Zaloga sv. Norberta na Dunaju.

»Moj Bog moje vse!«

Popotni tovariš


©)

za ud o

III. reda sv. Frančiška

Lj u b I j a n a.

Tiskala Katoliška Tiskarna.

□ 1899. c

Sestavil

l’.„ Angigljj

mašni k frančiškanskega reda.

Z dovoljenjem prečast. kne^oškofijskega
ordinarijata v Ljubljani dne ig. apr. r fitgg,
št. I2o34  in redovnega predstojništva dne
21. apr. t8gg, št. 168.

O 3 c o

Zveličanje v naših dneh!

Pomen tretjega reda sv. Frančiška
v sedanjem času.

,,Nič ne more bolj razveseliti Našega
serca, kakor to, da se prav močno raz¬
širi tretji red ... ta red bo rešil pod
varstvom svojega sv. vstanovitelja svet
velicega zla, ketero ga je obiskalo.' 1

Leon XIII.

v nagov. do kard. 28. okt. 1882.

»Nebeško kraljestvo je podobno
kupcu, keteri išče dobrih biserov. Ko
je ta našel en drag biser, je šel, in
prodal vse, kar je imel, in ga je
kupil." Mat. 13, 45, 46. Takemu dra¬
gemu biseru se more primerjati tretji
red sv. Frančiška, tudi „red spokor-
nosti" imenovan. Lepota in dragocenost

Popotni tov. 1

2

tega bisera je privabila neštevilno ljudi.
Zapustili so veselje posvetnih otrok
zato, da bi dobili ta biser in bili spre¬
jeti v „red spokornosti“.

Akoravno so pa biseri dragoceni,
je vender le mnogo ljudi, ki ne znajo
ceniti njih vrednosti. Taka se godi tudi
prekrasnemu biseru sv. katoliške cerkve:
tretjemu redu. Veliko je kristijanov, ki
sicer po imenu poznajo tretji red sve¬
tega Frančiška, so tudi večkrat o njem
govoriti slišali, in vender se ne potru¬
dijo,dabi spoznali vrednost in lepoto tega
nebeškega bisera. Celo veliko je tacih,
keteri, kar meni nič tebi nič, obsojajo
tretji red. Kolikokrat slišimo posvet-
njake govoriti: „Tretji red jaz malo
čislam; tako življenje je pretirano, je pre¬
napeto itd/ Vprašamo pa: Ali pa poznaš
tretji red; ali poznaš njegovo vodilo; si
je že keterikrat prebral? „Ne“ —• je
odgovor. Nevednost zabavlja, nevednost
smeši.

V obrambo tretjega reda proti takim
nevednim zabavljivcem in drugim na¬
sprotnikom, in v spodbudo ter vnemo
njegovim prijateljem hočemo sprego¬
voriti o častitljivosti in imenitnosti, o

3

pomenu tretjega reda ravno v našem
času.

1. Kedo je vstanovil tretji red?
,.Dobro drevo rodi dober sad“, pravi
Jezus. To moramo tudi mi reči o tretjem
redu. Tretji red je sad sv. Frančiška.
Komu pa je neznano, da je bil ravno
sv. Frančišek eden izmej največjih in
najčudovitiših svetnikov sv. cerkve —
prava podoba Kristusa samega. Po vz¬
gledu svojega Zveličarja, ki si je že
pri svojem rojstvu izvolil vboštvo za
svojo nevesto, ketero je ljubil, do smerti

— do smerti na križu, si je tudi sveti
Frančišek izbral ravno tisto sv. vboštvo
za svojo nevesto. Ločil se je od vsega
posvetnega. Nič — čisto nič ni hotel
imenovati svojega na svetu, hrepenel
je le — vbog — slediti vbožnemu Jezusu.
Tako popolnoma ločen od časnega je
v vedni ljubezni zdihoval: „Moj Bog

— in moje vse!“ V goreči ljubezni do
Boga in svojega križanega Učenika je
prečul cele noči kaker Jezus — v go¬
reči molitvi. Jezus in njegovo terpljenje
mu je bilo naslajše premišljevanje, ketero
mu je dobilo preveliko milost: Križani
Jezus mu je vtisnil njegovo telo na

1*

4

svoje sv. rane, ketere je nosil v poveli¬
čanje božje do smerti.

S to ljubeznijo do Boga in do kri¬
žanega Zveličarja je pa sv. Frančišek
združeval tudi občudovanja vredno lju¬
bezen do bližnjega. Kar je imel, je razdal
vbogim. Iskal je bolne in jim stregel noč
in dan. Posebno vsmiljen je bil do go¬
bovih. Stregel jim je, kaker bi videl sa¬
mega Kristusa v bolnikih, zmival jim
je strašne rane, obvezoval jih kaker
pravi vsmiljeni brat. Sv. Frančišek pa
ni skerbel samo za telo svojega bližnjega,
veliko več mu je bila njegova nevmer-
joča duša. Gorečnost, da bi nevmer-
joče duše rešil pogubljenja, gaje navdu¬
ševala, da je kaker dobri pastir z Ijubez-
njivimi besedami klical grešnike k po¬
kori, kazal ljudem nečimernost sveta, in
jih vnemal k posnemanju Jezusovega
življenja. Ta klic Frančiškov, njegovo
spodbudno življenje - njegova poniž¬
nost, sploh to novo življenje ni ostalo
brez vspeha. Naglo so se začeli zbirati
okoli njega. Na tisoče jih je hotelo
stopiti v oba reda, ketera je on vsta-
novil leta 1209. enega za možke, leta
1212. za ženske enega. Dopadla jim je

5

hoja za Kristusom na potu križa; do-
padla jim pobožna molitev, zaničevanje
razkošnega sveta. In tako je neizmerno
rastlo navdušenje in hrepenenje ljudi
po redovnem stanu. Vasi, tergi, mesta
so se začela prazniti, ker so vsi priha¬
jali k Frančišku, posvečevali se Bogu
v samostanskih tihotah. Vender tako
ni mislil svetnik.

On nikaker ni hotel reda v človeški
družbi motiti, ali ga odpraviti; ni
hotel, da bi mož zapustil ženo, otroci
stariše in jih pustili same brez pomoči.
Hotel je le človeško družbo poteg¬
niti iz globočine duševne revščine; jo
povzdigniti od posvetnega k sveti lju¬
bezni do Boga in do bližnjega. Zatorej
je opominjal za njim deroče množice,
da se naj doma derže, naj spolnjujejo
svoje stanovske dolžnosti. Obljubil jim
je, da jim bo dal tako vodilo, da bodo
vse eno mogli po tem vodilu duhu po¬
kore in pobožnosti zadostiti, svojo dušo
izveličati, ne da bi zaradi tega morali
svet zapustiti. Sredi mej svetom in celo
v sponah zakonskega stanu naj bi se
vdeleževali blagoslova, zasluženja in
miru samostanskega — naj>. bi skerbeli

6

za edino potrebno, ki je — reši svojo
dušo.

In res je sv. Frančišek kmalu spolnil
to obljubo. Razsvetljen od božjega Duha,
je sestavil vodilo tretjega reda spo-
kornosti, ketero je rimski sedež zopet
in zopet poterdil in vstanovljen je bil
tretji red od sv. Frančiška leta 1221.
Zveličani Lucij (Lukezij) in njegova žena
Bonadona sta bila perva, ketera je sv. oče
sprejel v novi red.

Po tretjem redu naj bi se vresni-
čilo, kar je molil Jezus na večer pred
svojim terpljenjem v svoji slovesni mo¬
litvi: (Oče) Ne prosim, da bi jih s sveta
vzel, temuč da bi jih hudega varoval.
Jan. 17. 15. Ena družba molitve, po¬
korščine in ljubezni naj bi obsegala
mladeniče in device, zakonske, kneze,
kralje, cesarje, duhovne, škofe in papeže,
in sicer tako, da more slehern ostati
v svojem stanu, slehern spolnovati
svoje stanovske dolžnosti, in ob enem
biti ud tega reda.

To je tretji red in njegov namen.

Iz svetosti vstanovitelja tretjega reda,
serafinskega sv. Frančiška, lahko tedaj
spoznamo imenitnost in prednost tre-

7

tjega reda. Opazujmo sedaj še vodilo
samo.

2. Kakošno je vodilo tretjega reda?

Vodilo tretjega reda je evangelij v
kratki sestavi. Vodilo tretjega reda je
povzeto po sv. evangeliju, v njem se
nahaja to, kaj ima kristijan storiti, kaj
opustiti.

Pervo, kar zahteva sv. Frančišek v
vodilu tretjega reda, je: živa vera, kar
piše tudi apostelj: „Brezvereje nemo¬
goče Bogu dopasti!“ Heb. 11.6. Redovno
vodilo zahteva, da naj se tretjeredniki
varujejo vsega razkošja in lišpa, vsake
spodtakljivosti in nedostojnosti v obleki,
naj se oblačijo spodobno, primerno. In
sv. evangelij uči: „Njih lepotija ne bodi
zunanja v pletenih laseh, ali v oblože-
nju zlata, ali v noši oblačil/ I. Petr. 3.3.
Dalje govori vodilo o begu pred sve¬
tom in njegovimi nevarnostmi in sveti
Janez piše: „Ne ljubite sveta...“ Vodilo
priporoča zatajevanje, ponižnost, po¬
trpežljivost, in sv. evangelij: „Ako hoče
kedo za menoj priti, naj zataji sam
sebe, naj vzame svoj križ in naj hodi
za menoj“. Mat. 16. 24. Vodilo kaže, kaj
je namen tretjega reda, namreč grešnike

8

dovesti k pokori in jih v pokori ob-
deržati in sv. evangelij uči: „Ce se ne
spokorite, boste vsi ravno tako poginili."
Luk. 13. 3. Vodilo zaukazuje tretje-
rednikom krotkost, ljubezen, prizanes¬
ljivost, in sv. evangelij: „To je moja
zapoved, da se ljubite mej seboj, kaker
sem vas jaz ljubil? Jan. 15, 12. — Kedo
si upa potemtakem zaničevati, ali za¬
metovati vodilo tretjega reda? Kedorto
stori, zaničuje sv. evangelij. „Ako bi
se kedo prederznil segati v tako časti
vredno napravo sv. katoliške cerkve,
ali jo zaničevati, tega bo zadela serd
in nemilost vsegamogočnega Boga in
njegovih sv. apostolov Petra in Pavla",
govori papež Nikolaj IV. v poterdilni
buli') tretjega reda. Tretji red je po-
terdilo, in priporočilo nad 30 papežev.
Poterdil ga je zbor Vienski 1311., po-
terdil zbor Lateranski 1511.; v naših
dneh pa naš slavno vladajoči papež
Leon XIII., ki so sami goreč tretjerednik,
kar najbolj priporočajo tretji red. Tako
v okrožnici 17. septembra 1882. in zopet
v prekrasnem pismu od 30. maja 1883.
V tem pismu so tudi spremenili sv. Oče,

*) bula je papeževo pismo.

9

vsled svoje apostolske oblasti, ki jo
imajo, poprejšnje vodilo, je času pri¬
merno vredili, nekatere reči olajšali —
ne da bi kaj bistva tretjega reda pre¬
drugačili, ali tretji red morebiti poni¬
žali. — Ne — ampak pripravno so
storili vodilo tretjega reda tako, da ga
ni človeka, ki bi lahko mislil — za
me vse eno ni, moje delo mi tega ne
dopusti. Sedanje vodilo je primerno za
osebe vsake starosti, vsakega spola.
Ker je vodilo tedaj tako pripravno in
vzvišeno, ni čuda da se

3. je tretji red začel tako širiti.

Prav res je, kar piše pobožni Segur:
„Tretji red je preplavil vesoljni svet.“
Ni samo za ženske — tudi možje se
v njem nahajajo. Tretjeredniki (mislim
tndi može) so bili povsod. Dvorniki ce¬
sarjev in kraljev, cerkveni dostojan¬
stveniki, meščani, umetalniki, kmetje in
rokodelci so bili ob enem tudi pobožni
tretjeredniki. Vsak je spolnoval vodilo
v svojem stanu. Pa koliko jih je bilo?
Cesar Friderik, sovražnik sv. cerkve —
je neki rekel, da se komaj še kak mož
ali žena najde, ki bi ne bila v tretjem redu.

10

V nobeni deželi se ni tretji red bolj
širil, kaker v Španiji. Mesto Madrid
samo je štelo 1. 1689. 25000 tretjered¬
nikov. Pa tudi v drugih deželah v Evropi
se je tretji red kmalu vdomačil. Širil se
je po Aziji, dospel do Japonskega, kjer
je leta 1597. 17 tretjerednikov prejelo
mučeniško krono. Krištof Kolumb, po¬
božni tretjerednik, ki je našel Ameriko,
je odperl tretjemu redu tudi novi svet.
Že leta 1616. je štela Amerika 80.000
tretjerednikov. Papežev je bilo naj¬
manj sedem tretjerednikov, mej njimi
se svetita pokojni Pij IX. in sedajni
Leon XIII., ki sami pravijo: „Ponosni
smo, ker v smo ud tretjega reda sv. Fran¬
čiška." Število v tretji red vpisanih
kardinaljev in škofov znaša nad 3000.
Kronika tretjega reda imenuje 130 vla¬
darjev, ki so storili obljubo tretjega
,reda. Mej cesarji imenujem le: Janeza
in Mihaela Paleologa, Rudolfa I. Habs¬
burškega, Karola V. Leopolda L Habs¬
burškega. Mej kralji so : Ludovik VIIL,
Ludovik IX. (sveti), v Ferdinand Kastilj¬
ski, BHlip III. v Španiji, Henrik na
Danskem, Kazimir IV. na Poljskem,
Karol L na Ogerskem, Bela IV. sč svojo

11

sestro sv. Elizabeto turinško, pervo
tretjerednico na Nemškem. Mej prince-
zinjami, ketere so nosile vbožno obleko
ponižnosti, so: sv. Neža iz Prage, sv. Sa¬
loma iz Galicije, sv. Kunegunda iz Polj¬
skega, Elizabeta in Malfada, obe kra¬
ljevi hčeri portugaljski. Posebno ime¬
nitni tretjeredniki in tretjerednice so:
Ivana d’Are, junaška devica orleanska,
pesnika: Dante in Kalderon; slikarji:
Rafael, Michelangelo, Murillo, imenitni
fizik Galvani. Iz najnovejšega časa ime¬
nitni tretjeredniki so: Jakob Balmes,
Donozo Kortes, Segnur, škofDupanloup,
kardinalja Maning in Neumann, Vianney,
župnik arski, ki je umeri v sluhu
svetosti. Dalje — kar tretji red najbolj
priporoča, in more vsacega katoličana
prepričati o njegovi prednosti, je veliko
število, svetnikov, ki so se po tretjem
redu izveličali. Mej svetniki, ki so se
po vodilu tretjega reda k visoki sve¬
tosti povzdignili, so najimenitnejši: sveti
Ignacij Lojola,. Filip Nerij, Karol Bo-
romej, Franc Salezij, Vincencij Pav-
Ijanski, sv. Elizabeta turinška. Elizabeta
portugaljska, sv. Delfina, sv. Roza iz
Viterbe, sv, Frančiška od peterih ran

12

iz Neapolja. V resnici, drevo, ki rodi
tako bogat sad svetosti, mora biti
dobro drevo — in to je tretji red sve¬
tega Frančiška.

4. Sv. cerkev pa tudi sama ska-
zuje v današnjem času izredno za¬
upanje, da — posebno ljubezen — tre¬
tjemu redu. Pomisleka vredne so lepe
besede Leona XIII. v okrožnici od
30. maja 1883.: „Glavni vzrok hudega,
kctero nas tare, in nesreč, keterih se
bojimo, je — zanemarjenje kerščanskih
čednostij. Tega zla pa zaceliti in nesreč
odverniti ljudje ne morejo drugače,
kaker s tem, da se vsak in vsi pdver-
nejo k Jezusu Kristusu, keteri pa tudi
zmirom lahko reši vse one, ki se po
Njem približajo Bogu. Redovi sv. Fran¬
čiška so pa ravno na natančno spolno-
vanje zapovedi Jezusa Kristusa vstanov-
Ijeni, in ta tako sveti vstanovitelj ni imel
ničesar drugega pred očmi, kaker da bi
se v njih enako bojnim šolam prid-
niše vadilo in urilo kerščansko živ¬
ljenje."

Potem ko so sv. Oče Leon XIII. po¬
pisali vzvišenost pervih dveh redov,
nadaljujejo tako-le: „Tretji red pa je

13

vstanovljen za ljudstvo, za ljudstvo na¬
menjen in koliko (tretji red) premore
k pravemu neomadeževanemu in po¬
božnemu vedenju, to spričujc zgodovina
prejsnih časov, kaker tudi reda samega/

Dobro vemo sicer, da peklenska vrata
ne bodo premagala sv. cerkve, vemo
pa tudi, kako slabi so posamezni verniki;
vsakedanja skušnja in zgodovina uči,
da, —• akoravno povsod ne primanjkuje
duhovnikov in oznanovalcev božje volje
— se je vendar mej ljudi vtihotapilo
zanemarjanje cerkvenih zapovedij, ne¬
deljskega posvečevanja, posta, molitve.
Vmalo letih se je razkošje, hrepenenje po
veselicah vidno pomnožilo. Lahkomiš-
Ijeno se sklepajo zakonske zveze. Raz¬
družuje se domače življenje, raste ne¬
marnost v vzgoji otrok. Mladina po
mestih, a tudi po kmetih podivjuje.
Rastejo rodovi na videz katoliško vzgo¬
jeni, ali — raztresenost, lahkomišlje-
nost, neizmerno nagnenje do vživanja
tako vlada mej njimi, da je zadosti le
majhna skušnjava, prva priložnost in
zginila bo .vsa nravnost in poštenost. Ne
pomaga več dosti opominjevanie v šoli,
na prižnici ali v spovednici. Če bomo

14

dalje tako živeli, bo svet kmalu zrel
za obiskovanja in kazni božje, keterih
^ačetke že čutimo.

Vender ima Bog še milejša sredstva,
da spreoberne k sebi grešni svet. Dal
jih je svoji cerkvi. Sv. cerkev vidi, da
samo oznanovanje božje besede malo
koristi, nastopiti mora pridiga v zgledih.
Kaker v času apostolov in v času sve¬
tega Frančiška, tako se morajo tudi
dandanes od Boga odtujeni ljudje pri¬
dobiti za vero in versko življenje edino
le po mnogih in lepih dobrih zgledih.
Te dobre zglede kerščanskega življenja
daje tretji red sv. Frančiška. Pa vgo-
varjal mi bo kedo: zakaj pa ravno tretji
red? Kedor hoče katoliško živeti, ima
že katoliško cerkev, sv. evangelij —
čemu še tretji red poverh!? — Naj mi
bo dovoljeno, da pa tudi jaz vprašam:
Čemu so pa pevska, požarna, umctal-
niška, telovadna in mnoga druga društva?
Saj vender lahko vsak sam poje, vsak
sam gasi svojo hišo, sam goji ume-
talnost, sam telovadi. Kaj ne? „Ne“,- — mi
odgovore — „to pa ne“; zakaj: Sloga jači;
sč združenimi močmi se več doseže.
Dobro, ako sloga jači ta društva, ako

15

jim je edinost tako potrebna, zakaj bi
se pa katoličani ne smeli zjediniti in
se vaditi v tem, kar njim dopada in
kar je najpotrebnejše? Ako se smejo
ljudje take verste skupno razvese¬
ljevati in prirejati veselice, zakaj bi
ne smeli drugi skupno pod varstvom
sv. Frančiška Jezusa nasledovati, po¬
stiti se, moliti, priprosto se oblačiti,
varovati se vsake nezmernosti, so¬
vraštva, krivice, sploh: skupno se pri¬
zadevati za sveto življenje? O sv. cerkev
dobro ve, ako bi se tretji red še enkrat
v takem duhu razširil, kaker se je pred
600 leti, prazna bi bila plesišča in
gledališča, manj bi bilo prederzno na-
lišpanih žensk, manj pijancev, samo¬
morilcev,, redkejša bi bila hudodelstva,
ne bilo bi slabih pohujšljivih listov in
časnikov, in ako bi bili, zgubili bi svoje
naročnike. Tretji red pa ravno to svojim
udom brani in prepoveduje.

„Ali že nimamo dovolj bratovščin
in družb, ki bi tudi mogle vse to do¬
seči ?“ bo kodo vgovarjal. Res je to —■
imamo jih. Tudi druga društva in bra¬
tovščine mnogo koristijo sv. cerkvi. Res
je pa tudi, da ni nobeno društvo, no-

16

bena bratovščina tako hitro in zdatno
pomagala sv. cerkvi, veri in nravnosti,
kaker ravno tretji red sv. Frančiška.
Pokojni prelat Segur se je tako-le iz¬
razil: „Kaker so prostozidarji straža
revolucije, tako je tretji red straža
sv. cerkve, le s tem razločkom, da se
tretji red ne plazi na skrivnem kaker
prostozidarstvo, marveč da izvira iz
kraljestva luči in milosti, ter zopet tje
vodi.“

Ljubi Bog je zoper vsako časovno
bolezen pripravil primerno sredstvo iz
bogatega zaklada svoje modrosti. Ako
pa Bogu dopade, da našemu času, ki ga
tako preveva brezverski duh, ponudi
spokorni tretji red, ki je že toliko¬
krat slavno pokazal svojo oživljajočo
moč v veri in nravnosti — kedo, pra¬
vim — se hoče temu vstavljati, kedo
se z Bogom pravdati!?

Slednjič, ako naš sv. Oče Leon XIII.
„luč z neba“, neizmotljivi učenik, varih
zaklada sv. vere, s tako toplimi bese¬
dami priporočajo, da se širi tretji
red, ker v njem in po njem upajo na
rešitev v sedanjih slabih časih, po
tretjem redu upajo na novo oživljenje

17

sv. vere, čednosti, kerščanskega živ¬
ljenja, ni li to očitno, da je to volja
božja, da so sv. Oče sledili nagibu
sv. Duha ? Sv. Oče Leon XIII. sami so
rekli: „Nič ne more bolj našega serca
razveseliti, kaker to, da se tretji red
prav močno razširi. . ., ta red bo rešil
pod varstvom svojega sv. vstanovitelja
svet velicega zla, ketero ga tare." To
že večkrat izraženo zaupanje v vspeh
tretjega reda ponovili so sv. Oče ne¬
davno v okrožnici, ketero so izdali „o
družbi prostozidarjev", ondi pravijo:
„Ne porabimo brez vzroka pripravne
priložnosti, da ponovimo, kar smo že
drugje razložili, namreč, da se naj tretji
red sv. Frančiška, čegar vodilo smo
pred kratkim z modro previdnostjo
olajšali, prav goreče širi in varuje.
Zakaj, kaker ga je njegov vstanovitelj
vredil, meri vse na to, da vname ljudem
pravega duha ter začnč hoditi za Jezusom
Kristusom, ljubiti sv. cerkev in zverševati
kerščanske dolžnosti, in zato premore
jako veliko, da se zatarejo brezbožna
skrivna društva. Naj torej tretji red
dan na dan krepkeje raste; od njega
moremo razun mnogo druzega sadu

Popotni tov. o

18

pričakovati tudi ta posebni sad, da
bodo duhovi pridobljeni za pravo pro¬
stost, enakost in bratstvo — ne za
tako, kakeršno si prostozidarji nespa¬
metno izmišljujejo — ampak kakeršno
je pridobil Jezus Kristus človeškemu
rodu in kaker je je posnemal sv. Fran¬
čišek. Mislimo namreč prostost otrok
božjih, po keteri mi ne služimo ne sa¬
tanu, ne strastem; ono bratstvo, keterega
izvir je Bog, kot skupni stvarnik in
Oče vseh; ono enakost, ketera je vsta-
novljena na podlagi pravice in ljubezni,
ketera ne zametuje razlike mej ljudmi,
ampak ketera vstvarja iz razlike stanov,
dolžnostij in teženj ono čudovito vza¬
jemnost, ki je potrebna za blager in
čast človeške družbe.“ Tako sv. Oče
Leon XIII. Ravno tisti Leon XIII. so
nekedaj prašali nekega prelata: „Ali ste
že v tretjem redu ? „Ne“, odgovori prelat,
„nimam časa, dela preveč, komaj, da
svoj brevir opravim? „Tako?“ začu¬
dijo se sv. Oče. „Jaz pa imam še več
dela kakor Vi, in vendar molim vsak
dan 12 očenašev. To je moja serafinska
jutranja molitev, katero opravim v čast
dvanajstim aposteljnom za vso sv. cerkev,

19

da bi bil deležen velikih zasluženj 1 Poj¬
dite, storite tudi Vi tako.“ (Avdiencija
18. dec. 1884).

Preljubi Slovenci, ali ste slišali glas
Svojega Očeta ? Pojdite, storite tudi Vi
tako: Vstopite v tretji red sv. Fran¬
čiška; saj tretji red je: Zveličanje v
naših dneh!

Razlaga, pravila III. reda.

I. poglavje.

Sprejem, leto poskušnje in obljuba.

£ 1. Sprejeti se smejo le taki, ki
so dopolnili štirinajsto leto, ki so
lepega obnašanja, miroljubni in
slasti terdni v sveti katoliški veri
in v p odločno s ti do rimske cerkve
in apostolskega sedeča.

1. Tretji red ima namen in nalogo
zboljšati kerščansko življenje mej ver¬
niki. Zboljšanje se pa sme pričakovati
le od mladine. „Dobro je človeku, v  če
nosi jarem od svoje mladosti.“ Jer. Žal.

2*

20

Pes. 3, 27. Napačna je misel, da ta sta¬
rost še ni zrela za red. To sv. Oče
bolj ved6, kot mi. Dandanes, ko je to¬
liko zapeljevanja, treba je, da se mla¬
dina z bratovščinami zavaruje. Seveda
je treba tu zopet previdnosti zlasti pri
deklicah. Tudi bi ne kazalo sprejemati
mladine brez dovoljenja starišev.

2. Tretji red je za svetne ljudi, samo
svetni se morejo vanj sprejeti (s. kongr.
za odp. 16. 1887.).

3. Ako ta, ki prosi sprejema v tretji
red, ni znan redovnemu predstojniku,
naj prinese seboj kakošno poterdilo
od svojega g. župnika, ali naj vsaj pri¬
pelje se seboj zanesljivo osebo, ketera
jo pozna. Umevno je samo ob sebi, da
se ne morejo sprejeti osebe, ketere so
na slabem glasu. Podle osebe še le tedaj,
če so se spreobernile in pohujšanje po¬
pravile. Osebe, ki delajo zdražbe, se
nikaker ne smejo sprejeti.

4. Bratje in sestre, ki se imajo spre¬
jeti v tretji red, naj bodo dobri kato¬
ličani, vdani rimskemu sedežu. Ne gre
tedaj sprejemati takih, ki se surovo ob¬
našajo do svojih dušnih pastirjev, ki
ne spolnujejo cerkvenih zapovedij, ali

21

berejo brezverske, prepovedane časnike.
„Ne more imeti Boga za Očeta, kedor
nima cerkve za mater“, sv. Ciprijan.
Svetuje se, pred sprejemom opraviti
dolgo spoved.

£ 2. Omožene naj se ne spreje¬
majo brez vednosti in privolj enj a
moža, razun ako bi kazalo drugače
ravnati po nasvetu njihovega spo¬
vednika.

Tretji red ne brani zakona, ne ovira
zakonskih dolžnosti. Kaker v drugih
stvareh, naj žena tudi v tej stvari možu
pokorščino skazuje, posebno še če je
mož dober kristijan. Če je pa kakošna
ovira, posvetuj se še se svojim spoved¬
nikom.

§ 3. Sprejeti v tovarištvo, naj
nosijo, kaker je navada, mali ška-
pulir in pas; ako ne bodo nosili,
naj zgube redu podeljene dobrote
in pravice.

1. Kedor hoče biti sprejet v tretji
red, tega mora pooblaščeni duhovnik
sam sprejeti in ga obleči v obleko
spokornosti. To se naj zgodi pri re¬
dovnih shodih ali v cerkvi, ali vsaj

22

v zakristiji. Ako je pameten vzrok, se
more tudi druge dni vstopiti v III. red,
ne ravno na dan shoda. Ime, domovina,
dan vsprejema naj se zapiše v redovno
knjigo. Na novo sprejetemu naj se da
poterdilo sprejetja, v keterem bodi vo¬
dilo samo, ketero naj vsak večkrat
bere in se ga nauči.

2. Redovna obleka tretjerednikov je:

a)  mali škapulir. Ta se mora
nositi tako, da oni del s podobo sv. Fran¬
čiška visi na persih, drugi po plečih.
Škapulir mora biti prepasan z redovnim
pasom. Zadostuje pa tudi krajši ška¬
pulir (kongr. za odp. 30. apr. 1885.) po
navadi drugih bratovščin. Tretjerednik,
ki je tudi v karmeljski bratovščini,
mora nositi oba škapulirja. Škapulir
naj se nosi mej obleko; ni ramo po¬
treba, da bi se nosil pod obleko, ker
se tem snažneji ohrani. Sme se pa tudi
oprati.

b)  Pas je, ali naj bo, iz volne
ali konopnine. Imeti mora ali tri vozale
v čast presv. Trojici, ali pet v čast
5. ranam Jezusovim. Potrebno je, da
pas vedno nosijo prepasan okolo ledij.

23

3. V zadobljenje odpustkov je za¬
dosti, da sta le pervi škapulir in pas
blagoslovljena.

4. Kedor hoče biti deležen redovnih
pravic, mora redovno obleko nositi
noč in dan. Le iz važnega vzroka se
sme redovna obleka za malo časa od¬
ložiti n. pr. pri težavnem delu, v bolezni,
vender ne brez dovoljenja redovnega
predstojnika.

£ 4. Kedor stopi v tretji red,
naj bo eno leto v poskušnji; potem
naj se z obljubo zaveže, da bo spol-
noval zapovedi božje, da bo pokoren
besedam sv. cerkve, ter da bo za¬
dostil, ako se kaj pregreši v tem,
kar je obljubil.

Leto poskušnje je zato vpeljano, da
novinec poskusi ali je za tretji red ali
ne, ali bo mogel opravljati molitve in
spolnovati vodilo ali ne; predstojnik se
pa lahko prepričuje o novinčevi spo¬
sobnosti. Ako novinec zapusti red —
zgubi tudi redovne pravice. Novinci so
deležni vseh odpustkov in pravic, kaker
oni, ki so že obljubo naredili. Leto po¬
skušnje mora biti dokončano — potem

24

še le se sme obljuba storiti. Le če je
smertna nevarnost sme novinec obljubo
storiti, akoravno leto poskušnje še ni
poteklo. Za to je pooblaščen vsak spo¬
vednik. Če pa ozdravi, mora obljubo
ponoviti. Ako novinec mej letom po¬
skušnje namerava daljno popotovanje
v kraj, odkoder se ne verne kmalu,
ima pravico redovni predstojnik, k ob¬
ljubi ga spustiti, dasi leto poskušnje
še ni poteklo.

Novince naj seznanjajo z vodilom
in dolžnostmi III. reda bližnji tretje-
redniki; to delo ljubezni jim bo dobrot¬
ljivi Bog stotero poplačal.

Obljubo odlašati se v obče ne sme,
ako ni temu vzrok bolezen, ali dolga pot.
Po končanem letu poskušnje pridi k
obljubi, ali pa izstopi iz tretjega reda.

Obljuba se naj zgodi ali v cerkvi
ali v zakristiji. Dan obljube naj se vpiše
v redovno knjigo. Ta obljuba ni slo¬
vesna, tudi ne veže pod nobenim gre¬
hom. Ta obljuba je le sklep vpričo
sv. cerkve, da hoče novinec natančno
spolnovati zapovedi božje in cerkvene,
in zadostovati s pokoro za prestopke.

25

Tretji red ne naklada nobenih novih
dolžnosti.

Ako tretjerednik, ki je obljubo storil,
izstopi iz tretjega reda, ne greši. Ne¬
dolžen pa le ni, ako iz slabih nagibov
red zapusti.

Opomba. Dobro je, ako tretjerednik ob¬
ljubo včasi sam zase ponovi, morebiti 16. aprila
na dan obljube sv. Frančiška, ob večjih praz¬
nikih, po sv. obhajilu, v nevarni bolezni.

II. poglavje.

Kako naj žive?

£ 1. Udje, tretjega reda naj se
derše v vsi svoji noši in obleki tiste
srednje poti, ki se slehernemu spo¬
dobi, zderševaje se predragega lišpa.

Tretjeredniki naj se ogibajo pre¬
dragih, nepotrebnih, nenavadnih oblačil,
pa zopet naj ne bodo stergani, vma-
zani; zanikernost nas ne priporoča ne
Bogu ne ljudem. Srednja pot — zlata
pot. Nepotreben lišp je tretjeredniku
celo prepovedan. Vsak se naj svojemu
stanu primerno oblači. Naj nihče ne

26

išče v obleki greha, — obleka je ravno
kazen pervega greha.

$ 2. Plesov in nespodobnih gle¬
daliških iger, kakor tudi pojedin
naj se skerbno varujejo.

1. Pošteno veselje ne prepoveduje
ne Bog ne ljudje. Pošteno se naj ve¬
sele tudi tretjeredniki. Ogibljejo naj se
pa tacih veselic, ki so pohujšljive. To
je v pervi versti ples. Tretjerednik —
plesalec, tretjerednica — plesavka, ali
se to strinja ? Nihče ne pleše, ako ne
nori; to je bil pregovor starini. Dovo¬
liti bi se smel zmeren ples - včasi iz
posebnih ozirov, n. pr. na ženitvi vpričo
starišev, v družbi, kjer ni nevarnosti;
ali sploh pa velja: „Cim manj plesov,
tem manj greha.“

2. Gledališča so sama na sebi dobra
stvar. Ali kaj se predstavlja ljudem v
gledališču ? Navadno je predmet ne¬
sramna mesena ljubezen —■ podle strasti.
Ne boš šel z lepa iz gledališča skoro
ne. enkrat ne, da bi ne bila žaljena tvoja
sramežljivost. Kaj samo žaljena? Pri
kolikih zapravljena! Dandanašnja gleda¬
lišča niso za nas.

27

3. Pojedine niso vse prepovedane,
torej tudi tretjerednikom dovoljene iz
važnih vzrokov t. j. če so pošteni ljudje
skupaj, pošteni v govorjenju in obna¬
šanju. Sam gospod Izveličar je šel po¬
vabljen k Simonu in je sedel k mizi,
tudi ženitnino v Kani je se svojo pri-
čujočnostjo posvetil. Gledati je povsod
na zmernost.

$ 3. ‘Jed in pijačo naj v šivaj o
smerno, in naj ne prisedajo k miši
in ne vstanejo od nje, ako niso
pobožno in hvaležno Boga molili.

1. Rahel dež je koristen, ploha ško¬
duje. Tako je se zmernostjo in nezmer¬
nostjo. Zmernostjo iz nebes, nezmernost
pa iz pekla. Če je pa nezmernost sploh
škodljiva, je v pijači smertonosna. Stari
so imenovali pijanca in norca enako.
Tretjeredniki — varujte se tega zla,
in kjer se vstanavljajo družbe zmer¬
nosti in treznosti bodite vi pervi njih
udje; lep zgled veliko premore.

2. Vsak tretjerednik naj se spdmni
pred jedjo, od kod pride vse. Kolikor
bolj se bo kedo tega zavedal, toliko
serčneje bo zahvalil Boga za prejete

28

dobrote. Neumna žival plane v jasli,
ne da bi se prekrižala. Mi pa ne ži¬
vimo, da bi jedli, ampak jemo, da bi
živeli. Zatorej, dragi tretjerednik, keder
sedeš h kosilu, ne pozabi molitve, berzdaj
jezik in požrešnost.

£ 4. Psi naj se postijo dan pred
prašnikom Device Marije Brezma¬
dežne in očeta Frančiška ; velike
hvale vredni pa bodo tisti, ki se
bodo verh tega ali postili v petkih,
ali se zderževali mesnih jedi ob
sredah po stari navadi tretjered-
nikov.

Glede posta je novo vodilo precej
mehkeje od starega. Po novem vodilu
so tretjeredniki dolžni postiti se le
pred praznikom sv. Frančiška 3. oktobra,
in pred praznikom Brezmadežne Device
Marije (7. decembra), ker pod to skriv¬
nostjo je Devica Marija že od pervih
časov patrona frančiškanskih redov.
Tretjeredniki, ki še niso enoindvajset
let stari, ali ki so že prekoračili šest¬
deseto leto, niso dolžni se postiti, pač
pa ta dneva zderžati se mesnih jedi.
Postijo naj se pa tretjeredniki po na¬
vadi dežele, v keteri so. Bolni, popotni,

29

vbogi tretjeredniki, tudi oni, ki imajo
težavna dela, so izgovorjeni od posta
in pritergovanja. Če so drugi vzroki,
naj se obernejo za polajšavo do re¬
dovnih predstojnikov. Druge cerkvene
poste naj tretjeredniki natančno spol-
nujejo. Močno se priporoča tretjered-
nikom tudi, da se postijo ob petkih in
zderže mesnih jedi ob sredah. Ob sredah
so se že prvi kristijani zderževali mesnih
jedi, ker so ta dan judje sklenili Jezusa
umoriti in izdajavec Judež ga prodati.
To je pa samo svet, želja, — ne za¬
poved.

£ 5. Svojih grehov naj se po¬
stavno izpovedč sleherni mesec, tudi
naj pristopijo k mizi Gospodovi sle¬
herni mesec.

Sv. Ljudovik kralj, patron tretjega
reda, je šel vsak petek k sv. spovedi;
svojemu sinu pa je naročal: „Ljubi sin,
opominjam te, da se pogosto spoveduj,
izberi si modrega spovednika, ki te bo
učil, kaj ti je storiti, kaj opustiti." Po¬
gostna spoved je nam jako koristna.
Kedor se pogosto spoveduje, ohrani
čisto dušo, obvaruje jo nečimernosti, na-
polnuje jo z nebeškimi željami, zagotovi

30

si večno življenje. Le pogostna spoved
je še enega ali drugega obvarovala v
živi veri in nedolžnosti. Preljubi tretje-
rednik, ko si se umil v sveti spovedi
— hiti k angeljski mizi.

Sveto vodilo zapoveduje mesečno
sv. obhajilo, torej mesečno sv. spoved,
Popotniki smo, vtrudljiva je pot v ne¬
besa, krepčajmo se tedaj večkrat z
kruhom življenja.

Mesečno sv. obhajilo je potrebno
vsem skesanim grešnikom. Tjedensko
sv. obhajilo smejo prejeti le oni, ki
smertnega greha nimajo iz navade. Več¬
krat v tjednu smejo pristopiti k svetemu
obhajilu oni, ki so zares pobožni, ki
se skerbno varujejo tudi prostovoljnega
malega greha. Sploh naj se pobožni
tretjeredniki v tej stvari popolnoma pod-
veržejo spovednikovi sodbi in določilu.

£ 6. Tretjerednikov duhovskega
stanu, ki molijo vsak dan brevir,
ne zavezujemo v tem oziru k niče¬
mer drugemu. Svetovni ljudje, ki ne
opravljajo brevirja ali Marijnih
molitev imenovanih navadno »mali
oflcij Blažene device Marije, naj

31

molijo sleherni dan, če niso po bo¬
lezni zaderžani, dvanajstkrat Oče
naš, . . . Češčena Marija ... in čast
bodi Bogu . . .

a)  Duhovnikom vodilo ne nalaga
nobene nove redovne molitve. Skerb
jim naj bo, da svoj brevir pobožno
opravijo. Smejo rabiti brevir in ka-
lendar pervega reda sv. Frančiška, če
niso navezani k skupni molitvi v koru.
(Sv. kongr. za obrede 7. avg. 1694).
Posvetni tretjeredniki lahko molijo bre¬
vir po navadi rimske cerkve. Tako so
tretjeredniki molili ob času sv. Fran¬
čiška. Se dandanes so izobraženi tretje¬
redniki , ki mesto Očenašev molijo
brevir.

b)  Za redovno molitev zadostuje
tudi mali oficij Matere Božje — se ve da
se mora moliti latinsko.

c)  Najnavadniša redovna molitev
pa je dvanajst Očenašev. Ti se lahko
opravijo vsi na enkrat, ali se pa delč
n. pr. zjutraj nekoliko, drugo zvečer ali
mej dnevom, mej potjo, če ni drugače
mej delom. Prav pripravno je tudi mo¬
liti redovno molitev mej sv. mašo, se-

32

veda se mora paziti tudi na dele svete
maše. Redovna molitev se mora opra¬
viti v 24. urah, od polnoči do polnoči.
Ako je več tretjerednikov v eni hiši,
smejo moliti redovno molitev skupno.
Če je kedo zaderžan vsled bolezni ali
kakega drugega veljavnega vzroka, je
oproščen redovne molitve. Skerbi pa
naj vsak, da natančno, pobožno, pazljivo
opravlja redovno molitev. Pogovor z
Bogom nam bodi svet, ne vsakdanji.

£ 7. Kedor ima pravico za to,
naj ob svojem času glede svojega
premoženja naredi oporoko.

Testament naj naredi vsak tretje-
rednik pravočasno. Da je testament ve¬
ljaven, treba je spolniti vse pogoje, ki
jih deržava v tej zadevi stavi. Najbolje
je, da tretjerednik se svojo roko spiše
in podpiše testament, pristavi dan, me¬
sec, leto, kedaj da je bil testament na¬
rejen. Tako narejeni testament naj za¬
pečati, sam ga hrani, ali ga da hraniti
kakemu prijatelju ali notarju. Zakaj pa
vodilo to dolžnost nalaga? Vzrok je,
ker nastanejo prepiri, tožbe, kedar kedo
brez oporoke vmerje. Mertvega kolnejo,

33

eden druzega preganjajo, tožijo, pre¬
moženje razkosajo, da nazadnje nobeden
nič nima. Za umerlega dušo se pa nihče
ne zmeni. Moder človek dela testament
v zdravih dneh, in to svetujemo vsim
tretjerednikom. Zadnje trenutke smertne
bolezni porabiti v oporoko nikaker ne
gre! Kaj pa če pride nagla smert ? Naj
nihče ne pozabi opomniti v oporoki:
„Toliko sv. maš naj se opravi nemu¬
doma za mojo dušo!“ Zakaj kedor sam
za se in svojo dušo ne skerbi, naj se
ne zanaša na druge.

Z oporoko se pa tretjerednik tudi
nekako odpovč posvetnemu imetju —
posnema serafinsko vboštvo sv. Fran¬
čiška.

8. V domačem življenji naj si
prizadevajo drugim dajati dober
vzgled: pospeševati pobožnost in vse,
kar je dobrega. Knjig ali časopisov,
po keterih se je bati pogzibe čednosti,
naj ne puste prinašati v hišo, in
naj ne dovolijo, da bi jih brali njih
podložni.

1. Vodilo tretjerednikom veleva, da
naj drugim dajo lep vzgled. Najlepši

Popotni tov.

3

34

vzgled pa daje oni, ki svoje dolžnosti
v domači hiši zvesto spolnuje. Kedor
v tistem stanu, kjer ga je Bog postavil,
kerščansko živi, tak spolnuje božjo voljo
in bližnjega s tem najbolj k dobremu
spodbuja.

2. Posebno skerb nalaga vodilo
tretjerednikom, da branijo pot v svoje
hiše slabim, pohujšljivim knjigam in
časopisom, ki spodkopaj ejo vero in čed¬
nost. Koliko je zla na svetu zavoljo
slabih knjig in časopisov! Ne tožijo
zastonj naši škofje in papež. So čas¬
niki, ki jim nobena reč ni več sveta;
zasramujejo cerkev, papeža, škofe, du¬
hovnike, sploh vse, kar je kerščan-
skega. Tretjeredniki pazite, da se ta
kuga ne privleče v vaše hiše in družine.
Vpeljite v svoje družine pošteno branje,
zlasti ob nedeljah in praznikih. Potem
bo družina doma ostajala, ne bo hodila
v slabe tovaršije, saj bo imela naj¬
lepšo tovaršijo v rokah — kerščanske
bukve in poštene časopise.

j 9. Skerbno naj gojijo blago¬
voljno ljubezen mej seboj in do
drugih in naj skerbe, kjer jim je
mogoče, da se poravnajo prepiri.

35

Sv. Gregor Veliki pravi: „Ako se
miroljubni imenujejo otroci božji, so pre¬
pirljivci otroci satanovi. 11  V tem bodo vsi
spoznali, da smo Jezusovi učenci, ako se
ljubimo mej seboj. Varujejo naj se tedaj
tretjeredniki jeze, zakaj ta je, ki dela
prepire, sovraštva; krote naj jezik,
zderžč naj se vsake besede, ki je zoper
čast in dobro ime bližnjega.

Zlasti naj bodo tretjeredniki mej
seboj „eno serce, ena duša 11 , saj jih
veže en red, eno vodilo, ena redovna
obleka.

Pa ne samo mej seboj naj bodo
miroljubni, ampak naj tudi kaker apo-
steljni in angelji miru skušajo pomiriti
prepire, kjer jim je mogoče spraviti
sovražnike. Naj se pa ne mešajo v
družinske zadeve in v strankarska prič¬
kanja.

£ 10. Razun v potrebi naj nikedar
ne prisegajo. Nesramnega govor¬
jenja in nespodobnih šal naj se va¬
rujejo. Zvečer naj se izprašajo, ali
so kaj nepremišljenega storili; Če
so storili, naj greh s pokoro po¬
pravijo.

3“

36

1. Prisegati se pravi Boga klicati
na pričo resničnosti svojega govorjenja.
(Sv. Bonav.) Vodilo dopušča prisego le
v skrajni sili, v očitni potrebi. Veli¬
častvo božjega Imena je pa tako ve¬
liko, da smemo to Ime klicati na pričo
le v resnični sili. Tretjeredniki smejo
le tedaj prisegati, ako to sodnija terja,
ali kaka javna oblast ali splošni blagor.
Priseganje, rotenje v navadnem govor¬
jenji — je tretjerednikom prepovedano.

2. Prepoveduje vodilo tudi ostudne
govore, nesramne šale. „Ako kedo meni,
da je pobožen, pa ne berzda svojega
jezika, je prazna njegova pobožnost. “
(Jak. 1. 26.) Najlepši kras žene je mol¬
čečnost. Obrekovanje in opravljanje bodi
popolnoma zaterto v tretjeredni družbi.

£ 11. Kedor lahko more, naj bo
sleherni dan pri sv. maši. K me¬
sečnim shodom, ki jih bo sklical
predstojnik, naj prihajajo.

1. Daritev sv. maše je središče naše
sv. vere. Zatorej vodilo vabi svoje ude,
naj gredo vsak dan k sv. maši, če
morejo in smejo. Kedor ne more,
ali ne sme, ni dolžan. Pri sv. maši naj

37

bodo pobožni, zbrani. Dan pričet se
sv. mašo je obilno blagoslovljen od
Boga. Človek zavoljo tega ničeser ne
zamudi, ako le malo prej vstane.

2. Duša tretjega reda so mesečni
shodi. Namen teh shodov je, podučiti
tretjerednike o njihovi dolžnosti, vter-
diti jih v stanovitnosti; shodi jim dajo
priliko prejemati sv. zakramente, shodi
jih vterjujejo v bratovski ljubezni in v
gorečnosti. K tem shodom naj tretje-
redniki radi prihajajo. Prosijo naj svoje
predstojnike, gospodarje, domače, da jih
puste k tem shodom. Keder jim ni mo¬
goče shoda se vdeležiti, naj pa doma
kaj bero iz redovnega vodila ali ka-
košne druge pobožne knjige; naj prej¬
mejo, če mogoče, doma sv. zakramente,
tako se bodo mogli v duhu vdeležiti
shoda, keterega se v resnici ne morejo
vdeležiti.

£ 12. Vsak po svoji moči naj
nekoliko vloži, da se podpirajo vbož-
niši is števila udov, ali da se skerbi
sa čast bošje službe.

Vodilo tedaj pravi, da naj ob me¬
sečnih shodih vsak, ki more, nekoliko

38

daruje v redovne namene, za podporo
vbogim, bolnim sobratom, za lepoto
redovne cerkve in altarjev. Pervi kristi-
jani že so dajali apostelju Pavlu mi¬
loščine za vboge kristjane. Posebno je
pa Bogu všeč podpora bolnih siro¬
makov. „Kedor revnemu podeli — Bogu
posodi.“ Vzgled naj vam bosta vaša
patrona sv. kralj Ljudovik in sv. Eli¬
zabeta. Ljubezen do vbogih naj bo zna¬
čilno znamenje tretjerednikov,hiše tretje-
rednikov zavetišča vbogih.

£ 13. K bolnemu tovarišu naj
predstojniki ali sami gredo, ali naj
koga pošljejo, da bo spolnil dolž¬
nosti ljubezni. Ravno ti naj v ne¬
varni bolezni opominjajo in prigo¬
varjajo, da naj bolnik o pravem
Času skerbi, da se z Bogom spravi.

Vodilo III. reda je polno ljubezni;
zahteva ljubezen ne samo v besedah,
ampak tudi v dejanju. Naše ljubezni
in sočutja je pa najbolj potreben bolnik.
Kaker hitro kak tretjerednik zboli, veli
vodilo, naj ga obišče vodnik reda ali
njegov namestnik. Sobratje tretjeredniki
pa naj se varujejo pri bolniku praznega

39

govorjenja, opominjajo ga naj k po-
terpežljivosti in vdanosti v Boga, po-
skerbeti morajo, da bo o pravem času
previden. Ako je treba kakošne pod¬
pore iz redovne miloščine, naj nazna¬
nijo vodniku.

£ 14. K pogrebu vmerlega tova¬
riša naj pridejo udje tistega kraja
in p tuji (ki so ravno tam), in naj
molijo skupno za nebeško tolažbo
rajnega Marijine molitve, ki jih je
vpeljal oče Dominik, to je rož¬
nega venca tretji del. Mašniki naj
mej sveto mašo, svetovni ljudje pa,
ako mogoče, stopivši h miši Gospo¬
dovi, pobožno molijo sa večni mir
pokojnega brata.

Keder vmerje ud III. reda, naj se
smert uda naznani drugim tretjered-
nikom. Ti, če morejo, so dolžni vdele-
žiti se pogreba in mej pogrebom < naj
glasno molijo en del rožnega venca.
Kedor se pogreba ne more vdeležiti,
naj vsaj sam zmoli en del rožnega
venca za rajnega. Pogreb naj bo pošten,
kerščanski. S tem hočem reči: Tretje-
redniki naj ne skerbe toliko za vence,

40

ki rajnemu nič ne koristijo, naj raje
denar, ki bi ga hoteli za to zapraviti,
porabijo za sv. maše ali za vboge. V
krajih, kjer ni mogoče zvedeti števila
vmerlih, naj vsaj vsak moli na koncu
mesca en rožni venec za dušni mir
vmerlih bratov in sester. Ta dolžnost
veže tudi duhovne tretjerednike. Hvale¬
vredno je, če se preskerbi iz skupne
miloščine za vsacega vmerlega uda ena
sv. maša.

III. Poglavje.

O službah, nadzorovanji in vodilu
samem.

£ 1. Službe naj se oddajajo ob
shodu zidov, in sicer naj bodo tri¬
letne. Nihče naj se jih brez pravič¬
nega vzroka ne brani, nihče jih ne
opravljaj nemarno.

Vsaka družba raste, če je v dobrih
rokah. Predstojniki tretjega reda naj
skerbč, da bodo tedaj službe zares v
zanesljivih rokah. Ne bilo bi prav, kč
bi predstojnik vse sam opravljal; po¬
sebno družbena miloščina naj bo v
rokah dobrih ljudij. Neketeri iz III. reda

41

naj bodo določeni za oskerbljevanje vbo-
gih in bolnih, drugi za sprejem in poduk
novih udov. Vse službe, keterih se ne sme
nihče braniti brez vzroka, trajajo tri leta.

j 2. Oskerbnik, ki se imenuje
vizitator, naj pridno preiskuje, ali
se spolnujejo postave. Zatorej je
dolžan vsako leto, tudi večkrat, če
bo treba, obiskati kraje, kjer so udje,
in klicati jih na shod, h keteremu
so zavezani priti vsi predstojniki
in vsi udje. Ako vizit at or z opo¬
minom ali se zapovedjo družabnika
spomni njegove dolžnosti, ali mu
kaj v zveličavno pokoro naloži, naj
to ponižno sprejme ter se ne brani
zadostiti.

Vizitator ima dolžnost obiskati po¬
družnice, pregledati račune, redovno
knjigo, svariti, opominjati malomarne
z ljubeznjivostjo, paziti na spolnjevanje
vodila. Po takem obiskovanji, se ve se
župnikovim dovoljenjem, se duh vodila
poživi, udje sprejmejo v večjem številu
sv. zakramente, cela župnija prejme
lep zgled, duhovnemu pastirju je vnema
tretjerednikov v veliko tolažbo.

42

,j 3. Vizitatorji naj se volijo is
pervega reda frančiškanskega ali
pa is tretjega regularnega reda;
določili jih bodo kustosi ali gvardi-
jani, ako se zato naprosijo. Nedu-
hovnim možem bodi služba vizita-
torja prepovedana.

Vizitator je postavljen od provin-
cijala dotične provincije. On ima pra¬
vico sprejemati v III. red, pred njim
se delajo obljube, on kliče zbore, in
mesečne shode, on ima dolžnost raz¬
lagati vodilo, on naloži pokoro za pre-
greške, on daje slovesno vesoljno od¬
vezo in dvakrat na leto papežev bla¬
goslov, oboje s popolnim odpustkom.

$ 4. Udje, ki so nepokorni in
slabega obnašanja, naj se dvakrat
in v tretje opominjajo na dolžnosti;
ako ne bodo pokorni, naj se izklju¬
čijo iz reda.

To se zgodi samo' tedaj, če je bila
pregreha velika in očitna in če se
po trikratnem opominu ne poboljšajo.

£ 5. Ako bi se kedo v teh po¬
stavah kaj pregrešil, naj vč, da
nima vsled tega nobenega zadol-

43

ženja, isvsemši to, kar je po božjih
in cerkvenih postavah že tako na¬
povedano.

Vodilo ne veže tedaj pod smertnim
grehom, razim v tistih stvareh, ki so
po božjih ali cerkvenih zapovedih za¬
povedane ali prepovedane. Kč bi kedo
n. pr. ne hodil mesečno k sv. spovedi,
ali bi ne molil vsak dan 12 očenašev,
zaradi tega bi ne grešil. Ke bi se pa
ne postil pred praznikom Matere božje,
bi grešil, ker cerkev sama že to nalaga.
Upamo pa, da bodo tretjeredniki, ako-
ravno niso pod grehom zavezani, iz
ljubezni do Boga in sv. Frančiška ter
iz ljubezni do zveličanja svoje duše
vestni in natančni v spolnovanju sv. vo-
dila. Naj se spomnijo večnega plačila,
ki je bodo sprejeli, saj jim je je mašnik
pri njih obljubi zagotovil: „Ako boš to
spolnoval, obljubim ti jaz od strani
božje — večno življenje.

6. Ako kedo is veljavnega in
pravičnega vsroka ne more spol¬
njevati kakega poglavja te postave,
je dovoljeno oprostiti ga v tisti reči,
ter jo modro nameniti. K temu naj

44

imajo pravico redni predstojniki
frančiškanski pervega in tretjega
reda, kaker tudi gori omenjeni visi-
tatorji.

Vsako polajšanje je rana na telesu
postave. Polajšanje je podobno zdra¬
vilu, ki pomaga samo gotovim boleznim.
Tretjeredniki naj torej prosijo polaj-
šanja, če ni drugače mogoče, le v res¬
nični sili in potrebi. Neketeri se ne
morejo postiti, vsak mesec prejeti
sv. zakramentov, škapulirja ne nositi,
k mesečnim shodom ne prihajati. Ti
naj prosijo prednika, in ta jim bo po
svoji previdnosti, ako je vzrok res
zdaten, to olajšal ali v druge dobra
dela spremenil. To velja pa samo za
tisti čas dokler je zaderžek. Keder za-
deržek neha, neha tudi polajšanje, in
potem se je ravnati zopet po vodilu.

„Keterikoli se po tem vodilu rav¬
najo, mir in milost nad njimi in nad
Izraelom Božjim/ Gal. 6. 16.

45

Odpustki in pravice
tretjerednikov.

Povedali smo že, kako sv. cerkev
močno želi, da bi se vzvišeni tretji red
razširjeval po vesoljnem svetu. Sveta
cerkev pričakuje zboljšanja sedanjih
žalostnih časov od tretjega reda. In
zato ji je ta red tudi najbolj pri sercu.
Naklonila mu je neizmerno velik za¬
klad odpustkov pred vsemi drugimi
bratovščinami. Posebno naš sv. Oče
Leon XIII. so tretjemu redu podelili in
poterdili ne samo prejšnjih, ampak tudi
mnogo novih odpustkov, da bi tretje-
redniki sami sebe z vdeležitvijo teh
odpustkov posvečevali in tudi drugim
zlasti dušam v vicah pomagali.

Kazalo odpustkov in pravic.

Pervo poglavje.

Popolni odpustki.

Vsi tretjeredniki obojega spola, ki
se po kerščanskem obredu spovedč
svojih grehov ter sv. obhajilo prejmejo,

46

imajo pravico, popolni odpustek dobiti
ob tukaj naštetih dneh in priložnostih:

1. Dan sprejema v tretji red.

2. Dan obljube.

3. Dan, keder se zberd k mesečni
pridigi (mesečnemu shodu) ali posveto¬
vanju, ako ketero cerkev ali očitno
kapelo pobožno obiščejo in po navadi
molijo za potrebe vesoljnega keršanstva.

4. 4. oktobra, na god sv. očeta Fran¬
čiška; 12. avgusta, na god device Klare;
2. avgusta, na praznik Marije, kraljice
angeljev, zavoljo posvečenja njene ve¬
like cerkve; ravno tako tisti dan, ko
se obhaja vsakoletni praznik tistega
svetnika, v čegar cerkvi je sedež reda,
ako to cerkev v ta namen s pobožnostjo
obiščejo in po navadi molijo za potrebe
kerščanstva.

5. Enkrat vsak mesec, keterikoli dan
jim ljubo, ako obiščejo v ta namen
ketero cerkev ali očitno kapelo ter
tam nekoliko molijo na papežev namen.

6. Kolikorkrat hrepeneči po pobolj-
šanju delajo osemurne duhovne vaje.

7. Ob smertni uri, ako pobožno iz¬
govori sv. Ime „Jezus“, ali z ustmi,

47

ali pa če ne morejo več govoriti, v
sercu. Ravno to pravico vživajo tisti,
ki, nezmožni se spovedati in sprejeti
sv. obhajilo, obudč v sercu popolnoma
kesanje čez grehe.

8. Dvakrat v letu, ko dobijo pa¬
pežev blagoslov, ako molijo nekoliko
po namenu papeževem, tako tudi pod
ravno tem pogojem tisti, ki dobijo tako
imenovano vesoljno odvezo  ob tukaj
naštetih dnevih:*)

1. Na dan rojstva Gospoda našega
Jezusa Kristusa; 2. Na praznik vstajenja
Gospodovega; 3. Binkoštno nedeljo;

4. Na praznik presv. Serca Jezusovega;

5. Brezmadežnega spočetja blažene De¬
vice Marije; 6. svetega Jožefa, ženina,
19. marca; 7. Vtisnjenja presv. ran očeta
Frančiška, 17. sept.; 8. Ludovika, kralja
francoskega, nebeškega patrona tretje-
rednikov, 25. aug.; 9. Elizabete Ogerske,
19. novembra.

9. Tudi dobijo enkrat**) na mesec
tisti, ki molijo petkrat očenaš, češcena-

*) V spovednici se more dobiti tudi prej
ta dan. Če je dan vesoljne odveze delavnik,

se sme podeliti to tudi naslednji praznik ali
nedeljo. — **) Ne zamenjati s postajnim od¬
pustkom !

48

marija in čast bodi Bogu  za potrebe
sv. cerkve, enkrat pa po namenu papeže¬
vem vse tiste pravice v odpuščenje svojih
grehov, ketere vživajo tisti, ki obisku¬
jejo s pobožnim sercem ali postaje v
Rimu, ali pa romajo k Porcijunkuli, k
najsvetejšim krajem Jeruzalemskim in
k cerkvi sv. aposteljna Jakoba v Kom-
posteli.

10. Tiste dni, ki so v rimskih mašnih
bukvah zaznamovane postajne prošnje,
more zadobiti sleherni tretjerednik v
cerkvi ali kapeli, v keteri je ustanov¬
ljeno tovarištvo (red ali pa v domači
farni cerkvi), ako jo pobožno obišče,
in po Ptivadi moli za potrebe sv. cerkve,
vse pravice in duhovne milosti, ketere
vživajo v Rimu Rimljani ali ptujci.

Dnevi in odpustki teh postaj so pa
sledeči:

1. Na novo leto in na praznik treh
kraljev odpustek 30 let in 30 kva-
dragen.

2. Tri predpepelnične nedelje, imeno¬
vane Septuagezima, Seksagesima,
Kvinkvagezima, 30 let in 30 kva-
dragen.

49

3. Pepelnično sredo: odpustek 15 let
in 15 kvadragen.

4. Četrto nedeljo v postu: odpustek
15 let in 15 kvadragen.

5. Vse druge nedelje in vse dneve štiri-
desetdanskega posta 10 let in 10
kvadragen.

6. Veliki četrtek: popolni odpustek.

7. Veliki petek in veliko saboto: od¬
pustek 30 let in 30 kvadragen.

8. Velikonočno nedeljo: popolni od¬
pustek.

9. Druge dni med velikonočno osmino
z belo nedeljo vred: odpustek 30 let
in 30 kvadragen.

10. Na sv. Marka dan in tri dni pro¬
cesij križevega tjedna: odpustek
30 let in 30 kvadragen.

11. Vnebohod Gospodov: popolni od¬
pustek.

12. Soboto pred binkoštmi: odpustek
10 let in 10 kvadragen.

13. Binkoštno nedeljo: odpustek 30 let
in 30 kvadragen.

14. Druge dni med binkoštno osmino
do sobote: odpustek 30 let in 30
kvadragen.

Popotni tov.

4

50

15. Pervo, drugo in četrto adventno
nedeljo: odpustek 10 let in 10 kva-
dragen.

16. Tretjo adventno nedeljo: odpustek
15 let in 15. kvadragen.

17. Sveti večer, sveti dan pri pervi
sv. maši o polnoči in pri drugi ob
z6ri: 15 let in 15 kvadragen.

18. Sveti božični dan: popolni odpustek.

19. Praznik sv. Stefana, sv.Janeza evan¬
gelista in nedolžnih otročičev: 30 let
in 30 kvadragen.

20. V kvaternih tjednih v sredo, petek
in soboto: 10 let in 10 kvadragen.

Drugo poglavje.

O nepopolnih odpustkih.

1. Sleherni tretjerednik obojega spola,
ki obišče cerkev ali kapelo, v keteri je
vstanovljeno tovarištvo (red, ali pa do¬
mačo farno cerkev) in tam moli za
potrebe svete cerkve, dobi odpustek
sedem let in sedemkrat štirideset dni:
na dan, ko so bile očetu Frančišku
čudežno vtisnjene sv. rane, na praznik
sv. Ludovika kralja (25. avg.), Elizabete
Ogerske (19. nov.), Marjete Kortonske

51

(22. febr.), in ravno tako drugih dvanajst
dni, ketere si izvoli, ter jih poterdi
redovni predstojnik.

2. Kolikorkrat so pri sv. maši, ali
drugih duhovnih opravilih, ali na shodih
tovarišev (tretjerednikov) očitnih ali za¬
sebnih; keder vboge prenočujejo, raz-
pertije poravnajo ali skerbe, da se po¬
ravnajo, keder gredo k sveti procesiji,
keder spremljajo najsv. Zakrament, ali
če tega ne morejo, ko slišijo zvonček,
enkrat molijo očenaš in češčenamarija;
keder molijo pet očenašev in češčena-
marij za potrebe sv. cerkve ali pa za
dušni mir rajnih tovarišev tretjered¬
nikov; keder spreobernejo koga, ki je
bil zašel v pregrehe; keder podučujejo
keterega v božjih zapovedih in drugih
rečeh, potrebnih k izveličanju; ali keder
store kaka druga taka dela ljubezni; za
vsakikrat in za vsako tako dobro delo
morejo dobiti odpustek 300 dni.

Vse te zgorej omenjene popolne,
kaker nepopolne odpustke morejo tretje-
redniki oberniti v prid dušam v vicah.

Kedor je bolan in ne more v cerkev,
ta naj prosi spovednika, naj mu obis¬
kovanje cerkve v kaj druzega spremeni;
to velja za vse odpustke.

4«

52

Tretje poglavje.

O pravicah.

1. Mašniki, ki so v tretjem, redu imajo
pravico privilegiranega altarja trikrat
vsaki tjeden, kjerkoli mašujejo, da le
niso dobili enake pravice za keteri
drugi dan.

2. Kedor mašuje za dušni mir rajnih
tretjerednikov, ima vselej in povsod pra¬
vico privilegiranega altarja.*)

Četrto poglavje.

Veselo oznanilo tretj erednikom.

N aš slavnovladaj oči sv. OčeLeon XIII.
so 7. julija 1896. (v Breve „Cum dilectus
filius“) podelili posebno milost ztsezn
vernim celega sveta, keteri so pra¬
vilno zapisani v tretji red svetega
Frančiška, da se morejo v dele žiti
v življenji kaker tudi po smerti
vseh odpustkov in dobrih del, ki so
podeljeni pervemu  (frančiškanskemu)
in drugemu  (red Klarisaric) serafin-

#) Glej: Constitutio „Misericors Dei Fi-
lius“ 30. Maji 1883.

53

skemu redu, ako opravijo v to za¬
povedane pogoje.

(To dovoljenje traja pet let. Po pre¬
teku teh petih let bo verhovni fran¬
čiškanski predstojnik skerbel za po¬
daljšanje te milosti.)

Iz papeževega pisma posnemamo
te najimenitnejše odpustke, keterih se
morejo tretjeredniki vdeležiti:

I. Postajni odpustki presve¬
tega Rešnega Telesa, podeljeni
od Pavla V. in Urbana VIII. Cvetni
tretjeredniki, kaker je v gori imeno¬
vanem papeževem pismu naznanjeno,
morejo dobiti vse tiste odpustke, ketere
prejmejo oni, ki gred6 osebno obiskat
postajne cerkve v Rim, Jeruzalem, Kom-
posteloinPorcijunkulo, ako molijo pred
altarjem, v keterem je sv. Resno Telo,
šest očenašev, šest češčenamarij in šest¬
krat Čast bodi ..., Te odpustke lahko
tretjeredniki prejmejo večkrat na dan,
ako vsakikrat molijo, kaker je bilo po¬
vedano. Ker v papeževem pismu ni nič
omenjeno, v keteri cerkvi se morejo
ti odpustki dobiti, lahko sklepamo, da
se ti odpustki dobe v vsaki cerkvi,
kjer je sv. Rešno Telo. Morejo se ti

54

odpustki darovati tudi dušam v vicah
v prid.

II. Tretjerednikom je podeljen po¬
polni odpustek, ako molijo franči¬
škanski rožni venec.

Frančiškanski rožni venec obstoji
iz sedmerih skrivnosti, tedaj iz 70 če-
ščenamarij in 7 očenašev. Moli se pa
tako: Vera, očenaš, tri češčenamarije
in zopet očenaš. V tri češčenamarije
se vpleta za imenom Jezus:

v 1. ki nam daj pravo vero;

v 2. ki nam daj terdno upanje;

v 3. ki nam daj popolno ljubezen.

Sedaj se moli očenaš in desetkrat če-
ščenamarija. Zaimenomjezus se pristavi:

1. „ki si ga Devica vesela spočela“;

2. „ki si ga Devica k Elizabeti
gredoč vesela nosila“;

3. „ki si ga Devica vesela rodila“;

4. „ki si ga Devica vesela pokazala
modrim, da so ga molili“;

5. „ki si ga Devica vesela v tem-
peljnu našla“;

6. „ki si ga Devicu vesela videla,
ko je častitljiv od smerti vstal“;

7. „ki te je Devico veselo v nebesa
vzel/

55

V dopolnjenje števila 72 let Mari¬
jinega življenja na zemlji se molite še
dve češčenamariji, in slednjič en oče-
naš in češčenamarija za sv. očeta pa¬
peža. Kolikerkrat ta rožni venec moli ud
keterega koli reda sv. Frančiška, torej
tudi tretjerednik, tolikokrat more dobiti
popolni odpustek, in sicer brez spo¬
vedi in sv. obhajila, tudi večkrat na dan.
Seveda mora biti v milosti božji. Ni
pa potreba pri tem rožnem vencu pre¬
mišljevati skrivnosti. Tudi ni potrebno,
da bi imel posebni rožni venec na
sedem delov, zadostuje navadni rožni
venec; tudi se lahko moli ali na perste,
ali na pamet. Tega rožnega venca tudi
ni treba blagosloviti v zadobljenje od¬
pustka.

III. Odpustki, ki se morejo
dobiti v vseh cerkvah franči¬
škanov in v vseh cerkvah
mendi kanto v.*)

Ti odpustki so:

1. Kedor obišče cerkev in moli tri
očenaše. tri češčenamarije in tri čast
bodi Bogu, v čast presv. Trojici, dobi

To so redovi, ki žive o miloščinji.

56

vsak dan  odpustek 300 dni in 207
kvadragen; vse sobote in nedelje, ko-
likerkrat moli kar je zapovedano, dobi
pa odpustek 198 let in ravno toliko
kvadragen; vse četertke pa odpustek
100 dni. Ako je na te dni praznik se
svojimi odpustki, morejo se zraven teh
še tudi tukaj omenjeni odpustki dobiti.

2. Kedor obišče cerkev med štiri¬
desetdnevnim postom do velikonočne
nedelje, dobi lahko vsak dan  odpu¬
stek 252 let, 132 kvadragen in 576 dni;
zraven tega vsak ponedeljek, sredo in
petek štiridesetdnevnega posta odpustek
88 let in 80 kvadragen.

3. Za velikonočno nedeljo so podeljeni
odpustki 164 let in 132 kvadragen.

4. Popolnoma odpustek,  ki se
more dobiti od pervih večernic (od 2. ure
popoldan) dneva pred praznikom do
sončnega zahoda prihodnjega dneva, je
podeljen za velikonočno, binkoštno in
sv.Trojice nedeljo onim,ki opravijo sveto
spoved in sv. obhajilo, ki obiščejo cerkev
in molijo skesano tri očenaše, tri če-
ščenamarije in tri čast bodi Bogu.

5. Na vnebohod odpustek 102 leti
in 102 kvadrageni.

57

6. Binkoštni praznik se more —
zraven gori imenovanega popolnega
odpustka — dobiti tudi nepopolni od¬
pustek 148 let in 130 kvadragen.

7. Ravno tako na praznik sv. Tro¬
jice nepopolni odpustek 219 let in to¬
liko kvadragen.

8. Naprazniksv.R.Telesa nepopolni
odpustek 210 let in 210 kvadragen.

9. Novega leta dan nepopolni od¬
pustek 352 let in 105 kvadragen.

10. Praznik razglašenja Gospodo¬
vega (3 Kralji) nepopolni odpustek
252 let in 252 kvadragen.

11. Na Svečnico nepopolni odpustek
260 let in 152 kvadragen.

12. Na praznik Marijinega ozna-
nenja nepopolni odpustek 243 let,
129 kvadragen in 300 dni.

13. Vsak praznik svetnikov iz reda
manjših bratov nepopolni odpustek:
257  let  in 50 kvadragen.*)

*) Odpustki od 2—13. so bili že poprej
od različnih papežev podeljeni. Pogoji za te
odpustke so: stan milosti božje, kes nad
grehi, obisk redovne cerkve. Če redovne
cerkve ni — vsaj blizu ne, zadostuje obisk
domače farne cerkve (Act. Min. XII. 61.) in
molitev.

58

14. Popolni odpustki pode¬
ljeni udom tretjega reda po
dekretu kongregacije za od¬
pustke (decr. d. d. 31. jan. 1893.)

Opomba: Vsi tukaj našteti odpustki
so popolni odpustki, za ketere se za¬
hteva vsaj tjedenska spoved, sv. obha¬
jilo, obiskati morajo nadalje franči¬
škansko ali pa farno cerkev in tam
moliti za potrebe sv. cerkve šest oče-
našev, šest češčenamarij in šest čast
Bogu.

Januar.

16.  Praznik sv. Berarda in tovarišev,
pervih marternikov iz I. reda (Bene-
dictXIV. Decr. Sanctissimus 18.0ct.
1741).

30. Sv. Hijacinta Mariskoti dev. III. reda.
(Pius VIL Breve „Ad augendam“

17.  Nov. 1807.)

31. Blažena Ludovika Albertoni, vdova
III. reda. (Pius IX. 8. Augusti 1862.)

Februar.

5. Sv. Peter in tovariši, japonski mar-
terniki I. in III. reda. (Clem. XII.

59

Breve „In juncta Nobis“ 13. Julii
1739.)

22. Sv.Margarita Kortonska, spokornica
III. reda. (Benedictus XIII. Brev.
„Redemptoris“ 26. Julii 1728.)

Marcij.

5. Sv. Janez-Jožef od Križa. I. reda.
(Greg. XVI. Brev. „Inclytum S. Fran-
cisci Ordinem“ 21. Febr. 1841.)

6. Sv. Koleta, devica II. reda. (Pius VIL
Breve „Adaugendam“ 13. Julii 1807.)

9. Sv. Katarina Bolonjska, dev. II. reda.
(Clem. XI. Breve „Redemptoris“
21. Mart. 1714.)

Aprilj.

3. Sv. Benedikt iz Filadelfije I. reda.
(Pius VIL Brev. „Ad augendam“
17. Nov. 1807.)

Majnik.

13. S v. Peter Regalat L reda (Bened. XIV.

Brev. „Redemptoris“ 23. Aug. 1746.)

17. Sv. Paskalj Bajlon L reda (Alex. VIII.
Brev. „Redemptoris“ 7. Dec. 1690.)

60

20. Sveti Bernardin Sijenski I. reda
(Sixt; V. Brev. „Cum a primaeva
institutione“ 28. Sept. 1585.)

Junij.

13. Sv. Anton Padovanski I. reda. (Sixt.V.
Brev. „Cum a primaeva institutione“
28. Sept. 1585.)

19. BI.Mihelina,vdova II.reda.(Clem.XII.
Brev.„Ad augendam“ 27.Sept. 1737.)

Julij.

9. Sv. Nikolaj in tovariši, marterniki
gorkumski I. reda. (Bened. XIII.
Brev. „Ad augendam“ 6. Dec. 1728.)

14. Sv. Bonaventura, škof in cerkveni
učenik I. reda. (Sixt. V. Brev. „Cum
a primaeva institutione“ 19. Sept.
1585.)

24. Sv. Frančišek Solan I. reda. (Be-
nedict. XIII. Brev. „Redemptoris“
14. Aug. 1727.)

Avgust.

2. Porcijunkuljski odpustek, podeljen
od našega Gospoda Jezusa Kristusa,
poterjen od Honorija III.

61

12. Sv. Klara, devica, perva redovnica
II. reda. (Sixt V. Brev. „Cum a pri-
maeva institutione“ 28. Sept. 1585.)

19. Sv. Ludovik, škof L reda. (Sixt. V.
Brev. „Cum a primaeva institutione“
28. Sept. 1585.)

25. Sv.Ludovik, kralj francoski III. reda.
(Bened. XIV. Brev. „In junctae nobis“
17. Maii 1755.)

September.

4. Sv. Roza iz Viterbe, devica III. reda.
(Clem. XI. Brev. „Agni immaculati“
14. Jan. 1701.)

17. Vtisnenje peterih ran sv. Frančiška.
(Clem. XII. Brev. „Coelestium mu-
nerum“ 30. Aug. 1731.)

24. Sv. Pacifik I. reda (Greg. XVI. Brev.
„Inclytum S. Francisci Ordinem“
21. Feb. 1841.)

Oktober.

4. Sv. oče Frančišek,vstanovitelj vseh
treh redov. (Sixt. V. Brev. „Cum
a primaeva institutione“ 28. Sept.
1585.)

6. Sv.Marija-Frančiška, devicaIII.reda.
(Pius IX. 16. Jan. 1868.)

62

13. Sv. Danielj in tovariši, marterniki
I. reda. (Benedict. XIV. Breve „Ad
augendam“ 20. Junii 1848.)

19. Sveti Peter Aljkantarinski I. reda.
Clem.IX. Brev. ,.Redemptoris“ 2.0ct.
1669.)

23. Sv. Janez Kapistran L reda. (Ale-
xandr. VIII. Breve „Redemptoris“
7. Dec. 1690.)

November.

12. Sv. Didak I. reda. (Clem. VIII. Brev.
„Quae ad Sanctoruma 26.Maii 1598.)

16. Sv. Neža Asiška, devica II. reda.
(Leo XIII. Rescr. S. C. Indulg. 2. Sept.
1895.)

19. Sv. Elizabeta Ogerska,vdovaIII. reda.
(Bened. XIV. Br. „In junctae Nobis“
17. Maii 1755.)

26. Sv. Leonard Portomavriški I. reda.

. (Pius IX. 16. Jan. 1868.)

28. Sv. Jakob iz Marke I. reda. (Bene-
dictus XII. Brev. „Redemptoris“
14. Aug. 1727.)

63

29. Praznik vseh svetnikov treh redov
sv. Frančiška. (Clem. XIII. Brev. „Ad
augendam“ 21. Mart. 1766.)

December.

8. Brezmadežno spočetje prečiste de¬
vice Marije, patrone vseh treh redov.
(Bened.XIII. „Adaugendam“ 12.Dec.
1729.)

Tretjeredniki dobč dalje 100 dni od¬
pustka vselej, keder premišljujejo vsaj
eno četert ure. Tisti pa, ki vsak dan
premišljujejo pol ali pa vsaj četert ure,
dobč enkrat na mesec popolni odpustek
pod navadnimi pogoji. Daruje se lehko
tudi dušam v vicah.

Iz vsega tega vidimo, kako sveta
cerkev ljubi ude tretjega reda. Tretje¬
redniki pa naj se teh milosti pridno
poslužujejo. Večkrat jim je mogoče na
en dan dobiti več popolnih odpustkov,
ako opravijo vse to, kar se za odpustke
zahteva. Opomniti moramo, da morajo,
ako hočejo več popolnih odpustkov
dobiti, za vsacega posebej cerkev ob¬
iskati. Zadosti pa, ako grejo iz cerkve
ven in zopet notri.

64

V teh podeljenih odpustkih ima
III. red neizmeren zaklad milosti. Ko¬
liko lahko vsak nabira za se in za duše
v vicah. Mislim, da ni treba posebej
opomniti na hvaležnost, ketero so tretje-
redniki dolžni svojemu ljubljenemu sve¬
temu Očetu Leonu XIII. in sobratu:

Molite sa sv. Očeta Leona XIII!

65

Duhovne milosti,podeljene
udom tretjega reda.

Sv. cerkev je pokazala svojo na¬
klonjenost do tretjega reda s tem, da
je tretjerednikom podelila mnogo du¬
hovnih milosti. Največe duhovne milosti
so: papežev blagoslov, vesoljna od¬
veza  in odpustili.  Ker je s papeževim
blagoslovom in vesoljno odvezo vedno
združen popolni odpustek, je temu, ki
se hoče teh milosti vdeležiti, potreben
stan milosti božje. Za popolni odpustek,
za papežev blagoslov in za vesoljno
odvezo je potrebna tudi sv. spoved in
sv. obhajilo. Kedor se pa vsak tjeden
vsaj enkrat spove, se vdeleži lehko
odpustkov celega tjedna. (V neketerih
škofijah velja to celo za štirinajst dni.)
Sveto obhajilo pa je vedno potrebno,
vender lahko dobiš tudi na en dan več
popolnih odpustkov, n. pr. če je na ta
dan papežev blagoslov, vesoljna odveza
in še radi praznika popolni odpustek.
Ako se hočeš vdeležiti duhovnih milosti,
moraš vse natančno opraviti, kar sveta
cerkev zahteva; neobhodno potrebno

Popotni tov.

5

66

pa je, da opraviš vse se skesanim
sercem. Poglejmo si sedaj vsako izmej
duhovnih milosti posamezno.

I. Papežev blagoslov. Papežev
blagoslov je blagoslov, keterega dajo
sv. Oče na velike praznike vesoljnemu
kerščanstvu. Ker pa ne more vsak iti
v Rim, so dali sv. Oče Klemen XIII. tudi
škofom pravico, deliti dvakrat na leto
papežev blagoslov. Sv. Oče Leon XIII.
pa so leta 1883. 30. maja (Const. „Mi-
sericors Dei Filius“) tudi predstojnikom
tretjega reda podelili pravico, dvakrat
na leto udom tretjega reda podeliti pa¬
pežev blagoslov. Ne sme se pa dati na
tisti dan, keder deli škof papežev bla¬
goslov v ravno tistem kraju. Dati se
mora očitno zbranim udom tretjega
reda po formularu, ki se prične z be¬
sedami „Intret oratio“. Udje tretjega
reda, keteri so zaderžani takrat, ko se
očitno deli papežev blagoslov, ga ne
morejo dobiti posebej; dovolili so pa
sv. Oče Leon XIII., da smejo naprositi
spovednika, da jim namesto papeževega
blagoslova podeli vesoljno odvezo. Kedor
je pri papeževem blagoslovu osebno
pričujoč in kedor po sprejemu sv. za-

67

kramentov moli za sv. cerkev in sve¬
tega Očeta, dobi s papeževim blagoslo¬
vom tudi popolni odpustek.

II. Vesoljna odveza ali bolje
rečeno blagoslov s popolnim
odpustkom je cerkveni blagoslov,
v keterem se zadobč tiste milosti,
ketere prosijo cerkvene molitve pri
podelitvi tega blagoslova. Ta blagoslov
je združen s popolnim odpustkom.
Ker je včinek tega blagoslova odvisen
tudi od vrednosti prejemnika, naj si
tretjeredniki skerbno prizadevajo, da
prejmo blagoslov z odpustkom vselej
s pravim kesanjem in ponižnostjo in se
serčnim zaupanjem na božje vsmiljenje.
Da se dobi popolni odpustek, ki je
združen s tem blagoslovom, je treba
moliti na papežev namen za potrebe
keršpanštva. Pet očenašev i. t. d. zado¬
stuje. Potrebno je sv. obhajilo in tje-
denska spoved. Daje se očitno zbranim
udom po formularu: „Ne reminiscaris“;
dobi se pa tudi lehko po spovedi in le
v spovednici in edino le v spovednici
velja okrajšani formular „Auctoritate
i. t. d.“

5*

68

Za ta blagoslov določeni  (Const.
„Misericors Dei Filius“ 30. Maji 1883)
dnevi so:

1.  na božič, 2. rra velikonočno in
3. na binkoštno nedeljo; 4. na praznik
presv. Serca Jezusovega; 5. na praznik
brezmadežnega spočetja Marije Device;
6. na praznik sv. Jožefa; 7. na praznik
vtisnenja ran sv. Frančiška. (17. sept.);
8.nadan sv.Ludovika,kralja francoskega
(25. augusta); 9. na dan sv. Elizabete
Ogerske (19. novembra).

Za pet let so dovolili sv. Oče
Leon XIII.  (Breve Apost. d. d. 7. Julii
1896) podeliti tudi sledeče dni bla¬
goslov s popolnim odpustkom (Po¬
polni odpustek pa velja le sa duše
v vicah.):

1. na Gospodove praznike: na božič,
novo leto, sv. trije kralji, velika 'noč,
vnebohod, binkošti, sv. Trojica, sveto
Resno Telo.

2. Na praznike Marije Device: Sveč¬
nica, oznanjenje, obiskovanje (2. julija),
veliki šmarin, mali šmarin, darovanje
Marije Device (21. novembra), brezma¬
dežno spočetje.

69

3. Na praznik: vseh svetnikov, sve¬
tega Petra in Pavla, sv. Frančiška,
sv. Klare, sv. Katarine (25. nov.)

4. Vsak dan od cvetne nedelje do
velike sobote.

III. Odpustki. Odpustek gotovega
števila let, tjednov ali dni pomeni le
skrajšanje časa pokore, ki je bila pred¬
pisana v pervih stoletjih sv. cerkve in
pa odpuščanje toliko kazni v vicah, ko¬
likor bi si človek zaslužil, ako bi to¬
liko časa delal pokoro po stari ostri
na' adi svete cerkve. Sč številom let
papeži pri popolnih odpustkih na¬
vadno sklepajo toliko kvadragen. Ta
beseda pomeni štiridesetdansko cer¬
kveno kazen po ostrih predpisih starih
časov. Odpustek sedem let in sedem
kvadragen je bil torej odpuščenje kazni,
ketero bi imel grešnik po starih dolo¬
čilih sv. cerkve sedem let in štirideset-
krat sedem dni, torej 7 let in 280 dni
terpeti. Tretjerednikom so podeljeni
tudi odpustki rimskih postaj, odpustki
Porcijunkule, sv. dežele in sv. Jakoba
v Kompostelji. Papeži so vsem tem
krajem podelili mnogo mnogo odpust¬
kov, ketere tretjeredniki lehko dobe,

70

kaker smo že omenili. Število teh
odpustkov je silno veliko, tako, da se
ne dd več natančno določiti. Da se
dobe, zadostuje namen, dobiti vse tiste,
ki so in kakeršni so, ne da bi se
moralo ravno natančno vedeti, kakšen
je ta odpustek in od ketere cerkve.
Nameniti se morejo te verste odpustki
tudi dušam v vicah. Kedor pa želi glede
teh odpustkov bolj natančnega pojas¬
nila, naj bere „Cvetje iz vertov sv. Fran¬
čiška", leto 1884, letnik V. zv. 2., 3., 4., 5.
Kaj se za odpustke zahteva, je bilo že
zgorej rečeno.

Važnost in p o treba molitve.

Sveta Terezija je rekla, da ne bo
nobena duša pogubljena, ketera zvesto
in neprenehoma moli, akoravno bi imela
veliko grehov na sebi in bi jo hudobni
duh se svojimi skušnjavami večkrat
nadlegoval, ker prej ali pozneje jo
bo Gospod rešil in jo pripeljal v varno
pristanišče večnega življenja. In sveti
Duh nam na serce ne polaga nobene
dolžnosti tako goreče, kaker molitev.
Samo v knjigah stare zaveze je molitev
in sicer vstrajna molitev več kot tri¬
desetkrat zapovedana. Molitev namreč
je najboljše pričanje naše vere in po¬
govarjanje z Bogom. Kako srečen bi
pač bil vbožec, keterega bi vladar po¬
klical, da bi se ž njim pogovarjal in
bi mu dovolil k njemu priti, keder bi
se mu zljubilo! Pa kaj je najmogočniši,
najbogatejši vladar proti neskončnemu
Bogu? Naš ljubi Bog pa nam je po-

72

delil to neprecenljivo milost, da smemo
k njemu priti, keder mi hočemo, se ž
njim kratkočasiti in pogovarjati, kaker
je nam ljubo, ker imamo zagotovilo, da
nam bo vsega dal, česar ga prosimo.
Ali je še morebiti ketera milost veča
kot ta? — O kako ima prav sv. Janez
Krizostom, ki pravi, da nima zdrave
pameti tisti, keteri ne ve, kako velika
čast in milost je v molitvi in da opu¬
ščanje molitve je dušna smert. In to nam
mora biti še bolj jasno, ako pomislimo
na blagoslov in sad prave molitve. Po
nji si ne zaslužimo le milost, da nas
Bog usliši, ampak si zaslužimo tudi
čednosti; ona je tako rekoč vez z
Bogom, v čemer ravno obstoji največa
sreča za ta in oni svet. V molitvi se
duši odpira veda svetnikov; z molitvijo
izrujemo svoja slaba nagnjenja; zma¬
gamo skušnjave in zapodimo hudobne
duhove. To je Jezus Kristus sam rekel;
zato nam tolikokrat priporoča molitev
ko najboljše orožje zoper skušnjave.
V molitvi raste gorkota dušnega živ¬
ljenja zavoljo milosti, ketere nam deli
Bog glede na molitev. Nič ni, kar bi
svetost bolj pospeševalo, kaker znanje

73

prav moliti;' ker molitev je občevanje
z Bogom, in kedor z Bogom občuje,
ne more hudoben ostati. Molitev je
tudi splošen pripomoček v vsaki dušni
in telesni potrebi, ona je ključ v ne¬
besa, keteri nam pripravi vstop k
vsem milostim, ker vsak, kedor prosi,
prejme, pravi božji Zveličar.

Molitev pa ni samo koristna, ampak
tudi neobhodno potrebna, ker je od
Boga kot pripomoček postavljena, pa
tudi izrečno zapovedana. Kaker se ne
more odraščen človek zveličati brez
vere, upanja in ljubezni, brez milosti
božje in dobrih del in je vse to torej
k zveličanju neobhodno potrebno,' ravno
tako tudi molitev; ker brez molitve
nobeden odraščen človek ne zadobi k
zveličanju potrebnih milosti, čednosti
in zasluženja, kaker uče sv. očetje Hie¬
ronim, Avguštin, Janez Kriz., Tomaž
Akvinski in drugi. Vse sv. pismo, po¬
sebno nova zaveza, je polno izrekov,
v keterih molitev ni samo priporočena,
ampak tudi strogo zapovedana, in vsa
cerkev je to resnico od nekdaj pripo-.
zmjla po svojih očetih in zborih, zato
pa tudi rimski katekizem pravi: „Naj-

74

popred se mora podučevati, da je mo¬
litev potrebna; in to ni samo svet,
ampak stroga zapoved 44 ; in Jezus Kristus
sam pravi: „Vedno se mora moliti/
Kaj pa je človek brez molitve?
Svetilnica brez olja, telo brez hrane,
rastlina brez vlažnosti, vojak brez orožja.
Brez molitve ni prave čednosti, ni moči
zoper hudo, ni dobre smerti, ni zveli¬
čanja. „Vsi pogubljeni — pravi sveti
Aljfons Lig. — so pogubljeni, ker niso
molili; ako bi bili molili, bi ne
bili pogubljeni. Vsi zveličani so zve¬
ličani, ker so molili; ako bi ne
bili molili, bi ne bili zveličani/ 4  Tudi
življenje sv. očeta Frančiška od njego¬
vega spreobernjenja naprej se lahko
imenuje nepretergana molitev, ne v tem
pomenu, da je v vsem, kar je storil,
imel pred očmi samo čast in slavo
božjo, ampak zato, ker se je njegovo
serce, bodisi da je hodil ali sedel, delal
ali počival, zmeraj z Bogom pečalo;
da, celo njegovo spanje je zavoljo do¬
brega namena bilo molitev, ker tudi
v spanju je njegovo serce bilo pri Bogu.
Samostanske celice, skalnate votline in
gozdi laški, francoski, španski, egip-

75

canski in sirski bodo na sodni dan
pričevali o njegovem bdenju, molitvi
in mertvičenju.

Ljubi tretjerednik, tretjerednica! Po
vzgledu serafinskega očeta in da boš
zadostil svojemu poklicu v tretji red,
moraš biti tudi ti ljubitelj molitve in
svoje življenje narediti k življenju mo¬
litve. Časti, spoštuj in ljubi molitev
kaker življenje.

Pogoji dobre molitve.

Ker si, kerščanska duša, slišalase daj
o koristi, potrebi in dolžnosti molitve,
poslušaj še tudi pogoje, ketere je Bog
postavil, da mu bo tvoja molitev do¬
padljiva in tebi zaslužljiva. Molitev je
— kaker učeniki pravijo — povzdi¬
govanje serca k Bogu, pogovarjanje z
Bogom, ponižna prošnja k Bogu, da
bi kaj dobrega dosegli, ali pa kaj hu¬
dega odvernili. Da pa bo molitev imela
svoj učinek, morajo se spolniti pogoji
pred molitvijo, med molitvijo in po
molitvi.

A.  Pred molitvijo pripravi svojo
dušo in ne bodi kaker človek, ki Boga

76

skuša, pravi sv. pismo. Ako hočeš prav
moliti, se moraš na molitev prav pri¬
praviti. Priprava pa je dvojna, perva
je odaljena, druga pa bližnja. Odaljena
priprava obstoji v tem, da zmerom
misliš in si prizadevaš ohraniti no¬
tranjo dušno zbranost v pridno vajo
božje pričujočnosti, s krotenjem jezika
in se svojemu stanu primerno samoto.
Samota ohrani duha pobožnosti in go¬
rečnosti; kar molitev rodi, molčečnost
redi. Sredi govoričenja in šuma le kaj
rado vgasnejo iskrice naše tako slabe
ljubezni do Boga, kaker zgine vročina
gorke peči, ako ji vratca odpreš. V
bližnji pripravi pa človek premišljuje,
kako vzvišena in važna je molitev. Mi
si moramo s prav živo vero predsta¬
viti pričujočnost božjo, kar se v cerkvi
tem laglje zgodi, ker imamo Jezusa
Kristusa ko Boga in človeka priču¬
jočega v tabernakeljnu. Molitev mo¬
ramo začeti v ponižnosti, s kesanjem
in z ljubeznijo, ker Bog ne zaverže
skesanega in ponižnega serca in mo¬
litev ponižnega prodere oblake. Pojdi
pa, ljuba duša, k molitvi v mirni zbra¬
nosti duha in brez plašljivosti. Čuj,

77

kar piše o tem sv. Frančišek Salezij:
„Nekaj trenutkov, ko k molitvi greš,
pomiri svoje serce in upaj, da boš
molitev prav opravil; ker, ako boš šel
brez upanja in z nekako nejevoljo, ne
bo ti šlo dobro izpod rok. Velike ne¬
mirnosti pri molitvi in bojazljivega
iskanja predmeta, pri keterem se je
tvoj duh mudil in te zadovoljil, je že
dovolj, da ne boš prav storil tega, česar
si se lotil. Od take brezkoristne de¬
lavnosti ne moreš drugega pričakovati,
kaker vtrudljivost duha in od nje mer-
zloto in premerlost duše.

B.  Prava molitev mora imeti glavo,
serce in noge.

a)  Prava pobožnost pred vsem za¬
hteva pazljivost uma na besede in na
vsebino molitve. Kedor iz mlina pride,
še nekaj časa misli slišati klepet koles
in zato se ne smemo čuditi, da nas še
tedaj posvetne misli nadlegujejo, keder
se od posvetnih opravil in razmišlje-
nostij podamo k molitvi. Posnemaj v
tej reči sv. očeta Frančiška, keteri je
zmeraj, keder je šel v cerkev molit,
posvetnim mislim in skerbem dal slovo
v otročji priprostosti rekoč: „Tako,

78

sedaj pa tukaj počakajte, dokler zopet
nazaj ne pridem, znotraj pred obličjem
večnega Boga vas ne potrebujem/ 1  Dalje
čuj med molitvijo posebno nad svojimi
čuti, najbolj pa pazi na oči in ako boš
to storil, se boš iznebil mnogoverstne
razmišljenosti. Tvoja molitev pa nima
glave, ako se pri molitvi tvoje misli
sprehajajo Bog ve kje in se izročiš
prostovoljni razmišljenosti. Sv. Ciprijan
pravi: „Kako moreš zahtevati, da bi te
Bog uslišal, ako samega sebe ne slišiš
in celo ne veš, kaj k njemu govoriš
in česa ga prosiš ?“

b)  Prava pobožnost zahteva dalje
gorečnost volje, ketera se z gorečo
ljubeznijo peča z Bogom in njegovo
službo. Kako pa more tam prava go¬
rečnost in ljubezen prebivati, ako v
sercu greh ljubimo in se nočemo va¬
rovati? Grešnik, ki noče greha zapu¬
stiti, moli brez serca. Ako je molivec
tat ali goljuf in noče krivičnega nazaj
dati — ako je skopuh in se je z dušo
in telesom zapisal zlatemu teletu —
ako se iz močvirja in blata nečistosti
noče iztergati ali svojega strupenega
in opravljivega jezika krotiti — tedaj

79

nima zasluženja njegova molitev. Glej
o grešnik! na pokopališču tvojega serca
mora vsaj ena rožica, ketera Bogu do-
pade, začeti cveteti, namreč kes in stud
nad tvojimi grehi in odkritoserčna želja
se poboljšati; tedaj še le smeš upati,
da boš uslišan.

c)  Slednjič, ako nimaš terdnega za¬
upanja, ali hitro nehaš moliti, ako nisi
kmalu vslišan, tedaj tvoja molitev nima
nog. Človek ima navado vsaki prošnji,
ki jo proti nebesom pošlje, pridejati be¬
sedico „nujno“, in hoče, ko je komaj
„amen“ izgovoril, že „da“ vslišanja
čuti. Pa to ni prav; Bog hoče, da ga
mi z večkratno prošnjo tako rekoč
prisilimo, ker skuša naše zaupanje. Zato
ne nehaj moliti, akoravno nisi takoj
vslišan, ker morda ravno tedaj, ko
nehaš moliti, je prišel čas, da bi bil
vslišan.

