Svete pesmi

za

šolsko mladost.

Nabral in izdal




I.

Mašne pesmi.


masi.

Začetek.

Wezus malo k sebi kliče,
Žegnat’ hoče otročiče,

Nas objeti on želi.
Njemu čast in hvalo poli
Bomo z mašnikom veseli,
Sveto mašo slišali.

Jezus, učenik čednosti,
Vsmili naše se mladosti,
In odpusti grehe nam!

Tebi hočemo služiti,

Greha nikdar več storiti;
Bodi usmiljen ubožčekom

Slava.

Večni! tebi hvalo peti,

Ljubi mir ljudem želeti,

Ki so dobrega serca:

To je angelsko veselje,

To so tudi naše želje,

To nam pravo srečo da.

Evangcli.

Zvesto hoč’mo poslušati,

V sercu prav premišljevati,
Kar nam Jezus govoriš.
Radi hočemo storiti,

Pridni in pošteni biti,

Kakor nas lepo učiš.

Vera.

Za resnico vse imamo,

Tvoje nauke vse spoznamo,
Ki jih cerkev nas uči.

Daj po veri prav živeti,
Enkrat srečno pa umreti,

Naj nam tvoja luč gori!

Darovanje.

Kaj bi tebi, oče, dali?

Kaj bi z mašnikom dar’vali?

Vse, kar 'mamo, tvoje je.
Naše djanjo in življenje,

Vse veselje in terpljenje,

Oče, tebi damo vse.

Nekaj kruha ino vina,

Kri, telo bo tvoj’ga sina;

On daruje se za nas.

Oh, poglej na revne s’rote,
Skazi svoje nam dobrote ,
Usmili se nas vsaki čas!

Svet ali sanktus.

Sveto pesem povzdignimo,
Lepo z angelci pojimo:

Sveti, sveti, sveti Bog!

6

Vsi ljudje te naj spoznajo,
Vso stvari teb’ hvalo dajo;
Oče, usliši.glas’ otrok!

Po povzdigovanji.

Klecajoči počastimo
Na altarji Jezusa,

V zakramentu zdaj molimo
Prav’ga živega Boga!
Hvaljen bodi Jezus ljubi,

Ki si za nas križan bil,

In nam sveti raj dobil!

Jagnje božje.

Kakor jagnje na Kalvarji
Jezus za nas umerel je,
Zdaj daruje na altarji
Tud’ za naše grehe se.
Hvaljen bodi i. t. d.

Povživanjc.

Jezus zdaj pri nas stanuje,
Je v podobi kruha skrit;

7

Svojo milost nam daruje,

Tn se dušam da zavžit'.
Hvaljen bodi i. t. d.

Konec.

Jezus, tvoji hoč’mo biti,

Le nam ti svoj žegen daj!
Daj nam serčno k tebi priti
Iz te zemlje v sveti raj!
Hvaljen bodi i. t. d.

Začetek.

Hred Bogom pokleknimo,
Povzdignimo serce;

V nebesa zdaj pošljimo
Vse misli in želje!

Ta dar presvete maše
Sprejmi od nas, o Bog!
Naj zbriše grehe naše,

Naj varje vseh nadlog!

Mi grešniki spoznamo,
Žalili smo Boga,

O težko vest imamo,
Pokoja nam no da!
Marija, vsi svetniki!

Pomoči pros’mo vas;

Smo grešniki veliki,

O Kriste, usmil’ se nas

Slava,

Bogu, bod’ čast in livala!

Na zemlji mir ljudem;
K’ jo milost božja dala
Rešenje vsem stvarem.
Bog! hvalo ti pojemo,
Prišel si greh odvzet;

Ti slavo, čast dajemo,

Ti sam, o Bog! si svet

Evangcli.

Bog sam nam oznanuje
V življenje srečno pot,
Temoto razsvitljuje,

Nas varje grešnih zmot.

9

Kristjani, poslušajmo,

Kaj Jezus nas uči!

Po njem se vsi ravnajmo,
On zglede nam deli!

Vera,

To verjem, Bog nebeški,
Da ti si stvarnik moj;

Odrešil rod človeški
J o sin edini tvoj;

Svet duh pri nas prebiva
Od Jezusa poslan;

Pomoč njegovo vživa
Na svetu vsak kristjan.

Kar si, o Bog! oznanil,
Kar je tvoj sin učil,

V katolški cerkvi hranil,

K’ je za njo kri prelil,

To verjem vse resnično;
Le, Bog, pomoč mi daj

Živeti tud’ pravično,

Da pridem v sveti raj.

Darovanje.

Sprejmi, Bog, oče večni
Za nas prečisti dar,

K’ ga Jezus, mašnik večni,
Daje na svet altar,

Za naše hudobije.

In celega sveta;

Naj nam jih čisto zmije,
Nam tvojo milost da !

Ponižno vsi pošljimo
Ta sveti dar v nebo,
Gospod Boga prosimo,

Da mu prijeten, bo ;

Da bode. mu v češenje,

V zahvalo ino čast,

Nam vernikom v življenje,

In sveti cerkvi v rast.

Svet ati sanktns.

Svet, svet, svet Bog nebeški,
Oblast imaš čez vse!

Ves svet in rod človeški
Ti hvalo, čast daje.

Naj vedno hvaljen bode,
Česen in povikšan,

Odrešit vse narode
Od Boga nam poslan!

Vse cerkve poglavarja
Se spomni, o gospod!

Tud škofa in cesarja,.
Ohrani jih povsod!

Ti vodi vse kristjane,

Ti naših duš pastir,

Da bojo tebi vdane,

Jim daj nebeški mir !

Po povzdigovanji.

O angelci, hitite,

In pridite z nebes!

Z nam sveti kruh molite,
Ni več. kruh, Bog je r<

Počutkom vsem telesa
Je Jezus tukaj skrit;

Dah’ skoraj šli v nebesa
Ga gledat in častit!

Ti Jezus se usmili
Duš bratov in sestric,

Da bodo mir dobili, .

Odreši jih iz vic!

Da gremo k teb’ prebivat,

Nam grešnikom tud’ daj,
Nebeško luč uživat’

S svetniki vekomaj!

Naš duh, o Bog! ti poje:

Češen bod’ oče ti,

Kraljestvo pridi tvoje,

Naj se, kar češ, zgodi!

Daj nam naš kruh, jed zdravo,
Dolge odpusti nam,

Ne vpelji nas v skušnjavo,

Otmi sovražnikom!

Povživaujc.

Moj Jezus! tebe vziti
Iz serca jaz želim ;

Pa k teb’ ne morem priti,

Ker tolikrat grešim.

13

Operi dušo mojo,

Slabosti njene veš;

Pokaži milost svojo,

Da v revno serce greš!

O Jezus! k meni pridi,
Preženi grehov noč,

I)a duša moja vidi
Dobrote tvoje moč!

Ostani vedno v meni,

Da dušo mi živiš;

Z menoj se terdno skleni,
Me srečnega storiš!

Konec.

Svet dar smo dokončali,
Odpeli čast Bogu,

Očetu darovali
Njegovega sinu.

Mertvim in živim sprava
Za grehe naj bo to;

Naj nam bo vsem zastava,
Da pridemo v nebo!

14

"f petja pas« prf s?ets masi.

Začetek.

3^red. stolom tvoje milosti
Tvoj verni ljud kleči:

In tebe, Bog, v ponižnosti
Svoj’ga serca časti.

Štor’ milost tim, kater’ žele
V solzah oprat’ lastne dolge!
Odpusti, oče, grešnikom,

In skaži se dobrotljiv nam!
Dobrot — ljiv — nam,
Dobrotljiv skaž’ se nam!

Ob dari tvoje smo prišli
Kakor zgubljeni sin,

In kakor ovce smo zašli,

Zgubili tvoj spomin.

Al’ oče vsega usmiljenja,

Na serca polne vžaljenja
Z dopadajenjem dol’ poglej,

In svojo gnado zopet daj!

16

In gna : — do — daj,

In gnado zopet daj!

Sej delo vsi smo tvojih rok,

In tvoja lastna stvar,

Opri slabost svojih otrok,

Ti velki gospodar !

Za spravo zdaj darujemo,

Tvoj’ga sina zročujemo,

O Bog, skoz njega sveto kri
Vse naše grehe nam odmi!

Vse nam — od — mi, . .

Vse grehe nam odmi!

Slava.

Čast bod’ na visokosti
Bogu na vekomaj,

In mir po širokosti
Na zemlji bod’ vselej!

Ponižno vsi pojemo

Teb’ hvalo, trojni Bog!

Od tebe zgolj prejmemo
Rešenje iz nadlog.

16

Evangeli.

Iz božjih ust se zliva
Svet’ evangelium,

Na temu dnu počiva
Keršanski uk in um.

