p v Skapulir Marijinih sedem žalosti ■ ,) ali črni skapulir. ; Z dovoljenjem vis. častitega škofijstva Ljubljanskega, z dne 15. marca 1898, št. 755. Prvi del. Bratovščina črnega škapulirja Ma¬ rijinih 7 žalosti. I. Začetek. 1. ) Nemili in za sv. cerkev nevarni so bili časi ko so Albigenzani s svojo krivo vero delali nemir med katoličani. Sv. Dominik trudil se je veliko, da bi naredil mir, a opravil je malo. V nebeški prikazni od Ma¬ rije podučen je začel sv. rožni venec ozna- novati, verni so jeli sv. rožni venec moliti in s pomočjo te molitve je resnica zmagala, grešnikov se je na tisoče izspokorilo, Albi¬ genzani bili so premagani; rožnivenška po¬ božnost pa je ostala vernim v navadi. Tako se je 1. 1206 sv. rožni venec upeljal in v katoliški cerkvi udomačil. 2. ) Leta 1845. je sestri "Apoloniji An- driveau Jezus iz križa pokazal rudeči ška- pulir in rekel med drugim tudi: »Verni, ki bodo ta škapulir nosili, bodo dobili vsak petek pomnoženje vere, upanja in ljubezni.« - 4 - *»o ----- Tako se je začel škapulir Kristusovega trp¬ ljenja ali rudeči škapulir. 3. ) Enakoma je tudi s črnim škapu- lirjem. V sredi 13. veka se je Marija prika¬ zala sedmim pobožnim, florentinskim žlaht- nikom, jim je naročila, naj nov red ustano¬ vijo, redovniško obleko in črn škapulir nosijo ter Marijine bridke žalosti pobožno premišljujejo in to pobožnost tudi med vernimi razširjajo. To je njih naloga. Udje tega novega reda so se imenovali in se še imenujejo »servi Mariae* t. j Marijini služabniki ali serviti. 4. ) Ne dolgo — so tudi kristjani med svetom jeli Marijine grenke žalosti si k srcu jemati in želeli Marijini služabniki biti. Takim so delili serviti blagoslovljen črn škapulir v spomin Marijinih žalosti. Tako se je začela bratovščina Marijinih 7 žalosli. II. Kaj dobiš, ako črni škapulir prejmeš ? Ako se Marijinim pobožnim služabnikom pridružiš, deležen postaneš zasluženja, vseh sv. maš, vseh molitev, vseh postov, vseh pobožnostij in vseh dobrih del, katere ser¬ viti opravljajo po vsem svetu. Udeležiš se lahko vseh popolnih in nepopolnih odpustkov, katere so papeži podelili udom črnega ška- pulirja, nakloniš si srce žalostne Matere Božje, da ti bo izprosila srečno zadnjo uro. - III. Odpustki, katere so papeži udom črnega škapulirja podelili, so: A. popolni, B. nepopolni in C. odpustki rimskih postaj. A. Popolni odpustki so: 1. ) na dan, ko prejmeš črni škapulir in daš upisati svoje ime v družbino knjigo — in če vredno prejmeš sv. Zakramente. 2. ) kadar bratovščina obhaja svoj glavni praznik. Treba pa je razun spovedi in sv. obhajila, da se družbina cerkev obišče in ondi v papežev namen saj 5 Očenaš in 5 Ceščena si .... obmoli — začenši s prvimi večernicami.*) — Ta odpustek dobijo tudi tisti udje, ki so ta praznik pravično zadržani, pa v naslednjih 7 dnevih spoved opravijo in sv. obhajilo prejmejo in v druž- bini cerkvi v papežev namen molijo. Rescr. Leonis XIII. 16. jul. 1687. 3. ) v smrtni uri dobijo udje popolnoma odpustek, ako sv. zakramente vredno prej¬ mejo, in če to ni mogoče, s skesanim srcem sladko ime Jezus zakličejo, če ne z usti, saj v srcu. 4. ) udje dobijo popolne odpustke, ako se udeležijo slovesne procesije, ki se obhaja z dovoljenjem škofa vsak mesec v redov- *) A primis vesperis. - 6 — ^>o.