C.  Po molitvi se mora pokazati njen
sad v vsakdanjem življenju. V čem pa
obstoji ta blaženi sad prave pobožnosti?

a)  Ona nam vcepi ljubezen do nad¬
zemeljskega in vzbudi v sercu zaniče¬
vanje pozemeljskih dobrot, mesenega
poželjenja in posvetnih veselic. Zato

80

človek tako pohlepno teka za posvetnim
posestvom, ker upa, da bo v njem našel
pravo srečo, a njegove nečimernosti ne
vidi. Ako svoje serce odpremo pravi
pobožnosti, nam ta odkrije mamljivo
ogrinjalo in spoznamo nečimernost in
ničnost tega sveta.

b)  Prava serčna pobožnost očisti
dušo grehov in omami grešno pože-
Ijivost. Seveda tretjeredniki in druge
pobožne osebe nimajo druge narave,
kaker posvetnjaki, keterim je pobožnost
deveta briga; pa vender oni veliko
storijo, ako se s hudimi strastmi bo¬
jujejo in jih tudi premagajo, se smertriih
grehov varujejo in si prizadevajo po¬
časi odložiti vse napake. Zahtevati pa,
da tisti, ki je tretjerednik in se v
pobožnem življenju vadi, ne sme biti
sposoben greha, in se kmalu spoti¬
kajo na tem, ako še kaj človeškega
na njem zapazijo, je nekerščansko in
nespametno, ker Jezus Kristus sam
pravi: „ Pravični sedemkrat na dan
pade/ Sv. cerkveni učenik Frančišek
Salezij pravi, da moramo zavoljo ne-
kterih pregreškov zadovoljni biti, ako
se jih znebimo na smertni postelji. Na

81

belem oblačilcu se hitro pozna vsak
madež, ne pa na barvanem ali černem.
Naj taki strogi presojevalci obnašanja
drugih najprej izderejo bruno iz svo¬
jega očesa in potem še le naj pri¬
dejo po pezdir v očesu svojega brata.

c)  Prava pobožnost tudi stori, da
skerbimo pridobiti si temeljite čednosti
in pobožno, kerščansko živeti, ker sveti
Avguštin pravi: „Kedor zna prav mo¬
liti, zna tudi prav živeti.“ Pa žalibog, le
premnogokrat moramo slišati, da ravno
mej tretjeredniki in pobožnimi dušami
se nahaja največ hinavcev, polno strastij
in slabših ljudi, kaker so drugi. Ako
bi to očitanje zadelo le krivične, ne bi
bilo še tako hudo, ker red sam obsoja
take ude, keteri s hinavščino in ne¬
dostojnim življenjem kerščanski pobož¬
nosti vzamejo dobro ime. Vodilo v tej
zadevi takole pravi: „Nepokorni in vse¬
skozi škodljivi udje se morajo dvakrat
ali trikrat opomniti, in če to nič ne
pomaga, naj se izključijo."— Omenjena
kriva sodba zadene tudi pravične in
poštene ude in iz tega vzroka je kri¬
vična in lažnjiva. Akoravno pobožnost

Popotni tov.

6

82

neketerih ni prava, vender je še hvala
Bogu, veliko in veliko prav dobrih
in poštenih tretjerednikov, keterim je
mar za redovno življenje, keteri so
prav serčno pobožni in obrodijo sto¬
teren sad najlepših čednosti. Prava
serčna pobožnost in bogaboječnost člo¬
veka ne stori čmernega in potertega,
ampak vedrega in veselega, pa v Go¬
spodu; prava pobožnost ne pospešuje
lenobe in postopanja, ampak ga stori
še bolj vestnega v izpolnjevanju sta¬
novskih dolžnosti. Vsakdanje skerbi
pobožnega ne zmešajo in ne spravijo
do obupnosti, ker zaupa na Njega, ki
je preštel vse lase naše glave, ki skerbi
za vrabca na strehi in červa v prahu,
zato tudi človeka ne bo pozabil. In
akoravno mu Bog pošilja raznoverstne
križe in težave, ne mermra zoper pre¬
vidnost božjo, ampak nosi svoj križ po-
terpežljivo in vdan v voljo božjo kot
dedščino svojega ljubega Zveličarja.
Zato rečem še na kratko: „Akp je po¬
božnost in bogaboječnost prava, mora
serce molitev narekati, jezik besede
izgovarjati, življenje pa molitev v djanju
kazati/ 4

83

Dva zaderžka dobre molitve.

Zlasti dve reči sti, keteri našo mo¬
litev zaderžujeti, da ne obrodi takega
sadu, kakeršnega pričakujemo, in sicer
razmišljenost in dušna pustost.

1. Razmišljenost je dvojna: prosto¬
voljna in neprostovoljna. Ako mi sami
radi damo razmišljenosti priložnost in
kotiček v svojem sercu in se v nji dalj
časa vedoma pomudimo, tedaj je razmiš-
Ijenostprostovoljna, ki nam našo molitev
ne skazi samo, marveč jo tudi vniči in
razžali Boga. Ako pa pride razmišljenost
zoper našo voljo in se pritihotapi,
kaker ponočni tat, tedaj je neprosto¬
voljna in molitvi ne škoduje. Da se
boš tedaj, ljuba duša, obvarovala raz¬
mišljenosti, skerbi najbolj za notranjo
duševno zbranost, kar se posebno lahko
zgodi, ako si pri molitvi predstaviš
pričujočnost božjo. Kroti svoj jezik,
molči in išči bolj tvojemu stanu pri¬
kladno samotno življenje, ker tako živ¬
ljenje je že od starodavnih časov znana
mati svetosti, bramba in varstvo naših
svetih očetov. Sam božji Zveličar nam

6*

84

daje lep vzgled, kako moramo živeti.
Trideset let je živel skrito, samotno, v
najlepšem miru se svojimi stariši in
nam je tako pokazal visokost in vred¬
nost molčanja. Ako te tedaj, ljubi tretje-
rednik, napada neprostovoljna razmi-
šljenost, ne išči njenih vzrokov; naj¬
večkrat je naša prirojena slabost in
dušna nestanovitnost, zlobnost hudob¬
nega duha in skušnja božja, ki nas
hoče očistiti našega napačnega samo¬
ljubja in kaznovati zavoljo storjenih
grehov. — Spolnjuj to, kar sv. Fran¬
čišek Salezij tako zelo priporoča rekoč:
„Ako tvoje serce zaide, ali pa hodi po
tujih potih, pripelji je nazaj na mirni
prostorček, spremi je prijazno v o bližje
svojega gospoda; in ako ne bi imel celo
druzega opravka,kaker svoje serce nazaj
k Bogu pripeljati, si vender svoj čas
dobro porabil in tudidobro molil.“ Ne po¬
navljaj nikoli molitve radi neprostovoljne
razmišljenosti, ker ne veš, v kake ne¬
varnosti privede taka razvada. — Tudi
tedaj ne smeš ponavljati molitve, keder
ti mej molitvijo misli pridejo, ketere
so ravno nasprotne besedam, ki jih iz¬
govoriš ; le nadaljuj molitev mirno,

85

kaker da se ne bi nič zgodilo in ne
daj se zmotiti. „Hudič je velikan za
tistega, ki se ga boji, neoborožen otrok
pa za tistega, keteri ga zaničuje", pravi
sv. Avguštin.

2. Ako pri molitvi ali premišlje¬
vanju občutiš mlačnost in suhoparnost,
ne pa sladkosti in serčne ginjenosti,
ne vznemirjaj se zato in ne misli, da
je ljubi Bog odvernil od tebe svoje
obličje. Čustva niso v naših močeh;
notranje sladkosti in čuti pobožnosti
so milosti, ketere Bog deli ali vzame,
kaker misli, da so naši duši najbolj
primerni. Velika zmota namreč je ne
natanko razločevati notranjo moč mo¬
litve z občutljivim nasledkom in zaslu-
ženje se samozadovoljnostjo, ketero nam
ona zagotovi. Ker ravno v suhoti duha
je naša molitev navadno najbolj za-
služljiva; v taki molitvi seveda ne naj¬
demo zadovoljenja svojega samoljubja,
pa Bogu bolj dopade, ker terpimo
iz ljubezni do njega. V takih slučajih
misli na veliko bridkost in zapušče¬
nost Jezusovo na Oljski gori in na
križu, in skusil boš kmalu, da se bo
niir povrnil tudi v tvoje serce. — -

86

Zato, ljubi tretjerednik, misli vedno v
ponižnosti, vdanosti in miru na božjo
pričujočnost in ne želi druzega, kaker
da bi vedno hodil pred njegovimi očmi
in si prizadeval njemu dopasti. Sveta
Terezija je navadno v slučajih dušne
suhote in razmišljenosti rekla: „Ako
ne morem moliti, vsaj pokoro delam“,
in jaz bi še najrajši pristavil: ti spol-
nuješ oboje, namreč delaš pokoro s tem,
karkoli v takih trenutkih terpiš in
moliš s hrepenenjem, ketero imaš do
molitve.

87

O notranji molitvi ali pre¬
mišljevanju.

Sv. oče Frančišek je močno želel,
naj se njegovi duhovni otroci prav
pridno vadijo v notranji molitvi ali
premišljevanju. Premišljevanje je naj¬
boljši pripomoček, da se očistimo gre¬
hov, da napredujemo v čednostnem
življenju in da ne zgubimo posvečujoče
milosti božje. Kedor prav premišljuje,
skoro ne more grešiti. In ravno zaradi
tega nočejo neketeri ničeser slišati o
premišljevanju. Premišljevanje je ogle¬
dalo, ki nam kaže naše dušno stanje.
Zaradi tega nočejo grešniki premišlje¬
vati, ker se boje videti ostudnost svoje
grešne duše. Drugi zaradi tega ne pre¬
mišljujejo, ker nimajo resne volje se
poboljšati; to se jim zdi pretežavno in
zoperno. Večkrat je tudi hudobni duh
kriv, da neketeri ne premišljujejo. Straši
jih na razne načine, da postanejo malo-
serčni, vzame jim pogum in zaupanje
v Boga.

Vsi svetniki so posebno ljubili pre¬
mišljevanje. Pa morebiti me boš za-

88

vernil: „To so bili svetniki. Živeli so
zbrano in ni jim bilo težko premišlje¬
vati. Kako pa morem premišljevati jaz,
ki se nisem tega nikedar učil? Pre¬
mišljujejo naj le duhovniki, saj jim to
veleva njihov stan. Jaz pa ne morem
premišljevati, ker sem tako obložen z
opravili. Saj dobim komaj toliko časa,
da opravim navadne molitve, za pre¬
mišljevanje pa nimam ne časa, ne zmož¬
nosti." Stoj, predragi tretjerednik. Ti
mar ni znano, kaj je naš poklic? Mar
ne veš, kakošna je naša naloga na
svetu ? Naš poklic in naša naloga na
svetu je ta, da postanemo podobni Je¬
zusu. Skerbimo torej, da postanemo
podobni Jezusu v mislih, v govorjenju
in v delih. Da moremo Jezusu postati
podobni je treba, da pogosto premi¬
šljujemo njegovo življenje in terpljenje.
Na ta način se nam vtisne Jezusova
podoba v serce. Ko smo sprejeli po
premišljevanju podobo Jezusa v svoje
serce, bomo jasno spoznali njegovo
življenje. Podobni mu bomo postali,
ker bomo s pomočjo njegove milosti
tako mislili, govorili in delali, kaker
on sam. Iz tega sprevidiš, kako je pre-

89

mišljevanje potrebno. Brez premišlje¬
vanja ni duhovnega življenja.

Kaj pa se pravi premišljevati? Pre¬
mišljevati se pravi, pazljivo misliti na
kako čednost, versko resnico, ali kaj
druzega, kar je v zvezi s katoliško
vero. Temu, na kar pri premišljevanju
mislimo, pravimo „predmet“ premišlje¬
vanja. Predmet premišljevanja pa naj
bo vedno takošen, da bo vzbujal v
nas pobožne občutke in sklepe. —
Kako naj premišljujemo, pokazal nam
je najlepše sv. Peter iz Alkantare. Ta
svetnik je razdelil vsako premišljevanje
na šestero delov. Ti šesteri deli so
sledeči:

1. Priprava. Za premišljevanje se
dobro pripraviš, ako prej tako moliš:
„Pridi sv. Duh in razsvetli me, da
opravim to premišljevanje v čast božjo
in v izveličanje svoje duše! Ostanite
daleč od mene vse posvetne misli! Pred
Bogom sem. Jezus gleda na me. Ne¬
vredna stvar sem pred tvojim veli¬
častvom. Prah sem. in v prah se bom
spremenil, ti pa, o Bog si stvarnik
angeljev, ljudi in vesoljnega sveta. Ob¬
žalujem, ker sem te tolikokrat razžalil

90

z neštevilnimi grehi, ko si vender naj¬
večja dobrota, ketero moramo čez vse
ljubiti.«

2. Branje. Preberi počasi in paz¬
ljivo predmet premišljevanja. Branje
pa naj nikar ne bo predolgo. Boljše je,
da manj bereš, pa več premišljuješ.

3. Premišljevanje. Predstavi si
predmet premišljevanja pred oči, kaker
da ga vidiš, da je pri tebi, ali gre mimo
tebe. Premisli potem različne okoliščine
in se vprašaj: Kedo ? Kaj ? Za koga ?
Kako? Kedaj? Zakaj? Kako dolgo?
N. pr. ako premišljuješ Gospodovo ter-
pljenje, se vprašaj: „Kedo je terpel?
Kaj, za koga, kako, kedaj, zakaj, kako
dolgo je terpel Jezus ?“ Potem premisli,
kaj si o tem do sedaj mislil, govoril
in delal. Obudi kes, ako si se s tem
kaj pregrešil. Potem stori terdne sklepe
za prihodnje življenje. Skleni, keterih
nevarnosti in priložnosti se boš ogibal,
ketere zapreke boš odstranil, da ne
boš več tako lahko grešil, kaker si
do sedaj. Skleni, ketere pripomočke
boš rabil, da boš lažje v dobrem na¬
predoval.

91

4. Zahvala. Zahvali Boga tako-le:
„0 dobri Bog, koliko dobrot si mi
skazal! Vstvaril si me, odrešil si me,
posvetil si me. Dodelil si mi veliko milost,
da sem bil rojen v katoliški veri. Poklical
si me v tretji red, da lažje in bolj gotovo
zveličam svojo dušo. In koliko drugih
dobrot si mi skazal! Koliko je takih,
za ketere še ne vem ne! Hvala, tisočera
hvala ti bodi. Moje serce naj te ljubi
in moj jezik naj te slavi in pove¬
ličuje !“

5. Darovanje. Reci tako: „Moj
Bog, vsega se ti darujem. Stori z menoj
kar hočeš. Tvoja volja naj bo tudi
moja. Moje misli naj bodo pri tebi!
Vse svoje besede naj govorim v po¬
višanje tvoje časti. Vsa moja dela naj
bodo storjena v tvojo slavo, v izve-
ličanje moje duše in v blagor člo¬
veštva!"

6. Prošnja. Prosi Boga: „Oče ne¬
beški, poglej, koliko je preterpel tvoj
ljubljeni sin za me! Bodi mi torej mi¬
lostljiv! Spomni se tudi, koliko so sto¬
rili v tvojo čast Marija, svetniki in
svetnice, in zaradi njih bodi z menoj
usmiljen! Spomni se sv. maš in vseh

92

božjih služeb, ki se opravljajo in za¬
radi njih mi bodi milostljiv. Prosim
te tudi, dobri Bog dodeli mi milost, da
spolnim sklepe, ki sem jih mej tem
premišljevanjem storil. Tudi tebe, pre¬
sveta mati Marija, prosim pomoči in
tebe moj angelj varih in vaju, moja
patrona L I. Vladaj milostno, vsemo¬
gočni Bog, sv. cerkev, povišaj jo in
razširi! Vodi sv. Očeta papeža, da srečno
vlada sveto cerkev. Priporočam ti tudi
škofe, da srečno pripeljejo svojo čedo
v nebesa. Ozri se milostno na vse du¬
hovnike, da bodo z gorečnostjo delali
in učili v tvojo čast, v svoje izveli-
čanje in v izveličanje ljudstva, ki jim
je izročeno. Spomni se tudi redovnikov
in redovnic, da vedno bolj napredujejo
na potu kreposti in tako dosežejo pla¬
čilo v nebesih. Iztrebi o dobri Bog, iz
sveta vse krive vere in nevero. Daj
mir in edinost kerščanskim kraljem in
oblastnikom. Dodeli pravičnim stano¬
vitnost, grešnikom spreobrnjenje, poto¬
laži žalostne, skušanim dodeli moč, da
skušnjave premagajo. Bolnim dodeli
poterpežljivost in če je v njih dušni
prid, zdravje. Pomanjšaj umirajočim

93

strah pred smertjo, dodeli jim popol¬
noma kes in olajšaj jim smertne bole¬
čine. Sprejmi duše iz vic v nebesa!"
•— Oče naš. Češčena Marija.

Duhovno obhajilo: „Verujem, ljubi
Jezus, da si v zakramentu sv. Rešnjega
Telesa resnično pričujoč. Želim te sedaj
v svoje serce sprejeti; ker te pa ne
morem resnično sprejeti, pridi vsaj po
duhovno v moje serce! Dodeli mi tiste
milosti, ki jih dobe, keteri te po du¬
hovno v svoje serce sprejmejo! — Do¬
deli, dobri Bog, da se čez dan večkrat
spominjam na sklepe, ki sem jih mej
premišljevanjem storil. Amen."

Na ta način, dragi tretjerednik, rad
in z veseljem premišljuj!

O duhovnem branju.

Duhovno branje nam je skoro ravno
tako potrebno, da dosežemo kerščansko
popolnost, kaker molitev. Cerkveni uče¬
nik sv. Bernard piše: „Duhovno branje
in premišljevanje sta orožje, s keterim
premagamo hudobnega duha in s ke¬
terim si pribojujemo nebesa." Duhovno
branje napolnuje naša serca z dobrimi

94

mislimi in sč svetimi željami. Duhovno
branje daje duši moč, da more prema¬
gati skušnjave; razkrije nam našo dušo
in pokaže vse madeže, s keterimi smo
jo ognjusili. Kedor duhovne knjige rad
prebira, temu je težavna pot k popol¬
nosti zelo olajšana. Veliko število svet¬
nikov je zaradi tega svet zapustilo in
se Bogu popolno darovalo, ker jih je
branje duhovnih knjig k temu pripra¬
vilo. Gotovo ti je znano o sv. Ignaciju,
da je postal ves drugačen človek, ker
je bral življenje svetnikov. Iz vsega
tega lahko spoznaš veliko korist du¬
hovnega branja.

Spoznavši korist duhovnega branja
boš vprašal, ketere knjige naj bereš.
Beri tiste knjige, ketere spoznaš, da
so najbolj primerne tvojemu dušnemu
stanju. Prosi tudi svojega spovednika
za svet in beri tiste knjige, ketere ti
bo priporočil. Duhovne knjige delimo
na dva dela. Perve so take, ki nas
poučujejo, kako moremo napake od'
ložiti in kako naj se vadimo v kre-
posti. Druge so pa take, ketere nagibajo
našo voljo k pobožnosti. K pervim pri'
števamo „Filoteo“, ki jo je spisal sveti

95

Frančišek Salezij, k drugim „Hojo za
Kristusom" spisano od Tomaža Kemp-
čana. Te dve knjigi prav pridno pre¬
biraj in zraven njih še druge, ketere
ti bo spovednik priporočil. Svetujem
ti tudi, da bereš pogosto „Življenje
svetnikov".

Da ti bo duhovno branje koristno,
stori tako, kaker ti bom sedaj povedal.
Že pred branjem stori namen, da boš
bral knjigo v duhu, v keterem je pi¬
sana. Prosi sv. Duha, naj te razsvetli.
Potem beri pazljivo, zraven misli in
nikar prehitro ne beri. Kar spoznaš,
da ti je posebno koristno, pri tem
postoj nekoliko in premisli. Tudi nikar
ne beri mnogo na enkrat, ampak bolj
malo, pa tisto dobro. Potem obračaj na
se nauke in resnice, ketere si bral. Na
to stori terden sklep, da boš tudi spol¬
njeval nauke, ketere si bral. Pazi pa,
da boš bral vedno v pravem redu. Beri
eno knjigo za drugo in vsako preberi
do konca. Po berilu ponovi v duhu,
kar si bral in zapomni si bolj imenitne
reči. Potem nikar ne pozabi prositi Boga
za milost, da bi mogel storjene sklepe
natanko dopolniti.

96

Na ta način, predragi tretjerednik,
prebiraj duhovne knjige; dober sad du¬
hovnega branja boš kmalu okušal. Če
ti je mogoče, beri vsak dan duhovne
knjige; ako ti pa to ni mogoče, beri
jih vsaj ob nedeljah in praznikih.

O duhovnih vajah.

Zajler, škof iz Ratisbone, je obiskal
nekedaj častitljivo božjo služabnico
Katarino Emerih. Ta je bila nuna in
je živela že več časa v nekem avgu-
štinskem samostanu na Nemškem. So¬
vražniki redov so pa pregnali nune iz
tistega samostana in mej njimi seveda
tudi njo. Katarina je torej morala za¬
pustiti priljubljeno samoto. Ker ni imela
kam iti, se je naselila v neki gostilni.
Tu je torej stanovala v tretjem nad¬
stropju-. Skozi okna tega stanovanja se
je videlo na vert gostilne, kjer je bilo
kegljišče za goste, ki so se prav pridno
zabavali ali kratkočasili na njem. V
tem stanovanju obišče Katarino škof
Zajler. Ker je bil bolj šaljive narave,
reče ji v šali: „Nuna, ki stanuje v
gostilni, je prava podoba človeške duše.

97

Ta nuna (namreč duša), stanuje tudi v
gostilni — v telesu — in okrog nje
je vrišč gostilne in kegljišča — obilo
opravkov." Te škofove besede veljajo
tudi mnogim tretjerednikom, ki živč
mej svetom. Izmej njih je namreč največ
služabnikov in poslov, ki imajo od
ranega jutra do poznega večera obilo
dela in opravil. Ti redovniki torej mo¬
rajo živeti mej posvetnimi ljudmi, ke-
teri iščejo le posvetno srečo in le po¬
svetno veselje. Na nič.drugega ne mi¬
slijo, kaker na posvetne reči, in vse
ljudi, ki delajo drugače, zaničujejo, za¬
sramujejo in preganjajo. Tretjeredniki
morajo biti zato zelo čednostni, da
vkljub zunanjim opravilom ostanejo
zvesti redovnemu vodilu. Zatajevati in
premagovati se morajo, da se morejo
vstavljati posvetnim častem, posvetnemu
govorjenju in slabim zgledom posvetnih
ljudi.

Ako svoje dejanje in nehanje ne¬
koliko premislimo, opazimo, da je naša
volja podobna vtežčm pri uri. Nič ne
vidimo, kako se vteži vedno nižje po¬
mikajo, vender opazimo čez nekoliko
časa, da so nižje, kaker so bile preje;

Popotni tov. «7

98

Ravno tako je z našo voljo; pomika
se počasi nižje, to se pravi: polagoma
zgublja svojo moč, ako je ne podpi¬
ramo. Mnogo sprememb, ki se godijo
z nami, ne opazimo vsak dan; na koncu
mesca ali leta jih pa že opazimo. Po¬
časi se nabira posvetni prah na naši
duši, vsak dan nekoliko. Tega je treba
z naše duše zbrisati, to se pravi: opu¬
stiti moramo posvetno mlačnost in ob¬
noviti duhovno življenje, kar se naj¬
lažje zgodi v duhovnih vajah. Tretje-
redniki naj torej opravijo vsako leto
duhovne vaje, če hočejo doseči po¬
polnost. S tem si bodo obnovili duha
in voljo vterdili v dobrem. Da bi jih
pa toliko rajše opravljali, so podelili
sv. oče Leon XIII. popolnoma odpustek
vsem tretjerednikom, ki opravijo osem¬
dnevne duhovne vaje, skupno ali po¬
samezno.

O mesečni obnovitvi duha.

Sv. Frančišek Salezij piše: „Nobena
ura, tudi najboljša, ni tako narejena,
da bi neprenehoma šla. Vsako je treba
od časa do časa naviti, da ne obstoji.

99

Tudi je treba, da včasih celo uro raz-
clero, da jo očistijo prahu in popravijo
poškodovane dele. Tako mora tudi vsak
človek, ki ima resno voljo, v dobrem
napredovati, vsaj enkrat na leto svoje
serce dobro pregledati, in napake, ki
so se v njem vgnezdile, s korenino iz¬
ruvati." Ko je svetnik te besede zapisal,
je imel v mislih vsakoletne duhovne
vaje. Toda, zelo težko je za ljudi, ži¬
veče mej svetom, da bi se za nekaj
dni ločili od sveta in opravili take vaje.
Zanje je lažje, ako se vsak mesec za
eden dan od sveta ločijo in da se takrat
zberejo v duhovnih vajah. Takim vajam
pravimo „mesečna obnovitev duha".
Za to je najbolj primeren dan nedelja
ali praznik, ker na tak dan se zamudi
najmanj opravil.

Kar je spraševanje vesti za posa¬
mezne dneve, to je obnovitev duha za
vsak mesec. Zberi si gotov dan v zaa
četku ali na koncu mesca. Potrudi se,
da dobiš tisti dan koliker mogoče pro¬
stega časa. Takrat se pečaj v miru in
samoti z Bogom in sč svojo dušo. Pre¬
mišljuj kako resnico, n. pr. o člove¬
kovem namenu, o smerti, o sodbi, ali

7*

100

kaj drugega. S tem premišljevanjem bo
spoznala duša, da je potrebno le eno.
Potem premisli svoj dušni stan, ali si
napredoval v dobrem ali pa si se po¬
slabšal ? Kako si si vest spraševal ? Pred
vsem pa skušaj, dajboš spoznal vzroke
svojih pregreškov. Če te dobro spoznaš,
boš pregreške toliko lažje zamoril že
v kali. Potem se tisti dan skesano spovej
svojih grehov in drugo jutro prejmi
presv. Rešno Telo. Če ti pa ni mogoče
pristopiti k sv. obhajilu v resnici, ob¬
hajaj se vsaj na duhovni način; pri tem
napravi namen, da boš pristopil k
sv. obhajilu, kaker hitro ti bo mogoče.

Kedor na ta način obnovi vsak
mesec svojega duha, ta bo obvarovan
pred duhovno mlačnostjo in bo zelo
napredoval v dobrem. Na koncu svo¬
jega življenja pa bo lehko rekel sč
sv. Pavlom: „Dobro sem se vojskoval."

101

Pregled odpustkov neke-
terih bratovščin.

Odpustki bratovščine presvete
Trojice.

I. Popolni odpustki: dan vstopa v
bratovščino; ob smertni uri, ako izgo¬
vore presv. ime „Jezus“ saj v sercu;
na praznik presv. Trojice, ako se udje
spovedč, prejmejo sv. obhajilo, obiščejo
bratovsko cerkev ter po namenu sve¬
tega očeta molijo; eno nedeljo v mescu
pod enakimi pogoji, ako so pri bra¬
tovski procesiji. Dalje zadobijo udje
popolni odpustek, ako po spovedi in
sv. obhajilu obiščejo bratovsko cerkev
ter molijo po navadnem namenu za
jetnike, sledeče dni: praznik Marijinega
rojstva, svečnica, druga nedelja v okto¬
bru, pepelnična sreda, drugi praznik
sv. Neže (28. jan.), na praznik sv. Ja¬
neza iz Mate (8. febr.), sv. Feliksa Valoa
(20. nov.), sv. Katarine (25. nov.)

II. Nepopolni odpustki: 7 let in 7
kvadragen, ako pobožno nosijo ška-

102

pulir in sicer a)  vsak dan, ako zmo¬
lijo 6 krat Očenaš in Čast bodi... in
6 krat Češčena Marija in Čast bodi . . .

b)  na božič, veliko noč, na praznik
vnebovzetja Matere božje, drugi praznik
sv. Neže, ako obiščejo bratovsko cerkev
in molijo kaker prej omenjeno; 5 let
in 5 kvadragen, ako spremljajo, če mo¬
goče z gorečo svečo, presv. Resno Telo
k bolniku, ter za bolnika molijo; 100 dni:
a)  vselej, ko so pri pogrebu vmerlih
udov ter za njih duše molijo, b)  vselej,
ko so v bratovski cerkvi pri sv. maši
ali pri drugih cerkvenih opravilih,

c)  vselej, ko siromake gostoljubno sprej¬
mejo, ali store kako drugo delo pobož¬
nosti in ljubezni.

Odpustki bratovščine presve¬
tega Resnega Telesa.

. I. Popolni odpustki: eden dan v
mescu, ko se verni zapiše v bratov¬
ščino, ako se spove, sprejme sv. obha¬
jilo ter po namenu sv. očeta moli; ob
smertni uri; pogoji: spoved, sv. obha¬
jilo, če to ni mogoče, naj pa vsaj ud
pobožno in skesano izgovori ime „Jezus“

103

v sercu če z ustmi ne more. Ako se
udje spovedo, prejmejo sv. obhajilo, ob¬
iščejo bratovsko cerkev — ako tega
brez velike težave ne morejo storiti,
zadostuje tudi župnijska cerkev — ter
po namenu sv. očeta pobožno molijo,
morejo prejeti popolni odpustek sledeče
dni: na svečnico; 26. febr.; na praznik
sv. Jožefa; Marijino oznanenje, 4. apr.;
sv. Julijana, 5. apr.; sv. Janez Kerstnik;
sv. apostola Peter in Pavelj; pervo ne¬
deljo po 13. juliju; sv; Marija Magda¬
lena ; sv. Marta, 29. jul.; sv. Ignacij
Lojola, 31. jul.; Marijino vnebovzetje;
Serce Marijino; Marijino rojstvo; sveti
Frančišek Asiški, 4. okt.; sv. Terezija
15. okt.; vsi svetniki; verne duše; sveti
''Stanislav Kostka, 13. nov.; sv. Fran¬
čišek Ksaverij, 3. dec.; brezmadežno
spočetje Marijino; sv. Janez evangelist
27. dec.; sv. Rešno Telo, ali eden dan
v osmini; praznik presv. Jezusovega
Serca; na dan, ko ud moli sveto uro;
enkrat v mescu; pervi četertek in pervi
petek vsakega mesca.

II. Nepopolni odpustki: 7 let in 7
kvadragen za ude, ki se spovedo, prej¬
mejo sv. obhajilo, obiščejo bratovsko

104

cerkev, ali če te ni mogoče župnijsko
ter po namenu sv. očeta molijo a)  vse
druge Marijine praznike; b)  glavne
praznike drugih apostolov; 7 let in 7
kvadragen a)  vselej, ko pobožno in
skesano molijo mesečno uro; bj  ko so
pri maši in pouku na dan mesečnega
shoda; 300 dni enkrat na dan, ako je
ud pri blagoslovu z Najsvetejšim; 60 dni
za vsako dobro delo.

Odpustki bratovščine presve¬
tega Jezusovega Serca.

I. Popolni odpustki: dan vstopa v
bratovščino; na praznik presv. Jezuso¬
vega Serca ali sledečo nedeljo; pervi
petek ali pervo nedeljo vsakega mesca;
eden dan vsakega mesca. Pogoji, da se
ti odpustki zadobe, so: spoved, sv. ob¬
hajilo, molitev po namenu sv. očeta.
Dalje na smertno uro, ako skesano za¬
kličejo ime „Jezus“ vsaj v sercu, ako
z ustmi ne morejo. Ako udje opravijo
spoved, prejmejo sv. obhajilo, obiščejo
bratovsko cerkev, morejo zadobiti po¬
polni odpustek tudi sledeče dni: na
praznik brezmadežnega spočetja, Ma-

105

rijinega rojstva, oznanenja, svečnico,
vnebovzetja, vseh svetnikov, vernih duš,
sv. Jožefa, sv. Petra in Pavla, sv. Ja¬
neza evangelista. Popolni odpustek za
vsako izmej 6 nedelj ali 6 petkov pred
praznikom preš v. Jezusovega Serca. Po¬
goji: spoved, sv. obhajilo, obisk cerkve,
kjer se omenjeni praznik slovesno ob¬
haja ter molitev po namenu sv. očeta.

II. Nepopolni odpustki: 7 let in 7
kvadragen za vsako štirih nedelj pred
praznikom presvet. Jezusovegu Serca.
60 dni za vsako dobro delo.

Odpustki karmeljske bratov¬
ščine.

I. Popolni odpustki: dan vstopa v
bratovščino; na praznik karmeljske Ma¬
tere božje 16. julija, ali sledečo nedeljo;
v smertni uri, ako po spovedi in sv. ob¬
hajilu izgovorč pobožno ime „Jezus“
vsaj v sercu, ako z ustmi ne morejo,
eno nedeljo vsakega mesca, ako so
udje pri mesečni procesiji. Da se ti
odpustki zadobijo, je potrebna spoved,
sv. obhajilo in molitev po namenu sve¬
tega očeta. Ako opravijo udje spoved,

106

prejmejo sv. obhajilo, obiščejo bratovsko
cerkev — če ni mogoče, zadostuje tudi
župnijska — ter tukaj po navadnem
namenu molijo, vdeleže se popolnega
odpustka tudi sledeče dni: 2. in 4. febr.;
19. in 25.  marc.; veliki četertek; veliko
nedeljo; praznik varstva sv. Jožefa, ali
eden dan v osmini; na vnebohod; 5.,
16., in 25. maja; 2. jul.; 16. jul. ali
mej osmino; 20. in 26. jul.; 7. in 15. avg.;
v nedeljo po Marijinem vnebovzetju;
27. avg.; 8. sept.; 15. okt. ali mej
osmino; 15. nov. (ako je ta dan nedelja
pa 16.); 21. nov.; 24. nov. ali mej osmino;
8. dec. in na božič.

II. Nepopolni odpustki: 5 let in 5
kvadragen enkrat v mesecu, ako prejmč
udje svete zakramente ter po navadnem
namenu molijo; 5 let in 5 kvadragen,
ako spremljajo presveti Zakrament k
bolniku ter zanj molijo; 3 leta in 3
kvadragene na vse druge Marijine praz¬
nike, ako se spovedd, prejmejo sv. ob¬
hajilo v bratovski cerkvi ter po na¬
vadnem namenu molijo; 100 dni za
vsako delo pobožnosti in ljubezni do
bližnjega.

107

Odpustki rožnivenske bra¬
tovščine.

L Popolni odpustki: dan vstopa v
bratovščino se udje lehko vdeleže dveh
popolnih odpustkov, za enega se za¬
hteva: spoved in sv. obhajilo, za dru-
zega pa: spoved, sv. obhajilo v bra¬
tovski cerkvi, eden del sv. rožnega
venca in molitev za mir sv. cerkve.
Pervo nedelo vsakega meseca se mo¬
rejo zopet dveh odpustkov vdeležiti;
enega zadobe: ako se spovedč, prejmejo
v bratovski cerkvi sv. obhajilo ter
molijo po namenu sv. očeta, druzega
pa: ako se spovedč, prejmejo sv. ob¬
hajilo in obiščejo rožnivensko kapelo
ali altar. Na praznike Marijinega brez¬
madežnega spočetja, rojstva, darovanja,
oznanenja, svečnico, obiskovanja in
vnebovzetja; pogoji: spoved ali vsaj
terden sklep spovedati se ob določenem
času ter obisk rožnivenske kapele. Sedaj
naštete praznike, kaker tudi veliko ne¬
deljo, vnebohod, binkošti in dva petka
postnega časa; pogoji: spoved, sv. ob¬
hajilo, obisk kake cerkve in molitev
po namenu sv. očeta. Rožnivensko ne-

108

deljo; pogoji: spoved, sv. obhajilo, obisk
bratovske cerkve. To nedeljo morejo
zadobiti udje, kaker tudi vsi verni, vselej
popolni odpustek, kolikerkrat po spo¬
vedi in sv. obhajilu obiščejo bratovsko
cerkev ter molijo po namenu sv. očeta.
Dalje zadobe udje popolni odpustek
vse tiste dni, ko se obhajajo skrivnosti
svetega rožnega venca; zahteva se
spoved, sv. obhajilo in obisk rožni-
venske kapele. Ravno tako popolni od¬
pustek tretjo nedeljo v aprilu, praznik
presv. Resnega Telesa, praznik cerkve¬
nega patrona in v nedeljo v osmini
Marijinega rojstva, ako se udje spo-
vedč, prejmejo sv. obhajilo, obiščejo
rožnivenski altar ter po namenu sve¬
tega očeta molijo. Popolni odpustek
ob smertni uri, ako so udje vsak tjeden
molili sv. rožni venec, ter jim duhovnik
odpustek podeli na predpisani način;
ali ako po spovedi in sv. obhajilu vsaj
v sercu zakličejo ime „Jezus“, ako z
ustmi ne morejo; ali ako po skesani
spovedi ob smertni uri derže v roki
rožnivensko svečo, da so le enkrat
pred smertjo zmolili sv. rožni venec;
ali ako po prejetih sv. zakramenih, iz-

109

povedč sv. vero, molijo „Češčena bodi
kraljica 11  ter se priporoče Materi božji.

II. Nepopolni odpustki: 100 let in
100 kvadragen, enkrat na dan, ako udje
skesano nosijo pri sebi sv. rožni venec
v čast Materi boži; 50 let, enkrat na
dan ako zmolijo v bratovski cerkvi —
če ni mogoče, zadostuje tudi v drugi
cerkvi — rožni venec petih odstavkov;
10 let in 10 kvadragen na Marijino
vnebovzetje, rojstvo, svečnico, veliko
nedeljo ter Marijino oznanenje, ako se
spovedč, sprejmejo sv. obhajilo ter mo¬
lijo rožni venec; 5 let in 5 kvadragen
za ude in za vse verne kolikerkrat
molijo tretji del rožnega venca; 5 let
in 5 kvadragen za ude, ako mej rožnim
vencem konci vsake „Češčena Marija 1 '
izgovorč ime „Jezus“; 2 leti za vsak
dan izmej treh dni v tjednu, ko molijo
tretji del sv. rožnega venca; 3 leta in
3 kvadragene, ako obiščejo bolne ude,
ali mertve ude spremijo k večnemu
počitku; 60 dni za vsako delo ljubezni
in pobožnosti.

Jutranja molitev.

V tvojem imenu vstanem, o pre¬
sveta Trojica! Blagoslovi me j- Bog
Oče, t Bog Sin, f Bog sv. Duh. Po¬
častim te, presveta Trojica, kaker te
častč angelji v nebesih! Se vsemi pra¬
vičnimi te hvalim.

O dobri Bog, najlepše te zahvalim,
ker si dodelil, da sem zopet en dan
srečno dočakal. Zavoljo tega ti obljubim,
da bom ta dan opravljal vsa svoja dela
v tvojo čast. Tebi darujem vse svoje
misli, besede in dejanja.

0 moj ljubeznivi Oče, iz serca mi
je žal, da sem tolikokrat grešil in te
žalil. Danes pa terdno sklenem, da hočem
rajši vmreti, kaker pa grešiti. O dobri
Bog, dodeli mi milost, da ostanem zvest
temu sklepu.

Popotni tov. g

114

Tudi tebi, o moja mati Marija, se
prav ponižno priporočim. Pomagaj mi
v vseh dušnih in telesnih potrebah.
Krepčaj me v boju sč skušnjavami in
hudobnim duhom. Vnemi moje serce,
da plameni v ljubezni do Boga! Skazi
se mi dobro mater, in tudi jaz ti bom
pokoren otrok.

O moj ljubljeni angelj varih, mi¬
lostno me obvaruj, da ne omadežujem
čez dan z nobenim grehom svoje duše!
Vodi me zvesto po nevarni poti živ¬
ljenja, da ne padem in si ne ranim duše.
Bodi pri meni, keder mi hudobni duh
nastavlja mreže, da bi me pogubil. Ne
dopusti, da bi me zvita kača zapeljala
in mi dušo vmorila. Keder se mi loči
duša od telesa, sprejmi jo v svoje na¬
ročje in jo nesi v nebesa!

Prav ponižno prosim vas, vsi božji
svetniki in svetnice, posebno pa vaju
moja sveta patrona I. in L, sprosite mi
pri Bogu milost, da ta dan nobenega
greha ne storim, temuč da sem vedno
pripravljen srečno vmreti in priti v
nebesa. Amen.

Oče naš. Češčena Marija. Vera.

115 '

Molitev apostolata.

Nebeški Oče, danes ti darujem pre¬
sveto Serce tvojega ljubega sina Jezusa.
Darujem ti vse njegove želje in občutke.
Potem ti darujem vsa zasluženja Marije,
moje nebeške matere, zasluženja vseh
svetnikov in svetnic. Slednjič ti darujem
vse svoje besede, dela, terpljenja in
molitve, kj jih bom danes opravil.
Združen s presvetim sercem Jezusovim
bom danes molil, delal in terpel. Sprejmi,
o dobri Oče, vse to ko dopadljiv dar
iz rok svojega služabnika. Prosim tudi,
povišaj sv. mater katoliško cerkev in
pošlji svoj sv. blagoslov nad svetega
Očeta! Spreoberni nevernike in greš¬
nike! Ohrani in poterdi nedolžne in
pravične! Stoj na strani vmirajočim in
reši duše iz vic! Meni, svojemu ne¬
vrednemu služabniku, pa dodeli po¬
nižnost, kratkost, poterpežljivost, po¬
korščino in vse druge čednosti, da ž
njimi olepšan postanem vedno bolj po¬
doben tvojemu ljubemu Sinu. Amen.

8*

116

Večerna molitev.

Vsemogočni Bog, pred te padem na
kolena z dolžnim spoštovanjem! Verujem
v te, ker si večna resnica; upam v te,
ker si neizmerna dobrota; ljubim te,
ker si najbolj vreden vse ljubezni.
Zaradi tebe pa tudi svojega bližnjega
ljubim kaker samega sebe.

Pa kako naj se ti dostojno zahvalim,
dobri Bog, za vse dobrote, ketere sem
prejel iz tvoje očetovske roke ? Iz nič
si me vstvaril. Sč smertjo svojega edi¬
nega Sina si me odrešil. Dan za dnevom
mi skazuješ neštevilne dobrote. O Go¬
spod, kako naj se ti skažem hvalež¬
nega? O vi nebeški duhovi, hvalite z
menoj vsmiljenega Boga, ki skazuje
meni,najnevredniši stvari, toliko dobrot.

Sv. Duh, razsvetli me z lučjo svoje
milosti, da prav spoznam hudobijo in
ostudnost svojih pregreh. Pomagaj mi,
da vse svoje grehe prav iz serca ob¬
žalujem, nad vse sovražim in se jih
bolj bojim, kaker vsacega zla, da, celo
bolj ko šmerti.

117

(Sedaj si sprašaj svojo vest! Preišči
vse svoje misli in besede, dejanja in
opuščenja. Potem premisli, keteri greh
si čez dan največkrat storil. Slednjič
prevdari, kako si opravljal dolžnosti
svojega stanu.)

O kako velika sramota me obhaja,
ko premišljujem svoje grehe! O Gospod;
spoznam svoje grehe in jih prav iz
serca obžalujem. Močno mi je žal, ker
sem tebe, o dobri in vsmiljeni Bog,
tolikokrat z grehi razžalil. Kako zelo
si pa ti mene ljubil, moj ljubljeni Zve¬
ličar! Iz ljubezni do mene si prelil
svojo sv. kri, in jaz plačujem tvojo
neizmerno ljubezen z grehi in nehva¬
ležnostjo. Tvoja dobrota je nerazum¬
ljiva, nerazumljiva pa je tudi moja ne¬
hvaležnost. Vender te prosim, odpusti
mi! Ne oziraj se na mojo hudobijo,
ampak na svojo dobroto. Ker si mi že
tolikokrat prizanesel, prizanesi mi še
sedaj! Dodeli mi milost, da obžalujem
svoje grehe in se zanje spokorim. S
tvojo pomočjo se bom potrudil, da ti
v vsem dopadem in te z nobenim gre¬
hom več ne žalim. Amen.

Oče naš. Ceščena Marija. Vera.

118

Sedaj pa grem h počitku, da si
okrepčam telesne moči in ti morem
potem toliko boljše služiti. Ti pa, moj
nebeški Oče, daj mi k temu svoj bla¬
goslov !

Preblažena Devica Marija, moj angelj
varih, sv. patrona L in L, vsi svetniki,
prosite za me, varujte me nocojšnjo noč
in ves čas mojega življenja, posebno pa
ob smertni uri. Amen.

Zdihljeji.

Rabi te zdihljeje prav pogosto. Te
kratke molitvice te bodo duhovno raz¬
svetlile in ti dale moč in tolažbo. Za-
doščeval boš ž njimi za svoje časne
kazni, samega sebe posvetil in obilno
pomagal vbogim dušam v vicah. Po¬
trebno pa je, da si v posvečujoči mi¬
losti božji, ali da vsaj se skesanim
sercem izgovarjaš te zdihljeje in imaš
terdno voljo, kaker hitro mogoče spo¬
vedati se svojih grehov.

Moj Boj in moje vse! Vsakikrat
50 dni odpustka, ki ga moreš darovati
tudi za duše v vicah. (Leo XIII. 4. maja
1888.)

119

Večni Oče, tebi darujem dragoceno
kri Jezusa Kristusa v zadoščenje za
svoje grehe in za potrebe sv. cerkve.
Vsakikrat 100 dni odpustka. (Pij VIL
22. sept. 1817.)

Hvaljen bodi Jezus Kristus. — Na
vekomaj, ali: Amen. Vsakikrat 50 dni
odpustka. (Sikst V., Benedikt XIII.,
Klemen XIII., 5. sept. 1759.

Moj Jezus, vsmiljenje! Vsakikrat
100 dni odpustka. (Pij IX. 24. sept.
1846.)

Jezus, moj Bog, ljubim te čez vse.
Vsakikrat 50 dni odp. (Pij IX. 7. maja
1854.)

Presladki Jezus, ne bodi mi sodnik,
temuč Zveličar. Vsakikrat 50 dni odp.
(Pij IX. 11. avg. 1851.). Popolnoma od¬
pustek za tiste, ki so celo leto vsaj
enkrat na dan skesano in pobožno tako
zdihnili. Ta popolni odpustek dobiš le
enkrat na leto in sicer na praznik
sv. Jeronima Emiljanskega (20. julija)
ali mej njegovo osmino, ako se ske¬
sano spoveš, prejmeš sv. obhajilo in v
cerkvi ali očitni kapeli nekoliko moliš
po namenu sv. Očeta. (Pij IX. 29. nov.
1853.)

120

Sladko Serce mojega Jezusa, daj,
da te bom vedno bolj ljubil! Vsakikrat
300 dni odp. Popolnoma odpustek ke-
terikoli dan v mescu pod navadnimi
pogoji. (Pij IX. 26. nov. 1876.)

Jezus! Vsakikrat 25 dni odp., ko to
presveto Ime pobožno izgovoriš. Po¬
polnoma odp. v smertni uri za vse, ki
so v življenju večkrat pobožno izgo¬
varjali to presveto Ime — ako takrat
če ne z ustmi vsaj se sercem zakličejo
presv. Ime Jezus. (Sikst V., Benedikt XIII.,
Klemen XIII. 5. sept. 1759.)

Sladko serce Marijino, bodi moja
rešitev! Vsakikrat 300 dni odp. Po¬
polnoma odp. enkrat v mescu za vse,
ki so en mesec vsak dan tako molili,
pod navadnimi pogoji. (Pij IX. 30. sept.
1852.)

Češčeno bodi sveto in brezmadežno
spočetje preblažene device Marije, ma¬
tere božje. Vsakikrat 300 dni odp.
(Leo XIII. 10. sept. 1878.)

Angelj božji, za variha dan od više
dobrote mi na stran, varuj me, raz¬
svetljuj me, vodi me in brani me! Vsa¬
kikrat 100 dni odp. Popolnoma odp.
na praznik angeljev varihov (2. okt.)

121

za tiste, ki so celo leto vsak dan zjutraj
in zvečer tako molili, pod navadnimi
pogoji. (Pij VI. 2. okt. 1795.)

Molimo te, presveti Gospod Jezus
Kristus in te hvalimo, ker si se svojim
svetim križem svet odrešil. 100 dniodp.
enkrat na dan. (Leo XIII. 4. marca 1882.)
Ljubljeno bodi povsod presveto Serce
Jezusovo ! 100 dni odp. enkrat na dan.
(Pij IX. 23. sept. 1860.)

Jezus, krotki in iz serca ponižni,
stori, da bo moje serce podobno tvo¬
jemu. 300 dni odp. enkrat na dan. (Pij
IX. 25. jan. 1868.)

Hvaljeno, moljeno, ljubljeno in hva¬
ležno češčeno bodi vsak trenutek Serce
Jezusovo v sv. zakramentu v vseh ta-
bernakeljnih sveta do konca časov. Amen.
100 dni odp. enkrat na dan. (Pij IX.
29. febr. 1868.)

Sladko Serce Jezusovo, bodi moja
ljubezen! 300 dni odp. enkrat na dan.
(Leo XIII. 18. jun. 1892.)

Serce Jezusovo, goreče iz ljubezni
do nas, vžgi naša serca z ljubeznijo do
tebe. 100 dni odp. enkrat na dan, ki
se more darovati tudi dušam v vicah.
(Kongr. za odp. 15. jul. 1893.)

122

O moja Gospa, o moja mati, spomni
se, da sem tvoj. Ohrani me, varuj me
kaker svojo lastnino in posestvo. 40 dni
odp. kolikerkrat se moli v skušnjavah.
(Pij IX. 5. avg. 1851.)

O Marija, ki si brez madeža stopila
na svet, oh, sprosi mi od Boga, da se
brez greha s sveta ločim. 100 dni odp.
enkrat na dan. (Pij IX. 27. marca 1863.)

O Marija, brez greha spočeta, prosi
za nas, ki k tebi pribežimo. 100 dni
odp. enkrat na dan. (Leon XIII. 15. marca
1884.)

O sv. Jožef, zgled in patron ča-
stivcev svetega Serca Jezusovega, prosi
za nas! 100 dni odp. enkrat na dan —
tudi za duše v vicah. (Leo XIII. 19. dec.
1891.)

Sveti nadangelj Mihael, brani nas
v boju, da se ne pogubimo v strašni
sodbi. 100 dni odp. enkrat na dan.
(Kongr. za odp. 19. avg. 1893.)

Gospod jim daj večni mir in večna
luč naj jim sveti. — Naj v miru poči¬
vajo, Amen. 200 dni odp. vsak dan,
kedor trikrat na dan za duše v vicah
tako moli. (Leo XIII. 19. avg. 1880.)

123

Neketere resnice,
ketere je treba vsak mesec pre¬
misliti.

1. Nič ni dobrega, kaker Bog sam.
Kar se zgodi po božji volji, je dobro;
kar se zgodi zoper božjo voljo, je
prazno delo, prava zguba, če prav ima
pri ljudeh večkrat veliko ceno.

2. Kaj zahteva od tebe Bog? Kaj
zahteva njegova volja, da storiš? Kaj
hoče od tebe glede stanu, v keterem
živiš? Ali si pokoren njegovi volji?
Ali spolnuješ dolžnosti svojega stanu?
Premisli svoje dolžnosti eno za drugo
in prevdari, kako jih spolnuješ!

3. Premisli, kaj delaš celi dan, od
jutra do večera!

4. Kakošni so pregreški, s keterimi
Boga večkrat žališ ? Ketere pripomočke
rabiš, da bi se pregreškov znebil? Si
li zamašil studence, iz keterih pregreški
izvirajo ?

5. Kaj te največkrat in najhujše
skuša? Kako se boriš zoper skuš¬
njave?

6. Koliko časa obračaš v službo
božjo, t. j. za premišljevanje, za duhovno

124

branje in za druga Bogu dopadljiva
dela? S kakošno pazljivostjo in po¬
božnostjo jih opravljaš?

7. Potrudi se se vsemi močmi, da
boš živel zbranega duha.

8. Ali ni sramotno, da najbolj do¬
brotljivemu in ljubeznivemu Gospodu
nebes in zemlje tako mlačno in zaspano
služimo?

9. Kedor nima Kristusovega duha,
ni njegov. Kristus je tvoj učenik in
gospod, ti njegov učenec in služabnik.
Kristus naj ti bo zgled, kako moraš
živeti. Premišljuj vbozega, zaničevanega,
poterpežljivega Jezusa. Primerjaj se ž
njim in ponižaj se, ker si mu tako malo
podoben.

10. Ali veš, kaj storiš, ako se trudiš
za denar in blago, za službe in vsako-
verstna opravila, za prijateljstvo in na¬
klonjenost ljudi? To je ravno toliko,
kaker če se skrivaš v bodeče ternje,
če samemu sebi nakladaš derva, s ke-
terimi bo ogenj v peklu še povečan.
Veruj kralju Salamonu, keterega so
imeli za najsrečnišega človeka! On pravi:
„Nečimernost čez nečimernost, vse je
nečimernost!“

Kratek nauk

kako se vdeležuj daritve sv. maše.

Ker je ni daritve na zemlji, ki bi
bila Bogu bolj ljuba in prijetna, kaker
je daritev sv. maše, in ker se moreš
le samo s to nekervavo daritvijo nove
zaveze dostojno bližati prestolu božjega
veličastva, se moraš tudi vdeleževati
sv. maše z največjo pazljivostjo, z glo¬
boko ponižnostjo in spoštljivostjo. Pazi
tedaj na sledeče:

1. Ko si na potu v cerkev, misli,
da hitiš z betlehemskimi pastirci molit
Zveličarja.

2. V začetku sv. maše se spomni,
da si grešnik, ki klečiš pred božjim
prestolom in prosiš odpuščenja razža-

126

Ijenega Boga; obudi pri tem popolno
kesanje nad svojimi grehi.

3. Ko mašnik moli „slava“ ali „glo-
ria“, povzdigni tudi ti svoje serce in
misli si, da si v. družbi angeljev, ki so
na betlehemskem polju peli slavo Bogu.

4. Pri listu in evangeliju obljubi
Jezusu, da mu hočeš biti vedno zvest
učenec in prosi Zveličarja, naj ti pošlje
sv. Duha, da boš mogel kerščanske
resnice ne samo v sercu verovati, ampak
tudi očitno po njih živeti.

5. Pri veri obudi dejanje vere in
prosi, naj bi vsi ljudje trojedinega Boga
kmalu začeli spoznavati, ljubiti in moliti.

6. Ko mašnik daruje kruh in vino,
združi se ž njim in daruj Bogu svoje
serce sč vsemi željami.

7. Pri predglasju zdihni z mašnikom:
Svet, svet, svet si Ti, Bog vojnih trum;
nebesa in zemlja so polna Tvoje slave;
češčen, ki prihaja v imenu Gospodovem,
slava mu na višavi 1“

8. Pri povzdigovanju moli Jezusa
v podobah kruha in vina; daruj se mu
z dušo in telesom; zahvali ga za vse
prejete dobrote in prosi ga, naj milostno
podeli potrebnega spoznanja vsem lju-

127

dem, da ne bo za toliko duš njegova
presveta kri zastonj prelita.

9. Pri zavživanju se združi z Je¬
zusom v duhovnem obhajilu, če ti ni
mogoče telesno prejeti presv. Resnega
Telesa, in prosi Gopoda, da bi ga vsi
ljudje vedno vredno prejemali.

10. Pri koncu sv. maše zahvali Boga
za veliko milost, da si se mogel vdele-
žiti nekervave daritve, in prosi ga, naj
se v obilnosti razlije njegov blagoslov
po svetu.

<

Posebni namen za vsak dan
pri sv. daritvi:

V nedeljo daruj sv. mašo v čast
sv. Trojici za ohranjenje in razširjanje
matere sv. katoliške cerkve;

v pondeljek: v čast svojemu
patronu in v pomoč dušam v vicah;

v torek: v čast svojemu angelju
varihu in po namenu sv. Očeta za re¬
dovnike in vso duhovščino;

v sredo: v čast sv. Jožefu, svetim
apostolom in vsem svetnikom; za vse
katoliške vladarje in vsa ljudstva sveta;

128

v četrtek: v častpresv. Resnemu
Telesu za spreobernenje nevernikov in
krivovercev;

v p e t e k: v čast terpljenju Gospoda
Jezusa Kristusa, za vse grešnike in za
vse, ki so v smertni nevarnosti;

v soboto: v čast prečisti Devici
Mariji, za sorodnike, predstojnike, pod¬
ložne, dobrotnike, prijatelje, sovraž¬
nike i. t. d.

Zdihljej pred  sv. mašo:

Sprejmi, presveta Trojica, to naj¬
svetejšo daritev mesa in kervi našega
Gospoda in Zveličarja, ki Ti jo nevredni
služabnik z mašnikom darujem v za¬
doščenje za svoje grehe in grehe celega
sveta. Nadomesti, kar manjka moji sla¬
bosti, ne glej na moje nehvaležno serce,
spopolni mojo dobro voljo in stori me
deležnega sadu odrešenja, ki nam ga
je Jezus zaslužil sč svojim terpljenjem
in svojo smertjo. Amen.

129

V začetku.

(Molitev sv. Ciprijima.)

O Bog, Oče našega Gospoda Jezusa
Kristusa, Bog očakov, prerokov, marter-
nikov, devic in vseh, ki v Tebe veru¬
jejo, k Tebi kličemo, o neskončno veli¬
častni Bog, ki si se nas vsmilil, ko so
bili dopolnjeni časi in si nam poslal
svojega edinega Sina, Gospoda našega
Zveličarja, keterega je angelj oznanil,
Marija Devica od sv. Duha spočela in
rodila in po keterem si nas rešil po¬
gube večne smerti 1 Po Njem, Tvojem
edinorojencu, Te prosim, o nebeški Oče,
pridi mi na pomoč, in ne glej na moja
dela, ker nisem ravnal po Tvojih za¬
povedih: vsmili se me, prizanesi mi in
daj mi spokornega duha I Kaker je
David molil: „Gospod. zavoljo svojega
imena zanesi mojemu grehu, za kaj
veliko ga je“ (Ps. 24. 11), tako molim
tudi jaz in Te prosim, o Bog, odpusti
mi moje grehe.

Popotni tov.

9

130

Slava.

Slava Bogu na višavah in na zemlji
mir ljudem, ki so dobre volje. Hvalimo
Te, častimo Te, molimo Te, prosimo
Te. Zahvaljujemo Te zavoljo Tvoje ve¬
like časti. Gospod Bog, kralj nebeški,
Bog, Oče vsegamogočni. Gospod, edino-
rojeni Sin Jezus Kristus, Gospod Bog,
Jagnje božje, Sin Očetov, ki odjemlješ
grehe sveta, vsmili se nas, ki odjemlješ
grehe sveta, sprejmi našo prošnjo, ki
sediš na desnici Očetovi, vsmili se nas!
Ker Ti sam si svet, Ti sam Gospod,
Ti sam najvišji, Jezus Kristus, se svetim
Duhom v časti Boga Očeta. Amen.

K molitvi.

(Molitev sv. Gregorija Velikega.)

O najdobrotljivejši Jezus! Božja Be¬
seda, sijaj Očetovega veličastva, ketero
angelji hrepeneče gledajo: uči me, spol-
novati Tvojo voljo; vodi me proti
onemu srečnemu Jeruzalemu, kjer je
večni dan, kjer en duh kraljuje mej
božjimi otroci, kjer je kraj miru, ne-

131

rušljive varnosti, gotove večnosti, več¬
nega počitka, mirne sreče, srečne lju¬
bezni in ljubeznivega veselja, kjer Ti,
o Jezus, z Očetom in Duhom živiš in
kraljuješ na veke. Amen.

K listu.

(Molitev sv. Frančiška. Šaleškega.)

Molčite stvari! Ti sam, o Gospod,
pridi in govori moji duši; zakaj glej,
Tvoj hlapec posluša ! Vlij mi v serce
gorečnost prerokov, ljubezen apostolov;
spolni v meni, kar si njim govoril in
obljubil! Razsvetli me, Gospod in krepčaj
me, dokler moram bivati v ječi svojega
telesa. O kako zelo mi je treba Tvoje
luči, Tvojega krepčila. Tvoja božja be¬
seda mi je luč, ki mi sveti; Tvoje božje
telo je krepčilo moji duši. Amen.

Pri evangeliju.

(Molitev sv. AvguStina.)

O Gospod, Jezus Kristus, (Beseda
božja, ki si prišel na svet grešnike
odrešit, prosim Te po Tvojem ne¬
skončnem vsmiljenju, poboljš. j moje

9»

132

življenje, spopolni moja dela, odvzemi,
kar Tebi ne dopade in meni škoduje in
daj mi tisto, kar Tebi dopada in je
meni koristno. Tebe, neskončno vsmi-
Ijeni Bog, ki grešnike opravičuješ, ki
po grehu mertve k dušnemu življenju
obujaš, prosim: stegni roko svoje mi¬
losti nad mene, in zatri v meni, kar
Tebe žali. Amen.

K veri.

(Molitev sv. Terezije.)

O vir in začetnik naše vere, daj mi
živo, terdno, dejansko, popolno vero,
ono vero, ki jo Ti sam imenuješ ve¬
liko vero; vžgi v meni luč, da bom
vselej ravnal po Tvoji sv. veri. Oprosti
me človeške goljufive modrosti, ki bi
mi branila, podvreči razum in voljo
Tvoji neskončni modrosti. Daj mi po
sv. Duhu dar učenosti, dar modrosti,
dar sveta, dar umnosti, da spopolnim
ž njimi svojo vero; pomagaj mi milostno,
da bom vedno živel po luči sv. vere,
ne pa po svojem slabem razumu. Vterdi
mi ta sklep, da ga s Tvojo milostjo
srečno izveršim. Amen.

133

Pri darovanju.

(Molitev sv. Ireneja.)

Gospod, nebeški Oče, ki si po Je¬
zusu Kristusu, svojem Sinu, vstanovil
novo daritev v novi zavezi in jo po
apostolih izročil svoji sv. cerkvi, da
Ti jo ona po celem svetu daruje, prosim
Te, sprejmi to sveto daritev v zveli¬
čanje vsega ljudstva, ki si ga s kervjo
svojega edinorojenega Sina rešil po¬
gube. Z daritvijo, ki Ti jo je On da¬
roval na altarju križa, Ti prinašam v
dar tudi svojo dušo sč vsemi njenimi
močmi; darujem Ti svoj um, svojo
voljo, svoje telo in vse, kar morem
svoje imenovati. Sprejmi to mojo da¬
ritev, in daj mi milost, da bom rabil
Tvoje darove po Tvoji sv. volji. Amen.

K predglasju.

(Molitev sv. Mehtilde.)

Hvalim Te, častim Te, poveličujem
Te, o ljubeznivi Jezus, s tisto slavo, s
ketero Te časti presveta Trojica, s

134

ketero Te je slavila najčistejša Tvoja
mati Marija, s ketero Te poveličujejo
angelji in svetniki. Združi, o Jezus, to
moje češčenje ž njihovim slavljenjem
in sč slavospevom Tvoje sv. cerkve,
ki Ti kliče: Svet, svet, svet, Gospod
Bog Sabaot, polna so nebesa in .zemlja
Tvoje slave, hozana na višavah! Češčen,
ki prihaja v Gospodovem imenu. Ho¬
zana na višavah!

Pred povzdigovanjem.

[Molitev iz mašnega obreda sv. Jakoba.)

Ponižno Te prosim, o najljubezni-
viši Oče, po Njem, ki je veliki duhovnik
in dar ob enem, dodeli mi milost, da
bo ta najsvetejša daritev zdatno zdra¬
vilo za moje dušne rane, močna pod¬
pora na poti čednosti, krepko varstvo
v vseh dušnih in telesnih nevarnostih.
Pa ne samo meni, ampak nam vsem
bodi ta daritev v odpuščenje grehov
in v večno življenje.

(Molitev is mašnega obreda sv. B azili ja.)

Prosimo Te po priprošnji Tvojih
svetnikov, ki se jih pri tej sv. daritvi

135

spominjamo, posebno pa po priprošnji
najsvetejše, neomadeževane, častitljive
Device Marije in sv. očakov, apostolov,
mučenikov, spoznavalcev in vseh svet¬
nikov: odpusti nam naše hudobije Ti,
ki si sam svet in ki vslišuješ prošnje
svojih svetnikov. Po Jezusu Kristusu
Gospodu našem. Amen.

Mej povzdigovanjem.

(Molitev sv. Tomasa Akvinskega.)

Pobožno Te molim, o skriti Bog,
živi kruh, ki daješ svetu življenje. O
daj moji duši, da bo vedno v Tebi ži¬
vela in našla le v Tebi pravo sladkost.

O Gospod Jezus, Ti ljubeznipolni
pelikan, operi mene omadeževanega v
svoji sv. kervi, ketere ena kapljica
more oprati grehov celi svet.

O Jezus, ki Te tukaj gledam pod
zagrinjalom, prosim Te, daj mi, česer
si najbolj želim, namreč, da Te bom
enkrat od obličja do obličja gledal večno
v božji slavi. Amen.

136

Po povzdigovanju.

(Molitev sv. Frančiška. Šaleškega.)

Molim Te, o sladki Jezus, moj Zve¬
ličar, ki si sedaj na altarju pričujoč,
ko veliki duhovnik in kralj. Iz celega
serca Te hvalim, da si me s kervavo
daritvijo svojega telesa in svoje kervi
na križu odrešil in spravil z nebeškim
Očetom. Prosim Te po neskončni Tvoji
ljubezni, stori me deležnega vseh mi¬
losti, ki si jih nam pridobil se svojo
smertjo.

Oči moje duše Te gledajo, o Bog,
pod zagrinjalom podob kruha in vina,
ki zakrivati našim telesnim očem Tvoje
veličastvo. Terdno verujem, da si ti,
Zveličar sveta, v svoji božji in človeški
naravi tukaj v tej hostiji pričujoč, in
da je v kelihu ista kri, ki je tekla za¬
me na sv. križu. Amen.

Oče naš.

Oče naš, keteri si v nebesih! Po¬
svečeno bodi tvoje ime; pridi k nam
tvoje kraljestvo; zgodi se tvoja volja,

137

kaker v nebesih, tako na zemlji; daj
nam danes naš vsakdanji kruh; in od¬
pusti nam naše dolge, kaker tudi mi
odpuščamo svojim dolžnikom; in nas
ne vpelji v skušnjavo; temuč reši nas
hudega. Amen.

Jagnje božje.

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, vsmili se nas!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, vsmili se nas!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, daj nam mir!

Duhovno obhajilo.

Glej, stojim siromašen in vbog pri
Tvoji mizi in terdno verujem, o večna
resnica, da si resnično po duhovnikovi
besedi prišel iz nebeških višav na altar,
da bi me obiskal. Toda, svest si svoje
slabosti in svojih grehov, se ne upam,
da bi Te telesno prejel, torej kličem
se stotnikom, čegar hlapca si od daleč
ozdravil: Gospod, nisem vreden, da greš

138

pod mojo streho, ampak reci le z be¬
sedo, in ozdravljena bo moja duša.
Očisti jo, prosim Te, vsega zlega in
vseh pomanjkljivosti, okrasijo se vsemi
dobrotami in čednostmi, nasiti jo sč
svojim telesom in se svojo kervjo,
da bo napolnjena z nebeškim blago¬
slovom.

Pridi torej k meni, o Gospod, in
ozdravi mojo dušo, ki je polna grehov;
moja duša išče hrane, okrepčaj jo.

Duša Kristusova, posveti me.

Telo Kristusovo, zveličaj me.

Kri Kristusova, napoji me.

Voda strani Kristusove, operi me.
Terpljenje Kristusovo, poterdi me.
O dobrotljivi Jezus, vsliši me.
V svoje svete rane skrij me.
Od Tebe ločiti se, ne pusti me.

Pred peklenskim sovražnikom varuj me.
Ob uri moje smerti pokliči me.

K Tebi priti povabi me.

Da s Tvojimi svetniki bom hvalil Te

■ Od vekomaj do vekomaj. Amen.

Od zavživanja do blagoslova.

(Molitev sv. Basilija.)

O Gospod Jezus Kristus, Beseda
božja, Sin Očeta, ki si raztergal vezi

139

greha se svojim zveličalnim terpljenjem,
razlij luč svoje milosti nad nas in od¬
pusti nam naše grehe. Saj si Ti, o
Bog, res naj milostlji viši Gospod.

Zato Te prosimo, prizanesi in od¬
pusti nam, kar smo se pregrešili vede
ali nevede, iz hudobije ali pa tudi le
iz človeške slabosti, v mislih, besedah
in dejanjih. Daj nam pravo spoznanje,
da se bomo mogli varovati vsega, kar
Ti ne dopade in da storimo vse tisto,
kar Ti je všeč in hočeš, da storimo.

Pri blagoslovu.

(Molitev sv. Mehtilde.)

Blagoslovi me, o Jezus, Tvoja vsega-
mogočnost, pouči me Tvoja modrost,
napolni me Tvoja sladkost, potegni me
nase Tvoja dobrota in združi me se
seboj na veke! Amen.

Konec sv. maše.

O moj Bog, Ti si daroval sam sebe
za moje zveličanje! Glej, tudi jaz se
hočem darovati za Tvojo čast. Tvoj

140

dar sem, ne prizanašaj mi! Radovoljno
hočem sprejeti vse terpljenje, ketero
mi boš poslal. Vse nadloge hočem spre¬
jeti in jih skleniti s terpljenjem Tvo¬
jega Sina Jezusa Kristusa. Tei dno skle¬
nem, da se bom na vso moč varoval
vsacega greha in vseh grešnih prilož¬
nosti. O moj Bog, blagoslovi ta sklep
in daj mi milost, da ga bom vestno
spolnoval v Tvojo čast in svoje zve¬
ličanje. Amen.

Sv. maša

s premišljevanjem terpljenja Go¬
spoda Jezusa Kristusa.

To storite v moj spomin!
Luk. 22. 19.

Sv. maša je vedna daritev nove za¬
veze, pri keteri se Jezus Kristus ne-
kervavo daruje svojemu nebeškemu
Očetu pod podobama kruha in vina;
sv. maša je spomin kervave daritve
na gori Kalvariji. Gotovo boš najlažje
prav pri sv. maši zbran, ako pri nji
premišljuješ Gospodovo terpljenje.

1. Ko gre mašnik k altarju, spomni
se zadnje večerje, pri keteri je Jezus
Kristus sam pervikrat opravil neker-

142

vavo daritev in se nam dal v jed in
pijačo. Spoznaj in občuduj v tem Nje¬
govo ljubezen!

Spoznam, o Jezus, ko si svoje ljubil,
ljubil si jih do konca. (Jan. 13, 1.)
Zakaj, glej, „mizo si pripravil pred
mojim obličjem, njim nasproti, ki me
nadlegujejo? (Ps. 22. 5.) Zato „bom
Tebi daroval hvalni dar in ime Go¬
spodovo bom klical." (Ps. 115. 8.)

2. Ko mašnik začne sv. mašo z mo¬
litvijo pred altarjevimi stopnjicami,
spomni se, kako gre Jezus se svojimi
učenci po zadnji večerji z gore Sion
na vert Getzemani, kjer ga čaka pervo
terpljenje: hude dušne bridkosti. Za¬
misli se vanje, imej sočutje z Jezusom!
Potem pa, ko mašnik moli očitno spo¬
ved, kesaj se tudi ti svojih grehov, ki
so Jezusu napravili toliko žalost.

„Oče, grešil sem zoper nebesa' in
zoper Tebe; več nisem vreden Tvoj sin
imenovan biti." (Luk. 18. 21.)

„Bog! bodi milostljiv meni greš¬
niku!" (Luk. 18. 13.)

3. Ko mašnik poljubi altar, misli si,
da vidiš Jezusa, ko ga poljublja Juda

143

izdajavec. Ali ga ne izdajaš tudi ti, ko
tolikokrat z grehom zaveržeš Boga in
se okleneš satana?

„Ne prištevaj mi, moj Gospod, hudo¬
bije, in ne pomni svojemu hlapcu kri¬
vice tega dneva, ko si šel, Gospod moj
kralj, iz Jeruzalema; tudi je ne ohrani
v svojem sercu, zakaj jaz, Tvoj hlapec,
spoznam svojo pregreho! 14  (3. Kralj.
19. 19. 20.)

„Vsmili se me, o Bog, po svoji ve¬
liki milosti, in po obilnosti svojega
vsmiljenja zbriši mojo hudobijo! 44  (Ps.
50. 3.)

4. Mašnik moli „Kyrie eleison 44  Go¬
spod, vsmili se; ti pa premisli, kako
Peter trikrat zataji Jezusa in spozna
svojo hudobijo še le, ko ga Gospod
milo pogleda. Kolikokrat si pa ti za¬
tajil iz strahu pred ljudmi, da si veren
katoliški kristjan! Ali ti je žal?

„Oberni svoj obraz od mojih gre¬
hov in zbriši vse moje hudobije! Gospod,
odpri moje ustnice in moja usta bodo
oznanjevala Tvojo hvalo! 44  (Ps. 50.11.17.)

5. Mej „gloria 44  se spomni hudob¬
nega veselja judov, ko so imeli v pesteh

144

Jezusa in pomisli, je-li ne spadaš tudi
ti kedaj mej tiste, ki se greha vesele?

„Kaj hočemo reči svojemu Gospodu?
Ali kaj odgovoriti ? Ali s čim se opra¬
vičevati? Bog je našel krivico nad svo¬
jimi hlapci/ (1. Mojz. 44. 16.)

„Zavoljo svojega imena, Gospod,
zanesi mojemu grehu; zakaj veliko ga
je. Poglej moje ponižanje in mojo te¬
žavo, in odpusti mi vse pregrehe!“

6. Pri molitvah in listu do evan¬
gelija premišljuj vsa obdolževanja, za¬
ničevanja, ketera je moral Jezus pre¬
stati pred velikima duhovnikoma Anom
in Kajfom. Kaker je jagnje tiho, ko je
strižejo, tako tih je bil tudi Gospod.
Ti pa, kako kmalu ti vskipi nevolja
in jeza!

„Kje je tvoj strah, tvoja moč, tvoja
poterpežljivost in popolnost tvojih po¬
tov ?“ (Job. 4. 6.)

„Ti,Gospod, si moja poterpežljivost/
(Ps. 70. 5.)

„Deni, Gospod, stražo na moja usta
in terdna vrata na moje ustnice. Ne
nagibaj mojega serca k hudobnim be-

145

sedam v zagovarjanje izgovorov v gre¬
hih, enako ljudem, ki krivico delajo!“
(Ps. 140, 3. 4.)

7. Ko strežnik nese mašno knjigo
na evangeljsko stran, misli si, kako
vlečejo Jezusa od Kajfa k Pilatu in
kako se Pilat norčuje iz gospodovega
nauka. Kako ceniš ti sv. vero? Ali se
vdeležuješ vestno pridige in kerščan-
skega nauka? Ali učiš tudi druge po
sv. veri živeti ?

„Ti si vkazal spolnovati prav na¬
tanko Tvoje zapovedi. O da bi bila
moja pota obernjena v ohranjanje Tvojih
pravic! Tedaj ne bom osramočen, ako
gledam na vse Tvoje zapovedi. Slavil
Te bom z ravnim sercem zato, ker sem
se učil sodbd Tvoje pravice. Tvoje po¬
stave bom ohranil; nikar me ne zapusti
popolnoma!" (Ps. 118, 4—8.)

„Krivične bom učil Tvoja pota in
hudobni se bodo k Tebi spreobernili."
(Ps. 50. 15.)

8. Ko mašnik moli vero, spomni se,
kako pošlje Pilat Jezusa k Herodu in
kako ga ta ima za neumnega, čigar

Popotni tov.

10

146

besedam ni verjeti, ker Gospod noče s
čudežem spričati, da je res Sin božji.
Ali tudi ti kedaj dvojiš nad kako versko
resnico ?

„Blagor jim, ki niso videli in so
verovali? 4  (Jan. 20. 29.)

„VerujeG, Gospod, pomagaj moji
neveri! 44  (Mark. 9. 23.)

„Živim, toda ne jaz, živi pa v meni
Kristus. Da pa zdaj živim v mesu, živim
v veri Sinu božjega, keteri me je ljubil
in dal samega sebe zame! 44  (Gal. 2. 20.)

9. Pri darovanju premišljuj, kako
se je Jezus vsega daroval svojemu Očetu
v odrešenje sveta in je v ta namen
voljno sprejel vse terpljenje. Kako se
pa ti vedeš v terpljenju ?

„Saj sem na šibe pripravljen in
moja bolečina mi je vedno pred očmi! 44
(Ps. 37, 18.)

„Kelih zveličanja bom vzel in ime
Gospodovo bom klical? 4  (Ps. 115, 4.)

10. Ko si mašnik vrniva roke, misli
si Pilata, ki se hoče opravičiti hudo¬
delstva s tem, da si opere roke, po-
terdi pa Jezusovo smertno obsodbo.

147

Kolikokrat skušaš tudi ti opravičiti,
prikriti in izgovarjati svoj greh!

„Svojo pregreho sem Ti naznanil
in svoje krivice nisem skrival. Rekel
sem: Spoznal bom zoper sebe svojo
krivico Gospodu, in Ti si mi odpustil
hudobijo mojega greha!“ (Ps. 31, 5.)

„Bog! Ti veš mojo nespamet, in
moje pregrehe Ti niso prikrite!“ (Ps.
68, 6.)

11. Ko se mašnik po darovanju
oberne k ljudstvu in reče: orate fratres,
t. j. molite bratje, premišljuj, kako Pilat
pripelje Jezusa pred ljudstvo s ternjevo
krono na glavi. Kako bo s teboj, keder
boš stal pred božjim sodnim stolom?

„Moji duši se studi moje življenje;
svoje govorjenje bom zoper sebe iz¬
pustil, govoril bom v bridkosti svoje
duše. Bogu porečem; „Nikar me ne po¬
gubljaj; povej mi, zakaj me tako sodiš ?“
(Job. 10, 12.)

12. Predglasje naj te spomni judov,
ki so Jezusu klicali najpervo „hozana!“
„češčen bodi!“; čez pet dni pa: „križaj
ga“. Ali si tudi ti tako nestanoviten?

10-

148

„Poterdi mojo hojo na svojih stezah,
da ne spodlete moje stopinje/ (Ps'. 16.5.)

13. Po predglasju do povzdigovanja
premišljuj, kako gre Jezus s križem
na rami proti Kalvariji. Ali razumeš
Njegove besede: „Kedor hoče za menoj
priti, naj zataji samega sebe, naj vzame
svoj križ in hodi za menoj ?“

„Vleci me! za Teboj potečemo, za
duhom Tvojih mazil!" (Vis. pes. 1, 3.)

„Mene pa Bog varuj, |da bi se z
drugim hvalil, kaker s križem Gospoda
našega Jezusa Kristusa, po keterem je
meni svet križan in jaz svetu. Pojdimo
tedaj k Njemu iz šotorišča in nosimo
njegovo zasramovanje/' (Hebr. 13. 13).

14. Pri povzdigovanju si misli, da
vidiš Jezusa, kako visi na križu: roke
ima razprosterte in te želi objeti, glavo
ima nagnjeno in te želi poljubiti. Ko-
liker ran, toliko dokazov ljubezni do
tebe, do tvoje duše.

„Moj ljubi je moj, in jaz sem. nje¬
gova!" (Vis. pes. 2. 16.)

„Kedo nas bo tedaj ločil od lju¬
bezni Kristusove ? Ali nadloga, ali stiska,

149

ali lakota, ali nagota, ali nevarnost, ali
preganjanje, ali meč? V svesti sem si
namreč, da ne smert, ne življenje, ne
angelji, ne poglavarstva, ne oblastva,
ne sedanje, ne prihodnje, ne moč, ne
visokost, ne globočina, ne druga stvar
nas ne bo mogla ločiti od ljubezni božje,
ketera je v Kristusu Jezusu, Gospodu
našem. “ (Rim. 8, 35, 38.)

15. Po povzdigovanju premišljuj,
kako je tema pokrivala zemljo od šeste
do devete ure, mej tem, ko je Zveličar
visel na križu. Ta tema pomeni temo
nevere, v keteri je bil človeški rod
pred odrešenjem, in v keteri je človek,
ki smertno greši. Pomisli, kolika tema
je v peklu!

„Pusti me tedaj, da nekoliko objo¬
kujem svojo bolečino, preden grem in
se ne vernem v temno deželo in pokrito
sč smertno senco, v deželo reve in teme,
kjer je smertna senca in ni reda, ampak
večen strah prebiva. (Job. 10. 20—22.)

16. Pri Gospodovi molitvi „Oče naš“
premišljuj sedem besed Jezusovih na
križu. Zveličar moli za svoje sovraž¬
nike. Kaj pa ti? Spokornemu razboj-

150

niku obljubi nebesa. Uči se iz tega
pravo pokoro delati, če tudi ne tako
pozno kaker razbojnik. Svojo mater
izroči Janezu, in njega Mariji. Komu bi
ti mogel bolje izročiti samega sebe,
kaker nebeški Gospej? Jezus toži, da
je zapuščen; ti pa hitiš za razveselje¬
vanjem. Njega žeja po tvojem zveli¬
čanju; in ti ne poznaš hrepenenja po
nebesih. Gospod napove konec svojega
terpljenja. Tudi tvojega terpljenja in
veselja bo konec. Jezus izroči svojo
dušo Bogu. Stori tudi ti tako!

„Tedaj ga je poklical njegov gospod
in mu reče: Hudobni hlapec! ves dolg
sem ti odpustil, ker si me prosil: ali
nisi bil torej tudi ti dolžan vsmiliti se
svojega sohlapca, kaker sem se tudi
jaz tebe vsmilil?" (Mat. 18, 32, 33.)

„Gospod, spomni se me, keder prideš
v svoje kraljestvo!"

„Resnično ti povem, danes boš z
menoj v raju." (Luk. 23. 42. 43.)

17. Ko mašnik zlomi sv. hostijo nad
kelihom in potem kliče: „Jagnje božje,
ki odjemlješ i. t. d. premišljuj, kako se
je duša Jezusova ločila od telesa. Terkaj

151

si na pcrsa v znamenje žalosti, da je
moral Jezus zaradi tvojih grehov toliko
terpeti.

„In zdaj, Gospod, spomni se me, in
ne maščuj se nad mojimi grehi in ne
spominjaj se moje in mojih starišev
hudobije/' (Tob. 3. 3.) »Vsmili se me
Bog, vsmili se me, ker v Tebe zaupa
duša moja; in pod senco Tvojih perut
bom upal, dokler ne prejde hudobija!"
(Ps. 56. 2.)

18. Pri sv. obhajilu se spomni Jezu¬
sovega pogreba; serčno želi sedaj v
njegovo serce pokopan biti.

»Pripravljeno je moje serce, o Bog,
pripravljeno moje serce, da pojem in
prepevam hvalo." (Ps. 56, 8.)

»Vzdigni se, Gospod, v svoj po¬
čitek; Ti in skrinja Tvoje svetosti!"
(Ps. 131. 8.)

19. Pri sklepnih molitvah premišljuj
Gospodovo vstajenje.

„Naše prebivanje je pa v nebesih,
odkoder tudi Zveličarja čakamo Go¬
spoda našega Jezusa Kristusa, keteri bo
premenil naše revno telo, ker je bo

152

vpodobil svojemu častitljivemu telesu
po moči, s ketero si tudi more podvreči
vse stvari!“ (Filip 3. 20.)

20. Pri blagoslovu pomisli, kako
blagoslavlja Jezus svoje učence pred
svojim vnebohodom.

„Ker ste v to poklicani, da blago-
dar v delež posedete 1“ (1. Pet. 3. 9.)

„Pomagaj, Gospod, svojemu ljudstvu
in blagoslovi svoj delež ter jih vladaj
in povišuj vekomaj.“ (Ps. 27. 9.)

„Tvoja milost, Gospod, bodi z nami,
kaker smo upali v te!“ (Ps. 33. 22.)

Sveta maša

kiiker jo duhovnik opravi na
praznik presvete Trojice.

Pristopna molitev.

Duhovnik.  V imenu Očeta in Sina
in sv. Duha. Amen. (Antifona): Pojdem
pred aljtar božji.

Strešnik.  Pred Boga, ki razvese¬
ljuje mojo mladost.

D.  (Psalem 42.) Sodi me, o Bog, in
razsodi mojo pravdo zoper nesveto
ljudstvo; krivičnega in zapeljivega člo¬
veka reši me.

A. Ker ti, o Bog, si moja moč; zakaj
si me zavergel in zakaj hodim žalosten,
ko me stiska sovražnik?

D.  Pošlji svojo luč in svojo resnico:
da me vodite in privedete na tvojo sveto
goro in v tvoje šotore.

154

S. In pojdem pred aljtar božji, pred
Boga, ki razveseljuje mojo mladost.

D.  Hvalil te bom s citrami, o Bog,
moj Bog: zakaj si žalostna, duša moja,
in zakaj me begaš ?

S 1 . Zaupaj v Boga, zakaj še ga bom
hvalil, on je pomoč mojega obličja
in moj Bog.

D.  Čast bodi Očetu in Sinu in
sv. Duhu.

S. Kaker je bilo v začetku, zdaj
in vselej in na vekomaj. Amen.

D.  Pojdem pred aljtar božji.

5. Pred Boga, ki razveseljuje mojo
mladost.

D.  Pomoč naša je v imenu Gospo¬
dovem.

5. Ki je vstvaril nebo in zemljo.

D.  Spovem se Bogu vsegamogoč-
nemu, blaženi Mariji, vselej Devici, sve¬
temu Mihaelju arhangelju, sv. Janezu
Kerstniku, sv. apostoloma Petru in Pavlu,
vsem svetnikom in vam, bratje, da sem
veliko grešil z mislijo, z besedo in z
dejanjem: moj greh, moj greh, moj pre¬
veliki greh! Zato prosim blaženo Ma¬
rijo, vselej Devico, sv. Mihaelja arhan-
gelja, sv. Janeza Kerstnika, sv. apostela

155

Petra in Pavla, vse svetnike in vas,
bratje, molite za-me pri Gospodu, našem
Bogu.

5. Vsmili se te vsegamogočni Bog
in ti odpusti tvoje grehe in te privedi
v večno življenje.

D.  Amen.

5. Spovem se Bogu vsegamogoč-
nemu, blaženi Mariji, vselej Devici,
sv. Mihael ju arhangelju, sv. Janezu Kerst-
niku, sv. apostoloma Petru in Pavlu,
vsem svetnikom in vam, oče, da sem
veliko grešil z mislijo, z besedo in z
djanjem: moj greh, moj greh, moj pre¬
veliki greh! Zato prosim blaženo Ma¬
rijo, vselej Devico, sv. Mihaelja arhan-
gelja, sv. Janeza Kerstnika, sv. apostola
Petra in Pavla, vse svetnike in vas,
oče, molite za-me pri Gospodu, našem
Bogu.

D.  Vsmili se vas vsegamogočni Bog
in vam odpusti vaše grehe in pripelji
vas v večno življenje.

5. Amen.

D.  Milost, odvezo in odpuščen je
naših grehov dodeli nam vsegamogočni
in vsmiljeni Bog.

5. Amen.

156

D.  O Bog, oberni se k nam in
oživi nas.

S. In veselilo se bo v tebi tvoje
ljudstvo.

D.  Skazi nam svojo milost, o Gospod.

5. In daj nam svoje zveličanje.

D.  Gospod, vsliši mojo molitev.

5. In moje vpitje naj pride k tebi.

D.  Gospod z vami.

S. In s tvojim duhom.

D.  Molimo: Odvzemi nam, prosimo,
o Gospod, naše grehe, da bomo vredni
s čistim sercem stopiti na presveti kraj.
Po Kristusu Gospodu našem. Amen.

Prosimo, te, o Gospod, po zaslu-
ženju tvojih svetnikov, keterih svetinje
so tukaj, in vseh svetnikov, da nam mi¬
lostno odpustiš vse grehe. Amen.

Vhod ali začetek.

(Antifona): Češčena bodi sv. Trojica
in nerazdelna edinost; hvalimo jo, ker
je nam skazala svoje vsmiljenje. (Ps. 8.)
Gospod, naš Gospod, kako čudovito je
tvoje ime po vsi zemlji. J. Čast bodi
Očetu in Sinu in sv. Duhu: kaker je
bilo v začetku, zdaj in na vekomaj.

157

Amen. Češčena bodi sv. Trojica in ne¬
razdelna edinost; hvalimo jo, ker je nam
skazala svoje vsmiljenje.

D.  Gospod, vsmili se nas.

5. Gospod, vsmili se nas.

D.  Gospod, vsmili se nas.

S 1 . Kriste, vsmili se nas.

D.  Kriste, vsmili se nas.

S. Kriste, vsmili se nas.

D.  Gospod, vsmili se nas.

5. Gospod, vsmili se nas.

D.  Gospod, vsmili se nas.

Slava.

Slava Bogu na višavah in na zemlji
mir ljudem, ki so dobre volje. Hvalimo
te, častimo te, molimo te, prosimo te.
Zahvaljujemo se ti zavoljo tvoje velike
časti. Gospod Bog, kralj nebeški, Bog,
Oče vsegamogočni. Gospod, edinorojeni
Sin Jezus Kristus, Gospod Bog, Jagnje
božje, Sin Očetov: ki odjemlješ grehe
sveta, vsmili se nas; ki odjemlješ grehe
sveta, sprejmi našo prošnjo; ki sediš
na desnici Očetovi, vsmili se nas. Ker
ti sam si svet, ti sam Gospod, ti sam
najvišji, Jezus Kristus, se svetim Duhom
v časti Boga Očeta. Amen.

158

Skupna molitev.

I).  Gospod z vami. .

S. In s tvojim duhom.

D.  Molimo: Vsegamogočni, večni
Bog, ki si dal svojim služabnikom v
pričevanju prave vere slavo večne Tro¬
jice spoznati in v mogočnosti veličastva
moliti edinost, prosimo, da bomo po
terdnosti ravno te vere obvarovani vseh
zopernosti. Po Gospodu našem Jezusu
Kristusu, Sinu tvojem, ki s teboj živi
in kraljuje v edinosti sv. Duha, Bog,
od vekomaj do vekomaj. Amen.

List.

D.  Berilo lista sv. apostola Pavla
do Rimljanov. (11, 33—36.)

O globokost bogastva, modrosti in
vednosti božje: kako nerazumljive so
njegove sodbe in neizvedljiva njegova
potal Zakaj kedo je spoznal misel Go¬
spodovo? Ali kedo je bil njegov sveto-
vavec? Ali kedo mu je prej kaj dal,
da bi se mu povernilo ? Zakaj iz njega,
in po njem in v njem je vse: njemu
bodi čast in slava vekomaj. Amen.

5. Hvala Bogu.

159

Graduale.

Češčen bodi, Gospod, ki pregleduješ
propasti in stanuješ nad kerubi.

t. Češčen bodi, Gospod, na nebeški
terdini, in hvaljen na veke. Aleluja,
aleluja.

t. Češčen bodi, Gospod, Bog naših
očetov, in hvaljen na veke. Aleluja.

Evangelij.

Očisti mi serce in usta, vsegamo-
gočni Bog, ki si usta Izaija preroka
očistil se živim ogljem, tako me očisti
po svoji milosti, da morem vredno
oznanjevati tvoj sveti evangelij. Po Kri¬
stusu Gospodu našem. Amen.

Blagoslovi me, Gospod.

Gospod naj bo v mojem sercu in
v mojih ustih, da vredno in spodobno
oznanjujem njegov evangelij.

D.  Gospod z vami.

5. In s tvojim duhom.

D.  Besede sv. evangelija po sv. Ma¬
tevžu. (18, 18—20.)

5. Slava tebi, Gospod.

160

D.  Tisti čas je rekel Jezus svojim
učencem: Dana mi je vsa oblast v ne¬
besih in na zemlji. Pojdite tedaj, učite
vse narode in kerščujte jih v imenu
Očeta in Sina in sv. Duha, učite jih
spolnovati vse, karkoli sem vam za¬
povedal. In glejte, jaz sem z vami vse
dni do konca sveta.

5. Hvala tebi, Kristus.

D.  Po besedah sv. evangelija naj
nam bodo odpuščeni naši grehi.

Vera.

Verujem v enega Boga, Očeta vsega-
mogočnega, stvarnika nebes in zemlje,
vseh vidnih in nevidnih stvari. In v
enega Gospoda Jezusa Kristusa, Sina
božjega edinorojenega, keteri je rojen
iz Očeta od vekomaj, ter je Bog od
Boga, luč od luči, pravi Bog od pra¬
vega Boga. Keteri je rojen in ne storjen,
ter je z Očetom enega bitja; po keterem
je vse storjeno. Keteri je zavoljo nas
ljudi in zavoljo našega zveličanja prišel
iz nebes. In je po sv. Duhu iz Marije
Device meso na-se vzel in človek postal.
Bil je tudi križan za nas, terpel je pod

161

Poncijem Pilatom in bil v grob položen.
In tretji dan je od mertvih vstal po
pismih. In je šel v nebesa, sedi na
desnici Očetovi. In zopet pride s častjo
sodit žive in mertve; in njegovega kra¬
ljestva ne bo konca. In v sv. Duha,
Gospoda in oživljavca, ki iz Očeta in
Sina izhaja, ki ga z Očetom in Sinom
vred molimo in slavimo, ki je govoril
po prerokih. In v eno, sveto, katoliško
in apostoljsko cerkev. Spoznavam en
kerst v odpuščenje grehov. Pričakujem
vstajenja mertvih in večnega življenja.
Amen.

Darovanje.

D.  Gospod z vami.

5. In s tvojim duhom.

D.  Molimo. Češčen naj bo Bog Oče
in edinorojeni Sin božji in sv. Duh, ki
je razodel nad nami svoje vsmiljenje.

Pri darovanju kruha: Vzemi,
sveti Oče, vsegamogočni večni Bog, ta
neomadežvani dar, ki ga jaz tvoj ne¬
vredni služabnik darujem tebi svojemu
živemu in pravemu Bogu, za svoje brez-

Popotni tov.

11

162

številne grehe, razžaljenja in zaniker-
nosti, in za vse navzoče, pa tudi za
vse verne kristijane žive in mertve:
da bo meni in njim v zveličanje in
večno življenje. Amen.

Pri blagoslavljanju vode:
Bog, ki si dostojnost človeške narave
čudovito vstvaril pa še čudovitejše ob¬
novil: daj nam, da bomo po skrivnosti
te vode in tega vina združeni z božjo
naravo onega, ki se je blagovolil vde-
ležiti naše človeške narave, Jezus Kristus,
tvoj Sin, naš Gospod, ki s teboj živi
in kraljuje v edinosti sv. Duha, Bog
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Pri darovanju keliha: Daru¬
jemo ti, Gospod, kelih zveličanja, in
prosimo tvojo milost, da se pred ob¬
ličje tvojega božjega veličastva po¬
vzdigne kaker prijetna dišava v naše
in celega sveta zveličanje. Amen.

Po darovanju: V duhu poniž¬
nosti in s potertim sercem naj bomo
od tebe sprejeti, o Gospod, in naša da¬
ritev naj se denes verši pred tvojim
obličjem tako, da ti bo po volji, Go¬
spod Bog!

163

Pridi Posvečevavec, vsegamogočni
večni Bog, in posveti to daritev, ki je
pripravljena tvojemu svetemu imenu.

