FEBRUAR 1 998 LETNIK XXXVI CENA 280 SIT ISSN 0040-7712 POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI I 102 undumi V OBJEKTIVU 1. Modelov letečega krila arrow, ki smo ga lani objavili v Timu, je bilo izdelanih res lepo število. Nad njim sta se navdušila tudi Luka Šmit z Bleda in Andrej Seljak iz Nove Gorice. Fotografija je nastala na Straži nad Bledom, kjer popoldne na vzhodni strani piha idealen vzgonski veter, ki omogoča tudi nekajurne polete. 2. Visoko sposoben tekmovalni model kategorije F3J soarmaster je ena letošnjih Graupnerjevih novosti. Proizvodnja modela je v logaškem Mibu stekla že lani, uradno pa bo prav te dni predstavljen na mednarodnem modelarskem sejmu v Nurnbergu. Na sliki sta konstruktor dr. Helmut Quabeck in Mibov direktor Bogo Štempihar med testiranjem modela v Val di Fassi v Dolomitih julija lani. 3. Nacionalna panoga raket s padalom - S3-nacional - bo letos prvič tudi uradno na sporedu srečanj mladih tehnikov. Lani so na državnem srečanju v Novi Gorici modelarji novo panogo samo predstavili. Na sliki je mladi modelar Miha Čuden pri izstrelitvi modela goljat. 4. Z Graupner-Mibovim modelom LS-8, ki smo ga predstavili v prejšnji številki, leta tudi Zlatko Žižek iz Maribora. Kot smo napisali, je model namenjen za pobočno letenje, aerozaprego ter visoki start ročno ali z vitlom. 5. Gregor Bračun iz Brestanice se spet predstavlja z enim svojih novejših modelov. Tokrat je na sliki model jahte, ki jo je zasnoval sam. Model meri v • dolžino 950 mm, širok je 250 mm in tehta 5 kg. Z dvema elektromotorjema doseže hitrost okoli 20 km/h. Foto: G. Bračun, J. Čuk, J. Seljak, M. Zorec in Z. Žižek 186671 6 Revija za tehniško ustvarjalnost mladih FEBRUAR 1998, LETNIK XXXVI, CENA 280 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541 telefon: 061/17 902 20 (uredništvo), 1 7 902 24 (naročniški oddelek), elektronska pošta: tzs-lj@siol.net faks: 061/17 902 30, Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 280 SIT, naročnina za prvo polletje pa 1400 SIT. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet Ljubljana: 50101-603-50480 Celoletna naročnina za tujino znaša 5600 SIT (62 DEM oziroma 33 USD) Devizni račun pri Novi Ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 1, 1000 Ljubljana: 900-27620-3250/6 Urednik revije: Jože Čuden Odgovorna urednica: Mihela Mikuž Lektoriranje: Ludvik Kaluža Oblikovanje ovitka: Stanislav Oražem Obdelava barvnih fotografij: Anton Zupančič Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Tisk: Tiskarna Ljubljana Revijo sofinancirajo: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Revija spada med publikacije, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo RS, št. 415-01-001/98 z dne 23. 1. 1998. Prispevkov objavljenih v reviji TIM ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Fotografija na naslovnici: Na Golem nad Ljubljano verjetno nikoli ne bo cestnih dirk z radijsko vodenimi avtomobilskimi modeli, razgiban teren in čudovito okolje pa bosta sem morda kdaj privabila ljubitelje modelov off-road. Foto: Jože Čuden KAZALO KAZALO 2 KONČANO JE DRŽAVNO PRVENSTVO MODELOV ČOLNOV NA ELEKTRIČNI POGON V KATEGORIJAH FSR-E. 4 DRŽAVNO PRVENSTVO V PLASTIČNEM MAKETARSTVU. 5 DIRKA RV-MODELOV AVTOMOBILOV V KOPRU 6 TEKMOVANJA RADUSKO VODENIH AVTOMOBILOV - OPIS KATEGORIJ. 8 JADRALNO LETALO INKA 8 ŠKATLA ZA MODEL 10 RAZVOJ SISTEMOV ZA IZSTRELITEV MODELOV F1A 13 JADRANJE V TERMIKI 1 5 MODELARSKI RAKETNI MOTORJI MACH ... 25 STRUŽENJE LESA V MAKETARSTVU 26 MAKETARSKI FOTOSTRIP (5. NADAU.) REVELLOV F4U-1D CORSAIR (1 : 32) 27 ELEKTROMOTOR LRP-VX TURBO. 28 NOVOSTI NA TRGU 29 SVETLOBNI EFEKTI (5. DEL) KROŽEČI BLISKI 31 NA POTI K ZVEZDAM 32 ANTONOV AN-2. 35 PUJSEK HRANILNIK 38 GRELNIK. 39 PODSTAVEK ZA CVETLIČNI LONČEK 40 UGANKARSKI KOTIČEK TTK£i 6 februar 1998 1 REPORTAŽA Končano je državno prvenstvo modelov čolnov na električni pogon v kategorijah FSR-E DR. JANEZ HOLC Lanska tekmovalna sezona je bila ne¬ kaj posebnega, saj smo imeli poleg naše¬ ga prvenstva v Velenju še svetovno prven¬ stvo modelov v kategorijah M, na kate¬ rem je sodelovalo osemnajst naših naj¬ boljših modelarjev. Vsi so se nanj mrzlič¬ no pripravljali tako na tekmah kot tudi na občasnih treningih. Prvo srečanje modelarjev je bilo že ko¬ nec aprila, na njem pa so se pomerili v kategorijah hidro in mono. Ker tekmovanj v teh kategorijah ni bilo dovolj, smo bili prisiljeni izbrati reprezentante po rezul¬ tatih te dirke. Na prvi pravi tekmi maja v Velenju so se tekmovalci pomerili v vseh kategori¬ jah. Velenjski modelarji so pripravili iz¬ vrstno progo, le tekmovalcev je bilo zaradi spremembe lokacije in slabega vremena nekaj manj. Zaradi nizke gladine jezera je prišlo do naleta nekaj modelov na pod¬ vodna sidra za boje. Marsikdo je tako izgubil dragoceno dobro obdelano eliso, krmilo ali celo kompletno pogonsko os. Čeprav so bile na programu vse katego¬ rije, eco, hidro in mono, je tekma pote¬ kala brez večjih zamud. Za reprezen¬ tante je bila to izvrstna preizkušnja na progan, kjer naj bi čez dva meseca vse potekalo bolj zares. Velenje ima res iz¬ vrstno tekmovališče. V vodi so že postav¬ ljena sidra za boje, štartna mesta so lepo urejena, sodniki pa imajo pregled nad celotno progo in brez težav sledijo vožnji modelov. Druga tekma je bila spet na koseškem bajerju. Prvič je bila na sporedu tudi ka¬ tegorija eco junior standard, v kateri tek¬ mujejo modeli čolnov z zaprtim elektro- motrjem tipa 540. Čeprav se je prijavilo manj tekmovalcev, kot smo pričakovali, smo bili zadovoljni predvsem zaradi ude¬ ležbe zelo mladih modelarjev, ki so želeli preizkusiti svoje spretnosti in vozne spo¬ sobnosti svojega prvega preprostega RV- modela čolna. Pokazali so, da se da s predelavo katerega koli modela narediti RV-model tako, da se vanj vgradi spre¬ jemnik ter najpreprostejši servomehani- zem. Za to so uporabni prav vsi modeli čolnov, katerih načrti so bili objavljeni v Timu, vključno z modeli MČ. Menim, da bi morali vsi, vključno z mentorji na šolah, začeti razmišljati o posodabljanju ali nadgrajevanju že lep čas nespremenjene kategorije MČ. Če ne drugače, bi morali najsposobnejše mlade modelarje, ki na tekmovanjih MČ dose¬ gajo lepe rezultate, usmerjati v zahtevnej¬ še panoge. Starši pa bi mlade nadebud¬ neže za nagrado za njihov trud in do¬ sežke lahko razveselili s preprosto RV-na- pravo. Če boste kdaj prišli na naše tek¬ me, si oglejte model Urbana Poljšaka. Vi¬ deli boste, kaj se da narediti iz pre- Start modelov v kategoriji eco junior standard Model hidrogliserja za kategorijo hidro 1 Mladi koroški modelarji na regijskem srečanju mladih tehni¬ kov. Morda bo kdo med njimi tudi bodoči reprezentant. 2 februar 1998 TTE£ 6 REPORTAŽA Naša najmlajša tekmovalka Barbara Štrucelj, zmagovalka zadnje tek¬ me v kategoriji eco junior standard v družbi sotekmovalcev. prostega Robbejevega modela eco star, ob tem pa primerjajte tudi njegove rezul¬ tate. Ali pa model Gregorja Vide, ki nas je na zadnji tekmi izredno presenetil. Preprost elektromotor je tako dobro dode¬ lal, da nam je ob hitrosti njegovega mo¬ dela zastajal dih. Zadnji dve tekmi sta bili organizirani v presledku enega tedna. Temu je botroval neljub dogodek v zvezi s klubskim kon¬ tejnerjem, ki je bil postavljen ob koseškem bajerju. V njem smo člani DML imeli spravljeno vso opremo, ki smo jo potre¬ bovali za izvedbo tekem. Lastnik zem¬ ljišča pa je "po pomoti" kontejner prodal. Po srečnem naključju smo dobili vrnjeno vsaj opremo, toda prostora za hrambo nujno potrebnih stvari zdaj nimamo več. Obe tekmi sta tako potekali brez elek¬ trične napeljave ter z zelo malo spremlje¬ valne opreme. Zato naj tekmovalci letos ne računajo več na električni priključek in naj si za polnjenje celic preskrbijo vsaj star svinčev akumulator. Tehnika je v letošnjem letu krepko na¬ predovala. Večina naših modelarjev upo¬ rablja za pogon nove celice Sanyo RC 2000, ki so po svojih lastnostih res en¬ kratne in izjemno trpežne. Glede tehnike vožnje pa so predvsem izkušenejši spoz¬ nali, da le tekoča vožnja celotne skupine lahko omogoči vsem tekmovalcem večje število prevoženih krogov. To so dokaza¬ li na zadnji dveh tekmah in na svetovnem prvenstvu. Nemalo so bili sami nad sabo presenečeni tisti modelarji, ki so lani pre¬ vozili največ 24 krogov na tek, letos pa celo 28. Največ nesreč še vedno povzro¬ čajo mlajši, neizkušeni modelarji, zato bomo v elektro sekciji predlagali, da za¬ četniki obvezno začno tekmovati najprej v kategoriji junior standard. Ob pri¬ mernih rezultatih in vožnji pa lahko nato napredujejo v naslednjo kategorijo. Zah¬ tevali bomo tudi vsakršno zaščito po¬ gonskega vijaka, ker so nekateri iz njega naredili že prave "bojne sekire", s kateri¬ mi tako brez bojazni za vijak divjajo po progi in se zaletavajo v druge modele. Kogar zanima dejavnost ladijskih mo¬ delarjev, se lahko obrne na naš naslov: Društvo modelarjev Ljubljane, Rimska 1 3, 1000 Ljubljana. Nekaj informacij pa lahko dobi tudi na Internetu: http// www2.ijs.si/~jholc/index. html. Za primerjavo si oglejmo še največje število krogov v kategoriji FSR-E eco v sezoni 1997, ki so jih dosegli najboljši naši in nemški modelarji. * - Slovenski rekord ** - Svetovni rekord Končne uvrstitve v kategorijah FSR-E v letu 1997 FSR-E eco junior standard TTKI 6 februar 1998 3 REPORTAŽA Državno prvenstvo v plastičnem maketarstvu MITJA MARUŠKO Mariborski maketarski klub je v sodelo¬ vanju z Združenjem graditeljev plastičnih maket Slovenije in Komisijo za letalsko maketarstvo LZS organiziral v soboto, 8. novembra 1 997, že 4. državno prvenstvo v plastičnem maketarstvu. V prostorih II. gimnazije se je zbralo skoraj 50 tekmo¬ valcev z več kot 150 tekmovalnimi make¬ tami in se pomerilo v kar 23 tekmovalnih disciplinah. Slovenski uvozniki maket, Hi- bisco d.o.o. iz Ljubljane, Nebec Hobby d.o.o. iz Ljubljane in Metronic Komet d.o.o. iz Trbovelj, so zagotovili nagrade predvsem za najmlajše tekmovalce, tako da so skoraj vsi udeleženci juniorskih tek¬ movalnih disciplin prejeli nagrade. Svoj denarni prispevek so dodali tudi mari¬ borski sponzorji. Tudi tokrat so bile najštevilčneje za¬ stopane letalske makete. Aleš Čarman je presenetil s samogradnjo makete jadral¬ nega letala DG-300 Elan in z njo osvojil prvo mesto v disciplini letalskih maket v merilu 1 : 32. Disciplina letalskih maket v merilu 1 : 48 je še vedno "kraljevska" tek¬ movalna disciplina, kjer je najti najka¬ kovostnejše izdelke. Prvo mesto v tej dis¬ ciplini, pa tudi v skupni razvrstitvi letal¬ skih disciplin, je tokrat osvojil Tone Furlan z Tamiyino maketo ameriškega morna¬ riškega lovca F4U-2 corsair. Drugo mesto v tej disciplini in skupni razvrstitvi pa je z maketo helikopterja mil Mi-24D hind osvojil Sašo Kraševec, ki je zmagal z ma¬ keto 13-26 marauder tudi v merilu 1 : 72. Sašo Stefanac, najbolj zaslužen za izvrst¬ no organizacijo, je z maketo prototipa Su-27 P-42 osvojil drugo mesto. Tretje mesto je šlo Janezu Zuri za meketo hen- schla FJs-1 29 v merilu 1 : 72. Število in kakovost letalskih dioram sta bila presenečenje letošnjega prvenstva. Čeprav letalske diorame po zahtevnosti in pestrosti gradnje še zdaleč ne dosega¬ jo dioram z vojaštvom in oklepnimi vozili, so mnoge letošnje tekmovalne makete kazale izvirnost zamisli. Prvo mesto je osvojil Samo Štempihar z maketo lovca P- 51D mustang v zaklonu, sledil mu je Zdravko Lenac z maketo focke vvulfa Fw- 190 F-8, na tretje mesto pa se je zavihtel Tone Furlan z maketo F6F-3 hellcat. Nadvsem zanimiva je bila tekmovalna disciplina letalskih zbirk L5, kjer mora tekmovalec prijaviti vsaj pet maket letala istega tipa oziroma njegovih izvedenk. Z zbirko letal spitfire je zmagal Samo Štempihar, drugo mesto pa je z zbirko Su-27 zasedel Feliks Vodlan. Tudi makete z slovenskimi oznakami niso več redkost. V disciplini civilnih letal je zmagal Blaž Selih z maketo Adrijinega douglasa DC- 9-32. Med juniorji je z maketo lockheed T-33 slavil Andrej Rupnik, za njim pa sta se uvrstila Jaka Jaklič z maketo spitfireja in Zdravko Lenac je zgradil dioramo s Fw-190F-8 v merilu 1 : 48. Tomaž Berce je izvrstno detajliral vso notranjost svojega pantherja D in zmagal med maketami oklepnih vozil v merilu t : 35. Tone Furlan je avtor makete ameriškega mornariškega nočnega lovca F4U-2 corsair v merilu 1 : 48, ki mu je prinesla prvo mesto med make¬ tami v merilu 1 : 48 in v skupni razvrstitvi. "New boys in tovvn" je naslov zmagovite diorame, ki jo je izdelal Dejan Krulej. 4 februar 1998 TIK.! 6 REPORTAŽA Tudi figura Napoleonovega legionarja, ki mu je prinesla še eno prvo mesto, je delo Dejana Kruleja. Tomaž Horvat. Maketa nemške kompozi¬ cije mistel 1 je prinesla zmago Borisu Trobevšku v disciplini maket v merilu 1 : 72, sledila pa sta mu Andrej Rupnik z maketo tornada in Oliver Stritar z maketo helikopterja jetranger III. Med dioramami je bil spet najboljši Jaka Jaklič z dioramo tornada, drugi je bil Andrej Rupnik z messerschmitom Bf-109, tretji pa Marko Ličina z nemškim lovcem halberstadt D. V.„ Številčno skromna udeležba je bila v disciplinah, kjer so se pomerili graditelji ladijskih in avtomobilski maket. Primož Debenjak je slavil v obeh seniorskih dis¬ ciplinah: v discipilni maket ladij z jadri je zgradil rimsko bireno, pri ladjah brez jader pa je zmagal z maketo nemške podmornice tipa XXI. V juniorski konku¬ renci je z maketo letalonosilke J. F. Ken- nedy zmagal Oliver Stritar. Z maketo tovornjaka iveco turbostar II je bil v disciplini tovornih vozil najboljši Tomislav Miolčič, sledila pa sta mu Era¬ zem Zorenč in Matija Molk. Pri maketah drugih vozil se je najbolje odrezal Mar¬ jan Kolbezen z maketo corvete stingray III, drugo mesto je osvojil Erazem Zorenč z lamborghinijem diablom VT, tretji pa je bil Iztok Kniplič z oplom calibro. V junior¬ ski konkurenci je zmagal Žare Rudovič (volvo FH-1), drugi je bil Aleš Šinkovec (jordan 191), tretje mesto pa je zasedla Marjeta Krištofič (BMW Z3). Med graditelji figur so si mesta spet razdelili lanskoletni nagrajenci. Dejan Krulej je zmagal z figuro francoskega Napoleonovega gardista, drugi je bil Bojan Korelc z maketo nemškega oficirja, tretji pa je bil Primož Debenjak z upo¬ dobitvijo rimskega legionarja. Z maketami vojaških vozil se je pome¬ rilo kar dvajset tekmovalcev. Zmagal je Tomaž Berce z maketo pantherja D, ki mu je vgradil vso notranjost. Drugi je bil Andrej Kogovšek z maketo oklepnega vozila BRDM II slovenske vojske, tretji pa je bil Janez Pagon z maketo tanka T-72. Z dioramo "New boys in town" je slavil Dejan Krulej, na drugo mesto se je z dio¬ ramo "Take five" uvrstil Bojan Korelc, tretji pa je bil Stane Cr- njak z dioramo "Boj in igra". Dejan Krulej je še enkrat zmagal z vinjeto "Planting", sle¬ dila pa sta mu Iztok Kniplič ("Schwimwa- gen") in Mario Sekol ("Tiger"). Tudi v juniorskih disciplinah je letos sodelovalo dosti več tekmovalcev. S fi¬ guro esesovskega vo¬ jaka je zmagal Mar¬ ko Ličina, na drugem mestu pa se je z maketo francoskega vojaka znašel Niko Kniplič. Maketa vojaškega vozila sher- man M4A1 je prinesla prvo mesto Binetu Logarju, drugi je bil Oliver Stritar (M-84), tretji pa Sašo Knez s Tigrom I. Z vinjetami in dioramami so med juniorji slavili Milan Radoševič (Hummer & Bradley), Matjaž Zapušek (oklepna mehanična delavnica) in Jernej Bajc (tehnična enota in skladišče goriva). Maketarji, ki so pri gradnji svojih ma¬ ket uporabili Eduardove kovinske jedka- ne dele, so za najboljše makete dobili po¬ sebne Eduardove nagrade. Vsi, ki so svoje izdelke prijavili za ocenjevanje v Eduardovem pokalu, pa imajo do nasled¬ njega prvenstva popust pri nakupu Eduar- dovih delov in maket. 