Poštarina p!36.u« o sinovom God. XII. Broj 17. U Zagrebu, 25. travnja 1940. Pojedini broj Din !.— Uredništvo i uprava ZAGREB MASAKSKOVA 28a Telefon 67-80 Uredništvo m uprava za Slovenijo m slovenski del Julijske Krajine LJUBLJANA Erjavčeva 4a Narod koji se odreče tna ) jednt stope krvlju i znojem otaca svo¬ jih natopljene zemlje nije dosto- jan da se nazivlje na-adom POL ITICfCE B1LJESKE IZJAVA PREBSJEDiKA VLADE »Pariš S o i r« — veliki pariški dnevnik — objavio je izjavu sto ju je pretsjednik vlade Cvetkovič dao njego- vom beogradskom dopisniku. »Mi smo neutralni rekao je g. Cvet¬ kovič, i želimo očuvati svoju potpunu neutralnost. Več smo više put izjavili da ne tražimo nista od nijednoga na¬ šega susjeda, a isto tako sme več više puta javno rekli da nečemo nikome nista svojega dati. To smo kazali tako javno da o torne ne može biti više sumnje Svaki napadaj na naše granice nači če nas spremne, da oružjem branimo na jednaki način, kao što smo to radili u prošlosti. Što smo do sada ostvarili, to ne čemo nikada dopustiti da bi nam m a tko oduzeo. Ja mislim da sam do voljno jasan u toj svoj oj izjavi«. SODOBNA VOJNA SREDSTVA PROTIV IDEJE O USPOSTAVI HABS¬ BURŠKE MONARHIJE Pariškom tjedniku »Tribune des Na- tions« dao je predsjednik HSS i pod- predsjednik vlade Dr. Maček izjavu, u kojoj naglašuje da je pristaša ideje po- litičke solidarnosti država Evrope. Zatim se Dr. Maček osvrnuo na prijedloge sa stanovitih strana za ponovnu uspostavu bivše Austro-Ugarske. Dr. Maček veli da, se s raznih strana sada pokušava prika¬ zati Austro-Ugarsku kao idealnu_ državu, u kojoj narodne manjine mogu živjeti u savršenom skladu. »O tom idealu imam boljo sliku« — rekao je Dr. Maček, »Ja znam što je to ta tobožnja harmonija i suradnja manjina pod Austro-Ugarskom monarhijom. Sve su manjine u toj ide- ainoj državi bile žrtva nepravda«. Doti- čuči se zatim sporazuma od prošloga ko¬ lovoza rekao je da sporazum predsta¬ vlja veliki dogadjaj na putu konačnom sporazumu izmedju Srba i Hrvata. »Ino- zemne propagande, rekao je na koncu Dr. Maček, nastoje da zadrže ostvarenje našega djela. Mi kao i naši sunarodnjaci Srbi ne-čemo nasjedati ovim intrigama«. Isti list donosi i iziavu Dra Krnje- viča. glavnoga tajnika HSS, koji .je me¬ ri,ju ostalim rekao, da su Hrvati iskreni pristaše jugoslavenske države na osnovu jednakosti izmedju Hrvata i Srba i ni¬ kada ne če pristati, da se povedu za ra¬ znim obepanjima izvana, koja im se čine u svrhu, da se podruje srpsko-hrvatski sporazum posli,j e tolikih napora. Na istu misao eventualne uspostave habsburške monarhije vratio se Dr. Ma¬ ček i u izjavi, što ju je dao bukureštan- skom »Curentulu«, čijem je specijalnom dopisniku izjavio med ju bstalim, da bi oživljavanje habsburške monarhije zna- čiio oživljavanje ropstva. Uz velike žrtve uspjeli smo. da se oslobodimo i ujedini - mo. Danas nas ništa ne može razjediniti, kao što se ne može razjediniti ni Rumu- nje.'Naša suradnja treba, rekao je dr. Maček, da potice od nas, po našoj slo- bodnoj volji, a nikako putem bilo kakvih formula nametnutih izvana. * KOLIKO NJEMACKIH DRŽAVLJANA IMA U ITALIJI Koliko Nijemaca iz Reicha živi da¬ nas u Italiji? To je pitanje, koje je sebi postavio prošlih dana jedan list iz Miinchena (Munchner Neueste Nachrichten), pa odgovara, da se njernačko-talijanskim sporazumom o Južnom Tirolu od 23. lip- nja 1939. smanjila i skupina Nijemaca iz Reicha za nekoliko tisuča ljudi, i to za one Nijemce iz Južnoga Tirola, koji su godine 1919 opcijom sačuvali svoje austrijsko državljanstvo, a godine 1938. — priključkom Austrije Njemačkoj — postali gradjani Reicha. Iz toga proiz- lazi, veli list, da je brojka od 14.700 Ni¬ jemaca iz Reicha, uključivši tu i 3700 Nijemaca iz Reicha u provincijama Bo¬ žen, Trident i Udine. koliko ih je na- brojeno u veljači ove godine, samo relativne vrijednosti. »Corriere della sera« od 17. IV, 1940. je objavil to-le silno zani¬ mivo poročilo svojega posebnega poročevalca Indra Montanellija z Norveškega: »Imejte potrpljenje, kajti Norvežani so počasni v razumevanju. Ljubijo svo¬ bodo in zato ne marajo, da bi jim kdo ukazoval. Treba jim je sladko govoriti in jih zlepa prepričevati. Po svojih sim¬ patijah so za Anglijo, toda jih ne smete soditi po tem; morate samo skušati jih razumeti in spoštovati.« Tako se glasi neke vrste okrožnica, ki jo vsak nemški vojak okupacijske vojske nosi v svojem žepu. In povelje se vestno spoštuje. Ti vojaki okupacijskega zbora so večinoma Avstrijci in Bavarci in dva sta vzroka, ki sta napotila nem¬ ško poveljstvo, da je izbralo čete iz teh pokrajin: prvi je vojaškega značaja, kajti ljudje iz tistih krajev so bolje opremljeni za vojno v gorah; drugi — bolj subtilen — je psihološkega značaja in se ga ne da na kratko razložiti. Evo za kaj gre. Za časa prejšnje (svetovne) vojne je prišlo do pravcatega izseljevanja avstrijskih in bavarskih otrok na Norveško, kjer so našli zato¬ čišče pred vojnimi nevarnostmi in po¬ manjkanjem. Nekateri otroci so prišli na Norveško s svojimi materami, toda večinoma so bili izročeni v oskrbo nor-' veškim materam in tako so se naučili jezika dežele, kjer so našli gostoljubno zavetje, ter sklenili prijateljstva, ki so jih mali begunci gojili tudi potem, ko so se po vojni vrnili domov. Sedaj so ti otroci dorasli v može 26, 27 in 30 let in so postali vojaki. Vračajo se kot vojaki in v mnogih primerih se je staro prijateljstvo tako trdno ohra¬ nilo, da blaži zagrenjenost in nezaupa¬ nje. Videli smo mlade častnike in no¬ vince, kako so iskali naokoli po Oslu hiše, ki so jim ostale v spominu iz otro¬ ških let; čudili so se, da jih niso mogli več najti, kajti Oslo je medtem spreme¬ nilo svoje lice; povpraševali so hišnice in tu pa tam so končno iztaknili kakega starega znanca, ki so ga s težavo spo¬ znali, kajti imel je že sive lase in upo¬ gnjene rame; nekdanja krušna mati, tedaj plavolasa, je že vsa osivela; prišli so na dan s kakim imenom in zdajci je eden ali drugi nenadoma začudeno vzkli¬ knil, ko je naletel na znanca, ki ga ni videl že toliko let; toliko stvari bi mu rad 'povedal, a presenečenje je bilo tolik¬ šno da prvi hip ni mogel z besedo na dan, potem pa se je vsula ploha besed, ki so obujale stare spomine; skrbno pa je vsakdo pazil, da se ni pri tem dotaknil politike, da ne bi na ta način pokvaril srečnega naključja. Toda tu ne gre ža naključje. Nemci, ki se zares vsega domislijo, so se spomnili tudi na to, da kar naj¬ bolje izkoristijo srečno okoliščino otro¬ škega izseljevanja za časa prejšnje voj¬ ne. Ti odrasli otroci, ki so vsi imeli v žepu svojom čedno okrožnico, ki jih je pozivala, naj kažejo razumevanje do Norvežanov in njihove duševnosti, prav gotovo niso bili najbolj prikladni za to, da bi streljali na svoje nekdanje prija¬ telje; in zares niso streljali. Tako se glasi izvleček Montanellije- vega poročila. Poročilo samo govori do¬ volj jasno. P. P. Obnova privrednih i diplomatskih odnosa sa Sovjetskom Rusijom Vijest da je izmedju Beograda i Mo¬ skve postignut sporazum, da se u Mo¬ skvi povedu službeni pregovori — koji se stvarno več i vode — izmedju Jugo¬ slavije i Rusije, koji bi najprije doveli do privrednih. a zatim i do uspostave diplomatskih odnosa, djelovala je sen¬ zacionalno napose s . obzirom na mome- nat, u kojem je ta objava uslijedila. To je po svojoj važnosti bio svakako jedan od najznačajnijih diplomatskih doga- djaja prošloga tjedna. Interesantno je istaknuti, da je reakcija u različitim političkim centrima evropske politike bila opčenito u znaku najprije neke re¬ zerve, a zatim u glavnom u znaku po- voljne oejene. Barem tako glase objav¬ ljeni komentari. To vrijedi i za