Modrost nas sama viža,

Besnica nas uči:

Kdor se pod njo poniža,

Ta srečno, prav živi.

Vera.

Gospod, pred tabo s trepetanjem
Te tvoja verna stvar spozna,

In ver’je z živim spoštovanjem
Na tebe pravega 'Boga,

Tud’ ver’je v tvoj’ga ljub’ga sina,
Spočefga od svet’ga duha,

Ko Jesova ga korenina
V deviškem cvetji je scvetla.

Da je prišel iz zgolj ljubezni
Ljudi nas spravit, Bog! s tebd,
Da na-se vzel je vseh bolezni,
Prelil na križu kri svojo.

17

Da spet je vstal, pekel premagal,
• Na desnem, tebi zdaj sedi:

Da nas. bo enkrat vse prevagal
Sodnik pravični vseh stvari.

Da sveti duli nam cerkev viža,

Da bo do' konca vodno ž njo:

Da kdor so k njem’ v solzah .približa,
Od grehov spet očišen bo:

Zopet da enkrat bomo vstali
Vseh svetih družba sprosi nam,

Da bomo skupej uživali
Življenje večno z Jezusom.

Darovanje.

Tvoj mašnik zdaj daruje,

Gospod, lete dan’,

Ž njim tud’ tvoj ljud zdihuje,

In s sercem kvišk’ puhti.

V tem kruhu je in v vinu
Za grehe naše dar,

K tvoj’ga sina spominu .

Je obložen- altar.

2

18

Vzem’, Bog! leto dar’vanje,
Dobrotljiv’ oče naš,

Omeči to zdih’vanje,

Da nam spet gnado daš!
Le smert in kri presveta
Ljubega Jezusa
Nam up da, da bo vzeta
Milostno prošnja ta.

Svet ali sanktns.

Poj: Sveti, sveti, sveti
Je Bog in naš gospod!

Z angelci pojte: Sveti
Si ti Bog, Sabaot !

V nebesih in na zemlji
Vso hvalo, čast vselej
Stvari, Bog! svojih jemlji
Zdaj, in na vekomaj!

Veseli vkup pojemo
Iz serca celega,

Živo ga vsi sprejmemo
Njega svoj’ga Boga,

1 »

Ko nam v imenu pride
G-ospoda našega,

Ves svet se k časti snide
Sinu njegovega.

Po povzdigovanji.

Poglej, naš oče, z visokosti
Ves milostljiv na ta altar!

Ti na-nj postav’mo po dolžnosti
Zdaj tebi dopadljivi dar:

Ta dar je sam tvoj sin edini
Iz zgolj ljubezni darovan, —

Za nas prisojen umornini
Strašno na križu bil zaklan.

Slabosti on vse naše nosi,

Da nas pripravi v sveti raj.

On pri očetu za nas prosi,

Dab’ v njem živeli vekomaj.

Naj te ljubezen ta ognjena
S prošnjami, Jezus, omeči,

Da se ta tvoje smerti cena
Nad nami nikdar ne zgubi.

2 *

20

Jagnje božje.

Poglejte božjo jagnje,

Kak toči svojo kri,

Kako zdaj glavo nagne,
Kako za nas modli!

On grebe nam odjemi j e', ■
On nosi vse dolge,
Pokrajne cele zemlje
Po njemu mir doM.

Povživanje.

Gospod, jaz nisem vreden,
Da tebe bi zavžil,

Al reci, da bom vreden,

In vrednost bom dobil!

V duhu te prejeti
Iz serca hrepenim,

Daj ženin naš presveti,

Da milost to dobim !

K o n e c.

Zdaj jagnje smo dar’vali
Ta dar jo, Bog, tvoj sin
Mi smo vsi skup spoznali
Tvojih darov spomin.

Daj, da bomo prejeli
Bešenje z grešnih vez,

In zadnjič nam dodeli
Svoj blagoslov z nebes!

II.

Obhajilne pesmi.

i.

Hiešnje vidimo telo

Pod podobo kruha tam;

Jezus, živi Bog je to,

Pravi sveta 'vera nam.

’Z raja je nebeškega

Do rodu človeškega

Sam prišel terpet, umret,
Vsem nebesa nam odpret.

Po vstajenji svojim je
Spet k očetu šel v nebo;

Pa ostal pri nas je še,
Pustil svoje nam telo, .

2 **

V zakrament postavljeno

V dušno jed pripravljeno,

Da je moč za slabo nas .

In življenje vodni čas.

Sam prijazno govori:

»Prid’to k meni vsi ljudje!
Vživajte meso in kri ,

Duše vaše da žive!«

Če ga vredno vživamo,

V njem zares prebivamo;

Vzol nas k sebi v sveti raj
Bo zveličar vekomaj.

Padi torej pred altar,

In ponižaj so do tal,

Prosi milost, revna stvar!

Da se t’ bo sam sebe dal.

Iz stanu prerevnega,

Iz serca pohlevnega
Prosi milo: O gospod!

Bodi z mano ti povsod!

is, BI. Potočnikovih „Sc. Pesim u .

33

3 .

Razumeti kdo je v stani
Čudo, ktero se godi ?

Živa vera nam oznani,

Kar je skrito pred očmi:

Pod podobo bel’ga kruha
Je zveličar naš zares;

Mašnik moli, vzdigne duha,
Ga pokliče iz nebes.

Vino njega kri postane,

Ktera zbriše grehe nam,

Če le serca so mu vdane,
Odpusti on grešnikom.

Na altarji se daruje
Za dolge vsega sveta,

Bog in človek vkup kraljuje,
Vred z očetom vse nam da.

Truplu daje jesti, piti;

Kar pa jo še več, ko to,

Naše duše nam nasiti

S svojim mesom in kervjo.

24

Toda skerbni bod’mo vedno,

Da nam v smert ne bo ta jed;

Da jo vžijemo le vredno,

Prav se presodimo pred!

Na kolena se verzimo,

Premišljujmo to skrivnost;

S sercem, petjem ga častimo,

Sveta nam je to dolžnost!

Naj bo hvaljen za dobrote,

Ker neskončno ljubi nas!

Se spoznamo grešne sTote,

Smo žalili ga vsak čas.

Oh, kako smo vender srečni,

Bog poniža sam se k nam!

Premogočni, stvarnik večni
Se stvarem da vžiti tam!

Hrepenimo po kreposti,

Ti pa, Jezus, moč nam daj,

Da pri svoji preslabosti
Tebe ljub’mo vekomaj!

/■;• HI. Potočnikovih n Sv. Penim 11 .

25

Hridi molit, o kristjan!

Od ljubezni svete vžgan,
Kjer je Jezus v zakramentu
Iz ljubezni dan!

Tukaj so svete reči:

Jezusa telo in kri;

Duša, ktera njega vživa,

Se ne pogubi.

Bod’ česen odrešenik,

V vseh nadlogah pomočnik,
Svojim vernim, tebi zvestim

Varh in učenik!

Posvečuj nas ti zares,
Čudapolni kruh z nebes!

Ti otmi nas vseh nevarnost
Duš ino. teles!

Spokorjenja daj solze,
Orehov zbriši nam dolge!
Vera, upanje, ljubezen

V sercih naj žive!

Kedar umerje telo
Vzemi dušo ti v nebo,

Da se bomo veselili
Vekomaj s tebo!

/« lil. Potočnikovih „Sv. Pesim u .

1 .

Sloj zveličar, tebe vliti
Moja duša zdaj želi,

Terdno se s teboj skleniti
Od ljubezni hrepeni;

O da b’ vreden in pripravljen
Te pod svojo streho vzel!

Da b’. očišen in ozdravljen
Dansi, Jezus, te prejel!

Oe svetost premislim tvojo,
Trepetam in se bojim,

Ker spoznam nevrednost svojo
Ves ostrašen ostermim;

Ti si pod podobo kruha
Stvarnik, moj odrešenik!

Verjem z lučjo svet’ga duha
Da boš tudi moj sodnik.

Ljubi Jezus, nisem vreden,

Da pod mojo streho greš;

Ti, moj Bog! si vsigaveden,

Vse slabosti moje veš;

Daj mi, Jezus! to zdihujem,
Preden k tvoji mizi grem,

Da jih serčno obžalujem,

Da očišen te prejmem!

/c BI. Potočnikovih ..Sv. Petim 11 .

Husa moja, poj veselje,
Spolnjene so tvoje želje!

Jezus, Bog, zveličar tvoj
Se je sklenil sam s teboj!

V mojem sercu zdaj prebiva,
Mir, sladkost po njem razliva;

Slab, ubog bi jaz bil sam,
V njem, življenje vse imam.

Vedno hočem ga ljubiti,

V sercu ljub’ga ohraniti;

Torej prosim: Jezus moj,

Bodi vedno ti z menoj!

