jit za koristi delav¬ nega ljudstva. Delav¬ ci so opravičeni do vsega kar producirajo. at^ \ o. Vt Hi on °n on **. on *4. on *a. This paper is devote %; to the interests of the «orking class. Work- irs are entitled to ali tvhat they produce. /) **0) Entb. ' A'/-, oud-olass mattfir. D»o. 8, 1907, at the post Office at Chica, unoer the Act of Convress of March Srd, 1879. Office: 4008 W. 31. Str., Chicago, “Delavci vseh dežela, združite se!’ si PAZITE’ na številko v oklepaju- ki se nahaja poleg va¬ šega naslova, prileplje¬ nega spodaj ali . na ovitku, Ako (4131 Je številka . . tedaj vam s prihodnjo številko našega lista po¬ tečo naročnina. Prosi¬ mo ponovite Jo takoj. Ste v. (No.) 412. Chicago, 111., 3. avgusta (August) 1915. Leto (Vol.) X. »M., i tiska; arni ' 0 s tilnič, tc Ajjjt AT t ^ lo PREISKAVE. Kaj je zakrivilo potop izletne ladje East- [ in človeških hekatomb, žrtvovanih na tej ajoči krsti? Danes je to še nerešeno vprašanje. Toda nič ne bojtej vsa resnica pride na dan, in potem vse ukrenjeno, da se nikdar, nikdar več ne ineri podobna nesreča. Zakaj nekje mora vzrok; treba ga le poiskati. Brez vzroka ne more zgoditi nič. Eastland se ni prevrnila jsprotju z zakoni tehnike. Noben “slučaj” li mogel položiti na bok; tudi božja roka ni istorila. 'Vzrok je moral biti naraven. Ali bodite brez skrbi; pravi vzrok se najde, tastrofa se preiskuje. In toliko je preiskav, bi moralo biti že od zlodja, če se ne bi našla lica. Koroner s svojo poroto je prvi prel¬ ival. Državni pravdnik Hoyne preiskuje, (zni sodnik Landis z veleporoto preiskuje, jnik trgovinskega oddelka Redfield iz AVash- lona tudi preiskuje. Če le ni teh preiskav navsezadnje — preveč. .Veliko zanimanje vseh mogočih oblasti za strašno katastrofo in za vse, kar je z njo v bi bilo zelo hvalevredno, .ako bi vsi, ki bajajo s svojimi drobnogledi, brezobzirno is- Jičisto resnico,. Ali doslej ne bi mogel človek noben način priseči, da se to res godi. In iti ena “preiskava” je zbudila že tak vihar tolje v Chicagu, da se je začel ‘preiskovalec’ jsvičevati in zagovarjati na vse strani. To je namreč Redfieldova preiskava. (ia 'Panj DJevec ' ‘ropi, sa| ho one p 1 MFORTElr 1 Vinoi »Httikon najbolj zdravit^ ("(lajam 'ego, St, JOB REDFIELDOVA DOBRA VOLJA. Trgovinski tajnik se je pripeljal iz AVash- tona v Chicago, dasi to ni njegova dolžnost, ■ektna pot je namreč ta: Koroner s svojo po¬ mora dognati smrt in okolščine, v katerih e zgodila; če nastane sum, da je smrt posle- a zločina, znanega ali pa neznanega, sporo- noner to pristojnemu sodišču, in to ima po- lialogo, da preišče vse do kraja. Redfield sodnik, ni distriktni ne državni pravdnik, in obvezan, da, bi vodil kakšno preiskavo. Ali prišel je vendar v Chicago in pravil ikarjem, da hoče storiti vse, kar je v njegovi Iposveti v zadevo. To bi bilo lapo od Vsakdo ima to pravico ; in kdor .more storiti za pojasnilo, ima tudi moralno —■ če zakonito — dolžnost, da to stori. Tudi ehi- ;i mestni svet se n. pr. zanima za stvar. Se¬ la tudi on ne more nadomeščati sodnije. Ali tudi nihče ne more zahtevati od njega, lta- tudi od Redfielda ne. iga. REDFIELDOVA KOMISIJA. Trgovski tajnik si je sam sestavil komisijo svojo preiskavo. Ker ne predpisuje noben jelo garantir* »n take preiskave, tudi ni zakonite določbe, ko naj bo sestavljena taka komisija, Redfield imel prosto roko'. Ampak kjer ni pisanega zakona, tam so isi zakoni dostojnosti. In če je hotel Redfield _ riti nekaj, kar sega preko njegove dolžnosti, (- n kj bi se bil moral držati ravno teh zakonov ■' i nost i- To se pravi: Svojo komisijo bi moral sestaviti tako, da bi bil ves svet videl: 'i hoče absolutno nepristransko postopati in a nobenega, prav nobenega drugega name- kakor dognati čisto resnico, brez obzira na no in levo, pa — kud puklo, da puklod Naj ene Petra ali Pavla, naj se pokaže krivda odaj ali pa zgoraj! . . . Ne more se reči, da. je Redfield tako pošto- ljudstva J' jnava' . zapeka A ,,ečil> U* ne »s" je P' mo f Sodnijska porota ima zakonite predpise za »je preiskave. Predpisano je tudi. kako mora sestavljena. Trgovinskemu tajniku niso v oziru vezane roke, zato bi lahko ravnal ajno liberalno, če bi hotel javnosti dokaza- namen popolne nepristranosti, bi bil moral šiiti na. to že pri sestavi svoje komisije. In še je ne bi mogel sestaviti, kakor če bi vanjo klical tiste, ki so interesirani v stvari. Priznavamo, da je njegov oddelek pri vla- uteresiran. Različni posli paroplavbe, zlasti nadzorstvo, ;ajo v vladno kompetenco. Nič torej ne bi o bolj naravnega, kakor da hoče načelnik Sela spoznati vse razmere in potem poskrbeti, se popravi vse, kar je napačnega. Ali tajnik trgovine ni edini interesirani 'ž v tej zadevi. Tu je n. pr. chicaško pre- alstvo. Sto in sto njegovih članov je našlo v umazani vodi reke, ki je udrla v pre- 'jeno ladjo. In kdo ve, kakšne so ostale ■je, s katerimi se vozi chicaško prebivalstvo izlete? Zanj bi bilo zelo- važno izvedeti, ko je bila ta katastrofa mogoča in kaj se fene, da se ne ponovi s kakšno drugo barko, idfield bi bil zelo pametno storil, če bi bil »vabil zastopnike chicaškega prebivalstva sodelovanje v komisiji. Dokaj naravno je pač, da so tudi mornarji ■zadeti pri paroplavbi, v kateri so zaposleni. tega, da so interesirani, pa tudi vedo vee nO*” ladjah in o službah na njih, kakor lajiki, in zaradi tega bi bilo njih sodelovanje v taki prei¬ skavi izredno koristno. Marsikatero važno vprašanje, ki ne pride nikomur drugemu na misel, bi se slišalo v komisiji in bi pomagalo do pojasnitve, če bi bili mornarji elani komisije. Mornarska organizacija je ponudila svoje sodelovanje. Ali Redfield ga je odklonil. De¬ jal je sicer, da se vsakdo lahko oglasi, kdor ima kaj povedati. Ali vsak otrok razume, da je velikanska razlika, če je kdo zaslišan za pričo in lahko odgovarja, če ga vprašajo, ali pa če je elan komisije in sme sam izpraševati, kar se mu zdi potrebno'. PRVI UGOVORI. Takoj ko je Redfield sestavil svojo komi¬ sijo, so se javljali od mnogih strani protesti. Zlasti je povzročalo nevoljo, da so bili v ko¬ misijo poklicani Thurmann, Uhlir in Chamber¬ lain. V resnici je čudno, če je inženir družbe Western Electric član take komisije. Nihče ne bo sicer trdil, da je West,ern Electric Co, povzročila nesrečo. Ali popolnoma, mirne vesti tiidi ne more imeti, kajti ona je izsilila ta izlet, ki se je tako tragično končal. Kdor ni kupil listka za izlet, je bil v nevarnosti, da izgubi delo. Družba je hotela imeti parado v Michigan City, reklamno parado, ki bi bila več zalegla kakor celoleten oglas v velikem kapi¬ talističnem listu. BELLOVA REKLAMA. Take izlete je AVestern Electric Co. že večkrat priredila, in postali so sčasom takore- koč glasoviti. Kapitalistični časopisi, ki dobi¬ vajo od nje velikanske drago plačane oglase, so pisali o takih paradah in so tako pomagali, f da so prišli na glas. Da se doseže s parado čim večji uspeh, so morali delavci kupovati tudi vsakovrstve kape, palice, zastave itd. V spre¬ vodu se pa potem kažejo izdelki Bellovega tru- sta, telefoni. Hawthorne avtomobili itd. .Delavci, morajo. torej plačevati trustovo reklamo. Morajo. Kajti povsem jasno se jim pove, da je njihova udeležba pri izletu dolžnost. Ko je n. pr. neka Emma Gr.ossmannova dejala, da bo sicer kupila listek, ampak da ne pojde na izlet, ker ima sestro na smrtni postelji, ji je foreman odgovoril: Ti kupiš listek in pojdeš tudi na izlet, ali pa. ostaneš sploh doma. In to “dolžnost” je sto in sto delavcev in delavk plačalo ne le 7 denarjem, temveč s svo¬ jim življenjem. Zanimivo pa je, da. ni med po¬ nesrečenci nobene večje glave AVestern Electric Co. Gospodje uradniki namreč niso šli na ladje, ampak so se peljali v Michigan City po železni¬ ci. To je hitreje, prijetneje in varneje. Zri se nam, da bi moral biti tak gospod, ki ga izza take katastrofe ne bi vendar neko¬ liko spekla vest, že sploh brez vesti. In zato tudi ni čudno, če se zdi ljudem skrajno neumestno, da je zastopnik take družbe elan komisije, de¬ lavstvo pa da nima tam nobenega svojega za¬ stopnika. PROLETARCI. Delavstvo pri AVestern Electric Co. se ni moglo braniti. Moralo je izgubiti dan in izda¬ jati denar za izlet, katerega ni želelo. Kajti večina tega delavstva ni organizirana, in to po¬ meni, da. je brez moči. Nekoliko rokodelcev je pri posameznih strokovnih organizacijah, ali velika masa neizučenega delavstva ni nikjer, in zato mora plesati, kakor mu žvižgajo gospo¬ darji. Kdove, če bi bilo sploh prišlo do tega ne¬ srečnega izleta, če bi bilo vse delavstvo organi¬ zirano, pa bi bilo reklo družbi, da naj si sama plača reklamo, ako jo hoče imeti? Kdove če bi bila kompanija posegla v svoj žep za listke, ako jih delavci ne bi bili hoteli kupovati za svoj težko prisluženi denar? Ko se je izvedelo', kako bo komisija sesta¬ vljena, je predsednik mornarske unije Fitzpa- trick brzojavno protestiral pri predsedniku AVilsonu proti taki preiskavi. Teamster’s Union je ravno tako poslala prezidentu brzojav s pro¬ šnjo, naj skrbi za nepristransko preiskavo, ker ni sedanji komisiji veliko zaupati. Odkar se vodi preiskava, se je ta sun še biclj utrdil, in protestni telegrami gredo kar AVasbington, ne le od delavskih ampak tudi od mnogih dragih kupoma v organizacij, strani. OBTOŽBE. Koroner jeva porota je prišla do zaključka, da je bila katastrofa posledica raznih zane¬ marjanj in je priporočila, naj se aavede proti šestim možem kazenska preiskava. Imenorani so bili: Robert Reid, vladni inšpektor ladij v St. Joseph, Michigan, ki je odobril uredbo ladje in dovolil njeno vožnjo; E. C. Eckliff, vladni inšpektor v St. Joseph ; AVilliam II. IIull, podpredsednik in gUvni 66 99 ravnatelj St. Joseph Chicago Transportation Co., lastnice ladje Eastland; AV. K. Greenebaum, glavni ravnatelj Indi¬ ana Transportation Co., ki je najel ladjo; Harry Pederson, kapitan ladje Eastland; Joseph M. Erickson, glavni inženir ladje Eastland in zet vladnega inšpektorja Reida. Porota okraja Cook in porota zveznega sodnika Landisa sta res pričeli s to preiskavo, ki naj bi se po potrebi razširila še na druge osumljence. i PRANJE ZAMORCA. Medtem je pa Redfield pričel s svojo preiskavo. Zaslišal je vladna inšpektorja Reida in Eckliffa ter si dal od obeh potrditi, da sta popolnoma izvrševala svoje dolžnosti, da ni bilo na ladji absolutno več oseb kakor 2500, da je bila ladja sploh dobra in da je bila katastrofa pravzaprav le nesrečen slučaj. . . . Ta način preiskavanja je zbudil cele vi¬ harje ogorčenja in protestov. Splošno ga ozna¬ čujejo za veliko “pranje zamorca” ter pravijo, da nima taka preiskava namena dognati resnico, ampak pokopati vso zadevo, odvrniti vso odgo¬ vornost od zveznih organov v prvi, od lastnikov in podjetnikov pa v drugi vrstvi. Odbor chicaškega mestnega sveta za luke, obrežja in mostove predlaga županu, naj prosi predsednika AVilsona za temeljito preiskavo, ker ni med občinstvom nobenega zaupanja v dosedanjo zvezno preiskavo pod vodstvom taj¬ nika Redfielda. Odbor je sklenil sledeče ko¬ rake : Predsedniku AVilsonu naj se predloži pro¬ šnja, da preizkusi vlada stabilnost vseh izletnih ladij na jezerih, in sicer brez odlašanja. Se¬ stavi naj se ožji odbor, da izvede temeljito in¬ špekcijo vseh takih ladij skupno z mestnim pri¬ staniškim mojstrom in naznani ehicaškemu prebivalstvu, katere ladje SO' varne. Mestni svetovalec Merriam, ki sicer ni član odbora, je na vabilo predsednika Littlera govoril na seji in j e . dejal: ‘ Vladna preiska va se' ' ne vodi ravno srečno. Manjka ji zaupanja med prebivalstvom. Predsednik je edini človek, ki more imenovati nepristranski odbor.” Župan Thompson je že v zmislu teh pred¬ logov brzojavil predsedniku AVilsonu in pojde najbrže tudi osebno k njemu. Pravnik Churan je poslal predsedniku AVil¬ sonu zelo oster protest proti Redfieldovi pre¬ iskavi. pa je predložil pismu tudi izrezke iz ehicaških časopisov’ in podčrtal značilna mesta. Gotovo ni danes še nikogar, ki bi mogel juridično določiti glavni vzrok nesreče. Zato se vodijo preiskave, in če pravi Redfield, da sc ne sme nihče obsoditi, dokler ni njegova krivda dognana, mu pritrjujemo. Noben pa¬ meten človek ne bo zahteval, da naj sum zado¬ stuje za obsodbo. Ali za to ni bilo treba Red- fieldu hoditi v Chicago, da hi pripovedoval ljudstvu tako vsakdanjo resnico. Pravil je vendar, da se je pripeljal iz AA r ashingtona, ker hoče baj e pomagati do popolne razjasnitve. Če pa gre vse njegovo ravnanje očividno za tem, da odvali krivdo od_ tistih, ki so najbolj osum¬ ljeni, se ne sme čuditi, ako pravi vse mesto, da je prišel le prikrivat resnico. SVARILO UNIJE. Mi smo v zadnji številki omenili, da je unija mornarjev že davno upozorila trgovinsko tajništvo na nevarne razmere na izletnih ladjah in svarila in upozorila, da se mora prejalislej zgoditi velika nesreča, ako se ne napravi red. Ko je prišel Redfield v Chicago, je izjavil, da ni prišlo nobeno take unijsko pismo v njegove roke. Alogoče. da ni prišlo. Toda zadeva je pač tako važna, da bi bilo od tajnika Redfielda ne¬ mudoma pričakovati preiskavo, da dožene, kje so ostala tista pisma in kako da ni on nič izvedel o njih. Če pride nekoliko takih pisem v AVash- ington, pa. se njemu nič ne sporoči o njih, bi mu moralo biti to vendar sumljivo in vprašati bi se moral, kakšni interesi prikrivajo to reč. In poklicati bi moral na odgovornost tiste orga¬ ne, ki so ga pustili v temi. Redfield ni videl tistih pisem. Dobro. Ali ko je prišel v ChieagO', je slišal o njih. Izvedel je, da je delavska organizacija že davno ozna¬ čevala izletne ladje za nevarne. Vsakdo bi moral pomisliti, da mora hiti med takimi sva¬ rili in sedanjo nesrečo vendar nekakšna zveza, to se pravi: Če se je že lani trdilo, da ladje niso varne, in zdaj se ena izmed njih prekucne, je zelo verjetno, da je bilo tisto svarilo opra¬ vičeno'. Ne bi li bilo nadvse naravno, da bi gospod Redfield že zaradi tega takoj poklical zastopni¬ ke organizacije in jih vprašal, kaj vedo o ne¬ stalnosti in o drugih nedostatkih ladij? Ne bi li si moral misliti, da bi mu to lahko pokazalo, kje je treba iskati trivdo? Ali Rcdfieldu ni prišlo to niti na misel, pač pa je zaslišaval obdolžena inšpektorja in jima pomagal, da sta se prala. Povrh tega je v taki grozno resni stvari uganjal šale, ki so bile z ozi¬ rom na ves položaj naravnost brutalne. INŠPEKTORAT. Mi gotovo ne bomo zahtevali, da naj obe¬ sijo vladna inspektorjav če sta nedolžna ali pa če sta zagrešila le majhen vsakdauji prestopek, ki ni v zvezi z nesrečo. Mi nismo nikdar za linčauje. Ampak proti njima, zlasti proti Reidu je izrecen sum, ki tehta prav mnogo. Reid je dal kapitanu Pedersonu dovoljenje, da sme Eastland voziti 2500 potnikov namesto 2200 kakor prej. O tem dejstvu ni dvoma. Skoraj dokazano je tudi, da je bilo to dovol¬ jenje med lastniki ladje in Reidom telefonično dogovorjeno, in ko je prišel Pederson, je bilo že vse urejeno. Nihče pa še ni slišal, na kakšni podlagi je Reid izdal to dovoljenje.. Reid pravi, da so morali na ladji nabaviti več rešilnih priprav. Ali to ne more biti podlaga za tako dovoljenje. Kako je to, da je bila Eastland včeraj le za 2200 oseb dovolj močna, danes pa je sposobna za 2500 oseh. Skoraj bi človek mislil, da je do¬ bila to sposobnost le za to, ker je postal .Reidov zet prvi inženir na Eastlandu. Če je noložaj tak, bi bil moral Redfield prepustiti preiskavo sodišču; ako je Reid kljub vsemu sumu nedolžen, bo to pred sodiš¬ čem lože dokazal kakor pred Redfieldovo ko¬ misijo, kjer more le trditi, ne pa dokazati. In že zaradi tega, da ne ubije splošnega zaupanja v preiskavo, ne bi bil smel Redfield “prati.” MNOGO OREHOV. Vladna inšpektorja nista edina osumljenca. Najbrže res nista največja grešnika. Ladja Eastland se je že davno, ko je bila še v Cleve¬ landu, nevarno nagnila. Mnogo glasov je bilo že slišati, da je bila sploh napačno zgrajena; izdelana je bila pač iz dobrega materijala, toda konstrukcija je bila zgrešena. Druga važna obdolžitev je ta, da niso bili napolnjeni predali za vodni balast. Izmed de¬ setih je bilo baje samo njih četvero napolnjenih. Minogo strokovnjakov pa pravi, da vodnji balast sploh ni dosti prida, ampak da je treba stalnega balasta. Pred poroto izpoveduje neka priča, da j bilo blizu 80 ton premoga naloženega na cuo stran, na drugo po komaj trideset. Kljub temu, da se je ladja že nekaj časa nagibala, ni storilo poveljstvo nič, da bi se bilo ljudstvo rešilo-. Mornarsko osobje na ladji je bilo neizueeno in vsled tega nesposobno. Človek bi si dovolil še nekoliko vprašanj, na katera, menda doslej še nihče v preskavi ni mislil. Na primer: Kakšno službo so imeli ljudje na ladji — :od kapitana pa .do zadujega mornarja? Kako so bili spočiti? So li bili sploh fizično in duševno sposobni za službo na takem izletu? A r se take in podobne reči li bilo treba ve¬ deti. Le tedaj je mogoče dognati osebno od¬ govornost vsakega posameznika. Ali nam danes ne gre toliko za to, kdo je- osebno kriv. Ako bi se mogla kakšnemu de¬ laven ali majhnemu uradniku naprtiti vsa krivda, bi bila najbrže že konstatirana. Ker to ni mogoče, bo vzela preiskava že nekaj časa. Brez obzira na to se- pa že danes brez dvo¬ ma lahko trdi: Te nesreče je krivo kapitali¬ stično profitarstvo, in deloma malomarnost ne¬ zavednih delavcev. KAPITALIZEM. Ladjo Eastland so že pred 11 leti označe¬ vali za nevarno. Enkrat so se njeni lastniki v nekem oglasu s sveto jezo pritoževali, da govore ljudje slabo o tej barki. Obljubovali so 5000 dolarjev tistemu, ki se upa dokazati, da