OLŽAN FRANC BOTANIKA za in II. razred srednjih šol Ljubljana 1939 Cena vezani knjigi din 48*— Ur BOTANIKA za I. in II. razred srednjih šol Po A. Paulinu priredil DOLŽAN FRANC profesor v Ljubljani S 193 črnimi slikami in 4 tabelami v barvah Predloge za nove slike risal LOJZE ŽAGAR Kot učno knjigo odobrilo ministrstoo prosvete z odlokom S. n. br. 10816., z dne 30. marca 1937. Cena vezani knjigi din 48'— LJUBLJANA 1939 Založila Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani K 144/1 3 zopohtpJr Ki. j-šahastih« suličastih listov. Vsak ima na notranji strani blizu dna globelico, kjer se izloča nektar. Prašnikov je šest, pestič eden s tropredalno, nadraslo plodnico, stebriča- stiin vratom in trodelno brazdo. Plod je tropredalna, mnogosemenska gla¬ vica. Rastlina je nekoliko strupena. Nariši rastlino! Napiši cvetni obrazec! Pasji zob (košutac, Erijthronium dens canis) (sl. 12.) ima dolgo, ozko čebulo, pecljate, široko suličaste, rjavolisaste liste, katerih nožnica je zrasla z betvijo. Na vrhu betve je kimast cvet, ki ima iz šestih podolgastih, nazaj zavihanih, svetlordečih listov sestavljeno odevalo, šest prašnikov in en pe¬ stič s tropredalno, nadraslo plodnico. Plod je tropredalna glavica. — Nariši rastlino in napiši cvetni obrazec! Dvolistni višnjevi čebnlček (procepak, Scilla bifolia), (sl. 13.). Iz čebulice poganjata dva pritlična, sedeča, črtalasta, celoroba, vzporedno žilna, zelena lista in betev, ki nosi na koncu v rahel grozd združene cvete. Pri cvetnih pecljih ni krovnih listov. Primerjaj hijacint! Cvetno odevalo sestavlja šest podolgastih, višnjevih listov, prašnikov je šest (kako so pritrjene prašnice na prašno nit?), pestič je eden s tropredalno, nadraslo plodnico, vratom in neznatno, trokrpo brazdo. Plod je tropredalna glavica. — Nariši rastlino, napiši cvetni obrazec! Jetrnik (krpasti kopitnjak, Anemone hepatica) (sl. 14.) raste po suhih senčnih gozdih in grmovju. Iz kratke, valjaste kore¬ nike poganjajo številne vlaknaste koreninice, enocvetne betve in pritlični, dolgopecljati listi. Zarezi, ki ne segata globoko, delita listno ploskev v tri krpe; list je torej trokrp. Glavne žile izvirajo iz ene točke vrh peclja, slično kot prsti iz dlani. List je dlanasto žilen. Barve je zgoraj zelene, spodaj rdeč¬ kaste in je usnjast. Stebla in listi so dlakasti. Tik pod cvetom so trije jajčasti krovni listi, vsi v isti višini. Pravimo, da stoje vretenasto. Na odebelelem, stožčastem cvetišču je 6—10 podolgastih, največkrat višnjevih odevalnih listov, mnogo praš¬ nikov in mnogo pestičev. V enopredalnih, nadraslih plodnicah je le po ena semenska osnova. Pestiči dozore v kratkoklju- naste oreške. Oreh oz. orešek imenujemo enosemenski plod, s trdim, suhim osemenjem, ki pa ni zraslo s semenom in se da odločiti. Oreh se ne odpre, tudi če je zrel, in odpade cel. Jetrnikovi oreški imajo na dnu oljnate priveske, zato jih mrav¬ lje rade nabirajo, raznašajo in tako širijo rastlino. Poprej se je rastlina rabila kot zdravilo proti jetrnim boleznim. Od tod ime. — Nariši rastlino! Cvetni obrazec: odevalo 6—10, praš¬ niki oo, pestiči oo (!)• 21 Primerjaj orešek in mešiček! Mešiček (in tudi glavica) se odpre, ko dozori, orešek pa ne. Kako pojasnimo to razliko? Sl. 14. Jetrnik. a) cvetoča rastlina; b) prerez cveta (shem.); c) plodovi; d) plod (pov.). Sl. 15. Podlesna vetrnica. a) cvetoča rastlina (pom.); b) plo¬ dovi; c) plod (pov.); d) prerez cveta. Podlesna vetrnica (bela breberina, Anemone nemorosa) (sl. 15.) raste po senčnih gozdih in grmovju in cvete navadno meseca aprila. V zemlji ima rjavo, tanko koreniko. Iz kore¬ nike raste betev in pritličen, dolgopecljat list. Zareze, ki se¬ gajo precej globoko, nekako do srede, deloma preko srede listne polploskve, skoraj do peclja in glavne žile, razcepijo oz. razdele listno ploskev dlanasto v tri do pet krp in krpic, ki so neenakomerno napiljene. Betev nosi tri, pritličnim li¬ stom podobne krovne liste, ki stoje vretenasto, in cvet. Na odebelelem cvetišču je 5—8 belih, jajčastih odevalnih listov, mnogo prašnikov in mnogo pestičev, ki dozore v oreške. Cvet se ob slabem vremenu povesi in zapre. — Nariši rastlino in napiši cvetni obrazec! 22 Podobna je zlatičasta vetrnica (iuta breberina, Anemone ranunculoides), ki ima 1—3 rumene cvete ter trolistna vetrnica (trolista breberina, Anemone trifolia), ki ima nerazčlenjene, samo napiljene listne krpe in bele cvete. Kosmatinec (livadna sasa, Anemone nigricans) (sl. 16.) ra¬ ste po suhih peščenih in apnenih tleh in ima močno, globoko v tla segajočo koreniko. Iz korenike požene spomladi najprej betev, ki ima na vrhu v kosmat ovoj zavit cvetni brstič in šele pozneje se razvijejo pravi pritlični listi. Zareze, ki segajo do glavne žile, dele list¬ no ploskev na krpe, razvrščene tako kot vejice pri peresu. Ta¬ ka ploskev bi . bila perno razrezana. Ker so pa še krpe perno razrezane v manjše krpice, pravi¬ mo, da je ploskev dvakrat perno raz¬ rezana. Njena po¬ vršina je razmeroma majhna in s steblom vred gosto kosmata. Iz cvetnega brstiča na koncu betve se razvije kimast cvet, pod njim pa trije zra¬ sli, dlanasto razdelje¬ ni, močno kosmati ovršni listi, ki so prvotno tvorili ovoj. Na odebelelem stožča¬ stem cvetišču je iz 5—8 črno vijoličastih, na koncu nekoliko zavihanih, na zunanji strani gosto kosmatih listov sestavljeno odevalo, mnogo prašnikov z različno dolgimi nitmi in mnogo predgodnih pestičev. Vsak pestič ima enopredalno, nadraslo plodnico, dolg, nitast vrat in mehko, temnovijoličasto brazdo. Iz plodnice se razvije orešek, iz vrata pa dolg, perno razčeh- Sl. 16 . Kosmatinec. a) cvetoča rastlina; b) prerez cveta (pov.); c) plodovi; d) plod. 23 ljan privesek, ki služi orešku kot padalo. Zato veter lahko zrele oreške daleč okoli raztrosi. Vsa rastlina je strupena, posebno pa korenika. Skica! Obrazec! Listna ploskev. Če ima listna ploskev globokejše zareze, pravimo, da je sicer še enotna (enojna), ni pa več cela, temveč raz¬ členjena. Razčlenjena ploskev je krpaš ta, če ne segajo zareze do srede polploskve; razcepljena, če segajo do sre¬ de; razdeljena, če segajo čez sredo, a ne do srednje žile, oziroma do dna, in razrezana, če segajo zareze do srednje žile, oziroma do dna. Če smerijo zareze nekako pravokotno Sl. 17. Kalužnica. a) cvetoča rastlina (pom.); b) cvet; c) pestiči; d) plodovi. 24 na srednjo glavno žilo in so krpe razvrščene tako kot vejice pri peresu, je ploskev perno razčlenjena, če pa smerijo zareze proti dnu listne ploskve, je listna ploskev dlan a s to razčlenjena. Kratko pravimo tudi, list je perno razdeljen ali dlanasto razrezan in podobno. Če so krpe razrezanega lista zopet razrezane, je list dvakrat razrezan in ako se to ponavlja, trikrat razrezan itd. Oglej si še enkrat razčlenjene liste do sedaj opisanih rastlin! Kalužnica (kaljužnica, Caltha palustris) (sl. 17.) raste ob vodah in po močvirnih travnikih ter cvete v aprilu in maju. Korenika je kratka in porasla z mnogimi dolgimi, vlaknastimi koreninami. Nadzemno steblo je zelo sočno, golo, okroglo in pri vrhu votlo. Včasih raste steblo takoj navpično navzgor, je torej pokončno kot pri do sedaj opisanih rastlinah, včasih se pa pri dnu prilega tlom in se šele proti sredi in vrhu polagoma krivi in dvigne v navpično smer. Tako steblo imenujemo ki¬ peče ali dvigajoče se. Proti vrhu se tudi cepi v veje. Steblo je torej vej nato in ne enojno, kot stebla do sedaj opisanih rastlin. Pritlični listi so popolni in imajo široke kožaste nožnice, dolge peclje in velike, mehke in gole listne ploskve. Listna ploskev je ledvičasta, rob je narezan, ker ima tope, zaokrožene zobce in ostre zareze. Žile so raz¬ vrščene dlanasto. Listi, ki stoje na steblu, so podobni pritličnim, imajo pa tem krajše peclje in tem manjše listne ploskve, čim više stoje. Vrhnji listi so sedeči. — Opiši list! Kakš¬ nega pomena je različna velikost ploskev in dolžina pecljev? Veliki vidni cveti imajo iz 5—8 pakrožnih, rumenih listov sestav¬ ljeno odevalo, priraslo na odebelelem cvetišču, mnogo prašnikov in mnogo pestičev z enopredal- nimi, nadraslimi plodnicami, v katerih so številne semenske osnove. Pestiči dozore v mešičke. Sveža rastlina je strupena. Nariši in napiši (slika 18.)! Sl. 18. Kalužnica (shem.). 1 ) rastlina; 2 ) prerez cveta; 3 ) podolžni, 4 ) prečni prerez plodnice. 25 Vpliv vlage na rastline. Kalužnica in sploh rastline, ki rastejo na vlažnih tleh, dobe lahko vedno obilno vode in jo zato smejo listi izdatno izhlapevati. Take rastline imajo veliko listov in velike listne ploskve s tanko, mehko kožico, površnico (n. pr. kalužnica). Imenujemo jih higrofite. Rastlinam na suhih tleh cesto primanjkuje vode. Štediti jo morajo in izhlapevanje kolikor mogoče omejiti. Take rastline imajo razmeroma malo listov z majhno površino. Listna plo¬ skev (pa tudi drugi nadzemni organi) je ali kosmata (n. pr. kosmatinec), ali ima trdno, debelo, usnjasto površnico (n. pr. teloh) ali pa je pokrita z nekako voskasto plastjo (n. pr. vrtni tulipan) in tako zavarovana pred premočnim izhlapevanjem. Na suhih tleh imajo rastline često dolge, globoko segajoče korenine, na dolgi navpični koreniki in tako dosežejo tudi ob suši talno vlago (n. pr. kosmatinec). Rastline suhih tal ime¬ nujemo kserofite. Lopatica (zlatica, Ranunculus ficaria) (sl. 19.) raste najraje po vlažnih senčnih krajih. Na kratki koreniki je nekaj tankih, vlaknastih korenin, nekatere so pa kijasto odebelele in pre¬ tvorjene v mesnate korenske gomolje. Iz korenskega go¬ si. 19. Lopatica. a) cvetoča rastlina; b) zaprt cvet; c) prerez cveta (shem.); d) venčni list z niednikom; e) plodovi; f) zarodni brstiči. Dolžan: Botanika. 2 26 molja, ki ima mnogo redilnih snovi, more vzrasti nova rastlina. Sočna nadzemna stebla so včasih popolnoma ležeča, včasih kipeča. Spodnji listi so popolni in imajo široko nožnico, dolg pecelj in ledvičasto (lopatasto) listno ploskev. Rob je včasih zasločen ali valovit in ima zaokrožene zobce in zaokrožene zareze, včasih pa je nazobčan z zaokroženimi zarezami in ostrimi zobci. Žile so razvrščene dlanasto. Gornji listi imajo krajše peclje ali pa so sedeči. — Primerjaj kalužnico! Za listnimi nožnicami v listnih kotičkih se razvijejo nekaka bela zrnca, zarodni brstiči. Še preden nadzemno steblo in listi ovenejo, dozore zarodni brstiči, odpadejo in iz njih morejo na ugodnih tleh zrasti nove rastline. Cvetno odevalo sestavlja 3—5 rumenkastozelenih, suli¬ častih listov ter 7—12 rumenih, podolgastih listov. Na korenu vsakega rumenega lista je z luskico pokrit mednik. Če je sestavljen zunanji krog odevala iz zelenih listov, notranji pa iz različno barvanih, nežnejših listov, pravimo, da je odevalo dvojno. Zunanji zeleni časni listi tvorijo čašo, notranji, drugače barvani venčni listi pa venec. Druge, do sedaj opisane rastline, imajo enojno odevalo ali perigon. Praš¬ nikov je mnogo, pestičev tudi, ki pa le redkokrat dozore v oreške. Cvetišče je odebelelo, stožčasto. — Nariši in opiši rastlino! Cvetni obrazec: čaša 3—5, venec 7—12, prašniki oo, pestiči 22 (1). Ponavljanje. S katerimi organi se morejo rastline množiti? (Seme, pod¬ zemna stebla, zarodni čebulčki, zarodni brstiči, korenski gomolji). Razmnoževanje, ki se ne vrši s semeni, imenujemo vegetativno. Kakšen more biti listni rob ? (cel, zasločen ali valovit, napiljen, nazobčan, narezan). Nariši! Kako morejo biti razvrščene žile? (vzporedno oz. usločeno, dlanasto, perno). Nariši! Imenuj primerne rastline! Kakšna so stebla po rasti, (pokončna, kipeča, ležeča), po razrasti? (enojna, vejnata). Vrsta, pleme, družina, sorodnost. Splošna porazdelitev cvetnic. Tisoči poedinih podlesnih vetrnic n. pr. se ujemajo v vseh bistvenih lastnostih zlasti v ustroju cveta. Vse te poedinke tvorijo rastlinsko vrsto „podlesna vetrnica". Če opišemo eno poedinko, opišemo s tem v bistvu tudi dotično rastlinsko vrsto. Podobne rastlinske vrste — oziramo se prav posebno na ustroj 27 cveta — družimo v plemena. Tako n. pr. družimo vrste podlesna vetrnica, zlatičasta vetrnica, trolistna vetrnica i. dr. v pleme „vetrnica“; vrste črni teloh, zeleni teloh i. dr. v pleme „teloh“ i. t. d. Podobna plemena družimo v družine (rodove), ki jih imenujemo navadno po kakem prav značilnem plemenu. Plemena teloh, kalužnica, vetrnica, jetrnik, kosmatinec, lopa¬ tica i. dr. družimo v družino, ki jo po splošno znanem plemenu „zlatica“ imenujemo „zlatičnice“. Primerjaj skice in cvetne obrazce omenjenih zlatičnic! V čem se ujemajo? (odebelelo cvetišče, številni prašniki, šte¬ vilni pestiči, z nadraslimi, enopredalnimi plodnicami, plod je ali mešiček ali orešek). Plemena tulipan, hijacint, logarica, pasji zob, morska čebulica i. dr. so združena v družino „lilije“, imenovano po splošno znanem plemenu „lilija“. Primerjaj skice in cvetne obrazce! Poišči sličnosti! (Perigon: 6 [dva kroga 3+3], prašniki 6 [dva kroga 3 + 3], pestič 1 [3], plod tropredalna glavica). Plemena zvonček, kronica i. dr. tvorijo posebno družino „narcisnice“, imenovano po znanem plemenu. Poišči sličnost! (Perigon 3 + 3, prašniki 3 + 3, pestič 1 [3], plod je tropredalna glavica). Pleme žefran in druga slična plemena tvorijo družino „peruničnice“. Znaki peruničnic so: perigon 3 + 3, praš¬ niki 3, pestič 1 (3), tropredalna glavica. Primerjaj cvete narcisnic in lilij ter narcisnic in peru¬ ničnic! Ugotovi sličnosti in razlike! Kot pri živalih tako si je človek tudi iz udomačenih rastlinskih vrst vzgojil razne pasme ali zvrsti, ki se pa večinoma le po neznatnih nebistvenih znakih ločijo med seboj. Tako n. pr. pasme vrtnega tulipana in hijacinta po barvi in velikosti cveta, vonju, odpornosti, času razcvitanja in podobno. Slovenska označba plemen in vrst ni vedno dosledna. Znanstveniki označujejo vsako rastlino z dvema latinskima imenoma. Prvo ime označi njeno pleme, drugo pa vrsto. Črni teloh se imenuje n. pr. Helleborus niger. »Helleborus« je ime plemena »teloh«, »niger« označba za vrsto »črni«. Helleborus viridis znači vrsto zeleni teloh i. t. d. Primerjaj nekatere latin¬ ske označbe. Pri pasmah se večkrat doda še tretje latinsko ime. Poedinci rastlinske vrste imajo skupnega davnega zarod- nika (prednika), so torej med seboj sorodni. Zelo verjetno je, da tudi podobne vrste, ki jih družimo v pleme, pa tudi 2 * 28 podobna plemena, ki jih družimo v družino, izvirajo iz skup¬ nih pradavnih oblik, ki so se pa pozneje prilagodile različnim življenjskim prilikam in se v različnih smereh spremenile, razvile. Pravimo torej, da so tudi vrste enega plemena med seboj sorodne, tako tudi plemena ene družine, po¬ dobno kot poedinci ene vrste oz. pasme. Travniška penuša (re - žuha, Cardamine praten- sis) (sl. 20.) raste po vlaž¬ nih travnikih in cvete v aprilu in maju. Iz kratke, z vlaknastimi koreninami porasle korenike, poganja pokončno, votlo, golo nad¬ zemno steblo. Pritlični listi stoje vretenasto, tvorijo listno rožico, ki se ji pridružijo še nekateri, na dnu nadzemnega stebla tesno skupaj stoječi listi. Ti listi so lihoperno raz¬ rezani, posamezni listki pa okrogli, z rahlo valovitim ali pa nazobčanim robom. Iz marsikaterega pritlič¬ nega lista poženo koreni¬ nice in nadzemna stebla. S temi listi se torej rast¬ lina tudi množi. (Primer¬ jaj str. 26.!) Više na steblu stoje listi premenjalno, so pa lihoperno razrezani na podolgaste, celorobe listke. Cveti so združeni na koncu stebla v grozd. Spodnji cvetni peclji so daljši od zgornjih, tako da stoje cveti približno v isti višini. Tak grozd imenujemo češuljast ali češuljo. Cvet ima dvojno odevalo. Čašo tvorijo štirje suličasti listi, venec tudi štirje beli, žilasti listi. Vsak venčni list ima nekak kratek Sl. 20. Travniška penuša. a) cvetoča rastlina s »slino« (pom.); b) pri¬ tličen list s poganjki; c) češulja (shem.); d) prerez cveta; e) venčni list; f) prašniki in pestič; g) plod (lusk). 29 »peceljki ga imenujemo žebico in ploščati del, pločico (glavico). Take venčne liste imenujemo žebičaste. Prašni¬ kov je šest. Štirje imajo daljše niti kot ostala dva. Pravimo, da so četveromočni. Vsak krajši prašnik ima na nitnem korenu luskast mednik. Pestič ima nadraslo, dvopredalno plod- nico z mnogimi semenskimi osnovami, kratek vrat in glavi- často brazdo. Nastal je iz dveh zraslih plodnih listov. Suh, dvopredalen plod ima ob srednji steni semena in se dvolopu- tasto razpreza od spodaj navzgor. Tak glavičast plod imenu¬ jemo lusk. V cvetni dobi, ki je precej dolga, se socvetno vreteno daljša in ker se tudi češulja razcvita dosredno, ima rastlina proti koncu cvetne dobe na vrhu še cvetne brstiče, niže zrele cvete, še niže pa že plodove. Na rastlini dobimo večkrat slini oz. peni podobno rica. Odtod ime. Nariši rastlino! Cvetni obrazec: čaša 4, venec 4, prašniki 4 + 2, pestič 1 (2). Rastline, ki imajo tako zgra¬ jen cvet, so križnice. (Lega čašnih in venčnih listov!) Plešec (rusomača, Cap- sella bursa pastoris) (sl. 21) je zelo pogosta enoletna križ¬ nica in zelo nadležen plevel na obdelanih tleh. Plod je majhen kratek lusk, lušček, ki je trioglat in zgoraj ne¬ koliko srčasto izrobljen. Ple¬ šec cvete skoraj celo leto. Katere znane domače (kul¬ turne) rastline spadajo h križnicam? (Kapus in njegove pasme, repa, ogrščica, gorčica, redkev, hren.) Črešnja (trešnja, Prunus avium) (sl. 22.) je lesnata rastlina, ali les, ker ima vztrajno, lesnato steblo, de¬ blo. Do sedaj opisane rast- snov, ki jo izloča ličinka slina- Sl. 21. Plešec. a) rastlina (pom.); b) cvet (pov.); c) praš¬ niki in pestifi (pov.); d) prečni prerez plodnice (pov.); e) plod (lušček) [pov.]. 30 line, ki imajo zelnata stebla, so zeli ali zelišča. Iz kore¬ nine raste navzgor eno močno glavno deblo, ki se šele više cepi v veje, vejice in mladike (enoletne vejice). Zgornji del debla z vejami in vejicami imenujemo krošnjo. Take le¬ sove imenujemo drevesa. S primernim obrezovanjem pa morejo vrtnarji večino lesnatih rastlin vzgojiti in izoblikovati Sl. 22. Črešnja. a) cvetoča vejica; b) prerez cveta (pov.); c) vejica s plodovi. 