Poštarina plačena u gotovem

God. XI. Broj 9.

U Zagrebu, 3. marta 1939.

Pojedini broj Din 1.—

Uredništvo i uprava
ZAGREB, MASARVKOVA 28a
Telefon 67-80
Uredništvo in uprava
za Slovenijo in slovenski del
Julijske Krajine
LJUBLJANA, Erjavčeva 4a

Posljednii Istarski voda dr. Dinko
Trinajstič je umro.

Sačuvajmo mu uspomepu tako da ne
zaboravimo ono što je cn najviše
ljubio!

.JUCOSLOVENSKIM  EM (GRANATA SI JULIJSKE KRAJINE

| D* Dinko Trinajstič E

U Crikvenici je 27 februara oko po
noči umro dr .Dinko Trinajstič, bivši za¬
stopnik Pokrajinskoga sabora u Poreču
i bivši načelnik Pazina, u starosti od
81 godine.

Još jedan od one naše stare garde
ko j a je Istru podizala i branila otišao
je. Ni Laginje, ni Mandiča, ni Spinčiča
nema više, a sada, eto, i dr. Dinko Tri¬
najstič ostavlja o vaj svijet, ali i on iz-
van Istre za koju se cijelog života borio
i daleko od ljudi za koje je žrtvovao
pijeli svoj život. Jer Crikvenica, iako se
iz nje vide i kučice ispod Učke, dalje jel
danas od Istre nego ikada — toliko da-j
leko da pokojni Trinajstič nije u cije-
lom toku svoga plodnoga života u Istri
mogao ni u snu sanjati da bi Istra mo
gla biti tako daleko.

Smrču dra Dinka Trinajstiča — piše
povodom njegove smrti »Jutarnji list«
— nestaje jedne markantne ličnosti iz
predratnog hrvatskoga političkoga živo¬
ta u Istri. Dr. Trinajstič spadao je u
onu vrst hrvatskih javnih radnika u
Istri, kojima treba najviše zahvaliti, što
su se istarski Hrvati bili do pred svjet
ski rat onako ojačali na svim područji
ma javnoga života, u politici, u kultur¬
nem pogledu kac i u gospodarskom
području. Dr. Dinko Trinajstič bio je je¬
dan od najradinijih, uz to i najborbe-
nijih i najneustrašivijih hrvatskih poli¬
tičnih prvaka. O n j ego voj neustrašivosti
svjedoči i jedna osobito značajna epizo¬
da iz istarskog sabora u Poreču, kad su
političke strasti bile toliko zaostrene, da
je dnevno dolazilo do sukoba izmedju
hrvatskih i talij anskih pretstavnika. Po¬
sl j edn j ih dana života toga sabora bilo
je za vrijema sjednica naročito burno.
U jednom času naiveče napetosti pole
tio je dr. Dinko Trinajstič, zajedno sa
svojim zastupničkim drugom drom Ku
reličem, prema stolu pretsjednika sabo
ra i raz j aren ušli jed nepravda, koje su
bile u to vrijeme dostigle vrhunac, sru
šio pretsjednički stol. Taj čin je bio zad-j
nji akt u istarskom saboru, koji se višej
nije sastajao. Istarski je sabor bio nai
me odmah za tim raspušten i nije se
priie rata uopče više sastao.

Dr. Dinko Trinajstič rodio se u Vrb-
niku na otoku Krku 9 listopada 1858.
Nakon završene pučke škole pohadjao je
srednju školu u Splitu, koja je tada bi¬
la još talijanska. Ispočetka mislio se
posvetiti svečeničkom zvanju, pa je. po-J
lazio bogoslovne nauke dvije godine u
Gorici, ali je tada istupio iz bogoslovije,
da se posveti pravnom študiju. Studiraoj
je u Beču, Zagrebu i Grazu. Svoju od
vjetničku praksu završio je kod svoga,
ujaka u Krku dra Dinka Viteziča, prvog
istarskog zastopnika u Carevinskom _vi-
ječu u Beču. Iza smrti dra Ante Dukiča,
narodnog zastopnika na Porečkom sa
boru i načelnika grada Pazina, preuzeo
je njegovu odvjetničku pisamu u Pazi
nu dr. Dinko Trinajstič.

U Pazinu, u središtu Istre, započinje
Trinajstič svoj politički rad. Tu je on
bio tri godine načelnikom grada Pazi
na, koji je bio pao u hrvatske ruke ne-j
koliko godina prije toga. Pazin je igrao|
veliku ulogu u hrvatskom narodnom ži¬
votu u Istri.

Taj grad u srcu Istre je i po svome
smještaju bio jedan od najvažnijih, a
podizanjem hrvatske gimnazije 1899 po¬
staje i istarskim kulturnim centrom, uz
Pulu. Dru Trinajs-tiču se tu pružilo ši¬
roko polje rada ;  pa je njegova uloga bi¬
la vrlo važna — daleko važni ja nego
što je do sada isticano.

Njegovo značenje odmah po njego-
vom dolasku u Pazin vidi se i po torne,
što je več iduče godine. tj. 1895 izabran
za zastopnika pokrajinskoga sabora u
Poreču. Tu se osobito isticao svojim go-
vorničkim sposobnostima i svojim ra di-
kalnim zauzimanjem za interese svojih
birača, kao i za narodnu stvar cjelokup-
ne Istre. Njegova je aktivnost bila u sa¬
boru tolika, da su ga hrvatski njegovi
saborski drugovi bili izabrali svojim
pretstavnikom u Zemaljskom_ vijecu. _

Medjutim je dr. Dinko Trinajstič is-
poljavao i na drugim poljima svoju ak¬
tivnost, pa je tako bio jedan od pome¬
tača Istarske posujilnice u Puli, Djackog
potpornog društva u Pazinu, a isto tako
je imao velike zasluge za gradnju JNa-
rodnog doma u Pazinu. . ,. ^

Kada su se istarski Hrvati pocetkom
ovoga stol ječa odcijepili od političkog
društva »Edinost« u Trstu, u kojem su
dotle bili zajedno sa Slovencima, xn-

POSLJEDNJI ISTARSKI VODJA i Dru DM  TRINAJSTIČU

V jekoslav Spinčic 1907 god.: »Aka je Pazin srce Istre,
dr. Dinko Trinajstič je srce srca Istre «

VIKTOR CAR EMItf O ds?« DINKU TRINAJSTIČU

U sušačkim »Primorskim novinama« od
28 februara napisao je Viktor Car Emin
članak o dr. Dinku Trinajstiču, iz kojega
vadimo ove odlomke:

Naš posljednii vodja!

Dr. Dinko Trinajstič pripadao je redo-
vima one naše divne generacije, kojoj je
posluh i najstroža disciplina bila zapovi-
jbd. On se torne glasu nije nikada ogiu-
šio. I kaošto je god. 1890 njegov stari;.!
brat Matko otišao u Buzet, da u onoin
Jgradu otvori svoju odvjetničku kancelari-
[ju, tako je četiri godine zatira i dr. Dinko
na zahtjev stranke otvorio svoju u Pazinu
u srcu Istre. Vremena su bila teška, prilike
u onom gradu nesnosne — svi znamo, da
su uvelike skratile život pretšasniku dra
Dinka, žrtvi narodne discipline, dru Anti
Dukiču. Ali naš dr. Dinko bio je čvršče
graden: jak, otporan, neustrašiv. Prezao
nije ni pred kim, ni popuštao. Kad je je¬
dnom ušao u borbu, ustra.iao je u njoj do
kraja.

Več u mladim godinama stao je u red
naših prvaka. Narod ga je mahom zavolio
i jedva je dočekao zgodu da ga ponese u
istarski sabor.

U tom pokrajinskem saboru razvio je
dr. Dinko veliku djelatnost, Janački je
prkosio i protivničkoj večini i divljoj
galeriji.

Kao primjer njegove neustrašive odlučno-
sti neka posluži ova zgodica. Donosimo je
onako, kako ju je iznio pok. dr. Zuccon,
očevidac i jedan od učesnika kod onog do-
gadaja:

»Treča je sjednica — piše dr. Zuccou —
bila sazvana dne 17 oktobra 1910, i tu se
je ponovilo stanje iz prvašnje sjednice,

da je morala

uveče, a nastavak odreden za 18 oktobra
ujutro, kad su protivnici htjeli forsirati
zaključak za podjeijenje potpore od 50.000
kruna za izložbu u Kopru, koju su Talijani
sami, kao tobože istarsku, ali uz isklju-
čenje Slavena, bili priredili godine 1908. Za
rasprave o tom predmetu, kad je zastupnik
dr. Zuccon svojim govorom doveo do naj-
veče nervoznosti i pretsiednika i talijan-
sku večinu, zastupnik dr. Dinko Trinajstič
je poletio k predsiedničkom stolu, a slije-
dilj su ga dr. Kurelič, Sancin i drugi, te je
porušio stoi sa svim, što je na njemu bilo-
Nastala je strahovita gungula... i sabor
je bio onemogučen. Vladin povjerenik Fa¬
biani pročitao je ukaz o zaključenju se-
sije — j zastupnici su se razišli.«

Sve je to opširno obiašnjeno bilo u bro¬
šuri, što su je naši onom prilikom publici¬
rali pod naslovom: »Mir iii rat.«

O zastupničkoni radu dra Dinka svjedo-
če pak rnnogobrojni njegovi govori izrečeni
u istarskom saboru u Poreču, Puli i u Ko¬
pru. U njima se zrcali ne samo njegova
vanredna skrb i nastojanje da narodu po-
mogne, več i sva Ijubav, što ju je osječao
prema našem mukotrpnom seliaku.

Medutim od naročite je važnosti dje¬
latnost, što ju je dr. Dinko razvija« u
svome boravištu, u gradu Pazinu, i to
puna dva decenija.

Opčina prostrana, rane što su joj ih zadale
prošle tudinske uprave trebalo je sanirati, a
što n ono daleko vrijeme nije bilo matije
važno, trebalo je i našeg zapostavljenog
čovjeka postaviti na mjesto, koje mu pri¬
pada. Teškoča bila ie na svakom koraku
mnogo, Cesto velikih, na prvi pogled nesa-
vladivih. Ali dr. Dinko uniio ie da uvede

prekinuta kasno * posvuda red i sklad, od čega je vukao ks-

POSLJEDNJI ZBOGOM

U Pazinu gradu, srcu Istre naše
Razvio si barjak, novih dana zuaraen,

Kad ga naša jadna brača ugledaše
To bje za njih sunce. životvorni plamen.

Okupili svi se oko Tvog bar jaka,

Digoše se ruke, ohrabriše duše.

U srca se ul! silna vjera jaka
Što razbija čamu i probija-tmuše.

I kada ie sunce stalo več da grije,

I da budi žive več uskrsle nade,

Jer je vihor rata stao laž da bije...

... Stravni vihor minu, s a u u tminu pade ..

Ali Ti si osto vjeran svome rodu
1 zavjetnoj misli kao stanae kamen.
Prorok, borac pravi za spas i siobodu ..

... Naš če svijet preko  čuvati Tvoj

plamen!

Split,  28 If 1939.

RIKARD KATAIJNIČ JERETOV.

DR.

NAD GROBOM
DINKA TRINAJSTIČA

HRVATSKI NARODNI ZASTUPNICI U ISTARSKOM SABORU U POREČU
U gornjem redu treti s desna jr dr. D i n k o Trinajsti  č izmedju Man¬
diča i Spinčiča

najstič je bio izabran za potpretsjed-
nika (pretsjednik js bio Spinčic). Time
počinje najznačajnija perioda njegova
političkog rada. Kada smo 1907 onako
sjajno pobij edili Talij ane u izborima za
Carevinsko viječe, opčenito se u Istri
priznavala velika zasluga dru Trinajsti¬
ču, koji se bio sav založio u toj politič-
koj borbi.

Fočetkom rata dr. Dinko Trinajstič
je emigrirao, pa je bio veoma aktivnim
članom Jugoslaveiskoga odbora a i nje¬
govim potpretsjednikom. Po svome po¬
vratku bio je član privremenog Narod¬
nog pretstavnišitva a kasni j e je imeno¬
van senatorom.

Spominjuči taj njegov rad u emigra¬
ciji zajedno sa drom Trumbidem, za-
grebački »Hrvatski dnevnik« podvlaci,
da iako nije kasni j e pošao politički pu-
tem dra Trumbiča, »politika mu nije bi¬
la sredstvo za obogacivanje«.

U današnje vrijeme je to velika po¬
hvala i priznanje jednom političara,
premda dr. Trinajstič nije bio političar
u onom smislu u kojem se danas obično
smatra izraz »političar«. Dr. Dinko Tri¬
najstič je politiku smatrao kao sluzbu
narodu žrtvujuči sebe. Takav političar
je bio i Mandič i Spinčic i Laginja —

takovi su bili svi oni naši istarski pred-
ratni borci — svi oni za koje je Istra
bila Ijubav. Ljuba v za onu crvenicu
zemlju i onaj krš, ijubav za onog potla-
čenog i progonjenog seljaka.

Oni su tog seljaka ekonomski i kul¬
turno bili digli — oni su ga nacionalno
osvijestili.

Uloga dra Dinka Trinajstiča je u
tom poslu punorn elana i ličnog prega-
ranja bila daleko veča nego se do sada
iznosilo. On, skroman i tih, ulazio je i
hotimice u pozadinu, a radeči uz »istar¬
ski trolist« — Mandiča Spinčiča i Lagi-
nju — njegovo itne je često bilo i neho-
tice u sjeni dogadjaja, ali njegova d jela
i tihi rad su imali velikog ud jela u cije-
lom onom dinamičnom zbivanju pred-
ratne Istre.

Još jedmi konstataciju bi trebalo
podvuči prilikom smrti dra Trinajstiča
— njegove zasluge i zasluge svih pred-
ratnih istarskih narodnih radnika za
cijelo Hrvatstvo. Od Dobrile, Dinka Vi¬
teziča, Laginje, Spinčiča, Mandiča, pa
preko Trinajstiča do onih mladjih, is¬
tarski javni radnici stajali su u prvim
linijama hrvatske narodne borbe. Pret-
stavnici najzapadnijeg ogranka hrvat¬
skoga naroda oni su vodili borbu za

Umro je otac!

Od otaca zastavnih srca!

Nad grobom mu srce nam grča
I duša se steže i plače:

Utrnu nam svijetlo što sjaše —
Sirotinje naše.

Umro je div!

Svih podviga zatočnik prvi
Na odbrana prava i krvi,

Što smjeio je krčio pute
Svih bola, svih patnja i muh;.

1 kidao verige krute
Na Golgoti istarskog puka.

Oj plačite seoca naša
Sred smrznutib gora i dola
Kud srca je budio vaša
I suzu prolijevao bota.

Oj plači te, srce je vama
Na drščučem dlanu mu sjalo; —

Oj plači nam Si roče malo
Gdje sunce je omrklo nama!...

Jos. A. Kraljič.

rist nesamo naš elemenat u gradu, več i
onaj u najudaljenijim seiima.

Največa blagodat za čitavu Istru, a po-
gotovo za grad Pazin, bila ie pazinska hr-
vatska gimnazija, otvorena u jeseni godine
1899. Taj za naš istarski preporod vrlo
znamenit zavod iziskivao je mnogo pažnie
i ne inanje brige. Jedna od najprečih bila
je skrb za potpomaganie siromašnih daka-
U tu svrhu osnovalo se odnosno pripomoč-
no društvo, kome ie dr. Dinko bio više go¬
dina srce i duša. Pa i oni najrnanji, mala,
sitna trogodišnja i četverogodlšnia diečica.
tražila su zaklona.

i dr. Dinko niše mirovao, dok nije po¬
močil naše Družbe podigao u Pazinu
iijepu zgradu dječijeg zabavišta.

Veliku riječ imao je naš Dinko i kod osni-
! vanja Narodnog Doma i mnogih drugih pri-
vrednih, našemu narodu vrlo korisnih za¬
voda.