4. državno prvenstvo je bilo hkrati že 7. prvenstvo v plastičnem letalskem make- tarstvu, ki so ga člani Mariborskega ma- ketarskega kluba izpeljali skoraj brez napak, predvsem pa pravočasno in z opazno prizadevnostjo. Na bolšjem sej¬ mu, ki je spremljal tekmovanje, je marsi¬ katera knjiga in maketa našla novega lastnika. In kje bo naslednje prvenstvo? Morda v Ljubljani. Aleš Čarman je popolnoma sam izdelal maketo DG-300 Elan v merilu 1 : 32 in zasluženo zmagal v tej disciplini. Dirka RV-modelov avtomobilov v Kopru BRANKO MIKLAVEC Ob vse večjem zanimanju za avtomo¬ bilsko modelarstvo smo se v Klubu mladih tehnikov Koper odločili, da organiziramo dirko z RV-avtomobili. Namen je bil dru¬ ženje in medsebojno spoznavanje mode¬ larjev iz različnih klubov. V nedeljo, 9. novembra, smo se zbrali na terenu baze AMZS Sermin v Kopru. Postavili smo izposojen gradbeni oder in progo. Glavni krivec za organizacijo dir¬ ke je bil Robert Pirjevec, z veseljem pa smo mu priskočili na pomoč vsi aktivni člani in simpatizerji. Edi nam je serviral svežo vremensko sliko, ki je kazala na popoldanski dež, Darinka je prijela za svinčnik in papir, Klaudio in Igor pa sta štela kroge. Med pripravo dirkališča so modelarji ogrevali svoje prste in avtomo¬ bile. Marsikoga je zvok motorja spomi¬ njal na glas motorne žage. Dirka se je pričela ob 1 1. uri. Začeli smo z modeli na električni pogon. Pravi užitek je bilo gledati model, ki spretno zajema ovinek in se izogiba avtomobilčkom manj veščih tekmovalcev. Ne gre pozabiti, da je to spretnost, ki jo modelar prenaša na mo¬ del s pomočjo RV-naprave. V nekem tre¬ nutku je gledalce presenetil model, ki je s tako hitrostjo zajahal rob dirkališča, da se je začel vrteti in dvigati v zrak. Pristal je na drugem koncu proge in na začu¬ denje vseh odpeljal naprej nepoškodo¬ van. Pa naj še kdo reče, da letala nimajo nič skupnega z avtomobili! Zadnje minute velikega finala v kate¬ goriji rally je že motil rahel dež, kar je vplivalo na tehniko vožnje in vedenje av¬ tomobilov. Po koncu dirke smo prav hitro pospravili tekmovalni oder in se napotili v bližnjo picerijo, kjer je bila razglasitev mest in podelitev praktičnih nagrad. rrm 6 februar 1998 5 MODELARSTVO Ker na obali zima ne kaže zob tako močno kot v notranjosti, smo se dogovo¬ rili, da bomo v tem času organizirali od¬ prto tekmovanje za pokal Kluba mladih tehnikov Koper v kategorijah elektro, hrošč 2 WD, rallv 4 WD in C. V tem okviru naj bi izpeljali štiri dirke. V vsaki kategoriji bodo tri kvalifikacijske dirke po 5 minut in finalna, ki bo trajala 30, pri električnih avtomobilih pa 5 minut. Vse dirke bodo potekale v bazi AMZS Sermin v Kopru. Tekme bodo veljavne, če se bo prijavi¬ lo vsaj 15 tekmovalcev. Dve sta že mimo (14. 12. '97 in 18. 1. '98), naslednji pa bosta 8. februarja (rezervni datum: 15. 2.) in 15. marca, ali 22. v primeru slabega vremena. Kdor bi hotel sodelovati na tekmi ali si jo samo ogledati, lahko pokliče ali piše na naslov: Klub mladih tehnikov Koper, Mladinska 6, 6000 Koper. Kontaktni osebi sta: Robert Pirjevec (sekcija RV-avtomobilov), tel. 066/580- 146, in Branko Miklavec (predsednik KMT Koper), tel. 066/271-656. Branko Miklavec v vlogi serviserja malega bolida Na koncu pa poglejmo še rezultate obeh finalov dirke: Elektro: 5 minut Tekmovanja radijsko vodenih avtomobilov - opis kategorij JANEZ NEBEC Pod školjko modela kategorije rallye 1:8 se skriva 3,5-kubični motor¬ ček, s katerim model v nekaj sekundah doseže hitrost 100 km/h. Tekmovanja radij¬ sko vodenih modelov avtomobilov so šport, ki ponuja po¬ dobne užitke kot dirkanje s pravimi avtomobili, seveda po precej dostopnej¬ ši ceni. V zadnjih le¬ tih spet opažamo po¬ večano zanimanje za to zvrst modelarst¬ va, hkrati pa se vse več modelarjev s svo¬ jimi modeli udeležu¬ je tekmovanj. Kot pri velikih o rezultatu od¬ ločajo vrhunska teh¬ nika, brezhibna vož¬ nja tekmovalca in izurjen mehanik. Pogoj za dober tekmovalni rezultat pa je kom¬ binacija vseh treh. Izkušeni tekmovalci porabijo za natančno nastavitev modela tudi več dni, pogosto pa se zgodi, da se najboljši skozi cilj pripeljejo v razmiku le nekaj sekund. Če razmišljate, da bi tudi sami začeli tekmovati z radijsko vodeni¬ mi avtomobili in so vas zgornje vrstice prestrašile, vam ponujamo nekaj nasve¬ tov za pravilno izbiro modela. Na kratko bomo opisali tudi tekmovalne kategorije, ki jih gojimo pri nas. Kako začeti ? Vse preveč modelarjev zaradi napač¬ nih odločitev in izbire modela odneha, še preden so dobro začeli, zato priporoča¬ mo, da upoštevate naslednje: - Pred izbiro modela si oglejte katero od tekmovanj in se seznanite s posamez¬ nimi kategorijami. - Izberite model, ki je primeren vašemu znanju. - Če ste začetnik, se v modelarski trgo¬ vini pozanimajte o pomoči, ki vam jo lahko nudijo ob nakupu modela. - Kupite samo model, za katerega so zagotovljeni rezervni deli, saj se vam v nasprotnem primeru lahko zgodi, da boste sredi sezone ostali nemočni z mo¬ delom, ki mu je odpovedal kakšen maj¬ hen, vendar bistven del. - Ne začenjajte s tekmovanjem v pre¬ zahtevni kategoriji, saj se vam lahko zgodi, da bo model večji del dirke mi¬ roval, ker ga ne boste znali ustrezno pri¬ praviti Tekmovalne kategorije V Sloveniji naj bi bilo letos šest teren¬ skih in deset cestnih dirk za državno prvenstvo, poleg -tega pa tudi nekaj pokalnih tekmovanj. Med naštetimi kate¬ gorijami boste nemara našli tudi sebi primerno. Elektro 2WD V tej kategoriji tekmujejo modeli v me¬ rilu 1 : 10, ki jih poganja elektromotor z akumulatorjem 7,2 V. Ti modeli so dokaj enostavni in enako¬ vredni, saj pogon na dve kolesi ne dopu¬ šča premočnih mo¬ torjev. Z njihovo upo¬ rabo postane model preveč nemiren. Mo¬ deli so primerni za začetnike, saj ne zahtevajo posebne¬ ga vzdrževanja, pred¬ vsem pa so cenovno dostopni. Dirke so zelo izenačene, saj 6 februar 1998 iTTEI 6 MODELARSTVO tu odloča predvsem spretnost v vožnji. Tekmovanja se odvijajo na asfaltni pod¬ lagi. Off-road 1 : 8 Če model kategorije rallye obujete v terenske gume, ga dvignete od tal in mu zamenjate karoserijo, se spremeni v mo¬ del off-road. Tovrstne dirke so zelo za¬ nimive, saj modeli vozijo na progi, kjer je ponavadi zemlja ali trava, vključuje pa skoke in razne prepreke, ki jih manj izkušeni prevozijo, nakateri pa z mode¬ lom "poletijo" tudi več kot 5 metrov daleč in po pristanku vešče nadaljujejo vožnjo. Vse drugo je enako kot pri kategoriji ral- lye. odvijajo na asfaltu in na terenskih stezah. Tekmovanje je zelo izenačeno, saj vsi tekmovalci vozijo enake modele. To so modeli mantua junior v merilu 1 : 8. Po¬ ganja jih 3,5-kubični motor z žarilno svečko, ki doseže 1,4 KM pri 27.000 vrtljajih v minuti, kar je dovolj da modeli dosežejo hitrost 70 km/h. Dovoljeni so samo originalni motorji in serijski dodat¬ ki. Avtomobili so preprosti za uporabo in idealni za učenje tehnike vožnje in na¬ stavljanja motorja. Iz te kategorije pa izhaja tudi večina najuspešnejših tek¬ movalcev v višjih kategorijah. Dirke z mo¬ deli junior so cenovno dostopne in ome¬ jene. Za modele imate vedno na razpo¬ lago strokovno pomoč in zagotovljene rezervne dele tudi na dirkah, zato vam jo tem visoke hitrosti v ovinkih. Na modelih je mogoče nastavljati celotno geometrijo podvozja, trdoto amortizerjev, vrsto vzme¬ ti in njihovo vpetie, delovanje zavor, in še bi lahko naštevali. Za najboljši stik s pod¬ lago pa dobite različno profilirane gume iz raznovrstnih materialov, tako da model lahko popolnoma prilagodite vsaki vrsti asfalta poleti ali pozimi, na suhem in v dežju. Motorji so poglavje zase, saj zah¬ tevajo posebno vzdrževanje, brezhibno pa bo deloval samo pravilno nastavljen motor. Če razmišljate o tekmovanju v ka¬ tegoriji rallye, vam za začetek svetujemo manj zahteven model, ki ga boste spo¬ sobni obvladati, na prvih dirkah pa ne pri¬ čakujte zmage, ampak si lahko za cilj za- date le odpeljati dirko do konca. Elektro 4WD To so zahtevnejši električni modeli s po¬ gonom na vsa štiri kolesa in zelo izpopol¬ njenim podvozjem. Vozne zmogljivosti modelov so izredne, saj dosegajo enake ali celo boljše čase kot osnovni motorni modeli. Z nastavitvijo podvozja lahko dosežemo skoraj popojn stik s podlago in izredne zmogljivosti. Zal so tovrstni mo¬ deli zelo dragi, tako da rezultat ni odvi¬ sen samo od tekmovalca, temveč tudi od sredstev, vloženih v tehniko oziroma opremo. Dirke potekajo na asfaltu. Pokal Mantua junior To je pokalno tekmovanje, namenjeno začetnikom z motornimi modeli. Dirke se Razred C Razred C upravičeno nosi ime kra¬ ljevski razred. Modeli dosegajo hitrosti do 160 km/h in do 100 km/h pospešijo v manj kot dveh sekundah! Namenjeni so izključno za gladke asfaltne steze in zahtevajo vrhunsko pripravo modela, mo¬ torja in voznika. Zaradi visokih cen mo¬ delov, in ker v Sloveniji še nimamo pri¬ mernega poligona, je ta kategorija pri nas mani razvita, primerna pa je samo za najbolj izkušene modelarje. To je bil kratek opis kategorij, ki jih vozimo v Sloveniji. Podrobnejše opise ne¬ katerih najbolj razširjenih kategorij vam bomo pripravili v naslednjih številkah, več informacij pa lahko dobite v trgovini podjetja Mantua model d.o.o. LJUBLJA¬ NA na cesti Andreja Bitenca 36 v Ljubljani ali po telefonu 152-50-46 in na i nternetu: http://www.mantua-model .si Porsche razreda C Popularni hrošč za pokalne tekme Mantua junior priporočamo za začetek tekmovanj z motornimi modeli. Rallye 1 : 8 Rallye je zelo zanimiva in tudi zahtevna kategorija, ki se vozi po asfaltnih stezah. Modeli v merilu 1 : 8 s prostornino motor¬ jev do 3,5 cm 3 , ki celo presegajo dve konj¬ ski moči pri več kot 35.000 vrtljajih v mi¬ nuti, dosegajo hitrosti, večje kot 100 km/h. Do njih pa pospešijo v le nekaj sekundah, zato je voziti tak model vse prej kot pre¬ prosto opravilo, ki od tekmovalca zahteva izredno zbranost in brezhibno pripravljen model. Moč motorja se prek dveh ali treh diferencialov prenaša na vsa štiri kolesa, kar omogoča izredno lego na cesti in s TIKI 6 februar 1998 7 PRILOGA Jadralno letalo INKA (Inženir Kuhelj Anton) In memoriam So ljudje, ki so s svojo osebnostjo in delom pustili neizbrisen pečat na nekem področju. Eden takih je bil Otokar Hluchy, rojen leta 1931 v Križevcih na Hrva¬ škem. Življenje ie že v rani mladosti zapisal svoji veliki ljubezni - letalskemu modelarstvu, ki mu je ostal zvest vse do konca. Leta 1968 se ie vključil v Aeroklub Ljubljana, katere¬ ga član je ostal ao konca, čeprav je zadnja leta nasto¬ pal za kranjski Aeroklub. Na športnem področju je bil aktiven celih trideset let. Sodeloval je na skoraj vseh tekmovanjih z letalski¬ mi RV-modeli pri nas. Na državnih prvenstvih v nek¬ danji Jugoslaviji je osvojil več medalj, enkrat pa je bil tudi republiški prvak. Kot član državne reprezentance je leta 1977 na balkanskem prvenstvu v kategoriji akrobatskih RV-mo- delov (F3A) z ekipo osvojil srebrno kolajno. V Letalski zvezi Slovenije je deset let vodil komisijo za letalsko modelarstvo. Ko mu zdravje ni več dopu¬ ščalo trdega dela, je nalogo prepustil mlajšim, sam pa je prevzel urejanje problematike športne komisije. Za svoje dolgoletno delo na področju modelarstva in zasluge pri širjenju tehnične kulture je prejel vrsto vi¬ sokih priznanj, med katerimi velja posebej omeniti naj¬ višje priznanje LZS - plaketo Eavarda Rusjana. Otokarja se bomo spominjali kot vrhunskega mo¬ delarja ter avtorja številnih strokovnih prispevkov v re¬ viji Tim. Vselej je znal izbrati tiste svoje preizkušene konstrukcije, s katerimi tudi začetniki niso imeli težav. Marsikdo je svoje prve korake v svet modelarstva na¬ pravil z modeli, izdelanimi po njegovih načrtih. Svoje znanje in izkušnje je Otokar nesebično prenašal na mlade, ki jim je vedno rad prisluhnil in jim svetoval. S posebnim veseljem je pripravljal prispevke za naimlaj- še, pri čemer mu nikoli ni zmanjkalo novih zamisli. Za njim je ostala bogata zapuščina uspešnih kon¬ strukcij modelov, ki bo še dolgo vir idej mladim mode¬ larjem. Otokarja ni več med nami, vendar bo za vedno ostal v naših srcih. MITJA SERŠEN-ERMAN V začetku leta 1 934 je dr. Anton Ku¬ helj s pomočjo strojnega tehnika Boža Učakarja in dijaka Slavka Preglja, ki sta zrisala načrte, pričel konstruirati svoje prvo jadralno letalo. Najverjetneje se je zgledoval po takrat zelo uspešni kon¬ strukciji grunau baby, ki pa je bila za gradnjo v preprostih delavnicah preza¬ htevna. Prototip je bjl izdelan aprila 1936. Z njim je Milivoj Šircelj prvič poletel 5. apri¬ la na Blokah, ki so bile v letih pred vojno večji jadralni center. Inka je bila visokokrilec, ki je imel krilo podprto z opornicami. Imela je trup šesto- glatega preseka, delno prekrit s platnom, delno pa z vezano ploščo. Namenjena je bila za učenje jadranja. Konstrukcija je bila zelo preprosta, saj naj bi letalo izdelovale manjše jadralne skupine, ki so razpolagale le s preprostim orodjem. Na žalost je druga svetovna vojna prekinila delo na marsikateri nedo¬ grajeni inki, po vojni pa je počasi izgini¬ la s prizorišča in so jo spodrinile novejše konstrukcije. Upam, da se še kje nahajajo zaprašeni inkini načrti, s pomočjo katerih bi lahko kakšen letalski navdušenec zgradil kopijo letala, kot so izdelali že vrabca, čavko in jastreba, ter da jo bomo lahko videli v našem bodočem letalskem muzeju. Podatki o letalu: Razpetina krila 12,3 m Dolžina trupa 6,3 m Višina 2,05 m Ploščina krila 16,35 m 2 Globina krila 1,4 m Vitkost krila 9,25 Osnovni profil krila Go-549 Masa 1 30 kg Finesa \~/ Minimalno upadanje 0,85 m/s Dovoljen način vzleta z gumo Naredili so nekaj verzij letala, ki so se med seboj razlikovale v obliki nosnega dela, velikosti smernega krmila ter obliki zaključkov krila. Škatla za model JURE MERKAČ Veliko modelarjev se ukvarja z ladij¬ skim modelarstvom. Nekateri svoje mode¬ le kupijo, drugi jih izdelajo sami, seveda pa so različnih oblik. Nekateri so taki z velikim V-lomom, drugi dolgi in ozki, spet tretji široki. Ob tem nastopi težava, kako napraviti enotno škatlo za transport mo¬ delov na tekme in preizkušnje. Najpreprostejši način prenašanja mo¬ delov na teren je v leseni škatli, ki ima no¬ silce v obliki profila dna čolna obložene z gumo ali peno. Toda kam z opremo (RV-naprava, rezervni deli, elise ...)? Reši¬ tev je sila preprosta. Iz 6 mm debele vezane plošče naredi¬ mo škatlo, podobno tisti za prenašanje orodja, le mere prilagodimo dolžini in širini našega čolna. Na prednji in zadnji stranici škatle iz¬ režemo odprtini, za 5 mm večji, kot je na¬ ris čolna od spredaj ali zadaj, ter vse ro¬ bove zaščitimo s penasto gumo ali čim podobnim. Na ogrodje (1, 2, 3) prilepimo še dve deščici, ki celotni konstrukciji dajeta do¬ datno stabilnost. Na ta način imamo vso opremo, ki je shranjena v prostoru pod čolnom, vedno pri roki. Model letala Pripravili smo načrt zg izdelavo makete tega letala iz papirja. Če model pravilno uravnovesimo in mu vlepimo obtežbo v nosu, in če smo ga izdelali dovolj natanč¬ no, bo tudi letel. Izdelava je preprosta, saj od orodja rabimo le ravnilo, škarje, modelarski no- žek (olfa), lepilo za papir ter seveda spretne prste. Najbolje je, če načrt prefotokopiramo na trši papir (šeleshamer), ali ga preriše¬ mo s pomočjo indigo papirja. Navaden 80-gramski pisarniški papir za gradnjo tega modela ni ustrezen, ker je preme¬ hak. Izdelava Krilo Najprej izdelamo krila. Izrežemo nosil¬ ca kril 13 in 15 in ju prepognemo v pro¬ fil, kot je prikazano na prerezu krila. Nato izrežemo obe polovici krila 12 in 14. Z modelarskim nožem naredimo obe 8 februar 1998 mr 6 PRILOGA zarezi, kjer bodo kasneje pritrjene opor¬ nice krila. Krili moramo prepogniti na prednjem robu ter usločiti zgornjo površino, da bomo laže izoblikovali profil. Papir ukri¬ vimo tako, da aa potegnemo prek roba mize. Vse zavihke zapognemo navznoter in na obe polovici prilepimo pripravljena nosilca. Pravilen položaj nosilcev je prib¬ ližno na prvi tretjini globine krila. Sedaj izrežemo dele za opornice (št. 18, 19, 20 in 21). Prepognemo jih po srednji črti, namažemo z lepilom ter pu¬ stimo, da lepilo veže. Nato opornice pri¬ lepimo na krilo, tako da jih potisnemo od spodaj skozi zareze v krilu in jih prilepi¬ mo na notranji strani krila. Ko se lepilo posuši, namažemo zgor¬ njo površino nosilca, vse zavihke in zad¬ nji rob z lepilom ter pritisnemo zgornjo polovico krila čez spodnjo. Da elementi med sušenjem lepila ostanejo na pravem mestu, si pomagamo s kljukicami za obe¬ šanje perila in z njimi spnemo zlepljene dele, ki silijo narazen. Medtem ko se polovici krila sušita, iz¬ režemo trak (št. 16). Z njim spojimo obe polovici, tako da trak na notranji strani premažemo z lepilom ter ga ovijemo okrog spoja krila. Presežek traku na zad¬ njem robu odstrižemo s škarjami in pritrdimo s kljukico. Repne površine Izdelava repnih površin (smerni in višin¬ ski rep) je podobna izdelavi kril. Tudi v teh se nahaja papirnati nosilec, ki ga sicer lahko opustimo, vendar na škodo trdnosti. Trup Izrežemo kroj trupa (št. 1), nato pa še vse druge elemente: rebro trupa (št. 2), in¬ strumentno ploščo (št. 3), nosilec sedeža (št. 4), tla in sedež kabine (št. 5), krmilno palico (št. 6) ter smučko (št. 1 1). Pripravimo si vse elemente in jih pre¬ pognemo, kjer je potrebno. Trup poskusi¬ mo najprej sestaviti "na suho" brez lepi¬ la, da vidimo, kakšen bo, ter da si zami¬ slimo vrstni red lepljenja elementov. Na sestavnici trupa je razvidno, kam pride kakšen element. Ko nam je po¬ stopek popolnoma jasen, se lotimo lep¬ ljenja. Vrstni red naj bi bil približno takle: 1. Izdelamo zadnji del trupa, vlepimo glavno trupno rebro (št. 2) in zlepimo trup na mestu pod krili. 