110017 Osnovna pravila za obrtne zadruge, — zadružne bolniške blagajnice, — zadružne razsodiške od¬ bore in za pomočniške zbore. Po uradnem nemškem tekstu izdala in'založila trgovinska in obrtniška zbornica za Kranjsko. --•'A/VVSoAA/v- ■ V Ljubljani. Natisnila Klein in Kovač. 1884 . • 110017 Pravila zadruge v Namen. "V zmislu §. 114., zakona z dne 15. marcija 1883., drž. zak. št. 39., s katerim se izpreminja in dopolnjuje obrtni red, je zadrugi namen: gojiti čut obrtniške skupnosti, hraniti in povzdigovati stanovsko čast med zadružnimi člani in pridruženci, kakor tudi pospeševati skupne obrtne koristi svojih elanov in pridružencev s tem, da zadruga ustanavlja posojilnice, zaloge surovin, velike blagoprodajalnice, in da uvaja skupno zdelovanje s stroji in drugačno zdelovaine načine i. t. d. Posebno jej je dolžnost: a) skrbeti za to, da 'se ohrani pravilno razmerje med obrtnimi gospodarji in njih pomočniki, zlasti z ozirom na zavezo v delo, in da se usta¬ nove in vzdržavajo zadružna prenočišča in da se uvede red, po katerem je pošiljati delavce takim, ki jih potrebujejo; 1 — 2 — b) skrbeti za dobro uredbo vseh stvarij, ki se tičejo obrtnih učencev, s tem, da izdaje dolo¬ čila, katera je pa prej oblastvu polagati v po- trjenje, o strokovnem in versko-nravnem izo¬ braževanji obrtnih učencev; o učni dobi pri nerokodelskih obrtih, o preskušnjah obrtnih učencev in o drugih takih stvareh; čuti jej je tudi nad tem, da se izpolnjujejo ta določila in da potrjuje učencem učna spričevala, in da določuje o pogojih, pod katerimi se v obče smejo imeti učenci in o razmeri učencev do števila pomočnikov v obrtu. c) sestaviti razsodiški odbor v razsojanje prepirov, kateri se med zadružnimi člani in njih pomož¬ nimi delavci začno iz delovnega, učnega ali mezdnega razmerja; potem pospeševati razso- diško napravo v razsojanje prepirov med za¬ družnimi člani. Tudi več zadrug se sme zje- diniti v to, da si postavijo zadružno razsodišče ; d) ustanavljati ali pospeševati obrtna strokovna učilišča (strokovne učilnice, učne delavnice i. t. d.) ter jih nadzorovati; e) skrbeti za obolele pomočnike s tem, da za¬ drega ustanovi bolniške blagajnice, ali da pri¬ stopi k že obstoječim bolniškim blagajnicam; f) skrbeti za obolele obrtne učence, kadar bi učni gospodar že po zakonu ne bil dolžan zanje skrbeti; g) vsako leto poročati o vseh takih dogodkih v zadrugi, ki so imenitni za sestavljanje obrtne statistike. Razven rednih poročil, predpisanih pod g), mo¬ rajo zadrugi' na zahtevanje obiastvom kakor tudi tr¬ govinski in obrtniški zbornici dajati pojasnila ter izrekati svoje mnenje o razmerah, ki se tičejo njih namena. Smejo se v tem oziru tudi same ob sebi 3 — obračati do javnih organov v pospeševanje svojih namenov. §• 2 . Obseg zadruge. Zadruga, za katero veljajo ta pravila, obseza tiste osebe, katere v občini.(v občinah ••••••; v sodnem okraji.; v političnem okraji.) samostojno zvršujejo. obrt kot člane (§. 3) in njih pomočnike in učence kot pridružence. Zadruga ima svoj sedež v . . , . . §. 3. Člani zadruge. Kdor v okraji te zadruge jeden ali več v g. 2. imenovanih obrtov samostojno zvršuje, postane že z nastopom svojega obrta član zadruge ter mora izpol¬ njevati s tem združene dolžnosti. Stanje k zadrugi pripadajočih obrtov in vsako premembo v tem stanji naznanja zadrugi obrtno oblastvo. §. 4. Potrebščine zadruge. Za stroške obrtnih zadrug potrebni novci — iz- imši doneske za bolniško blagajnico — kolikor ti stroški niso pokriti z obrestmi zadružnega imenja, porazdeljujejo se na zadružne člane in smejo se po upravnem poti izterjevati. Nobeden zadružni član ali pridruženec se ne more siliti, da bi se zoper svojo voljo udeležil v odstavku 1. §. 1. imenovanih, in drugih jednakih obrtnih podjetij na skupni račun, in da bi se udeležil postavljanja ali v zakup jemanja obrtnih naprav, namenjenih v skupno porabo, razven v slučajih, kadar se take skupne naprave iz javnih ozirov ustanove ali ukažejo. Tudi se ne smejo no¬ bena obrtna podjetja ali obrtne naprave, katerih se 1 * 4 ne udeležujejo vsi elani, rz zadružnega premoženja vzdrževati, niti se ne smejo doneski zanje plačevati. Vsako leto se mora o dohodkih in stroških in o stanji zadružnega imenja predložiti obrtnemu ob- lastvu konečni, s pravorednimi pomagali opravljeni račun, katerega morajo podpisati načelnik in dva odbornika. Vsak član, ki na novo stopi v zadrugo, mora plačati. . gld. vpisnine, katera se sme po dovoljenji zadružnega odbora plačevati tudi v obrokih. Vpisnina se nikdar ne vrača, a sme se tudi od taistega zadružnega člana samo jedenkrat zahtevati. A te vpisnine ni plačevati tistim zadružnim članom, kateri so že poprej plačali nekdaj navadno sprejemno pristojbino zadružni blagajniei v. §• 5. Pravice članov. Z vstopom v zadrugo postane vsak deležen tistih pravic, katere imajo člani po zakonu z dne 15. marcija 1883. 1. in po teh pravilih, posebno po¬ stane deležen volilne pravice, kakor tudi skupnih za¬ družnih naprav. §• 6 . Kdo ima pravico glasovanja in kdo sme izvoljen biti. Pravico glasovanja imajo in izvoljeni smejo hiti v zadrugi vsi njeni člani. Pravica glasovati in izvoljenim biti je vzeta: a) tistim obrtnikom, katerim je in dokler jim je , vsled kazensko-sodne obsodbe vzeta pravica, biti izvoljenim v občinski zastop; h) tistim obrtnikom, o katerih imenji je odprt kon- kurz, dokler teče konkurzna obravnava; — 5 — c) tistim obrtnikom, katerim je oblastvo vzelo obrt, dokler je izrečeno, da to odvzetje velja; d) tistim obrtnikom, kateri so zaradi slaboumja ali zaradi zapravljivosti pod skrbnikom. Posebej v to, da se sme kdo izvoliti v razsodiški odbor, potrebno je tako pri obrtniku, kakor tudi pri pomočniku, da je izpolnil 24. leto svojega življenja. §• 7 . Dolžnosti članov Vsak zadružni član je v obče dolžan v dosego zadružnih namenov sodelovati po določilih teh pravil, izpolnjevati pravoredno storjene sklepe zadružnega zbora in zadružnega starejšinstva, ter slušati ukaze zadružnega starejšinstva in zadružnega načelnika. Posebno je vsakemu zadružnemu članu