Pri vmivanju rok (Ps. 25, 6
do 12):

Mej nedolžnimi si bom vmival roke in
hodil pred tvoj aljtar, o Bog.

Da poslušam glas tvoje hvale in ozna¬
njujem vsa tvoja čuda.

Gospod, ljubil sem lepoto tvoje hiše in
mesto, kjer prebiva tvoja slava.

Ne pogubi s hudobnimi, o Bog, moje
duše in s kerviželjnimi možmi ne
umori me.

V njih rokah je krivica, njih desnica
je polna podkupščine.

Jaz pa sem hodil v svoji nedolžnosti:
reši me in vsmili se me.

Moja noga je stala na ravnem, v zborih
te bom hvalil, Gospod.

Čast bodi i. t. d.

Sredi alt ar ja: Sprejmi, sveta
Trojica, to daritev, ki ti jo darujemo
v spomin terpljenja, vstajenja in vnebo¬
hoda Gospoda našega Jezusa Kristusa,
n*

164

in v čast blažene Marije, vselej Device,
sv. Janeza Kerstnika, svetih apostolov
Petra in Pavla, njih in vseh svetnikov:
naj bo njim v čast, nam pa v zveli¬
čanje, in naj prosijo v nebesih za nas
oni, keterih spomin obhajamo na zemlji.
Po ravno tem Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Molite, bratje, da bo moja in vaša
daritev prijetna Bogu, vsegamogočnemu
Očetu.

S. Naj sprejme Gospod to daritev
iz tvojih rok v hvalo in čast svojega
imena, tudi v prid naš in vse svoje
svete cerkve.

D.  Amen.

Tiha molitev.

Posveti, prosimo, Gospod naš Bog,
po klicanju tvojega svetega imena žertev
te daritve, in po njej pripravi tudi nas
sebi v večno daritev. Po Gospodu našem
Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, ki s teboj
živi in kraljuje v edinosti sv. Duha
Bog.

165

Predglasje.

D.  Na vse večne čase.

N. Amen.

D.  Gospod z vami.

N. In s tvojim duhom.

D.  Povzdignite serca.

N. Imamo jih pri Gospodu.

D.  Dajajmo hvalo Gospodu svojemu
Bogu.

S. Spodobno je to in dolžnost je.

D.  Res je, spodobi se in dolžnost
je, prav je in dobro, da ti vselej in
povsod dajemo hvalo, sveti Gospod,
vsegamogočni Oče, večni Bog, keteri
si se svojim edinorojenim Sinom in
sv. Duhom en Bog en Gospod: ne v
edinosti ene osebe, ampak v trojici
enega bitja. Kar namreč po tvojem razo-
denju verujemo o tvoji časti, to brez
vsega razločka mislimo o tvojem Sinu,
to o sv. Duhu: tako, da v spoznanju
pravega in večnega Božanstva molimo
v osebah različnost in v bistvu edinost
in v veličastvu enakost: ketero hvalijo
angelji in arhangelji, kerubi in serafi,

166

ki ne nehajo klicati vsak dan z enim
glasom govoreči:

Svet, svet, svet si Gospod Bog ne¬
beških kerdel! Nebo in zemlja sta v  polna
tvoje časti. Slava ti po višavah! Češčen
naj bo, keteri pride v imenu Gospo¬
dovem. Slava ti po višavah.

Tiha maša.

Tebe tedaj, neizmerno vsmiljeni Oče,
po Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, Go¬
spodu našem, molimo in ponižno pro¬
simo, da sprejmeš in posvetiš te darove,
te ponudbe, te svete, prečiste daritve,
zlasti, ketere ti darujemo za tvojo sveto
katoliško cerkev, da ji mir daš, jo va¬
ruješ, v edinosti ohraniš in vladaš po
vsem svetu; pa tudi za tvojega služab¬
nika, našega papeža . . ., in našega
škofa . .., in našega cesarja . . ., in pa
vse pravoverne in spoznavavce kato¬
liške in apostoljske vere.

Spomin živih.

Spomni se, Gospod, svojih služab¬
nikov in služabnic .. . ., in vseh priču-

167

jočih, keterih vero poznaš in pobožnost
vidiš, za ketere ti darujemo ali keteri
ti darujejo ta hvalni dar za-se in za
vse svoje, za odkup svojih duš, za
upanje svojega zveličanja' in svoje bla¬
ginje, ter svoje prošnje pošiljajo tebi,
večnemu, živemu in pravemu Bogu.

Spomin svetnikov.

Združeni smo in obhajamo spomin
posebno slavne vselej Device Marije,
Matere Boga in Gospoda našega, Jezusa
Kristusa, pa tudi tvojih svetih apo¬
stolov in marternikov: Petra in Pavla,
Andreja, Jakoba, Janeza, Tomaža, Ja¬
koba, Filipa, Jerneja, Matevža, Simona
in Tadeja, Lina, Kleta, Klemena, Ksista,
Kornelija, Ciprijana, Lovrencija, Krizo-
gona, Janeza in Pavla, Kozma in Da¬
mijana, in vseh tvojih svetnikov, ke¬
terih zasluženju in priprošnji dodeli,
da bomo v vseh okoliščinah ohranjeni
s pomočjo tvojega varstva. Po ravno-
tistem Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Prosimo te tedaj, Gospod, sprejmi
potolažen to daritev, ki ti jo darujemo

168

tvoji služabniki in z nami vred vsa
tvoja družina; dodeli nam, da v tvojem
miru preživimo svoje dni, reši nas več¬
nega pogubljenja in prištej nas h ker-
delu svojih izvoljenih. Po Kristusu Go¬
spodu našem. Amen.

O Bog, prosimo te, stori, da bo ta
daritev v vsem posvečena, sprejeta, po-
terjena, dostojna in prijetna, da se nam
spremeni v telo in kri tvojega prelju¬
bega Sina, Gospoda našega, Jezusa
Kristusa.

Povzdigovanje.

Ki je tisti dan pred svojim ter-
pljenjem vzel kruh v svoje svete in
častite roke in povzdignil oči proti
nebesom k tebi, svojemu vsegamogoč-
nemu Očetu, ter se ti zahvalil in ga
posvetil, razlomil ter dal svojim učen¬
cem rekoč: „Vzemite in jejte vsi od
tega; to je namreč moje telo."

Ravno tako je vzel po večerji v
svoje svete in častite roke ta prebla-
ženi kelih, se ti zopet zahvalil, ga po-

169

svetil in svojim učencem dal rekoč:
„Vzemite in pijte vsi iz njega; to je
namreč kelih moje kervi, novega in
večnega zakona, skrivnost vere, ki bo
za vas in za njih veliko prelita v od¬
puščanje grehov.“

„Kolikerkrat boste to delali, delajte
v moj spomin. “

Po povzdigovanju.

Po tem povelju tedaj, o Gospod,
obhajamo mi, tvoji služabniki in tvoje
sveto ljudstvo, spomin blaženega ter-
pljenja, od smerti vstajenja in slavnega
vnebohoda ravno tega Kristusa, Sina
tvojega, Gospoda našega, in darujemo
tvojemu prejasnemu veličastvu od tvojih
dobrot in darov čisti dar, sveti dar,
brezmadežni dar, sveti kruh večnega
življenja in kelih večnega zveličanja.

Blagovoli pogledati na te darove s
potolaženim in milostnim obličjem in
sprejmi jih, kaker si sprejel darove
svojega služabnika pravičnega Abeljna
in daritev našega očaka Abrahama in
pa sveto daritev in brezmadežno žertev,

170

ki ti jo je daroval tvoj veliki duhovnik
Meljkizedek.

Ponižno te prosimo, vsegamogočni
Bog, ukaži, da roke tvojega svetega
angelja prinesti te darove na tvoj vi¬
soki aljtar, pred tvoje božje veličastvo,
da bomo vsi, kar nas bo deležnih tega
aljtarja in zavžilo presveto telo in kri
tvojega Sina, napolnjeni se vsem ne¬
beškim blagoslovom in milostjo. Po
ravno tem Kristusu Gospodu našem.
Amen.

Spomin mertvih.

Spomni se tudi, o Gospod, svojih
služabnikov in služabnic . . ., ki so šli
pred nami se znamenjem vere in spijo
v miru. Prosimo te, o Gospod, da le-te
in vse, ki počivajo v Kristusu, deneš
na kraj tolažbe, luči in miru. Po
ravno tem Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Tudi nam grešnikom, svojim slu¬
žabnikom, ki zaupamo v obilnost tvo¬
jega vsmiljenja, daj kaj deleža in družbe
se svojimi svetimi apostoli in marter-
niki: z Janezom, Štefanom, Matijem,

171

Barnabom, Ignacijem, Aleksandrom,
Marcelinom, Petrom, s Felicito, Per-
petuo, Agato, Lucijo, Nežo, Cecilijo,
Anastazijo in vsemi svojimi svetniki,
v keterih družbo, te prosimo, nas vzemi,
ne zavoljo našega zasluženja, ampak
zavoljo svoje prizanašljivosti. Po Kri¬
stusu Gospodu našem.

Po keterem vse te dobrote, o Gospod,
vselej ustvarjaš, posvečuješ, oživljaš,
blagoslavljaš in nam deliš. Po njem, ž
njim in v njem je tebi, Bogu Očetu
vsegamogočnemu, v edinosti sv. Duha
vsa čast in slava.

Oče naš.

D.  Od vekomaj do vekomaj.

N Amen.

D.  Molimo: Po zveličavnih zapo¬
vedih opomnjeni in po božjem nauku
poučeni upamo se reči: Oče naš, ke-
teri si v nebesih! Posvečeno bodi tvoje
ime; pridi k nam tvoje kraljestvo;
zgodi se tvoja volja, kaker v nebesih
tako na zemlji; daj nam danes naš

172

vsakdanji kruh; in odpusti nam naše
dolge, kaker tudi mi odpuščamo svojim
dolžnikom; in nas ne vpelji v sku¬
šnjavo.

5". Temuč reši nas hudega.

D.  Amen.

Reši nas, prosimo, Gospod, vsega
zlega preteklega, sedanjega in prihod¬
njega, in na priprošnjo blažene in slavne
vselej Device in božje Matere Marije
in svojih svetih apostolov Petra in Pavla,
Andreja in vseh svetnikov, daj milostno
mir v naših dneh, da bomo s pomočjo
tvoje milosti podpirani, vselej brez greha
in obvarovani vse zmote. Po ravno tem
Gospodu našem, Jezusu Kristusu, tvojem
Sinu, ki s teboj živi in kraljuje v edi¬
nosti sv. Duha, Bog od vekomaj do
vekomaj.

S. Amen.

D.  Mir Gospodov bodi vedno z
vami.

5. In s tvojim duhom.

D.  To zedinjenje in posvečenje te¬
lesa in kervi Gospoda našega, Jezusa

173

Kristusa, bodi nam prejemajočim v večno
življenje Amen.

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, vsmili se nas!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, vsmili se nas!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, daj nam mir!

Gospod Jezus Kristus, ki si rekel
svojim apostolom: „Mir vam zapustim,
svoj mir vam dam“: ne glej na moje
grehe, ampak na vero svoje cerkve, in
daj ji po svoji volji mir in edinost, ki
živiš in kraljuješ Bog na vekov veke.
Amen.

Gospod Jezus Kristus, Sin živega
Boga, ki si po Očetovi volji s pomočjo
sv. Duha svet obudil k življenju se
svojo smertjo: reši me s tem svojim
presvetim Resnim Telesom in resno
kervjo vseh mojih grehov in vsega
zlega; dodeli tudi, da se vselej zvesto
ravnam po tvojih zapovedih in ne do¬
pusti, da bi se kedaj ločil od tebe, ki
z ravno tem Bogom Očetom in svetim
Duhom živiš in kraljuješ na vekov veke.
Amen.

174

Gospod Jezus Kristus, vživanje tvo¬
jega Telesa, ketero se jaz, nevredni
človek prederznem prejeti, ne bodi mi
v sodbo in pogubo, temuč naj mi bo
po tvoji dobrotljivosti bramba in zdra¬
vilo za dušo in telo; ki živiš in kra¬
ljuješ z Bogom Očetom v edinosti sve¬
tega Duha, Bog od vekomaj do vekomaj.
Amen.

Obhajilo.

Nebeški kruh bom prejel in klical
Gospodovo ime. Gospod, nisem vreden,
da greš pod mojo streho, ampak reci
le z besedo in ozdravljena bo moja
duša. (Trikrat.)

Telo Gospoda našega Jezusa Kri¬
stusa naj ohrani mojo dušo v večno
življenje. Amen.

(Prejme telo Gospodovo; potem):

Kaj naj povernem Gospodu za vse,
kar mi je dal? Kelih zveličanja bom
vzel in klical Gospodovo ime. Hvaleč
bom klical Gospoda in varen bom pred
svojimi sovražniki.

175

Kri Gospoda našega Jezusa Kristusa
naj ohrani mojo dušo v večno živ¬
ljenje. Amen. (Prejme kri Gospodovo;
potem:)

Kar smo z ustmi prejeli, o Gospod,
naj zavžijemo s čistim sercem, in časni
dar naj nam bo v večno zdravilo.

Tvoje telo, Gospod, ki sem ga za-
vžil, in tvoja kri, ki sem jo pil, naj
se sklene z mojim sercem; in daj, da
ne ostane madež pregrehe v meni, ki
so me pokrepčale čiste in svete skriv¬
nosti: Ki živiš in kraljuješ od vekomaj
do vekomaj. Amen.

Častimo Boga nebes in slavimo ga
pred vsem, kar živi, ker storil je z nami
svoje vsmiljenje.

Po obhajilu.

D.  Gospod z vami.

5. In s tvojim duhom.

D.  Molimo: Naj nam bo v telesni
in dušni prid, o Gospod, prejetje tega
zakramenta, in očitno pričevanje večne

176

svete Trojice in njene nerazdelne edi¬
nosti. Po Gospodu našem Jezusu Kri¬
stusu, ki s teboj živi in kraljuje v
edinosti sv. Duha od vekomaj do ve¬
komaj.

N. Amen.

Blagoslov.

D.  Gospod z vami.

S. In s tvojim duhom.

D.  Pojdite, maša je končana.

5. Hvala Bogu.

D.  Naj ti bo po volji, sveta Tro¬
jica, opravilo moje službe in daj, da
bo daritev, ki sem jo jaz nevredni
človek opravil pred očmi tvojega veli¬
častva, tebi prijetna, za me pa in za
vse, za ketere sem jo daroval, po tvoji
milosti spravna. Po Kristusu Gospodu
našem. Amen.

Blagoslovi vas vsegamogočni Bog:
Oče, Sin in sveti Duh.

N. Amen.

177

Zadnji evangelij.

D.  Gospod z vami. *

S. In s tvojim duhom.

D.  Začetek svetega evangelija po
Janezu.

5. Slava ti, o Gospod.

D.  V začetku je bila Beseda in Be-
•seda je bila pri Bogu, in Bog je bila
Beseda. Ta je bila v začetku pri Bogu.
Vse je po nji storjeno, in brez nje ni
nič storjenega, kar je storjeno. V nji
je bilo življenje, in življenje je bilo
luč ljudi, in luč v temi sveti in tema
je ni razumela. Bil je človek, od Boga
poslan, keteremu je bilo ime Janez. Ta
je prišel v pričevanje, da je pričeval
o luči, da bi vsi po njem verovali. On
ni bil luč, ampak da bi pričeval o luči.
Bila je prava luč, ki razsvetljuje vsa¬
kega človeka, ki pride na ta svet. Na
svetu je bil, in svet je po njem storjen,
in svet ga ni spoznal. V svojo lastnino
je prišel in njegovi ga niso sprejeli.
Koliker njih ga je pa sprejelo, jim je
dal oblast postati božji otroci; njim,

Popotni tov.

12

178

ki verujejo v njegovo ime, ki niso iz
kervi, ne iz volje mesa, ne iz volje
moža, ampak iz Boga rojeni. In Beseda
(tukaj se poklekne) je meso postala in
mej nami prebivala, in smo videli njeno
čast kaker čast edinorojenega od Očeta,
polno milosti in resnice.

M.  Hvala Bogu.

Cerna sv. maša.

Pristopna molitev.

Duhovnik.  V imenu Očeta in Sina
in sv. Duha. Amen. (Antifona): Pojdem
pred aljtar božji.

Strešnik.  Pred Boga, ki razvese¬
ljuje mojo mladost.

D.  Pomoč naša je v imenu Gospo¬
dovem.

5. Ki je vstvaril nebo in zemljo.

D.  Spovem se Bogu vsegamogoč-
nemu, blaženi Mariji, vselej Devici, sve¬
temu Mihaelju arhangelju, sv. Janezu
Kerstniku, sv. apostoloma Petru in Pavlu,
vsem svetnikom in vam, bratje, da sem
veliko grešil z mislijo, z besedo in z
dejanjem: moj greh, moj greh, moj pre¬
veliki greh! Zato prosim blaženo Ma-

12*

180

rijo, vselej Devico, sv. Mihael ja arhan-
gelja, sv. Janeza Kerstnika, sv. apostela
Petra in Pavla, vse svetnike in vas,
bratje, molite za-me pri Gospodu, našem
Bogu.

5. Vsmili se te vsegamogočni Bog
in ti odpusti tvoje grehe in te privedi
v večno življenje.

D.  Amen.

S. Spovem se Bogu vsegamogoč-
nemu, blaženi Mariji, vselej Devici,
sv. Mihaelju arhangelju, sv. Janezu Kerst-
niku, sv. apostoloma Petru in Pavlu,
vsem svetnikom in vam, oče, da sem
veliko grešil z mislijo, z besedo in z
djanjem: moj greh, moj greh, moj pre¬
veliki greh! Zato prosim blaženo Ma¬
rijo, vselej Devico, sv. Mihaelja arhan-
gelja, sv. Janeza Kerstnika, sv. apostola
Petra in Pavla, vse svetnike in vas,
oče, molite za-me pri Gospodu, našem
Bogu.

D.  Vsmili se vas vsegamogočni Bog
in vam odpusti vaše grehe in pripelji
vas v večno življenje.

5. Amen.

181

D.  Milost, odvezo in odpuščenje
naših grehov dodeli nam vsegamogočni
in vsmiljeni Bog.

S. Amen.

D.  O Bog, oberni se k nam in
oživi nas.

5. In veselilo se bo v tebi tvoje
ljudstvo.

D.  Skazi nam svojo milost, o Gospod.

5. In daj nam svoje zveličanje.

D.  Gospod, vsliši mojo molitev.

5. In moje vpitje naj pride k tebi.

D.  Gospod z vami.

5. In s tvojim duhom.

D.  Molimo: Odvzemi nam, prosimo,
o Gospod, naše grehe, da bomo vredni
s čistim sercem stopiti na presveti kraj.
Po Kristusu Gospodu našem. Amen.

Prosimo, te, o Gospod, po zaslu-
ženju tvojih svetnikov, keterih svetinje
so tukaj, in vseh svetnikov, da nam mi¬
lostno odpustiš vse grehe. Amen.

Vhod ali začetek.

Gospod, daj jim večni pokoj, in
večna luč naj jim sveti. Tebi se spo¬
dobi hvalna pesem o Bog, na Sionu,

182

in Tebi naj se opravi obljuba v Jeru¬
zalemu: vsliši mojo molitev; k Tebi bo
prišlo vse meso. Gospod, daj jim večni
pokoj in večna luč naj jim sveti.

D.  Gospod, vsmili se nas.

5. Gospod, vsmili se nas.

D.  Gospod, vsmili se nas.

S. Kriste, vsmili se nas.

D.  Kriste, vsmili se nas.

5. Kriste, vsmili se nas.

D.  Gospod, vsmili se nas.

5. Gospod, vsmili se nas.

D.  Gospod, vsmili se nas.

D.  Gospod z vami.

6". In s tvojim duhom. .

Skupna molitev.

Za m ertve Škofe ali maSnike.

Molimo: Bog, ki si mej apostolskimi
duhovniki svojim služabnikom podelil
višjeduhovsko ali duhovsko čast: do¬
deli, prosimo, da se tudi pridružijo nji¬
hovemu večnemu zboru. Po Gospodu
našem Jezusu Kristusu itd.

183

Za mertve brate, sorodnike in dobrotnike.

Molimo: Bog, delivec odpuščenja in
ljubitelj človeškega rešenja,Tvojo milost
prosimo: po priprošnji blažene Marije
vselej Device in vseh Tvojih svetnikov
dovoli naše družbe bratom, sorodnikom
in dobrotnikom, ki so šli iz tega sveta,
priti v zbore večne blaženosti.

Za vse verne mertve.

Bog, vseh vernih stvarnik in reše-
nik, dodeli dušam svojih služabnikov
in služabnic odpuščenje vseh grehov,
da dosežejo po pobožnih prošnjah milost,
ki so jo vedno želeli. Ki živiš itd.

List.

D.  Berilo iz knjige skrivnega raz-
odenja sv. Janeza apostola.

V tistih dnevih sem slišal z neba
glas, ki mi je rekel: Zapiši: Blager
mertvim, keteri v Gospodu vmerjo. Odslej
reče Duh, naj počivajo od svojega
truda, zakaj njih dela gredč za njimi.

5. Hvala Bogu.

184

Graduale.

Gospod, daj jim večni pokoj, in
večna luč naj jim sveti. V večnem
spominu bo pravični: ne bo se bal hu¬
dega oznanila.

Trakt.

Odveži, o Gospod, duše vseh vernih
od vsake vezi pregreh.

In s pomočjo Tvoje milosti naj
zaslužijo uiti sodbi maščevanja in vži-
vati srečo večne luči.

Sekvenca.

1. Strašen dan bo dan plačila:
zemlja se bo v prah zdrobila,
priča David in Šibila.

2. Kakšen strah bo svet obdajal,
keder bo sodnik prihajal,

k ostri sodbi človek vstajal.

3. Jela bo trobenta peti,
mertvim po grobeh grometi
k sodbi priti jim veleti.

185

4. Smert, natura bo stermela,
keder stvar bo oživela
pred sodnikov tron hitela.

5. Knjiga bode prinesena:
dela bodeš bral storjena,
dobra vsa in nepoštena.

6. Bo sodnik tedaj se vsedel,
vse, karkol’ je kdo naredil,
celi svet bo tistkrat zvedel.

7. Revež, kam se čem podati?
Kje prijatla tam iskati?
Komaj dobrim bo obstati.

8. Kralj nezmerne visokosti,
rešiš svoje brez vrednosti,
reši v moji me slabosti!

9. Spomni se, o Jezus mili,
da so za me Te vmorili,
prosim, tisti dan se vsmili!

10. Truden hotel si hoditi,
zame svojo kri preliti,
daj k zveličanju to biti.

11. Daj Te imeti pomočnika,
naših duš odrešenika,
preden vidmo Te sodnika.

186

12. Da sem kriv, to sam spričujem,
sam pred sabo se sramujem,

pa zanesi, Bog! — zdihujem.

13. Rane grešnice zacelil,
tolovaja si zveselil,
meni upanje dodelil.

14. Nisem vreden odpuščanja,
vender, Bog, pomilovanja,
varuj v ogenj me jokanja.

15. Mej ovce me den’ ovčico,
reši ’zmej kozlov s’rotico,
in pokliči na desnico.

16. Ko zaveržene preklete,
pahnil v ogenj boš ujete,
deni me takrat mej svete.

17. Sliši prošnjo, Bog, pohlevno:
dušo, glej pobito, revno;

skerbi zame stvar neokrevno.

18. Dan trepeta, ura straha,

ko bo človek vstal iz praha!

19. Naj njegove hudobije
milost Tvoja, Bog, omije.

20. Daj jim Jezus, naš pastir,
Večni pokoj, večni mir!

187

Evangelij.

Očisti mi serce in usta, vsegamo-
gočni Bog, ki si usta Izaija preroka
očistil se živim ogljem; tako me očisti
po svoji milosti, da morem vredno
oznanjevati tvoj sveti evangelij. Po Kri¬
stusu Gospodu našem. Amen.

D.  Gospod z vami.

5. In s tvojim duhom.

D.  Besede sv. evangelija po sv. Ja¬
nezu.

5. Slava tebi, Gospod.

D.  Tisti čas je rekel Jezus mno¬
žici judov: Jaz sem živi kruh, ki sem
prišel iz nebes. Ako kedo jč od tega
kruha, bo živel vekomaj; in kruh ke-
terega bom jaz dal, je moje meso za
življenje sveta. Judje so se tedaj pre¬
pirali mej seboj rekoč: Kako nam more
ta svoje meso dati jesti? Jezus jim je
tedaj rekel: Resnično, resnično vam
povem: Ako ne boste jedli mesa Sini
človekovega, in pili njegove kervi, ne
boste imeli življenja v sebi. Kedor je
moje meso in pije mojo kri ima večno

188

življenje in jaz ga bom obudil po¬
slednji dan.

5. Hvala tebi, Kristus.

Darovanje.

D.  Gospod z vami.

5. In s tvojim duhom.

D.  Molimo: Gospod Jezus Kristus,
kralj slave, obvari duše vseh vernih
mcrtvih peklenskih kazni in globokega
prepada: reši jih iz levovega žrela, da
jih ne požre pekel, da ne padejo v
temino: temuč vojvoda sveti Mihael
postavi jih v sveto luč: ki si jo ne-
kedaj obljubil Abrahamu in njegovemu
zarodu. Hvalne daritve in molitve Ti
darujemo, Gospod; sprejmi jih za tiste
duše, ki se jih danes spominjamo: daj
jim. Gospod, priti iz smerti v življenje:
ketero si nekedaj obljubil Abrahamu
in njegovemu zarodu.

Pri darovanju kruha: Vzemi,
sveti Oče, vsegamogočni večni Bog, ta
neomadežvani dar, ki ga jaz tvoj ne¬
vredni služabnik darujem tebi svojemu
živemu in pravemu Bogu za svoje brez-

189

številne grehe, razžaljenja in zaniker-
nosti, in za vse navzoče, pa tudi za
vse verne kristijane žive in mertve:
da bo meni in njim v zveličanje in
večno življenje. Amen.

Pri blagoslavljanju vode:
Bog, ki si dostojnost človeške narave
čudovito vstvaril pa še čudovitejše ob¬
novil: daj nam, da bomo po skrivnosti
te vode in tega vina združeni z božjo
naravo onega, ki se je blagovolil vde-
ležiti naše človeške narave, Jezus Kristus,
tvoj Sin, naš Gospod, ki s teboj živi
in kraljuje v edinosti sv. Duha, Bog
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Pri darovanju keliha: Daru¬
jemo ti, Gospod, kelih zveličanja, in
prosimo tvojo milost, da se pred ob¬
ličje tvojega božjega veličastva po¬
vzdigne kaker prijetna dišava v naše
in celega sveta zveličanje. Amen.

Po darovanju: V duhu poniž¬
nosti in s potertim sercem naj bomo
od tebe sprejeti, o Gospod, in naša da¬
ritev naj se denes verši pred tvojim
obličjem tako, da ti bo po volji, Go¬
spod Bog!

190

Pridi Posvečevavec, vsegamogočni
večni Bog, in posveti to daritev, ki je
pripravljena tvojemu svetemu imenu.

Pri vmivanju rok (Ps. 25, 6
do 12):

Mej nedolžnimi si bom vrniva! roke in
hodil pred tvoj aljtar, o Bog.

Da poslušam glas tvoje hvale in ozna¬
njujem vsa tvoja čuda.

Gospod, ljubil sem lepoto tvoje hiše in
mesto, kjer prebiva tvoja slava.

Ne pogubi s hudobnimi, o Bog, moje
duše in s kerviželjnimi možmi ne
umori me.

V njih rokah je krivica, njih desnica
je polna podkupščine.

Jaz pa sem hodil v svoji nedolžnosti:
reši me in vsmili se me.

Moja noga je stala na ravnem, v zborih
te bom hvalil, Gospod.

Sredi altarja: Sprejmi, sveta
Trojica, to daritev, ki ti jo darujemo
v spomin terpljenja, vstajenja in vnebo¬
hoda Gospoda našega Jezusa Kristusa,
in v čast blažene Marije, vselej Device,

191

sv. Janeza Kerstnika, svetih apostolov
Petra in Pavla, njih in vseh svetnikov:
naj bo njim v čast, nam pa v zveli¬
čanje, in naj prosijo v nebesih za nas
oni, keterih spomin obhajamo na zemlji.
Po ravno tem Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Molite, bratje, da bo moja in vaša
daritev prijetna Bogu, vsegamogočnemu
Očetu.

5. Naj sprejme Gospod to daritev
iz tvojih rok v hvalo in čast svojega
imena, tudi v prid naš in vse svoje
svete cerkve.

D.  Amen.

Tiha molitev.

Za mertve škofe ali mašnike.

Molimo: Sprejmi, prosimo, Gospod,
daritev, ki Ti jo darujemo za duše
Tvojih služabnikov višjih duhovnikov
(ali duhovnikov): dodeli njim, keterim
si na tem svetu podelil višjeduhovsko
(ali duhovsko) čast, pridružiti se v ne¬
beškem kraljestvu družbi Tvojih svet¬
nikov. Po Gospodu našem itd.

192

Za mer tv e brate, sorodnike in dobrotnike.

Molimo: Bog, čigar usmiljenje je
neskončno, sprejmi blagovoljno naše
ponižne prošnje in dodeli po teh skriv¬
nostih našega odrešenja odpuščenje vseh
grehov dušam naših bratov, sorodnikov
in dobrotnikov, keterim si dal, da ve¬
rujejo v Tvoje ime.

Za vse verne mertve.

Ozri se milostno na daritev, prosimo
Gospod, ki Ti jo darujemo za duše
Tvojih služabnikov in služabnic in do¬
deli njim tudi plačilo, kaker si jim dal
dobrote kerščanske vere. Po Gospodu
našem itd.

Predglasje.

D.  Na vse večne čase.

N. Amen.

D.  Gospod z vami.

č>. In s tvojim duhom.

D.  Povzdignite serca.

N. Imamo jih pri Gospodu.

193

D.  Dajajmo hvalo Gospodu svojemu
Bogu.

N. Spodobno je to in dolžnost je.

D.  Res je, spodobi se in dolžnost
je, prav je in dobro, da ti vselej in
povsod dajemo hvalo, sveti Gospod,
vsegamogočni Oče, večni Bog, po Kri¬
stusu Gospodu našem. Po keterem hva¬
lijo angelji Tvoje veličastvo, je molijo
gospodstva, se tresejo oblasti. Nebesa,
nebeški duhovi, in blaženi Serafini je se
združenim glasom slave. S keterimi da
tudi mi povzdignemo svoj glas, ukažeš
pripustiti, rekoč s ponižnim izpove-
danjem:

Svet, svet, svet si Gospod Bog ne¬
beških kerdel! Nebo in zemlja sta polna
tvoje časti. Slava ti po višavah! Češčen
naj bo, keteri pride v imenu Gospo¬
dovem. Slava ti po višavah.

Tiha maša.

Tebe tedaj, neizmerno vsmiljeni Oče,
po Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, Go¬
spodu našem, molimo in ponižno pro¬
simo, da sprejmeš in posvetiš te darove,

Popotni tov. 13

194

te ponudbe, te svete, prečiste daritve,
zlasti, ketere ti darujemo za tvojo sveto
katoliško cerkev, da ji mir daš, jo va¬
ruješ, v edinosti ohraniš in vladaš po
vsem svetu; pa tudi za tvojega služab¬
nika, našega papeža . . in našega
škofa . .., in našega cesarja . . ., in pa
vse pravoverne in spoznavavce kato¬
liške in apostoljske vere.

Spomin živih.

Spomni se, Gospod, svojih služab¬
nikov in služabnic .. .., in vseh priču¬
jočih, keterih vero poznaš in pobožnost
vidiš, za ketere ti darujemo ali keteri
ti darujejo ta hvalni dar za-se in za
vse svoje, za odkup svojih duš, za
upanje svojega zveličanja in svoje bla¬
ginje, ter svoje prošnje pošiljajo tebi,
večnemu, živemu in pravemu Bogu.

Spomin svetnikov.

Združeni smo in obhajamo spomin
posebno slavne vselej Device Marije,
Matere Boga in Gospoda našega, Jezusa
Kristusa, pa tudi tvojih svetih apo-

195

stolov in marternikov: Petra in Pavla,
Andreja, Jakoba, Janeza, Tomaža, Ja¬
koba, Filipa, Jerneja, Matevža, Simona
in Tadeja, Lina, Kleta, Klemena, Ksista,
Kornelija, Ciprijana, Lovrencija, Krizo-
gona, Janeza in Pavla, Kozma in Da¬
mijana, in vseh tvojih svetnikov, ke-
terih zasluženju in priprošnji dodeli,
da bomo v vseh okoliščinah ohranjeni
s pomočjo tvojega varstva. Po ravno-
tistem Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Prosimo te tedaj, Gospod, sprejmi
potolažen to daritev, ki ti jo darujemo
tvoji služabniki in z nami vred vsa
tvoja družina; dodeli nam, da v tvojem
miru preživimo svoje dni, reši nas več¬
nega pogubljenja in prištej nas h ker-
delu svojih izvoljenih. Po Kristusu Go¬
spodu našem. Amen.

O Bog, prosimo te, stori, da bo ta
daritev v vsem posvečena, sprejeta, po-
terjena, dostojna in prijetna, da se nam
spremeni v telo in kri tvojega prelju¬
bega Sina, Gospoda našega, Jezusa
Kristusa.

13«

196

Povzdigovanje.

Ki je tisti dan pred svojim ter-
pljenjem vzel kruh v svoje svete in
častite roke in povzdignil oči proti
nebesom k tebi, svojemu vsegamogoč-
nemu Očetu, ter se ti zahvalil in ga
posvetil, razlomil ter dal svojim učen¬
cem rekoč: „Vzemite in jejte vsi od
tega; to je namreč moje telo/

Ravno tako je vzel po večerji v
svoje svete in častite roke ta prebla-
ženi kelih, se ti zopet zahvalil, ga po¬
svetil in svojim učencem dal rekoč:
„Vzemite in pijte vsi iz njega; to je
namreč kelih moje kervi, novega in
večnega zakona, skrivnost vere, ki bo
za vas in za njih veliko prelita v od¬
puščanje grehov/

„Kolikerkrat boste to delali, delajte
v moj spomin. “

Po povzdigovanju.

Po tem povelju tedaj, o Gospod,
obhajamo mi, tvoji služabniki in tvoje
sveto ljudstvo, spomin blaženega ter-

197

pljenja, od smerti vstajenja in slavnega
vnebohoda ravno tega Kristusa, Sina
tvojega, Gospoda našega, in darujemo
tvojemu prejasnemu veličastvu od tvojih
dobrot in darov čisti dar, sveti dar,
brezmadežni dar, sveti kruh večnega
življenja in kelih večnega zveličanja.

Blagovoli pogledati na te darove s
potolaženim in milostnim obličjem in
sprejmi jih, kaker si sprejel darove
svojega služabnika pravičnega Abeljna
in daritev našega očaka Abrahama in
pa sveto daritev in brezmadežno žertev,
ki ti jo je daroval tvoj veliki duhovnik
Meljkizedek.

Ponižno te prosimo, vsegamogočni
Bog, ukaži, da roke tvojega svetega
angelja prineso te darove na tvoj vi¬
soki aljtar, pred tvoje božje veličastvo,
da bomo vsi, kar nas bo deležnih tega
aljtarja in zavžilo presveto telo in kri
tvojega Sina, napolnjeni sč vsem ne¬
beškim blagoslovom in milostjo. Po
ravno tem Kristusu Gospodu našem.
Amen.

198

Spomin mertvih.

Spomni se tudi, o Gospod, svojih
služabnikov in služabnic . . ., ki so šli
pred nami se znamenjem vere in spijo
v miru. Prosimo te, o Gospod, da le-te
in vse, ki počivajo v Kristusu, deneš
na kraj tolažbe, luči in miru. Po
ravno tem Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Tudi nam grešnikom, svojim slu¬
žabnikom, ki zaupamo v obilnost tvo¬
jega vsmiljenja, daj kaj deleža in družbe
sč svojimi svetimi apostoli in marter-
niki: z Janezom, Štefanom, Matijem,
Barnabom, Ignacijem, Aleksandrom,
Marcelinem, Petrom, s Felicito, Per-
petuo, Agato, Lucijo, Nežo, Cecilijo,
Anastazijo in vsemi svojimi svetniki,
v keterih družbo, te prosimo, nas vzemi,
ne zavoljo našega zasluženja, ampak
zavoljo svoje prizanašljivosti. Po Kri¬
stusu Gospodu našem.

Po keterem vse te dobrote, o Gospod,
vselej ustvarjaš, posvečuješ, oživljaš,

199

blagoslavljaš in nam deliš. Po njem, ž
njim in v njem je tebi, Bogu Očetu
vsegamogočnemu, v edinosti sv. Duha

vsa čast in slava.

Oče naš.

D.  Od vekomaj do vekomaj.

5. Amen.

D.  Molimo: Po zveličavnih zapo¬
vedih opomnjeni in po božjem nauku
poučeni upamo se reči: Oče naš, ke-
teri si v nebesih! Posvečeno bodi tvoje
ime; pridi k nam tvoje kraljestvo;
zgodi se tvoja volja, kaker v nebesih
tako na zemlji; daj nam danes naš
vsakdanji kruh; in odpusti nam naše
dolge, kaker tudi mi odpuščamo svojim
dolžnikom; in nas ne vpelji v sku¬
šnjavo.

S. Temuč reši nas hudega.

D.  Amen.

Reši nas, prosimo, Gospod, vsega
zlega preteklega, sedanjega in prihod-

200

njega, in na priprošnjo blažene in slavne
vselej Device in božje Matere Marije
in svojih svetih apostolov Petra in Pavla,
Andreja in vseh svetnikov, daj milostno
mir v naših dneh, da bomo s pomočjo
tvoje milosti podpirani, vselej brez greha
in obvarovani vse zmote. Po ravno tem
Gospodu našem, Jezusu Kristusu, tvojem
Sinu, ki s teboj živi in kraljuje v edi¬
nosti sv. Duha, Bog od vekomaj do
vekomaj.

S. Amen.

D.  Mir Gospodov bodi vedno z
vami.

S. In s tvojim duhom.

D.  To zedinjenje in posvečenje te¬
lesa in kervi Gospoda našega, Jezusa
Kristusa, bodi nam prejemajočim v večno
življenje Amen.

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, daj jim mir!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, daj jim mir!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, daj jim večni mir!

201

Gospod Jezus Kristus, Sin živega
Boga, ki si po Očetovi volji s pomočjo
sv. Duha svet obudil k življenju se
svojo smertjo: reši me s tem svojim
presvetim Resnim Telesom in resno
kervjo vseh mojih grehov in vsega
zlega; dodeli tudi, da se vselej zvesto
ravnam po tvojih zapovedih in ne do¬
pusti, da bi se kedaj ločil od tebe, ki
z ravno tem Bogom Očetom in svetim
Duhom živiš in kraljuješ na vekov veke.
Amen.

Gospod Jezus Kristus, vživanje tvo¬
jega Telesa, ketero se jaz, nevredni
človek prederznem prejeti, ne bodi mi
v sodbo in pogubo, temuč naj mi bo
po tvoji dobrotljivosti bramba in zdra¬
vilo za dušo in telo; ki živiš in kra¬
ljuješ z Bogom Očetom v edinosti sve¬
tega Duha, Bog od vekomaj do vekomaj.
Amen.

Obhajilo.

Nebeški kruh bom prejel in klical
Gospodovo ime. Gospod, nisem vreden,
da greš pod mojo streho, ampak reci

202

le z besedo in ozdravljena bo moja
duša. (Trikrat.)

Telo Gospoda našega Jezusa Kri¬
stusa naj ohrani mojo dušo v večno
življenje. Amen.

(Prejme Telo Gospodovo; potem:)

Kaj naj povernem Gospodu za vse,
kar mi je dal? Kelih zveličanja bom
vzel in klical Gospodovo ime. Hvaleč
bom klical Gospoda in varen bom pred
svojimi sovražniki.

Kri Gospoda našega Jezusa Kristusa
naj ohrani mojo dušo v večno živ¬
ljenje. Amen.

(Prejme Kri Gospodovo; potem:)

Kar smo z ustmi prejeli, o Gospod,
naj zavžijemo s čistim sercem, in časni
dar naj nam bo v večno zdravilo.

Tvoje Telo, Gospod, ki sem je za-
vžil, in tvoja Kri, ki sem jo pil, naj
se sklene z mojim sercem; in daj, da
ne ostane madež pregrehe v meni, ki
so me pokrepčale čiste in svete skriv¬
nosti: Ki živiš in kraljuješ od vekomaj
do vekomaj. Amen.

203

Častimo Boga nebes in slavimo ga
pred vsem, kar živi, ker storil je z nami
svoje vsmiljenje.

Po obhajilu.

D.  Gospod z vami.

5*. In s tvojim duhom.

Za mertve Škofe ali maSnike.

D.  Molimo: Naj koristi, prosimo
Gospod, dušam Tvojih služabnikov,
višjih duhovnikov (ali duhovnikov) mi¬
lost Tvojega vsmiljenja, ki smo jo pro¬
sili; da po Tvojem vsmiljenju dosežejo
večno združenje z onim, v keterega so
upali in verovali. Po Gospodu Jezusu
Kristusu itd.

Za mertve brate, sorodnike in dobrotnike.

Molimo: Dodeli, prosimo, vsegamo-
gočni in vsmiljeni Bog, da po moči te
skrivnosti duše naših bratov, sorod¬
nikov in dobrotnikov, za ketere smo
Tvojemu veličastvu darovali to hvalno

204

daritev, očiščene vseh grehov prej¬
mejo po Tvojem vsmiljenju srečo večne
luči.

Za vse verne mertve.

Naj koristi dušam Tvojih služab¬
nikov in služabnic molitev prosečih:
vmij jih vseh grehov in stori jih de¬
ležne svojega odrešenja, ki živiš in
kraljuješ na vseh vekov veke. Amen.

Blagoslov.

D.  Gospod z vami.

6". In s tvojim duhom.

D.  Naj počivajo v miru.

S. Amen.

D.  Naj ti bo po volji, sveta Tro¬
jica, opravilo moje službe in daj, da
bo daritev, ki sem jo jaz nevredni
človek opravil pred očmi tvojega veli¬
častva, tebi prijetna, za me pa in za
vse, za ketere sem jo daroval, po tvoji
milosti spravna. Po Kristusu Gospodu
našem. Amen.

205

Zadnji evangelij.

D.  Gospod z vami.

S. In s tvojim duhom.

D.  Začetek svetega evangelija po
Janezu.

5. Slava ti, o Gospod.

D.  V začetku je bila Beseda in Be¬
seda je bila pri Bogu, in Bog je bila
Beseda. Ta je bila v začetku pri Bogu.
Vse je po nji storjeno, in brez nje ni
nič storjenega, kar je storjeno. V nji
je bilo življenje, in življenje je bilo
luč ljudi, in luč v temi sveti in tema
je ni razumela. Bil je človek, od Boga
poslan, keteremu je bilo ime Janez. Ta
je prišel v pričevanje, da je pričeval
o luči, da bi vsi po njem verovali. On
ni bil luč, ampak da bi pričeval o luči.
Bila je prava luč, ki razsvetljuje vsa¬
kega človeka, ki pride na ta svet. Na
svetu je bil, in svet je po njem storjen,
in svet ga ni spoznal. V svojo lastnino
je prišel in njegovi ga niso sprejeli.
Koliker njih ga je pa sprejelo, jim je
dal oblast postati božji otroci; njim,

206

ki verujejo v njegovo ime, ki niso iz
kervi, ne iz volje mesa, ne iz volje
moža, ampak iz Boga rojeni. In Beseda
(tukaj se poklekne) je meso postala in
mej nami prebivala, in smo videli njeno
čast kaker čast edinorojenega od Očeta,
polno milosti in resnice.

M.  Hvala Bogu.

Spovedne molitve.

Priprava k sv. spovedi.

Molitev pred izpraševanjem vesti.

Pridi sv. Duh, napolni serca svojih
vernih in vžgi v njih ogenj svoje lju¬
bezni.

V.  Pošlji svojega Duha in bodo
vstvarjeni.

O.  In prenovil boš zemeljsko obličje.

O Bog, ki si serca vernih po raz-
svitljenju sv. Duha učil, daj, da ravno
v tem Duhu, kar je prav, spoznamo in
se njegove tolažbe vedno veselimo. Po
Kristusu Gospodu našem.

Razsvetli moj um, sv. Duh resnice,
da vse svoje grehe tako spoznam, kaker
jih bom enkrat spoznal pred svojim
večnim sodnikom. Omeči mi voljo, da

208

iz serca objokujem svoje hudobije, s
keterimi sem žalil ljubeče serce dobrega
nebeškega Očeta. Spomni me, sv. Duh,
vseh pregreh, ketere sem ali sam storil,
ali sem bil kriv, da so jih drugi za¬
voljo mene storili. Daj mi milost, da
se odkritoserčno spovem svojih grehov
in jih resnično obžalujem. Pridi sv. Duh,
pomagaj mi!

Izpraševanje vesti.

Dolžnosti do Boga.

Kakošna je bila moja molitev? —
Kaj je bilo vzrok moje slabe molitve?

— Ali premajhna priprava? —Ali le¬
noba in mlačnost? — Ali raztresenost?

— Kolikokrat sem bil v molitvi rado-
voljno raztresen? — Kolikokrat sem
opuščal molitev? — Jutranjo, večerno,
redovno? — Kako sem bil pri sv. maši?

— Kako sem se pripravljal za sv. spo¬
ved? — Kako za sveto obhajilo? —
S kakošno pobožnostjo sem prejemal
sv. obhajilo? — Kakošna je bila moja
zahvala po sv. obhajilu? — Ali sem
mislil kaj na Boga mej dnevom in

209

delom? — Ali sem opuščal pobožne
zdihljeje k Bogu? — Ali sem godernjal
zoper Boga v terpljenji in težavah? —
Ali sem sv. imena brez potrebe izgo¬
varjal? — Ali sem vse Bogu v čast
delal? —

Dolžnosti do bližnjega.

Kako sem se obnašal do bližnjega?

— Ali sem poterpel z njegovimi slabo¬
stmi? — Ali sem ga ljubil zavoljo
Boga ? — Ali sem o njem slabo mislil,
govoril? — Ali sem ga obrekoval ali
opravljal? — Ali sem mu z obreko¬
vanjem in opravljanjem kaj škodoval
na dobrem imenu ? — Ali sem že obre¬
kovanje in opravljanje preklical in po¬
pravil? — Ali sem o bližnjem slabo
sodil? — Ali sem bil bližnjemu ne¬
voščljiv? — Ali sem bil do njega ne¬
prijazen? — Ali celo jezen, v sovraštvu?

— Kako sem se obnašal do svojih sta-
rišev? Ali sem bil nevbogljiv, termast
do njih ? — Kako sem se obnašal do
svojih domačih, bratov, sester, gospo¬
darja, gospodinje?

Popotni tov.

14

210

Dolžnosti do samega sebe.

Kakošne so moje misli? — Ali sem
bil večkrat ošabnih misli? Druge za¬
ničeval? — Ali sem se vstavljal ne¬
spodobnim mislim, željam, skušnjavam?

— Kolikokrat sem vanje dovolil? —
Ali sem bil nepreviden v besedah? —
Ali sem s kakošno nespodobno besedo
koga pohujšal ? —• Ali sem kaj tacega
storil ? Nisem li preveč radoveden v
pogledih? — Ali ne povzdigujem sebe
čez druge ? — Ali sem dobro delal iz
pravega namena? — Nisem li bil pri
svojih opravilih poveršen? —■ Ali sem
naročena dela marljivo opravljal? —
Kako sem čas porabil? — Ali sem čas
tratil s praznim govorjenjem, branjem,
pohajanjem? — Ali sem bil keterikrat
nejevoljen? — Ali sem se lagal? Ali
.sem bil komu nevoščljiv? — Ali spol-
nujem zvesto dolžnosti svojega stanu?

Kako sem opravil zadnjo sv. spoved?

— Ketera je moja glavna napaka,strast?

— V keteri greh največkrat padem?

— Ali sem se od zadnje sv. spovedi
kaj prizadeval, da bi se znebil te glavne

211

napake ? — Kolikokrat sem padel v tisti
greh od zadnje spovedi? — Ali sem
pokoro opravil ?

Kesanje.

O moj Bog, kolikokrat sem Te zopet
razžalil sč svojimi grehi. O moj Bog!
Nad vse se mi studijo vsi moji grehi,
in resnično želim, da bi jih nikoli ne
bil storil. Vem, kolike kazni sem vreden;
vem tudi, da sem izgubil celo nebesa
in zaslužil pekel. Zato iz vsega serca
obžalujem vse svoje v  grehe in se jim
odpovem za vselej. Se bolj jih pa ob¬
žalujem zato, ker sem v svoji veliki
nehvaležnosti Tebe svojega stvarnika
in najboljšega Očeta, neskončno in pre-
Ijubeznivo dobroto, manj cenil, kot
ustvarjene reči, in sem s tem tako
hudo krivico storil Tvojemu neskon¬
čnemu veličastvu. Terdno sklenem, svoje
življenje poboljšati, vseh grehov se va¬
rovati in odslej Tebi zvestejše služiti.
O Bog, daj mi milost, da spolnim ta
svoj sklep! Amen.

14*

212

Molitev pred sv. spovedjo.

Vsegamogočni Bog in vsmiljeni Oče!
Glej mene grešnika! Tu klečim pred
stolom Tvojega veličastva ter polagam
pred Tvoje noge svoje neštevilne za-
nikernosti, grehe in slabosti. Oče, grešil
sem zoper nebesa in zoper Tebe. Oh,
jaz nehvaležnež nisem vreden, da bi
se še nadalje imenoval Tvojega sina.
Kedo naj prešteje število mojih .pregreh,
kedo naj ceni težo mojih hudobij ? Ali
naj obupam? O nebeški Oče, Tvoje
vsmiljenje je neskončno. Ti nočeš smerti
grešnikove, ampak da se spokori in
živi. Glej pred Teboj klečim, jaz grešnik.
Oče nebeški, spokoriti se hočem. Ali
bom pa tudi živel ? Ali bom živel jaz,
ki sem Te tolikokrat žalil z mnogimi
grehi? Tvoje vsmiljenje mi daje veselo
zaupanje. Kervava daritev Tvojega Sina
Jezusa Kristusa je nagnila Tvoje oče¬
tovsko ljubeče serce k spravi sč vsemi,
ki v Tebe verujejo. Moj Bog tudi jaz
verujem v Tebe, dasi sem Te toliko¬
krat razžalil; tudi za mene grešnika je
Tvoj ljubi Sin Jezus prelil svojo pre¬
sveto kri. Oče nebeški, vsliši glas kervi

213

svojega Sina, ki tudi za me kliče milost
tvojega vsmiljenja. V imenu terpečega
Jezusa, prosim, ljubi Oče, odpuščenja
mojih grehov. O zbriši, pravični, vsmi-
Ijeni Sodnik, moje hudobije; daj mi
zopet rajski mir serca. Spovedati se
hočem, natanjko in skesano svojih gre¬
hov, poboljšal se bom, to je moj terdni
sklep. Oče nebeški, pomagaj mi, da s
Tvojo pomočjo vkrotim poželjenje mesa,
poželjenje oči, in napuh življenja. Daj,
da od sedaj naprej živim le za te v
čistosti, ponižnosti in svetosti, kaker
Ti zapoveduješ. Pomnoži v meni hre¬
penenje po Tvojem božjem Sinu, da
hodim stanovitno za njim, svojim kri¬
žanim učenikom, ki s Teboj živi in
kraljuje na veke. Amen.

Spokorni psalm 129.

Iz globočine vpijem k tebi o Gospod !

Gospod, vsliši moj glas! Naj po¬
slušajo tvoja ušesa glas moje prošnje!

Gospod, ako boš na pregrehe gledal,
kedo bo obstal, o Gospod!

Toda pri tebi je sprava, in zavoljo
tvoje postave čakam tebe o Gospod!

214

Moja duša čaka njegove besede,
moja duša upa v Gospoda.

Od jutranje straže do noči naj Izrael
v Gospoda upa.

Ker pri Gospodu je vsmiljenje in
pri njem je obilno odrešenje.

In on bo rešil Izrael vseh njegovih
hudobij!

Čast bodi Očetu itd.

. Molitev k Mariji.

Žena, glej Tvoj sin! oh, pa kakošen!
Sram me je pred Teboj, o presveta De¬
vica. Ti si moja dobra mati. Kakošen
sem pa jaz — Tvoj sin?! Oh, prav nič
Ti nisem podoben. Kaker sem se svo¬
jimi grehi žalil milo serce Tvojega Sina,
enako sem prebadal tudi Tvoje mehko
materino Serce. Ali še nikedar se ni
slišalo, da bi Ti zavergla koga, ki se
je k Tebi zatekel. Mati večne Besede,
mati moja, pribežališče grešnikov —
tudi jaz k Tebi hitim. Spokoriti se
hočem, Marija ne zaverzi me. Marija,
pomagaj mi! Potolaži, o mati moja,
vžaljenega mojega Očeta. Pokaži muje-
zusovo sveto kri, pokaži mu njegove
sv. rane, in vsmilil se me bo. Prosi, o

215

Marija, svojega Sina, naj prizanese meni
vbogemu grešniku, naj me sprejme ne¬
zvesto ovčico, — in odpustil mi bo.
Marija! koliko grešnikom si že odprla
vrata v nebesa; vsliši tudi mene, po¬
magaj mi! Oberni, moja pomočnica,
svoje milostne oči tudi v mene. O mi¬
lostljiva, o dobrotljiva, o sladka Devica
Marija, prosi za me.

Molitev k angelju varihu.

O sveti angelj moj, ki si bil priča
mojih grehov, pridi k meni sedaj, ko
se hočem poboljšati. Pelji me na stezo
resnične pokore in poboljšanja mojega
življenja. Bodi priča mojega spreober-
nenja. Varno me vodi, da zopet ne
zajdem, in ne preslišim tvojih sv. opo¬
minov.

„Vzdignil se bom, ter pojdem k
svojemu očetu in mu porečem:

Oče grešil sem zoper nebesa in
zoper tebe!“

(Ponižno poklekni sedaj k spovednici,
spovej se odritoserčno in skesano svojih gre¬
hov. Poslušaj pazljivo nauke in opomine
spovednikove, in stori natanko, kar ti na¬
ročajo.)

216

Po sv. spovedi.

Neskončno vsmiljeni Bog, najboljši
Oče moj, kako si dober do mene svo¬
jega nehvaležnega otroka. Oh odpustil
si mi vse, kar sem se pregrešil, dal si
mi novo milost, novo moč, novo serč-
nost, nove nauke za pobožno življenje.
Kako se Ti naj za vse to zahvalim?
Serčno ginjen padem pred Te na ko¬
lena, iz celega serca se Ti zahvaljujem
za Tvojo neskončno vsmiljenost. An-
gelji, svetniki božji, presv. Devica Ma¬
rija, pridite, molimo dobrega in vsmi-
Ijenega Boga. Velike reči mi je storil
on, ki je mogočen in sveto njegovo ime.

Moji grehi so me spravili v grozno
nesrečo večnega pogubljenja — in sedaj!
vse mi je odpuščeno, zopet sem otrok
božji, zopet imam pravico do nebes!

O ljubeznjivi Oče, hvala Ti! O dobri
Oče, Tvoja ljubezen me gane. V Tvoji
sveti pričujočnosti terdno sklenem, da
Te ne bom nič več žalil. Rajši hočem
vmreti, kaker še grešiti. Ves bom dru¬
gačen, poboljšal se bom. Bolj bom stano¬
viten v dobrem kaker sem bil do sedaj.
Vedno bom mislil na Te. Svoj glavni

217

greh in svojo glavno strast hočem v
sebi zatirati. Svoje molitve bom goreč-
neje opravljal. Varoval bom svoj jezik,
da se ne pregrešim z napačnim govor¬
jenjem. Varoval se bom pred onimi, ki
so bili večkrat krivi, da sem Te žalil.
Terdno sklenem, ogibati se vsega, kar
me je dosedaj v greh napeljevalo. Sta¬
novitno se hočem vstavljati vsem sku¬
šnjavam hudobnega duha. Ali, vsega-
mogočni Bog, jaz sklepam, kažem terdno
voljo poboljšati se, toda brez Tvoje
pomoči mi je nemogoče po storjenih
sklepih tudi ravnati. Gospod, slab sem;
bojim se, da bi zopet padel; varuj me
Ti, — podpiraj me Ti. Varuj me v
skušnjavah, ne zapusti me v nevar¬
nostih, spodbujaj me v omahljivosti;
zakaj „ako Gospod ne varuje mesta,
zastonj čuje oni, ki ga varuje.“ Ljubi
oče, ki si me sprejel zopet za svojega
otroka, stoj mi na strani, da me hu¬
dobni duh zopet ne premaga.

Ljubeznjivi Oče nebeški, sč svojimi
grehi sem Te močno žalil. Da neko¬
liko popravim te svoje hudobije, hočem
Ti po svoji moči za nje zadostiti. Glej,
dobri Bog, opravil bom pokoro, ki mi

218

jo je naložil tvoj namestnik — kolikor
mogoče, skesano in pobožno. O, ko bi
mogel s to pokoro Tvoje serce razve¬
seliti tako kaker sem je žalil se svo¬
jimi grehi. Združujem zato svojo po¬
koro se vsemi molitvami, posti in do¬
brimi deli, s keterimi Te je na zemlji
častil Tvoj božji Sin, se vsemi dobrimi
deli in molitvami Tvoje ljubeznjive
hčerke, matere Tvojega Sina in moje
— se vsem zasluženjem svetnikov in
svetnic. Glej, Vsegamogočni, na ske¬
sano serce svojega| otroka, ki bi s to
molitvijo rad zadostil, kar je zagrešil.
(Opravi pokoro.)

Ponižno prosim, vsegamogočni, lju¬
beznivi Oče, sprejmi blagovoljno to mojo
■malo pokoro v zadoščenje za vse moje
grehe. Nemogoče mi je, da bi za nje
popolnoma zadostil Tvojemu božjemu
veličastvu. Darujem Ti torej v popolno
zadoščenje za svoje grehe vsa zaslu-
ženja Tvojega ljubega Sina Jezusa Kri¬
stusa, mojega vsmiljenega Izveličarja.
Večni Oče, poglej v obličje Svojega
Sina, poslušaj glas njegove svete kervi,
ki prosi zame vsmiljenja. Ako imam
jaz premalo solz, da bi objokoval svoje

219

grehe — poglej na solze Svojega Edino-
rojenca. Zavoljo globoke ponižnosti Je¬
zusove, odpusti mi moj napuh in mojo
ošabnost; zavoljo njegove ljubezni od¬
pusti mi mojo mlačnost; zavoljo nje¬
gove svete nedolžnosti odpusti mi mojo
mesenost; zavoljo njegovega zatajevanja
odpusti mi mojo mehkužnost; zavoljo
krotkosti nedolžnega jagnjeta odpusti
mi mojo jezo in nepoterpežljivost; za¬
voljo njegovega stanovitnega dela od¬
pusti mi mojo lenobo; zavoljo njegove
popolnosti pokrij mojo slabost in pre¬
grehe.

Da zadostim za svoje grehe, bom
sprejemal s popolno vdanostjo vse križe
in težave, ki mi jih bo pošiljala Tvoja
očetovska roka. V Tvojo sv. voljo se
popolnoma vdam. Tvoji očetovski pre¬
vidnosti se vsega izročim.

Vse hočem storiti, o Bog, kar ti
hočeš, le nobenega greha ne več.

Molitev k Mariji.

Marija, ti dobrotljiva in mogočna
Devica! Ti si pomoč kristjanov, moč
vseh, keteri zaupajo v Tebe. Stoj tudi

220

meni na strani, vzemi me v svoje mo¬
gočno varstvo. Izprosi mi stanovitnost
v dobrem in ne dopusti, da bi bil še
kedaj nezvest Tvojemu Sinu. Izprosi
mi milost, da ga ljubim in mu služim
vekomaj. O Gospa moja, o mati moja,
varuj me, brani me kaker svojo last¬
nino in posestvo. Amen.

Angelji božji, veselite se z menoj
in hvalite Boga, ker sem pri njem zopet
našel vsmiljenje. Nesite solze moje ža¬
losti in vzdihljeje moje pokore pred
veličastni prestol božje milosti. Moj
angelj varih, ti pa mi stoj na strani,
da me ne premaga zopet hudobni duh
in me ne zapelje v pogubljenje, kete-
remu sem ravno ušel.

Hvali moja duša Gospoda in vse,
kar je v meni, njegovo sveto ime.
Hvali moja duša Gospoda in nikar ne
pozabi vseh njegovih dobrot.

Obhajilne molitve

z a Vse dni V tj e d n u.

Nedelja.

Pred sv. obhajilom.

Vera.

Moj Bog in moje vse! Kedo si ti,
presladki Gospod, moj Bog, in kedo
sem jaz, vbogi červiček, tvoj hlapec?
Najsvetejši Gospod, hočem te ljubiti!
Najmilejši Gospod, hočem te ljubiti!
Gospod Bog, daroval sem ti svoje serce
in svoje telo, in silno želim še več sto¬
riti iz ljubezni do tebe, kč bi le mogel.

222

Poniževanje.

O vzvišeni Gospod in moj Bog!
Stvarnik nebes in zemlje, vsegamogočni
kralj, ki si me vstvaril sč svojo tako
mogočno roko po svoji podobi: kaj
sem jaz, da se me spominjaš? Kaj je
človek, najsvetejši Oče, da ga vstvariš
v svoji ljubezni tako velikega? In zakaj
se mu daruješ, o Gospod, z obilno svojo
ljubeznijo? Potem, ko si ga vstvaril in
odrešil, mu še pripravljaš to prebogato
mizo, pri keteri mu daješ samega sebe
v jed in hrano! Ketera darežljivost je
tako velika, kaker tvoja! Vkazuješ mi,
naj te prejmem v svoje serce. — = O
moj Jezus, o moje zveličanje, tebi da¬
rujem svojo vbogo dušo in svoje tako
mlačno serce. Večkrat sem žalil tvoje
veličastvo in kaker drugi izdajavec Ab-
salom sem te spodil iz svojega serca.
Očisti me, studenec žive vode! Ozdravi
me, pravi zdravnik mojega zveličanja.
Napolni me z upanjem in zaupanjem
in stori me vrednega svojega prebiva¬
lišča. Stotnik se je imel za nevrednega,
da bi šel v njegovo hišo; sv. Janez
Kerstnik, posvečen preden se je rodil,

223

se je bal tebe kerstiti, in jaz grešnik
— kako se ne bi bal in trepetal do¬
stojno sprejeti svojega Stvarnika in
slavo angeljev! O nebeški Oče, daj mi
dovelj serčnosti za tako imenitno opra¬
vilo. O Sin, modrost Očeta, daj mi pre¬
vidnosti. O sv. Duh, ljubezen Očeta in
Sina, vžgi moje serce in očisti mojo
dušo z ognjem svoje ljubezni, da bom
sč zaupanjem prejel ta najsvetejši za¬
krament. Amen, Jezus!

Hrepenjenje.

O kralj nebeški, moj Gospod Jezus
Kristus, jaz nevredni grešnik pridem k
tvojemu sv. altarju, da prejmem tebe
samega, pridem, ker me ti kličeš, svesti
si tvojega vsmiljenja. Dasiravno sem
zelo nevreden, vender se oserčim, kaker
drugi Benjamin, in pridem k večerji,
ketero ti, starejši brat, predpodobljen v
Jožefu, pripravljaš za svoje brate, keteri

50 verni na zemlji. Ponižno prosim
tvoje veličastvo, da bi obogatel sč
sadom, ki ga daješ v tem zakramentu
svojim prijatelom. Jaz sem bolnik in ti

51 zdravnik, ki me moreš ozdraviti;
jaz sem grešnik in ti si oni, ki opra-

224

vičuje grešnike; jaz sem vbog in ti
neskončno bogat. Pomnoži mi vero,
upanje, ljubezen in vse čednosti, da bi
ti ž njimi služil in te hvalil vse dni
svojega življenja in se potem veselil v
nebesih. Amen, Jezus!

Žalost in ljubezen.

Gospod Jezus Kristus, Sin živega
Boga, ki si na dan svoje neskončne
ljubezni postavil presveti zakrament
svojega najsvetejšega telesa in svoje
presvete kervi v spomin svoje grenke
smerti, ter dal v jed svoje najčistejše
meso in v pijačo svojo dragoceno kri
svojim sv. apostolom; prosim te, o Go¬
spod, omeči moje terdo serce in daj
mi solz kesanja, da ž njimi vmijem
svojo grešno dušo vseh grehov, zakaj
grešil sem, veliko sem grešil z mislimi,
besedami in dejanjem. Moj greh, moj
veliki greh. Zato terdno upam, da mi
boš odpustil, o Gospod, moje grehe po
svoji neskončni dobrotljivosti in vsmi-
Ijenju, ker glej, spoznam jih vse. Od¬
pusti mi jih, vse obžalujem in terdno
sklenem nič več .grešiti. Daj mi, mili

225

Jezus, tako pobožnost, da te bom sedaj
tako prejel, kaker te želim prejeti. —
Ti sam si rekel: .Jaz sem živi kruh,
ki sem prišel iz nebes; kedor je od
tega kruha, bo živel vekomaj.“ O kruh
nebeški, pokrepčaj moje serce, da bom
čutil ogenj tvoje nebeške ljubezni.
Ozdravi je vseh slabosti, da ne bo
čutilo druge sladkosti, kaker tebe, ki
si prava nebeška sladkost. O posvečeni
kruh, ki imaš v sebi vse veselje, s
keterim nas vedno krepčaš in tolažiš,
naj ti dopade moje serce, in moja duša
bodi napolnjena s tvojo sladkostjo in
veseljem. O presveti kruh, o kruh, ki
daje pravo življenje, o prečisti kruh,
ki je prišel iz nebes in dal življenje ce¬
lemu svetu: pridi v moje serce in stori,
da bo čutila moja duša sladkost tvoje
presvete pričujočnosti. Bežč naj od mene
vsi moji sovražniki, ki me ne nehajo
zalezovati; beže naj pred pričujočnostjo
tvoje neskončne vsegamogočnosti, da
znotraj in zunaj dobro zavarovan hodim
po pravi poti proti nebeškemu kralje¬
stvu, kjer bom iz obličja v obličje gledal
tvoje neskončnobitjeinkjer bom steboj in
v tebi združen in potolažen. Amen, Jezus!

Popotni tov. it

226

K Mariji.

O Marija! Mi smo vboge stvari, po¬
trebne kruha in ljubeznjive matere, ki
bi nam ga podelila. Kruh, po keterem
hrepenimo, je tisti božji kruh, ki je
prišel iz nebes, tisti Sin, keterega si
nosila v svojem deviškem telesu ti, ki
si naša vsmiljena in sveta mati. Ti, ki
si vrata nebeška in zgodnja danica, oj
odpri nam, svojim otrokom, vrata, ki
peljejo k tvojemu Sinu; posnaži nam
pot, stoj nam na strani in daj nam ne¬
beški kruh. Ozri se na našo slabost v
tej solzni dolini, da moremo biti — nasi¬
čeni s tistim blaženim sadom tvojega
telesa— vekomaj zadovoljni in srečni.
Tako bodi!

Darovanje sv. obhajila.

O  Gospod! Združen se sv. Fran¬
čiškom darujem to sv. obhajilo tebi,
sad pa, ki ga bom prejel, za. (tu

imenuj osebo, za ketero je želiš daro¬
vati). Priporočam ti še posebej in s
celim sercem to vbogo dušo, za ketero
prosim  Tebi priporočim mir svete
cerkve, razširjanje sv. vere, edinost in

227

svetost tvojih mašnikov. Priporočim ti
sv. očeta, cerkvene in posvetne pred¬
stojnike, redove, bogoslovce in vse
svoje sobrate in sestre. Tebi izročim
vboge grešnikeinnevernike,vse žalostne,
posebno pa tiste, ki so na morju, v pre¬
gnanstvu, v ječi, ali v grešni nevarnosti.
T ebi priporočim svoje stariše in prijatelje,
posebno  svojega spovednika, svoje
dobrotnike, tiste, ki se priporočajo moji
molitvi, keterim sem obljubil, da bom
zanje molil in tiste, za ketere sem dolžan
moliti. Priporočim ti slednjič duše v
vicah, mej njimi posebno tiste, ki so
rade častile ta sv. zakrament in pre-
blaženo Devico Marijo in poleg teh
tudi tiste, keterim sem posebno dolžan
pomagati.

K sv. Frančišku.

Sprosi mi, seraflnski oče, da se bom
približal k sv. obhajilu tako priprav¬
ljen, kaker si bil ti! Stori sč svojo
mogočno priprošnjo, da pridem k Jezusu
ko tvoj sin, stori, da najde v meni ne¬
kako podobnost s teboj in da ostane v
meni sč svojo milostjo.

15*

228

Serafinski oče, pripelji me k Jezusu!

Serafinski oče, stori me ljubega
Jezusu!

Serafinski oče, zedini me z Je¬
zusom!

Zavoljo sv. Frančiška zanesi mi, o
Jezus!

Zavoljo sv. Frančiška ljubi me, o
Jezus!

Zavoljo sv. Frančiška blagoslovi me,
o Jezus!

Po sv. obhajilu.

Zahvala se sv. Frančiškom.

Jezus mojega serca! Sam se ti ne
morem dostojno zahvaliti za neizmerno
dobroto, zato se združim v duhu s tvojim
ljubljenim sv. Frančiškom. — Nežno in
serafinsko serce slavnega sv. očaka, ki
si je ti, o Jezus, obrazil po svoji lju¬
bezni, je gorelo po sv. obhajilu goreče
ljubezni, ketera mu je napravljala ne¬
izrekljivo rajsko veselje. — O da bi
tudi jaz imel tako ljubeče serce! —
Sv. Frančišek, prosi zame! — Sprejmi,
moj Jezus, zahvalo sv. očaka, namestu
moje, ki ti jo želim izreči.

229

Prošnja.

Gospod Bog, nebeški Oče! Poglej
na veličastno obličje svojega Kristusa
in vsmili se mene in vseh drugih greš¬
nikov, za ketere je vmerl tvoj Sin in
naš Gospod in keterim v zveličanje in
tolažbo hoče še pri nas ostati v naj-
svetejšem zakramentu presv. Resnega
Telesa! Naj odverne, o Gospod, goreča
in medena oblast tvoje ljubezni mojega
duha od vseh stvari, ki so pod nebom,
da vmerjem iz ljubezni do tebe, kaker
si vmerl ti iz ljubezni do mene.

(Sv. Frančišek.)

Zahvala.

Zahvaljujem se ti, večni Oče, da si
mi dal Svojega najsvetejšega Sina v
jed v presv. hostiji, ne le zato, da bi
me rešil sužnosti satanove, temuč tudi
zato, da bi me potolažil. Zahvalim se
ti, Odrešenik in Zveličar, da si tako
obogatil mojo dušo sč svojim mesom
in svojo kervjo. Zahvaljujem se ti, sveti
Duh, popolna ljubezen, da si obiskal
moje serce in je poterdil se svojo sveto
ljubeznijo. Vsi angelji in vse stvari naj

230

slave tebe, mojega Boga, edinega in
trojnega: Očeta, Sina in sv. Duha. Stori,
o Gospod, da ostane moja duša po
moči tega zakramenta združena v lju¬
bezni s teboj. Ponižno prosim tvoje
božje veličastvo pomoči, da te ne bom
v prihodnje nikoli več razžalil. Naj mi
bo svet dolgočasen se vsemi svojimi
nečimernostmi in prazno častjo. Moj
duh bodi ves v tebi, Gospodu mojega
slabega mesa, in s tvojo pomočjo naj
slavno premaga satana. Naj se množi
v meni tvoja sv. ljubezen; vera in upanje
naj se spopolni v meni, da bo moja
duša vedno napredovala v čednostih,
da bom gledal in se veselil čistega
gledanja tistega Boga, keterega tukaj
častim v veri, in da bom posedoval v
nebeški slavi Tega, ki sem ga našel
danes zapertega in skritega v sv. ob¬
hajilu. Amen, Jezus!

Zahvala.

Hvalim in zahvalim se ti, stvarnik
nebes in zemlje, da si hotel mene, ne¬
vrednega grešnika, nasititi s presvetim
telesom svojega edinorojenega Sina.
Prosim te ponižno, naj mi ne bo to

231

sv. obhajilo v pogubljenje, temveč v
odpuščenje grehov in v večno življenje.
Naj mi bo orožje prave vere, poterjenje
v upanju in ščit dobre volje. Naj me
očisti grešnih navad, naj odžene od
mene vsako meseno poželjenje in vse
nečimernosti, naj pomnoži v meni lju¬
bezen in poterpežljivost, ponižnost in
pokorščino. Bodi mi močna bramba
zoper zalezovanje vidnih in nevidnih
sovražnikov. Po njem naj se vmiri vsak
dušni in telesni nepokoj, po njem naj
ostanem terdno zedinjen z Bogom, in v
njem naj srečno doveršim svoj tek.
Prosim te, pripelji mene grešnika k
tistemu neizrekljivemu kosilu, kjer si
ti se Sinom in sv. Duhom svetnikom
prava luč, popolno nasičenje, večna ra¬
dost, popolno veselje in neskončna sreča.
Amen, Jezus!

Prošnja.

Hvalim te, o Jezus, moj kralj, moje
upanje in moja slava za posebno in
čudovito ljubezen, ketero si mi skazal,
ko te je vžila moja duša in postala
tvoje prebivališče. Reci, mili Zveličar,
kaker si rekel v hiši Cahejevi: „Danes

232

je došlo tej hiši zveličanje, zakaj tudi
ta je sin Abrahamov.“ O kralj časti, o
studenec milosti, o da bi te vedno ljubil,
ohranil in hvalil v tem življenju in v
drugem se veselil s teboj. Amen, Jezus!

K Mariji.

Sv. Marija, najvrednejša mati na¬
šega Zveličarja, kraljica nebes in zemlje,
ti, ki si zaslužila nositi v svojem telesu
stvarnika vseh reči, čigar telo sem
danes prejel; ti gospa angeljska, iz¬
prosi, da mi tvoj Sin milostno odpusti
vse, kar sem morebiti grešil proti temu
sv. zakramentu iz nevednosti, nemar¬
nosti ali hudobije. Keteri živi in kra¬
ljuje z Očetom in sv. Duhom na vse
veke. Amen.

K vsem svetnikom.

O ve duše nebeške, ki neprene¬
homa zrete večnega Boga, keterega se
nisem bal jaz, prevzetni grešnik, pre¬
jeti s tako majhino pobožnostjo, vi vsi,
ki ste v nebesih, ponižno prosim, po¬
magajte mi, da se dostojno zahvalim
Bogu za to neizmerno dobroto. Prosite

233

ga tudi, naj mi odpusti ker sem tako
slabo pripravljen pristopil k mizi Go¬
spodovi; naj mi da milost, da se bom
zanaprej boljše pripravljal in da mi po
svoji neskončni vsmiljenosti dovoli bi¬
vati za vselej mej vami v nebeški
slavi, kjer živi in kraljuje brez konca.
Tako bodi!

O Gospod, prejel sem božje skriv¬
nosti. Kaker so bile vzrok slave tvojih
svetnikov, tako naj bodo tudi moji duši
v večno življenje.

Zdihljaji sv. Ignacija Lojolanskega
po vsakem obhajilu.

Duša Kristusova, posveti me! —
Telo Kristusovo, zveličaj me! — Kri
Kristusova, napoji me! — Voda iz strani
Kristusove, operi me! — Terpljenje
Kristusovo, poterdi me! — O dobri
Jezus, vsliši me! ■— V svoje rane
skrij me! — Od tebe ločiti se, ne
pusti me! — Hudobnega sovražnika
brani me! — Ob uri smerti moje, kliči
me! — In k tebi priti povabi me! —
Da se svetniki tvojimi hvalim te! —
Na vekov veke vse! Amen.

234

Ponavljanje- obljube.

Jaz N. obljubim vpričo Boga vsega-
mogočnega, k časti brezmadežne bla¬
žene Device Marije, sv. očeta Frančiška
in vseh svetnikov, ves čas svojega živ¬
ljenja spolnovati zapovedi božje in vo¬
dilo tretjega reda, vstanovljeno od ravno
tistega sv. Frančiška, kaker je bilo po-
terjeno od papeža Nikolaja četertega in
Leona trinajstega; obljubim tudi po
predstojnikovi volji zadostovati za pre¬
stopke, storjene zoper to vodilo.

Češčenje.

Dragi moj dobrotnik, sladki moj
ženin, blagi, ljubeznjivi, mili Jezus: o
vžgi mojo ljubezen, daj mojemu sercu
moč in jakost.

O da bi te mogel tako ljubiti, kaker
te ljubi sleherni svetnik v nebesih! O
da bi mogel ves greh se sveta spraviti!
— Kako srečen bi bil, ke bi mogel vso
svojo kri preliti za to največo dobroto!

Mej tem povabim vsaj vas, svetle
zvezde, da hvalite mojega Gospoda!
Tudi ve, drage ptičice, vberite glasove
in slavite kralja nebeškega. Neme ribe,

235

veselo plavajoče, povišujte najvišjo do¬
broto! Prijetne cvetice, dišeče trave, lepe
rastline slehernega sveta, vi gozdi, griči,
gore, doline in studenci, kraljestva in
mesta, častite Gospoda! Vsi, vsi govo¬
rite o Bogu, pojte Bogu združeni v lju¬
bezni! Cel svet, luna in sonce, zemlja
in morje naj oznanjujejo božjo vsega-
mogočnost, modrost in dobroto! O da
bi se vse vstvarjene reči kazale hva¬
ležne svojemu Stvarniku! Naj ga hvalijo
in slavijo ter govorč človeku: „Blagor
ti, ki imaš um in serce! Imaš razum
in moreš po našem posredovanju priti
k Bogu v svojem spoznanju. Imaš serce,
ki je zmožno in pripravno vedno ljubiti,
zato moreš ljubiti svojega Boga! i£  Se li
more dati ali misliti kaj večega? Pa
človek ne dela po pameti in ne razume
visokega govorjenja; ali pa ne premiš¬
ljuje, in zato ga, ko je tako raztresen,
oklepa in popolnoma premaguje neči-
mernost Večkrat pa tudi zato ne more
božjih reči zapopasti, ker je razum za¬
slepljen od strasti, in zato ljubi in hre¬
peni le po časni sreči. O kruta zlob¬
nost, o zmedenost, zmešnjava in slepota!
Ljubi svet, ostane sredi pota, ne skerbi

236

ga pa konec. Zato je le tisto serce na
pravem potu, ki samo sebe spozna in
vedno hrepeni po terpljenju. Ne želi
miru niti pokoja, dokler ne pride do
takega vzvišenega mišljenja. Srečno tako
serce, ki si izbere Boga za svoje naj-
veče dobro! In o srečno, presrečno, ki
se daruje Bogu celo in čisto! Daši je
v tem pregnanstvu, je vender brez ne¬
varnosti in mirno. ,Jaz sem tvoje pla-
čilo“, mu reče sam Bog, ker od. zgoraj
pride vsaka dobra misel. O kako je
tedaj koristno darovati svoje serce Bogu!
Da, da, ljubim te, Oče nebeški; moje
serce bo vedno tvoje!

Pondeljek.

V družbi sč sv. Bonaventuro.

Pred sv. obhajilom.

Serafinski učenik, zvesti posnemo-
vavec sv. Frančiška, napolni me se
strahom, s keterim si se bližal ti k
sv. obhajilu. V živi veri, v keteri si
spoznal v presvetem Rešnem Telesu
vsegamogočnega Gospoda, Stvarnika in
Odrešenika, si ti kar trepetal; moja

237

vera je pa jako slaba, ker, dasiravno
terdim, da verujem, vender moje serce
ni prestrašeno, ko se bližam pretresljivi
skrivnosti. Oživi tedaj mojo vero in
vzbudi v meni sv. strah, združen se
serčnim zaupanjem, ki je sad tiste vere
v sv. Resno Telo; to je namreč „Bog
z nami“, naš ljubi Bog, želeč nas ob¬
jeti. Ponavljaje te tvoje besede, želim v
tem sv. obhajilu darovati Jezusu serce,
ki je podobno tvojemu; serce, ki naj
dopade Jezusu in ki se naj topi v mi¬
losti njegovega Serca.

Hrepenjenje.

Gospod Jezus Kristus, kruh življenja,
stori, da se te vredno nasitim, da ne
bom po ničemer čutil lakote, razun po
tebi; da se te vredno napijem, da me ne
bo po drugem žejalo, ko po tebi. Go¬
spod! Posedi moj razum, da ne bo ni¬
koli ločen od tebe, sonca pravičnosti.

Združenje z Jezusom.

Gospod Jezus Kristus, ki si zavoljo
mojih grehov nisi prizanesel, rani moje
serce sč svojimi ranami, da bom vedno

238

nate gledal, da se mi bo zdela vsaka
stvar poškropljena s tvojo sveto kervjo
ter da pridem v tvoje rane. Moja to¬
lažba bodi, da sem s teboj križan. Moje
serce naj ne počiva, dokler ne pride
v te in pri tebi najde mir in pokoj.
Amen.

Poniževanje.

O Bog, kako se derzncm jaz, tvoja
najnevrednejša stvar, govoriti s teboj?
Saj sem vender čisto neznaten, slab in
nestanoviten; ti si pa veliki Bog, kralj
vseh kraljev, gospod vseh gospodov,
dobrota, lepota, veselje in sladkost, vir
bliščobe, studenec milosti in sama lju¬
bezen! Ti me kličeš in jaz bežim; ti
skerbiš zame, jaz pa ne gledam na te;
ti me vedno vzdržuješ pri življenju in
jaz te vedno žalim; ti mi vedno daješ
in jaz te neprestano preziram. Bolj me
veseli stvar, kaker pa Stvarnik; bolj
nečimernost, kaker pa večnost; bolj
strašna vbožnost, kaker največe dobro;
bolj me vleče vmazanost, kaker me
povzdiguje lepota; bolj sužnost, kaker
prostost; bolj grenkost, kaker sladkost;
bolj so mi všeč izdajalni sovražnikovi

239

poljubi, kaker sv. rane božjega ljub¬
ljenca. Ne spominjaj se, o Gospod, mojih
grehov in grehov mojih starišev, temuč
svojega vsmiljenja in svojih ran; poglej
name, glej koliko si prestal zame. Ako
me ljubiš, zakaj me pustiš? Zakaj pri¬
puščaš, da se oddaljujem od tebe? Na¬
polni me tedaj se strahom, objemi me
z ljubeznijo, počivaj pri meni.

Kesanje.

O najslajši ženin! Sam od sebe ti
ne morem služiti; sam od sebe te ne
morem ljubiti iz celega serca, celo
deloma ne. Ti pa moreš to v meni
storiti. Tedaj, oj Gospod, prosim, naj ne
prevlada v meni človek, temuč Bog.
Nočem, da bi te v zgubil, ne, zmagaj ti
in pomagaj .mi. Živel sem kaker zgub¬
ljeni sin in ker nisem prav ljubil tvojih
stvari, sem zapravil vse svoje premo¬
ženje. Stori, da spoznam svoje siro¬
maštvo in svojo bedo, ter se vernem
k tvojemu vsmiljenju. Pomagaj mi!
Poglej milostno name, sprejmi me v
svoje naročje in poljubi me v znamenje
sprave in miru. Spoznam pred nebeško
trumo in pred vsemi stvarmi, da sem

240

grešil, grešil zoper tebe in delal hudo
pred tvojimi očmi; nisem več vreden
tvoj sin imenovan biti, ampak tvoj hlapec
sem in najnevrednejša stvar; vender
vsmili se me in zbriši mojo hudobijo,
zakaj pravičen si v svojih besedah in
zmagaš, keder te sodijo. Daj mi svojo
ljubezen, perstan goreče vere in napolni
me se zaupanjem. Moje serce naj se
vtopi v tvojo sv. kri in tam naj se
očisti grehov!

Vzdihi skesanega serca.

Da, moj Bog! Da, moj Oče! O vsmi-
Ijenje, v ketero zaupam, v ketero ve¬
rujem, ketero ljubim in bom vedno
ljubil! Grešil sem zoper tebe; pa iz ce¬
lega serca mi je žal; o daj, da žalujem
in objokujem svoje razžaljenje. Vodi
me v tej temi in keder se loči duša
moja od telesa, sprejmi jo v miru. Ne
obračaj svojih oči od mene in daj, da
hodim po poti, ki tebi dopade. Gospod,
grešil sem; tvojim sovražnikom sem
služil; meseni poželjivosti sem se vdal
in premenil tvoj tempelj v bivališče
satanovo; zato se kesam in sem pri-

241

pravljen vmreti. O Bog, ki boš kmalu
moj sodnik, prosim te, odpusti mi!

Zdihljej k Jezusu.

Jaz, tvoj nevredni hlapec, klečim v
tvojem svetišču pri migljajoči luči in
čutim svoje serce biti in govoriti. Ho¬
telo bi biti kelih, v keterem je tvoja
dragocena kri mej v  sv. mašo v sredi
nebeških angeljev! Želelo bi biti patena,
na keteri počivaš pri sv. daritvi! Želelo
bi biti v ciboriju, kjer je tvoje božje
telo pod podobo belega kruha! Rado bi
bilo tabernakelj, blagoslovljen kraj tvo¬
jega stanovališča, altar, Kalvarija in
obednica, kjer se daruješ vsak dan.

Pa jaz nisem nič druzega, kaker
tvoj ponižni služabnik. V kotičku tvoje
hiše klečim pred tabernakeljnom in
moje serce bije in ponavlja: O Jezus,
ali mi je treba zavidati to zlato ali pa
kamenje? Ali ne dovoljuješ meni več,
kaker temu? — Nisi li rekel, da te
veseli stanovati z menoj? In ali nisem
več, kaker kelih in ciborij, ko imam
vero? O ke bi te mogel prejeti sleherni
dan v svoje serce ! —-- Da bi

moglo moje serce vsaj nekoliko zapo-

Popotni tov. -j z-

242

pasti in čutiti svojo neizmerno srečo!
Ono more odgovoriti tvoji ljubezni le s
tem, da te ljubi čez vse; tvoji darež-
Ijivosti pa s tem, da se ti popolnoma
izroči!-O da bi v ti skrajni sili,

v keteri je, obogatelo s tvojo obilnostjo-
in se združilo s tvojim božanstvom! —
Da, da, v neizrekljivi skrivnosti sv. ob¬
hajila se sklene z dušo sv. Duh, Sin in

Oče! — — Nič me ne bo na svetu od
tebe ločilo Moja duša bo zmirom

mislila na gosta, ki ga nosi v sebi. Živel
bom veselo in vmerl brez strahu. — —
Pridi tedaj, pridi!-Nisem druzega,

kaker vbog hlapec; v kotičku tvoje hiše

klečim Zlata vrata, odprite se ...
Oj! tu je pod podobo belega kruha.

On je. — Moje serce bije . . v . . ., poska¬
kuje in se trese! — — Se eden tre-
notek in porečem: Kristus živi v meni.
(Sveti nameni za obhajilo, kaker v nedeljo.)

Po sv. obhajilu.

Zahvala se sv. Bonaventuro.

Bodi mi pozdravljen, presladki in
mogočni moj gost, Gospod Jezus Kri¬
stus, ti, po keterem sem tako hrepenel,

243

keterega sem tako skerbno iskal in
keterega tolikanj ljubim. Pozdravljam
te- iz globočine svoje duše. Ker se ti
pa ne vem prav zahvaliti, se sklenem
se serafinskim učenikom, sv. Bonaven¬
turo. O da bi se ti mogel zahvaliti se
sercem tega svetnika! — Pravi sin
sv. Frančiška, blišč reda manjših bratov,
kras cerkve, svetla zvezda nebeška,
prosi za me, pomagaj mi sč svojo pri¬
prošnjo, da bo Jezus z menoj zadovoljen.

Pogovarjanje s Jezusom.

O Jezus, dal si mi samega sebe in
ne želiš driizega, kaker moje serce. Ali
kaj je moje serce v primeriš teboj! O
da bi imel serce, ki bi več veljalo,
kaker serca vseh ljudi in angeljev! Pa
tudi tako bi ti moral posvetiti in vse
eno bi bilo še majhin dar za tolikega
Gospoda. — Nočem, da bi to serce še
v meni ostalo, temuč želim, da bi celo
počivalo v tebi in te hvalilo. Bolje
je, da je moje serce v večnem veselju,
v božjem veličastvu, v neizmerni do¬
broti, kaker pa v moji slabosti. Rajši
sem v tvojem božanstvu, kaker v svoji
zlobnosti.

16*

244

Prošnja.

Vsegamogočni Oče, večni Bog, po
svoji dobrotljivosti in po svojem Sinu,
ki je zame terpel in vmerl, po neiz¬
merni svetosti njegove matere, po za-
služenju sv. Frančiška in vseh svet¬
nikov, daj meni grešniku, nevrednemu
vsakega tvojega daru, da bom samo
tebe ljubil, žejal le po tvoji ljubezni,
da se bom vedno spominjal dobrote
tvojega terpljenja, da bom spoznal svoje
siromaštvo in želel, naj me drugi zani¬
čujejo in zasmehujejo.

Dejanje ljubezni.

O moj Bog, moja ljubezen! O luč,
ki me razveseljuješ, o najslajši žarek,
o najljubše premišljevanje, o božja hrana,
o najboljša paša, o najbolj dragoceni
okus, o neizrekljivo krepilo, o naj¬
dražji poljub in najsrečnejši objem, o
nerazvezljiva vez, o serčno izlitje, o
najtesnejše prenovljenje, o ogenj lju¬
bečega, o nevgasljivi ogenj, o naj trez¬
nejša pijača, o najčistejši nauk. O ženin,
moj Bog, moja ljubezen, o veselje serca,
o ogenj duše, o ogenj ljubezni, o naj-

245

slajša tolažba in pravo veselje, obsevaj
se svojimi žarki mojo dušo, prebodi jo
z mečem svoje najslajše ljubezni in
ojači jo ž njo.

Hrepenenje.

Odpri, o Jezus, mojemu sercu svoje
rane, da vidim koliko mi želiš dobrega
in tako napojenega se svojo kervjo
me raztopi v svoji ljubezni. Tvoje terp-
Ijenje naj pride v mojo dušo in naj
prežene iz nje vse slabe počutke. S
teboj naj bo križana na svetu, da bom
jaz mertev in moje življenje naj bo s
teboj samim skrito v Bogu. O pravo
življenje, o blaženo življenje, ketero po¬
čiva v Bogu, svojem središču, skrito
pred svetom, v družbi s Kristusom!
Samo ena reč mi je potrebna, samo to
želim. Naj gredo od mene vse druge
stvari; zakaj le eden je moj ljub¬
ljenec, samo eden je moj ženin, samo
eden je moja ljubezen, moj Gospod,
Jezus Kristus. On naj bo ves moj
in jaz ves njegov, in moje serce
bodi eno s Kristusom. Naj druzega ne
vem, ne ljubim, ne želim, kaker na¬
šega Gospoda Jezusa Kristusa. Pritisni

246

me torej, o Jezus, na svoje serce, pri¬
kleni me na svoja persa, napoji me sč>
svojimi ranami! Tako bodi!

Zahvala.

Kaj bom povernil Gospodu za vse,
kar mi deli? Kelih zveličanja bom vzel
in klical ime Gospodovo. Silno se bom
veselil v Gospodu in moje serce bo
polno radosti in vse moje bo poska¬
kovalo v njem, zakaj daroval se bom
svojemu Zveličarju. Moje serce bo po¬
čivalo v sladkosti neizmerne sreče.
Hvalil bom vzvišenost naj višje slave in
posnemal stopinje grenkega terpljenja.
Moja usta naj bodo polna hvale, zato
naj sleherni dan opevajo velikost mo¬
jega Boga. O Bog, vse drugo zaveržem,
ves hrepenim po tebi, in ničeser ne
čutim razven tebe. Tako se bom v
tebi vničil in v tebi bom bistveno po¬
čival. Naj zgine nečimernost, božanstvo
pa naj se približa; ljubezen naj me
spremeni in postal bom ves božji; moje
serce naj se odpre, naj se odpro vse
serčne rane, vse naj se združi s teboj
in naj bo eno s Kristusom. Amen.

247

Zdihljeji.

Prebodi, o Jezus, mojo dušo s pre¬
sladko in zveličavno rano svoje ljubezni!
Napolni mojo dušo s pravo, terdno in
apostoljsko ljubeznijo, da bo od nje
vžgana po tebi kopernela. Tebe naj
poželi in hrepeni naj po tvojih sveti¬
ščih; želi naj biti razvezana in bivati s
teboj. Daj, da bo moja duša lačna po
tebi, o angeljski kruh, nasičenje svetih
duš, naš vsakdanji kruh, kruh, ki je
potreben za naše bitje, ki ima vso slad¬
kost in vonjavo in ki je najprijetnejše
razveseljevanje; po tebi naj bo vedno
lačno moje serce; tebe naj vživa in naj
bo napolnjena moja duša s tvojo sladko
vonjavo; vedno naj me žeja po tebi, ki
si vir življenja, modrosti, vednosti in
večne svitlobe, potok sladkosti in obil¬
nost božje hiše. Po tebi naj vedno ko-
perni, tebe naj išče, tebe naj najde, tebe
naj premišljuje, o tebi naj govori in
vse naj dela v čast in slavo tvojega
imena ponižno in premišljeno, z lju¬
beznijo in veseljem, brez težave in z
gorečnostjo, stanovitno do konca. Bodi
ti sam vedno moje upanje in v te naj

248

popolnoma zaupam. Bodi moje boga¬
stvo, veselje, prijetnost in radost moja,
kraj mojega počitka, pokoja in miru,
moja prijetnost, moja vonjava, moja
sladkost, moja jed in razvedrilo, moje
zavetje, moja pomoč, moja modrost, moj
delež, posestvo in moj zaklad, v ke-
terem naj bo stanovitno vterjena moja
pamet in moje serce.

(Sv. Bonaventura.)

K Mariji.

O prečista devica in mati našega
Gospoda Jezusa Kristusa, ki si bila
vredna nositi v svojem najsvetejšem te¬
lesu stvarnika vseh reči, keterega naj¬
svetejše telo in kri sem sedaj prejel;
prosi zame pri njem, da bi mi od¬
pustil vse, kar sem iz nevednosti, ne¬
marnosti ali premale spoštljivosti opu¬
stil ali grešil, ko sem se približal tako
neizrekljivemu zakramentu. Vse to naj
mi odpusti ravno tisti tvoj Sin po tvoji
priprošnji. Amen.

(Zdihljeji kaker v nedeljo.)

Torek.

V družbi sv. Antona Padovanskega.

249

Priprava.

Občudujem, o slavni Anton, zaup¬
ljivo občevanje z detetom Jezusom, he¬
tero objemaš in poljubuješ se vso močjo
svoje duše. Serčno želim imeti čistost,
lepoto, pobožnost in gorečnost, da bi
vredno prejel Boga, skritega v tem za¬
kramentu. Ker ne morem druzega, da¬
rujem Jezusu tvoje čednosti mesto moje
pomanjkljive priprave. Ako ti dopade
moja prošnja, o veliki čudodelnik, bom
čutil kmalu, kako se bo spremenilo
moje serce in duh oživil; postal bom
tudi deležen tistih obilnih tolažil, ki jih
je Jezus čez te razlival. Potem se ti
bom zahvaljeval se vsemi pobožnimi
dušami za tvojo dobrotljivost in neome¬
jeno moč, ki jo imaš pri Bogu.

Želje.