2. Sedež sestavimo tako, da podstavek (št. 4) prepognemo v obliko "V", nanj pri¬ lepimo sedaTni del z naslonom (št. 5) ter vanj vsadimo krmilno palico (ni nujno). 3. Vlepimo spodnje pritrdilne trakove (št. 22 in 23), kamor kasneje prilepimo opornice kril. 4. Zapognemo levi in desni rob kabi¬ ne, da ga ojačimo in nato v kabino vlepi¬ mo sedež. 5. Zlepimo prednji del trupa in vlepimo instrumentno ploščo, ki še dodatno okrepi kabino. 6. Pod prednji del trupa prilepimo tra¬ kove (št. 1 1) drugega na drugega po ve¬ likosti, da izoblikujemo smučko, na ka¬ tero je letalo pristajalo. Končna montaža Krilo pritrdimo na trup, tako da opor¬ nice prilepimo na trup in sicer na koščka papirja (št. 22 in 23), ki sta vlepljena v notranjosti trupa in skozi zarezi na vsaki strani gledata ven. Pazimo na pravokot- nost in po potrebi skrajšamo opornici. Krilo nima V-lomal Ko je lepilo suho, nalepimo na zadnji del trupa še smerno in nato višinsko krmi¬ lo. Tudi tu pazimo na pravokotnost. Reglaža in spuščanje Čeprav je letalo bolj maketa kot leteči model, ga lahko vseeno spuščamo, če mu v nos vlepimo obtežitev. To so lahko plastelin, svinec, drobni vijaki ali celo ravno prav velik kovanec. Obtežbe mora biti toliko, da je težišče na prvi tretjini glo¬ bine krila, ki je na načrtu označeno s puščico. Reglaža modela je podobna kot pri vseh malih modelih in smo jo že večkrat opisali. Se nekaj napotkov Manjše kose ali težje dostopne dele najlaže izrežemo s škarjicami za nohte. Da se papir lepo prepogne točno na želeni liniji in nastane oster rob, ga prej prav narahlo zarežemo z nožem olfa, pri čemer pazimo, da ne zarežemo pre¬ globoko. Inka ni bila prebarvana, ampak je ime¬ la platno zaščiteno s celonom, vezana plošča pa je bila prelakirana, zato je na letalu prevladoval rjavorumenkast odte¬ nek barve platna in lesa. Viri: Gustav Ajdič, Zoran Jerin: Letalstvo in Slo¬ venci. Aleš Strojnik: Človek je dobil krila. Narodna krila, december, 1948. TIMOVI OGLASI PRODAM kakovosten avtomobilski model off- road bugy poker VI (1 : 8) z vso dodatno opre¬ mo: motor Novarossi PRO 2000 (3,5 cm 3 , 1,7 ks, 27.000 vrt./min.), štartboks (12 V), re¬ sonančni izpuh, zračni filter Novarossi, baterija in priključek za svečko (2 V). Model ima pogon na vsa štiri kolesa (4 WD), 3 diferenciale, 2 x kolutne zavore, oljne blažilce, nastavljivo višino podvozja in stabilizator. Gume so uporabne za vožnjo off-road in on-road. Model je primeren tudi za začetnike, Glavni podatki: končna hitrost 110-120 km/h, 0-100 km/h v 1,5 s. Z dvema servomehanizmoma (S 3003) krmilimo zavore, lin in zavijanje. Zraven sodi še RV-naprava obbe Futaba atack SR. Kupcu podarim 1 I gori¬ va (10 %) ter karoserijo porsche 911 turbo (1 : 8). Model je kot nov, vozen 3 ure. Cena je nižja za 45 % in znaša 90.000 SIT. Gregor Križnar Ul. Antona Kodra 6 4207 Cerklje na Gorenjskem Tel.: (064) 422-866 (po 15. uri) POCENI PRODAM Graupnerjev RV-čoln si- stems z dvema motorjema speed 600 in me¬ hanskim regulatorjem hitrosti. Model je malo rabljen, cena je 220 DEM. Prodam še RV-avto- mobil znamke Tamiva s pogonom na štiri kole¬ sa, z motorjem LRP in karoserijo alfa romeo 155 za 100 DEM ter začetniški letalski RV- model uhu znamke Graupner z motonem COX 0,8, zelo dobro ohranjen, za 1 20 DEM. Matej Solar Rosi nova 24 2000 Maribor Tel.: (062) 229-72-300 Faks: (062) 229-72-3012 KUPIM nove ali rabljene modelarske motorje COX in dele zanje. Marjan Klenovšek Skapinova 1 3000 Celje Tel.: (063) 37-929 (zvečer) PRODAM letalski motor Enya 4 cm 3 , RV-na- pravo Graupner D 8 s sprejemnikom in servo- mehanizmi, štarter in model gliserja magnum z elektromotorjem. Tel.: (061) 127-20-69 PRODAM dvokanalno RV-napravo Futaba SR II s servomehanizmom S 3003 in sprejemnikom. Cena je 8.500 SIT. Prodam model čolna Robbe madžar, dolžine 40 cm, s fleks-osjo in krmilom. Cena je 8.000 SIT. Prodam motor power 710/12 plus turbo z ležaji. Cena je 4.000 SIT. Tel.: (061) 772-217 (Peter, popoldne) PRODAM dvokanalno RV-napravo Delta star z dodatno opremo (dva servomehanizma, spre¬ jemnik, sprejemniška škatlica, baterije Sanyo 600 mAh) in model začetniškega jadralnega letala basic 4 star. Cena naprave in letala je 20.000 SIT. Luka Lotrič Sevlje 49 4227 Selca Tel.: (064) 641-366 UGODNO PRODAM model piper super cub znamke Robbe (razpetina 2100 mm) z motor¬ jem MDS 10 cm 3 ali brez. Komplet je nov, ner¬ abljen, zgrajen do montaže servomotorjev. Cena kompleta je 45.000 SIT (Samo model stane 35.000 SIT). Sašo Starčič Markovci 26 a 2281 Markovci pri Ptuju Tel.: (062) 766-446 (po 16. uri) KUPIM električne vžigalnike za vžig mode¬ larskih raketnih motorjev, ki delujejo že na navadno baterijo - 1,5 V. Marko Metlika Črnotiče 29 a 6275 Črni kal KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNEGA OGLASA STIKf 6 februar 1998 9 MODELARSTVO Razvoj sistemov za izstrelitev modelov F1A LUKA ŽNIDARŠIČ Zgodovina razvoja prostoletečih mode¬ lov je polna številnih preskokov tako na področju aerodinamike kot na področju Konstrukcij in tehnologije. Ob koncu šest¬ desetih let so izumili t. i. rusko kljuko, ki omogoča dinamični štart (izstrelitev). Sle¬ dil je razmah konstruktorske ustvarjalnosti ri izdelavi zanesljive in učinkovite me- anizacije jadralnega modela. Velik de¬ lež so k temu prispevali sovjetski modelar¬ ji, ki so bili v tem športu tudi v svetovnem merilu splošno priznani inovatorji. Eston¬ ski mojster, svetovni prvak 1 989, Andres Lepp, harkovski znanstvenik Valerij Isa- jenko, Leningrajčan Jurij Jablokov ter kijevski inženir Viktor Stamov so bili no¬ silci novih usmeritev zadnjega desetletja. Ne glede na dosežke ukrajinske šole Viktorja Čopa ter estonske Andresa Lep- pa ima vendarle posebno mesto moskov¬ ska modelarska šola. Ta je modelarskemu svetu dala odlične konstrukcije, ki so jih kasneje uporabljali po vsem svetu. Znane so bile po visoki kakovosti izdelave ter sodobni tehnologiji in materialih, kot so steklena, ogljikova ter kevlarska vlakna. Leto dni pred odhodom na svetovno pr¬ venstvo v Argentino je Viktor Čop, ki je že imel naslov svetovnega in evropskega prvaka, najboljše sovjetske modelarje presenetil z veliko zanesljivostjo štartov, pri katerih si je pomagal z dvojno spre¬ membo kota smernega krmila pri izstre¬ litvi. Takrat je kazalo, da ni mogoče kon¬ struirati česa boljšega. Vendar je kmalu zatem vse presenetila novost: prehod mo¬ dela iz skoraj vertikalnega vzpenjanja v horizontalni let ali tako imenovani "bunt". Ta štartna tehnika se je v svetu in tudi pri nas že dodobra uveljavila. Do današnje praktične uporabnosti so jo razvili šele v moskovski modelarski šoli. Vendar ideja ni bila njihova, saj je že v sedemdesetih letih z njo eksperimen¬ tiral Viktor Stamov. Zal je kmalu odnehal. V začetku osemdesetih let je nove spre¬ membe kotov poskušal vpeljati Orlov, pa tudi on ni bil preveč uspešen. Proti koncu osemdesetih let, se je tega trdega oreha lotil tudi Viktor Čop, ki je opravil kar 90 % uspešnih štartov. Prvi, ki je ta spoznanja uspešno prene¬ sel v stvarno konstrukcijo, je bil mladi diplomant moskovskega letalskega inšti¬ tuta A. Lizjura, dokončno pa sta jih izpopolnila šele mlada moskovska letal¬ ska inženirja Sergej Makarov in Mihail Kočkarev. Uporabila sta izkušnje svojih predhodnikov ter znanje o sodobnih materialih. Žrtvovala sta ogromno dela, saj sta s pomočjo računalniške simulacije opravila celotno analizo odpenjanja mo¬ dela. Samo za simulacijo ter matematič¬ no modeliranje z računalnikom sta pora¬ bila več kot leto dni dela. Njun model je bil leta 1990 razglašen za najboljši v ka¬ tegoriji F1 A. Na EP 1996 v Italiji so prevladovali modeli tipa Makarov-Kočkarev, večina pa jih je bilo kupljenih v državah nekdan¬ je SZ. Brez bunta, ki ga mora tekmovalec brezhibno obvladati, ni nobene možnosti za dobro uvrstitev. Od 79 tekmovalcev se jih je namreč kar 54 z maksimalnim številom točk uvrstilo v "fly-off", ki je bil daleč najštevilčnejši v zgodovini evrop¬ skih prvenstev. Poleg mehanskih časovnikov so začeli uporabljati tudi elektronske v povezavi z mikroservomehanizmom. Čas vklopa po¬ sameznih funkcij se z elektronskimi ča- sovniki lahko nastavi še bolj natančno. Za nastavitev uporabljajo kar prenosne osebne računalnike. Večina modelarjev Risba 1. Model vlečemo na vrvici. Notranje krilo ima nekoliko večji vpadni kot. To nam omogoča boljše obračanje modela, kar je pri takih z veliko razpetino kril včasih lahko problem. Model za¬ vija v razmeroma majhnih krogih. Rep je zadaj nekoliko dvignjen, vendar le toliko, da model pri odpetju zavije iz vodoravnega v skoraj navpični let navzgor. V trenutku, ko se je model odpel z vrvice, se vlečna kljuka opre na naslon, ki kljuko nekaj časa zadrži spredaj, saj model še ne sme zakrožiti. Risba 2. Potlačen rep ali tako imenovan prvi bunt nekaj desetink sekunde po odpenjanju. Model preide iz vertikalnega vzpenjanja v horizontalni let. Rep je v tem položaju le nekaj desetink sekunde, nato pa se dvigne v položaj, ki ga kaže risba 3. Risba 3. Model je prešel v horizontalni let. Hkrati z dvigom repa je naslon spustil kljuko v zadnji položaj (model sedaj kroži), notranje krilo ima tudi normalen vpadni kot. Model kroži v velikih krogih. Risba 4. Stanje pri vključeni determi 10 februar 1998 TIK MODELARSTVO uporablja tudi VHF-oddajnike za iskanje modelov. Sistem z dvema oddajnikoma in sprejemnikom stane približno 900 DEM. V zadnjem času se je trgovina z modeli precej razmahnila. Tako stanejo vrhunski modeli tudi 2000 DEM in več. Kopije uspešnih modelov, ki jih izdelajo manj znani tekmovalci, stanejo polovico manj. K ceni za zregliran model pa je treba dodati še kakih 200 DEM. Delovanje Na risbah in slikah je prikazan položaj posameznih mehanizmov oziroma delov modela med vleko, med odpenjanjem in v prostem letu. Slika 1 Slika 2 Slika 3 Slika 4 položaj smernega krmila (RP) Sistem na zadnjem delu trupa mehanizem za spremembo kotov višinskega stabilizatorja Pomen simbolov: RP - položaj smernega krmila (rudder position) SP - kot višinskega stabilizatorja (stabilizer position) WP - vpadni kot notranje polovice kril (wing position) Vrvice: L 1 - toga vrvica prvega bunta (jeklena pleteni¬ ca 0 0,3mm) L 2 - elastična vrvica drugega bunta (najlon¬ ska nit 0 0,4mm) L 3 - toga vrvica med kljuko in smernikom (jek¬ lena pletenica 0 0,3mm) L 4 - elastična vrvica determe (najlonska nit 0 0,4mm) Zaporedje operacij mehanizmov: Model je na vrvici: časovnik ne dela; položaji motivatorjev: RP 2, WP 1, SP 1. 3. Pospeševanje modela (zategovanje vrvice); pri sili vleka 58 do 60 N se sprosti vzvod 4 (kljuka se odpre); nastavitveni vijak 9 nihalke 5 se nasloni na vijak bata kljuke 8; položaji motivatorjev: RP 3, VVP 1, SP 1. 1. Vrvica je napeta; gibajoči se del kljuke počiva na vijaku 10; model leti naravnost; časovnik ne dela; položaji motivatorjev (krilo, rep in smernik): RP 1, WP 1, SP 1. 2. Vlečna vrvica je ohlapna; gibajoči se del kljuke je naslonjen na vijak 6; model kroži; druga sprememba Prosti let: 4. Vrvica je sneta s kljuke; časovnik dela; giba¬ joči se del kljuke je naslonjen na vijak 36 meh¬ anizma za zakasnitev smernika; položaji moti¬ vatorjev: RP 4, VVP 1, SP 1. 5. 0,7 do 1,0 sekunde po sprostitvi vrvice; prvi bunt sprosti vrvico L 1; zadnji del repa se zara¬ di elastične vrvice L 2 premakne navzdol; položaji motivatorjev: RP4, VVP 1, SP 2. 6. 1,3 do 1,7 sekunde po prvem buntu drugi bunt sprosti vrvico L 2; zadnji rob repa se zaradi gumice na posteljici dvigne navzgor; hkrati se sprostita vrvici 30 in 37; položaji motivatorjev: RP 5, VVP 2, SP 3. 7. Po ustreznem času leta; deferma sprosti vrvico L 4; položaji motivatorjev: RP 5, WP 2, SP 4. Prikaz štarta z bunt sistemom Pri takšnem startu model pridobi dodat¬ no višino, včasih tudi več kot 10 metrov. Vendar pa lahko še več izgubimo, če štarta ne izvedemo brezhibno, saj prak¬ tično ne odpušča napak. Zahteva zelo natančno nastavitev časovnika in veliko treninga, zato ni primeren za začetnike. Za lažjo predstavo si lahko na risbah ogledate glavo trupa enega od modelov Makarov-Kočkarev. Pomagajte si z legen¬ do, poleg pa boste našli tudi časovno zaporedje funkcij. februar 1998 11 MODELARSTVO « 19 3J n 51 31 8 ? Glava trupa z vsemi mehanizmi položaj notranje polovice kril (WP) Zdaj uporabljajo še popol¬ nejše menanizme z izboljšanim sistemom spreminjanja vpadnega kota krila, ki se pri novejših modelih spre¬ minja tudi s pomikanjem kljuke naprej in nazaj. Poleg tega so vrinili še en položaj smernega krmila posebej za izstrelitev, kar modelu pri tem resnično omogoča idealno pot. V zadnjih desetih letih je bil pri prosto- letečih modelih opazen izreden napredek. Kako se bodo modeli razvijali v prihodnje, pa bomo verjetno videli prav kmalu. Viri: Letalski modelar 3/95 IS. Može: Model Ma- karova in Kočkareva ali nekoliko podrobneje o buntuj. Letalski modelar 3/96 (S. Može: Evropsko prvenstvo Fl-A, B, C). Letalski modelar 4/91 Padralni modeli mos¬ kovskih modelarjev). S. Kubit: Sekrely modeli szybowcow klasy F1A. LEGENDA: 1. nosilec vlečne kljuke - nepremični del 2. premični del kljuke 3. os obračanja kljuke 4. vzvod 5. nihalka 6. vijak za nastavitev položaja smernika v kro¬ ženju na vrvici (RP 2) 7. vijak za nastavitev položaja smernika v pro¬ stem letu (RP 51 8. vijak bata kljuke 9. vijak za nastavitev položaja smernika med izstrelitvijo (RP 3) 10. vijak za nastavitev sprednjega položaja kljuke 11. kanal za zaščito vrvice drugega bunta; ka¬ nal je pritrjen na nosilec kljuke 12. vijak za nastavitev sile, pri kateri se kljuka odpne 13. žica od vzvoda do nihalke časovnika (ti- merja); žica vklaplja časovnik Trgovsko podjetje GASILSKA OPREnh Trgovina "MLADI TEHNIK" Levstikov trg 7, 1000 Ljubljana Tel.: (061) 126-11-55, faks: 126-2243 Odprto od 8.00 do 19.00, sobota od 8.00 do 13.00 ure Vse za modelarje in tehnični pouk! RV-naprave: MULTIPLEX in GRAUPNER RV-modeli čolnov, avtomobilov in letal: MULTIPLEX, GRAUPNER in BILLING BOATS Vse vrste elektromotorjev in motorjev z notranjim izgorevanjem ter drugi material za modelarstvo. Plastične makete: ERTL, TAMIYA, AIRFIX, ITALERI, REVELL, HELLER in pribor. - Na zalogi: novi akumulatorji Sanyo RC 2000 - Ugodno: RV-naprave Multiplex - EUROPA SPRINT 4/7/1 Cena: 26.740 SIT -Mikroprocesorska RV-naprava EUROPA mc 1010z akumulatorji in blokom ein-stein (Glej TIM 5/98). Cena: 39.400 SIT - Sprejemnik PICO 4/5 (12 g). Cena: 11.500 SIT - Elektronski regulatorji Kontronik in LRP - Servomehanizmi od 7 g naprej - Tekmovalni RV-čolni eco, mono in hidro - Kroglični ležaji (2x5 mm in 4 x 7 mm) 14. vodilna cev za žico (13); cev je pritrjena na nosilec kljuke 15. spiralni disk 16. nihalka časovnika 17. ohišje časovnika 18. ročica komande prvega bunta 19. ročica komande drugega bunta 20. ročica determe 21. plošča časovnika 22. kotnik za zaščito vrvice determe 23. okvir mehanizma za spremembo kota krila 24. ročica - gibajoči se del 25. plošča mehanizma; prilepljena je na ohiš¬ je iz ogljikovih vlaken 26. os obračanja mehanizma 27. izvrtina za polbajonet desnega krila 28. vijak za nastavitev položaja desnega krila v kroženju na vrvici (VVP 1) in v času do druge¬ ga bunta 29. vijak za nastavitev položaja desnega krila v prostem letu (VVP 2) 30. toga vrvica med časovnikom in mehaniz¬ mom za spremembo kota krila 31. cevka za vrvico (30) 32. element za nastavitev dolžine vrvice (30) 33. okvir mehanizma za zadrževanje kljuke (zakasnitev smernika); premični del 34. os obračanja mehanizma 35. naslon na trupu; mehanizem se opre na ta naslon 36. vijak za nastavitev položaja smernika (RP 4) v nekaj sekundah po Startu; vzvod kljuke se nasloni na vijak 37. toga povezava med časovnikom in meha¬ nizmom; jeklena žica 0 0,5 mm 38. cevka za povezavo (37) 39. element za nastavitev dolžine povezave (37) 40. posteljica repa 41. cevka z navojem; rep je nanjo naslonjen v prostem letu, z matico pa nastavljamo položaj repa (SP 3) 42. kolesce; rep je nanj naslonjen pred prvim buntom, z vijakom na njem pa nastavljamo položaj repa (SP 1) 43. cevke za vrvice L 2 in L 4 44. 