ni Eastland najboljša, najsposobnejša, najvarnejša ladja na jezerih. Vsakdo ve, da so taki oglasi humbug. Potrjen je bil le sum, da ladja ni varna. Družba je anonsirala. Ali prenovila ni ladje. Kapitan pripoveduje, da se je Eastland pogostoma gugala. Družba ni nič storila. To bi bilo veljalo več kakor oglas. Eastland je morala nositi profit; in nosila ga je, dokler se ni prevrnila. Na ladji so služili neizučeni ljudje, ker so cenejši od izučenih mornarjev. Profit je zahte¬ val to. Kamor se ozrete,, povsod je bilo- profi¬ tarstvo. Treba je bilo dovoljenja za 2500 potnikov, ker nese 2500 več kakor 2200. Katastrofa Eastlanda je kapitalističen zlo¬ čin, tipičen za sedanjo družbo. Nobena preis¬ kava, nobena, kazen krivcev ne prikliče več žrtev iz grobov. Varnost za bodočnost se z zakoni lahko nekoliko poveča. Vsa nevarnost se odpravi šele tedaj, kadar se odpravi profi¬ tarstvo, kadar pade kapitalistični sistem. Boj za varnost človeškega življenja je boj za socijalizem. a V - /t ; .’A’'O/>.'La v ■ 2 proletarec GOSPODIN FRANJO. ROMAN—SPISAL PODLIMBARSKI. Pri groblji nagomiljenega kamenja sta za¬ pustila potok ter se vzpela kvišku med grmov¬ jem in trnjem. Tu in tam so bili po raztrganem pobočju vidni sledovi človeške hoje. Joviča je šel ravno, Vilar je lezel malone po vseh štirih. Prišla sta na ozko, polici podobno torišče rodo¬ vitne zemlje, ki je prej pokrivala kamenite stene in je morda še le pred dobrim desetletjem, raz- galivši skale, zdrknila doli na torišče. Zarastlo jo je samo mlado rastlinje: trnje, borovje, resje in ostra trava. Kdor je pogledal proti vrhu raz¬ galjene stene, je lahko spoznal, kje se je odtrga¬ la ta gruda zemlje. Se več prsti in peska bi bi¬ lo pridrealo s pečine, da ni krušenja zadržaval mogočen borovec, ki se je, sam zase stoječ prav na robu skale, temno risal na sinjem nebosklonu in stražil pravilni razvoj v naravi in pa ono po¬ dolgovato in izko odprtino v skalo, pred katero sta prispela Joviča in Vilar. “Tu sva na cilju,” je rekel prvi, kažoč na odprtino, pod katero so Tiki streha visele kame- nene plasti. “Tu treba luči, drugače ne moreva v podzemlje. ” Izza pasu je privlekel dve drob¬ ni svečici in ju prižgal; eno je sam nesel, drugo je dal tovarišu. Pri vhodu sta se morala skloni¬ ti, tako nizka je bila jama. Stisnjen duh po zem¬ lji jima je udaril v nos. Votlina se je kmalu to¬ liko vzvišala, da sta stopala lahko vzravnana. Slabo sta brleli lučici v gluho temo. Vilar je posvetil v steno in jo potipal — nič vlažna; tudi tla so bila suha, kamenita: špilja je bila kakor nalašč ustvarjena za orožarno. Obotavljajoč se in preiskujoč podzemlje, je nekoliko zaostal. Ko pa je zaslišal iz teme krepke kletve, kakršne se ne spodobijo človeku, ki zna na pamet katekizem in psaltir, je hitro stopil za Jovico, ki je ves raz¬ burjen govoril: “Ako je njegov Allah pravičen, mora ga pahniti v sedmo peklo. Moja skrb bo, da ga pahne čim prej. Brušenih handžarjev mi je na razpolago, kolikor hočem, a zanj bo zadosti eden. Čakaj, ti krvižejni volk, oči ti iztaknem, ušesa ti populim, za tvoja čreva te povlečem pre¬ ko Konj-planine!” Votlo je donela strašna graž- nja pod obokom podzemlja. “Kaj pa je?” je prestrašen vprašal inženir. “Glej, tu je ležalo vse polno handžarjev, pušk, samopalov in streliva in tu je za peklo do¬ zoreli pes vzel, kar mi je podtaknil.” Možaka sta posvetila na tla, kjer so bile v kotu jame ob steni ■ razprostrte suhe, grobo obsekane veje kot stelaže za orožje. Vilar je posvetil po vseh vejah. “Na tvojih policah niti pipca ni, kaj še handžar, samopal in tako dalje,” se je pošalil. Bolj nego ta zatohla luknja bi ga bila zanimala hajduška četa s kolo- točnimi očmi, visečih brk, oborožena od nog do glave. “Vse je ukradel Atif Sarajlija,” je ječal Joviča ter svetil po koteh. “Moral je pač do¬ mnevati, da sem ga zalezoval, ko je hodil sem po handžarje, in da sem našel to skrivališče^ Glej, tu leže še cunje, ki je z njimi čistil orožje, in črepinja z oljem —” “Kako more ukrasti, kar ni pripadalo niko¬ mur. Vzel je zalogo, ki se je brez gospodarja valjala tukaj, ker bi ga bil sicer prehitel kdo drugi,” je ravnodušno menil inženir, pomikajoč se proti izhodu. “Prenesel jo je. 0, gotovo je zapazil, da tu¬ di jaz vem za njegovo orožarno, zato jo je prene¬ sel. Zbal se je, da bi kdo zaloge, iz katere je je¬ mal orožje za ničemne namene, ne pokazal zapti- jam, zato jo je skril drugam. Ubil te Bog, pro- kleti nevernik! Slaven si v švabskem taboru, a slava in propast gre ena za drugo. Kdor me je enkrat prevaril, ne bo me drugi pot.” Vilar si je oddahnil, ko sta stopila zopet pod vedro nebo in je zagledal nebeško luč. “Brate, povej mi, čemu si me povabil v to samoto?” “Hotel sem ti pojasniti vso stvar, ki si ji bil včeraj popoldne'priča. Da je orožje še tukaj, bi bilo mogoče ugonobiti Atifa Sarajlijo. Lahko bi se dokazalo, da je oboje orožje, ono, ki so ga zap- tije zaplenili, in ono, ki se je nahajalo tukaj, ene¬ ga izvira in kova. To bi še ne bil veljaven dokaz za njegovo krivdo, toda ko bi ti hotel pričati, da si videl ono popoldne pogana, gredočega iz te¬ ga jarka— ” “Prisežem, da sem ga videl, tudi kuhar v Medvedjem Dolu ga je videl tisto popoldne priti od te strani. Prisežem, da je nesel zavitek, kjer so se lahko nahajali handžarji —” “To bo zadosten dokaz —” “Atif je zvita glava, vse bo utajil in še na¬ te bo zvalil, da si imel ti tukaj orožno skladišče, on pa da te je nadzoroval in čakal ugodne pri¬ like, ko te lahko zagrabi in ovadi.’ Joviča je molčal in premišljeval, zroč Vilarju naravnost v obraz. Naposled je vprašal: ‘‘In ti bi verjel njemu?’ ’ “Ne, Joviča. Ti si odkrit človek, vse verja¬ mem, kar hočeš. Samo s tvojo politiko se ne uje¬ mam. Pričati pa hočem z lahko vestjo zate,, ka¬ kor je moja dolžnost.” Iskrene so bile te besede, ker ob njih je mislil na Danico, kateri bi bil rad ohranil zaščitnika. Prepričan je bil, da je Jovi¬ ča skrben brat svoji sestri, dasi ne mara govoriti ■o ženski. “In kaj nameravaš sedaj?” je sočutno vprašal. “Sedaj treba rešiti Mušica. Z orožniki ne maram iti, zato pojdem sam po stranskih potih z brda na brdo pa v Tuzlo. Jutri, ko se dan zazna, bom stal pred konakom. Ne bojim se: Na herce¬ govskih bojiščih sem se navadil gledati smrti v obraz, v Bosni se nisem bal razvratnih ljudi, ne sodnikov in zaptij, ne psov — kakor veš —” Jo¬ viči se je pojavil v očeh melanholičen nasmeh, ki je rekel: Glejte, kako odločna in neupogljiva je volja mojega gospodarja, nasmeh, ki ga včasi zdravniški izvedenci pred sodiščem proglašajo za znak dušne nenormalnosti, kadar poseže višja moč vmes ali pa posebne okolnosti govore za o- svoboditev obtoženca. “In sedaj se sodnikom zo¬ pet smelo zazrem’v obraz,” je pristavil. “Po¬ tem pa, kar Bog da in sreča junaška! Ilajdiva!” Ubrala sta povratno pot v jarek, potem po¬ ševno po groblji razdrobljenega skalovja, prav tam, koder je šel oni dan Atif Sarajlija s svojim plenom. Zasopljen se je pletel in lovil inženir za svojini bodrim tovarišem. Zamislil se je vanj. 0- kolnost, da se je odločil k sodišču, mu je uga¬ jala. Cital .je že večkrat, kako težko je pri teh preprostih sinovih narave, bivajočih pred vrati orienta, prodreti v globino njih misli in namer in da je dolgotrajna zasužnjenost zasadila v njih duše opreznost in nezaupljivost. No Joviča se ni kazal boječega in nezaupljivega. Imel je svoje tr¬ dovratne nazore, plaval je v svojih priljubljenih idejah, s katerimi se je odkrito ponašal. Vilar je našel neko sorodnost med svojini in njegovim značajem. Po obeh se je vila črta globokega vsmi- ljenja, ki ju je spajala. Vedel je, da misli oni, gredoč preko planine, intenzivno o tem, kako bi pomagal, ne sebi, ampak drugim ljudem. Tudi on, Vilar, je nosil na svojih samotnih potih takšne na¬ zore v glavi. Razl-oček pa je bil ta, da Joviča ni bil razsoden, dočakljiv človek, da ga je gnala nje¬ gova vroča južna kri naprej in se je v svoji do¬ mišljavosti zanašal na odpor z orožjem v roki. Jedro njegovih misli je bil odpor na vsej črti pro¬ ti vsiljenemu in krivičnemu redu. In to je bilo na¬ ravno, ker na Balkanu tekmujejo narodi z orož¬ jem, ne kakor na zapadu, z gospodarskimi po¬ dvigi, s številkami, ki značijo kapital; Vilar pa je sanjaril o tem, kako bi mirnim potom privedel svoje drvarje in kolikor mogoče tudi druge bo¬ senske ljudi iz njih bednega stanja do blagosta¬ nja, sicer ne do takšnega razvratnega nadčloveš¬ kega življenja, kakršnega uživajo njegovi znan¬ ci na otoku, pač pa do neke prijetne, tople udob¬ nosti, v kateri bi se le malo čutila peza robstva. Bal se je za Miloševiča. Ta človek, ki pozna narod in bi mu s svojo nadarjenostjo lahko več koristil nego sto tujcev, se pogreza vedno niže v odpor¬ nost. Pač se mu posreči, prepričati sodnike, da pravi krivec je Atif Sarajlija, toda svojih misli ne bo znal kontrolirati, pri zagovoru jih na dlanu poda sodnikom, ki bod-o smatarli njegovo pre¬ pričanje za nevarno novoustanovljenemu redu in ga zato lahko do popolne pomiritve dežele pri- drže v zaporu. Ko sta prišla na zložno stezico, sta zopet iz- pregovorila. Joviča je vprašal: “Ali nisi ozlovo- ljen, da te pokličejo zaradi mene k sodišču?’ “Ako povem resnico, kaj mi morejo?” “Mene smatrajo za agitatorja in očitali ti bodo, da občuješ s takšnim človekom. Še nevar¬ nejše bo občevanje z menoj, kadar postanem po¬ leg agitatorja še maščevalec. Ako žene Atif Sa¬ rajlija svoje maščevanje do skrajnosti, se tudi jaz lahko posvetim z osveto. Ko opravim svojo stvar pri sodišču, ga poiščem v planini. Zagrabim ga za vrat, ko pojde za svojim ničemnim poslom, zalotim in zadavim ga, klečečega v travi in kla¬ njajočega se ob zarji proti Meki. Mera njegovih zločinov je polna,” Vilar je odmajal z glavo rekoč: “Ni lahko meriti živemu volku rep in mu šteti zobe.” “Pravijo sicer: Ako se hočeš osvetiti Turči- nu, prosi Boga, da ga najdeš pijanega. A jaz mu treznemu upihnem luč življenja in ko bi imel sto handžarjev za pasom.” “Ne ubijaj, prijatelj! Težko je človeku do smrti, če si zločin na ramo naprti. Premisli do¬ bro, na kakšno pot bi zašel —” “Kdor dolgo misli, malo dela.” “Poslušaj me, ki ti želim dobro.” “Slabo je zanj, ki vsakega posluša.” “Še slabše je za tistega, ki ne posluša niko¬ gar. Pomisli, da nisi sam na svetu. Sestro imaš — Joviča je postal, se obrnil in tako presunlji¬ vo je pogledal na Vilarja, da ta prvi hip ni ve¬ del, ali mu oni očita njegovo naklonjenost Da¬ nici ali ga hoče samo opomniti, da ni vredno go¬ voriti o ženski. “Res — Danico imam rad,” je rekel. “Ona je povsem nedolžna. Mnogo je ne¬ dolžnih ljudi, ki trpe po krivem in se ne morejo braniti. Glej, za zatirane ljudi bi plakal, plakal bi za Mušiča, ko bi bilo kaj solz v mojih očeh. Ko se vrne, naj ti pove, koliko je on prestal v svojem bednem življenju. Plakal bi za sestro, ko bi solze ganile trde ljudi. Treba nam zopet pri¬ jeti za puško in handžar. Ne potraja dolgo in zo¬ pet se bodo glasile bojne pesmi po hercegovskih gorah. Stojan Kovačevič že zbira vstaške čete, da naredi konec naši sramoti. ” “Stojan Kovačevič ne bo mogel odoliti pre¬ moči, in ko bi šli z njim vsi možje, kar jih. je od Drine do morja,” je hitro in s poudarkom povzel inženir, videč, da je oni zašel v svoj de¬ klam atorski in agitatorski ton. “Ako ne poginemo v boju, zadušimo se v sužnjosti. če se utopim v morju ali v potoku, oboje je enako.” “In kaj naj počne tvoja sestra sama na svetu?” je oprezno vprašal Vilar z glasom, ki se je tresel. Joviča ni izgrešil njegove razburjenosti. Z izkušajočim pogledom mu je zrl v obraz rekoč: “Najde se dober človek, ki poskrbi zanjo, ki jo bo branil Bierkopfa, Atifa in podobnih nečistni¬ kov. Sicer pa — kar ji je usojeno.” Te besede so Vilarja nekoliko zmešale; ni vedel, kako naj si jih razloži: ali smatra njega za tistega dobrega človeka, ki poskrbi za Dani¬ co, ali ga šteje k nečistnikom? V poslednjem nje¬ govem stavku je videl kos brezsrčnega iztočnega fatalizma. “Torej ti misliš, da je ženski usoje¬ no?” je vprašal. “Ženski je usojeno, moški si dela svojo u- sodo sam,” je odgovoril Miloševič ter mahnil s palico po grmovju. “Hajdiva, gospodine Franjo! Dolga je moja pot in mudi se mi, da čim prej zabremenim Mušiča, zbrišem £ njega sum in ga kot najboljšega Daničinega zaščitnika pošljem v Bilič nazaj.” Molče sta šla navzdol. Pri neki drči se je Joviča zopet ustavil. “Tu opravim svojo večerjo, potem gre moja pot v stran preko hoste.” Vilar je mislil, da privleče tovariš izza pa¬ sa kos kruha in sira, sede in povečerja, toda kaludjer se je okrenil k trnju, ki je ob stezi preplezalo grmovje in je bilo polno zrelih ostrožnic. Začel je trgati črne jagode in jesti. “Slabo, hajduško večerjo imaš, brate,” je rekel inženir. “V kakršnem kolu se nahajamo, tako mora¬ mo tudi igrati.” Zopet sta molčala. Vilar je pogledal na uro. Ker je bilo že pozno in skrajni čas, da pohiti pri belem dnevu v dolino, se je poslovil. “Joviča, da se živa in zdrava zopet vidiva!” je mehko rekel za slovo. Kaludjer se je obrnil in mu podal roko. “Bog ve, kaj je za koga. On ne plačuje vsako soboto, toda pride dan, ko nagradi tvoje po štenje. Sreča naj hodi s teboj, gospodine Fra njo!” Sklonivši se zopet k grmovju, je zagonet¬ no pristavil: “Škoda je umreti in mučno je ži¬ veti. Toda vsake muke je kdaj konec, sramote pa nikdar.” Vilar je pohitel v dolino. Štiri dni pozneje je šel po kosilu zopet v han. Svoje stvari je že uredil in oddal Bierkop- fu. Ni vedel, kaj narediti s poslednjim popol dnevom pred odhodom v Tuzlo, zato je šel v han. Takp je namreč sam v sebi upravičeval svojo pot, ker se je še vedno bal, priznati si vso resnico. Gredoč ob Oskovi, je kraj poti videl v travi nekaj lepih zrelih jabolk. Ob robu goščave je stala jablana, ki se je šibila pod rdecerumenim sadom. Drevo ni bilo cepljeno, no sad njegov se je zdel žlahten. Pobral je jabolko, ga razkrojil in pokusil. Krhelj je bil kiselkast, skoraj vkup je vlekel ustnici, toda za žejo» in osnaženje ust je bil dober. Pomlajen bi imel izboren okus. Še en sad je pobral in ga vtaknil v žep. Danes je bil prav Židane volje. Na neprijet¬ nosti, ki so zadele Mušiča in Jovico, je že po¬ zabil, sitnega pisarskega posla se je za šest ted¬ nov tudi že iznebil, sedaj^ bo v Tuzli pokazal svoje stavbno znanje. Misli o tem so ga spravile v veselo razpoloženje. Zarana si je na vse zgodaj pel, seveda ko je bil gozdar že odšel iz kolibe; dopoldne ga je ščegetalo toliko časa v goltanec, da je začel naposled na ves glas deklamirati “Krst pri Savici.” Tudi popoldne ga ni zapusti¬ la dobrovoljnost. Stopivšega pod pristrešje hana, kjer je šivala Danica in je Vazko drobil suhe ve¬ je, ga je tako zalomila prešerna radost.. da bi bil po načinu dobrovoljnih slovenskih mamic naj¬ rajši prijel Danico za nosek in jo vprašal: “Ali je Pero že Roma?” Pa tega ni storil, ker je lia prvi pogled zapazil, da kraljuje pri obeh osebi¬ cah globoka resnost. Dbklica je vzela s stolčka, ki je stal pred njo, klobčiče raznobarvnih niti ter jih položila v svoje naročje. To je smatral za znamenje, da je stolček pripravljen zanj. Pre¬ nesel ga je na mesto, ki se je nahajalo sredi med ognjiščem, improviziranim na tleh, in med Dani¬ co. Sedel je. Nemudoma je pritekel Vazko, raz¬ grnil pepel, naložil gorivo in začel pihati v živo oglje. “Ali sta prodala danes že dosti kave?” je vprašal Vilar, obrnjen k deklici. Pogledala je nanj z vso tisto melanholijo, ki jo je bil včasi videl v očeh njenega brata. Zdela se mu je bolj zaupna in manj plačljiva nego dru¬ gikrat. Zanjo, je odgovoril Vazko: “Prodala sva nekaj ” “Komu?” “Bili so tu zaptije —” “Zfptije?” je ponovil Vilar. “Kaj so iskali?” Deček je skomizgnil z ramo, češ: Kdo ve? Cez hip je rekel: “In Drljačka je bila tukaj. V mlin je prišla po moko in je posedela.” Zaplapolal je slab ogenj in zapihal tenak in prozoren dim iz sebe. Vilar je odmaknil svoj stolček za dve pedi dalje od ognja. Pomislil je o revščini teh dveh osebic in o bosenski bedi sploh. Vse tukaj lenari, pa ljudje tega niso sa¬ mi krivi, ampak tisti, ki so jim vladali in jim vladajo. Njih dolžnost bi bila, da skrbe za po¬ duk. ?a šole, kar privede po dolgi poti do delav¬ nosti in blagostanja. Danici ni očital lenobe, saj jo je našel vselej pri delu, a Vazko naj bi hodil v šolo, čeprav v primitivno Miloševičevo; boljša je bila nego nič in več bi mu koristila nego ta borna prodaja kave. Ogenj se je vedno bolj razlizaval \ hal, in Vilar se mu je iznova umaknil ko, da je sedel že ramo ob rami poleg j “Kaj je s Peroni? Ali še ni prišel?” jo j ( . vprašal. “Ne” “Ni baš najbolja,” je ravnodušno odgovoril. Hipoma se je prevrnila njegova misel k veliki žaloigri naroda in iz “Gorskega venca” je za- deklamiral: “O prokleta kosovska večerja —” Gledal je Vilar, kako je obiral in zobal ja¬ gode. Zamislil se je vanj. Ta človek je bil toliko preprost in primitiven, kar se tiče telesnih po¬ trebščin, kolikor je bil vzvišen, kar se tiče zna- čajnosti. Ni ga še oblizala ona kultura, ki nas je tako globoko pogreznila v boječnost in hlap¬ čevstvo, pijanost ni 'srkala njegove jeklene volje, požrešnost ga ni potopila v brezznačajnost. Viso¬ ko je dvigal glavo iz tope druhali. “Bujna gla¬ va si, Joviča, občudujem te. Veliko je tvoje so¬ vraštvo, pa tudi krivda tvojih preganjalcev je velika. Jokal bi se zate, ko bi solze kaj kori¬ stile.” je odgovorila tiho in se skic,] šivanju. “Pero kmalu pride, za to sem ti porok hočem pričati tako, da zaradi tistega on ostaue nikakršnega suma več na njem. n kakšno nepremišljeno besedo sam ne zapit korsibodi v mrežo, onda ga morajo v krati pustiti. Resnica je, da je sedaj toliko zak< Bosni, stari turški so in novi avstrijski, njih pravice niti videti ne moremo, a še j?