Studijska knjižnica v Mariboru praViia Crgovsko-obrtne zadruge registrovane zadruge z neomejenim jamstvom v TRSTU TRST TISKARNA ..EDINOST' • 1906 . PRAVILA Trgovsko-obrtne zadruge registrovane zadruge z neomejenim jamstvom v TRSTU. I. Tvrdka in sedež zadruge- § i. Tvrdka se glasi: »Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu c registrovana zadruga z neomejenim jam¬ stvom. Sedež je v Trstu. II. Namen. §• 2 . Namen zadruge je : d) Spodbujati varčnost s tem, da daje članom priložnost, prihraniti si z založi- tvijo vlog v malih obrokih tekom let dobro obrestovano glavnico, in s tem, da spre¬ jema in obrestuje hranilne vloge ter jih plodonosno nalaga; d) pospeševati zasebno, gospodarstvo svojih članov s tem, da jim dovoljuje po¬ sojila pod ugodnimi pogoji in s tem po 1 sebej posreduje med trgovci, obrtniki in — 2 njih odjemalci ter omogočuje ustanovitev novih obrtnij in trgovin ; c) dobivati si denarna sredstva s svojim zadružnim kreditom. lil. Začetek in nehanje zadružništva. § 3 - a) Začetek. Število zadružnikov je neomejeno. V zadrugo sprejema načelstvo posamezne, skupne in juristične osebe, katere se mo¬ rejo vezati s pogodbami, a je opravičeno tudi odkloniti sprejem brez navedbe vzro¬ kov. — Sprejem zadružnika dobi še-le tedaj pravno moč, kadar je podpisal pri¬ stopnico in se je vpisal v imenik zadruž¬ nikov. b) Nehanje. Kdor želi izstopiti prostovoljno iz zadruge, mora naznaniti svojo odpoved načelstvu do konca novembra in terjati potrdilo odpovedi; odstop pa velja s po¬ tekom tistega leta. Razun tega sme načelstvo izključiti člana iz zadruge : — 3 — a) ako se mora od njega posojilo izter¬ jati sodnim potom, ali ako morajo poroki zanj plačati; b) ako na škodo zadruge spodkopava njen kredit in njeno dobro ime na kakor- šenkoli način; c) ako je bil obsojen radi kakega hudo¬ delstva pregreška ali prestopka iz dobič- karije. Zadružni deleži izstopivših ali izklju¬ čenih članov, kakoršni se pokažejo po računskem zaključku za tisto leto, v ka¬ terem je član izstopil, se izplačujejo mesec dnij potem, ko je občni zbor odobril letni račun. Ako umrje član, ima njegov dedič pravico vstopiti v zadrugo in prevzeti njegov morebitni dolg, s privoljenjem na¬ čelstva ; sicer veljajo za dediča umrlega člana iste določbe, kakor za izstopivše in izključene člane. Do splošnega rezervnega zaloga, do posebnega rezervnega zaloga ali do kakega zadruginega imetja nima niti izstopivši, niti izključeni član, niti dedič umrlega člana kake pravice. — 4 — IV. Denarna sredstva. § 4 - Denarna sredstva zadruge so : d) zadružni deleži b ) splošni rezervni zalog c) posebni rezervni zalog za morebitne izgube d) hranilne vloge e) denarji, katere jemlje zadruga v zajem ali na posodo. V. Zadružni deleži. § 5 - Zadružni deleži so dvojni: a) glavni po 20 kron, b) opravilni po 2 kroni. Vsak zadružnik mora vplačati vsaj eden opravilni delež po 2 kroni in vstop¬ nino, katero določa načelstvo in nadzor¬ stvo v skupnih sejah. Ali se da enemu zadružniku več opravilnih deležev, ali jeden ali več glav¬ nih deležev, določuje načelstvo. Deleži se vplačujejo v gotovini pri vstopu. Določitev obrestne mere za glavne deleže pripada načelstvu in nadzorstvu — 5 - v skupnih sejah. Opravilni deleži se ne obrestujejo. Brez dovoljenja načelstva se zadružni deleži ne smejo odstopiti, ne zastaviti. VI. Splošni rezervni zalog. § 6 . Splošni rezervni zalog se zbira iz vstopnin novih zadružnikov in doneskov iz čistega dobička. Visokost teh doneskov določa občni zbor. Vil. Posebni rezervni zalog za morebitne izgube. § 7- Posebni rezervni zalog za morebitne izgube se zbira iz doneskov, katere mo¬ rajo donašati izposojevalci za ta zalog (§ I 3-)> ' n P a ' z doneskov, katere določa občni zbor iz vsakoletnega čistega dobička. Ta zalog ima edini namen, da se ž njim pokrivajo slučajne izgube v smislu postave od 27. decembra 1880. (§ 2. e). Vlil. Hranilne vloge. § 8 . Hranilne vloge se delijo v dve skupini. 