Druzega ne iščem in nič druzega
ne želim, kaker tebe, Gospod moj Jezus.
O kako pozno pridem k tebi, o veliki
Oče živih! O kako pozno sem te pričel

250

ljubiti! O ke bi te bil mogel ljubiti
precej, ko sem začel živeti. Gospod!
Nič druzega te ne prosim, kaker mi¬
losti, da bi te mogel vedno prav ljubiti
in ti resnično služiti. O Gospod, ljubim
te in želim te ljubiti še bolj goreče.
Glej tvojo grešnico, mojo dušo; naj
živi ona le tebi, moj Bog. Ti sam, moj
Bog, si moje veselje, po keterem edino
hrepenim. Ti si življenje, po keterem
živim, veselje, po keterem se veselim
in pokoj mojega serca. Ti, o moj Bog,
si edino dobro moje duše. Od žalosti
bi vmerl, ke bi se ti ločil od mene
nehvaležneža. Kje je moj Gospod? Kje
si moj Bog? Daj se mi enkrat, o naj-
viši Bog, daruj se mi, o moj ljubljenec!
Daj se mi v dar, moj Stvarnik, moj
Odrešenik, moj ženin, zakaj brez tebe
ne najde pokoja moje serce. Gospod,
o da bi te ne bil nikoli tako hudo raz¬
žalil! O Jezus, moj mir, moja slava,
moje edino upanje, tebe samega išče,
po tebi hrepeni moja duša. Samo po
tebi, moj Bog, hrepenim iz celega serca.
Moja duša želi in išče neprenehoma
edino le tebe, ker je vstvarjena le zate
največo in večno dobroto. O moj Bog,

251

glej tvojo grešno dušo, ketera te go¬
reče pričakuje. Kje si, moja največa
ljubezen? Goreče te prosim, loči mojo
dušo od telesa, da bo bolj s teboj zdru¬
žena. Gospod, Gospod, moj Gospod!
Gospod, Gospod, o milost in vsmiljenje
moje, tebe kličem! O moj Jezus, poto¬
laži mojo dušo in obišči jo. O terp-
Ijenje Kristusovo, poterdi me! O dobri
Jezus, vsmili se me! O dobri Jezus, reci,
da pridem k tebi! Pridi, Jezus Kristus,
ljubi zaročnik moje duše.

Počeščenje.

Molim te, o presveta Trojica, Oče,
Sin in sv. Duh, tri osebe in eden sam
Bog. Od tebe, po tebi in v tebi so vse
reči. O Bog Oče, veržem se pred sedež
tvojega božjega veličastva sč željo, da
bi te častil, hvalil, molil in blagoslav¬
ljal zdaj in ves čas svojega življenja
in vso večnost s toliko pobožnostjo, s
ketero te hvalijo angelji in svetniki v
nebesih. S kerubini in serafini se združim
in kličem „Svet, svet, svet, Gospod
Bog vojskinih trum; nebo in zemlja sta
polna tvoje slave“. Tako bodi!

252

Čestitanje.

Občudujem, moj Bog, tvoje neiz¬
merno veličastvo in tvoje nezapopad-
Ijivo bitje; radujem in veselim se tvojih
božjih lastnosti in neskončnih popol¬
nosti. Radujem se, da si ti, Oče, večen,
sam od sebe in da si od vekomaj rodil
svojega Sina, ki je neizmerna lepota,
tvoja podoba in s teboj enega bitja.
Veselim se, da izhaja iz vaju, Oče in
Sin, večna ljubezen, sveti Duh, po va¬
jini mejsebojni ljubezni. O veliki Oče,
vživaj slavo, ketero si razdelil mej vse
stvari, mej angelje in pravične ljudi.
Amen.

Terdni sklep.

Se solzami spoznam vse svoje grehe;
resno in terdno sklenem, poboljšati se
in varovati se vseh grešnih priložnosti.
Gospod, ne spominjaj se več pregreh
moje mladosti in moje nevednosti. Od¬
pusti mi tudi ptuje grehe. Po zasluženju
Jezusovem mi odpusti vse prestopke.
O veliki Oče, terdno sklenem tebi slu¬
žiti iz same ljubezni do tebe; sklenem
te vedno ljubiti in zmirom hvaliti, spol-

253

njevati tvoje zapovedi in iskati edino
povečanje tvoje slave v vseh svojih
mislih, besedah in delih. Ponovim vse
svoje dobre sklepe, posebno tiste, ki
sem jih storil pri zadnji spovedi; po¬
novim tudi vse dobre želje. Zaterjujem,
da ne bom privolil v nič, kar bi bilo
nasprotno tvojemu božjemu veličastvu.
Natanko hočem spolnjevati postave, vo¬
dilo, cerkvene in redovne zapovedi.
Sklenem, da se bom vadil v čednostih
in dobrih delih. Amen.

Zdihljeji.

Ljubi Jezus, ne smelo bi biti nobe¬
nega serca, ki bi te ne ljubilo in na te
ne mislilo. Kedo bi te ne ljubil, ne¬
skončna dobrota, vir življenja! Kako ne
bi ljubil Boga vsegamogočnega, pravič¬
nega in dobrotljivega? Človeško serce
se že po natori nagiba k nežni ljubezni.
Ono teži po dobrem, lepem in je serčno
želi. In ti, o Bog, si neskončna lepota
in dobrota. Kako bi bilo tedaj mogoče,
da bi te ne ljubil? — Oj ni serca, da
bi ga Bog ne ljubil! Zato ga mora lju¬
biti vsako serce. Kedor tega ne stori,

254

je nespameten, ali pa nima serca. Tak
je tiger, divja zver, ne pa človek! —
Pa, kolik mraz čutim v svojih žilah,
kolik strah me muči! Jaz sam sem tisti,
ki sem tako malo ljubil svojega Go¬
spoda! Se svojimi grehi sem pribil na
križ dobroto svojo! Da, moj Jezus, jaz
sem tisti, ki te je vsmertil! Ti pa si
pozabil moje pomote in vedno si me
iskal. Vedno si terkal na moje serce in
mi govoril: „Oj sin, nehaj, nehaj enkrat
biti tako nevsmiljen! Kaj sem ti vender
storil? Oj, poglej, kako si ravnal z
menoj, kako si me ranil, od glave do
nog... Ne več, moj sin! Hočem te
zveličati, hočem ti odpustiti tvojo ne-
vsmiljenost. — Dovelj mi je, da mi le
odpreš svoje serce, zakaj vanj hočem
stopiti. Da, preljubi moj, odpri mi, reci
mi, karkoli hočeš in vse bom storil“. —
O Bog, kolika kazen za me, ko se
spomnim besed Jezusovih! Kako more
žaljeni Bog govoriti s toliko ljubeznijo
s tistim, ki mu je bil vedno nehva¬
ležen? „Kaj sem ti storil hudega“, mi
ti govoriš, „kaj sem ti storil?“ Hočem
povedati: preveč si me ljubil, preveč
poterpljenja si imel z menoj. Pušice

255

tvoje jeze bi bile morale vničiti toliko
zlobnost. Pa — da bi se ne pogubil
jaz vbogi červiček, si terpel brez mere.
Pregrehe in hudobije so me prignale
do pogubljenja, pa ti si me rešil se
svojo vsegamogočno roko! — In jaz? —
Ljubim te in hočem biti ves tvoj! Glej
moje serce pride k tebi, polno svetega
veselja. K tvojim nogam je položim,
tvoje je celo! Tvoji ljubezni sem je po¬
svetil. Ti bodi začetek in konec mo¬
jega mišljenja in delovanja. Le tebe
ljubim, samo po tebi kopernim, o moj
Jezus!

(Sveti nameni za obhajilo, kaker v nedeljo.)

Po sv. obhajilu.

Ad st>. Antonom Padovanskim.

Vsled neizmerne ljubezni, ketero si
mi skazal v tem presrečnem trenotku,
o dobrotljivi Jezus, se čutim v zadregi.
Žalil sem te in sicer močno! O da bi
zato žaloval, kaker so žalovali tvoji
svetniki, mej njimi veliki sv. Anton.
Daj mi, serafinski svetnik, spokornih
solza, da objokujem preteklo življenje.

256

Sprejmi, dobrotljivi Jezus, mojo žalost
in ljubezen, ketero ti darujem se svetim
Antonom in vsliši moje prošnje.

Začudenje.

O neizmerna ljubezen, o neskončna
dobrota! O presveta hostija, častim te
v meni, vbogi stvari. Premajhino je
serce, da bi te ljubilo in premajhin je
jezik, da bi razglasil tvojo dobroto in
vsmiljenost. Naj mi bo to sv. obhajilo
v odpuščenje grehov in pomnoženje
božje ljubezni. — Zapri moje ljubeče
serce, Jezus moje sladko življenje, v
sv. rano svojega terpečega serca. —
Mili Jezus, imenujem te se sv. Avgu¬
štinom zdravnika mojih ran, kopelj moje
vmazanosti, središče mojih občutljejev,
edino mojo ljubezen. Gospod, ti veš,
da te ljubim, ti si ves moj in jaz sem
ves tvoj. Duša Kristusova, posveti me.
Telo Kristusovo, zveličaj me. Kri Kri¬
stusova, napoji me. Voda strani Kri¬
stusove, operime. Terpljenje Kristusovo,
poterdi me. Rane Kristusove, ozdravite
me. Serce Jezusovo sprejmi me. Duh
Kristusov, oživi me. Dobrotljivost Kri-

257

stusova, odpusti mi. Ponižnost Jezusova,
vniči me. Sladkost Jezusova, presuni me.
Ljubezen Jezusova, vžigaj me! Kralje¬
stvo Jezusovo, približaj se mi. Milost
Jezusova, napolni me.

Darovanje samega sebe.

O Jezus, tvoje bodi moje serce in
moj jezik! O ime mojega Jezusa, naj¬
slajše mej vsemi imeni! O moj Jezus,
bodi vedno od vseh češčen, hvaljen in
poveličevan! O Gospod, raztergaj nemu¬
doma vezi mojega telesa, da pridem
precej k tebi! Takoj bi hotel priti v
tvoje veselje, ako bi bilo všeč tvoji
neizmerni svetosti! O Gospod, kedaj
vender napoči dan, ko te bom popol¬
noma posedel? O moj Gospod, silno se
bojim zase in za svoje zveličanje. Loči
me, moj Bog, od vseh stvari, da bom
ves tvoj in ves s teboj združen. Veržem
se kaker mertev v naročje tvojega vsmi-
Ijenja in tebi se vsega darujem, da
me boš le ti vodil. Zelo se čudim, da
ne gredo za teboj vse duše se vso go¬
rečnostjo in strahom. — Kličem se
sv. Pavlom: Kedo me bo ločil od Kri-

Popotni tov.

17

258

stusa, mojega Gospoda?! Gospod, naj
se spolnuje v meni vedno tvoja sveta
volja. Pomagaj vedno svojemu siro¬
maku, da te ne bo več žalil. Ti si moje
življenje in moj zaklad, brez keterega
se mi zdi vse bogastvo siromaštvo. O
moje največe vsmiljenje, ti si mi od¬
pustil vse moje grehe, ki sem jih storil.
Pouči me, kaj da mi je storiti, da ti
bom bolj dopadel in tebe bolj ljubil.
O koliko sladkost najde moja duša v
tebi! Radovoljno se darujem tvojemu
imenu v čast in prenašati hočem vsako
terpljenje. O neskončno vsmiljenje mo¬
jega Boga! Gospod,kaj hočeš, da storim?
Vsega se posvetim tvoji službi. O kako
sem bil nehvaležen, ko sem te žalil.
— Dobro vem, Gospod, da je raj tam,
kjer si ti. Kedaj torej posveti dan, ko
bom ločen od sveta in s teboj skle¬
njen? O k'e bi mi bilo dano gledati
Boga, kako polno bi bilo takrat moje
serce resničnega veselja! O Marija, po¬
kaži svojemu Sinu mojo serčno željo,
gledati lepoto njegovega obličja. Stori,
o velika mati, da pridem takoj k tvo¬
jemu Sinu!

259

Zahvala.

O Oče nebeški! Zahvalim se ti za
vse dobrote in darove, za vstvarjenje,
odrešenje in posvečenje; zahvalim se
ti, da ohranjuješ moje življenje, da sem
rojen v sv. katoliški cerkvi in da si
me poklical v red sv. Frančiška. Za¬
hvalim se ti za dobra navdihovanja v
vsakem trenotku. Neskončna zahvala
za pričujočo milost. Te dobrote ne bom
mogel nikedar dovelj spoznati, niti se
zanjo dostojno zahvaliti. — Zahvalim
se ti za dobrote, ki si jih skazal mojim
prijateljem in dobrotnikom, ter za vse
svetnikom dane milosti. Serčna hvala
ti tudi za vse nezapopadljive dobrote,
ketere mi boš dal v nebesih. Amen.

Sklep stanovitnosti.

Poterdi v meni, o Bog, svojo obilno
milost, da bom ljubil edino le večno
življenje, kjer te bom zerl v slavi in
te hvalil vekomaj. Vse moje misli, be¬
sede in dejanja, vsi moji zdihljeji naj
merijo v tvojo večo slavo in čast. Kar¬
koli bom storil in terpel, naj bo zdru¬
ženo z Jezusom Kristusom in naj bo v

17*

260

zadoščenje za moje grehe. Marija, kra¬
ljica angeljev, in vsi svetniki naj pro¬
sijo zame, da pridem v sveta nebesa.
Amen.

Namen.

Ne meri, o vsmiljeni Bog, mojih
mnogih in velikih grehov z mojo pičlo
žalostjo, temuč z neizmernim zasluže-
njem in preobilnim zadoščenjem Jezu¬
sovim. Ne sodi svojega hlapca, odpusti
mi moje dolge kaker jih jaz odpustim
svojim dolžnikom. To ponižno želim in
terdno upam od tvoje neskončne do¬
brote vsmiljenje in odpuščenje vseh
kazni, ki sem jih zaslužil. Želim se
vdeležiti vseh podeljenih odpustkov in
jih darovati za rajne, posebno v za tiste,
za ketere sem moliti dolžan. Želim se
vedno bolj očistiti in posvetiti, želim
dušo obogateti s čednostmi in dobrimi
deli, da te tako od dne do dne bolj
spoznam in ljubim.

Prošnja.

Tvoja sveta volja, o Bog, naj se
spolnuje v meni in v vseh stvareh. Naj
živim in vmerjem, koder boš ti hotel.

261

Nič nočem misliti, nič govoriti in nič
delati, kar bi ti ne bilo všeč. Delo
tvojih rok sem, da ti služim in te hvalim
v življenju in v večnosti. Zato hočem
spolnovati tvojo voljo in tvoje zapo¬
vedi. — Daj mi doseči namen, za ke-
terega sem vstvarjen. Ne loči me od svoje
pričujočnosti; ne pusti me vnovič gre¬
šiti; ne pusti, da bi bila zame zastonj
tekla kri tvojega Sina; ne pusti, da bi
bil pogubljen tvoj hlapec in da bi skrunil
tvoje sveto ime! Vsliši me ti, ki si me
ljubil od vekomaj, ki si me s toliko
ljubeznijo vstvaril, s toliko ceno od¬
kupil, v svetem kerstu posvetil, toliko
let ohranil, toliko dobrot skazal in
mi jih še več pripravil v svetih ne¬
besih. —

Reši me vsega zlega in ne pusti me
pasti v kako skušnjavo. Reši me grešne
butare vseh nečimernih želja, nevrednega
poželjenja, jeze, sovraštva in slabe volje,
nagle, neprevidene smerti, vseh nesreč v
življenju tega pregnanstva in slednjič
večne ječe. Pokliči mojo dušo, Gospod,
mej svoje izvoljene v večno blaženost.

(Zdihljeji kaker v vedeljo.)

262

Sreda.

V družbi svetega Jožefa.

Pripravljanje.

Rednik Jezusov, pravi ženin Marije,
delivec nebeških zakladov, varih cerkve,
k tebi se obračam s terdnim zaupa¬
njem, da boš vslišal moje prošnje. Ko
gledam, kako imaš dete Jezusa na rokah,
ki ti počiva na persih in sercu, mislim
na svojo prihodnjo srečo. V sv. obha¬
jilu se bom tudi jaz pritisnil Jezusu na
persa, ga bom poljubil in rekel: „Ljubim
te.“ Pa jaz nisem vreden tolike časti,
zato te prosim: pomagaj mi. Pelji me k
tvojemu Jezusu zdaj, ko pride k meni.
Naredi me čistega, pravičnega, svetega;
milost Gospodova naj ne bo po tvoji
priprošnji brez sadu zame. Tvojih rok
se oprimem in od tebe podpiran se
bližam Jezusu.

Zdihljeji k Jezusovemu Sercu.

O  presladki in preljubi Jezus, tebe
želim sedaj prejeti z ljubeznijo. Ti
poznaš mojo slabost in moje sedanje

263

potrebe; ti veš koliki grehi me težijo,
kakšne so moje kazni, skušnjave, padci
in rane. Zdaj iščem pri tebi zdravila in
tolažbe. Ti edini mi moreš pomagati.
Da, ti veš, ketere darove posebno po¬
trebujem in kako sem jaz vbog v čed¬
nostih. Glej torej tu pred seboj svojega
siromaka, kako želi tvoje milosti, kako
prosi tvojega vsmiljenja. Okrepi svojega
lačnega berača, ogrej moje merzlo serce
z ognjem svoje ljubezni, preženi mojo
temo z lučjo svoje pričujočnosti. Stori
mi grenke vse posvetne reči, povzdigni
mi serce v nebesa in ne pusti, da bi
še blodilo po zemlji. O da bi mi ne
bilo od tega trenotka nič sladkega
raz ven ti, zakaj le ti si moja jed, moj
živež, ljubezen, veselje, sladkost in do¬
brota. Gospod, želim te prejeti s po¬
božnimi in gorečimi občutki, kaker te
je želelo v sv. obhajilu toliko vernih,
ki so ti bili dragi zavoljo svojega či¬
stega življenja in goreče ljubezni. Moj
Bog, večna ljubezen, moje edino dobro,
večna sreča, hrepenim te prejeti s tisto
pobožnostjo in ljubeznijo, ketera je pol¬
nila serce tvojih največih svetnikov. In
čeravno ne čutim v sebi tolike pobož-

264

nosti in ljubezni, ti vender ponudim
svoje serce in upam, da ti bo všeč ta
dar. Da, darujem ti vse dobro, kar le
more kaka duša misliti in želeti. Ni¬
česar ne obderžujem zase; vse, vse po¬
svetim tebi.

Prošnja za čistost serca.

Tisti je prav pravičen, o moj Bog,
ki je znotraj posvečen; ti svetost sama,
stanuješ le v čistih sercih. Ti tedaj, ki
si me pri spovedi očistil grehov, očisti
me zdaj še bolj, da ne bo več v meni
ne greha, ne nagnenja do greha, da bo
moje serce le sveto mislilo in želelo,
da prihajajo iz mojih ust le svete be¬
sede, da bom delal le dobro. Ker hočeš,
da te prejmem s čistim in svetim sercem,
daj mi ti sam tako čistost in svetost.
Da, moj Zveličar, daj mi vsega, kar¬
koli želiš od mene.

Prošnja za božjo ljubezen.

Iz neskončne ljubezni si postavil, o
Jezus, zakrament svojega presv. telesa
in kervi. Boljše se ne morem pripra-

265

viti, da te prejmem, kaker da te ljubim
iz vsega serca in ti dam ljubezen za
ljubezen. Taka priprava je sklenjena s
tvojo milostjo. Da, Gospod, ljubiti te
hočem, zato si me vstvaril. Ali bi mogel
ljubiti kaj druzega na zemlji? Ne!
Stvari me ne morejo zadovoljiti, ampak
edino le ti. Zadosti je zdaj zame, da
najdeš v meni ljubeče serce, ki bo spo¬
sobno s teboj se združiti in pri tebi
ostati.

Prošnja za pobožnost do Jezusa.

Glej me pred seboj klečečega, o
Jezus, da bi te prejel. — Ker hočeš
biti češčen od svojih stvari, naj te
častim najponižnejše. Ker je pa vse
moje češčenje le majhno, nadomesti
je ti sam sč svojo dobrotljivostjo
in ljubeznijo do mene. Pripravi me,
kaker sam želiš. — Ali ti morem dati
večo čast, kaker da se pred teboj po¬
nižam in slavim tvojo vzvišenost v
tem presvetem zakramentu? Angelji se
globoko priklanjajo, da ti skažejo svoje
češčenje, ter si zakrivajo obličje, ob¬
dani z bliščečo slavo. In jaz, vbogi
grešnik, se ne bom vergel pred teboj

266

v prah? Ponižal se bom v globočini
svoje ničnosti, da se vniči v meni vsa
lastna ljubezen in da se tako vredno
pripravim prejeti obilo milost v svetem
obhajilu.

Prošnja za ljubezen do Čednosti.

O božji Jezus, ki želiš, da bi šli od
čednosti do čednosti vsi, ki te večkrat
prejemajo, daj mi milost, da bom po
tem sv. obhajilu napredoval v čednostih,
v keterih je bogastvo in zaklad, da se
obogatim v tem življenju in da bom v
prihodnjem tebe posedoval. Nikjer ne
morem toliko napredovati v čednostih,
kaker če se s teboj združim pri an-
geljski mizi. Pripravi torej moje serce
za čednost. Ti veš, ketera čednost je
boljša zame, ketera je bolj primerna
mojemu stanu, zato te prosim, napolni
ž njo mojo dušo. To pričakujem od
tebe, to želim iz celega serca in to
hrepenjenje bodi vredna priprava tebe
prejeti. Amen.

K angeljem.

O angelji, vzvišeni služabniki lju¬
bezni božje, keteri izlivate v verne duše

267

spoznanje Kristusa in gorečo ljubezen
do njega, prosim vas goreče, sprosite
mi milost, da bi mogel svojega Odre¬
šenika gledati, kako je vmerl na križu,
obdan z ranami za človeško zveličanje.

K sv. Jožefu.

O slavni očak, sv. Jožef, izbran od
sv. Duha za variha včlovečene Besede
in za najčistejšega ženina kraljice devic;
ti, ki si vedno neomadeževano ohranil
svojo junaško vero, nezmagljivo upanje
in vzvišeno ljubezen, da bi bil vedno
najbližji velikemu zakladu večnega živ¬
ljenja in veliki materi stanovitnosti; ti,
ki si toliko let služil Jezusu in Mariji,
stanovitno, marljivo in poterpežljivo ter
s tem zaslužil venčati svoje življenje
se sladko smertjo v naročju Jezusovem
in Marijinem, stori, da bomo prejeli
tudi mi milost stanovitnosti do konca,
ketera je krona vseh darov, da bomo
šli po tem življenju v večno veselje
pravičnih. Amen.

(Sveti nameni kakor v nedeljo.)

268

Po sv. obhajilu.

Se sv. Jožefom.

Ne pridem sam, o Jezus, da se ti
zahvalim, temveč združen s tvojim lju¬
bim sv. Jožefom. Spomni se silnega
ognja ljubezni, keteri ga je vlekel k
tebi in njegovega zamaknjenja, ko te
je pritiskal na svoja persa. To naj bo
moja današnja zahvala. O da bi jaz
posnemal sv. Jožefa, kaker so ga po¬
snemali svetniki mojega reda! O da bi
obudilo združenje z Jezusom tolik sad,
kaker v tebi sv. Jožef! Koliko ljubezen
in ponižnost, koliko svetost bi dosegel
od tega nebeškega morja! — Sv. Jožef,
združi se z menoj, da se vredno za¬
hvalim Jezusu za to neskončno dobroto.

Jezusu, veselju serca.

Vendertc imam v sebi, o največa
sladkost! Čutim takorekoč tvojo kri,
kako se pretaka v meni. Prišel si v
moje serce. Kost sem tvoje kosti in
meso tvojega mesa. — Poj, poj, moj
glas, slavo Bogu! Poj, poj, moje serce,
svojo nebeško radost. O Sin večnega

269

Očeta; koliko ljubezen mi je skazal Sin
človekov. O sveti čudež! O neprimer¬
ljiva dobrota! Kako srečen sem, da se
morem napiti tvoje češčenja vredne
kervi, da morem okušati tvojo mano
in čisto sladkost in da bije tvoje serce
v mojem! Kako je to, da ne zbeži moja
duša precej iz te ječe perstenega telesa,
da gre s teboj v poveličanje, kjer bi
se zgubila in vtopila v božanstvu. Oh,
ona še ne more tega storiti! Ona zdi¬
huje zastonj k tebi. Ni prišla še ura,
ko bo večna ljubezen njena krona. Mej
tem poslušam sladki tvoj glas; ta me
edini tolaži v bridkostih tega življenja.
Tvoja ljubezen mi sladi celo smertno
uro; zato lehko prenašam pregnanstvo
sedanjega življenja in vse težave. Ne¬
izrekljivi mir se mi vrača v serce;
ni mi več dosti mari življenje in smert,
ker objel sem tvoj križ. Na dokaze
tvoje neskončne ljubezni ne morem
odgovarjati drugače, kaker da jih molče
občudujem in da jočem od veselja.

Hrepenenje po milosti.

Zdaj, ko si v meni, o Jezus, ženin
moje duše, te prosim se sveto nevesto

270

visoke pesmi, daj mi znamenja svoje
ljubezni. Prešini mojo dušo se svojo
sveto milostjo, da bo mislila le na te.
Predrugači v meni to natorno življenje,
da ne bo iskalo svojih zložnosti; spre¬
meni to čutno življenje, ki le počutke
zadovoljuje; zboljšaj to mehkužno živ¬
ljenje, ki se oddaljuje od tebe; vniči
to razkošno življenje, ki sovraži po¬
božnost, da ne bom več sam živel,
ampak ti v meni.

Sreča, ker imam Jezusa.

Moje serce je potolaženo, ko si
prišel vanje, o Jezus. Zdaj zbira in
združuje svoje želje, ljubezen in radost,
da bi te terdno v se zaperlo in ti po¬
vedalo, da je njegovo veselje v tem,
da ima tebe. Ti tedaj, ki preiskuješ
serca in vidiš, kako te moje serce ljubi
in se te veseli, daj, da te nikedar ne
pustim iz serca, da nikedar ne vgasne
v meni ogenj tvojega duha. In ker sem
tvoj ljubljenec, bodi tudi ti moj, da
bom neprestano prepeval to veselo
pesem z angelji in blaženimi: „Moj
ljubljenec je ves moj in jaz sem ves

271

njegov? In ko gledam njegovo ljubezen
do mene, se mi zdi, da ga le jaz po¬
sedujem.

Glej, prišel sem k tvoji mizi, o Jezus,
edinorojeni Sin božji, ker si me po¬
vabil. Nasitil si me s tisto sveto jedjo,
s ketero Bog nasituje vse svoje izvo¬
ljene. Res je tedaj, da sem danes po
besedah sv. cerkve jedel kruh angeljski,
oni kruh, keteri je po tvojih lastnih
besedah čez vse, ker ima v sebi bo¬
žanstvo samo; živi kruh, keteri živi
vekomaj tiste, ki ga jedo. Zdaj se ne
čudim več, da so mnogi svetniki živeli
dolgo časa samo ob tem kruhu, zakaj
duša, živeča se od te jedi, dobro vzder-
žuje tudi telo z močjo, ki se vliva v
duha. Naj se ne govori več o kruhu
Elije, ki ga je tako krepil, da je 40
dni potoval, ne da bi bil česa potre¬
boval. Jezusovo Telo, ketero sem prejel,
daje večo, čudežno moč, ker jači dušo
zoper satanove napade in daje telesu
neko posebno čistost. Stori, o Jezus,
da bom ves tvoj.

272

Veselo pogovarjanje s Bogom.

Jezus! Kolika sreča za človeka, da
more zaupljivo govoriti z Bogom, kaker
je govoril Mojzes, zvesti voditelj bo¬
žjega ljudstva! O kako neizrekljiva
sreča, da imam v sebi Boga samega,
da morem ž njim govoriti o lastnem
zveličanju, prav priserčno, kaker raz¬
odeva prijatel prijatelu svoje skrivnosti;
kolika sreča, da govorim s tistim, ki
išče le blagor moje duše. Zdaj mi raz¬
odeni svojo voljo, vdeleži me svojega
naj čistejšega namena, ki si ga imel pri
vseh svojih delih v slavo nebeškega
Očeta; zdaj me navduši za svojo službo;
zdaj me spomni, koliko si preterpel za
moje zveličanje. Pokaži mi zdaj vstraj-
nost svoje molitve in gorečnost, ki jo
gojiš za moje posvečenje. Daj mi milost
o Jezus, da ostane vse to v mojem
sercu in da obrodi v meni zaželjeni sad.

(Zdihljeji kaker v nedeljo.)

v

Cetertek.

273

Sč sv. Ludovikom, patronom 3. reda.

Priprava.

Zaupajoč na tvojo pomoč, o junak
sv. katoliške vere, se bližam angeljski
mizi. Kako živa je bila tvoja vera v
ta zakrament! Ko se je čudežno v tvoji
kraljevi kapeli prikazal Jezus v hostiji
v podobi zalega dečka, si ti odgovoril
tistemu, ki te je klical gledat: „Verujem,
ne da bi kaj videl.“ O sprosi mi tako
vero, da bom vedno gledal svojega Je¬
zusa pod podobo kruha in vina, da bom
gorel za sv. vero, da bom ljubil maš-
nike in posebno papeža, Kristusovega
namestnika. Pravični živi iz vere. Daj
mi po tvoji priprošnji, da bom tudi jaz
živel iz vere, ter da jo bom pričal z
ustmi in življenjem. S tvojo pomočjo
upam dobiti obilnega sadu po tem sve¬
tem obhajilu.

Goreče, želje.

Jezus, naj živim, ne jaz, ampak ti
v meni in jaz v tebi. Objemi me, Bog
mojega odrešenja; navduši in vterdi

Popotni tov. -j o

274

me, Bog moje moči; vodi moje misli,
preiskovavec sere; vodi moja dela,
vladaj moje stopinje, bodi luč mojim
korakom, o ljubezen mojega serca in
življenje mojega življenja. Posedi me,
o Gospod in bodi moje posestvo in
moja dedščina. Počivaj v meni in bodi
moj pokoj in sladkost. Loči mene sa¬
mega in naredi me svojega, da bom
našel sebe v tebi in tebe v sebi. Vmerje
naj v meni vse, kar ni tvojega; naj
odmrem vsemu, kar je zunaj tebe, zakaj
vse je smert, kar je zunaj življenja.
Obleci me v oblačilo zveličanja in pra¬
vice in veselil se bom v tebi. Obesi
svojo zastavo na moje serce, pripni
znamenje svoje milosti na mojo dušo;
stri glavo strastem; vmerje naj moje
serce grehu in duh naj živi za čednost
in pravičnost. Premagaj v meni vse,
kar se bojuje v mojih počutkih in rddi
se vnovič v meni, da bom s teboj eno,
eno telo, ena duša, en duh. V mojem
sercu naj prevladuje hrepenenje po tebi;
le po tebi naj želim, na te naj vedno
mislim, v tebi živim, tebe ljubim čez
vse. Naj imam tebe in če potem vse
drugo zgubim, ne bom ničesar pogrešal.

275

S teboj bom vse premagal in mej te¬
žavami bom počival v tebi; v zmeš¬
njavah bom našel v tebi mir, v žalosti
veselje, v nasprotovanju pokoj, v ne¬
varnostih zavetje, v strahu serčnost.
Položi roko na moj jarem in na mojo
butaro in oboje mi bo lehko in sladko.
Klical si me in glej me, že prihajam.
Pelji me k sebi in jaz bom šel za tvojo
sladko vonjavo.

Darovanje.

O moj češčeni Jezus, sin živega Boga,
pravi Bog in pravi človek, dovoli, da
združim svoje bitje s tvojim božjim
bitjem, svoje grešno življenje s tvojim
svetim in se darujem s teboj Bogu
Očetu, da tvoje neskončno zasluženje
popravi moje dolgove in da tvoje ne¬
izmerno bogastvo nadomesti moje siro¬
maštvo. Sprejmi torej, o moj Bog, vsa
zasluženja svojega Sina za moje pre¬
stopke.

Božji Jezus, jagnje božje, žertev za
grehe sveta, daj, da sklenem svojo smert
s tvojo presveto smertjo, ter darujem
oboje v zadoščenje mojih grehov. Ne-

18*

276

skončnokrat sem zaslužil smert, to pri-
poznam; zato sprejmem skesan in po¬
nižan smert v zadoščenje za svoja raz-
žaljenja. Daj mi milost, o moj Odrešenik,
da bom vmerl skesan in da se skrijem
v tvoje svete rane, ter da porečem
skozi rano tvoje strani, kaker skozi
usta tvoje ljubezni, zaupljivo Bogu:
„0 vsmiljeni Bog, imej z menoj vsmi-
Ijenje po zasluženju terpljenja in smerti
Svojega ljubega Sina!,,

Počeščenje božje volje.

Neskončnokrat se ti zahvalim, naj¬
svetejša božja volja, ki me osipaš sč
vsmiljenjem. Počastim te iz vse svoje
duše in moči. Svojo voljo sklenem za
vselej s tvojo, posebno v tem, kar bom
danes delal, s tem, da zopet posvetim
tebi svojo dušo, svoje telo, svoja dela,
svoje misli, besede in vse, kar imam,
proseč te, da se dopolnijo v meni vse
tvoje božje želje, keterim naj nikedar
ne delam zaprek. Ti veš, Gospod, da
želim spolnjevati tvojo sv. voljo, pa
tudi vidiš mojo veliko slabost; zato se
veržem k tvojim vsmiljenim nogam in

277

ponižno prosim milosti, da bi mogel
natanko zverševati tvojo sv. voljo in
te z Marijo in svetniki vekomaj hva¬
liti in slaviti. Amen.

Molitev za zvestobo in vdanost v
božjo voljo.

Vsegamogočni Gospod, ki dopustiš
slabo, da pride iz njega dobro, vsliši
naše ponižne prošnje, s keterimi k tebi
kličemo, da bi ti vender zvesti ostali
do smerti. Sploh daj nam moč, po po¬
sredovanju preblaženc device Marije,
da bi se mogli vedno vdane storiti
tvoji najsvetejši volji.

(Pij IX. 100 dni odpustka, enkrat na dan.)

Hrepenenje.

Prihajam - o ljubezen, že prihajam!
Moje ponižano, skesano serce ti ne bo
zoperno. Pamet, razsvetljena pri klicanju
tvojega imena, te želi gledati iz bližine.
Moja duša vsa poskakuje, ne more se
več zderževati; vzdigujem se, grem k
altarju. Tu sem, o Jezus! Sklicujem se
na pripravo sv. Frančiška, sv. Petra

278

alkantarskega, sv. Ludovika in sv. Eli¬
zabete, mojih patronov. Hotel bi imeti
serce, duha, ogenj, žejo zdihovanje in
veselje vseh teh, da bi se ž njimi bližal,
tebe dobil in tebi dopadel. ■ — To želim.
Pridi! Pridi! Jaz sem tu!

(Sv. nameni kakor v nedeljo.)

Po sv. obhajilu.

Zahvala.

Se sv. Ludovikom, patronom 3. reda.

Sv. Ludovik, pridi k mojemu Je¬
zusu in hvali ga z menoj, ker mi je
zdaj razodel svoje neskončno vsmiljenje.
Jezus, predstavim ti kralja, čigar serce
je bilo vpodobljeno po tvojem najsve¬
tejšem sercu. Sprejmi njegovo zahvalo,
kaker da bi bila moja. Odpusti mi vse,
kar mi manjka, oziraje se na mojega
častitega patrona. Želeč te počastiti v
svojem sercu s češčenjem sv. Ludovika,
želeč te ljubiti z njegovo ljubeznijo,
upam, da sem zdaj obogaten sč vsemi
milostmi, ketere veš, da so mi potrebne.
Sv. Ludovik naj bo moj najdražji pri-
prošnjik; od tebe pa pričakujem obil¬
nega blagoslova.

279

Prošnja.

Sladki, ljubeznjivi Jezus, tolažba, moč,
upanje vseh, ki kličejo tvoje presveto
ime in najdejo pribežališče v tvojih
svetih ranah, bodi mi Jezus t. j. Odre¬
šenik v življenju in v smerti.

0 dobrotljivi Jezus, vsliši me. Skrij
me v svoje svete rane. Ne pusti, da bi
se kedaj ločil od tebe. Varuj me zale¬
zovanj mojih dušnih sovražnikov. Na
smertni uri me pokliči k sebi, da te
bom s tvojimi svetniki vekomaj hvalil
in slavil. Tako bodi. — Jezus, Jožef in
Marija, bodite v moji družbi.

Darovanje..

Blagovoli sprejeti od mene mojo
prostost, ketero ti darujem brez vsega
prideržka ob enem z razumom in voljo.
Vse, karkoli imam, je dar tvoje darež-
Ijivosti, zato dam vse tebi in podveržem
tvoji volji. Zato ravnaj sč vsemi mojimi
zmožnostmi kaker ti je po godu. Samo
nekaj te prosim: daj mi svojo milost,
t. j. resnično ljubezen do tebe; potem
sem dovolj bogat. Amen.

280

Ljubezen.

Najljubeznivejši Gospod, daj mi mi¬
lost, da te bom ljubil iz celega serca,
iz vse svoje duše, iz vseh svojih moči,
in se vso gorečnostjo, ravno tako,
kaker sam zapoveduješ. O edino in vse
moje upanje! O edina in vsa moja slava,
pribežališče in veselje! O ljubljenec
moje duše, keterega ljubim bolj ko vse !
O cvetoči, blagi in sladki ženin !
O sladkost mojega serca ! O življenje
moje duše! O počitek mojega duha!
O jasni in svetli dan večnosti! O čista
luč moje notranjosti! O raj mojega
serca ! O ljubeznjivi moj začetek ! O
moja največa zadovoljnost!

Hrepenenje po popolnosti.

Pripravi si, o Gospod, v meni pri¬
jetno stanovališče, da prideš k meni,
kaker si obljubil in počivaš v mojem
sercu. Zatiraj v meni vse, kar ne do-
pade tvojim očem in stori me človeka
po svojem sercu. Rani mojo dušo se
sulico svoje ljubezni in napolni jo sč
svojo najpopolnejšo ljubeznijo. O kedaj
se bo to zgodilo? Kedaj ti bom dopadel

281

v vseh rečeh? Kedaj bo v meni vni-
čeno vse, kar ti ne dopade ? Kedaj bom
ves tvoj ? Kedaj bom nehal biti svoj ?
Kedaj boš samo ti živel v meni ? Kedaj
te bom ljubil čez vse ? Kedaj bom gorel
ognjene ljubezni do tebe? Kedaj se boš
prikazal svojemu beraču in ga vzel v
svoje kraljestvo? O, ti si moje kra¬
ljestvo in bogastvo, prebivaj v meni.'
Naj se nikedar ne ločim od tebe.

O ljubljenec moje duše, o sladkost
mojega serca! Vsliši me, ne po mojih
zaslugah, marveč po svoji neskončni
dobrotljivosti. Uči me, razsvetljuj me,
vodi me, da ne bom ničeser storil ali
rekel, kar bi ti bilo zoperno. Podpiraj
in vladaj me vedno! Pozno sem te spo¬
znal, večna dobrota ! Pozno sem te začel
ljubiti, lepota stara in vender vedno
nova! Kako sem bil slep, ko te nisem
videl! V meni si in jaz te iščem zunaj!
Sedaj sem te po tvoji neskončni mi¬
losti našel, čeravno pozno; ne dopusti,
da bi te kedaj zapustil !

Molitev za razsvetljenje.

Daj mi, o Gospod, take oči, ki ti
najbolj dopadejo, t. j. oči golobje in

282

krotke, čiste in sramežljive, solzne in
pobožne, pazljive in pripravljene spol-
novati tvojo sveto voljo, da te bom s
takimi očmi gledal in da bom tako
vreden tistega pogleda, s keterim si spre-
obernil Petra, ali tistega, s keterim si
zgubljenemu sinu šel naproti in ga po¬
ljubil, ali tistega, s keterim si sprejel
skesanega cestninarja, ali tistega, s ke¬
terim si pogledal Magdaleno, ko ti je
močila noge sč solzami, ali pa slednjič
tistega, s keterimi si pogledal nevesto
visoke pesmi, rekoč ji: „Vsa si lepa,
tvoje oči so kaker golobje? Ozaljšaj
mojo dušo s čednostmi in milostmi, da
bo vedno čista pred tvojimi očmi.

Sveti zdihljeji.

O presv. Trojica, Oče, Sin in sveti
Duh, edini pravi Bog, pouči me v vseh
rečeh. O vsegamogočni Oče, po svoji
neskončni mogočnosti vterdi moj spo¬
min, da se bom povsodi tebe spominjal,
in napolni ga sč svetimi željami. O Sin
božji, po svoji večni modrosti razsvetli
mojo pamet in daj ji spoznati tvojo
resnico in mojo revščino. O sv. Duh,

283

ljubezen Očeta in Sina, po tvoji neza-
popadljivi dobroti, izlij v mene tvojo
voljo in vžgi jo z ognjem svoje lju¬
bezni. O presv. Trojica, edini moj Bog
in moje edino dobro, o da bi te mogel
hvaliti in slaviti, kaker te slave in lju¬
bijo vsi angelji! O da bi imel ljubezen
vseh stvari, kako rad bi jo obernil nate.
Seveda tudi to bi bilo vse premalo.
Da bi te mogel saj primerno ljubiti.

K Mariji in svetnikom.

O Marija, sveta devica in mati božja,
kraljica nebeška, sveta gospa, svetišče
sv. Duha, lilija čistosti, cvetica poter-
pežljivosti, raj vse radosti, zercalo naj¬
popolnejše ljubezni, vzor nedolžnosti,
prosi zame vbozega razbojnika, ki sem
z grehi križal tvojega Sina in stori me
vrednega svoje preobilne ljubezni.

O svetniki in svetnice, vi blaženi
duhovi, ki gorite tolike ljubezni do
svojega Stvarnika, posebno vi serafini,
ki napolnujete nebo in zemljo z lju¬
beznijo, ne zapustite mojega vbogega
in nesrečnega serca, temveč očistite je

284

vseh grehov, vžgite v njem ljubezen
božjo, da bo le Boga iskalo, v njem
počivalo in živelo vekomaj.

(Zdihljeji, kaker v nedeljo.)

Petek.

Sč sv. Leonardom portorriavriškim.

Pred sv. obhajilom.

Današnje sv. obhajilo darujem, o
Jezus naj ljubeznivejši, za potrebe sve¬
tega očeta papeža. Da bi se pa vredno
pripravil, se združim v duhu se sv. Leo¬
nardom portomavriškim, keteri je to¬
liko ljubil papeža in gorel za zmago
sv. cerkve. Ne glej na mojo nevrednost,
temveč na čednosti tega svojega slu¬
žabnika. Darujem ti njegovo gorečnost,
ko se je bližal oltarju, mesto moje.
Milost, ketere te prosim je velika: vid¬
ljiva pomoč tvoje desnice tvojemu na¬
mestniku, njegov^ obramba, njegova
popolna zmaga. Sv. Leonard, ne mudi
se, ko te kličem! Pomagaj mi, da vredno
pridem h angeljski mizi, in prosi ne¬
prestano za sv. očeta.

285

Prošnja k Jezusu.

Zahvalim se ti, preljubi Jezus, za
ljubezen in neskončno bolečino tvojega
presv. se sulico prebodenega Serca. V
ta vir vsega dobrega položim svoje
serce, vse svoje grehe in hudobije, po¬
sebno slabo in pregrešno ljubezen do
keterekoli stvari, zlorabo in zanemar¬
janje zakramentov in drugih tvojih
darov; nezaupnost, nezvestobe in zmote;
brezskerbnostza dolžnosti svojega stanu,
nestanovitnost in vse pregrehe, da bodo
zbrisane in očiščene v tvoji dragoceni
kervi. Prosim te pri tvoji neizrekljivi
ljubezni, da mi daš potrebne milosti, da
bom v mislih, besedah in delih res goreč,
tebe ljubil, v tebe zaupal v sreči in
nesreči, s polno vero in upanjem, vstra-
jen v čednostih, da bom tako v živ¬
ljenju, posebno pa v strašni smertni
uri našel varno zavetje v rani tvojega
najčistejšega Serca.

Ljubezen.

Kaj sem jaz, o Jezus, da prejmem
v svoje serce, tebe, Sina živega Boga ?

286

Moja duša poslušaj, zapri vrata po-
čutkov, da boš slišala, kar bo Gospod
govoril!

Gospod, obžari me se žarom svo¬
jega obličja, daj mi poslušati tvoj glas;
tvoj glas je slajši ko med; tvoj obraz
se sveti v neprimerljivi lepoti.

Pogum, duša moja, vzdigni se, verni
se k Očetu, reci mu: Razžalila sem te,
odpusti mi!

O Jezus, jaz sem te vmoril z grehi,
pa sem vender še tvoj brat. Stori torej,
da te najdem in te ljubim!

Duša moja, zberi se, prižgi svetil-
nico ljubezni, poslušaj ženinov glas.

Bog moj, želim tvoje družbe in
tvoje pričujočnosti, želim se skleniti s
teboj.

O ljubljenec moj, ti boš moj in jaz
bom tvoj za vselej, da bom živel v
tvojem življenju.

Gledam te v svojem sercu pazeč na
tvoja povelja; že čutim, kako vsmiljen
boš z menoj.

Duša moja, glej tu je veliki Gospod,
keteri te išče in angelj zaveze, keteri
te želi; on pride vate, kaker v svoj
tempelj.

287

O serce, odpri se; Bog ljubezni,
pridi, nevreden sem sicer, pa reci le
eno besedo, in ozdravljen bom. Slišim
te govoriti: Ljubljena duša, pritisni me
kaker pečat na svoje serce, moje ime
vtisni na svojo roko, kaker dragoceno
zapestnico.

Jezus, pridi na moj vert, da ga
okrasiš se svojo milostjo; jaz te bom
ljubil.

Goreče hrepenenje.

Ti, o Jezus, si rekel, da boš vse k
sebi potegnil, keder boš povišan; spolni
zdaj svojo obljubo: vleci nas k sebi,
loči nas od stvari in od nas samih, da
bomo vedno le s teboj sklenjeni. —•
Ljubezen je oborožena z lokom in pu¬
šico. Keder gledam tvoje na križu steg¬
njene roke, si mislim: glej tu je lok
tvoje ljubezni, kje pa je pušica? To
vidim v sredi; tvoje Serce je pušica,
vsa goreča svetega ognja, o Jezus, in
je že pripravljena, da spusti lok skozi
rano tvojih persi! Prebodi moje serce
sč vso svojo močjo, rani naravnost
moje vbogo serce, da bo sebi odmerlo
in edino le tebi živelo. Da, moj prelju-

288

beznjivi Zveličar, to želim iz vse svoje
duše, in če bi se najmanjši del mojega
serca hotel ločiti od tebe, in bi se ne
hotel posvetiti edino tvoji ljubezni, iz¬
deri in vniči ga, o Gospod!

Zdihljeji ljubečega serca.

Tako zelo sem prevzet od ljubezni
Jezusove, da se čutim popolnoma spre¬
menjenega. — Kopernim ljubezni božje
in v gorečem ognji ljubezni se hočem
spremeniti v serafina. — O da bi mogel
spoznati tvojo ljubezen, o Kristus! Za¬
pustil si kraljevi dvor nebeškega Očeta
in vzel si nase človeško naravo; da bi
mi dal življenje, si vmerl. O Jezus,
kako si hotel to prestati ? Da si vmerl
ti, ki si življenje, je bilo brezmejno, —
pa ljubiti me tako neizmerno? — Glej,
ti si se toliko trudil zame, in jaz še
hrepenim po razveseljevanju; ti si postal
vbog in siromašen, jaz pa iščem pro¬
stosti in bogastva? Z veliko radostjo
si prenašal zaničevanje, jaz pa iščem
tolažbe in bežim pred križem, na ke-
terem si za me vmerl, o Jezus! Edina
tvoja ljubezen me bo naredila nebeš-

289

kega in tebe ljubeč bom nevmerljiv.
— O nebeška ljubezen, ti si me po¬
učila! O Kristus, iskaje te medlim lju¬
bezni. — Nemogoče je, da te ne bi
ljubil! O Jezus, po tebi kopernim! V
sercu te nosim v goreči ljubezni.

Ko bom s teboj združen, te bom objel
in nosil v sercu, hvaleč te iz vseh
svojih moči.

Zdihljej k Jezusu.

Poznam, o Jezus, zdihljej tvojega
svetega serca: „Moje veselje je bivati
mej ljudmi.“ Vedoč, da želiš, hitim k
tebi, da bi te prejel.

Odkril sem ti svoje serce in svoje
potrebe. Zdaj pridem k tebi, ki si zdrav¬
nik in moje zdravilo. Vem, da želiš k
meni priti, pa jaz še vedno hrepenim
po tebi! Pridi, pridi, ne mudi se dalje!
Tukaj sem, o Jezus, stori z menoj kar¬
koli hočeš; živi v meni; vladaj in vodi
me zdaj in vekomaj.

(Sveti nameni kaker v nedeljo.)

Popotni tov.

19

290

Po sv. obhajilu.

Se sv. Leonardom.

O Jezus, zdaj, ko si moj gost, te
prosim najprej za zmago sv. cerkve
in papeža. Poslušaj mojo prošnjo in
prošnjo vseh resnično katoliških sere.
Da bom prej vslišan, se združim z ju¬
nakom papeštva, sv. Leonardom. Še
mladenič je dobil v sv. obhajilu toliko
serčnost, braniti veljavo papeštva, da
se je svet kar čudil. Daj tudi meni v
tem sv. obhajilu enako gorečnost. Daj
mi po zasluženju sv. Leonarda dejansko
ljubezen do tvojega namestnika na
zemlji. Njegovi sovražniki naj se zdru¬
žijo z nami v eno družino in naj pojo
z nami eno pesem.

Serčno pogovarjanje.

Moja naj veča dobrota, te bom li v
novič žalil? Ali ne bom ves tvoj? —
Glej, pripravljen sem terpeti vse kazni,
ki mi jih boš pošiljal; nikedar me ne
boš videl nepokornega. Reci, ali te
nisem izbral za svojega vodnika? Ko
zajdem s pota, ozri se name in pripelji

291

me na pravo pot. Ko te spoznam za
vir sleherne tolažbe in milosti, kako
bi te mogel zapustiti? Oj, ljubim te
čez vse in te želim ljubiti tudi v pri¬
hodnje.

' O moja ljubezen! Nikjer ni mogoče
najti veselja, kaker pri tebi. Jezus, moja
edina ljubezen, duša ljubečega serca!
Kraj, kjer tebe ne vidim, mi je puščava;
osebe, ketere ne govore o tebi, so mi
dolgočasne. Vse se mi zdi zmota, če
se ti, o sonce, skriješ mojim očem.
Vznemirjen sem in studi se mi, kar me
ne približuje tebi. Torej, moj Ijubez-
njivi ženin, ki si vir vsmiljenja, ne za¬
pusti me, ki si sladkost, ne daj, da bi
jaz ostal toliko časa v notranji suhoti;
ostani v meni, ljubezen mojega serca!

O Jezus, moje življenje, ti si bil
nevtrudljiv, da si prišel k meni in jaz
naj bi bil nepotcrpežljiv v terpljenju ?
O ženin moj! Nikedar ti ničilo dovolj
terpljenja za onega, ki te v«tj°- ’i, žali!
Samo ti, ki si najbolj vsmilj$ eD si tako
darežljiv; o Gospod, naj ti odn bom
nikedar nehvaležen za tolike >rote!
— Naj bi ti bil vedno hvaleži n  fya to
dobroto, ki sem jo ravnokar 0'iel.r-•

1  19*

292

O neizmerna ljubezen! 0 moja naj-
slajša dobrota! Najbolj zaželjeni ženin
moje duše, ljubim te in te hočem ljubiti!

O moj najslajši Jezus, meni skazu-
ješ toliko naklonjenost? Grešniku, ka-
keršen sem jaz, daješ tolike milosti?
Kako se ti bom dostojno zahvalil?
Spoznam svojo nevrednost in te prosim,
vžgi moje srce se svojo ljubeznijo, da
te bom čez vse ljubil. Iz ljubezni naj
bom s teboj križan. Na tvojom križu
iščem tolažbe, da te bom ljubil vse
veke!

O Jezus, prosim te še ene milosti,
namreč, da bi te mogel še večkrat
prejeti. Daj mi milost, da bom tako
živel, da mi bo spovednik mogel vedno
dovoliti, keder bi ga prosil. Oh, kolika
nesreča zame, ke bi se kedaj ne smel
bližati tebi, o božje sonce moje duše! V
koliki temoti bi taval! Gospod, kako
bi se mc ? 'jel potem vzderžati v tvoji
milosti “t^Saj si ti sam delivec vseh
milostij Žapuščen bi bil! Nič bi več
ne okj^i 1 tvojih sladkosti. Moja duša
bi pC| z | 3r ,ioma onemogla. O Jezus, moj
raj! A s  Ji moje prošnje! Daj mi, da te
bom v' ho bolj ljubil, in tako vreden
poštar i večkrat te prejeti.

293

Cvetice mojega serca.

Zanaprej naj živim le za Jezusa in
Marijo.

Po božji milosti in po varstvu moje
svete matere, brezmadežne Device Ma¬
rije, obljubim sledeče:

O Bog, ne storim tukaj nikakeršne
obljube, ker je ne smem brez dovoljenja
dušnega vodnika; pa moji sklepi pri¬
dejo iz dna serca. Blagoslovi jih. Tako
bodi.

Življenje hočem spremeniti in odslej
živeti veliko bolj goreče v tvoji službi.
Tebi darujem svojo pobožnost in svoje
prošnje, pervič v zahvalo za vse tvoje
dobrote, drugič za svoje stariše. Pred
teboj ponovim vse obljube, ketere sem
storil v svojem življenju in ti obljubim
vedno ostati tvoj sin. Ti si ljubljence
mojega serca; tebi je dam, tvoje je celo;
vzemi je popolnoma. Daj mi milost, da
spolnujem tvojo sveto voljo. Podpiraj
me sč svojo sveto milostjo. Stori z
menoj, karkoli hočeš. Jaz sem tvoj in
Marijin. Vama se posvetim; bodita vedno
moja čuvaja.

Ves hočem biti Jezusov in Marijin.
Jezus, daj, da bežim pred svetom in

294

tebe najdem. Danes se ti izročim za
vselej.

Sklenil si se z menoj v presvetem
obhajilu. Zdaj bom mislil edino le nate.
Nič me ne more na zemlji zadovoljiti,
kaker ti, ženin moje duše.

Tvoj sem za vselej, Gospod. Koliko
veselje, kolika sreča! Sprejmi moje
življenje, da ti bom služil po tvoji volji.
Blagoslovi, blagoslovi moje želje, moje
upanje in moj dar. Bodi moj oče in čuj
nad menoj brez nehanja.

O Marija, tebi izročim svoje prošnje,
da jih izročiš Jezusu. Tebi dam svoje
seree, da je daš Jezusu. Blagoslovi me,
moja mati, čuj nad menoj, da bom s
teboj ljubil Jezusa na vekov veke! Amen.

Združenje s papežem.

Gospod moj,Jezus Kristus, jaz hočem
biti in ostati pravi katoličan in združen
s teboj. Zato se sklenem z duhom in
se sercem z rimskim papežem, tvojim
namestnikom na zemlji; odobrujem,
kar on odobruje, in zametujem, kar on
zametuje. Tebi darujem svoje molitve,
združene z njegovimi. Ž njim te prosim

295

za popolno zmago resnice na slavo
tvoje cerkve, v tolažbo njenega nezmot¬
ljivega poglavarja v zveličanje vseh s
tvojo kervjo odkupljenih duš. Tako
naj me podpira tvoja milost in varstvo
tvoje najsvetejše matere Marije. Amen.

(Zdihljeji kaker v nedeljo.)

Sobota.

Pred sv. obhajilom.

Se sv. Paškaljem Bajlonskim.

O Jezus, bližam se ti v sv. obhajilu
v zadoščenje vseh krivic, ki se ti gode
v tem zakramentu. Oh, kako zelo je
pozabljena ljubezen. Najsvetejši zakra¬
ment, kako te sramote slabi kristijani!
Slišim glas, ki kliče: Popravimo, po¬
pravimo! In to želim, pa zaderžuje me
moje siromaštvo. Vem, kaj bom storil.
K Mariji bom šel; ona me bo vredno
pripravila za sv. obhajilo, s keterim
bom mogel vse zadostiti. In da me bo
prej vslišala, kličem na pomoč svetega
Paškalja, ki je — že mertev — počastil
Najsvetejše. Njega prosim, da bi mi bila

296

milostna ti, o Marija. Ž njim in s teboj
združen grem k Jezusu, da bi ga vredno
prejel.

Pogovor s križanim.

Oj, vidim te, mili Jezus, silno ranje¬
nega. S kolikimi bolečinami si obdan!
Kedo mi dd, da vmerjem za te, pre¬
sladki Jezus! Ne morem te gledati v
tolikem terpljenju; kar vstrašim se,
keder te gledam. Pa če bi ti ne bil
terpel, bi bil jaz pogubljen. Gledaje
tvojo bridkost, obnemorem in merjeni
zaradi bolečin, ker toliko terpiš zame.
Kaj si storil, o Jezus, da si se dal pri¬
peti na sramotni križ zame nevred-
ncža!Jaz sem ničvredni červičin ostudna
gnjiloba, in vender ti, Gospod vseh
reči, toliko terpiš zame, ti, ki si modrost
Očetova! Zakaj si zamenjal življenje se
smertjo, resnieo z nečimernostjo, milost
s hudobijo, slavo z bedo? Kedo more
prevdariti ali povedati, zakaj si to
storil? Tvoja ljubezen je bila prevelika;
tu se je pokazala globočina tvojega
neizmernega vsmiljenja. Tvoja preobilna
ljubezen je bila torej vzrok tvoje smerti.
O dobri Jezus, kako je to, da me ne

297

vkonča sleherna stvar, ker sem bil
vzrok tvoje smerti? Kako le morem
misliti na tvojo smert, da ne bi pri tem
vmerl od strahu? — Ni veče hudobije,
kaker je ta, da ne neham grešiti potem,
ko si ti zame terpel. Meni si se dal in
jaz te nisem hotel; pregnal si teme in
jaz jih iščem; zavergel si svet in jaz
ga tako rad objemam! O poterpežljivi
Jezus, ali ne vidiš, da delam ravno
nasprotno od tega, kar ti hočeš? Ti
praviš, nočem, da bi to storil, in jaz
pravim, hočem. Ti praviš, hočem, da
to storiš, jaz pa nočem. Vem, da si ti
največa dobrota in jaz vbogi nič, in
vender se te ne oklenem. Dušne in
telesne oči obračam v nečimernost in
malovredne stvari, nanje navezujem
svoje serce in je tako gerdo zlorabim.
Pa, dobri Jezus, ali si hotel morebiti
vmreti zame zastonj ? Ali me boš' kar
tako pogubil, ki si me tako drago od¬
kupil? Stori, da vmerjem s teboj; na¬
polni me se seboj, da se ne bom več
ločil od tebe, temveč živel s teboj ve¬
komaj! Amen.

298

Zdihljeji.

Včlovečena Beseda, razširi mojo
dušo, da te bom mogel občudovati;
razširi mojo dušo v morju svoje ne¬
izmernosti, da te bom mogel ljubiti. —
O serce mojega serca, moj božji ženin!
O serce polno milosti in vsmiljenja,
daj mi vmreti iz ljubezni in hrepenenja!
— Serce mojega Jezusa, daj mi, da se
popolnoma ločim od vsake strasti. Pri¬
poročim ti sv. cerkev, njeno povišanje
in spreobernjenje nevernikov.Priporočim
ti sv. očeta papeža, škofe, pridigarje in
spovednike. -— Daj pravo popolnost
vsem redovnikom in redovnicam. Tudi
ti priporočim to mesto, to hišo. —
Slednjič pridem k tebi kot najnevrcd-
nejša stvar. O presveta Trojica, pripo¬
ročim ti svojo dušo, svoje telo in vse,
kar imam! Vzemi moje serce in ne daj
mi je nazaj, dokler ne bo očiščeno s
kervjo Serca Jezusovega. — Želim imeti
tisoč sere, ki bi čutila, kaker moje, ali
še boljše, ki bi bila sladko stanovanje
tvojega Serca, ki je neskončno čisto.

O presladki Jezus, združi se z menoj!
Oberni name svoje božje oči in vsadi

299

v meni sveto čistost, da te ljubim s
čistim sercem. Daj mi milost, da te
vredno hvalim. Napolni moje serce sč
svetimi zdihljeji, moje roke se svojimi
slavnimi deli, moj spomin se spominom
tvoje neskončne popolnosti in milosti,
moj razum se svojo sveto lučjo, mojo
voljo se svojim svetim hotenjem. Bodi
ves v meni, da bom zate živel in vmerl.

Prošnja za čistost.

O mili Jezus, nebeški ženin devic,
ti njih pomoč, veselje in plačilo, ti po¬
sebni zaščitnik čistosti, blagovoli mi
podeliti to angeljsko čednost.

Dobro veš, moj Zveličar, kako od-
kritoserčno želim pridobiti ta dragoceni
zaklad. Zarotim te, ne odreci mi te
dragocene milosti. Vsega se hočem va¬
rovati, kar bi ji moglo biti nasprotno
in zato pribežim k tebi, brez keterega
ničeser ne morem. Ti poznaš moje
serčne želje. Zato upam od tebe, ljubi
Jezus, doseči to sveto čednost. Amen.

Hrepenenje po redovnem življenju.

Sladki Jezus! Hrepenenje mojega
srca ti je znano. Ti sam slišiš moje

300

zdihovanjc in solze! Želim se s teboj
skleniti, kak er tvoja nevesta. Bežati
hočem zato pred hudobnim in zapeljivim
svetom in biti ves tvoj! Le od tebe
hoče živeti moja duša! V tvoje sveto
Serce se hoče skriti, v tebi vmreti! Pa
kako slabo spolnujem tvoje želje! Ti
to veš in tudi veš, koliko zato terpim.
Dan mi je dolg, kaker leto in leto sc
mi zdi stoletje. — Keder mislim na
tisti srečni dan, ko se bom pred tvojim
altarjem vsega tebi posvetil, prevzame
me veselje, serce mi plava v morju
radosti, tako, da se ne morem več
vzderžati sladkih slavospevov in solza.
Potolaži in vsliši me! Spolni moje želje!
— Zdaj sem tvoj ko sin sv. Frančiška.

— Tak hočem ostati vedno in čeravno
bi se moje želje ne spolnile, bom vedno
vesel, da sem združen s teboj sč se-
rafinsko vezjo ko frančiškanski tretje-
rednik (tretjerednica)!

Zadnja prošnja.

S koliko prošnjami sem sc že
obernil na te, o moja večna dobrota!
Glej, tu je zadnja, s ketero te prosim,

301

da bi hitro prišel k meni. Vse bom
imel zase in za druge, ko bom imel
tebe. Ti mi zadostuješ za čas in za več¬
nost. Prosim te, vsliši me! Daj se mi
popolnoma vsega, jaz te težko in ne-
stcrpljivo čakam.

(Sveti nameni kaker v nedeljo.)

Zahvala.

Se sv. Paškaljem Bajlonskim.

O Jezus, poslušaj zahvalo mojega
serca. Da ti bo pa moja zahvala tem¬
bolj všeč, jo sklenem se zahvalo svetega
Paškalja, ko te je imel v svojem sercu.
Se več. Sklenem jo po njegovem zgledu
se zahvalo tvoje najsvetejše matere
Marije. — Marija, brezmadežno spo¬
četje, mati Jezusova, katerega imam v
svojem sercu, poslušaj me, vsliši me.
Četudi nisem druzega, kaker tvoj ne¬
vredni sin, poglej na sv. Paškalja; za¬
radi njega mi pomagaj zahvaliti se
Jezusu, da je prišel k meni in me na¬
polnil se svojo milostjo.

Začudenje.

O srečni trenotek; o nezapopadljiva
ljubezen! Bog sam je zapustil svoje

302

veličastvo, da bi prišel v moje vbogo
serce! Vera mi to pravi in jaz verujem.
Ta hostija, ki sem jo ravnokar prejel,
je tisti Bog, ki sedi in vlada v nebesih,
obdan od vzvišenih duhov, keteri je
vse vstvaril", keteri je postal človek za
nas in ki me bo prišel sodnji dan
sodit sč vsem svojim veličastvom!
Prišel me je zdaj obiskat, da bi bil ves
moj in jaz ves njegov. Zdaj morem
klicati z apostolom: Živim, pa ne več
jaz, temuč Kristus živi v meni.

Počeščcnje.

O neskončna ljubezen! Bog jeprišel
da se združi in zedini z menoj. Duša
moja, tako tesno sklenjena se svojim
ljubljenim Jezusom, kaj boš storila?
Kaj mu porečeš? Oživi vero, pridruži
sc neštevilnim angel jem, keteri stoje
okrog tebe, da bi molili Boga, ki je
prišel v tvoje serce! Moli ga še ti;
odslovi vsako misel, ki bi te morda
motila in pogovarjaj se se svojim Bogom
rekoč mu vsa ponižna: Molim te, moj
Jezus, pravi Bog in pravi človek, moj
pravi ljubljenec; častim v sebi tvojo

303

dušo, tvoje meso, tvojo kri in tvoje
božanstvo. O zakaj nimam tako raz¬
svetljene pameti, tako bogate duše na
čednostih in tako čiste vesti, da bi te
vredno počastil, kaker zaslužiš. C) ljubi
moj Zveličar, rad bi te počastil, kaker
te je častila Marija, tvoja mati, ko te
je malo dete pritiskala na svoje persi.
Rad bi te počastil, kaker te časte ke¬
rubini, seraflni in vsi svetniki v nebesih.
Pa tega nisem zmožen. Zato prejmi
vsaj zdihljeje mojega potertega, poniž¬
nega in skesanega serca!

Prošnja.

V tem trenutku, v keterem tvoje
častito telo nasituje mojo dušo, mi boš
podelil veliko dušno moč. O kako mi
je ta tudi potrebna, da dosežem večno
življenje! Pred seboj vidim težko pot,
ketero moram prehoditi skozi hudobni
svet, ki me vabi v greh; jaz sem pa
tako slab, k hudemu nagnjen in len v
spolnjevanju svojih dolžnosti. Kako
silno potrebujem tedaj tvoje moči! Po¬
magaj mi torej, o Gospod, da bom v
besedah in v dejanjih skromen, krotak,

304

ponižen, pokoren svojim predstojnikom
in natančen v spolnjevanju svojih dolž¬
nosti.

Vem, mili Jezus, da si preterpel ne-
številne stiske in da si terpel od zibeli
do križa, na keterem si izdihnil svojo
dušo, zato, da bi se vsega dal stvarem;
tudi predobro vem, da sem veliko
premalo storil, da bi se dostojno pri¬
bližal tvoji presveti mizi, in vender si
me obogatil se svojimi dragocenimi
milostmi! V koliko čast si štejem, da
te imam v sebi! Obljubim ti, da bom
s pomočjo tvoje milosti vedno ohranil
živo vero in jo pričal pred vsakim,
naj mi gre tudi za življenje.

Prošnja za milosti.

Moj preljubeznjivi Zveličar, prišel
si v me, da bi mi dal mnogo milosti.
Glej, zdaj ti odkrijem svoje potrebe!
Ne prosim te ne časti, ne bogastva, ne
posvetnega veselja; saj to bi zaviralo
moje zveličanje. Najpreje te pa prosim
milosti, da iz vsega serca obžalujem
vse svoje grehe. Daj mi, da sovražim
nesrečni greh in nikoli več ne grešim!

SOS

Vlij v moje serce pravo ljubezen do
tebe in pomnoži v meni vero, spošto¬
vanje in gorečo ljubezen do presvetega
Rešnjega Telesa. Naj se ti tako izročim,
da se ne bom vstrašil nobene težave,
keder se bo šlo za tvojo čast ali pa
za blager bližnjega. Naj v meni vedno
raste pobožnost do presv. Device Ma¬
rije, do svetnikov mojega reda in po¬
sebno do sv. Frančiška.

In ker me navdajaš s tolikim za¬
upanjem, te prosim še druge milosti.
Ti vidiš, koliko terpi dandanašnji tvoja
sveta cerkev. Oj, ozri se nanjo in po¬
deli ji slavno zmago; ozri se tudi na
svojega namestnika na zemlji in pošlji
svojo pomoč, da bo prost. Prosim te
slednjič še za svojega dušnega pastirja,
za dušnega vodnika, za svojo družino,
za predstojnike, prijatelje, tovariše in
za vse kerščansko ljudstvo.

K Jezusu.

O moj nebeški ženin! Pred tvojim
nad vse vzvišenim in vender Ijubez-
njivim veličanstvom se pogreznem v
svoj nič, v globočino svoje hudobije

Popotni tov.

20

306

in preklinjam ter sovražim sleherni
greh. Podveržem se tebi, o najvišji in
nezapopadljivi Gospod in Bog moj.
Zato te prosim, odkupljen s tvojo kervjo,
da bi mogel tvoje zapovedi natanko
spolnovati iz čiste ljubezni do tebe.
Amen.

K Mariji, brez madeža spočeti.

O brezmadežna, ljubeznjiva, najsve¬
tejša mati Marija! V največi ponižnosti
stoji moja duša pred teboj in te po¬
nižno prosi, da jo obvaruješ zlobnih
in grešnih napadov. Pridi mi na pomoč,
vzvišena Devica Marija, in sprosi mi
od svojega edinorojenega Sina milost,
da bi bil vedno pokoren in sicer brez
obotavljanja pokoren neskončno svetemu
Bogu.

Konec.

Preden se poslovim od tebe, sladki
Jezus, te prosim iz celega serca za
tvojo nevesto sveto cerkev. Hiti ji na
pomoč in reši jo vseh sovražnikov.
Prosim te še enkrat za svetega očeta,
tvojega namestnika na zemlji. Prosim

307

te za našo škofijo, za našega škofa, za
našo župnijo in njenega dušnega pa¬
stirja; prosim te tudi za vse tri redove
sv. Frančiška, da bi v njih vedno cve¬
teli dobri zgledi in lepe čednosti. Pri¬
poročim ti svoje stariše, dobrotnike,
prijatele in neprijatele. Priporočim ti
pravične in vboge grešnike, krivoverce,
razkolnike, nevernike in vse duše, ki
se želijo spreoberniti. Gospod, ne za¬
pusti me preden me ne blagosloviš.
Blagoslovi me, po priprošnji svetega
Paškalja, po keterem sem ti daroval to
sv. obhajilo; blagoslovi me po molitvah
sv. Frančiška; blagoslovi me po za-
služenju svoje brezmadežno spočete
matere Marije in svojega presvetega
Serca. In ta tvoj blagoslov naj mi po¬
množi vse čednosti in naj mi da sta¬
novitnost v dobrem do konca.

(Zdihljeji, kaker v nedeljo.)

20*

Češčenje presvete Trojice.

Darovanje.

Večni Oče, tebi darujem predrago
Kri Jezusa Kristusa v družbi s presveto
brezmadežno Devico, se vsemi nebe¬
škimi svetniki in vsemi izvoljenimi na
zemlji v zahvalo za milosti in prednosti,
s keterimi si obogatil Marijo ko svojo
najpokornišo hčer, in prav posebno za
njeno brezmadežno spočetje. Darujem
ti tudi to dragoceno kri za spreober-
njenje vbogih grešnikov, za razširjenje
in povišanje sv. cerkve, za ohranenje
in blager sv. očeta papeža in po nje¬
govem namenu.

Čast bodi Očetu itd.

Večna, včlovečena Beseda, tebi da¬
rujem tvojo predrago kri, v družbi s

309

presveto brezmadežno Devico, se vsemi
nebeškimi svetniki in vsemi izvoljenimi
na zemlji, v zahvalo za milosti in pred¬
nosti, s keterimi si obogatila Marijo,
ko svojo preljubeznjivo mater in po¬
sebno za njeno brezmadežno spočetje.
Darujem ti tudi to dragoceno kri za
spreobernjenje vbogih grešnikov, za raz¬
širjenje in povišanje svete cerkve, za
ohranenje in blager sv. očeta papeža
in po njegovem namenu.

Čast bodi Očetu itd.

Večni sveti Duh, darujem ti pre¬
drago kri Jezusa Kristusa, v družbi s
presveto brezmadežno Devico, se vsemi
nebeškimi svetniki in vsemi izvoljenimi
na zemlji v zahvalo za milosti in pred¬
nosti, s keterimi si obogatil Marijo,
ko svojo najzvestejšo nevesto, in prav
posebno za njeno brezmadežno spočetje.
Darujem ti tudi to dragoceno kri za
spreobernjenje vbogih grešnikov, za
razširjenje in povišanje sv. cerkve, za
ohranenje in blager sv. očeta papeža
in po njegovem namenu.

Čast bodi Očetu itd.

310

Molitev k preblašeni Devici.

Brezmadežna mati božja, presveta
devica Marija, po ljubezni, ki jo imaš
do Boga, in po hvaležnosti, ki jo gojiš
do njega za tolike milosti in prednosti,
s keterimi te je obogatil, posebno za
prav edino odlikovanje tvojega brez¬
madežnega spočetja, in po neskončnem
zasluženju Jezusa Kristusa, tvojega bož¬
jega sina in mojega gospoda, te prosim
in zarotim, sprosi mi vendar prav po¬
polno in stanovitno pobožnost do tebe
in terdno zaupanje, da bom dobil po
tvoji najmogočnejši priprošnji vse mi¬
losti, keterih prosim. Ze zdaj popol¬
noma zagotovljen, da jih bom dosegel
po tvoji materini dobrotljivosti, te po¬
častim z veselja in hvaležnosti polnim
sercem in ponovim pozdrav, s keterim
te je pozdravil nadangelj Gabrijel: Če-
ščena Marija .. .

(Vsakikrat 300 dni odp. Popolnoma odpustek
enkrat v mescu, kedorkoli en mesec vsak
dan tako moli, pod navadnimi pogoji. Pij IX.
18. jun. 1854.)

311

Tri božje čednosti.

Dejanje vere.

Verujem v tebe, pravi troedini Bog,
Oče, Sin in sveti Duh, keteri si vse
vstvaril, ki vse ohranjuješ in vladaš, ki
dobro plačuješ in hudo kaznuješ. Ve¬
rujem, da se je Sin božji včlovečil, da
nas je se svojo smertjo na križu odre¬
šil, in da nas sveti Duh se svojo mi¬
lostjo posvečuje. Verujem in terdim
vse, kar si ti, o Bog, razodel ter nam
po sveti katoliški cerkvi zapoveduješ
verovati. Vse to verujem, ker si ti, o
Bog, sam na sebi resnica in torej ne
moreš ne goljufati ne goljufan biti. V
tej veri hočem živeti in vmreti. O Bog,
pomnoži mojo vero!

Dejanje upanja.

Upam in terdno pričakujem, o Bog,
da mi boš po zasluženju Jezusa Kri¬
stusa dal večno zveličanje, ketero si
obljubil vsem, ki spolnjujejo Tvoje za¬
povedi. Zato tudi upam od tebe od-
puščenje svojih grehov in vse druge
milosti, ketere potrebujem, da si zaslu¬
žim večno zveličanje. Vse to upam od

312

tebe, ker si vsemogočen, neskončno
dobrotljiv, vsmiljen in zvest in torej
moreš in hočeš spolniti, kar si obljubil.
V tem upanju hočem živeti in vmreti.
O Bog, poterdi moje upanje!

Dejanje ljubezni.

O moj Bog! Ljubim te nad vse, ker
si največa dobrota in neskončno po¬
poln in torej zavoljo samega sebe vre¬
den vse ljubezni. In ker ljubim tebe,
ljubim tudi svojega bližnjega, prijatela
in neprijatela, in ga hočem ljubiti kaker
samega sebe. V tej ljubezni do tebe
hočem živeti in vmreti; rajše hočem
dati vse, kaker tebe in tvojo ljubezen
s kakim grehom zgubiti. O Bog, vžigaj
bolj in bolj mojo ljubezen do tebe!

Kesanje.

O moj Bog! Studijo se mi vsi moji
grehi, in resnično želim, da bi jih ne
bil storil. Vem, kolike kazni sem vre¬
den, in kako sem celo zgubil nebesa
in zaslužil pekel. Zato obžalujem vse
svoje grehe in se jim odpovem za vselej.
Se bolj jih pa obžalujem zato, ker sem
v svoji veliki nehvaležnosti tebe, svo-

313

jega stvarnika in najboljšega Očeta,
neskončno in preljubeznjivo dobroto,
manj cenil, ko vstvarjene reči, in sem
s tem tako hudo krivico storil tvojemu
neskončnemu veličastvu. Terdno skle¬
nem, svoje življenje poboljšati, vseh
grehov in tudi vseh bližnjih priložnosti
v greh se skerbno varovati in odslej
tebi zvestejše služiti. O Bog, daj mi
milost, da spolnim ta svoj sklep! Amen.

(Odpustek: 7 letin 7 kvadragen všakikrat.
Popolnoma odp. enkrat v mescu, ako sc celi
ijiesec vsak dan molijo te čednosti, pod na¬
vadnimi pogoji. Popolnoma odp. v smertni uri.
Benedikt XIV. 28. jan. 1756.).

Čast bodi Očetu in Sinu in svetemu
Duhu, kaker je bilo v začetku, zdaj in
vs'elej in na vekomaj. Amen.

(100 dni odp., kedor zjutraj, opoldne in zvečer
tako moli v zahvalo presv. Trojici za vse ve¬
like prednosti Marijine, posebno, za njeno
vnebovzetje. Popolni odp. enkrat v mescu,
kedor je celi mesec trikrat na dan ob raz¬
ličnih urah tako počastil presv. Trojico, pod
navadnimi pogoji. Pij VII. 11. jul. 1815.),

Molitev in darovanje ob začetku
dneva.

Gospod, vsemogočni Bog, glej me
pred teboj klečečega, da v imenu vseh

314

stvari potolažim in počastim tvoje
božje veličastvo. Kako pa morem sto¬
riti to, jaz vbožec in grešnik ? In ven-
der, jaz to morem in hočem; zakaj vem,
da se hvališ, imenovan biti oče vsmi-
Ijenja in da si daroval iz ljubezni do
nas samega svojega edinorojenega Sina,
ki se je daroval na križu za nas in
neprenehoma ponavlja daritev samega
sebe na naših altarjih. Grešnik sem
sicer, vender skesan grešnik; vbožcc
sem sicer, toda bogat v Jezusu Kri¬
stusu: zavoljo tega stopim pred tebe in
ti darujem z gorečo ljubeznijo angeljev
in vseh svetnikov, s priserčno pobož¬
nostjo brezmadežnega serca Marijnega
v imenu vseh stvari svete maše, ki se
zdaj darujejo, ob enem se svetimi ma¬
šami, ki so se že darovale in se bodo
darovale do konca sveta. Storim tudi
namen, ponoviti to darovanje vsak tre¬
nutek tega dneva in celega svojega živ¬
ljenja, da skažem tvojemu neskončnemu
veličastvu vredno čast in poveličanje;
da potolažim tvojo nejevoljo in zado¬
stim tvoji pravičnosti za toliko naših
grehov; da se dostojno zahvalim za
tvoje dobrote, in naklonim tvoje vsmi-

315

Ijenje sebi in vsem grešnikom, vsem
živim in mertvim vernikom, celi cer¬
kvi in posebno njenemu vidnemu po¬
glavarju, sv. očetu v Rimu, in slednjič
vsem nesrečnim, ki žive v razkolu, kri¬
voverstvu in nejeveri, da .se tudi oni
rešijo.

Darovanje, ob času sv. maše.

Večni Oče, darujem ti oni dar, ki
ga je daroval tvoji, ljubi Sin Jezus na
križu in se zdaj na tem altarju ponavlja.
Darujem ti ga v imenu vseh stvari, ob
enem se svetimi mašami, ki so se že
darovale na celem svetu in se bodo
še darovale, da te molim in tebi dolžno
čast skažem; da sc ti, kaker sem dol¬
žan, zahvalim za neizmerne dobrote; da
potolažim tvojo jezo, ketero smo zbu¬
dili in vžgali se svojimi mnogimi grehi,
in da ti za to vredno zadostimo, kaker
tudi, da pokličem tvoje vsmiljenje nad
sebe, cerkev, celi svet in duše v vicah.

(3 leta odp. enkrat na dan za te dve mo¬
litvi. Pop. odpustek enkrat v mescu Pij IX.
11. apr. 1860.)

316

Darovanje aa vsako jutro.

Moj večni Bog, tukaj klečim pred
tvojim neskončnim veličastvom in ti
darujem, ko te v ponižnosti molim, vse
svoje misli, besede in dejanja tega dneva,
in storim namen, vse storiti iz ljubezni
do tebe, k tvoji časti, da spolnim tvojo
božjo voljo, da ti služim, te hvalim in
poveličujem, da bom razsvetljen v skriv¬
nostih svete vere, da zagotovim svoje
dušno zveličanje in upam na tvoje
vsmiljenje, da zadostujem tvoji božji
pravičnosti za svoje premnoge in pre¬
velike grehe, da olajšam terplenje vbo-
gim dušam v vicah in sprosim greš¬
nikom milost resničnega spreobernje-
nja. Kratko: storim namen, vse storiti
z onimi svetimi nameni, kakeršne so
imeli v svojem življenju Jezus, Marija
in vsi svetniki, in ki jih imajo vsi pra¬
vični na zemlji; rad bi podpisal ta na¬
men se svojo kervjo in ga ponovil
tolikrat vsak trenutek, kolikor je tre¬
nutkov v celi večnosti!

Sprejmi milostno, o moj ljubi Bog,
ta moj dobri namen, daj mi svoj sveti
blagoslov in delavno milost, da ne sto-

317

rim ves čas svojega življenja nobenega
smertnega greha več, in posebno ne ta
dan, ko želim in imam namen, vdele-
žiti se vseh odpustkov, keterekoli mo¬
rem dobiti, in vdeležiti se vseh svetih
maš, ki se bodo danes darovale na
celem svetu; darujem jih vse v tolažbo
vbogim dušam v vicah, da bi bile re¬
šene svojega terpljenja.

(100 dni odp. enkrat na dan. Popoln, odp.
enkrat v mescu. Pij. IX. 6. sept. 1867.)

Molitve, v čast sv. Duhu.

O stvarnik, sv. Duh, pomagaj mi¬
lostno celi katoliški cerkvi, poterjuj in
krepčaj jo se svojo nebeško močjo
proti napadom njenih sovražnikov; pre¬
novi tudi se svojo ljubeznijo in milo¬
stjo duha tvojih služabnikov, ketere si
mazilil, da bodo v tebi poveličevali
Očeta in njegovega edinorojenega Sina
Jezusa Kristusa, Gospoda našega. Amen.
(300 dni odp. enkrat na dan. Leo XIII.
26. avg. 1889.).

Sedemkrat „Cast bodi Očetu“ itd.
za sedem darov sv. Duha za razšir¬
janje sv. vere.

(7 dni odp. Pij IX. 12. marca 1857.)

318

Pridi sz>. Duh.

Pridi sv. Duh, Vladar!

Pošlji svoje luči žar
iz nebeških visočin!

Pridi, Oče revežev,
darovalec vseh darov,
pridi ogenj svitli sere!

O Tolažnik naš krepak,
dušam našim gost sladak,

o hladilo presladko!

Vtrujenim počitek, mir,
vročim mili hlada vir,
jokajočim tolažnik!

Luč bliščeča, blažena,
oj napolni jim serca,
kteri. v tebe verjejo!

Brez Božanstva Tvojega,
nič v človeku nc velja,
nič v njem ni dobrega.

Ti izmij nečisto vse
in operi madeže,
in ozdravi ranjeno!

Vse okorno pripogni;

kar je merzlega ogrej;
vodi, kar zgrešilo pot.

Daj jim, ki v Te verjejo,
ki v Te terdno upajo
sedem blaženih darov!

Čednosti zaslugo daj;
sprejmi nas v presrečni kraj,
v večnega veselja raj!

Amen.

319

(100 dni odp. vsakikrat. 300 dni odp. na
binkoštno nedeljo ali mej osmino. Popoln,
odp. enkrat v mescu za tiste, ki so enkrat ali
večkrat na dan tako molili Pij VI. 26. maja
1796.)

(Drugi slavospev v čast sv Duhu: „0 pridi
Stvarnik, sv. Duh“ glej zadaj v IH. delu.).

Molitve k Jezusu.

Priporoči se Jezusu s njegovimi sed¬
mimi besedami na krišu.

O  Jezus, včlovečeni Sin božji, ki si
zavoljo našega zveličanja blagovolil v
hlevčku rojen biti, živeti v vboštvu,
terplenju in pomanjkanju in vmreti
bridke smerti na križu, prosim te, reci
ob moji smertni uri svojemu nebeškemu
Očetu: „Oče, odpusti mu!“; reci svoji
ljubljeni materi: v „Glej, tvoj sin“! ih
reci moji duši: „Se danes boš z menoj
v raju!“ O moj Bog, moj Bog, ne za¬
pusti me v oni uri! „Žejen sem“! da,
mojo dušo žeja po tebi, moj Bog, ki si stu¬
denec žive vode. Moje življenje gine
kaker senca; le malo časa še in vse
bo dokončano! Zato pa, o moj češčenja
vredni Zveličar „izročim svojo dušo v
tvoje roke" od tega trenutka nadalje

320

in za celo večnost. Gospod Jezus, sprejmi
mojo dušo. Amen.

(300 dni odp. Pij IX. 10. jun. 1856.)

Prevsmiljeni Jezus naša rešitev,
naše življenje, naše vstajenje si ti
edini. Zavoljo tega te prosimo, ne za¬
pusti nas v naših potrebah in stiskah,
temuč zaradi smertnega boja svojega
presvetega Serca in zaradi bolečin svoje
brezmadežne Matere pridi na pomoč
svojim služabnikom, ketere si odrešil
se svojo dragoceno kervjo.

(100 dni odpustka enkrat na dan. Pij IX.

6. okt. 1870.)

Pobožne prošnje sv. Avguština.

Gospod Jezus, daj, da spoznam sebe
in tudi Tebe.

Ne pusti, da bi po čem drugim bolj
hrepenel, kaker po Tebi.

Daj da sovražim sebe in ljubim Tebe,
in vse storim le zavoljo Tebe;

da ponižujem sebe in povišujem Tebe,
in na druzega ne mislim, kaker le
na Tebe;

da mertvfm sebe in živim v Tebi
in sprejmem vse, kar se zgodi, od

Tebe;

321

da preganjam sebe in sledim le Tebi,
in vedno želim slediti le Tebi.

Dodeli, da pred seboj bežeč, hitim
k Tebi

In se vrednega storim varstva Tvo¬
jega.

Daj, da se bojim sebe in se bojim
Tebe.

Postavi me mej izvoljence Svoje.

Daj, da zaupam le v Tebe in ne za¬
upam sebi.

Zavoljo Tebe želim vbogati le Tebe,
In vboštvo terpeti le zavoljo Tebe.
Pokliči me, da gledam Tebe
in celo večnost vživam Te.

Amen.

(50 dni odpustka enkratna dan. Leo XIII.
13. sept. 1883).

Molitev is knjige „Hodi sa Kristu¬
som^ (lil. 15,)

Dodeli mi, predobrotni Jezus, svojo
milost, da je z menoj, da dela z menoj
in do konca ostane pri meni. Daj mi,
da vedno želim in hočem, kar je tebi
ljubše in prijetniše. Tvoja volja naj je
tudi moja volja in moja volja naj se
vselej ravna po tvoji in se ž njo po-

Popotni tov. 91

322

polnoma vjema. Kar ti hočeš, to hočem
jaz in drugega ne želim .in nočem kaker
kar ti hočeš ali nočeš. Amen.

(200 dni odp enkrat na dan. Leon XIII.
27. febr. 1886)

•Molitev k božjemu detetu Jezusu.

Preljubeznjivi Gospod Jezus Kristus,
ki si hotel za nas postati otrok in v
hlevu rojen biti, da bi nas iztergal iz
teme greha, da bi nas za - se pridobil
in vnel se svojo sv. ljubeznijo; molimo
te ko svojega Stvarnika in Zveličarja:
spoznamo te in izvolimo za svojega
kralja in Gospoda in ti v znamenje
svoje vdanosti darujemo vsa nagnjenja
svojih sere. Predragi Jezus, naš Gospod
in Bog, blagovoli sprejeti ta dar. Da
ti pa bo dopadel, odpusti nam naše
dolge, razsvetli in vnemi nas z onim
svetim ognjem, keterega si prinesel na
svet. Tako naj bo naša duša stanoviten
dar tvoje ljubezni. Stori, da bo vedno
iskala tukaj na zemlji tvojo večo čast
in tako pride enkrat vživat tvojo ne¬
skončno lepoto v nebesih. Amen.

(100 dni odp. enkrat na dan, kongr. za
odp. 18. jan. 1894.).

323

Molitve k Jezusu v Najsvetejšem
zakramentu

V.  Molimo te, Gospod Jezus Kristus,
in te hvalimo;

O.  Ker si se svojim sv. križem svet
odrešil.

Molim te, o večni Oče; zahvalim te
za neskončno ljubezen, s ketero si bla¬
govolil poslati svojega edinorojenega
Sina, da me odreši in sebe da meni
v dušno hrano. Darujem ti vsa dejanja,
češčenja in zahvale, ki ti jih darujejo
angelji in svetniki v nebesih in pra¬
vične duše na zemlji. Hvalim te, lju¬
bim te in zahvalim te sč vsemi slavo¬
spevi, se vso ljubeznijo in zahvalo, s
ketero te ravno ta tvoj Sin hvali in
ljubi in zahvaljuje v presv.'zakramentu;
in prosim te, stori, da ga bodo vsi v
tem božjem zakramentu spoznali, lju¬
bili, častili, hvalili m vredno prejemali.

Oče naš . . . Češčena Marija . . .
Čast bodi . . .

Molim te, o večni Sin, in te zahva¬
lim za neskončno ljubezen, s ketero
si za me človek postal, v hlevu bil
rojen, v delavnici bil izrejen, in terpel
lakoto in žejo, mraz in vročino, ternje

21-

324

in žeblje in smert na terdem lesu križa.
Zahvalim te se vso vojskujočo in zma¬
goslavno cerkvijo za neskončno lju¬
bezen, s ketero si postavil najsvetejši
zakrament v našo dušno hrano. Molim
te v vseh posvečenih hostijah na celem
svetu. Zahvalim te tudi mesto tistih, ki
te ne spoznajo in te ne zahvalijo. O da
bi mogel darovati svoje življenje in
storiti, da bi bil ti v tem zakramentu
ljubezni od vseh spoznan, ljubljen in
češčen, in da bi mogel odverniti vsa
onečaščenja in božje rope! Ljubim te,
o moj Jezus, in želim te ljubiti in spre¬
jeti z ljubeznijo, čistostjo in pobožno¬
stjo tvoje najsvetejše matere in z lju¬
beznijo in popolnostjo samega tvojega
presvetega Serca. O najljubezniviši že¬
nin moje duše, keder prideš v presvetem
zakramentu v njo, stori, da postane de¬
ležna vseh dobrot, zaradi keterih ti pri¬
deš k nam in daj, da prej vmerjem,
kaker bi te nevredno prejel.

Oče naš . . . Češčena Marija . . .
(last bodi . . .

Molim te, večni sv. Duh, zahvalim
te za neskončno ljubezen, s ketero si
storil neizrekljivo skrivnost včlovečenja.

325

Po oni neizmerni ljubezni, s ketero si
napravil iz prečiste kervi Device Marije
najsvetejše telo Jezusovo, ki je v pre¬
svetem zakramentu moja dušna jed, te
prosim, razsvetli moj razum, očisti moje
serce in serca vseh ljudi, da bodo ono
veliko dobroto ljubezni prav spoznali
in Najsvetejši zakrament vredno pre¬
jemali.

Oče naš . . . Češčena Marija . . .
Čast bodi . . .

Počesccnje. in sprava.

I. Ponižno Te molim, o moj Jezus,
ki si pričujoč v presvetem zakramentu!
Spoznavam Te pravega Boga in pra¬
vega človeka in bi rad popravil s tem
počeščenjem merzloto toliko kristijanov,
ki hodijo mimo Tvojih tabernakeljnov,
kjer iz prevelike ljubezni blagovoliš
prebivati vse ure v veliki poterpežlji-
vosti, želeč svojim vernim se deliti in
Te še ne pozdravijo ne, temuč s to
brezbrižnostjo, kaker judje v puščavi,
kažejo svojo mlačnost pred to nebeško
mano. V spravo za tako vporno mlač¬
nost Ti darujem predrago kri, ki si jo
prelil iz rane svoje leve noge. V to

326

sveto rano se v duhu zaprem, in po¬
navljam tisočkrat:

Hvala, slava in češčenje bodi kaker
zdaj,
najsvetejšem’ božjem’Zakramentu ve¬
komaj !

Oče naš . . . Češčena Marija . . .
Čast bodi . . .

II. Ponižno Te molim, o moj Jezus,
ki si navzoč v presvetem Zakramentu,
in bi s tem počeščenjem rad nadome¬
stil nehvaležnost toliko kristijanov, ki
Te ne spremljajo, ko Te nese duhov¬
nik k vbogim bolnikom, keterim želiš
prinesti tolažbo in moč za dolgo poto¬
vanje v večnost, in Ti ne skažejo no¬
benega znamenja zunanjega češčenja.
V spravo za tako merzloto Ti daru¬
jem predrago kri, ki si jo prelil iz rane
svoje desne noge. V to sveto rano se
v duhu zaprem in ponavljam tisočkrat:

Hvala, slava in češčenje bodi kaker
zdaj,
najsvetejšem’ božjem’ zakramentu ve¬
komaj!

Oče naš . . . Češčena Marija . . .
Čast bodi .

327

III. Ponižno Te molim, o moj Jezus,
Ti pravi kruh večnega življenja, in bi
s tem počeščenjem rad zadostil za obilne
rane, ki jih zadajajo premnogi Tvojemu
Sercu vsak dan, ko onečaščujejo cer¬
kve, v keterih prebivaš v zakramen¬
talnih podobah, da bi Te Tvoji ver¬
niki častili in ljubili. V spravo za to¬
lika onečaščevanja Ti darujem predrago
kri, ki si jo prelil iz rane svoje leve
roke. V to presveto rano se v duhu
zaprem in ponavljam vsak trenutek:

Hvala, slava in češčenje bodi kakcr
zdaj,
najsvetejšem’ božjem’ zakramentu ve¬
komaj !

Oče naš . . . Češčena Marija . . .
Čast bodi . . .

IV. Ponižno Te molim, o moj Jezus,
Ti živi kruh, ki si prišel iz nebes, in
bi rad s tem počeščenjem zadostil za
brezštevilne in prevelike nedostojnosti
premnogih vernikov pri sv. maši, v
keteri ponavljaš s preveliko ljubeznijo
na nekervavi način tisto daritev, ki si
jo dokončal na gori Kaljvariji v naše
zveličanje. V spravo za toliko nehva¬
ležnost Ti darujem predrago kri, ki si

328

jo prelil iz rane svoje desne roke. V
to presveto rano se v duhu zaprem.
Združeč svoj glas z glasovi angeljev,
ki Te pobožno obdajajo, govorim ž njimi:

Hvala, slava in češčenje bodi kaker
zdaj,
najsvetejšem’ božjem’ zakramentu ve¬
komaj 1

Oče naš . . . Češčena Marija . . .
Čast bodi ...

V. Ponižno Te molim, o moj Jezus,
Ti pravi spravni dar za naše grehe, in
bi rad zadostil za božjeropne gerdo-
bije onih nehvaležnih kristijanov, ki se
prederznejo se smertnim grehom navesti
Tebi se približati in Te prejeti v sve¬
tem obhajilu. V spravo za tako ostudne
božje rope, Ti darujem zadnje kapljice
presvete kervi, ki si jo prelil iz rane
svoje presvete strani. V to presveto
rano se zaprem, da bi Te molil, častil
in ljubil, ter ponavljam vedno z dušami,
ki najsvetejši zakrament pobožno časte:

Hvala, slava in češčenje bodi kaker
zdaj,
najsvetejšem’ božjem’ zakramentu ve¬
komaj!

Oče naš... ČeščenaMarija... Čast bodi...

329

Torej to skrivnost premilo
mi molimo skupaj vred.

Zgini staro poročilo,
vlada novi naj obred!

Vera naj nadomestilo
daje, če taji pogled.'
Čast in slava razodeva
naj Očetu se Bogu;
čast in slava naj odmeva
tudi božjemu Sinu;

čast enaka naj sc peva
Duhu svetega miru.

V.  Kruh z nebes si jim dodelil.
O.  Ki ima vso sladkost v sebi.

Molimo.