31 kot grme. Grmi namreč nimajo glavnega debla in se že pri tleh tik nad korenino razraščajo v veje (n. pr. leska). Če pre¬ režemo vejo ali deblo, vidimo v sredi s trže n, okoli stržena les in zunaj skorjo („kožo“). Med lesom in skorjo je sočna tvorna plast, kambij, kjer se deblo debeli. Zunanje plasti skorje postajajo zato pretesne, pokajo, odmirajo in se kot lubje luščijo od skorje. Vsakoletni pomladni les je redkejši in se dobro loči od gostejšega, prejšnjeletnega poletnega in jesenskega. Zato vidimo na debelnem prerezu v lesu kolobare, lesne letnice, po katerih moremo določiti starost debla. Tudi korenine olesene, razen najmlajših končičev, srkalic. Že jeseni se osnujejo na vejicah brstiči, z rjavimi, leplji¬ vimi luskolisti zavarovane osnove mladik, listov in cvetov, ki prezimijo in na spomlad vzbrste. Najprej se razvijejo mladike s cveti, šele pozneje listi. To je možno, ker je v vztrajnem deblu shranjenih zadosti redilnih snovi. Primerjaj podzemna stebla! Mladi listi so rjavkasti, spočetka zganjeni in lepljivi ter tako zavarovani pred premočnim izhlapevanjem. Dorasel list je popoln, jajčast, napiljen, pernožilen in zelen. Na peclju, tik pod listno ploskvijo, ima dve pikčasti žlezici. Listi stoje premenjalno. Cveti so združeni v kobule. Več (pri črešnji navadno trije) pecljatih cvetov namreč izvira iz ene točke, iz močno skrajšanega socvetnega vretena. Tudi kobuli se razcvitajo do- sredno. Na robu zvonastega ali vrčastega cvetišča je pet nazaj zavihanih čašnih listov, pet belih, jajčastih venčnih listov in mnogo prašnikov. Na dnu cvetišča je pestič, ki ima jajčasto, enopredalno plodnico z eno semensko osnovo, vrat in glavi- často brazdo. Na notranji strani cvetišča se izloča med. Iz plodnice se razvije sočen plod, črešnja. Osemenje sestavljajo tri plasti. Zunanja je tanka kožasta (kožica), srednja sočna in mesnata (meso), notranja pa kot kost trda (koščica) in obdaja eno seme (jedro). Take sočne plodove imenujemo košči- časte plodove ali slive. Ptice, ki se hranijo s črešnjevim »mesom«, trgajo črešnje, jih raznašajo in tako širijo rastlino. Iz divjih drobnic si je človek vzgojil mnogo pasem, z velikimi, okusnimi plodovi. Les cenijo mizarji in strugarji. Nariši cvet in napiši obrazec! Črešnjo uvrščamo med rožni c e. 32 Katere druge domače (kulturne) rastline s koščičastimi plodovi poznaš ? (Višnja, sliva z raznimi pasmami, n. pr. navadna češplja, mirabela, štrbon- celj, potem breskev, marelica i. dr.). Trnoljica ali črni trn (trn črni, Prunus spinosa) (sl. 23.) je razrasel, krevljast grm. Nekatere vejice so priostrene in spremenjene v debelne trne. Še preden ozeleni, po¬ žene spomladi toliko majhnih, črešnjevim podobnih cvetov, da je ves bel. Drobni, okro¬ gli, temnovišnjevi, koščičasti plodovi so užitni šele potem, ko jih popari slana. Jablana (jabuka, Pirus malus) (sl. 24.) je drevo, ki ima kratke pecljate, pakrož- ne, napiljene, večinoma kos¬ mate, premenjalne liste. Di¬ šeči cveti so združeni v prav kratke, češuljaste grozde. Na robu zvonastega cvetišča je pet časnih, pet jajčastih, rož¬ nato nadahnjenih venčnih listov in mnogo prašnikov z rumenimi prašnicami. Cvetišče odeva peteropredalno plodnico Sl. 24. Jablana. a) cvetoča vejica (pom.); b) prerez cveta; c) prečni prerez cvetišča in plodnice; d) in e) prerezano jabolko (pom.). Sl. 23. Trnoljica. a) vejica s cveti (pom.); b) vejica z listi in plodovi (pom.); c) prerez cveta (pov.); d) prerezan plod. 33 s številnimi semenskimi osnovami in zraste z njo tako, da vidimo sredi cveta le pet, pri dnu zraslih vratov z brazdami. Jablana je pestično predgodna. Plodnico lahko smatramo kot podraslo. Po uspešnem oprašenju se razvije plod »jabolko«, ki je bolj ali manj kroglaste oblike (slika 25.). Iz semenskih osnov nastanejo semena, pečke, iz plodnične ste¬ ne luščinasto peteropre- dalno peščišče, iz cve- tišča »meso« in koža, iz posušene čaše pa »muha«. Jabolko je pečkati plod, ki pa ni nastal samo iz plodnice, kot dosedaj opi¬ sani pravi plodovi, temveč še iz drugih rast¬ linskih organov (cvetišča, čaše). Tak plod je ne¬ pravi plod. Iz divje jablane, lesnike, ki ima majhen, trpek plod, je vzgojil človek številne pasme z velikimi, okus¬ nimi plodovi. Nariši cvet, napiši cvetni obrazec! Katere pasme poznaš? Hruška (krušlca, Pirus communis) (sl. 26.). Listi so na¬ vadno dolgopecljati, spočetka rahlo dlakavi, pozneje pa goli in svetli. Cvet je skoraj tak kot pri jablani. Primerjaj in ugo¬ tovi razlike! (Bel venec, temnordeče prašnice, prosti vratovi). Plod, »hruška«, je večinoma podolgast in je nastal kot jabolko. Tudi hruška je rožnica. Iz divje hruške, drobnice, ki ima kot lesnika neužitne majhne plodove, je vzgojil človek mnoge pasme z velikimi okusnimi plodovi. — Imenuj ne¬ katere pasme, ki jih poznaš! Katero drugo pečkato sadje še poznaš? (Ku¬ tina, nešplja, oskoruša!) Sl. 25. Razvoj jabolka. a) prerez cveta; b), c), d) razvojne stopnje. 34 Sl. 26. Hruška. a) cvetoča vejica; b) prerez cveta; c) prerez cvetišča in plodnice; d) prerezan plod. Mnogo sadja se použije in predela doma, zelo veliko ga pa izvažamo v tujino. Pravo ceno imajo le okusna, lepa, skrbno obrana in dobro ohra¬ njena jabolka in hruške. Na sadjerejo, ki more postati prav donosna gospo¬ darska panoga, pri nas še premalo pazimo. Cepljenje. Če vrtnarju kako sadno drevo ali kaka druga lesnata rastlina ni všeč, jo večinoma ne zavrže, ampak presadi nanjo vejice ali tudi samo brstiče druge sorodne rastline, ki mu prija. Sl. 27. Način cepljenja. 7), 2) spajanje; 3) cepljenje v zarezo; 4) v precep; 5) za „kožo“; 6) očesenje (okuliranje); c) cepič; d) divjak. 35 Pravimo, da jo cepi (sl. 27.). Prva rastlina se imenuje divjak ali podlaga, vejica druge pa cepič. Večinoma se cepič okrajša tako, da ima le dva zdrava brstiča, „očesi“. Cepič in divjak se primerno prirežeta in stakneta (kopuliranje). Včasih pa se cepič vtakne divjaku ali v precep (manj priporočljivo), ali v zarezo, ali za „kožo“. Večkrat se izreže in odlupi ce¬ piču le oko s sosednjim delom kože (skorje) in se vtakne divjaku za kožo (okuliranje). Nastale rane je treba vedno primerno obvezati. Vrtnarji poznajo še več drugih načinov cepljenja, ki so primerni v posebnih primerih. Pri cepljenju je treba vedno precej spretnosti. Posebno je treba paziti, da sta divjak in cepič sočna in da se kambij cepiča tesno stakne s kambijem divjaka, sicer se cepič „ne prime". Cepič se tudi ne prime, če ga vcepimo na podlago, ki mu je premalo sorodna. Vcepljen cepič pa, ki se je prijel in razvil, ohrani tudi po združitvi z divjakom vedno vsa svojstva svoje matične rastline. Če bi hoteli vzgojiti zaželeno žlahtno rastlino iz semena, bi to zelo dolgo trajalo, pa še ne bi bilo gotovo, da bo nova rastlina imela vse tiste lastnosti kot matična. Mnogo pasem pa sploh nima več kaljivega semena. Rdeči jagodnjak (mamica, Fragaria ves ca) (sl. 28.) raste posebno rad ob robu gozdov in po gozdnih posekah. Iz kratke, z vlaknastimi koreninami porasle korenike izvirajo dolgo- pecljati, dlakasti, pritlični listi. Globoke zareze ne razrežejo samo listno ploskev na tri dele, ampak nacepijo nekoliko celo listni pecelj. Listna ploskev torej ni več enotna (enojna), temveč sestavljena iz treh prav kratko peclja- tih listkov, ki se lahko samostojno gibljejo in morejo tudi posamezno odpasti. List, ki ima iz treh listov sestavljeno listno ploskev, imenujemo trojen. Posamezni listki so jajčasti, napiljeni, pernožilni in spodaj dlakavi. Tik nad koreniko, na dnu nadzemnega stebla, izvirajo pritlike, pritlično ležeča nadzemna stebla oz. veje, ki se morejo na nekaterih točkah vkoreniniti in razrasti v nove rastline. Pritlike torej širijo in množe rastlino. Primerjaj str. 26.! Na vrhu dlakastih stebel so cveti, združeni v redke pako- bule. Socvetno vreteno se namreč konča z enim cvetom, ki vzcvete prvi, pod njim pa poganjata iz ene točke še dva pecljata, nasprotna cveta, ki vzcveteta sicer hkrati, toda po- 36 Sl. 28. Bdeči jagodnjak. a) cvetoča rastlina (pom.); b) pakobul (shem.); c) prerez cveta (shem.); d) plodovi. zneje kot srednji cvet. Pakobul se torej razcvita odsredno. Pri nekaterih rastlinah se na stranskih pecljih ista razrast ponovi. Tako nastane sestavljen pakobul. Na robu, „krajcu“, klobukasto izbočenega cvetišča ima cvet peterolisto čašo, ki jo podpira pet ovršnih listov, tvoreč navidezno „zunanjo čašo“. Na robu cvetišča je tudi iz petih okroglih, belih listov sestavljen venec in mnogo prašnikov. V sredi, na izbočenem delu cvetišča, je mnogo majhnih pred- godnih pestičev. Plod „jagoda“ nastane iz izbočenega, omese- nelega dela cvetišča, po katerem so kot drobna zrnca posajeni majhni, iz plodnic nastali pravi plodiči, enosemenski oreški. Vse prave plodiče, nastale iz plodnic enega cveta, druži omese- nelo cvetišče v nekak enoten nepravi plod, kopučast (sestavljen) plod, ki tudi celoten odpade, ko je zrel. Take kopučaste plodove, kakršen je jagodnjakova „jagoda“, imenujemo pajagode. Pajagoda ni prava jagoda, kot n. pr. jagoda vinske trte, ki je pravi plod, nastal samo iz plodnice. Iz rdečega navadnega jagodnjaka so vrtnarji vzgojili več pasem. Nariši cvet in napiši cvetni obrazec! Tudi jagodnjak 37 in podobne rastline s pajagodami uvrščamo k rožnicam. — Katere rožnice s pajagodami še poznaš? (Malinjak in robida rodita maline oz. robidnice, ki so iz koščičastih plodičev se¬ stavljene pajagode. Lisasta mrtva kopriva (pegava mrtva kopriva, Lamium maculatum) (sl. 29.) je zelo razširjena rastlina, posebno ob potih in grmovju. V zemlji ima jako vejnato razraščeno kore¬ niko. Starejši deli korenike odmirajo, posamezne veje posta- Sl. 29. Lisasta mrtva kopriva. 1 ) vrh cvetoče rastline; 2 ) korenika (shem.); 3 ) prečni prerez stebla (pov.); 4 ) cvet (pov.); 5 ) podolžni prerez cveta (pov.); 6 ) prašniki (pov.); 7 ) pestič (pov.); 8 ) plod (pov.). jajo samostojne, se dalje razraščajo ter tako širijo in razmno¬ žujejo rastlino. Iz vej korenike poganjajo pritlike in nad¬ zemna stebla, ki so kipeča, četveroroba in votla. Mesta, kjer poganjajo listi, kolenca, so izpolnjena, nekoliko nabrekla in prav razločno členijo steblo v člene ali internodije. Listi so daljše oz. krajše pecljati, vrhnji so sedeči, srčasti, napiljeni, perno žilni in nekoliko dlakavi. Razvrščeni so nasprotno in navzkrižno. Na vsakem kolencu si namreč stojita na¬ sproti dva lista, po dve združeni sosednji listni dvojici bi pa tvorili »križ«. Osvetljenje! Ob zgornjih kolencih so navidezno vretenasto razvrščeni cveti. Cvet ima samo eno somernino, kot n. pr. človeško telo, 38 je enosomeren (dvostransko someren), ali kratko someren (simetričen). Cveti do sedaj opisanih rastlin so imeli več zve¬ zdasto razvrščenih somernin. Taki cveti so zvezdasto somerni (mnogosomerni) ali kratko zvezdasti (pravilni). Cvetno ode¬ valo je dvojno. Čaša je zrasla in razcepljena na pet neenakih, ostrih zobcev. Venec je rdeč in dvousten. Zrasel je in ima nekoliko upognjeno ozko cevko, širše grlo, na robu pa zgoraj čeladasto krpo, zgornjo ustno, spodaj pa srčasto, belo- lisasto (ime!) spodnjo ustno. Štirje prašniki so prirasli v grlu in skriti pod zgornjo ustno. Dva sta daljša, dva krajša; pravimo, da so dvomočni. Primerjaj travniško penušo! Pestič ima nadraslo, četveropredalno plodnico, ki je prirasla v dnu cevke, dolg nitast vrat, ki sega med prašnike in dvodelno brazdo. Na dnu cevke je tudi mednik. Dozorela plodnica raz¬ pade (se razpoči) na štiri rjave, robate enosemenske oreške. Plod je torej četverodelen pokovec. Žuželke, posebno čebele in čmrlji, sedajo na spodnjo ustno, utripajo s krili in zadkom, ko segajo z rilčkom po med, se nap rase posebno po hrbtu s pelodom in oprašujejo z njim brazde drugih cvetov, ki jih potem obiščejo. Prašniki dozore pred pestičem. Nariši rastlino! Cvetni obrazec: čaša (5), venec ustnast, prašniki 2 + 2, pestič 1 (4). Mrtvo koprivo, in podobne rast¬ line uvrščamo k ustnaticam. Katere ustnatice poznaš? (Rdeča, bela, velika mrtva kopriva i. dr.). Naštej nekatere domače ustnatice, ki se rabijo kot dišave v kuhinji (šetraj, meta, majaron i. dr.). Navadni divji kostanj (divlji kesten, Aesculus hippoca- stanum) (sl. 30.) je priljubljeno lepotno in senčno drevo, ki smo ga dobili iz Male Azije in Grčije. Na koncu vejic se raz¬ vijejo že v jeseni veliki cvetni brstiči (popki), z leplji¬ vimi luskolisti zavarovane osnove mladik s cveti, ob straneh pa manjši listni brstiči, ki so osnove mladik z listi. Iz brstičev poženo spomladi mladike, cveti in listi. Veliki, dolgopecljati nasprotni listi imajo večinoma iz sedem list¬ kov dlanasto sestavljeno listno ploskev, so torej sedmerni. Listki so klinasti, dvakrat napiljeni in perno- žilni. Peclji so različno dolgi in usmerjeni tako, da leže listi in listki drug poleg drugega kot delci mozaika (listni mo¬ zaik) in so obrnjeni proti svetlobi. Pomen? 39 Sl. 30. Divji kostanj. a) cvetoča vejica (poni.); b) brstiči; e) prerez cvetnega brstiča; c) odganjajoč brstič; d) mladi listi (pom.); f), g) prerez cveta in oprašenje; h) plodovi (pom.); i) prerezano seme (pom.). 40 Cveti, ki so združeni v goste, pokončne, sestavljene grozde (grozdne late), so na prvi videz somerni, v resnici pa nesomerni. Cvetišče je krožčasto in izloča nektar. Cveti imajo zraslo, peterozobo čašo in iz štirih ali petih raznolikih, belih listov sestavljen venec. Venčni listi imajo pri dnu rdeče ali rumene lise, ki naj bi kazale (markirale) žuželkam pot do medu. Take lise so dobile zato ime „medokazi“ ali „me- doznaki“. Iz venca moli navadno sedem zakrivljenih praš¬ nikov in pestič, ki ima tropredalno, nadraslo plodnico, nitast, ukrivljen vrat in neznatno, trokrpo brazdo. Plod je okrogla, zelena, bodeča glavica, ki zapira navadno tri svetlo rjava semena in se troloputasto razpreza. Zgornji cveti socvetja imajo slabo razvite, pokrnele pestiče. Taki cveti ne rode plodu, so neplodni, socvetje je pa zaradi njih bolj vidno. Pomen! Grenko seme, v katerem je mnogo škroba, služi za pre¬ hrano divjadi, pa tudi domačih živali. Mehki les rabijo mi¬ zarji in strugarji. Pri nas sade tudi rdeči in rumeni divji kostanj (crveni i rumeni divlji kesten, Aesculus Pavia et glabra), ki sta doma v Severni Ameriki. Sl. 31. Navadna lipovka. a) cvetoča vejica (poru.); fr) prerez cveta; c) cvet; d) plodovi. Divji kostanj in neka¬ tere podobne rastline, ki pa rastejo v tujih krajih, uvrščamo v družino divjih kostanjev. Napiši cvetni obrazec! Navadna lipovka (jor- govan, Sgringa vulgaris) (sl. 31.) je doma v jugo¬ vzhodni Evropi in Prednji Aziji. Pri nas se goji po vrtovih in nasadih kot le¬ potni grm. Listi so pecljati, srčasti, celorobi, perno- žilni in nasprotni. Dišeči, zvezdasti cveti so združeni v goste, pokončne, sestav¬ ljene grozde (grozdne late). Cvet ima zraslo četvero- 41 zobo čašo in lilast ali bel, zrasel, lijakast venec s širšim četverodelnim robom. V grlu sta prirasla dva prašnika, na dnu cevke pa pestič, z jajčasto, nadraslo, dvopredalno plod- nico, nitastim vratom in dvodelno brazdo. Plod je glavica, ki se dvoloputasto razpreza. Nariši! Cvetni obrazec: čaša (4), venec (4), prašniki 2, pestič 1 (2). Lipovko in podobne rastline uvrščamo k oljčnicam. Ponavljanje. Šmarnica (djurdjica, Convallaria maialis) (sl. 32.) raste po senčnih listnatih gozdih. Iz korenike poganjajo dva ali trije dolgopecljati, široko- suličasti, celorobi, vzporedno pa nekoliko usločeno žilni listi in betev, ki nosi na koncu s krovnimi listki oprt grozd. Vsi cvetni peclji so obrnjeni v eno stran; tak grozd imenujemo enostranski. Listne peclje in betev obdaja spodaj ovoj kožastih luskolistov (nožnica). Kimasti, zvezdasti, zvonasti, dišeči cveti imajo bel, zrasel, šesterozob perigon, šest kratkih prašnikov in pestič zjjajčasto, tropredalno, nadraslo plodnico, kratkim, debelim vratom in a) cvetoča rastlina (pom.); b) prerez a) cvetoča rastlina (pom.); b) prerez cveta (pov.); c) prerez plodniee; d) plo- cveta; c) plod; d) prerez ploda (jagode), dovi (pom.) Dolžan: Botanika. 3 42 trokrpo brazdo. Plod je obla, tropredalna, svetlordeča jagoda. Jagoda je sočen plod. Zunanja plast osemenja je kožasta, notranja mesnata in oklepa več semen. Spomni se na jagodo vinske trte, ki jo gotovo poznaš! Šmarnica je strupena, posebno jagode. Ne puščaj cvetočih šmarnic v spalnici! Napravi skico, napiši cvetni obrazec! Kam jo boš uvrstil? Mnogocvetna solzica (pokosnica, Polygonatum multiflorum) (sl. 33.) ima liste razvrščene dvoredno. Stoje namreč premenjalno pa v dveh redovih. Cvet je zgrajen podobno kot pri šmarnici. Opiši! Obrazec! Pomladni grahor (kukavičica, Lathyrus vernus) (sl. 34.) raste po svetlih gozdih in grmovju na apnenih tleh. Iz kore¬ nike poganja pokončno četverorobo, nadzemno steblo. Listi imajo perno sestavljeno list¬ no ploskev. Število listkov je pa vedno sodo (po dva in dva), brez vrhnjega listka. Tak list imenujemo sodo- peren. Listki so suličasti in celorobi. Na pecljevem korenu, tik ob steblu, sta dva drugače oblikovana list¬ ka, p rili s tka. Cvete aprila in maja. V grozde združeni cveti so somerni. Čaša je zrasla, peterozoba. Izmed pe¬ tih rdečevijoličastih, žebiča- stih venčnih listov, je zgor¬ nji največji, nazaj zavihan in se imenuje jadro. Dva ena¬ ka stranska sta krili, enaka spodnja dva, ki imata prosti žebici, pa nekoliko zrasli plo- čici, tvorita ladjico (čolni¬ ček). Tako zgrajene cvete ime¬ nujemo metuljaste, rast¬ line z metuljastimi cveti pa metuljnice. V ladjici je deset prašnikov; devet je z nitmi deloma zraslih v nekak žlebič, deseti, ki žlebič pokriva, je prost. Prašniki, ki so z nitmi zrasli v dva ločena kosmiča, so dvobratinski. V žlebiču je podolgasta, enopredalna plodnica z mnogimi semenskimi osnovami. Dlakav vrat je Sl. 34. Pomladni grahor. 1 ) cvetoča rastlina (pom.); 2 ) čaša; 3 ) .jadro; 4 ) krili; 5 ) ladjica; 6 ) praš¬ niki (pov.); 7 ) podolžni prerez pe¬ stiča (pov.); 9 ) plod. 43 skoraj pravokotno zakrivljen navzgor in nosi neznatno brazdo. Žuželka, ki srka med iz cvetnega dna, se opre z nožicami na cvetni krili in potisne z njima vred tudi ladjico navzdol. Praš¬ niki, ki pogledajo iz ladjice, posujejo žuželko po trebuhu s pelodom, ki ga potem pri nabiranju medu prenese na druge cvete. Suh, enopredalen, mnogosemenski plod, ki se pa dvo- loputasto razpreza, dasi je nastal le iz enega plodnega lista, imenujemo strok, rastline s stroki pa stročnice. Primerjaj mešiček in lusk! — Nariši rastlino! Cvetni obrazec: čaša (5), venec 5, prašniki (9) + 1, pestič 1 (1). Robinija ali neprava akacija (bagren, Robinia pseudaca- cia) (sl. 35.) je drevo, ki je doma v Severni Ameriki. Pri nas jo sade po vrtih in parkih, raste pa tudi divje. Listi so lihoperni. Ploskev je namreč perno sestavljena iz listkov, ki jih je liho število (po dva in en končen). Listki so elip¬ tični, celorobi, perno žilni. Ponoči in ob neprimernem vremenu in neprimerni premočni svetlobi se po dva nasprotna listka Sl. 35. Robinija. Sl. 36. Planinski nagnoj. a) cvetoča vejica (pom.); b) venčni a) cvetoča vejica (pom.); b) venčni listi; c) prašniki; d) prerez prašni- listi; c) prašniki; d) plod (pom.), kov in pestiča; e) plod; f) seme (pov.). 44 primakneta, podnevi, ob ugodnem vremenu in svetlobi pa zopet razmakneta, tako da je cela listna ploskev osvetljena. Prilistki so spremenjeni v listne trne. Primerjaj trnoljico! V mnogocvetne viseče grozde združeni cveti so metuljasti in imajo dvobratinske prašnike. — Opiši cvet! Plod je ploščat strok. Les se rabi za mizarske in strugarske izdelke in kot kurivo. Planinski nagnoj (zanovet, Laburnum alpinum) (sl. 36.) je strupeno, nizko drevo ali grm. Listi so dolgopecljati, trojni. V mnogocvetne viseče grozde združeni, rumeni, metuljasti cveti imajo enobratinske prašnike. Vseh deset prašnikov je namreč z nitmi zraslih v cevko. Plod je ploščat, svilenodlakast strok. — Napiši cvetni obrazec! Enobratinske prašnike ima tudi nemška košeničica (prešlak, Genista germanica), ki je po naših gozdih pogost nizek polgrm. Steblo je nam¬ reč olesenelo le pri dnu, zgoraj pa je zelnato. Listi so enojni, suličasti, celorobi in stoje premenjalno. Cveti, ki stoje posamezno, so rumeni. Cvete maja in junija. Navadna nokota (zvezdam, Lotus corniculatus) (sl. 37.) je pogosta me- tuljniea naših travnikov. Listi so pecljati, trojni z jajčastimi listki in precej velikimi prilisti. Rumeni cveti z dvobratinskimi prašniki so združeni v ko¬ bule. Glei socvetie črešnie! Sl. 37. Navadna nokota. Sl. 38. Grah. O cvetoča rastlina (pom.); 2) venčni Usti; 3) prašniki (pov.); 4) pestič (pov.). a) cvetoča vejica (pom.); b) venčni listi; c) prašniki; d) prerez pestiča; e) prerez ploda (pom.). 45 Grah (grašak, Pisum sativum) (sl. 38.) je enoletno zelišče, ki se goji v raznih zvrsteh. Listi so sodoperni s štirimi ali šestimi jajčastimi listki in velikimi prilisti. Vrhnji listki so pretvorjeni v listne vitice, s katerimi se oprijemlje opor. Iz listnih kotičkov poženo posamezni pecljati cveti ali pa redko- cvetni grozdi. Metuljasti cveti imajo bel venec in dvobratinske prašnike. Cvete od maja do julija. Grahovo seme, »grah«, da tečno hrano. Znana zvrst je sladkorni grah. Užitni so celi nje¬ govi stroki podobno kot stroki nekaterih zvrsti fižola. Katere druge rastline z listnimi viticami poznaš (grah, leča) ? Katere druge metuljnice, ki jih človek goji, poznaš? Katere pasme fižola poznaš? Nekatere pasme n. pr. laški fižol, imajo ovijajoča se stebla (fižol „preklar“). Seme in kaljenje. Oglej si fižolovo seme! (Sl. 39.) Seme pokriva semenska lupina (kožica). Pozna se tudi še majhen obronek, kjer je bilo seme pritrjeno, popek. Jedro, ki ostane, če lupino olupimo, je kalček ali klica, osnova nove rastline. Dve poljajčasti polovici sta klična lista ali kalici, ki sta polni redilnih snovi. Kalici sta pritrjeni na kratko, med njima ležeče klično stebelce, ki ima na vrhu klični brstič (peresce), osnovo Sl. 39. Kaleči fižol. 7) Fižolovo seme: ki) kalček; p) popek. — 2) Semenski polovici: ka) kalici; ki) kalček. — 3) Kalček (pov.): ko) koreničica; st) stebelce; n) mesto, kjer je prirasla kalica; b) prva dva prava lista (klični brstič). — 4) Stopnje kaljenja. 