45. sprednji in zadni prostor za obtežitev; omogoča spremembo težišča brez spremembe teže modela 46, 47. vijaka za zapiranje prostorov za obtežitev 48. kotnik z izvrtinami za vrvice L 1, L 2 in L 3 49. element za nastavitev položaja repa (SP 4) po vključitvi determe 50. meja pokrova trupa 51. zapiralni mehanizem pokrova 52. element za nastavitev dolžine vrvice L 1 53. element za nastavitev dolžine vrvice L 3 februar 1998 rrm e 12 MODELARSTVO Jadranje v termiki VITAL PRETNAR Termično jadranje je eden najzanimi¬ vejših načinov letenja z radijsko vodeni¬ mi jadralnimi modeli. Ni lepšega, kot ure in ure jadrati brez hrupa motorja, smradu izpušnih plinov in bencina. Zdi se mi, da je pri nas veliko modelarjev, ki imajo doma jadralne modele, pa ne vedo, kaj z njimi početi. Pogosto so ti modeli zaradi svoje enostavnosti samo prva stopnja v šolanju bodočega motornega RV-pilota modelarja. Ker jadralno letenje ni nujno samo nekajminutno spuščanje proti tlom, smo se odločili, da vam opišemo izvor termičnih stebrov in njihovo izkoriščanje. Kako letijo jadralni modeli? Ker jadralni modeli nimajo lastnega pogona morajo svojo potencialno energi¬ jo spreminjati v kinetično. To pomeni da se jadralni model ves čas spušča z neko hitrostjo, ki jo imenujemo upadanje leta¬ la. Upadanje letala je pri vsaki hitrosti le¬ tenja različno - večja ko je hitrost, večje je upadanje. Razberemo ga lahko iz nitrostne polare letala, ki je za vsako leta¬ lo različna. Vseeno pa za vsako jadralno letalo velja, da je hitrost minimalnega upadanja nekoliko večja kot najmanjša hitrost. To pa je za uporabo v modelar¬ stvu že dovolj natančno. V Hitrostna polara jadralnega letala. Točka A prikazuje minimalno hitrost letala, točka B hitrost minimalnega upadanja, C pa hitrost najboljšega drsnega razmerja. Na abscisi je horizontalna hitrost (v), na ordinati pa ver¬ tikalna hitrost oz. hitrost upadanja (w). Seveda se potem lahko vprašamo, kako je mogoče leteti z jadralnim letalom po več ur (rekord mojega prijatelja je ma¬ lo manj kot 1 1 ur! ), ko pa se ves čas spušča. Odgovor je zelo preprost: če jad¬ ralno letalo prileti v zračni tok, ki se dviguje hitreje, kot je upadanje našega jadralnega letala, se bo to začelo dvigo¬ vati. Tako je ta dvigajoči se zrak, ki ga imenujemo vzgornik, na nek način motor jadralnega letala. Zato je za pilota jadralnega letala, tako pravega kot mo¬ dela, zelo pomembno, da obvada svoj "motor" - nastanek in izkoriščanje vzgor- nikov. Poznamo dve osnovni vrsti vzgornikov: dinamični vzgornik, ki se deli na valovni, rotorni in pobočni vzgornik, in termični vzgornik. Za modelarje sta dosegljiva le pobočni (ta je bil v Timu že opisan) in ter¬ mični. Drugi se pojavljajo na večjih viši¬ nah, ki so modelom nedostopne, s pri¬ dom pa jih izkoriščajo piloti pravih jadralnih letal. Termični vzgornik Sonce čez dan ogreva zemeljsko povr¬ šino, od nje pa se segrevajo prizemne plasti zraka. Ker se deli zemeljskega površja različno segrevajo, nad tlemi nastanejo območja z različnimi tempera¬ turami zraka. Zrak, ki se bolj segreje, se razteza in ima zaradi tega manjšo gosto¬ to kot mrzli zrak. Ker je topli zrak lažji od hladnega, se začne dvigovati. Tako na¬ stane termični vzgornik. Za poznavanje in izkoriščanje termičnih vzgornikov je zelo pomembno, da vemo, katere površi¬ ne se bolj segrevajo oziroma, kje se na¬ haja toplejši zrak. Dejavnikov, ki povzročajo lokalno pre¬ grevanje zraka, to pomeni segrevanje nad temperaturo okolice, je mnogo. Dva osnovna pa sta sonce in struktura zemelj¬ ske površine. Sonce je osnovni gibalec zraka, saj s svojim obsevanjem ogreva zemljo. Vse, kar moti obsevanje, je negativni dejavnik pri nastanku termike. To so razne oblač¬ nosti, sence hribov pa tudi smog in prah v zraku. Zelo pomemben je tudi vpadni kot sončnih žarkov. Večji kot je, močnej¬ še bo obsevanje zemeljske površine. Zato je najmočnejša termika v pozni pomladi in zgodnjem poletju, takrat, ko je sonce najvišje. Vedeti moramo, da na prisojna pobočja padajo žarki pod večji¬ mi koti, kot na ravnini, zato je tam termič¬ na aktivnost večja. Tako bomo dopoldne naleteli na najmočnejšo termiko na jugo¬ vzhodnih, popoldne na južnih in proti večeru na jugozahodnih pobočjih. Struktura zemeljske površine je drugi zelo pomemben dejavnik pri nastanku termike. Površina mora biti raznolika, da so prisotna tako območja, ki imajo večjo absorbcijo sončnih žarkov, kot tudi ob¬ močja, ki večji del sončnih žarkov odbi¬ jejo, kar povzroči temperaturne razlike v prizemnih plasteh zraka. Pri prepozna¬ vanju takih površin nam bo v pomoč naslednja tabela: Vrsta površine razna žita črna zemlja vlažen pesek nezorana tla travnate površine suhe zorane njive puščava sneg in led absorbirana energija (%) 97-85 92-86 90 90-80 86-63 80-75 76-72 54-14 Na splošno pa velja, da se bolj segre¬ vajo temnejše in grobe površine, zato čez dan iščemo termiko nad temnimi nji¬ vami, parkirišči, vasmi in podobnimi površinami. Za nastanek termike je zelo pomembna tudi vlažnost tal. Vlažna tla namreč velik del absorbirane sončne energije porabi¬ jo za izparevanje vode, poleg tega pa ima voda precej veliko toplotno kapacite¬ to. Zato se vlažna območja segrevajo po¬ časneje kot suha, obenem pa se tudi počasneje ohlajajo. Iz tega sledi, da je v vlažnih (gozdovi) oziroma mokrih (moč¬ virja, jezera) predelih proti koncu sonč¬ nega dneva, ko je na suhih delih že hlad¬ no, akumulirane veliko toplote. Tako proti večeru, včasih pa ob naglih ohladitvah tudi že čez dan, nastane t. i. večerna ter¬ mika. Veter je še en dejavnik, ki vpliva na na¬ stanek termike. Močan veter dobro meša prizemne plasti zraka, kar povzroča pogostejše odlepljanje balonov pregrete¬ ga zraka. Tako v vetrovnem vremenu tež¬ ko nastane večji rezervoar toplega zraka in so zato termična dviganja ožja in manj obstojna. V takih primerih se zrak lahko dobro pregreje na osončenih predelih, ki so zavarovani pred vetrom. Na koncu pregleda dejavnikov, ki vpli¬ vajo na izvore termike, ugotovimo, da težko definiramo in ocenimo vsakega po¬ sebej, sočasno učinkovanje pa je sploh nemogoče določiti, zato velik del znanja jadranja temelji na naših izkušnjah. Vsak jadralni pilot ves čas opazuje pokrajino in skuša ugotoviti, kateri so tisti deli površ¬ ja, ki bi utegnili povzročati termiko. Razvoj termičnega vzgornika Ko se na nekem območju zrak pregre¬ va, nastane t. i. termični balon. Ta je na začetku zaradi viskoznosti zraka prile¬ pljen na površino in čaka na neko motnjo v atmosferi, ki ga bo odlepila od tal. Mot¬ nja je največkrat veter, lahko je tudi jata ptic, ki prileti v balon, ali pa avto, ki pelje mimo. Bolj ko je balon labilen oziroma večja ko je razlika med temperaturo zra¬ ka v balonu in okolico, manjša motnja je potrebna, da se balon odlepi. Za izko¬ riščanje termičnih vzgornikov na majhnih višinah, kjer običajno letimo z modeli, je pomembno, da vemo, na katerem mestu se bo balon odlepil. To se običajno zgodi tako, da veter balon potisne na mejo med dvema različno segretima površinama ali do motnje v reliefu (drevo, vzpetinica, grm, reka, ...), kjer balon zaplava in se prične dvigovati. Balon se med dvigova¬ njem adiabatno ohlaja in se dviguje, dok¬ ler ima višjo temperaturo kot okoliški zrak. Ker z višino zračni tlak pada, se ba¬ lon med dviganjem razteza ter se običaj¬ no združuje z drugimi baloni, tako da se mu premer povečuje. Hitrost dviganja je odvisna od velikosti temperaturne razlike med balonom in okolico. Pri večji se bo balon hitreje dvigal. Ce se balon dvigne m; 6 februar 1998 13 MODELARSTVO Odlepljanje termičnega balona tako visoko, kar pa se pri "modelarskih" dviganjih ne zgodi vedno, da se ohladi do temperature rosišča, nastane termični oblak - kumulus. Risba prikazuje razvoj termičnega vzgornika. Z modeli običajno izkoriščamo termične balone, vendar se zgodi, če je rezervoar toplega zraka dovolj velik, da nastanejo konstantni termični stebri, katerih moč in premer sta bistveno večja kot pri \ posameznih balonih. \ Pri večerni termiki so dviganja zaradi manjših temperaturnih razlik šibkejša in širša kot čez dan. Vstopna višina mora biti zato nekoliko večja kot pri običajnih dviganjih, v njih pa moramo leteti čim bolj nežno, brez naglih sprememb smeri, z nekoliko manjšim nagibom in hitrostjo, ki je čim bližja hitrosti minimalne¬ ga upadanja. Izkoriščanje termičnih vzgornikov na ravninskem jadranju Zdaj, ko teoretično že obvladamo na¬ stanek termike, moramo ugotoviti še, kako bi jo izkoriščali. Pomembno je, da že pred startom pre¬ mislimo, kje bi se lahko pojavila. Naučiti se moramo razpoznavati znake v naravi, ki kažejo na termiko. Tako so nepogreš¬ ljivi pomočniki pri iskanju termike ptiči. Če vidimo razne ujede, štorklje, galebe in krokarje, da krožijo, je to zanesljiv znak, da se tam nahaja termika. Ko se jim pridružimo z modelom, se naenkrat odpravijo malo stran, kjer nadaljujejo kroženje. To ne pomeni, da so se ustrašili našega modela, ampak so našli boljše dviganje, tedaj model mirno odpeljemo za njimi. V termičnih dviganjih se pogo¬ sto zadržujejo tudi jate ptic (lastovke in podobne), ki se hranijo z mušicami, ki jih je termični balon ponesel v višine. Termič¬ no dviganje lahko prepoznamo tudi po dimu, ki se dviguje navpično in izrazito hitro, ali kadar opazimo, kako se v brez¬ vetrju dvigujejo prah in smeti. Če teh pripomočkov nimamo na voljo, moramo uporabiti lastno znanje. Na mestu, kjer se je odlepil termični balon, je zračni tlak nekoliko nižji kot v okolici. Za¬ radi težnje po ize¬ načitvi tlakov začne pihati veter iz krajev z višjim tlakom (hlad¬ nejši predeli) proti ob¬ močju z nižjim. Tako lahko s postavitvijo nekaj zastavic, ki nam kažejo smer vetra, na Gibanje zraka pri odlepljanju termičnega balona travniku ugotovimo mesto odlepljanja ter¬ mičnega balona. Pri izkoriščanju termičnih vzgornikov je pomemben vpliv vetra. Vemo že, da veter odločilno vpliva na odlepljanje termične¬ ga balona. Močnejši veter pa nam poleg tega, da zelo oslabi termična dviganja, med drugim tudi oteži uporabo opisane metode. Ko se balon odlepi, ga veter nosi s seboj, tako da ga težje najdemo, pa tudi kroženje v takem dviganju je dosti težje, saj nam veter model odnaša iz njega. Tehnika letenja pri jadranju na ravnini Start, če se le da, postavimo tako, da bo model po odpetju čim bliže možnih lo¬ kacij za odlepljanje termičnih stebrov. Dobro je tudi, da vzletamo proti vetru, saj model tako pridobi bistveno večjo začet¬ no višino. Let jadralnega modela pa tudi pravega jadralnega letala je sestavljen iz dveh delov: jadranja ter kroženja v vzgorniku. Med jadranjem iščemo vzgornike, zato letimo tako, da z naše višine preletimo čim večjo razdaljo, saj imamo tako več možnosti, da bomo našli dviganje. Letimo s tako hitrostjo, kot je hitrost najboljšega drsnega razmerja. Ker za modele običaj¬ no nimamo podanih hitrostnih polar, iz katerih bi razbrali to hitrost, letimo s hi- Uporaba zastavic: puščice kažejo, v katero smer bi bile usmerjene zastavice, ki smo jih razpostavili po travniku. Veter piha v smeri proti mestu odlepljanja termičnega balona. Na mestu, kjer se je balon odlepil, ima veter le vertikalno komponento, zato tam zastavice pokažejo brezvetrje. 14 februar 1998 ms 6 MODELARSTVO trostjo, ki je nekoliko večja od hitrosti mi¬ nimalnega upadanja. Če model prileti v območje spuščanja zraka ali pa jadra proti močnejšemu vetru, to hitrost še ne¬ koliko povečamo. Ko pa model prileti v vzgornik, hitrost zmanjšamo na hitrost mi¬ nimalnega upadanja in začnemo krožiti. Prvega zavoja ali dveh ne naredimo pre¬ več ostrih, tako da vzgornik preiščemo in ugotovimo območje najmočnejšega dvi¬ ganja. V tem delu potem poskusimo kro¬ žiti nekoliko bolj ostro, da se model naha¬ ja v samem središču dviganja. Ce piha veter, moramo upoštevati, da ta odnaša dviganje in model v smeri, kamor piha. Ker model odnaša nekoliko bolj kot vzgornik, moramo smer kroženja po¬ pravljati malo v veter. Kadar pa se zgodi, da model pade iz stebra, se to ponavadi zgodi na njegovi zavetrni strani. V dvi¬ ganje se najpogosteje vrnemo, če nekaj časa letimo proti vetru. Kadar vzgornik naenkrat neha delovati, se čimprej od¬ pravimo na lov za novim, saj se potem, ko vzgornik usahne, na tistem mestu obi¬ čajno pojavi močnejše spuščanje zraka. Modeli za termično jadranje Na koncu naj na kratko opišem še mo¬ dele, ki so najprimernejši za jadranje v termiki. V bistvu se da termična dviganja izkoriščati z vsakim modelom, vendar vemo, da večje minimalno upadanje mo¬ dela zahteva močnejši vzgornik. Modeli z majhnim minimalnim upadanjem imajo majhno obremenitev krila (pod 35-40 g/dm 2 ) in precej ukrivljene profile. Taki so običajno začetniški jadralni modeli. Njihova pomanjkljivost je, da imajo slabo drsno razmerje oziroma da niso "prodorni". To pomeni, da lahko z dolo¬ čene višine preletimo razmeroma kratko razdaljo in imamo tako manj možnosti, da bomo našli vzgornik. Ta lastnost je opazna zlasti v vetrovnem vremnu. Boljši modeli so zato opremljeni z zakrilci (flapi), ki omogočajo spreminjanje profila krila med letom. Tako lahko v vzgorniku profil zelo ukrivimo, da ima manjše mini¬ malno upadanje in hitrost, ko pa model jadra, zakrilca postavimo v nevtralo, s čimer dobimo dokaj raven in hiter profil, s katerim ima model bistveno boljše drsno razmerje, zlasti pri večjih hitrostih. Najboljše modele za termično jadranje najdemo med modeli za tekmovanja v kategoriji F3J. Zdaj, ko jadralno letenje nekoliko bolje poznate, ste najbrž ugotovili, da je ta zvrst letenja izredno zanimiva. Ker je ni mogoče v celoti opisati v enem samem članku, pripravljamo še članek o gorskem jadranju, ki s svojo dinamičnostjo pa tudi zahtevnostjo sodi v sam vrh jadralnega letenja. Viri: Skupina avtorjev: Jadralno letalstvo (1987]. Boris Cijan: Vazduhoplovno /edriličarstvo (1948). Modelarski raketni motorji MACH JOŽE ČUDEN Dobrih pet let je že, odkar v firmi MACH izdelujejo modelarske raketne motorje. Verjetno ni treba na široko razglabljati o pomenu proizvodnje domačih motorjev, saj je očitno, da je v veliki meri vplivala na razvoj raketnega modelarstva pri nas. Mo¬ delarji in mentorji so domače motorje včasih hvalili, spet drugič kritično ocenje¬ vali njihove pomanjkljivosti. Čeprav ne vselej najboljši, so omogočili, da se je veliko mladih na osnovnih šolah začelo ukvarjati z raketnim modelarstvom. Iz teh vrst izhajajo tudi vrhunski športniki, ki so Konstruktor Marjan Zidarič pri izdelavi motor¬ jev na pnevmatski stiskalnici Stiskanje standardnih motorjev s premerom 17,6 mm dosegli zavidljive rezultate celo v svetov¬ nem merilu. V preteklosti smo sicer že imeli svoje motorje (Ho-net, Kamnik, Krušik, Titograd), vendar je bilo podjetje Mach prvo, ki je modelarjem ponudilo širok izbor različnih tipov motorjev od standardnih do minimo- torjev in takih z daljšim časom delovanja, namenjenih za pogon RV-raketoplanov. Pri razvoju motorjev so se nemalokrat spopadali s tehničnimi in konstrukcijskimi težavami, ki so jih nazadnje vedno uspešno prebrodili. Dobro se še spominjamo motor¬ jev z značilnim rumenim traserjem, ki je v času delovanja pogosto nihal, od prekratke¬ ga do predolgega, ko je model že padal proti tlom. Vedeti moramo, da to ni bil tisti pravi traser, temveč v bistvu dimno polnje¬ nje, pri katerem je bilo težko doseči na¬ tančno doziranje. S prehodom na prave traserje so končno odpravili tudi to največjo hibo. Vsak motor ima poslej vtisnjen tudi glinast čep, ki zago¬ tavlja bolj enakomerno in zanesljivo delo¬ vanje traserja, hkrati pa goreči delci traserja ne morejo več umazati ali celo poškodovati notranjosti modelovega trupa. Zdaj je traser siv, v uporabi pa je že druga izboljšana inačica. Odstopanja v času gorenja so mi¬ nimalna. Motorji niso več oblepljeni s sicer ličnimi, a nepotrebnimi nalepkami, zato pa imajo odtisnjen tip in datum izdelave, kar je za modelarja posebej pomembno Na gorivo uporabniki že od vsega začet¬ ka niso imeli kakih posebnih pripomb, saj so zanj vedno uporabljali kakovostne do¬ mače surovine, ki jih visoko cenijo tudi v tujini. Proizvodnja motorjev poteka na pnev¬ matskih stiskalnicah z največjo zmoglji¬ vostjo 90 kN/cm 3 oziroma 30 kN/cm 3 , se- Orodje, ki je že pripravljeno za izdelavo mi- nimotorjev, po velikosti enakih motorjem Delta THE 6 februar 1998 15 MODELARSTVO Celotna ponudba modelarskih raketnih motorjev in vžigalnikov podjetja MACH Naprava za testiranje modelarskih raketnih motorjev je bila izdelana na Češkem. Diagrami delovanja motorjev: 1/2A24 FEN3 A24 A34 criai 1' n " v r \ •. ! "l .V:. 