6 — Prva skupina so navadne hra¬ nilne vloge, ki se sprejemajo od vsakogar, je li član zadruge ali ne. Visokost obresti in način računanja določa načelstvo in nadzorstvo v skupnih sejah. Vsakočasna določila morajo biti raz¬ glašena v čakalnici zadruginega urada. Nedvignjene obresti se koncem de¬ cembra vsakega leta pripisujejo h glav¬ nici. Te vloge se vpisujejo v hranilne knjižice, katere nosijo na naslovni strani vtisnjeno tvrdko zadruge in podpisa dveh članov načelstva. Vplačila na hranilne knjižice potrju- eta denarničar in likvidator. Te hranilne knjižice se morejo gla¬ siti na katerakoli imena. Kdor se skaže s knjižico, temu se izplača vloga. Izjeme so: 1. Ce je uvedena amortizacija knjižice; 2. če vlagatelj izrecno zahteva, da se izplačajo vloge njemu samemu ali njego¬ vemu pooblaščencu, in 3. če je vloga sodnijsko zaplenjena. Izjema pod 2. mora biti zaznamovana v hranilni knjižici in v knjigi za hranilne vloge. Hranilne vloge se izplačujejo v kolikor — 7 — blagajnično stanje dopušča, brez odpo¬ vedi ; vendar si načelstvo pridržuje te-le odpovedne roke: Zneski do 200 kron se izplačujejo takoj „ „ 600 „ vi tednu „ „ 1000 ,, 2 tednih n n 2000 „ „ 4 n večji zneski po dogovoru. Druga skupina so posebne hra¬ nilne vloge, ki jih vlagajo le člani, kateri so vplačali vsaj en opravilni delež. Zadruga daje s tem svojim članom priložnost, da z vplačevanjem vlog po i krono na teden prihranijo tekom petih let dobro obrestovano glavnico trehsto kron. Ta narašča iz 260 tedenskih vplačil po 1 krono in iz teh vplačil naraščajočih hra¬ nilnih obresti, ki se določajo za 5-letno dobo na okroglih 40 kron. Te vloge se vpisujejo v hranilne knji¬ žice, ki služijo sočasno tudi kot deležne knjižice, ker se v njih potrdi vplačilo deleža. Te knjižice nosijo na naslovni strani vtisnjeno tvrdko zadruge in prepisa dveh članov načelstva. Vplačila na te knjižice potrjujeta de- narničar in likvidator. Ker je obrestni prirastek 40 kron za vsako vlogo in celo petletno dobo prera- čunjen le za one vlagatelje, ki svoje te¬ denske vloge redno plačujejo, morajo vlagatelji, ki s plačili tedenskih obrokov zaostajajo, plačevati zamudne obresti, ki znašajo za zamudo : od i. do 5. tedna po 2 vin. od vsake K j) » m 4 » ■' » » „ II- * 15- » » ^ )) » V }) n n 2( - > - " n S d » n n i. t. d. od vsakih nadaljnjih petih tednov 2 vinarja več. Vlagatelji druge skupine, ki za¬ htevajo izplačilo svojih vlog, preden so jih polno vplačali in pred potekom 5 letne dobe, zgubijo eno petinko do izplačila nji¬ hovih vlog naraslih hranilnih obrestij. IX. Posojila. § 9 - Posojila se dajejo le zadružnikom in sicer : a) na osebni kredit b) na zastave. Posojila dovoljuje načelstvo. § 10. Posojila na osebni kredit se dajejo proti menici ali dolžnemu pismu. V obeh — 9 slučajih mora podpisati razun izposoje¬ valca še najmanj jeden zanesljiv porok, ali po previdnosti načelstva tudi več po¬ rokov. Vsi poroki jamčijo solidarno kot po¬ roki in plačniki za vse zaveze iz zadev¬ nega posojila. Notorično imovitim zadružnikom se sme