46 mladike in prvih dveh pravih listov, spodaj pa preide v klicno koreničico. Kalček ima torej zasnovane že vse glavne rast¬ linske dele, steblo, korenino in liste. V zdravem zrelem se¬ menu je kalček živ, dasi ne kaže vidnih življenjskih znakov (pritajeno življenje). Nekoliko semen deni za nekaj ur v vodo, potem jih pa vsadi v primerno vlažno in gorko zemljo (ne pregloboko!). Kalici nabrekneta nekoliko že v vodi, pozneje pa še močneje, tako da raztrgata semensko lupino, ki odpade in segnije. Koreničica se podaljša navzdol ter razvije v glavno korenino, iz katere poženo potem stranske korenine. Kratko klično ste¬ belce se podaljša in razvije v steblo, na katerem ostaneta spočetka še kalici, iz kličnega brstiča pa se razvijejo kmalu pravi zeleni listi. Vsi deli razvijajočega se kalčka, ki prodro na svetlobo, ozelene in postajajo vedno jačji, le kalici, ki oddajata redilne snovi rastoči rastlini, se bolj in bolj sušita, dokler popolnoma izčrpani ne odpadeta. Do takrat se je pa rastlina že dobro ukoreninila, razvila zelene liste, tako da se more samostojno hraniti. Kaljenje, kakor imenujemo opisano rast kalčka, je dokončano. Opazuj stebelce, kako prodira iz zemlje! Podkalični del stebelca, ki hitro raste, se spočetka ukrivi navzgor, prodre s kolenom na površje, potem se pa izravna in izvleče kalici in med njima varno se razvijajoči brstič iz zemlje. Prestaro ali poškodovano seme nima več živega kalčka in ne vzkali (ni kalivo). Kaj bi se zgodilo, če bi vsadili seme pregloboko? Začetne stopnje kaljenja opazuješ lahko tudi na semenih, ki si jih vložil med vlažen pivni papir ali v vlažno žaganje ali vlažen pesek. Kalček fižola in še mnogih drugih rastlin ima dve kalici. Te rastline so dvokaličnice. Pri nekaterih rastlinah n. pr. Sl. 40. Kaljenje enokaličnic. l), 2) Pšenično „zrno“ (pov.). 3) Koruzno „zrno“. 4) Prerez koruznega „zrna“ (pov.) 5), 6) Kaleče „zrno“ (pov.); k) kalček s kalico (ščitkom) /ca; r) redilne snovi; l) semenska lupina z osemenjeni; ko) glavna korenina; n) nadomestne korenine. 47 pri pšenici, koruzi i. dr. ima pa kalček le eno kalico (ščitek), ki črpa pri kaljenju iz semena redilne snovi. Te rastline so enokaličnice (sl. 40.). Deni nekaj pšeničnih ali koruznih »zrn« v zemljo ali med vlažne pivnike ter opazuj kaljenje! Pravi listi, ki se razvijejo iz brstiča, so spo¬ četka koničasto strnjeni, prodro na površje in varujejo občutljivi vrh ste¬ belca. Pri pšenici in vseh enokaličnicah glavna korenina kmalu odmre, nadomeste pa jo vlaknaste nadomestne (adventivne) korenine, ki poženo iz stebla. Čebulni krožeč zvončka n. pr. ima le na robu koreninice. Kako naj si to pojasnimo? Na pogled ločimo dvokaličnice od enokaličnic še najlaže po pravih listih. Dvokaličnice imajo ali perno- ali dlanasto- žilne liste, dočim imajo enokaličnice vzporednožilne liste. Lesnate enokaličnice tudi nimajo lesnih letnic. Porazdeli do sedaj opisane družine 1 Katere so enokaličnice, katere dvokaličnice? Večkrat razdelimo dvokaličnice še po kakovosti cvetnega venca v zraslovenčnice in prosto- venčnice. Prve imajo zrasle, druge proste venčne liste. — Preglej in porazdeli! Navadna potočnica (potočnica, Myosotis scorpioides) (sl. 41.) je prav pogosta rastlina ob potokih, vodnih jarkih in po vlaž¬ nih travnikih. Iz korenike poganja pokončno, robato steblo, ki nosi sedeče, suličaste, ce- lorobe, perno žilne in preme- njalno stoječe liste. Cveti so združeni v ukrivljene svalj¬ ke. Svaljek nastane iz sestav¬ ljenega pakobula (glej jagod- njak str. 36.) tako, da se pod cvetom, ki vzcvete prvi, raz¬ vije cvetni pecelj le na eni strani, na tem zopet samo en pecelj pa na drugi strani in tako naprej (nariši!), zdaj na eni, zdaj na drugi stra¬ ni. Ko se svaljek podaljša, tvorijo odebelela nožja posa¬ meznih cvetnih pecljev navi¬ dezno enotno os, podobno grozdovemu socvetnemu vre¬ tenu. Zvezdasti cveti imajo Sl. 41. Navadna potočnica. a) cvetoča rastlina (pom.); b) venec od zgoraj (pov.); c) prerezan in odvit venec s prašniki in privencem (pov.); d) pestič (pov.); e) plod (pov.); /) plodič (pov.). 48 peterozobo, zraslo čašo in višnjev, zrasel venec, s kratko cevjo in razprostrtim, peterodelnim robom. Vhod v cevko zapira pet rumenih krpic, priraslih v grlu. Take in podobne krpice na vencu imenujemo privenec. V cevki pred zarezami roba je pet prašnikov, na dnu cevke pa en pestič, s četveropre- dalno, nadraslo plodnico, nitastim vratom in glavičasto brazdo. Plod je četverodelen pokovec. Primerjaj mrtvo koprivo! Steblo in listi so pokriti s srhkimi dlačicami. Potočnico in rastline, ki imajo podobne, navadno v svaljke združene cvete in so večinoma porasle s srhkimi dlačicami, Nariši rastlino! Cvetni obra¬ zec: čaša (5), venec (5), prašni¬ ki 5, pestič 1 (4). Navadni gabez (črni gavez, Sym- phytum officinale) (sl. 42.) je tudi traj¬ na srhkolistnica, ki se prav rada na¬ seli po vlažnih travnikih ter cvete od maja do avgusta. Zgornji listi so sedeči in segajo s ploskvami po steblu na¬ vzdol. Cveti imajo valjastozvonast ve¬ nec, po ustroju so pa podobni cvetom potočnice. Združeni so v vijačke. Vijaček nastane iz sestavljenega pa- kobula podobno kot svaljek, le da se cvetni peclji razvijajo vedno na isti strani. V venčnih listih gabeza in mnogih drugih srhkolistnic je barvilo anto- kian, ki izpreminja barvo. Zato so mladi cveti rdečkasti, starejši pa po- modre. — Primerjaj pomladni grahor! Nemška perunika (modra perunika, Iris germanica) (sl. 43.) je pri¬ ljubljena lepotna rastlina naših vrtov in cvete maja in junija, dobi se pa tudi divja. Iz vodoravne, močne, členaste, z vlaknastimi koreninami porasle korenike, poganjajo brezcvetne listne mladike in pokončna, listnata cvetna stebla. Listi so po srednji žili tako zganjeni, da tvorita obe po¬ lovici na dnu kratko cev, ki se više gori odpre v žleb, potem se pa žleb zopet oži ter prehaja v mečasto ploskev, obrnjeno z zraslima robovoma proti steblu. Tak list imenujemo mečast. Listi stoje v dveh vrstah na nasprotnih straneh stebla, drug nad drugim. Pravimo, da stoje dvoredno. Glej mnogocvetno solzico stran 41.1 Žleb zunanjega lista objema deloma zunanjo stran više nad njim stoječega lista. Pravimo, da listi jezdijo, da so jezdeči. imenujemo srhkolistnic e. Sl. 42. Navadni gabez. a) cvetoča vejica; b) prerezan in odvit venec, pestič (pov.); c) pre¬ rez cveta (pov.). 49 Veliki zvezdasti cveti so spočetka pokriti s kožastimi nožnicami. Zrasel moder perigon ima kratko cev in šesterokrp rob. Tri zunanje krpe so za¬ vihane navzdol in porasle po sredi z rumenimi dlačicami (medoznak!), notranje tri pa so gole in upognjene navzgor, tako da tvorijo nekako streho nad cevjo. Pestič ima tropredalno, podraslo plodnico. Vrat je spočetka enoten, potem se pa razcepi na tri široke, upognjene, modre, venčnim Sl. 43. Nemška perunika. a), b) cvetoča rastlina (pom.); c) pestič in prašniki; d) prečni prerez plodniee (pov.); e) plod; f) semena. listom podobne veje. Vsaka nosi na koncu prečno krpico, brazdo. Trije prašniki so prirasli v grlu pred zunanjimi krpami in prav dobro skriti in zavarovani pod čeladastimi vratnimi vejami pestiča. Oprašujejo žuželke, ki sedajo na zunanje perigonove krpe in lezejo pod vratnimi vejami proti med- nikorn na dnu cevke. Prašnice, skrite pod vejami, jih po hrbtu potresejo s cvetnim prahom, ki ga potem omete krpasta brazda naslednjega cveta. — Primerjaj ustnatice! Plod je mnogosemenska glavica, ki se troloputasto razpreza. — Nariši cvet! Napiši obrazec! Primerjaj pomladanski žefran! Povodna perunika (iuia perunika, Iris pseudacorus), ki raste po sto¬ ječih in mirno tekočih vodah, ima rumen, gol perigon. Glej tab. III. 50 Kukavičja lučca (ognjiča, Igchnis flos cuculi) (sl. 44.) raste po vlažnih travnikih. Iz šibke korenike poganja pokončno, kolenčasto, nekoliko rdeče nadahnjeno steblo. Spodnji listi so pecljati, suličasti, zgornji sedeči in črtalasti. Nožnici nasprotnih listov sta zrasli in objemata steblo ob kolenu. Cveti so zvezdasti in združeni v sestavljene pako- bule. Čaša je peterozoba in podolžno žilasta. Venec se¬ stoji iz petih, rožnordečih, žebičastih listov. Njih pločica je dlanasto razcepljena v čr- talaste krpe. Ob pločici, vrh žebice, sta po dve ozki kr¬ pici, privenček. Prašnikov je deset. Pet krajših je priraslih na dnu žebic, pet daljših pa na cvetišču. Pestič ima nad- raslo, jajčasto, enopredalno plodnico in pet kratkih, ni¬ tastih vratov. Plod je mnogo- semenska glavica, ki se na vrhu peterozobo razpreza. Sl. 44. Kukavičja lučca. a) cvetoča rastlina; h) venčni list in pre¬ rez pestiča (pov.); c) prerez ploda (pov.); d) odprt plod (pov.). Semena so pritrjena na srednjem stebriču. Kukavičjo lučco in podobne rastline uvrščamo v družino klinčnic. — Nariši rastlino! Cvetni obrazec: čaša (5), venec 5, prašniki 5 + 5, pestič 1 (1). Bela lučca (veli golesak, Melandrgum album) (sl. 45.) raste prav pogosto po suhih travnikih in ob potih ter cvete od maja do septembra. Pokončno, dlakasto, kolenčasto steblo nosi se¬ deče, suličaste, celorobe, dlakave, nasprotne liste in zvezdaste, v sestavljene pakobule združene cvete. Cveti nekaterih poedink imajo ozko, valjasto peterozobo čašo. Venec sestavlja pet prostih listov; vsak ima dolgo žebico, belo, srčasto pločico in privenček. Prašnikov je deset, pestiča ni. Cveti drugih poedink imajo nekoliko širšo, jajčasto čašo, venec tak kot prejšnji, toda en pestič, ki ima jajčasto, nadraslo, enopredalno 51 plodnico in pet dolgih vratov; prašnikov ni. Iz plodnice se razvije enopredalna, mnogosemenska glavica. Cveti, ki nimajo vseh bistvenih (prašnikov, pestičev) in nebistvenih (odevala) delov, imenujemo nepopolne. Take nepopolne cvete, ki imajo ali samo prašnike ali pa samo Sl. 45. Bela lucca. a) vejica s prašnimi cveti; b) vejica s pestičnimi cveti; c) prerez prašnega cveta; d) prerez pestičnega cveta; e) prerez plodnice (pov.); f) zrel plod; (j) korenina in spodnji del stebla. pestiče, imenujemo enospolne in sicer prašne, če imajo samo prašnike, p e stične (plodne), če imajo samo pestiče (pozneje plod). Cveti, kakršne smo dosedaj opazovali, ki imajo prašnike in pestiče, so dvospolni. Poedine bele lučce imajo torej ali samo prašne, ali pa samo pestične cvete, nikdar obojih obenem. Pravimo, da so cveti dvodomni (ali tudi rast¬ lina je dvodomna). Kdaj bi bili cveti enodomni? Čeprav so cveti bele lučce nepopolni, enospolni, so vendar vsi odeti, ker imajo vsi cvetno odevalo. Kdaj bi bili cveti goli? Označi in opredeli točno in kratko cvet bele lučce! Obrazec: prašni cvet: čaša (5), venec 5, prašniki 5+5, pestič 0; pestični cvet: čaša (5), venec 5, prašniki 0, pestič 1 (1). Tudi bela lučca je klinčnica. 52 Vrtni nagelj ali klinček (karanfil, Dianthus caryophyllus) (sl. 46.) raste v južni Evropi divji po skalah in zidovju, pri nas ga pa goje po vrtih kot lepotno rastlino. Iz korenike poganja zelo veliko kratkih, poleglih, gostolistnih stebel, ki tvorijo rušo. Ruše omilijo izhlapevanje. Iznad ruše se dvigajo pokončna, kolenčasta cvetna stebla, ki nosijo na¬ sprotne, sedeče, črtalaste, ce- lorobe liste. Veliki, dišeči cveti stoje posamezno vrh stebla in vej. Tik pod cve¬ tom je več rombastih, pri¬ ostrenih krovnih listov, ki Sl. 47. Vegetativno razmno¬ ževanje nagel jna. a> zatifi; b) grebeniea. tvorijo navidezno zunanjo čašo. Primerjaj jagodnjak! Čaša je peterozoba, venec sestavlja praviloma pet prostih listov, ki imajo dolge žebice in jajčaste, zobčaste pločice. Prašnikov, ki so predgodni, je praviloma deset, pestič ima pa nadraslo, enopredalno, podolgasto plodnico in dva dolga nitasta vra¬ tova. Plod je mnogosemenska glavica, ki se četveroloputasto razpreza. Vrtnarji so vzgojili mnogo zvrsti, ki se ločijo po barvi ven¬ ca (rdeči, beli, rumeni) in vonju. Prav priljubljene so pasme s polnimi ali pitanimi cveti, ki nastanejo tako, da se prašniki pretvorijo v venčne liste, pa se včasih še razcepijo. — Pri¬ merjaj tulipan, hijacint! Taki cveti imajo pogosto slab ne¬ goden pestič in so neplodni. Primerjaj divji kostanj! Take pa tudi druge zvrsti razmnožujejo vrtnarji z zatiči potak- Sl. 46. Vrtni nagelj. a) cvetoča rastlina (pom ); b) prerez cveta; c) plod. 53 njenci (sl. 47.), mladimi odrezanimi vejicami, ki zataknjene v zemljo poženo nadomestne korenine in se razrastejo v nove rastline. Mlade vejice, ki se še drže matične rastline, mnogo¬ krat nekoliko zarežejo, potem upognejo in pokrijejo deloma z zemljo. Take zagrebene vejice, grebenice, se ukoreninijo in razrastejo zelo hitro in šele potem jih odrežejo od matične rastline. Prav mnogo lepih pasem goje v Dalmaciji in tako postaja njih uvoz iz tujine (Italije) nepotreben. Brogovita (bekovina, Viburnum opulus) (sl. 48.) je grm, ki ima nasprotne, pecljate, tro- do peterokrpe, debelo na- a) cvetoča vejica (pom ); b) ploden cvet (pov.); c) neploden cvet; d) plodovi (pom.); c) prerezan plod. piljene, dlanasto žilne liste, s pikčastimi žlezicami na pecljih. Primerjaj črešnjo! Cveti so združeni v ploščate sestavljene pakobule. Srednji cveti so zvezdasti in popolni ter imajo ne¬ znatno, peterozobo čašo, majhen rumenkastobel, zvonast, pe- terokrp venec, pet prašnikov in pestič s podraslo, večinoma tropredalno plodnico. Obrobni cveti imajo podobno čašo, pa veliko večje, ploščate, ne popolnoma pravilne vence, pa nič prašnikov in pestičev. Ti nepopolni cveti so sicer odeti, so pa brezspolni in seveda neplodni (jalovi), vendar pa na¬ pravijo socvetje zelo vidno in menda opozarjajo žuželke. Plod, ki se razvije iz plodnic oprašenih notranjih cvetov, je prava jagoda. Brogovito uvrščamo v družino kovačnic. Cvetni obrazec: čaša 5, venec (5), prašniki 5, pestič 1 (3). Vrtnarji so vzgojili pasme, ki imajo velika kroglasta so¬ cvetja in samo velike, bele, brezspolne cvete (»snežne kepe«). Sl. 49. Kovačnik. a) cvetoča vejica; b) prerez cveta. Kovačnik (kozja krv, Lonicera caprifolium) (sl. 49.) je grm z ovijajočimi se debli, je ovijalka. Listi so nasprotni, sedeči, jajčasti, na mladikah pri dnu široko zrasli. Cveti so somerni in stoje v listnih pazduhah na videz vretenasto, ali na vrhu mladik šopasto. Vsak cvet ima neznatno, petorozobo čašo, rdečkast ali rumen¬ kast, zrasel venec, z zelo dolgo cevko in dvoustnim robom. V grlu je priraslih pet prašnikov, ki mole iz cveta, pestič pa ima pod- raslo plodnico, zelo dolg vrat in glavičasto brazdo. Oprašenje posredujejo po- največ nočni in somračni metulji, ki jih privabi mo¬ čan cvetni duh. Samo ti imajo tako dolge rilčke, da dosežejo dno cevke, kjer se izloča nektar. Plod je rdeča neužitna jagoda. H kovačnicam uvršča¬ mo tudi znan grm, črni bezeg. Navadni kumin ali kumena (lam, Carum carvi) (sl. 50.) je dvoletno zelišče z vretenasto korenino. Iz semena se namreč razvijejo v prvem letu le listi in vretenasta korenina, ki nabere redilnih snovi in prezimi. Šele v drugem letu se razvijejo iz korenine tudi stebla s cveti in plodovi, potem pa rastlina odmre. Raste povsod po travnikih in pašnikih. Sade ga pa tudi po vrtih zaradi dišečih plodov. Na pokončnem, vej- natem, votlem steblu so premenjalno razvrščeni listi, ki imajo 55 široko nožnico, pecelj in tri¬ krat perno razrezano listno ploskev, s črtalastimi, pri¬ ostrenimi krpicami. Zgornji listi so sedeči. Cvete maja in junija. Posamezni cveti so združeni v manjše k obul č- ke, ti pa v kobule. So¬ cvetje je torej izrazit sestav¬ ljen kobul. Majhni zvezdasti cveti imajo dvojno odevalo. Čaša je prav neznatna, pe- terozoba, venec je sestavljen iz petih belih, jajčastih, pri vrhu upognjenih listov. Praš¬ nikov je pet, pestič eden in ima podraslo, dvopredalno plodnico, dva kratka vratova, ki se na dnu razširita v bla- zinast mednik. Prašniki so predgodni. Vsaka polovica plodnice dozori v rjavo, pe¬ te rorobno, podolgasto rožko, enosemenski plodič, ki ima suho, s semenjem zraslo osemenje in se ne odpre. Primerjaj orešek! Ko sta rožki zreli, se raz¬ makneta in visita na razcepljenem, nitastem plodonoscu. Plod je torej dvodelni pokovec. Primerjaj ustnatice in srhkolistnice! Kumin in sorodne rastline uvrščamo h kobulnicam. Cvetni obrazec: čaša 5, venec 5, prašniki 5, pestič 1 (2). Gozdna krebulica (krosuljica, Anlhriscus Silvester) je pogosta kobulnica, ki ima votlo, žlebasto steblo, dvakrat do trikrat perno razrezane liste, ob kobulčku pa iz mnogih vretenasto stoječih krovnih listov sestavljeno o gri n j alce, ob kobulu pa le iz malo listov (2—3) sestavljeno ogrinjalo. Katere druge kobulnice poznaš? Mnoge med njimi so strupene, mar¬ sikatere so pa koristne kulturne rastline. Katere poznaš? (korenje, peteršilj, zelena, janež). Gozdni bor ali navadni borovec (obični bor, Pinus silvestris) (sl. 51.) je drevo, ki uspeva tudi na bolj slabih pešče¬ nih tleh in tvori cesto obsežne gozde po nižavah in ne previsokih gorah. Deblo je pokrito z rjavordečim lubjem in nosi vrete¬ nasto razvrščene veje. Les ima vidne letnice. Na koncu prav Sl. 50. Navadni kuinin. 1 ) rastlina s cveti in plodovi (pom.); 2 ) cvet (pov.); 3 ) pestič (pov.); 4 ) pre¬ rez pestiča (pov.); 5 ) prečni prerez plo¬ da (pov.); 6 ) plodiča (pov.). 56 kratkih stranskih vejic sta po dva iglasta lista, igli. Bor je torej iglato drevo. Pri naših listnatih drevesih vsi listi vsako jesen odpadejo in se potem naslednjo pomlad nadomeste z novimi. Drevo je čez zimo golo. Pri boru vztrajajo igle dalj časa, tudi čez zimo in odpadajo polagoma, poleti in Sl. 51. Gozdni bor. 1 ) vejica s cveti in storži (pom.); 2 ) pelodno zrnce (zelo po v.); 3 ) zrela prašna mačica (pov.); 4 ) prašni cvet (pov.); 5 ) pestična mačica (pov.); 6 ) plodna luska s semenskima osnovama od zgoraj (pov.); 7 ) plodna in krovna luska od spodaj (pov.); 8 ) plodna luska s semenoma; 9 ) seme (pov.); 10 ) oplojenje (zelo pov. shem.). pozimi. Zato je bor zelen tudi pozimi, je vednozeleno (zim¬ zeleno) drevo. Razen kratkih stranskih vejic poženo vsako leto iz končnih brstičev na vejah daljše mladike, na katerih se poleg igel razvijejo tudi socvetja. Na korenu daljših mladik dobimo večkrat prašna socvetja. Prašni listi (prašniki) imajo na spod¬ nji strani po dve polprašnici, napolnjeni z rumenim pelodom in sede na socvetnem vretenu. Vsak prašni list moramo sma¬ trati za samostojen prašni cvet, ki pa nima nikakega odevala, je gol. Socvetje s sedečimi prašnimi cveti imenujemo prašno mačico. Pelod je suh in ni lepljiv. Z drobnogledom opazimo na vsakem pelodnem zrncu dva, z zrakom napolnjena mešička (padali). Če potresemo zrelo prašno mačico, se usuje iz nje 57 cel oblak cvetnega prahu, ki plava dolgo časa v zraku in ga veter lahko daleč naokoli raztrosi. Bor je izrazita vetrocvet- nica. Kakšnega pomena je obilen, lahek, suh pelod? Žužko- c vet ni c e imajo manj peloda, ki je navadno lepljiv. Na koncu daljših mladik iste rastline se razvijejo plodni cveti združeni v rdečkaste, storžkom podobne plodne ma¬ čice. Bor ima torej enodomne cvete. Primerjaj belo lučco! Vsak luskast plodni list, plodna luska, je cvet zase, ki ga spodaj le deloma pokriva manjša, zelenkasta krovna luska. Cvet je torej gol. Na notranji (gornji) strani pri dnu nosi plodna luska dve semenski osnovi. Vsaka ima navzdol obrnje¬ no lepljivo ustje, ki moli izza luske in lovi pelod. Pri rast¬ linah, ki smo jih do sedaj opazovali, so semenske osnove skrite v plodnici. Pokriva in odeva jih popolnoma vsaj en zganjen, na robeh zrasel, v pestič pretvorjen plodni list. Tu pa plodna luska ni zganjena in na robeh zrasla, ne tvori pravega izrazitega pestiča in ne odeva semenskih osnov, ki ostanejo gole, nepokrite, kolikor jih ne krije sosedna luska. Oprašenje se izvrši tako, da pride cvetni prah neposredno na lepljivo ustje semenske osnove. Primerjaj oprašenje dru¬ gih rastlin! Po uspešnem oprašenju se krovne luske kmalu posuše, plodne se pa povečajo, olesene, na koncih odebele, se pritisnejo druga k drugi, zlepijo s smolo in celo socvetje se pretvori v mlad storžek, ki se polagoma obrne navzdol. Storž dozori popolnoma šele jeseni prihodnjega leta ali pa še pozneje. Vsaka zrela storževa plodna luska, ki nosi dve krilati semeni, je plod zase, olesenelo socvetno vreteno pa druži vse te plodove v celoto. Storž nastane torej iz celega socvetja, je plodovje. (Primerjaj pajagodo!) Tudi zrela plod¬ na luska ostane razprostrta, nezganjena, ne tvori izrazitega osemenja in semeni na njej sta nepokriti, goli ter odpadeta, ko se luske visečega zrelega storža razmaknejo. Bor in vse tiste cvetnice, ki imajo gole semenske osnove in gola semena, imenujemo golosemenke, rastline z odetimi (pokritimi) se¬ meni pa kritosemenke. Bor se rabi posebno za pogozdovanje goličav, (n. pr. na Krasu), ker uspeva tudi na slabih tleh. Les se rabi kot gra¬ divo in kurivo, iz smole pa dobivajo terpentinovo olje, kolo- fonij i. dr. Ličinke nekaterih žuželk napravijo včasih v borovih gozdih mnogo škode. Dolžan: Botanika. 