fr-uŽ**''" *P| *Pi*r' s *** ’ ‘v' Ute -Copvrlght 1915. S. S' McClure. ^ 1®8 ■j&šr* fežSšs lit *» koristi delav- i\egsljudstva. Delav- I ,o opravičeni do ‘ |e gakar producirajo. [ rhis paper is devoted 0 ihe interests of the Iforklng class. Work- , are entitled to ali ' rf hat tKey produce. . “'reda« seoond-olass matter, Dec. 6, 1907, at the post Office 'Oy '*0 111. unaer tbe Act of Congress of March Sed. 1879. $tev. (No.) 421. Office: 4008 W. 31. Sir., Chicago, ‘Delavci vseh dežela, združite se!” P AZI TE* na številko v oklepaju- ki se nahaja poleg va¬ šega naslova, prileplje¬ nega spodaj ali na ovitku, Ako (422) Je številka . ■ tedaj varn s prihodnjo številko našega lista po¬ teče naročnina. Prosi¬ mo ponovite Jo takoj. Chicago, III., 5 oktobra (October) 1915. Leto (Voi.) X. 11 - em, Cesta jeziku, h) istne pi ) so A. inovec, Grsj 1 je prvi ■" e in zelii najboljši ‘jših zei 1 Jloveš! 10 ako j 'nete po Balkanski kotel vre. Ves Balkan e pod orožjem. In ves svet gle- z napetim pričakovanjem, kaj se bo izleglo iz . Bolgarska je mobilizirala, Grška je odgo- j a s poklicem svojih rezerv pod zastavo, Ru¬ dija je pripravljena za boj. Razun onih, ki r .jo niti v rčkah, pa nihče natančno ne ve, kaj j to pomeni. Od začetka vojne je Balkan poln ugank. j!,ne so te države' v primeri s tistimi kolosi, ki jjjo krvavi ples; toda zemljepisni položaj da¬ jem malim silam tako važnost, da igra diplo- .pjja obeh vojskujočih se skupin najvratolom- jjo igro zaradi njih. Kakor trojna alianca, Ta¬ je tudi trojna ententa napenjala vse sile, vsaka bi pridobila balkanske dežele na svojo stran, ,i;a da bi jih izvabila iz njihove nevtralnosti, ^ ikada bi dosegla 1 njih vojaško pomoč. Nešteto- jt je bilo že napovedano, da pojdejo Balkanci ilt hip v boj, neštetokrat je bilo zatrjeno, da •anijo absolutno nevtralnost; in zopet in zopet bilo poročano, da je njih vstop v svetovno voj- ueizogiben. Vesti so se pa tudi menjale glede na to, kam iri ta ali ona izmed prizadetih držav, ako skle- _E aktiven militarističen nastop. Na Grškem so i- hudo notranjo krizo, ker je hotel ministrski [ttlsednik Venizelos iri njegova stranka hoj s ircijo, medtem ko se je kralj Konstantin s svo- 1 bamarilo nagibal na nemško stran. O Rumu- | so že trdili, da bo marširala v Erdelj in na jrsko; ko se je ruska armada umaknila iz Kar- }, so pa ravno tako odločna poročila pripovedo- Ja, da pojdejo Rumuni z Avstrijci v Bessara- jo. Najveejo zmedo pa povzroča Bolgarska, o itcri.so v Londonu in v Berlinu že stokrat mi¬ li, da jo imajo popolnoma v svojih rokah, pa danes nihče natančno ne ve, kako je z njo. Iz vsega, kar se sedaj godi na Balkanu, je le o mogoče jasno posneti: Posledice druge bal- nske vojne, ki je razdrla banlkansko zvezo in nižala Bolgarsko,, se kruto maščujejo. Položaj, ga je ustvarila tista nesrečna vojna, je napra- izbalkanskih dežel igrače tujih sil in jim bra¬ jda bi varovale prave interese svojih narodov. Dinastije in njih kabineti na Balkanu so po¬ jdi navadni sejmarji, ki nimajo prav nobenega ajda, temveč bi le radi iztlačili zase kakšen ., JOLE^jp:!; jz položaja. Vsak trenotek iztegujejo ro- oza Uročijo; ker se pa položaj menja in menja, Ustrašijo vsak hip in odmaknejo roko prav ikrat, ko bi bilo treba udariti. Ko se je bojna r«a nasmehnila Nemčiji in Avstriji, so bili vsi trogo nevtralni,’ ’ da se mogli koketirati z nji- is; zdaj. ko se je nekoliko obrnilo, pa že zata¬ jijo svoj prejšnji flirt in se pripravljajo za ntualno drugo “razmerje.” Taka ne bi mogla biti nikdar narodna politi- ue ima kakšen nar6d opravičen cilj, ne more danes na desni, jutri pa na levi. Le dina- katerim ne gre za narodovo moč, ampak za da okrepčajo sebe, morejo voditi tako brez- dno, borzijansko politiko in jo plačevati s ljudstva. Kolikorkoli sedaj ena ali druga stran moreče vrope hvali Balkan ali pa kakšen del Balkana, 'to, kar se tam koli godi, najžalostnejša igra. __ _-’sa hvala, pa'naj prihaja od trozveze ali pa ud &,Cl» bstro-Nemčije, pomeni, da se meče enkrat ena škrat druga država zdaj tej, zdaj oni skupini od noge, in da vse skupaj ne razumejo svoje rave naloge. Tista balkanska zveza, ki se je ustanovila pred no balkansko vojno, ni bila nikakršen ideal v emokratičnem in socialističnem zmislu. Ali ee i se bila ohranila, bi Se bilo iz nje lahko razvilo okaj boljšega, popolnejšega, balkanski narodi a bi bili našli sami v sebi dovolj moči, da bi se flibranili tujih imperialističnih vplivov. Tudi ma¬ rnsko vprašanje bi se bilo v balkanski zvezi [tako rešilo, da ne bi bilo nikomur krivo; Srbi [ta bili lahko Srbi, Bolgari pa Bolgari, a za meje P ne bi bilo treba prepirati, če bi bila zveza, pipnost in enota. Nesreča balkanskih narodov je v tem. da so f dinastijami dobili tiste lastnosti evropejstva, ki 10 najslabše. Vsaka balkanska dežela stremi se- Ijaj po hegemoniji, vsaka bi bila rada balkanska misija, vsak kraljiček bi bil rad balkanski car. pa interese njihovih monarhov se prodajajo in- taesi balkanskih narodov, in ee bo teklo še več njihove krve, jo bodo prelivali brez koristi zase, ra častihlepne fantazmagorije svojih kronanih . tolovajev in na korist tujega kapitalističnega im- tr dalizma, * Rusija je odpoklicala svojega poslanika Sa¬ vinjskega iz Sofije. S tem je postala kriza na tukanu akutna in vsak trenotek se lahko izpre- ^nni v vojno stanje. Balkanci se bodo torej zo- fd klali med seboj, “slovanska vzajemnost” je *°Pet krvava ironija in balkanski narodi bodo s ' °jo krvjo plačevali eastilakomne sanje svojih ' ir anov in tujega kapitalističnega imperializma. ’-h se zopet seme sovraštva, iz katerega vzklije ' Ntičnosti novo gorje. če ubiješ človeka, ki ti je storil največje ^ r je, si zločinec. Ako ubiješ deset ljudi, ki jih "L nikdar v življenju poznal, si junak. tva trpi! dnejša ;a in i,* h ljudi d služujet* ne da K dstva & stilno Si vzivanj :o trpii t< te£ : io ne i! idi tvo je IŠKO in oče in 1 .o v P° : C 3 osi>o«lai*sika sila- Mlajši Rockefeller potuje po svojem colorad- skem kraljestvu, inspicira, sprejema Reputacijo, se vozi po jamah, govori, in obeduje z delavci. O Walsh, o Walsh! To si povzročil s svojo preiskavo in s svojimi poročili in s svojimi napa¬ di na velikega denarnega magnata! Ali ne. Pravijo, da je mati Jones povabila kronprinca J. D. v Colorado, mati Jones, ki je iz¬ vrstna žena in blagosrčna prijateljica delavstva, ki pa svoj živ dan ni razumela politike. Toda po¬ vabilo stare agitatorke gor ali dol — John D. se ne hi bil podvrgel takemu neprijetnemu potova¬ nju, če ne bi čutil, da mora popraviti škodo, ki je zadela njegov ugled. To pa je povzročil Walsh s svojo komisijo, kajti on je spravil s svojim brez¬ obzirnim razkrivanjem dejstev velikega gospoda z newyorškega Broadwaya v tako neprijetno luč. Ako se ne bi bilo to zgodilo, bi bil Rockefel¬ ler II. našel vse ugodnejša potovanja kakor po eoloradskih rudarskih okrajih. Že v času preiskave, v dneh svojega prvega zaslišanja pred industrijsko komisijo s,e mu je za¬ zdelo, da se mora na kakšen način pokazati delav¬ skega prijatelja. Takrat je sprejemal mater Jo¬ nes in konferiral z unijskimi uradniki. Takrat so kapitalistični listi s patetičnimi članki napo¬ vedovali spravo med delom in kapitalom. Ta¬ krat je bil socialni boj v Ameriki končan na po¬ trpežljivem papirju. .Ali takrat je vendar izpodletelo. Po kratki zmoti je mati Jones spoznala, da šo jo peljali na gladki parket, ker ' so mislili, da se spodrsne. Unionisti so se prepričali, da se Rockefellerjeve besede preveč razlikujejo od njegovih dejanj. AValsh je pa dopolnil svoje dokaze, da je kapita¬ listični prestolonaslednik res odgovoren za gro¬ zote, ki so se godile v Coloradu. Preiskava industrijske komisije je bila za Rockefellerja strahovit poraz. S svojim potova¬ njem po Coloradi bi ga pa rad izpremenil v novo zmago. Predvsem si hoče pridobiti popularnost. Ali to je le prvi korak, da dobi vso oblast nad delavstvom zopet v svoje roke. In toliko se je r.aričil, da se mora vsaj za oko kaj izpremeniti, ker ne more sicer nihče verjeti v njegove dobre namene. Doslej je ves svet mislil, da so kapitalisti so¬ vražniki delavskih organizacij. Rockefeller mlaj¬ ši pa popravlja to mnenje. On priznava, da po¬ trebujejo delavci organizacijo, in v svojem pre¬ obratu iz Savla v Pavla gre tako daleč, da hoče — sam pomagati rudarjem do organizacije. On jim hoče ustanoviti unijo, najboljšo unijo, ki si jo morejo misliti, unijo, ki jo je sam zasnoval. Sicer je v tem nekaj na prvi pogled nerazum¬ ljivega. Čemu novo organizacijo, ko jo rudarji že Imajo ? Rockefeller rešuje to uganko. Dati hoče premogarjem boljšo organizacijo od sedanje, u- stanovljeno “popolnoma na demokratični podla¬ gi.” V Ameriki je veliko velikih otrok; zelo čud¬ no torej ni, da se najdejo ljudje, ki verjamejo. Kdorkoli pride v tej deželi s kakšno “novo ide¬ jo” oziroma z novim humbugom, dobi pristaše. In delavska organizacija, katero snuje podjetnik sam, je pač nova ideja. Navidezno. Zakaj v resnici je takih organi¬ zacij že precej med Atlantikom in Pacifikom; za¬ vedni delavci jih poznajo kot skebske organizaci¬ je. Rockefellerjeva unija pa v svojih zadnjih po¬ sledicah tudi ne bo in ne more biti nič -druzega. Tudi mati Jones se je že zdramila iz zadnjih iluzij in pravi, da bo Rockefellerju ob prvi prili¬ ki povedala, da je velik norec. Unija, ki jo hoče mogotec ustanoviti, ni v svojem bivstvu nič dru¬ zega kakor nekakšna komisija za prošnje in pri¬ tožbe. Ves nje^i “demokratizem” tiči v tem, da naj vsak -distriht izvoli po enega zastopnika, ki bi bil potem .opravičen posredovati pri družbi. Ta¬ ko bi se torej zopet zdelo, da jc vsa Rockefeller¬ jeva ideja zelo površna in plitka. Pa vendar ni. Četudi se ji ne more priznati izredna ženialnost, tiči v njej vendar dober kos navihanosti in njen cilj je enostavno ta, da se tudi delavske organi¬ zacije kapitalistično monopolizirane kakor olje, železnice ali pa časopisi: Rockefeller spada med tiste ljudi, ki znajo drugače govoriti kakor misli¬ jo; kdor pa to ve, se tudi ne bo dal zapeljati od njegove famozne unije. Dosedanja organizacija se zdi Rockefellerju slaba, ali ne zato, ker je v njej premalo radika¬ lizma in demokratičnega duha, temveč zato, ker je kapitalistom vendar šc preveč radikalna. Mul- timiljonarskemu gospodarju tudi ne gre za to, da jo izgube. Z ustanovitvijo nove “unije” se — po njegovi kalkulaciji — razdene dosedanja organizacija in njegova postane edina, izključno privilegirana v državi. Nemara bo še Rockefel¬ ler sam njen predsednik. Če bi John D. res to mislil, kar govori, bi i- niela mati Jones prav, da je velik norec. Ali ta¬ ko ni padel na glavo. Toliko prebrisan je na vsak način, da hoče organizacijo, ki bo služila njego¬ vim, ne 1 pa delavskim interesom. Ali če je on navihan, se sme tudi od colo- ra-dskih rudarjev pričakovati, da ne bodo slepi in se ne bodo dali speljati na led. Rudarji nimajo kaj ukazovati v kapitalističnih organizacijah, za¬ to tudi ni treba kapitalistov na čelu delavskih. Iz vladnih zaporov v Leavemvorth so izpustili trideset jetnikov, ker so bili po nedolžnem obso¬ jeni. — Nezmotljiva justica! Žensko volilno pravo. Iz NVashingtona poročajo, da se pripravljajo meščanske suffragetke na novo kampanjo po vsej deželi, ki ima namen pripraviti meščanske stran¬ ke do tega, da sprejmejo žensko volilno pravico v svoje programe. Boj naj se prične dne 16. no¬ vembra in naj se pod vodstvom Mrs. McCormick razširi po vseh kongresnih distriktih. Dame ho¬ čejo tudi poskusiti, ee se jim ne bi posrečilo, da spravijo na konvencije 1 demokratične in republi- čanske stranke take političarje, ki bi bili naklo¬ njeni njihovim zahtevam. Meščanske dame, ki hodijo okrog s svojimi zastavami in trakovi z napisi “Votes for women,” imajo povsem opravičene želje; toda velike poli¬ tične zrelosti vendar ne kažejo — kljub svoji na¬ videzni naprednosti. Sicer se ne bi toliko ukvar¬ jale z neplodnim delom, ampak bi se lotile tiste¬ ga, ki zahteva morda nekoliko več boja, ali zato zagotavlja tudi zanesljivejši uspeh. Kapitalistične stranke nasprotujejo ženski volilni pravici. To pa ni le nekgj slučajnega v njihovem programu, temveč se popolnoma vjema z njihovim bivstvom. Ženska volilna pravica je demokratična reč; kapitalistična stranka pa ne more biti demokratična, tudi če se tako imenuje. Kajti kapitalizem mora vladati, če hoče hiti kapi¬ talizem, in paziti mora, da ne pride zakonodaj stvo v roke mase, ki ni kapitalistična, zakaj po- slaniški mandati v rokah ljudstva so premogoč- no orožje. Od stranke, ki ne more biti demokratična in zaradi interesov, katerim služi, tudi ne sme biti taka, pričakovati resnično demokratične reforme, jo pa kratkovidno. Tudi največjega političnega nasprotnika ne smemo smatrati za tako trapaste¬ ga, da bo vedoma delal proti svojim interekom in rezal sam svojo kožo. če se republičani in demokratje, izvzemši ne¬ koliko naivnih ljudi, ki sami ne vedo, zakaj so tam, upirajo ženski volilni pravici, že vedo, zakaj to delajo. “Moralni” in “etični” razlogi in fra¬ ze, da spadajo ženske v dom in v kuhinjo, so se¬ veda lc pretveze. Ameriške miljonarke nc hodi¬ jo v kuhinjo, če’imajo volilno pravico ali pa če je nimajo; tudi v od njiliovih klubov in drugih “vi¬ sokih” zabav jih nazadnjaški zakoni ne zadržu¬ jejo. Kar se pa tiče proletarskih žen, jih kapita¬ listi samo pode od doma, in z izkoriščanjem v to¬ varnah, trgovinah-, rudnikih i. t. d. sami kažejo, da spada žepa lahko še drugam kakor v kuhinjo. Ali izgovor je vsekakor prijetnejši kakor prizna¬ nje resnice, in zato ponavljajo Kapitalisti svoje pretveze, dokler jih le še kdo posluša. Ako bi bilo mogoče v Ameriki tako kakor v nekaterih evropskih deželah dovoliti volilno pra¬ vico kapitalističnim damam, ne pa proletarskim ženam, tedaj hi se to že doseglo pri kapitalistič¬ nih strankah. Zakaj taka reforma ne bi storila kapitalizmu nobene škode. Ali druga reč je z volilno pravico žen iz ljudstva. Ta hi lahko po¬ polnoma izpremenila rezultate volitev, in zato si kapitalistični političarji rajši varujejo svoje stolčke. * Resnični interesi žen, ne maloštevilnih privi¬ legiranih dam, temveč velike