Poboljšani sosedje

ali

tljsrejt i  <2>rtli

za

domače ljudstvo.

Spisal

J. Tomšič,

učitelj v Terziču.

Na svitlo dala

družba sv. Mohora.

Z dovoljenjem visokočast. Kerškega  knezoškofijstva.

Natisnil Jožef Blaznik v Ljubljani.

I. Brez branja koristnih, p odličnih knjig
in pridnega obdelovanja sadonosnih dreves
ni dobre kmetije.

3!3>ilo je proti koncu mesca prosenca; zemlja je še
ležala pod belo sneženo odejo in hud mraz je pri¬
tiskal. Pri dolgej, lesenej mizi v Grabijanovi go-
stivnici pa je sedela v nedeljo popoldne lepa množica
kmetov, kterim je oče Grabijan bokal za bokalom
iz svojega vinskega hrama donašal na okroglo orehovo
mizo. V zgornjem koncu prav v kotu je sedel dolg,
pa suh možicelj z rudečim nosom in majheno turnčka-
sto pipico v ustih; bil je sosed Smuk, prav slab in
zel6 zanemarjen kmetovavec, ki je pa vendar pri
vsem tem najpridneje obiskoval Grabijanovo kerčmo
in tu marsikteri krajcarček na prazne obresti nalo¬
žil. Njemu nasproti, konec klopi, je sedel stari
Prašnik slonč na komolec svoje višnjeve suknje in
smeje se Jaklevemu Tinetu, ki je s svojimi šaljivimi
burkami vsako nedeljo v kerčmi zbrane sosede za¬
bavljal in kratkočasil. Jaklev Tine je služil nekaj
let cesarju ter vedel veliko povedati, kaj je vse po
svetu videl in skusil; on sam je bil med zbrano
družbo, da ni tobaka iz majhenih turnčkastih pipic,
temveč smodke (cigare) puhal ter se nekako bolj mo¬
žato med svojimi sosedi obnašal. Imel pa je tudi
znamenje na obrazu, da se on in poliček rada imata
in da se tudi z očetom Grabijanom precej dobro
urneta, ker je po smerti svojih staršev, kot sam
svoj gospodar, precej lep kos svojega posestva za

1 *

4

zmeraj Grabijanu izročil. Tudi sosedje so ga zel6
obrajtali, kajti kjer ni bilo Jakleta, tam ni bilo
dobre volje, in to se vč, tudi dobre kaplje ne. —
Bil je danes Jakle že vse popoldne v Grabijanovej
kerčmi in ravno jo s svojim bližnjim sosedom prav
veselo vreže:

„Mi dva sva tukaj bratca dva,

Rada vince pijeva" itd.

ko ga nekdo od leve strani precej čutljivo v bok
dregne.

„Ti si pa že spet vinjen'' nagovori ga Peharjev
France, po večernicah v toplo hišo stopivši.

„Grom in strela!'' zadere se Jakle ter švigne
kakor blisk izza mize, „jaz hočem videti, kdo se
ima meni tebi nič mojega telesa dotikati.''

Ali France, dobro vede, da se ni zdravo šaliti
z Jakletom, kedar je vinjen, ta jo naglo pobriše
skoz duri, da bi bil skoraj očeta Grabijana prekuc¬
nil, ki je ravno nesel na novo napolnjene poliče na
mizo. — Da bi sosedje razdraženega Jakleta poto¬
lažili, vstanejo z napolnjenimi kupicami v roki ter
zapoj6: „Kolikor kapljic, toliko let''; ali Jakle se še
vedno togoti: „Naj bi bil jaz nezrelega paglavca v
svojo pest dobil, pri moji —! •— kapljic, toliko let,
Bog nam daj na svet živet’" povzame Jakle, ko
vidi, da sosedje le naprej p oj 6 in se za njegovo
jezo še ne zmenijo ne, in kmalo rožljajo kupice, da
se daleč na okrog razlega.

„A — a! gospod Skerben, prav tako! da tudi
vi pridite enkrat k nam," pravi eden izmed vesele
družbe bolj v spodnjem koncu mize ter ponuja priš-
lemu gostu kupico vina.

Skerben.  Bila sva z županom pri kerščanskem
nauku in pri litanijah; iz cerkve grede me pa na¬
prosi župan, da bi šla tu-sem k sosedu na kozarec
vina. Ker sem ravno žejen, naj pa bo, si mislim,
in tako stopim ž njim v hišo.

5

Več sosedov.  Prav tako! Vi nas morate večkrat
obiskati, če hočete, da ostanemo prijatelji.

Grabijan  (zagleda Skerbna). O gospod Skerben
tudi tukaj V — To me prav veseli; kaj boste neki
veleli da vam prinesem? Poliček prav dobrega, ali ne?

Župan.  Skupaj sva v hišo prišla, bova tudi
skupaj pila; prinesite ga nama en poliček najbolj¬
šega.

Smuk.  To nas prav veseli, gospod Skerben, da
vendar enkrat v našo družbo pridete; boste nam vsaj
povedali, pa brez zamere, kako je neki to, da ste
se v našo faro naselili in malovredno posestvo ranj-
kega Rupnika kupili.

Prašnik.  Mi smo zdaj vaši sosedje in vi ste
naš sosed; ne smete se nas sramovati, kaj?

Jakle.  Vsaj ste že precej neka.] časa v našej
fari, in vendar se nas ogibljete, kakor bLse nas sra¬
movali.

Skerben.  Tiho, tiho, ljubi moji! prav rad vam
hočem povedati, kako in zakaj sem se v vašo faro
priselil; prijateljsko se hočemo pomeniti in pa tudi,
jaz mislim, prijatelji ostati.

Jakle.  Težko da, ako se boste kmeta sramovali.

Grabijan.  In mojo pivnico tak6 poredkoma obi¬
skovali.

Župan.  Jaz sem rekel, da prinesite nama polič
prav dobre kaplje, ako je imate; čemu vaše ber-
branje. —

Grabijan.  Dobre, oj prav dobre bom prinesel
našemu očetu županu in novemu našemu sosedu go¬
spodu Skerbnu (hiti v klet).

Kmalo ste stali prav čedni kupici in najboljša
kaplja, ki se je dobila v Grabijanovej kleti, pred
županom in gospodom Skerbnom. Tudi stol si pri¬
nese oče Grabijan in se prav tesno k svojemu no¬
vemu gostu vsede.

Smuk.  No, zdaj nam pa povejte, kako je to,
da ste se vi, ki ste neki blizo Ljubljane doma, k

6

nam na kmete udomili, ker mislim, da ste tudi v ta
namen kmetijo našega ranjkega soseda kupili.

Prašnik.  Jaz mislim, da ne boste dolgo pri
nas, kaj ?

Skerben.  Zakaj pa neki ne?

Jakle.  Zato, ker se vam med kmeti ne bode
dopadlo.

Skerben.  Le tega ne govorite. Jaz sem se
ravno zavoljo tega podal na kmete, da bi prebival
med ljudmi, ktere imam najrajši. — Moj oče so bili
tudi kmet; imeli so dva sina, ktera so prav pridno
v kmetijstvu izučili. Moj brat je podedoval, kot
pervenec, po očetovi smerti kmetijo, jaz pa sem
moral v vojake.

Jakle  (mu napije). Bog vas živi! Jaz sem bil
tudi tri leta vojak. — Ko se je na Laškem leta 18 ..

Smuk.  Bodi no tiho! kedar eden govori, spo¬
dobi se, pa brez zamere, da drugi'molče.

Prašnik.  Tvoje kvante od Laškega ve že vsak
otrok v vasi?

Župan.  Prosimo, da bi nadaljevali; vi ste mo¬
rali v vojake —

Skerben.  Ko sem svoja leta doslužil, podam se
na dom k bratu, da dobim svoj delež po ranjkem
očetu. Moj brat varčen in priden gospodar, odšteje
mi precej denarje in me prosi, naj bi ostal pri njem
in mu pomagal pri kmetiji, kar bi bil tudi prav rad
storil, ako ne bi bil že poprej teti obljubil, da pri¬
dem v Svajco in jej pomagam pri tergovini; bila je
vdova in imela edinega sina, ki je pa še obiskoval
šole in bil nezmožen za tergovski posel. Poslovim
se tedaj od brata, grem v Ljubljano, položim nekaj
denarjev v hranilnico, z ostalim pa se podam v lepo
Svaj carsko deželo.

Jakle.  Boštjančev Vide je bil tudi v Švajci,
kjer — —

Grabijan.  Tiho pravim! in ne mešaj se v govor,
dokler eden pripoveduje.

7

Skerben.  Dobrih pet let sem bil v bogati Švajei
pri svojej teti. Porabil sem zlati čas v prid svoje
tete in pa v svoje lastno izobraženje. Nobena reč
me ni tako veselila, kakor kmetija, vkteri so Svaj-
carji prav dobro izurjeni injrerli gospodarji.

Prašnik.  Kaj pa da, Svajcarji imajo denarje!

Grabijan.  Tri sto medvedov! Ta tudi ne more
tiho biti.

Prašnik.  Prosim za odpuščanje, samo spozabil
sem se.

Skerben.  Zmeram sem imel željo se zopet v
svoje ljube slovenske kraje in mecl svoje domače
ljudi poverniti, tukaj si kako posestvo kupiti in prav
pridno kmetovati. Pisal sem tedaj svojemu bratu,
da bi mi sporočil, kedar bo kakšina dobra kmetija
na prodaj, pa — zastonj sem čakal ugodnega od¬
govora.

Župan.  O pri nas pa je kmetij dovolj" na pro¬
daj. Tako se bo n. pr. Jaklevo posestvo v kratkem
prav dober kup dobilo (se smeje).

Jakle.  Kaj je vam moje posestvo mar! Jaz sem
še neoženjen in delam prav po svojej volji in s tem
pravim „basta“!

Prašnik  (k županu). Zakaj ne bi neki ti imel
jezika za zobmi, če si ravno župan, kaj?

Grabijan.  Šo že zopet začeli! (udari z  nogo ob
tla). Pravim, da tiho!

Skerben.  Nekega dne pa prebiram ,,Novice",
ktere sem cel6 na tuje dobival, da vsaj nekoliko
pozvem, kaj se godi v milej mojej domačiji; kar
zapazim v „Oglasniku“ naznanilo, da je tukaj v
vašem kraji, koder sem že poprej enkrat popotoval,
in se mi je zavoljo prijetne lege zelo dopadel, dobra
kmetija na prodaj. Berž pišem svojemu znancu v
N. — naj bi šel in ogledal naznanjeno kmetijo in
ako se mu dopade, naj bi mi to berž ko mogoče
naznanil. Prijatelj mi je vse na drobno sporočil in
me zagotovil, da me ne bode kesalo, ako kupim

8

omenjeno posestvo, ki ima najmanj 46 oralov do¬
brega sveti in pa še druge prednosti zraven.

Smuk  (prižigaje svojo pipico). To je res —, ranjki
Rupnik — Bog mu daj dobro — je imel — naj —
lepše posestvo — v celej našej — fari; samo — za¬
gospodaril — je pa — vse, kar so mu nje—gov
o — oče — izročili.

Župan  (k Skerbnu). Potlej ste šli kmalo iz Švajce,
ali ne?

Skerben.  Zapustil sim kmalo potem lepo Svajco
in se podal v še lepšo slovensko domovino. V Ljub¬
ljano prišedši vzamem svoj kapital z obrestmi vred
iz hranilnice in tako kupim kmetijo, ktere gospodar
sem zdaj jaz.

Smuk.  Vi in Bog v nebesih, pa nihče drugi!

Jakle.  Skoda le za lepe denarje, ki ste je dali
za Rupnikovo kmetijo. S kmetijami dan danes nič
ni. Zemlja ne rodi več toliko, kakor takrat, ko
so še naši preddedje živeli.

Smuk.  Kmetje pa delamo noč in dan in se
trudimo v potu svojega obraza, kakor pravi sv. pismo,
pa komaj pridelamo za davek in vsakdanji kruh.

Grabi jan.  Ti presneto veliko delaš ti, in se
trudiš; mislim, da te ni še nobeden videl na kakej
njivi, ali pa pri kakem drugem kmečkem delu.

Smuk  (popravlja svojo pipico). He! vsaj mi tudi
ni treba; čemu pa imam ženo, dekle in hlapce. Polna
hiša jih je, pa vsi skupaj nič ne pridelajo.

Prašnik.  Jaz še toliko ne pridelam, da bi mo¬
gel fronke plačati.

Župan.  Za vino pa vendar imaš, naj bi ga oče
Grabijan še tako drago točili.

Prašnik.  Pri svojih težavah in skerbeh mislim,
da vendar-le zaslužim včasih kupico vina, kaj?

Jakle.  Fronki so spredej; najpred je treba za
fronke prihraniti, potem za moj del znate tudi piti.

Prašnik.  Kaj boš neki ti modroval, ki imaš

9

sam nič? Ravno prešlo jesen si mi tožil, da te go¬
sposka za fronke rubi.

Jakle.  In če me tudi, kaj to vam glavo beli!
Jaz sem samec,  vi pa imate precej glav v hiši, ki
se jim sline cede bolj po kruhu, nego vam po vinu.

Prašnik  (jezen). Jaz pravim, da ne boš tukaj
zabavljal, kaj?

Stmik.  Tiho bodi, Jakle! in ne zabavljaj dru¬
gim ljudem, ko dobro veš, da si sam na malem, in
da ti znabiti v kratkem pograbijo oče Grabijan še
to mervico, s ktero se zdaj bahaš.

Grabijan.  Jaz nikomur zastonj blaga ne jemljem;
imam le blago v zamenjavo; vsaj pravi neka pesem:
„Jaz dam ti sladčico, daj meni svoj denar."

Skerben.  Ha! ha! ha! ha!