4 58 H golosemenkam spadajo vsa naša iglata drevesa. Imenuj jih! (jelka, smreka, macesen, tisa, brin). Iz socvetja se navadno razvije plodovje, storž. Imenujemo jih zato tudi storžnjake. Kalček v semenih naših golosemenk ima večinoma več (»mnogo«) kalic. Kako bi golosemenke torej tudi lahko imenovali ? (mnogokaličnice). Oplojenje. Pri boru in drugih golosemenkah pride pri oprašenju pelod neposredno na lepljivo ustje semenske osnove. Natančna opazovanja z drobnogledom pa kažejo, da pelodno zrnce, ki je prišlo na ustje semenske osnove, požene vanjo cevko (plodni mešiček), po kateri se potem zarodna snov pelodnega zrnca prelije in združi z zarodno snovjo semenske osnove. To spo¬ jitev obeh zarodnih snovi imenujemo oplojenje (sl. 51/10.). Pri kritosemenkah pride pri oprašenju pelod na pestičevo brazdo. Odtod požene pelodno zrnce cevko skozi pestičev vrat do ene semenske osnove in potem vanjo, podobno kot pri golosemenkah. Šele po oplojenju se začne iz semenske osnove razvijati seme in vzporedno z njim deli ploda. Splošen pregled cvetnic. Preglejmo do sedaj opisane cvetnice, njih ustroj in zna¬ čilnosti ter jih uredimo in pregledno razvrstimo! Kritosemenke. Dvokaličnice. Zraslovenčnice. Kovačnice, Ustnatice, Srhkolistnice, Oljčnice, itd. Prostovenčnice. Kobulnice, Divji kostanji, Metuljnice, Rožnice, Križnice, Zlatičnice, Klinčnice, itd. 59 Enokaličnice. Peruničnice, Narcisnice, Lilije, itd. Golosemenke. Iglato drevje, itd. Ponavljanje. Kateri so najvažnejši življenjski pojavi? Kateri so glavni deli rastline? Kakšnega pomena je korenina, steblo, list? Katera podzemna stebla poznaš? Njih pomen! Kakšna so nadzemna stebla po snovi (les, zel), po rasti (ležeča, kipeča, pokončna), po členovitosti (enojna, vejnata)? Kakšen je prerez debla dvokaličnie in golosemenk ? Kateri so deli popolnega lista? Kakšna more biti listna ploskev po očrtu, razčlenjenosti ? Kako more biti sestavljena listna ploskev? Kakšen more biti rob? Kako morejo biti razvrščene žile? Kako morejo biti razvrščeni listi? Katera socvetja poznaš? Kakšna so po obliki in razcvitanju? Kateri so glavni cvetni deli ? Kateri so bistveni, kateri nebistveni ? Katere dele morejo imeti nepopolni cveti? Označi posamezne nepo¬ polne cvete! (odeti, goli; dvospolni, enospolni, prašni, pestični; brezspolni). Kakšno more biti odevalo? (enojno, dvojno, zvezdasto, somerno, zraslo, prosto). Kakšni morejo biti prašniki ? (velikost, zrast!) Kakšen more biti pestič? Kdaj se razvije plod? (oprašenje, oplojenje!) Katere plodove poznaš? Opiši jih! Kako se množe rastline? (spolno, vegetativno). Kateri organi služijo vegetativnemu razmnoževanju ? Katere rastline imenujemo sorodne? Kako bi mogli rastline še „umetno“ porazdeliti ? 4 * III. Opis izbranih brezcvetnic. Praprotnice. Glistna podlesnica (navala, Nephrodium filix mas) (sl. 52.), ki raste po senčnih gozdih, ima poševno, z vlaknastimi kore¬ ninami in luskolisti poraslo koreniko. Rastlina je torej s te¬ be lnica. Če prerežemo koreniko, vidimo na pre¬ rezu lise. Drobnogled nam pokaže, da so te lise sku¬ pine dolgih cevi, po ka¬ terih se prevajajo snovi (cevni pove z ki) in sku¬ pine močnih vlaken, ki steblo jačijo (vlakenski povezki). Iz korenike iz¬ vira več kratko pecljatih, do pol metra visokih, dva¬ krat perno razrezanih li¬ stov, mahal, ki vsako zimo odmro. Mladi listi so pol¬ žasto zviti in tako zava¬ rovani proti premočnemu izhlapevanju in premočni svetlobi. Na spodnji strani godnih listov vidimo s prostim očesom nekake rjave bradavice. Drobno¬ gled nam pokaže, da so to kožasta, ledvičasta zasti¬ rala, ki pokrivajo kupčke pecljatih, čeladastih me¬ šičkov, trosnih glavic ali sporangijev, napol- Sl. 52. Glistna podlesnica. J) rastlina (pom); 2) spodnja stran krpice z zastirali; 3) prerez korenike s povezki; 4) pre¬ rez krpice s trosnimi glavicami in zastiralom; (zelo pov.); 5) zaprta in 6) odprta trosna gla¬ vica s trosi (pov.); 7) predkal z mlado rastlino. 61 njenih z drobnimi zrni, s trosi ali sporami. Trosi so prav majhna zrnca s trdo lupino in so preprosteje zgrajeni kot seme. V njih ni kalčka. Ko je trosna glavica zrela, se raztrga in veter raztrosi sproščene trose. Če pade tros na ugodna tla, požene iz njega kot noht velika, zelenemu, srčastemu listu po¬ dobna p redka 1 (protalij) in iz predirali zraste nova rastlina s koreniko in listi. Primerjaj razvoj uhatega klobučnjaka in trtne uši! Rastlina se je rabila kot zdravilo proti glistam. Glistni podlesnici podobne rastline imenujemo praproti. Ker nimajo nikakih cvetov in semen ter se množe s trosi, so brezcvetnice ali trosnice. Prej opisane rastline pa so bile cvetnice ali semenke. Trosnice, ki imajo, kot praproti, steblo, korenine in liste in so torej stebelnice, imenujemo brezcvetne ali trosne ste¬ belnice. Prej opisane stebel¬ nice so bile cvetne ali se¬ menske stebelnice. Orlova praprot (bujad, Pteri- dium aquilinum) ima nad 1 m dolgo, tri- ali večkrat pernodelne liste. Trosne glavice so ob robu listkov. Pokriva jih nekoliko upognjen listni rob. Če prerežemo močno koreniko, vidimo že s prostim očesom na pre¬ rezu lise (»orla«). Ime! Druge bolj znane naše praproti so sladka koreninica (oslad, Polypodium vulgare) (sl. 53.), jelenov jezik (jelenak, Scolopendrium vulgare) (sl. 54.), navadna rebrenjača (Uroka ribica, Blechnum spicant) z dvoličnimi mahali; praprot črnica (papraca, Asple- nium trichomanes), pozidna rutica (slezenica, Asplenium ruta muraria) i. dr. Njivska preslica (preslica, Equisetum arvense) (sl. 55.) ima vejnato koreniko, na kateri se pogosto napravijo kroglasti, gomoljasti izrastki. Spomladi v marcu in aprilu poženo iz korenike mesnata, votla, rumenkasto rjava nadzemna stebla z vretenasto razvrščenimi, zraslimi, rjavimi listi ob kolencih. Vrh stebla je „klas“, ki ga sestavljajo kratkopecljati, šestero- Sl. 53. Sl. 54. c) Sladka koreninica. Jelenov jezik a) rastlina (pom.); (pom.). bi spodnja stran kr¬ pice s kupčki trosnih glavic. 62 oglati, rjavi, ščitasti trosni listi. (Pecelj namreč izvira sredi listne ploskve; take liste imenujemo ščitaste). Na notranji (spodnji) strani listne ploskve je šest trosnih glavic s trosi. Vsak tros ovijata dve trakasti, kožasti pračici, ki se v suhem, ugodnem vremenu odvijeta, izrineta tros iz glavice Sl. 55. Njivska preslica. 1) plodna stebla s klasi (a)-, 2) neplodno steblo, a) gomolji; 3) trosni list s trosnimi glavicami od strani in 4) od spodaj (pov.); 5) tros z zvitima, 6) tros z odvitima, 7) tros z razprostrtima pračieama (pov.). 63 in služita potem kot padalo. Iz trosa zraste na ugodnih tleh majhna predkal in šele iz predkali nova preslica, kot pri praprotih. Ko so „klasi“ dozoreli, odmro rjava klasna stebla, iz korenike pa poženo zelena, vretenasto razrasla stebla brez „klasa“, ki asimilirajo in založe koreniko z redilnimi snovmi. Stebla so torej dvolika, „plodna“ in „neplodna“. V steblih je veliko kremenice, zato so krhka. Rabijo se za snaženje ko- vinastih predmetov in za zdravilni čaj. Trosne stebelnice, po¬ dobne njivski preslici, imenujemo preslice. Po močvirnih krajih raste močvirska preslica (mo- čvarna preslica, Equisetum palustre) z enolikimi, zelenimi „plodnimi“ stebli. (Tab. III.). Navadni lisičjak (prečica , Lycopodi- um clavatum) (slika 56.) ima ležeče, vi- lastovejnato steblo, pritrjeno z drobnimi koreninicami. Na ste¬ blu in vejah sede majhni, ozko suli¬ časti, zeleni listi. Na nekaterih kipečih ve¬ jicah so »klasi«. Klas sestavljajo priostreni trosni listi, ki imajo na zgornji (notranji) strani po eno ledvi- často trosno glavico. Iz trosa se razvije prav majhna predkal in iz predkali nova rastlina. Trosi se ra¬ bijo v zdravilstvu in pirotehniki, stebla pa za omela. Navad¬ nemu lisičjaku po¬ dobne trosne stebel¬ nice imenujemo 1 i- Sl. 56. Navadni lisičjak. a) vejice s klaski; b) trosni list s trosno glavico (pov.); c) stebelni list (pov.); d) trosi (pov.). 64 sičjake. — Praproti, preslice in lisičjake imenujemo skupno praprotnice. To so trosne stebelnice, ki imajo v steblih cevne in vlakenske povezke. Na posebnih trosnih listih se razvijejo trosne glavice s trosi. M a h o v n i c e. Lasasti kapicar (vlasak, Polytrichum commune) (sl. 57.), ki raste po vlažnih gozdih, ima dvolika, enojna stebelca, po- Sl. 58. Šotni mah. Sl. 57. Lasasti kapicar. 1) plodna in neplodna stebelca (pom.); 2) plodno steblo s trosno glavico in od¬ padlo kapico; 3) trosna glavica (pov.); 4) sed j e (Hypnum); 5) zvezdasti mah ( Mnium). rasla z listki in pritrjena spodaj s korenskimi dlačicami. Rastlina je torej stebelnica, dasi nima v steblu pravih cevnih povezkov pa tudi ne pravih korenin. Na vrhu nekaterih ste¬ belc zraste rumenkastordeč, brezlist pecelj, ki nosi trosno glavico (pušico) s trosi. Na glavici čepi lasasta kapica (ime!), ki jo pa veter kmalu otrese. Ob ugodnem, suhem vremenu se zrela puščica odpre in veter lahko iztrese in raztrosi trose. 65 Na ugodnih tleh požene iz trosa nežno nitje in iz brstičev na nitju pa listna stebelca, ki tvorijo goste ruše (blazinice). Ruše zadržujejo deževnico, ki more le polagoma odtekati in omilijo izhlapevanje. Trosne stebelnice, 'podobne lasastemu kapičarju, imenu¬ jemo mahove. Po naših gozdih rasto še mnogi drugi podobni mahovi, zlasti razna sedja (Hypnum) (sl. 57.), po močvirjih in barjih pa razni šotni mahovi (tresetare, sphagnum) (sl. 58.) v gostih rušah. Stebelca šotnih mahov spodaj odmirajo, oglene in se polagoma pretvarjajo v šoto, zgoraj pa rastejo vedno dalje. Studenčni jetrenjak (mahovina zdenčarka, Marchantia po- lymorpha), ki raste ob studencih in po vlažnih krajih, ima ploščata, listom podobna, zelena stebla, porasla spodaj z luska- stimi listi in korenskimi dlačicami. Razmnožuje se s trosi in z zarodnimi brstiči. Mahovnice so trosne stebelnice, ki imajo preproste liste, stebla brez pravih cevnih povezkov in korenske dlačice, ne pa pravih korenin. Alge. Spirogira (Spyrogyra) (tab. I.) je po naših vodah zelo razširjena in tvori nežne zelene nitke, pritrjene na kamenje ali druge predmete. Če pogledamo nitko z drobnogledom, vidimo, da je sestavljena iz zaporednih, valjastih mehurčkov, stanic. V vsaki stanici je zdrizasta, brezbarvna snov, proto- plazma ali pratvorivo, v protoplazmi nekje gostejše jedro, vse pa obdaja mrenica. V stanicah spirogire je še eno ali več trakastih, špiralasto zavitih barvilnih telesc ali kro¬ ni atof or ov, ki jih barva listno zelenilo. Pri močni povečavi cesto zapazimo v trakovih drobna zrnca škroba, nastala po asimilaciji. Vsaka stanica v nitki živi samostojno. Če so živ¬ ljenjski pogoji ugodni, asimilira, raste in ko doseže neko velikost (dolžino), se razdeli. Vsaka polovica potem samostojno raste in ko do raste, se zopet razdeli tako, kot se je razdelila matična stanica. Spirogira je torej enostanična rastlina. Po delitvi pa ostanejo posamezne stanice vendarle v zvezi, tvorec nitasto kolonijo (zadrugo). Če se življenjski pogoji poslab¬ šajo, poženeta po dve najbližji stanici sosednih kolonij po en izrastek druga proti drugi. Ta dva izrastka se končno strneta 66 Sl. 59. Mehurjasta haluga. v cevko in po cevki se potem vsebina ene stanice pretoči in združi z vsebino sosedne. Pri¬ merjaj oplojenje str. 58.! Spo¬ jena snov se polagoma obda s posebno trdno mrenico. Nastal je odporen tros (spora), ki more preživeti tudi slabe živ¬ ljenjske pogoje (n. pr. sušo), katerim navadne stanice pod¬ ležejo. Če se pogoji zopet zbolj¬ šajo, požene iz trosa, v katerem so tudi redilne snovi, nova na¬ vadna stanica, ki se potem razmnoži v nitasto kolonijo. Spirogira prisnavlja s po¬ močjo listnega zelenila in sve¬ tlobe ogljikov dvokis; je torej samohrana (autotrofna) rast¬ lina. Nima pa stebla, korenin in listov, torej je steljčnica. Take steljčnice, ki morejo samostojno asimilirati, imenujemo alge. Primerjaj papučico! Zignema (Zygnema) (tab. I.) je tudi zelo pogosta enostanična zelena alga naših voda in tvori nitaste kolonije kot spirogira. Vsaka stanica ima po dva zelena, zvezdasta kromatofora. Množi se podobno kot spirogira. Navadna stenska alga (Pleu- rococcus vulgaris) (tab. I.), ki povzroča po drevesnem lubju, zidovih in plotovih zelene pre¬ vleke, je enostanična, kroglasta majhna alga s kapičastim bar- vilnim telescem. Po delitvi se stanice ločijo in ne tvorijo ko¬ lonij. 67 Razne druge alge imajo zrnata barvilna telesca (barvilna zrnca), kot jih imajo tudi stebelnice. Barva jih listno zelenilo, zato jih imenujemo zelene alge. Glej tab. I. Mehurjasta haluga (bračič mehurasti, Fucus vesiculosus) (sl. 59.), ki živi v morju, ima iz mnogih stanic zgrajeno steljko. Slične stanice, ki so v tesni medsebojni zvezi, tvorijo Sta¬ nič j e, staničja pa grade rastlinsko telo. Staničja grade tudi vsako stebelnico. S spodnjim, močnejšim delom steljke se ha¬ luga pritrdi, z zgornjim, ploščatim in vilasto razčlenjenim pa asimilira. V ploščatem delu so tudi zračni mehurji, s katerimi plava. Na koncu vej se stvarjajo v posebnih organih trosi. Barvilna zrnca imajo poleg klorofila še neko slično temno- rjavo barvilo. Take alge imenujemo rjave alge. Nekatere rjave alge postanejo več metrov dolge. Kipeči valovi jih potrgajo ob obrežjih, morski toki jih pa z drugimi algami vred potem često zaneso daleč na odprto morje, kjer obtiče na mirnih krajih, tako n. pr. v Atlantskem oceanu ob 30° sev. širine (»sargasno« morje, imenovano po algi sar- gassum). Iz rjavih alg dobivamo jod. Druge alge imajo poleg klorofila v kromatoforih še druga slična barvila. Glive. Cepljivke. Cepljivke (sl. 60.) so enostanične rastlinice, ki nimajo niti klorofila niti kakega drugega sličnega barvila. Vse take steljčnice, ki nimajo klorofila in ki torej ne morejo prisnav- ljati ogljikovega dvokisa, imenujemo glive. Glive so torej Sl. 60. Cepljivke. Sl. 61. Kvasnice. 1) streptokoki; 2) diplokoki; 3) sta- 1) brsteča rastlina; 2) Trosi lilokoki; il6) bacili; 5) bacili s trosi; (vse zelo pov.). 7) bakterije; 8) vibriji; 9) spirili (vse zelo pov.). 68 tujehrane (heterotrofne) rastline. Hrano dobe nekatere iz mrtvih, trhlih, gnilih organskih ostankov. To so gniloživke ali sap rotiti. Druge pa se zajedajo v žive organizme, gostitelje ali hranitelje, jih izsesavajo ter večkrat uni¬ čijo. To so zajedavke ali paraziti. Primerjaj glisto, trihino, trakuljo! Oblika cepljivk je različna. Kroglaste cepljivke se imenu¬ jejo koki, paličaste in cilindraste z vejicami ali brez njih so bacili in bakteriji, paličaste, nekoliko upognjene vibriji, vitljasto zavite pa spi rili. Velike so komaj nekaj mikronov (mikron = 0.001 mm) in ker so skoraj prozorne, jih tudi z mikroskopom težko opazujemo, ako jih ne pobarvamo. Če so življenjski pogoji ugodni, izredno hitro rastejo in se cepijo (ime!), včasih že na vsake pol ure. Izračunaj, koliko potomcev bi imela v tem primeru ena sama cepljivka v enem dnevu! Če se razmere polagoma slabšajo, se pri marsikaterih cep¬ ljivkah stanična vsebina zbere in zaokroži v kepico in obda z novo odporno mrenico. Nastane odporen tros, ki kljubuje slabim razmeram. Življenje in presnavljanje cepljivk je zelo mnogoliko in kaže marsikatere posebnosti, ki jih nimajo nobene druge rast¬ line. Nekatere n. pr. lahko žive brez zraka. Cepljivke gnilo¬ živke, zlasti gnilobne cepljivke povzročajo gnitje organskih teles, druge povzročajo skisanje mleka, vina, mošta, zelja, repe, nekatere povzročajo barvaste lise, druge izžarevajo medlo svetlobo i. t. d. Živila obvarujemo gnitja in pokvarjenja, če jih denemo na hlad (led), ali jih presušimo ali prekuhamo ali presolimo i. t. d., ker s tem cepljivkam poslabšamo živ¬ ljenjske pogoje in preprečimo, da bi se hitro namnožile, deloma jih pa s tem tudi uničimo. Med cepljivkami zajedavkami so zlasti nevarne bolezen¬ ske cepljivke. Svoje gostitelje zastrupljajo s posebnimi strupi, toksini, ki nastajajo pri njihovem presnavljanju. Od bolnika lahko „naleze“ cepljivke drug zdrav organizem in se z njimi „okuži“. Te bolezni so torej nalezljive ali kužne. Nevarne, po cepljivkah povzročene nalezljive bolezni so n. pr. jetika ali tuberkuloza, griža, tifus, kolera, pljučnica, vranični prisad, gnojenje ran i. t. d. Branimo se nalezljivih bolezni s tem, da krepimo in utrjujemo telo, pazimo na snago, osamimo bolnika, si vcepimo protistrupe ali antitoksine i. t. d. 69 Cepljivke pa, ki so na raznih predmetih, rabljenih po bolniku, skušamo uničiti z raznimi razkužili ali desinfekeijskimi sredstvi, kot so n. pr. živo apno, klorovo apno, soda, alko¬ hol, formalin, lizol i. dr. Pri vsaki nalezljivi bolezni je treba poklicati zdravnika in se ravnati natanko po njegovih navodilih in odredbah. Kvasnice. Kvasnice (sl. 61.) so majhne (3—6 mikronov), kroglaste, enostanične glivice, ki povzročajo alkoholno vrenje, spre¬ minjajo namreč sladkor v alkohol. Pri tej presnovi se stvarja in sproščuje ogljikov dvokis. Zakaj morajo biti sodi, v katerih vre mošt, odprti? V dobrem kvasu, ki ga pomešamo z mlačno sladkorno vodo in dodamo krušnemu testu, so žive kvasnice in ogljikov dvokis, ki se sproščuje, rahlja testo. Kaj bi se zgodilo, če bi kvas pomešali z vrelo ali zelo vročo vodo? V ugodnih razmerah se kvasnice množe zelo hitro z deljenjem, toda nova stanica je spočetka prav majhna, podobna nekakemu brstiču na matični stanici (brstenje). V protoplazmi starejših stanic vidimo eden ali dva mehurčka, napolnjena sstaničnim sokom. Plesni. Glavičasta plesen (plesan, Mucor mucedo) (sl. 62.) je gnilo- živka. Ima nitasto razpleteno steljko, nitje ali mi celi j, ki tvori na kruhu ali kaki drugi primerni podlagi, sivo prevlako, plesnobo, sega pa tudi v podlago in črpa iz nje hrano. Glive, ki povzročajo plesnobo, imenujemo plesni. Iz nitja se dvigajo nekatere nitke, trosonosci, ki nosijo na vrhu kro¬ glaste trosne glavice ali sporangije s trosi. (Primerjaj glistno podlesnico!) Ko je glavica zrela, poči, trosi se sproste in se raztrosijo. Iz vsakega trosa more na ugodni podlagi zrasti novo nitje. V slabih življenjskih razmerah se napravijo na nitju po spoju dveh vejic odporni trosi, podobno kot pri spirogiri. Krompirjeva plesen (krompirova peronospora, Phptophtora infestans) (slika 63.) je zajedavka, ki razvije nitje v sta- ničju krompirjevih listov in gomoljev, povzroča na njih rjave lise in jih polagoma uniči. Skozi luknjice na spodnji strani lista (listne reže), poženo vejnati trosonosci s trosi, ki 70 jih raznaša veter. Iz trosa se more na ugodnem mestu raz¬ viti novo nitje. Bolezen se v deževnem vremenu zelo hitro širi. Omejiti jo moremo s tem, da sadimo le izbrane zdrave gomolje na bolj suhe njive, obolele rjave rastline pa takoj odstranimo. Trtna plesen (P er ono spor a infestans) je podobna krom¬ pirjevi plesni in napada listje in grozde vinske trte. Zatiramo jo tako, da trte vsaj dvakrat na leto škropimo z raztopino Sl. 62. Glavičasta plesen. a) in b) steljka (M) s trosonosci in trosnimi glavicami (Spt) [ b) pov.]; c) trosna glavica in d) prerez trosne glavice a trosi (zelo pov.). modre galice in apna. Sivozelena čopičasta plesen (sivozeleni kristac, Pennicilium crustaceum) (sl. 64.) tvori na pod¬ lagi (kruhu, vkuhanem sadju, Sl. 63. Krompirjeva plesen. a), b), c) prerez lista; d) trosonosci; f) trosi (vse zelo pov.). 