armade žen se po¬ polnoma vjemajo z interesi delavskega ljudstva, in če bi suffragetke nekoliko bolje pogledale v ustroj sedauje družbe, bi morale spoznati, da bi se najbolje bojevale za svoje pravice, ako bi se pridružile socialistični stranki. Tukaj se ne bi bilo treba še le truditi, da pride ženska volilna pravica v program, zakaj socialisti, ki se bojujejo za enakopravnost sploh, so tudi žensko enako¬ pravnost od vseh začetkov sprejeli v svoje plat¬ forme. čudno je, česa iščejo napredne ženske sploh med republikanci in demokrati. Ako sta jim ti dve stranki všeč, tedaj je njih hoj za volilno pra¬ vico le muhavost, če pa mislijo ženske, da ni prav tako, kakor je sedaj pod vodstvom teh strank, tedaj je nelogično, da iščejo zase prostora v teh strankah. Volilna pravica ne more biti sama sebi cilj, temveč je le sredstvo, da se dosežejo gotovi na¬ meni. Torej je opravičeno vprašanje: Zakaj se dame pravzaprav bojujejo za volilno pravico? Le za to, da bodo volilke in da dobe nekatere izmed njih poslaniški ali senatorski naslov? To je prereven cilj, in zanj se nc izplača tak boj. Ako naj ostane vse drugo pri starem, tedaj tudi te osebne izpremembe niso potrebne. Vseeno je, če delajo slabe zakone moški ali pa ženske. Ako pa hočejo suffragetke kaj več, je treba vedeti, kaj? Dokler iščejo svojo srečo pri starih strankah, se mora iz tega logično izvajati, da hočejo prav to kar one. Ako hočejo kaj druzega, tedaj se ne smejo zanašati na one stranke, ki nasprotujejo ti¬ stemu drugemu. In s tem, da izkušajo krpati demokratično iri republičansko stranko, zaprav¬ ljajo le čas. Teoretično in praktično prava pot za napred¬ no ženo jc socializem. Zločinci, ki jih je hotel policijski načelnik ITealey vse do zadnjega izgnati iz Chicaga, imajo zopet good times. V mestu je velika krojaška stavka, in razume se, da se mora policija bolj brigati za štrajkarje kakor za bandite. PROLETAREC 16 GOSPODIN FRANJO ROMAN—SPISAL PODLIMBARSKI. Vilar je bil pod oKnj-planino obetal, da se potegne za Mušica in Jovico in da njegovo pri¬ čevanje oha osvobodi iz ječe. Uspehi, ki jih je že dosegel na torišču svojega delovanja, ugled, ki ga je užival v vsem okolišu Oskove, in nada, da si s poverjeno m uzgradbo jalskega mostu pridobi naklonjenost in priznanje tuzlanskih mogočni¬ kov, vse to je rodilo v njegovi duši neko sarno- zaupnost, od katere ni daleč do samoljubnosti. V zavesti duševnuih zmožnosti je začel precenjevati svoje moči. Vedel je, da vlada vsepovsod sirova sila, vendar se je zanašal na pravico, ki je glasno govorila za oba osumljenca. Pričal je obema v prilog in trdil, da je edini krivec Atif-Sarajlija. Zgodilo se ni tako, kakor si je domišljal. Kar je povedal, je Lisinski vse zapisal v zapisnik, toda v zadevo s tem ni spravil jasnosti Stvar je postala res zmedena. Vilar je prisegal, da je videl Saraj- lijo par dni, preden se je našlo orožje, iti iz tiste kotanje, kjer je bilo baje skrito, prisegal, da je Sarajlija nesel pod pazduho nekaj v papir ali v cunje zavitega, navedel je za pričo Mrkezkovega Janeza, ki je pred avditorjem vestno opravil svo¬ jo dolžnost, toda Atif je spretno ovrgel te izpove¬ di, trdeč, da je v svojih poslih res hodil po tistih krajih, o skrivališču orožja pa ničesar ni vedel. Pač pa je on videl Jovico Miloševiča prinašati od nekod orožje in ga je ovadil orožnikom, če je bilo v tisti jami toliko orožja, kdo ga je odnesel in kje je zdaj? je skrbno izpraševalo sodišče. O tem, nihče ni vedel odgovoriti in orožništvo je brez uspeha preiskavalo Konj-planino. Preiska- var se je vlekla pet tednov. Koncem septembra je vojaško sodišče spoznalo, da v tem slučaju sploh ni pristojno, ker orožje se je našlo pod stre¬ ho, ne pa v rokah osumljencev. Tedaj je vpoštelo onemoglost in neškodljivost Mušičevo ter ga izpu¬ stilo na svobodo s pripomnjo, da bo starec ved¬ li o na razpolago, ako bi v teku nadaljnje preiska¬ ve letel količkaj upravičljiv sum nanj. O Atifu Sar a j liji je sklenilo, da je pač sposoben za vsak zločin, a po izpričevalih gozdarja Bierkopfa, stot¬ nika Hvtalibogovskega in nadporočnika Buzdu- ge je državi vdan in prav poraben v določenem mu delokrogu. O Joviči je razsdoilo, da ga treba kot človeka državi nevarnih nazorov, kot agita¬ torja in šuntarja izročiti civilnemu sodišču. Glav¬ no pričo, inženirja Vlarja je označilo za verodo¬ stojnega človeka z neizvedljivimi, močno na so¬ cializem cikajočimi nazori, za mladega uradnika začetnika, ki je sicer povsem zaneslijv, ki pa s hlepenjem po popularnosti in s svojo filantropijo zbuja v ljudeh neizpolnjive nade, s čimer ne vpli¬ va pomirjevalno nanje, v zadevi osumljenca Jo¬ viče Miloševiča pa pričuje morda s predsodki, ki še niso popolnoma jasni. Lisinski je, opisujoč Vi¬ larja, porabil vse opazke, ki jih je bil ob priliki preiskave v okrožju Konj-planine zapisal v svojo beležnico, Nikakor ni hotel in mu tudi ni mogel podtakniti bratovščine z nezadovoljnimi in 'ne¬ varnimi elementi, vendar pa se mu je zdelo po¬ trebno, opisati zadevo vsestransko, tako da pore¬ če civilni sodnik, ki jo dobi v roke: “Oj da — ti vojaški sodniki so korenjaki! Kako natančno in psihološki resnično so posvetili v ta zagonetni slučaj!’ Mnogo je vplival nanj nadporočnik Buz- duga, katerega je parkrat poklical, da napiše i z njim protokol. Buzduga je hodil po onem dvoboju ves potrt po svojih poslih. Težila ga je zavest, da se ni o- svetil inženirju. Fizičnega zadoščenja ni dobil, moralno je pa sramotno propadel. Mnogi častni¬ ki so vedeli, da se zaradi dolgov ni smel pravil¬ no dvobojevati. Kaj takšnega se pač še ni prime- .rilo, zato ostane vsakemu neizbrisljivo v spominu. Na pravilni viteški dvoboj se hitro pozabi, toda o njegovem izjemnem bodo z zasmehom leta in leta govorili po vseh postojankah, kamor se pola¬ goma razkrope častniki, ki so sedaj nastanjeni v Tuzli. To ga je peklo. Z inženirjem sc je sicer sprijaznil, ker ni mogel drugače, suho/sta; se po¬ zdravljala, toda želo je ostalo v Buzdugi, ki se ni dalo izruvati. Ta usedlina je povzročila, da je pred sodiščem pobijal Vilarjevo pričevanje. Na¬ mignil je na njegovo znanje z Danico, ki ga je za¬ peljalo v prczaupljivo občevanje z Jovico ln mu zastrlo oči, tako da ne vidi jasno, kako ga zlo¬ rabljajo nezadovoljneži in' agitatorji. Povedal je tudi, da mu je že enkrat izpregledal 'nedovoljeno vmešavanje v orožniško uradno poslovanje, ker ni maral rezervnemu častniku napravljati nepri¬ jetnosti. Major Lisinski je opisal zadevo tako podrob¬ no, da je bilo v obširnem aktu pač mnogo čtiva, toda malo jasnosti, da Joviča ni bil opran in so padalc na inženirjevo pričevanje neke sence. Ko se mu jo zdela stvar do kraja obdelana in premle¬ ta, je napisal na akt : Videat Hvalibogovski! Pri mestnem oveljniku so spisi ležali tri dni. Vestno jih je čital. Stvar je segala močno v nje¬ gov delokrog. Za vsakim zapisnikom si je pri¬ voščil pol ure odmora, da premišljuje o vsebini ter spravi dogodke v stik in da se izprehodi po sobi, okrepi z žganjico ter poljskima generaloma na steni izpusti iz svoje pipe oblak dima pod nos. Ko je bil v tretjič prečital protokol z orožnikovi¬ mi podatki, se je pri odstavku, kjer je Buzduga namignil na Vilarjevo znanje z Danico, ustavi. Pošetal je po sobi, dolgo je mislil, naposled je sedel ter zapisal v svoio biležnico: Hercegovko bi trebalo zaslišati. Vsiljevalo se mu je mnenje, da se v zveznosti dogodkov lahko nahaja deklica, ki jo je sam občudoval v hanu ob Oskovi. Čudno se mu je zdelo, da Lisinski ni poklical Miloševi- ceve sestre za pričo. Pripisoval je to majorjevi delikatnosti napram ženstvu, ki se mu pa v tem slučaju ni zdela umestna. Deklica je bivala pod eno streho z agitatorjem, z njim je ustanovila prepovedano šolo, od njega in otrok je lahko mnogokaj zvedela. Ako se je našlo eno skriva¬ lišče orožja, nahaja se jih lahko še petdeset v gorah med Tuzlo in Sarajevom. Tako je modro¬ val Hvalibogovski. Iz aktov se je že tudi uveril, da Atif Sarajlija ni več na pravem mestu. Ljudje ga v tem okraju preveč poznajo, ogibajo se ga, oprezno se vedejo v njegovi navzočnosti, zato ne koristi toliko, kolikor velja državo. Res se kaže uslužnega, a prekanjen je in ona dva drago¬ cena handžarja, ki mu jih je bil nekoč prodal, sta prišla morda prav iz onega skrivališča, o katerem se toliko govori v obtožnici. Uvažuje te domne¬ ve, je sedel ter pisal mestnemu poveljništvu v Monstaru, da zamenja enega svojih konfidentov za Sarajlijo. Teden pozneje je Atif za vselej iz¬ ginil iz tuzlanskega okraja. Joviča je prešel z vsemi sodnijskimi listi¬ nami vred v ooblast civilnega sodišča. Tu so ga z ozirom na njegovo agitatorsko silo in na kri¬ tični položaj v deželi pustili v preventivnem za¬ poru in so malone pozabili nanj. Poleti 1881. leta so bili na Dunaju zaradi de¬ žel, ležečih južno od Save, v velikih skrbeh. V prejšnjem letu se je bila nezadovoljnost ljudstva že nekoliko polegla, mogočno pa je zopet vzrastla, ko se je začela centralna A 7 lada 1881. leta resno pripravljati, da uvede v onih deželah vojaško ob¬ veznost, kakor jo je nameravala dvanajst let po¬ prej uveljaviti a 7 južni Dalmaciji, kar se ji takrat ni posrečilo. Stojan Kovačevič, še izza 1869. leta znani in od takrat mogo imenovani četaški vodja, ki je po okupaciji izginil s pozorišča, je začal zopet zbi¬ rati četo in je z veliko drznostjo izvršil nekaj roparskih napadov v tudi okrajih Gacko in Neve- sinje. Druge čete so vznemirjale konjiško okol ico; tudi v fočanskem okraju so prisilili razbojniki, nastopajoči vedno smeleje, ondotno slabotno gar¬ nizijo k neprestanim, večinoma brezuspešnim po¬ gonom. Ob pripravah za uvedbo brambnega zakona v južni Dalmaciji v juniju 1881 in z rebelskim odporom Krivošij je nastal prvi konflikt, ki je spravil dogodke v kolotek in povzročil, da so se pokazale v očividnih oblikah one morda še v zelo nedoločnih obrisih tudi v istorodni in enako- usodni Hercegovini se nahajajoče tendence. Krdelo oboroženih Krivošijcev, ki so si z odločnim nastopom takoj pridobili simpatije svo¬ jih sosedov, je postalo takorekoč jedro nezado¬ voljnežev; iz odročnega gorskega zakotja na severu kotorske zatoke naj bi prišlo geslo za splošno vstajo. Vlada je porabila vsa sredstva, da bi pri¬ dobila Krivošijce za novi zakon: pregovarjala je župane, nameravala je prebivalstvu goratih kra¬ jev zabraniti pristop k obmorskim seliščem ter pregovoriti Črno Goro, da postavi kordon in za¬ pre mejo za prenos živil v Krivošij e, hoteč tako izstradati uporni okraj. Ker se ta namera zaradi nasprotujočih političnih in lokalnih razmer ni da alizvesti, je poslala 7. novembra kotorskega pravoslavnega škofa, da_poseti župniji v Lede¬ nicah in Dragalju ter stvari narod pred nepre¬ mišljenimi koraki. Toda škofa je ustavilo obo¬ roženo ljudstvo že pri Ledenicah, tako da se je moral s spremstvom vred vrniti. Prav tedaj je vdrla četa Stojana Kovačevia v Krivošije, na kar sta osamljeni orožniški straži v Ublih in Dra¬ galju zapustili svoje mesto. Vedno A 7 eč čet je prihajalo iz Hercegovine. Opustošile so trdnja¬ vico v Dragalju, razrušile stražarnici v Crkvicah in Ledenicah ter zažgale nekaj ja\ 7 nih poslopij. Vznemirjati so zečele celo obmorska selišča. Sedaj so spoznali na Dunaju, da ima ta peščica ljudstva veliko odporno silo v sebi, proti kateri ne opravi ničesar ugled dalmatinskega eesarsge- ka namestnika, obenem vojaškega poveljnika Rodiča, ki je šel novembra v pokoj, niti njego¬ vega naslednika generala Jovanoviča. Krivo- šijska upornost se je nagloma razširila po sosedni Hercegovini in ko je vlada 4. novembra razglasila brambni zakon, tudi za obe zasedeni deželi, je za¬ hrumelo po vseh okrajih od morja pa do srbske meje, dasi je bila uveljavljena samo dvoletna vojaška služba in je oblast poučevala, da se bodo pri vojakih strogo ščitili muhamedovski verski običaji. Takrat je Avstrija začela razpostavi jati svoje vojaštvo na najbolj ogrožene točke ter po¬ šiljati nove čete v vse tri dežele. Odslej nov-ine niso več pisale o hercegovskih in krivošijskih raz¬ bojnikih, marveč o urejenih vstaških četah, kate¬ rim stoji nasproti pomnožena c. k. armaaa. 