* na svetu, le to je, da spi včasi. A jaz jo probuditi, kakor sem jo pc-tresel gori y planini — bogme !” Pri poslednji besedi jr. voljen s svojim delovanjem in svojo zgovop pri trknil z glavo. Prišel je bil itak že z dok nostjo v srcu sem, vrhutega pa ga je sedaj žina krasne deklice tako prevzela, da so rrn njegovi navadi v obilni meri tekle besede.] blebetanjeugaja vsaki ženski in tudi mlader šene Srbkinje se je prijelo. Zahvalila ga j e nim, dolgim in presunljivim pogledom, 1 ki pogrel Vilarja. “Se že prijemlje, si- že t čuje”, je banalno mislil. “Ljubi me, kake- glavi.” In razveselil se je tega odkritja,] zmožnost stopnjevanja in se pri eni zali dvojici lahko tisočkrat ponavlja. V takso dolžnih odkritjih se vrši proces takozvane zenske sreče. Vazko je prinesel kavo in inženir je prvo skodelico. Segel je v žep po duham je otipal jabolko. “Spotoma sem pobral; sad, glej, Danica! Kako je svež, nikjer n Vrtel je jabolko med prsti. “Zate sem pobr; češ li?” Govoril je deloma neresnico, zakaj roma za deklico ni vtaknil jabolka v lep. ona mu je vse verjela. Verjela je v njegovo srce, smatrala ga je za vsegamogočnega el ki bo opral in rešil Mušiča in Jovico, verje tiči v izročitvi tega jabolka poseben pon vročem navalu krvi je vsa presenečena sei sadu in z dvema prstoma prijela zanj. No ni hotel precej izpustiti. S svojim kazalcem; tisnil njen palec k jabolku. Tako sta nekaj držala za nevarni sad, ki ga je bil Bog preg prvima zemljanoma v raju. In zroč v nje? strasti izpremenjeni obraz, si je deklica m “Ljubi me kakor svoje oči v glavi”. Priš njej čas odkritja in spoznanja. Dobivši ja: svojo -oblast, si ga je položila v nedrja in gi je nanje povesila glavo. Umni Vazko je vse videl, kaj se godi. je, cesar ni vedel Vilar, namreč da pomeni kaj posebnega, ako poda mladenič deklici ko. Kakor Daničino tako je Vazkovo ot< pregnal gospodin Franjo s prijaznostjo in p: ljivostjo. In hitro se je deček vživel v vlogo nika. “Oj, gospodine Franjo, veš li, kaj se j' clilo v Piliču?” je živahno vprašal, ko je m kavo v findjan, ki mu ga je oni postavil po kreni lonček. Inženirju je od pravkar odigranega ljub ga dueta toliko zastala sapa, -da ni odgovo; vprašanje, pač pa je šinil z glavo kvišku in d sc je zazrl v dečka, šiloma skrivajoč vata krvi. Vazko je tolmačil njegovo ponarejeno s nje za radovednost, zato je pohitel: “Glej, ( dine Franjo, Luka Brnjavič je ugrabil La jo odvedel na svoj dom v Moraveane. Drl; je pravila. Et-o, gospodine Franjo!” Iznebit važne novice, je cmoknil z ustnicama in po! glavo. Vilar bi bil rad zvedel, kako se je vršila! bitev Luče Drljačke. “Kaj je pravila DrljaS je hitro vprašal, mešaje kavo. “Eto, Luka je ugrabil Luco in jo pril boso in gologlavo v Moravčane. V nedeljo ril kaj še kolo igrala in tisti večer jo je vzel noč sta hodila na njegov d-om. Venčati sc ta njo. Toda mati Drljačka ni zadovoljna s te* drug ženin iz Ljubače bi rad dobil Luco. Tl ta ženin potrošil že dvajset dukatov za rad darove, ki jih je kupil dekletu. Pa mladi čic in njegov oče nikakor nočeta pustiti L-" hiše, rajši sama pošljeta Drljački kravo. Zdi pogajajo zanjo”. “Ali za kravo?” je vprašal Vilar, sh'-- bradico, zvisoka in, s takšno ljubeznivo n asm* vostjo, da je probudil Danico iz njenih sW sanj: v burnem in tihem smehu se je tresla J glava nad šivanjem. “Jok — za Luco se pogajajo”, je mah • neje poudaril Vazko, razžaljen, ker ga noči*! zumeti. Počakaj, Vazko, zadnjič pri kolu s: * drugače pravil. Rekel si, da stari Brnjavci * dveh volov ne mara Luče v hišb, danes pa da p-onuja za Luco kravo. Kaj je torej prav ;i bi vedel, ali moram kupiti, preden se oženim- 1 in kravo in par koz, ali dobim takšne živali J vesto v hišo”. Vazko se je pokazal nekoliko zmešan«'® svojem zvodniškem poslu, čez hip je ode 'j Tebi ni treba kupovati živine, ti imaš pota’1 ro žoltih dukatov. Tako je, kakor pravim ,; 'l Včasi ima človek istino v glavi, a nehoti J na jezik narobe. Lahko se je pa stari BrVl že tudi premislil”. No — kako so se pogodili napodil Luc-o?” “Šli so k fratru v Tuzlo —” “Kaj so katoliki?” — (Nadaljevanje.)— Slo; •• »no 16 . ^I89i. jP 1 o Rednik ip reds y r 'jjniL JC ),pis pONGl njlTlNK n>TON K< OSIP STA rSlNTST jetija ši fILLIAM iVTON K( jprejMina Vsi Ti» d«-nana< SKRBI X Delavec” p lojne se z 'p vse pano« :>ega giban ava, par lovna komi avstrijskih in tudi že l bi se ola; delavskih reiuenljivil barovale i nesrečo, v ite organ iizacija je »eju vse, v i interesa organizaci i in soglasi je. Tako j it premišlji mnizacije bb organi; ske posvel Notranje lizacij se potih blag K?a dela racije o ] iroja poro 'like važin delavska ( dišee teg; za ljudske i bi si pel la so vodi jo organi: itva .soci irlamentai eni 1914. redsedstvi posvete itrank tei oblastem nese Kra ''ontenac ; Ve. 1- •'»bore, i i“! er al, K •dk Kans f , ae i Kana PHvilie, &®g, K K a c ***?■ Hill i V°kee, ] J lov P' ter Qu: m gton ' ’ as ant y. Goi Kr: t>n !? Ssi R* K 1 t>n, hfi La Italija je baje naklonjena češki >- nosti. No, do Prage je dalje kakor do P° 5 ‘ Bolj zanimivo bi bilo vedeti, kaj misli It**' Slovencih. O tem rajša*molči. « X ;* \>i '»mi tl Si ■ proletarec ADVERTJ SEMENT ’ VI to M < a L ; 1 ' 110 . Bal. [,n SS sv °j° z- v ' a " a it % Zl ‘ta. da v, ekip u 11 * U( i''tk "hvalik I ea odkrit Pri eni m ^ v $i ' es takozvai inženir i ep po pobi “Delavec” poroča: Od poeet' •/•ltf sem l 1 v 0 J ne se z nujno skrbjo zani- ajo vse panoge avstrijskega de- gibanja, strankina za- parlamentarni klub, s voz, nikii snico, 4 jabolka v ], la ,ie v lijejo rumogočnegaj in .Jovico, i f a poseben | presenečena irijela zanj. J, ■ojim kazalec Tako sta neka je bil Bogpra In zroč r nje si jc deklica i v glavi”. Pij, ija. Dobivšij a v nedrja j j * 1 , kaj sc go$, o reč da pomenil iladenie granega Iji Sedež: Frontenac, Haas. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MRATIN OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kan*. Podpreds.: JOHN GORŠEK,Box 179, Radley, Kans. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kana. Blagajnik: FRANK STARČIč,Box 245., Mulberry, Kans. Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac, Kans NADZORNIKI: PONGRAC JURŠE, Box 207 Rdley, Kan*. MARTIN KOCMAN, Box 482, Fronteaac, Kane. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. POROTNI ODBOR: JOSIP SV ATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK ŠTUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kans. Pomožni odbor: 1VILLIAM HROMEK, Box 65, Frontenac, Kans. ANTON KOTZMANN, Box 514, Frontenac, Kans. Bprejonma pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajnika. Vse denarse Dosiljatve pa gl. blagajniku. Ministrski predsednik je nato pojasnil nameravane uredbe in naredbe glede žetve. Rekvizicijo in razdelitev žit bo oskrboval žit¬ ni preskrbovalni zavod, ki bo i- mel prednost ter bo urejen na ta¬ ko široki podlagi, 'da bo mogel z lahkoto poslovati. Glede orga¬ nizacije se vrše pogajanja in bo¬ do prav kmalu dovedla do ugod¬ nega uspeha. Tudi vojaška upra¬ va namerava z obema vladama napraviti dogovor, da ne bo v pre- skrbljevanju z žitom nikakršnih ; motitev ter bo rekvirirala le to _ j liko potrebščin, kolikor jih bo nujno potrebovala. Nadejamo se in iskreno želimo, ! da bi posredovanje in ukrepi u- j speli res ugodno, ter da se pre¬ skrba kar najbolje zagotovi. SKRBI V AVSTRIJI. vskega opstva, rokovna komisija, osrednja zve- avstrijskih konsumnih druš- v in tudi ženska organizacija, iko bi se olajšali življenski po¬ lji delavskih množic v sedanjih spremenljivih vojnih razmerah obvarovale pred najhujšo be- in nesrečo, v kolikor je to pač ogoče organizacijam. Vsaka ganizacija je storila v svojem idroeju vse, v vprašanjih sploš- iga interesa pa so sc posveto- le organizacije skupaj, da so 'lje in soglasno izvele primerne :cije. Tako je potom organiza- j po premišljenem načrtu skup- organizacije šla irficiatrva de- vskih organizacij v posamezne \ iizkuvo s; minske posvetovalnice, v delav- i.uviiostjoin] ce.' Notranje poslovanje teh gaiiizacij se je razpletlo po vi li.fcp; »h potih blagohotnega in obče- v prični, ko jc »ristnega dela, o katerem bodo ' ii postavi: ganizacije o primernem času iz- ila svoja poročila, ki bodo priča- , kolike važnosti je v sedanjem m. da ni orisu delavska organizacija. ,! nvo kviškuir Središče tega dela je tvorila krhajoč uk rb za ljudsko prehranjevanje, e da bi si peli slavo, smemo tr¬ šo vodila tiste spomenice, so jo organizacije potom pred- Ijdništva socialnodemokratične- parlamentarnega kluba kma- jeseni 1914. vročile ministrske- 8 predsedstvu, vplivala na vsa vna posvetovanja in sklepe eh strank ter tudi podala pod- ]] go oblastem za marsikatere li¬ ti. •vo ponarejeni pohitel ič je U| Moraveane. 11 Franjo!" Iad* ustnicama inf kako se je niii je pravila Ddjl l. uco in jo I* ne. V nedeljo' čer jo je id' n. Venčatise* ndovoljna s® dobil Lu»* dukatov«''’ m. I’a mladi® tčeta pustiti b ašal Vilar, P jul*®*? :o iz D i e | Im i e trf ^ jajo ,, ker •. pri ,ari •o ,liii' psp) . tor ej P. tnkšim ** : , liko k" |lK : c odi ,, hiP J ji VI. 11 ■ fid' ,a s‘ arl d e ' kor i« is ' krepe. Od takrat je še vedno pri¬ delkov, in vedno več pristašev i- ma ta naš nasvet, ker ga uteme¬ ljujejo vsakdanje izkušnje. Žal, da kljub temu, čeprav imamo no¬ vo žetev že prav blizu, še ne ve¬ mo, če se uresniči žitni monopol ali pa ne. Toda, če se državni monopol tudi d e uvede, bo ven¬ dar najprimerneje, ako poišče no¬ vi režim primerno obliko “mono- polske ureditve,” ki bo jamčila za zadostno preskrbo in prepreči¬ la nepotrebne oderuške cene. Skrb, kdaj se vse to izvrši, dala povod osrednjim organizaci¬ jam delavskega gibanja, da so zo¬ pet poslale svoje zastopnike k vladi, da zopet priporočajo naj¬ nujnejše korake, ki so potrebni za zagotovitev zadostne preskrbe. Posameznosti iz dveurnega razgo¬ vora z ministrskim predsednikom se ne objavijo, ker so zaupne, za¬ torej je mogoče poročati le v splošnem o avdijenci. Omenjamo tukaj na kratko in v glavnem vsebino dotiene spo¬ menice. Pri ministrskem predsedniku grofu Sturgkhu so bili v avdijen¬ ci sodrugi poslanci Seitz, Domes, dr. Renner in sodružice Adelajda Popp, A. Polzer in E. Freundlich, ki so izročili ministru posebno spomenico glede zahtev delav¬ stva. Spomenica priporoča žitni mo¬ nopol za pšenico, rž, ječmen, ko¬ ruzo in oves, nasvetuje, da nad¬ zoruje trgovske mline žitni pre¬ skrbovalni zavod, načrt za siste¬ matično razdelitev žita potom preskrbovalnega zavoda, uredbo razmerja z Ogrsko in vojaško in- tendaneo. STROŠKI SVETOVNE VOJNE. Lipski profesor Eulenburg raz¬ pravlja v nemškem časopisju o vprašanju vojnih stroškov, ki po¬ staja iod dne do dne važnejše. Ali bodo mogle vojskujoče se države financijelna bremena vojne še dolgo prenašati in ali ne bodo skoro popolnoma izčrpane in o- nemogle? Voini stroški se dajoi razdeliti v direktne in indirektne. Le o direktnih, t. j. svotah, ki jih iz¬ dajo države za opremo in vzdr¬ ževanje svojih armad, se da kon¬ kretno govoriti. Indirektni stroš¬ ki, t. j. vse one ogromne izgube, ki zadevajo narodno gospodar¬ stvo vsled uničevanja javnega blagostanja, in ki bodo nastali, ko bo treba obnavljati normalno gospodarsko življenje, nadome¬ stiti nastale škode, skrbeti za ne¬ štete žrtve vojne, ti indirektni stroški so danes še nepregledni. Le toliko je gotovo, da so večji kakor neposredni. Profesor Eulenburg je izraču¬ nal, da znašajo direktni vojni stroški vojskujočih se držav v prvih 9 mesecih vojne nad 50,000 miljonov. To svoto si predstav¬ ljati je težko. 'V primer naj slu¬ ži, da znaša celokupni državni dolg teh držav 70,000 miljonov,, torej le za dvajset mijjard manj. — Profesor Eulenburg meni, da bodo vojni stroški zadnjih treh mesecev znašali še najmanj četr¬ tino. dosedanjih, stroški enega sa¬ mega vojnega leta bodo torej to¬ liki, kakor ves dosedanji državni dolg. Obremenile pa bodo vojne države še bolj, kajti radi zvišane obrestne mere bo plačevati od njih mnogo večje obresti, tako da boi naraslo obrestno breme od dosedanjih 2 miljard na 5 mi- "ard. Pravilno pravi profesor Eulenburg, da bodeta plačevali broške sedanje vojne še najmanj dve generaciji, ki prideta za na¬ mi. 1 Profesor Eulenburg je izraču¬ nal, da odpadejo od celokupnih ojnih stroškov kake tri petine na države trojnega sporazuma, 2 petini pa na trozvezo Avstrija- N v mči ja-Turči ja. Nemčija izda za svojo armado in mornarico povprečno 1 miljar- do na mesec. Profesor Eulenburg računa pri tem, da je bilo poidi canih dosedaj 7 miljonov vojakov pod lorožje in da je vzeti povpreč¬ no stanje 5 miljonov po 8 mark na dan, to je 40 miljonov mark dnevno. Pri tem nudi Nemčija tudi še svojemu turškemu zavez¬ niku financijelno pomoč. Vojni stroški Anglije so bili sprva mnogo manjši, kakor pa nemški. Dnevni stroški za angle¬ ško armado in mornarico so zna¬ šali v avgustu — novembru 1914. le 18 miljonov mark, v decembru — aprilu že 38 miljonov mark m sedaj gotovo 40 miljonov mark. Angleška armada je sicer mnogo manjša od nemške, toda relativni stroški so veliko večji, saj znaša dnevna mezda angleškega vojaka povprečno 8 šilingov, mezda nem¬ škega pa desetkrat manj. K te¬ mu pridejo dragi transporti čet iz kolonij in ogromni stroški za vojni majerijal, ki ga Anglija le deloma doma izdeluje. Anglija je izdala v prvih 9 mesecih naj¬ manj 7 miljard. Relativno nekoliko na boljšem je Francija, ki ima 5 in pol doi 6 miljonov vojakov pod orožjem. Dnevni vojni stroški znašajo na Francoskem povprečno 34 miljo¬ nov mark, torej dosedaj približ¬ no 9.8 miljard. Vojne stroške Rusije računa profesor Eulenburg na 1*4 mil- jarde mesečno. O vojnih stroških Avstrije ne razpravlja, glede Turčije nima natančnejših podat¬ kov pri rokah. Profesor Eulenburg opozarja končno na dejstvo, da izdajajo tudi nevtralne države ogromne svote za svoje armade. Tako iz¬ da n. pr. mala Švica sama meseč¬ no nad 1 miljon frankov za svoje mobilizirane čete. Skoro dvakrat toliko bodo mo¬ rale vojskujoče se države plačati za prvo leto vojne, kakor pa zna¬ šaj® sicer normalni letni izdatki vseh držav civiliziranega sveta. V luči Eulenburgovih razmotri- vanj ni le interesantno vprašanje, kako dolgo bodo mogle vojskujo¬ če se države financijelna breme¬ na vzdržati, temveč tudi vpraša¬ nje, ali in v koliki meri se bo moglo pri zaključku miru raz¬ pravljati o vojnih odškodninah. VOJNA POD VODO. Pot izumiteljev ni lahka. O tem bi marsikaj lahko peli ljudje, ki so izumili znamenite reči za kulturo in človeški napredek. Čim večja, je bila iznajdba in čim več je prinašala novega, tem bolj se ji je staro upiralo. Kajti kon¬ servativni duh je v človeštvu ze¬ lo močan. Bridke izkušnje so i- meli izumitelji tiska, železnice, zrakoplova i. t. d. Sedanja vojna s svojimi novi' mi metodami spominja na to, da so imele tudi vojaške iznajdbe veasi svoj križev pot. Zanimivo in res presenetljivo je, kako so se strokovnjaki izpo- četka upirali vsakemu načinu “submarine warfar”, kakor so govorili tedaj, torej podmorske¬ mu vojevanju, ki je dandanes do bilo največjo važnost. Ko so leta 1852. hoteli vladi Združenih dr¬ žav pokazati neki podvodni čoln je odgovoril državni tajnik za mornarico AVilliam Graham, “da plavajo ladje ameriške mornari¬ ce nad in ne pod vodo.” Ta od¬ govor je bil tipičen za vse, ki so jim bile stavljene take ponudbe. Predvsem na Angleškem, kjer pa so menda že nekako slutili učin¬ kovanje podvodnega vojevanja, kajti ko je leta 1777 Amerikanec Bushnell napravil nekoliko ne¬ spretnih poizkusov, da bi angleš¬ ko blokadno brodovje podvodno poškodoval, so na Angleškem te¬ meljito jadikovali in so ga obto¬ ževali “brezbožnosti. ” In ko je 18 let kasneje Fulton dobil pri¬ znanje Pitta za po njem izumljeni torpedo, je izjavil Carl St. Vin- centski, slavni zmagovalec nad brodovjem, da je Pitt največji — norec svoje dobe ter jc s tem go¬ voril iz srca vsem pomorščakom. Očital je Pittu, da pospešuje voj¬ no sredstvo, ki ga gospodarji nad morjem ne rabijo, ki pa bi jim moglo, ako bi se uveljavilo, vzeti gospodstvo iz rok. Pri francoskem admiralu ni Fulton nič bolje naletel. Dobil je nasvet:'“Le pojdite, vaš izum utegne služiti Algerijcem in kor- zarom i t. d.” Komodore Rogers, izkušen ameriški pomorščak, ni vedel, kako bi dovolj zasmehoval torpede. Podobna izkustva jc polkovnik Colt doživel s strokovnjaki. Colt, ki je izumil tudi revolver, — je kakor. Siemens —- izdelal metodo za razstreljevanje z minami, ki se vžigajo električno. — f^uinci A- dams, šesti predsednik Združenih držav, je označil to za “straho¬ petno in ničvredno vojevanje ” Ali kmalu so morali take sodbe omejiti. V secesijski vojni so južne ameriške države izdatno rabile torpede in mine, radi če¬ sar je izjavil sloviti Farragut le¬ ta 1864: “Smatral sem jih (mine in torpede) nevredne vitežkega naroda, toda one dajejo sovražni¬ ku odločilno moč nad, nami.” Konfederacijci so že leta 1862. po kongresnem sklepu proglasili tor¬ pedo kot legitimno vojno sredstvo in so si mnogo prizadevali za iz¬ boljšanje in nvedenje tega orož¬ ja. Zato so jim sledile tudi se¬ verne države in so po dovršeni vojni Združene države takoj u- stanovile zbor torpedovk. Fran¬ cija, Anglija, Hollandska so sto¬ rile istotako in tako je šlo dalje do podvodnih čolnov, ki so konč¬ no dobili v sedanji vojni največ’ jo važnost. TUDI NA FRANCOSKEM SLEPARIJO. ečni račun Avstrijsko-Slovenskega Bolniško Podpornega Društva v Frontenac, Kans. OD 31. MARCA 1915 DO 30. JUNIJA 1915. Kraj društva DOHODKI Frontenac Kans. Chicopee, Kans. Nervburg, Kans. Mineral, Kans. Weir, Kans. Tale, Kans. Curanville, Kans. Fleming, Kans. Badley, Kans. Jenny Lind, Ark. Breezy Hill. Kans. Cherokee, Kans. Adamson. Okla. Maynard, Ohio . Franklin, Kans. Carney, Iowa . Winter Quarters, Utah. Black Diamond, Wash.. Ely, Minn. Witt, 111. Huntington, Ark. Pleasant Valey, Pa. ... 