talijan- sku štampu. O historijatu tih pregovora, o karak- teru i svrsi uspostave odnosa sa sovjet¬ skom Rusijom, cime Jugoslavija istupa iz svoje 20-godišnje rezerve prema so- vjetima kao jedina država koja nije pri¬ znavala Sovjetsku Rusiju, donijele su zagrebačke »Novosti« zanimljive infor¬ macije za koje naglašuju, da su crplje- ne na mjerodavnom mjestu u Beogradu. Tu se medju ostalim kaže: »Jugoslavenska vlada, poslije svestra- nih diplomatskih savjetovanja, prihvati- la je ponudu Moskve i preko sovjetskog diplomatskog zastupnika u Ankari po¬ vedem su prvi pregovori, koji su iman za rezultat, da je napokon došlo do slu žbenih pregovora koji se imaju sada za ključiti u Moskvi. Sva su načelna pita¬ nja več unapred raščiščena, tako da če pregovori u Moskvi biti zaključeni za osam do deset dana, nakon čega če se u etapama pristupiti obnavljanju diplo¬ matskih odnosa. Obnova privrednih, a kasnije i diplo¬ matskih odnosa sa Sovjetskom Rusijom za Jugoslaviju je od velikog značenja. U prvom redu Jugoslavija če biti bez večih poteškoča snabdijevana svim po¬ trebnim sirovinama, tako da če biti ne zavisna od oba ratujuča tabora. Time če se ujedno pojačati i medjunarodni po¬ ložaj Jugoslavije i znatno če joj biti olakšano, da do krajnosti očuva svoju neutralnost. Jugoslavija za sada nije ugrožena ni sa jedne strane, ali se ipak ne propušta ništa, što može njezin po¬ ložaj još više učvrstiti. S toga gledišta treba gledati i na obnovu odnosa sa So¬ vjetskom Rusijom«. BORBA ZA PREHRANU ISTRE ZA VRIJEME SVJETSKOG RATA Prigodom desetgodišnjice Laginjine smrti naša je »Istra« istaknula njegovu brigu za opskrbu Istre živežnim namir- nicama. • Sada nam je dospjela u ruke knjiga, koju je na njemačkom jeziku napisao prije kratkog vremena, tadašnji pret¬ sjednik pokrajinske upravne komisije za Istru Vjekoslav Lasciac, a koja veoma opširno obradjuje upravo pitanje pre¬ hrane Istre za vrijeme svjetskoga rata. Zbog povjesne važnosti, koju imaju ti memoari tadašnjega najvišega državno- ga funkeionera, mi čemo se na tu knji- gu potanje osvrnuti, te čemo mnoge za¬ nimljive detalje iz onih dana, koji su Njemački gradjani u Italiji mogli su se slobodno organizirati u nacional-so- cijalističke organizacije od godine 1929, dalje. Godine 1933 kad je nacional-soci- jalizam došao na Vlast njemačke orga¬ nizacije su reorganizirane, ukinuta su dotadanja pojedinačna društva i sav je društveni rad sveden u okvir nacional- socijalističkih organizacija- * •BUGOSLAVENSKO-TALIJANŠKI KLUB U SARAJEVU U Sarajevu su otvorene prostorij e Jugoslavensko-talijanskog kluba, koji je osnovan prošle godine Otvorenju su prisustvovali ovdašnji konzuli i pretstav- nici gradjanskih vlasti na čelu s podba- nom Ademovičem. Prigodni govor odr- žao je načelnik grada Sarajeva Muha- med Zlatar, koji je ujedno i pretsjednik ovoga kluba. Iza njega je govorio tali- janski konzul markiz Giorgio Benzoni. Konzul Benzoni govorio je o historijsko- kulturnim vezama izmedju naših kraje- va i Italije te je rekao da on vjeruje da če i ovo novo društvo u buduče takodjer promicati ne samo kulturne, nego i go¬ spodarske i političke veze. * NEMŠKI OTROŠKI VRTCI NA KOROŠKEM Pred kratkem so bili otvor.ieni nemški otroški vrtci v Glinjah na Radišah, v Gori¬ čah, Melvičah in na Brdu. Po poročilu »Grenzrufa« je letos predvidenih skupno kakih 130 do 150 nemških otroških vrtcev v slovenskem delu Koroške, češ, »da se tako odpomore itak prezaposlenim kme¬ ticam«. * NAŠI LJUDJE SE SELIJO V NEMČIJO Ljubljanski >:Slovenec« je prinesel tole kratko vest. Doznavamo, da nekateri naših ljudje iz Tolminskih hribov, ki so šli za delom v Nemčijo, zlasti oni, ki so na Koroškem, prosijo za nemško državljanstvo in zahte¬ vajo zato od domačih obiastev potrebne li¬ stine. Slišali smo o več takih primerih h Kobarida, Breginja, Iderskega itd. Očitno se jih je prijela nemška preseljevalna bo¬ lezen. Kakor se zdi, gredo nemška oblastva prosilcem na roko. | slabije poznati širokim masama, obja- I viti. Za danas čemo se ograničiti da do- nesemo samo jednu epizodu. koja se tiče Dra Matka Laginje, a u kojoj je zna- čajnu ulogu odigrao sada još živ: dr Djuro červar. Starijim je Istranima sigurno još u živoj uspomeni pukovnik Vogelbauer koji si je nadjenuo ime »Padre del, Istria«, a čije smo metode kod vojničkih rekvizicija svi zapamtili. Lasciac ih na¬ ziva »balkanskima« vjerojatno zbog toga, što ga podsječaju na metode po¬ kojne Austrije na Balkanu, one Austrije koja mu kako se iz njegovih memcara razabire, još -uvijek leži jako na srcu. Pokrajinska uprava u Istri je za vri¬ jeme rata veoma teško dolazila do ži- vežnih namirnica. A i te namirnice pre- često nisu uopče ni stigle do Istre. Tako se »Hrvatski List« od 25 augusta 1918 tvki, da je samo u zadnjem tromjesečju trsčansko namjesništvo zadržalo 65 va¬ gona kukuruze, 8 vagona ječma i 18 s pol vagona brašna, koje je bilo namije- njeno za Istru, iz jednostavnoga razloga, j er je tadašnji namjesnik barun Fries- Skeene bio mišljenja, da mora iz po- litičkih razloga najprije opskrbiti grad Trst. Uslijed toga se je mješovita hrvat- sko-talijanska deputacija, u kojoj je od Hrvata bio dr. Laginja, dr. červar i dr. Kurelič, a od Talij ana dr. Lius, te inž. Corazza, uputila u Trst da se prituži zbog toga namjesniku. S njima je bio i pisac spomenutih memoara Lasciac. Kad je deputacija stigla u vežu namjes- nikove palače i penjala se po stepeni- cama do namjesnika, dr. Červar se nije mogao uzdržati nego je na sav glas dao oduška svom ogorčenju: »Gdje je taj falot, taj židovski po- tomak, ta žalosna kreatura? Mi mora-' mo toga čovjeka s korbačem istjerati iz te palače. Taj čovjek nije vrijedan da stanuje u toj kuči!« Kad ga je Lasciac umolio, neka bi se umirio, jer da bi ga mogao čuti sam na¬ mjesnik, dr. Červar je i dalje kričao: »Neka me samo čuje, taj majmun! To da je namjesnik? Mi da si damo za- povijedati od takvog m. .e? Krajnje je vrijeme, da konačno nestane iz te po¬ krajine sa svojom izazovno debelom zadnjicom! Van s njim!« Kad je deputacija stupila u namjes- nikovo predsoblje prvi je uzeo riječ dr. červar: »Ekscelenca, pred sobom vidite krdo gladnih vukova. Budete li još jednom pokušali, da nam ukradete našu hra- nu, osjetit čete oštrinu naših zubi! Smjesta nam vratite ukradeni živež, jer čemo Vas inače tužiti samome čaru!« Efekt je bio taj, da je namjesnik mu- cajuči obečao, da če zadržani živež vra¬ tič u istoj količini i u istoj kvaliteti. Dr Červar mu je još jednom žapri- jetio: •»Stavljam Vam na srce, da izvršite obečanje, inače demo upotrebiti proti Vama djelotvornija sredstva. Preporuča- mo se!« Nato se je obratio ostalim članovima deputacije riječima: .> Gospodo, mi tu nemarno više što r.ražiti! Hajdemo!« Kad je dr. Kurelič htio još nešto go¬ voriti s namjesnikom, oborio se červar na njega: »Silentium. Kureliču, apage!« Tako jc završila deputacija kod na¬ mjesnika. Lasciac kaže, da bi nastup bio još : oštriji, da nije on več na sjednici apro- vizacionog odbora i na putu do namjes- ništva postigao, da forma pritužbe bude što »dostojnija« i da su se na odlasku suzdržali od svakoga ekscesa. Namjesnik sam je pak po njihovom odlasku rekao:' »No falila je još samo tučnjava!« P. P. STRANA 4 . »IS T R A BROJ 17, IZ ČIČARIJE M u n e, aprila 1940. Prvih dana februara umro je dugogodišnji seoski starješina i opčinski odbornik, pok. Ivan Kralj, u starosti od 70 godina. Pok. Kralj bio je jedan od najvidjenijih ljudi ne samo u selu, nego i u cijelom kraju. Koliko je bio medju narodom vo¬ ljen i poštivan najbolje se je vid jelo na njegovom sprovodu, kome su prisustvo- vali ne samo ljudi iz našeg sela, nego i oni naši ljudi ko ji stanuj u u Trstu i na Rijeci. Mnogi iz žejana i Malih Muna došli su takodjer da se pc> po- sljednji put s njime oproste. — Čič. IZ RODNOGA KRAJA ZA ZGRADITEV MLINA V TRSTU TaSijanskš ministar na Rifeei Rij e k a.'