dolžnost, nastop ali napoved svojega obrta, njega stajališče in vsako premembo, dalje sprejem ali odpust svojih obrtnih pomočnikov ali učencev brez ozira na to, če jim daje delo v svoji delarni ali zunaj nje, gotovo v osmih dneh zglasiti zadružnemu načelniku ter na¬ znaniti njih ime, starost in pristojno občino. Ako kdo obrt da v zakup, ali ako ga zvršuje po svojem poslovodji, ali z javnim tovarišem, mora tudi to v zgoraj navedeni dobi na znanje dati za¬ družnemu predstojniku ter naznaniti ime zakupnika, poslovodje, ali javnega tovariša. Kdor opusti zglasilno dolžnost, zapade v vsakem posamičnem slučaji redovni kazni posvarila ali pa globe do desetih goldinarjev. Kdaj prestane kdo biti zadružni član. Samostojni obrtni gospodarji prestanejo biti za¬ družni člani, kadar popolnem opuste svojega obrta vršbo, na podlagi katere so postali člani zadruge. — 6 — Isto velja tudi v onih slučajih, ko jim oblastvo vzame pravico do obrta (§§. 57. in 138. obrt. zakj. §• 9 - Pridruženci zadruge. Pomočniki in učenci zadružnili članov se sma¬ trajo za zadružne pridružence ter so kot taki podvr¬ ženi zadružnim predpisom. §, 10 . Učenci. Nedoletne učence je sprejemati na podstavi po¬ sebne pogodbe. Učna pogodba se sme skleniti ustno ali pi¬ smeno; a v obeh slučajih se mora skleniti in vpi¬ sati pri zadružnem starejšinstvu. Učna pogodba mora obsezati: 1. ime, starost, obrt in stanovišče obrtnega gospodarja; 2. ime (krstno in priimek), starost in stano¬ višče učenčevo; 3. ime, opravilo in stanovišče njegovih rodi¬ teljev, njegovega varuha ali drugačnega zakonitega zastopnika; 4. leto in dan, kdaj se je sklenila pogodba in doklej traje pogodbeno razmerje; 5. določilo, da se obrtni gospodar zaveže učenca poučevati v spretnostih svojega obrta, in da je učenec dolžan pridno delati v obrtu svojega učnega go¬ spodarja ; G. sprejemne pogoje o učnini, ali o mezdi, če je je kaj, o dajanji hrane, o stanovanji in učni dobi. O stvareh, tikajočih se obrtnih učencev, dolo¬ čuje se še posebno: — 7 — a) Učna doba pri obrtu.znaša ...... Sprejemnine in oprostnine je. b) Pri sprejemu učenca se sme pogoditi tudi čas, katerega se vzame učenec na poskušnjo in med katerim sme obrtni gospodar, kakor tudi učenec odstopiti od pogodbe. Ta čas na poskušnjo ne sme presezati dveh mesecev in računjati ga je v učno dobo. c) Kadar preteče pogojna učna doba, ali kadar se prej loči učno razmerje, mora učni gospodar na zahtevanje izdati spričevalo o prebiti učni dobi, o učenčevem vedenji med to dobo in o pridobljeni izobrazbi v obrtu; a vselej, kadar se loči učno razmerje, mora se vsaj v osmih dneh zadružnemu načelniku to naznaniti, da se ve¬ ljavno popravi ter ima v razpregledu matica o učenci. Učno spričevalo mora zadružni načelnik potrditi. d) Da se doseže glavni namen izobrazbe učencev, dolžan je vsak učenec po dovršeni učni dobi pri zadružnem starejšinstvu podvreči se pre- skušnji. Ta preskušnja mora obsezati. Obrtnikom je skrbeti za strokovno in versko- nravno izobrazbo učencev. Ako se večkrat pripeti, da pri kakšnem zadružnem članu učenci ne dosežejo dovoljne izobrazbe v do- tičnem obrtu in ako tudi druge okolnosti po¬ kažejo, da je tega kriva pomanjkljiva skrb uč¬ nega gospodarja, sme mu oblastvo vzeti pra¬ vico, imeti učence. e) Obrtnikom, kateri praviloma ne delajo s pomoč¬ niki, ni dovoljeno ob istem času imeti več nego po tri učence. Obrtniki, ki delajo s pomočniki, ne smejo imeti toliko število učencev, da bi zaradi tega učnemu gospodarju ne bilo možno izpolnje- 8 — vati svojih zakonitih dolžnostij glede obrtne izobrazbe učencev. f) V §. 1., točki f) teh pravil učnim gospodarjem naložena dolžnost, skrbeti za obolele učence, se more izpolnjevati tako, kakor je za to stvar preskrbeno v obrtnem zakonu (§. 94), ali pa s tem, da zadruga v ta namen osnuje posebni zaklad, katerega je vzdrževati samo z doneski zadružnih članov (obrtnih gospodarjev). §. 11 . Obrtnik, kateri vedoma sprejme kakemu dru¬ gemu obrtniku ubeglega učenca, stori se kaznivega ter je po §. 1302. občnega državljanskega zakonika z učencem vred porok za škodo, katera zaradi učen¬ čevega ubega nastane njegovemu prejšnjemu učnemu gospodarju. Ubegli učenec se na zahtevanje učnega gospodarja privede spet v nčbo in kaznovati ga sme po okolnostih oblastvo. §. 12 . Posredovanje dela. Da se lože najdejo jeden drugega tisti, ki de¬ lavcev potrebujejo in tisti, ki dela iščejo, leže v za¬ drugi vsakemu na vpogled razgrnem imeniki, v katere se zapisujejo dela iskajoči pomožni delavci in obrtni gospodarji, ki po takih delavcih povprašujejo. ltavno tako se v zadružnem prenočišči nazna¬ njajo mesta, kje je dobiti kaj dela. Nobeden obrtni podjetnik ne sme najeti po¬ močnika, ki nima delavske knjige. Delavsko knjigo mora pri vstopu v delo deloda¬ jalec shraniti ter zanjo izdati pisano potrdilo. Pri izstopu mora zadružni načelnik na podstavi ustnega ali pisme¬ nega spričevala delodajalčevega izpolniti razpredelke — 9 — delavske knjige, podpisati svoje ime ter na knjigo udariti zadružni pečat, podano spričevalo pa obdržati. Pri zadružnih članih je . . dnevna odpovedna doba med obrtnimi gospodarji in pomočniki navadna. §• 13. Zadružno poslovodstvo. Zadružne opravke oskrbujejo: a) zadružni zbor; b) zadružno starejšinstvo, ki je sestavljeno iz za¬ družnega odbora pod vodstvom načelnika, potem c) organi, katerim po §§. 121 e) do 121 h) za¬ kona s 15. marcija 1883. pristoji opravljati posle, odnašajoče se na bolniško blagajnico; d) razsodiški odbor. §. 