O Bog, ki si nam zapustil v čudo¬
vitem zakramentu spomin svojega terp-
Ijenja, daj nam, prosimo Te, svete skriv¬
nosti Tvojega Telesa in Tvoje Kervi
tako častiti, da vedno v sebi čutimo
sad Tvojega odrešenja. Ki živiš in kra¬
ljuješ z Bogom Očetom v edinosti sve¬
tega Duha, Bog vekomaj. Amen.

(300 dni odpustka vselej. Pij VII. 26. av¬
gusta 1814.)

330

Spravna molitev in zdihljaj k pre¬
svetemu zakramentu.

Moj Bog in Zveličar, Jezus Kristus,
pravi Bog in pravi človek, pričujoč v
presvetem zakramentu, častim in molim
Te z največo ponižnostjo, ketero mi
zbuja prava vera; ljubim Te posebno
zato, da Ti povernem vsaj nekoliko
vso nečast, zasramovanje in onečišče-
vanje, ketero sem mogoče sam zakri¬
vil ali so se s tem pregrešili drugi in
se bodo mogoče še pregrešili. Molim
Te, o moj Bog, ne sicer tako, kaker
zaslužiš ali kaker sem moliti dolžan,
vender po svojih močeh, in želim v
tem biti tako popoln, kaker more biti
pametno bitje. Tako goreče Te želim
častiti sedaj in vselej in sicer ne le za
vse tiste katoličane, ki Te ne molijo
in ne ljubijo, ampak tudi za spreober-
nenje vseh nevernikov, razkolnikov, mo-
hamedancev, judov, malikovavcev in
slabih kristijanov. Želim, o moj Jezus,
da Te vselej spoznajo, molijo, ljubijo
in hvaležno časte vsi ljudje v najsve¬
tejšem zakramentu. Amen.

331

Zdihljaj.

Vedno molim Te ponižno,
živi kruh nebeški, velik zakrament!

Tebe Jezus in Marijino Serce,
prosim za presveti dušni blagoslov.
Posvečujem Ti serce v ljubezni čisti,
Jezus, najsvetejši moj Odrešenik.

(200 dni odpustka vselej. Pij VII. 21. jan.
1815.

Molitev k presv. zakramentu in
Sercu Jezusovemu.

Glej, o moj preljubeznjivi Jezus,
kako neskončna je Tvoja ljubezen! Da
bi se mi celega daroval, si mi pripra¬
vil se svojim mesom in se svojo kervjo
božjo pojedino. Kedo Teje vender nagnil
k tako neizmerni ljubezni? Nihče drugi
ne, ko Tvoje ljubezni polno Serce. O
vse časti vredno Serce mojega Jezusa,
goreče ognjišče božje ljubezni, sprejmi
mojo dušo v svojo posvetno rano, da
se bom v ti šoli ljubezni učil ljubiti
tistega Boga, ki mi je pokazal s tako
čudovitimi dokazi svojo ljubezen. Amen.

(100 dni odp. enkrat na dan. Pij VII.

i 9. febr 1818.)

332

Molitev: Duša Kristusova.

Duša Kristusova, posveti me!

Telo Kristusovo, zveličaj me!

Kri Kristusova, napoji me!

Voda strani Kristusove, operi me!

Terpljenje Kristusovo, poterdi me!

O dobrotljivi Jezus, vsliši me!

V svoje rane skrij me!

Od tebe ločiti se, ne pusti me!

Pred peklenskim sovražnikom varuj me!

V uri moje smerti pokliči me!

K Tebi priti povabi me!

Da s Tvojimi svetniki bom hvalim Te!

Od vekomaj do vekomaj. Amen.

(Odpustki: 1.) 300 dni vselej. 2.) 7 let en¬
krat po sv. obhajilu. 3.) Popolcn odp. enkrat
v mescu, če se moli vsak dan skozi cel mesec.
Pogoji: spoved, sv. obhajilo, obiskanje cerkve
ter molitev v papežev namen Pij IX. 9. ja¬
nuarja 1854.)

Molitev svetega Aljfonza Ligvorija

za obiskovanje presv. Resnega Telesa.

Moj Gospod Jezus Kristus, ki pre¬
bivaš v presv. zakramentu noč in dan
iz ljubezni do ljudi in z velikim vsmi-
Ijenjem čakaš, kličeš ter sprejemaš obi-
skovavce, glej, jaz verujem, da si v
presvetem zakramentu resnično priču¬
joč. Molim Te iz globočine svoje ni-
čevnosti in se Ti zahvaljujem za pre-

333

jete milosti, posebno da si mi samega
Sebe daroval v presv. zakramentu, da
si mi podelil zavetnico, Marijo Devico,
in da si me poklical k obiskovanju v
ti cerkvi. Pozdravljam Tvoje preljubez-
njivo Serce v trojni namen: pervič, da
se Ti zahvalim za ta preveliki dar;
drugič, da popravim krivice, ketere si
preterpel v tem presv. zakramentu od
sovražnikov; tretjič Te pa želim moliti
s tem obiskom v vseh cerkvah sveta,
kjer si v svoji zakramentalni pričujoč-
nosti najmanj češčen in najbolj zapu¬
ščen. Jezus moj, ljubim Te iz celega
serca. Zal mi je, da sem v preteklosti
tolikokrat razžalil Tebe, neskončno do¬
broto. S pomočjo Tvoje milosti Te
nočem sedaj več žaliti. Od danes se
hočem celega Tebi posvetiti, čeprav
sem vbog. Tebi odstopim in darujem
lastno voljo, želje, nagnenja in kar
imam. Od danes naprej naredi z menoj
in se vsemi mojimi rečmi, kar Tebi
drago. Iščem in prosim edino svete
ljubezni, končne vstrajnosti in milosti,
da bi natančno spolnjeval Tvojo sveto
voljo. Priporočam Ti duše v vicah, po¬
sebno pa tiste, ki so bile kedaj vnete

334

za najsvetejši zakrament in Marijo De¬
vico. Priporočam Ti tudi vboge greš¬
nike. Slednjič še združim, dragi Zve¬
ličar, vse svoje občutke z občutki Tvo¬
jega preljubeznjivega Serca, ter jih sku¬
paj darujem Tvojemu večnemu Očetu,
proseč ga v Tvojem imenu, da jih iz
ljubezni do Tebe sprejme in vsliši.

(Odp. 300 dni vselej, ako se moli pred
sv. R. T.; popoten odp. enkrat v mescu, ako
se moli vsak dan. Pogoji: spoved, sv. obha¬
jilo, molitev po namenu sv. očeta. Pij IX.
7. sept. 1854.).

Molitev k Jezusu v najsvetejšem
zakramentu.

Bodi vedno češčen in hvaljen, o
ljubljeni Jezus, v zakramentu pričujoč.
O ljubezen, vredna vse nebeške in ze¬
meljske ljubezni! Iz prevelike ljubezni
do mene nehvaležnega grešnika si vzela
na se človeško naravo, prelila mej
bridkim bičanjem svojo predragoceno
kri ter vmerla na sramotnem križu v
zveličanje nas vseh. Razsvetljen od žive
vere razlijem pred Teboj celo svojo
dušo in Te iz celega serca ponižno
prosim po neskončnih zaslugah Tvo-

335

jega bridkega terpljenja, daj mi moč in
pogum, da pokončam vse pregrešne
strasti, ki vladajo v mojem sercu; da
Te bom v svojih bridkostih hvalil, po¬
veličeval z natančnim spolnjevanjem
vseh svojih dolžnosti, vsak greh zelo
sovražil in potem dosegel pravo svetost.

(Odpustka 100 dni, enkrat na dan. Pij IX.
1. januarja 1866.).

Molitev pri obiskovanju presvetega
Zakramenta.

Ozri se, o Gospod, sveti Oče, iz
svojega svetišča in iz vzvišenega ne¬
beškega stanovanja, ter poglej na ta
presveti dar, ki Ti ga daruje za grehe
svojih bratov, Tvoj sveti Sin in naš
Gospod Jezus, in bodi potolažen nad
našimi premnogimi hudobijami. Glej,
glas kervi našega brata Jezusa kliče
k Tebi s križa. Vsliši, o Gospod, bodi
potolažen, o Gospod, pazi in ne odlašaj
zaradi samega sebe, o moj Bog; saj se
kliče Tvoje ime čez to mesto in čez
Tvoje ljudstvo, in ravnaj z nami po
svojem vsmiljenju. Amen.

336

V.:  Da to mesto braniš, pomiriš,
varuješ, ohraniš ter blagosloviš,

O.:  Prosimo Te, vsliši nas.

(Odpustka 100 dni enkrat na dan. Pij IX.
4. febr. 1877.).

Molitev mej povzdigovanjem.

Bodi pozdravljeno, o zveličavno
Jagnje, darovano na sv. križu za me
in za cel človeški rod. — Bodi po¬
zdravljena, o dragocena Kri, ki teče iz
ran našega križanega Gospoda Jezusa
Kristusa in izpira grehe celega sveta.
— Spomni se, o Gospod, svoje stvari,
ki si jo odrešil se svojo dragoceno
kervjo.

(Odpustka 60 dni enkrat na dan, ako sc
moli mej pozdigovanjem. Kongreg. za od¬
pustke 30. jun. 1893.)

Duhovno sveto obhajilo.

(Sv. Aljfonza Ligvorija.)

O moj Jezus! Verujem, da si v pre¬
svetem zakramentu resnično pričujoč.
Ljubim Te bolj ko vse stvari in Te
želim imeti v svoji duši. Ker Te pa
sedaj ne morem resnično prejeti, pridi
vsaj na duhovni način v moje serce.

337

— Objemljem Te in se združujem s
Teboj, kaker da si prišel v resnici v
mene. Ne dovoli, da bi se kedaj ločil
od Tebe. O Jezus, moja naj veča do¬
brota in moja sladka ljubezen, rani in
vžgi moje srce, da bo vedno le za Te
gorelo.

(Odpustka 60 dni enkrat na dan. Kongre¬
gacija za odp. 30. jun. 1893.).

Molitev k terpečemu Jezusu.

O Bog, da bi svet odrešil, si bla¬
govolil biti rojen in obrezan, zaveržen
od judov, od Judeža s poljubom izdan,
z vervmi zvezan, kaker nedolžno jagnje
v klavnico peljan, pred Ano in Kajfa,
pred Pilata in Heroda zaničljivo pri¬
peljan, od krivih prič zatožen, z biči
razmesarjen, se zasramovanjem napojen,
s pljunki pokrit, s ternjem kronan, za
uho vdarjen, po zakritem obličju s ter-
stom tepen, oblačila oropan, se žeblji
na križ pribit, na križu povzdignjen,
mej razbojnike prištet, sč žolčem in
kisom napojen in se sulico ranjen: po
teh Tvojih bolečinah, ki jih jaz ne¬
vredni premišljujem, in po Tvojem sve¬
tem križu in Tvoji smerti, reši me, o

Popotni tov. 22

338

Gospod, peklenskih kazni in me tja
pripelji, kamer si pripeljal križanega
razbojnika, ki z Očetom in sv. Duhom
živiš in kraljuješ Bog od vekomaj do
vekomaj. Amen.

Petkrat „Oče naš“ . . . , „Ceščena
Marija“ ... in „Cast bodi“ . . .

(Odpustki: 1. 300 dni enkrat v dnevu;
2. popolnoma odp. vsak mesec enkrat, in sicer
en dan zadnjih treh v mesecu, če se skozi
cel mesec moli. Pogoji: spoved, sv. obhajilo,
molitev po namenu sv. očeta. Pij VII. 25. avg.
1820.)

Molitev: Glej, o dobri in presladki

Jesus.

Glej, o dobri in presladki Jezus,
pred Tvojim obličjem se veržem na
kolena in Te prosim in rotim se vso
gorečnostjo svoje duše: Vtisni mojemu
sercu prav žive občutke vere, upanja
in ljubezni, in resnično kesanje nad
mojimi grehi z najterdnišo voljo po¬
boljšati se. Močno ganjen in z veliko
žalostjo premišljujem in v duhu gle¬
dam Tvoje petere rane ter si k sercu
jemljem, kar je o Tebi, o dobri Jezus,
govoril prerok David: „Moje roke in

339

noge so prebodli in vse moje kosti so
prešteli." (Ps. 21, 17. 18.).

.(Popolnoma odpustek, ako se moli ta mo¬
litev pred kako podobo Križanega. Pogoji:
spoved, sv. obhajilo in molitev po namenu
sv. očeta. Pij. IX. 31. jul. 1858.)

Mala krona v čast svetemu Jezu¬
sovemu Sercu.

O Bog, pazi na mojo pomoč. —
Gospod, hiti mi pomagat.

Čast bodi . . .

I. O moj preljubeznjivi Jezus, če
premislim Tvoje najdobrotljiviše Serce
in vidim, da je sama ljubezen in slad¬
kost do grešnikov, napolni se mi serce
z veseljem in terdnim zaupanjem, da
me boš milostno sprejel. O, kako zelo
sem grešil! Toda sedaj vse grehe objo¬
kujem in zaničujem kaker Peter in
spokorna Magdalena, ker sem ž njimi
razžalil Tebe, največo dobroto. O od¬
pusti tudi meni vse grehe! Po Tvojem
najsvetejšem Sercu Te prosim, naj raje
vmerjem, kaker da bi Te zopet raz¬
žalil; vender bi pa samo zato hotel
živeti, da bi Te ljubil.

22*

340

Oče naš in petkrat Čast bodi . . .
v čast presvetemu Sercu. Potem zdihni:

„Sladko Serce Jezusovo daj, da .Te
vedno bolj ljubim!“

II. O moj Jezus, zavidam Tvoje naj-
ponižniše Serce, in se Ti zahvaljujem,
da si mi je dal za zgled. Ne daješ mi
samo poguma z najmočnejšimi nagibi,
Tvoje Serce posnemati, ampak kažeš
in olajšaš, mi celo pot se svojimi ne-
številnimi poniževanji. O kako sem bil
nespameten in nehvaležen! O kako daleč
sem zašel! Odpusti mi! Nočem biti več
prevzeten in častilakomen. S ponižnim
sercem Ti hočem sedaj slediti mej po¬
niževanjem, da zadobim mir in zveli¬
čanje. Daj mi k temu moč in vedno
bom častil Tvoje presveto Serce.

Oče naš in petkrat Čast bodi... ter:
-„Sladko Serce Jezusovo" itd.

III. O moj Jezus, občudujem Tvoje
poterpežljivo Serce ter se Ti zahvalju¬
jem, da si nam zapustil toliko občudo¬
vanja vrednih dokazov nepremagljive
poterpežljivosti. Žal, da v tem tako
malo čutim očitanje zaradi svoje pre¬
velike občutljivosti, ki tudi najmanjše

341

nejevolje ne more prenesti. O moj ljubi
Jezus, vlij v moje serce gorečo in sta¬
novitno ljubezen do križa in terpljenja,
do pokore in zatajevanja, da Ti bom
sledil na goro Kaljvarijo in potem tudi
v večno veselje.

Oče naš, petkrat Čast bodi; Sladko
Serce Jezusovo itd.

IV. O moj ljubi Jezus, ko ogledu¬
jem Tvoje prekrotko Serce, se moram
čuditi, da je moje serce Tvojemu tako
zelo nepodobno. Samo ena besedica,
en pogled, mal ugovor, in že sem raz¬
burjen ter začnem tožiti. Oh, odpusti,
da sem se dal strastem premagati, in
daj mi milost, v prihodnje pri vsaki
nejevolji posnemati Tvojo ncpremen-
Ijivo krotkost, ter tako vedno vživati
sveti mir.

Oče naš, petkrat Čast bodi; Sladko
Serce Jezusovo itd.

V. O Jezus, bodi hvaljeno in češčeno
Tvoje velikodušno Serce, ki je prema¬
galo smert in pekel ter resnično vso
slavo zasluži. Jaz pa bolj ko kedaj
čutim sramoto, ko vidim, da je nasproti
moje serce tako maloserčno, da se zboji

342

vsakega govorjenja in preziranja pri
ljudeh. Vender od sedaj ne sme več
tako biti. Goreče Te prosim, daj mi
pogum in moč, da po vojski in zmagi
na zemlji obhajam veselo zmagoslavje
s Teboj v sv. nebesih.

Oče naš, petkrat Čast bodi; Sladko
Serce Jezusovo itd.

Obernimo se na Marijo, posvetimo
se njeni službi in govorimo zaupljivo
njenemu materinemu Sercu:

O zvišena mati božja in tudi moja
mati Marija, po velikih prednostih svo¬
jega presladkega Serca zadobi mi pravo
in stanovitno pobožnost k presvetemu
Sercu Svojega Sina Jezusa, da bom se
vsemi svojimi mislimi in čutili v njem
zapert zvesto spolnjeval vse svoje dolž¬
nosti, ter vselej, posebno pa ta dan
Jezusu veselo in vdano služil.

V.  O Serce Jezusovo, ljubezni do
nas goreče,

O.  Stori naše serce ljubezni do
Tebe plameneče.

Molimo. Prosimo Te, o Gospod,
naj nas sv. Duh vžge s tistim ognjem,
ki ga je naš Gospod Jezus Kristus iz
globočine svojega Serca na zemljo

343

poslal in želel, da mogočno gori. Ki s
Teboj živi in kraljuje v edinosti ravno
tistega sv. Duha, Bog od vekomaj do
vekomaj. Amen.

(Odpustki: 1.) 300 dni vselej; 2.) popol. odpu¬
stek enkrat v mescu, če se moli vsak dan celega
mesca. Pogoji: Spoved, sv. obhajilo, molitev
po namenu sv. očeta. Pij VII. 20. marca 1815.)

Vsakdanje darovanje svetemu
Jezusovemu Sercu.

Gospod Jezus Kristus! V edinosti s
tistim božjim namenom, s keterim si
Ti, sam Bog, Gospoda poveličal nekdaj
na zemlji se svojim preš v. Sercem, in
Ga še sedaj neprenehoma v najsvetej¬
šem zakramentu poveličuješ po vsem
svetu do konca časov, in da posnemam
presv. Serce preblažene, vselej brezma¬
dežne Device Marije, Ti darujem danes
in vsak hip današnjega dneva vse svoje
namene in misli, vsa svoja čutila in
želje, vsa svoja dela in besede.

( Odpustka 100 dni, enkrat na dan. Leo XIII.

19. dec. 1885.)

344

Molitev k bičanemu Jezusu.

Moj božji Zveličar, kaj se je ven-
der godilo s Teboj, ko si se dal iz lju¬
bezni do nevmerjočih duš k stebru pri¬
vezati? O, kako natančno se je spolnilo
prerokovanje, da bo na Tebi od glave
do nog ena sama rana in da boš tako
raztepen, da Te ne bo več mogoče
spoznati. Koliko osramočenje, ko so
Ti potegnili obleko s telesa! Kolika
bolečina pod težo vdarcev, ki so brez
števila padali na Te! Kaker v potokih
je tekla iz razterganih žil Tvoja sveta kri.

Toda, ne toliko krivičnost rimskega
deželnega upravitelja, ne nevsmiljenost
vojakov, ampak moji grehi so Te bi¬
čali. O zaničljivo razveseljevanje, ki
Ti je pripravilo toliko britkosti. O sra¬
mota nad mojo terdoserčnostjo, ker
sem še vedno nadaljeval Tebe žaliti,
če tudi sem vedel, da moraš zaradi
mene tolike bolečine prestati!

Vender od danes naprej se ne sme
več tako goditi. Z večnimi vezmi na
Te navezan, Te objamem pri stebru ter
se hočem potruditi, da bom do zadnjega
dihljeja zadostoval Tvoji razžaljeni pra¬
vici.

345

Pri stebru, na keterega si bil pri¬
vezan; pri bičih, ki so raztrgali Tvoje
sveto meso; pri kervi, ki si jo tako
obilno prelil, se vsmili, o Gospod,
mene nesrečnega! Se danes me reši za-
peljivčevih zanjk; obvaruj me vedno
pred njimi, in ko se bo končalo moje
pregnanstvo, me vzemi k sebi v nebo.
Amen.

(100 dni odp. enkrat na dan. Leo XIII.
15. maja 1886 ).

Pobožnost k brezmadežni
Devici Mariji.

H dedščini, ketero nam je zapustil
sv. Frančišek, spada tudi češčenje brez¬
madežne Device Marije. Na smertni
postelji je svetnik priporočal svojim
učencem posebno skerb za cerkvico,
ki je bila posvečena kraljici angeljev,
kjer se je začel serafi nski red. V tej
cerkvici je sv. Frančišek prejel mnogo
nebeških darov in mej temi največi:
porcijunkulski odpustek. Ta Mariji po¬
svečena cerkev je tedaj posebno tesno
združena se serafinskim redom. Kaker
sv. Frančišek tako so tudi vsi njegovi
duhovni sinovi vneti častivci presvete
Device.

347

Posnemaj tudi ti, predragi tretje-
rednik, sinove sv. Frančiška; časti po¬
sebno brezmadežno spočetje Marije De¬
vice. To pa iz teh le vzrokov: a) ker
so frančiškani pervi versko resnico o
brezmadežnem spočetju M. D. razširjali;
b) ker so oni skozi 600 let serčno za¬
govarjali to resnico zoper vse nasprot¬
nike, dokler je niso sv. Oče Pij IX. v
letu 1854. slovesno poterdili; c) ker je
Marija pod tem častnim naslovom po¬
sebna varhinja trojnega frančiškanskega
reda.

Vsako leto seta praznik slovesno ob¬
haja skozi celo osmino po vseh cerkvah
frančiškanskega reda. Pripravi se tedaj
tudi ti, o tretjerednik, na ta slovesni
praznik z devetdnevnico; sad te pobož¬
nosti bo: a) sovraštvo greha, posebno
nečistosti; b) ljubezen in serčna pobož¬
nost do Marije.

348

Devetdnevnica pred praznikom
brezmadežnega spočetja Marije
Device.

(Prične se 2 9. novembra.)

Priprava.

(Moli naj se pred pobožnostjo vsacega dneva
devetdnevnice:)

Pridi sv. Duh, napolni serca svojih
vernih in vžgi v njih ogenj svoje lju¬
bezni.

K: Pošlji svojega Duha in bodo
prestvarjeni.

O.:  In prenoviš obličje zemeljsko.

O Bog ki si učil serca vernih z
razsvetljenjem sv. Duha, daj nam v tem
Duhu to, kar je pravo spoznati in se
njegove tolažbe vselej veseliti. Po Je¬
zusu Kristusu Gospodu našem. Amen.

Molitev.

O najčistejša Devica Marija! Ti brez
madeža spočeta, častitljiva, milosti polna
mati božja, kraljica angeljev in ljudi!
V Tebi pozdravljam mater svojega Zve¬
ličarja, ki me je se svojim spoštova¬
njem in vdanostjo do Tebe učil, kako
Te naj hvalim in poveličujem. Prosim

349

Te, sprejmi milostno mojo devetdnevnico.
Ti si pribežališče grešnikov: zato se k
Tebi zatekam, o Marija; Ti si mati
vsmiljenja: zato se boš gotovo vsmilila
mojega vboštva; Ti si za Kristusom
moje največe upanje: zato boš tudi z
dopadajenjem sprejela moje zaupanje.
Stori me vrednega, biti Tvoj otrok, da
bom mogel se zaupanjem reči: Skazi
se mi mater!

(Potem moli devetkrat Češčena Marija in
k sklepu — Čast bodi, nato sledečo molitev
za vsak dan.)

L dan.

O brezmadežna Devica, glej pred
Teboj klečim in se s Teboj veselim,
da si bila od vekomaj izvoljena za
mater božje Besede in vsled tega ob¬
varovana izvirnega greha. Čast in hvala
presv. Trojici, ki Te je že pri spočetju
obdarovala s tolikimi milostmi. Oziraje
se nanje, prosim Te ponižno, sprosi
mi milost, da serčno premagam grešna
poželjenja, ki so žalosten nasledek izvir¬
nega greha. O pomagaj mi, da jih pre¬
magam in stori, da nikdar ne opustim
ljubezni do Boga. Amen.

350

(Sedaj moli lavretanske litanije ali pa sle¬
dečo molitev:)

Vsa si lepa o Marija!

In madeža izvirnega greha ni na Tebi!

Ti lepota Jeruzalema!

Ti veselje Izraela!

Ti čast našega ljudstva!

Ti pribežališče grešnikov!

O Marija! O Marija!

Devica najmodrejša! Devica nadobrot-
Ijiviša!

Prosi za nas! Bodi naša priprošnjica
pri Gospodu Jezusu Kristusu!

(Po tej molitvi ali po litanijah moli:)

V.  V svojem spočetju si Devica
čista ostala.

O.  Prosi za nas Očeta, čiger Sina
si rodila.

Molimo.

O Bog, ki si z neomadeževanim
spočetjem Device pripravil svojemu
Sinu vredno prebivališče, prosimo Te,
daj nam s čistim sercem priti k Tebi
na priprošnjo nje, ketero si, prevideč
smert njenega Sina, obvaroval vsacega
greha.

351

O Bog, pastir in vladar vseh ver¬
nikov, glej milostno na svojega slu¬
žabnika, našega papeža N., ki si ga
postavil pastirja svoji cerkvi, dodeli
mu, da tistim, čez ketere je postavljen,
k dobremu služi z besedo in dejanjem
in tako večno življenje doseže s čedo,
ki mu je izročena.

O Bog, ki ti je lastno vsmiliti se
vselej in prizanesti: vsliši naše ponižne
prošnje ter reši milostno nas in vse
služabnike grešnih verig, v ketere smo
vklenjeni.

(Litanije in drugo.)

II. dan.

O Marija, neomadeževana lilija či¬
stosti, s Teboj se veselim, da si bila
že pri svojem spočetju obdarovana z
milostmi. Molim in hvalim presveto
Trojico, ki Te je olepšala s tolikimi
milostmi in Te prosim, pomagaj mi v
mojem vboštvu in daj mi nekoliko od
zaklada svojih dragocenih darov brez¬
madežnega spočetja.

(Litanije in drugo.)

352

III. dan.

O Marija, Ti skrivnostna roža, s
Teboj se veselim, da si pri svojem spo¬
četju premagala peklensko kapo in bila
oproščena izvirnega greha. Častim in
hvalim presv. Trojico, ki Ti je pode¬
lila to prednost in Te prosim, daj mi
serčnost in moč, da premagam vse za¬
lezovanje peklenskega sovražnika in
svojo dušo ohranim čisto vsacega greha.
Pomagaj mi vsakikrat, da srečno pre¬
magam sovražnika večnega življenja.

(Litanije in drugo.)

IV. d a n.

O Marija, zercalo neomadeževane
čistosti, serčno me veseli, da si bila že
pri spočetju obdarovana s čednostmi
in se vsemi drugimi darovi sv. Duha.
Častim in hvalim presveto Trojico, ki
Ti je podarila te prednosti in Te pro¬
sim, o dobra mati, podeli mi nekoliko
svoje gorečnosti v čednostnih vajah, da
se s tem vrednega skažem darov in
milosti sv. Duha.

(Litanije in drugo.)

353

V. dan.

O Marija, Ti svetla luna čistosti!
S Teboj se veselim, da seje s Tvojim
brezmadežnim spočetjem začelo rešenje
in veselje sveta. Častim in hvalim pre¬
sveto Trojico, ki Te je tako povišala
in Te prosim, daj mi milost, da mi bo
terpljenje in kri Tvojega Sina v rešenje
in zveličanje.

(Litanije in drugo.)

VI. dan.

O Marija, Ti bliščeča zvezda neoma-
deževane čistosti! S Teboj se veselim,
da je Tvoje neomadeževano spočetje
napravilo mej angelji nepopisljivo ve¬
selje. Častim in hvalim presv. Trojico,
ki Te je tako poveličala in te prosim,
daj mi milost, da bom enkrat deležen
tega veselja in da Te bom z angelji
častil in poveličeval.

(Litanije in drugo.)

VII. dan.

O Marija, Ti vzhajajoča jutranja
zarja neomadeževane čistosti! S Teboj
se veselim, da si bila sč svojim spo-

Popotni tov. 23

354

četjem vterjena v milosti božji in ne¬
pristopna grehu. Častim in hvalim pre¬
sveto Trojico, ki je edino Tebe obda¬
rovala s takimi prednostmi. Sprosi mi,
o sv. Devica, stud nad grehom in sta¬
novitnost v dobrem.

(Litanije in drugo.)

VIL dan.

O Devica Marija! Ti sonce brez
madeža! S teboj se veselim in rad ujem,
da si prejela večo mero milosti,(kaker
vsi angelji in svetniki skupaj. Častim
in hvalim presv. Trojico, ki Te je tako
povišala. Daj mi, o Devica, da delam
skupaj z božjo milostjo in je nikedar
več ne zaveržem. Spreoberni moje serce;
daj, da spoznam samega sebe in se po¬
boljšam.

(Litanije in drugo.)

IX. dan.

O živa luč svetosti, Ti zgled neoma-
deževane čistosti, deviška mati Marija!
Komaj si bila spočeta, že si ponižno
molila Boga in ga zahvalila, ker je bil
s Tvojo pomočjo rešen Abrahamov rod

355

prekletstva in obdarovan z obilnostjo
božjega blagoslova. Sprosi mi milost,
da ta blagoslov vžge v mojem sercu
ljubezen do Boga; razvnemi moje serce,
da ga zmirom ljubim, da vsled tega
pridem k njemu in ga zahvalim, da
Te je tako poveličal, ter se veselim
nad častjo, v ketero si povišana.

(Litanije in drugo.)

Devetdnevna pobožnost k Mariji
prečisti Devici v nebesa vzeti.

(15. avgusta.)

Izročilo sv. cerkve.

Jezus Kristus je viseč na križu svojo
mater izročil učencu deviškemu sve¬
temu Janezu, keterega je izmej vseh
najbolj ljubil. Ta jo je sprejel v svojo
hišo v Efezu. Marila je živela do 62. leta
svoje starosti. Zmirom je sv. cerkev
verovala, da je bila Marija precej po
smerti z dušo in telesom v nebesa vzeta
in da sedaj sedi na kraljevem prestolu
poleg svojega božjega Sina. Akoravno
to mnenje ni še verska resnica, se ven-
der vzhodna in zahodna cerkev glede

23*

356

tega vprašanja vjemati in sicer že od
davnih časov. Pa ne samo to; temuč
praznik Marijinega vnebovzetja se je
tudi zmirom slovesno obhajal. To je
pa zadosti terden dokaz, da terdno ve¬
rujemo.

I.  dan.

Ceščena bodi, kraljica!

1. Ker je Jezus Kristus kralj vsega
stvarjenja, zato je tudi Marija kraljica
vsega sveta; in vse stvari, ki so po¬
korne Bogu, morajo služiti tudi M .riji.

Vladaj, o Marija, kaker ti dopade.
Ker si mati in nevesta kralja nebes in
zemlje, spodobi se ti ko kraljici, da
gospoduješ čez celo stvarjenje.

2. Dobro vemo, da je Marija vsmi-
Ijena in dobrotljiva kraljica, ketera
nam v vseh dušnih in telesnih potre¬
bah rada pomaga. Nekedaj je rekla
Marija sv, Brigiti: „Jaz sem kraljica
nebes in mati vsmiljenja, veselje, pra¬
vičnih in vrata, ki grešnike k Bogu
vodijo. Ni grešnika pod milim nebom,
ki bi bil tako nesrečen, da bi ne bil
deležen mojega vsmiljenja; vsak nam¬
reč prejme od mene kako milost, ako


357

ne prejme druzega, podelim mu milost,
da se laglje vstavlja zanjkam hudob¬
nega duha. Nihče ni tako oddaljen od
Boga (razen pogubljeni v peklu), da
bi se ne spreobernil, ako le mene na
pomoč kliče. Božje vsmiljenje do člo¬
veškega rodu me je tako vsmiljeno
storilo, da je nesrečen in bo vekomaj
ostal tudi na onem svetu samo tisti,
ki se v tem življenju ni k meni za¬
tekal/'

O mati mojega Boga, presv. devica
Marija! Bližam se kraljici nebes in
zemlje kaker se verže svoji kraljici
pred noge berač poln nesnage in ran.
Prosim te, oberni svoje milostljive oči
sč svojega veličastnega prestola name
vbozega grešnika. Zato te je Bog tako
obogatil, da pomagaš grešnikom; po¬
vzdignil te je do časti kraljice, da se
vsmiliš nesrečnih. Ozri se torej name
in ne spusti me prej, dokler me ne
spreoberneš iz grešnika v svetnika.
Spoznam, da zaslužim vsled svoje ne¬
hvaležnosti vse milosti zgubiti; pa ti
si vsmiljena kraljica in ne iščeš tistih,
ki imajo mnogo zasluženja, temuč iščeš
vboge in nesrečne, da jim pomagaš.

358

O prečista Devica, želim se popol¬
noma posvetiti tvoji službi, da moreš
z menoj storiti, kar ti drago. Zato te
prosim se sv. Bonaventuro: „0 moja
kraljica, podveržem se tvoji oblasti;
povej mi, kaj mi je storiti. Imam za
večo srečo to, da sem tvoj služabnik,
kakor da bi bil moj cel svet. Tvoj sem,
reši me! Nihče naj te v prihodnje bolj
ne časti kakor jaz. To ti obljubim in
bom tudi spolnoval s tvojo pomočjo,
o nebeška kraljica! Amen.

II. dan.

Mati milosti.

1. Premišljuj, kako močno nas ljubi
Marija, ki je mati milosti. Marija ni po
telesu naša mati, temuč vsled velike
ljubezni, ki jo ima do nas. Ona sama
pravi: „Jaz sem mati lepe ljubezni",
(Sir. 24, 24.) in zopet: „Ali more mati
svoje otroke pozabiti, da bi se ne vsmi-
Jila sina svojega telesa? In če bi tudi
pozabila svojega sina, vender jaz tebe
ne bom pozabila." Tudi Marijina lju¬
bezen do nas je bila tako velika, da
je bila Marija pripravljena za nas vmreti
z Jezusom na križu.

359

2. Prevdari vzroke, zakaj nas Marija
tako silno ljubi! 1. zato, ker Boga čez
vse ljubi. Sv. Janez pravi: „To zapoved
imamo od Boga, da kedor Boga ljubi,
ljubi tudi svojega brata.“ Čimbolj je
torej Marijina ljubezen do Boga rastla,
tembolj je ljubila tudi bližnjega; 2. nas
ljubi zato, ker nas ji je priporočil na
sv. križu njen preljubi Sin, Jezus Kristus,
rekoč: „Zena, glej tvoj sin!“ Mi smo
torej takorekoč zadnji spomin, keterega
jejezus svoji sv. materi zapustil, in ravno
zato smo ji posebno priljubljeni; 3. zato,
ker je Mav J za nas mnogo terpela.
Tudi človeška mati ljubi bolj iskreno
tisto dete, za ketero je mnogo preter-
pela; 4. in slednjič nas Marija zato
tako goreče ljubi, ker ve, da so naše
duše cena smerii Jezusa Kristusa.

3. Premisli vse to natanko in s po¬
božnim sercem prosi svojega Gospoda
Jezusa pri tisti ljubezni, ki jo je gojil do
svoje božje matere, da bi tudi tvojemu
sercu vlil pravo otroško ljubezen do te
svete matere. Vzbudi večkrat dejanje
ljubezni do Marije.

O Marija, o kraljica, o mati, ti si
pridobivaš serca se svojo ljubeznijo in

360

dobrotami, ketere deliš svojim vdanim
služabnikom in častivcem; sprejmi tudi
moje vbožno serce, ketero samo to želi,
da bi te popolnoma ljubilo. Ker te je
Bog tako ljubil, da je z neba stopil v
tvoje naročje, kako bi mogel jaz še
živeti, da bi te ne ljubil ? Ne, nočem
prej mirovati, dokler nisem terdno pre¬
pričan, da sem dosegel popolno ljube¬
zen do tebe, svoje matere; ljubila si me
še celo takrat, ko sem ti bil nehva¬
ležen. Oh, kaj bi bilo zdaj iz mene,
ako bi me ti, o Marija, ne bila ljubila
in bi mi ne bila sprosila tolikih milosti!
Ako si me pa še celo takrat ljubila,
ko se nisem zmenil zate, kaj bi vsega
ne upal zdaj, ko te resnično ljubim?
Jaz te ljubim, o Marija, želel bi samo,
da bi te mogel ljubiti' namestu yseh
tistih nehvaležnih, ki te ne ljubijo. Želel
bi tudi, da bi imel jezik, s keterim bi
te mogel hvaliti namestu tisočerih jezi¬
kov, da bi oznanoval vso tvojo sve¬
tost, slavo, vsmiljenje in ljubezen. Ako
bi imel bogastvo, hotel bi vse v to
oberniti, da bi tvojo čast razširjal; ako
bi imel podložne, skerbel bi, da bi te
vsi ljubili, da, pripravljen bi bil, ako

361

bi bilo treba, tudi svoje življenje daro¬
vati za tvojo čast.

Jaz te ljubim, o moja mati; pa oh,
ob enem se moram bati, da te zadosti
ne ljubim; vem namreč, da ljubezen lju¬
beče zjednači. Ker sem ti pa tako malo
podoben, mi je to znamenje, da te pre¬
malo ljubim.

Ti si tako čista, jaz sem omadeže¬
van z grehi. Ti si vsa ponižna, jaz pa
ošaben. Ti tako sveta in jaz tako hu¬
doben. Ti moreš storiti, o Marija, da
ti bom podoben. Ti imaš oblast in moč
serca spreobračati; vzemi moje serce,
napolni ga s čednostmi, pokaži svetu,
koliko premoreš, kako pomagaš tistim,
ketere ljubiš. Stori, da te posnemam v
čednostih, da bom na ta način tvoj
vredni sin! Amen.

III. dan.

Življenje, sladkost in upanje nase,
bodi češčena!

1. Marija je naše življenje. Marija
nam podeli milost vstrajnosti in ravno
s tem vzderžuje milost naši duši. Pre¬
mišljuj lepe besede, ki veljajo o Mariji:

362

„Kedor svoja dela v meni opravlja, ta
ne greši; tisti, ki me v luč postavljajo,
prejmejo večno življenje". (Sir. 24.) Na
drugem mestu stoji pisano: „Pri meni
je moč in . z mojo pomočjo vladajo
kralji" (Bukvepreg. 8,14,15.), ali: „Njene
vezi so vezi zveličanja". (Sir. 6. 31.)

„V vseh dvojbah, nevarnostih in
skušnjavah oberni svoje oči v svetlo
zvezdo, kliči njeno mogočno ime. Ako
hodiš za Marijo, ne boš zašel na
potu zveličanja; ako se njej pripo¬
ročaš, ne boš obupal; ako se nje okle¬
neš, ne boš padel, ako ti ona na strani
stoji, se ti ni treba bati, da bi se po¬
gubil; ako te ona vodi, boš zveličan
brez velicega truda in ako te Marija
brani, boš varno prišel v občestvo svet¬
nikov." Tako pravi sv. Bernard.

2. Marija je nadalje naša sladkost.
Kedor je pravi prijatel, ljubi zmirom
in brat se spozna vnesreči." (Preg. 17,17.)
Prijateli tega sveta ne zapuste prija-
tela tako dolgo, dokler se mu dobro
godi; ako ga pa nesreča zadene, ako
se bliža smertna ura, o tedaj ga pa vsi
zapuste. Toda Marija ne dela tako sč
svojimi častivci. Ta dobra mati ne za-

363

pusti svojih zvestih služabnikov v terp-
Ijenju in posebno ne v smertni uri, ko
pridejo največi nadloge čez nas. Sveta
cerkev se obrača nanjo v svojih mo¬
litvah z največim zaupanjem: Prosi za
nas na smertno uro! Vsi svetniki in
na milijone grešnikov je klicalo Marijo
v zadnjem boju na pomoč in jo tudi
doseglo.

O sladka Devica, moja kraljica, od¬
pusti mi mojo prederznost, ker te pro¬
sim, da bi me na smertno uro tolažila
in pri meni stala. Že mnogim si to
neprecenljivo milost skazala, podelijo
tudi meni. Akoravno je moja preder¬
znost velika, je vender tvoja dobrota še
veči, ker iščeš najnesrečniše, da bi jih
tolažila. Svoje čelo zaupanje stavim na
tvoje sladko serce. O Marija, kedo
more popisati, koliko nesrečnih si že
rešila in na pravo pot pripeljala. O
sladko serce Marijino bodi moja rešitev!

Naše upanje, bodi češčena! Bog bla¬
goslovi vse tiste, ki zaupajo v Marijo,
mater božjo, ketera ima oblast deliti
milosti in večno življenje. Božjega Sina
namreč jako veseli, ako vidi, da časti¬
mo osebo, ketero je On na zemlji

364

bolj ljubil in častil, kaker vse ljudi
in angelje. Marija, je upanje vseh —
tudi največih grešnikov. Zato pa po¬
zdravljaj, časti in kliči Marijo na pomoč
vse dni svojega življenja. Moli z Mari¬
jinimi služabniki tako-le: Sv. Efrem:
Bodi pozdravljena Marija, upanje moje
duše, rešitev in zavetje kristijanov, po¬
moč grešnikov, varihinja vernikov, re-
šenje sveta!

Sv. Bernad: O moja kraljica, za¬
hvalim Boga, da te je storil tako vsmi-
Ijeno in dobrotljivo do grešnikov! Ti
ne zaveržeš nobenega, ki se na-te oberne!
O da bi vsi pri tebi iskali pomoči in
po tebi dosegli večno zveličanje.

Sv. Aljfonz: O prečista Devica Marija,
častim tvoje presveto serce, ketero je
bilo veselje in počivališče tvojega Boga.
Častim to tvoje najponižniše in najči¬
stejše in Boga zmirom ljubeče serce.
Jaz nesrečni se bližam k tebi se ser¬
cem, ketero je polno ran in slabih
nagnenj, ti pa o mati vsmiljena, ne
oberni vsled tega svojih milostljivih
oči od mene, ne glej na moje grehe,
temuč na zaupanje, ki ga imam do tebe,
in na mojo dobro voljo, ker se hočem

365

resnično poboljšati. O moje življenje,
moja sladkost, moje upanje, bodi če-
ščena! O moja mati, ne zapusti me,
temuč prosi za-me tako dolgo, da pri¬
dem v sveta nebesa, kjer te bom častil
in ti celo večnost slavo prepeval. Amen.

IV. dan.

K tebi vpijemo zapuščeni Evini
otroci, k tebi zdihujemo žalostni in
objokani v tej solzni dolini.

Ko otroci Evini moramo žalovati
in jokati v tej solzni dolini, ker smo
bili pregnani iz raja, kraja nepopisljive
sreče. Svoje nesreče se moramo zave¬
dati, po nebesih goreče želje vzbujati,
da se tem bolj ločimo od posvetnega
in samo po Bogu hrepenimo. Pervim
starišem so bila v raj vrata zaperta in
morali so v dolgi pokori na zemlji
smerti čakati. O kako radi bi se bili
pervi stariši vernili v raj, toda niso
imeli tam nobenega prijatelja, ki bi jim
bil vrata odperl. Glej kerščanska duša,
ti imaš pa tam prijateljico, ketere prošnja
je takorekoč vseg^mogočna. Imaš v
svetih nebesih nebeško kraljico, ki te
iskreno ljubi. Kliči neprenehoma in

366

zdihuj, da ti pomaga doseči večno zve¬
ličanje. Marija ti bo nebesa odperla,
ako jo ljubiš. Vzdigni se, moja duša,
k božji materi in moli sč sv. Aljfon-
zom tako-le: „0 kraljica in vsmiljena
mati, ti deliš milosti vsem, ki k tebi
pribežijo, glej, danes se ti priporočam,
vsmili se me, ker sem z velikimi dol¬
govi obložen, zasluženja za nebesa imam
pa le malo. O Marija, ti imaš ključe
božjega vsmiljenja, ne pozabi mojih
nadlog; saj navadno več podeliš, kaker
te prosimo: o moja kraljica, stoj mi
na strani! Ako me sprejmeš v svoje
varstvo, tedaj se nimam ničesar bati.
Ne bojim se hudobnega duha, ker imaš
ti več oblasti, kaker celi pekel; ne bojim
se tudi svojih grehov, ker ena. sama
tvoja beseda mi more sprositi odpu¬
ščanje grehov; tedaj se tudi ne bojim
božje jeze, ker jo bo tvoja ljubezen
za-me potolažila. Z eno besedo, ako me
ti podpiraš, tedaj upam vse. Sprejmi
me torej v svoje milostno varstvo, pod¬
piraj me v terpljenju, nadlogah in skuš¬
njavah in pripelji me v deželo, kjer ni
več terpljenja, pripelji me tja kjer se-
posuši vsaka solza, spremljaj me v sveta
nebesa! Amen.

367

V. dan.

Tedaj naša pomočnica!

1. Premišljuj, kaj pomeni beseda
pomočnica. Marija je nam v nebesih
vse to, kar je na zemlji dolžniku, ter-
pečemu, jetniku, obsojenemu pomočnik,
priprošnik, oče ali mati. In kako tudi
ne? Marija je v nebesih bolj povišana,
kaker vsi angelji in svetniki, ona nam¬
reč sedi na prestolu poleg svojega
božjega Sina. Tisti, ki ji je bil pokoren
skozi 30 let, vsliši njene prošnje, kaker
da bi bile zapovedi. Kar Bog stori se
svojo vsemogočnostjo, to stori Marija
s priprošnjo. Misli si Marijo na ženit¬
nim v Kani Galileji, kako prosi in želi
pomagati iz zadrege in Gospod ji iz¬
polni željo, akoravno njegova ura še
ni prišla.

2. Premišljuj Marijo se sv. Janezom
ko mavrico, ketera zmirom obdaja pre¬
stol svojega božjega Sina in našega
sodnika. Ona polajša obsodbo in ostro
pravico večnega sodnika na ljubo vseh
svojih častivcev. Marija je mavrica miru,
ketero je Bog sam na nebo pripel.

368

Oberni se sč zaupanjem na Marijo
in zdihni sč sv. Aljfonzom:

„0 presladka gospa mojega serca,
tvoje opravilo in veselje je, da posre¬
duješ mej Bogom in grešniki! Le oprav¬
ljaj svoje delo, o moja pomočnica, in
reši me. Ti vse sprosiš; ako me torej
ti zagovarjaš, ne bom se pogubil, naj
pekel še tako razsaja. Kedo se je še
pogubil, ako se je k tebi zaupno za¬
tekel? Zatorej te kličem na pomoč, o
moja pomočnica, moje pribežališče, moje
največe upanje, moja mati Marija! Tebi
izročam skerb za svojo dušo, ti me
boš rešila. Zahvaljujem Boga, da mi je
dal tako veliko zaupanje do tebe;
terdno upam, da se vsled tega zaupanja
vkljub svojim greh m še zveličam. O
Jezus, ti moj najdobrotljivejši Zveličar,
ohrani in pomnoži to moje zaupanje
do svoje božje matere! Oh moja po¬
močnica, zagovarjaj naše duše pri božjem
sodniku, da se zveličamo, tvojo dobrot¬
ljivost in materinsko ljubezen zmirom
hvalimo in slavimo/ Amen.

369

VI. dan.

Oberni svoje milostljive oči v nas!

1. Ako greš mimo Marijine podobe,
pozdravi nebeško kraljico vselej tako-le:
„Oberni svoje milostljive oči v nas!“
Mati ne gleda na otroka samo zato,
da ne pade, temuč pazi tudi na to, da
ga zopet vzdigne, ako pade. Ko je ne-
kedaj sv. Jedert prav pobožno zgoraj
omenjene besede izgovorila, je zagle¬
dala preblaženo Devico z Detetom, ki
ji je rekla kažoč na Jezusove oči: „To
so tiste milostljive oči, ketere obernem
kamer hočem, da le rešim tiste, ki me
na pomoč kličejo/

2. O moja presladka mati, Marija!
Oberni tudi na-me vbozega grešnika
tiste milostljive oči, s keterimi si na
gori Kaljvariji gledala svoje in svojega
Sina sovražnike. Daruj svoje solze Bogu
in sprosi mi pravo, odkritoserčno ke¬
sanje čez vse moje grehe. Sprosi mi,
da nikoli več ne razžalim tebe in tvo¬
jega preljubega Sinu, mojega Zveličarja
Jezusa Kristusa. Kaj bi mi pomagale
tvoje solze, ako bi Boga razžalil z novo
nehvaležnostjo ?

Popotni tov.

24

370

O moja kraljica, ne dopusti več
take nesreče; stori, prosi in pomagaj,
da ostanem zvest Gospodu in da imam
svoje oči zmirom obernjene na-te, moja
mati, in na Jezusa Kristusa, mojega
Boga in Zveličarja! Amen.

VIL dan.

In pokaži nam po tem revnem živ¬
ljenju Jezusa, blaženi sad svojega
telesa!

1. Premišljuj težave in britkosti, ki
bodo prišle ob smertni uri čez tvojo
dušo. Moral boš od vseh ljudi zapuščen
nastopiti dolgo pot v večnost. V tej
stiski si misli, da se ti je prikazala
mati božja v nebeški slavi in da ti kaže
dete Jezusa in pravi prijazno: »Glej
moj sin, moja hči, to dete je tvoj božji
sodnik; nič se ne boj, potolažila sem
za-te Gospoda."

Vsi imenitni in veliki služabniki
Marijini pričajo, da -presv. devica Ma¬
rija podeli to milost vsem svojim pra¬
vim in gorečim častivcem.

2. O nebeška kraljica, o mati svete
ljubezni, o prečista devica Marija! Ti

371

si mej vsemi stvarmi najljubezniviša,
zato te tudi Gospod najbolj ljubi mej
vsemi stvarmi.

Ne zaverzi prošnje vbozega greš¬
nika, keteri si upa prositi in zahtevati
veliko milost od tvojega sladkega serca:
ne zapusti me ob smertni uri, ko ne
bom mogel drugje pomoči najti kaker
pri tebi; razperši vso temo, ki me bo
obdajala in razsvetli me z lučjo svo¬
jega božjega Sina, brani me hudobnega
duha in pošlji mi svoje angelje; poto¬
laži večnega Sodnika in pokaži meni
kaker tudi vsem svojim zvestim slu¬
žabnikom Jezusa blagoslovljeni sad svo¬
jega telesa! Amen.

VIII. dan.

O milostljiva, o dobrotljiva!

1. Marija je tako milostljiva, da njeno
ljubeče serce nikedar ne miruje, ampak
vsak trenutek skazuje dela vsmiljenja,
Marija je kaker lepo oljičino drevo,
iz njenih rok prihaja samo milost in
vsmiljenje. K njej je vsakemu vhod
prost in odpert. Marija je bolj darež¬
ljiva kaker Rebeka, ketera je vode za-

24*

372

jemala Abrahamovemu hlapcu in nje¬
govim kamelam. Nebeška kraljica zajema
za nas milosti in to ne samo za svoje
zveste služabnike, temuč tudi za greš¬
nike. Marija nam p< deli več kaker jo
prosimo.

2. Ker se Marija vsled svoje dobrot¬
ljivosti in svojega vsmiljenja imenuje
prestol milosti, stopi bližje s terdnim
zaupanjem, moja duša, da prejmeš milost
in vsmiljenje. Moli tako-le:

O sladka Devica, prestol milosti,
oljika na polju, darežljiva Rebeka, vsmi-
Ijeno in dobrotljivo serce, vsliši mojo
prošnjo, da Gospodu zvesto služim in
najdem milost v njegovih očeh.

Ti, vsa milostljiva in dobrotljiva,
stori tudi moje serce krotko in po¬
hlevno. Pomagaj mi, da premagam ne-
voljo in da vse težave voljno pre¬
našam. Sprosi mi tudi milost, da se
bom zmirom dobrotljivega skazoval
svojemu bližnjemu in' tako poplačam
svoje dolgove pred Bogom. Ti si tudi
čez vse ponižna; daj, da bom tudi jaz
vsem služil in bom vsem podložen, da
ravno s tem pokažem svojo pokorščino

373

do Boga. O sveta mati, ozri se na svo¬
jega vbozega otroka in ne zapusti me
nikoli. Tvojemu materinemu sercu vse
zaupam in vekomaj ne bom osramočen.
Amen.

IX. dan.

O sladka devica Marija!

1. Ime Marija je celo angeljem tako
sladko, da se nikedar ne vtrudijo hva¬
liti ga in proslavljati. Ko je bila Ma¬
rija, prečista Devica, v nebesa vzeta,
so angelji začeli povpraševati po njenem
dragem imenu: „Kedo je ta, ki prihaja
iz puščave kaker dim iz dišav? Kedo
je ta, ki se vzdiguje kaker jutranja
zarja? Kedo je ta, ki je polna radosti?"

2. Ime Marija so svetniki na zemlji
se strahom vender se zaupanjem ime¬
novali in klicali ter zajemali iz njega
tolažbo. Sv. Suzo kliče: „0 sladko ime’
O Marija, kako moraš še le ti biti Iju-
beznjiva, ker je že tvoje ime tako
sladko!" In sv. Bernard pravi: „0 ve¬
lika, o dobrotljiva, o čez vse hvale¬
vredna devica Marija! Tvoje ime je
tako sladko in ljubeznjivo, da ga ne

374

moremo imenovati, da ne bi splamtela
naša ljubezen do tebe in do Boga/
Sv. Ambrož piše: „Tvoje sladko ime
je lepo dišeče olje, ketero razširja duh
božje milosti! O da bi to olje zveli¬
čanja tudi v naše serce priteklo!"

3. Ime Marija je sladko in Ijubez-
njivo v življenju innasmertni postelji.
O kako srečen je tisti, ki posluša svet
Tomaža Kempčana, ki pravi: „Ako ho¬
čete v vseh svojih težavah in nadlogah
najti tolažbo, moji otroci, pribežite k
Mariji, kličite jo na pomoč, služite ji,
priporočajte se zmirom njenemu sercu.
Veselite se z Marijo, jokajte z Marijo,
terdno sklenite z Jezusom in Marijo
živeti in vmreti/ Kedor živi po tem
nauku, ta bo na konec svojega življenja
z mirno vestjo zaklical: „0 Marija, ti
naj lepša mej ženami, s teboj združen
bom šel v nebesa!“

O moja sladka kraljica in mati, ti
veš, da te ljubim. Sklenem in upam,
da bom s tvojo pomočjo svojemu sklepu
ostal zvest in da bom tvoje sveto in
presladko ime zmirom v vsaki težavi,
stiski in nadlogi na pomoč klical, po-

375

sebno pa še na smertno uro. O pre-
čista devica, pridi mi naproti, ko se
bo moja duša ločila od telesa. Sprosi
mi odpuščanje'grehov in večno zveli¬
čanje! O moja mogočna priprošnjica,
zagovarjaj in brani svojega ponižnega
služabnika ter me reši na čast svojega
svetega imena! Amen.

376

Premišljevanje na praznik
Marijinega vnebovzetja.

Kraljica iz Sabe je prišla v
Jeruzalem se zlatom dišavami
in neizmernim bogastvom.

2  Kron. 9. 1.

1. Ketera je ta kraljica, ki gre danes
z velikim bogastvom v Jeruzalem ? Ma¬
rija je, mati božja. Ker je najčistejša
izmej vseh stvari, mora tudi biti čez
vse povzdignjena. Ker se je v svojem
življenju najglobočje ponižala, zato se
ji tudi spodobi najvišji prestol v ne¬
besih. Ker je največ milosti prejela,
zato je tudi perva v slavi. Ker je ne¬
izrečeno ljubila in terpela, mora biti
tudi neskončno potolažena in popla¬
čana.

Nebeški Salomon Jezus Kristus je
danes posadil svojo mater na svojo
desnico, kjer deli ž njo krono in kra¬
ljestvo. Marija je bila izvoljena za kra¬
ljico nebes in zemlje in vse stvari so
se podvergle njeni oblasti. In večni Oče
je venčal Marijo se svojo oblastjo in
močjo, Sin z modrostjo in sv. Duh z
dobroto in ljubeznijo.

377

2. Jezus je posredovavec pri Očetu,
Marija pa pri svojem Sinu. Jezus kaže
Očetu svoje svete rane, Marija pa kaže
svojemu Sinu svoje presveto materino
serce, pod keterim ga je nosila. Kedb
bi obupal nad svojim zveličanjem, ko
ima vender Jezusa in Marijo, dva tako
mogočna zagovornika in priprošnjika
pri Bogu ?

O moja mati, pojdi, vzdigni se v
večno kraljestvo svojega božjega Sina,
da boš tam tergala sad svojega dela
in truda. Pojdi, skrinja Gospodova, in
odpočij se v nebeških višavah, ker si
na zemlji prestala toliko viharjev. O
vi nebeški angelji, pridite naproti svoji
kraljici in spremljajte jo v nebeško
domovino. Odprite se, nebeška vrata,
in spustite noter nebeško mater!

O Marija, danes se združim se vsemi
angelji in zveličanimi duhovi in se
vsemi tvojimi gorečimi častivci na
zemlji. Pozdravljam teko kraljico nebes
in zemlje, ko vladarico vseh kraljestev,
ko mater milosti in vsmiljenja; po¬
zdravljam te ko svojo zaščitnico, svoje
veselje, svojo čast, tolažbo, pomoč in

378

svoje edino upanje v življenju in smerti,
zdaj in vekomaj.

O presveta Devica ! Ker si tako
srečno dospela v pristanišče nebeškega
veselja, imej vsmiljenje se svojimi si¬
novi, ki še tavajo po viharnem morju
in so zmirom v nevarnosti, da se po¬
topijo.

Zdaj, ko si v domovini, ne pozabi
in ne zapusti tistih, ki so še v pre¬
gnanstvu. O ti najboljša vseh mater,
ozri se na svoje vboge otroke, ki jo¬
kajo in zdihujejo v tej solzni dolini.
O naša sveta pomočnica, govori za nas
pri svojem božjem Sinu in izprosi nam
odpuščanje grehov.

Češčena bodi, kraljica, mati milosti,
življenje, sladkost in upanje naše bodi
češčena I K tebi vpijemo zapuščeni Evini
otroci; k tebi zdihujemo žalostni in
objokani v tej solzni dolini. Oh, oberni
tedaj, naša pomočnica, svoje milostljive
oči v nas, in pokaži nam po tem rev-'
nem življenju Jezusa, blaženi sad svo¬
jega telesa: o milostljiva, o dobrotljiva,
o sladka devica Marija. Amen.

379

O Gospa moja i. t. d.

O Gospa moja, o mati moja, tebi
se popolnoma darujem, in da ti svojo
vdanost skažem, ti danes posvetim svoje
oči, svoja ušesa, svoja usta, svoje serce
in sebe popolnoma vsega. Ker sem torej
tvoj, o dobra mati, ohrani me, obrani
me kaker svoje posestvo in lastnino.

(100 dni enkrat na dan, če se moli ena
Češčena Marija zjutraj in zvečer in pristavi
ta molitvica. Če še moli cel mesec, se dobi
enkrat popoln odpustek pod navadnimi pogoji.)

...Magnificat" ali: Moja duša pove¬
ličuje Gospoda i. t. d.

Moja duša poveličuje Gospoda,
in moj duh se veseli v Bogu, mojem.

Zveličanju ;

ker se je ozerl na nizkost svoje dekle;
zakaj, glej, odsihmal me bodo srečno
imenovali vsi narodi.

Zakaj velike reči mi je storil on, ki
je mogočen, in sveto njegovo ime.

In njegovo vsmiljenje jim je od roda
do roda, keteri se njega boje,

380

Moč je skazal se svojo roko, in raz¬
kropil je napuhnjene v misli njih
serca.

Mogočne je vergel se sedeža in po¬
nižne povzdignil.

Lačne je napoln.il z dobrim in bogate
spustil prazne.

Sprejel je Izraela svojega služabnika
in se je spomnil svojega vsmiljenja.

Kaker je govoril našim očetom Abra¬
hamu in njegovemu ' zarodu na ve¬
komaj.

(100 dni enkrat na dan, če se moli ta
hvalnica pobožno in skesano. Leo XIII. 20. sep¬
tembra 1879. Vsako saboto 7 let in 7 kvadragen.
pod istim pogojem.)

Molitev sv. Aljfonsa Ligvorija.

Presveta, brezmadežna Devica, moja
mati Marija, k tebi materi mojega Go¬
spoda, pribežališču grešnikov se danes
zatečem jaz vbogi grešnik. Tebi, o ve¬
lika kraljica, se poklonim in se ti za¬
hvalim za vse do te ure skazane do¬
brote, posebno za to, da si me rešila
pekla, keterega sem tolikokrat zaslužil.
Ljubim te, o preljubeznjiva Gospa, in

381

iz ljubezni do tebe obljubim, da ti
hočem vedno služiti in da bom vse
storil, kar je v moji moči, da bi te
tudi drugi ljubili. V te stavim vse svoje
upanje, v tvoje roke položim svoje
večno zveličanje, vzemi me za svojega
služabnika in sprejmi me pod svoje
varstvo, o mati vsmiljena; in ker si
tako mogočna pred Bogom, oprosti me
vseh skušnjav ali mi sprosi vsaj moč,
da jih bom mogel do konca življenja
stanovitno premagovati. Od tebe želim
prejeti pravo ljubezen do Jezusa Kri¬
stusa, po tebi upam enkrat srečno
vmreti. O moja mati, po tvoji ljubezni
do Boga te prosim: stoj mi vedno na
strani, prav posebno pa v zadnjem tre-
notku mojega življenja. Ne zapusti me,
dokler me ne vidiš mej zveličanimi v
nebesih, kjer te bom hvalil in slavo
pel tvojemu vsmiljenju celo večnost.
Tako upam, tako naj se, zgodi.

(300 dni vsakikrat, kederkoli se moli ske¬
sano ta molitev pred Marijino podobo. Popoln
odpustek enkrat v mescu, če se moli cel
mesec, pod navadnimi pogoji. Pij IX. 7. sep¬
tembra 1854.)

382

Sv. Alojzija izročanje v Marijino
varstvo.

O  moja Gospa sv. Marija, izročam
se v tvoje blagoslovljeno varstvo in v
tvojo posebno zaščitbo, v naročje tvo¬
jega vsmiljenja izročam danes in vsak
dan in v uri svoje smerti svoje telo
in svojo dušo, vse svoje upanje in to¬
lažbo, vse svoje stiske in težave, živ¬
ljenje in konec svojega življenja, da
vravnam po tvoji presveti priprošnji in
po tvojem zasluženju vse svoje dejanje
in nehanje po tvoji in tvojega Sina
volji. Amen.

(200 dni enkrat na dan; more se oberniti
tudi v prid duš v vicah. Leo XIII. 15. marc.
1890.)

Mentor ar e ali: Spomni se, o pre¬
mila Devica.

Spomni se,' o premila Devica Ma¬
rija, da še nikoli ni bilo slišati, da bi
bil kedozapuščen, ki je pod tvoje varstvo
pribežal, tebe pomoči prosil, se tvoji
priprošnji priporočal. Poln tega za¬
upanja hitim k tebi, o devic Devica in
mati; k tebi pridem, pred teboj stojim

383

zdihujoč grešnik: nikar ne zaverzi, o
mati večne Besede mojih besed, temuč
milostljivo me slušaj in vsliši. Amen.

(Vsakikrat 300 dni odp. če se moli ske¬
sano- in zbrano. Enkrat v mescu pop. odp.,
če se opravlja cel mesec pod navadnimi po¬
goji.)

Molitve na čast Marije: vedne
pomoči.

1. Glej, o Mati vedne pomoči, pred
svojimi nogami vbozega grešnika, ki
se k tebi zateče in v te zaupa. O mati
vsmiljenja, vsmili se me; saj slišim,
kako te vsi imenujejo pribežališče in
upanje grešnikov, bodi tedaj tudi moje
pribežališče in upanje. Po ljubezni Je¬
zusa Kristusa mi pridi na pomoč in
podaj svojo roko vbožcu, ki je padel,
ki se pa tvojemu varstvu priporoča in
ki se za vedno posveti tvoji službi.
Slavim Boga in se mu zahvaljujem, da
mi je v svojem vsmiljenju podaril to
zaupanje na te, ketero mi je poroštvo
večnega zveličanja. Oh, le prevečkrat
sem padel, jaz siromak v svojem pre¬
teklem življenju, ker se nisem zatekel
k tebi. Vem da bom vedno zmagal po

384

tvoji priprošnji, vem tudi, da mi boš
stala na strani, če se ti le priporočam;
toda bojim se, da v grešnih priložnostih
pozabim tebe na pomoč klicati in da
se s tem pogubim. To je tedaj milost,
za ketero te koliker mogoče goreče
prosim, da se namreč zatečem k tebi
vselej, ko me napada pekel, in zakli¬
čem: Marija, stoj mi na strani, mati
vedne pomoči, in ne pripusti, da bi
svojega Boga še kedaj zgubil.

2. O mati vedne pomoči, dovoli mi,
da morem vedno klicati tvoje premo-
gočno ime, zakaj tvoje ime je bramba
vernim v življenju in zveličanje v smerti.
O prečista, o presladka Devica Marija,
daj, da mi bo od sedaj naprej tvoje
ime to, kar je zrak za človeka. Ne
mudi se, o kraljica; pridi mi na pomoč,
kederkoli k tebi kličem, ker v sku¬
šnjavah, ki me napadajo, in v stiskah,
ki me zadenejo, ne bom nikedar pozabil
klicati te na pomoč, temuč vedno bom
zdihoval: o Marija, o Marija! Kako to¬
lažbo, kako sladkost, kako zaupanje,
kako sladko ljubezen občuti moja duša,
če samo tvoje ime imenujem, če le na
te mislim! Zahvaljujem se Bogu, da ti

385

je podelil v moj prid to tako sladko,
tako ljubeznjivo, tako mogočno ime.
Vender mi ni dovolj tvoje ime samo
izgovoriti; hočem je izgovarjati iz lju¬
bezni, hočem, da me naganja ljubezen
vedno klicati : o mati vedne pomoči!

3. O mati vedne pomoči, ti si de-
livka vseh milosti, ketere Bog nam
siromakom daje, in zato te je naredil
tako mogočno, tako bogato in tako
dobrotljivo, da nam v naši bedi po¬
magaš. Ti si besednica najbolj vbogih
in zapuščenih grešnikov, ki se k tebi
zatečejo; pridi na pomoč tudi meni, ki
se ti priporočam. V tvoje roke položim
svoje večno zveličanje, tebi izročam
svojo dušo. Pridruži me številu svojih
prav posebnih služabnikov, vzemi me
pod svoje varstvo. Ker če mi stojiš ti
na strani, se ne bojim ničeser; ne stra¬
šijo me moji grehi, ker mi boš spro-
sila odpuščanja; n e'boj im se peklenskih
duhov, ker si ti mogočniša ko cel
pekel, da, še celo svojega sodnika Je¬
zusa Kristusa se ne bojim, ker ga ena
sama tvoja zame vložena prošnja spravi
z menoj. Le tega se bojim, -da bi v

Popotni tov.

25

386

svoji zanikernosti pozabil tebi se pri¬
poročati in da se tako pogubim.

O moja kraljica, sprosi mi odpu¬
ščanje mojih grehov,, ljubezen do Je¬
zusa, sveto stanovitnost v dobrem in
milost, da bi se vedno k tebi zatekal,
o mati vedne pomoči!

(100 dni enkrat na dan za vsako teh treh
molitvic, če jih moliš pobožno in skesano.
Pij IX. 17. maja 1866.)

Molitev k žalostni Materi božji.

Presveta Devica Marija, kraljica
marternikov, o da bi mogel biti v ne¬
besih pričujoč in gledati časti, ketere
ti skazuje najsvetejša Trojica in ves
nebeški dvor. 'Ker pa še potujem po
tej solzni dolini, sprejmi tudi od mene
vbozega grešnika, svojega služabnika
moje najodkritoserčniše češčenje in naj¬
bolj udanostno izjavo, da sem tvoj pod¬
ložnik tako udanostno, kakeršno ti more
skazati vboga stvar. V tvoje vsega če-
ščenja vredno serce, ketero je bilo od
toliko puščic bolečin prebodeno, po¬
ložim danes za vedno svojo vbogo dušo:
sprejmi jo v znak sočutja s svojimi
bolečinami in ne pripusti, da bi se

387

kedaj oddaljil od onega križa, na ke-
terem je tvoj božji Sin izdihnil svojo
dušo tudi za me. S teboj, o Marija,
hočem prenašati vse nadloge, zoper-
nosti in bolezni, s keterimi me hoče
tvoj božji Sin v tem življenju milostno
obiskati. Vse ti darujem v spominu na
one bolečine, ketere si morala v svojem
življenju prestati in sicer tako, da bo
vsaka misel mojega duha, vsak tripljej
mojega serca od sedaj naprej znak so¬
čutja s tvojimi bolečinami in znak do-
padajenja nad slavo, ketero vživaš v
nebesih. Da, draga mati, kaker imam
sedaj sočutje s teboj in se nad tem
veselim, da te gledam tako poveličano,
tako imej tudi ti z menoj sočutje in
me spravi z Jezusom, svojim Sinom,
da bom mogel biti zopet tvoj pravi in
zvesti otrok. Pridi na koncu mojega
življenja in stoj mi na strani v smertnem
boju, kaker si stala nekedaj na strani
svojemu božjemu Sinn v njegovi smertni
britkosti, da postanem po tem hudem
pregnanstvu deležen tvoje nebeške slave.
Amen.

(200 dni odp. enkrat na dan; odpustek
se more oberniti tudi v prid duš v vicah.
Leo XIII. 26. marca 1887.)

25«

388

Molitev k svetemu Sercu Mariji¬
nemu.

O serce Marijino, božje in naše ma¬
tere, ljubezni vredno serce, ti dopada-
jenje presvete Trojice, vredno vsega
češčenja in ljubezni angeljev in ljudi.
Ti Jezusovemu Sercu najbolj podobno
Serce, čiger najpopolnišo podobo imaš;
Serce polno dobrote in tako polno so¬
čutja z našo bedo, stopi led naših sere
in stori, da se naša serca popolnoma
vdajo Jezusovemu Sercu. Vlij v naša
serca ljubezen do tvojih čednosti in
vnemi jih se svetim ognjem, v keterem
ti vedno žariš- Okleni v se sv. cerkev,
varuj jo, bodi vedno njeno sladko pri¬
bežališče in njena nepremagljiva za-
ščitba proti vsem napadom njenih so¬
vražnikov. Bodi naša pot k Jezusu in
potok, po keterem naj nam pritekajo
vse našemu zveličanju potrebne milosti.
Bodi naša pomoč v naših nadlogah,
naša tolažba v britkostih, naša moč v
skušnjavah, naše pribežališče v pre¬
ganjanjih, naša zaščitba v vseh nevar¬
nostih, posebno pa v zadnjem boju na¬
šega življenja, v smertni uri, ko se bo

389

cel pekel zaganjal v nas, da bi požerl
naše duše, v onem strašnem trenutku,
v oni strašni uri, od ketere zavisi več¬
nost: takrat, da, takrat o presladka
Devica, nam daj občutiti milobo tvojega
materinega Serca in vso moč, ketero
imaš čez Jezusovo Serce s tem, da nam
odpreš v studencu vsmiljenja samem
varno zavetje, da bomo mogli priti v
nebesa, da ga bomo s teboj slavili na
vse veke. Amen.

Hvalnica na čast presv. Sere Jezusa
in Marije.

Spoznano, hvaljeno, blagoslovljeno,
ljubljeno, češčeno in poveličevano naj
bo vedno in povsodi božje Serce Jezu¬
sovo in prečisto Serce Marijino. Amen.

(1. 60 dni odp. enkrat na dan, če se molite
obe molitvici pobožno in skesano.

2. Pop. odp. v praznikih: Marijino rojstvo,
vnebovzetje in na praznik'Serca Marijinega
za one vernike, ki opravljajo molitvici celo
leto. Pogoji: Spoved, sv. obhajilo, obiskanje
cerkve ali vsaj Mariji posvečenega altarja in
molitev po namenu sv. Očeta.

3. Pop. odp. v smertni uri: kedor je
opravljal molitvici vsak dan.

Pij VII. 18. avg. 1807. in 1. febr. 1816.)

390

Molitev k Mariji: .»Pomoč kristi-
janov" in »Kraljica sv. rosnega
venca.”

O premogočna Devica, ljubezniva
pomočnica kerščanskega ljudstva, kako
hvalo smo ti dolžni za pomoč, ketero
si skazala našim očetom, ki so klicali
stiskani od nevernih Turkov tvojo ma¬
terino pomoč s pobožno molitvijo sve¬
tega rožnega venca. Ti si videla iz
nebes njih nevarnost in si slišala njih
sočutje vzbujajoče besede; dopadljivo
se je dvigala k tvojim ušesom ponižna
molitev, ketero je veliki in sveti papež
Pij V. oživil in dobrovoljno si jim hi¬
tela na pomoč. O sprosi, draga Mati,
da tudi sedanje zdihovanje Jezusove
neveste dopadljivo pride pred tvoj pre¬
stol, daj se še enkrat ganiti, vzdigni
se še enkrat in oprosti jo toliko so¬
vražnikov, ki jo obdajajo.

Saj se dviga tudi sedaj iz vsacega
kotička zemlje ona draga molitev proti
tvojemu prestolu. Kaker v prejšnjih
časih, tako nam bodi naklonjena tudi
v sedanjih stiskah. Seveda ovirajo moč
te molitve naši grehi. Zato nam pa

391

sprosi, o predraga mati, pravo kesanje
in terden sklep, rajši vmreti kaker iz
nova grešiti; zakaj le preveč hudo nam
je, da zaradi nas ne pride ali zaostaja
Tvoja tako zelo potrebna pomoč. Sklo¬
ni se vender, o draga Mati, milostno
k molitvam katoliškega sveta in poteri
prevzetnost onih nesrečnežev, ki v svoji
prederznosti Gospodu Bogu nečast de¬
lajo in keteri bi radi videli razrušeno
ono cerkev, ketero ne bodo po ne¬
zmotljivih Jezusovih besedah nikedar
premagala peklenska vrata.

Naj vender tudi sedaj svet vidi, da
je zmaga gotova, če se ti postaviš v
zaščitbo cerkve, in da zmaga izostati
venderle ne more, če se prav zatega,
kaker nam sv. vera zaterjuje. Od te
vere prešinjeni upamo, da nas bo po
tebi milostno vslišal. Amen.

(200 dni enkrat na dan, kedor pobožno
in skesano to molitvico opravi; odpustek se
more oberniti tudi v prid dušam v vicah.
Leo XIII. 20. junija 1891.)

392

Molitev k preblazeni Devici Kar-
meljski.

O preblažena, neomadeževana De¬
vica, krasota in blesk karmeljske gore,
ki se oziraš s prav posebno milost¬
ljivim obrazom na one, ki so ogernjeni
s tvojim češčenja vrednim oblačilcem,
ozri se milostno tudi name in ogerni
me s plaščem svojega materinega var¬
stva. Krepčaj vender mojo slabost sč
svojo močjo, razsvetli temo mojega
serca sč svojo modrostjo, pomnoži v
meni vero, upanje in ljubezen. Okrasi
tako mojo dušo z milostmi in čednostmi,
da bo vedno draga tebi in tvojemu
Sinu. Stoj mi na strani v življenju, to¬
laži me v smerti se svojo ljubeznjivo
pričujočnostjo in predstavi me presveti
Trojici ko svoje dete in ko svojega
zvestega služabnika, da te bom mogel
potem v nebesih na veke hvaliti in
poveličevati. Amen.

(200 dni enkrat na dan, če se moli po¬
božno in skesano. Leon XIII. 16. junija 1886.)

393

Molitev k Mariji.

1. Častim te iz vsega serca, o pre¬
sveta Devica, bolj ko vse angelje in
svetnike nebeške, tebe hčer nebeškega
Očeta, ter ti darujem in posvetim svojo
dušo se vsemi njenimi zmožnostmi.

Ceščena Marija i. t. d.

2. Častim te iz vsega serca, o pre¬
sveta Devica, bolj ko vse angelje in
svetnike nebeške, tebe Mater edino-
rojenega Sina, ter ti darujem in po¬
svetim svoje telo se vsemi njegovimi
počutki.

Češčena Marija i. t. d.

3. Častim te' iz vsega serca, o pre¬
sveta Devica, bolj ko vse angelje in
svetnike nebeške, tebe ljubljeno nevesto
sv. Duha, ter ti posvetim svoje serce
se vsemi njegovimi čuvstvi in te pro¬
sim, da mi sprosiš od presvete Trojice
vse, kar mi je v dosego zveličanja
potrebno ali koristno.

Češčena Marija i. t. d.

(Vsakikrat 300 dni odp.; kedor opravlja mo¬
litvico cel mesec, more zadobiti enkrat v
mescu popolnoma odpustek. Leo XII. 21. okt.
1823.)

394

Pobožnost na čast Marije.

Presveta Devica, mati včlovečene
Besede, varihinja zaklada milosti in
pribežališče nas vbogih grešnikov, za¬
tečemo se se živo vero k tvoji mate¬
rini ljubezni in te prosimo milosti, da
bi mogli vedno spolnjevati božjo in
tvojo voljo. Položimo svoje serce v
tvoje najsvetejše roke in goreče pro¬
simo duševnega in telesnega blagra.
Terdno upamo, da nas boš ti, naša pre-
Ijubeznjiva mati, vslišala in molimo zato
sč živo vero: Češčena Marija (3 krat).

Molimo: Obvaruj, o Gospod, pro¬
simo, na priprošnjo preblažene, vselej
Device, matere Marije, svoje služabnike
vseh bolezni in v svoji dobrotljivosti
brani nas, ki z globokim spoštovanjem
pred te pademo, milostljivo vseh so¬
vražnih zalezovanj. Po Kristusu Go¬
spodu našem!

(Enkrat na dan 100 dni odpustka, Leo XII.)

395

Molitev k brezmad. Devici Mariji,
materi božji in pomočnici kristijdnov.

Brezmadežna Devica Marija, božja
in naša mati, ti vidiš, kako se satan
in svet zaganjata od vseh strani v sveto
katoliško vero, v keteri hočemo z mi¬
lostjo božjo živeti in vmreti, da tako
večno slavo dosežemo. Obnovi, o po¬
močnica kristijanov, zmage |prejšnjih
časov k rešitvi svojih otrok, ki pola¬
gamo v tvoje roke terden sklep, da ne
bomo nikedar pristopili h krivovernim
in sploh skrivnim družbam. Daruj ti,
presveta Devica, svojemu Sinu naše
sklepe in sprosi nam potrebnih milosti,
da bomo do konca stanovitni. Tolaži
vidnega poglavarja sv. cerkve, krepčaj
in podpiraj katoliške škofe, podeli du-
hovstvu in ljudstvu, ketero te slavi ko
svojo kraljico, svoje varstvo in dosezi
sč svojo priprošnjo, da kmalu napoči
oni dan, ko bodo vsi narodi zbrani
okoli najvišjega pastirja. Amen. — O
Marija pomoč kristijanov, prosi za nas!

(100 dni odpustka enkrat na dan za vse
verne kristijane, ki to molitev vsaj skesano
in pobožno zmolijo; odpustek se more daro¬
vati za duše v vicah. Leo XIII. 20. dec. 1890.)

396

Pobožnost k sv. redniku
Jožefu.

Kaker pravi imenitni Montamlembert,
je dospelo češčenje brezmadežnega spo¬
četja Device Marije prav posebno s
pomočjo oo. frančiškanov do onega
svita, v keterem se nahaja dandanes,
ravno to se more tudi terditi o češčenju
sv. rednika Jožefa. Kaker terdi papež
Benedikt XIV., so sinovi sv. Frančiška
pervi v jutranji cerkvi pričeli praznik
sv. Jožefa se slovesno službo božjo.
Leta 1393. pa je papež Sikst IV., tudi
sin sv. Frančiška, razširil češčenje red¬
nika Jezusovega mej verne s poseb¬
nimi odpustki, in vpeljal njegov praznik
19. sušca za vesoljno kerščanstvo. Po
■veliki častivki sv. Jožefa, sveti Tere¬
ziji, je dospela pobožnost k sv. Jožefu
še k večemu svitu in se še bolj raz¬
širila. Končno je pa delo dokončal ve¬
liki tretjerednik sv. Frančiška Pij IX.
blagega spomina, ko je povzdignil sve¬
tega Jožefa k najvišim častem in ga
slovesno proglasil za zavetnika hudo

397

preganjane cerkve. Rekel je namreč:
„Stebra sv. cerkve — Marija in Jožef
— zadobita v človeških sercih zopet
oni prostor, keteri jima je odmenjen
po božji volji, in tako se zagotovi re-
šenje sveta.“

Sveti Jožef je mogočen varih in za¬
vetnik v vseh položajih življenja, za
vse stanove in razmere, za posvetne in
redovnike. Prav posebno se pa spodobi
iz navedenih vzrokov sinovom sv. Fran¬
čiška, da gojč pobožnost do sv. Jožefa.
Kako velik je pa tudi dušni sad, ke-
terega si moremo pridobiti s to po¬
božnostjo! Perva milost, ketero nam
bode sprosil sv. Jožef, je ta, da bomo
radi posnemali njegove čednosti, po¬
sebno njegovo globoko ponižnost in
angeljsko čistost. Druga velika milost,
ketero smemo pričakovati od sv. Jo¬
žefa, je pa srečna zadnja ura.

Sedem žalosti in radosti sv. Jožefa.

Sledečo pobožnost k sv. Jožefu, ko
posebnemu priporočniku v dušnih in
telesnih potrebah, so mnogi papeži pri¬
poročili in obdarili z odpustki. Ako se

398

opravi ta pobožnost, se dobi enkrat na
dan 100 dni odpustka; vsako sredo pa
in v dnevih obeh devetdnevnic pred
glavnim praznikom sv. Jožefa in praz¬
nikom njegovega varstva 300 dni od¬
pustka. Nadalje se dobi popolni od¬
pustek oba ta praznika, ako se po
opravljeni sv. spovedi in sv. obhajilu
molijo te molitve. Slednjič se vdeleži
popolnega odpustka enkrat v mesecu,
kedor opravlja te molitve celi mesec,
in po prejemu presv. Resnega Telesa
moli po namenu sv. očeta. (Pij VIL
9. dec. 1819.) Pij IX. je z dvema dolo¬
čiloma (1. febr. in 22. mar. 1847.) vnovič
priporočil to pobožnost. Ob enem je
pa tudi podelil vsem, ki bi opravljali
to pobožnost skozi sedem nedelj v ke-
teremkoli letnem času, in bi po vredno
opravljeni sv. spovedi in prejetem sve¬
tem obhajilu obiskali cerkev, ter molili
po namenu sv. očeta, za vsako izmej
teh sedem nedelj popolni odpustek. K
temu je še omeniti, da se dobi za vsako
izmej sedem nedelj 300 dni odpustka,
kar je že podelil Gregor XVI. (22. ja¬
nuarja 1836). Keteri pa ne znajo brati,
se morejo teh odpustkov vdeležiti, ako

399

spolnijo ostale imenovane pogoje, in
namesto molitev zmolijo sedemkrat Oče
naš, Češčena Marija in Čast bodi Bogu...

1. O najčistejši ženin sv. Device Ma¬
rije, častitljivi sveti Jožef, velika brhkost
in hudi strah sta napadla tvoje serce,
ko si nameraval na skrivnem zapustiti
svojo neomadeževano nevesto; vender
neizrekljivo je bilo tvoje veselje, ko
ti je angelj oznanil skrivnost včlove-
čenja Sina božjega. ■— Po ti bolečini
in tem veselju te prosimo, tolaži našo
dušo sedaj in v strašni smertni uri, in
sprosi nam od Boga milost dobro ži¬
veti in enako tebi, v pričujočnos.ti Jezusa
in Marije, mirno umreti.

Oče naš... Češčena Marija... Čast
bodi...

2. O presrečni očak, častiti sv. Jožef,
ki si bil povzdignjen k visoki časti
rednika včlovečene Besede ; velika ža¬
lost, ketero si občutil vsled prevelikega
vboštva, v keterem je bilo rojeno dete
Jezus, spremenila se je kmalu v sveto
veselje, ko si zaslišal hvalne speve an¬
gelskih verst in ko si gledal krasote
one najsvetlejše noči. — Po ti žalosti
in tem veselju te prosimo, sprosi nam

400

od Boga milost, da bi, ko bomo končali
to zemeljsko potovanje, slišali svete
slavospeve angeljev in gledali svetlobo
božjega veličastva celo večnost.

Oče naš... Češčena Marija... Čast
bodi...

3. O pokorni spoznavavec božje
postave sv. Jožef! Tvoje serce je ranila
žalost, ko si videl, da je sveto dete
pri obrezovanju prelilo kri; vender
tvoje serce se je napolnilo z veseljem
in radostjo, ko se mu je dalo ime Jezus.
— Po ti žalosti in tem veselju te pro¬
simo, sprosi nam milost, da se v živ¬
ljenju očistimo vseh grehov, na koncu
svojega življenja se sercem in ustmi
kličemo presveto ime Jezus in veselo
vmerjemo.

Oče naš... Češčena Marija... Čast
bodi...

4. O najzvestejši rednik, slavni sveti
Jožef, keteremu je bila razodeta skriv¬
nost našega odrešenja, veliko žalost in
bolečino ti je povzročilo Simeonovo
prerokovanje, ko ti je prerokoval, ko¬
liko bodeta terpela Jezus in Marija;
vender te je z velikim veseljem napol¬
nilo prerokovanje, da bo pripravilo to

401

terpljenje neštevilnim dušam slavno
vstajenje in večno zveličanje. — Po ti
žalosti in tem veselju te prosimo, sp rosi
nam pri Bogu milost, da bi bili tudi
mi prišteti tistim, ki se bodo po za-
služenju Jezusovem in priprošnji pre-
čiste Device Marije radovali slavnega
vstajenja.

Oče naš... Češčena Marija... Čast
bodi.

5. O čuječi varih in zvesti prijatelj
včlovečenega Sina Božjega, častitljivi
sv. Jožef, koliko si moral terpeti, da
si vzgojil Sinu Najvišjega in mu stregel,
posebno ko si bežal v Egipet; vender
kako veliko je bilo tvoje veselje, ker
si bil vedno ž njim združen in ko si
videl, da so se rušili pred njim egip¬
tovski maliki. — Po ti bolečini in tem
veselju te prosimo, sprosi nam od Boga,
da bi se mogli ogniti skušnjavam pe¬
klenskega duha, varovati se grešnih
priložnosti, razrušiti malike svojih sere,
to je posvetne slabosti, posvetiti se
popolnoma Jezusovi in Marijini službi
ter le za nje živeti in vmreti.

Oče naš... Češčena Marija... Čast
bodi...

Popotni tov. ■ 26

402

6. O zemeljski angelj, častitljivi
sv. Jožef, ki si z veseljem opazoval,
kako je nebeški kralj spolnjeval vse
tvoje zapovedi, kako se je zmračilo to
tvoje veselje, ker si se po vernitvi iz
Egipta bal kralja Arhelaja; vender te
je pa pomirilo angeljevo naznanilo in
tedaj si vesel prebival v Nazaretu z
Jezusom in Marijo. — Po ti žalosti in
tem veselju te prosimo, sprosi nam pri
Bogu milost, da bi nas rešil vsakega
škodljivega strahu in skerbi, da bi
mogli z mirno vestjo z Jezusom in
Marijo združeni živeti in v smertni
uri svojo dušo y njih roke izročiti.

Oče naš... Češčena Marija... Čast
bodi...

7. O zgled svetosti, častitljivi sveti
Jožef, ti si dete Jezusa, ko si ga zgubil
brez svojega zadolženja, tri dni iskal
z največimi serčnimi bolečinami; vender
ko si ga našel v tempeljnu mej uče¬
niki, si občutil največe veselje celega
svojega življenja. — Po ti bolečini in
tem veselju te prosimo, sprosi nam pri
Bogu milost, da ne bi bili nikedar tako
nesrečni, da bi zgubili Jezusa Kristusa
se smertni m grehom, in k e bi nas

403

vender-le zadela ta nesreča, potem nam
ga pomagaj s pravim kesanjem iskati
in najti, posebno pa v naši smertni
uri, da bi se mogli potem s teboj, o
sv. Jožef, v nebesih sniti, ter večno
hvaliti in častiti^ božje vsmiljenje.

Oče naš... Češčena Marija... Čast
bodi...

Ko je Jezus začel učiti, je bil okoli
trideset let star in je bil imenovan sin
Jožefov.

V.  Prosi za nas sv. Jožef.

O.  Da bodemo vredni obljub Kri¬
stusovih.

Molimo.

O Bog, ki si v svoji neizrekljivi
previdnosti izvolil sv. Jožefa za ženina
svoji sveti porodnici, daj nam, te pro¬
simo, da bi njega, ki ga častimo na
zemlji za svojega variha, tudi v nebesih
za priprošnji ka imeti zaslužili. Keteri
živiš in kraljuješ na vekov veke. Amen.

26*

' 404

Sedem prošenj in molitev k svetemu
Jožefu.

1. Molitev, s ketero izvolimo sv. Jožefa

za zavetnika.

O sv. Jožef, ti zvesti gospodar in -
rednik mojega Odrešenika, Jezusa Kri¬
stusa, in najčistejši ženin deviške božje
porodnice! Jaz N. N. te izvolim danes
za svojega posebnega zavetnika in pri-
poročnika in terdno sklenem, da te ne
bom nikedar zapustil ali dopustil, da
bi keteri mojih podložnih kedaj oskrunil
tvojo čast. Vsled tega te iskreno pro¬
sim, sprejmi me ko svojega rejenca,
pouči me v dvojbi, tolaži me v nesrečah
in bridkostih, posebno me pa brani in
obvaruj v moji zadnji uri.

2. Molitev, da bi po priprošnji sv. Jožefa
zadobili milost vrednega sv. obhajila.

O preblaženi Jožef, kako veliko mi¬
lost ti je podelil Bog, da si smel nje¬
govega edinorojenega Sina ne le videti
v mesu, ampak ga tudi objemati z oče¬
tovsko ljubeznijo! O da bi po tem
zgledu vnet in okrepčan po tvoji pri¬
prošnji svojega Gospoda in Zveličarja,

405

Jezusa Kristusa, z enako ljubeznijo in
enakim spoštovanjem objemal v naj¬
svetejšem zakramentu presv. Resnega
Telesa, da bi tako postal vreden tudi
na onem svetu ga večno vživati.

3. Molitev k sv. Jožefu, da bi bili ob¬
varovani dušne in telesne nevarnosti.

O sv. Jožef, ki ti je bil Jezus tu
na zemlji podložen in prostovoljno po¬
koren in ki ti je vedno skazoval prav
posebno čast in ljubezen, kako bi ti
mogel sedaj kaj odreči, ko uživaš v
nebesih zasluženo plačilo? O sv. Jožef,
prosi za me in sprosi mi pri Jezusu
najprej milost, da bi sovražil vse svoje
grehe in se jih ogibal, posebno teh..., da
bil rešen teh skušnjav..., teh grešnih
priložnosti..., ketere bi mojo dušo pri¬
pravile v smertno neVarnost, da bi bil
oproščen te težave in potrebe... ako
ni ta moja želja nasprotna najsvetejši
volji božji in zveličanju moje duše.
Vender se v tem in enakem popolnoma
izročim modri previdnosti božji in tvoji
očetovski zvestobi, o sv. Jožef!

I

406

4. „Memorare“ „Spomni se“ k svetemu

Jožefu.

Spomni se naj čistejši ženin prebla-
žene Device Marije, in moj Ijubezni-
polni varih sv. Jožef, da še ni bilo
nikedar slišati, da bi ne bil vslišan in
potolažen tisti, ki se je tvojemu varstvu
priporočal in tebe pomoči prosil. S tem
zaupanjem pribežim k tebi in se ti
iskreno izročim. O ne zaverzi moje
prošnje, rednik našega Odrešenika,
ampak sprejmi jo milostno. Amen.

(300 dni odpustka enkrat na dan. Pij IX.
26. jun. 1863.)

5. Molitev k sv. Jožefu za sv. čistost.

O preblaženi sv. Jožef, oče in varih
devic, keteremu je Bog izročil samo
nedolžnost, Jezusa Kristusa in Marijo
devic Devico; polteh tebi tako dragih
zakladih, Jezusu 'in Mariji, te prosim
in rotim, sprosi mi milost, da bom,
prost vse nečistosti, z neomadeževanim
duhom, s čistim sercem in s čistim
telesom služil Jezusu in Mariji in v
tej službi v popolni čistosti stanoviten
ostanem do konca. Tako naj se zgodi!

(100 dni odpustka enkrat na dan. Pij IX.

4. febr. 1877.)

407

6. Molitev k sv. Jožefu v posebni potrebi.

O sv. Jožef, najponižniše te prosim,
bodi mi v ti potrebi .. . priprošnjik
pri vsegamogočnem Bogu. Na te stavim
svoje posebno zaupanje in ne dvojim,
da bo ljubi Bog vslišal moje prošnje,
ako mu jih ti izročiš. Ker ti je podelil
Bog, nebeški Oče, tukaj na zemlji take
časti in odlikovanja, da je izmej vseh
svetnikov svojega edinorojenega, Iju-
beznjivega Sina tebi izročil, si brez
dvojbe pri njem v veliki milosti in
zato od njega vse dosežeš. In ker te
je edinorojeni Sin Boga Očeta tako
visoko čislal, da te je izvolil za svo¬
jega odgojitelja in rednika in ti bil
pokoren tu na zemlji, kako ti more v
nebesih odreči le eno prošnjo? Ker te
je končno tudi Bog sv. Duh izvolil za že¬
nina in variha svoje presvete neveste, pre-
blažene Device Marije, bo zato milostno
vslišal tvoje prošnje, ako ga boš prosil
za nas vboge grešnike. Vsliši me tedaj,
o sv. Jožef! Stopi pred sedež presvete
Trojice, pokaži nebeškemu Očetu svojo
zvesto službo, ketero si skazoval nje¬
govemu edinorojenemu Sinu ; spomni

408

Boga Sina na velike težave, trudapolna
potovanja in bridkosti, ketere si prestal
zavoljo njega; spomni sv. Duha zve¬
stobe, s ketero si ohranil devištvo nje¬
gove svete neveste neoskrunjeno, in
sprosi mi s tem milost, da bi bil vslišan
v ti svoji prošnji. Amen.

7. Molitev k sv. Jožefu za srečno smert.

O sv. Jožef, ki si se v presladkem
objemu milega Jezusa tvojega rejenca,
in Marije, tvoje preljube neveste, s tega
sveta ločil, prosim te, o moj oče,
pridi mi na pomoč z Jezusom in Ma¬
rijo posebno oni trenutek, ko bo smert
končala moje življenje. Potem mi sprosi
— to je moja edina serčna želja —
tolažbo, da bi tudi jaz vmerl v pre¬
svetem naročju Jezusa in Marije.

Jezus, Marija in Jožef, Vam darujem
svoje serce in svojo dušo!

Jezus, Marija in Jožef, stojte mi na
strani v mojem zadnjem boju!

Jezus, Marija in Jožef, z Vami naj
se loči moja duša v miru!

(Za te tri zadnje zdihljeje vselej 300 dni
odpustka; za vsakega posebej 100 dni. Pij VII.
28. aprila 1807.)

409

8. Molitev k sv. Jožefu, patronu sv. kato¬
liške cerkve.

Mogočni očak sveti Jožef, patron
sv. katoliške cerkve, ketera te je vedno
na pomoč klicala v vseh svojih brid¬
kostih in težavah, ozri se s prevzviše-
nega svojega sedeža ljubeznipolno na
vesoljni katoliški svet. Naj se vsmili
tvoje očetovsko serce pri pogledu Kri¬
stusove neveste in božjega namestnika,
ketera sta prenapolnjena z bolečinami
in preganjana od mogočnih sovražnikov.
O posuši vsled najgrenkejših bolečin,
ketere si prestal tu na zemlji, milostno
solze častitljivega starčka sv. očeta;
brani ga, reši ga in prosi zanj darivca
miru in ljubezni, da bi se vse zoper-
nosti vničile, vsa zmota pogubila, da
bi mogla vesoljna cerkev Bogu svo¬
jemu Gospodu služiti v popolni pro¬
stosti.

(Odpustek 100 dni enkrat na dan. Leo XIII.

4. marca 1882.)

410

Molitve za tri glavne praznike sve¬
tega Jožefa.