— 18 o. mj. stigli su na Ri- jeku generalni sekretar fašističke stran¬ ke ministar g. Ettore Muti u društvu sa ministrom saobračaja Riječaninom g Host-Venturiem. Oba ministra posjetili su prefekta, gdje su primili predstav' nike svih Vlasti i fašističkih organiza¬ cija. Pregledali su turističke ustanove brodogradilište, tvornicu torpeda, rafi neriju mineralnog ulja i nova postroje¬ nja ove tvornice, kao i radničke ustano¬ ve. U sjedištu riječkog fascia održan je veliki prijem, gdje su ministri primili predstavnike grada, te vojnih i civilnih vlasti. Ministri Muti i Host- Venturi po¬ sjetili su i manja mjesta na rivijeri, zatim su u večer otputovali. \ Cestne nesreče v Italiji Trst, aprila. Po statistiki, ki jo je iz¬ dal italijanski avtomobilski klub, je bilo v prvih desetih mesecih lanskega leta 1917 mrtvih zaradi prometnih nesreč in 30.369 ranjenih. V letu 1938 pa je bilo v istem času 2107 mrtvih in 30.642 ranje¬ nih. Iz tega je jasno videti, da je ome¬ jitev avtomobilskega prometa zaradi po¬ manjkanja bencina v tem oziru blago¬ dejno vplivala. Prav tako pa je iz teh številk razbrati, da se je občutno zmanjšal promet. Mesto kemije v okolici Rima Kakor poročajo italijanski listi, so v neposredni bližini Rima pričeli z gradit¬ vijo večjega kompleksa stavb, ki naj bi tvorile podlago bodočemu »mestu kemi¬ je«. Tu se bodo počasi koncentrirali vsi vojaški kemijski instituti in laboratoriji. Nekaj sličnega So napravili Italijani za aviacijo, ki ima svoj sedež v Gvidoniji na izsušenem pontinskem močvirju. Iz tega je razvidno, da Italija polaga veli¬ ko važnost v zadnjem času na kemijo, kakor polaga veliko važnost na letalstvo in mornarico. Trst. — Od leta 1920. nima tržaška luka nobenega mlina. Tega leta so namreč'zaprli zadnji tržaški mlin, ki pa prav za prav ni bil mlin temveč luščil- nica riže, katero so preuredili v mlin za časa svetovne vojne, ko v Trst niso mo¬ gli prihajati parniki z rižem iz Siama in Birmanije. Ob koncu svetovne vojne je ta mlin prišel v roke neke beneške tvrdke, ki ga je demontirala, ker je imela že svojega in dva ni potrebovala. V Trstu je bilo za časa njegovega vzpona in naj večje prosperitete precej mlinov, o katerih pričajo še dandanes nekatere ulice (via Molin a vento, vla Molin piccolo, via Molin grande). Ta¬ krat je bil Trst velika luka za žito, ki so ga uvažali iz Rusije, Romunije in Tur¬ čije. žito pa se ni izvaževalo najprej kot tako, temveč se je pokazala potreba po moki in je tako nastala v Trstu pre cejšna mlinska industrija. Moko so lz- važevali iz Trsta na Angleško, na Portu¬ galsko, v Španijo in celo v Ameriko v Brazilijo, ki takrat še ni imela dovolj pšenice kakor danes. Parniki tržaškega Lloyda so vozili tja moko nazaj pa kavo DROBIŽ , T\ V etos P^znuie goriško gle¬ dališče 200-Ietmco svojega obstoja. Zaradi tega bodo prišle v Gorico številne gleda¬ liške družbe, ki bodo uprizorile v skinn,, 200-letnice več predstav. ♦ Kobarid. — V velikem številu italijanskih delavcev, ki bodo šli na delo v Nemčijo, bo gotovo tudi nekaj naših ljudi. Tako je od¬ šlo iz Kobarida in okolice 30 mož in fan¬ tov, ki bodo večinoma služili za tolmače se- in v Trstu je na ta način nastalo veliko I m ed italijanskimi delavci in gospodarji, ker središče za uvoz kave. številna skladišča I znajo nemški jezik. Poročeni vzamejo s so dajala tržaškemu mestu poseben ka- b 0 j j a hko tudi žene. r akter, saj je iz njih daleč naokrog di¬ šalo po kavi. Trst je bil takrat tretja luka za kavo v Evropi. Moka in pšenica je torej prinesla Trstu kavo. Sedaj je Trst zopet postal izvozišče za žito (iz Madžarske itd.). Vsled tega pričakujejo tržaški trgovski krogi, da bo vlada šla na roko v tem oziru in da bo pospešila zgraditev novega mlina. Podkraj. — Za župnika je bil ustoličen dosedanji župni upravitelj Štefan Gnjezda. ZamrŠena pripovijest o jednoj lisici Pazin — Pazinski karabinijeri vršeči svoju uobičajenu patrolu po pazinskom polju susreli su na svom putu čudnog putnika: 32-godišnji seljak Šime Lada- vac vodio je na lancu lisicu i išao s njome od kuče do kuče, moleči uobičaje¬ nu nagradu. Običaj je naime, kad netko uhvati lisicu, da je vodi pokazivati po selu, a domačice, koje znaju da je lisica najkrvniji neprijatelj njihove živadi, drage volje ga nagradjuju i daju mu ko- ja jaja, koja sira, kobasica, slanine ili slično. Znajuči i predobro za ta j lijepi način i u kom kraju. Podvrgnut unakrsnim pitanjima Ladavac je ko- načno priznao, da lisicu nije uhvatio on nego neki Marešta Frane. Kako se stvar počela zaplitati, karabinijeri su odlučili da je raspletu. Preslušali su Frana Ma- reštu, koji je priznao. da lisica nije nje¬ gova nego njegovog brata Ivana, koji da ju je uhvatio još pri j e dvije godine, ah ju je čuvao i hranio u staji, upučujuči se s njome od vremena do vremena u ka- kvo selo na »sabirnu akciju«, koja mu se uvijek isplatila. Ovaj put posudio je narodni običaj Ladavac se je otputio od lisicu Ladavcu, neka bi si i on njome što_ sela do sela, od kuče do kuče i osim što 1 godi zaslužio. se svagdje dobro najeo i napio, još je j Kako su karabinijeri vidjeli u torne nosio kuči punu košaru darova. A jadna' nedopušteno šahiranje darova, koje više je lija pokorno na lancu za njime kli- psala. Karabinijerila se ta slika nije baš nije bio lij ep narodni običaj nego obrt, •to su lisicu zaplijenili a oba Marešta i Ladavca predali sudu. Ladavac je dobio odviše svidjela, pa su počeli Ladavca is-, godinu dana i 4 mjeseca zatvora, dok su pitivati, kada je uhvatio lisicu. na kojiiMarešte oslobodjeni. NECE DA IMA DVIJE ŽENE Zatvoreni dučani Pula — Po nalogu puljskoga prefek¬ ta zatvoreni su na tri dana dučani Ma¬ rije Nežič i Pavla Komiso u Pičnu, te Sinkovič Katarine u Labinu, j er da se nijesu držali utanačenih maksimiranih cijena. Posumljivanje Krasa Rijeka — Prije nekoliko dana održan je na Rijeci sastanak, kome je predsje- dao profesor Mihič. S njime je bilo oko 300 srednjoškolaca, koji su si postavili za dužnost, da pošume nekoje dijelove riječkog krasa. Profesor Mihič održao je malim balilama i avangvardistima va- treni patriotski govor pozvavši ih, da pristupe pošumljivanju krasa u duhu intencija Amalda Mussolini-a. Djaci su odmah zasadili 1000 boriča. NA- MAKSIMALNE CIJENE ŽIVEŽNIH MIRNICA Rijeka — Pokrajinski korporativni sa- vjet utvrdio je počevši od 16. o. mj. ove maksimalne cijene pojedinim živežnim namimicama: Kruh 1.7 do 2.75 lira po kg. več pre¬ ma kvaliteti — kukuruzno brašno 1.60 lira — Grah (bažul) 4 lire kg.-— riža od 2.35 do 4.20 lira po kg več prema kvali¬ teti — fino ulje 12.90 lira — maslac 18 lira kg — kava pržena 28.