Ali u Pazinu bilo je i sijeio »Političkog
društa za Hrvate i Slovence u Istri«. !
n toj organizaciji razvio ie dr. Dinko ve¬
liku djelatnost i kao član, zastupnik i kao
predsjednik. Kad se sve to noči i još mno¬
go toga, što se u jednom ovako kratkom
(Svršetak na II. str. 4. stupac)

svako pojedino selo, za svaku dusu. Po-
dižuči i osviješčujuči kulturno i nacio¬
nalno hrvatskog seljaka u Istri, oni su
branili i učvrščivali etničke granice Hr-
vatstva. I ako je granica Hrvatstva da¬
nas pred gradskim zidinama Poreča i
Rovinja, ako se hrvatski govori j osječa
i na mnogim pojasima zapadne Istre,
za to ide zasluga i dra Dinka Trinajsti¬
ča i ostalih prvoboraca i njegovih subo-
raca.

Pred tridesetak godina se to i te ka¬
ko znalo. Kada danas, na primjer. pre¬
listamo one »Velike čirilometodske ka-
lendare« što ih je izdavao Klub Cirilo -
Metodskih zidara u Zagrebu pod ured¬
ništvom Milana Ogvizoviča, vidimo ko¬
liko su svi Hrvati i osječali i znali da
se u Istri vodi borba za čast Hrvatstva.
I taj osječaj i ta spoznaja učinili su bili
da su Zagreb i ostali hrvatski gradovi
bili u nekom rodoljubnom zanosu za
Istru. Od šibica i biljega za »Družbu sv.
Cirila i Metoda«, do impozantnih škol-
skih zgrada i požrtvovnih učitelja i uči¬
teljica, sve se davalo Istri i za Istru.

Jer u Istri se bio boj za Hrvatstvo,
a jedan od tih boraca je bio i dr. Dinko
Trinajstič. — p.

STRANA 2,

»I S T R A«

BROJ §.

ŠE 0 KRAJEVNIH IMENIH V
JULIJSKI KRAJINI

Vsako zločeSto delo ima, kakor pravi
že star pregovor, za posledico, da mu mo¬
rajo slediti še druga podobna dela. To ve¬
lja očitno v posebni meri še o pretvorbi i
prvotnih slovanskih krajevnih' imen na
Goriškem, na Krasu in v Istri. Dekret, s
katerim so se uvedle namesto slovenskih
in hrvatskih imen razne celo na novo iz-
mišljenje skovanke, nosi datum od28marca!
1923. Res je sicer, da je že med svetovno
vojno poseben urad pod vodstvom profe-!
sorja Bartolija sestavljal ta seznam, toda
izbrana imena pričajo vse prej kakor oj
znanstveni sposobnosti sodelujočih članov |
in ustanov. To so čestokrat poudarjale tu¬
di razne italijanske revije. Omenimo naj
samo italijanski Touring Club, ki se ni
strašil kritizirati.novi naziv za goro ob
jugoslovansko-italijansko-nemški tromeji, ki
nosi staro slovensko ime Peč, in ki so jo
italijanski »znanstveniki« prekrstili v
»Monte Forno«.

Proti izbranim imenom ie ponovno tudi
že nastopil bivši republikanec Angelo Sco-
cchi, ki se je rodil za Skoka. Toda on ni
obsojal krivičnega in smešnega postopanja
kot takega, temveč je skušal skromnim in
vse prej kakor zadostnim znanjem sloven¬
skega jezika dokazati, da bi v marsikate¬
rem primeru lahko izbrali lepše Italijansko
doneče ime, ako bi bili slovanska krajev¬
na imena enostavno prevedli. Tako je pred
časom navedel celo vrsto imen, ki spomi¬
njajo na cerkev ali na svetnike. O tem
smo tudi mi že svoječasno poročali v
,Istri« Kako je Scocchi rešil to vprašanje,
naj pokaže sledeči primer. Cerkno  je
uradni ukaz prekrstil v C i r c h i n a. Sco¬
cchi pa je predlagal za Cerkno novo itali¬
jansko ime »Pieve«  in to ime on dosled¬
no tudi že uporablja...

Sedaj pa je izdal v tržaškem mesečni¬
ku »Porta orientale« novo »znanstveno«
razpravo, v kateri se je spravil na krajev¬
na imena, ki spominjajo na rastline. Zara¬
di lepšega ji je dal doneči naslov »Topo¬
nimi fitonimici«. Po daljšem uvodu, ki naj
bi podal pregled o primorski flori, se bavi
tokrat samo z imeni, ki imajo za podlago
»bukev« ali »bukvo«. Ker se glasi italijan¬
sko ime za bukev »faggio« in ker so vsaj
po Socchijevem mnenju, v sorodstvu s tem
italijanskim imenom še nekatera krajevna
imena ob furlansko-slovenski meji, tako
na pr. Faiti, Faje, Faed, Faedis, od katerih
baje izvira tudi priimek Faidutti, predlaga
Scocchi razna nova krajevna imena, tako
za Bukovje  pri Postojni namesto dose¬
danjega italijanskega naziva B u c u i e,
Faggeti; za Bukovico  pri Vrtojbi
predlaga ime F a g g e 11 o in za Buko¬
vico za Drago, Faggetto in V a 1-
lone,  pri čemur je Scocchiju očitno vse¬
eno ali je Bukovica v dragi ali za drago!
Še lepše doneče ime bo dobilo P o d b u-
kovo  na Cerkljanskem: glasi naj se Pie
di Faggetto.

Scocchi je prepričan, da bodo Slovenci
z večjim navdušenjem sprejeli ta nova
imena, kakor prejšnja nesmislena, in da
bodo ta imena, ki so zaradi svojega rast¬
linskega izvora lažje umljiva, dala deželi
»čisto nacionalno lice«.

Medtem, ko se Scocchi tako »znanstve¬
no« bavi s poitalijančenjem krajevnih imen
so drugi dalje praktično na delu. Omenili
smo pred kratkim samovoljne ukrepe pri¬
stojnega podeštata glede preimenovanja
Velikega in Malega dola na Krasu. Sedaj
so na vrsto Zavije  pri Trstu. V žavelj-
skem zalivu je v zadnjih dveh letih nasta¬
la velika rafinerija za mineralna olja, ki
jo je postavil v prvi vrsti židovski kapi¬
tal, katere sadove pa uživajo danes drugi.

V zvezi s to tovarno bodo začeli sedaj
graditi naselja za nameščence in to nase¬
lje bo na Mussolinijevo željo po tovarni
»Aquila« nosilo ime »Aquilinia« Sedaj pa
se je oglasil v tržaškem »Piccolu« neznani
pisec, ki zahteva to ime za ves okoliš, ki
tiosi danes ime »Zavije«, češ da je to ime
eksotično, in sicer da izvira, kakor je do¬
kazal neki profesor Pontini, od nemške
besede »Zoll«. Tu da ie namreč tekla po¬
litična ni carinska meja med Avstrijskim
vojvodstvom in Beneško republiko.

To poimenovanje je po člankarju v
»Piccolu« tembolj potrebno, ker bodo baje
v kratkem začeli kopati ob izlivu Rosan-
dre kanal za plovbo. P- P* *

, NEKAJ 0 RAZMERAH V IDRIJSKI OBČINI

Velika draginja in nizke plače — Nerazumevanje podeštata
s Riccija za občinske probleme — Skrajni čas je da se ing. Ricei

umakne s tega mesta

Idrija,  februarja 1939. — (Agis) Po
mnogih podeštatih, ki so od okupacije sem
bolj ali manj neuspešno vodili občinske po¬
sle naše velike in z zadnjo priključitvijo
okoliških krajev obširne občine, zavzema
sedaj to mesto ing. Ricei, ki je obenem
tudi ravnatelj idrijskega rudnika. Ing. Ricei
se je kot podesta zelo slabo izkazal in je
radi svojega malomarnega poslovanja
vzbudil odpor celo pri veliki večini itali¬
janskih priseljencev. Le malo jih je med
njimi, ki ga skušajo opravičevati, češ, da
se radi .prezaposlenosti pri rudniku ne
more v toliki meri posvetiti občinskim za¬
devam, da bi bilo vsemu ugodeno. Toda.
če tudi bi ta izgovor držal, vendar ne
rnore opravičevati stanja, v katerega je
občina zabredla pod sedanjo upravo. Če je
sadanii podešta prezaposlen, zakaj ne od¬
loži to mesto in zakaj merodajne oblasti
ne imenujejo človeka, ki bi se lahko posve¬
til občinskim zadevam v toliki meri, koli¬
kor to mesto zahteva. Idrija je predvsem
delavsko mesto, ki terja predvsem veliko
razumevanja in dela v socialnih vpraša¬
njih. posebno glede preskrbe brezposlenih
in onemoglih, katerili število se iz dneva v
dan veča.

Beda. ki je Idrija nekdaj skoraj uj po¬
znala, občutno raste ob veliki nezapo¬
slenosti, skrajno nizkih plačah in dra¬
ginji vseh živlienskih potrebščin. Id¬
rijski rudaik, ki je še pred dobrimi de¬
setim; leti zaposljeval do l.SOO ljudi z
razmeroma dobrimi plačami, saj je ru¬
dar z akordnim delom lahko zaslužil
do 500 lir mesečno, zaposluje danes
komaj 500—600 oseb, všteto s prise¬
ljenci.

Ob znanem preganjanju političnega tajnika
Muttc, kateremu gre zasluga za strašno
redukcijo našega delavstva, se je kakih 300
rudarjev izselilo, največ v Jugoslavijo.
Ostali reducirani delavci pa životarijo
doma loveč priložnostne zaslužke. Tako
je v našem mestu brez stalnega zaslužka
najmanj 500 do 600 odraslih moških. Čudno
se zdi, kako morejo ti ljudje sploh živeti.
Toda v pojasnilo je treba omeniti, da ie
Idrijčan zelo skromen, da so rodbinske
zveze zelo tesne ter ljudje do skrajnosti
požrtvovalni. Na primer, od majhne pokoj¬
nine 250 lir, ki jih prejema rudarski upo¬
kojenec, ali jih zasluži zaposleni rudar, ne¬
redko živi 5 do 6 ljudi. Brez dvoma je tako
življenje bedno, toda ljudje le upajo, da se
bodo razmere kako. spremenile, V zadnjem
času je bilo nekaj brezposelnih .sprejetih v
Iabinski rudnik, kar se pa le malo pozna,
ker so tudi tam omejili število naših ljudi
in dali predvsem prednost državljanom iz
starih pokrajin. Preko leta si rnarsikak
brezposeln rudar preskrbi delo pri oko¬
liških kmetih, nekateri dobe tudi zaposli¬
tev pri javnih delih, toda z nastopom zime
tudi teli možnosti ni več in tedaj je rudar¬
ska plača ali pokojnina spet edini vir pre-
življenja. Sramotno nizki zaslužek čipka¬
ric skoro ni omembe vreden. Iz tega je
jasno razvidno kako velike naloge bi se
mogla lotiti idrijska občina, da bi eventual¬
no s sodelovanjem rudnika in dežele omi¬
lila težko stanje nezaposlenih rudarjev z
zaposlitvijo pri javnih delih ali s podpo¬
rami.

Toda ing. Ricei nima razumevanje za

te probleme. Občinske zadeve ga ne
brigajo, a kritike ne prenese nobene,
(udi od strani svojih rojakov ne, Ce
kdo od priseljenih pokaže preveč za¬
nimanja g Ricei preskrbi kmalu za
njegovo premestitev.

Letošnja huda zima, ki .ie posebno hudo
pritisnila v našem kotu, je dala občini lepo
priložnost, da bi zaposlila nekaj najpo¬
trebnejših s kidanjem snega, ki je tako na
debelo zametel, kot ljudje že davno ne
pomnijo. Meščani so morali sredi mesta
gaziti sneg do kolen, če so hoteli tia delo
ali po drugih opravkih in ves promet^ je
bi! ustavljen. Najzakotnejše vasi v našem
kraju so imele ceste preorane in tudi po
cesti iz Sv. Lucije—Idrija preko 1000 m
visoke črnovrške Gor’, ki jo upravlja de¬
žela, je bil promet z najtežjimi vozili mo¬
goč. le v Idrijo od novega mostu dalje,ie
bil promet nemogoč in so vozovi obtičali
v visokem snegu. A občina se za to ni
zmenila, čeprav bi na stotine brezposelnih
z veseljem prejelo za lopato, da bi zaslu¬
žilo nekaj lir. Pritožbe so bile brezus¬
pešne.

Taka pritožba je bila naslovljena tudi
na poveljnika idrijskega vojaškega okrožja
(prezidija), ki se je o dejanskem st-nju
hotel osebno prepričati. Ko sc je vračal
nekega dne z avtom iz Dol nad Idrijo, kjer
je bil na inšpekciji z nekim generalom, je
prišel tudi v mesto. Toda pod malim
klančkom pri hotelu Didič je vozilo odpo¬
vedalo radi visokega snega. Ves raskačen
sc je poveljnik prezidija podal naravnost
na dom podeštata Riccija kjer je nastalo
tako prerekanje, da se je slišalo na cesto,
kjer so ljudje radovedni postajali in z za¬
doščenjem poslušali upravičene lekcije, ki
jih je bil deležen podešta. Taka interven¬
cija ie pomagala. Podešta je dovolil kredit
za čiščenje cest. Sam poveljnik je nato po
cesti ustavljal brezposelne in jih pošiljal
na delo, tako da so bile ulice v nekaj dneh
prekidane. Pri tem so številni brezposelni
le nekaj zaslužili-

Ob takih razmerah na naši občini se
nam nehote vriva vprašanje, kam ven¬
dar gre denar, ki se steka v občinsko
blagajno, da ga še za najuujiiejše po¬
treba manjka-

Dohodki občine gotovo niso majhni, saj ji
ie priključeno malone celo okrožje-, ki je
bilo prej razdeljeno v štiri samostojne ob¬
čine. Poleg tega pa občina prejema od
rudniške uprave redno letno dotacijo, ki
presega 50.000 lir. Občinska uprava kljub
povečanemu območju in dohodkom zapo¬
sluje manj uredništva kot nekoč, katerih
plače so tudi manjše kot svoječasno; torej
kam gre denar? Nekoč je občina z daleko
manjšimi dohodki pridno delala, podpirala
potrebne in stalno zaposlovala precej de¬
lavcev, poleg ostalega pa vzdrževala tudi
obširno realčno poslopje, kar ni bilo malo.
Sedaj je tudi to zanemarjeno in prepušče¬
no razpadanju.

Skrajni čas je že, da se ing. Ricei
umakne s tega mesta in ga prepusti
sposobnejšemu. To ne uvidevajo samo
domačini, ki jim je g. Ricei tudi kot
ravnatelj rudnika prizadel že nešteto
krivic, temveč tudj sami Italijani, med
katerimi raste proti njemu odpor tako
da že napovedujejo njegov padec.

IDRIJSKE CERKVENE ZADEVE

Idrija,  februarja 1939. — (Agis). —
| »Istra« je že poročala, da je grgarski de¬
kan Filipič odklonil ponudeno mu mesto
dekana v Idriji, češ da je prenaporno. Te¬
daj je bilo tudi omenjeno, da ie mestno
| župnišče neprikladno in neudobno in da bi
I ga bilo prenoviti in opremiti po modernih
stanovanjskih principih. Da ne bi bilo v
bodoče radi tega zopet kakih ugovorov, je
rudnik kot farni patron pričel sedaj s pre-
j novitvenimi deli. Preuredili bodo vse pro¬
store in postavili v župnišče tudi kopalnico,
ki je do sedaj ni imelo.

V kratkem pričakujemo ponovnega
razpisa mesta idrijskega dekana in z rado-
j vednostjo ugibamo, komu bo mesto pode-
[ lieno. Kakor se je sedaj zvedelo,

je bilo pri prvem razpisu mesto naj¬
prej ponudeno župniku neke furlanske
župnije, ki pa je ponudbo gladko od¬
klonil, češ da ui dovolj vešč sloven¬
skega jezika.