dovoljevati posojila tudi brez porokov ali drugačne varščine do zneska in za dobo, katero določa načelstvo in nadzor¬ stvo v skupnih sejah. § n. Posojila na zastavo se dajejo : a) na vrednostne listine; b ) na deleže zadruge do dveh tretjin vrednosti ; c) na stvari malega obsega in večje vred¬ nosti, katere se pri hranjenju ne kvarijo; d) na blago, katero ni pristopno kvar- ljivosti ; e) na knjižne terjatve, katere so narasle iz opravilnega obrata izposojevalca ; /) na hipoteke. V vseh slučajih, navedenih pod a-f , mora podpisati izposojevalec ali menico ali pa dolžno pismo. — 10 — Pri zajemu posojila plača vsak izpo¬ sojevalec uradnino in obresti, katerih vi¬ sokost določuje načelstvo in nadzorstvo v skupnih sejah. § 12 Razun navedenih načinov daje zavod posojila tudi na odplačevanje (amortizacijo) v mesečnih, četrtletnih, polletnih in letnih obrokih. Doba za odplačilo teh posojil se do¬ loča : a) pri posojilih na osebni kredit pravi¬ loma na 5 let; b) pri posojilih proti zemljeknjižni varš¬ čini na 5, io ali več let. Visokost obrokov, s katerimi odplača izposojevalec tekom določene dobe poso¬ jeno glavnico z obrestimi vred, določa na podlagi posojene svote, dobe odplače¬ vanja in vsakokratne obrestne mere, v vseh slučajih načelstvo. § 13 - Za morebitne izgube pri izposoje¬ valcih se osnuje „Posebni rezervni zalog za morebitne izgube", h kateremu prispe¬ vajo vsi izposojevalci brez izjeme v onem razmerju k njihovim izposojilom, ki ga določa načelstvo in nadzorstvo v skupnih sejah. - li — § 14- Vračilo posojila se sme terjati : a) ako je član, ki je dobil posojilo na obroke, nezmeneč se za opomin, zaostal s plačilom obrokov ; b) ako je član, ki je dobil posojilo, od katerega plačuje samo obresti, zaostal s po¬ gojenim plačilom obresti ; c ) ako član ali njegov porok vstavita plačila v obče ; d) ako je proti članu ali poroku uvedena izvršba ; e) ako član ali porok po mnenju načel¬ stva ne dajeta več zadostne varnosti. § i5- Posojila, ki so bila najeta proti od¬ plačilu na obroke za določeno dobo, se morejo tudi pred potekom te dobe vrniti, zadruga pa si pridržuje pravico, taka vra¬ čila sprejemati ali pa zavračati. § 16. Člani in poroki morajo spolniti vse svoje obveznosti v mestu Trst. Za tožbe so pristojna c. k. sodišča v Trstu. — 12 — X. Uprava in vodstvo. § 17- Organi zadruge so: a) načelstvo ; b ) nadzorstvo; c) občni zbor. § 18. a) Načelstvo. Člane načelstva voli občni zbor za dobo treh let. Načelstvo šteje sedem članov. V prvi redni, po občnem zboru vršeči se seji, voli načelstvo iz svoje srede predsednika in dva namestnika. U slučaju stalnega zadržka, izstopa ali smrti katerega člana načelstva, se mo¬ rajo dopolniti člani načelstva za čas do prihodnjega občnega zbora v skupni seji načelstva in nadzorstva iz števila zadruž¬ nikov. Voli se z vsklikom ali ako ni so¬ glasja, po listkih ter odločuje večina dob¬ ljenih glasov, pri enakosti glasov pa žreb. § 19 - Člani načelstva se morajo po izvo¬ litvi naznaniti za*vpis v zadružni register. V dokaz izvolitve se predloži prepis za¬ pisnika o občnem zboru, a samo tiste točke, — 13 — ki se nanašajo na volitev. Identiteto pre¬ pisa zapisnika potrdita dva člana načel¬ stva v zmislu ministerske naredbe z dne 23. maja 1895. drž. zak. štev. 74. § 20. Načelstvo rešuje v svoj delokrog spa¬ dajoče stvari v sejah, katerim predseduje predsednik ali njegov namestnik in pri katerih morajo biti navzoči razun pred¬ sednika vsaj še trije člani načelstva. Sklepa se z večino