Smuk.  Le smejajte se le! Preklinjali boste še
ure in minute, da ste zapustili lepo in bogato Svajco,
kjer je denarjev in živeža dovolj in si kupili kme¬
tijo posebno pri nas, kjer ni zemlja piškovega ore¬
ha vredna.

Prašnik.  Kaj pa, to je pa prava božja resnica.
Poskusil sem že na vse strani, pa zastonj ; kar zemlja
ne da, pa ne da; in kdo jo bo tudi silil, kaj ?

Jakle.  Tako je; in vam gospod, mislim, zemlja
tudi ne bode čudežev delala.

Župan.  Kdo ve ? Znabiti tukaj gospod našo reč
bolje umejo, nego pa mi.

Skerben.  Ljubi moji sosedje! To vam moram
povedati — pa brez vse zamere — da vi zelo slabo
gospodarite; vi se ravnate vedno po starem kopitu
in tako, ljubi moji, ne gre več.

Župan.  Tam v Svajci, kjer ste bili vi, so pa
prav učeni in pametni kmetje, to so mi večkrat moj
pokojni oče, Bog jim daj nebesa, pripovedovali, ki
so tudi prav pridno slovenske „Kovice" brali.

Skerben.  Prosim, dovolite mi, da vas vprašam,
ali ima kdo izmed vas ,,Kovice"?

(Sosedje se pogledajo.)

10

Grobijan.  Gospod faj mošt er mislim, da je imajo,
potlej pa tukaj pri županu imajo nekaj že zelo sta¬
rih listov zgorej pod streho, kamor so je poranjkem
očetu zmetali.

Eden sosedov.  Kaj pa so ,,Novice" ali so to
kakšne bukve ali kaj?

Župan.  „Novice“ so take „cajtinge“ ali kakor
so moj ranjek včasih rekli „ časopis", ki prinaša
razne novice od vseh strani sveta.

Prašnik.  No! čemu pa je treba kmetu vedeti’
kaj se po svetu godi! Za kmeta je najbolje, da
nič druzega ne ve, kakor to, kar nam gospod faj-
mošter o nedeljah s prižnice povedo, kaj?

Skerben.  Ali vam pa gospod fajmošter s priž¬
nice tudi povedo, kako se polje obdeluje, kako se
živina redi, kako se sadje sadi in požlahnuje in
kako se sploh kmetijstvo pospešuje?

Prašnik.  Mar to „Novice“ povedo ?

Skerben.  Ravno „Novice" in pa druge koristne
knjige so, ki vam kažejo pot, ktero bi imeli hoditi,
da ne zaostanete za drugimi n&rodi, ki z vsakim
dnevom bolj napredujejo. Vaše slabo gospodarstvo
je žalosten nasledek, ker nič ne berete; kdor panič
ne bere, ta le prav malo ali pa cel6 nič ne ve. So-
sebno so naše slovenske Novice kaj podučljive za
kmeta, ker ne donašajo samo novice iz raznih slo¬
venskih in tujih krajev, ampak tudi izverstne in
tehtne spise in nauke o poljedelstvu, gospodarstvu,
rokodelstvu itd.; zato se tudi po vsej pravici imenu¬
jejo „gospodarske in kmetijske Novice". One podu-
čujejo prav po domače, kako se sadje prideluje,
kako se dobro in vspešno gospodari in dajejo še ve¬
liko druzih, zlata vrednih naukov pridnim kmetom,
ki je marljivo prebirajo. — Na Švaj carskem kmetje
vse drugače radi ber6, kakor pa pri nas. Dobre
natike, ki jim je knjige in časopisi dajejo', tudi ob-
derže in se po njih ravnajo. Zato so tudi tam boljši
gospodarji, nego pri nas, ki nimajo kmetje nobenega

11

vodila, po kterem bi se ravnali, ampak ravnajo se,
kakor sem že djal, le edino po starem kopitu. Ve¬
liko je ljudi po daljnem svetu, ki vsako leto obilo
pridelajo, ki imajo žita in sadja zadosti in ki jim
tudi denarjev ne manjka. Ti ljudje svoje sreče ni¬
komur ne zavidajo, marveč še žele, da bi tudi drugi
ljudje srečni bili in premožni. Ravno iz tega na¬
mena pa tudi po raznih časopisih in knjigah priob¬
čujejo, kako se ima delati in gibati, da se doseže
prava sreča.  Iz tega prav lehko razvidite, da
kdor ne bere, tudi ne ve, kako drugi ljudje delajo
in ravnajo, da pridejo iz malega na veliko.

Župan.  Jaz moram priterditi, da so tu gospod
resnico govorili. Moj oče so še precej radi brali,
in tudi veliko bolje gospodarili, ko jaz; ker od
tistihmal, kar so oče umerli, ni več tako obilnih
pridelkov pri hiši, kakor so bili poprej.

Grabijan.  In ker so tvoj oče dobro gospodarili,
zato si tudi ti precej premoženja za njimi podedoval.

JaIcle.  In s premoženjem vred tudi županstvo;
kajti, kedar zapraviš premoženje, z Bogom — tvoje
županstvo.

Prašnik.  Kako pa neki ravnajo kmetje po dru¬
gih krajih, da jim gre vendar vse bolj po sreči, kaj ?

Skerben.  Po tujih krajih derže kmetje veliko
več na travnike in senožeti, nego pa pri nas.

Smuk.  So pa tudi gotovo veliko boljši, ko
pri nas.

Skerben.  To ravno ne; ampak gospodarji tujih
krajev imajo navado, da svoje izsušene travnike tri
leta s poverstjo lepo preorjejo in je predelajo v njive,
v ktere nasade krompirja ali^ pa vsejejo žito, na
zadnje celd oves in deteljo. Čez tri leta pa spre¬
mene te njive zopet v travnike ir nakose trikrat
toliko, kakor poprej.

Prašnik.  Na to vižo imajo res veliko dobička,
pa to ravnanje tudi veliko dela stane.

12

Skerben.  Brez dela ni jela. Po delu se ravni
plačilo, to je že star pregovor naših očetov.

Župan.  Pri nas je pa še ta napaka poverh, da
berž na spomlad poženemo živino na travnike. Trava
je še mlada in živini le kaj malo prida zaleže. Ži¬
vina pa pohodi in pokonci veliko več, nego požre;
tega, mislim, je tudi slabo gospodarstvo krivo.

Skerben.  Živina na travnikih zeld veliko škode
naredi, sosebno če so travniki mokri ali vlažni.

Prašnik.  Kje pa bomo Majo za živino je¬
mali, kaj?

Skerben.  Zboljšajte travnike in senožeti. Re¬
dite le toliko živine, kolikor je dobro prerediti mo¬
rete. Bolji ste dve dobri kravi, ko pa tri slabe.
Potem vam ne bo gotovo klaje primanjkovalo. Skuš¬
nje tudi uče, da se živina, ki se na pašo goni,
slabo ponaša in le kaj malo prida mleka daje. Ko¬
liko se zopet dobrega gnoja pogubi in koliko nesreč
se na paši ne zgodi! ?

Jakle.  I zakaj pa hribovci svojo živino v pla¬
nine žen6?

Skerben.  To je vse drugače, ljubi moj! Ljudje,
ki prebivajo v hribih, imajo le malo zemlje v ravnini,
in to, kar je imajo, porabijo za nasajo krompirja in
ovsa. Na planinah pa imajo svoje najbolje, redivne
travnike, ki niso za seno, ker trava se na planinah
kaj nerada suši, — in vendar bi bila velika škoda
za tečno in obilno travo, ako bi se pogubila. Dobro
je tedaj, da jo živina popase. Pri vas pa tega ni
treba; skerbite le za seno in otavo.

Smuk.  Na pijačo smo pa že skoraj pozabili;
he, oče Grabijan! prinesite ga še en polič. Kedar
bom posekal travo, bodete jo pa vi pograbili.

Prašnik.  Vsaj grablje ima presneto dobre, kaj?

Skerben.  Prinesite ga še nama enmalo; danes
naj bode, ker je nedelja, jutri pa timbolje na delo.

Grabijan.  Pri nas pa tudi v delavnikih vino
pijemo (vzame prazno sklenico in gre v klet).

13

Jakle.  Zato pa smo tudi vedno dobre volje!

Skerben.  „Dobre volje, mošnje kolje" pravi
zopet star resničen pregovor. S tem pa nikakor ne
mislim, da ne bi smeli nikoli dobre volje biti, am¬
pak le vse, kar delamo, delajmo s pametjo in po
volji božjej, potem nam ne bode manjkalo tudi bla¬
goslova božjega.

Več sosedov.  Prav dobro ste jo povedali, mi
smo popolnoma vaših misli.

Skerben.  Ko bi vi vravnali vsa svoja djanja
po duhu novega časa in razbili piškovo staro kopito,
ko bi vse poskusili, kar se vam od pametnih in iz¬
urjenih ljudi prav živo priporoča; potem bi nastali
tudi pri vas vse drugačni časi in ne bi vam bilo
treba pomanjkanja terpcti. Imeli bi denarjev in
blagi!, kakor ga imajo po tujih krajih in vse dru¬
gače in boljše bi živeli.

Prašnik.  To je res, da smo nevedni ljudjč in
tudi moramo spoznati, da je naša nevednost že mar-
sikterega v našej fari na beraško palico spravila, kaj ?

Smuk.  In ti si gotovo najnevedniši  v celej
našej fari.

Jakle  (zabavljivo). Jaz pa mislim, da je v našej
družbi tukaj več takih, ki ne ved6, da otroci domii
kruha prosijo.

Prašnik.  In ki bi radi svoje skerbi v kupici
vina pozabili?

Smuk.  Neumni sicer nismo in nevedni;  da
se nam pa slaba godi, tega so krivi sedanji slabi
časi in če bodo ti dolgo terpeli, jela se nam bo
pamet mešati.

Jakle.  Mislim, da se vam, sosed, že davno v
glavi meša (prižiga drugo smodko).

Prašnik.  Jaz pa mislim, da bode treba drugače
začeti. Dela se bo treba bolje lotiti in kar se nam
dobrega svetuje, morali bomo poskusiti, kaj?

Župan.  Da pa zvemo, kar se nam dobrega
svetuje, treba bo, da bomo tudi mi pridno brali in

14

nam v prid spisane knjige tudi nekoliko premiš¬
ljevali.

Skerben.  Vi ste pravo zadeli. Knjig in časopi¬
sov se pa tudi ne manjka, ki so pisani v prostem
lehko umevnem domačem jeziku. Jaz sam imam
precej lepo zbirko domačih knjig; prav rad vam je
posodim, da je berete in se iz njih podučujete.

Župan.  In jaz se bom na „Novice“ naročil in
je bom posojal sosedom okrog.

Jakle.  Jaz pa znam brati, kakor gospod fron-
kar, bral bom tedaj sosedom ob nedeljah kaj naprej.

Smuk.  Radi bomo poslušali, če boš le kaj ta-
cega bral, kje se dobe zakladi ali „šaci“.

Prašnik.  In kako se brez vse nevarnosti izko¬
pavajo , kaj ?

Grabijan.  Brez da bi imeli kaj s škratljem
opraviti.

Župan.  Ali pa z nočjo, ki jo je Bog ustvaril,
da bi človek počival in si trudne ude okrepčal.

Skerben.  Ravno vaš kraj tu je posebno bogat
na zakladih. Na vsakem vertu je namreč zakopan
zaklad, ki se da izkopati z majhenim trudom in
ne da bi imeli kaj opraviti s peklenšekom ali pa
černo nočjo. Ravno iz tega namena sem se tudi jaz
v vaš bogati kraj naselil.

(Sosedje se debelo pogledajo).

Smuk.  Vi ste tedaj k nam prišli, da boste po
naših verteh zaklade kopali?

Prašnik.  In to brez vsega našega dovolje¬
nja, kaj ?

Grabijan.  Ko sem vas v pervič videl, mislil
sem si, ta človek zna več, nego samo hruške peči.
In res nisem se motil. Uni dan vas vidim na vse
zgodaj po vertu hoditi in prav skerbno ogledovati
vsako drevč; posebno ste se pri nekem malem dre¬
vescu prav dolgo obotavljali in ga opazovali od ko¬
renine do verha.

15

Prašnik.  Pod drevescem je gotovo zaklad zako¬
pan, ne?

Smuk.  Pod staro tepko, ki je zadej za mojo
hišo, ste preteklo sredo precej veliko luknjo s svojo
palico proti korenini izvertali, kakor da bi nekaj
iskali.

Jakle.  Zgovorjeva Urša mi je pripovedovala,
da ste jo enkrat mimogrede vprašali, koliko let bi
bila lipa stara, ki stoji pred hišo.

Prašnik.  Vidkov Janez, ki vam streže, mi je
pravil, da imate polno omaro zelo čudnih knjig; v
nekterih so celo drevesa namalana.

Skerben  (si ušesa tišči). Zadosti, zadosti, ljubi
moji! Vašega blaga si nikakor ne mislim prisvojevati;

f irišel sem le, da bom zaklade kopal po svojem
astnem novem zemljišču, za ktere se vaš ranjki so¬
sed še zmenil ni. Ce vam pa je drago, tudi vam
prav rad pokažem, kako se zakladi izkopavajo, in
to brez vsega plačila.

Več sosedov.  To nam bo ljubo, prav ljubo!
Vsaj vam hočemo tudi plačati.

Jakle.  Jaz vam prav rad prepustim polovico
izkopanega zaklada.

Prašnik.  Primaruha! na mojem vertu ga tudi
ne boste zastonj kopali, kaj ? (si na novo napolni ku¬
pico z vinom).

Župan.  Jaz pa vse drugače mislim; gospod tu¬
kaj mislijo le naša sadna drevesa, ki nam malo sadja
donašajo.