Medtem ko je usoda tega važnega mesta
na tehtnici, opravljata naporno duhovniško
službo v naši kotlini dva povsem mlada
duhovnika, od katerih eden Je domačin,
kaplan Štefan Gnezda, iz Jeličnega vrha.

Zelo se tudi pozna, odkar je bil službi
župnega organista odvzet značaj in pra
vice državne službe. Do 1927 1. ie bil or¬
ganist državni nameščenec v stopnji rud
niškega paznika. Kot zadnji je to ugodnost
užival sedaj že pokojni organist in tudi v
Italiji po svojih mašah znani komponist
Janez Pogačnik. Po njegovi smrti je to
mesto zasedel zelo zmožen organist Ur¬
šič Tone s Kobariškega, ki pa je opravljal
to službo le še kot nameščenec župnije.
Pod njegovim vodstvom se je cerkv. zbor
kvalitetno visoko dvignil, čeprav je bilo
precej občutno pomanjkanje zlasti moških
glasov. Ko je Uršič na ukaz moral oditi in
se preseliti v Jugoslavijo, je mesto orga¬
nista zasedel mlad domačin, ki pa je pred
kratkim moral k vojakom,

tako, da nekdaj na svoj cerkveni zbor
tako ponosna Idrija sedaj nima organi¬
sta in sposobnega pevovodje.

To je ^cerkveno petje ubilo, vse je zamrlo;
nič več ni čuti ubranega slovenskega petja,
ki smo ga bili vajeni in ki je nekdaj tako
povzdignilo službo božjo. Kot nekako od¬
škodnino za odvzeto državno službo orga¬
nistu prispeva sedai rudnik mesečno za
organistovsko službo 200 Lir.

PEOPADAMJE SELA

Mune,  marta 1939. — U prijašnja vre¬
mena u ovo doba Ijeta sve je bilo veselo,
na sve Strane čula se je pjesma, danas to¬
ga nema, ier rada ni zarade nema. Naprav¬
ljene su nam ceste, ali mi nemarno što da
vozimo po njima osim kamenja. Mi smo u
ekonomskom pogledu katastrofalno propali.
Broj marve u našem selu pao je ispod je-
dne četvrtine prema predratnom stanju.
Prije rata nijedne familijc nije bilo u na¬
šem selu, a da nije za Božič zaklala po

iedno svinjče, a imučitiji po dva i tri, a
orošle godme zaklalo se svega 19 komada,
a ove eodine izgleda da neče biti ni polo¬
vica od toga ier narod nema novaca da
si ih nabavi. Mnogi bi prodali drugu marvu
da nabave svinjče ali na rogata marvu
dobili smo od opčine zabranu. jedino ure¬
žemo prodati uz dozvolu opčine. pa nam
sp tada odtnah i oduzima novac od pro¬
dane marve za dužni porez.

DROBIŽ

— Trst. — Umrli so: Merlak por
Sancin Josipina 62 let, Orbanie vd. Gor-
tan Ksaverija 76, Stanič por. Maslo Ma¬
rija 67, Stipinovič Ivan 60.

♦

— Trst. — Zadnje tedne postajajo
zelo pogosti smrtni slučaj in onesvestitve

zaradi srčne kapi. Domnevajo, da je to
vzrok spremembe vremena. Srčna kap
je zadela poljedelca Vidmarja Antona
starega 76 let, iz Sv. M Magdalene. Za¬
radi nenadne slabosti se je zgrudil na
ulici Prane Kosovel, star 66 let. Prepe¬
ljali so ga v bolnišnico.

*

— Ringo (Kansas, USA). — V bol¬
nišnici v Frontenacu je umrla Fran¬
čiška Mravlje stara 54 let doma iz Zale
pri Idriji. Zapušča moža in tri otroke.

*

— Divača. — V tržaško bolnišnico so
morali odpeljati 17-Ietnega Vidoka Jo¬
sipa, ki je padel s senika in se težko
ranil na glavi. Ker ima počeno lobanjo,
je njegovo stanje zelo nevarno.

*

Trst. — Oblasti so izpustile magi-
stratna uradnika, ki sta bila obtožena,
da sta ponarejala osebne podatke v ko¬
rist nekih Židov. Preiskava je dognala,
da so bili podatki korigirani že pred
časom in da oba uradnika nista kriva pri
tej stvari.

ČEKOVNE UFLATNICE

priložili smo ovom broju i
molimo dužne pretplatnike
da nam doznače barem je.
dan dio pretplate.

— Pazin. — Na cesti pri Pičanu je
padel avtomobil v prepad in na srečo
sta šofer trgovec Marion in Vladimir
Zovič še pravočasno odskočila ter za-
dobila samo nekaj težjih prask.

*

— Gorica. — V Vidmu je bila pre¬
tekli teden končana razprava proti
Marcelu Guštinu, staremu 36 let, Roma¬
nu Michelazziju, staremu 24 let in Jo¬
sipu Corettiju. staremu 25 let. Vsi trije
so bili lansko leto pred prizivnem so¬
dišču v Trstu obsojeni na dosmrtno ječo
zaradi številnih kraj, razbojstev, posku-
šanih umorov ter umora bratov Ravbar
v Vrhpolju na Krasu. Državni tožilec je
vložil priziv in kasacijsko sodišče je
ovrglo prejšno sodbo. V Vidmu je bila
sedaj končna razprava, na kateri- je
državni tožilec zahteval smrtno kazen
za vse tri roparje in sod. svet je po kraj¬
šem posvetovanju sprejel zahtevo drž.
tožilca, nakar je bila izrečena smrtna
obsodba za vse tri obtožence.

»K

— Trst. — Policija je prijela veliko
družbo, ki je tihotapila opij iz Jugosla¬
vije. Zlikovci so imeli svoj glavni stan
v Zagrebu in so razširili svoje delovanje
tudi na Zedinjene države.

SSTAR5KI POSLJEDNJ1
VODJA

■tJastavak s prve strane)

slovu moralo izostaviti, onda se tek može
da shvati smisao riječi, što ih je prigodoni
one slavne godišttje skupštine Družbe sv.
Cirila i Metoda za Istru, u junu 1907, iz-
govorio predsjednik Spinčič sa balkona na
trgu pazinskorn:

»Pozdravljam — kazao je Spinčič sa-
kupljenom mnoštvu, opojenom od nedavne
historičke pobjede od 14 maja — pozdra¬
vljam dra Dinka Trinajstiča,

i ako smijemo nazvati Pazin srcem
Istre, to neka mi bude dozvolieno, da
njega nazovem srcem srca Istre. Jer
oko njegove osobe vršila se je sva ona
velebna borba...«

Srce srca Istre! Pa to je bila njegova
prava značajka. Tih, skroman i do traj¬
nosti nesebičan, on je i sebe davao drugi¬
ma; svoje znanje, svoje energije rasipavao
ie jedino u korist svoga ispačenog naroda.
Od onih naših voda »iz prvoga reda« bio
je dr. Dinko najmladi; narod je to znao i
gledao u njega kao u svoga Benijamina.

! volili su ga oni ljudi, a volio jc i on njih.
Nema istarske stazice, kojom nije nekoliko
puta prošao bilo na biciklu ili u kolima, ali
najviše pješke, samo da bude narodu što
bliže. Cesto ga je bilo vid jeti kako soboffl
vodi čitave čete izletnika u namjeri, da na
vrhovima naših planina s njima zajedno
crpj okrjepe i nove snage za borbe, koje
su čekale i njih i njega-..  Hrvatska mu je
knjiga bila neizmjerno mila, a najdraža
ona, koja mu je govorila o milom užem za*
vičaju... Dobar čovjek, nježan prijate!!,
u vi jek nasrnijan — srce srca.

Sad je sve prošlo. Ono dobro, plem c '
nito »srce našeg srca« prestalo je zauvijek
da kuca.

Nismo mu bili blizu u času, kad se di*
jelio od ovoga svijeta, ali znamo, gdje mu
je umorili duh otpočinuo prije nego če da
se uputi na vječni put. Mogli bisrno nabro-
jiti i mjesta, tihe uvalice. bijele stazice *
jedmi dragu staru pianinu...

Vječna slava dru Dinku Trinajstiča!

Sušak. 27 11 1939.

Viktor Car Emin-

BROJ 9.

4  S T R A

STRANA 3.

skladatelj in pevovodja

IDRIJČANI V PRAGI 1926. LETA

.. j u o  i j a li a. ane js. februarja 1939
(Agis), — V soboto, 2 5 februarja je umrl
v ljubljanski bolnici širom slovenske do¬
movine znani skladatelj in pevovodja, idrii-
sk rojak Zorko Pr e'o v ec Vest o nje¬
govi smrti je globoko odjeknila v njegovem
rojstnem, kraju, v krogu njegovih rojakov
in širom cele Slovenije.

Pokojni Zorko se je rodil 11 februarja
1887 v Idriji ko* sin sodnega kancelista
Franca, katerega smo pred leti položili v
Ljubljani k večnemu počitku, Ljudsko šo¬
lo in realko je obiskoval v Idriji, kier je
začelo tudi njegovo plodonosno društveno
in glasbeno delo. Oči so mu žarele, kadar
je govoril o svojih mladih letih, posebno
pa o razposajenosti in nagajivosti svoie
mladostne družbe, katero je poznala vsa
Idrija.

Početki njegovega dela na pevskem
polju segajo v njegova dijaška leta. Ko se
je 16 aprila 1. 1906 ustanovila v Idriji prva
dijaška organizacija »Prosvit«, je bil Zorko
med njenimi ustanovitelji. Še isto leto so
ustanovili tudi dijaški pevski zbor, katerega
pevovodja je bil naš Zorko. Zbor ie sode¬
loval pri raznih društvenih prireditvah, po¬
sebno Delavskega bralnega društva in je
bil najboljši v tedanji Idriji.

Pevski zbor DBD ga prav tako šteje
med , svoje prve in najboljše pevovodje.
Poleg tega pa je zbiral tudi idrijske narod¬
ne pesmi, ki jili je harmoniziral in izdal 1.
1908 pod okriljem DBD.

Že kot znan pevovodja je po maturi za¬
pustil Idrijo in stopil v službo Mestne hra¬
nilnice v Ljubljani, kjer se mu je nudilo ob¬
širno polje za umetniško udejstvovanje. L.
1910 je prevzel vodstvo pevskega društva
»Ljubljanski Zvon« in njegova zasluga je,
da se je zbor razvil na tako umetniško vi¬
šino, Širom Jugoslavije ie priredil v dobi
svojega petindvajsetletnega pevovodskega
udejstvovanja nad 60 koncertov.

Kot organizator se je razmahnil tudi
preko »Ljubljanskega Zvona« in po pre¬
vratu organiziral Zvezo slovenskih pevskih
društev, nato pa Hubadovo župo JPZ. Bil
je dolgo let njen predsednik in pevovodja.

Poleg organizatornega je bilo še važ¬
nejše njegovo skladateljsko delo, ki je za¬
čelo tudi že v Idriji. Arhiv DBD je bil za
to najboljši dokaz. Nešteto skladb je bilo
še v rokopisu, med njimi tudi »Lepa Vida«,
katere odlomek je pel LZ pod njegovo tak¬
tirko 1936. ob petindvajsetletnici njego¬
vega delovanja. Skladal je za ljudstvo, ka¬
kor je sam večkrat dejal. Trenutno ni mo¬
goče ugotoviti število njegovih skladb in
pesmi, ie pa ogromno, saj je bil izredno
priden tudi zadnja leta. ko se je bolezen
že pojavljala. Zasluga njegovih, skladb je,
da so postale narodova last, da so ponaro¬
dele in to je tudi njegov najlepši in najtrd¬
nejši spomenik med slovenskim narodom.
Njegove lepe skladbe odmevajo iz kon¬
certnih dvoranah s podeželskih odrov, od¬
mevajo v lepih nočeh kot podoknice in z
grobov kot nagrobnice.

Zorko se je pridno uveljavljal tudi kot
glasbeni poročevalec in kritik v slovenskih
listih in revijah, deset, let pa ie urejeval
glasbeno revijo »Zbori«.

V svojo drago Idrijo, kakor jo je vedno
imenoval," se je vračal v vsakem razgovo¬
ru. Zato nič čudnega, da je sodeloval tudi
v Idrijskem krožku v Ljubljani. Ko smo
ga 1. 1936 pozdravili ob njegovi slavnosti
v imenu rudarja in v itnenu Idrije, so mu
oči zalile solze. Še danes zvene njegove
besede pred Cankarjevim spomenikom na
Vrhniki ko je govoril v imenu Idrije o
svoiem ožiern notranjskem rojaku: »Prav
mi Idriičani ne moremo mimo tega spome¬
nika. Delavska Idrija pozdravlja Cankarja
svojega druga v trpljenju, veseli Kurent iz
naše. kotline z goslicami pod pazduho svo-
jega brata. Združeni idrijski popotniki bo¬
mo nosili Tvoje ime in delo v svojih srcih
kot bodrilo, tolažbo in spomin.«

V Idrijo v novih razmerah _ni _vec pri¬
hajal. Trpko je dejal: »Drugi časi so pri¬
šli. Starejši Idrijčani samo v spominu se
sanjamo o časih, ki so bili. Nova genera¬
cija nima o tem več pojma. Odkar je ta¬
ko, ne gremo več med naše linbe griče,
kjer se je tolikokrat razlegala naša^ pesem,
samo v duhu gledamo nazaj v našo ljub*
lieno Idrijo in želimo časov, ki so bili;«
V Idriji je začel svojo pot in delo, v mislili

Zlata Praga! Središče Slovanstva!
Nedosežene sanje mnogih, mnogih, ki
hrepene po Tebi. Tudi naše misli in
srca so vedno romala k Tebi, naše upa¬
nje vate je bilo brezmejno. Ali nam je
orna j eno danes? Čehi so nam bili vzor
dela in požrtvovalnosti in taki nam bodo
ostali tudi v bodočnosti. Ni jih uničila
Bela gora ne bo jih uničilo Monakovo.
čakali bodo in delali.

Leta 1926 smo jih obiskali. Morali
smo jih videti, morali smo se učiti pri
njihovem delu v delavnici sami. Vršil se
je Vin. vsesokolski zlet dovolj primer¬
na in velika prilika, da bi videli, kaj
zmore narod in da bi se pri tem mnogo
naučili za naše prilike

Megleno in deževno je bilo poletno
jutro, ko sem se voziJ iz domačega kotla
po tesni dolini reke do najbližje po¬
staje. Vožnja ni bila prijetna. Temne
misli, kako bo romanje začelo in kon¬
čalo, so vrtale po možganih Gospodje,
ki so mi dali potni list, so rekli, da do¬
bro vedo zakaj in kam potujem.

Postaja. Vlak. Joža hiti mimo *mene
in sikne skozi zobe: sedi in molči Sti¬
snil sem se v kot kupeja, sedel in mol¬
čal. Kaj se godi? Neznano dekle gre
mimo in mi stisne v roke potni list. Brez
besede. Gledam krog sebe. Sami vprašu¬
joči pogledi in tišina.

Vlak se pomakne. Pogledam skozi
okno. Joža maha z roko in želi v mislih
srečno pot. Počasi, oprezne in kakor bi
tipale po zraku, so se srečavale in zbi¬
rale besede, dokler niso ustvarile jasne
slike. Mnogim so zabranili odhod, ne¬
katere pa so celo postavili med stene,
kjer so imeli priliko vaditi samo pro¬
ste vaje. Položaj je b:l negotov do meje.

Dočim so se daljni vrhovi kopali v
soncu, je bila Baška dolina v megli in
dežju. Skozi zadnjo zanjko smo srečno
prešli: čim bolj smo se bližali drugemu
svetu, tembolj so se jasnili obrazi, iskrile
oči in razvozi j avali jeziki.

Bohinj in Triglav v megli. Mora je
skopnela iz duš, srce je močneje bilo,
lica so zažarela. Domači obrazi, sloven¬
ska beseda, slovenski kraj v svobodi. Vse
je bilo nekam novo. nerazumljivo, prav¬
ljično.