71 usnju itd.) sivozeleno pre- vlako. Iz nitja se dvigajo trosonosci, ki se na vrhu čopičasto razraščajo v nit¬ ke, nitke se pa razčle¬ nijo v troske. Grozdna plesen (vino- va medljika, Uncinula spi- ralis) povzroča na listih in jagodah vinske trte moki podobno prevlako »moč¬ nato roso«. Bolezen zati¬ rajo s tem, da potresejo trte z žveplenim prahom (žvepljanje). Žitne bolezni. Škrlatnordeča glavnica (glavnica, Claviceps purpurea) (sl. 65.) se pojavlja prav pogosto na ozimni rži. V začetku poletja se okužijo negodna zrna z nitastimi trosi. Nitje, ki se iz njih razraste na zrnu in v zrnu, polagoma pretvori zrno v trd, odporen, strupen »rožiček«. Rožički, ki se otresejo pri žetvi, prezimijo na njivi, spomladi pa, ko rž cvete, poženo na vlažnih tleh iz njih pecljati, glavičasti izrastki (plodišča). Na zreli, škrlatnordeči glavici so vrčaste jamice, v njih pa več podolgastih, kijastih trosnih mehov. V mehovih se razvije po osem nitastih trosov, mešičnih trosov. Ko zreli mehovi popokajo, se trosi sproste in veter jih raztrosi ter z njimi okuži negodna žitna zrna. Preden se zmelje žito, se morajo skrbno odstraniti stru¬ peni rožički, ki so ostali med zrnjem. Rabijo se pa tudi v zdravilstvu. Travna rja (žitna rdja, Puccinia graminis) (sl. 66.) razvije nitje v listih in steblih raznih trav, zlasti žitaric. Na okuženih mestih se pojavijo rjaste lise (ime!). Drobnogled nam pokaže, da so to skupine rjavih, enostaničnih poletnih trosov, ki jih raznaša veter in širi bolezen. Pozneje, ko žito zori, se pojavijo temnorjave lise. Sestavljajo jih skupine dvosta- ničnih, odpornih zimskih trosov, ki se pri žetvi deloma Sl. 64. Sivozelena copičasta plesen. 1) steljka s trosonosci in trosi (pov.); 2) vrh trosonosca (zelo pov.); sp) trosi. 72 otresejo in na njivi prezimijo. Na spomlad požene navadno iz vsake trosove stanice po en kratek, betičast trosonosec, opora (bazidija), in na njenih kratkih nastavkih se razvijejo štirje majhni trosi (oprti trosi). Ti trosi, ki jih tudi raznaša veter, ne uspevajo na travah, pač pa na češminovih listih. Sl. 65. Škrlatnordeča glavnica. a) rožiček v klasu; b) rožiček z glavicami (pov.); c) prerezana glavica z jamicami (pov.); d) jamica z mehovi (zelo pov.); e) mehova s trosi (zelo pov.); f) trosi (zelo pov.). Na spodnji strani okuženega češminovega lista se pokažejo rjaste lise. Z drobnogledom vidimo, da so v lisah nekake skledičaste jamice, v njih pa skledični troski. Ti troski morejo zopet okužiti trave in povzročiti tam rjaste lise. Travna rja ima torej več vrst trosov, za njen popoln razvoj je pa treba dveh gostiteljev. Primerjaj razvoj trakulje in trihine! Bolezen omejimo, če s polja odstranimo češmin. Tab. II. Gobe. Rjavi ježek. Užitni goban. Užitni mavrah. Vražji goban. Tab. I. Sladkovodne alge 1 S]>irogyra. 2 Zygnema. 3 Closterinm. 4 Cosmariinn. 5 Vaucheria. 6 Conierva. 7 Chara. 8 Pleurococcus. 73 Sl. 66. Travna rja. a), b) del travnega stebla z rjastimi lisami; c) poletni trosi (zelo pov.); d) zimski trosi (zelo pov.); h) opora s trosi (zelo pov.); e) češminov list z rjo; f) skupina skledic (pov.); g) prerezan češminov list s skledicami in troski (zelo pov.). Prašna snet (snet, Ustilago) napada zlasti oves, ječmen in pšenico. V negodnem, okuženem zrnu se razvije nitje, ki se potem, ko je zrelo, razčleni v majhne, črne, kroglaste troske. Ko tako snetjavo zrno poči, se usipljejo iz njega troski kot droben, črn prah, se deloma prilepijo na zdrava žitna zrna, deloma raztrosijo po njivi, deloma pa prezimijo in tako spo¬ mladi okužijo nova zrna. Bolezen zatiramo tako, da namočimo za setev namenjeno žito nekaj ur v raztopini modre galice, ki uniči snetne trose, zrnu pa ne škoduje. Tudi apneni belež (apnica) uniči trose. Podobna smrdljiva snet (pšenična snet, Tilletia tritici) spremeni pšenična zrna v črnorjavo, smrdljivo, sluzasto snov, koruzna snet (kukuruzna snet, Ustilago magdis) povzroča na koruzi s trosi napolnjene otekline in prosena snet (prosena snet, Ustilago destruens) uničuje prosene late. Gobe. Mušnica (muhara, Agaricus muscarius) (sl. 67.) ima v zemlji razraščeno nitje (podgobje), ki črpa vodo, zlasti pa organske snovi iz gnijočih organskih ostankov. Iz nitja po- Dolžan: Botanika. 5 74 ženo nad zemljo iz nitk gosto spletena, mesnata plodišča, „gobe“. Plodišče mušnice ima bel, votel bet (kocen, štor) in klobuk, ki je zgoraj škrlatnordeč in belolisast, na spodnji strani ima pa zvezdasto razvrščene tanke, bele listke. Drobno¬ gled nam pokaže, da je na vsakem zrelem listku plast kratkih sočnih niti in nekoliko daljših, betičastih opor s trosi (oprti trosi). Primerjaj travno rjo str. 71.! Plast opor in sočnih niti imenujemo plodovnico (himenij), (sl. 68.). Na mladem plo- Sl. 67. Mušnica. Sl. 68. Plodovnica mušnice. a) prerez listka s plodovnico (pov.); b) del plodovnice (zelo pov.). ki sega od klobukovega roba do beta, vse plodišče pa odeva še zunanje zastiralo. Ko se bet daljša in klobuk širi, se zastiralo raztrga, le pri tleh ostane okoli beta spodnji obroč ali nožnica in na klobuku nekaj krp, dokler jih dež ne izpere. Tudi notranje zastiralce se raztrga, ostane pa na betu krpast zgornji obroč in kaka krpica ob robu klo¬ buka. Mušnica raste najraje po svetlih jelovinah in je strupena (strup muskarin). Odreži zreli mušnici bet tik pod klobukom in položi navzdol obrnjen klobuk na bel list papirja! Kaj opaziš na papirju, če čez nekaj ur pre¬ vidno dvigneš klobuk ? Karželj (blagva, Agaricus caesareus), ki raste posebno po hrastovih gozdih, je užiten in zelo čislan. Podoben je mušnici, ima pa rumen, poln bet in rumene listke ter bolj ohlapno nožnico. Gobe, ki imajo na spodnji strani klobuka zvezdasto raz¬ vrščene listke s plodovnico, imenujemo lističaste gobe. 75 Bolj znane užitne lističaste gobe so: Pečenka ali kukmak, (pečurka, Agaricus campestris), užitna sirovka (mlečnica, Lac- taria deliciosa), lisičica (paprenjača, Cantharellus cibarius) i. dr. Znane strupene lističaste gobe so: Pegasta mušnica (ljuskava muhava, Agaricus pantherinus), strupeni kukmak (pupavka, Agaricus phalloides), strupena sirovka (brezovica, Lactaria torminosa) i. dr. Užitni goban ali jurček (varganj, Boletus edulis) (tab. II.) raste poleti in jeseni po gozdih in je prav okusen in pri¬ ljubljen. Plodišče ima rjavkast, žilast, poln bet in temnorjav klobuk. Na spodnji strani klobuka se nahaja sprva bela, po¬ zneje rumenkastozelena, odločljiva plast, v kateri so pokončne cevke in v cevkah na stenah plodovnica z oporami. Gobe, ki imajo kot jurček plodovnico v luknjicah (cevkah), imenujemo luknjičaste gobe. Pri nas raste razen užitnega gobana še mnogo drugih, ki so pa večinoma strupeni n. pr. vražji goban (ludara, Boletus satanas) (tab. II.) z debelim, rdeče ali modro barvanim betom. Luknjičasta goba je tudi kresilna goba (bukov trud, Fomes fomentarius), ki živi na skorji listnatih dreves, posebno bukve in ima vztrajna, kopitasta plodišča brez beta. Drrojedka (tru- tovac, Merulius lacrimans) uničuje s svojim nitjem tramovje in deske vlažnih stavb ter povzroča veliko škodo. Rjavi ježek (Ijuskava bodljikava, Iiijdnum imbricatum) (tab. II.) je užitna bodičasta goba. Ima temnorjav klobuk, pokrit zgoraj z luskami, na spodnji strani klobuka in de¬ loma še na betu so pa trosonosne bodice, ki jih pokriva plodovnica z oporami. Rumena griva (prstič, Clavaria flava) (sl. 69.) je beti- časta goba. Plodovnica z oporami ima na betičastih vejicah grmasto razraslega plodišča. Raste septembra in oktobra po gozdih in je užitna. Pecljata prašnica ali puhovka (bocasta puhara, Lycoperdon gemmatum) je trebuhasta goba. Ima hruškasto plodišče, v njem pa plodovnico z oporami. Ko plodišče dozori, poči in kot prah drobni trosi se raztrosijo. Prav mlada plodišča so užitna. Podobna je navadna krvnica (puhara, Lyco- perdon bovista), ki jo ljudstvo imenuje »hudičev tobak«. Užitni mavrah (smriak, Morchella esculenta) (tab. II.) ima mesnat, votel, belkast bet in jajčast, votel, rjav klobuk. Jami- často klobukovo površino pokriva plodovnica, sestavljena iz 5 * 76 Sl. 69. Rumena griva. Sl. 70. Mavrah. a) prerez plodišča; b) plodov¬ nica (zelo povA sočnih niti in mehov s trosi (sl. 70.). Glej škrlatnordečo glavnico str. 71.! Raste spomladi. Je užiten in zelo priljubljen. Podobni užitni smrček (rani hrčak, Helvella esculenta) ima nepravilno krpast, temnorjav klobuk, ki ga pokriva plodovnica z mehovi. Gobe, podobne mavrahu in smrčku, imenujemo kolutaste gobe. Črna gomoljika (gomoljika, Tuber melanosporum) je gomoljasta goba, ker ima v zemlji gomoljasto, kot oreh ali krompir veliko plodišče. V notranjem rumenem mesu so cevke in votlinice, v njih pa plodovnica s kroglastimi mehovi. Trose raznašajo razne živali, ki rijejo po zemlji in se s plodišči hranijo, n. pr. prašiči, miši, deževniki. Užitne in priljubljene go¬ molje išče tudi človek s psi in prašiči, ki imajo dober nos in so temu delu priučeni. V Franciji, Italiji, pa tudi drugod se goji gomoljika v posebnih gredicah. Gobe imenuje ljudstvo glive, ki imajo na rahlem miceliju (podgobju) večja, gosto spletena plodišča („gobe“). Trosi se raz¬ vijejo ponajveč na oporah, včasih pa tudi v mehovih. Gobe rasto posebno po gozdih, kjer odpadlo listje in igle dobro gnoje zemljo. Podgobje se širi na vse strani, prerašča svežo prst, v prvotni iz¬ črpani zemlji pa sčasoma odmre. Gobe se zato prav pogosto pojavijo v kolobarjih (kolobarnice). Lišaji. Stenski skledičar (plitičara , Xanthoria parietina) (sl. 71.) ima rumeno, krpastemu listu podobno steljko, ki je s tankimi vlakni pritrjena na drevesno lubje, plotove, zidovje ali na kako 77 Sl. 74. Islandski lišaj. Sl. 73. Navadni bradovec. 78 drugo podlago. Drobnogled nam pokaže, da sestoji steljka iz gosto spletenega nitja, glive, ki pa obdaja in opleta zelene stanice, alge (gonidije). Gliva in alga živita tu skupno. Gliva dobavlja algi vodo in rudninske snovi, alga pa glivi asimilate. Sl. 71. Stenski skledicar. a) rastlina na drevesni skorji; b) steljka s skledicami (pov.); c) skledica (zelo pov.). Nitje zato prav dobro uspeva in se razrašča, alge se pa tudi hitro dele. Tako skupno življenje dveh različnih organizmov, ki koristi obema, imenujemo sožitje ali simbiozo. (Primer¬ jaj zelenega trdoživa!) Taka in podobna sožitja gliv in alg, kot je skledicar, imenujemo lišaje. Zaradi svojega ustroja so lišaji zelo odporni in trdoživi ter morejo živeti tudi tam, kjer druge rastline omagajo (n. pr. daleč na severu, na visokih gorah, na skalah i. t. d.) Razmnožuje se s trosi, ki se napra¬ vijo v skledičastih plodiščih na zgornji strani steljke; pa tudi deli steljke, ki se utrgajo, morejo samostojno uspevati. Pravi jelenovec (sobovlji lišaj, Cla- donia rangiferina) (sl. 72.) ima grmičasto razraslo steljko. Raste po suhih tleh v svetlih gozdih, zlasti pa po severnih tun¬ drah in nudi pozimi severnim jelenom skoraj edino hrano. Znana grmičasta lišaja sta navadni bradovec (gorovez, Usnea barbata) (sl. 73.), ki raste po sta¬ rem jelovem drevju in visi raz veje, in islandski lišaj (islandski Ušaj, Celraria islandica) (sl. 74.), ki ima zelenkasto ali rjavkasto steljko in raste po severnih krajih, pri nas pa le po gorah. Rabi se za čaj (»islandski mah«). Pismenski skorjavec (koravac, Graphis scripta) (sl. 75.) tvori na dre¬ vesnem lubju belo ali sivo skorjo, plodišča na skorji pa sličijo pismenkam. Sl. 75. Pismenski skorjavec. a) košček lubja z lišajem; b) isto pov. Pregled brezcvetnic (trosnic). Brezcvetne stebelnice. Steljčnice. Praprotnice. Alge. Praproti, Glive. Preslice, Lišaji. Lisičjaki. Mahovnice. IV. Pregled vseh rastlin po pri- r o dnem sistemu. STELJČN1CE (Thallophyta). Rastline brez pravega stebla, korenin in listov. Alge. Alge so samohrane steljčnice s klorofilom ali kakim slič¬ nim barvilom. Glej str. 65.! Glive. Glive so tujehrane steljčnice brez klorofila ali sličnega barvila. Žive ali kot gniloživke ali kot zajedavke ali v sožitju. Glej str. 67.! Cepljivke. Enostanične majhne glive. Glej str. 67.! K v a s n i c e. Enostanične majhne glive, ki povzročajo alkoholno vrenje. Glej str. 69.! Plesni. Glive, ki povzročajo plesnobo. Glej str. 69.! Zaprtotrose glive. Steljka razvije posebne trosne glavice, mehove, v njih pa navadno po 8 trosov (škrlatnordeča glavnica, kolutaste in gomoljaste gobe). Oprtotrose glive. Steljka razvije posebne trosonosce, opore, na njih pa po 4 trose (travna rja, sneti, večina gob). 81 Lišaji. Steljko grade glive, ki žive v sožitju z algami (gonidiji). Glej str. 76.! STEBELN 1CE (Cormophyta). Rastline, ki imajo steblo, korenine in liste. Brezcvetne (trosne) stebelnice. Stebelnice, ki nimajo cvetov in semen ter se množe na¬ vadno s trosi. Mahovnice. Mahovnice imajo preprosto steblo, preproste liste in ko¬ renske dlačice. Glej str. 64.! Praprotnice. Praprotnice imajo steblo s cevnimi in vlakenskimi po- vezki, prave korenine in liste. Praproti, preslice, lisičjaki. Glej str. 60.! Cvetne (semenske) stebelnice (cvetnice). Stebelnice s cveti in semeni.* Golosemenke (Gymnospermae). Semenske osnove leže gole na plodni luski. Pravega pestiča ni. Seme je golo, ni pokrito z osemenjem. (Primerjaj stran 57.!). 1. družina: Iglavci (četinari, coniierae). Gozdni bor (str. 55.). Črni bor (črni bor, Pinus nigra) ima sivo lubje in daljše igle kot gozdni bor. Pritlikavi bor ali rušje (klekovina, Pinus montana) ima ali poleglo ali pa kipeče, nizko deblo in tvori po gorah prav težko prehodne, grmičju podobne gozde. Pinija (pinija, Pinus pinea) raste ob Sredozemskem morju in ima velike, jajčaste storže z velikimi, užitnimi semeni, pinijolicami. * Pri pregledu cvetnih stebelnic naj se v drugem razredu ponovi snov prvega razreda, natančneje pa naj se opišejo še jegličnice (trobentica), ma- čičnice (vrba, leska), kukavičnice (kukavica), košarice (lapuh, regrat, modri glavinec, ivanjščica), trave (rž), razhudnice (krompir po sliki!) in po mož¬ nosti še druge značilne rastline. 82 Macesen (ariš, Larix decidua) (sl. 76.) ima mehke igle v šopih po 20—24, ki v jeseni odpadejo. Cveti so podobni boro¬ vim. Macesen tvori zlasti po planinah redke, svetle gozde. Les je zelo odporen. Smreka (smreka, Picea excelsa) (sl. 76.) je vednozeleno drevo z visokim, ravnim deblom in rjavim, razpokanim lubjem. Sl. 76. Iglavci. ^'macesnova vejica s storži (pom.); 2 ) macesnov storž; 3 ) vejica gozdnega bora2z*?nezrelim storžem (pom.) ; 4 ) zrel storž]gozdnega bora; 5 ) smrekova ve¬ jica! s storžemKpom.); 6 ) plodna luska smreke s semenoma; 7 ), 8 ) seme (pov.); 9 ) smrekova igla; 10 ) vejica jelke s storžem (pom.); 11 ) igla jelke. 83 Igle so četvero robe, koničaste, temnozelene in stoje posamez okrog vejic. Cveti so enodomni in se pokažejo maja in junija. Storži so dolgi, valjasti, viseči ter odpadajo celi. Les se rabi za stavbe, kurivo in za izdelovanje papirja (celuloze). Iz smole se izdeluje terpentinovo olje in kolofonij. Lubje se rabi za čreslo. Smreka tvori zlasti po gorah srednje in severne Evrope velike gozde. Omorika (omorika, Picea omorica) raste zlasti po Bosni, kjer jo je odkril naš botanik dr. Josip Pančič. Glej odd. VII.! Jelka ali hoja (jela, Abies alba) (sl. 76.) je podobna smreki, ima pa gladko, sivo lubje, ploščate, na koncu izrabljene, dvo- redno razvrščene igle, ki imajo po dve podolžni, beli progi. Storži stoje pokonci. Krovne in plodne luske odpadajo po¬ samez z zrelimi, krilatimi semeni vred, tako da ostane sled¬ njič na drevesu le golo storževo vreteno. Tudi jelka tvori sama ali skupno s smreko obsežne gozdove. Les se rabi po¬ dobno kot smrekov. Sl. 77. Navadni brin. a) vejica s prašnimi mačicami; b) prašna mačica (pov.); c) prašnik (pov.); d) plodna mačica (pov.); e) vejica s plodnimi mačicami in plodovi; f) bolna vejica. 84 Navadni brin ali brina (borovica, Juniperus communis ) (sl. 77.) je vednozelen grm ali nizko drevo, ki raste po peščenih tleh. Cveti so dvo¬ domni. Iz oprašene plodne mačice se razvije trosemenski jagodi podoben, spočetka zelen storžek, »brinova jagoda«, ki pozneje počrni. Tvorijo ga tri omesenele plodne luske. Semena širita zlasti kos in brinovka. Iz namoče¬ nih »jagod« kuhajo brinovec, iz posušenih zdravilen čaj. Po pokopališčih in parkih se Sl. 78. Tisa. a) vejica s prašnimi mačicami; b) prašna mačica (pov.); c) plodna mačica; d) vejica s plodovi; e) prerezan plod (pov.). goje ciprese (čempres, Cupressus) in kleki (Thuja). Tisa (tis, Taxus baccata) (sl. 78.) je nizko drevo, ki je pa pri nas že redko. Igle so ploščate, priostrene in nimajo spodaj be¬ lih pasov. Cveti so dvodomni. Se¬ menska osnova se razvije v tem- norjavo, za grah debelo pajagodo, ki jo obdaja živordeč, mesnat, sladek ovoj. Rastlina je strupena. Razni drozgi pa brez škode obi¬ rajo plodove in širijo seme. Iglavci so lesnate golo- semenke z eno ali dvodom¬ nimi, golimi cveti. Oprašuje veter. Plodna mačica se raz¬ vije v plodovje, storž, ki je ali lesnat ali pa mesnat. Iglati gozdi so velike važnosti zlasti v zmerno to¬ plem pasu. Glej formacije, odd. VI.! Golosemenka je tudi slovita velbičija (Welwitschia mirabilis = Tumboa Bainesii) (sl. 79.), imeno- Sl. 79. Velbičija. Sl. 80. Ginko. 85 vana po našem koroškem rojaku dr. Frideriku Welwitschu (Velbiču). Glej odd. VII.! Prav nizko, pa do 1 m debelo, repasto deblo nosi na robu samo dva sedeča, nasprotna, pa do 3 m dolga, usnjasta lista, ki na korenu vedno rasteta, na vrhu pa polagoma odmirata ter se v starosti podolžno raztrgata v ozke trake. Cveti, ki poženo v listnih kotičkih, so dvodomni. Raste po pustinjah južnozahodne Afrike. Na Kitajskem in Japonskem je doma ginko (Ginkgo biloba) (sl. 80.), vejnato drevo s pahljačastimi, na vrhu izrobljenimi listi. Cveti so dvodomni. Pri nas ga večkrat goje kot lepotno drevo. Kritosemenke (Angiospermae), Semenske osnove ovija in pokriva ena ali več plodnih lusk, ki tvorijo pestič. Semena pokriva osemenje. Enokaličnice (MonocotyIedoneae). Kalček ima samo eno kalico. Glej str. 45.! Listi so veči¬ noma vzporednožilni, celorobi, cvetni krogi večinoma trojni. 1. družina: Trave (trave, Gramineae). a) Klasnate trave. Rž (raž, Secale cereale) (sl. 81.) se seje pri nas ali kot ozimina v jeseni in mlade rastlinice potem pod snegom pre¬ zimijo, ali pa kot jarica spomladi. Glavna korenina kmalu odmre, nadomeste jo pa vlaknaste nadomestne korenine (glej stran 47.). Do 2 m visoka, enojna, tanka, votla, kolenčasta stebla, bili, nosijo sedeče, ozkočrtalaste, sivozelene, dvoredno razvrščene liste. Dolga nožnica, prirastla na kolencu, je ce¬ vasta in objema nežni rastoči člen bili tik nad kolencem ter ga varuje in opira (sl. 82.). Če rž poleže, se bil tik nad kolencem „kolenčasto“ upogne in dvigne. Kje se pretrga bil, če jo nategneš? Med nožnico in ploskvijo ima list kožast pri¬ vesek , listno kožico. Socvetje vrh bili je sestavljen klas (klasnate trave). Klas je dosredno socvetje po¬ dobno grozdu, le da so cveti sedeči. Če sede na skupnem so- cvetnem vretenu mesto cvetov klaski, nastane sestavljen klas. Posamezni klaski, ki sestavljajo klas, so pri r^i samo dvo¬ cvetni. Vsak klasek ogrinjata dva nasprotna, šilasta, krovna lista, ogrinjalni plevi, vsak cvet pa še po dva krovna lista, cvetni plevi. Spodnja cvetna pleva, krovna pleva, je podaljšana v hrapavo reso, zgornja, predpleva, je šib¬ kejša in nima rese. Cvetni plevi odevata dve neznatni luski (ostanek odevala), tri dolgonitaste prašnike in en pestič z 86 nadraslo ploclnico in dvema peresastima brazdama. Ko je cvet goden, nabrekneta luskici, razmakneta cvetni plevi, prašne niti se podaljšajo in prašnice se prosto zazibljejo v vetru ter trosijo suh, lahek pelod. Godne peresaste brazde, ki mole iz Sl. 81. Žitarice. a) pšenični, b) ječmenovi, c) rženi klas; d) rženi klasek (pov.); e) ovseni lat; f) ovseni cvet brez plev; g) ovseno zrno s plevo; k) brez pleve. 