1. Molitev za praznik zaroke sv. Jožefa
s preblaženo Devico Marijo.

Preslavni sveti Jožef, slavim te, ker
si vsled vzvišenosti svojih čednosti in
prav posebno vsled svoje ljubezni do
deviške čistosti mej vsemi bil vreden
postati ženin preblažene Device Marije,
one device, iz ketere je hotel rojen biti
kralj milosti, nedolžnosti in svetosti.
Blagrujem te in se radujem s teboj
nad tvojim neizmernim veličastvom. Da,
ti si oni kerub, keteremu je bila v
varstvo izročena skrinja nove zaveze;
ti si oni božje ljubezni plamteči seraf,
keteremu je bil v varstvo izročen de¬
viški sedež, oni sedež, na keterem je
imel sedeti kralj nebes in zemlje. O
sveti Jožef, povišan k imenitni časti
ženina in moža Marijinega, ozri se
name, svojega malovrednega služabnika,
sprejmi me v svoje očetovsko varstvo
in daruj mi svojo ljubezen. Pri zarokah
imenitnih knezov in glavarjev dele se
posebne milosti celo onim, ki jih manj
zaslužijo. O podeli na dan tvoje zaroke
tudi meni kako milost! Sprosi mi tudi

411

nekoliko one goreče pobožnosti in
svete ljubezni, s ketero je bilo napol¬
njeno ta veseli dan tvoje serce.

Spomni se, kako nebeško radost in
tolažbo si občutil, ko si stopil v ono
presrečno zvezo z najčistejšo Devico!
Spomni se one presvete ljubezni, ketero
si imel do nje, in s ketero je tudi ona
vedno razveseljevala tvoje serce. Po
oni tolažbi in ti mejsebojni najčistejši
ljubezni te prosim, o sv. Jožef, pripo¬
roči me prav skerbno svoji nevesti.
Saj ti ničeser ne odreče. Reci ji, naj
me vsaj iz ljubezni do tebe sprejme v
število svojih posebno ljubljenih otrok.
Ne zaslužim sicer te velike milosti,
vender ti mi jo moreš gotovo sprositi.

Jaz bi bil pa tudi dobri rejenec
tvoje neomadeževane neveste; daroval
bi svoji predragi in najboljši materi
celo svoje serce in vso svojo ljubezen.
O to je tudi gotovo tvoja goreča želja,
sv. Jožef! Sprosi mi tedaj, da bi Marijo
prav serčno ljubil in bi ji bil vdan z
nežnim češčenjem. O, kako bom srečen,
če mi skažeš to milost, da bi Marijo
ljubil, in bil od nje ljubljen! Zgodi naj
se tako! Amen.

412

2. Molitev na praznik sv. Jožefa.

(19. sušca.)

K tebi pridem, o preslavni sv. Jožef,
in te s celim sercem počastim ko či¬
stega ženina Matere božje, glavo svete
družine in zvestega variha zakladov
presv. Trojice. Častim v tvoji osebi
volitev Boga Očeta, keteri je delil s
teboj oblast nad svojim edinorojenim
sinom; volitev Boga Sina, keteri ti je
hotel biti podložen, ter hotel delu
tvojih rok zahvaliti svoje življenje; na¬
posled volitev Boga sv. Duha, keteri
ti je izročil svojo predrago nevesto,
ter te njej dal za variha.

Blagrujem te, ker si nebeško dete
Jezusa nosil v svojem naročju, pritiskal
na svoja persa, ljubeznjivo objemal in
rosil se svojimi solzami. Kedo more
razumeti vse neižmerne nebeške zaklade,
ketere si prejel v onih tridesetih letih,
ki si jih preživel z Jezusom in Marijo?

Presunjen od spoštovanja in ljubezni
pri pogledu tvojega veličastva in sve¬
tosti, ti darujem svoje serce. Za Jezusom
in Marijo bodi ti njegov gospod in
učitelj. Od sedaj naprej te bom spo-

413

znaval za svojega očeta in variha,
spoznaj tudi ti mene za svojega otroka.
Daj, da občutim učinke tvoje velike
slave pri Bogu in tvoje serčne ljubezni,
ketero gojiš do svojih rejencev in
vseh, ki so se tebi izročili. Pred vsem
mi pa sprosi odkritoserčno spreober-
njenje in vse milosti, ketere potrebujem,
da dosežem večno zveličanje. Sprosi
mi duha notranje zbranosti, iskreno
združenje z Bogom, globoko ponižnost
serca, popolno vdanost v božjo voljo,
poterpežljivost v britkostih, terdno za¬
upanje v božjo previdnost in končno
gorečo ljubezen do Jezusa Kristusa in
njegove presvete matere Marije. Sprosi
mi tedaj te čednosti, ki se tako krasno
lesketajo na tebi.

Sprejmi tudi pobožne in tihe duše
v svoje posebno varstvo, posebno one,
ki po tvojem zgledu posnemajo Jezusa
in Marijo in se trudijo, da bi po nji-
junem zgledu svetu skriti živeli.

Končno mi pa sprosi smert, ki bo
tvoji podobna, da vmerjem popolnoma
vdan v voljo božjo in v Jezusovem,
Marijinem in tvojem varstvu. Amen.

414

3. Molitev na praznik varstva sv. Jožefa.

Že samo ime današnjega praznika
mi oznanjuje veselje in tolažbo ; obhaja
se namreč praznik tvojega varstva, o
sv. Jožef. Le Marija, tvoja najčistejša
nevesta, ima praznik svojega varstva
in noben drugi svetnik kaker edino ti;
in zakaj to? Kaj me uči v ti zadevi
sv. katoliška cerkev? Jasno mi pove
sv. cerkev, da si ti, o preblaženi sveti
Jožef, za Marijo, našo predrago ma¬
terjo, pervi varili vseh, ki so poklicani
k zveličanju. In jaz bi se ne radoval
iz celega serca, ko vem, da sem v
varstvu tako mogočnega in dobrega
svetnika?

Bodi mi tedaj prav iskreno po¬
zdravljen, o sv. Jožef! Tebe je izvolil
nebeški Oče, da bi ti izročil svojega
preljubljenega večnega Sina. Tudi Ma¬
rija, mati tega božjega Sina, ti je bila
dana od Boga samega za nevesto in
ženo, da bi bil varih njenega devištva
in njen skerbni mož.

Čestitam ti k ti veliki časti in ti
skažem svoje odkritoserčno češčenje
in spoštovanje. Ali naj me tvoja pre-

415

velika čast zaderžuje to storiti? Je-li
tvoje veličastvo tako, da si ti ne smem
približati? Nikaker ne! Spominjam se
egiptovskega Jožefa, ki je bil postavljen
za kralja in gospoda celega kraljestva,
da je tudi svoje brate rešil lakote, in
tako bil njih rešitelj in varih. Tako si
tudi ti, o sv. Jožef, naš oče in varih;
zato pridem danes s popolnim zaupanjem
pred tvoje obličje, da se ti prav go¬
reče priporočim. Spomni se, koliko je
za-me storil Jezus, tvoj rejenec; spomni
se, kako je vmirajoč na križu nas vse
priporočil ljubezni svoje matere. Ne
zaverzi torej tega, ki je s predrago Je¬
zusovo kervjo odrešen. Sprejmi v po¬
sebno varstvo tistega, keteremu je naj-
veča milost biti rejenec tvoje presvete
neveste. Vse, kar sem in kar imam —
dušo in telo, časno in dušno, življenje
in smert — vse naj bo tebi priporo¬
čeno. Vodi moje misli, besede in de¬
janja, da bi bila vrejena po božjem
dopadajenju. Stoj mi torej na strani v
skušnjavah, da bi jih z božjo pomočjo
premagal. V neizogibnih britkostih tega
življenja mi pošlji nebeško tolažbo in
ob enem milost, da terpim poterpežljivo

416

in vdano v voljo božjo. Pridi mi pa
tudi na pomoč v smerti in bodi tedaj
moj spremljevavec v večnost in moj
zagovornik pri božji sodbi. Amen.

Molitev za devetdnevno pobožnost
k sv. Jožefu.

S pobožnim sercem pridem pred
tvoje obličje, predragi rednik Kristusov,
sv. Jožef, in iščem v svojih potrebah
tvojo pomoč in priprošnjo. Vem in
terdno verujem, da ti je pri Bogu vse
mogoče in ti sladko dete Jezus, keteri
ti je bil na zemlji pokoren ko svojemu
očetu, sedaj v nebesih nobene prošnje
ne odreče. To je spoznala tvoja zvesta
častivka, serafinska mati sv. Terezija,
ki je sama priznala, da je ni bilo prošnje,
ketere bi ji ti ne bil vslišal; zato pa
opominja vse ljudi, da naj se k tebi
zatekajo,, sč zagotovilom, da jih ne boš
pustil brez tolažbe. Po ti obljubi oserčen
pribežim k tebi, častitljivi rednik Je¬
zusov in prečisti ženin Marijin, in te
prosim po iskreni ljubezni, ketero si
tu na zemlji gojil do Jezusa in Marije,
skaži tudi meni svojo ljubezen in vsmi-

417

Ijenje. Tolaži me v urah britkosti in
sprosi mi po Jezusu in Mariji, naj
spolni Bog Oče moje želje. Položi mojo
prošnjo na serce ljubega Jezusa in to
bo zadostovalo. Gotovo se mi bo spol¬
nila moja prošnja in gotovo bo poto¬
lažen v ti britkosti. Da to dosežem,
hočem sedaj zmoliti tri Očenaše in
Češčene Marije in ti tako najbolje pri¬
poročiti svoje želje.

Trikrat Oče naš in Češčena Marija.

Darovanje.

O preljubi moji prijatelji, Jezus, Ma¬
rija in Jožef, sprejmite od mene vbo-
zega grešnika te tri Očenaše in Češčene
Marije, in naj vam dopade moja po¬
nižna molitev. Moji zdihljeji naj pre¬
sunejo vaša serca, in mojo željo mi¬
lostno sprejmite. Prosim, vas po zvesti
ljubezni, ketero ste vedno gojili mej
seboj, in po vsmiljenju, ketero ste vedno
skazovali v nadlogah in brhkostih tava¬
jočim, imejte tudi z menoj v ti potrebi
vsmiljenje in vslišite mojo gorečo
prošnjo. Amen.

Popotni tov.

27

Češčenje svetega očeta
Frančiška.

Tisti pervi otroci sv. Frančiška,
keteri so bili tako srečni, da so živeli
pod ljubeznjivim vodstvom serafinskega
očeta, so se zatekali k njemu v vseh
svojih serčnih potrebah in se priporo¬
čali njegovi ljubezni in očetovski skerbi.
Ako jih je nadlegovala kaka skušnjava,
tedaj so hiteli k sv. očaku in mu od¬
krili svojo notranjost; ako jim je po¬
korščina nalagala težke dolžnosti, tedaj
so prosili najprej njegovega blagoslova;
tudi tedaj, ko niso imeli najpotrebnej¬
šega za vsakedanje življenje, so se
obračali do njega — in vedno so našli
pomoč.

Zatekaj se tudi ti, dragi tretjerednik,
v časnih in dušnih potrebah vselej sč
zaupanjem k svojemu sv. očetu. Po¬
gosto in zaupno občevanje ž njim ti
bo donašalo tolažbo in pomoč in tako

419

boš tudi postal — po čemer moraš
najbolj hrepeneti — zvest posnemo-
vavec tege čudovitega svetnika.

Pozdrav sv. očetu Frančišku, okra¬
šenemu s peterimi sv. ranami.

Na nebu se sveti zvezda, blišči se
novo ozvezdje — sv. Frančišek. Seraf
se razprostre čezenj ter mu vtisne rane
v roke, noge in stran; sv. Frančišek
hoče namreč nositi podobo križa v
sercu, ustih in dejanju.

V.  Ti, o Gospod, si zaznamenjeval
svojega služabnika Frančiška.

O.  Se znamenji našega odrešenja.

Molimo.

Gospod Jezus Kristus, ki si zavoljo
mlačnosti sveta ponovil rane svojega
terpljenja na telesu našega sv. očeta
Frančiška, da bi s tem v naših sercih
vnovič vžgal močan žar svoje svete
ljubezni: dodeli nam, da nosimo po nje¬
govih prošnjah in po njegovem zaslu-
ženju poterpežljivo svoj križ in prina¬
šamo vreden sad pokore. Keteri živiš

27-

420

in kraljuješ od vekomaj do vekomaj.
Amen.

Sv. oče Frančišek, ljubezni goreči
seraf, bodi pozdravljen po najsv. Sercu
Jezusovem. Iz serca ti čestitam k tisti
nezapopadljivi slavi, ketero si si pri¬
dobil sč svojimi čednostmi in zaslu-
ženjem. Izvolim te za svojega očeta,
priprošnjika in zavetnika svoje duše
in svojega telesa; terdno tudi sklenem,
da te bom vedno častil in nikedar ne
ravnal proti tvoji časti in tvojim zapo¬
vedim, ketere si mi dal v svojem sve¬
tem vodilu. Zato te prosim, sprejmi me
za svojega sina in svojega rejenca in
pomagaj mi v vsem mojem dejanju in
nehanju, posebno ob moji smertni uri;
tedaj zlasti bodi moj zavetnik proti
sovražnikom moje duše; takrat jo brani
se- svojimi ranjenimi rokami in jo pelji
v nebeški raj. Amen.

Češčenje peterih ran svetega očeta
Frančiška.

1. Molitev k rani desne roke.

Sveti oče Frančišekljaz vbogi greš¬
nik se ti bližan ves skesan in potert.

421

Počastiti hočem bolečo rano tvoje desne
roke, ketero ti je vtisnila križana lju¬
bezen mojega Odrešenika. Pomagaj mi,
da desno roko svojega križanega Je¬
zusa prav počastim. Z njegovo pomočjo
naj mi bo njegov jarm sladak, njegovo
breme lahko. Z njegovo pomočjo hočem
goreče skerbeti za svojo dušo, vse za¬
mude pa nadomestiti, da pridem enkrat
tudi jaz na njegovo desno stran. Amen.

Oče naš . . . Češčena Marija . . .
Čast bodi itd.

2. K rani leve roke.

O, od Boga ljubljeni, serafinski oče,
sv. Frančišek! Prosim te zavoljo tvoje
sv. rane leve roke, pripelji me do tega,
da sprevidim, kako zelo je ranila lju¬
bezen mojega Zveličarja. Naj bom to¬
liko okrepčan, da me od njegove lju¬
bezni ne bo ločila ne sreča, ne ne¬
sreča, ne veselje, ne žalost, ne bolezen,
ne smert; — in da ne obupam nad svo¬
jim zveličanjem. Amen.

Oče naš . . . Češčena Marija . . .
Čast bodi itd.

422

3. K rani desne noge.

O veliki gorečnik za božjo čast,
sveti Frančišek! Jaz sem zašel, kaker
zgubljena ovca. Po tvoji sv. rani desne
noge iščem stopinje dobrega Pastirja,
ljubega Zveličarja, keteri se ni bal pota
čez hribe in doline, da bi našel mene.
Vodi me, varuj me, da se ne zgubim
mej hudobnimi, marveč stanovitno hodim
po potu božjih zapovedi. Amen.

Oče naš . . . Češčena Marija . . .
Čast bodi itd.

4. K rani leve noge.

O ponižni naš oče, sveti Frančišek!
Pri sveti rani tvoje leve noge se spo¬
minjam milosti, ketero je zadobila ve¬
lika spokornica Magdalena pri nogah
Jezusovih. Veliko je ona ljubila, zato
ji je bilo tudi veliko odpuščenega.

Pomagaj mi k lepi čednosti poniž¬
nosti, da pri nogah Jezusovih serčno
objokujem vse svoje grehe, da dobim
odpuščanje ter ljubim Boga čez vse.
Amen.

Oče naš . . . Češčena Marija . . .
Čast bodi itd.

423

5. K rani njegove strani.

0 sveti, v ljubezen Jezusovo popol¬
noma vtopljeni oče Frančišek! Ko pre¬
mišljujem tvojo ranjeno in kervavo
stran, se bridko spominjam svojega, na
križu vmirajočega Jezusa. Oh, kako mi
bo pri sercu, keder konča bridka smert
moje življenje. Kedo mi poda peruti,
da poletim, kaker golobica, v svojem
smertnem boji v odperto stran ljubega
Jezusa, da ondi bivam in počivam ve¬
komaj! Amen.

Oče naš . . . Češčena Marija . . .
Čast bodi itd.

V.  Prosi za nas sv. oče Frančišek.

R.  Da bomo vredni obljub Kristu¬
sovih.

Molimo.

Gospod Jezus Kristus, keteri si po¬
novil svoje svete rane na telesu na¬
šega očeta svetega Frančiška, da bi
oterpnj enemu svetu zopet v sercu vžgal
ogenj svoje ljubezni: dodeli milostljivo,
da bomo po njegovih zaslugah in proš¬
njah vedno nosili križ in rodili vreden
sad pokore. Amen.

424

Izročitev peterim ranam svetega
Frančiška.

O sveti serafinski oče, Frančišek!
Pozdravljam te z otroško ljubeznijo in
te blagrujem zavoljo velike milosti, po
keteri ti je vtisnil sam Jezus Kristus
iz velike ljubezni do tebe svoje svete
petere rane. V tvoje svete rane se za¬
tečem in se skrijem v tvojo desno
stran. O daj, da tudi jaz čutim gorečo
ljubezen do svojega Odrešenika, da v
ljubezni živim, se v nji ločim s sveta
in v nji s teboj v Bogu zedinjen osta¬
nem na veke. Amen.

Molitev k sv. očetu Frančišku, da bi
dobili po njegovi priprošnji milost,
posnemati ga v Čednostih.

O oče siromakov, sveti Frančišek!
Ako te le imenujem, mi že to prinaša
posebno veselje in pobožnost, ter vzbuja
v meni veliko zaupanje, da bom po
tvoji priprošnji dosegel kako dušno
milost; zakaj ti si v veliki milosti pri
Bogu, ti pravi vzgled vseh čednosti in
popolnosti! — Pred vsemi čednostmi
se pa zlasti v tebi blišči velika po-

425

nižnost in skrajno vboštvo, v keterem
si vse svoje življenje služil Bogu in
toliko koristil cerkvi. Oh, koliko tisoč
grešnikov bi se bilo pač pogubilo, ako
bi jih ne bil ti po svojem svetem živ¬
ljenju, svoji mogočni molitvi in svo¬
jem sv. redovnem vodilu vzbujal in na¬
peljeval k spokornemu življenju! V tebi
je svet spoznal pravega posnemovavca
ponižnega in vbogega življenja Jezu¬
sovega; po tebi se je kerščanstvo, ki
je začelo popuščati v ljubezni Jezusovi,
znova vnelo v ljubezni do Križanega,
do gorečega posnemanja njegovega po¬
nižnega in vbogega življenja injezaniče-
valo minljivo bogastvo in svetne časti.

O sv. oče Frančišek, vžgi tudi moje
serce z ljubeznijo do križanega Zve¬
ličarja in sprosi mi odkritoserčno hre¬
penenje, da živim zavoljo njega po
tvojem zgledu mej svetom vbog in za¬
ničevan! O kako zelo te je Gospod po¬
častil zavoljo tega tvojega tako zve¬
stega posnemanja. Se svojimi peterimi
ranami te je okrasil, da bi bil njemu
enak koliker je to sploh mogoče na
zemlji, nam pa vdahnil veliko zaupanje
v tvoje prošnje in pokazal, kako do-

426

padljivo mu je bilo tvoje življenje in
kako prav storimo, ako te posnemamo
in vredimo svoje življenje po tvojih
svetih pravilih.

Zakaj bi tedaj jaz ne imel toliko
poguma, da vbog s teboj posnemam
vbogega Jezusa in živim v zatajevanju
in pokori! Ako sem v tem stanoviten,
smem biti zagotovljen, da bom dan za
dnevom podobniši svojemu Zveličarju
in se ne bom pogubil. O sv. oče Fran¬
čišek, v svojem sercu gojim prav po¬
sebno ljubezen do tebe in imam veliko
zaupanje v tvoje prošnje; ne daj torej,
da bi bilo to moje zaupanje osramo¬
čeno; sprejmi me v število svojih otrok
in imej vedno očetovsko serce do mene;
skrij me zlasti ob moji smertni uri v
rano svojega serca in brani me proti
vsem napadom hudobnega sovražnika,
dane izgubim zaslug terpljenja in smerti
našega ljubljenega Gospoda in učenika,
temuč da podedujem, kar nam je pri¬
dobil.

427

Molitev k svetemu očetu Frančišku,
da bi po njegoviprošnji dobili milost
stanovitnosti.

O sv. Frančišek, moj najljubši oče,
prosim te po tvojih sv. peterih ranah,
pomagaj mi krotiti petere čute, kaker
je volja in dopadajenje vsegamogočnega
Boga. Dopolni v meni redovno živ¬
ljenje, ketero si ti vpeljal. Sprosi mi
pri Gospodu Bogu pravo kesanje nad
vsemi grehi, duha pobožnosti, vero,
upanje, ljubezen, poterpežljivost, telesno
in dušno čistost, sveto premišljenost y
besedah in dejanjih in v vseh teh čed¬
nostih pravo stanovitnost, da tako za¬
služim po dokončanem teku tega živ¬
ljenja priti k tebi, ki se zdaj večno
veseliš tam, kjer ni ne bolečine ne ža¬
losti, temuč vlada večno veselje, ketero
naj po tvoji priprošnji, o sv. oče, tudi
meni podeli Jezus Kristus, sin Marije
Device. Amen.

Molitev k sv. očetu Frančišku, da
bi po njegovi priprošnji dobili od¬
puščanje grehov in srečno vmerli.

O sv. oče Frančišek, ti zvesti pri-
jatel in posnemovavec Kristusov, jaz,

428

tvoj iskren častivec, pridem k tebi in
ti priporočim svoje telo in svojo dušo.
Spominjam te na posebno milost, ke-
tero ti je skazal tvoj serčno ljubljeni
Jezus, ko te je od vekomaj izvolil, da
si ga v njegovem življenju in v nje¬
govih čednostih tako zvesto posnemal
in mu postal enak, koliker je ^ploh
človeku mogoče. Zato si se ti — kaker
Jezus — rodil v hlevu, se postil v
puščavi 40 dni, si hodil po svetu boso¬
nog in v najbolj siromašni spokorni
obleki, nisi imel toliko lastnine, da bi
nanjo položil svojo glavo in si končno
vmerl s Kristusom v resnici križan na
zemlji.

Zato in za neštevilne druge milosti,
ketere ti je skazoval tvoj Zveličar, po¬
sebno za angeljsko ljubezen, od ketere
si bil ves vnet, se v tvojem imenu
tisočkrat zahvaljujem Jezusu Kristusu
in te prosim, sprosi mi milost, da ga
tudi jaz zvesto posnemam. Prosim te
tudi, ljubeznjivi in ponižni sveti oče,
po tvojih sv. peterih ranah in po ve¬
liki bolečini, ketero si zavoljo njih
celi dve leti terpel, da od bolečin nisi
mogel več stati na nogah: vsmili se

429

me, sprosi mi odpuščanje grehov in po¬
magaj mi zvesto ob moji smertni uri.
Priporočam se tvoji sveti priprošnji.
Zapri me v svoje sv. rane in skrij me
v svoje odperto serce, ketero je vedno
imelo vsmiljenje sč vsemi vbogimi greš¬
niki, da me v njem obvaruješ vseh na¬
padov hudobnega sovražnika in mi po¬
magaš k večnemu življenju. Amen.

Devetdnevnica k sv. očetu Frančišku.

P er vi dan.

Molitev, da bi dosegli božjo ljubezen
sv. očeta Frančiška.

0 sv. Frančišek, ti si bil že od svo¬
jih mladih nog tako vžgan z ognjem
božje gorečnosti, da nisi nobenemu člo¬
veku odrekel, če te je česa prosil za¬
voljo božje ljubezni; da, ti si večkrat
bridko jokal, ker ljudje Boga dovolj ne
ljubijo, večkrat si tudi podal svojo roko
mlačnemu človeku in ga zopet ogrel z
gorečnostjo svoje ljubezni in si končno
zavoljo svoje velike ljubezni do Boga
zaslužil sv. petere rane. Sv. oče, goreči
serafin, prosim te ponižno, bodi moj za-

430

vetnik in priprošnjik; pomagaj mi v
vseh mojih potrebah in sprosi moji duši
ogenj božje ljubezni, da spoštujem Boga
čez vse po svoji dolžnosti, da ga cenim
ter časno in večno ljubim. Amen.

Trikrat: Oče naš, Češčena Marija
in Čast bodi.

V.  Ti si zaznamenjeval svojega slu¬
žabnika Frančiška.

O.  Sč znamenji našega odrešenja.

Molimo: Gospod Jezus Kristus, ki
si zavoljo mlačnosti sveta ponovil rane
svojega terpljenja na telesu našega sve¬
tega očeta Frančiška, da bi s tem v
naših sercih vnovič vžgal močan žar
svoje sv. ljubezni: dodeli nam, da no¬
simo po njegovih prošnjah in po nje¬
govem zasluženju poterpežljivo svoj
križ in prinašamo vreden sad pokore.
Keteri živiš in kraljuješ od vekomaj do
vekomaj. Amen.

Drugi dan.

Molitev, da bi zaničevali svet po zgledu
sv. Frančiška.

Sv. oče, ki si se za sodbo ljudi tako
malo menil, da te grajanje sovražnikov

431

ni prestrašilo in ti ni vzelo poguma, in
te tudi ni prevzela hvala prijateljev, —
zakaj vedno si obračal svoj pogled
proti Bogu in vse tvoje hrepenenje je
bilo, da bi dopadel Bogu — prosim te
tvoje pomoči, da premagujem strah pred
ljudmi, željo dopasti svetu in da si pri¬
zadevam v vseh stvareh dopasti le Bogu.
Amen. .

Trikrat: Očenaš itd., kaker pervi
dan.

Tretji dan.

Molitev, da bi si pridobili vboštvo
sv. očeta Frančiška.

Serafinski oče, ki si se rodil v
vbožnem hlevu kaker Kristus naš Odre¬
šenik, in si tako ljubil čednost evan¬
geljskega vboštva, da si se odpovedal
vsem časnim stvarem ; ti, ki si večkrat
se siromaki menjal obleko in nepre¬
nehoma premišljeval zapuščenost in
vboštvo Jezusovo in njegove deviške
matere: prosim te po tej čednosti evan¬
geljskega vboštva, sprosi mi od Boga,
da ne navezujem svojega serca z gre¬
šnim nagnjenjem na minljive stvari,

432

temuč da hrepenim le po nebesih. Bodi
moj priprošnjik in zavetnik v vseh
mojih potrebah in sprosi mi od Boga
milost, da bom v resnici vbog v duhu
in si tako zaslužim nebeško kraljestvo.
Amen.

Trikrat: Oče naš itd.

Četerti dan.

Molitev, da bi pridobili pokorščino
sv. očeta Frančiška.

Sveti Frančišek, ki si se popolnoma
vdal v božjo voljo ter si jo natanko in
marljivo spolnoval in si bil pripravljen
tudi' svojim podložnim, da, še celo naj-
zadnjemu pokoren biti v vsem, kar ni
bilo zoper Boga in tvojo vest; sv. Fran¬
čišek, svetlo ogledalo pokorščine, v tebi
vidim, kako naj se obnašam proti Bogu
in svojemu bližnjemu. Ker je pa moja
volja vporna in se moj duh vpira božjim
zapovedim, zato te prosim, dobi mi
milost, da sem Bogu in predstojnikom
voljno pokoren. Bodi moj priprošnjik,
v mojih potrebah zavetnik in sprosi mi,
da v vsem sledim božjemu navdiho-

433

vanju in tako dosežem večno zveličanje.
Amen.

Trikrat: Oče naš itd.

Peti dan.

Molitev, da bi bili čistega serca, kaker
je bil sv. Frančišek.

Sveti Frančišek, ti si bela lilija mej
ternjem, po keterem si se valjal v ve¬
likih bolečinah, da ne bi omadeževal
svoje čistosti; čisti angelj, ki si zavoljo
svoje čistosti zaslužil, da so te obisko¬
vali sv. angelji in da si prejel v svoje
roke od najčistejše Device Marije naj¬
čistejšega Sina božjega: prosim te po
tej posebni čednosti svete čistosti, ke-
tero si si pridobil z ostrimi spokornimi
deli in s čuvanjem nad svojimi počutki,
bodi moj priprošnjik in varih v vseh
mojih potrebah; sprosi mi od Boga
zlasti to cenjeno čednost, da mu pridno
služim v čistosti in da postanem de¬
ležen čistega gledanja njegovega bož¬
jega obličja. Amen.

Trikrat: Oče naš itd.

Popotni tov. * 92

434

Šesti dan.

Molitev, da bi bili ponižni, kaker je bil
sv. Frančišek.

Šerafinski oče! Ti ponižni posne-
movavec Jezusa Kristusa, ki si tako
zaničeval, vničeval in poniževal samega
sebe, da si se štel in priznaval za naj-
večega grešnika in se dal z nogami
teptati; ti, ki si večkrat zapovedal svo¬
jim bratom, da naj te grajajo in zani¬
čujejo in se zelo veselil pri vsem tem
poniževanju, ker si poznal veliko vred¬
nost ponižnosti — kako veliko slavo
si si zaslužil s to čednostjo' Prosim te
po tvojem veselju in tvoji sreči, ketero
vživaš v nebesih zavoljo svoje velike
ponižnosti, bodi moj priprošnjik in za¬
vetnik v vseh mojih potrebah, zlasti mi
sprosi od Boga, našega Gospoda, pravo
spoznanje in poniževanje samega sebe,
da bom všeč očem božjim in si zaslužim
večno zveličanje. Amen.

Trikrat: Oče naš itd.

435

Sedmi dan.

Molitev za tako ljubezen do bližnjega,
kakeršno je imel sv. Frančišek.

O sv. oče Frančišek, ti zvesti posne-
movavec tistega, keterega je ljubezen
do nas vbogih grešnikov pripravila tako
daleč, da je zadnjo kapljico svoje naj¬
svetejše kervi daroval v naše odrešenje;
ti, ki si zajemal iz njegovega serca tisti
veliki ogenj ljubezni, s keterim si vselej
objemal vsakega svojega bližnjega in
si našel svojo največo srečo v tem, da
si vsakemu skazoval dobrote, kaker
tvoj božji učenik: o podari tudi meni
iskrico svoje samega sebe pozabljajoče
ljubezni do bližnjega, da tudi jaz po
tvojem zgledu v vsakem svojem bratu
gledam svojega Odrešenika in si s po¬
polnim zatajevanjem samega sebe le za
to prizadevam, da služim Jezusu, keder
služim svojim bližnjim, da bo enkrat
moja duša okrašena s tem znamenjem
učencev Jezusovih, vredna vživati sa¬
dove prave ljubezni do bližnjega. Amen.

Trikrat: Oče naš itd.

28*

436

Osmi dan.

Molitev, da bi bili poterpežljivi, kaker
je bil sv. Frančišek.

O sv. oče Frančišek, ti najpopol¬
nejša podoba križanega Jezusa, čiger
bridko terpljenje si v solzah premišljeval
noč in dan, zaradi česer si tudi vreden
postal nositi rane Gospodove na svojem
sv. telesu in po tej veliki milosti še
bolj razvnet, nisi po drugem hrepenel,
ko po tem, da postaneš svojemu terpe-
čemu Odrešeniku v vsem enak: o vsliši,
prosim te, mojo ponižno prošnjo in
sprosi tudi meni milost, da v vsakem
terpljenju s ponižno vdanostjo pribežim
v rane križane ljubezni in iz njih po
tvojem zgledu zajemam moč in pogum,
da poterpežljivo terpim do konca. Amen.

Trikrat: Oče naš itd.

Deveti dan.

Molitev, da bi si pridobili priprostost
sv. očeta Frančiška.

O sv. oče Frančišek, ti goreči Iju-
bivec nebeškega deteta betlehemskega,

437

od keterega si se navzel nebeške čed¬
nosti priprostosti v toliki meri, da si
kaker nedorasel otrok, vedno in po¬
polnoma samega sebe prepuščal vodstvu
sv. Duha in si sebe in vse svoje otroke
čisto brezskerbno in otročje zaupno iz¬
ročil v roke božje previdnosti in ble¬
sketa! ko svitlo zercalo ljubeznjive pri¬
prostosti zlasti s tem, da si povsod in
v vsem iskal le to, da bi bil Bogu všeč
in da bi povečal njegovo čast: o vsadi
tudi v moje serce to nežno rajsko cvet¬
lico, da hodim tudi jaz. kaker ti, vedno
z golobjo priprostostjo po ravni poti
zveličanja in bežim pred zvijačami in
svetno premetenostjo, da me tako že
tukaj na zemlji spoznaš za svojega pra¬
vega otroka, v večnosti mi pa po svoji
j^ogočni priprošnji dobiš krono otročje
priprostosti. Amen.

Trikrat: Oče naš itd.

Sklep devetdnevnice.

O Gospod Jezus Kristus, ti Odre¬
šenik sveta, ki si po svojih najsvetejših
ranah razodel svojo veliko ljubezen in
te rane ponovil na telesu sv. očeta

438

Frančiška: daj po njih veliki moči in
prelepih čednostih tega svetnika po¬
glavarju in vsem udom katoliške cerkve
zdaj svojo milost, pozneje pa večno zve¬
ličanje v nebesih. Amen.

Pet seraflnskih nedelj s popolnimi
odpustki.

Papež Leon XIII., sami ud in ponos
tretjega reda sv. Frančiška, da bi če-
ščenje sv. Frančiška še bolj pospešili,
obdarili so petnedeljsko pobožnost k ra¬
nam sv. Frančiška Serafinskega s popol¬
nimi odpustki (21. nov. 1885) na tak
način, kaker je šestnedeljska pobožnost
svetega Alojzija.

Vsi pravoverni kristijani, ki oprav¬
ljajo pobožnost na čast peterim ranam
sv. Frančiška ali pet nedelj pred praz¬
nikom ali po prazniku peterih ran
sv. Frančiška, (praznik obhajamo 17. sep¬
tembra) ali keterih koli pet nedelj za¬
poredoma v letu, dobe lahko vsako teh
nedelj popolen odpustek.

439

Pogoji za te odpustke pa so sledeči:

1. Pobožnost se mora opraviti pet
nedelj zaporedoma.

2. Ta petnedeljska pobožnost je do¬
voljena samo enkrat in ne večkrat
na leto; odbere si jo pa vsak, keder
hoče.

3. Mora vsakikrat opraviti vredno
sv. spoved in prejeti sv. obhajilo.

4. Mora obiskati kako cerkev ali
očitno kapelo. (To obiskovanje že velja,
če greš k sv. maši in opraviš ondi ome¬
njeno pobožnost).

5. Molitev na papežev namen (vsaj
pet očenašev, češčenamarij, čast bodi
Bogu).

6. Treba je tudi premišljevati ali
opravljati ustmeno molitev ali kake
druge pobožnosti na čast peterim ranam
sv. Frančiška. Da bi se tedaj dosegel
ta namen, podajamo v tej knjižici vsem
udom tretjega reda neketera premišlje¬
vanja in molitvice. Ker je večina udov
dozdaj ženskega spola, imeli smo pred
očmi posebno le-tč, pa tudi možki naj¬
dejo v knjigi dovolj dušne hrane za to
pobožnost.

440

P e r v a ned el j a.

Skerb za lastno dušo.

Iščite najpoprej bož¬
jega kraljestva in nje¬
gove pravice, in vse
drugo vam bo priver-
ženo. Mat. 6, 33.

Komu ni znano, da je sv. Frančišek
Serafinski zapustil očeta in mater, svojo
bogato dedščino in — vse posvetno?
Živeti je hotel samo za Boga in iskati
odslej le kraljestva^ njegovega.

Jezus Kristus je rekel Marti: „Marta,
Marta, skerbna si in veliko si priza¬
devaš; pa le eno je potrebno." Ketero
pa je tisto edino potrebno? Tisto edino
potrebno je, da tukaj na zemlji Boga
zmirom bolj in bolj spoznavaš, ljubiš
in častiš, tako svojo dušo rešiš in se
tam vekomaj zato veseliš.

1. Premisli pač dobro in večkrat,
da skerb za zveličanje svoje duše mora
biti vedno tvoja perva in najime-
nitniša skerb. Premišljuj pogosto,
kerščanska duša, da nisi zato na svetu,
da bi dobro jedla, in pila, kratkočasila
se ali še celo z grehom žalila Boga;

441

ampak edino zato si tukaj, da bi se že
v tem življenju posvetila, tam se pa
večno zveličala. „Kaj ti pomaga, če ves
svet pridobiš, svojo dušo pa pogubiš?“

Ke bi mogel zdaj pred tvoje oči po¬
klicati vse kralje in cesarje, učenjake
in modrijane, ki so že zdavnaj vmerli,
vprašati bi jih hotel v pričo tebe tako¬
le: Povejte nam, kaj vam pomaga vaša
nekedanja visokost, bogastvo, čast, uče¬
nost, ako pa niste znali zveličati svoje
duše ? Hotel bi vprašati tudi vse greš¬
nike, ki so že zdavnej zapustili svet:
Povejte nam, kaj vam pomaga zdaj vaš
greh, s keterim ste Boga tako hudo
žalili? Kaj vam pomagajo zdaj neke-
danje vaše grešne zveze in ljubezni, kaj
vaše druščine in plesi, kaj vam pomaga
nekedanja razuzdanost in nečistost, kaj
lepa obleka, kaj nezmernost, kaj grešno
prilizovanje, kaj vse krivice, kletvine
itd.? In ravno ž njimi ste zapravili
večno srečo! Oh, prepozno je zanje to
vprašanje! Vender, ako bi jim bilo pri-
puščeno odgovarjati, odgovarjali bi nam
iz večnosti tako-le: Nič nam ne koristi
to, da smo bili na svetu .visoki, da se
je nas vse balo in pred nami trepetalo;

442

nič to, da smo bili učeni, češčeni, bo¬
gati; nič nam ne pomaga, da smo vži-
vali na zemlji meseno slast. Vse je
minulo, vse zginilo — le greh je ostal
in sedaj — večna kazen zanj. O, ako
bi bili imeli več duš, rešili bi bili vsaj
eno; pa Imeli sjno eno samo in še to
smo zgubili. Ali, ako bi bili mi zgubili
svojo dušo le za toliko let, kolikor je
zvezd na nebu, bilo bi vendar enkrat
pogubljenja konec; ali sedaj — zgubili
smo svojo dušo na večno!

2. Skerb, da svojo dušo zveličaš,
bodi pa drugič tvoja edina skerb!
Vse drugo hoče Bog sam prevzeti, samo
to nalaga tebi. „Bog te je vstvaril brez
tebe, ne bo te pa zveličal brez tebe“,
uči sv. Avguštin. Pri vseh drugih sker-
beh ne veš, ali boš vžival njih sad sam,
ali ga bodo vživali drugi. Ti orješ, seješ,
kupčuješ, zidaš itd.; pa drugi bodo mo¬
rebiti želi, se tvojega denarja veselili,
v tvoji hiši stanovali. Le kar zadeva
tvoje dušno zveličanje, to boš sam žel,
kar seješ, sam vžival, kar pripravljaš.
„Kar človek seje, to bo tudi žel; kedor
seje v mesu, žel bo od mesa večno po-

443

gubljenje; kedor pa seje v duhu, žel bo
od duha večno življenje."

Tvoja skerb, zveličati se, je tvoja
edina skerb tudi zato, ker je ne moreš
nikomur drugemu izročiti. Neke-
tera opravila morejo namestu tebe po-
skerbeti drugi: za gospodarja dela hlapec,
za kralja se vojskuje njegov vojščak;
nikomur pa ne moreš prepustiti skerbi
za dušo. Te skerbi ne more izročiti
mož ženi, ne žena možu, stariši ne
otrokom, niti otroci starišem: vsak se
bo sam zveličal, ali sam pogubil.

Ali je bila skerb za zveličanje do-
sihmal tvoja perva, tvoja največa, tvoja
edina skerb?

Obžalovanje in terdni sklepi.

Oh, spoznam, ljubi moj Stvarnik, da
sem bil doslej v tej skerbi zelo zanikern
in mlačen. Mislil in delal sem le za
Časno, za svet, morda celo za greh; na
večno pa sem tako rad pozabil. — Ko¬
liko časa sem že potratil, koliko ur,
dni, koliko tednov, mescev, morda celo
let sem že zapravil, koliko dobrega za¬
mudil!

Sv. Frančišek, ljubi moj varih, ti si
svet zapustil, da bi rešil svojo dušo.

444

Ti si vstanovil tretji red, da bi ž njim
tudi svet zveličal; tudi jaz sem tako
srečen, da živim v njem (če še nisi,
hitro vstopi); oj, sprosi mi milost, da
bi bil res vreden ud te svete družbe.
Ali pa obžalujem vse poprejšnje grehe
in zamude? Terdno sklenem, odslej
zvesto porabiti vsak dan. Vsako jutro,
ko se zbudim, hočem misliti na svoj
imenitni namen: zveličati svojo dušo.
Po tem namenu naj se ravnajo čez dan
vse moje misli, želje, besede, dejanja;
vse to mora biti brez greha! Zvečer
hočem vselej poravnati račun z Bogom
in izprašati svojo vest; dan za dnevom
hočem prav živeti. Vsak dan mora biti
brez prostovoljnega greha. Vsak
dan pa hočem vse voljno terpeti
ter Bogu darovati in kolikor moč ve¬
liko dobrega storiti. Amen.

Druga nedelja.

Ponižnost.

Jaz sem največi grešnik!"
Sv. Frančišek Ser.

„Ako hočeš postaviti visoko po¬
slopje, misli najpervo na globoko pod-

445

lago ponižnosti«, piše sveti Avguštin.
„Ponižnost je mati vseh čednosti«, go¬
vori sv. Tomaž Vil. Zato je bil pa tudi
sv. Frančišek Serafinski tolikanj po¬
nižen, da se je imenoval in tudi imel
za največega grešnika.

Ponižnost pa mora biti trojna; po¬
nižni moramo biti do Boga, ponižni
do bližnjega, ponižni sami do sebe.

1. Pomisli, kedo je Bog? — Bog
je svetost, \ segamogočnost sama, on je
stvarnik vseh reči, on sam je od sebe od
vekomaj. In kedo si ti? Ti pa si ubogi
červiček na zemlji. Bog pomigne in —
po tebi je. Od koga tudi vse imaš ? Ali
ni od Boga tvoje življenje, tvoje zdravje,
tvoje premoženje, tvoje telo, tvoja duša
in vse, kar imaš dobrega na duši in
telesu ? Vse je le božji dar. Od vsega
tega te pa tudi čaka oster odgovor
precej po smer ti. Vzroka dovolj, da se
vedno ponižuješ pred večnim Bogom.

2. Kerščanska duša, bodi ponižna
tudi do bližnjega! Ponižna pervič v
svojih mislih in sodbah o bližnjem.
Ako ga vidiš grešiti, ne sodi ga pre¬
hudo, ampak vselej ga izgovarjaj Iju-
beznjivo tako-le: Morda ni v sercu to-

446

likanj hudo mislil; ni imel toliko spo¬
znanja v tej reči; to je storil le bolj
iz nevednosti, slabosti ali naglosti. Skuš¬
njave njegove so bile hude. O, ke bi
bila imela jaz toliko skušnjav, še hujši
bi bila padla. Zato pa uči Tomaž
Kempčan: „Ce vidiš bližnjega grešiti,
ne zaničuj ga, saj ne veš, koliko časa
boš ti ostal brez tega greha. “

Drugič bodi, o kerščanska duša, po¬
nižna do bližnjega tudi po vnanje: v
besedi, obnaši in dejanju. O, ko¬
likokrat boš pridobila na ta način dušo
svojega bližnjega, ali vsaj vest mu vzbu¬
dila prav hudo. — Sveta Terezija je šla
nekega dne v špansko mesto Burgos.
Na ozkem potu sreča ženo ter jo prosi
ponižno, toliko ogniti se jej, da bi mogla
mimo nje. — »Poberi se, svetohlinka“,
žena serdito zavpijo nad njo, in jo tako
silno'sune, da svetnica pade in se zra¬
ven v potoček zverne. Tereziji ne sprem-
Ijevavke so hotele tožiti surovo, hu¬
dobno ženo; toda Terezija jim tega ne
pripusti, temuč jim ponižno pravi: Za¬
služila sem še kaj hujšega.

3. Bodi ponižna, o duša, tudi do
sebe, to je, imej se za naj slabšo, naj-

447

nepopolnišo stvar, za grešnico. — Če
premišljuješ sama sebe, najdeš dovolj
vzrokov za poniževanje: tvoje spočetje
je v grehu, tvoje življenje je v nadlogah
in bridkostih, tvoja smert gotova. —
Koliko milosti ti je dal že Bog, pa si
jih zapravila! Koliko si imela lepih pri¬
ložnosti za dobra dela, pa pustila si jih
mimo iti! Kolikokrat si bila Bogu že
nezvesta, koliko malih, morda tudi ve¬
likih grehov si storila! Za vse to te
čaka enkrat oster odgovor.

V poniževanju samega sebe je go¬
voril sv. Frančišek tako-le svojim to¬
varišem: „Ako bi bil Bog dal najne-
vrednišemu človeku take in tolike mi¬
losti, kaker meni, gotovo bi bil popol-
niši od mene; in ako bi jaz ne imel teh
milosti, gotovo bi bil hudobniši, kaker
keterikoli človek na zemlji.“ Ce misliš,
da si pobožna, tvoja pobožnost ni ve¬
liko vredna.

Ponižno naj bo tudi vse tvoje vnanje
obnašanje, tvoja hoja, tvoja obleka, tvoja
beseda. Nikedar ne bodi, kerščanska
duša, ponosna na svoje telo, na obraz,
na svoje lase, roke, noge, ali obleko.
Pomisli, da čez nekaj let boš jed červov

448

in kedo se bo zmenil za-te? — Vse to
je lahko tebi v spotiko, drugim v skuš¬
njavo. — „Lepa obleka je zamera božja ££ ,
— pravi neki cerkven, svet mož, —
„ker po njej se vlovi veliko duš v pre¬
grešne zanjke ££ . — Bila je devica, ki
si je dozdevala sama sebi jako lepa,
zlasti so ji bile všeč bele njene roke.
Spovednik ji dajo za pokoro, naj vselej
roke vmivaje izgovarja nasledne besede:
„Te moje roke bodo oglodali červi do
terdih kosti.“ Ubogala je in postala
ponižna.

Če pa hočeš biti v resnici ponižna,
prenašaj voljno vsa zaničevanja,
veseli se vedno zaničevanja, in želi
si celo zaničevanja.

Obžalovanje in sklepi.

Spoznam, o Gospod: Bila sem veli¬
kokrat prevzetna do tebe, prevzetna do
bližnjega, do očeta, matere, bratov, sester,
tovarišic, prevzetna do same sebe; pre¬
vzetna v mislih, v sodbah, v govorjenju,
v obnašanju, v dejanju. Zdaj vidim pred
seboj le greh; le ta je moj, vse dobro
pa je tvoje, o Gospod; in še to dobro,
kar sem storila, mnogokrat ni bilo ve-

449

Ijavno, ker sem bila takrat morda v
smertnem grehu, ker je manjkalo do¬
brega namena.

Spoznam, da sem vredna le toliko,
kar veljam pri Bogu. Vem pa tudi, da
pri Bogu ima veljavo le ponižno serce.
Ker tedaj vem, da je brez ponižnosti
nemogoča vsaka čednost, posebno sta¬
novitnost v dobrem, torej prosim tebe,
slavni očak sv. Frančišek, sprosi mi od
Boga pravo, resnično ponižnost. Amen.

Tretja nedelja.

Pokorščina.

Sv. Frančišek je bil pokoren.

Sv. Frančišek je vstanovil duhovni
red; v njem je zapovedana ostra po¬
korščina duhovnemu glavarju. Imenoval
je svoj red: „red manjših bratov. 14  V
njem je bil on sam najlepši zgled po¬
korščine; hotel je biti najmanjši in po¬
koren vsem.

Pokorščina je zatiranje lastne volje
ali terme in izverševanje tega, kar drugi
po pravični poti od nas zahtevajo.

Tudi ti, kerščanska duša, si dolžna
pokorščino pred vsem Bogu in njegovim

Popotni tov. 29

450

zapovedim, potem cerkvi, zlasti svojemu
spovedniku, starišem, gospodarju in go¬
spodinji. — Pokorščina do Boga in do
višjih je vsakemu kristijanu potrebna,
Bogu pa najdopadljiviša čednost. To naj
ti poterjuje naslednja prikazen.

Star puščavnik je videl, da so v
nebesih bili razdeljeni pravični v štiri
verste. V pervi versti so bili svetniki,
ki so bili v svojih boleznih poterpežljivi
ter so Bogu zanje še hvalo dajali. V
drugi, višji versti so bili tisti, ki so
vboge sprejemali, bolnike obiskovali in
bližnjemu skazovali dela vsmiljenja. V
tretji versti so bili oni, ki so svet za¬
pustili, podali se v puščavo ter živeli
ondi prav spokorno. V četerti, najvišji
versti pa so bili tisti, keteri so se iz
ljubezni do Jezusa odpovedali svoji lastni
volji, izročili se popolnoma volji višjih
ter živeli v vedni pokorščini. — Za¬
čuden pri tem pogledu vpraša puščavnik,
zakaj ima pokorščina največe plačilo ?
In prejel je odgovor: „Zato, ker so vsi
drugi delali po lastni volji, pokorni
pa so delali po volji druzih in so lastno
voljo darovali Bogu/

451

Sv. Aljfonz Ligvorijan pravi: „Kedor
Bogu daruje svoje premoženje, svojo
čast, svoje telo, ketero s postom kroti
in pokori, ta daruje samo en del sa¬
mega sebe; kedor pa daruje svojo voljo,
je daroval vse, kar je imel.“ — In sveti
Bernard piše: „Ker je težko zapustiti
svojo voljo in služiti volji druzega, zato
je pa tudi prostovoljna pokorščina naj¬
bolj zaslužljiva.“ Alfonz Rodrigvec uči:
„Bolj zaslužljivo je slamico pobrati iz
pokorščine, kaker iz svoje volje goreče
pridigovati, ostro se postiti in bičati se
do kervi.“ — Zato je storil sv. Andrej
Avelinski obljubo, da se ne bo nikoli
ravnal po svoji, marveč vselej po volji
višjih.

Od tod — uči Kasijan — izvira
ravno nesreča ljudi, ker nočejo biti po¬
korni, temuč bi radi imeli vse vrav-
nano le po svoji glavi. Ta duša — na
primer je nesrečna zato, ker nima
spovednika po svoji, ampak po božji
volji ; ta je zopet nezadovoljen, ker ne
dela tega, kar bi sam rad, ampak mora
delati po volji svojih višjih; oni je ža¬
losten, ker nima take službe, kakeršne

29*

452

si želi sam, ampak je v službi, v ke-
tero ga je postavil Bog.

Zato vprašam tudi jaz tebe, duša
moja: Od kod toliko notranjega nemira,
od kod toliko hišnega domačega pre¬
pira? Odgovor: Od tod, ker manjka
prave pokorščine!

O, koliko je otrok, ki si prizade¬
vajo prav veliko za vnanje pobožnosti
v cerkvi, doma pa starišem odgovarjajo,
jih pikajo z jezikom, jim presekajo
vsako besedo, jih prebadajo z očmi, jih
zaničujejo z besedo in obnašanjem. No¬
benega dela ne znajo več stariši storiti
otrokom po godu, celo nobene besede
ne več spregovoriti otrokom po volji.
Tako daleč je prišlo, da morajo stariši
molčati — stariši otrokom biti pokorni.
Ali si taka tudi ti?

Kerščanska duša, ali nisi morda tudi
ti izmej tistih, ki hodijo radi v cerkev,
ko pa pridejo domu, se znašajo nad
svojimi stariši? Vedi, da tvoja pobožnost
je gola lupina in nima pri Bogu no¬
bene veljave.

In če si svojim starišem tudi po¬
korna, ali jih pa vbogaš naglo, ra¬
do v oljno, z veseljem, brez od-

453

govarjanja, — ali jih pa morda
poprej razjeziš?

Koliko je prepirov tudi mej brati
in sestrami, ker manjka prave pokor¬
ščine! ,.Jaz mu ne bom molčala, jaz
mu ne bom pokoren“, se sliši navadno
po hišah. Ne tako, ne tako, kerščanski
otrok!

Koliko razpertij je po hišah tudi od
tod, ker ta ali ona oseba hoče iti v
cerkev, se v njej predolgo mudi, ko je
doma največ dela. Vedi, da je Bogu
dopadljivejša tvoja pokorščina, da mu
je ljubše, da ostaneš doma in spolnuješ
voljo druzih, kaker če greš v cerkev
ob delavnikih, doma pa napraviš prepir.
,.Jaz hočem pokorščino, ne pa daru“,
govori Gospod Bog.

Če te je Bog postavil v službo, bodi
vselej, kerščanska duša, pokorna svo¬
jemu gospodarju in gospodinji; ne go-
dernjaj, ne toži, ne jezi se, marveč delaj
vseradovoljno, poterpežljivo, z veseljem.
Saj si brala, koliko je vredna pokor¬
ščina. Sv. Cita, sv. Notburga sta bili
dekli, postali sta pa svetnici — po svoji
vdani pokorščini. Posnemaj ju tudi ti.

454

Nič pa ni bolj škodljivega, kaker
nepokorščina do svojega spovednika ;
— torej ne ravnaj ničescr po svoji
lastni volji.

Obžalovanje in sklepi.

Spoznam vpričo sv. Frančiška, tega
lepega zgleda prave pokorščine, da sem
bila doslej tolikokrat nepokorna svojim
starišem, bratom, sestram, gospodarju
in gospodinji. Prišlo je iz tega mnogo
greha, keterega sem kriva le jaz. Vseh
teh bi ne bilo, da nisem tako svoje-
glavna. In koliko bi bilo zasluženja,
zdaj ga pa - ni. Oh, žal mi je, ker
vidim, da je bila puhla moja pobožnost;
zato pa tudi sklenem odslej rada in
hitro vbogati svoje stariše, nikoli jim
ne odgovarjati ali celo pokorščino od¬
reči; celo popraševati nočem: „Zakaj
to?“' Tudi do svojih bratov in sester
bom mirna in rada jim bom vselej od-
jenjala. V svoji službi pa se hočem
ravno z radovoljno pokorščino zveli¬
čati; težje in zaničljivejše ko bo delo,
rajše in veselejše ga bom opravila. O
sv. Frančišek, zgled pokorščine, sprosi
mi k temu sklepu milost od Boga. Amen.

455

Četerta nedelja.

Čistost.

Sv. Frančišek se valja
po ternji, da premaguje
skušnjave.

Ni je lepše čednosti na svetu, kaker
je čistost. Ona stori človeka angelja in
še več. Čistim dušam je pa tudi v ne¬
besih odmenjen prostor naj bližje bož¬
jemu Jagnjetu. Resnica je pa tudi, da
ima ravno ta čednost največ sovražnikov
in da se je treba za-njo najhuje vojsko¬
vati. Zato tudi beremo v življenju sve¬
tega Frančiška Serafinskega, da se je
valjal po ternji, svoj život zbadal in
pokoril in ravno s tem preganjal skuš¬
njave in gasil poželjivost.

Čistost je potrebna vsakemu človeku
po njegovem stanu. Pregrešiš šepa zoper
njo z mislimi, željami, besedami, obna¬
šanjem in dejanjem. Greh je pa tudi,
če greš v nevarno priložnost, ali ostaneš
v nji, ko se je lahko moreš ogniti. —
Vedi pa, kerščanska duša, da vse te
reči so velik greh, ako jih popol¬
noma^ rado volj no in vedoma
gojiš. Če pa slabih misli nisi imela

456

rada, vsaj potem ne, ko si se jih za¬
vedla in nisi dovolila v želje, nisi se
takrat pregrešila smertno; pa tudi prav
nič nisi grešila, ako si se se vso od¬
ločnostjo vstavljala že pri pervi zaved¬
nosti.

Čist mora biti človek do vseh ljudi,
vseh stvari in reči, tudi do samega
sebe; zakaj tvoje telo je posvečeni
tempelj sv. Duha, angelj varih gleda
vedno na-te, tudi v temi in samoti. —
Če ti, ljuba duša, tvoja vest v keteri-
koli teh stvari kaj očita, razodeni se od-
kritoserčno svojemu spovedniku. Gorje
tebi, če imaš na vesti zamolčani greh;
enkrat te pripravi gotovo v strašno sra¬
moto in večno pogubo.

Da boš pa čista ostala, duša ker-
ščanska, ogibaj se nevarnih priložnosti.
Zato si zapomni globoko sledeče reči:

Ne imej nikedar nevarnega znanja
z osebami druzega spola. Ne jemlji od
nikogar darov in ne dajaj jih. Ne smejaj
se nikoli drugemu spolu; s tem budiš
slabe misli pri druzih in zapravljaš
svojo sramežljivost. Nikedar se ne pri¬
lizuj z obrazom, ne sč smehom, ne z
obnašanjem. — Ne hodi sama se samim;

457

tudi ne sama na delo z nevarno osebo.
Pazi tudi, keder se vračaš od dela;
skerbi, da boš vedno trezna in v varnem
spremstvu. Ne hodi z drugim spolom
ne k službi božji, ne od nje domu.

Ne hodi nikoli sama po nevarnih krajih
in v nevarnem času, zlasti po noči. Ne
spavaj nikoli zunaj: po odrih, poddh,
svislih, ampak vselej pod hišno streho
in dobro zaklenjena, najbolje še s kako
tovarišico. To velja tudi, če hodiš po
svetu ali na delo v svojem kraju. —
Ne posedaj z drugim spolom ne vozari
se ž njim ; gerdo je in nevarno. Ne hodi
nikedar na ponočna dela, ne proso
met, ne koruzo slačit, ne ribat repe, ne
čut k merliču itd.

Lepo prosi tudi očeta ali gospodarja,
naj te nikedar ne dado na odre tlačit
sena, ali na pode (skednje) mlatit žito
med nevarne osebe. — V mline naj
hodi namestu tebe kedo drugi, če je le
mogoče. Če je mogoče, ne srečuj ne¬
varnih oseb; ne postajaj pri njih, ne
pogovarjaj se ž njimi; pobesi sramež¬
ljivo svoje oči in hitro steci naprej brez
vsega odgovora. Ne hodi na plese, ne
v kerčme ; pa v mladih letih tudi sama

458

ne hodi na žegnanja ali na božja pota.
Ne oglasi se nikomur po noči. Če je v
vaši hiši za-te nevarna oseba v službi
ali na delu, povej hitro očetu ali materi,
da bodo stariši hitro odpravili nevarnost;
to si dolžna. — Če je pa za-te služba
nevarna — ali zavoljo domačih ali bliž¬
njih — zapusti službo, ne čakaj pol
leta, še manj do Božiča. Če ti je znana
dušna nevarnost brata ali sestre, dekle
ali hlapca, tovariša ali tovarišice v hiši
ali v vasi, če gotovo veš, da živi v
grešnem znanju, v vesti si dolžna, da
to naznaniš starišem ali gospodarju ali
gospodinji v domači ali sosedovi hiši.
Sicer ti k grehu molčiš in mu roko
dcržiš; Boga se boj, ne pa ljudi. — Če
te pošljejo stariši ali gospodarji na ne¬
varno delo, prosi jih, naj je izroče
komu drugemu in radi te bodo vslišali;
če pa moraš iti, priporoči se goreče
Bogu, prosi ga za pomoč; kaži ostrost
in previdnost, in rešena boš. — Bodi
do druzega spola vselej ostra in modra
v pogledih, v besedi, pa tudi v obna¬
šanju. Ne pusti, da bi se kedo s teboj
nespodobno šalil. Smejati se zapeljivcem,
bilo bi toliko, kaker privoliti v greh.

459

— V nevarnosti beži kaker egiptovski
Jožef, brani se na vso moč in kliči na
ves glas na pomoč, kaker nedolžna
Suzana, če si tudi v samoti; pa vedi,
da je to tvoja ostra dolžnost. — Ne
hodi brez potrebe služit v ptuje, neznane
kraje; skerbno poprašuj po gospodarjih,
če so pošteni, kerščanski, in če ni v
tej službi kaj nevarnega za tvojo dušo.
Ljubi vedno le tihoto in samoto.

Varuj se prevzetne noše, obleke; —
s to svetu ponujaš svojo nedolžnost in
sama sebi nastavljaš zanjke. Bodi po¬
nižna v obleki, v hoji in v vsem obna¬
šanju; ponižna pa tudi v sercu; vedi,
da le ponižnost je varihinja čistosti. —
Bodi zmerna v jedi, trezna v pijači.
Varuj svoja ušesa kaj slabega slišati,
svoje oči kaj nevarnega videti; po teh
si loviš skušnjave. Skerbi pa vedno, da
ne boš sama kriva skušnjav. — Moli
vsako jutro za dar čistosti, v skušnjavi
pa še posebno zdihuj in kliči na pomoč
Jezusa in Marijo in prejemaj pogosto
sv. zakramente. — Moli rada v ta namen
za duše v vicah in časti posebno kako
svetnico.

460

Obžalovanje in sklepi.

Moja vest mi očita, da sem se hudo
pregrešila zoper sv. čistost — z očmi,
7,  ušesi, z jezikom, se smehom, z mis¬
limi, željami in obnašanjem. O, koli¬
kokrat sem bila priliznjena in sem de¬
lala drugim skušnjave; kolikokrat sem
hodila v nevarne priložnosti in si sama
nakopala skušnjave, iz skušnjav pa greh.
O, žal mi je za vse to, zato bom odslej
molila vsako jutro na čast Materi božji
tisto prelepo molitev: „O, v Gospa moja“
itd., ali vsaj en Očenaš in Češčenomarijo
za dar čistosti, da bi živela čisto čez
dan ; pa tudi zvečer, da bi bila brez greha
po noči. — Vedno bom zmerna v jedi in
pijači. Svoje oči bom krotila, varovala
svoja ušesa. Pazila bom na svoje roke,
da bodo sramežljive, na svoje noge, da
me nikoli ne ponesč v nevarne kraje,
ali k nevarnim osebam. — Ljubila bom
le tihoto in samoto. Moj obraz mora
biti moder in oster; nikoli se ne bom
smejala drugemu spolu. Tudi druge
duše bom napeljevala k dobremu in jih
varovala greha, zlasti v vasi in soseski.
Ponižna mora biti moja obleka, moja
hoja in vse moje obnašanje. Keder pri-

461

dejo skušnjave, bom hitro klicala:,Jezus,
Marija, pomagajta mi“, hitro se bom
/mislila na smert in sodbo in zginile
bodo hude misli, zaterle se grešne želje.
Če skušnjava še terpi, zdihovala bom
dalje in začela moliti. Vsak mesec naj¬
manj bom prejela sv. obhajilo, — lju¬
bega Jezusa; in on se bo vojskoval
za-me.

Ti pa, sveti Frančišek, premagavec
skušnjav, sprosi mi milost, da bi po
tvojem zgledu krotila svoje telo tudi
jaz ter zmagovala skušnjave. Amen.

(Beri večkrat to, ponudi pa tudi svojim
tovarišicam.)

Peta n e d elj a.

Skerb za dušo bližnjega.

Sv. Frančišek je živel
in delal za svojega bliž¬
njega.

Sveti Frančišek je bil res pravi
apostol. Da bi vse zveličal in k Bogu
pripeljal, je vstanovil tretji red. Hodil
je od kraja do kraja, učil in svaril z
besedo in se zgledom. Njegov duh je
prešinil kmalu vso Laško in sosednp
dežele. Zginila je prejšna mlačnost in

462

nastopila gorečnost. — Kaj ne, taki
možje bodo imeli veliko zasluženje pri
Bogu ?

Glej, tudi ti, kerščanska duša, lahko
bližnjemu pomagaš k zveličanju; to si
pa tudi dolžna. Pa vprašaš: Kako naj
mu torej pomagam? Pazljivo prebiraj:
Tako-le:

1. Z lepimi pouki in opomini.

Morda je v vaši hiši ali vasi zanikern
posel, v svetih resnicah ves neveden?
Poučuj ga! — Tukaj so zopet sirote
brez štarišev; poučuj in napeljuj jih,
kako naj žive za Boga Imaš tudi v
vasi ali fari tovariše, tovarišice, ki
žive grešno, hudobno. Posvari jih sama,
ali morda po drugi, pripravni osebi;
seveda previdno, modro, krotko in Iju-
beznjivo. — Nagovarjaj tako zgubljeno
dušo, in jo milo prosi, naj gre k spo¬
vedi h kakemu modremu, previdnemu
spovedniku. So zgubljeni posli po vaseh
in soseskah. Taki so posebno vsmiljenja
vredni. Prosi jih morda tako-le: Poglej,
ljuba tovarišica, ti si sirota, ker moraš
terdo služiti, še bolj pa se mi smiliš,
ker pogubljaš svojo dušo, zapravljaš in
kradeš Bogu leta svoje mladosti. Tukaj

463

imaš vedno hudo vest — pekel, in tam
te čaka gotovo tudi pogubljenje. Zapusti
tisto osebo, ona s'teboj le hudo hoče.
Ali boš dala za človeka, obsojenega
gnjilobi in trohnobi, svojo dušo, svo¬
jega Boga, — sv. nebesa za celo več¬
nost? — O, kako angeljsko veselo si
živela poprej, zdaj pa nimaš miru in
pokoja noč in dan. Pa zopet bi dobila
mirno vest, zopet vesele dni na zemlji,
večno srečo pa v nebesih, ako se po-
verneš k Bogu.

2. Zatiraj in razdiraj grešno znanje,
kjerkoli moreš. Naznani kaj takega
vselej starišem, gospodarju in gospo¬
dinji, naj bo v vaši lastni ali sosedovi
hiši, ako jim je to še neznano ; opomni
jih pa tudi njihove dolžnosti, da odpra¬
vijo hudobneža.

3. Delaj spravo med razžaljenimi
sosedi, ki živč v sovraštvu. Nobeden
se noče vkloniti, nobeden pervi ponu¬
diti besede in rokč. Posreduj ti mej ta¬
kimi! Pri Bogu te čaka plačilo.

4. Napeljuj zlasti mlade ljudi v vasi
in soseski k pogostnemu prejemanju
sv. zakramentov. Pojdi, seveda, sama k
spovedi in govori svojim tovarišicam

464

tako-le: „Zdaj imamo ta in ta lepi
praznik, zdaj so ti in ti odpustki, poj¬
dimo k spovedi, pridem te zjutraj po¬
klicat." In kolikokrat jih bodeš prido¬
bila prav mnogo. Posebno prigovarjaj
k temu slabe osebe, ki tiče v nevar¬
nosti; ako te vbogajo, pridobila si jih.
Ako pa zvabiš in privadiš na pogosto
prejemanje sv. zakramentov vse mlade
tovariše in tovarišice, rešila boš vse in
prenovila celo vas ali sosesko.

5. Vstavljaj grešno govorjenje, ob¬
rekovanje, opravljanje, kletev; seve,
previdno in modro.

6. Varuj svoje tovariše ali tovari¬
šice dušnih nevarnosti in grešnih pri¬
ložnosti. Če so pa v njih, reši jih; ne
pusti, da bi se pogubile njih duše. Do¬
kazuj jim nesrečo, ketere morda sami
ne sprevidijo.

7. Dajaj bližnjemu lepe zglede: v
sramežljivosti, čistosti, ponižni noši,
obnašanju, v pogostem prejemanju sve¬
tih zakramentov. Koristni so lepi nauki,
še bolj lepi zgledi, najkoristniše pa je
oboje skupaj. Sv. Ignacij Lojolanski je
samo bral lepe zglede svetnikov in spre-
obernil se je. Sv. Frančišek je dejal

465

nekega dne svojemu tovarišu: „Pojdi,
greva v mesto pridigat. “ Prideta v
mesto, hodita po njem vsa ponižna in
uborna, pa sramežljiva, in gresta nazaj.
Tovariš vpraša sv. Frančiška: „Kedaj
boš pa pridigal ?“ „Sva že odpridigala“,
mu odgovori. Lep zgled je bila pridiga.

8. Moli za spreobernenje grešnikov.
Ceser ne bodo premogli opomini in
zgledi, premogla bo pa goreča molitev.
Za spreobernenje grešnikov moliti, je
Bogu silno dopadljivo. Imate v vasi,
soseski ali fari kako hudobno osebo
ali še več njih, združite se, pridne, po¬
božne duše, pogovorite se, da hočete
skupno moliti za to ali ono osebo, ki
v vaši sredi žali Jezusa. Opravljajte v
ta namen kako pobožnost na čast Jezu¬
sovemu presvetemu' Sercu ali na čast
Materi božji čistega Spočetja. Vaša sta¬
novitna molitev bo rešila njeno dušo.
O, kolika sreča za-njo, koliko veselje
pa za vas in za ljubega Jezusa!

9. Priporočuj in razširjaj v svoji
domači hiši, v svoji vasi, v svoji so¬
seski, v svoji fari, pa tudi drugod, kjer¬
koli moreš tretji red sv. Frančiška. Pri¬
dobi zanj najpervo mlade ljudi, potem

Popotni tor. gg

466

pa tudi gospodarje in gospodinje. Tretji
red je prečuden pomoček za dušo vsa-
cega človeka. Mladeničem in dekletom
ohrani nedolžnost; grešnike pripravi k
stanovitni pokori; starišem pomaga zve¬
sto spolnjevati težke stanovske dolž¬
nosti, izrejati otroke kerščansko; go¬
spodarjem in gospodinjam lažje čuti nad
podložnimi ter jih voditi v Gospodovem
strahu. Ako pridobiš, kerščanska duša,
vse v svoji vasi za tretji red sv. Fran¬
čiška in se ga oni zvesto derže, rešila
boš njih duše. O, koliko plačilo, koliko
veselje za-te tam gori v sv. nebesih'
— V tretji red pa stopi lahko vsakdo,
saj njegovo pravilo ne veže pod nobenim
grehom; to je, če kaj opustiš, kar za¬
poveduje samo vodilo in ni zapovedano
v božjih ali cerkvenih zapovedih, nimaš
zato najmanjšega greha.

Tako, duša kerščanska, rešiš lahko
dušo svojega bližnjega. — Tak apostol
naj bi bili stariši otrokom, gospodarji
podložnim, brat bratu, sestra sestri,
posel soposlu, služabnik malim v hiši,
tovariš tovarišu, odraščeni mlajšim, bolj
poučeni man poučenim itd. O, ako bi se
godilo tako, potem bi se duševno pre¬
novilo obličje zemlje.

467

Ti pa, ki to bereš, bodi rešilni angelj
v svoji hiši in v svoji vasi in kolikor
daleč moreš 'seči. Ge te doleti pri tem
zaničevanje ali bridka beseda, vedi, da
tvoje plačilo bo toliko obilnejše. In če
bi tudi bili vsi poskusi zastonj, Bog bo
plačal popolnoma tudi tvojo voljo in trud.

Taki rešilni angelji bodite vsi, ki
ste v tretjem redu sv. Frančiška; na
vas stavijo sv. oče, rimski papež Leon
trinajsti, vse zaupanje. Po tretjem redu
naj bi sedanji mlačni in grešni svet
postal zopet goreč in pravičen.

Obžalovanje in sklepi.

Vem, da mi doslej ni bila mar duša
bližnjega; še celo pohujševala sem ga
s slabimi zgledi, s prevzetno nošo, z
gerdimi besedami. Molčala sem k ptu-
jemu grehu bratov in sester, poslov,
tovarišev in tovarišic; zakrivala sem
jih pred stariši in gospodarji. Da, celo
nagovarjala sem v grešno znanje, pre¬
našala hudobna pozdravila in naznanila,
poskerbovala celč nevarne, grešne shode.
Poslušala sem hudobne, opravljive in
obrekljive jezike ; smejala se nesram¬
nim besedam, norčevala se celo iz dobrih,

30*

468

pobožnih ljudi. Oh, vest me boli in skeli.
Odslej pa bom, ako bo kazalo, bližnjega
vselej lepo svarila, varovala ga slabe
priložnosti, nagovarjala ga k večkratni
spovedi. Dajala mu bom lepe zglede in
molila zanj. Nagovarjala bom v tretji
red sv. Frančiška in kar me zaničljivega
zadene, darovala bom vse Bogu za zve¬
ličanje nevmerjočih duš. Poprej sem
tergala duše Jezusu, sedaj pa mu jih
hočem voditi nazaj kolikorkoli, kjer¬
koli, kederkoli in doklerkoli bom mogla;
s tem bom delala najboljšo pokoro. Saj
vem, kaj govori Gospod Bog po svojem
apostolu: „Kedor verne grešnika od nje¬
gove krive poti, rešil bo njegovo dušo
smerti in pokril veliko število grehov.“
(Jak. 5, 20.) In sv. Krizostom mi kliče:
„Ako bi razdelila vse svoje premoženje
siromakom, vender to ni toliko, kaker
če spreobrneš eno samo dušo.“

Ti pa, sv. Frančišek, ki si terpel bo¬
lečine peterih sv. ran, ki si ves gorel
za zveličanje nevmerjočih duš, pomagaj
mi sč svojo mogočno priprošnjo, da te
sklepe izpolnjujem ter za dušo bliž¬
njega delam in terpim. Amen.

——

Češčenje svetega Antona
Padovanskega.

Molitev k sv. Antonu za kako po¬
sebno milost.

Častitljivi sv. Anton, slavljen po ime¬
nitnih čudežih in slavljen s tem, da se
je Jezus ponižal in v podobi otroka
prišel in počival v tvojem naročju,
sprosi mi od Njegove dobrote milost,
ketero iz dna serca goreče želim. Ti,
ki si bil do vbogih grešnikov tako
vsmiljen, ne glej na nevrednost tega,
ki te prosi, ampak na čast božjo, ki
bo vnovič po tebi povišana, in na zve¬
ličanje moje duše, ki je v zvezi z mi¬
lostjo, ketero tako goreče želim. V za-

470

stavo moje hvaležnosti naj bo mala
miloščina, ketero darujem v podporo
siromakov, s keterimi naj po milosti
Jezusa Odrešenika in po tvoji priprošnji
enkrat posedem nebeško kraljestvo.
Amen.

(Sveti Oče Leon XIII. je to molitvico
odobril 6. maja 1899. in podelil enkrat na
dan, če se moli, 100 dni odpustka, ki se more
darovati dušam v vicah.)

Molitev, s ketero si sv. Antona
izvolimo za svojega patrona.

Sv. Anton, preslavni služabnik in
prijatelj božji! Jaz L I. te pozdravljam
po najslajšem Sercu Jezusa Kristusa,
keterega si v podobi milega deteta der-
žal v naročju; iz vsega serca ti če¬
stitam za ono neminljivo slavo, ki ti
jo je Bog podelil za večno. Iz dna svo¬
jega serca zahvaljujem Boga za vse
milosti in prednosti, s keterimi te je
odlikoval pred drugimi. Danes te iz
nova izvolim za svojega patrona, pri-
prošnjika in zvestega očeta ter tudi
terdno sklenem, nikedar te ne zapu¬
stiti, vsikedar te ljubiti in ničeser ne
dovoliti zoper tvojo čast. Prosim te

471

torej, sprejmi me za zmirom ko svo¬
jega rejenca, stoj mi na strani pri vsem
mojem dejanju in nehanju in ne zapusti
me v moji smertni uri. Amen.

Molitev, da se dobi pomoč svetega
Antona.

Bodi pozdravljen, o sveti Anton, v
presladkem Sercu Jezusovem! Ozri se
name se sedeža svoje svetlosti. — Ti
ne nehaš skazovati dobrote vsem, ki
kličejo k tebi. Poglej na moje bridko
stanje. Četudi večno prebivaš pri ne-
vmerjočih, vender ne pozabiš pomagati
vmerjočim.

Zatorej te prosim s ponižnim ser¬
cem, zadobi mi se svojo priprošnjo
odpuščenje mojih grehov, da me za¬
voljo njih gerdobe ne za verze tisti, ke-
teri ni prišel iskat pravičnih, ampak
grešnikov. — Stori, da najdem milost
v božjih očeh, in v očeh presvete ma¬
tere božje Marije. Razpodi temoto mo¬
jega serca in pouči me, kaj od mene za¬
hteva božja volja. Vzdigni se in pridi
mi na pomoč, ker sem k tebi klical.
Ti, ki si od Boga venčan s častjo in

472

veličastvom, in z močjo, ki ti jo je
dal, delal velika dela, ti se večno ve¬
seliš v nebesih ter vslišiš vsakega, ki
se zaupanjem kliče k tebi v tej solzni
dolini.

Molitev v vseh nadlogah.

S potertim in ponižnim sercem pri¬
dem k tebi, o tolažnik žalostnih, mili
sveti Anton, ter te na kolenih prosim,
ozri sc na moje terpljenje in na težki
križ, pod keterim zdihujem. — Pridi
tudi meni pomagat, ker si pripravljen
pomagati vsem, ki te kličejo. Prosi
zame pri Jezusu, Gospodu našem, ke-
tcri sicer vslišuje naše prošnje v svoji
vsmiljenosti, pa mora zavoljo naše ne¬
vrednosti po pravici odlašati svojo
pomoč. Ti pa, o sveti Anton, ki si
njegov zvesti služabnik, kaj ti vsega
ne premoreš pri tem preljubeznjivem
očetovskem sercu? Kaj neki more ta
pravični sodnik odreči tebi, ljubemu
svojemu prijatelu ? Zato, o sladki pri-
prošnjik, te ponižno prosim, zadobi mi
pred vsem odpuščenje mojih grehov,
da tem ložje v svojem terpljenju dobim
zaželjeno pomoč. Zadobi mi vslišanje

473

moje prošnje, da bom v njegovih svet¬
nikih čudovitega Boga tukaj časno in
tam večno hvalil in poveličeval. Amen.

Pobožni vzdihi k Jezusu, da se na
priprošnjo svetega Antona odver-
nejo vse nesreče.

Kje je tvoje vsmiljenje, o Jezus!
Glej, jaz zdihujem in kličem k tebi;
ne pusti me več v mojih bridkostih,
temuč skazi mi svojo neskončno milost.

Vem, da nisem vreden, da bi me ti
pogledal z milostnimi očmi, ker moje
hudobije so se pomnožile nad število
las na glavi. Zdavnaj že sem zaslužil
večni ogenj. Oh, Gospod, ako se boš
oziral na hudobije, kedo bo obstal pred
teboj ?

O moj najdobrotljiviši Jezus, vem, da
nočeš smerti grešnikove, marveč, da se
spreoberne in živi. Ti vse vabiš z be¬
sedami: „Pridite k meni vsi, ki se tru¬
dite in ste obteženi, jaz vas bom po¬
živil.“ Glej, tudi jaz sem prišel k tebi,
dasi prepozno, gnan od prevelikega
svojega terpljenja. Prišel sem, obložen
s težkimi grehi, a vender upam, da me

474

poživiš. Prišel sem se serčnim, odkri¬
tim kesanjem, ker sem razžalil tebe,
svojo največo dobroto, ketero čez vse
ljubim. A prišel sem z resnim in terd-
nim sklepom, poboljšati svoje življenje,
in vse rajše preterpeti, kaker s pro¬
stovoljnim grehom ločiti se od tebe.

Toda, ako pomislim, da sem svo¬
jega najljubšega Očeta se svojimi grehi
tolikanj zaničeval, se bojim, o pravični
sodnik, sam prikazati se pred tvojim
najsvetejšim obličjem.

Zato prosim tvojega služabnika sve¬
tega Antona, naj me spremi k sedežu
tvojega neskončnega veličastva, da po
njegovi priprošnji zadobim odpuščenje
svojih grehov, da bom tako očiščen
in vreden pokazati se pred tvojim božjim
obličjem in vslišan v svoji veliki po¬
trebi. — Tebi samemu, o Jezus, je znano,
kaj mi je koristno ali škodljivo. Ako
moja prošnja kaj pripomore k tvoji
časti in mojemu zveličanju, reši me po
zasluženju svojega služabnika nadloge,
ketero terpim. Ako pa hočeš, da še
dalje terpim, dodeli mi poterpežljivost
in vdanost v tvojo presveto voljo po
priprošnji sv. Antona. Amen.

475

Blagoslov sv. Antona zoper skuš¬
njave peklenskih duhov.

Glejte f križ Gospodov! Bežite so¬
vražne moči, premagal je lev iz rodu
Judovega, korenina Davidova. Aleluja!
Aleluja!

Molimo:

O sveti Anton, čista in premila lilija
devištva, dragoceni kamen uboštva, zgled
zmernosti, ogledalo čednosti, leskcča
zvezda svetosti, rajska lepota, steber
svete cerkve, oznanovavec resnice, za-
tiravec pregreh, zasajavec kreposti, to-
lažnik žalostnih, goreči plamen božje
ljubezni, prostovoljni mučenik, nebeški
prerok, strah hudih duhov, groza peklu,
ti, na čiger prečistem naročju je sladko
počival Sin večnega Očeta, ti, ki si v
sercih grešnikov se svojimi gorečimi
pridigami vžigal ogenj božje ljubezni,
sprejmi mene,vbogega,zaničevanja vred¬
nega grešnika pod svoje varstvo in o-
brambo, zadobi mi pravi kes nad mojimi
grehi, milost solza, zbranega duha mej
molitvijo in popolno vdanost v sveto
božjo voljo. — Ker te je vsega prešinjal
ogenj božje ljubezni, prosim te, vžgi

»

476

tudi moje medlo in merzlo serce, da bom
poln božje ljubezni, stanovitno do smrti
premagoval svet, meso in satana. Amen.

O presrečni jezik, ki si vedno hvalil
Gospoda in tudi druge priganjal, da so
ga hvalili, zdaj je očito, kako veliko
zaslug si si pridobil pred Gospodom.

Responzorij ali napevek,
ki ga je sv. Antonu Padovanskcmu v
čast spisal sv. Bonaventura.

Opomba. Dne 13. aprila 1253. leta, 32 let
po smerti in pogrebu sv. Antona, se je vde-
ležil sv. Bonaventura ko redovni general slo¬
vesnega vzdignjenja sv. telesa svetnikovega
v Padovi. Ko so našli jezik sv. Antona še
čisto nespremenjen, erdeč in nestrohnel, ga
je vzel sv. Bonaventura v svoje roke rekoč:
„0 blaženi jezik, ki si vedno hvalil Boga ter
druge učil, hvaliti ga; zdaj se vidi, kako ve¬
like so bile tvoje zasluge pred Bogom! 11  Potem
je poljubil sv. jezik in češčenje sv. Antona
ga je tolikanj vnelo, da je mislil samo na to,
kako bi mogel na dostojen način popisati
njegove čudeže. In ko je potem, poln navdu¬
šenja, hotel napisati hvalo svetega Antona v
njegovih čudežih, je čutil, kako se mu je pero
v roki tako rekoč samo premikalo, in nje¬
gova roka — kaker bi jo vodila višja moč -
je napisala sloveči latinski responzorij k sve¬
temu Antonu: Si cjuaeris miracula etc. Ta sev
slovenščini tako-le glasi:

477

Videti želiš li čudo?

Smert, bolezen z zmoto vred,
satan, gobe in vse hudo
gre, da se ne zna več sled.

Morja strašno moč prežene,
z rok verige razdrobi;

ud zgubljen, reči zgubljene
mladi, stari spet dobi.

In nevarnosti zbežijo,
zginja tudi revščina;

vslišani naj govorijo,
pričaj, mesto, Padova!

Morja strašno moč prežene,
z rok verige razdrobi;

ud zgubljen, reči zgubljene
mladi, stari spet dobi.

Čast bodi Očetu in Sinu in svetemu
Duhu.

Morja strašno moč prežene itd.

V.  Prosi za nas, o preblaženi Anton!

O.  Da bomo vredni obljub Kristu¬
sovih.

478

Molitev.

Daj, o Bog, naj se tvoja cerkev
oveseli po hvaležnem in zaupnem spo¬
minu na tvojega blaženega spoznavavca
sv. Antona, da bo vsikedar zavarovana
z duhovnimi pripomočki, in da bo za¬
služila doseči vživanje večnega veselja,
po Kristusu, Gospodu našem. Amen.

(Vsakikrat 100 dni odpustka. Kedor pa
ta responzorij moli skozi cel mesec vsak dan,
dobi lahko popolne odpustke keteri dan v
mesecu hoče, in sicer pod navadnimi pogoji:
spoved in obhajilo in molitev za odpustke.
Pij IX., 25. januarja 1. 1866.)

Responsorij sv. Antona v obliki
molitve.

O preljubeznjivi, predobrotni Bog,
keteri edini delaš velika čuda, pa si
tudi čudovit v svojih svetnikih in mi¬
lostno vslišuješ njih priprošnjo, — jaz,
tvoja nevredna stvar, stopim v tej svoji
stiski pred sedež tvojega vsmiljenja ter
padem pred teboj na kolena. Hvalim
in poveličujem tvojo neizmerno milost,
ketero si skazal svojemu ljubemu in
zvestemu služabniku sv. Antonu, mo¬
jemu preslavnemu varihu, in ketero

479

skazuješ vsem, ki ga prosijo njegove
priprošnje. Smert, zmota, gobe, sila in
celo pekel mora bežati. Tisti, ki so na
morju v nevarnosti, se rešujejo, ne¬
srečnim se zgubljeno blago in zgub¬
ljeni udje zopet povračujejo. — Vse
nevarnosti, vse tuge in terpljenja zgi-
njajo. — Temu je priča ne le mesto
Padova, ampak ves svet, kaker daleč
sega katoliško ime.

Za voljo tega slavim se vsemi stvarmi
tvojo vsmiljenost in dobroto, o vsega-
mogočni Bog, premodri Oče, ljubezni
polni Sin božji, Bog sveti Duh, in te
prav ponižno prosim, da bi po zaslu-
ženju in priprošnji svojega spozna-
vavca sv. Antona milostno to in druge
moje prošnje vslišal. — To mi zadobi,
o izvoljeni preljubi patron, sv. Anton!
Amen.

480

Pobožne molitve k sv. Antonu
v vseh potrebah.

(Iz responzorija sv. Bonaventure.)

T. Smert.

Molitev za srečno smert.

Zmagalec smerti, sv. Anton, ti, ki
si se svojo premogočno priprošnjo pri
Bogu mnogim, ki so telesno vmerli,
dal telesno življenje, še bolj pa onim,
ki so na duši vmerli, dal dušno življenje,
vdruj moje telo po moči svojega za-
služenja in po svoji mogočni priprošnji
nagle in hude smerti, da Jezus, moje
edino življenje, nikedar ne vmrč v meni.

O sv. oče, kako velike nevarnosti
me čakajo v poslednjem boji, ko me
bodo obdajale smertne bolečine in bo
pekel divjal zoper mene. Oh, takrat mi
pomagaj in stori se svojo priprošnjo,
da mi bosta na strani stala Jezus, pri¬
bežališče vseh vmirajočih in njegova
najsvetejša Mati, da z njijuno pomočjo
srečno premagam sovražnike ter po
dobljeni zmagi stopim v večni mir.

481

Vsmili se tudi, o obuditelj mertvih,
sv. Anton, tistih duš, ki so se ločile s
tega sveta, posebno mojih starišev, pri-
jatelev in dobrotnikov, ki so še v
smertni senci, v žalostnih vicah. Prosi
zanje, da pridejo kmalu v nebesa večno
gledat obličje božje. Amen.

II. Zmota.

Molitev za stanovitnost v pravi veri.

O najboljši učenik in luč sv. cer¬
kve, sveti Anton, ti ljubitelj božje po¬
stave, prosi za nas pri božjem Sinu,
da bomo stanovitni v veri in da bomo
s tvojo pomočjo spolnovali, kar si ti
učil z besedami in djanjem.

O sveti Anton, ti si nevednim kazal
pot in zašlč s pravo pokoro vodil k
Bogu, zadobi tudi meni se svojo pri¬
prošnjo nepremagljivo stanovitnost v
veri, tistim pa, ki so se v svoji neveri
ločili od Kristusa, od edine in prave
poti, pridi na pomoč, razsvetli temine
njih pameti, omeči terdovratnost njih
volje, da se vernejo v naročje edino-
zveličavne cerkve in uidejo peklu. Amen.

Popotni tov.

31

482

III. Strah.

Molitev v sili in strahu.

Oh, kakošne težave vender obda¬
jajo ubogega človeka! O mili tolažnik
vseh stiskanih, sv. Anton, ti v Bogu
vidiš vse moje bridkosti in strah, ki
ga prestajam; ali mi ne boš hitel po¬
magat? — Saj vender tolažiš vse, ki
se zatekajo k tebi, mari boš mene sa¬
mega pustil brez pomoči? Oj ne! Vem,
da tudi mene ne boš zapustil, zato kli¬
čem k tebi sč vsem zaupanjem in s
ponižnim sercem: ne zapusti me v mojem
strahu, v moji sili. O premili sv. Anton,
glej mene in vse stiskane z onimi mi¬
limi očmi, s keterimi si zmirom gledal
vse, ki so bili v stiskah.

Tolaži žalostne, pomagaj terpečim,
vzdigni poterte, pridi nam na pomoč v
vseh bridkostih in v vsakem strahu
ter pelji nas kedaj iz te doline solzil
v ono mesto, kjer preljubeznjivi Odre¬
šenik in Zveličar Jezus vse solze otere
iz oči svojih svetnikov.

Ti pa, najdobrotljiviši Jezus, ravnaj
z menoj po svoji milobi, kaker veš,
da je moji duši koristno in zveličavno.

483

Ako hočeš, da terpim, zgodi se tvoja
presveta volja. Dodeli mi zdaj poter-
pežljivost, tam pa večno veselje. Amen.

IV. Pekel.

Molitev zoper peklenske skušnjave.

O Gospod Jezus Kristus, ti močni
lev iz rodu Judovega, glej, naš na¬
sprotnik, satan, hodi okrog, kaker ru-
joveči lev in išče, koga bi požerl. Ako
ti ne pomagaš, smo izgubljeni. O Jezus,
ti si svojega služabnika Antona obo¬
rožil zoper vse peklenske napade, vterdi
tudi mojo slabost po njegovi priprošnji,
da bom vselej premagal skušnjave hu¬
dobnega duha in do smerti ostal v tvoji
milosti in prijatelstvu.

Ti pa, preslavni zmagovalec pekla,
sv. Anton, vzemi orožje in ščit in hiti
mi pomagat; varuj mojo dušo in telo
pred vsemi zasledovanji hudobnega duha,
da bom brez zapreke hodil po poti
božjih postav ter prišel do zaželjenega
cilja večnega zveličanja. Amen.

31*

484

V. Gobova bolezen.

Molitev zoper gobe greha.

Da si ti, o sveti Anton, od Boga
dobil milost, ozdravljati telesne gobe,
o tem priča skušnja. — Toda, ni je nevar-
niše in škodljiviše gobove bolezni, kaker
je greh. Zato te prosim, o preljubeznjivi
zavetnik, varuj moje telo gobove bo¬
lezni, ako je tako volja božja, še bolj
pa varuj mojo dušo bolezni greha.

Oh grešil sem; moja duša in moje
serce — oboje je omadeževano. Za¬
voljo obilnosti svojih hudih del si ne
upam obličja povzdigniti k nebu. — O
sveti Anton, goreči prijatel dušne či¬
stosti, olajšaj mi po svoji priprošnji
pristop k božjemu Sercu Jezusovemu,
pred keterim ponižno padem na kolena
ter kličem: Gospod, ako hočeš, me
moreš očistiti.

O moj Jezus, kesam se, preklinjam
vse svoje grehe. Vstvari v meni čisto
serce, razlij čez-me eno samo kapljico
predrage svoje Kervi, in ves bom oči¬
ščen. — Rajši vmerjem, kaker da bi te
še kedaj razžalil, to terdno sklenem
zaupajoč na tvojo milost in na priproš¬
njo sv. Antona.

485

VI. Bolezni.

Molitev v telesnih boleznih.

Skušeni zdravnik duše in telesa,
sveti Anton, ti zdravje vseh bolnikov,
ki se priporočajo tvoji priprošnji, oberni
oči svojega vsmiljenja name, svojega
varovanca, in na vse bolnike, ki terpe
hude bolezni in zdihujejo k tebi.

O veliki prijatel božji, po tvoji vsega-
mogočni priprošnji in po tvojem za-
služenji ne ozdravijo samo bolniki,
temuč odide tudi marsikedo gotovi
smerti. — Zato te prosim, ker imaš
vsmiljeno serce za vse stiskane, vsmili
se me, nosi moje vzdihe in prošnje
pred božji prestol, da me Bog reši
moje bolezni. Sicer sem vbog grešnik
in ne zaslužim, da bi bil vslišan; ven-
der po tvojem posredovanju upam, da
ozdravim.

Predobrotljivi Jezus, mož bolečin,
ženin kervi, vsliši me in vsmili se moje
slabosti. Ozdravi mojo dušo, grešil sem
pred teboj. Po zasluženju sv. Antona
pa ozdravi tudi moje telo, da otidem

486

smerti ter ti v tvoji sv. cerkvi morem
dajati dolžno zahvalo.

(Ta molitev se z malimi spremembami
opravlja lahko tudi za druge.)

VII. Morje.

Molitev sa brodnike.

Naš Gospod in Zveličar, keteremu
so vetrovi in morje pokorni, vsliši
tudi tebe, o sv. Anton, ako prosiš za
brodnike. Vetrovi in valovi vtihnejo
po tvoji priprošnji in brodniki srečno
prijadrajo v varna pristanišča. Vsliši
tudi našo molitev, ketero za brodnike
pošiljamo k Bogu, nesi jo pred božje
obličje, da s tvojo pomočjo, v miru,
zdravi, veseli in srečni pridejo na za-
željeni breg.

Prosi tudi za nas, o sv. Anton, ki
jadramo po nevarnem morji tega sveta
v tako mnogih viharjih, da srečno do¬
spemo do zaželjenega cilja večnega zve¬
ličanja.

VIII. Vezi ali okovi.

K tebi se obračam, o sveti Anton,
ljubeznjivi tolažnik žalostnih, in te prosim

487

za jetnike, ki so brez upanja. O koliko
kristijanov vzdihuje pod težkim jarmom
grozovitnežev! Po tvoji mogočni pri¬
prošnji železne spone same razpadejo.
O sv. Anton, ki si svojega nedolžnega
očeta rešil iz ječe, vsliši mojo molitev
za vjete kristijane, in reši jih vseh vezi
in bridkosti.

IX. Poškodovani ud.

Molitev za zdravje oči, ušes, rok
in nog.

Presrečni sv. Anton, Jezusovi lju¬
bezni si posvetil vse ude svojega te¬
lesa in vso svojo dušo in zato si za¬
služil Jezusa v podobi milega deteta
vzeti v svoje naročje, objemati ga in
poljubovati se svojimi čistimi ustnicami.
Po neprecenljivi milosti, ljubezni in
sladkosti, ki si jo vžival pri tem za¬
upljivem občevanju, te prosim, poglej
na moj bolni ud (oko itd.), vsmili se
terpečega svojega varovanca po tisti
ljubezni, ketero si gojil v svojem sercu
za božje Dete Jezusa, in reši me mojih
bolečin.

488

Gospoduj čez moje počutke in ude,
da odmerjem svetu in spremenjen v
čisto svetišče božje, in če je Bogu všeč,
sč zdravim telesom, neprestano služim
Kristusu, svojemu božjemu Gospodu.

X. Zgubljeno blago.

Molitev, da se dobi nasaj.

O Jezus, zgubil sem se, kaker ov¬
čica, ki se je zgubila; išči svojega
hlapca. Pozabivši tvoje zapovedi sem
zašel daleč od tebe, in ravno zaradi
tega, ker sem tebe razžalil, sem po
tvojem pravičnem dopuščenju zgubil
tudi časno reč. Da to zopet dobim, te
ponižno prosim, o Jezus, ne glej na
mojo nevrednost, marveč na priprošnjo
svojega služabnika sv. Antona, kete-
remu si podelil moč, da zgubljeno nazaj
dobi. — Zatorej se obračam k tebi,
zvesti pridobivec zgubljenega blaga, o
sv. Anton! — Zgubljeno gotovo zopet
pridobiš vsem, ki te odkritoserčno kli¬
čejo. Po vseh krajih se glasi tvoja
hvala!