Skerben.  Vi ste mojo misel prav dobro zadeli.
Grabijan.  Kaj? — drevesa! — Za ves sad, ki
ga rode drevesa v našej fari ne dam še kaplje ne iz
sklede pod pipo nastavljene.

Jakle.  Ha! ha! ha ! in to so zakladi! ?

Smuk  (jezen). Gospod! ali znabiti mislite, da
smo mi norci.

Prašnik.  Drevesa v našej fari niso prav  nič
vredna, kaj ?

16

Skerben.  Na vaših verteh se prav lehko vidi,
da sadno drevje prav malo, ali celo nič ne obrajtate.
Vendar bi pa radi v jeseni prav veliko sadja za jed
in prodajo imeli. Koliko lepega denarja se ne dobi
za posušeno in sirovo sadje, koliko zopet za les itd.
Ako pomislimo ves dobiček, ki nam ga sadno drevje
daje, moramo reči, da je vsako sadno drevo velik
zaklad božji pri hiši. Ne smemo tedaj rok križem
deržati, ampak sadno drevje moramo saditi in prav
pridno oskerbovati, akonarn  je drugače kaj mar za
živež in lepe denarje. Švajcarski kmetje vsako leto
veliko sadja pridelajo; nekaj ga potem obderže za
dom, nekaj ga pa prodajo. Z denarjem, ki ga za
sadje skupijo, plačajo davke in še marsikteri goldi-
narček vtaknejo v mošnjiček. Gola resnica je: kjer
ni videti sadnega drevja, tam ni pridnih
gospodarjev, ni pridnih kmetov.

Smuk.  Pri nas se trud ne izplača, ker, kakor
se sami lehko prepričate, v naši fari je le premalo
sadnih dreves.

Skerben.  In zakaj ? ker jih vaši predniki niso
sadili. — Čez deset let imate lehko sadja dovolj.
Vaši otroci in družina bodo imeli sadja zadosti za
sirovo jed in za kuho. — Verjemite mi, da boste s
sadjem veliko kruha prihranili in marsikteri krajcar-
ček vam bo lehko v hiši ostal. Suho sadje pa boste
tudi prav dobro prodali.

Prašnik.  Vse je res, kar pravite; ali le verje¬
mite nam, da pri nas zemlja ni za to.

Skerben.  Bi le rad vedel, zakaj neki ne!

Prašnik.  I no ! po verteh pojdite in prepričali
se boste. Malo sadnega drevja imamo, pa še to je
vse bolehno, trohljivo ali suho, tako da ni za nič.

Grabijan.  Še to, kar imam drevja, bom pose¬
kal in v ogenj pometal.

Skerben.  Da vam drevje boleha, tega ste le
sami krivi, ker ga ne znate rediti; prepričal sem se

17

tega, ko sem sem ter tje po vasi nekaj dreves ogle¬
doval.

Župan.  In ljudje so koj mislili, da iščete za¬
kladov.

Skerben.  Sadna drevesa so tudi najbogateji za¬
kladi, kije  imate na svojih verteh; nuj te je le pridno
izkopavati.

Župan.  Veseli nas, da boste naš sosed; gledali
in opazovali bomo, kako boste vi ravnali, in če bo
dobro ■— —

Smuk  (mu seže v besedo). No! za moj del; če
bo dobro, vas bomo tudi posnemali.

Skerben.  Mene bo pa prav v sercč veselilo,
ako bom videl, da so moji sosedje na pravej poti k
premoženju, od ktere ste se, bodi ga Bogu milo, da¬
leč zgubili.

Eden sosedov.  Tukaj gospod imajo že prav; bili
so daleč po svetu in kakor so ravno poprej rekli,
kmetije so skerbno opazovali.

Jakle.  In kdor po svetu gre, marsikaj zve;
tudi jaz sem se do malega prepričal, da skoraj
povsod bolje kmetujejo, nego pri nas.

Župan  (k Skerbnu). Ker nam sadjerejo tako živo
priporočate, zato vas bomo prosili, da nam boste
včasih kaj več o tej reči povedali.

Skerben.  Prihodnji mesec bom na svojem vertu
delal; pridite, da boste videli, kako jaz delam in
tako delajte potem tudi vi.

Smuk.  No! prosili vas bomo, če smemo priti.

Skerben.  To me bode zmeraj prav veselilo. —
Zdaj se je pa že noč naredila in moja navada je:
z nočjo vred tudi doma biti; kar se pa enkrat člo¬
vek dobrega privadi, od tega se ne sme nikoli od¬
vaditi.

Prašnik.  Kakor je videti, ste vi zelo delaven,
skerben in priden gospodar, kaj?

Poboljšani sosedje.

2

18

Skerben.  Z delavnostjo in skerbjo se pa mora
še zmernost družiti, ako želimo, da nam drugače
pridnost dobiček donaša.

Župan.  Prav imate, jaz bom šel koj z vami.

Več sosedov.  Počakajte še enmalo, gremo vsi
skupaj. Oče Grabijan! kaj smo zatrošili?

Grobijan  (se zavzame). Kaj?! danes pa že tako
zgodaj domu? Vsaj otroci menda še ne jokajo.

Prašnik.  Kdo vč, če ne?

Grabijan.  No, Smuk, ti ga boš pa vendar še
enmalo.

Smuk.  Kaj? ravno jaz ne; danes sem se spa-
metval.

Grabijan.  Par krajcarjev za poliček vina te ne
bode nikoli spravilo na beraško palico.

Jakle  (glasnč). Koga! ? Majhen potok naredi
veliko vod6, celo — povodenj; jaz ga tudi več ne
pijem! — Preden vendar gremo, bomo vsaj še en¬
krat vsi zapeli našo ljubljenko očetu Grabijanu za
slovo. (Zapoje:)

„En kmetič je bil,

Ki je rad vince pil,

Kozarček ga je izpraznil,

Je druzega nalilitd.

(Sosedje plačajo svoj trosek, vošijo leliko noč ter
gredč pomenkovaje se proti domu).

II. Kako se da staro, bolno drevo zboljšati.

Po prejšnem pogovoru v Grabijanovej ker črni
je preteklo nekaj dni. Nastali so pervi dnevi mesca
svečana. Zima je nekoliko pojenjala in gorke j ši
dnevi so prihajali. Zemlja se je jela po malem ta¬
jati in tudi sneg je polagoma zapuščal njive in trav¬
nike. — Nekega jutra kmalo po zajterku je bilo
videti na županovem vertu nekaj sosedov, ki so sem
ter tje hodili in sadno drevje ogledovali. Bili so:
stari Prašnik, Smuk s svojo tumčkasto pipico, Jak-
lev Tine in župan.

Smuk  (k županu.) Le poglej, kako število sad¬
nega drevja imaš v svojem vertu, in vendar nisi pre¬
teklo jesen skoraj nič sadja pridelal.

Župan.  Bilo je slabo leto, in kakor za vse
drugo, tako tudi za sadje.

Prašnik.  Jaz v svojem sadonosniku že skozi več
let ne dobim prav nobenega sadja, mislim da je pri
nas za sadje zmeraj slabo leto, kaj?

Smuk.  Pri meni je ravno taka.

Jakle.  In naš novi sosed Skerben nam trobi,
da so sadna drevesa celo najbolji zakladi!

Prašnik.  Le-sem naj bi prišel, in se prepričal,
koliko dreves, v jeseni pa — prav nič sadja.

Smuk.  Jaz res ne razumem, kai ta človek
misli o sadji, o drevji in svojih zakladih.

Jakle.  Ravno kar tamle po cesti gre, pokličimo
ga noter.

Prašnik.  Kaj pa! da nam ne bode v drugo
očital, da smo nemarni; sadnega drevja imamo še
precej nekaj, ali to je, ki noče roditi, kaj?

Smuk.  In temu mi nismo krivi.

(Pokličejo Skerbna v vert.)

Skerben.  No! kaj pa tako zgodaj v vertu de¬
late ?

20

Prašnik.  Zdaj le tukaj poglejte, koliko sadnega
drevja, v jeseni se pa boste čudili, ko boste videli,
da ne bo prav nič sadja.

Jakle.  Vaše modrovanje o sadjereji je tedaj
prazno.

Skerben  (ko se nekoliko po vertu ozre). Tri sto
medvedov! To le drevo tukaj ima raka.

Župan  (se smeje). Kaj ste rekli! ? Drevo ima
raka ?

Skerben.  Rekel sem, da je to drevo tukaj bolno
in bolezen se imenuje „rak“.

Prašnik.  Ha! ha ! ha! Vse svoje žive dni ni¬
sem slišal, da bi drevo imelo raka, kaj?

Smuk.  Ranjki Hlebčev Tomaž ga je imel na
nosu in je na njem tudi umeri.

Jakle.  Oče Smuk! vi ga boste tudi dobili, ako
ne boste bolj po malem pili.

Skerben.  To drevo ga pa že ima in bo tudi v
malo letih popolnoma zamerlo.

Župan.  I kako pa poznate, da ima drevo raka?

Prašnik.  Jaz sem prav radoveden.

Skerben.  Kedar se po drevesnem deblu ali po
vejah kakega drevesa rujave,

od drevesnega debla odstopi, les pa čern postaja,
kakor da bi bil ožgan, tedaj je to gotovo znamenje,
da ima drevo raka.

Župan.  Odkod pa ta bolezen pride?

Skerben.  Ta bolezen se naredi, če se koža na
deblu tisti čas, ko je še muzga v drevesu tekoča,
odere ali rani. Naredi se pa tudi, če sok v drevesu
zmerzne in se razširi, da cevke, po kterih se sok
pretaka, popokajo. Ko zima odjenja in drevo sok
požene, zliva se ta sok med kožo in les, kjer se
spridi in vre; koža in les se vnameta in drevesa se
je prijela bolezen, ki se jej pravi: rak.

Smuk.  Ali tej bolezni ni zdravila?

Skerben.  Temu se pomaga, ako se v spomladi,

in se grampaste gruče narejajo,

21

dokler še muzga ne teče, oškodovani drevesni , deli
lepo izrežejo in storjene rane dobro zamažejo. Če se
pa to ne stori, je drevo zgubljeno.

Župan.  Skoda! to drevo je nekdaj prav žlahten
in okusen sad rodilo.

Skerben.  Kakor vidim, imate vi prav veliko sta¬
rega drevja, ki vam pa ne rodi, ker ga nočete zbolj¬
šati. Kdor hoče, da mu bode staro drevje sad ro¬
dilo, mora ga vsako leto pridno trebiti in snažiti.
To pa vselej takrat, dokler še ni drevje muževno,
tedaj od meseca listopada do spomladi; — zdaj
meseca svečana se to še lehko zgodi, vendar pa je
že zadnji čas za to.

Smuk.  Prosim le za eno besedo. Poprej ste
rekli, da se drevesne rane zamažejo; kakošno pa je
to mazilo ?

Skerben.  Mazilo za take rane se naredi iz dveh
tretjin ilovice, iz pol tretjine živega apna in iz pol
tretjine govejega blata, kar se z vodo prav dobro
pomeša, da mazilo volno postane.

(Gredd dalje po vertu; Skerben se zelo čudi in za¬
vzema.)

Župan.  Kaj se vam pa tako čudno zdi?

Skerben.  Ljubi moj! kako neki vam bodo dre¬
vesa sad rodila, ld so polna mahu.

Smuk  (vleče svojo pipico). Ali mah — drev — ju
ško — •— du •— je ?

Prašnik.  Berž ko ne, kaj ?

Skerben.  Mah se v kožo zaje in drevesu šok
pije; drevo ima premalo redivne moči, ne more
vspešno rasti, še manje pa sadje roditi.

Jakle.  Moja drevesa so polna mahu.

Skerben.  Sadnemu drevju morate vsako leto

S rav dobro in do čistega mah otrebiti, potem pa vso
eblo z apnom pobeliti. Če je mah tudi po vejah
segel, morajo se tudi veje otrebiti in z apnom pobe-

22

liti. Apno ne bo le mahu zaterlo, ampak bo tudi
vse merčese, ki so se v skorjo zaredili, pokončalo.
Ako boste tako ravnali, se vam bo drevo na novo
pomladilo, in v kratkem zopet rodilo.

Smuk.  Jojmene! kako je škoda, da nisem tega
že poprej vedel!

Prašnik.  Tvoje drevje je menda tudi z mahom
prav na debelo obloženo, kaj ?

Jakle.  In spodej pod mahom ima polno živali
in merčesov, da ga grizejo in jedo, da se Bogu
usmili.

Skerben.  To drevo tukaj bodo pa mravlje snedle.

Župan.  Res je tak6 ! Tega merčesa je vse polno
na mojem vertu; ali se temu ne da pomagati?

Skerben.  Prav lehko, če se mravljišče s kro¬
pom popari. Pa tudi če se kolofonija z laškim oljem
v ponvi na žerjavici raztopi; ta zmes redka postane,
in s tem mazilom se drevesno deblo za dobra dva
črevlja nad zemljo namaže. Ta pomoček gotovo
mravlje prežene. — Mravlje se pa tudi odpravijo, če
se kos prav smerdljivega mesa na mravljišče postavi,
ali pa, ako se majheni koščeki kafre okoli drevesnega
debla denejo. Nekteri pa tudi priporočajo, da je
dobro, če se z žganjem, v kterem je nekoliko kafre
raztopljene, drevesna skorja namaže.

Prašnik.  Lejte si no, koliko prav lehkih po-
močkov — in mi si vendar ne vemo pomagati, kaj ?

Župan  (k Skerbnu). Kdo bi si bil mislil, da
znate drevje tako dobro zdraviti!

Jakle.  Pri nas je veliko bolnega drevja, mar-
siktero petico boste zaslužili.

Skerben.  Kar vem, to vam prav rad zastonj
povem in veselilo me bode, če se boste po mojem
dobrotnem svetu ravnali.