87 cveta, love pelod, ki ga jim donaša veter (vetrocvetnice). Iz plodnice se razvije suh, enosemenski plod, ki ima osemenje tesno zraslo s se¬ mensko lupino. Tak plod se imenuje goleč („žitno zr¬ no"). Ker pleve odpadejo, so zrela ržena zrna gola. Suhe ržene bili, ržena slama, se rabijo za klajo, za steljo, za slamnate strehe in dr. Zrna se zmeljejo. Hranilno staničje s kalč¬ kom da tečno moko, osemenje z lupino pa otrobe, ki imajo še mnogo hranilnih snovi (belja¬ kovin). Otrobe pokladajo živini. Pšenica (pšenica, Triticum aestivum) (sl. 81.) ima tro- do četverocvetne klaske. Krovna pleva je pri nekaterih zvrsteh brez rese (pšenica golica), pri drugih resasta (pšenica resica). Zrno je rjavorumeno in golo kot rženo. Tudi pšenica se seje ali kot ozimina ali kot jarica, potrebuje pa boljša tla in več toplote kot rž. Pri nas se pridela največ pšenice v Banatu in Vojvodini. Pšenična moka je bolj bela kot ržena. Rabi se za kruh in razno pecivo. Navadni ječmen (ječam, Hordeum vulgare ) (sl. 81.) ima enocvetne klaske, ki tvorijo na socvetnem vretenu štiri vidne redi (ječmen četverorednik). Krovna pleva se končuje v prav dolgo, ostro reso. Zrela rumena zrna so luščinata, ker jih obdajata trpežni cvetni plevi. Poleg ječmena četverorednika sejejo pri nas še druge zvrsti, n. pr. ječmen dvorednik in ječmen šesterorednik. Ječmen ne potrebuje veliko toplote in uspeva med vsemi žiti najdalje proti severu. Zrna se prede¬ lujejo ali v moko ali v ječmenček, v pivovarnah pa priprav¬ ljajo iz njih slad za pivo. Žgana zrna dajo „žitno kavo". b) Latnate trave. Navadni oves (ovas, Avena sativa) (sl. 81.) ima v klaskih po dva razvita cveta, tretji (zgornji) je pa krn. Krovna pleva ima reso. Klaski ne sede na skupnem socvetnem vretenu kot pri rži, ampak so pecljati in razvrščeni kot cveti pri sestav- 7) Razčlenjen klasek (shem.); oi, oz) ogri- njalni plevi; Ci) krovna pleva; cz) pred- pleva; l) luskici; b) prašniki; a) pestič. 2) Cvet s predplevo Cz)\ a) pestič; b) praš¬ niki. 3) Del bili; m) kolence; n) nožnica; h) listna kožica. 88 ljenem grozdu ali latu. Socvetje je torej nekak klasnat lat. Trave s takim socvetjem, imenujemo latnate trave. Zrno je luščinato kot pri ječmenu. Oves služi za hrano ljudem in živini. Uspeva tudi v gorskih krajih in severnih deželah. Navadno proso (obično proso, Panicum miliaceum) ima polne, kosmate bili, razčlenjen kimast lat z enocvetnimi klaski. Okrogla, rumena, gola zrnca se navadno v stopah predelajo v kašo. Riž (riža, pirinač, Oryza sativa) ima enocvetne klaske, v cvetih pa po šest prašnikov. Plodovi so luščinati, pa jih veči¬ noma oluščijo in prodajajo kot riž. Goje ga zlasti na Kitajskem, Japonskem in v Indiji, kjer je glavna hrana revnega ljudstva, pa tudi pri nas v vardarski in strumiški dolini. Riž potrebuje, gorkega podnebja in vlažne zemlje. Koruza ali turščica (kukuruz, Zea mays) (sl. 83.) je doma iz Amerike. Ima močno, polno steblo in enospolne, enodomne cvete. Prašni cveti so združeni na vrhu stebla v klasnat lat, pestični pa sede na mesnatih, podolgastih socvetnih vretenih, tvoreč b e tiče, ki jih obdajajo krovni listi. Betič je mačici po¬ dobno socvetje (str. 56.) z ode- belelim socvetnim vretenom. Vratovi pestičnih cvetov vise čopasto izpod betičevih krovnih listov. Betiči dozore v „storže“. Nekoliko ploščata, gola zrna so na „storžu“ razvrščena v po¬ dolžnih redeh. Koruzna zrna in njihovi proiz¬ vodi (moka, zdrob) so važna ljudska in živalska hrana. Tudi sveža stebla se pokrmijo. Krovni listi storžev („ko¬ ruzna slatna“) služijo za slamnice in za steljo. Trave žitarice (rž, pše¬ nica, ječmen, oves, proso, ko¬ ruza, riž) so enoletnice, ki jih goji človek na obdelanih njivah. Glej formacije odd. VI.! Sl. 83. Koruza. 1 ) cvetoča rastlina (pom.); 2 ) prašni klasek (pov.); 3 ) pestični klasek; 4 ) „storž“ (pom.); 5 ) zrno; 6 ) prerez zrna. •v-,.--• Tab. III. Močvirske rastline. Trstika. Rogoz. Povodna perunika. Močvirska preslica. Tab. IV. Gozdna poseka. Lnčnik. Kresnica. V rbovec. Naprstec. Jagodnjak. Malinjak. Kopinjak. 89 Šele, ko je človek začel gojiti žitarice, je lahko opustil nestalno no¬ madsko življenje in se ustalil, kar je dalo podlago kulturnemu razvoju in napredku. Dobre letine prav mnogo pripomorejo k ljudskemu blagostanju, zlasti v poljedelskih (agrarnih) državah, kot je naša Jugoslavija. Posebno pšenice in koruze pridelamo pri nas toliko, da zadostimo domačim potre¬ bam in da ostane še letno več deset tisoč vagonov za izvoz. Trstika (trska, Phragmites communis) (tab. III) ima debelo koreniko, do 5 m visoke, votle bili in raste v velikih množinah po plitvih stoječih vodah, tvoreč gosta „bičevja“. Indijski trst ali bambus (bambus, Bambusa arundinacea) raste zlasti po tropičnih džunglah in ima do 40 m dolge, votle, olesenele, vejnate bili. Rabi se za stavbe pa tudi za vodovodne cevi. Sladkorni trst (sečerna trska, Saccharum officinarum) ima do 3 m visoke bili, napolnjene s sočnim, sladkim staničjem, iz katerega se pride¬ luje trsni sladkor. Razmnožujejo ga z zatiči. Sl. 84. Senožetne trave. 1 ) lisičji rep; 2 ) dišeča boljka; 3 ) travniška latovka; 4 ) pasja trava; 5 ) solzice; 6 ) ljuljka. Po travnikih (senožetih) rastejo mnoge trave (sl. 84.) in jim dajejo značilno lice. Ponajveč so trajnice. Glej forma¬ cije odd. VI.! Trave imajo večinoma zelnata, votla, kolenčasta stebla, bili. Cveti so združeni v klaske, ti pa ali v sestavljen klas (klasnate trave) ali pa v klasnat lat (latnate trave). Klasek ogrinjata dve ogrinjalni plevi, vsak cvet pa dve cvetni plevi, namreč spodnja krovna pleva, ki nosi Dolžan: Botanika. 6 90 včasih reso, in zgornja predpleva. Prašniki so trije (red- kokrat 6), pestič eden z nadraslo plodnico in dvema peresa- stima brazdama. Vetrocvetnice. Plod je goleč, včasih gol, včasih luščinat. Rastejo večinoma družno. Dateljnova palma (datula, Phoenix dactylifera) (sl. 85.) ima dolgo korenino, ki sega globoko v tla (pomen!). Enojno, pokončno, do 15 m visoko in do 1 m debelo deblo je pokrito z obronki odmrlih listov. Iz vrha poganja gost šop do 3 m dolgih, lihopernih listov, s trdimi suličastimi listki (palmove »veje«). Med listi so do 1 m dolgi cvetni lati, obdani s čolni- častimi tulci. Cveti so majhni, enospolni in dvodomni, po ustroju pa podobni cvetom lilij. Ker prevladujejo v kulturah (zaradi plodov) pestične rastline, vtikajo med godna pestična socvetja vejice godnih prašnih socvetij in tako pospešujejo in olajšujejo oprašenje. Plod, datelj, je podolgasta jagoda z enim trdim, žlebastim semenom. V kulturah se ponajveč razmnožu¬ jejo z zatiči. Po severni Afriki in jugozahodni Aziji so dateljni glavna hrana ljudem in domačim živalim. Pri nas v Dalmaciji sicer že uspeva na prostem, toda plodi ne dozore. 2. družina: Palme (palme, Palmae). Sl. 85. Dateljnova palma. 1 ) rastline (pom.); 2 ) prašni cvet (pov.); 3 ) pe- stični cvet (pov.); 4 ) plod, in 5 ) prerez ploda (pom.). Sl. 86. Kokosova palma. 7 ) rastline (pom.); 2 ) plod, in 3 ) prerez ploda (pom.). 91 Kokosova palma (kokos, Cocos nucifera) (slika 86.) ima enojno, do 25 m visoko, pa le do pol metra debelo deblo. Po listih in cvetih je podobna dateljnovi palmi, le da so cveti enodomni. Plod, »kokosov oreh«, je koščičast, trorob in tolik kot človeška glava. Zunanja plast osemenja je trda, kožasta in za vodo nepropustna, srednja plast je debelejša, bolj rahla in vlaknasta, notranja pa trda, koščicasta. Seme (»jedro«) je votlo, napolnjeno spočetka s sladko, mlečno tekočino, ki se pa pozneje strdi v belo mastno snov. Cvete in rodi vse leto. Doma je po otokih in obalah Indijskega oceana, kjer jo širijo morski tokovi, goje jo pa po vseh tropičnih krajih. Ni je skoraj rastline, ki bi koristila tako mnogovrstno kot kokosova palma. Mleku podobna tekočina plodov je prijetna, hladilna pijača, strjena pa tečna hrana. Iz nje pripravljajo kokosovo olje, ceres in drugo. Mladi brstiči dajo okusno zelenjavo »palmovo zelje«. Sok, ki teče iz zarezanih tulcev in betičev, da palmovo vino, arak ali palmovo žganje in palmov sladkor. Iz trdih koščic se izdelujejo razne posode, žlice in drugo. Z listi pokrivajo kolibe. Iz vlaken, s katerimi so prevlečeni listi in cvetni tulci, pleto razne pletenine, vlakna osemenja se rabijo v vrvarstvu, tkalstvu in ščetarstvu. Starejša debla dajejo les za stavbe in razne izdelke, lubje se rabi v strojarstvu. Trstasta palma (španjolska trska, Calamus rotang) ima komaj za prst debelo pa do 100 m dolgo, vejnato, trdo deblo, poraslo s premenjal- nimi, sodopernimi listi. Vrhnji listki so preobraženi v listne trne. Rastlina se vije po drugem drevju ter prtpreže gozd, da postane skoraj nepre¬ hoden. Iz debel izdelujejo prožne palice (»španski trskovec«) in pletenine. Pritlična palma (iumara, Chamaerops humilis) je le do B m visoka in ima vrh debla šop dolgopecljatih, dlanasto razdeljenih listov. Divja raste tudi po južni Evropi. Pri nas jo goje kot lepotno rastlino. Palme so lesnate enokaličnice, navadno z enojnim deblom. Deblo nosi na vrhu šop premenjalnih listov, ki polagoma na deblu odmro. Cveti so majhni, eno- ali dvodomni, zgrajeni iz trojnih krogov in združeni v late, ki jih obdajajo in podpirajo tulci. Oprašuje veter. Rasto v tropičnih krajih in rede milijone ljudi in živali. 8. družina: Lilije (ljiljani, Liliaceae). a) Lilije z glavicami. Vrtni tulipan (str. 16.). Močvirski tulipan (str. 19.). Pasji zob (str. 19.). Višnjevi čebulček (str. 19.). Vrtni liijacint (str. 17.). Bela lilija (Ijiljan, Lilium candidum), ki je doma iz orienta, se goji pri nas kot lepotna rastlina in cvete maja in junija. — Zlati klobuk (zlatan, 6 * 92 Lilium martagon), ki raste po gorskih gozdih, ima vijoličast, rjavopikast, nazaj zavihan perigon. — Ptičje mleko (ptičje mljeko, Ornithogalum) cvete aprila in maja ter ima bele, zunaj zelenoprogaste cvete. Sl. 87. Jesenski podlesek. a) cvetoča rastlina; b) prerez plodnice in gomolja c) plod; d) prečni prerez ploda. Navadna čebula (crveni luk, Allium cepa) ima obličasto če¬ bulo, cevasto, pri sredi napih¬ njeno steblo in napihnjene li¬ ste. Majhni cveti so vrh stebla združeni v kobul. Rabi se v kuhinji. Druge sorodne ku¬ hinjske rastline so: šalot¬ ka (kozjak, Allium asca- lonicum), česen (češnjak, Allium salivum), drob¬ njak (vlasac, Allium schee- noprasum) in por ali na¬ vadni luk (por, Allium porrum). Jesenski podle¬ sek (mrazovac , Col- chicum autumnale) (sl. 87.) raste zlasti po vlažnih travnikih. V zemlji ima jajčast gomolj. Iz gomolja po¬ žene spomladi podze¬ men brstič, ki se na jesen razvije v cvet, podoben na videz cve¬ tu pomladnega žefra- na. Zrasel, rožnordeč ali lilast perigon ima dolgo cevko in šeste- rodelen rob. V grlu je priraslih šest praš¬ nikov, na dnu cevke pa pestič s tropre- dalno, nadraslo plod- nico, tremi dolgimi, 93 nitastimi vratovi, ki segajo nad grlo in nosijo škrlatnordeče brazde. Plod se razvija spočetka v zemlji in se prikaže nad zemljo šele prihodnjo pomlad ter dozori začetkom poletja v tropredalno, mnogosemensko glavico. Seme raznaša veter, pa tudi živina, ker se ji prime parkljev. Glavico obdajajo pri¬ tlični, širokosuličasti, vzporednožilni listi. Vsa rastlina je stru¬ pena in živina se je pri paši ogiba. b) Lilije z jagodami. Šmarnica (str. 41.). Mnogo- cvetna solzica (str. 42.). Beluš ali špargelj (špargla, Asparagus officinalis) raste divji po peščenih tleh, goje ga pa radi mesnatih mladik, ki poženo spo¬ mladi iz korenike. Mladike, ki smo jih pokrili s posebnimi po¬ krivali, ostanejo bele in užitne, nepokrite in osvetljene pa hitro ozelene in olesene. Majhni, zeleni cveti so enospolni in dvodomni. Plod je rdeča jagoda, grahove velikosti. Volčja jagoda (Petrov krst, Pariš guadrifolia) (sl. 88.) raste po vlažnih, svetlih gozdih in cvete aprila in maja. Plodnica se raz¬ vije v obličasto, četveropredalno, črnomodro jagodo, ki je zelo strupena. Lilije so večinoma vztrajna zelišča. Cvet ponajveč: per. 3 + 3, prašniki 3 + 3, pestič 1 (3). Plod je glavica ali jagoda. 4. družina: Narcisnice (sunovrati, Amaryllidaceae). Zvonček (str. 10.). Pomladna kronica (str. 12.). Beli narcis (sunovrat, ISlarcissus poeticus) (sl. 89.) raste po planinskih košenicah in cvete maja in junija. Kimast cvet vrh betve je odet deloma v kožast tulec in ima zrasel perigon. Nad grlom je rumen in rdeče obrobljen privenec. Podoben je navadni rumeni narcis (žuti sunovrat, Narcissus Pseudo- narcissus), ki se goji tudi po vrtih kot lepotna rastlina, zlasti zvrsti s pitanimi cveti. Sl. 88. Volčja jagoda. a) cvetoča rastlina (pom.); b) plod; c) prerez ploda. 94 Ameriška agava (agava, Agave americana), ki jo napak imenujejo »stoletno aloo“, raste divje tudi pri nas v Dalmaciji. Pri tleh ima mo¬ gočno rožico debelih, mesnatih, debelokožnih listov (kserofiti, str. 25 .). Pri nas cvete nekako vsako petdeseto leto, v svoji domovini pa pogosteje. Narcisnice so trajnice, ponajveč s čebulami. Cvet: per. 3 + 3, praš. 3 + 3, pest. 1 (3). Plod je glavica. 5. družina: Peruničnice (perunike, Iridaceae). Pomladni žefran (str. 14.). Pravi žefran (str. 15.). Nemška perunika (str. 48.). Povodna perunika (str. 49.). Peruničnice so trajnice. Cvet: per. 3 + 3, praš. 3, pest. 1 (3). Plod je glavica. Sl. 89. Beli narcis. a) cvetoča rastlina (pom.); b) prerez cveta belega; d) rumenega narcisa; c) prerez ploda. 6. družina: Kukavičnicc (ka- čuni, Orchidaceae). Navadna kukavica (obični kačun, Orchis morio) (sl. 90.) raste po travnikih in cvete aprila in maja. V zemlji ima vlaknaste koreni¬ ne in dva korenska go¬ molja. Lanski gomolj, iz katerega je letošnja rastlina črpala hrano, je deloma že vel, suh in črn, letošnji, v kate¬ rem se nabirajo redil¬ ne snovi za prihodnje leto, je trd in bel. Iz njega bo prihodnje leto zraslo novo nadzemno steblo, iz njegove ode¬ belele stranske kore¬ nine se bo pa razvil zopet nov gomolj. Nad¬ zemno steblo nosi se¬ deče, suličaste, celo- robe, vzporednožilne, premenjalne liste, ki objemajo z nožnicami steblo. Somerni, rdeči, 95 s krovnimi listki podprti [cveti so združeni na vrhu stebla v klas. Pred razcvitanjem se plodnica zavije. Trije listi pe- rigona, ki tvorijo nekako če¬ lado, so potem obrnjeni na¬ vzgor, dva ob straneh se jim pri¬ legata, šesti, medena ustna imenovan, je trokrp, lisast (me- doznaki), obrnjen navzdol in podaljšan v ostrogo, kjer se izloča in nabira med. Pod če¬ lado sta polprašnici edinega razvitega, s pestičevim vratom zraslega prašnika (sl. 91.). V vsaki polprašnici je v betiča- sto grudico, pelodino, zlepljen pelod. Grudica se zožuje v pecelj, ki ima spodaj lepljivo pločico. Pestič ima zavito, pod- raslo, enopredalno plodnico, prav kratek vrat in ploščato brazdo, ki je tik nad vhodom v ostrogo medene ustne, žuželka, n. pr. čebela, ki išče medu, sede na medeno ustno, seže z rilčkom v ostrogo, obenem se pa z glavo dotakne lepljivih pločic, ki ji prilepita pecljato pelodino na glavo. Peclja „rožičkov“ se potem nagneta naprej in ko obišče taka „rogata“ čebela drug cvet, zadeneta pe- lodini ob lepljivo brazdo in se prilepita nanjo. Mogoče je Sl. 90. Navadna kukavica. 1) cvetoča rastlina (pom.); 2) cvet od spredaj; 3) cvet od strani; 1) pelodini (pov.); 5) prerez plodnice (pov.); 6) plod. Sl. 91. Cvet kukavice in umetno oprašenje (shem.). 7) Prašnik in brazda od spredaj (pov.); a) odprti polprašnici; b) pelodini; c) nerazvita prašnika; l) brazda; k) kljunec. 2 — 5) Oprašenje. 96 torej le medsebojno oprašenje s posredovanjem žuželk. Po¬ snemaj to delo žuželk s priostrenim svinčnikom (sl. 91.)! Po oprašenju se plodnica polagoma odvija in dozori v eno- predalno, podolžno se razprezajočo glavico z drobnimi semeni, ki jih raznaša veter. Po naših travnikih rasto še mnoge druge kukavice in kukavičnice, po planinah pa črna in rdeča murka (Nigritella nigra et rubra) ter krasni lepi čeveljc ali ceptec (gospina papučica, Cypripedium calceolus). Ceptec in murke so zaščitene. Med tropičnimi kukavičnicami je mnogo priraslik ali epifitov. Glej odd. VI. Marsikod goje kukavičnice kot lepotne rastline. Kukavičnice (orhideje) imajo somerne cvete, navadno le en prašnik, zrasel s pestičem, v pelodino zlepljen pelod in podraslo plodnico. Dvokaličnice (Dicoti/edoneae). Kalček ima dve kalici. Glej str. 46! Listi so ali dlanasto- ali pernožilni. Cvetni krogi so navadno peterni ali četverni. Prostovenčnice (Choripetalae). Cvetno odevalo ima proste (ločene) venčne liste; mno¬ gokrat je neznatno ali pa ga sploh ni (brezvenčnice). 1. družina: Mačičnice (resnatice, Amentaceae). a) Vrbe (vrbe, Salicaceae). Iva (iva, Salix Caprea) (sl. 92.) je grm ali drevo, ki raste po gozdih in ob vodah. Listi so kratkopecljati, jajčasti, pre- menjalni in spodaj sivodlakasti, prilistka sta ledvičasta. Meseca marca in aprila (okoli cvetne nedelje) se istočasno z listi razvijejo cvetne mačice. Glej str. 56! Cveti vrbe so majhni, goli, enospolni in dvodomni. Prašni cvet tvorita dva prašnika, pestični cvet pa en sam pestič, z glavičasto plodnico, kratkim vratom in dvema brazdama. Na dnu prašnikov in pestičev so medniki. Vsak cvet opira podolgasta, na robu sivodlakasta krovna luska. Oprašujejo žuželke. Prašne mačice kmalu odpa¬ dejo, pestične z oprašenimi cveti pa ostanejo in se podaljšajo. Plodnica se razvije v enopredalno glavico z mnogimi drobnimi, dlakastimi semeni (padala). Raznaša jih veter. Vrbe rastejo zlasti ob vodah. Po meleh, plazeh in nasipih jih sade z zatiči. Iz nitastih vejic pleto košare in razne druge pletenine. Najboljše vejice za košare dasta beka (bekva, Salix viminalis) in bela vrba 97 Sl. 92. Iva. 1 ) vejica s prašnimi mačicami; 2 ) prašni cvet (pov.); 3 ) vejica s pestičnimi mači¬ cami; 4 ) pestični cvet (pov); 5 ) vejica z listi; 6 ) plod (glavica) s semeni (pov.). (Salix alba), ki imata suličaste liste. Vrba žalujka (žalosna vrba, Salix babylonica), ki jo pogosto vidimo po pokopališčih, ima viseče veje. Doma je iz male Azije. Trepetlika (jasika, Populus tre- mula) (sl. 93.) je vitko drevo z glad¬ kim, zelenkastosivim lubjem. Listi ima¬ jo dolge, ploščate peclje, zato ,.trepe¬ taj o “ pri vsaki sapici. Cveti so dvo¬ domni in se pokažejo meseca marca in aprila pred listi, Mednikov ni. Opra¬ šuje veter. Plod je enopredalna glavica. Pri nas raste še črna topola (jagnjed, Populus nigra), ki ima rombaste liste in bela topola (bela topola, Popu¬ lus alba) z okroglimi, spodaj belodla- kastimi listi. b) Orehi (o rasi, Jug- landaceae). Navadni oreh (orah, Jug- lans regia) (sl. 94.) je visoko drevo s široko razraslo kroš¬ njo. Na mladikah so lihoperni listi, ki imajo po 5—9 pa- krožnih, dišečih listkov. Cveti Sl. 93. Trepetlika. 1 ) vejica s prašno mačico; 2 ) prašni cvet (pov-); 3) pestična mačica; 4 ) pe¬ stični cvet in 5 ) njegov prerez (pov.); 6 ) plodovi; 7 ) zrel plod (glavica) s se¬ meni (pov.); 8 ) vejica z listi. 98 so enodomni ter se prikažejo meseca aprila pred listi. Prašni cveti so združeni v viseče, valjaste mačice, pestični cveti stoje posamez ali pa dva do pet skupaj vrh mladik. Oprašuje veter. Sl. 94. Navadni oreh. a) vejica s prašnimi in pesličnimi cveti; b) pestični cvet (pov.); c) prašni cvet od spodaj in d) od strani (pov.); e) plod, deloma brez zunanje plasti. Jajčast plod „oreh“, ki se razvije iz plodnice, je koščičast plod. Seme ima dve veliki, grbasti kalici, napolnjeni z redil¬ nimi snovmi. Koristi nam z lesom in plodovi, iz katerih se izdeluje tudi orehovo olje. c) Breze (breze, Betulaceae). Leska (leska, Corylus avellana) (sl. 95.) je vejnat grm, s kratkopecljatimi, okroglosrčastimi, napiljenimi listi, ki često 99 tvori v gozdih podraščino. Enodomni cveti se prikažejo pred listi že meseca marca. V viseče prašne mačice združeni prašni cveti imajo po štiri razcepljene prašnike (navidez po osem), ki tiče pod krovnimi luskami. V majhne, pokončne, listnim brstičem podobne pestične mačice združeni pestični cveti imajo Sl. 95. Leska. Sl. 96. Gaber. 1) vejica s prašnimi in pestičnimi ma¬ čicami (pom.); 2 ) prašni cvet (pov ); 3 ) prašnik (pov.); 4 ) dva pestična cveta (pov.); 5 ) vejica s plodovi in listom (pom.); 6 ) „lešnik“ deloma prerezan (pom.). 1 ) vejica s prašno in pestično mačico (pom.); 2 ) vejica z listi in plodovi (pom.); 3 ) prašni cvet (pov.); 4 ) prašnik (pov.); 5 ) dva pestična cveta s krovno lusko in 6 ) pestični cvet (pov.); 7 ) plod s krovno lusko. prav neznaten perigon, po en pestič s podraslo plodnico in dvema nitastima vratovoma. Paroma tiče za krovnimi luskami, le konci vratov z rdečimi, lepljivimi brazdami mole izza lusk in tvorijo vrh mačice nekak čopič. Oprašuje veter. Plod, lešnik, je oreh. Lešniki tiče v zvonastih, nepravilno razcepljenih skledicah, ki nastanejo iz krovnih lusk in tvorijo oplodje. Z lešniki se hranijo ljudje in živali n. pr. veverice, polhi, šoje i. dr. Piškavost povzroča lešnikarjeva ličinka. Gaber (grah, Carpinus betulus) (sl. 96.) je drevo, ki raste zlasti na apnenih tleh. Enodomni cveti, ki se prikažejo istočasno z listi meseca aprila, so podobni leskovim. Plod, rebrat orešek, obdaja povečana, usnjasta, trokrpa krovna luska, ki z njim vred odpade (padalo). 