„Si srečo zgubil, denar, blago;

Antona prosi, našel bo.“

489

Vsliši tudi mojo prošnjo, in pri¬
dobi mi, kar sem zgubil po nesreči
ali tatvini. Vem sicer, da jni je Gospod
dal in da je Gospod zopet vzel, zato
pravim z Jobom: Ime Gospodovo bodi
češčeno! — Ker mi je pa neznano, kaj
namerava z menoj božja previdnost,
bližam se tebi, o sv. Anton, s ponižno
prošnjo, stori s svojo priprošnjo, ako
je Bogu všeč, da zopet najdem, kar
sem zgubil. O predobrotljivi oče, ti veš
za zgubo, ki jo terpim, in za silo, ki
me tare, ne zapusti me torej v moji
prošnji, da se z veseljem vernem od
tvojega altarja, te iz serca hvalim, ter
tvojo hvalo in vse dobrote, ketere si
mi skazal, povsod razglasujem. Amen.

XI. Nevarnosti.

Molitev, da se odvernejo.

Kolikerkrat te kedo, o mogočni
varih svojih varovancev, sv. Anton, s
pravim zaupanjem kliče na pomoč,
zginejo vse nevarnosti; zato te po¬
zdravljam s ponižnim sercem ter kli¬
čem k tebi, pomagaj mi zoper vse
dušne in telesne nevarnosti. Stoj mi na

490

strani in varuj me vidnih in nevidnih
sovražnikov, reši nas vojske, lakote in
kuge, toče in hudega vremena, ognja
in povodnji, m vsega, kar nam more
delati strah, zdaj in ob naši smertni
uri. Amen.

Molitev v nepričakovanih nesrečah-

O Bog, spomni se me! Gospod, hiti
mi pomagat! Pridi nam na pomoč, o
Bog, naš Zveličar, reši nas v večje če-
ščenje svojega imena, in zanesi nam za¬
voljo naših grehov po zasluženju svo¬
jega služabnika sv. Antona. — Bog,
dvigni se in razkropili se bodo so¬
vražniki; in tisti, ki te sovražijo, bodo
bežali pred tvojim obličjem. Sv. Anton,
pridi mi na pomoč! Jezus Nazareški,
kralj judovski! To slavno ime bodi mi
najboljši pripomoček zoper vse slabosti.
Ali pa: Glejte f križ Gospodov! Be¬
žite sovražne moči, premagal je lev iz
rodu Judovega, korenina Davidova.
Aleluja.

491

XII. Sila.

Molitev v potrebi in vboštvu.

Potreba zgine na tvojo priprošnjo,
o sv. Anton, pri vseh, ki te kličejo se
serčnim zaupanjem. Poslušaj mojo proš¬
njo in tožbo, ker sem v veliki potrebi
in vboštvu. — Ker nimam posvetnega
blaga, živim v velikih skerbeh, terpim
velik glad, ne morem ne sebe ne svoj¬
cev po stanu oblačiti, ne morem se
izkopati iz dolgov brez škode za moje
upnike, iz dolgov, v ketere me je po¬
greznilo moje veliko vboštvo. Oh, oče
vbogih, ti vidiš v Bogu stiskano in po¬
bito moje serce. Oh, vsmili se me! —
Saj ne zahtevam ne bogastva ne obil¬
nosti, ampak samo najpotrebnišega, da
si ohranimo življenje. — O Jezus,
vseobčni Oče vbogih, vsliši svojega
zame prosečega sv. Antona z isto lju¬
beznijo, s ketero si v podobi milega
deteta sedel v čistem njegovem naročju.
—■ Reši me mojega siromaštva, kaker
ti je najbolj všeč. — Ako pa hočeš,
da še dalje terpim, oh, dodeli mi vsaj
milost poterpljenja, po priprošnji in za-

492

služenju sv. Antona, da bom terpel tebi
na ljubo, in. da ne omagam pod težo
križa. Svojo potrebo združujem s tvojim
presvetim vboštvom. Amen.

Pobožnost devetih torkov.

V v o d.

Kako dopadljiva je Bogu in pri¬
jetna sv. Antonu pobožnost devetih
torkov, to spričujejo neštevilni, in dejal
bi, vsakedanji čudeži in milosti, s ke-
terimi neskončni Bog po zasluženju
svojega zvestega služabnika poterjuje to
pobožnost. Vseh devet torkov je po¬
svečenih v čast božjo, v češčenje deve¬
terih angeljskih korov in sv. Antona.
— Opravljaj pa to pobožnost tako-le:

1. Spovej se in prejmi sveto ob¬
hajilo.

2. Bodi pobožno pri sveti maši pri
svetnikovem altarju (vsak da lahko sam
brati sv. mašo na tem altarju).

493

3. Moli goreče k sv. Antonu. Tisti,
ki ne znajo brati, naj molijo v njegovo
čast 13 očenašev in češčenamarij.

4. Zatajuj samega sebe s postom
dopoludne in z miloščino.

5. Prižgi voščene svečo, vsaj enkrat
sv. Antonu na čast.

Ni ga skorej človeka, ki bi bil to
pobožnost opravljal se živo vero in
zaupanjem v Boga, in bi potem ne
bil prejel zahtevane milosti, ali sicer
kaj še koristnejšega.'j

*) Da bi to pobožnost in zaupanje v sve¬
tega Antona še bolj povzdignil, dovolil jo je
papež Klement XIII. 28. marca 1763.1. za vse
torke celega leta, naj se obhaja zverstoma ali
s prestankom, z devetdnevnico ali brez nje,
ter je podelil vsakikrat popolni odpustek onim,
ki obiščejo frančiškansko cerkev, ko je sveto
Resno Telo izpostavljeno, se skesano spo¬
vejo, pobožno prejmejo sveto obhajilo in v
predpisani namen molijo. To velja za vse.

494

V začetku devetih torkov.

Molitev.

O častitljivi priprošnjik, sv. Anton, v
večo čast vsegamogočnega Boga in pre¬
svete Matere njegove in Device Marije,
ki ga je devet mescev nosila pod svojim
deviškim in brezmadežnim sercem, kaker
tudi v spomin devetero angeljskih korov
in tvoje slave, danes jaz, najmanjši
tvojih varovancev, pričenjam pobožnost
devetih torkov s terdnim sklepom, da
jo tudi zvesto dokončam. — Ti sam si
pričetnik te pobožnosti, ker si pripo¬
ročil neki stiskani gospej, naj devet
torkov obiskuje tvoj aljtar in tvojo
podobo.

S tistim namenom, keterega si ti
sam imel, združim tudi jaz svoj namen,
častim te in hvalim, in s teboj vred
Njega, ki je čudovit v svojih svetnikih
ter je tebe poveličal z nevenljivim žarom
prečudnih del. — Milostljivo se ozri
name, svojega služabnika in na to mojo
pobožnost.

O zvesti prijatel božji, oberni se
zame k Bogu sč svojo priprošnjo, ki

495

vse premore. — Sprosi mi, prosim te,
odpuščenje vseh mojih grehov in verhu
tega tudi milost, ki naj me poterjuje in
varuje, da se bom mogel v prihodnje
greha ogibati in Bogu zvesteje služiti.

Sprosi mi tudi telesno.zdravje, ako
je namreč k zveličanju moje duše. Varuj
me vseh vidnih in nevidnih sovražnikov,
nevarnosti in nadlog, posebno pa mi bodi
pomočnik v tej tebi dobro znani sili
in stiski, za ketero te s to devetdnevno
pobožnostjo na kolenih prosim. (Zdaj
povej, kar želiš.) O sveti oče in varih
moj, ti najbolje veš, kaj mi je koristno.
Daj mi, da čutim moč tvoje priprošnje,
da bom vslišan, kolikor je meni v
blager.

O najmilejši Jezus, vsliši sv. Antona,
ki zame prosi, da bo moja molitev vsli-
šana s pomočjo njegovih zaslug, ker
tebe po njem spoznavam ter molim ko
prečudnega Boga, ki živiš in kraljuješ
od vekomaj do vekomaj. Amen.

496

Molitev za pervi torek.

Sv. Anton v svojem petnajstem letu zapusti
svet ter grč v samostan.

Vsegamogočni Bog, ki si svojega
zvestega služabnika, sv. Antona, v cvetu
njegove mladosti sč žarki svoje milosti
razsvetlil ter ga poučil bežati pred ne¬
varnimi prepadi mesenega poželjenja;
tebe, nezapopadljivi vir vsmiljenosti,
prosim po zasluženju sv. Antona, daj
mi svojo, milost, da bo moja duša po¬
polnoma spoznala minljivost in neči-
mernost vsega posvetnega blaga in ve¬
selja, razsvetljena od vere po tvojem
dopadajenju in tvoji volji prav ga rabila
in tebe ko edino pravo in najvišjo do¬
broto vedno iskala in objemala se živo
vero in sveto ljubeznijo. Pokropi, o
vsmiljeni Bog, mojo dušo z virom žive
vode, po keteri je sv. Anton zaničeval
vse posvetno in meseno vživanje. Stori,
o moj Bog, da bo navdušena od sve¬
tega veselja, tebe samega iskala, po
tebi hrepenela, tebe našla in večno v
tebi počivala. Ti pa, preslavni oče, sveti
Anton, ti presvetli zgled čednosti, ti
varno zavetje vseh stiskanih duš, nagni

497

svoje uho k moji ponižni molitvi in
zadobi mi od neskončnega Boga milost,
ketero želim. To te prosim po tvojem
nedolžnem detinstvu. Amen.

Oče naš. Češčena Marija.

Molitev za drugi torek.

Sv. Anton se se svojim ostrim življenjem pri¬
pravlja za mučeništvo.

O večni Bog, stvarnik vseh reči, ti
moja prava, naj veča in edina last! Oh,
kč bi se ti jaz, najnevrednejša stvar,
mogel spodobno zahvaliti za vse milosti
in dobrote, ki si mi jih skazal na duši
in na telesu, pred vsem pa za drago¬
ceno kri, ketero je tvoj edinorojeni Sin
zame prelil v svojem bridkem terpljenju
ter s tem izpral moje grehe, da bi zame
zadostil tvoji ostri pravičnosti. Ker pa
spoznavam svojo nezmožnost, zatekam
se k tvojemu zvestemu služabniku, sve¬
temu Antonu, ter si ga izvolim za svo¬
jega patrona in priprošnjika pri tvoji
neizrekljivi vsmiljenosti, saj ti je bil
posebno všeč radi svoje prevelike želje
po mučeniški smerti in tudi zavoljo

Popotni tov.

32

498

hrepenenja, da bi zate prelil svojo kri.
Zatorej, o neskončni Bog, ki si vedno
zvest v svojih obljubah, te ponižno
prosim po goreči ljubezni, ki jo je sveti
Anton gojil do tebe, po vročem nje¬
govem hrepenenju po mučeništvu in
po ostrosti njegovega življenja, s ketero
je v povišanje tvojega najsvetejšega
imena krotil nedolžno svoje telo: vžgi
v moji duši ogenj svoje božje lju¬
bezni, da vgasne plamen hudega po-
željenja in da bo vedno v meni pla¬
menel ogenj svetega hrepenenja.

Tebe pa, preslavni oče, sv. Anton,
mučenik po hrepenenju, nedolžni spo¬
kornik, tebe iz celega serca prosim,
odpri mi tudi ti svoje serce in sp rosi
mi od mojega Gospoda in Boga pomoč
njegove milosti, da mi bo pobožnost
teh devetih torkov pomagala, da bo vsli-
šana moja prošnja. Tega te prosim po
tvojem tako gorkem hrepenenju, po
terpljenju in po ostrosti tvojega živ¬
ljenja. Amen.

Oče naš. Ceščena Marija.

499

Molitev za tretji torek.

Sv. Anton gre z dovoljenjem svojih višjih v
samoto, da bi se samo z Bogom pečal.

O častiti Anton, goreči posnemo-
vavec serafinov! Da bi premagal po¬
svetne želje zemeljskega življenja, iz¬
volil si si samoto za raj svoje duše;
oddaljen od ljudi si hotel občevati samo
z Bogom in z njegovimi svetimi angeli.
— O najljubeznivejši patron, ločen od
stvari si se družil sč svojim stvarnikom
ko nebeščan na zemlji. — Glej! k tebi
se zatekam; zadobi mi se svojo mo¬
gočno priprošnjo pri Bogu milost, da
bo moja duša sredi vrišča tega življenja
našla pravo samoto, da bo rešena vseh
posvetnih in mesenih misli, da bo po¬
sebno moj duh zbran mej molitvijo in
da bo hrepenel le po večnem bo¬
gastvu. Sprosi mi, da bo moja duša na
Boga obračala vse misli in namene, ž
njim združevala vsa dela, v njem ne¬
prestano počivala in j?a po smerti s
teboj večno vživala. Častiti oče, sveti
Anton, ti sonce na svetu in krasna luč
za one, ki hodijo v temi, k tebi kličem
z najponižnišo prošnjo: poslušaj mi-

32*

500

lostno, vzdihe mojega serca in mogočno
podpiraj mojo željo se svojo priprošnjo!
— To te prosim po tvojem v Bogu
skritem in zglednem življenju ! Amen.

Oče naš. Češčena Marija.

Molitev za četerti torek.

Sv. Anton z veliko ponižnostjo skriva svojo
veliko modrost, ki mu jo je Bog podelil.

Vsegamogočni večni Bog, hvalim in
častim te v tvojem zvestem služabniku
Antonu. Tvoj božji duh je njegovo čisto
dušo napolnil z darom nenavadne mo¬
drosti in učenosti, ter ga natanko po¬
učil, izročeni mu talent toliko časa
skrivati, da je bilo tebi samemu všeč,
pod mernikom največe ponižnosti skrito
luč postaviti na svečnik in odkriti jo
svetu. V sv. Antonu častim od sv. Duha
vlito in s pravo ponižnostjo tako terdno
združeno modrost. Hvalim in slavim te
iz dna serca, ter te zahvaljujem, da si
v njem tako popolnoma združil tako
visoki in redki lastnosti: modrost in
ponižnost. Zato te prosim, o Bog, ki
si vedno zvest v svojih obljubah, daj
mi učenost tvojih svetnikov, da bom v

501

pravi ponižnosti spoznal lastno ničnost,
sam sebe popolnoma zaničeval, hudo
ločil od dobrega in tukaj in tam večno
ljubil tebe samega, ko resnično in naj-
večo svojo lastnino.

Tebe pa, preslavni oče, sv. Anton,
ti skrinja modrosti in čudoviti zgled
ponižnosti, tebe pa prosim z otroškim
zaupanjem, zadobi mi milosti, ketere
teh devet dni po tvoji priprošnji prejeti
želim. Toliko tisoč si jih že vslišal, o
vsliši tudi mojo ponižno molitev. Tega
te prosim po tvoji, od Boga podeljeni
ti modrosti in globoki ponižnosti. Amen.

Oče naš. Češčena Marija.

Molitev za peti torek.

Sv. Anton, od Boga razsvetljen, spozna nastav¬
ljene peklenske mreže, ter se jim ne da. vjeti.

O Bog, večna, nevstvarjena modrost,
ki čudovito razsvetljuješ tiste, keteri
odkritoserčno hrepene po tebi, ti si v
prečisto dušo sv. Antona vlil luč svoje
milosti, da je od nje razsvetljen spoznal
vse peklenske mreže ter jih uničil: do¬
deli mi po zasluženju svojega svetnika

502

milost, da bodo tudi moje od neči-
mernosti in zlobnih slepil oslepljene
oči, razsvetljene od nebeške luči, spo¬
znale peklenske skušnjave in mreže,
moje serce pa da bo s pomočjo najsve¬
tejšega tvojega imena serčno premagalo
vse zapeljivo vabljenje sveta in mesa.
Prosim te, o naj dobroti ji viši Bog, po
zasluženju sv. Antona ne daj, da bi me
prizadevanje satana in poželjenje mojih
počutkov odvernilo s poti čednosti.
Ohrani me, o Gospod, v svojem svetem
strahu, prešini ž njim globočine mojega
serca, da bom vreden tvojega vsmiljenja,
in da te bom se sv. Antonom kedaj
hvalil in častil na veke.

Tebe pa, o preslavni oče, sv. Anton,
zmagoviti premagavec pekla, tebe pro¬
sim, ozri se name svojega nevrednega
varovanca, pridi mi na pomoč v moji
prošnji in sprosi mi zaželjeno milost.
Tega te prosim po prelepih zmagah, ki
si jih privojskoval nad dušnimi sovraž¬
niki. Amen.

Oče naš. Češčena Marija.

503

Molitev za šesti torek.

Sv. Anton, vedno stanoviten v molitvi, sprejme
čudovito moč, da mu Bog vsako prošnjo vsliši.

O neskončno vsmiljeni Bog, ti si
molitvi svojega služabnika Antona v
njegovem življenju dodelil tako milost,
da pred tvojim najsvetejšim obličjem
nikedar ni ostala brez sadu. Kolikerkrat
je sv. Anton klical k tebi, vselej si ga
ti milostno vslišal. — Tebe, o najdo-
brotljiviši Bog, prosim po vseh milostih,
s keterimi si napolnil svojega služab¬
nika, kaker tudi po žareči njegovi po¬
božnosti, ketera je mej molitvijo vedno
gorela v njegovem sercu : dodeli mi v
moji molitvi živo vero, otroško za¬
upanje in zbranega duha, da bom vreden
tvoje milosti. Ne glej na mojo mlačnost
in razmišljenost, temučna gorečo vnemo,
s ketero je molil sveti Anton ter bil
vselej vslišan!

Tebe pa, o častitljivi oče, sv. Anton,
z detinskim zaupanjem prosim, zadobi
mi pravo gorečnost v molitvi in po¬
sebno tisto milost, ketere sem te prosil
precej v začetku; ne daj, da bi šel
nevslišan spred tvoje podobe. Tega te

504

prosim po tistem svetem ognju velike
pobožnosti, s keterim se je tvoja sveta
molitev vzdigovala k sedežu Vsega-
mogočnega. Amen.

Oče naš. Češčena Marija.

Molitev za sedmi torek.

Sv. Anton oznanja božjo besedo z nevtrud-
Ijivo gorečnostjo in spreoberne brez števila
grešnikov in krivovercev.

O vsegamogočni večni Bog! Tvoj
glas je neizrečeno močan in silen, cepi
skale, lomi cedre, razdeljuje plamen in
pretresa puščave. — Te moči si dal
tudi svojemu zvestemu služabniku, sve¬
temu Antonu, naj bi z oznanovanjem
tvoje božje besede poniževal visoke
cedre ošabnosti, gasil ogenj hudega po-
željenja ter pretresal se svetim strahom
serca, ketera so brez čednosti. Tebi
samemu bodi čast in slava; meni pa, o
vsmiljeni Bog, dodeli po priprošnji sve¬
tega Antona odpuščenje grehov in po¬
polno spreobernenje.

Tega te prosim po gorečnosti nje¬
gove duše, s ketero je spreobernil toliko
tisoč grešnikov in krivovercev. Daj, o

505

moj Bog, da bo tudi moje serce spo¬
znalo gerdobo greha, da bo storjene
grehe s pravim obžalovanjem in po¬
koro izbrisalo in odslej nikedar več ne
grešilo.

Tebe, preslavni oče, sveti Anton, ki
si toliko grešnikov in krivovercev spre-
obernil k Bogu, tebe pa ponižno prosim,
daj mi le eno samo iskro onega sve¬
tega ognja, ki je v tebi gorel za blager
duš, da se bo tudi moja duša se vso pri-
serčnostjo spreobernila k Bogu. Le-te
in poprej imenovane milosti te prosim
po plameneči gorečnosti tvoje duše in
po moči tvojih besed, ketero ti je dal
Bog, da si spreobračal grešnike. Amen.

Oče naš. Češčena Marija.

Molitev za osmi torek.

Sv. Anton zaupljivo občuje z božjim Detetom, ki
mu napolnuje serce z milostmi in sladkostmi.

O Jezus, ti lepota nebes, veselje an-
geljev, edina slava ljudi, upanje vseh
stvari in zaželjena last! V sv. Antonu
si našel, kar ti je bilo dopadljivega.
Njegove neprimerljive čednosti so te
privabile doli z nebes, ter te v podobi

506

presladkega Deteta položile v njegovo
čisto naročje.

O nezapopadljiva milost, o ster-
menja vredna čast! Po tej ljubezni, za¬
voljo ketere se veseliš biti mej člo¬
veškimi otroci, te prosim, dodeli mi
milostljivo, da se bo moja duša znebila
vsega posvetnega ter se v tebi samem
veselila. — Bodi ti moja tolažba, moja
pomoč in edino pribežališče v življenju
in v smerti in moje veselje skozi vso
večnost.

Tebe, o preslavni oče, sveti Anton,
brezmadežni zgled čistosti; tebe, ne¬
dolžni in priprosti golob, tebe, veselje
Deteta Jezusa, prosim po oni sladkosti,
v ketero je bilo vtopljeno tvoje serce,
ko si gledal nebeško Dete Jezusa, hiteče
iz Materinega naročja v tvoje roke, in
po neizrečenem veselju, ko te je s svo¬
jimi prenežnimi ročicami objemalo in
ljubkovalo, spomni se tudi mene pri
našem Gospodu Jezusu, keterega zdaj
gledaš od obličja do obličja na veke
ter ga objemaš: priporoči mu tudi moje
telo in mojo grešno dušo. — Zadobi
mi milost, ketere te tako serčno prosim.
Amen.

Oče naš. Češčena Marija.

507

Molitev za deveti torek.

Sveti Anton vmerje blažene smerti in dela
neštevilne čudeže.

Vsegamogočni Bog, zvesti poplače-
vavec vsega dobrega! Tebi je dopadlo
svojega zvestega služabnika Antona po
blaženi smerti poklicati k večnemu pla¬
čilu potem, ko je nevtrudljivo delal v
tvojem vinogradu, veliko število krivo¬
vercev pripeljal nazaj k tvoji sveti
cerkvi in mnogo tisoč grešnikov pri¬
pravil, da so se spokorili in poboljšali.
Ti, o moj Bog, si svojega ponižnega
služabnika, ko je stopil v nebesa, raz¬
veselil se svojo sveto pri čuječnostjo,
in njegovo blaženo dušo vzel v svoje
varstvo, jo povzdignil v zbor neker-
vavih mučenikov in izpostavil njegovo
telo vsemu svetu, naj je časti! Po tej
tako dragi smerti sv. Antona te prosim,
o moj Bog, dodeli mi po svojem neiz¬
rekljivem vsmiljenju milost, da do konca
stanoviten ostanem v dobrem. Pošlji
mi potem svojega služabnika Antona,
variha mojega, da se bo z menoj voj¬
skoval zoper skušnjave, me tolažil v
smertnem strahu, sprejel mojo dušo v

508

svoje varstvo ter jo čisto in neomade-
ževano postavil pred tvoje najsvetejše
obličje.

Tebe pa, o preslavni oče, sv. Anton,
prosim po prezaslužni tvoji smerti, za-
dobi mi milost, da Bog vsliši sedanje
moje prošnje in da bom kedaj vpričo
tebe srečno mogel vmreti. Amen.

Oče naš. Češčena Marija.

Molitev, ako še nisi bil vslišan.

Ko sem v svoji potrebi klical k
Gospodu, me še ni vslišal zavoljo mojih
grehov. O Gospod, Jezus Kristus, koliko
časa bom še klical in me ne boš vslišal ?
Koliko časa bom zdihoval in me ne boš
rešil? Tudi k tebi, o sveti Anton, sem
klical, da bi prosil zame; toda Bog je
storil pravično sodbo in jaz nisem mogel
dobiti milosti, ketere sem tako goreče
prosil.

O najdobrotljiviši Jezus, žal mi je,
da sem kedaj razžalil tebe, neskončno
dobroto, ketero nad vse ljubiti želim.
O moj Jezus, odpusti mi vse moje grehe,
in daj mi milost, da se bom ogibal
hudega in stanovitno delal dobro. Prav

509

resnobno zdaj sklenem, da te ne bom
več žalil. O najdobrotljiviši Jezus, po-
terdi ta moj sklep, saj ti je znana moja
slabost.

O sv. Anton, združi moje prošnje z
mogočno svojo priprošnjo, ker potem
upam, da me bo Bog prav gotovo vslišal,
ako se bom mogel približati Jezusu,
svojemu najljubeznivšemu očetu, očiščen
vseh grehov. O presladki Jezus, vsmili
se me in vsliši mojo prošnjo po zaslu-
ženju sv. Antona. Amen.

Zahvala za prejeto milost-

Ko sem v svoji bridkosti klical
k Gospodu, me je vslišal, ker si ti, o
tolažnik žalostnih, sveti Anton, prosil
zame pri Očetu vsmiljenja. — Zdaj
spoznam, da nihče Boga zastonj ne
prosi, ako sv. Anton prosi zanj. O sveti
Anton, kako ljubeznjivo si me potolažil,
ko sem s tvojo pomočjo zadobil, česer
sem te prosil. Iz vsega serca se ti zdaj
zahvaljujem, nekaj za to milost, nekaj
pa za vse skazane mi dobrote. V za¬
hvalo se ti vsega izročim, sprejmi me
ko svojega vednega varovanca in uči

510

me, da bom v vsem vselej spolnoval
najsvetejšo voljo božjo.

O premili Jezus, ti krona vseh svet¬
nikov! Kdor časti tč, časti tudi tebe.
Poveličujem te v tvojem spoznovavcu
sv. Antonu, ker si me vslišal po nje¬
govi priprošnji ter me potolažil s po¬
deljeno milostjo.

Razen te milosti, o predobrotni Jezus,
te prosim tudi iz vsega serca, daj mi,
da bom stanovitno tebi služil do smerti,
da bom zaslužil od tebe, o Jezus, sli¬
šati tiste tolažljive besede: Pojdi, zvesti
in dobri hlapec, v veselje svojega Go¬
spoda! — Zgodi se, o Gospod Jezus!
Amen.

Češčenje sv. Elizabete.

Kako častimo sv. Elizabeto?

Ta velika svetnica je bila rojena 1. 1207.
v Požunu na Ogerskem. Bila je hči Andreja II.,
kralja ogerskega, in Jederti, grofice Andehs.
Stariši so jo zaročili z Ludovikom, deželnim
grofom turinškim. Veliko preganjanja, krivic
in obrekovanja je morala Elizabeta prestati
že ko nežna devica in pozneje ko mlada žena.
Toda bila je v dobrem stanovitna do konca.
Posebno se je odlikovala po svojih čednostih:
v goreči ljubezni do Boga in do bližnjega,
v neomajani poterpežljivosti in neomejenem
vsmiljenju do vbogih. Svojo zvesto služabnico
in nevesto je poklical nebeški ženin, Jezus
Kristus, v najlepši dobi njenega življenja v
24. 1., na nebeško ženitnino. Vmerla je Eli¬
zabeta 19. listopada 1231. Štiri leta pozneje,
26. rožnika 1235., so jo papež Gregorij IX.
prišteli svetnikom. Sv. Elizabeta je perva izmej
tretjerednic dosegla svetniško krono. Zavoljo
tega in pa zavoljo njenih serafinskih čednosti
je bila izvoljena za patrone tretjega reda.

Prav in dobro je tedaj, da jo vsi kristi-
jani, zlasti pa še tretjeredniki, prav goreče
časti in pogosto na pomoč kličejo. Pa kako ?
Posnemajmo ko njeni duhovni bratje in sestre
njene lepe, scrafinske čednosti, zlasti njeno

512

vsmiljenje. Pobožna pripovedka nam pripo¬
veduje sledeče: Ko je sv. Elizabeta nesla nekoč
v svojem predpasniku vbožcem darove in ji
je na tem potu nasproti prišel njen mož Lu-
dovik, so se pri njegovem pogledu v Eliza¬
betinem predpasniku vsi darovi spremenili v
prijetno dišeče rože. Ta ljubeznjiva pripovedka
se ponavlja tudi še dandanes ko tolažljiva
resnica v kerščanskem življenju. Daj košček
kruha lačnemu in požirek hladne vode žej¬
nemu, podari kako oblačilce onemu, ki nima
s čim pokriti svojega telesa, potolaži s tola-
živno besedo žalostnega, in vse, kar si ta¬
kega in enakega storil, daroval ali podaril iz
ljubezni do Boga in do bližnjega, vse se bo
spremenilo pred Bogom, pred obličjem Jezu¬
sovim, v nebeške cvetlice. Na ta način si
lahko nabiraš, ljubi tretjerednik, celo svoje
življenje cvetice za nebesa. Te cvetice bodo
storile, da boš zadovoljno živel, lahko vmerl
in boš vekomaj srečen.

Drugič se zatekajmo k ljubi sveti Eliza¬
beti v vseh posebnih zadevah in potrebah.
Ona, ko ljubljena nevesta Jezusova, je vsak
čas tudi nebeška prijatelica naših duš. Z vsmi-
Ijenim pogledom opazuje naše siromaštvo na
zemlji. Ker se pa njena goreča ljubezen do
bližnjega v nebesih ni nič ohladila, temuč še
močneje vsplamtela in ker je tudi njena pri¬
prošnja pri Jezusu mogočniša, kaker je bila
na zemlji, zato nam bo gotovo vedno rada
pomagala, če se bomo sč zaupanjem k nji
zatekali.

Tretjič pa prav goreče prosimo sv. Eli¬
zabeto, da se povernejo v naročje sv. cerkve

513
vsi naši razkolni bratje na jugu, krivoverci
na Nemškem in drugod po svetu, da naj
zlasti ona prosi Jezusa za te na duši bolne,
slepe, gluhe in hrome, ker si sami pomagati
ne znajo.

Molitev k sv. Elizabeti.

O sv. Elizabeta, blaga kneginja, slu¬
žabnica kralja vseh kraljev! V Imenu
Jezusovem si zaničevala popolnoma vse
bogastvo in nasladnosti sveta. Z Jezu¬
som si se zaročila in pri njem dobila
večno veselje. Serčno Te prosimo, pošlji
nam svojo obilno pomoč. Zadobi nam
žalost in kes nad storjenimi grehi in
v prihodnje zvestobo do Jezusa. Vodi
vse naše misli k Bogu, tako da se ni¬
koli od njega ne odvernejo, odpodi od
nas vse, kar more našim dušam ško¬
dovati in skazi nam svojo pomoč.
Keder pa se bo približala zadnja ura,
pomagaj nam v hudi smertni stiski,
zapri peklenska vrata, odpri pa ne¬
beška. Daj, da te vidimo v nebesih in
se s teboj veselimo večnega plačila.
Amen.

Popotni tov.

33

514

Molitev k sv. Elizabeti.

O sv. Elizabeta, izvoljena posoda
vzvišenih čednosti, ti si se svojim sijaj¬
nim zgledom svetu pokazala, koliko v
kerščanski duši premorejo ljubezen,
vera in ponižnost. — Vporabljala si
vse moči svojega serca, da bi Boga
čez vse ljubila, in ljubila si ga s tako
čisto in gorečo ljubeznijo, da si bila
vredna spoznana, že na tem svetu oku¬
šati one nebeške sladkosti, ki so na¬
menjene dušam, povabljenim na ženit-
nino božjega Jagnjeta.

Razsvetljena po nadnaravni luči in
neomahljivi veri si se skazala pravo
evangeljsko hčer, in v osebi svojega
bližnjega si gledala edino svojo lju¬
bezen, našega Gospoda Jezusa Kristusa.
Vsled tega je bilo tvoje največe ve¬
selje obiskavati siromake, jim streči,
sušiti njih solze, krepčati njihove duše
in v boleznih ter bridkostih skazovati
jim vse mogoče dokaze svete ljubezni.

Vboštvo si si izvolila, da si mogla
hiteti na pomoč vboštvu svojega bliž¬
njega; odpovedala si se svetnemu imetju,
da si pridobila nebeško bogastvo. —

515

In potem, ko si zamenjala veličastni
tron z najnižjo kočo, kraljevski plašč
z vbožno obleko sv. Frančiška^ si bila
tako ponižna, da si vkljub svoji ne¬
dolžnosti izvolila življenje pokore po¬
manjkanja in zatajevanja. Se svetim
navdušenjem si se oklenila Zveličar¬
je vega križa, ko si po njegovem zgledu
vdano prenašala mnoga zaničevanja in
krivična preganjanja. Svet in samo sebe
si pozabila, da si se posvetila edino le
Bogu.

O ljubeznjiva, Bogu tako ljuba svet¬
nica, bodi nebeška prijatelica naših duš
in pomagaj jim, da bodo posebne pri-
jatelice milega Jezusa. Ozri se iz ne¬
beških višav tudi na nas z onim lju¬
beznivim pogledom, s keterim si tu na
zemlji ozdravljala najhujše bolezni. —
V tej dobi, v keteri živimo, v času,
ki je v nravnosti tako pokvarjen in
hkrati tako mlačen, merzel, hladno-
kerven in brezbrižen za vse, kar je
božjega, se zaupno zatekamo h tebi,
da nas razsvetliš se svojo lučjo, ogreješ
z ognjem svoje vzvišene ljubezni in
zadobiš mir našim dušam.

33«

516

Slaveči Gospoda, da je svoje pre¬
sveto Ime na dem svetu poveličal sč
svitom tvojih junaških čednosti in z
večnim plačilom, ketero ti je za-nje
podelil, — prosimo te, o ljubeznjiva
sv. Elizabeta: blagoslovi nas tudi ti
se svojega blaženega sedeža, ki je v
bližini Svetega vseh svetih, in varuj
nas na našem nevarnem potovanju;
sprosi nam se svojim posredovanjem
odpuščenje naših grehov in pokaži nam
pot, da pridemo s teboj v nebeško kra¬
ljestvo. Amen.

(Odpustek 300 dni enkrat na dan, ako moliš
sč skesanim in pobožnim sercem. Pij IX.
Breve 9. avg. 1861.)

Kratka devetdnevnica na čast svete
Elizabete.

1. dan.

Mogočna pomočnica, sv. Elizabeta,
ki si se že v zgodnji mladosti z deli
bogoljubnosti in dejanske ljubezni po¬
polnoma Bogu posvetila, sprosi mi
milost, da bom tudi jaz vedno pred
vsem drugim mislil na Boga, da bo
tudi moje dejanje in nehanje vedno

517

le v večo čast božjo. Očenaš . . . Če-
ščena Marija . . . Čast bodi Bogu . . .

V.  Prosi za nas, sv. Elizabeta!

O.  Da vredni postanemo obljub Kri¬
stusovih!

Molimo: Razsvetli, vsmiljeni Bog,
serca svojih vernih, in po častitljivih
prošnjah sv. Elizabete stori, da bomo
zaničevali srečo tega sveta ter se vedno
veselili nebeške tolažbe. Po Kristusu
Gospodu našem. Amen.

2. dan.

Ljubeznjiva svetnica Elizabeta, ki
si ostala stanovitna v dobrem, ko je
svet napenjal vse svoje moči, da bi te
odvernil od poti pobožnosti in čednosti,
sprosi tudi nam milost stanovitnosti,
ko nas terpinčijo skušnjave. Oče naš itd.

3. dan.

Sv. Elizabeta, ki si v zakonskem
stanu v sv. ljubezni živela se svojim
možem in ga vedno napeljevala h čed-
nostnemu življenju, sprosi mi milost,
da bom tudi jaz napeljeval meni izro¬
čene k ljubezni do Boga in do bliž¬
njega. Oče naš itd.

518

4. dan.

Prosim te, sv. Elizabeta, ki si potem,
ko si vstopila v tretji red sv. Frančiška,
sč vso gorečnostjo mertvičila svoje
nedolžno telo ter pod kraljevskimi
oblačili skrivala spokorno obleko, sprosi
mi milost, da bom tudi jaz zaničeval
posvetno veselje in zatajeval svojo po-
željivost. Oče naš itd.

5. dan.

O prekrasni zgled ljubezni, sv. Eli¬
zabeta, ki si občutila največe veselje,
ako si mogla z dobrotami obsipati
vboge in nesrečne, zadobi mi milost,
da odmerjem hlastnemu hrepenenju po
posvetnem bogastvu in živim le v lju¬
bezni do vbogih in dejanskem vsmi-
Ijenju. Oče naš itd.

6. dan.

Ponižna zaščitnica, sv. Elizabeta, ki
si bila sicer kraljeva hči in soproga
imenitnega kneza, ki si pa iskala svoje
veselje le v ponižnem občevanju z
vbogimi in priprostimi, sprosi mi milost

519

prave ponižnosti, da se tudi jaz iz ljubezni
do Jezusa nikedar ne bom sramoval
vbogih in zapuščenih. Oče naš itd.

7. dan.

O sv. Elizabeta, tebe je Bog po¬
skušal s križi in težavami, ko si zgu¬
bila moža in celo svoje imetje, tako,
da si bila prisiljena za se in za svoje
otroke prositi potrebnega živeža, sprosi
nam milost vdanosti v božjo voljo,
ako Bog tudi nam pošlje križe in te¬
žave, da si ž njimi zaslužimo večna
nebesa. Oče naš itd.

8. dan.

Vzor svetosti, sv. Elizabeta, ki si z
velikodušno poterpežljivostjo prenašala
zaničevanja in zasramovanja in si celo
molila za svoje sovražnike, sprosi nam
milost, da bomo tudi mi odpuščali
svojim sovražnikom in jim povračevali
hudo z dobrim. Oče naš itd.

9. dan.

O sv. Elizabeta, ki si živela v ved-
nem zatajevanju do smerti, ketera te

520

je v 24. letu tvoje starosti preselila v
nebeško veselje, sprosi nam milost, da
bomo celo svoje življenje zvesto ljubili
Jezusa, da bomo tudi mi deležni tvoje
slave. Amen. Oče naš itd.

Tri molitve na čast sv. Ludo-
viku, patronu  3. reda.

l°©pVa molitev.

Sv. kralj Ludovik, čast in slava
vseh kraljev in knezov, se začudenjem
premišljujem tvoje angeljskočisto, ne-
omadeževano življenje in tvoj velik
stud pred vsakim grehom, keteri stud
Ti je vdihnila Tvoja sv. mati Blanka
že v pervi mladosti, ko Te je raje ho¬
tela videti mertvega, kaker kedaj z
grehom omadeževanega. O lepa duša
kralja Ludovika, našega sv. patrona,
ti nikoli oskrunjeni tempelj sv. Duha,
ki se zdaj bliščiš v zboru svetnikov v
nebesih, sprosi tudi meni po zasluženju
svoje velike serčne čistosti resnično
sovraštvo do vsakega, tudi najmanjšega
greha; pomagaj mi priti skozi nešte-
vilne nevarnosti in zapeljive zanjke ze-

521

meljskega življenja s čisto dušo pred
vrata čednosti, da bom potem s teboj
v nebeškem veselju deležen plačila za
pridobljene zmage. Amen.

IDruga molitev.

Sv. kralj Ludovik, vredni sin sve¬
tega očeta Frančiška, čiger ponižno
redovno obleko si se spoštovanjem in
ljubeznijo nosil pod svojim kraljevim
škerlatom in čiger sv. vodilo in pra¬
vila si si izvolil za vodilo svojega spo¬
kornega življenja in jih do zadnje pi¬
čice z največo zvestobo spolnoval, da,
svojo slavo in čast le v tem iskal, da
bi se pred celim svetom pokazal pra¬
vega sina sv. asiškega vbožca ter se
zato tudi sedaj bliščiš ko najlepša
zvezda na serafinskem nebu, sprosi tudi
meni po svoji mogočni priprošnji milost,
da bom tudi jaz, ko pobožen otrok
sv. očeta Frančiška, vse predpise in
dolžnosti njegovega milostipolnega reda
do zadnjega zdihljeja z gorečnostjo in
ljubeznijo natančno spolnoval ter se
povsod skazoval brez praznega člo¬
veškega strahu zvestega uda; da bom

522

tako zaslužil tudi enkrat v nebesih
prištet biti veliki družbi otrok sv. očeta
Frančiška. Amen.

Tret j a molit© V.

Sveti kralj Ludovik, ki si bil do
smer ti zvest posnemovavec Jezusa Kri¬
stusa, ko si kaker tvoja predpodoba
Jezus Kristus, iz ljubezni do stiskanega
bližnjega svoje življenje daroval in se
z vdanostjo vlegel na smertno posteljo,
potreseno s pepelom, ter si z gorečim
hrepenenjem v obraz gledal smerti, ki
je odperla vrata večnosti in te peljala
k večnemu gledanju največe dobrote:
zavoljo tiste neizrekljive blaženosti, s
ketero te je Jezps sprejel in pozdravil
v trenutku tvoje smerti, sprosi tudi
meni milost stanovitnosti na potu čed¬
nosti in srečno preselitev v večno živ¬
ljenje, kjer se bom potem s teboj, o
lepa cvetlica serafinskega verta, mogel
nasititi v vživanju večnega Boga. Amen.

K Prosi za nas, o sv. Ludovik!

O.  Da vredni postanemo obljub Kri¬
stusovih.

523

Molimo: O Bog, keteri si svojega
spoznovavca sv. Ludovika, iz zemelj¬
skega kraljestva prestavil v nebeško
slavo: prosimo te, stori, da bomo po
njegovi priprošnji in zasluženju tova¬
riši kralja vseh kraljev, tvojega Sina
Jezusa Kristusa, ki s Teboj živi in kra¬
ljuje na vekomaj. Amen.

Molitev k sv. Ani.

Se sercem, polnim najodkritoserč-
nišega, otročjega češčenja se veržem
na kolena pred teboj, o blažena sveta
Ana. Ti si ona, z visokimi milostmi
obdarovana in od Boga zelo ljubljena
stvar, ki je zavoljo izrednih čednosti
in svetosti pri Bogu zaslužila največo
milost, da si dala življenje delivki vseh
milosti, blagoslovljeni mej ženami, ma¬
teri včlovečene Besede, preblažeri De¬
vici Mariji. Premišljujoč to veliko od¬
likovanje, prosim te, o premila svet¬
nica, blagovoli me sprejeti v število
svojih pravih služabnikov, h keterim
se prištevam in mej keterimi hočem
biti vse dni svojega življenja. Dodeli

524

mi svoje dejansko varstvo in sprosi mi
od Boga, da posnemam one čednosti,
s keterimi si bila Ti tako bogato ozalj¬
šana. Zadobi mi spoznanje in resnično
obžalovanje svojih grehov, prav živo
ljubezen do Jezusa in Marije ter zvesto
in stanovitno spolnovanje svojih sta¬
novskih dolžnosti. Reši me v življenju
vseh nevarnosti in stoj mi na strani v
smertni uri, da se zveličam in pridem
v nebesa, kjer bom slavil s Teboj, o
blažena mati, božjo Besedo, ki se je
včlovečila v naročju Tvoje najčistejše
hčere, Device v Marije. Amen. 3 Oče naš,
Češčena M., Čast bodi . . .

(300 dni odpustka enkrat na dan. Leon XIII;

20. sušca 1886.)

Molitev ksv.Joahimu in sv.Ani
za stanovsko čistost.

O najčistejša svetnika, sv. Joahim
in sv. Ana! Velike so vajine čednosti
in milosti pred Bogom. Pred vsem je
pa vajina sv. čistost tako lepa, da se njen
prijetni duh vzdiguje k Bogu in razvese¬
ljuje vse nebeščane. Bolj sta podobna
angeljem ko ljudem, ker sta sicer v

525

mesu, toda ne po mesu živela. Strah
božji je zadušil namreč v vama vsako
nespodobno željo, nadnaravna ljubezen
je pa vnela v vajinih čistih sercih ne¬
beške želje. Zato je vaju Bog izmej
vseh zakonskih celega sveta vredna
storil, da je bila od vaju rojena mati
Odrešenika sveta, in da sta pred vsemi
rodbinami sveta stopila v najbližje so¬
rodstvo z božjim Sinom. O pozemeljska
nadangelja! Po vajini veliki ljubezni
do čednosti sv. čistosti in po visoki
časti, ki jo vživata, vaju prosim, za-
dobita mi ljubezen do sv. čistosti in
resnično sovraštvo do 'vsake nečistosti.
O čista zakonska, sv. Joahim in sveta
Ana, dajta mojemu sercu vsaj eno iskrico
vajinih najčistejših želja. V Bogu spo¬
znata, kako zelo potrebujem te čed¬
nosti in kolikokrat sem jo že lahko¬
miselno zapravil. Spoznata tudi v Bogu,
koliko imam sovražnikov, ki me vedno
napadajo in me skušajo oropati te pri-
jetnodišeče cvetice (sv. čistosti). Znano
je vama, da sem preslab, da bi se jim
mogel zadosti vstavljati in kako lahko
bi me premagali. Zato vaju prosim po¬
moči ter k vama serčno zdihujem, po-

526

magajta mi v boju premagati svoje so¬
vražnike. Priporočim vama svojo čistost
in zaklenem jo v vajini najčistejši serci,
da bo tukaj pred vsemi sovražnimi na¬
padi zavarovana in po vajinih najči¬
stejših željah bolj in bolj vžgana. Pro¬
sim vaju po najgorečniši ljubezni, ki
sta jo imela do sv. čistosti, vlijta v
moje serce tako ljubezen do sv. čistosti,
da bom raje vmerl, kaker da bi storil
ali poželel še kaj nedostojnega zoper
to čednost. Amen.

Molitev k sv. Klari asiški.

O velika sv. mati Klara, ti pervo-
rojena in najvredniša duhovna hči sve¬
tega očeta Frančiška, bodi tisočkrat
pozdravljena! Že samo tvoje ime „Klara“
to je „Čista“ me spominja tvoje naj¬
lepše čednosti, sv. deviške čistosti, ke-
tero si ko neomadeževano lilijo v sve¬
tišču svojega serca vedno neoskrunjeno
ohranila svojemu nebeškemu ženinu.
Po zgledu sv. očeta Frančiška si se v
cvetu svojih let iz ljubezni do Boga
velikodušno odrekla vsemu veselju in

vživanju sveta ter skerbno sledila sve¬
temu očetu Frančišku in postala njemu
enaka v vboštvu, ponižnosti, spokor-
nosti in vseh čednostih, ko križana
nevesta križanega Jezusa. Vse tvoje
sv. življenje je bila nepretergana mo¬
litev in vedno zedinjevanje z Jezusom,
tvojo največo dobroto; zdaj si pa v
nebesih v neizrekljivi, blaženosti in
veličastvu vekomaj združena z nebeškim
ženinom, Jezusom Kristusom, in hodiš
mej nebeškim petjem z neštevilnimi
devicami, ki so tebe nasledovale, za
božjim Jagnjetom, kamerkoli gre. O
sveta mati Klara, sprejmi me v svoje
posebno varstvo in sprosi tudi meni
milost, da si ohranim čisto serce in
živim v stanovski čistosti, da bom
mogel kaker ti, položiti v grob č sto
telo in izročiti v božje roke čisto dušo.
Stoj mi na strani se svojo močno pri¬
prošnjo, da bom tudi jaz odtergal svoje
serce od vsega posvetnega in vse ne-
čimernosti tega sveta ter služil Go¬
spodu ko pravi otrok sv. očeta Fran¬
čiška v duhu sv. vboštva, v ponižnosti,
s pravim duhom spokornosti in se
stanovitnim spolnovanjem sv. vodila.

528

Sprosi mi zlasti duha molitve; uči me
po tvojem zgledu svoja stanovska dela
posvečevati z dobrim namenom in s
pogostnim pogledom k Bogu ter vse
delati in terpeti iz čiste ljubezni do
Boga. Zadobi mi še to veliko milost,
da bo notranje občevanje z Jezusom
moje edino največe veselje, in da bo
nepremagljiv stud pred norostmi tega
sveta presunil mojo notranjost; da bom
tudi jaz, kaker ti, z Jezusom živel,
terpel, vmerl in enkrat ž njim v ne-
nebesih na vekomaj združen.

V.  Prosi za nas, sv. mati Klara!

O.  Da bomo vredni obljub Kristu¬
sovih.

Molimo: Prosimo te, o Gospod,
stori svoje služabnike, ki hvaležno in
zaupljivo obhajajo spomin tvoje blažene
device Klare, po njeni priprošnji de¬
ležne nebeškega veselja in dediče svo¬
jega edinorojenega Sina, ki s teboj
živi in kraljuje na vekomaj. Amen.

529

Molitev k sv. Marpariti.

O slavna sv. Margarita, pravi biser,
keterega je Bog s toliko ljubeznijo iz-
tergal iz rok peklenskega roparja, v
čiger oblasti si bila; iztergal te je zato,
da bi dal s tvojim čudovitim spreober-
nenjem, s tvojim spokornim, svetim
življenjem in s tvojo predragoceno
smertjo vsem grešnikom vspešen nagib,
greh zapustiti, dobro delati in varovati
se vsake bližnje grešne priložnosti. O,
sprosi z visokega sedeža nebeške slave,
na keterega so te povzdignile tvoje
spokorne solze, sprosi nam, svojim ča-
stivcem, milost resničnega spreober-
nenja, živega kesanja nad našimi grehi
in po svetem, Jezusovi ljubezni daro¬
vanem življenju srečno smert in v
večni blaženosti krono večne slave.
Amen.

(100 dni odpustka enkrat na dan.)

Molitev k sv. gorkumskim
marternikom.

Sv. Nikolaj in tovariši, gorkumski
marterniki, kako prelep zgled ker-

Popotni tov. 34

530

ščanske hrabrosti ste nam zapustili, ko
ste veselega serca prenašali najgrozo-
vitiše bolečine in preterpeli celo smert
za terdno in stanovitno vero v res¬
nično pričujočnost Kristusovega Telesa
v sv. Resnem Telesu in za vidno po¬
glavarstvo rimskega papeža nad sveto
cerkvijo. Oh! Koliko jih živi v teh ža¬
lostnih časih tako, kaker bi te verske
resnice ne bile tudi zanje. O častitljivi
marterniki, sprosite nam vsem, da se
bomo s terdno vero deržali teh po¬
sebnih verskih resnic ter vedno prav
častili sv. skrivnosti Telesa in Kervi
Gospodove in da bomo Kristusovemu
namestniku v vsem ponižno pokorni.
Amen.

(100 dni odpustka, ki se more darovati
tudi dušam v vicah. Leo XIII. 16. sušca 1897.)


531

N a p e v e k

v dast sv, Frančišku Solanu,
'pomočniku o potresu.

Greh izženimo iz serca
in glas povzdignimo prošnja —-
Frančišek velik je svetnik,
v potresa sili pomočnik.

Pepel smo mi in zemlje prah,
Frančišek bo razgnal naš strah,
odvzel bo serčno nam bridkost,
tolažbe v persi vlil sladkost.

Frančišek, naše čuj prošnje:
Tečaje vterdi nam zemlje,
pri Bogu prosi ti za nas,
da hvalimo te slednji čas!

Pepel smo mi in zemlje prah,
Frančišek bo razgnal naš strah,
odvzel bo serčno nam bridkost,
tolažbe v persi vlil sladkost.

Bogu Očetu bodi čast
in Sinu večna ž Njim oblast,
Duha veličaj zemlje krog,
ki je z obema isti Bog!

34«

532

Pepel smo mi in zemlje prah,
Frančišek bo razgnal naš strah,
odvzel bo serčno nam bridkost,
tolažbe v persi vlil sladkost.

V.  Prosi za nas, sv. Frančišek!

O.  Da bomo vredni obljub Kristu¬
sovih.

Molimo :

O Bog, ki si po blaženem Fran¬
čišku mnogo ameriških ljudstev pri¬
peljal v naročje sv. cerkve: odverni
po njegovih zaslugah in priprošnjah
svoj serd od naših pregreh, in ljud¬
stvom, ki te ne poznajo, dobrotno do¬
deli sveti strah pred tvojim imenom.
Po Kristusu Gospodu našem. Amen.

(300 dni odpustka enkrat na dan. Leo XIII.

28. rožnika 1897.)


Molitve za razne namene
in potrebe.

Molitev kerščanske družine.

(Opravi se lahko tudi za skupno jutranjo ali
večerno molitev.)

O Bog dobrote in vsmiljenja, tvo¬
jemu vsemogočnemu varstvu priporo¬
čimo našo hišo, našo družino in vse,
kar imamo. Blagoslovi nas vse kaker
si blagoslovil sveto družino v Nazaretu.

*Presveti Zveličar, Jezus Kristus, po
ljubezni, s ketero si se včlovečil, da
bi nas rešil, in po vsmiljenju, s keterim
si vmerl za nas na križu, te prosimo,
blagoslovi našo hišo, našo družino in
naše domače. Obvaruj nas vsega zlega
in zalezovanja ljudi, obvaruj nas bliska,
toče, ognja, povodnji in slabega vre¬
mena ; obvaruj nas tvoje jeze, sovraštva
in hudobnih namenov naših sovraž-

534

nikov, kuge, lakote in vojske. Ne do¬
pusti, da bi kedo izmej nas vmerl brez
svetih zakramentov. Blagoslovi nas, da
bomo stanovitno spoznavali sveto vero,
da bomo ohranili tudi v terplenju in
stiskah terdno upanje in vedno napre¬
dovali v ljubezni do tebe in do bliž¬
njega. O Jezus blagoslovi in varuj nas!

O Marija, mati milosti in vsmiljenja,
blagoslovi nas, varuj nas. hudobnega
duha, vodi nas se svojo materino roko
skozi to solzno dolino; spravi nas se
svojim Sinom, priporoči mu nas, da
bomo vredni postali njegovih obljub.

Sveti Jožef, rednik našega Zveli¬
čarja, varih njegove svete matere in
poglavar svete družine, bodi naš pri-
prošnjik, blagoslovi in varuj vsak čas
našo hišo.

Sveti Mihaelj, brani nas pred vso
hudobnostjo pekla.

Sveti Gabrijelj, daj nam spoznati
sveto voljo božjo.

Sveti Rafaelj, obvaruj nas bolezni
in smertne nevarnosti.

Sveti angelji varihi, obranite nas
ponoči in po dnevu na potu zveličanja.

535

Vi sveti patroni, prosite za nas pred
tronom božjim.

Da, blagoslovi to hišo, o Bog Oče,
ki si nas vstvaril, ti, Bog Sin, ki si
za nas terpel na križu, in ti, Bog sv. Duh,
ki si nas posvetil pri sv. kerstu. Pre¬
sveta Trojica naj varuje naše telo, naj
očisti našo dušo, naj vodi naše serce
in nas pripelje v večno življenje.

Čast bodi Očetu, čast Sinu, čast
sv. Duhu. Amen.

(200 dni odp. enkrat na dan. Leo XIII.
19. jan. 1899.)

Molitev za spolnjevanje kersčanskih
dolžnosti.

(To molitev so sv. oče Leo XIII. v okrožnici
»Sapientiae christianae" od 10. jan. 1890. pri¬
poročili in razložili.)

Jezus, Marija, Jožef, blagoslovite nas
in dodelite nam milost, ljubiti sv. cerkev,
kaker je naša dolžnost, bolj ko vse
druge posvetne reči in skazovati ji to
svojo ljubezen vselej in posebno z de¬
janjem.

Oče naš ... Češčena Marija . . . Čast
bodi . . .

536

Jezus, Marija, Jožef, blagoslovite nas
in dodelite nam milost, spoznavati kaker
smo dolžni, očitno in serčno brez ozira
na ljudi vero, ketero smo prejeli v dar
pri sv. kerstu.

Oče naš . . . Češčena Marija . .. Čast
bodi.. .

Jezus, Marija in Jožef, blagoslovite
nas in dodelite nam milost, da bomo,
kaker zahteva naša dolžnost, se svojo
besedo, se svojim premoženjem in tudi
z daritvijo svojega življenja, kolikor je
v naši moči, vedno se potegovali za
brambo in povišanje naše sv. vere. v

Oče naš . .. Češčena Marija . . . Čast
bodi...

Jezus, Marija in Jožef, blagoslovite
nas in dodelite nam milost, da se bomo
vsi, kaker je naša dolžnost, mej seboj
ljubili in popolnoma zedinili v miš-
lenju, hotenju in delovanju, pod vod¬
stvom in odvisnostjo od cerkvenih pred¬
stojnikov.

Oče naš . . . Češčena Marija . . . Čast
bodi. . .

Jezus, Marija in Jožef, blagoslovite
nas in dodelite nam milost, da bomo,
kaker smo dolžni, naše življenje po-

537

polnoma vredili se zahtevami božjih
in cerkvenih zapovedi, da bomo vedno
v oni ljubezni živeli, ki je glavna vse¬
bina zapovedi.

Oče naš . . . Češčena Marija . . . Čast
bodi.. .

(300 dni odp. enkrat na dan; tudi zaduše
v vicah. Leo XIII. 17. maj. 1890.)

Molitev za sv. čistost.

O Jezus, sin živega Boga, ti bliščeči
odsvit večne luči, ki si bil od večnosti
neskončno čist spočet v naročju več¬
nega Očeta in si hotel v času rojen
biti od prav posebno čiste in brezma¬
dežne Device; jaz, tvoja tako silno slaba
stvar, te prosim iz dna svojega serca,
ohrani me čistega na telesu in na duši.
O daj, da se bo prav popolnoma zopet
razcvela sv. čistost v tvoji sv. cerkvi
k tvoji veči časti in v zveličanje po
tebi odrešenih duš.

O prečista in brezmadežna, vsikedar
deviška mati Marija, hči večnega Očeta,
mati večnega Sina, nevesta sv. Duha,
presvetli in živi tempelj presvete Tro¬
jice, lilija čistosti in zercalo brez ma-

538

deža, o, sprosi mi, o ljuba mati, od
svojega in mojega ljubega Jezusa dušno
in telesno čistost, in prosi ga, naj stori,
da bo vedno bolj in bolj cvetela ta
lepa čednost mej vsemi verstami ver¬
nikov.

Prečisti ženin brezmadežne Device
Marije, častitljivi sv. Jožef, ki si bil od
Boga s to posebno častjo odlikovan,
da si bil rednik Jezusa Kristusa, ne¬
dolžnosti same, in nepokvarjen varih
Device vseh devic, o sprosi mi lju¬
bezen milega Jezusa, mojega Boga in
Odrešenika, in posebno varstvo Device
Marije, moje najsvetejše matere. Stori
o sv. Jožef, ti varih vseh čistih duš,
da bomo —jaz in vsi ljudje — vedno bolj
ljubili sv. čednost čistosti, ketero si ti
tako posebno ljubil.

In ti, najpriserčniši ljubivec Jezusa,
Marije in Jožefa, ti svetli zgled ker-
ščanske sramežljivosti, ki si v tvojem
času zopet poživil pobožnost in pošteno
življenje, moj posebni patron in zgled,
sv. Bernardin, razloži ti moje prošnje
sv. družini in sprosi, da bo s pobož¬
nostjo in božjim strahom vladala sveta
čednost telesne in dušne čistosti v vseh

539

kerščanskih družinah in v vseh otrocih
sv. rimske cerkve, naše matere. Amen.

(300 dni odp. vsakikrat. Popolni odpustek
enkrat na mesec za tiste, ki so vsak dan ce¬
lega mesca tako molili, pod navadnimi pogoji.
Pij IX. 26. febr. 1862.)

Molitev sa papeža.

F. Molimo za našega sv. očeta pa¬
peža .. .

O.  Gospod ga ohrani in živi ga in
osreči ga na zemlji, in ne daj ga v
roke njegovim sovražnikom. Oče naš...
Češčena Marija . . .

(300 dni odp. enkrat na dan. Popolni
odpustek enkrat v mescu, kedor jo cel mesec
vsak dan tako molil. Pij IX. 26. nov. 1876.)

Molitev za mir.

Dodeli, o Gospod, mir v naših dneh,
zakaj ni drugega, ki bi se boril za nas,
kaker ti, naš Bog.

V.  Naj bo mir v tvoji moči.

O.  In preobilnost v tvojih stolpih.

Molimo: O, Bog, od keterega pri¬
dejo svete želje, dobri sklepi in pra-

540

vična dela, daj svojim služabnikom oni
mir, keterega svet ne more dati, da
bodo naša serca vdana tvojim postavam,
in da bodo časi strahu pred sovražniki
rešeni in ped tvojim varstvom mirni.
Po Kristusu Gospodu našem. Amen.

(100 dni odp. vsakikrat. Popolni odpustek
enkrat v mescu, za tiste, ki so cel mesec vsaj
enkrat na dan tako molili, pod navadnimi po¬
goji. Pij IX. 18. maja 1848.)

Molitev za spreobernjenje krivo¬
vercev in razkolnikov.

O Marija, mati vsmiljenja in pri¬
bežališče grešnikov, glej milostno na
krivoverska in razkolniška ljudstva.
Ti si sedež modrosti; razsvetli tedaj
njih razum, ki je nesrečno zamotan v
temi nevednosti in greha, da jasno spo¬
znajo, da je sveta katoliška, apostolska
in rimska cerkev edino prava cerkev
Jezusa Kristusa, zunaj ketere ni najti
prave svetosti in zveličanja. Stori, da
se bodo popolnoma spreobernila s tem,
da jim sprosiš milost, sprejeti vse res¬
nice naše sv. vere in se podvreči rim¬
skemu papežu, namestniku Jezusa Kri-

541

stusa na zemlji, tako, da bo, ako bodo
kmalu z nami združeni sč sladko vezjo
ljubezni — ena čreda pod enim in istim
pastirjem in da bomo mogli vsi skupaj
prepevati: Raduj se, o devica Marija,
ker ti sama si premagala vse krivo¬
verce celega sveta. Amen.

Ceščena Marija . . .  (trikrat.)

(300 dni odp. enkrat na dan. Pij IX.

30. dec. 1868.)

Molitev za vmirajoče.

O najdobrotljiviši Jezus, ti ljubitelj
duš, prosim te po smertnem boju tvo¬
jega presvetega Serca in po bolečinah
tvoje brezmadežne matere, očisti v svoji
kervi vse grešnike celega sveta, ki se
zdaj bore v smertnem boju in ki bodo
še danes vmerli. Amen.

Serce Jezusovo, ki si preterpelo
smertne bridkosti, vsmili se vmirajočih!

(100 dni odp. vsakikrat. Popolni odpustek
enkrat na mesec za tiste, ki so celi mesec
vsaj trikrat na dan to molitev opravili pod
navadnimi pogoji. Pij. IX. 2. fcbr. 1850.)

542

Molitve v čast sv. Jožefu sa vmi-
rajoče.

Večni Oče, zavoljo ljubezni, ki jo
imaš do sv. Jožefa, keterega si pred
vsemi izvolil za svojega namestnika na
zemlji, vsmili se nas in vbogih vmira¬
jočih.

Oče naš . . . Ceščena Marija . . . Čast
bodi...

Večni božji Sin, zavoljo ljubezni, s
ketero ljubiš sv. Jožefa, ki te je sč vso
zvestobo varoval na zemlji, vsmili se
nas in vbogih vmirajočih.

Oče naš . . . Ceščena Marija . . . Čast
bodi. . .

Večni božji Duh, zavoljo ljubezni,
s ketero ljubiš sv. Jožefa, ki je tako
skerbno varoval tvojo najsvetejšo in
preserčno ljubljeno nevesto Marijo,
vsmili se nas in vbogih vmirajočih.

Oče naš . . . Češčena Marija . . . Čast
bodi...

(300 dni odp. enkrat na dan. Leo XIII.

17. maja 1884.)

543

Molitev sa srečno smert.

O Marija, brez madeža spočeta, prosi
za nas, ki k tebi hitimo in pribežimo.
O pribežališče grešnikov, o mati vmi-
rajočih, ne zapusti nas v naši smertni
uri, temuč sprosi nam popolno kesanje,
pravo žalost, odpuščenje naših grehov,
vredni prejem sv. popotnice in pokrep-
čanje po zakramentu sv. poslednjega
olja, da se bomo varni prikazali pred
tronom pravičnega, pa tudi vsmiljenega
sodnika, našega Boga in Zveličarja.
Amen.

(100 dni odp. enkrat na dan. Pij IX.

11. marca 1856.)

Molitev Iz sv. Barbari za srečno
smert.

O  Gospod, ki si izvolil sv. Barbaro
v tolažbo živim in vmirajočim, dodeli
nam po njeni priprošnji, da bomo vedno
živeli v tvoji božji ljubezni in stavili
vse svoje upanje v zasluženje najbrid-
kejšega terplenja tvojega Sina, da nas
nikedar ne dohiti smert greha, temuč
da bomo mogli pokrepčani sč svetimi

544

zakramenti pokore, presvetega Res¬
nega Telesa in poslednjega olja, brez
strahu nastopiti pot v večno zveli¬
čanje. To te priserčno prosimo po
ravno tistem Jezusu Kristusu Gospodu
našem. Amen.

(100 dni odp. enkrat na dan. Leo XIII.
21. marca 1879.)

545

Litanije presvetega imena
Jezusovega.

Gospod, vsmili se nas!
Kriste, vsmili se nas!
Gospod, vsmili se nas!
Jezus, sliši nas!
Jezus, vsliši nas!
Bog Oče nebeški,
Bog Sin, Odrešenik sveta,
Bog sveti‘Duh,
Sveta Trojica, en sam Bog,
Jezus, Sin živega Boga,
Jezus, odsvit Očeta,
Jezus, žar večne luči,
Jezus, kralj veličastva,
Jezus, sonce pravice,
Jezus, Sin Marije Device,
Jezus, ljubeznjivi,
Jezus, čudoviti,
Jezus, močni Bog,
Jezus, Oče prihodnjega veka,
Jezus, poslanec velikega sklepa,
Jezus, najmogočniši,
Jezus, najpoterpežljiviši,
Jezus, najpokorniši,
Jezus, krotki in iz serca ponižni,

Popotni tov. 35

vsmili se nas

546

Jezus, ljubitelj čistosti,
Jezus, naš ljubitelj,
Jezus, Bog miru,
Jezus, začetnik življenja,
Jezus, zgled kreposti,
Jezus, goreči duš ljubitelj,
Jezus, naš Bog,
Jezus, naše pribežališče,
Jezus, oče vbogih,
Jezus, zaklad vernih,
Jezus, dobri pastir,
Jezus, prava luč,
Jezus, večna modrost,
Jezus, neskončna dobrota,
Jezus, pot in življenje naše,
Jezus, veselje angeljev,
Jezus, kralj očakov,
Jezus, vodnik apostolov,
Jezus, učenik evangelistov,
Jezus, serčnost marternikov,
Jezus, luč spoznavavcev,
Jezus, čistost devic,
Jezus krona vseh svetnikov,

Bodi nam milostljiv, zanesi nam, o
Jezus !

Bodi nam milostljiv, vsliši nas, o
Jezus !

vsmili se nas!

547

Vsega zlega,

Vsega greha,
Svoje jeze.
Zalezovanj hudičevih,
Duha nečistosti,

Večne smerti,

Zanemarjanja navdihov svojih,
Po skrivnosti svojega svetega
včlovečenja,

Po svojem rojstvu,

Po svojem detinstvu,

Po svojem božjem življenju,

Po svojih trudih,

Po svoji smertni bridkosti in svo¬
jem terpljenju,

Po svojem križu in svoji zapu¬
ščenosti,

Po svojih bolečinah in slabostih,
Po svoji smerti in svojem pokopu,
Po svojem vstajenju,
Po svojem vnebohodu,
Po svojih radostih,
Po svoji slavi,

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
zanesi nam, o Jezus !

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
vsliši nas, o Jezus!

resi nas

54S

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
vsmili se nas o Jezus!

Jezus, sliši nas!

Jezus, vsliši nas!

Molimo.

Gospod Jezus Kristus, ki si rekel:
Prosite in boste prejeli, iščite in boste
našli, terkajte in se vam bo odperlo,
daj nam, te prosimo, gorečnost svoje
božje ljubezni, da te s celim sercem,
z besedo in dejanjem ljubimo in nepre¬
nehoma hvalimo.

Dodeli nam, Gospod, da strah in
ljubezen do tvojega svetega imena vedno
v sebi ohranimo, ker nikedar voditi ne
nehaš, ketere v stanovitnosti svoje lju¬
bezni vterjuješ. Ki živiš in kraljuješ na
vekov veke. Amen.

(300 dni odpustka enkrat na dan. Leo XIII.

16. jan. 1886.)

549

Litanije v čast presvetemu

Sercu Jezusovemu.*)

Gospod, vsmili se nas!
Kriste, vsmili se nas!
Gospod, vsmili se nas!
Kriste, sliši nas!

Kriste, vsliši nas!

Bog Oče nebeški,

Bog Sin, odrešenik sveta,

Bog sveti Duh,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Serce Jezusa, Simi večnega Očeta,
Serce Jezusovo, v Materi Devici
od svetega Duha vpodobljeno,

Serce Jezusovo, z Besedo božjo
v osebi združeno,

Serce Jezusovo, neskončno veli-
čanstveno,

Serce Jezusovo, sveti tempelj božji,
Serce Jezusovo, šotor Najvišjega,

Leon XIII. je dne 23. novembra 1898
dovolil, da se smejo te litanije, prav tako
kaker so tu natisnjene, v cerkvah in kapelah
ljubljanske škofije javno pri cerkvenih
pobožnostih moliti ali peti.

550

Sercejezusovo, hiša božja in vrata
nebeška,

Serce Jezusovo, žareče ognjišče
ljubezni,

Sercejezusovo, posoda pravice in
ljubezni,

Serce Jezusovo, dobrote in lju¬
bezni polno,

Serce Jezusovo, brezno vseh čed¬
nosti],

Serce Jezusovo, vse hvale najbolj
vredno,

Serce Jezusovo, kralj in središče
vseh sere,

Serce Jezusovo, v keterem so vsi
zakladi modrosti in znanosti,

Serce Jezusovo, v keterem biva
vsa polnost božanstva,

Serce Jezusovo, nad keterim ima
Oče svoje posebno dopadenje,
Serce Jezusovo, iz čiger polnosti
smo vsi prejeli,

Serce Jezusovo, hrepenenje večnih
višav,

Serce Jezusovo, poterpežljivo in
neskončno vsmiljeno,

Serce Jezusovo, bogato za vse,
ki te na pomoč kličejo,

smili se nas!

551

Serce Jezusovo, vir življenja in
svetosti,

Serce Jezusovo, sprava za naše
grehe,

Serce Jezusovo, se zasramovanjem
nasičeno,

Serce Jezusovo, zavoljo naših hu¬
dobij poterto,

Serce Jezusovo, do smerti pokorno,

Serce Jezusovo, se sulico prebo¬
deno,

Serce Jezusovo, vir vse tolažbe,

Serce Jezusovo, življenje in vsta¬
jenje naše,

Serce Jezusovo, mir in sprava naša,

Serce Jezusovo, kervava žertev
za grešnike,

Serce Jezusovo, zveličanje v tebe
upajočih,

Serce Jezusovo, upanje v tebi
vmirajočih,

Serce Jezusovo, sladkost vseh
svetnikov,

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
zanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
vsliši nas, o Gospod!

552

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
vsmili se nas, o Gospod!

V.  Jezus krotak in iz serca ponižen,
O.  Vpodobi po svojem naše serce.

Molimo.

Vsemogočni večni Bog, ozri se na
Serce svojega preljubega Sina, in na
češčenje in zadoščenje, ketero ti daje
v imenu grešnikov, ter tako potolažen
odpusti njim, ki prosijo tvojega vsmi-
Ijenja, v imenu istega svojega Sina,
Jezusa Kristusa, ki s teboj živi in kra¬
ljuje v edinosti svetega Duha, Bog na
vekov veke. Amen.

(300 dni odpustka. Leo XIII. 2. apr. 1899.)

La.vreta.nske litanije.

Gospod, vsmili se nas!

Kriste, vsmili se nas!

Gospod, vsmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, vsliši nas!

Bog Oče nebeški, .

Bog Sin, Odrešenik sveta, | vsmili

Bog sveti Duh, I se nas!

Sveta Trojica, cn sam Bog, '

553

Sveta Marija,
Sveta Mati božja,
Sveta devic devica,
Mati Kristusova,
Mati milosti božje,
Mati prečista,
Mati brez madeža,
Mati nedolžna,
Mati presveta,
Mati ljubeznjiva,
Mati prečudna,
Mati našega Stvarnika,
Mati našega Odrešenika,
Devica najmodrejša,
Devica častitljiva,
Devica hvale vredna,
Devica mogočna,
Devica vsmiljena,
Devica verna,
Podoba pravice,
Sedež modrosti božje.
Začetek našega veselja,
Posoda duhovna,
Posoda časti vredna,
Posoda vse svetosti,
Skrivnostna roža,
Turn kralja Davida,
Turn slonokoščeni,

m

ti

N

en

O

P«

554

Hiša zlata,
Skrinja miru in sprave,
Vrata nebeška,
Zgodnja danica,
Zdravje bolnikov,
Pribežališče grešnikov,
Tolažnica žalostnih,
Pomoč kristijanov, j
Kraljica angeljev,
Kraljica očakov,
Kraljica prerokov,
Kraljica apostolov,
Kraljica marternikov,
Kraljica spoznavavcev,
Kraljica devic,
Kraljica vseh svetnikov,
Kraljica brez madeža izvirnega
greha spočeta,

Kraljica presv. rožnega venca,

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
zanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
vsliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
vsmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!
Kriste, vsliši nas!

Oče naš ... Češčena Marija . ..

prosi za nas

555

(Odpustki: 1.) 300 dni vselej, če moliš
litanije skesano in pobožio. 2.) Popolnoma
odpustek o sledečih petih Marijinih praznikih:
brezmadežno Spočetje, rojstvo, oznanenje,
Svečnica in vnebovzetje, če litanije vsak dan
moliš. Pogoji: spoved, sv. obhajilo, obiskanje
cerkve in molitev po namenu sv. očeta. Pij VII.
30. kim. 1817.)

Molitve

k sveti Devici, Materi Mariji.

Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta
božja porodnica, ne zaverzi naših pro¬
šenj v naših potrebah, temuč reši nas
vselej vseh nevarnosti. O častitljiva in
blažena Devica, naša Gospa, naša sred-
nica, naša besednica, naša pomočnica.
Se svojim Sinom nas spravi, svojemu
Sinu nas priporoči, svojemu Sinu nas
izroči.

V.  Prosi za nas, sveta božja po¬
rodnica!

O.  Da bomo vredni obljub Kristu¬
sovih.

Molimo.

Dodeli nam, svojim služabnikom,
prosimo, Gospod Bog, da vedno zdravje
na duši in na telesu vživamo, in da

556

bomo po častitih prošnjah presvete
Matere, vselej Device, sedanje žalosti
rešeni in večnega veselja deležni.

Češčena kraljica.

Češčena bodi kraljica, Mati milosti,
življenje, sladkost in upanje naše, bodi
češčena! K tebi vpijemo zapuščeni Evini
otroci; k tebi zdihujemo žalostni in
objokani v ti solzni dolini. Oh, obcrni
tedaj, naša pomočnica, svoje milostljive
oči v nas, in pokaži nam po tem rev¬
nem življenju Jezusa, blaženi sad svo¬
jega telesa; o milostljiva, o dobrotljiva,
o sladka Devica Marija!

V.  Prosi za nas, sveta božja po¬
rodnica!

O.  Da bomo vredni obljub Kristu¬
sovih.

Molimo.

Vsegamogočni, večni Bog, ki si
dušo in telo častite Device, Matere Ma¬
rije, da bi vredno prebivališče tvojega
Sina biti zaslužila, s pomočjo svetega
Duha pripravil: daj, da bomo, ki se

557

njenega spomina veselimo, po njenih
milostljivih prošnjah prihodnjega zlega
in večne smerti rešeni.

K svetemu Jožefu.

Glejte, zvesti in modri hlapec, ke-
terega je postavil Gospod čez svojo
družino!

V.  Prosi za nas. sv. Jožef!

O.  Da bomo vredni obljub Kristu¬
sovih.

Molimo.

Naj nam, prosimo, Gospod, zaslu-
ženje ženina tvoje presvete Matere Ma¬
rije pomaga, da, kar naša slabost ne
premore, nam bo po njegovih prošnjah
dodeljeno.

Za vse 'potrebe.

Gospod, ponižno te prosimo, razveži
po svoji milosti naših grehov vezi in
ohrani po prošnjah svoje izvoljene Ma¬
tere, ljube Device Marije, in vseh svojih
svetnikov nas, svoje služabnike, naše
dobrotnike in naše pohištvo v vsi sve¬
tosti. Očisti tudi vso našo rodovino in

558

naše prijatele hudobe in grehov in na¬
polni jih z lepimi čednostmi. Dodeli
nam mir in zdravje, odverni od nas
vidne in nevidne sovražnike in odženi
vse hude želje. Daj nam zdravo vreme
in dobro letino; skaži milost našim
prijatelom in neprijatelom, in obvaruj
to duhovnijo se vsemi, keteri v nji
prebivajo, kuge, lakote, vojske, ognja,
potresa, povodnji, in dodeli milostljivo
vsem vernim kristijanom, živim in mer-
tvim, v nebeškem kraljestvu večno živ¬
ljenje, mir in pokoj. Obvaruj našega
papeža L, našega škofa L, našega ce¬
sarja L, in vso našo duhovsko in de¬
želsko gosposko in vse kerščansko
ljudstvo vseh nadlog in vsega zlega.
In tvoj blagoslov pridi z nebes na nas
in bodi vselej nad nami! Po Gospodu
našem, Jezusu Kristusu, Sinu tvojem,
keteri s teboj živi in kraljuje v edi¬
nosti svetega Duha, Bog od vekomaj
do vekomaj. Amen.

V.  Božja pomoč ostani vselej pri nas!
O.  Amen.

Oče naš . . . Ceščena Marija . . .
(petkrat).

559

Litanije vseh svetnikov.

Gospod, vsmili se nas!
Kriste, vsmili se nas!
Gospod, vsmili se nas!
Kriste, sliši nas!
Kriste, vsliši nas!

Bog Oče nebeški, \

Bog Sin, Odrešenik sveta, I vsmili

Bog sveti Duh, ( se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog, >

Vsi sveti angel ji in arhangelji, prosite
za nas!

Vse svete verste zveličanih duhov, pro¬
site za nas!

Sveti Janez Kerstnik, prosi za nas!

Sveti Jožef, prosi za nas!

Vsi sveti očaki in preroki, prosite za
nas!

560

prosi za nas!

Vsi sveti učenci Gospodovi, prosite za
nas!

Vsi sveti nedolžni otroci, prosite za nas!

Sv. Štefan,

Sv. Lavrencij,

Sv. Vincencij,

Sveta Fabijan in Sebastijan, I

Sveta Janez in Pavelj, prosita

Sveta Kozma in Damijan, | za nas '

561

Sveta Gervazij in Protazij, prosita za
nas!

nas!

Vsi sveti menihi in puščavniki, prosite
za nas!

Sv. Marija Magdalena,

Sv. Agata,

Sv. Lucija,

Sv. Neža,

Sv. Cecilija,

Popotni tov.

.rH

<Z) Ct

O C

Ph cS

N

36

562

Sv. Katarina, prosi za nas!
Sv. Anastazija, prosi za nas!

Vse svete device in vdove, prosite za
nas!

Vsi svetniki in svetnice božje, prosite
za nas!

Bodi nam milostljiv! zanesi nam, o
Gospod!

Bodi nam milostljiv! vsliši nas, o
Gospod!

Vsega hudega,
Vsega greha,
Svoje jeze,
Nagle in neprevidene smerti,
Skušnjav hudičevih,
Jeze, sovraštva in vse hude volje,
Duha nečistosti,
Treska in hudega vremena,
Šibe potresa,
Kuge, lakote in vojske,
Večne smerti,
Se skrivnostjo svojega svetega
včlovečenja,

Se svojim prihodom,
Se svojim rojstvom,
Se svojim kerstom in svetim
postom,

reši nas, o Gospod!

563

Se svojim križem in terpljenjem,

Se svojo smertjo in svojim po¬
kopom,

Se svojim svetim vstajenjem,

Se svojim čudovitim vnebohodom,

S prihodom tolažnika svetega

Duha,

V dan sodbe,

Mi grešniki,

Da nam zaneseš,

Da nam odpustiš,

Da nas k pravi pokori pripelješ,

Da svojo sveto cerkev vladaš in
ohraniš,

Da pastirja apostoljskega in vse
cerkvene stanove v svoji sveti
veri ohraniš,

Da sovražnike svete cerkve po¬
nižaš,

Da našega cesarja varuješ,

Da kerščanskim kraljem in oblast¬
nikom mir in pravo edinost
daruješ,

Da vsemu kerščanskemu ljudstvu
mir in edinost dodeliš,

Da nas vse v svoji sveti službi
poterdiš in ohraniš,

36»

prosimo Te, vsliši nas! rešinas, o Gospod!

564

Da naše misli k nebeškim željam
povzdigneš,

Da vsem našim dobrotnikom večne
dari dodeliš,

Da duše naše in naših bratov,
bližnjih in dobrotnikov večnega
pogubljenja rešiš,

Da sad zemlje daš in ohraniš,

Da vsem vernim dušam večni
pokoj dodeliš,

Da nas vslišiš,

Sin Božji,

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
zanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
vsliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
vsmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, vsliši nas!

Gospod, vsmili se nas!

Kriste, vsmili se nas!

Gospod, vsmili se nas!

Oče naš .. . (tiho.)

K In nas ne vpelji v skušnjavo

O.  Temuč reši nas hudega. Amer

prosimo Te, vsliši nas!

565

Psalm 69.

O Bog, hiti mi na pomoč; Gospod, teci
mi pomagat!

Erdečica naj jih sprehaja in osramočeni
naj bodo, keteri mi strežejo po živ¬
ljenju.

Odstopijo naj in sram jih bodi, keteri
mi hočejo hudo.

Hitro naj se zavernejo osramočeni, ke¬
teri se mi posmehujejo.

Vsi pa, keteri tebe iščejo, naj se v tebi
veselijo in rad ujej o.

Vedno naj reko: „Visoko hvaljen bodi
Gospod!“ keteri ljubijo tvoje odre¬
šenje.

Jaz pa sem vbožec in siromak, o Bog,
pomagaj mi!

Moj pomočnik in moj Odrešenik si ti,
o Gospod, nikar se ne mudi.

Čast bodi Očetu itd.

V.  Pomagaj svojim služabnikom.

O.  Keteri v tebe zaupajo, o moj Bog!

V.  Bodi nam, o Gospod, močen stolp.

O.  Pred sovražnikom.

V.  Nič naj ne opravi sovražnik
pri nas.

O.  In otrok krivice naj se ne loti
nam škodovati.

566

V.  Gospod, ne ravnaj z nami po
naših grehih.

O.  In ne povračuj nam po naših
hudobijah.

V.  Molimo za našega papeža I.

O.  Gospod ga ohrani in živi ga in
osreči ga na zemlji, in ne daj ga v
roke njegovim sovražnikom.

V.  Molimo za našega škofa L

O.  Gospod ohrani in varuj ga vsega
hudega.

V.  Molimo za našega cesarja I.

O.  Ohrani, o Gospod našega cesarja,
in vsliši nas ob dnevu, keder te zanj
prosimo.

V.  Molimo za svoje dobrotnike.

O.  Blagovoli, Gospod, večno živ¬
ljenje poverniti vsem, ki nam dobro
delajo zavoljo tvojega imena.

V.  Molimo za verne mertve.

O.  Gospod daj jim večni mir in
pokoj in večna luč naj jim sveti.

V.  Naj počivajo v miru.

O.  Amen.

V.  Molimo za svoje brate, keterih
ni tukaj.

O.  Pomagaj svojim služabnikom, ki
v tebe zaupajo, o moj Bog!

567

V.  Pošlji jim, o Gospod, pomoč se
svetišča.

O.  In varuj jih se Siona.

V.  Gospod, vsliši mojo molitev.

O.  In moje vpitje naj k tebi pride.

V.  Gospod z vami.

O.  In s tvojim duhom.

Molimo:

O Bog, ki ti je lastno vsmiliti se
vselej in prizanesti, vsliši naše pohlevne
prošnje, da nas in vse tvoje služab¬
nike, ketere veže grehov veriga, milost
tvoje dobrote odveže.

Vsliši, prosimo te, o Gospod, našo
pohlevno molitev, in odpusti nam grehe,
ki se ti jih obtožimo, da nam dobrot¬
ljivo z odpuščenjem vred mir dodeliš.

Skaži nam dobrotljivo, o Gospod,
svojo neizrekljivo milost, da nas ne
samo vseh grehov odvežeš, temuč od¬
rešiš tudi šib, ketere zanje zaslužimo.

O Bog, ki te greh žali in pokora
potolaži, ozri se milostno na prošnjo
k tebi klicajočega ljudstva, in šibe
svoje jeze, ketere za svoje grehe za¬
služimo. od nas odverni.

558

naše prijatele hudobe in grehov in na¬
polni jih z lepimi čednostmi. Dodeli
nam mir in zdravje, od verni od nas
vidne in nevidne sovražnike in odženi
vse hude želje. Daj nam zdravo vreme
in dobro letino; skaži milost našim
prijatelom in neprijatelom, in obvaruj
to duhovnijo se vsemi, keteri v nji
prebivajo, kuge, lakote, vojske, ognja,
potresa, povodnji, in dodeli milostljivo
vsem vernim kristijanom, živim in mer-
tvim, v nebeškem kraljestvu večno živ¬
ljenje, mir in pokoj. Obvaruj našega
papeža L, našega škofa L, našega ce¬
sarja L, in vso našo duhovsko in de¬
želsko gosposko in vse kerščansko
ljudstvo vseh nadlog in vsega zlega.
In tvoj blagoslov pridi z nebes na nas
in bodi vselej nad nami! Po Gospodu
našem, Jezusu Kristusu, Sinu tvojem,
keteri s teboj živi in kraljuje v edi¬
nosti svetega Duha, Bog od vekomaj
do vekomaj. Amen.

V.  Božja pomoč ostani vselej pri nas!

O.  Amen.

Oče naš . . . Češčena Marija . . .
(petkrat).

559

Ph

vsmili
se nas!

tn

Cj

c

Trojica, en sam Bog,

Marija,

Mati božja,
devic Devica,

Litanije vseh svetnikov.

Gospod, vsmili se nas!
Kriste, vsmili se nas!

Gospod, vsmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, vsliši nas!

Bog Oče nebeški,

Bog Sin, Odrešenik sveta,

Bog sveti Duh,

Sveta

Sveta

Sveta

Sveta

Sv. Mihaelj,

Sv. Gabrielj,

Sv. Rafaelj,

Vsi sveti angelji in arhangelji, prosite
za nas!

Vse svete verste zveličanih duhov, pro¬
site za nas !

Sveti Janez Kerstnik, prosi za nas!

Sveti Jožef, prosi za nas!

Vsi sveti očaki in preroki, prosite za
nas!

560

Sv. Peter,
Sv. Pavelj,
Sv. Andrej,
Sv. Jakob,
Sv. Janez,
Sv. Tomaž,

Sv. Jakob,

Sv. Filip,

Sv. Jernej,
Sv. Matevž,
Sv. Simon,
Sv. Tadej,
Sv. Matija,

Sv. Barnaba,
Sv. Lukež,
Sv. Marka,

co

ni

G

rt

N

tn

O
g
P«

Vsi sveti apostoli in evangelisti, pro¬
site za nas!

Vsi sveti učenci Gospodovi, prosite za
nas!

prosi za nas!

Vsi sveti nedolžni otroci, prosite za nas!

Sv. Stefan,
Sv. Lavrencij,
Sv. Vincencij,

Sveta Fabijan in Sebastijan, I

Sveta Janez in Pavelj, P r0Slta

Sveta Kozma in Damijan, J za nas ’

561

Sveta Gervazij in Protazij, prosita za
nas!

Vsi sveti menihi in puščavniki, prosite
za nas!

562

Sv. Katarina, prosi za nas!
Sv. Anastazija, prosi za nas!

Vse svete device in vdove, prosite za
nas!

Vsi svetniki in svetnice božje, prosite
za nas!

Bodi nam milostljiv! zanesi nam, o
Gospod!

Bodi nam milostljiv! vsliši nas, o
Gospod!

Vsega hudega,
Vsega greha,
Svoje jeze,
Nagle in neprevidene smerti,
Skušnjav hudičevih,
Jeze, sovraštva in vse hude volje,
Duha nečistosti,
Treska in hudega vremena,
Šibe potresa,
Kuge, lakote in vojske,
Večne smerti,
Sč skrivnostjo svojega svetega
včlovečenja,

Se svojim prihodom,
Se svojim rojstvom,
Se svojim kerstom in svetim
postom,

reši nas, o Gospod!

563

Se svojim križem in terpljenjem,
Se svojo smertjo in svojim po¬
kopom,

Se svojim svetim vstajenjem,

Se svojim čudovitim vnebohodom,

S prihodom tolažnika svetega

Duha,

V dan sodbe,

Mi grešniki,

Da nam zaneseš,

Da nam odpustiš,

Da nas k pravi pokori pripelješ,

Da svojo sveto cerkev vladaš in
ohraniš,

Da pastirja apostoljskega in vse
cerkvene stanove v svoji sveti
veri ohraniš,

Da sovražnike svete cerkve po¬
nižaš,

Da našega cesarja varuješ,

Da kerščanskim kraljem in oblast¬
nikom mir in pravo edinost
daruješ,

Da vsemu kerščanskemu ljudstvu
mir in edinost dodeliš,

Da nas vse v svoji sveti službi
poterdiš in ohraniš,

36*

prosimo Te, vsliši nas! reši nas, o Gospod!

564

Da naše misli k nebeškim željam
povzdigneš,

Da vsem našim dobrotnikom večne
dari dodeliš,

Da duše naše in naših bratov,
bližnjih in dobrotnikov večnega
pogubljenja rešiš,

Da sad zemlje daš in ohraniš,

Da vsem vernim dušam večni
pokoj dodeliš,

Da nas vslišiš,

Sin Božji,

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
zanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta
vsliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta
vsmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, vsliši nas!

Gospod, vsmili se nas!

Kriste, vsmili se nas!

Gospod, vsmili se nas!

Oče naš .. . (tiho.)

V.  In nas ne vpelji v skušnjavo

O.  Temuč reši nas hudega. Amer

prosimo Te, vsliši nas!

565

Psalm 69.

O Bog, hiti mi na pomoč; Gospod, teci
mi pomagat!

Erdečica naj jih sprehaja in osramočeni
naj bodo, keteri mi strežejo po živ¬
ljenju.

Odstopijo naj in sram jih bodi, keteri
mi hočejo hudo.

Hitro naj se zavernejo osramočeni, ke¬
teri se mi posmehujejo.

Vsi pa, keteri tebe iščejo, naj se v tebi
veselijo in radujejo.

Vedno naj rekd: „Visoko hvaljen bodi
Gospod!“ keteri ljubijo tvoje odre¬
šenje.

Jaz pa sem vbožec in siromak, o Bog,
pomagaj mi!

Moj pomočnik in moj Odrešenik si ti,
o Gospod, nikar se ne mudi.

Čast bodi Očetu itd.

V.  Pomagaj svojim služabnikom.

O.  Keteri v tebe zaupajo, o moj Bog!

V.  Bodi nam, o Gospod, močen stolp.

O.  Pred sovražnikom.

V.  Nič naj ne opravi sovražnik
pri nas.

O.  In otrok krivice naj se ne loti
nam škodovati.

566

V.  Gospod, ne ravnaj z nami po
naših grehih,

O.  In ne povračuj nam po naših
hudobijah.

V.  Molimo za našega papeža I.

O.  Gospod ga ohrani in živi ga in
osreči ga na zemlji, in ne daj ga v
roke njegovim sovražnikom.

V.  Molimo za našega škofa I.

O.  Gospod ohrani in varuj ga vsega
hudega.

V.  Molimo za našega cesarja I.

O.  Ohrani, o Gospod našega cesarja,
in vsliši nas ob dnevu, keder te zanj
prosimo.

V.  Molimo za svoje dobrotnike.

O.  Blagovoli, Gospod, večno živ¬
ljenje poverniti vsem, ki nam dobro
delajo zavoljo tvojega imena.

V.  Molimo za verne mertve.

O.  Gospod daj jim večni mir in
pokoj in večna luč naj jim sveti.

V.  Naj počivajo v miru.

O.  Amen.

V.  Molimo za svoje brate, keterih
ni tukaj.

O.  Pomagaj svojim služabnikom, ki
v tebe zaupajo, o moj Bog!

V.  Pošlji jim, o Gospod, pomoč sč
svetišča.

O.  In varuj jih se Siona.

V.  Gospod, vsliši mojo molitev.

O.  In moje vpitje naj k tebi pride.

V.  Gospod z vami.

O.  In s tvojim duhom.

Molimo:

O Bog, ki ti je lastno vsmiliti se
vselej in prizanesti, vsliši naše pohlevne
prošnje, da nas in vse tvoje služab¬
nike, ketere veže grehov veriga, milost
tvoje dobrote odveže.

Vsliši, prosimo te, o Gospod, našo
pohlevno molitev, in odpusti nam grehe,
ki se ti jih obtožimo, da nam dobrot¬
ljivo z odpuščenjem vred mir dodeliš.

Skaži nam dobrotljivo, o Gospod,
svojo neizrekljivo milost, da nas ne
samo vseh grehov odvežeš, temuč od¬
rešiš tudi šib, ketere zanje zaslužimo.

O Bog, ki te greh žali in pokora
potolaži, ozri se milostno na prošnjo
k tebi klicajočega ljudstva, in šibe
svoje jeze, ketere za svoje grehe za¬
služimo, od nas odverni.

568

Vsegamogočni večni Bog, vsmili se
svojega služabnika, našega papeža I.,
in vodi ga po poti večnega življenja,
da bo s tvojo pomočjo, kar je tebi do¬
padljivo, želel in sč vso močjo storil.

Bog, vsem vernim pastir in vladavec,
ozri se milostno na svojega služabnika,
našega škofa L, ki si ga pastirja naše
škofije postavil; daj mu, prosimo, z be¬
sedo in zgledom koristiti vsem, ki jim
je postavljen, da pride k večnemu živ¬
ljenju s čredo vred, ki mu je izročena.

O Bog, varili vseh kraljestev, do¬
deli svojemu služabniku, našemu ce¬
sarju L, svojo moč, s ketero se so¬
vražnik premaga, spoznati in častiti,
da bo, ker je po tvoji volji cesar postal,
tudi v tvojem varstvu vselej mogočen.

O Bog, od keterega izhajajo svete
želje, dobre misli in pravična dejanja,
daj svojim služabnikom tak mir, kaker
ga svet ne more dati, da bodo naša
serca tvojim zapovedim vdana, in časi
s tvojo pomočjo brez strahu pred so¬
vražniki varni in mirni.

O Bog, vžgi naša serca z ognjem
svetega Duha, da ti bomo služili s čistim
telesom in dopadli z očiščenim sercem.

569

O Bog, Stvarnik in Odrešenik vseh
vernih, dodeli dušam svojih služabnikov
in služabnic, da po bogaboječih prošnjah
dosežejo odpuščanje, ketero so vselej
želeli.

Začenjaj, prosimo o Gospod, se svo¬
jim duhom naša dejanja in spremljaj
jih se svojo pomočjo, da se vse naše
molitve in dela v tebi začnč, in v tebi
začeta tudi v tebi končajo.

Vsegamogočni večni Bog, ki nad
živimi gospoduješ ob enem in nad mer-
tvimi, ter se rad vsmiliš vseh, ketere
po veri in dejanju spoznavaš za tiste,
ki bodo tvoji; ponižno te prosimo, za
ketere smo se namenili moliti in ketere
ali sedanje življenje še v mesu zader-
žuje, ali jih je že ločene od telesa pri¬
hodnje sprejelo, naj na priprošnjo vseh
tvojih svetnikov po milosti tvoje lju¬
bezni odpuščenje vseh svojih grehov
dosežejo. — Po Gospodu našem Jezusu
Kristusu, Sinu tvojem, ki s teboj živi
in kraljuje v edinosti svetega Duha
Bog na vse veke vekov. Amen.

V.  Gospod, vsliši mojo molitev.

O.  In moje vpitje naj k tebi pride.

570

V.  Vsliši nas vsegamogoeni in vsmi-
Ijeni Gospod.

O.  Amen.

V.  In vernih duše naj po božjem
vsmiljenju počivaju v miru.

O.  Amen.

Litanije svetnikov treh redov
sv. Frančiška.

Gospod, vsmili se nas!

Kriste, vsmili se nas!

Gospod, vsmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, vsliši nas!