1.50 9.00 10.50 a: 02 rt ’3 . > T3 o S T2 rt « rt ca M 78.93 19.41 13.21 60.16 27.10 31.17 5.03 19.08 54.49 47.62 68.25 8.75 29.60 12.75 53.50 21.81 12.53 37.59 46.30 10.63 8.73 6.00 5 ^ 'f-> C$ g* >—> rn rt > S) C3 <3> 3 c S rt c n N Z ;p rt Sl .25 59.43 13.29 7.89 41.22 9.54 14.65 3.13 9.12 25.82 21.88 37.79 6.64 6.66 5.30 31.67 10.83 2.05 7.00 4.17 .60 3.42 .72 .50 2.54 .48 .94 .18 .54 1.46 1.40 2.42 .46 .42 .40 1.86 .66 .14 .48 N ^rt r* .30 .06 1.71 .36 .25 1.27 .24 .47 .09 .27 .73 .70 1.21 .23 .21 .20 .93 .33 .07 .24 a ^ Ph O rt rrt ^ o m ^3 IZDATKI g m. o >c n Ph O o O rt P< M g. • AS = ti N « rt 'O N I .15 .03 62.58 $522.75 $ 0.25 $318.68)$ 19.38]$ 9.69|$3,430.99 433.14 92.43 72.45 312.19 115.56 139.23 24.53 98.01 264.20 242.45 371.87 48.28 149.64 66.45 273.36 106.08 64.49 182.16 257.30 52.05 37.27 27.85 52.00 110.75 337.00] 1.00 99.00! 198.00] 127.00] 90.00| 17.00 57.00 157.00 183.00 236.00 93.50 86.00 8.00 251.00 75.00 146.00 92.00 205.00 rt M p* Ctf •> r C P CŽ tn a> . e$ rt P* r* a rz o rt O, sj o o ■—t -rt -o .48] .07 .26 55.00 .35] .07 .30 .80 2.90 .33 .38 .24 .42 3.07 .12 .28 $162.75|$2,513.50]$10.07 337 1 99 198 179 90. 17 168 157 185 236 93 86 8 251 75 146 92 208 55 00 ]$ .48 i 07! 26] 001 351 .07 .05 80 90 .00 50 33 .38 .00 .24 .00 . . .42 .071 . 12 ] . 00 ] .28! 83.921 $ 5.78 90.95! . 4.22| 113.93j 8.39| 41.72| 8.43 65.04 106.40 59.30 135.87 10.46 63-.31 58.07 56.84 53.48 91.24 64.76 51.93 23.86 27.57 30.84 .! 19.831 . I .97 24.33 2.75 55.68 34.48 22.64 81.51 2.00 15.53 41.59 $2,686.32]$!,220.19|$337.93 67 17 17] 59 22 27 5 20 55 50 78 8 33 15 52 21 14 27 60 .10 8 6 44 12 9 42 8 16 3 9 27 23 40 7 7 6 31 11 2 6 "Š 1 Nezvestoba in lakomnost se ne pokažeta nikjer tako grdo, kakor če slepari kdo zdrave vojake, ki tvegajo življenje za obstoj in mir vseh v državi, in če slepari ra¬ njene in bolne vojake, ki £0 pre¬ lili svojo kri, ki so žrtvovali svoje zdravje. Ravno v tej vojni vseh proti vsem se je izkazala povsod požrtvovalnost za ranjence, pov¬ sod so se dobili posamezni, ki so si prilastili kaj od ranjencem na¬ menjenih podpor, in tudi niso iz¬ ostale take sleparije na Franco¬ skem. Državno pravdništvo je naperilo tam preiskavo zoper vojne dobrodelne zavode. Izkaza¬ lo se je, da je od teh zavodov sa¬ mo 71, ki odgovarjajo res svojim namenom, drugih 76 je na sumu nepoštenosti; 16 voditeljev zavo¬ dov je zaprtih in obtoženih. Pre¬ iskava je dognala lepe reči. Čisti dobiček nekaterih udeležencev pri teh zavodih je znašal na dan 500 do 2000 frankov. Veliko teh možakov je najelo stanovanje za 18,000 frankov, ko je stanoval prej v skromnem pritličju. Dve ženski, ki sta živeli prej v skraj¬ ni bedi, imata zdaj vsaka svojo hišo v mestu, vilo na kmetih in lep avtomobil. Dnevni dohodek teh žensk je znašal okoli 1000 frankov, število, ki je mogoče sa¬ mo v velikanskem Parizu, kjer ima vsak odprto roko. Dejali so: Na oklice zavodov na javno do¬ brosrčnost so prihajali obilni da¬ rovi. Te so prodajali in so dajali le majhen del skupieha v bolniš¬ nice. To je neslo. Še celo osebe, ki so nabirale darove, so zasluži¬ le 30 odstotkov provizije in so dobile na dan 10 do 150 frankov. V Parizu je bilo nastavljenih 6000 nabiralnih pušic od zavodov, ki niso bili pod nikakim nadzor¬ stvom. Glavni tajnik največjega teh društev je bil že enajstkrat kaznovan zaradi sleparskega ban- kerota in drugih čednih reči. Ženske protektorice teh društev so se razkrile kot ničvrednice. Iz takih ljudi je bila sestavljena tu¬ di pisarna za poizvedovanje o po¬ grešanih vojakih in civilistih. E- den izmed njih je “zaslužil” po 2000 frankov dnevno. 6711 309 ■ DOHODKI CENTRALNE UPRAVE: Gotovine dne 31. marca 1915. Krajevna društva poslala v gl. blagajno. Društveni znak . t 490.90 1,220.19 1.05 Skupni dohodki IZDATKI CENTRALNE UPRAVE. Izplačane smrtnine in pogr. stroški. Primanjkljaj bolniškili podpor. Seja gl. odbora. Uradne tiskovine . Expres in poštnina. Dnevnice in vozni stroški. Društveno glasilo Proletarec.-. Plače uradnikom . 1,712.14 162.75 337.93 15.30 9.00 4.60 16.90 40.00 123.81 RAZDELJENO SKUPNO PREMOŽENJE. Gotovine dne 30. junija 1915...$1,001.85 Posojilo na prvo vknjižbo zemljišč. 300.00 Posojilo na note. 1,272.10 Društveni znaki . 9.90 Skupno premoženje dne 30. junija 1915..$2,583.85 Skupni izdatki . .....$ 710.29 MARTIN OBERZAN, gl. predsednik. PONGRAC JURSCHE JOHN ČERNE, gl. tajnik. Glavni nadzorni odbor: MARTIN KATZMANN FRANK STARCHICH, gl. blagajnik. ANTON KOTZMAN Generalni ravnatelj tovarne za izdelovanje nožev za sir pravi: ‘Spoznal sem, da ne moremo svoje mašinerije na noben način tako predelati, da bi bila sposob¬ na za izdelovanje municije, ka¬ kor predpisuje kontrakt, ki nam je bil predložen.” — “V tem slu¬ čaju,” vzdihne predsednik druž¬ be, “izdam izjavo, da odklanja¬ mo z ogorčenjem ponudbo, da bi si barvali roke s krvjo evropskih kmetov.” — “Evening Mail”. * Zakaj se je Eastland prevrnila? Vse preiskave so nepotrebne, kaj¬ ti Christian Juvenile Protective Association of Chicago je to že davno ugenila. Na izletniških ladjah je nemoralno in brezbožno, pravi pobožna družba, ki je v dnu srca nesrečna, če se na ladji za¬ pleše. Če pa so po tej bogaboječi sodbi izletniki taki nemoralni brezbožci, tedaj je najenostavnej¬ ši sklep ta, da je bila katastro¬ fa Eastlanda kazen božja. Amen. * Delnice Betlehem Steel, ki so bile pred par meseci vredne 30 do 50 dolarjev, so se v pondeljek prodajale na borzi v New Yorku po 250 dolarjev. V Betlehem se izdeluje orožje zoper Nemčijo. Chas. Sehivab je pristen Nemec. Ampak kdo bo ostal nacionalen, če je profit v nasprotnem slučaju tako lep? # Če pride nemški kajzer v ne¬ besa, morajo angelski zbori s spremljevanjem harf zapeti ‘Heil dir im Siegerkranz ”, sicer obrne nebeškemu paradižu hrbet, pa se ne vrne nikoli več tja. # Biznis vojaških liferantov je na vsak način nekaj vreden; e- ni “zaslužijo” milj one, drugi bo¬ do pa “preskrbljeni” na državne stroške. i * Car hoče dati Poljakom avto¬ nomijo — zdaj, ko je Rusija iz¬ gubila Poljsko, Pff flpff U" ?' 1*’fA- proletarec l j. ‘‘ •p’'«->•!«? ■'bv-v-.'. !•. A: ''Vič J?; PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDS TV A. IZHAJA VSA KI TOREK. - Lastnik in izdajatelj: - Jugoslovanska delavika tiskovna diužba v Chicago, Illinois. Naročnina: Za Ameriko $2.00 za celo leto, $1.00 za pol leta. Za Evropo $2.60 za celo leto, $1.26 za pol leta. Oglasi po dogovoru. Pri spremembi bivališča je poleg novega naznaniti tudi stari naslov. Glasilo slovenske organizacije Jugosl. — socialistične zveze v Ameriki. — Vse pritožbe glede nerednega pošiljanja lista in drugih nerednosti, je pošiljati predsedniku družbe Fr. Podlipcu, 5039 W. 25. Pl. Cicero, 111. PROLETARIAN Owned and published every Tuesday by South Slavic Worl.men’s Pubishing Gompany Chicago, Illinois. Subscription rates: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.60 a year $1.25 for half ;year. Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS); “PROLETAREC” • 4008 W. 31. STREET. CHICAGO, ILLINOIS PROHIBICIJA IN PAMET. če bi bila prohibicija tako S. menitna reč, kakor jo slave njeni zagovorniki, bi se to moralo pred¬ vsem poznati na njih samih. A- ko bi se pokazalo, da je njih in¬ teligenca očitno večja od - inteli gence drugih ljudi, bi bilo to najmočnejše priporočilo za pro¬ hibicijo. Tega pa ni opaziti. Narobe. Vedno več prismuknjenosti se kaže v vrstah prohibicionistov. Meseca julija je imela Antl Sa loon League v Atlanta City, N J., konvencijo. Mnogo ljudi je tam govorilo, med njimi tudi biv¬ ši kongresnik za Alabama, Rich¬ mond Pierson Hobson, ki je raz¬ vijal “temeljit” načrt za nacio nalno prohibicijo. Dejal je, da bi bil prvi korak v tej smeri do¬ datek k ustavi Zedinjenih držav ki določa, da sme biti za pred sednika izvoljen le mož, ki ne li¬ živa nobenih opojnih pijač. To “mora narod zahtevati za svojo varnost in zaščito.” Na vseh ek- sekutivnih mestih morajo biti možje, ki ne pijejo in ki store vse mogoče, da se omeji uživanje opojnih pijač. Mož, ki popije — bodisi tudi le ob slovesnih prilikah — kozarec vina, torej ne more biti dober predsednik, če je prohibicionistič- na zahteva kaj prida. Kajti sa¬ mo za to, da ne bo pil, ne potre¬ bujejo Zedinjene države predsed¬ nika, ampak menda za to, da iz¬ vršuje svojo službo po najboljših sposobnostih, kar jih je najti v deželi. Spoznajo se pa te spo¬ sobnosti, kakor vemo zdaj po Hobsonovem pouku, po tem, če mož pije ali če ne pije. Za pred¬ sednika je le tedaj sposoben, če ne pokusi nikdar kapljice. To je najvažnejša izmed vseh lastnosti in mora po prohibicionistični lo¬ giki garantirati vse ostale dobre zmožnosti. Nasprotno pa ne mo¬ re biti mož pameten, energičen, pravičen, pošten, temeljit, sploh ne more imeti dobrih lastnosti, če ne prisega izključno na vodo in grape juice. Ampak na ta način niso imele Zedinjene države sploh še nobe¬ nega dobrega predsednika. In prva zahteva prohibicionistov bi morala biti ta, da se porušijo vsi spomeniki, kar jih je širom A- merike postavljenih Washingto- nu, Lincolnu in vsem ostalim. Prohibicionisti pridigajo sploh, da prihaja vse zlo tega sveta od pijače. Tako pa to vendar ni, četudi ni dvoma, da je povzročil alkohol prav mnogo gorja. Ali v neštetih slučajih ni alkoholizem prvotni vzrok hudega, temveč posledica slabili razmer, ki imajo svoj temelj v sedanjih družabnih uredbah. trezni, je še hujše. Prav to je gogostoma vzrok, da sega človek zopet in zopet po kozarcu, dokler ni ves njegov organizem zastrup¬ ljen. Nešteti zločini so bili stor¬ jeni v pijanosti. Nešteti ljudje so ponesrečili v alkoholni omoti¬ ci. Od alkoholiziranih staršev so se splodili degenerirani, bolni, be¬ dasti otroci, za katere bi bilo bo¬ lje, da niso nikdar ugledali luči tega -sveta^ Vse to je resnično. Tudi je res, da ne pijančujejo le ljudje v bedi; tudi v blagosta¬ nju, celo v velikem bogastvu je več kot dovolj alkoholizma. V visokih krogih ostane pijančeva¬ nje le bolj skrito. -Sicer pa ni pi¬ janost od šampanjca nič elegant- nejša. od navadne vinske. Nesreča ni le tedaj, če povzro¬ či alkoholizem delirium tremens. Na tisoče ljudi je zastrupljenih od alkohola, ki sami ne vedo te¬ ga. In ravno socializem ima od tega veliko škodo. Socializem potrebuje trezne ljudi. Kdor ho¬ če biti socialist, mora razumeti socializem, in zato se mora vse svoje življenje učiti. Citati mo¬ ra časopise in knjige, opazovati mora življenje, poslušati mora predavanja, udeleževati se mora debat in diskusij. 'Vsega tega pa ne more izdatno, če niso njegovi možgani popolnoma zdravi. -Zastrupitev pa lahko nastane tudi če misli človek, da pije “zmerno.” Kajti malo je tistih, ki poznajo res svojo “pravo me ro” in ki se imajo tako v oblasti da nehajo, preden imajo “do volj,” če so enkrat začeli. Strup se polagoma nabira v telesu, in enkrat ga je lahko, dosti, tudi če ni bil človek nikdar očitno pijan Kljub temu in kljub mnogim ntom, ki govore proti alkoholizmu, se ne moremo ogrevati za prohibicijo. Kajti staro je pravilo, da diši prepove¬ dan sad. Prohibicija je prepo ved, in zato ne more imeti dobrih posledic. Prohibicija vzgaja hi¬ navščino. Boj proti alkoholizmu je potre¬ ben, ampak voditi se mora z vzgo¬ jo in omiko. V to ne spada sa¬ mo slikanje grozot, ki jih povzro¬ ča pijančevanje, ampak tudi u- trjevanje značajev. Za to je pa res sedanja družba malo sposob Kapitalizem nima interesa Spencer Beesley mrtev. na. na tem, da bili med “nižjim ljud stvom” sami krepki značaji: kaj¬ ti to bi bili njegovi nasprotniki. In zato je res, da se danes si¬ cer lahko nekaj stori zoper alko¬ holizem, uspešno pa se pobije ta demon šele tedaj, kadar zmaga socializem. NOV JEKLARSKI TRUST. Mi ne gremo tako daleč, ka¬ kor so šli nekateri enostranski o- pazovalci; ne trdimo, da je al¬ koholizem in pijančevanje iz- kjučno posledica kapitalizma. Pač pa je resnica, da ima kapita¬ lizem veliko alkoholnih grehov na duši. Kajti on ustvarja be¬ do, ki je že iz marsikaterega trez¬ nega človeka napravila pijanca. Alkohol je velik goljuf. Kadar je človek pijan, pozabi na svoje gorje, če vpliva namreč spiritue tako na njegovo naturo. Ali gor¬ je ni minilo. Kadar se človek iz- Kakor poročajo iz Clevelanda je ustanovitev novega jeklarske ga trusta s Chas. M. Schw-abom na čelu baje sklenjena stvar. Pra vijo, da polaga Henry Clay Friek niti, da poda deželi drugo veliko jeklarsko kombinacijo. Kakšnega pol tucata železarskih in jeklar skih magnatov iz Clevelanda, Youngstowna in Pittsburgha bo igralo glavne vloge v novem pod¬ jetju. Ta trust ne bo tako velik kakor United States Steel Corp-o ration, vendar pa ga bo v obratu približno dosegel. Baje mu pri¬ padajo tudi Rockefellerjeve kom- pani.je. Največja zapreka za zdru¬ žitev prej neodvisnih jeklarskih družb je padla pred par tedni, ko je zvezno sodišče v New Jersey odklonilo tožbo vlade proti stare¬ mu jeklarskemu trustu. Novi kartel obsega tekmovalno produkcijsko kapaciteto desetih miljonov ton proti dvanajstim miljonom starega trusta ter ima skupnega delniškega kapitala 540 miljonov dolarjev. Če se prišteje¬ jo rudniki in parniške črte, se zvi¬ ša akcijski kapital na 750 miljo- nov, in tako bo drugi miljardni trust kmalu dosežen. POŽIGI NA ANGLEŠKEM. Kakor znan 1 ®, se širijo po Lon¬ donu in po drugih angleških me¬ stih skrivnostni požari, ter se dol- že Nemci, da so povzročitelji teh požarov. Sedaj se je pridružil celi vrsti takih požarov nov slučaj. V Regent Streetu v Londonu je iz¬ bruhnil velik požar v neki tovar¬ ni za gumi. Sele delovanju nad 100 požarnih hramb se je posreči¬ lo ogenj toliko omejiti, da se po¬ žar ni razširil. Vendar je uniče¬ nih kakih 50,000 kg surovega gu¬ mija. — Škoda je velikanska. O vzroku tega požara se ne ve nič gotovega. Iz Anglije prihaja vest, da je u- mrl profesor Edvvard Spencer Bc- sley, ki zasluži, da mu posveti tu¬ di delavstvo nekoliko spomina. Besley je bil rojen leta 1831. Bil je profesor zgodovine in na¬ rodnega gospodarstva tor znan u- čenjak. Pripadal je ne mnogošte¬ vilni, toda vplivni skupini poziti¬ vistov, pristašev francoskega uče¬ njaka Comte, ki so imeli na An¬ gleškem pol stoletja znaten vpliv na javno mnenje. Priznati je tudi treba, da so se vedno postavljali na stran napredka in pravice, tu¬ di tedaj, če so s tem nasprotovali vsemu javnemu mnenju in vsem. nazorom vladajočih razredov, člo¬ vek, ki je globokeje pogledal v so¬ cialni ustroj sodobne družbe in v struje razvoja, se ne bo mogel strinjati z njihovimi nazori; nji¬ hovo delo in postopanje pa more občudovati. V tej mali skupini učenjakov je bil profesor Beesley eden naj- delavnejših, in kar je storil za de¬ lavski razred in za njegove boje, mu zagotavlja spomin proletaria¬ ta. Od začetka svojega javnega de¬ lovanja se je profesor Beesley ži¬ vahno zanimal za strokovno giba¬ nje .angleškega delavstva. Bil je tudi predsednik tistega zgodovin¬ skega zborovanja v St. Markuš Hall v Londonu meseca septem¬ bra 1864, na katerem se je ustano¬ vila Internacionalna delavska a- sociacija. Dve leti prej je bil Beesley eden tistih, ki so v druž¬ bi s Karlom Marksom, Friedri¬ chom Engelsom in Ernestom Jo- nesem nastopili proti angleški buržvaziji in vladi ter preprečili vojno z Zedinjenimi državami, katero je želel kapitalizem. Ko so se v Sheffieldu sredi 60 let minolega stoletja v delavskih krogih zgodila nekatera nasilstva, ki so se stopnjevala do umora, in ki so bile skrajni protest zoper neznosno izkoriščanje, se je Bee- sley -hrabro postavil proti javne¬ mu mnenju in izjavil: Strokovni umor ni nič boljši in nič slabši kakor vsak drugi umor. Malo je manjkalo, da bi bil Beesley zaradi te iskrenosti izgu¬ bil svojo profesuro. Toda za to se ni mnogo brigal; pokonci in neustrašeno je korakal po tisti po¬ ti, ki jo je bil spoznal, da je par- va. Med njegovimi spisi so zanimi¬ va “Pisma delavskemu razredu.” V njih je že začetkom šestdesetih let izkušal pripraviti delavstvo za neodvisno politično akcijo. Londonski odsek Internaciona¬ le je izdajal svoje glasilo “Bee- hive.” Beesley je sodeloval, in njegovemu Sotrudništvu je zahva¬ liti, da je spadal ta organ med najboljše delavske liste. Ko je izšel Marksov “Kapital”, je hotelo kapitalistično časopisje zamolčati to delo in ga na ta na¬ čin ubiti. To' je preprečil Bees- ley, ki je objavil v svoji “Fort- nightly Review” najboljše kriti¬ ke Marksovega dela. Ko je leta 1871 vstalo pariško delavstvo in razglasilo pariško komuno, je bila med vsem meš¬ čanstvom Beesleyeva skupina e- dina, ki je zagovarjala in branila pariške delavce in njih vstajo. Ko je komuna padla in so prihajali begunci v London, jim je hotela razjarjena buržoazija odreči za¬ vetišče. V Beesleyevi ‘Fortnight- ly Revievv’ j e objavil Frederic Harrison krasen članek za njih o- brambo; Beesley sam in drugi pristaši njegove skupine so pa ne¬ umorno delali, da so poskrbeli be¬ guncem pristrešje, jim posredova¬ li delo in jim tako pribavili nov dom. Vsa besna jeza njihovega razreda ni mogla odvrniti poziti¬ vistov od tega dela. In prav an¬ gleška buržoazija je besnela še bolj kakor buržvazija drugih de¬ žel, ker je smatrala komunarde za naj-hujše svoje sovražnike in za grobarje svoje družbe. Kakor tukaj, sc je postavljal Beesley sploh ob vsaki priliki tja, kjer je mislil, da je pravica, in se je postavljal proti vsemu, kar je smatral za krivico. Zagovarjal je avtonomijo Irske. Ob času bur¬ ske vojne je ostro nastopal proti svoji vladi. In kadarkoli so ime¬ li angleški socialisti kakšno več¬ jo akcijo, je Beesley rad prevze¬ mal predsedništvo na njihovih shodih ter vlagal svoj glas in svoj vpliv za interese dela in socializ¬ ma. Profesor Beesley je umrl. Z njim je izginil redek mež, ki se ni ločil od razreda, v katerem je bil rojen in vzgojen, ki pa je kljub temu vedno z vsem srcem in s svo¬ jim delom pomagal vstajajočemu proletarijatu. Beesley je bil zna menit učenjak in je užival slavo polju svoje znanosti. Toli električarjevi izjavi 18,% 10 amper močna, ni p 0 zdravnikov zadostovala; bil izredno močan človg. je “težko ga je bilo ubiti stili so še eno strujo. Poten bila elektrika odstranjena konstatiral zdravnik dr. t smrt. Telo so razudili in so 3 .' slali vdovi — kot zadnji Beckerjeva žena je baje la: ‘ ‘ Tako dolgo ne bom n. la, dokler ne razkrijem metojf so se rabile, da se je dose^ sodba mojega moža. Kriv jjj kriv, za sredstva, ki so se proti njemu, ni opravičil". „ Rosenthal, čigar smrt se , ščevala v Singsing, je igralnice. Dne 16. julija V & pl r ‘ ■t. f ■izna bil pred hotelom Metropole v 5 : ''. 