100 Vejici s pestičnimi in prašnimi mačicami (pom.); spodaj: prašni cvet (pov.); zgoraj: trije pestični cveti (pov.) in plod. Navadna breza (obična breza, Betula pendula) (sl. 97.) je precej visoko drevo s šibkim deblom in visečimi vejicami, ki rabi precej svetlobe. Lubje je belo in gladko in se lušči v tankih krpah. Eno¬ domni cveti se pokažejo istočasno z listi meseca maja. Po trije tiče za krovno lusko. Plod je krilat orešek. Les rabijo zlasti kolarji. Črna olša (joha, Alnus gluti- nosa) (sl. 98.) je drevo ali grm, ki raste po vlažnih krajih. Listi so temnozeleni in spočetka nekoliko smolnati. Cveti, ki se prikažejo meseca marca in aprila pred listi, so enodomni. Prašni cveti so zdru¬ ženi v daljše viseče, pestični pa v krajše, jajčaste, pokončne mačice. Krovne luske pestičnih mačic ole- sene in cela mačica se pretvori v storžku podobno plodovje. Ko se luske razmaknejo, se sproste plodiči, nekoliko krilati oreški. — Podobna bela olša (bela joha, Al¬ nus incana) ima spodaj dlakave, sivozelene liste. Sl. 98. Črna olša. a) vejica z listi; b) vejica z mačicami; c) plodovje; d) plod (orešek) (pov.). 101 Sl. 99. Bukev. a) vejica s plodovoma; h) vejica s cveti; c) prašni cvet (pov.); d) pestičui cvet (pov.); e) plod (žir) (pov.); f) kaleča rastlina. d) Bukve (bukve, Fagaceae). Bukev (bukva, Fagus silvatica) (sl. 99.) je visoko drevo, s sivim, gladkim lubjem in tvori sama ali pa skupno z dru¬ gimi listavci in iglavci razsežne gozde. Cveti, ki se razvijejo z listi vred meseca aprila, so enodomni. V dolgopecljate, ob- ličaste mačice združeni prašni cveti imajo po več dolgonita- stih prašnikov, ovitih v zvonast, dlakast perigon. Pestični 102 cveti (pestič z neznatnim perigonom) sede navadno v dvojicah na vrhu mladik. Vsako dvojico obdaja skupen četverodelen, bodičast ovoj. Oprašuje veter. Plodnica se razvije v trorob, rjav oreh, žir ali bukvico. Po dva obdaja lupinasto, mehko- bodičasto oplodje (skledica), nastalo iz skupnega ovoja. Zdi se, da je plod dvosemenska glavica, ki se četveroloputasto razpreza. Bukov les se rabi za kurjavo, oglje, razne mizar¬ ske, kolarske in stolarske izdelke. Iz žira pripravljajo olje. Z žirom se hranijo prašiči, veverice, polhi in drugi. Hrast ali dob (lužnjak, Quercus robur) (sl. 100.) je mo¬ gočno drevo s sivorjavim, razpokanim lubjem. Listi so kratko- pecljati, pernokrpi in goli. Cveti so enodomni in se prikažejo meseca maja. Prašni cveti so združeni v tanke, viseče, rahle mačice, pestični cveti se pa razvijejo po dva ali trije skupaj na koncu dolgih pecljev. Vsak pestični cvet obdaja luskast ovoj. Plod, želod, je oreh in tiči v lesnati skledici (oplodje), nastali iz ovoja. Hrastov les je odporen in se mnogo uporab¬ lja za stavbe in pohištvo. Lubje, jezice in šiške se rabijo v strojarstvu. Z želodom hranimo prašiče. Sl. 100. Hrast. Sl. 101. Pravi kostanj. 1) cvetoča vejica; 2) prašna cveta (pov.); i) cvetoča vejica (pom.); 2) prašni cvet 3) pestični cvet (pov.); 4) plod (želod) (pov.); 3) pestični cveti (pov.); 4) plo- (pom.);. 5) prerez ploda (pom). dovi (pom.). 103 Dobu podoben je graden ali črepinjak (Ijutik, Quercus sessiliflora), ki ima bolj polgopecljate liste in prav kratkopecljate plodove. Plutec (plut- njak, Quercus suber) raste v deželah ob Sredozemskem morju. Njegovo debelo lubje daje plutovino. Zimzeleni hrast ali adraš (česvina, Quercus ilex), ki ima vednozelene liste, raste zlasti po našem Primorju. Pravi kostanj (kesten, Castanea sativa) (sl. 101.) je visoko drevo, ki cvete šele junija. Listi so kratkopecljati, podolgasto suličasti, ostro nazobčani in usnjasti. Cveti so enodomni. Prašni cveti so združeni klobčičasto v dolgo, pokončno mačico, pe- stični pa sede navadno v dvojicah ali trojicah na dnu prašnih mačic. Dvojice oz. trojice so obdane s skupnim, četverodelnim, Sl. 102. Poljski brest. a) cvetoča vejica; b) cvet (pov.); c) vejica z listi in plodovi (pom.); d) plod. 104 bodičastim ovojem. Plodnice dozore v oreške, kostanje. Po dva ali tri kostanje pa odeva skupno bodičasto oplodje (skle¬ dica), podobno kot pri bukvi (navidezna glavica). Mačičnice so lesovi, ki imajo preproste, enospolne cvete, združene v m a č i c e. Razen vrbe so vse vetrocvetnice. Cveto zgo¬ daj (razen domačega kostanja), navadno še preden požene listje. Listnate gozde naših pokrajin sestavljajo, poleg nekaterih drugih lesov, večinoma mačičnice. Ustroj in pomen gozdov glej v odd. VI. (formacije)! 2. družina: Koprivnice (koprive, Urticinae). a) Bresti (brestovi, Ulmaceae). Poljski brest (brest, Ulmus glabra) (slika 102.) je visoko drevo z dvoredno razvrščenimi vejicami. Listi so nesomerni in dvoredno razvrščeni po vejicah. Majhni dvospolni cveti so združeni v kratkopecljate šope in se razvijejo že marca pred listi. Posamezen cvet ima zvonast, peterokrp, zelenkast peri- gon, pet dolgonitastih prašnikov in pestič, ki ima nadraslo Sl. 103. Bela murva. 1) vejica s prašnimi in 2) s pestičnimi mačicami; 3) prašni cvet (pov.); <0 pe- stični cvet (pov.); 5) plodovje. Sl. 104. Smokva. l) cvetoča vejica (pom.); 2) prerez smokve; 3) prašni cvet (pov.); 4) kratkovratni in 5) dol- govratni pestični cvet (pov.); 6) smokva. 105 plodnico in dve brazdi. Cveti so pestično predgodni. Oprašuje veter. Plod je širokokril orešek. Les je odporen in se rabi posebno za vodne stavbe. b) Murve (dudovi, Moraceae). Bela murva (beli dud, Morus alba) (sl. 103.) je nizko drevo ali grm z raznolikimi listi. V mačice združeni cveti so enodomni. Cvete pri nas meseca maja. Plodnice se razvijejo v drobne oreške. Perigoni pestičnih cvetov pa ob dozorevanju omesene in zrastejo med seboj in z oreški tako, da nastane iz pestične mačice belkasto, pajagodi (n. pr. malini) podobno užitno plodovje, murva. Murva je doma na Kitajskem, goje jo pa povsod, kjer se bavijo s svilorejo, pri nas zlasti v Banatu, v vardarski in moravski dolini. Smokva (smokva, Ficus carica) (sl. 104.) je nizko drevo ali grm, ki se goji, raste pa tudi divje ob Sredozemskem morju. Listi so navadno tro- do peterokrpi in polni mlečnega soka. Enospolni cveti stoje v votlini hru¬ škastega, mesnatega, votlega socvetnega vretena (cvetnega ležišča). Vbod v votlino zapirajo na vrhu skoraj popolnoma luskasti listki. Pri vhodu votline so nameščeni majhni prašni cveti, bolj pri dnu pa raznovratni pe- stični cveti. Divje smokve imajo večinoma godne prašne, pa jalove kratko- vratne pestične cvete. Gojene smokve, ki dajo užitne plodove, imajo na- Sl. 105. Hmelj. a) lat s prašnimi cveti (pom.); b) praš¬ ni cvet (pov.); c) vejica s pestičnimi mačicami (pom.); d) dva pestiena cveta s krovno lusko (pov.); e) storžki (pom.); f) plod 8 krovno lusko. Sl. 106. Konoplja. k) steblo s pestičnimi in h) b prašnimi cveti (pom.); i) prašni in l) pestični cvet (pov.). Dolžan: Botanika. 7 106 vadno le plodne dolgovratne cvete. Oprašuje majhna šiškarica, ki obiskuje cvetišča in polaga jajca v plodnice kratkovratnih cvetov. Iz oprašenih cve¬ tov se razvijejo oreški, mesnato cvetno ležišče s plodiči vred pa se pre¬ tvori v znano, hruški podobno plodovje, smokvo. Smokva cvete in zori skoraj celo leto. Hmelj (hmelj, Humulus lupulus) (sl. 105.) ima vejnato koreniko in s kljukastimi dlačicami porasla stebla, ki se ovijajo po oporah. Cveti, ki se razvijejo julija in avgusta, so dvodomni. Prašni cveti so združeni v late, pestični pa v mačico. Po dva pestična cveta sedita v kotičkih bledozelenih krovnih lusk. Oprašuje veter. Plodnice dozore v oreške in ker se ob dozo¬ revanju povečajo tudi krovne luske, se cela mačica razvije v plodovje, ki je podobno visečemu, zelnalemu storžku. Rumene žleze na krovnih luskah izločajo dišeča, grenka zrnca, „hmeljevo moko“, ki se rabi v pivovarnah. Hmelj goje na Češkem in Bavarskem, pri nas pa zlasti v Savinjski dolini (okoli Žalca), okoli Novega Sada in v vardarski banovini. Razmnožujejo ga z zatiči. Konoplja (konoplja, Cannabis sativa) (sl. 106.) je enoletno zelišče. Cveti so dvodomni. Prašni cveti so združeni v lataste pakobule, pestični pa v kratke mačice. Oprašuje veter. Plod, „konopno zrno“, je orešek, ki Sl. 107. Velika kopriva. I) vrh rastline s prašnimi cveti; 2) Del rastline s pestičnimi cveti; 3) prašna cve¬ ta (pov.); 4) pestični cvet in 5) prerez pe- stičnega cveta (pov.). ga pokriva trpežen perigon. Konop¬ lja je doma v Indiji. Pri nas sejejo največ konoplje v Bački in Pomo- ravju, zlasti zaradi vlaken, iz ka¬ terih izdelujejo platno in vrvi ter zaradi oljnatih zrn, s katerimi krmi¬ jo ptice pevke in iz katerih dobi¬ vajo konopno olje. c) Koprive (Urtica- c e a e). Velika kopriva (velika ko¬ priva, Urtica dioica) (sl. 107.) je vztrajno zelišče s plazečo se, vej¬ nato koreniko in pokončnim, če- tverorobim steblom. Listi so krat- kodlakavi, imajo pa še daljše šče¬ tine s krhkim vrhom. Če se ščetine dotaknemo, se ji vrh odlomi, ščetina se zasadi v kožo in izlije v rano žgočo tekočino, „opeče“. Žgoče šče¬ tine obvarujejo rastlino marsikatere živali. Cveti, ki se razvijejo v po¬ letju, so dvodomni in združeni v vi¬ seče late. Oprašuje veter. Plod je črn orešek, obdan s trpežnim peri- gonom. Iz koprivnega ličja se pri¬ pravlja predivo, podobno kot iz konoplje in lanu. Pri nas raste še 107 bolj pekoča enoletna mala kopriva (mala ko¬ priva, Urtica urens), ki ima manjše liste in enodomne cvete. Na koprivi žive kljub žgo¬ čim dlačicam gosenice raznih metuljev, n. pr. dnevnega pavlinčka, koprivarja, admirala in druge. Koprivnice so lesovi ali zelišča s preprostimi, večinoma enospol. cveti, združe¬ nimi v gosta socvetja. Perigon je neznaten, prašniki stoje pred pe- rigonskimi listi, plod- nica je nadrasla. Plo¬ dovi so oreški in često združeni v plodovja. Razen smokve so vetro- cvetnice. 3. družina: Dresnice (troskoti, PoIygona- ceae). Navadna ajda (heljda, Fagopy- rum sagittatum) (sl. 108.) je eno¬ letno zelišče s po¬ končnim, votlim, kolenčastim, rdeč¬ kastim steblom. Li¬ sti so peci j ati in puščičasti,prilistka pa zrasteta v krat¬ ko cev, škornjico, ki obsega steblo. Cveti so majhni in združeni v goste pa- kobule. Vsak cvet ima peterodelen Sl. 109. Navadna kislica. Sl. 108. Navadna ajda. a) prašni in b) pestični cvet d) cvet (pov.); e) plod (pov.); c) plod (pov.). (,pov.). T 108 perigon, osem prašnikov in pestič z nadraslo plodnico. Na dnu prašnikov so medniki. Oprašujejo žuželke, zlasti čebele (ajdov med). Plod je trorob, rjav orešek, ki da dobro moko. Ajda je doma v Srednji Aziji, pri nas jo pa sejejo kot drugo setev. Navadna kislica (kiseljak, Rumex acetosa) (sl. 109.) je vztrajna vetro- cvetnica z majhnimi, v lataste pakobule zduženimi, dvodomnimi cveti. Listi so puščičasti in kisli. Ptičji dresen (troskot, Polygonum aviculare) je enoletni plevel s suličastimi listi. 4. družina: Metličnice (pepeljuge, Chenopodiaceae). Pesa (blitva, Beta vulgaris) (sl. 110.) je eno- ali dvoletna rastlina in ima, če je samorasla, vretenasto, če gojena, pa mesnato, repasto korenino. Steblo nosi pri dnu listno rožico dolgopecljatih, srčastih listov, zgornji listi so pa rombasti. Cvete od julija do septembra. V klasnate late združeni, majhni cveti imajo peterodelen perigon, po pet prašnikov in pestič z nad¬ raslo plodnico. Plodi so oreški, pokriti z olesenelim perigonom. Bolj znane kulturne zvrsti so: bela pesa (bela blitva, var. rapa), rdeča pesa (cvekla, var. rapa rubra) in rumena sladkorna pesa (šečerna repa, var. saccharifera), iz katere dobivajo pesni sladkor. Sl. 110. Pesa. a) korenina in listna rožica (pom.); bi cvetoča vejica; c) cvet (pov.); d) plod (pov.). 109 Špinača (spanai, Spinacia oleracea) se tudi goji kot kuhinjsko zelišče in ima puščičaste ali kopjaste liste ter majhne, zelene, dvodomne cvete. Pogoste so razne vrste metlike (pepeljuga, Chenopodium) in lobode (lo¬ boda, Atriplex). Dvokaličnice 1.—4. družine imajo cvete z majhnim, čaša¬ stim perigonom ali pa so cveti čisto goli. Imenujemo jih zato večkrat skupno brezvenčnice. 5. družina: Klinčnice (karanfili, Caryophyllaceae). Kukavičja lučca (str. 50.). Bela lučca (str. 50.). Vrtni na¬ gelj (str. 52.). Kokalj (kukolj, Agrostemma gilhago) je enoleten njivski plevel. Cvete od junija do avgusta. Semena so strupena. Pokalica (pucavac, Silene vulgaris) ima mehurjasto napihnjeno čašo. Po suhih travnikih raste kar- tavžar (Dianthus Carthusianorum) s škrlatnordečimi cveti. Navadna milnica (sapunika, Saponaria officinalis) ima bele, rožnato nadahnjene cvete. Raz¬ kuhana korenika se peni kot milo. Njivska smiljka (rožac, Cerastium ar- vense) ima srčaste, bele venčne liste; podobna je navadna zvezdnica (miijakinja, Stellaria media). Klinčnice imajo kolen¬ časta stebla in nasprotne liste. Cvet večinoma: čaša (5), ve¬ nec 5, praš. 5 + 5, pest. 1 (1), vratovi 2—5. Plod je mnogo- semenska glavica. 6. družina: Zlatičnice (žabljaci, Ranunculaceae). a) Zlatičnice z oreški: Podlesna vetrnica, zlati- časta vetrnica, trolistna vetr¬ nica (str. 21.). Lopatica (str. 25.). Jetrnik (str. 20.). Kosma¬ tinec (str. 22.). Ripeča zlatica (ljutič, Ra- nunculus acer) (sl. 111.) je zelo pogosta rastlina naših travnikov. Cvete od maja do septembra. Zvezdasti cveti imajo pet čolničastih čašnih, Sl. 111. Ripeča zlatica. a) cvetoča rastlina (pom.); b) prerez cveta (shem., pov.); c) venčni list; d) plodovi; e) plod (pov.). 110 pet srčastih, rumenih venčnih listov z medni ki na dnu, mnogo prašnikov in mnogo pestičev, priraslih na jajčastem cvetišču. Plodovi so oreški. Pri nas rasto še mnoge druge vrste zlatic. Vse so strupene. Navadni srobot (obična pavitina, Clemalis vitalba) ima dolga debla, ki se vzpenjajo po grmih in drevesih. b) Zlatičnice z mešički: Kalužnica (str. 24.). Črni teloh (str. 13.). Zeleni teloh (str. 14.). Prava preobjeda dedič, Aconitum napellus) je zelo strupena zlatičnica s somernimi, čeladastimi, temnomodrimi cveti. Orlice (kandilka, Aquilegia) imajo zvezdaste cvete s petimi časnimi in petimi ostrogastimi venčnimi listi. Navadna potonika (obični božur, Paeonia officinalis) ima dvojno ode¬ valo s škrlatnordečimi venčnimi listi. Na Kosovem polju raste soroden kosovski božur s krvavordečimi cveti, ki naj bi bil, kakor pravi narodno ustno izročilo, pognal iz krvi padlih kosovskih junakov. Zlatičnice so bolj ali manj strupene trajnice. Cveti so zvezdasti, redkeje somerni, odevalo dvojno ali enojno. Na odebelelem cvetišču so v zavojnici (ne v krogih) razvrščeni odevalni listi, mnogo prašnikov in mnogo pestičev. Plod je ali orešek ali mešiček. 7. družina: Češmini (žutikovice, Berberidaceae). Navadni cestnin (iutika, Berberis vulgaris) (sl. 112.) je grm, ki raste na pustih tleh. Listi so deloma preobraženi v tro- do peterodelne listne trne, ki varujejo rastlino živine. Pravi listi so jajčasti, drobno napiljeni in stoje v šopih. Cvete maja in junija. Zvezdasti, dišeči cveti so združeni v viseče grozde. Odevalo sestavlja šest rumenozelenih čašnih in šest kratko- žebičastih, rumenih, venčnih listov z dvema mednikoma na žebicah. Praš¬ nikov je šest, pestič eden z enopredalno, nadraslo plodnico. Prašniki Strle v stran. Če se jih pa žuželka spodaj na notranji strani le nekoliko do¬ takne, se vzdražijo, zamahnejo po žuželki in jo potresejo s cvetnim prahom. (Poizkusi z iglo!) Plod je podolgasta, rdeča, kisla jagoda. Iz korenin se pridobiva rumeno barvilo. Na listih se naseli travna rja (glej str. 71.!), zato je treba češmin blizu njiv iztrebiti. 8. družina: Makovci (makovi, Papaveraceae). Divji mak ali purpelica (turčinak, Papaver Rhoeas) (sli¬ ka 113.) je enoleten njivski plevel. Srhko steblo nosi pre- menjalne, enkrat ali dvakrat pernodelne liste s suličastimi krpami. Veliki cveti, ki se razvijejo meseca maja in junija, imajo dvolistno čašo, ki pa kmalu odpade, štiri okroglaste, škrlatno rdeče venčne liste s temnimi lisami na dnu, mnogo 111 Sl. 112. Navadni češmin. 1 ) cvetoča vejica; 2) vejica s plodovi; 3) cvet z razprostrtimi in d) z vzdra- ženimi prašniki (pov.); 5) venčni list (pov.); 6) zrel prašnik (pov.); 7 ) prerez pestiča (pov.). Sl. 113. Divji mak. 1) cvetoča vejica (pom.); 2) plod; 3) prerez ploda; d) narezana gla¬ vica vrtnega maka. prašnikov in pestič s kroglasto, nadraslo plodnico in sedečo, zvezdasto brazdo. Plod je mnogopredalna glavica, ki se od¬ pira z luknjicami ob vrhu pod brazdo. Bel, strupen sok pre- paja rastlino in jo varuje živali. Po vrtovih goje vrtni mak (mak, Papaver somniferum), ki je doma v Orientu. Iz mleč¬ nega soka, ki se cedi iz narezanih, nezrelih glavic, pride¬ lujejo opij in morfij. Pri nas goje mak posebno ob Vardarju. Krvavi mlečnik (rosopas, Chelidonium maius) raste po senčnih, kame- nitih krajih in je prepojen z rdečerumenim jedkim sokom, ki ga varuje živine. Cvete od maja do septembra. Petelinčki (Corpdalis), ki cveto spo¬ mladi, imajo somerne, ostrogaste cvete. Makovci so zelišča, prepojena z mlečnim sokom. Cvet: čaša 2, ven. 4, praš. oo, pest. 1. Plod je glavica. 9. družina: Križnice (krstašice, Cruciferae). a) Križnice z lusko m. Travniška penuša (str. 28.).l Kapus (vrzina, Brassica oleracea), ki raste divji zlasti po južni Evropi, je dvoletna rastlina z golimi, sinjimi listi in 112 bledorumenimi, v grozde združenimi cveti. Sajene kapusove zvrsti nam dajejo ali užitne liste, ali užitna stebla, ali užitna socvetja. Glej sl. 175! Pri nas se goji zlasti pravi ohrovt (kelj) z več različki, glavnati ohrovt ali zelje (kupus), koleraba (keleraba), karfijola (cvetača) i. dr. Repa (repa, Brassica rapa). Korenina divje rastline je tanka, vretenasta, vsajene in gojene pa mesnata, repasta in užitna. Visoko steblo nosi perno razdeljene liste in rumene cvete. Pasme so eno- ali dvoletne. Zaradi užitne korenine sejejo belo repo, zaradi oljnatih semen pa ogrščico. Bela gorčica (bela gorušica, Sinapis alba) se seje zaradi semen, ki se rabijo za omako in kot zdravilo. Povrtna redkev (rotkva, Raphanus sativus) je eno- ali dvoletno zelišče, ki se goji v raznih zvrsteh zaradi užitne korenine n. pr. črna redkev in red¬ kvica. Njivska redkev (repnica, Raphanus raphanistrum) je nadležen plevel. b) Križnice z luščkom. Plešec (str. 29.). Hren (hren, Armoracia rusticana) je vztrajna rastlina. Debela, mesnata, užitna korenika ostrega okusa, sega globoko v zemljo. Majhni, beli cveti stoje v grozdih. Lušček je jajčast. Križnice imajo premenjalne, perno razčlenjene liste. Cveti stoje v grozdih, ki so bolj ali manj češuljasti. Cvet: čaša 4, venec 4, praš. 4 + 2 (četveromočni), pest. 1 (2), nastal iz dveh plodnih listov. Plod je lusk ali lušček, ki se dvoloputasto razpreza. Semena so prirastla na srednjo steno. 10. družina: Rožnice (ruže, Rosaceae). a) Rožnice s koščičastim plodom (slivo). Črešnja (str. 29.). Trnoljica (str. 32.). Izmed koščičastega sadja se poleg črešnje goji zlasti še višnja (višnja, Prunus cerasus), sliva ali češplja (P. domestica) v več zvrsteh, n. pr. navadna češplja, sliva, mirabela, štrboncelj i. dr., potem trnoselj ali cibora (cibora, prunus insititia) v več zvrsteh. Bolj v južnih krajih dobro uspevajo marelica ( kajsija, P. armeniaca), breskev ( breskva, P. persica), in mandeljnovec (badem, P. communis). b) Rožnice s pečkatim plodom (hruško). Jablana (str. 32.). Hruška (str. 33.). Kolikor toliko užitne pečkate plodove imata še kutina (dunja, Cydonia vulgaris) in nešplja (mušmula, Mespilus germanica). 113 Po gorskih gozdih raste jere- bika (jarebika, Sorbus aucuparia), ki ima lihoperne liste. Plodove, ki so rdeči in grahove velikosti, uži¬ vajo mnoge ptice. Glog ali beli trn (oblini glog, Crataegus oxyacantha) je trnat grm s tro- do peterokrpimi listi. Cveti so beli in se prikažejo maja in junija. Plodovi ^medve¬ dove hruške“) so majhni, kroglasti in rdeči. c) Rožnice s kopuča- stim plodom (pajagodo). Rdeči jagodnjak (str. 36.). Robida ali kopinjak (ku- pina, Rubus fruticosus ) (ta¬ bela IV.) ima trojne ali pe- terne liste z jajčastimi, spo¬ daj belodlakastimi listki. Plod robidnica ali kopinja, je pa- jagoda s koščičastimi plodiči. — Podobni malin jak (malina, Rubus idaeus), ki raste zlasti po posekah gorskih gozdov (tab. IV.) ima lihoperne ali pa trojne liste. Plod, malinja (sl. 114.), je podoben robid¬ nici. Rdeči, koščičasti plodiči se lahko odločijo od cvetišča. Sl. 114. Malinjak. 