— lira, — še- čer u kockama 3.80 lira kg —, mlijeko 1.60 lira lit. — sir od 12 do 19 lira več prema kvaliteti — bakalar 7.40 lira kg govedina drugorazredna 5, 6 i 8 lira kg, a prvorazredna 9, 11 i 14 lira kg — tele¬ tina 7, 10, 11 i 14 lira kg več prema to¬ rne od kojeg je dijela — slanina 8 lira kg — petrolej 3.60 lira litra. V ABESINIJI JE ŽE 200.000 ITALIJANOV Trst, aprila 1940. (***) Minister Ter- ruzzi, ki se je vrnil z inšpekcije po Abesi¬ niji ie izjavil, da se je doslej naselilo tam že 200.000 Italijanov in da prihajajo še ve¬ dno novi. Dalje je dejal, da Italija skrbno izbira koloniste, ker ne želi. da bi odhajali v Abesinijo slabši elementi. Iz Abesincev hoče napraviti Italija dobre Afričane in ne slabe Evropce. Zadnje štetje je izkazalo že 40.000 Italijanov, ki so se tja preselili z Apeninskega polotoka Odkar so zasedli Sveti Lovrec pazenatički — Ive Janko, kome je sada 30 godina bio je zavolio 29 godišnju Ružu Kazalac. Romantična je to bila ljubav vodjena na poljima, po gajevima i vinogradima, a završila je ti¬ me, da je Ruža postala majkom. Medju- tim je Ivina ljubav počela nenadano hla¬ diti, on je Ružu napustio i počeo je ho- dati s drugom. To je Ružu duboko po- vrijedilo i ona je stala snovati kako da mu se osveti. Jednoga dana kada je Janko došao u selo Kazalce dočekala ga je Ruža i na¬ pravila mu čitav škandal pozivaj uč ga da se izjasni, kada če ispuniti svoje obe- čanje i zadanu joj vjeru. S njome je bio i njezin brat Ivan, pa se je ona osječala dosta jakom, da se s nesudjenim svojim vjerenikom, ako je potrebno uhvati i u koštac. Janko se nije mnogo uzrujavao. Jed- r.ostavno je slegnuo ramenima i izjavio joj, da obečanje ne može iskupiti, jer da ne može imati dvije žene. To je Ruži bi¬ lo dosta da shvati da ju je on zaboravio i da kani uzeti drugu. Ne časeči časa, pograbi ona rankun iz ruku svoga bra¬ ta i odalami Janka po glavi. Janko, koji nije htio dvije žene, dobio je jednu... po glavi! Tržič. — V nedeljo so splovili v morje brzo tovorno motorno ladjo »Fabio Filzi«. ki so jo zgradile tržiške ladjedelnice na ra¬ čun tržaškega Lloyda. Ladja ima 9.000 ton in ie prva od štirih naročenih ladij za ome¬ njeno družbo ki bo počasi prenovila vse svoje brodovie. Vsaka ladja bo nosila ime po odlikovancih z zlato kolajno. * Pečine pri Šentviški gori. — Prve dni aprila je umrl v starosti 86 let posestnik Anton Pisk, oče župnika Antona Piska. ♦ — Bovec. — Zaradi slabosti srca ie umrl Franc Breščak star 60 let. Pokojnik je bil tajnik Kmečke posojilnice in mle¬ karne. * Trst. — Zaradi lova brez dovoljenja ie bil Josip Kolarič iz Žavelj obsojen na eno leto in 10 mesecev zapora in 2700 lir de¬ narne kazni, Rudoli Olenik iz Zavelj, pa na eno leto in 4 mesec zapora ter 2000 lir den. kazni. Kaznovana sta bila pogojno. * Divača. — Ker ne obstoja več nevar¬ nost okužitve zaradi slinavke in parkljevke so oblasti opet dovolile redne živinske semnje v Divači, ki so vsakega 8. in 26 v mesecu. S 26. aprilom se bodo semnji na¬ daljevali. Obiasti so tudi odredile da za dobo enega leta ne bo treba plačevati nikakih taks za mesto na «emniu. * Gorica. — Goričani se pritožujejo, da ie goriško mesto slabo razsvetljeno, to pa v veliki meri zaradi tega ker trgovci ne razsvetljujejo izložbenih oken v poznih ve¬ černih urah. * Milvvaukee (USA). - Dne 13 marca ie umrla za vodenico Lina Bastel. stara let in rojena v Idriji na Prhrforskern. 1 lu zapušča sestro Pavlino Vogrič, v Chicagu in La Sallu pa bratrance. OSUDJEN KRIUMČAR Go-iac — Toma Juriševič namjerio se jednoga dana kada je išao iz Golca u žejane na dvije žene, koje su ga zausta¬ vile na sred ceste i ponudile mu na pro- daju vrečicu od 60 kila kave. Računale su mu je po 14. lira kilogram i on im je odmah položio u gotovom 840 lira uvje- ren da je učinio dobar posao. Kad su že¬ ne otišle on je vreču sakrio na skrovi- tom mjestu u obližnjoj šumi s namje- rom da je sutradan dodje preuzeti. I za- ista sutradan dodje, uzme vreču i baš da če je odnijeti kuči kad li se nam j eri na finance. Nikakvo izmotavanje nije mu koristilo. Kava mu je oduzeta on je izveden pred sud i osudjen je na 4000 lira globe, žalio se na apelaciju na Ri¬ jeci, koja mu je kaznu snizila na 2400 li¬ ra globe. Skupa je to kava bila, a osim toga nije ju ni primirisao. NESTALA 2-GODIŠNJA DJEVOJCJCA Vodnjan — Na vrhu Mandviol neda- leko Barbarige stanuje sa svojom obitc- lju izmedju šuma i šikarja seljak Macau, koji ima kčerkicu od 2 godine, Lidija. Prošle subote mala je Lidija otišla u šu- micu nedaleko kuče i od onda ioj se za- meo svaki trag Roditelji i susiecii pre- tražili su ciielu okolicu. svaku lamu. svaki busen. dcšli su čak i vatroaasc: iz Pule. ali uzalud Pet dana trajala ie oo- traga, ali tnaloi ni traga ni glasa O ta- janstvenom neslanku d’'°voičice kola u najfantastičniie alas.ne. Nek; kažit.čak da su je vjerojatno ugrabili ciaani' no ta predpostavka teško Ja stoji ier ts- tarski cigani nijesu še time niksda da¬ vili. Roditelji su djevojčice zdvojni, a i cijelo je selo vrlo uzbud.ieno. VPRAŠANJE CEMENTA IN MILA Trst, aprila 1940. (***) Zgleda, dame potrebujejo, kot n. pr. dvoriščne, je bil cement vzet iz prometa, kajti j vrtne in druge ograje, železne in druge zadnje čase ga ni dobiti v Trstu niti 1 kovinaste okraske itd. Vse take pred- vreče več. Da ga Italija ne bi imela, to'mete je vsak lastnik dolžan oddati pri- gotovo ne bo res, temveč merodajni či-!stojnim oblastem. Najbolj živahen pro-1nravaTdnavltega^etik 0 °^“ nitelji so ga izključili iz prometa le za met v zbiranju starega železa je bil na I prava zar - lla za Cim se J e privatno uporabo. Krasu v začetku aprila. V Postojni so v Tem intenzivnejše pa je postalo zbi-, zadnjih dneh ostali brez vsakršnega ranje starega ter onega železa in že- mila. Pričekuje se, da bo temu pomanj- leznih predmetov, ki jih lastniki nujno kanju sledilo milo nove kakovosti. . ..... —. - • AUTOBUS RIJEKA-KLANA Klana — Klana je s Rijekom pove¬ zana dobrim autobusnim linijama. Iz Rijeke odlazi autobus u Klanu svakog dana tri puta. a nedjeljom čak i 4 puta. Odlazak je u 7.30, 12. i 17,45, a nedje¬ ljom ošini toga i u ponoči. NERESNIČNE VESTI Postojna, aprila 1940. (***) Ne¬ resnične so vesti, da bi Italija pozvala pod orožje pet letnikov rezervistov. Izdan je bil nalog, da se pokličejo na vaje vsi oni moški letnikov 1911., 1912., 1913. in 1914., ki iz kakršnih koli razlo¬ gov doslej niso odslužili rednega voja¬ škega roka. _ PJEVACKA SMOTRA ODGODJENA Pula — Smotra istarskih pučkih po- pjevaka, koja je bila odredjena za 21. travnja u Puli, a na koju su trebali do- či pučki pjevači iz raznih istarskih sela, da se natječu u pjevanju, odgodjena je na 12 svibnja. Natjecatelji su mogli do- či u narodnim nošnjama, ali smjeli su pjevati na talijanskom jeziku. Stan i Addis-Abebo Italijani, se ie rodilo v njej ’ koštu, kao i podvoz od svog rodnog mje- že nad 1000 otrok italijanskih staršev. sta do Pule imali bi besplatno. Gradič Arsia dobio grb Krapan — Novo rudarsko naselje u Krapanu, koje se* sada zove »Arsia«, a koje je do nedavne rudarske katastrofe brojilo skoro 10.000 Stanovnika rudara, dobilo je sada svoj gradski grb. Grb se sastoji od štlta nad kojim je kruna sa 5 krakova, arazdijeljen je na dvije polo¬ vice. U gomjoj polovici nalazi se na sre¬ dini liktorski snop na plavom polju. Do- nja polovica razdijeljena je opet na dvo¬ je. U lijevoj poli nalazi se žitni klas, a u desno j ulaz u rudnike i nad njime kramp. U Arsii je danas oko 1600 ljudi manje, jer su se nakan katastrofe mnogi odse¬ lili i prestali raditi u rudniku. KRIŽEV POT IZNAJDITELJA ČOPIČA Trst, aprila. Pred nekaj leti je veliko prahu dvignila senzacija, da je uspelo Ljubomiru Čopiču iz skednja odkriti .