- । niški cerkvi (servitov) pa le, če so svete | zakramente vredno prejeli in v papežev I namen molitev (5 Očenaš . ..) opravili. 6) popolne odpustke zadobijo tiho ne¬ deljo udje, ki so svete zakramente vredno prejeli, v družbini cerkvi ali kapelici (začenši s prvimi večernicami) v papežev namen molili, ondi Marijine žalosti in Kristusovo trpljenje pobožno premišljevali. 6.) popolne odpustke dobijo ne le udje, ampak vsi verni 3. nedeljo meseca sep¬ tembra (str. 18). B. Nepopolne odpustke dobijo udje: 1. ) na praznik Marijinega rojstva 8. septbr. — Marijinega oznanjenja 25. marca; Marijinega očiščevanja 2. febr. - Marijinega vnebovzetja 15. aug. — vsakikrat po 7 let in 7 kvadragen,*) ako sv. zakramente vredno prejmejo in v družbini cerkvi ali kapelici v papežev namen 5 Očenaš .... obmolijo — začenši s prvimi večernicami. 2. ) vsak petek 7 let in 7 kvadragen, ako svete zakramente vredno prejmejo in v spomin Kristusovega trpljenja 5 Očenaš in 5 Češčena si. . . molijo. 3. ) pet let in pet kvadragen, ako sveto Rešnje Telo spremijo, kadar se kot popot¬ nica k bolniku nese in zanj molijo. *) Ena kvadragena je 40 dni j to raj 7 kvadragen 280 dnij. --- <4 4. ) sto dnij dobijo udje, kadar v druž- bini cerkvi ali kapeli Marijine dnevnice molijo. 5. ) šestdeset dnij zadobijo udje, kadar¬ koli so pričujoči pri molitvi: Salve Regina ali pri litanijah Matere Božje, ki se vsako nedeljo po večernicah pojejo. Te odpustke dobijo tudi, ako isti dan a) 7 Očenaš in 7 Češčena ... na čast Marijinih 7 žalosti molijo, b) če se (isti dani sv. maš, ali drugih pobožnostij udeležijo, katere družbe¬ niki obhajajo v družbeni cerkvi ali kapeli, c) kadar se bodi si zasebnih ali javnih dru- žbinih zborov udeležujejo; d) mrtve na po¬ kopališče spremljajo ali e) kako drugo dobro delo pobožnosti ali krščanske lju¬ bezni opravijo. 6.1 Sto dnij odpustka dobijo, ako med letom Marijine žalosti in Kristusovo trpljenje pobožno premišljujejo — zlasti, ako Očenaš in Češčena si. .. s »Žalostna je Mati stala< — molijo in v papežev namen molitve opravijo. C. Odpustki rimskih postaj: *) a) popolne odpustke dobijo udje: 1.) Božičen praznik 25. dec.; 2.) Veliki četrtek; *) Za prve štiri odpustke moraš spoved opraviti in sv. obhajilo prejet — za druge od b 1) do b 3) za¬ dostuje popolno kesanje; za vsak slučaj pa moraš družbino cerkev obiskati in v papežev namen moliti. - 8 - 3) Velikonočno nedeljo in 4.) praznik Kri¬ stusovega vnebohoda. b 1) nepopolne odpustke: 1.) 30 let in 30 kvadragen na praznik sv. Štefana 26. dec. 2) na god sv. Janeza Ev. 27. dec. 3.) na god nedolžnih otročičev 28. dec. 4.) novega leta dan 6.) na praznik sv. treh kraljev, 6.) ob nedeljah: Septuagesima, sexagesima quinquagesima. 7.) Velik petek in veliko soboto 8.) Vsak dan v osmini po veliko¬ nočni nedelji, vštevši belo nedeljo. 9.) na praznik sv. Marka. 10.) tri dnij prošnjega tedna. 11.) binkoštno nedeljo in vsak dan v osmini binkoštnih praznikov, izvzemši ne¬ deljo presv. Trojice. b 2) nepopolne odpustke po 25 let in 25 kvadragen dobijo udje: 1.) cvetno ne¬ deljo. 2.) na sv. bilo pred Božičem 3) Bo¬ žično noč pri prvi in zjutraj pri drugi sv. maši. 4.) pepelnično sredo in 5.) četrto ne¬ deljo v postu. b 3) nepopolne odpustke po 10 let in 10 kvadragen dobijo udje: 1.) prvo, drugo in četrto adventno nedeljo. 