1) prerez cveta (pov.); 2) prerez ploda. Sl. 115. Navadni šipek. a) cvetoča vejica (pom.); b) prerez cveta; c) pestič (pov.); d) plodova; c) prerez ploda. Pogosti so petoprstniki (pelo- prslica, Potentilla). Plodiči so ore¬ ški, cvetišče ne omeseni. — Po planinskih meleh raste planinska velesa (Dryas octopetala). Glej odd. VI.! Navadni šipek (divlja ruža, Rosa canina) (sl. 115.) je nizek grm, ki raste ob gozdih in plotovih. Veje so porasle s klju¬ kastimi bodicami (ne trni), ki se lahko odločijo od kože. Listi so lihoperni z jajčastimi, napiljenimi listki in suličastimi prilisti. Zvezdasti, dišeči cveti se razvijejo meseca junija in julija. Na robu vrčastega cvetišča je pet zavihanih čašnih listov, pet srčastih, rožnatih venčnih listov in mnogo prašnikov. Po notranji strani cvetišča sede pestiči z dlakavimi plodnicami, 114 nitastimi vratovi in iz cvetišča molečimi brazdami. Plod, »šip¬ kova jagoda", je kopučast plod (pajagoda). Tvori ga škrlatno- rdeče, omesenelo cvetišče, ki odeva dlakave oreške. Vkuhane »šipkove jagode" so užitne. Tudi mnoge živali jih uživajo, toda trdih oreškov ne morejo prebaviti. Divje rasto pri nas še mnoge druge vrste šipka. Na šipkove podlage cepijo vrtnarji številne zvrsti vrtnic, ki jih potem razmnožujejo z zatiči. Posebno cenjene so zvrsti s pitanimi cveti, centiiolije. Iz cvetov vrtnic se pridobiva tudi rožno olje. Rožni c e imajo ali vrčasto ali klobukasto izbočeno cve¬ tišče in zvezdaste cvete. Navadno: čaša 5, venec 5, praš. oo (na robu), pest. 1 — oo. Plod je ali koščičast (sliva) ali pečkat (hruška) ali kopučast (pajagoda). Med njimi je zelo veliko lesnatih in kulturnih rastlin. Kako cepimo? Glej str. 34. Zakaj razmnožujemo kulturne zvrsti s cepiči in zatiči in ne s semenom? Katere škodljivce sadnega drevja poznaš? Kdo povzroča črvivost? Kako varujemo sadno drevje pred škodljivci? Kako moramo obrati, hraniti in razpošiljati sadje? 11. družina: Metuljnice (lepirnjače, Papilionaceae). Pomladni grahor (str. 42.). Robinija (str. 43.). Nokota (str. 44.). Grah (str. 45.). Planinski nagnoj (str. 44.). Nemška koše- ničica (str. 44.). Travniška detelja (crvena detelina, Trifolium pratense) raste divja po travnikih, sejejo jo pa tudi za krmo. Ima trojne liste z jajčastimi listki. Po travnikih in njivah raste še mnogo drugih vrst detelje. Za krmo sejejo večkrat turško deteljo (grahorlca, Onobrychis viciaefolia), nemško deteljo (vija, Medicago šaliva) in navadno grašico (grahorica, Vicia šaliva). Leča (leča, Lens esculenta), ki se goji pri nas, ima sodoperne liste. Zgornji listki so preobraženi v vitice. Cveti so beli. V ploščatih strokih sta le po dve semeni, leči. Navadni fižol (grah, Phaseolus vulgaris) je enoletno zeli¬ šče. Nekatere zvrsti imajo nizka, košata, druga visoka, ovija¬ joča se stebla. Listi so trojni z jajčastimi listki. Cveti so združeni v redke grozde. Podolgast, viseč strok ima več, pri raznih zvrsteh različno barvanih semen, fižolov. — Bob (bob, Vicia faba), ki se tudi cesto sadi, ima bele, na krilih črno- pikaste cvete. Metuljnicam podoben je rožičsvec (rogač, Ceratonia siliqua), drevo, ki raste in se goji ob Sredozemskem morju. Njegovi sladki plodovi, »rožiči “, so stroki, ki se pa ne odpro. 115 Metul’jnice ima¬ jo premenjalne, veči¬ noma sestavljene liste s prilisti, včasih z vi¬ ticami. Cvet je some¬ ren, „m e tulj a s t“. Čaša je večinoma pe- terozoba, venec ima jadro, dve krili in iz dveh listov sestav¬ ljeno ladjico. Praš¬ nikov je deset in so eno- ali dvobra- tinski. Pestič ima enopredalno, nadra- slo plodnico. Plod je strok (str. 43.). Rast¬ line s stroki imenu¬ jemo stročnice. 12. družina: Javori (javo¬ ri, Aceraceae). Sl. 116. Ostrolistni javor. a) cvetoča vejica; b) vejica z listi (pom.); c) prašni cvet (pov.); d) prerez dvospolnega cveta (pov.); e) prerez prašnega cveta (pov.); f) plod. Ostrolistni javor {mleč, Acer platanoi- des) (sl. 116.) je vi¬ soko drevo z ravnim deblom. Listi so na¬ sprotni in dlanasto razcepljeni na 5 do 7 priostrenih krp. Aprila in maja, še preden se razprostre listi, se razvijejo zvezdasti, dišeči, v češuljaste, pokončne pakobule združeni cveti. Nekateri cveti so dvospolni in imajo peterolistno čašo, peterolisten, zelen venec, osem prašnikov in pestič z nadraslo, dvokrpo plodnico. Na isti rastlini se nahajajo tudi enospolni prašni in enospolni pestični cveti. Plod, dvodelni pokovec, tvorita dva krilata oreška. Njegov rumenkasti les se mnogovrstno uporablja. Bolj po gorskih gozdih raste beli javor (javor, Acer pseudoplatanus), ki ima viseče cvetne grozde in bel les. — Po gozdih in grmovju raste maklen (klen, Acer campestre), ki je nizko drevo ali grm in ima petero- krpe liste. 116 13. družina: Divji kostanji (divlji kesteni, Hippocastanaceae). Navadni divji kostanj (str. 38.). Rdeči in rumeni divji ko¬ stanj (str. 40.). 14. družina: Viničnice (lože, Vitaceae). Vinska trta (vinova loža, Vitis vinifera) (sl. 117.) je les¬ nata rastlina. Vzpenja se po oporah in se oprijemlje z vila- stimi stebelnimi viticami (v vitice preobraženimi ve¬ jicami). Listi so tro- do peterokrpi. Maj¬ hni, zvezdasti, di¬ šeči cveti so zdru¬ ženi v late in se razvijejo junija in julija. Cvet ima neznatno, petero- zobo čašo in pete- rolisten, rumen- kastozelen venec. Venčni listi so s konci zrasli in tvo¬ rijo nekako kapi¬ co, ki jo ob razcvi- tanju peteri praš¬ niki privzdignejo in odvržejo. Pestič ima nadraslo plod- nico. Plod je sočna jagoda. Oprašujejo deloma žuželke, deloma veter. Semena raznašajo ptice. Vinska trta raste še divja v zahodni Aziji, pri nas pa često po¬ divjana in ima kisle, trde jagode. Človek jo goji v vino¬ gradih v premnogih zvrsteh, ki se ločijo zlasti po kakovosti jagod. Trto sade in množe z zatiči in grebenicami. Sl. 117. Vinska trta. a) cvetoča vejica (pom.); b) zaprt; c) odprt cvet; d) cvet brez venca (pov.); e) vejica z grozdom in listom (pom.); f) seme (pov.). Ker se je tudi k nam zanesla z ameriškimi trtami trtna uš, ki je uničila korenine naših premalo odpornih trtnih zvrsti, cepimo sedaj naše zvrsti na odporno ameriško podlago, ki ji uš ne škoduje dosti. Poleg trtne uši škoduje trti zlasti trtna plesen in grozdna plesen. (Glej str. 70 in 71.!) Sok jagod da sladek vinski mošt, ki povre v opojno vino (glej str. 69.!) Čezmerno uživanje vina in drugih alkoholnih pijač je uničilo zdravje že 117 neštetim krepkim ljudem in izpodkopalo blagostanje premnogih družin. Prav posebno pa škoduje uživanje alkoholnih pijač mladini. Vino neka¬ terih necepljenih zvrsti, n. pr. „šmarnice“, je izredno strupeno (strup me- tilni alkohol). V dravski banovini se pridela precej vina po Štajerskem in Dolenjskem. Veliko vinogradov je v Primorju, zlasti v Dalmaciji in dunavski banovini. Pri nas je sicer vinogradništvo na precej visoki stopnji, zboljšati bo pa treba še kletarstvo. Posušene vinske jagode dajo korinte, cvebe in rozine. Velelistna lipa (črna lipa, Tilia platyphylla) (sl. 118.) je zelo priljubljeno drevo, ki se cesto sadi po drevoredih. Listi so srčasti in nesomerni. Prijetno dišeči, zvezdasti cveti, ki se odpro junija in julija, stoje v redkih pakobulih. Skupni so- cvetni pecelj je do polovice zrasel z rumenozelenim krovnim listom. Cvet ima peterolistno čašo z medniki na dnu, petero- listen, bledorumen venec, mnogo prašnikov in pestič z nad- raslo plodnico. Plod je orešek. Lipov les je mehak in se mnogo rabi v rezbarstvu. Iz dišečih listov kuhajo zdravilen čaj. Lipovo oglje se rabi za risanje in za izdelavo smod¬ nika. Starim Slovanom je bila lipa sveto drevo. — Kaka dva tedna po¬ zneje cvete malolistna lipa ali lipnik (lipolist, Tilia cordata), ki ima manjše liste. — Po Indiji in Kitajskem goje jutovec (juta, Corchorus capsularis). Nje- 15. družina: Lipnice (lipe, Tiliaceae). Sl. 118. Velelistna lipa. 1 ) cvetoča vejica (pom.); 2 ) cvet; 3 ) pre¬ rez cveta; 4 ) plodovi (pom.); 5) prerez ploda (pov.). Sl. 119. Dišeča vijolica. 1 ) cvetoča rastlina (pom.); 2 ) podolžni prerez cveta (pov.); 3 ) prečni prerez plodnice (pov.); 4 ) odprt plod (pov.). 118 16. družina: Vijoličnice (ljubice, Violaceae). Dišeča vijolica (Ijubičica, Viola odorata) (sl. 119.) raste po senčnih krajih. Iz korenike poganjajo dolgopecljati, srčasti, listi, listnate pritlike in cvetni peclji, ki nosijo po dva majhna suličasta krovna lista in somerne, dišeče cvete. Cvete marca in aprila. Cvet ima pet časnih in pet modrovijoličastih venčnih listov. Spodnji, največji venčni list je ostrogast. Peteri praš¬ niki imajo okoli pestiča stožčasto strnjene prašnice. Dva iz¬ med prašnikov imata na nitih med izločujoča izrastka, ki molita v ostrogo. Pestič ima jajčasto, nadraslo plodnico, beti- čast vrat in kljukasto brazdo. Oprašujejo žuželke. Pelod je suh, prašnat in se iztrese v votlino, ki jo tvorijo strnjene prašnice. Žuželka, ki sili v ostrogo po med, dvigne kljukasto brazdo in vrat, iz votline pa se ji usuje na glavo nekaj pe¬ loda. S prašno glavo se pri naslednjem cvetu dotakne brazde in jo opraši. Plod je mnogosemenska glavica. Pri nas raste še nmogo drugih vrst vijolic, tako n. pr. po grmovju pasja vijo¬ lica (Viola canina), po njivah in grob¬ ljah pa pisana divja mačeha (sirotica, Viola tricolor), ki ima tri rumene in dva vijoličasta venčna lista i. dr. Po vrtih sade razne zvrsti vrtnih mačeh. — Na Begunjščici raste slovita rogata vijolica (Viola cornuta) z vijoličastimi cveti, na Stolu in po Karavankah pa Cojzova vijo¬ lica (Viola Zoisii) z rumenimi cveti, ime¬ novana po botaniku Karlu Zoisu. Obe sta zaščiteni. 17. družina: Volčini (maslinice, Thyme- laeaceae). Navadni volčin (maslinica, Daphne mezereum) (sl. 120.) je nizek, pokončen grm, ki ima le na koncu vej suličaste liste. Zvezdasti, opojno dišeči cveti se razvijejo že marca in aprila, preden rast¬ lina ozeleni. Cvet ima cevasto cvetišče, četverodelen, rožnordeč perigon, osem prašnikov, priraslih v cevi ter pestič z jajčasto, nadraslo plodnico. Plod je eno- semenska, škrlatnordeča jagoda. Vsa rast¬ lina je strupena, zlasti pa jagode. Blagodišeči volčin (miomirisna maslinica, Daphne cneorum) je nizek grmiček, ki raste po apnenih gorah in ima rožnordeče, v šope združene Sl. 120. Navadni volčin. 1) cvetoča vejica; 2) vejica s plo¬ dovi (pom.); S) prerezan in raz¬ prostrt cvet (pov.); i) plod. 119 cvete. Igalka ali Blagajev volčin (Blagajeva maslinica, Daphne Blagayana) ki cvete spomladi, je nizek grmiček s podolgastimi, usnjastimi, vednozele- nimi listi in šopom belih cvetov vrh vejic. Pri nas je postal zaradi nesmi¬ selnega trganja redek. Pogostejši je še po Bosni, Hercegovini in Črni gori. Blagodišeči in Blagajev volčin sta zaščitena. 18. družina: Kobulnice (štitare, Umbelliferae.) Navadni kumin (str. 54.). Gozdna krebulica (str. 55.). Navadno korenje (mrkva, Daucus carota) (sl. 121.) je dvo¬ letno zelišče, ki raste divje po suhih travnikih, goje ga pa Sl. 121. Navadno korenje. 1 ) rastlina s cveti in plodovi (poin.); 2) cvet (pov.); 3 ) plod (pov.); 4 ) prerez plodiča (pov.). Sl. 122. Velika (robelika. 1 ) cvetoča vejica (pom.); 2) prerez ko¬ renike (pom.); 3 ) cvet (pov.); 4 ) plod (pov.); 5) prerez ploda (pov.). v raznih zvrsteh po njivah in vrtovih. Korenina je pri divji rastlini tenka, neužitna, pri gojeni pa odebeli in omeseni. Listi imajo dvakrat ali trikrat perno razrezano ploskev. Vsak kobulček ogrinja iz črtalastih listov sestavljeno ogrinjalce, kobul pa iz perno razrezanih listov sestavljeno ogrinjalo. Cvete od junija do avgusta. Cveti so beli. Rožke so porasle z bodicami, s katerimi se obešajo mimoidočim živalim na kožuh. 120 Poleg kumina in korenja se goje zaradi korenin, listov ali plodov še mnoge druge kobulnice, ki pa rastejo tudi divje. Tako navadni peteršilj (peršun, Petroselinum hortense), zelena (celer, Apium graveolens), pasti- naka (pastrnjak, Pastinaca šaliva), sladki janež (anis, Pimpinella anisum), navadni koper (kopar, Anethum graveolens), komarček ali koprc (komorai, Foeniculum vulgare) i. dr. Strupene kobulnice so zlasti: Pasji peteršilj (divlji peršun, Aethusa cgnapium), ki ima neprijeten duh po česnju. Pikasti mišjak (kukuta, Co- nium maculatum) diši neprijetno po miših, če ga zmanemo. Z njegovim sokom so stari Grki zastrupljali zločince (med njimi tudi Sokrata). Velika trobelika (trubeljika, Cicuta virosa) (sl. 122.) ima votlo, mnogopredalno, zelo strupeno koreniko. Raste po mlakužah in močvirjih ter cvete julija in avgusta. Po naših in južnotirolskih gorah raste hladuikija (Hladnikia golaka). Imenuje se po našem botaniku Francu Hladniku. Glej odd. VII! Enostavne kobule ima tevje (Hacguetia epipactis) (sl. 123.) z rumenkastimi cveti in velikimi, zele¬ nimi ogrinjalnimi listi, ki raste po listnatih gozdih in cvete aprila in maja. Imenuje se po zdrav¬ niku in botaniku B. IIacquetu. Glej odd. VII.! Kobulnice so zelišča, ki imajo kolenčasta stebla in večinoma perne liste, z veliko nožnico. Cveti so zvezda¬ sti, združeni ponajveč v sestavljene kobule z ogrinjalom in ogrinjal- cem. Cvet: čaša 5, venec 5, praš. 5, pestič 1 (2) s predgodnimi prašniki. Plod je dvodelen pokovec. Plodiča sta rožki. Med kobulnicami je mnogo kuhinjskih, mnogo strupe¬ nih, pa tudi zdravilnih rastlin. 19. družina: Drenovci (drenovi, Cornaceae). Rumeni dren (dren, Cornus mas) (sl. 124.) je grm ali drevo z nasprot¬ nimi vejami. Zvezdasti, v oble kobule združeni, rumeni cveti se razvijejo ze marca in aprila pred listi. Cvet ima majhno, četverozobo čašo, četverolisten venec, štiri prašnike in pestič s podraslo, dvopredalno plodnico. Živordeči, jajčasti, koščičasti plodovi, drenulje, so užitni. Precej pogost je rdeči dren ali svib (sviba, Cornus sanguinea), grm z rdečimi mladikami in belimi cveti, ki se razvijejo šele v poletju. Plodovi so črni in neužitni. Zraslovenčnice (Sympetalae). Cvetno odevalo ima zrasle venčne liste. 1. družina: Vresnice (vresovi, Ericaceae). Borovnica (borovnica, Vaccinium myrtillus) (sl. 125.), ki raste po gozdih, zlasti po jelovih in po goljavah, je nizek 121 grmiček. Zvezdasti cveti, ki stoje posamez, imajo neznatno čašo, vrčast, peterozob, bledozelen ve¬ nec, osem ali deset prašnikov s priveski na prašnicah in pestič s podraslo, peteropredalno plod- nico. Cvete maja in junija. Plod, borovnica, je črna, užitna ja¬ goda. — Podobna je brusnica (brusnica, Vaccinium vitis idaea) (sl. 125.), grmiček, ki ima vedno- zelene liste in rdeče, užitne plodove, brusnice. Rdeči vres ali resa ( crnju&a, Eriča carnea) je nizek grmiček z vedno- zelenimi iglastimi listi in rdečimi cveti. Plod je mnogosemenska glavica. Raste zlasti na apnenih tleh in cvete od marca do maja. — Podoben je navadni vres (vresah, Calluna vulgaris (sl. 126.),vta O vejica s cveti (pom.); 2 ) cvet (pov.); ki ima bledordeč, majhen venec in 3) P rerez cveta (pov.); n vejica z listi ’ in plodovi (pom.); 5) prerez ploda, cvete od julija do sep¬ tembra. Dlakavi sleč (sled, Rhododendron hirsulum), ki raste po apnenih gorah, je nizek, vej n at grm s prož¬ nimi vejami (plazovi!) in rdečimi cveti. Podobni rjavi sleč (rdjasti sleč, Rhododendron ferrugine- um) raste zlasti po kre¬ menastih tleh. Sl. 124. Rumeni dren. Vresnice so grmi, ki imajo iz če¬ tvernih ali peternih cvetnih krogov zgra¬ jene cvete z nadraslo ali podraslo plodnico. Prašniki imajo veči¬ noma priveske. — Plod je ali jagoda ali glavica. Žužko- cvetnice. Sl. 125. Borovnica in brusnica. Borovnica: a) cvetoča vejica; h) prerez cveta (pov.); c), d) vejici s plodovi. — Brusnica: e) cvetoča vejica; f) vejica s plodovi. Dolžan: Botanika. 8 122 2. družina: Jegiičnice (jaglike, Primulaceae). Brezstebelni jeglič ali trobentica (jagorčevina, Primula vulgaris) (sl. 127.) ima valjasto koreniko, poraslo z vlaknastimi koreninami. Iz korenike po¬ ganjajo sedeči listi, ki tvorijo listno rožico, in dolgopecljati cveti. Listi so grbasti in spo¬ četka na robu zviti (pomen!). Zvezdasti cveti, ki se pokažejo že marca, imajo zraslo, pe- terozobo čašo, zrasel, rumen, dolgocevast venec s ploščatim Sl. 126. Navadni vres. a) cvetoča vejica (pom.); b) cvetoča vejica (pov.); c) prerez pestiča in 2 prašnika (pov.); d) plod (pov.). Sl. 127. Trobentica. 1) cvetoča rastlina (pom.); 2) prerez dolgovratnega in 3) kratkovratnega cveta (shem.); 4) dolgovratni in 5) kratko vratni cvet od zgoraj; 6) pre¬ rez plodnice (pov.); 7) prerez ploda (pov.). robom, ki ima pet narobe srčastih krpic. Prašnikov je pet. Pri nekaterih cvetih so prirasli ob grlu, pri drugih v sredi cevi. Pestič, ki je prirasel na dnu cveta, ima nadraslo, enopredalno, med izločujočo plodnico, nitast vrat in glavičasto brazdo. Pri cvetih, ki imajo prašnike ob grlu, je pestičev vrat kratek, tako da leži brazda sredi cevi (kratkovratni cveti), pri 123 cvetih pa, ki imajo prašnike, prirasle sredi cevi, je vrat dolg, tako da leži brazda ob grlu (dolgovratni cveti). Ta pojav imenujemo raznovratnost. Oprašujejo žuželke, ki segajo z rilčkom na dno cevke po med. Če obiščejo dolgovraten cvet, se napraše s cvetnim prahom na onem rilčkovem delu, ki zadene v kratkovratnem cvetu ob brazdo in obratno. Opra- šenje je torej vedno medsebojno. Plod je mnogosemenska glavica, ki se odpira z zobci in tiči v suhi čaši. Visoki jeglič (jaglac, Primula elalior), cvete aprila ter ima visoko betvo, ki nosi na vrhu v kobul združene, rumene, dišeče cvete. Po planinah rasteta zaščiteni lepi jeglič ali avrikel (Primula auricula) in redki, tudi zaščiteni kranjski jeglič (Primula carniolica) s škrlatnordečim vencem. Mnoge zvrsti jegličev goje kot lepotne rastline. Navadni kokorik ali ciklamen (ciklama, Cyclamen europaeum) ima v zemlji gomolj, porasel z vlaknastimi koreninami. Kimasti cveti imajo rdeč, nazaj zavihan venec. Jegličnice so zelišča z zvezdastimi cveti. Cvet: čaša (5), venec (5), praš. 5, pest. 1 (1). Prašniki stoje pred venč¬ nimi krpami. Plod je enopre- dalna, mnogosemenska gla¬ vica, ki se odpira z zobci in ima semena ob osrednjem stebričku. 8. družina: Oljčnice (masline, Oleaceae). Navadna lipovka (str. 40.). Kalina (kalina, Ligustrum vul- gare) je košat grm s suličastimi, Sl. 129. Veliki jesen. a) cvetoča vejica (pom.); b) list (pom.) c) cvet (pov.); d) plod. 8 * 124 usnjastimi listi. Cvete junija in julija. Plod je črna jagoda. Z jagodami se hranijo mnoge ptice, n. pr. kalin. Navadna oljka (maslina, Olea europaea) (sl. 128.) je nizko drevo z debelim deblom. Goji se po vseh toplejših deželah, pri nas zlasti po Dalmaciji. Listi so vednozeleni. Cveti so beli in združeni v grozde. Cvete junija in julija. Plod, oliva, je temnozelen, oljnat in koščičast. Nezrele olive uživajo surove ali vkuhane, iz zrelih pa stiskajo oljčno (olivno) olje, ki se rabi v zdravilstvu in v kuhinji. Trdi les se rabi za razne strugarske in rezbarske izdelke. Oljčna vejica je že od nekdaj znak miru. Z oljčnim vencem so Grki odlikovali zmagovalce pri olimpijskih igrah. Veliki jesen (beli jasen, Sl. 130. Pomladni svišč. a) cvetoča rastlina; b) prerezan in raz¬ prostrt venec s prašniki; c) prerez pe¬ stiča (pov.); d) prečni prerez plodnice (pov.). Fraxinus excelsior) (sl. 129.) je visoko drevo, ki raste po listnatih gozdih in ob rekah. Listi so nasprotni in lihoperni. Majhni, v goste late združeni cveti, ki se prikažejo že me¬ seca aprila pred listi, so goli in imajo po dva rdeča prašnika in en pestič. Nekateri cveti so enospolni in imajo ali samo prašnika ali samo pestič. Opra¬ šuje veter. Plod je podolgast, krilat orešek. Les rabijo mizarji in kolarji, ker je trden in prožen. Iz njega izdelujejo tudi smuči. Po južnih krajih raste mali jesen ali manov (črni jasen, Fraxinus or- nus). Če narežemo lubje, se cedi iz rane sladek sok, ki se strdi in se rabi v zdravilstvu kot mana. S sokom se hrani tudi škržat. Oljčnice so lesovi z na¬ sprotnimi vejami in listi in zvez¬ dastimi cveti. Cvet: čaša (4), venec (4), praš. 2, pest. 1 (2). 4. družina: Sviščnice (prostreli, Gen- tianaceae). Pomladni svišč (zaspanka, Gen- tiana verna) (sl. 130.) raste po vlažnih travnikih in ima drobno koreniko, 125 pritlično listno rožico in pokončna stebelca. