G)

c

(5" STTd~~ (z" d

(c)

19

$

3

Q_

Z dovoljenjem prečastitega kne^oškofijstva
ljubljanskega dne 12. julija 1899, st. jjoSj.

[f\FC& Mrtvil

Priporočilo.

Kmalu bo tri sto let, kar je napisal
eden najplemenitejših moj, sv. Frančišek
Šaleški, prekrasno knjigo, katero tu po-
dajeni bogoljubnim Slovencem v novem
prevodu. Zdelo se mi je, da se pri nas
premalo rabi ta zlata knjiga, morda zato,
ker je še nismo imeli v primerni obliki
molitvenika. Zato sem se lotil dela in
preskrbel novo izdajo.

V prevodu sem se trudil plasti z a
dvojno reč: da bi, kar moč, natanko iz¬
razil svetnikove misli, pa jih vendar
tako povedal, da bi mogel razumeti tudi
preprosti čitatelj. To posebej omenim onim,
kateri bi morda jeleli nekoliko drugačne
slovenščine. Posebej prosim, naj mi blago¬
hotno spregledajo nekatere nedoslednosti
v pravopisu, ki so nastale vsled tega,
ker se knjiga ni tiskala kar ^drjema.

Glede na vsebino opomnim, da sem
izpustil nekatere reči, ki so namenjene
le bolj posameznim stanovom, ker so ij-
večine izpuščene tudi v izvirniku, po ka¬
terem sem slovenil.

IV

Ker mi je knjiga bolj narastla, kakor
sem mislil pričetkoma, ostalo je le malo
prostora n a  molitvenik. Ako bi se torej
komu prekratke ^dele molitve pri sveti
maši ali n a  spoved in sv. obhajilo, si
prav lahko pomaga s tem, da privzema
primernih molitvic in drugih oddelkov.

Bog daj, da bi veliko koristilo to
prelepo delo, o katerem piše kardinal
Chigi, polnejši papej Aleksander VII.:
„Filoteji škojfa Šaleškega, ki je najboljša
voditeljica na step čednosti, se imam na¬
hvaliti n a  poboljšanje svojega življenja.
Že dvajset let jo prebiram in se trudim,
da bi v dejanju izvrševal nje navodila; a
nisem seje naveličal, marveč še tem ljubša
mi je,čim večkrat jo berem. Cejekaj hval¬
nega v mojem piljenju, se imam nahva¬
liti tej knjigi. Vedno se mi pli nova,
ker pmiraj kaj več dobim v nji, kadar
mi nopet pride pred oči.“

V Ljubljani, v prapiik sv. Mohorja
in Fortunata i8gg.

Prelagatelj.

M o lite v,

s katero se posveti to delo Jezusu.

O sladki Jezus, moj Gospod, moj
Odrešenik in moj Bog! glej, klečeč pred
Tvojim veličastvom posvetim in darujem
Tvoji slavi ta spis. Poživi s svojim bla¬
goslovom besede, ki so v njem, da bodo
mogle duše, za katere sem jih napisal,
iz njih zajemati sveta navdihovanja, ki
jim jih prisrčno želim, in posebno to,
da mi bodo izprosile Tvojo neizmerno
milost: naj jaz, ki na tem svetu drugim
kažem pot pobožnosti, rič bom večno
zavržen in osramočen na onem svetu,
marveč bom z njimi večno prepeval kot
zmagoslavno pesem, tisto besedo, ki jo
med negotovostmi tega minljivega živ¬
ljenja v dokaz zvestobe kličem iz vsega
srca: Živi Jezus! živi Jezus! Da, Go¬
spod Jezus, živi in vladaj v naših srcih
od vekomaj do vekomaj. Amen.

- —

X-

Predgovor.

Ljubi čitatelj, prosim te, beri ta
predgovor v svoje iu moje zadovoljstvo.

Glicera, spletalka umetnih vencev, je
Znala tako spretno razstavljati in vreje-
vati cvetlice, katere je povijala v svoje
šopke, da je narejala iz enakih cvetlic
preraznovrstnih vencev. Celo slikar Pav-
Zija ji ni bil kos, ko je hotel v slikarstvu
posnemati to raznovrstnost; kajti ni znal
na toliko načinov spreminjati svojega
slikanja, kakor je z na ^ a  spremenjavati
Glicera svoje vence. Enako sveti Duh
raznotero razvrstuje in vrejuje poduče-
vanja o pobožnosti, ki nam prihajajo po
govorih in pismih njegovih služabnikov;
čeravno je nauk vedno isti, so vendar
pogovori o njem jako različni, ker so
po raznih načinih sestavljeni. Jaz gotovo
ne morem, nočem in ne smem v tem
navodu pisati nič drugega nego to, kar

$ X

so priobčili naši predniki o tem pred¬
metu. Cvetlice, katere ti ponujam, dragi
čitatelj, so ravno tiste; a šopek, ki sem
ga naredil i^ njih, bo različen od nji¬
hovih, ker sem ga drugače sostavil.

Skoro vsi, kateri so pisali o pobožnosti,
so se v svojem nauku obirali na osebe,
ki so svetnemu šumu popolnoma odmak¬
njene ; ali so vsaj učili tako pobožnost,
katera vodi k oni popolni samotnosti. Moj
namen pa je, da poučim one, kateri žive
po mestih, v svojem domačem krogu, na
dvoru, in take, ki so po svojem stanu
primorani po ^unanje tako jiveti kakor
drugi. Taki si prav dostikrat domišljujejo,
da jim je nemogoče pobožno živeti; torej
jim še na misel ne pride, da bi ;ačeli.
Menijo namreč, da ravno tako noben
človek ne sme segati po palmi krščanske
bogoljubnosti, dokler živi v stiski posvetnih
opravil, kakor si nobena žival ne upa po¬
kusiti jagod onega ;elišča, ki se imenuje
»palma Kristusova". Ja\ pa jim pokažem,
da: kakor bisrne školjke jivč v morju,
pa ne povžijejo niti kapljice morske vode,
in kakor se pri Helidonskih otokih na-

IX

hajajo v sredi morja studenci sladke vode,
in kakor neke Rivali letijo če^ plamen,
pa si ne osmodijo perutij; — ravno tako
more pogumna in stanovitna duša živeti
med svetom, ne da bi pov^ila le kapljico
posvetnosti, more dobiti studencev sladke
pobožnosti v sredi grenkih valov tega
sveta, in more leteti med plameni po¬
svetnih jelja, ne da bi si ožgala peruti
svetih hrepenenj pobočnega življenja. —
Te^ko je to ^ares, in ravno ^ato bi ždel,
da bi jih več in ž  večjo gorečnostjo nego
doždaj obračalo svojo skrb na to, kakor
ja^ ob vsej svoji slabosti poskušam v tem
spisu podati nekoliko pomoči onim, ki se
bodo ž močnodušnim srcčm lotili tega
častnega početja.

Vendar ni popolnem po moji volji in
Želji, da ta navod pride na svitlo. Neka
povsem poštena in čednostna duša je pred
nekaj časom od Boga prejela milost, da
je ^akoprnela po pobožnem življenju ter
je v ta namen ždela moje posebne po¬
moči. In ja^, ki ji moram biti v marsi¬
čem hvaležen, ter sem že več časa poprej
opažoval veliko sposobnost ž a  tdco živ-

Ijenje, sem se ^elo potrudil, jo dobro po¬
učiti. In ko sem ji bil ra^ka^al vse njenim
Željam in njenemu stanu primerne vaje,
Zapustil sem ji o tem več spisov, da bi
jih lahko vzela v roke, kadar bi bilo
treba.  7 e spise je potlej pokapala nekemu
Zelo učenemu in pobočnemu menihu, ka¬
teri me je jako silil, naj jih dam na
svitlo, misleč, da bi utegnili mnogim ko¬
ristiti. Lahko me je pregovoril, ker nje¬
govo prijateljstvo je imelo veliko moč do
moje volje in njegova sodba velik vpliv
na mojo.

Da bi pa bilo vse bolj koristno in
mikavno, sem še enkrat pregledal in v
neko ^ve^o spravil ter še pridejal več
naukov in opominov, ki so ugajali mo¬
jemu namenu. Pa z a  vse to nisem imel
skoro nič prostega časa. Zato ne boš
videla tu nič dovršenega, marveč zbirko
naukov iz naravnostnega srca, ki jih
razlagam z jasnimi in razumljivimi be¬
sedami. Vsaj želel sem tako storiti. Kar
pa zadeva jezikovne lepotije, na to še celo
misliti nisem hotel, ker imam z a dosti
opravka z drugimi rečmi.

XI

F tem svojem podučevanju se obračam
do Filoteje, ker %elim to, kar sem bil
Začetkoma spisal le z a  eno dušo, ^daj
obrniti v splošni prid mnogih; imenujem
jo z imenom, katero je lastno vsem onim,
ki hočejo biti pobojni. Kajti Filoteja po¬
meni toliko, kakor ,,bogoljubna“.

Ker se v vsem tem spisu obiram na
dušo, katera se hrepeneč po pobožnosti,
jeli povspeti do ljubezni božje, razdelil
sem ta navod v pet delov. V prvem po¬
skušam po nekaterih naukih in vajah to,
kar je Filoteja le ž e ^ e ^ a > spremeniti v
trdni sklep. Po dolgi spovedi, hoteč do¬
speti do popolnosti, naredi trdno \ave\o
Zvestobe; potem sprejme svetem obhajilu
svojega Zveličarja in se mu daruje ter
tako srečno prične njegovo sveto ljubezen.
Da bi jo dovedel še višje, pokažem ji
dva velika pomočka, po katerih se more
bolj in bolj skleniti z njegovim božjim
veličastvom: sprejemanje svetih zakra¬
mentov, po katerih ta ljubi Bog pride k
nam, in sveto molitev (premišljevanje),
po kateri nas k sebi vleče. V to porabim
drugi del. V tretjem ji pokajem, kako

XII

se mora vaditi v mnogih čednostih, ki
pospešujejo njen napredek; pomudim se
pa le pri nekaterih posebnih naukih, ki
bi jih ne mogla lahko dobiti niti drugod
niti v sebi. V četrtem ji odkrijem ne¬
katere ^anjke njenih sovražnikov in ji
pokažem, kako naj se i^ njih izvije in
nada ljuje svoje častno podjetje. In slednjič
v petem delu jo odpravim nekoliko v
samoto, da naj se okrepča, si oddahne
in pride k novi moči, da bo mogla potlej
bolj srečno napredovati in se višje po¬
mikati v pobožnem življenju.

Naš čas je prav čuden; in že naprej
vidim, da bodo mnogi rekli, da le re¬
dovnikom in takim, ki so se ^ave^ali
\a pobožno življenje, naj se tako ražka-
ž u jejo pota pobožnosti; da to delo žahteva
več časa, kakor ga more imeti škof, ki
mu je izročena tako velika škofija, kot je
moja; da to preveč cepi dušno moč, ka¬
tero je treba vporabljati ^a važne reči.

Toda, dragi moj čitatelj, rečem ti s
slavnim svetim Dijonizijem, da je v prvi
vrsti naloga škofom, duše voditi k po¬
polnosti ; da svojega časa ne morejo boljše

XIII

obračati nego v to, ker so med ljudmi
najvišje postavljeni, kakor serafi med an-
gelji. Nekdanji škofje in cerkveni očetje
so bili svojim doljnostim vsaj toliko udani,
kakor mi, in vendar niso opuščali posebne
skrbi ;a roditev premnogih duš, ki so
pri njih iskale pomoči, kar pričajo nji¬
hova pisma. V tem so posnemali apostole,
kateri so oskrbovali splošno jetev vsega
sveta, pa vendar še nabirali nekatere bolj
Znamenite klasove s posebno in odlično
ljubeznijo. Kdo ne ve, da so bili Timotej,
Tit, Filemon, Onefim, sveta Tekla in
Agapija posebno ljubljeni duhovni otroci
slavnega sv. Pavla; kakor sta bila sveti
Marka in sveta Petronila svetega Petra ;
sveta Petronila, pravim, katera, kakor
učeno dokazujeta Baronij in Galonij, ni
bila telesna, marveč le duhovna hči sve¬
tega Petra. In ni li pisal sv. Janez enega
svojih pisem pobojni gospej Elekti ?

'Te ja v a je, to spoznam, posebej duše
voditi; a tejava tolajljiva, taka, kakor
jo imajo je ujci in trgalci v vinogradu,
kateri niso nikoli bolj zadovoljni kakor
takrat, če so z e ^° oblojeni in utrujeni.

XIV

Pri tem delu se delavcu srce odpočije in
polivi vsled sladkosti, ki ij njega ijvira,
kakor se godi onim, ki dišeči cimet pre¬
našajo tam v srečni Arabiji. Pravijo, da
kadar lovec tigri na pot vrje enega ijmed
njenih mladičev, jato da bi jo tako dolgo
motil, da ji druge odnese; ga ona na¬
logi, če je še tako rejen, in ga najaj
nese v svoj brlog. Ta teja jo v teku le
olajšuje, ker ji naravna ljubezen olajšuje
breme. Koliko raje bo srce očetovsko pre¬
vrelo in nosilo tejko skrb ja tako dušo,
ki hrepeni po sveti popolnosti, kakor mati
nosi dete na rokah, ne da bi čutila to,
nji tako ljubo te jo?

Toda treba je brej dvoma, da je to
srce res očetovsko; jato imenujejo apo¬
stoli in vsi apostolski mojje svoje učence
ne le svoje otroke, marveč še bolj pri¬
srčno : svoje otročiče !

Sicer pa je res, dragi mi čitatelj, da
pišem o pobojnem jivljenju, četudi nisem
sam pohojen, vendar pa gotovo jelim
postati pohojen. In tudi ta jelja mi daje
srčnost, da te učim; kajti, kakor pravi
nek slaven učenjak: „Dober način, učiti

se, je ta, da se učiš; boljši ta, da po¬
slušaš; in prav dober, da podučuješ."
„ Večkrat se primeri," pravi sv. Avguštin
v pismu do svoje duhovske hčere Flo-
rentine, da „kdor po dolžnosti deli, z a ~
sluji ob enem prejemati, in dolžnost pod-
učevanja je h krati podlaga i^učenju."

Zdi se mi torej, ljubi čitatelj, pri¬
jatelj moj, Bog hoče, naj jaz, ker sem
škof, ne opisujem samo čednosti sploh,
marveč tudi njemu tako ljubo in drago
pobožnost. In rad se tega lotim, nekaj
Zato, da ubogam in storim svojo dolžnost,
nekaj pa tudi ^ato, ker upam, da se bo
zanaprej podoba svete pohotnosti vtisnila
tudi mojemu srcu, če jo slikam drugim.
Če bo torej kdaj bo~je veličastvo videlo,
kako sem ^av^et \anjo, jo bode z mojim
srcem ^drujilo ^a umiraj. — Ko je lepa
in čista Rebeka napajala Izakove kamele,
bila je izvoljena z a  njegovo nevesto in
je prejela od njega poslane ^late uhane
in zapestnice.

Tako tudi jaz upam od neizmerne
dobrote svojega Boga, da bode, ker vodim
njegove ljube ovčice k zveličalnim vodam

XVI

pobožnosti, sprejel mojo dušo %a svojo
nevesto, da bo dal mojim ušesom solate
besede svoje svete ljubezni, mojim rokam
pa moč, da jih tudi prav dopolnujem.
V tem obstoji bistvo prave pobožnosti,
katero bi rad izprosil od njegovega veli¬
častva sebi in vsem otrokom sv. cerkve,
koje sodbi ~a vselej izročam svoje spise,
svoja dela, svoje besede, svojo voljo in
misli svoje.

V Annecy, god sv. Magdalene 1608.

Prvi del.

Opomini in Vaj©

katerih je treba

da se duša privede od prvega hrepenenja
po pobožnem življenju do trdnega sklepa,
pričeti tako življenje.

I. Poglavje.

Popis prave pobožnosti.

Ti bi bila rada pobožna, preljuba Fi-
loteja! ker si kristjana in veš, daje ta
čednost neizmerno ljuba bojjemu veli¬
častvu.  Ker pa mali pregreški, ki jih kdo
stori v začetku kakega opravila, neizmerno
narastejo v nadaljevanju, da se ob koncu
skoro še popraviti ne dajo, treba je pr?d
vsem drugim, da veš, kaj je čednost krščan¬
ske pobožnosti. Kajti ker je veliko na¬
pačnih in praznih pobožnostij, pa le ena

Filoteja. 1

sama prava, lahko bi se zmotila m se
oprijela kake slabe in prazne pobožnosti,
ko bi ne spoznala, katera je prava.

Avrelij je slikal vse obraze svojih
podob po licu in podobnosti onih oseb,
katere so mu bile drage. Tako si vsakdo
tudi pobožnost slika po svojem okusu
in po svoji domišliji. Kdor si je odbral
post, misli, da je jako pobožen, le če se
posti, če tudi je njegovo srce polno so¬
vraštva ; zarad treznosti si še ne upa Je¬
zika pomočiti v vino, celo v vodo ne ;
a ne boji se pomakati ga v kri svojega
bližnjega z obrekovanjem in opravljanjem.
Kdo drugi se ceni pobožnega, ker vsak
dan obmoli veliko množico molitev, če¬
ravno se potem ves njegov jezik razliva
v sovražnih, prevzetnih in razžaljivih be¬
sedah nad domačimi in nad sosedi. Ta
jako rad jemlje miloščino iz mošnje, da
jo daje revežem; ne more pa krotkosti
privleči iz svojega srca, da bi odpustil
sovražnikom svojim. Oni odpušča svojim
sovražnikom; a da bi poravnal s po-
sojilci, k temu ga prisili le živa moč pra¬
vice. Vse te ljudi štejemo navadno med

3

pobočne, toda nikakor niso pobočni.  Savlovi
hlapci so iskali Davida na njegovem domu ;
Mihola položi njegov kip v posteljo, ga
pokrije z Davidovimi oblačili in jih tako
premoti, da menijo, David tam bolan spi.
Tako se mnogo oseb pokriva z nekimi
zunanjimi, svete pobožnosti se tikajočimi
deli; in svet veruje, da so to istinito in
v duhu pobožni ljudje; pa v resnici so
le podobe in izmišljene sence pobožnosti.

Prava in živa pobožnost, o Filoteja!
se opira na ljubezen božjo, ali marveč
ni drugega nič nego prava ljubezen do
Boga. Pa ne ljubezen kakoršnakoli: kajti
če ljubezen božja olepšuje našo dušo,
tedaj se imenuje milost"  ker nas dela
božjemu veličastvu mile ali prijetne; če
nam daje moči za dobra dela, imenuje se
delavna ljubezen;  kadar je pa dospela
do stopinje popolnosti, kjer ne stori le,
da dobro delamo, marveč stori, da dobro
delamo skrbno, pogosto in urno,  tedaj ji
je ime : pobožnost.  Noji ne letajo nikdar;
kokoši letajo težko, le nizko in malo¬
krat; orli, golobje in lastovke pa letajo
pogosto, hitro in visoko: tako se greš¬

iš

4

niki prav nič ne povzdigajo k Bogu,
marveč vse njih letanje je po zemlji in
za zemljo ; tisti pošteni ljudje, ki še niso
dospeli do pobožnosti, vzdigajo se sicer
po svojih dobrih delih proti Bogu, toda
redkokrat, počasi in s težavo ; pobožne
osebe pa se vzdigujejo gostokrat, urno
in visoko proti Bogu. V kratkem: po¬
božnost ni nič drugega, nego duhovna
hitrost in živahnost, vsled katere de¬
lavna ljubezen pvršuje svoja dela v nas
ali pa mi ž njo — hitro in navdušeno.
In kakor je delavni ljubezni lastno, nas
pripraviti do tega, da spolnujemo v obče
in splošno vse zapovedi božje, tako je
tudi pobožnosti lastno, nas pripraviti k
temu, da jih spolnujemo hitro in brer x
obotavljanja.  Kdor tedaj ne spolnuje
vseh zapovedij božjih, se ne more ime¬
novati niti dober niti pobožen, ker mo¬
ramo imeti delavno ljubezen, da smo
dobri; in da smo pobožni, moramo imeti
poleg delavne ljubezni veliko živahnost
in urnost %a dela ljubezni.

Ker pobožnost obstoji v neki višji
stopinji odlične ljubezni,  ne stori le, da

5

brez obotavljanja urno in z vnemo spol-
nujemo vse zapovedi božje; marveč nas
razun tega nagiblje, da hitro in z vese¬
ljem izvršimo toliko dobrih del, kolikor
le moremo, če  tudi niso zapovedana,
marveč le svetovana ali navdihnena. Kajti
kakor človek, ki je ravno kar ozdravel
kake bolezni, hodi le toliko, kolikor mu
je potrebno, in še to počasi in s težavo :
ravno tako stopa grešnik, ozdravljen svoje
hudobije, toliko, kolikor mu Bog zapove,
vendar tako dolgo počasi in težavno,
dokler ni dosegel popolnosti; potlej pa,
kakor popolnoma zdrav človek, ne hodi
le, marveč teče in skače po poti božjih
^apovedij, in še več, — hodi in teka po
stelah svetov in božjih navdihovanj.  Sled¬
njič se delavna ljubezen in pobožnost
ne ločita bolj druga od druge kakor pla¬
men od ognja, ker je delavna ljubezen
duhovni ogenj in se takrat, kadar se zelo
razplamti, zove pobožnost; tako da po¬
božnost ne pridene ljubezni drugega nič,
kot plamen, ki jo stori hitro, skrbno  in
vneto  ne le v spolnovanju božjih zapo¬
vedi), marveč tudi v spolnovanju svetov
in nebeških navdihovanj.

6

II. Poglavje.

Lastnost in imenitnost pobožnosti.

Tisti, kateri so hoteli Izraelce od¬
vrniti, da bi ne bili šli v obljubljeno de¬
želo, so jim pravili, da ta dežela požira
prebivalce. S tem so hoteli naznaniti, da
je tam zrak tako hud, da ni mogoče
dolgo živeti, prebivalci pa da so tako
grozoviti ljudje, da druge ljudi jedo
kakor kobilice. Tako svet, ljuba Filoteja,
kolikor more, obrekuje sveto pobožnost;
slika pobožne osebe z osornim, žalostnim
in kislim obrazom in oznanuje, da po¬
božnost dela ljudi tožne in neprenašljive.
Toda kakor sta Jozve in Kaleb nasproti
trdila, da obljubljena dežela ni le dobra
in lepa, marveč da bi bilo tudi sladko
in prijetno jo imeti v posesti ; ravno
tako nas sveti Duh po ustih vseh svet¬
nikov in naš Gospod z lastno besedo za¬
gotavlja, da pobočno življenje je sladko,
srečno in Ijube^njivo žaljenje.

Svet vidi, da se pobožni postijo, da
molijo in prenašajo krivice, strežejo bol-

7

nikom, dajejo ubogim, čujejo, premagu¬
jejo jezo, zatirajo in ukončavajo strasti
svoje, si odrekajo svetne veselice, in zvršu-
jejo še druga taka dela, katera so sama
ob sebi in po svojem bistvu in svoji
lastniji težka in trda ; toda svet ne vidi
notranje  in srčne  pobožnosti, katera omi-
luje, oslajšuje  in olajšuje  vse njihovo
delovanje. Poglej čebele na timijanu; zelo
grenek sok dobivajo na tej cvetki, pa kb
ga srkajo iž nje, spremenč ga v med,
ker imajo tako lastnost. O posvetnjaki!
res je, da pobočne duše nahajajo ve¬
liko grenkosti v vajah svojega zataje¬
vanja, a ravno te vaje jim ga spremi¬
njajo v sladkost in prijetnost.  Ogenj, pla¬
meni, kolesa in meči so se zdeli mu¬
čencem cvetlice in dišave, ker so bili
pobožni. Ako pa more pobožnost osla¬
diti najgrozovitejše muke in celo smrt,
kaj bo še le storila za dela čednosti ?
Sladkor osladi nezrelo sadje in zrelemu
odvzame trpkost in škodljivost. Pobožnost
pa je pravi duhovni sladkor, ki odjem-
Ije grenkost vsem delom mrtvenja, in
ukroti vse, kar more škodovati. Po-

8

božnost odjemlje revežem nejevoljo, in
bogatinom skrbljivost; stiskanemu obup¬
nost in srečnemu prevzetnost; samotnim
žalost in razuzdanost onemu, ki je v
druščini; po zimi je mesto ognja in
mesto rose po letu; obilnost zna po¬
svečevati in revščino z veseljem prena¬
šati ; enako v prid obrača čast in zani¬
čevanje; sprejema skoro zmirom z ena¬
kim srcem veselje in žalost, ter nas na¬
polnjuje s čudovito prijetnostjo.

Oglej si Jakopovo lestvico, kajti ona
je prava podoba pobožnega življenja:
obe stranici, med katerima se gre gori
in v katerih so klini pritrjeni, kažeta
molitev, ki izprosi ljubezen božjo in svete
zakramente, ki jo delijo; klini niso dru-
zega kot razne stopinje delavne ljubezni,
po katerih se stopa od čednosti do čed¬
nosti, po katerih se navzdoli gre do
bližnjega, da se mu pomaga in se po¬
trpi ž njim, ali po katerih se navzgor
stopa, po premišljevanju do zedinjenja z
Bogom v ljubezni. Le poglej, prosim te,
one, ki so na lestvici: to so ljudje, ki
imajo angeljska srca, ali angelji, ki imajo

9

človeška telesa. Niso mladi, pa vidi se
jim, kakor bi bili, ker so prešinjeni z
duhovno močjo in gibčnostjo. Peruti
imajo, da letajo in se v sveti molitvi
vzdigajo k Bogu; pa tudi noge imajo,
da hodijo z ljudmi v svetem in Ijubez-
njivem občevanju. Obrazi so jim lepi in
veseli, ker vse stvari pohlevno in pri¬
jazno sprejemajo; noge, roke in glave
jim niso zakrite zato, ker njih misli, njih
želje in njih dela nimajo druzega na¬
mena in nagiba, kakor Bogu služiti; vse
drugo telo je pokrito, a z lepo in lahko
obleko, zato ker, če imajo s svetom in
svetimi rečmi kaj opraviti, storijo to
popolnem čisto in priproSto ter se tako-
rekoč le rahlo dotikajo tega, kar jim je
potrebno za obstanek. Taki so pobožni
ljudje. Verjemi, ljuba Filoteja 1 pobožnost
je prijetnost vseh prijetnostij in kraljica
vseh čednostij; kajti ona je popolnost
delavne ljubezni.  Ce primerjamo ljube¬
zen mleku,  tedaj je pobožnost njega sme¬
tana;  če jo priličujemo rastlini,  je po¬
božnost njen cvet,  če je ljubezen jlahtni
kamen,  je pobožnost njega blišč;  če je

. . ..

10

drag balzam,  je pobožnost njegova di¬
šava in sicer prijetna dišava, katera
krepča ljudi in razveseljuje angelje.

III. Poglavje.

Pobožnost je primerna vsakemu stanu
in poklicu.

Bog je ob vstvarjenju ukazal rastli¬
nam, naj vsaka sad rodi po svojem ple¬
menu ; enako je zapovedal kristijanom,
ki so žive rastline njegove cerkve, naj
vsak po svoji lastniji in po svojem po¬
klicu prinaša sad pobožnosti. Drugače se
mora vaditi v pobožnosti plemenitnik,
rokodelec, drugače hlapec, knez, drugače
mlada deklica, omožena. vdova, Pa ne
le to, marveč dela pobožnosti morajo
biti tudi primerna močem, opravilom in
dolžnostim slehernega posebej. Povej mi,
Filoteja! ali bi bilo primerno, ko bi hotel
škof samotno živeti kakor kartuzijan? In
ko bi si zakonski po zgledu kapucinov
ne hoteli pridobivati nobenega premo¬
ženja; ko bi bil rokodelec celi dan v cerkvi

11

kakor redovnik, redovnik pa bi imel vedno
z raznovrstnimi ljudmi opraviti na uslugo
bližnjemu kakor škof, — ali bi ne bila
taka pobožnost smešna, čudna, in nepre-
našljiva? In vendar se večkrat nahaja ta
napaka, in svet, ki ne razloči ali noče
razločiti prave pobožnosti od nespameti
onih, ki se tako štejejo %a pobojne,  mrmra
in graja pobožnost, ki pa ni kriva takih
neredov.

Ne Filoteja! pobožnost ne skazi ni¬
česar, če je le prava; nasprotno vse spo-
polnuje,  in če pri kom nasproti ravna
pravemu poklicu, je gotovo napačna. Če¬
bela. pravi Aristotel, izsrka svoj med iz
cvetlic, ne da bi jih poškodovala; ka-
koršne je našla, vse pusti cele in cve-
teče. Pa prava pobožnost stori še več:
ne le, da ničesar ne pokadi pri nobenem
stanu in opravilu, marveč nasprotno še
vse ozaljša in olepša.  Če vržeš vsake vrste
dragih kamenov v med, se bodo potlej
še lepše svetili vsak po svoji barvi; in
vsakdo postane še prija^niši v svojem po¬
klicu, ako ga ^drujuje s pobožnostjo :  skrb
za družino postane po nji mirna, Ijube-

...........—

12

zen med možem in ženo bolj odkrito¬
srčna, služba pri gospodi bolj zvesta,
vsake vrste opravila postanejo bolj pri¬
jetna in prikupljiva.

Zmota je in celo krivoverstvo, če
hoče kdo odpraviti pobožno življenje iz
družbe vojakov, iz delavnice rokodelcev,
z dvorov kraljev, iz hiševanja zakonskih.
Res je, Filoteja, da zgolj premišljevalna,
samostanska in redovniška pobožnost se
ne da izvrševati v teh stanovih; vendar
razun teh pobožnostij je še mnogo dru¬
gih, ki morejo k popolnosti privesti one,
ki živč med svetom. Priča temu so v
stari zavezi Abraham, Izak in Jakob,
David, Job Tobija, Sara, Rebeka in Ju¬
dita; v novi zavezi so popolnoma sveto
živeli: sveti Jožef, Lidija in sv. Krispin
v delavnici; sveta Ana, Marta, Monika,
Akvila, Priscila pri oskrbljevanju do¬
mačih opravil ; Kornelij, sv. Sebastijan,
sv.Mavricij pod vojaškim orožjem ; Kon¬
stantin, sv. Helena, sv. Ludovik, bi. Ama-
dej, sv. Edvard na svojih prestolih. Se
celo to se je zgodilo, da premnogo jih
je zgubilo popolnost v samoti, ki je ven-

13

dar tako zaželena za popolnost, ohranili
pa so jo med množico, ki se vidi tako
malo ugodna popolnosti. Lot, pravi sveti
Gregorij, ki je bil tako čist v mestu, za¬
bredel je v samoti v nečistost. Bodimo
kjerkoli, po pobožnem življenju moremo
in moramo  hrepeneti.

IV. Poglavje.

Za pričetek in napredovanje v pobož¬
nosti je voditelj potreben.

Mladi Tobija, dobivši ukaz, naj gre
v Ragez, pravi: „Saj še pota ne poznam."
„Le pojdi, mu pravi oče," „pa si poišči
kakega človeka, da te vodi!" Ravno tako
tudi jaz tebi rečem, draga Filoteja: „Ali
hočeš s trdno voljo nastopiti pot pobož¬
nosti ? Poišči si dobrega človeka, da te
vodi in ti pot kaže." To je nauk vseh
naukov.  „IŠČi, kakor hočeš", pravi po¬
božni Avila „vendar ne boš nikdar tako
gotovo spoznal volje božje, kakor po
potu te ponižne pokorščine, ki so jo vsi
pobožni starih Časov tako priporočali in

$

sami spolnovali.“ Presrečna mati Terezija,
videč, kako veliko pokoro dela gospa
Katarina Kordovanska, želela je zelo jo
v tem posnemati; pa njen spovednik so
ji to prepovedali, in motila jo je skuš¬
njava, naj bi ne ubogala v tej zadevi.
Pa Bog ji reče: „Hčerka moja, ti se
držiš dobre in varne poti, ker si ubo¬
gala; vidiš, kakšno pokoro dela ona?
toda jaz višje cenim tvojo pokorščino."
Tudi je tako zelo ljubila to Čednost, da
je poleg pokorščine, ki jo je bila dolžna
svojim višjim, storila še posebno obljubo
nekemu izvrstnemu služabniku Božjemu,
ter se zavezala, da se bode ravnala po
njegovem napeljevanju in vodstvu, kar
jo je neizrečeno utolažilo. Tako so pred
njo in za njo premnoge dobre duše, da
bi se bolje Bogu vdale, svojo voljo pod¬
vrgle volji njegovih služabnikov, kar sveta
Katarina Sijenska neizrečeno hvali v svojih
pogovorih. Pobožna kneginja svetaEliza-
beta se je izročila s popolno pokorščino
svojemu učitelju Konradu. In tu ti povem
še en nauk, ki ga je slavni sveti Lu-
dovik dal svojemu sinu ravno pred

15

smrtjo: »Pogosto hodi k spovedi; izvoli
si izvedenega spovednika, ki ima veliko
modrosti, da te more zanesljivo učiti v
tem, kar ti je treba storiti."

»Zvest prijatelj, pravi sveto pismo,
je močna bramba; kdor ga je našel,
našel je zaklad. Zvest prijatelj je zdra¬
vilo življenja in neumrljivosti; kateri se
bojč Boga, ga najdejo." Te božje be¬
sede se v prvi vrsti obračajo na neumrlji¬
vost, kakor vidiš, za katero je pred vsem
treba imeti tacega zvestega prijatelja, ki
naj vodi naše delovanje s svojimi nauki
in sveti ter tako obvaruje zanjk in zmot-
njav hudobnega duha. Ta nam bo kot
zaklad modrosti v naših brhkostih, gren-
kostih in nezgodah; on bo nam zdrav¬
nik, da olajša in utolaži naša srca v
dušnih boleznih; varoval nas bo hu¬
dega in zboljševal to, kar imamo dobrega;
in kadar nas napade kaka slabost, bode
zabranil, da nam ne bo v smrt, kajti on
nas bo rešil iz nje, Toda kdo bo našel
takega prijatelja? Modri odgovori: »Tisti,
kateri se Boga bojč“, to je: ponikni, ki
močno hrepenijo po dušnem napredo-

16

vanju.  Ker ti je tolikanj do tega, Filo-
teja, da nastopiš to sveto potovanje po¬
božnosti z dobrim vodnikom, prosi Boga
posebno goreče, da ti pošlje takega, ki
bo po njegovem srcu ; in nikar ne dvomi,
kajti ko bi imel poslati tudi angelja iz
nebes, kakor je storil mlademu Tobiju,
dal ti bo dobrega in zvestega.

Saj angelj ti pač mora on vedno biti,
to se pravi, kadar ga najdeš, ne imej ga
za navadnega človeka, in nikar se ne
zanašaj na njega in njegovo človeško
učenost, marveč na Boga, kateri te bo
milostljivo podpiral in ti s posredova¬
njem tega človeka govoril ter pokladal
v njegovo srce in v njegova usta, kar
bo treba za tvojo srečo, tako da ga
moraš poslušati kakor angelja, ki pride
iz nebes, da tebe gori popelje. Obrav¬
navaj ž njim z odprtim srcem, v vsej
odkritosrčnosti in zvestobi, jasno mu
razkaži, kar imaš dobrega in slabega
brez prikrivanja in hinavščine. In po tej
poti se bo to, kar je v tebi dobrega,
presodilo in še bolj utrdilo; kar pa jev
tebi hudega, bo se popravilo in ozdravilo;

-_ -
n.H

17  I

vsled tega boš v svojih bridkostih olajšana
in okrepčana, v svojih tolažbah pa zmerna
in v pravem redu. Imej do njega naj¬
večje zaupanje, katero naj prešinja sveto
spoštovanje v taki meri, da spoštovanje
ne bo zmanjševalo zaupanja, in da za¬
upanje nikakor ne bo kratilo spoštovanja.
Imej zaupanje do njega s takim spošto¬
vanjem, kakor hči do svojega očeta, spoštuj
ga s takim zaupanjem kakor sin svojo
mater. V kratkem: to prijateljstvo mora
biti trdno in prisrčno, vse sveto, vse po¬
svečeno, vse božje in vse duhovno . . .

Pa še enkrat ti rečem: Prosi Boga,
da ti ga pošlje, in če si ga dobila, hvali
njegovo božje veličastvo, ostani stano¬
vitna in ne išči si drugih; hodi pa pri-
prosto, ponižno in zaupljivo, kajti tvoje
potovanje bo zelo srečno.

V. Poglavje.

Z očiščevanjem duše je treba začeti.

»Cvetlice so se prikazale v našem
kraju", pravi sveti Ženin ; „prišel je čas

i... Filoteja, 9 

- ---—- * _____

18

trebljenja in obrezovanja." Katere so cve¬
tlice naših src, o Filoteja, če ne dobre
želje? Kakor hitro se toraj prikažejo,
treba je z roko prijeti za rezilo, da po¬
rečemo z’y svoje vesti vsa mrtva in ne¬
potrebna dela.  Vsaka ptujka, ki se je
hotela z Izraelcem omožiti, morala je
sleči oblačilo svoje sužnosti, porezati nohte
in ostriči lase ; in duša, katera hrepeni po
časti, da bi postala nevesta Sina božjega,
mora sleči starega človeka in novega
obleči s tem, da zapusti greh; potlej
mora porezati in postriči vse ovire, ki
jo odvračajo od ljubezni božje. Začetek
našega ozdravljenja je v tem, da se oči¬
stimo zdravju škodljivih sokov. Kar na¬
enkrat popolnem očiščen je bil sv. Pavel,
kakor tudi sveta Katarina iz Genove, sveta
Magdalena, sveta Pelagija in še nekaj
drugih. Toda tako očiščenje je povsem
čudežno in tako nenavadno v delokrogu
milosti, kakor vstajenje mrtvih v naravi.
Navadno očiščenje in ozdravljanje, bodisi
telesno ali dušno, se vrši le polagoma,
po stopinjah, od napredka do napredka,
treba je truda in časa.

19

Angelji na Jakopovi lestvici imajo
peruti; pa vendar ne letajo, marveč ho¬
dijo po vrsti od klina do klina gori pa
doli. Duša, katera se vzdiguje iz greha
k pobožnosti, je podobna jutranji zariji,
katera ne prežene v enem trenutku teme,
kadar vzhaja, marveč polagoma. Zdrav¬
ljenje, ki se vrši lepo polagoma, pravi
neko pravilo, je vselej najgotovše; srčne
in telesne bolezni pridirjajo na konju in
po pošti; odhajajo pa peš in ozko stopaje.
Srčna  toraj in potrpežljiva  moraš biti pri
tem početju, o Fhloteja! Oh, kako usmi¬
ljenja vredne so duše, katere se začnejo
vznemirjati in zgubljati ppgum, katerih
srce se že skoro da premagati skušnjavi,
da bi vse popustile in se povrnile k
prejšnjemu življenju, ako vidijo, da so
mnogim nepopolnostim udane še potlej,
ko so se nekaj mesecev vadile v pobož¬
nosti ! Vendar ni li tudi od druge strani
prevelika nevarnost, če duše vsled ravno
nasprotne skušnjave mislijo, da so že
prvi dan svojega spreobrnenja odpravile
vse svoje nepopolnosti, meneč, da so
popolne že skoro prej, kakor so vstvarjene,

2*

20

in poskušajo letati brez perutij! O Filo-
teja, v koliki nevarnosti so, da bi se ne
povrnile v bolezen, ker so se prezgodaj
iztrgale iz rok Zdravniku! »Oh! ne vstajaj,
predno se zdani", govori prerok, »vstani
potlej, ko si že sedel" ; in on sam, spolno-
vaje ta nauk, prosi na novo, da bi bil
očiščen, čeravno je bil že očiščen in umit.

Očiščevanje duše se ne more in ne
sme prej končati kakor z našo smrtjo.
Nikar toraj ne bodimo nemirni zarad
svojih nepopolnostij, kajti naša popolnost
obstoji v tem, da se vojskujemo ^oper nje,
in ne mogli bi se vojskovati zoper nje,
ko bi jih ne videli,  in ne premagati, ko
bi jih ne srečali',  naša zmaga ni v tem,
da bi jih kar nič ne čutili, marveč v tem,
da kar nič ne privolimo vanje.

To pa se ne pravi privoliti vanje, če
nas nadlegujejo. V tem dušnem boju
moramo sicer včasih ranjeni biti, da se
vadimo v ponižnosti; premaganih pa se ne
moremo nikoli imenovati, razun takrat,
kadar smo zgubili ali življenje ali pa
srčnost. Dušnega življenja nam pa ne¬
popolnosti in odpustljivi grehi ne morejo

X.

21

vzeti, ker se zgubi le vsled smrtnega
greha. Toraj nam ostane le ta skrb, da
nas ne pripravijo ob pogum. „Reši me,
o Gospod 1“  klical je David, „boječnosti
in malosrčnosti!“ To je za nas srečen
pogoj v tej vojski, da vselej zmagamo,
če se le hočemo vojskovati.

VI. Poglavje.

Prvo čiščenje, t. j. čiščenje smrtnih
grehov.

Prvo, kar nam je storiti, je to, da se
očistimo greha; in pomoček k temu je
sveti zakrament pokore.  Poišči si naj¬
boljšega spovednika, ko moreš, vzemi v
roko katero onih knjižic, ki so zato spi¬
sane, da vesti pomagajo opraviti dobro
spoved, kakor Granado. Bruno, Arija,
Auger (reci Ožč). Pazljivo beri in pomni
od točke do točke, v čem si se pregrešila
od takrat, ko si se pameti zavedela, pa
do sedanje ure. In če ne zaupaš svojemu
spominu, zapiši si, kar boš spazila. In
kadar tako pripraviš in zbereš nezdrave

22

šoke (grehe) svoje vesti, studi in zavrzi
jih s tolikim kesanjem in s toliko žalostjo,
kolikor more občutiti tvoje srce, pre-
mišljevaje te-le štiri reči: da si n grehom
napravila milost bojjo, popustila svoj
delen v nebeškem raju, sprejela večne
kan>ii v peklu in da si se odpovedala
gledanju Boga in večni ljubenni njegovi.
Saj vidiš, Filoteja! da govorim o dolgi
spovedi celega življenja, katera, rad spo¬
znam, gotovo ni vselej neobhodno po¬
trebna; vendar pa tudi mislim, da ti bo
ob tem začetku neizrečno koristna; zato
ti jo zelo svetujem. Dostikrat se primeri,
da so navadne spovedi tistih, ki živijo po
splošnji šegi sveta, polne velikih pomot.
Kajti gostokrat se taki kar nič ne pri¬
pravijo, ali jako malo; nimajo potrebnega
kesanja; še več, zgodi se celo večkrat, da
gredo k spovedi s prikrito voljo povrniti
se v greh, ker se nočejo ogibati grešne
priložnosti, in ne se poslužiti pobolj-
šanju življenja potrebnih pomočkov: in
v vseh le-teh slučajih je dolge spovedi
treba, da se duša nagotovi.  Pa razun tega
nas dolga spoved priganja k spoznanju

23

samih sebe, sili nas k zveličalnemu ke¬
sanju zarad preteklega življenja; stori,
da občudujemo usmiljenje božje, ki nas
je potrpežljivo čakalo; pomiri naša srca,
okrepča nam duha, vzbudi v nas dobre
sklepe, da priliko našemu duhovnemu
očetu, da nam podajo naukov, ki so pri¬
merni našemu dušnemu stanju; in nam
odpre srce, da se z zaupanjem in prav
odkrijemo pri naslednjih spovedih.

Ker tedaj govorim o splošnjem pre-
novljenju  našega srca in o vsestranski
povrnitvi  naše duše k Bogu s tem. da
pričnemo pobožno življenje, zdi se mi,
Filoteja, da pač prav ravnam, če ti na¬
svetujem tako dolgo spoved.

VIL Poglavje.

Drugo čiščenje, t. j. čiščenje grešnega
nagnenja.

Vsi Izraelci so šli s telesom  iz Egip¬
tovske dežele; toda po notranjem na-
gnenju  niso šli vsi. Zato se je mnogim
izmed njih v puščavi tožilo po egiptovski


$

čebuli in mesu. Tako se nahajajo tudi
spokorniki, kateri sicer zapustijo greh, a
ljubezni do greha ne zapustijo. To se
pravi, sklenejo sicer, da ne bodo nikdar
več grešili, vendar se jim zdi nekako
težko dati slovo nesrečnemu grešnemu
razveseljevanju. Njihovo srce se odpove
grehu in ga zapusti; pa vendar se ne
nehajo večkrat ozirati proti onemu kraju,
kakor se je ozirala Lotova žena proti
Sodomi. Zdržujejo se greha, kakor bolniki
dinj, katerih zato ne jedo, ker jim zdravnik
preti s smrtjo, če jih bodo jedli; vendar
se jih zdržujejo z nevoljo, radi govorijo
o njih in se pogajajo, če bi se moglo
storiti; vsaj duhati jih hočejo ter blagrujejo
one, kateri jih smejo jesti. Enako se slabi
in leni spokorniki nekaj časa zdržujejo
greha, toda z nevoljo; všeč bi jim bilo,
ko bi mogli tako grešiti, da bi ne bili
pogubljeni. Pogovarjajo se z veseljem in
slastjo o grehu in srečne štejejo one, ki
grešijo. Nekdo, ki se je hotel maščevati,
spremeni ob spovedi svojo voljo; toda
kmalu potem ga najdeš med njegovimi
prijatelji, kjer z veseljem govori o svojem

25

prepiru ter pravi, da bi bil storil to in
ono, ko bi se ne bil bal Boga; da je
postava božja in zapoved odpuščanja
težka ; ko bi pač Bog hotel, da bi bilo
dovoljeno se maščevati! Oh, kdo ne vidi,
da je ta ubogi človek že iz greha, da je
pa vendar še ves napleten v ljubezen do
greha;  v dejanju je že iz Egipta, po
slasti pa je še tam ter zdihuje zunaj po
česnu in čebuli, kar je tam tolikanj rad
jedel. Enako ravna ona ženska, katera je
popustila svoje grešne norčije, vendar ji
je še všeč, če se neslani prilizovalci radi
ž njo pogovarjajo in kratkočasijo. Oj, v
koliki nevarnosti so taki ljudje!

O Filoteja, ker hočeš pričeti pobožno
življenje, ni se ti le samo odpovedati
grehu, marveč osnarjti moraš tudi svoje
srce vsega nagnenja, ki je grehom v
^ve^i.  Kajti ne gledč na nevarnost, da
zopet ne padeš v greh, bi to nesrečno
nagnenje vedno bolj slabilo tvojega duha
in bi ga tako obtežalo, da bi ne mogel
dobrih del zvrševati urno, pridno in po¬
gostno, — in vendar obstoji v tem pravo
bistvo pobožnosti. Duše, katere so se

26

izkopale iz greha, pa imajo še to nagnenje
in hiranje, so po moji misli podobne
tistim dekletom, katera imajo bledo lice*
niso sicer bolne, a vsa njihova dela so
bolna: jedd — brez slasti, spijo —brez
počitka, smejejo se — brez veselja, in
bolj lazijo nego hodijo. Kajti ravno tako
opravljajo take duše vse dobro s toliko
dušno lenobo, da ukratijo vso lepoto
svojim dobrim delom, katerih je malo
po številu in so še ta le mala po vsebini.

VIII. Poglavje.

Pomočki k drugemu čiščenju.

Prvi pomoček in podlaga temu dru¬
gemu čiščenju je ji v o in trdno prepri¬
čanje, kako veliko rjo nam prinaša greh ;
po tem spoznanju pridemo do globokega
in pretresljivega kesanja. Kajti resnično
(popolno) kesanje, ko bi bilo še tako
majhno, zadostuje, da nas očisti greha,
posebno če je združeno z močjo svetih
zakramentov; ako je pa kesanje veliko
in silno, očisti nas vsega nagnenja, ki

27 :

ga zapusti greh. Malo in rahlo sovraštvo
ali srd stori, da nimamo radi onega, kate¬
rega sovražimo, in se izogibljemo njegove
druščine. Ako imamo pa do koga smrtno
in zelo veliko sovraštvo, ne ogibljemo se
in črtimo samo njega, marveč zoperno
in neznosno nam je tudi občevanje z
njegovimi tovariši, sovražniki in prijatelji,
še celo njegova podoba in vse, kar je
njegovega. Tako tudi spokornik, kateri
sovraži greh z malim pa resničnim ke¬
sanjem, pač sklene, da ne bode več grešil;
toda če sovraži greh z močnim in ji v im
kesanjem  (naj bi bilo tudi nepopolno v
svojem nagibu), ne sovraži samo greha,
marveč tudi grešno nagnehje ter vse, kar
je grehom v t^ve^i in kar napeljuje v
greh.  Magdalena, n. pr. je ob svojem spre-
obrnenju tako zgubila slast do grehov in
veselje, katero je kdaj imela v njih, da
ni nikdar več mislila nanje; in David je
zagotavljal, da ne sovraži le greha, marveč
tudi vsa njegova pota in steze. V tem
obstoji dušno pomlajenje, ki ga ravno ta
prerok primerja orlovemu prenovljenju.

--..

28

Da pa dospeš do tako živega Čutenja
in kesanja, moraš se skrbno vaditi v na¬
slednjih premišljevanjih, katera bodo, ako
jih prav izvršiš, z božjo pomočjo iz tvojega
srca izruvala greh in poglavitna nagnenja
do greha. Saj edino v ta namen sem jih
napisal. Opravljaj jih drugo za drugim,
kakor sem jih zvrstil, ter jemlji le po eno
na dan in opravi je zjutraj, če le mogoče,
ker ta čas je najprimerniši za dušna opra¬
vila; ponavljaj in prevdarjaj je tudi med
dnevom. Ce pa še nisi v premišljevanju
izurjena, poglej, kar je o tem povedano
v drugem delu te knjige.

IX. Poglavje.

Prvo premišljevanje: O stvarjenju.
Priprava.

I. Postavi se v pričujočnost božjo.

II. Prosi Boga, naj te razsvetli in
navdihne.

R a z m i š 1 j a v a n j e.

i. Premisli, da še ni tako veliko let
od takrat, ko te še ni bilo na svetu, in ko

29

je bilo tvoje bitje se zgolj nič Kje sva
midva takrat bila, o duša moja? Tako
dolgo je že svet stal, in o naju ni bilo
še nobenega sledu.

2. Bog je storil, da si se razvila iz
tega niča in postala to, kar si; ne kakor
da bi te bil potreboval, marveč iz gole
dobrote.

3. Premisli bitje, katero ti je dal Bog;
kajti prvo bitje je vsega vidnega sveta;
tako vstvarjeno, da more živeti vekomaj
in se popolnem skleniti z božjim veli¬
častvom.

Čustva in sklepi.

1. Ponižaj se globoko pred Bogom
in prisrčno govori s psalmistom: „0
Gospod I jaz sem pred taboj kakor pravi
nič, in kako si se me mogel spomniti,
da si me vstvarii ? Oh, duša moja, po¬
greznjena si bila v brezno te starodavne
ničnosti in bila bi še sedaj, ko bi te Bog
ne bil potegnil iz njega; in kaj bi počela
v tem niču ?

2. Zahvali Boga:  O moj veliki in
dobrotljivi Stvarnik, koliko zahvale sem

30

ti dolžna, ker si me šel iskat v mojo’ničnost,
da si me po svoji milosti storil to, kar sem!
Kaj bom mogla kdaj storiti, da bi po
vrednosti slavila tvoje ime in zahvalila
tvojo neizmerno dobroto?

3. Sramuj se.  Toda oh! moj Stvarnik,
ne da bi se bila s teboj sklenila v lju¬
bezni in službi, spuntala sem se z na¬
pačnim poželenjem, ker sem se od tebe
ločila in oddaljila, ter udala se grehu in
hudobiji; tako malo sem častila tvojo
dobroto, kakor da bi ne bil moj Stvarnik!

4. Ukloni se pred Bogom.  O duša
moja, vedi, da Gospod je tvoj Bog; on
te je naredil in ti se nisi naredila sama;
o Bog, delo tvojih rok sem!

Nič več toraj nočem sama sebi do-
pasti, ker sama iz sebe nisem nič. Zaradi
česa se bahaš, o prah in pepel! pa še
več, o goli nič, zaradi česa se povzdi¬
guješ? Da se ponižam, hočem storiti to
in to .. . trpeti to in to zaničevanje . . .;
spremeniti hočem svoje življenje, odsihdob
zvesto služiti svojemu Stvarniku, in v
časti imeti življenje, ki mi je je podelil,


s tem, da ga bodem prav vsega obračala
v spolnovanje njegove volje s pomočki,
kateri se mi bodo pokazali in za katere
bom vprašala svojega duhovnega očeta.

Zaključek.

1. Zahvali Boga.  Poveličuj, moja
duša, svojega Boga in vse moje srce
hvali njegovo sveto ime, zakaj njegova
dobrota me je potegnila iz ničesa in vstva-
rilo me je njegovo usmiljenje.

2. Daruj.  O moj Bog, darujem ti
svoje življenje, ki si mi je dal, iz vsega
svojega srca; tebi je posvetim in žrtvujem.

3. Prosi.  O Bog, potrdi me v teh
željah in sklepih; o sveta Devica, pri¬
poroči jih usmiljenju svojega Sina z vsemi
onimi, za katere sem dolžna moliti itd.

Očenaš . .. Češčena Marija . . .

Po dokončanem premišljevanju se
nekaj časa sprehajaj in naberi si iz ravno¬
kar dovršenega premišljevanja mal pobož-
nostni šopek, da ga večkrat poduhaš med
dnevom.

32

X. Poglavje.

Drugo premišljevanje: O namenu, za
kateri smo vstvarjeni.

Priprava.

I. Postavi se v pričujočnost božjo.

II. Prosi Boga, naj te navdihne.

R a z m i š 1 j a v a n j e.

1. Bog te ni postavil na ta svet, kakor
da bi te kaj potreboval, ker si mu brez
vsakoršne koristi; marveč samo zato, da
nad teboj razodene svojo dobroto, po-
delivši ti svojo milost in slavo. V ta
namen ti je dal razum, da ga spoznaš,
spomin, da se ga spominjaš; voljo, da
ga ljubiš; domišljijo, da si predočuješ
njegove dobrote; oči, da si ogleduješ čudeže
njegovih del; jezik, da ga hvališ; in enako
vse druge zmožnosti.

2. Ker si tedaj iz tega namena vstvar-
jena in na svet postavljena, moraš se
znebiti in ogibati vseh del. katera mu
nasprotujejo, in zaničevati kot nečimerna

-
. : I

33

in nepotrebna vsa ona dela, katera nič
ne koristijo temu namenu.

3. Pomisli, kako nesrečen je svet,
kateri kar nič ne misli na to, marveč tako
živi, kakor če bi bil samo zato vstvarjen,
da zida hiše, sadi drevje, zbira bogastva
in počenja neumnosti.

Čustva in sklepi.

1. Sramuj se  in očitaj svoji duši njeno
revščino, katera je bila do sedaj tolika,
da je na vse to le malo mislila ali celo
nič ne. Govori ji tako-le: Oh, kaj sem
mislila, o moj Bog, ko nisem kar nič
mislila na tebe ? Česa sem se"spominjala,
ko sem tebe pozabljala? Kaj šem ljubila,
ko nisem ljubila tebe? Oh, nasičevati bi
se morala z resnico, pa sem se napolnje¬
vala z nečimernostjo ; služila sem svetu,
kateri je le zato vstvarjen, da bi služil
meni!

2. Zavrli preteklo življenje:  Odpovem
se vam, nečimerne misli in nepotrebne
sanjarije; odrečem se vam, o gnusobni
in puhli spomini ’ poslovim se od vas,

Filoteja. o



34

nezvesta in zločinska prijateljstva, zgub¬
ljene in malo vredne usluge, nehvaležna
darila in zoprne prijaznosti!

3. Spreobrni se k Bogu !  In ti, o moj
Bog, moj Zveličar, ti bodeš odsihdob
edini predmet mojih mislij; ne, nikdar
več se ne bode pečal moj duh s takimi
mislimi, katere bi bile tebi neprijetne.
Moj spomin se bode vse dni mojega živ¬
ljenja napolnjeval z velikostjo tvoje dobrot¬
ljivosti, katero si mi delil tako ljubeznivo.
Ti bodeš veselje mojega srca in sladkost
mojih želja! Oh! zaničevati hočem toraj
odsihdob te in one neumnosti in kratko-
časnosti, katerih sem iskala; te in one
prazne opravke, katerim sem žrtvovala
svoje dneve; te in one želje, katere so
prevzemale moje srce; v ta namen se
bodem posluževala teh in onih pomočkov.

Zaključek.

1. Zahvali Boga,  ki te je vstvaril v
tako vzvišen namen. Zase si me vstvaril,
o Gospod, da bi vekomaj vživala neiz¬
mernost tvoje slave ; kdaj bom tega vredna,
in kdaj te bom častila po svoji dolžnosti ?

.—X

35

2. Daruj!  Tebi, o moj preljubi Stvar¬
nik, darujem ta čustva in te sklepe z vso
svojo dušo in iz celega srca.

3. Prosi!  Prisrčno te prosim, o Bog,
sprejmi milostno moja voščila in moje
želje in blagoslovi mojo dušo s svojim
svetim blagoslovom, da bi jih mogla
spolniti po zasluženju na križu prelite
krvi tvojega Sina itd.

Naredi si šopek pobožnosti.

XI. Poglavje.

Tretje premišljevanje: O božjih
dobrotah.

Priprava.

I. Postavi se v pričujočnost božjo.

II. Prosi Boga, da te navdihne.

R a z m i š 1 j a v a n j e.

1. Premisli telesne darove,  katere ti
je Bog podaril: kakšno telo, kako lahko
si je ohraniš; kakšno zdravje; koliko
radosti mu je dovoljenih, koliko prijateljev,

3*

.&-•. : . : ..•.X

36

koliko postrežnikov! Primerjaj pa to s
premnogo drugimi osebami, ki so boljše
metno tebe, pa pogrešajo vseh teh pred¬
nosti) : nekateri so pohabljeni na telesu,
na zdravju, na udih; drugi so zasramo¬
vani, zaničevani, oškodovani na dobrem
imenu ; še druge pritiska revščina. Da bi
pa ti bila v toliki bedi, tega ni hotel Bog.

2. Premisli dušne ^mo^nosti.  Koliko
je na svetu neumnih, besnih in norostnih
ljudij. In zakaj nisi ti v tem številu ? Bog
te je posebno podpiral. Koliko jih je,
kateri so zrastli brez olike in v skrajni
nevednosti; zate pa je poskrbela božja
previdnost, da si bila vzgojena olikano
in pošteno.

3. Premisli še dušne dobrote.  O Filo-
teja, otrok sv. cerkve si; od tvoje mla¬
dosti te je Bog poduČeval, kako ga
spoznavaj. Kolikokrat ti je delil svoje
zakramente! Kolikokrat te je navdihoval,
razsvetljeval z notranjo lučjo, opominjal te
k poboljšanju! Kolikokrat ti je odpustil
tvoje grehe! Kolikokrat te je rešil nevar¬
nosti pogubljenja, kateri si bila izpostav¬
ljena ! In ta pretekla leta ti niso li ponujala

37

dovolj časa in ugodne prilike, da bi bila
napredovala v blagor svoji duši? Poglej
nekoliko natančneje in vsako posebej, kako
ti je bil Bog dober in milostljiv!

Čustva in sklepi.

1. Občuduj dobrotljivost bojjo.  O, kako
je moj Bog dober do mene 1 O, kako je
dober! Kako je tvoje srce, o Gospod,
bogato v milosti in radodarno v dobrot¬
ljivosti! O duša moja! Pripovedujva vedno,
koliko milosti nama je dodelil.

2. O^ri se začudenjem na svojo
nehvaležnost.  Pa kaj sem jaz, Gospod,
da si se me spomnil.' O, kako velika je
moja nevrednost! Oh, z nogami sem
teptala tvoje dobrote, nečast sem delala
tvojim milostim, ker sem zlorabila in
zaničevala tvojo neizmerno dobrotljivost.
Brezno svoje nehvaležnosti sem naproti
stavila breznu tvoje milosti in prijaznosti.

3. Spodbudi se k hvaležnosti.  Vzdigni
se toraj, o srce moje! Nikar ne bodi več
nezvesto, nehvaležno in uporno temu
velikemu dobrotniku! In kako bi moja
duša ne bila odsihdob pokorna Bogu,

38

kateri je storil toliko čudežev in dobrot
v meni in zame!

O Filoteja, odtrgaj toraj svoje telo
počutnemu življenju, posveti ga službi
svojega Boga, ki je toliko storil zanj;
priganjaj svojo dušo, naj ga spozna in
zahvaljuje, po teh in onih vajah, ki so
pripravne za to. Porabljaj skrbno vse
pomočke. katere ponuja cerkev, da se
zveličaš in Boga ljubiš. Da, rada bom
molila, sprejemala svete zakramente, po¬
slušala besedo božjo, spolnovala bom
navdihovanja in svete.

Zaključek.

1. Zahvali Boga  za spoznanje, ki ti
je je sedaj dal o tvoji dolžnosti, in za
vse dobrote, katere si sprejemala poprej.

2. Daruj mu  svoje srce z vsemi svo¬
jimi sklepi.

3. Prosi ga,  naj te po zasluženju
smrti svojega Sina potrdi, da bi jih zvesto
spolnovala ; prosi za priprošnjo presvete
Device in svetnikov.

Očenaš,  itd.

Napravi si duhovni šopek.

XII. Poglavje.

Četrto premišljevanje: O grehih.

39

Priprava.

I.  Postavi se v pričujocnost božjo.

II. Prosi Boga za navdihovanje.

R a z m i š 1 j a v a n j e.

1. Misli, kako dolgo je že, kar si
začela grešiti, in glej, kako so se od tega
prvega začetka pomnožile pregrehe v
tvojem srcu , kako si jih vse dni množila
zoper Boga, zoper samo sebe, zoper
bližnjega, z dejanjem, z besedo, z željo
in mislimi.

2.  Premisli svoja slaba nagnenja in,
koliko si se ravnala po njih. In v tem
dvojnem oziru boš videla, da tvojih
grehov je večje število, kakor je las na
tvoji glavi, še celo kakor peska v morju.

3. Premisli posebej greh nehvaležnosti
do Boga, katera je splošen greh, ki se
razteza na vse druge grehe in jih po-
vekšuje neizmerno. Poglej toraj, koliko

40

dobrot ti je Bog podelil, in da si vse
zlorabila zoper daritelja. Posamezno, ko¬
liko navdihovanj si zanemarila, koliko
dobrih nagibov storila brezvspešnih. In
kar je še več nego vse, kolikokrat si
prejemala svete zakramente, in kje je njih
sad r Kaj je postalo iz tistega dragocenega
lepotiČja, s katerim te je bil olepšal tvoj
dragi Ženin ? Vse to si zakrila s svojimi
hudobijami. S kakšno pripravo si jih
sprejemala.’' Spomni se svoje nehvalež¬
nosti, ko je Bog tako tekal za tabo, da
bi te rešil, pa si zmiraj pred njim bežala,
da bi se zgubila.

Čustva in sklepi.

i. Sramuj se v svoji bedi.  O moj Bog!
Kako bi se drznila priti pred tvoje oči ?
Oh, jaz sem le izvržek sveta, brezno ne¬
hvaležnosti in hudobije. Je li mogoče, da
sem bila tako nezvesta, da nisem pustila
niti enega svojih čutov, ni ene svojih
dušnih močij, katerih bi ne bila spridila,
onečastila in ogrdila; in da ni prešel niti
en dan mojega življenja, ko bi ne bila
zvršila tako slabih del. Ali tako sem

41

mogla povračevati dobrote svojega Stvar¬
nika in kri svojega Odrešenika?

2. Prosi odpuščanja  in vrzi se k nogam
svojega Gospoda, kakor zgubljeni sin,
kakor Magdalena, kakor velika hudodel-
nica, obtežena s težkimi grehi. O Gospod,
usmili se te grešnice! Oh! živi studenec
usmiljenja, usmili se te ubožice!

3. Skleni, boljše %iveti.  O Gospod,
ne, nikoli več ne s tvojo pomočjo; ne,
nikdar več se ne bom udala grehu.

4. Izbriši prejšnje grehe:  Junaško se
jih bom obtožila in niti enega ne pustim,
da bi ga ne pregnala.

5. Karkoli morem, hočem storiti, da
popolnem izrujem grehov rastline iz svo¬
jega srca; posebno pa te in one, ki me
bolj nadlegujejo.

6. In, da to dosežem, se bom zvesto
posluževala nasvetovanih pomočkov; ni¬
koli naj se mi ne zdi, da bi bila dosti
storila v popravo tolikih napak.

Zaključek.

1. Zahvali Boga,  ki te je čakal do
te ure in ti dal te dobre želje.

$

2. Daruj mu  svoje srce, da jih v
dejanju izvršiš.

3. Prosi ga,  naj ti da moč itd.

XIII. Poglavje.

Peto premišljevanje: O smrti.
Priprava.

I.  Postavi se v pričujočnost božjo.

II.  Prosi Boga, naj ti da svojo milost.

III.  Misli si, da za smrt bolna ležiš
na smrtni postelji brez vsakega upanja,
da bi ostala.

Razmišljavanje.

1. Pomisli, kako negotov je dan tvoje
smrti. O duša moja! ti pojdeš nekega dne
iz tega-le telesa. Kdaj bo to? Bo li po zimi
ali po letu? v mestu ali v vasi? Po dnevu
ali ponoči? Ali bo neprevidoma ali previ-
doma? Vsled bolezni ali nagloma? Boš li
imela še čas spovedati se ali ne? Ti bodo
li na strani stali tvoj spovednik in duhovni
oče? Oh! O vsem tem kar čisto ničesar
ne vemo; samo to je gotovo, da bomo
umrli, in gotovo prej, kakor mislimo.

43

2. Pomisli, da takrat, kolikor tebe
zadeva, bode konec sveta; zate ne bo
ničesar več na njem; vse navskriž se bo
podrlo pred tvojimi očmi; da., kajti takrat
se nam bodo veselice, nečimernosti, po¬
svetne radosti, prazna ljubezen zdele
kakor senčne podobe in megle. Oh, hudob¬
nica, za kakošne malenkosti in prazne
čenče sem žalila svojego Boga! Videla
boš, da smo Boga zapustili za prazni nič.
Nasprotno se ti bodo pobožnost in dobra
dela takrat zdela prijetna in sladka! Pa
zakaj nisem hodila po tem lepem in
čarobnem potu? Takrat se bodo grehi,
ki so se zdeli prav majhni, pokazali veliki
kakor gorovje, tvoja pobožnost pa celo
majhna.

3. Premisli ono velikansko in žalostno
poslovitev tvoje duše od tega sveta. Poslo¬
vila se bode od bogastva, nečimernosti,
puhlih tovarišij, veselic, kratkočasov, od
prijateljev in sosedov, od sorodnikov,
otrok, od moža, žene, v kratkem od vsake
stvari. In poslednjič še od svojega telesa,
katero bo popustila bledo, upadlo, grdo
in ostudno.

44

4. Pomisli, kako se jim bo mudilo,
da urno vzdignejo to telo in je brž za¬
kopljejo v zemljo; in da potlej, ko se
bo to zvršilo, svet ne bo kar nič več
mislil nate, in da se te ne bo več spo¬
minjal, kakor ti nisi mislila na druge.
Bog ji daj večni mir in pokoj! se bo
reklo, in s tem je vse pri kraju. O smrt,
kako si ti imenitna, kako si ti silovita!

5. Premisli, da dušo zapustivše telo
nastopi pot ali na desno ali na levo. Oh!
po kateri pojde tvoja ? katere poti se bo
držala? Nobene druge ne, kakor le-te,
katero je pričela na tem svetu.

Čustva in sklepi.

1. Prosi Boga in hiti v njegovo na¬
ročje.  O Gospod, sprejmi me v svoje
varstvo tisti strašni dan. Daj, da mi bo
tista ura srečna in mila; naj mi bodo
raje vse druge ure mojega življenja ža¬
lostne in nadložne.

2. Zaničuj svet.  Ker ne vem ure, ko
te bo treba zapustiti, o svet! ne maram
se nate navezovati. O dragi moji prija¬
telji, dragi moji sorodniki, dovolite mi,

45

da vas nadalje ljubim le s tako sveto lju¬
beznijo, katera more vekomaj trajati; kajti
zakaj bi se z vami tako sklepala, da bi
bilo treba pustiti in raztrgati zvezo ?

3. Pripravljati se hočem tisto uro
in poskrbeti vse potrebno, da bi srečno
storila to stopinjo;  zagotoviti si hočem
po vsej svoji moči stanje svoje vesti ter
v red spraviti te in one pomanjkljivosti.

Z a k 1 j u č e k.

Zahvali Boga za te sklepe, s katerimi
te je navdal; daruj jih njegovemu veli¬
častvu, in prosi ga na novo, naj ti da
srečno zadnjo uro po zasluženju smrti
svojega Sina. Kliči na pomoč presveto
Devico in svetnike.

Očenaš. . . Ceščena Marija . ..

Napravi šopek iz mire.

XIV. Poglavje.

Šesto premišljevanje: O sodbi.

Priprava.

I. Postavi se v pričujočnost božjo.
II. Prosi Boga za navdihovanje.


$

R a z m i š 1 j a v a n j e.

r. Slednjič, ko mine čas, kateri je
Bog odločil obstanku tega sveta, in ko
se prikaže množica strašnih znamenj in
napovedovanj, zaradi katerih bodo ljudje
koprneli groze in strahu; prišel bo ogenj
kakor povodenj, požgal in v pepel spre¬
menil vse obličje zemlje; nobena izmed
vidnih rečij na nji ne bo izvzeta.

2. Po tem navalu plamenov in bliskov
bodo vstali vsi ljudje na zemlji (razun
onih, ki so že vstali) in na klic arh-
angelja se bodo prikazali v dolini Jozafat.
Toda, oh! kako različni! kajti eni bodo
v častitljivih in bliščečih telesih, drugi pa
v gnusobnih in strašnih.

3. Pomisli veličastvo, v katerem bo
prišel najvišji Sodnik, obdan od vseh an-
geljev in svetnikov; pred saboj bo imel
svoj križ, ki se bo bliščal bolj nego
solnce, znamenje milosti za dobre in
ostrosti za hudobne.

4.  Ta naj višji Sodnik, strašen po svojem
povelju, katero se bo takoj izvršilo, ločil
bode dobre od hudobnih, devajoč ene na

47

svojo desnico, druge na svojo levico;
večna ločitev, po kateri se nikdar več ne
snideta ti dve trumi.

5. Ko se konča razdelitev ter se odpro
bukve vestij, videla se bo jasno zlobnost
hudobnih in njihovo zaničevanje, s ka¬
terim so žalili Boga; enako pokora dobrih
in delovanje milosti božje, katero so bili
sprejeli; in nič ne bo skritega. O Bog,
koliko osramotenje za ene in kolika to¬
lažba za druge !

6. Pomisli zadnjo razsodbo za hudobne.
Pojdite, vi prekleti, v večni ogenj, kateri
je pripravljen hudiču in njegovim tova¬
rišem. Pretehtaj te tako tehtne besede:
„Pojdite!“ pravi; to je beseda večnega
zavrženja, ki jo Bog izreče nad temi ne¬
srečneži, ter jih odžene — za zmiraj iz¬
pred svojega obličja. Imenuje jih »pre¬
klete"; o duša moja, kakošno prekletstvo;
prekletstvo splošno,  ki obsega vsa zla;
prekletstvo nepreklicljivo,  ki obsega vse
čase večnosti. Pristavlja še: „v večni
ogenj". Poglej, o srce moje! to veliko
večnost. O večna večnost bridkosti), kako
strašna si ti !

48

7. Pomisli nasprotno sodbo dobrih.
„Pridite !“ pravi sodnik; o, to je sladka
beseda zveličanja,  s katero nas Bog k sebi
vleče in nas spremlja v naročje svoje
dobrote. »Blagoslovljeni mojega Očeta":
o dragoceni blagoslov, ki obsega vse bla¬
goslovljene! ^Posedite kraljestvo, katero
vam je pripravljeno od začetka sveta!"
O Bog! kolika milost! kajti to kraljestvo
ne bo imelo konca.

Čustva in sklepi.

1. Tresi se, o duša moja, ob tem spo¬
minu!  O Bog, kdo me more osrčiti za
ta dan, ko se bodo groze zdrizali nebeški
stebri ?

2. Obudi stud nad grehi,  kateri edino
te morejo pogubiti oni grozoviti dan.

Oh, sama se hočem sedaj soditi, da
ne bom sojena; izprašati hočem svojo
vest in obstati grešnost, obtožiti in po¬
boljšati se, da me Sodnik ne pogubi tistega
strašnega dne. Toraj spovedala se bom,
vsprejcla potrebne nauke itd.

49

Zaključek.

Zahvali Boga,  ki ti je dal pomoček,
s katerim se zavaruješ za tisti dan, in
čas, da delaš pokoro.

Daruj mu svoje srce  v dopolnitev te
pokore.

Prosi ga,  naj ti da milost, da se prav
spokoriš.

Očenaš . .. Ceščena Marija . . .

Naberi si šopek.

XV. Poglavje.

Sedmo premišljevanje % O peklu.

Priprava.

I. Postavi se v pričujočnost božjo.

II. Ponižaj se in prosi pomoči božje.

III.  Misli si temno, z žveplom in smrd¬
ljivo smolo napolnjeno in goreče mesto,
polno meščanov, kateri ne morejo bežati.

R a z m i š 1 j a v a n j e.

i. Pogubljeni so v peklu tako, kakor
bi bili v takem nesrečnem mestu, v ka¬
terem trpč neizrečne muke po vseh svojih
čutilih in po vseh udih; zakaj kakor so

Filoteja. 4

vsa svoja čutila in svoje ude rabili za
greh, tako bodo trpeli na vseh svojih
čutilih in na vseh svojih udih kazni, ki
jih zahteva greh; oči bodo za napačne
poglede strašno trpele gledajoč hudiče in
pekel; ušesa bodo zato, ker so radovoljno
poslušala grešne pogovore, vekomaj po¬
slušala le jok, zdihovanje in obupno
vpitje; in tako drugi.

2. Poleg vseh teh muk je še ena
veliko večja, namreč oropanje in zguba
slave božje, katere vekomaj ne bodo gle¬
dali. Ako je bilo že za Absolona hujše
to, ker ni mogel gledati ljubeznivega
obličja svojega očeta Davida, kakor nje¬
govo pregnanstvo, o Bog! kolika bridkost,
vekomaj nikdar ne videti tvojega slad¬
kega in milega obličja!

3. Premisli posebno večnost  teh brid¬
kosti), ki že sama pekel stori neznosen.
Oh, če nam že mala živalica v ušesu ali
vročina neznatne mrzlice kratko noč stori
tako dolgo in težavno, kako strašna bode
noč večnosti  s tolikim številom muk! Iz
te večnosti nastane večno obupanje, pre-
klinjevanje in brezkončno divjanje.

51

Čustva in sklepi.

1. Prestraši svojo dušo  z Jobovimi
besedami: O duša moja! bi li mogla
vekomaj živeti v teh neugasljivih peko-
činah, v tem žročem ognju? Ali da res
hočeš !{a \miraj  zapustiti svojega Boga?

2. Spoznaj, da si to ^aslujila,  pa še
kolikokrat! Oh! odsihdob hočem nastopiti
nasprotno pot: zakaj bi se pogrezovala
v to brezno ?

3. Potrudila se bom za to in ono,
da se obvarujem greha, kateri edini mi
more prinesti to večno  smrt..

Zahvaljuj, daruj, prosi.

XVI. Poglavje.

Osmo premišljevanje : O raju.

Priprava.

I. Postavi se v pričujočnost božjo.

II. Kliči Boga na pomoč.

Razmišljavanje.

1. Misli si lepo in čisto jasno noč in
prevdari, kako prijetno je gledati nebo

4*

52

s to množico raznovrstnih zvezd. Sedaj pa
združi to lepoto z lepoto lepega dneva,
tako da solnčna svitloba ne zadržuje
čistega pogleda na zvezde in luno; potlej
pa smelo reci, da vsa ta lepota skupaj
ni nič proti ceni veličastnega raja. Oh!
kako je ta kraj prikupljiv in prijeten!
kako neprecenljivo je to mesto!

2. Premisli plemenitost, lepoto in
veliko množico meščanov in prebivalcev
te srečne dežele; te milijone milijonov
angeljev, kerubov in serafov, te trume
apostolov, mučencev, spoznovalcev, devic,
svetih žen; množica je brezštevilna. O,
kako srečna je ta družba! Najmanjšega
izmed vseh je lepše gledati nego ves ta
svet; kaj šele gledati vse! In pa kako
srečni so, moj Bog! vedno prepevajo
sladko pesem večne ljubezni, zmiraj uži¬
vajo stalno veselje; drug z drugim so
neizrekljivo zadovoljni in živijo v tolažbi
srečne in nerazrušljive družbe.

3. Pomisli slednjič, koliko bogastvo
imajo, ko uživajo Boga, kateri jih večno
razveseljuje s svojim premilim obličjem

53

ter s tem vliva v njih srca morje radosti.
Kolika dobrota, če je kdo za zmiraj
sklenen s svojim najvišjim Gospodom!
— Tam so kakor srečni ptički, ki večno
letajo in prepevajo v zraku božestva, ki
jih od vseh strani) obdaja z nezapopad-
Ijivimi radostmi; tukaj vsakteri, eden
boljši ko drugi, pa brez zavisti, prepeva
hvalnice svojemu Stvarniku: Vekomaj
bodi slavljen, o naš sladki in vzvišeni
Stvarnik in Odrešenik, ki si nam toliko
dober in nam tako radodarno skazuješ
svoje veličastvo! Nasprotno-pa Bog vse
svoje svetnike blagoslavlja z večnim bla¬
goslovom : „Bodite večno blagoslovljene",
pravi, »predrage moje stvari, ki ste mi
služile in ki me boste vekomaj hvalile
s toliko ljubeznijo in navdušenostjo."

Čustva in sklepi.

i. Občuduj in hvali to nebeško do¬
movino.  O. kako si lep, moj dragi Jeru¬
zalem, in kako zelo srečni so tvoji prebi¬
valci 1

i. Očitaj  svojemu srcu, da je imelo
do sedaj tako malo gorečnosti, ter je tako
daleč zašlo od pota, ki pelje v to veli¬
častno bivališče. Zakaj sem se tako zelo
oddaljila od svoje najvišje sreče? Oh!
nesrečnica, zaradi teh tako pustih in min¬
ljivih veselic sem tisoč- in tisočkrat za¬
nemarjala te večne in neskončne radosti!
Kakšno pamet sem imela, da sem zani¬
čevala tako dragocena bogastva zarad tako
praznih in zaničevanja vrednih želj !