Dolina Save Pregledamo svoje borne
vrste in opazujemo življenje. Vse poje,
vriska, pleše, vse je v zastavah, dekleta
v narodnih nošah. Primerjamo dogodke
na postajah tu in tam. Ali je mogoče?
Je!

Pridružili smo se Sokolom iz župe
Sušak-Reka in kmalu smo se spet vo¬
zili po trpljenju sorodni slovenski deželi
v tuji državi. Kako malo časa je treba
od nas do tu, vmes je samo kratek ža¬

rek sonca in svobode — Koroška! Zi¬
belka Slovencev! Slovenski Rož, z lepimi
vasicami in polji. Dolina Drave. V par
urah smo bili od Soče preko Save do
Drave. Gosposvetsko polje, jedro naše
preteklosti, danes samo še zgodovina.
V ozadju so se bliščale v soncu Visoke
Ture, naša nekdanja narodna meja na
severu. Vlak je drvel naprej, mi pa smo
razmišljali o naši preteklosti in bodoč¬
nosti. Preko zadnje postojanke Sloven¬
cev smo se vozili. Kako daleč na jugu
bo ta točka čez par let? Val germaniza¬
cije pritiska z vso težo in silo na jug,
udarja na Karavanke in sili na Jadran.
To smo razmišljali in se zaprli vase.
Vlak osemnajstih vagonov je izgledal
brez življenja kakor tovoren. Hiteli smo
proti češki.

Na češkem smo. Valovit svet, polja
in griči so dremali v zaspanem jutru
pod temnimi oblaki, ki so se podili pod
nebom. Postaje v zelenju in zastavah.
Prvi bratski pozdrav v Taboru pa slo¬
vesen sprejem, češka je drhtela v vese¬
lju ob svojem prazniku

Praga. Sprejela nas je kot brate, ki
so prišli iz robstva, da se pri nji odpo¬
čijejo. Bili smo gostje Jugoslovansko-
češke lige. ki nam ie preskrbela udobno
bivanje.

Prostori lige so bili do'oceni za zbi¬
rališče, za sestanke, na katerih smo se
zbirali vsak dan in prejemali navodila.
Že prvi večer nam j? predsednik Telo¬
vadne zveze v Trstu pod katere okri¬
ljem smo se udeležili zleta, dr. Vilfan,
sporočil, da je Italija, katere državljani
smo bili, odpovedala svojo udeležbo. To
je pomenilo, da tudi mi ne moremo so¬
delovati oficijelno na zletu. Pri telo¬
vadbi itak nismo mogli nastopiti, pač
pa smo želeli sodelovati pri zaključnem
sprevodu. Čili našega potovanja bi bil
dosežen. Za to priliko sme imeli tudi
enostavne kroje: dolge temne hlače, črn
usnjen pas, belo srajco, trd ovratnik
z modro kravato (petelinček) in čepico
s senčnikom, na prsih pa trak T. Z. še
isti večer smo dognali, da imamo za
seboj varuhe, ki so pazili na naše ko¬
rake in delo

Predno so začele zletne slavnosti in
med njimi, smo razgledovali mesto in
opazovali življenje. Videli smo češko za¬
vednost in delavnost.

Liga, katere gosti smo bili, je pri¬
pravila Slovanom iz Italije pozdravni
večer. Pogostili so nas z večerjo, na to
pa je bil umetniški program in družabni
večer. Sodelovala je godba in sokolski
pevski zbor iz Novega Sada, ki je pel
tudi slovenske pesmi. Po himni so na¬
stopili razni govorniki. Prvi je govoril

IMIZERNE POKOJNINE IDRIJSKIH
RUDARJEV BODO ZNIŽANE

RV

I

Idrija,  februarja 1939, — (Agis). -
O težkih, da, nevzdržnih razmerah, v ka
terih živi ogromna večina idrijskega prebi¬
valstva. posebno še rudniški upokojenci in
njihove družine, je »Istra« že ponovno po¬
ročala,

Toga bede še ni dovolj! Napovedujejo
namreč, da bodo pokojnine ponovno zniža¬
ne in da ie odlok že pripravljen. Značilnost
odloka pa bo menda v tem. da ne bo zadel
le delavstva temveč tudi paznike, pisarni¬
ške uradnike ter sploh nižje nameščence,
ki sicer v aktivni službi uživajo precejšnje
ugodnosti in razmeroma prav lepe plače, S
tem odlokom bodo torej pokojnine izena¬
čene za vse nižje nameščence, ki so z iz¬
jemami vsj Slovenci,

Da bo boli umljivo, v kako bedo bodo
pahnjeni bodoči rudniški upokojenci pri nas
naj navedemo za primer, da znaša doseda¬
nja pokojnina rudarja mesečno 257,— Lir.
Aktiven rudar prejema mesečno 300—350.—
Lir. Pazniki in pisarniški uradniki njihove
stopnje so v aktivni službi kaj dobro pla¬
čan. prejemajo namreč do 1000.— Lir me¬
sečno. Po pripravljenem odloku pa bodo-
vsi ti. ki bodo v bodoče upokojeni, preje¬
mali mesečnih reci in piši 150,— Lir! Kdo
naj s tem živi, posebno še, če ima družino?
Pazniki bodo vsaj lahko kaj prihranili, za
črne dni upokojencev, ki se jim s tem obe¬
tajo, toda kaj bodo s tem denarjem rudarji,
ki že sedaj trpijo pomanjkanje? Iz navede¬
nega bi se dalo sklepati, da ima napovedani
odlok poleg pretirane štednje tudi drug na¬
men: onemogočiti obstoj stotinam rudar¬
skih družin, jih prisiliti, da se razkrope s
trebuhom za kruhom in tako uničiti kom¬
paktnost slovenskega prebivalstva našega
mesta, ki je bilo dosedai kljub vsem tego¬

bam in trpljenju neporušljivo in trdno, ter
polagoma tik ob meji ustvariti novo ital!
jansko mesto, ki naj bi imelo odločilen po¬
men v asimilacijski politiki za vso okolico.

Pa tudi iz gospodarsko-socialnega stali¬
šča je odlok zelo krivičen. Izdelan je bil
lani, torej v letu. ko je produkcija živega
srebra v povojnih letih dosegla maksimum
ter je bila enaka rekordni produkciji iz
1, 1913.. kljub sedanjemu trikrat manjšemu
številu delavstva. Malj napredek v tehnič¬
nem pogledu n. pr. vrtalni stroji na tekoči
zrak, v tej primerjavi skoro ne pride v po¬
štev. Tudi cena živega srebra je trdna in
visoka, kar je povsem razumljivo pri seda¬
nji visoki aktivnosti oboroževalne industri¬
je pa tudi drugih tehničnih panog, zraven
tega pa ima Italija kar nekak monopol na
živo srebro in lahko diktira cene po mili
volji, saj ie lastnica dveh največjih rudni¬
kov živega srebra, ker Almaden v seda¬
njih razmerah ne pride v poštev. Zakaj to¬
rej ta strašen pritisk na ljudi? Ne vemo
drugega odgovora kot onega, ki smo ga v
prednjem odstavku navedli.

Inženir Ricci, rudniški ravnatelj' in pred¬
sednik evropskega trusta za živo srebro, bi
za izboljšanje skrajno slabega gmotnega
položaja našega rudarja na merodajnih me¬
stih lahko marsikaj dosegel. Toda on noče!
Nasprotno, trudi se pokazati čim večio
vnemo za varčevanje in tlačenje naših lju¬
di in po delavskih hrbtih zlesti še višje...
S svojim nesocialnim postopanjem je že
davno omržen med delavstvom in ga idrij¬
sko prebivalstvo v medsebojnem pogovoru
sploh ne imenuje drugače, kot z ne baš la¬
skavim nazivom »Neron«, ki so mu ga dali
radi njegove nesocialnosti.

na Idrijo ga je končal. Še pred kratkim
smo čitali v listih njegov poziv rojakom
da ga podprejo pri izdaji njegove »Zbir¬
ke idrijskih narodnih pesmi«. Ob njih je
pognal kot cvet, ob njih je umrl, ne da bi
dočakal onega težko pričakovanega dne.
ko bodo zagledale beli dan.

Ni mu bilo dano. da bi bil pokopan po¬
leg svoje ljube mame, nad njegovim gro¬
bom ni kljukala šina iz njegove rudarske
pesmi, niti ni donel zvon z lin Sv. Barba¬
re. Slovenski narod pa mu je zato odkazal

mesto, ki mu gre v svobodni domovini in
v krogu slovenskih skladateljev, poleg Hu¬
bada in Adamiča.

Idrija, Idrijčani in vsa Slovenija so spet
zgubili odličnega kulturnega delavca. Spo¬
menik si je postavil sam v svojih delih, v
katerih bo živel večno. Dolžnost njegovih
ožjih rojakov je, da podprejo izdajo njego¬
vih idrijskih pesmi ter tako udarijo pečat
na njegovo delo: Zorko je bil, je in bo naš'
Slava njegovemu spominu!

L. B.

PRAGA, STAROMESTSKE NAMESTI

dr. Mandič, ki nas je pozdravil in nas
bodril naj se vztrajno borimo za svoje
pravice in svobode. Odgovoril mu je dr.
Vilfan, ki je razpravljal o manjšinskem
vprašanju in se zavzemal za lojalno po¬
našanje manjšine proti večinski državi.
Govorili so še urednik Večernega Slova,
Hrvatske reči in tedanji gerent mestne
občine ljubljanske g. Turk.

Pri zaključni manifestaciji vsega so¬
kolstva, pri sprevodu, člani Telovadne
Zveze v Trstu nismo sodelovali iz razlo¬
gov, ki sem jih že omenil Določili so
nam zato nekako častno mesto pri spo¬
meniku sv. Vaclava pred muzejem. Tu
smo gledali ves sprevod. Kot posamez¬
niki smo pri vseh prireditvah nekako
utonili v silni množici, pri sprevodu pa
bi bili prišli kot celota do izraza. To je
bil tudi drugi in glavni propagandni
namen naše udeležbe na zletu.

Hitro, prehitro so minili dnevi na¬
šega bivanja v Pragi. Slovo je bilo težko,
prav tako pa tudi od gostiteljev, ki so
nam šli na roko in nam omogočili, da
smo si ogledali mesto in njegove zani¬
mivosti. Imeli smo olajšan dostop do
mnogih reči, pri drugih pa vsaj znižano
vstopnino. Zapustili smo Prago in češka
zemlja se je nam hitro izmikala pod
nogami. Na vsaki postaji prisrčen spre¬
jem in slovo in že smo zdrknili spet
vase in onemeli. Vozili smo se preko tu¬
jega klina, ki loči bratska naroda in
kmalu dospeli v Jugoslavijo, v Maribor
in par ur zatem v slovensko središče.

Kako je bilo tedaj doma. Nihče ni
vedel. Onim, ki so se vračali z železnico,
so pobrali vse spomine iz Prage in jim
odvzeli potne liste. Jaz sem jo pa mah¬
nil peš preko hribov in prispel srečno
domov.

Čez 14 dni se je vršil zadnji javni
nastop, telovadni nastop idrijskega telo¬
vadnega društva, ki je bil tudi zadnji
nastop v Julijski Krajini. Telovadci so
nastopili v novih krojih: belih hlačah
in majcah s črnimi našivi: znak časa
in razmer. Kmalu za tem pa je oblast
razpustila društvo z utemeljitvijo, da
vrši protinarodno in protidržavno delo.

Izlet v Prago nam je pustil silno lepe
vtise. Lepa je dežela, lepa, divna je
Praga, dobri in gostoljubni so ljudje.
Ko si jo enkrat doživel v vsem razmahu
in v vsem razkošju, z odprtim srcem in
rokami, tedaj si ponovno želiš k njej.
danes morda bolj kot kdajkoli preje.

__ L. B.

POKLONSTVENI POHOD ZAGREBAČ-
KOG SOKOLSTVA OPLENCU I AVALI.

Primarno:

Kao jednu od svojih obveza u Sokol-
skoj Petrovo j Petoljetnici preuzelo je
zagrebačko Sokolsko društvo 3., da ove
godine organizira poklonstveni pohod
članstva i naraštaja zagrebačkih so¬
kolskih društava na grob Viteškog Kra¬
lja Mučenika Aleksandra I. i na grob
Neznanog Junaka na Avalu sa posjetom
Beograda.

Pohod če se izvršiti 8 i 9 septembra
o. g. Iz Zagreba če učesnici poči dne 7
septembra o. g. uvečer direktno za Mla-
denovac, a na povratku iz Mladenovca
provest če največi dio svoga vremena u
razgledan ju Beograda i njegovih zna¬
menitosti.

Podnesena je molba nadležnima za
odobrenje veče povlastice u vožnji že-
ljeznicom i ako ista bude povoljno rije-
šena smatra se. da če broj učesnika biti
vrlo velik tako. da če ovaj pohod oret-
stavljati osobito lijepu nacionalnu ma-
nifestaciju zagrebačkog Sokolstva.

O svima detaljima ovog pohoda biti
če članstvo sokolskih društava obavje-
šteno posebnom okružnicom preko svo¬
jih jedinica, pošto budu svi pripremnl
radovi završeni

STRANA 4 .

»rftr rK A«

SKU J 9.

TRŽAŠKI SLOVENCI V DAVNINI

PRIJATELJ ISTRE I ISTRANA

m& ri-. M

ifil

U prošlom broju smo tek sa par riječi
registrirali smrt dra. Živka Petričiča, pret-
sjednika Jugoslovenske Matice u Zagrebu,
jer smo žalosnu vijest o njegovoj smrti bili
primili u času, kada je naš list ulazio u
štampu.

U petak je bio pogreb, i to na državni
trošak po odluci vlade radi velikih zasluga
dra. Petričiča. Velik broj Istrana bio je
na sprovodu, a oktet Pjevačkog zbora dru¬
štva »Istra« otpjevao je pred mrtvačnicom
Brajšinu Mažuranu. Nad grobom se opro-
stio od pokojnika dr. Srečko Zuglia, a pred
mrtvačnicom je dr. F r a n B r n č i č izre-
kao ovo posmrtno slovo:

Žalobni zbore!

I opet smo se danas sakupili u ovom
gradu vječnog mira, da odamo zadnju
postu jednom od naših najmilijih, naj-
plemenitijih i najispravnijih rodoljuba
i prijatelja, našem blagopok. Živku.

Dragi Živko!

Kao sin našeg kršnog Senja, Ti si se
več kao djak senjske, a kasnije riječke
gimnazije, i kao sveučilištarac, bacio
sa mladenačkim žarom i zanosom u
borbu za potlačena prava hrvatskoga
naroda, koji je tada stenjao pod tudjin-
skim jarmom. Svršivši nauke, posvetio
si se sudstvu, mi tadašnji kruti režim
nije Ti dozvoljavao da ispoljuješ svoj
patriotizam, radi česa ši odabrao od-
vjetništvo kao slobodnije zvanje, te si
odmah stupio u prve redove naših pred-
ratnih nacionalnih boraca. Kao zastup-
nik na Hrvatskom saboru borio si se
kao lav kroz punih 12 godina, ponajprije
kao član Starčevičeve stranke prava, a
kasnije kao član hrvatsko-srpske koali¬
cije. za oslobodjenje našeg naroda ispod
tudjinskog jarma.

Nakon sloma, odnosno nakon ujedi-
njenja našeg naroda, biran si u znak
priznanja za Tvoj dugogodišnji, nese
bični i požrtvovni rad u Narodno viječe
i u Privremeno narodno pretstavništvo
u Beogradu, a u prvoj narodnoj vladi
bio Ti je povjeren portfelj ministra po-
Ijoprivrede.

Cijeli Tvoj dugogodišnji rad prožet je
bio velikom ljubavi za svoj narod i Tvo¬
je su zasluge u tom pogledu neproeje
njive.