0 priti Torku ustreljen. Kratko pr- ; v" es prisl je žugal, da razkrije svoje z Beckejj fg čas h posebej. Štiri apaše, ki soli;, f leženi umora, so prijeli. D;.; . p julija je bil Becker obtožen, povzročil umor, hoteč prep t raV 12 ti. na ko slave je užival, da bi mu bilo to lahko popolnoma zadostovalo, ee ga ne bi bilo srce gonilo, da je vedno nastopal za pravico. In ta nagon je naredil, da je storil Bee- sley za proletariat toliko, da mu to nikdar ne bo pozabljeno. Zaslužil si je časten spomin. Militarizem po vojni. Ali bodo države po vojni še ob- oroževale, ali bodo ponehale z ob¬ oroževanjem? Ali bo to oborože¬ vanje večje, ali se bo zmanjšalo" To je zelo težavno vprašanje, o katerem se je že veliko razmotri- valo, pa se še ni rešilo do konca. ('e bi bilo po našem, potem bi se brezdvomno uvedlo splošno raz- oroženje. Izgube in strahote voj¬ ne so tako ogromne in tako straš¬ ne, da gotovo nihče noče, da bi se še kdaj ponovile. Zal .ad člo¬ veštvo ni še toliko napredovalo, da bi se upoštevala vsaka želja, pa naj bo še tako splošna. Saj je vendar vojna že sama posebi naj¬ hujši dokaz za to. Z lahkoto se trdi, da deveindevetdeset stotin prebivalstva onih držav, ki so se¬ daj zapletene v vojno, ni hotelo vojne. Kljub temu so se pa ljudje uklonili in so šli v klavnico. In to bo trajalo toliko časa, dokler ne bo; konca kapitalizma. Države ne bodo začele razoro- ževati, če se bo vojna končala brez vsakega uspeha. Pa vzemi¬ mo, da bi bila ta ali ona država premagana. Zmagovalec gotovo ne bo odložil orožja, pač pa bo zapovedal premaganemu, da naj ga odloži. Ta se bo mogoče poko¬ ril povelju, mogoče pa tudi ne. Če ne bo oboroževal javno, bo ob- oroževal naskrivaj in se priprav¬ ljal na trenutek, boi se bo mogel maščevati nad sovražnikom. To se je najbolje pokazalo pri Pru¬ siji, katero je znal Napoleon tako uspešno zatirati. Že tedaj ni bilo mogoče naroda čisto zatreti, dan¬ današnji bo še težje. Kaj bo* pa z nevtralnimi drža¬ vami? Nevtralne države ne bodo na noben način razoroževale, am¬ pak še bolj bodo ojačile svojo moč na morju in na suhem. V tem oziru bodo prišle v prvi vrsti v poštev Združene države. Že sedaj se vidi, da dobiva militarizem od dne doi .dne več zagovornikov. Ti zagovorniki pravijo, da žele miru in obenem trdijo, da ne bodo Združene države živele mirno, če ne bodo dovolj močne na suhem in na morju. “Arni v and Navy Journal” ima prav, če piše: “Vse kaže, da bodo vojaški sistemi 'ostali tudi po vojni. V sedanji vojni se bo¬ mo marsičesa naučili, kar nam 'bo omogočilo te sisteme izboljšati. Glavni nauk, ki ga ho dala ta vojna Združenim državarp, ho ta, da se bodo; oborožile za vse mo¬ goče slučaje.” Z vojaškega in kapitalističnega stališča je to popolnoma logično. Nobena mirovna družba ne b-o mogla tega preprečiti. Edino de¬ lavski razred bi lahko preprečil, pa je na to še vse premalo pri¬ pravljen. Pojavilo, se bo še drugo vpra¬ šanje., na katero stavljajo prija¬ telji miru vse svoje upanje. Ali bodo mogle evropske države, sil¬ no oslabljene po sedanji vojni, še nadalje prenašati strašno breme militarizma? Plačati bodo mora¬ le visoke obresti, skrbeti bodo morale za pohabljene in bolne. Kje se bo torej vzel denar za na daljno oboroževanje? Neki Fran¬ coz je bil še celo toliko optimisti¬ čen, da je rekel, da bodo^pioi voj¬ ni finančni ministri raznih držav najbolj vroči zagovorniki razoro- ževanja, To mnenje je upraviče¬ no. Pa tudi finančne krize ne bo do izpolnile upanja prijateljev miru. Kapitalizem se bo moral vzdržati. Kapitalisti ne bodo dali ničesar za kulturne svrhe, samo da bodo imeli dovolj denarja za obrambo svojih interesov. Večno pa ne more to trajati. Slednjič bo ljudstvo vendarle iz- pergledalo.Socijalistični nauki bo¬ do padli na boljša tla in prišel bo čas, ko bo kapitalizem za vedno izginil z zemlje. sia” sledi Jiiroda.’ G ®ko Lig Dete ra: ih, ko ‘liske g; lo cilj Bodi ka, ki ni izgubil vseh čutov, 'Vntol V petek je bivši policijski lajt- nant newyorški Chas. Becker pla¬ čal svojo krivdo s svojim življe¬ njem — kakor je rečeno v svetem pismu: Oko za oko, zob za zob. Smrt “v imenu zakona” je storil na električnem stolu v državni jetnišnici v Sinsing. Beckerjevo življenje je bilo peto, ki ga je člo¬ veška pravica vzela za Rosentha- lov umor. I Becker je do zadnjega trenu¬ tka trdil, da je nedolžen in s to trditvijo je tudi umrl. Njegova zadnja, ponoči pred usmrtitvijo v mrliški celici spisana izjava sc glasi: “Nisem kriv Rosenthalove smrti ne glede na dejanje, ne glede na zaroto, ne sploh na kakršenkoli način. Žrtvovan sem za svoje pri¬ jatelje. Dajte to sporočilo svetu in mojim prijateljem. Amen.” Pred zadnjim aktom so bili storjeni razni koraki, da bi se bila preprečila usmrtitev. Guver¬ ner Whitman je dovolil odgoditev eksekucije do' 30. julija. Medtem so Beckerjevi zagovorniki vložili prošnjo na vrhovno sodišče za do¬ volitev novega procesa. Vrhovni sodnik Ford je po obširnem štu¬ diju vse zadeve izjavil, da ni kompetenten za kakršenkoli u- krep. Beckerjeve izjave, ki so mu bile predložene, se niso mogle smatrati za nove dokaze. Ford je dejal, da so se Beckerjevi zago¬ vorniki obrnili na napačno adre- so; za sodnika so merodajni za¬ koniti predpisi, in v njih ni niče¬ sar, kar bi dalo njemu — Fordu — pravico, da napravi kakršen¬ koli korak v zadevi, ki je bila končana pri drugih sodiščih. Vsa moč — je dejal — je pri ekseku- tivi, torej pri guvernerju Whit- manu. Becker ni hotel prositi milosti. Takrat, ko se jo pričel Beckerjev proces, je bil Whitman državni pravnik; on je tožil Beckerja, on je zastopal obtožbo, -on je zahteval smrtno kazen. In Becker ga je do svojega zadnjega trenotka smatral za svojega sovražnika. Toda Beckerjeva žena je šla k guvernerju. Dejala je, da je trdno prepričana, o nedolžnosti svojega moža. “Charles ni svet¬ nik, toda morilec ni,” je rekla Whitmanu proseča ga, naj 'izpre- meni smrtno kazen v ječo, da bo mogla sčasoma dokazati nedol¬ žnost svojega moža. Njen apel je bil brezuspješen; guverner je dejal, da mora izpol¬ niti svojo dolžnost. S tem je bilo uničeno zadnje upanje v Becker¬ jevo rešitev. Dan pred svojo smrtjo je Be¬ cker pisal Whitmanu pismo, v katerem ga je dolžil, da ga še za¬ dnjo uro obrekuje, ter je dejal, da pride njegova nedolžnost na dan, toda ne'Sedaj, ko sede Whit- manovi prijatelji in somišljeniki v uradih. Beckerja so usmrtili eno uro pred solnčnim izhodom. V eamna- ti, v kateri se vrše ti žalostni akti, je bilo okrog 20 oseb navzočih. O- čividci pravijo, da ni šlo vse glad¬ ko pri eksekuciji. Ne poznamo vseh detaljev zakonitega umora in jih tudi ne maramo študirati ; ali splošno je znano, da so se vrši¬ le pri električnih, kakor pri vseh drugih eksekucijah že zelo grde reči. Prva struja, ki je bila po kazen, kakor smrt sama. se more zamisliti v zadnj- zadnjo uro, v občutke ob pripravah za smrt? To pa ne velja le za Bectt slučaj, temveč za smrti sploh, le da kaže Beckerji vse to širši javnosti, kakor* titev kakšnega “navadnegi rilca’. V nobenem slučaju ni• na kazen manj odurna, in P se ne more govoriti o resnični! turi, kjer se prakticira “zakA umor. Beckerjev slučaj ne prina* vih argumentov zoper smrtn* zen, pač pa potrjuje vse sta' davno znane, in če bi se j*' za vsako justifikaeijo take; mala, kakor za Beckerjevo.b ral odpor proti barbarizmu ; ne kazni tako narasti. brutalnost izginila iz zakon vseh civiliziranih dežel, ;a ljudi I »a pni nas ol ■fsno so i so nas Ako diao in ti ki sc bilo mor do zak 'Čas je oo velik ei pred razkritje svojega grafta. Di oktobra je bil obsojen. Apelu, dišče je zavrglo obsodbo in ■ f zalo dne 24. februarja 1914, proces. Dne 22. maja 1914, j, Becker vnovič obsojen in dni maja je apelno sodišče pot* sodbo. Kratek čas po Beckerja na istem stolu justificiran & E rec Samuel Haynes, ki je bili * ° r jen zaradi umora v Dali U°j ( County. O njem se ni toliko|j ' steu lo, kakor o Beckerju. Bil ubog, neveden, nevzgojen m ski delavec. Ko je bil obsojaj ' A l aTnem bila njegova usoda zap«j ^ u Becker je bil policijski laja v New Yorku in njegova gj h je bila velika Komur ni naprednost pn beseda, se ne bo ogreval nea morčevo, ne za Beckerjevo ji * fikacijo. Beckerjeva istoriji par let bavila vso javnost; usmrtitve neštetih drugih ib cev se skoraj nihče ne zmeni prav zato, ker zbuja tak sli kakšen je' bil Beckerjev, večji zornost, se ga mora poslužiti tisti, ki nima za obsojenega; cijskega uradnika nič več a tij, kakor za ubogega zamer-i morilca. Beckerjeva afera mora n mu človeku brez predsodkov kazati, da smrtna kazen ni ps na. Rosenthal je bil umorja je bilo nečloveško, brutalne janje. Ali vendar — Bosc-ni ve smrtne muke so trajale m ko sekund; Beckerje imel c; in mesece smrt pred očmi. I nje iz upanja v obup je lamen, . so zapoi se oživ ac-ijo, k ranizirat : država fcacije iz ki i slove: i ne n najprvi ska Lig i — K kemu, i ie Zdru STAVKA V BOSTON Iz Boston, Mass., poročaj' Mašinisti in drugi delavf ga skupaj okrog 3000 mož..' 29. julija v obratih Beekei ling Mjachine Co. odložilo Stavka je izbruhnila, ker j f ba odklonila zahtevo, da plače za 20 odstotkov in da 1 me nekatere odpuščene d' zopet v službo. Tovarna, last bivšega guvernerja fl* v obratu nočindan, ker po¬ stroje, ki so- potrebni za ‘ kacijo vojnega materijah Zastopniki delavcev so i* bivšim guvernerjem dolgo ■>’ renče, ki pa niso imele zaa‘ nega rezultata. Družba F ; vpeljati 54urno delo na :, Y 10 odstotkov zvišanja, tod« tiste delavce, ki jih spe?--" so “dobri”. Odbor pa ni s' limanice in je zahteval k teden, 50 centov od ure, drugo plačo za čezurno 'etudi 'ližem 1 1 kakoi : ' :r janje -gove i bi n ^meva: ! 'jube: 'adi p, Sevedi učeno r «ara j r -sta nen r / *spro i\v* U°b 2 Us 'ka : c (i,i a t' ? ke 'iš li* ' 1 ^ a - (JV °Pra >i>i A Ali A’ov b( >i ]. "K} ,.sS ° 0 UK-Jlr k strujo ;i/'f 'V narodnjaških listih, zlasti v PROLE1 aujjuj s> SUME IRA ET STUDIO. IhUvN^lše mnogo o Slovenski Ligi, in si- V„,5 Al »or v zelo različnih tonih. Zahte- Glasu Naroda, se piše zadnje ča- . w. «1 2 udii?. Vie er kot h . I vajo se reforme, zahteva se nov program, zahteva se nova podla- "o' k k 'j ja. Priznava se, da so se pri u- aA-.S*'|stanovitvi rabile bombastične be- ^■^n/iscde, priznavajo se velike napa- 18e ii> rsil,, ° 2a ' (je bi nam šlo za osebne ali za ' a ’ ki »ključno strankarske interese, ! 0pl ' a '’i([! : jbi se zdaj lahko škodoželjno sme- " a r silijo*-.|jali. Toda šlo nam je od vsega Sln & je !■ J začetka za stvar, pa nas tudi da- 16. jnijl J jes ne veseli, da jo je nasprotnik etco, k| tako zavozil, ampak žal nam je, . Kraa da i e šlo vse po poti, po kateri je m 2 r,- :| aše jj’ ■ jltoiistatiramo, da smo svarili, ko s° pip r''j je bil čas in da smo storili svojo ?ke r obto'- !j T lolŽnOSt ‘ ■ hote" ’« ©tirali bi lahko celo vrsto iz- ta »raftalrekov iz “Gl. N.,” ki bi zapore- '!j e hUoralo priti v zagato, v katero Sv “' * 1 je res prišlo. Lahko pa vsaj 2 % je bi isoda zai pi ” " i ogreval J kn nič vei ogega za* , uso je n Hjdoma kazali, da prihajajo pola- 0 obsodi •(? oma 1 -i ud d c do spoznanja, ki 'bruar' A®° ga Pridigali od začetka. Za- . 1 lSl)|to so nas obsipali s psovkami, in- , 1 . %J{amno so nas obrekovali, in se- veda so nas tudi izobčevali iz na- >„l ro da. Ako bi bili takrat rajši mirno in trezno diskutirali vpra- 1,1 tieekerju■l| an j a , ki so bila na debati, pa bi ■ ,us tificiri( J S { bilo morda o pravem času pri- nes ’^jtUilo do zaključkov, ki bi bili u- 110ra v Mtegnili poroditi kaj stvarnega. lsen >toliy V številki 172 ima “Glas Na- ckerju. Bj| j roda ’ ’ sledeči članek: nevzgojen J “Čas je že, da izpregovorimo na javnem mestu in odkrito par besed, ki so nam na srcu in ki se tičejo velike akcije, katero je za- in njegovapočel pred nedavnim časom ‘Glas Naroda.’ Gre se namreč za “Slo¬ vensko Ligo.” Dete razmer, porojeno v tre- Beekerjei(jl n otkih, ko se je šlo za eksistenco jrjeva isljjJ slovenskega naroda, je daleko iz- vso javEffl grešilo cilj, katerega si je zasta¬ lih drugih J vilo. Bodimo odkritosrčni! lire ne zikJ Namen, ki je vodil ljudi, kate- zlmja ta;. I r j so započeli celo akcijo, je bil, 'kerjev.tfgJ j» se oživotvori politično orga¬ nizacijo, koje namen naj bi bil: obsojeiaj organizirati Slovence v Združe¬ nih državah ter potom te orga¬ nizacije izvajati gotov vpliv na kroge, ki imajo sedaj v rokah ti¬ sočo slovenskega naroda. Da ne mešamo pojmov, je tre¬ ba najprvo omeniti, da je “Slo¬ venska Liga” ameriška organiza¬ cija. — Kaj pomeni to, je jasno vsakemu, ki pozna ustavo in za¬ kone Združenih držav. , Organizacija, imenovana “Slo- P rf( l o™ | venska Liga.” ni družba ali sku- obup jeza*pi na ljudi, ki bi agitirali za kate- vseh čutov® rokoli, sedaj v Evropi obstoječo irt sama. 1:» državo. Njen namen je pridobitev 1 v zadnjo i osnovnih pravic, zagotovljenih čutke ob sl vsakemu narodu soglasno z določ- I bami nepisanega zakonika, uve- i le za Beda Ijavljenega. v duhu, a zatiranega in smrtno« skozi stoletja vsled premoči po- Bockerjetif sesti in dejanske sile. Glasi se, da ima vsak narod pravico do eksistence. Ne le mir¬ ne eksistence, temveč udejstvova¬ nja vseh narodnih sil v gotovi smeri, soglasno z značenjem in navadami dotičnega naroda. Pritrditev tega osnovnega vprašanja vsebuje obenem raz- toper s** 5 ! veljavijenje vseh dogem, katere uje vse #1 se je umetno ustvarilo v teku ti- ,'e bi sej’] sočletja. učijo tako -ckerjevo- 1 * arbariz® 5 ’ arasti. o* la iz fera mora 'z predsodk ia kazen ni e bil umerjal ško, brutal ur - Rose so trajale ter je imel: osti, kak ‘ ‘ navadnega i slučaju ni: iduma, in i iti o resnici ticira “zah »j ne pM Kar je bilo v očeh naših prade¬ dov veljavno pred petsto leti, ni veljavno za nas, ki smo kri in življenje. Kar se je ubilo lju¬ dem v glavo pred petdesetimi le¬ ti, — kar se spoštuje kot zakon in božjo uredbo, — ni za nas, ki hočemo živeti ter tudi dati izra¬ za svojemu obstanku. * Iz Londona je prišlo od “Ju¬ goslovanskega komiteja” vpraša¬ nje, zakaj smo tako “ozkosrčni,” zakaj smo napisali besede: “Nam je mar svoboda slovenskega na¬ roda in naj bo v zvezi s to ali o- no faktično organizirano drža¬ vo.” Te besede se nam je zamerilo in reklo se nam je, da smo ozko¬ srčni ! Kdor pa pozna dejanski polo¬ žaj, kdor vpošteva vse malenko¬ sti, poteze značaja in zgodovinski razvoj : ta mora reči, da so bile naše besede povsem upravičene. “Slovenska Liga” in Jugo¬ slavija. Kako se,je zmešalo poj¬ me! Da, z Jugoslavijo, a ne pri¬ vesek, ne demant na krono ka¬ teregakoli evropskega carja. Bratje so nam Hrvati, plemen¬ ske in civilizacijske vezi nas družijo s Srbi, a kljub temu smo narod zase, narod, ki je prestal tisočletno skušnjo in ki se je po- vspel do višine, o kateri se pred sto leti nikomur niti sanjalo ni * Iz nas ne govori šovinizem in tudi ne nadutost, ki se je poja¬ vila pri drugih narodih vsled do¬ godkov zadnjega časa. Iz nas go¬ vori le iskreno prepričanje, da je narod kot tak, brez ozira na so- rode, upravičen do lastnega živ¬ ljenja ! Govorilo se je o “Ilirizmu,” govorilo se je o “Jugoslaviji,” a — odkrito rečeno — vedno na stroške slovenskega naroda! Slo¬ venskega jezika, v katerem je pi¬ sal Prešeren, — brez šovenstva, — ki je instinktivno ožigosal “Gaja in njegovo druhal,” jezi¬ ka Župančiča, Aškerca in Gre¬ gorčiča, — jezika Trubarja in brizenških spomenikov, — se ne sme omalovaževati, ne sme pod¬ cenjevati. Tisoč lepot imajo drugi jeziki, zvene kot bron, a tudi slovenski je vreden vpoštevanja, morda večjega kot kateri izmed onih, ki pridejo v poštev. Izpodbijamo vnaprej očitek dialektične omejenosti. V dno srca pa se nam zameri, da se ho¬ če občevati z nami v sorodnem, a vendar tujem jeziku. Ali nismo vredni, da se nam napiše par be¬ sed v domačem jeziku in ko ve¬ mo, da ga dotični obvladujejo T Velikost in obseg sedanjega boja, v katerem se gre za narod- no-gospodarske stvari, za nad¬ vlado velikih narodov nad dru¬ gimi, za premoč na morju in pri katerem