Župan.  O kar to zadeva, vsigdar!

23

Prašnik.  Bog! da nam kdo kaj dobrega pove
in svetuje, kaj ?

Skerben.  Una veja tam-le na jablani je snet-
j a v a.

Smuk.  Pri nas pravimo, daje  žito snetjavo.

Prašnik.  Ne pa veje po drevji, kaj?

Jakle.  Razložite nam to reč bolj na tanko.

Župan.  Res bi vas prosili.

Skerben.  Snetjava  veja ne raste, pa tudi ne
rodi. Ona požene kratke in košate, od drugih vej
zel6 razločne mladike, ki so kakor gost germič ali
metla in imajo zagorelo barvo. Mraz je tega kriv,
ki je muzgo skazil, da veja take mladike poganja.
Vse take veje je treba pri deblu gladko odsekati in
ravno z drevesnim mazilom zamazati. Ta bolezen
se prav rada prikaže na jablanih in črešnjah.

župan.  To drevesce tukaj nič kaj lepo ne raste.
Skerben.  Vsaj tudi ne more, ker ima preslabo
zemljo. Zdaj v spomladi mu odvzemite okrog in
okrog nekoliko puste zemlje in pridenite mu kaki
dve lopati cestnega blata in nekoliko bolje zemlje;
ne bode vas kesalo.

Župan.  To drevo se mi posebno čudno zdi;
vsako spomlad ima lepe in debele veje, v jeseni pa
prav nič sadu.

Skerben.  Drevo ima preveč soka; preobilen sok
pa zamori cvetne popke, iz kterih se naredi sladko
sadje. Človeku, ki je poln kervi, zdravniki neko¬
liko kervi puščajo; ravno tako je z drevesom, če
ima preveč soka, treba mu ga je nekaj izpustiti.

Prašnik.  Treba je po padarja poslati, kaj?

Skerben.  Nič druzega ni treba, kakor prav
oster nožek. Kedar je enako drevje v spomladi

24

sočnato, se na deblu koža sem in tje prereže. Pri
teh rezih nekoliko soka odteče, drevo zopet cvete in
rodi dosti dobrega sadja.

Župan.  Tega nisem še nikoli slišal.

Smuk.  Gotovo še marsikaj nisi slišal.

Jakle.  Pri Grabijanu sem videl hruško, ki je pri
korenini zelo trohljiva; kako neki ta bolezen na¬
stane in ali je kakošen pomoček zoper njo ?

Skerben.  V tej bolezni drevesno deblo v sredi
po sterženu gnjije in votlo postaja. Drevo začne
včasih od zgorej, včasih od spodej trohneti. Ce drevo
od zgorej trohni, prišla je trohljivost od slabega cepljenja
v precep, kjer ni bil dobro zamazan in pa slabo zave¬
zan, da je o deževnih dneh vodava-nj tekla in tako
je začel steržen gnjiti; takemu drevesu se ne da poma¬
gati. — Ce se je pa trohljivost od spodej, od ranjene
serčne korenine začela, mora se deblo prav nizko
pri tleh precej debelo prevertati in v drevo taka
luknja izrezati, da se s kakim krivim ostrim železom
trohljivi les lehko izpraska. Luknja pa mora odperta
ostati, da zrak moker in trohljiv les osuši in tako
naprej več ne trohni. Ker se pa večidel poprej ne
more poznati, da drevo znotraj trohni, kakor tedaj, ko
že trohnina na visoko po drevesu seže, se drevo
več ozdraviti ne more.

Smuk.  Poglejte no to-le drevo tukaj, kako
grampasto gerčo ima!

Skerben.  To je smolika  in se naredi, kedar
drevo po koži černo prihaja ali pa muzga iz njega
solzi. Muzga se kakor smola sterdi in sčasoma
grampasto bunko naredi, kar je sadnemu drevesu
zelo škodljivo. Ta bolezen pa le koščene sadonos-
nice zadeva.

Jakle.  Ali znate taki bolezni tudi „recept“ za¬
pisati; na mojem vertu je veliko smolikovega drevja.

25

Skerben.  Ta bolezen se odpravi, če se smolna
gerča prav dobro do zdravega lesa izreže, rana pa
s cepilnim voskom zamaže in obveže. Neki skušen
vertnar pa priporoča zoper to bolezen pogostno ob¬
vezo z mokrimi cunjami, po kterej se gumij zmehča
in prav lehko odpravi.

Župan.  To drevesce tukaj dobiva po leti ru¬
meno perje, raste prav klaverno in sadje, če ne
popada, je pa drobno, pusto in neokusno, kaj je
neki temu krivo?

Skerben.  Drevesce ima zlatenico  in to zavoljo
tega, ker je preveč v suhej in pustej zemlji. če mu
hočete zlatenico odpraviti, morate ga skerbno zali¬
vati, mu dobro pa ne premastno  gnojiti in okrog
debla dobre rodovitne persti nasuti.

Župan.  Kdo bi si bil mislil, da imajo drevesa
bolezni, kakor ljudje in potrebujejo enako ljudem
tudi zdravil!

Skerben.  Ako so sadna drevesa že popolnoma
dorasla in vendar ne rode, treba je vselej vzrokov
iskati, ki jim rodovitnost zaderžujejo. Zapomnite
si tedaj: v

1. Ce je drevo v pustej, nerodovitnej zemlji,
kjer komaj živež za les in perje dobiva, takemu
drevesu se mora zemlja globoko odkopati; ter z gno¬
jem in mastnejšo perstjo zboljšati.

2. če je staro drevo že debelo, in ter do skorjo
obredi, ali pa mu veje senco delajo, da ga ne more
solnce obsevati in mu zadosti lesa ogreti, takemu
drevesu se pomaga, če se mu stara in mertva koža
čisto vzame in tiste veje odpravijo, ki mu senco
delajo.

3. Če se je drevo že postaralo in neha roditi,
da se pomladiti, če se mu veje za komolec od debla

26

odžagajo in le kake štiri ali šest vejic do druzega
leta puste. Tudi mali in skorjo je treba odergniti
in pri koreninah zemljo zboljšati. To vse se pa
mora storiti, dokler še ni drevje muževno, tedaj ka¬
kor sem že rekel, zdaj je že zadnja doba za-to,
sicer drevo usahne in se posuši. — Veje se pa mo¬
rajo tako odžagati, da bodo rane doli ali po strani
zaobernjene, da jim moča ali suša ne more toliko
škodovati; vse rane se morajo z mazilom lepo za¬
mazati.

Smuk.  Kaj pa vse to pomaga! Pozneje pridejo
gerde, požrešne gosenice  in objedajo perje in
cvetje, da je joj !

Prašnik.  Le ne prenagli se! Znabiti bodo go¬
spod Skerben vedeli tudi povedati zoper gosenice
kaj ?

Skerben.  Gosenice so sadnemu drevju zel6 škod¬
ljive živali; treba je je prav skerbno zatirati.

Jakle.  Hm! jaz bi rad vedel, kako neki?

Skerben.  Gosenice se zatarejo, če pozno v je¬
seni  ali pa zgodaj v spomladi  njih zalego v zavi¬
tem suhem perji marljivo obiramo. Ce so se pa
gosenice že po drevji razlezle, moramo vsak večer
pozno in pa zjutraj zgodaj veje lepo otresati, da
bodo gosenice odpadle. Pod drevo se kaka plahta
ali rjuha pogerne, da se vjamejo in v ognji pomo¬
rijo. Tudi po drevesnih razpokah je večkrat vse
polno gosenčje zalege, ktero je treba prav skerbno
trebiti in zatirati in ravno zdaj ta mesec je najlepši
čas za to.

Župan.  Bral sem enkrat, že ne vem dobro kje,
da tudi nektere tiče prav veliko gosenic pokončajo.

Skerben.  Veliko tie je, ki so že od Boga na¬
menjene, da nam škodljive m

moriti; še le privaditi je mor.__ _,

šujejo. Ni tedaj prav tiče

27

bodo drevje škodljivih gosenic obirale. Taki pridni
varhi sadonosnega drevja so: velika in mala senica,
berglez, detal, taščica, penica in še več druzih, ki
samo od červov žive in prav pridno gosenice po¬
birajo.

Smuk.  Tudi zajci mladim drevesom dokaj škode
prizadevajo, ker jim v hudej zimi vse mladike čisto
objedd in tako oglodajo, da se drevesce težko še
kedaj obraste.

Prašnik.  Slišal sem enkrat, da je treba mlada
drevesca s slamo oviti, da mu zajci tako lehko blizo
ne pridejo, kaj?

Skerben.  Pod slamo drevesce v zimskej moči
rado pozebe. Bolje je tedaj, ako se okrog drevesca
bodeče ternje naveže; najbolje pa je, da se dre¬
vesce z apnom pobeli, ker pobeljenega drevesca se
zajec nikoli ne dotakne, in tudi drevesce lepše raste.

Prašnik.  Kdo bi si bil mislil, da bomo danes
na županovem vertu toliko koristnega o sadjereji
slišali, kaj ?

Jakle.  Zdaj še le spoznamo in vemo, da ni
drevje, ampak le mi smo krivi, da nam drevje tako
malo sadja donaša.

Smuk.  Precej danes bom začel svoje drevje
snažiti po naukih, ki so nam je tukaj gospod so¬
sed dali.

Župan.  Kar smo slišali, to bomo povedali tudi
drugim sosedom, da se bodo po tem ravnali in svoje
sadno drevje zboljševali.

(Hlapec pride na vert in pokliče župana v hišo, kjer
ga neki tujec čaka. Sosedje se poslovč in odidejo vsak na
svoj dom.)

28

III. Kako se sadna drevesca sade.

Čez nekaj dni potem je bila sreda in precej lep
dan v postu. Župan, stari Prašnik in Smuk iz cer¬
kve grede obstoje pri Skerbnovem travniku, na kte-
rem zapazijo sem ter tj e nekaj jam izkopanih. Ko
ravno vsi trije ugibljejo, čemu bi bile jame po lepem
širokem travniku, prideta Skerben in Jakle, ki sta
jo iz cerkve naravnost skoz travnik mahnila. Ko
Skerben bliže^ pride, vpraša ga berž

Smuk :  Čemu pa toliko jam na vašem travniku ?

Skerben.  V jame, ki je videte, bom sadil
drevesca.

Prašnik.  Pa toliko jam! ali ni škoda za lepi
travnik, kaj ?

Skerben.  O kaj še! Prepričali se boste s časom,
da bo ravno pod sadnim drevjem najlepša in naj-
obilnejša trava rasla.

Župan.  Je pa tudi res; pod svojo jablano naj-
lepšo travo nasečem.

Skerben.  In zakaj ? zato ker pod senco ne more
solnce trave osušiti. Drevo pa tudi travi ne jemlje
živeža, ker trava svoj živež bolj poverhoma dobiva;

1 1  ' po svojih koreninah prav glo-

Skerben.  Zat6, ker je tam zemlja premokra,
in v premokrej zemlji se drevesca nič kaj dobro ne
obnašajo. Tukaj pa je travnik nekoliko vveznjen in
ga tudi solnce zjutraj in zvečer ogreva. Zemlja je
na tem kraji bolj suha in močna; jablane in hruške
se bodo na tem mestu prav dobro obnesle.

Smuk.  Ali ni vsaka zemlja za sadno drevje
dobra ?

pa je tukaj več jam, tam pa

cirevo ga pa doc
boko iz zemlje.

Jakle.  Zakaj
tak6 malo ?

29

Skerben.  To se ve, da ne. Jablanam je treba
debele, močne in mastne, hruškam pa globoke, suhe

E ersti. Obema je tedaj treba suhega, solnčnega
raja. Češplje in slive so skoraj z vsako zemljo,
razun močvirja zadovoljne; vendar pa se veliko bolje
v gnojni zemlji obnašajo.

Jakle.  To je zopet res; pri Vertinu v Radovi-
eah imajo dve češplji, ki ste blizo gnojišča in vsako
leto imate češpelj, da je veselje.

Župan.  Rje pa dobite mlada drevesca?

Skerben.  Najbolje je, ako se drevesca iz koščic
in pešek izredč; kdor pa koščic in pesek ni sejal,
mora si divjakov iz domače gošče poiskati. Vedeti

S  a je treba, da so sami taki divjaki dobri, ki se
obč na zračnem, zdravem prostoru; ki so lepi, ravni
in gladki, ker taki so izrasli iz pešek in koščic, ali
pa so iz drobne korenine kakega starega drevesa
pognali. Glejte, ravno tam pod unim starim dreve¬
som je precej veliko mladih češpljinih drevesic, ki
so berž ko ne iz sem ter tj e raztresenih koščic izrasla.
Ce je pustim rasti, kakor je vidite, ne bo nikoli
nič prida iz njih. Izkopal je bom in je vsadil v pri¬
pravljene jame, ktere tukaj po travniku vidite.

Smuk:  Tudi jaz vas bom posnemal; jama je berž
izkopana.

Skerben.  Le počakajte, to ni tako! Na jamo je
treba tudi paziti, kako da je izkopana. Vsaka jama
mora biti tri, čevlje široka in ravno toliko globoka.
Jakle.  Čemu ravno toliko ?

Skerben.  Drevesca potrebujejo rahle zemlje, ši¬
rokih in globokih jam, da zamorejo svoje mlade ko¬
reninice na široko in globoko v rahlej zemlji raz¬
ganjati. Pri kopanji jam se mora verhna zemlja na
eno, spodnja bolj mertva na drugo stran izkopane
jame lepo na kupce zložiti, kakor to vse pri mojih
jamah vidite. Tudi se morajo jame vsaj nekaj mes¬
cev poprej izkopati, da zemljo dež, veter, solnce,
mraz in sneg nekoliko prevetri in prerahlja.