Nu neprocijenjive su Tvoje zasluge i
za Jugoslavensku Matiču, čiji si Ti bio
osnivač i dugogodišnji pretsjednik. Zna-
.iuči, da Tvoja obitelj vuče svoj korijen
iz ubavib Poljana ispod gorde Učke u
Istri, Ti si kao pravi Istranin posvetio
ovoj našoj ustanovi toliko ljubavi i po
žrtvovnosti i brinuo si se za hiljade i
hiljade naših izbjeglica, da si zaslužio
da Te nazovemo oceni i hraniteljem
naših istarskih hiegunaca, koji če Te do
svoje smrti zadržati u najljepšoj uspo-
meni.

Tko si Ti bio, dragi Živko, znadii naj
bolje čitave falange naših predratnih i
poratnih najsvjetiijih i najnesebičnijih
narodnih radnika i velikana koiima si
Ti bio mnogo puta desna ruke, bez buke
i hvale, služeči im najmarljivije i naj-
predanije u skromnoj tišini, ali sa veli
kim uspjesima, jer si znao uložiti u svoj
rad pored žarke narodne ljubavi i svoje
zamjerne umne sile.

To vrlo dobro znadu vidjene ličnosti
našeg svijeta širom prostrane i drage
naše domovine, ma da se u zadnjim go-
dinama nisi mnogo isticao u našoj ši-
roj javnosti.

Tvoj karakter bio je čvrst kao onaj
čvrsti senjski kamen na kojemu si se
rodio, a danas oplakuju Tebe ne samo
Tvoja ucviljena udova i Tvoja djeca
nego i mnogobrojnj Tvoji prijatelji i
štovatelji, koji su se danas okupili oko
Tvega odra kao i cijeli naš narod koji
si tako ljubio.

Dragi Živko, neka Ti bude lahka ova
uaša gruda koju si toliko ljubio.

Slava Živku Petričiču!

Pod tem naslovom, je avtor, ki se skri-
| va pod psevdonimom »Adriaticus« v zad¬
nji številki ljubljanske revije »C a s« obja¬
vil zanimivo razpravo, s katero hoče »po¬
kazati, da so Slovenci v Trstu živeli že v
davnih stoletjih, in s tem izpodbiti precej
razširjeno mnenje (h kateremu se n, pr.

| nagiblje dr. Milko Kos v svoji »Zgodovini
Slovencev«), da so se naseljevali v mesto
ršele morda v 18. in 19. stol. V razpravi se
je takrat omejil na dokaze iz družinskih
imen, in sicer v samem mestu, in ne mor¬
da v kmetski okolici. Zbral je tako veliko
bolj in manj znanega materijala v zao¬
kroženo celoto, ki bo gotovo izpolnila svoj
i namen. Clankar navaja slovanska imena

iz raznih seznamov, ki segajo od leta
1200 pa do leta 1848, ko »je nastala nova
doba za Slovence, doba narodne probuje,
kulturnega razmaha in politične organiza'
cije«. »Podrobna analiza imen za to dobo
ne bi imela več tistega pomena, kot za
davno preteklost. Trenje obeh narodnosti
prehaja v nove oblike, spor se vedno bolj
ostri. Začenja se sistematično delo raz¬
narodovanja, tnnogo se dela za spremem¬
bo in popačenje slovenskih priimkov, do¬
kler se to slednjič ne uzakoni. Okoli 1.
1926. je v Trstu še tretjina slovenskih pri¬
imkov, nad katere se je spravila birokra¬
cija, da jih izbriše s tega sveta. Toda zgo
dovina se ne da izbrisati«.

IDRIJČANI V TUJI LUČI

Postonjski župnik in dekan Peter Hit-
zinger je izdal g 1860 -nemški pisano knji¬
go o idrijskem rudniku. Proti koncu svojih
izvajanj se dotakne tudi idrijskega prebi¬
valstva in pravi:

»Veliko večino idrijskega prebivalstva
tvorijo Slovenci.  Prav tako je tudi vsa
okolica čisto slovenska.  Priseljeno oso-
bje nemškega uradništva se je v večini
stopilo s slovenskim življem. Zato ie ljud¬
ski in občevalni jezik v mestu sloven¬
ski,  le imena rudniških naprav in strokov¬
ni izrazi so se prilagodili nemškim izrazom
(pokvarjenke v narečju). Nemški jezik pre¬
vladuje le v lcogu uradništva in izobražen¬
cev, predvsem rojenih Nemcev, sliši pa se
pogosto tudi med rudarji- Toda teinu je
bolj vzrok ljudskošolska vzgoja kakor pa
pokolenje posameznikov.

V značaju Idrijčana je mnogo pobožnosti,
ki se izraža ob raznih prilikah. Dobrohot¬
nost in živahnost sta njegovi lastnosti, ki
se izražata v šali. petju in godbi. Bratska
družabnost in zvesto tovarištvo so njego¬
ve svetle lastnosti, ki se ne zgubijo niti v

tujini. Izredna piidnost in mravljična de¬
lavnost se zrcalijo pri vsakem delu, ki ga
opravljajo prebivalci rudarskega kraja.
Izredna čistoča je doma prav tako v rudni¬
ku kakor v domači hiši in se opaža tudi na
obleki in drugje.

Idrijskega rudarja je treba pohvaliti, ker
je za vsako delo sposoben in priročen; on
ni samo kopač, pač pa tudi zidar in tesar:
znajde se tako pri delu v rudniški čistilnic?
in pripravljalnici, kakor tudi v drobilnici
rude; prav tako pa je uporaben tudi v
žgalnici. Rudar nc dela samo to ker mora,
temveč vloži v delo vso svojo silo in moč.
zato ima povsod priliko za zaslužek. Tudi
idrijske žene so pripravne za vsako žen¬
sko ročno delo. Šivajo in pletejo za doma¬
čo potrebo, oskrbujejo vrtove za sočivje
in cvetice ter izdelujejo fine in debeljše
čipke. Finejše čipke razpečavajo deloma
po Kranjskem, večji del drugih pa po Istri in
Hrvaškem. Letni čisti dobiček čipk cenijo
nad 15.000 fl. Idriičanke si zato nabavljajo
čisto in primerno nošo. ki je nekako v sre¬
di med meščansko in kmetsko. B. L.

Gradja za naš« povijest

Od jednog čitatelia emigranta i potpisni.
ka donjih podnesaka primili smo prepis
ovih dvaju protesta iz god. 1919, kada je
naredbom Pomorske komande u Puli bio
ukinut hrvatskj jezik u uredima.

Protest u originalu glasi:

Alta Presidenza del Tribunale Circolarc

in r- o l a,

Con riguardo al bando del Comando in
Capo della Piazza Marittima di Pola dd. 13
febbraio 1919 publtcato sugli albi della citta
di Pola concernente l'introduzione della lin-
gua italiana qualle esclusiva lingua ufficale
negli atti e nclle pertrattazioni presso questo
Tribunale, i firmati, consci che tale misura
statulsce 1’eliminazione della lingua serbp-
croata negli uffici pubbllci, dichiarano che
quali funzlonari dl nazionalista s’ va non vi
possono cooperare.

Pola,  addi 1. marže 1919.

Albino Radlkon. giudice m. p.

Dr. Martin Klunic, aseoit., m. p.

Simone Vitanovič capocanc., m. p.

Jos. šabalja, off. di canc., m. p.

Slavko Germ, ass. dl canc.. m. p.

I. Fabijanič, off. di canc.. m. p.

Giorgio Corazza, cons. di Trib., m. p.

Ugo Karaman, giua. dlstr., m. p.

Federlco Muha, giua. diatrett.. m. p.

Dr. Antonio Buzolle, giud. distr., m. p.

Bartol šuUna, uffie. dl canc., m. p.

Dlnko Volarič, off. dl canc., m. p.

Jos. Gabri jelič, off. dl canc., m. p.

Max Kalin, ass. dl canc., m. p,

Prijevod tog protesta glasi:

Pretsjedniku Okružnog suda

u Puli.

Obzirom na raspis Glavnog komandan¬
ta Pomorske luke u Puli od 14 februara
1919 obnarodovanog na javnim tablama
Pule glede uvodjenja talijanskoga jezika
kao isključivog službenog jezika u spisima
i raspravama kod tog suda, potpisani, uvie-
reni da takova mjera pretstavlja isključe-
nje srpskohrvatskog jezika iz javnih ureda.
izjavljuju da kao činovnici slavenske na¬
rodnosti ne mogu sudjelovati (u radu tog
suda). P o t p i s i.

Mjesec dana iza toga, na poziv pretsjed-
nika suda. da potpisana petorica posluže
kao tumači u raspravama, odgovorili su mu
slijedeče:

Alla Presidenza

del Tribunale Circolarc

Pola

I sottoscrittl implegati gludlzlall dichia-
11’lnvlto *

rano, ln merlto all’1

loro rlvolto dal slgr.

Naknada ratne štete našim Ist ranima

POGRANIČNI PROMET S PvIJEKOM.

Po odredb; ministarstva finansija u po-|
raničnom prometu izmedju Sušaka i Rb s "
e s jedne Strane i Zameta i Rijeke s dru-
e strane smiie se dnevno iznositi samo 50
nar a u kovanom novcu po osobi. Do sa- [
3 .  se smjelo iznositi 100 dinar?

Zagreb,  1 marta. — Današnji »H r-
vatski dnevnik«  donosi pod gor
njim naslovom ova j članak u svoj oj po-
litičkoj rubrici:

»Medju mnoge nepravde, ko j e su sve
dosadašnje vlade nanijele Hrvatima
a u ovom specijalnom slučaju i Sloven-
cima — spada i pitanje ratne štete
koju su pretrpjeli naši ljudi iz Istre,
Primorja, Gorice itd. Kad se u studenom
1917. talijanska vojska povukla iz tih
krajeva, našli su ti ljudi svoje domove
u strašnom stanju: rat je učinio svoje.
Od tog su vremena ti ljudi proživjeli
čitav niz razoračaranja. Več godine
1917. počele su austrijske oblasti praviti
statistiku o ratnoj šteti, a počelo se u
| vrlo čedno j m j eri i s rekonstrukcijom
porušenih kuča — u prvom redu počud-
nim ljudima, a tu baš nije bilo mnogo
naših. Nakon svršetka rata i dolaska
talij anskih vlasti odmah su izradjivane
nove statistike. Popisale su se sve štete
bez razlike narodnosti ili državljanstva
oštečenih, a počelo se takodjer energič¬
no graditi — pri čemu se, što je ra¬
zumljivo, pazilo na narodnost i držav¬
ljanstvo. Medjutim su mnogi naši ljudi
napustili te krajeve nadajuči se, da če
im šteta biti naknadjena tim više, što
i mirovni ugovori odred ju ju, da odštete
spadaj u u dužnost poj edinih država za
njihove državljane. Kod nas je god.
1922. donesen »zakon o ratnoj šteti«, ali
ta j se odnosio samo na područje Kra¬
ljevine Srbije i Črne Gore. Tek je kas¬
nije protegnut i na Srijem. Godine 1923

-

Roparski napad v Vremah

V Goricah pri Vremah se je dogodil
na pustni torek zvečer roparski napad.
Neznanca sta ob 10 zvečer prišla v hišo
Novakovih, kjer stanujeta Ivan Novak,
star 65 let in Marija Novakova stara 63
let s tremi vnukinjami. Ko so vnukinje
odšle na ples k Deklevovim, sta dva
neznanca z maskami na obrazu potrkala
na vrata. Ko je starec z nezaupanjem
odpiral vrata, sta ga zlikovca podrla na
tla s puškinim kopitom. Ko se je starec
dvignil in se pričel braniti s srpom, sta
ga zlikovca ranila po glavi, a ju je tudi
on ranil po obrazu. Ko so tudi starko
podrli, na tla, so pričeli iskati denar, a
našli so samo 60 lir, pa so takoj po¬
begnili. Starec, ki je bil man,je ranjen,
je imel še toliko moči, da je odšel do
bližnjih hiš, kjer je javil, dogodek.
Oblasti so pričele takoj s preiskavo, ki
pa za sedaj ni prinesla zaželenih rezul¬
tatov. Domneva se, da so^ roparstvo izvr¬
šili znani, če ne domači ljudje, ki so
prav dobro poznali Novakove in' njihovo
življenje. Ker je bilo stanje obeh ne¬
varno so ju takoj spravili v bolnišnico,
kjer so zdravniki ugotovili, da ima No¬
vakova počeno lobanjo in se še vedno
nahaja v nezavesti. Poleg tega ima še
številne in velike rane na glavi in po
rokah, tako da je njeno stanje zelo ne¬
varno. Novak ima velike rane na glavi in
desno oko v nevarnosti

prihvatila je skupština na prijedlog pok.
dra. žerjava rezoluciju, da se ima na¬
doknaditi šteta takodjer našim ljudima
iz Istre, Primorja itd. Ministarstvo so-
cijalne politike sabralo je iza toga po¬
datke o to j šteti — a ti podatci leže
sada več 16 godina u jednom ormaru
ministarstva socijalne politike u Beo
gradu. Osam godina kasnije, za vlade
Petra Živko viča doni jele su beogradske
novine vijest, da če pitanje ratne štete
Istrana biti uskoro povoljno riješeno. I
od toga vremena prošlo je več osam go¬
dina — bez rezultata. J prošle se godine
navodno radilo na rješavanju toga pi¬
tanja. čulo se, da je tadašnji ministar
socijalne politike tražio punomoč za iz
davanje obveznica ratne štete, a mini¬
star dr. Krek izjavio je u financijalnom
odboru skupštine, da če ta šteta biti li¬
kvidirana još u godini 1938. To je obe
Čanje ostalo neiskupljeno i čeka, da se
sada izvrši. Frama službenim statistika'
ma radi se o ukupnom iznosu od kojih
60 milijuna dinara, a tiče se 1500 obite-
Iji. Za oštečenike iz Srbije, Črne Gore
i Srijema izdano je za 4 i pol milijarde
dinara obveznica ratne štete, a da se
na svakih osamdeset obveznica štam-
pala još samo jedna za Istrane, bila bi
i ova stvar uredjena. Oni, koji su godine
1920 dobili te obveznice, uživaju več 16
godina kamate — to znači najmanj e
550 dinara po obveznici — a osim toga
sudjeluju i kod zgoditaka. Vrijeme je,
a i pravda traži, da se pomogne i našim
Istranima, koji su toliko postradali.«

Topla hrana za učence

Reka,  februarja 1939. — (Agis)-Po
nekaterih občinah v reški pokrajini so
v jeseni uvedli novost, ki je prav za prav
v veliko korist šoloobveznim otrokom.
Vsak učenec ljudske šole dobi dnevno
malico, in sicer kos kruha z marmelado
Na čigav račun gredo stroški za te ma¬
lice, ni znano, bržkone pa jih morajo
plačevati občani sami. Pred tedni pa se
je razširila vest, da bodo malice nadO'
mestili s toplimi obedi, katere bodo pre¬
jemali otroci enkrat na dan. Rečeno je
bilo, da bodo začeli z obedi že z februar¬
jem, vendar do tega ni prišlo. V posa¬
meznih vaseh so določili že žene, ki naj
bi kuhale te obede in ki bi za delo do¬
bivale po 100 lir na mesec. V ta namen
so določili gospodinje, katerim je pover¬
jeno vodstvo dopolavora ali žene o nih
posestnikov, ki oddajajo v najem sobe
za šolski pouk itd. Kdo bo kril stroške
za obede ne povedo. Prav gotovo bodo
tuditu občinske blagajne krile večji del
stroškov, če že ne vseh. Ob tej vesti se
spominjamo onih let takoj po okupa¬
ciji, ko so vojaki v posameznih krajih
razdeljevali ljudskošolskim učencem
vsak opoldan »menažo«. A to je trajalo
le malo časa in gotovo tudi sedaj ne bo,
če bodo v ta namen sploh kaj storili!

Presidente, che non sonc ln grado di fungere
da interpreti delit. Ungua serbo-croata o che
del resto sl rlchiamano alla loro anteriore di*
chiarazione dd. 1. maržo 1919.

Pola.  11 2 aprile 1920.

Bartul šulina. uff. dl cano., m. p.

Jos. šabalja, off di canc., m. p.