4 H .V:. !■■/.v. : i I .K. U .. o f_ - V- B64 FCN3 FUNT D54 FtNT Tabela s podatki naključno izbranih vzorcev motorjev, ki smo jih preizkusili na novi testni napravi: veda pa je tlak prilagojen tipu goriva in traserja. Dokaz, da gre za dober izdelek, je podatek, da so v zadnjih nekaj letih samov Francijo izvozili več deset tisoč standardnih raketnih motorjev in električnih vžigalnikov. Konstruktor motorjev in nekdanji raketni modelar Marjan ves čas tesno sodeluje s Komisijo za raketno modelarstvo LZS, rad pa upošteva tudi pripombe in pobude mo¬ delarjev. Veliko pridobitev za firmo in raketno modelarstvo pri nas nasploh pomeni vrhun¬ ska testna naprava s pripadajočo pro¬ gramsko opremo, ki je plod skupnih priza¬ devanj češkihjn naših modelarjev. Izdelana je bila na Češkem ob pomoči znanega proizvajalca motorjev Delta, Jirija Tabor¬ skega. Svojo vrednost je pokazala na mi¬ nulem svetovnem prvenstvu leta 1996 v Ljub¬ ljani, saj so z njo testirali motorje vseh ude¬ ležencev prvenstva. Naprava je preprosta za rokovanje in deluje v širokem tempe¬ raturnem območju. Pred časom so v Machu uporabljali podobno domačo napravo, ki pa žal ni bila povsem izpopolnjena. Sprotna testiranja posameznih serij mo¬ torjev že dajejo pozitivne rezultate, ki se ka¬ žejo v večji izenačenosti novih motorjev. Tako lahko zdaj na željo naročnika izdela¬ jo posebne tipe motorjev s poljubno potisno silo in dolžino traserja, odvisno od namena. Za večstopenjske modele imajo na zalogi busterske motorje (brez traserja). Izdelujejo tudi trenutne električne vžigal¬ nike (po 50 SIT), ki vžigajo že na 2,5 V, idealni vir napajanja zanje pa je 4,5-voltna baterija ali kar avtomobilski akumulator. V prihodnosti načrtujejo proizvodnjo mo¬ torjev s kompozitnim gorivom, namenjene tekmovalnim modelom. Motorje MACH lahko dobite v vseh bolje založenih modelarskih trgovinah pri nas, lahko pa jih naročite neposredno na naslov proizvajalca: MACH, d. o. o., Loka 56, 1434 Loka pri Zidanem mostu, tel./faks: 0601/84-215. Cene se gibljejo od 250 tolarjev za standardni A-motor do 500 to¬ larjev za D-motor. Posebnost v ponudbi firme MACH, po katerih povprašujejo predvsem letalski mo¬ delarji, so dimni iraserji za modele letal. februar 1998 imi; 6 16 MAKETARSTVO Struženje lesa MATEJ PAVLIČ Struženje je obdelovalna tehnika, pri kateri z vrtljivo vpetega obdelovanca po¬ snemamo ostružke. Najdbe so pokazale, da so jo v Evropi poznali že v bronasti dobi, torej pred 2700 leti. Na lesni struž¬ nici je obdelovanec vpet v vodoravni le¬ gi, obdelujemo pa ga z ostrimi rezili - strugarskimi dleti, žlebili in šili, s katerimi enakomerno brazdamo površino lesa in vanj zarezujemo žlebiče. Čeprav poz¬ namo vzdolžno in piano (čelno) struže¬ nje, bomo v tem prispevku govorili le o pr¬ vem, saj navadno zadošča večini make- tarskih zahtev, pa tudi pripomočki so cenejši. Za struženje so izmed evropskih vrst lesa najprimernejše javor, brest, oreh, kostanj, hruška, bukev, jablana in rezilo centrirna konica konjiček obdelovanec obdelovanec Risba 1. Pravilni položaj rezila glede na obde¬ lovanec (levo) in način vpetja pri podolžnem struženju (desno) topol, izmed zunajevropskih pa limba, mahagoni, palisander in tik. Vsak kos lesa, ki smo ga namenili za struženje, moramo prej z rašpo in grobim brusilnim papirjem, kolikor je mogoče, oblikovati v okroglo obliko. K delovnim pripravam spada tudi zaznamovanje središča obde¬ lovanca, ki ga zarišemo s svinčnikom in poglobimo s šilom. Nato obdelovanec trdno vpnemo med centrirno konico v po¬ gonskem stroju in vrtljiv konjiček na drugi strani (risba 1). Delamo vedno pri čim večjem številu vrtljajev, da se les ne cefra. Zaščita oči je obvezna! Z levo roko pri¬ tiskamo nož plosko na oporo na orodju, z desno pa držimo orodje na drugem koncu. Rezilo mora stati nekoliko pošev¬ no na os obdelovanca v predvidevani smeri dela. Pri zelo trdem lesu nastavimo nož skoraj vodoravno; v tem primeru se ne delajo ostružki, ampak material samo strgamo. Ker po struženju površina obde¬ lovanca še ni popolnoma gladka, jo mo¬ ramo dodatno obdelati. To storimo tako, da vrteči se obdelovanec obrusimo naj¬ prej z grobim in nato še s finim brusilnim papirjem. Vse napisano se morda sliši preprosto, vendar je treba kar nekaj vaje, preden bo izdelek res tak, kakršnega ste si zamislili. Včasih je bilo prave modelarske struž¬ nice mogoče dobiti le v tujini, danes pa jih prodajajo tudi pri nas. Ker gre za iz¬ redno natančna in zmogljiva orodja, na¬ menjena predvsem poklicnim modelar- v maketarstvu jem, maketarjem, restavratorjem itd., je temu primerna tudi njihova cena, zato si jih mlad modelar seveda ne more pri¬ voščiti. Prav njim pa je namenjena mala stružnica firme Minicraft (slika 4), ki jo pri nas zastopa grosupeljska družba G- M&M (tel. 061/763-511). Najbrž se še spominjate, da smo pred časom v naši re¬ viji že podrobno opisali več Minicraftovih modelarskih orodij (gravirka, modelarski komplet, vibracijski in stabilni brusilnik, vbodna žaga itd.), tokrat pa na kratko predstavljamo še stružnico MB 850 (ki je obenem lahko tudi rezkalnik in navpično stojalo). Namenjena je obdelavi predme¬ tov največje dolžine 190 mm in največje¬ ga premera 25 mm, kar je za večino amaterskih potreb več kot dovolj (risba 2 in slika 3). Za pogon služi kateri koli 100- vatni Minicraftov vrtalnik (npr. MB 1012 ali MB 1012), ki ga priključimo na Mi¬ nicraftov transformator za spreminjanje hitrosti MB 730 ali MB 750. Slika 3. V ladijskem maketarstvu brez stružnice ne gre. Le z njo je namreč mogoče izdelati vrsto drobnih predmetov, kot so topovske cevi, kolesa, sodčki, privezi, zvonci itd. Prikaz delovanja in uporabe natanč¬ nega orodja firme Minicraft si lahko ogledate na pomladanskem sejmu Alpe Adria DOM, ki bo na ljubljan¬ skem Gospodarskem razstavišču od 3. do 8. marca. Na razstavnem pro¬ storu družbe G-M&M v hali A bo mo¬ goče videti in preizkusiti tudi letošnje novosti programov Black & Decker, DeWalt in DOM. Vabljeni! Slika 4. V stružnico MB 850 lahko vpnemo kateri koli 100-vatni Minicraftov vrtalnik. Vse skupaj pritrdimo na delovno mizo ali kako drugo trdno podlago z dvema majhnima svorama; ti sta - tako kot tudi strugarsko dleto in označevalnik sredine na obdelovancih - že v kompletu, ki stane približno 10.000 tolarjev. G-M&M, d.o.o., proizvodnja in marketing 1290 Grosuplje, Brvace 1 1 tel.: n.c. (061) 763-51 1 fax: (061) 763-023 KUPON ZA BREZPLAČEN CENIK IN VSE OSTALE INFORMACIJE Ime in priimek: ___ Naslov:___ Kraj in poštna št.: ___ Prosim, pošljite mi: □ cenik za električno orodje B&D □ cenik za natančno orodje Minicraft □ cenik za program VersaPak Čitljivo izpolnjen kupon, ki ga lahko tudi prepišete ali fotokopirate, pošljite na naslov: G-M&M, d.o.o., Brvace 11,1290 Grosuplje itBLACKSi < MINICRAFT) DECKER® ___ mr 6 februar 1998 25 MAKETARSTVO Maketarski fotostrip (5. nadaljevanje) Revellov F4U-1D corsair n : 32 ) MITJA MARUŠKO Podvozje in kolesa Revellovo podvozje ponuja nekoliko poenostavljene rešitve. Glavna hidravlič¬ na noga je uporabna. Rob, ki nastane kot posledica obrabljenih kalupov, odstrani¬ mo s poliranjem z grobim delom kuhinj¬ ske gobe. Strgalni del kuhinjskih gob je izvrstno grobo brusilno in polirno sredstvo, ki ga uporabljamo za brušenje večjih delov in odstranjevanje ostrih robov. Površine z njo skoraj ne moremo poškodovati. Iz svinčene niti izdelamo cevi za za¬ vorni sistem in iz žlebljenega profila še nove pregibne členke. Obe čelni loputi obrusimo, na zadnji strani pa nalepimo Sestavni deli corsairjevega podvozja so detaj- lirani s samogradnimi deli. Platišča koles smo navrtali, glavne hidravlične noge pa obogatili za manjkajoče hidravlične vode in pregibne vzvode. plastične trakove in po dva spoja s hid¬ ravlično nogo s profilom v obliki črke "U". Kolesa so najšibkejša točka podvozja, sai so platišča napačno oblikovana. Na njin manjka žlebljeni relief, navrtanje pla¬ tišča pa je samo delna rešitev. Tudi pre¬ mer platišča je za 2 mm premajhen. Končno rešitev smo našli v dodatnem pa¬ ru koles v Hasegawini maketi drugega slavnega ameriškega lovca in velikega rivala, grumman F6F hellcata. Poskusili smo izdelati nadomestna pla¬ tišča. V kosu plastike smo izrezljali odpr¬ tine primernih oblik in skoznje v mode- lirno maso glinamol odtisnili matrico. Ko Matrica je pripravljena za odtis iz mase fimo. ker smo uporabili že omenjeno prepro¬ stejšo rešitev. Postopek sicer s pridom lah¬ ko uporabimo kje drugje. Pri barvanju kolesa in platišča uporabi¬ mo plastično šablono. Ta nam omogoči, da je "pobarvano" platišče nekoliko večje od reliefno oblikovanega na cor- sairjevih kolesih. Podlago za matrico smo odtisnili v glinamolu. Vgravirani deli bodo na odtisu postali izbok¬ line. se glinamol posuši, ob izboklinah vgraviramo rob in še preostanek detajlov na platišču. Na matrico nanesemo primerno tanek sloj mod- elirne mase "fimo". Od¬ tis previdno ločimo in ga utrdimo v pečici. Med odstranjevanjem je od¬ tisnjeni del še mehak, zato ga lahko poravna¬ mo in preoblikujemo. Tako oblikovano platišče bi morali vlepiti v kolo, kar pa ni bilo potrebno, NAROČILNICA ZA KATALOG HO ROCO 96/97 Pošljite mi.kos katalogov ROCO 96/97 (314 str.) po znižani ceni 990 SIT + poštnina. Kupnino in poštnino bom poravnalno povzetju. IME IN PRIIMEK NASLOV POSTNA ST. IN POSTA TELEFON PODPIS GENERALNO PREDSTAVNIŠTVO MODELOV iriMiHiShžMUmg VOLLMER naročilnico pošljite na naslov: 1 d.o.o. Partizanska 3-5,2000 Maribor, tel. & fax: (062) 211-594 PO IZJEMNIH CENAH IMAMO NA ZALOGI LOKOMOTIVE IN VAGONE februar 1998 TTK£ 6 26 RADIJSKO VODENJE Timov test Elektromotor LRP-VX turbo DR. JAN I. LOKOVŠEK P ! le Uvod Električni pogon se vse bolj uveljavlja tudi pri letalskih modelih, ne nazadnje tudi zara¬ di svoje čistosti in enostavnosti. To, da ne potrebujemo mastnega goriva, ter veliko ripomočkov za vžig in skoraj neslišno de- ovanje motorja so prednosti, ki veliko po¬ menijo. V tujini, kjer imajo varuhi narave več vpliva, prav električni pogon še vedno omogoča izvajanje nekaterih modelarskih dejavnosti v neposredni bližini urbanih oko¬ lij. Na osnovi električnega pogona so se razvile tudi mnoge nove modelarske tek¬ movalne zvrsti. Zal ima električni pogon še mnogo po¬ manjkljivosti, posebno, ko govorimo o lete¬ čih modelih. Kot pomožni motorček jadral¬ nih letal je elektromotor že opravil izpit, pri pogonu motornih modelov smo šele na začetku. Modeli z električnim pogonom so praviloma težji in motor lahko deluje krajši čas kot pri onih s klasičnim pogonom. Kdor želi uživati v daljšem letenju, mora imeti na zalogi vsaj dva do tri komplete pogonskih baterij in možnost, da jih hitro napolni. Zato pa so pogonske baterije in hitri pol¬ nilniki v zadnjih letih naredili velik skok v razvoju. Tako se je kapaciteta baterij v zad¬ njih petih letih skoraj podvojila, napolnimo pa jih lahko že v 15 ao 30 minutah! Pri elektromotorjih je pomembnih več last¬ nosti. Tu je poleg majhne teže bistven pred¬ vsem izkoristek, ki mora imeti primerno vred¬ nost v širokem območju vrtljajev. Krajši čas pa morajo motorji prenesti tudi večje obreme¬ nitve. Eaen takih elek¬ tromotorjev nove gene¬ racije je VX turbo firme LRP (slika 1). Imajo ga pri Mladem tehniku na Levstikovem trgu v Ljub¬ ljani, kjer so nam ga tudi posodili za test. Risba 2. Prazni tek elektromotorja Slika 1. LRP-VX turbo je prav zares "turbo". VX turbo Poglejmo najprej zunanji videz in značil¬ ne podatke. To je elektromotor, za katerega v žargonu pravimo, da spada v razred "540". Tako označujemo motorje z dolži¬ no ohišja blizu 54 mm in s premerom 36 mm. Motor je odprtega tipa, kar pomeni, da so krtačke dostopne od zunaj in jih je torej mogoče zamenjati. Premer osi znaša standardnih 3,17 mm, na njej pa je v po¬ moč tudi zareza, da gonilo ne^zdrsuje. Ka¬ ljena os je vpeta v krogličnih ležajih, krtačke ojačene in aodatno povezane s posrebreno pletenico. Celotno glavo motorja je mogoče zasukati in tako spremeniti kot komutacije. Praktično to pomeni, najti primeren režim delovanja glede na zahteve. Jri pol ni rotor premore dvojno navitje. Ohišje je močnej¬ še, s povečanimi odprtinami za dobro hla¬ 6,00 7,00 ».»o LRP VX TURBO 9,00 10,00 UM jenje. Skupaj z izbranimi trajnimi magneti je učinek debelejše stene ohišja spoznaven v krepkejšem magnetnem polju, kar omo¬ goča boljšo krivuljo izkoristka in za spo¬ znanje nižje vrtljaje. Oboje potrebujemo v letalskem modelarstvu. Neposredno gnani letalski vijaki se namreč ne vrtijo z_več kot l 8 do 20 tisoč vrtljaji na minuto. Če pa z obremenitvijo motor prisilimo, da se vrti počasneje, lahko pomeni (poleg preobre¬ menitve) še delovanje pri slabem izkoristku. Rezultati meritev Motor potrjuje sloves firme LRP, kjer skoraj vsak motor posega v višjo kategorijo. Prak tično to pomeni, da ima motor serije 400 moč motorja 540, oziroma da VX turbo prav z lahkoto dosega moč motorja serije 600. Ker pa ima enako maso kot drugi izdelki te serije, je prihranek na teži kar znaten. V podatkih piše, da lahko poganjamo ta motor s šestimi do osmimi celicami Ni-Cd. Meritve sem izvedel pri 7,2 V (6 celic) in 8,4 V, v modelu pa sem ga pognal tudi z 8 celicami. Najprej si oglejmo motor v praznem teku (risba 2). Vidimo, da se kar rad zavrti; pri 7,2 V že preseže 20.000 vrtljajev na minuto. Diagrama na risbah 3 in 4 prikazujeta soodvisnost toka, izkoristka in moči ter števila vrtljajev. Ko motor obremenimo, bo¬ do vrtljaji seveda upadli. Izkoristek bo dosegel svojo največjo vrednost (78 %) pri 18.000 vrtljajih in relativno nizkem toku 15 A. Ta točka ustreza moči na osi 85 W. Z naraščanjem obremenitve nato vrtljaji še naprej upadajo, izkoristek prav tako, tok in moč pa naraščata. Pri l 2.000 vrtljajih se izkoristek zmanjša na 60 %, tok pa že pre¬ seže 20 A. Ne pozabimo, da v tej točki motor že krepko porablja moč tudi za seg¬ revanje, in sicer čez 60 W. Dobro hlajenje je torej več kot potrebno. Tudi meritev pri 8,4 V potrjuje obljubo, da je krivulja izko¬ ristka bolj položna. Če vzamemo za merilo zopet mejo 60 %, vidimo, da je ta pri šestih celicah vse od 12.000 pa nad 19.000 vrt- Risba 3. Lastnosti elektromotorja pri šestih celicah Ni-Cd Risba 4. Krivulje toka, izkoristka in moči pri sedmih celicah Ni-Cd iTEEIl 6 februar 1998 27 RADIJSKO VODENJE Ijajev na minuto. Pri 8,4 V se to območje premakne od približno 14.000 do prek 22.000 vrtljajev. Zanimivo je, da je vred¬ nost največjega izkoristka pri nižji napetosti večja za nekaj odstotkov. To smo pri firmi LRP prvič srečali že pri motorju super 400, kar pomeni, da so ta motor izpopolnili do skrajnosti in da bi bilo kakršno koli dodatno "friziranje" nesmiselno. Praktično delo Motor sem vgradil v model hidroplana donald, ki je sicer predviden za elektromotor serije 600. Neposredno gnan letalski vijak je bil Graupnerjev slim prop velikosti 20,5 x 10 (8x4). Pri polni moči se je pri sedmih celicah zavrtel s približno 12.000 do 13.000 vrtljaji in dal od sebe približno 7 N statjčnega potiska pri porabi nekaj čez 22 A. Ce sem dodal še eno celico, je bil potisk že blizu 9 N, poraba pa se je že bližala 27 A. Mo¬ delu je ta moč sedmih celic zadoščala za za¬ nesljiv vzlet z vode, medtem ko je bil pri osmih celicah že pravi dirkač. Po približno petih metrih zaleta je bil že v zraku. Rezultat je bil imeniten, pogled na diagram pa me je razjezil in obenem užalostil. Delovanje pri polni moči, kot jo zahteva vzlet z vode, je daleč od optimalnega. Poglejmo diagram na risbi 3: pri napajanju z 8,4 V in 12.000 vrtljajih na minuto je izkoristek motorja le 56 %. Po temeljitem premisleku pa se pokaže, da stvar le ni tako tragična. Vzlet iz vode je namreč le krajši del poleta. Polno moč zares potrebujemo samo pri vzletu in morda kakem kritičnem delu leta. Ti manevri pa so kratki in trajajo vsega 15 do 20 sekund. Nato lahko moč zmanjšamo in si privoščimo vzpenjanje v optimalnem režimu. Ta pa je nedvomno pri precej nižji porabi, nekje med 15 in 10 A pri šestih celicah oziroma 1 3 do 1 8 A pri sedmih. Horizontalni let že izvajamo pri še manjši porabi, ki znaša 6 do 9 A, pa še vedno pri dobrem izkoristku, ki je večji od 60 %. Da ne bo pomote: zmanjšanje moči s pomočjo zveznega regulatorja