2.) vse druge zgoraj še ne naštete dnij sv. postnega časa, 3.) vsak dan ob 4 kvaternih tednih (izvzeti so dnevi v binkoštni osmini, ker so zgoraj že ušteti. Ti odpustki se dobijo le, ako udje v imenovanih dnevih svojo družbino cerkev ali kapelo obišejo. - 9 - 1.) Opomba: Bolniki in tisti, ki iz važ¬ nega zadržka ne morejo obiskati družbine cerkve, zadobijo vse imenovane odpustke, ako jim spovednik obiskovanje cerkve spre¬ meni v kako drugo dobro delo.*) 2) Opomba: Z določilom 27. apr. 1887 so sv. Oče Leon XIII. dovolili še večje pra¬ vice udom bratovščine črnega škapulirja namreč za take kraje, kjer ni ne redovniške ne družbine cerkve, in so dovolili vse tiste odpustke, ki so na obiskovanje imenovanih cerkva navezani. Vendar morajo svojo do¬ mačo (župnijsko) cerkev obiskati in <5ndi molitve v papežev namen opraviti. Tu navedemo le popolne odpustke: I. ) Velikonočno nedeljo. 2.) praznik Mariji¬ nega vnebovzetja 15. avg. 3.) Marijinega rojstva 8. sept. 4.) Tretjo nedeljo meseca septembra. 5) enkrat v letu ob priložnosti LOurne molitve. 6.) enkrat v sedmih dnevih pred ali po prazniku Marijinih 7 žalosti. 7.) Sv. Rešnjega Telesa dan. 8.) na god sv. Filipa Benicija 23. avgusta. 9.) na god sv. Peregrina 30. aprila. 10.) na god sv. Ju¬ lijane Falkonieri 19. junija. 11.) na praznik Marijinih 7 žalosti — tihi p.etek. 12.) na god 7 sv. ustanoviteljev reda servitov I1. febr. 13) prvi delavnik, ki sledi po *) Mutari vero in confessione sacramentali tantum et ante absolutionem potest. prazniku vseh vernih duš, ako se ta dan z dovoljenjem škofa za umrle družbenike slo¬ vesne bile obhajajo. Vendar, da se udje teh odpustkov udeležijo, je treba, da iste dni tudi spoved opravijo in sv obhajilo prej¬ mejo in v svoji domači (župnijski) cerkvi v papežev namen (5 Očenaš . . .) molijo. Le velikonočno nedeljo, na praznik Marijinega vnebovzetja in Marijinega rojstva, morajo, da imenovane odpustke dobijo, k navadnim molitvam še 7 Očenaš in 7 Češčena si Marija . .. pristaviti ali pa dnevnice za mrtve opraviti. IV. Kaj moraš storiti, da se udeležiš duhovnih dobrot in odpustkov te bra¬ tovščine ? 1. ) pooblaščen duhovnik ti mora črn škapulir blagosloviti in ti ga na vrat djati. Ta škapulir moraš vedno na sebi imeti, tako — da visi ena krpa na prsih, druga na hrbtu. 2. ) na dan vsprejema se moraš dati upisati v zapisnik družbenikov bratovščine črnega škapulirja. 3. ) da tudi odpustke dobiš, moraš v določenih dnevih sv. zakramente vredno prejeti in tiste pobožnosti zvesto (t. j. v tem času in na tem kraju) opraviti, kakor jih določba sv. Očeta zahteva. - 11 — 4.) da odpustkov ne izgubiš, moraš, kakor je bilo rečeno, škapulir vedno — noč in dan — na sebi imeti; se je prvi raztrgal, drugega si smeš sam položiti na vrat. — Tvoj škapulir mora biti pa iz čr¬ nega — volnatega, tkanega sukna (ex lanea textura nigri coloris). Po določbi S. C. J. ddo 20. jul. 1868 je črno platno — črni barhent — črna klobučina neveljavna tvarina toraj tudi neveljaven škapulir. 