3. Koprni  vendar z vnetostjo po tem
tako radostnem bivališču. O moj dobri in
najvišji Gospod! ker si blagovolil moje
stopinje naravnati na tvoja pota, ne,
nikdar več se ne obrnem nazaj. Pojdiva,
o draga duša moja, pojdiva v ta večni
mir, hodiva proti tej blaženi nama ob¬
ljubljeni deželi ; kaj delava še v tem
Egiptu ?

Ogibala se bom toraj tacih rečij, ki
me odvračajo od te poti ali pa zadržujejo
na nji. — Poprijela se bom tega in onega,
kar me more tje pripeljati.

Zahvaljuj, daruj, prosi.

XVII. Poglavje.

Deveto premišljevanje: Kako si
izvoliti raj.

55

Priprava.

I. Postavi se v pričujočnost božjo.

II. Ponižaj se pred Bogom, in prosi
ga, naj te navdihne.

R a z m i š 1 j a v a n j e.

Misli si, da si na kaki., ravnini čisto
sama s svojim dobrim angeljem, kakor
je bil mladi Tobija, ko je šel v Ragez,
in da ti pokaže v višavi odprti raj s
tistim veseljem, katero si si predočila v
premišljevanju o raju; poleg tebe na
strani pa ti pokaže v globočini odprti
pekel z vsemi mukami, ki so popisane
v premišljevanju o peklu. Ko si se v duhu
tako postavila in pokleknila pred svojega
dobrega angelja :

i. Pomisli, kako zelo je resnično, da
si med rajem in peklom  in da sta oba
odprta, da te sprejme, katerega si izvoliš.

56

2. Pomisli, da izvolitev, s katero se
odločiš za tega ali onega na tem svetu,
bode ostala vekomaj na onem svetu.

3. In čeravno sta oba odprta in te
sprejme, katerega si izvoliš, vendar po¬
misli, da Bog, ki je pripravljen enega ti
dati po svoji pravičnosti ali druzega po
svojem usmiljenju, neizmerno bolj želi,
da si izvoliš raj, in tvoj dobri angelj te
sili z vso svojo močjo ter ti od Boga po¬
nuja tisoč milostij in tisoč pripomočkov,
da bi ti pomagal gori.

4. Jezus Kristus te gleda iz nebeških
višav v svoji dobrotljivosti in te ljubeznivo
vabi. Pridi, o draga duša moja, v večni
počitek, v naročje moje dobrote, ki ti
je v svoji neizmerni ljubezni pripravila
neumrljivih radostij. Poglej s svojimi
znotranjimi očmi presveto Devico, ki te
materinsko vabi: Bodi srčna, hčerka
moja, nikar ne zaničuj željii mojega Sina,
tudi ne toliko mojih izdihljejev, ki jih
pošiljam zate koprneč po tvojem zveli¬
čanju." Poglej svetnike, ki te opominjajo,
in milijon svetih duš, ki te ljubeznivo
vabijo, želeč le to, da bi kdaj videli tvoje

57

srce sklenjeno z njihovim ter bi hvalilo
Boga vekomaj; in zagotavljajo te, da pot
v nebesa nikakor ni tako težavna, kakor
jo kaže svet. Le pogum, ti kličejo, pre¬
draga prijateljica ! kdor prav prevdari pot
pobožnosti, po kateri smo me prišle gori,
bo spoznal, da smo do teh radosti do¬
spele po veliko slajših radostih, kakor so
radosti sveta.

I z v o 1 i t e v.

i. O pekel, zavržem te sedaj in ve¬
komaj; sovražim tvoje muke in bridkosti;
sovražim tvojo nesrečno večnost, in po¬
sebno pa te večne kletve in bogokletja,
ki jih vekomaj bruhaš zoper mojega Boga.
— Obrnem pa svoje srce in svojo dušo
proti tebi, o lepi raj, večno veličanstvo,
brezkončna sreča, ;a vselej in nepreklicno
si izvolim svoje stanovanje in bivališče
v tvojih lepih in svetih hišah;  in v tvojih
svetih in prijetnih šatorih. Častim, o moj
Bog! tvoje usmiljenje in sprejmem dar,
ki mi ga blagovoliš ponuditi. O Jezus,
moj Zveličar, sprejmem tvojo večno lju¬
bezen in prevzamem prostor in stanovanje,

--- L _ x

ti

58

katero si mi pridobil v tem presrečnem
Jeruzalemu, ne tolikanj za kaj druzega,
kakor zato, da bi te ljubila in častila
vekomaj.

2. Vzemi prijazne ponudbe presvete
Device in svetnikov; obljubi jim, da se
hočeš napotiti proti njim ; podaj roko
svojemu angelju varihu, da te vodi tje;
osrčuj svojo dušo za to izvolitev.

XVIII. Poglavje.

Deseto premišljevanje: Kako si duša
izvoli pobožno življenje.

Priprava.

I. Postavi se v pričujočnost božjo.

II. Ponižaj se pred božjim obličjem;
prosi Boga pomoči.

Razmišljava n je.

i. Pomisli, da si zopet čisto sama na
ravnini s svojim dobrim angeljem, in na
levici vidiš satana sedeti na vzvišenem
prestolu; poleg njega je še več peklenskih

59

duhov; okrog in okrog ga obdaja mno¬
žica posvetnjakov, kateri, vsi odkriti, ga
spoznavajo za svojega gospoda in ga častč
eni s tem drugi s kakim drugim grehom.
Poglej, kako se vedejo vsi nesrečni dvor-
niki tega ostudnega kralja; glej, nekateri
divjajo sovraštva, nevoščljivosti in jeze;
drugi se morijo med seboj ; drugi suhi,
zamišljeni si urno grabijo bogastva ; drugi
zamaknjeni v nečimernost, ne poznajo
nobenega veselja, če ni brezkoristno in
prazno; drugi podli, zgubljeni, vsi zdelani
v svoji živinski poželjivosti. Poglej, kako
so vsi brez miru, brez reda in dostojnosti.
Poglej, kako se zaničujejo med seboj in
kako se ljubijo le hinavsko in na videz.
Slednjič vidiš tu nesrečno, od tega tri-
noškega kralja stiskano deželo, katera se
ti mora smiliti.

2. Na desni strani poglej Jezusa Kri¬
stusa križanega, ki s srčno ljubeznijo
prosi za te revne sužnjike satanove, da
bi se rešili te sužnosti, ter jih kliče k sebi.
Poglej veliko trumo pobožnih s svojimi
angelji okrog njega. Premisli lepoto tega
kraljestva pobožnosti. Kako lepo je gle-

60

dati te vrste devic, moških in ženskih,
bolj belih kakor lilije! Ta družba vdov,
polnih svetega zatajevanja in ponižnosti!
Poglej vrsto premnogih zakonskih oseb,
ki tako prijazno med seboj živijo v takem
soglasju, katero ne more nastati brez
velike dejanjske ljubezni ; glej, kako te
bogoljubne duše strinjajo skrb za svojo
zunanjo hišo s skrbjo za notranjo, lju¬
bezen do zakonskega z ljubeznijo do
nebeškega ženina. Sploh poglej kamorkoli:
videla boš, kako se vsi vedejo sveto, po¬
hlevno, prijazno, kako poslušajo našega
Gospoda, in vsi bi si ga radi zasadili v
sredo svojega srca. Vsi se veselijo, toda
v čednem, ljubeznivem in dobro vrejenem
veselju; ljubijo se med seboj pa v sveti
in jako čisti ljubezni. Kateri so izmed
tega bogoljubnega ljudstva v nadlogah,
si tega ne jemljejo hudo k srcu in ne
zgubljajo srčnosti. V kratkem : poglej oči
Zveličarja, ki jih tolaži, in vsi enako
hrepenijo po njem.

3. Po svojih dobrih žel|ah, ki si jih
vzbudila, si zapustila za prihodnje satana
z njegovo žalostno in nesrečno druhaljo ;

61

in vendar še nisi prišla do kralja Jezusa,
in nisi se še združila s srečno in sveto
družbo bogoljubnih, marveč zmiraj si
bila v sredi med obema.

4. Presveta Devica s svetim Jožefom,
sv. Alojzijem, sveto Moniko in sto tisoč
druzih, kateri so v vojski onih, ki so
nekdaj živeli med svetom, te vabijo in
spodbujajo.

5. Križani Kralj te kliče po imenu :
„Pridi, o predraga moja, pridi, da te
kronam!"

Izvolitev.

1. O svet, ostudna množica! ne, nikdar
več me ne boš videl pod svojo zastavo.
Za vselej sem se odpovedala tvojim no¬
rostim in nečimernostim.  O kralj prevzet¬
nosti, o kralj nesreče, peklenski duh!
odpovem se tebi in vsem tvojim praznim
lišpom, zavržem te z vsemi tvojimi deli.

2. Obrnem pa se k tebi, moj sladki
Jezus, Kralj sreče in večne slave, darujem
se ti z vsemi močmi svoje duše; molim
te iz vsega svojega srca; tebe si izvolim
sedaj in vekomaj %a svojega Kralja in

62

;a svojega edinega Gospoda; tebi darujem
svojo neprelomljivo pvestobo;  tebi se ne-
preklicljivopodvržem;pokoščino sprejmem
do tvojih'svetih postav in povelj.

3. O sveta Devica, moja preljuba
Gospa, tebe izvolim za voditeljico; pod
tvoje bandero se vstopim; tebi se po¬
svetim v posebno spoštovanje in češčenje.

O sveti angelj moj, uvedi me v to
posvečeno družbo; nikar me ne zapusti,
dokler ne dospem v to srečno družbo,
s katero kličem in bom klical vekomaj
v dokaz svoje izvolitve :

„Naj živi Jezus! Juzus naj živi!"

XIX. Poglavje.

Kako se opravi vesoljna spoved ?

Taka-le so toraj, draga moja Filoteja!
našemu namenu potrebna premišljevanja;
kadar si jih opravila, pojdi srčno in po¬
nižno opravit vesoljno spoved. Pa prosim
te, ne daj se motiti po nobeni bojazlji¬
vosti. Škorpijon je strupen, ko nas piči; a
raztopljen v olju je dobro zdravilo zoper
svoj lastni pik: greh je  le takrat sra-

63

moten, ko ga storimo, ko se pa spremeni
v spoved in pokoro, je časten in zveli¬
čaven. Kesanje in spoved sta tako lepi
in tako prijetnega duha, da izbrišeta grdo¬
bijo greha in razpršita njegov smrad.
Gobovec Simon je rekel, da je Magdalena
grešnica; naš Gospod pa pravi, da ne,
in govori le o prijetnih dišavah, ki jih
je razširjala, in o velikosti njene ljubezni.
Ako smo prav ponižni, Filoteja, studil se
nam bo greh neizmerno, zato ker je Bog
ž njim žaljen; obtoženje našega greha pa
nam bo sladko in prijetno, ker je s tem
Bog počeščen. Saj nam je neko polaj-
šanje, če smo zdravniku dobro povedali
bolezen, ki nas muči. Kadar se bližaš
svojemu duhovnemu očetu, misli si, da
si na gori Kalvariji, pod nogami križanega
Jezusa Kristusa, čigar dragocena kri od
vseh stranij rosi nate, da bi te omila
tvoje hudobije. Kajti četudi ni prava kri
Zveličarjeva, je vendar zasluženje te prelite
krvi, ki preobilno škropi spokornike okrog
spovednic. Le dobro toraj odpri svoje
srce, da izženeš grehe iz njega pri spo¬
vedi; kajti v tej meri, s kakoršno pojdejo

64

grehi iz njega, pride dragoceno zaslu-
ženje božjega trpljenja vanj, da ga na¬
polni z blagoslovom.

Pa povej vse dobro, priprosto, narav¬
nost in bre% tpvijač; upokoji v tem svojo
vest enkrat \a vselej.  Ko se je to zgo¬
dilo, poslušaj nauke in ukaze služabnika
Božjega in reci v svojem srcu: „ Govori
Gospod, ker tvoja služabnica te posluša.*
Zares, Filoteja, Bog je, katerega poslušaš,
ker je rekel svojim namestnikom : „Kdor
vas posluša, mene posluša." Potlej vzemi
v roko naslednje zagotovilo, katero naj
završi vse tvoje kesanje, in katero najprej
premisli in prevdari; preberi ga pazljivo
in, kolikor moreš, s potrtim duhom.

XX. Poglavje.

Slovesno zagotovilo, ki vtisne duši trdni
sklep Bogu služiti in pokoro delati.

Jaz, podpisana, sem se postavila v
pričujočnost večnega Boga in vsega ne¬
beškega dvora ter sem premislila ne¬
skončno usmiljenje njegove božje dobrote

65

do mene, zelo nevredne in slabe stvari,
katero je iz nič vstvaril, ohranil, vzdržal,
rešil iz toliko nevarnosti] in obsipal s to¬
liko dobrotami; pomislila sem še po¬
sebej nenmljivo ljubeznivost in milobo,
s katero me je ta predobrotljivi Bog tako
milostno prenašal v mojih hudobijah, to-
likrat in tako prijazno me navdihoval
ter vabil k poboljšanju, in s katero je
tako prizanašljivo čakal mojega kesanja
in moje pokore do leta... moje starosti
vkljub vsej moji nehvaležnosti in nezve¬
stobi, s katero sem ga nespametno ža¬
lila, ker sem od dne do dne odlašala
svoje poboljšanje ter zaničevala njegove
milosti; pomislila sem tudi, da na dan
svojega krsta sem bila tako srečno in
zveličalno darovana in posvečena svo¬
jemu Bogu, naj bi bila njegova hči,
pa vkljub obljubi v mojem imenu takrat
storjeni sem toliko- in tolikokrat tako ne¬
srečno in ostudno oskrunila in ranila
svoje srce, ker sem je obračala zoper
njegovo božje veličastvo; slednjič pridem k
zavednosti in klečč predtronom božje pra¬
vice s srcem in dušo spoznam, obstanem,

Filoteja..

66

in se obtožim, da sem po pravici ob¬
dolžena hudodelstva in se mi je doka¬
zalo žaljenje božjega veličanstva, in da
sem kriva smrti in trpljenja Jezusa Kri¬
stusa zavoljo svojih storjenih grehov, za
katere je trpel in umrl na križu, ter sem
vsled tega zaslužila biti večno zavržena
in pogubljena.

Toda iz vsega svojega srca in iz vseh
svojih močij obžaljujem hudobije prete¬
klega življenja, obrnem se k sedežu ne¬
skončnega usmiljenja istega večnega Boga
in ponižno prosim milost, odpuščenje in
usmiljenje ter popolno odvezo moje hu¬
dobije zarad smrti in trpljenja ravno tega
Zveličarja in Odrešenika moje duše, na
katero se opiram kot na edino podlago
svojega upanja ter zopet zatrdim in po¬
novim sveto obljubo zvestobe pri svetem
krstu Bogu zame storjene, odpovem se
hudiču, svetu in mesu ; sovražiti hočem
njih nesrečna navdajanja, nečimernosti
in poželenja ves čas svojega sedanjega
življenja in vso večnost; in spreobrnivši
se k svojemu ljubezni in milosti pol¬
nemu Bogu želim, sklenem, in nepre-

67

klicijivo odločim, da mu bom služila in
ga ljubila zdaj in vekomaj; v ta namen
mu darujem, izročim in posvetim svo¬
jega duha z vsemi njegovimi močmi,
svojo dušo z vsemi njenimi silami, svoje
srce z vsemi njegovimi željami, svoje telo
z vsemi njegovimi počutki, in zagoto¬
vim, da ne bodem nikdar več zlorabila
življenja, ki mi ga je dal, zoper njegovo
božjo voljo in najvišje veličanstvo, ka¬
teremu se v duhu darujem in.. žrtvujem,
da bi mu bila vekomaj udana, pokorna
in zvesta stvar, česar odsihdob nočem ni
preklicati ni se kesati.

Toda oh! ko bi se mi zgodilo po
navdajanju sovražnikovem ali po kaki
človeški slabosti, da bi v katerikoli reči
nasproti ravnala temu svojemu sklepu
in posvečevanju, že sedaj zatrdim in
sklenem, da bom s pomočjo sv. Duha
takoj vstala, ko bom zapazila kaj tacega,
in spet se povrnila k usmiljenju božjemu
brez vsacega obotavljanja in odlašanja.
To je moja volja, moja misel, moj ne-
premenljivi in nepreklicljivi sklep,  ki ga
brez izjemka in pridržka storim in po-

5»



68

trdim v sveti pričujočnosti svojega Boga,
pred očmi zmagoslavne cerkve in pred
obličjem vojskujoče cerkve, svoje matere,
ki sliši to mojo odločbo po osebi onega,
kateri me kot njen služabnik posluša v
tem dejanju. Blagovoli, o moj večni,
vsemogočni in vsedobrotni Bog Oče,
Sin in sveti Duh, v meni potrditi ta
sklep, in kot sladko dišavo vzprejeti
to mojo srčno in notranjo daritev!
In kakor si mi blagovolil dati navdih-
nenje in voljo, da naj storim, daj mi
tudi potrebno moč in milost, da dovršim.
O moj Bog! ti si moj Bog, Bog mojega
srca, Bog moje duše, Bog mojega duha;
tako te spoznam in molim sedaj in ve¬
komaj. Živi naj Jezus!

XXI. Poglavje.

Dovršenje tega prvega čiščenja.

To zagotovilo končavši, bodi paz¬
ljiva in odpri ušesa svojega srca, da
slišiš v duhu besede tvoje odveze, ka¬
tero bode sam Zveličar tvoje duše sedeč

69

na tronu svojega usmiljenja gori v ne¬
besih izrekel pred vsemi angelji in svet¬
niki ravno tisti trenutek, ko te bodo v
njegovem imenu mašnik odvezali tukaj
na zemlji. Tako se bode vsa ta mno¬
žica blaženih razveselila tvoje sreče in
zapela duhovno pesem z neizrekljivo
radostjo in vsi bodo dali poljub miru in
bratovske ljubezni tvojemu srcu, ki je
zopet v milosti in posvečeno !

O Bog! Filoteja, kako čudovita za¬
veza je to, ko ti storiš pogodbo z nje¬
govim božjim veličanstvom; ti mu sebe
daruješ in dobiš njega pa tudi sebe za
večno življenje. Sedaj ti ni nič več dru-
zega storiti, kakor vsedi se, vzemi pero
v roko in radovoljno podpiši svoje za¬
gotovilo. potlej pa pojdi k altarju, kjer
bo Bog vzajemno podpisal in zapečatil
tvojo odvezo in svojo obljubo večnega
raja ; samega sebe bo v svojem zakra¬
mentu (sv. rešnjega Telesa) kakor po¬
svečen pečat dejal na tvoje prenovljeno
srce. Tako bode, zdi se mi, Filoteja,
tvoja duša očiščena greha in vsake lju¬
bezni do greha. Toda ker la ljubezen

70

do greha zopet lahko nastane v duši
zarad naše slabosti in poželjivosti, ka¬
tero je mogoče zatirati, a ne zatreti
(umoriti), dokler živimo tukaj na zemlji,
dam ti nasvetov, kateri te bodo, ako jih
prav rabiš, v prihodnje varovali greha
in vse ljubezni do njega, da ne more
nikdar več imeti prostora v tvojem srcu.
Ker pa ravno ti nasveti vodijo k popol¬
nejšemu čiščenju, hočem ti še, predno
ti jih dam, povedati kaj o tej višji
čistosti, do katere te želim privesti.

XXII. Poglavje.

Da se moramo očistiti nagnenja do
odpustljivih grehov.

Kolikor bolj se dan svetli, tem raz-
ločniše vidimo v zrkalu pege in madeže
svojega obraza; enako vidimo tem na¬
tančnejše in jasnejše grehe, nagnenja in
nepopolnosti, katere nas morejo ^adr^e-
vati, da ne dosežemo prave popolnosti,
čim bolj notranja luč sv. Duha razsvet¬
ljuje našo vest.

71

In ravno ta luč, ki nam kaže te na¬
pake in pregreške, ogreva nas tudi, da
se jih želimo očistiti in znebiti.

Draga Filoteja, poleg smrtnih gre¬
hov in nagnenja do smrtnih grehov,
katerih si se očistila po prej odkazanih
vajah, našla boš toraj, da imaš v svojem
srcu še mnogo nagnenja in ljubezni do
odpustljivih grehov. Tega ne pravim, da
boš našla malih grehov; marveč pravim,
da boš našla ljubezen in nagnenje do
njih. Med tem dvojim je  pa velik raz¬
loček, kajti nikdar ne moremo biti po¬
polnoma čisti vseh malih grehov, vsaj
dolgo ostati ne v tej čistosti; vendar
bre^ vse ljubezni do odpustljivih grehov
moremo biti.  Zares, kaj druzega je, zla¬
gati se enkrat ali dvakrat v šali, v kaki
nevažni reči, in kaj druzega veselje imeti
do laži in udan biti takemu grehu.

Za sedaj pravim, da je treba svojo
dušo očistiti vsega nagnenja. ki ga ima
do odpustljivih grehov; to se pravi, ni¬
kakor ne smemo prostovoljno gojiti jelje,
da bi katerikoli mali greh še nadalje¬
vali ali v njem ostali.  Kajti bila bi tudi

72

prevelika zanikarnost, ko bi vedonia in
nalašč hoteli na vesti imeti kaj Bogu
tako zopernega, kakor je volja, njemu
ne dopasti. Odpustljivi greh, naj bo še
tako majhen, je Bogu zopern; četudi
ga ne sovraži tako zelo, da bi nas hotel
zarad tega zavreči ali pogubiti. Ce mu
je pa odpustljivi greh zopern, toraj volja
in ljubezen, ki jo ima kdo do odpust¬
ljivega greha, ni nič druzega, kakor odlo¬
čitev, da se hoče zameriti božjemu veli¬
čanstvu. Ali je pa mogoče da bi kaka
dobra duša hotela ne le zameriti se svo¬
jemu Bogu, marveč celo veselje imeti
nad tem, če mu je zoperna?

Tako nagnenje, o Filoteja, je ravno
tako nasprotno pobožnosti, kakor je nag¬
nenje do smrtnega greha nasprotno lju¬
bezni ;  slabi dušne moči, zadržuje božje
tolažbe, odpira vrata skušnjavam in če
tudi ne umori duše, vendar jo pripravi
po njem v prav hudo bolezen. Poginjajoče
muhe, pravi Modri, uničijo in spridijo pri¬
jetnost mazila; hoče reci, da muhe, katere
ne ostanejo na mazilu, marveč ga ližejo
le memogredč, spridijo le toliko mazila,

73

kolikor ga odneso, drugo pa ostane ne-
oškodovano ; če pa ostanejo v dišavi, ji
odvzamejo ceno in jo ognjusijo.Ravno tako
odpustljivi grehi dušene oškodujejo hudo,
če le pridejo in se ne mudijo dolgo v
nji ; toda če grehi ostanejo v duši vsled
nagnenja, ki je ima do njih, gotovo vničijo
prijetnost dišave, t. j. sveto pobožnost.

Pajki ne morč čebel, toda pridijo jim
med in zapredejo s svojimi mrežami sa¬
tovje, tako da čebelice ne morejo vršiti
svojega dela; to pa le, če se v panju
nastanijo. Tako odpustljivi greh ne umori
naše duše, pa vendar spridi pobožnost
in po slabih navadah in nagnenjih tako
zelo zadržuje dušne moči, da ne more
več vršiti tiste urne ljubezni, ki se \ove
pobožnost.  To pa le tedaj, kadar odpust¬
ljivi greh ostane v naši vesti po nag-
nenju, katero imamo do njega. Malen¬
kost je to, o Filoteja, če izrečemo kako
malo laž, če smo kaj malega neredni v
besedah, v delih, pogledih, v oblačilih,
lepotičju . . ; vendar le tedaj, ako te
dušne pajke takoj, ko so prišli v našo
vest, zopet izženemo in odstranimo, kakor

74

delajo čebele s pravimi pajki. Ako jim
pa dovolimo, da se naselijo v naših srcih,
in ne le samo to, marveč imamo še
voljo jih pridržavati in množiti, kmalu
bomo videli, da je uničen naš med in
čebelni panj naše vesti okužen in ognjušen.
Pa še enkrat rečem, je li pač možno
(verjetno), da bi bilo blagi duši všeč, če
ni svojemu Bogu všeč, da bi bila rada
Bogu zoperna, in da bi hotela hoteti to,
kar vč, da mu je neprijetno?

XXIII. Poglavje.

Da se moramo očistiti nagnenja do
nepotrebnih in nevarnih rečij.

Igre, plesi (bali), pojedine, lišp, glediške
igre v svojem bistvu  niso kar nič hudega,
marveč take reči, ki se lahko izvršujejo
prav in napačno; vendar so te-le reči
nevarne, in nagnenje imeti do njih, to
je še nevarnejše. Rečem ti toraj, Filoteja,
četudi je dovoljeno igrati, plesati, lišpati
se, poslušati poštene igre, vdeleževati se
pojedin, — vendar nagnenje imeti do

75

tega, je pobožnosti nasprotno ter silno
škodljivo in nevarno.  Ni napak, tako de¬
lati, pač pa nagnenje imeti do takih reči).
Skoda je, na njivo svojega srca sejati
tako prazno in nespametno nagnenje; to
jemlje prostor dobrim vtiskom in brani,
da se moč naše duše ne uporablja za
dobra nagnenja.

Tako se nekdanji Nazarejci niso le
zdržavali vsega, kar vpijani, marveč tudi
grozdja, zrelega in nezrelega; pa ne zato,
ker zrelo ali nezrelo grozdje vpijani,
marveč, ker je bilo nevarno, da bi z
zobanjem nezrelega grozdja ne zbudili
želje po zrelem grozdju, in zobaje zrelo
grozdje ne povzročili slasti do mošta ali
vina. Torej ne pravim, da bi se ne mogli
posluževati teh nevarnih rečij; vendar
pa rečem, da ne moremo nikdar imeti
srca panje, ne da bi bila ob tem pripa¬
deta pobožnost.  Ako so se jeleni preveč
odebelili, popustijo pašo in se odstra¬
nijo v svoje grmovje, ker vedo, da jih
debelost tako obtežuje, da bi ne mogli
teči, ko bi bili slučajno napadeni. Ako
se človekovo srce obloži s takimi neko-

76

ristnimi, nepotrebnimi in nevarnimi nag-
nenji, tedaj brez dvombe ne more hitro,
lahko in veselo tekati za svojim Bogom,
kar je pravi namen pobožnosti.  Otročiči
se ogrevajo in pehajo za metulji; nihče
jim ne zameri tega, ker so otroci. Ali
pa mar ni smešno in marveč obžalo¬
vanja vredno, ako vidimo odrasle ljudi,
da se zavzemajo in ogrevajo za take ne¬
vredne malenkosti, kakor sem jih ime¬
noval, katere niso le nekoristne, marveč
nas tudi stavijo v nevarnost, da pridemo
iz pravega reda, ako se jim prepustimo?
Zato ti rečem, draga mi Filoteja, da se
moramo očistiti takih nagnenj in, čeravno
dejanja sama niso vselej nasprotna po¬
božnosti, vendar so ji vedno škodljiva
grešna nagnenja.

XXIV. Poglavje.

Da se moramo očistiti tudi slabostij.

Imamo še, Filoteja, neka natorna na¬
gnenja, katera niso prav za prav grehi,
ne smrtni, ne odpustljivi, ker ne prihajajo

77

iz naših posamnih grehov, marveč se
imenujejo le nepopolnosti  in njih dejanja
so napake  ali slabosti.  Sv. Jeronim, n. pr.,
pripoveduje, da je bila sveta Pavla močno
nagnena k žalosti in otožnosti, tako da
je bila ob smrti svojih otrok in svojega
moža vselej v nevarnosti, da bi ne umrla
same žalosti. To je bila nepopolnost in
nikar greh, ker ji je bilo neljubo in ^oper
njeno voljo.  Nekateri ljudje so po svoji
naravi lahkomiseljni, drugi ostfrni, drugi
težko pritrdijo mislim drugih ljudij ; drugi
so nagneni k nevolji, drugi k jezi, drugi
k ljubezni; sploh je le malo oseb, pri
katerih bi ne mogli opaziti kake take
nepopolnosti. Čeravno so pa take sla¬
bosti vsakemu kakor lastne in prirojene,
dajo se vendar s skrbljivostjo in z na¬
sprotnim nagnenjem popraviti in krotiti,
in celo znebiti in očistiti se jih je možno;
in rečem ti, Filoteja, da se to mora
zgoditi.

Znašli so pomoček, da spremenijo
mandeljnova drevesa tako, da rodijo mesto
grenkih sladke mandeljne; ako jih namreč
prevrtajo pri korenini, da jim sok izteče.

78

Zakaj bi pa mi ne mogli odpraviti iz
sebe napačnih nagnenj, da se poboljšamo?
Nikdo ni tako dobre narave, da bi se
ne mogel spriditi po grešnih navadah;
nihče nima tako uporne narave, da bi je
najprej z božjo milostjo in potlej s prid¬
nostjo in trudom ne mogel ukrotiti in
premagati.

Sedaj ti hočem podati nauke in po¬
kazati vaje, s katerimi boš mogla svojo
dušo očistiti nevarnih nagnenj, nepopol¬
nosti} in vsega dopadenja odpustljivih
grehov. In tako si boš svojo vest čim
dalje bolj zavarovala pred vsakim smrt¬
nim grehom. Bog ti daj milost, da dobro
izvršuješ te vaje.

Drugi del.

Razni nauki, po katerih se duša po¬
vzdigne k Bogu z pobožno molitvijo
in zakramenti.

L Poglavje.

O potrebnosti molitve.

1. Ker molitev razsvetljuje naš razum
z božjo svitlobo in lučjo ter našo voljo
ogreva z gorkoto nebeške ljubezni, ^ato
pač ni nobene reči, katera bi tako %elo
odstranjala i^ našega razuma nevednost
in i\ naše volje napačno nagnenje.  To
je blagoslovljena voda, katera s svojim
porošenjem spravlja v zelenje in cvet
rastline naših dobrih želja, izpira nepo¬
polnosti iz naših duš in izsuša strasti v
naših srcih.

2. Pa posebno ti priporočam notra¬
njo in srčno molitev ter osobito tako, ki

80

se peča ; življenjem in trpljenjem na¬
šega Gospoda Jezusa Kristusa.  Ako ga
velikokrat ogleduješ v premišljevanju, na¬
polnjena bo ž njim vsa tvoja duša, na¬
učila se boš njegovega vedenja in urav¬
navala svoja dela po vzgledu njegovih.
On je luč sveta;  po njem in zanj se
moramo bistriti in razsvetljevati.Toje drevo
poželenja, v čigar senci se moramo krepčati.
To je|žrt’ studenec Jakopov  za očiščevanje
vseh naših madežev. Kakor se otroci nauče
materine govorice s tem, da poslušajo
svoje matere in govorč ž njimi, naučili
se bomo tudi mi s pomočjo njegove mi¬
losti tako govoriti, delati in hoteti, kakor
on, če bomo v premišljevanju ostajali
blizo Zveličarja in opazovali njegove be¬
sede, njegova dela in njegova nagnenja.
Tega se je treba poprijeti, Filoteja; in
verjemi mi, le sko^ ta vrata moremo iti
k Bogu Očetu;  zakaj kakor bi nam
steklo v zrcalu ne moglo ničesar poka¬
zati, ko bi ne bilo od zadaj zadelano s
činom ali svincem, tako bi tudi božan¬
stva ne mogli tukaj na zemlji prav pre¬
mišljevati, ko bi ne bilo združeno s sve-

81

tim človeštvom Zveličarjevim. čigar živ¬
ljenje in smrt je najprimernejši, naj¬
ljubeznivejši, najslajši in najkoristnejši
predmet, ki si ga moremo izvoliti za
navadno premišljevanje. Zveličar se ne
imenuje zastonj kruh, ki je prišel iz nebes;
zakaj kakor se mora kruh jesti pri vse-
vrstnih mesninah, moramo tudi Zveli¬
čarja premišljevati, ogledovati in iskati
v vseh svojih molitvah in dejanjih ...

3. Obračaj v premišljevanje vsak dan
po eno uro pred kosilom ; in če je
možno takoj zjutraj, ker je tvoj duh
manj izbegan in bolj čil po nočnem po¬
čitku. Pa tudi več ne porabljaj v to nego
eno uro. ako ti tvoj duhovni oče po¬
sebej ne ukažejo.

4. Ako moreš opraviti to vajo v
cerkvi, in Če je v nji dovolj mirno, bo
to zate kaj lahko in prilično, ker ti ne
bo mogel nihče po pravici braniti, da bi
ne ostajala po eno uro v cerkvi, ne oče,
ne mati, ne žena, ne mož. ne kdorkoli
drug. Doma bi si pa mogla težko oblju¬
biti, da najdeš eno uro tako prosto, ako
si kakorkoli odvisna.

Filoteja.



6

82

5. Začenjaj vsako molitev, bodisi no¬
tranjo ali ustno, s pričujočnostjo Božjo.
Drji se tega pravila bre% izjeme  in v
kratkem času boš videla, koliko ti bo
koristilo.

6. Slušaj me in moli svoj Oče naš,
češčena marijo  in vero y  latinskem je¬
ziku; pa uči se tudi v materinem jeziku
prav razumevati posamezne besede, zato
da boš, četudi jih izgovarjaš v skupnem
cerkvenem jeziku, vendar mogla okušati
prečudni in presladki pomen teh svetih
molitev, katere je treba moliti tako, da
se ob njihovem pomenu globoko za¬
misliš in vzbujaš svoja čustva, ne da bi
jih veliko obmolila,  marveč da se učiš pri¬
srčno  moliti to, kar moliš, zakaj en
sam očenaš, ki ga zmoliš z občutkom,
velja več, kakor če bi jih mnogo molila
naglo in površno.

7. Rožni venec je  jako koristna mo¬
litev, če jo le znaš moliti, kakor treba;
v ta namen si preskrbi katero izmed
malih knjižic, ki učč, kako ga je treba
moliti. Dobro je tudi, moliti litanije na¬
šega Zveličarja, Matere božje in vseh

83

svetnikov, ter vse druge ustne molitve,
katere so v odobrenih molitvenikih. Ven¬
dar pa, če imaš le dar notranje molitve,
imej zanjo vselej prvi prostor  in sicer
tako, da si ni treba kar nič skrbi delati,
ko bi poleg premišljevanja, ali zarad pre¬
mnogih opravil ali jz kakega drugega
uzroka ne mogla opraviti ustne molitve;
zadovolji se s tem, da moliš pred pre¬
mišljevanjem ali potlej le samo.. Gospo¬
dovo molitev, Češčenamarijo in apostol¬
sko vero.

8. Ako takrat, ko opravljaš ustno
molitev, tvoje srce mika in vabi ^notra¬
nja ali srčna  molitev, nič se ne obo¬
tavljaj preiti k premišljevanju; pa pusti,
da se tvoj duh mirno preseli od te strani,
in naj te nikar nič ne skrbi, če še nisi
končala ustnih molitev, katere si si bila
namenila; zakaj premišljevanje, ki je boš
opravila mesto njih, je bolj všeč Bogu
in koristnejše za tvojo dušo; izvzamem
cerkveni oficij (duhovne ure), ako si ga
dolžna opravljati ; zakaj v tem slučaju
se mora izpolniti, kar je dolžnost.

6*»



84

g.  Ko bi se primerilo, da bi ti pre¬
tekel ves jutranji čas brez te svete vaje
notranje molitve, bodisi zarad preobilnih
opravkov ali iz katerega drugega uzroka,
kar moraš po svoji moči zabranjevati in
skrbeti, da bi se ti nikoli ne pripetilo,
— tedaj se potrudi, da nadomestiš to
zamudo popoldne ob taki uri, ki je od¬
daljena od kosila, zakaj če bi storila
to bolj zgodaj in predno je prebava
precej dovršena, bi te zelo nadlegovala
dremotnost in tvojemu zdravju bi ne bilo
hasno.

Ko bi pa ves dan ne mogla storiti
tega, treba je popraviti to zgubo s tem,
da pomnožiš hipne molitvice (vzdihi je je)
ali da bereš kako bogoljubno knjigo ter
si naložiš kako pokoro, ki naj zabrani
posledice takega oproščenja; povrh tega
stori trden sklep, da se nastopni dan
zopet povrneš i  pravi tir.

85

II. Poglavje.

Kratek navod k premišljevanju, in
sicer najprej o pričujočnosti Božji,
ki je prva točka priprave.

Morebiti pa, Filoteja, ne veš, kako je
treba opraviti notranjo molitev; ^akaj to
je reč, katero, %al, zpia malo., ljudij v
našem času.  Zato ti tukaj podam pri-
prost in kratek navod k temu ; bolj ob¬
širno se lahko poučiš po čitanju lepih
knjig, katerih je več spisanih o tem pred¬
metu, in posebno, če se sama vadiš.
Najprej ti povdarjam pripravo, katera
ima dva dela ; prvi je v tem. da se po¬
staviš v pričujočnost Božjo, in drugi v
tem, da Boga prosiš pomoči. Da si pred-
očuješ pričujočnost Božjo, ti podajem štiri
glavne pomočke, katere lahko rabiš pri
tem začetku.

Prvi je v tem, da se jivo in pa^no
\avedaš vsepričujočnosti Borje,  t. j., da
je Bog v vsem in povsod, in da ga ni

86

kraja ne reči na tem svetu, kjer bi ne
bil resnično pričujoč, tako da povsod,
koder hodimo, kjer smo, najdemo Boga
pričujočega, kakor ptice nahajajo zrak
povsod, koder letajo. Vsakdo ve to res¬
nico, pa vsak ni pazen, da bi se je za¬
vedal. Slepci, ki ne vidijo navzočega
kneza, se vendar vedejo spoštljivo, ako
se jim naznani njegova navzočnost. Res¬
nica pa je, da, ker ga ne vidijo, lahko
pozabijo, da je navzoč ; in če so to po¬
zabili, še lažje zgubijo dostojnost in spo¬
štovanje. Ah, Filoteja, mi ne vidimo
Boga, ki nam je pričujoč, in čeravno
nas vera spominja njegove pričujočnosti,
vendar, ker ga ne vidimo z očmi, ga
kaj gostokrat pozabimo in se tako ve¬
demo, kakor da bi bil Bog prav daleč
od nas ; zakaj čeravno dobro vemo, da
je navzoč pri vseh rečeh, vendar, ker ne
mislimo na to, je vse eno, kakor da bi
ne vedeli tega. Zato moramo vselej pred
molitvijo polivati svojo dušo, naj paz¬
ljivo misli in pozornost obrača na to
pričujočnost Božjo.  Tega se je živo za-

87

vedal David, ko je vskliknil: „Ce se po¬
vzdignem v nebo, o moj Bog, si ti tam ;
če grem doli v pekel, si ti tukaj/ In
tako moramo umevati besede, katere je
izrekel Jakob, ko je videl sveto lestev :
„Oh, kako strašen je ta kraj! resnično
Bog je tukaj, in jaz nisem vedel tega."
Hoče reči, da ni mislil na to; zakaj to
mu pač ni moglo biti neznano, da je
Bog v vsem in povsod. Kadar se toraj,
o Filoteja, odpravljaš k molitvi, reci iz
vsega svojega srca in svojemu srcu : O
moje srce, moje srce, Bog je res tukaj !

Drugi pomoček, postaviti se v to sveto
pričujočnost, je v tem, da si misliš:
Bog ni samo v tem kraju, kjer si ti,
marveč je prav posebej v tvojem srcu in
v dnu tvojega duha,  katerega oživlja in
krepi s svojo sveto navzočnostjo; tukaj
je kakor srce tvojega srca, kakor duh
tvojega duha. Zakaj kakor je duša, ki se
razliva po vsem telesu, pričujoča po vseh
delih in ima vendar svoj posebni sedež
v srcu, tako Bog, ki je navzoč pri vseh
rečeh, je še na poseben način pričujoč
v našem srcu. In zato je David Boga

imenoval Boga svojega srca  in sv. Pavel
je rekel, da v Bogu ^ivimo, se gib¬
ljemo in smo.  Ako toraj prav prevdarjaš
to resnico, boš v svojem srcu vzbudila
veliko spoštovanje do Boga, kateri je v
njem tako posebno pričujoč.

Tretji pomoček je v tem, da se obi¬
ramo v mislih na našega Zveličarja,
kateri, po svoji človeški naravi, gleda i%
nebes  na ljudi vsega sveta, posebej pa
na kristijane, ki so njegovi otroci, in še
prav posebno na one, ki molijo,  ter opa¬
zuje njih opravila in življenje. In to ni
le samo domišljija, marveč prava res¬
nica; zakaj če tudi mi ne vidimo njega,
vendar on gleda od zgoraj na nas. Sveti
Stefan ga je tako videl ob svojem mu-
čeništvu ; tudi smemo reči z nevesto (v
visoki pesmi): Glej, on stoji \a našo
steno, gleda sko^i okna in ^re sko^i
mre%o.

Četrti način je v tem, da se poslužu¬
jemo domišljije  ter si mislimo Zveličarja
v njegovem presvetem človeštvu, kakor
bi bil pred nami, enako kakor smo va¬
jeni v mislih si predstavljati svoje pri-

jatelje ter pravimo : Zdi se mi, kakor da
vidim tega in tega, ki dela to in ono,
ali enako. Ko bi pa bilo pričujoče pre¬
sveto Rešnje Telo, tedaj bi pa bila ta
pričujočnost resnična in ne samo v do¬
mišljiji, zakaj podoba kruha bi bila kakor
neko zagrinjalo, izza katerega nas gleda
in opazuje naš Gospod resnično pri¬
čujoč.

Rabi toraj eno izmed teh štirih sred¬
stev, da pred molitvijo (premišljevanjem)
postaviš svojo dušo v pričujočnost Božjo.
Ni pa treba, da bi hotela hkrati rabiti
vse štiri pomočke, marveč le enega vsa-
kikrat  in sicer prav na kratko in pri-
prosto.

III. Poglavje.

O prošnji, kot drugem delu priprav¬
ljanja.

Prošnja se opravi takole: ko se tvoja
duša čuti v pričujočnosti Božji, se glo¬
boko ponija v največjem počeščenju,  ker
se spozna prenevredno, bivati pred tako


90

vzvišenim veličanstvom; ker pa vendar
vč, da ista božja dobrota to hoče, ga
prosi milosti, da bi mu mogla prav slu¬
titi in častiti ga v tem premišljevanju.

Ako hočeš, lahko porabiš kake kratke
in vnete besede, kakor te-le Davidove:
„Ne zavrzi me, o moj Bog, izpred svo¬
jega obličja, in ne odvzemi mi naklo-
nenosti svojega svetega Duha; naj sveti
tvoje obličje na tvojo služabnico in pre¬
mišljevala bom tvoja čuda ; daj mi raz¬
umnost, in premišljevala bom tvojo po¬
stavo in jo spolnjevala iz vsega svojega
srca ; tvoja služabnica sem, daj mi svo¬
jega duha" ter druge enake besede. Tudi
ti bo koristno, če pristaviš prošnjo do
svojega dobrega angelja in do svetih
oseb, katere so v oni skrivnosti, katero
boš premišljevala ;  ako n. pr., premišljaš
smrt našega Gospoda, lahko prosiš (po¬
moči) Mater božjo, sv. Janeza, Magda¬
leno. dobrega razbojnika, da se tudi tebi
podelč notranja čustva, katera so se takrat
njim vzbudila; in če premišljaš svojo
smrt, lahko prosiš svojega dobrega an-

91

gel ja, ki bo takrat navzoč, naj ti vdihne
primernih mislij; in enako delaj pri dru¬
gih skrivnostih.

IV. Poglavje.

O poočitovanju skrivnosti, kot tretjem
delu pripravljanja.

Po teh dveh navadnih delih priprav¬
ljanja je še tretji del, ki pa ni za vsako¬
vrstno premišljevanje: ta del imenujejo
nekateri „zgradbo kraja" in drugi zno-
tranjo nalogo.

To pa ni nič drugega, kakor da po-
dajemo svoji domišliji vsebino skrivnosti,
katero hočemo premišljevati, tako, kakor
da bi se resnično in dejansko vršila v
naši navzočnosti  (pred očmi). Ce n. pr.
hočeš premišljevati našega Gospoda na
križu, misli si, kakor da si na gori Kal¬
variji in da gledaš vse to, kar se godi in
govori na dan Kristusovega trpljenja; ali
če hočeš (to je vse eno), misli si, da
prav na tem kraju, kjer si, križajo našega
Gospoda, tako kakor popisujejo evan-

gelisti. Ravno to ti rečem za slučaj, če pre¬
mišljuješ o smrti, kakor sem to opomnil
pri »premišljevanju o smrti", kakor tudi,
če premišljuješ o peklu in vseh enakih
skrivnostih, pri katerih je kaj vidnega in
očutnega; zakaj pri drugih skrivnostih, o
veličastvu božjem, o imenitnosti Čednosti),
o namenu, za kateri smo vstvarjeni, ki
so nevidne reči, se ne kaže posluževati
takega poočitovanja. Res je, da se more
pač porabiti kaka sličnost ali primera  v
podporo premišljevanju ; vendar take ni
prav lahko dobiti, in jaz hočem s teboj
obravnavati prav priprosto, tako, da se
tvoj duh ne upeha močno pri takem
iskanju. — S pomočjo kakega poočito¬
vanja (predstavljanja) ^apremo svojega
duha v skrivnost, katero hočemo pre¬
mišljevati,  zato, da ne leta sem pa tje,
prav tako, kakor zapro tička v gajbico,
ali kakor privežejo kragulja na konopec,
da sedi na roki. Nekateri bodo sicer rekli,
da je boljše, kadar si predočujemo take
skrivnosti, naj ostajamo kar pri misli, ki
nam jo podaja vera in kakor jih vspre-
jemljemo po duhu in umu, ali pa naj si



mislimo, da se te reči snujejo v našem
lastnem duhu ; pa to je prebistroumno
\a ^ačetek;  in do tistega časa, da te Bog
povzdigne višje, ti svetujem, Filoteja. da
ostani v nizki dolini, katero ti kažem.

Poglavje.

O razmišljavanju, kot drugem delu
premišljevanja.

Ko je domišljija opravila svoje delo,
se prične delo umovanja, kar imenujemo
premišljevanje,  katero ni nič druzega
nego eno ali več ra^mišljavanj (pre-
vdarjanj) v ta namen, da vzbudimo svojo
ljubezen do Boga in do božjih rečij  V
tem se loči premišljevanje od učenja ter
drugih mislij in razmišljavanj. pri ka¬
terih ne nameravamo doseči čednosti ali
ljubezni do Boga, marveč imamo druge
vzroke in namene, n. pr. da bi postali
učeni, ali o čem pisali ali se učeno raz-
govarjali. Ko si toraj, kakor sem rekel,
svojega duha navezala na okrožje onega
predmeta, ki ga hočeš premišljevati, ali

94

po poočitovanju, če je predmet očuten,
ali le po vsebini, če je predmet nad¬
čuten, potlej prični razmišljevati o njem
tako, kakor vidiš popolnem zasnovane
vzglede v premišljevanjih, katere sem ti
že podal.*) Ako najde tvoj duh dovolj
zanimanja, luči in sadu v katerem teh pre¬
mišljevanj, ostani pri tem in ne hiti dalje.
Delaj tako kakor čebele, ki ne zapustijo
cvetke toliko časa, dokler dobivajo še
kaj medil na nji, da si ga nabirajo. Ce
se ti pa ne posreči v enem premišlje¬
vanju dobiti, česar želiš, pojdi potem, ko
si nekoliko pregledovala in poskušala, k
drugemu; pa postopaj v tej reči Čisto
mirno in priprosto, brez prenagljenja.

VI. Poglavje.

O čustvih in sklepih, kot tretjem delu
premišljevanja.

Premišljevanje navdaja z blagimi čustvi
našo voljo ali čustveni del naše duše,

*) Prvi del, str. 28 — 58.

95

kakor so n. pr. ljubezen do Boga in do
bližnjega, želje po nebesih in večni slavi,
gorečnost za zveličanje duš, posnemanje
življenja našega Zveličarja, sočutje, str¬
menje, veselje, strah ozir razžaljenja Bož¬
jega, sodbe in pekla, sovraštvo greha,
zaupanje v dobroto in usmiljenost božjo,
sramovanje zarad dosedanjega slabega živ¬
ljenja. In v teh čustvih naj se naš duh
mudi in vitraja, kolikor le more . . .

Vendar ni treba, Filoteja, toliko se
muditi ob teh splošnih čustvih, marveč
spreminjaj jih v posebne in posamne
sklepe  za spokorjenje in poboljšanje. Prva
beseda Jezusova na križu bo gotovo
vzbudila v tvoji duši željo posnemanja,
namreč, da želiš odpustiti svojim so¬
vražnikom in jih ljubiti ; pa rečem ti na
to, da je vse malo vredno, če ne pri-
deneš posebnega sklepa tako le: toraj brž
na delo, nič več se ne bom jezila zarad
onih žaljivih besedij, katere poreče zoper
mene tisti ali tista, moj sosed ali moja
soseda, moj hlapec ali moja dekla, tudi
ne zarad tistega zaničevanja, katero mi
je prizadejal ta ali oni; obratno porečem

.. : .-%f

96

in storim mu to in to-le reč, da ga pri¬
dobim in pomirim ; in enako pri drugih
predmetih. Po tej poti, Filoteja, boš v
kratkem času odpravila svoje napake, po
samih čustvih bi jih pa pozno in ne
lahko.

VII. Poglavje.

O koncu in duhovnem šopku.

Slednjič je treba premišljevanje kon¬
čati s trojnim opravilom, katero je treba
izvršiti s kar največjo ponižnostjo.

Prvo je ^ahvala,  s katero zahvalimo
Boga za čustva in sklepe, ki nam jih je
naklonil, in za njegovo dobrotljivost in
usmiljenost, ki smo jo našli v premiš-
Ijevani skrivnosti. Drugo je darovanje,
s katerim darujemo Bogu isto njegovo
dobrotljivost in usmiljenost, smrt, kri in
čednosti njegovega Sina s svojimi čustvi
in sklepi vred. Tretja je prošnja,  s ka¬
tero Boga nujno prosimo, naj nam do¬
deli milosti in čednosti svojega Sina in naj
da blagoslov našim čustvom in sklepom,

. ; .'K

97
da bi jih mogli zvesto spolnovati; potlej
molimo tudi za cerkev, za svoje dušne
pastirje, sorodnike, prijatelje in druge ter
prosimo v ta namen priprošnjo Matere
božje, angeljev in svetnikov. Nazadnje pa,
sem opomnil, je treba moliti očenaš in
češčenamarijo, ki je splošna in potrebna
molitev vseh vernikov.

Vsemu temu sem dostavil, da si je
treba natrgati mal šopek pobožnosti.
Ljudje, ki so se sprehajali po lepem vrtu,
ne odhajajo radi, da ne bi vzeli v roke
štiri ali pet cvetlic, da jih duhajo in hra¬
nijo čez dan; tako si moramo tudi mi
potlej, ko je naš duh v premišljevanju
prehodil kako skrivnost, odbrati eno ali
dve ali tri točke (misli), katere se nam
zde bolj povšečne in primernejše našemu
napredovanju, da se jih potlej po dnevu
spominjamo in jih v duhu vonjamo. To
pa se zgodi na tistem kraju, kjer smo
opravili premišljevanje, tako da se potlej
še nekoliko tam pomudimo ali na samem
semtertja hodimo nekaj časa.

Filoteja.

7

98

VIII. Poglavje.

Nekaj jako koristnih opominov o pre¬
mišljevanju.

Pred vsem je treba, Filoteja, da do-
končavši premišljevanje obdržiš sklepe in
namere, z a  katere si se odločila, ter jih
v dejanju spolnuješ ta dan.  To je ve¬
liki sad premišljevanja, brez katerega bi
bilo prav velikrat ne le brez koristi,
marveč škodljivo, ker čednosti, premi-
šljevane pa ne izvrševane, napihnejo včasi
duha in pogum, ker si mislimo, da
smo res taki, kakoršni smo se namenili
in sklenili biti, kar je nedvomno resnično,
ako so sklepi živi in trdni; taki pa niso,
marveč prazni in nevarni, ako se ne iz¬
vršujejo. Treba je toraj z vsemi pomočiti
se prizadevati, da jih izvršujemo, in v to
iskati prilik malih in velikih.  Ako sem,
n. pr. sklenil, da pridobim s krotkostjo
srce tistih, ki me žalijo, bom ta dan iskal
prilike, da jih srečam in prijateljsko po¬
zdravim ; in če jih ne morem srečati, da
bom vsaj o njih dobro govoril in Boga
prosil za nje.

&

Ob koncu te srčne molitve moraš
paziti, da se ne pretrese tvoje srce,  ker
bi razlila dišavo, katero si vzprejela v
molitvi. Hočem reči, da moraš, ako je
mogoče, nekoliko molčati in svoje srce
prav mirno polagoma od molitve obra¬
čati k opravkom in kar moč dolgo za¬
drževati mišljenje in čustva, ki si jih
zajela v molitvi. Človek, ki bi .dobil v
lepi porcelanasti posodi dragoceno teko¬
čino, da naj bi jo nesel domov, hodil
bi počasi in ne bi nič gledal na stran,
marveč sedaj predse v strahu, da bi se
ne spodtaknil ob kakšen kamen ali ne
storil napačne stopinje, sedaj na svojo
posodo, da bi videl, ali ni nagnjena.
Prav tako moraš delati tudi ti, ko si
dovršila premišljevanje: nikar se takoj ne
razmisli, marveč glej kar predsč. Ko bi,
recimo, imela srečati koga, s katerim bi
morala govoriti ali poslušati ga, tu bi ne
bilo drugega pomočka, kakor udati se
temu, toda tako, da paziš tudi na svoje
srce, da se tekočina svete molitve razliva
le kar najmenj možno.

100

Privaditi se moraš celo temu, da boš
od molitve (premišljevanja) prehajala k
vsakovrstnim opravilom, katera tvoj poklic
in stan pravno in postavno zahteva od
tebe, čeravno bi se zdela močno odda¬
ljena od čustev, ki smo jih vsprejemali
pri premišljevanju. Hočem reči, da zago¬
vornik naj zna od molitve prestopiti k
zagovorništvu, kupec h kupčiji, soproga
k zakonskim dolžnostim in hišnim opra¬
vilom, s toliko pohlevnostjo in mirnostjo,
da se vsled tega nič ne bega njegovo
srce; zakaj ker je eno in drugo po božji
volji, je treba v duhu ponižnosti in po¬
božnosti prestopati od enega do drugega.

Vedi tudi, da bode katerikrat tvoje
čustvo takoj po pripravi vse splamtelo
proti Bogu ; takrat mu pusti prosto pot,
ne da bi se hotela vezati na vodilo, ka¬
tero sem ti podal; zakaj četudi mora v
obče razmišljavanje biti pred čustvi in
sklepi, vendar, če ti sv. Duh da čustvo
pred razmišljavanjem, ni se ti truditi z raz-
mišljevanjem, katero nima drugega na¬
mena kakor vzbujati čustva. V kratkem:
vselej, kadar se ti ponujajo čustva, jih

101

moraš vsprejeti in jim napraviti prostor,
naj  jje prihajajo pred vsem rapnišlja-
vanjem ali potlej.  Čeravno sem postavil
čustva po vsem prevdarjanju, storil sem
le zato, da bi boljše razločil dele pre¬
mišljevanja ; zakaj sicer je občno pravilo,
da ni treba nikdar zadržavati čustev,
marveč se jim vselej prepustiti, kadar se
nudijo. Tega ne pravim samo gledč na
druga čustva, marveč tudi v ozir zahva¬
ljevanja, darovanja in prošnje, ki se mo¬
rejo opraviti med premišljevanjem; zakaj
le teh ravno tako ne smemo zadržavati
kakor drugih čustev, čeravno jih je treba
potlej, za sklep premišljevanju, zopet po¬
vzeti in ponoviti. Kar pa zadeva sklepe,
treba jih je obujati po čustvih in ob
koncu vsega premišljevanja,  predno se
zaključi ; zato ker si predstavljamo posa¬
mezne in znane predmete, kateri bi nas
pripravili v nevarnost, da se razmislimo,
ako delamo sklepe že med čustvi.

Pri čustvih in sklepih je dobro, da
se molitveno pogovarjamo, ter nagovo¬
rimo sedaj našega Zveličarja, sedaj an-
gelje in osebe, katere kažejo skrivnosti,

102


svetnike in same sebe, svoje srce, greš¬
nike, in celo nečutne stvari, kakor vidimo,
da so tako delali David v svojih psalmih
in drugi svetniki v svojih premišljevanjih
in molitvah.

IX. Poglavje.

O dušni suhoti pri premišljevanju.

Ako se ti primeri. Filoteja, da nimaš
kar nič veselja in tolažbe pri premišlje¬
vanju, prosim te, nikar se ne vzne¬
mirjaj,  marveč včasih odpri vrata ustnim
molitvam,  potoži sama o sebi Zveličarju,
spoznaj svojo nevrednost, prosi ga, naj
ti pomaga, poljubi njegovo podobo, če
jo imaš, reci mu one Jakopove besede:
„Gospod, ne izpustim te, predno me nisi
blagoslovil",  ali one Kananejkine: »Da,
Gospod,  jaz sem sicer psiček, ali psički
jedo drobtine z mize svojega Gospoda."

Drugikrat vzemi kako knjigo v roko
in jo beri pazljivo, dokler se tvoj duh
ne vzbudi in poživi v tebi. Vzpodbudi
včasih svoje srce s kakim telesnim pre-


103

mikanjem in premenom tpunanje pobož¬
nosti,  ponižaj se do tal, deni roke navskriž
pred seboj, poljubi razpelo; to pa seveda
le, če si v samotnem kraju. Ako pa po
vsem tem še nisi utolažena, vendar ne
daj se motiti, ko bi bila še tako velika
tvoja suhota. marveč vztrajaj in ostani
v nekem pobožnem stanju pred Bogom.
Koliko je dvornikov, kateri prihajajo po
stokrat na leto v sobo svojega kneza,
čeprav nimajo upanja, da bi govorili ž
njim, marveč samo zato, da jih vidi in
da mu spolnijo svojo dolžnost? Tako
moramo mi, draga Filoteja, prihajati k
sveti molitvi, že kar zato, da storimo
svojo dolžnost in pokažemo svojo zve¬
stobo. Ako blagovoli božje veličastvo nas
nagovoriti in z nami občevati po svojih
svetih navdihovanjih in notranjih tola¬
žilih, bode nam to brez dvoma velika
čast in presladko veselje; ako pa Bog
ne blagovoli nam storiti te milosti, in
nas kar pusti, ne da bi govoril z nami,
prav tako, kakor če bi nas ne videl in
kakor da bi ne bili v njegovi pričujoč-
nosti, vendar se ne smemo odstraniti,


104

marveč obratno, ostati moramo pred to
najvišjo dobroto s pobožnim in mirnim
čakanjem, in gotovo bo potlej milostno
vsprejela našo potrpežljivost in opazila
našo gorečnost in vztrajnost, tako, da v
drugič, ko pridemo zopet pred Gospoda,
nam bo skazal posebno ljubezen in se
bo z nami pogovarjal po svojih tolažilih
ter nam dal občutiti prijetnost svete mo¬
litve. Ko bi pa ne storil tega, bodimo,
Filoteja, zadovoljni, saj je že to prevelika
čast nas, da smo pri njem in pred
njegovim obličjem.

X.  Poglavje.

Zjntranja pobožnost.

Poleg te celotne in določene znotranje
molitve in drugih ustnih molitev, katere
moraš vsak dan opraviti, je še petero
drugih krajših molitev, katere so nekak
podaljšek, nekaki odrastki one velike mo¬
litve. Med temi je na prvem mestu ona,
ki se opravi zjutraj kot splošna priprava
za vsa dela vsega dneva. Opravljaj jo
tako-le:

105

1. Iz globočine svojega srca počasti
Boga in zahvali za milost, da te je ohranil
preteklo noč; in ko bi bila storila kak
greh, prosi ga odpuščanja.

2. Vedi, da ti je sedanji dan podarjen
zato, da si v njem pridobiš prihodni dan
večnosti; in trdno skleni, da hočeš iz
tega namena prav porabiti ves dan.

3. Naprej premisli, katere dogodke,
kakšna opravila in katere prilike utegne
prinesti ta dan, da bi Bogu služila, in
katere skušnjave bi utegnile priti, da bi
ga žalila ali z jezo, ali nečimernostjo ali
s kako drugo nerednostjo; pa pripravi
se s svetim sklepom,  da boš uporabljala
vse pomočke, kateri se ti utegnejo po¬
nuditi, v službo božjo in napredovanje
v svoji pobožnosti. Obratno se pa tudi
pripravi, da boš dobro odstranjala, pobijala
in premagovala vse, karkoli se utegne pri¬
plaziti zoper tvoje zveličanje in zoper slavo
božjo. Pa še ne zadostuje, da tako sklepaš,
marveč treba, da pripravljaš pomočkov
v spolnitev svojega sklepa. Ako n. pr. že
naprej vem, da bom imel kaj opraviti s
človekom, kateri je strasten in nagle jeze,

106

ne bom le sklenil, da ga ne bom nič žalil,
marveč pripravil si bom krotkih besedij,
da si ga pridobim, ali obrnil se do koga,
kateri ga more vzdržati pri dobri volji.
Ako naprej vem, da bom mogel obiskati
kakega bolnika, določil si bom uro, tola¬
žila in pomočke, kakor so zanj. In tako
še o drugih prilikah.

4. Ko si to storila, ponižaj se pred
Bogom in spoznaj, da sama iz sebe ne
moreš izvršiti ničesar, kar si si namenila,
bodisi ogibati se hudega, bodisi izvrševati
dobro. Potlej pa, kakor bi imela svoje
srce v rokah, daruj ga z vsemi svojimi
dobrimi namerami božjemu veličastvu,
proseč ga, naj ga vzprejme v svoje varstvo,
in naj ga podpira, da prav izvršuje svojo
službo. Stori pa to s temi-le ali enakimi
notranjimi besedami : „0 Gospod, poglej
to ubogo in usmiljenja vredno srce, ka¬
tero je po tvoji dobroti dobilo več dobrih
želj; toda ah! preslabotno — in prerevno
je, da bi izvršilo to dobro, Kar želi, če
mu ti ne podeliš svojega nebeškega blago¬
slova, ki ga v ta namen prosim, o pre-
Ijubeznivi Oče, po zasluženju trpljenja

107

tvojega Sina, v čigar čast posvetim ta
dan in vse dni, kar mi jih bo še živeti.
Prosi Mater božjo, svojega angelja variha
in svetnike, naj ti pomagajo v to svrho.

Toda vsa ta duhovna opravila se
morajo vršiti na kratko in %ivo,  če možno
še predno greš iz sobe ; to pa zato, da
bo ta pobožnost vse, karkoli bpš storila
ves dan, porosila z blagoslovom božjim.
Toda prosim te,  Filoteja, da nikar tega
ne opuščaj nikdar I

XI. Poglavje.

Večerna pobožnost in izpraševanje
vesti.

Kakor pred telesnim kosilom preskrbiš
svoji duši kosilo v premišljevanju, tako
napravi tudi pred večerjo malo dušno
večerjico ali vsaj pobožno pokrepčavo.
Pridobi si toraj pred večerjo nekoliko
prostega časa ter klečč pred svojim Bogom
zberi svojega duha vpričo Jezusa križa¬
nega (katerega si predočuješ s kratkim
premislikom in notranjim pogledom),

108

Janeti %opet v svojem srcu ogenj ^ju¬
tranjega premišljevanja po dvanajsterici
Živih vzdihljajev, poniževanj in srčnih
vzletov  proti božjemu Zveličarju svoje
duše; ali pa ponavljaj one misli, katere
so ti najbolj ugajale v zjutranjem premi¬
šljevanju; ali pa se navdušuj s kakim
drugim novim predmetom,  kakor ti je
bolj povšečno.

Kar zadeva izpraševanje vesti, katero
je treba vselej opraviti, predno gremo
spat, vsakdo vč, kako se to izvede.

1. Zahvalimo se Bogu, da nas je
ohranil pretekli dan.

2. Preiskujemo, kako smo se vedli
vse ure po dnevu; in da to lažje storimo,
premišljujmo, kje, s kom in pri kakšnih
opravilih smo bili.

3. Ako najdemo, da smo storili kaj
dobrega, zahvalimo Boga za to; ako smo
pa obratno storili kaj slabega, v mislih,
besedah ali delih, prosimo odpuščanja
božje veličastvo s trdnim sklepom, da
se bomo tega spovedali o prvi priliki,
in se skrbno poboljšali.

109

4. Potem priporočimo božji previd¬
nosti svoje telo, svojo dušo, cerkev, so¬
rodnike, prijatelje; prosimo Mater božjo,
angelja variha in svetnike, da naj čujejo
nad nami in za nas. In z božjim blago¬
slovom gremo k počitku, ki nam ga je
Bog blagohotno naklonil.

Te pobožnosti ne smemo nikoli po¬
habiti,  kakor tudi zjutranje ne; zakaj z
zjutranjo odpiraš svoja dušna okna Solncu
pravice, z zvečerno pa jih zapiraš pe¬
klenskim temam.

XII. Poglavje.

O duhovni siunoti.

Tukaj želim, ljuba Filoteja, da zelo
pazljivo poslušaš moj nasvet, zakaj v
tem odstavku je eden najgotovejših po-
rnočkov tvojega duhovnega napredka.

Spominjaj se med dnevom, kolikor
največkrat moreš, pričujočnosti božje, po
enem izmed štirih načinov, ki sem ti
jih pokazal.* Glej na to. kaj Bog dela in

*) Str. 85.

110

kaj ti delaš: videla boš, da so njegove
oči obrnjene proti tebi in te vedno gle¬
dajo z neizrečno ljubeznijo. O Bog, tako
reci, zakaj se jaz ne oziram vedno nate,
kakor se ti name ? Zakaj ti, Gospod,
misliš tolikrat name, in zakaj jaz tako
malo mislim na te? Kje sva, o moja
duša' Najino pravo mesto je  Bog; pa
kod se potikava.'

Kakor imajo ptice gnezda po drevesih,
da se umaknejo vanja, kadar je treba, in
jeleni svoje grmovje in gošče, kamor se
skrivajo in zavarujejo, da se hladijo v
poletni senci; tako, Filoteja, si morajo
tudi naša srca odbrati in izvoliti vsak
dan kak tak prostor,  ali na gori Kalvariji, ali
v ranah našega Zveličarja ali na kakem dru¬
gem kraju blizo njega, da si tam poiščejo
zavetja ob vsakovrstni priliki, ter se tukaj
odpočivajo in okrepčavajo med svetnimi
opravili, in da so tukaj kakor v neki trd¬
njavi ter se branijo zoper skušnjave. Srečna
duša, katera more v resnici reči svojemu
Zveličarju: „77 si moje pribežališče, moja
varna trdnjava, moja streha ^oper dej in
moja senca ■pjper vročino."

111

Zapomni si torej, Filoteja, da se vedno
večkrat umikaš v samoto svojega srca,
med tem, ko si telesno v pogovorih in
opravilih ; in te dušne samote ti nikakor
ne more ^abranjevati množica onih, ka¬
teri so okrog tebe,  ker niso okrog tvo¬
jega srca, marveč okrog tvojega telesa,
tako da je tvoje srce popolnoma samo
v pričujočnosti Boga samega. Tako je
ravnal kralj David med toliko opravili,
ki jih je imel, kakor sam tisočkrat spri-
čuje v svojih psalmih, kakor, če n. pr.
pravi: „0 Gospod! in ja; sem ^miraj
s teboj, vedno gledam svojega Boga pred
seboj; k tebi sem povzdigoval svoje oči,
o Bog, ki bivaš v nebesih; moje oči so
Zmiraj obrnjene v Boga.“

Saj pa tudi naši pogovori navadno
niso tako resni, da bi ne mogli sedaj pa
sedaj odtrgati svojega srca in ga odvesti
v to božjo samoto.

Sveti Katarini Sijenski sta oče in mati
odvzela kraj in čas za molitev in premi¬
šljevanje ; pa naš Zveličar ji je dal misel,
naj si napravi v svojem duhu malo srčno
molitvenico, v katero bi se mogla med

112

svetnimi opravili v duhu zatekati in se
prepuščati tej sveti dušni samoti. In potlej,
če jo je svet nadlegoval, je to ni kar nič
motilo; zato, rekla je večkrat, ker se je
zapirala v svojo srčno sobico, kjer se je
tolažila s svojim nebeškim Ženinom. Tudi
odslej je svetovala svojim duhovnim
hčeram, naj si napravijo v srcu izbico in
stanujejo v nji.

Odpravljaj torej včasih svojega duha
v znotranjost svojega srca, kjer se boš
mogla, ločena od vseh ljudi), prisrčno
pogovarjati o svoji duši s svojim Bogom,
ter reči z Davidom: „Cuval sem in bil
kakor pelikan v puščavi, kakor sova v
(podrtem) hramu in kakor samoten vrabec
na strehi.“  Prav po črkah nam kažejo
te besede, da je ta veliki kralj nekaj ur
obračal v to, da je v samoti premišljeval
duhovne reči; v skrivnostnem pomenu
pa nam kažejo trojno jako izvrstno sa¬
motnost, kakor tri puščavice, v katerih
moremo opraviti svojo duhovno samoto
posnemajoč našega Zveličarja, kateri je
na gori Kalvariji postal samotni pelikan,
ki s svojo krvjo oživlja svoje mrtve otro-

113

Čiče. Ob svojem rojstvu, v zapuščenem
hlevcu, je bil kakor sova v podrtem zi¬
dovju, ter je obžaloval in objokoval naše
napake in grehe. Na dan svojega vnebo¬
hoda je bil kakor vrabec, ker se je odstranil
in povzdignil v nebesa, ki so kakor streha
sveta. In na vseh teh treh krajih moremo
opravljati duhovno samoto v sredi šuma
svetnih opravil. Blaženi Elzear, grof v
Arijanu na južnem Francoskem, je bival
več časa daleč od svoje pobožne in čiste
žene Delfine, katera je nalašč poslala
človeka do njega, da bi pozvedel, kako
je njegovo zdravje. Dobila je odgovor:
»Ljuba moja žena, meni je prav dobro;
če me pa hočeš videti, išči me v stranski
rani našega sladkega Jezusa, zakaj tukaj
stanujem in tukaj me boš našla; drugod me
boš iskala zastonj." Ta je bil krščanski
vitez, ta!

XIII. Poglavje.

O vzdihljejih, hipnih molitvah in dobrih
mislih.

Z Bogom hočemo biti v duhovni sa¬
moti, ker hrepenimo po njem; hrepe-

Filoteja. g 

114

nimo pa po njem, da bi bili pri njem v
duhovni samoti; hrepenenje po Bogu in
duhovna samota se podpirata med seboj,
in oboje prihaja in se rodi iz dobrih
mislij.

Vzbujaj prav pogosto  hrepenenje po
Bogu, Filoteja, s kratkimi pa ognjevitimi
vzdihljeji svojega srca; občuduj njegovo
lepoto, kliči ga na pomoč, vrzi se v duhu
pred Križ, moli njegovo dobroto, po-
prašuj ga večkrat o svojem zveličanju,
daruj mu tisočkrat na dan svojo dušo,
obračaj svoje dušne oči na njegovo lju¬
beznivost, primi ga za roko, kakor mal
otrok svojega očeta, da naj te vodi; deni
si ga na prsi kakor krasen šopek; postavi
si ga kakor zastavo v svojo dušo; in
obujaj tisočero raznih čustev svojega srca,
da se navdajaš z ljubeznijo božjo in se
vnemaš za veliko in prisrčno ljubezen do
tega božjega Ženina.

Tako se opravljajo hipne (strelne)
molitve, katere veliki sv. Avguštin tako
zelo priporoča pobožni gospej Probi.
Filoteja! ako naša duša zelo prijateljsko
in prisrčno občuje z Bogom, bode vsa

-_ _ —M'
i i .. i i

115  ; j

H H

napolnjena z dišavami njegovih popol- i
nostij. In če se tako opravlja ta vaja, ni
kar nič težka, zakaj da se vpletati med
vse naše opravke in dela, ne da bi jih
kaj zadrževala, ker se pri tem, bodisi po
duhovni samoti ali srčnih vzdihljejih, le
malo in na kratko odstranjamo, kar prav
nič ne ^adrjuje, marveč še ^elo pospe¬
šuje naše opravilo.  Romar, kateri popije
nekoliko vina, da bi razveselil svoje srce
in si okrepčal usta, ne pretrga zato svo¬
jega potovanja, če se tudi nekoliko ustavi,
marveč dobi moc, da hitreje in lažje do¬
vrši svojo pot, ker postoji le zato, da bi
še bolje hodil.

Mnogi so nabrali veliko zbirko ustnih
vzdihljejev, ki so zares jako koristni;
vendar se po mojem mnenju ne navezuj
na nikakoršne posebne besede,  marveč
izrekuj s srcem ali ustmi take, ki ti jih
bo ljubezen hipoma  ponudila; zakaj pre¬
skrbela ti jih bo toliko, kolikor boš ho¬
tela. Vendar je res, da imajo gotove
besede posebno moč zadovoljiti srce ob
taki priliki, kakor so goreči vzdihljeji,
tako gosto nasejani po Davidovih psalmih,

8*

-__---— x

116

raznotero klicanje Jezusovega imena, izrazi
ljubezni iz Visoke pesmi. Tudi duhovne
pesmi služijo v isti namen, če se le paz¬
ljivo pojejo.

Kakor oni, kateri imajo kako človeško
in naravno ljubezen, skoro vedno obra¬
čajo svoje misli na ljubljeno reč, njih usta
so polna njene hvale, v odsotnosti ne
izpustijo nobene prilike, da bi po pismih
ne kazali svoje naklonjenosti in skoro ne
dobč drevesa, da bi na njega skorjo ne
napisali imena tega, kar ljubijo; jednako
tisti, kateri ljubijo Boga, ne morejo pre¬
nehati, nanj misliti, po njem hrepeneti in
vzdihovati ter govoriti o njem, in ko bi
bilo mogoče, bi hoteli najsvetejše ime
Jezusovo napisati na prsi vseh ljudij
vsega sveta.

K temu jih celo vabijo vse stvari in
ni je reči, ki bi jim ne oznanovala slave
preljubega Boga; in kakor pravi sveti
Avguštin posnemajoč sv. Antona: „Vse,
kar je na svetu, jim govori z nemo a
vendar dovelj razumljivo govorico v
prospeh njihove ljubezni; vzbujajo jim
vse reči dobre misli, iz katerih potlej

117

vzhaja premnogo vzletov in vzdihljejev
proti Bogu. Cuj nekoliko vzgledov. Sveti
Gregorij, Nacijanški škof, kakor je sam
pripovedoval svojemu ljudstvu, se je
nekoč sprehajal ob morskem obrežju in
gledal, kako so se valovi približevali
bregu, tu popuščali školjke in polžke,
rastlinska stebla, male ostrige-in jednako
drobnjav, ki jih je morje izmetavalo, ah
kakor imajo navado reči, pljuvalo na
breg; potlej so prihajali drugi valovi, in
nekaj teh rečij odjemali in požirali, skale
na okrog pa so ostale trdne in nepre¬
makljive, čeravno so se vode divje zale¬
tavale vanje. O tem je izustil to le lepo
misel, da se slabotni ljudje kakor školjke,
polžki in bilke, dajo zanašati, sedaj od
žalosti, sedaj od tolažbe, kakor hočejo
valčki in valovi sreče, da pa veliki junaki
ostanejo trdni in nepremakljivi ob vsakem
viharju. In iz te misli si je vzbudil te-le
Davidove vzdihljeje: „ O Gospod!pomagaj
mi, ker vode so pritekle do moje duše;
o Gospod, reši me globočine voda;
prišel sem v globočino morja in vihar
me je pogreznil."  Zakaj takrat je bil

118

hudo potrt zarad nesrečnega napada, ki
ga je bil pričel Maksim zoper njegovo
škofijo. — Sv. Fulgencij, škof v Ruspu, je
bil pri občnem zboru rimskega plemeni-
taštva, kjer je imel nagovor Teodorik,
gotski kralj, in ko je videl blišč toliko
gospodov, ki so bili razvrščeni po ime¬
nitnosti svojega dostojanstva, je rekel:
„O Bog, kako mora biti lep nebeški
Jeruzalem, ker se vidi v tolikem blesku
pozemeljski Rim! In če se na tem svetu
morejo pokazati v toliki bliščobi oni,
kateri ljubijo nečimernost, kolika slava
mora biti prihranjena na onem svetu tem,
kateri premišljujejo resnico!" — O svetem
Anzelmu, kanterberiskem škofu (čigar
rojstvo je močno poslavilo naše gore) se
pripoveduje, da je bil čudovit v tej vaji
pobožnih mislij. Zajček, katerega so pre¬
ganjali psi, je pritekel pod konja tega sve¬
tega prelata, ki je takrat ravno potoval,
kakor v zavetje v očitni smrtni nevar¬
nosti. Psi so lajali vse naokrog, pa- si
niso upali kratiti zavetja, katero je našel
njih plen. Čuden je bil zares ta prizor,
ki je spravil v smeh vse spremstvo ; ve-

__._—-- ^3

119

liki Anzelm pa je jokaje in vzdihovaje
rekel: „0h, vi se smejete, ali uboga žival
se ne smeje; enako čakajo sovražniki
dušo, ki je bila preganjana in po raznih
zvijačah zapeljana v raznovrstne grehe,
da bi jo ob smrtni stiski oropali in po¬
žrli, duša pa, vsa preplašena, išče povsod
pomoči in zavetja; če ga pa ne dobi, se
njeni sovražniki norčujejo in smejejo."
To je rekel in zdihovaje odhajal. —
Konstantin Veliki je pisal častno pismo
svetemu Antonu; radi tega so se zelo
čudili redovniki, kateri so bili okrog
njega. On pa jim je rekel: „Kaj se ču¬
dite, če kralj piše človeku? Čudite se
veliko bolj temu, da je večni Bog umr¬
ljivim ljudem pisal svojo postavo, in da
je celo ž njimi ustno govoril po svojem
Sinu." — Ko je sv. Frančišek Asiški videl
ovco samo med kozami, rekel je svojim
tovarišem: „GLejte, kako je ta uboga
ovčica krotka med kozami; tako krotko
in ponižno je kdaj naš Gospod hodil
med farizejci." In ko je drugikrat videl,
kako je prešič trgal malo jagnjiče, je jo¬
kaje rekel: „Oj, malo jagnjiče! Kako

120

živo mi predočuješ smrt mojega Zveli¬
čarja!"

Oni veliki mož našega časa, sveti
Frančišek Borgija, je še kot Gandijski
vojvoda hodil na lov in obujal tisočero
pobožnih mislij. „Cudil sem se, tako je
pozneje pravil sam, kako sokoli priha¬
jajo na roko, si dajo zakriti oči in pri¬
vezati se na kol, ljudje pa se tako proti-
vijo božjemu glasu."—Veliki sv. Bazilij je
rekel, da vrtnica med trnjem tako-le uči
ljudi: „Kar je najprijetnejšega na tem svetu,
o človek, je namešano z žalostjo ; tu ni
nič čistega. Kesanje je vedno pridruženo
veselju, skrb bogastvu, zaničevanje časti,
stroški slavnostim, omrza veselicam in
bolezen zdravju. Lepa cvetlica je vrtnica,
pravi isti svetnik, pa navdaja me z veliko
žalostjo, ker me spominja mojega greha,
zarad katerega je bila zemlja prekleta, da
mora nositi trnje." — Ko je neka po¬
božna duša gledala v potok in v njem
videla nebo z zvezdami prav jasne noči,
je rekla: „0 moj Bog, te-le zvezde bodo
pod mojimi nogami, kadar mi boš dal
bivališče v svojih šatorih. In kakor se

121

kažejo zvezde na zemlji (v potoku),
jednako se kažejo ljudje v nebesih v
živem studencu božje ljubezni." —Nekdo
drug pa, ko je videl, kako se voda v
reki dalje pomika, je vskliknil: „Moja
duša ne bo nikoli mirovala, dokler se ne
zlije v morje božanstva, ki je njen za¬
četek." — In ko je sveta,, Frančiška
ogledovala prijazen potoček, poleg ka¬
terega je bila pokleknila, da bi molila,
se je zamaknila in večkrat prav tiho po¬
navljala te-le besede: »Milost mojega
Boga teče enako rahlo in prijetno, kakor
ta-le mali potoček." — Nekdo drugi je
videl drevesa v cvetju, pa je vzdihnil:
»Zakaj sem jaz sam brez cvetja v vrtu
sv. cerkve?" — Drugi je ob pogledu malih
piščet pod perutmi koklje, rekel: »O
Gospod, ohrani nas v senci svojih perut!"
— Drugi je rekel, ko je ogledoval solnč-
nico: »Kdaj se bo zgodilo, o Bog, da se
bo moja duša obračala, kamor jo vleče
tvoja volja?", in ko je gledal cvetice ma¬
čehe, ki so lepe za oko, pa brez vonjave,
je rekel: »Glej, take - le so moje misli;
lepe po besedi, a brez vspeha in dejanja."

122

Vidiš, ljuba Filoteja, kako se dobre
misli in sveti v^dihljeji vzbujajo pri vsem,
kar se ka^e v raznovrstnosti tega min¬
ljivega jivljenja.  Gorjč onim, kateri od¬
vračajo stvari od njih Stvarnika, da jih
obračajo v greh; blagor onim, kateri ob¬
račajo stvari v slavo njih Stvarnika in
njih nečimernosti uporabljajo v čast res¬
nici. „Resnično“, pravi sv. Gregorij Naci-
jančan, »navado imamo, vse reči obračati
v svojo dušno korist." Beri nagrobni govor,
ki ga je zložil sv. Jeronim sv. Pavli; zakaj
lepo je opazovati, kako je ves obsejan s
svetimi vzdihljeji in mislimi, katere je
obujala ob raznih dogodkih.

V tej vaji duhovne samote in hipnih
molitev obstoji veliko delo pobožnosti;  na-
domestovati more vse druge molitve; sama
pa se ne more nadomestiti in popraviti
z nobenim drugim pomočkom. Brez nje
ni mogoče lepo premišljevalno življenje
in bi bilo le slabo delavno življenje; brez
nje je počitek le postopanje in delo le
obteženje. Zato te nujno prosim, poprimi
se tega z vsem srcem, in ne popusti
nikdar.

123

XIV. poglavje.

O presveti maši, in kako se je
je treba vdeleževati.

Nič ti še nisem govoril o solncu dušnih
vaj,  o presveti, posvečeni in veličastni
daritvi in zakramentu svete maše, ki je
središče krščanske vere, srce pobožnosti,
duša bogoljubnosti, nedopovedljiva skriv¬
nost,  katera ima v sebi brezdno božje
ljubezni in po kateri se Bog dejansko z
nami združuje, da nam veledušno deli
svoje milosti in darove.

2. Premišljevanje (ali molitev), ki se
združuje s to božjo daritvijo, ima ne-
izrečno moč. Po nji dobiva duša preobilno
nebeških milostij; ker njen Ženin jo tako
navdaja z dušnimi dišavami in prijetnostmi,
da je podobna stebru prijetnega dima, ki
se vzdiguje iz dišav, mire, kadila in prahii
vsevrstnih mazil, kakor je rečeno v Visoki
pesmi.

3. Skrbi, kolikor le moreš, \a to, da
pojdeš vsako jutro k sv. maši,  da boš z
mašnikom darovala za-se in za vso cerkev

124

daritevsvojegaZveličarjaBogu, njegovemu
Očetu. Vedno je velika množica angeljev
navzoča, pravi sv. Janez Krizostom, da
časti to sveto skrivnost; in če se jim pri¬
družimo z istim namenom, ni mogoče
drugače, kakor da dobimo po taki družbi
zelo ugodna priporočila; srca zmagoslavne
in vojskujoče cerkve se pridružijo in skle¬
nejo z Jezusom pri tem božjem opravilu,
da bi ž njim, v njem in po njem raz¬
veselila Boga Očeta in nam popolnoma
naklonila njegovo usmiljenje. Kolika sreča
za dušo, če s svojimi čustvi pobožno
sodeluje v dosego tako dragocene in za¬
želene dobrote!

4. Ce pa, qarad kake hude ovire,  ne
moreš biti dejansko pričujoča, kadar se
opravlja ta prevzvišena daritev, moraš pa
vsaj tje nesti svoje srce, da boš v duhu
pričujoča.  Ob katerikoli jutranji uri pojdi
v duhu, če ne moreš drugače, v cerkev,
^drujj svoj namen  4 namenom vseh kri¬
stjanov in na tem kraju, kjer si, delaj v
duhu vse tako, kakor bi delala, ko bi
bila v kaki cerkvi resnično pričujoča pri
daritvi sv. maše.

125

5. Da boš ali resnično ali v duhu pri
sv. maši tako, kakor se spodobi: i. Od
začetka pa da pride mašnik k oltarju,
opravljaj ž njim pripravljanje, ki je v tem,
da se postaviš v pričujočnost božjo, da
spoznaš svojo nevrednost in prosiš od-
puščenja svojih grehov. — 2. Od tedaj,
ko je mašnik pristopil do evangelija
premišljuj priprosto in splošno prihod
in življenje našega Gospoda na tem svetu.
— 3. Od evangelija do vere  premišljuj
učenje našega Zveličarja; zatrjuj, da hočeš
živeti in umreti v veri in izpolnjevanju
njegove svete besede in v družbi svete
katoliške cerkve. — 4. Od vere do oče-
naša  obračaj svoje srce k skrivnostim
smrti in trpljenja našega Zveličarja, ki se
dejansko in bistveno ponavljajo v tej sveti
daritvi, katero z mašnikom in drugim
ljudstvom daruj Bogu Očetu, naj bo
njemu v čast in tebi v zveličanje. —
5. Od očenaša do obhajila  skrbno obujaj
v svojem srcu tisočero želja, da goreče
hrepeniš, za vselej biti združena in zje-
dinjena z našim Zveličarjem v večni lju¬
bezni. — 6. Od obhajila do konca  za-

hvaljuj njegovo božje veličastvo za nje¬
govo včlovečenje, življenje, smrt, trpljenje
in za ljubezen, ki nam jo izkazuje v tej
sveti daritvi; prosi ga prisrčno, da po
tej daritvi naj bo vekomaj milostljiv tebi,
tvojim sorodnikom, prijateljem in vsej
cerkvi; ponižaj se iz vsega srca in vsprejmi
pobožno božji blagoslov, ki ti ga podeli
naš Gospod po svojem služabniku.

Ako pa hočeš med mašo opravljati
svoje premišljevanje o skrivnostih, katere
nadaljuješ dan  pa dnevom,  ni treba, da
bi se odvračala od premišljevanja in oprav¬
ljala ta posamezna opravila; marveč za¬
dostuje, da v začetku obrneš svoj namen
v to, da hočeš moliti in darovati ta sveti
dar s svojim premišljevanjem in svojo
molitvijo, ker se v vsakem premišljevanju
nahajajo prej omenjena opravila ali iz¬
rečno ali pa molčč po prvotnem namenu.

XV. poglavje.

Druge javne in skupne vaje.

Poleg tega, Filoteja, je treba ob ne¬
deljah in praznikih biti pri duhovnih urah


$

127

in večernicah, kolikor dopuščajo okoli¬
ščine; zakaj ti dnevi so posvečeni Bogu
in je treba take dni več storiti nego na¬
vadne dni.  To ti bo vzbujalo mnogo
sladkosti v pobožnosti, kakor je čutil
sv. Avguštin, ki priča v svojem „Izpove-
danju", da se mu je srce tajalo v pri-
। jetnosti in oči plavale v solzah pobožnosti,
ko je v pričetku svojega spreobrnjenja
poslušal božji oficij (duhovne ure). In
potlej (to naj povem enkrat za vselej)
prihaja vedno več koristi in tolažbe i\
skupne cerkvene slujbe bojje, kakor i^
posameznih opravil,  ker je Bog tako od-
\ ločil, da skupna pobožnost imej prednost
■ pred vsakovrstno posameznostjo.

Pristopaj rada bratovščinam tistega
kraja, kjer si, in posebej takim, katerih
opravila prinašajo več sadu in vzpodbude;
zakaj v vsem tem boš izkazovala neko
pokorščino, ki je Bogu ljuba, ker četudi
bratovščine niso z a P ove ^ ane >  so  vendar
priporočene  po sv. cerkvi, katera deli udom
odpustke in druge prednosti, da bi po¬
kazala, kako želi, da bi se jih veliko pri¬
druževalo. Pa tudi je vselej to delo posebne

je


$

128

ljubezni, ako sodelujemo z mnogimi in
pomagamo drugim doseči njih dobre na¬
mene. In če bi se tudi moglo zgoditi, da
bi opravljali ravno tako dobre vaje sami
za-se, kakor skupno v bratovščinah, in
da bi jih morda rajše opravljali posebej,
vendar je Bog bolj počeščen, ako se pri
svojih dobrih delih združujemo in sode¬
lujemo s svojimi brati in bližnjiki.

Ravno to rečem o vsakovrstnih javnih
molitvah in pobožnostih,  h katerim mo¬
ramo, kolikor le možno, prihajati s svo¬
jim dobrim ogledom v spodbudo blijnjiku
in s svojo ljubeznijo v slavo bo^jo in
prospeh skupnega namena.

XVI. poglavje.

Da je treba svetnike častiti in klicati
na pomoč.

Ker nam Bog prav gostokrat pošilja
navdihovanja po svojih angeljih, moramo
tudi mi gostokrat nazaj pošiljati svoje
vzdihljeje po istem posredovanju. Svete
duše umrlih, katere so z angelji v raju,

$

129

in kakor pravi naš Gospod, angeljem
enake, izvršujejo tudi isti posel, da nas
navdihujejo in za nas vzdihujejo po svojih
svetih molitvah.

Ljuba Filoteja, ^dru^ujmo svoja srca
s temi nebeškimi duhovi in zveličanimi
dušami;  kakor se mali slavčki učijo peti
pri velikih, enako bomo po svetem ob¬
čevanju s svetniki veliko bolje znali mo¬
liti in peti božje hvalnice. Pred obličjem
tvojih angeljev,  je rekel David, ti bom
speval psalme.

Časti, prestavljaj, spoštuj s posebno
ljubeznijo češčeno in slavno devico Ma¬
rijo,  ki je mati našega najvišjega Očeta
in toraj naša ljuba Mati. Zatekajmo se
toraj k nji in, kakor mali otročiči, hitimo
v njeno naročje s popolno zaupnostjo,
vsak trenutek, ob vsaki priliki; kličimo
to sladko Mater, prosimo njeno materino
ljubezen in prizadevajmo se posnemati
njene čednosti; imejmo istinito detinsko
srce do nje.

Včdi se prav po domače do angeljev;
spominjaj se gostokrat, da so nevidno
pričujoči na tvoji strani. Posebno ljubi

Filoteja. q

130

in časti angelja one škofije, v kateri bivaš,
angelje onih oseb, s katerimi živiš, in še
posebej svojega angelja varuha. Prosi jih
večkrat ponižno, časti jih redno, poslužuj
se njih pomoči in posredovanja pri vseh
svojih opravilih, bodisi dušnih, bodisi
časnih, da bodo pospeševali tvoje namene.

Imenitni pater Faure (Faber), v Jezu¬
sovi družbi prvi mašnik, prvi pridigar, prvi
učenik bogoslovja, in prvi tovariš svetega
Ignacija, ustanovitelja te družbe, je prišel
nekega dne iz Nemčije, kjer je bil veliko
storil v čast našega Gospoda, in gredč
skoz našo škofijo, v kateri je bil rojen,
je pripovedoval, kako je prepotoval mnogo
krivoverskih krajev, in da je občutil pre¬
mnogo tolažbe, ker je v vsaki fari ob pri¬
hodu pozdravil njenega angelja varuha.
Pripovedoval je, da je vidno spoznal an-
geljsko pomoč, bodisi v tem, da so ga
varovali pred zalezovanjem krivovercev,
bodisi v tem, da so mu pripravili mnogo
duš krotkih in dovzetnih za zveličalni
nauk. In kar je pravil, je tako zelo pri¬
poročal, da je neka, takrat še mlada go¬
spodična, ki je slišala iz njegovih ust, z

131

veliko ginjenostjo pripovedovala še pred
štirimi leti, t. j. vec kot 60 let pozneje.
Jaz sam sem imel lansko leto to tolažbo,
da sem posvetil oltar na tistem mestu
kjer je bil Bog dal temu blaženemu možu,
zagledati luč sveta, v mali vasici Vilaret,
v naših najbolj divjih gorah.

Izvoli si nekatere posebne svetnike,
katerih življenje si moreš v prid obračati
in posnemati, in v katerih priprošnjo
imaš posebno zaupanje. Svetnik tvojega
imena ti je bil {e posebej odka^an pri
tvojem krstu.

XVII. poglavje.

Kako je treba poslušati in brati
božjo besedo.

Imej sveto spoštovanje do božje be¬
sede, bodisi da jo poslušaš v prijaznih
pogovorih s svojimi duhovnimi prijatelji,
ali jo poslušaš v pridigah. Poslušaj jo
vselej pazljivo in spoštljivo; dobro si jo
izkoristi in ne pusti, da bi padala na tla,
marveč sprejemlji jo kakor dragocen bal-
9« 

132

zam v svoje srce ter posnemaj presveto
Devico, ki je skrbno v srcu shranjevala
vse besede, ki so se govorile v proslavo
njenega Sina. Spominjaj se, da naš Go¬
spod v isti meri sprejema besede, katere
mu mi govorimo, v kateri sprejemljemo
besede, ki nam jih govori v pridigi.

Imej vedno pri rokah kako lepo na¬
božno knjigo, n. pr. svetega Bonaventure,
Gersona, Dijonizija Kartuzijanca, Ljudo-
vika Blozija .. ., duhovno vojsko, izpovedi
sv. Avguština, pisma sv. Jeronima in slične,
ter beri vsak dan nekaj iz nje z veliko
pobožnostjo, kakor bi brala pisma, ki so
ti jih poslali svetniki iz nebes, da bi ti
pokazali pot in dajali srčnost, da hodiš
po nji proti nebesom. Beri tudi zgodbe
in življenje svetnikov, v katerih boš videla
kakor v ogledalu sliko krščanskega živ¬
ljenja, in obračaj njih dela po svojem
stanu v svoj prid. Zakaj čeravno mnogo
svetniških del ne morejo po vsem po¬
snemati oni, kateri živijo med svetom,
vendar kolikor toliko moremo posnemati
vse. Puščavo prvega puščavnika sv. Pavla
posnemaš v svoji duhovni in pravi sa-

133

moti, o kateri bomo in smo že poprej
govorili; skrajno uboštvo sv. Frančiška
posnemaš, ako se vadiš v uboštvu tako,
kakor bom še pokazal, ter enako še drugo.
Res je, da nekatere zgodbe dajejo več
luči za naše življenje kakor druge, n. pr.
življenje sv. Matere Terezije, ki je Čudo¬
vito v tem oziru, opisovanje življenja
prvih jezuitov, svetega Karola" Boromeja,
sv. Ljudovika, sv. Bernarda, dogodbe iz
življenja sv. Frančiška in slične. V drugih
)e pa več takega, čemur se je le čuditi,
kar pa ni za posnemanje, kakor n. pr. živ¬
ljenje sv. Marije Egipčanke, sv. Simona
Stolpnika, obeh svetih Katarin, Sijenske
in Genovanske, sv. Angele in drugih takih,
kateri pa vendar le splošno močno vne¬
majo za ljubezen božjo.

XVIII. poglavje.

Kako moramo vsprejemati navdiho¬
vanja.

Navdiho vanja imenujemo vse notranje
vabljenje, nagibanje, grajanje in oči¬
tanje, razvitij evanj e in spoznavanje ter

134

vse, kar Bog dela v nas, kadar po
svoji očetovski skrbi in ljubezni blago¬
slavlja naše srce, da bi nas vzbudil,
vzdramil, pomaknil in privabil k svetim
čednostim, k nebeški ljubezni, k dobrim
sklepom, s kratka, k vsemu, kar nas na-
potuje k naši večni sreči.  To Ženin (v
visoki pesmi) imenuje „trkati na vrata in
govoriti na srce svoji nevesti, jo vzbujati,
če spi, jo klicati in iskati, če je odsotna,
in jo vabiti, naj okuša njegovega medu
in si nabira jabolk in cvetlic na njegovem
vrtu, naj zapoje in da slišati svoj prijetni
glas."

Treba mi je primere, da se prav iz¬
razim. Da se zakon popolnoma sklene,
je treba, glede na nevesto, izpolniti tri
reči: prvič se ji sporoči ponudba, drugič
odobri to ponudbo in tretjič izreče svoje
dovoljenje. Prav tako dela Bog, kadar
hoče v nas, po nas in z nami izvršiti kako
delo velike ljubezni: najprej nam je po¬
nudi po svojem navdihnjenju; drugič je
mi odobrimo; tretjič privolimo; zakaj
kakor so tri stopinje, da se kdo poniža
do greha: skušnjava, dopadenje in pri-

_,_1_%

i . ; I

135 i

voljenje, enako so tri stopinje, da se po-
vspne do čednosti: navdihnjen je, ki je
nasproti skušnjavi; veselje do navdihnjenja,
ki je nasproti veselju do skušnjave; in
privoljenje v navdihnjenje, ki je nasproti
privoljenju v skušnjavo.

Ko bi navdihovanje trajalo ves čas
našega življenja, bi vendar nikakor ne
bili Bogu prijetni, ko bi narti ne bilo
všeč; nasprotno razžaljeno bi bilo božje
veličanstvo, kakor je bilo pri Izraelcih,
katere je Bog, kakor sam pravi, spremljal
! i štirideset let in jim prigovarjal, naj se
spokorč, pa ga niso hoteli poslušati; zato
je v svojem srdu prisegel zoper nje, da
| : ne bodo nikdar prišli v njegov pokoj.

Veselje, s katerim v^prejemamo na¬
vdihovanja, je velika stopinja proti slavi
ho^ji  in že s tem začenjamo biti všeč
božjemu veličanstvu; zakaj četudi to ve¬
selje ni še popolno privoljenje, je vendar
: že nekaka priprava. In Če je dobro zna¬
menje in zelo koristna reč, ako poslušamo
! božjo besedo, ki je nekakšno zunanje
| i navdihovanje, je gotovo dobro in Bogu
prijetno, ako nas veseli' notranje navdiho-

“k

136

vanje. To je tisto veselje, o katerem go¬
vori sveta nevesta, da je navdajalo njeno
srce, ko je govoril božji Ženin.

Vendar končno le dovoljenje dopolni
čednostno dejanje; zakaj če smo navdiho¬
vanj in se veselimo tega navdihovanja,
pa vendar potlej Bogu odrečemo pri¬
voljenje, smo neizmerno nehvaležni in zelo
žalimo njegovo božje veličastvo, ker je
pač v tem večje zaničevanje . . . Skleni,
Filoteja, da boš rada vsprejemala vsako
navdihovanje božje; in kadar ti pride,
vsprejmi je kakor poslanca nebeškega
Kralja, kateri se želi zaročiti s teboj. Po¬
slušaj mirno, kaj ti pripoveduje, premišljaj
ljubezen, s katero te navdaja, in drago
naj ti bo sveto navdihnjenje.

Udaj se pa svetemu navdihnjenju s
popolnim, ljubečim in stanovitnim pri¬
voljenjem; zakaj tako bo hotel Bog, ki
ti ni dolžan ničesar, zarad tvoje ljubezni
biti tvoj dolžnik. Toda predno privoliš
navdihovanju imenitnih in izrednih rečij,
posvetuj se prej s svojim dušnim vodi¬
teljem,  da se ne goljufaš, naj preišče,
je-li navdihovanje pravo ali goljufno. Če

137

vidi sovražnik, da je kaka duša hitro pri¬
pravljena privoliti navdihovanjem, ji prav
gostokrat poda goljufno navdihovanje, da
bi jo zmotil. Kaj takega pa ne more
nikdar storiti, dokler je duša poslušna
svojemu voditelju.

Kakor smo pa privolili, se moramo
na vso moč truditi, da v dejanju izvršimo
navdihovanje;  to je dovršitev 'prave čed¬
nosti. Zakaj privoljenje imeti le v srcu,
pa ga ne spolniti v dejanju, bilo bi to
toliko, kakor če bi kdo zasadil vinograd,
pa bi ne hotel, da naj donaša sadu.

Vse to pa čudovito pospešuje, ako
dobro opravljamo jutranjo pobožnost in
duhovno samotnost, kakor sem določil
poprej; zakaj s tem se ne pripravljamo
le kar sploh za dobra dela, marveč se
pripravimo tudi posebej za to, katera
dobra dela bomo opravljali.

XIX. poglavje.

O sveti spovedi.

Naš Zveličar je zapustil svoji cerkvi za¬
krament sv. pokore, da bi sev njem očišče-

138

vali vseh svojih hudobij, kolikor in koli-
korkrat se ©gnusimo z njimi. Nikdar
toraj ne dovoli. Filoteja, da bi dolgo
časa tvoje srce ostajalo v grehu, ker imaš
tako priročen in lahek pomoček. Duša,
katera je privolila v greh, se mora sama
sebi gnusiti in se spovedati prej ko prej
zarad spoštovanja do božjega veličastva,
ki jo vidi. Zakaj vendar umiramo dušne
smrti, ko imamo tako izborno zdravilo.

Spoveduj se ponižno in pobožno vsak
teden,  in če mogoče vselej, kadar greš
k sv. obhajilu, četudi ti vest ne očita nobe¬
nega smrtnega greha; zakaj pri spovedi ne
dobiš le odpuščanja odpustljivih grehov,
katerih se spoveš, marveč tudi veliko moč,
da se jih moreš ogibati za naprej, svitlo
luč, da jih prav spoznaš, in preobilno
milost, da poravnaš vso škodo, katero
so ti storili. Tudi se vadiš v ponižnosti,
pokorščini, priprostosti in ljubezni, in v
tem samem opravilu svete spovedi kaješ
več čednosti kakor v nobenem drugem.

Imej vselej pravi stud  do grehov, ka¬
terih se spoveduješ, če so še tako majhni,
s trdnim sklepom,  da se jih boš varovala

139

v prihodnje. Mnogi se malih grehov spo¬
vedujejo iz navade, kakor po neki pri¬
vajeni vrsti, ne da bi mislili na pobolj-
šanje, ter ostanejo vse življenje z njimi
obteženi, in tako zgubijo mnogo dušnega
sadu in dobička. Ako se spoveš, da si se
zlagala, ne da bi komu škodovalo, da si
rekla kako nedostojno besedo, ..ali preveč
igrala, obžaluj to in imej trden sklep, da
se poboljšaš; zakaj to se pravi spoved
zlorabiti, če se kdo spoveduje kakoršnih-
koli grehov, smrtnih ali odpustljivih, pa
nima volje, da bi se jih očistil; saj samo
za to je postavljena spoved.

Opuščaj one nepotrebne obtožbe, ka¬
terih so se mnogi privadili: „Nisem lju¬
bila Boga tako, kakor bi morala; nisem
molila s toliko pobožnostjo, kakor bi
morala; nisem ljubila bližnjega, kakor bi
morala; nisem prejemala zakramentov s
tako spoštljivostjo, kakor sem bila dolžna",
in enako. To pa zato, ker s tako obtožbo
ne poveš nič določnega, iz Česar bi spo¬
vednik mogel spoznati stanje tvoje vesti;
saj bi vsi svetniki v nebesih in vsi ljudje
na zemlji mogli isto reči, ko bi se spo-

140

vedovali. Premisli toraj, kakšen poseben
v^rok  imaš za taka obtoževanja, in ko ga
najdeš, obtoži se storjene napake čisto
priprosto in naravnost. Obtožiš se, n. pr.,
da nisi ljubila bližnjega, kakor bi morala;
to se je morda zgodilo tako, da si videla
kakega reveža v veliki potrebi, kateremu
bi bila lahko pomagala in ga utolažila,
pa ti ni bilo mar. No. obtoži se te po¬
sebnosti in reci: Videla sem ubožca v
potrebi; pa mu nisem pomagala, kakor
bi bila lahko, iz zanikernosti ali iz trdo¬
srčnosti. ali iz zaničevanja, kakor že spo¬
znaš povod te napake. Ravno tako se ne
obtožuj, da nisi molila tako pobožno,
kakor bi morala; marveč, če si bila prosto¬
voljno razmišljena, ali da nisi poskrbela
za kraj, čas in zunanje vedenje, kakor
treba za zbranost pri molitvi, obtoži se
kar priprosto, prav kakor spoznaš, da si se
pregrešila, in pusti pri miru tisto splošnost,
katera pri spovedi ni ne krop ne voda.

Ne bodi še s tem zadovoljna, da pri¬
poveduješ svoje male grehe, kakor so se
^godili,  marveč obtoži se tudi, kaj te je
nagnilo  k temu, da si jih storila. Ne

141

bodi, n. pr. zadovoljna z obtožbo, da si
se zlagala, ne da bi komu kaj škodovala;
marveč povej Še, da je bilo to ali iz
nečimernosti. da bi se hvalila in opra¬
vičevala; ali za prazno veselje, ali zato,
da bi tvoja obveljala. Če si se pregrešila
pri igri, razloži, če je bilo to iz dobička¬
rje, ali ker te veseli zabava, in enako v
drugih slučajih. Povej, če si'" se dolgo
mudila v napaki, ker dolgost časa na¬
vadno močno povekšuje greh. Velik raz¬
loček je med nečimernostjo, ki se je le
mimogredč mudila četrt ure v našem
duhu, in med nečimernostjo, katera je
navdajala naše srce en dan. dva, tri dni.
Treba je toraj povedati dejanje, nagib
in trajanje greha.  Zakaj čeravno v obče
nismo dolžni tako natanko določevati
odpustljivih  grehov in še celo ni napove¬
dano,  da bi se jih morali spovedovati,
vendar morajo taki, kateri hočejo dobro
očistiti svojo dušo, da bi si bolje pri¬
dobivali sveto bogoljubnost, skrbno raz¬
kazovati dušnemu zdravniku vsako, tudi
najmanjšo bolezen, katere želijo biti ko¬
renito ozdravljeni.

142

Kar vse povej, kolikor je treba, da
se dobro razvidi, kakšno je tvoje %adol-
jenje  Povej n. pr. v^rok,  zakaj se na tega
jeziš, pri drugem pa prezreš napako.
Človek, kateri mi ni všeč, mi poreče
kako neznatno besedo v šali, takoj jo
napak obrnem in se razjezim. Ko bi bil
pa kdo drugi, ki mi je bolj všeč, rekel
še dokaj ostrejšo besedo, bi mu ne bil
zameril. Tega toraj pri spovedi ne bom
prezrl in porečem: Zoper nekega sem
govoril zelo jezne besede, ker sem mu
zameril nekaj, kar mi je rekel, ne zarad
njegovih besedij samih, marveč zato, ker
mi je bil on zopern. Če je pa treba še
one besede povedati, da se prav dobro
razodeneš, mislim, da bo prav, če jih
poveš. Zakaj če se tako odkritosrčno ob¬
tožujemo, ne razkrivamo samo storjenih
grehov, marveč tudi huda nagnjenja, na¬
vade in druge korenine grehov. Po tej
poti spovednik veliko natančneje spozna
srce, katero zdravi, in zdravila, katera so
mu primerna. Vendar je treba vselej,
kolikor možno, prikrivati osebo, katera
je kaj sodelovala pri tvojem grehu.

143

Pazi na mnoge grehe, kateri gosto-
krat skriti živijo in vladajo v tvoji vesti,
da se tudi teh spoveš in moreš pobolj¬
šati, in v ta namen pridno beri VI.,
XXV., XXVI., XXVIII. in XXXV. po¬
glavje tretjega inVII. poglavje četrtega dela.

Ne spreminjaj lahko spovednika,  mar¬
več ko si si izvolila enega, odkrivaj mu
stalno svojo vest v dneh, ki so določeni
v to. Odkrivaj mu priprosto in naravnost
storjene grehe; in od časa do časa, morda
od meseca do meseca ali na dva meseca
razodevaj mu še tudi, kakšna so tvoja
nagnjenja, čeravno se nisi pregrešila z
njimi, n. pr. če te nadleguje žalost, ne-
volja, ali če te mika veselje ali navdaja
želja po premoženju, ali motijo enake reči.

XX. poglavje.

O pogostnem sv. obhajilu.

Pripovedujejo, da je Mitridat, kralj v
azijskem Pontu, iznašel „mitridat“, to je
protistrup, s katerim je tako ojačil svoje
telo, da se potlej kar ni mogel ostrupiti,
ko se je s strupom hotel rešiti rimske

144

sužnosti. Naš Zveličar je postavil veličastni
zakrament sv. Rešnjega Telesa, ki ima
resnično v sebi njegovo telo in njegovo
kri, da bi živel vekomaj, kdor ga vživa.
Zato tudi vsak, kdor ga vsprejema po¬
gosto in pobočno, tako utrdi ^dravje in
življenje svoje duše, da je skoro ne¬
mogoče, da bi ga moglo ostrupiti katero¬
koli hudo nagnjenje.  Nemogoče je, da bi
se kdo hranil z mesom življenja, pa bi
živel v poželjivosti smrti. Kakor sta bila
prva človeka, živeča v raju, neumrljiva
po telesu vsled moči onega drevesa,
katero je bil Bog tam zasadil; tako so
ljudje obvarovani dušne smrti z močjo
zakramenta, v katerem je vir življenja.
Ako se najobčutnejše sadje, ki tako rado
segnije, n. pr. češnje, breskve in jagode,
lahko obdrži vse leto, ako se napravi v
sladkor ali v med, se pač ni čuditi, ako
se naša srca, čeravno so tako rahla in
slabotna, obvarujejo gnilobe greha, če
jih vzdržuje sladkor in med netrohljivega
telesa in krvi Sina božjega.

O Filoteja, kristijani, kateri bodo po¬
gubljeni, ne bodo imeli izgovora, kadar



145

jim bo pravični Sodnik dokazal, kako so
bili nespametni, da so dušno umrli, ker
jim je bilo tako lahko ohraniti življenje
in zdravje, ko bi bili vživali njegovo telo,
ki jim je je bil zapustil v ta namen.
»Nesrečni 11 , tako jim poreče, »zakaj ste
umrli, ko ste vendar imeli v živež sad
in meso življenja?" Vsak dan iti k svetemu
obhajilu,  tega ne hvalim in ne grajam;
vsako nedeljo  pa pristopiti k mizi Gospo¬
dovi, to svetujem vsakemu in k temu
priganjam vsakoga, da je le njegovo srce
bre^ nagnjenja do greha.  To so lastne
besede sv. Avguština, s katerimi ne grajam,
pa tudi ne hvalim naravnost vsakdanjega
obhajila, marveč to prepuščam modri
razsodbi duhovnega očeta, če kdo jeli
določbe o tem;  zakaj ni dobro sploh  sve¬
tovati pogostno sv. obhajilo, ker temu je
treba posebno izborne dušne priprave.
Ker se pa taka izredna popolnost vendar-le
nahaja pri mnogih dobrih dušah, bi tudi
ne bilo dobro kar vsakemu sploh je od¬
svetovati in odrekati. To se more raz-
sojevati po notranjem stanju vsakega
posebej. Ne bilo bi modro tako pogostno

Filoteja.


%

; 146

obhajilo svetovati kar vsem bre^ raz¬
ločka,  bilo bi pa tudi nespametno, koga
grajati  zarad tega, posebno če se ravna
po navodilu modrega dušnega voditelja.
Izvrstno je odgovorila sv. Katarina Sijenska,
ko se ji je očitalo zastran njenega po¬
gostnega obhajila, češ, da sv. Avguštin ne
hvali in ne graja vsakdanjega obhajila.
Rekla je: „Prav tedaj, ker ga sv. Avguštin
ne graja, prosim vas, nikarte tudi vi gra¬
jati, in s tem sem zadovoljna.“

Vidiš pa, Filoteja, da sv. Avguštin
močno opominja in svetuje, vsako ne¬
deljo iti k sv. obhajilu; hodi toraj, ko¬
likor ti bo mogoče.  Ker nimaš, kakor
smem soditi, nikakoršne ljubezni do smrt¬
nega greha in tudi nobenega nagnjenja
do odpustljivega greha, si gotovo toliko
pripravljena, kakor zahteva sv. Avguštin,
pa saj si še bolj,  ker ne le, da ne maraš
grešiti, marveč tudi nimaš nobenega nag¬
njenja do greha. Toraj bi smela, če za
prav spozna tvoj duhovni oče, v svoj
dušni prid še večkrat iti k sv. obhajilu
kakor vsako nedeljo.

147

Vendar se ti utegnejo primeriti mnogi
opravičeni zadržki, ne od tvoje strani,
marveč od strani onih, s katerimi živiš,
ha bi bili povod modremu spovedniku,
da ti prepovč tako pogostno sv. obhajilo.
Ako si n. pr. v kaki odvisnosti in so oni,
katerim si dolžna pokorščino ali spošto¬
vanje, tako slabo poučeni ali tako čudni,
da jih draži, ako te tolikrat vidijo pri
obhajilu; v takem slučaju, ako vse oko¬
liščine prav preudariš, bi bilo dobro, da
se nekoliko udaš njihovi slabosti ter hodiš
le na štirinajst dnij k sv. obhajilu; seveda
le tedaj, ako se tejava nikakor ne da
premagati.  Tega ni mogoče v obče prav
natanko določiti ; treba je storiti, kakor
poreče duhovni oče. Zagotovo pa smem
reči, da pri tistih, kateri hočejo Bogu
pobožno služiti, je za sveto obhajilo naj¬
daljši obrok od meseca do meseca.

Ako modro ravnaš, ne bodo te zadr¬
ževali od večkratnega obhajila ne mati,
ne žena, ne mož, ne oče. Ker na dan
svojega obhajila oskrbljuješ vse, kar za¬
hteva tvoj stan; ker se takrat še bolj krotko
m prijazno vedeš do njih in ker jim ne

10“

148

odrečeš nobene dolžnosti, ni pač misliti,
da bi te odvračali od te pobožnosti, ki jim
ne dela nikakoršne neprilike, razun, ko bi
bili skrajno trmoglavi in nespametni. V tem
slučaju, kakor sem rekel, bo morda zahteval
tvoj dušni voditelj, da se jim ukloniš.

Kar zadeva telesne bolezni, pač ni
nobene, katera bi po pravici mogla kratiti
to sveto udeležbo, razun take, ob kateri
se bolniku čestokrat vzdiguje.

Da sme kdo vsak teden prejeti sveto
obhajilo, je treba, da nima nobenega
smrtnega greha in nobenega nagnjenja
do odpustljivega greha, ter da ima velike
želje po svetem obhajilu. Za vsakdanje
sv. obhajilo pa je treba, da je poleg tega
že premagal večinoma svoja huda na¬
gnjenja in da mu to svetuje duhovni oče.

XXI. poglavje.

Kako je treba sprejemati sv. obhajilo.

Za sveto obhajilo se začni pripravljati
že poprejšnji večer  s pogostimi vzdihljeji
in z obujanjem svete ljubezni. Pojdi ne-

149

koliko prej k počitku, da boš mogla
tudi bolj zgodaj vstati. Ako se pa pre¬
budiš po noči, takoj napolnjuj srce in
usta s takimi besedami, katere ti navdah¬
nejo dušo z vonjavo svete pobožnosti,
da vredno prejmeš Ženina, kateri čuje,
ko ti spiš, in se pripravlja, da ti prinese
tisoč milostij in dobrot, ako si ti vredna,
jih dobiti. Zjutraj vstani vsa vesela zarad
sreče, ki te čaka, opravi spoved in potlej
se približaj z velikim zaupanjem, pa tudi
z veliko pobožnostjo, da zavžiješ to ne¬
beško jed, ki naj ti bo hrana neumrlji¬
vosti. In ko si izrekla svete besede: Gospod,
nisem vredna,  ne premakni več ne glave,
ne ustnic niti za molitev niti za vzdih-
Ijeje; marveč spodobno in primerno odpri
usta in drži glavo toliko po konci, da
mašnik lahko vidi, kaj dela, ter sprejmi
polna vere, upanja in ljubezni njega, v
katerega veruješ in upaš in katerega ljubiš.
O Filoteja, misli si: kakor je čebelica po
cvetlicah pobrala roso izpod neba in naj¬
boljši sok zemlje ter ju spremenila v med
in prinesla v čebelni panj, enako je vzel
mašnik z oltarja Odrešenika sveta, res

150

Sina božjega, kateri je kakor rosa prišel
iz nebes, in pravega Sina Device, kateri
je kakor cvetlica pricvetel iz zemlje na¬
šega človeštva, in ga položi kot najslajšo
jed v tvoja usta. Sedaj pa, ko si ga pre¬
jela, vzpodbudi svoje srce, naj gre pro¬
slavljat in poveličevat Kralja zveličanja.
Pogovarjaj se ž njim o svojih notranjih
zadevah, glej vanj, ki je prišel, da bi te
osrečil. Posvečuj, kolikor moreš njegovo
pričujočnost in vedi se tako, da se bo
poznalo pri vseh tvojih delih, da je Bog
s teboj.

Kadar pa ne boš imela te sreče, da
bi v resnici prejela sv. obhajilo pri sveti
maši, opravi sv. obhajilo vsaj v srcu in
v duhu  in združi se s srčno željo s svojim
Zveličarjem, ki je življenje sveta.

Tvoj poglavitni namen pri sv. obha¬
jilu bodi, da v ljubezni bo*ji napreduješ,
se 'utrjuješ in tolajiš;  zakaj sprejeti moraš
za ljubezen, kar ti preskrbljuje sama lju¬
bezen. Naj Zveličarja opazujemo pri ka¬
teremkoli delu, nikjer se nam ne kaže
ljubeznivejšega, nikjer prisrčnejšega, kakor
tukaj, kjer se takorekoč uniči in se spre-

151

meni v jed, da bi poživljal naše duše in
se združeval z verniki dušno in telesno.

Ako te vprašajo posvetnjaki, zakaj
hodiš tolikrat k sv. obhajilu, reci jim:
zato, da se učiš ljubiti Boga, da se
Očiščuješ svojih nepopolnostij, da od¬
pravljaš svojo revščino, da se tolažiš v
svojih britkostih in da se .podpiraš v
svojih slabostih. Reci jim, da dvojnim
ljudem je treba večkratnega obhajila;
popolnim.  ker bi ob svoji dobri pripravi
bili zelo nespametni, ko bi se ne bližali
viru in studencu vse popolnosti; in ne¬
popolnim  prav zato, da bi se prizadevali
za popolnost; močnim,  da ne oslabe, in
slabotnim,  da se okrepčajo; bolnim,  da
se ozdravijo, ^dravim,  da ne zbolč; tebi
pa, kot nepopolni, slabotni in bolni je
treba večkrat občevati s svojo Popolnostjo,
svojo Močjo in svojim Zdravnikom. Reci
jim, da oni, kateri nimajo veliko posvetnih
opravil, morajo večkrat pristopiti k mizi
Gospodovi, ker jim je ugodna prilika;
oni pa, kateri so obloženi s svetnimi
opravki, ker jim je potreba; saj tudi oni,
kateri veliko dela in se mnogo trudi,

152

mora vživati krepke jedi in sicer večkrat.
Reci jim, da večkrat prejemaš zakrament
sv. Rešnjega Telesa, zato, da se učiš ga
prav prejemati, ker se ne opravlja dobro
tako delo, v katerem se človek mnogo¬
krat ne vadi. Sprejemaj pogosto,  o Filo-
teja, sv. obhajilo,  in sicer, kolikor naj¬
večkrat moreš, % dovoljenjem svojega
duhovnega očeta.  Verjemi mi: zajci po¬
stanejo v našem gorovju beli po zimi,
ker gledajo in vživajo le sneg; s po-
češčenjem in vživanjem same lepote,
dobrote in čistote v tem božjem Zakra¬
mentu boš postala vsa lepa, vsa dobra
in vsa čista.


Mnogi nauki, kako se je vaditi v čednostih.

I. poglavje. ..

Kako si odbirajmo, kadar se vadimo
v čednostih.

Kadar izleti matica na polje, obdaja
jo vselej ves roj čebelic; tudi ljubezen
vodi vselej s seboj celo vrsto drugih čed-
nostij, kadar pride v srce,  ter jih vežba
in jim razdeljuje opravila, kakor dela
vojskovodja pri svojih vojakih. Pa ne
daje jim opravil kar naenkrat, niti vsem
enakih, niti vsak čas, niti na vsakem
kraju.  Pravični je kakor drevo, ki je za¬
sajeno ob potoku in prinaša svoj sad ob
svojem času; zakaj če ljubezen napaja
dušo, obrodi v nji čednostna dela, vsako
v svojem času.  Godba, sama ob sebi tako
prijetna, je zoperna ob času žalovanja,
pravi svetopisemski pregovor. Zelo na-

154

pačno ravnajo mnogi, ki se pričnejo va¬
diti v kaki posebni Čednosti, pa si utepejo
v glavo, da morajo ob vsaki priliki iz¬
vrševati njena dela, in se hočejo, kakor
oni stari modrijani, ali vedno jokati ali
vedno smejati. Pa še slabše sc vedejo, če
grajajo in sodijo tiste, kateri se ne vadijo,
kakor oni, vedno v istih čednostih. Ve¬
seliti se moramo z veselimi in jokati z
jokajočimi, pravi apostol, in ljubezen je
potrpežljiva, dobrotljiva, radodarna, modra,
postrežljiva.

Vendar so nekatere čednosti take, da
se dajo skoro povsod  izvrševati; dela takih
čednostij se ne smejo opravljati le posamič,
marveč morajo oddajati svoje lastnosti
delom vseh čednostij.  Ne nudi se nam
gostokrat prilika, da bi pokazali srčnost,
velikodušnost, radodarnost; toda krotkost,
zmernost, spodobnost in ponižnost so
take čednosti, da se morajo kazati pri
vseh delih našega življenja. Pač so ne¬
katere čednosti imenitnejše; vendar le-te
so potrebnejše. Sladkor je imenitnejši
nego sol; sol pa se rabi večkrat in sploš¬
nejše. Zato je takih splošnih čednostij

155

treba imeti vedno veliko ^alogo pri rokah,
ker nam jih je skoro vedno in povsod
treba.

Vaje v čednostih si tako razdelimo,
da imej prednost to, kar ugaja naši dolž¬
nosti,  ne pa to, kar ugaja našemu okusu.
Okusu svete Pavle je posebno ugajalo
ostro telesno zatajevanje, da bi tem lažje
občutila duhovne sladkosti; a'bolj je bila
dolžna pokorščino skazovati svojim pred¬
stojnikom. Zato pravi sv. Jeronim, da si je
zaslužila grajo s tem, ker se je preveč
postila vkljub škofovemu nasvetu. Apostoli
pa, ki so bili v to poklicani, da bi ozna-
novali sv. evangelij in delili dušam nebeški
kruh, so silno prav sodili, da bi bilo
nespametno, ko bi se dali motiti v tem
svetem poklicu in bi oskrbovali uboge,
četudi je ta čednost zelo imenitna. Vsak
poklic potrebuje kake posebne čednosti.
Drugačne čednosti so za višjega duhov¬
nika, drugačne za kneza, drugačne za
vojaka, drugačne za zakonsko ženo, dru¬
gačne za vdovo. Čeravno morajo imeti
vsi vse čednosti, vendar ni, da bi jih vsi
enako izvrševali, marveč vsak naj se trudi

156

posebej za tiste čednosti, katere so po¬
trebne njegovemu posebnemu poklicu.

Med čednostmi, katere ne nadevajo
posebej našega stanu,  je treba odbirati
najboljših,  ne pa najočitnejših.  Zvezde
premičnice se nam navadno vidijo veliko
večje, kakor navadne zvezde; vendar se
tem niti primerjati ne dajo, ne po veli¬
kosti, ne po vrednosti: vidijo se le zato
večje, ker so nam bližje in iz pustejše
tvarine. Ravno tako nekatere čednosti
ljudstvo zelo čisla in vedno naprej stavi,
zato, ker so nam bližje, bolj vidne, in,
če smem tako reči, telesne. Navadno te¬
lesno miloščino bolj čislajo nego duhovno;
spokorno oblačilo, post, bičanje in telesna
pokorila višje cenijo nego krotkost, po¬
hlevnost, spodbudnost in druga pokorila
srca, katera so vendar veliko izvrstnejša.

Voli si toraj, Filoteja, najboljše  čed¬
nosti, ne pa najbolj čislanih; naji^vrst-
nejše,  ne pa najvidnejših; najkoristnejše,
ne pa najbolj vzvišenih.

Koristno je, da si vsakdo odbere eno
čednost, v kateri naj se posebej vadi, ne
zato, da bi opuščal druge, marveč zato,

157

da svojemu duhu določno odkazuje red
in delovanje.

Evlogij Aleksandrijski je želel na po¬
seben način služiti Bogu; ker pa se ni
čutil dovolj močnega, ni se poprijel pu-
ščavniškega življenja, ni si naložil samo¬
stanske pokorščine, marveč vzprejel je v
hišo zelo bednega, po gobovi bolezni
hudo izdelanega človeka, da- bi se ob
ujem vadil ljubezni in zatajevanja samega
sebe. Da bi to izvrševal bolj popolnoma,
zavezal se je z obljubo, da ga bo Častil,
mu stregel in ravnal ž njim kakor hlapec
s svojim gospodom. Ko je pa napadla
neka skušnjava gobovca in Evlogija. da
bi zapustila drug drugega, se obrneta do
velikega sv. Antona, kateri jima reče:
»Nikarta se ločiti, moja sinova, drug od
drugega, zakaj ker sta oba blizo svojega
konca, sta v veliki nevarnosti, da bi ne
zgubila svojih kron, ako vaju angelj ne
najde skupaj."

Sveti kralj Ludovik je obiskaval bol¬
nišnice in z lastnimi rokami stregel bol¬
nikom, kakor bi bil v to najet in plačan.
Sv. Frančišek je nad vse ljubil ubožnost,

> ___

158

ki jo je imenoval svojo gospo, sv. Do¬
minik pridigovanje, od koder je dobil
ime njegov red. Sv. Gregor Veliki je po¬
sebno rad vzprejemal romarje po zgledu
velikega očaka Abrahama, in je tudi, kakor
Abraham, vzprejel Kralja časti v podobi
popotnika. Tobija se je vadil v lju¬
bezni s tem, da je pokopaval mrliče.
Sv. Elizabeta, kakor je bila velika kne¬
ginja, je nad vse ljubila poniževanje same
sebe. Sv. Katarina Genovanska se je po¬
svetila službi v bolnišnici, ko je bila po¬
stala vdova. Kasijan pripoveduje, da je
neka pobožna devica, ki se je hotela
vaditi v potrpežljivosti, prišla k svetemu
Atanaziju v posvet. Svetnik pošlje, da bi
ugodil njeni želji, ž njo ubogo vdovo,
čmerno, jezljivo, sitno in neznosno, katera
je vedno zmerjala pobožno deklico ter
ji tako dajala ugodno priliko, da se je
vrlo vadila v krotkosti in pohlevnosti.

Tako se med služabniki Božjimi od¬
ločijo nekateri v to, da strežejo bolnikom,
drugi, da podpirajo ubožce, drugi, da
pospešujejo učenje krščanskega nauka pri
malih otrocih, drugi, da zgubljene in

 -==:=:^

159

zašle duše zavračajo, drugi, da lepšajo
: cerkve in zaljšajo oltarje, in še drugi, da
posredujejo mir in edinost med ljudmi.
V tem posnemajo vezce, kateri na raz¬
lični podlagi vezejo s svilo, zlatom in
j srebrom v lepi raznoterosti, da naprav¬
ljajo vsakovrstne cvetlice. Zakaj enako se
| one pobožne duše, katere so si odbrale
vajo kake posebne pobožnosti, poslužujejo
iste pobožnosti kot blaga ali podlage za
svoje dušno vezenje, da na nji priravna-
i: vajo raznovrstnost vseh drugih čednostij.
j i Na ta način vzdržujejo svoja dela in svoje
želje bolj skupaj in v redu ter se tako
kaže njih duh

„V zlati obleki, katero krase

Dela čarobna iz pridne roke."

Kadar nas nadleguje kaka pregreha,
treba se je, kolikor možno, poprijeti na¬
sprotne čednosti  ter na to obračati vse
druge, zakaj s tem pomočkom bomo
premagali svojega sovražnika in ob enem
;  napredovali v vseh čednostih. Ako me
j; napade prevzetnost ali jeza, treba je, da
se v vseh rečeh nagibam in naklanjam
na stran ponižnosti in krotkosti ter v to

160

obračam druge pobožne vaje, molitev,
zakramente, previdnost, stanovitnost in
zmernost. Zakaj kakor divji prasci svoje
zobe očnjake brusijo s tem. da jih pilijo
in drgnejo ob svoje druge zobe, ki se pa
tudi s tem nabrusijo in poostrijo; tako
mora tudi čednostni človek, kateri se je
začel izpopolnjevati v kaki bolj potrebni
čednosti, piliti in brusiti isto Čednost s
tem, da se vadi v drugih čednostih, ka¬
tere tako same postanejo bolj izvrstne
in oglajene. Tako se je zgodilo pri Jobu,
kateri se je posebej vadil v potrpežljivosti
zoper toliko skušnjav, ki so ga nadlego¬
vale, in je tako postal popolnoma svet
in se odlikoval v vseh čednostih. Enako
se je zgodilo, kakor pravi sv. Gregor
Nacijančan, da se je oseba po enem
samem čednostnem dejanju, katero je
opravila dobro in popolnoma, povspela
do vrhunca Čednostij; za vzgled navede
Rahabo, katera je dospela do najvišje
časti, ker je natanko izvrševala delo gosto¬
ljubnosti. Vendar velja to le tedaj, če se
tako dejanje opravi izvrstno z veliko go¬
rečnostjo in ljubeznijo.

161

II. poglavje.

Nadaljevanje iste obravnave o
odbiranju čednostij.

Prelepo pravi sv. Avguštin, da pričet-
niki v pobožnosti delajo nekatere napake,
katere moramo grajati po strogih zahtevah
popolnosti, pa vendar-le tudi hvaliti z
ozirom na to, da nam napovedujejo pri¬
hodnjo izvrstno pobožnost in že tudi pot
pripravljajo zanjo. Ona nizkotna in pre¬
prosta bojazen, katera neznansko plaši
duše onim, kateri so ravnokar zapustili
grešno pot. je za ta začetek priporočljiva
čednost in zanesljivo naznanja prihodnjo
čistost vesti. Toda ista bojazen bi bila
graje vredna pri onih, kateri so že zelo
napredovali, ker takih srca mora vladati
ljubezen, ki polagoma prežene oni hlap¬
čevski strah.

Sv. Bernard je bil v začetku silno
strog in oster do onih, kateri so si ga
izvolili za voditelja. Kar napovedal jim
je, da naj se znebijo telesa in prihajajo
k njemu le z dušo. Pri spovedi je z iz-
.Filoteja..11

162

redno ostrostjo zavračal vsakoršne napake,
naj so bile še tako malenkostne, in je
te uboge novince tako zelo priganjal
k popolnosti, da jih je s preobilnim po-
tiskovanjem še zadrževal, zakaj zgubili
so srčnost in moč, ko so videli, da so
tako zelo priganjanj po tako ozki in strmi
poti. Vidiš, Filoteja, bila je zelo plamteča
gorečnost za popolno čistost, ki je na¬
gibala tega velikega svetnika k takšnemu
ravnanju, in ta gorečnost je bila velika
čednost, toda čednost, ki vendarle ni brez
graje. Tudi ga je Bog sam po sveti pri¬
kazni odvrnil od tega, ter njegovi duši
vlil tako krotkega, pohlevnega, prijaznega
in ljubeznivega duha, da se je vsled tega
ves predrugačil ter se je zelo skesano ob¬
tožil, da je bil tako oster in natančen.
Privadil se je, tako prijazno in ljubeznivo
se ponižati do vsakega, da je vsem bil
vse, da bi pridobil vse.

Sv. Jeronim pripoveduje o sv. Pavli,
svoji duhovni hčeri, da ni le pretiravala
telesnega mrtvenja, marveč je bila še tako
svojeglavna, da se v tem oziru tudi ni
udala nasprotnemu svetu svetega Epifanija,

163

svojega škofa; in pa, da se je ob smrti
svojcev tako zelo prepuščala žalosti, da
je bila v smrtni nevarnosti. Končno pa
še pristavi: „Rekli boste, da sem o tej
svetnici mesto hvale pisal grajo in očitanje;
Jezus, kateremu je služila in kateremu
želim jaz služiti, je moja priča, da ne
lažem na nobeno stran, marveč kar brez
ovinkov povem, kar vem povedati o nji,
kot kristijan o kristijani, t. j.  zgodovino
pišem, ne pa hvale; rečem pa, da bi njene
napake bile čednosti pri drugih." S tem
hoče reči, da slabosti in napake sv. Pavle
bi se ne cenile za čednost pri drugi manj
popolni duši; saj se res nahajajo dejanja,
katera veljajo pri popolnih nepopol¬
nosti, katere bi pa vendar imeli \a velike
popolnosti pri nepopolnih ljudeh.  Dobro
znamenje je za bolnika, če mu v začetku
okrevanja otečejo noge, zakaj to kaže, da
je narava zopet tako močna, da odpravlja
nepotrebne šoke; pri zdravem človeku bi
pa isto bilo slabo znamenje, ker bi kazalo,
da narava nima dosti moči, da bi razdelila
m razgnala take šoke. Pa o takih ljudeh,
Filoteja, pri katerih vidimo, da se pri-

11* 

164

zadevajo za čednosti, četudi še nepopol-
noma, moramo dobro misliti, ker svet¬
niki sami so se v čednostih vadili na ta
način.  Kar pa zadeva tebe, skrbi, da se
vadiš v njih ne le zvesto, marveč tudi
modro, in da se v ta namen natanko
ravnaš po nasvetu Modrega, ki pravi, da
naj se nikar ne zanašamo na lastno mo¬
drost, marveč na modrost onih, katere nam
je dal Bog za voditelje.

Tudi so nekatere reči, ki jih imajo
mnogi za čednosti,  ki pa nikakor  niso
čednosti, o katerih je tudi treba, da ti
kaj povem. To so zamaknenosti ali ekstaze,
nebrižnost za čustva in trpljenje, pretvorno
združenje z Bogom, povzdigovanje v zrak,
spremenjenje in druge take popolnosti,
o katerih govorijo neke knjige, katere
obetajo, da popeljejo dušo do popolnega
gledanja, do čisto dušnega delovanja in
nadzemeljskega življenja. Glej, Filoteja, te
popolnosti niso čednosti, marveč so le
poplačila, katera Bog deli za čednosti,
ali prav za prav nekakšne pokušnje radostij
prihodnjega življenja, katere se včasih po¬
nudijo ljudem, da bi imeli hrepenenje


165

po celotnem veselju, ki je tam gori v
raju. Vendar tolikih milostij ne smemo
pričakovati, ker nikakor niso potrebne
\a to, da Boga prav ljubimo in mu slu¬
timo,  kar bodi naše edino poželenje. Tudi
so te milosti take, da se ne morejo pri¬
dobiti z delom in pridnostjo, ker so to
take reči, katere se dajo le sprejemati,
ne pa pridobivati (z lastnim naporom).
Pristavim še, da nismo sklenili nič dru¬
gega, kakor da hočemo biti pošteni in
pobožni ljudje, bogoljubni možje, bogo-
Ijubne žene. Za to se moramo skrbno
prizadevati. Ako nas pa Bog hoče po¬
vzdigniti do takih angeljskih popolnosti),
no, bomo pa dobri angelji. Dokler se
nam pa kaj takega ne posreči, skrbimo
lepo priprosto, ponižno in pobočno \a one
male čednosti,  katerih pridobitev je Gospod
prepustil naši skrbi in našemu delu, kakor:
potrpežljivost, pohlevnost, zatajevanje srca,
ponižnost, pokorščina, uboštvo, čistost, pri¬
srčna ljubezen do bližnjika, prenašanje
njegovih nepopolnosti), delavna in sveta
gorečnost. Radi prepuščajmo prevzviše-
nosti vzvišenim dušam; mi ne zaslužimo


166

tako visoke stopinje v službi božji; še
presrečni bomo, če smemo Bogu služiti v
kuhinji in pekariji, biti njegovi služabniki,
nosači, strežniki. Na njem je potlej, ako
mu je tako všeč, da nas pokliče v svoje
bivališče in pridruži svojemu zasebnemu
svetovalstvu. Tako je, Filoteja, zakaj ta
slavni Kralj ne plačuje služabnikov po
imenitnosti službe, katero opravljajo, mar¬
več po ljubezni in ponižnosti, s katero
jo opravljajo.  Ko je Savel iskal oslice
svojega očeta, našel je kraljestvo izraelsko;
ko je Rebeka napajala Abrahamove ka¬
mele, postala je žena njegovega sina; ko
je Ruta pobirala klasje za Boocevimi ženjci
in pokleknila predenj, je bila vzprejeta
v njegovo hišo in je postala njegova
soproga. Res je, da tako visoke in ne¬
navadne ^ahteve izrednih rečij so \elo
podvržene domišljavosti, gmotam in golju¬
fijam;  in včasih se primeri, da tisti, kateri
menijo, da so angelji, še niti dobri ljudje
niso, in da je v resnici pri njih več ime¬
nitnosti v besedah in izrazih, katerih se
poslužujejo, kakor v mišljenju in dejanju.
Vendar ne smemo nič zaničevati in pre-

167

drzno soditi, marveč hvaleč Boga za ve¬
liko odličnost drugih, držimo se ponižno
svoje nižje, pa varnejše poti, katera je manj
imenitna, pa bolj primerna naši nezmož¬
nosti in nizkosti, po kateri nas bo Bog,
če ponižno in zvesto živimo, povzdignil
do prevzvišene višave.

III. poglavje.

O potrpežljivosti.

Potrpežljivosti vam je treba, da sto¬
rite voljo božjo in dosežete zveličanje,
govori apostol, z a ^ a j>  kakor je rekel Zve¬
ličar, v svoji potrpežljivosti boste ohranili
svoje duše.  Velika je sreča za človeka, Filo-
teja, Če ohrani svojo dušo, in čim popol¬
nejša je potrpežljivost, tem popolnejše
ohranimo svoje duše. Treba je toraj, da
se izpopolnimo v tej čednosti. Spominjaj
se gostokrat, da nas je naš Zveličar od¬
rešil s trpljenjem in da moramo ravno
tako tudi mi svoje zveličanje doseči po
trpljenju in britkostih, toraj razžaljenja,

168

nasprotovanja in zopernosti prenašati z
največjo krotkostjo, ki nam je mogoča.

Ne omejuj svoje potrpežljivosti le na
to ali ono vrsto razžaljenja in britkostij,
marveč naj obsega kar splošno vse, katere
ti bo Bog poslal ali dopustil, da pridejo.
Nekateri hočejo trpeti le take britkosti,
katere so slavne,  kakor n. pr. če so v
vojski ranjeni ali ujeti, če so preganjani
zarad vere, če so ubožali v kaki pravdi,
katere pa niso zgubili. Taki pa ne ljubijo
britkosti, marveč čast, katero jim donaša.

Pravi trpinec in služabnik Božji enako
prenaša britkosti, katere so ^dru^ene \
osramotenjem, kakor take, katere so skle¬
njene s častjo.  Junaškemu človeku je še
veselje, če ga zlobni ljudje zaničujejo,
grajajo in tožijo; a takrat se pokaže vrlost,
če ga grajajo, tožijo in trpinčijo dobri
ljudje, prijatelji, sorodniki. Bolj čislam
krotkost, s katero je veliki sveti Karol
Baromej dolgo prenašal očitno grajanje,
s katerim ga je na leči napadal nek
slaven govornik zelo ostrega reda, kakor
vse napade drugih ljudij. Zakaj kakor je
opikanje čebel bolj skeleče, kakor ko-

169

marjev, istotako je veliko težje prenašati
hudo in vse nasprotovanje, ki prihaja
od dobrih ljudij, kakor pa tako, ki pri¬
haja od drugod. Toda velikokrat se zgodi,
da dva dobra človeka, ki imata oba dober
namen, a vsak svoje mišljenje, se zelo
preganjata in nasprotujeta drug drugemu.

Bodi potrpežljiva, ne le sploh v brit-
kostih samih,  ki te napadajo, marveč tudi
v postranskih težavah, katere so j njimi
v ^ve^i.  Mnogi bi še hoteli imeti kaj
hudega, ko bi jim le ne bilo nadležno.
To me ne žali, pravi kdo, da sem ubožal,
le to mi je hudo, ker vsled tega ne
morem postreči prijateljem, vzgajati svojih
otrok in častno živeti, kakor bi si želel.
Kdo drugi poreče: Za to bi se še ne
zmenil ne, ko bi le svet ne mislil, da me
je zadelo po lastni krivdi. Se kdo drugi
bi ne bil nevoljen in bi prav potrpežljivo
prenašal, ako ga obrekujejo, ko bi le
nihče ne hotel verjeti obrekovalcem. Ne¬
katerim drugim se zdi, da bi pac še pre¬
našali nekatere nadležnosti svoje nadloge,
ne pa cele nadloge. Pravijo, da se ne
pritožujejo zato, ker so bolni, marveč
|1

170

zato, ker nimajo denarja za zdravljenje
ali ker so nadležni ljudem, s katerimi
živijo. Toda rečem ti, Filoteja, da mo¬
ramo biti potrpežljivi ne le sploh v bo¬
lezni, marveč v tisti bolezni, katero Bog
hoče, tam, kjer on hoče, med tistimi
ljudmi, pri katerih on hoče, s tistimi
nadložnostmi, kakor on hoče. To velja
tudi za druge britkosti. Ako te zadene
kaj hudega, pomagaj si, kolikor moreš in
kolikor ni zoper božjo voljo; zakaj dru¬
gače ravnati, bi se reklo, skušati božje
veličastvo. Ko si pa to storila, čakaj s
popolno udanostjo, kar ti bo Bog naklonil:
ako mu je všeč, da pomočki, katere rabiš,
premagajo nadlogo, zahvali ga ponižno;
če mu je pa tako všeč, da nadloga zmaga
pomočke, časti ga potrpežljivo.

Ravnam se tu po nasvetu sv. Gregorija:
Ako te po pravici tožijo zarad kake na¬
pake, katero si storila, ponižaj se globoko
in spoznaj, da zaslužiš še kaj več kakor
le to tožbo zoper tebe. Ako je pa tožba
krivična, izgovori se krotko in reci, da
nisi kriva; zakaj to spoštovanje si dolina
resnici in bližnjemu v spodbudo.  Ako te

171

pa še po tvojem resničnem in opravi¬
čenem izgovoru naprej dolžč, nikar ne
bodi nemirna in ne trudi se dalje za to,
da bi vzprejeli tvoje opravičenje; ko si
namreč storila, kar si bila dolžna resnici,
moraš tudi storiti, kar si daljna po¬
nižnosti.  Na ta način se ne pregrešiš zoper
skrb, ki jo moraš imeti za svoje dobro
ime, in ne zoper ljubezen, ki jo moraš
imeti do srčnega miru, krotkosti in po¬
nižnosti.

Pritožuj se, kolikor najmanj moreš,
zoper krivice, katere se ti godč; zakaj
to je gotovo, da navadno greši, kdor se
pritožuje, ker nam lastna ljubezen raz¬
galjenja k a je umiraj večja, kakor so, in
jih preveč čutimo.  Osobito pa se nikar
ne pritožuj pri ljudeh, katerise radi je¬
zijo in radi slabo mislijo. Ce pa kaže,
komu potožiti, ali da se popravi razža-
Ijenje, ali pa da se umiri tvoje srce, treba
je potožiti mirnim dušam, katere v res¬
nici ljubijo Boga.  Zaka; drugi bi ti ne
olajšali srca, marveč je še vse bolj raz¬
burili; trna, ki te zbada, bi ne izruvali,

172

marveč bi ti ga še globočje potisnili v
nogo.

Mnogi se v bolezni, žalosti in, kadar
jih kdo razžali, varujejo tožiti in kazati
občutljivost. Zakaj to bi v njih očeh (kar
je tudi res) očitno kazalo veliko pomanj¬
kanje moči in velikodušnosti. Vendar pa
močno želijo in skušajo po raznih ovinkih
doseči, da bi jih vsakdo miloval, da' bi
imeli veliko sočutje ž njimi, in da bi jih
ne imeli le za žalostne, marveč za po¬
trpežljive in srčne. No, to je res potr¬
pežljivost, a napačna potrpežljivost, ka¬
tera ni v resnici drugega nič, kot jako
umetno in spretno prikrita slavohlep-
nost in nečiraernost. „Imajo Čast", pravi
apostol, „toda ne pri Bogu." Kdor je
resnično potrpežljiv, ne toži o svojem
trpljenju in ne želi, da bi ga milovali.
O svoji nadlogi govori naravnost, res¬
nično, priprosto, se ne pritožuje, ne jadi¬
kuje in je ne povikšuje. Ge ga milujejo,
pusti, da naj ga milujejo; razun če ga
milujejo zarad nadloge, ki je nima, ker
takrat pohlevno povč, da te nadloge nima. ■
Tako ostane mirno v sredi med resnico

173

in potrpežljivostjo; razodene svoje trp¬
ljenje, a se ne pritožuje.

Ako zboliš, daruj vse svoje bolečine,
težave in slabosti v službo Gospodu in
prosi ga, naj jih združi s tistimi mukami,
ki jih je on prestal, za te. Ubogaj zdrav¬
nika, rabi zdravila, jedila in druge po-
močke iz ljubezni do Boga ter misli na
žolč, ki ga je vžival iz ljubezni do nas
Želi si zdravja, da bi mu služila, “ne brani
se bolezni, da mu skažeš pokorščino;
pripravi se za smrt, če mu je to všeč,
da bi ga hvalila in vživala. Spominjaj se,
da čebele takrat, ko delajo med, vživajo
zelo grenak živež, in da tudi mi nikdar
ne moremo opravljati del večje krotkosti
in potrpežljivosti ter boljše pripravljati
medu izvrstnih čednostij, kakor takrat,
ko jemo kruh grenkosti in živimo v
stiskah. In kakor je med, ki se nabira
iz cvetja timijana, male in grenke rastline,
najboljši izmed vseh, enako je tudi čed¬
nost, ki se razodeva v grenkosti najnižjih,
najbolj zaničevanih britkostij, najizvrst-
nejša med vsemi-.

174

Poglej večkrat z dušnimi očmi Jezusa
Kristusa križanega, preklinjevanega, ob¬
rekovanega, zapuščenega in končno sti¬
skanega od vsakovrstnih britkostij, žalosti
in težav. Pomisli, da vse tvoje trpljenje
se ne da ne po podobnosti, ne po veli¬
kosti nikakor primerjati njegovemu in da
ne boš nikdar trpela kaj takega, kar bi
se dalo v poštev jemati, ako primerjaš
s tem, kar je on trpel te.

Premišljuj bolečine, katere so nekdaj
trpeli mučenci, in kako še prenaša toliko
ljudij težave, katere so brez primere večje
kakor tvoje, ter reci: „Oh, moje britkosti
so tolažila in moje bolečine so rože, če
se primerjam onim, kateri brez pomoči,
brez postrežbe, brez polajšanja živijo kakor
v vednem umiranju, stiskani od neizmerno
večjih britkostij.

IV. poglavje.

Ponižnost  v zunanjih rečeh.

Pojdi,  je rekel Elija ubogi vdovi, in
vrpmi na posodbo veliko pralnih posod
in nalij jih i' oljem.  Da sprejemamo mi-

175

lost božjo v svoja srca, morajo biti prazna
lastne hvale. Ako mokosevka zapazi ropne
tiče, jih kriče preplaši z neko posebnostjo
in skrivno močjo; zato jo imajo golobje
najrajše izmed vseh ptičev in so pri nji
brez skrbij. Tako ponižnost zapodi satana
in ohrani v nas milosti in darove svetega
Duha. Zato so vsi svetniki, posebno pa
Kralj svetnikov in njegova Mati, vedno
čislali in ljubili to cenjeno čedfiost nad
vse druge dejanske čednosti.

Nečimerno  imenujemo hvalo, katero
si kdo pripisuje zarad tega, kar ni v nas,
ali zarad tega, kar je sicer v nas, pa ni
naše,  ali zarad tega, kar je v nas in naše,
pa ni vredno, da bi se kdo hvalil ^arad
tega.  Plemenitost rodu, naklonjenost ime¬
nitnikov, čast pri ljudstvu, to so reči,
katere niso v nas, marveč ali v naših
prednikih ali v čislanju drugih. Nekateri
se prevzetno napihujejo, ker so na lepem
konju, ker imajo šop perja za klobukom,
ker so potratno oblečeni. Pa kdo ne spre¬
vidi te neumnosti? Zakaj ko bi bilo pri
tem kaj časti, je čast konju, peresu ali
krojaču; pa kako majhno junaštvo je,

176

čast si izposoditi pri konju, pri peresu,
pri šivarju! Drugi se postavljajo in po¬
našajo zarad zavihanih brk, lepo počesane
brade, skodranih las, nežnih rok, ker znajo
plesati, igrati, peti; pa niso-li slabotni
junaki, ker hočejo povekšati svojo veljavo
in povzdigniti svojo slavo s tako praznimi
in nečastnimi rečmir Drugi hočejo, da
naj jih svet časti in spoštuje zarad mrvice
učenosti, kakor da bi vsakdo moral hoditi
k njim v šolo in jih imeti za učitelje;
zato se imenujejo „pedanti“. Drugi se
šopirijo kakor pavi zarad svoje lepote in
menijo, da ves svet gleda za njimi. Vse
to je skrajno nečimerno, neumno in
odurno, in čast, katero kdo išče v tako
ničevnih rečeh, se imenuje nečimerna,
nespametna ali prazna.

Pristnost dobre lastnosti se spoznava
tako, kakor pristni (pravi) balzam; balzam
poskušajo tako, da ga po kapljicah vlivajo
v vodo; zakaj če gre na dno in se tu
razprostre, pravijo, da je najboljši in naj¬
dragocenejši. Tako je tudi treba, ako ho¬
čemo spoznati, je-li kak človek resnično
moder, učen, visokodušen in plemenit,

vn

gledati na to, če se  njegove dobre last¬
nosti obračajo na ponižnost, pohlevnost
in pokornost.  Ce je tako, so prave nje¬
gove vrline; če pa plavajo po vrhu in
se hočejo izkazovati, so tem manj prave
vrednosti, čim bolj se ska^ujejo.  Biseri,
ki se razvijejo in rasejo ob vetru in vi¬
harjih, imajo le lupino biserno, znotraj
so pa prazni. Istotako človeške čednosti
in lepe lastnosti, ki se pričenjajo in raz¬
vijajo v napuhu, bahanju in nečimernosti,
so le na videz dobre, brez soka, brez
mozga in brez krepkosti.

Visoke službe, dostojanstva in časti
so podobne žefranu, kateri tem lepše
raste in prospeva, čim bolj se tepta z
nogami. Ako je kdo ponosen na to, da
je lep, mu lepota ni nič več v čast; da
je lepota prikupna, mora biti pozabljena.
Učenost nam ni v čast, ako nas napihuje
ter se spremeni v neko prenapetost.

Ako vse prenatančno gledamo na
prednost, predsedništvo, naslove, se sta¬
vimo v nevarnost, da drugi začno naše
lastnosti preiskavati, presojati in jim opo¬
rekati; čast sama zgubi svojo vrednost in

Filoteja. j 2

178

je zaničljiva. Čast je lepa, kadar se dobi
v dar, grda pa postane, kadar se zahteva,
išče, naroča. Cvetlice so lepe, dokler
rastejo, ovenejo pa, če jih nosimo v rokah.
Kateri duhajo čarodejno rastlino (mandra-
goro) od daleč in mimogredč, čutijo ve¬
liko prijetnost, a kateri jo duhajo od blizo
in dolgo, napravlja jim omotico in bo¬
lezen; tako dajejo časti prijetno tolažbo
onemu, kateri jih okuša le od daleč in
po malem, ne da bi se mnogo pečal in
poganjal zanje; kateri pa koprni po častčh
in se nasiča z njimi, je zelo graje in ob-
soje vreden.

Ako ljubimo čednost in se prizade¬
vamo za-njo, začnemo prihajati čed-
nostni; ako pa ljubimo časti in se pri¬
zadevamo zanje, začnemo biti smešni in
graje vredni. Plemenite duše ne marajo
tratiti časa s praznim in malenkostnim
iskanjem časti, prednosti in preslavljenja;
take imajo dovelj dela z drugimi rečmi;
ono je pa le za postopače. Kdor ima
lahko bisere, se ne obklada z ostri¬
gami, in kateri se zavzemajo za čed¬
nost, se ne poganjajo za časti. Seveda

x __

179

vsak sme nastopiti svoj častni stan in
ostati v njem, ter se ne pregreši zoper
ponižnost, če le stori to preprosto in
brez prepirnega tekmovanja. Zakaj, kakor
ljudje, ki pridejo iz Peruanske dežele,
razim pridobljenega zlata in srebra pri¬
vedejo tudi opic in papig, zato ker nič
ne stanejo in jim tudi veliko ne obte-
žavajo ladij, tako oni, kateri so se od¬
ločili za čednost, vzprejemajo višje službe
in časti, do katerih imajo pravico, pa
vendar le tako, če jih to ne stane veliko
truda in pozornosti, in če jim ne na¬
pravlja vznemirjanja, nepokoja, krega in
prepira. Vendar pa tu ne govorim o takih,
katerih čast zadeva državo, tudi ne o
nekaterih posebnih prilikah, ki imajo ime¬
nitne nasledke; zakaj tukaj mora vsak
držati, kar je njegovega, z modrostjo in
previdnostjo, ki jo spremlja ljubezen in
uljudnost.

V. poglavje.

O bolj znotranji ponižnosti.

Pa ti želiš, Filoteja, da te dovedem
do globočje ponižnosti; zakaj to, kar sem

12*

M

180

povedal, je prav za prav bolj previdnost
nego ponižnost. Sedaj toraj nadaljujem.
Nekateri nočejo in si niti ne upajo pre¬
mišljevati in prevdarjati milosti, katere
jim je Bog dal posebej, ker se bojč, da
bi ne bili nečimerni in sami sebi do¬
padljivi; a v tem se gotovo motijo. Zakaj,
kakor piše slavni angeljski učenik, pravi
pomoček, po katerem se doseže ljubezen
božja, je premišljevanje božjih dobrot;
bolj ko jih bomo poznali, bolj ga bomo
ljubili. Ker nas pa močneje ganejo po¬
sebne dobrote nego splošne, zato jih mo¬
ramo premišljevati z večjo pazljivostjo.
Zares, nič nas ne more tako ^elo ponižati
pred božjim usmiljenjem, kako?' množica
njegovih dobrot, in nič bolj ponižati pred
njegovo pravičnostjo nego množica naših
hudobij.  Premislimo to, kar je on storil
za nas, in to, kar smo mi storili zoper
njega; kakor posamezno premišljujemo
svoje pregrehe, premišljujmo posamezno
tudi njegove milosti. Ni se nam treba
bati, da bi nas napihnilo spoznanje tega,
kar nam je dal, če le ne pozabimo res¬
nice, da kar imamo na sebi dobrega,

ni od nas.  Ali mar nehajo mule biti
okorne in smrdljive živali, ker nosijo
knezu dragoceno orodje in dišave? „Kaj
imamo dobrega, česar bi ne bili prejeli?
in če smo prejeli, zakaj se bahamo.''"
Nasprotno, živo ogledovanje prejetih do¬
brot nas dela ponižne; zakaj spoznanje
dobrote rodi hvaležnost. Ko bi nas pa
le šegetala kakšna prevzetnost, kadar pre¬
gledujemo milosti, katere nam je dal Bog,
imamo zanesljivo zdravilo: preglejmo svoje
nehvaležnosti, svoje nepopolnosti in svoje
reve. Ako pomislimo, kaj smo storili ta¬
krat, ko ni bil Bog z nami, bomo pač
spoznali, da ni nastalo po našem kroju
in ni izrastlo na naših tleh, kar storimo
dobrega, kadar je Bog z nami. To bomo
seveda vživali in se veselili tega, ker je
naša last; a slavili bomo le samo Boga,
ker je on pričetnik vsega dobrega.

Tako spoznava sveta Devica, da ji je
Bog storil velike reči, pa le zato, da sebe
ponižuje in slavi Boga: Moja duša po¬
veličuje Gospoda, ker mi je storil velike
reči.