ustreza zmanjšanju napajalne napetosti in je pri denimo 6 V optimalni izkoristek pri 7000 do 8000 vrtljajih. Primerne baterije Ni-Cd V načrtu modela je bil za napajanje predviden komplet sedmih do osmih celic velikosti sub C in sicer za pogon težjega mo¬ torja velikosti 600. To je izvedljivo, res pa je, da je model s tako baterijo kar težak in potrebuje za vzlet kar dolgo vodno povr¬ šino. Preizkusil sem vrsto baterij in se na kon¬ cu odločil za osem celic Sanyo N1000 SCR. Baterije velikosti 1900 omogočajo dolg polet, tudi do 20 minut, vendar pa je vzle¬ tanje dolgo in naporno. Model zaradi veli¬ ke mase najprej dolgo rije po vodi, se čez čas dvigne na gladino ter začne drseti. Takrat se maščuje vsaka nesimetričnost, kot je npr. zvitje kril ali pa drobna nenatanč¬ nost pri montaži plovk. Tudi nenaden sunek vetra z boka povzroči, da se model postavi povprek, izgubi hitrost - in vse moramo začeti znova. Od drsenja do odlepljanja pa spet prevozi kakih 15 do 20 metrov. Ko pa je iz vode, tudi težav ni več. Baterije velikosti 1000 SCR omogočajo polete do 10 ali 12 minut. Vzlet je manj naporen in pri osmih celicah že kar slikovit. Ko dodamo plin, model zdrsi že po dobrem metru in se odlepi po petih metrih! Preizkusil sem tudi baterijo sedmih celic N600 SCR, ki jo pri Mladem tehniku pro¬ dajajo kot pogonski vir za motor super 400. Takrat je model zares lahek in je toliko dvignjen iz vode, da takoj zdrsi in se tudi kmalu odlepi. Zal pa je polet kratek, le 6 do 8 minut. Naredimo lahko en sam vzlet, in če sem moral manever pristanka ponoviti, mi je dostikrat zmanjkalo energije, da bi prišel do obalel Povzetek LRP-VX turbo je imeniten motor za letalske modele z maso do 1,5 kg in neposredno gnanim vijakom. Za ta motor je trenutno najboljši vijak slim prop 8x4, čeprav firma priporoča velikost 8 x 5. Graupnerjev zložljivi vijak iste velikosti (sive barve) da začuda pol manjši statični potisk ob enaki "požrešnosti", zatorej se ga izogibajte! Glede na to, da spada VX turbo po masi in velikosti v razred 540, po moči pa v 600, pri vgradnji kar nekaj prihranimo. Ker pa ima tudi boljši izkoristek, omogoča dodatni prihranek tudi pri baterijah. Elektromotor sicer postavlja drugačne zahteve od onega z notranjim zgoreva¬ njem, enako tudi krmiljenje, saj so nosilne površine modela z električnim pogonom praviloma bolj obremenjene od klasičnega in zaloga energije manjša. Modelar bi se moral zavedati, kje je najboljši režim delo¬ vanja motorja, in takoj po kritičnem delu vzleta zmanjšati moč na optimalno, sicer let traja razmeroma kratek čas. Za to pa je potrebno kar nekaj vaje in predvsem živcev, saj smo se navadili "pritiskati" do kraja. Vedno si pustite tudi nekaj energije za pristanek, saj je tak manever brez delo¬ vanja motorja slabši, krmila manj ubogljiva, izguba hitrosti pa se hitro maščuje. Tako je koristno imeti na oddajniku štoparico, ki nas z zvočnim signalom opozori, kdaj je čas za pristanek. Čas poleta ocenimo po približni formuli, ki pravi, da ta navadno znaša najmanj trikratno vrednost časa delovanja motorja pri polni moči, štoparico pa nastavimo na dvojno vrednost. Če znaša torej poraba pri polni moči 20 A, bo čas delovanja pri tem toku tri minute. Od- števalno štoparico bomo torej nastavili na 6 minut, polet pa bo trajal najmanj 9 minut. Novosti na trgu SPREJEMNIK C 17 C 17 je miniaturni sprejemnik (53 x 36 x 14 mm), z maso 29 g. Krmili lahko do osem ser- vomehanizmov. Izdelujejo ga za frekvenčna področja 35 A, 35 B in 40 Mhz. Deluje na klasičen signal FM PPM (FM-SSS). Kot takega ga lahko uporabite z vsemi FM-oddajniki nam znanih firm. Nova nižja cena znaša 14.430 SIT. Top-model tehnik, Ul. bratov Hvalič 135, 5000 Nova Gorica, tel. 065/24478 ZVEZNI REGULATOR SANVVA BL FIGHTER Potrebujete neuničljiv zvezni regulator za model električnega avtomobila s pogonom na šest celic? Sanvvin BL fighter zmore po podatkih 480 A v impulzu, oziroma 120 A trajne obremenitve. Pri tem krmili tudi nazaj. Tam so zmogljivosti manjše, "le" 240 A oziroma 60 A trajne obremenitve. Pri vsem tem pa je kompakten (46,5 x 40 x 26 mm), ima BEC in tehta le 55 g. Stane okoli 16.000 SIT. Pripravljamo testi hlebec hobi, Andreja Bitenca 36, 1000 Ljubljana, tel.: 152-5046 Sanyo limit je model jadralnega letala na elek¬ trični pogon. Ima razpon kril 1700 mm, tehta pa od 1,5 do 1,8 kg. Trup je trpežen (iz epoksidne smole). Za vodenje potrebujemo štirikanalno RV- napravo. Na voljo je v štirih izvedenkah, ki se med seboj tudi cenovno razlikujejo. Za začetnike ima predviden elektromotor power 600 in sedem celic Ni-Cd. Z vgradnjo šport 420/5 planeta in desetimi celicami pa se prelevi v t. i. "hot", ali po domače, vročo izvedenko. WM Modelarski Center, Slomškova 8, 1000 Ljubljana, tel. 132-2242, faks: 132-0044 POLNILNIK MULTIPLEX PICO Polnilnik Multiplex pico sodi v serijo najmanjših in najlažjih naprav te vrste. Namenjen je hitremu polnjenju baterij Ni-Cd in sicer štirih do sedmih celic. Priključimo ga na avtomobilski ali mode¬ larski akumulator 12 V. Polnjenje je avtomatsko po t. i. metodi "delta peak". Polnilni tok lahko nas¬ tavite od 1,2 do 4 A. Stane 7100 SIT. Mladi tehnik, Levstikov trg 7, 1000 Ljubljana, tel.: 126-11-55, faks: 126-2243 februar 1998 m 6 28 ELEKTRONIKA Svetlobni efekti (5. del) Krožeči bliski ROBERT RESMAN Slaba stran vseh svetlobnih efektov so prav gotovo reflektorji ali druga svetlob¬ na telesa. Ti so ponavadi veliki in robust¬ ni, če hočemo, da bodo ustvarili dobre efekte. Lahko trdimo, da je kakovost efek¬ ta odvisna predvsem od svetlobnih teles, tako kot imajo pri glasbeni reprodukciji odločilno vlogo dobri zvočniki. Z vezjem, ki aa predstavljamo, pa lahko ustvarimo efekt, ki je vsem drugim pravo nasprotje. Čeprav je svetlobno telo izredno majhno, se efekt pri pravilno zatemnjenem pros¬ toru zaznava po vsej dvorani. Stroboskop in njegovo delovanje že dobro poznamo, tokratni načrt pa omo¬ goča še efekt kroženja, pri katerem dobi¬ mo občutek, kot da ves prostor kroži okoli nas. Kroženje pričara pet ksenonskih žar¬ nic, ki so med seboj ločene z odbojnimi ploščicami. Reflektor, če ga lahko tako imenujemo, pritrdimo na sredino stropa tako, da okoli sebe nima nobenih ovir. Po možnosti ga pritrdimo tako visoko, da ga z rokami ni mogoče doseči, saj so kse- nonske žarnice napajane z zelo visoko napetostjo. Shema je na prvi pogled zelo zaplete¬ na, če pa pogledamo nekoliko podrobne¬ je, lahko ugotovimo, da gre za sedem med seboj povezanih komponent. Za pogon signalov služi integrirano vezje NE555, ki generira pravokotne digitalne impulze. S trimernim potenciometrom na¬ stavimo želeno hitrost in dolžino posa¬ meznih signalov. Te vodimo na desetiški števec CD4017, ki je vezan v zanko in pri vsakem impulzu na vhodu (nožiča 14) preklopi izhod za eno stopnjo višje. Ko se zvrsti pet stopenj, se vezje prek zanke resetira in spet začne šteti od začetka. Te ritmično ponavljajoče se signale vodimo na tranzistorje, ki že napajajo tiristorje. Zlahka opazimo, da ima vsak kanal po¬ polnoma enako vezje za vzbujanje žar¬ nice. V trenutku, ko se odpre tiristor, prek kondenzatorja odda kratek impulz na VF- transformator. Na nasprotni strani tuljave se generira zelo visoka napetost (2000 V in več), ki jo vodimo na elektrodo G na žarnici. Anoda in katoda ksenonske žar¬ nice sta stalno pod napetostjo, med njima pa je naelektreno polje. V trenutku, ko na vrata G pripeljemo visoko napetost, se ustvari preboj. Naelektreno polje med anodo in katodo se sprosti in to ustvari močan blisk. Po preboju je žarnica spet pripravljena na nov preboj, saj je pod stalno napajalno napetostjo. Ker žarnica zaradi praznjenja zasveti in nima zakas- nilnega časa ugašanja, lahko izkoristimo zelo hitra praznjenja in s tem hitre bliske. Ksenonske žarnice napajamo z eno¬ smerno napetostjo, ki jo gladi graetzev mostiček, sestavljen iz štirih diod 2N4007 (D5-D8). Kondenzatorja C 1 in C 2 še dodatno gladita nastale igle, tul¬ java L 1 pa poskrbi za potrebno fazno zakasnitev. Napajalno vezje je sestavljeno iz dveh tranzistorjev, ki simetrično gladita nape¬ tost iz transformatorja, ta pa je navit iz dveh tuljav 2 x 9-10 V. Pozitivni del napajanja vlečemo iz skupnega odcepa obeh navitij, medtem ko je negativni del krmiljen s tranzistorjema. Ploščica tiskanega vezja je nekoliko večja in bolj pregledna, predvsem pa omogoča veliko prostora za oba konden¬ zatorja, C 1 in C 2, ki sta izdelana za na¬ petost 350 V in s tem tudi primerno veli¬ ka. Napajalno vezje je ločeno od drugih delov, saj tudi upori, ki so narejeni za večje moči, zahtevajo malo več prostora. Obe integrirani vezji prispajkamo s pod¬ nožji, namesto trimernega potenciometra pa lahko z mehkimi žičkami vežemo tudi otenciometer, če želimo sproti regulirati itrost prižiganja žarnic. Tuljavo L 1 navijemo s 15 ovoji bakre¬ ne lakirane žice premera 1-1,2 mm na feritno jedro 0 5 x 20 mm. Zaradi izgub pri dolžini dovodnega kabla so VF-transformatorji nameščeni ne¬ posredno v svetlobno telo v obliki valja s premerom 50 mm. Konstrukcijo sestavlja¬ jo štirje krogi iz pertinaksa, ki so med seboj spojeni z enim dolgim vijakom M 3. Na vsakem je tiskano vezje, videz vsa¬ kega pa je razviden iz načrta. tii: 6 februar 1998 29 ELEKTRONIKA Prvi krog napaja vseh pet žarnic z enosmerno napetostjo, in sicer anodo žarnice. Napetost dovajamo z izvoda D prek vijaka M 3, ki služi za pritrditev. Krog 2 nam služi že za priključitev kato- de in G-vrat žarnice. Bakrene povezave so na spodnji strani, da ne pride do pre¬ boja visoke napetosti, saj moramo med žarnicami montirati še odbojno zrcalo. Krog 3 ima izrezane luknje, v katerih so prilepljena feritna jedra. Luknje na načrtu so predvidene za feritne paličice 0 10 mm, če pa uporabimo tanjše, veli¬ kost lukenj prilagodimo. S krogom 4 za¬ premo spodnji del in nanj priključimo tudi vse dovodne kable. VF-transformator je v našem primeru narejen doma, za kupljenega, ki je ob¬ čutno manjši, pa moramo ustrezno pri¬ rediti ploščici 3 in 4. Če jih bomo navili sami, rabimo pet feritnih paličic premera 8-10 mm in dolžine 60 mm, ki jih do¬ bimo v odsluženih radijskih sprejemnikih. Ko jih vlepimo v ustrezne utore na krogu 3, jih na obeh straneh oblečemo z nekaj ovoji papirja. Tako pripravimo podlago za navitje. Za navijanje primorja rabimo kakih 30 cm lakirane bakrene žice pre¬ mera 0,9-1,2 mm. Na ferit navijemo 10 ovojev. Za sekundar pa rabimo tanjšo žico (0 0,2mm), ki je navijemo 200 ovo¬ jev. Navitji potekata v isti smeri, med obema pa naj bo 5 mm prostora. Vse izvode prispajkamo med okrogla rebra in vse skupaj prelakiramo z brezbarvnim nitrolakom. Tako preprečimo morebitne preboje napetosti pri povečani vlažnosti. Del med rebri 2, 3 in 4 zapremo s plas¬ tičnim tulcem ali podobnim izolacijskim R21 = 100 £ž Pl = 100 kQ / lin Kondenzatorji: C1 = 50 (iF / 350 V C2 = 16 [iF/350 V C3-C7 = 220 nF / 400 V C8 = 10 |zF / 16 V C9 = 47 |iF/ 16 V Polprevodniki: Tl-T2 = BD241 C T3 - T7 = BC 547 B Dl -D2 = IN4001 D3 - D4 = ZD 47 V / 1 W D5 - D8 = 1 N 4007 D9-D13 = ZD 100 V / 1 W D14 = ZD 15 V/ 1 W IC1 = CD 4017 IC2 = NE 555 TH1 - TH5 = TIC 106 D Ostalo: Tri - Tr5 = glej tekst* L1 -15 = glej tekst* LD1 = glej tekst* Tr6 = 220V/2x10V/1 A februar 1998 TTE.L 6 30 ELEKTRONIKA materialom. Tudi rebro 1 moramo dobro izolirati,_da se ga ne bi po nerodnosti do¬ taknili. Čeprav med delovanjem nimamo kaj brskati s prsti okoli žarnic, mora biti zaradi varnosti vse dobro izolirano, saj bo napravica v dosegu rok, tudi takšnih preveč radovednih. Odbojne ploščice je najbolje izdelati iz izolacijskega materiala, vendar svet¬ lečih delov ni lahko najti. Sam sem upora¬ bil ravne dele plastičnih parabol avtomo¬ bilskih žarometov, pri katerih je kovinska zrcalna prevleka naparjena na plastično osnovo. Če ustreznega materiala ne naj- R1..5 d Im Montaža svetlobnega telesa demo, lahko v skrajnem primeru uporabi¬ mo spolirane pokromane ploščice, ven¬ dar naj še enkrat opozorim, da jih mo¬ ramo med seboj dobro izolirati. Na poti k zvezdam IGOR GOSPODARIČ Vsak raketni modelar potrebuje zanesljivo in priročno štartno napravo za vžiganje mode¬ larskih raketnih motorjev. Pred svetovnim pr¬ venstvom v Ljubljani smo se odločili, da štartne naprave - 60 jih je bilo treba - izdelamo sami. Delo je bilo uspešno opravljeno in na¬ prave so na doslej največji svetovni raketarski prireditvi dobro služile svojemu namenu. Idejo predstavljamo tudi tistim modelarjem, ki bi si tako napravico hoteli izdelati za svoje po¬ trebe. Vse sestavne dele za razmeroma preprosto vezje je mogoče kupiti v naših trgovinah in štartno napravo z malo truda tudi sestaviti. Za vžig motorja potrebujemo električni vžigalnik, čigar upornost je manjša od enega orna. Vžigalnik se priklaplja na avtomobilski akumu¬ lator ali paket celic Ni-Cd. Ob pritisku na štart¬ no tipko vžigalnik zažari - zgori ter tako ak¬ tivira raketni motor. Startna naprava nadzira sklenjenost tokokroga, ki pomeni zanesljiv vžig, ima pa tudi ključ, ki preprečuje nekontro¬ lirane štarte. Startno napravo priključimo na avtomobilski akumulator s kontaktnimi ščipalkami in dvožil¬ nim vodnikom preseka 1,5 mm 2 ter dolžine 6 m. Vžigalnik za raketni motor povežemo s štartno napravo prek miniaturnih krokodilskih ščipalk, prispajkanih na dvožilni vodnik prese¬ ka 1,5 mm 2 in dolžine 5 do 10 m. Tokokrog je prekinjen s štartno tipko in zaporedno veza¬ nim ključem. Najenostavnejša in najcenejša izvedba ključa je 6-milimetrska vtičnica z vtičem za slušalke. Zenski del vgradimo tako kot štartno tipko v plastično ohišje, moškemu delu pa vežemo priključka v kratek stik. Vzporedno s tipko je vezana akustična sig¬ nalizacija. Za pravilno delovanje piskača je potrebna pravilna priključitev. Da se izog¬ nemo težavam ob pravilni priključitvi štartne naprave na akumulator, uporabimo polpre¬ vodniki mostič B80/ C1000, kot je narisano na shemi. Zaporedno vezan upor utiša piskač, njegovo vrednost pa prilagodimo želeni ja¬ kosti piska. Takoj ko vstavimo ključ v štartno napravo, zaslišimo zvočni signal, kar pomeni, da lahko s štartno tipko vžgemo motor. Če piskajočega zvoka ni slišati, pomeni, da tokokrog ni skle¬ njen, zato moramo preveriti stik na vžigalniku. m: 6 februar 1998 31 PRILOGA Antonov An-2 JURE MIUEVIČ Foto: Lidija Katic in Rok Weber Dobro se še spominjam letalskega mi¬ tinga v Celju pred kakimi petnajstimi leti. Z balkona stolpnice sem opazoval dve dvokrilni letali, ki sta rohneli po travnati stezi letališča. Moja predstava o akro¬ batskem dvokrilniku se je razblinila, ko sta letali z mogočnim hrumenjem preleteli nekaj deset metrov nad mojo glavo in sem lahko pravilno ocenil njuno velikost. Takrat nisem vedel, da opazujem dve iz¬ med najbolj uporabnih in neuničljivih letal. An-2 je kljub svojemu arhaičnemu vide¬ zu pod oznako SKh-1 prvič poletel šele 31. avgusta 1947. Namenjen je bil za¬ menjavi zastarelega Po-2. Prvi prototip, tedaj že pod novo oznako An-2, so nekaj mesecev preizkušali v ostrih pogojih sibir¬ ske zime, kjer se je odlično izkazal. Na¬ menjen je bil potniškemu prometu, trans¬ portu, zvezam ter zapraševanju polj, ven¬ dar so ga uporabljali tudi za vrsto drugih opravil. Z dolžino slabih 13 metrov ter prerezom prtljažnega prostora, približno podobnim nesmrtnemu DC-3, lahko pre¬ pelje za 1250 kg tovora, kemikalij za zapraševanje, vode za gašenje požarov ali, v bolj udobni različici, 1 0 do 14 pot¬ nikov. Obstaja več različic letala: hidro- avion, meteorološko letalo, šolsko letalo ter različne vojaške izvedenke. Leta 1 953 je An-2 z desetimi kilometri postavil svetovni višinski rekord za svojo kategori¬ jo, ki sta ga leto pozneje pilota Kalina in Bolhaikim z enakim letalom popravila še za slabih sedemsto metrov. Tudi najmočnejši pa včasih ugriznejo v prevelik zalogaj. Med piloti Aeroflota kroži zgodba o antonovu, ki je v začetku osemdesetih let s tovorom svežih potreb¬ ščin pristal ob začasni ribiški naselbini daleč v Sibiriji. Ulov pa ni bil najboljši in vsi prebivalci naselbine so se nagnetli v letalo in zahtevali od pilota, da jih prepelje do naslednjega lovišča. Ta nad več kot dvajsetimi potniki in njihovo prt¬ ljago ni bil navdušen in je trdil, da letalo ne bo zmoglo vzleta. Razprava se je vlek¬ la do poznega popoldneva, ko je pilot, ki ga je lovila noč, le popustil in preoblo¬ ženi An-2 pognal po vzletišču. Bojazen pilota, da letalo ne bo moglo vzleteti, se je izkazala za upravičeno, saj se je