-ta vest raznesla po mestu in okolici in s tem tudi njegova slava, že je imel sreč¬ ni odkritelj zdravila proti jetiki obilo dobrih in slabih klijentov, pa ne samo klijentov temveč tudi takih, ki so mu pomagali patentirati njegov izum ali kako drugače pomagati njemu in pred¬ vsem sebi. Čopiču je po dolgem času uspelo, da je plasiral svoje produkte Pri Izdelovanju pa je prišel s svojimi pomagalci v konflikt. Tako se je moral pred dnevi zagovarjati pred sodiščem zaradi laži in krive prisege proti ne¬ kemu Veroneseju. Čopiču je uspelo do¬ kazati, da je pri tej stvari nedolžen in je bil oproščen. Bijesni psi Rijeka — Zbog učestale pojave pasje bjesnoče izdao je riječki prefekt nared-lin v kratkem, a bu, koja predvidja ostre kazne za one |obravnava razne čiji bi psi bili pušteni bez brnjice i lanca. Ovčarski, lovački i psi čuvari mora ju biti kod kuče vezani na takvom mjestu, da ne mogu doči u doticaj s drugim životinjama. Psi koje se uhvati bez brnjice ili bez gospodara bit če na licu mjesta od živodera ili opčinskog na- mještenika ustrijeljeni REYA DR. OSKAR: VREMENOSLOVJE Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani je založila poljudno znanstveno knjižico »Vremenoslovje«, ki jo je pravkar raz¬ poslala. Avtor knjige je naš rojak dr. Oskar Reya, ki je knjižico poklonil spo¬ minu svojega, že umrlega očeta. Knji¬ žica obsega 117 strani malega formata preglednem tekstu vremenske pojave. Knjižica stane 50 din. (***) PRODUKCIJA ZLATA V ITALIJI Italijanska produkcija zlata v me¬ secu januarju t. 1. je znašala 54 kg. Od tega so pridobili 37 kg v Abesiniji in 17 kg v Italiji sami v rudnikih izpod Mon- te Rosa. 6R0J 17. »ISTRA JOŽE ZAZULA — 70-LETNIK JUBILEJ IDRIJSKEGA ROJAKA Naš jubilant se je rodil 17. marca 1870 v Idriji Ljudsko šolo ie obiskoval doma, gimnazijo pa v Ljubljani in Kranju. Predno jo je dovršil je že vstopil v davčno službo in služboval v raznih krajih, med njimi več let tudi v Idriji in Vipavi. L. 1907 je bil v Idriji na lastno prošnjo prvič vpoko- jen. Živel je nato deset let v Idriji in se 1. 1917 izselil na Koroško. Služboval je v Celovcu pri sirot, zavodu, pri Mohorjevi družbi, bil tajnik Narodnega Sveta v Ce¬ lovcu, Naselil se je v Mariboru, dokler ni bil imenovan za pomožno moč pri davkariji v Dobrli vasi in nato v, Mariboru. L. 1920 je bil reaktivi- ran in imenovan za šefa davčne uprave v Dobrli vasi, po plebiscitu pa v Rogatcu in nato v Prevaljah, kjer je bil drugič in končno upokojen 1. 1925. Sodeloval ie pri »Poreski službi« in pri »Našem glasu« v katerega je prispeval v petih letih nad 60 člankov. Bil je tudi za¬ družnik in ustanovil nabavljalno zadrugo v Prevaljah. Znatno je njegovo kulturno in politično delo, ki je pričele že v Idriji. Sodeloval je v raznih društvih, gradil odre, slikal kuli¬ se, fotografiral okolice in rudnik, bil taj¬ nik čipkarskega komiteja itd. Omeniti mo¬ ramo tudi megovo funkcijo mestnega gerenta, ki ie bila prV<- v Sloveniji. Sa¬ niral je občinsko blagajne in iz dohodkov se je gradila cesta Rovte — Žiri. Za uspe¬ šno delo je dobil pohvalo z najvišjega me¬ sta. Ponudili so mu tudi župansko mesto,, katero pa je odklonil. O tem delu je napi¬ sal obširen rokopis: Izza gerentske dobe v Idriji I. 1908. Velik inicijator je on tudi na čipkarskem področju Do svojega odhoda iz Idrije je priobčil v raznih slov. listih nad 100 član¬ kov predvsem gospodarske vsebine. V Idri¬ ji je tudi podvezel akcijo za nabiranje pod¬ pisov za majniško deklaracijo še predno se je v tem oziru zganila Ljubljana in ostala Slovenija Kot kulturnega in političnega delavca ga nato srečamo med vojno na Koroškem, kjer je bil v raznih službah, o katerem je . napisal obriino ' Celovcu. Bil je priča znanega plebiscita, o katerem je napisal obšli m. razpravo, ki jo hrani v rokopisu ljubljanski muzej. O rokopisu je dejal gen. Maister da je imel pisec štiri oči in še očala po vrhu. tako dobro je vse videl. Zadnja njegova javna politična služba ie bila 1. 1931 v Vojniku kjer je bil župan in član šol. sveta Že od t. 1888 dalje se je prav “pridno oglašal v vseh slov. političnih listih, tako v »Slov. Narodu« in »Slovencu« in dr V do¬ brih dvajsetih letih je priobčil nad 90 član¬ kov. Še boli pomemben in pozitiven je bi 1 Zazula kot planinec. Pričel je planinariti v , Škofji Loki in 1. 1907 je že prinesel Pl. Vestnik njegov prvi članek. Do danes je izšlo v. Pl Vestniku kar 36 njegovih član¬ kov. Pisal je o Idriji in okolici, o Mežiški dolini, o' koroških gorah. Veliko zaslug ima jubilant tudi na kolesarskem in fotografskem polju, kjer je med prvimi oral ledino. Oboje je pričel v Vipav:, k.ier ie napravil sam svoj prvi fotoaparat in za njim še več drugih. Kot fotoamater je odnesel prva darila na razstavah v Ljubljani 1. 1898, 1900, 1903, nato pa je prepustil prvo darilo drugim in zato prejel posebno pohvalo. Razstavil je tudi v Gradcu, Londonu 1903 in v Lipskem, kjer je od 65 razstavl.ialcev dobil četrto nagrado. Svoje izdelke je priobčeval v slov. in nemških revijah. Napravil je prvo panoramo slov planin in cel album slik iz idrijskega rudnika ime! je do danes nič manj kakor enajst foto aparatov in sedem koles. Toda Zazula se ni udejstvoval samo na Praktičnih poljih, tudi pesnikoval je in pi¬ sal prozo. Toda njegova muza je bila svo¬ jevrstna. Nič romantike ni v njej, kakor je ni v njenem pevcu, resna je, življenska, trda in okorna, kakor življenje rudarja... Njegova pesem je rudarska. Poje o rudarju, o njegovem Življenju, delu, smrti, o rudniku in življenju v njem. o pod¬ zemeljskem bogatstvu itd. Poseben pomen pa je _dobila njegova • pesem z napevi. Nad 70 njegovih rudarskih pesmi so uglasbili priznani slovenski skladatelji: Fajgel. For- ster, Grum, Jobst. Mii k, Premrl, Ocvirk in Tomc. Že 1. 1907 je izdal prvo zbirko: Jam¬ ske odmeve in I. 1936 pa pesmarico: Rudno bilo (naj bi bila bogata ruda ali srečno) z 39 pesmimi. Kritika se je o pesmarici zelo ugodno izrazila. Kot pesnik se je pojavil že 1. 1888 v Lj. Zvonu in Dom in Svetu. V rokopisu ima še manjšo zbirko: Ob solncu in svetilki in obširno knjigo: Venec sonet¬ nih vencev z 211 soneti, ki je morda prvi na Slovenskem in je slavospev prirodi in prosveti. Prvi sonetni venec je priobčil v Zg. Danici 1893, drugega v Dom in Svetu 1906. Venec vencev pa je pričel pisati 1907. Žal, da je vsebina zelo težka, morda nismo vajeni kaj takega, a tudi jezik je precej trd in malo prestar. Delo pa moramo po¬ hvaliti, saj je v njem vložena velikanska energija in večletna požrtvovalnost in delo. V prozi se je oglašal tudi že zgodaj v omenjenih revijah in v Muzejskih izvestjih 1908, kjer je pisal o idrijskih napisih, v koledarju Mohorjeve družbe, kot podlist- kar v koroškem »Miru«. Slovenskemu na¬ rodu je hotel že davno dati poljudno znan¬ stveno revijo, kar pa se mu je posrečilo šele po vojni. Žal, da je zamisel in akcija radi finančnih težkoč propadla in je revi¬ ja »Vrhu Razglednika« že ob tretji števil¬ ki prenehala izhajati. Ob svojih sedmih križih je še vedno ves udan svojemu rojstnemu kraju. Še la¬ ni se je potegoval zato, da bi povečal nje- govo s la v °, ko je v Cerkvenem glasbeniku trdil in dokazoval, da so bili znani Gallusi- Petenni idrijski rojaki. Zato se pridružuje¬ mo številnim častilcem v svojem in v ime¬ nu svojega domačega kraja tudi vsi idrij¬ ski rojaki s toplo željo, da bi ostal še dol¬ go naš in da bi ga spremljalo še dobro let telesno in duševno zdravje. Še mnoga leta! Sretno! Božič Lado Dardanele, ključ iugoistoka Evrope NA BANKU NA ŠTACIONU Lezi kumpare! Trdo ne sanjaj o trdn, Mekocini ni nas vadila mat Pasuč ovce po brdu, Ne znamo za mehke besede, Svilene, ni bunbačne nisn naše stoži Nit zna za mehko naša gromača Puna brščana, dirake i gloga Nit otac ki po buri i neveri barkun se Lezi kumpare! Čini fintu da mehka je daščina Meča od vune same, Ako ni dosti malo počekaj Kosti če tvoje navadit se mekocini Va grobu, va jame !.., MATE DVORNIČIČ OBESILI SU MI DUŠU Obesili su mi dušu na forku Kot staru, raskidanu stomanju, A telo zeli picigamorti Va četirih daščinab Zgrbljenin vraton, zgrbljenin vraten Kot da ga je probol nož, Nikamo dugo, nikamo dugo Iza gromača kraj mora Va cimitir, va magazin od judskih ko: ; I nijedan se neanki ni akoržil Ča se je dogodilo I se je, i se je, po ulici veselo bilo. Zvon je par puti zaklincal Kot da se variji niki igra na bode Na železne boče sam sobun A črno oko, teplo oko Jene ženi Va kantuni iza gromač kraj mora Vručun se