pridejo mali narodi ta¬ ko malo v poštev kot še nikdar niso prišli, je stvar treznega raz¬ uma in premisleka, da se ne ube¬ re napačnih strun, da se ne izro¬ ča utopijam, kojih uresničenje je nemogoče ali vsaj nad vse pro¬ blematično. Pisalo se je iz Londona, da iz¬ ven Jugoslavije ni rešitve za Slo¬ vence. To je več kot šovinizem. Za Slovence je rešitev' povsod, kjer se upošteva njih prava, njih jezik, njih navade in stotisoč stvari, ki so spojene z narodnim žitjem. Zgodovina narodov je zgodovi¬ na življenja in ne zgodovina do¬ gem, teoremov. Kdor se oddalji od resničnega življenja, krene napačno smer in zgrešil bo cilj, katerega si je bil zastavil... Ustanovilo se je “Slovensko Ligo.” “Slovenska Liga” pa ni “Jugoslovanska Liga” in s tem je povedano vse ...” # * * Ni paš namen, da polemiziramo s posameznimi izvajanji članka. Le na nekatere točke hočemo o- pozoriti, ker je nujno potrebno. Članek pravi: “Pisalo se je iz Londona, da je izven Jugoslavije ni rešitve Ha Slovence.” Pardon! To se je pisalo šele iz Londona?... Kaj pa pravi ven¬ dar tista resolucija, ki je bila sprejeta v hotelu La Sauue v Chi¬ cagu? Če je že pozabljena, bi priporočili, da se še enkrat pre¬ čita. Kaj pa smo mi takrat pisali, ko so nas razglasili za narodne zločince, za izdajalce, celo za av¬ strijske špione? Protestirali smo proti temu. da se igra z narodom hazard, da. se stavlja njegova u- soda na eno samo karto, in da ni ta_karta niti Jugoslavija, ampak če se lasallska resolucija le ne¬ koliko natančneje pogledu, samo povečana Karagjorgjevičeva kra¬ ljevina. Lasallska resolucija pravi, da smo izgubljeni, če ne postanemo del Velike Srbije. Ali zastopniki Slov. Lige so vendar navdušeno glasovali za to resolucijo. Nas pa so ozmerjali z vsemi psovkami svojega slovarja. Ni li lasallska resolucija trdi¬ la, izrekala kot gotov fakt, da so Slovenci, Hrvatje in Srbi en na¬ rod? Zdaj, čez mesece, prihaja “Gl. N.,” do spoznanja, da je šlo to “na stroške slovenskega naroda” in da imajo Slovenci po¬ seben jezik, ki je “vreden vpo¬ števanja, morda večjega, kot ka¬ teri izmed onih, ki pridejo v po¬ štev.” Mi smo najbrže v teh točkah bolj konciliantni. Po našem mne¬ nju imajo Jugoslovani res nalo¬ go, da postanejo en narod. Tudi v tem listu smo navedli razne raz¬ loge, ki utemeljujejo to mnenje. Nia zadnjem socialističnem se¬ stanku v Sofiji je sodrug Lapče- vie omenjal, da je n. pr. “izdaja¬ lec” Kristan že leta 1908. na kon¬ gresu v Belgradu zastopal in raz¬ lagal to mnenje. Ali — to so, naši nazori, ne da¬ jejo nam pa pravice, da bi jih v resolucijah pred vsem svetom prikazovali kot dosežen fakt. Ze¬ dinjenje Jugoslovanov je cilj; njih edinstvo pa še ni dejstvo. Pekli smo, da mora biti zedi¬ njenje delo prizadetih plemen, ne pa dekret kakšnega Potočnjaka ali Grškoviea, Danes zahteva “Gl: N.” absolutno priznanje slo¬ venske posebnosti — takrat pa smo bili mi zločinci. Kaj pa smo pravzaprav zahte¬ vali takrat? Hoteli smo, da se poišče pot, da more res narod povedati svo¬ je mnenje. Zahtevali smo, da se vsa vprašanja temeljito predis- kutirajo in da se izreko sklepi takrat, kadar bo mogoče reci, da je res kaj sklenjeno. Protestira¬ li smo, da se razglaša za naroden sklep, kar potegne Potočnjak iz svojega žepa in da se narod izra¬ blja za zgolj štafažo. In zdaj vprašamo: Ne bi li bi¬ lo danes lahko vse drugače, a- ko bi se bilo res tako ravnalo? Ampak to, kar se je godilo v ho¬ telu La Salle, je bila aranžirana komedija, aranžirana od ljudi, ki niso zastopali nobenega naro¬ da, temveč Karagjorgjevičeve in¬ terese. * V nekem drugem članku (pod¬ pis M. K.) pravi “Gl. N.”: “Omeniti moram takoj, da Li- gina politika z ozirom na našo staro domovino obstoji predvsem v znanem Wilsonovem pravilu z ozirom na Mehiko, v “Watchful Waiting. ” , “Ligina politična naloga za sedaj je čakati, kako se bo zavr- šila sedanja vojna. Liga ne bo pomagala Avstriji, Liga se pa tu¬ di ne bo bojevala proti njej .... Liga pusti, da Avstrija bije svo¬ je boje, in zavezniki naj bijejo svoje; Liga si je v svesti, da so Slovenci na celi stvari popolno¬ ma nedolžni, in da se jih ni naj- manje vprašalo za nasvet... ” Na to zopet konstatiramo, da je bila v hotelu La Salle sprejeta resolucija s sodelovanjem Lige — resolucija, ki je računala z zmago zaveznikov kot z gotovim faktom in vsako drugo eventual- nost sploh odklanjala. Trdimo torej lahko, da se piše v imenu Lige danes drugače, nego se je pisalo takrat. AVatchful NVaiting — pravijo, je edino, kar se more danes sto¬ riti. Tristo vragov! Nismo li bili takrat prokleti kot kajzer- jevi zaprodanei, ker smo rekli, da še nihče ne ve, kdo bo zrna-. ga 1 in da je treba počakati, ka¬ ko se razvijejo stvari? Niso li nam očitali ravno naš W a teh f ul Waiting kot nekakšno neznačaj- nost? In obljube zaveznikov! Kje pa so kakšne obljube, kak¬ šne obvezne obljube? Kar je za¬ pisal kakšen londonski ali pari¬ ški list, to še davno niso ‘obljube zaveznikov.’ Zato se bodočnost naroda ni smela graditi na takih “obljubah.” Odkar se bije Ita¬ lija na slovenskih tleh, odkar go¬ ni Italija Srbe iz Drača, se tudi tam nekaterim odpirajo oči, kaj so “zavezniške obljube.” Ampak dokler smo sami upozarjali na to, smo bili izdajalci! * Vedeli smo, da se bo moralo zjasniti. Zgodilo se je prej, ne¬ go smo pričakovali. Iztreznenje seveda ni splošno. Slepi šovinizem obhaja še vedno svoje orgije. “Velikani” dekla¬ mirajo še vedno svoje prazne, zlagane fraze in hočejo narkoti- zirati ljudstvo z opojnostjo votle besede. Ali nevarnost je mini¬ la; narod ne pojde več na limani¬ ce... 85235 TsSa Na želodcu bolni Gotovo, da že dolgo iščete olajšbe. Ne dajte se prevarati. Ne poskušajte. Rabite Severa’s. Balsam of Life (Severov Življenski Balzam) ter bote kmalu opazili njegove krepilne in tonične kakavosti. Posebno se priporoča pri zdravljenju nepreba- ve, težke prebave, zapeke, ponavljajoče mrzlice in otrplih jeter. Okrevanci, stari in slabotni ljudje bodo tudi našli njegovo rabo zelo koristno. Cena 1 5 centov. Čitajto, kaj nam je pred krat- kim pisala ga. Mart. Pugač, iz Moauah, \Vis.: “Zahvaljujem se Vam za Severov Življenski Balzam. Trpela sem na želod¬ cu, ter sem bila zelo slabotna ter nisem imela nobene slasti. Porabila sem eno steklenico Severovega Življenskcga Bal¬ zama ter so vse to neprilike izginile. Prosim objavite mojo pismo ▼ časopisih v korist vsih tistih, ki enako trpijo.” Kožno zdravje je odvisno večinoma od mila, katerega rabite. Mi vam priporočamo SEVERA’S Medicated Skin Soap (Severovo Zdravilno Milo) za vsakdanjo rabo za kopelj, toaleto, britev in izmivanje las. Cena 25 centov. Vsi lekarnarji prodajajo Severove Pripravke. Zahtevajte Severove. Ako jih ne morete dobiti v vasi okoliščini, naročite jih od nas. g lU W. F. SEVERA CO., Gedar Rapids, Iowa. **r-T*rr n r———■■—»————— . . 'J& POVSEM SIGURNO SE POŠILJA DENAR V STARI KRAJ POTOM NAŠE BANKE, KER SE NIKEDAR NE PRIPETI, DA BI DENAR NE BIL IZPLA¬ ČAN ALI POVRNJEN, TEMVEČ SE VEDNO V REDU IN PRAVI ČAS PLAČA V PRISTOJNE ROKE. Cene v katerih so zaračunani že vsi stroški so sledeče: 20 .. 30. 40. 50. Glavnica in prebitek $600.000.00 — Hranilne uloge $4,614,984.66 KASPAR STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE. Ako nam pišite, pišite slovensko. CHICAGO, ILLINOIS. Ako pridete osebno, govorite slovensko. Do], ne sovraštvo. POSTORI poročil« igi ,000 m® 11 lih O(ll02> |0 dal [tevo. kov n' 0* m fova rI1 JJ i-.ieda J n. hf r 1 Jmi , e' Vl a an the delicious spring of trok najmanje 'osem ur šolskega Love? — Apa dulce! Ci ne bej pouka na teden. Ta zakon ima nu mai se_dufortiga att jag drik- posledico, da se ne morejo otroci ker — ,d.e aquella fuente amenu- več tako izkoriščati kakor doslej, do, y siempre con gozo? — Nebe Mesečna objava pennsylvanske obdarovalo nas vsetkym — et Manufacturers Association izka- semper mihi pergatum est si zuje, da se zniža vsled tega zako- pulehram puellam video — wel- na otroško delo za 81 odstotkov, cher ieh dann zufluestern kanu: Izkazi oddelka za delo in industri- — Munaoki huan hatun huail- jo v ITarrisburg kažejo, da je v juj, sumak taski. — Prawzdiwie Penni 33,350 nedoraslih zaposle- bez zartu mowie, — vvattakussi - nih; od teh jih mora z novim le- ha konomimassu anatavvo, — du tom 27,000 zapustiti svoja mesta, ert min augna-steinn og minn Vštevši prodajalne in pisarne bo kaer-leiki! — Pekna divko, bucT število po bulletinu znašalo 50000, milosrdna — iskasch li da do- naraslo bo pa na 75000 zaradi za- degct s men e? — Sato enekin! kona o cestni trgovini. Fabrikan- N. a husu ? — El eis to angkalias - ti, ki so se upirali^zakonu, vzdihu- ma mou ; — Entao que prazer, se jejo sedaj, češ potrebne in marlji- plla abracando cochichaMnie ve f amili je po vsej državi bodo iz- Udjess otschen nrawitsja; — nuri gubile II miljonov dolarjev na le-1 a j n j ni; dschiger koeschem, habi- bim sen sin! — Zy cisa ho zoe mou, zadovoljim s tem, kar r . (katalonsko): In pri tem ‘T ni za me odpuščanja. (holamk Da umirim čitatelja, končam) rabsko): Naj plača gospod p, V času svetovne katastrof more človek še baviti s .. lingvistično igrarijo. To je zaprav čudovito! POSTNA CENZURA NA KRANJSKEM. Ok 25. junija 1915 dalje soj poštne pošiljatve, ki pridejo Kranjskem k oddaji ali pra podvržene cenzuri. To se je r z naslednjimi ukazili obče na t nje: 1. Pisma in denarna: se morajo :cdprta oddajati na što. 2. Na vsakem pismu ali narnem pismu, kakor tudi naj ki poštni dopisnici morajo j razločno zaznamovani ime in • imek ter natančna adresa .-■> vanja dotičnega odpošiljat: pomanjkljivo opremljena pis!y ne razpošiljajo. 3. Strogo je • povedano komu pisati o vojajj predmetih, če so tudi navidej nedolžne vsebine, kakor: o d du in odhodu častnikov, o izvj ni nastanitvi vojakov itd. p, širjevalcem takih novic pretiš go kaznovanje tudi takrat, b te novice nimajo nobenega ] dobnega namena. 4. Ovoji se • rajo odprto oddajati, tako di poštni, oziroma cenzurni ura:! more takoj o vsebini preprie Te ovoje zapro stranice v njej navzočnosti. Ovojem in denarr pismom se nikakor ne smejo j devati pismena naznanila, o. ( rezki poštnih spremnic in k nih nakaznic ne smejo obseg nobenih pismenih naznanil, interesu hitre odpošiljatve po nih pošiljatev, kakor tudi zate delj, da se stranke obvaruj škode in kaznovanja, se nuj priporoča izpolnjevanje predi ječih predpisov. MALO POROK. V državi Wisconsin pada ši¬ lo norok. Leta 1913. je bilo sk njenih 21,052 zakonov, leta 191 pa se je poročilo le 17,245 par; t. j. za 20 -odstotkov manj. Dr. Harper misli, da so tega nekoH krive nove ostre določbe o zak nih, nekoliko pa slabi časi. OBSODBA ODERUHOV. to. Ta tovarnarska mehkosrčnost nas nič ne gane. Na misel nam prihaja namreč vprašanje, koliko več kakor 11 miljonov bodo mora¬ li plačati fabrikanti, ako bodo morali namesto izkoriščanih otrok | nastaviti odrasle delavce. Zdi se nam, da se smilijo fa- orikantom bolj — fabrikanti, ka¬ kor pa potrebne familije. OBČINSKA CESTNA ŽELEZNICA. se agapo! — Alors nos levres se rencontrent — un doux baiser.... — Ta, lcuda sam se zabunio? Ja buncam!... — Nis in beguza- red! e Da er det bedre jeg lader jenterne og lader mig noeje med hvad jeg skrev, thi — ab tot aixo no ha perdo pe me — Daroom sluit ick tot genoegen des lezers. — Allah el hamd! Naposled je pomagal iz zadre¬ ge srbski tolmač iz Avstrije, Spi- ridion Gopčevič. Pismo je nam¬ reč sestavljeno v 32 jezikih, in Gopčevič jih zna 37. V sloven¬ skem prevodu se pismo glasi : (Starogrško) : O tiran bogov in ljudi, Amor, (dansko); odpu- BOG DAJ DOLGO VOJNO! Tak mora biti vsakdanji vzdih onih kapitalistov onstran in to¬ stran oceana, ki zalagajo vojsku¬ joče se države z orožjem in stre¬ livom in z ostalimi vojnimi po¬ trebščinami. Bog daj dolgo vojno! Kajti dolga vojna je velik profit. Wall Street Journal se kar topi od blaženosti. Po poročilih tega lista pričakuje VVestinghouse E- lectric Co., ki je lani azpadla v bankrot, da bo letos lahko pla¬ čala 33 odstotkov dividende. Ta kompanija ima poseben kontrakt za dodojanje pušk z Rusijo, ki ji zagotavlja več kakor esem miljo Iz Detroita poročajo : Po dvajsetletnem boju za muni- cipalizacijo cestne železnice je naposled mesto Detroit zmagalo in bo v kratkem največja občina I pusti, da pojem zdaj v tvojo sla- Zedinjenih držav, ki bo imela ces- v0> (srbsko): tako dobro, kakor tno železnico v svoji lasti. Boj je morem peti v dvaintridesetih je- bil končan s pogodbo med mestno L^jh, (laško): Ali morem kaj komisijo cestnih železnic in Det- slajšega in bolj nebeškega ope - roit United Railway, po kateri na- vati, (angleško) : nego vzvišene kupi mestna občina v jeseni sis- v i ro ljubezni? (romunsko): Voda tem tramvaja za ceno, ki jo dolo- s ] a dka ! Kdor tebe pije, ne umre! ei distrilctno sodišče. Za nakup in (švedsko) : Zakaj naj zamolčim, za izdajo bondov v ta namen mo- L a p jj em (špansko) : iz teh virov ra dati še prebivalstvo pri sep- L ve dno slastjo? (slovaško): Ob- tembrski volitvi svojo dovoljenje. Lari nas nebo z vsem mogočim, Že nekaj let je imelo mesto en (] a tinsko) : in vedno mi je prijet- sistem za tri cente in od leta 1913 no> že v j d i m krasno deklico, tudi tikete po 25 centov za 7 vo- (nemško) . kateri morem potem zen T ^ šepetati: (kesmaško) : Z veliko \ Detroitu je to mogoče ; zakaj nežnostjo te ljubim, krasna dek- ne bi bilo mogoče drugod? li ca ! (albansko): Tukaj je tako S cestnimi železnicami je to mo- krasno biti, ostanimo! (polsko) : goče,_ zakaj ne bi bilo m-ogoče z Resnično in brez šale, (japon- drugimi prometnimi napravami ? s k> 0 ) ; ljubim te! (novoisland- Zakajnc bi bilo mogoče po vsem sko ) : Zvezda si mojih oči in lju svetu in z vsemi industrijami? bežen moja! (češko): Deklica Vsako tako prevzetje v javno krasno, bodi milosrčna, (bolgar- last je nov argument za sociali-1 sko ) : in reci, ali hočeš iti z me noj. (baskiško) : Sledi mi! Ali hočeš? (grško): Pridi, da te ob Na Dunaju je bila obravna proti tvrdki Edvard Sachs k C čije lastniki sta neki Mihael L tenstern in J. Zeiger. Ta tvrd kupčuje z mastjo in je na Dai ju, v Ljubnu, v Gradcu, v Ce!< cu in drugih krajih prodaji mast dražje, kakor je znašala u na cena. Od decembra do id ca je vedno prodajala kilogra masti za 2 do 55 vinarjev m najvišjo dunajsko tržno ceno. 5 dišče je lobsodilo Lichtensterna Zeigerja vsakega na 14 dni zap ra in je proglasilo za zapad vso mast, kar je je oblast pri r tvrdki zaplenila. Te zapleni« masti je 25,000 kilogramov ir, vredna 150.000 K. Če se dasi obsojena dražilea zapreti, ju '■ njiju početje veljalo le 150.00 K, ee pa ne bosta marala iti J ričet, bo to draženje masti ve.p lo skupaj 234.000 kron. 234«') kron — to naposled res niso mat je solze. zem. ŽELEZNICE HOČEJO VEC DE¬ NARJA. Iz Washingtona, D. C., poroča- nov dolarjev profita, tudi če bi'jo: se morale naprave, v katerih se! Sedem železnic novoangleških izdeluje orožje, takoj po vojni, držav je vložilo pri sodišču proti demolirati. Denar za zgradbe,' vladi zahtevo za 10,880,865 dolar- ki so veljale čez 3 miljone dolar- jev, češ da so imele zadnjih šest jamem ! ^(portugalsko) : Kakšno veselje, ko me objema in šope ta: (rusko): Ti si moje življenje in jaz te ljubim! (francosko): Tn potem se srečajo naše ustnice in — poljubi. .. (hrvaško) : kam sem zablodil? Blaznim! (perzij¬ sko): To tudi preide! (norveško) Kardinal Gibbons je na vsa način zanimiv gospod. Rad L izjave od sebe; kajti on ve, da/ katoliška cerkev že davno pol® žila v ropotarnico zastarali na> da ni njeno kraljestvo od tej* sveta. Tudi Gibbons rad govori zelo posvetnih rečeh. Pred k#' kim — na svoj rojstni dan — f izjavil, da morajo Zedinjene j zave v interesu mehiškega iL' stva intervenirati v Mehiki. “ meč more tja prinesti mir in bodo.— Hm! Mir in svobodo!. Kardinal Gibbons si je menda f; tihem mislil, da bi ameriški lahko pomagal materijalnim •' teresom katoliške cerkve v v r hiki. pove. Na glas se to seveda P Tu je lepše. Pustim deklico in sel politiko. Ker gre v Avstriji vse po TZ rih Nemčije, bi radi vpeljali di železne križe za odlikovan,’• hrabrih vojakov. Ker pa ni®L nič preveč železa, so sklenili. a naj se Avstrijci za enkrat zaa volje s tistimi križi, ki ji' n J 1 je pribavila vlada s svojo nioU'‘ PROLETAREC >, " , 11 h k 1 l Š(' n ht'j * t» > A \% M PU*.’ t ^jverner je ginjen. «ri on J®. >' <« Georgiji je prejšnji guverner odstopil, ker ni dal obesiti Njegov naslednik je garris, in kakor je videti, i n di on mehko srce. To> je v državah že nekoliko nena- ia reč, zakaj tam n c dajejo feo zn ; % vp . Iti Hi °^aji 2 ni.' 1 ®ddi Prt Si l, ’kako, P N "'ga 0| \ sentimentalnost, ampak čislajo linčanje in podobne >pke” _ reči. jrerner Nat Harris je inspi- državno jetniško farmo Mil- f ville. Ko se je vrnil, je bil pretresen, da je izjavil, da koj izpustil večje število on- Dr- SJ iki Ml )">li 1 ' ih i etnikov na svobodo h! - * legislaturi hoče dostaviti hno poslanico, ki bo predla- radikalne reforme v ravna- jetniki. Ko je v Atlanti iril .o svojih pogovorih z jet- Milledgeville, so mu baje _ solze po obrazu. Dejstvo, :i ■ SthAMs videl med njim toliko sta- l| lj '. j f v • P J sati 0 }) brezmočnih, za del-o nesposob- so »in e , ‘hlaj, a Vizumi V ? Je ® iu de, , 0 rne %j, * na znanila, spremnic i np s mejo i '"'j n ®aili °dpošiljat ve kakor tudi 'muke obv; vanja, se Injevanje trebne, kadar ne najde zločin več pognojenih tal. Ali guverner Harris najbrže ne pojde med socialiste. BAYONNE. tud; f ljudi, ga je močno genilo. !'