Kedar pride čas ločenja,

Konc popotnega življenja,

Jezus tvoje naj telo
Mi takrat popotnja bo!

Iss BI. Potočnikovih n Sv. Pesim u .

O.

«le odperle'so nebesa,

Lej že kralj nebeški gre;

Duša vzdigni se ’z telesa
In nasiti si želje!

Truma angelov se zbira
Tam na altarji, moli ga;

Tam studenec gnad izvira,

Lej tam svoj’ga ljubega!

Oh , ne čakaj, Jezus mili!

Pridi , pridi ljubi moj!

Prosim, naglo so usmili

Mene — skleni se z menoj! —

29

Bes, gospod! da nisem vreden
Da pod mojo streho greš;

Kak pa tebe sem potreben,

To naj bolje sam ti veš.

Saj no morem več živeti,

Če ne prideš, o gospod!

Tebe serčno čem objeti,

Jaz popred ne grem od tod.
Torej Jezus ljubeznjivi!

Pridi in nasiti me!

Da v ljubezni nevgasljivi
Večno s tabo sklenem se!

J. Volčič.

1 .

®  kam? gospod!

Gre tvoja pot,

Kam stopnje te peljajo?

Se že mrači,

Se dan temni,

In zvezde že migljajo.

Zveličar moj
Pri men’ obstoj!

30

Te čem pod streho vzeti
Kes, hišica
Jo srotina,

Pa željna to sprejeti.

Straši me noč,
Sovražna moč;
Gospod! pri men’ ostani;
Kjer ti stojiš,

Noč razsvetliš,
Strahovi so pregnani.

Vkup bodeva
Večerjala,

O sreča ne’zrečena!

Živ kruh mi bo
Tvoje telo;

Men’ duša oživljena.

Gospod, želim
In hrepenim,

I)a spolniš svete želje:
Posveti me,

Da ljubim te,
Doverši mi veselje!

31

O bod’ z menoj,
Preljubi moj!

Ki v lilijah prebivaš!

S cveticami
Posteljem ti

Serce, de v njem počivaš.

Pri meni čuj,

Me prebuduj,

Ne daj mi v grehu umreti!
Daruj pomoč,

De mine noč,
Nebeški dan zasveti!

J.

8 .

Udaj, o duša moja, pevaj
Jezus tvoj
Je s teboj;

Zdaj zročuj,

Zdaj zdihuj,

ln v ljubezni se ogrevaj!

Volčič.

32

Zdaj vesela glas zaženi:

Jezus moj,

Res si moj!

In kot zdaj
Vekomaj —

Prosim — moraš biti v meni!

In tak dolgo bom prosila:

Jezus moj,

Bod’ z- menoj!

Da s teboj,

Ljubi moj,

Po nebesih bom hodila.

J. Volčič.

1 ».

Cvetice ve! ki noč in dan cvetete
Pred Jezusom, o trikrat blagor vam!
Očešec vele, dokler no zaprete,

Se srečne, pred ne ločite od 'tam;
O da bi mogel jaz, kjer ve merjete,
Na vaši stopnji bit’ prod Jezusom,
Da bi pred njim za njega dal življenje,
KI dal je sebe v moje odrešenje.

33

Tud blagor vam, ve svetlobele sveče!

Tam gorite zveličarju na čast;

Q da bi jaz deležin bil te sreče,
Goreti zanj, vtopljen v nebeško slast!
Da bi, enako.vam, serce goreče
' Povžilo v meni se- gospodu v' last;
Bi jaz zamenjal z vami stopnjo svojo,
Dosegelkoj bi srečo, radost svojo?

Bod’ slava tebi, blažena posoda! .

Ki v tebi on prebiva, ljubi moj;
Vdeljena ti je prečastna osoda,

Kot božji hram se svetiš pred menoj ;
O ko bi služba, v se hranit’ gospoda,,
Mi dana bila le en dan —: nocoj
Vos gorel bi, ljubezni se povžival,

K er bi lj ubezni pl amen v men’ prebival.

Al vender kolh in svečo in cvetice!

O koljko srečnejši som jaz, kot vi!
Če pride k meni zvest’ pastir ovčice,
Mi vžiti svoje'da meso in kri;

Če v Jezusu prejmem nebes'sladcice,
In v sercu mojem Kristus sam živi!

34

Takrat medlim, merjeni moči ognjene,
Ker se zveličar moj sam z manoj sklene.

O duša, kakor vešica se sukaj
Okol’ te luči neprenehoma,

Od vere in ljubezni živi tukaj,
Ogrevaj se v svetlobi ljubega!
in kodar se ti da prejeti, ukaj,

S teboj mu poje truma angelska;
Objemi ga, terdo se ga okleni,

Ter prosi: Daj ljubezen, Jezus, meni!

J. Volčič.

1 ©.

®i, o Jezus serčnomili!

Naš pastir naj boljši si,

Kak bi vender ne ljubili
Zvesto te iz vseh moči!

Doli k nam si se ponižal,

In ovčic iskat prišel;

Ljud brezdušni te je križal,
Za naš greh si smert terpel.

35

Kak dari ljubezni tvoje
Revni mi vemiti čmo?
Damo vse ti serca svoje
V duhu s Cisto vdanostjo.
Zvesto bomo poslušali
Tvojih ust presladki glas,
Tvojo voljo spolnovali
Radi bomo vsaki čas.

Oh prijetno je hoditi,
Pasti v tvoji Cedi se!
Kak je sladko ti slediti,
In ljubiti večno te!

Pasi nas, o Jezus mili !

V cvetji svojega medu;
Daj, da bi sladkosti pili

V viru večnega miru!

In ko mine čas nam paše,
V dom nebeški pelji nas —
Gori v prebivalce naše
Gledat mili tvoj obraz!

36

Tamkej zveste boš ovčice
Tebi vdane k sebi zbral,

Jim podelil v^e sladčice,

In plačilo večno dal.

• _ A. Praprotnik.

S S.

Serce naj ljubeznjivši
V nebesih in na. sveti!

Kdo da mi grešnem’ sinu,

Od tebe pesem peti? —

O Jezus! tvoje sladko serce

Naj ljubijo, časte

Vse ljudstva, vsi jeziki,

Vse angelske vcrste!

Ti serce, si pohlevno,

Si serce Jezusovo;

Ti serce si vse krotko, •

Si serce jagnjetovo.

O Jezus! tvojo sladko serce itd.

Ti serce si ponižno,-
Oh! daj spoznat’ mi tebe,

37

Da tebe vsak čas iščem,

Ne iščem sam’ga sebe.

O Jezus! tvoje sladko serce itd.

Ti serce si vse čisto,

Nad belo lil’jo belo,

O da b’ tud moje serce
V nedolžnost’ obelelo!

O Jezus! tvoje sladko serce itd.

Ti serce si dobrotno,

Dobrotno vsem ubožnim,
Dobrotno vsem dobrotnim,
Dobrotno vsem nedolžnim.

O Jezusi tvoje sladko serce itd.

Ti serce si ljubljivo,

Ti ljubiš vse goreče,

Ti ljubiš vse proseče,

Ti ljubiš te ljubeče.

O Jezus! tvoje sladko serce itd.

Ti serce si ljubljivo!

Kdo te dobvalil bode?

3

38

Ti ljubiš mlade, stare,

Ti ljubiš vse narode.

O Jezus! tvoje sladko serce itd.

O serce, sveto serce!

Si vse ljudi rešilo;.

Človeško, ktero serce .

Ti to bo povernilo?

O Jezus! tvoje sladko serce itd.

O serce, sladko serce!

Z roso nebes napajaš .

Pravične in nedolžne,

Zveličanje jim dajaš.

O Jezus! tvoje sladko serce itd.

O serce, dobro serco!

Vse grešne k sebi vabiš;

Vse hudo, kar so stor’li,
Poboljšanim pozabiš.

O Jezus! tvoje sladko serce itd.

O serce, ljubo serce!

Zakaj te svet ne ljubi?

Vnemi ga v ljubezni!

Nikar ga ne pogubi!

O Jezus! tvoje sladko serce itd.
•

O serce, milo serce!

Zakaj te star’ ne ljubi ?

Ogrej ga k nov’ ljubezni!

Nikar ga ne pogubi!

O Jezus! tvoje sladko serce itd.

O serce, sladko serce,

Zakaj te mlad’ ne ljubi?

Serce mu vžgi v ljubezni!

Nikar ga ne pogubi!

O Jezus! tvoje sladko serce itd.

O Jezus! v vseh sercih
Ljubezni iskro vterni;

Zgubljene vse ovčice
Na pravo pot zaverni!

O Jezus! tvoje sladko serce itd.

Dolžni smo vsi te ljubit’,

Ker vseli dolge si vmival,

3 *

40

Za vse britkost terpel
In kri za vse prelival.