glasov; pri jed- nakosti glasov odločuje predsednikovo mnenje. V slučaju odsotnosti predsednika in njegovega namestnika volijo v sejah nav¬ zoči člani načelstva iz svoje srede pred¬ sednika. O sejah načelstva se sestavljajo za¬ pisniki, kateri se vedno v prvi naslednji seji na ta način odobre, da jih podpiše načelstvo v smislu § 22. teh pravil. § 21. Načelstvo presoja v sejah vloge in prošnje za posojila, katera po svoji raz¬ sodnosti dovoljuje ali odreka; istotako rešuje v sejah vse druge zadeve, ki niso pridržane nadzorstvu, skupni seji ali ob¬ čnemu zboru. — 14 — § 22 . Načelstvo zastopa zadrugo z vsemi pravicami, katere mu določuje zakon od 9. aprila 1873., in podpisuje v imenu za¬ druge na ta način, da se podpiše pred¬ sednik ali njegov namestnik in en član načelstva podpisano ali tiskano zadrugino tvrdko. Predsednik načelstva, ali če je ta zadržan, njegov namestnik, zastopa za¬ drugo pred oblastmi in tretjim osebam nasproti. § 23. Pisma, s katerimi prevzema zadruga kako obveznost, listine za vknjižbe in iz- knjižbe, ter druge važnejše spise, podpi¬ suje načelstvo v smislu § 22. teh pravil; vso drugo korespondenco, vplačila na de¬ ležne, posojilne in hranilne knjižice, pod¬ pisuje pisarnični ravnatelj ali denarničar z drugim uradnikom, ki je v to določen. § 24. Načelstvo skrbi za redno opravljanje zadružnih opravil, posebno za to, da se vodijo knjige po določbah trgovskega za¬ kona, da se varno hrani denar in druge vrednostne listine, in sicer pod dvema ključema. 15 — § 25 - Koncem leta sklepa načelstvo knjige in račune, sestavlja bilanco in jo predloži najmanj osem dnij pred občnim zborom v zadruginem uradu zadružnikom na vpo¬ gled. Račun mora obsegati : 1. Poročilo v smislu § 22. zadruž¬ nega zakona od 9. aprila 1873. drž. zak. štv. 70; 2. vse dohodke in troske med letom; 3. posebni izkaz zgube in dobička ; 4. bilanco o stanju zadružnega pre¬ moženja koncem leta. § 26. b) Nadzorstvo. Nadzorstvo šteje devet članov, ka¬ tere voli sočasno z načelstvom občni zbor za dobo treh let. Izvoljen sme biti vsak zadružnik razun članov načelstva. § 27. Nadzorstvo izvoli iz svoje srede pred¬ sednika, njegovega namestnika in zapis¬ nikarja. § 28. V slučaju stalnega zadržka, izstopa — 16 — ali smrti katerega člana nadzorstva, mo¬ rajo se dopolniti člani nadzorstva za čas do prihodnjega občnega zbora v skupni seji načelstva in nadzorstva iz števila za¬ družnikov. Volitev se vrši kakor v § 18. do ločeno. § 29. Nadzorstvo sklepa samostojno o vseh zadružnih zadevah, katere niso pridržane načelstvu ali občnemu zboru, v sejah, ka¬ tere sklicuje predsednik, v slučaju odsot¬ nosti predsednika pa njegov namestnik. Sklepi so veljavni, če je navzočih najmanj pet članov. Samostojno sklepa nadzorstvo o stva¬ reh, katere se tičejo delovanja načelstva ali njega posameznih članov. Zapisnike nadzorstvenih sej podpi¬ sujeta predsednik in zapisnikar. Na enak način podpisuje nadzorstvo tudi vse druge svoje objave. § 3 °- Nadzorstvo nadzoruje poslovanje in ima pravico vsak čas pregledati knjige in račune, kakor tudi blagajno in zastav¬ ljene reči; zaključkom leta pregleda letni račun in bilanco ter poroča o svojem po¬ slovanju občnemu zboru. 