35. ■Vjlarjeve misli so se tudi v Tuzli mnogo pečale z Danico in z razmerami a 7 drvarski ko±o- niji. Dobival je od tam poročilo po Bobojedcu, ki ga je posetil vsak teden A 7 saj enkrat. Če ga ni dobil doma v sestrini hiši, je zavrnil k jalskemu mostu, da vidi svojega dobrotnika in mu potoži svoje, gorje, In praAnl mu je, kako se je na planini vse izpremenilo na slabše. Oni Birkov s pasjimi zobmi mu je prepovedal drva, tako da se ne more založiti z njimi za zimo. Vilar se je razjezil.. “Zakaj se pa ne skli¬ cuješ ne moje dovoljenje, da smeš jemati dračje, ki sicer segnije!” ga je pokaral. “O gospodine Franjo, jezik se prilepi k gol¬ tancu, če stojiš pred takšnim grozovitim člove¬ kom, kakor je Birkov. Kako bi se bunil bedni katolik!” je vzdihnil Bobojedac. Potem je pri¬ znal, da usmiljeni delavci skrivaj vzemo kakšno vejo ali platišče in mu zvečer privlečejo v Pilič toda to je jedva tretji del tega, kar je smel prej vzti. ' Drugikrat je pravil, da je Birkov uvedel zopet stari red pri delavcih: hrana je slaba, na¬ lagajo se globe; da bi se kdaj odpravile znamke, o tem še misliti ni treba — tako je rekel pri po¬ slednjem izplačevanju strašni gozdar. “Gajer se napije že zjutraj in potem uganja sitnosti, da ga ni moč prestati. Drvarji se togote in si žele nazaj dobrega gospodina Franja. Pravijo: Ako njega ne bo, ustavimo delo in gremo tja, kamor solnce zahaja.” “Kje je to” je vprašal inženir, videč, da po¬ staja siromak domač, zgovoren in zaupljiv. “To je v pokrajinah kraj debelega morja, tam se ljudje preživljajo s kamenjem. Vlada je izprevidela, da na krševitih hercegovsih tleh ne zraste toliko, kolikor treba za življenje, pa je ukazala graditi velike kamenite trdnjave, A r ojaš- nice in stražarnice. Pri teh zgradbah je baje zaposleno na tisoče delavcev. Kdor hoče lomiti, obdelavati in donašati skalo, vsak si zasluži kruha. Gospodine Franjo, povej ti meni, ali se res nahaja v zemlji kamen, s katerim se lahko skuha kosilo? Slišal sem praviti, pa ne morem verjeti. Boga mi!” “Istinabog. Ante! V nekaterih krajih se na¬ haja pod zemljo vse polno okamenelega lesa. Pri nas ga kopljejo in kurijo z njim.” “Baš učeni so vaši ljudje,” je pohvalil Bobo¬ jedac, naslonivši desno uho na ramo. “Pa tudi pri nas so navihani. Evo, to nedeljo je prišel v delavski tabor na Konj-planini človek, Vlah, ves razcapan, izbit in medel, kakor bi živel od sa' mega suhega druha in vodice hladne. Prišel je, kakor bi bil padel z neba, nihče ni vedel odkod. Ob vsakem boku je imel torbo. Jemal je iz torb majhna razpela in svete podobice ter jih pro¬ dajal za majhen denar. In pravil je Vlah, da so našli na Črni Gori v zemlji gorljiv kamen. In modri vladar one pokrajine je sklenil, kopati tisti kamen, kuriti z njim in ga prodajati čez morje. Ker nima zadosti delavcev, jih vabi v svojo deželo, kjer jih hoče bogato plačati. Ne¬ kateri drvarji so verjeli, drugi so se muzali in so vprašali Vlaha, zakaj ima v torbi nove opanke. ‘Da jih obujem, kadar se razlezejo stare, ker mnogo sveta mi treba prehoditi s svojo robo,’ je odgovoril. Samo eno uro se je mudil pri de¬ lavcih, potem jo je odkuril, tako da nihče ni vedel kam. To je bilo dopoldne. A popoldne so že prisopihali zaptije na Konj-Planino izpraševat po Vlahu. Radi bi se bili seznanili z njim. Drvarji so vse lepo povedali in nekateri so trdili, da so Vlaha dvignile božje podobice v zrak ter ga odnesle preko Zeleboja in Kravanje.” “Kaj misliš, Ante, da je bil tisti Vlah s po¬ dobicami kakšen ogleduh in šuntar?” “Kaj po drugega? čemu pa je imel nove opanke v torbi? Nekje v planini je vrgel svete podobe v špiljo, si prebarval obraz, obul nove opanke in zbežal. Eto, gospodine Franjo, staviva — jaz vidim za sA 7 oj turban, ti pa za svoje teden¬ sko plačo, da najdejo sčasoma v planinskih brez- dnih cele oltare božjih razpel in podob.” Vilar se je čudil stvaren, ki se gode v nje¬ govem okrožju. “In Atif Sarajlija — ali še sedi gori in na tisti skali?” je A 7 prašal. Bedni katolik je pritrknil z glavo. “Jok, ni ga več. Mera njegovih hudobij se je napolnila do vrha. Pravijo, da so mu dokazali njegovo lopovščino z orožjem in ga zašili. Jedva bo več vohunil po naših krajih.” Vilar si ni mogel odoleti, da ne bi kaj po- zvedel o Danici. “Ali si bil te dni v Mušičevem hanu?” je vprašal, kažoč raA 7 nodušnost. Prekanjeni Bodojedac je precej uganil, kam meri ta radovednost. Segel je po globok vzdih in bdgovoril je s hvalospevom: “Daj ti Bog mi¬ lost svojo, gospodar ti naš, gospodine Franjo! Blagoslavljaj te do konca življenja, da hi doživel mnogo krepkih in učenih otrok! U, kakšna de¬ klica je Danica, oprosti, da govorim o njej! Naj bo Vlahinja, a hvaliti jo moram. Kako tiha, vda¬ na, pripravna za vsako delo in učena! Predvče¬ rajšnjim sem bil a 7 hanu z vso svojo bosotinjo. Morda sem letos poslednjikrat tovoril v mlin par ok koruze. S čim pa naj kupujem žito, ko so mi prepovedali drva na planini! Gladovali bomo po zimi in umirali, ako se ne usmili dober človek moje dobne dečice. Hu! No da vidiš, gospodine Franjo, kako se je igrala Danica z mojo sirotinjo. Ko da je deset let stara, tako je sedela in se sme¬ jala z njimi a 7 travi. Moja najmlajša dva je na¬ učila jahati na mojem konju, najstarejšo hčerko mi je počesala in ji spletla kite. Uf, to je deklica!” Inženir je bulil oči in poslušal, zadovoljen, je vsaj nekaj slišal o Danici. Naposled je bogato obdaril možaka. “Kupi si kave in kruha za svojo bosotinjo,” mu je rekel. Bobojedac se je tako privadil teh darov, da je pozno v noč čakal pri svoji sestri na dobrotnika, ako ga ni bil našel pri mostu. Postal je poštni sel med hanoin ob Oskovi in mestom. Če je videl, da gospodin Fra¬ njo kaj odlaša ali mečka z nagrado, je zavzdihnil ter rekel, da zdaj ne ve, kdaj pojde zopet v Mušičev lian, ker tam nima nobenega opravka. Vilar ga je razumel in mu je kupil poln meh koruze, da ima kaj opraA 7 ka v Mušičevem mlinu. Danici je postal Bodojedac najprijetnejši gost in naročnik. Ni trebalo baš njega, da se spomni gospodina Franja. Saj je mislila ves dan o svojem idealu moške popolnosti, ki gradi daleč za hribovjem most, in sama je ves dan gradila most do svoje sreče. Zamišljena je šivala novi gunjič, a delo ji ni šlo A 7 eč tako hitro izpod rok. Mnogokrat ji .obstane roka, skoraj dih ji zastane, oči se upro v kaj nevažnega na tleh, zastrme v bilko slame ali v kupček pepela, v lonček za kavo ali v neumiti findjan, ob katerem pipajo odebele¬ le muhe; nepremično sedi, kakor bi spala, tako tihe so sanje njene sreče. ‘Vazku se je sčasoma zdelo čudno, da so njeni presledki v vezenju tako pogosti in dolgi, zato jo j večkrat pokregal in izpodbudil k delu, češ: Gospodin Franjo se po¬ vrne, in gumic še ne bo dodelan. Vzneseno ime gospodina Franja, neizbrisno zadolbeno v nj t , M "eds.: J01 JOHF | r ' B* « L( srce, jo vselej predrami in iznova sladko T) trese. On ji bo stal vedno na strani in tudi br- ji reši iz ječe. Tiste dni se ji je v ljubezen^ sanjah rodila prečudna misel, ki jo je zač precej izvrševati. Iz obeh oprsnih delov gun je populila toliko vsitih cvetic in metuljev, da dobila prostora za novo tvorbo: na prazno rneg je začela všivati na levo, na srčno stran nekoli razkoračenega mladeniča., ki drži v iztegnjJ desnici rdečkasto-rumeno jabolko, na drugo sts pa lepo deklico, ki izteguje roki proti onemu; bolku. Morda bi se namrdnil ostroumen kritij, kakšen Dalajlama učenosti ■ — Bože, kako mni), se jih, je zaredilo dandanes na svetu! — mor, bi trdil takšen nezadovoljnež, da je nova tvor! 'P' pokvarila estetski okus in užitek, no umetnici tako hotela. Niza Danica nit k niti, jih ureja svojem bistrem razumu ter neprestano rnLj njen, kako gleda nanjo, ji ponudi usodni gj jo prime za roko in kako je bila z njim pri g vesu. Solze ginjenosti se ji nabirajo v očeh,! ona jih zadržuje, da hi jih ne videl Vazko. Vij zbeži v navalu sladkih občutkov od nrbljave dečka, steče k Oskovi, sede kraj mlina na sk, in gleda v šumeče pene, zlateče se v solnenih ža kih. Nič ne ve in ne hotela hi verjeti, d; modrijani proglasili vsako ljubezen, pa naj trj še tako dolgo, za pozlačeno peno. Ko se vjjjiji 1 ® 11 * P n naposled vsa zamišljena v han, jo izprašuje ^ in vse raziskujoči Vazko: “Kaj iščeš štiripercs*K denarne p( deteljico, kaj-li? Ali šteješ stopinje, ki jih jena; p = ~ dil todi gospodin Franjo? 'juJNASLt pONGRAt ,if,TlN KOC fON K0T5 siP SV ATO ktfSTUC nJlJA ŠET1 jHiIAM III jtoN kot; Kadar pride Bobojedac, se njena pazljiv; jjkbajevn: prevrne nanj. Večkrat gre krog njega; zdaj j,s. B. P. D skloni po čibuk, ki mu je padel na tla, zdaj |j bere suhljad, ki se mu valja pri 'opankah,; findjan, ki ga je pozabila na klopi, celo s caj pride brisat klop, kjer sedi imeniten mož, kar sicer nikdar ni zgodilo, ker ni bilo v navadi. ,\ stavlja uho in utripajočega srca pričakuje, zine možak in izpusti rešilno besedo. Toda ta počasi pripoveduje, kaj je v mestu novega. “C most, čigar zgradbo je poveril carski general a s šemu želirju, bo takšen, da mu ga ni para dalj naokoli.” Tako konča po priliki in s tem zadel v živo pri Danici. Zdaj ve, da še živi njen ljal mec. Njena lica zagore. Prinese lonček kave napolni findjan. Bobojedcu se zazdi seja na klo; nepripra\ 7 na, zato zdrkne na tla, počene na pel Pomalem odsrkava gosto črnino, z dlanjo si bri brke in vljudno ter grozno obenem se mu blis izpod nasršenih obrv. Kuj železo, dokler je vi: če — si misli in še pritakne besedo, s katero vk je gospodina Franja v zv 7 ezde. Še en findjan k ve dobi, na kar obmolkne, ker ognja n-oee gas: s slamo. Vazko cepi na oglu drva za zimo in p sluša. Tisti most ga začne zanimati. Ker Ante i - da več besede od sebe, ga vpraša: “Ej, Ante, 1 li oni most takšen, kakršen je mostarski, kij naslikan v Daničini knjigi?” “Ne vem, kakap jc mostarski, a jalski bo lep in za večnost. Ra je gospodin Franjo, sicer bi ga ne klical čari general k sebi,” odgovori bedni katolik, pokia z glavo, natrpa čibuk in poškili po tretjem iid janu, ki se mu še tudi napolni. Vazku zar sel o osvoboditvi Mušiča in Joviče. Na primera vprašanje dobi zatrditev, da gospodin Franjo pi tovo osA 7 obodi oba, a treba čakati, ker gospod so kasna. “Gospodin želir bi precej pomogel,o hitro vidi in precej ve, kaj je prav, toda sodni počasno gleda v pisanje.” Deček pritrkne z glav in z jezika mu zdrkne kletvina, grozeča sodniki! vemu sveteu z neko neslanostjo. Fazna dek nažge Bobojedcu duhan, potem sede, vzame njič v roki in z iglo snuje od nalične strani dl narobne in obratno. Ante gleda z levim očesfflj na tvorbo, vidi v obrisih razkoračenega možu jabolkom v roki, prisrkne kave, potegne iz eitaj ka ter pljune, hvaleč Boga, da je poslal P' ga in učenega gospodina Franja v Bosno. Ko a naposled dvigne ter misli, obotavljajoč se, plačat kavo, zve, da mu je odpuščen ves dolg. I Daniel ume biti darežljiva, dasi je siln-o uboga. Prek* njen nasmeh mu izpreleti lice, ker z vsem je z dovoljen, posebno z odpuščanjem dolgov. In p božno zamnnlja v svoj brk: “Bedi je vsak d( Žan. Dal Bog, da bi nam bili tudi pred prest lom, božje milosti tako lahko odpuščeni naši do govi!” Potem gre, da sede na konjiča, ki neprir zan dremlje pred hanom. Danica gre za njim. B bojedac se skobali na suhega in mrtvičnega t pina , v katerem pod takšno težo nekaj zabrboč kakor bi se cvrli ocvirki v ponvi. Ko ga okori in zatepeni jezdec prvikrat dregne z železni] stremenom v trebuh, se žival predrami in izpn gleda; ko ga buhne drugič, pomiga z glavo in n 19 jt, 1. fronte idilik, Antoi Mik, box 4 bcx 263. ’ Seja se vrši seču. Št, 2. Chico] Silnik, Joe Lt j. Polovvieh, jpM, box 25 Jeja se vrši 01 Št. 3. Newl)i ilnik, Anto: m, box 29; ujejo vsi n: r, Kans. Se, nneseeu. Št. 4. Minei kdnik, Loui; is.; tajnik, feral, Kans, ta 131, Mi nako drugo Št. 5. Wei binik, John Hoosbruggo: l Vsi v Wc to 2. nedelje Št. 6. Yal (dnik, Anton šlj; blaga ji jo vsi na lt tos. Seja st ntscu. k 7. Curani »dnik, Joe I blagajnik, P li R. E, No, lio 2. nedelj Št. 8. Pleni: *toik, Mate 82, Chero *bkjati, B. ! *li Kans.; bi: 'ISO. 2, Chi ‘•nedeljo v i . Št. 9. Radi Pran v J ti, box 8 'hi v Radi b 3. nedelj *• U. Jennj Mike Luk Grilc, ^ Vsi v "ši vsako 2 U- Breez; FH John k^err)-, K 11 D, Bre blaga M čuti imni, -ene pom, a premakne se še le tedaj, ko zs na vrata. Bedni katolik se še le sedaj sp mu je naročil gospodin Franjo Glavo ok ti deklici in zroč nanjo z levim očesom, reč# “Pozdravlja te želir z jalskega mostu.” —a sao zase zvijačno pristavi: ‘Žvižgati treba in ovet gredo ža pastirjem.” Tudi Danica pošlje pozira* gospodinu Franju. In dolgo gleda za počasni* jezdecem, ki je tako srečen, da bo že jutri v; onega, čigar podobo bo do konca življenja sila pod svojim gunjičem. —(Nadaljevanje.)— O “nemirih” v Moskvi je izdala policija ročilo, ki bo tudi dumi predloženo. Taka po čila zna policija v vsaki deželi obračati in zad jati v zmislu svojh in vladnih interesov; na Ru¬ skem so pa v tej umetnosti še posebno izurjeni- Zato nimajo podobna poročila velike cene in ci¬ tati jih je treba zelo previdno. Ali v omenjene poročilu je navedeno, da znaša škoda, ki je bili storjena pri teh temeljih, po cenitvi moskovskih mestnih oblasti 19,250.000 dolarjev. Ker se tru¬ di ruska vlada na vso moč, da bi tiste “nemire’ prikazala svetu kot malenkosten dogodek, je vedena številka zelo značilna. Ali niso nem ki povzroče blizu dvajset miljonov dolarjev ško de, že močno podobni revoluciji? J* stolet 5 Vr hu; Pom os ž, ra ve ^lik 1 Prišel M, Wet PROLETAREC a advertisement Inkorporirano 24. februva a 1903 v državi Kansas. ‘ni ! v TNi J k » iJSb stf. Slovensko r-.unovljeno 16. januvarja 1891. h M 'IS ( s>.«l iia A Je H N ltl - »O < ! Usod/ i^PK ' ’ 10 V 0 m Bol. Pod. Društvi Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI URADNIKI: predsednik: MRATIN OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Karu, podpreds.: JOHN GORŠEK, Box 179, Radley, Kans. Tajnik: JOHM ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberrj, !uat. Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245., Mulberry K&ui Zapisnikar . LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, ProBteasac, K*»* NADZORNIKI: PONGRAC JURŠE, Box 207 Rdley, Kant. jfARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kan®. i.VTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. POROTNI ODBOR: °r U1 % v sol % 1 V 6 r Jeti, j Q - Pa na;, : Ko, 1 ; lz PraŠuj e !e , s štir W ’ kl iihW, JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. ■’ FRANK ŠTUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. ;I jlATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kans. Pomožni odbor: ffILLIAM IIROMEK, Box 65, Frontenac, Kans. ANTON KOTZMANN, Box 514, Frontenac, Kans. V. Sprejemna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajnik*. Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku. lena p te ;: : jsik in naslovnik uradni- iega- r ' 50V KRAJEVNIH DRUŠTEV i*,» A. S. B. P. D. V LETO . iM5 - i celo s St. 1 ' Frontenac, Kans. , n Cla d :eIsednik, Anton Lesjak; tajnik ’" a '’! .Breznik, box 410; blagajnik, Leo T n y aVaii j' .V; tek, bcx 263. Vsi v Frontenac, pncakujf. j Seja se vrši vsako tretjo nede¬ lo. Toda ta 1 [t mesecu. novega. št. 2. Chicopee, Kans. ki general ij psefoik, Joe Lesjak, box 65; taj- ni para (j| ,And. Polowich, box 23; blagajnik, S tem zadaj “ tum P fe l' b 0 * ^5. Vsi v Chicopee, ivi nj en 1 ', 'i. Seja se vrši vsako 3. nedeljo v »nček kar. j . [SejanaE, st ' 3- Newburg, Kans. ocene na J :risedmk ’ Anton Malis; tajnik > j, . . J* i Orožen, box 29; blagajnik Joe Pi- dlail 'l° S1 .f3 ranujejo vsi na R.V. D. No. 2, SC mu blij ;?riy, Kans. Seja se vrši vsako 2. dokler je v>s rij v mesecu, s katero vki št. 4. Mineral, Kans. )11 filldjan a »tednik, Louis Mandelj, Stone ja n-oče gaa r, Kans.; tajnik, Frank ICošitz, box :a zimo inpj Mineral, Kans.; blagajnik, Fr. . Ker Altel s r A° x 131, Mineral, Kans. Seja : ‘Ej, Ante j ^ vsako drugo nedeljo v mesecu. Št. 5. Weir, Kans. Anik, John Schuberger; tajnik it Moosbrugger; blagajnik, John kr. Vsi v Weir, Kans. Seja se ) 2. nedeljo v mesecu. Št. 6. Yale, Kans. redsednik, Anton Močnik; tajnik Grošelj; blagajnik, Frank Šetina. ijejo vsi na R. R. No. 8, Pitts- Kans. Seja se vrši vsako 3. ne- v mescu. Št. 7. Curanville, Kans. , toda Sija Redsednik, Joe- Kness; tajnik Joe trkne z eks ®i blagajnik, Peter Hofer. Stanu- r.pn. -ji ' vsi na R. R. No. 8, Pittsburg, Kas. azna 3 ™ ko 2 ’ nedel;io v mGSecu - Št. 8. Fleming, Kans. Predsednik, Matevž Lomšek, R. R. 2,bor 82, Cherokee, Kans.; tajnik, Cukjati, R. R. No. 2, box 83, 'starski, kij vem, kak večnost, fisj klical tu .tolik, poiira tretjem f ;ku zarojis Na prim in Franjo| ker e, vzame | ■ne stranil levim očesi ega moaei aburg, Kans.; blagajnik, John Bob- egne iz : ali''’ titU lejist sl rfi. Kdo >acU°: '-otidel 31 jlisnio ( s V v povedali j, da h J ne D in da ur krati, č< Zdaj P« jteva od ( fco kako svoje. d( kotel a Jožefa i mumci je je za Boljši del: nralcev na; ^li stavke idovoljm spode preiskovalce, za porotnikeLri t( /' sodnike in za ves justični aparat# 111 Linčanje se je izvršilo, ali ni i z> vs ‘J l( kogar niso našli. Kdo more pre ; Panslov povedati ljudem, da se spomnijo ji De straj tega, kar samo sili v glavo. Ds ii dosti m gotovo ne bo ničesar našel tisti Oklic pra ki noče najti ničesar? Kdor pa “Oni pon noče najti krivca, se osumi sam rjo pod r Frankova afera je končana a jjev.” Georgijo; v popolnoma drugen Id na dri zmislu je končana tudi za dragi “Vrnite i ljudi. asih misij, Ali te dni se je famozna južna njive. D država zopet odlikovala, in če s< uvali pa vse razumno prevdari, se mori krijte noč reči, da je njena sedanja gloriji in pom še večja. V državi Georgia obsodili mladega zamorca, ki ji napadel neko-belo dekle, na smrt fl - dvomiti Obsodbo so izvršili in so ga obe krstva in sili. Obsojenec je bil star 14, red štirinajst let! Guverner ni našel vzroka, bi posredoval. Obsojenčeva n dost ni bila zanj noben vzrok. V državi Georgia .linčajo. Am¬ pak v državi Georgia obešajo po¬ stavno, z vsemi zakonitimi cer& monijami, javno, za zabavo civi¬ liziranih in kulturnih gledalcev štirinajstletne dečke! . . . Po vsem svetu ustanavljajo a mladostne zločince posebna sodi¬ šča in izbirajo zanja sodnike, ki poznajo psihologijo mladine. Taka sodišča morajo bolj skrbeti za pg pravo in vzgojo mladih grešnikov; kakor za kazen. Če kaznujejo, morajo posebno prevdarno vpo- števati vse olajšujoče okolnostij Mladostnih zločincev ne smejo za¬ pirati med stare, izkušene, profe- sionelnc hudodelce. Za mladostne se pa ne smatrajo nedorasli dečki in punčke, ampak osemnajst, devetnajstletni fantje in dekleta. Do štirinajstega velja skoraj po vsem svetu zakon, da se izroči mladi grešnik star šem z nalogom, da ga doma kaz¬ nujejo; v težjih slučajih ga za- pro, ampak ne v kaznilnico, ne v ječo. V Georgiji ga obesijo. Kaj morejo zakonodajci in sod' niki v tej državi vedeti o razliki med otrokom in odraslim čloi kom ,kaj o mladinski, kaj o otro¬ ški psihologiji? Niti guvernerji ne prihaja na misel, da v otroki tudi možgani niso tako razviti kakor v odraslem. Niti njemu * ne zazdi, da spada štirinajstleten otrok v vzgojevališče; niti on n« Velike nesreče je dobrotljiva nsoda rešila A- rneriko. Lani, ko je izbruhnila vojna, je treščilo med našo finančno aristokracijo. Izvoz diaman¬ tov iz Evrope je bil hipoma onemogočen. Zdaj se je to hvalabogu popravilo. Meseca julija je Drišlo že skoraj toliko diamantov iz Evropo, glav¬ no iz Holandije vAmeriko kakor lani istega me¬ seca, v prvem tednu avgusta so pa kupili tukaj¬ šnji trgovci dvakrat toliko tega lepega blaga ka¬ kor lani v enakem času. — Veselite se. delavci! Zdaj ne pridete več v zadrego, ako boste hoteli komu kupiti prezent za par tisoč dolarjev. občuti, da je zločin, kaznovati čl veka, ki ne more biti odgovore«, za svoje dejanje, da je gorostased vso državo in njeno justico s sra¬ moto odevajoč zločin, v imenu po¬ stave obesiti otroka. Seveda, bil je zamorček, in zdi se', da bi v Georgiji najrajši d/ bili lovsko pravico na zamorc« kakor na zajce. Ker je petdeset let, odkar so dobili zamorci "svo¬ bodo”. a zavezn i laj so am Anglije, dznost jil »kor ne d ia. Za H oklic ddsvce, d, mikov, an i katerim ™salne pi »jejo šrap »Mat Citirajo »i granate "ravno-t; ‘»Pati - 'vstvo 'da se loče '>graj 'h jih g J Hom > pra »Hi! Bryan je dobil za “miroven go¬ vor” v Bostonu 1500 dolarjev ho¬ norarja. Marsikdo ne zasluži ta¬ ke svote za celo knjigo. Brvanov govor ni obsegal ne ene nove ide - , je in ni bil nič posebnega v svoj obliki, če je porabil za pripra na to govoranco toliko časa, koli kor bi e-a bilo vredno 1500 dolai jev, tedaj je dal svojim talentom slabo izpričevalo! J»lc m .dena, 3k, e okoM ne smeji* rešene, rmorca, fcj ekle, m sjh in so ga ob*. star 14, i« ll vz hi'n vmt linčajo, b ia obešaj« conitimi ta» , zabavo cit- •nih gledal« !... stanavljajai posebna si i ne smaM mčke, a»! itletni faJ najstega * svetu $ grešnik ^ uiilnico, ■iDO. sdelujejo šrapneli, vagoni, sedla in strojne pu- ike za to, da hi zmagali zavezniki, ampak za to, fe profitirajo miljone. Če bi mogli prodajati ombe, granate in karteče Nemcem in Avstrijcem, jih ravno-tako prodajali kakor Angležem in isom. *• Za delavce je v sedanjih razmerah, ko niso sami svoji gospodarji, fabrikacija orožja in mu- nieije delo kakor vsako drugo. Oni ne morejp kontrolirati, kaj se bo zgodilo z njihovim izdel¬ kom. Vlade ne naročajo pri njih, ampak pri ka¬ pitalistih. Zavezniški agenti se pogajajo s fa- brikanti, delavci pa nimajo pri tem nobene bese¬ de. Njihove produkte bodo prodajali kapitalisti, evropske vlade jih bodo plačevale; med tema dvema se izvršuje vsa kupčija. Delavcu ostaja le tista kupčija kakbr v vsa¬ kem drugem času: Prodaja delovne moči. Ameriški miljonarji smejo zahtevhti od ev¬ ropskih mešetarjev cene, kakršne se jim ljubijo. To je prav. Položaj jim je ugoden, neumni - bi bili, če g,a ne bi izrabili. Še nikjer nismo čitali apela kakšne Panslovanske Federacije, da naj ameriški kapitalisti ne odirajo zaveznikov. Prav imajo, če se poslužijo ugodne prilike. Ampak delavci, katerih ni *pri v^sej kupčiji nihče ničesar vprašal, naj naenkrat skrbe za in¬ terese zaveznikov in jim žrtvujejo svoje interese. Kapitalisti imajo prav, če izrabijo ugodno priliko za svoj žep; ampak delavci se ne smejo poslnžiti ugodne prilike, temveč naj —- po želji Panslovan¬ ske Federacijo — čakajo s svojimi zahtevami'na tisti čas, ko ne bo več kolosalnih naročil in dela, pa naj se zglase z zahtevami takrat, kadar bodo kapitalisti sami veseli, če odidejo iz tovarn! Ako je Panslovanska Federacija poklicana zastopati interese zaveznikov, tedaj bi morala hi¬ ti njena pot povsem drugačna. Tisti, komur je le¬ žeče na tem, da se izpolnijo naročila, mora ve¬ deti, da je to naloga kapitalistov, ki so sklenili kupčijo. Bilo bi torej razumljivo, če hi se taki interesenti obrnili do kapitalistov' in jim zaklica¬ li : Izvršite, naloge," ki ste jih prevzeli s svojimi pogodbami! \ Če bi opazili, da nastajajo nesoglasja med delodajalci in delavci, bi morali prvim reči: Vi ste odgovorni, da se opravijo naročila ; torej iz¬ polnite, kar zahtevajo delavci 1 Kadar delavci stavkajo, vedo, zakai delajo to. Ako vlečejo kapitalisti trojne in deseterne profi¬ te, je infamija, če se kliče delavcem, da naj ne gredo v boj. ee so plače “količkaj” zadovoljive. Kajti delavstvo ima nekoliko več pravic kakor pa “količkaj zadovoljive” plače. In za svoj na¬ predek se mora bojevati takrat, kadar je prilika ugodna, torej kadar je dosti dela, kadar je delo nujno in kadar so kapitalistični profiti veliki. Podjetniki naj izpolnijo delavske zahteve, pa ne bo treba dela ustavljati. Izvršitev naročil je odvisna od dobre volje kapitalistov. Dokler se na obračajo Panslovanske Federacije le do de¬ lavstva. s, sugestijo, da naj prenaša kapitalistični jarem in trpi izkoriščanje, pa nimajo nobene be¬ sede proti izkoriščevalcem, toliko časa" je jasno, da delajo le za kapitaliste. Oklic, ki ga ie ta neznana, v temi skrita Pan¬ slovanska Federacija izdala, je infamen poziv na skebanje. Ako spoznajo delavci v kateremkoli podjetju, da je pravi čas za dosego njihovih o- nravičenih zahtev, pa sklenejo stavko, ker se no¬ čejo kapitalisti izlepa' podati, tedai bi morali biti slovanski delavci po tem oklicu izdajalci svo¬ dih tovarišev, stavkokazi, najgrše, kar si more zaveden delavec sploh misliti. Skebska agentura, je torej ta Panslovanska Federacija, in Glas Na¬ roda je njen skebslti pomočnik. Tako se izrablja vojna, patriotizem in frazer- stvo proti delavstvu in njegovim interesom! Ali prav je. Delavci, ki znajo misliti s svo¬ jo glavo, bodo po tem spoznali, kam jih hočejo sleparji zapeljati. In sleparji bodo dobili plači¬ lo, ki ga zaslužijo. CHICAŠKE DROBTINE. Mayor Thompson je ukazal, da se morajo poslej v nedeljo vsi.sa- looni v Chicago zapreti. Najbrže misli on in njegovi suhači, ,da se pijače v soboto o polnoči in potem zopet v nedeljo o polnoči nenado¬ ma izpremene, da so v nedeljo bolj nevarne kakor druge dni. * Mestna dvorana v Chicago je bila snoči zastražena od polici¬ stov kakor grad' ki se boji sovraž-1 nega napada. Treba je bilo piv prečiti, da ne pridejo stavkujoči krojači na galerijo. Niti pred¬ sednik chicaške Federacije dela John Fitzpatrick ni dobil vstopa. Za znane Thompsonove prijatelje jc bilo dovolj prostora. # Socialistični alderman Rodrr guez je včeraj v v mestnem svetu zahteval, da se preiščejo brutalno¬ sti chicaške policije naprarn štraj- kujočim delavcem. Njegova re¬ solucija je odkazana policijskemu odseku. Če ne bi bilo dveh socia¬ listov v mestnem svetu, ne bi pri¬ šlo nikomur na misel, da bi se potegnil za. stavkujoče delavce. Nekateri podjetniki so podpisa¬ li novo pogodbo s krojaškimi de¬ lavci v Chicago. To je jasen do¬ kaz, da ne zahtevajo delavci nič pretiranega; če morejo eni pod¬ jetniki izpolniti zahteve, bi jih tudi drugi lahko. * Tudi sedanjo stavko krojačev kvarijo razni stavkokazi, zlasti po zapadu. Pomanjkanje solidarno¬ sti prizadeva delavstvu več škode kakor moč nasprotnikov. SODODO!xSGOG£I2£!K!!jK3!iL!!jgK!C£iraS!K3l£3!&I!jL3!jL!!]£!E3!H![iL!!xrE 3 BOL ¥ HRBTU a 3 H a a a a a a a a T a a a a a a a a a a a a a a a in v straneh se hitro prežene z rabo S evera s Gotiiard OH g. Štefan Plačko, iz Ma- ^ietta, N*Y., nam jo pisal sledeče: ‘ Trpel sem vsled bolečin v hrbtu in straneh več ne¬ go pet let ter sem med tem časom poisknsal razna zdravila toda brez uspeha. Čital sem v Xašem Alma¬ nahu o Severovem Gotlmrd- • skem Olju ter sem ga pre- iskusil in so mi bdlceine kmalu izginile. Lahko tu¬ di rečem, da je izborno zo¬ per bolečine v nogah. Pri¬ poročam ga vsi m, ki trpijo vsled krajevnih bolečin.” (Severovega Gothardskega Olja). Priporoča se kot krajevno zdravilo zoper revmatizem, nevralgijo, izvinjenja, otolkljaje, otekline, otekle žleze, okorelost v sklepih, krče, bolečine in poškodbe. Je mazilo preislušene vrednosti. Gena 25 in SO centov. RANE, otiske, ureze, odprte rane, tvori, bule, o- pekline ia ožganine se hitro zacelijo, ako se nadene S EYERA’S Healing Ointment (Severovo Zdravilno Mazilo). Gena 25o. SeveroVe Pripravki so naprodaj v vseh lekarnah. Zahtevajte samo Scverove. Zavr¬ nite nadomestitve. Ako vas ne more fekamar založiti, naročite jih od nas. W. F. SEVERA CO., Gsdar Rapids, ?owa S 5 Ha ES H H2 m Ha Ha Ha HS ES ES HS HS HS HS ES HS HS ES HS HS HS POVSEM SIGURNO SE POŠILJA DENAR V STARI KRAJ POTOM NAŠE BANKE, KER SE NIKEDAR NE PRIPETI, DA BI DENAR NE BIL IZPLA¬ ČAN ALI POVRNJEN, TEMVEČ SE VEDNO V REDU IN PRAVI ČAS PLAČA V PRISTOJNE ROKE. Cene v katerih so zaračunani že vsi stroški so sledeče: kron za . 10 20 30 40 50 Harmonija med delom in kapi¬ talom bi bila že mogoča, sure! Le kapital bi moral biti v tistih ro¬ kah, v katerih je delo. Seveda bi postal kapital tedaj nepotreben. Glavnica in prebitek $600.000.00 — Hranilne uloge $4,614,984.66 KASPAR STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILLINOIS. Ako nam pišite, pišite slovensko. — Ako pridete osebno, govorite slovensko. da niso Rusi že davno spoznali tega. Če ne prej, bi se jim bilo moralo to odpreti vsaj tedaj, ko je v Lvovu spuščal svoje prevzetno neslane govoran¬ ce in kazal Poljakom, da je prišla ruska armada pač osvajat Galicijo, ne pa osvobodit Poljake. Ve¬ liko manjših norcev bolj oprezno zapirajo. a Zaupati v samega sebe je prvi pogoj vsakega uspeha. Delavstvo ima velikansko moč. Nesreča je v tem, da se je ne zaveda. Deset ločenih posameznikov lahko pretepe idajci ® sam razgrajač. Ako je vseh. deset skupaj v leti o f, rasli® c i, kaj 0 0 • i g» ver ,. da t ot Jj taka _ 1 liti »i e ® , .tirinarl a; niti ^ -azaa fatl ti o< ie^ S J ju# ; ; v i# o# 1 ,? D#?, n F n A r ^ *ai gruči, jih gotovo ne bo. Dva miljona otrok dela v ameriški industriji. Kapitalizem pravi kakor Kristus: Pustite male k ®eni briti! i Grška je mobilizirala zato, da pomaga Srbiji, ^ bo napadena. Kako nenadano so se grški pa¬ trioti izpremehtji, da so tako nesebičnj^ I ' Policijske gorjače razbijajo zopet glave stav- Hočih krojaških delavcev v Chicago, če bi si Navci to^zapomnili in se zavedli, kdo daje poli- W gorjače v roke. bi se morale prihodnje volitve Itovsem drugače završiti, kakor vse dosedanje. Morilec v civilni obleki je zločinec. Morilec ^ Vojaški uniformi jc junak. Uniforma ima torej* Njo moč od vere, ker lahko iz hudodelstva na¬ bavi krepost. Heacstov list Medečo skrivnost: Deutsches Journal” je odkril “Nemčija hoče mir, in je po¬ dala presenetljivo liberalne pogoje.” — če je ta h tako bistroviden, da je izvedel, česar ne ve si- ttr živ krst na svetu, bi bilo pač vredno, da bi N n anil še tiste skrivnostne “liberalne” pogoje. Predsednik bulmuserske eksekutive Victor »miock naznanja, da pojde progresivna stranka klicem: “Za večji patriotizem in za močnejše Nr oženj e” pod izkušenim vodstvom Roosevelto- ' ,r a v volilni boj. — Tega pravzaprav ni bilo tre¬ ba povedati. Roosevelt je že znan ptič, m da bo pri prihodnjih volitvah militarizem igral glavno vlogo, ve že vsak otrok. Dumba nas torej res zapušča. Na ladji Ni- euvv Amsterdam, ki odpluje danes iz New Yorka, je že baje zadnji teden naročil prostore. Angleški veleposlanik Spring Rice je izročil poslujočemu državnemu ..tajniku Polku zagotovilo varnega po¬ tovanja