*■'• kakor. l'tio? e pare! Ne aferi izmed ' ''shiikov s° 25, 30 let na. farmi, pozab- '°jak° v 1» rd svojih prejšnjih znancev novi c J',1 rijateljev — to je hujše ka- tu di taji smrt” je dejal Harris. “Sr- "*j» »s> je krvavelo za te uboge "#• 4. Oy 0 " ,i i ture. Njih tožeče prošnje za ' 1 jati, boditev mi še done ušesih. ikor je le mogoče po zakonu, storil, da jih vrnem njih« družinam. ’ ’ je prav. Guvernerjevih sol- ^ icer nismo videli in ne vemo, ■i, številke brez imena, loce- > POROK, eonsm je bilo i konov, letj 0 le 17,245 f 1 kov manj.I so testa pij ' določbe o i slabi časi. s tem res zelo diskreditirani, zla- | sti če pride še sam predsednik A- „. t „ v ■ r merican Federation of Labor, mi- d sveta, to ze verjamemo. In H e enkrat vsak greh poplačan, adi razumemo. Guverner Har- * a s 1 ' gotovo prav, če hoče neko- teh revežev pomilostiti, in ima prav, # če zahteva res me. Ali karkoli bo storil, vendar le kapljica v morje; tega, kar bi se v pravem po- , ,, ... , , , . . , besede lahko imenovalo ^uzba ugodila delavskim zahte¬ vam. Ali prav tega podjetniki ni¬ so hoteli. Štrajk se mora razru¬ šiti ! je bila parola, in zato je bila ODERUHOV, c bila obaffl ja liird Sadisti ja Gradcu, v CA ; rajih prodaji or je znašala^ Muuicijska industrija v Ame¬ riki ima sedaj najboljše čase. V nobeni stroki ni pravega dela, večne govorice o prosperiteti po¬ stajajo stara laž, le tam, kjer se izdelujejo puške, granate, šrap- neli i. t. d., ima kapital ogromne profite. Zato je povsem razum¬ ljivo, da poizkuša , delavstvo po¬ rabiti ugodno konjunkturo in si vsaj v tisti industriji priboriti nekoliko zboljšanja,- kateri se o- eitno najbolje godi. Razširjale so se govorice, da hodijo nemški agenti po deželi in uprizarjajo štrajke v oboroževal¬ ni industriji. Izključeno ni, da imajo nemški agenti take name¬ ne. Ali 'kdor misli; da'"se dajo štrajki res, meni nič, tebi nič ta¬ ko provocirati, ima n delavskih bojih in njih pogojih zelo malo pojma. Kajti za stavko ne za¬ dostuje, da izbruhne, ampak treba jo je tudi voditi in izdržati. Da pa ni treba tujih agentov, kjer so razlogi za stavko, se je poka¬ zalo v Wale.su na Angleškem, kjer sp šli rudarji na štrajk, ne da bi megel kdorkoli posumnja- ti, da so se mogli nemški agenti zaplesti mednje. Za kapitaliste je pač ugodno, če se postavijo stavkujoči delav¬ ci v slabo luč.. In če se pravi, da nosti. 'Vlada hoče zopet posredo¬ vati pri Carranzi in Zapati, ki kotrolirata okraj, v katerem leži Mexico City, ter zahtevati, da se omogoči dovoz živil v mesto. NOVE IZNAJDBE. je bilo veliko. Ampak da!», . . _ T loveku lahko smilijo ljudje,' strajkajo za interese Nemčije, so po 25 in 30 let jetniki, kaz- ster Samuel Gompers, pa pravi, Bayonne delo tu jih agentov. _Ali Rockefeller se ne zanaša na samo obrekovanje. Tudi v Ba- yonne mu to ni bilo dovolj. Vse pravljice o nemških agentih bi bile takoj padle v vodo, če bi bila da sei s- rieno, ne more storiti, teba bi bilo namreč, prav nazaj do vira — ne tja, tudi - v Ba yonne po starem recep- se pričenja kazen, ampak še tu p 0slana g e ta “stražarjev v pncenja zločin.; resn j c j profesionalnih razgraja- » bt bi o preiskati, zakaj se g eV; p re tepačev in ubijačev, ki so zlocmi, in potem bi biloUre- tudi na tem mestu takoj jeU iz . vrševati svoj poklic. Tolpa je streljala kakor za svojo privatno .... , zabavo, in živ krst v Bayonne manj, kakor da se prav od te- odpraviti te vzroke. Tega pa more guverner; kajti take re- ne ne bi zahtevale nič več in preuredi družabni red. Naj- večina zločinov ima svoje oki Alihaellf enine v družabnem redu, >iger. Ta W litalistienem sistemu, in je na k [apitalizem povzročuj.e bedo; tla, na katerih Uspeva zlo- praprof, v gozdu. Be- ovira vzgojo, beda povzroča eoinbra do ® ezul in ovira njih zdravljenje, lajala H®? 1 tako nastajajo vsled bede ved- , vinarjev 6 novi in novi faktorji, ki pospe- , tržno ceno.ejc> zločin. Družba se mora pa icliteiisterne ovati zločincev, in zato mora Kovati ogromen aparat poli- !, šerifov, državnih pravdnikov drugih javnih obtožiteljev, p,, zapleni* 1 likov, jetnišničarjev i, t. d. na 14 d« lo za zaP al l oblast f e bi potrošila družba toliko za vzgojo otrok, za šole, brazovališča i. t d., kolikor ga 'oši za justični aparat, ako bi eg tega tako skrbela za javno kakor bi ukazovala ; ilogram°v i. f« se zapretit J jalo le \ maral« 1 '' ; • masti U^Javstvo '■'. in W, terna znanost, in če bi skrbela, , d resa« 0 118 ; p o(1, * jti » n ': /ustaratr® J s r» d , b . ¥ jkeHf. t .hiške#* rl [el>il% l' ‘ tria 5 ! L A ' \ (I) % ’ & J bi vsak njen član s svojim om lahko zaslužil vse, kar mu potrebno za življenje, ne bi bi- treba guvernei'ju nič pretakati ze, zakaj družba tedaj sploh bi potrebovala ječ in kaznil- električnih stolov in vislic, bnpak sedanja družba ne mo¬ lja storiti. Morala bi pred¬ re sama sebe reorganizirati od morala bi se takorekoč spra- s sveta, da bi mogla nova tižba stopiti na njeno mesto. 'V novi družbi ne bi smelo biti atnega kapitala, ne bi smelo izkoriščanja, ne bi smelo bi¬ ček’ Skratka, morala bi biti balistična družba. Ali kapitalizem ne bo nameno- sani sebe uničil. Tudi guver- Harris ga ne bo uničil. No- pesamežen Herkules nima te i- da bi umoril tega lernejske- zmaja. To more biti le delo ednega, organiziranega, za s podarski in politični boj spo¬ jnega delavstva. ni bil varen svojega življenja. V resnici sta bili dve osebi ubi¬ ti, nekoliko jih je bilo ranjenih, in to se je nadaljevalo, dokler ni šerif aretiral te “stražarske” bande. Medtem sta še dva ra¬ njenca umrla. Vsega skupaj je bilo v partijah aretiranih 131 streljačev. V za¬ poru so jih obdržali deset, ostale so pustili na svobodo. Stavka se je medtem končala. Delavci so dobili nekoliko po- boljška, sijajna pa ta pridobitev pravzaprav tudi ni. Kar se tiče procesa proti Rockefellerjevim pretepačem, je pa prav lahko mo¬ goče, da zaspi stvar, dokler ne bo pozabljena. Če bi bili štraj- karji aretirani, bi bilo najbrže drugače. ZLATO V ALASKI. Državni tajnik za notranje stvari je izjavil na seji v AVash- ingtonu, da so naredili v držav¬ nih kemičnih*delavnicah dve važ¬ ni iznajdbi. Prva bo pomnožila pridobivanje bencina iz surovega olja za 200 odst. ali še več; druga bo dvignila izdelovanje barv m razstrelilnih snovi. Doslej stoji Nemčija na višku glede izdelova¬ nja barvil. Za neke razstrelilne snovi je treba tolnola in benzola. To dvoje so pridobivali na An- 'Teškem in na Nemškem večino¬ ma iz katrana (Steinkohlentheer). Nova iznajdba kemika Bittmana bo omogočila Ameriki, da bo pri¬ dobivala tolniol in benzol iz su¬ rovega petroleja, za to je dober vsak ameriški petrolej. Ta na¬ čin pridobivanja pride dosti ce¬ nejši, pri tem se dobi še poleg tolnola in benzola še dosti benci¬ na. Prve dve snovi se rabita pri barvanju svile in bombaža. Zelo pripravno je, da se preskrbi A- merika lahko z barvili v seda¬ njem vojnem času. papeževi blagoslovi. Iz Rima sp poroča: Na vpraša¬ nje kardinala van R-ossuma je dr¬ žavni tajnik kardinal Gaspari od- gpvoril, da je sv. Oče vsem katoli¬ škim duhovnikom, ki delujejo v dušnem pastirstvu ali v lazaretih ali pa nosijo orožje, podelil privi- leg, da smejo umirajočim voja¬ kom podeljevati papežev blago¬ slov s popolnim odpustkom, in si¬ cer v kolikor mogoče skrajša¬ nem obredu, v obliki ki je ni treba pri vsakem vojaku ponavljati. To bo veliko pomagalo! KONTEST. Kontestantje stoje s prvim av giistom sledeče: Anton Oblak, Pu eblo, Colo. 25 glasov. Frank Pod boj, South Fork, Pa. 17 glasov, M. V. Smolsnik, Mulberry, Kans 5 glasov. Louis Stegovec, Cleve land, O. 1 glas. Glavno besedo pu kontestu ima toraj sedaj sodrug Anton Oblak! vS 'tranKju VABILO NA SHOD. Pittsburg, Pa. V nedeljo, 8. avgusta t. 1. ob 2. 'popoldne bo javen ljudski shod v Lyceum Theatre v Pittsburg, Pa. Shod je sklican, da označi soci¬ alistična stranka svoje stališče o rečeh, o katerih vodijo nasprotni¬ ki neodkritosrčno agitacijo, o Ju¬ goslaviji, o Ligi, o svobodi in ne¬ odvisnosti, sploh o vseh tistih re¬ čeh, s katerimi love kaline. Shod pojasni vprašanje: So li jugoslovanski socialisti res nas¬ protniki jugoslovanske svobode? Iz Utica, N. Y., poročajo: Mied So li nacionalistični kričači res ljudmi so se začele razširjati go- j rešitelji jugoslovanskega ljudstva, vorice, da uganjajo jetniki v O-J Na shodu poroča sodrug Etbin neida zaporu prave orgije. Obla- Kristan iz Chicaga, sti so se začele takoj pečati z za-j Vse jugoslovansko delavstvo in devo. Slučaj ima sedaj v rokah j ljudstvo sploh je vabljeno, da se velika porota. V jetnišnici je bila.udeleži shoda, kjer je zajamčena zaprta neka mlada krasna ženska' svoboda govora, z imenom Madge Lewis, doma iz Odbor. Utice. 'V svoji celici je z dovolje¬ njem paznikov sprejela vsakega, kdor ji je dovolj plačal. Ko so u- radniki izvedeli^, kakšen zaklad se skriva v kaznilnici, so jo začeli takoj obiskovati in so ostajali po POZOR. Opozarjamo vse zastopnike in somišljenike, kateri nabirajo o- i glase za naš “Ameriški družinski I koledar”, da naj jih pošljejo naj kasneje do 20. avgusta, da poten. ] lahko upravnik Koledarja vse stvari pravočasno uredi. Upravništvo Koledarja VESELA JETNIŠNICA. VABILO. West Mineral, Kans. Socialistični klub št. 31 v Mine¬ ral, Kans. uljudno vabi vse socia- cele noči pri njej. Nazadnje stilistične klube v Cherokee Oounty, ji ni vee dopadlo v celici izvrše¬ vati svoje obrti. Kaktorhitro je dobila kakega boljšega gosta, je šla v spremstvu paznika do bliž¬ njega hotela in najela sobo. V sobi je pri tem preživela vso noč do jutra. Ni treba omenjati, da ji nikdar ni manjkalo bogatih mladih kavalirjev. Državni pravdnik je pozval priče: Lastnika dotienega hotela, njegovo ženo in neko mlado ste- nografistko. Vse priče so izpo¬ vedale, da je -zahajala kaznjenka v hotel in se je vsako jutro oko¬ li petih vrnila, zopet v jetnišnico. OBEŠENI ATENTATORJI. Dne 25. julija so obesili v So¬ fiji atentatorje, ki so položili 14. februarja v častniškem kazinu bombo. Bomba je eksplodirala ob 1. zjutraj. Ranjenih je bilo deset oseb, med njimi tudi hčerka bol¬ garskega vojnega ministra. Aten¬ tatorji so nameravali usmrtiti kralja Ferdinanda. GOLJUFIJE POVSOD. Iz poročila, ki ga je izdala ge- ologična pisarna, je razvidno, da so izkopali v Alaski leta 1914 za Dopisnice so pisane z enako pisa- “Grazer Volksblatt” poroča iz poštnih krogov: Na mnoge slo¬ venske kmete prihajajo dopisnice od njihovih v Rusiji ujetih sin-ov, ki sporočajo staršem, da naj poš¬ ljejo denar na to in ono adreso. $15,764,250 zlata, torej za 140,000 dolarjev vee kakor prejšnje Jeto. Bakra so producirali 21,450,628 funtov. AMERIKA IN MEHIKO. 'Razmerje med Zedinjenimi dr¬ žavami in Mehiko- je kritično. To se ne da na noben način tajiti. Vesti o napetosti prihajajo sicer le od časa do časa v javnost, ali navidezna hladnokrvnost ne sme nikogar preslepiti. Resnica je, da ni položaj v Mehiki prijeten, resnica je pa tudi, da ne miruje¬ jo interesenti v Zedinjenih drža¬ vah noben trenotek in da se je podal predsednik AVilson na ta¬ ko pot, ki ga kaj lahko privede do- točke, kjer ni več povratka. Zadnje svarilo na jug je poslal AVilson pred dvema mesecema, in sicer ga je adresiral Carranzi, Villi in Zapati. A r esti, ki prihaja- buverner Harris lahko pomilo- jo sedaj v AVashington, pravijo, kakšnega posameznega, od da je položaj v Mexico City do kitiva,jsetletnega jetništva že skrajnosti slab in da trpi skoraj 'Polnoma strtega kaznjenca, j vse domače prebivalstvo lakoto, znilnice bo šele socializem; V teh razmerah se boje, da je živ- sveta, ker bodo nepo- ljenje in imetje tujcev v nevar- w, v lepi pravilni nemščini. Pošt¬ ni krogi domnevajo, da gre za goljufijo, zlasti ker dopisnice ni¬ majo nikakega pečata ruskih ob¬ lasti. Menimo’, da bi bilo v prvi vrsti potrebno, da preiščejo celo zadevo naše oblasti. Če dopisnice nimajo pečata ruske cenzure, ozi¬ roma ruskih oblasti — : kako pa pridejo v roke naših ljudi? MOSKEVSKI POGROMI. Stockholmski ‘Socialdemokrat’ poroča: Pogromi v Moskvi so bili resnejši kakor se je poročalo, in so bili podobni nemirom v revo¬ lucijskem letu v Rusiji, ko so vo¬ jaki in policisti s prekrižanimi rokami prisostvovali izgredom. Opustošili so tudi neko švedsko tvornico. Mesto so zažgali na več krajih. Škodo, ki jo je raz¬ sajajoča množica zadnjič napra¬ vila v Moskvi, cenijo na 305 mi- ljonov rubljev. Vodilni ruski krogi sedaj obsojajo pasivno ob¬ našanje ruske policije in vojaš¬ tva in so strogo ukazali, da se v kali zaduši vsak poizkus pogro¬ me nadaljevati. da se udeleže naše redne seje dne 8. avgusta ob 2. popoldan. Razmotrivalo s bo o konferen¬ čni seji, pod kakšnim pogojeni da bi spet obdržavali konferenčno sejo. Torej na svidenje vsi sodrugi v Cherokee County! S socialist, pozdravom Frank Spesser,tajnik. LISTU V PODPORO. Jugoslov. soc. klub štv. 1 Chi cago, 111. Dobiček od piknika v Rivervieiv Parku od leta 1914— $10.75. Dobiček od letošnjega le¬ ta 1915 v ravnoistem parku $10.76. Skupaj $21.51. — Frank Kosher 25c, Frank Jusippini 25c., Leo. Hudomal 25c, Joe Medved 25c, Frank Skvarš lOc, Math Ključevšek lOc, John Breznikar 25c, Anton Štrukelj 25c, Vincenc Pesjak 25c. Vsi v Adamsom, Okla. — Vesela družba v Broivn- dale, Pa. $1.25. — Jugoslov. soc. klub štev. 93, Forest City, Pa. $1.25. — Frank Jančar, Herminie, štev. 2 Pa. 25c. — Jugoslov. soc. klub štev. 114 v Detroit, Micb. $2.55. —Jugoslov. soc. klub štev. 69 Herminie, Pa. $3.00. — Skupaj $31.76 Zadnji izkaz $431.09. Vse¬ ga do danes $462.85. ZASTOPNIKOM. Ako kdo izmed naših zastop¬ nikov rabi za agitacijo prvi in drugi zvezek “Socialistične knjiž¬ nice” ali pa: “Zadružna proda¬ jalna ali konzum, ’ ’ naj nam takoj odpiše koliko jih hoče, nakar jih zastopnikom in kontestantom poš¬ ljemo zahtevano število popolno¬ ma brepzlačno. Zastopniki naj po¬ tem te knjižice zopet razdele brez¬ plačno med nove, kakor tudi med tiste stare naročnike, kateri na¬ ročnino obnove. Zastopniki si sme¬ jo poleg tega vseeno vzeti običaj¬ no provizijo. Pišite nam, koliko in katere teh knjižic hočete. Upravništvo. r VABILO NA VELIKI PIKNIK katerega priredi Slovensko Social. Pevsko Društvo "Naprej - S dne 15 (petnajstega) avgusta v Livingston, IH. Piknik se priče ob 1 uri popol. v livingstonskem vrtu. ! Tem potom vabimo vsa sosedna društva, sosebno iz Staunton, Penna., 5 Witt in Nokomis, da nas v mnogobrojnem številu posetijo. Na programu je vsestransko zanimiva zabava. Pele se bodo lepe slovenske pesni in Ij poleg tega sodeluje tudi nemško pevsko društvo “Vorvviirts”. Sodruge in sobrate opozarjamo, naj ne zamude te lepe zabave. Točilo se bode £ g sveže pivo in dobil se bode dober prigrizek. Za najboljšo postrežbo in J red bode skrbel. Veselični odbor. s«A\\ur#/AKnmuw ium\0 Ena najboljših socialističnih revii v angleškem jeziku v Ameri¬ ki je: “INTERNATIONAL SO¬ CIALIST REVIEW.” — Izhaja mesečno in stane $1.00 na leto. — Naslov: Int. Soc. Review, 341 E Ohio St., Chicago, 111. Moderno urejena gostilna VILLAGE INN s prostranim vrtom za izlete MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., blizo cestno železni¬ ške postaje, Lyons, Ul. Telefonska štev.: 224 m. “Ako si nameravate naročiti grafofon, ali importirane sloven¬ ske grafofonske plošče, obrnit« se name. Imam v zalogi tudi ure, verižice, prstane in sploh vsako¬ vrstne zlatnino in srebrnino. A. J. Terbovec, P. O. Frontenac, Kans. Razširite svoje znanje! Poučite se o socializmu! Razvedrite si duha! — “Proletarec” ima v svoji književni zalogi sledeče knjige in brošure: Maksim Gorki: Mati, mehka vezba.$ 1.00 Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavertnik in Iv. Kaker): Džungel. Povest iz chicaških klavnic.75 Enrico Perri: Socializem in modema veda. 60 Država prihodnjosti. 20 Proletariat . 10 Etbin Kristan: Nevarni aacializem.10 Komunistični manifest. 20 Kdo uničuje proizvajanje v malem.10 Socializem .10 Socialistična knjižnica, 2 zvezka in “Naša bogatstva”.10 Kapitalistični razred.10 Vojna in socijalna demokracija.15 Prof. V/ahrmund (poslov. A. Kristan): Katoliško svetovno naziranie in svobodna znanost. .25 V dobi klerikalizma.20 O konsumnih društvih.. Modemi politični razvoj.—Modemi gospodarski razvoj—Cilji socializma .10 Zadružna prodajalna ali konsum. 05 Štiri črtice. (Poljudne zbirke “Več luči!” 5. snopič).10 Kako je lep vojaški stan. (Poljudne zbirke “Več luči!” 6. snopič.).. .10 Katoliška cerkev in socializem...10 Spoved papeža Aleksandra. 10 Francka in drugo. 05 Vse te knjige in brošure pošljemo poštnine prosto. Dr. Richter^ Pato Expeller za revmatične bo¬ lečine, za bolečine otrpnelosti skle¬ pov in mišic. Pravi se dobi le v zavitku, kot vam kaže ta slika. Ne vzemite ga, ako nima na zavitku naše tržne mam¬ ke s Sidro. &5 in 50 centov v vseh lekarnah, ali pa naročite si na¬ ravnost od F. Ad. Richter &Ci. 74-80 Washington Street, New York, N. Y. ANTON MLADIČ! moderna gostilna. Toči pilsensko pivo in vins,. Kegljišče. Tel. Canal 413« 2348 Blue Iilnad Ave. Chicago, HI. CARL STROVER Attorney at Law Zastopa la rseh sodiščih. bpecialist za tožbe v odškodnins¬ kih zadevah. Št. sobe 1009 133 W. WASH1NGT0N STREET. CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989 Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik za notranje bolezni in ranocelnik. zdravniška preiskava brezplačno—pla četi je le zdravila. 1924 Blue Izliu*4 Ave., O bičajo. Uraduje »d 1 de S pe¬ pel.; od 7 de 9 zvečer. Izven Chieaff iiveii belniki naj pišeje elovenako. J. A.. FISCHER Buffet ima na razpolago vzakovretno pive, vino, zmodke, L t d. Izvrstni prostor za okrepčilo. 