17 — § 3 1 - O nekaterih rečeh sklepa načelstvo in nadzorstvo v skupnih sejah, pri katerih predseduje predsednik načelstva in pri katerih morajo biti navzoči najmanje štirje člani načelstva in pet članov nadzorstva. V teh sejah se določa: 1. Vstopnina zadružnikov ; 2. obrestovanje zadružnih deležev ; 3. obrestovanje hranilnih vlog ; 4. obrestna mera za posojila in urad- nina; 5. .visokost prispevka, kateri morajo donašati izposojevalci v posebni rezervni zalog za izgube; 6. dovoljevanje posojil na osebni kre¬ dit brez poroštva ali zastave; 7. nagrada pravnemu zastopniku ; 8. nagrada načelstvu in nadzorstvu za delovanje in vdeleževanje načelstvenih, nadzorstvenih in skupnih sej ; 9. imenovanje in odpust zadružnih uradnikov, visokost njihovih plač in pen- zije ; 10. poslovni red ; n. časopisje, v katerem se razgla¬ šajo sklepi načelstva, nadzorstva in občnih zborov; 12. nakup in prodaja nepremičnin, 18 — ako jih ni treba pridobiti v kritje kake terjatve ; 13. dopolnitev izstopivših ali umrlih članov načelstva ali nadzorstva : 14. nasvet o razdelitvi čistega do¬ bička ; 15. odobrenje zapisnikov o občnem zboru. Sklepa se z večino glasov ; pri jed- nakosti glasov odločuje predsednikovo mnenje. Skupne seje, ki se vrše po potrebi, sklicuje predsednik načelstva, a jih more z isto pravico sklicevati tudi predsednik nadzorstva. § 3 2 - c) Občni zbor. V prvi polovici vsakega leta mora sklicati načelstvo redni občni zbor. Iz¬ redni občni zbori se sklicujejo, kadar se zdi načelstvu potrebno, ali če to zahteva nadzorstvo ali število članov, katerih de¬ leži tvorijo vsaj desetinko vseh deležev in naznanijo dnevni red. (§ 29. zadruž. zakona). Vabilo k občnemu zboru, katero mora obsegati dan, uro, kraj in dnevni red se mora najmanj osem dnij prej razglasiti v določenih časopisih. — 19 — Občnemu zboru predseduje predsed¬ nik načelstva, če je pa ta zadržan, njegov namestnik, ali kogar le ta pooblastita. Predsednik imenuje zapisovalca in potrebne skrutinatorje za volilni akt Zapisovalec sestavi zapisnik o ob¬ čnem zboru, v katerem se mora zabeležiti število prisotnih in zastopanih članov, po članih zastopanih deležev, predloge, sklepe in izide volitev. Zapisnik o občnem zboru odobri na¬ čelstvo in nadzorstvo v skupni seji. § 33 - V delokrog občnega zbora spada : 1. Poročilo načelstva ; 2. poročilo nadzorstva; 3. potrjenje letnega računa; 4. razdelitev čistega dobička ; 5. privoljenje nagrad načelstvu; 6. volitev načelstva in nadzorstva ; 7. sprememba in razširjenje pravil ; 8. razdružba zadruge ; 9. razprava in sklepanje o predlogih posameznih članov/ § 34 - Vsak zadružnik ima pravico glaso¬ vati na občnem zboru o predmetih, nave¬ denih v § 33. pod 1, 2, 3, 4, 5 in 9 ; o - 20 — predmetih pod 6, 7 in 8 glasujejo samo zadružniki z glavnimi deleži. Pri glasovanju ima vsak opravilen delež en glas, vsak glavni delež pa 10 glasov, vendar pa nikdo ne more imeti nad 100 glasov. § 35 - Občni zbor sklepa veljavno, če je zastopana najmanj desetina glavnih de¬ ležev. V slučaju nezadostne udeležbe se vrši za 14 dni j drug občni zbor, z istim dnevnim redom, kateri sme sklepati brez¬ pogojno. Sklepa se z nadpolovično večino glasov; pri jednakosti glasov odluči pred¬ sednikovo mnenje. Člane, ki se ne udeleže osebno ob¬ čnega zbora, smejo zastopati zadružniki z glavnimi deleži na podlagi pravilnih po¬ oblastil . Če gre za razdružbo zadruge, morata biti zastopani najmanj dve tretjini glavnih deležev in morajo glasovati tri četrtine navzočih glasov za to, da se zadruga raz¬ draži, sicer je sklep neveljaven. Ako na prvem občnem zboru nista zastopani dve tretjini glavnih deležev, mora se za 14 dnij sklicati drug občni zbor, z istim dnevnim redom, na katerem — 21 se potem veljavno sklepa s tremi četrtin- kami glasov brez ozira na zastopane deleže. § 