za našega ljubljenega zastopnika in po¬ krovitelj. Tako ga torej ne bomo več videli. Kdo bo plakat? Bolgarski Ferdinand je imenoval svoje¬ ga sina h o risa za vrhovnega poveljnika bolgarske armade. Paglavec je sedaj 21 star. Po svojem o- četu ni mogel podedovati vojaške ženialnosti, ker je ta sam nikjer ni pokazal. Torej misli Ferdi¬ nand najbrže, da jo je dobil iz, nebes. Toda kdo je tam gori specialist za militaristične reči, od- kor je Mars odstavljen? Doslei je moralo biti dekle v Nemčiji sedem¬ najst let staro, če se je hotelo omožiti. To je za¬ htevala tista “morala,” za katero si na. Nemškem skoraj tako belijo glave kakor v pobožni Ameri¬ ki. Sedaj pa so izdali ukaz, da stopajo nemške device že s šestnajstimi leti lahko, v “sveti za¬ kon.” Podnebje se ni izpremenilo, i; ; rpt Narodne Podporne v Pittsburgh, Pa. Volilen škandal. Sodišča v Pittsburghu, Pa., so dobila zopet zanimivo opravilo. Te. dni so bile po teh krajih pri¬ marne volitve, pri katerih se je zopet pokazalo, kako malo moči im,ajo takozvana načela v kapita¬ lističnih strankah. Ako bi volilci po Ameriki le nekoliko bolj od¬ prli oči, bi morali spoznati, da stoje v vseh akcijah buržvaznih strank osebna vprašanja v prvi vrsti. Volitve se ne smatrajo za izkušnjo, da se uveljavi kakšna ideja, ampak da dobi kakšna ose¬ ba “džab”. .Seveda tudi osebna vprašanja zpso brez pomena. Celo prav viažno jc, da se najde za vsako mesto tista oseba, ki je najbolj sposobna. Nczmiselno ni le to, če kandidira jurist za zdravnika, filolog za inženirja ali pa Vojak za vrhovnega sodnika; mnogo je osebnih lastnosti, prirojenih in pridobljenih, ki delajo človeka bolj ali manj sposobnega za kakšno službo ali opravilo. Ali osebni boji, ki se boljinbolj mno- že in cepijo meščanske stranke pri vseh volitvah, ne izvirajo iz strem¬ ljenja po najbolje kvalificiranih kandidaturah, temveč le iz osebne konkurence, iz želje po službi, bolje rečeno iz želje po dohodkih, ki so združeni s službo, in iz ne¬ voščljivosti, da bi kdo drugi dobil te dohodke. Zelja po službi^namreč sama na aebi ni prav nič slabega, če je ao- tična služba potrebna in če ima človek sposobnosti zanjo. Tudi f.o je treba konstatirati, ker se de- inagogični zgagarji zelo radi po¬ služujejo nepoštenih fraz, s kate¬ rimi hočejo zbujati nizke instink¬ te; ker sami nimajo sposobnosti za kakšno boljše delo, skušajo spo¬ sobnejše 'oblatiti in očrniti s tem, da jim očitajo štrebrstvo in po¬ hlepnost po mastnih službah, tudi če ni včasi na takih službah nobe¬ ne masti. Treba je torej tudi tukaj jasno¬ sti. Štreber je tisti, ki hoče “priti naprej” zato, da bi prijetno, brez napora, pa z velikimi dohodki ži¬ vel, brez obzira na to, da nima sposobnosti za namenjeno delo, ali pa da so drugi sposobnejši za to. Kdor pa išče tisto delo, ki je po¬ trebno in za katero je po svojem znanju in po svojih zmožnostih sploh najbolj poklican, se mu ne ‘more očitati štrebrstvo. Ali če bi v meščanskih strankah res na prvem mestu stala načela in če bi bile organizirane za to, da realizirajo ta načela, bi se mo¬ rale kandidature opravljati brez tistih grdih osebnih bojev, ki jih doživjlamo skoraj pri vseh nomi- nacijskib| volitvah. Kajti stranka bi morala vendar poznati svoje liudi. To se razume samo ob sebi, da se ne morejo prepuščati kandi¬ dature novincem, ki so šele pri- voh ali v stranko, pa so to morda le zato storili, ker upajo, da s to stranko ložo kaj dosežejo zase. Tekom časa pa mora dobiti stran¬ ka izkušnje s svojimi ljudmi in jih spoznati, posebno tiste, ki so sposobni za kakšftoi kandidaturo; kajti taki možaki vendar ne more¬ jo cveteti kakor vijolice na skri¬ tem, ampak morajo kaj delati. In iz njihovega dela se mora stranka prepričati, kaj da je z njimi. Stranka, ki hoče biti res stranka, ima svojo organizacijo. Tedaj pa ima tudi priliko, da sa¬ mo odloča o svojih kandidaturah. In človek bi mislil, da mora potem že navadna strankina disciplina preprečiti nasprotne kandidature v lastni straki. Vidi se pa, da je takih konkurenčnih kandidatur vedno več, iz česar pač sledi, da je disciplina v kapitalističnih strankah neznana reč. To je pa le tedaj mogoče, ako nimajo stranke dovolj jasnih, trdnih in, prepričujočih načel in če nimajo svoje organizacije, am¬ pak če vladajo politični bosi, ki drže take kandidate. Povsod na svetu so volitve spojene z izdatki, v Ameriki še z večjimi kakor v Evropi, in ,za izdatke je treba imeti dohodke. Naravno je, da ne bo nobena stranka financirala agitacije tistega kandidata, kate¬ rega ni sama imenovala, ampak se je sam postavil proti njeni kandi¬ daturi. Torej' morajo priti dohod¬ ki od drugod. To poskrbi bos, ki pa seveda tudi ne sega s svoj žep, ampak ima mašinerijo, katere cevi gredo v blagajne velikih kapita¬ listov, korporacij, trustov. Ali kapitalisti niso vajeni izda¬ jati denar brez svrbe in koristi. Kar dajejo, za volitve, so investi¬ cije, ki jim morajo nositi bogate obresti. Vsak tak'kandidat po¬ stane njihov sluga in jim mora biti na razpolago za varstvo nji¬ hovih interesov v tisti zbornici, v katero pride s pomočjo njihovega denarja. Ker pa so take kandidature iz¬ siljene. se seveda kandidat in bos in tisti, ki so vložili svoj denar, ne morejo zanašati na prepričanje volil cev. To sploh ni več volitev, ampak igra. In kakor skušajo (Konec.) Izlet v Sygan, Potekel je prvi teden zborova¬ nja in samoumevno je, da so si želeli deiegatje(ice) odpočitka in razvedrila, ko je prišla nedelja. In razvedrilo je prišlo s povabi¬ lom društva Bratstvo, štev. 6. S. N. P. J. v Syganu, Pa., da se nam¬ reč udeleže vsi zborovalci izleta v omenjeno naselbino. Društvo je preskrbel-o poseben vlak, ki je od¬ peljal delegate in delegatinje ter mnogo drugih gostov ob pol enaj¬ stih predpoldne z Union-kolodvo- ra v Pittsburghu ven v prijazne hribe. Brez dvoma je bil vsakdo vesel, da sc umakne, četudi samo za en dan, z umazanega in ne rav¬ no prijetnb dišečega Butler. Streč- ta, in sploh iz sajastega Pittsbur¬ gha, ki je znan široko po svetu po večnih oblakih dima, valeče¬ ga se iz neštevilnih tovarn in plavžev. Vlak je ropotal nekaj časa mi¬ mo grde, in mastno reke Monon- gahela, švignil parkrat čez prevr¬ tane hribe in zvijal okrog širokih strmin iz doline v dolino. Vsak čas se je odprla nova dolina, nov graben, posejan s hišami in to¬ varnami, med nižjimi in višjimi griči, ki so veejidel poraščeni z nizkim drevjem. V dobri pol uri je premeril vlak daljavo petin¬ dvajsetih milj in se je končno u- stavil v Morganu s par hišami, kjer je pošta; Morgan je tudi o- ficielno krajevno ime za dotieno okolico. Tam so čakali izletnike elani društva Bratstvo v polnem številu in z dvema godbama ter j z zastavami. Izletniki so bili pri¬ jetno mienadeni; godba je bučno zaigrala v pozdrav, zastave so za- vihrale in delegatje so se posta¬ vili v dolgo vrsto ter se pomikali z eno godbo na čelu in z drugo v ozadju, za katero so korakali člani društva in ostali gostje, no kvartaši, če dobivajo slabe kvar- te, popraviti svojo srečo s slepar¬ skimi triki, tako se vpeljuje sle¬ parstvo tudi v volitve. To ni nič novega. Tudi v Pittsburghu se je tako zgodilo, in zlasti v Braddocku je dosegla goljufija baje najvišjo stopnjo. Tu so si republikanski kandidatje v laseh, in ena stranka dolži sedaj drugo najgorostasnejših reči. Mrtvi so glasovali, opravičenim volilcem je bilo onemogočeno gla¬ sovanje, iz volilnih žar so so kradli celi kupi glasovnic, dru¬ god je bilo oddanih dvakrat, tri¬ krat toliko glasov kolikor je bilo volilcev. Volilni sodniki, policij¬ ski šef v Braddock in drugi ljudje so kompromitirani; sodišče je ukazalo, da se prineso vse volilne žare na sodnijo, in tam jih mora čuvati dvojna straža, ker eni sami ni dovolj zaupati. To je eno izmed tistih slepar¬ stev. ki so se odkrila. Toda koli¬ ko je tistih, o katerih nastane si¬ cer kakšen sum, pa se ne najdejo nobeni dokazi? Koliko je tistih, ki se nikdar ne odkrijejo? Take goljufije se vrše pri lokal¬ nih volitvah. Prihodnje leto bodo nacionalne volitve. In človek bi moi'al biti naiven kakor novorojen otrok, če bi mislil, da bo tam manj sleparij in manj atentatov na pravice in ng svobodo volilcev. Odkod naj pride pomoč zoper to? Zahtevajo se bojši zakoni. To je prav. Ali tudi najboljši zakoni nimajo čudežne moči. V sedanjih volilnih določbah je mnogo var¬ nostnih uredb; ali sleparji prezi¬ rajo zakon in kršijo predpise. Dobri zakoni so potrebni, ali še je nekaj važnejše: Zavednost ljud¬ stva, brez katere ni dobrih zako¬ nov in ki je edina zanesljiva stra¬ ža, kadar je treba izvrševati zako¬ ne,, Zavednosti je treba ljudstvu in organizacije mu je treba, da more svojo zavednost uveljaviti. O nobeni kapitalistični stranki se pa ne more reči, da je ljudska orga¬ nizacija.. Vsaka izmed njih je le mašina za falsificiranje ljudske volje. Edina politična organiza¬ cija, v kateri ima ljudstvo velja¬ vo, je socialistična stranka. In šele tedaj, kadar bo masa delav¬ stva z obema nogama v socialistič¬ ni stranki, smemo tudi v Ameriki pričakovati čiste volitve. lepi cesti navzgor v hrib. Sprevod se je vil med hišami premogarjev, zavil navzdol mimo dveh premo- gokopov z velikimi gomilami er- no-sivega kamenja, in krenil zo¬ pet navzgor po boljinbolj strmi cesti v hrib, na katerem je slo¬ venska naselbina Sygan, bivališče ondotnih slovenskih premogarjev. Na klancu ob vznožju hriba je ča¬ kalo izletnike drugo prijetno iz- nenadenje. Na obeh straneh ceste j c stala dolga vrsta mladine, deč¬ kov in deklic, ki so praznično ob¬ lečene in z zastavicami v rokah mahale delegatom v pozdrav. Kon¬ čno je dolga vrsta prikorakala nekako do srede hriba, kjer je slovenska dvorana. Procesija se je strnila v širok polukrog na ze¬ leni trati pred vhodom v dvora¬ no, a sredi tega polukroga so po¬ novno zadoneli bučni zvoki zdaj ene zdaj druge godbe, ki so odme¬ vali daleč po dolini in po sosed¬ nih hribih. Potem je predsednik domačega društva pozdravil go¬ ste s kratkim nagovorom na pra¬ gu doma in pevsko društvo “Pre¬ šeren” iz Pittsburgha je zapelo par pesmi. Na predsednikovo po¬ vabilo so se vsuli' delegatje v dvo¬ rano, kjer jih je čakalo na dol¬ gih mizah izvrstno kosilo; v kleti pod domom se je pa točilo pivo in dekleta ter žene naših premo¬ garjev so skrbele, da ni bil nihče žejen. Po kosilu so se razšli dele¬ gatje in delegatice v večjih in manjših gručah po zelenem hribu nad slovenskim domom; nastala je splošna zabava, ki bi se bila ne¬ dvomno končala ob veliki zado¬ voljnosti vseh, ali nebo je odlo¬ čilo drugače. Začelo je deževati in kmalu je bila dvorana natlačena z gosti, ki so se zatekli pod streho Dež je lil ves popoldan in o za¬ bavi na prostem ni bilo več go¬ vora. Ali zabava se je kljub temu nadaljevala v dvorani in čas je hi¬ tro, prehitro potekel. Vrstilo se jc petje, godba, govorance, in dok¬ ler ni prišla šesta ura, ko se je bilo treba posloviti od prijaznega Sygana. Ob spremstvu godbe in obkoljeni od naših premogarjev in njihovih žena ter deklet so so 'spustili delegatje v dolino, kjer nas je čakal posebni vlak in od¬ peljal družbo nazaj v zakajeni Pittsburgh, Naselbina slovenskih premogar¬ jev v Syganu je v resnici lep kraj. Spominja me na mnogo ro¬ mantično pogorsko vas v stari do¬ movini z edino izjemo, da so tu¬ kaj hiše bolj enolične, kar pa je že star ameriški greh. Povdariti je treba, da je slovenska naselbi¬ na v Syganu ena izmed najbolj naprednih v Ameriki, čemur je dokaz dejstvo, da so ondotni naši premogarji vsi -organizirani pri naprednih jednotah, v socialistič¬ nem klubu in da imajo namesto cerkve svojo dvorano, ki so jo sa¬ mi zgradili. Prijetne urico, ki smo jih uživali v njihovi sredi v nedeljo dne 20. septembra, nam torej ostanejo v trajnem spominu. Druge prireditve. V sobot-o dne 26. septembra je priredil slovenski socialistični klub v Pittsburghu veselico v Kranjsko-'Slovenskem Domu, kjer se je vršilo zborovanje, na kate¬ rem je govoril sodrug Etbin Kri¬ stan. Udeležba poleg delegatov je bila velika in govornik je žel bu- delegat (ica) po en izvod. Mnogo je bilo popravljenega in dodane¬ ga, vendar je pa ostal načrt v bistvu ueizpromenjen. Deveti dan zborovanja, ki je bil v sredo, 29. septembra, je bil do¬ ločen za razpravo o združitvi jed- not in zvez. Poklican jc bil ves pripravljalni odbor za združitev, da se snide omenjenega dne na konvenciji in p-oroča o svojem, delu. To se je zgodilo. Prišli so: Martin Konda in Anton Mladic, zastopnika S. S. P. Z., IViljem Sit- ter za S. D. P. Z. in Frank Ab-š za S. D. P. D.; delegat Goršek je zastopal S. A. P. D., Zavertnik in Hrast pa S. N. P. J. Razarava je trajala ves dan in ta je dognala, da je treba še rešiti finančne di¬ ference med jednolami in pa vprašanje splošne konvencije, pre-. den je aktualno združenje mogo¬ če. Nastalo je vprašanje, da li ho če S. N. P. J. pomagati k pokrit¬ ju primanjkljaja pri ostalih orga nizacijah, ali ga naj poravnajo same pred združitvijo. Delegat Železnikar je predlagal, da vse prizadete zveze same poravnalo- vse, kar je treba poravnati v smi¬ slu zakona, in ta predlog je bil z veliko večino sprejet. Pri vpra¬ šanju, da li se združi S. N. P. J. potom splošne konvencije ali sa¬ mo s pogodbo, je bilo sprejeto, da se združitev izvrši na splošni kon¬ venciji. Za to konvencijo vodjo vse organizacije delegate po šte¬ vilu Članstva in sicer na vsakih petsto članov enega; razentega morajo biti navzoči vsi glavni od¬ bori. Priprave za splošno kon¬ vencijo se prične takoj, čim bodo rešene še nekatere, zadeve, ki gre¬ do na splošno glasovanje. Glasilo postane dnevnik. Izmed najvažnejših zaključkov, ki so bili storjeni na šesti redni konvenciji v Pittsburghu, je iz- premenitev sedanjega tedenskega glasila v dnevnik, ki se bo imeno¬ val “Prosveta.” Kako velikega in epohalnega pomena je ta za¬ ključek, bo pokazala šele bodoč¬ nost. Debata o glasilu je prišla na dnevni red v četrtek, 30. septem¬ bra, in je traiala dobri dve uri. Tozadevna resolucija, ki jo je predložil sodr. Molek, se glasi v celoti : RESOLUCIJA. Sklenjeno na šesti redni kon¬ venciji Slovenske Narodne Pod¬ porne Jednote v Pittsburgha, Pa., da izhaja glasilo S. N. P. J. vsak