po nekaj daljših skokih razbilo na neravnem terenu na koncu steze, k sreči nepoško¬ dovani potniki in posadka pa so se raz¬ bežali. Očitno sibirsko podnebje močno zamrzne tudi spomin, kajti ko je komisija v naslednjih dneh raziskovala nesrečo, ne pilota niti ribiči niso imeli pojma od kod uničeno letalo. Nesreča je ostala ne¬ pojasnjena, krivdo pa so pripisali zahod¬ nim vandalom, ki naj bi ponoči uničili letalo. An-2 so uporabljali celo kot bojno leta¬ lo, prvič spomladi 1966 v Vietnamu za nočne napade na ameriške patruljne čol¬ ne. Antonovi, oboroženi z nevodenimi ra¬ ketami 57 mm, so v parih lagodno križa¬ rili z manj kot 100 km/h in obstreljevali čolne komandosov, ki so jih osvetljevali s svetilnimi raketami. Bolj zanimiva je bila uporaba teh letal v našim krajem bližjem balkanskem spo¬ padu leta 1 991. Po srbskih virih so Hrvati z osmimi letali že 2. avgusta ponoči iz Kapošvara na Madžarskem v Varaždin pripeljali prvo pošiljko orožja. JRV je na to odgovorilo z napadi na športna letali- Leva stran potniške kabine. Sedeži so rahlo olivnozeleni, stene ter strop pa svetlosivi. Tla so pokrita s tapisonom temnejše sive barve. Na levi strani so štirje sedeži, na desni pa dve vrsti s po štirimi sedeži. Pogled skozi odprta vrata Tončka. Viden je zasilen izhod, ter ena od dveh linic na desnem boku. Pozorni bodite tudi na obešalnik na steni, ter na luči na stropu. šča in poskusi prestrezanja letečih po¬ šiljk. Hrvaška je nato razpršila svoje letal¬ stvo po skrivnih vzletiščih, nekaj letal pa je umaknila tudi v Slovenijo. Z antonovi so ponoči oskrbovali oblegani Vukovar, prvič 2. novembra 1991. Niso samo od¬ metavali tovora s padali, temveč so tudi pristajali ter odvažali ranjence. Za bolj napadalno uporabo so jih opremili z na¬ vigacijskim sistemom GPS in v bombe predelanimi bojlerji in plinskimi jeklenka¬ mi. Prvič so nastopili dva dni kasneje, ko so bombardirali srbske položaje v vuko¬ varskem predmestju Lužac. Protiletalska Zasilni izhod na desni strani trupa je zna¬ čilnost samo nekaterih antonovov. Ročica za odpiranje je rdeča. Travnata vzletišča so pogosto blatna, kar se vidi na gumi pa tudi na platišču (levo glavno podvozje). Pred repnim kolesom je viden tudi radijski viši¬ nomer. februar 1998 teki 6 32 PRILOGA obramba je sestrelila vsaj eno letalo, ki je padlo 2. decembra ponoči južno od Vin- kovcev. Hrvati so te dvokrilnike uporab¬ ljali do maja 1992, ko so preživela leta¬ la večinoma demobilizirali ter jih vrnili v civilno uporabo. S kapitalizmom so v začetku devetde¬ setih na Vzhod pridrli zahodni poslov¬ neži, trgovci ter lovci na spominke. Kar¬ koli z rdečo zvezdo je šlo za med. Na¬ mesto glinenih palčkov so premožnejši Američani takrat na vrt raje postavljali ruske lovce. Ker pa je s cessne težko pre¬ sedlati na mig-21, se je navdušenje nedo¬ raslih fantičev pri štiridesetih hitro usmeri¬ lo na kaj bolj primernega njihovim letal¬ skim licencam. An-2 je bil kot nalašč za to. "Pravi komunistični transporterji" so na Zahodu postali velik hit. Vendar so klice navdušenja spremljali tudi bolj kritični toni. V ZDA si zaradi neustrezne regi¬ stracije An ne more sam služiti denarja in lahko svoje odlične lastnosti pokaže zgolj na letalskih mitingih in še to le s panoram¬ skimi leti. Vzdrževanje in servisiranje sta za tamkajšnje pojme precej zamudni zadevi, letalo je zelo počasno, močan motor pa precej požrešen. Kisel komen¬ tar nekega pilota je izključil možnost za- ribanja motorja: goriva namreč zmanjka, tik preden poide olje. Po besedah naših pilotov lahko letalo upravlja en pilot, vendar je let lažji s ko- pilotovo pomočjo. Udobje bi bilo lahko boljše, sicer pa je An povsem kos svojim nalogam. Skratka, resen delavec in ne otroška igračka. Maketa letala An-2 se z obiljem svojih pomanjšanih kopij ne more pohvaliti. Dolga leta je bila maketa proizvajalca VEB Plastickard iz nekdanje Vzhodne Nemčije edina na tr¬ makete, ki sicer kliče po dodelavah, ne terja pa popolne rekonstrukcije. Oboro¬ žen z obilico fotografij "Tončka" in "Anuške" iz Sokoljega gnezda v Lescah ter ljubljanske "Fat Angie" sem se torej lotil dela. Pokrov motorja je oblikovan v prisekani stožec. Če med plastičnimi tubami, ostan¬ ki maket ali igrač najdemo ustrezen del, nam to prihrani kar nekaj dela in časa, seveda pa ga brez večjih težav lahko izdelamo tudi sami. Iz plastične embala¬ že debeline približno 2 mm izrežemo prednjo in zadnjo steno premera 21 oziroma 23 mm. Mednju vlepimo votel plastični del ustrezne dolžine ter približne širine. Sam sem za to uporabil odrezan obrusimo kitamo plastična ploščica Izdelava pokrova motorja motor zavržene Hellerjeve makete letala DC-1 0 v merilu 1 : 1 25. Del nato kitamo, brusimo pa ga šele naslednji dan. Tako bosta tako lepilo kot tudi kit dovolj trdna za brušenje. Iz podobnih razlogov pri¬ poročam epoksidni kit, ki se pri vrezo¬ vanju panelov manj kruši. Pokrov obrusi¬ mo na ustrezno obliko in zaoblimo nje¬ gov prednji rob. Nato z iglo vrežemo pa¬ nele in šele nato z modelarskim nožem, pilo in brusilnim papirjem izdolbemo prednjo in zadnjo steno. Vstopnik za zrak na vrhu motorja pre¬ delamo v izpušno cev. Preoblikujemo ga z modelarskim nožem in brusilnim papirjem. Na ohišje nafo s sekundnim lepilom dodamo iz dober milimeter debe¬ le plastike izrezan vstopnik velikosti 3 x 4 mm. Z injekcijsko iglo ga na sprednjem ae' žišču. Pred kratkim se je pojavil tudi Bile- kov izdelek in ta maketa naj bi se pri nas v Italerijevi embalaži pojavila že pred le¬ tom dni. Naveličan čakanja, sem se lotil popravljanja Plastickardove makete. Ker je velik del makete treba izdelati v samogradnji, nam bo to vzelo veliko časa. Od originalnih delov nobenega ne moremo uporabiti brez predelav. Ob tak¬ šnem obsegu popravkov je morda bolje malce počakati in se lotiti boljše Bilekove lelu previdno povrta- mo. Za izpušno cev obrusimo in povrta- mo ovalen košček drevesca, ki nosi se¬ stavne dele makete, dodamo pa ga šele po končanem barvanju. Trup makete položimo na projekcije, ter odstranimo osenčene površine, kot je prikazano na risbi na prilogi. Smerno kr¬ milo odrežemo ter na stabilizatorju izre¬ žemo zajedo za protiutež. Notranjo stran sprednjega roba z brušenjem stanjšamo in dodamo tanko plastično ploščico, ki nam podaljša sicer dosti prekratek stabi¬ lizator. Na levem boku na ustreznem mestu izrežemo odprtino za vrata, v niče¬ mur podobna okna pa vlepimo pra¬ vokotne koščke plastike ter jih na zunanji in notranji strani pokitamo. Na nosu s pomočjo šablone najprej pravilno oblikujemo rob pilotske kabine, nato iz tanke plastike izrežemo ploščico malce večjega premera, kot je zadnja stena pokrova motorja. Skrb zaradi mo¬ rebitnega neskladja je odveč, ker bo pre¬ sežek med brušenjem izginil. Ploščico prepolovimo ter jo prilepimo pred rob pilotske kabine. Zev zapolnimo s kosi plastike ter obilno pokitamo. Boke trupa nato obrusimo, vrežemo ali vsaj zarišemo pa tudi panele, kar nam pomaga pri vrtanju oken. Različne vari¬ ante letala imajo različno število in na¬ mestitev oken, zato izberemo pravi raz¬ pored za "naše" letalo. Okna zarišemo z mehkim svinčnikom, na sredini z injekcij¬ sko iglo izvrtamo majhno luknjo, ki jo nato s pilo ali modelarskim nožem razšir¬ imo. Na tanek svinčnik ali paličico navi¬ jemo brusilni papir ter z njim odprtino fino obrusimo. Če želimo izdelati notra¬ njost potniške kabine, izrežemo še vrata. Nato obrusimo še nos letala ter vrežemo nekatere vidnejše panele. Ko bo trup že sestavljen, pokitan in obrušen, nam bodo služile kot opora za vrezovanje preostale panelizacije. Smerno krmilo ustrezno stanjšamo, mu na sprednjem robu dodamo vgrajeno protiutež ter z brušenjem popravimo nje¬ govo obliko. Rebra pod platnom lahko vrežemo, lahko jih ponazorimo s tankim plastičnim, listom ali pa zarišemo ter med barvanjem previdno osenčimo. Lahko uporabimo tudi na drobne trakove nare¬ zane ostanke samolepilnih nalepk Fast Frames. Z njimi sem ponazoril lopute, ser¬ visne pokrove ter nekatere druge detajle. Za sama rebra sem uporabil sekundno le¬ pilo. Mesta, pod katerimi so vidna rebra, sem previdno oblepil z lepilnim trakom, nato sem razpoko zalil s sekundnim lepi- Popravki na trupu mi 6 februar 1998 33 PRILOGA Pogled na žarometa na levem spodnjem krilu. Glavne napenjalne žice so pravzaprav kovinski trakovi. Motor je umazano kovinske barve. Notranjost motornega pokrova je sivkastozelena, izpod črne barve na krakih elise pa sili prvotna modra barva. Konice krakov elise so bele. lom ter počakal nekaj minut. Ko se je le¬ pilo posušilo, sem s hitrim potegom od¬ stranil lepilni trak. Tako sem dobil na tanko naneseno mrežo konstrukcije re¬ ber. Neravnine sem odstranil s finim bru¬ šenjem, ob robovih pa sem s tankim čo¬ pičem dodal plast laka, ki je omehčala prehod. Končno sem z zračnim čopičem vse skupaj prekril s plastjo osnovne barve. Postopek je precej zamuden, da pa dobre rezultate. Obe krili letala sta bistveno prekratki, po širini pa skoraj ustrezata. Zgornje kri¬ lo položimo na projekcije in ga na zad¬ njem robu prirežemo, tako da brez za¬ krile in krilc ustreza po širini. Če želimo, da ima naš An izvlečena še predkrilca, zarežemo na zadnjem robu še malo globlje. Tako si prihranimo brušenje in oblikovanje sprednjega roba. Zgornjo polovico zgornjega krila prerežemo na sredini in prilepimo na spodnjo polovico, tako da konec krila in prehod krila na trup približno ustrezata. Odstopanja po¬ pravimo z brušenjem in kitanjem. Zev na sredini in spodnjem delu konca krila za¬ polnimo s ploščicami plastike, pokitamo in obrusimo na ustrezno obliko. Kljub na¬ videzni zapletenosti je postopek dosti manj zamuden kot izdelava novega kon¬ ca krila. Na zgornjo polovico nato z nožem ali iglo vgraviramo obris rezervoarjev za gorivo, s plastično nitjo pa ponazorimo dvignjena rebra na predkrilcih in rezer¬ voarju. Postopek je skoraj enak za spod¬ nje krilo, le da to nima predkrilc in rezer¬ voarjev, pač pa ima dva žarometa na levi in enega na desni strani. Prek spred¬ njega roba potegnemo ogreto prozorno plastiko. Na mestih žarometov krilo izdol¬ bemo, prej izdelano zasteklitev pa obre¬ žemo in prilepimo. Če za ta postopek ni¬ mamo potrpljenja, z nožem ali iglo na us¬ treznem mestu zarišemo žaromet ter ga kasneje pobarvamo s srebrno barvo. Strukturo krila ponazorimo po že prej omenjenem postopku s sekundnim lepi¬ lom. Višinski stabilizator in višinsko krmilo nista tako trd oreh. Z modelarskim nožem iz plastičnega pokrova škatle za sladoled izrežemo osnovno obliko. Z lahnim pote¬ gom noža označimo spoj med stabiliza¬ torjem in krmilom. Nato na obe strani kr¬ mila kaka dva milimetra za spojem prile¬ pimo tanka plastična trakova. Krmilo po¬ kitamo in obrusimo na ustrezno obliko, šele nato dodamo širši ploskvi plastike na obe strani stabilizatorja. Pokitamo in ob- Pogled na kapitanovo mesto: plošča in stra¬ nske stene so črne, tla, krmilni volan, sedež, pedali ter okvir kabine pa svetlosivi. Prevleke na sadežih so svetlokremne barve. Bodite po¬ zorni na blokirano krmilo ter ventilator na stranski steni. zarežemo prilepimo plastični trak kitamo Fotografija pilotske iz potniške kabine. Na prehodu je dvojna stopnica. Izdelava višinskega stabilizatorja rušimo samo sprednji rob. Na zadnji rob višinskega krmila vrežemo trimer, rebra pod platnom pa spet ponazorimo s se¬ kundnim lepilom. Za repno podvozje uporabimo repno kolo KP-jevega La-5 ali La-7. Na nosilcu s kitom ponazorimo usnjeno oblogo. Za glavna kolesa sem uporabil gume makete Jak-40 v merilu 1 : 100, ki ustrezajo po velikosti. Platišča izdelamo iz plastičnih ploščic, oba zaobljena pokrova pa stanj¬ šamo in prilepimo na zunanji strani. Nosilce izdelamo iz ostankov plastike. plastični obroč izdolbemo \ n . i , l plastična kapa Dodelave na kolesih Tla potniške in pilotske kabine, vmesne stene ter strop izdelamo iz plastičnih plošč. Osnovo instrumentne plošče izde¬ lamo iz plastike, nanjo pa lahko prilepi¬ mo pomanjšano fotokopijo narisane ploš¬ če. Pred ploščo nalepimo iz plastične niti izdelane grelne cevi. Po želji lahko s pomočjo fotografij dodamo še kakšno malenkost. Sedeže izdelamo iz plastične¬ ga traku, ki ga na eni strani zarežemo ter prepognemo. Za police nam služi plastič¬ na ploščica ustrezne oblike. Z detajli not¬ ranjosti ne kaže pretiravati, ker bodo po končanem sestavljanju zelo slabo vidni. Maketo smo tako popravili do stopnje, ko je sestavljanje mogoče. Opisali ga bo¬ mo v naslednji številki, ko se bomo po¬ zabavali z barvanjem in spoznali še nekaj različic antonova. 34 februar 1998 ITTKC 6 ZA SPRETNE ROKE Pujsek hranilnik MATEJ PAVLIČ Varčevanje je hvalevredna stvar, zato je prav, da se človek te koristne navade na¬ vzame že v otroštvu (in ne šele takrat, ko začne misliti, na primer, na nakup avtomo¬ bila ali stanovanja, oziroma ko ga zgrabi panika, ker ne ve, kakšna usoda ga čaka zaradi našega nedorečenega pokojnin¬ skega sistema). Tega dejstva se dobro za¬ vedajo tudi hranilnice in banke, ki imajo za otroke posebne in navadno nekoliko ugodnejše varčevalne pogoje, privabljajo pa jih tudi z različnimi simboličnimi darilci in seveda z bolj ali manj zanimivo obliko¬ vanimi hranilniki. Tako so pred nekaj deset leti pri Jugobanki delili ježke, pri Ljubljan¬ ski banki plastične pikapolonice in zmajč¬ ke, v poslovalnicah Probanke pa so še pred kratkim mladi varčevalci dobili pri¬ kupnega glinastega prašička. Ker je ta živalca nasploh sinonim za varčevanje, smo se odločili, da pripravi¬ mo načrt za izdelavo nekoliko nenavad¬ nega hranilnika iz lesa v obliki dobro rejenega pujska (slika 1). Da zlasti začet¬ niki kasneje ne bi bili preveč razočarani, že kar takoj na začetku napišimo, da iz¬ delava pujska hranilnika ni tako prepro¬ sta, kot je morda videti. Zahteva namreč dobro obvladovanje električne vbodne žage, brusilnika in rašpe ter precej na¬ tančnosti. Ker je treba poleg tega imeti tudi stabilno delovno podlago in primež, se je izdelave morda še najbolje lotiti v šolski delavnici in v obliki skupinskega dela. Les za izdelavo hranilnika je lahko ka¬ tere koli vrste (smreka, bukev, javor, jel¬ ša), vendar pa mora biti suh, brez razpok Slika 1. Pujsek hranilnik in grč ter seveda poskobljan. Hranilnik je narejen iz petih plasti masivnega lesa treh različnih debelin: srednji del (1) je debel 40 mm (ali dvakrat po 20 mm), nanj pa sta z obeh strani prilepljena po en 22-25 mm in en I 2-1 5 mm debel del (2 in 3). Med nj ima je stena iz prozorne¬ ga akrilnega stekla (4), skozi katero je mogoče videti, koliko prihrankov se je že nabralo v prašičku (risba 4). Na spodnji strani je še pokrovček (5) za praznjenje hranilnika, ki ga lahko pritrdite z dvema vijakoma ali pa nanj montirate majhno Slika 2. Obrise sestavnih delov pujska lahko prenesete na les s kopi¬ ranjem ali s pomočjo šablon, ki jih je mogoče uporabiti večkrat. Slika 3. Pri izdelavi hranilnika smo si pomagali z električno vbodno žago SKIL 4465 HE. Risba 4. Hranilnik je narejen iz petih med seboj zlepljenih kosov lesa. Slika 5. Izžagane dele poskusno zložite v "sendvič" in stisnite z dvema svorama. TEKI 6 februar 1998 35 ZA SPRETNE ROKE stabilno delovno podlago s primežem, v katerega trdno vpnete v "sendvič" sestavljene dele (1) in (2), električni tračni ali vibracijski brusilnik ter različno grobe (oziroma fine) rašpe in pile za les. Z njimi obdelajte ovalno odprtino, notranje robo¬ ve nog in ušes ter rilec. Posebej pozorni bodite pri oblikovanju odprtine za praznjenje na spodnji strani in zobcev, ki bosta držala pokrovček. Nato v primež skupaj vpnite zunanja dela (3), natančno obdelajte ovalno odprtino in enakomerno zaoblite vse zunanje robove. Sedaj spet natančno zložite skupaj vseh pet delov in jih v primežu dokončno zgladite z brusilnim papirjem. Iz 3 ali 4 mm debe¬ lega prozornega akrilnega stekla izžagajte dva ovalna kosa (4), ki se morata natančno prilegati odprtinam v delih (2), sicer pujska ne bo mogoče pohištveno ključavnico (6), ki bo nepokli¬ canim (v hudi denarni stiski pa tudi kar samemu lastniku) preprečevala predčas¬ no izpraznitev prašička. V tem primeru mora biti ključ seveda spravljen na var¬ nem mestu ali pri kaki "zanesljivi" osebi, na primer pri starših. Ker zaradi pomanjkanja prostora v re¬ viji ni bilo mogoče objaviti obrisov sestav¬ nih delov v naravni velikosti, morate te najprej trikrat povečati (slika 2). To gre najlaže s fotokopirnim strojem, pomagate pa si lahko tudi z mrežo, vendar je ta na¬ slika 6. Steni iz 3 ali 4 mm debelega pro¬ zornega akrilnega stekla se morata natančno prilegati ovalnim odprtinam v lesenih delih (2). čin manj natančen. Vse tri povečane ob¬ rise prilepite na tanek karton iz izrežite, s čimer ste dobili šablone, ki jih lahko več¬ krat uporabite. Oblike posameznih delov sedaj s kemičnim svinčnikom prenesite na les in čim bolj natančno izžagajte z elek¬ trično vbodno žago (slika 3). Skozi sred¬ nji del (1) na vrhu z električnim vrtalni¬ kom, svedrom 0 5 mm in manjšo pilo na¬ redite 40 mm dolgo ter 6 mm široko režo za spuščanje kovancev in bankovcev v hranilnik. Ko vseh pet dobljenih kosov, zloženih v pravilnem vrstnem redu (3-2 - 1 - 2 - 3) stisnete z dvema mizarskima svorama, že lahko vidite približno obliko izdelka (slika 5). Doslej opisani postopki niso zahtevali osebno veliko časa, zato pa je toliko olj zamuden tisti, ki sledi. Potrebujete sestaviti. Ploščici s petminutnim epoksid- nim lepilom (npr. UHU plus schnellfest) ali s po štirimi 10 mm dolgimi lesnimi vijaki z notranje strani (nekoliko pod kotom) pritrdite na dela (3). Akrilno steklo lahko žagate z ročno oziroma električno rez- Ijačo (slika 6) oziroma kar z električno vbodno žago in fino ozobljenim listom za kovino. Po vsem tem z lepljenjem pujska ne bi smeli imeti večjih težav. Stične ploskve namažite z belim (polivinilacetatnim) lepi¬ lom za les (npr. UHU coli express), močno stisnite z nekaj svorami in pustite čim dlje časa, da se lepilo res dobro posuši. Pokrovček na trebuhu (5) naredite iz 5-6 mm debele deščice, ki se mora tesno prilegati robovom odprtine. Pokrov¬ ček na eni strani držita dva zobca, na Slika 8. Če bo ključ na varnem, bo na varnem tudi vsebina hranilnika ... 