14. Zadružni zbor. Zadružni zbor se sestavlja iz vseh članov, ki imajo pravico glasovanja. K vsakemu zadružnemu zboru je privzemati po (2 do (5) zastopnikov pomočniškega zbora, kateri imajo posvetovalne glasove, da razodenejo svoje želje, ali se o čem pritožijo. S- 15. V zadružni zbor sklicuje zadružni načelnik obrtne gospodarje z osebnim naznanilom, dajoč vsa¬ kemu na znanje stvari, o katerih se bode razpravljalo. Zadružni zbor se sklicuje vsako leto po ... . krat. Sklicati ga je tudi tedaj, kadar zadružni na¬ čelnik ali odbor to za potrebno spozna, ali kadar četrti del vseh članov to zahteva. Y sklicu mora stati, kje in kedaj bode zbor. — 10 — Da je zadružni načelnik sklical zbor, to je na¬ znaniti tudi za zadrugo postavljenemu komisarju, ka¬ teremu je paziti na zakonito ravnanje. Prvosedstvo in vodstvo zadružnega zbora pri- stoji zadružnemu načelniku ali, kadar je on zadržan, njegovemu namestniku. Da je zadružni zbor sklepčen, mora biti nav- zočnih.pravico glasovanja imajočih članov. Ako se ne snide sklepčen zbor, sklicati je nov zbor, kateri sme brez ozira na število prišedših članov veljavno sklepati. Sklepa se z nadpolovično večino glasov. §. 16. Področje zadružnega zbora. V področje zadružnega zbora spada: a) poganjati se za koristi v zadrugo spadajočih obrtnih gospodarjev ter pretresavati jih, v ko¬ likor ima zadruga namen te koristi pospeše¬ vati — in pa sklepati o tem. b) voliti zadružno starejšinstvo in člane razso- diškega odbora izmed obrtnih gospodarjev, potem voliti izmed obrtnih gospodarjev člane za starej¬ šinstvo, za nadzorni odbor in glavni zbor za¬ družne bolniške blagajnice; c) pretehtovati in odobravati vsakoletne proračune in računske sklepe, ki se tičejo novčnega go¬ spodarjenja pri zadrugi, kakor tudi določati do¬ neske, katere je nabrati po razdelbi na člane; dj sistemizovati plačano pomožno osobje; e) sklepati o ustanovitvi in organski prenaredbi v §. 114 a) zakona z dne 15. marcija 1883.1. imenovanih učilnic; dalje sklepati o preosnovi bolniških zavodov, ki pri zadrugah že obstoje, a ne ustrezajo določilom tega zakona, v zadružne — 11 — bolniške blagajnice v zmislu §§. 121 do 121 h) zakona z dne 15. marcija 1883; f) sklepati o času. doklej naj traje učenje in o načinu, kako naj se preskušavajo učenci; g) načelno sklepati o ustanovitvi, oziroma premeni zadružnih zavodov za učne, delavne, podporne in gospodarstvene namene; h) konečno sklepati o zadružnih pravilih (statutu) in o njihovih premembah, kakor tudi o drugih tehtovitih rečeh, ki jih pravila natančneje do¬ ločajo ; i) razpolagati z zadružnim imenjem; to imenje in dohodki iz njega se smejo samo za zadružne namene uporabljati. Potrebne predloge mora starejšinstvo podajati zboru. §. 17 . Zadružno starejšinstvo. Zadružno starejšinstvo sestoji iz zadružnega na¬ čelnika, njegovega namestnika in iz zadružnega od¬ bora, kateri mora biti sestavljen iz . . . odbornikov in . . . namestnikov. Odbor volijo v zadružnem zboru obrtni gospodarji iz svoje srede. Pri zadrugah, katere obsezajo različne obrte, skrbeti je za to, da so v starejšinstvo primerno za¬ stopane posamične obrtne vrste. Volitev odbora se mora vršiti v zmislu §. 11). odstavek 1. in 2, O volitvi je spisati zapisnik, katerega je pod¬ pisati načelniku in elanom glasoštevne komisije ter pregledati oblastvenemu komisarju. Pravico, volitve za člana zadružnega odbora ne sprejeti, imajo samo tisti: a) kateri so čez GO let stari ali so zaradi trajne bolehnosti zadržani sprejeti mandat; — 12 — b) kateri dokažejo, da njih obrtne razmere neogibno zahtevajo, da morajo nekaterekrati delj časa biti odsotni od svojega stanovitnega stanišča. c) kateri so že bili člani zadružnega odbora. Uradna doba članov zadružnega odbora traje . . . let, in kadar preteče, smejo se spet voliti. K zadružnega odbora posvetovanjem, katera se napravljajo, kadar je treba, sklicevati je načelniku vse odbornike. K veljavnemu sklepu je potrebna naj- menj navzočnost polovice vseh odbornikov in načel¬ nika ali njegovega namestnika. Sklepa se z večino glasov; kadar se glasovi jednako razdele, odločuje načelnikov glas. O posledkih posvetovanj se mora pisati kratek zapisnik, katerega je podpisati načel¬ niku in zapisnikarju. Odborniki uradujejo brez plače. Vender se jim smejo povrniti potrebni stroški, katere so imeli v za¬ družno korist, kakor tudi daljše izgube časa. 8. 18. Področje zadružnega starejšinstva. V področje zadružnega starejšinstva spadajo vse stvari, katere niso pridržane zadružnemu zboru ali katere niso odkazane razsodiškemu odboru, oziroma v §§. 121 — 121 h) zakona s 15. marcija 1883, 1. omenjenim organom. Posebno je zadružnemu starejšinstvu tudi uprav¬ ljati zadružno imenje pod vodstvom načelnikovim v zmislu sklepov zadružnega zbora. Zadružnemu starejšinstvu pristoji tudi pravica o zadružnih članih in pridružencih, kadar žalijo za¬ družne predpise, izrekati redovne kazni, kakor po¬ svarila in globe do desetih goldinarjev; to se godi posebno v naslednjih slučajih:. Posvarilo je izrekati pismeno ali ustno, v zad¬ njem slučaji po okolnostih tudi pred zbranimi od- — 13 — borniki. O vseh izrečenih posvarilih in prisojenih globah je voditi zapisek. §• 19 . Zadružni načelnik. Zadružnega načelnika in njegovega namestnika volijo v zadružnem zboru vsi navzočni člani z nad- polovično večino. Ako se ne doseže večina, tedaj se je pri ožji volitvi volilcem omejati na tisti dve osebi, kateri sta dobili relativno največ glasov. Kadar jih več dobo po enoliko glasov, raz¬ soja žreb, koga je vzeti v ožjo volitev, oziroma, koga je v ožji volitvi šteti, da je izvoljen. Volitev zadružnega načelnika potrebuje oblast¬ venega potrjenja. §. 20 . Načelnikovo področje. Načelnik, ali kadar je on zadržan, njegov na¬ mestnik, zastopa zadrugo proti vnanjemu svetu, vodi in nadzoruje vse poslovanje, podpisuje vse odpravke ter oskrbuje vsa tekoča opravila. On sprejema vse zadrugi ali nje starejšinstvu poslane oblastvene raz¬ pise in drugačne vloge ter rešuje vse stvari, katere ne potrebujejo sklepanja; on sklicuje zbor in starej- šinstvo v posvete, vodi taiste ter jim predseduje; on oskrbuje odpravek in zvršbo sklepov, katere je ukrenil zbor ali starejšinstvo. Kadar načelnik misli, da ne more prevzeti odgovornosti za sklep zbora ali sta- rejšinstva, tedaj ga ustavi ter ga predloži, oziroma vprašavši zadružni zbor, oblastvu v razsodbo. §• 21 . Zadružno imenie. O vsem premičnem in nepremičnem imenji za¬ druge je napraviti inventar, katerega mora v redu držati starejšinstvo. Upravljajo zadružno imenje in — 14 — dohodke se je starejšinstvu ravnati po letnem prora¬ čunu, katerega je odobril zbor. A potrebno je za¬ družnega zbora potrdilo, katero je starejšinstvu iz¬ prositi pri prvem zbranji od zadružnega zbora, vselej, kadar se prekorači proračun, kadar se pridobivajo, v zakup dajo ali zastavljajo nepremičnine; kadar se nalagajo ali odstopajo kapitalije; kadar se novci jemljo na posodo; kadar se prevzemajo druge zaveze in dolžna opravila, za katere mora zadruga biti porok ; kadar se je odpovedati že pridobljenim pravicam, ali. pa takim, M jih je še pridobiti; kadar je začeti pravdo in kadar je skleniti pogodbo. Zadružni zbor določuje, če je dati, in po koliko je dati zadružnemu načelniku povračila za njegov trud. §. 