suzun zalilo. MATE DVORNIČIČ GORSKI: POMLADNA BOL V medel soj ves objet pred menoj se je svet domači razgrnil: iz vseh trat in vseh grap zavonjal pomladni je dali in klic nov življenja zasanjal v sproščeni, smaragdni omami... Vse naokrog cvete, vse dehti v žilah polje mlada kri — vendar megle se oči v solzah neme žalosti — ker duša zemlje v okovih ječi in jutranja zarja za gorami bledi, za gorami.. ■ Ves ta pomladni odsev le mrtvaški je spev življenju, ki umira v veliki rani... Ah, onkraj gora ves šum je gozdov in voda ena sama žgoča pesem gorja!.., DAN: TRŽAŠKI BORI Vsak večer v kraški mir med bori gre tihi šepet, ki trpko nam spet žalne zgodbe ponavlja. Ko sonce v mrak se poslavlja in v slednjih pozdravih gori, na morju je kri in z njo oškropljena je borov obleka zelena. Skrivnostno v mraku zašumljalo, na novo v grozi vztrepetajo, kot kadar kri junaška v zori se razlila in napojila tla je kraška. Ko noč vse okoli objema in nemo zvezde brlijo, še huje žalost srce prevzema, ko čuje, kar bori šumijo, šumijo. STRANA 3. ZBOG RAZLOGA koli su izvan naše moči izostalo je u listu obilje aktuelnog materijala, pa molimo či tatelje i suradnike da to uvaže. — (Ur.) GASI LICULU U SPOMEN Umro je na sam Vskrs, 1. aprila 1923. u Roču. Prednjačio nam je umom, srcem i svi- ješču. U zoran u radu, tih, strpljiv, ustrajan i pun samozataje bio je primjer dobrote i ljubavi, rada i poštenja. Ročka škola izgu¬ bila je njegovom. smrču vrijednoga učitelja, naše tadašnje učiteljsko društvo »Narodna prosvjeta« svoga podpredsjednika, crkva or- guljaša, posudionica svoga računovodju, a njegova tužna obitelj svoga dragoga hrani¬ telja i oca. Pokojni Licul nije imao neprijatelja Iz njegovih ustiju nije se nikada čula gruba ni osorna riječ. Što je on u svom životu i radu bio, poleazao je njegov sjajan pogreb, na koji je pohrlilo mnoštvo naroda, dvadesetak učitelja i učiteljica. Dapače je na pogreb doveo svoju školsku djecu i učitelj talijan ske škole Mossolini. Pogrebnu ceremonija obavilo je pet naših svečenika, a vijencima su okitili prerani Liculov grob učitelji, se- Ijaci i drugi Njegovi bivši učenici nosili su ga na posljednji počinak naizmjence s uči- teljima na rukama. Nadgrobni govor održao je pisac ovih pedaha drhtavim glasom, dok je sav prisutni svijet plakao. Pokojni Ljcul umro je u 45. godini. U školi je bio do zadnjega časa. Na veliku je srijedu držao obuku, a nekoliko dana zatim zafelopio je svoje oči. Iz škole je ravno pa¬ šno na smrtnu postelju. Gašo Licul rodio se u Sumbregu kod La¬ bina godine 1878. Njegov učitelj Zidarič vi¬ deči u njemu lijepe duševne sposobnosti na- govorio je njegove roditelje, da ga dadu u učiteljsku pripravnica u Kastav. Odavde je prešao na preparandiju u Kopar. Službovao je pola godine u Draguču, osam godina u Lupoglavu, a konačno petnaest godina u Roču. Kada se jedan dio učitelja na čelu s Josipom Bačičem odijelio od »Narodne pro- svjete« ustanovivši svoje posebno učiteljsko društvo i glasilo »Hrvatshu Skolu-r, izabrali smo tada Gašu Licula svojim predsjednilcom, koji je ujedno dvije godine uredjivao dru¬ štveni list »Narodna prosvjeta« (1911 — 1913). Mi učitelji nismo mogli a da ne podigne- mo spomenik na njegovom grobu u Roču. Na poziv, koji je objavljen u »Narodno] prosvjeti« odazvaše se svojim doprinosom za spomenik ne samo naši učitelji nego i naši svečenici i drugi. Na spomenik nije bilo do- zvoljeno postaviti hrvatski natpis, ali smo konačno ipak postigli barem to, da smo ista- kli samo ime i prezime, te datum rodjenja i smrti. Tadanje su oblasti tražile da se ime Gašo prevede na talijanski, ali sam ja uvje- ravao, da se to ime ne može prevesti.. Nadgrobni spomenik podignut je 18 jula 1926. Na otkriče dohrlilo je dosta našega naroda, napose iz okolice, a naravno i lije- pi broj učitelja. Svetu misu služio je žup nik vil. Kurelič, koji je kasnije blagoslovio i nadgrobni kamen. Na grobu je održao go¬ vor pisac ovih zapamčenja i još dvojica. Pišuči ove skromne retke potsječam biv¬ še učenike Gaše Licula, da ne zaborave na svoga dobroga učitelja. A ne zaboravimo ga ni mi, njegovi drug ovit VINKO SEPIČ RAZSTAV* * SLIKARJA SLAVKA SPACALA Trst, aprila. — Letošnjo žimo je raz¬ stavil prvič svoja dela v Trstu domači slo¬ venski slikar Slavko Spacal. V dvorani Jer¬ ko je razložil 31 svojih najbolj uspelih del, lesorezov in monotipij. Razstava ie vzbu¬ dila precejšnjo pozornost med Tržačani, saj to lahko sklepamo iz tega, da je razsta- vljalec prodal tretjino svojih del, kar goto¬ vo ni pričakoval. Lanko leto je Slavko Spacal dovršil visoko šolo za umetniško dekoracijo v Monzi in tako postal »mae- stro d’arte«. Tržaški listi so prinesli zelo dobre kritike o razstavi. Prva njegova razstava mu je gotovo dala novih pobud in umetnik se gotovo ne bo ustavil pri do¬ sedanjih uspehih. Želimo mu še obilo pri¬ znanja in uspehov! * »RAZMJEŠTAJ JU ŽN OSLA VEN SK1H DIJALEKATA NA POLUOTOKU ISTRI« Kako čitamo u »Obzoru« (u broju od 20. travnja), u prikazu dra Ivana Esiha o čakavskom dijalektu otoka Brača, iz¬ dala je Srpska kraljevska akademija u Beogradu knjigu ravnatelja zagrebačke učiteljske škole, profesora Josipa Ribari¬ ča, našega uglednoga zemljaka, pod na¬ slovom: »Razmještaj južnoslavenskih di- jalekata na poluotoku Istri«. Profesor Ri¬ barič je poznati jezikoslovac, te slovi kao osobiti poznavač čakavskih dijalekata. * PREDAVANJE V LJUBLJANSKI »SOČI« Društvo »Soča« Matica objavlja, da bo v soboto 27 t. m. ob pol 21. v dvora¬ ni gostilne pri »Levu« predaval gospod prof. O. šest o »Gledališču — zrcalu člo¬ veštva«. G. prof. šest, ki je poznan in popularen po svojem delovanju kot re¬ žiser narodnega gledališča v Ljubljani, je pač po svojih velikih izkušnjah na odrskih deskah najbolj poklican, da go¬ vori o tej stvari. Zakaj hodimo v gle¬ dališče, zakaj se veselimo in trpimo z Igralci, ki nastopajo v igrah? Ker gle¬ damo v vsakem od njih svoje lastne sli¬ ke, ker primerjamo doživljaje na odru z lastnimi, ker se odraža življenje naše duše v podobah na odru. Naše dobre m slabe strani vidimo vprizorjene, naše strasti, naša hrepenenja in naše sanje. Predavanje g. prof. šesta bo nadvse zanimivo in privlačno. Vabljeni so vsi »Sočani« in njih prijatelji. Vstopnine ni. STRANA 4. »ISTRA BROJ li. Vesti ix or ganizacija KULTURNA KRONIKA NAŠI POKOJNIKI Z OBČNEGA ZBORA DRUŠTVA »SOČE« NA JESENICAH Jesenice. — Letošnji redni letni občni zbor, katerega se je udeležilo 47 elanov ter delegat organizatorno-propa- gandnega odseka Zveze iz Ljubljane g. dr. Branko Vrčon in delegat društva »Tabor« iz Ljubljane tov. Mravlje Ivo, Je potekel precej živahno. Iz poročil tov. predsednika in odbor¬ nikov je razvidno, da je odbor v pre¬ teklem letu napravil svojo dolžnost. Društvo šteje 147 članov, toda red¬ nih plačnikov naročnine je na žalost komaj okoli 40. Letos je ponovno pričel delovati naš pevski odsek. Fantje so si sami, vendar s pomočjo društvenega posojila, nabavili nov harmonij. Prve uspehe svojega tru¬ da so pokazali tudi na občnem zboru z nekaj pesmimi, kar je večer zelo poži¬ vilo in lepo izpopolnilo želeti bi bilo, da se pevskem odseku prijavi čim več članov. Imamo spet tudi svoj lokal, kjer se vršijo pevske vaje, seje in kjer se na¬ haja naša skromna knjižnica, katera Je pa žal preskromna, da bi mogli z njo zadovoljiti naše člane. Pri volitvah so bili po večini izvolje¬ ni stari odborniki. Oba delegata, ki sta nas pozdravila v imeni* svpj ih organiza¬ cij, sta nam tekom občnega zbora dala tudi več nasvetov za katere smo jima zelo hvaležni. Po občnem zboru nam je g. dr. Vrčon držal zanimivo predavanje katero je članstvo z zanimanjem poslušalo in že¬ limo, da bi nas kmalu spet