Dlnko Volarič, off di canc., m. p.

Slavko Germ, ass. dl canc., s. r.

Max Kalin, ass. dl canc., m. p.

Prijevod glasi:

Potpisani sudski činovnici izjavljuju, na
poziv što im ga je uputio gosp. pretsjed.
suda, da ne mogu služiti kao tumači srp¬
skohrvatskog jezika i da se. uostalom, po-
zivaju na svoiu raniju izjavu od 1 marta
1919 god. — Potpisi.

Medjutim, kada je učinjen prepis gor¬
njih dokumenta 1920 god. u julu, posljed-
nja izjava nije bila protokolirana, jedino ie
bila priključena prvoj.

»OBZOR«

D ČERMELJEVOJ BROŠURI

U zagrebačkom »Obzoru« od 13 O. mj.
prikazana je študija dra Lava Čermelja
»Bilanca našega naroda za mejami«. Iz¬
medju ostaloga »Obzor« veli:

»Istaknuti i plodni slovenski kulturni
radnik na području narodnih manjina, dr.
Lavo Čermelj, koji se sustavno bavi proble¬
mom narodnih manjina, a napose položajem
hrvatskih i slovenskih manjina u susjednim
državama, objelodanio je nedavno u poseb-
noj publikaciji prikaz pod gornjim naslo¬
vom, koji je prije toga izašao u slovenskoj
reviji »Misel in delo« (Ljubljana 1939.). Dr.
Čermelj ističe, da bi bila nepotpuna bilanca,
k° 3 u  je spomenuti ljubljanski časopis izvr-
šio prigodom 20-godišnjice opstanka Jugo¬
slavije donijevši niz različitih članaka I
prikaza, kad se »ne bi pri tom obazirali i
na skupine našega naroda, koje su po
svjetskom ratu ostale s one strane državnih
granica«. Oslanjajuči se u prvom redu na
službene izvore, a tek u drugom redu na
»naše lastne neuradne ugotovitve«, koje
uzima u obzir kad želi dokazati manju ili
veču vjerodostojnost službenih dokumenata,
slovenski autor želi prikazati stanje naših
narodnih skupina te konstatirati koliko po¬
jedine države službeno priznaju to njihovo
postojanje, kao i to, u kolikoj su mjeri is-
punile obveze o zaštiti manjina.«

Prikazujuči dalje navode iz te brošure,
članak svršava: »I ova rasprava dra Čer¬
melja odlikuje se kao i ostala njegova djela,
mirnim i solidnim razmatranjem, potkrep-
ljeno tabelarnim statističkim podatcima.«

MHKD NA GOSTOVANJU U
ŠVICARSKOJ.

Pod tim naslovom ie Matica hrvatskih
kazališnih dobrovoljaca izdala brošuru o
svome gostovanju u Švicarsko] sa izvacima
iz kritika švicarskih listova o tom gosto¬
vanju. U brošuri ie i slika »baluna«. U na¬
šem božičnom broju ie opširno pisao o tom
gostovanju tainik MHKD g. Ernest Radetič,
a bili smo doniieli i razgovor sa pročelni"
kom g Aleksand rom Fre udenreichom-

KRČKI KAiLENDAR

Društvo Krekih Hrvata u Zagrebu iz¬
dalo  ie »Krčki kaiendar« za 1939. Uz ostale
vrlo dobre priloge (Bonifačič, Jelenovič,
Štefanic i drugi) obiavljuje u tom kalen-
daru N Žic orikaz starih pravnih propisa
statuta na Krku. a Ing. dr. Pio Pav¬
linič  dao ie iedan gospodarski članak.

BROJ 9.

»ISTRA«

STRANA 5

KULTURNE VEZE

> S o k o«, organ Saveza sokolu Kra¬
ljevine Jugoslavije u Beogradu donosi
ovaj ilanak:

- Izložbo talijanske knjige n Beogradu
a Zagrebu, kao i izložba talijanskog portre¬
ta pred nekoliko mjeseci n Beogradu, prek
stavi ja ju dogadjaje od velike kulturne važ¬
nosti i mogu saista da znače datum u rne-
djusohnom kulturno m upoznavanju i zbliža-
vanju jugoslovenskog i talijanskog naroda
Mi sc. ni ranije nismo klonili toga da tali-
janski narod duhovno upoznajemo , pa sv
mnogi od najviših pretstavnika 'našeg nacio¬
nalno g duha zavrMH škole u Italiji, 'učili od
velikih majstora talijanske umjetnosti i poe¬
zije, i inspirirali se na Ijepotama i duhov
nora životu. Italije. - Mi smo to činili i onda ,
huda politieki odnosi naše dvije zemlje nisu
bili mirni; kao i onda kada se na drugoi
strani o našoj kulturi vije laskavo govorilo.

Medjulim, ma koliko da priznajemo da
naš. narod od talijanske umjetnosti i kulture
može više da nauči, nego li talijanski narod
od naše, svijesni smo da i u tom našem du¬
hovnom carstvu podoji priličan zbir vrijed-
nosti, hoje prelaze granite naše zemlje

1 povrh svega ostaloga, ne smije  se smel
nuli s uma da je jugoslovenska kultura jed-
na ista, ma gdje ona ponikla. Jugoslovenska
knjiga, pjesma ili slika pripadaju isfoj cje-
lini, bile one napisane ili izradjene u jugo-
slovenskoj državi, ili u krajevima jugoslo-
venskih manjina, hoje su u stranim država¬
ma. Bilo bi apsurdno kada bi neko svoje
poštovanje prema talijanskoj kulturi ogra-
ničio na ono što je stvoreno u granicama
Kraljevine Italije, a ne na pr. na one tali¬
janske pisce, hoji su prije rata živjcli u Au-
striji. I prema lome, poštovanje hoje talijan-
ska javnost i. talijanski mjerodavni krugovi
hoče da ukazu jugoslovenskoj kulturi u Ju¬
goslaviji., treba n istoj mjeri da se rnaivfe-
stuje i lamo, gdje itn je to još bliže i još
lalcše, dakle prema jugoslovenskoj kulturi
kod jugoslovenska manjine u Italiji. Jer,
ako je jugoslovenska kultura u Jugoslaviji
dostojna pažnje talijanske javnosti, onda ni
jugoslovenska kultura naše manjine v Italiji
tiije manje dostojna te pažnje, pogolovo ka¬
da se zna. da su ti krajevi dali Sloveniji
čitav niz najboljih njenih pisaca i umjet-
nika, jednako kao što je Istra dala hrvat-
$h-oj kulturi tolika slavna imena

Marinetti in futurizem

Prad kratkim je obiskal Beograd Italijan
ski futurist in Han italijanske akademije F.
'P. Marinetti. Prišel je k otvoritvi, italijanske
knjige Seveda so ga takoj napadli novinarji
in ga pričeli spraševati. On namreč selo rod
vidi, da. vzbuja pozornost, in da lahko govo¬
ri za javnost. Tiste dni je minilo SO let od
začetka futurizma. To gibanje je imelo pri
nas in v svetu zelo majhen odmev in kratko
dobo življenja. Vsi njegovi, največji voditelji
in začetniki so spremenili svojo smer in ra¬
zvoj in so se od futurizma, luko v slikar¬
stvu, literaturi, in drugod, zelo oddaljili, dd,
prešli so celo v popolnoma druge smeri. Ma¬
rinetti, pa je ostal še vedno velik futurist in
zaverovan, v njegovo vrednost.

»Trideset let futurizma! Toda futurizem
se ne meri z leti Futurizem je duhovno gi¬
banje, on je gonilo, ki naj napravi progres
v umetnosti, v pokretu, v načinu kako se
gleda življenje. Pel},ati naprej, samo naprej

to je futurizem. Italija ima ogromno pre¬
teklost Ta, preteklost lahko pritiska, uspa¬
va, davi na poli naprej. Italiji je grozila ta
preteklost. Treba jo je bilo pahniti naprej,
k bodočnosti To je futurizem. Zato smo mi
govorili, da je norec pametnejši od modrija¬
na in mladenič bolj umen kol starec.«

F čem je ustvarjenje futurizma?

»F fašizmu! Fašizem je osivaril futuri¬
zem. Fulurisli so našli v fašizmu svojo rea¬
lizacijo Zato so oni  — optimisti. Mussolini
je stopil naprej. On je povedel Italijo tja. In
'to  __ futuristično, to se pravi v prvi vrsti
hrabro.«

Vprašali so ga dalje, kaj misli o najslav¬
nejšem futuristu Majakovskem, ki je napra¬
vil samomor.

»Majakovski je bil najbolj talentiran slo.
ronski 'futurist. Bil je sijajen in je naredil
samomor. Zakaj? To je ono, kar sem vam.
prej dejal, zato, ker on ni, kot mi futuristi
v Italiji, našel svoje uresničenje v političnem
sistemu.«

Bodočnost futurizma?

»Futurizem je sistematično revolucija li¬
terature in umetnosti... Počakajte! To sem
sedal prvi krat rekel: sistematična revoluci¬
ja literature in umetnosti! To je najboljša
definicija! Da.  — Sedaj sem jo prvikrat iz-
rekel. Vprašate me o bodočnosti. Vsa poezi¬
ja bodočnosti bo v aero-poeziji in aero-slt-
karstvu. Danes je aviacija ogromno razvila.
Kdaj je preje človek s višine štiri tisoč me¬
trov opazoval svet? Mi hočemo dati dušo te¬
rja človeka in ne samo njo ampak tudi .
motor. On doživlja čuda. On gleda svet iz
zraka, To vse postaja nadzemeljsko: Pejzazt
so se utopi’!, ljudi ni več. Vidite, mi hoče¬
mo dati to norost impresionizma, to vorosi
hitrosti, to nadzemeljsko izživljanje. Be¬
netkah smo imeli na Bienalu -j-
Moja žena Benedela je aero slikar Na J-MU.
na 4.000 metrih višine je ona odkrila neteo
posebno zeleno barvo in plava m poseben
siv ton in zaledenel zrak. O feni vca  A '
kurji niso niti sanjali. Nato brzina..  }
njeni motivi, gledani za časa. luping - P
morje, ki, se prikazuje kot ne premici a.  /

»a, plošča, ki. stoji vertikalno kol mo rt

Jstarsld dom bana Matka laginje“ je pod krovom

APU NA EMIGRANTE I PRIJATELJE ZA POMOČ RADI DOVRŠENJA DOMA.

»Istarski doni Matka Laginje« u Zagrebu

»Istarski dom bana Matka Laginje« u
Zagrebu je pod krovom. U z pomoč članstva
»Istre«, raznih prijatelja; humanih i nov-
čanih zavoda, Saveza i saveznog pretsjed-
nika dr. I. M. Čoka, uspjclo se spremiti taj
naš dom pod krov, ali — sredstava je po-
nesialo j daljni rad je zastao.

Od kakove če koristi i važnosti biti taj
dom za našu emigracija kada hude dogo-
tovljen potrebno je istači, da če se u pro-
stranoj zgradi moči smjestiti društvena
uprava »Istre«, socijalni otsjek društva,
omladinska sekcija. Istarski akademski klub
društvena čitaonica. Uz prostorije za dru¬
štveni rad predvidjena je dvorana za cca
500 osoba, koja če služiti za predavanja i
za sve društvene priredbe.

Dovršenjem doma i uselenjem društva
»Istre« i svili područnih ogranaka (sekcija),
automatski otpadaju mnogi tereti što ib da-
nas imade i koji naše društvo pritiskuju, a
omogučen če biti nesmetano svestrani dru¬
štveni rad za boljitak cjeiokupue naše emi¬
gracije u vršenju njezine političke kulturne
i socijalne zadače.

Podigiiučem krova nad našim domom
nije još niti izdaieka učinjeno sve potrebno
za usclenje i smještenje naših ustanova,
več unutarnji uredjaj doma iziskujc daljnja
novčana sredstva kolih naše društvo nema
i daljnji ic nastavak radova na domu time
osuječen.

Mol] sc i poziva svakog pojedinog emi¬
granta i svakog našeg prijatelja, koji uvi-
djaju našu borbu i težimi položaja u kojern
se emigracija nalazi, da prema mogučnosti-
nia doprinosu svoj prilog kako bj se dovr¬
šila izgradnja toliko željkovanog »Istarskog
doma« u Zagrebu na korist naše zajednič-
kc stvari i naraštaja našeg, koji če n zajed-
ničkout radii pod svojim krovom crpstj no¬
vih konstruktivnih snaga, a napokon i radi
onih naših najbijednijili, koji su bez igdje
ičega potrebni pomoči i zbrinjavanja, I oni
če nači u njemu utočište i sklonišle.

Svaku i najmanju pripomoč prima sa
zahvalnošču društvo »Istra« u Zagrebu,
Žerjavičeva ul. 7 (dvorište). Doprinose se
može slati i na čekovni račun društva
»Istra« lir. 34669.

Koliko je tu možnosti novega,

vedno, žive¬

ga. futurističnega izražanja Kaj piavite na
to!«  . j

Tudi. mi vprašamo sebe in vas, ki.  a
to iitate. hai pravite na to. Marsikdo bi. .
jal, da bi bil potreben za. razgreto futuristi¬
čno glavo morda mrzel obkladek.

i. i

PREMUERA BEVKOVE
KOMEDIJE V MARIBORU

»Jutro« poroča iz Ma

Nedeljsko
ribora:

»Partija šaha«.  To je komedija
Franceta Bevka v treh dejanjih. Njena
krstna predstava je bila ob proslavi sre¬
brnega. umetniškega jubileja g. Vala
Bratine na mariborskem odru, kjer je
svojčas kot upravnik in pozneje kot
ravnatelj drame tako uspešno in plodo-
nosno oral kulturno ledino.

France Bevk ni zajel v tej svoji novi
komediji nobene posebne problematike.
Gre za zakonski trikot. Bevkova obde¬
lava tega motiva ne zbuja kakšne kul¬
turne senzacije. Tega tudi pričakovali
nismo. Vtisnil pa je tej svoji komediji
neko posebno obliko in metodo. Avtor je
zgradil to svojo tridejanko tako, da se
zanimanje od prizora do prizora stop¬
njuje ter da se komedijski kompleks na
svojski način razplete ob koncu tretjega
dejanja, ki je v tehničnem pogledu naj-
spretnejše zasnovano. Vsekakor pa ustre¬
za komedija meščanskemu okusu in poj¬
de lahko uspješno po naših odrih, če¬
tudi pogrešamo žal v nji tistega espri.ia
in blesteče dialektike, ki je neobhodna
sestavina vsakega odrskega dela, v ka¬
terem se obravnavajo motivi, kakor je
na primer problem zakonskega trikota
in podobno.

Slavljenec Vaio Bratina  je kot
gost zgradil predstavo »Partije šaha« na
temeljih svoje znane uprizoritvene me¬
tode, ki vtiska vsemu dogajanju in oko¬
lju na odru neki poseben navdih toplo¬
te. Tesno je povezal vse sodelujoče v
celoto in nas ponovno prepričal o svo¬
jem mojstrskem odrskem graditeljstvu.
V sceničnem oziru je ustvaril prijetno
sliko, ki ne utruja, četudi ostane ne¬
spremenjena skozi vsa tri dejanja.

Pirnatov kip Cankarja

v avli nar. gledališča v Ljubljani

Ob proslavi 20 letirce obstoja in delo-
vania narodnega gledališča v Ljubljani, je
bil 2 februarja z lepo svečanostjo odkrit
v avli gledališča doprsen kip našega veli¬
kega pisatelja Ivana Cankarja. Kip je od¬
lično delo našega rojaka, akademskega ki¬
parja Nika Pirna ta. — »A gis«.

U ZRAK PRIJATELJSTVA

U Livornu izlazi dvomjesečna revija
»Corsica* na čijim kovicama čitamo slije-
deče:

OORSICA
antica e moderna
Rivisia bimestrale
Diretta da F. Guerri itd.
GONDIZIONI Dl ABBONAMENTO:

R e g n o d! It ali a : Corsica, N izza.