Bog Oče nebeški,

Bog Sin, Odrešenik sveta,

Bog sveti Duh,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Sveta Marija,

Sveta Mati božja,

Sveta devic devica,

Sv. Mihaelj,

Sv. Gabrielj,

Sv. Rafaelj,

vsmili
se nas!

prosi
za nas!

571

Vsi sveti angelji in arhangelji, prosite
za nas!

Vse svete verste zveličanih duhov, pro¬
site za nas!

Sv. Janez Kerstnik, prosi za nas!

Sv. Jožef, prosi za nas!

Vsi sveti očaki in preroki, prosite za
nas!

Sv. Peter,

Sv. Pavelj,

Sv. Andrej,

Sv. Jakob,

Sv. Janez,

Sv. Tomaž,

Sv. Jakob,

Sv. Filip,

Sv. Jernej,

Sv. Matevž,

Sv. Simon,

Sv. Tadej,

Sv. Matija,

Sv. Barnaba,

Sv. Lukež,

Sv. Marka,

Vsi sveti apostoli
site za nas!

in evangelisti, pro-

prosi za nas!

572

prosi za nas!

Vsi sveti učenci Gospodovi, prosite
za nas!

Vsi sveti nedolžni otroci, prosite za nas!

Sv. Stefan,

Sv. Lavrencij,

Sv. Vincencij,

Sveta Fabijan in Sebastijan, prosita za
nas!

Sveta Janez in Pavelj, prosita za nas!
Sveta Kozma in Damijan, prosita za nas!
Sv. Gervazij in Protazij, prosita za nas!

japonski
marterniki, prosite za nas!

Sv. Nikolaj in drugi gorkumski mar¬
terniki, prosite za nas!

573

za nas!

Vsi sveti učeniki, prosite za nas!

Sv. Anton,

Sv. Benedikt,

Sv. Bernard,

Sv. Dominik,

Sv. oče Frančišek,

Sv. Anton Padovanski,

Sv. Bernardin,

Sv. Janez Kapistran,

Sv. Jakob iz Marke,
Sv. Peter Aljkantarski,
Sv. Frančišek Solan,
Sv. Peter Regalat,

prosi za nas!

574

nas!

Vsi sveti menihi in puščavniki, prosite
za nas!

575

Vse svete device in vdove, prosite za
nas!

Vsi svetniki in svetnice treh redov
našega sv. očeta Frančiška, prosite
za nas!

Vsi svetniki in svetnice božje, prosite
za nas!

Bodi nam milostljiv, zanesi nam, o
Gospod!

Bodi nam milostljiv, vsliši nas, o
Gospod!

Vsega hudega, j

Vsega greha, reši nas, o Gospod!

Svoje jeze, J

576

Nagle in neprevidene smerti,
Skušnjav hudičevih,

Jeze, sovraštva in vse hude volje,

Duha nečistosti,

Treska in hudega vremena,
Šibe potresa,

Kuge, lakote in vojske,

Večne smerti,

Se skrivnostjo svojega svetega
včlovečenja,

Se svojim prihodom,

Se svojim rojstvom,

Se svojim kerstom in svetim
postom,

Se svojim križem in terpljenjem,
Se svojo smertjo in svojim po¬
kopom,

Sč svojim svetim vstajenjem,

Se svojim čudovitim vnebohodom,

S prihodom tolažnika svetega
Duha,

V dan sodbe,

Mi grešniki, prosimo te vsliši nas!

Da nam zaneseš, prosimo Te vsliši nas!

Da nam odpustiš, prosimo Te, vsliši
nas!

Da nas k pravi pokori pripelješ, pro¬
simo Te, vsliši nas!

reši nas, o Gospod!

Da sad zemlje daš in ohraniš,
Da vsem vernim dušam večni
pokoj dodeliš,

Da nas vsiišiš,

Sin Božji,

Popotni tov.

37

578

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
zanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
vsliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
vsmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, vsliši nas!

Gospod, vsmili se nas!

Kriste, vsmili se nas!

Gospod, vsmili se nas!

(Vse drugo kaker pri litanijah vseh svet¬
nikov.)

Kratek pouk o sv. kri¬
ževem potu.

i. Zgodovinski pregled.

Po besedah velikega papeža Be¬
nedikta XIV. je pobožnost sv. kri¬
ževega pota ena izmej najboljših in
jako izdatno sredstvo, da se greš¬
niki spreobernejo, mlačni vnamejo
in pravični spopolnijo. Zato naj ga
pa vsak kristijan, zlasti pa ud tre¬
tjega reda, prav pogosto in pobožno
opravlja. Spodbujajo naj nas v tem
mnogi svetniki, ki so sv. križev pot
vsak dan molili in vsled tega dosegli
veliko stopinjo popolnosti in sve-

37»

580

tosti. Sveti Leonard Portomavriški,
ki je blagoslovil 572 križevih potov,
ga sam jako rad molil in spisal za
to posebne molitve, je večkrat rekel,
da more samo sv. križev pot cele
župnije posvetiti.

Kaj pa je sv. križev pot?

V pravem pomenu besede je sveti
križev pot tisti pot, po keterem je
šel naš božji Odrešenik, s težkim
križem obložen, is Pilatove palače,
kjer j e  smerti obsojen, na goro
Kalvarijo, kjer je bil križan.

Po vnebohodu Gospodovem —tako
pravi pobožno sporočilo je pre¬
sveta Devica Marija ali sama ali pa v
spremstvu svetih žen večkrat hodila
po tem potu in premišljevala bridko
terpljenje svojega Sina. Tako so de¬
lali tudi apostoli in pervi kristijani.
Te zglede so posnemali najpervo
prebivavci svete dežele, v poznejših
stoletjih so pa mnogoštevilni ro¬
marji iz daljnih dežel hiteli v Je¬
ruzalem počastit svete, s presveto
Jezusovo kervjo napojene kraje. To
se godi v obilni meri še danda¬
našnji.

581

Sv.cerkev je kmalu tem romarjem,
da bi njih pobožnost še bolj vnela,
odperla zaklade duhovnih milosti.
Ker pa ne more vsakedo romati v
sv. deželo, tedaj je dovolila sveta
rimska stolica, da se tudi na drugih
krajih, v cerkvah in kapelah, po¬
stavijo križi in podobe, ki nam pred-
očujejo pretresljive dogodke, keteri
so se na pravem križevem potu
v 'Jeruzalemu godili, in ob enem
tudi podelila obiskovavcem takih
križevih potov ravno tiste duhovne
milosti in odpustke, ketere zadobijo
oni, ki obiščejo pravi križevi pot v
Jeruzalemu.

Duhovni sinovi sv. Frančiška
Asiškega, ketere je glavar sv. cerkve,
rimski papež, l. 134-2. postavil za
varihe sv. krajev, so take postaje
sv. križevega pota razširili ne le po
Evropi, temuč po vesoljnem svetu.

2. Pogoji za zadobljenje
odpustkov.

Poglejva sedaj, dragi tretje-
rednik, pogoje, pod keterimi se moreš
vdeležiti odpustkov sv. križevegapota.

582

Da dobiš te odpustke je potrebno:

1. da si v stanu milosti božje;
zato obudi vselej, preden začneš
sv. križev pot moliti, serčno kesanje
čez vse svoje grehe. Napravi tudi
namen, zaketere duše v vicah misliš
odpustke darovati;

2. da obiščeš posamezne postaje
po v er s ti tako, da se pomikaš od
postaje do postaje, ako ni posebnih
ovir. Ke bi pa vsled obiskovanja
posameznih postaj nastal nered, ali
bi se zavoljo velikega števila ver¬
nikov ne moglo hoditi od postaje
do postaje, tedaj zadostuje, da to
stori duhovnik se strežajema, ki moli
na glas in drugi mu odgovarjajo
ter ob enem z duhovnikom pokle-
kujejo in vstajajo in če le mogoče
naj se obernejo proti postaji.

3. Vseh 14 postaj moraš obis¬
kati brez dolgega presledka. Ako
bi pa sv. križev pot vsled drugega
sv. opravila za nekaj časa pretergal
ter ga pozneje nadaljeval, se od¬
pustkov vse eno vdeležiš. Ke bi n. pr.
pričel moliti sv. križev pot, pa bi
ga pretergal in bil pri sv. maši, ali

583

Šel k sv. spovedi ali pristopil k
sv. obhajilu, nadaljuj potem tam,
kjer si ga prenehal in ti ni treba
znova začeti.

4. Premišljuj po zmožnosti na
kratko Kristusovo terpljenje. Ni pa
neobhodno potrebno, če tudi je prav
dobro, da pri vsaki postaji premiš¬
ljuješ drugi dogodek prebridkega
Kristusovega terpljenja. Dobro je
tudi, kar je sploh v navadi, da pri
vsaki postaji odmoliš Oče naš, Ce-
ščena Marija in obudiš kes.

3. Odpustki  sv. križevega pota.

Kedor sveti križev pot tako
opravlja, se v deleži vseh odpustkov,
ketere bi zadobil, ke bi obiskal po¬
staje sv. križevega pota v Jeruza¬
lemu. Teh odpustkov je pa jako
veliko, in sicer popolnih in nepo¬
polnih, keterih pa ne moremo na¬
tančno določiti in našteti. Za časa
papeža Pija V. je nastal namreč v
božjem grobu v Jeruzalemu ogenj,
ki je vničil listine, s keterimi so bili
sv. odpustki podeljeni.

584

Vsi odpustki se morejo daro¬
vati dušam v vicah.

Mogel bi pa kedo vprašati: „Ali
se morejo odpustki sv. križevega
pota dobiti večkrat na dan ?“

Na to vprašanje odgovorimo:

1. Ako sv. križev pot samo en¬
krat na dan opravimo, tedaj zado-
bimo  vse, tej pobožnosti podeljene,
popolne in nepopolne odpustke in
sicer enega popolnega za se, vse
druge pa za vboge duše v vicah,
nikaker pa ne za druge še žive
osebe.

2. Ako p a sv.križev potvečkratna
dan molimo, zadobimo samo eden
popoln odpustek, nasproti pa  vse
nepopolne odpustke in sicer toli¬
kokrat, kolikerkrat ga molimo, in
te odpustke dobimo za se ali jih pa
lehko darujemo za duše v vicah.

4. Križ z odpustki  sv. križevega
pota.

Do sedaj smo govorili o sv. kri¬
ževem potu, ki se opravlja v cerkvi
in v javnih kapelah. Toda vsak ne
more obiskati cerkve. Kaj je torej

585

z bolniki,.jetniki,popotniki na morju,
ali mej krivoverci in neverniki, in
sploh se vsemi, ki so iz dosti važ¬
nega vzroka zaderžani moliti sveti
križev pot v cerkvi ali kje drugje,
kjer je veljavno postavljen? Tudi
za te skerbi sv. mati cerkev, ki se
sladko materinsko ljubeznijo objema
vse svoje otroke in vsem svoje mi¬
losti deli. Tudi ti se morejo vdele-
žiti odpustkov sv. križevega pota.

Na prošnjo frančiškanskega ge-
neralja je sv. rimski sedež dovolil,
da se za zadobljenje odpustkov
sv. križevega pota blagoslovijo po¬
sebni križi. Kedor torej nikaker ne
more iti v cerkev, naj derži tako
blagoslovljen križ v rokah in se
skesanim sercem pobožno moli
20 krat Oče naš . . . Češčena Ma¬
rija . . . Čast bodi . . . in sicer
14 krat Oče naš . . . Ceščena Ma¬
rija . . . Čast bodi . . . namestu
obiskovanja 14 postaj, S Oče naš. ..,
Ceščena Marija . . Čast bodi . . .
na čast svetim d ranam Kristusovim
in 1 Oče naš..., Češčena Marija...,
Čast bodi... po namenu sv. očeta.

586

Ako pa več oseb, ki so vse is ve¬
ljavnega vzroka zaderžane v cerkvi
sv. križev pot opraviti, skupno mo¬
lijo imenovanih 20 Očenasev itd.,
tedaj zadostuje po določilu sve¬
tega očeta Leona XIII. — da samo
ena oseba tak križ v roki derži.

Ker pa težko bolnim navadno
tudi to ni mogoče, je pred več leti
frančiškanski generalj P. Bernardin
Portogruaški poprosil papeža Pija
IX. še bolj zlajšanih pogojev. Dobil
je pooblastilo, da naj določuje za
težko bolne, dokler bo on generalj,
mesto 20 Očenasev itd. le kratek
zdihljej, tako da se vdeleže, če ga
opravijo pobožno in skesano, ravno
tako doma odpustkov sv. križevega
pota. Po zadnjem generaljnem ka-
piteljnu je novoizvoljeni generalj
P. Alojzij iz Parme ponovil to
prošnjo in dne 9. septembra 1890.
dobil od papeža Leona XIII. pri¬
voljenje polajšanja za ves čas te
njegove službe, tako da težko bolni
dobe imenovane odpustke, če ustno
obude dejanje kesanja in pobožno
zmolijo sledečo molitvico:

587

,,Tebe torej prosimo, pridi na
pomoč svojim služabnikom, ke-
tere si s predrago kervjo odrešil",
in s mislijo slede, mej tem, ko jim
kedo naprej moli 3 krat Oče naš...
Češčena Marija... in Čast bodi...

Opomniti moramo še, da se tako
blagoslovljeni križ, ako ga je vže
kedo rabil, nikaker ne sme komu
drugemu posoditi ali darovati ali
prodati. Na ta način sgubi križ
blagoslov in ob enem seveda tudi
odpustke.

Sveti križev pot

sv. Leonarda Portotnavriškega.

Darovanje svetega križevega pota.

0 moj dobrotljivi Jezus, ljubim te
čez vse, ker si večna dobrota in ne¬
skončna milost. Žal mi je iz vsega
serca, da sem kedaj razžalil tebe, o
največa dobrota. Darujem ta sv. križev
pot tebi v čast, v spomin tistega te¬
žavnega pota, po keterem si hodil za¬
voljo mene, vbozega grešnika. Želim se
vdeležiti vseh odpustkov, keteri so za
to pobožnost podeljeni, in sicer enega
popolnega za se, vse druge pa darujem
za vboge duše v vicah, zlasti pa za
Prosim te, o Jezus, dodeli mi milost in
moč, da bi se sv. križevim potom mogel
zadobiti v tem življenju tvojo milost, v
prihodnjem pa večno veselje. Amen.

589

I. postaja.

Jezusa na smert obsodijo.

V.  Molimo te, o Gospod Jezus Kri¬
stus, in te hvalimo.

O.  Ker si sč svojim sv. križem svet
odrešil.

Premisli nedolžnega Jezusa prečudno
ponižnost, s ketero je krivično sodbo
brez vsacega izgovarjanja poslušal in
sprejel. Tvoji grehi so tiste lažnjive in
krivične priče, ketere so sodbo podpi¬
sale. Hudobnost tvojega jezika, s ke-
terim si se večkrat zoper Boga in
bližnjega pregrešil, je sodnika oslepila,
da je nedolžnega Jezusa v smert obsodil.
Oberni se torej k njemu, jokaj in vzdihni
bolj sč sercem kaker z ustmi:

590

O moj ljubeznjivi Jezus, kako neiz¬
merna je tvoja ljubezen do mene, vbo-
zega grešnika! Boš-li tedaj za nevredno,
hudobno stvar ječo, verige, tepenje terpel
in v tako grozno smert obsojen? Oh,
to je zadosti, da gane moje serce, da
objokujem vse pregrehe, ketere sem
storil se svojim jezikom. Obžalujem jih
torej in kličem k tebi: O Jezus, vsmi-
Ijenje! — Vsmiljenjain milosti te prosim,
o Jezus!

Oče naš . . . Češčena Marija . . .
Čast bodi . . .

Vsmili se nas, o Gospod! Vsmili
se nas!

591

II. postaja.

Jezus vzame kriz na svoje rame.

V.  Molimo te, o Gospod Jezus Kri¬
stus, in te hvalimo.

O.  Ker si se svojim sv. križem svet
odrešil.

Premisli, s kakšnim veseljem in s
kako radovoljnim sercem objame dobrot¬
ljivi Jezus sveti križ, in kako poter-
pežljivo prenaša tepenje in suvanje malo¬
pridnega ljudstva! Ti pa, poln nevolje
in nepoterpežljivosti, bežiš pred križem
kar le moreš. Ali ne veš, da se brez
križa ne more doseči nebeško ve¬
selje? Oh, objokuj svojo slepoto;
oberni se k svojemu Gospodu, vzdihni
in reci:

592

Ne tebi, o Jezus, ampak meni se
spodobi križ! O težki križ, ki so ti ga
naložili moji grehi! O ljubeznjivi Jezus,
daj mi milost in moč, da objamem vse
križe, ketere sem zaslužil se svojimi
grehi. Stori, da voljno objamem svoj
križ in se tako ločim od sveta. Daj mi
tako ljubezen do križa, da vselej s tvojo
služabnico, sv. Terezijo, iščem in želim:
„Terpeti ali vmreti; vmreti ali terpeti!“

Oče naš . . . Češčena Marija . . .
Čast bodi . . .

Vsmili se nas, o Gospod! — Vsmili
se nas!

593

III. postaja.

'Jezus pade pervič pod križem.

V.  Molimo te, o Gospod Jezus Kri¬
stus, in te hvalimo.

O.  Ker si se svojim sv. križem svet
odrešil.

Poglej in premisli, kako tvoj Jezus,
zavoljo v toliki meri prelite kervi ves
oslabel, pervič pade na zemljo. Oh,
kako ga s pestmi bijejo, z nogami
teptajo in sujejo. Vender ni pritože¬
vanja ali nevolje slišati iz njegovih ust.
Ti pa tožiš, če le majhin križ občutiš
ali zoperno besedo slišiš. Oh, sovraži
svojo nepoterpežljivost, svoj napuh in
svojo nečimernost. Vzdihni k Jezusu:

Popotni tov. oo

594

O ljubeznjivi Jezus, poglej me pre-
vbozega grešnika pred tvojimi nogami.
Oh kolikokrat in v kako velike grehe
sem padel! Kolikokrat sem se pogreznil
v globočino hudobije! O Jezus, stegni
in podaj mi svoje roke! Pomoči, o
Jezus, pomoči iščem pri tebi, da ves
čas svojega življenja nikaker in nikoli
smertnega greha ne storim, in tako v
svoji zadnji uri zveličanje upati morem.

Oče naš . . . Češčena Marija . . .
Čast bodi . . .

Vsmili se nas, o Gospod! — Vsmili
se nas!

595

IV. postaja.

Jezus sreča svojo žalostno mater.

V.  Molimo te, o Gospod Jezus Kri¬
stus, in te hvalimo.

O.  Ker si se svojim sv. križem svet
odrešil.

O, kako veliko žalost in bolečino
je občutilo serce Jezusovo! Oh, s kakšno
grenkostjo in žalostjo je bilo napol¬
njeno Marijino serce, ko sta se sre¬
čala! Poslušaj, o nehvaležna duša: „Kaj
ti je storil moj Sin?“ kliče tebi Marija.
„Kaj hudega ti je storila moja mati?“
te vpraša Jezus. „Oh, zapusti že enkrat
svoje grehe, zavoljo keterih midva toliko
žalost in bridkost terpiva". Oj grešnik,

38*

596

kaj praviš na to? — Reci in vzdihni
v svojem sercu:

0 božji Sin Marije, o presveta Mati
mojega ljubeznjivega Jezusa, ves potert
in ponižan klečim pri vajinih nogah.
Jaz sem tisti izdajavec; se svojimi grehi
sem brusil meč, keteri je ranil vajino
serce. Oh, iz serca mi je žal. Prosim
vaju, odpustita mi! Milost, o Jezus!
Milost, o Marija! Po svojem velikem
vsmiljenju mi dodelita milost, da ni-
kedar več ne grešim, ampak noč in
dan premišljujem in objokujem vajino
grenko terpljenje in žalost.

Oče naš . . . Ceščena Marija . . .
Čast bodi . . .

Vsmili se nas, o Gospod! — Vsmili
se nas!

597

V. postaja.

Simon Cirenejski pomaga Jezusu
križ nesti.

V.  Molimo te, o Gospod Jezus Kri¬
stus, in te hvalimo.

O.  Ker si se svojim sv. križem svet
odrešil.

Spomni se, da si ti tisti Simon, ki
si nečimernosti sveta in nasladnostim
svojih občutkov ves vdan, ki svojih
križev ne nosiš radovoljno, ampak le
z veliko nevoljo, ker se jih vbraniti ne
moreš. Oh, zbudi že enkrat serce in
vsmili se svojega tako obloženega Zve¬
ličarja. Sprejmi voljno vse križe in
nadloge, ketere ti pošilja tvoj ljubez-

598

njivi nebeški Oče. Terdno skleni, ne
samo vse zopernosti poterpežljivo pre¬
našati, ampak tudi svojemu Bogu za
nje hvaležnega se skazovati. Prosi ga
tako:

O ljubeznjivi Jezus, hvalim te za
toliko priložnosti, ketere mi daješ, da
bi mogel za-te terpeti in za se kaj
zaslužiti. O moj Bog, daj mi milost,
da vse, kar se mi v tem življenju te¬
žavnega prigodi, s poterpežljivim sercem
prenašam in se potem vdeležim večnega
veselja. Stori, o Jezus, da tukaj s teboj
jokam in terpim, potlej pa s teboj v
nebesih gospodujem.

Oče naš . . . Češčena Marija . . .
Čast bodi . . .

Vsmili se nas, o Gospod! — Vsmili
se nas!

599

VI. postaja.

Veronika poda Jezusu potni pert.

V.  Molimo te, o Gospod Jezus Kri¬
stus, in te hvalimo.

O.  Ker si se svojim sv. križem svet
odrešil.

Poglej in premisli v tem pertu sveto
obličje svojega Zveličarja! Ljubi Jezusa
in po tej ljubezni si vtisni v serce
njegov sveti obraz. O kako srečen boš,
ako živiš z Jezusovim obrazom v svojem
sercu in ž njim greš v večnost. Da to
milost dosežeš, prosi vsmiljenega Boga
in reci:

O moj žalostni Jezus, prosim te,
vtisni v moje serce sveti obraz svo-

600

jega obličja, da brez nehanja mislim
na te, noč in dan premišljujem tvoje
grenko terpljenje in objokujem svoje
grehe. O Jezus, s kruhom tvojega terp-
Ijenja hočem nasičevati svojo dušo, in
moje oči naj vedno solze točijo nad
mojimi pregrehami.

Oče naš . . . Ceščena Marija . . .
Čast bodi . . .

Vsmili se nas, o Gospod! — Vsmili
se nas!

601

VII. postaja.

Jezus pade drugič pod križem.

V.  Molimo te, o Gospod Jezus Kri¬
stus, in te hvalimo.

O.  Ker si se svojim sv. križem svet
odrešil.

Premisli, kako Jezus, tvoj Bog in
tvoj Gospod, na zemlji leži, ves oslabel
od velike bolečine, zdelan in zaničevan
od sovražnikov. Premisli, da je tvoja
prevzetnost poterlajezusa in ga na zemljo
vergla, ker je prenesti ne more. Oh,
zapusti svojo ošabnost, ne bodi več
tako napuhnjen. Spokori se in skleni
biti ponižniši. Reci se skesanim sercem:

O prečastitljivi Jezus, akoravno
vidim, da na zemlji pod težkim križem

602

ležiš, vender te molim in častim ko
svojega mogočnega, večnega Boga.
Prosim te, poteri moj napuh; vzemi iz
mojega serca vso ošabnost, da spoznam
svojo nečimernost, da vse zasramovanje
sprejemam s tebi tolikanj ljubo poniž¬
nostjo, da bom potem tudi s teboj po¬
višan v nebeškem kraljestvu.

Oče naš . . . Češčena Marija . . .
Čast bodi . . .

Vsmili se nas, o Gospod! — Vsmili
se nas!

603

VIII. postaja.

Jezus tolaži jeruzalemske žene.

V.  Molimo te, o Gospod Jezus Kri¬
stus in te hvalimo.

O.  Ker si se svojim sv. križem
svet odrešil.

Premisli in prevdari v svojem sercu,
koliko ti je vender treba jokati in ža¬
lovati. Pervič, ker tvoj ljubeznjivi Jezus
toliko zavoljo tebe terpi; drugič sam
nad seboj, ker si tako nehvaležen in
ga ne nehaš žaliti. Kako moreš pre¬
mišljujoč njegove grozovite bolečine še
terdovraten ostati? Poglej, kako mi¬
lostnega in ljubeznjivega se Jezus ska-

604

zuje jeruzalemskim ženam. Zaupaj vanj
in vzdihni se sercem:

O ljubeznjivi Jezus, oh kako je to,
da se moje serce ne raztopi v solzah
velike žalosti? Solz, o Jezus, prosim;
solz prave pokore in priserčnega obža¬
lovanja mi daj, da z objokanimi očmi
in se skesanim sercem zadobim tisto
milost, ketero si tem ženam skazal. Oh
Jezus, ne obračaj od mene svojih mi¬
lostnih oči! Poglej me, vbozega greš¬
nika, da bom tudi jaz ves potolažen
tebe mogel videti ob zadnji uri.

Oče naš . , . Češčena Marija . . .
Čast bodi . . .

Vsmili se nas, o Gospod! — Vsmili
se nas!

605

IX. postaja.

Jezus pade tretjič pod križem.

V.  Molimo te, o Gospod Jezus Kri¬
stus, in te hvalimo.

O.  Ker si se svojim sv. križem svet
odrešil.

O s kako veliko bolečino je Jezus
2 e tretjič padel pod križem! Premisli,
kako Jezusa, krotko, nedolžno jagnje,
Judje in neverniki kaker stekli volkovi
te p6, sujejo in sem ter tje po terdem
kamenju vlačijo. O nesrečni greh, ki
Samega Sina božjega tako grozovito
trpinčiš! O grešnik, ali ni tvoj ves
Poterti inkervavi včlovečeni Bog vreden
^ojih solz? Oh, reci ves objokan:

606

O vsegamogočni Bog, ki nebo in
zemljo z enim perstom deržiš, kedo te
je vergel tako nevsmiljeno? Oh nihče
drugi ne kaker moja pregreha, v ke-
tero sem tolikokrat zopet padel. Moja
hudobna natura ni jenjala grešiti in
zato seje množilo tvoje terpljenje. Toda
poglej, o Jezus, pred teboj sedaj klečim
se skesanim sercem in terdno sklenem
svoji hudobiji konec storiti. Z objoka¬
nimi očmi ti terdno in zvesto obljubim,
da ne bom nikedar več grešil. O Bog,
nikedar več, nikedar več ne!

Oče naš . . . Češčena Marija . . .
Čast bodi . . .

Vsmili se nas, o Gospod! — Vsmili
se nas!

607

X. postaja.

Jezusa slečejo in mu žolča piti dajo.

V.  Molimo te, o Gospod Jezus Kri¬
stus, in te hvalimo.

O.  Ker si se svojim sv. križem svet
odrešil.

Premisli, o duša, kako Jezusu, ki
je po životu ves ranjen in stepen, še
grenkega žolča piti dajo. Poglej, kako
tvojo nesramežljivost, nespodobno ob¬
našanje in nečimernost v obleki se
svojo nagoto plačuje, se žolčem pa
tvojo požrešnost. Ali moreš svojega
Jezusa brez milovanja pogledati? Oh,
verzi se k nogam ' svojemu Jezusu in
reci:

608

O žalostni Jezus, kako velik raz¬
loček je mej menoj in teboj! Ti si ves
ranjen, poln grenkosti in ves s kervjo
oblit; jaz pa ves nečimern, poln na-
sladnosti in veselja, ali vsaj tak želim
biti. Oh, jaz nisem na pravem potu. O
Jezus, pelji me ti na pravo stezo! Stori,
da mi bodo vse sladkosti tega sveta
grenke in zoperne, da bom namestu
njih želel tvoje terpljenje občutiti in
da tako vreden postanem s teboj vži-
vati večno veselje!

Oče naš . . . Ceščena Marija . . .
Čast bodi . . .

Vsmili se nas, o Gospod! — Vsmili
se nas!

609

XI. postaja.

Jezusa na križ pribijejo.

V.  Molimo te, o Gospod Jezus Kri¬
stus, in te hvalimo.

O.  Ker si se svojim sv. križem svet
odrešil.

Premisli neizrečeno bolečino, ketero
je občutil dobrotljivi Jezus, ko so mu
ude, kite in žile se žeblji prebodli. O
kako je to, da tvoje serce kar žalosti
ne poči, ko vidiš, da tvoji grehi tako
nevsmiljeno morijo tvojega Zveličarja?
Vsaj sedaj toči solze, obžaluj svoje
grehe in reci:

O dobrotljivi, zavoljo mene križani
Jezus, vlij v moje serce strah in lju-

Popotni tov. 39

610

bežen do tebe. In ker so moji grehi
tisti žeblji, ki so tebe pribili na križ,
stori se svojo milostjo, da bodo vse
moje hude želje in občutki na tvoj križ
nabiti in tamkaj vmorjeni, da bom v
življenju in v smerti s teboj križan tudi
s teboj v nebesih večno kraljeval.

Oče naš . . . Ceščena Marija . . .
Čast bodi . . .

Vsmili se nas, o Gospod! — Vsmili
se nas!

611

XII. postaja.

^esus vmerje na križu.

V.  Molimo te, o Gospod Jezus Kri¬
stus, in te hvalimo.

O.  Ker si se svojim sv. križem svet
odrešil.

Odpri tukaj svoje oči in premišljuj
na križ pribitega Jezusa. Poglej vse
bledo obličje božje. Poslušaj, kako
prosi odpuščenja tistim, ki ga križajo
in žalijo; razbojniku obljubi nebeško

kraljestvo; svojo Mater izroči Janezu;
svojo dušo priporoči nebeškemu Očetu;

slednjič pa vmerje z nagnjeno glavo.

— Tako je torej moj Jezus vmerl! Res,

vmerl je na križu in z.

mene. O

39-

612

duša moja, kaj boš sedaj počela? Oh,
ne hodi preč kaker le s ponižnim
in skesanim sercem. Objemi križ in
vzdihni k Jezusu:

O moj ljubeznjivi Zveličar, vem in
spoznam, da so moji grehi tisti rabeljni,
ki so tebe tako nevsmiljeno vmorili.
Nobene milosti nisem vreden, ker sem
tebe križal. Pa kako veselje in upanje
občuti moja duša, ko te slišim prositi
celč za tiste, keteri so te križali. Kaj
hočem sedaj za te storiti, ker si ti za
me toliko storil? Poglej, o Jezus, pri¬
pravljen sem in voljan odpustiti vsem,
ki so me kedaj razžalili. Res, moj Bog,
zavoljo tvoje ljubezni odpustim vsem,
iz serca jih objamem in jim želim vse
dobro. In tako tudi upam ob svoji
smertni uri slišati tvoje vesele besede:
„Še danes boš z menoj v raju'/

Oče naš . . . Ceščena Marija . . .
Čast bodi . . .

Vsmili se nas, o Gospod! — Vsmili
se nas!

613

XIII. postaja.

Jezusa s kriza snamejo
in ga v Marijino naročje polože.

V.  Molimo te, o Gospod Jezus Kri¬
stus, in te hvalimo.

O.  Ker si sč svojim sv. križem svet
odrešil.

Premisli, kako oster je bil meč, ki
je prebodel serce žalostne Matere, ko
je svojega mertvega Sina vzela v na¬
ročje. Videla ga je vsega ranjenega in
kervavega. O kakšno žalost in bolečino
je takrat čutila v svojem sercu! Keteri
meč pa je bil tako oster, ki je pre¬
bodel njeno serce? Oh, greh je bil, ki
je Jezusu življenje vzel in Marijino serce

614

tako močno ranil! Objokuj torej ta gro¬
zoviti greh. Združi svoje solze se sol¬
zami svoje žalostne Matere in vzdihni
k njej tako:

O kraljica vseh marternikov, kedaj
bom vreden, prav razumeti tvojo žalost
in bolečino? Kedaj zadobim milost, tvojo
žalost v svojem sercu nositi in s teboj
terpeti? O velika Gospa, sprosi mi to
milost, da noč in dan žalujem nad svo¬
jimi grehi, keteri so tebi napravili tako
žalost; da ves skesan in spokorjen v
zaupanju in ljubezni do tebe vmerjem
in po smerti s teboj večno živim!

Oče naš . . . Češčena Marija . . .
Čast bodi . . .

Vsmili se nas, o Gospod! — Vsmili
še nas!

615

XIV. postaja.

Jezusa v grob polože.

V.  Molimo te, o Gospod Jezus Kri¬
stus, in te hvalimo.

O.  Ker si sč svojim sv. križem svet
odrešil.

Premisli tukaj žalovanje, vzdiho¬
vanje in jokanje Magdalene, Janeza in
druzih pobožnih duš, ko jim je bil
Jezus odvzet in v grob položen. Zlasti
pa si k sercu vzemi težavo in grenko
žalost Marije, ko je iz naročja zgubila
svojega ljubeznjivega Sina. V premiš¬
ljevanju le te njene žalosti in njenega
terpljenja se moraš res sramovati, da
si pri obiskovanju tega križevega pota
občutil tako malo vsmiljenja. Oh vzdrami

616

svoje serce vsaj zdaj pri tej zadnji po¬
staji. Poljubi s častjo kamen svetega
groba; položi v duhu vanj svoje serce
in reci svojemu mertvemu Jezusu:

O vsmiljeni Jezus, ki si prehodil
tako kervavo pot iz ljubezni do mene,
v tem grobu ležečega te častim in
molim. Oh želim in hočem tebe v
svojem sercu zapertega imeti, da bi s
teboj sklenjen po tem svetem križevem
potu k novemu življenju vstal in se
v tvoji milosti ločil s tega sveta. Po za-
služenju tvojega terpljenja, ketero sem
premišljeval, mi dodeli, da bo na zadnjo
uro tvoje sveto Resno Telo moja po¬
potnica, da bodo moje zadnje besede:
Jezus, Marija, Jožef! in da svoje zadnje
vzdihovanje sklenem s tistim vzdiho¬
vanjem, s keterim si ti na svetem križu
izdihnil svojo sveto dušo. Daj mi se
živo vero, s terdnim zaupanjem in go¬
rečo ljubeznijo s teboj in zavoljo tebe
vmreti in potlej s teboj na večne čase
živeti. Amen.

Oče naš . . . Češčena Marija . . .
Čast bodi . . .

Vsmili se nas, o Gospod! — Vsmili
se nas! .

617

Molitev.

Nebeški Oče večni Bog! Po tisti
ljubezni, s ketero si svojega Sina Je¬
zusa Kristusa zavoljo mene na svet
poslal, in s ketero je on po svojem
bridkem terpljenjuin grenki smerti mene
odrešil, ti darujem ta sveti križev pot,
keterega sem s tvojo milostjo obiskal.
Vzemi to pobožno opravilo v povišanje
svoje časti v zahvalo za vse meni in
drugim podeljene milosti, za odpuščenje
grehov celega sveta, za pomoč vernim
dušam v vicah, zlasti pa za ketere sem
v začetku prosil. O milostljivi Oče ne¬
beški, poglej na obličje Kristusa, svo¬
jega Sina, vsliši glas njegove sv. kervi
in bodi milostljiv meni, vbogemu greš¬
niku! Amen.

„ Oče naš . . . Češčena Marija . . .
Čast bodi . . .

Hvaljen bodi naš križani Zveličar,
Jezus Kristus in njegova žalostna Mati
Marija! Amen.

Obrednik

lil reda svetega Frančiška.

I. Molitve pri zborih.*)

1. Pred zborom.

a)  N a v

Veni, Sancte Spiri-
tus, rep le tuorum corda
fidelium, et tul amoris
in eis ignem accende.

Sub tuum praesidi-
um confugimus, Sancta
Dei Genitrix: nostras
deprecationes ne despi-
cias innecessitatibus
nostris, sed a periculis
cunctis libera nos sem-
per, Virgo gloriosa et
benedicta.

Respice, beate Pater
Francisce, de excelso
coelorum habitaculo,
et deprecare pro po-

a d n o.

Pridi sv. Duh, na¬
polni serca svojih ver¬
nih in vžgi v njih ogenj
svoje ljubezni.

Pod tvojo pomoč
pribežimo, o sv. božja
porodnica: ne zaverzi
naših prošenj v naših
potrebah, temuč reši
nas vselej vseh nevar¬
nosti, o častitljiva in
blažena Devica.

Ozri se, blaženi oče
Frančišek, iz vzviše¬
nega nebeškega prebi¬
vališča in prosi za svoj c

**). Vodnik ali visitator opravlja te mo¬
litve v roketu s belo štolo kleče pred al-
tarjem ali pred podobo Križanega.

622

pulo tuo, populo quem
elegisti ut serviat co-
ram te omni tempore
in ministerio Domini.

Kyrie eleison. Chri-
ste eleison. Kyrie elei -
son.

Pater noster (secr.).

F. Et ne nos indu-
cas in tentationem;

7?. Sed libera nos a
malo.

V.  Memor esto Con-
gregationis tuae;

R.  Quam possedisti
ab initio.

V.  Domine, exaudi
orati onem meam,

7?. Et clamor meus
ad te veniat.

V.  Dominus vobis-
cum,

R.  Et cum špiritu
tuo.

Oremus.

Mentes nostras, quae-
sumus Domine, lumi-
ne tuae claritatis illu-
stra, ut videre possi-
mus quae agenda sunt,
etquae recta sunt age-
re valeamus. Per Chri-
stum Dominum nostrm.

7?. Amen.

ljudstvo, za ljudstvo,
ki si je izvolil, da bo
služilo pred teboj vsak
čas v službi Gospodovi.

Gospod, vsmili se
nas. Kriste, vsmili se
nas. Gospod, vsmili
se nas.

Oče naš (tiho)

V.  In nas ne vpelji
v skušnjavo;

O.  Temuč reši nas
hudega.

V.  Spomni se svoje
skupščine.

O.  Ketero si posedel
od začetka.

V.  Gospod, vsliši
mojo molitev,

O.  In moje vpitje
naj pride k tebi.

V.  Gospod z vami.

O.  In s Dojim du¬
hom.

Molimo.

Razsvetli, prosimo o
Gospod, našo pamet z
lučjo svoje svetlobe,
da spoznamo, kar nam
je storiti, in storiti
moremo, kar je pravo.
Po Kristusu Gospodu
našem.

O.  Amen.

623

o v e s n o.

b)  Sl

1. Veni, Creator, Spi-

ritus,

mentes tuorum. vi¬
sita,

imple superna gratia,
quae tu creasti pec-
tora.

2. Qui diceris Para-

clitus,

altissimi donum Dei,
fons vivus, ignis ca-
ritas,

et spiritalis unctio.

3. Tu septiformis mu-

nere,

di gitus paternae dex-
terae,

tu rite promissum
Patris,

sermone ditans gut-
tura.

4. Accende lumensen-

sibus.

infunde amorem cor-
dibus,

infirma nostri cor-
poris,

virtute firmans per-
pcti.

1. O pridi, Stvarnik,

sv. Duh,

obišči duše vernikov,
napolni z višjo mi¬
lostjo,

serca, ketera vstva-
ril si.

2. Ime jetolažnik tvoje,
in dar Boga ne¬
skončnega,

ljubezen, ogenj,-živi
vir,

duhovno pomazi-
Ijenje.

3. Sedmeroversten po

dareh,

desnice perst Oče¬
tove,

Očetova obljuba
Ti,

z jeziki gerla boga¬
tiš.

4. Prižgi počutkom

pravo luč,

ulij ljubezen v serca
nam,

slabost telesa na¬
šega,

z močjo krepčaj
ncvpehano.

624

5. Kostem repellas Ion-

gius,

pacemque dones
protinus,

ductore sic te prae-
vio,

vitemus omne no-
xium.

6. Per te sciamus, da,

Patrem,

noscamus atque Fi-
lium,

teqife utriusque Spi-
ritum,

credamus omni tem¬
pere.

7. Deo Patri sit gloria
ejusque soli Filio,
cum Špiritu Para-

clito,

nune et per omne
saeculum.

Amen.

Tempore paschali.

8. Deo Patri sit gloria,
et Filio, qui a mor-

tuis,

’ surrexit, ac Para-
clito

in saeculorum sae-
cula.

Amen.

5. Odženi proč so¬

vražnika,
podeli stanoviten
mir,

da se tako, ko vo¬
diš nas,

izognemo škodlji¬
vega.

6. Po Tebi, da spo¬

znamo, daj,
Očeta in Sina

Božjega,
in v Tebe tudi obeli

Duha,
daj veKovati vsaki
čas.

7. Bogu Očetu bodi

čast

in njega Sinu edi¬
nemu

in Duhu tolažitelju
sedaj in v vekov
veke vse. Amen.

O velikonoč. času:

8. Bogu Očetu bodi

čast

in Sinu, ki je od
mertvih vstal,

in Duhu tolažitelju
sedaj in v vekov
veke vse.

Amen.

625

V.  Emitte Spiritum
tuum, et creabuntur;

R.  Et renovabis fa-
ciem terrae.

Oremus.

Deus, qui corda fide-
lium Sancti Spiritus il
lustratione docuisti, da
nobis in eodetn Špiritu
recta sapere, etdeejus
semper consolatione
gaudere. PerChristum
Dominum nostrum.

R.  Amen.

F. Pošlji svojega Du¬
ha in bodo vstvarjeni;

O.  In prenovil boš
zemeljsko obličje.

Molimo.

O Bog, ki si serca
vernikov po razsvit-
Ijenju sv. Duha učil,
daj, da ravno v tem Du¬
hu, kar je prav, spo¬
znamo in se njegove
tolažbe vedno veseli¬
mo. Po Kristnsu Go¬
spodu našem.

O.  Amen.

2. Po zboru.

Kyrie eleison. Chri-
ste eleison. Kyrie elei¬
son.

Pater noster (secret.)

V.  Et ne nos indu-
cas in tentationem.

R.  Sed libera nos a
malo.

V.  Confirma hoc,
Deus, quod operatus
es in nobis,

R.  A templo sancto
tuo, quod est in Teru-
salem.

V.  Domine, exaudi
orationcm meam,

Popotni tov.

Gospod, vsmili se
nas. Kriste, vsmili se
nas. Gospod, vsmili se
nas.

Oče naš (tiho).

V.  In nas ne pelji
v skušnjavo,

O.  Temuč reši nas
hudega.

V.  Poterdi, o Bog,
kar si storil nad nami,

O.  Od svojega sve¬
tega tempeljna, ki je
v Jeruzalemu.

V.  Gospod, vsliši
mojo molitev,

40

626

7?. Et clamor meus
ad te veniat.

V.  Dominus vobis-
cum,

R.  Et cum špiritu
tuo.

Oremus.

Praesta nobis, quae-
sutnus Domine, auxi-
lium gratiae tuae, ut,
quae te auctore facien-
da cognovimus, te ad-
juvante implere vale-
amus.

Agimus tibi gratias,
omnipotens Deus, pro
universisbeneficiistuis.
Qui vivis et regnas in
saecula saeculorum.

R.  Amen.

K Oremus pro be-
nefactoribus nostris.

R.  Retribucre digna-
re, Domine, omnibus
nobis bona facientibus
propter nomen tuum
vitam aeternam. Amen.

Anti-ph  Si iniquita-
tes observaveris, Do¬
mine , Domine, quis
sustinebit ?

Vs. 129.

De profundis da¬
ma vi ad te, Domine;

O.  In moje vpitje
naj pride k tebi.

V.  Gospod z vami,

O.  In s tvojim du¬
hom.

Molimo.

Dodeli nam, prosimo
o Gospod,pomoč svoje
milosti, da, kar smo po
tebi spoznali, daje sto¬
riti, s tvoj o pripomočj p
tudi dopolniti moremo.

Zahvalujemo se ti,
vsegamogočni Bog, za
vse tvoje dobrote. Ke-
teri živiš in kraljuješ
na vekov veke.

O.  Amen.

V.  Molimo za naše
dobrotnike.

O.  Blagovoli, Go¬
spod, večno življenje
povernitivsem,ki nam
dobro delajo zavoljo
Tvojega imena. Amen.

Predglasnica.  Ako
se boš oziral na hudo¬
bije o Gospod, Go¬
spod, kedo bo obstal ?

JB». 129.

Iz globočine vpijem
k tebi, o Gospod,

627

Domine, exaudi vocem
meam.

Fiant aures tuae in-
tendentes, in vocem
deprecationis meae.

Si iniquitates obser-
vaveris, Domine: Do¬
mine, quis sustinebit?

Quia apud te propi-
tiatio est, et propter
legem tuam sustinui
te, Domine.

Sustinuit anima mea
in verbo eius, spera-
vit anima mea in Do¬
mino.

A custodia matutina
usque ad noctem spe-
ret Israel in Domino.

Quia apud Dominum
misericordia et copiosa
apud eum redemptio.

Et ipse redimet Israel
ex omnibus iniquitati-
bus eius.

Requiem aeternam
dona eis, Domine; et
lux perpetua luceat eis.

Antiph.  Si iniquita-
tes observaveris, Do¬
mine, Domine, quis
sustinebit ?

F. A porta inferi,

Gospod vsliši moj
glas.

Naj poslušajo tvoja
ušesa glas moje proš¬
nje.

Ako se boš oziral
na hudobije o Gospod,
Gospod, kedo bo ob¬
stal ?

Toda pri tebi j e spra¬
va, in zavoljo tvoje
postave čakam tebe,
o Gospod.

Moja duša čaka nje¬
gove besede, moja du¬
ša upa v Gospoda.

Od jutranje straže
do noči naj Izrael upa
v Gospoda.

Ker pri Gospoduje
vsmiljenje in pri njem
je obilno odrešenje.

In on bo rešil Izrael
vseh njegovihhudobij.

Večni mir jim daj,
o Gospod; in večna
luč naj jim sveti.

Predglasnica..  Ako
se boš oziral na hudo¬
bije o Gospod, Go¬
spod, kedo bo obstal ?

I r .  Vrat peklenskih,

40*

628

R.  Erue, Domine,
animas eorum.

V.  Domine, exaudi
orationem meam.

R.  Et clamor meus
ad te veniat.

V.  Dominus vobis-
cum,

R.  Et cum špiritu
tuo.

Oremus.

Deus, veniae largitor
et humanae salutis ama-
tor, quaesumus cle-
men.tiam tuam, ut no-
strae Congregationis
fratres, propinquos et
benefactores, qui ex
hoc saeculotransierunt
Beata Maria semper
Virgine intercedente
cum omnibus Sanctis
tuis, ad perpetuae bea-
titudinis consortium
pervenire concedas.

Eidelium, Deus, Om¬
ni um conditor et re-
demptor, animabus fa-
mulorum famularum-
que tuarum remissio-
nem cunctorum tribue
peccatorum; ut indul-
gentiam, quam semper
optavcrunt, piis sup-

O.  Reši, o Gospod,
njih duše.

V.  (iospod, vsliši
mojo molitev,

O.  In moje vpitje
naj pride k tebi.

F. Gospod z vami,

O.  In s tvojim du-
hum.

Molimo.

O Bog, ki odpu-
ščenje deliš in zveli-
ličanje človeštva lju¬
biš, prosimo tvojo mi¬
lost, da naše družbe
bratom, sorodnikom
in dobrotnikom, ki so
se s tega sveta ločili,
po priprošnji blažene
Marije vselej Device
in vseh svojih svet¬
nikov v družbo več¬
nega zveličanja priti
dodeliš.

O Bog, Stvarnik in
Odrešenik vseh vernih,
dodeli dušam svdjih
služabnikov in služab¬
nic odpuščenje vseh
grehov, da pomilo-
ščenje, ki so ga vselej
želele, na pobožne
prošnje dosežejo. Ke-

629

plicationibus consc-
quantur. Qui vivis et
regnas in saecula sac-
culorum

J?.  Amen.

K Requiem aeter-
nam dona eis, Domine;

7?. Et lux perpetua
luceat eis.

JV Requiescant in
pace.

7?. Amen.

teri živiš in kraljuješ
na vekov veke.

O.  Amen.

K Večni mir jim
daj, o Gospod,

O.  In večna luč naj
jim sveti.

V.  Naj počivajo v
miru.

O.  Amen.

Opomba. Te molitve so za zborovanje
zapovedane od sv. kongregacije obredov;
vender se smejo poleg teh opravljati še
druge, n. pr.: litanije Matere božje, rožni
venec, redovne litanije itd.

II. Sprejem.

Congregatione instituta, sacerdos su-
perpelliceo et stola (coloris albi) indutus,
stans aut sedens in inflmo altaris gradu
Postulantem genuflexum interrogat:

Quid postulas?

Resp.  Reverende Pa¬
ter, ego humiliter po-
stulo habitum Tertii
Ordinisde Poenitcntia,
ut cum eo salutem ae-
ternam facilius conse-
qui valeam.

Kaj želiš?

Odgov.  Častiti oče,
ponižno prosim obleke
spokornega tretjega
reda, da ž njo lažje
dosežem večno zveli¬
čanje.

Sacerdos dicit:  Deo gratias. Hvala
Bogu. Deinde adjungatur brevissima ex-

630

hortatio, qua laudetur sanctum postulan-
tis propositum atque conflrmetur, demon-
strata excellentia et virtute Tertii Ordinis :
tum sacerdos ad altare conversus, vestes
benedicat hoc modo:

V.  Adjutorium no-
strum in nomine Do¬
mini,

R.  Qui fecit coelum
et terram.

V.  Domine, exaudi
orationem meam,

R.  Et clamor mcus
ad te veniat.

V.  Dominus vobis-
cum.

R.  Et cum špiritu
tuo.

V.  Naša pomoč je
v imenu Gospodovem,

O.  Ki je vstvaril
nebo in zemljo.

V.  Gospod, vsliši
mojo molitev.

O.  In moje vpitje
naj pride k tebi.

V.  Gospod z vami.

O.  In s tvojim du¬
hom.

Oremus.

Omnipotens sempi-
ternc Deus, qui per
mortem unigeniti Filii
tui Domini nostri Jesu
Christi mundum re-
staurarc misericorditer
dignatus es, ut a morte
perpetua nos liberares
■et ad gaudia perduce-
res Paradisi : respice,
quaesumus, pietatis
tuae oculo bane fami-
liam tuam, hic hodie
in tuo nomine congre-

Molimo.

V segamogočni večni
Bog. ki si po smerti
svojega edinorojenega
Sina, Gospoda našega
Jezusa Kristusa, milo-
serčno blagovolil svet
prenoviti, da bi nas
rešil večne smerti in
nas pripeljal v rajsko
veselje, prosimo, ozri
se z očesom svoje lju¬
bezni na to svojo dru¬
žino, danes tukaj v
tvojem imenu zbrano,

631

gatam, cujus famulus
tuus B. Franciscusj
ut tibi augeatur cre-
dentium numerus, ex-
titit Institutov. Illam
super firmam petram,
quaeChristus est, con-
firma, ut ab omnibus
turbationibus mundi,
carnis et diaboli sit
secura; et incedens pcr
tuorum semitam man-
datorum, meritis acer-
bissimae Filii tui pas-
sionis et Immaculatae
Matris ejus sempcr
Virginis Mariae, ac B.
P. N. Francisci om-
niumque Sanctorum,
gaudia aeterna pbssi-
deat. PereundemChri-
stum Dominum no-
strum.

7?. Amen.

ki jo jc vstanovil tvoj
služabnik, sv. Franči¬
šek, da bi se ti po¬
množilo število ver¬
nikov. Vterdi jo na
skali, ki je Kristus,
da bo varna pred vsemi
skušnjavami sveta, me¬
sa in hudobnega duha
in hode po stezi tvojih
zapovedi večno veselje
doseže po zasluženju
prebridkega terpljenja
tvojega Sina, njegove
neomadežane matere,
vedno device Marije,
blaženega očeta našega
Frančiška in vseh svet¬
nikov. Po ravno tem
Kristusu, Gospodu na¬
šem.

O.  Amen.

Blagoslov redovne obleke.

(Si plures iduendi sunt, pronuntien-
tur in plurali. quae in singulari pasita
sunt.)

Oremus.

Domine Jesu Christe,
qui tegumcn nostrae
mortalitatis induere, et

Molimo.

Gospod Jezus Kri¬
stus, ki si blagovolil
ogrinjalo naše vmerlji-

632

in praescpio pannis in-
volvi dignatus es, qui-
que glorioso confes-
sori tuo B. P. Fran¬
cisco tres Ordincs in-
stituere salubritei' in-
spirasti, ac eosdem
per summos Ecclesiae
Pontifices,tui Vicarios,
approbare fecisti, im-
mensatn tuae clemen-
tiae largitatem suppli-
citerexoramus, ut haec
indumenta, quae idem
B. Franciscus ad poe-
nitentiae indicium ac
pro valida contra sae-
culum, čarnem et dae-
monem armatura com-
militones suos fratres
dePoenitentiainTertio
Ordine portare con-
stituit, benefdicere et
sancti -j- ficare digneris,
ut hic famulus tuus
(haec famula tua), ea
dcvote suscipiens, te
ita induat, ut in špiritu
humilitatis viam man-
datorum tuorum ad
mortem usque fideliter
percurrat. Qui vivis
et regnas in saecula
saeculorum.

R.  Amen.

vosti obleči in v jasli¬
cah v plenice se za¬
viti, in ki si svojega
slavnega spoznavavca,
blaženega očeta Fran¬
čiška, zveličavno nav¬
dihnil, daje vstanovil
tri redove, ter si sto¬
ril, da so jih poterdili
najvišji cerkveni gla¬
varji, tvoji namestniki,
ponižno prosimo ne¬
izmerno obilost tvo¬
jega vsmiljenja, da bla¬
govoliš blago j- slo¬
viti in posvej-titi ta
oblačila, ki jih je od
ločil ravnotisti blaženi
Frančišek, da jih no¬
sijo njegovi soborivci,
spokorni bratje v tre¬
tjem redu v znamnje
pokore in ko zdatno
orožje zoper svet, me- o
in hudobnega duha, da
bo ta tvoj služabnik, ki
jih pobožno sprejme,
tako tebe oblekel, da
se bo v duhu poniž¬
nosti prav do smerti
zvesto deržal poti tvo¬
jih zapovedi. Keteri
živiš in kraljuješ na
vekov veke.

O.  Amen.

633

redovnega pasu.

Blagoslov
Oremus.

Deus, qui ut servum
redimeres,Filiumtuum
per manus impiorum
ligari voluisti, bene-f
dic, quaesumus cingu-
lum istud;, et praesta,
ut famulus tuus, qui
(famula tua, quae) hoc
poenitcntiae ligamine
praecingitur, vinculo-
rum ejusdem Domini
nostri Jesu Christi per-
petuo mentor exsistat,
tuisque semper obse-
quiis alligatum (alli-
gatam) se esse cogno-
scat. Per Dominum no-
strumjesum Christum
Filium tuum, qui te-
cum etc.

7?. Amen.

Molimo.

Bog, ki si zato, da
rešiš služabnika, dal
svojega Sina brezbož-
nikom v roke, da so
ga zvezali, blago-fslovi
prosimo ta pas in do¬
deli, da bo tvoj slu¬
žabnik, ki se ima s to
spokorno vezjo prc-
pasati, vedno se spo¬
minjal vezi Gospoda
našegajezusa Kristusa.

Ki s teboj živi in kra¬
ljuje v edinosti sv. Du¬
ha Bog navčkov veke.

O.  Amen.

Hic sacerdos aqua benedicta aspergit
habitum et cingulum, nihil dicens. Deinde
in infimo gradu genuflexus, incipit hy-
mnum:  Veni Creator (O pridi, Stvarnik),
quem cum adstantibus alternatim recitat
aut canit usque adfinem Terminato hymno
ad Postulantem ante altare genuflexum
versus dicit:

Exuat te Dominus I Sleče naj te Gospod
veterem hominem cum | starega človeka z nje-

634

actibus suis, et cor
tuum avertat a saeculi
pompis, quibus abre-
nuntiasti, dum Baptis-
mum recepisti.

7?. Amen.

govimi deli in odvcr-
nc naj tvoje serce od
posvetnega blišča, ke-
teremu si se odpovedal,
ko si prejel sv. kerst.

O.  Amen.

Tum Postulanti imponens habitum aut
scapulare dlcit:

Induat te Dominus
novum hominem, qui
secundufn Deum crea-
tus est in justitia et
sanctitate veritatis.

R.  Amen.

Obleče naj te Gospod
novega človeka, ki je
po Bogu vstvarjen v
pravici in svetosti res¬
nice.

O.  Amen.

Deinde porriglt cingulum !i ) sive chor-
dam dicens:

Praecingat te Domi¬
nus cingulo puritatis,
ct extinguat in lumbis
tuis humorem libidinis
ut maneat in te virtus
continentiae et casti-
tatis.

R.  Amen.

Opaše naj te Gospod
i s pasom čistosti in
vgasne naj v tvojem
ledju ogenj poželjivo-
sti, da ostane v tebi
čednost zderžnosti in
čistosti.

O.  Amen.

Ad extremum porrigitur cereus ac-
census his verbis:

Accipc, frater caris- I Sprejmi, predragi
sime (soror carissima) | brat, luč Kristusovo v

Ratione decentiae Sacerdos non
ipsemet circumducat cingulum in indui-
tione sodalium sororum.

635

lumen Christi, in si- znamenje svoje ne-
gnum immortalitatis vmerjočnosti, da boš
tuac, ut mortuijs (mor- ' mertev svetu Bogu ži-
tua) mundo Deo vivas, | vel ter bežal pred deli
fugiens opera tenebra- ! terne. Vstani od mertvih
rum. Exsurge a mor- I in razsvetlil te bo Kri-
tuis, et illuminabit te j stus.

Christus.

J?.  Amen. | O.  Amen.

Postremo sacerdos ad altare conver-

sus intonat Ps. 116.

Laudate Dominum
omnes gentes: laudate
eum omnes populi.

(Juoniam contirmata
est super nos miseri-
cordia ejus; et veritas
Domini manet in aeter-
nam.

Gloria Patri et Filio
et Spiritui Sancto:

Sicut erat in prin-
cipio, et nune et sem-
per, et in saecula sae-
culorum. Amen.

V.  Confirma hoc,
Deus, quod operatus
es in nobis,

R.  A templo sancto
tuo, quod est injeru-
salem.

V.  Salvum tac ser¬
virni tuum (salvam fac
famulam tuarn),

Hvalite Gospoda vsi
narodi, hvalite ga vsa
ljudstva.

Ker je poterjenonad
nami njegovo vsmi-
Ijenje, in resnica Go¬
spodova ostane na
večno.

Čast bodi Očetu in
Sinu in sv. Duhu:

Kater je bilo v za¬
četku, zdaj, in vselej
in na vekomaj. Amen.

V.  Poterdi, o Bog,
kar si storil nad nami,

O.  Od svojega sve¬
tega tempeljna, ki je
v Jeruzalemu.

V.  Reši svoj ega slu¬
žabnika (služabnico),

636

7?. Deus meus, spe-
rantem in te.

K Mitte ei auxilium
de sancto,

R.  Et de Sion tuere
eum leam).

R.  Nihil proficiat ini-
micus in eo (ea),

R.  Et filiuS iniqui-
tatis non apponat no-
ccrc ci,

R.  Domine, exaudi
orationem meam.

R.  Et clamor meus
ad te veniat.

V.  Dominus vobis-
cum.

R.  Et cum špiritu
tuo.

Oremus.

Deus misericordiae,
Deus pietatis, Deus a
quo bona cimeta pro-
cedunt, sine quo nihil
sanctum inchoatur ni-
hilque perficitur, pre-
cibus nostris bcnignus
assiste, et hunc famu-
lum tuum (hanc famu-
lam tuam’, cui in tuo
sancto nomine sacrum
poenitentiae habitum

O.  Moj Bog, ki v
tebe upa.

R.  Pošlji mu (ji)
pomoč se svetišča,

O.  In se Sij ona ga
(jo) varuj.

V.  Nič naj ne opravi
sovražnik nad njim
(njo),

O  In sin hudobe
naj se ne prederzne,
da bi mu (ji) škodo¬
val.

R.  Gospod, vsliši
mojo molitev,

O.  In moje vpitje
naj pride k tebi.

R.  Gospod z vami,

O.  In s tvojim du¬
hom

Molimo.

Bog vsmiljenja, Bog
ljubezni, Bog, od ke-
terega vse dobro pri¬
haja, brez keterega se
nič svetega ne začne,
nič ne skonča, poslu¬
šaj dobrotljivo naše
prošnje in tega svojega
služabnika, keteremu
(to svojo služabnico,
keteri) smo v tvojem
svetem imenu dali po-

637

imposuimus, ab omni¬
bus periculis mentis
et corporis tua pro-
tectione defende, et
concede ei in sancto
proposito ad finem us-
q ue perse verare, ut pec-
catorum suorum remis-
sionc percepta ad con-
sortium electorum tuo-
rum pervenire mereatur.

Deus, qui per imma-
culatam Virginis Con
ceptionem dignum Fi-
lio tuo habitaculum
praeparasti: quaesu-
mus, ut qui ex morte
ejusdem Filii tui prae-
visa eam ab omni labe
praeservasti, nos quo-
que mundos ejus inter-
cessione ad te perve¬
nire concedas.

Deus, qui mira Cru-
pis mysteria in tuo de-
votissimo Confessore
B. Francisco multifor-
miter demonstrasti, da
famulis tuisipsiussem-
per exempla sectari et
assidua ejusdem Cru-
cis meditatione muniri.

svečeno obleko poko¬
re, brani sč svojim
varstvom vseh dušnih
in telesnih nevarno¬
sti, ter mu (ji) dodeli,
da v svojem svetem
sklepu stanoviten (-a)
ostane do konca in po
odpuščenih grehih priti
zasluži v družbo tvojih
izvoljenih.

Bog, ki si po neo-
madežvanem spočetju
Device svojemu Sinu
vredno prebivališče
pripravil; prosimo, da,
ki si jo zavoljo pred¬
videne smerti ravno
tistega svojega Sina
slehernega madeža ob¬
varoval, tudi nam po
njenih prošnjah k tebi
priti dodeliš.

Bog, ki si čudovite
skrivnosti križa v svo¬
jem pobožnem spozna-
vavcu, blaženem Fran¬
čišku, mnogotero po¬
kazal, daj svojim slu¬
žabnikom vedno po
njegovem zgledu se
ravnati, ter s pridnim
premišljevanjem ravno
tistega sv. križa se za¬
varovati.

638

(Pr o so dalifratre.)
Deus, qui B. Ludovi-
cum Confessorem tu um
de terreno regno ad
coelestis regni gloriam
transtulisti, ejus, quae-
sumus, meritis etinter-
cessione Regis regum
Jesu Christi Kilii tui
facias nos esse con-
sortes. Qui tecum vi-
vit . ..

R.  Amen.

(Pro sodali soro-
re.)  Tuorum corda fi-
dclium, Deus misera-
rator, illustra, et B.
Elisabeth precibus glo-
riosis facnos prospera
mundi despicere, et
coelesti semper con-
solatione gaudere. Per
Christum Dominum
nostrum.

R.  Amen.

(Zaredovnega bra¬
ta.)  Bog, ki si blaže¬
nega Ludovika, svoje¬
ga spoznavavca, od
zemeljskega kraljestva
prestavil v slavo ne¬
beškega kraljestva;
prosimo, da nas po
njegovih zaslugah in
prošnjah deležne sto¬
riš Kralja kraljev, Je¬
zusa Kristusa, Sina
tvojega. Ki s teboj
živi . . .

O.  Amen.

(Za redovno sestro.)
Razsvetli, vsmiljeni
Bog, serca svojih ver¬
nih, in po častitljivih
prošnjah blažene Eli¬
zabete stori, da bomo
srečo tega sveta zani¬
čevali ter se nebeške
tolažbe vedno veselili.
Po Kristusu Gospodu
našem.

O.  Amen.

Post haec Visitator dicit:

R.  Domine, exaudi
orationem meam.

R.  Et clamor meus
ad te vcniat.

V.  (lospod, vsliši
mojo molitev, .

O.  In moje vpitje
naj pride k tebi.

639

V.  Benedicamus Do¬
mino.

R.  Deo gratias.

Et conversus ad
omnes dicendo:

V.  Zahvalimo Go¬
spoda.

O  Hvala Bogu.

adstantes benedicit

Benedictio Del omni-
poteniis Patris et Filii
t et Spiritus sancti de-
scendat super vos et
maneat semper.

R.  Amen.*)

Blagoslov vsegamo-
gočnega Boga, Očeta
in Sitna in sv. Duha,
pridi doli na vas in
ostani vedno.

O.  Amen.

Ceremonia terminala, namen et co-
gnomen Novitii (Novitiae), item ejus po¬
trla, domicilum et dies Vestitionis in Re¬
gistra inscribantur hoc f ere modo: Anito
Domini . . . mense . . . die ... in Ecclesia
. ■ . (in oratorio — in loco decenti domus

■ .) praesente Fratrum (Sororum) Con-
gregatione — Infrascriptus ego N. Direc-
tor (Sacerdos facultale munitus — Visi-
tator — Guardianus) habitum Tertii Or-
dinis Poenitentium S. Francisci imposui
Domino JV. JV. (Dominae JV. JV.) habenti
domicilium in civitate . . . (loco . . . .) In
quorum fidem ego scripsi.

III. Obljuba.

1. Die Professionis fiat Congregatio
solemnis orneturque altare ut in diebus

*) Caeremonia peracta Sacerdos JVo-
vitio imponere poterit nomen novum di-
cens: »Nune vocaberis Frater (Soror) JV.“

640

festis. Novitius habitu Ordinis integro
indutus, si fieri poteši, aut saltem externe
scapulari et chorda vestitus, genuflexus
in piano ante altare paratus sit : sacerdos
superpelliceo et stola alba ornatus genu-
flexus in supremo gradit intonat hymnum :
Veni creator — O pridi Stvarnik.

V.  ICmitte Spiritum J
tuum.et creabuntur.

7?. Et renovabis fa-
ciem terrae.

Oremus.

Deus, qui corda fi-
dclium Sancti Spiritus
illustratione docuisti;
da nobis in eodem
Špiritu recta saperc et
de ejus semper con-
solatione gaudere.

Da quaesumus Do¬
mine, huic famulo tuo
(famulae tuae), quem
(quam) Ordinis habitu
decorarejam dignatus
es, ad inchoati operiš
perfectionem feliciter
pervenire. Per Chri-
stum Dominum no-
strum.

li.  Amen.

V.  Pošlji svojega
Duha in bodo vstvar-
jeni,

O.  In prenovil boš
zemeljsko obličje.

Molimo.

Bog, ki si serca ver¬
nikov po razsvetljenju
sv. Duha učil, daj, da
ravno v tem Duhu, kar
je prav spoznamo in
se njegove tolažbe
vedno veselimo.

Daj, prosimo Go¬
spod, temu svojemu
služabniku (svoji slu¬
žabnici), ki si ga (jo) z
redovno obleko že o-
lepšati blagovolil, da
srečno konča započeto
delo. Po Kristusu (lo-
spodu našem.

O.  Amen.

2. Ouo dieto sacerdos ad altare sedens
Novitium ante se genuflexum interrogat:

641

Frater N. (Soror N.),
quid postulas?

Novitius respon-
det:  Reverende Pater,
postulo admitti ad
sanctam professionem
in Tertio Ordine S.
Francisci, ut in eo
usque ad mortem Deo
serviam.

2. Brat (Sestra) I.,
kaj želiš?

Novinec odgovori:
Prečastiti oče, prosim,
da bi bil pripuščen k
sv. obljubi v tretjem
redu sv. Frančiška, da
v njem do smerti slu¬
žim Bogu.

Majnik:  Hvala
Bogu.

Respondit sacerdos; Deo gratias: tum
brevi sermone sanctitatem professionis,
quam Novitius est facturns, elucidabit,
expresse autem pronuntiabit, in ea pro-
fessione non includi ullum votum aut
strictam aliquam obligationem sub pec-
cati poena, atque juxta ipsam Regulam
et S. Sediš declarationem Tertiarios non
ampliori modo quam caeteros christianos
vinculis conscientiae constringi. Pomen
laudabit confirmabitque gelum Novitii,
allato aliquo Sanctorum exemplo effectus
professionis salutares demonstrabit; addi
poterunt pro ratione temporis aliae ex-
hortationes. Ouibus absolutis. Novitius
ant e sacerdotem genuflexus, manibus
junctis, sequentem professionis formulam
enuntiabit:

Ego N., coriun Deo
oninipotente, ud hono-
rem Imniaculatae B.
V. Mariae et B. Patris
Francisci oniniumqiie

Popotni tov.

Obljuba:

Jaz brat I. (sestra
l.) [imenuj redovne¬
ga svojega patrona]

41

642

Sanctorum, promitto
servare mandata Dei
toto tempore vitae,
meae, et Regulam Ter-
tii Ordinis, ah eodem
Beato Francisco insti-
tutani, juxta formam
a Nicolao Papa quarto
et a Leone decimo ter-
tio confirmatam; item
satisfacere ad Visita-
toris placitum pro
transgressionibus con-
tra eandem Regulam
commissis.

Sacerdos subjungit:

JEt ego ex p ar te Dei,
si haec observaveris,
promitto tibi vitam
aeternam. In nomine
Patris et Filii f et Spi-
ritus Sandi.

JR. Amen.

3. Surgentibus om
nus.

Te Deum laudamus:
te Dominum confite-
mur.

obljubim v pričo Boga
vsegamogočnega, na
čast brezmadežni, bla¬
ženi Devici Mariji in
blaženemu očetu Fran¬
čišku in vsem svet¬
nikom, da bom spol-
noval zapovedi božje
ves čas svojega živ¬
ljenja in vodilo tre¬
tjega reda. vstanovlje j
no od ravno tistega
blaženega Frančiška,
po vredbi, poterjeni od
papeža Nikolaj a četer-
tega in Leona trinaj¬
stega, ter po volji
predstojnikovi zado¬
stovati za prestopke,
storjene zoper to vo¬
dilo.

Mašnik : Ako boš
to spolnoval, obljubim
ti jaz od strani božje
večno življenje. V ime¬
nu Očeta in Sifna in
sv. Duha.

0. Amen.

tibus, cantatur Hym~

3. Tebe Boga hva¬
limo : tebe Gospoda
spoznavamo.

643

Te aeternum Patrem:
omnis terra veneratur.

Tibi omnes Angeli;
tibi coeli et universac
Potestates,

Tibi Cherubim et

’ Seraphim: incessabili
voce proclamant:

Sanctus, Sanctus, San-
ctus; Dominus Deus
Sabaoth.

Pleni sunt coeli et
terra Majestatis glo-
riae tuae.

Te gloriosus Apo-
stolorum chorus,

Te Prophetarum lau-
dabilis numerus,

Te Martyrum candi-
datus laudat exercitus.

Te per orbem terra-
rum sancta confltetur
Ecclesia.

Patrem immensae
Majestatis.

Venerandum tuum
verum et unicum Fi-
lium,

Sanctum quoque Pa-
raclitum Spiritum.

Tu rex gloriae, Chri-
ste.

Tu Patris sempiter-
nus es Filius.

Tebe večnega Očeta:
vsa zemlja spoštuje.

Tebi vsi angeli: tebi
nebesa in vse oblasti,

Tebi Kerubini in Se-
rafini: z neprenehlji-
vim glasom kličejo:

Svet, svet, svet; Go¬
spod Bog Sabaot.

Polna so nebesa in
zemlja veličastva tvoje
slave.

Tebe slavni zbor
apostolov,

Tebe prerokov hva¬
levredno število,

Tebe maternikov
bliščeča hvali vojska.

Tebe po zemeljskem
krogu spoznava sveta
cerkev.

Očeta neizmernega
veličastva.

Častitljivega tvojega
pravega in edinega
Sina,

Svetega tudi Duha
Tolažnika.

Ti kralj slave, Kri¬
stus.

Ti Očetov Sin si
večni.

41«

644

Tu ad liberandum
suscepturus hominem
non horruisti Virginis
uterum.

Tu, devicto mortis
aculeo, aperuisti cre-
dentibus regna coelo-
rum.

Tu ad dexteram Dei
sedes in gloria Patris.

Judex crederis esse
venturus.

Te ergo quaesumus
tuis famulis subveni,
quospretioso sanguine
redemisti.

Aeterna fac cum
Sanctis tuis in gloria
numerari.

Salvumfac populum
tuum, Domine: et be-
nedic haereditati tuae.

Et rege eos, et ex-
tolle illos usque in ae-
ternum.

Per singulos dies
benedicimus te.

Et laudamus nomen
tuum in saeculum et
in saeculum saeculi.

Dignare Domine, die
isto sine peccato nos
custodire.

Ti, da bi rešil člo¬
veka, si sam človek
postal in se ti ni stu¬
dilo telo Device.

Ti si premagal želo
smerti in vernim od-
perl nebeško kralje¬
stvo.

Ti na desnici božji
sediš v slavi Očetovi.

Verujemo, da sodit
prišel nas boš.

Tebe torej prosimo,
pridi na pomoč svojim
služabnikom, ki si jih
s predrago kervjo od¬
rešil.

Daj, da bomo s tvo¬
jimi svetimi v večni
slavi šteti.

Reši, o Gospod svoje
ljudstvo in blagoslovi
svojo dedino.

Vladaj jih in po¬
vzdigni jih na veke.

Dan na dan te sla¬
vimo.

In hvalimo tvoje
ime na veke in vekov
veke.

Blagovoli, Gospod,
ta dan brez greha nas
ohraniti.

645

Miserere nostri, Do¬
mine, miserere nostri.

Fiat misericordia tua,
Domine, super nos;
quemadmodum spera-
vimus in te.

In te, Domine, spe-
ravi, non confundar in
aeternum.

Vsmili se nas, o
Gospod, vsmili se nas.

Bodi vsmiljenje tvoje
o Gospod nad nami,
kaker smo upali nate.

V tebe, o Gospod,
sem zaupal, na veko¬
maj ne bom osramočen.

Dum hymnus cantatur, omnes soda-
les Fratres (sive soli Discreti aut Consi-
liarii, si forte Fratrum numerus sit ni-
mis magnus) novo Professo osculum pa¬
čiš ex ordine dant, dicentes:  Pax tecum,
quibus Ule respondet:  Et cum špiritu tuo;
eodem modo pacis osculum datur inter
sodales SororesP) Deinde dicitur:

V.  Confirma hoc,
Deus, quod operatus
es in nobis.

R-  A templo sancto
tuo, quod est in Jeru-
salem.

V.  Salvum fac ser-
vum tuum (salvam fac
famulam tuam',

R.  Deus meus, spe-
rantem in te.

V.  Mitte ei auxilium
de sancto,

R.  Et de Sion tuere
eum (eam).

V.  Poterdi, o Bog,
kar si storil nad nami.

O.  Od svojega sve¬
tega tempelj na, ki je
v Jeruzalemu.

V.  Reši svojega slu¬
žabnika.

O.  Moj Bog, ki v
tebe upa.

V.  Pošlji mu Gospod
pomoč sč svetišča,

O.  In sč Sij ona ga
varuj.

*) Hic ritus de osculo pacis dando:
apud nos communiter omittitur.

646

V.  Nihil proficiatini-
micus in eo (ea),

R.  Et fllius iniqui-
tatis non apponat no-
cere ei.

V.  Domine, exaudi
orationem meam.

R.  Et clamor meus
ad te veniat.

V.  Dominus vobis-
cum.

R.  Et cum špiritu
tuo.

Oremus.

Dcus, cujus miseri-
cordiae non est nume-
rus, et bonitatis infi-
nitus est thesaurus,
piissimae majestati
tuae pro collatis doniš
gratias agimus, tuam
semper clementiam ex-
orantes, ut, qui peten-
tibus postulata conce-
dis, eosdem non dese-
rens, ad praemia fu-
tura disponas.

Deus, qui per imma-
culatam Virginis Con-
ceptionem dignum Fi-
lio tuo habitaculum

V.  Nič naj ne opra¬
vi sovražnik nad njim,

O.  In sin hudobe naj
se ne prederzne, da bi
mu škodoval.

V.  Gospod vsliši
mojo molitev.

O.  In moje vpitje
naj pridi k tebi.

V.  Gospod z vami.

O.  In s tvojim du¬
hom.

Molimo.

Bog, pri keterem
vsmiljenje nima šte¬
vila in ki ima dobrot
neskončen zaklad, tvo¬
jemu preljubeznjivemu
veličastvu se za po¬
deljene darove zahva-
lujemo in tvojo do¬
brotljivost vedno mo¬
limo, da ti, ki prošnji-
kom podeliš, česar te
prosijo, nje ne zapu¬
stiš, marvečjih za pri¬
hodnje plačilo pripra¬
viš.

Bog, ki si po neo-
madeževanem spočetju
Device svojemu Sinu
vredno prebivališče

647

praeparasti,quaesumus,
ut qui ex morte ejus-
dem Filii tui praevisa
eam ab omni labe
praeservasti, nos quo-
que mundos ejus inter-
cessione ad te perve-
nire concedas.

Domine Jesu Chri-
ste, qui frigescente
mundo, ad inflamman-
dum corda nostra tui
amoris igne in čarne
beatissimi Patris nostri

Francisci passionis
tuae sacra Stigmata
reno vasti: concede pro-
pitius, ut ejus meritis
et precibus crucemju-
giter feramus, et dig-
nos fructus poeniten-
tiae faciamus.

(Pro sodali Fratre
frofesso.)  Deus, qui
beatum Ludovicum,
Confessorem tuum, de
terreno regno ad coe-
lestis regni gloriam
transtulisti; ejus, quae-
sumus meritis et in-
tercessione, Regis re-
gum Jesu Christi, Filii
tui, facias nos esse con-
sortes.

pripravil, prosimo, da
ti, ki si jo zavoljo
predvidene smerti rav¬
no tistega svojega Si¬
na slehernega madeža
obvaroval, tudi nam
po njenih prošnjah k
tebi priti dodeliš.

Gospod Jezus Kri¬
stus, ki si na telesu
našega očeta, sv. Fran¬
čiška, ponovil svoje
sv. rane, da bi oterp-
njenemu svetu zopet
v sercč vžgal ogenj
svoje ljubezni: dodeli
milostno, da bomo po
njegovih zaslugah in
prošnjah vedno križ
nosili in vreden sad
pokore obrodili.

(Za redovnegabra-
ta.)  Bog, ki si blaže¬
nega Ludovika, spo¬
zna vavca svojega, od
zemelj skega kralj estva
prestavil v slavo ne¬
beškega kraljestva,
prosimo, da nas po
njegovih zaslugah in
prošnjah deležne sto¬
riš kralja kraljev Je¬
zusa Kristusa, Sina
tvojega.

648

(Pro sodali Sorore
professa.)  Tuorum
corda fidelium, Deus
miserator, illustra, et
beatae Elisabeth pre-
cibus gloriosis, facnos
prospera mundi despi-
cere, et coelesti sem-
per consolatione gau-
dere.

Deus, qui famulum
tuum (fatnulam tuam)
a vanitate saeculi con-
versum (conversam)
ad bravium supernae
vocationis assequen-
dum accendis; pectori
ejusillabere, etgratiam
tuam, qua in te perse-
veret, illi infunde, ut
protectionis tuae mu-
nitus (munita) praesi-
diis, quod te donante
promisit, adimpleat, et
sancte vivendi aliis
exemplum praebens,
ad ea, quae perseve-
rantibuspromissa sunt,
aeterna praemia per-
veniat. Per Dominum
etc. R.  Amen.

(.Za redovno sestro.)
Razsvetli, vsmiljeni
Bog, serca svojih ver¬
nih, in po častitljivih
prošnjah blažene Eli¬
zabete stori, da bomo
srečo tega sveta za¬
ničevali ter se nebeške
tolažbe vedno veselili.

Bog, ki svojega slu¬
žabnika (svojo služab¬
nico) od posvetne ne-
čimernosti spreober-
nj enega, vžigaš, da se
prizadeva doseči pla¬
čilo nebeškega pokli¬
ca, pojdi v njegovo
seree in vlij svojo mi¬
lost vanj, da bo po
nji v tebi stanoviten
ostal ter oborožen z
obrambo tvojega var¬
stva, spolnil, kar je
po tvoji milosti oblju¬
bil; drugim vedno da¬
jal zgled svetega živ¬
ljenja ter prišel do
večnega plačila, ki je
oblj ubij eno tem, ki sta¬
novitni ostanejo. PoG.
N. J. K. ... O.  Amen.

Deinde novo Professo benedictionem
impertit, quam B. Pater Franciscus super
suum discipulum protulit;

649

Benedicat tibi Domi-
nus, et custodiat te.
Ostendat Dominus fa-
ciem suam tibi, et mi-
sereatur tui. Convertat
Dominus vultum suum
ad te, et det tibi pa-
cem. Dominus te benef
dicat. Amen.

Gospod naj te bla¬
goslovi in varuje. Po¬
kaže naj ti Gospod
svoje obličje in vsmili
se te. Oberne naj Go¬
spod k tebi svoj obraz
in naj ti podeli mir.
Gospod naj te blagot
slovi. Amen.

Tum super omnes:

Benedictio Dei omni-
potcntis Patris et Filii
f et SpiritusSancti de-
scendat super vos et
maneat semper.

R.  Amen.

Blagoslov Boga vse-
gamogočnega, Očeta in
Sitna in sv. Duha naj
pride doli na vas in
ostani vedno.

O.  Amen.

Postremo novo Professo fedes Cruci-
fixi exosculandos porrigat, ad signandum
perpetuumjesu Christi morem etpactum
sempiternum.

4. Congregatione demissa, statim in
■ Registro Professionum testimonium inse-
ratur /lis verbis:

Infrascriptus ego N. Director (sacerdos)
ad professionem in Tertio Ordine Poeniten-
tium S. Francisci admisi N. N., qui receperat
habitum anno . . . mense ... die . . . In quo-
rum fidem etc. Subscribit Director vel sacer¬
dos legitime deputatus.

Nota. Instante aliquo vitae periculo,
Novitio conceditur, ut Professionem ac-

650

celeret, eamque etiam coram quocumque
confessario faciat, si sacerdos facultate
munitus facile haberi nequat, quo času
Ministri Ordinis Generales quemlibet
confessarium ea facultate munitum esse
declaraverunt. At Professiohocmodo ac-
celerata Registra inserenda non est, ante-
quam mors Professi secuta sit: siquidem
aegrotus convaluerit, novam Professionem
faciet eaque rite in elencho notabitur.

IV. Papežev blagoslov.

Papežev blagoslov se vsled poobla¬
ščenca sv. Očeta Leona XIII. sme deliti
dvakrat v letu, in sicer po obredli papeža
Benedikta XIV. Tisti dan in na tistem
kraju, kjer škof dele ta blagoslov, se ne
sme podeliti. Ker se pa ta blagoslov po
obrednih besedah kliče na ljudstvo, se
torej sme podeliti le v skupščini zbranim
tretjerednikom, ne pa posameznikom. Po¬
deliti ga sme le vodnik dotične družbe.

Director aut sacerdos legitime depu-
tatus, superpelliceo et stola alba indu-
tus, sine ministrorum assistentia ad altare
accedet et genuflexus dicet:

V.  Adjutorium nostrum in nomine Domini.

R.  Qui fecit coelum et terram.

V.  Salve fac popalum tuum, Domine.

R.  Et benedic haereditati tuae.

V.  Dominus vobiscum.

R.  Et cum špiritu tuo,

651

Oremus.

Omnipotens et misericors Deus, da no-
bis auxilium de sancto, et vota populi hujus
in humilitate cordis veniam peccatorum po-
scentis tuamque benedictionem postulantis et
gratiam, clementer exaudi; dexteram tuam
super eum benignus extende, ac plenitudinem
divinae benedictionis effunde, qua bonis om¬
nibus cumulatus, felicitatem et vitam conse-
quatur aeternam. Per Christum Dominum
nostrum.

R.  Amen.

Deinde,ad cornu epistolae stans, unico
signo crucis benedictionem dabit, profe-
rens alta voce haec verba:

Benedicat vos omnipotens Deus Pater et
Filiusfet Spiritus Sanctus. R.  Amen.

V. Vesoljna odveza.

Razim papeževega blagoslova se sme'
tretjerednikom gotove dni v letu podeliti
že drugi blagoslov, s keterim je združen
tudi popolni odpustek. Dnevi so našteti v
I. delu. Obrazec, po keterem se deli ve¬
soljna odveza, so določili Leon XIII. in
se glasi fl)

*) Pooblaščeni duhovnik v roketu s
vijolično štolo moli sledeče molitve kleče
pred alt ar jem; od Misereatur naprej pa
stoje na epistelski strani.

652

Antiph.  Intret oratio mea in conspectu
tuo, Domine; inclina aurem tuam ad preces
nostras; parce, Domine, parce populo tuo,
quem redemisti sanguine tuo pretioso; ne in
aeternum irascaris nobis.

Kyrie eleison. Christe eleison. Kyrie
eleison.

Pater noster (secreto).

V.  Et ne nos inducas in tentationcm.

R  Sed libera nos a malo.

V.  Salvos fac servos tuos.

R.  Deus meus, sperantes in te.

V.  Mitte eis, Domine, auxilium de Sancto.

R.  Et de Sion tuere eos.

V.  Esto eis, Domine, turris fortitudinis.

R.  A facie inimici.

V.  Nihil proficiat inimicus in nobis.

R  Et filius iniquitatis non apponat nocere
nobis.

V.  Domine, exaudi orationem meam.

. R.  Et clamor meus ad te veniat.

V.  Dominus vobiscum.

R.  Et cum špiritu tuo.

Oremus.

Deus, cui proprium est misereri semper
et parcere, suscipe deprecationem nostram, ut
nos et omnes famulos tuos, quos delictorum
catena constringit, miseratio tuae pietatis cle-
menter absolvat.

653

Exaudi, quaesumus Domine supplicum
preces, et confitentium tibi parce peccatis: ut
pariter nobis indulgentiam tribuas benignus
et pacem.

Ineffabilem nobis, Domine, misericordiam
tuam clementer ostende; ut simul nos et a
peccatis omnibus exuas, et a poenis, quas pro
his meremur, eripias.

Deus, qui culpa offenderis, poenitentia
placaris: preces populi tui supplicantis pro-
pitius respice, et flagella tuae iracundiae, quae
pro peccatis nostris meremur, averte. Per
Christum Dominum nostrum.

jR.  Amen.

Deinde dicitur:  Confiteor Misereatur, In¬
dulgentiam.

Tum sacerdos dicit:

Dominus noster Jesus Christus, qui beato
Petro Apostolo dedit potestatem ligandi utque
solvendi, ille vos ab.solvat ab omni vinculo
delictorum, ut habeatis vitam aeternam, et vi-
vatis in saecula saeculorum, Amen.

Per sacratissimam passionem et mortem
Domini nostri Jesu Christi; precibus et meritis
beatissimae semper Virginis Mariae, beatorum
Apostolorum Petri et Pauli, beati Patris nostri
Francisci et omnium Sanctorum; auctoritate
a Summis Pontificibus mihi concessa, plena-
riam Indulgentiam omnium peccatorum ve-
strorum vobis impertior. In nomine Patris et
Filii f et Spiritus Sancti. Amen.

654

In Confessionali omissis caeteris sa-
cerdos incipit:  „Dominus noster Jesus Chri-
stus, qui beato Petro . . . usque ad finem.
Sed tune formula pronuntianda est in
singulari.

Quodsi ob particulares circumstan-
tias integra haec formula usurpari ne-
queat, sacerdos caeteris omissis haec
dicat:

Auctoritate a Summis Pontificibus mihi
concessa, plenariam omnium percatorum tuo-
rum Indulgentiam tibi impertior. In no-
mine Patris et Filii f et Spiritus Sancti.
Amen.

KAZALO.

L del.

Zveličanje v naših dneh. Pomen III. reda

sv. Frančiška v sedanjem času ... 1

Razlaga pravila III. reda .19

Odpustki in pravice tretjerednikov . . 45

Duhovne milosti, podeljene udom III. reda 65

Važnost in potreba molitve.71

Pogoji dobre molitve.75

Dva zaderžka dobre molitve .... 83

O notranji molitvi ali premišljevanju . 87

O duhovnem branju.93

O duhovnih vajah.96

O mesečni obnovitvi duha.98

Pregled odpustkov bratovščin:

presvete Trojice.101

presvetega Resnega Telesa . . . 102

presvetega Jezusovega Serca . . . 104

karmeljske.105

rožnivenske. » 107

II

II. del.

Jutranja molitev.113

Molitev apostolata.115

Večerna molitev.116

Zdihljeji.118

Neketere resnice, ketere je treba vsak
mesec premisliti.123

Kratek nauk, kako se vdeležuj daritve
sv. maše.125

Posebni nameni za vsak dan pri sveti
daritvi.127

Zdihljej pred sv. mašo.128

Sv. maša .129

Sv. maša s premišljevanjem terpljenja

Gospoda Jezusa Kristusa.141

Sv. maša, kaker jo duhovnik opravi na
praznik presvete Trojice.153

Černa sv. maša.179

Spovedne molitve.207

Obhajilne molitve za vse dni v tednu . 221

Češčenje presv. Trojice.

Darovanje .308

Molitev k preblaženi Devici . . . 310

Tri božje čednosti .311

Kesanje.312

Molitev in darovanje ob začetku
dneva.313

III

Darovanje ob času sv. maše . . 315

Darovanje za vsako jutro .... 316

Molitve v čast sv. Duhu .... 317

Pridi sv. Duh.318

Molitve k Jezusu:

Priporoči se Jezusu z njegovimi sed¬

mimi besedami na križu . . . 319

Pobožne prošnje sv. Avguština . 320

Molitve iz knjige ..Hodi za Kristu¬

som" .321

Molitev k božjemu detetu Jezusu . 322

Molitev k Jezusu v Najsvetejšem

zakramentu.323

Počeščenje in sprava.325

Spravna molitev in zdihljej k pre¬

svetem zakramentu.330

Zdihljej .331

Molitve k presvetemu zakramentu

in Sercu Jezusovemu.331

Molitev: Duša Kristusova .... 332

Molitve sv. Alfonza Ligvorija za

obiskovanje presv. Reš. Telesa . 332

Molitev k Jezusu v najsvetejšem za¬
kramentu .334

Molitev pri obiskovanju presvetega

zakramenta.335

Molitev mej povzdigovanjem . . 336

IV

Duhovno sv. obhajilo (sv. Alfonza

Ligvorskega).336

Molitev k terpečemu Jezusu . . . 337

Molitev : Glej, o dobri in presladki

Jezus .338

Mala krona v čast sv. Jezusovemu

Sercu.339

Vsakdanje darovanje sv. Jezusovemu

Sercu.343

Molitev k bičanemu Jezusu . . . 344

Pobožnost k brezmadežni Devici Mariji 346

Devetdnevnica pred praznikom brez¬

madežnega spočetja Marije Device 348

Devetdnevna pobožnost k Mariji

prečisti Devici v nebesa vzeti . 355

Premišljevanje na praznik Marijinega

vnebovzetja.376

O Gospa moja.379

„Magnificat" ali: Moja duša poveli¬

čuje Gospoda.379

Molitev sv. Alfonza Ligvorija . . 380

Svetega Alojzija izročenje v Marijino

varstvo.382

„Memorare“ ali: Spomni se, o pre¬

mila Devica.382

Molitve na čast Marije : vedne po¬
moči  .383

Molitev k žalostni Materi božji . . 386

Molitev k sv. Sercu Marijinemu . 388
Hvalnica na čast presv. Sere Jezusa

in Marije.389

Molitev k Mariji: „Pomoč kristijanov"

in »Kraljica sv. rožnega venca“ . 390

Molitev k prebl. Devici Karmeljski 392

Molitev k Mariji.393

Pobožnost na čast Marije .... 394

Molitev k brezmad. Devici Mariji,
materi božji in pomočnici kristi-
janov.395

Pobožnost k sv. redniku Jožefu . . . 396

Sedem žalosti in radosti svetega

Jožefa.397

Sedem prošenj in molitev k svetemu

Jožefu.404

Molitve za tri glavne praznike sve¬
tega Jožefa:

1. Molitev za praznik zaroke

sv. Jožefa s prebl. Devico
Marijo.410

2. Molitev za praznik sv. Jožefa 412

3. Molitev za praznik varstva

sv. Jožefa . ..414

Molitev za devetdnevno pobožnost

k sv. Jožefu.416

Darovanje.417

VI

Češčenje sv. očeta Frančiška .... 418
Pozdrav sv. očetu Frančišku, okraše¬
nemu s peterimi sv. ranami . . 419

Češčenje peterih ran sv. očeta Fran¬
čiška .420

Izročitev peterim ranam sv. Fran¬
čiška .424

Molitev k sv. očetu Frančišku, da
bi dobili po njegovi priprošnji
milost posnemati ga v čednostih 425

Molitev k sv. očetu Frančišku, da
bi po njegovi prošnji dobili milost
stanovitnosti.427

Molitev k sv. očetu Frančišku, da
bi po njegovi priprošnji dobili
odpuščenje grehov in srečno vmerli 427

Devetdnevnica k sv. očetu Fran-
čišku.429

Pet serafinskih nedelj s popolnimi
odpustki.438

Češčenje sv. Antona Padovanskega:

Molitev k sv. Antonu za kako po¬
sebno milost.469

Molitev, s ketero si sv. Antona iz¬
volimo za svojega patrona . . 470

Molitev, da se dobi pomoč svetega

Antona.471

Molitev v vseh nadlogah . . . . 472

VII

Pobožni vzdihi k Jezusu, da se na
priprošnjo sv. Antona odvernejo
vse nesreče.473

Blagoslov sv. Antona zoper skuš¬
njave peklenskih duhov . . . 475

Responzorij ali napevek .... 476

Responzorij sv. Antona v obliki
molitve.478

Pobožne molitve k sv. Antonu v
vseh potrebah :

I.  Smert . ..480

II.  Zmota.481

III. Strah.482

IV. Pekel..483

V.  Gobova bolezen . . . 484

VI.  Bolezni . ..485

VII.  Morje.486

VIII.  Vezi ali okovi .... 486

IX. Poškodovani ud ... 487

X. Zgubljeno blago . . . 488

XI. Nevarnosti.489

Molitev v nepričakovanih
nesrečah.490

XII.  Sila.491

Pobožnost devetih torkov , . . . 492

Molitev, ako še nisi bil vslišan . 508

Zahvala za prejeto milost .... 509

vin

Češčenje sv. Elizabete.

Kako častimo sv. Elizabeto . . . 511

Molitev k sv. Elizabeti.513

Druga molitev k sv. Elizabeti . . 514
Kratka devetdnevnica na čast svete

Elizabete.516

Tri molitve na čast sv. Ludoviku, pa-
tronu tretjega reda ..520

Molitev k sv. Ani.523

Molitev k sv. Joahimu in sveti Ani za
stanovsko čistost.524

Molitev k sv. Klari asiški.526

Molitev k sv. Margariti.529

Molitev k sv. gorkumskim marternikom 529

Napevek v čast sv. Frančišku Solanu,
pomočniku o potresu.531

Molitve za razne namene in potrebe:

Molitev kerščanske družine . . . 533

Molitev za spolnjevanje kerščanskih
dolžnosti.535

Molitev za sv. čistost.537

Molitev za papeža.539

Molitev za mir.539

Molitev za spreobernjenje krivo¬

vercev in razkolnikov .... 540

Molitev za vmirajoče.541

Molitve v čast svetemu Jožefu za
vmirajoče.542

IX

Molitev za srečno smert .... 543

Molitev k sv. Barbari za srečno smert 543
Litanije:

presvetega imena Jezusovega . . 545

v čast presvetemu Sercu Jezusovemu 549

lavretanske .  .552

vseh svetnikov .559

svetnikov treh redov sv. Frančiška 570

Kratek pouk o sv. križevem potu:

1. Zgodovinski pregled.579

2. Pogoji za zadobljenje odpustkov 581

3. Odpustki sv. križevega pota . . 583

4. Križ z odpustki svetega križevega

pota.584

Sveti križev pot.588

III. del.

Obrednik III. reda sv. Frančiška.

I.  Molitve pri zborih:

1. Pred zborom:

a)  Navadno.621

b)  Slovesno.623

2. Po zboru.625

II. Sprejem.629

III. Obljuba.639

IV. Papežev blagoslov . . . . . 650

V Vesoljna odveza.651

$LA.VA BOjGJl?