dan, izvzemši nedelj in postavnih praznikov, pod imenom “Prosve¬ ta,” čim se priglasi pettisoč (5000) celoletnih naročnikov. Gla¬ silo prejemajo naročniki, ki ga prostovoljno naroče, toda vsaka sredina številka v tednu mora bdi obvezna za vse člane (ice) S. N. P, J. List izhaja od začetka na štirih straneh, glavni upravi 1 od¬ bor pa lahko pozneje poveča Ust, ako bodo dopuščali dohodki. Iz¬ vzeta je le vsaka sredina številka, ki prinaša vse uradne in jednoti ne ter društev se tičoče stvari, ki mora izhajati takoj od začetka na osmih straneh. Pomožne moči v ren .aplavz, ko je v eni dobri uri razlagal potrebe socialistične or¬ ganizacije. Na veselici je pel več pesmi hfvatski socialistični pev¬ ski klub in so igrali hrvatski tam¬ buraši. V pondeljek, 28. septembra, je pevsko društvo imelo dramatično predstavo “Trije'tički,” ki je do¬ bro uspela, in drugi dan v torek so priredila vsa društva iz pitts- burške okolice, spadajoča k S. N. P. J., delegatom banket isto tam, ki sc jc tudi završil v splošno za¬ dovoljnost vseh navzočih. Zabave torej ni manjkalo v teh dveh ted¬ nih, ko je trajala konvencija. J Razprava o združitvi. Zadnje tri dni prvega tedna je porabila konvencija s poročili de¬ legatov o stanju društev in z re¬ ševanjem mnogih pritoži) zaradi bolniške podpore itd. Šele sedmi dan zborovanja so prišla nova pravila na vrsto. Pravila so bila že prej sestavljena po posebnem odseku in tiskana, da je imel vsak uredništvu in upravništvu nastav¬ lja in odstavlja gl. upravni odbor. Glavni upravni odbor in upravni,- štvo morata na delo takoj po kon¬ venciji, da pripravita vse potreb¬ no za izdajanje dnevnika, uredni¬ štvo pa mora na delo najmanj en mesec oprei; 'lavni upravni odbor določi, kdaj prične izhajati dnevnik. Celoletna naročnina zna¬ ša $3.00 (elanom (icam) je vštet en dolar, ki ga plačujejo v uprav¬ ni sklad), za naročnike v mestu, kjer izhaja list, $4.50 in za ino- či konkurenca v tem oziru med dvema organizacijama. Odbor naj sodeluje pri načrtu za tiskar¬ no, ki pa mora biti (načrt) v vseli ozirih na korist E. N. P. J. V slu¬ čaju, da ne bi odgovarjal skupni načrt koristim S. N. P. J., naj iz¬ dela gl. upravni odbor lastni na¬ črt ali kupno pogodbo za jednoti- no tiskarno. V obeh slučajih, to je skupni ali lastni načrt, pa mo¬ ra biti sprejet po članstvu na splo¬ šnem glasovanju z nadpolovično večino oddanih glasov, preden se gradi ali kupi skupna ali lastna jednotina tiskarna. Resolucija je bila sprejeta s 107 glasovi proti štirim (dva sta b’1a za tednik, dva pa za meseč¬ nik.) Dalje je bila sprejeta točka v pravila, ki določa, da si vsi društveni tajniki obenem poobla¬ ščeni zastopniki glasila, k pobi¬ rajo naročnino in dobavljajo o- glase za- dnevnik proti primerni proviziji. Prvi odziv za Jugoslovansko A- kademijo v Ameriki. Pismenemu povabilu Jugoslo¬ vanske Zveze, ki je bilo prečita- no na konvenciji, in •osebnemu pri- poročilu sodruga Kristana, da namreč vse jugoslovanske napred¬ ne podporne organizacije vzajem¬ no delujejo za povzdigo izobrazbe in kulture med Jugoslovani v A- meriki z ustanovitvijo potovalne univerze pod imenom “Jugoslo¬ vanska Akademija v Ameriki/' se je odzvala konvencija s slede¬ čo po sodr. Moleku predloženo re¬ solucijo : Resolucija. Sklenjeno na šesti redni kon¬ venciji Slovenske Narodne Pod¬ porne Jednote v Pittsburghu, Pa., da se izvoli izmed delegatov od¬ sek treh članov, ki naj zastopa & N. P. J. v pripravljalnem odboru za Jugoslovansko Akademijo v A- meriki, čim prične zadnji odbor s tozadevnim delom. Odsek sodelu¬ je pri načrtu za uresničenje Ju¬ goslovanske Akademije ,in poroča o načrtu ter o svojem delu gl. u- pravnemu odboru jednote. Toza¬ devni sklepi odseka sporazumno z glavnim odborom pa morajo iti na splošno glasovanje in postancio veljavni za S. N. P. J. le tedaj, če¬ lih sprejme članstvo z nadpolo¬ vično večino oddanih glasov. Resolucija je bila sprejeta z o- gromno v eeino; odprto je naspro¬ toval le en sam delegat. V ome¬ njeni odsek za Jugoslovansko A- kademijo so bili izvoljeni: Paul Berger in John Vogrič iz La Šalit in John Resel iz Mihvaukee. Drugi važni sklepi. Sprejet je bil sklad za izredne podpore, v katerega plačuje vsak član dva centa mesečno. Ta sllad je namenjen za reveže, ki so ir prejeli od jednote vso bolniški podporo in odpravnino, a so še bolni in v potrebi. Kot začetek za ta sklad so darovali delegatje (ice) pred zaključkom konvencije svot-o P89.77. Asesment je povišan sedem cen- j tov na člana (ico) mesečno. Jednota mora najeti nove pn-* store za tainištvo in uredništvo ter upravništvo glasila v ene® poslopju. V pravila je uveden odpoklic, ki določa, da se vsak čas v smislu dotične točke odpokliče iz glav¬ nega odbora vsak, kdor kaj za¬ greši zoper jednoto. Vse* stroške zo bodočo konven¬ cijo nosi jednota, ki plača tudi dnevnice delegatom po $5, toda ti stroški se m-orajo pokriti z izred¬ nim asesmentom. Za prihodnjo konvencijo je M določen Springfield, 111. Proti koncu konvencije ie dobil besedo g. Frank Krže iz Chicago, ki se je istočasno mudil v Pitts¬ burghu. Govoril je o zavetišču k iskreno priporočal, da jednota kaj ukrene, da bodo imeli stari in onemogli elani ter ubožni ne¬ ozdravljivi bolniki dom, kjer 'd brli preskrbljeni. Predložil je kom venciji resolucijo v smislu svoje¬ ga govora, ki je bila soglasno sprejeta. jr- pOf ( ? p j tfis. piicd 8 ,ai» n 6 ‘ stavk' Uf G 2 a® leater jasna- ,j ni R° “toliko ,jje v n Ujita Hi L proces >g° ol) pa 300, a bilo m ifb preč i)lorado 1 „ amnesl pjtnica. /a amne vredna, i pogojna, ft se bot [ki se za - lepo za julije člo rešil? Nje s dokaza, ju, ne pa r ■, da je ii ta Ro' storej k 'onim nai isimivo f and bot ziim ura-i jfentrolira t vlado, rado in < n odgovi dinastiji Mavi, v kakci »to traj S se del; * in sve Pili pol izvolili f legisla ® Pravdi !1 fiffikc fejeve Inče ne Jružba i tovstvu, z se Politiki ;dati, t “ Pe nabili ' st ičn, .>2se ; ‘Mal i Volitev glavnega odbora. Na zadnji seji v soboto so bile volitve glavnega odbora in rezul¬ tat je bil sledeči: Predsednik: .John Vogrič, L*| Salle, TU. Prvi podpredsednik: Fr. Brat¬ kovič, Frontenae, Kans. Drugi podpredsednik: Joe Ku¬ helj, South Chicago, lil. Glavni tajnik: John Verderher. Chicago (izvoljen soglasno). Glavni blagajnik: Anton Ter¬ bovce. Zapisnikar: John Molek, Chi¬ cago (izvoljen soglasno). Urednik Glasila : Jože Zavert' nik, Chicago (izvoljen soglasno!- Nadzorni odbor: Predsednik : Jože Ambrožič, Ca- nonsburg, Pa. Drugi nadzornik : Paul Berger. La Salle, lil. Tretji nadzornik: Frank čar. Rock Springs, Wyo. (j^Pr 1.^1 . f žani ? Sati v Me? k' T, kAu 4 'Or : v Nk? % "0, Tav- f?c I , F te; Ne kV-i R* Gdii ' FR O I. R T A R K C Porotni odbor: predsednik: Anton Hrast, Ne\v OL \ lutk, Minn. 'v* ' Drugi porotniki: Anton Peter- Cleveland, O.; Joe Radišek, ithton, Pa.; J. Pleteršek, Brid- dlle, Pa., in Mrs. Hočevar, Mil- ,nkee, Wis. konvencija je bila zaključena soboto, 2 . oktobra, ob eni po- l ' 0ti IV poldne. Poročevalec. “S* a °van tl “teriki. bila S l>tej ir • ^Či* Kn s ta na * inske acij e izobtl ani ]o kilo »CA AMNESTIJA. X padli delegate s kamenjem. \ sta prostost, ki jo je prinesla na upanje na svobodo, in tista stran, Podnevi je taka reč bolj ne- Poljsko. j ki bi prinašala svobodo enim, bi rodna. Takrat je napadalec izpo- Toda — Irci žele svobode, in jo jo morala prinesti vsem. Če bi stavljen nevarnosti, da ga napa- pričakujejo od Nemčije. Avstrij- bila to res vojna za svobodo, ne deni spozna. Kdor pa hoče pre- ski narodi si žele svobode, in jo bi moglo biti mogoče, da se eni vzeti odgovornost za tako deja- pričakujejo od zaveznikov. | zaradi svoje svobode boje tiste nje, mora imeti nekoliko korajže. Pravico do svobode jma pač'zmage, za katero drugi molijo — Te seveda tista infamna banda ni vsak narod. In najbolje bi moral zaraditi svoje svobode, imela. Ampak na pomoč ji je rzumeti hrepenenje po svobodi! Vojna je imperalistična in se ne prišel slučaj. tisti, ki sam koprni po njej. Bili vodi za nobeno svobodo. To Je V četrtek je imela konvencija so časi, ko so avstrijski Jugo- tisto sleparstvo, proti kateremu izredno večerno sejo oziroma slovani kaj močno simpatizirali z se bojujemo že vse leto. In treba shod, na katerem je sodrug Etbin Irci in primerjali svoj boj njiho - 1 se je bojevati proti njemu do Kristan razložil načrt J. S. Z. zž vemu. Če bi bili dosledni, bi mo- skrajnosti, ker je strup za narode, obširno izobraževalno delo med rali tudi danes privoščiti Ircem Če mislijo Irci, da jim prineseta Jugoslovani, za katero bi bilo po- svobodo kakor sebi. J Nemčija in Avstrija svobodo, »e trebno sodelovanje velikih pod-! Ali — Irci pričakujejo svojo bo to vsem našim patriotom zdelo Bockefeller priporoča, da naj s izreče amnestija za vse rudarje Colorado, ki so toženi zaradi gdnje stavke. To je izjavil J. F. elborn, predsednik Rockefeller- >• “ Vz a,C ive družbe, z dodatkom, da naj j’ u° 1Zobt atL ibili iz amnestije izvzeti le slu-!P rišli v dvorano. Pouka bi bili drugim jo pa odrekati, je pa zopet os ' 0 v ani. j; katerih je krivda popol- itak potrebnj kakor žejen vode; nedosledno, protislovno in nepo- pornih organizacij. | svobodo od poraza zaveznikov, Tolpa Jednotinih sovražnikov Jugoslovani pa od njihove zmage, se najbržc ni brigala za pomen Torej morajo biti nasprotni irski l-shoda. sicer bi bili temni junaki svobodi. Zahtevati svobodo zase, nrišli joiiia jasna. Ta želja je bila na Jld jjanjena tudi državnim uradni v , Anieri nci i a 8 sl ( l Kaj ni Rockefeller blag mož ? v okolici Doma slaba razsvetljava, I To je vražji kclobar, in izhoda )re dložeu 0rt nekoliko pozno prihaja to u-l' tako da se rokovnjač v temi lahko iz njega ni, dokler se računa s smešno. Zakaj naj se zdi nam bolj resno, da se bojujeta car Ni' kolaj in king George za našo svo¬ bodo? Narodom je treba utrditi zavest in prepričanje, da dosežejo svobo- ampak sovražijo ga kakor pijanec šteno. Ravno tako je pa nedo- do takrat, kadar se bodo mogli ^vodo. Za nje je le to imelo po- sledno in neumno priznavati svo - men, da je bil shod zvečer in da je bodo drugim, sebi pa ne. zanašati na svojo moč. Le tako spoznanje jih more zbuditi in pri¬ praviti do tega, da organizirajo svoje sile in postanejo močni. Le ijculjenje v njegovo srce. Odkar skrije. svobodo kot darilom vlad in vi a- tedaj postanejo gospodarji svoje redni arodne sburghu c (“^ ro " 300, res obsojenih. A čo je nekatere delegate zadelo. Po-j sicer ki morala dajati vsem enako sodniku Hillyerju odvzeti štraj-J Noč so porabili. Ko je bil shod dar jev. Mogoče je samo spozna- iirski procesi, je malo upanja, da končan in so zborovalci zapuščali n ,i (> , da ni klanje v Evropi nika- o mnogo obtožencev, katerih Je dvorano, je priletelo kamenje, ki kima osvobojevalna vojna, kajti elegatov w )a .i zastonj alnem odU :ademijo v i adnji odb 0r |' )tlsek soiif|, 'sničcnjc 4 lije .in pr, rirfj im delu J dnote. To;j. sporazuirno, morajo iti 4 in postaj^ J. lc tedaj, $ , r o z nadpo|| i glasov, i sprejeta u rto je egat. V o*, .slovansko j. .'oljeni: l>j rič iz La Sa| hvaukee, sklepi, ad za izredsr plačuje vsi čno. Ta sllai ?že, ki suit. vso bolim ino, a so i Lot začetem ali delegati! nn konvencije usode, tedaj si pribore, kar jim gre, pa jim ne bo treba beračiti ne pri svojih ne pri tujih božjih milostnikih. jih bilo mnogo oproščenih, bi tem se je slišalo, kako beže juna-| jo to precej podobno blamaži ški tolovaji v mrak; enemu in iColorado Fuel and Iron Co. Če drugemu je pri tem ušla kratka i pa amnestirani, je kompanija beseda. brotnica. | Nikomur se ne more ukazati, da Toda amnestija bi bila morda mu mora Riti S. N. P. J. siinpatič- j Eveleth, Mann. ij vredna, ce Ivi bila splosna in na. Ge mu ni, mu ni; lahko mu je (J^njeno uredništvo! -ezpogojna Za RockefeUerjevo nadlegovanje svetnikov in svetnic,; Odsto ito nam malo pro st 6 ra P st , se bodo f. na; > brze božjih bolj simpatično . Ali do; za d ^ h naše naselbine> ki bo , ru k. se zavedajo svoje ncdolz- takih podlih sadov vodi vendar le misli y k vgem Slovencem lepo zahvalili Kaj je treba klerikalna in ^šovinistična vzgoja.' jn slovAnom v te novi domovini. juest.je človeku, ki m ničesar. Polni so krščanstva in nebes m )Etdeth je ena vežjih slovenskih pes. ? Njemu je treba sodnij- ljubezbi do bližnjega. Če vposteva nasclbi je tako mrtva, kakor |teza dokaza, da je bil po krivem človek njihova dejanja, tedaj glovek y gl . obu; mism bi> da glo - ne pa milosti, ki šele utrju- pa spozna, da so v resnim polni V( . 1)ci sploh ne žive v nje j. g e lan- sum, da je bd vendar kriv. surovosti, nizkosti, nerazumnega , |( , to sm0 čitali , dopis v N . y Tud. ta Rockefellerjeva iznajd- sovraštva. j da spe Slovenci na Evelethu med- ;ie oiej e zvijača z gum. m Vpričo takih dejstev se upajo še vedovo spanje, in da seje medved _ . . -. . vsakovrstni popi trobiti, da socia- obrnil na drugo stran, ter da bo Zanimivo pa je, da naznanja Uzem posurovlja jj udi . A ko bi spal še dolgo. Resnično, spal je |ie an ron o. svojo ze jo pid gi 0 med tisto ljudstvo seme leto dni; ker ga je ena stran že socializma, katerega se sveti preveč bolela, je hvala sv. zimi, trgovci boje zaradi svojega bizni- prigodrnjal oziroma prikukal ven. sa, bi tudi take živinske reči Slovenci na Evelethu, pokonci! davi odgovorni ljudstvu, tem-] pK dinastiji Rockefeller. V državi, v kateri je toliko de- ivsfva, kakor v Colorado, ne bi an sedem » nesečno. 