6.) v določilih bratovščine Marijinih 7 žalosti je rečeno, a) da morajo udje vsak dan moliti 7 Očenaš, 7. Češčena si na čast 7 Marijinih žalosti: b) morajo pričujoči biti pri rožnem vencu žalostne M. B — ki se vsak petek ali vsako nedeljo očitno moli, c) kadar kak družbenik umrje, naj molijo udje za pokoj njegove duše 7 Očenaš in 7 Češčena si . . d) da ob 5 poglavitnih Ma¬ rijinih praznikih, kakor tudi 3. redeljo me¬ seca septembra sv. zakramente vredno prej¬ mejo in se pred imenovanimi prazniki po¬ stijo. e) da se tretjo nedeljo vsakega meseca ali kako drugo nedeljo slovesne procesije udeležijo, f) da večkrat družbino kapelico ali altar obiščejo in ondi pobožno molijo. Kristjan 1 ko bi tudi ne grešil, ako bi teh pobožnosti in pravil ne izpolnoval, vendar bi izgubil milosti, zasluženje in odpustke, ki jih zadobijo udje, kateri to zvesto izpol- nujejo. Že sv. Aleš Falkonieri pravi: udje - 12 V naj ne mislijo, da so zadosti storili, ako le Marijine žalosti premišljujejo, v premišlje¬ vanju morajo tudi pravi vzrok Marijinih ža¬ losti spoznati — namreč greh in trden sklep storiti, da se hočejo greha varovati, greh sovražiti in greh obžalovati.« Opomba za predstojnike in voditelje bratovščine: 1. ) Pravico — bratovščino črnega ška- pulirja kanonično ustanoviti — ima general reda servitov. Kdor jo hoče v svoji duhov- niji upeljati, naj se po ordinarjatu obrne v Rim do prednika servitov; napis je: Remo. P. Generale dei Servi di Maria — Roma S. Marcello. 2. ) Pri ustanovi te bratovščine se mora določiti kapelica ali altar žalostne Matere Rožje kot družbina kapelica ali družbini altar za pobožne vaje družbenikov. 3. ) Bratovščina Marijinih 7 žalosti — ki nima družbinega altarja, ki ne moli vsak petek rožnega venca žalostne M. B in ne obhaja vsako leto (navadno 3. nedeljo me¬ seca septembra) slovesne procesije, je po Decr. 24. jul. 1756 svojo veljavo in svoje pravice zgubila. 4. ) Za take kraje, kjer ni ne redovniške cerkve servitov ne kanonično ustanovljene bratovščine — pooblaščuje general servitov vse duhovne, ki prosijo facultatem benedi- cendi et imponendi scapulana 7 dolorum - 13 - —- V B. M. V. jim dovoljuje vsprejemati verne v to bratovščino in ob enem blagoslavljati rožne vence žalostne Matere Božje z od¬ pustki. 5. ) Duhovni, ki želijo le rožne vence žalostne Matere Božje blagoslavljati, dobijo tudi lahko oblast samo za rožne vence. 6. ) Beringer (die Ablasse) pravi: »su- sceptio — benedict.io — et impositio scapu- laris se ne smejo ločiti t. j. kdor družbe¬ nika v bratovščine sprejme in vpiše (su- sceptio) mu mora tudi škapulir blagosloviti (benedictioj in mu ga na vrat položiti (im¬ positio). — Ko bi duhoven (facultatem ha- bens) škapulirje blagoslavljal, drugi duhoven ali pa kak lajik jih vernim na vrat polagal, bilo bi po določbi S. C. J. neveljavno et recurrendum ad Sanctissimum pro sana- tione 7. ) Duhovni, ki imajo pravico črni ška¬ pulir . blagoslavljati, morajo imena družbe¬ nikov v to določen zapisnik vpisovati (quae inscriptio omnino necessaria est ad lucrandas indulgentias) — in če nimajo sami kano nično ustanovljene bratovščine 7 žalosti, — od časa do časa ta imena v sosednjo duhov- nijo pošiljati, kjer je bratovščina kanonično ustanovljena - ali pa v samostan k ser- vitom na Dunaj --■ Inomost — ali Rim. - 14 - Drugi del. Koronica Marijinih 7 žalosti ali: rožni venec žalostne Matere Božje. I. Ta rožnivenec so že prvi očetje ser- viti jeli med ljudstvom širiti; ima pa 7 delov in vsak del 1 Očenaš in 7 Češčena si Marija. Da boš dobil odpustke, katere so papeži za molitev tega rožnega venca podelili — moraš najprej kesanje obuditi in potem reči pri prvem delu: 1. ) Premišljujmo prvo žalost, katero je blažena Devica Marija občutila, ko je svo¬ jega edinorojenega Sina Jezusa starčeku Si¬ meonu v naročje položila in od njega sli¬ šala besede: »Meč bolečine bo tvojo dušo prebodel«. 