30

Prašnik.  Kaj pa potem z zemljo, ki je na kup¬
cih pripravljena, kaj?

Skerben.  To vam bom precej pokazal. (Vzame
motiko in lopato ter izkoplje prav varno nekaj drevesi«
izpod starega češpljinega drevesa.) Ali ste videli ? Dre¬
vesca se morajo prav previdno izkopavati, da se
jim koreninice z motiko ali lopato preveč
ne  r a n i j o.

Smuk.  Ali boste drevesca precej vsadili?

Skerben.  Precej, da boste videli, kako se pri
tem delu ravni. Povedati vam pa moram še, da
ako se divjaki že poprej izkopljejo in se ne morejo
precej vsaditi, jih je treba v hladnem kraji dobro
shraniti; korenine jim je treba s perstjd zametati in
pokriti, da ne zmerznejo. Na to vižo divjaki lehko

E rav dolgo stoje; to drevesce pa, ki sem ga izkopal,
očem zdaj precej vsaditi.

Smuk.  Prosim enmalo za poterpljenje, da si
pipo nabašem in prižgem.

Župan.  Da bi muri popil tebe in tvojo pipo!
Skerben.  Drevescu je treba
a) korenine in veje lepo prirezati.  (Jim
kaže.) Glejte! jaz porežem in otrebim posebno tiste
korenine, ki sem je pri izkopovanji z motiko ranil,
in sicer tako, da se vsaka rana, ki jo z nožem na¬
redim lepo na zemljo vleže, ker potem iz njih ložeje
nove koreninice poženejo. — Glejte! ta korenina
tukaj v sredi se imenuje srednja ali serčna  kore¬
nina, in jo moram precej dobro prikrajšati, ker ona
mlademu drevescu preveč živeža jemlje; drevesce pa
potrebuje le bolj majhenih koreninic, takih le, ki

f o strani rastejo in se zavoljo tega tudi postranske
orenine imenujejo. — Na dalje je treba tudi mladike
prirezati, — kakor vidite, jaz je prirežem vselej
nad enim očescem ali popkom. Treba je tudi vse

S ostranske mladike, ki bolj iz debla poganjajo, prav
obro porezati, ako hočem, da bo drevesce lepo in

31

visoko deblo delalo. To je pa treba vsako leto v
spomladi, kedar mraz pojenja, pridno ponavljati.

Prašnik.  Primaruha, da od vsega tega nismo
nikoli besedice slišali, kaj?

Smuk.  In pustili smo drevesa rasti, kakor je
je Bog dal.

Skerben.  Zdaj je drevesce otrebljeno in pri¬
pravljeno, da se vsadi.

Jakle.  Le hitro ž njim v jamo!

Skerben.  Le počasi, to ne gre še tako naglo.
(Prosi Prašnika, da bi mu podal en ošpičen kol, ki jih
je več na kupcu pripravljenih bilo.)

Prašnik  (mu poda kol.) Kaj pa boste s kolom, kaj ?

Skerben.

b) Kol je treba poprej v jamo zasaditi
ko drevesce,  da se pomeri, kako bo drevesce
zraven njega stalo. (Zasadi kol in pomeri drevesce.)
Tako! zdaj bo že dobro. (Vzame bet in nabija pokolu.)

Župan.  Kaj?!  ali kol tudi v jami ostane?

Skerben.  To se ve da, in sicer na tiste j strani,
kjer veter drevescu najbolj škoduje.

• Smuk.  Vidiš, sosed! to je zavoljo tega, da
vihar drevesca ne polomi.

Skerben.  Tako je; zadeli ste jo.

Jakle.  Zakaj se pa mora kol poprej, kakor
drevesce v jamo zasaditi?

Prašnik.  Znabiti pravo zadenem, če pravim,
zavoljo tega, da se koreninice mlademu drevescu ne
poškodujejo, ako se bi na zadnje v zemljo zabijal.

Skerben.  Prav dobro ste povedali! — (Pomeri
še enkrat drevesce h kolu.) Dobro je! — Zdaj pa

E ri d e nekoliko verhne zemlje nazaj v jamo, da ne
o drevesce nič bolj globoko v zemlji stalo, kakor
na svojem poprejšnjem mestu.

(Jakle vzame motiko in zasuje nekoliko jame.
Skerben.  Bode že zadosti! — Zdaj se drevesce
v jamo zraven kola posadi in

c) korenine se lepo poravnajo in po

32

jami  razpeljejo ter prav rahlo z gornjo dobro in
drobno zemljo zasujejo. Posebno je treba paziti na
t6, da se perst prav dobro koreninic prime; zavoljo
tega je dobro, aa se zemlja okrog drevesca, preden
se dostojno zasuje, s kalužo ali kako drugo pre-
stano A r odo oblije, ker se potem zemlja bolje h ko¬
reninam poleže. —• Tako! drevesce je že zametano;
treba je še, da se zgorej pri deblu perst nekoliko z
nogo potlači, da bo malo poglobočena, kakor plitva
skleda.

Župan.  Zakaj pa to?

Skerben.  Da se bo deževnica lože noter lovila.
— Na vse zadnje je še treba, da se

d) drevesce h kolu priveže.

(Vzame nekaj verbinih šibic in priveže prav rablo
drevesce k zapičenemu kolu).

Smuk.  Ali ni špaga za rabo ?

Skerben.  Špaga se le prerada v mlado drevesce
zareže. Najbolje so verbine ali tudi bčkove šibice,
ali pa lipino ličje, ktero je tudi najbolji kup.

Prašnik.  Povsod je treba gledati, kje da se
kaj prihrani.

Smuk.  Tudi nam bo treba pamet rabiti.

Jakle.  In pa bolj poredkoma k očetu Grabljami
zahajati.

Skerben.  Preden se za danes ločimo, zapomnite
si še naslednja pravila:

1. Kedar je mokro ali premerzlo vreme, ne
smete nikoli drevesca saditi.

2. Vsako spomlad se mora zemlja okrog dre¬
vesca na novo porahljati in sicer tak6, da stoji na
okrog enmalo više, nego pri deblu.

3. Tudi je dobro vsako leto nekoliko blata iz
kake kaluže na zemljo okrog drevesca nasuti, in
mladike, posebno postranske, skerbno oblizovati;
potlej vam bodo clrevesca lepo in naglo rasla in
obilno sadja rodila.

33

Župan.  Rad bi vas vprašal, ali se morajo dre¬
vesca samo mesca svečana ali sušca saditi?

Skerben.  Drevesca se lebko zmeraj sade, dokler
se muzga ali sok po njih ne pretaka, t. j. od mesca
listopada do konca mesca sušca. Najbolje pa, ako
se sade mesca svečana ali sušca.

Smuk.  Koj jutri bom poskusil drevesca saditi,
ravno tak6, kakor sem danes pri vas videl.

Skerben.  Je že prav! Kedar zima nekoliko bolj
pojenja, vas bom povabil, ako vam je ljubo, da zo¬
pet pridete; pokazal vam bom, kako še drevesa po-
žl ah n uj e j o.

Fse štirje.  Oj ljubo, prav ljubo nam bode; le
večkrat, kaj ?

(Se poslovč in odidejo.)

IV. Kako se drevje požlalmiije ali cepi.

Merzla zima je popolnoma jenjala in nastali so
pervi dnevi vesele in prijazne spomladi. Nekega pri¬
jaznega jutra so se zbrali vsi štirje znani sosedje
pred Skerbnovo hišo. Jakle in Smuk puhata tobak,
župan pa opominja starega Prašnika, da naj popravi
vozno pot čez svoj klanec v gozd, zavoljo ktere se
je že več sosedov pritožilo. Skerben pride in je po¬
kliče v vert. Na kamenitej mizi pod staro hruško
je stalo razno orodje, ktero Skerben svojim sosedom
razkazuje rekoč:

Tukaj vidite orodje, ki se rabi pri cepljenji ali
požlahnovanji sadnih dreves: a) majhena ostra žagica;
b) prav oster zakrivljen nož; c) kladvo; d) zagoz¬
dila iz terdega lesa; e) perteni trakovi, lipino ličje
ali pa tudi špaga in belcove šibice; f) cepilni vosek.
— Preden vam bom pa pokazal, kako se drevje
cepi, moram vam poprej omeniti, da se to lehko na
pet ali še več načinov stori, Mi se bomo učili na

Poboljšani sosedje. 3

34

pet najnavadniših, namreč: 1) v sklad ali precep;
2 )  v za kožo; 3) z naklado; 4) s popkom ali očesom;
5) v zarezo. — Danes tedaj najprej, kako se cepi v
za kožo in z naklado, ker ravno zdaj je najugodniši
čas za to.

Jakle.  Posluh, sosedje! Ne šepetajte, da bomo
dobro in temeljito razumeli, kako se drevje cepi.

Prašnik.  Mislim, da ni to tako lehka reč, kaj ?

Skerben.  Kedarkoli boste cepili, morate imeti
cepiče, kajti brez teh se ne more požlabniti drev6.

Smuk.  Kai pa so cepiči?

Skerben.  Cepiči so mladike od žlahnih sado-
nosnih dreves. Te mladike se morajo že poprej
odrezati, preden drevo sok ali muzgo požene; odre¬
zane mladike se za dva palca globoko v senčnem
kraji (najbolje v kleti) v zemljo zakopljejo, kjer osta¬
nejo tako dolgo, da pride čas, ki je pripraven, da
se drevje cepi.

vzamejo tiste kratke mla-

Skerben.  Tako je! Samo toliko si morate za¬
pomniti, da so popki na mladikah trojni, namreč:
a) cvetni, b) lesni, in c) listni. Cvetni popki so
debeli in okrogli in se nahajajo večidel na postran¬
skih vejah; lesni so tudi debeli pa podolgasti; listni
so pa drobni in majbeni.

Župan.  Eanjki moj oče, Bog jim daj dobro, so
mi še kot otroku večkrat kazali in rekli: „Lej to so
cvetni  popki, iz kterih se naredi cvetje; to so
lesni,  iz kterih postanejo nove mladike, in to so pa
listni,  iz kterih se dela perje.

Skerben.  Prav dobro so vam je razložili.

Jakle.  Kedar se drevje cepi, ali se morajo na
cepičih vsi trije popki nahajati?

Skerben.  To ravno ne; samo lesni  popki so
za cepljenje dobri, ker ti nove mladike delajo.

Smuk.  Kje se pa dobe cepiči?

kterih se naredi cvetje in

sadje.

35

Skerben.  Za cepiče  so  le  enoletne  mladike
najbolje in te se dobe verh vsakega žlahtnega dre¬
vesa; naj bo drevo mlado ali pa staro, samo da ima
zdrav les in lepe frišne popke. Na vsakem cepiču
se puste po trije popki, iz kterih mladike poženo.

Jakle.  Zakaj se ne sme več popkov pustiti?

Skerben.  Ni varno, ker so potem nove mladike
preveč slabe; — bolje je, da dela cepič manj, pa
terdnih mladik, kakor pa veliko, pa slabih. Tukaj
vidite, kakšni morajo cepiči biti (vzame iz bližnje ko¬
šare pripravljene cepiče in jim je kaže.)

Prašnik.  Da-te, to so lepi cepiči! Kje ste je
dobili ? Pri nas gotovo ne, ki nimamo skoraj nič
prida sadnega drevja, kaj ?

Skerben.  Minulo je že nekaj tednov, da sem
si je v bližnjem grajskem vertu izprosil, in potlej v
svojej kleti skerbno hranil.

Smuk.  Res da, v grajščini imajo dokaj žlah-
nega drevja.

Zupan.  Zakaj bi se pa cepiči ne smeli še le
zdaj z žlahtnih dreves vzeti?

Skerben.  To se tudi lehko stori; pa bolje je,
kakor sem že rekel, da se cepiči poprej pripravijo,
preden začne drevje sok gnati. Pri črešnjah, višnjah
in drugem koščenem sadji je treba cepiče vselej po¬
prej pripravljene imeti, ker je omenjeno drevje že
večidel muževno, ko še sneg leži, in potem niso več
za cepljenje dobri.

(Vsi občudujejo lepe in zdrave cepiče.)

A. Cepljenje v sklad ali precep.

Skerben.  Ker imamo vso potrebno pripravo,
pokazati vam hočem najpred, kako se v sklad ali
kakor nekteri pravijo v precep drevje požlahnuje.
Pazite tedaj !

Jakle-  Posluh, sosedje!

3  *

36

Skerben.  V sklad cepimo divjake vsakega ple¬
mena, ki so najmanj za moški palec debeli. To
delo se najbolje pospeši, ako se cepi, kedar se sok
ali muzga pod drevesno kožo začne pretakati; za
marelice, breskve in črešnje je tedaj ravno zdaj naj-
pripravniši čas. Hruške žen6 še le mesca sušca,
jablane pa še malo pozneje. Tukaj, kakor vidite, je
en takšen divjak, kakor sem že poprej omenil in v
tega hočemo cepiti. (Vzamejo žagico.) Divjak se mora
tam, kjer ima najlepši les in pa lepo, gladko kožo
kake tri čevlje od tal lepo počez odžagati. Da se
mi pa lepa gladka koža pri žaganji ne oskruni ali
zaterga, primem z levico dr ’ v v ‘ 1  ’ ‘ u

ostrim nožem nekoliko pogladi in poravna. Zdaj se
nastavi nož ravno v sredo debla na steržen ter se
s kladvom po noži udari, da se divjakovo deblo za
dober palec na globoko razkolje ali precepi. V ta
precep se vtakne lesena zagozdica, da ga tako dolgo
narazen derži, dokler se cepič va-nj ne potisne (pod. 1).
Zdaj vzamem cepič in ga z ostrim nožičem v štric
lepega napetega popka tako prirežem, da ga precep
popolnoma po obeh straneh sprime, in se tako v
precep potisne, da se zeleni koži ena k drugej pri-
ležete (pod.  2 in 3).  Dobro je, da se tista stran
cepiča, kjer jo pervi, najbližnji popek, znotraj oberne,
ker se potem veliko poprej rana zaceli (pod. 3).