22 . Gospodarjenje z zadružnimi novci. V zadružno blagajnico se stekajo: a) dohodki iz zadružnega imenja; b) sprejemnine na novo vstopivših članov; c) vse redovne kazni, potem vse zaradi prestopka obrtnega zakona prisojene globe; d) vsako leto na zadružne člane porazdeljene pri- klade: e) sprejemnine in oprostnine učencev. Pod b), c), d), e) navedeni zadružni dohodki se sinejo po političnem oblastvu na prošnjo zadruž¬ nega starejšinstva šiloma izterjati. Vrednostne papirje zadružne in novce v gotovini je hraniti v zadružni blagajnici. Blagajniea je pod ključem načelnikovim in pod sozaklepom njegovega namestnika. Blagaj¬ niške knjige ostanejo v rokah načelnikovih. Zadružni račun je za vsako leto, t. j. za čas od l.januvarija do konca decembra vsakega leta skleniti ter ga pred¬ ložiti v presojo prvemu zadružnemu zboru, ki se zbere po računskem sklepu. — 15 §. 23. Naprava razsodiškega odbora v zmislii §. 214. c) (drugi stavek) zakona z dne 15. marcija 1883.1. (§. 1., e), drugi stavek pravil) ima posebno ta namen, da razsoja prepire, ki nastanejo med zadružnimi člani iz razmer, v §. 114., odstavek 1., zakona z dne 15. marcija 1883 (§. 1., odstavek 1. teh pravil) ome¬ njenih. §. 24. Nadzor. Zadruge nadzoruje oblastvo, kateremu pristoji pravica, pritožbe zoper sklepe zborov ali starejšinstva — zaslišavši obe stranki — razsojati. Oblastvo po¬ stavlja posebne komisarje, da pazijo nad tem, če se pri zadrugah zakonito postopa. Prepiri o notranjih zadružnih stvareh spadajo jedino pred upravna oblastva. Pravoredno storjene sklepe zadružnega zbora, ki se tičejo takšnih zadružnih stvarij, kakeršne oskr¬ bovati je zadruga po zakonu dolžna, zvrševati je na prošnjo starejšinstva po upravnem poti. §• 25. Imenje obrtnih združeb ali korporacij. Ako poseduje katera sedanjih obrtnih združeb ali korporacij imenje, pa se v zmislu tega zakona preobrazi v zadrugo, preide njeno imenje v last nove zadruge. Ako se obrtna korporacija z drugimi obrti zjedini v jedno zadrugo, ohrani se prvi lastnina in posebna uprava imenja. Ako se obrtna korporacija razdraži, ne da bi se preobrazila v novo zadrugo, tedaj se imenje od- kaže občini, v kateri je obrtna korporacija imela svoj sedež. — 16 — Občina mora takšno imenje odmenjati v občno- koristne obrtne namene, posebno za ustanovitev in vzdrževanje obrtnih učilišč, ter o načinu, kako misli imenje porabiti, prositi odobrenja političnega deželnega oblastva. §• 26. V vseh slučajih se je držati naslednjih načel: a) pravice tretjih oseb ostanejo nedotaknene po razdružbi ali preobrazbi obrtne korporacije; plačati je zatorej pred vsem dolgove, ako jih je korporacija kaj imela, ter izpolniti druge njene dolžnosti; b) skrbeti je za to, da se ustanovine in odmenila ne odtegnejo svojemu namenit. §• 27. Prav tako ostajajo v veljavi bremena, katera iz zasobno-pravnih naslovov ali iz ustanovin obte- žujejo imenje korporacije, in pa pravice prejšnjih članov in pridružencev korporacije do tistih koristij, katere bi jim bile šle pri daljšem obstanku korpo¬ racije iz njenega imenja. §. 28. Ustanovilo (statut) za razsodiški odbor (§. 122 do 124, zakona z dne 15. marcija 1883), potem usta¬ novilo za pomočniški zbor [§. 120 in 120 a), zakon z dne 15. marcija 1883], naposled ustanovilo za bol¬ niško blagajnico [§§. 121 do 121 h), zakon z dne 15. marcija 1883] so celovit del zadružnih pravil. Pravilno ustanovilo za zadružne bolniške blagajnice. Uvod. V naslednjem pravilnem ustanovili! so posa¬ mični doneski po izkušnjah obstoječih obrtnih bol¬ niških blagajnic tako uravnani, da bodo pvevidoma zadostovali dogovorjenim podporam in da se more pričakovati, da naraste primeren prihranilni (rezervni) zaklad. Kjer se po posebnih razmerah dotične blagaj- nice ne more pričakovati brezplačna zdravniška pomoč in brezplačno dobivanje zdravil, kjer tedaj dotična določila pravilnega ustanovila ne morejo biti sprejeta v ustanovilo (statut) zadružne bolniške blagajnice, tam naj bi se bolniška podpora za navadno obolenje določila z dvema tretjinama mezde in pri obolenjih vsled poškodbe pri delu z vso mezdo. 2 — 18 — Samo ob sebi se razume, da je vsaki zadrugi dano na prosto voljo, pri bolniški blagajniei, katero jej bode osnovati, izmero podpor po svojem mnenji določiti nad zakoniti najmanjši znesek, kakor tudi v mejah zakonitih predpisov druga, od pravilnega ustanovila različna določila sprejeti v ustanovilo do- tične bolniške blagajniee. V pravilnem, ustanovilu določene posamične do¬ neske je smatrati za take, kateri so po dejanskih izkušnjah in morbilitetni statistiki primerni v tem ustanovilu postavljeni izmeri podpore. Misliti jih je tedaj kot merilo, po katerem je doneske pri drugačni izmeri podpore v primernem razmerji povišati ali znižati. Da bi bila bolniška blagajnica dolžna izplačevati pogrebni donesek, to se ni sprejelo v nje namen; ampak poskrbelo se je samo za to, da se smejo taki doneski dovoljevati iz prebitkov. Mogel bi se pač tudi pogrebni donesek obligatorično zagotoviti, kakor je zagotovljen pri malem številu obstoječih zadružnih bolniških blagajnic, a moralo bi se v ta namen usta¬ noviti plačevanje posebnega doneska. Omejivši pri¬ stopno starost s 45. letom bi se mogla plačevati po- grebščina v znesku dvajsetdnevne mezde za donesek <>■;-] krajcarja od vsakega goldinarja mezde, od ka¬ terih bi 0'2 krajcarja plačeval pomočnik in 01 kraj¬ carja obrtni gospodar. — 19 — I*ravilno ustanovilo za zadružne bolniške blagajniee, §• l. Namen. Bolniška blagajnica ima namen, svoje člane, kadar zaradi obolenja začasno niso zmožni za delo, podpirati s tem, da jim daje bolniško podporo v novcih in da jim preskrbi zdravniško pomoč in zdra ¬ vila na račun blagajniee. §• 2 . Stajališče in obseg delovanja. Bolniška blagajnica ima svoje stajališče na se¬ deži .zadruge ...... v ..ter razteza svoje delovanje na vse pomočnike, kateri pri¬ padajo zadrugi. §. 