1 Očenaš in 7 Češčena si Marija. 2. ) Premišljujmo drugo žalost, katero je Marija občutila, ko je morala v Egipt be¬ žati, da se je umaknila Herodovi grozovi¬ tosti, ki je hotel njeno detece umoriti. — 1 Očenaš in 7 Češčena Marija. — 15 — 3.) Premišljujmo tretjo žalost, katero je Marija občutila, ko se je s sv. Jožefom iz Jeruzalema vračala, Jezusa, svojega Sina pogrešala in ga 3 dnij v grenkosti svojega srca iskala. 1 Očenaš in 7 Češčena si Marija. •4.) Premišljujmo četrto žalost, katero je Marija občutila, ko je svojega Ijubeznji- vega Sina Jezusa s križem obloženega na poti proti gori Kalvariji srečala. 1 Očenaš in 7 Češčena si Marija. 5. ) Premišljujmo peto žalost, katero je Marija občutila, ko je morala gledati, kako so njenega ljubeznjivega Sina na trdi les križa pribili, ga s križem povzdignili, na katerem je v neizrekljivih bolečinah svojo dušo izdihnil. 1 Očenaš in 7 Češčena si Marija. 6. ) Premišljujmo šesto žalost, katero je Marija občutila, ko so Jezusovo stran pre¬ bodli in ga mrtvega v njeno naročje polo¬ žili. 1 Očenaš in 7 Češčena si Marija. 7. ) Premišljujmo sedmo žalost, katero je Marija občutila, ko je videla, da so Je¬ zusovo mrtvo truplo v grob položili. 1 Očenaš in 7 Češčena si Marija. Potem moli še 3 Češčena si Marija v čast Marijinih solz, ka¬ tere je prelivala v svojih žalostih in prosi, da zadobiš resnično žalost nad svojimi grehi in se odpustkov udeležiš. — Druge molitve, ki se v nekaterih knjigah priporočajo za pridobitev odpustkov — niso potrebne. Pač - 16 - --- pa je treba ne le, da se Očenaši in Češčena Marije molijo, ampak 2) skrivnosti ali ža¬ losti se morajo tudi izgovarjati pri vsa¬ kem odstavku. II. Katere odpustke dobiš, ako rožni venec žalostne Matere Božje moliš? 1.) Dve sto dnij za vsak Očenaš in za vsako Češčena si Marija — ako ga po dobro opravljeni spovedi v redovniški cerkvi (servitov) moliš. Te odpustke dobiš, ako trdni sklep imaš po rožnem vencu spoved opraviti. 2) Dve sto dnij za vsak Očenaš in za vsako Češčena si Marija, če ta rožni venec ob petkih ali ob dnevih 40danjskega posta moliš v katerikoli cerkvi ali na katerem koli kraju. 3.) Sto dnij odpustka za vsak Očenaš in za vsako Češčena si Marija, ako ga moliš v drugih dnevih med letom v redov¬ niški cerkvi •4.) Sedem let in 7 kvadragen vselej, kadar ga moliš sam ali z drugimi. 5) Sto let odpustka zadobijo tisti, ki so blagoslovljen rožni venec od kakega ser- vita*) prejeli in ga po dobro opravljeni spo- *) Beringer misli, da od 19. jan. 1884 ni več razločka — t. j. ti odpustki se dobijo ako so rožni venci od servitov blagoslovljeni ali od svetnih du¬ hovnikov. 17 - vedi molijo. Te odpustke dobijo vselej, ko- likorkrat ga molijo tudi pred spovedjo, ako i namen imajo po rožnem vencu spoved opraviti. 