Tako! zdaj je vse gotovo; zagozdica se izdere
in precep se s cepilnim voskom zamaže in s povoš¬
čenim trakom tako povije, da dež v precep ne more.
Ako je divjak zadosti debel, vtakne se tudi lehko na
vsako stran precepa en cepič (pod. 4),  samo na to
je treba gledati, da se cepova tako oberneta, da sta
v verhu bolj eden od druzega, kakor v dnu, ali da
sta kozlovim rogovom podobna.

Prašnik.  De-te vendar! To je pa prijetno in
prav kratkočasno delo.

Župan.  Kje se pa dobi cepilni vosek?

proč ž njim ! — Prežagan

37

Skerben.  Cepilni vosek si jaz sam naredim in
sicer tako-Ie: Vzamem pol funta rumenega voska,
ravno toliko čiste smole in nekoliko terpentina. Vse
to raztopim v velikej ponvi na žerjavici in potem
zlijem to mešanico v merzlo vodo, kjer se shladi.
To zmes potem stlačim z mokrima rokama v dolge
kepe in — cepilni vosek je narejen.

Smuk.  Tako je! Kdor zna, ta zna.

B. Cepljenje v za kožo.

Skerben.  Skoraj ravno tako, kakor v sklad,
cepi se v za kožo. Kazloček je ta, da se prežagani
divjak ne prekolje in cepič se tudi ne vtakne v pre¬
cep, ampak med kožo in les na enej strani divjaka.

Prašnik.  Drevje pa mora hiti že muževno, da
se da koža od lesa ločiti, kaj ?

Skerben.  Drevje mora biti muževno, to je res;
ali vendar ne sme biti že zeleno. V za kožo se da
do kresa cepiti.

Župan.  Prosim, da nam bi to tudi na kakem
drevescu pokazali.

Skerben  (jim pokaže). Ko je divjak odžagan,
vreže se na enej strani koža pol palca od verha
navzdol z ostrim nožičem do lesa in zgorej ravno
tam med kožo in lesom se kakor cepič tanka za-
gozdica porine, da kožo od lesa odrine. Cepič se
mora pod očesom po strani doli tako prirezati, da bo
cela rez na njem en palec dolga in da se mu pičlo
do steržena rana naredi (pod. 5).  Tako narejen ce¬
pič se za kožo divjaka porine (pod. 6),  vendar se
mu mora še poprej vnanja černa ali mertva koža
nekoliko postergati in le zelena koža pustiti. Vse
drugo ravno takč, kakor pri cepljenji v sklad.

Smuk.  Zdaj smo pa prav dobro razumeli.

Jakle.  Berž ko domu pridem, poiskal bom

38

na vertu kakšen divjak, in cepil bom na to vižo,
kakor sem danes tukaj videl.

Skerben.  Jaz vam bom pa dal nekaj cepičev,
kterih imam za-se tako preveč.

Fsi štirje.  Vas bomo prav lepo prosili.

C. Cepljenje z naklado.

(Skerben pelje sosede nekaj stopinj dalje po vertu.)

Skerben.  Glejte! tukaj vidite več majhnih dre-
vesec, ki so se iz pesek zaredila.

Župan.  Skoda da so še premlada za cepljenje!

Skerben.  Oho! Nič niso premlada ne, ampak
zdaj so ravno najbolj pripravna, da se precepijo z
naklado.

Jakle  (se čudi). Al ta drevesca ! ?

Skerben.  Z naklado se cepi, kedar so divjaki
debeli kot gosje pero, in ravno ta drevesca, kakor
je vidite, so zdaj najbolj pri redu. Tudi se da naj¬
hitreje in najbolje z naklado cepiti.

Prašnik.  Jaz sem prav radoveden, kako se to dela.

Skerben.  To se dela po prav lahkej poti. Naj-
poprej si poiščem cepič, ki je divjakove debelosti.
(Izbere en cepič.) Na primer, ta-le bo prav dober.
Tam kjer sta cepič in divjak enako debela, odrežem
z ostrim nožem divjak, kjer je lepo gladek, za eno
majhno ped od tal in sicer od spodej navzgor za en
obilen palec na dolgo. To se pa mora v pervem
hipu narediti, kar je le vajeni roki mogoče. Zdaj
prirežem tudi cepič od spodnjega popka navzdol
tako , da se bc 1  ‘ ‘ 1 J  tko lepo prilegel, kakor

obrezuje, dokler ni prav lepo gladek. Obadva, ce¬
pič in divjak, morata imeti enako gladke, visoke in
široke rane [pod.  7 J.  Zdaj ju lepo skupaj zložim,
daje pri obeh les na lesu, koža na koži in da se nič rane

da bi obadva

Cepič se še po malem

39

ne vidi ter je prav pazljivo, da se kaj ne premakne,
s povoščenim trakom precej terdno od zgorej navzdol
povijem. Rana se še na cepiču in divjaku z razpu¬
ščenim voskom zamaže in tako smo zopet gotovi s
cepljenjem z naklado (pod. 8 in 9).

Župan.  Bog mu daj še svoj blagoslov in dre¬
vesce bo rodilo.

Jakle.  Na ta način drevje cepiti, se mi zel6
dopade.

Skerben.  Kakor sem že rekel, je tudi najbolje,
najhitreje in najlože.

Smuk.  Kakšni pa so ti trakovi, ki ž njimi dre¬
vesca ovijate?

Skerben.  Trakovi, kakor vidite, so perteni.
Kdor jih nima doma, si je lehko v štacuni po kraj¬
carji kupi. Povoščijo se pa tako-le: Cepilni vosek
se v majhnej posodici raztopi in trak, ki se z dvema
perstoma na koncu prime, se skoz vosek potegne; z
dvema perstoma druge roke se pa zopet opolzne,
t. j. vosek se oddergne, da trak le enmalo povoščen
ostane. Takih trakov si znate na enkrat po več sto
narediti, da je imate pri cepljenji vedno pripravljene.

Prašnik.  Poprašal bi vas rad, kakšno drevje
se pa cepi z naklado, kaj ?

Skerben.  Z naklado se cepijo v spomladi ko¬
ščeni divjaki, kakor: marelice, breskve, češplje, črešnje
in to vselej, preden drevesca muževna postanejo;
hruške in jablane pa, kedar začno muževna prihajati.

Smuk.  Naši predniki se berž ko ne niso na
sedjerejo prav nič zastopili, ker mi tako malo žlah-
nega sadja imamo.

Skerben.  Tem bolje se je morate vi poprijeti,
da ne bodo vaši otroci čez vas godernjali, da ste
jim slabo drevje zapustili.

(Zdaj da vsakemu nekaj cepičev in cepilnega voska in
kmalo potem se razidejo.)

40

D. Cepljenje s popkom ali očesom.

Pomlad je minula in nastali so lepi gorki večeri.
Bližal se je veseli kres in male ognjene živalce,
svitle kresničice, so veselo svetile sem ter tje po
večernem zraku. Pod domačo lipo pred županovo
hišo je sedel župan in stari Prašnik pomenkovaje se
to in uno. — Skerben pride mimo, ju pozdravi in
povabi, da bi prišla jutri, ako jima je ljubo, zopet
na njegov vert, ker ima jim nekaj novega pokazati.
— Drugi dan v jutro so že hodili župan, Smuk,
Prašnik in Jakle po Skerbnovem vertu ogledovaje
lepa, mlada drevesca, ki so prav vspešno in po-
voljno rasla.

Skerben  (pride na vert). Ljubi moji sosedje! V
spomladi sem vam kazal, kako se drevje cepi v sklad
in z naklado; danes sem se pa namenil vam poka¬
zati, kako se cepi s popkom ali očesom, ker ravno
zdaj je pravi čas za-to.

Smuk.  Ali se druge čase drevesa ne smej o popkati ?

Skerben.  Samo od sv. Jurja blizo do sv. Mihela,
dokler je drevje muževno, se zamore popkati, in to
za to, ker je nektero drevje še le v jeseni muževno.

Jakle.  Kakošna plemena dreves se pa smejo
popkati ?

Skerben.  Popkajo se iz koščic ali pešek izra-
seni divjaki, ki so dve ali tri leta stari. Popkajo se
pa nizko, za eno ped od tal na visoko.

Prašnik.  Drevje popkati, tega vse svoje žive
dni nismo slišali, kaj ?

Skerben.  In to je kaj lehka reč! — Tukaj-le
je en divjak, ki je v to odmenjen, da ga bomo s
popkom cepili. Tam, kjer ima divjak najlepšo kožo,
nizko pri tleh, jo prerežem po dolgem za palec na
dolgo proti tlam; od te zareze naredim še eno od
spodej počez in obedve plati prerezane kože z lese¬
nim dletcem prav rahlo vsaksebi odločim (pod. 10).
To je zdaj narejeno-; treba je poiskati žlahno mladiko

41

iz ktere bomo popek ali oko izrezali; tam-le na mizi
je ena taka mlaclika že pripravljena. (Jakle mu jo
poda.) Zdaj le dobro glejte! Iz žlahne mladike izre¬
žem popek ali oko tako, da je nad njim in pod
njim za pol palca kože; pod kožo pa ravno tam,
kjer sedi oko nekoliko lesd, brez kterega se oko
nikoli ne prime (pod. 11).  Zdaj primem za list ali
pero, ktero se popka derži, in ki sem ga enmalo
oštucal, in zarinem popek v prerezano, razkrušeno
kožo (pod. 12.)  ter ga lepo povijem od zgorej in spodej
s povoščenim trakom, vendar pa ne preterdo in tako,
da oko prosto ostane (pod. 13).  Preveza se zopet
odvzame, kakor hitro se je popek v divjaka zarasel.

Jakle.  Je znabiti že vse gotovo ?

Skerben.  Prav vse!

Župan.  To je pa zelo naglo.

Prašnik.  In pa prijetno delo.

Skerben.  Le nekaj pravil imam vam še pove¬
dati , ktere si morate prav dobro zapomniti in se
tudi po njih ravnati.,

Smuk.  Radi bomo vse tanko spolnovali.

Skerben.  1. Divjaki, ki se popkajo, morajo biti
dobro soenati.

2. Prav dobro je, ako se divjaki zvečer pred
popkanjem dobro do korenine oblijo, da se jim
sok pomnoži.

3. Popka naj se vselej ob jutrih, kedar je ugodno
in tiho vreme, najbolje po kakem dežji.

4. Daje popkanje gotoviše, naj se divjaki na dveh
ali treh krajih popkajo, in če se vsi popki primejo,
se le spodnji pusti, drugi se pa odrežejo, hla večih
drevesih se tudi lehko po vejah popka.

5. V češpljin divjak naj se mareličino in slivino
oko vloži, da se vsaj eno prime, da ne bo zastonj.

6. Ker se skoraj skoz celo leto sme popkati,
še celo po zimi, morate si še zapomniti, da se v
spomladi in po letu s kipečim očesom, v jeseni ali
celč po zimi pa s spij očim očesom popka. Kipeče

42

oko še tisto leto ozeleni, spijoče pa še le drugo leto
mladike požene.

Prašnik.  Odtod tedaj tudi ime, ker popek ali
okd vso zimo spi, kaj ?

Slterben.  Tak6je! Na dalje zapomnite: 7. Popki,
s kterimi se v spomladi popka, vzamejo se iz let¬
nih mladik, ki se dobe na verhu žlannih dreves,
preden so mugevna. Odrežejo se in se v senčni
zemlji .hranijo, dokler pride pripraven čas za ceplje¬
nje. Ce pa hočete o kresu ž njimi cepiti, narežite
verh žlahnih dreves zelenih mladik,  ki imajo
lepe lesne  popke; te mladike poteknite za en ali
dva dnivjabelko, ali krompir ali pa v mokro ilovico.

8. Koj v štirnajstih dneh se že pozna, ako se
je oko prijelo, ali ne. Ce se prav lahno dotaknete
peresca, ki se popka derži, berž bo odpadlo, kakor
hitro se je oko k divjaku priraslo in popkanje se je
dobro obneslo; ako pa peresce ne odpade, se oko
ni prijelo in treba je divjaka prihodnjo pomlad na
novo popkati.

9. Najbolje je, če se pozno v jeseni popka.

Župan.  Kaj se pa zgodi z divjakom nad očes¬
cem , ali se prav nič ne odžaga ali kaj ?

Skerben.  Ako se vidi čez štirnajst dni, da se
je oko divjaka prijelo in da že mladiko poganja,
odreže se divjak nad prijetim čepom za dobra dva
palca in sicer tako, aa rana na nasprotno stran
cepa pride; drugo spomlad pa, ko je iz popka močna
mladika pognala, se ves konec ostalega divjaka
tikoma pri čepu vprek odreže in rana z voskom
zamaže. Pri spijočem očesu se pa divjak še le pri¬
hodnjo spomlad koj pri čepu odreže.

Jtikle.  Danes ste nam veliko lepega in zanimi¬
vega pokazali.

Župan.  Znamo že na štiri načine drevje po-
žlahnovati.

Prašnik.  Poprej pa še nismo vedeli, daje  treba
drevje cepiti.

43

Smuk.  Naš novi sosed gosp. Skerben so nam
še le oči odperli, in nam pokazali pravo pot do
pridnega kmetovanja.

Župan.  Ves čas svojega življenja vam bomo
hvaležni!

E. Cepljenje v zarezo.

Skerben.  Počakajte še enmalo! Ker se od sv.
Jurja do sv. Mihela zamore drevje tudi v zarezo
cepiti, hočem vam prav ob kratkem pokazati, kako
se pri tem delu ravna.