3 . Kdo ima dolžnost pristopiti. Pomočniki z vstopom v delo pri obrtnem gospo¬ darji, k zadrugi spadajočem, postanejo ob jednem člani bolniške blagajniee ter so od te dobe ves čas, dokler traje njih delovno razmerje, dolžni plačevati blagajnici po pravilih določene doneske. Izstopivši iz dela morejo pomočniki tudi dotlej, dokler ne vstopijo v delo pri drugem, k zadrugi spadajočem obrtnem 2 * — 20 gospodarji, ostati elani bolniške blagajnice, ako še na¬ dalje stanujejo v zadružnem okraji tor blagajnici pla¬ čujejo donesek v primerni izmeri. člani, kateri šest tednov ne vplačajo svojih doneskov, izgube vsako pravico do podpore. K zadrugi spadajoči obrtni gospodarji morajo pomočnike, kateri pri njih nastopijo delo, zglasiti pri starejšinstvu bolniške blagajnice; ako tega ne store, sme blagajnica od njih zahtevati vsa plačila, katera bi bilo plačati, ako bi bili pomočniki pravočasno vstopili. Prav tako morajo izstop vsakega pomočnika zglasiti starejšinstvu bolniške blagajnice. §■ 4 . Dohodki bolniške blagajnice. Dohodki bolniške blagajnice so ti: aj doneski po 2 krajcarja od vsakega mezdnega goldinarja tistih pomočnikov, ki so člani bla¬ gajnice ; b) doneski obrtnih gospodarjev, znašajoči polovico pomočniških doneskov; c) darila, volila i. t. d., ki se stekajo v blagajnico; d) obresti plodunosno naloženih gotovih novcev iz blagajnice. §. 5 . Kako se plačujejo in zaračunjajo doneski. V §. 4., črka a), zaznamenovane doneske članov mora obrtni gospodar pri izplačevanji mezde utrgati ter, dodavši jim svoj po določilu §. 4,, črka b), pri¬ merni donesek, zapisati jih v izkazilo. Tako sešteti skupni znesek je s tem izkazilom vred proti potrdilu izročiti bolniški blagajnici. Pomočniki, ki niso v delu, a ostanejo blagaj¬ niški člani, morajo vsak teden plačevati blagajnici — 21 — svoje doneske v izmeri treh odstotkov tiste tedenske mezde, ki so jo na zadnje imeli. .§• 6 . Pogoji, način in obseg 'podpor. ( lani bolniške blagajnice imajo tisti hip, ko začno plačevati blagajniške doneske, pravico do brez¬ plačne zdravniške pomoči in do brezplačnega preje¬ manja zdravil. Ako se bolnik oskrbuje v bolniškem zavodu, ki ima pravico javnosti, plačuje bolniška blagajnica na štiri tedne bolniškemu zavodu stroške za oskrbo po zadnjem oskrbovalnem razredu. Do bolniške podpore o novcih imajo člani pra¬ vico tedaj, ako »o svoje doneske najmenj štiri tedne plačevali že blagajniei. Ako pa kdo oboli vsled po¬ škodbe pri delu, tedaj mu je dati bolniško novčno podporo brez ozira na to, koliko časa je plačeval svoj donesek. Bolniška novčna podpora se vender plačuje od prvega dneva obolenja samo tedaj, ako bolezen traje več nego tri dni, ter znaša polovico; ako je pa bo¬ lezen prouzročena s poškodbo pri delu, dve tretjini na zadnje dobivane mezde. Kadar pa se bolnik na stroške blagajnice oskr¬ buje v bolniškem zavodu, zniža se bolniška novčna podpora, dokler traje ta oskrba, na polovico zgoraj omenjene izmere. Praviloma pristoji članom dobivati bolniško novčno podporo, brezplačno zdravniško pomoč in zdravila zastonj najdelj 20 tednov. Pri dalje trajajočih boleznih je prepuščeno sta- rejšinstvu razsoditi o tem, če se mora, in kakšna pod¬ pora se mora dajati bolniku po novčnem stanji bol¬ niške blagajnice. — 22 — Bolniška novčna podpora se izplačuje vsak teden, v za tisti teden nazaj. Člani, ki so si svojo bolezen nakopali s tepe¬ žem ali razuzdanim življenjem, dobivajo sicer brez¬ plačno zdravniško pomoč in zdravila zastonj, oziroma oskrbo v bolnici, a nobene bolniške podpore v novcih. §■ 7 . Zglasilo in prigled obolenja. Obolenje tistih članov, ki so v delu, mora zglasiti dotični obrtni gospodar, a tisti člani, ki niso v delu, zglašajo se sami ustno ali pismeno. Ako se zglašenje zvrši pred 12. uro dopoludne, šteje se zglasilni dan za prvi bolezenski dan. Ako se zglašenje zvrši po 12. uri popoludne, začenja se podpora z naslednjim dnem. Prav tako se mora naznaniti, kadar član ozdravi. Ako bi ozdraveli član v osmih tednih spet zbolel za tisto boleznijo, šteje se drugo obolenje pri raeu- njanji, doklej traje podpora, kot nadaljevanje prve bolezni ter se ž njo tako ravna. Bolniška blagajnica ima pravico, da sme bole¬ zensko stanje člana vsak čas po blagajniškem zdrav¬ niku ali po drugem priglednem organu preiskati. §■ 8 . Knjigovodstvo in računski sklep. Knjigovodstvo bolniške blagajnice se mora vršiti po načelih priprostega računovodstva. Z 31. decembrom vsakega leta je skleniti knjige in račune, in do 1. marcija naslednjega leta je se¬ staviti računski sklep. — 23 Računski sklep mora ločeno izkazati: I. Pri dohodkih: 1. po pravilih plačane doneske članov; 2. po pravilih plačano doneske obrtnih gospo¬ darjev ; 3. drugačne, dohodke; 4. obresti; 5. prihranilni zaklad na konci prejšnjega leta. II. Pri stroških: 1. po pravilih plačane bolniške novčne podpore; 2. stroške za zdravnike in za bolniški pregled: 3. stroške za zdravila i. t. d.; 4. oskrbovalne stroške v bolnici; 5. upravne stroške; (I. sedanji prihranilni zaklad. Vrhu tega je natanko izkazati, koliko je imenja, in kako je naloženo. Računski sklep mora nadzorovalni odbor do konca marcija pregledati. Potem ga je občnemu zboru predložiti v odvezo od odgovornosti. Po prejeti odvezi odgovornosti, najkesneje me¬ seca maja vsakega leta, je prepis računskega sklepa predložiti obrtnemu oblastvu prve stopnje (§. 17) ter ga razgrniti tako, da ga morejo vzeti na znanje vsi člani in k zadrugi spadajoči obrtni gospodarji. §. 