6. ) Sto petdeset let odpustka dobijo, ki so blagoslovljen rožni venec od kakega ser- vita*) prejeli in ga ob ponedeljkih, sredah, petkih in zapovedanih praznikih po dobro opravljeni spovedi molijo in rožni venec pri sebi nosijo. 7. ) Dve sto let, ako ga molijo po zve¬ stem izpraševanji vesti in dobro opravljeni spovedi in še v papežev namen molitev opravijo. 8 ) Deset let odpustka dobijo tisti, ki rožni venec žalostne M. B. seboj nosijo in ga večkrat v letu molijo — in zadobijo ta odpustek vselej, kadar po dobro opravljeni spovedi ali sv. mašo pobožno slišijo, ali pri¬ digo pazljivo poslušajo, ali sv. R. Telo spremljajo, kadar se k bolniku nese, ali med sovražniki spravo naredijo, ali grešnike na_pot pokore pripeljejo ali 7 Očenaš in 7 Češčena si Marija molijo, ali na čast na¬ šega Izveličarja Jezusa Kristusa ali Matere Božje ali kakega drugega svetnika kako du- | hovno dobro delo usmiljenja opravijo. 9.) Popolne odpustke zadobijo tisti, ki imajo navado žalostne Matere Božje rožni *) Vide str. 16. - 18 - --- O^f ’ . , v venec štirikrat na teden moliti; te odpustke | dobijo le enkrat v letu ta dan namreč, ko so ga po dobro opravljeni spovedi in sv. i obhajilu pobožno molili. 10.) Popolne odpustke dobijo enkrat v mesecu in sicer na dan sv. obhajila tisti, ki so rožni venec 7 žalosti cel mesec vsak dan molili; vendar morajo ta dan spoved opraviti, sv obhajilo prejeti in v papežev namen moliti. Pomniti je, 1.) da je za blagoslavljenje rožnega venca 7 žalosti formula propria predpisana. Če je za apostoljske odpustke veljavna benedictio in forma Ecclesiae con- ■ sueta scil: signum crucis z besedami: In Nomine Patris f et... za rožne vence ža¬ lostne M. B. in sv. Dominika ni veljavna. III. Tretja nedelja meseca septembra. Vsi verni — če so udje ali niso udje bratovščine Marijinih 7 žalosti, zadobijo 3. nedeljo meseca septembra popolne odpustke 1.) ako sv. zakramente vredno prejmejo in 2 ) v družbini cerkvi t. j. ondi, kjer je bra¬ tovščina kanonično ustanovljena — v pa¬ pežev namen jo Očenaš . . .) pobožno molijo. NB. Tega odpustka se udeležijo toli¬ kokrat — kolikorkrat imenovano cerkev — - to nedeljo obiščejo in ondi v papežev namen molitve opravijo — vsled Rescr. S C J, ddo. 27. jan. 1888. - Ker je v tem reskriptu govorjenje le o nedelji in ni nič rečeno, da se ti odpustki začenjajo že s prvimi večernicami, se je treba črke držati, toraj so le na nedeljo na¬ vezani. Po tem reskriptu dobivajo popol¬ noma tolies — quoties — odpustke le verni, ki so v nedeljo spoved in obhajilo opravili. Le če je kak predstojnik za svojo duhovnijo ex Indulto dobil dovoljenje, ut gratia haec extendatur ad feriatn VI. et diem Sabbati ante Dominicam III. septem- bris, veljajo spovedi, ki so se v petek in soboto opravile — enako tako, kakor za porcijunkula med družbenike vpisati" v Roiinju — 20 — M* V Določba papeža Klemena XIII. z dne 9. dec. 1763 Vernim, ki se navadno vsak teden spo¬ vedujejo, ni treba za vsak odpustek Se po¬ sebej sv. zakramentov prejemati, ampak po navedenem določilu zadobijo taki vse od¬ pustke, ki se nahajajo v zapisniku odpustkov in ki se od ene spovedi do druge dobiti dajo. To velja za vse bratovščine — in za vse verne sploh. — / K. b ! IA ‘ iJIBL NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJI (17U: (17UNICA 00000461678 Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.