1 jeti nove pfri m urednii renčijo 111 . incije ie * navnim uradom. To je potrdilo, kontrolira res Rockefeller dr- itdo vlado,^upravo in sodišča v Jorado in da niso madi v te j ^kmalu postale nemogoče in narod Hitro v roke gorjače in nad nje- bi se gospodarsko in kulturno po- ga, da ne zaspi in ne zleze zopet vzdignil. j nazaj, in ne zaspi večno spanje. Razumemo, da noče klerikali- Ker smo Slovenci izprevideli, . zem tega. Zakaj da more on uspe- da nc smemo spati večno spanje, ;lo to trajati niti tri mesece, yat ^ mora j 0 biti 1 j ud j e neumni in se je zbralo nekaj naprednih roja- Io bise delavci zavedali svojih neyedni Da postane jo ob tem kov in začelo ugibati, kako bi se Ito m svoje^mom, P re . dv ®® m ' tudi surovi, ne ženira nebeških dali spraviti cvelethski Slovenci ibi bi h pohticno zavedm. Ako kupčevalcev. Prav zato pa je po- iz tega mrtvila do boljšega na¬ ši izvolili delavsko^ vlado, de- j treben od]oŽRn hQ - zoper k i er i ka . predka. Sporazumeli smo se ,da i ližem, da se more iztrebiti barbar' ustanovimo društvo in delujemo ' s tvo. na tihem, dokler še stvar ne spra- , vi v pravi tir. Kajti veliko gr¬ menja, malo dežja, pravi prego -sko legislaturo, delavske sod- ie in pravdnike, delavske nrad- le in funkcionarje, bi bilo Ro- iefellerjeve prevzetnosti kmalu uj. In če ne bi mogla izkorišče- lasila v e®pia družba rabiti javnih sil pro- , delavstvu, bi bil tudi boj za Ion odpohfc Bpodarsko zboljšanje bolj uspe¬ li čas v 'f0^T diče iz gtoj kdor kaj 4 maj jih je kakih 15 ali 20 sku¬ paj, že imajo svojo dvorano, svo¬ je svetišče. In mi?-Za¬ torej naprej, na delo, in dom zra¬ ste v kratkem času. Pokažimo, d,a žive tudi Slovani v naselbini. Ker se opaža veliko zanimanje za Dom, upamo, da bo zmaga go¬ tova! Torej Slovenec, pokonci! Poženimo tega kosmatinca iz br¬ loga, glejmo pa, da v novem domu ne bo nobenih onih starih nečed¬ nosti, t. j. nevoščljivosti, zavisti, nesloge itd. Držimo se gesla: E- den za vse, vsi za enega! članom društva Sloga se daje na znanje, da smo darovali denar blagajne v ta namen, za slovansko dvorano. Še enkrat: Držimo se gesla, eden za vse, vsi za enega! Končno pozdravljamo vse za¬ vedne Jugoslovane širom Ameri¬ ke. Tebi, vrli list, neustrašeni de¬ lavski zagovornik, mnogo dobrih in novih naročnikov! ,S soc. pozdravom Odbor za Slovanski Dom. Kar se tiče računov, če jih ni gl. tajnik pravočasno poslal druš¬ tvom. pade krivda na njega, ni kdar pa ne na ves odbor. Name¬ sto, da si pisal v list, bi se obrnil na gl. tajnika, ki bi ti gotovo do¬ bre volje pokazal vse knjige in stanje blagajne. Lahko bi pa tu¬ di prišel na sejo gl. odbora, kate ra se vrši vsako drugo sredo v mesecu in bi slišal natančno vse račune. Nadzorni odbor je knji ge pregledal in jo poročal na zad¬ nji seji v avgustu, da so knjige v redu in da se vsi računi strinja¬ jo. Pišeš, da se je vršila neka afera pod okriljem gl. odbora, da je potegnila članom par sto težko prisluženih dolarjev iz blagajne. Glede te stvari te imenujem pod lega lažnjivca in razdiralca Zve¬ ze. Ce imaš osebno sovraštvo do ene osebe, ti zato še ni treba bla- fiti celega odbora oziroma cele Zveze. Ko bi ti imel kaj resnice poro¬ čati, bi gotovo podpisal svoje i- me in št. društva, h kateremu spa¬ daš. , Svetujem ti, da se v drugič prej informiraš o stvari, prodno po¬ ročaš javnosti, ker drugače si boš moral-sam pripisati posledice, ka¬ tere bodo iz tega nastale. John Krainc. V uniji se jeziti nad kapitali- 6 , v politiki jim pa izročati vse ie, da lahko politično vse in še e vzamejo, kot so morali gospo- IRCI. Ne le v Zedinjenih državah, temveč po vsej Ameriki je opaziti, da simpatizira večina Ircev v se¬ danji vojni z Nemčijo in ji želi zmago. V tem zmislu se vodi tudi obširna agitacija po severni in južni Ameriki, po Avstraliji in dočo konvoj aplak n ESC t7 ni Wva‘taKa.! ^ Zcla ^ di .R in kolikor je mo- ^vT dT kdor TmeTsio^ncev _ I nenno rincmori t\a vnoroh aa +a črno vor, in nazadnje se vse razbije, kakor “ribniški pisker.” Ker smo delovali na tihem, postali so cvelethski Slovenci tembolj rado¬ vedni in ugibali so, kaj ,da name¬ ravamo. Eni so rekli, da imamo “političen klub,” drugi da pri¬ pravljamo štrajk, tretji so celo razbobnali, da smo naredili po- West Allis, Wis. Odgovor dopisniku iz West Allis, Wis., na dopis priobčen v Pro¬ letarcu št. 419. \ I Ohio. Zadnja velika stavka v Ohio še ni pozabljena. Kapitalisti so takrat milo stokali, kakšno škodo da so jim storili hudobni rudarji, ker tako dolgo niso hoteli delati. Še po stavki so tarnali, da so iz¬ gubili naročila, in zato so morali rudarji po cele tedne in mesece čakati, preden so smeli zopet na tlako v jame. Baroni črnega diamanta pa menda zelo hitro pozabljajo. Zdi se namreč, da hočejo izzvati novo stavko. Pod vsakovrstnimi pret¬ vezami bi radi zopet znižali plače. Razume se, da se rudarji upirajo takim namenom, in lahko se zgo¬ di, da doživimo zopet veliko pre- mogarsko stavko v Ohio. če pride do tega, bodo vso odgovornost nosili podjetniki. Ena najboljših socialističnih revii v angleškem jeziku v Ajneri- ki je: “INTERNATIONAL SO¬ CIALIST REVIEW.” — Izhajs mesečno in stane $1.00 na leto. — Naslov: Int. Soc. Review, 341 ES Ohio St,, Chicago, 111. Moderno urejena gostilna VILLAGE INN s prostranim vrtom za izlete ■ MARTIN-POTOKAR, Ogden Ave., blizo cestno železni¬ ške postaje, Lyons, Ul. Telefonska štev.: 224 m. “Ako si nameravate naročiti grafofon, ali importirane sloven* ske grafofonske plošče, obrnite se name. Imam v zalogi tudi ur®, verižice, prstane in sploh vsako¬ vrstne zlatnino in srebrnino. A. J. Terbove*. P. O. Frontenac, jo.c«o. Dr. Ricliter's Pain Expel!er za revmatične bo¬ lečine, za bolečino otrpnelosti sklo¬ pov in mišic. . Pravi se dobi le v zavitku, kot vam kaže ta slika. vzemite ga, ako nima na zavitku naše tržne znane ke s Sidro, 25 in 50 centov V vseh lekarnah, «41 pa naročite si nen¬ ravnost od F. Ad. Richter & Ge. 74-80 Wasliingto» Street, New York, N. Y, ANTON MLADIČ moderna gostilna. Toči pilsensko pivo in vju-~ Kegljišče. Tel. Canal 418 « 2348 Blue lalnad Ave. Chicago, Dl. m oče posneti po vesteh od te stra- rei naučili šodaUsti^ socialistično delovati, bo Ro Mer gospodar v državi in jih lahko izsesaval do kosti, po- blufal s, komedijantovski po $5, tods* ( y er se ne bodo eoloradski dc okriti i iflfr že iz CM«®: j amnestijami, radii vF>f o zavetišču ! da m lo imeli KATOLIŠKA VZGOJA. V Pittsburghu, Pa., zboruje, :or je znano, konvencija S. N. J. organizacije, ki ima na„- eomagati svpjim članom v ju bolezni, skrbeti za po¬ bila soln ^ Iim riih in podpirati zaostale članih. Torej podporna, do- odelna organizacija, ki je sto- i že toliko dobrega; da so re- er dom, ki ft 1 odložil je >7 smislu ^ odt#'. soboto^! ltati njenega dela sami po sebi, b °č? ov i že čudoviti milostni, da^bi 1 .. ' r»T*icla u 91’mnrlu ’’ crtlnTi nov uk [ans- ]nik: ,. 111 - Fr- V i Veti® hn v ® 1 oglasi* ni državljan, ne bo smel hoditi na lov Irski pravnik Denis A. Spellisy je baje blagajnik zaklada, ki znaša 1 Da pa ne bodo Slovenci ^in Slo- doslej 40.000 dolarjev in je name- v ani sploh res tako napačno so- njen za nakup orožja in za nabor d;li, morajo vedeti, da to ni no- prostovoljne vstaške armade. 11 011 a kuga, katera bi jim škodo- [Za -40.000 dolarjev seveda m !vala - ,mam ° od P rto zborovanje, mogoče kupiti mnogo orožja. S in , vsak Slovenec, ki ima kolic- tako svoto v blagajni govoriti o kad P° n °sa, lahko riojde na zboro- prostovoljcih in celo o vstaških TaE 3 e > k d er nam d e dobr ? dosel ’ armadah, je pa naravnost, smešno. tcr vabbT1 °. v ® e . ^; a P° moe in s0 " S tem bogastvom bi se v najbolj¬ šem slučaju nabrala, organizirala, delovanje, kajti čim več nas bo, teto lažje bo breme, tem prej pri- oborožila in prepeljala kakšna ‘‘J ’ 1110 do cd I a ’ ke 5 P lc 5° vor P ra kompanija na Irsko, a preden bi' Ad: ^ slog 1 je moc; vsi za enega, se naučila Streljati in za silo ma¬ nevrirati, bi bila blagajna pbazna, ne glede na to, da bi morali biti prišla taka “armada” sploh čez morje. Irska “revolucija’ je torej ve¬ liko bolj podobna igri kakor resni akciji. Za tok zgodovine in za rezultate sedapje vojne ima to¬ liko pomena kolikor vojna, ki jo »ni neke gostoljubnosti, in čej.l e napovedala republika San tega ni, tedaj imajo delegati Marino. bora in r ' najboljša reklama. D Jednota zboruje v Pittsburghu, VogriP Jr j e tako sklenila večina nje- društev, med katerimi jih mnogo v okolici in bližini me- 8 nastanjeno. Po vsem civilizi- Jo a pnem svetu veljajo za tak slučaj •j mir, in kdor jim ni naklo- 1 1 ®, ostane vsaj indiferenten. F Pittsburghu je bilo nekoliko jilol* v l^e. Tupatan je bil na kakš- n o). j pozdraven napis. Kje je a y c P j tt ' b av prihajal iz srca, kje pa le narekoval obzir na kupčijo, Fomo preiskovali. Menda pa ,db° r ' l 1 ' "katere nestrpneže tudi taki ™lravi bodli v oči. Vsa kon- k in vsa Jednota je bila ne- p® ljudem tako zoprna kakor on kadilo; in v četrtek veSer Irski voditelji tudi pravijo, da bi prebivalstvo z navdušenjem po¬ zdravilo armado, če bi se izkrcala na Irskem. Toda zdi se, da ima nemška armada za sedaj druge, nujnejše skrbi, kakor ekspedicijo na Irsko. In kdovekaj se tudi ne more početi s “simpatijami prebi¬ valstva”; to so videli Srbi začet¬ kom vojne v Bosni, pozneje pa Nemci na Poljskem. Naposled mi¬ slimo, da bi bila tista osvoboditev, ki bi jo Nemčija prinesla Irski, ■ < 7 O v X . 7 ■ ugodilo, da so suroveži na- precej problematična — kakor ti- eden za vse! Zatorej srno se zdru¬ žili ter 'ustanovili društvo pod i- menom “Slovanski Dom,” kate¬ rega glavni namen in cilj je, da se sezida v najkrajšem času dvo¬ rana, ter da vsak Slovan lahko s ponosom pokaže nanj ter reče: To je skala, na kateri bo stal Slo¬ vanski Dom. V tej dvorani naj bo prostor za zgodovino ameri¬ ških Slovanov, tu naj se čitajo i- mena onih, ki so se žrtvovali, ka¬ terih imena naj čitajo naši po¬ tomci. Da v resnici potrebujemo dom, ie» pokazala navdušenost na zbo¬ rovanju, katero se je vršilo dne 19. t. m. Nabrala se je tem povo¬ dom lepa svota $234.00 v ta na¬ men. V kratkem času pričakuje¬ mo večje svote. Torej Slovenci in Slovenke, sploh vsi Jugoslova¬ ni, na pomoč, da se čimprej dovr¬ ši započeto delo, da kar v najkraj¬ šem času lahko pod lastno streho zakličemo: “V slogi je moč!” Poglejmo samo malo druge na¬ rode, n. pr. Fince, Švede, itd. Ko- Ker je dopisnik nesramno me padel Jugoslovansko podporno zvezo “Slogo” in nje glavni od¬ bor, me veže dolžnost kot gl. predsednika, da mu na kratko od govorim. Dopisnik piše, da bomo doživeli žalostno slavo, če se ne prične z boljšim delovanjem.^ Ravno tukaj si se prav nepošte¬ no odrezal; namesto, če si zmožen za kakšno delovanje v korist “Zveze,” bi dal kakšne nasvete v korist, nikdar bi pa ne šel tak¬ šne laži pisat po listih in oprav¬ ljat gl. odbor, oziroma “Zvezo.” Res sc je vršila konvencija J. P. Z. S. v letu 1914, katera je skle¬ nila, da se na novo inkorporiramo po zakonih države Wiseonsin. Zavarovalni komisar je šele mest ea marca tega leta potrdil celo inkorporacijo in nam je poslal po¬ trjena pravila šele koncem maja. Gl. Odbor Zveze jih je dal dne 3. junija v tisk k zveznemu glasilu “Narodni Vestnik.” Da še sedaj niso gotova, je krivda N. V., ni¬ kdar pa ne gl. odbora. To vso j stvar smo poročali vsem druš¬ tvom, da je lahko vsak član vedel, tako bi tudi dopisnik lahko vedel, če se je za stvar toliko zanimal. 50%. Z vse gotovostjo zamoremo trdi¬ ti, da ima približno petdeset od¬ stotkov, ali polovica vseh glavo¬ bolov svoj izvir v zapeki in sla¬ bosti. Pri zdravljenju zapeke je najbolj važno izbrati si taka zdra¬ vila, ki ne dajo samo začasno po¬ moč ali katerih količino je treba vedno zvišati. Dobro zdravilo mora delati naravno, ne da bi po- uzročilo bolečine ali druge nepri- like in ne da bi oslabelo telo in količina mora ostati vedno ista. Tako zdravilo je Trinerjevo ame¬ riško zdravilno grenko vino. De¬ luje odločno vendar prijetno, oja¬ ča telo, vstvarja nov tek, odstrani bolečine v želodcu in črevesih, prežene zapeko in njene posle¬ dice. V lekarnah. Cena $1.00. Jos. Triner, izdelovalec, 1333—1339 So. Ashland ave., Chicago, 111. # * .* Ako nastane potreba, drgniti telo pri revmatizniu ali neuralgiji, bolečinah v prsih, ali grlu, posku¬ šajte Trinerjev liniment. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60 cts. IŠČEM pošteno žensko, bodisi dekle, ali vdovo v starosti 25 do 35 let, ki naj bi bila dobra mati mojima dvema otrokoma v starosti 4—9 let, ter obenem varčna gospodinja pri hiši. Katero veseli do ženitve, naj se oglasi na sledeči naslov: Frank Šimee, East Helena, box 174, Montana. (Adv. 3x) ) CARL STROVER Attorney at Law Zastopa ca vseh sodiščih. Specialist za tožbe v odškodnins¬ kih zadevah. Št. sobe 1009 133 W. WASHINGT0N STRESI, CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989 --;------— •~T~ Dr. W. C. Ohlendorf, M. D- Zdravnik x» notranje bolera! in ranocelnik. ladravniika preiskava brezplačno—pla iaii je le zdravila 1924 Blue Isliued Are., Chicago. Ureduje od 1 de 3 p« pel.; od 7 do 8 zvečer, izven Cfcieaf* iiveči bolniki naj piiejo elovensko. «J. Al. FISCHER Buffet Ima na razpolago vsakovrstno piv« vino, smodke, L t. d. Izvrstni prostor za okrepčilo. 8700 W. 2(5th St., Chicago, Ki' Tel. Uwndale 1761 VABILO NA VESELICO IN VINSKO TERGATEV katero priredi Žensko druš tvo “Nad a” št. 102. j. K P . J. V NEDELJO DNE 10. OKTOBRA, 1915. V NARODNI DVORANI, CORNER RACINE AVE. & 18th ST. Vstopnina za osebo 15c. Začetek točno ob 2 uri popoldan. ' • , K mnogoštevilni vdeležbi vabimo vse slovensko občinstvo, mesta in okolice Chicago. . , • Uljudno vabi ODBOR. Socialistične slike in karte. “Piramida kapitalizma”, s slo¬ venskim, hrvatskim in angleški®' napisom. “Drevo vsega hudega” a ale* venskim napisom. “Zadnji štrajk” s hrvatskim napisom. “Prohibition Dope” z angle* kim napisom. Cene slikam so 1 komad 18«; 1 tucat $1; 100 komadov $7.00 Cene kartam: 1 komad 2c 1 1 tucat 15c, 100 komadov 70o. • Poštnino plačamo mi za kraje sveta. .INTERNATIONAL PUB. OO 1311 E. 6th St., Cleveland, Ohio. MODERNA KNIGOVEZNICA. Okusno, hitro in trpežno delo za privatnike in društva. Sprejo, mamo naročila tudi izven mesta, Imamo moderne stroje. Nizk* cene in poštena postrežba. BRATJE HOLAN, 1633 Blue Island Ave., (Adver.) Chicago, UL Konzularne i sodnijske vojaške zadevo % j proletarec ŠTRA^K IN ČASOPISJE. O veliki krojaški stavki v Chi¬ cago je treba pisati, ker je to res velik dogodek. Treba je pa tudi zato pisati o njem, kar gre za in¬ terese, za velike interese —•' na eni strani za kapitalistične, na drugi za delavske. In cbieaški li¬ sti pišejo. Zdaj je na tisoče krojačev in krojačie, ki se čudijo njihovemu pisanju. Vsi kapitalistični časopi¬ si so namreč polni istorij o nasil- stvih in hudobijah stavbarjev. Krojači, ki morajo poznati resni¬ co, gledajo debelo, kako je mogo¬ če pisati in tiskati take gorostas- nc laži. Ali kadar sc jim v drugih slučajih pravi, da ni verjeti kapi¬ talističnim listom, se večinoma smehljajo, misleči, da je to le kupeijski trik socialističnih listov. Toda če se laže kapitalistično časopisje ob krojački stavki, ima svoje tehtne razloge za to. Usta¬ novljeno je, da podpira in pospe¬ šuje interese kapitalistov, od ka¬ terih se izvrstno redi .Enake raz¬ loge ima pa vsak dan, in zato je njagova pisava vsak dan strup za delavstvo. Infamne laži ob času štrajka bi morale delavcem odpreti, oči. Ka pitalizem ima svoje časopisje za.