9. Prihranilni zaklad. Iz prebitka dohodkov nad stroški je osnovati prihranilni zaklad, da se ž njim pokrijejo prihodnje plačilne dolžnosti. Vsako tretje leto naložiti je zvedencu, da pre¬ računi, kolik mora biti prihranilni zaklad, da se ž 24 — njim pokrijejo za prihodnja tri leta prevzete plačilne dolžnosti. Ako prihranilni zaklad ne doseže visokosti, ka¬ tero hi moral po zvedenškem preračunjanji imeti, skrbeti je za to, da se potrebni prihranilni zaklad nabere s tem, da se doneski primerno povišajo do zakonite največjine, ali da se podporni doneski zni¬ žajo do zakonite najmanjšine, oziroma, da se podpora skrči na najkrajši čas, ki ga zakon dopušča. Kadar bi prebitek presegal tisti donesek, ki je potreben za prihranilni zaklad, more se do prihod¬ njega preračunjanja doneskovega porabiti v to, da se iz njega dovoljuje bolniška podpora v novcih čez pravilno določeno najdaljšo dobo, pogrebni doneski in druge izredne podpore članom in njih pridruž- nikom. Ako prebitek neprestano raste, sme se na podstavi zvedenškega izreka skleniti, da se doneski znižajo. Kadar v slučaji izredno neugodnih zdravstvenih razmer (pri kužnih boleznih) novci, kar jih je v bol¬ niški blagajnici, s prihranilnim zakladom vred pre- vidoma ne zadostujejo v pokritje stroškov v najbližjem času, smo načelnik na račun blagajniee najeti po¬ sojilo v znesku trimesečnih rednih dohodkov, katero je pozneje pokriti z rednimi ali povišanimi doneski. §• 1 <»- Sestava starejšinstva, obseg in doba njegovih oblastij. Bolniško blagajnico upravlja starejšinstvo: Starejšinstvo je sestavljeno po sklepu občnega zbora iz šestih (ali dvanajstih) članov, katerih sta dve tretjini vzeti izmed pomočnikov in jedna tretjina izmed obrtnih gospodarjev. — 25 člane iz stanu pomočnikov je voliti pomočniš¬ kemu zboru in člane iz stani! obrtnih gospodarjev za¬ družnemu zboru na opravilno dobo dveh let. Vsako leto stopi polovica članov iz starejšin¬ stva, in sicer prvo leto tisti, katere zadene žreb, potem pa po vrsti svoje opravilne dobe, in izstopivši se nadomestujejo z novo volitvijo. Izstopivši se smejo spet voliti. Vrliu tega je polovico toliko, kolikor je sta- rejšin, na jednak način voliti namestnikov obeh vrst na jedno leto, da, kadar izstopi kakšen starejšina, ga nadomestujejo v starejšinstvu za ostalo dobo njego¬ vega mandata. Starejšinstvo izmed sebe voli predsednika, pred¬ sednikovega namestnika, tajnika in blagajnika. Voli¬ tev se vrši po večini glasov ter velja za jedno društ¬ veno leto. Starejšinstvo zvršuje svojo opravilo brezplačno, vender sme občni zbor na predlog starejšinstva funk- cijonarjem dovoliti remuneracijo. Starejšinstvo je sklepčno, kadar se je vsem sta- rejšinam dalo na znanje, da bode seja, in kadar jih je najmenj polovico s predsednikom ali njegovim na¬ mestnikom vred navzočnib. Sklepa se z večino glasov navzočnih starejšim Kadar se glasovi jednako porazdele, obvelja tisto mnenje, za katero je glasoval predsednik. Pri bolniški blagajnici najete zdravnike je s posvetujočim glasom klicati k sejam starejšinstva. Starejšinstvu je upravljati vse stvari bolniške blagajnice, katere niso izrečno pridržane občnemu zboru ali nadzorovalnemu odboru. Posebno je pooblaščeno: a) nadzorovati, da se pravoredno vplačujejo do¬ neski ; — 26 — b) dovoljevati bolniške novčne podpore in druge po pravilih določene podpore; c) na obresti nalagati pripravljene novce, a samo na sirotinsko-varnostni način; d) voditi knjige in račune ter gospodariti z novci v blagajn ir-i; e) najemati zdravnike in služnike bolniške bla- gajnice ter izdajati jim poučila; f) občnemu zboru polagati računsko poročilo in računski sklep, kakor tudi druge predloge, ka¬ tere je starejšinstvu po pravilih določeno pred¬ lagati ; g) računsko poročilo in računski sklep na znanje dajati obrtnemu oblastvu prve stopnje, članom in obrtnim gospodarjem. Predsednik ali njegov namestnik (podpredsed¬ nik) ima dolžnost, bolniško blagajnico zastopati proti oblastvom in tretjim osebam, sklicevati in voditi zbore starejšinstva in občne zbore ter zvrševati njih sklepe. Vsi v imenu bolniške blagajnice izdani spisi . morajo biti podpisani od predsednika ali njegovega namestnika in jednega starejšine. S. U. Nadzorovalni odbor. V prigled upravilstva se voli vsako leto iz treh članov in treh namestnikov in sicer v dveh tretjinah iz pomočnikov, v jedni tretjini iz obrtnih gospodarjev obstoječi nadzorovalni odbor. Njegove člane iz stanii. pomočnikov je voliti pomočniškemu zboru, one iz stanii obrtnih gospodarjev zadružnemu zboru. Izvoljeni se za tisto leto, ki pride neposredno po njih opravilnem letu, ne smejo spet voliti. — 27 — Nadzorovalni odbor ima dolžnost paziti nad tem. da se natanko zvršuje ustanovilo bolniške bla- gajniee, občasno preiskavati knjigovodstvo, skontrirati blagajnioo, presojati računski sklep ter poročati obč¬ nemu zboru, kako je vse našel. On ima pravico starešinstvenili sej udeleževati se. s posvetujočim glasom ter na podstavi soglasnega sklepa zahtevati, da se skliče izredni občni zbor. §• 12 . Občni zbor. *) Občni zbor vsako leto pred koncem aprila skliče starejšinstvo. Y občnem zboru ima vsak navzočni član, ka¬ teri s svojimi doneski ni zaostal čez tri tedne, po j eden glas. Obrtni gospodarji imajo pravico do polovice tistih glasov, ki članom blagajniškim (pomočnikom) pri- stoje v občnem zboru, ter se smejo dati zastopati po pooblaščencih. Natančnejša določila o zvrševanji te pravice izda zadružni zbor. Sklepanju občnega zbora je pridržano: a) da osnuje pravila ter sklepa o njih poznejših prenaredbah (o prenaredbah doneskov in pod¬ por i. t. d.) in o tem, da se blagajnica v jedno zlije z drugimi po zakonitih določilih osnova- *) Po zakonu s 15 marnja 188iS o premembi in do¬ polnilu obrtnega reda se sme občni zbor sestaviti tudi iz poslancev, katere je iz svoje srede voliti tistim elanom, ki imajo pravico glasovanja, in mora biti sestavljen iz po¬ slancev takrat, kadar blagajnica šteje več nego bOO članov. Natančnejša določila o številu poslancev in njih vo- litvi, katera mora obsezati dotično blagajniško ustanovilo, so odvisna od števila in krajne porazdelbe članov in od druzih posebnih razmer in našteti je ta določila v pravilih. ~ 28 — nimi bolniškimi blagajnicami; prenaredbe pravil potrebujejo potrdila političnega deželnega ob- lastva, kateremu je o tem zaslišati zadrugo; b) da sklepa o letnem poročilu starejšinstvo in da je odvezuje odgovornosti; c) da sklepa o tem, je li stopiti v zvezo z dru¬ gimi zadružnimi bolniškimi blagajnicami tistega obrtnega zvrševanja; d) da ukrepa o razdružbi blagajnice v slučaji, ko bi zadruga prestala. Ako občni zbor starejšinstvu odreče odvezo od odgovornosti, voliti je po določilih §. 