3 . Na desni rok’ Očeta Je v svetim raju zdaj, Se pride, to obeta, Samo ne vemo, kdaj. Pa kadar se izide Za svet odmerjen’ čas, ''sam pravi, de spet pride Očitno sodit nas. 4 . Sosesko keršenikov Al’ cerkev verjemo, Občestvo tud’ svetnikov, Zedinjeno v telo. Tud’ grehov odpušenje Na temu svetu zdaj, Života res vstajenje, Po tem pa sveti raj. K darovanju. 1 . Naj, Bog, dopade tebi, Kar ti darujemo, Scer kruh je sam na sebi In vino zgolj samo; Pa ’z kruha in iz vina Bo kmaio, kar zdaj ni, Edin’ga tvoj’ga Sina Telo in prava kri. 2 . To naše je dar’vanje O Bog! ne zverzi ga; Vse misli in vse djanje, Vse serca, v dar jih nd O daj, de bomo zvesti Ti, Oče, v vsih rečeh, Odvzemi z naše vesti Težilo vsih pregreh. 98 3 . Vse naše premoženje, Ves živež in telo, Blago in tud’ življenje, Vse to naj tvoje bo. Daj nam po svoji volji Zdaj dež, zdaj solnčni sej, Pokaže se na polji Dobrota tvoja nej. K predglasju. 1 . Povzdignimo, kristjani, Vsi svojo pesem zdaj, Zapojmo tukej zbrani; Svet, svet na vekomaj ! V nebesih in na zemlji Se vidi njega moč; Nevercem, Bog! pojemlji Vse zmote, uma noč! 2 . De sveto luč, katere Dozdaj ne vidijo, Spoznajo, udje vere Z nam’ tvoje bodejo: De čast mu skup pojemo, K’ nebo ga dd med nas, Hrup mu vesel ženemo, Vsi z angelci v en glas! 99 O Povzdigovanji. 1 . Molimo klečijoči Boga zakritega, Oko ga ne razloči, Pa vera znat’ ga dd. Zdaj tukaj brez pogleda, O Bog ! te vidimo; Zadosti je beseda, De tu te molimo. 2 . Na lesu nekdaj križa Je bil ko Bog zakrit. Zdaj skriti se poniža Človeštva tudi svit. Ta dar dobrote tvoje, Kruh tvojih angelov, Opomni misli moje, De, Bog, si zame umeri. 3 . Naj spere dušo mojo, O Jezus! tvoja kri, Dodeli milost svojo, Ti morje milosti! Kar zdaj te nam zagerne, Naj zgine, o Bog! spred nas, Naj enkrat se odgerne! De vid’mo tvoj obraz! 7 * 100 K Zavživanjn. 1 . Vel’k čudež se odkriva, VePk čudež se godi, Gospod se zdaj uživa, Tud’ vera ima oči. Podoba je scer vina, Podoba kruha vsa, Ne vid’ se nič spremina, Telo in kri je pa. 2 . O srečen, kdor verjame, De tukaj Jagnje je, Katero nam odvzame Toljk’ grehov butare. Le to je jed, to vera Kristjane nas uči, Ljubezni neizmera, Ki dušo nam živi. 3 . Če konec ga življenja Po vrednim vžijemo, Se smertniga strašenja Več bali ne bomo. Težave in britkosti Se tist’ ne bode bal, Kater’mu bo v slabosti Ta kruh pomoči dal. 101 4 . O Jezus! čast in hvala Povsod naj tebi bo! Ljubezen nam je dala Nebeško jed le-to, Jed Rešnjiga telesa Je dala, in kervi, Življenje in nebesa, Veselje v večnosti. 5 . Daj, Jezus! oginj sveti, Goreče želje v nas, Prav vredno te prejeti, Ko pride smertni čas. De bomo v svetim miru. Na pot se vzdignili, In v čist’ga serca viru V nebesa enkrat šli. Ii ite missa est. 1 . Ker smo zdaj mašo sveto Spodobno slišali, Povzhnimo čast odpeto In hvalo z angelci, Dopade naj mu djanje Opravljen’ga daru, Vir gnad bod’ to darVanje, In dolžna čast Bogu. 102 2 . Pomoč’ deržimo Božje Se skoz in skoz terdno,. Le ta naj nam orožje Pred vso hudobo bo. Brez greha da naj stati Pred sodbo zadnji dan,. Po angelih nas zbrati, Na njega desno stran. Druga sv. maša. Kirje. 1 . Pred štolam tvoje milosti Tvoj verni ljud kleči, In tebe, Bog, v ponižnosti Svoj’ga serca časti. Štor’ milost tim, kater’ želč V solzah oprat’ lastne dolge. Odpusti, Oee, grešnikam, In skaži se dobrotljiv nam, Dobrot — Ijiv — nam, Dobrotljiv skaž’ se nam. 103 2 . Ob dari tvoje smo prišli, Kakor zgubljeni sin; In kakor ovce smo zašli, Zgubili tvoj spomin. Al Oče vsiga usmiljenja, Na serca polne vžaljenja Z dopadajenjem dol’ poglej, In svojo gnado zopet dej, In gna — do — dej, In gnado zopet dej. 3 . Sej delo vsi smo tvojih rok, In tvoja lastna stvar, Opri slabost svojih otrok, Ti vel’ki Gospodar! Za spravo zdaj darujemo, Tvoj’ga Sinu zročujemo; O Bog, skoz njega sveto kri Vse naše grehe nam odmi, Vse nam — od — mi, Vse grehe nam odmi. Glorij.-). Čast bod’ na visokosti Bogu na vekomaj. In mir po širokosti Na zemlji bod ; vselej. 104 V ponižnosti pojemo Teb’ hvalo trojni Bog! Od tebe zgolj prejmemo Rešenje iz nadlog. (dvakrat.) Evangelij. Iz Božjih ust se zliva Svet’ evangelijum, Na temu dnu počiva Keršanski uk in um. Modrost nas sama viža, Resnica nas uči: Kdor se pod njo poniža , Ta srečen prav živi. (dvakrat.) Kredo. 1 . Gospod, pred tabo s trepetanjem Te tvoja verna stvar spozna! In ve’rje z živim spoštovanjem, V tebe praviga Boga, Tud’ verje v tvoj’ga jjub’ga Sina, Spočefga od svKiga Duha, Ko Jesova korenina V diviškim cvetju je scvetla. (dvakrat.) 105 2 . De je prišel iz zgolj ljubezni, Ljudi nas spravit, Bog! s tebo, De na se vzel je vsih bolezni, Prelil na križu kri svojo. De spet je vstal; pekel premagal, Na desnim tebi zdaj sedi: De nas bo enkrat vse prevagal, Sodnik pravični vsih stvari, (dvakrat.) 3 . De sveti Duh nam cerkev viža, De bo do konca vedno ž njo: De kdor se k njem’ v solzah približa, Od grehov spet očišen bo: Zopet de enkrat bomo vstali; Vsih svetih družba sprosi nam, De bomo skupej vživali Življenje večno z Jezusam. (dvakrat.) Darovanje. 1 . Tvoj mašnik zdaj daruje, Gospod, lete dari, Z njim tud’ tvoj ljud zdihuje, In s sercem kvišk’ puhti. V tem kruhu je in vinu Za grehe naše dar, K tvo’jga Sina spominu Je obložen altar. (dvakrat.) 2 . Vzem’, Bog, let6 darVanje, Dobrotljiv’ Oče naš! Omeči te zdihVanje, De nam spet gnado daš. Le smert in kri presveta Ljubiga Jezusa Nam up da, de bo vzeta Milostna prošnja ta. (dvakrat.) Sanktns. 1 . Poj: Sveti, Sveti, Sveti Je Bog in naš Gospod, Z angeljci pojte: Sveti Si ti Bog, Sabaot. V nebesih no na zemlji Vso hvalo, čast veselej Stvari, Bog! svojih jemlji Zdaj, no na vekomej. (dvakrat.) 2 . Veseli vkup pojemo Iz serca celiga, Živo ga vsi sprejmemo Njega svoj’ga Boga, Ko nam v imenu pride Gospoda našiga, Ves svet se k časti snide Sinu njegoviga. (dvakrat). 107 Po povzdigovanji. 1 . Poglej, naš Oče, z visokosti Ves milostljiv na ta altar! Ti na-nj postav’mo po dolžnosti Zdaj tebi dopadljivi dar: Ta dar je sam tvoj Sin edini, Iz zgolj ljubezni darovan; Za nas prisojen umornini Strašno na križu bil zaklan, (dvakrat.) 2 . Slabosti on vse naše nosi, De nas pripravi v sveti raj. On pri Očetu za nas prosi, Deb’ z njim živeli vekomaj. Naj te ljubezen ta ognjena S prošnjami, Jezus, omeči, De se ta tvoje smerti cena Nad nami nikdar ne zgubi, (dvakrat.) Agnus Dei. Poglejte Božje Jagnje, Kak toči svojo kri, Kako zdaj glavo nagne, Kako za nas medli. On grehe nam odjemlje, On nosi vse dolge, Pokraj’ne cele zemlje Po njemu mir dobe. (dvakrat.) 108 Obhajilo. Gospod, jest nisim vreden, (dvakrat) De tebe bi zavžil, Al reci, de bom vreden, (dvakrat) In vrednost bom dobil. V duhu te prejeti Iz serca hrepenim, Daj, ženin naš presveti, (dvakrat) De milost to dobim. Pri koncu svete maše. Zdaj Jagnje smo dar’vali, Ta dar je, Bog, tvoj Sin; Mi smo vsi skup spoznali Tvojih darov spomin. Daj, de bomo prejeli Kešenje z grešnih vez, In zadnjič nam dodeli Svoj blagoslov z nebes, (dvakrat.) Tretja sv. maša. Iz pasijona. (Po stari popravljena.) i. Premišljujmo, kristijani, Pri svet’ maši vsaki čas, Kar je v bolečin’ neznani Naš Gospod terpel za nas, Ki v ljubezni neizrečeni V smert je bil za na3 izdan Kaj pri maši vse pomeni, Premišljujmo vsaki dan. 2 . Mašnik Božji sveto mašo Gre k altarju darovat; Jezus za pregreho našo V Getsemani gre žaPvaf. Moli in medli v težavi, In kervavi pot poti. — To premisli, vernik pravi, Se boš jokal tudi ti. 3 . Ko altar zdaj mašnik kušne, Mašo brati gre na stran, Juda 'z lakomnost nezdušne Jezusa izdat je gnan. Zdaj nevsmiljeno zvezali, Vlekli ga pred Anata. So tožili, zasram’vali Jezusa nedolžniga. 4 . Mašnik moli, in po šegi Reče: Z vam’ naj bo Gospod Peter Jezusa v zadregi Zataji, — o žal mu bod’! 110 Jezus ga pogleda milo, Peter spomni se na to! V serce se mu je žalilo, Gre in joka se britko. 5 . Mašnik zdaj na dalje moli List prebere še zvesto: Judje Jezusa okoli Do sodnikov vodijo; Bil, k Pilatu ino tud.i Se k Herodu je peljan, V zasram’vanji, grenkim trudi Za neumniga spoznan. 6 . Mašnik zdaj na drugi strani Bere sveti evangelj; Jezusa k Pilatu zbrani Grej o tožit krivih dčl. Ve Pilat nedolžnost Njega, Pa ga judam le izdh! Grešnik! kriv si sam ti tega, Ker prederzno žališ ga. 7 , Mašnik kelih zdaj odkriva, Jezusa pa slačijo; Mašnik vina v kelh naliva, Z biči Jezusa tepo; 111 Mašnik zopet kelh pokriva, Jezusa pa kronajo; Mašnik si roke umiva, Delal je Pilat tako. 8 . Mašnik vernikam nareka: „0 molite bratje vsi!" „Lejte, tukaj vam človeka!" K judam pa Pilat veli. Meni s tem zagovoriti Jim terpeč’ga Jezusa; Pa derhal ne jenja vpiti: Križaj ga, le križaj ga. 9 . Dalje mašnik tiho moli; Jezusa zapljujejo, Svet’ obraz v prehudi volji Mu strašno zdelujejo. Mašnik moli: sveto, sveto! Prosijo za Baraba; Jezusu pa smert okle to, In Pilat obsodi Ga. 10 . Mašnik žive priporoča; Jezus vleče križ na ram’, Peter Veronika mu zroča DA obraz svoj v dar ji sam. Mašnik moli še brez glasa; Suje Jezusa derhal, De prišli bi še do časa Na goro mertvaških glav. a 11 . Mašnik čez dar kruha, vina Križe dela zdaj z roko; Na Kalvarji Boga Sina Pa na križ pribijajo. Mašnik povzdiguje pravo Rešnje presveto Telo; Na Kalvarji b’lo v višavo Ravno to je vzdignjeno. Mašnik dvigne kelh enako, In nam sveto Kri naznan' Jezus ravno to in tako Toči Kri iz svetih ran. Mašnik zopet pokrižuje Hostijo in sveto Kri; Jezusa vse zasramuje: To pregreha naša sfri. 13 . Mašnik dalje tiho moli, To naj bode ti spomin, De premilo s križa doli Gleda Mater Božjo Sin. 113 Mašnik se na persi vdari, Molil zdaj za mertve je: Jezus, — vedle mladi, stari! Moli za sovražnike. 14 . Mašnik se moleč poniža Sedem prošenj zapored; Jezus je govoril s križa Sedem zadnjih še besed. Mašnik Hostijo prelomi, „ Jezus Kristus umerje; Človek, več nikar ne dvomi, Dal življenje je za vse. 15 . Mašnik košček Host’je spuša V kelih, to pomeni nam, De, je Jezusova duša Sla k očakam pred peklkm. Mašnik Jagnje Božje kliče, Judje po spoznavajo: „Sin je Božji", zdaj samo priče! Kdo nam greh odpustil bo? 16 . Mašnik se globoko nagne, Živiga Bogd časti; ’z stranske rane Božje Jagnje Toči vodo ino kri. 8 114 Mašnik vžije prečešeno Jezusovo Kri, Telo: Spomni se, de položeno V grob je sveto truplo b’lo. 17 . Mašnik kelh izplakne, briše; Glej, z dišavami žene Grejo na groba svetiše, Dokler še ni bilo dne. Mašnik kelh zagrinjuje, Jezus je od smerti vstal, Odrešenje oznanuje, Ker se jim je prikaz’val. 18 . Mašnik moli še na strani, To pomeni naj ti spet : Jezus je pri množ'ci vdani Dni na svetu štirdeset. Mašnik zadnjič nas pozdravlja, Jezus dvigne se v nebo; Mašnik s križem blagoslavlja, Sveti Duh gre na zemljo. 19 . Zadnji evangelj zdaj brani Te spominja, verni brat! De učenci so poslani Po vsim svetu oznan’vat. 115 Vse narode so učili; Kdor bo včr’val, kerst prejel, Njega se Gospod usmili, Svojo dušo bo otel. 20 . Dar tak6 se svete maše Jezusu godi v spomin. Nekervav za grehe naše Dar je v novic Božji Sin. Vsi zato ga zahvalimo Za neskončno milost zdaj; Zdaj zvesto mu vsi služimo: On plačuje vekomaj! Jeran. 8 * 116 II. Šmarnične in druge 1. Sveta Marija, pomagaj! Napev Riharjev V. O Kraljica, Pomočnia, Mati vernikam! V nadlogi Smo ubogi! Oh pomagaj nam. Cez valove In slapove Mirno čolnič vod’! Gremo trudno, Ino budno K teb’ na božjo pot. O Kraljica! i. t. d. 117 Zdaj viharji, Zdaj požarji Nas zadevajo; Zdaj vročine, Zdaj merzline K tlam pritiskajo. O Kraljica! itd Celi rane, Nam zavdane; Jok sirot usliš’! Zapušene, Razboljene Dobra Mat’ obiš’! O slepoti, Grešni zmoti, K tebi kličemo. Spravo sebi Mi po tebi Najti upamo. O Kraljica! itd. Oljka mira Naj izvira ’z tvojiga serca. Vsak oblažen, Potolažen Naj se od tod podd! O Kraljica! itd. Jeran. 118 2. Zdihljeji k Mariji Devici. Napev Riharjev V. Mariji Devici, Nebeški Kraljici Se čem izročiti, Lepo jo prositi, De ona premila Bo za me prosila. Koljkrat že za terdno sim obljubil, O presveta moja Mati ti! De le Jezusa bom serčno ljubil, De le Njemu v vsi vdanosti Bom Mu zvesto, vselej, večno služil Oh, pa ni je stanovitnosti. Mariji Devici, itd. Ko obljuba komaj je storjena, Komaj Tebi se priporočim, Že je duša moja zadolžena, Ker tak naglo spet se pregrešim; In ljubezen zopet pogašena, In za Jezusa več ne gorim. Mariji Devici, itd. O Marija, ljuba Mati moja! Lej nevarnost, ki mi tu proti, Glej, če mila močna roka Tvoja Pred taisto me ne obderži, Bo zgubljena vboga duša moja, K tebi priti mi mogoče ni. Volčič. 