obiskal s kakšnim sličnim predavanjem. ♦ GLAVNA GODIŠNJA SKUPŠTINA DRU¬ ŠTVA »ISTRA« U SUŠAKU /Na temelju zaključka Upravnog od- bo od 5 travnja 1940 u vezi s odredbom iz § 22 društvenih pravila zaključeno je, da se održi u nedjelju dne 28. travnja 1940 u 9.30 sati u dvorani Luxor kina, VI redovna Glavna godišnja skupština s ovim dnevnim redom: 1) pozdrav pretsjednika — 2) hiranje zapisničara i dva ovjerovitelja istog — 3) izvještaj tajnika — 4) izvještaj blagajnika — 5) izvještaj Nadzornog odbora — 6) raz- rješnica Upravnom i Nadzornom odbo¬ ru — 7) Izbor Upravnog i Nadzornog odbora — 8) eventualnosti Ako se u odred j eno vrijeme ne sku¬ pi dovoljan broj članova, nakon pola sa¬ ta započeti če skupština bez obzira na boj prisutnih članova. Prema odredbi iz § 23 Pravila, re¬ dovna Glavna skupština može raspra- vljati i o svakom drugom prijedlogu podnešenom glavnoj skupštini. Takav prijdlog mora biti barem tri dana pri j e same skupštine prijavljen Upravnom odboru. UVOZ PREMOGA V ITALIJO Trst, aprila. — V prvem tromesečju tega leta je Italija uvozila iz inozemstva 3,012.267 ton premoga. Od tega odpade 1,933.261 ton na uvoz nemškega premoga. ČAKAVSKO-PRIMORSKI MUZIČKI IZRAZ ANTUN DOBRONIČ O IVANU MATETIČU Pojava »Cakavsko-primorske pjevan- ke« Ivana Matetiča-Ronjgova, o ko j oj je izašlo več nekoliko vrlo laskavih sudo- va, koje smo djelomično registrirali, da¬ la je povoda poznatom hrvatskom muzi- čaru i muzikologu Antunu Dobroniču, da se u »Novostima« od 18. travnja opširni- je pozabavi Čakavsko-primorskim mu- zičkim izrazom. U tom svom prikazu, sa stanovišta muzičke teorije specijalno za- nimljivo, Dobronič govori s mnogo pri¬ znanja o Matetiču. »Kao što dra Vinka Žganca ide zaslu¬ ga da je prikazao osobine seoske melo¬ dike Medjumurja, kao zasebnoga odvjet- ka hrvatske pučke melodike, tako Ivanu Matetiču-Ronjgovu — veli Dobronič — treba da smo harni da je iz »uskog« a u stvari nadasve konstruktivnoga patrioti¬ zma omogučio da dublje prodremo u bit muzičkoga folklora iz čakavskoga pre- djela sjevernoga Jadrana. Upoznali smo tako u hrvatskom, južnoslavenskom i opčenito slavenskom psihološki vrlo za- nimljiv seosko-muzički dijalekat. Nov dokaz, da je za pučko-muzičke dijalekte apsolutno kompetentan nnizičar iz doti- čnoga kraja, muzičar »urodjenik«, pa ovo i jest razlog radi kojeg se melografski rad zaslužnoga Kuhača i Kuke u muzi- čko-dijalektološkom pogledu ne može smatrati apsolutno pouzdanim«. Osvrnuvši se zatim na Matetičevu ka¬ rakterizacij u muzike čakavskih Hrvata Dobronič iznosi neke svoje primjedbe, kojima dijelom razlaže Matetičeve po¬ glede a dijelom ih kompetentno nado- punjuje interesantnim opservacijama. Na koncu veli: Djelo ovo jedino svoje vrsti u našoj muzičko-pedagoškoj i muzičko-folklori- stičkoj literaturi, • namijenio je autor »knjižnicama sviju vrsti škola kao po¬ močmi knjigu za razne školske priredbe«. Dobro je i sa muzičko-nacionalnog gledišta je apsolutno potrebno, da naša mladež diljem cijelog našeg etnograf- skog područja, a naročito u našim mu- zički nacionalno otudjenim gradovima prodre u karakter našeg rasno čistog pučkog melosa, pa da se tako u muzič- kom izrazu vrati svome narodu, da se ta mladež u muzičkom pogledu vrati _ sebi. Do naših je nastavnika, da u intere¬ su muzičko-nacionalnog odgoja naše mladeži, ovu li j epu želju autora »Pje- smarice«. koji je hrvatsku višu muzičku produkciju i kulturu zadužio sa nekoliko djela za zbor primorsko-čakavskog izri- čaja trajne umjetničke vrijednosti ,u što večoj mjeri ostvare«. VITEZIČ SPINČIČ I LAGINJA IZ USPOMENA NA Dr. M. LAGINJU U splitskom »Narodnom listut u bro- ju od 11 aprila) izašao je feljton popa Jerka Grškoviča, u kojemu pisac iznosi svoje uspomene na blagopokojnoga hr- vatskoga bana i oca istarskoga puka Matka Laginju, prigodom nedavno mi¬ nule 10-godišnjice smrti. »Još djetetom u roditeljskoj kuči u Vrbniku čuh njegovo ime — piše pop Grškovič u svom prikazu, koji odiše to- plinom prema pokojnom Laginji. Prem- da je tada — pred četrdesetak godina — otok Krk, koji je Istri dao največi dio inteligencije u prvim narodnim borba¬ ma imao svoga Dinka Viteziča, prvoga hrvatskoga zastupnika Istre u Beču, ipak se uz Vitezičevo ime češče spomi¬ njalo i ime Laginjino. Sječam se, kako sam od roditelja čuo, da tamo negdje u Puli — j er taj grad bijaše za mene daleko, daleko — živi Matko Laginja, »silni čovjek«, advokat kome na daleko nema para, koji da če — ako itko od advokata — za svoje dobrote sigurno doči u raj...« Tako započinje g. Grškovič svoj pri¬ kaz, u kojem zatim iznosi svoje pazin- ske reminiscencije na Matka Laginju, pa iznijevši njegove političke zasluge veli: »U životu bijaše uvijek skroman, po- vučen prijazan ‘i ljubezan te je sa sva- kim rado — sa starijim poput brata, a s mladim poput oca — govorio. Kad bismo ga htjeli usporediti s drugom mu i suborcem Spinčičem, -mogli bismo reči, da je Spinčič nekako »gospodskiji«, a kao govornik življi i temperamentni ji, dok je Laginja pučanin od glave do pete, koji govori mirno, trijezno, hla¬ dnokrvno. Spinčič je govorio po zboro- vima više srcu naroda, a Laginja nje¬ govo; pameti i razumu: prvi je odu- ševljavao, a drugi je poučavao i doka- zivao«. Na koncu pisac ističe, da Laginja nije bio jalov i besplodan političar, več politik djela, ne riječi, koji je poput Ivana Kreka u Sloveniji pridizao hrvat- ski narod u Istri na ekonomskom polju i udario temelje svim našim ekonom¬ skim ustanovama. Njegovim trudom i zaslugom Istranin je bio prije svjetsko- ga rata prosviječen i ekonomski prili- čno pridignut: slobode nije stekao, jer sila bijaše nad pravom. »SVETE PESMICE« Izašla je druga, pomnožena izdaja prilju¬ bljene cerkvene pesmarice »Svete pesmi¬ ce«, ki jo je uredil Vinko Vodopviec. Zbir¬ ka obsega 190 napevov za ljudsko petje. Izdala jo je Goriška Mohorjeva družba. f FRANČIŠKA KOŠIČ V petek dne 12 aprila ob sedmi uri zvečer je umrla na svojem domu v Pliskavici na Krasu v visoki starosti 87 let Košič Frančiška, rojena Vidmar. Pokojnica je bila po rodu iz Rihenberka n:. Vipavskem, od koder se je poročila v. Pliskavico. Vzredila je 15 otrok — svo¬ jih in pastorkov, katerim je bila vse ži¬ vljenje skrbna mati. Bila je priljublje¬ na med vaščani in okoličani, kar je do¬ kazal pogreb, ki se je vršil v nedeljo, dne 14 aprila na domače pokopališče. — še dva moža imamo v vasi, ki sta po¬ kojnico po letih preživela, prvi je star 87 let, drugi pa celo 94. — Naj blagi pokojnici sveti večna luč, ostalim naše sožalje! (***) t MIRKO ČESNIK V Ljubljani je po kratki bolezni umri računski nadsvetnik v pok. Mirko Ces¬ nik, rojen v Knežaku. — Pokojni je bil brat nedavno umrlega nadučitelja v pok. Draga Česnika. — Pokopali so ga na ljubljanskem pokopališču v sredo dne 17 aprila. Za njim žaluje soproga s hčerko .ter družine Česnik Peruzzi in dr. Petrič. — Naj počiva v miru. pri¬ zadetima naše sožalje! (***> T FRANJO KUTIN V zadnji številki našega lista smo prinesli kratko vest, da je v Postojni •umrl Franjo Kutin Smrt tega odlične¬ ga Postojnčana je daleč odjeknila v našem ljudstvu, pri katerem je bil zelo priljubljen. Pokojnika so odlikovale vse lepe čednosti. Za njega bi se moglo reči. da ni imel sovražnikov, temveč le nas¬ protnike. Z vsemi je bil ljubezniv, v družbi prijeten, spoštovan ne samo v višjih krogih, temveč tudi od prepro¬ stega ljudstva. Te njegove karakteristi¬ ke so pripomogle, da je bil izbran za postojnskega župana. Na tem odgovor¬ nem mestu je bil res mož na pravem mestu, vedno lojalen, skrben, požrtvo¬ valen, vesten in pravičen. Mestna obči¬ na se mu oddolžila s tem, da je na krsto položila lep venec kot poslednje priznanje. Njegov