10. novo starej¬ šinstvo, katero mora gospodarstvo poprejšnjega sta- rejšinstva preiskati, in ako je treba, potrebno zakonito postopanje proti njemu pričeti ter o tem prvemu obč¬ nemu zboru poročati. Občni zbor je sklepčen, ako je najmenj četrtina tistih članov (pomočnikov), ki imajo pravico glaso¬ vanja, osebno navzočnih. Kadar se ne zbere to število, sklicati je v štirih tednih z istim dnevnim redom drug občni zbor, kateri je brez ozira na število nav- zočnih sklepčen. Sklepi občnega zbora se delajo z nadpolovično večino oddanih glasov. Kadar se glasovi jednako po- razdele, velja tisto mnenje, za katero je glasoval predsednik. Da so more sklepati o prenaredbi pravil, o zlitji ali vstopu v zvezo z druzimi blagajnicami in o razdružbi blagajnice, potrebna je v vsakem slučaji navzočnost najmenj polovice tistih članov, ki imajo pravico glasovanja, in večine najmenj dveh tretjin oddanih glasov. §. 13 . Blagajniška razglasila. Kazglasila bolniške blagajnice se dajo na znanje s tem, da se pismeno naznanjajo obrtnim gospodarjem, — 29 — da se nabijajo na steno v zadružnem prenočišči, po tem da se razglašajo v časopisu. §■ 14 . Kako se poravnavajo prepiri. Prepire, kateri iz blagajniškega razmerja na¬ stanejo med člani ali obrtnimi gospodarji in med bla¬ gajniškim starejšinstvom, poravnava zadružni razso- diški odbor. §• 15 . Razdružba bolniške blagajnice. V slučaji, da bi se blagajnica razdražila zaradi prenehanja zadruge, prositi je politično oblastvo prve stopnje, da likvidacijo blagajnice ali samo zvrši, ali pod svojim nadzorom zvršiti ukaže. Blagajniško imenje je v vsakem slučaji porabiti najprej v pokritje tistih podpornih in drugih dolž- nostij, ki so še pred razdružbo nastopile. Ostanek je pa tisti občini, v kateri ima do- tična zadruga sedež, izročiti z volilom, da se mora ta ostanek imenja porabiti v podporo ubožnih pomoč¬ nikov zadružnega obrtnega zvrševanja ali njih pri¬ dni žnikov. §■ 16 . Vstop v zvezno razmerje z drugimi bolniškimi blagajnicami. Bolniška blagajnica sme po sklepu občnega zbora in na podstavi pismenega ustanovila, katero potrebuje potrdila političnega deželnega oblastva, z drugimi zadružnimi bolniškimi blagajnicami istega obrtnega zvrševanja stopiti v zvezno razmerje v po¬ speševanje blagajniških namenov. S tem zveznim raz- — 30 merjena je posebno omogočiti, da se od drugod prišed- šim pomočnikom uračunja čas njih udeležbe pri drugi, k zvezi spadajoči blagajnici, dalje da v slučaji za¬ časne potrebe bolniška blagajnica najame posojilo pri drugi, k zvezi spadajoči blagajnici, katera ima ob istem času novce na razpolaganje. Bolniška blagajnica je podvržena državnemu nadzorstvu po določilih obrtnega reda. §• 17 . Državno nadzorstvo. Pravila razsodiškega odbora.. zadruge v .... - n - I, Sestava razsodiškega odbora, §• l. linzsodiški odbor obstoji iz (9 do 12) odbor¬ nikov in (4 do 6) namestnikov, katerih polovico voli zadružni zbor iz stanu obrtnih gospodarjev, drugo po¬ lovico pa pomočniški zbor iz stanu pomočnikov. Da je volitev veljavna, zahteva se, da se ob jednem s sklicem zbora, v katerem je zvršiti volitev, na znanje da tudi namen zbora. Zborov sklic so mora najmenj štiri tedne pred dnevom zborovanja raz¬ glasiti. §• 2 . Imenik pravico glasovanja imajočih članov za¬ družnega in pomočniškega zbora je od tistega dne, ko se je bil sklical zbor za volitev, pri zadružnem načelniku za vse, ki imajo volilno pravico, v pogled pripravljen imeti. 32 — V dobi jednega tedna od tistega dne začenši, ko se je zbor za volitev razglasil, se smejo pri za¬ družnem načelniku ustno ali pismeno vlagati pritožbe zoper to, da se je kdo sprejel, ali da se ni sprejel v volilski imenik. Ko preteče ta doba, poslati je nemudoma imenik pravico glasovanja imajočih članov obeh zborov obrt¬ nemu oblastvu prve stopnje, katero konečno veljavno razsodi o vloženih pritožbah. §. 3. Volitev se vrši z glasovnicami, katere morajo v volilnem zboru volilci osebno oddajati. Za izvoljenega se šteje tisti, kdor je dobil nad- polovično večino oddanih glasov. Kadar se glasovi jednako razdele, razsoja v vseh slučajih žreb, katerega vzdigne predsednik. Ako se s prvo oddajo glasovnic ni dosegla nad- polovična večina, tedaj je dejati v ožjo volitev tiste osebe, katere so dobile največ glasov. V ožjo volitev je dejati dvojno število tistih članov, katere je še voliti. §. 4. Izvoljeni je dolžan volitev sprejeti. Volitve samo tisti niso dolžni sprejeti: a) kateri so že tri leta zaporedoma opravljali mesto odbornika v razsodiškem odboru; b) kateri so zvršili 60. leto svojega življenja; c) kateri imajo telesno napako, ki jim brani oskr¬ bovati odborništvo. §. 5. Pritožbe zoper zvršeno volitev se smejo v dobi 14. dnij, začenši od volilnega dne, vlagati pri obrtnem oblastvu prve stopnje, katero o njih konečno-veljavno — 33 — razsoja ter vsakemu članu razsodiškega odbora izda certifikat o njemu izročenem uradnem službovanji. Članom iz stanci pomočnikov pristoji iz za¬ družnih novcev vrhu tega, da se jim povrnejo njih stroški v gotovih novcih, povračilo za odtegneni de¬ lovni zaslužek v obliki prezentnih novcev. Visokost prezentnih novcev vsako leto določi zadružni zbor. §• 6 . člani razsodiškega odbora morajo pred nastopom svojega uradnega službovanja pri obrtnem oblastvu prve stopnje obljubiti, da bodo svoje uradno službo¬ vanje vestno in nepristransko zvrševali. Storjena obljuba se potrdi na certifikatu. §• 7 . Uradna doba člana razsodiškega odbora traje tri leta. Vsako leto mora izstopiti tretjina odbora, obsto¬ ječa iz jednakega števila k stanu obrtnih gospodarjev in k stanu pomočnikov spadajočih članov. In to tretjino je nadomestiti z novo volitvijo, tako da je po prete¬ čenih treh letih skupno število članov ponovljeno. Prvo in drugo leto obstanka razsodiškega odbora se določijo z žrebom tisti člani, katerim je izstopiti. V naslednjih letih morajo izstopiti tisti člani odbora, kateri so odborništvo opravljali tri leta. Izstopivši odborniki se smejo spet voliti. §. 8 . Zadružni načelnik prouzroči ustanovitev razso¬ diškega odbora ter javno razglasi njegove člane. §• 9 . Ilazsodiški odbor voli izmed svojih članov na¬ čelnika in načelnikovega namestnika na (jedno leto). 3 — 34 — Ta dva funkcijonarja mora z nadpolovično ve¬ čino glasov voliti skupno število članov odborovili, in vsak izmed obeli sme' pripadati stanu obrtnih gospo¬ darjev ali pa stanu pomočnikov. Ako se v štirinajstih dneh po osnovi razsodiš- kega odbora, oziroma po pretekli opravilni dobi do- zdanjega načelnika in njegovega namestnika, no doseže nadpolovična večina iz skupnega števila članov razsodiškega odbora, tedaj je oba funkcijonarja vzeti ali samo iz stanu obrtnih gospodarjev, ali iz stanu pomočnikov, o čemer razsodi žreb, in pri tem je po¬ stopati tako, da je načelnika in njegovega namest¬ nika iz stanu obrtnih gospodarjev voliti razsodiškim članom iz stanu pomočnikov, in da je oba ta dva funkcijonarja iz stanu pomočnikov voliti razsodiškim članom iz stanu obrtnih gospodarjev, in da mora pri vsaki naslednji opravilni dobi, premenjevaje, za vo- litvijo iz jednega stanu vselej priti na vrsto volitev iz drugega stanu, ako se iz nova v zgoraj navedeni dobi štirinajstih dnij ne posreči poskušnja, katero je ponavljati pri vsaki novi volitveni dobi, da bi se, zvršila volitev iz skupnega števila razsodiških članov. O tem, kako je postopati pri volitvah, ki so omenjene v tem paragrafu, veljajo določila §. 3. §. 10 . ('lanom razsodiškega odbora, kateri brez do- voljnega opravičenja trajno zanemarjajo dolžnosti svojega uradnega službovanja, sme se po sklepu ti¬ stega zbora, kateri jih je izvolil, vzeti njih odbor- ništvo. §. 11 . Ako razsodiški član iz kakega uzroka preneha biti član ali pridruženec zadruge, ali ako nastopijo okolndsti, po katerih izgubi pravico glasovanja v 35 — zadružnem, oziroma pomočniškem zboru, tedaj pre¬ neha tudi njegovo uradno službovanje v razsodiškem odboru. V teh slučajih, kakor tudi takrat, kadar član razsodiškega odbora umrje, ali kadar mu je dopu¬ ščeno odpovedati se volitvi (§. 4.), poklicati je na¬ mestnika iz stanu, kateremu je izstopivši član pri¬ padal, in pri letni volitvi se mora zvršiti tudi do¬ polnilna volitev za ostalo opravilno dobo izstopivšega člana. Tisti namestniki, ki so pri volitvi prejeli največ glasov, pokličejo se najprej v odbor. II. Pristojnost in postopanje razsodiškega odbora. §. 12. V področje razsodiškega odbora spada porav¬ navanje prepirov iz delovnega, učnega in mezdnega razmerja. §. 13. Načelnik ali, kadar je on zadržan, njegov na¬ mestnik, skliče za vsak primerljaj posebej po pred¬ pisih §. 123 zakona s 15. marcija 1883, drž. zak. št. 39, o prenaredbi in dopolnilu obrtnega reda, po¬ trebno število članov razsodiškega odbora, da sestavi nagodbeno ali razsodno komisijo. Pri tem je postopati po abecednem redu in gledati je na to, da se vsi razsodiški člani v jednaki meri udeleže opravila. §• 14. Člane razsodiškega odbora smejo stranke, do¬ kler se še niso spustile v razpravo pravdne stvari, zavreči v stvareh, katere se tičejo članov samih, 3 * — 36 — njih žen. ali takih oseb, s katerimi so v ravni vrsti sorodni ali posvaceni ali s posinovljenjem zvezani, ali s katerimi so po stranskem rodu do četrte stopnje sorodni ali do druge stopnje posvaceni; za¬ vreči jih morejo tudi iz uzrokov, ki bi mogli pomi¬ sleke vzbuditi zoper njih prostodušnost in nepri- stranost. O zametalnem predlogu mora zavrženi elan po¬ vedati svojo misel, in ako ne pripozna zametalnih uzrokov, tedaj je o predlogu razsoditi v razsodni komisiji, iz katere je izločiti zavrženega člana ter privzeti v njo drugega člana. Odborovi člani so dolžni, tudi ako jih stranka ne zavrže, vsakega sodelovanja se vzdržati v takih pravdnih stvareh, v katerih bi po zgornjih določilih mogli biti zavrženi. §. 15 . Tožbe' je pismeno in ustno vlagati pri načel¬ niku, oziroma načelnikovem namestniku, razsodiškega odbora. Tožba mora obsezati ime strank, njih stano- vališče, določno zahtevo in kratko napoved resničnih dogodkov, na katere se opira tožba. §. 16 . Strankam je osebno priti pred razsodiški odbor. Zastopanje po pooblaščencih je samo tedaj dopu¬ ščeno, ako se verjetno dokaže, da je stranka zadržana osebno priti in svoje zadeve sama zastopati. Kot pooblaščenci se dopuščajo samo pridru- ženci ali tovariši istega obrta, kakeršnega zvršujejo stranke. §. 17 . Osebe, katere niso samosvoje, morajo pred raz- sodiškim odborom zastopati zakoniti zastopniki. — 37 Nedoletni delavci se smejo vender v prepirih o samostojno dogovorjeni mezdi in o razvezi samo¬ stojno sklenenega delovnega razmerja sami zastopati. §• 18 . O vsaki vloženi tožbi je stranke, zaznamenjuje predmet, povabiti pred nagodbeno komisijo. Nagodbena komisija je sestavljena iz načelnika razsodiškega odbora ali njegovega namestnika in iz dveh članov odbora, izmed katerih mora biti jeden iz stanu obrtnih gospodarjev, drugi iz stanu pomoč¬ nikov. §. 19 . Nagodbena komisija mora, zaslišavši obe stranki in pozvedevši, kar je potrebno v pojasnilo stvari, delati na to, da se doseže nagodba ali sprava. Eazsodiški odbor mora sejam nagodbene ko¬ misije že naprej določiti ter razglasiti določne dneve, ob katerih morejo stranke zaradi poravnave svoje pravdne stvari priti, ne da bi jim bilo treba poprej tožbo vlagati ter vabila čakati. Ako se doseže nagodba, mora jo komisija za¬ pisati v zapisnik ter jo dati podpisati obema pravd¬ nima strankama. O sklenoni nagodbi je udeleženim strankam, ako to zahtevajo, izročiti pismeno izdanje. §. 20 .