Smuk.  Smencajte vendar! potlej bomo znali
drevje cepiti, kakor ste nam rekli, na vseh pet na¬
činov.

Prašnik.  Bomo učeni ljudje, kaj?

Skerben.  Kedar se v zarezo cepi, naredi se v
divjakovo deblo za palec dolga zareza. Potem se
žlahni cepič na debelejem koncu lepo ošili ali ošpiči,
da je kakor zagozdica in da v zarezo potisnjen vso
zarezo napolni. Paziti je pa treba posebno na to,
da se cepičeva in divjakova koža ena k drugej lepo
priležete. Cepič se na zarezi z voskom zamaže in s
trakom ali ličjem povij e in vse je opravljeno. V za¬
rezo se cepi do kresa s takimi cepiči, ki še niso
bili muževni, kedar so se rezali; po kresu se cepi z
zelenimi mladikami, ktere se do dveh popkov lepo
prirežejo.

Župan.  Kako dolgo pa morajo cepljena drevesa
s trakom povita biti?

Skerben.  Kakor hitro je cepič za eno dlan dolgo
mladiko pognal, odrahljajo se vezi pri cepljenji v
zarezo, ali pa celo pobero.

Smuk.  Zakaj neki to?

Prašnik.  Jaz pa že vem; da se trakovi ali
ličje v les ne zajeda, in mladega drevesa v rasti ne
ovira, kaj?

44

Skerben.  Prav dobro ste povedali; če so pa
vezi iz popirja, ni treba te skerbi, ker popirnate vezi
same popokajo.

Jakle.  Kaj pravite? Ali so tudi popirnate vezi dobre?

Skerben.  Skoraj bi rekel, da še najboljše.

Župan.  Kedaj se pa vezi poberč, ako se dre¬
vesce ne v zarezo, ampak kako drugače cepi?

Skerben.  Drevescem, ki so s popkom cepljena,
pobero se vezi čez 20 — 30 dni, naj so se prijela
ali ne. Pri cepljenji v sklad ali v za kožo se pa ob-
vezila puste, dokler se rane dobro ne zacelijo; samo
takrat, ako se vidi, da se pri vezi bule delajo, mo¬
rajo se hitro odstraniti.

Prašnik.  Koliko lepih naukov pri sadjereji, in
mi smo bili v tej reči vendar tako nevedni!

Smuk.  Zdaj nam se še le oči odpirajo, da
vemo, zakaj nismo toliko let nič sadja imeli.

Jakle.  In da ga bomo vsaj v prihodnje imeli,
moramo pocepiti vse, kar se le cepiti da.

Prašnik.  In kjer so prazni, za drevje pripravni
prostori, moramo drevesa saditi, kaj ?

Skerben.  Prav imate! •— Preden se pa za da¬
nes ločimo, povedal bom še

F. Kako se mora s cepljene! na dalje ravnati,
da se bodo dobro in vspešno ponašali.

Župan.  Jaz sem si vedno mislil, da je po cep¬
ljenji pri mladih drevescih še dokaj opravila.

Smuk.  Če je temu res taka, prosimo povejte
nam, povejte. Jaz sem že spomladi nekaj drevesec
z naklado pocepil in potem nisem nič druzega delal,
kakor da sem jih vsak dan hodil gledat, če so se
prijela in če mi povoljn

potem, ko so drevesca cepljena, že vse dobro.

Prašnik.  Ali je znabiti še kaj druzega treba
storiti, kaj ?

Jakle.  Jaz ravno

sem menil, da je

45

Skerben.  Nič druzega, kakor cepljence včasih za
kratek čas ogledati in če jim kaj manjka, lepo poravnati.

Župan.  Vse bomo prav radi storili, da bi le
vedeli, kako in kaj ?

Skerben.  Poslušajte, bom vam povedal:

1. Ce po cepljenji pogosto ne dežuje, naj se cep-
ljenci dobro zalivajo, da jim več soka priteka, ker
se potem gotoviše primejo in vspešneje rastejo.

2. Trava in plevel cepljencem živež odteguje
in je v rasti zaderžuje, treba je je tedaj marljivo
pleti dva — ali trikrat v letu okrog drevesec perst
prerahljati in bolj slabe cepljence z dobro perstjo,
blatom ali trohljivimi plevami pognojiti.

3. Ako cepljenci pod cepičem popke poganjajo,
je treba, da se ti popki skerbno omervijo, preden
mladike naredč, ker te mladike bi v veliko škodo
mladega drevesca sok v sč vlekle, če je pa cep-
ljenec precej debel in krepek, naj se mu ene mla¬
dike nekaj časa puste, da nekoliko soka žlahni mla¬
diki prevzamejo.

Prašnik.  Aha, že vem zakaj ! Žlahna mladika
bi se zalila in pogubila, kaj?

Skerben.  Ste jo že zadeli! Nadalje si zapomnite :

4. Ako cepljenci v rasti zastajajo, mora se jim
z umno postrežbo k bolji rasti pomagati. To se
zgodi, ako se jim korenine okopavajo, polivajo in
gnojijo in pa veje, ki je v rasti zaderžujejo, mar¬
ljivo prirezujejo.

Jakle.  Kako se pa veje obrezujejo ?

Skerben.  Mladike se ne smejo obrezovati od
zgorej navzdol, t. j. proti deblu, ampak nastavi nož
od spodej navzgor, da gladko odreže in kože ne za¬
reže. Kane se s cepilnim voskom zamažejo.

Župan.  Ali cepljencev ni treba presajati?

Skerben.  Kedar so drevesca v tretjem letu ali
vsaj tri leta stara, morajo se presaditi. Presajajo se
pa v spomladi ali jeseni, dokler še muževna niso,
ob tihem vremeni.

46

Smuk.  Kedaj je je pa vendar bolji presajati
spomladi ali jeseni?

Prašnik.  Mislim, daje  to vse eno, kaj?

Skerben.  Ni ne vse eno 1 Jesenska presaja je
bolja od spomladanske, ker se čez zimo zemlja okrog
koreninic vselej lepo vleže in se potem drevesca
rajsa primejo. — Preden se pa drevesca izkopavajo,
morajo se za-nje na drugem kraji jame izkopati, v
ktere bodo presajena.

Župan.  Jame se izkopljejo, kakor smo je vi¬
deli, ko ste na svojem travniku drevesca sadili.

Skerben.  Jame za presajo cepljencev, kjer bodo
za stanovitno ostali, naj bodo lepo po versti nare¬
jene. Češplje naj bodo 15 — 20 čevljev vsak-sebi;
jablane po njivah pa vsaj 8 sežnjev, ker bi drugače
preveč sence delale. Po vertih se vendar svobodno
malo bolj vkupaj posade, pa tako, da se bo perva
jama v vsaki drugej versti enmalo bolj noter začela.
N. pr. tako-le (jim pokaže s kredo na mizo) :

1 • • • • •

2  ,

1 • • • • •

2  ... .

V. Kako se najhitreje divjaki zarede.

Jakle.  Jaz bi si rad prav veliko drevja požlah-
nil, ker imam dokaj prostora na svojem zemljišču,
pa — kje čem divjakov dobiti?

Prašnik.  To je vprašanje, ki sem ga tudi jaz
zastaviti mislil.

Smuk.  Po naših vertih se le sem ter tje kakšen
divjak nahaja, in še ti niso dobri, da bi je cepili.

47

Skerben.  Temu se prav lehko pomaga, če le
imate dobro voljo in veselje, da bi si sadno drevje
zaredili.

Župan.  Kako neki? Ob, povejte nam, povejte!

Skerben.  Najboljih divjakov si pripravite, ako
je iz pesek in koščic izredite. Naredite si torej v
svojih vertih na solnčnem in zračnem  kraji
majhene gredice, ki bodo imele dobro in zrahljano
zemljo. V te gredice pa sejajte peške in koščice
tak6, kakor vam bodem zdaj le povedal.

1. Peške in koščice morajo biti od zdravega in
popolnoma zrelega sadja, ker iz gnjilega ali sparje¬
nega sadja peške nikoli ne zelene. Najbolje peške
za setev so iz pustega sadja, ker pusto sadje ima
posebno dobre in jedernate peške.

2. Peške in koščice zelene, kedar^ zimski mraz
prestoje in se snežene moče napoje. Ce so pozneje
sejane, kakor zemlja zmerzne, ne kale. Jabelčne in
hruškine peške se sejejo od Mihelja do sv. Jožefa.
Najbolje je, če se peške koj frišne posejejo.

3. Ako peške nabirate in je spravljate, ne su¬
šite jih nikoli na gorkem, ampak vselej na vetru, in
hranite je potem v posebnem Žakeljcu, kteri se obesi
na suh, zračen kraj; najbolje v kakšno klet, kjer se
hranijo do setve.

4. Po napravljenih gredicah se naredč verste
ali grabnički dobro ped vsaksebi in po teh grabnič-
kih se veržejo peške ter se z zemljo zasujejo.

5. Zdrave, debele in polne peške, od kterih se
vč, da bodo kalile, naj se tri perste narazen t. j.
ena od druge sade.

6. Gredice, ki so s peškami obsejane, se lepo
z brinjevimi vejami pokrijejo, da miši do njih ne
pridejo.

7. Seme od koščenega sadja, kakororehi,
mandelni, breskve in marelice se poldrugi palec
globoko sade; orehi se najbolje obnesejo, če se koj
z zeleno kožo povpik v zemljo potaknejo.

48

8. Češpljine in črešnjeve koščice se pa koj po
gredah veržejo, potem pa tako pohodijo, da je ena
plat koščice v zemlji, druga pa zunaj zemlje ostane.
Kdor hoče iz češpljinih koščic obilno lepih drevesec
izrediti, naj pomeče koščice, precej ko je sad iz
njih povžit, v travo, kjer je dobra perst, in vsaka
koščica bo gotovo kalila.

9. Peške in koščice vsakega plemena se mo¬
rajo posebej sejati ali saditi, da eden drugemu rasti
ne ovirajo, zakaj nektera plemena dreves rastejo
hitreje, in bi pomešane tiste zadušile, ktere kasneje
rastejo.

10. Pervo leto na gredicah druzega dela ni,
kakor drevesca po kakem dežji opleti, če je suša,
je z vodo, najbolje s kapnico ali kako lužo, poškro¬
piti in jim zemljo vlažno storiti. To se vč, da le
zvečer ali zjutraj, in nikoli ne v vročini.

11. Drugo leto se morajo vsa drevesca lepo
otrebiti in jim postranske mladike gladko porezati.
Pri jablanih in hruškah je dobro, če se jim tudi
verhovi do petega najboljšega popka porežejo. Orehom,
kostanju in drugim drevescem se pa ne smejo ver¬
hovi nikoli rezati, ker bi se potem sušiti začela.

12. Kedar so drevesca dve leti stara, se mo¬
rajo varno izkopati, obrezati in na kak poseben kraj,
pa redko presaditi. Drevesca se smejo presajati od
vseh svetnikov do sv. Jurja, kedar je zemlja vlažna
in lepo tiho vreme. Kedar se drevesca po vejicah
obrezujejo, mora se posebno gledati, kakšne koreni¬
nice da imajo.

Smuk.  Zakaj neki se mora na korenine gledati ?

Skerben.  Zat6, da se jim več vejic pusti, če
imajo veliko dobrih korenin; in manj, če imajo slabe
korenine.

Jakle.  Jaz imam zadej za svojim skednjem
dovolj prostora; napravil si bom gredice, kakor ste
nam ravno povedali, in koj v jeseni hočem peške in
koščice sejati.

49

Prašnik.  Na mojej „Preski“, mislim, je prav
pripraven kraj za drevesca, ker leži proti jutru in
ima dopoldne in tudi popoldne nekoliko solnca.

Skerben.  Ravno tak prostor je najbolje za sa-
dišče, ker drevesca se v senci slabo ponašajo, so
bolehna in se jih že v mladosti rad mah prime.

Župan.  Sosedje! povsod imamo dovolj prostora,
le nujmo delati po naukih, ki so je nam g. Skerben
dali, in našim otrokom ne bode treba stradati sadja,
kakor nam.

Prašnik.  In ker se za sadje tudi denarji dobe,
za denarje pa žito, imeli bodo tudi kruha dovolj.

Smuk.  Za denarje se dobi tudi pijača, pili bodo
tudi lože, kakor mi.

Jakle.  Le škoda, da jaz nisem že poprej ve¬
del, kar zdaj vem; gotovo mi ne bi bilo treba mo¬
jega posestva v tuje roke v oskerbovanje izročiti.

Skerben.  S pridnostjo in varčnostjo se lehko
zopet nazaj dobi, kar je kdo z nemarnostjo zapravil.
Zatorej le delajte pridno in videli boste, da se bo
znabiti že v kratkem vaš revni stan zboljšal.

Prašnik.  Ko bi nas vi zmeraj tak6 lepo učili in
nam koristne reči svetovali, bi gotovo vse drugače bilo.

Skerben.  Dober svet je lehko dati, ali treba, da
se spolni. Komur pa ni svetovati, temu ni pomagati.
Pomagaj si sam, in Bog ti bode pomagal. Delavnost
je sreče mati; pridnemu dd Bog vse.