Principala di Monaco, Malta. Tunisi, Dal-
mazia e Oanton Ticino per un anno L m  —
Estero  per un anno

L 45.-

»SELJAČK! SVIJET« 0 DRUŽBI
SV. iOHGRA ZA ISTRU«

Zagrebački mjesečnik »Seljački svi
jet«, što  ga več sedrou godinu izdaje
uredu.je g. Božidar Magovac, donosi u
posljednjem broju pod naslovom »Hr¬
vati u Istri« ovu noticu:

Kako javlja zagrebački tjednik
»Istra«, »Društvo sv. Mohora za Istru«
u gradu Trstu izdalo je cve godine četiri
hrvatske knjige, ko j e če služiti hrvat-
skom narodu u Istri, i to: Danicu, ko
ledar za 1939 god. Genovevu od Krištofa
Šmida, zbirku narodnih pjesama Rožica
moja i Zabavnik.

Spomenuti list napominje, da je da
nas več nešto, ako ljudi u Istri mogu
čitati na hrvatskom i trgovačke ejenike,
a mnogo je, ako mogu čitati hrvatsku
knjigu.

Za sada treba ovdjie primjeniti, da
sve prosvjetne akcije u našoj hr-
vatskoj domovini nisu ravne ni po
teškoeama ni po značenju ovome
»sitnom« radu »Društva sv. Mohora
za Istru«, pa je prava sramota, da
se u našim »narodnim« listovima i
easopisima više piše o kakvom na-
stranom pjesniku ili zahačenom ol-
taru kakve kapelice, nego o životu
Hrvata, seljaka i ribara u Istri,
čast četirim hrvatskim istarskim
knjigama, a mi čemo se na njih prvom
zgodom povratiti.

ČEŠKE MAJKE
U NUEMAČKOJ

»Žena danas« donosi: Rudarska oblast
Kiimkovice u Češko-Slovačkoj poslije Miin-
chenskoe sporazuma potpala ie pod njema-
čku vlast. lako ie ovdje stauovništvo pre¬
težno češko u školama ie zavedena na-
stava iin niemačkom jeziku. U znak pro¬
testa češke majke dogovorile su se da
diecu više ne šalili u školu. i jednog dana
kada su učitelji ušli u učiouice, u klupama
su timiesto d.iaka siedile njihove majke.
ko.ie su izjavile: »Ako hočete da naša dieca
uče na niemačkom, naučite prvo nas torne
jeziku«.

TALIJANSKI ZAKON
ZA ZAŠT1TU RASE

Talijanski držami polsekretar u ministar-
stvu unutrašnjih djela poslao je jednom
okružnicom prefektima instmkciju, kako če
primjenjivaU zakon o zašiiti rase u pogledu
sklapanja brakova izmedju Talijana i slra-
naca. Prema ovom objašnjenjn ne smatraju
se kao Stranci Talijani. >koji su porijelelom
so etnički talijanskog teritorija, ma da taj u
poliličkom pogledu ne pripada talijanskoj
kraljevini«. Kao Talijani se dakle smatraju
stanovnici Nice, Korzike. Savo je. Malte i
Dalmacije. Isto tako se kao Talijani smatra-
ju i strani, podanici, koji su talijanskog po-
rijekla (Tunis) Ali smatraju se leno Stranci
oni, koji su stranog porijekla, ma da imaju
talijansko državljanstvo (Židovi).  i

Ljubljana,  27 februarja 1939. (Agis).
V mariborski bolnišnici je v torek, dne 21
t. m. umrl po daljši in mučni bolezni naš
rojak, učitelj Tone Breko.

Pred dobrimi tremi leti je prišel čez
mejo, mlad, poln upanja, veselja do dela
in življenja. Več časa je čakal v Ljubljani
primernega mesta, kajti doma ni mogel
upali nanj. Bil je sin malega kmeta in mi¬
zarja iz Roševšča pri Oseku na Vipavskem.
Ljudsko šolo je obiskoval v Oseku, nakar
so ga starši s pomočjo raznih dobrotnikov
poslali v goriško gimnazijo. Prvotno je mi¬
slil obiskovati bogoslovje, po končani
gimnaziji pa se je odločil za učiteljišče, ki
ga je končal v Zadru. Po končanih študijah
ie ostal praznih rok, vendar jih ni drža!
križem. Pričel se je udejstvovati v goriš-
kili prosvetnih društvih, zlasti kot pevovo¬
dja in organist, kar rnu je bilo v posebno
veselje. Ker ni upal na zaposlitev in ker
domače razmere niso dovoljevale da bi
ostal doma. se je podal čez mejo. Tu je
dobil zaposlitev kot akviziter, a kmalu na¬
to ie dobi! mesto organista v Slovenskih
Konjicah, kamor je odšel iz Ljubljane poln
upanja v boljšo bodočnost. Tu je pričel z
vso vnemo, vodil je cerkveni pevski zbor
in pa mešani posvetni pevski zbor, poleg
teh dveh pa še otroški pevski zbor. Po¬
stal je dirigent konjiške godbe na pihala
in društvene godbe na lok. Petju in godbi
je posvetil tudi ves prosti čas tako, da je
lahko vsako leto priredil tudi po dva, do¬
bro obiskana koncerta. Lansko leto pa ie
bil nastavljen za učitelja petja na nove
ustanovljeni meščanski šoli v Konjicah.
Prevelika vnema in požrtvovalnost, kateri¬
ma zdravstveno ni bil kos, sta ga položili
v bolniško posteljo in v prezgodnji grob.

Poleg društvenemu in organizatornemu
delu sploh se ie posvetil tudi skladatelj-
stvu jn je neprestano delal. Njegove sklad¬
be so bile nazrazličnejše, za kor, za mladi¬
no in za mešane zbore. Njegovo delo so
bili tudi glasbeni vložki za Gregorinovo
božično igro »Kralj z neba«, ki so bili
prav posrečeni. Za konjiško mladino je
skomponiral nekaj igric, ki so jih otroci
tudi izvajali. Pa tudi cerkveni in mešani
zbor sta izvajala njegove skladbe, s ka¬
terimi je žel uspehe, saj so bile polne meh¬
kobe in občutenosti in kot nalašč za ljud¬
stvo.

Smrt ga je prehitela in mu prekrižala
njegove številne načrte. Komaj 27-letnega
ga je ugrabila težko prizadetim svojcem,
pa tudi Konjičani ga bodo pogrešali. Naj
mu bo lahka štajerska zemlja, svojcem na¬
še iskreno sožalje!

f Antonija Doles roj. Maže

Maribor,  februarja 1939. — Dne
17 februarja je umrla v Mariboru ga.
Doles Antonija rojena Maže, soproga
železničarja g. Dolesa. Pokojnica je bila
zelo agilna delavka v našem društvenom
pokretu in težko bo izpopolniti nastalo
vrzel. Društvo »Nanos« izreka težko pri¬
zadeti družini globoko sožalje.

•j* Perhavec Josip

Na Brežcu pri Divači .ie umrl 23. febru¬
arja po dolgem in težkem bolehanju znani
posestnik Perhavec Josip. Pokojni je bil v
najboljši moški dobi in zapušča poleg vdo¬
ve. štiri nedoletne otroke. Pokojniku naj bo
lahka kraška zemlja, preostalim pa naše
sožalje. Agis.

KAJ PRAVITE?

Nekateri ljubljanski dnevniki prinašajo
shoro dnevno pod rubriko »Kaj pravite?«
poročila in kritike o raznih perečih dnev¬
nih dogodkih in vprašanjih. To pot bi bilo
primerno, da tudi »Istra« obelodani pod gor
njim naslovom dogodek, ki ga stavljamo nje¬
nim čitateljem v pomislek.

Pred dvema dnevoma je bila v Ljubljani
v zgradbi ki nosi ponosen naslov »Narodni
dom«, olvorjena razstava italijanske knjige-
Kako se je vršila in kako je izpadla sveča¬
na otvoritev vas toliko ne zanima. Tudi ni¬
smo protivniki kulturnega zbližanja, dveh
sosednih si narodov. Zbode pa človeka v
oči, ko na najbolj obljudeni promenadni
ulici zagleda iznad vrat Narodnega doma
pompozen napis: »Mostra del libro italiano*
in nič drugega . ..

NOVE KNJIGE I REVIJE

Uredništvo je primilo:

Mirko Brever: TRAGOM ŽIVOTA I RADA

FRANA KI RF.I.CA, JIRVATSKOG PRBFO-
RODITELTA I KNJIŽEVNIKA. Zagreb,
1939 — Naklada Binoza, brvatskt moderni
pisci. Strana 140 cljena 40 . — dinara uko-
ričeno.

♦

NAPREDVK. časopis za pedagogijn. Br. 2 —
1939 — Zagreb. Gl. ur. dr. S. Caikovac,
urednici dr. St Pataki i prof. Josip De¬
lna riti.

*

POPOTNIK, časopis za sodobno pedagogiko,
štev. 5—6 1939 — Ljubljana. Urednik

Metod Kumelj,

*

NAŠA ZEMLJA, nezavlana slavenska revija za
kulturna i privredna pitanja- Br. 2, 1939
— Beograd Urednik Dragotin Deklič.

♦

SODOBNOST, neodvisna slovenska revija, štev.
2, 1939 — Ljubljana. Urednik Ferdo Ko¬
zak.

♦

IZRAZ, časopis za sva kulturna pitanja. Br.

1 1939 — Zagreb. Urednici: J. Pavičič. V.
Svečnjak i A. škatarič Izdaje Hrvatska
naklada u Zagrebu. Prvi broj.

*

METALURGIJA, br. 2. 1939 — Beograd. Ured¬
nik Stanimir Petrič.

♦

SOKO NA JADRANU, glasnik sokolskih župa
Split, Zadar—Šibenik i Sušak—Rtjeka. Br.
2 , 1939 — Split Urednik Stipe Vrdoljak.

STRANA 6

»IS T R A«

6R0J 9.

MARJANOVIČ O CAR
EMI NOVOM ROMANU

VIJESTI IZ ORGANIZACIJA

NOVA UPRAVA „ISTRE“ U OSIJEKU

Grgič Josip — sedemdesetletnik

Maribor,  februarja 1939. — ^ čil
in zdrav je te dni praznoval 70-letnico
rojstva naš znani rojak Grgič Josip j Z
Padrič v krogu svojiii domačih in znan¬
cev. Jubilant se je v prejšnjih letih agii.

je

Osijek,  1 marta 1939. - Dne 26 ve- primici 7.904 din 30 p. Primici se sastoje udestvoval  /naših društvih na Pri-
Ijace odrzana Je VIII. glavna godisnja skup- iz članarine i priloga za socijalnu akci u, k kjer se ie boril za naše
stina društva »Istra« u Osijeku u drustve- koie su dala razna osjecka društva, usta- . kot ’ odlo x en  narodnjak. Znan n

nim prostorijama Jegerova ulica br. 2/II. nove i poiedinci. I ovotn prilikom emigranti tu{J . kot dober  gospodar in še bolj i
Skupštni je prisustvovao lijepi broj izb.ie- im se najtoplije zahvaljuiu. Izdaci, osim zmagov it^ borbe za pravice domačih pn 2
glica iz Italije nastanjenih u Osijeku i doinačinstva i upravnih troškova, padaju sestn j koV) ko  i e z  drugimi dosegel da ip
Adolfovcu. Skupštinu je otvorio pretsjednik na pomaganje siromašnih i nezaposlenih bil velik  ’jj omp i eks d Q bre  kraške zemhe
društva g. dr. Martin Klunič,  koii je izbieglica I blagajniški izvještaj primljen pr isojen padriškim občanom. Po težkih
iznio opče stanje emigracije t. j. Hrvata i ie bez diskusije, te je upravnom odboru povojnih prilikah se je odselil v Maribor
Slovenaca u Italiji i drugim državama, dana razrješnica. j kjer mu je bila sreča mila in si je tam’

Osvrnuo se opčenito na rad društva u Nakon toga birana je nova uprava, u us t var il daleč od rojstne vasi prijetno

Osijeku, koji je bio ograničen na socijalno koju su ušli:

Viktor Car Emin

Milan Marjanovič prikazao je Carev ro
man »Presječeni puti«. Izmedju ostaloga
Marjanovič piše: »Viktor Car Emin štam-
pao je poslije duže pauze velikj historijski
roman o senjskim i kliškim uskocima i o
naporima posliednjeg branioca Klisa Petra
Kružiča« Marjanovič naglasu.ie u svojoj
opširnoj ocjen; da nisu odmakle godine pis-
čeve oslabile n.iegovu nnaginaciju i sladost
pričanja, šla više on konstatira, da je ovaj
posljednj: Carev historijski roman radjen
sa mnogo erudicije te su u njemu mnoge fi¬
gure i scene sočne, značajne i umjetnički
proživljene. Neka lica kao ona: sina Kru-
žičeva Frana. Anje kčeri gusara-ladjara,
popa Pustinjaka i njegove bolečive unu-
čice te cijeli niz muških i ženskih lica. svje-
tovnoga j sveštenoga reda. originalna su
s.iajno obrad.iena. tako da čine utisak kao
da su to neka dobro poznata i živa lica
prebačena samo u historijski ambijenat
Scene koje se odigravaju po istarskim mje-
stima i scene u Mlecima, u salonitna kur-
tizana i Pietra Arefina silno su ilustrativ¬
ne, živo i znalački opisane. — Posljednje
djelo Čara Emina zaslužuje — velj Marja¬
novič — svaku pažnju i daje visoko svje-
dočanstvo jakost; talenta, ozbilinosti rada,
duboke humanosti i prostranstva srca 1
duha starog rodoljuba, ali uvijek svježeg 1
dobrog pisca, a nadasve dobrog čovjeka
velikog srca.t

♦

Zagrebačk' mjesečnik »Naše more?
donosi u prošlom broju opširan prikaz Car
Eminovog romana »Presječeni puti« sa sli-
kom autora, i izmedju ostaloga kaže:

Nakon Nazo-ovog histori.iskog romana
»Krvav; dani' o burnoj prošlosti istarskih
kmetova pod krutim bičem knezova i go-
spodara istarskih gradova, dobivamo u ro¬
manu »Presječeni puti« novom djelu Vik-
tora Čara Emina, nove i mnogo bolje po¬
glede na početak 16 stolječa, na dane strep-
n.ie i boiaznj od novih poroka, nevolja i
Antikrista, koji si, teško pritisnul; sav sla-
venski živali od Dalmacije, pa preko Hr-
vatskog Primorja do istarskih obala i vl-
soravni«.

Na koncu »Naše more« toplo preporu-
čuje čitateljima kniigu. _

pomaganje siromašnih izbjeglica, te uredji-
vanje njihovih odnosa prema državnim i
samoupravnim vlastima. Mjesto tajnika g.

Vjekoslava Tomašiča koji je premješten u
Zagreb, pročitao je tajnički izvještaj pro¬
fesor g. Ljudevit Čič. Ovaj izvještaj prim- _

Ijen ie bez rasprave. Izvještaj blagajnika man. Ing. Petar Krebelj, Josip
pročitao je g. Ante  Č e h i č, šef burze Anton Pariz. Martin Šergo ml.
rada. Promet je u godini 1938. iznosio din. | Nadzorni odbor: dr. Mato Bogatič, Ing.
12.879.45, od toga izdaci 4.975 din. 15 p. a 1  Bruno Mužina. Franjo Medančič.

Pretsjednik: dr. Martin Klunič,
Potpredsjednik: Ante Cehič.