O Jezus! tvoje sladko serce itd.

•

O serce naj sladkejše!

Mi vsi v stotere glase
Te hvalimo, častimo
Zdaj in na večne čase.

O Jezus! tvoje sladko serce itd.

L. Jeran.

n.

@ Jezus, o sladak spomin!
Veselje serčnih globočin,

Čez med pa in slaščice vse
Njegova vpričnost sladka je.

Ni moč zapeti lepšega,

Ne slišati prijetneš’ga;

Sladkejše misli tudi ni,

Ko Jezus, rešnik vseh ljudi.

Spokornim Jezus upanje,
Usmiljen prosijočim je;

41

Kak dober tem, k’ te iščejo!

Oh, kaj še tem, k’ te najdejo!

Naš jezik je ne dopove,

Tud čerka ne, sladkosti te;

Le kdor si skusi, ve in zna,

Kaj je ljubiti Jezusa.

O Jezus, vernih sere sladkost!

Živ vir, in pameti svetlost!

Napolniš z radostjo serce,

Presežeš vseh ljudi želje.

Lepota, Jezus, angelska!

V ušesih pesem miljena,

Po ustih si prečuden med,

In v sercih si nebeška jed.

Še lačni so, ki te jedo,

Še žeja jih, ki te pijo;

Si ne žele nič ljubšega,

Ko tebe mil’ga Jezusa.

O Jezus sladki, moje vse!

Ti moje duše upanje!

Te iščejo solzne oči,

Moj duh po tebi hrepeni.

Ostani, o gospod! pri nas,

(tez nas razsvetli svoj obraz!

Preženi nam duha temo,

In nas napolni z milostjo!

O mili Jezus, čutim naj
Močno ljubezen tvojo zdaj!

Pripelji me v nebeško slast,

V obličje gledat tvojo čast !

Veselje bodi, Jezus, nam,

Ki boš plačilo naše tam!

Ti bodi naše . slave vir,

Zveličanje, nebeški mir!

Ix BI. Potočnikovih v Sv. Pesim u .

13

Pri blagoslov«.

V

^ as time te, živi kruh angelski!

O pravi človek skup iuo Bog nebeški!
Sveto , sveto, sveto,

Sveto,, čez vse sveto
Jezusa rešiije tel6
V svetemu zakramentu!

Po blagoslovu.

Nikdar nas ne zapusti,

O Jezus vse sladkosti !

Sosebno na zadnji čas
Bodi, Jezus, ti pri nas!
Častito vsak čas bodi
Presladko imč Jezus,

Ino ime Marija!

--» 04 --

44

m.

Marijnc pesmi.

i.

^ Marija! lepši cvet,

Ko je kdaj imel ga svet!
Izmed vseli devic si zbrana ,
Mati milosti nam dana,

Da pred Jezusom stojiš,
Grešnikom pomoč deliš.

Sveta mati vseh dobrot!
Spomni so nas, revnih srot!
V sercu maternem nas nosi,

In pred Bogom za nas prosi!
On z veseljem vse stori,

Kar ga prosiš, mati, ti.

Nam pomoč, Marija, daj,

De poboljšamo se zdaj!

Prosi božjega sodnika,

Njega milost je velika,

45

Da nam on odpustil bo,

Storil milostno sodbo. •

Grešnik! grehe objokuj,

Vredno zanje zadostuj!

Če se bomo spokorili,

Ino Jezusa ljubili,

Bo Marija zadnji čas
Milost sklicala nad nas.

/* BI. Potočnikovih „S'v. Pesem u .

2.

0 upanje mi lepo!

Vse moje zaželenje,

Ti moje si življenje,

Moj mir, Marija ti!

Če te, Marija kličem,

Al če se spomnim na to,
Sladkost, veselje za te
Prevzame mi serce.

Če kdaj težavna misel,

Serce v grenkost pobije,
Samo ime Marije
Prežene vso britkost.

Na morji t’ga življenja,

Si zvezda meni mila,

K’ bo moj čolnič vodila,

Da pridom srečno v kraj.

Pod tvojim ljubim plajšom,
Preljuba moja mati!

Želim jaz prebivati,

Umreti tud’ pod njim.

Če srečen, o Marija!
Umorjem v ljubezni tvoji:

O blagor duši moji!

V nebesa pohitim!

Z vezmi ljubezni svete
Mi ti serce ukleni,

Tvoj sužin, blagor meni!
Bom tebi zvest ostal.

47

Sej to serce, Marija!

Od zdaj ni nič več moje,

Bogu ga daj, je tvoje,

Ga nočem več nazaj!

/c v Slave Marye u .

Ulako bi dost storili!
Marijo počastili ?

Hvalite jo!

Povikšano!

Nikol’ ne bo prehvaljena ;
Hvalite neprenehoma!

Stvari ti vse pojejo,

Duhovi čast dajejo,

Te tam časte,

Se poklone

Nebes- kraljica! pred teboj,
O poj serčneje, jezik, moj!

48

Te vredno počastiti,

Se z angelci skleniti
Kristjan želi,

In te časti;

O bodi vedno hvaljena,

K’ si mati naš’ga Jezusa!

Ti, vseh pobožnih želje !

Ti, grešnikov veselje!

Oberni v nas
Častit’ obraz!

O srednica pred Jezusom
Pokaži, da si mati nam!

O bodi nam devica,

V potrebah pomočnica!

Tud zadnjo noč,

Nam daj pomoč!

Pripelji nas v nebeški raj
Boga tam gledat vekomaj!

/s BI. Potočnikovih „Sv. Pesem u .

49

■*.

Weš, o Marija!
Moje veselje!

Veš moje želje?

Ljubil bi te;
Zmiraj pri tebi
Hotel bi stati,
Ljubljena mati,
Z’verzi me ne!

Kaj pa ti hočeš,
Moja kraljica!
Sladka devica!

Da ti podam?
Drugega nimam,
Prosim pohlevno,
Vzem, serce revno,
Kad ti ga dam!

Pa ti, kraljica!

Si ga že vzela,

In si ga vnela,

Za te gori!

Mati preblaga!

Ti ga ohrani,

Hudemu brani,

Reši ga ti!

/« „Slave Mar

a.

SHarija preblaga!
Prečistil in draga!

Vse duše vedd,

Da matere zlajše
Nikol’ ni bil6.

O mati presveta!

Hči svet’ga očeta,

Vse milosti vir!

Mi upanje daješ,
Veselje in mir.
Marija preblaga! itd.

O mati devica!
Nebeška kraljica!

Kdo te je častil,

51

Da b’ vender pri tebi
Uslišan ne bil?

Marija preblaga! itd.

O mat’ ljubeznjiva!

Naj bolj dobrotljiva!

Ti prosi za me,

Da bodem te ljubil,

In gorel za te!

Marija preblaga! itd.

Mogočna si, mati ,

Bog nič ti ne brati,

Kar hočeš, storiš,

Ti da, kar ga prosiš,

Ti da, kar želiš.

Marija preblaga! itd.

O mati ljubezni!

Ozdravi bolezni
Ti.moj’ga serca,

Da začnem ljubiti
Preljub’ga Boga!

Marija preblaga! itd.

fa ,,Sl(ire lHarije. u .

52

O.

ISffaj bolj blaga, mila, draga,
Si, Marija d’vica, ti,

In čistejše, in svetejše
Ni bilo nikol’ stvari.

Tvoje obličje, lepotičje ,

Je zgolj milost in sladkost,

Ni človeško je nebeško,

Zmaga angelsko svetlost.

Dopadljive, ljubeznjive

Zvezde, očesa tvoje so;

Kakor psice, vse sladčice
Naše serca ranijo.

Perle drage, ljube, blage
Tvoje svete so roke,

Polne gnade, ktero rade
In obilno nam dele.

Ti, devica, si kraljica
Cele zemlje, vseh nebes!

33

Pa ponižaš, in približaš
Se do revnih nas zares.

Kdaj boš dala, prikazala
Tudi mojim se očem ?

Skoraj, skoraj prid’ od zgoraj,

Da s teboj te gledat grem !

Brez števila duš rešila
Si sovražniku iz rok,

Pridi k meni, in me deni

V trumo rešenih otrok!

O častimo ga, hvalimo,

K’ nam je tako mater zbral,

Ga ljubimo, ga molimo,

K’ je vso čast Marii dal!

Živi, živi! vpimo: živi

V sercih nam Marije ime!

Hvali vedno, hvali vredno

Jezusa zvesto serce!

/s n Slave Murije.'-'-.

i

64

3 .

0 devica, bod’ češena!

Ti kraljica vseh nebes!

Ti si vsem nam vir življenja,
Ti si sladka mila res;

Svit blišobe te obdaja,

Solnčno sije tvoj obraz,

Vsa lepota svet’ga raja
Služi tebi v večni kras!

Vendar tvoj obraz je mili,
Mile tvoje so oči,

Vso kar tebe bi prosili
Nas poslušaš milo ti.

Si ponižna in premila,

Si nam dobra vsaki čas;

Si nam mati, kot si bila
Še na zemlji kdaj pri nas.

Glej na zemlji nas sirote,

Glej nas revne grešnike!

Prosi, da nas priti v zmote
Ljubi Jezus varuje!

55

In ko enkrat že nagnilo
Se življenje naše bo,

Takrat k nam ozri se milo,

Spremi v sveto, nas nebo!

Tebi vdani hoč’mo biti,

Te ljubiti vsaki čas,

Vedno hoč’mo te častiti.

Peti slavo ti na glas:

O devica, bod’ češena!

Bod’ češena vekomaj!

Ni podobna ti nobena,

Tebe slavi sveti raj!

A. Praprotnik.

8 .

v

Rešena, kraljica,

Češena mi bod’!

O čista devica,

Češena mi bod’! —

Pred tebe, Marija!

Tje v duhu hitim,

4 *

Po tebi Marija!

Serčnd hrepenim,
(Jesena kraljica! itd.

Pa nekaj, predraga!

Nazaj me derži.
Devica preblaga,

Oh! greh me teži!
Češena itd.

Sim deleč zabredel
Od tebe, moj up!
Globoko je vjedel
Pregrehe me strup.
Češena itd.

Kak hočem jaz vstati
Brez tvoje moči!
Usmili se mati!

Oh! reši me ti!
Češena itd.

Pomagaj Marija,

O prosi za me!

Pomagaj Marija,

Da pridem pred te
Češena itd.

Vse upanje svoje
Postavim na te,

Le dete ti svoje
Poprosi za me!
Češena itd.

Kaj ne, o devica!

Da upati znam,

De tebe, kraljico
Za mater imam?
Češena itd.

Sej ti si devica,
Dobrotljiva vsa!

Si nam pomočnica,
Kot nekdaj si b’la
Zatorej Marija!

Češena mi bod’!
Na veke, Marija!
Češena mi bod’!

58

O.

UTehe, Marija želim poslaviti,

Šopek cvetični prinesem ti v dar!
Sklenil sem, — hočem te večno ljubiti,
O ne zaverzi darilca nikar!

Zgornji veršiček jo lilija bela,

Čistega serca podobo ima.

Čistost darujem ti; naj bi cvetela

V sercu mi vedno kot lilija ta!

Druga cvetica, vijolica mala,

Lepa podoba ponižnosti je;

S sercem ponižnim, kot ti si kazala
Hočem posnemati, ljubljena, te!

Tretja cvetica kot iskra žareča

V šopku tak svitlo naproti miglja!
Tako zdaj klije ljubezen goreča

K tebi, devica, iz moj’ga serca.

Vse kar premorem, darujem veselo
Tebi, ki mati vse milosti si;

Oh, kako rado pač serce bi pelo
Slavo ti večno iz svojih moči!

59

V sreči, nesreči, na slehernem kraji
Tebe, devica, bom vedno častil,

Upam pa tudi, da enkrat tam v raji
S tabo cvetice veselja bom vil.

A. Praprotnik.

Hna zvezda prikazala
S temnih se oblakov je;

Lepša kot danica zala
Lepša, kakor zvezde vse;

Cio stvarjenja bliš naj voči
Nje lepoti ni enak;

Solnca žar svetlogoreči

Je prot nji le temen mrak.

Glej Marija imenuje
Zvoz'da se izvoljena,

Ktera prihod oznanuje •

Srečni dan zveličanja;

Ta je zarja lepa tista,

K’ sveti v rajskem žaru se,

Bolj, ko zlato solnce čista,
Lepša, kakor zvezde vse.

Solnce nekdaj ni svetilo,

Zvezd na nebu tud’ ni b’lo,
Pride čas in spremenilo

V prah se zopet vse to bo;
Njena pa lepota zala
Vseh preseže časov tek,

Je vse veke presijala,

In cvetla bo z veka v vek.

Preden oče trikrat sveti
Vstvaril je nezmirni krog,
Niso b’li še časi šteti,

B’la je večnost le in Bog;
Preden vodam je tečaje,

Preden luč je zemlji dal,

In postavil morju graje,

Še nebes obok ni stal,

Ti devica, si presveta
Bila že izvoljena,

61

Bila v večnemu spočeta
Čista vsa, Brez madeža. —
Kedar delati naravi
Je podstavo bil začel,

Kedar sive na višavi
Je oblake gor pripel;

Ko nezmerni so svetovi
Nastopili daljno pot,

Po besedi se njegovi
Vse gibalo je povsod:

Takrat ti pri njem si bila,

Ž njim ravnala si že vse;

V njem se vedno veselila,

In pred njim igrala se.

Blagoslov je ves gospodov
So nad te obilno zlil,
Blagoslov pa vseh narodov
Spet iz tebe je priklil;

Torej vse te srečno števa,

O velika ti gospa!

Tvoja slava se odmeva
Po okrajnali vseli sveta.

-- Frolich.

63

11 .

^ devica,

Zvezd kraljica,

O Marija, rajski cvet!

Te lepote,

Te čistote,

Kakor tvoja, nima svet.

Lil’ja bela,

Ni cvetela,

Tak brez madeža, kot ti;
Koža draga,

Te ne zmaga,

Naj kraljev jo vert rodi.

Lima mila
Je vklonila.

Se globoko pred teboj;
Zvezde svetle,

So se 'spletle
Zgoraj v zlati venec tvoj.

Svet' mi mrakne,

Ko zamakne
V te se serce in oko;

63

Tebe d’vico
Si kraljico

Zvolim, naj ti blago bo!

Ilicinger.

18 .

V?

Mešena bodi, o kraljica,
Nebes in zemljo ti gospa!

Mogočna, usmiljena devica,
Vsa čista in brez madeža!

Marija k tebi uboge reve,

Mi zapušeni vpijemo,

Objokani otroci Eve

V dolini solz zdihujemo!

Češena bod’, presveta mati,

O mati božje milosti!

Tako te smemo imen’vati,

Ker porodnica božja si.

Marija, k tebi vboge reve itd.

Češeno — naše bod’ življenje!
Življenje počastimo te,

64

Častito tebi to češenj e,

Ko mater’ Jezusovi gre.
Marija, k tebi uboge reve itd.

Češena bodi brez števila
Velikrat naša ti sladkost!
Češena pomočnica mila
In upanje v naši slabost’!
Marija, k tebi uboge revo itd.

Oči prijazne v nas oberni,

O sladka in dobrotljiva!
Prihodnje zlege nam odverni,
Po smert’ pokaž’ nam Jezusa!
Marija, k tebi uboge revo itd.

J. Toman.

IS.

0 Marija, naša ljuba mati!

Sprejmi v milostno serce,

Verne vse vkup, ki jih tvoje množ’ce
Tebi dans priporoči

O Marija, o Marija!

Ti imaš milostno serce,

K tebi, k tebi kopernijo
Naše misli in želje!

Vse duhovne, o Marija mati!
Sprejmi v milostno serce;

Naše duše vedno jih težijo,

Naši grehi jih skerbe.

O Marija, o Marija!

Ti imaš milostno serce:

Spros’, naj Bog duhovne vsliši,
Njih molitve in prošnje!

Naše starše, o Marija mati!
Sprejmi v milostno serce,

Ti jim vračaj, ti obilno plačaj,
Noč in dan za nas skerbe.

O Marija, o Marija!

Ti imaš materno serce,

Vsi smo tvoji sini, hčere,

Naše serca te žele.

Vse nedolžne, o Marija mati
Sprejmi v milostno serce,

66

Varuj, varuj, varuj njih nedolžnost,
Varuj, de je ne zgube.

O Marija, o Marija!

Ti deviško imaš serce:

Vsi želimo tvoji biti —

Tvoji bratje in sestre.

Otročiče, o Marija mati!

Sprejmi v milostno serce!

Teb’ nezvest noben nobeden biti
Vekomaj nikolj ne sme.

O Marija, o Marija!

Otročiško imaš serce;

Otročiči tvoj’ 'črno biti:

To je, to je ljubo ime.

Jeran.

Vi.

J^red tronom tvojim, o devica!
Klečim in zrem v obraz ti mili!
Počutki so se zamaknili
V lepoto tvojo, o kraljica!

67

Si s trumo angelov obdana,

V naročji imaš božje dete,
Prepevajo ti družbe svete,

Si z rajskim svitom obsijana!

Ko solnee jutra v zarji zlati
Oko premilo tvoje sije,

Prečudno moč mi v dušo lije,

Ne morem reči, prevdarjati! —

Pred tabo, o devica mila!

Bi noč in dan naj raje bival,
Čutila rajske bi užival

V sladkosti duša se topila.

Devica sladka, o dodeli,

Da vedno bo obličje tvoje
Navdajalo čutila moje,

Peljalo k tebi v raj veseli!

A. Praprotnik.

68

15 .

Hoj duh iz telesa
Z Marijo v nebesa,
Povzdigni se ti!

Gospa je postala,

Bo tara kraljevala,
Kjer sin nje živi.
Moj duh iz telesa itd.

Brez nje jaz na sveti
No morem živeti,
Veselja več ni.

Moj duh iz telesa itd.

Oh hudo ločenje!

Kdo da mi življenje?

Kdo pomoč deli?
Moj duh iz telesa itd.

Če tud’ se ločila,

Je mati premila,

Nas ne zapusti.

Moj duh iz telesa itd.

69

Je mati skerbljiva,

Gospa ljubeznjiva,

Za nas govori.

Moj duh iz telesa itd.

Otroke v težavah,

V skerbeh in skušnjavah
Vse rešit’ želi.

Moj duh iz telesa itd.

Ga hoče oteti,

Kdor čisto živeti
Serčno hrepeni.

Moj duh iz telesa itd.

Serce polno sreče ,

V ljubezni goreče
Za njo pohiti.

Moj duh iz telesa itd.

Iz n Slave Murije 11 .

70

I«.

Mo v jasnem pasu pritniglja
Nam zvezdica daničica,

Se sliši milo že zvonjenje
Marii čast in počešenje;

In z zlato zarjo vse časti:
Češena si Marija ti!

Ko višej sije solnce že,
Vzdiguje se, čez poldne gre,
Se sliši milo spet zvonjenje
Marii čast in počešenje;

Čez hrib in plan se oglasi:
Češena si Marija ti!

In kedar solnce še ljubo
Nam za goro žari slovo,

Se glasno sliši še zvonjenje
Marii čast in počešenje;

V večernem hladu se glasi:
Češena si Marija ti!

71

Češena si Marija ti!

Naj se glasi do konca dni!

Naj vedno sliši se zvonjenje
Marii čast in počešenje;

Nebo in zemlja naj glasi:

Češena si Marija ti!

A. Prajtrofnik.

IV.

Itaznoterue pesmi.

Adventna.

popolni se obljube čas
Človeški rod rešiti,

Usmili Bog se grešnih nas,
Sam hoče k revam priti.

Poslan je angel od Boga
K Marii čisti d’vici,

Nevesti svetega duha,

In božji porodnici.

72

Jo Gabriel ogovori,

Z nebeškim glasom pravi:

Oešena bod’ Marija ti« !

Jo počasti, pozdravi.

Nebeške milosti darov
Si polna, ti presrečna!

S teboj je Bog in duh njegov,
Njegova milost večna.

Nikar, Marija, se^ie boj,

Lej, mati boš postala,

In božji sin bo porod tvoj,

Ime Jezus mu boš dala.

In sedež kralja Davida
Mu bo gospod odločil,

Kraljestvo v hiši Jakoba
Na vekomaj izročil.

Ne prašaj vstrašena: kako
Se more to zgoditi!

Bog z duha svetega močjo
Te hoče napolniti.

73

Ker dekla sem gospodova,

Marija odgovorila,

Se zgodi, kar je Večnega
Modrost z 'menoj sklenila.

In lej! beseda, božji sin
Je zdaj meso postala,

Nas rešit ’z greli a globočin,

Mod nami prebivala.

Zatoraj pred zveličarja
Ponižno pokleknimo,

Da nas je prišel rešit, ga
Priserčno zahvalimo!

Iz BI. Potočnikovih „Sv. Pesem“.

Božična,

za otročiče.

Otroci, veselje
Nocoj se glasi:
Se spolnijo želje,
Se Ježček rodi.

5

74

Že angelček poje,
Pastirci gredd,

Darove mu svoje
Že kralji nesd.

Tud’ mi pristopimo,
Le pejte z menoj!

Tu dete molimo
Ponižno nocoj!

Bo detice zalo
Nebeških darov

Prav rado nam dalo ,
Če mol’mo ga prav.

Že glorijo čujem,

Pa vse je svitlo

Že vidit’ zdihujem
To dete lepo.

O Jezušek dragi,

Pred tabo klečim ,

V ljubezni preblagi
Tvoj biti želim.

75

Očesce premilo
Obemi na-me;

Daj, da te ljubilo
Bo moje serce!

Priserčno čutilo
Ponudim ti v dar,

Daj, da te žalilo
Ne bode nikdar!

Jeran.

Postna.

loj , o grešnik, grehi tvoji,
Prav premisli, kaj store!
Jezus tam v britkosti svoji
Ves otožen molit gre.

Oh kak’ milo on zdihuje,

Vidi kaj mu bo terpet’,

Ves prepaden omaguje,

Da mu skoraj ni živet’!

Le poslušaj ga, kak’ moli:
»Oče! kakor ti želiš,

5  *

76

Umorjeni po tvoji volji,

Da sveta ne pogubiš«.

To je Jezusa ljubezen
Do pregrešnega sveta,

Da ozdravi vso bolezen

Se v terpljenje, v smert poda.

Judje, ko so ga dobili
V roke svoje in oblast,

Misli, človek, kaj so sfrilil
Oh, velika je nečast!

So k stebru ga privezali,

Tepli, bili do kervi,

In tak’ dolgo ne nehali,

Da na truplu zdrav’ga ni.

Kaj si zmislijo tirani!

Lejte krono mu splete,

Ternje mu obličje rani,

In prebada mu glavo.

Glej jih predenj poklekvati!

Kakor kralja ga časte,

Mu v obraz začno pljuvati;

Naši grehi to store.

Jezus, o lepota večna!

Kakšen je zdaj tvoj obraz!
Grešnik, glej, o stvar nesrečna!

Kollco on terpi za nas!

Reci: jaz sem sam krivični,

Ker sem tolkokrat grešil;

Ti nedolžni in pravični
Si se zame pokoril.

Kaj so bode zdaj zgodilo?

Judje križ privlečejo!

Kak’ ga Jezus gleda milo!

Udje vsi trepečejo.

Lej ljubezni preneznane!

Sam ga je na rame vzel,

Da ozdravi naše rane
Ga je kušnil in objel.

Ker so ga tako privlekli
Na kalvarijo goro,

So mu oblačilo slekli,

In po križi ga raspnd;

Svete ude raztegnili,

Da mu, grešnik, žil’ce štej!

78

Z žebeljmi na križ pribili;

Kaj pregreha st’ri, poglej!

Pridi, človek, lej ga tukaj
Križan’ga zveličarja!

Pojdi in v pregrehah ukaj!

Hočeš še bolj žalit’ ga?

Skale se dajo drobiti,

Tudi ti se ginit’ daj!

Ne prenehaj solz točiti,

Ljubi ga na vekomaj!

I* BI. Potočnikovih, „6'v. Pesem u

Velikonočna.

Uveličar gre iz groba
Ob moč je smert, trohnoba!
Velikonočno jagnje bil,

Je zame drago kri prelil.

Aleluja

Otet je človek, rešen!

In v brezno satan trešen!

79

Smert nima svoj’ga žela več,
Ddpert je grob in kamen preč!

Aleluja!

Odiešil je očete
Veliko časa vjete;
častito jih pelja sabo
V aaperto z grehom pred nebo!

Aleluja!

O, kak se svet’jo rane
Neusmiljeno mu dane!

Veselje angelsko verši,

Da smert je mertva, nas uči.

Aleluja!,

Je terdna naša vera,

Resnica jo podpera:

Zveličar je od smerti vstal,

Tud’ nas ne bode grob končal.

Aleluja!

Le kratka noč bo v grobi,

Ker angel kmal’ zatrobi;

Telo tud’ potlej popelja
Zveličar v raj, in smert neba.

Aleluja!

80

Dopolnit naše željo,

Pripravit nam vesolje

Greš ti, Zveličar, pred. menoj,
Prišel bom, upam, tud za t’boj.

Aleluja!

Življenje ponoviti,

Tako v nebo daj priti,

Kjer pri očetu ti sediš,

Pravičnim plačo tu deliš.

Aleluja!

Pred sodbo bom postavljen,

Po svatovsko napravljen,

Z kervjo bom jagnjeta opran,

Med tvoje svate svat odbran.

Aleluja!

Aleluja! Aleluja!

Aleluja! Aleluja!

Po tvoje, Jezus, bratom brat,

Daj tudi nam od smerti vstat’,

Aleluja!

BI. Potočnikovih n Sv. Pesem u ,

Križev teden.

@og, liter grešnike kaznuješ,
In pravično zveseluješ,

V nebu ti nad nam’ živiš ,
Žugaš, tepeš in krotiš!

Sliši nas, stvari ubogo,

Odverni nam vse nadloge,
Zdrave, v miru nas obran’,
Daj nam kruha vsaki dan !

Slednji dan nas iz dobrote
PreskerbujeS revne srote )

Si mogočen gospodar,

In skerbiš za vsako stvar.
Sliši nas, i. t. d.

Ti daješ stvarem živeti,

Da gre dež, in solnce sveti,
Da polje lepo cvete,

Žito upanje daje.

Sliši nas, i. t. d.

Če živali nam škodljive
Pridejo na vert, na njive,

82

Tvoja volja je tako,
Služimo si z grehom to.

Sliši nas, i. t. d.

Če od neba le dežuje

Da nam živež potonujo,
Pride to iz tvojih rok,
Zavolj spačenih otrok.

Sliši nas, i. t. d.

Če po leti za vročino

Vzame toča nam poljnino,
Da zelen’ga vidit ni,

Smo pregrešili sami.

Sliši nas, i. t. d.

Če germi, se križem bliska,

Da se vsak ostrašen stiska,
Grešnik tvojo moč spozna
V svojih grehih trepeta.

Sliši nas, i. t. d.

Svojo moč prav pokazati

Hotel si Egiptu dati

Rodovitnost sedem let,

Ino sedem lakot spet.

Sliši nas, i. t. d.

Izraelce si posvaril,

Z dolgo sušo jih udaril,

Ko je Ahab kralj njih bil
Dež tri leta ni rosil.

Sliši nas, i. t. d.

Je nebo zaperto bilo.

Polje ni dežja dobilo,

Izrael je malikval,

Ti pa, Bog, ga obiskal.
Sliši nas, i. t. d.

Pa Elija si ohranil,

Čudno lakoti ubranil,

K’ je zatirala strašno
Celo judovsko zemljo.
Sliši nas, i. t. d.

Ker se ljudstvo spreoberne,
Šibe tvoje si odverne,

84

Ko Elija pros’ za nje,

Kmali dost dežja dobe.

Sliši nas, i. t. d.

O Bog, tudi nas se usmili!

Ki smo te močno žalili,

Kedar bodeš tepel nas,

Prošnje usliši tisti čas,

Sliši nas, i. t. d.

Tebi v voljo se 'črno dati,

Svoje polje obdeTvati,

Ti odprl roko, gospod!

In napolni nas dobrot!

Sliši nas, stvari uboge,

Odvernl nam vse nadloge,

Zdrave, v miru nas obran’,

Daj nam kruha vsaki dan!

/« BI. Potočnikovih „Sv. Pesem 11 .

85

Sveti duh.

3^rid’, sveti duh! apostelnom dan,
Ker si bil dansi vanje poslan,

Da čuda božje pravijo,
Sovražnikom se vstavijo.

Prid’, sveti duh! te prosi kristjan!

Prid’, sveti duh! daj svoje dari,

In jih med svoje verne razil!
Besnico da poslušajo,

In nje sladkost okušajo.

Prid’, sveti duh! razsvetli nas ti!

Prid’, sveti duh! omeči serce,

Zažgi nam v sercih svete želje!
Ljubit’, kar je pravičnega,

Se varvati krivičnega.

Prid’, sveti duh! ljubezni svete!

Prid’, sveti duh! podpiraj slabost,
Poterdi v sercih pravo svetost;

Daj, da so ne spodtaknorno,

V ljubezni ne premaknemo!

Prid’, sveti duh! ti naša krepkost!

»6

Prid’, sveti duh! ti zvesti vodnik!
Veselje naše, naš pomočnik!

O, vodi nas do večnosti!

Pripelji nas do srečnosti!

Prid’, sveti duh! ti naš poterdnik!

/s Ul. Potočnikovih n Sv. Pesem M .

Sveto rešnje telo.

Praznika svetega
Dans veselimo se,

Prav iz unetega

Serca naj hvala gre!

Staro preide naj,

Vse novo hodi zdaj,

Misli, djanje vsak prenavljaj!

Dansi praznujemo
Zadnje noči spomin,

Ker se spomnujemo
Kako je božji sin
Svoje prijatle zbral,

Jagnje jim jesti dal,

S tem zapoved judov dostal.

87

Učenci zavživajo
Velikonočno jed,

Zadnjič dobivajo
Eešnje telo prejet’.

Jesti jim ga daje,

Pa razdeli se ne;

Vsak posebej cel’ga prejme.

Kedar prejamejo
Slabi njega telo,

Se ga navzamejo

Moč jim je pravo to;
Kelih jim tud’ zroči,

Da jim ga in veli:

«Vsi ga pite, moja je kri«.

Tak je postavljeno
Njega telo za dar,

Dušam pripravljeno j
Da ga žavživa stvar.
Mašniki to store,

Da od njega žive,

fn ga vrednim vernim dele.

88

Zdaj od nebeškega
Kruha naš duh živi ,

’S kruha človeškega
Se nam prav Bog stori.
Čudi se, o kristjan!

Jezus je vsem jed dan,
Bod’ si reven in zanič’van.

Dansi te prosimo,

Trojni, edini Bog!

V sercih te nosimo,

Varuj nas vseh nadlog!

Živi nas slabe zdaj,

K tebi nam priti daj,

In te vživart’ na vekomaj!

/a BI. Potočnikovih „Sv. Pesem

Angel varli.

božji, ki me vodiš,

Da se sam ne pogubim,
Ki zvesto pred mano hodiš,
Tebi se priporočim!

89

Tebe mi je Bog odločil,

Tebi mojo dušo zročil.

Angel varh, prijatel moj!
Vselej mi na strani stoj!

O prijatel moj nebeški!

Meni varh mogočen dan,
Da v nezmožnosti človeški
Nisem v hudo zapeljan.

Ti preženi vse zmotnjave,

In sovražnikov skušnjave!
Angel varh, prijatel moj !
Zlabemu na strani stoj!

Če opeša moja duša,

Z grehom ranjena medli,
Jo hudič končati skuša,

In ji večno smert želi;

Ti sovražnika preženi,

Milost božjo sprosi meni.
Angel varh, prijatel moj!
Grešnemu na strani stoj!

C

90

Uči me Boga ljubiti,

Kakor Jezus zapove;

Njega voljo dopolniti,

Njemu vdati vse serce;

Da se vedno posvečujem,

Vedno k Bogu porbližujem.

Angel varil, prijatel moj!
Mlačnemu na strani stoj!

Ko približa se ločenje,

Zadnje vojske huda noč,

Preden sklenem to življenje,

Bod’ mi bramba in pomoč!

Zroči me odrešeniku,

Meni milemu sodniku.

Angel varh, prijatel moj!

V smerti mi na strani stoj!

Iz BI. Potočnikovih „Sv. Pesem u .

Vera, upanje In ljubezen.

V

Sivo verjem, terdno upam,
Serčno ljubit’ te želim.

91

Daj mi, Bog, tvoj glas sprejeti,
Zmotam pa serce zapreti;

Sej iz rok ljubezni tvoje
Je prišlo življenje moje.

Vero, upanje povikšaj,

Da v ljubezni ves gorim!

Živo verjem, i. t. d.

V zmote svet brez tebe zaide,

V tebi se resnica najde;

Teb’ ni skritfga, Bog presveti,
Brez skerbi ti smem verjeti.
Vero, upanje i. t. d.

Živo verjem, i. t. d.

Tri peršone so v skrivnosti,

Le en sam Bog v svoj’ svetosti;
V bistvu so moči enake,

Čudne dela so od vsake.

Vero, upanje i. t. d.

Živo verjem, i. t. d.

V tebe, oče, na višavah
Bom zaupoval v težavah;

6 *

93

Tvoja roka me podpora,

Če me svet, pekel zatera.
Vero, upanje i. t. d.

Živo veijem, i. t. d.

Jezus, tvoje odrešenje
Naj me varje v pogubljenje;
Je nebesa odklenilo,

Upanje nam uterdilo.

Vero, upanje i. t. d.

Živo veijem, i. t. d.

Ti me, sveti duh, podperaj
Strah v serci mi zateraj;

Da se vterjen no preganem
Živ ud Jezusov ostanem!
Vero, upanje i. t. d.

Živo verjem, i. t. d.

V tebi, Bog, se veseliti,

Tebe vekomaj častiti,

V dobrih delih hočem rasti
Tebi v vseh rečeh dopasti.
Vero, upanje i. t. d.

93

Živo verjem, i. t. d.

Tebi hočem zvest ostati,

Svet naj žuga me končati,

Le do tebe’ čem hiteti,

In z veselim sercem peti:

Ljubi oče! tebe ljubim,

Tebe ljubit’ hrepenim.

Živo verjem, i. t. d.

Kedar ura mi'odbije
In me temni grob zakrije,

Ko trohljivost ž’vot razdore,

Naj se v mojem sercu bere:
Ljubi oče, tebe ljubim,

Tebe ljubit’ hrepenim.

/* lil. Potočnikovih ,.Sv. Pesem

Zahvalna.

Hvala bod’ gospod Bogu!

Vse stvari ga zdaj molite!
Stvarnika, dobrotnika
In očeta ga častite !

C**

94

Kerub, Seraf mu pojo,

Hvali zemlja in nebp,

Sveti, sveti, svet’ gospod!

Vse je polno tvoje hvale;
Trume zvoljenih, o Bog!

Večno čast ti bodo gnale;
Vsi svetniki te časte,

Vsi pravični te slave.

Česen bodi trojni Bog !

Oče, sin in ti duh sveti!
Cerkve tvoje nauk ves
Moramo zvesto verjeti;
Jezus Kristus , božji sin
Je zapustil ga v spomin.

O preljub’ zveličar naš!

Kollca je ljubezen tvoja!
V grehe sem bil zakopan,
Revna je b’la duša moja,
Ti pa prideš k nam na svet
Smert, pekel in greh zatret.

Večni Bog, in kralj nebes
Se poniža brat nam biti;
Nam živi in umerje,

Nam nebesa zaslužiti;

Njega sveta rešnja kri
Nas očisti vso ljudi.

Na desnici božji zdaj
Ga imamo pomočnika,

Sodnji dan ga grešnik bo
Vidil ojstrega sodnika,
Milost, grešnik, le dobiš,
Dokler tukaj še živiš.

Jezus bodi usmiljen nam,

V službi svoji nas ohrani,
Kri si svojo dal za nas,

Greli končaj, pri nas ostani
Pelji naše duše v raj,

Delež zvoljenih nam daj!

Svoje ljudstvo osrečuj,

Zdaj in vselej nas ob vari!
Obdaruj in povikšuj
In zveličaj svoje stvari!

96

Hvalo bomo peli ti
Tu in tamkej v večnosti.

Milostljiv nam bodi dans,

Pota v grehe nam zagradi;
Sveti in preljubi Bog!

Daj de stor’mo dobro radi.

V tebe upamo vsak čas,

Da ne boš zavergel nas.

BI. Potočnikovih n Sv. Pesem a .

Ssv. Ciril in Metod.

@ve lepi zvezdi svetite
Na nebu nam Slovenom :
Aposteljna Ciril, Metod,
Na nebu nam Slovenom.

Sta sveto vero širila
Služabnika gospodova.
Aposteljna Ciril, Metod,
Služabnika gospodova.

97

Slovene podučevala,

Nebesa jim odpirala
Aposteljna Ciril, Metod,
Nebesa jim odpirala.

Slovenski rod ljubila sta,

Za vse Slovene molita
Aposteljna Ciril, Metod,

Za vse Slovene* molita.

Da Bog naj mn nam razsvetli,

V ljubezni serce razjiskri,
Sprosita nam, Ciril, Metod,

V ljubezni serce da gori!

Da se keršansko ljubimo
Z narodi vsemi bratovsko,
Sprosita nam, Ciril, Metod!

Z narodi vsemi bratovsko.

Dve lopi zvezdi svetite
Na nebu nam Slovenom:
Aposteljna Ciril, Metod,

Na nebu nam Slovenom.

Po Majorjevi.

f*8

Sveti Alojzi.

l.

Prelepa lilija cvete
Iz samga svetfga raja
In duli čistote angelske
To lilijo obdaja.

Kdo krasno cvetke ne pozna
Alojzija mfadenfia?
Nedolžnost in pokora ga
Zdaj v svetem raji venča.

Zato dajmo Alojziju
Oastivnico zapeti,

Njemu, v telesu angelu,
Vso hvalo prizadeti.
Alojzij, ti deviški cvet!

Nedolžnost si ohranil
O bodi ti razgled nam svet
Ki nas bo greha branil!

Ti v sveti sramežljivosti
Si bal se sence greha,
Ogibal se nevarnosti
Nečimernega smeha.

09

Mi pa veselje ljubimo
Nevarne kratkoease
V nevarnost se podajamo,
Slabi pozab’mo na se.

Do usmiljenega Jezusa
Ti je serce gorelo
Malija ti je mati bTa,
Posvetno teb’ merzelo.
Nam pa le serce poželi
Veselje tega sveta,
Ljubezen sveto v nas mori,
V pregrehe nas zapleta,

Alojzij, ti se pokoril,
Počutkov moč poderal,

Si molil rad, in se moril,
Skušnjave s tem zateral.
Mi grešniki pa pasemo
Pregrešno truplo svoje,
Naj nam pomoč premage bo
Razgled pokore tvoje!

100

Naj se hudobni svet jezi,
Sovraži, zapeljava,

Le bodi, o Alojzij, ti
Nam luč in steza prava.
Alojzij, ti naš vojvoda
Pred nami lil’jo nosi,
Usmiljenega Jezusa
Nam ti pomoč izprosi!

Naj se s teboj vojskujemo!

V nedolžnosti živimo;

Da srečno svet premagamo,
Se s tabo veselimo!

Da bomo pri Marii tam

V nebesih vsi veseli!
Hodili vsi za jagnjetom

In novo pesem peli.

/« Dl. Potočnikovih ,,Sv. Pesem u .

101

2 .

Alojzi sveti cvet mladosti,
Izgled prelepi nam si ti!
Poslušaš pazilo nauk svetosti,
Pobožno te ga mat’ uči.

Ponižnost ni te zapustila,

Pri knježnjih starših bil doma,
lllisčoba svetna ni motila
Na ptujih dvorih ti serca.

Nedolžni zvoliš si devištvo,

Ak tudi čast odmen je tvoj
Zamenjaš, daš jo za meništvo —
Dobiš da rajski venec svoj.

Te angela miru častijo
Pobožne serca krog in krog
Življenja tvoj’ga veselijo
Ljudje se, angeli in Bog.

102

Med mniM hočeš zadnji biti,
Ak tudi ljubček si Boga,,
Bolnikom šo hitiš služiti,

Ko sam se čutiš, bolnega.

Učiš pobožno vse živeti

Nam zgled daješ, ko tud’ torpiš,

Terpljenje ti je dar presveti,

In smert tak srečno si želiš.

»Nocoj, nocoj, mladenči«, praviš,
»Nocoj zapustil vas žc bom«,

Tu zdihneš: »Jezus!« — in prestaviš
Se presrečno v rajski dom.

0

I. Mašne pesmi.

Verva pesem pri sveti maši.

I. Jezus male k sebi kliče

Druga pesem pri sveti maši.
‘i.  Pred Kogom pokleknimo . .

Tretja pesem pri sveti maši.
3. Pred stolom tvoje milosti . .

(ran.

3

7

. U

II. Oblii^jilne pesmi.

Slran.

1. Rešnje vidimo telo ....  21

2. Razumeti kdo je v stani . . 23

3. Pridi molit, o kristjan ... 25

4. Moj zveličar, tebe vziti ... 26

5. Duša moja, poj veselje ... 27

6. Se odperle so nebesa ... 28

7. O kam ? gospod.29

8. Zdaj , o duša moja, pevaj . . 31

9. Cvetice ve! ki noč in dan evetetc 32

10. Ti, o Jezus serčnomili ... 34

11. Serce naj ljubeznjivši ... 36

12. O Jezus , o sladak spomin . . 40

Pri blagoslovu.43

III. Marijiie pesmi.

1. O Marija! lepši cvet ....  44

2. O upanje mi lepo.45

3. Kako bi dost storili ....  47

4. Veš, o Marija . . , ... 49

5. Marija preblaga.50

Stran.

6. Naj bolj blaga, mila, draga . 53

7. 0 devica, bod’ češena . . . 54

8. Češena kraljica.55

9. Tebe, Marija želim posloviti . 58

I«. Ena zvezda prikazala ....  59

11. 0 devica.<12

13. Češena bodi, o kraljica . . . 63

13. 0 Marija, naša ljuba mati . . til

14. Pred tronom tvojim, o devica . titi

15. Moj duh iz telesa.68

16. Ko v jasnem pasu primiglja . 70

IV. Raznoterne pesmi.

Adventna.71

Božična.73

Postna.75

Velikonočna.78

Križev teden.81

Sveti duh.85

Sveto rešnjc telo.86

Angel varh.88

Stran.

Vera, upanje in ljubezen ....  90

Zahvalna.93

Ssv. Ciril in Metod.9G

Sveti Alojzi.

1. Prelepa lilija cvete . .

t.  Alojzi cvet mladosti

. . 98

. . 101