1706 W. 26th St., Chicago, DL Tel. Iiavrndale 1781 Socialistične slike in kart«. “Piramida kapitalizma”, • slo¬ venskim, hrvatskim in anglečkim napisom. “Drevo vsega hudega” ■ slo¬ venskim napisom. “Zadnji štrajk” s hrvatskim napisom. “Prohibition Dope” z angleš¬ kim . napisom. Cene slikam so 1 komad 15«; 1 tucat $1; 100 komadov $7.00. Cene kartam: 1 komad 2c! 1 tucat 15c, 100 komadov 70 q. Poštnino plačamo mi za vse kraje sveta. .INTERNATIONAL PUB. OO 1311 E. 6th St., Cleveland, Ohio MODERNA KNIGOVEZNICA. Okusno, hitro in trpežno delo za privatnike in društva. Spreje¬ mamo naročila tudi izven mesta. Imamo modeme stroje. Nizke cene in poštena postrežba. BRATJE HOLAN, 1633 Blue Island Ave., (Adver.) Chicago, UL VVažno uprašanje? Tl f| mi opravi JESf najbolje in najceneje Konzularne ^ vojaške l °7 Hn^ver zadeve I mz. ' ' v'i ■ »t' '■ • ^ir- ■■■ -v. 8 tfROLETARBU TAKO SE PLAČUJE. Zagrebške “Novosti” poročajo z Reke: Te dni so se vršili na Sušaku pri Reki nabori 18- in 43- do 501etnih. Ob tej priliki so prišli iz Crkve- nice naborniki na Reko. Imeli so s seboj hrvatsko zastavo. Na kor- zu jih je pričakoval oddelek re- ških stražnikov, ki so, ko so dobi¬ li ojačenja, z golimi sabljami na¬ padli nabornike ter jim odvzeli hr vatsko zastavo. Ljudstvo pa se je zavzelo za nabornike in je pred magistratom burno zahtevalo, da se nabornikom izroči hrvatska za stava. To se je tudi po enoinpol- urnem pogajanju zgodilo. Ko so naborniki zopet imeli svojo za¬ stavo, so se, prepevajoč narodne pesmi, podali na .Sušak. - — Reški magistrat je baje bil izdal odred¬ bo, s katero se prepoveduje v me¬ stu nošenje hrvatskih zastav in trakov, petje narodnih hrvatskih pesmi in uporabljanje godb. Pri¬ pomniti se še mora, da je bil iz¬ dan manifest “cesarja in kralja” ob izbruhu vojne z Italijo samo \ italijanskem in madjarskem jezi ku, čeprav je, kakor znano, večina reškega prebivalstva hrvatska. Še¬ le 29. maja je izšel ta manifest na Reki tudi v hrvatskem jeziku. K temu pripominja zagrebška oficijozna “Hrvatska korespon¬ denca:” O dogodku na Reki sc je poročalo tudi banu baronu Sker- lecu, ki se je živahno zanimal za ta dogodek. Konstatiralo se je, da se .je ta obžalovanja vreden dogo dek s hrvatsko zastavo res zgodil Banu pa se je obenem tudi poro¬ čalo, da so oblasti na Reki odre dile potrebne poizvedbe in da se bodo izdale primerne nove odred be. “Obzor” poroča, da je reški magistrat izdal odredbo, da st morajo oni naborniki, ki se poda¬ jo v Sušak, zadržati na reških uli¬ cah tiho, ne smejo niti v skupinah po glavnih reških ulicah, ne pen ali klicati ter morajo hoditi le po stranskih ulicah. Kdor se poda pristanišče, mora hoditi ob obali Ali bo ostalo pri tej naredbi ali ne,,se mora skoraj pokazati. Gotovo nas ne navdušuje, da hodijo črnovojniki s svojo narod¬ no zastavo, torej z znamenjem ve selja na nabor. Tudi ima hrvatska zastava v tem slučaju prokleto malo pomena, kajti če se bodo dali 181etni fantje in 501etni možje klati za Avstrijo, ni rečeno, da bodo s tem kat storili za Hrvat sko. Ali značilen je ta dogodek vendarle; neprehoma se poroča, kako hrabro se Hrvatje in Slo¬ venci koljejo in kako se odliku jejo, naposled pa še po korzu ne smejo hoditi. Ko se je lani pričela vojna, slovenski listi vsi navdušeni po¬ ročali, kako so na Reki častili Hr¬ vate. Narodna pravičnost je kar čez noč vzcvetela. Mi smo bili neverujoči Tomaži. In če se daje ban Skerlecz zdaj “informirati”, se spominjamo hrvatskega prego vora: Trla baba lan, da joj prodje dan. ZANIMIVA RAZSTAVA. V muzeju v Le Havru na Fran¬ coskem se vidi sedaj majhna raz¬ stava iz Flandrije “pobeglih” ir metnin. Tu je združenih kakih 200 slik flanderske šole. Mojstr¬ skih slik med temi seveda ni, ven¬ dar se najde marsikaka interesant¬ na in lepa slika, ker so vse po ve¬ čini privatna last. Med njimi je na primer slika Morica pl. Nas- saua o obleganju Nieuporta v letu 1600. Na sliki se vidi ves plan me¬ sta, kakor tudi okoliški kraji, ki so označeni z imeni. Tu se bero lahko imena, ki jih pozna sedaj skoraj vsakdo, tako na primer Ramskapelle in Lombartzyde. Razstava ima tudi mnogo religi- joznih slik flanderske šole, od katerih se že mnogim poznajo se¬ danji vojni časi. Zelo zanimiva je zlasti neka mala privatna zbirka, ki so jo prenesli v Le Havre iz Yperna. Med drugimi obsega večje število obraznih mask, ki spominjajo na srednjeveško na¬ vado, da se zločinci niso samo sodnijsko kaznovali, marveč da so morali dati modelirati tudi oni del telesa, s katerim so zločin izvršili. To je najbrže tudi pri teh maskah, najbrže predstavljalo zločince, ki jih je sodišče spoznalo za krive. ČEVLJI V VOJNEM ČASU. Ker povzroča vojna draginjo v vseh panogah, se trudijo iznajdlji¬ vi ljudje, kako bi na kakršenkoli način pomagali sebi “in svojemu bližnjemu,” ki nima polne mošnje. Tako čitamo sedaj sledeči re¬ cept za ohranjevanje čevljev: “Usnje se vedno bolj draži in s tem seveda tudi čevlji. Obutev je sedaj postala tako draga, da še nikdar tako, a dohodki so se zvi¬ šali le malokomu. Ob tej velikan ski draginji odlašamo nabavo no¬ vih čevljev, dajemo stare poprav¬ ljati, dokler gre, češ, da bomo nabavili nove čevlje takrat, ko bo usnje zopet cenejše. Poprav pa ne moremo odlašati. Če dobi podplat luknjo, moramo dati nabiti nov podplat. Imamo pa tudi prav ce¬ no sredstvo, da z njim pospešuje¬ mo trpežnost podplatov. Prav u mestno je, če ob sedanji draginji usnja omenimo to sredstvo, ki se vobče jako malo rabi. Najprej tre ba črni voščeni lošč, s katerim so navadno namazani novi podplati, odstraniti, toda ne opraskati, mar¬ več s hojo ob suhem vremenu. Ko je to opravljeno, kupimo v trgo vini z barvami nekoliko lanenega firneža. Četrt funta zadostuje za štiri do šest parov velikih čevljev V posodico vlijemo eno do dve žli¬ ci firneža, ga pogrejemo, toda ne na odprtem ognju, ker je nevar¬ no, marveč na vročem ognjišču. Razgreti firnež je lahko tekoč in takega namažemo s čopičem po podplatih. Vročo tekočino vsrka podplat sprva jako hitro. Mazati pa moramo podplate toliko časa, dokler ni podplat popolnoma na¬ pojen. Nikakor pa ne smemo gore¬ njega usnja mazati s firnežem, ker sicer postane usnje pusto in se lomi, kar bi bilo v škodo. Če podplat ne vpija več firneža, je dovolj, čevlje dajmo na zrak, najbolje na solnce, da se firnež popolnoma posuši. Čim dalje suši¬ mo podplat, tem trši in terpežnej- ši bodo s firnejžem napojeni pod¬ plati. Sušiti sc pa morajo najmanj en teden, če hočemo imeti uspeh. Kdor ravna tako s podplati svojih čevelj, jih bo nosil trikrat toliko časa kakor sicer. Podraženje se s tem znatno omili. Vrhutega s fir¬ nežem prepojeni podplati ne pre¬ puščajo vode ob deževnem vreme¬ nu, če ne uhaja voda odzgoraj v čevelj.” Ker se podplati tudi v mirnem času radi trgajo, ne bi bilo morda napačno poizkusiti, če to “firne- žanje” res kaj zaleže. Trpežnej¬ ših podplatov se najbrže nihče ne bo branil. pred petimi leti so smatrali stro¬ kovnjaki kot nemogoče, da bi se moglo doseči z letalom 1000 m. A sedaj so motorci napravili že več tisoč metrov, ne da bi se pri tem utrudili, in tudi letalci so se zavarovali proti mrazu in po¬ manjkanju kisika. Kar jih zamo- re sicer ustaviti, je pojav, ki ga označujejo turisti kot gorsko bo¬ lezen, nekaka obolelost vsled zračnega pritiska, ki se pojavlja seveda šele v višjih višinah. Ka¬ kor je konštatiral štabni zdrav¬ nik dr. Flemming, se pojavi ta bolezen šele v višini 5000 m. Le¬ talcu začne precej močno biti srce, vrh tega dobi tudi glavobol in polastita se ga zaspanost in apatija. V hujših slučajih se mu prično mešati misli in pade tudi lahko v nezavest. Sivel in Croce- Spinelli sta umrla, ko sta se leta 1895. dvignila 7000 do 8000 m vi¬ soko, dočim se je njiju tretji to¬ variš Tissandier zamogel rešiti. Nevarnost je posebno velika radi tega, ker si slede ti pojavi čisto neopaženo. Gross, ki se je dvignil z Bersonom v zrakoplovu 8000 m visoko, poroča “o grozečih poja¬ vih”. V tej višini je zapisal v svoj dnevnik komaj čitljivo: “ Mi smo strašno slabi, vendar pa še pri popolni zavesti; vdihavamo kisik”. Napadla ga je nekaka uspavalna omotica. Siiring, ki se je parkrat dvignil nad 9000 m visoko, enkrat celo 10.000 m, je poročal o popolnoma enakih po¬ javih. Se v višini 9100 m je za¬ mogel mirno opazovati, premi¬ šljevati in pisati; za telesna dela nasprotno ni bil več sposoben. Siiring meni, da se zamore v od¬ prtem zrakoplovu dvigniti največ 12.500 m. Za letalce v letalih so stvari seveda precej drugačne; oni ne smejo izgubiti svojih te¬ lesnih sil, sicer je padec neizogi ben. V višinah 9000—10.000 m se pojavljajo, kljub preskrbi s kisi¬ kom, znaki omamljenja. Na vpra¬ šanje, kako visoko se zamore dvigniti človek, se odgovori to rej lahko sledeče; višine med 7000 do 8000 m so za drzne letal ce pristopne; mogoče se dobe tu di taki, ki dosežejo 8000—9000 m, toda preko 10.000 metrov je skoro nemogoče. armadi, tako da so ga morali vkleniti. V preiskavi se je do¬ gnalo, da je bil “stotnik pl. Mu- tach” neki Emil Sollberger von AVinigen, pravilno pa Senn, ki je bil že večkrat kaznovan in tu¬ di že interniran v Thorbergu. Ta dozdevni stotnik je goljufal ce¬ lo vrsto ljudi ter zavzema cela zadeva vedno širše kroge. Lawson v ječi, Ilarry Thaw na svobodi. To je najzgovornejša slika ameriške kapitalistične ju- stice. NAZNANILO. Rojakom v Springfield, 111. in okolici naznanjam, da sem prese¬ lil svojo gostilniško obrt (Saloon) iz 16331 E. Mason St., na 1701 Peoria Road. — Pri meni dobite vedno sveže “Schlitz” pivo, dobro žganje in unijske smodke. Se priporočam za obilen poset Valentin Kerhlikar. Na deželo. ŠVICARSKA KOEPENIKI- JADA. Že več dni so opažali na cestah in v gostilnah Biela nekega švi carskega pehotnega stotnika, ki je imel očividno mnogo prostega časa. Častnik je imel lepo zu¬ nanjost in zlasti ga je veselilo, če so mu vojaki in straže izkazali predpisano čast. Stotnik, ki je rad govoril tudi s civilisti, se je predstavil kot pl. Mutach. Imel je krasno stanovanje, govoril več jezikov ter trdil, da ima od voja¬ ške oblasti posebno misijo. “Za KAKO VISOKO SE MORE LETATI? Linnekogla, ki se je dvignil 6570 m, kar je bilo takrat rekord, je pozneje še prekoračil Oehle- rich, ki se je dvignil 8100 m. Še švicarsko armado” je kupoval na raznih krajih sir, surovo masio, gnjati, meso itd. Komaj pa je na¬ ročeno blago došlo na njegov na¬ slov, je pa pod raznimi pretveza¬ mi blago prodal privatnikom in prekupovalcem. Policija je posta¬ la šele pozorna, ko je dobila ra¬ zna pisma, v katerih je bilo o stotniku kaj čudno pisano. Pri¬ čeli so ga nadzorovati ter ga končno kakor poroča “Bieler Ta- geblatt,” v Bielu aretirali. Naj- prvo se je branil ter protestiral proti sramoti, ki se dela švicarski Sedaj je čas, ko vsak hrepeni po deželi. Hrepeni po tem, da bi zopet srkal svež, čist zrak, da bi se zabaval in da bi jedel prepro¬ sto, dobro hrano. Želi si zamenja¬ ti mestni dirindaj z naravo. Ali svetujemo vsakemu, da vzame v taokih slučajih s seboj Trinerje- vo ameriško zdravilno grenko vi¬ no z namenom, da si izčisti telo in si ga ohrani čistega. Sprememba podnebja in hrane je velikokrat vzrok raznih neprilik prebavnega sistema in zabasanost je veliko¬ krat naj neprijetne j e zlo. To zdra¬ vilo izboljša tek, pospeši preba¬ vo in pomnožuje moč. Ono poma¬ ga izločevati zastale stvari in krče v želodcu, ki so posledice plinov. Cena $1.00. — V lekarnah. Jos. Triner, izdelovatelj, 1333—1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Gotove bolečine se hitro od¬ stranijo, če dobro nadrgnete bole¬ če ude s Trinerjevim Linimentom. Isto je z nevralgijo, glavobolom in bolnim grlom. Cena 25 in 50c, po pošto 35c in 60. LOUIS RABSEL moderno urejen saluri NI 460 GRAND AVE., KENGSHA, V/is Telefon 1199 PHONE; CANAL S014 POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON s modernim kegljščen Bivši Martin Potokar plače Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in James F. Stepina, predsednik. Christian R. VValieck, I. podpreds. Emanuel Beranek, II. podpreds. Adoll J. Krasa, blagajnik. Ravnateljski Michael Zimmer, n&/ Emanuel Beranek Dr. Anton BianV.; 5 Abe' Davis J ohn Fucik ko rio" ! * r *v |c k»rP rad AMERICAN STATE Joll “C. Km, Frank J ? C ' R ^ 1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-ste ulice CHICAGO, ILL. Glavnica in prebitek . . . $500,000,(j nnppin- P° n deljek i n V četrtek do 8£ zvej I ^F UUlHlUi vse druge dneve pa do 5| popoln. 'Prejemamo hranilne Q 'Vloge in dajemo . . .J obresti letno Pošiljamo denar v stari kraj in jamčimo, 4 pošteno izplača ali pa Vam vrne Direktna zveza s Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnice grebu in njenimi podružnicami. Pošiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo, At in Francosko. Govorimo vse slovanske jezike. ^Hlajena, ha civiliza r uničen, b Vposredni ’ jjn.pogoji I ,, zavist in sc ■1 imperialist 0 in trojna 1 jovražna te Ljanje den * r ija in raz apljivost, ki .jsje vseli na hrije in snu c deleže, da iizza teh hi miki, tičeči Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna= 2146-50 Blue Island Avenue, Chicago, II*. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češita. Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naj posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. “PROLETAREC” se tiska v naši tiskarni 3 pristne pijače. 2 zdravilne. POZOR SLOVENSKI GOSTILNICAM! Tukaj se Vam nudi prilika, da si prihranit«^ ako kupite od tvrdke A. HORWAT. JTo pa radi ti jaz ne plačujem dragih agentov ali “maaagiri opravljam sam vse posle. Moje tvrdka je prva in edina samostojna v A* ki importira iz Kranjskega: brinjevec, tropinovec s 1 vovko. Pomnite, da so v resnici samo one pijače j ki nosijo na steklenici napis: “IMPORTED”. Til lujem iz kranjskih zelišč Grenko Vino in Kranisfc čec (Bitters), te vrste pijače so najbolj zdravilne,! jih je bilo še kedaj na trgu. Prodajam samo mi Pišite po cenik. A. H O R W A T, 600 N. Chicago, St., J0LIT- £ J/^ADAR potrebujete društvene po¬ trebščine kot zastave, kape, re- galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka L. KJERŽE CO. 2711 v sodčkih in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno.—Postrežba točna in iz¬ borna. — Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporočata JAZBEC & OMAHEN 1625 S. Kacine Ave., Chicago, III South Millard Avenue. CHICAGO, ILL. Y Cenike prejmete zastonj. -; Vse delo garantira# M, A. Weisskopf, M. D, Izkušen zdravnik. Uraduje od 12 A. M. —3 P. M in od 8—10 P. M. V sredo in n® deljo večer neuraduje. Tel. Canal 476. 1801 So. Ashland ave. Tel. residence: Lawndale 8998 Splošna napaka. aka kap it ro. Mezda da bi si n življenje, jeni za po :ti vsega, 1 * mora izv vsaki kap vedno te t v lastni no za konzi jani in izer »borna ozi ije svojega mnogih e\ in gosto obl inih virov, rialnili pot rib virih si ih deželah. l tekmoval j. stremijo j, imperial tdo. ki so v fšni širijo »krči polj izvira zopet Ba do leta ol ijajo tajne Bojitev in i Jako goni »vanje in ii z njemu teac-ijo in i tf drio. Nazm p ubile del: m dlje kake tikanje svet: feč so delali Ali njih stično proj in vojni ** ljudstva 1 ■'iše prerok ®!o. Vojna kakor logi Wtr Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINCIC 324 BROAD STREET TEL. 1475 JOHNSTOVVN, PA. Najboljše cigarete po 5c. z ustnikom v Ameriki Pri v«eh prodajalcih vsepoviod FounCain Pen s kljukico. Jamčeno 14karatno zlato Zastonj za 75 col kopan« ali sprednjih del« skatljlc Jack žepni nož 2 klini Zastonj za 60 celiti kuponov ati sprednjih delov šKailjic (Ta ponudba ugasne 31. decembra 1915) P. LORILLARD CO., Inc., NEW YORK CITY. Ustanovljena 1760. PoJljiU lup«w Po pe.ti (ne paketni) ali pa ek.praMi pla- caoetn vnaprej na NEBO DEPARTMENT 95 First St. Jeraey City, N. J. nega siste m social 7« celo pro Taktični sis »stne stva priporno: razloži s 'Prave, ten Na tisoče ameriškega ljudstva trpi ’i teškočah v drobu in najnavadnejša temi je konstipacija ali zapeka in vp komplikacije. Večina teh trpečih ljudi dei enoinisto napako, to je da se poslužuje krc glic in razne čistilne medicine, ne da bi * prej prepričali, dali so taka sredstva škod¬ ljiva ali ne. Vsako drastično čistilno sred¬ stvo, katero povzroča telesno slabost in k človeka navadi na neprestano vživanje # vrste medicine, je škodljivo. Ako trpite M zapeki ali na kaki komplikaciji t* teške ,., iv , vzemite sredstvo, katero vam bo ne sas* J vladar j pomagalo temveč bo obenem tudi pokrep- čalo prebavne organe. To sredstvo je TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO. Izdelano je iz .rdečega vina in zdrav-- nih zelišč — laksativno, okrepeujoee in ds,': prijeten duh — ter je namenjeno v pome-’ zoper sledeče teškoče: ZAPEKA, IN NJENE KOMPLIKACIJE, NEPREBAVNOST, VETROVI, BOLEČINE V DROBU, ŽELODČNE BOLEZNI, NERVOZNOST IN SLABOST. Deluje dobro zoper vse bolezni, ki izvirajo ali so v zvef z zapeko in slabostjo. Vsledtega bi se moralo rabiti takoj, -- se opazijo prva znamenja. Cena $1.00. -V lekarnah. JOS. TRINER Chicago. JU' Izdelovalec, 1333-1339 So. Ashland Ave. • v. 'bMnzive *> morda Udi kljub rtaste zgod e .... °’ kajt . * to vojr " a te bo z: ’t tragi ^ t Pošastn 'Mme nart Ako vas muči revmatizem ali neuralgične bolečine, U skusite Trinerjev liniment. To sredstvo takoj pomaga. 25 in 50 centov. Po pošti 35 in 60 centov. ^ r ‘ Francis ' tQ Pska v posti. Pj [/ kalif orn 3ta. Bo Vam. Lpka si Vst( J 1 Med U' seda C^riprt •V Vrst a : V^tek, aaziu »hi