pogreb je bil odraz tistega spoštovanja in čemenja ki ga je gojilo ljudstvo naprem njemu ;n mu izrazilo na posljednji poti svojo zahval- nost. Blagemu pokojniku naj bo lahka postojnska zemlja, ki jo je tako liubil! SMRT DRA IVE BURATOVIČ A Velikoga prijatelja i dobrotvora Istrana Ovih dana umro je u Zagrebu lavni bilježnik Dr. Ivo Buratovič. Pokojnik ro¬ dom s otoka Hvara, bio ie zaprisegnuti tumač talijanskoga jezika pa je u tom svojstvu učinio mnogo usluga i našemu svijetu, koji je dolazio u ured Dra Bura- toviča radi ovjerovi.jen.ja prepisa doku- menata s talijanskoga jezika. U mnogo slučajeva Dr. Buratovič je za svoj trud. napose kad se radilo o studentima l ra- dnicima tražio minimalni honorar u ko¬ liko nije bio zadovoljan i samo s pla- čenim biljezima. Našoj je sirotinji u mnogo slučajeva i biljege plačao iz svo¬ ga džepa. STANKO VUK: OBISK V BRDIH Z mladim kmetom, ki me je vzel pri Ločniku na voz, sva se menila. »Vino sem peljal v mesto, pa je skoro brez cene. Na semenj sem šel pogledat za par volov. Pilat, kako so dragi! Usta¬ vim se na tri korake, pa so že pogoniči vedeli za tako ceno, da sem kar pustil če bi vole peljal na prodaj in vino kupo¬ val, bi bilo pa zopet vse drugo». Šla sva vkreber ob vozu. »Od začetka pa do konca bo vedno tako«, je menil potrto. Desno od voza so legla Brda. Zeleni holmi, pokriti z vinogradi kot z mahom, samotne kmetije, slok topol, vasi, ki so ko Jeruzalem za jaselcami: stare, preperele, bojevniške. Ko j za otožno šumečo vrsto jagnedi Vipolžka graščina z ogromno cipreso in v nižini, sredi megel in močil, romarska cerkev Matere božje Prevalske. Tod so doma še stare legende, tod še molijo zlati sveti očenaš, kuhajo polen¬ to in se priporočajo sveti Krvi. ... Sveta Mati božja se vzdigne inu gre dole na močvirje Prevalsko ... To je lepa zgodba. Korošec je hodil v Brda kupovat vi¬ no. Naložil je sode, počil z bičem in se vračal v noči z vozom proti ravnini. Pod večer pa so na Prevalu zavrele vode. Močila so kipela, voda se je dvigala, po¬ krila je ravnino. Korošec je bil zaradi kupčije malo napit in ni videl. Zavozil je v sredo močvirnice. Vrela so bruhala, voda je rasla, potopil bi se z vozom in sodi vred. Pa je zavpil: »Mati božja Pla¬ valska, če se rešim, vse verige, s kateri¬ mi so sodi privezani na voz. Ti dam«. In je bil rešen. »Pohitiva« je dejal voznik in udaril staro, ogoljeno kobilo, »če naju zaloti noč tu spodaj, nama bodo sledili ved- manci. Nekoč sem se vračal pod noč skozi čemajno, pa sem se jih komaj rešil s tem, da sem se prijel za kobilji rep«.. Legel sem na voz in gledal oblačke. Vozili so se resno gori in doli po nebu. Veter jih je pihal z mehom. Potem so se ozlatili ko rob razbelje¬ nega železa v kovačnici. ♦ Pri kmetu v Šmartnem, ki mi je so¬ rodnik po materi, sem potrkal. Po večerji s polento in šelinko smo sedli za ognjišče — ogenj je gorel pro¬ sto na kamniti plošči — podkladali čope in se menili. Zunaj je pričelo deževati. Prinesli so bučo vina in vino je ogrelo pogovor. Domači in sosedovi hlapci so se pre¬ pirali. »Kaj bi vi Kozanjci«, je dejal visok suh hlapec, kozav v obraz, z lasmi ko ščetine. »Ko pride človek k vam v goste, pe znate drugega kot: »Boter« bi vam dali vina, pa nimamo vina. Boter, bi vam narezali gnjati, pa nimamo gnja¬ ti. Boter, bi vam scvrli svinjine, pa ni¬ mamo svinjine«. »Seve« se je dvignil oni iž Kozane, čokat in zajeten kot Sancho Pancha, bolj podoben mešetarju kot pa hlapcu. »Tako nismo kot vi iz Višnjevika. Ko pride človek k vam, sede za mizo pa koj: »Boter« boste pili, ne? Stopi Lojz, stopi doli v klet z loncem. — »Iz Kakšnega so¬ da, oče?« — »Iz soda numara štiri in dvajset«, kričite. Če gre človek doli v klet pa najde tri karetele, ki niso večji od treh kozjih mehov«. Okoli ognja so se smejali. Suhi hlapec se je obrnil jezno proti nekomu, ki je imel bled, zlakvan obraz in vodene oči. »Ti se pa res nimaš kaj smejati, ti klocer vipolžki, ti, ko še govna svojega nimate, da ga morate po cesti pobirati«, je zavpil. e d »No«, je dejal ta, »revščina ni greh« »Revščina ne«, je dejal nekdo, »ba- haštvo pa. Doli v Snežačih imajo' shod petega avgusta, na Marijo Snežno. Ta¬ krat gredo nakupovat v Krmin in v Čedad. Z jerbasi. če nakupljenih stvari ni za poln jerbas, doložijo dvoje, troje debelih polen in vse pokrijejo s prtom, da se zdi navrhano«. Spet smo se smejali. Potem je pogovor nanesel na Dole¬ nje. kjer imajo na vratih krčme zapi¬ sano: DANES SA SAUDE IUTRI SA STON Nato na Šmartno, kjer bero, kadar umr¬ je kak svojak, hkratu pet maš pri petih oltarjih, na Kojsko, kjer v marcu, ko je kašča že skoro čisto prazna, obesijo za podstrešno okno edine tri kite koruznih storžev, da se vidi shramba na pomlad polna, in še na legende in zopet na vasi in na vino in na zgodbe iz samotnih, za¬ puščenih grap, kjer niso več kristjani, »ker pravijo mizi miz, moki mok in su¬ knji tabar«. Ko je prišel pogovor do tu. je bila buča prazna in lestenci že visoko v de¬ ževnem večeru. Pokrili so žerjavico s pe¬ pelom, se pokrižali in počasi odšli, hlap¬ ci v hlev na steljo, domači na kambre, meni pa so odkazali v mezatu slamnja- čo. napolnjeno z mehkim koruznim lub¬ jem. ♦ V zimi so Brda tesnobna in vendar čudovita zemlja. V mrzlem, jasnem zra¬ ku se vidi z vrhov morje in zasneženi Kanin, Čedad in Kras. Močvirnica v grapah potemni, robida je rdečkasta, mrko poje veter v zapla¬ tah gabrovih host. Jagnedi so položili na črno prst pra- prage stkane iz zadnjih jesenskih oru¬ menelih listov, vrbe so jih uvezle s pro¬ sojnimi, tenkimi sencami šjb in cela pokrajina je ko pozlačeno platno s čr¬ nimi risbami redkih, trdih borov. Nad Krminsko goro presunljivo kri¬ či žerjav. ♦ Vračal sem se zgodaj zjutraj. Petelini so peli samotno, jutro je vstajalo ostro in mrzlo iznad Trnov¬ skega gozda. Pot je bila lužasta pa niše: idil dolgo sam. Stara, v obraz ko glina temna Zeni¬ ca je prišla po stranski poti. Pozdravila sva se. V Gradnem je zazvonilo jutro. Starka se je pokrižala, potegnila iz žepa zmečkan robec in iz robca rdečkast list robide. Sredi ie imel belo liso v po¬ dobi kače. »Božje znamenje«, je dejala in list poljubila. »To ni znamenje«, sem menil. »Bole¬ zen je«. »Kaj?« se je zdramila, »bolezen? Sa¬ ma Mati božja iz Berama v Istri se je prikazala jagru, ki je zašel in mu pove¬ dala, da bo še veliko trpljenja zaradi vojne, kuge in lakote. Jager pa«, je na¬ daljevala zgovorno, »jo je prosil, naj mu da znamenje ki bo pričalo zanj, če bo pripovedoval in bi mu ne verjeli. Tisti hip se je Mati božja spremenila v kačo in izginila v grm robide. Ko je stopil ja- ger do grma. je videl, da je na vsakem listu znamenje kače«. »To je bolezen«, sem ponovil trma¬ sto. »Nevernik«, me je obsodila ženica. Ko sva prišla do krčme na Krožadi, sem se domislil da bi jo vprašal, kam gre. »Na staro Goro, po blagoslovljeno vodo za bolnika. Zarekli so ga. da trpi v križu«. Bil je njen mož. * Pod večer sem se v Čedadu nenado¬ ma znašel, kako stoje na Hudičevem mo¬ stu strmin v temno, črno vodo, ki teče ko zgoščena kri iz skritega, ranjenega srca. Zdrznil sem se in stopil v mesto. (Biblioteka za pouk in zabavo — Gorica 1939) Odgovorni urednik- ERNEST RADETlC. Krajiška ul. 12. — Vlasnik i izdavač: Savez jugosl. emigrantskih udruženja. Masarykova ul. ?Sa, II. — Broj telefona 67-80 »Istra« izlazi s'-akog tjedna u četvrtak —Broj čekovnog lačuna 36.789.. — Pretplata za cijelu godinu 48 D, za pola godine 24 D, za inozemstvo dvostruko, za Ameriku 2 dolara na godinu. — Oglasi se računaju po cjeniku. — Tisak: Jugoslovenska Štampa d. d.. Zagreb, Masarykova ul. 28a. — Za tiskaru odgovara: Rudolf Polanovič. Iliča br. 131. — Rukopisi se ne vračaju.