Tajnik: Vjekoslav Maštrovič,

Blagajnik: Ivan Radolovič,

Domačin: Gustav Gantar,

Odbornici: Ljudevit Čič, dr. Dinko Er-

Matetič,

Glavna skupština »Istre«
na Sušaku

Na temelju zaključka Upravnog odbora
od 10 februara 1939 god. u vezi s odred
bom iz § 22 društvenih pravila odredjeno
je, da se održi u nedjelju dne 12 marta 1939
u 10 sati prije podne u maloj dvorani So-
knlskog društva Sušak-Rijeka
V red. glavna god. skupština
s ovim dnevnim redom:

1. Pozdrav pretsjednika.

2. Biranje zapisničara i dva ovjerovite-
Ija istog.

3. Izvještaj tajnika.

4. Izvještaj blagajnika.

5. Izvještaj Nadzornog odbora.

6. Razrješnica Upravnom i Nadzornom
odboru.

7. Izbor Upravnog i Nadzornog odbora.

8. Slučajnosti.

Ako se u odredjeno vrijeme ne skupi

dovoljan broj članova, nakon pola sata za-
počet če se skupština bez obzira na broj
prisutnih članova.

Prema odredbi iz § 23 Pravila, redovna
glavna skupština može raspravljati i o sva¬
kom drugoni predlogu podnesenom glavnoj
skupštini. Takav predlog mora biti barem
tri dana prije same skupštine prijavljen
Upravnom odboru-

Pretsjednik: Tajnik

Jdlijan Jerina, s. r. Miro Pajalič, s. r.

Istarski akademski klub

održat če u subotu dne 4 III u 8 sati na-
večer u prostorijama društva »Istra«
članski sastanak s predavanjem. Pre¬
davat če kolega Dodič o odnosu radnika
i intelektualaca.

Občni zbor »Soče« na Jesenicah

Društvo »Soča« Jesenice, vabi na VIII.
redni občni zbor kateri se bo vršil v ne¬
deljo dne 12 marca ob pol treh popoldne
v salonu gostilne »Tancar« na Jesenicah z
običajnim, dnevnim redom.

Člani stanujoč; izven Jesenic imajo
ugodne zveze z vlakom. Radi važnosti
občnega zbora je udeležba istega članom
dolžnost! Prijatelji društva vabljeni!

Odbor.

Zabava društva »Istra«, Zagreb

U subotu 11 ožujka sastat če se veliki
broj naših Istrana u dvorani Hrvatskog
sokola, gdje če se održati tradicionalna
istarska zabava. Bit če bogati program,
istarski specijaliteti, dobra dalmatinska
kapljica, i ostale zabavne i šaljive atrak¬
cije. Rezerviranje stolova i ulaznice mo¬
že se nabaviti svakim danom u prosto¬
rijama društva »Istra«, žerjavičeva ul. 7,
telefon 84-66.

čisti prihod ide isključivo u korist
dovršen ja Istarskog doma bana dra
Matka Laginje.

Umjesto vijenca na liješ blagopokoj-
nog dra Živka Petričiča. pretsjednika
Jugoslavenske Matice u Zagrebu, daro¬
vali su klubu:

Jugoslavenska Matica, Split „ 100.—

G. Rikard Katalinič-Jeretov Din 50,— j za cijelu godinu 1939, za g. Stanley JKa-
Plemenitim darovateljima uprava, malich za godinu 1938, a g. Curač šalje
kluba i ovom prilikom najljepše zahva- j na račun zaostale pretplate.
ljuje. Odbor j Uprava

Zahvala

Pjevački odbor društva »Istra« u Za¬
grebu, zahvaljuje cijenjenim darovate¬
ljima koji su svojim doprinosom potpo-
mogli osnutak »Pjevačkog zbora«.

Svakog svijesnog emigranta je duž.
nost, da ovu akcij u moralno ili materi-
,a.lno podupire.

Odbor

IZ AMERIKE

Povjerenica za Ameriku, g, Mary Vi-
došič poslala nam je šest dolara na
račun pretplate za gg.:

Dr. Vladimir Rybar, Washington $ 2.—
Stanley Kamalich, Astoria . . $ 2.—
Donko Curač. Hoboken ....  $ 2.—
Pretplata za g. Rybara namirena je

domačijo, želimo mu še mnogo veselih
in srečnih let!

SLAVKO LUKMAN V FILMU

Naš rojak tenorist Slavko Lukman,
doma iz Nabrežine, ki je lansko leto na¬
stopal še na raznih koncertih po Slo¬
veniji, je i-restopil k filmu in se udej¬
stvuje pri neki filmski družbi v Nem¬
čiji. (—Agis—) _

Pronašao ukrad|ene konje

Jelovice,  marta 1939. — Još prošle
godine smo bili javili, da je našem suse-
ljanu Juriševiču Juri bio ukraden par ko¬
nja. Potraga za lopovima nije bila urodila
plodom i neki dan je Juriševič otišao u
Sežanu da kupi nove konje, ali tu je opa-
zio nekov ciganina. gdje prodaje njegove
ukradene konje. Obavijestio je karabinjere
i uspielo ie uhvatiti ciganina sa konjima.
Ciganin je uhapšen, a konji su vračeni
Juriševiču.

V

— Trst. — Ko je 17-letni Sibelič Be¬
nedikt gledal, avtogeno varen je, so se
mu vnele oči in so ga morali zaradi
oslepitve prepeljati v bolnišnico. Zdrav¬
niki so ugotovili, da je njegovo stanje
nevarno, kljub temu pa upajo, da se mu
bo vid povrnil.

Gosp. JOSIPU KRMPOTIČU

VODITELJU FONDA ZA POMOČ IZBJEGLI-
CAMA, ISELJEN-ČKOM NADZORNIKU ITD,
U BEOGRADU

PRIGODOM NAVRŽENIH 75 GODINA
ZASLUŽNOG ŽIVOTA
1. III. 1864. — 1. III. 1939
Sedamdesetpeto ljeto
Slaveč Vašega života,

Panog rada. punog borba,

I prezivjelih grozota,

Eto 1 ja, hfrra srca,

Iz dna dnše svoje želim,

Sto Vam ovom skromnem pjesmom,

Tumač čuvstva mojih velim:

Neka Bog Vas Svemogučl,
čuva, brani mnoga l.jete.

Nek 1 dalje Vas proslave,

Vaših rnkn djela sveta.

Nek 1 dalje Vaša i„nbav
Svud priskoči, pomoč dade,

Te pomogne u nesreči,

Kada netko od nas -rade.

Nek 1 dalje naša brača
člji dom nam tudjin gazi,

Kod Vas nadju, tko če bratski
Da ih primi, da lh pazi.

Nek i dalje, kad iz svljeta,

Naš se čovjek kučl vrača,

Cesto puta pun nevolja,

Pun potreba 1 nedača.

Kod Vas nadje blagu ruku,

Koja djecu rado prima,

Pomoč pružr gdjegod može,

Dobar Otac jer ste svima.

Neka živi Tata Josip,

Nek dočeka nove dane,

Novim suncem novom srečom,

Punim zdravljeni obasjane.

ANTE BELANIC'

ISTARSKI PLES U SUBOTICI

Prije mjesec dana, ili tako nekako, oni su u Zagrebu. Matica pleše taj ples
došla je u Subotiču plesna trupa Matice | več toliko godina, u Zagrebu i drugdje,
hrvatskih kazališnih dobrovoljaca iz a oni meni pišu iz Zagreba, neka idem

Zagreba i u subotičkom kazalištu prika¬
zala je niz naših plesova (slavonski
dalmatinsko-zagorski), a na prvome
mjestu i kao prvu točku i naš istarski
ples (od Talijana nazvani »balun« i
ako se do nedavno u našim istarskim
selima on zvao jednostavno samo
»ples«). Oni naši mladji Istrani, radnici
sa sela, koji žive u Zagrebu i koji sjaj-
no plesu originalni i prvobitni istarski
ples, pisali su mi, tada, iz Zagreba, ne¬
ka idem u subotičko kazalište, neka vi¬
dim taj ples plesne trupe Matice hrvat¬
skih kazališnih dobrovoljaca, pa neka
im javim, da li je to ona j pravi ples
istarski, koji oni plešu, ili nije.

Zamislite lipa bračo moja, ovo: Ple¬
sna trupa Matice hrvatskih kazališnih
dobrovoljaca mogla je da vidi taj naš
istarski ples samo na istarskim zabava¬
ma u Zagrebu, kad su ga plesali ti mali
naši ljudi sa zagrebačke periferije. Ne-
što od toga što su tu vid jeli, oni su na¬
učili, po našu bi se reklo »spoštali«, pa
su onda s time otišli prije mnogo godina
u Berlin, i dobili su tamo prvu nagradu,
— tako su bar pisale novine, — pa su
išli pa raznim gradovima Evrope, od
švicarske do Engleske. Mnogi ljudi u
smokinzima (to je ono črno odijelo ka-
kvo noše kelneri i gospoda, sa svilom
na jaketi) i dekoltirane žene vidjele su
taj ples, Nijemci, Englezi, švajcarci, da-
pače i Madžari u Subotici, — samo oni,
od kojih je plesna grupa Matice hrvat¬
skih kazališnih dobrovoljaca jedino mo¬
gla taj ples da nauči, a to su ti istarski
radnici sa zagrebačke periferije, oni ni¬
su nikad vidjeli plesnu grupu Matice
hrvatskih kazališnih dobrovoljaca, kako
pleše njihov ples. Matica je u Zagrebu,

u Subotici u kazalište, neka vidim taj
ples i neka im javim, da li je to pravi
naš istarski ples. »I stoga vas molimo
pišu mi oni, da bi bili tako dobri, da bi vi
to pogledali. Da li taj ples se pleše po
našu, pošto mi koji taj ples razumimo, i
kismo rodjeni u onoj zemlji, diseje taj
ples rodijo, nebimo rada daga neko dru
gi prenačuje. I stoga vas molimo da
nam pišete alito odgovara našem plesu,
mivama čemo sigurno verovati sveno, ča
nan odpišete«.

I na pismo ovih mojih ljudi iz Vrap-
ča i Kustošije, koji neče da se za njih
znade, a koji bi htjeli »da naši narodni
običaji ostanu u našim srcima i ruka
m a«, ja sam zaista išao u kazalište i vi-
dio taj ples, i išao sam u kazalište sa¬
mo zato da taj ples vidim.

I sada, lipi moji, ja ču vam po srcu
i duši kazati što sam tamo vidio i doži-
vio.

Prvo, i prvo. bilo je jako lijepo. Mno¬
go pari se je našlo na pozornici, i gle-
dajuči izdaleka, oni su izgledali kao da
su obučeni u staru istarsku narodnu no-
šnju. Počeli su taj balun plesati kao
novljansko kolo, kolembajuči se naprijed
i natrag samo se novljansko kolo pleše
dosta živo, uz takt pjesme,_ (a pjevači
stoje u sredini kola i pjevajuči piju čr¬
no vino) a ovi su plesali bez pjevanja
samo uz skoro nečujan takt glasovira.
Zatim se od kola stvaraju parovi, koji
plešu istarski ples, i to onaj ples pod
noge, dosta dobro, samo nešto pomalo.
Ali figure izvode vrlo lijepo, pravilno,
dobro naštudirano. Ali ono što je naj¬
ljepše kod našega plesa, voditi kolo,
skladnim korakom po taktu mijeha ili
roženica, to plesna trupa iz Zagreba još

nije naučila. Ona je to iz plesa izosta- tri kombinacije: ili su ga uopče svlačili,

vila ili zamijenila time što se muški i
ženska uhvate i obrnu se oko sebe je-
damput ili dva puta. Istina je, da je
»ubračati se okolo« korakom, po taktu
najteži dio, ali ujedno i najharmonič
niji i naljepši dio našega plesa. To je
zapravo onaj glavni dio plesa, kad svi
parovi čine u istom ritmu isti korak,
kad ne plešu samo plesači nego pleše u
taktu i pod pod njima, kad oni, muški '
ženska, drže korakom se vrteči uvijekistu
udaljenost od drugoga para, da se s nji-
me ne sudare, kad može, po potrebi i
jedan par da preskoči drugi, ako se drU'
gi kreče polaganije a da se sklad plesa
sačuva. Uslijed toga je naš ples i tako
težak, jer se mora paziti i na svoje kre-
tanje i na kretanje drugih parova, a
okretanje pravilno u kolu zahtijeva
mnogo vještine i discipline.

Prema torne, oni su naučili da plešu
»ples pod noge«, ma još nisu naučili —
»obračanje okolo«, a ja sumnjam, da če
to uopče naučiti. Ali i ples pod noge Ne¬
la iz Vrapča i Labinjan iz šikiči plešu
bolje od njih.

Ono što mi se mnogo ne dopada, to
je da oni ples plešu skoro »ala muta«, to
jest bez mijeha i bez roženica, samo po
taktu klavira. I doklegod ne pokušaju
da plešu pod jmij eh i roženice, to neče
biti pravi naš ples, nego samo stiliza¬
cija nekih figura toga plesa, ma koliko
oni dobili prvih nagrada. Ni jedan pravi
plesač istarskoga plesa ne bi mogao ni¬
sta osjetiti kod monotonog udaranja
klavirske tipke, a svakome pravom ple-
saču bježe noge same kad čuje zvukove
mijeha i roženica.

Isto je i sa nošnjom. Plesači M. H. K,
D, drže krožet samo na jednoj ruci, ta¬
ko su ga mladiči u nekim krajevima za¬
ista i nosili — samo ne kod plesa. Jer
onda, bi morao da krožet vijori po zra¬
ku i smetao bi u plesu. Prema torne ple¬
sači u Istri su sa tim krožetom vršili

ili su ga potpuno oblačili kao prsluk, ili
su ga tako držali na jednoj ruci, ali
donji kraj su ovili oko tijela i »zakučali«
ispod slobodne ruke sa drugim krajem,
sprijeda. Ovdje. da se krožet ne bi vijo-
rio, on je neprirodno zašiven na ledji-
ma, tako da se ima utisak da su plesači
obučeni u po krožeta, a ne u cijeli. Ma
koja od onih originalnih istarskih kom¬
binacija je bolja i Ijepša, a i prirodnija
od ove koju je usvojila Matica hrvat¬
skih kazališnih dobrovoljaca.

.. Ovo  što radi Matica hrvatskih kaza-
lisnih dobrovoljaca u Zagrebu je jedna
korisna stvar, i lij epa. To se radi u raz¬
nim zemljama u velikim poluvarijetet-
skim kazaiištima: naime da se na jedan
umjetnički način i u originalnim noš¬
njama prikažu originalni narodni pleso-
vi, sa dekorativnom pozadinom kraja i
u  Parizu se mjesecima daje u ka¬
zalištu Chatelet, i to se neprestano po¬
navlja, u raznim varijantama takva re¬
vija narodnih nošnji, muzike i plesova
cijele Francuske. I tu je mnogo stilizi¬
rano, ali se ipak pokušava sačuvati što
više originalnog: u muzici, ritmu, nošnji
i figurama. Samo tamo se ima mnogo
sretstava i za dekoracije i za izdržava-
nje plesača profesionalnih i mladih, a
sretstva Matice hrv. kazal, dobrovoljaca
su skromna i njezini plesači su ipak sa¬
mo dobrovoljci.

Kao Istrani, mi smo dužni zahval-
nost M. H. K. D. što daje naš ples na pr¬
vome mjestu i što je istarska nota kod
nje naglašena češče jače nego što dru^
go. Samo bismo željeli da izvedu naš
ples do kraja i da ne izostave najljepši
(iako najteži dio). da uzmu u pomoč
našu muziku. braču Catela i svirača na
mijeh sa Trešnjevke. — onoga iz Hrbol-
ki. — da uzmu u pomoč i zagrebačke
istarske plesače i plesačice.

MATE BALOTA.

nt-Mfnlb' tovf PERUŠKO. — Odgovorni urednik -  IVAN STARI. Zvonimlrova ul. 48. III kat — Vlasnlk i tzdavaC: Ronzorett »Istra« Masarvkova oi or 28a. u. Uro ceiefonn 67-80.
Tisak -  in^oslovcnska Sta m pa d. d.. Zagreb Masarykova ni br. 2.4», °4fovara: Rndolf PolanovlC Zagre’ rilca br 131. »Istra« tzlaz »vakog tirdna n netafc — Bro!

eek^og raenna - ? 6 789 _ Prctplata: za cljeln godinu 48 d. za pola godine 13 AmerUnl 8 dolara na  S° dlnn - ~ °S las l * računam oo ctenlkn.