- radi svojih interesov; torej ga po¬ trebuje delavstvo zaradi svojih interesov. Dvema gospodarjema ni mogoče služiti. Iz tega sledi, da je treba delavstvu časopisja, ki služi delavskim potrebam. To bi si morali delavci zapom¬ niti tudi za tiste časi, kadar niso v stavki. PRISELJEVANJE ALI LJEVANJE? IZSE Mnogo ljudi misli, da bo po vojni velikanski naval ljudstva iz Evrope v Ameriko. Svoje mnenje opirajo najbolj ob to, da bo v Ev ropi po vojni taka revščina in be¬ da, da bo pobegnil, kdor bo le mo Sel- Javljajo se pa tudi drugačna mnenja. Zastopniki raznih prekatlant- skih parobrodnih družb mislijo, da se bo takoj po sklenitvi miru izselilo veliko ljudi v Evropo. Že v prvih šestih mesecih po sklepu miru jih pojde po njihovem ra¬ čunu nad 500,000 v stari kraj. Na stotisoee Nemcev, Čehov, Poljakov in Italijanov pojde v do¬ movino, pogledat, kakšen vpliv ie imela vojna na njihovo deželo. Ce jim bo doma bolje kazalo ka¬ kor v Ameriki, se ne bodo več vr ndi. Številka 500,000 ni previso¬ ka, če se pomisli, da se je izselilo leta 1908 vsled krize skoraj 700,- 000 oseb. če postane Poljska - svobodna, se bo vrnilo ogromno število Po Ijakov domov. Evropske države najbrže ne bo do nikomur dovolile, da bi se izse¬ lil. Posebno one države, ki se vojskujejo, bodo potrebovale do¬ bre delavske moči. V tem je mnogo verjetnega. Da bo po vojni beda velika, je pač gotovo. Ali beseda se more prema¬ gati le z delom, za delo pa je tre¬ ba rok. In zato bodo države gle¬ dale, da ne izgube rok, ampak če je le mogoče, da jih pridobe. Materijalno škodo cenijo na pol miljona dolarjev. Na koliko ce¬ nijo škodo izgubljenega življe¬ nja? Davčna defravdacija. Columbus, O. — Meseca juni je sodišče izreklo, da so Dennis Kelly in njegovi trgovski tovari¬ ši osleparili zvezno blagajno za več kakor miljon dolarjev na dav¬ kih za oleomargarin. Sedaj je distriktni sodnik J. E. Sater od- sodil vsakega na dve leti ječe in 1000 dolarjev globe. Kellyjevi družabniki so W. N. Eberst, Leo Corbett in W. H. Kelly. 'Goljufija za miljon — to je vsaj moderno. Ampak če sc spo¬ mnimo, da je neki sodnik v Chi¬ cago lani poslal nekega trampa, ki je ukradel gnjat, do smrti v ječo, se mora reči, da je Saterjeva sodba še milostna. Graft. Sopulpa, Okla. — Župan mesta Sopulpa S. J. Smith, komisar za javno varnost Vanče Likelp in načelnik policije U. G. Jones so bili aretirani, ker so obdolženi, da so sprejemali podkupnine. Prije¬ li so jih na ukaz veleporote, ki preiskuje graft in druge nezakoni¬ tosti v Sopulni. Preiskava sc vr ši pod osebnim vodstvom držav¬ nega generalnega pravdnika. Ob¬ tožbe proti nekaterim drugim graftarjem ne bodo objavljene, dokler ne bodo dotični aretirani .. . Vsakdanja reč. Psi iz Alaske za vojaško službo Nome, Alaska. — Tukajšnji lju- ji športa tarnajo zaradi izgu¬ be kakih sto najboljših psov, ki so bili prodani francoski vladi za vojaško službo v Alpah. Znani prirejevalec pasjih dirk A. A. AaL lan bo spremil pse na Francosko. Prodanih je tudi nekaj njegovih in nekoliko psov Mrs. C. E. Dar- ling iz Berkeley, Cal., skupaj šestnajst, ki jih smatrajo za naj¬ dragocenejše pse s severa, ker so že dvakrat zmagali v dirkah na 412 milj. Eksplozija v jami. Peoria, 111., 30. sept. — Vsled eksplozije v jami Logan Coal Co. v Hanna Oity je bilo 77 rudarjev zasuto. 401et,ni Martin Territ je ubit, 321etni Frank Robinson pa smrtne ran je. — Večna vojna! United States Envelop Company v Sprinfield, Mass., je skrajšala v svojih zavodih, ki jih ima v raz¬ nih državah, delavni čas na 8 ur. To prihaja x v prid 2500 delavcem. — Kar more TAJNIKOM, ZASTOPNIKOM IN POSAMEZNIKOM. V kratkem izide naš “Družin¬ ski Koledar’’. Da ne bo nepotreb¬ nega povpraševanja in pisarjenja, naj si*>vsakdo zapomni sledeče:— Koledar stane 40 centov, za kar ga naročnik dobi poštnine pro¬ sto. Kdor jih naroči več kot 10 skupaj, jih dobi od 10 do 25 po 38 centov; od 25 do 50 se dobe po 37 centov; kdor jih pa naroči več kakor 50, jih pa dobi po 35 cen¬ tov komad. Manjša naročila pošljemo po parcelni pošti, večja pa po ex- presu. Tudi letos bomo po expre- su tako pošiljali koledarje, kakor smo jih lansko leto,, to je, da ne plačamo takoj mi, pač pa tisti, ki jih je naročil. To je zaradi tega, ker expresna družba mnogo bolje pazi, da se blago ne izgubi. Naročnik naj nam potem nazna¬ ni, koliko je plačal expresa, na¬ kar mu stroške povrnemo. Koledarjev se je tiskalo le gotovo število, in kdor ga hoče dobiti, naj ga takoj naroči. Lansko leto bi jih bili lahko najmanje en ti¬ soč več prodali, ako bi jih bili imeli. Kakor hitro bo dotiskan, bodo forme razdrte in svinec raz¬ topljen, tako da je ponovna izda¬ ja nemogoča. Lepo število koledarjev imamo že sedaj naročenih. Ko bo vezan, ga pričnemo takoj razpošiljati, V;sem naenkrat ga seveda ne bo¬ mo mogli razposlati, ker ne more knjigoveznica dela izgotoviti v par tednih. Vsekakor pa bomo gledali, da ga bo tisti, ko ga bo prej naročil, tudi prej dobil. Tajnikom soc. klubov, društev, zastopnikom in drugim priporo čarno, da naj koledarje kolikor mogoče naročujejo skupno. Na ta način so koledarji cenejši za Vas, mnogo nepotrebnega dela pa prihanjenega za vse. Klubi, ki so že naročili koledarje, plačali jih bodo pa pozneje, naj pri pošilja¬ nju denarja izrecno povedo, da so koledarje že prejeli, ker dru gače bi se znialo pripetiti, da bi jim iste ponovno poslali, za prve jih pa tirjali. Najrajši vidimo, da se nam denar pošlje po “Money Order”. Upamo, da bo koledar vsake¬ mu všeč. Niti Angleži, ki imajo ogromno literaturo, ne prodajajo novo izišlih knjig za tako nizko ceno. Upravništvo. naprej. Izjeme so samo pri večjih naročilih in to samo pri soc. klu¬ bih, društvih različnih jednot in Zvez in pri tistih naših zastopni¬ kih, kateri so vodili pošten račun s Proletarcem. Vendar tudi tem priporočamo; da se kJedarji po Kajti tudi mi moramo plačati knjigoveznico in tiskamo, denar¬ ja na banki pa nimamo! Koliko da je popusta pri večjih naročilih, pa vsakdo lahko čita na drugem mestu tega lista. Upamo in se veselimo, da bode že prihodnje leto tiskan “Ame¬ riški Družinski Koledar” v ti¬ skarni, katera ne bode last posa¬ meznikov in kapitalističnih kor¬ poracij, pač pa vaša! Upravništvo Proletarca. LISTNICA UREDNIŠTVA. J. P., Miami, Wash. : Havbice so težki topovi, krajši ocL navadnih poljskih topov, pa daljši od mož- narjev. En del artilerije je oboro¬ žen z navadnimi topovi, drugi pa s havbicami, tako da se deli v ka¬ nonske in havbiške polke (v Av striji Feld Kanonen Regiment, pa Feld Haubitzen Regiment.) An¬ gleško jih imenujejo howitzers. — S strojnimi puškami so oboroženi posebni infanterijski in kavalerij ski oddelki ter planinci. Tak stroj je puški pravzaprav le v tem podoben, da ima enako municijo sicer pa je takorekoe majhen br- zostrelek top. Za transport razloži in natovori mulam, oslom ali psom. Za porabo se sestavi na tleh, meri sc kakor s topom, s po sebnim mehanizmom se nabija ta ko, da požira naboj za nabojem iz dolgega patronskega traka Strelja se tako, da obrača vojak kljuko in vsak obrat je strel. Ta ka strojna puška lahko izpljuje po 120 in več strelov v minuti. Tudi zrakoplovi se poslužujejo strojnih pušk. — Na vprašanje zaradi J, J. (Jurbar, Tex.) odgovarja u- pravništvo, da ne. James F. Stepina, predsednik. Christian R. Wal!eck, I. podpreds. Emanuel Beranek, II. podpreds. Adolf J. Krasa, blagajnik. / MiMl Ravnateljski odbor; Michael Zimmer, načelnik Emanuel Beranek Dr. Anton Biankini Abel Davis John Fuc[k A: V. Gernger John C. Krasa Frank J. Skala James F. Stepina , C.R. Walleck * ** ji*""' AMERICAN STATE BANKS- 1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-ste ulice, CHICAGO, ILL. 0 er iflt® 1 i 1^ C Glavnica in prebitek . . . $500,000.00 i leV PUPOTIV Pondeljek in v četrtek do 8£ zvečer ^ Uys H I Ua vse druge dneve pa do 5£ popoldan ‘Prejemamo hranilne QQ/L •Vloge in dajemo . . A/ obresti letno. Pošiljamo denar v stari kraj in jamčimo, da se pošteno izplača ali pa Vam vrne. Direktna zveza s Prvo Ilrvatsko hranilnico in posojilnico v Za grebli in njenimi podružnicami. Pošiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo, Anglešk in Francosko. Govorimo vse slovanske jezike. roditi 11 -st £ ov0] Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna i juhoiuc „ igra uvali Ju: jot, mor; jjjcijit do jjierjovc | zmag, 1 jiacija po: ipd venda ®l cu postne n .jdlkansk • ti sode i ■ra slučaju i»e namei 2146-50 Blue Island Avenue , t Chicago, 11». Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. -;- “PROLETAREC” se tiska v naši tiskarni POZOR! Kadar se nahajate v gostilu 3 pristne pijače 2 zdravilne. LISTU V PODPORO. Joe Erjavec, Springfield, II $1.00. — Jugoslov. soc. klub štv. 83 Jenny. Lind., Ark. $2.00. — Louis Bric (nabrano pri Frank Rozmanu, Herminie štv. 2, Pa.' $1.50. — Anton Aušie, IVood- ivard, Iowa 25c. — Valentin Li moni, Sublet, Wyo., 20c. —- Sku paj $5.45. Zadnji izkaz $529.60. Vsega, do danes $535.05. zahtevajte vedno dobre, zdrave in pristne pijače, ki sijo na steklenici napis imported, in to so A. Horwatov Importirani Brinjevac, Slivovec, Tropinovec, Grenko \ no in Kranjski Grenčec. Moja tvrdka je prva in samostojna, ki importira žgane pojače in zelišča nan nost iz Kranjskega. Rojaki, zapomnite si, da je A. H( v/atovo Grenko Vino napravljeno iz najboljšega califi nijskega rudeeega vina in iz najzdravejših zelišč terna kriljuje vse druge pijače te vrste za človeško zdrav Ravno tako Kranjski Grenčec. Posebno ako pijete sla žganje, ne bo nikdar škodovalo,, če denete polovico te grenčeca vsem. A. HORWAT, 600 N. CHICAGO ST., JOLIET, ILL ADAR potrebujete društvene po¬ trebščine kot zastave, kape, re- galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka NAROČNIKOM “DRUŽINSKE¬ GA KOLEDARJA”. Vse tiste, kateri so naročili naš “Koledar” in še ne prejeli, lepo prosimo, nai me nikar vedno ne nadlegujejo z vprašanji, kdaj da te kompanija" *bi bodo P r ^ eli! Ako bi' ho- LOUIS RABSEL moderno urejen salun * Ni 460 GRAND DE., KENOSHA, Wfs Telefon 1199 F 1 . KERŽE CO., 2711 South Millard Avenue. CHICAGO, ILL. dvoma ve jpgoda, n< jliO proda! ( e so gdliet bleska vi ;c bo, hva ias obnov ši podla m nastal ja jo Grš rane. Bi šem slučaj sj zavezi p nevarn Ali zaveznil Ja si ni zi iji nikdar akutna, ki a vlom v! a, so londo ko so n kjer so mi iško in h (torna za zn i£»delov (tvoje Voj ah eks li katerem si Cenike prejmete zastonj. Vse delo garantirano. lahko tudi druge, eejii bile ne¬ koliko manj sebične in nekoliko bolj pametne. S 1 tran Kjx Eksplozija gazolina. V Ardmore, Okla., je dne 27. septembra eksplodiralo 3000 so¬ dov gazolina. Po poročilih časo¬ pisa “World” je bilo okrog 10Q ljudi ubitih, čez 200 pa ranjenih. •Ves trgovski okraj je bil v krat¬ kem v plamenu .in gasilci so imeli ves dan strašen boj z ognjem. f f Radley, Kans. Našim klubom v Cravvford Co. na znanje! Po sklepu zadnje skupne kon¬ ference Jugoslovanskih sociali¬ stičnih klubov v Cravvford Coun- ty, drž. Kansas, bo prihodnja skupna konferenca dne, 17. oktobra 1915^ točno ob 2. popoldne v Božičevi dvorani v Frontenac, Kans. Vse sodruge in sodružice vabi¬ mo, naj se polnoštevilno udeleže te važne konference. John Goršek, konferenčni tajnik. teli na vsa slična vprašanja pis¬ meno odgovarjati, potem bi mo¬ rali smo zato nastaviti kup Šlibar¬ jev. Vsi naročniki nai upoštevajo sledeče: Do sedaj je naročenih že nad 3000 koledarjev, v knjigo¬ veznici pa so jih vezali še le 1000, kateri so bili tudi takoj odposla¬ ni. Sedaj ko vidimo!, da hočejo naši naročniki koledarje takoj, smo pritisnili na knjigoveznico in dobili zagotovilo, da bodejo vsi koledarji vezani do desetega oktobra. Kakor hitro sprejmem naročilo za koledarje, ga vknji¬ žim in oddam ekspeditorju, kate¬ ri vam jih bode točno odposlal, kakor hitro pridejo iz knjigovez¬ nice. Še nekaj. Včasih mi kateri piše sledeče: Pošljite mi nekaj koledarjev! To ni pravilno! Vsa¬ kdo naj pove, koliko koledarjev da hoče. Koledarji se tiorajo plačati PHONE; CANAL SOH POZOR! SLOVENCI! POZOR SALOON s modernim kegljščen Bivši Martin Potokar plače Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINČIC 324 BROAD STREET TEL. 1475 JOHNSTOVVN, PA. v Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno.—Postrežba točna in iz¬ borna. — Vsem Slovencem in drugim Slovakom se toplo priporočata JAZBEC & OMAHEN VRNIMO SE! 1625 S. Racine Ave., Chjcajjo, III V lekarnah M. A. Weisskopf, M. 0. Izkušen zdravnik. Uraduje od 12 A. M. —3 F. M in od 8—10 P. M. V sredo in n* deljo večer neuraduje. Tel. Cana! 476. 1801 So. Ashland ave. Tel. residence: Lawridale 899* Najboljše cigarete po 5c. z ustnikom v Ameriki Pri vseh prodajalcih v M dela K llaill ita, ns k 3 , fesnica Sha Step* , Dragan Mn PREKINE BOLEČINE IZ DROBJA, ODSTRANI ZABASANOST, DOPRINESE OKUS DO HRANE, POMAGA PREBAVLJATI, OKREPČA PREBAVNO MOČ, OHRANI ORGANE DELAVNE, ODSTRANI NERVOZNOST. Urejuje, okrepčuje, daje novo mož, prepreči io odstrani zabasanost, potolaži glavobol, da je pomor dekletom in ženam v slučaju neprilik, ter vseh dru¬ gih enakih boleznih. Cepa $1.00 Ako hočete preprečiti bolečine, imejte vedno priročno TRINERJEV LINIMENT in ribljite telo z njim kadar čutite najmanjšo bolest, bodisi rev¬ matično ali nevralgično Cena 2o in 50c, po poSti 35 in 60c. JOS. TRINER > Chicago, Ul. izdelovalec, 1333*1339 So. Ashland Ave. Sii , a Jo ]) ha so m, rame » i-Hi so Ki (Skal lij 4 ®« la >N,] av , J0 “1 JO l.> Iti \ j 'a sv p °gMn N ; l, i v ari le j{?'° ^ f j e v 8v ’ ,!l 8v °t i, H -ut > bi tV h i.,botr A i.