VI. Nekoliko naukov o sadji.

Bilo je lepega jesenskega dne. Nekega popol¬
dne povabi Skerben svoje sosede v vert na priprav¬
ljeno malico. Kakšna krasota po širokem vertu!
Jablane in hruške se šibijo pod bogato težo sladkega
sadja. Češplje, slive in drugo sadonosno drevje, s
koli podperto, da se mu plodne veje ne.polomijo,
odlikujejo se v svojej najlepšej krasoti, in obetajo
Poboljšani sosedje. 4

50

bogato plačilo pridnemu gospodarju za njegov trud,
s kterim je je marljivo oskerboval. Ves vert je v
tako lepem redu, da se sosedje prečuditi ne morejo.
V odličnej utici pa je stalo na mizi najbolje sadje,
pripravljeno pridnim sosedom za malico. Kako se
sosedje čudijo in zavzemajo pregledovaje lepo, zdravo
sadje, ki ga jim je sosed Skerben na mizo položil.
— „Zdaj

tem tudi dobro obrodi. Sami ste mi pripovedovali,
da pri ranjkem Rupniku drevje nikoli ni rodilo, in
zdaj vidite, koliko lepega sadja ima drevje, ako se
mu pridno streže. “

Smuk.  Res je; tudi moje drevje seje precej zbolj¬
šalo, odkar se ravnam po pravilih, ki ste nam je dali.

Jakle.  Na mojem vertu je letos dokaj sadja, in
to zato, ker sem drevje otrebil škodljivega merčesa,
ki ga je že toliko let neusmiljeno glodalo in objedalo.

Prašnik.  Sam Bog vas je prinesel v naš zane-
marjeni kraj.

Župan.  Takega, kakor ste vi, smo zelo potre¬
bovali v našej fari.

Jakle.  Ki ne skerbi samo za svoj, ampak tudi
za blagor svojega bližnjega.

Skerben.  Človek mora vsaki trenutek svojega
kratkega življenja na svoj lastni prid, in na prid
svojega bližnjega obračati. •— Da ne bomo danes
zastonj tukaj na vertu, povedati vam hočem, kako
je treba-s sadjem ravnati, da ga boste delj časa friš-
nega imeli in pa lože prodali.

Jakle.  Vi ste pa res predobri svojim sosedom.

Skerben.  Poslušajte! povedal vam bom-

Smuk.  Posluh, Jakle!

Skerben.  — a) Kako se sadje dolgo frišno
ohrani.

Župan.  Tudi kaj takega nam je vedeti treba.

Skerben.  Ako hočete sadje dolgo frišno imeti,
pazite na to:

Skerben

51

1. Da ne boste sadja z dreves otresali, ker se
po tleh lehko pobije, in potem začne gnjiti. Najbolje
je, da ga obirate.

2. Morate skerbeti, da ga boste čez zimo mraza
obvarovali; ne smete ga tedaj na merzel tlak polo¬
žiti, ampak najboljši prostor za-nj je prostorna klet.
Dobro je, ako se sadje na slamo položi in s slamo
pokrije.

3. Večkrat morate sadje ogledati in prebrati;
kar je gnjilega, treba pa je skerbno odbrati, da
druzega zdravega sadja ne okuži.

Smuk.  Ako Bog da, da bi moje drevje večkrat
dobro rodilo, nasušil bom sadja, kolikor le mogoče.
Suho sadje se prav lehko proda in tudi suhe češplje
in kerhlji prihranijo marsikteri košček kruha pri hiši.

Župan.  Ne le kruha, ampak tudi denarje. Lan¬
sko zimo bi bil lehko dva debela prešiča kupil, ako
bi ne bilo treba frišnega in suhega sadja kupovati.

Skerben.  Podal vam bom tedaj nekaj naukov
b) kako se more sadje sušiti.

Kdor ima obilno sadja, je vse hvalevredno, da
si ga obilno nasuši, ker suho sadje se da več let
hraniti in se tudi dobro da ž njim kupčevati. Pom¬
niti je pa:

1. Da se le dobro pripravljeno, zrelo  in mehko
sadje mora za sušilo vzeti. Najbolje so za sušilo
češplje,  ker se jih tudi največ proda. Breskve,
marelice, žlahne češplje in drugo imenitno sadje, je
dobro poprej olupiti in koščice iz njih pobrati; debele
hruške in jabelka pa na kerhlje razrezati, preden
se sušiti dajo.

2. Sušivnica za sadje mora biti znotrej 6
čevljev visoka, 7 široka in 8 dolga; na enem koncu,
kjer so mesteje, naj bo zidana, vse drugo pa leseno
ali k večemu ometano.

3. Sušivnica se mora s suhimi, terdimi dervami,
ne pa z mehkimi, smolnatimi kuriti, sicer bo sadje
grenko, ker po toploti od derv tudi slap dobi.

4 *

52

Perva kurjava sirovemu sadju mora pičla, druga na
pol suhemu pa bolj obilna biti, da se sadje izbuhne
in sok iz njega ne izteče. Nikdar se mu ne sme
veča toplota dati, kakor je v peči, kedar se pečen
kruh ven vzame. Ce se pa zlo vodeno sadje, ka¬
kor so črešnje in slive, breskve in marele, suši, se
mora prav počasi malo toplote pridjati, da preveč
soka ne izteče.

4. Suho sadje se ne sme v sušivnici ohladiti,
ampak zvečer ali zjutraj iz tople sušivnice naglo na
hladni zrak položiti, da lepo, svetlo in slastno ostane.

5. Kdor sadje na peči suši, naj večkrat hišo
izvetri in prah na peči omede ali popir podloži, da
ho sadje čedno. Kdor pa pri peči ali na solncu suši,
naj ga na tenko vervico nabere, in večkrat obrača,
da se lepo posuši.

6. Cervivo sadje ni za sušilo, ker je gnjusno
za vžitek.

7. Da je sadje popolnoma posušeno, to se
spozna iz tega, da ne kapljice več ne moreš iztisniti
iz preklane suhe češplje ali hruške.

Smuk.  V nekterih krajih pa tudi dokaj mošta
iz sadja narede.

Skerben.  Mošt iz sadja je prav prijetna pijača,
ki dobremu gospodarju lepe denarje v hišo prinese,
ako ga proda.

Prašnik . v  Jaz ga skoraj rajši pijem, nego vino.

Jakle.  Skoda da ga oče Grabijan nima, jaz bi
ga že včasih kakšen poliček izpraznil, ker je tudi
boljši kup, nego vino.

Župan.  Menda tudi zdraveji.

Skerben.  Ako boste pridno sadno drevje redili
in oskerbovali, tudi mošta si boste lehko veliko na¬
redili. Kdor pa hoče vedeti,

c) kako se iz sadja dober mošt tlači,
naj si zapomni to-le:

1. Sadje mora biti zrelo.  Mešanica t. j. ze¬
leno, zrelo in prezrelo  sadje nikoli ne naredi

53

dobrega mošta. Ker pa ni vse sadje ob enej dobi zrelo,
mora se tudi mošt le poredoma delati, kakor je sadje
dozorelo. Dostojna mešanica različnih sadnih plemen
da moštu boljši okus, ko eno samo pleme.

2. Da le pusto, nežlahtno  sadje dober in
stanoviten mošt naredi; najpripravniše so tedaj tepke,
drobnice, lesnike itd. Bolj ko je žlahtno in vodeno
sadje, slabe ji je mošt iz njega.

3. Sadje za mošt ne sme biti zmehčano, am¬
pak le terdo, zrelo.  Skvasene tepke in hruške,
še manj e pa gnjilo sadje, ni za mošt.

4. Iztlačen mošt se skoz rešeto precejen v do¬
ber vinski sod vliva, in prej ko je mogoče napolni.

5. Močno in naglo vrenje stori, da mošt vleč-
ljiv ne postane. Da pa mošt tudi pri merzlem vre¬
menu hitreje vre, se stori, če se deseti del vina, ki
jev sodu, zavreti da, in potem zopet med to pomeša.

6. Ko je vrenje dokončano, prelije se mošt
v druge sode; tako ostane lepše barve, bolj okusen
in žlahten. Sodi se denejo v hladno klet, kjer ni
kisline, repe, korenja itd., da se ne skazi; tudi se
morajo sodje zalivati, da so čez in čez polni, ali "se pa
morajo dobro zavehati, da zunaji zrak vina ne spridi.

7. Če hočeš sadnemu moštu lepo rudečo barvo
dati, deni černih bezgovih jagod, borovnic ali pa
malin s sadjem v prešo, ali pa njih soka v sod vlij.

8. Prav dober okus se moštu dd, in sadni duh
zgubi, če se mu pred, ko drožje meče, pest suhega
bezgovega cvetja v sod verze, ali pa sladke skorje,
ali druge prijetne dišave v rutico zavezane, na niti
obešene, dva ali tri tedne v sredi soda vtopljene puste.

9. Močno se sadni mošt zboljša, če se vanj,
preden drožje meče, dobrega vinskega mošta pri¬
meša, ali pa, kakor hitro se očisti, v drug sod na
vinske drožje pretoči.

Jahle.  Jaz sem tudi enkrat slišal, da se da
dober kis ali jesih iz gnjilega sadja narediti.

Skerben.  d) Iz gnjilega sadja se dober kis na-

54

pravi, če se gnjilo sadje od jeseni in skoz vso zimo v
kako posodo, ktera ne toči, zbira; tudi olupki in vse,
kar ostane od sirovega povžitega ali kuhanega sadja,
naj se dene v tisto posodo.

Ta nabrana roba se v snažnem koritcu stolče in zme¬
čka in potem v stiskavnici stlači ali .spreša. Mošt se v
kadi, čebru ali vedru tako dolgo stati pusti, dokler
na njem penast sverš ne postane, kteri se marljivo
posnemati mora. Izčiščen sadni mošt se v kotlu pri

2 ’i segreje, da mlačen postane, in potem se ga
o v pripravljen sod vlije, da bo tretjina posode
prazna, ktera se hitro za veha in na topel kraj po¬
stavi. Drugi dan se odveha, in še na dveh straneh
za dlan globoko pod verhom sod preverta, da sapa
skoz vleče, duški se pa s sitovino ali redkim plat¬
nom pregernejo, da prah ali kaka žival v posodo ne
pride. Na ta način se naredi v 3 — 4 tednih prav
hud in dober kis.

Jakle.  Kdor sam doma kis dela, prihrani si
tudi marsikteri krajcar, ker mu ni treba kisa v pro-
dajalnicah kupovati.

Skerben.  In dober domači kis se tudi lehko proda.
Jakle.  In za-nj se dobe lepi denarci.

Župan.  Priznati moramo, da so nas tukaj gosp.
Skerben marsikaj naučili, za kar mu bomo hvaležni
ves čas našega življenja.

Prašnik.  Ne samo mi, ampak tudi naši zanamci
mu bodo hvalo vedeli.

Smuk  (poda Skerbnu roko). Hvala vam stoterna
za vse nauke, ki ste nam je dali o sadjereji, ker
mislim, da zdaj znamo vse, kar nam je treba vedeti
o sadonosnem drevji.

Skerben.  Ljubi moji sosedje! povedal sem vam
zdaj nekaj naukov o sadjereji, vendar pa ne še
vsega, kar je treba vedeti izurjenemu in skušenemu
sadjerejcu; povedal sem vam še le najpotrebniša
pravila,  po kterih se morate ravnati, ako želite
svoje zanemarjeno drevje zboljšati in pa obilo no-

55

vega drevja zasaditi. Vse drugo vas bode učila
lastna skušnja  in pa skušnja izurjenih in spret¬
nih kmetovavcev, kteri svoje misli in skušnje po
raznih domačih listih priobčujejo. Segajte tedaj radi
po domačih knjigah in časopisih, ki se vam za maj¬
hen denar ponujajo in izobražujte naj pred sami sebe,
potem pa tudi svoje sosede in svoje lastne otroke, in
tudi blagoslova božjega vam ne bode manjkalo, ker
le v takih hišah, kjer so pametni, varčni, delavni
in kerščanski gospodarji, nahaja se tudi blagostanje
in ■—■ blagoslov božji.

Prašnik.  Jaz sem nekaj časa sem res nekaj
drugačen, kaj ?

Smuk.  Tudi mene se je pamet prijela in mislim,
da bom z božjo pomočjd zanaprej vse drugače go¬
spodaril, kakor sem pa dozdaj.

Jakle.  Zadosti dolgo smo v temi hodili, in še
to malo, kar smo imeli, po nepotrebnem zapravili.

Župan.  Odsihmal pa bomo pridno drevje sadili
in ga žlahnili, vse po zlatih naukih, ki nam so je
naš novi sosed ponudili. Nobene priložnosti, kjer seda
kaj dobrega in koristnega pridobiti, ne bomo zamudili.

Smuk.  Pokazati hočemo, da naš sosed Skerben
niso zastonj za nas skerbeli.

Vsi štirje.  Da! to hočemo vselej in povsod (mu
podajo roko ter se mu zahvaljujejo).

Skerben.  To me bode prav v serce veselilo,
ako vas bom videl vselej poboljšane in pametne
gospodarje. K slovesu si pa še zapomnite besede na¬
šega neumerlega pesnika, ki pravi:

Glej, stvarnica  vse ti ponudi,

Le jemat’ od nje ne zamudi;

Lenega  čaka
Stergan rokav,

Pal’ca beraška,

Prazen bokal.

■ ' •~a/\AAJVWss

Stran.

I. Brez branja koristnih, podučnih knjig in pridnega obde¬
lovanja sadonosnih dreves ni dobre kmetije ....  3

IX. Kako se dž staro, bolno drevo zboljšati.19

III. Kako se sadna drevesca sadč.28

IV. Kako se drevje požlahnuje ali cepi.33

A. Cepljenje v sklad ali precep.35

B. Cepljenje v za kožo.37

C. Cepljenje z naklado.38

D. Cepljenje s popkom ali očesom.40

E. Cepljenje v zarezo.43

F. Kako se mora s cepljenci nadalje ravnati, da se

bodo dobro in vspešno ponašali.44

V. Kako se najhitreje divjaki zaredč.46

VI. Nekoliko naukov o sadji ..49

a) Kako se sadje dolgo frišno ohrani.50

b) Kako se more sadje sušiti.51

c) Kako se iz sadja dober mošt tlači.52

d) Iz gnjilega sadja se dober kis napravi .... 53