3 6 - Način glasovanja določa predsednik. Volitve se vrše po listkih, smejo se pa vršiti tudi z vsklikom, ako zbor tako sklene. Kadar se glasovi pri volitvi razdele jed- nako, odloči žreb, kateri dvigne predsednik. Volitve se razvrste tako, da se voli najpreje načelstvo in potem nadzorstvo. § 37- Vsak zadružnik sme na občnem zboru staviti predloge, kateri niso na dnevnem redu, a jih mora naznaniti pismeno načel¬ stvu vsaj 5 dnij pred občnim zborom. O drugih predlogih, ki se načelstvu niso prijavili pravočasno, občni zbor ne more sklepati, ampak le odloči, ali se sploh o njih razpravlja, ali se izroče posebnemu odseku, ali nadzorstvu ali pa načelstvu da o njih poroča na prihodnjem občnem zboru. XI. Zaveza in razdelitev izgube in dobitka. § 38 . Zaveza zadružnikov je neomejena v zmislu zadružnega zakona z dne 9. aprila 1873. drž. zak. štv. 70 — 22 — Vendar pa ima posebni rezervni za¬ klad namen, da se v prvi vrsti iz njega pokrijejo vse zgube, katere bi utegnile za¬ deti zadrugo. Ako bi v pokritje zgube ne zado¬ stoval posebni rezervni zaklad, ima se za to porabiti splošni rezervni zaklad in drugo zadrugino premoženje, in šele na to de¬ leži in jamstvo. Prikrajšani zadružni deleži se morajo zopet popolniti do prvotnega zneska. § 39 - Konec vsakega leta sestavi načel¬ stvo po knjigah račun in naredi bilanco tako-le: Med aktiva se vpisujejo: gotovina, vrednostne listine po kurzu, premakljivo in nepremakljivo premoženje zadruge, ter¬ jatve po svoji vrednosti in zaostale izter¬ ljive obresti. Med pasiva se vpisujejo: zadružni deleži, hranilne vloge z obrestmi vred, predplačane obresti, izposojila, neizplačana dividenda od deležev, splošni rezervni zalog in posebni rezervni zalog, ako ta dva zaloga nimata svojega posebnega upravništva. To, kar ostane aktiv po odbitku pasiv, je čisti dobiček. - 23 — Od vsakoletnega čistega dobička do¬ loči občni zbor, koliko se da splošnemu — in koliko posebnemu lezervnemu Za¬ logu za morebitne zgube. Občni zbor ima tudi pravico po svoji volji darovati od čistega dobička za do¬ brodelne in druge koristne namene ter ustanavljati in iz vsakoletnega čistega do¬ bička dotirati tudi druge zaloge, ki imajo služiti za preskrbo nameščencev v zmislu § 95. lit. g. zakona z dne 25. oktobra 1896 drž. zak. štev. 220., ter za odpise, amor¬ tizacije i. t. d. v smislu istega zakona lit. f. XII. 0 razdružbi zadruge. § 4 °- Zadruga se razdruži: a) prostovoljno vsled sklepa občnega zbora; b) kada se otvori konkurz na zadrugino imetje, in c) če jo razpusti upravna oblast po § 37. zakona od 9. aprila 1873. V slučaju likvidacje mora načelstvo izterjati zadružne terjatve, drugo zadru¬ gino premoženje spraviti v denar in čisto premoženje, kar ga ostane po pokritju pasiv, obrniti za trgovske ali obrtne na¬ mene in podjetja, v drugi vrsti za narodne namene sploh. - 24 — Če pa ne bi zadostovala zaloga in zadrugino premoženje v plačilo vseh ob¬ veznosti, se ravna po določbi § 38. teh pravil; enako se ravna tudi v slučaju konkurza. § 4 1 Člani prvega načelstva so : Josip Ulčakar, predsednik. Ivan Ti dog"," 1 . namestnik preds. " ‘' 'c/L' - D i . Ivan Me rftar II. namestnik preds. Josip Ajdišek, odbornik. Gregor Babič, „ » Leopold Zgur, „ TRST, 18. februarja 1906. Na podlagi teh pravil je „Trgovsko-obrtna za¬ druga v Trstu, registrovana zadruga z neomejenim jam¬ stvom" vpisana v zadružni register pri c. kr. trgovskem in pomorskem sodišču v Trstu z odlokom dne 7. aprila 1906. št. Firm. 247 6. Cons. III. 127.