182

Velikokrat pravimo, da nismo nič, da
smo gola revščina, smeti' človeštva; a močno
bi bili žaljeni, ko bi se kdo poprijel naše
besede in bi nas razglasil za take, ka-
koršni, pravimo, da smo. Obratno, delamo
se tako, kakor bi hoteli bežati in se skriti,
zato, da bi ljudje hiteli za nami in nas
iskali. Postavljamo se tako, kakor bi hoteli
biti zadnji in sedeti na poslednjem mestu
pri mizi, pa le zato, da bi z večjo častjo
šli na zgornje mesto. Prava ponižnost se
ne oznanja in ne ponori ponižnih be¬
sedij,  ker ne skrbi le za to, da bi skri¬
vala druge čednosti, marveč želi tudi, in
sicer to prav posebno, da bi ostala sama
prikrita. In ko bi ji bilo dovoljeno, lagati,
hliniti se ali pohujševati bližnjega, izka¬
zovala bi se še z drznimi in prevzetnimi
deli, da bi se zakrivala ž njimi ter živela
popolnoma nepoznana in skrita. Glej
toraj, Filoteja, to-le je moj svet: ali ne
govorimo nobenih ponižnih besedij, ali
pa jih govorimo tako, kakor mislimo v
srcu, da se notranje ujema zunanjim;
nikoli ne pobešajmo svojih oČij, da bi ob
enem ne poniževali svojega srca; nikar

183

se ne delajmo tako, kakor da hočemo
biti zadnji, ko bi res ne hoteli biti radi
zadnji.

To pravilo mi je tako vseobČno, da
ne pristavim nobene izjeme; samo to pri¬
pomnim. da uljudnost zahteva, naj včasih
prednost ponudimo onim, kateri je gotovo
ne bodo vzprejeli. To pa ni hlimba, ne
napačna ponižnost; zakaj v tem je sama
ponudba prednosti le začetek časti, in,
ker jim ne moremo izkazati vse Časti,
ne ravnamo napačno, ako jim naklonimo
začetek. Ravno to rečem o nekaterih iz¬
razih časti ali spoštovanja, kateri, če jih
natanko pogledaš, niso videti resnični;
vendar so pa dovelj resnični, če ima le
srce onega, kateri jih izgovarja, pravi
namen častiti in spoštovati onega, kate¬
remu jih govori. Zakaj čeravno take be¬
sede nekoliko pretiravajo to, kar hočemo
reči, vendar ne ravnamo napačno, ako
jih- rabimo, kjer zahteva občna navada.
Seveda bi si pa vendar-le želel, da bi bile
besede, kolikor le možno, natanko umer¬
jene po naših čustvih, da bi nas v vsem in
povsod vodila preprostost in odkritost srca.

184

Človek, ki je resnično ponižen, - bi
rajše videl, da mu poreče kdo drugi, da
je uboga reva, ničeven, nič vreden, kakor
pa da bi to rekel sam. Vsaj ugovarja ne,
če ve, da mu pravijo tako, marveč
vzprejme radovoljno, zakaj, ker je tega
sam prepričan, ga veseli, če se drugi rav¬
najo po njegovem prepričanju. Mnogi
pravijo, da prepuščajo znotranjo molitev
popolnim ljudem, in da niso vredni, jo
opravljati; drugi trdijo, da si ne upajo
večkrat hoditi k sv. obhajilu, ker se jim
zdi, da niso dosti čisti, drugi se izgo¬
varjajo, da se bojč pobožnosti delati ne-
čast, ko bi se ž njo pečali oni, ki so to¬
likanj slabotni in omahljivi; in še drugi
se branijo, uporabljati svoje zmožnosti v
službo božjo in v korist bližnjiku, ker —
kakor pravijo — poznajo svojo slabost
in se bojč, da bi se ne prevzeli, ko bi
se po njih izvršilo kaj dobrega, in da
bi (kakor sveča) ne uničili sami sebe, ko
bi svetili drugim. Vse to je le zvijača in
neka ponižnost, katera ni le napačna,
marveč zlobna, ker po nji hoče človek
skrito in tihotapsko grajati božje reči, ali

185

pa vsaj s pretvezo ponižnosti prikrivati
lastno ljubezen, ki se ne mara odreči
svoji lastni misli, trmi in lenobi.

Prosi si ^namenje od Boga, ali zgoraj
na nebesni višavi, ali ^dolaj v morski
globočini,  tako je rekel prerok nesrečnemu
Ahacu; in ta mu odgovori: Ne bom ga
prosil in ne bom skušal Gospoda.  Oj,
hudobnež! hlini se, kakor da" bi imel
največje spoštovanje do Boga, pa se brani,
s pretvezo ponižnosti, prositi za milost,
katero mu ponuja njegova božja dobrot¬
ljivost. Ali ne vidi, da je prevzetnost, ako
odklanjamo, kadar nas hoče Bog oblago-
dariti? da darovi božji nam nakladajo
dolžnost jih vzprejemati. 1 ' in da je to po¬
nižnost, ako smo mu poslušni in se rav¬
namo, kolikor možno, natanko po nje¬
govih željah.' Bog pa želi, da bi bili po¬
polni ter bi se združili ž njim in ga po¬
snemali, kolikor mogoče, natančno. Pre-
vzetnež, ki zaupa sam na-se, ima pač
vzrok, da si ne upa ničesar pričeti; po¬
nikni človek je pa tem pogumnejši, čim
bolj spojna svojo nepmojnost, in v enaki
. meri, kakor se ^aveda svoje slabosti, mu

. .. . . .. . .

186

raste pogum,  ker vse svoje zaupanje stavi
na Boga, kateri hoče poveličevati svojo
vsemogočnost v naši slabosti in poviše¬
vati svoje usmiljenje ob naši revščini.
,Toraj se je treba ponižno in sveto lotiti
vsega, kar našemu napredku koristno
spoznajo naši dušni voditelji.

Ce si kdo domišlja, da ve to, česar
ne ve, je to gola neumnost; če se kdo
dela učenega v reči, o kateri vč, . da je
ne zna, je to neznosna nečimernost. Kar
mene zadeva, ne hotel bi se kazati uče¬
nega niti v tem, kar bi znal, nasprotno
H bi se pa tudi ne hotel delati nevednega.
Kadar zahteva ljubezen, moramo odkrito
in prijazno govoriti z bližnjim, ne le
o tem, kar je potrebno za njegov pouk,
marveč tudi o tem, kar je koristno za
njegovo razvedrilo. Zakaj ponižnost sicer
skriva in prikriva čednosti, da bi jih
ohranila, vendar jih pokale, kadar uka¬
zuje ljubezen, da bi se pomnožile, po-
vekšale in izpopolnile.  V tem so podobne
onemu drevescu na otoku Tilos, katero
ima svoje lepo svitlo-rudeče cvetje po
noči zaprto in je odpira le vzhajajočemu

187

solncu; zato pravijo prebivalci tega kraja,
da to cvetje spi po noči. Tako ponižnost
zakriva in skriva vse naše čednosti in
človeške popolnosti ter jih nikdar ne kaže,
razim takrat, ko zahteva ljubezen, katera
— ni človeška, marveč nebeška, ne de¬
janska, marveč božja čednost — je pravo
solnce čednostij, katere mora vedno vla¬
dati. Tudi je vsako poviševanje, katero
nasprotuje ljubezni, bre\ dvoma napačno.

Jaz bi se ne hotel nalašč kazati ne
norca ne modrijana; zakaj če mi brani
ponižnost, da se ne kažem modrega,
branila mi bo tudi preprostost in odkrito¬
srčnost, da se ne kažem nespametnega;
in če nečimernost nasprotuje ponižnosti,
nasprotuje pa prisiljenost in hlimba od¬
kritosrčnosti in preprostosti. Ako so se
kazali nekateri veliki služabniki Božji
nalašč, kakor bi bili norčavi, da bi bili
bolj zaničljivi pred svetom, moramo se
jim čuditi, pa jih ne posnemati; zakaj
imeli so svoje vzroke, da so krenili do
te skrajnosti, a ti vzroki so bili le samo
za nje in tako nenavadni, da si nihče
iz njih ne izvajaj za-se pravil. In kar se

188

poroča (posebej) o Davidu, da je pred
skrinjo zaveze plesal in poskakoval bolj,
kakor je po navadni šegi dostojno; se
ni zgodilo zato, kakor da bi se hotel
kazati norčavega, marveč čisto preprosto
in neprisiljeno je hotel s takim zunanjim
gibanjem pokazati nenavadno in neizmerno
veselje, ki je je čutil v svojem srcu. Res
je sicer, da mu je njegova žena Mihola
to očitala kot nespametnost; pa ni bil
žaljen, ker se je videl zaničevanega, mar¬
več je še dalje kazal preprosto in na¬
ravno svoje veselje; se veselega se je
kazal, da je bil nekoliko zaničevan za¬
voljo Boga. Zatorej tudi tebi pravim: če
te bo kdo zarad resnične in preproste
pobožnosti imel za manj olikano, nizkotno
ali nespametno, da te bo ponižnost na¬
vdajala z radostjo vsled tega blaženega
zaničevanja, kateremu nisi ti vzrok, mar¬
več tvoji zaničevalci.

189

VI. poglavje.

Ponižnost stori, da ljubimo svojo
lastno nizkost.

Segam še višje in rečem ti, Filoteja,
da v vsem in povsod ljubi svojo lastno
nizkost.  Pa mi porečeš, kaj pa se pravi :
ljubi svojo nizkost.’’ V latinskem jeziku
pomeni nizkost toliko kot ponižnost, in
ponižnost toliko kot nizkost. Presveta
Devica pravi v svoji sveti pesmi, da jo
bodo blagrovali vsi narodi zato, ker je
Gospod videl ponižnost svoje dekle; s
tem hoče reči, da se je Gospod milostno
ozrl na njeno nizkost, malenkost in ne¬
vrednost, da bi jo napolnil z milostmi
in prednostmi. Vendar je razloček med
čednostjo ponižnosti in nizkostjo,  zakaj
nizkost je malenkost, maiovrednost, ki je
v nas, ne da bi mislili nanjo; ponižnost
pa je resnično spoznanje in radovoljno
priznanje svoje nizkosti. Vrhunec te po¬
nižnosti je toraj v tem, da ne priznavamo
le radovoljno svoje nizkosti, marveč, da
jo ljubimo in nam je všeč;  in sicer ne

190

zato, kakor bi ne imeli srčnosti in ple¬
menitosti, marveč zato, da bi bolj po¬
vzdigovali božje veličastvo in bližnjega
veliko višje cenili kakor same sebe.  K
temu ti toraj prigovarjam. Da me pa
bolj razumeš, vedi, da med nadlogami,
katere trpimo, so nekatere poniževalne,
druge častne. Mnogi se še nekako spri¬
jaznijo s častnimi nadlogami, skoro no¬
beden pa ne s poniževalnimi. Poglej po¬
božnega puščavnika, ves je raztrgan in
trese se mraza; vsakdo časti njegovo slabo
obleko in ima sočutje zarad njegovega
trpljenja; naj se pa tako prikaže ubog
rokodelec, ubog plemenitaš, uboga gospo¬
dična, takoj nastane zaničevanje, zasme¬
hovanje; kako je tako uboštvo zaničljivo!
Ako ubog menih od svojega predstojnika
s pobožnostjo, udanostjo vzprejme trdo
grajanje, ali otrok od svojega očeta; vsak
bo to imenoval premagovanje; pokornost
in spodobnost. Ko bi pa kak vitez ali
imenitna gospa si dala reči od koga kaj
takega, četudi iz ljubezni do Boga, vsak
bi imenoval to strahopetnost in popust¬
ljivost. Glej zopet drugo poniževalno zlo.

191

Ena oseba ima raka na rami, druga ga
ima na obrazu: prva ima le nadlogo,
druga pa poleg nadloge še zaničevanje,
zasramovanje in poniževanje.

Zato pravim, da moramo za ljubo
imeti ne le nadloge same, kar že dela
potrpežljivost, marveč tudi ljubiti poni¬
ževanje, kar izvršuje ponižnost.

Se več; tudi čednosti so lahko po¬
niževalne in častne. Potrpežljivost, krot-
kost, priprostost in ponižnost sama so
čednosti, katere imajo posvetnjaki za slabe
in poniževalne; obratno pa zelo čislajo
modrost, srčnost in radodarnost. Tudi
izmed del iste čednosti so nekatera za¬
ničevana in druga čislana: dajati miloščino
in odpuščati razžaljenja. je dvojno delo
ljubezni; prvo čisla vsakdo, drugo je za¬
ničljivo v očeh sveta. Ako se mlad ple-
menitnik ali mlada gospa noče vdeleže-
vati napačnosti razbrzdane družbe v go¬
vorjenju, igranju, plesanju, popivanju, v
obleki, očitali jima bodo prenapeto po¬
božnost ali hlimbo. Tako krivico ljubiti,
se pravi, ljubiti svoje poniževanje.  Se en
drugačen vzgled: Bolnike gremo obiskavat.

192

Ako me pošljejo k najrevnejšemu, je to
po mišljenju sveta poniževanje za-me,
in toraj bom rad imel to ponikanje;  ako
me pa pošljejo k imenitnim bolnikom,
je to duhovno poniževanje; ker ni v tem
toliko čednosti in zasluženja, ljubil bom
tudi to poniževanje.  Kdor pade na ulicah,
ima razun neprilike tudi še zaničevanje:
treba je ljubiti to zaničevanje.

Se celo nekatere napake so take, da
pri njih ni drugega zla, nego le poniže¬
vanje. in ponižnost ne zahteva, da bi jih
nalašč storili, pač pa zahteva, da se ne
vznemirjamo., ako smo jih storili.  Takim
prištevam neke nerodnosti, neuljudnosti
in nepozornosti. Vsak naj se varuje, da
ne stori takih napak, da ugodi olikanosti
in previdnosti; ako so se pa zgodile,
treba se je udati poniževanju, katero iz¬
haja iz njih, in je vzprejeti radovoljno,
da obvelja sveta ponižnost. Rečem še
več: če me je jeza ali samopašnost za¬
vedla, da sem govoril nedostojne besede,
s katerimi je žaljen Bog ali bližnjik, bom
srčno obžaloval in zelo hudo mi bo
zarad razžaljenja, katero bom skušal po-

193

praviti, kolikor bo mogoče; a radovoljno
bom vzprejel tudi poniževanje, katero me
zadene vsled tega, in ko bi se dalo ločiti
drugo od drugega, bi odločno zavrgel
greh in ponižno ohranil ponižanje.

Toda, čeravno ljubimo ponižanje, ka¬
tero izhaja iz hudega, vendar skušajmo
preprečiti ono \16, katero nam prov^ro-
čuje,  s primernimi in dovoljenimi pomočki,
posebno če ima kake nasledke.  Ako imam
na obrazu kako poniževalno skazo, se
bom potrudil, da jo ozdravim, a s tem
ne bom pozabil svojega prejšnjega po¬
nižanja. Ako sem storil kaj takega, kar
ne žali nikogar, se ne bom izgovarjal;
zakaj četudi je bilo napačno, je takoj
minilo; opravičevati bi se torej mogel le
zarad ponižanja, ki izvira odtod, tega pa
ravno ne pripušča ponižnost.  Ako sem
pa koga razžalil ali pohujšal po zmoti
ali nerodnosti, popravil bom to po res¬
ničnem opravičenju, zato, ker je napaka
ostala in mi ljubezen veleva, da jo od¬
pravim. Sicer pa se včasih primeri, da
ljubezen zahteva, naj se izognemo poni¬
žanju v korist bližnjiku, kateremu je po-

Filotcja. 13

194

treba našega dobrega imena; pa če v tem
slučaju odmaknemo svoje ponižanje bliž-
njikovim očem, da bi ga ne pohujšali,
moramo je zapreti in skriti v svojem srcu
v lastno korist.

Hočeš pa vedeti, Filoteja, katera so
najboljša poniževanja: Naravnost ti povem,
da naši duši najkoristnejša in Bogu naj¬
ljubša so ona poniževanja, katera imamo
slučajno ali po svojem poklicu,  zato ker
si jih nismo sami izvolili, marveč jih tako
prejeli, kakor nam jih je poslal Bog. kateri
zna vselej boljše izvoliti, nego mi. Ko bi
pa morali izbirati, imejmo večja ^a boljšaj
za večja poniževanja pa veljajo ona, ki
so bolj nasproti našemu nagnjenju,  seveda
če so v soglasju z našim poklicem. Zakaj,
da ti povem enkrat za vselej, naše iz¬
biranje in naša izvolitev pokadi in zmanjša
skoro vse naše čednosti.  Oh, kdo nam
da milost, da bi mogli reči z velikim
kraljem: Rajše hočem biti v hiši Božji,
kakor prebivati v šatorih grešnikov.  Nihče
ne more tega, Filoteja, razun njega, kateri
je zato, da bi nas povzdignil, živel in

195
umrl tako, da je bil v zasramovanje
ljudem in v zavrženje narodu.

Povedal sem ti veliko rečij, katere se
ti bodo zdele trde, ako jih boš premi¬
šljevala;  a verjemi mi, zdele se ti bodo
slajše nego sladkor in med, kadar jih boš
izvrševala v dejanju.

VII. poglavje.

Kako si ohranimo dobro ime, kadar
se vadimo v ponižnosti.

Hvala, čast in slava se ljudem ne iz¬
kazuje zarad navadne, marveč zarad iz¬
vrstne čednosti. Zakaj s hvalo hočemo
prepričati druge, da naj čislajo izvrstnost
kakega človeka; s častjo kažemo, da ga
čislamo mi sami; in slava ni po moji
misli nič drugega, kakor nekakšen odsev
dobrega imena, ki odseva od skupine
večkratne hvale in časti, kakor od dragih
kamenov. Ker pa ponižnost ne more do¬
voliti, da bi imeli o sebi kako odlično
misel ali željo,, da bi nas višje cenili
nego druge, zato tudi ne more dovoliti,

13*
^^ =:;==== 

196

da bi iskali hvalo, čast in slavo, ki se
sme izkazovati le izvrstnosti. Vendar se
vjema z naukom Modrega, ki nas opo¬
minja, da imejmo skrb \a svoje dobro
ime,  zakaj dobro ime je le spoštovanje,
ki se nam izkazuje ne zarad kake iz¬
vrstnosti, marveč samo zarad preproste
in navadne poštenosti in nesvarljivega
življenja. Ponižnost pa nam ne brani, da
bi ne priznavali take poštenosti v sebi,
da bi si toraj ne želeli dobrega imena.
Res je. da bi se ponižnost ne ^menila \a
dobro ime, ko bi ga ljubezen ne potre¬
bovala;  toda ker je dobro ime ena glavnih
podpor človeške družbe in ker bi brez
njega bili javnosti ne le nekoristni, mar¬
več škodljivi zarad pohujšanja, ^ato lju¬
bezen zahteva, ponižnost pa dovoljuje, da
si želimo in skrbno varujemo dobro ime.

Poleg tega nam je dobro ime to, kar
listje drevesu. Listje samo ob sebi nima
posebne vrednosti, vendar veliko koristi,
ne le, da lepša drevo, marveč tudi varuje
sadje, dokler je še nežno; ravno tako
dobro ime samo ob sebi ni tako zaželena
reč, pa vendar je z^° koristno,  ne le,

197

da nam lepša življenje, marveč tudi zato,
da nam varuje čednosti,  osobito dokler
so še nežne in slabotne. Dolžnost, ohra¬
niti si dobro ime in v resnici biti to, za
kar nas imajo ljudje, priganja blagodušno
srce s krepko in mirno silo k dobremu.
Ohranimo, draga Filoteja, svoje čednosti,
ker so prijetne Bogu, ki je veliki in naj¬
višji namen vseh naš'h del. Pa kakor oni,
ki hočejo ohraniti sadje, ga ne prevro le
v sladkorju, marveč je spravijo tudi v
posode, katere so primerne v ©hranjenje;
enako, čeravno je ljubezen božja najboljša
ohraniteljica naših čednosti), moremo ven¬
dar rabiti tudi dobro ime kot jako pri¬
merno in koristno sredstvo v to svrho.

Vendar pa ne smemo biti pregoreči,
prenatančni in premalenkostni v skrbi
za svoje dobro ime; zakaj ljudje, kateri
so tako zelo kočljivi in občutni za svoje
dobro ime, so podobni onim, kateri za
vsako najmanjšo bolehnost zauživajo zdra¬
vila in meneč tako ohraniti svoje zdravje,
je še popolnoma pokvarijo; kdor hoče
tako %elo skrbno varovati svoje dobro
ime, je napravi popolnoma.  Zakaj taka

198

preobčutnost stori, da so prepirljivi, samo-
glavni, neznosni in takorekoč izzivajo
zlobnost obrekovalcev.

Razžaljenje in obrekovanje prezirati
in zaničevati, je navadno veliko boljše
zdravilo, kakor občutljivost, nasprotstvo
in maščevanje. Zaničevanje je hitro pre¬
podi; kdor se jezi zarad tega, priznava,
da je kriv. Krokodili škodujejo samo
onim, kateri se jih bojč; gotovo tudi
obrekovanje le onim, ki si delajo skrbi
zarad njega.

Prevelika skrb, da bi kdo ne zgubil
svojega dobrega imena, kaže, da ima zelo
malo zaupanja do njega podlage, ki je
resničnost lepega življenja. Mesta, katera
imajo lesene mostove čez velike reke, se
bojč ob vsaki povodnji, da bi jim jih ne
odneslo; katera pa imajo kamenite mo¬
stove. so v skrbeh le ob izredno velikih
povodnjih. Tako se tudi oni, katerih duša
je utrjena v krščanstvu, navadno ne zme¬
nijo za povodnji krivičnih jezikov, kateri
pa se čutijo slabe, se vznemirjajo ob vsaki
govorici. Res, Filoteja, kateri hočejo biti
v dobrem imenu pri vseh, je zgubijo pri

199

vseh;  in kdor išče dobrega imena pri
ljudeh, kateri so z grehom zapravili vso
čast in poštenje, zasluži, da pride ob
spoštovanje.

Dobro ime je kakor kazalo ali napis
nad vratmi, ki kaže, kje je čednost doma;
čednost imej toraj v vsem in povsod
prednost. Ako ti toraj kdo reče, da si
hinavka, ker se šteješ med pobožne, ako
te ima za bojazljivko, ker si odpustila
krivico, naj ti to vzbuja le smeh. Zakaj
ne gledč na to, da take sodbe prihajajo
od abotnih in neumnih ljudij, bi ne smela
popustiti čednosti in ne odstopiti njene
poti, ko bi bilo tudi treba zgubiti dobro
ime,  zakaj sad je treba višje ceniti nego
listje, t. j. znotranje in dušne dobrine
bolj čislati nego vse zunanje. Za dobro
ime moramo skrbeti, a ne ga obožavati,
in kakor ne smemo žaliti očesa dobrih,
tako tudi ne ustrezati očesu hudobnih.
Brada je olepšava moškemu obrazu in
lasje ženskemu; ako se pa brada popol¬
noma populi in lasje porujejo, bodo težko
zopet zrastli; če se pa lasje le postrižejo
in brada obrije, zrastlo bode kmalu zopet

200

oboje in bode še trdnejše in gostejše.
Prav isto velja o dobrem imenu; ko bi
se tudi dobro ime ostriglo ali celo po¬
polnoma obrilo z jezikom obrekovalcev,
ki ga imenuje David ostro britev,  nič ne
maraj, zakaj kmalu se bo povrnilo, ne le
tako lepo, kakor je bilo poprej, marveč
še boljše in stalnejše. Toda če nam od¬
vzemajo dobro ime naše pregrehe, naše
zanikernosti, naše zlobno življenje, tedaj
se nam bo težko kdaj povrnilo, ker mu
je korenina izruvana. Korenina dobrega
imena je dobrota in poštenost,  katera,
dokler je v nas, nam še vedno more pri¬
dobiti čast, ki jo zasluži.

Ogibati se moramo onega nečimer-
nega občevanja, one nepotrebne navade,
onega nespametnega prijateljstva in obi¬
skovanja, ako škodujejo dobremu imenu;
zakaj dobro ime je več vredno, kakor
vsi nečimerni kratkočasi. Ako pa mrmrajo,
se jezijo in obrekujejo zato, ker se va¬
dimo v pobožnosti, napredujemo v bogo-
Ijubnosti in se prizadevamo za večni
blagor, pustimo psičke, naj lajajo proti
luni! Ako morejo obuditi kako slabo

201

misel zoper naše dobro ime ter tako nam
ostrici in obriti lasč in brado našega po¬
štenja, saj se bo kmalu povrnilo; britev
obrekovanja bo tako koristila naši časti,
kakor nož vinski trti, kateri stori, da ob¬
rodi več in boljšega sadu.

Ozirajmo se vedno na Jezusa Kristusa
križanega, in živimo v njegovi službi
zaupno in preprosto, toda modro in pre¬
vidno. On bo varuh našega dobrega imena;
in če pripusti, da se nam odvzame, zgo¬
dilo se bo, da nam povrne Še boljšega,
ali pa da nas izpopolni v sveti poniž¬
nosti, katere je ena sama unča več
vredna, kakor tisoč funtov časti.  Ako nas
grajajo po krivici, postavimo mirno ob¬
rekovanju resnico nasproti; ako se obre¬
kovanje nadaljuje, vztrajajmo še mi v
svoji ponižnosti ter izročujmo tako svoje
dobro ime in svojo dušo v božje roke:
boljše ji ne moremo zavarovati. Služimo
Bogu z dobrim in slabim imenom po
vzgledu sv. Pavla, da moremo reči z Da¬
vidom: O moj Bog, ^avoljo tebe pre¬
našam zasmehovanje; sramota pokriva
moje obličje.

202

Izvzamem vendar nekatere pregrehe,
katere so tako ostudne in nesramne, da
ne sme nikdo trpeti obdolženja zarad
njih, če se ga le more po pravici iznebiti;
in izvzamem nekatere osebe, katerih dobro
ime je potrebno mnogim ljudem v vzpod¬
budo. Zakaj v takem slučaju je treba
mirno iskati zadoščenja za storjeno kri¬
vico, kakor svetujejo bogoslovski učeniki.

VIII. poglavje.

O krotkosti do bližnjika, kot pomočku
zoper jezo.

Sveta krizma, katere se sveta cerkev
božja vsled apostolskega izročila poslužuje
pri sv. birmi in pri posvečevanjih, je se¬
stavljena iz olivnega olja in balzama,
kar med drugim pomeni dve dragi in
ljubi Čednosti, ki sta se lesketali v po¬
svečeni osebi našega Gospoda Jezusa Kri¬
stusa, kateri nam je posebno priporočal,
kakor da naj bi bilo po njiju naše srce
posebej posvečeno v njegovo službo in
naravnano v njega posnemanje. Učite se
od mene,  je rekel, ker jat' sem krotak


203

in srca ponižen.  Ponižnost nas izpo¬
polnjuje z ozirom na Boga, krotkost pa
z ozirom na biižnjika. Balzam, kateri,
kakor sem bil že omenil, se v vseh te¬
kočinah nabira na dnu, kaže ponižnost;
olivno olje pa, ki ostaja vedno ob vrhu,
kaže krotkost in pohlevnost, katera nad-
kriljuje vse reči in se odlikuje med čed¬
nostmi, ker je cvet ljubezni, katera je, po
besedah sv. Bernarda, takrat v svoji po¬
polnosti, kadar ni le potrpežljiva, marveč
poleg tega tudi krotka in pohlevna. Toda
pazi, Filoteja, da bo ta skrivnostna krizma
sestavljena iz krotkosti in ponižnosti v
tvojem srcu'  zakaj ena izmed velikih
sovražnikovih sleparij je ta, da premoti
več ljudij, da ostanejo le pri besedah
in zunanjostih teh dveh Čednostij, ter
zato, ker ne preiskujejo dobro svojih
znotranjih čustev, menijo, da so ponižni
in krotki; v resnici pa vendar-le niso.
To se spozna na tem. da se vkljub svoji
tako slovesno razkazovani krotkosti in
ponižnosti začnejo z neko nepopisno
drznostjo vzdigovati, če se jim le naj¬
manjšo besedico reče navzkriž, če se jih

204

le količkaj razžali. Pravijo, da oni, kateri
rabijo navadno zdravilo imenovano »milost
svetega Pavla", ne otečejo, če jih gad piči,
ako je le zdravilo pristno. Enako nas po¬
nižnost in krotkost, če sta le dobri in
pristni, obvarujeta otoka in vročine, ki
ju razžaljenje navadno vzbuja v naših
srcih. Ako nas toraj napihne prevzetnost
in jeza, kadar so nas obrekovalci in so¬
vražniki napadli in pičili, je to znamenje,
da naše poniževanje in krotkostno izka¬
zovanje ni bilo pravo in pristno, marveč
umetno in hinavsko.

Ko je sveti in slavni očak Jožef po¬
slal svoje brate iz Egipta na dom svojega
očeta, jim je dal le ta-le opomin : Nikar se
ne kregajte po poti !  Istotako rečem tebi,
Filoteja: To ubogo življenje je le poto¬
vanje proti večno srečnemu življenju;
nikar se ne kregajmo po poti drug z
drugim; hodimo krotko, mirno in pri¬
jazno z množico svojih bratov in tova¬
rišev. Pa rečem ti naravnost in bre; iz¬
jeme: ne je;i se prav nič; ako je mogoče,
kar nobena pretveza naj te ne premoti,
da bi je;i odprla vrata svojega srca;

205

zakaj sv. Jakob reče na kratko in brez
pridržka: Človekova je^a ne dela pravice
Bo$je.  Res, da se je treba ustavljati hu¬
demu ter zavračati grehe onih, kateri so
izročeni naši oskrbi stanovitno in krepko,
toda krotko in mirno.  Nič tako ne ukroti
srditega slona, kakor če zagleda jagnje;
in nič tako lahko ne prepreči moči topov,
kakor volna.

Svarjenje, katero prihaja iz strasti, če¬
tudi je spremlja pamet, nima tolike ve¬
ljave, kakor ono, katero prihaja edino le
iz pameti. Pametna duša je po svoji na-
tori podložna pameti, strasti je pokorna
le vsled trinoštva. Kadartoraj strast spremlja
pamet, postane zoperna, ker njeno pra¬
vično gospodarstvo onečastuje trinoška
zveza. Vladarji so v veliko čast in tolažbo
ljudstvom, kadar jih obiščejo z mirnim
spremstvom. Kadar pa pridejo z voja¬
škimi Četami, četudi je v blagor državi,
tedaj je vselej njih prihod neprijeten in
škodljiv; zakaj naj pazijo še tako na¬
tančno, da se vojaki pošteno obnašajo,
vendar ne morejo doseči tega, da bi se
zabranil vsak nered, ki tlači ubogega kmeta.

206

Istotako, dokler pamet vlada in mirno
kaznuje, svari in graja, Četudi ostro in
natanko, še vsakdo rad vidi in odobrava;
kadar pa s seboj pripelje jezo, nevoljo
in srd, kar imenuje sv. Avguštin njene
vojake, se je vsak bolj boji, nego pa
ljubi; in njeno lastno srce je vedno sti¬
skano in mučeno. Boljše je,  pravi isti
sv. Avguštin v pismu do Futura, prepo¬
vedati prihod tudi pravični in opravičeni
je^i, najsibo še tako majhna, kakor ji
pa dovoliti, naj vstopi,  zakaj če smo jo
vzprejeli, jo je težko odpraviti ; četudi
pride kot majhna rastlinica, ti v tem hipu
izraste in postane steber. Če more le
enkrat prenočiti in je solnce zašlo čez
našo jezo (kar prepoveduje apostol), spre¬
meni se v jezo in ni ga skoro pomočka
več, s katerim bi jo pregnali ; zakaj redi
jo tisočero lažnjivih prepričevanj, ker ni¬
koli ni noben jezen človek mislil, da se
jezi po krivici.

Boljše je toraj, da se privadimo ži¬
veti brez jeze, kakor da bi se hoteli
zmerno in modro posluževati jeze; če
nas je pa kdaj prehitela vsled nepopol-

207

nosti ali slabosti, je boljše, da jo urno
zapodimo, kakor da bi se pogajali ž njo;
zakaj če ji pustimo količkaj časa, hoče
biti takoj gospodinja in dela kakor kača,
katera lahko potegne vse svoje telo tja,
kamor se more preriti z glavo. Pa kako
naj jo odženem ? mi porečeš. Treba je,
draga Filoteja, da takoj, ko jo začutiš,
napneš vse svoje moči, ne šiloma in vi¬
harno, marveč pohlevno, a vendar res¬
nobno. Zakaj kakor se večkrat zgodi pri
sejah in zborih, da sluge s kričanjem:
»mir, tiho!" delajo več hrupa kakor oni
ljudje, katerim velijo molčati; tako se
nam tudi primeri premnogokrat, da takrat,
ko hočemo šiloma ukrotiti svojo jezo,
vzbudimo sami večji nepokoj v srcu, kakor
bi ga nam bila napravila jeza sama, in
da se tako zbegano srce ne more več
ukrotiti.

Ko si tako skušala mirno odpraviti
jezo, stori, kar je svetoval sv. Avguštin
že v visoki starosti mlademu škofu Avksi-
liju, rekoč: »Stori, kar je človek storiti
dolžan." Ako se ti pripeti kaj takega, kar
pravi (o sebi) mož Božji v psalmu: Oko

208

mi je zatemnjeno v jezi.  obrni se k Bogu
ter Kliči: Usmili se me, Gospod!  da stegne
svojo desnico in ukroti tvojo jezo. Rečem
toraj, da Boga kličimo na pomoč, kadar
zapazimo, da nas jeza vznemirja, kakor
apostoli, ko jih je stiskala burja in ne¬
vihta na morju. Zakaj zapovedal bo našim
strastčm, da naj utihnejo, in nastala bo
velika tihota. Pa zopet te opozorim na
to, da molitev, ki se opravi zoper na¬
vzočo in pekočo jezo, je treba opraviti
krotko in mirno,  ne pa viharno; to pa
velja z a vse  pomočke, katere rabimo
Zoper to z^°-

Poleg tega takoj, ko zapaziš, da si
se kaj razjezila, popravi napako s tem,
da kar precej na mestu pokažeš krotkost
do iste osebe, nad katero si se razjezila.
Zakaj kakor je najboljši pomoček zoper
laž to, da jo takoj prekličemo, kakor
hitro zapazimo, da smo jo izgovorili:
tako je dobro zdravilo zoper jezo to, če
jo hitro popravimo z nasprotnim dejanjem
krotkosti.  Zakaj, kakor pravi pregovor,
nove rane se lažje zacelijo.

209

Slednjič si takrat, kadar si mirna in
te nobena reč ne je^i, nabiraj veliko na¬
logo kratkosti in pohlevnosti,  in sicer
tako, da govoriš vse svoje besede in oprav¬
ljaš vsa svoja dela, mala in velika, ko¬
likor le mogoče mirno in krotko, ter se
spominjaj, da Nevesta v Visoki pesmi
nima le medu na ustnicah in na jeziku,
marveč tudi pod jezikom, t. 'j. v srcu;
pa ne samo medu, marveč tudi mleka,
zakaj ne le govorjenje,  marveč vsa no¬
tranjost naše duše  mora biti krotka do
bližnjega. Pa ne smemo imeti le samo
medu, ki razširja prijetno dišavo, t. j.
ne le krotke prijaznosti takrat, kadar ob¬
čujemo s tujci, marveč tudi sladkost mleka,
kadar smo med domačimi in sosedi. V
tem močno greše oni. kateri so na ulicah
kakor angelji, doma pa kakor satani.

IX. poglavje.

O krotkosti do samega sebe.

Ena najboljših vaj v krotkosti je ta,
ako smo krotki sami do sebe,  ter se nikoli

Filoteja. 14

A?

210

ne jezimo ne nase ne na svoje nepopol¬
nosti. Zakaj čeravno zahteva pamet, da
nam je hudo in žal, kadar storimo kaj
napačnega, vendar se moramo varovati,
da se nam kesanje ne sprevrže v jezo,
srd in togoto. V tem se zelo pregrešč
mnogi, kateri se potlej, ko so se razjezili,
še jezijo, da so bili jezni; so nevoljni
zato, ker so bili nevoljni, in se togotč
zato, ker so bili togotni. Na ta način
imajo svoje srce vedno v jezi namočeno
in utopljeno. Čeravno se zdi, da je druga
jeza ukončala prvo, je vendar le vrata
odprla in pot naredila novi jezi, ki bo
prišla, kadarkoli se ji ponudi prilika.
Razun tega vede ta jeza, srditost in to¬
gota, ki jo ima kdo do samega sebe, v
prevzetnost in prihaja le iz ljubezni do
samega sebe, katera je zbegana in ne¬
mirna, ker vidi, da smo še nepopolni.
Nevolja zarad naših napak bodi toraj
mirna, rahla pa odločna. Sodnik dokaj
primernejše kaznuje zlobneže, ako po pa¬
meti, z mirno dušo sklepa svoje razsodbe,
kakor pa če jih dela z vihravostjo in stra¬
stjo; zakaj če sodi strastno, ne kaznuje

211

hudobij kakoršne so, marveč kakoršen je
on sam. Ravno tako tudi mi kaznujemo
sami sebe veliko bolje, če se kesamo mirno
in vztrajno,  kakor pa če se kesamo srdito,
jezno in prenagljeno, ker tako vihravostno
kesanje se ne ravna po velikosti naših
napak, marveč po našem nagnenju.  Kdor
n. pr. čistost posebno ljubi, se bo z
izredno trpkostjo jezil, če je., storil naj¬
manjšo napako zoper to čednost; če se
je pa hudo pregrešil z opravljanjem, se
bo le smejal. Nasprotno bo pa oni, ka¬
teri sovraži opravljanje mučil samega
sebe, če je le količkaj zagodrnjal zoper
koga, in se ne bo zmenil za veliko na¬
pako, ki jo je storil zoper sv. čistost itd.
To se godi pa le zato, ker ne sodijo
svoje vesti po pameti, marveč po strastnem
nagnenju.

Verjemi mi, Filoteja, kakor imajo
krotka in prisrčna očetova opominjevanja
večjo moč do otroka, da se poboljša,
kakor jeza in togota: enako se godi tudi
našemu srcu, kadar se je kaj pregrešilo.
Ako je poprijemljemo s krotkim in mir¬
nim očitanjem, ter imamo več pomilje-

14"

212

vanja zanje kakor strastnosti proti njemu
in ga osrčujemo k poboljšanju, bo imelo
vsled tega kesanje, katero je bo veliko
bolj občutno ganilo in pretreslo, kakor
bi je pa srdito, očitajoče in viharno ke¬
sanje.

Ko bi mi bilo, n. pr. veliko do tega,
da ne zabredem v pregreho nečimernosti,
pa bi se vendar-le globoko pogreznil vanjo,
tedaj ne bi hotel svojega srca tako-le ali
enako kregati: „Ali nisi res ničasto in
skrajno zlobno, da po toliko sklepih si
se dalo zapeljati v nečimernost? od sra¬
mote strepetaj, ne povzdigni več očij
proti nebu, ti slepo, predrzno, izdajniško
in svojemu Bogu nezvesto srce!" Marveč
po pameti in milovaje  bi mu hotel pri¬
govarjati, naj se poboljša: „Vzdigni se
no, moje ubogo srce, glej, zopet sva
padla v jamo, katere sva se tolikrat skle¬
nila ogibati. Oh, vstaniva zopet in popu¬
stiva jo za vselej; kličiva usmiljenje božje
in zaupajva, da nama pomaga, da bova
odslej stanovitnejša, in vrniva se zopet
na pot ponižnosti. Le pogum! Odslej
bodiva previdna, Bog nama bo pomagal,

213

pojde nama že boljše." Na tako opomi-
njevanje bi zastavil trden in neomahljiv
sklep, da se ne povrnem več v napako,
ter rabil primerne pomočke in poslušal
svet svojega dušnega voditelja.

Ko bi pa vendar kdo izprevidel, da
se ne da njegovo srce dovolj ganiti po
takem krotkem posvarjenju, utegne rabiti
očitanje ter hudo in ostro grajanje, da
obudi v njem globoko kesanje, če le po
takem hudem karanju in svarjenju ubere
milejšo struno  ter končno spremeni svoje
trpko očitanje in nevoljo v sladko in sveto
zaupanje v Boga, posnemajoč onega veli¬
kega spokornika, ki je svojo užaljeno dušo
tako le tolažil: Zakaj si %alostna, duša
moja, in ^akaj me motiš? Zaupaj v Boga,
Zakaj še ga bom hvalil, njega, ki je zve¬
ličanje mojega obličja in moj Bog.

Toraj popolnoma mirno vzdigni svoje
srce, kadar pade; zelo se ponižuj pred
Bogom v spoznanju svoje revščine, pa ne
čudi se kar nič zarad svojega padca; saj
pač to ni nič čudnega, da je slabost slaba,
šibkost šibka in revščina revna. Vendar
obžaluj iz vse moči, da si Boga razžalila,

214

pa z veliko srčnostjo in v zaupanju v
njegovo usmiljenje stopi nazaj na pot
čednosti, s katere si bila zašla.

X. poglavje.

Da je treba svoja opravila izvrševati
skrbno, a brez prenaglosti in bojazni.

Skrbljivost in pridnost, ki jo moramo
imeti pri svojih opravilih, je pač kaj dru¬
gega nego boječnost, nemirnost in pre-
naglost. Angelji skrbijo za naše zveličanje
in je pridno pospešujejo, a brez bojazlji¬
vosti, nemirnosti in prenaglosti; %akaj
skrb in pridnost je lastna njihovi lju¬
bezni,  kakor bi bila bojazen, nemirnost
in prenaglost nasprotna njihovemu zve¬
ličanju. S skrbjo in pridnostjo se da stri¬
njati dušni mir in pokoj, ne pa z boječ-
nostjo, zbeganostjo in še manj s pre-
naglostjo.

Bodi toraj skrbna in pridna pri vseh
opravilih svojega poklica, draga Filoteja!
zakaj Bog, ki ti jih je izročil, hoče, da
imaš veliko skrb zanje ; vendar če je le



215

mogoče, ne bodi zarad njih vznemirjena
in zbegana, t, j. ne začenjaj jih nemirno,
bojazljivo in hlastno; tudi se ne prenagli
med delom, zakaj vsaka naglica moti
razum in razsodnost, in nam še brani
dobro opraviti ono reč, katere se hlastno
lotimo.

Ko je naš Gospod posvaril sv. Marto,
ji je rekel: Marta. Marta, skrbna si in se
begaš s premnogimi rečmi.  Vidiš ? Ko bi
bila samo skrbna, bi ne bila zbegana;
ker je pa bila vznemirjena, ravnala je
hlastno in zbegano, in ravno zato jo
graja Zveličar. Reke, katere mirno teko
po planjavi, nosijo velike ladije in obilno
blaga; in dež, kateri mirno pada na trav¬
nike in polje, stori, da raste obilno trave
in žita.

Deroče vode in reke pa, ki delajo
velike valove, oškodujejo okolico, koder
tečejo, in so brez koristi za kupčijo; isto-
tako nevihte in plohe razdevajo polja in
travnike. Se nikoli ni bilo delo dobro stor¬
jeno, ako je bilo storjeno hlastno in vi-
hrasto.  Treba je hiteti, pa se ne prena¬
gliti, pravi stari pregovor. Kdor je nagel,



216

pravi Salomon, je v nevarnosti, da pade
ali se spotakne. Vselej naredimo zadosti
zgodaj, kar dobro naredimo. Čmrlji de¬
lajo veliko več šuma in si dajejo več
opraviti, kakor čebele; pa napravijo le ne¬
koliko voska in nič medu. Tako tudi oni,
kateri delajo z mučno skrbljivostjo in
hrupno viharnostjo, ne naredijo nikdar
niti veliko niti dobro.

Muhe nam niso nadležne po svoji
moči, marveč po obilnem številu. Tako
nas velika dela ne motijo toliko, kakor
mala opravila, kadar se jih prav veliko
nabere. Mirno torej vzprejemaj opravila,
katera pridejo na vrsto, in opravljaj jih
po vrsti jedno za drugim. Zakaj, ko bi
jih hotela opraviti kar vsa hkrati, ali
brez reda, bi te ti napori tako obtežili
in tako oslabili tvojega duha, da bi morda
še omagala pod to težo brez vsakega
vspeha.

Pri vseh svojih opravilih se naslanjaj
povsem na božjo previdnost, po kateri
edino moreš povsod doseči svoje namene.
Vendar deluj sama popolnoma mirno, da
res sodeluješ ž njo, in potlej le verjemi, če

217

si imela pravo zaupanje v Boga, da se
bo gotovo zgodilo to, kar je zate naj¬
bolj koristno, naj se ti že po tvoji za¬
sebni sodbi zdi dobro ali slabo. Delaj
kakor majhni otroci, kateri se z eno roko
drže svojega očeta in z drugo nabirajo
jagode ali robidnice ob sečeh (plotovih).
Enako se tudi ti, ko z eno roko nabiraš
in oskrbljuješ blago tega sveta,, z drugo
vedno drži nebeškega Očeta ter se oziraj
sedaj pa sedaj proti njemu, da vidiš, mu
je li všeč tvoje oskrbljevanje in delovanje.
Pa dobro se varuj pred vsem drugim,
da ne izpustiš njegove roke in njego¬
vega varstva,  misleč, da bi si tako več
pridobila in nabrala; zakaj če te on za¬
pusti, ne boš storila niti stopinje, da bi
se ne zgrudila na tla. Rečem ti, draga
Filoteja, kadar si pri navadnih delih in
opravilih, ki ne zahtevajo tako velike in
natanke pazljivosti, tedaj glej več na
Boga, kakor* na opravila.  Kadar so pa
opravila tako zelo imenitna, da zahte¬
vajo vso tvojo pazljivost, če jih hočeš
dobro izvršiti, o^ri se sedaj pa sedaj
proti Bogu,  kakor ravnajo mornarji, ka-

218

teri se ozirajo večkrat gori proti nebu
nego doli proti morju, po katerem se
vozijo, da bi prišli v zaželeni kraj. Tako
bo delal Bog s teboj, v tebi in zate, in
tvoje delo ne bo brez tolažbe.

XI. poglavje.

O pokorščini.

Le ljubezen sama nas privede do po¬
polnosti; toda pokorščina, čistost in ubo¬
štvo so trije veliki pomočki, da si pri¬
dobimo ljubezen;  pokorščina daruje nase
srce, čistost naše telo in uboštvo naše
imetje v to, da Boga ljubimo in mu slu¬
žimo. To so trije stebri duhovnega križa;
vendar vse tri se opirajo na četrto, na
ponižnost. Ne bom pravil ničesar o teh
treh čednostih, v kolikor so predmet slo¬
vesne obljube, ker to velja le redovnikom;
tudi ne v tem smislu, če se kdo zaveže
zanje z zasebno obljubo, zakaj čeravno
obljuba vsekako daje veliko milostij in
zaslug vsem čednostim, vendar ni treba,
da bi se vejali %anje obljubo, Radosti,

219

da jih le izvršujemo.  Res, da pripravijo
človeka v stan popolnosti, ako se je za¬
vzel za nje z obljubo, zlasti s slovesno;
vendar da ga privedejo do popolnosti,
zadostuje, če jih izvršuje, ker je med
stanom popolnosti in popolnostjo samo
velik razloček ; zakaj vsi škofje in redov¬
niki so v stanu popolnosti in vendar niso
vsi popolni, kakor se le prevečkrat vidi.
Prizadevajmo si toraj, da dobro izvršu¬
jemo te tri čednosti vsak po svojem po¬
klicu; zakaj četudi nas ne pripravijo v
stan popolnosti, dale nam bodo vendar
popolnost samo; saj smo tudi vsi daljni
izvrševati te tri čednosti,  čeravno ne vsi
na isti način.

Pokorščina je dvojna, dolžna  pokor¬
ščina in prostovoljna.  Vsled dolžne po¬
korščine moraš ponižno slušati svoje cer¬
kvene  predstojnike, kakor papeža in škofa,
župnika in njih namestnike. Slušati moraš
svoje deželske  predstojnike, namreč vla¬
darja in one, katerim je izročil vlado v
tvoji deželi, slušati moraš slednjič svoje
domače  predstojnike, namreč očeta, mater,
soproga, gospodarja, gospodinjo. Ta po-

220

korščina se pa imenuje dolina,  ker se
nikdo ne more odreči dolžnosti, ki za¬
hteva pokorščino do teh predstojnikov,
ker jih je Bog postavil, da zapovedujejo
in vladajo vsak po svoji oblasti, ki jo
imajo do nas. Spolnuj njihove ^apovedi,
to je dolžnost; da pa boš popolna,  spolnuj
tudi to, kar ti svetujejo, ter celo to, kar
jelijo in radi imajo, kolikor ti pripušča
ljubezen in modrost.  Slušaj, kadar ti uka¬
žejo prijetno  reč, n. pr. jesti, razvedro-
vati se; zakaj čeravno se nam zdi, da ni
kaj velika čednost, če se sluša v takem
slučaju, vendar bi bila velika napaka, ko
bi bila nepokorna. Slušaj v nevajnih
rečeh, n. pr. če ti je ukazano nositi to
ali ono obleko, hoditi po tej ali oni poti,
peti ali molčati, in taka pokorščina bo že
prav hvale vredna.  Slušaj v neprijetnih,
sitnih in tejavnih  rečeh, in to ti bo po¬
polna  pokorščina. Končno slušaj krotko,
brez ugovora, hitro,  brez odlašanja, ve¬
selo,  brez nevolje, in posebno, slušaj lju¬
beče, i% ljubezni do njega, kateri je i{
ljubezni do nas postal pokoren, pokoren
do smrti na kri ju,  in kateri je kakor

221

pravi sv. Bernard, rajše zgubil življenje
nego pokorščino.

Da se navadiš radovoljno slušati svoje
predstojnike,  ravnaj se rada po volji
onih, kateri so tebi enaki,  ter bodi ž njimi
enih mislij v tem, kar ni napačno, brez
prepira in svojeglavnosti. Spolnuj rada
želje svojim podložnim,  kolikor pamet
dopušča, ter ne gospoduj oblastno nad
njimi, dokler so dobri.

Moti se, kdor meni, da bi bil lahko
pokoren, ko bi bil menih ali nuna, ako
se mu zdi težko in zoperno pokorščino
skazovati onim, katere nam je Bog dal
za predstojnike.

Prostovoljno  imenujemo tisto pokor¬
ščino, za katero se zavežemo po lastni
izvolitvi in katere nam ne nakladajo drugi.
Sploh si nihče sam ne izvoli svojega vla¬
darja in škofa, ne očeta in matere, mno¬
gokrat še svoje soproge ne; pač pa si
izvoli svojega spovednika, dušnega vodi¬
telja. Naj se že kdo ob taki volitvi za¬
veže z obljubo ali brez obljube, da bo
komu pokoren kakor je rečeno o materi
Tereziji, da se je  (poleg slovesne obljube,

222

storjene redovnemu predniku, zavezala
še z neslovesno obljubo, da bo pokorna
očetu Gracijanu), vselej se taka obljuba
imenuje prostovoljna zarad svojega za¬
četka, ki je odvisen od naše volje in iz¬
volitve.

Treba je slušati vse svoje predstoj¬
nike, vendar vsakega le v tem, v čemer
ima oblast do nas.  Vladarje moramo slu¬
šati vtem, kar zadeva policijo in državo;
duhovske predstojnike v tem, kar zadeva
cerkveno upravo; v domačih rečeh očeta,
mater, soproga; v posebnem dušnem vod¬
stvu pa svojega spovednika in dušnega
voditelja.

Daj si po svojem duhovnem očetu
napovedati  ona pobožna dela, katera moraš
opravljati, ker vsled tega bodo boljša in
imela dvakratno milost in dobroto:  eno
že sama ob sebi, ker so pobožna, drugo
pa vsled pokorščine, katera jih je vzpre-
jela in zvršila. Blagor pokornim, ker Bog
nikdar ne bo pustil, da bi našli.

223

XII. poglavje.

Da je čistost potrebna.

Čistost je lilija med čednostmi ; ljudi
dela skoro enake angeljem. Nič ni lepo, kar
ni snažno, snažnost človekova pa je čistost.
Čistost se imenuje tudi poštenost in nje
ohranitev — Čast. Imenuje se m  brezma-
dežnost (nedolžnost), in nje nasprotje —
sprijenost. Ob kratkem: Čistost ima to
svojo posebno slavo, da je lepa in bela
Čednost duše in telesa.

Deviški ljudje morajo varovati sveto
čistost s silno preprostim in tenkočutnim
srcem, da v tem oziru odganjajo vsa-
koršne radovedne misli ter studijo z ne¬
premagljivim studom vsakoršno nečisto
razveseljevanje, katero res ne zasluži, da
bi je  poželeli ljudje, ker je prenizkotno
in živalsko.

Naj bodo toraj te čiste duše vsikdar
prepričane, da je čistost bre\ primere
boljša, kakor vse drugo, kar se ne strinja
j njo.  „Hudobni sovražnik", tako piše
veliki sveti Jeronim, „z neko silo priganja

224

deviške ljudi, da bi poželeli nečistih rečij,
ter jim jih kaže brez primere prijetnejše
in veselejše, kakor so pa res; to jih več¬
krat tako zelo moti in bega, da si domiš¬
ljajo veselejše to, česar ne poznajo' 1 . Kadar
zagleda mali metuljček plamen, ga zve¬
davo obletava, da bi poskusil, je-li tudi
tako prijeten kakor lep, in ta domišljija
ga izvabi, da ne preneha prej, dokler ga
ne ukonča prvi poskus. Enako se dajo
mladi ljudje prav gostokrat tako premo¬
titi po lažnjivi in nespametni precenitvi
grešnega veselja, da se po mnogoterih
radovednih mislih ukončajo in pogubijo.
Pa v tem so še bolj neumni nego me¬
tulji, zakaj le-ti imajo vsaj kaj vzroka mi¬
sliti, da je ogenj prijeten, ker je lep, oni
pa vedo, da je to, kar iščejo, silno ne¬
častno, in vendar ne prenehajo precenja-
vati neumnega in podlega veselja.

Tudi zakonski morajo po svojem stanu
v čistosti živeti. Zato je sveta Katarina
Sijenska videla med pogubljenimi mnogo
duš, katere so hudo trpele, ker so bile
onečastile svetost sv. zakona.

225

Vidiš toraj, da je čistost potrebna
vsem ljudem! »Imejte z vsemi mir“, pravi
apostol, »in svetost, brez katere ne bo
nihče gledal Boga." Svetost pa pomeni
tukaj čistost, kakor razlagata sv. Jeronim
in sv. Krizostom. Ne, ne, Filoteja, nihče
ne bo gledal Boga brez čistosti, nihče ne
bo stanoval v njegovem svetem šatoru,
kateri ni čistega srca. Zveličar sam pravi:
Psi in nečistniki bodo zunaj;  in blagor
jim, kateri so čistega srca, ker Boga
bodo gledali.

XIII. poglavje.

Nauki za ohranjeiije čistosti.

Bodi prav posebno skrbna, da se takoj
odvrneš od vsega, kar mika in vabi v
nečistost, zakaj to zlo deluje tihotapsko
in polagoma, da se skoro ne zapazi, in
po malih začetkih naraste do velikanskih
nezgod. Zmiraj je lajje varovati se, kakor
potlej ozdravljati.

»Zaklad nosimo v razdrobljivi po¬
sodi." Kdor nosi steklene posode, je vedno

Filoteja.

226

v nevarnosti, da bi se mu ne pobile;
sadje, čeravno celo in dobro ohranjeno,
dobi madeže, kjer se dotika; še voda v
posodi, naj bo še tako bistra, ne more
ostati čista, ako se ne varuje vsake ne¬
snage. Nikdar ne dovoli, draga Filoteja,
da bi se te kdo nedostojno (neolikano)
dotaknil, ne v norčiji, ne iz prijaznosti.
Zakaj čeravno bi se mogla morda Čistost
ohraniti ob takem ravnanju, ki je bolj
lahkomišljeno nego zlobno, vendar ima
vsled tega nežni cvet sv. čistosti vselej
nekaj škode in zgube ; ko bi se pa kdo
pustil nespodobno dotikati, je pa zapravil
čistost popolnoma.

Čistost ima v srcu svoj začetek, a raz¬
odeva se po telesu. Zato se lahko zgubi
po vseh zunanjih telesnih počutkih, pa
tudi po srčnih mislih in željah. Nečistost
je, kadar kdo gleda, posluša, govori ne¬
spodobne reči ali se jih dotika, ako ima
srce kako prostovoljno dopadenje ob tem.
Sveti Pavel pravi kar čisto na kratko :
Nečistost naj se še ne imenuje med vami.
Čebele se nočejo ne le dotakniti nobene
mrhovine, marveč še neizrečno sovražijo

vsakoršen smrad, ki prihaja od nje, in
se ga ogibljejo na vso moč.

Sveta Nevesta v visoki pesmi ima
roke, s katerih kaplje mira, tekočina, ka¬
tera varuje gnilobe; njene ustnice so ovite
z rodečim trakom, kar pomeni njeno sra¬
mežljivost v govorjenju; njene oči so
kakor golobje oči, zaradi čistote njenih
pogledov; njena ušesa imajo .phane iz
zlata, ki je znamenje čistosti. Taka bodi
bogoljubna duša, čista, spoštljiva, sra¬
mežljiva na rokah, na ustnicah, na uše¬
sih, na očeh in na vsem telesu.

Ne imej nobene tovarišije s sprijenimi
osebami, posebno še, če so tudi predrzne,
kar so skoro vselej. Take podle duše in
ostrupljena srca ne govorč z nikomur,
da bi ga bolj ali manj ne odvrnile od Či¬
stosti. Kakor zmaj imajo strup v po¬
gledu in dihanju.

Obratno pa rada ^ahajaj med čiste
in čednostne ljudi' pogosto premišljuj in
prebiraj čiste reči;  zakaj beseda božja je
čista in očiščuje one, kateri jo imajo v
čislih. Zato jo primerja David topazu,

228

dragemu kamenu, kateri ima to lastnost,
da zatira plamen poželjivosti.

Bodi vedno blizu Jezusa Kristusa kri¬
žanega, dušno po premišljevanju,  de-
janjsko po sv. obhajilu.  Ako se bo tvoje
srce takorekoč s sv. Janezom, katerega
je zarad njegove nedolžnosti posebno
ljubil, naslanjalo na prsi onega, kateri je
čisto in brezmadežno Jagnje božje, boš
videla, da se tvoja duša in tvoje srce v
kratkem Času očisti vsake nespodobnosti.

XIV. poglavje.

Kako se uboštvo v duhu ohrani tudi
v bogastvu.

Blagor ubogim v duhu, ker njih je
nebeško kraljestvo.  Gorjč toraj bogatim
v duhu, ker njih je revščina pekla. Bogat
v duhu je človek, kateri ima bogastvo
v svojem srcu, ali pa svoje srce v bo¬
gastvu. Oni je ubog v duhu, kateri nima
nikakeršnega bogastva v svojem srcu in
ne svojega srca v bogastvu.  Vodomci
delajo gnezda, ki so podobna jabolku, in

229

puščajo jim le eno majhno odprtino na
zgornji strani. Postavljajo jih na morsko
obrežje in jih polagoma tako zgostijo in
utrdijo, da ne pride nikdar voda vanje,
če jih tudi zadene morsko valovje; marveč,
ker vedno plavajo na površini, so sicer
na morju, pa so vrh morja, gospodarji
morja. Tvoje srce, draga Filoteja, mora
biti tako, odprto samo proti nebu, trdno
in ^aprto bogastvu in minljivim rečem.
Ako si bogata, tvoje srce ne imej nobene
ljubezni do bogastva; zmiraj bodi srce
na površju,  in če tudi v sredi  bogastva,
bodi vendar bre\  bogatstva in gospodar
bogastva! Nak, nikar ne devaj nebeškega
duha med zemeljsko posestvo ; zmiraj
naj bo višje nad njim, ne pa v njem.

V tem je pač razloček : strupa imeti,
pa ostrupljen biti.  Lekarniki imajo skoro
vsi raznih strupov, da jih rabijo za raz¬
lične potrebe, pa zato še niso ostrupljeni,
ker strupa nimajo v telesu, marveč v pro-
dajalnicah. Tako moreš imeti bogastvo,
ne da bi te ostrupilo, in sicer na ta način,
če je imaš v svoji hiši  ali v svoji mošnji,
ne pa v svojem srcu. Dejansko bogat

230

biti, po nagnjenju pa uboren,  to je ve¬
lika sreča za kristijana, ker tako ima
prednosti, ki jih daje bogastvo za ta svet,
in zasluženje uboštva za oni svet.

Ah, Filoteja, nihče ti ne bo obstal,
da je skopuh; vsak odriva od sebe to
nizkost in podlost srca. Izgovarjajo se,
da jih priganja skrb za otroke, da modrost
zahteva, da si dene človek kaj na stran;
premoženja ni nikoli preveč, češ, zmiraj
pridejo kake potrebe, ki zahtevajo še več.
In celo največji skopuhi in lakomniki no¬
čejo obstati in tudi v svoji vesti ne pri¬
znati, kar so; nak, ker lakomnost je čudna
mrzlica, ki se tem bolj prikriva, čim bolj
se razgreva in pripeka. Mozes je videl
sveti ogenj, ki je gorel v grmu, pa ga
ni požgal; obratno pa nesveti ogenj sko¬
posti in lakomnosti sežiga in požira la¬
komnika, pa ga nič ne peče. Vsaj baha
se v sredi največje vročine in pekočine,
da čuti najprijetnejši hlad, in meni, da
njegova nenasitljiva želja je le kar na¬
ravna in prijetna žeja.

Ako poželevaš stalno vroče in ne¬
mirno  rečij, katerih nimaš, govori, kolikor

'*£ _:_-_ X

bo?" -;- . .•. .  r

231 \

i hočeš, da jih nočeš imeti po krivici,  vendar
[ ' si pa le res lakomna.  Kdor stalno, goreče
in nepokojno želi pijače, četudi le vode,
। priča, da je mrzličen.

O Filoteja 1 ne vem, je li to pravična
' ; želja, če kdo po pravici želi imeti to,
kar ima že kdo drugi tudi po pravici;
zakaj zdi se mi, da bi vsled take želje
radi olajšali sebi, druge pa še "pritiskali.
Ali nima tisti, ki je pravi lastnik kakega
posestva, večjo pravico, da je ohrani po
pravici, kakor da si je mi želimo pridobiti
po pravici t  In zakaj se obračajo naše
: želje na to, kar njemu ugaja, da bi mu
odvzeli t  Pa recimo končno, da je naša
želja pravična,  vendar je ^oper ljubezen,
zakaj mi bi nikakor ne videli radi, da bi
: kdo poželel, četudi po pravici, to, kar
hočemo mi po pravici ohraniti. V tem
se je pregrešil Ahab, ki si je hotel po
pravični poti  pridobiti Nabotov vinograd,
katerega je pa hotel Nabot sam ohraniti
še po večji pravici.  Ahab si ga je želel
goreče, stalno in nepokojno, in tako je
razžalil Boga.

(j

.         ..... M

| 232

Počakaj, draga Filoteja, in ne poželi
poprej bližnjega blaga, dokler se ga sam
rad ne iznebi. Zakaj takrat bo storila nje¬
gova volja, da naša želja ne bo le pravična,
marveč tudi v soglasju z ljubeznijo; ^akaj
všeč mi je pač, da si skrbiš pomnožiti
svoje premoženje in imetje, samo da to
storiš po pravici, s kratkostjo in lju¬
beznijo.

Ako si zelo navezana na svoje po¬
sestvo, ako si zelo skrbna zanje, ako nanje
navezuješ svoje srce in vedno obračaš
svoje misli, ako se vse preveč bojiš je
zgubiti, verjemi mi, da imaš še neko
hudo mrzlico,  zakaj mrzlični bolniki pijo
vodo, ki se jim ponuja, z neko slastjo,
pozornostjo in radostjo, kakoršne zdravi
navadno nimajo. Ni mogoče, da bi se
kdo zelo veselil kake reči, če je nima
močno rad. Ako se ti primeri, da zgubiš
premoženje in ob tem čutiš, da je tvoje
srce zelo %alostno in potrto,  verjemi, Fi¬
loteja, da je še ^eZd ljubiš,  zakaj nič tako
zelo ne spričuje ljubezni  do zgubljene
reči, kakor ž a ^ ost  radi zgube.

.....

w .   &

233

Ne želi si toraj nikdar s celim in do¬
ločnim poželenjem blaga, katerega nimaš;
ne navezuj svojega srca vse preveč na
to, kar imaš; ne bodi neutolažna, ako
se ti primeri kaka zguba; potlej boš imela
nekoliko vzroka, verjeti, da, čeravno si
v resnici bogata, vendar nisi po nagnjenju,
marveč si ubožna v duhu in zato blagor
ti, ker tvoje je nebeško kraljestvo.

XV. poglavje.

Kako je treba živeti v pravem uboštvu,
če se tudi ostane v pravem bogastvu.

Slikar Parazij je naslikal atensko ljud
stvo na zelo pomenljivi podobi, na kateri
je jako spretno pokazal njihov različni
in spremenljivi značaj, ter jih naslikal
jezne, krivične, nestalne, prijazne, dobrot¬
ljive, usmiljene, prevzetne pa bahaške, po¬
nižne, srčne in boječe ob enem; jaz bi
hotel, draga Filoteja, v tvoje srce polo¬
žiti bogastvo in uboštvo ob enem, veliko
skrb z a  časne reči in veliko zaničevanje
hkrati.

234

Bodi skrbnejša, kakor so posvetnjaki,
da v prid in korist  obračaš svoje pre¬
moženje. Povej mi, ali mar vrtnarji ve¬
likih gospodov ne oskrbljujejo in olep-
šujejo z večjo skrbjo in pridnostjo vrtov,
kateri so jim izročeni v oskrbo, kakor če
bi bili njih lastnina? Pa zakaj to? Brez-
dvomno zato, ker vedo, da so to vrtovi
knezov in kraljev, katerim se želijo pri¬
kupiti po taki skrbljivosti. Draga Filoteja,
posestva, ki jih imamo, niso naša;  Bog
nam jih je dal v oskrbo in hoče, da jih
oskrbljujemo sadunosno in koristno.

Naša skrb mora toraj biti večja in
poštenejša,  kakor pa jo imajo posvetnjaki
za svoja posestva ; zakaj le-ti se trudijo
le iz sebičnosti, mi pa moramo delati iz
ljubezni do Boga.  Kakor je pa sebičnost
silna, nemirna in hlastna, tako je tudi
skrb zanjo polna nemirnosti, nevolje in
zbeganosti; in kakor je obratno ljubezen
do Boga krotka, mirna in pokojna, tako
je tudi skrb, ki izhaja iz nje, čeravno se
obrača na svetne reči, prikupna, mirna
in plemenita.  Imejmo toraj tako ple¬
menito skrb, da si ohranimo,  ali celo

235

pomnojujemo  časno premoženje, kadar se
nam nudi pravična prilika, in v kolikor
zahteva naš stan; tpikaj Bog hoče, da
tako ravnamo ljubezni do njega.

Toda varuj se, da te ne goljufa se¬
bičnost, zakaj včasih zna tako lepo po¬
snemati ljubezen do Boga, da bi človek
rekel, da je res ljubezen do Boga, ne pa
do samega sebe. Da odvrnemo to zmoto
in da se skrb za svetno imetje ne pre-
vrže v lakomnost, moramo poleg tega,
kar sem rekel v poprejšnjem odstavku,
vaditi se v pravi in dejanski  ubožnosti
ob vsem premoženju in bogastvu, ki nam
je je Bog dal.

Odtrgaj si torej vedno en del svo¬
jega premoženja in ga daruj % dobro¬
hotnim srcem ubožcem,  zakaj ravno za
toliko ubožamo, kolikor damo od svo¬
jega imetja; in kolikor več daš, za to¬
liko več ubožaš. To je res, da ti bo
Bog povrnil ne le na onem svetu, mar¬
več že na tem, ker ni nobene reči, da
bi donašala toliko časnega blagoslova
kakor miloščina. Toda do takrat, ko ti
Bog povrne, ostaneš za toliko revnejša.

i 236

O, sveto in bogato ubožanje, katero pro-
vzroČa miloščina!

Ljubi ubožce in uboštvo, zakaj po tej
ljubezni bodeš zares uboga, ker pravi
sv. pismo, da smo taki, kakor so reči,
katere ljubimo.  Ljubezen zenači prijatelje.
Kdo oslabi, s komer bi ja^ ne oslabel?
pravi sv. Pavel. Lahko je rekel: »Kdo
je ubog, da bi jaz ne bil ž njim ubog? 1 '
ker ga je ljubezen enakega storila tistim,
katere je ljubil. Ako toraj ljubiš ubožce,
boš resnično deležna njih uboštva, bodeš
ubožna* kakor so oni.

Ako imaš pa rada ubožce, pojdi več¬
krat med-nje;  rada imej, če pridejo k tebi,
rada jih pa tudi' obiskuj na domu , rada
se pogovarjaj ž njimi ; vesela bodi, ako
se ti bližajo v cerkvi, na ulicah in drugod.
Ubožen bodi tvoj jezik ž njimi ter go¬
vori, kakor bi jim bila tovarišica, roke
pa naj bodo bogate, ter jim dajaj od svo¬
jega imetja, kot premožnejša mimo njih.

Hočeš storiti še kaj več, Filoteja? ne
bodi zadovoljna s tem, da si ubožna z
ubožci, marveč bodi še ubojnejša kakor
ubojci.  Pa kako to? Služabnik je manj

ffT..• .. <

237

kot gospod; bodi torej dekla ubožcev;
hodi jim streč, kadar so bolni na postelji,
in sicer z lastnimi rokami; bodi jim ku¬
harica, — na svoje lastne stroške; bodi
jim šivilja in perica. O Filoteja! taka
strežba je velečastnejša kakor kraljevanje.
Ne morem se dovolj načuditi gorečnosti,
s katero je ta nasvet spolnjeval sv. Lju-
dovik, eden največjih kraljev, .kar jih je
kdaj solnce obsevalo. Velik je bil ta kralj
po vsakovrstni velikosti. Premnogokrat je
sam pri mizi stregel ubožcem, katerim
je dajal hrano, in skoro vsak dan je po¬
vabil tri k svoji mizi, ter je večkrat jedel
ostanke njihove jedi z ljubeznijo, ki je
ni enake. Kadar je obiskoval bolnice (kar
je storil gostokrat), je navadno pričel streči
onim, kateri so imeli najstrašnejše bolezni,
gobovim, rakovim in sličnim ter jim stre¬
gel odkrit in klečč, ker je v njih spo¬
štoval Zveličarja sveta, in jih je ljubil s
tako prisrčno ljubeznijo, kakor bi jo mogla
le dobra mati imeti do svojega otroka.
Sveta Elizabeta, hči ogerskega kralja, se
je navadno pridružila ubožcem in, kakor
za kratek čas, se je včasih oblekla kot

238

ubožna ženska in se pokazala svojim dvor¬
skim gospem, rekoč: „Ko bi bila ubožna,
bi se tako-le oblačila." O moj Bog, Filo-
teja, kako sta bila ta kralj in ta kra¬
ljica ubožna v svojem bogastvu in kako
sta bila bogata v svojem uboštvu !

Blagor jim, kateri so tako ubožni,
zakaj njih je nebeško kraljestvo. Lačen
sem bil in ste me nasitili, ^eblo me je,
in ste me oblekli; posedite kraljestvo, ki
vam je pripravljeno od :;ačetka sveta,
rekel bo Kralj revežev in kraljev v dan
velike sodbe.

Nikogar ni, da bi ga ob kaki priliki
ne zadelo kako pomanjkanje ali kaka zo-
pernost. Katerikrat pride k nam gost, ka¬
teremu bi radi lepo postregli in bi mo¬
rali postreči; pa ravno takrat nimamo s
čim. Svojih lepših oblačil nimamo tam,
kjer bi jih potrebovali, da bi mogli do¬
stojno nastopiti. Morda moramo na de¬
želi ostati v taki koči, kjer pogrešamo
vsega; ni postelje, ni sobe, ni mize, ni
postrežbe. Sploh se večkrat primeri, da
kdo pogreša kake reči, naj je še tako
bogat. Tedaj smo resnično uborni v tem,

1$ _ $

239

česar pogrešamo.  Filoteja, bodi vesela
takih dogodkov ; vzprejemaj jih radovoljno
in prenašaj radostnega srca.

Kadar te zadenejo nezgode, katere te
pripravijo bolj ali manj v revščino, n. pr.
nevihta, požar, povodenj, slaba letina, j
tatvine ali pravde, o, takrat je pravi čas
žetve za čednost uboštva, ako krotko
vzprejmeš tako zmanjševanje svojega pre¬
moženja ter se potrpežljivo in stanovitno
udaš takemu ubožanju. Oba,Ezavin Jakob,
sta prišla pred očeta s kosmatimi rokami.
Ker se pa dlaka pri Jakopovih rokah ni
držala kože, marveč le njegovih rokavic, I
bi se bila dala tako populiti, da bi se mu
ne bilo storilo nič žalega. Obratno pa,
ko bi bil kdo hotel Ezavu populiti ko-
smatine, ki so bile že po naravi na nje¬
govih rokah koži priraščene, prizadejal
bi mu bil hude bolečine; Ezav bi bil pač
kričal, jezil se in branil. Ako nam je naše
premoženje kakor na srce priraščeno,  pa H
nam ga nekoliko odvzame hudo vreme, tat, :
goljuf; koliko toževanje, koliko vzmirja-
nje, kolika nepotrpežljivost se nam vzbudi!
Ako nas pa s premoženjem veže samo

.■'.■.• .

240

ona skrb, katero imamo po božji volji
zanje, ni pa priraščeno našemu srcu : ne
zgubimo niti uma niti poguma (miru),
če se nam odvzame. Ljudje in živali se
ločijo gledč na oblačilo ; živali je obla¬
čilo priraščeno, človek je pa le oblečen,
tako, da se lahko obleče in sleče, kadar
hoče. (O, da bi mogli tako lahko sleči
tudi svoje premoženje!)

XVI. poglavje.

Kako smo lahko v duhu bogati, če¬
ravno smo  v resnici ubožni.

Ako si pa resnično uborna,  predraga
Filoteja, oj! bodi še v duhu,  silo spremeni
v čednost in obračaj si v prid ta dra¬
goceni kamen uboštva po njegovi pravi vred¬
nosti. Njegov blesk se sicer ne vidi na
tem svetu; vendar je neizmerno lep in
drag.

Le potrpi, saj si v dobri družbi. Naš
Zveličar, presveta Devica, apostoli in to¬
liko svetnikov in svetnic, kateri bi bili
lahko bogati, pa so zaničevali bogastvo

241

in so bili revni. Koliko svetnih imenit¬
nikov je bilo, kateri so vkljub mnogo¬
teremu oporekanju šli z nenavadno skrbjo
iskat svetega uboštva po samostanih in
bolnišnicah! Veliko so se trudili, da so
je našli, kakor priča sveti Aleksij, sveta
Pavla, sveti Pavlin, sveta Angela in to¬
liko drugih. In glej, Filoteja, tebi je bilo
uboštvo bolj naklonjeno in se ti je prišlo
ponujat',  našla si je brez iskanja in truda.
Okleni se uboštva kakor dragega prija¬
telja Jezusa Kristusa, kateri je rojen bil,
živel in umrl v uboštvu, ki je bilo njegov
rednik vse življenje.

Tvoje uboštvo, Filoteja, ima dve ve¬
liki prednosti,  po katerih ti lahko donaša
veliko zasluženja. Prva je ta, da te ni
zadelo po tvoji izvolitvi, marveč edino
le po bojji volji,  katera te je naredila
ubogo, brez vsake udeležbe tvoje volje.
Kar pa sprejemamo edino le po božji
volji, to mora biti Bogu vselej močno
všeč, če le sprejmemo z dobrim srcem
in iz ljubezni do njegove svete volje. Kjer
je manj našega, tam je več božjega. Ako
se kar naravnost in brez ovinkov vdamo

. Fil oifijft.. . . 16.

242

v božjo voljo, nam postane vsako trp¬
ljenje neizmerno čisto.

Druga prednost tega uboštva je v tem,
da je res ubogo uboštvo.  Uboštvo, ki je
hvaljeno, ljubljeno, spoštovano, podpirano
in negovano, ni kaj daleč od bogastva,
ali vsaj ni popolnoma ubožno. Toda
uboštvo, ki je zaničevano, prezirano, gra¬
jano in zapuščeno, je zares ubožno. In
tako je navadno uboštvo onih ljudij, ki žive
med svetom; zakaj ker niso revni po svoji
izvolitvi, marveč iz potrebe, se jim ne pri¬
števa posebno v zaslugo ; in ker se jim ne
prišteva tolikanj v zaslugo, je njih uboštvo
ubožnejše kakor uboštvo redovnikov, če¬
ravno ima le-to % ozirom na obljubo in
namen, v kateri se je izvolilo, jako veliko
in dokaj bolj priporočljivo vrednost.

Nikakor se torej ne pritožuj, draga
Filoteja, radi svojega uboštva, zakaj pri¬
tožujemo se le zarad reČij, katere nam
niso všeč; in če ti uboštvo ni všeč, nisi
več uboga v duhu, marveč bogata po
nagnjenju.

Nikar ne žaluj, če nimaš potrebnih
pomočkov, saj ravno v tem je vrlina

243

uboštva.  Ako hoče kdo uboštvo, ne pa
njega neprijetnosti, pač preveč zahteva,
ker to se pravi, hoteti čast uboštva, ob
enem pa še ugodnosti bogastva.

Nikar se ne sramuj, biti ubožna in
prositi milodarov. Sprejmi ponižno, kar
se ti da; prenesi krotko, če se ti odreče.
Gostokrat se spominjaj potovanja pre¬
svete Device v Egipt, kamor je bežala s
svojim preljubim Detetom, in koliko za¬
ničevanja, uboštva in bede je morala pre¬
stati. Ako tako živiš, boš jako bogata v
svojem uboštvu.

XVII. poglavje.

O prijateljstvu sploh, in najprej o
slabem in nečimernem.

Ljubezen ima v dušnem delovanju
prvo mesto; kraljica je vseh srčnih nag¬
njenj; vse prestvarja po svoje in stori
tudi nas enake temu, kar ljubimo. Skrbno
se toraj varuj, Filoteja, vsake slabe
ljubezni; zakaj prav kmalu bi postala
tudi sama vsa slaba, ko bi se je ne

16*

244

izogibala. Med vsemi najbolj nevarna lju¬
bezen je pa prijateljstvo; zakaj vsaka
druga lahko obstoji brez medsebojnega
občevanja; prijateljstvo pa ima ravno za
podlago tako medsebojnost, in skoraj ne
moremo imeti koga za prijatelja, da bi
se ne navzeli njegovih lastnostij.

i. Vsaka ljubezen ni prijateljstvo, ker
more kdo ljubiti, ne da bi bil ljubljen;
prijateljstvo pa je vzajemna ljubezen, in
če ni vzajemna, ni prijateljstvo. 2. Ni pa
zadosti, da je vzajemna, marveč je treba,
da prijatelja, ki se ljubita, vesta za med¬
sebojno prijaznost; če tega ne vesta, imata
le ljubezen, ne pa prijateljstva. 3. Poleg
tega je treba, da imata med seboj neko
vez — neko medsebojno občevanje —
na kar se naslanja prijateljstvo.

Kakor je pa to medsebojno občevanje
(dajanje in sprejemanje) lahko mnogo¬
vrstno, tako je tudi prijateljstvo mnogo¬
vrstno. Medsebojno občevanje je pa tako
različno, kakor so različne reči, katere
so predmet ali podlaga medsebojnemu
občevanju.  Ako so te reči neprave in
nečimerne, je tudi prijateljstvo napačno

245

in nečimerno; ako so pa prave in dobre,
je tudi prijateljstvo pravo in plemenito ;
in čim izvrstnejše so, tem izvrstnejše je
prijateljstvo. Kakor je najboljša ona strd,
ki je nabrana na cvetju najplemenitejših
cvetlic, tako je tudi najboljša ona lju¬
bezen, katera ima za podlago najpleme¬
nitejše občevanje. Pa kakor se nahaja v
Herakleji na Pontu neka strd, ki je  stru¬
pena in po kateri zbesnijo oni, kateri jo
zauživajo, ker je nabrana naakonitu (volč¬
jem korenu), kateri pogosto raste v tistem
kraju ; tako je tudi prijateljstvo čisto na¬
pačno in zlobno, ako ima njega obče¬
vanje za podlago napačne in grešne reči.

Prijateljstvo, čigar občevanje ima izvir
v nasladnem in grešnem veselju, je čisto
divje in je nevredno tega imena; isto
smemo reči tudi o prijateljstvu, ki se na¬
slanja na navidezne in nečimerne pred¬
nosti, ker so tudi te prednosti odvisne
od zunanjih počutkov. Počutno  (posvetno)
veselje  imenujem ono veselje, ki se na¬
ravnost  in v prvi vrsti  razodeva po zu¬
nanjih počutkih, n. pr. veselje, gledati
kaj lepega, poslušati prijeten glas itd.

246

Navidezne  prednosti imenujem neke ne-
čimerne spretnosti in lastnosti,  katere plitve
duše imenujejo čednosti in popolnosti. Le
poslušaj, kako govori večina deklic, žen
in mladih ljudij; nič se ne pomišljajo
ter blebetajo: »Ta mladi mož je zelo
čednosten in jako popoln, zakaj pleše
dobro, igra dobro raznovrstne igre, oblači
se lepo, poje lepo, zna se lično vesti."
In glumači imajo za najbolj čednostne
med seboj one, kateri so največji norci.
Kakor se pa vse to obrača na počutke,
tako se tudi prijateljstva, ki izhajajo od
tod, imenujejo počutna (posvetna), ne-
čimerna in prazna ter bolj zaslužijo ime
neslanosti nego prijateljstva. To so na¬
vadno prijateljstva mladih ljudij, kateri
se ozirajo le na zunanjost pri človeku,
ne pa na notranjo vrednost, prijateljstva
pač vredna te negodne dobe, zakaj njih
čednosti se še le začenjajo vzbujati in
njih razsodba se še le razvija. Taka pri¬
jateljstva tudi le hitro minejo in se sto¬
pijo kakor sneg na solncu.

XVIII. poglavje.

O pravem prijateljstvu.

O Filoteja, ljubi vsakega človeka z
veliko in dejansko ljubeznijo, prijateljstvo
pa sklepaj le s takimi, pri katerih si
moreš pridobiti kaj čednostnega.  In čim
izvrstnejše so čednosti, katere pospešuje
prijateljsko občevanje, tem popolnejše je
tvoje prijateljstvo. Ako je to občevanje
učenostno, je gotovo tvoje prijateljstvo
hvale vredno; pa še bolj je hvalevredno,
ako so namen in predmet takemu obče¬
vanju čednosti, modrost, pohlevnost, srč¬
nost in pravičnost. Ako se pa prijatelja
med seboj spodbujata k sveti ljubezni,
pobožnosti, popolnosti : oj, kako drago¬
ceno je tako prijateljstvo! Dragoceno je,
ker prihaja  od Boga; dragoceno, ker njega
ve\ je Bog;  dragoceno, ker bo v Bogu
vekomaj obstalo.  O, kako dobro je ljubiti
že na zemlji tako, kakor se ljubi v ne¬
besih; učiti se že na tem svetu one med¬
sebojne ljubezni, kakoršna bo na onem
vekomaj. Tukaj ne govorim o navadni
ljubezni, kakoršno moramo imeti do vseh

248

ljudi), marveč o duhovskem prijateljstvu,
kjer se po dve ali tri ali več duš navdušuje
za isto pobožnost, ista sveta čustva, da po¬
stanejo vse enega duha. Kako po pra¬
vici smejo peti take srečne duše: O glej,
kako dobro in veselo je, če bratje bivajo
v edinosti!  Pač res, ker po stalnem ob¬
čevanju se pretaka dragoceni balzam po¬
božnosti od srca do srca, tako da se sme
reči, Bog sam je razlil blagoslov in živ¬
ljenje na to prijateljstvo za vekov veke.

Po moji misli so vsa druga prijatelj¬
stva le senca proti temu in njih vezi so
le veriga iz stekla ali ila, ako jih pri¬
merjamo s to veliko popolnoma zlato
vezjo svete pobožnosti.

Nikar ne pričenjaj drugačnega prija¬
teljstva; ne pričenjaj, pravim, zakaj pri¬
jateljstev, katera ti velevajo natora in do¬
sedanje dolžnosti, radi tega ni treba raz¬
dirati ali zanemarjati : do sorodnikov,
domačinov, dobrotnikov, sosedov in dru¬
gih. Govorim le o takih, katera si sama
voliš.

Morebiti ti mnogi poreko, da ni treba
imeti nobenega posebnega nagnjenja in


249

prijateljstva, ker to moti srce, raztresa
duha in vzbuja nevoščljivost. Toda, taki
se motijo v svojih nasvetih.  Brali so v
spisih mnogih svetnikov in bogoljubnih
pisateljev, da posebna prijateljstva in iz
redna nagnjenja zelo škodujejo redovni¬
kom, pa sodijo, da to ravno tako velja
za druge ljudi. A temu se da marsikaj
oporekati. Ker imajo v dobro- vrejenem
samostanu vsi isti skupni namen —pravo
pobožnost, tukaj ni treba še posebnih
prijateljskih zvez, da ne bi taki, kateri še
posebej iščejo to, kar je skupnega, ne zašli
po takih posebnostih v strankarstvo. A
takim, kateri so se med svetnimi ljudmi
odločili ![a pravo čednost, je potrebno, da
se ^vejejo med seboj po svetem prija¬
teljstvu,  zakaj po tej poti se osrčujejo,
podpirajo in vzpodbujajo k dobremu. Po¬
potnikom, kateri hodijo po ravnem, ni
treba, da bi si podajali roke; oni pa,
kateri gredo po strmih in spolzkih potih,
podpirajo drug drugega, da varnejše ho¬
dijo. Ravno tako redovniki ne potrebu¬
jejo posebnega prijateljstva, pač pa oni,
kateri rjve med svetom,  da drug drugega


250

varujejo in podpirajo na hudih potih,
po katerih jim je hoditi. Med svetom ne
hrepenijo vsi po istem namenu,  nimajo
vsi istega duha;  treba je torej, da se
odločimo in snujemo prijateljstva po svo¬
jem višjem namenu; ta posebnost res
napravlja strankarstvo, toda sveto stran¬
karstvo,  ki ne dela nobene razprtije razun
te, da loči dobro od hudega, ovce od
kozlov, čebele od sršenov: to pa je po¬
trebna ločitev.

Zares, ne more se tajiti, da je naš
Gospod s prisrčnejšo in bolj posebno lju¬
beznijo ljubil sv. Janeza, Lazarja, Marto,
Magdaleno, ker to spričuje sv. pismo.
Znano je, da je sv. Peter srčno ljubil
sv. Marka in sv. Petronilo, kakor sveti
Pavel svojega Timoteja in sveto Teklo.
Sv. Gregor Nacijančan se več kot stokrat
pohvali radi izrednega prijateljstva, po
katerem sta bila združena z velikim svetim
Bazilijem. Takole nam je popisuje: »Vi¬
deti je bilo, kakor da je pri naju obeh
le ena sama duša, ki ima dvoje teles.
Sicer ne smemo verjeti tistim, kateri pra¬
vijo, da so vse reči v vseh rečeh, nama

251
pa naj se vendar verjame, da sva bila
oba kakor eden. Oba sva imela en sam
namen : čednostno živeti, svoje namene
uravnavati po tem, kar sva upala v pri¬
hodnosti, ter tako že pred smrtjo zapu¬
stiti to deželo umrljivosti." — Sv. Avgu¬
štin priča, da je sv. Ambrozij posebno
ljubil sveto Moniko radi nenavadnih čed¬
nosti), katere je opazoval na nji, in da je
tudi ona njega čislala kot angelja Božjega.

Pa brez potrebe se mudim pri tej tako
jasni reči: Sveti Jeronim, sveti Avguštin,
sv. Gregor, sv. Bernard in vsi največji
služabniki Božji so gojili prav posebna
prijateljstva, kar pa ni nič škodilo njihovi
popolnosti. Sv. Pavel, očitajoč paganom
njih sprijenost, toži, da so bili ljudje brez
čustva, to je nesposobni za prijateljstvo.
In sv. Tomaž, kakor vsi dobri modrijani,
pravi, da prijateljstvo  je čednost',  govori
pa o posebnem  prijateljstvu, ker po nje¬
govih besedah popolno prijateljstvo ne
more obsegati veliko oseb. Popolnost toraj
ne obstoji v tem, da bi ne imeli nobenega
prijateljstva, marveč v tem, da imamo
le dobro, sveto posvečeno prijateljstvo.

252

XIX. poglavje.

O razločku med pravim in napačnim
prijateljstvom.

Sedaj pa pride jako imeniten nauk
na vrsto, o Filoteja! Med iz Herakleje,
ki je tako strupen, je podoben navadnemu
tako zdravemu mčdu; a zelo nevarno je
uživati strupenega mesto zdravega ali pa
oba skupno, zakaj dobrota enega ne bi
odpravila škodljivosti drugega. Treba je
zelo paziti, da se ne ogoljufamo pri svojih
prijateljstvih, posebno če so med osebami
različnega spola, v kakoršnikoli namen;
zakaj satan premnogokrat ogoljufa v tej
reči. Začne se s Čednostno ljubeznijo; ako
pa ni človek zelo moder, primeša se ne-
čimerna ljubezen, potlej počutna ljubezen,
slednjič mesena ljubezen. Da, še celo du¬
hovna ljubezen ni brez nevarnosti, ako
se zelo ne varujemo, čeravno tukaj go¬
ljufija ni tako lahko mogoča, ker njena


$

253

čistota in belota bolj vidno pokaže ma¬
deže, katere ji hoče primešati satan.
Zato pa, če hoče tudi tukaj goljufati,
dela bolj zvijačno in si prizadeva utiho-
tapiti nerednost, da skoro ne vemo, kdaj.

Posvetno prijateljstvo boš pa razlo¬
čila od svetega in čednostnega tako, kakor
se razloči Heraklejski med od zdravega
medu. Heraklejski med se čuti na jeziku
sladkejši nego navadni med, zato ker mu
daje volčji koren večjo sladkobo. Tudi
posvetno prijateljstvo je polno medenih
besedij, polno sladkega pretiravanja, ki v
prilizljivih izrazih hvali lepoto, prikupnost
in druge telesne prednosti; sveto prija¬
teljstvo pa pozna le preprosto in odkri¬
tosrčno govorico ter ne more hvaliti dru¬
gega nič nego čednost in milost božjo,
edino podlago svojega obstanka. Ko se
Heraklejski mčd zaužije, napravi omotico
v glavi; in napačno prijateljstvo pro-
vzroča omotico v duhu, katera omaja
stalnost čistosti in pobožnosti, ker zape¬
ljuje k drznim in nebrzdanim pogledom,
vabljivemu sladkanju, preprijaznemu in
nedostojnemu govorjenju in vedenju, kar

&

254

vse napoveduje bližnjo smrt čednosti in
poštenosti. Sveto prijateljstvo pa je pre¬
prosto in sramežljivo v pogledih, čisto in
pošteno v govorjenju in v vsem vedenju
ter hoče pospeševati le čednost in čast
božjo. Heraklejski mčd zatemnjuje vid,
svetno prijateljtsvo pa razsodnost, tako
da ljudje, kateri so mu udani, menijo,
da delajo prav, čeravno delajo napak, ter
mislijo, da so njih izgovori, pretveze in
besede res pravo opravičenje. Bojč se
luči in ljubijo temo; sveto prijateljstvo
pa ima bistre oči in se kar nič ne skriva,
marveč se rado pokaže pred poštenimi
ljudmi. — Slednjič zapušča Heraklejski
med veliko grenkobo v ustih, enako se
sprevržejo napačna prijateljstva in končajo
z nespodobnim govorjenjem, ali pa z za¬
sramovanjem, obrekovanjem, s prevaro,
žalostjo, sramoto in ljubosumnostjo, na¬
zadnje pa celo s surovostjo in divjanjem.
Cisto prijateljstvo pa je vedno enako
spoštljivo, spodobno in prijazno in se
ne spreminja drugače nego v popolnejšo
in čistejšo dušno zvezo, ki je živa po¬
doba blaženega prijateljstva v nebesih.

255

XX. poglavje.

Svarilo in zdravilo zoper slabo
prijateljstvo.

Pa kateri so pomočki zoper to ne¬
snažno zalego nespametnega ljubovanja
in nespodobnega prijateljstva? Takoj,  ko
zapaziš kaj takega v svojem srcu, obrni
se hipoma proč,  ter z odločnim zaniče¬
vanjem take nečimernosti zateci se h križu
Jezusovemu, vzemi njegovo trnjevo krono
in ogradi si svoje srce, da se mu one
male lisice ne bodo mogle bližati. Posebno
se varuj, da kar nikakoršnega poga¬
janja ne pričenjaš s tem sovražnikom.
Nikar ne govori: »Poslušala ga bom,
storim pa ne tega, kar mi poreče; uho
mu nastavim, a srce mu odrečem." O
Filoteja, za božjo voljo, bodi natančna
in ostra o takih prilikah! Srce in ušesa
so v pretesni zvezi; kakor ni mogoče
udržati potoka, ki dere po strmem bregu,
tako težko je tudi zabraniti, da bi be¬
seda, ki je padla na uho, ne prihitela tudi
do srca. Alkmeon je trdil, da koze sopejo

256

skoz ušesa, ne pa skoz nosnice, pa Ari¬
stotel mu je ugovarjal. No, nevera, kako
je ta reč; to pa vendar dobro vem, da
naše srce diha skoz uho; svoje misli sope
in diha iz sebe po jeziku, v sč pa diha skoz
uho in vzprejema misli drugih. Skrbno torej
varujmo svoja ušesa sape nerodnih be¬
sedij, sicer bi takhj okužile naše srce. Na
noben način se ne zmeni za zlobne ob¬
ljube, naj imajo kakoršnokoli pretvezo;
le v tem slučaju ni škodljivo, če se vedeš
neuljudno ali celo neotesano.

Spominjaj se, da si Bogu izročila
svoje srce in njemu posvetila svojo lju¬
bezen; bilo bi torej božjeropno, ko bi
mu ga ukratila le mrvico; marveč na novo
mu je daruj s tisočerimi dobrimi sklepi
in zagotovili, in drži se jih kakor jelen
svoje goščave, ter kliči Boga na pomoč:
uslišal te bo, in njegova ljubezen bo
ščitila tvojo ljubezen, da živi edino le zanj.

Ako si pa že zamotana v te žalostne
mreže, o Bog! kako težko se jih je izne¬
biti ! Poklekni pred božje veličastvo, spo¬
znaj v njegovi pričujočnosti velikost svoje
revščine, slabosti in nečimernosti; \ naj-

257

večjo odločnostjo svojega srca  se odreci
tej pričeti nespameti, prekliči vsakoršno
obljubo in s kar moč resno in trdno
voljo se zaveži v svojem srcu, da se
nikdar več ne povrneš v poprejšnje nor¬
čije in zlobnosti.

Ako moreš zapustiti kraj nevarnosti,
svetujem ti to prav zelo nujno. Zakaj
kakor se taki, katere je gad pičil, težko
ozdravijo v navzočnosti onih, kateri so
bili tudi že ranjeni po gadjem piku;
enako bo oseba, katera ima one nesrečne
dušne rane, težko ozdravela, dokler ostane
blizo takih, kateri so bili enako ostrup-
Ijeni. Sprememba kraja prav močno po¬
maga, da se umirijo strasti, bodisi nepo¬
trebna žalost, bodisi grešno nagnjenje.
Sv. Ambrozij pripoveduje v drugi knjigi
»o pokori", da je neki mladenič, kateri
je bil poprej zamotan v grešno ljubezen,
po dolgem potovanju prišel ves spreme¬
njen domov. Nespametna oseba, katera
ou je bila poprej v spotiko, ga sreča in
nagovori: „Ali me več ne poznaš? Jaz
sem še vedno ista." — „Res je“, odgo¬
vori mladenič, „toda jaz nisem nič več

Filoteja. 17

258

isti." Sprememba kraja ga je tako spre¬
menila. — In sveti Avguštin spričuje, da
je zapustil Tagaste, kjer je bil umrl nje¬
gov prijatelj, ter je šel v Kartago, da bi
si utolažil žalost radi njegove smrti.

Kaj pa je storiti onemu, kateri se ne
more odstraniti: Popolnoma se mora
izogibati vsakega posebnega občevanja,
vsakega skrivnega razgovarjanja, vseh ne¬
varnih pogledov, vseh nasmehov ter sploh
vseh takih rečij, katere bi utegnile zopet
kaj razvneti ta pogubni ogenj. Ce pa že
mora kaj govoriti z dotično osebo, naj
ji naravnost, na kratko in resnobno za¬
trdi, da je prisegel večno ločitev. Glasno
kličem vsakomur, kateri je zašel v te
zanjke : Razreži, razsekaj, raztrgaj! Takih
nespametnih prijateljstev ne smemo po¬
časi parati, marveč jih moramo kar raz¬
trgati ; takih zvez ne smemo razvozla¬
vati, marveč jih moramo kar pretrgati;
saj itak vezi in trakovi niso nič vredni.
Le nikar prav nič ne prizanašati taki lju¬
bezni, katera nasprotuje ljubezni do Boga!

„Ce sem pa tako raztrgala verige te
sramotne sužnosti, sledi' in znaki železja

259

bodo še zmiraj ostali vstisnieni v mojih
nogah, to se pravi, — v mojem nagnje¬
nju. “ Ne, ne bodo, Filoteja, ako si le
zoper svoje zlo obudila toliko kesanje,
kakor zasluži. Ta stud bo storil, da te
ne bode navdajalo nobeno drugo čustvo
nego strah in groza radi te ostudne lju¬
bezni in vsega, kar je v zvezi ž njo,
razun čiste krščanske ljubezni do bliž¬
njega zavoljo Boga te bo popustilo vsako
drugo nagnjenje. Ko bi pa zavoljo tvo¬
jega pomanjkljivega kesanja vendar le še
ostali kaki zli nagibi, preskrbi svoji duši
duhovno samoto,  kakor sem te že učil
poprej, zatekaj se vanjo, kolikor največ
moreš; povzdiguj prav pogostokrat svo¬
jega duha in odpovej se vsemu svojemu
nagnjenju, zatajuj je iz vse svoje moči;
beri bolj pogosto, kakor navadno, svete
knjige; hodi pogosteje k spovedi in sve¬
temu obhajilu, kakor po navadi, pogovori
s e ponižno in priprosto s svojim dušnim
voditeljem, ako moreš, ali pa vsaj s kako
zvesto in modro dušo o vseh napadih in
skušnjavah te vrste. Nikar ne dvomi, da

260

bi ti Bog ne odvzel vseh teh strastij,
ako le stanovitno nadaljuješ take vaje.

„Toda oh!“ mi porečeš, „ali ni to
nehvaležno, tako neusmiljeno razdirati
prijateljstvo?" — Oh, kako blažena je
nehvaležnost, ki nas dela prijetne Bogu!
Ne, Filoteja, Bog vč, da to ne bo ne¬
hvaležnost, marveč velika dobrota, ki jo
storiš dotičniku; zakaj s tem, če potrgaš
svoje vezi, potrgaš tudi njegove, ker so
obestranske ; in čeravno takoj ne spozna
svoje sreče, spoznal jo bode kmalu potlej
in s teboj vred popeval zahvalo. O
Gospod, ti si raztrgal moje venj, hvalne
daritve ti bom daroval in klical bom
tvoje sveto ime!

XXI. poglavje.

Še nekaj drugih naukov o prijateljstvu.

Se en imeniten opomin imam o tem
predmetu. Prijateljstvo zahteva prav živo
občevanje med prijatelji, sicer se ne more
niti začeti niti nadaljevati. Zato se večkrat
zgodi, da po prijateljskem občevanju,


$

261

medsebojnem razodevanju mislij in čustev
prehaja mnogokaj, nevede kdaj, od srca
do srca. Posebno se pa to zgodi, ako zelo
spoštujemo onega, katerega ljubimo ; zakaj
takrat tako zelo odpremo svoje srce nje¬
govemu prijateljstvu, da s prijateljstvom
vred vzprejemamo vse njegovo mišljenje
in čutenje, naj je že dobro ali slabo. Se¬
veda čebele, ki nabirajo Heraklejski mčd,
iščejo le samo medu, a z medom vred
srkajo nevede in nehotč tudi strupene
lastnosti volčjega korena, na katerem be¬
rejo. O Filoteja, tukaj se je treba zvesto
ravnati po Zveličarjev! besedi, katero je
(kakor izvemo iz starih izročil) večkrat
ponavljal: »Bodite dobri menjevalci in
poznavalci denarjev, t. j. ne vzprejemajte
slabega denarja z dobrim vred, ne pona¬
rejenega zlata s čistim, razločujte drago¬
ceno od ničvrednega ; ker pač ni nobe¬
nega človeka, da bi ne imel nikakoršne ne¬
popolnosti. In zakaj naj bi s prijatelj¬
stvom vred vzprejemali tudi prijateljeve
napake in nepopolnosti t  Ljubiti ga sicer
moramo vkljub njegovi nepopolnosti, ni
pa treba niti ljubiti niti vzprejemati njegove

%


262

nepopolnosti; zakaj prijateljstvo zahteva,
da drug drugemu oddajemo dobro, ne
pa slabega. Kakor torej tisti, kateri zaje¬
majo pesek iz reke Tajo, odločujejo iz
njega zlato ter je jemljejo s saboj, pesek
pa puščajo na produ; enako morajo oni,
kateri vživajo družbo dobrega prijatelj¬
stva, ločiti pesek njegove nepopolnosti,
in nikakor ne pustiti, da bi ga vzpreje-
malo srce. Sv. Gregor Nacijančan pripo¬
veduje, da so mnogi, ki so ljubili in ob¬
čudovali sv. Bazilija, ga posnemali celo
v njegovih zunanjih nepopolnostih: v
njegovem počasnem govorjenju, ki je ne¬
kako suhoparno podajalo le same glo¬
boke misli, v njegovi hoji in celo v tem,
kako si je priravnaval brado. Vidimo
tudi, da zakonski, otroci in prijatelji, ka¬
teri se zelo čislajo med seboj, se navza-
mejo vsled svojega občevanja premnogo
malih napak bodi si zato, da bi se pri¬
kupili, bodisi, da jih le posnemajo. Tako
se pa nikakor ne sme goditi, saj ima
vsak dovolj je lastnih slabostij, tjakaj bi
si prikladal še tujih.  Prijateljstvo ne za¬
hteva tega, marveč nam obratno naklada

263

dolžnost, drug drugemu pomagati, da se
oprostimo vsakovrstnih'nepopolnostij. Pri¬
jatelja in njegove nepopolnosti je seveda
treba krotko prenašati, ne pa ga podpi¬
rati v njih, še manj od njega se jih na-
vzemati.

Govorim pa le o nepopolnostih,  zakaj
grehom  ne sme nihče prizanašati pri svo¬
jem prijatelju, nikar jih še pospeševati.
Slabo ali zlobno je prijateljstvo, katero
vidi, kako gre prijatelj v pogubo, pa mu
ne pomaga ; katero vidi, kako umira za
oteklinami, pa se mu jih ne upa prere¬
zati z nožkom posvarila, da bi ga rešilo.
Pravo in živo prijateljstvo ne more ob¬
stati med grehi. Pravijo, da močerad po¬
gasi ogenj, če se vleže vanj; greh pa
konča prijateljstvo, če se udomači v njem.
Ako se greši le mimogrede, prijateljstvo
hitro prežene tak greh s posvaritvijo ;
ako se pa greh naseli in udomači, takoj
gine prijateljstvo, katero nikakor ne more
obstati brez prave čednosti. Koliko manj
torej se sme grešiti prijateljstvu na ljubo.
Prijatelj se spremeni v sovražnika, če nas
hoče zavesti v greh, ter zasluži, da zgubi

264

prijateljstvo, če hoče pogubiti prijatelja.
Pa je tudi res eno najgotovejših ^namenj
napačnega prijateljstva, če je kdo pri¬
jatelj grešnemu človeku,  naj je vdan ka¬
teremu koli grehu. Ako je oni, katerega
ljubim, udan kaki pregrehi, je gotovo
grešno tudi najino prijateljstvo; zakaj ker
se v tem slučaju ne naslanja na pravo
čednost, naslanjati se mora na kako na¬
videzno Čednost in zunanjo prednost.

Zveze, katere se sklepajo za časni
dobiček med kupci, imajo le samo po¬
dobo  pravega prijateljstva, ker jih ne
sklepa ljubezen do ljudij, marveč ljubezen
do dobička.

Končno nam imenuje dvojna božja
beseda dva trdna stebra, ki krepko pod¬
pirata krščansko življenje. Eno je zapisal
Modri: Kdor se boji Boga, bo imel dobro
prijateljstvo;  drugo pa sv. Jakob: Pri¬
jateljstvo tega sveta je sovraštvo do Boga.

265

XXII. poglavje.

Kako se nam Je vaditi v zunanjem
pokorjenju.

Tisti, ki pišejo o kmetskih in polje¬
delskih rečeh, trdijo to-le: ako se zapiše
kaka beseda na zdravo mandeljnovo je¬
drce in se zopet nazaj položi in spretno
zavije v kožo pa vsadi, imajo vsi man¬
deljni takega drevesa zapisano in utis-
njeno isto besedo. Jaz pa, Filoteja, nikoli
nisem mogel potrditi ravnanja onih, ka¬
teri hočejo Človeka poboljšati, pa zače¬
njajo z zunanjostmi, s telesnim kretanjem,
z oblačili, z lasmi.

Obratno se mi zdi, da je treba za¬
čenjati notranjostjo: Spreobrni se k
meni,  govori Bog, i\ vsega svojega srca',
daj mi, moj sin, svoje srce!  Zakaj ker
je srce vir vseh naših del, zato so dela
takšna, kakoršno je srce. Božji Ženin vabi
dušo s temi besedami: Deni me kot pečat
na svoje srce, kot pečat na svojo ramo.

266

Pač prav govori : kdorkoli ima Jezusa
Kristusa v svojem srcu, ga bo kmalu
imel tudi pri vseh svojih zunanjih opra¬
vilih, Zato sem pa tudi hotel, draga Filo-
teja, pred vsem drugim tvojemu srcu
vtisniti sveto in posvečeno besedo: Je~us
naj živi!  Zakaj prepričan sem, da bo
potlej tvoje življenje, katero prihaja iz
tvojega srca, kakor se razvija mandelj-
novo drevo iz svojega jedra, imelo to
zveličansko besedo napisano na vseh
svojih delih, ki so njega sad, in pa da,
kakor bo živel ta sladki Jezus v tvojem
srcu, tako bo živel tudi v vsem tvojem
vedenju, in razodeval se bo v tvojih očeh,
v tvojih ustih, v tvojih rokah, saj še celo
na tvojih laseh, in svetostno boš mogla
reči za sv. Pavlom: Živim, toda ne več
ja^, marveč Je^us Kristus %ivi v  meni.
V kratkem, kdor si je pridobil človekovo
srce, pridobil si je vsega Človeka. Toda
ravno to srce, s katerim hočemo pričeti,
potrebuje,  da je kdo pouči, kako naj
vravnava svoje %unanje vedenje,  da se
v njem ne bo le kazala sveta pobožnost,
marveč tudi velika modrost in previdnost.

267

V ta namen ti hočem na kratko navesti
nekoliko naukov.

Ako se moreš postiti, boš storila prav,
ako se postiš nekatere dneve poleg onih
postov, katere nam napoveduje cerkev;
zakaj razun navadne koristi, ki jo do-
naša post, — da nam povzdiguje duha,
kroti meseno poželenje, pospešuje čed¬
nost in pridobiva večje plačilo v nebesih
— je še ta velik dobiček, da krotimo
požrešnost ter spravimo počutne želje
in telo pod postavo duha. In čeravno
se ne postimo veliko, vendar se nas bolj
boji sovražnik, če vč, da se znamo po¬
stiti. Srede, petki in sobote so dnevi, o
katerih so se nekdaj kristi jani najbolj va¬
dili v pritrgovanju. Izmed teh si toraj
izvoli nekatere, da se postiš toliko, ko¬
likor ti svetuje tvoja pobožnost in mo¬
drost tvojega spovednika.

Opozoril bi te rad na besede, katere
je rekel sveti Jeronim pobožni gospej
Leti: „Dolgi in pretirani posti so mi
zelo nevšeč, posebno pri onih, kateri so
se v mladih letih. Iz lastne skušnje vem,
da mlad osel, ki se upeha na poti, skuša

268

zaviti na stran"; t. j. mladi ljudje, ka¬
teri so oslabeli vsled pretiranega posta,
se radi prepuščajo mehkužnosti. Jeleni
slabo tečejo v dveh slučajih: kadar so
predebeli in kadar so presuhi. Najbolj
nas napadajo skušnjave, kadar svoje telo
preveč redimo, in kadar je preveč sla¬
bimo; zakaj kadar se nam godi predo¬
bro, postanemo predrzni, kadar se nam
godi preslabo, smo pa malosrčni. Kakor
mi ne moremo nositi telesa, če je pre¬
debelo, tako nas ne more nositi telo, če
je presuho. Pretiravanje v postih, bičanju,
v noši spokornih oblačil in drugih ostro¬
stih stori pri mnogih najboljša leta ne¬
koristna za sveto ljubezen, kakor se je
zgodilo celo svetemu Bernardu, kateri se
je kesal, da se je nekdaj preostro poko¬
ril. Cim bolj so taki v začetku trpinčili
svoje telo, tem bolj so primorani rahlo ž
njim ravnati nazadnje. Ali bi ne bili boljše
storili, ko bi bili vedno enako ravnali ž
njim, kakor je primerno stanovskim delom
in dolžnostim ?

Post in delo slabita in krotita meso.
Ako ti je tvoje delo potrebno ali %eld

269

koristno \a čast bojjo, mi je ljubše, da
prenašaš trud dela nego tejavo posta.
To je  tudi misel sv. cerkve, katera spre¬
gleduje celo zapovedani post onim, ka¬
teri opravljajo težka dela v čast božjo in
v korist bližnjiku. Enemu dela težavo
post, drugemu pa je težko, streči bol¬
nikom, obiskovati jetnike, spovedovati,
pridigati, tolažiti žalostne, moliti in oprav¬
ljati druge enake vaje. Tak trud je več
vreden nego težavnost posta, zakaj poleg
tega, da enako utrudi, donaša še bolj
zaželenega sadu. Sploh je boljše, da si
ohranimo več telesnih močij, nego je treba,
kakor pa jih porabiti več, nego je treba:
zakaj porabimo jih še zmiraj lahko, kadar
hočemo, nazaj jih pa ne moremo dobiti
vselej, kadar bi hoteli.

Zdi se mi, da moramo imeti zelo v
časti besedo, katero je naš Gospod Jezus
Kristus reke] svojim učencem : Jejte, kar
se postavi pred vas.  Menim namreč, da
je večja čednost, ako si nič ne izbiraš,
marveč ješ, kar se ti da, in tako, kakor
se ti dti, ali je po tvojem, okusu ali ni,
kakor da bi si sama izbirala vselej naj-

270

slabše.  Zakaj čeravno je slednje videti
ostrejše, je vendar pri prvem več prema¬
govanja, ker tukaj se ne odreče samo
okusu, marveč tudi izvolitvi. To pa že
res ni malo premagovanje, ako svoj okus
damo takoreč v roke vsakemu in ga
imamo v svoji oblasti za vsak slučaj.
Tudi je te vrste premagovanje popol¬
noma skrito, ni nikomur v nadležnost
in najbolj ugaja olikanemu vedenju. Eno
jed odkloniti pa izvoliti si drugo, vse reči
načenjati in pokušati, nobene reči ne
priznati kot dobro pripravljene in dovolj
snažne, presojati vsak košček, to kaže
mehkužno srce in zamišljeno v okrožnike
in sklede. Višje cenim, da je sv. Bernard
pil olje mesto vode ali vina, kakor če
bi bil namenoma pil pelin; zakaj s tem
je pokazal, da niti ne misli na to, kaj
pije. In ravno to, da se niti ne zmenimo,
kaj jemo ali kaj pijemo, je popolno izvr¬
ševanje one svete besede; Jejte, kar se
postavi pred vas.  Vendar izvzamem jedi,
katere so škodljive zdravju, ali celo be¬
gajo duha, n. pr. pri mnogih vroče in
močno zabeljene, napihujoče jedi. Tudi

271

so včasih okoliščine, v katerih potrebuje
narava okrepčanja in pomoči, da zmore
kako delo v čast božjo. Stalna in ne-
pretirana zmernost je boljša, kakor ne-
katerikrat se silno postiti, vmes si pa
semtertje preveč privoščiti.

Bičanje ima čudežno moč vzbujati
hrepenenje po pobožnosti, aka je zmerno.
Tudi spokorna obleka (raševnik) močno
kroti telo; vendar navadno ne ugaja za¬
konskim in takim ljudem, ki so slabot¬
nega života, in pa takim, ki imajo pre¬
našati druge težave. O posebnih dneh
izredne pokore jo smejo tudi obleči po
nasvetu modrega spovednika.

Noč je treba porabiti za spanje toliko,
kolikor vsak po svoji naravi potrebuje,
da more prav in koristno bdeti po
dnevu. Mislim pa, da je čednostna skrb,
ako gremo zvečer zgodaj k počitku, da
se moremo zgodaj zbuditi in vstati zju¬
traj, ker nam sv. pismo na premnogih
krajih, zgled svetnikov in zdrava pamet
zelo priporočajo jutranje ure kot naj¬
boljši in najrodovitnejši del vsega dneva;
saj se tudi naš Zveličar imenuje vzhaja-

272

joče Solnce in presveta Devica jutranja
Zarija. In res je ta čas najlepši, naj¬
prijetnejši najmilejši in najmirnejši čas;
še ptički nas budijo in vabijo, naj hva¬
limo Boga, tako, da nam je zgodno vsta¬
janje v telesno zdravje in dušno svetost.

Balaam je na svoji oslici jahal h kralju
Balaku; ker pa ni imel pravih namenov,
ga je na potu čakal angelj z mečem v
roki, da bi ga umoril. Ko je pa oslica
zagledala angelja, se je ustavila trikrat
kakor iz upornosti: Balaam pa jo je
neusmiljeno pretepal s palico, da bi jo
spravil naprej, dokler se v tretjič ne zgrudi
pod njim na tla ter ne začne čudežno
govoriti, rekoč: Kaj sem ti storila ? Zakaj
si me pretepal  fe trikrat?  In takoj so se
Balaamu odprle oči in zagledal je angelja,
kateri mu je 'c&eVZakajsi tepel svojo oslico?
Ko bi se mi ne bila umaknila, ubil bi
bil tebe, njo pa pustil.  Sedaj reče Balaam
angelju: Gospod, grešil sem, zakaj nisem
vedel, da si se mi ti naproti postavil na
potu.  Vidiš, Filoteja, Balaam je zakrivil
nesrečo, pa suva in pretepa ubogo oslico,
ki je nedolžna pri tem. Večkrat se tudi

273

tako godi pri naših opravilih. Tu vidi
žena, da ji je zbolel mož ali otrok, in
brž se zateče k postu, spokorni obleki,
bičanju kakor je storil David v enakem
slučaju ; oh, pretepaš ubogega osla, tr¬
pinčiš svoje telo, ki pa ni zakrivilo tvoje
nadloge in ni vzrok, da je Bog zavihtel
svoj meč zoper tebe. Poboljšaj Svoje srce,
ki je obožavalo tega moža, ki je spre¬
gledovalo tisočero pregreh otroku in ga
vzgojevalo za napuh, nečimernost in časti-
lakomnost. Tam spozna človek, da je
večkrat že padel v velik greh nečistosti:
notranje očitanje se vzdigne proti njemu
z mečem v pesti, da bi ga prebodlo s
svetim strahom. Nenadno se zave njegovo
srce in vzklikne: O, izdajsko meso! o
uporno telo, oh, ti si me goljufalo! in
takoj je pripravljen za hudo trpinčenje
svojega telesa, za pretirane poste, za pre¬
hudo bičanje, za neprenesljive raševnike.
O uboga duša, ko bi tvoje meso moglo
govoriti kakor oslica Balaamova, rekla
bi ti: Zakaj me biješ, revica? saj zoper
tebe, o duša moja, Bog oborožuje svoje
maščevanje; saj si ti hudodelnica! Zakaj

. Filoteja. 18

me vodiš v slabe druščine? Zakaj me
motiš z zlobnimi domišljijami ? Napravljaj
mi dobrih mislij, in prenehalo bo nečisto
poželenje. Ti se drži čistih ljudij, in nič
več me ne bodo nadlegovale skušnjave.
Oh, ti me mečeš v ogenj, pa praviš, da
nočeš, da bi gorela. Sama mi pihaš dim
v oči, pa hočeš, da bi se mi ne vnele?
In gotovo nam tudi Bog kliče v takih
slučajih: Udarjajte, pretrgajte, pretresite
najprej svoja srca,  zakaj zoper nja se
vzdiguje moja jeza. Da se kdo znebi
srbečice, ni toliko potrebno, da bi se
umival in kopal, marveč, da si očisti kri
in se znotraj pokrepča; ravno tako, če
hočemo ozdraviti pregrehe, je  sicer res
dobro, da pokorimo telo, a nad vse je
potrebno, da očistimo svoja nagnjenja in
prenovimo svoja srca.  Sicer je pa vselej
in povsod treba poprej poprašati svojega
dušnega voditelja, predno se prično taka
telesna pokorila.

275

XXIII. poglavje.

O družbah in samoti.

Družb iskati in izogibati se, obojna
ta skrajnost je graje vredna  v pobožnem
življenju med svetom, o kateri tu go¬
vorim. Izogibanje  kaže preziranje in za¬
ničevanje bUjnjika; iskanje  družb pa je
nekako znamenje pohajkovanja in brez¬
koristnega življenja.  Bližnjega je treba
ljubiti kakor samega sebe. Da mu poka¬
žemo ljubezen, se ga ne smemo izogibati;
da pa pokažemo ljubezen do samih sebe,
moramo radi ostajati sami pri sebi (brez
druščine). „Misli nase", pravi sv. Bernard,
„in potlej na druge." Ako te nič ne
priganja, da pojdi v družbo, ali da jo
vzprejmi doma, ostani sama pri sebi in
se pogovarjaj s svojim srcem. Ce te pa
kdo obišče ali če te pameten vzrok vabi,
da pojdi v družbo, potem le pojdi z
Bogom, Filoteja, pa glej na svojega
bližnjika z dobrim srcem in z dobrim
očesom.

Slabe družbe se imenujejo tiste, katere
se shajajo v slabe namene, ali pa v ka-

18*

276

terih so grešni, nerodni in razbrzdani
ljudje. Takih se moramo izogibati,  kakor
se Čebele ogibajo roja os in brencljev.
Kakor je pot, sapa in slina onih, katere
je popadel stekli pes, nevarna, posebno
otrokom in ljudem rahlega života, enako
je tudi največja nevarnost občevati s
takimi zlobneži in razbrzdanci, osobito
za one, katerih čednost je še slabotna in
neutrjena.

Nekatere družbe niso z a  nič drugega,
nego \a razvedrilo,  da se ljudje v njih
nekoliko odpočijejo po resnobnih opra¬
vilih. Le - tem se sicer ne smemo popol¬
noma vdajati, smemo pa za nje porabiti
toliko časa, kolikor ga je odločenega za
razvedrilo.

Se drugim družbam je namen dvor-
Ijivost,  kakor so medsebojna obiskovanja
in taki shodi, ki se napravljajo bližnjiku
v proslavo. Zarad vdele^be takih družb
ni treba biti preveč skrbljiva, pa tudi ne
tako neuljudna, da bi jih zanemarjala,
marveč stori pohlevno, kar veleva dolžnost
olikanega vedenja, pa tako, da se ogneš
hkrati neolikanosti in lahkofnišljenosti.

$

I

277

Sedaj ostanejo še koristne  družbe,
kjer se zbirajo pobožne in čednostne
osebe. O Filoteja ! Za te bo vselej velika
dobrota, če se boš mogla večkrat takih
udeležiti.  Vinske trte, katere rastejo med
oljkami, imajo oljnato in po olivah dišeče
grozdje; tako se mora duša, katera je
med čednostnimi ljudmi, navzeti njihovih
lastnosti). Mnogo nam pomaga k napredku
v pobožnosti, ako občujemo s pobožnimi
dušami.

V vsaki družbi ima vselej prednost
odkritost, priprostost, kratkost in dostojnost.
Nekateri se ne znajo ne držati ne pre¬
makniti, da bi ne kazali ob tem toliko
umetne prisiljenosti, da se zdi vsakemu
zopetno. Kakor bi bil človek, kateri bi
se ne hotel drugače sprehajati, nego pre-
števaje svoje stopinje, in ne drugače go¬
voriti nego s pevajočim glasom, nadležen
drugim ljudem, istotako so tudi družbi
silno neljubi taki, kateri se v vseh rečeh
vedejo naučeno in kakor po taktu. In
pri takih ljudeh je zmiraj nekaj skritega
napuha. Neka \merna veselost naj na¬
vadno prevladuje pri našem občevanju.

278

Sv. Romuald in sv. Anton se močno
hvalita zato, ker sta vkljub vsem svojim
ostrostim imela obličje in govorjenje
vedno veselo, radostno in uljudno. „Sme-
jajte se s smejočimi, veselite se z vese¬
limi", in ponovim ti s sv. apostolom:
„Veseli se vedno, toda v Gospodu, in
tvoja spodobnost bodi znana vsem lju¬
dem." Da se veseliš v Gospodu, mora biti
vzrok tvojega veselja ne le dovoljen,  mar¬
več spodoben. To omenim, ker so lahko
nekatere reči dovoljene, a ne dostojne.
Da se torej pokaže tvoja spodobnost,
varuj se vsake nedostojnosti, katera je
gotovo vselej graje vredna. Komu vzrok
biti, da pade, drugega črniti, tretjega
pikati, slaboumnemu kaj jalega priza¬
dejati, to je divje, nespametno in nedo¬
stojno razveseljevanje.

Razim notranje samote,  v katero se
lahko odstraniš tudi v največjih družbah,
kakor sem ti pokazal v XII. poglavju
II. dela, moraš vsikdar ljubiti tudi zu¬
nanjo in resnično samoto. Ni ti treba
sicer iti v puščavo, kakor sv. Marija
Egipčanka, sv. Pavel, sv. Anton, sv. Ar-

279

zenij in drugi samotarski očaki, pač pa
bodi rada sama vsaj za nekaj časa v
svoji sobi ali na vrtu ali na kakem
drugem kraju, kjer moreš bolj po svojih
željah duha obračati v svoje srce in svojo
dušo krepčati z dobrimi mislimi in sve¬
timi prevdarki, ali s pobožnim branjem.
Ravnaj se po zgledu velikega škofa, sve¬
tega Gregorija Nacijančana, ki .sam o sebi
pripoveduje to-le : „Ob solnčnem zahodu
sem se sprehajal sam s seboj ob kraju
morja; zakaj privadil sem se temu od-
počitku, da se nekoliko razvedrim in
otresem vsakdanjih skrbij.“ Ob tej priliKi
omenja one lepe misli, katero je vzbujal,
kakor sem ti pravil že drugje*) Enak
zgled nam pove tudi sveti Avguštin o
svetem Ambroziju, in pravi, da ga je
večkrat, pridši v sobo (zakaj nikomur ni
bil prepovedan vstop), videl zamaknjenega
v čitanje, ter je čakal nekaj časa, potlej
pa spet odšel, ne da bi bil izpregovoril
besedico, ker se ga je bal motiti. Mislil
si je namreč, da se temu velikemu pa-

*) V XIII. poglavju II. dela.

280

stirju ne sme kratiti še to malo časa, kar
mu ga ostaja, da si po težavah premnogih
opravil razvedri in okrepča svojega duha.
Tudi naš Zveličar je rekel svojim apo¬
stolom, ko so mu pravili, kako so veliko
pridigovali in veliko delali : Pridite v
samoto in si nekoliko odpočijte.

XXIV. poglavje.

O spodobnosti  v oblačilih.

Sveti Pavel hoče, da naj se pobožne
žene (in o možeh velja isto) dostojno
oblačijo ter le spodobno in zmerno lišpajo.
Dostojnost obleke in drugega lišpa pa je
odvisna od blaga, kroja in snažnosti.
Snažnost  mora biti skoro ista pri vseh
naših oblačilih, na katerih ne smemo,
kolikor je mogoče, puščati nobene ne-
snažnosti ali umazanosti. Zunanja snažnost
nekakšno razodeva notranjo snažnost.
Bog sam zahteva zunanjo snažnost pri
onih, kateri se bližajo njegovim altarjem,
in katerim je v prvi vrsti naložena skrb
za pobožnost.

281

Glede na blago in kroj oblačil  se
ozira dostojnost na razne okoliščine časa,
starosti, stanu, drujb in priložnosti.  Na¬
vadno se lepše oblačimo o praznikih,
čem večja je praznikova svečanost. Ob
času pokore, n. pr. v postu, se nosimo
čisto preprosto; na ženitninah imamo
svatovsko obleko in pri pogrebih žalno
opravo. Vpričo knezov se povjkša lepota
obleke, pri domačih se mora zopet zni¬
žati. Žena se sme in mora lepše oblačiti,
zarad svojega moža, ako tako zahteva;
ako bi se pa drugod lišpala, bilo bi
vprašanje, čemu taka pozornost. Mladim
dekletom se pač sme spregledati nekoliko
več lepotičja, da le nimajo ob tem na¬
pačnega namena. Isto veljaj onim vdovam,
katere še mislijo na možitev; vendar je
pri teh pričakovati več postavnosti in
modrosti, ker so bile že gospodinje in so
skusile vdovsko žalovanje. Pravim vdovam
pa, ki niso vdove le po zunanjem, marveč
tudi v srcu, ne prija nobeno drugo
lišpanje, kot ponižnost, spodobnost in
pobožnost. Zakaj, če se hočejo skazovati,
niso več prave vdove; če pa nočejo tega,

282

čemu jim je  lišpanje ? Vselej pa je smešno,
ako se lepotičijo stari ljudje ; ta norost se
da morda kaj opravičevati le pri mladini.

Bodi snažna, Filoteja; nič nerednega
ali nesnažnega ne bodi na tvoji obleki.
Nekako zaničevanje kaže do onih, s ka¬
terimi občuje, kdor gre med nje v ne-
prikupnem oblačilu; varuj pa se prisi-
Ijenosti, nečimernosti, gizdavosti in vsake
posebnosti v noši. Kolikor le moreš, drži
se zmiraj preprostosti in spodobnosti,  ki
najlepše krasi lepoto, pa tudi najboljše
zakriva grdobo. Sv. Peter opominja po¬
sebno mlade ženske, da naj ne nosijo
tako skodranih, svedrastih in zavihanih
las. Ako se moški ponižajo do take giz¬
davosti, se po pravici osmešijo povsod.
Nečimernim ženskam pa se prisoja jako
malo čistosti; če jo pa še imajo, vsaj
razvidna ni izpod tolike navlake neči-
mernega lišpa. Sliši se izgovor, da ne
mislijo nič hudega; a temu ugovarjam,
kakor že drugje, da hudič misli in na¬
merava v tem zpniraj hudo.  Jaz bi si
želel, da bi bili vsi moji bogoljubni ljudje,
moški in ženske, med vsem vedno naj-

---—-

283

lepše pa najmanj imenitno in gizdavo
oblečeni, in da bi bili, kakor se bere v
knjigi pregovorov, ozaljšani z ljubezni¬
vostjo, dostojnostjo in častitljivostjo. Sveti
Ludovik pravi z eno besedo, da naj se
vsakdo oblači po svojem stanu tako, da
modri in dobri ne bodo mogli reci :
,,1’reveč je“, pa tudi mladi ne : „Premalo
je.“ Ko bi pa mladi svet ne., bil zado¬
voljen s tem, kar zahteva spodobnost,
ravnati se je po nasvetu modrih.

XXV. poglavje.

O govorjenju, in sicer najprej, kako
je treba govoriti z Bogom.

Zdravniki posebno spoznavajo člo¬
vekovo zdravje ali njegovo bolezen, če
pogledajo -na jezik ; enako so tudi naše
besede resnično spričevalo lastnostij naše
duše. „Po svojih besedah,  pravi Zveličar,
boš opravičen, in po svojih besedah boš
pogubljen."  Z roko hitro sežemo tje, kjer
nas kaj zaboli, z jezikom pa po tisti reči,
katero imamo radi.

284

Ako tedaj, Filoteja, zelo ljubiš Boga,
boš mnogokrat govorila o Bogu v pri¬
jaznih pogovorih z domačimi, prijatelji
in sosedi. Gotovo, „^akaj pravičnega usta
bodo premišljevala modrost in njegov
je^ik bo oznanjal pravico."  Kakor čebele
v svojih malih ustecih ne nosijo druge
reči nego med, tako bo tudi tvoj jezik
ves meden po sladkosti svojega Boga in
nikdar ne bo čutil večje prijetnosti, kakor
če se izliva čast in slava božjega imena
raz njegove ustnice, kakor se pripoveduje
o svetem Frančišku, ki je svoje ustnice
obliznil, kadar je izgovoril ime Gospo¬
dovo, kakor bi mu po njem prihajala
največja sladkost na svetu.

Govori pa vselej o Bogu kakor o
Bogu,  t. j. spoštljivo in pobožno, ne
ponosno in pridigarsko, marveč krotko,
ljubeznivo in ponižno. Kakor je rečeno
o nevesti v Visoki pesmi, podajaj tudi ti,
kakor veš in znaš, presladki med po¬
božnosti in božjih rečij, takorekoČ po
kapljicah v uho sedaj temu sedaj onemu
človeku; v srcu pa prosi Boga, naj stori,

285

da pojde ta sveta rosa prav do srca
onim, kateri te poslušajo.

Posebno pa je treba opravljati to
angeljsko delo krotko  in ljubeznivo;  ne
s kaznujočim glasom, marveč kakor po
angeljskem navdihovanju,  zakaj čuditi se
moramo, kako rahlo in prijazno dopo¬
vedovanje kake svete reči z veliko močjo
mika in vabi srce.

Ne govori torej nikoli o Bogu in
pobožnosti brez prevdarka, kakor iz na¬
vade in za kratek čas, marveč vselej
pazljivo in pobožno.  To ti rečem zato,
da bi te obvaroval neke posebne neči-
mernosti nekaterih ljudij, ki se radi ka¬
žejo pobožne. Ob vsaki priliki imajo
svete in goreče besede v ustih kakor za
navadni pogovor, pa brez vsakega pre¬
vdarka; potlej pa še menijo, da so v
resnici taki, kakor jih kažejo besede, kar
seveda ni res.

286

XXVI. poglavje.

O dostojnosti v besedah in o spošto¬
vanju, katero smo dolžni ljudem.

„Kdor se ne pregreši v besedi" , pravi
sveti Jakob, „je popoln človek."  Skrbno
pazi, da ti ne uide nobena nedostojna
beseda; zakaj čeravno je ne izrečeš iz
slabega namena, vendar jo utegnejo oni,
kateri jo slišijo, drugače razlagati. Ne¬
spodobna beseda, ki pade v slabo srce,
se raztegne in razširi kakor kaplja olja
na suknu in se včasih tako polasti srca,
da je napolnjuje s tisočerimi slabimi
mislimi in skušnjavami. Kakor telesni
strup prihaja skoz usta, tako prihaja srčni
strup skoz ušesa, in jezik, ki ga je podal,
je morilec. Zakaj čeravno podani strup
slučajno ni škodoval, ker so bila srca
poslušalcev zavarovana s protistrupom,
vendar ni pripisovati njegovi zlobnosti,
da jih ni umoril. Naj mi nihče ne ugo¬
varja, češ, da ni mislil nič hudega, zakaj
naš Zveličar, ki je poznal misli, je rekel:
^Usta govore i^ obilnosti srca."  Pa če-

287

ravno mi ne mislimo hudega, pa hudobni
duh misli veliko  in se skrivaj vselej po¬
služuje takih zlobnih besedij, da komu
prebode srce. Pravijo, da tisti, kateri so
zavžili takozvane angčlike, imajo vedno
prijetno dišečo sapo; tudi besede tistih,
kateri imajo v srcu spodobnost in čistost,
angeljsko čednost, so vedno spodobne,
dostojne in čiste. Nesramnih »in nespo¬
dobnih rečij, zahteva sveti apostol, ne
smemo niti imenovati, ter nam zagotavlja,
da nobena reč tako zelo ne popači lepega
vedenja, kakor slabi pogovori.

Ako se take nespodobne besede go-
vorč prikrito, dovtipno in dvoumno, so
še mnogo bolj strupene; zakaj čim ostrejša
je puščica, tem lažje se zabode v naše
telo, in čim bolj je nabrušena zlobna
beseda, tem globočje seže v srce. In če
kdo misli, da je olikan človek, ako v
družbah govori take besede, pač ne ve,
za kaj so družbe. Družbe morajo biti
kakor Čebelni roj ter se zbirati, da na¬
pravljajo mčd prijetnega in čednostnega
razgovarjanja; ne pa kakor kup osa, ki
se zbirajo, da osrebajo kako mrhovino.

288

Ako ti kak bedak govori nedostojne be¬
sede, pokaži mu, da so tvoja ušesa raz¬
žaljena, ali s tem, da se obrneš v stran,
ali pa kako drugače, kakor ti svetuje
tvoja modrost.

Ena najslabših lastnostij, ki jo more
imeti kako srce, je ^asmehljivost.  Bog
zelo sovraži to pregreho in jo je nekdaj
hudo kaznoval. Nič ni tako nasprotno
ljubezni, in še veliko bolj pobožnosti,
kakor zaničevanje in zasramovanje blij-
njika.  Zasmehovanje in očitanje pa ni
nikoli brez tega zaničevanja; zato je zelo
velik greh, in učeniki po pravici trdijo,
da je zasmehovanje najhujše razžaljenje,
ki se more bližnjiku prizadejati z besedo;
zakaj pri drugih razžaljenjih ostane raz-
žaljencu še kaj spoštovanja, zasmehovanje
pa se ne loči od zaničevanja in zasramo¬
vanja.

Šaljivi in dovtipni pogovori, s kate¬
rimi se zabavajo v dostojno veseli družbi,
se prištevajo oni čednosti, katero so ime¬
novali Grki „eutrapelijo“ in kateri bi mi
smeli reči »prikupno vedenje v družbi".
Taka šaljivost napravlja pošteno in pri-

289

jetno razvedrilo, ki ima podlago v smešnih
dogodkih ali okoliščinah človeške nepo¬
polnosti. Se tega se je treba ogibati, da
se poštena veselost ne sprevrže v zasmeh.
Zasmehovanje vzbuja smeh vsled zaniče¬
vanja in poniževanja bližnjika; dobro-
voljnost in šala pa nam izvabi smehljanje
vsled priproste odkritosrčnosti, zaupnosti
in domače prostodušnosti, ki jo spremlja
kaka dobrohotna dovtipna beseda. Sveti
Ludovik je duhovnikom, ki so hoteli po
kosilu ž njim govoriti o vzvišenih rečeh,
rekel: Sedaj ni Čas. da bi se učeno raz-
govarjali, marveč da se razvedrimo s
kakoršnokoli veselo govorico: vsak naj
pove, kar hoče, da je le pošteno. To je
rekel iz prijaznosti do navzočih ime¬
nitnih gostov, ki so želeli, da bi jim
kralj spregovoril kako dobrohotno besedo.
Toda, Filoteja, porabljajmo čas z raz¬
vedrilom  tako, da si zagotovimo sveto
večnost s pobožnostjo.

Filoteja.

19

290

XXVII. poglavje.

O predrznih sodbah.

Nikar ne sodite, da ne boste sojeni,
pravi Zveličar naših duš; ne pogubljajte,
da ne boste pogubljeni.  Sveti apostol
pa uči: Ne sodite pred časom, dokler
ne pride Gospod, ki bo razkril skrivnosti
temoto in razodel namene src.  Oh 1 kako
so Bogu zopetne predrzne sodbe ! Sodbe
človeških otrok so predrzne, ker niso
sodniki drug drugega  in, če sodijo, si
po krivici prilastujejo oblast našega Go¬
spoda. Predrzne so, ker poglavitna zlob¬
nost vsakega greha prihaja i\ namena
in odločitve srca, katero je z a nas  P°~
polnoma skrito.  Predrzne so, ker ima
vsakdo dovelj opravila v tem, da sodi
samega sebe,  in naj se nikar ne loti so¬
diti še bližnjika. Da ne bomo sojeni, nam
je enako potrebno oboje, da ne sodimo
drugih in da sodimo sami sebe; zakaj
kakor nam Gospod prepoveduje eno, nam
pa apostol ukazuje drugo, rekoč: Ko
bi sodili sami sebe, bi ne bili sojeni.

6§>-

291

Toda, o Bog, delamo pa ravno nasprotno;
vedno delamo to, kar nam je prepove¬
dano ter o vsaki priložnosti sodimo bliž-
njika; nikoli pa ne delamo tega, kar nam
je zapovedano, da bi namreč sodili sami
sebe.

Po različnosti virov,  iz katerih pri¬
hajajo predrzne sodbe, je treba tukaj
Zdraviti.  Nekateri so že po naravi osor¬
nega, trpkega in trdega srca,  in ogrenijo
vse, kar vidijo in slišijo, ter spreminjajo,'
kakor pravi prerok, sodbo v pelin, ker
bližnjika sodijo vselej le z ostrostjo in
strogostjo. Takim je zelo treba, da pri¬
dejo v roke dobremu dušnemu zdravniku;
zakaj, ker imajo že po naravi to grenkost
v srcu, se da težko premagati; in Čeravno
ni greh,  marveč le nepopolnost,  je vendar
nevarna,  ker privabi v dušo predrzno
sodbo in opravljivost, da vladata v nji.
Nekateri predrzno sodijo iz prevzetnosti,
ker mislijo, da za toliko povišajo svojo
čast, za kolikor ponižajo čast drugim.
To so napuhnjeni in prevzetni ljudje, ki
obožavajo sami sebe in se cenijo tako
visoko, da se jim zdi vse drugo majhno

19**
%

292

in nizko. Ja\ nisem tak, kakor drugi
ljudje,  je govoril oni nespametni farizej.
Drugi sicer nimajo te očitne prevzetnosti,
marveč imajo le neko veselje opazovati,
kar je slabega pri bli^njiku, da bi
večjo slastjo okušali in drugim dajali
okušati to, kar menijo, da imajo sami
dobrega na sebi.  In ta samoljubnost je
tako prikrita in nevidna, da je ne more
opaziti, kdor nima bistrih očij, in celo
oni, kateri jo imajo, je ne poznajo, ako
se jim ne pokaže. Drugi sodijo predrzno,
da se sami sebi laskajo in sebe opravi¬
čujejo;  da bi olajšali in utolažili grizenje
vesti, zelo radi sodijo, da imajo drugi
isti greh, kateremu so sami udani, ali
pa drugačen enako velik greh, misleč,
da množica grešnikov dela greh manj
kazniv. Mnogi sodijo predrzno le ;a ve¬
selje, da modrujejo in pretehtujejo ve¬
denje in šege ljudij, da ima njih duh
vsaj kaj dela.  Ce pa kdaj po nesreči v
svojih sodbah zadenejo resnico, se jim
predrznost in slast za nadaljevanje tako
zelo pomnoži, da jih je težko zadrževati.
Drugi sodijo vsled strasti,  ter mislijo

$

293

vedno dobro  o takih, katere ljubijo  in
zmiraj slabo  o takih, katere sovražijo.
Le ena izjema je, katera je dovelj čudna
in vendar resnična, kjer je preobilna lju¬
bezen kriva predrzne sodbe. Ta ljubezen
je pa tudi res nepopolna, zmedena in
bolna, namreč ljubosumnost, katera, kakor
vsak ve že za en sam nedolžen pogled,
za najmanjši nasmeh obdolžuje ljudi ne¬
zvestobe in največje krivice. Slednjič pa
tudi boječnost, častilakomnost in druge
slične dušne slabosti  močno pospešujejo
sumničenje (natolcevanje) in predrzno
sodbo.

Pa kje so zdravila? Ljudem, kateri
pij6 sok etijopske rastline, ki se zove
Ofijuza, se baje zdi, da povsod vidijo
kače in strašne reči; tako oni, kateri so
požrli prevzetnost, nevoščljivost, slavo-
hlepnost in sovraštvo, ne vidijo ničesar,
da bi se jim ne zdelo slabo in graje
vredno. Prvi morajo, da ozdravijo, piti
palmovo vino; isto rečem drugim (dušnim)
bolnikom: Pijte, več ko morete, vina
svete ljubezni;  ta vas bo ozdravila one
zlobnosti, katera vam narekuje take kačje

294

sodbe. Ljubezen se boji, da bi kje ne¬
hote ne naletela na kaj hudega, nikar da
bi šla še iskat; ako pa zapazi kaj hudega,
se proč obrne, kakor da ne bi videla; še
vec, kakor hitro zasluti kaj slabega, že
zamiži, predno zagleda, potlej verjame v
sveti preprostosti, da ni bilo nič hudega,
marveč le senca hudega. Ako je pa pri¬
morana hudo spoznati za hudo, se takoj
proč obrne in si prizadeva, da bi poza¬
bila, kakšno je bilo. Ljubezen je glavno
zdravilo za vsa zla, a posebej še za le to.
Zlateničnim bolnikom se zdijo vse reči
rumene. Če hočejo ozdraviti to bolezen,
morajo baje mlečka navezati na podplate.
Zares, greh predrzne sodbe je dušna
zlatenica, katera provzroči, da se vse reči
vidijo slabe takim bolnikom; kdor se
hoče ozdraviti, mora dejati zdravil, ne na
oči, ne na razumnost, marveč na srčna
nagnjenja,  ki so takorekoč noge naši
duši. Ako imaš krotko  srce, bo tvoja
sodba krotka; če  je ljubeznivo  tvoje srce,
bo prav taka  tudi tvoja sodba. Vselej, o
Filoteja, sodimo, kolikor je le mogoče,
v prid svojega bližnjika, in Če bi imelo

295

kako dejanje stotero lic, glejmo le v tisto,
ki je najlepše. Ako ne moremo opravi¬
čevati dejanja ali namena pri kakem člo¬
veku, vendar ga nikar ne obsojajmo,
marveč skušajmo pozabiti, sodbo pa pre¬
puščajmo Bogu. Saj še takrat, če je greh
očiten in ga ni mogoče izgovarjati, naj
se nam zdi vsaj usmiljenja vreden, in
pripisujmo ga takemu vzroku - ; ki se da
najlažje prenašati, n. pr. zmoti ali slabosti,
po vzgledu našega Zveličarja, kateri je
celo greh tistih, ki so ga križali, hotel
zmanjšati s tem, da je njihovo zlobnost
pripisoval nevednosti.

Ali pa res ne smemo nikdar soditi
bližnjika? Ne, res nikdar. Bog sam je,
Filoteja, kateri sodi hudobneže po pra¬
vici. Sicer se poslužuje glasu gosposke,
da se naznanja našim ušesom, a gosposka
le posreduje in tolmači, izreči pa ne sme
druge sodbe, kakor tako, katero je pre¬
jela od njega, kot njegova namestnica.
Ce pa sodi drugače in se ravna po svojem
lastnem nagnjenju, tedaj v  res sodi sama
in bo torej tudi sojena. Človeku kot člo¬
veku je prepovedano soditi druge.

296

Videti ali vedeti kako reč, to se še
ne pravi soditi,  zakaj sodba, vsaj po be¬
sedah sv. pisma, se naslanja na kako večjo
ali manjšo, resnično ali navidezno težavo,
katero je treba preiskati in odstraniti.
Zato pravi sv. pismo, da so že sojeni
oni, kateri ne verujejo, ker zarad njiho¬
vega pogubljenja ni nič dvoma. Ali ni
greh dvomiti o bližnjiku ? Ne, zakaj
ni prepovedano dvomiti,  marveč soditi.
Vendar pa nam je dovoljeno dvomiti in
sumiti prav samo toliko,  kolikor nas
silijo vzroki in dokazi; sicer bi bili dvomi
in sumi predrzni. Zakaj če kako dejanje
samo ob sebi ni ne dobro, ne slabo, bi
bil predrzen sum, ko bi hotel kdo izva¬
jati kaj hudega, razun če več okoliščin
utemeljuje dokaz. Tudi je predrzna sodba,
ako že iz enega samega dejanja sklepamo,
da je človek graje vreden; pa o tej reči
bom kmalu govoril še jasneje.

Končno moram reči, da taki, kateri so
zelo skrbni za svojo lastno vest, nimajo
skušnjave za predrzno sodbo. Kakor se
čebele, kadar opazijo megleno ali oblačno
vreme, skrivajo v svoje panje in naprav-

297

Ijajo med, enako se misli dobrih duš ne
spuščajo med meglene zadeve in oblačno
delovanje drugih ljudij, marveč da se
ognejo temu, se zbirajo v svojem srcu
ter tu snujejo dobre sklepe za lastno po-
boljšanje.

Le brezskrbna  duša se peča s tem,
da preiskuje življenje drugih ljudij.  Iz¬
vzamem one, katerim je izročefia skrb za
druge v družini in državi; zakaj velik
del njihove vesti je v tem, da pazijo in
čujejo nad vestjo drugih. Naj z ljubeznijo
izvršujejo to dolžnost, sicer pa nase obra¬
čajo oči.

XXVIII. poglavje.

O obrekovanju.

Iz predrzne sodbe izhaja nemirnost,
zaničevanje bližnjika, prevzetnost in samo-
Ijubnost in sto drugih jako škodljivih na¬
sledkov, med katerimi ima prvo mesto
obrekovanje,*)  ki je prava kuga v družbah.

*) Ta beseda je tu v širšem pomenu in
pomeni tudi opravljanje, sploh slabo govorjenje
o bližnjiku.

298

Oh, da bi imel žareč ogel s svetega oltarja,
da bi se ž njim dotaknil človeških ustnic
ter odpravil njih zlobnost in očistil njih
greh, kakor oni Seraf, ki je očistil usta
Izaiju! Kdor bi odpravil obrekovanje s
sveta, odpravil bi velik del grehov zoper
pravičnost.

Kdorkoli po krivici  odvzame dobro
ime svojemu bližnjiku, nima le greha,
marveč je dolžan popraviti tudi škodo,
seveda različno po različnosti obrekovanj;
zakaj nihče ne more iti v nebesa s tujim
blagom, in med vsem Časnim premo
ženjem je dobro ime najboljše. Obreko¬
vanje je nekakšno umorstvo. Imamo
namreč trojno življenje: duhovno, ki je
v milosti božji; telesno, katero duša
vzdržuje, in družinsko, ki se opira na
dobro ime. Prvo nam odjemlje greh,
drugo smrt, tretje pa obrekovanje. Naj
še pristavim, da obrekovalec navadno
izvrši trojno umorstvo, če  enkrat zadene
z jezikom: po duhovno umori svojo dušo
in dušo poslušalČevo, in vzame družinsko
življenje onemu, katerega obrekuje. Zakaj,
kakor pravi sv. Bernard, obrekovalec in


299

kdor posluša obrekovalca, oba imata hu¬
diča, eden na jeziku, drugi v ušesu.
David pravi o obrekovalcih; Nabrusili
so si svoje jetike kakor kača.  Kača pa
ima viličast jezik in dva ostra konca,
pravi Aristotel, in tak jezik ima tudi
obrekovalec, ki z enim samim pikom
rani in ostrupi uho poslušalčevo in dobro
ime onega, o katerem govori.

Zarotim te torej, predraga Filoteja,
nikoli nikogar ne opravljaj, ne naravnost,
ne po ovinkih.  Varuj se, da bližnjiku ne
pripisuješ izmišljenih hudobij in grehov,
da ne odkrivaš onih, ki so skriti, in ne
povekšuješ takih, ki so znani ; varuj se,
da dobrega dela ne razlagaš na slabo,
da dobrega, kar veš, da ima kdo, ne
tajiš, zlobno ne prikrivaš in ne zmanj¬
šuješ v svojem govorjenju. Zakaj v vseh
teh rečeh bi hudo žalila Boga ; posebno
pa če resnico tajiš v škodo bližnjiku.
Zakaj lagati se in ob enem bližnjiku
škodovati, je dvojen greh.

Najbolj premeteni in najbolj strupeni
obrekovalci  so taki, kateri takrat, ko ho¬
čejo obrekovati, najprej poved6 kaj čast-

300

nega, ali pa vpletavajo male uljudnosti
in zbadljive opazke. „Odkrito povem 11 ,
pravijo n. pr., „da ga imam rad in da
je sicer spošten človek ; a vendar, resnica
se mora trditi, to je bilo napačno, da je
zakrivil tako nezvestobo. 11  „Saj je sicer
jako bogoljubna deklica, a dala se je pre¬
motiti 11  itd. je še mnogo enakih zavijanj.
Ali ne opaziš zvijače r Kdor hoče z lokom
ustreliti, potegne, kolikor more, puščico
k sebi, pa le zato, da jo bolj močno
izstreli. Videti je, da taki obrekovalci
svoje obrekljive besede nazaj zadržavajo,
pa le da bi jih s tem večjo močjo izrekli
in globočje zasadili v srce poslušalcev.
Obrekovanje, katero se ^avija v obleko
šaljivosti,  je med vsemi še najbolj ne¬
usmiljeno. Mišje zelce (smrdljivec) samo
ob sebi ni močan strup, marveč deluje
le počasi in se da lahko pregnati ; ako
se pa zaužije z vinom, je zastonj vsako
zdravilo. Enako obrekovanje, katero bi,
kakor pravimo, lahko šlo pri enem ušesu
noter, pri drugem ven, stalno ostane v
glavi poslušalcev, ako se je izreklo s
kako osoljeno in dovtipno besedo. Gadji

301

strup,  pravi David, imajo na svojih
ustnicah.  Gadji pik se od začetka skoro
nič ne pozna in strup napravlja od kraja
še neko prijetno srbečico, a vsled tega
oteka srce in drob ter vzprejema strup,
tako da končno ni več pomoči.

Nikar ne reci: ta-le je pijanec, če¬
ravno si ga videla pijanega ; tudi ne reci,
da je prešestnik ali nečistnik, ko bi zve¬
dela, da je prišel v to nesrečo, ^akaj
eno samo dejanje še ne da reči imena.
Solnce je enkrat obstalo v prospeh Jozve-
tove zmage, drugikrat pa je otemnelo v
proslavo Jezusove zmage; pa nihče ne
poreče, da je solnce nepremično ali temno.
Noe se je enkrat vpijanil in Lot tudi;
in vendar ni bil pijanec niti ta niti oni,
saj tudi sv. Peter ni bil krvoželjen, ker
je enkrat prelival kri, tudi ne bogokletnež,
ker se je enkrat rotil. Da kdo dobi ime
kake pregrehe ali čednosti, je moral v
nji kaj napredovati in se je privaditi.
Krivično je torej koga imenovati jezljivca
ali tatu, če se je enkrat kregal ali enkrat
kaj izneveril.

302

Pa še takrat, ko bi kdo dolgo živel
v kaki pregrehi, bi se utegnil lagati, kdor
bi ga imenoval pregrešnega človeka. Simon
Gobovec je Magdaleno imenoval grešnico,
ker je nekdaj res bila ; pa se je vendar
lagal, zakaj sedaj ni bila več grešnica,
marveč zelo sveta spokornica. Zato jo
tudi Gospod zagovarja. Oni nespametni
farizej je imel cestninarja za velikega
grešnika, ali morda celo za krivičnika,
prešestnika in roparja; pa se je zelo motil,
zakaj prav isto uro je bil opravičen. Oh!
ker je božja dobrota tako velika, da za¬
dostuje en sam trenutek njegovo milost
si prositi in dobiti, kakšno zagotovilo
moremo imeti, da človek, kateri je bil
včeraj grešnik, je tudi še danes? Včerajšnji
dan naj nikar ne sodi današnjega, a tudi
sedanji dan naj ne sodi poprejšnjega; le
zadnji dan sodi vse druge.

Nikoli torej ne moremo reči, da je
kdo hudoben, brez nevarnosti, da se
zlažemo. Kar moremo reči, če  fe mo¬
ramo kaj reči,  je to: storil je to ali ono
slabo reč, takrat je slabo živel, sedaj
ravna napačno; ne moremo pa sklepati

303

od včeraj na danes, niti od danes na
včeraj, in še manj na jutri.

Pa četudi moramo biti zelo previdni,
da ne obrekujemo bližnjika, vendar se
je treba varovati tudi nasprotnega greha,
v katerega zabredejo nekateri, ki hvalijo
in nagovarjajo greh, da bi se izognili
obrekovanju.  Ako je kdo res obrekovalec,
ne reci v zagovor, da je prostodušen in
odkritosrčen; osebe, katera je vidno ne-
čimerna, nikar ne opravičuj, češ da je
veledušna, da ljubi snago; nevarnega obče¬
vanja ne imenuj preproste nedolžnosti ;
predrzni upornosti ne dajej imena go¬
rečnosti. Ne, draga Filoteja, da bi se
obvarovali obrekovanja, ne smemo po¬
speševati in negovati drugih pregreh;
marveč naravnost in brez ovinkov mo¬
ramo hudo imenovati hudo in grajati to,
kar je vredno graje. Na ta način častimo
Boga, če le pazimo na te-le pogoje.

Da bo grajanje tujih pregreškov hvalno,
mora se vršiti le tedaj, če zahteva korist
onega, o katerem  se govori, ali onih,
katerim  se govori. Ko bi n. pr. kdo vpričo
mladih ljudij pripovedoval o govorjenju

304

in vedenju tega in one, katero je nevarno
ali naravnost grešno, pa bi jaz prosto¬
dušno ne grajal te hudobije in bi jo še
hotel zagovarjati, bi te nedolžne duše, ki
ga slišijo, imele skušnjave za kaj enakega.
Njih korist torej zahteva, da takoj kar
naravnost pograjam take reči, ako morda
ne morem odložiti to dobro delo za
drugo priložnost, ko bi se dalo storiti še
z večjo koristjo in manjšo škodo za one,
o katerih se govori.

Poleg tega moram imeti tudi pravico,
če hočem govoriti o taki reči.  Ako sem
n. pr. med prvimi v družbi, pa molčim,
se bo zdelo, da potrjujem pregreho; ako
sem pa med najnižjimi, naj se ne lotim
rad grajanja; osobito pa moram biti
strogo pravičen v svojih besedah, da niti
ene ne rečem preveč. Ako n. pr. grajam
napačno ali nevarno vedenje kake osebe,
o Filoteja, kako moram natanko naravnati
tehtnico, da niti za las ne povekšam reči.
Ako je reč malenkostna, govoril bom le
o malenkosti, ako je bila samo nepre¬
vidnost, ne bom dostavljal ničesar; ako
pa še neprevidnost niti določna napaka

305

ni bila, marveč le kaj takega, kar more
samo zlobnemu srcu dati povod k obre¬
kovanju, tedaj bom molčal ali pa povedal
samo toliko, kar je. Kadar govorim o
bližnjiku, je moj jezik v ustih, kakor
britvica v zdravnikovi roki, kadar je treba
rezati med čutnicami in kitami. Vsaka
zareza, ki jo naredim, mora .biti tako
natančna, da ne rečem nič več, nič manj,
kakor je. Končno moramo pred vsem
paziti na to, da, kadar grajamo pregreho,
prizanašamo, kolikor le moremo, osebi,
na kateri jo opazimo.

Res je, da o zločestih grešnikih, očitnih
in znanih,  se sme odkrito govoriti, vendar
le v duhu ljubezni in usmiljenja,  nikakor
pa ne z drznostjo in napuhom, ali celo
z veseljem zarad tujega zla; zakaj to
slednje je znamenje zlobnega in podlega
srca. Izjema med vsemi so pa očitni so¬
vražniki Boga in njegove cerkve;  zakaj
take moramo razvpiti, kar le moremo.
To so n. pr. družbe krivovercev in raz¬
kolnikov in njih voditelji. Ljubezen za¬
hteva, da kličemo zoper volka, kadar je
med ovcami, bodisi kjerkoli.

Filo.teja.. 20..

306

Vsakdo se že drzne soditi in grajati
kralje in kneze ter obrekovati kar cele
narode, kakor se mu zdi. O Filoteja,
varuj se te napake ; zakaj razun tega, da
bi žalila Boga, utegnila bi si nakopati
tisočero prepirov in sitnostij.

Kadar slišiš slabo govoriti o kom,
pokaži, če le moreš po pravici, da je ta
obtožba negotova; Če pa tega ne moreš,
zagovarjaj obtoženčev namen; ko bi bilo
pa še to nemogoče, razodevaj pomilovanje
do njega, zasuči govorico na kaj drugega
ter se spominjaj sama in spominjaj tudi
družbo, da se imajo le Bogu zahvaliti,
kateri ne padejo v greh. Obrekovalca
skušaj na kak prijazen način privesti do
spoznanja; pripoveduj kaj drugega dobrega
o napadeni osebi, ako veš kaj.

XXIX. poglavje.

Še nekaj naukov o pogovorili.

Naše govorjenje bodi krotko, prosto¬
dušno, odkritosrčno, ravno, priprosto in
pošteno. Varuj se dvojezičnih, zvitih in

307

hinavskih besedij; zakaj čeravno ni dobro
vselej povedati kar vsako resnico, vendar
ni nikdar dovoljeno govoriti proti resnici.
Navadi se, da se vedoma nikdar ne boš
zlagala, ne ^arad opravičevanja, ne t^arad
kake druge reči,  ker vedi, da Bog je Bog
resnice. Ako si v naglici izrekla kako laž,
pa moreš to takoj popraviti 3 tem, da
prekličeš ali pojasniš, le popravi; resničen
izgovor je veliko lepše in močnejše
opravičevanje nego laž.

Akoravno bi mogli kdaj modro in
previdno resnico prikrivati s kako spretno
zavito besedo, vendar naj se to godi le
v kaki imenitni reci, kadar to zares za¬
hteva slava in služba Božja. Razun tega
so zavijanja nevarna, zakaj sveto pismo
pravi: »Sveti Duh ne stanuje v hinav¬
skem in dvestranskem srcu/ Nobena
\vijača ni tako dobra in hvale vredna
kakor priprostost.  Svetna modrost in
zlobna zavijanja so lastna otrokom tega
sveta; otroci Božji pa ne hodijo po
ovinkih in srce jim je brez vsake gube.
Kdor priprosto hodi,  govori Modri,
hodi ^aupno.  Laž, dvojezičnost in hi-

20-



308

navščina so vselej znamenje slabega in
podlega srca.

Sv. Avguštin je bil izrekel v četrti
knjigi svojih izpovedij, da sta bili nje¬
gova duša in duša njegovega prijatelja
le ena sama duša, in da mu je bilo
življenje po smrti tega prijatelja neznosno,
ker ni hotel živeti le na pol; a tudi
umreti se je bal zato, da ne bi njegov
prijatelj popolnoma umrl. Te besede so
se mu pozneje zdele preveč nenaravne
in pretirane, tako da jih sam preklicuje
v svoji knjigi „preklicev t£  ter jih imenuje
abotnost. Glej, draga Filoteja, kako je ta
sveta in lepa duša natančna gledč na
prisiljene besede. Zares, velika lepota
krščanskega življenja je pošteno, narav-
nostno in odkritosrčno govorjenje. Rekel
sem: pariti hočem na svoja pota, da se
ne pregrešim jezikom. O Gospod, po¬
stavi stražo pred moja usta in vrata na
moje ustnice, da jih zapirajo,  tako je
molil David.

Sv. kralj Ludovik je opominjal, da
se ne sme nikomur ugovarjati, razun
takrat, ko bi iz molčanja nastal greh ali

309

druga velika škoda. To je rekel, da bi
se zabranil vsak kreg in prepir. Ce je
pa potrebno, da ugovarjamo komu, in
da svojo misel stavimo v nasprotje z
njegovo, storiti se mora to z veliko krat¬
kostjo in spretnostjo, ne da bi se sila
delala njegovemu prepričanju; pa saj se
itak nič ne doseže z ostrostjo,.

Malo govoriti, kar so stari modrijani
tako zelo priporočali, se ne pravi, rabiti
le malo besedij, marveč ne govoriti ve¬
liko nepotrebnih; zakaj pri govorjenju
se ne gleda na število, marveč na lastnost
besedij,  in zdi se mi, da se je treba iz¬
ogibati obeh skrajnosti. Kdor se dela pre-
modrega in preresnega ter se noče kar
nič udeleževati preprostega pogovarjanja,
ki je v navadi v družbah, kaže neko ne-
zaupnost ali pa neko zaničevanje; kdor
pa zmiraj govoriči in ne da drugim niti
časa niti prilike, da bi tudi katero rekli,
kaže lahkomišljenost in površnost.

Svetemu Ludoviku se je zdelo nepri¬
merno, če se je kdo v druščini, posebno
pri mizi, pogovarjal tajno kakor v nekem
posvetovanju, ker bi to utegnilo vzbuditi

310

sum, da se govori o drugih kaj slabega.
Rekel je: „Kdor je za mizo v dobri
druščini in hoče povedati kaj veselega in
prijetnega, povej, da ga sliši ves svet;
če je pa reč imenitna, naj molči in naj
ne govori o njej."

XXX. poglavje.

O kratkočasju in razvedrilu; najprej
o dovoljenem in poštenem.

Včasih moramo privoščiti svojemu
duhu nekoliko razvedrila in svojemu te¬
lesu nekoliko odpočitka. Svetega Janeza,
kakor pripoveduje Kasijan, je nekoč opazil
lovec, da je držal jerebico na roki in se
igral ž njo za kratek čas. Lovec ga vpraša,
zakaj se on, tako imeniten mož, kratko¬
časi s tako nizkotno in prazno rečjo.
Sv. Janez pa mu reče : „Zakaj pa ti ne
nosiš vedno napetega loka t“  Lovec od¬
govori : „Zato ne, ker se bojim, da bi
ne zgubil svoje prožne moči za takrat,
ko ga potrebujem, ko bi bil zmiraj
skrivljen in napet." — „Torej se pa tudi

311

ti ne čudi", odvrne apostol, „ako dovolim
svojemu duhu, naj se nekoliko odpočije
od truda in napetosti, da ga morem
potlej tem boljše porabiti za vzvišeno
premišljevanje." Gotovo je napačno, ko
bi bil kdo tako oster, trd, osoren, da bi
ne privoščil niti sebi niti drugim nika-
koršnega razvedrila.

Vživati čisti zrak, sprehajati se, veselo
in prijateljsko se razgovarjati, z godbo
in petjem se razveseljevati, hoditi na lov,
to je tako pošteno kratkočasje, da je
lahko v korist vsakemu, kdor ima le
navadno razsodnost, ki določuje vsaki
reči pravo mesto, pravi čas, kraj in mero.

Igre, pri katerih je  dobiček le cena
in poplačilo telesne ali dušne spretnosti
in delavnosti,  n. pr. žoganje, keglanje,
balinanje, tekanje z obročem, šahanje itd.,
so same ob sebi dobro in dovoljeno raz¬
vedrilo.  Le pretiranja se je treba varo¬
vati, bodisi glede časa, ki ga zahtevajo,
bodisi gledč plačila, za katero se igra;
zakaj če se porablja preveč časa, ni več
razvedrilo, marveč delo, ki ne poživlja
niti duše niti telesa, marveč ju obratno

312

še utruja in preoblada. Ce je kdo tri
ali štiri ure igral šah, je končno ves
truden in izdelan na duhu. Predolgo
žoganje ne okrepča telesa, marveč je le
utrudi. Ako je pa plačilo, za katero se
igra, previsoko, pride pa lahko srce v
nered, ne gledč na to, da je krivično,
če se postavlja tolika cena na tako ne¬
znatno in nekoristno spretnost in na-
pornost, kakor jo zahtevajo igre. Po¬
sebno pa se varuj,  Filoteja, da na no¬
beno takih rečij ne navezuješ svojega
srca;  zakaj naj bo razvedrilo še tako
pošteno, je vendar napačno, podarjati
mu srce in ljubezen. Ne rečem, da bi
ne smeli imeti veselja  do igre, kadar
igramo, saj bi sicer ne bila razvedrilo;
le to rečem, da igri ne smemo pre¬
puščati svojega srca,  da bi je vedno po¬
želeli, strastno se je vdeleževali in se kar
navezali nanjo.

313

XXXI. poglavje.

O prepovedanih igrah.

Kvartali, igrati s kockami in enake
igre, pri katerih je dobiček zlasti odvisen
od naklučja, niso le nevarno  razvedrilo
kakor ples, marveč so že same ob sebi
slabe in graje vredne',  zato jih tudi
prepoveduje svetna in cerkvena gosposka.
Pa mi porečeš: „Kaj pa je tako slabega
na tem.'“ Dobiček se pri teh igrah ne
ravna po razumu,  marveč po sreči,  ka¬
tera je večkrat naklonjena tistemu, kateri
ne zasluži niti po spretnosti niti po trudu.
Pa praviš: „Tako smo se dogovorili."
To pa le dokazuje, da oni, kateri je pri
igri dobil, ne dela krivice drugim; iz
tega pa še ne sledi, da dogovor ni bil
nespameten, kakor tudi igra. Zakaj do¬
biček, ki bi imel biti plačilo pridnosti,
postane plačilo sreče, katera pa ne zasluži
nikakoršnega plačila, ker ni nikakor od¬
visna od nas.

Razun tega imajo te igre ime, da so
narejene za vedrilo ; pa vendar nikakor

314

niso razvedrilo, marveč le silen trud.
Ali mar ni to res trud, ako je duh po
neprestani pazljivosti zvezan in napet in
began po vedni nemirnosti, bojazni in
skrbi? Ali je kje bolj žalostna, mračna,
in otožna pazljivost, kakor pri igralcih?
Zato se še med igranjem ne sme govo¬
riti, ne smejati se, ne kašljati, sicer je
takoj jeza.

Končno pri igri ni drugega veselja,
nego v dobičku, ali pa to veselje ni
globno, ker se more pridobiti le po škodi
in nevolji tovariševi?  Tako veselje je
gotovo sramotno. Iz teh treh vzrokov so
igre prepovedane. Veliki kralj sv. Ludovik
je zvedel, da njegov brat, grof Anžirski
in gospod Valter Nemurski igrata, je
vstal, čeravno je bil hudo bolan, in šel
opotekaje se v njuno sobo ter tu zgrabil
igralno desko, kocke in nekaj denarja, pa
zelo nevoljen vse skoz okno vrgel v
morje. Ko je sveta in čista devica Sara
govorila z Bogom o svoji čistosti, je
rekla: „Ti veš, o Gospod, da nisem bila
nikdar v druščini igralcev."

315

XXXII. poglavje.

O plesih in dovoljenem a nevarnem
kratkočasju.

Plesi in bali sami ob sebi niso ne
dobri ne slabi;  a kakor se navadno vr¬
šijo,  se močno nagibljejo na slabo stran
in vsled tega so polni nevarnosti in po¬
gubnosti.  Napravljajo se po noči; v
mračnosti in temi pa se lahko utihotapijo
mnoge temne in pregrešne reči v vese¬
lico, ki je že sama tako zelo vzprejemna
za hudo. Ob plesih se dolgo bdi in tako
gre v ^gubo jutro nastopnega dne  in
s tem priložnost Bogu služiti. Sploh je
vsekako neumno, dan zamenjavati z nočjo,
luč s temo, dobra dela z neslanostmi.
Vsak se skuša, da bi prinesel več neči-
mernosti  na ples; nečimernost pa tako
zelo pospešuje hudo nagnjenje in grešno
ljubezen, da se ta rada pričenja ravno
pri plesih.

O plesu ti moram reči, Filoteja, kar
pravijo zdravniki o gobah. Pravijo, da
najboljše niso za nič: jaz pa ti pravim,

316

da najboljši plesi niso nič prida.  Ako
pa moraš jesti gobe, glej, da bodo dobro
pripravljene. Ce moraš iti na bal iz vzroka,
kateremu se ne moreš ustavljati, tedaj
pojdi, a pazi, da bo dobro pripravljen
tvoj ples. Pa kako naj bo pripravljen?
5 spodobnostjo, resnobo in dobrim na¬
menom.  Redkokrat jih jej in po malem,
pravijo zdravniki o gobah; čeravno so
dobro napravljene, so vendar strupene,
če jih je veliko. Pleši malo in malokrat,
Filoteja; zakaj če ravnaš drugače, se
postavljaš v nevarnost, da se ti ples ne
priljubi.

Ker so gobe, kakor pravi Plinij, zelo
luknjičaste, rade vsrkavajo škodljive reči
iz svoje okolice, tako da vzprejemajo
celo strup, ako pridejo kače blizo njih.
Bali, plesi in drugi ponočni shodi na¬
vadno tudi vlečejo nase grehe in hudo¬
bije, ki se šopirijo v kakem kraju: pre¬
piri, zavist, zasramovanje in grešna lju¬
bezen. In kakor se vsled urnega gibanja
odpirajo potne luknjice na telesu ple¬
salcev, tako se odpirajo tudi njih srca.
Ako se ob taki priložnosti približa kača

X'

317
in zašepeta na uho kako zlobno besedo,
kako nespodobnost, ali če se kak bazilisk
prikrade z nespodobnim pogledom, kako
lahko se da srce vjeti in ostrupiti !

O Filoteja, to predrzno kratkočasje je
navadno nevarno:  raztresa duha pobož¬
nosti, slabi dušne moči, ohlaja sveto lju¬
bezen in vzbuja v srcu tisočero hudih
nagnjenj; zato se ga je treba udeleževati
le  p veliko previdnostjo.

Posebno pa še pravijo, da mora piti
dobrega vina, kdor je jedel gobe. In ja^
pravim, da je treba po plesu premišlje¬
vati svete in ^veličalne reči,  ki naj bi
uničile one nevarne vtiske, katere je morda
nečimerno veselje utisnilo naši duši. Pa
kaj je treba premišljevati 't

1. Med tem, ko si bila ti na balu, je
gorelo veliko duš v peklu zavoljo grehov,
ki so jih storile na plesu ali pa vsled
plesa.

2. Veliko redovnikov in pobožnih
ljudij je bilo tisto uro pred Bogom, pre¬
pevalo njegovo slavo in premišljevalo
njegovo lepoto. Oh, koliko boljše so
obrnili svoj čas, kakor pa ti svojega !

318

3. Med tem, ko si ti plesala, se je
mnogo duš ločilo v veliki britkosti. Ve¬
liko tisoč moških in ženskih je trpelo
velike bolečine v svojih posteljah, po
bolnicah in pod milim nebom, vsled pro¬
tina, goreče treslike. Oh! nobenega po¬
čitka niso imeli, ali nimaš nič sočutja
ž njimi ? Ali kar nič ne pomisliš, da
boš kdaj tako zdihovala, kakor oni sedaj,
med tem ko bodo drugi plesali, kakor
si ti nekdaj ?

4. Naš Gospod Jezus Kristus, Mati
božja, angelji in svetniki so te gledali
na balu. Oh! kako ^elo so te milovali,
ko so videli, da se tvoje srce veseli take
nečimernosti in da se zanima za tako
neumnost.

5. Oh, med tem, ko si se mudila
tam, je bežal Čas, smrt se je pomaknila
bližje. Glej, kako se ti smeje in kako te
vabi na svoj ples,  pri katerem bodo
godli zdihljeji zarad tvojih grehov, pri
katerem bo en sam poskok — iz življenja
v smrt. Ta ples je za umrljive ljudi
zares kratkočasen,  ker potrebuje tako
malo časa, le en trenutek, pa se pre-

319

stopiš iz Časnosti v večnost, ali srečno
ali nesrečno.

Jaz sem ti napisal te kratke prevdarke;
Bog ti jih bo pa navdihnil še več enako
izdatnih, ako je strah bojji v tvojem srcu.

XXXIII. poglavje.

Kdaj se sme igrati ali plesati.

Igrati in plesati je le dovoljeno, kadar
je v razvedrilo, ne pa iz strastnega
nagnjenja, le %a malo časa  in ne tako
dolgo, da bi se utrudili ali upehali, in
pa le redkokrat.  Kdor bi to delal iz
navade, bi razvedrovanje spremenil vdelo.
V katerih okoliščinah pa se sme igrati
in plesati ? Opravičenih priložnosti] za
ples in navadne igre je več; manj pa jih
je za prepovedane igre, saj so take igre
veliko bolj graje vredne in nevarnejše.
Ob kratkem: pleši in igraj po onih po¬
gojih, katere sem ti že naznanil, kadar
ti to svetuje modrost in uljudnost,  da
ustrežeš pošteni družbi, v katero prideš;
zakaj ponižna uljudnost, kot rastlika svete

320

ljubezni, spreminja navadne reči v dobre
in nevarne v dovoljene. Se tistim, ki so
nekoliko slabe, odjemlje slabost; zato
tudi hazardne igre, ki sicer niso brez
graje, niso graje vredne, če jih opravičena
uljudnost zahteva. Tolažilo me je, ko
sem bral v življenju sv. Karola Baro-
meja, da je Švicarjem prijenjal v nekih
rečeh, v katerih je bil sicer zelo strog,
in da se sv. Ignacij Lojolan ni branil,
ko je bil nekega dne povabljen na igro.
Tudi sveta Elizebeta Ogerska je včasih
igrala in plesala, ako je bila v kratko¬
časnih družbah, brez škode za svojo
pobožnost, katera je bila tako zelo uko¬
reninjena v njeni duši, da je še rastla
v sredi nečimernosti in bliščobe, koji
je bila izpostavljena po svojem stanu.
Velik ogenj se po vetru razvname, maj¬
hen pa ugasne, ako se ne skriva pred
vetrom.

$

321

XXXIV. poglavje.

Bodimo zvesti v velikih in malih rečeh.

Božji Ženin v visoki pesmi pravi, da
mu je nevesta zmagala srce z enim oče¬
som in z enim lasom. Med vsemi zuna¬
njimi deli človeškega telesa ni-nobeden
imenitnejši bodisi po umetni sostavi,
bodisi po delavnosti, kakor oko, in no¬
beden manj vreden kakor lasje. Torej je
hotel božji Ženin naznaniti, da mu niso
prijetna samo imenitna dela  pobožnih
oseb, marveč tudi najmanjša in najni~ja.
Kdor mu torej hoče služiti po njegovi
volji, mora ^elo skrbeti, da mu prav
sluji v velikih in visokih rečeh, pa tudi
v majhnih in nečislanih rečeh;  ker si
moremo po obojih z ljubeznijo pridobiti
njegovo srce.

Bodi torej pripravljena, hhloteja, trpeti
veliko hudih britkostij, in celo mučeništvo
za Jezusa Kristusa; odloči se, da mu
hočeš dati, kar ti je najdražjega, ko bi
mu bilo všeč, očeta, mater, brata, moža,
ženo, otroke, svoje oči in svoje življenje;

&

Filoteja.

21

322

zakaj za vse to moraš pripraviti svoje
srce.

Dokler ti pa božja previdnost ne pošlje
tako občutnih in velikih britkostij, in če
ne zahteva od tebe tvojega očesa, daj
mu vsaj svoje lase. Hočem reči: popol¬
noma krotko prenašaj  ona mala razža-
Ijenja, one male neprijetnosti, one malen¬
kostne zgube, kar se ti primeri pač vsak
dan; zakaj če porabljaš te male prilož¬
nosti । ljubeznijo in radovoljnostjo,  si
boš popolnoma pridobila in prilastila nje¬
govo srce. Ona vsakdanja mala dela
krščanske ljubezni, oni glavobol, zobobol,
ono trganje po udih, ona nevšečnost moža
ali žene, ona pobita posoda, ono zasme¬
hovanje ali kujanje, zguba rokovic, robca,
ona mala neprijetnost, ko je treba bolj
zgodaj spat iti in zjutraj vstati za mo¬
litev, za sv. obhajilo, ono malo sramež¬
ljivosti, da moraš javno opravljati nekatere
pobožnosti, sploh vse te male sitnosti in
neprijetnosti, ako jih z ljubeznijo  vzpre-
jemamo in trpimo, so neizrečno všeč
božji dobroti,  katera je za en sam kozarec
vode svojim zvestim obljubila morje vseh

323

radosti). In ker se nam take priložnosti
nudijo vsak trenutek, so nam velik po¬
močeh,  da si naberemo obilno duhovnega
bogastva, ako jih prav porabimo.

Ko sem bral v življenju sv. Katarine
Sijenske, kolikokrat je bila v duhu za¬
maknjena, kako modre besede je govorila,
kako prelepe nauke je znala dajati, nisem
kar nič dvomil, da si je s tem očesom
svetega premišljevanja pridobila Srce ne¬
beškega Ženina; pa čutil sem enako to¬
lažbo, ko sem bral, kako je v kuhinji
svojega očeta ponižno sukala raženj, ne¬
tila ogenj, kuhala, gnetla kruh, in vsa
najnižja opravila v hiši opravljala z neko
pogumnostjo, polno srčne ljubezni do
Boga. In nič manj ne cenim kratkega
in preprostega premišljevanja, katero je
opravljala med navadnimi vsakdanjimi
opravili, kakor zamaknjenja in vzvišena
razsvitljevanja, s katerimi je bila tolikrat
obdarovana, menda ravno v poplačilo
svoje ponižnosti in skromnosti. Njeno
premišljevanje je bilo pa tako-le: ko je
kuhala za svojega očeta, si je mislila, da
kakor druga Marta kuha za Jezusa Kri-

21*

324

stusa; mislila si je, da njena mati je
mesto device Marije, njeni bratje mesto
apostolov. Tako se je navduševala, da
hoče v duhu streči vsem nebeščanom in
zato je z velikim veseljem izvrševala te
preproste reči, ker je vedela, da je tako
volja božja.

Povedal sem, draga Filoteja, ta zgled,
da veš, koliko je vredno, če obračamo
vsa svoja dela, naj so še tako nizkotna,
v proslavo božjega veličastva.

Zato ti priporočam, kolikor le morem,
da posnemaj ono močno ženo, katero je
tako hvalil slavni Salomon, katera je,
kakor pravi, izvrševala velika, plemenita
in slavna dela, pri tem pa vendar ni
pozabila vretena in preje. Svojo roko
steguje po tejkih rečeh in njeni prsti
prijemajo vreteno.  Steguj roko po težki
reči, po molitvi in premišljevanju, po
sprejemi svetih zakramentov, po deljenju
dušne miloščine, ki vnemajo ljubezen božjo
v dušah in vzbujajo dobre misli v srcih,
in slednjič po izvrševanju velikih in ime¬
nitnih del, kolikor dopušča tvoj stan.
Vendar pa tudi ne pozabi svojega vretena

325

in kolovrata, t. j. vnemaj se za one male
in pohlevne čednosti, katere kakor cvetke
rasejo ob podnožju križa : streči ubogim,
obiskovati bolnike, oskrbovati družino ter
opravljati vsa dela, ki so s tem v zvezi,
in vedno se pečati s kakim koristnim
opravkom, tako da ni človek nikoli brez
posla. Med vse take-le reči pa vpletaj
enaka premišljevanja, kakor sem jih ravno¬
kar pravil o sv. Katarini.

Bogu slutiti velikimi deli, je malo¬
krat priložnost, z malimi pa vedno.  „Kdor
je v malem zvest", pravi Zveličar sam,
„bo postavljen čez veliko." Vse delaj
torej v imenu božjem in vse bo prav
storjeno ; ali ješ, ali piješ, ali spiš, ali se
razvedruješ, ali delaš kaj v kuhinji, —
če si znaš le prav vravnati svoja opra¬
vila, boš veliko pridobila pred Bogom,
ker delaš vse te reči ^ato, ker Bog hoče,
da jih delaj.

326

XXXV. poglavje.

Da je treba v vsem pravičnosti in
pameti.

Le naša pamet stori, da smo ljudje,
in vendar so istinito pametni ljudje redka
prikazen,  ker nas navadno lastna ljubezen
odvrača od pameti in nas zavaja nevi-
doma v tisočero malih pa škodljivih krivic
in neopravičenih rečij, katere kakor majhne
lisice, o katerih govori Visoka pesem,
ukončavajo naše vinograde; tjakaj ravno
%ato, ker so majhne, se ne menimo \anje,
in ker je njih veliko število, napravljajo
vendar le veliko škode.'

Ali mar ni krivično in nespametno,
kar ti bom povedal zdaj-le? Bližnjika
obdolžujemo zarad kake malenkosti, sami
sebe pa opravičujemo v mnogih rečeh ;
prodajati hočemo zelo drago, kupovati
pa prav po ceni; zahtevamo, da naj v
hiši drugih ljudij obvelja pravica, pri nas
pa usmiljenje in prizanašanje; mi hočemo,
da se naše besede obračajo na dobro
stran, pa smo občutljivi, če drugi kaj

327

reko; radi bi, da nam naj bližnjik proda
kaj, kar ima sam rad; ali ni bolj pra¬
vično, da obdrži svojo lastnino, nam pa
pusti naš denar? Mi mu zamerimo, da
se noče ravnati po naših željah; ali nima
on veliko več pravice hud biti, ker ga
hočemo nadlegovati?

Ce smo sami zavzeti za kako po¬
božnost, zametujemo vse drugo in ogra-
jamo vse, kar ni po našem vkusu. Ce
kdo izmed naših podložnikov ni prikupne
postave, ali če se nam je zameril, potem
mu vse na zlo obračamo, naj stori kar¬
koli, ne nehamo ga žabti in ga kar ne
moremo pustiti v miru. Ce je pa nasprotno
prijetne postave in se nam prikupi, ne
more ničesar storiti, da bi ga ne opravi¬
čevali. Večkrat so otroci dobri in čed¬
nostih, pa jih stariši skoro ne morejo
videti zarad kake telesne napake ; drugi
so pa zlobni, a zarad kake telesne pred¬
nosti so njih ljubljenci. V obče, bogate
bolj čislamo nego ubožne, čeravno niso
boljšega stanu in ne tako čednostni ; še
taki nam več veljajo, kateri so boljše
oblečeni. Svoje pravice zahtevamo točno,

i 328

hočemo pa, naj jih drugi zahtevajo milo
in krotko. Čast svojega stanu varujemo
kaj natanko, hočemo pa, da naj bodo
drugi ponižni in prijazni. Sami se radi
pritožujemo zoper bližnjika, nočemo pa,
da bi se kdo pritoževal zoper nas. Kar
storimo mi drugemu, se nam zdi vedno
veliko; kar pa on stori za nas, se nam
zdi kakor nič.

Da povem v kratkem, čudne stvari
smo, kakor da bi imeli dvojno srce: eno
srce krotko, prijazno, ljubeznivo imamo
zase, in drugo srce trdo, ostro in osorno
za bližnjika. Imamo dvojno tehtnico: na
eni tehtamo svoje prednosti, kolikor mo¬
remo dobro; na drugi pa biižnjikove,
kolikor mogoče slabo. A sveto pismo
pravi: »Goljufive ustnice so govorile iz
enega in še enega srca“, t. j. dvojno srce
imajo ; gnusoba pa je pred Bogom, imeti
dvojno tehtnico, dobro za prejemanje,
slabo za oddajanje.

Filoteja, bodi enakodušna in pravična
v svojih delih ; postavi se vselej na mesto
svojega bližnjika, njega pa postavi na
svoje mesto, in tako boš pravično sodila’,

329

bodi prodajalka, kadar kupuješ, in kupo-
valka, kadar prodajaš,  pa boš pravično
prodajala in kupovala. Vse te krivice so
majhne, ker jih nismo dolžni povračevati,
seveda le, če iščemo svoje prednosti v
mejah pravičnosti, pač pa je naša dolžnost,
da se jih poboljšamo Zakaj velike napake
so zoper pamet in ljubezen, ter končno
tudi le goljufije; saj se nič ne zgubi, če
se živi velikodušno, plemenito in blago¬
hotno ter s poštenim, enakomernim in
pametnim srcem. Ne pozabi torej, draga
Filoteja, večkrat preiskovati svoje srce :
je-li tako do blignjika, kakor bi rada
videla, da bi bilo njegovo do tebe, ko
bi bila na njegovem mestu.  Zakaj to je
jedro prave pameti. Cesarju Trajanu so
očitali njegovi prijatelji, da po njihovi
misli preveč ponižuje svoje cesarsko veli¬
častvo, ker prerad pušča vsakega prčdse.
»Kaj, jim odgovori, ali ni moja dolžnost,
da sem svojim podložnikom tak cesar,
kakor bi si sam želel cesarja, ko bi bil
podložnik ?“

330

XXXVI. poglavje.

O željah.

Vsak vč. da ne smemo poželeti greš¬
nih rečij; zakaj poželenje hudega nas
stori hudobne. Pa rečem ti še več, draga
Filoteja : nikar ne pobeli rečij, katere so
škodljive duši,  kakor so plesi, igre in
drugo tako kratkočasje; tudi ne poželi
častij in visokih služb, niti prikazni) in
zamaknjenj, ker pri tem je veliko ne¬
varnosti, nečimernosti in zmot. Ne želi
si takih rečij, katere so %elo oddaljene,
t. j. takih, katere se še dolgo časa ne
dajo doseči, kakor delajo mnogi, kateri
s tem brez koristi utrujajo in begajo svoje
srce in se stavijo v nevarnost velikega
nepokoja. Ako si mladenič zelo želi kake
službe, predno pride zanj čas, čemu,
prosim te, mu je taka želja? Ce si omo-
žena ženska želi, da bi bila redovnica,
zakaj neki ? Ce si želim kupiti posestvo
svojega bližnjika, predno je je željan pro¬
dati, ali bi taka želja ne bila gola zguba

U— _-_ :: _ : = ^

331 j

časa? Ko bi takrat, ko sera bolan, želel
pridigati ali maševati, obiskovati druge
bolnike ali opravljati take pobožne vaje,
ki so le za zdrave, ali bi ne bile prazne
take želje, ker jih za sedaj ne morem
izvrševati ? Poleg tega jemljejo take ^elje
prostor drugim, ki bi jih moral imeti:
da naj sem prav potrpežljiv, prav vdan,
prav pokoren in krotek v svojem trpljenju
in da naj se zatajujem, ker za sedaj le
to Bog hoče od mene. Navadno pa rav¬
namo s svojimi željami tako, kakor neke
ženske, ki si žele novih češenj v jeseni
in zrelega grozdja v spomladi.

Tega nikakor ne odobravam, da bi
si kdo, ki je navezan na kako dolžnost
ali na stan, želel drugačnega jjvljenja,
kakor pa Je primerno njegovemu poklicu,
ali da bi hotel opravljati take pobožnosti,
ki se ne ujemajo  z njegovim sedanjim
stanom. Ako imam želje po Kartuzijanski
samoti, zgubljam le čas in ta želja mi
krati prostor oni želji, katero moram
imeti, da prav izvršujem dolžnosti svo¬
jega sedanjega stanu. No, še celo tega
nočem, da bi si kdo jele! bojše ra^um-

332

nosti in razsodnosti,  zakaj take želje so
zastonj in odrivajo ono željo, ki jo mora
imeti vsakdo, da izobražuje ta razum,
kakoršnega ima. Tudi nočem, da bi si
kdo želel Z a  službo božjo pomočkov, ka¬
kor snih nima,  marveč naj le zvesto rabi
le te, katere ima. To pa velja le o željah,
katere stalno nadlegujejo srce, %akaj sama
površna voščila ne škodujejo, če le niso
propogostna.

Ne ž e ll sl križev  v večji meri, kakor
si mogla prenašati dosedanje; zakaj ne¬
spametno je, želeti si mučeništva, pa ne
imeti še toliko srčnosti, da se potrpi
kako razžaljenje. Sovražnik nam večkrat
vzbuja velike želje po takih rečeh, katerih
ni blizo in jih nikoli ne bo, le da bi
odvrnil našega duha od pričujočih rečij,
s katerimi bi si, čeravno so majhne,
lahko pridobili velik dobiček. Vojskujemo
se v domišljiji  zoper afričanske pošasti,
vnemamo pa puščamo, da nas dejansko
morijo male kačice, ki so na naših potih.

Ne želi si nobenih skušnjav,  ker to
bi bilo predrzno, pač pa pripravljaj svoje

333

srce, da jih junaško pričakuješ in se jim
v bran postaviš, kadar pridejo.

Mnogovrstne jedi, posebno če jih je
veliko, vselej obtežujejo želodec, in ga
celo spridijo, če je slab. Ne napolnjuj
svoje duše z mnogimi željami; niti s
posvetnimi,  ker tč bi te popolnoma spri¬
dile, niti celo z duhovnimi,  ker bi te
preveč begale. Kadar se je naša duša
spreobrnila, se Čuti prosta vseh slabih
sokov, in ima zelo veliko lakot po du¬
hovnih rečeh in, vsa izstradana, začne
poželeti tisočero vaj pobožnosti, zataje¬
vanja, pokorjenja, poniževanja, ljubezni,
molitve. Dobro znamenje je to, draga
Filoteja, če ima kdo tako lakot, vendar
prevdari, boš mogla li vse dobro preba¬
viti, kar hočeš pojesti. Odberi si torej
po nasvetu svojega duhovnega očeta izmed
toliko želja one, katere se dajo sedaj
izvesti in dopolniti. V  tem se zvesto vadi
in kadar dokončaš, ti bo že Bog do-
poslal novih, ki jih boš izvrševala svoje-
časno, in tako ne boš izgubljala časa z
nekoristnimi željami. Ne pravim, da
moraš zanemariti nekatere dobre jelje,

334

jaz le pravim, da jih je treba vzbujati v
pravem redu in take, katerih ni mogoče
sedaj izvesti, je treba zapirati v kakem
kotu srca, tako dolgo, da pride čas tudi
zanje, med tem pa izvršuj take, katere
so  fe dogorele in godne.  Tega pa ne
rečem samo o duhovnih željah, marveč
tudi o posvetnih, ker sicer bi ne mogli
živeti brez nepokoja in vznemirjenja.

Četrti del.

Potrebni nauki o najnavadniših
skušnjavah.

I. poglavje.

Da se ni treba meniti za govorjenje
posvetnjakov.

Kakor hitro zapazijo posvetnjaki, da
si se odločila za pobožno življenje, takoj
bodo sprožili na-te tisočero psovk in
obrekovanj. Najzlobnejši bodo tvojo spre¬
membo imenovali ali hinavščino, ali sveto¬
hlinstvo in potuhnjenost; rekli bodo, da
se je svet odvrnil od tebe in, ker ti je
hrbet pokazal, si se zatekla k Bogu;
tvoji prijatelji pa se bodo podvizali, da
te obsujejo z množico po svoji misli
modrih in dobrohotnih svetov. Poreko ti:
„Tako postaneš še vsa otožna; zgubiš

336

kredit pred svetom; nihče ne bo mogel
občevati s teboj; postarala se boš pred
časom ; tvoja domača opravila bodo za¬
stajala vsled tega; na svetu je treba živeti
s svetom; človek se tudi lahko zveliča
brez toliko izrednih posebnostij“ ; in na¬
vajali bodo še tisočero enakih podrob¬
nosti}.

Draga Filoteja, vse to ni drugega
nič, kot neumno in nečimerno govori¬
čenje ; taki ljudje nimajo nikakoršne
skrbi ne \a tvoje zdravje, ne %a tvoja
opravila. Ko bi bili od sveta,  pravi
Zveličar, bi ljubil svet, kar je njego¬
vega ; ker pa niste od sveta, ^ato vas
sov raji.  Videli smo imenitne gospode
in tudi gospe, ki so vso noč, in celo več
nočij po vrsti prečuli pri šahu in pri
kartah ; in se li najde še kaka pustejša,
otožnejša in mračnejša pazljivost, kakor
je ta? In vendar svet ni rekel zarad tega
niti besedice, prijatelji niso imeli nika¬
koršne skrbi; če pa mi premišljujemo
eno uro, ali Če zjutraj vstanemo neko¬
liko bolj zgodaj kakor po navadi, da se
pripravimo za sv. obhajilo; že vsak leti

337

po zdravnika, da bi nas ozdravil melan¬
holije (otožnosti) in zlatenice. Trideset
nočij naj se precuje pri plesu, nihče se
ne pritoži; če se pa prečuje le samo bo¬
žična noč, drugi dan že vse kašlja in
kriči o prehlajenju. Kdo ne izprevidi, da
je svet krivičen sodnik, mil in dobrohoten
•{a svoje otroke, trd pa in neizprosen z a
otroke Bojje ?

S svetom bi mogli le takrat dobri
biti, ko bi se hoteli ž njim pogubiti:
nemogoče je, da bi mu ustregli, je pre¬
čuden. Janez j e  prišel,  pravi Zveličar,
in ni jedel ne pil, pa pravijo, da ima
hudiča; Sin človekov je prišel, in je
jedel in pil, pa pravijo, da je prijatelj
cestninarjev in grešnikov.  In res, Filoteja,
če se ponižamo in se s svetom smejemo,
igramo, plešemo, se bo pohujševal nad
tem; če pa ne storimo tega, nam bo
očital hinavščino in otožnost. Ako se lepo
oblačimo, nam bo podtikal slabe namene ;
če se pa nosimo preprosto, poreče, da
smo zanemarjeni. Naše veselje bo ime¬
noval razuzdanost, naše zatajevanje pa
žalost, in ker nas tako vedno gleda z

Filoteja. 22

338

zlobnim očesom, mu ne moremo nikoli
ugajati. Naše nepopolnosti povekšuje in
jih razglaša za grehe; iz naših odpust¬
ljivih grehov dela smrtne; naše grehe iz
slabosti spreminja v grehe iz hudobije;
namesto tega, kar pravi sv. Pavel, da je
ljubezen dobrotljiva,  je pa obratno svet
hudoben. Namesto tega, da ljubezen ne
misli nič hudega,  misli obratno svet
vedno hudo; in če ne more obdolžiti
naših del, obdolži naše namene. Naj
imajo ovce roge, ali naj jih nimajo, naj
bodo bele ali črne, volk jih požre, če le
more.

Naredimo, karkoli hočemo, svet nam
bo vedno nasprotoval.  Ako smo dolgo
pri spovednici, bo popraševal, kaj imamo
toliko pripovedovati; če smo pa malo
časa, poreče, da ne povemo vsega. Opa¬
zoval bo vse naše stopinje, in če izre¬
čemo eno samo količkaj nevoljno bese¬
dico, nam bo že očital, da smo nepre-
nesljivi. Skrb za naša opravila se mu bo
zdela lakomnost in naša krotkost mu bo
slabost, nasproti pa pri otrocih sveta
jezo imenuje srčnost, njih lakomnost

339

varčnost, njih drzno vedenje pošteno
občevanje.

Pustiva, Filoteja, tega slepca, naj
kriči, kolikor se mu ljubi, kakor se dere
ponočna sova, da bi preplašila podnevne
tiče. Bodiva trdna v svojih namerah,
nepremakljiva v svojih sklepih.  Najina
stanovitnost bo že pokazala, ali sva se
resnično in odkritosrčno darovala Bogu
in se odločila za pobožno življenje. Ko¬
meti in druge zvezde imajo na videz
skoro isto svetlobo ; pa kometi v kratkem
zginejo, ker so le nek mimoleteČi ogenj,
zvezde pa imajo stalno svitlobo. Tako
imata hinavščina in prava pobožnost na
zunanje veliko podobnost; pa lahko je
ločiti drugo od druge, ker hinavščina
nima nobene stalnosti in se razprši kakor
dim, ki se kadi na kvišku; prava čednost
pa je vedno trdna in stanovitna.  V ne¬
malo korist, da si dobro zagotovimo pri¬
četek svoje pobožnosti, nam je to, ako
nas zasramujejo in obrekujejo, ker tako
se izognemo nečimernosti in napuhu, ki
sta podobna onim egiptovskim babicam,
katerim je zlobni Faraon zapovedal, naj

22»

340

še na rojstni dan pomorijo vse izraelske
fantiče. Mi smo križani svetu, tudi svet
mora biti nam križan; on nas ima za
nespametne, imejmo ga mi za blaznega.

II. poglavje.

Da moramo biti srčni.

Čeravno je luč lepa in ljuba našim
očem, vendar se nam blešči, ako smo
bili več časa v temi, in predno se spri¬
jaznimo z ljudmi kakega kraja, se nam
zdi tam nekamo čudno, naj so še tako
uljudni in prijazni. Pač se utegne zgo¬
diti, draga Filoteja, da se ob premenitvi
življenja vzdignejo mnogi viharji v tvoji
duši in da ti to veliko in splošno slovo,
s katerim si se poslovila od posvetnih
neumnostij in norčij, provzroči nekoliko
žalosti in malosrčnosti. Ce se ti to pri¬
meri, imej nekoliko potrpljenja, prosim
te, tjakaj to ni nič tako posebnega:  to
je le majhno začudenje vsled novosti;
ko to mine, boš silno potolažena. Malo
neprijetno se ti morda utegne zdeti v

341

začetku, ko boš pogrešala ono hvalisanje,
s katerim so se norci in šaljivci laskali
tvoji nečimernosti, toda, moj Bog, bi li
hotela zgubiti večno slavo, katero ti bo
Bog v resnici dal ? Prazno veselje in
kratkočasje, v katerem si preživela prešla
leta, se bode zopet oglašalo tvojemu srcu,
da bi je zvabilo in zase pridobilo; toda
bi li imela pogum, odpovedati se tej
srečni večnosti zarad tako goljufivih norčij ?
Verjemi mi. ako ostaneš stanovitna, se
bo kmalu napolnjevalo tvoje srce s tako
neizreČno sladkim veseljem, da boš sama
priznala, da ima svet le samo žolč v pri¬
meri s tem medom, in da en sam dan
v pobožnosti je več vreden kakor tisoč
let posvetnega življenja.

Toda gora krščanske popolnosti se ti
vidi tako silno visoka! „0 Bog“, vzklikneš,
„kako bom mogla priti na to goro r“
Srčnost, Filoteja! One male čebelčice, ki
so se ravno jele razvijati, ne morejo še
letati na cvetje, še manj na bližnje griče
in hribe, da bi brale mčd, a ko se nekaj
časa hranijo z medom, ki so ga pripra¬
vile druge čebele, jim polagoma zrastejo

342

peruti in se tako utrdijo, da potlej nabi-
raje med obletavajo vso okolico. Res je,
sedaj smo v pobožnosti še nerazvite če¬
belice, ne moremo še hiteti proti svojemu
namenu, kateri ni nič manj nego vrhunec
krščanske popolnosti. Ako se pa začnemo
razvijati v dobrih željah in sklepih, se
bodo kmalu prikazale perutke. Torej
smemo upati, da bomo še kdaj duhovne
čebelice in bomo res letali. Do takrat pa
se hranimo z medom toliko naukov,
katere so nam zapustili naši pobožni
predniki, pa prosimo Boga, da nam naj
da peruti kakor golobom, da bomo mogli
ne le v tem življenju letati (po višavah
krščanske popolnosti), marveč tudi poči¬
vati v večnosti prihodnjega življenja.

III. poglavje.

Kaj so skušnjave in kako se loči:
skušnjavo čutiti in privoliti vanjo.

Misli si, Filoteja, mlado kneginjo,
katero zelo ljubi njen soprog; nek zlobnež
bi jo pa hotel zapeljati v nezvestobo in

343

ji pošlje v ta nesrečni namen ničvred¬
nega posredovalca. Ta poslanec najprej
odkrije tej kneginji namen svojega gospo¬
darja ; drugič kneginji je všeč ali pa se
ji studi ta ponudba in poslanstvo; tretjič,
ali privoli, ali odreče. Tako pošlje satan,
svet in meso duši, katero vidi zaročeno
Sinu božjemu, skušnjav in navdihovanj,
ter tako: i. greh ponuja; 2--ji je všeč
ali se ji studi;  3. končno privoli ali pa
odreče.  Torej so tri stopinje, po katerih
se pride do greha : skušnjava, dopadenje
in privoljenje.  In čeravno se pri vsakem
grehu ne dajo določno spoznati te tri
reči, vendar se pa dajo prav natanko in
vidno razločevati pri velikih in silno hudih
grehih.

Ko bi skušnjava do kateregakoli greha
trajala tudi vse življenje, vendar bi nas
ne mogla storiti neprijetnih božjemu
veličastvu, če nam le ni všeč in če ne
privolimo vanjo.  To pa zato, ker v sku¬
šnjavi ne delamo, marveč le trpimo, in
ker nimamo nikakoršnega dopadenja do
nje, ne moremo tudi imeti nikakoršnega
zadolženja. Sv. Pavel je trpel dolgo Časa

344

skušnjave, a zato ni bil nič manj ljub
Bogu, marveč je Še s tem poveličeval
Boga. Blažena Angela Folinjska je imela
enake pa tako hude skušnjave, da so jo
morali milovati, katerim jih je pripove¬
dovala. Hude skušnjave sta imela pre¬
stajati tudi sv. Frančišek in sv. Benedikt
ter se je eden ulegel v trnje, drugi v sneg,
da bi jih odgnala; in vendar jima ni
bila kar nič zmanjšana milost božja,
marveč še obilno pomnožena.

V skušnjavah moraš torej, Filoteja,
biti jako srčna in nikoli ne misli, da si
premagana, dokler so ti zoperne. Dobro
pa\i na razloček, ki je med občutkom
in privoljenjem,  in sicer v tem, da jih
more človek čutiti, čeravno mu niso všeč,
ne more pa privoliti, če mu niso všeč,
ker je dopadenje navadna stopinja, po
kateri se pride do privoljenja. Naj nam torej
sovražniki našega zveličanja ponujajo za¬
peljevanj in vabil, kolikor hočejo; naj
vedno prežijo pred vratmi našega srca,
da bi vstopili; naj nas s ponudbami mo¬
tijo, kolikor hočejo, vendar dokler smo
trdno odločeni, da nočemo imeti nikakor-

345

snega dopadenja do takih rečij, ni mo¬
goče, da bi razžalili Boga. Saj tudi knez,
čigar ženo smo imeli poprej v mislih,
ne more biti nevoljen nanjo zarad tistega
poslanstva, ako ji ni bilo kar nič všeč.
Vendar je v tej reči med dušo in ono
kneginjo ta razloček, da kneginja lahko
poslanca zapodi, ako hoče, in ga ne po¬
sluša dalje; duši pa ni vselej mogoče,
da bi ne čutila skušnjave, čeravno ji je
vedno mogoče, da ne privoli vanjo.  Zato
nam skušnjava ne more škodovati, dokler
nam je zoperna, akoravno bi trajala dolgo
časa. Kar pa zadeva dopadenje, ki utegne
priti vsled skušnjave, moram opomniti,
da imamo v svoji duši dvojno delovanje,
nižje in višje; in nižje se noče vselej
ravnati po višjem, marveč deluje posebej
samo zase. Zato se {godi večkrat, da
nižjemu delu naše duše je všeč skušnjava,
višji pa ne privoli, marveč se celo pro-
tivi.  To je tisto nasprotje in tisti boj, ki
ga opisuje sv. apostol, ko pravi, da se
meso vojskuje zoper duha, da imamo
postavo udov, katera nasprotuje postavi
duha itd.

346

Ali si kdaj videla, Filoteja, kup žrja-
vice pokrite s pepelom ? Ce gre kdo deset
ali dvanajst ur pozneje tje iskat ognja,
dobil ga bo le malo na sredi ognjišča,
pa še tega bo težko našel. Bil je pa
vendar le še notri, ker se je našel, in s
tem zopet lahko zaneti vse drugo oglje,
ki je bilo že pogasnilo. Tako se tudi godi
ljubezni, ki je naše dušno življenje, med
velikimi in hudimi skušnjavami. Zakaj
skušnjava vrže svoje dopadenje v nižji
del in takorekoč pokrije vso dušo s pe¬
pelom, da ljubezni božje ostane le še
prav malo; zakaj nikjer več je ni razun
v sredi srca, v zadnjem kotičku duše; pa
saj se še zdi, kakor da bi je ne bilo, in
jo je težko najti. Je pa vendar le še, zakaj,
čeravno je vse v neredu v naši duši in
našem telesu, vendar imamo še trdno voljo,
nikakor ne privoliti niti v greh niti v
skušnjavo, in dopadenje, katero je všeč zu¬
nanjemu človeku, je zoperno znotranjemu.
In naj tudi okrog in okrog obdaja našo
voljo, v nji pa le ni; iz tega se pa vidi,
da tako dopadenje ni prostovoljno, in
ker ni prostovoljno, ne more biti greh.

347

IV. poglavje.

Lep zgled o tem predmetu.

Kaj čudovita je dogodba o vojsko¬
vanju sv. Katarine Sijenske. Hudobnemu
duhu je Bog dopustil, da sme, kolikor
more, hudo napasti čistost te svete device.
Navdajal je njeno srce z raznovrstnimi
nečistimi napadi ; še celo vidno se ji je
prikazal z drugimi svojimi tovariši, ter
govoril ostudne besede. Sveta devica je
sama povedala, da so jo tako zelo pre¬
vzele te hude skušnjave, da ji ni ostalo
nič drugega nego še višja čista volja,
katere ni razburil siloviti vihar teh sa¬
tanskih napadov. Pa to je trajajo dolgo
časa, dokler se ji slednjič ne prikaže Jezus,
božji Zveličar. Devica ga nagovori: „0
moj presladki Gospod, kje pa si bil, ko je
bilo moje srce polno tolike mračnosti in
gnusobe.'" — Gospod ji odgovori: „V
tvojem srcu sem bil, hčerka moja!" —
„Pa kako si mogel", mu odvrne svetnica,
»ostati v mojem srcu, v katerem je bilo
toliko gnusobe?" — Zveličar ji pravi:

348

„Povej mi, ali so ti te tvoje grde misli
vzbujale veselje ali žalost, britkost ali
dopadenje:" — Odgovori mu : „Največjo
britkost in žalost." — Sedaj pa ji reče
Gospod: „Kdo pa je vzbudil v tvojem
srcu to veliko britkost in žalost, če ne
jaz, ki sem bil skrit v sredi tvoje duše?
Verjemi, hčerka moja, ko bi jaz ne bil
navzoč, bi bile brez vsega dvoma tvojo
voljo premagale te misli, ki so bile okrog
nje, pa je niso mogle zmagati; vsilile bi
se ti bile v srce, z dopadenjem bi jih
bila vzprejela tvoja prosta volja in tako
bi bile zavdale smrt tvoji duši. Ker sem
pa jaz bil navzoč, sem dajal tvojemu srcu
ta stud in upor, po katerem se je ustav¬
ljalo skušnjavi, koliko je moglo. Ker pa
ni moglo toliko, kakor bi rada, je čutilo
še večjo nevoljo in še večje sovraštvo do
skušnjave in do samega sebe. In tako so
ti bile te britkosti veliko zasluženje in
velik dobiček ter veliko pomnoženje tvoje
čednosti in moči."

Vidiš, Filoteja, kako je bil ta ogenj
pokrit s pepelom, in kako je skušnjava
in dopadenje je prišlo v srce in obda-

349

jalo voljo, katera pa se je edina, s po¬
močjo svojega Zveličarja, ustavljala z
brikostjo, nevoljo in studom do hudega,
katero se ji je usiljevalo, ter vedno od¬
rekala svoje privoljenje grehu, kateri jo
je obdajal.  O Bog ! v kako veliki brit-
kosti je duša, ki ljubi Boga, pa še tega
ne vč, ali je Bog v nji ali ne, ali je
božja ljubezen, za katero se vojskuje, v
nji popolnoma ugasnila ali ne. Pa to je
ravno najlepši cvet popolnosti nebeške
ljubezni, ki priganja kristijana trpeti in
se vojskovati, čeravno ne vč, ali ima
ljubezen, za katero in s katero se voj¬
skuje.

V. poglavje.

Vzpodbuda duši, katera je v skuš¬
njavah.

Draga Filoteja. te silne napade in
take skušnjave pripušča Bog le takim
dušam,  ki jih hoče povzdigniti do svoje
čiste in posebne ljubezni;  toda to mu
vendar še ne daje zagotovila. da bodo

350

res dospele do take ljubezni;  zakaj zgo¬
dilo se je večkrat, da duše, katere so bile
stanovitne v tako hudih napadih,  so potlej
padle v jako majhnih skušnjavah, ker niso
zvesto sodelovale z milostjo božjo. To
ti povem zato, da veš, če te katerikrat
nadlegujejo tako velike skušnjave, da te
Bog odlikuje z nenavadno milostjo, s
katero ti razodeva, da te hoče poveličati
pred svojim obličjem, pa da ^arad tega
bodi vendar pmiraj ponižna in boječa,
in nikar se ne zanašaj, da ti bo mogoče
premagovati male skušnjave, ako si pre¬
magala velike, če se vedno ne vadiš v
^vestobi do bojjega veličastva.

Naj pridejo skušnjave kakoršnekoli in
naj sledi dopadenje katerokoli, dokler
tvoja volja odreka privoljenje ne le v
skušnjavo, marveč tudi v dopadenje, naj
te nikar ne skrbi, tjakaj Bog ni s tem
nič ratfaljen.  Kadar je človek omedlel
ter ne kaže več nobenega znamenja živ¬
ljenja, polože mu roko na srce, in če le
še količkaj čutijo gibanje, sodijo, da še
živi in da ga je s kako močno dišečo
vodo ali s kako drugo krepčavo še mo-

____

351

goče pripraviti k moči in zavesti. Enako
se včasih zgodi, da se duša vsled silnih
skušnjav vidi tako oslabljeno, kakor da
so jo popustile vse moči, in da, kakor v
omedlevici, nima več niti duhovnega živ¬
ljenja niti gibanja. Ako pa hočemo spo¬
znati, kako ji je, položimo roko na srce;
padimo, ima-li srce in volja še svoje du¬
hovno gibanje,  to se pravi, ali še spol¬
njuje svojo dolžnost ter se ustavlja in
nikakor noče privoliti v skušnjavo in
dopadenje in jima nikakor ne sledi. Zakaj
kolikor časa je še gibanje tega nasprotstva
v našem srcu, toliko časa smo zagotov¬
ljeni, da je ljubezen božja, življenje naše
duše, še v nas, in da je Jezus Kristus,
naš Zveličar, v naši duši, čeravno skrit in
nerazodet. Torej je še zmiraj mogoče,
da se nam s pomočjo stanovitne molitve
(premišljevanja), svetih zakramentov in za¬
upanja v Boga, povrnejo moči in začnemo
zopet živeti popolno in veselo življenje.

i H

 ===X

352

VI. poglavje.

Kako more skušnjava in dopadenje
biti greh.

Kneginja, o kateri sem poprej govoril,
ni bila kriva, da se ji je stavila taka po¬
nudba, ker se je to zgodilo zoper njeno
voljo, kakor smo rekli. Ko bi bila na¬
sprotno sama dala povod kakorkoli, da
ji pride taka nečastna ponudba, bi jo
sama zakrivila, in ko bi jo sedaj tudi
zavrnila, vendar zasluži grajo in kazen.
Ravno tako se včasih zgodi, da nam je
fe skušnjava sama v greh šteta,  ker smo
jo sami zakrivili. Na primer, če vem,  da
me pri igri rada jeza prime in potlej
preklinjam, da me toraj igra pripravi v
skušnjavo za tak greh: grešim vselej,
kolikorkrat igram, ker sam ^adol^im vse
skušnjave, ki mi pridejo med igro.  Isto-
tako, če vem,  da mi je kakšna družba
v skušnjavo in padec, pa jo vendar ob¬
iščem prostovoljno: sem bre\ dvoma
^adol^il vse skušnjave, katere me napa¬
dajo tam.

353

Ako se morem  izogniti dopadenju, ki
prihaja vsled skušnjave, je vselej greh,
če se ne, in sicer večji ali manjši, ako
je bilo dopadenje in privoljenje večje ali
manjše, ako je trajalo več ali manj časa.
Omenjena kneginja bi bila vsekako vredna
graje, ko bi poleg tega, da je poslušala
nečastno ponudbo, še potlej, ko jo je
slišala, imela kako veselje do nje in rado-
voljno nanjo obračala svoje srce. Zakaj
četudi noče privoliti v to, da bi se de¬
jansko zgodilo kaj takega, vendar privoli,
da se srce peča s tem; bistvo greha je
pa ravno v tem, da se srce prostovoljno
vda kaki zlobni reči, vse drugo brez tega
še greh ne more biti.

Kadar ti torej pride grešna skušnjava,
pomisli, ali si sama prostovoljno dala
povod tej skušnjavi. Ko bi se bilo to
zgodilo, je že skušnjava sama greh, za¬
voljo nevarnosti, kateri si se izpostavila.
To pa seveda velja le za takrat, ko bi
se bila lahko izognila priložnosti in ko
bi bila že naprej videla, ali vsaj morala
videti, da pride skušnjava. Ako pa nisi

Filuteja.

23

354

dala nikakoršne prilike skušnjavi, ti ne
more biti šteta v greh.

Ako je bilo mogoče ustaviti dopadenje.
ki je prišlo po skušnjavi, pa se vendar
ni ustavilo, je vselej kaj greha;  njega
velikost se pa ravna po tem, ali smo se
malo ali veliko pomudili, ali kakšen je
bil vzrok tega dopadenja. Ako mi n. pr.
kdo odkrije jako zvito izmišljen naklep,
kako naj se maščujem nad svojim so¬
vražnikom ; pa bi za maščevanje samo
ne imel niti dopadenja niti privoljenja,
marveč samo za bistroumnost te zvite
nakane, bi gotovo ne grešil; čeravno je
nevarno, da bi se veliko zadržaval pri
tem dopadenju, ker bi me to polagoma
utegnilo privesti do tega, da bi imel kako
veselje do maščevanja samega.

Včasih nastane hipoma kako dopa-
denje takoj po skušnjavi, ne da bi se ga
prav ^avedeli.  To more biti k večjemu
le prav majhen odpustljiv greh,  ki se pa
vendar povekša, ako se še potlej, ko smo
že zapazili napačnost, nekaj časa tako-
rekoč pogajamo z dopadenjem, naj je li
imamo še ali zavržemo ; še večji je greh,

355

ako potlej, ko smo se zavedeli, prav po
vnemarnosti še nekaj časa ohranimo do¬
padenje brez vsakega sklepa, da bi je
odpravili. Ako bi pa prostovoljno in s
popolnoma premišljenim sklepom imeli
tako dopadenje, je že taka premišljena
radovoljnost velik greh, ako je reč, kateri
velja to dopadenje, zelo pregrešna.

VII. poglavje.

Pomočki zoper velike skušnjave.

Kakor hitro začutiš kake skušnjave v
svojem srcu, stori, kakor mali otroci,
kadar zagledajo volka ali medveda na
polju. Kar nagloma stečejo v naročje
očetovo ali materino, ali jih vsaj kličejo
na pomoč. Ravno tako se trateči k Bogu
ter ga prosi usmiljenja in pomoči.  Ta
pomoček nas je učil naš Zveličar: Mo¬
lite, da ne padete v skušnjavo.

Ce pa vidiš, da vkljub temu skušnjava
ne preneha ali prihaja še hujša, hitro v
duhu objemi sveti križ, kakor bi videla
pred seboj križanega Jezusa Kristusa.

23*

356

Zagotavljaj mu, da nikakor ne maraš pri¬
voliti v skušnjavo in prosi ga pomoči
zoper njo, pa še dalje dokler bo trajala
skušnjava, vedno zatrjuj, da res ne misliš
privoliti.

Med tem pa, ko tako nasprotuješ in
se ustavljaš, da bi ne privolila, nič ne
glej na skušnjavo, marveč glej le na Je¬
zusa Kristusa;  zakaj ko bi se ozirala na
skušnjavo, osobito kadar je velika, bi ti
utegnila vzeti pogum.

Moti svojega duha z dobrimi in hval¬
nimi opravili; zakaj če pridejo taka opra¬
vila v tvoje srce in se naselijo v njem,
bodo pregnala skušnjave in zlobne misli.

Poglavitno sredstvo zoper vse  skuš¬
njave, velike ali male, je v tem, da svo¬
jemu dušnemu voditelju odkrijemo in
razodenemo svoje srce;  zakaj vedi, da
prvi pogoj, ki ga hudobni duh stavi duši,
katero hoče zapeljati, je molčanje, kakor
zapeljivci nedolžnih duš sploh zahtevajo,
naj se o tem ne pripoveduje; Bog pa
pri svojih razodevanjih zahteva pred vsem
drugim, naj jih razodevamo svojim pred¬
nikom in voditeljem.

357

Ako pa še po vsem tem skušnjava
ne neha nas obdelovati in preganjati, nam
ne preostaja drugega nič, nego da se tudi
mi ne nehamo ustavljati in trditi, da
nikakor ne maramo privoliti. Zakaj kakor
se nevesta ne more poročiti, dokler reče,
da ne ; tako tudi duša, naj jo še tako
bega skušnjava, ne more biti oškodovana,
dokler pravi, da noče

Nikar se ne prepiraj s svojim so¬
vražnikom ;  ne odgovarjaj mu nobene
besede razun tiste, katero mu je odgo¬
voril naš Zveličar, s katero ga je osra¬
motil: Poberi se, satan; Boga, svojega
Gospoda, moli in njemu samemu sluji.
Kakor bogoljubna žena ne sme niti be¬
sede odgovoriti onemu, kateri jo hoče
zapeljevati, marveč takoj ga zapustiti in
v srcu ponoviti zvestobo svojemu možu,
enako naj se pobožna duša, kadar pride
skušnjava, nikar ne prepira in ne odgo¬
varja, marveč kar lepo mirno naj se
obrne k Jezusu Kristusu, svojemu Ženinu,
in naj mu na novo zatrjuje svojo zve¬
stobo in obljubi, da hoče edino le nje¬
gova biti vekomaj.

358

VIII. poglavje.

Da se moramo ustavljati malim skuš¬
njavam.

Sicer se nam je treba zoper velike
skušnjave vojskovati z nepremagljivo srč¬
nostjo in, če jih premagamo, nam to ne-
izrečno koristi; vendar imamo včasih še
večji dobiček,  ako se prav vojskujemo
^oper male skušnjave.  Zakaj kolikor so
velike silnejše po svoji lastniji, za toliko
so male hujše po svojem številu, da se
da zmaga malih skušnjav primerjati zmagi
največjih. Volkovi in medvedje so brez-
dvombno nevarnejši nego muhe, pa vendar
nam ne delajo toliko sitnosti in nevolje,
in nam ne dajejo toliko priložnosti za
potrpežljivost.

Lahko se je obvarovati uboja; te¬
žavna reč pa je se izdržavati male jeze,
za katero se nam ponuja priložnost vsak
trenutek. Kaj lahko je, ne krasti tujega
blaga, težko pa ne se pohlepno ozirati
po njem in ga ne poželeti; lahko se je
zdržati krive priče pred sodnijo, težko

359

pa kar nič se ne zlagati v družbah; lahko
je ne vpijaniti se, a težko biti vedno
zmeren; lahko je, drugemu ne želeti
smrti, težko pa, ne želeti mu nič nad¬
ležnega; lahko je, ne ga obrekovati, a
težko ga kar nič ne zaničevati. V kratkem,
take male skušnjave, ki zapeljujejo v jezo,
natolcevanje, nevoščljivost, nespamet, ne-
čimernost, zvijačnost, prisiljenost, nespo¬
dobne misli, to so vedne vaje celo za
najpobožnejše in najodločnejše duše.

Zato, predraga Filoteja, se moramo
\ veliko skrbjo in pridnostjo pripravljati
\a to vojsko  ; in prepričana bodi, kolikor-
krat premagamo te male sovražnike, to¬
liko dragih kamenov bo pridejanih v
krono one slave, katero nam pripravlja
Bog v nebesih. Zatorej pravim, da bo¬
dimo pripravljeni dobro in hrabro se
vojskovati zoper velike skušnjave, ki bi
utegnile priti; skrbno in pridno pa se
ustavljajmo tem malim in slabotnim na¬
padom.

360

IX. poglavje.

Kako se moramo ustavljati malim
skušnjavam.

Tiste male skušnjave, ki nas nape¬
ljujejo k nečimernosti, natolcevanju, ne-
volji, ljubosumnosti, nevoščljivosti in
drugim takim rečem, nas nadlegujejo,
kakor muhe in komarji; letajo nam pred
očmi, in sedaj nas zbodejo na lice, sedaj
na nos. Ker se nam ni mogoče popol¬
noma izogniti njihove nadležnosti, se jim
ne moremo boljše ustavljati nego s tem,
da se ne ^menimo kaj tkanje.  Zakaj Če¬
ravno nam je vse to lahko jako nad¬
ležno, škodovati nam pa ne more, ako
smo le trdno odločeni, da hočemo služiti
Bogu.

Zaničuj  torej take male napade in še
ne misli na to, kaj ti hočejo povedati.
Pusti jih, kakor pustimo muham, naj
brenčijo okrog tvojih ušes, dokler hočejo,
in naj letajo okrog tebe; kadar pa začnejo
pikati in vidiš, da se hočejo malo po¬
muditi v tvojem srcu, odženi jih mirno.

Nič se ž njimi ne prepiraj, nič jim ne
odgovarjaj, marveč opravljaj taka dela,
ki so jim nasproti, kakošnakoli, posebno
kako delo ljubezni do Boga. Svetujem
pa, da se ne drži trdovratno tega, da bi
kar naravnost hotela z nasprotno čed¬
nostjo premagati skušnjavo, katero čutiš,
ker to bi bilo že toliko, kakor vojskovati
se ž njo; marveč (Če si imela"toliko časa,
da si prav spoznala lastnost svoje skuš¬
njave) opravi le eno  dejanje nasprotne
čednosti, potlej pa takoj obrni svoje srce
k Jezusu Kristusu križanemu in s po¬
bočno ljubeznijo poljubi v duhu njegove
noge.  To je najboljši  pomoček, s katerim
se premaga sovražnik v malih  in velikih
skušnjavah. Zakaj ljubezen do Boga ima
v sebi vse popolnosti vseh čednostij, pa
še v večji meri, kakor čednosti same,
zato je tudi najgotovše zdravilo zoper
vse pregrehe. In če se tvoja duša privadi,
da se v vseh skušnjavah zateče v to
splošno zavetje, potlej ji ne bo treba
opazovati in preiskovati, kakšne skušnjave
ima, marveč kadar začuti kak nemir, jo
bode pomirilo to veliko zdravilo. Poleg

362

tega je ta pomoček hudobnemu duhu
tako strašen, da se bo kmalu umaknil s
svojimi skušnjavami, ako vidi, da nam
vzbujajo to božjo ljubezen.

Tako torej se nam je vesti v malih
in pogostnih skušnjavah; kdor bi jih
hotel posamezno zavračati, bi se le utrudil
in ne opravil ničesar.

X. poglavje.

Kako je treba srce utrditi zoper skuš¬
njave.

Premišljuj od časa do časa, katere
strasti najbolj vladajo v tvojem srcu;
in kadar si jih spoznala, \ačni tako ži¬
veti, kakor je njim ravno nasprotno v
mislih, besedah in delih.  Ako n. pr. Čutiš,
da si nagnjena k nečimernosti, premišljuj
večkrat revščino človeškega življenja;
kako bodo te nečimernosti nadležne tvoji
vesti na smrtni postelji; kako so ne¬
vredne plemenitega srca, da so le norčije
in igrače malih otrok itd. Govori gosto-
krat zoper nečimernost; in Čeravno bi se

363

ti zdelo, da ti ne gre prav od srca, vendar
jo le zaničuj ; zakaj tako se že pri ljudeh
nekakšno zavežeš za nasprotno stran. In
če mnogo govorimo ^oper tako reč, sami
sebe nagibljemo k temu, da jo sovražimo,
akoravno bi jo bili v ^ačetku radi imeli.
Opravljaj poniževalnih in ponižnih del,
kolikor le moreš, čeravno se ti zdi to
zoperno; zakaj tako se privadiš poniž¬
nosti in oslabiš svojo nečimernost. Ce
pride potlej skušnjava, je tvoje nagnjenje
ne bo moglo tako pospeševati, in imela
boš več moči, da se ji ustavljaš.

Ako si nagnjena k lakomnosti, pre¬
mišljuj večkrat nespametnost tega greha,
ki nas dela sužnjike tega, kar je ustvarjeno
le zato, da nam služi; da bo treba ob
smrti vse zapustiti in izročiti rokam ta¬
kega človeka, ki bode zapravil, ali pa
mu bo v pogin in pogubo itd. Govori
goreče zoper lakomnost in hvali zelo
zaničevanje sveta; posili se, da daš več¬
krat kaj ubogajme, in da vnemar pustiš
kako priložnost, ko bi si lahko kaj pri¬
dobila.

364

Ako imaš nagnjenje do posvetne lju¬
bezni, premišljaj večkrat, kako zelo ne¬
varne so take reči tebi in drugim; kako
nevredno je, poniževati in za kratkočase-
vanje rabiti najplemenitejši čut naše duše;
kako je to graje vredno, ker je znamenje
največje lahkomišljenosti. Hvali velikokrat
čistost in preprostost srca, pa se tudi,
kolikor moreš, tako vedi, kakor govoriš,
ter se skrbno varuj vsega, kar je nevarno
sveti čistosti.

Sploh, ob času miru,  t. j. takrat ko
mirujejo skušnjave onega greha, h kate¬
remu si nagnjena, opravljaj prav veliko
del nasprotne čednosti: in če se ti ne
ponudi nobena prilika za to, pojdi ji na¬
sproti in jo poišči. Na ta način si boš utrdila
svoje srce zoper prihodnjo skušnjavo.

XI. poglavje.

O nemirnosti.

Nemirnost ni le samo skušnjava,
marveč studenec, i^ katerega in po ka¬
terem prihaja premnogo skušnjav ;  zato

365

moram o tem kaj spregovoriti. Žalost je
dušna bolečina, ki jo čutimo zarad ka¬
kega zla, ki je v nas proti naši volji;
naj je že to zlo zunanje, kakor uboštvo,
bolezen, zaničevanje, ali pa znotranje,
kakor nevednost, suhota, nevolja, skuš¬
njava. Kadar torej duša Čuti kako tako
zlo, ji-je neljubo, in to je žalost; in
takoj si želi, da bi jo popustilo zlo, in
išče pomočkov, da bi se ga znebila. In
do tukaj ima prav,  zakaj vsak si želi
dobro in se izogiblje tega, kar se mu
zdi slabo.

Ako duša iz ljubezni do Boga  išče
pomočkov, da bi bila rešena zla, išče jih
potrpežljivo, pohlevno, ponižno in mirno
ter pričakuje svoje rešenje bolj od dobrote
in previdnosti božje  nego od svojega truda,
prizadevanja in pridnosti.  Ako išče svoje
rešenje iz samoljubja, se trudi in peha
{a pomočke  tako, kakor da bi bilo re¬
šenje bolj odvisno od nje, nego od Boga.
Ne rečem, da to misli, marveč rečem,
da se tako pčha, kakor bi mislila. Ako
pa ne najde takoj tega, kar želi, se je
loti velika nemirnost in nepotrpežljivost,

366

katera ne odpravi poprejšnjega zla, mar¬
več je le še povekša, duše se loti ne¬
izmerna britkost in j a l° s[  ter ^gubi tako
Zelo vso srčnost in moč, da se ji z^i,
da z a  njeno zlo ni več nobene pomoči.
Poglej torej, kako ta žalost, ki je bila v
začetku pravična, rodi nemirnost in ne¬
mirnost potlej tako prenapolni mero ža¬
losti, da je silno nevarna.

Nemirnost je razun greha največje
Zlo, ki more z a deti dušo.  Zakaj kakor
notranji nemir in punt popolnoma raz-
dene državo in brani, da se ne more
ustavljati sovražniku, prav tako zgubi
naše srce po notranjem nemiru in nepo-
koju moč, vzdržavati pridobljene čednosti,
in polagoma zmožnost, ustavljati se skuš¬
njavam sovražnika, kateri se potlej vse
prizadene, da bi, kakor pravijo, ribe lovil
v motni vodi.

Nemirnost se loti človeka, ako ima
neredno poželenje, da bi se iznebil ka¬
kega zla, ki je čuti, ali pa si pridobil
kaj dobrega, kar upa. In vendar je ni
reči, katera bi tako poslabšala zl° In
tako daleč odstranjala dobro, kakor ne-

367

mirnost in prenagljenost.  Ptice se zato
bolj zamotavajo v mreže in zanjke, kadar
so ujete, ker se preveč zaganjajo in se
hočejo šiloma razvozlati, da bi ušle, pa
se še tem bolj zamrežijo. Kadar toraj
zelo želiš, da bi bila rešena kakega zla,
ali da bi dosegla kaj dobrega, takrat
najprej pomiri in vpokoji svoje srce;
daj, da se poleže tvoja razsodnost in volja
in potlej skušaj prav mirno in pohlevno
doseči svoj namen, posluževaje se po
vrsti primernih pomočkov. Ce pa pravim
prav mirno,  nočem reči vnemamo,  mar¬
več le bre^ prenagljenosti, zbeganosti in
nemirnosti;  drugače ne dosežeš tega, kar
želiš, marveč si vse pokaziš in zabredeš
še v večje zadrege.

Moja duša je vedno v mojih rokah,
o Gospod, in nisem pozabil tvoje postave,
je  rekel David. Vprašaj se večkrat na
dan, vsaj zjutraj in zvečer, ali imaš svojo
dušo v svojih rokah, ali pa ti jo je  vzela
strast in nemirnost. Pomisli, ali imaš še
svoje srce v svoji oblasti, ali pa se je
morda izmuznilo iz tvojih rok ter se
zapletlo v kako neredno nagnjenje so-

368

vraštva, zavisti, poželjivosti, strahu, nevolje
in veselja. Ako je res zašlo, pred vsem
drugim  je poišči in mirno privedi v priču-
jočnost božjo, ter svoje nagnjenje in želje
prepusti pokorščini in vodstvu božje volje.
Kdor se boji, da bi ne zgubil kake reči,
ki se mu zdi jako dragocena, jo trdno
stiska v svoji roki, enako naj bi tudi mi
vedno govorili po zgledu onega velikega
kralja: „0 moj Bog, moja duša je v
nevarnosti ; zato jo vedno nosim v svojih
rokah in tako nisem pozabil tvoje svete
postave."

Ne pripuščaj svojim željam,  naj so
še tako neznatne in brez pomembe, da
bi te vznemirjale j  zakaj za malimi bi
prišle velike in bolj pomenljive ter bi
našle tvoje srce bolj pripravljeno za nemir
in nerednost. Kadar čutiš, da prihaja ne¬
mirnost, priporočaj se Bogu in trdno
skleni, toliko časa, da popolnoma mine
nemirnost, ne storiti ničesar vsega tega,
kar sedaj tvoja želja zahteva od tebe,
razun, če je kaj takega, kar se ne da
odložiti. Takrat pa se prizadevaj, da krotko
in mirno pridržuješ in manjšaš svojo

369

Zeljo, kolikor le moreš;  pa še takrat ne
delaj po svojih željah, marveč po pameti.

Ako moreš svojo nemirnost odkriti
svojemu dušnemu voditelju, ali vsaj ka¬
kemu zvestemu in pobožnemu prijatelju,
verjemi, da te bo to kmalu pomirilo.
Zakaj srčne bolečine odkrivati tako dobro
stori duši, kakor kri puščati telesu onega,
ki ima stalno treslico: to ‘je zdravilo
vseh zdravil. Tudi kralj Ljudovik je dal
svojemu sinu ta le nauk: „Ako ti kaj
teži srce, takoj povej svojemu spoved¬
niku, ali kaki drugi dobri osebi, in tako
boš lahko nosil svoje gorje vsled tolažbe,
ki ti jo bo dal.“

XII. poglavje.

O žalosti.

Žalost, katera je po Bogu,  pravi sveti
Pavel, obrodi stanovitno pokoro k zveli¬
čanju; posvetna žalost pa prinese smrt.
Žalost je toraj lahko dobra in slaba, ravna
se po sadu, ki ga obrodi v nas. Seveda
pa obrodi več slabega nego dobrega;

Filoteja..

24

370

zakaj dober je le dvojen : usmiljenje in
pokora ; slabega Je pa šestero, namreč:
boječnost, lenoba, nevolja, ljubosumnost,
nevoščljivost in nepotrpežljivost. Zato
pravi Modri; Žalost jih veliko umori in
v nji ni koristi;  zakaj za dva dobra po¬
točka, ki izvirata iz studenca žalosti, jih
je šest, ki so jako slabi.

Sovražnik se poslužuje žalosti, da
dobre napeljuje v skušnjave;  zakaj kakor
si prizadeva, da bi hudobne ohranil vesele
v svojih grehih, tako se pripadeva dobre
ujalostiti v njih dobrih delih;  in kakor
more le tako pospeševati hudo, da je dela
prikupno, enako odvrača od dobrega le
tako, da je kaje neprijetno.  Hudobnemu
duhu ugaja žalost in otožnost zato, ker
je in bo vekomaj žalosten in otožen ;
zato bi rad videl, da bi bil vsakdo njemu
enak.

Zlobna žalost bega dušo, jo vzne¬
mirja in ji dela prevelik strah, ji pristudi
molitev, obtežuje in utruja možgane,
jemlje duši prevdarek, sklep, razsodnost
in srčnost in krati moči. V kratkem, taka
je, kakor trda zima, katera zemlji od-

371

vzame vso lepoto in stori, da omrznejo
vse živali; zakaj duši vzame vso pri¬
jetnost, ter ji oslabi in zamori vse njene
moči.

Ko bi se kdaj primerilo, Filoteja, da
bi te napadla ta zlobna žalost, rabi te-le
pomočke: Je-li kdo žalosten med vami,
naj moli,  pravi sv. Jakob. Molitev je kaj
imeniten pomoček, zakaj naše srce po¬
vzdiguje k Bogu, ki je naša edina radost
in tolažba. Pa pri molitvi se poslužuj
takih čustev in besedij, ali ^notranjih,
ali zunanjih, ki navdajajo z ^aupanjem
in ljubeznijo do Boga,  n. pr.: O Bog
usmiljenja! moj predobrotljivi Bog! moj
premili Zveličar! Bog mojega srca, moje
veselje, moje upanje, moj Ženin, Ljub¬
ljenec moje duše! itd.

Krepko se ustavljaj vsemu nagnjenju
k žalosti  in čeravno se ti zdi, da vse, kar
delaš o takem Času, delaš mrzlo, žalostno
in lenobno, nikar ne odnehaj; zakaj če
sovražnik, ki nas hoče z žalostjo odvr¬
niti od dobrih del, vidi, da jih vendar-le
opravljamo in da so še več vredna, ker

24*

372

jih opravljamo proti svojemu nagnjenju,
tedaj neha nas žalostiti.

Prepevaj duhovne pesmi;  zakaj ta
pomoček Je večkrat hudobnega duha od¬
vrnil od njegovega početja. To spričuje
oni hudi duh, ki je bil obsedel in mučil
Savla, pa mu je ukrotilo silo petje
psalmov.

Dobro je, da se pečaš  p zunanjimi
opravili in jih spreminjaš,  kolikor moreš,
da odvračaš dušo od tiste reči, ki ti dela
žalost, Čistiš in poživljaš dušne moči, ker
je žalost neka strast, ki večkrat prihaja
iz mrzlega in suhoparnega temperamenta.

Opravljaj \unanja dela pobožnosti,
čeravno ti ne ugajajo; objemi podobo
križanega Jezusa, pritisni jo na srce, po¬
ljubi roke in noge; povzdiguj oči in
roke proti nebu, povzdiguj svoj glas proti
Bogu po ljubezni in zaupanja polnih be¬
sedah, kakor so, n. pr. te-le : Moj Ljubi
je moj in ja^ sem njegova; moj Ljubi
mi je kot šopek mire, počival mi bo na
srcu. Moje oči koprne po tebi, o moj
Bog, rekoč: Kdaj me boš potolažil? O
Je\us, bodi mi Zveličar! Živi Je;us, in

373

jivela bo moja duša. Kdo me bo ločil
od ljubezni mojega Boga  ? itd.

Zmerno bičanje  je dober pomoček
zoper žalost, ker to zunanje prostovoljno
užaljenje pridobiva notranjo tolažbo; in
ko čuti duša zunanje bolečine, se odvrne
od znotranjih. Pogostno sveto obhajilo je
izvrstno,  zakaj ta nebeški ..kruh krepča
srce in razveseljuje duha.

Razodevaj ponižno in \vesto svojemu
dušnemu voditelju in spovedniku vsa
čustva  neprijetnosti in skušnjave, ki pri¬
hajajo tvoje žalosti. Išči tovarišije pri
bogoljubnih osebah  in pogovarjaj se ž
njimi v tem času, kolikorkrat moreš. In
na vse zadnje izroči se v roke bo\je  in
bodi pripravljena potrpežljivo prenašati
tako zoperno žalost kot pravično ka^en
%a svoje nečimerne veselice.  In le zaupaj,
da Bog te bo le poskušal in potlej rešil
tega zla.

374

XIII. poglavje.

O duhovnih in občutnih tolažbah in
kako se je vesti v njih.

Bog ohranjuje ta veliki svet med
vednim spreminjevanjem, vsled katerega
se dan vedno menjava z nočjo, spomlad
s poletjem, poletje z jesenjo, jesen z
zimo in zima s pomladjo. In en dan ni
nikoli popolnoma enak drugemu; imamo
meglene, vetrovne, deževne in suhe dneve.
Vsa ta sprememba daje veliko lepoto
vesoljstvu. Ravno taka je s človekom,
kateri je, kakor so rekali stari, pomanj¬
šani svet; tjakaj nikdar ne ostane v istem
stanju  in njegovo življenje se pretaka po
tej zemlji kakor vodč, ki vedno spremi¬
njajo svoj tek ter tečejo sedaj mirno,
sedaj valovito; sedaj ga vzdigajo upi,
sedaj ga potaplja strah; sedaj ga nagibajo
tolažbe na desno, sedaj ga britkost za¬
naša na levo in nikdar ni en dan
popolnoma enak drugemu, še celo ne ena
ura drugi.

375

Jako imeniten je ta nauk: ker je vse
tako ^elo spremenljivo, trudimo se, da
si ohranimo vedno nespremenjeno in
enakomerno srce.  Naj se tudi vse reči
okrog nas različno zasukavajo in spre¬
minjajo, mi moramo stati nepremakljivi
ter vedno zreti, koprneti in hiteti le
proti svojemu Bogu. Naj barčica plava,
kamor hoče, naj vesla proti ,’večeru
ali proti jutru, proti jugu ali proti se¬
veru, in katerikoli veter naj jo goni,
vendar njena magnetna igla se obrača
vedno le proti svoji svitli osti in proti
severnemu tečaju. Naj se preobrača vse
navzkriž, ne rečem le samo okrog nas,
marveč rečem tudi v nas, to je: bodi
naša duša žalostna, vesela, v sladkosti, v
grenkosti, v miru, v nepokoju, v jasnosti,
v temotah, v skušnjavah, v pokoju, pri
volji, v nevolji, v suhoti, v sladki tolažbi;
naj jo solnce žge ali rosa hladi; oh,
vedno se mora vendar magnetna igla
našega srca, našega uma, naše višje volje
nepremakljivo obračati k ljubezni do Boga,
svojega Stvarnika in Zveličarja, svoje edine
in najvišje dobrote: Ali %ivimo ali umr-

376

jemo,  pravi apostol, Bojji smo. Kdo
nas bo ločil od ljubezni bojje?  Ne. nikdar
nas ne bode nič ločilo od te ljubezni, ne
nadloga, ne stiska, ne smrt, ne življenje,
sedanja žalost, ne strah pred prihodnjim
trpljenjem, ne zvijače hudobnih duhov,
ne visočina tolažil, ne globočina britkostij,
ne duhovna sladkost, ne dušna suhota,
— nič nas ne sme nikoli ločiti od te
svete ljubezni, ki je utemeljena v Jezusu
Kristusu.

Ta tako odločni sklep,  da nočemo
nikdar zapustiti Boga in nikdar se ločiti
od njegove svete ljubezni, je protipe^a
našim dušam, da jih v^drjuje v svetem
ravnotežju v sredi neenakosti različnih
teženj, ki jih ima sedanje življenje.  Zakaj,
kakor se neke čebelice, če jih nenadno na¬
pade veter na polju, oklenejo kamenčkov,
da se morejo vzdržavati in jih tako lahko
ne odnese vihar, enako se naša duša z
veliko gorečnostjo po trdnem sklepu
oklepa dragega kamena ljubezni božje
ter ostane nepremakljiva med nestanovit¬
nostjo in spremembo tolažil in britkostij,

377


naj so že dušne ali časne, notranje ali
zunanje.

Pa poleg tega splošnega nauka po¬
trebujemo še nekaterih posebnih navodil.

I. Pobožnost ne obstoji v sladkosti,
prijetnosti, tolažbi in občutni ginjenosti
srca, ki nas omehča do solz in vzdihljajev,
ter nam daje nekakšno prijetno in slastno
zadoščenje (poplačilo) v nekaterih dušnih
vajah. Ne, draga Filoteja, pobožnost in
to  (sladka ginjenost) ni ista reč;  zakaj
veliko je takih duš, ki čutijo take ginje¬
nosti in tolažila, pa vendar so vkljub
temu zelo hudobne; in torej nimajo no¬
bene prave ljubezni do Boga in še veliko
manj prave pobožnosti. Ko je Savel
smrtno preganjal ubogega Davida, ki je
bežal pred njim v puščavo Engadi, je
prišel čisto sam v votlino, v kateri je
bil David skrit s svojimi ljudmi. David bi
ga bil ob tej priložnosti lahko tisočkrat
umoril, pa mu je prizanesel in ga ni
hotel niti prestrašiti; marveč pustil je,
da je mirno odšel, in še le potlej ga je
klical, da bi mu spričal svojo nedolžnost
in pokazal, da je imel v svoji oblasti

---.——

378

njegovo življenje. Kaj je potem vse požel
Savel, da bi dokazal, kako se je njegovo
srce omečilo proti Davidu ? Imenuje ga
svojega sina, glasno začne jokati, hvali
ga, priznava njegovo velikodušnost, moli
zanj, napoveduje njegovo prihodnjo slavo
in priporoča mu potomce svoje. Kako
bi mu bil mogel pokazati večjo prijaznost
in naklonjenost svojega srca ? In vendar
vkljub vsemu temu ni bilo spremenjeno
njegovo srce, in je še dalje ravno tako
grozovito preganjal Davida kakor poprej.
Taki so tudi ljudje, kateri takrat, kadar
premišljujejo dobroto božjo in trpljenje
Gospodovo, čutijo veliko ginjenost v
srcu, tako da začnejo zdihovati, jokati,
moliti in kaj milo se zahvaljevati, ter bi
človek mislil, da jim srce napolnjuje zelo
velika pobožnost. Ako jih pa poskusimo,
bomo videli, da kakor ploha zelo vročega
poletja pada v debelih kapljah na zemljo,
pa je ne premoči in k večjemu stori,
da gobe rastejo, prav tako so tudi te
miločutne solze, ki padajo na grešno
srce, pa ga ne omehčajo, popolnoma bre^
koristi;  zakaj zarad vsega tega bi taki

379

ljudje ne povrnili niti enega vinarja kri¬
vičnega blaga, bi se ne odrekli niti enemu
svojih hudih nagnjenj in bi ne vzprejeli
niti najmanjše težave, ki jo zahteva služba
božjega Zveličarja, katerega so objokovali.
Torej pobožne ginjenosti, ki so jih imeli,
so le neke duhovne gobe, ki ne le niso
prava pobožnost, marveč večkrat velike
Zvijačnosti hudobnega duha.  Le-ta rad
moti duše s takimi tolažbicami in skrbi,
da so že s tem zadovoljne in utolažene,
da bi le ne iskale prave in resnične po¬
božnosti, katera obstoji v stanovitni, od¬
ločni, hitri in delavni volji, ki je pri¬
pravljena dopolniti vse, kar vemo, da je
všeč Bogu.

Otrok se milo razjoka, ako vidi, da
se materi žila rani in kri pušča; toda
če ob istem času njegova mati, zarad
katere se je jokal, zahteva, naj ji da ja-
belko ali zavitek sladkarij, ki ga drži v
roki, nikakor noče dati. Take so veči¬
noma naše občutne pobožnosti; ginjeni
se jokamo, ko vidimo, kako sulica pre¬
bode Srce križanega Jezusa Kristusa. Oh,
Filoteja, pač je prav, da jokamo zarad pre-

_

■.-.“.:.. 7  . ? .H

380

britke smrti in trpljenja našega premilega
Zveličarja; pa zakaj mu radovoljno ne
damo jabolka, katero imamo v rokah in
za katero nas tako prisrčno prosi; zakaj
mu ne damo svojega srca, edinega daru
ljubezni, katerega preljubi Zveličar želi
od nas? Zakaj mu ne darujemo toliko
malenkostnih želja, nagnjenj in nečimer-
nostij, katere nam hoče iztrgati iz rok,
pa ne more, ker so naše sladkarije, ka¬
terih bolj poželimo nego njegovih ne¬
beških milostij? Oh, to so le prijateljstva
malih otrok: prisrčna toda slaba, brez
resnobe, brez dejanja. Pobožnost torej ne
obstoji v takih prijetnih čuvstvih in ob¬
čutnih ginjenostih, ki večkrat izvirajo
narave,  ki je tako voljna in vzprejemna
za občutek, katerikoli se ji hoče vtisniti;
včasih pa prihajajo od sovražnika,  kateri
našo domišljijo tako vzburja, da nasta¬
nejo v srcu taka ganljiva čustva, s kate¬
rimi nas hoče le motiti.

II. Vendar so te ginjenosti in prijetni
občutki včasih prav dobri in koristni,
^akaj vzbujajo neko dušno lakoto, oživ¬
ljajo duha in dajejo naši gorečnosti v

381

pobožnosti neko sveto radost in veselje,
ki celo na ;unanje dela naša opravila
lepa in prijetna.  To je ona slast za božje
reči, vsled katere je David vskliknil: O
Gospod, kako sladke so mojemu grlu
tvoje besede; slajše so nego med mojim
ustom.  In res je najmanjša tolažba, katero
nam daje pobožnost povsem več vredna,
kakor najimenitnejše posvetne veselice.
Milosti božjega Ženina so za dušo boljše,
kakor najdragocenejše vino svetnih zabav.
Kdor jih je okusil, se mu zdijo vse druge
prijetnosti le žolč in pelin. Kateri imajo
v ustih skitiško zelišče, čutijo tako veliko
sladkost, da niso ne lačni ne žejni; enako
oni, katerim je Bog  dal to nebeško mano
znotranjih sladkostij in tolažil, ne morejo
ni želeti ni uživati posvetnih radostij,
ali vsaj slasti in veselja ne morejo imeti
do njih. To je nekak predokus večnih
radostij, ki ga daje Bog tistim dušam,
katere ga iščejo. To so sladkorjeva zrnca,
ki jih daje svojim malim otrokom, da
bi jih privabil k sebi; to so srce krepča¬
joče vode, katere jim deli, da bi jih po¬
živil • so  pa tudi včasih ara večnega pla-

382

čila. Pravijo, da je Aleksander Veliki, ko
se je vozil še po širnem morju, prvikrat
zasledil srečno Arabijo po vonjavi pri¬
jetnih dišav, katero mu je veter od daleč
prinašal, in to je dajalo pogum njemu
in njegovim tovarišem. Tako dobivamo
tudi mi na morju umrljivega življenja
večkrat sladkosti in prijetnosti, katere nam
dajejo predokus radostij tiste srečne in
nebeške domovine, proti kateri potujemo
in po kateri vzdihujemo.

III. Pa mi porečeš: ker so občutne
tolažbe lahko dobre in prihajajo od Boga,
pa vendar tudi lahko nekoristne, nevarne
ter celo pogubne, ki prihajajo ali od na¬
rave ali celo od peklenskega sovražnika,
kako pa morem razločevati ene od drugih,
ter med dobrimi spoznati slabe in ne¬
koristne? Za občutke in nagibe naše duše,
draga F'iloteja, imamo splošni nauk : spo¬
znavati jih moramo po njih sadu.  Naša
srca so drevesa, občutki in nagibi so njih
veje in njih dela ali dejanja so sadovi.
Dobro je ono srce, katero ima dobra
nagnjenja; nagnjenja pa so dobra, ako v
nas obrodijo dobre nasledke in sveta

383

dela. Ako nas dušne prijetnosti, ginlji-
vosti in tolažbe storč ponižnejše, potr-
pežljivejše, krotkejše, prijaznejše in milo-
srčnejše do bližnjika, gorečnejše v zata¬
jevanju poželjivosti in hudega nagnjenja,
stanovitnejše v pobožnih vajah, voljnejše
in pokornejše do onih, katerim smo dolžni
pokorščino, preprostejše v našem življenju:
tedaj, Filoteja, ni dvoma, da so od Boga.
Ako so pa te prijetnosti le prijetne za
nas, ako nas delajo radovedne, trpke,
zbadljive, nepotrpežljive, uporne, pre¬
vzetne, predrzne in trde do bližnjika, in
če se v domišljiji, kakor da bi bili že
mali svetniki, nočemo uklanjati nobe¬
nemu vodstvu in posvarjenju: tedaj ni
dvoma,  da so to napačne in škodljive
tolažbe. Dobro drevo rodi le dober sad.

IV. Ako imamo taka sladka tolažila,
treba, da se %elo ponižujemo pred Bogom.

i. Nikar ne rekajmo vsled takih to¬
lažil : Oh, kako sem dober ! Ne, Filoteja,
to so darovi, ki nas ne izboljšujejo;
zakaj, kakor sem že rekel, v tem ne ob¬
stoji pobožnost; marveč recimo : O, kako
je Bog dober tistim, ki upajo vanj, in

384

duši, katera ga išče! Kdor ima sladkor v
ustih, ne more reči, da so usta sladka,
marveč le, da sladkor je sladak. Enako
tudi to, čeravno je taka duhovna sladkost
jako dobra in je Bog, ki nam jo da, zelo
dober, vendar še ne dokazuje, da je dober
tisti, kateri jo sprejemlje.

2. Spoznajmo, da smo še mali otro¬
čiči, kateri potrebujemo mleka, in da se
nam dajejo ta sladkorjeva zrnca zato,
ker imamo še nežno in slabotno srce,
ki potrebuje vabe, da se pridobi z a  lju¬
bezen božjo.

3. Sicer pa, da govorim splošno in
navadno, sprejemajmo ponižno  tak.e mi¬
losti in prednosti, ter jih cenimo ^e/6
visoko,  ne toliko zato, ker so same ob
sebi velika dobrota, marveč zato, ker
nam jih polaga božja roka v srce,  prav
tako, kakor bi mati, da utolaži svoje
dete, polagala sladkarije v njegova usteča
zrno za zrnom; zakaj če bi otrok imel
razum, bi višje cenil prisrčno ljubeznivost,
s katero mu streže mati, kakor pa sladkost
sladkarije same. In tako, Filoteja, je že
veliko, imeti sladkosti; a sladkost vseh

385

sladkosti) je to, da Bog sam, s svojo lju¬
bečo in materinsko roko nam jih polaga
v usta, v srce, v dušo.

4. Ko smo jih tako ponižno vzprejeli,
rabimo jih skrbno po namenu onega, ki
nam jih daje.  Zakaj pa, mislimo, nam
Bog daje te sladkosti r Zato, da bi nas
napolnil s krotkostjo do vsakega človeka
in z ljubeznijo do njega samega. Mati
da otroku sladkarije, da bi jo poljubil;
poljubujmo torej svojega Zveličarja, ki
nam daje takih sladkosti)’. Poljubiti Zve¬
ličarja, se pa pravi, ubogati ga, izpolnje¬
vati njegove zapovedi, ravnati se po nje¬
govi volji, po njegovih željah v kratkem,
prisrčno mu služiti v pokorščini in zve¬
stobi. Kadar smo toraj sprejeli kako dušno
tolažbo, se moramo tisti dan bolj potru¬
diti, da prav delamo in se ponižujemo.

5. Poleg vsega tega pa se je treba
od časa do časa odreči takim sladkostim,
ginljivostim in tolažbam, ter odvračati
svoje srce od njih in zatrjevati, da, četudi
jih ponižno sprejmemo in ljubimo zato,
ker nam jih Bog pošlje in nas priganjajo,
da ga ljubimo, vendar ne iščemo teh slad-

Filoteja. 25

*§. -..

| : 386

kostij samih, marveč po njih Boga in
njegovo sveto ljubezen;  ne tolažbe, mar¬
več tolažnika; ne sladkosti, marveč slad¬
kega Zveličarja; ne prijetnosti, marveč
njega, ki je prijetnost nebes in zemlje.
Ob takem mišljenju pa bodimo priprav¬
ljeni, da ostanemo stanovitni v sveti lju¬
bezni do Boga, ko bi tudi ves čas svo¬
jega življenja ne imeli nobene tolažbe;
in da hočemo ravno tako na gori Kal¬
variji kakor na Taboru govoriti : „Gospod,
dobro mi je biti pri Tebi, če si na križu
h ali v slavi."

6. Končno te opomnim : ko bi imela
v večji obilnosti takih tolažil, ginjenostij,
solz in sladkosti)’, ali kaj izrednega v njih,
posvetuj se ^aupno o tem s svojim dušnim
voditeljem,  da izveš, kako se imaš v tem
omejiti in vesti; zakaj pisano je: Ako si
našel med, jej ga, kolikor ti je treba.


387

XIV. poglavje.

O duhovni suhoti in zapuščenosti.

Tako toraj, kakor sem ti rekel, se boš
vedla, predraga I T iloteja, kadar bo tolažba
navdajala tvoje srce. Pa ta lepi in pri¬
jetni čas ne bode trajal vedno ; zgodilo
se bo, da te bo včasih tako zelo popu¬
ščalo čustvo pobožnosti, da se ti bo zdelo,
kakor da je tvoja duša pusta, nerodovitna,
posušena zemlja, na kateri ni ne steze
ne ceste, da bi našla Boga, in nikakoršne
vode milosti božje, da bi jo mogla po-
rositi. ker je tolika suša, da jo bode,
kakor je videti, popolnoma opustošila.
Oh, kako je milovanja vredna duša v
takem stanju, osobito, kadar je to zlo
silno veliko! Zakaj takrat se, kakor ne¬
kdaj David, s solzami nasituje noČ in dan,
sovražnik pa, da bi jo pripravil v obup¬
nost, se s tisočerimi skušnjavami norčuje,
govoreč: „Oh, revica, kje je tvoj Bog?
Bo kateri poti ga moreš najti ? kdo ti
more kdaj povrniti veselje njegove svete
milosti ?“

25*

388

Kaj boš torej storila ob takem času,
Filoteja ? Pa%i, od kod ti prihaja  ^/o. Mi
sami smo večkrat vzrok svoje suhote in
zapuščenosti.

1. Kakor mati odreče sladkor svojemu
otroku, ako je glistav, tako nam Bog od¬
vzame tolažbe, ako imamo ob tem kako
nečimerno dopadenje  in se nas lotijo gliste
prevzetnosti. Dobro mi je, o Bog, da si
me ponijal..., da, ^akaj predno sem
bil ponižan, sem te bil ra^alil.

2. Ako se ne ^menimo \a to, da bi
nabirali sladkosti in prijetnosti bojje lju¬
bezni,  kadar je čas, nam jih odvzame za
kazen naše lenobe. Izraelec, kateri si ni
nabral mane zjutraj zgodaj, je ni mogel
več dobiti po solnČnem vzhodu, ker se je
vsa raztopila.

3. Večkrat počivamo v postelji ob¬
čutnega zadovoljstva in minljivih tolažil,
kakor sveta nevesta v visoki pesmi. Ženin
naših duš trka na vrata našega srca; pri¬
govarja nam, naj se zopet poprimemo
svojih duhovnih vaj; mi pa se ž njim
pogajamo,  ker nam se zdi hudo, zapu¬
stiti one nečimerne veselice in se ločiti

389

od onih napačnih zabav ; zato gre mimo
in pusti nas, da omagamo. Ako ga ho¬
čemo pozneje iskati, nam je treba veliko
truda, da ga najdemo. To smo tudi po¬
šteno zaslužili, ker smo bili tako nezvesti
njegovi ljubezni, da smo jo zanemarjali,
le da bi mogli ljubiti posvetne reči. Oh,
ti imaš egiptovske moke, ..torej ne boš
imela nebeške mane. Čebele sovražijo vse
umetne dišave, tako se tudi sladkosti sve¬
tega Duha ne ujemajo z goljufnimi vese¬
licami sveta.

4. Dvoumnost in ^vitost pri spovedi
in duhovnih pogovorih s spovednikom
povzročuje tudi suhoto in zapuščenost,
zakaj, Če se lažeš svetemu Duhu, ni čuda,
če ti ukrati svojo tolažbo. Ti nočeš biti
preprosta in brez zvitosti kakor otročiček,
torej ne dobiš sladkarij malih otrok.

5. Nasitila si se posvetnih radostij,
pa ni čudo, če ti ne ugaja duhovno ve¬
selje. Ptičkom, ki so siti, ne dišč črešnje,
pravi star pregovor. „Lačne je nasitil z
dobrotami", pravi presv. Devica, „bogate
pa je pustil prazne". Kateri so bo-

390

gati v svetnen veselju, niso sposobni za
duhovne radosti.

6. Ako si dobro shranila sad v^pre-
jetih tolažil,  dobila boš novih ; tjakaj
tistemu, ki ima, se bo še dodalo; tistemu
pa, ki nima  tega, kar se mu je dalo,
marveč je zgubil po lastni krivdi, se bo
odvzelo še to, česar nima,  t. j. odvzele
se mu bodo milosti, katere so mu bile
namenjene.  Res je, da dež oživlja tiste
rastline, katere so zelene, takim pa, ki
nimajo več zelenja, vzame še življenje,
katerega nimajo, zakaj potlej pognijejo
popolnoma. Po mnogih takih vzrokih
zgubimo pobožne tolažbe ter pademo v
duhovno suhoto in zapuščenost. Izpra¬
šujmo svojo vest, da vidimo, če morda
nimamo takih napak. Pa dobro pomni.
Filoteja, da pri tem izpraševanju se je
treba varovati nemirnosti in prevelike
skrbljivosti;  marveč če pošteno pre¬
gledamo v tem oziru svoje vedenje ter
najdemo v sebi vzrok tega zla, zahvalimo
Boga, zakaj bolezen je že na pol ozdrav¬
ljena, ako se odkrije njen izvir. Ako pa
nasprotno ne najdeš nič posebnega, kar

391

bi bilo po tvoji misli utegnilo povzro¬
čiti to suhoto, tedaj ne preiskuj natanč¬
neje, marveč z vso preprostostjo stori, kar
ti sedaj-le porečem, posameznosti pa ne
preiskuj.

I. Globoko se ponižuj  pred Bogom,
ter spoznaj svojo ničnost in revščino. Oh,
kaj pa sem, ako sem prepuščena sama
sebir Nič drugega, o Gospod, nego po¬
sušena in na vse strani razpokana zemlja,
katera naznanja žejo po dežju z neba; in
vendar jo veter drobi v prah in raznaša.

II. Kliči Boga in prosi ga njegove
tolažbe. Daj mi \opet, o Gospod, veselje
svojega zveličanja. Moj Oče, ako je mo¬
goče, odvzemi ta kelih od mene.  Beži od
tod, nerodovitni sever, ki sušiš mojo dušo;
in pridi, prijetni veter tolažb, in pihljaj
po mojem vrtu, in one dobre želje bodo
razširjale prijetno vonjavo.

III. Pojdi k svojemu spovedniku;  od-
krij mu dobro svoje srce, pokaži mu
natanko vse gube svoje duše; poslušaj z
veliko preprostostjo in ponižnostjo nje¬
gove nasvete; z a kaj Bog, ki neizmerno
ljubi pokorščino, daje večkrat poseben

392

blagoslov svetovanju, ki je v^prejemamo
od drugih, osobito od dušnih voditeljev,
ko bi tudi samo ob sebi ne bilo nič po¬
sebnega.  Tako je  obrnil v blagor Naa-
manu vodo Jordansko, katero mu je bil
ukazal rabiti Elizej, po človeških mislih
brez vzroka

IV. Po vsem tem pa ni nič korist¬
nejšega, nič izdatnejšega v takih suhotah
in zapuščenostih, kakor to, da vse pre¬
več ne jelimo, oprostiti se jih.  Ne rečem,
da bi si kar nič ne smeli želeti opro-
ščenja; marveč le rečem, da ga ne smemo
strastno poželeti, ampak se popolnoma
prepustiti posebni previdnosti božji, da
naj nas po svoji volji rabi tudi med tem
trnjem in temi željami. Kličimo torej ob
takih časih: „Oh, Oče, ako je mogoče,
vzemi ta kelih od mene", pa pristavimo
tudi z veliko srčnostjo : Vendar ne moja,
marveč tvoja volja se ugodil  in pri tem
ostanimo mirni, kolikor moremo. Zakaj
če nas Bog vidi v taki sveti ravnoduš¬
nosti, nas bo tolažil z mnogovrstnimi
milostmi in dobrotami. Ko je Bog videl,
da je Abraham pripravljen darovati svo-

393

jega sina Izaka, mu je zadostovalo to,
da ga je videl enakodušnega v tako čisti
udan.osti, ter ga je razveselil v jako lepi
prikazni in z zelo dobrodejnimi blago¬
slovi. Torej v vseh raznovrstnih brhko¬
stih, telesnih in dušnih, in če se nam zmanjša
ali odtegne občutna pobožnost, moramo
iz vsega srca in z globoko udanostjo
reči: „Gospod mi je dal tolažb, Gospod
mi jih je odvzel; njegovo sveto ime bodi
češčeno." Zakaj če ostanemo tako po¬
nižni, nam bo zopet naklonil svoje mi¬
lostne dari, kakor je storil Jobu,  kateri
je imel ob vseh svojih težavah vedno v
ustih take besede.

V. Končno, Filoteja, nikar ne zgu¬
bimo srčnosti ob nobeni suhoti in zapu¬
ščenosti ; marveč hodimo vedno svojo pot
ter potrpežljivo čakajmo, da se povrnejo
tolažbe; ^arad tega ne opuščajmo nobene
pobožnosti, temveč, če je mogoče, še po-
množujmo svoja dobra dela,  in ker svo¬
jemu ljubemu Ženinu ne moremo po¬
streči s svežimi rečmi, ponudimo mu
suhih, zakaj njemu je vse eno, da je le
srce, katero mu jih ponudi, popolnoma

394

odločeno, da ga hoče ljubiti. Kadar je
lepa spomlad, naberejo čebele več medu,
pa imajo manj zaroda, ker prijetnost le¬
pega vremena jih izvabi, da si dajo to¬
liko opraviti z nabiranjem po cvetju, da
pozabijo na vzgojo mladih črvičev. Kadar
je pa spomlad ostra in meglena, se vrši
ravno nasprotno. Večkrat se zgodi draga
Filoteja, da duša, katero obdaja lepa
spomlad dušnih tolažil, se toliko moti z
vživanjem sladkosti j, da ob taki obilnosti
duhovnih radostij izvršuje veliko manj
dobrih del; obratno pa, čim bolj jo ob
času duhovne suhote ^apušča občutno ve¬
selje pobožnosti, tem bolj pomnojuj e prava
dela pobožnosti,  ter si napravlja obilno
notranjo zalogo pravih čednostij : potr¬
pežljivosti, ponižnosti, zaničevanja same
sebe, udanosti in krotenja lastne ljubezni.

Zatorej se močno motijo mnogi, po¬
sebno ženske, ako mislijo, da je božjemu
veličastvu manj všeč taka služba, pri ka¬
teri Bogu služimo brez sladkosti, brez
srčne ginjenosti in brez občutnosti.Obratno,
naša dela so kakor vrtnice, katere so se¬
veda krasnejše, dokler so sveže, vendar

395

imajo več dišave in moči, ako se osuše.
Ravno tako so nam prijetnejša ona dela,
katera opravljamo s srčno radostjo — nam,
pravim, ki gledamo le na to, da je nam
ustreženo; vendar pred Bogom imajo
več vonjave in veljave, ako se opravljajo
v suhoti in zapuščenosti.  Da, draga Filo-
teja, ob času suhote nas naša volja pri¬
ganja k službi božji z neko močno silo,
in zato mora biti tudi močnejša in sta-
novitnejša, nego ob času duhovne prijet¬
nosti. To ni kaj posebnega, če kdo ob
prijetnem času miru in v radostih dvor¬
skega življenja služi knezu; marveč če
mu služi ob hudem času vojske, prepirov
in preganjanj, to je pravo znamenje sta¬
novitnosti in zvestobe. Blažena Angela
Folinjska pravi, da je Bogu najprijetnejša
ona molitev, ki jo človek opravi prisiljen
in primoran, to se pravi, taka, katere ne
pričnemo po svojem okusu in nagnjenju,
marveč samo zato, da bi bili Bogu všeč,
h kateri nas pripravi naša volja takorekoč
zoper voljo ter šiloma ukroti suhoto in
nasprotstvo, ki se hoče ustavljati. Ravno
to rečem o vseh raznovrstnih dobrih delih;

396

zakaj s čim večjim nasprotstvom, zuna¬
njim ali notranjim, jih izvršujemo, tem
večjo ceno pa tudi vrednost imajo pred
Bogom. Cim manj gledamo ob prizade¬
vanju z a  čednosti na svoj lastni prid,
tem bolj odseva j njih ljubezen božja.
Otrok lahko poljubi mater, ako mu da
sladkorja; pokaže pa, da jo zelo ljubi,
ako jo poljubi takrat, ko mu je dala pe¬
lina ali kako drugo grenko zdravilo.

XV. poglavje.

Potrdilo in pojasnilo poprejšnjega po
znamenitem zgledu.

Da bi še bolj pojasnil ves ta nauk,
navedem tu prelepo dogodbo iz življenja
sv. Bernarda, kakor sem jo našel pri
nekem učenem in razsodnem pisatelju.
Tako-le pripoveduje: »Primeri se navadno
skoro pri vseh, kateri so pričeli služiti
Bogu in niso še vajeni v tem. kako se
večkrat odtegne milost božja in kako se
spreminja dušno življenje, da kar hipoma

tr &

397

opešajo ter se jih loti malosrčnost in
otožnost, ako jim začne pojemati veselje
občutne pobožnosti in ugasovati ona pri¬
jetna luč, ki jih vabi, da naj se podvi¬
zajo na Božjem potu. Vzrok temu, pravijo
učenjaki, je ta, da razumno bitje ne more
ostati dolgo časa lačno in brez vsake
hrane, ali nebeške ali pozemeljske, kakor
se duše, ki okušajo vzvišene radosti, po¬
vzdigujejo same nad-se ter se lahko od-
rek6 svetnim rečem; enako se jim takrat,
kadar jim je po božji volji odvzeto du¬
hovno veselje, in so poleg tega pone¬
hale vse svetne tolažbe ter niso še va¬
jene potrpežljivo čakati povrnitve pra¬
vega solnca, dozdeva tako, kakor da niso
niti v nebesih niti na zemlji, in da so
pokopane v večno noč. Godi se jim kakor
odstavljenim otročičkom, zdihujejo in jav¬
kajo, ter napravljajo velike sitnosti dru¬
gim, še posebno pa same sebi. Nekaj
takega torej se je zgodilo na potovanju,
o katerem je tu govorjenje, enemu izmed
tovarišev, kateremu je  bilo ime Bogomir
Peronski in se je bil nedavno posvetil
službi Božji. Tega nenadno prevzame

398

notranja suhota, popusti tolažba in omrači
dušna tema; začne misliti na svoje po¬
svetne prijatelje, svoje sorodnike in na
premoženje, katero je ravnokar zapustil;
in to mu dela tako hude skušnjave, da
jih ne more skrivati v svojem vedenju.
Eden njegovih najzaupnejših tovarišev
opazi to, ga previdno in prav prijazno
ogovori ter mu pravi skrivaj : »Kaj pa
pomeni to, Bogomir? Kaj pa si proti
svoji navadi tako zamišljen in žalosten ?“
— Nato Bogomir globoko vzdihne in
odgovori: »Oh, moj brat! vse svoje živ-
Ijene ne bom več vesel.“ Tovarišu se
zasmili vsled teh besedij, bratovska lju¬
bezen ga nagne, da takoj hiti vse to po¬
vedat društvenemu očetu, svetemu Ber¬
nardu, kateri spozna nevarnost ter gre v
bližnjo cerkev, da bi zanj prosil Boga;
Bogomira pa ta čas premaga žalost, na¬
sloni glavo na kamen ter zaspi. Malo
časa potem vstaneta oba, eden od mo¬
litve z izprošeno milostjo, eden iz spa¬
nja s tako veselim in jasnim obrazom,
da se njegov dragi prijatelj, ki ga je
osupnila tako hitra in nenadna sprememba,

399

ne more izdržati, da bi mu prijazno ne
očital njegovega poprejšnjega odgovora.
Bogomir pa mu reče: „Ko sem ti poprej
rekel, da ne bom nikdar vesel, ti sedaj
zagotovim, da ne bom nikdar več ža¬
losten."

Tako se je končala skušnjava tega po
božnega moža. Pa zapomni si;' draga Filo-
teja, iz te dogodbe : i. Da Bog navadno
daje nekak predokus nebeških sladkostij
onim, ki mu ^ačnejo slutiti,  da bi jih
odtrgal od posvetnih veselic in vzpod¬
budil, naj koprnijo po božji ljubezni ;
2. da nam vendar isti dobri Bog včasih
po svoji modri naredbi odvzame mleko
in med tolažb,  da bi se naučili vživati
suhi in bolj tečni kruh krepke pobož¬
nosti, katera je utrjena po zoprnostih in
skušnjavah; 3. da se včasih ob suhoti
in zapuščenosti vzdignejo jako hude skuš¬
njave ; in tedaj se je treba stanovitno voj¬
skovati \oper skušnjave,  ker niso od Boga,
a treba je potrpežljivo prenašati suhoto,
ker jo je Bog poslal, da se vadimo; 4. da
ne smemo v notranji zapuščenosti nikdar
zgubiti srčnosti in ne reči, kakor dobri

W i- X

400

Bogomir: Nikoli več ne bom vesel;  zakaj
po noči moramo pričakovati luči. Na¬
sprotno pa tudi ob najlepšem dušnem
vremenu ne smemo reči: Nikdar več
ne bom žalosten.  Ne, zakaj, kakor go¬
vori Modri, v srečnih dneh se je treba
spominjati nesreče. Upati moramo v te¬
žavah, in bati se v sreči, v obeh slučajih
pa se vedno poniževati; 5. da je izvrstno
zdravilo, ako razodenemo svoje trpljenje
kakemu duhovnemu prijatelju, ki nas more
utolažiti.

Končno ob sklepu tega tako potreb¬
nega pouka opomnim, da, kakor pri vseh
rečeh, imata tudi tukaj Bog in sovražnik
nasprotne namene; zakaj Bog nas hoče
po notranjem trpljenju privesti do velike
srčne čistosti, do tega, da se v njegovi
službi popolnoma odrečemo lastni lju¬
bezni in koristi ; satan pa se trudi nas
dovesti do tega, da bi zgubili srčnost,
zopet se povrnili k posvetnim veselicam
in da bi končno bili nadležni sami sebi
in drugim. Tako hoče razvpiti in počr¬
niti sveto pobožnost. Toda če izpolnjuješ
nauke, katere sem ti podal, boš močno

401

pomnožila svojo popolnost po vajah, ka¬
tere opravljaš v teh notranjih britkostih.
Predno končam ta nauk, moram ome¬
niti še to - le : Včasih prihaja ^oprnost,
suhota in zapuščenost iz telesne bolehnosti.
Ce n. pr preveč čujemo, delamo in se
postimo, nas napade utrujenost, zaspa¬
nost, onemoglost in druge take slabosti,
katere, čeravno odvisne od telesa, vendar
nadlegujejo tudi duha, vsled tesne zveze,
ki je med dušo in telesom. Ob takih pri¬
ložnostih moramo vendar tudi skrbeti, da
izvršujemo razna čednostna dela z veli¬
kim naporom svojega duha in višje volje;
zakaj, čeravno se nam zdi, da naša duša
spi in da jo je premagala zaspanost in
utrujenost, so vendar dela našega duha
Bogu močno všeč. In o takem času mo¬
remo reči, kakor sveta nevesta v Visoki
pesmi: Jaz spim, a moje srce čuje.  Kakor
sem že omenil, je ob takem delovanju
sicer manj prijetnosti, a je več zasluženja
čednosti. Zdravilo v takem slučaju pa je,
da si okrepčamo telo s kakim dovoljenim
krepilom in razvedrilom.  Tako je sv. Fran¬
čišek zapovedal svojim redovnikom, da

Filoteja.

26

402

naj bodo tako zmerni v svojih delih, da
ne kratijo dušne gorečnosti.

Ko pa že govorim o tem slavnem
očetu, naj omenim še to-le: Nekoč ga je
napadla in nadlegovala tako silna otožnost,
da je ni mogel skrivati tudi po svoji zuna¬
njosti • zakaj Če je hotel občevati s svo¬
jimi redovniki, ni mogel ; če se je ločil
od njih, je bilo še slabše; post in telesno
mrtvenje ga je utrudilo in molitev mu ni
dala nikakoršnega polajšanja. Dve leti je
bil takšen, in zdelo se mu je že, da ga
je Bog zapustil; toda končno, ko je po¬
trpežljivo prestal ta siloviti vihar, mu je
hipoma dal Zveličar zopet veseli mir. C e
torej največje služabnike Božje zadevajo
take poskušnje, naj se najmanjši nikar ne
čudijo, če se jim pripeti kaj takega.

Peti del.

Vaje in nauki, da dušo prenovimo in
utrdimo v pobožnosti.

I. poglavje.

Da je treba vsako leto ponoviti dobre
sklepe z nastopnimi vajami.

Prva reč pri teh vajah je, da prav
spoznamo, kako so imenitne.  Naša člo¬
veška natora kaj lahko popušča svoje
dobre namere, ker slabost in hudo nag¬
njenje našega mesa dušo obtežuje in vedno
navzdol vleče, ako se pogosto ne vzdiga
na kvišku z živo močjo trdnega sklepa;
saj se tudi ptice takoj nižajo proti zemlji,
ako se gostokrat ne vzdigavajo in poga¬
njajo s perutnicami, da morejo dalje le¬
teti. Zato moraš, draga Filoteja, %elo ve¬
likokrat  ponavljati dobre sklepe, s kate-

404

rimi si sklenila Bogu služiti, zakaj če
tega ne storiš, bi utegnila pasti v prejšnje
ali pa še v veliko slabše stanje; zakaj
dušni padci imajo to posebnost, da nas
^a^eno %miraj globočje, kakor smo bili
poprej, predno smo se povzpeli do po¬
božnosti.  Ni je ure, naj bo še tako dobra,
da bi je ne bilo treba navijati vsak dan
dvakrat, zjutraj in zvečer, in poleg tega
najmanj enkrat v letu narazen dejati, da
se posamezni kosci osnažijo rje, Če se je
prijela, zakrivljeni zravnajo in obrabljeni
popravijo. Tako mora tudi tisti, kateri
ima pravo skrb za svoje drago srce, s
poprej omenjenimi pobožnostmi  je v Bogu
navijati zjutraj  in ^večer,  in poleg tega
mora še večkrat pregledati svoje dušno
stanje, poravnavati in popravljati, ter kon¬
čno vsaj enkrat v letu prav natanko pre¬
gledati kosec %a konsem,  t. j. vsa svoja
nagnjenja in strasti, da popravi vse na¬
pake, ki bi se utegnile najti v njem. In
kakor urar s posebnim oljem namaže
kolesa, peresa in vse premakljive dele
svoje ure, da lažje gre in da se rja ne
prime; ravno tako mora tudi pobožen

405

človek svoje srce, ko si je je natanko
ogledal zarad prenovitve, še poživiti z
mazilom svete pokore in svetega obha¬
jila. To pobožno opravilo ti bo nado¬
mestilo od časa obrabljene moči, ogrelo
tvoje srce, ^opet dalo jelenje tvojim
sklepom in cvetje čednostim tvojega srca.

Kristijani prvih časov so to skrbno
opravljali na dan Jezusovega krsta ter so.
kakor pripoveduje sv. Gregor, Nacijanški
škof, obnavljali veroizpoved in obljubo,
kakor se godi pri sv. krstu. Se mi tako
delajmo, draga Filoteja; radovoljno se
lotimo in opravimo z vso resnobo.

Ko si si po nasvetu svojega spovednika
odbrala pripravni čas ter se še bolj, kakor
navadno, odstranila v samoto duhovno  in
resnično,  opravi eno, dve ali tri pre¬
mišljevanja o naslednjih rečeh po navodu.
ki sem ti ga podal v II. delu.



 :  

i 406

II. poglavje.

Premišljevanje o dobroti, katero nam
je Bog storil s tem, da nas je poklical
v svojo službo, z ozirom na poprejšnje
zagotovilo. '>

1. Premisli posamezne dele svojega
Zagotovila.  Prvi je ta, da si zapustila, s
studom zavrgla vsak smrtni greh in se
mu odpovedala za vselej; drugi: da si
svojo dušo, svoje srce, svoje telo z vsem,
kar je v zvezi ž njim, posvetila ljubezni
in službi božji; tretji: da hočeš s po¬
močjo milosti božje hitro zopet vstati,
ko bi se ti kdaj primerilo, da si padla v
kak večji greh. Mar li niso to lepi, pra¬
vični, spodobni in plemeniti sklepi ? Pre¬
misli dobro v svojem srcu, kako sveto,
pametno in zaželeno je to zagotovilo.

2. Pomisli, komu si to obljubila,  zakaj
obljubila si Bogu samemu. Ako nas strogo
veže že to, kar smo po pameti obljubili
ljudem, koliko bolj nas veže to, kar smo
obljubili Bogu? Oh, Gospod,  je rekel


‘) I. del, XX. pogl.

• .L'-

407

David, tebi je govorilo moje srce; moje
srce je izgovorilo to lepo besedo; ne,
nikdar je ne bom pozabil.

3. Pomisli, v čigavi pričujočnosti  si
storila to; zakaj bilo je v pričo vsega ne¬
beškega dvora. Oh, presveta Devica, sveti
Jožef, tvoj angelj varih, sveti Ljudovik,
vsa ta blažena množica je zrla na-te in
spremljala tvoje besede z radostjo in pri¬
trjevanjem. Z očmi neizrekljive ljubezni
je gledala, kako se je tvoje srce ob nogah
Zveličarjevih posvečevalo njegovi službi.
Prav posebno veselje je bilo radi tega v
nebeškem Jeruzalemu in sedaj se bo tam
obhajal spomin, če z vsem srcem po¬
noviš svoje sklepe.

4. Premisli, s katerimi pomočiti  si
izrekla svoje zagotovilo. Oh, kako je bil
takrat Bog dober in prijazen do tebe!
Povej po pravici, ali te ni sv. Duh vabil
s sladkimi nagibi? Ali niso bile vrvi, s
katerimi je Bog vlekel tvoj čolnič v za¬
vetje zveličanja, spletene iz usmiljenja in
ljubezni ? Kako te je vabljivo klical s svojo
božjo sladkostjo po sv. zakramentih, po
berilu in molitvi? Oh, Filoteja, ti si spala,



408

Bog pa je čuval nad teboj; misli miru
in ljubezni je mislil nad tvojim srcem.

5. Pomisli, v katerem času  te je Bog
privedel do teh velikih sklepov; zakaj
bilo je v cvetju tvojih let. O, kolika sreča,
če zgodaj spoznamo to, kar moremo spo¬
znati vselej le prepozno! Sv. Avguštin je
bil k temu privabljen v tridesetem letu,
zato je vzkliknil : „O večno stara lepota,
kako pozno sem te spoznal 1 Oh ! videl
sem te, pa te nisem hotel gledati." Tudi
ti boš pač mogla reči: „0 starodavna
sladkost, zakaj te nisem okusila poprej:"
Ah, pa saj še takrat nisi zaslužila. Ker
torej spoznaš milost, katero ti je Bog
skazal s tem, da te je k sebi privabil že
v mladosti, govori z Davidom: O moj
Bog, ž e  v mladosti si me razsvetlil in
ganil, in vekomaj bom oznanjal tvoje
usmiljenje.  Ako je bilo pa to v tvoji sta¬
rosti, oh, Filoteja, kolika milost, da te
je Bog še potlej, ko si zlorabila toliko
preteklih let, poklical pred smrtjo, da je
ustavil tok tvoje nesreče še ravno o pra¬
vem času, predno te je potegnil v večno
nesrečo!

409

6. Premisli nasledke  tega poklica.
Mislim, da boš našla lepe spremembe na
sebi, ako to, kar si sedaj, primerjaš z
onim, kar si bila. Ali si ne šteješ v srečo
to, da se znaš z Bogom pogovarjati v
molitvi.' da ga zelo želiš ljubiti? da si
ukrotila in umirila mnogo strastij. ka¬
tere so te nadlegovale.' da si se izognila
mnogim grehom in marsikateremu obte-
ženju svoje vesti' in končno, da si bila
tolikrat pri sv. obhajilu, česar bi sicer
ne bila storila, ter si prišla v tako tesno
zvezo s tem veličastnim studencem več¬
nih milostij? Oh, kako so to velike mi¬
losti! Tehtati jih moraš, Filoteja, s te¬
htnico svetišča; desnica božja je storila
to. Dobrotljiva roka bo^ja,  pravi David,
je dala krepost, njegova desnica me je
vzdignila. Oh, ne umrl, marveč fivel
bom ter pripovedoval čuda njegove do¬
brote, s srcem, z ustrni in z deli.

Vsa ta premišljevanja, katera, kakor
vidiš, podajajo obilno dobrih navdajanj,
končaj ^ahvalo in s prisrčno molitvijo,
da bi jih mogla prav izkoristiti,  ter pojdi

| j

M'

410

ponižno in z velikim zaupanjem v Boga;
določitev trdnih sklepov pa odloži za po
drugem delu teh vaj odločeni čas.

III. poglavje.

O preiskovanju naše duše, kako je
napredovala v pobožnem življenju.

Drugi del te vaje je nekoliko dolg,
in za dejansko vporabo ti nasvetujem,
da ni treba opraviti vsega hkrati,  mar¬
več po večkrat. Enkrat preiskuj, kakšno
je tvoje vedenje proti Bogu; drugič, kako
si sama do sebe; tretjič, kako do bližnjika;
četrtič naj pride na vrsto premišljevanje o
notranjih nagibih. Ni treba in še koristno
ni, da bi to opravljala klečč, ra^un ob
začetku in koncu,  da obudiš pobožna
čustva. Druge dele tega izpraševanja lahko
koristno opraviš gredč po sobi semtertja
ali pa še koristnejše v postelji, če moreš
nekoliko časa premagovati spanje in bdeti;
pa treba jih je poprej dobro prebrati.
Vendar se mora za to drugo izpraševanje
rabiti k večjemu  tri dni pa dve noči ter

411

vsak dan in vsako noč v to obrniti kako
uro, hočem reči nekoliko časa, kolikor
že moreš, zakaj ko bi se opravila ta vaja
v predolgih presledkih, bi zgubila svojo
moč in bi šla premalo do srca. Po vsa¬
kem  delu tega izpraševanja si ^apomni
napake in pomanjkljivosti, katere boš
našla, in poglavitne slabosti;* katere boš
opazila, da se jih spoveš,  se o njih po¬
svetuješ in z dobrim sklepom okrepčaš
svoje srce. Čeravno one dni, ko oprav¬
ljaš to in druge vaje, ni potrebno, da
bi se popolnoma odstranila,  vendar pa je
treba to storiti po nekoliko  zlasti proti
večeru, da greš poprej spat in pridobiš
duši in telesu tisti mir, ki je potreben
za premišljevanje. Med dnevom pa večkrat
povzdiguj svoje srce k Bogu, k prečisti
Devici, k angeljem in k vsemu nebe¬
škemu Jeruzalemu; vse pa naj se zgodi
s srčno ljubeznijo do Boga in gorečo
željo po popolnosti svoje duše. Da torej
dobro pričneš to preiskovanje:

I. Postavi se v pričujočnost božjo.

II. Pokliči sv. Duha in ga prosi luči
in razsvitljenja, da bi se mogla prav spo-

412

znati, kakor sv. Avguštin, ki je s poniž¬
nim duhom klical: »O Gospod, da bi
vendar spoznal tebe in spoznal sebe!" in
kakor sv. Frančišek, ki je vpraševal Boga:
„Kdo si ti, in kdo sem jazr“ Zatrjuj
pred Bogom, da svojega napredovanja
nočeš spoznati zato, da bi se razveselje¬
vala sama v sebi, marveč da bi se vese¬
lila v Bogu; tudi ne zato, da bi častila
samo sebe, marveč zato, da bi častila in
zahvaljevala Boga.

Ako pa misliš, da si malo napredo¬
vala ali še celo nazaj šla, zatrjuj, da zarad
tega nočeš zgubiti srčnosti in ne omr¬
zniti, marveč da se obratno hočeš še bolj
ojunačiti in vneti, ponižati se  in z božjo
pomočjo odpraviti napake.

Potem premišljuj mirno in polagoma,
kako si se do sedanje ure vedla proti
Bogu, proti bližnjiku in proti sami sebi.

413

IV. poglavje.

Preiskovanje, kako se je naša duša
vedla proti Bogu.

1. Kakšno je tvoje srce gledč nasmrtni
greh? Ali imaš trdno voljo,'nikdar več
ga ne storiti, naj se zgodi karkoli ? Ali
si to odločno voljo imela ves čas od slo¬
vesne zatrditve do sedaj? Ta trdni sklep
je podlaga duhovnemu življenju.

2.  Kakšno je tvoje srce z ozirom na
božje zapovedi? Ali se ti zdijo dobre,
prijazne in prijetne? Oh, hčerka moja,
kdor ima dober okus in zdrav želodec,
ljubi dobre jedi in opušča slabe.

3. Kakšno je tvoje srce gledč na od¬
pustljive grehe? Pač ni mogoče se jih
obvarovati popolnoma; toda ni-li nobe¬
nega, do katerega imaš posebno nagnjenje?
in kar bi bilo še slabše, ni - li nobe¬
nega, do katerega imaš veselje in lju¬
bezen ?

4. Kakšno je tvoje srce gledč na po¬
božne vaje? Ali jih ljubiš in čislaš? ali

414

te ne dolgočasijo? ali se ti ne zde zo¬
prne? do katerih se čutiš bolj ali manj
nagnjeno? Poslušati in brati božjo besedo,
se o njej pogovarjati, jo premišljevati,
vzdihovati k Bogu, hoditi k spovedi, vzpre-
jemati duhovne svete, pripravljati se za
sveto obhajilo in je vzprejemati, zmanj¬
ševati svoje želje, — kaj je izmed vsega
tega neprijetno tvojemu srcu? In če naj¬
deš kako reč, do katere ima tvoje srce
manj nagnjenja, preišči, odkod prihaja ta
mržnja; kaj ji je vzroki

5. Kakšno je tvoje srce glede na Boga
samega.' Ali se rado spominja Boga' ali
mu ta spomin ne zapušča nobene pri¬
jetne sladkosti? Spomnil sem se Boga in
sem se oveselil.  pravi David. Ali čutiš v
svojem srcu neko lahkoto, ljubiti Boga
in posebno slast, okušati to ljubezen ?
Ali se ne razveseli nič tvoje srce, če misli
na neizmernost božjo, božjo dobrotljivost
in ljubeznivost? Ako se spomniš Boga
med svetnimi opravili in nečimernostmi,
ali ne narediš prostora temu spominu?
ali nič ne gane tvojega srca? ali se ti ne
zdi, da se tvoje srce obrne proti njemu

415

in mu gre takorekoč naproti ? Gotovo
so tudi take duše.

Ako žena zagleda moža, ki prihaja
z daljnega potovanja, ali če le začuti nje¬
gov glas, naj je še tako zaverovana v
opravila in naj jo zadržujejo še tako nujna
dela, vendar ne zadržujejo njenega srca,
marveč popusti vse druge misli, da misli
na prišlega soproga. Tako se godi tudi
dušam, katere ljubijo Boga. Naj imajo
še toliko opravil, kadar se jim približa
spomin na Boga, zgubijo skoro zavest
za vse drugo zavoljo veselja, da se jim
je povrnil ta dragi spomin, in to je po¬
sebno dobro ^namenje.

6. Kakšno je tvoje srce gledč na Jezusa
Kristusa, Boga - človeka ? Ali te veseli,
bivati blizo njega ? Čebele so rade pri
svojem medu, ose pa rade ob smrdljivih
rečeh. Tako so tudi pobožne duše rade
pri Jezusu in občutijo presladko ljubezen
do njega; hudobne duše pa so vesele le
pri nečimernostih.

7. Kakšno je tvoje srce do presvete
Device, do svetnikov, do tvojega angelja
varha? Ali jih zelo ljubiš? ali imaš po-

416

sebno zaupanje v njihovo prijaznost? Ali

50 ti všeč njih podobe, popisi njih živ¬
ljenja, njih slava?

8. Gledč na tvoj jezik: kako govoriš
o Bogu' Ali te veseli, preslavljati ga, ko¬
likor moreš po svojem stanu in po svoji
zmožnosti? Ali rada prepevaš njegove
pesmi?

9. Gledč na delo pomisli, ali ti je
pri srcu zunanja čast božja, ali rada storiš
kaj v slavo božjo ; zakaj kdor ljubi
Boga, ta ljubi z Bogom tudi lepoto nje¬
gove hiše.

10. Ali moreš opaziti, da bi bila za¬
voljo Boga popustila kako nagnjenje in
se odrekla kaki reči ? Zakaj to je dobro
znamenje ljubezni, ako si kdo kaj odreče
iz ljubezni do onega, katerega ljubi. Kaj

51 torej do sedaj zapustila iz ljubezni
do Boga.'

417

V. poglavje.

Izpraševanje, kako se vedeš sama
proti sebi.

1. Kako ljubiš samo sebe!" Ali se ne
ljubiš preveč za ta svet? Ako je temu
tako, boš želela vedno ostati tukaj in
boš imela največjo skrb, da si na tem
svetu pripraviš prijetno bivališče; ako se
pa ljubiš za nebesa, boš želela, ali se
vsaj rada udala, da pojdeš od tod ob
uri, ko bo všeč Gospodu.

2. Ali je tvoja ljubezen do same sebe
v pravem redu? Zakaj le neredna lju¬
bezen do nas samih nam je v pogin.
Redna ljubezen pa zahteva, da bolj lju¬
bimo dušo nego telo, da se bolj trudimo
~a pridobitev čednostij kakor \a vsako
drugo reč in da višje cenimo nebeško
slavo kakor ^emsko in minljivo čast.
Dobro urejeno srce pravi večkrat samo
sebi : „Kaj poreko angelji, če mislim kaj
takega" kakor pa: „kaj poreko ljudje?"

3. Kakšno ljubezen imaš do svojega
srca? Ali nisi nevoljna, da mu moraš

Filoteja. 27



418

streči v njegovih boleznih ? Oh dolžna si
mu to skrb, da mu pomagaš in preskrb-
Ijuješ pomoč, kadar ga strasti mučijo,
zarad tega popusti vse druge reči.

4. Za koliko se ceniš pred Bogom ?
Za nič, brez dvoma ; saj to pač ni velika
ponižnost, ako se ceni za nič muha v
primeri z goro, kapljica vode v primeri
z morjem, iskrica ognja v primeri s
solncem ; marveč ponižnost je v tem, da
se ne cenimo višje nego druge, in da si
ne želimo, da bi nas drugi višje cenili.
Kako je s teboj v tej zadevi ?

5. Gledč na jezik: ali se nikoli ne
bahaš, tako ali tako? Ali se ne delaš
boljšo, kadar govoriš sama o sebi ?

6. Gledč na dela: ali se ne udaješ
kakemu veselju, ki nasprotuje tvojemu
zdravju ? Hočem reči, nečimernemu, ne¬
potrebnemu, ki zahteva preveč bdenja itd.

419

VI. poglavje.

Preiskovanje, kako se je naša duša
vedla do bližnjika.

Zakonski naj se ljubijo s krotko in
mirno, trdno in stanovitno ljubeznijo, in
sicer pred vsem zato, ker tako Bog uka¬
zuje in hoče. Isto velja starišem in otro¬
kom, bližnjim sorodnikom in tudi prija¬
teljem, vsakemu po svoji stopinji.

Da pa govorim splošno: kakšno je
tvoje srce do bližnjika? Ali ga pac
ljubiš prisrčno in iz ljubezni do Boga?
Da to prav razločiš, moraš misliti na
neke sitne in zoprne ljudi, zakaj tukaj
se izkazuje božja ljubezen do bližnjika,
in še veliko več, do onih, kateri nam
storijo kaj žalega, bodisi z besedo ali v
dejanju. Dobro preišči, je-li tvoje srce
odkrito do njih, in se ti li zelo težko zdi
jih ljubiti.

Ali nisi takoj pripravljena, slabo go¬
voriti o bližnjiku, osobito o onih, kateri
te ne ljubijo? Ali ne prizadeneš nič ža-

27«

420

lega bližnjiku, ali neposredno ali posredno ?
Ako le nekoliko prevdariš, boš to lahko
zapazila.

VIL poglavje.

Preiskovanje o nagibih naše duše.

Opisal sem nekoliko obširnejše, kako
je treba preiskovati, da spoznamo, koliko
smo napredovali v dušnem jivljenju.  Iz¬
praševanje o grehih  je pa za spoved
onih, ki ne mislijo napredovati.

Ni se pa treba pri premišljevanju
posameznih oddelkov preveč truditi, mar¬
več le mirno premisliti, kakšno je bilo
naše srce v teh rečeh od onega časa, ko
smo se trdno odločili za pobožno živ¬
ljenje, in katere so bile naše poglavit-
nejše napake v tem ozira.

Da si pa vse okrajšamo, lahko obra¬
čamo svoje preiskovanje kar le na izpraše¬
vanje o svojih nagibih,  in če bi se nam
utegnilo pretežko zdeti, da bi vse tako
natanko preiskavah, kakor je bilo rečeno,

_-_- &

p .  '■'!

421  i
lahko se tudi izprašujemo, kakšni smo
bili in kako se vedli :

V svoji ljubezni do Boga, do bliž-
njika, do samih sebe.

V svojem sovraštvu do greha, ki je
v nas, in do greha, ki je v  drugih, zakaj
želeti moramo, da odpravimo obojega,

V svojih željah po premoženju, po
veselju in po časti.

V skrbi zarad nevarnosti,., da bi ne
storili greha, zarad zgube svetnega pre¬
moženja; bojimo se preveč enega, pre¬
malo drugega.

V upanju, katero je  bilo morda pre¬
veliko gledč na svet in stvari, premajhno
pa glede na Boga in večne reči.

V žalosti, če je prevelika zarad neči-
mernih rečij.

V veselju, če je bilo preveliko in
zarad nevrednih rečij.

Kateri nagibi zadržujejo naše srce;
katere strasti je imajo v oblasti; v čem
je najbolj neredno.

Zakaj najlažje spoznamo stanje svoje
duše iz nagibov, ako jih po vrsti pre¬
iščemo, kakor strunar udarja na vse

:--

422

strune, in one, katere se mu zdč razgla¬
šene, uglasi s tem, da jih privija ali od¬
vija, enako moramo tudi mi posamezno
preiskati ljubezen, sovraštvo, poželenje,
strah, upanje, žalost in veselje svoje duše;
če je slabo ubrano za pesem, ki jo ho¬
čemo peti, namreč za slavo božjo, mo¬
ramo zopet ubrati s pomočjo milosti in
po nasvetu svojega spovednika.

VIII. poglavje.

Čustva, katera je treba obuditi po pre¬
iskovanju.

Ko si po mirnem premišljevanju vsa¬
kega oddelka v prejšnjem preiskovanju
razvidela, pri čem da si, potem obujaj
čustva tako-le :

Zahvali  Boga za to malo poboljšanje,
katero si opazila v svojem življenju od
časa, ko si se odločila za njegovo službo,
in spoznaj, da je bilo edino njegovo usmi¬
ljenje,  ki je storilo to v tebi in zate.

Ponižaj  se globoko pred Bogom in
spoznaj, da je bila tvoja krivda,  če nisi

423

veliko napredovala, zato, ker se nisi zvesto,
srčno in stanovitno ravnala po navdiho¬
vanju, razsvetljevanju in nagibanju, s
katerim te je navdajal v molitvi in
drugače.

Obljubi mu,  da ga hočeš vekomaj
hvaliti za milosti, katere ti je podelil, da
bi te od tvojih slabih nagnjenj odtrgal in
privedel do tega malega pobpljšanja.

Prosi ga odpuščanja  zavoljo nezve¬
stobe, katero si kazala v porabi njegovih
milosti j.

Daruj mu  svoje srce, da je naj
vzprejme popolnoma v svojo last.

Prosi ga,  da naj ti dodeli popolno
zvestobo.

Kliči na pomoč  presveto Devico, svo¬
jega angelja, svojega patrona, sv. Jožefa
in druge svetnike.

424

IX. poglavje.

Premišljevanja za prenovitev naših
dobrih sklepov.

Ko si dovršila izpraševanje in se z
modrim dušnim voditeljem posvetovala
o svojih napakah in pomočkih zoper nje,
opravi nasledna premišljevanja, vsak dan
po eno ob času svoje molitve, in sicer
gledč na pripravo in čustva po istem na-
vodu, kakor si ga rabila pri premišljevanjih
prvega dela ; postavi se pred vsem drugim
v pričujočnost božjo in prosi Boga mi¬
losti, da bi se dobro utrdila v njegovi
sveti ljubezni in službi.

X. poglavje.

Prvo premišljevanje: o imenitnosti
naše duše.

Premišljuj plemenitost in veličastnost,
svoje duše,  katera ima toliko spoznanje,
da ne spozna le vsega vidnega sveta,
marveč spozna tudi, da so angelji in da

so nebesa; spozna, da je Bog, neskočno
vzvišen, dober in popoln ; spozna, da je
večnost, in še več, spozna, kako mora
živeti na tem vidnem svetu, da se bo
pridružila angeljem v nebesih in Boga
vživala vekomaj.

Tvoja duša ima dalje preplemenito
voljo,  katera more ljubiti Boga, a sovra¬
žiti ga sama ob sebi ne more. Poglej
svoje srce, kako je veličastno! In kakor
nič gnilega ne more privabiti Čebel, mar¬
več so rade le na cvetkah; tako tudi
tvoje srce more počivati le v Bogu in
nobena stvar ga ne more nasititi. Le
naravnost premisli najljubše in najpri-
srčnejše radosti, katere je kdaj čutilo
tvoje srce, in sodi po pravici, ali niso
bile polne nadležnega nepokoja, pekočih
mislij in zopetnih skrbij, v katerih je
bilo nesrečno tvoje ubogo srce.

Oh, kako hiti naše srce za stvarmi,
kako se peha za njimi, misleč, da pri
njih umiri svoje želje; kakor hitro pa
jih je došlo, sprevidi, da mora začeti
iskati zopet od kraja, in da ga ne more
nič zadovoljiti, ker Bog noče tega, da

426

bi naše srce dobilo kje kakšen kraj, kjer
bi moglo počivati, kakor ga ni mogel
dobiti iz Noetove barke izpuščeni golob,
da se povrne k svojemu Bogu, od ka¬
terega je izšlo. Oj, kolika lepota je v
našem srcu že po naravi, zakaj bi je
vendar silili zoper njegovo voljo, da naj
služi stvarem ?

O moja lepa duša (tako govori), ti
moreš spoznati in želeti Boga. Zakaj bi
se zanimala za kaj manjšega r Do večnosti
imaš pravico, zakaj bi se navezovala na
trenutke? Zgubljeni sin je poleg drugega
obžaloval posebno to, da bi se bil lahko
prijetno gostil za mizo svojega očeta,
pa je užival tako uborno hrano med ži¬
valmi! O duša moja, tebi je mogoče
dobiti Boga, gorje ti, Če si zadovoljna s
čim manjšim, kakor je Bog! Povzdigni
svojo dušo po takem premišljevanju;
prepričuj jo, da je večna in vredna
večnosti; vzpodbujaj jo tako k novi
srčnosti!

427

XI. poglavje.

Drugo premišljevanje: kako imenitna
je čednost.

Premisli, da le čednosti in pobožnost
morejo zadovoljiti tvojo dušo;  kako so
lepe; primerjaj čednosti z nasprotnimi
pregrehami. Kako prijetna je potrpež¬
ljivost,  če se primerja maščevanju ; krat¬
kost  v primeri z jezo in srdom ; ponižnost
v primeri s prevzetnostjo in častilakom-
nostjo; radodarnost  v primeri z lakom¬
nostjo ; ljubezen  v primeri z nevoščlji¬
vostjo ; z m ernost  v primeri s požrešnostjo!
Zakaj čednosti imajo to prečudno moč,
da napolnjujejo dušo, ki jih je izvrševala,
z neizrečno prijetnostjo, pregrehe pa po¬
puščajo v nji neizmerno veliko otožnost
in zmedenost. Na delo torej! Zakaj bi
se ne potrudili, da si pridobimo te pri¬
jetnosti ?

Kdor ima le eno samo pregreho, že
ni zadovoljen, kdor jih ima pa veliko, je
popolnoma nesrečen; kdor ima pa le
nekaj čednostij, je ž e  Z a ^ ovo ^jen in je

428

tem veselejši, čimbolj napreduje.  O po¬
božno življenje, kako si lepo, sladko, pri¬
jetno in ljubeznivo! Ti oslajšuješ brit-
kosti in daješ prijetnost radostim. Dobro
brez tebe je slabo in radosti so polne
nepokoja, zbeganosti in praznote. Oh,
kdor bi te poznal, bi pač mogel vzklik¬
niti s Samarijanko: Domine, da mihi
hanc aquam — Gospod, daj mi te vode!
Tako je premnogokrat vzdihnila mati
Terezija in sv. Katarina iz Genove, če¬
ravno v drugačnem pomenu.

XII. poglavje.

Tretje premišljevanje: o zgledu svet¬
nikov.

Premišljuj zgled raznovrstnih svet¬
nikov. Koliko so vender storili, da bi
Boga ljubili in bili njegovi pobožni otroci?
Poglej one v svojih sklepih nepremagljive
mučence, kolike muke so prestali, da
bi jih zvesto izpolnili? Pa še posebej
one lepe, cvetoče device v čistosti bolj
bele nego lilije, v ljubezni bolj rdeče

429

nego vrtnice, nekatere v dvanajstem, druge
v trinajstem, petnajstem, dvajsetem in pet¬
indvajsetem letu, so raje prestale tisočere
muke, kakor da bi bile nezveste svojemu
sklepu, ne le v spoznavanju svete vere,
marveč tudi v spričevanju svoje pobož¬
nosti : nekatere so rajše umrle, kakor
da bi zgubile devištvo ; druge rajše,
kakor da bi nehale streči stiskanim, to¬
lažiti mučene in pokopavati mrtve. O
Bog! koliko stanovitnost je pokazal ta
slabotni spol v takih okoliščinah!

Poglej toliko svetih spoznovalcev. S
koliko močjo so zaničevali svet! Kako
nepremagljivi so bili v svojih sklepih!
Nič jih ni moglo odvrniti; brez pridržka
so jih sklenili in dopolnili brez izjeme.
Moj Bog, koliko pripoveduje sv. Avguštin
o svoji materi Moniki! S koliko odloč¬
nostjo je izvrševala svoj sklep, da hoče
Bogu služiti v zakonu in vdovstvu! In
kako velike reči poroča sv. Jeronim o
svoji duhovni hčeri Pavli, ki je imela
toliko nesreč in raznih težav! Kaj pa naj
pač mi storimo, ko imamo take vzornike?
Oni so bili to, kar smo mi; delali so za

_ 'J

430

istega Boga, za iste čednosti. Zakaj bi
tudi mi ne delali ravno tako in toliko
po svojem poklicu, da popolnimo svoj
lepi sklep in svoje sveto zagotovilo ?

XIII. poglavje.

Četrto premišljevanje: o ljubezni, ki
jo ima Jezus Kristus do nas.

Pomisli ljubezen, s katero je Jezus
Kristus toliko pretrpel na svetu, in po¬
sebej na vrtu Oljske gore pa na gori
Kalvariji. Nate se je ozirala ta ljubezen
in po toliko bolečinah in naporih pri¬
dobila od Boga Očeta dobrih sklepov in
obljub  za tvoje srce ter vsega, kar po¬
trebuješ, da Vydijuješ, krepiš, utrjuješ
in izvršuješ te sklepe. O sklep,  kako si
dragocen, ker si sad s takega drevesa,
trpljenja mojega Zveličarja ! Oh, kako te
mora ljubiti moja duša, ker si bil tako
drag mojemu Jezusu ! Oh! Zveličar moje
duše, ti si umrl,  da bi pridobil  moje
sklepe : o, daj mi milost, da rajše umrjem,
kakor da bi jih zanemarila.

431

Glej, draga Filoteja, to je gotovo, da
je srce našega ljubega Jezusa gledalo
tvoje srce  z drevesa sv. križa in je lju¬
bilo ter s to ljubeznijo ti pridobilo vse
dobrote, katere boš kdaj imela, in med
drugimi tvoje sklepe.  Da, draga Filoteja,
prav tako moremo govoriti kakor Jere¬
mija: „Predno sem bil, si me videl in
me klical po mojem imenu. Zakaj res
je njegova božja dobrota v svoji ljubezni
in usmiljenosti pripravila, vse splošne in
posebne pomočke našega zveličanja, in
torej tudi naše sklepe.  Kakor skrbna mati
za svojega otroka, tako ti je pripravil
Zveličar vsega, kar potrebuješ za zveli¬
čanje : duhovno zibelko, plenice, povoje
in postrežnico, namreč vse pomočke, vse
nagibe, vse milosti, s katerimi vodi tvojo
dušo in jo hoče privesti do popolnosti.
O moj Bog! kako globoko bi si morali
vtisniti to v svoj spomin : ali je mogoče,
da me je ljubil, in tako prisrčno ljubil
moj Zveličar, da je mislil name posebej,
in pa še na vse te male okoliščine, po
katerih me je vabil k sebi? Kako nam
mora biti vse to ljubo in drago, in kako

432

skrbno moramo obračati v svoj prid! O,
to-le je pač sladka misel: to ljubeče
Srce mojega Boga je mislilo na Filotejo,
jo ljubilo in ji preskrbelo tisočero po-
močkov za zveličanje, kakor da bi ne
imelo na svetu nobene druge duše, na
katero naj bi mislilo ; kakor solnce, ki
obseva en kraj na zemlji, ga ne obseva
manj, kakor če bi ne sijalo nikjer drugje,
prav tako je naš Zveličar mislil in skrbel
za vse svoje drage otroke, pa na vsakega
izmed nas je tako mi-slil, kakor da ne bi
nič mislil na vse druge. Ljubil me je,
pravi sv. Pavel, in se je daroval \a me,
kakor bi hotel reči: %ame samega,  kakor
bi ne bil ničesar storil za druge. Le-to
misel, Filoteja, globoko vtisni svoji duši,
da boš srčno ljubila in hranila svoj
sklep, ki je bil tako drag Srcu tvojega
Zveličarja.


$

433

XIV. poglavje.

Peto premišljevanje: o večni ljubezni,
ki jo ima Bog do nas.

Premisli večno ljubezen, katero je imel
Bog do tebe; zakaj še predno je Jezus
Kristus kot človek zate trpel'" na križu,
je že božje veličastvo v svoji neskončni
ljubezni zrlo na te in te neizrečno lju¬
bilo. Pa kdaj te je začel ljubiti? Takrat,
ko je začel Bog biti. Kdaj pa je začel
biti Bog? Nikoli; zakaj bil je zmiraj,
brez začetka in brez konca, in te je,tudi
zmiraj ljubil od vekomaj. Zato ti je do¬
brote in milosti, katere ti je podaril, pri¬
pravil že od vekomaj. Po preroku govori
tebi, kakor vsakemu drugemu: Z večno
ljubeznijo sem te ljubil: z at0 sem  t e
usmiljeno vlekel k sebi.  Med drugim je
torej mislil tudi na to, da v tebi obudi
sklepe, kako mu hočeš služiti.

O Bog! kakšni sklepi so to, na ka¬
tere je Bog od vekomaj mislil, jih pre-
vdarjal, zasnoval ■ Kako nam morajo biti

Filotojn. 28

434

ljubi in dragi ? Kaj bi morali rajše trpeti,
kakor jih popustiti v najmanjši reči?
Zares, nikdar ne, ko bi se tudi ves svet
pogreznil ; zakaj ves svet ni vreden to¬
liko, kakor ena duša, duša pa nima no¬
bene vrednosti brez naših sklepov.

XV. poglavje.

Splošna čustva o teh premišljevanjih
in konec te vaje.

Predragi sklepi! vi ste lepo drevo
življenja, katero je moj Bog z lastno
roko zasadil v sredo mojega srca, katero
hoče moj Odrešenik zalivati s svojo krvjo,
da bi rastlo in sad rodilo. Tisočkrat
rajše umrjem, kakor da bi dovolila, da
vas po r uje kakorsenkoli vihar. Ne, moje
odločitve mi nikdar ne odvzame ne neči-
mernost, ne grešno veselje, ne bogastvo,
ne brhkosti.

Oh, res, ti o Gospod si zasadil in v
svojem očetovskem srcu od vekomaj
varoval to lepo drevo za moj vrt. Oh,


435

koliko je duš, ki niso bile deležne take
posebne milosti, in kako bi se mogla kdaj
zadostno poniževati pred tvojim usmi¬
ljenjem ?

O lepi in sveti sklepi, ako vas jaz
ohranim, ohranite vi mene ; ako vi živite
v moji duši, bo moja duša živela v vas.
Živite torej večno, o sklepi, ki ste večni
v milosti božji; bodite in živite večno v
meni! naj vas nikdar ne popustim!

Po teh čustvih si moraš posamezno
določiti potrebne pomočke, da si ohraniš
te drage sklepe, in ^atrditi, da se jih
hočeš presto posluževati: pogostno mo¬
litev, svete zakramente, dobra dela, od¬
pravljanje napak, katere si spoznala v
drugem delu premišljevanj, odstranitev
grešnih priložnosti}, izvrševanje tega, kar
se ti bo svetovalo v tem oziru.

Ko se je to zgodilo, kakor z novim
dihanjem in novo močjo, \atrjuj tisočkrat,
da boš vztrajala v svojih sklepih; in
kakor bi v rokah držala svoje srce, svojo
dušo in svojo voljo, posveti, izroči, po¬
dari in daruj Bogu z obljubo, da ne boš
nikdar preklicala tega daru, marveč ga

436

pustila v rokah božjega veličastva, ter v
vsem in povsod izvrševala njegove ukaze.
Prosi Boga, naj te prenovi vso, naj blago¬
slovi in potrdi prenovljenje tvojega za¬
gotovila. Kliči na pomoč presv. Devico,
svojega angelja, sv. Ludovika in druge
svetnike.

S tako ginjenim srcem pojdi in po¬
klekni pred svojega spovednika; obtoži
se poglavitnih napak, kakor se spomniš,
da si jih storila po svoji dolgi spovedi,
in vzprejmi odvezo, kakor prvikrat; izreci
in podpiši pred njim svoje zagotovilo;
slednjič pa pojdi in združi svoje prenov¬
ljeno srce z njegovim začetnikom in Zve¬
ličarjem v zakramentu presvetega rešnjega
Telesa.

XVI. poglavje.

Kakšne misli imejmo po tej vaji.

Na dan svojega prenovljenja in na¬
slednje dni moraš prav velikokrat s srcem
in ustmi ponavljati goreče besede sv. Pavla,
sv. Avguština, sv. Katarine Genovske in

437

drugih: Ne, ja; nisem več svoja'  naj
živim ali umrjem, last sem svojega Zve¬
ličarja;  vse. kar sem, in kar je mojega,
vse je Jezusovo ! O svet, ti si zmiraj isti,
in jaz sem bila tudi vedno ista; a odslej
ne bom več ista. Ne, nič več ne bomo
isti, ker bomo imeli spremenjeno srce,
in svet, ki nas je tolikrat goljufal, se bo
sam goljufal nad nami, zakaj ker bo Je
polagoma opazil našo spremembo, bo
mislil, da smo še vedno Ezavi, pa bomo
že Jakopi.

Vsa ta premišljevanja morajo poči¬
vati v našem srcu in popustivši svoje
premišljevanje, pojdimo kar mirno po
svojih opravilih in med ljudi, v skrbi,
da bi se duh naših sklepov ne razpršil
takoj; zakaj prešinjati mora vse dele naše
duše, vendar brez dušnega in telesnega
napora.

X .— .■. X

\ 438

XVII. poglavje.

Odgovor dvema ugovoroma, ki bi ju
utegnil kdo izreci o tem navodu.

Svet ti poreče, Filoteja, da je teh vaj
in nasvetov toliko, da bi ne smel nič
drugega delati, kdor bi jih hotel izvrše¬
vati. Oh, Filoteja, ko bi ne delali nič
drugega, delali bi pač Radosti, ker bi
delali to, kar bi morali delati na tem
svetu.  Toda ne vidiš-li zvijače? Ko bi
bilo treba vsak dan izvrševati vse vaje,
tedaj bi nam seveda pobrale ves čas; pa
to se ne zahteva, marveč treba opraviti
vsako le ob času  in na kraju,  kakor se
nudi priložnost. Koliko je svetnih postav
v državnem zakoniku, katere je treba vse
spolnjevati; pa to se vč, da le, kakor
; pridejo na vrsto, in da ni treba vseh
uporabljati vsak dan. Pa kralj David, ki
je bil preobložen z jako težkimi opra¬
vili, je vendar opravljal veliko več po¬
božnih vaj, kakor pa sem jih jaz zazna¬
moval. Sveti Ludovik, občudovanja vreden

439

kralj v miru in v vojski, ki je z nena¬
vadno skrbljivostjo vodil sodnijske in
druge državne posle, je bil vsak dan
pri dveh sv. mašah, molil s svojim do¬
mačim duhovnikom večernice in sklep-
nice, opravljal premišljevanje, vsak petek
obiskoval bolnišnice, šel k spovedi in se
bičal, prav velikokrat poslušal prjdige in
se vdeleževal duhovnih pogovorov; pa
pri vsem tem ni zamudil nobene prilike,
da bi ne bil skrbno pospeševal blagra
svoje države; njegov dvor je bil v lepšem
redu in cvetju, kakor pri kateremkoli
njegovih prednikov. Torej le junaško
začni te vaje, kakor sem ti jih označil,
in Bog ti bo dal zadosti časa in moči,
da boš opravljala še svoja druga opra¬
vila, magari ko bi moral ustaviti solnce,
kakor je storil ob Jozvetovem času. Vselej
storimo Radosti, kadar dela Bog \ nami.

Svet poreče, da skoro povsod tako
govorim, kakor da sem prepričan, da
ima moja Filoteja dar znotranje molitve,
pa da vsak nima tega daru ; toraj ta
navod ne bo primeren za vse. To je
gotovo res, da sem mislil tako , pa tudi

440

je res, da nima vsakdo daru notranje
molitve. Toda enako je tudi resnica, da
more vsak imeti ta dar. tudi najmanj
izobraženi ljudje, če imajo le dobre vo¬
ditelje, in če se le hočejo toliko truditi,
da bi si ga pridobili, kakor reč ^aslu^i.
Ko bi pa vendar Je bili kateri, ki nimajo
kar nič tega daru (kar pa, mislim, da se
more le redkokrat primeriti), jim bo
moder dušni voditelj lahko nadomestil
to pomanjkljivost, ako jih pouči, kako
naj pazljivo berejo ali pa poslušajo, kar
je zapisano v premišljevanjih.

XVIII. poglavje.

Troje zadnjih in najimenitnejših opo¬
minov o tem navodil.

Ponavljaj prvi dan vsakega meseca
zagotovilo, ki je v prvem delu (XX. pogl.)
po premišljevanju; in vedno zatrjuj, da
se hočeš po njem ravnati, ter govori z
Davidom: Ne, vekomaj ne bom pozabil
tvojih ^apovedij, o moj Bog, ker po njih

441

si me posivil.  Ako pa zapaziš kako ne¬
rodnost v svoji duši, vzemi v roke svoje
slovesno zagotovilo, in klečč v duhu po¬
nižnosti jo govori prav iz srca; in našla
boš veliko olajšanje.

Spoznaj očitno, da hočeš biti pobožna;
ne rečem, da si pobožna, marveč pravim,
da hočeš biti.  Nič se ne sramuj navadnih
opravil, ki nas vodijo k ljubezni božji.
Naravnost povej, da se vadiš v premišlje¬
vanju; da bi rajše umrla, kakor smrtno
grešila; da hočeš pogosto sprejemati svete
zakramente in se ravnati po nasvetih svo¬
jega spovednika (čeravno ga večkrat iz
raznih vzrokov ni treba imenovati.) Tako
prostodušno spoznanje, da hočemo slu¬
žiti Bogu in da smo se s posebno go¬
rečnostjo posvetili njegovi ljubezni, je
zelo všeč njegovemu božjemu veličastvu,
ki noče, da bi se kdo sramoval njega in
njegovega križa. Tako spoznanje prestriže
tudi pot mnogim vabilom v nasprotno
stran in nas priganja že radi dobrega
imena, da smo stanovitni.

Modrijani so se očitno spozna vali za mo¬
drijane, da so jih ljudje pustili, naj živijo


442

kot modrijani; in mi se dajmo spoznati
za take, kateri želijo pobožno živeti, da
nas bodo pustili, da naj živimo pobožno.
Ako ti pa kdo reče, da je mogoče po¬
božno živeti tudi brez spolnjevanja teh
naukov in vaj, mu ne zanikuj tega, pa
mu prijazno reci, da je tvoja slabost tako
velika, da potrebuje več pomoči in pod¬
pore, kakor drugi.

Končno pa, preljuba Filoteja, te za-
rotujem pri vsem, kar je svetega v ne¬
besih in na zemlji, pri sv. krstu, ki si
ga sprejela, pri Srcu Marijinem, pri lju¬
beznivem Srcu, s katerim te je ljubil
Jezus, pri neizmernem usmiljenju, na ka¬
tero se zanašaš: nadaljuj in vztrajaj  v
tem srečnem započetju pobožnega živ¬
ljenja. Naši dnevi bežijo, smrt je pri vratih.
„Že kliče tromba na odhod“, pravi sveti
Gregor Nacijančan ; „vsakdo bodi pri¬
pravljen, zakaj sodba je blizo.“ Ko je
mati sv. Simforijana videla, da ga peljejo
v smrt, je klicala za njim: „Moj sin, moj
sin, spominjaj se večnega življenja; oziraj
se proti nebesom in misli na njega, kateri
tam vlada; bližnji konec bo kmalu do-

_

443

vršil kratki tek tega življenja," Filoteja,
tudi tebi kličem tako : Glej proti nebesom
in nikar jih ne pusti zarad zemlje; poglej
pekel in nikar se ne pogrezni vanj zarad
sedanjih trenutkov, poglej Jezusa Kri¬
stusa in nikar ga ne zatajuj zarad sveta;
in kadar se ti bo trud pobožnega živ¬
ljenja zdel težak, zapoj s svetim Fran¬
čiškom :

„ Bogastvo, ki se tamkaj mi blišči,
Olajša trud, da se igrača zdi!“

Naj živi Jezus, kateremu bodi z Oče¬
tom in svetim Duhom čast in slava sedaj
in vedno in na vekov veke! Amen.

Dodatek.

Najpotrebnejše vsakdanje molitve.

Da bi bila ..I'iloteja“  bolj rabna bogo-
Ijubnim Slovencem, pridejal sem, kakor je
sploh, običajno, še kratek molitvenik. Prepri¬
čan pa sem, da na tako malem prostoru naj¬
boljše dosežem svoj namen, ako spletem nekaj
venčkov iz onih prekrasnih in prisrčnih mo¬
litev, katerim je sv. cerkev podelila obilno
odpustkov, ker s tem upam koristiti na dvojno
stran: da se goji nje pobožnost ob enem in
obilno zajema iz onega neusahljivega studenca,
ki ga sv. cerkev odpira v korist živim in
mrtvim, — iz zaklada svetih odpustkov.
Uporabil sem v to svrho svojo knjižico »Mala
zakladnica®. Ravno zato, ker v tej knjižici
že lahko vsakdo vidi, koliko in kakošnih od¬
pustkov je mogoče dobiti z raznimi molitvami,
sem tukaj lahko krajšal in le to naznanil,
k o 1 i k r a t se dobijo odpustki, ker želim,
da bi se večkrat ponavljale one molitve, ka¬
terim je sv. cerkev podelila odpustke za vsaki-
krat. Ena zvezdica pred molitvijo pomeni, da
se dobijo odpustki vselej, kolikorkrat se moli;
dve zvezdici, da se dobi le enkrat na dan ;
tri pa, da se dobi na dan trikrat. Ob enem je
to tudi navod, kako se naj rabi „Mala zaklad¬
nica", da lahko nadomešča večji molitvenik.

445

L Zjutranje molitve.

* V imenu Očeta, Sina in sv. Duha.
Amen. (Z blagoslovljeno vodo!)

=" :: “=Moj večni Bog! kleče pred tvo¬
jim neskončnim veličanstvom te po¬
nižno molim in ti darujem vse svoje
misli, besede in dela današnjega dne
ter storim namen; vse delati iz ljubezni
do tebe, v tvojo čast, da bi izpolnjeval
tvojo božjo voljo, da bi tebi služil,
tebe hvalil in častil, da bi bil razsvet¬
ljevan v skrivnostih naše svete vere,
da bi si zagotovil svoje dušno zveli¬
čanje, in zaupal v tvoje usmiljenje, da
bi tvoji božji pravici zadostil za svojih
toliko in tako velikih grehov, v to¬
lažbo ubogim dušam v vicah, in da bi
vsem grešnikom izprosil milost pra¬
vega spreobrnjenja. V kratkem: storim
namen, da hočem vse delati v edinosti
s tistimi svetimi nameni, katere sta v
svojem življenju imela Jezus in Marija

446

in katere imajo vsi svetniki v nebesih
in vsi pravični na zemlji; in želel bi,
da bi mogel ta namen podpisati s svojo
lastno krvjo in ponavljati vsak tre¬
nutek tolikrat, kakor je trenutkov v
večnosti. — Vzprejmi milostno, moj
ljubi Bog, ta moj dobri namen in daj
mi svoj božji blagoslov z dejansko
milostjo, da ne bom ves čas svojega
življenja nič več storil nobenega smrt¬
nega greha, in prav posebno ta dan
ne, ko želim in imam namen, zadobiti
vse odpustke, katerih morem biti de¬
ležen, ter biti pri vseh svetih mašah,
ki se bodo danes darovale po vsem
širnem svetu; darujem vse v tolažbo
vernim dušam v vicah, da bi bile re¬
šene svojih muk. Amen.

* Čast bodi Očetu, Sinu in sv. Duhu,
kakor je bilo v začetku, sedaj in vselej
in na vekomaj Amen. (Trikrat!)

Svet, svet, svet si ti, Bog vojskinih
trum. Polna je zemlja tvoje slave. Slava
Očetu, slava Sinu, slava svetemu Duhu!
(Vnedeljo***) —  ** O moj Bog, daj, da
te ljubim, in edino plačilo za mojo lju-

447
bežen bodi, da te ljubim čedalje bolj.

— * Moj Bog in moje vse!

* Jezus, moj Bog, ljubim te čez vse.

— # Sladko Srce mojega Jezusa, daj,
da te vedno bolj ljubim. — ** O Jezus,
krotki in iz srca ponižni, stori moje
srce svojemu enako! — * Presladki
Jezus, ne bodi mi sodnik, marveč Zve¬
ličar. — * Moj Jezus, usmiljenje! —

Jezus! Jezus! Jezus! ...

Duša Kristusova, posveti me!

Telo Kristusovo, odreši me!

Kri Kristusova, napoji me!

Voda strani Kristusove, operi me!

Trpljenje Kristusovo, potrdi me!

O dobri Jezus, usliši me!

V svoje rane skrij me!

Od tebe ločiti se, ne pusti mi!

Pred hudim sovražnikom brani me!

V smrtni uri kliči me!

In k tebi priti pusti me,

Da s svetniki tvojimi hvalim te

Na vekov veke vse! Amen.

* O moj Bog! trdno verujem vse,
kar si razodel in kar po svoji cerkvi
zapoveduješ verovati, ker si večna in
nezmotljiva resnica. — Moj Bog! po
zasluženju Jezusa Kristusa upam od


448

tebe odpuščenje svojih grehov, tvojo
milost in večno življenje, ker si ti, vse¬
mogočni neskončno usmiljeni in zvesti
Bog, to obljubil. —• O moj Bog! ljubim
te iz vsega svojega srca in čez vse,
ker si moj najboljši Oče ter moja naj¬
večja in najljubeznivejša dobrota. Za¬
voljo tebe ljubim tudi svojega bližnjika,
prijatelje in sovražnike, kakor sam sebe.

v vseh rečeh naj se zgodi, naj
bo hvaljena in vekomaj češčena naj-
pravičnejša, najvišja in najljubeznivejša
volja božja.

* Ceščeno bodi sveto in brezmadežno
spočetje presvete Device in Matere božje
Marije. — * V svojem spočetju si bila
brezmadežna, o Devica Marija; prosi za
nas Očeta, čigar Sina Jezusa, od svetega
Duha spočetega, si rodila. — * Marija!
Marija! Marija! . .. * Spomni se, o pre¬
mila Devica Marija! da še nikoli ni
bilo slišati, da bi bil zapuščen, kdor je
pribežal pod tvoje varstvo, klical v tvojo
pomoč, priporočal se tvoji prošnji. S
tem zaupanjem navdan hitim k tebi,

449

devic Devica, Mati! k tebi pridem, pred
teboj stojim zdihujoč grešnik. Nikar,
o Mati večne Besede, ne zavrzi mojih
besed, temveč poslušaj in usliši me
milostno! Amen.

* Počastim te iz vsega srca, o pre¬
sveta Devica, nad vse nebeške angelje
in svetnike, kot hčer večnega Očeta,
ter ti darujem in posvetilu svojo dušo
z vsemi njenimi močmi. Češčena Ma¬
rija itd. — Počastim te iz vsega srca,
o presveta Devica, nad vse nebeške
angelje in svetnike, kot Mater edino-
rojenega Sina, ter ti darujem in po¬
svetim svoje telo z vsemi njegovimi
počutki. Češčena Marija itd. — Počastim
te iz vsega srca, o presveta Devica,
nad vse nebeške angelje in svetnike,
kot ljubljeno nevesto sv. Duha, ter ti
darujem in posvetim svoje srce z vsemi
njegovimi čustvi, proseč te, da mi od
presvete Trojice zadobiš vsega, kar je
potrebno ali koristno za moje večno
zveličanje. Češčena Marija itd.

Tebi, o deviška Mati, ki nikdar
nisi bila omadeževana z madežem ni-

.Fi loteja..29

450

kakega zadolženja, ne z lastnim in ne
izvirnim grehom, priporočim in izročim
čistost svojega srca.

Češčena Marija itd. O Gospa
moja, o Mati moja, tebi se vsega da¬
rujem in, da se ti skažem udanega, ti
danes posvetim svoje oči, svoja ušesa,
svoja usta, svoje srce, sebe popolnoma
vsega. Ker sem tedaj tvoj, o dobra Mati,
varuj me, brani me, kakor svojo last¬
nino in posestvo.

w  Češčena bodi Kraljica, Mati mi¬
losti, življenje, sladkost in upanje naše,
bodi češčena! K tebi vpijemo zapuščeni
Evini otroci, k tebi zdihujemo žalostni
in objokani v tej solzni dolini. Oh,
obrni tedaj, naša pomočnica, svoje mi¬
lostljive oči v nas in pokaži nam po
tem revnem življenju Jezusa, blaženi
sad tvojega telesa, o milostljiva, o do¬
brotljiva, o sladka Devica Marija.

J. Naj te hvalim, o posvečena De¬
vica' b.  Daj mi moč zoper sovražnike
svoje! — ti. Češčen bodi Bog v svojih
svetnikih! — B- Amen.

. ■ ■

451  j

* Sladko Srce Marijino, bodi moje
rešenje. — ## Sveta in brezmadežna
Devica Marija, Mati Božja in naša Mati,
govori za nas k Srcu Jezusa, ki je tvoj
Sin in naš brat.

» Angeljček Božji, ki varih si moj,

Po višji dobroti sem varvanec tvoj,
Razsvetljuj me in varuj me,
Vodi me in vladaj me!

w  Sveti Jožef, vzgled in patron ča¬
stilcev svetega Srca Jezusovega, prosi
za nas! — ## O sveti Jožef, oče in varih
deviških duš, čigar zvestemu varstvu je
bila izročena nedolžnost sama, Jezus
Kristus in Marija, devic Devica; po tej
dvojni predragi zastavi, Jezusu in Mariji,
te prosim in zarotim, dodeli, da se ob¬
varujem vsake nečistosti in da vedno z
! neomadežanim duhom, s čistim srcem
in s čistim telesom V vsej nedolžnosti
služim Jezusu in Mariji. Amen.

O sveti Alojzij, ki te kinčajo
angeljske čednosti, jaz, tvoj nevredni
služabnik, ti posebno priporočam čistost
svoje duše in svojega telesa. Prosim

29»

.=.=.- - " <

452

te po tvoji angeljski čistosti, priporoči
me brezmadežnemu Jagnjetu, Jezusu Kri¬
stusu, in njegovi presveti Materi, devic
Devici, ter obvaruj me vsakega veli¬
kega greha. Ne dopusti, da bi se kdaj
oskrunil z madežem kakoršnekoli ne¬
čistosti, marveč kadar me vidiš v sku¬
šnjavi in grešni nevarnosti, odpodi iz
mojega srca vse nečiste misli in želje;
vzbudi v meni zopet misel na večnost
in na Jezusa križanega ; vtisni globoko
v moje srce čut strahu božjega in vžgi
v meni ogenj božje ljubezni ter izprosi,
da tebe posnemajoč na zemlji vreden
postanem s teboj vživati Boga v ne¬
besih. Amen. Oče naš . . . Češčena Ma¬
rija . .. Čast bodi . . .

II. Večerne molitve.

Predno se odpravim k počitku, se
tebi, trojedini Bog, iz globočine svojega
srca zahvalim za vse dobrote, s kate¬
rimi si me obsipal ves čas mojega
življenja, osobito pa današnji dan. Za-


$

hvalim se ti, Bog Oče, Bog Sin, Bog
sveti Duh, za vse, kar sem dobrega
prejel za dušo in telo. Pa, ah, kako
sem ti bil zopet danes nehvaležen in sem
tolikrat razžalil tvojo neskončno do¬
brotljivost, ter tako površno opravljal
svoja dobra dela in tako mlačno izvr¬
ševal svoje dolžnosti. Oh, odpusti mi;
iz srca obžalujem vse svoje grehe in
pomanjkljivosti. ## O moj Bog, daj, da
te ljubim, in edino plačilo za mojo lju¬
bezen bodi, da te čedalje bolj ljubim.

— Čast bodi’ Očetu . . . (trikrat!) —
# Moj Bog in moje vse!

** Presladki Jezus, pomnoži mi vero,
upanje in ljubezen, daj mi skesano in
ponižano srce. — ‘“‘Jezus, moj Bog, lju¬
bim te čez vse. — * Sladko Srce mo¬
jega Jezusa, daj, da te vedno bolj ljubim.

— Sladko Srce Jezusovo, bodi moja
ljubezen! — ^‘Srce Jezusovo, ki goriš
ljubezni do nas, vnemi naše srce z lju¬
beznijo do tebe! ■ — *** Presveto Srce
Jezusovo, usmili se nas! — ** Zveličar
sveta, usmili se nas! — * Presladki
Jezus, ne bodi mi sodnik, marveč zve-

%


454

ličar. — * Moj Jezus, usmiljenje! —
Jezus! Jezus! Jezus!.. .

** Ceščeno bodi sveto in brezmadežno
spočetje presvete Device in Matere božje
Marije. — " V svojem spočetju si bila
brezmadežna, o Devica Marija; prosi za
nas Očeta, čigar Sina Jezusa, od svetega
Duha spočetega, si rodila. — "* O Ma¬
rija brez madeža spočeta, prosi za nas,
ki k tebi pribežimo! — "* O Marija!
ki si brez madeža na svet prišla, oh,
sprosi mi od Boga, da pojdem brez
greha s sveta. — ""Devica Marija,
Mati božja, prosi za me pri Jezusu ! —
"Marija! Marija! Marija . . .

** Ceščena Marija... 0 Gospa moja,
o Mati moja, tebi se vsega darujem, in
da se ti udanega skažem, ti danes po¬
svetim svoje oči, svoja ušesa, svoja
usta, svoje srce, sebe popolnoma vsega.
Ker sem tedaj tvoj, o dobra Mati, varuj
me, brani me, kakor svojo lastino in
posestvo.

"" Pod tvojo pomoč pribežimo, o
sveta Božja porodnica! Ne zavrzi naših

-.-— Va

455
prošenj v naših potrebah, temveč reši
nas vselej vseh nevarnostij, o častitljiva
in blažena Devica, (naša Gospa, naša
srednica, naša besednica, naša pomoč¬
nica. S svojim Sinom nas spravi, svo¬
jemu Sinu nas priporoči, svojemu Sinu
nas izroči). — I. Naj te hvalim, o po¬
svečena Devica! — r.  Daj mi, moč
zoper sovražnike svoje. — J. Cesčen
bodi Bog v svojih svetnikih. — r.  Amen.

O Marija, Mati Božja in Mati
usmiljenja, prosi za nas in za umrle.
— ** O Marija brez madeža spočeta,
prosi za nas, ki k tebi pribežimo. O
pribežališče grešnikov, mati umirajočih,
nikar nas ne zapusti ob uri naše lo¬
čitve, marveč sprosi nam popolno žalo¬
vanje, odkritosrčno kesanje, odpuščanje
naših grehov, vredni sprejem svete po¬
potnice, potrjenje v zakramentu sv. po¬
slednjega olja, da se moremo varno
prikazati pred sedež pravičnega, pa
tudi usmiljenega Sodnika, svojega Boga
in Odrešenika. Amen.

"Jezus, Marija, Jožef, vam izročim
svoje srce in svojo dušo. Jezus, Ma-


$

rija, Jožef, pomagajte mi v smrtnem
boju! Jezus, Marija, Jožef, v vaši druščini
naj se v miru loči moja duša!

** Sveti nadangelj Mihael, brani nas
v boju, da ne poginemo ob strašni sodbi!

* Angcljčck Božji, ki varih si moj,
Po višji dobroti sem varvanec tvoj.
Razsvetljuj in varuj me,
Vodi me in vladaj me!

Daj, o Jožef, da nam v nedolžnosti
poteče življenje ter je vedno varno pod
tvojim zavetjem.

** Jezus Kristus, moj Bog, molim
te in se ti zahvalim za vse milosti, ka¬
tere si mi dodelil ta dan. Tebi darujem
svoj počitek in vse trenutke te noči
ter te prosim, da me varuješ vsakega
greha. Zato se vležem v presveto rano
tvoje desne strani in pod varstveni plašč
svoje Matere Marije. Tvoji sveti angelji
naj mi stoje na strani in naj me čuvajo
v miru in tvoj sveti blagoslov bodi nad
menoj.

---

457

III. Sveta maša.

Od začetka do darovanja.

Oče nebeški, jaz ubogi grešnik se
hočem zdaj-le udeležiti najsvetejše da¬
ritve svete maše s toliko spoštljivostjo
in pobožnostjo, kakor se spodobi naj¬
svetejšemu opravilu. Darujem ti ta pre¬
sveti dar v počeščenje tvojega božjega
veličastva, v zahvalo za vse tvoje'brez-
številne dobrote, v odpuščenje svojih
grehov in v dosego vseh milostij, ka¬
terih potrebujem za dušo in telo, za
časni blagor in večno zveličanje, zase
in za vse, za katere mi je zlasti prositi.

»Večni Oče! darujem ti predrago
kri, trpljenje in smrt Jezusa Kristusa,
bolečine presvete Device Marije in sve¬
tega Jožefa v zadoščenje za naše grehe,
v tolažbo ubogim dušam v vicah, za
potrebe naše matere svete cerkve in v
spreobrnjenje grešnikov.

* Češčen bodi Bog! Češčeno bodi
njegovo sveto ime! Češčen bodi Jezus
Kristus, pravi Bog in pravi človek!
Češčeno bodi ime Jezusovo! Češčen

458

bodi Jezus v najsvetejšem Zakramentu!
Ceščena bodi prevzvišena in presveta
Mati božja Marija! Ceščeno bodi njeno
presveto in brezmadežno spočetje! Ce¬
ščeno Jbodi ime Marije, Device in Ma¬
tere! Ceščen bodi Bog v svojih angeljih
in svetnikih!

* Moj Jezus, usmiljenje! — O pre¬
mili Jezus! Ti sam si naše rešenje, naše
življenje, naše zveličanje, naše vstajenje!
Tebe torej prosimo, ne zapusti nas v
naših stiskah in nadlogah, marveč po
smrtnih brhkostih svojega presvetega
Srca in po bolečinah svoje brezmadežne
Matere pridi na pomoč svojim služab¬
nikom, katere si odrešil s svojo pre¬
drago krvjo. (Vera, upanje, ljubezen.)

Od darovanja do povzdigovanja.

*«= Sprejmi, o Gospod, vso mojo
prostost, vzemi moj spomin, moj um
in vso mojo voljo. Karkoli imam ali
posedam, si mi podaril: vse to ti nazaj
dam in prepustim v vladanje tvoji volji.
Le ljubezen do tebe mi daj in svojo mi-

459


lost, pa sem zadosti bogat, in ne za¬
htevam ničesar več.

** Preljubeznivi moj Jezus! v dokaz
svoje hvaležnosti do
tebe in v nadome¬
stilo za svojo mno¬
gotero nezvestobo
ti jaz, I. L podarim
svoje srce, se ti
vsega darujem in
sklenem, s tvojo po¬
močjo nikdar več
ne grešiti.

** Svet, svet, svet si ti Gospod, Bog
vojskinih trum. Polna je zemlja tvoje
slave. Slava Očetu, slava Sinu, slava
svetemu Duhu! — ** Molimo za našega
papeža I. Gospod ga ohrani in poživljaj
in osrečuj na zemlji ter ne daj ga v
oblast njegovim sovražnikom. Oče naš...
Ceščena Marija . . .

* Gospod vsem, kateri nam dobrote
delijo v tvojem imenu, milostno dodeli
večno življenje! (Odp. 50 dnij dvakrat na dan.)

»O premili Jezus, ljubivec duš! pro¬
sim te po smrtnih britkostih tvojega

460

presvetega Srca in po bolečinah tvoje
brezmadežne Matere, očisti v svoji krvi
grešnike vsega sveta, ki so zdaj v
smrtnem boju in bodo še danes umrli.
Srce Jezusovo, ki si tudi prestalo
smrtne britkosti, usmili se umirajočih.

* Gospod, daj mir v naših dneh,
ker ni nikogar, ki bi se za nas voj¬
skoval, kakor ti, naš Bog. Bodi mir
po tvoji moči in obilnost v tvojih stolpih!
— Molimo: O Bog, od katerega pri¬
hajajo svete želje, prava odločila in
pravična dela, — daj svojim služab¬
nikom tisti mir, katerega svet ne more
dati, da bodo naša srca tvojim zapo¬
vedim vdana, da bodo naši dnevi prosti
strahu pred sovražniki in mirni pod
tvojim varstvom. Po Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

Povzdigovanje.

Bodi počeščeno, zveličansko Ja¬
gnje, na lesu križa darovano zame in
za ves človeški rod! (*Ceščen in hvaljen
bodi vsaki čas presveti in božji Za-

461

krament!) — Bodi počeščena, drago¬
cena kri, ki izviraš iz ran križanega
Gospoda našega Jezusa Kristusa in iz-
mivaš grehe vsega sveta! (Ceščen in
hvaljen bodi vsaki čas presveti in božji
Zakrament!) — Spominjaj se, Gospod
svoje stvari, katero si odrešil s svojo
dragoceno krvjo. — * Jezus! Jezus!
Jezus!.. .

Od povzdigovanja do obhajila.

Molimo te, presveti Gospod Jezus
Kristus, in te hvalimo, ker si s svojim
svetim križem svet odrešil. — Hva¬
ljeno, moljeno in s hvaležnim duhom
ljubljeno bodi Srce Jezusovo v pre¬
svetem Zakramentu vsak trenutek časa
v vseh tabernakljih sveta do konca,
vekov! — * Jezus, moj Bog, ljubim te
nad vse! — * Presladko Srce Jezusovo,
daj, da naj te vedno bolj ljubim! —
™Jezus, Sin Davidov, usmili se me! —
Odrešenik sveta, usmili se nas! —
* Moj Jezus, usmiljenje! — * Presladki
Jezus, ne bodi mi sodnik, marveč zveličar!

462

Poglej, o moj preljubeznivi Jezus,
kako daleč je segla preobilnost tvoje
ljubezni! S svojim mesom in svojo
predrago krvjo si mi pripravil božjo
mizo, da bi se mi vsega daroval. Kdo
te je nagnil k toliki obilnosti tvoje
ljubezni? Gotovo le tvoje preljubeznivo
Srce. O božje, časti vredno Srce mo¬
jega Jezusa, ognjišče božje ljubezni!
vzemi mojo dušo v svojo posvečeno
rano, da bi se v tej šoli ljubezni učil
Z' pet ljubiti onega Boga, ki mi je dal
tako čudovite dokaze svoje ljubezni.
Amen. — ## Dodeli mi, o predobrot-
Ijivi Jezus, svojo milost, da biva z menoj
in da z menoj deluje ter z menoj ostane
do konca. Daj mi, da bom zmiraj to
želel in hotel, kar je tebi bolj všeč in
bolj dopadljivo. Tvoja volja bodi tudi
moja, in moja volja naj se zmiraj
ravna po tvoji v najboljšem soglasju.
S teboj naj eno hočem in nočem in
naj še drugega ne morem hoteti ali
ne hoteti kakor to, kar ti hočeš ali
nočeš.

463

Od obhajila do konca.

Moj Jezus, verujem, da si pri¬
čujoč v najsvetejšem Zakramentu. Lju¬
bim te nad vse in moja duša hrepeni
po tebi. Ker te pa sedaj ne morem
prejeti v svetem Zakramentu, pridi vsaj
v duhu v moje srce. Objamem te, ka¬
kor da si že pri meni in se’ popol¬
noma sklenem s teboj; o nikar ne pri¬
pusti, da bi se kdaj zopet ločil od
tebe. O Jezus, moja naj večja dobrota
in moja sladka ljubezen, rani in raz¬
vnemi moje srce, da bode vsikdar go¬
relo vse zate!

i: ' Duša Kristusova, posveti me!

Telo Kristusovo, odreši me!

Kri Kristusova napoji me!

Voda strani Kristusove, operi me!
Trpljenje Kristusovo, potrdi me!
O dobri Jezus, usliši me!

V svoje rane skrij me!

Od tebe ločiti se, ne pusti me!

Pred hudim sovražnikom, brani me!

V smrtni uri kliči me!

In k sebi priti pusti me,
Da s svetniki tvojimi ljubim te
Na vekov veke vse. Amen.

£

464

“ Večni Oče! darujem ti predrago
kri, ki jo je Jezus Kristus s toliko lju¬
beznijo in s tolikimi bolečinami za nas
prelil iz rane svoje desne roke. Po za¬
slugah in po moči te krvi prosimo
tvoje božje Veličastvo, dodeli nam svoj
blagoslov, da bomo obvarovani pred
svojimi sovražniki in rešeni vsega hu¬
dega. Zato kličemo: Blagoslov vse¬
mogočnega Boga Očeta in Sina in sve¬
tega Duha pridi na nas in bodi vselej
nad nami! Amen. Očenaš . . . Ceščena
Marija . . . Čast bodi ...

IV. Molitve o raznih priložnostih.

Q as t b o di Očetu itd. (reci trikrat
o poldne.) *** Svet, svet, svet si ti,
Gospod Bog vojskinih trum. Polna je
zemlja tvoje slave. Slava Očetu, slava
Sinu, slava svetemu Duhu. (Ob nedeljah.)
Angelj Gospodov (kleče!)

** O Stvarnik sveti Duh, bodi mi¬
lostno v pomoč vsej katoliški cerkvi
in s svojo nebeško močjo jo vtrjuj in

465

GV

krepčaj zoper napade sovražnikov; pre¬
novi s svojo ljubeznijo in milostjo duha
svojih služabnikov, katere si mazilil,
da v tebi poveličujejo Očeta in njego¬
vega edinorojenega Sina Jezusa Kri¬
stusa, Gospoda našega. Amen.

Gospod, vsem, kateri nam v tvojem
imenu delijo dobrote, milostno, dodeli
večno življenje. (Dvakrat na dan.)

Gospod, daj jim večni mir in
večna luč naj jim sveti, naj v miru
počivajo. Amen. (Moli trikrat na dan.)

* Hvaljen bodi Jezus Kristus! Ve¬
komaj. Amen.

Spoznavano, ljubljeno, hvaljeno,
slavljeno, češčeno, in poveličevano bodi
vselej in povsod božje Srce Jezusdvo
in neomadeževano Srce Marijino. Amen.
(* Rožni venček v čast brezmadežnemu Spo¬
četju. — “Pred sv. rešnjim Telesom: 5 oče-
našev, češčenamarij in častbodi, in še v pa¬
pežev namen 1 očenaš, češčenamarija in čast¬
bodi. — * Klečč 3 očenaše in češčenamarije
za u m i r a j o č e. — Za umrle 5 očenašev
in češčenamarij, vselej s pristavkom: Prosim
te, pridi na pomoč svojim služabnikom,

.Filotejii..30.. 

■«66

katere si odrešil s svojo predrago krvjo.
Gospod, daj jim večni mir i. t. d.
## Pred učenjem ali branjem: Dodeli mi,
usmiljeni Bog, da to, kar je tebi všeč,
goreče želim, modro preiskujem, res¬
nično spoznam in popolnoma izvršim
v slavo in čast tvojega imena. Amen.
— Večkrat ponavljaj, razne molitvice zazna¬
movane z eno zvezdico!)

Litanije vseh svetnikov.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

prosi za nas!

Bog Oče nebeški, usmili se nas!

Bog Sin, Odrešenik sveta, usmili se nas!

Bog sveti Duh, usmili se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas!

Sveta Marija,

Sv. Mati božja,
Sv. devic Devica,

Sv. Mihael,

467

prosi za nas !

za nas!

in preroki, prosite za

Matevž,
Simon,
Tadej,
Matija,
Barnaba,
Lukež,
Marka,

Sv. Gabriel, 1 . ,

Sv. Rafael, J P rosi za nas !

Vsi sveti angelji in arhangelji, prosite
za nas!

Vse svete vrste zveličanih duhov, pro¬
site za nas!

Sv. Janez Krstnik, prosi za nas!
Sv. Jožef, prosi
Vsi sveti očaki
nas!

Sv. Peter,
Sv. Pavel,
Sv. Andrej,
Sv. Jakob,
Sv. Janez,
Sv. Tomaž,
Sv. Jakob,
Sv. Filip,
Sv. Jernej,
Sv. ’'
Sv.
Sv.
Sv.
Sv.
Sv.
Sv.

30“

(o

468

prosite

za nas!

prosi za nas

N

Vsi

nas!

za

prosi za nas!

<z>
O

<z>
rt

C

Sv.

Sv.

Sv.

Sv.

Sv.

Sv.

Vsi

za nas!

Vsi sveti učeniki, prosite za nas!

Sv.

Sv

Vsi sveti apostoli in evangelisti, pro¬
site za nas!

Vsi sveti učenci Gospodovi,
za nas!

Vsi sv. nedolžni otroci, prosite

Sv. Štefan,
Sv. Lavrencij,
Sv. Vincencij,

Sveta Fabijan in Sebastijan,
Sveta Janez in Pavel,
Sveta Kozma in Damijan,
Sveta Gervazi in Protazi,
sveti mučeniki, prosite :

Silvester,
Gregorij,
Ambrož,
Avguštin,
Jeronim,

Martin,
Nikolaj,
sveti škofje in spoznovalci, prosite

Anton, )

Benedikt, j P rosi za nas!

469

prosi za nas!

prosi za nas!

reši nas,
o Gospod!

Sv. Bernard,
Sv. Dominik,
Sv. Frančišek,

Vsi sveti mašniki in leviti, prosite za
nas !

Vsi sveti menihi in puščavniki, prosite
za nas!

Sv. Marija Magdalena,

Sv. Agata,
Sv. Lucija,
Sv. Neža,
Sv. Cecilija,
Sv. Katarina,
Sv. Anastazija,

Vse sv. device in vdove, prosite za nas!

Vsi svetniki in svetnice Božje, prosite
za nas!

Bodi nam milostljiv; zanesi nam, o
Gospod!

Bodi nam milostljiv; usliši nas, o
Gospod!

Vsega hudega,

Vsega greha,
Svoje jeze,
Nagle in neprevidene smrti,

470

Skušnjav hudičevih,

! Jeze, sovraštva in vse hude volje,

Duha nečistosti,

Treska in hudega vremena,

Šibe potresa,

Kuge, lakote in vojske,

Večne smrti,

S skrivnostjo svojega svetega
včlovečenja,

S svojim prihodom,

S svojim rojstvom,

S svojim krstom in svetim po¬
stom,

S svojim križem in trpljenjem,

S svojo smrtjo in svojim pokopom,

S svojim svetim vstajenjem,

S svojim čudovitim vnebohodom,

S prihodom Tolažnika sv. Duha,

; V dan sodbe,

Mi grešniki,

Da nam zanesi,

Da nam odpusti,

Da nas k pravi pokori pri- ■
pelji,

Da svojo sveto cerkev vladaj
in ohrani,

prosimo te, ' '

sliši nas! reši nas, o Gospod!

&

Da pastirja apostolskega in vse
cerkvene stanove v svoji sveti
veri ohrani,

;  Da sovražnike svete cerkve po¬
nižaj,

Da našega cesarja obvaruj,

Da krščanskim kraljem in oblast¬
nikom mir in pravo enovoljnost
daruj,

Da vsemu krščanskemu ljudstvu
mir in edinost dodeli,

Da nas vse v svoji sveti službi
potrdi in ohrani, i

Da naše misli k nebeškim željam
povzdigni,

Da vsem našim dobrotnikom večne
dari dodeli,

i Da duše naše in naših bratov,
bližnjih in dobrotnikov več¬
nega pogubljenja reši,

Da sad zemlji daj in ohrani,

Da vsem vernim dušam večni
pokoj dodeli,

Da nas usliši,

Sin božji,

prosimo te, sliši nas!

472

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;
zunesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš itd.

t. Kruh z nebes si jim dodelil.

B. Kateri ima vso sladkost v sebi, i

Molimo! O Bog ! kateri si nam v i
prečudnem Zakramentu spomin svojega
trpljenja zapustil, daj nam, te prosimo,
svete skrivnosti tvojega Telesa in tvoje
Krvi tako častiti, da vedno v sebi ču- !
tirno sad tvojega odrešenja.

Vsegamogočni, večni Bog, nebeški ;
Oče ! poglej z očmi svoje neskončne :
milosti naše reve in nadloge. Usmili se i
vseh vernih kristijanov, za katere se je !
tvoj edinorojeni Sin, naš Gospod in !

473

Zveličar Jezus Kristus, voljno grešni¬
kom v roke dal, in je tudi svojo drago
kri na lesu svetega križa prelil. Po
tem Gospodu Jezusu odvrni, milostljivi
Oče! zaslužene šibe, sedanje in pri¬
hodnje nevarnosti, punte, vojske, kugo,
lakoto, dragino, bolezni in žalostne
revne čase.

Vsemogočni, večni Bog ! usmili se
svojega služabnika, našega papeža L,
in vodi ga po potu večnega življenja,
da bo s tvojo pomočjo, kar je tebi pri¬
jetno, želel in z vso močjo storil.

O Bog, pastir in vladar vseh vernih!
glej milostljivo na svojega služabnika
našega škofa L, ki si ga pastirja naši
škofiji postavil; dodeli mu, da tistim,
čez katere je postavljen, z besedo in
z djanjem k dobremu služi, in tako s
čedo, ki mu je izročena, večno živ¬
ljenje doseže.

Bog, varh vseh kraljestev, dodeli
svojemu služabniku, našemu cesarju I.,
spoznati in častiti tvojo moč, s katero
se sovražnik premaga, da bo, ker je iz

474

tvoje volje cesar postal, tudi v tvojem
varstvu vselej mogočen.

Razsvetli in potrdi v vsem dobrem
duhovske in deželske oblastnike in go¬
sposke, da nas bodo na vse to napelje¬
vali, kar more k tvoji božji časti, k
našemu zveličanju in k miru in sreči
vsega krščanstva pripomoči.

Prosimo tudi, kakor hočeš, da nam
je prositi, za svoje prijatelje in neprija-
telje, za zdrave in bolne, za vse žalostne
in revne kristijane, za žive in mrtve.

Vsemogočni, večni Bog, ki gospo¬
duješ čez žive in mrtve, in se usmiliš
vseh, katere iz vere in dobrih del za
svoje spoznaš, pohlevno te prosimo, da
vsi, za katere smo se namenili moliti,
kateri so še pri življenju, ali pa so se
že s sveta ločili, na prošnje vseh tvojih
svetnikov od tvoje dobrote odpuščenje
vseh svojih grehov dosežejo.

Dodeli nam, o Bog miru! pravo
edinost v veri brez vsega razdrtja in
ločitve. Preobrni naše srca k pravi po¬
kori in k poboljšanju našega življenja.
Vžgi v nas ogenj svoje ljubezni. Daj

$



$

nam goreče želje po vsi pravičnosti,
da ti bomo kakor tvoji pokorni otroci
v življenju in v smrti prijetni in do¬
padljivi.

Tebi, o Gospod! bodi vedno pripo¬
ročeno vse naše djanje in nehanje, naše
delo in opravilo, naše življenje in naša
smrt. Daj nam tvojo milost tukaj vži-
vati, in tamkaj z vsemi izvoljenimi do¬
seči, da te bomo v večnem veselju in
zveličanju hvalili in molili. To nam do¬
deli, Gospod, nebeški Oče ! po Jezusu
Kristusu, svojem ljubem Sinu, Gospodu
našem in Odrešeniku, kateri s teboj živi
in kraljuje v edinosti svetega Duha,
Bog vekomaj. Amen.

* Lavretanske litanije.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Bog Oče nebeški, usmili se nas!

Bog Sin, Odrešenik sveta, usmili se nas!

476

Bog sveti Duh, usmili se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas!
Sveta Marija,
Sveta Mati božja,
Sveta devic Device,
Mati Kristusova,
Mati milosti božje,
Mati prečista,
Mati brezmadežna,
Mati nedolžna,
Mati presveta,
Mati ljubeznjiva,
Mati prečudna,
Mati našega Stvarnika,
Mati našega Odrešenika,
Devica modra,
Devica častitljiva,
Devica hvale vredna,
Devica mogočna,
Devica usmiljena,
Devica verna,
Podoba pravice,
Sedež modrosti božje,
Začetek našega veselja,
Posoda duhovna,
Posoda časti vredna,

prosi za nas

477

Posoda vse svetosti,
Skrivnostna roža,
Turn kralja Davida,
Turn slonokosteni,
Hiša zlata,
Skrinja miru in sprave,
Vrata nebeška,
Zgodnja danica,
Zdravje bolnikov,
Pribežališče grešnikov,
Tolažnica žalostnih,
Pomoč kristijanov,
Kraljica angeljev,
Kraljica očakov,
Kraljica prerokov,
Kraljica apostolov,
Kraljica marternikov,
Kraljica spoznovalcev,
Kraljica devic,
Kraljica vseh svetnikov,
Kraljica brez madeža izvirnega
greha spočeta,

Kraljica sv. rožnega venca,
Jagnje božje, ki grehe svetd odjemlješ;

zanesi nam, o Gospod!

prosi za nas!


Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!
Kriste usliši nas!

Oče naš itd. Češčena Marija itd.

Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta
Božja porodnica ! za zavrzi naših pro¬
šenj v naših potrebah, temuč reši nas
vselej vseh nevarnost. O častitljiva in
blažena Devica, naša gospa, naša sred-
nica, naša besednica, naša pomočnica.
S svojim Sinom nas spravi, svojemu
Sinu nas priporoči, svojemu Sinu nas
izroči. — J. Prosi za nas, sveta božja
porodnica! — jj.  Da bomo vredni obljub
Kristusovih.

Molimo! Dodeli nam, svojini slu¬
žabnikom, prosimo, Gospod Bog! da
vedno zdravje na duši in na telesu
uživamo in da bomo po častitih proš¬
njah presvete Marije vselej Device se¬
danje žalosti rešeni in večnega veselja
deležni.

X __ .

•-.--J-

479

Geščena bodi Kraljica, mati milosti,
življenje, sladkost in upanje naše, bodi
češčena! K tebi vpijemo zapuščeni Evini
otroci; k tebi zdihujemo žalostni in
objokani v tej solzni dolini. Oh, obrni
tedaj, naša pomočnica ! svoje milost¬
ljive oči v nas; in pokaži nam po tem
revnem življenju Jezusa, blaženi., sad
svojega telesa: o milostljiva, o do¬
brotljiva, o sladka Devica Marija! —
t. Prosi za nas, sveta božja porodnica!
— B. Da bomo vredni obljub Kristu¬
sovih.

Molimo! Vsemogočni, večni Bog,
ki si dušo in telo častite Device Ma¬
tere Marije, da bi vredno prebivališče
tvojega Sina biti zaslužila s pomočjo
svetega Duha pripravil, daj, da bomo,
ki se njenega spomina veselimo, po
njenih milostnih prošnjah prihodnjega
zla in večne smrti rešeni.

Glejte, zvesti in modri hlapec, ka¬
terega je Gospod postavil čez svojo
družino. — t. Prosi za nas, sv.Jožef!
— B. Da bomo vredni obljub Kristu¬
sovih.


480

Molimo! Naj nam prosimo, Gospod!
zasluženje ženina tvoje presvete Matere
Marije pomaga, da, kar naša slabost
ne premore, nam bode po njegovih
prošnjah dodeljeno.

Gospod ! ponižno te prosimo, raz¬
veži po svoji milosti naših grehov vezi,
in ohrani po prošnjah svoje izvoljene
Matere, ljube Device Marije in vseh
svojih svetnikov, nas svoje služabnike,
naše dobrotnike in našo pohištvo v vsi
svetosti; očisti tudi vso našo rodovino
in naše prijatelje od hudobe in grehov,
in napolni jih z lepimi čednostmi; do¬
deli nam mir in zdravje, odvrni od nas
vidne in nevidne sovražnike, in odženi
vse hude želje; daj nam zdravo vreme
jn dobro letino, skaži milost našim
prijateljem in neprijateljem, in obvaruj
to duhovnijo z vsemi, kateri v njej pre¬
bivajo, kuge, lakote, vojske, ognja, po¬
tresa, povodnji, in dodeli milostno vsem
vernim kristijanom, živim in mrtvim, v
nebeškem kraljestvu večno življenje,
mir in pokoj. Obvaruj našega papeža L,
našega škofa L, našega cesarja L, in

481

Litanije presv. Srca Jezusovega.


cn
trt
C

vso našo duhovsko in deželsko go¬
sposko, in vse krščansko ljudstvo vseh
nadlog in vsega zlega. In tvoj blago¬
slov pridi z  nebes na nas, in bodi vselej
nad nami. Po Gospodu našem Jezusu
Kristusu, Sinu tvojem, kateri s teboj
živi in kraljuje v edinosti svetega Duha
Bog vekomaj. Amen.

S

cn
S

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Bog Oče nebeški,

Bog Sin, odrešenik sveta,

Bog sveti Duh,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Srce Jezusa, Sinu večnega Očeta,

Srce Jezusovo, v Materi Devici
od svetega Duha upodobljeno,

Filoteja. 31

482

Srce Jezusovo, z Besedo božjo v
osebi združeno,

Srce Jezusovo, neskončno veli-
čanstveno,

Srce Jezusovo, sveti tempelj božji,

Srce Jezusovo, šotor Najvišjega,

Srce Jezusovo, hiša božja in vrata
nebeška,

Srce Jezusovo, žareče ognjišče
ljubezni,

Srce Jezusovo, posoda pravice in
ljubezni,

Srce Jezusovo, dobrote in ljubezni
polno,

Srce Jezusovo, brezno vseh čed-
nostij,

Srce Jezusovo, vse hvale najbolj
vredno,

Srce Jezusovo, kralj in središče
vseh src,

Srce Jezusovo, v katerem so vsi
zakladi modrosti in znanosti,

Srce Jezusovo, v katerem biva
vsa polnost božanstva,

Srce Jezusovo, nad katerim ima
Oče svoje posebno dopadenje,

usmili se nas !

483

Srce Jezusovo, iz čigar polnosti
smo vsi prejeli,

Srce Jezusovo, hrepenenje večnih
višav,

Srce Jezusovo, potrpežljivo in ne¬
skončno usmiljeno,

Srce Jezusovo, bogato za vse, ki
te na pomoč kličejo,

Srce Jezusovo, vir življenja in
svetosti,

Srce Jezusovo, sprava za naše
grehe,

Srce Jezusovo, z zasramovanjem
nasičeno,

Srce Jezusovo, zavoljo naših hu¬
dobij potrto,

Srce Jezusovo, do smrti pokorno,

Srce Jezusovo, s sulico prebodeno,

Srce Jezusovo, vir vse tolažbe,

Srce Jezusovo, življenje in vsta¬
jenje naše,

Srce Jezusovo, mir in sprava naša,

Srce Jezusovo, krvava žrtev za
grešnike,

Srce Jezusovo, zveličanje v tebe
upajočih,

31*

usmili se nas!

484

Srce Jezusovo, upanje v tebi
umirajočih, usmili

Srce Jezusovo, sladkost vseh se nas!
svetnikov,

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
zanesi nam o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
usmili se nas!

t. Jezus krotak in iz srca ponižen.

B. Vpodobi po svojem naše srce.

Molimo.

Vsemogočni večni Bog, ozri se na
Srce svojega preljubega Sina, in na
češčenje in zadoščenje, katero ti daje
v imenu grešnikov, ter tako potolažen
odpusti njim, ki prosijo tvojega usmi¬
ljenja, v imenu istega svojega Sina,
Jezusa Kristusa, ki s teboj živi in kra¬
ljuje v edinosti svetega Duha, Bog, na
vekov veke. Amen.

485

* Sveti križev pot
kakor se navadno moli v J^irnu.

O moj Jezus! kedar se spominjam
tvojega bridkega trpljenja in smrti, spo¬
znam, kako močno, kako neizmerno si
me ljubil. Iz srca mi je žal, da sem te
tako malo ljubil, marveč te tolikokrat
razžalil in celo s smrtnimi grehi. Zdaj
pa je moja trdna volja, te resnično
ljubiti in nič več ne grešiti. Zatorej
upam, sebi in dušam v vicah vse od¬
pustke zadobiti, ki so se podelili za to
pobožnost. Amen.

Prva postaja.

Jezus je k smrti obsojen.

Takrat torej jim ga je (Pilat) igdal,
da bi bil križan. Vseli so pa Jezusa in
ven peljali.

Molimo te, o Gospod Jezus Kristus!
in te hvalimo: Ker si s svojim svetim
križem svet odrešil. — O Jezus! po tej
krivični sodbi, katero sem že tolikokrat
podpisal s svojimi grehi, reši me večne
smrti, ki sem jo že tolikokrat zaslužil.

486

Oče naš . . . Češčena Marija . . .
Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Druga postaja.

Jezus vzame križ na svoje rame.

In je svoj križ noseč ven šel na mesto,
ki se imenuje mesto mrtvaških glav, -po
hebrejsko pa Golgata.

Molimo te . .. O Jezus, ki si voljno
nase vzel težki križ, katerega sem ti
jaz pripravil s svojimi grehi, daj, da
spoznam njih velikost ter jih objokujem
ves čas svojega življenja.

Oče naš . . . Češčena Marija . . .
Usmili se nas . ..

Tretja postaja.

Jezus pade prvič pod križem.

Ker je človek, is zemlje vzet, svojo
glavo prevzetno povzdignil proti Bogu,
zato leži Edinorojenec Očetov v prahu
potrt kakor črv.

Molimo te . . . Teža mojih preve¬
likih grehov, o Jezus! te je pod križem
na tla podrla. Mrzi mi nad grehi ter
jih sovražim; odpusti mi, prosim te; s

487

pomočjo tvoje milosti sklenem nič več
grešiti.

Oče naš . . . Ceščena Marija . . .
Usmili se nas . . .

Četrta postaja.

Jezus sreča svojo žalostno Mater.

Pritisni me kakor pečat na svoje srce,
kakor pečat na svojo roko! Zakaj močna
kakor smrt je ljubezen.

Molimo te . .. 0 prežalostni Jezus!
o prežalostna Mati! ako sem vama do
zdaj toliko žalost delal s svojimi grehi,
se to v prihodnjič ne sme več zgoditi.
Z vajino pomočjo hočem vaju ljubiti in
vama zvest biti do, smrti.

Oče naš . . . Ceščena Marija . . .
Usmili se nas . . .

Peta postaja.

Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ nesti.

In kedar so ga peljali, prijeli so ne¬
kega Simona Cirenčana, kateri je Sel s
polja, ter so mu naložili križ, da ga nese
za Jezusom.

Molimo te ... 0 Jezus! kako srečen
je Simon, da ti more pomagati križ

H -

488

nesti! Kako srečen bi bil pa tudi jaz,
ko bi ti odslej pomagal križ nositi z
voljno potrpežljivostjo v vsem, karkoli
me zadene.

Oče naš . . . Češčena Marija . . .
Usmili se nas . ..

Šesta postaja.

Veronika podd Jezusu potni prt.

Oči Gospodove gledajo na nje, kateri
ga ljubijo. Ljubim te, o Gospod, moja,
moč, moje pribežališče, moj Odrešenik.

Molimo te . .. O Jezus, ki si se to¬
liko ponižal, da si svoj presveti obraz
Veroniki vtisnil v potno ruto, vtisni
tudi globoko v mojo dušo spomin svo-
: jega bridkega trpljenja in svoje grenke
smrti.

Oče naš . . . Ceščena Marija . . .
Usmili se nas ...

Sedma postaja.

Jezus pade drugič pod križem.

On pa je bil ranjeu savoljo naših
grehov, in potrt savoljo naših hudobij;

489

pokorjenje je bilo nad njim zavoljo na¬
šega miru. Gospod ga je hotel potreti v
slabosti.

Molimo te .. . Moji večkrat storjeni
grehi so krivi, da ti, o preljubeznivi
Jezus! že zopet padeš pod težkim križem.
Daj mi moč, da se nič več ne povrnem
v greh in se v ta namen poslužujem
vseh potrebnih pomočkov.

Oče naš . . . Češčena Marija , . .
Usmili se nas .. .

Osma postaja.

Jezus tolaži Jeruzalemske žene.

Jezus pa se je proti njim obrnil in
rekel: Hčere Jeruzalemske! nikar se ne
jokajte nad menoj, ampak jokajte se nad
seboj in nad svojimi otroci.

Molim te . . . Ti, o Jezus! tolažiš
Jeruzalemske žene, ki žalujejo nad tvo¬
jim trpljenjem. Tolaži tudi mojo dušo
s svojim usmiljenjem, v katero zaupam
in si je hočem v prid obračati.

Oče naš . . . Ceščena Marija . . .
Usmili se nas . ..

490

Deveta postaja.

Jezus pade tretjič pod križem.

Jas -pa sem črv in ne človek, zasra¬
movanje ljudij in izvrzek izmed ljudstva.
Moja moč se je usušila kakor Čepina; v
smrtni prah si me pripeljal.

Molim te . . . Zavoljo prevelicega
trpljenja, katero si že prestal, o Jezus!
tretjič padeš pod težkim križem. Stori,
da se nič več ne povrnem v greh. Moj
Jezus! rajši umrjem, kakor da bi zopet
grešil.

Oče naš . . . Češčena Marija . . .
Usmili se nas ...

Deseta postaja.

Jezusa slečejo in mu žolča piti dajo.

In so mu dali vina z žolčem zmeša¬
nega. In ko je bil pokusil, ni hotel piti.
Razdelili so si moja oblačila in za mojo
suknjo so vadljali.

Molimo te . . . O Jezus! ki so te
slekli in ti dali piti kisa in žolča, reši
me vendar vsega nagnjenja do časnih
rečij; in stori, da zaničujem vse, kar
je posvetnega ali kar me napeljuje v
greh.

$

Oče naš . . . Ceščena Marija . . .
Usmili se nas ...

Enajsta postaja.

Jezusa na križ pribijajo.

Ondi so ga križali. Napisal je pa
Pilat tudi napis in ga je dejal vrh križa.
Bilo je pa pisano: Jezus Nazarenski,
Kralj Judov.

Molim te . . . Po tistih grozovitnih
bolečinah, katere si občutil, ko so z
žreblji prebodli in na križ pribili tvoje
svete roke in noge, stori, o Jezus! da
svoje meso neprenehoma križam s kr¬
ščanskim zatajevanjem.

Oče naš . . . Ceščena Marija . . .
Usmili se nas . ..

D v a n a j s t a p o s t a j a.

Jezus umrje na križu.

Jezus je rekel: Dopolnjeno je! In je
zavpil z velikim glasom: Oče, v tvoje roke
izročim svojo dušo! In je glavo nagnil,
in je dal dušo iz sebe.

Molimo te . .. O Jezus! ki si na
križu umrl, potem, ko si tri ure na

492

njem visel v najbridkejših smrtnih te¬
žavah, daj mi, da prej umrjem, kakor
da bi še kdaj grešil. In ako moram še
živeti, naj živim, da tebe ljubim in tebi
služim.

Oče naš . . . Češčena Marija . . .
Usmili se nas . ..

Trinajsta postaja.

Jezusa s križa snamejo in ga položijo Mariji v naročje

O vi vsi, ki mimo greste po potu, po¬
mislite in glejte, če je kaka bolečina, kakor
bolečina moja!

Molimo te .. . O prežalostna mati!
kako je bilo pač z bridkostmi napol¬
njeno tvoje srce, ko si svojega ljubega
Jezusa imela mrtvega v naročju. O, iz¬
prosi mi milost, da sovražim greh, ki
je bil kriv njegove smrti in tvojih
bridkostij, da spokorno živim in sveto
umrjem v tvojem naročju.

Oče naš . . . Češčena Marija . . ,
Usmili se nas . . .

493

Štirinajsta postaja.

Jezusa v grob položijo.

Bil je pa na tistem kraju, kjer je bil
križan, vrt in na vrtu nov grob, v katerega
še nihče ni bil položen. Tam sta položila
Jesusa.

Molimo te ... 0 Jezus! vsemu hočem
odmreti in odslej le tebi živeti. Dokler
mi je še tu živeti, hočem le V tebi in
s teboj živeti, da bom kdaj v nebesih v
tebi večno živel in tam večno užival sad
tvojega bridkega trpljenja in tvoje smrti.

Oče naš . . . Ceščena Marija . . .
Usmili se nas ...

V. Sveta Spoved.

Pred spovedjo.

O sveti Duh, razsvetli mi um, da
prav spoznam vse svoje grehe; omeči
mi srce, da jih prav obžalujem; potrdi
mojo voljo, da se jih odkritosrčno
spovem, resnično poboljšam in vredno
zadostujem za nje. (Za izpraševanje vesti
glej »dodatek" v katekizmu ali pa 1. zvezček
knjižice »Dobra spoved").

494

Z užaljenim srcem spoznam, o moj
preljubeznivi Bog, kako sem ti bil
zopet nehvaležen, ker sem se pregrešil
v toliko rečeh. O, kaj bi bilo, ko bi
bil umrl v svojih grehih! Zdaj-le bi že
zdihovala moja uboga duša v nepo¬
pisnih britkostih!! O p re dobrotljivi Oče
nebeški! zahvalim se ti iz globočine
srca, da me še nisi poklical pred ne
skončno pravično sodbo! In ker si
imel do zdaj toliko usmiljenja z menoj,
trdno upam, da se me bodeš zopet
usmilil in mi odpustil moje grehe, ka¬
tere obžalujem iz vsega srca; rajše
umrjem, kakor da bi te še kdaj žalil
s kakim (smrtnim) grehom. — Pa oh,
kako sem še slab, kako malo te ljubim,
neskončno sveti Bog! Le pred tvojo
šibo se tresem in bojim se tvojih pra¬
vičnih kaznij; tvoja neskončna svetost
in dobrota me pa tako malo gine. O
ljubi Bog, ogrej vendar moje mrzlo
srce z ognjem svoje svete ljubezni, da
bom nase pozabil in mislil le nate ter
zato obžaloval svoj greh, ker sem ž
njim razžalil tebe, neskončno ljubezen

>5 --

in svetost! O, daj mi milost, da bom
zopet tvoj • dobri in hvaležni otrok ter
te ne bom nikdar več žalil.

O moj Jezus! ti si me tako zelč
ljubil, ter si umrl za-me —- na križu
v nedopovedljivi britkosti in zapušče¬
nosti, do zadnje kapljice si zame prelil
svojo predrago rešnjo kri — in še po
smrti si dal raniti in odpreti svoje pre¬
sveto Srce iz ljubezni do mene, ubo¬
gega grešnika! Oh, jaz pa sem ti bil
tako zelč nehvaležen, da sem tvojo ne¬
skončno dobroto povračal s tako ostud¬
nim razžaljenjem. Iz vsega srca obža-
Ijujem to svojo nehvaležnost. Nikdar,
nikdar več ne bom take žalosti delal
tvojemu presvetemu Srcu. Se sedaj mi
odpusti, o Jezus. Zanaprej te res ne bom
več žalil; pripravljen sem rajše trpeti
najhujše bolečine in rajše mučen biti,
kakor še kdaj s kakim smrtnim grehom
vedoma žaliti premilo tvoje Srce. —
*Moj Jezus, usmiljenje! — *Presladki
Jezus, ne bodi mi sodnik, marveč Zve¬
ličar — ** Zveličar sveta, usmili se
nas! — Presladki Jezus, pomnoži mi

496

vero, upanje in ljubezen, in daj mi ske¬
sano in ponižano srce!

O Marija, ki si s svojo mogočno
priprošnjo že toliko grešnih src na¬
gnila k pravemu, čeznatornemu popol¬
nemu kesanju in stanovitnemu pobolj-
šanju, sprosi še meni, o ljuba Mati, to
milost! — * Sladko Srce Marijino, bodi
moje rešenje! — # ’O Marija brez ma¬
deža spočeta, prosi za nas, ki k tebi
pribežimo.

Sveti angelj varih, sveti Alojzij, ti
moj sveti patron I. in vi vsi svetniki
in svetnice v nebesih, stojte mi na
strani, da tako vestno in skesano opra¬
vim sveto spoved, kakor bi bila zadnja
v mojem življenju! Amen.

Po spovedi.

Odpuščeni so mi grehi; odpravljena
je gnusoba iz srca; in zopet je z mi¬
lostjo božjo ozaljšana in posvečena
moja duša! O, kako se sedaj čutim
olajšanega in srečnega! Moj nebeški
Oče mi je zopet naklonjen; moj Zve¬
ličar je zopet moj prijatelj in sveti Duh

497

milostno prebiva v mojem srcu. — * Moj
Bog, moje vse! — Tudi tebi, o Marija,
se smem sedaj zaupno in radostno bli¬
žati, ker zopet sem postal, kakor smem
upati, ljubljenec tvojega materinega
Srca. In kako se z menoj veseli angelj
varih moje današnje sreče!

O, da bi ostal stanoviten! Z novim,
očiščenim in posvečenim srcem ti še
enkrat obljubim, o Bog, da bom odslej
sovražil greh, tebe pa ljubil iz vsega
svojega srca, iz vse svoje duše in iz
vseh svojih močij. Iz ljubezni do tebe
hočem radovoljno in veselo storiti vse,
karkoli mi zapoveduješ. Z vso goreč¬
nostjo se bom trudil odslej, da se obva¬
rujem vseh grehov, posebno pa onih,
katere sem največkrat ponavljal do sedaj
. .. Skrbno se bom ogibal vsake nevarne
priložnosti in zvesto rabil potrebne po-
močke, da se ne povrnem v poprejšnje
grehe; osobito se bom vestno ravnal
po naukih in svetih svojega skrbnega
spovednika. — ** O moj Bog, daj, da
te ljubim, in edino plačilo za mojo lju¬
bezen bodi, da te čedalje bolj ljubim.

Filoteja

31

498

— * Sladko srce mojega Jezusa, daj,
da te vedno bolj ljubim! — Sladko
Srce Jezusovo, bodi moja ljubezen! —
w Srce Jezusovo, ki goriš ljubezni do
nas, vnemi naše srce z ljubeznijo do tebe!

Sveta Marija, sveti angelj varih in
vsi ljubi svetniki Božji, prosite zame,
da ostanem stanoviten v svojih dobrih
sklepih ter prihajam vedno boljši in
vam podobnejši. Amen.

VI. Sveto obhajilo.

Pred svetim obhajilom.

Pred teboj, o moj Jezus, ponižno
klečim in te z največjo spoštljivostjo
častim in molim kot svojega Boga in
Stvarnika, svojega Gospoda in Zveli¬
čarja. Častim in molim tvoje presveto
telo, tvojo presveto dušo, tvoje pre¬
sveto meso in kri, tvoje presveto Srce,
tvojo božjo in človeško natoro, zjedi-
njeno v eni božji osebi. O, da bi te
mogel tako častiti in moliti, kakor te
časte in molijo vsi angelji in svetniki

■ 499

v nebesih in vse pravične in bogo-
Ijubne duše na zemlji!

*O moj Jezus! trdno verujem vse,
kar si nam razodel in po svoji cerkvi
zapoveduješ verovati. Posebej verujem
z vso gotovostjo, da si v presvetem
rešnjem Telesu resnično in osebno pri¬
čujoč kot Bog in človek skupaj, isti
Jezus, ki z Očetom in svetim '"Duhom
živiš in kraljuješ od vekomaj do veko¬
maj; isti Jezus, ki si iz ljubezni do mene
zapustil nebeško veličastvo in na križu
umrl za rešenje moje duše; isti Jezus,
ki prideš ob koncu sveta z veliko močjo
in častjo sodit žive in mrtve. Na tvojo
besedo se zanesem, ker si večna res¬
nica in modrost. — O moj Jezus! ti si
obljubil večno življenje vsem, kateri
bodo vredno zavžili tvoje presveto Telo.
Trdno zaupam tvoji božji besedi in ve¬
selo pričakujem, da mi bodeš dodelil
vse one milosti, katerih potrebujem, da
bi mogel za teboj hoditi, sveto živeti
in kdaj k tebi dospeti v sveta nebesa!

O moj Jezus! od vekomaj si me ljubil!
Iz ljubezni do mene si prišel na svet,

3 P’

$. : .■.X

'?§■-.-_-

bOO •

si trpel in umrl. Se več: iz ljubezni do
mene si postavil zakrament presvetega
rešnjega Telesa, da bi mogel, kakor
vsaki bogoljubni duši, tudi meni sam
donašati svojih božjih milostij in me
posebej osrečevati pri angeljski mizi.
Oh, da bi mogel tvojo neskončno lju¬
bezen povračevati z enako ljubeznijo,
— da bi te mogel tako ljubiti, kakor
me ti ljubiš! S sv. Petrom ti zagotavljam:
Gospod, ti vse veš, ti veš, da te ljubim!
Iz ljubezni do tebe ljubim tudi svojega
bližnjika. Iz srca odpustim vsem raz-
žalnikom.

O Zveličar moj, kolikor bolj se
bliža presrečni trenutek, ko zopet prideš
v moje srce, toliko bolj čutim, da sem
nevreden te nebeške sreče. O Gospod,
kdo si ti, in kdo sem jaz! Kako slabo
je še pripravljeno moje srce za stano¬
vanje takega Gosta! O Jezus, ti sam
pripravi moje srce, da postane, pa tudi
vekomaj ostane — vredno prebivališče
tvoje svetosti! O izreci le besedo, in
ozdravljena bo moja duša! — Pridi
moj Zveličar, pridi! “Jezus! Jezus!. ..

501

Po svetem obhajilu.

** Poglej, o moj preljubeznivi Jezus,
kako daleč je segla preobilnost tvoje
ljubezni! S svojim mesom in s svojo
predrago krvjo si mi pripravil božjo
mizo, da bi se mi vsega daroval. Kdo
te je nagnil k toliki obilnosti "tvoje
ljubezni? Gotovo le tvoje preljubeznivo
Srce. O božje, častivredno Srce mojega
Jezusa, ognjišče božje ljubezni! vzemi
mojo dušo v svojo posvečeno rano, da
bi se v tej šoli ljubezni učil zopet ljubiti
onega Boga, ki mi je dal tako čudovite
dokaze svoje ljubezni. Amen.

* Duša Kristusova, posveti me!
Telo Kristusovo, odreši me!
Kri Kristusova, napoji me!

Voda strani Kristusove, operi me!
Trpljenje Kristusovo, potrdi me!
O dobri Jezus, usliši me!

V svoje rane skrij me!

Od tebe ločiti se, ne pusti me!

Pred hudim sovražnikom brani me!

V smrtni uri kliči me!

In k tebi priti pusti me!

Da s svetniki tvojimi hvalim te!

Na vekov veke vse. Amen.

502

* * Dodeli mi, o predobrotljivi Je¬

zus, svojo milost, da biva z menoj in
da z menoj ostane do konca. Daj mi,
da bom zmiraj to želel in hotel, kar
je tebi bolj všeč in bolj dopadljivo.
Tvoja volja bodi tudi moja, in moja
volja naj se zmiraj ravna po tvoji v
najboljšem soglasju. S teboj naj eno
hočem in nočem in naj še drugega ne
morem hoteti ali ne hoteti kakor to,
kar ti hočeš, ali nočeš.

*Glej, o dobri in /v

presladki Jezus! pred S

tvojim obličjem se vr-
žem na kolena ter te
prosim in rotim z vso S

gorečnostjo svoje duše, u/

utisni mojemu srcu M

prav živa čustva vere, 0

upanja in ljubezni in Q

resnično kesanje nad
mojimi grehi z najtrdnišo voljo se po¬
boljšati. Močno ginjen in z veliko ža¬
lostjo premišljujem in v duhu gledam
tvoje petere rane in si k srcu vzamem,
kar je o tebi, o dobri Jezus, govoril

w.—■.■.■■■■.■. == ,.,...

prerok David: „Moje roke in noge so
prebodli in prešteli vse moje kosti. “

* Jezus, moj Bog, ljubim te čez vse.

— * Presladko Jezusovo Srce, daj, da
te vedno bolj ljubim. — * * Povsod
bodi ljubljeno presveto Srce Jezusovo!

— ** Hvaljeno, moljeno in s hvaležhim
duhom ljubljeno bodi Srce Jezusovo v
presvetem Zakramentu vsak trenutek
časa v vseh tabernakelj ih sveta do
konca vekov. Amen, — * * O Jezus,
krotki in iz srca ponižni, stori moje
srce svojemu enako! — # O moj Jezus,
ti sicer veš, da te ljubim ; pa ne ljubim
te zadosti. O stori, da te ljubim bolj.
O ljubezen, ki vedno goriš in nikdar
ne ugasneš, moj Bog, ki si ljubezen
sama, zaneti v mojem srcu oni božji
ogenj, ki svetnike razžiga in v te spre-
min a. Amen.

KAZALO.

Priporočilo.III

Molitev. V

Predgovor. VII

Prvi del.

I. Popis prave pobožnosti . . i

II. Lastnost in imenitnost pobož¬
nosti . 6

III. Pobožnost je primerna vsakemu

stanu in poklicu .... 10

IV. Za pričetek in napredovanje v
pobožnosti je voditelj potreben i 3

V.  Z očiščevanjem duše je treba
začeti. 17

VI. Prvo čiščenje.21

VII. Drugo čiščenje.23

Vili. Pomočiti k drugemu čiščenju 26

IX. Prvo premišljevanje: o stvar¬
jenju . 28

X. Drugo premišljevanje: O na¬
menu, za kateri smo vstvarjeni 32

XI. Tretje premišljevanje: O božjih

dobrotah. 35

XII. Četrto premišljevanje: O grehih 39

XIII. Peto premišljevanje: O smrti 42

Filoteja. #



n

55

XVIII.

70

XXIII.

XXIV.

79

85

89

9i

I.

II.

O raju

Kako si

58

62

Kako si
življenje

XIV.

XV.

XVI.

XVII.

XXI.

XXII.

XIX.

XX.

74

76

64

68

45

49

51

Šesto premišljevanje: O sodbi
Sedmo premišljevanje: O peklu
Osmo premišljevanje :
Deveto premišljevanje:
izvotiti raj

Deseto premišljevanje:
duša izvoli pobožno

Kako se opravi vesoljna spoved
Slovesno zagotovilo, ki vtisne
duši trdni sklep Bogu služiti in
pokoro delati
Dovršenje tega prvega čiščenja
Da se moramo očistiti nagnenja
do odpustljivih grehov .

Da se moramo očistiti nagnenja
do nepotrebnih in nevarnih rečij
Da se moramo očistiti slabostij

Drugi del.

O potrebnosti molitve .

Kratek navod k premišljevanju,
in sicer najprej o pričujočnosti
Božji, ki je prva točka priprave

III. O prošnji, kot drugem delu pri¬
pravljanja 

IV. O poočitovanju skrivnosti, kot
tretjem delu pripravljanja .





-

111

V. O razmišljavanju, kot drugem

delu premišljevanja .... 93

VI. O čuvstvihin sklepih, kottretjem

delu premišljevanja .... 94

VII. O koncu in duhovnem šopku 96

VIII.  Nekaj jako koristnih opominov

o premišljevanju.98

IX. O dušni suhoti pri premišlje¬
vanju .102

X. Zjutranja pobožnost .... . 104

XI. Večerna pobožnost . ... 107

XII. O duhovni samoti .... 109

XIII. O vzdihljejih, hipnih molitvah

in dobrih mislih.1 1 3

XIV. O presveti maši.123

XV. Druge javne in skupne vaje . 126

XVI. Da je treba svetnike častiti in

klicati na pomoč .... 128

XVII.  Kako je treba poslušati in brati

božjo besedo.131

XVIII. Kako moramo vsprejemati na¬
vdihovanja. ....... 133

XIX. O sveti spovedi.137

XX. O pogostnem sv. obhajilu. . 143

XXI. Kako je treba sprejemati sveto

obhajilo.148

..j. $5

IV

Tretji del.

I.  Kako si odbirajmo, kadar se
vadimo v čednostih . . . 153

II. Nadaljevanje iste obravnave

o odbiranju čednostij . . 161

III. O potrpežljivosti . . . . 167

IV. Ponižnost v zunanjih rečeh . 1 74

V.  O bolj znotranji ponižnosti. 179

VI. Ponižnost stori, da ljubimo

svojo lastno nizkost . . . 189

VII. Kako si ohranimo dobro ime,

kadar se vadimo v ponižnosti 195

VIII. O krotkosti do bližnjika, kot

pomočku zoper jezo . . . 202

IX.  O krotkosti do samega sebe 209

X.  Da je treba svoja opravila iz¬

vrševati skrbno, a brez pre-

naglosti in bojazni . . . 214

XI. O pokorščini.218

XII. Da je čistost potrebna . . 223

XIII. Nauki za ohranjenje čistosti 225

XIV. Kako se uboštvo v duhu ohrani

tudi v bogastvu . . . . 228

XV. Kako je treba živeti v pravem

uboštvu, če se tudi ostane v
pravem bogastvu . . . . 233

XVI. Kako smo lahko v duhu bo¬
gati, čeravno v resnici ubožni 240

XVII. O prijateljstvu sploh, in naj¬
prej o slabem in nečimernem 243

XVIII. O pravem prijateljstvu . . 247

XIX. O razločku med pravim in

napačnim prijateljstvom . . 252

XX. Svarilo in zdravilo zoper slabo

prijateljstvo.255

XXI. Še nekaj drugih nauftov o

prijateljstvu.260

XXII. Kako se nam je vaditi v zu¬
nanjem pokorjenju . . . 265

XXIII. O družbah in samoti . . . 275

XXIV.  O spodobnosti v oblačilih . 280

XXV. O govorjenju, in sicer najprej,

kako je treba govoriti z Bogom 283

XXVI. O dostojnosti v besedah in o

spoštovanju.286

XXVII. O predrznih sodbah . . . 290

XXVIII. O obrekovanju.297

XXIX. Še nekaj naukov o pogovorih 306

XXX. O kratkočasju in razvedrilu ;naj-

prej o dovoljenem in poštenem 3 1 o

XXXI. O prepovedanih igrah . . 313

XXXII. O plesih in dovoljenem a ne¬
varnem kratkočasju . . . 315

VI

XXXIII. Kdaj se sme igrati ali plesati 3 1 9

XXXIV. Bodimo zvesti v velikih in
malih rečeh.321

XXXV. Da je treba v vsem pravič¬
nosti in pameti . . . . 326

XXXVI. O željah.330

Četrti del.

I. Da se ni treba meniti za govor¬

jenje posvetnjakov . . . . 335

II. Da moramo biti srčni . . . 340

III. Kaj so skušnjave in kako se loči:

skušnjavo čutiti in privoliti vanjo 342

IV. Lep zgled o tem predmetu . 347

V. Vspodbuda duši, katera je v

skušnjavah.349

VI. Kako more skušnjava in dopa-

denje biti greh.352

VII. Pomočki zoper velike skušnjave 355

VIII. Da se moramo ustavljati malim

skušnjavam.358

IX. Kako se moramo ustavljati malim

skušnjavam.360

X. Kako je treba srce utrditi zoper

skušnjave.362

XI. O nemirnosti.364

XII.  O žalosti.369

X

VII

XIII. O duhovnih in občutnih tolaž¬

bah in kako se je vesti v njih 374

XIV. O duhovni suhoti in zapuščenosti 387

XV. Potrdilo in pojasnilo poprejšnjega

po znamenitem zgledu . . . 396

Peti del.

I. Da je treba vsako leto ponoviti dobre

sklepe z nastopnimi vajami . . 403

II. Premišljevanje o dobroti, katero
nam je Bog storil s tem, da nasje
poklical v svojoslužbo, z ozirom

na poprejšnje zagotovilo . . . 406

III. O preiskovanju naše duše, kako je
napredovala v pobožnem življenju 410

IV. Preiskovanje, kako se je naša duša

vedla proti Bogu.413

V. Izpraševanje, kako se vedeš sama

proti sebi.417

VI. Preiskovanje, kako se je naša duša

vedla do bližnjika.419

VII. Preiskovanje o nagibih naše duše 420

VIII. Čustva, katera je treba obuditi po

preiskovanju.422

IX. Premišljevanja za prenovitev naših

dobrih sklepov.424

$


VIII

X. Prvo premišljevanje: o imenit¬
nosti naše duše.424

XI. Drugo premišljevanje: kako ime¬
nitna je čednost.427

XII. Tretje premišljevanje: o zgledu

svetnikov.428

XIII. Četrto premišljevanje: o ljubez¬

ni, ki jo ima Jezus Kristusdo nas 430

XIV. Peto premišljevanje: o večni
ljubezni, ki jo ima Bog do nas 433

XV. Splošna čustva o teh premišlje¬
vanjih in konec te vaje . . 434

XVI. Kakšne misli imejmo po tej vaji 436

XVII. Odgovor dvema ugovoroma, ki

bi ju utegnil kdo izreči o tem
navodu.438

XVIII. Troje zadnjih in najimenitnejših
opominov o tem navodu . . 440

Dodatek.

I.  Zjutranje molitve.445

II. Večerne molitve.452

III. Sveta maša.457

IV. Molitve o raznih priložnostih . 464

V. Sveta spoved.493

VI.  Sveto obhajilo.499

NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJIŽNICA

00000320736