119 3. „SaIve Regina". Napev Riharjev V. Češeno bodi, o Kraljica, Nebes in zemlje Ti Gospa! Mogočna, usmiljena Devica, Vsa čista in brez madeža! Marija k tebi vboge reve, Mi zapušeni vpijemo, Objokani otroci Eve V dolini solz zdihujemo. Cešena bod’, presveta Mati, O Mati Božje milosti! Tako Te smemo imen’vati, Ker porodnica Božja si. Marija, k Tebi vboge reve itd. Cešena — naša bod’ življenje! v Življenje počastimo Te, Častito Tebi to češenje Ko Mater’ Jezusovi gre. Marija, k Tebi vboge reve itd. Cešena bodi brez števila v Velikrat naša Ti sladkost! Cešena pomočnica mila In upanje v naši slabost’! Marija, k Tebi vboge reve itd. Oči prijazne v nas oberni, O Sladka in Dobrotljiva! Prihodnje zlege nam odverni, Po smert’ pokaž’ nam Jezusa Marija, k Tebi itd. Toman. 4. Roženkranska. Napev Riharjev VI. češena cvetica, Marija čelena! Glej v Te se oziram, Cvetlice prebiram, Tri cvetke: slavito, Kervavo, častito, Si v serca sadim, De Tebe častim. Češena cvetlica, Marija češena! Češena cvetlica, Marija češena! Boš vedno slovela. Boga si spočela, Ponižno nosila, Prečisto rodila, Si šla ga dar’vat, Ga našla svoj sad. Češena cvetlica, Marija češena! češena cvetlica, Marija češena ! Sin v mir naš in spravo Poti se kervavo, Vsiga se da zbiti, In s tcrnjem o% r iti, Križ nese težko, „ Je križan britkč. Cešena! cvetlica, Marija češena Cešena cvetlica, Marija češena! Častim Te preživo! Sin vstal je častljivo, Je v raj šel vse slave, Poslal Duha sprave, V nebesa te vzel, In venčal vesel. češena cvetlica, Marija češena! Češena cvetlica Marija češena ! Po tebi zdihujem, Nad grehi žalujem, De Mati premila Bi Sina prosila, De venca me kdaj v S cvetlicami v raj’, češena cvetlica, Marija češena. Marešič. 122 5. Marija v rajskim vertu. Napev Riharjev IX. V vertu tam unkraj sveta Rajske cvetke nam cveto, Alj ne vidi jih oko! Tam svetost svoj dom ima ; Tam v rokah nevesta sveta Sinka ima Boga Očeta, Vanj zemaknjena medli! Polna svete čistosti, Polna Božje milosti; Njega volji se zroči, In ponižna se skazuje, Mu serce in vse daruje. Glejte Dete presveto Materi v naročji spi, Serce z njega govori, Kako Mater prelepo Ljubi, čisla, in blagaruje. Čast in hvalo ji skazuje, Angeljci okrog stoje Za veselje ino čast, In vživaje rajsko slast, Vstreči njemu hrepene, Rajske vence mu pletejo , Rajske pesmi mu pojejo. E. Tomšič m 6. Mati si moja — Marija. Napev Biharjev IX. Mati si moja, Devica Marija! Zate, cvetlica, serce mi gori; Mati moja mi ostani, V svoj’ ijubezni me ohrani. Slavo če Tvojo tud’ pekel spodbija, Duša Te moja nebeško časti. Mati si moja. Kaj bi brez Tebe b’lo, zvezdica mila? Kje bi vtolažil si svete želje ? Ti Marija si bogata, Ti si mati moja zlata. Ti si zamene Boga porodila; V Bogu in v Tebi miruje serce: Mati si moja! Solnčni obraz če Ti v mene oberneš, Milo pogleda me Tvoje okč. Sladka si, o mati moja! Blagodušna milost Tvoja. Vse, vse britkosti od mene odverneš. Bog mi je mili, pri sercu sladkč: Mati si m-ja! 124 Angelci Božji Ti pevajo slavo, Ljudstva časte Te ponižno z menoj. Sej si mati, ljuba, sveta, In za blagor vsih uneta! Se mi pomagaj v nebeško širjavo Vačno Boga tam častiti s Teboj: Mati si moja! Marešič. 7. Čast Marije Device. Napev Riharjev IX. O sveta Devica! Lej, večna je čast, Mogočna Kraljica! Lej, večna oblast, K’jo Bog Ti je dal, Od kar Te je zbral Za mater Sinu — nas Rešit težav. Še preden je stavil V tečaje zemljo. Še preden je vgradil Studencev mejo, In soince svitlo Na nebu ni b’lo, Ime je že Tvoje Zvoljeno b’lo. 125 Še preden migljale 50 zvezde svetle, Na nebu kazale Neznane ceste, Po kterih, ko kdaj, Leskečejo zdaj: 51 bila že v Njemu Od vekomaj. In preden cvetlice Imele so rast, In pred ko so tiče Zapele Mu čast; In pred ko spozna Ga angelj Boga, Je bival le Bog In bila si Ti! O sveta Devica, itd. Volčič. 8 . Napev Kihaijev IX. S cvetlicami Te venčamo, In z limbarji Te kinčamo; 126 Naj krog neba Bo vsili blišav In zrak sveti Polno dišav; Naj solnčni žar In celi svet Bo Tebi v dar, O rajski cvet! Pred Tvoj obraz Pokleknemo, (Usliši nas Te prosimo!) dvakrat. Iz sere puhti Molitev gor, Naj k Teb’ doni Tud’ petja zbor, Naj kviško gre Naš jek globok, In vse želje Na kraj visok, Kjer Mati tam V časti sedi, In grešnikam Pomoč deli; Marija Ti! Pomagaj nam, (De b’ skupaj bli Kdaj z Jezusam) dvakrat. Tomšič. 127 9. Perva šmarnica. Napev Riharjev X. Marija, vir si nam veselja Zakaj bi serčno Ti ne peli častiti prav ne hrepeneli, Ko peti nas navdaja želja? Marija, Ti si ljubeznji-a; Zakaj bi Tebe ne ljubili, Sladkosti Tvojih bi ne pili Obraz ko Tvoj se nam odkriva? Marija, Ti si sladko mila; Zakaj bi k Tebi ne hiteli, Pomoči Tvoje ne želeli, Ko tare nas življenja sila? Marija, Ti si nam Danica; Le kam oči bi obračali, Življenja čolnič kam peljali, Ko svetna krije nas tamnica? Marija Ti nebeške vrata; Zakaj bi Tebe ne prosili, De enkrat bi nam v smertni sili Sijala Tvoja zarja zlata? Praprotnik. 128 10, Marija ljuba Mati. Napev Riharjev X. O Marija, naša mati, Tebe ljubi celi svet; Vse želi Ti čast dajati, Kar živi in znd umet’. Angeli v nebeški službi Pozdrav Tebi pojejo, In svetniki v Tvoji družbi Vekomaj veseli so. Zvezde mično se verstijo, Spleta vene Ti njih tečaj, Svitlo slavo Ti množijo; Zemlja ti je podnožaj, Solnce, mesec v Tebe zreta, V Te obrača ju nebo, Tebi streči požeieta, In služiti Ti zvesto, Tu na zemlji rož’ce lepe, So oziraje v megle, Nas ljudi od grehov slepe Zavračujejo na Te. O ti hladno serce moje! Kaj te vklepa, moti mar, De ne ljubiš mater’ svoje — Bolj ko vso minljivo stvar ? 129 Oh raztergaj vse vezala, Serčno zemlje prah otres’! Duša moja, boš li spala? Vstani, vstani že zares! Sproži, kar te v dušo gine, Vzdigni no zaženi glas, Ko zvonovi z bele line Poj Mariji vsaki čas! Fr. Šrol. 11. Marija Danica. Napev Riharjev X. Marija bod’ češena! Ti juterna Danica, Enaka ni nobena; Nebeška si kraljica, Pred solncam siješ z Jezusam, Vsa mila grešnikam : Naj k tebi pribežijo, De milost zadobijo! Je Eva perva mati Nezvesta zlo grešila, Si hotla Ti postati Nam druga Mati mila. Ti kači sterla si glavo, Odperla nam nebo; Si Jezusa rodila, Po njem nas razsvetlila, 9 Pobožnim bod’ Danica O, pravo pot jim kaži, V skušnjavah pomočnica, V nadlogah jih tolaži; Pridob’ kristjansko jim serčnost, Jih pravo uh’ modrost, Razsvetli pot resnice, Podoba Ti pravice. Bod’ grešnikam Danica, Ubozih srot se usmili, Bod’ mila jim prošnjica, Pomagaj v dušni sili, Ko se poboljšati želč, In k Tebi pribeže; De bojo Te hvalili In Jezusa ljubili. Spokornim bod’ Danica, Podpiraj jih v slabosti, O Božja porodnica! Tolaži jih v britkosti; De v greh se ne povernejo In ne omagajo: V vsim dobrim močne stori, Poterdi jih v pokori! Vsim vernim bod’ Danica, Razsvetli dušno t’moto, Mogočna Ti Devica! Obvar’, pred greham zmoto! Le pot pravice vodi nas, Pomagaj zadnji čas. V nebesa nas pripelji, Na večno razveseli! Burja. 12. Marija uzor lepote. Napev Riharjev X. Lepa res je luč danice Na modrini nebesa, Ko z blišečim svojim svitam Med sestrice priveslja. Mila lune je svitloba, Ko poljubi jo nebo, Da pobeli s čistim sjanjem Tonujočo v san zemljo. Veličaven in mogočen Dneva kralja je obraz, Ko se izza gor vzdigava In poljublja zore pas; Lepši, lepši pa Marija, Mati je Gospodova, Nadi vse, kar nas obdaja V lepim svetu lepiga. Od danice, lune, solnca Jasniši je nje ok6; — Jutranjo, večerno za’rjo Ona premeni v temo. 9 * O, z nečimur se ne more Nje lepota ličiti, Ona sama uzor edini Vsili uzorov nam žari. S — n. 13. Pervi dar pomladi* Napev Riharjev XI. Z vijolic duhtečih, Se sladko smeječih Šopek sim nabral. Jih roka povija Za Tebe, Marija, De k godu Ti danes V spomin jih bom dal. Al češ za vezilo Ta venec v vošilo, Prečista Gospa? Ljubezen nabrala, Ljubezen zvezala Je sama edina Ga moj’ga serca. Tak smem Ti verjeti,. Češ venček sprejeti, Kraljica nebes! Ozerla z visosti Iz Božje svetlosti Se bodeš na mene, Marija zares? Oh n& jo — na kito, Z ljubeznijo zvito, Na celo serce! Le zate bo bilo, Le Tebe slavilo, Le Tebi bo pelo Do zadnjiga dne! J. Virk . 14. Slava Mariji. Napev Riharjev XI. Naj Ti zvijem, Mati mila! Venček cvetja majnika, Naj razlijem Ti čutila, O Devica sladka vsa! Teb’ naj dije cvetje maja, V Tvojo slavo naj cvete, Vse naj lepi čas obhaja, Tvoja čast naznanja vse. Vse stvari naj Te častijo, Mati, spomladanski čas, Mile ptice žvergolijo Tvojo slavo naj na glas! Vsi studenci, vsi potoki. Vse doline, vse gorč, Zelenine vse po loki Naj v češenji združjo se! Orgle, glasno zabučite, Glas povzdignite z menoj; Vsi jeziki Njo častite, Vse, kar zna, glasno zapoj: Slava Tebi, o Devica, Večna slava naj Ti bo; Tvojo slavo naj, Kraljica! Žene zemlja in nebo! Kori Kaliger . Slava Mariji, prečisti Devici. Napev Riharjev XI. Slava Mariji, prečisti Devici! Slavo ji pojmo veselo vsi! Slava v nebesih mogočni Kraljici, Slava po zemlji naj glasno doni! Angelski kori Marijo slavite, Slavo ji pojte iz cele moči! Slavo vse trume svetnikov ženite! V celih nebesih naj slava doni! 135 Slavo ji pojte nedolžne device! Slava nji, ki je Devica devic! Slavo ji pojte mladenčev dušice ! Nji, ki je varhinja vaših dušic; Slavo ji pojte vi starčiki sivi! Ki je var’vala vas mnogih nadlog, B’la pomočnica vam vselej je v sili, Je spremenila v veselje vaš jok. Pevci pobožni, o vsi zaženimo, Kdor le premore, naj vzdigne svoj glas; Združeni v petji Marijo častimo, „Slava“ zapojmo Mariji na glas: Slava, Marija, o Mati premila! Slava naj Tebi na večno doni! D’vica, ti Jezusa si nam rodila; Slava zato naj se Tebi glasi! Janez. 16. Sladko ime Marija. Napev Biharjev XI. Sladko, sladko ime, Marija! tvoje je: Zvezda zgodnja si Marija, Si danica presvetla! Če temote duh me zvija, Svetla si mi lučica; O sveti, sveti mi, Danica svetla ti! Sladko, sladko ime, Marija! tvoje je: Si prečudna mila Mati, Milo Tvoje je serce, Češ pomoč otrokam dati, Zbrisat’ grenke vse solze; Marija ti povsod Mi mila mati bod’! Sladko, sladko ime, Marija! tvoje je : Vsa nedolžna d’vic Devica, Cista, modra, sveta si, Neomadežana cvetlica, Skrivna roža čistosti: Devica čisti me, Marija! prosim Te! Sladko, sladko ime, Marija tvoje je. Ti Marija si Kraljica Vsega, zemlje in nebes, Vselej močna pomočnica, Kdor zaupa v tebe res: Me vidiš v britki sil’ — Marija! smil’ se srni!’! Sladko, sladko ime, Marija! Tvoje je! 137 Rajske, si Marija, vrata, Skrinja sprave in miru; O Marija, hiša zlata, Hiša Božjiga Simi: Pripelj’ me v zlati kraj — Marija! v sveti raj! — Marija, mati ljubljena! O bod’ češena Ti! Rodila si nam Jezusa, Zato Te vse časti! Mi svoje serca Ti damo In upno k Tebi kličemo: Marija, pros’ za nas! (dvakrat.) Marija, sladko Ti ime! Kristjanam močni var; Ti zdraviš žalostno serce, Nam siješ upni žar. Zatoraj ne prenehamo, In vedno k Tebi kličemo: Marija, pros’ za nas! (dvakrat.) Marešič. Napev Riharjev XII. Praprotnik. 138 18. K Marijnimu presvetimu sercu. Napev Riharjev XII. O Marija, naša ljuba Mati! Sprejmi v milostno serce, Verne vse skup, ki jih Tvoje množ’ce Tebi dana priporoče. O Marija, o Marija! Ti imaš milostno Serce, K tebi, k tebi kopernijo Naše misli in želje. Vse duhovne, o Marija mati! Sprejmi v milostno Serce; Naše duše vedno jih težijo Naši grehi jih skerbč. O Marija, o Marija; Ti imaš milostno Sercč: Spros’ naj Bog duhovnam vsliši h«jih molitve in prošnje. Naše starše, o Marija Mati! Sprejmi v milostno Serce, Ti jim vračaj, Ti obilno plačaj, Noč in dan za nas skerbe. O Marija, o Marija! Ti imaš materno Serce, Vsi smo Tvoji sini, hčere, Naše serca Te žele. 139 * Vse nedolžne, o Marija Mati! Sprejmi v milostno Serce ; Varuj, varuj, varuj njih nedolžnost, Varuj, da je ne zgube. O Marija, o Marija! Ti deviško imaš Serce; Vsi želimo Tvoji biti — Tvoji bratje in sestre. Otročiče, o Marija Mati! Sprejmi v milostno Serce, Teb’ nezvest noben nobeden biti Vekomaj nikolj ne sme. O Marija, o Marija! Otročiško imaš Serce; Otročiči Tvoj 'črno biti: To je, to je ljubo ime. Jeran. 19. Marija naša pomočnica. Napev Riharjev XII. Ti, ki nad trume nebeške vse Bližnja pred Jezusam znajdeš se! Ti mati Gospodova, naša pomoč! Razjasni nam uma in pameti noč, Prosi, Marija, prosi za nas Zdaj in posebno na zadnji čas! 140 Duše, ki v grešnih vezeh tiče, K Tebi skesane vse pribeže; Prot Tebi obračajo solzne oči, O mati premila, usmil se’ jih Ti! Prosi Marija i. t. d. Duše terpičene od britkost K Tebi zdihujejo za serčnost: Izroči, Marija jih ljub’mu Bogu Zadobi pomoč jim od svoj’ga Sinu ! Prosi Marija i. t. d. Ljuba nedolžnost tud’ kliče v Te, Deb’ privarvala čisto serce, Se v Tebe ozira z dolioe solzd, Zaupanja terdno do Tebe ima. Prosi Marija i. t. d. Bog Ti veliko je dal oblast, Torej, Marija! Ti gre vsa čast, Podpiraj nas s svojo mogočno prošnjo, De srečno vsi pridemo k Tebi v neb6! Prosi Marija i. t. d. P. 20. Zaupnost k Mariji. Napev Riharjev XII. Ko leto se zbudi novo, In rožice se razcvetd, 141 Ko pesmi ptičev se glase, Mi nekam sili koj serce : K podobi mili upno grem, Mariji hvalo čast dajem. Ko zarja zjutraj rumeni In beli dan se nam rodi, In preden delat grem terdo, Me nekam želje že ženo: K podobi mili upno grem Mariji hvalo, čast dajem. Ko solnce nam za goro gre, Število zvezdic se užge, In preden truden zamižim, Še nekaj v sercu prav želim: K podobi mili upno grem, Mariji hvalo, čast dajem. Ko svet me tare, zapusti, In sreče za-me tukaj ni, Ko bliža se mi zadnja pot, Obernem k viru se dobrot: V podobo milo upno zrem, Mariji hvalo, čast dajem! Praprotnik , 142 21. Od presvetiga serca M. D. Napev Biharjev XII. Marija, glej zročimo Ti serca v roke Tvoje, Daj serce nam Ti svoje, Devica čista vsa! Daj serce kakor Tvoje, Ko čist plemen goreče, Ko lilija cveteče, Leskeče vekoma. Daj serce nam Ti svoje, Devica čista vsa! Daj serce za vesele Vedro, ko jutro krasno; Za tožne milo jasno, Ko zgodnja zarija. Daj serce krotko, spravno , Ki vest krivic mu mine, Ko v zraku dim pozgine, Al kamen v dnu morja. Daj serce nam i. t. d. Daj serce upa polno, Ko ga tepo britkosti, In ko rosč sladkosti, Hvaležno do Boga. Daj serce terdno, križa 143 Oklenjeno v življenji, De vzdigne se v vstajenji Do raja veeniga. Daj serce nam i. t. d. Hicinger. 22. Češena bod’ Marija. Napev Riharjev XIII. Češena bod’ Marija! Mi revni grešniki, Ki k Tebi zdaj bežimo, V nadlogah groznih vsi, Le k Tebi prihitimo: O Marija pros’ za nas Zdaj ino na zadnji čas! Ti polna gnade Božje, Gospod je sam s Teboj! Usmil’ se nas, o D’vica! Dodel’ zaslužek svoj Tud’ nam, o pomočnica, O Marija pros’ za nas! Zdaj ino na zadnji čas! O blažena Devica, Med vsim’ ženami Ti, Le enkrat, proshno srote, Na nas se mil’ ozri! Odverni časov zmote! O Marija pros’ za nas Zdaj ino na zadnji čas! In blažen sad telesa Je Tvojga: Jezus Bog! Zatorej pomočnica, O reši nas nadlog! O reši, reši D’vica! O Marija, pros’ za nas Zdaj ino na zadnji čas! Volčič. 23. Pozdrav Mariji Devici. Napev Riharjev XIII. Devica počešena, V začetku posvečena, Marija, zdrava Ti! So serca za te vnete, Zakaj ljubezni svete Presladka mati si. (dvakrat). O Mati milostljiva, V naročji ti počiva Tvoj Jezus mil zares; Sladko v nas pogleduje, Vse serca zveseljuje Nam ta pogled z nebes, (dvakrat.) Naj dajo Tvoje roke Svet’ raj za nas otroke, De bomo z Jezusam; Oh, res bi ga dobili, Naj čistih sere bi bili, Enako s Kristusam. (dvakrat). 145 Pobožne k sebi kliče, Ko svoje otročiče, Tvoj Sin po tebi vse; Kar on uči, slušajte! Kar kaže, spolnovajte! To glas Tvoj, Mati, je. Svet’ nauk spolnovati Željni smo, Božja Mati, Ah mila bodi nam! Ko bode nam umreti, O daj nas Ti sprejeti, Peljati k Sinu tam. Hicinger. 24. K Mariji pomočnici. Napev Riharjev XIII. O Marija, Ti pomagaj nam! Te pozdravljamo, Devica, Se Ti vklanjamo Kraljica: (Marija! Marija! Le Ti pomagaj nam!) (dvakrat.) O Marija, Ti pomagaj nam! Kadar moramo umreti, Ti nam milost daj prejeti: Marija i. t. d. 10 O Marija, Ti pomagaj nam! Kadar že oči medlijo, Usta več ne govorijo: Marija! i. t. d. O Marija, ti pomagaj nam! Kadar duša gre ’z telesa, Nas britkost in strah pretresa: Marija! i. t. d. O Marija, Ti pomagaj nam! Tukaj nam pomoč dodeli, De tam bomo kdaj veseli: Marija! i. t. d. Hicingi 25. Lepota Marije Device I. Napev Riharjev XIV. O Devica, Zvezd Kraljica, O Marija, rajski cvet! Te lepote, Te čisto te, Kakor Tvoja, nima svet. Lilja bela, Ni cvetela, Tak brez madeža, kot Ti; Roža draga, Te ne zmaga, Naj kraljev jo vert rodi. 147 Luna mila Je uklonila Se globoko pred Teboi; Zvezde svetle, 50 se spletle Zgoraj v zlati venec Tvoj. Svet mi mrakne, Ko zamakne V Te se serce in oko; Tebe D’vico 51 kraljico Zvolim, naj Ti blago bo. Hicinger. 26. Lepota Marije Device II, Napev Riharjev XIV. Zapojte jeziki Vse zemlje sladko, Vsi Božji svetniki In celo nebo: O lepa Marija! Vsa lepa si res, Lepot lepotija Si lepih nebes. Na sijonski gori Se vtrinjaš svitih, Vsi angelski kori Ti slavo pojo: 10 * 148 Od Tebe, Devica! Ni lepši stvari, Za Bogam kraljica Nar lepši si Ti! J. Virk. 27. Marija moja pomoč. Napev Riharjev XIV. in XX. Se vihar skušnjav mi v sercu vname, Grešno poželenje oživi, Dušni mir veselje sladko vzame, Duh otožni v vojski že slabi: Berž k Mariji pribežim, In pri nji pomoč dobim. Me storjeni greh zlo obtežuje, Vest serdita ojstro me svari, Satan pa le zvito zapeljuje, Grehe zamolčati me slepi: Berž k Mariji i. t. d. Oh, za greh se moram pokoriti, Sej pravica Božja tirja to! V dobrim vedno stanoviten biti, Duh voljan je, slabo pa meso: Berž k Mariji i. t. d. 149 Je nesreča huda me zadela, Več’ del’ premoženja je ob tla; Smert nemila moje ljube vzela, Nimam več prijatla zvestiga: Berž k Mariji i. t. d. Burja. 28. Marija Kraljica angeljska. Napev Riharjev XV. in XVIII. Pojemo Ti ’z serca veseliga, Marija, Kraljica Verbangelska! Na zemlji Ti angeli stregli so, Y nebesih Ti angeli služijo, Cešena si ’z serca veseliga, Marija Kraljica Verhangelska! Marija, pozdravil je angel Te, Devico nar srečniii zemlje vse, Nevesta nebeška, prečista Ti, In polna Gospodove milosti! Poglej v nas iz serca premiliga, Marija Kraljica Verhangelska! Marija, na strune je hvalo pel Ti angelov zvoljenih zbor vesel, Ko detice Božje in Kralj nebes V naročji bilo Ti je ubožno res. Le pojmo iz serca vnetiga: Marija Kraljica Verhangelska! 150 Si stala napolnjena bolečin Pri grobu, kjer položen bilje Sin; Pa angel pristopil je razsvetljen, Pokazal Sinu, ki je oživljen. Do Sina nas pelji preljubiga, Marija Kraljica Verhangelska! In kadar poklical Te je Gospod, In mirno ločila si se od tod; Prišel je tu angelov svetli zbor, In nesel s častjo Te je k Bogu gor. In pel Ti je z duha vnetiga, Marija Kraljica Verhangelska! Marija, med angele vdruži nas, Ki zbrani krog Tebe so vsaki čas; Marija, Ti Mati vse milosti, Med angele rajske nas pelji Ti, Te hvalit iz serca veseliga, Marija Kraljica Verhangelska! Hicinger. 29. Vnebovzetje Device Marije. Napev Riharjev XV. Lepo se juterna zarja zlati, Lepo se solnce rumeno svetli, Al še vse lepši se sedež bliši, Kjer zdaj Marija Kraljica sedi. 151 V raju kraljuje zdaj mati čez nas, Prosi Boga za otroke na glas; Usmiljenje sije z Mariinih oči, Serce ljubezni do nas se topi. Kaj bi še treslo se revno serce, Kaj bi oko še točilo solze? Sej je Marija vsa polna dobrot, Usmiljena Mati vsih revnih sirot. Tudi očetje in matere ve, Le ne tožite čez križe svoje! K roži Mariji tecite tud vi, Ona vam križe polajšat’ želi. J. Virk. 30. Marija Mati svete ljubezni. Napev Riharjev XVI. .Ljubezni svete Mati mila, Marija! kdaj me boš zvolila V število z volj enih sinov. Kdaj Zarija! boš svetit’ jela, In vse serce mi zase vnela, O kdaj me bo Tvoj žar došel (dvakrat.) Na kar oprem se, že razpada, So upi prazni, zgine nada: 152 Ljubezen Tvoja le da moč. O blagi mir, ki Ti ga dajas, In serca revnib z njim napajaš: Le Tvoja nam ga da pomoč, (dvakrat.) Z udanim sercem se ponižam, Ljubezni Tvoji se približam; Podpiraj, Mati, slabiga! O daj mi solz, da za Te jokam, Prištej me zvoljenim otrokam, Pokaž’ mi pot do Jezusa. Bonač. 31. Marija majnikova Kraljica. Napev Riharjev XVI. Pozdravlja majnik Te, nebes Kraljica! Nar lepši vence Tebi v čast daruje, In v njem vse slavo Tvojo povikšuje, Marija, sveta Božja porodnica! O blagoslovi, zgodnja Ti danica! Ljud verni, ki se Ti priporočuje In prošnje svoje milo izročuje, Usmili nas se vsih, devic Devica ! Kak sladke so in blažene čutila, S katerimi napolniš mi, premila! Serce o šmarnicah v cvetečim maji: Kako še le je gori v večni sreči; Pomagaj toraj, blaga mi doseči, De gledal Tvoj obraz bom v svetim raji. Bonač. 153 32, Slovez Marije Device. Napev Riharjev XVI. Bodi slava, o Devica, Tebi, hiša Večniga, Ki si naša pomočnica, Ki nam bodeš, si bila. Ti brez madeža rojena Bila zavolj Sina si, In od Sina posvečena, Ko te svet še vidil ni. Vrata Ti nebes odpiraš, Zvezda hiše Jakopa! Z okam maternim oziraš K nam v dolino se solzi, Ti si kneginja nebesna, V sredi svojih ljubljencov, Ki obdaja breztelesna Truma Te nebeščanov. Zopernikam Tvoje obličje Našim groza je in strah, Tvoje ime jim Božji bič je, Vsak pred njim trepeče plah. Toraj, zemlje glas, v čezječni Svet zadoni, da se bo Cul Marije slovez večni Po svetovih vsih v nebo. S — n. 33. Mariji. Napev Riharjev XVII. K Tebi, Dvica Ijubeznjiva, Zaupljivo pribežim, Dela vse in upe svoje V tvoje varstvo izročim. Vem, ne boi me zapustila, Moja Mati serčno mila! Ti stopinje moje vodi, Varuj vsiga hudiga, V Božji milosti ohrani In razcvetaj mi Duha. Če si z mano, ljuba Mati, Ni se treba nič mi bati. Ko nesreča me preganja, V svoje krilo me zakrij ; In če žalost me vtopuje, Ti veselje v serce lij; Ti preljuba, o Devica, Si gotova pomočnica! Še enkrat Tebi serce svoje Zaupljivo izročim, De boš Mati mi ostala, V sladkim upanju živim. Vem, ne boš me zapustila, Moja Mati serčno mila. Praprotnik. 155 34. Marija Vertnarica. Napev Riharjev NVH. Vertic zali svetfga raja Je s cvetlicami nas’jan, Vir vse gnade ga napaja, Z zlatim plotam je obdan; In na vertu vertnarica V venček plete rožice, Vertnarica je Devica: Vert Marijno serce je. (dvakrat.) Bod’ češena Vertnarica, O Marija rožni cvet! Ti vsa lepa si cvetlica, Take nima celi svet; In prelepo serce Tvoje, Z rajskim cvetjem venčan vert, Bodi pribežaljše moje, Stoj vsim grešnikam odpert. (dvakt.) Biser Ti žareče lije Okrog senca solnčni svit; Lepši pa ko solnce sije Materne ljubezni škit; V žarnim plemenu goreče Vtrinja Tvoje se serce, V žar’ji zlati se leskeče, O Marija ! Tvoje ime. (dvakrat.) 156 Venec zalih rožic vije Se krog serca žarniga, Vender lepši od Marije Ni nobena rožica: In iz ran sedmerih teče Potok Božje milosti, Ven’c in rožice cveteče Z roso biserno poji. V sercu sladko je počival Stvarnik večni, Božji Sin, In cvetlice je oblival, Spletel venec mi v spomin. Rad bom šel na vertic srečen Rože čednosti si brat, De Ti spletam venec večen V Tvojo slavo, ljuba Mat’. O Marija, Vertnarica! Kliči mene v vertic Svoj, Bodi moja pomočnica, Vselej mi na strani stoj! In ob uri grenke smerti Tebi Mati se zročim, Naj Te zopet v Božjim verti Vertnarico počastim. J. Virk. 157 35. Zdihljeji k Mariji. Napev Riharjev XVm. O Marija v zarji zlati, Hiti, hiti pomagati! Oh smo revni, smo grešili, Nismo vredni, deb’ prosili, Vender mati, usmil’ se nas! (dvakrat.) Ko si še na zemlji bila, Si nam Mati obljubila, Ce Te bomo kaj prosili, Borno od Tebe vse dobili: Ljuba Mati usmil’ se nas! (dvakrat.) Koljke si Ti že dobrote Razdehla med sirote! Tistiga, ki smo žalili, Prosil je obraz Tvoj mili, De bi ne pogubil nas. (dvakrat.) Vsmiljena si, dobrodelna, Tega grešnikam le željna, De bi vsi se spreobernili, Samiga Boga ljubili — To, le to želiš od nas. Tomšič. 158 36. V slavo Marije majnikove. Napev Riharjev XVIII. Romar pritekel sim k Tebi, o Mati! Roža Marija! pred zlati Tvoj tron, S čiste ljubezni sim želel nabrati Zalih cvetlic Ti v hvaležni poklon ; Vzemi Marija! ljubezni cvetlice, Zvezane v šopek in venček lepo; Venček ovil bom krog Tvoje glavice, Šopek položil bom Tebi v roko. Perva cvetlica: rumena pšenica, Lepše se vtrinja ko čisto zlato, Jezus Tvoj Sin, o Marija Devica! Njo je spremenil v svoje Telo. Druga pa tertice vinsko je cvetje, Vince ’z nje teče za Jezusa Kri, Tebi, Marija, o moje zavetje! Serce v darilo jo dati želi. Tretja cvetlica je roža sloveča, Lepši je v celim stvarjenju več ni, Ta ni nobena cvetlica dišeča, Ta si, o roža Marija, ie Ti! Ino četverta je solnčnica zlata, Zmeram za solncam obrača se le, Tudi te nima ne polje, ne trata, Ta le, Marija, je Tvoje serce. 159 Enih cvetlic Ti še moram nabrati: Šmarnice bele, cvetlice so te; Šmarnice svete so Tebi, o Mati! Vanje je vpisano Tvoje ime. S trakam ljubezni čem venček zaplesti, In ga oviti krog Tvoje glave, Ž njim pa še svoje serce Ti prinesti, — Šopek zvestobe čem dati v roke. Vzemi Marija, o ljubljena Mati! Venček in šopek in serce mojo; Z čiste ljubezni vse hočem Ti dati, De Te imel bom za Mater svojo. Grešnik spoznam se, de nisim Te vreden; Za Te Marija! preslab je moj dar; Vender, ker veš, de sim Tebe potreben, Me ne zaverzi, o Mati! nikdar. Zdaj pa pokleknem na grešne kolčna, Koža Marija; pred Tvoje noge, Zgrevan zgihujem: o Mati češena, Vsmili otroka se, prosi za me! Sej Ti obljubim, Te večno ljubiti; Toraj me ljubi Marija, tud’ Ti! Enkrat mi daj, Te v nebesih častiti, Tam, ki na veke Ti slava doni! J. Virk. 37. Marijo hvalite. (Iz laškiga.) Napev Riharjev XIX. Marijo hvalite Vsi verni jeziki, Na nebu svetniki Ji hvalo glasite! Hvalite Marijo, Hvalite, hvalite; Hvalite Marijo, Hvalite! (Ponavlj.) Marija cvetlica, Si lil’ja prebela, Vse serca si vnela K’ si Božja Rodnica. Hvalite i. t. d. Uklanja na nebi, Marija predraga! Luč lunina blaga In solnce se Tebi. Hvalite i. t. d. Ti sebi v slavo Zastarani kači In njeni zvijači Zaterla si glavo. Hvalite i. t. d. 161 Ti DVica prečista, Preblago rodila In milo hranila Si nam Jezu-Krista. Hvalite i. t. d. Kraljuj, o Češena! Ki v angelskih glasih V vsih krajih in časih, Si peta, blagrena. Hvalite i. t. d. Nebo Ti je dalo Veih milost dražčice, Pletejo zvezdice Ti krono prežalo. Hvalite i. t. d. O Božija Mati, O rožica skrivna, Svet’ raj, Milostivna! Nam sprosi vživati. Hvalite i. t. d. Jeran. ll 162 38. Mariji naši Materi. Napev Riharjev XIX. Marija! pri Teb’ bi rad bil, Ko večna modrost Te zvolila, Za mater presvet’ga Boga, Je angela k Tebi poslala, Oznanit veselje sveta; V ponižnosti si privolila, Kar angel nebeiki pove, Se dekla Gospodova imen’vala, In vender ni vikši od Te. (O takrat pri Teb’ bi rad bil, De Tebe bi serčno častil.) dvakrat. Marija ! pri Teb’ bi rad bil, Ko v jaslice si položila, Zveličarja cel’ga sveta, Te angelov truma vesela, Kraljico nebeško spozna; Ko modre tri zvezda premila, Do Tebe, Marija, pelja, Je slava v višavi donela, K’ je rojen Zveličar sveta. (O takrat pri Teb’ bi rad bil, De Tebe bi serčno častil.) dvakrat. 163 Marija! pri Teb’ bi rad bil, Tud’ takrat, o Mati premila Ko Jezus je ves zapušen, Pa s ternjevo krono na glavi, In s križem je bil obložen, Si ga na Kalvar’jo spremila, Je meč Ti prebodel serce; Ko visel na križu v višavi, Je terpel za moje dolgove. (Tud’ takrat pri Teb’ bi rad bil, De Tebe bi sereno častil.) dvakrat. Marija ! pri Teb’ bi rad bil, Le tam, kjer zdaj srečna prebivaš; Kjer angeli sveto pojo; Le tam, kjer nobene težave, Oh! nikdar nikdar več ne bo; Kjer večno veselje vživaš, Serce se radosti topi, Tj e zleti moj duh čez višave, Naj tam se pri Teb’ veseli! (Oh tamkej pri Teb’ bi rad bil, In Tebe bi serčno častil.) dvakrat. Marija! pri Teb’ bi rad bil, Kjer duše ljubezni so vdane, Se kori svetnikov verste, Krog Tebe, nebeška Kraljica! In Tebe ko Mater častč; Deviške tam trume so zbrane 164 In pesmi neznane pojo, S Teboj, o presladka Devica! Za Jagnjetam belim gredo. (Oh tamkej bi skor že rad bil, In Tebe bi večno častil.) dvakrat. Jan. Volčič. 39. Marija zgodnja Danica. Napev Riharjev XV. Ne skrivaj dalje, o Danica mila ! Predraziga obličja v sredi reve, Ki Božjo čedo stiska zdajne dneve, Ne mudi s Sinam, ki si ga rodila. Pastirja v Rimu cerkev je dobila, De modro, serčno vodi nje zadeve; Pa še proti nevihta z desne, leve, Nad ovce, jagnjeta bi zdaj planila. Tam varhi cede so na ptujem v ječi; Pa tu in tam volkovi še dereči, Pripravljeni so v rop med čedo prosto. Ozri se, ki vse zmote si končala, Pokaži Jezusa, de bo bežala Pred njim vsa moč sovražna v temo gosto. Hicinger. 165 40. Marija naše zavetje. Napev Riharjev XIX. O Mati Devica, nam vsim tolažnica; Miru si zavetje nam rajskiga Ti! Glej v Tvoje naročje ljubezni otročje Nas sili, nas žene, sej usmiljena si! Nebeška cvetlica, premila Danica, V lepoti neskončni z višave blišiš! Po Tebi zdihujem, le Tebi zročujem, O pridi, de skoraj serce vplameniš. Po tvoji mi zarji v skušnjave viharji Oko se ozira, serce koperni, Prisveti Danica, pomagaj Devica, Nebeška Kraljica, sej Mati nam si! Naj v solnčni lepoti se svetijo poti Nam naše, de čednosti pot’ ne zgreš’mo; Naj varstvo nam Tvoje odverne vse boje, Ki greh nam proti jih, ki k Tebi gremo. Bonač. 41. Darovanje Mariji Devici. Napev Riharjov XIX. Skerbno nabiral sim rožice zale, De bi si pušeljček lepi nabral; Hodil po trrnji sim, lazil čez skale, Kakor sim vedil, sim vse preiskal. 166 Našel sim vjoPce temno zagorele. Pač res te rož’ce prijetno diše, — So na samoti lepo dozorele: Sveto ponižnost me one uče. (dvakrat.) Našel sim nageljne r’deče cveteče, Tudi te rož’ce prijetno dišč, In so mi znamnje ljubezni goreče, S ktero Boga prav ljubiti me uče. Hodil sim dalje, še rožic iskaje ; Našel sim kmalo zelen rožmarin ; Tik ene skale duh ti na vse kraje, Srečne keršanske zvestobe spomin, (dvak.) Lepe cvetlice so, lepe, prav zale, Pušeljček zvezan prijetno dušeč; Lepši težko bi se kdej še nabrale; Pušeljček vender pa meni ni všeč. Manjka mi samo le rožice ene, Ki nadomesti mi sama vse te; Lepši nikjer in nikdar ni nobene, Moje serce hrepeni le po te. (dvakrat.) Lepe vijolice so zagorele, Rožmarin, nagelj, tih nisim iskal; Za me nar lepši so šmarnice bele, Teh sim iskal in le teh sim nabral. Šmarnice, one so moje cvetlice, Teh bom jez v pušeljček lepi nabral; — Za se ne, k časti Marije Device, — Te so podoba Njč, Nji jih bom dal. (dvakr.) 167 Šmarnice, v pušeljček nežno nabrane, Nesem tj e v cerkev Marij' na altar, Njo tam ponižno poprosim, naj vzame Šmarnice v znamnje ljubezni za dar. O kak’ bo duša zdaj moja vesela, Ko bom Mariji ta šopek oddal; Vidil bom, de ga Marija bo imela ; „ Sej sim le samo za Njo ga nabral, (dvakrat.) Zdihniti hočem, o Mati premila ! Ljubim Te, v znamnje ljubezoi Ti dam, Kar je ljubezen tu v šopek zavila: Pušeljc iz šmarnic ponižno nabran. Pa, o Marija! zastonj Ti jez dati Šmarnic ne morem, in tud’ jih ne dam; Crnado mi sprosi, Boga prav spoznati; Hud’ga na duši in telesu me bran’, (dvakrat.) Naj bo duhovna vez šopek med nama, Znamnje, de ljub’jo Te moje moči; Sej ga nabrala ljubezen je sama, Ker Te pa ljubim, me ljubi tud’ Ti! O, kar premorem, res, Mati Marija! Ljubim Te, za Te gori mi serce. Veš, kaj želim, o presveta Marija! Vsi naj Te ljubijo, z mano častč. (dvakrat.) Volčič • 42. V slavo Marije Device. Napev Riharjev XX. Serce moje Naj Mariji slavo poje, De, o Mati! Te častim, Ker za Tebe ves gorim. Hči očeta, Si Kraljica vsiga sveta, Mati moj’ga Jezusa, Roža svetiga Duha. O Devica, Vsih sirot si pomočnica, Moja Ijubeznjiva Mat' ! K Tebi hočem pribežat’! O Marija! Bodi moja tovaršija, Kader bom slovo jemal, V dolgo večnost se podal. Vsa vesela, Si Marij a se spočela, Polna Božje milosti, Sterla kači glavo si. 169 Ti si sveta, Dvanajst zvezd Ti venec spleta; Ti si zarja lepa vsa, Lilija brez madeža. Mati mila! Ne boš mene zapustila: V križih mojih revnih dni Usmili se otroka Ti. Mati zlata, Odpri mi nebeška vrata, De Te večno tam častim Z lepim petjem angelskim. J. Virk. 44. Prošnja do Marije,*) Sliši Mati! Nas zdihovati; Stegni roke svoje svete Nad otožne In nadložne, In pokaž’ nam svoje Dete. *) Pri kterih pesmih ni napev zaznamnjan, so čisto nove in za velik del tudi teh so od r. Riharja na¬ pevi narejeni. Ti pojemo, Prinesemo Mlado cvetje, milo petje; Bi prosili, Ti se vsmili, In nas sprejmi v zavetje. O Devica, Smiljenica! Lej, Te prosimo goreče, Daj v naročje Nam otročje Ježuška, cvetlico sreče. Mu vsi radi Zdaj spomladi Venček ’z lilij bomo dali, In za sveče Serca žgeče Bomo Ježuška dar’vali. Mu veseli Bomo peli, Gra v naročje svoje vzeli, Vsi v nesreči, Ino sreči Bomo k Detetu hiteli. 171 Umaknili, Zaklenili Bomo serca grešni vkani, De živeti In umreti Ježušku zamor’mo vdani. Jeran. 45. Marijno ločenje. Na} pesem T’je draga, Marija preblaga! Si Stvarnika Mati, Nevesta in hči. Oj živi Marija, Ti Božija Mati! Bod’ hvaljen moj Jezus, Ti Božji njen Sin ! Ko Jezusa bila Si s smertjo zgubila, Kot lil’ja med ternjem, Si bla še pri nas ! O živi itd. 172 Je serce gorelo, De k Sinu bi smelo, In vse koperneče Prosilo za smert. O živi itd. V preserčni sladkosti Jo reši britkosti: Preljubljeni Jezus Jo vzame v nebo. Oj živi itd. Življenje vzeti Ti Materi sveti, Že smert se približa! Ne upa se k nji. Oj živi itd. Pristopi ljubezen, Brez r&n in bolezen Ji serce zadene, Življenja jo loč’. Oj živi itd. Tako je b'la vzeta Marija presveta Vsa mirna v ljubezni Z doline sveta. Oj živi itd. 173 Jo ko golobico, Naj lepši Devico Vso čisto njen Jezus Odpelje v nebo. Oj živi itd. Ti zdaj si tam gori Med angelskim’ kori, Oj srečna G')spa Ti — Pri Sinu sediš ! Oj živi itd. Smo grešniki vbogi V veliki nadlogi, O spomni tud nas se, Nam sprosi pomoč! Oj živi itd. De Bogu služili, Bi vsi ga ljubili, Pri Jezusu vselej Ti prosi za nas ! Oj živi itd. Jeran. 174 46. Grešnik do Marije Device. Koljkrat že, o Mati moja mila! Sim v duhu zbranim Te častil, Sim Te prosil: Naj bo serce moje, Naj bo, naj bo saj že enkrat Tvoje Sim zdihVai, da bi za me prosila, De bi vender pogubljen ne bil. Oh, kako se je serce topilo, Ko sim v duhu tam pri Tebi bil, Sim po otročje molil: „Mati moja! Bodi, bodi res Ti Mati moja!“ V koljlco srečo mi je takrat bilo, Ko sim Tebe še tako častil! Blagor, blagor meni uro tisto, Ko sim k Tebi serčno zdihoval, Sim potožil vse nadloge svoje, Sim položil jih v naročje Tvoje, Sim ponižno dušo — malo čisto Vender Tebi priporočeval. Oh, al to veselje! kje je? kje je? Išem, išem ga, pa ga ni več. Grenka žalost le me zdaj navdava, Duša moja tužna križem tava. Kri po žilah dolgočasno lije, Serce mi prebada ojster meč. — 175 O Marija, Mati ljubeznjiva, Oh, grešil sim — grozno sim grešil! — Kam pa hočem zdaj se oberniti? ?je, koga pomoči čem prositi? Se se k Teb’ ozrem, o Mati mila! Saj sim nekdaj dete Tvoje bil. Prosim, lepo prosim, Mati mila! „Pelji mene k Jezusu nazaj; Prosi za-me revše zadolženo De mi Jezus gnado vso zgubljeno, Ktero Ti si našla, Mati mila! Prosi, de mi vse spet dd nazaj.“ Prosim, lepo prosim, Mati moja ! Sliši, oh usliši me še zdaj! „Naj pod Tvojim plajšem jez prebivam Gnado stanovitnosti vživam, De bo vedno čista duša moja, De s Teboj vesel bom vekomaj!“ Volčič. 41 Marija pomočnica, Marija, skoz življenje Ti srečno vozit’ znaš; Ti pelji skoz terpljenje Življenja čolnič naš; Ti kermi ga v valovih, Ti brani ga v vetrovih : Marija, hiti na pomoč! Tu sroto zapuleno Vsa revirna topi; Tam dušo zadolženo Pekoča vest mori; Tu brez pomoč’ zdihuje Bolnik, in omaguje: Marija, hiti na pomoč. O spros’ nam, v ljubim miru Skerbeti za svetost, Zedin’, kar je v prepiru, Pridobi nam modrost! De bi Boga ljubili, In Tebe prav častili: Marija, hiti na pomoč ! Jeran. 48. Dare ek za Marijo. Mi Šmarnice Obhajamo, Marij’ na čast Darujemo. Naj Šmarnica In lil’ja v dar, Marija, Teb’ Cvetličice Mi zbiramo Nar lepši vse. Cvetlični duh Naj dviga se, V Marijno čast Nakviško gre. Za svitli vene Ti lučice Prižigamo In svečice. Vse zvezdice, K’ na nebu so, Se Tebi v čast Leskečejo. Mi pesmice Ti pojemo, Ino v pomoč Te kličemo. Marija, Mat’ Si vsaki čas, Te prosimo, Ozri se v nas! Ti čista si, Brez madeža, Pomagaj nam Iz hudiga! Pokoro strit’ Daj grešnikam, Boga ljubit’ Pomagaj nam! In sprosi nam Vsih čednost cvet De zorimo Za boljši svet. Sveto živet’ Želimo zdaj, In enkrat prit' V sveti raj. Te milosti Vsi prosimo, Za njo k Bogu Zdihujemo. Marija, Mat’ Si vsaki čas, O prosimo: Podpiraj nas! 179 49. Šmarnična. Marija Kraljica, nebeška Gospa, Nam bod’ pomočnica, o Mat’ milostna! Za pranik slovesni Ti podar’mo Ponižno to pesmico in serčno. Iz lilij bliskečih, podobe čistost’, Iz vertnic rudečih, ljubezni skrivnost, ’z ponižnih vijolic Ti vene damo, Marija, oj sprejmi ga radostno! Naj čistosti serca se naše bliše, V ljubezni goreči naj vedno planite, De vsaki zmed nas prav sveto živi, Ponižnost ga vodi do konca dni. O smerti nam hiti, Marija, v pomoč, Razganjaj nam tmine, skušnjav hudo noč; Tolaži Sodnika , nas okrepčaj, De dojdemo srečno v sveti raj. 50. Daritev Mariji. Kaj v dar Mariji ljubljen prinesti Al nam otrokam njenim nič ni mar V Cvetličic venček vsaj ji dajmo splesti, In ne pozab’mo Je častit’ nikdar! 12 * 180 Saj mahnila daru je tud’ vesela, Solzno dolino našo saj pozna, Tud’ majhni čednost vene bo rada vzela 4 De pridejo le ’z vdaniga serca. Cvetličic, ki jih Ona vsadila V gredice rahle nam otrekam še, Pač nam je vender ktera lepa dozorila; Al mar sta mraz in veter vzela vse? Sej jim mati Cerkev prilivala, Podpiralo jih vedno je nebo; Marija Mati jim je rast dajala Pri Sinu, kjer premore vse s prošnjo. Pred njen altar pobožno pokleknimo, Darujmo Ji serce in vse moči, Gorečnosti v molitvi Jo prosimo, Naj Ona nas Boga iskat’ uči. Ce Ti Marija nam boš pot kazala Prot ljub’mu Jezusu v nebeški raj, Je temelj upa naš’ga terda skala, Cvetela nam bo sreča vekomaj! Bonač. 181 51. Marijna lepota. Hvalo pojte, dol, višava, Travnik, polje in gošava! Hvalo dajte dvi’c Devici, Ona je nar lepši stvar. Ve vodice šumljajoče, In ve tiče pevajoče: Hvalo dajte vse Mariji, Pojte in častite Jo! O Marija, slava Tvoja Je presladka radost moja: Hvaljen bodi na višave Večni Bog, začetnik Tvoj! Ti si solnce imen’vana, Ker v ljubezni vsa si vžgana; Luna si, ki zalo sveti, Od nebeške čistosti. Vsa brez madeža devica — Bela Iil’ja si cvetlica, Duh nebeški Te obdaja, Ljubeznjiva vsa si Ti; Nar bolj pa je ljubeznjivo, Tvoj’mu Bogu dopadljivo, De ko si vsa lepa čista, Si pri tem ponižna vsa. 182 D’vica lepa, bogomila! Vselej milost si ljubila : Lej, Tvoj Sin Te toljkanj ljubi. Tudi Ti se usmili nas! Oh usmili se, usmili, — Zlast’ ob naši zadnji sili Se ozri na reve naše, In nikar nas ne zapust’! Jeran. 52. Majeva. Že slavčki žvergolijo, Se maj vesel zbudi; Na] serca podarijo, Kar lepi maj rodi. Glej, rožic Ti delimo, Te vneti poslavimo. Marija, Marija! Devica Ti premila, Ne z verzi rožic tih, Ki v venček je zložila, Ljubezen nas je vsih. O čuj! serce boleče V te kliče hrepeneče: Marija, Marija! 183 Glej, cvetja Ti podamo, V zastavo bo za nas, Za Mater Tebe imamo; Nas brani vsaki čas ! Ti daj, de v Tvojem krili Ko lepi cvet bi bili, Marija, Marija! Odbrana Vertnarica Za Božji vert si Ti, Ohrani nas, Devica, V nadlogah zdajnih dni. Vsih zlegov vari svoje Pod senco brambe Tvoje, Marija, Marija! Marija, vir dobrote Nam rosi v dno serca; Ti čista luč brez zmote, Osveti nam duha; Naj Bog, ko gremo z zemlje, V nebeški vert nas jemlje, Marija, Marija! Tam gor na rajski trati Nebeški maj cvete, Tam gor nam, sveta Mati! Pokaži milo se, De z venčki lep’ga maja, Ti pojemo sred raja, Marija, Marija! Hicinger. 184 53. Šmarnicni dar v slavo Marije Device. *) Marija, Marija, O ljubljena Mat’! Kaj hočem Ti letaš Za Šmarnice dat’? Vse bisere zemlje, Srebro in zlato Z ljubeznijo vpletel Bi v krono Tvojo; — Pa biser nar lepši Ti sama si le ; Marija, Marija, Oglej se na me! Marija, Marija, O ljubljena Mat’! Kaj Jiočem Ti letaš Za Šmarnice dat’? Po tratah vse zemlje Bi rad se podal, Vse rožce cvr-teče Ti v venec nabral; — Pa roža nar lepši Ti sama si le! Marija, Marija, Oglej se na me ! *) Napev je Majerjev: „Spomia na sv. Lužarje . 11 .» / .1 7 O ljubljena Mat’! Kaj hočem Ti letaš Za Šmarnice dat’? Glej, biserna zar’ja Zlati vse gore, Z nje svit bom osnoval Krog Tvoje glave; — Pa zarja nar lepši Ti sama si le! — Marija, Marija, Oglej se na me! Marija, Marija, O ljubljena Mat’! Kaj hočem Ti letaš Za Šmarnice dat’ ? Po zvezdah nebeških Stegujem roko, Kad ž njimi bi venčal Podobo Tvojo; — Pa zvezda nar lepši Ti sama si le; — Marija, Marija, Oglej se na me! Marija, Marija, O ljubljena Mat’! Kaj v hočem Ti letaš Za šmarnice dat’ ? 186 Kar najdem na nebu, Na zemlji stvari, Vse, vse so preslabe Za Tvoje dari; Kir Mati clo Božja Ti sama si le, Marija, Marija, Oglej se na me! Marija, Marija, O ljubljena Mat’! Kaj neki čem Tebi Za Šmarnice dat’? Skesan ves, o Mati! Pokleknem pred Te, In prosim Te, sprejmi V dar moje serce! Pa tega ni vredno, Ga grehi skele: Marija, Marija, Oglej se na me ! J. Virlc. 54. Mati užaljenih. ’Z hiše Očetove pregnani K babilonskim smo vodam, V terdo sužnost smo poslani, Tuj’c se posmehuje nam; Tukaj tož’mo srote vboge Svoje reve in nadloge. Serca v žalost zakopane, Grenk obup zmaguje nas, Harpe vse na stran so djane, Je obmolknil pevski glas ; Oh Marija, v sercu Tvojim Daj počit’ otrokam svojim. Sliši Mati otročiče Zdihajoče več in več, Suši britke njih solzice, Sej tud Ti s’ čutila meč, Križ objemala v grenkosti: Oh pomagaj nam ’z britkosti! Mične majnkove cvetlice Mati zemlja obrodi, Al v ko razcveto se klice, Že jih zopet smert mori; Ker na večer že ovene, Kar se zjutraj razodeue. 188 Mnogi, mnogi nam preljubi So prečuli leto noč V bolečini, skerbi, zgubi — Brez tolažbe, brez pomoč’, Celi Mati njim njih rane, Nas pa stori serčno vdane. Lačno tava po pustoti Tam zgubljeno sirote, Joka, zdiha po samoti, Al ne sliši ga nihče: Oh preljuba domačija! Daj jim najti jo, Marija! Kje so starši, bratje mili, K’ jih ljubilo je serce? V večnost so se preselili, In za njim’ gredo želje: Spros’ jim, Mati! ohladilo, Tud’ na nas ozri se milo ! Ti pa, Jezus! vsim privoli, V večni dom de dojdemo, Otročičem nam pomoli Svojo roko usmiljeno, De, ko vsak svoj trud prebije, V Tvojim sercu opočije. Jeran 189 55. Žalostna Mati Božja pod križem. Poglej, o grešnik! Mater ljubeznjivo Pod križem stati, ko Nje Sin umira; Sedmeri meč brhkosti Ji predira Serce dobrotno, in premilostljivo ! Na križu vidi Tistiga terpeti, Ki ga v plenice bila je povila, Ki tak preserčno zmiraj Ga ljubila, — ln zdaj tak strašne smerti mora umreti! Pomisli, koljko žalost je prestala. Ko cula je, kak so Ga preklinjali, In grenki žolč Mu piti ponujali, Kako je britko se takrat jokala! — Oh, kdo britkost veliko bo izustil, Ki sveta Mat’ jo v sercu je čutila, Kako je Njo beseda ta ranila: „Moj Bog! moj Bog! zakaj si me zapustil!“ — Oči je v tugi v Ranjeniga vperla, Ko on v terpljenju ves že omaguje; Al vender na Njo milo pogleduje, Ker muka Mu besedo je zaperla. O grešnik, misli Njeno to terpljenje! Ko Sina glas — „dopolnjeno je“ — čuje In kak Očetu dušo izročuje — Ter umerje za tvoje odrešenje! — 190 Vtopljena v žalost kliče ti Marija: Poglej, kaj grehi tvoji so storili? Sinu preljub’ga so na križ pribili; Lej kak’ ranila ga je hudobija! — Poglej pa tudi žalno serce moje! Oh v silni žalosti mi utonuje, Ko strašne rane Sina premišljuje, Ki jih prejel je za pregrehe tvoje. Pred Te pod križ, o Mati v britkosti! Skesano grešnik padem na kolena, Spoznam, jez kriv sim Vajniga terpljenja; Odpusti, prosim, grehe in slabosti! Prisežem Ti, nikoli več grešiti, Nikdar več Tvoj’ga Jezusa križati; Ponižno prosim, o prežalna Mati! Ne daj mi grešniku se pogubiti: Dodeli milost, de storim pokoro, Pomagaj zbrisat’ težke zadolženja; In sprosi mi, ko pride čas ločenja, O Milostljiva! srečno zadnjo uro. Fr. Silvester. 191 56. Češona si Marija Ti! Veselo pesem, jezik moj ! Mariji v čast in slavo poj ! Ki je brez madeža spočeta, Postala Božja Mati sveta; Zato Ji vedno čast doni Od vseh jezikov in stvari: Cešena si Marija Ti, Vsa polna Božje milosti! Ce vprašam drobne ptičice: Zakaj tak lepo pojete, De sladkih pesem glas medeni Odmeva log in gaj zeleni? ,,Marijo me pozdravljamo," Mi ptičice odpevajo: Cešena si Marija Ti, Vsa polna Božje milosti! Ce prašam zale rožice: Kaj tak lepo se spletate V prekrasni venčik razcveteni ? Iz njega klije duh medeni: „Mariji venec pletemo", Mi rožice odmevajo : Cešena si Marija Ti, Vsa polna Božje milosti 1 Če prašam svitle zvezdice: Kaj tak lepo se vtrinjate, Po nebu se vaš svit razliva, Ko rajska žar’ja ljubeznjiva? „Mariji krono kinčamo", Mi zvezdice odkimajo: Češena si Marija Ti, Vsa polna Božje milosti! Če vprašam Božje angelce: Kaj tak lepo prepevate, Da vse nebo v radosti plava In vedno se razlega slava? „Mariji čast prepevamo, Kraljico jo pozdravljamo 1 ': Češena si Marija Ti, Vsa polna Božje milosti! Češena si Marija Ti, Vsa polna Božje milosti! Razlegaj se po zemlji celi, Odpevaj sveti raj veseli! Kraljici slave in časti Pozdrav na vekomaj doni: Češena si Marija Ti, Vsa polna Božje milosti! Jože Virk. 193 57. O slovesnosti Marije majnikove. Krasen majnik razliva Po cvetlicah žlahten cvet, In spomlad vsa ljubeznjiva Rojstva god obhaja spet; Ptice glasno po gošavah Slavo Jezusu pojo, In Mariji po dobravah Venec šmarnice pleto. Biserna odeja krije Gaj, ledine in polje, Vse drevesa v čast Marije Nos’jo venčane glave; Serce moje pa raduje In veselja se topi, Čast Marijno oznanuje, Za Marijo vse gori. Bodi vekomaj češena, O Marija rožni cvet! Taka ni cvetlic nobena, Take nima celi svet; Vse cvetlice obledijo, Ko Ti roža zacvetiš, Žarne zvezde! otemnijo, Ko Ti, Žar’ja prisvetliš. 13 194 Lepši stvari od Marije Nima zemlja in nebo, Iz nje Božje Solnce sije, Luna plava pod nogo; Žarki zvezd se lesketajo V rajski kroni nad glavo, V tronu biseri igrajo, V sercu limbarji cveto. Tako kinča Bog Marijo, Kader majnik pricveti, In na zemljo se rosijo Gnade Božje milosti; — Vsa nebeška tovaršija Pa povzdigne sveti glas; Vsa si lepa, o Marija! Ti Kraljica, vladaj nas! Kaj pa bomo darovali Mi otroci Materi? Na, Marija! venec zali Z rožic svete čednosti! Na, Marija! vse Ti damo, Svojo dušo in telo, Vse, kar smo in kar imamo, Vse naj večno Tvoje bo! Ti pa reve nas tolaži, O Marija polna gnad! Ino v križih nam pokaži Svojiga telesa Sad! — 195 Kadar 'bomo se ločili, Vzemi dušo v sveti raj, De Te bomo tam častili, Kjer kraljuje večni maj. J. Viri. 58. Češenje Marije velikega travna pri domači kapelici. Spet klice nas venčani maj, K Mariji nas kliče svet’ raj ; Cvetlice, gošave Si venčajo glave, Iladuje se polje in gaj. Vse drevea na verti cveto, Po drevju pa ptice pojo. Nebeški Kraljici, Mariji Devici Pozdrav ino slavo dajo. Že šmarnice nežne cveto, In venec vertnice pleto, De krasniga maja Se slava obhaja Cvetlici Mariji lepo. 13 * 196 Pod lipo kapel’ca stoji, V kapeFci oltar se bliši, In biser oltarja Ko jnterna žar’ja Podoba Marije slovi. In kader spet maj pricveti,. KapeFca ko vertic diši, Oltar ino stene So vse razcvetene, Da bolj se Marija časti. Sem trikrat na dan pribežim,, Marijo prav lepo častim: Do Nje vse veselje In srečne imam želje, Za čast Nje živim in gorim. Ko žar’ja zlati vse gore, Darujem Mariji serce; Opold an spet tečem V kapel’co in rečem: Oh prosi Marija za me! Kdar solnce za goro beži In Ave Marijo zvoni, Zdihujem ; o Mati! Tvoj hočem ostati Tak dolgo da zaprem oči. — 197 Tako se Marija časti, Ko maj njene slave cveti; Za grešne sirote Pa Mati dobrote Pred sedežem Božjim kleči. Le kliči nas, venčani maj; K Mariji, nas kliči v svet’ raj ! De večno veseli Bi slavo tam peli Mariji, o Jezus, nam daj! J. Virk. 59. Slovo od cerkve Marijne na kakšni božji poti, morebiti tudi za sklep Šmarnic. Vse prepeva, veseljuje, Do nebes radost doni; — Moja duša le žaluje, Serce v solzah se topi; Kir slovesna ura bije, De ločiti od Marije, Moram se podat’ nazaj, Zapustit’ veselja kraj. Prišel sem vesel, ko dete, K Materi na božjo pot, Pel Mariji pesmi svete, Ki je polna vsih dobrot. Komaj prišel, že jemati Moram slovo, ljuba Mati! Križem — svet od tebe grem.. Alj še pridem sem, ne vem. Ce Marija! Tebi v lice Danes gledam zadnjikrat, Slednjič tečejo solzice Mi na cvetje tvojih trat; Oh tak padem k Tvojim nogam, In še enkrat zdihnem! z Bogam! Srečno! gnadepolni kraj, Vse radosti sladki raj! Ti Marija! pa ohrani Me v ljubezni materni, Stoj v nadlogah mi na strani Po vsih potih mojih dni! Moja ljuba Mati bodi, V sveti raj me dete vodi! De Te večno tam častim, Nikdar več ne zapustim. O Marija! tudi usmili Zvestih varhov se doma, V dneh življenja, v smertni sili Prosi za-nje Jezusa! Starše, brate in sestrice, Rajnih romarjev dušice Izročim Ti, Mati! zdaj, Sveti blagoslov jim daj. 199 Zdaj zvonovi zazvonite Milo — žalostno slovb, Vroče solze se razlite Zadnjikrat na to zemljo! — Ti pa, z Jezusam Marija! Bodi moja tovarlija ! Klical te bom na pomoč, Kader pride smertna noč. J. Virk. 60. Marija v nebo vzela.*) Dans je odperlo se sveto nebč, Vse po nebesih veselo je b’lo, Angeli čast ino hvalo pojo, V sveti raj rožo Marijo neso. *) Koliko pesem imamo še Slovenci tako prostolepih, priserčnih, gladko tekočih in skoz in skoz sloven¬ skih, kakor je pričajoča V — Le škoda, de se vsib pervih 10 verstic končuje zmeraj na 6, kar je ušesu neprijetno. Dalo bi se prestrojiti, al po¬ tem zgubi naravnost, izvirnost, in bi le motilo že navajene pevce. Pa tudi napev je kaj vesel in skoraj še pre¬ vesel, ker, če pevnn le koliko kaj hitro, je poskočin. Ko sem to pevkam očital, se koj ena — še šolarica — kaj bistroumno odreže: „A1 kakšno veselje je bilo tudi v n ebe si h, koso sprejemale svojo K ra 1 j ic o !“ — Ni pa v tem napevi čutiti nič nepristojniga, ako se poje polagoma in pre- serČno ; veliko več je neizrečeno gioljiv. Hladnik. Družba nebeška z naj veči častjd Sprejme Marijo, Kraljico svojo; Jezus objame pa Mater sereno, Pelje na sedež kraljevi v nebo. Sveta Trojica Mariji glavo S krono kraljevo ovenča lepo: Vsih devet korov zapoje pa vmčs Angeljsko pesem kraljici nebes. Lepo se juterna zarja zlati, Lepo se solnce rumeno bliši; Ali še lepši prestol se svetli, Kjer zdaj Marija Kraljica sedi. V raji kraljuje zdaj Mati čez nas, Prosi Boga za otroke vsak čas ; Usmiljenje sije ’z Marijnih oči, Serce ljubezni do nas ji gori. Ka bi še treslo se revno serce, Kaj bi okč še točilo solze; Sej je Marija vsa polna dobrot, Usmiljena Mati vsili revnih sirot! Tudi očetje in matere ve, Le ne tožite čez križe svojč ; K roži Mariji tecite tud vi, Ona vam križe polajšat’ želi. 201 Kaj pa ti grešnik nesrečni ječiš! Šibe se Božje pravice boljiš? Glej, pribežaljše vsih grešnikov je Mati Marija, in pros’ tud’ za te. Tud’ ti, nedolžni, imaš dosti terpet’ Rčvšin, skušnjdv in krivice na svet’; Pa ne odupaj, nikar se ne boj, Zdihni: Marija, na strani mi stoj! Kadar se bomo pa mogli ločit’, Ino za vselej ta svčt zapustit’: Takrat, Marija! Te pros’mo lepo, Pelji nas k Jezusu v sveto nebo! Slišana v Slatin na Štajerskim. 61. Na Šmarni gori. Napev Riharjev V. V višavah kraljuješ, Kraljica svetd! Z nebes ogleduješ dolino solza; Široko se širi vse Tvoje polje, In v Tebi so viri osrečit’ serce. O zgodnja Danica, nebeška Kraljica! češena mi bod’! 2C2 Marija premila! — Ti zame skerbiš, Marija, je sila, — znebes se spustiš, Med nami prebivaš — poslušaš svoj ljud, In svete razlivaš — polajšaš nam trud. O zgodnja Danica, nebeška Kraljica: Cešena mi bod'! Na grešno pot zajdem, — Bog stegne že meč,, Pa usmiljenje najdem, — pri Tebi trepeč; Skesana vsa duša — se k Tebi podam, Po Tebi odpnša — Bog grehe mi sam. O zgodnja Danica, — nebeška Kraljica: Cešena mi bod’! Me grenke težave — bolezni derže, Alj druge zmotnjave — preostro more, Na goro pritečem — pri Tebi klečim, Besedo Ti rečem, — si serce ohladim. O zgodnja Danica — nebeška Kraljica: Cešena mi bod’! Marija Ti draga! — prav Božji si sad! Marija preblaga! studenec si gnad, Nad Tabo raduje — se vsako oko. In vsak obiskuje — rad Šmarno goro. O zgodnja Danica, — nebeška Kraljica : Cešena mi bod’! 203 Marija! ostani — mi Mati vselej, Marija me brani! — grešiti ne daj! Nauč’ me Danica! — pravično živet’, Pomagaj, Kraljica: — nebesa prejet’. O zgodnja Danica, — nebeška Kraljica: Cešena mi bod’ ! Marelic.. 62. Marija moje želje. O Marija, moje želje! Kadar spomnim se na Te, Žalost zgine, in veselje Pride v tožno mi serce. Ti deliš veselje, mir, Milosti si blage vir. Ko na zemlji si zaspala Serčno, mirno, presladko, Si v višave se podala, Te ne vidi zdaj oko; Pa pri Teb’ so še želje, K Tebi zdiha še serce. Ti v nebeških si višavah, O preljuba Mati mi! Meni v zemeljskih težavah Pa britko serce medli. O, do rajskih naj planin Pridem k Teb’, s pušave sin! .204 Bi pri Tebi hotel biti, Pri Kraljici svoji stat’ In se s Tabo veseliti, O ljubezni polna Mat’! K Materi otrok hiti, Sej brez nje veselja ni. Rad bi Tvoje obličje vžival, Je nad angeljsko svetlost, Rad pri Tebi bi prebival, O to bila bi sladkost! O de bi že vslišan bil. In pri Bogu Te častil! Vodi, vodi, srečno vodi Čolnič moj življenja mi, V zadnji uri z mano bodi, De se duša ne zgubi. Serčno prosim, sladka Mat’ Prid’ me takrat obiskat’! Ant. Namre. 205 III. Raznotere pesmi. 1. Dan Gospodov. Napev Riharjev Vlil. Povzdigni duša se iz praha Prot nebu danas se ozri! — V čutilih serčnih svet’ga straha Zapusti svetne vse reči: Gospodov dan Naj praznovan Le v duhu bo pobožnosti. Cešenje Božje sere pobožnih .Razlega naj se zdaj samo, Karkoli čutov je le zmožnih Naj slavo Božjo zdaj pojo: Gospodov dan Naj praznovan V češenje Božje vedno bo. 206 Za Božje milosti nezmerne Zahvale večne smo dolžni, Udani vsi ljubezni verne Darujmo na altar dari. Gospodov dan Naj praznovan V zahvalo bo vsih milosti. In kadar duh nam omaguje, Ko čert in zleg nas tareta, Naj v sveti hiši izprosuje Pomoč zato od Stvarnika: Gospodov dan Naj praznovan S ponižno prošnjo bo serca. Praprotnik. 2. Sveti večer I. Napev Riharjev VIL Sam: Na nebu prelepo nocoj se žari: Gotovo že zarja tako ne sveti. O zarja nebeška prečudna nam sije, Nebeške sladkosti na serce nam lije. Sam: Kje vender tak lepo veselo pojo? Gotovo to petje na zemlji ne bo! Vsi: Na nebu duhovi Tak lepo pojejo, Bogu v visokosti Zdaj slavo dajejo. 207 Sam : Povejte, kaj vender pomeni vse to, Zakaj veseluje se celo nebo? Vsi: Nocoj se obljuba Presveta spolnuje, Mesija na zemljo Se nam ponižuje. Sam : O sreča nezmerna za nas je ljudi, Tak srečne ni bilo nikolj še noči! Vsi: O čase presrečne Smo mi doživeli, Kar davno želeli, O zdaj smo prejeli! — Sam: Povejte, kje Dete presveto leži, Oj Dete nebeško, Mesija ljudi? Vsi: To Dete presveto, Neskončno češeno, Je v revnima hlevcu Ponižno rojeno. Sam: O čudna ponižnost Zveličarjeva, On stvarnik, neskončni se v hlevecpoda! Vsi: Pastirčiki revni Zdaj k njemu hitijo, V nedolžnosti svoji Gra lepo častijo. 208 Sam: Hitimo, tecimo zdaj k njemu tud’ mi, Pri njemu se milost naj večja dobi! Vsi: Le pojmo vsi k njemu, Ga serčno častimo, In svoje nadloge Mii zdaj potožimo. Praprotnik. 3. Sveti večer II. Napev Riharjev Y1I. Po konci narodi, Iz sanj se zdramite, Gospod je prejenjal Od jeze serdite; Že angel naznanja Pastircem veselje, De spolnil Jehova Narodov je želje. Postala nocoj je Beseda resnica, De Sina rodila Na svet bo Devica : Zveličar je rojen — Berž k staji tecimo, Ležečiga v jaslih Častimo, molimo! Zveličar itd. Nebesa in zemljo Veselje prešinja, Lej! v sredi noči se Zor jutranji zgrinja — V višavi duhovi Slavijo Gospoda, Ki vzel je prekletje Iz Eve naroda. Zveličar itd. Vse ljudstva po zemlji Ukajte veselo, De vam je rešenje Presrečno dospelo. Stopila je kači Na glavo Marija, Odkar vam Devica Je dala Mesija. Zveličar itd. J. Valjavec. 4. Božična za otročiče. Otroci, veselje Nocoj se glasi: Se spolnijo želje, Se Ježčik rodi. 14 Pastirci gredo, Darove mu svoje Že kralji neso. Tud’ mi pristopimo, Le pejte z menoj! To Dete molimo Ponižno nocoj. Bo detice zalo Nebeških darov Prav rado nam dalo, Ce molmo ga prav. Že glorijo čujem, Pa vse je s viti 6, Že vidit’ zdihujem To Dete lepo. O Ježušek dragi, Pred Tabo klečim, V ljubezni preblagi Tvoj biti želim. Očesce premilo Oberni na-me; Daj, de Te ljubilo Bo moje serce. 211 Priserčno čutilo Ponudim Ti v dar, Daj, de Te žalilo Ne bode nikdar. Jer cm. 5. Misli pred sv. Križem. Pred svetim križem rad stojim, Pa grešnik — prašat’ se bojim: Kak rešim dušo svojo? — Mi pravi s križa moj Gospod: Po ozki pot’ pokore hod’! Boš rešil dušo svojo. Bo Bog odpustil meni res Prehudih grehov mojih zmes, Opral mi dušo mojo? — Spet pravi, ki lagat’ ne zna: Kdor se kesa in greh spozna, »Si reši dušo svojo. Jez ver jem to, de Božji Sin, Na križu mož si bolečin Za bogo dušo mojo. •— Le ver’vaj to, in ki sim dal Življenje za te, ti opral Bom tudi dušo tvojo. 14 * To upam, al — ko sodil boš, Obisti, serce gledal boš: Kak rešim dušo svojo ? — Duhovnimu odpri serce, Spovej na tanko grehov se: Boš rešil dušo svojo. In če duhoven mest’ Boga Odvezo sveto meni da, Je varna duša moja? — Ogibaj se priložnosti, In zadostuj po zmožnosti: Bo varna duša tvoja. Oh, to obljubil sim večkrat, Pa storil še nobenikrat, Kak’ rešim dušo svojo ? — Sovraži svet in ljub’ Bogd, Ga ljubi ’z serca celiga: Tak rešiš dušo svojo. Al duša moja vredna je, De toljko tirja Bog od nje, De Njemu bi se vdala? — Le misli si, kar veš in znaš, Ti cene take ne poznaš, De b’ dušo ti plačala. 213 Gospod, če duša toljk’ velja, O naj mi Tvoja milost da, De rešim dušo svojo! Naj Tvoja roka res pelja V Tvoj raj me očišeniga: Tak rešim dušo svojo. Ant. Namere 6. Sedem besedi Jezusovih na križu. Milo, milo Jezus prosi S križa za sovražnike, Naših grehov težo nosi, Nam ljubezni zgled daje: Prizanesi, Oče mili! Ce so tud’ hudo grešili; Vender ne vedo, Kaj mi delajo. Tud’ razbojnika se usmili Jezus razkesaniga, Raj mu obljubi v smertni sili, In odveže grehov ga: Ko se k Jezusu zateče, Precej mu dobrotno reče: Vedi, še necoj V raju boš z menoj. Jezus milo pogleduje S križa Mater v žalosti Janezu jo izročuj e, Njega 'z nam pa Materi: Janez, lej tu Mater mojo! Vzemi jo zdaj ti za svojo; Žena, lej tvoj sin! Za-me varh edin'. Solnce v toljki grozi zgine, Svet je v mraku zatemnjen Jezus silne bolečine Toži Očetu zapušen: Moj Bog, moj Bog, ljubi Oče Sliši zdihovanje vroče: Ti, ki vse živiš, Mene zapustiš? Ogenj žeje grozno peče, Jezusa hudo suši, Kir mu kri že zlo uteče; Žeja duš še bolj gori: Vse ijudi bi rad zveličal, To je s križa glasno pričal: Reče : Žeja me, Oh! po dušah le. Dokončano bo terpljenje Zdaj zdaj, Jezus kliče sam, Spolnjeno je odrešenje! Priča vbogim grešnikam: 215 Kar so od mene kdaj pisali, In preroki prerokvali, Zdaj dopolnjeno Vse, vse zvesto je. Kak de naj pravični vmira, Jezus s križa nas uči; Svest naj se v nebo ozira, Kdor po Božji volj’ živi: Ko sim spolnil voljo Tvojo, Oče, Tebi dušo svojo V roke izročim, V miru zdaj zaspim. Burja. 7. Velikonočna I.*) Serce zapoj! Zveličar tvoj gre z groba: Živi, živi, je zmagal smert; Je presvitljen, ob moč je zdaj truhnoba; Je zbrisal greh, nam spet je raj odpert. Aleluja! Zdaj vi stvari vse hvalo zadonite, Baduj, raduj se nov’ Jeruzalem! Tvoj Ženin, hvaljen v čase vekovite, Oznanil je rešenje vsim ljudem. Aleluja! Se dk peti po nemški: Er ist erstanden itd. 216 Kar kolj učil, kar storil bil v življenji, In spolnil, ker je bil na križ razpet, To spričal v slavnim je vstajenji, To zve in sliši naj vesoljni svet. Aleluja! Ta glas naj gre do vas, zemlje tečaji, Kosila je za vse Njegova kri; Sprejmite uk Njegov naj daljni kraji, Spolnujte ga, brez njega blagra ni. Aleluja! Jeran. 8. Pri posvečevanji nove cerkve, altarja ali tabernakeljna. *) Nova cerkev se vzdiguje, Vsa dodelana je zdaj, Že altar se posvečuje: Hvaljen Bog bod’ vekomaj! Ta kraj smo si mi zvolili. Tukaj bomo v s i hodili Te, Bog! molit in častit, Tvoje milosti prosit. *) Se je pela pri posvečevanji velikiga altarja v Ternovškom predmestji. Po napevu: Bog je Duh, je brez telesa. 217 Kako veljk’ altar se sveti, Tabernakelj lesketa, Cerkev vsa je v rajskim cveti, Nova je in lepa vsa. — Jezus naš bo tu prebival, V tabernakeljnu počival, Božji žegen čez nas lil, In solzice nam sušil. Srečne roke, ki dajale So za cerkev mili dar, Kar so za Boga dar’vale Zgub’lo se ne bo nikdar. Božje Jagnje vse plačuje, Sveti Janez*) povračuje, Kar se d& za Božjo čast, In Njegovi cerkvi v rast. Vi pa rodovine stare, Prebivalci čislani, Vsi ljudje Ternovške**) fare, V novi cerkvi združeni: Dans glasove povzdignite, In Bogu se zahvalite, Za današnji srečni dan, Ker zdaj trud je dokončan. Amen. Jeran. *) Se imenuje svetnik ali svetnica, kteriga podoba je v altarji. "**) Se imenuje fara ali soseska. 218 9. Pervo sv. Obhajilo. (Se poje po naši pesmi: Ljuba duša moja itd,) Ljuba duša moja! lej, kaj se godi! Bog, ljubezen tvoja, malim se deli! Sveti kruh mašnik zdaj tam razdeluje, Male — nedolžne Bog sam nasituje. De b’ ljubili Ga, — sam’ga sebe dd. Jezus ljubeznjivi, naših duš pastir! Jezus dobrotljivi, vsih gnad sladak vir! O le v obilnosti gnade razlivaj! Sam seboj ljubljenčke svoje poživljaj, De Te, kakor zdaj, ljubjo vekomaj! O Marija mila, in vsi angelci, Sveta Margarita, *) in svetniki vsi! Združeno k Jezusu se povzdignite, K Njemu zdihajte, Ga serčno prosite, De te ljubljenč’ke svete ohrani vse. Janez Volčič* *) Namesto sv. Margarita se farni patron postavi. 10. Pesem od vernih duš. Popravljena po stari pesmi. 219 Vas k daritvi svete maše Mili zbral zvonov je klic, Naj puhte molitve vaše, De gasi se ogenj vic. Kteri dans smo tukaj zbrani, Bog vč, če več bomo kdaj ; B’li eni so tukaj lani, Ki jih vidit’ več ni zdaj. Cerna zemlja trupla krije, Duša šla je pred sodbd, Tam od čednost, hudobije Dala terd odgovor bo. Kje so zdaj lete dušice, ^ To Sodnik sam večni ve; Če obsojene so v vice, Hude martre tam terpe. Torej dans zvesto molimo Za te vboge duše vse, K večnimu Bogu zdihnimo, De jim skaže usmiljenje. De bi Bog se hitro vsmilil Tih terpečih sirotic, Ki k nam kličejo premilo, Naj jih reši kdo iz vic. Morebit je oče, mati, Brat, sestrica ali stric, Ki nas prosjo pomagati, De se rešijo iz vic. Mož ne mara je, al žena, Tvoj sin, tvoja ljuba hči,, Ki od tebe zapušena Dolgo časa tam terpi. Al tovarn naši ranjci K nam prebritko kličejo, Ali tud’ preljubi znanci Zdaj pomoči išejo. Milošnje in svete maše, Post, molitve naj zveste, Spovdi, obhajila vaše, Dušam ogenj vic gase. Varite narbolj se greha Vsega, še nar manjšiga, Praznih marenj ino smeha, De b’ ne žgal vas oginj ta. 221 Za žaljenja pokorite Kadi se že zdaj na svet’, Voljno vse zdaj prenesite: V vicah je hudo terpet’! Ti pa, Jezus naš premili, Zlij na duše svojo Kri, Vsih dobrotno se usmili, Sveti raj jim dans odpri. 11, Svetimu Jožefu. Napev Riharjev VIII. Sveti Jožef! dans naj poje Pesem moje ti serce; In slavi zasluge tvoje, Ki ti venec tam krase. Blažen si, ki te je zbrala Milost Božja ženina, In moža Mariji dala Po spočetji Kristusa. Čast Devici ti si hranil, Ž njo v devištvu si ostal; In umora Dete ubranil, Ko Herod ga je iskal. Kralja bil nebes si zemlje, Ki svetnikov je svetnik, In svetd pregrehe jemlje — Samiga Boga rednik. Jeran. 222 On zato pa dal je tebi Polnost gnad, oblast, časti: Slednjiga ti sprosiš k sebi, Kdor se koli ti zroči. Ti tedaj nam prigovori, Sveti Jožef! božji raj, De s teboj v nebeškim zbori Bomo skupaj vekomaj! Janez Valjavec . 12. Sveti Lukež evangelist. Poglej kristjan, veseli dan, Ki nam je od Boga poslan! Svetnik ko lepa zarja čist, Sv. Lukež, veljk’ evangelist, Je dans od cerkve praznovan. Je bil zdravnik, svet marternik, Bolnikam strežnik, tolažnik; Visoko čislal učenost, Je čistost ljubil že v mladost’; Marijo zmalal je svetnik. Po svetu hodi, uči povsod Goreče le Gospodov pot; Gospodov nosi križ voljan, Z ojstrostjo svojo dušo ohran’, Zatira gnjus neverskih zmot. 223 Še storil več svetnik goreč; Je zoper zmote, greh proteč, Popisal sveti evangelj, In zgodbe apostoljskih del — Resnici ino ver’ služeč. Po Galiji, Italiji, Dalmacji, Macedoniji, In še po Egiptu je učil, čez osemdeset let doživi, Za Jezusa prelil je kri. Tud’ nam Bog daj , te pro’smo zdaj! Živeti čisto in ojstrej, Po zgledu svet’ga Lukeža Iskat’ le sam’ga Jezusa, In priti enkrat v sveti raj. Jeran. 13. Slava, spevana svetima apo3teljnama slovenskima Cirilu in Metodu. (Po Majerjevi nekoliko predelana.) Dve lepi zvezdi svetite Na nebu nam Slovenam: Aposteljna Ciril, Metod, Na nebu nam Slovenam. 224 Sta sveto vero širila Služabnika Gospodova, Aposteljna Ciril, Metod, Služabnika Gospodova. Slovene podučavala, Nebesa jim odpirala Aposteljna Ciril, Metod, Nebesa jim odpirala. Slovenski rod ljubila sta, Za Slovene molita Aposteljna Ciril, Metod, Za Slovene molita. De Bog naj um nam razsvetli,, V ljubezni serce razjiskri, Sprosita nam, Ciril, Metod, V ljubezni serce de gori! De se keršansko ljubimo Z narodi vsimi bratovsko, Sprosita nam, Ciril, Metod, Z narodi vsimi bratovsko. Dve lepi zvezdi svetite Na nebu nam Slovenam: Aposteljna Ciril, Metod, Na nebu nam Slovenam. 225 14. Svet Jošt. Sveti Jošt, ti cvet kraljevi! Trudni romarji k teb’ kličemo, Se v nadlogi, v britki revi Ti v prošnje zročujemo: Oh, poslušaj mil’ga petja glas, Prosi pri Bogu za nas! Služil si Bogu v pušavi, ZaničVal bogastva kratki bliš, Hodil si po stezi pravi, Jezusov si vselej ljubil križ, Nas učil za dušo prav skrbet’, Če črno srečno kdaj umret’. Čednost si v samoti skrival, Nisi maral za posvetno čast, V ojstrim postu malo vžival; Si okušal pa nebeško slast, S čudeži bil revežem v korist, Vselej kakor angel čist. Sveti Jošt, ti mašnik Božji, Veseliš pri Jezusu se zdaj, Pros’mo te ob tvojim znožji, Tudi nam pridobi sveti raj, In de dans, vsi z Bogam spravljeni, Mirno k domu bomo šli. Jeran. 15 226 15. Sveti Anton pušavnik. Napev Riharjev VIH. Svet’ Anton izgled nam kaže, De krotimo vsako strast; Ker posvetna sreča laže, In zapelje v grešno slast. Po Gospodovim prihodu V tretjim veku se rodil, Pri egiptovskim narodu Žlahtniga stanu je bil. Neki dan ko v cerkev pride, Božji glas ga doleti: „Polna milost ga doide, Kdor ubogim vse zdeli.“ To si za ukaz postavi; Revnim vse blago razda, Sestro v samostan pripravi, In v pušavo se poda! Kruh le in vodo je vžival, Ležal pa na golih tleh; Z delam in molitvo zbivai Je skušnjavo, zmote, greh. Mnogo let tako v ostrosti Živel samimu Bogu. Zvedši od njega svetosti Vrejo k svetimu možu. 227 K njemu učenci so se zbrali, Njega sprednika store; Si zaklade pripravljali, Ki jih molj, rij a ne sne. Maksimijan zdaj z morijo Verne končevat’ začne, Anton gre v Aleksandrijo, Tudi njim pridruži se., V veri tam jih poterduje, Muk nobenih se ne bat’; In živo jih spodbuduje Vse za Kristusa prestat’. — Ko v Egiptu od Arija Kriva vera se vpelja, Srečo spet Aleksandrija Viditi Antona imč. Serčno zmote je zavračal, Krivoverca osramotil, In zgubljene spreobračal, Ter v pušavo zopet šel. Ko mu smert se približuje, K seb’ učence skliče vse, V stanovitnosti vterduje, Zadnje uke jim daje. 15 * „ Bratje, jim priserčno pravi, Koncu bliža se moj čas; Tamkej v boljši očetnjavi Upam zopet vidit’ vas.“ „Serca od ljubezni Božje, Naj se bolj in bolj vžgo, Naj v skušnjavah vaše orožje, Delo in molitev bo.“ Starčik v sto in petim letu Zdihnil dušo je Bogu, Zgled zapustil nam na svetu, Sel k Očetu je domu Ki v nebesih zdaj prebivaš, O preljubi svet’ Anton! Tam, kjer čast neskončno vživaš, Bod’ mogočen nam patron! A. Pintar* 16. Sveta Magdalena II. Napev Riharjev VI. Magdalena, mlada zala, Se ljubezni grešni vda, Sebi, drugim pot kazala, Ki prot peklu tje pelji- 229 Pa poslušati je jela, Svete uke Jezusa, Jojjubezen je unela, Žalostna se v se poda. K nogam Jezusa se vsede, Jokajoča v Njega zre, Tolaživno sliš’ besede: „Odpušeno ti je vse.“ In od zdaj je le ljubila Samo njega preserčno; Je nar boljši del zvolila, Ki ji odvzet ne bo. Pa tud' Jezus jo je ljubil, Kar takrat je očitno Mo, Ko je Lazarja obudil, Je uslišal nje prošnjo, Ko se pervo njej prikaže Sam, ki vstane z vso močjo, Tudi takrat on pokaže, Kak močno, de ljubi njo. če za tabo smo hodili, Ko si bila grešnica : De bi zdaj Bogu služili, Prosi, o spokornica! De bi tu se spokorili; In, ko ti, ljubili ga, Bi za grehe zadostili, Prosi, o spokornica! 230 17. Sveta Neža. O sveta Neža, Tebi bodi hvala, Bogatih staršev serčna rimska ličij V mladosti že si se Bogu dar’vala, ObvarVala si ven’c nedolžnosti, V možitev grešniki so te vabili, Ponudili časti, bogastva bliš, Ti pa v nedolžnosti ko angel mili Snubivcu brez strahu odgovoriš: „Ti živež smerti! preč, le preč se spravi Posoda greha, pojd’ od mene preč! Prehitel te je že moj Ženin pravi, Za te prostora v sercu ni ga več.“ „Le njega sam’ga vselej bom ljubila, Kater’ga žlahtnost je nad kralje vse, Na veke sim se Njemu zaročila, Ki Njega mati čista d’vica je.“ „Moj Ženin v službi angelske ima kore, Je lep nad so Inče, mesec in zvezde, Že s sapo mertve obudvat’ zamore, Po Njem tud’ bolni zdravje zadobe. ,,Ljubezen je Njegova vselej blaga, Nedolžin je Njegov nebešk’ objem, Presveta je sklenitev z Njim, predraga, Devištva biser ceno ima le v Njem.‘ £ 231 ^Devicam dal on doto bo cvetečo, Na roko perstan vere jim bo djan, Z obleko čednost zališal jih leskečo, Na čelo vtisnil znamnje svojih rdn.“ „Z vezjo jih sklenil bo zaveze večne, Zedinil v raju bode jih seboj, Z zakladi nestrohljiv’mi storil srečne, Bo venčal s slavo v večnim jih pokoj’.“ Germado, kremplje, žuganje, nateze, Za to spoznanje mora preterpet’, Al sveta Neža, pomnijoč zaveze, Že koperni za Jezusa umret’. V nevarnosti še čistost ohranila, Sam angel Božji varh je bil tedaj, Potem je svojo sveto kri prelila; Dušica čista šla je v sveti raj. Tud’ tebi blagor, romar moj preljubi, Ce vselej čisto in sveto živiš; Ce pa grešil si, časa več ne zgubi, De duše vekomaj ne pogubiš. O sveta Neža, čista ti devica! Lej, tukaj zbrani k tebi kličemo: Pri Jezusu nam bodi pomočnica, De tud’ mi enkrat pridemo v nebd. Jeran. 232 IV. Nekaj Latinskiga za pevce. Odgovori pri blagoslova s sv. Rešnjim Telesam pri petih mašah. Tantum ergo. Tantum ergo Sakramentum Veneremur cernui; Et antikvum dokumentum Novo cedat ritui: Preštet fides suplementum Senzum defektui. Pri sv. maši. Gloria. Gloria in ekscelsis Deo. -Et in tera paks hominibus bone voluntatis, Lavdamus te, Benedicimus te, adoramus te, glorifikamus te. Gracias agimus tibi propter magnam gloriam tuam. Domine Deus Reks celestis, Deus Pa- 233 ter omnipotens. Domine Fili unigenite Jezu Kriste. Domine Deus, Agnus Dei, Filius Patris. Kvi tolis pekata mundi, mizerere nobis. Kvi tolis pekata mundi, suscipe de- prekacionem nostram. Kvi sedes ad deks- teram Patris, mizerere nobis. Kvoniam tu solus sanktus, tu solus Dominus, tu solus altisimus, Jezu Kriste, kum sankto Špiritu in gloria Dei Patris, Amen. Mašnik, Dominus vobiskum. Pevci. Et kum špiritu tuo. Mašnik. Per omnia sekala sekulorum. Pevci. Amen. K evangeliju. Mašnik (ali diakon'). Dominus vobiskum. Pevci. Et kum špiritu tuo. Mašnik. Sekvencia sankti evangelii itd. Pevci. Gloria tibi Domine. Kredo. Kredo in Deum, Patrem omnipotentem, faktorem celi et tore, vizibilium omnium, et invizibilium. Et in unum Dominum Jezum Kristum, Filium Dei unigenitum. Et eks Patre natum ante omnia sekula. Deum de Deo, lumen de lumine, Deum veram de Deo vero. Genitum, non faktum, konsubstan- eialem Patri; per kvem omnia fakta sunt. Kvi propter nos homines, et propter nostram salutem descendit de celiš. (Se priklone.) Et 234 inkarnatus est de Špiritu sankto eks Maria Virgine: Et homo faktus est. Krucifiksus eciam pro nobis, sub Poncio Pilato pasus, et sepultus est. Et resureksit tercia die, sekundum Skripturas. Et ascendit in celum: sedet ad deksteram Patris. Et iterum ven- turus est kum gloria judikare vivos et mor- tuos: kujus regni non erit finis. Et in Spi- ritum sanctum, Donainum et vivifikantem; kvi eks Patre Filiokve precedit. Kvi kum Patre et Filio simul adoratur, et konglori- fikatur; kvi lokotus est per Profetas. Et unam, sanktam, katolikam et apostolikam Ekleziam. Konfiteor unum baptizma in re- misionem pekatorum. Et ekspekto resurek- cionem mortuorum. Et vitam venturi se- kuli, Amen. Mašnih. Dominus vobiskam. Pevci. Et kum spritu tuo. Predglasje. Mašnih. Per omnia sekula sekulonm » Pevci. Amen. Mašnih. Dominus vobiskum. Pevci. Et kum špiritu tuo. Mašnih, Sursum horda. Pevci. Habemus ad Dominum. Mašnih. Gracias agamus Domino Deo nostro. Pevci. Dignum et justum est. 235 - Po povzdigovanji. Mašnih. Per omnia sekula sekulorum. Pevci. Amen. Mašnih. (Poje: Oremus itd. Paternoster ali Oče naš, in sklene:) El ne nos indukas in tentacionem. Pevci. Sed libera nos a malo. Mašnih. Per omnia sekula sekulorum. .Pevci. Amen. Mašnik. Paks Domini sit semper vobiskum. Pevci. Et kum špiritu tuo. Proti koncu. Mašnik. Dominus vobiskum. Pevci. Et kum špiritu tuo. Mašnik. Per omnia sekula sekulorum. Pevci. Amen. (Enkrat ali pa davkrat.) Mašnih. Dominus vobiskum. Pevci. Et kum špiritu tuo. Mašnik. (ali diak.) Ile misa est (ali pa: Benedikamus Domino.') Pevci. Deo gracias. Pri mašah za mcrtve. Masnih (ali diak.) Rekvieskantinpace. Pevci. Amen. Od Velike noči do Bele nedelje. (Mašnik ali diak.) Ile trassa est. Aleluja f Aleluja. Pevci. Deo gracias. Aleluja, Aleluja. 236 Pri blagoslovu sv. Kešnjega Telesa. Genitori. Genitori, Genitokve, Lavs et jubilacio, Salus, honor, virtus kvokve Sit est benedikcio: Procedenti ab Utrokve Kompar sit lav dači o. Amen. Magnifikat. Magnifikat * anima mea Dominum. Et ekzultavit spiritus meus, * in Deo salutari meo. Kvia respeksit bumilitatem ancile sue: * ekce enim eks hok beatam me dicent omnes generaciones. Kvia fecit mihi magna, kvi potens est:* et sanktum nomen ejus. Et miserikordia ejus a progenie in pro- genies * timentibus eum. Fecit potenciam in brabio suo: * dis- perzit superbos mente kordis sui. Depozuit potentes de sede, * et eksal- tavit humiles. Ezurientes implevit bonis: * et divites dimizit inanes. Suscepit Izrael puerum suum, * rekor- datus mizerikordie sue. Sikut lokutu3 est ad patres nostros, * Abraham, et semini ejus in sekula. Gloria Patri, et Filio, * et špiritu sancto: 237 Sikut erat in princi pio, et nunk, et sem- per, * et in sekula sekulorum, Amen. Zahvalna pesem ali Te Demn. TeDeumlandamus: teDominum konfitemur. Te eternum Patrem: omnis tera veneratur. Tibi omnes Angeli: tibi celi, et univerze potestates. Tibi Kerubim et Serafim: incesabili voce proklamant. Sanktus, Sanktus, Sanktus! Dominus Deus Sabaot! Pleni sunt celi, et tera majestatis glorie tue. Te gloriozus apostolorum korus. Te Profetarum lavdabilis numerus. Te Martirum kandidatus lavdat eksercitus. Te per orbem terarum sankta konfitetur Eklesia. Patrem immenze Majestatis. Venerandum tuum verum, et unikum Filium. Sanktum kvokve Paraklitum Spiritum. Tu reks glorie Kriste. Tu Patris sempiternus es Filius. Tu ad liberandum suscepturus hominem non boruisti Virginis uterum. Tu devikto mortis akuleo: aperuisti kreden- tibus regna celorum. Tu ad deksteram Dei sedes: in gloria Patris* Judeks krederis ese venturus. 238 Te ergo kvezumus, tuis 'famulis sabveni: kvos preciozo sangvine redemisti. Eterna fak kura sanktis tuis: in gloria nu- merari. Salvum fak populum tuum Domine, et be- nedik hereditati tue. Et rege eos, et ekstole ilos uskve in eternum. Per singulos dies, benedicimus te. Et lavdamus nomen tuum in sekulum: et in sekulum sekuli. Dignare Domine die isto: sine pekato nos kustodire. Mizerere nostri Domine: mizerere nostri. Fiat mizerikordia tua Domine super nos : kvemadmodum speravimus in te. In te Domine speravi: non konfundar in eternum. Mašnih. Benedikamus Patrem itd. Pevci. Lavdemus et supereksaltemus eum in sekula. Mašnik. Domine eksavdi oracionem meam. Pevci. Et klamor meus ad te veniat. Mašnik. Dominus vobiskum. Pevci. Et kum špiritu tuo. Mašnik. Oremus. Dens itd.... Per omnia sekula sekulorum. Pevci. Amen. Mašnik. Divinum avksilium manedt sem- per nobiskum. Pevci. Amen. 239 Za procesijo o sv. Rešnjim Telesu. Pange lingva gloriozi Korporis misterium, Sangviniskve preciozi Kvem in mundi precium Fruktus ventris generozi Eeks efudit gencium. Nobis datus, nobis natus, Eks intakta Virgine: Et in mundo konverzatus, Sparzo verbi semine, Sui moraš inkulatus Miro klavzit ordine. Verbum karo, panem verum Verbo karnem eficit. Fitkve sangvis Kristi merum, Etsi senzus deficit: Ad firmandum kor sincerum Sola fides suficit. „Tantum ergo“ in „Genitori“ je spredej pri maši. Pervi blagoslov. Mašnih (ali diak.') Dominus vobishum. Pevci. Et kum špiritu tuo. Mašnih. Inicium sankti evangelii sekun¬ dam Mateum. Pevci. Gloria tibi Domine. 240 Mašnik. A fulgure et tempestate. Pevci. Libera nos, Domine. Mašnik. A peste, farne, belo, et ab omni malo. Pevci. Libera nos, Domine. Mašnik. A subitanea et irnproviza morle. Pevci. Libera nos, Domine. Mašnik. Ut fruktus tere dare et konser- vare digneris. Pevci. Te rogamus, avdi nos. Mašnik. Ut inimikos sankte eklezie hu~ miliare digneris. Pevci. Te rogamus, avdi nos. Mašnik. Ut domnam apostolikum, et omnes ekleziastikos ordines in sankta religione konservare digneris. Pevci. Te rogamus, avdi nos. Mašnik. Domine, eksavdi oracionem meam. Pevci. Et klamor meus ad te veniat. Mašnik. Dominus vobiskum. Pevci. Et kum špiritu tuo. Mašnik. Oremus. Deus .... Per omnia sekula sekulorum. Pevci. Amen. Mašnik (blagoslov dajoči) Celesti bene- dikcione itd. Pevci. Amen. 241 Sakris solemniis junkta sint gavdia Et eks prekordiis sonent prekoma; Kecedant vetera, nova sint omnia, Korda, voces, et opera. Noktis rokolitur cena novisima, Kva Kristus kreditur agnum et azima Dedise fratribus, juksta legitima, Priscis indulta patribus. Post agrum tipikum, ekspletis epulis, Korpus dominikum datum discipulis, Sik totum omnibus, quod totum singulis, Ejus fatemur manibus. Dedit fragilibus Korporis ferkulum, Dedit et tristibus Sangvinis pokulum; Dicens: akcipite, quod trado, vaskulum, Omnes eks eo bibite. Sik sakrificium istud instituit Kujus oficium komiti voluit Soliš prezbiteris, kvibus sik kongruit, Ut sumant, et dent ceteris. Panis angelikus fit panis hominum, Dat panis celicus figuris terminum, O res mirabilis! mandukat Dominum Pavper, servus, et humilis. Te trina Deitas, unakve poscimus, Sik nos tu vizita, sikut te kolimus:. Per tuas semitas duk nos, quo tendimus, Ad lucern, kvam inhabitas. Amen. 16 242 Drugi blagoslov. Mašnik. Dominus vobiskum. Pevci. Et kum špiritu tuo. Mašnik. Inicium sankti evangelii sekun- dum Markum. Pevci. Gloria tibi Domine. Mašnik. A fulgare el tempestate. Pevci. Libera nos, Domine. Mašnik. A peste, farne, belo, et ab omni malo. Pevci. Libera nos, Domine. Mašnik. A subitanea et improviza morte. Pevci. Libera nos, Domine. Mašnik. Ut fruktus tere dare et konser- vare digneris. Pevci, Te rogamus, avdi nos. Mašnik. Ut inimikos sankte eklezie hu- miliare digneris. Pevci. Te rogamus avdi nos. Mašnik. Ut imperatorem nostrum Fran¬ čiškam Josefum, totamkve av- striakam domum protegere et pro- sperare digneris. Pevci. Te rogamus avdi nos. Mašnik. Domine, eksavdi oracionem meam. Pevci. Et klamor meus ad te veniat. Mašnik. Dominus vobiskum. Pevci. Et kum spiritutuo. 243 Mašnih. Oremus. Deus .... Per omnia sekala sekulorum. Pevci. Amen. Mašnih (btagoslovljevaje.) Celesti bene- diktcione .... Spiritus sanhti. Pevci. Amen. Tretji blagoslov. Mašnih. Dominus vobishum, Pevci. Et kum špiritu tuo. Mašnih. Inicium sanhti evangetii se kun¬ ci um Lukam. Pevci. Gloria tibi Domine. Mašnih. A fulgure et tempestate. Pevci. Libera nos, Domine. Mašnih A peste, farne, belo, et ab omili mat k Pevci. Libera nos, Domine. Mašnih. A subitanea et improviza morte. Pevci. Libera nos, Domine. Mašnik. Ut fruktus tere dare et conser- vare digneris. Pevci. Te rogamus, avdi nos. Mašnik. Ut inirnihos sanhte ehlezie hu- miliare digneris. Pevci. Te rogamus avdi nos. Mašnih. Ut regibus et principibus kri- stianis pacem, et veram konkor- diam donare digneris. IG* 244 Pevci. Te roganj us, avdi nos. Masnih. Domine eksavdi oracionemmeam. Pevci. Et klamor rneus ad te veniat. Mašnih. Dominus vobishum. Pevci. Et kum špiritu tuo. Mašnih. Oremus . . Deus, hvi. . . Per omnia sekula sehulorum. Pevci. Amen. Mašnih (blag oslovi jev a jej : Celesti bene- dikcione .... et Spiritus sanhti. Pevci. Amen. Četerti blagoslov. Mašnih. Dominus vobiskum. Pevci. Et kum špiritu tuo. Mašnih. Inicium sankti evangelii sekun¬ dam Joanem. Pevci. Gloria tibi Domine. Mašnih A fulgure et temgeslate. Pevci . Libera nos, Domine. Mašnih. A peste, farne, belo. et ab omili malo. Pevci. Libera nos, Domine. Mašnik. A subitanea et irnproviza morte. Pevci. Libera nos, Domine. Alainih. Ut fruktus tere dare el konser- vare digneris. Pevci. Te rogamus, avdi nos. 245 Mašnih. Ul inhnikos sankle eklezie hu- miliare digneris. Pevci. Te rogamus, avdi nos. Mašnih. Ut provinciam islam , ejushve optimates graciis tuis avgmentare tligm ris. Pevci. Te rogamus, avdi nos. Mašnik. Domine ehsavdi oracionem meam. Pevci. Et klamor rneus ad te veniat. Mašnik. Dominus vobiskum. Pevci. Et kum špiritu tuo. Mašnik. Oremus. Deus kvi . . . eundem Kristam Dominam, nostrum. Pevci. Amen. Mašnik (blag oslov Ijev oj e) : Celesti ... Spi- ritns sankti. Pevci. Amen. Sklep. Mašnik. Panemdecelo prestitistieis, aleluja. Pevci. Omene delektamentum in se ha- bentem, aleluja. Mašnik. Dominus vobiskum. Pevci. Et kum špiritu tuo. Mašnik. Oremus. Deus t/ui. . . Per ornnia sekala sekulorum. Pevci. Amen. Mašnik. „Tantum er go 1, in ,,Geni/ori“. Pevci oboje odpojejo. 246 O škofovim obiskovanji. Ekce Secerdos magnus, kvi in diebus suis plakuit Deo. Ideo jurejurando fecit illum Dominus krescere in plebero suam, benedik- cionem pmnium gencium dedit illi, et testa- naentum suum confirmavit super kaput ejus. Ideo jurejurando fecit illum Dominus kres¬ cere in plebem suam. Gloria Patri, et Filio,. Spiritui sankto, sikut erat in principio, et nunk et semper: et in sekula sekulorum. Amen. Ideo jure . . . 63. Zadnji majnikov dan. Marija se poslovljuje s svojimi častivci, v svoji neizmerni ljubezni pa se ozira tudi na mlačne in terdovratne Adamove otroke. Z Bogam !" dans Marija pravi, ,,Z Bogam!" ljubo vas pozdravi: ,,Ste v majnku hodili, Vsak dan me častili, Lepe navke poslušali, De bi se po njih ravnali, Za vas bom prosila: Oj z Bogam preljubi!" „Z Bogam!" dans Marija pravi, „Z Bogam !“ serčno vas pozdravi! 247 „Ki čas ta premili Ste se spokorili, Jezusu se zaročili, Mu služiti obljubili, Za vas bom prosila: Oj z Bogam preljubi! „Z Bogam!" dans Marija pravi, „Z Bogam!" žalno vas pozdravi: „Oj mlačni kristjani, Za dobro ne vžgani, Dneve zlate ste mudili, Me slaviti opustili, Za vas bom prosila: Oj z bogam preljubi!" ,,Z Bogam!" dans Marija pravi, „Z Bogam!" rezno vas pozdravi: „Oj hčere, sinovi, ^ Ki grehov okovi Žugajo vas pogubiti, V večni oginj pogrezniti, Za vas bom prosila: Oj z Bogam preljubi!" „Z Bogam!" dans Marija pravi, „Z Bogam, z Bogam!" vse pozdravi, 248 „Ne bom zapustila Vas, čedica mila! Šmarnice si v prid storite, Bogoljubno vsi živite: Za vse bom prosila, Oj z Bogam preljubi!“ jr Levičnih- Opomba. Kdor bi kaj pogrešil v tih bukvicah, na kar se morebiti o naglim zbiranji in na- tisovanji ni mislilo, naj blagovoli opomniti in se bo drugikrat privzelo. KAZALO. L ¥§I©lce¥@ bialbriee. Pesmi SV. Alfonza (od BI. Potočnika). Stran. Marija naše tipanje 1.3 Marija naše upanje II.5 Marija naša Mati.6 Ljubezen do Marije 1.8 Slava Marije . ..9 Lepota Marije . 11 Smert Marije.12 Marija v nebo vzeta 1.14 Marija v nebo vzeta II.16 Žalostna Mati Božja.17 Ljubezen do Marije II.19 Pesmi pri sv. Obhajilu. Pot prot nebesam., ... 22 Pri sv. Obhajilu.23 Stran. Nar slajši serce.25 Pred st. Rešnjim Telesam . 29 Marija.31 Mariji.32 Marija, zgodnja Danica.34 Sveti Devici.35 Jezus.36 Ime Marijno.37 Pesmi od Matere Božje. Marija pomočnica .38 Sladko serce Marije.40 Mariji.41 Pesem mornarjeva.44 Marija.45 Izročilo Mariji.47 Božji rožici.48 V god Marij niga serca.49 Marija, Mati milosti.51 Dobri pastir.53 Češena si Marija.55 Vesela pesem Jezusu ..56 K svetimu Duhu.58 Spokorna pesem.59 Sv. Cieilija.62 Mariji prečisti Devici.63 Slava Mariji, naši Materi 1.64 Slava Mariji, naši Materi II.66 Slava Mariji, naši Materi III.. . 67 Stran. V čast brez madeža spočeti Devici Mariji . . 68 Ozir v nebo. 73 Sedem žalost Marije Device.77 K Mariji za odvernjenj^ skušnjav.79 Molitev.80 Čisto spočeti Devici.82 Mariji, moji Materi.85 Ljubezen do Marije.86 K Jezusu a) pred sv. Obhajilam.87 K Jezusu b) po sv. Obhajilu.88 O kropljenju z žegnano vodo ob nedeljah . . 89 IL Jeranovo tm&viee, I. Svete maše. Perva sv. maša.93 Druga sv. maša.102 Tretja sv. maša.108 H. Šmarnične in druge Marijne pesmi. 1. Sveta Marija, pomagaj!.116 2. Zdihljeji k Mariji Devici.118 3. Salve Rogina.119 4. Roženkranska.120 5. Marija v rajskim vertu.122 6. Mati si moja — Marija.123 Stran. 7. Čast Marije Device.Iz4 8. Dar Mariji.125 9. Perva šmarnica.127 10. Marija ljuba Mati.128 11. Marija Danica.129 12. Marija uzor lepote.131 13. Pervi dar pomladi.132 14. Slava Mariji.183 15. Slava Mariji, prečisti Devici.134 16. Sladko ime Marija.135 17. Mariji.137 18. K Marijnimo presvetimu sercu . . . .138 19. Marija naša pomočnica.139 20. Zaupnost k Mariji.140 21. Od presvetiga serca Marije Device . . . 142 22. Češena bod’ Marija.143 23. Pozdrav Mariji Devici.144 24. K Mariji pomočnici.1‘5 25. Lepota Marije Device 1.146 26. Lepota Matije Device II.147 27. Marija moja pomoč.14S 28. Marija Kraljica angeljska.149 29. Vnebovzetje Device Marije.150 30. Marija Mati svete ljubezni.151 31. Marija majnikova Kraljica.152 32. Slovez Matije Device.153 33. Mariji.154 34. Marija Vertnarica. 155 35. Zdibljeji k Mariji.157 36. V slavo Marije majnikove.153 Str;: n. 37. Marijo hvalite.160 38. Mariji naši Materi.162 39. Marija zgodnja Danica., 164 40. Marija naše zavetje.165 41. Darovanje Mariji Devici.165 42. V slavo Marije Device.168 44. Prošnja do Marije ..169 45. Marijno ločerije.171 46. Grešnik do Marije Device.174 47. Marija pomočnica.1*5 48. Darček za Marijo.176 49. Šmarnična . . . . ,.179 50. Daritev Mariji.179 51. Marijua lepota.181 52. Majeva.182 53. Šmarnični dar v slavo Marije Device . . 184 54 Mati užaljenih.187 55. Žalostna Mati Božja pod križem . . . 189 56. Češena si Marija Ti!.191 57. O slovesnosti Marije majnikove . . . .193 58. Češenj« Marije velikega travna pri domači kapelici.195 59. Slovo od cerkve Marij ne.197 60. Marija v nebo vzeta ........ 199 61. Na Šmarni gori.201 62. Marija moje želje.203 III. Raznotero pesmi. 1. Dan Gospodov ..205 2. Sveti večer 1.206 Stran. 3. Sveti večer II. 208 4. Božična za otročiče.209 5. Misli pred sv. križem.211 6. Sedem besedi Jezusovih ca križu . . . 213 7. Velikonočna 1.215 8. Pri posvečevanji nove cerkve, al- tarja ali taberuakeljna.216 9. Pervo sv. Obhajilo.218 10. Pesem od vernih duš.219 11. Svetimu Jožefu ..221 12. Sveti Lukež evangelist. 222 13. Slava, spevana ss. aposteljnama slovenskima Cirilu in Metodu . . 223 14. Sveti Jošt.225 15. Sveti Anton pušavnik.226 16. Sveta Magdalena II.228 17. Sveta Neža.230 IV. Nekaj latinskiga za pevce. Odgovori pri blagoslovu s sv. Rešnjim Telesam pri petih mašah.202 Pri sv. maši.232 Pri blagoslovu sv. Rešnjiga Telesa .... 236 Magnifikat.236 Zahvalna pesem ali Te Deum.237 Za procesijo o sv. Rešnjim Telesu.239 O škofovim obiskovanji . . :.248 Zadnji majr.ikov dan.246 Popravek. Na naslovu Volčiževih bukvic naj se bere "tretje (namesto č e t e r t e) bukvice. Opomba. Da se pevci ne begajo, kterih em' uteg¬ nejo imeti stareji. drugi novejši natis , smo manj ki je bilo mod prenarejaii, — tudi le oblike so pušene poprejšnje. Založil Malija Gerber v Ljubljani. narodna in UNIVERZITETNA KNJIŽNICA