36 februar 1998 ITTRT 6 ZA SPRETNE ROKE drugi strani pa ga privijte z dvema krajši¬ ma lesnima vijakoma. Na pokrovček lahko montirate tudi pohištveno ključavni¬ co (risba 7 in slika 8), vendar pa takšna predelava zahteva nekaj več dela. Na koncu hranilnik še enkrat zgladite s čim finejšim in že nekoliko izrabljenim brusil¬ nim papirjem ter vsaj dvakrat prebarvaj¬ te. Po možnosti uporabite enega izmed brezbarvnih zaščitnih premazov na vod¬ ni osnovi (npr. Aquales). Sedaj vam osta¬ ne le še, da čim prej najdete kar največ takih, ki vam bodo pomagali "pitati" vašega prašička ... Slika 9. S preklopnikom je mogoče nastavljati izrazitost nihajnega gibanja žaginega lista in izbirati položaj osi. Slika 10. Odsesovanje lesnega prahu je dobrodošel dodatek, ki ga srečamo pri vedno večjem številu električnih orodij. Vbodna žaga SKIL 4465 HE Električna vbodna žaga je pri vsakem nekoliko resnejšem delu z lesom skoraj nepogrešljiv pripomoček, saj je vsestran¬ sko uporabna in v spretnih rokah lahko nadomesti celo vrsto drugih orodij. Prav zato v katalogih vseh proizvajalcev elek¬ tričnega ročnega orodja vedno lahko najdemo kar nekaj različnih modelov, ki so si po obliki sicer zelo podobni, vendar pa se razlikujejo po moči pogonskega motorja, možnosti nastavitve hitrosti delo¬ vanja in še nekaterih dodatkih. Čeprav bi morda kdo pomislil, da je razvoj vbodne žage končan, pa razvijal¬ cem še vedno uspe odkriti kaj novega. Tak primer je najnovejša vbodna žaga firme SKIL (slika 9), ki jo pri nas zastopa Iskra ERO, d. o. o. iz Kranja. Orodje z oznako 4465 poganja 450-vatni elektromotor, število nihajev žaginega lista je mogoče brezstopenjsko spreminjati od 400 do 3.500 v minuti, za praktično enakomerno hitrost delovanja ne glede na obremenitev pa skrbi sistem Vari Tronic - Extra. Odvis¬ no od uporabljenega lista, katerega hod je v vsakem primeru 16 mm, lahko žaga¬ mo les do debeline 60 mm (pri žaganju pod pravim kotomJ, aluminij do debeline 6 mm in jeklo do debeline 3 mm. Orodje, ki tehta 2,1 kg, ima na zadnji strani šobo za priključitev sesalnika (slika 10). Sistem Vari-orbit omogoča, da z večjim gumbom na levi strani ohišja nastavimo način niha¬ jnega gibanja žaginega lista in s tem hitrost žaganja; položaj "0" pomeni nor¬ malno premikanje lista samo v navpični smeri navzgor in navzdol, v položajih od "1" do "FULL"pa se temu gibanju pridruži tudi vedno izrazitejše premikanje lista na¬ prej in nazaj, ki je še najbolj podobno nekakšnemu zajemanju. In sedaj pride najpomembnejše, t. i. sis¬ tem A UTO-SCROLLER, ki omogoča ža¬ ganje v poljubni smeri - ne, glede na položaj ohišja vbodne žage. Zagin list je mogoče zasukati za 360 ° okoli vzdolžne osi, tako da lahko brez zasuka stroja ža¬ gamo tudi zahtevnejše oblike. Sistem delu¬ je, ko je preklopnik v skrajnem spodnjem položaju; smer žaganja kaže puščica na gumbu na vrhu ohišja (risba 11, levo). Obstaja pa tudi možnost, da enega od šti¬ rih položajev osi (0 °, 90 °, 180 ° 270 °) "zaklenemo" s premikom preklopnika v položaj "0" (risba 11, desno). S tem po¬ stane orodje uporabno za natančno ža- anje na mestih, kjer z vbodnimi žagami rez opisanega sistema ne bi imeti kaj iskati (npr. tik ob steni ali v kotu, kjer ni dovolj prostora za obračanje žage). Opisano orodje, ki stane 20.244 SIT (brez p. d.), prodajajo v trdnem plastičnem kovčku, v katerem je priložen tudi 7-delni komplet žaginih listov za les in kovino. «■ ♦ + ♦ Risba 11. Ko je preklopnik na oznaki Auto scroller in je žagin list vpet za osjo (puščica), lahko žagamo v poljubni smeri - ne glede na položaj ohišja vbodne žage. V tem primeru je orodje mogoče učinkovito uporabiti pri žaganju npr. tik ob steni ali v težko dostopnem kotu (risba levo). Pri običajnem vpetju žaginega lista pa lahko izberemo enega izmed štirih položajev osi (0°, 90 °, 180 °, 270 °) ter ga tam "zaklenemo" s premikom preklopnika v položaj "0" (risba desno). Iskra ERO d.o.o. ■ —,1^ — pn'A Savska loka 2, 4000 Kranj ISKlcl Cnv Tel: 064 222-401 Prodaja električnega orodja Iskra ERO, Skil in Dremel TIK' 6 februar 1998 37 ZA SPRETNE ROKE UHU-jeve ustvarjalne strani Grelnik JOŽE ČUDEN Od 7. razreda dalje Cas izdelave: 4 dvojne ure Naloga in motivacija Učenci radi izdelujejo uporabne predmete. Opisani na¬ mizni grelnik lahko ohranja toploto jedi tudi v večji posodi, saj ima na pomični letvi prostor za tri čajne svečke. Cilj je izdelati keramično ploščico z izrezanimi odprtinami v obliki dekora¬ tivnega vzorca in pripadajoč leseni podstavek. Težišče učenja • zasnova in izdelava keramične ploščice z okrasnimi odprti¬ nami, žganje in loščenje; • razrez delov za podstavek z žago ter obdelava z rašpo in pilo; • lepljenje delov iz lesa ter povezava lesa in keramike; • obdelava in zaščita površin. Gradiva, orodje in pripomočki • karton ali risalni papir (šeleshamer); • svinčnik in škarje za izrez šablon; • šamotna glina (delež šamota približno 30 %), lošč v prahu; • koničast nož, kotnik, fin čopič; • deli iz masivnega lesa: 1 talna deščica: 230 x 1 30 x 1 8 mm, 2 stranici: 230 x 90 x 1 8 mm, 1 pomična letev: 230 x 48 x 10 mm, 2 vrhnji letvi: 230 x 15 x 5 mm, 2 končni letvici (oz. držalo): 48 x 10 x 10 mm; • krožna žaga ali nadrezkar, fino ozobljena žaga (lisičji rep), rašpa, lesna pila, brusilni papir, rezkalni sveder za čepe 0 40 mm, ravnilo, čopič oziroma krpa; • lepila: UHU coli express, UHU alleskleber kraft wbrmefest (do 125° C); • lak na vodni osnovi ali vosek. Opozorilo Mere lesenih delov morajo ustrezati izgotovljeni (žgani in loščeni) glinasti ploščici, ki se med sušenjem in žganjem skrči za okoli 10-12 %. Potek izdelave Keramična ploščica Vzorec za odprtine v ploščici prenesemo na karton in izre¬ žemo šablono. Glino dobro pregnetemo, razvaljamo na debe¬ lino približno 12 mm in odrežemo kos ustrezne velikosti. Nanj položimo šablono in jo previdno pritisnemo na površino, da odtisnemo vzorec. Glino pustimo, da nekaj časa počiva in otr¬ di kot usnje, nato po odtisu s konico noža izrežemo odprtine za topli zrak. S finim čopičem, ki ga pomočimo v vodo, zgla¬ dimo nastale robove in ploščico obrežemo, da so vse stranice pravokotne. Med sušenjem naj bo ploščica položena tako, da se lahko suši z obeh strani hkrati. Suho ploščico žgemo v peči- februar1998 tmil 6 Gradivo: les, keramika Srednja stopnja 38 ZA SPRETNE ROKE ci za žganje gline (imajo jo na večini šol) pri temperaturi 800-900° C in jo nazad¬ nje tudi pološčimo. Lošč lahko kupimo v trgovinah za ko- njičkarje. Lošč, ki je sestavljen iz stekla in raznih dodatkov, v prahu dobimo v raz¬ ličnih barvah. Prašek dobro vmešamo v vodo, da dobimo gosto tekočo zmes, s katero premažemo zgornjo stran plošči¬ ce. Lošč s čopičem nanesemo na površi¬ no v ne predebelem sloju, da pri žganju ne bi nastali mehurčki ali razpoke. Pri žganju pazimo na pravo temperaturo, ki je navedena na embalaži praška za lošč. Če je previsoka, lahko lošč odstopi, če pa je prenizka, se lošč ne zapeče dovolj in barva ni izrazita. V skrajnem primeru pa lahko uporabi¬ mo tudi keramično ploščico za stenske ali talne obloge, ki jo odrežemo na ustrezno velikost in jo na več mestih prevrtamo s svedrom za kamen (0 5-6 mm) s konico iz karbidne trdine. Lukenj seveda ne vrta¬ mo kjer koli, temveč jih razporedimo v obliki okrasnega vzorca, ki si ga sami zamislimo. Podstavek iz lesa Natanko po sredini talne plošče nare¬ dimo s krožno žago ali nadrezkarjem po vsej dolžini 10 mm globok utor za pomič¬ no letev širine 48 mm. Na eno stran utora z belim lepilom prilepimo končno letvico. Vrhnji letvi prilepimo na talno deščico kaka 2 mm prek izrezanega roba in ju med sušenjem pritrdimo z vijačnimi svo- rami. Pomično letev prilagodimo utoru in nanjo na eni strani nalepimo držalo (letvi¬ co 48 x 10 x 10 mm). Naredimo še le¬ žišča za čajne svečke. Središča zariše¬ mo, zatočkamo s šilom ali konico ter z rezkalnim svedrom za čepe 0 40 mm povrtamo 6 mm globoke vdolbine. Vse lesene dele podstavka prelakiramo s prozornim lakom na vodni osnovi ali premažemo z voskom za les. Nazadnje v ležišče oziroma utor na stranicah na kontaktni način prilepimo keramično ploščico s temperaturno obstoj¬ nim lepilom UHU alleskleber kraft vvarme- fest. Podstavek za cvetlični lonček ANTON PAVLOVČIČ Komaj smo praznovali novo leto, že je pred nami Valentinovo, dan, ko svoji sim¬ patiji izkažemo naklonjenost in podarimo drobno darilce. V ta namen običajno izberemo sladkarije ali pa šopek cvetja. V vseh cvetličarnah že prodajajo raz¬ nobarvne cvetoče primule v majhnih lonč¬ kih, ki so lep okras v stanovanju ali na okenski polici. In koliko lepše je lahko ta¬ ko darilo, če je lonček postavljen v lesen podstavek, ki smo ga izdelali sami. Darilo je bolj od srca, vrednejše in izraža še posebno spoštovanje. Za izdelavo podstavka potrebujemo le nekaj vezanih plošč debeline 4 ali 5 mm, na katero prerišemo štiri enake srčke in dve vmesni plošči, od katerih ena služi VEZAN LES 5mm za dno, druga pa naj ima okroglo odprtino. Sestavljanje je enos¬ tavno, saj v srčkih izža- gamo odprtine, v katere vstavimo na spodnjem delu vmesno ploščo, ki služi za dno, zgoraj pa ploščo z izrezom. Vse dele dobro zlepimo in nato obrusimo. Izdelek lahko po želji prebarva¬ mo s tempera barvami in zaščitimo z brezbarvnim nitrolakom. ITTKI 6 februar 1998 39 UGANKARSKI KOTIČEK Tematska osmerosmerka Pri tej uganki so vse besede že vpisane v polja. Da reševa¬ nje ne bi bilo preveč preprosto, se skrivajo v osmih smereh: vodoravno, navpično ter po obeh diagonalah - in to naprej oziroma nazaj. Vsaka beseda je povezana z ostalimi z vsaj eno črko. Ker je osmerosmerka tematska, se vse besede nanašajo na eno temo; ta je v našem primeru šola. Uganko rešujete tako, da poiščete vseh 60 besed, ki so podane po abecednem redu, ter jih sproti prečrtujete v liku in seznamu. Na koncu vam bo ostalo 10 neprečrtanih črk; te dajo brane po vrsti rešitev, ki je seveda spet povezana s šolo. AKADEMIJA, ALGEBRA, BACIL, BARKA, ČAS, DELFIN, DINARA, FIZIKA, GEOMETRIJA, GOBA, GORA, JUG, KANIN, KAPA, KARTA, KATEDER, KEMIJA, KITA, KOKA, KOLEDAR, KONEC, KOT, KREATOR, KROG, KURZ, LATIN, LEGA, LOGIKA, MINUS, MIZA, NIZ, OPAL, PAMET, PAPIR, PAR, PESEM, PETJE, PETKA, PIPA, PISTA, POMEN, POVEST, PRIRODOPIS, PROFESOR, RAK, RAVNILO, RAZRED, SREDI¬ NA, STOL, STRELA, SVAZI, SVINČNIK, TEHNIČNI POUK, TELOVADBA, TIM, UČITEU, UKOR, UNIVERZA, URA, URNIK; Serpentine Besede vpisujete v lik tako, kot tečejo serpentine (v prvi vrsti z leve proti desni, v drugi vrsti z desne proti levi, v tretji vrsti spet z leve proti desni itd.), in sicer od enega polja s številko do vključno naslednjega polja s številko. Zadnja črka prejšnje besede je torej hkrati prva črka naslednje. Ob pravilni rešitvi boste v drugem, šestem in desetem stolpcu navpično prebrali naslov knjige, ki jo je izdala Tehniška založba Slovenije. V njej je zbranih več kot 1000 iger s priloženimi rešitvami in navodili za izdelavo. 1. umetniški izdelek, 2. Jazonov pomorščak, ki je plul na ladji Argo, 3. ljudje, ki se ukvarjajo s kupovanjem in prodajo, 4. špansko žensko ime, 5. kovina, ki jo poleg zlata največ uporab¬ ljajo za nakit in posodo (Ag), 6. okras, ki ga nosimo obešenega okrog vratu, 7. skupina glasbenikov, ki šteje pet članov, 8. pre¬ glednica, razpredelnica, 9. ime pesnika Gradnika, 10. nebes¬ na telesa, 1 1. založnik, izdajatelj, 12. živi organizem, ki gradi svoje telo načeloma s fotosintezo iz anorganskih snovi, 13. sve¬ tilni plin, 14. pripadnik potujočih pastirjev; UGODNOSTI IN NAGRADE ZA NAROČNIKE REVIJE TIM Za vse, ki želite prejemati revijo TIM na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefo- tokopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1000 Ljubljana. Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespremenjeno ceno revije, poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in priročnikov naše založbe. Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. februarja 1998 prispele na naš naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad. Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri: To so: Mitja Oberč, Hudenje 7, 8275 Škocjan, Helena Lenarčič, Adamičeva 4, 6250 Ilirska Bistrica in Nejc Mramor, Sljivice 20/c, 1381 Rakek. Čestitamo! NAROČILNICA Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijoTIM. Naročnino bom poravnal po položnici. Ime in priimek: Naslov:_ Poštna številka in kraj: Datum:Podpis: Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani. ___ Rešitve ugank prepišite na dopisnico (ne trgajte revije!) ter najkasneje do 20. februarja pošljite na naslov: Tehniška za¬ ložba Slovenije, Lepi pot 6, 1000 Ljub¬ ljana (s pripisom "Timove uganke"). En izžrebani reševalec bo prejel sestav¬ ljanko za izdelavo plastične makete, dva pa knjigo Tehniške založbe Slovenije. Rešitve nagradnih ugank iz januarske številke revije TIM: Izpolnjevanka: osnutek, modelar Pregovor v okvirju: Lepa beseda lepo mesto najde. Klin: makaroni, Romanka, Morana, ro¬ man, Omar, Rom, or, O Rebus: v R T U i v I sto L = vrtljivi stol Nagrade za pravilno rešene uganke prejmejo: 1. Robi Banfič, Ul. Pohorskega bat. 1,2342 Ruše 2. Irma Badimlič, Trg na stavbah 9, 1270 Litija 3. Sandi Viher, Kardeljeva 57, 2000 Maribor februar 1998 ITCEC ] 6 40 Iz programa za konjičkarje Tehniške založbe Slovenije R. Zupančič LADIJSKO MODELARSTVO Ilustriran priročnik za mlade, ki se želijo ukvarjati z ladijskim modelarstvom. Opisani so postopki gradnje motornih modelov in jadrnic, namenjenih za tekmovanja mladih tehnikov. Načrti pa so narisani v merilu 1:1. 48 strani + 2 prilogi načrtov 20 x 28 cm R. Cajhen RADIJSKO VODENJE LETALSKIH MODELOV Učbenik radijskega vodenja jadralnih in motornih letalskih modelov. 84 strani, črno-bele risbe in fotografije, 20 x 28 cm Jože Čuden, Rasto Snoj RAKETNO MODELARSTVO Prvi kompleten priročnik za raketne modelarje v slovenščini. 222 strani, črno-bele risbe, preglednice, načrti 21 x 27,4 cm P. van Delft, J. Botermans, E. Oker MISELNE IGRE VSEGA SVETA Več kot 1000 iger s priloženimi rešitvami in navodili za izdelavo. MISELNE IGRE VSEGA SVETA lack lomima. IV«| nn Pum m Bagar Otrti 202 strani, barvne risbe in fotografije 24,5 x 23 cm T. Pochert DELA V HIŠI Popravila in obnavljanje Knjiga o tem, kako lahko skoraj vse v hiši popravimo sami. 434 strani, barvne fotografije, risbe in skice 20,5 x 21,5 cm DeLA V rlJI>J Popravila in obnavljanje F. KieBling IZDELAJMO SAMI Bogato ilustrirana zbirka idej in načrtov za izdelavo zanimivih uporabnih in dekorativnih predmetov iz različnih materialov. 352 barvnih strani 19.5 x 24.5 cm V. Zupan MALE ŽELEZNICE Priročnik z izčrpnimi napotki za gradnjo makete male železnice ‘Vlado O E cr VO oo a - 2 U> H M 'sD 00 N>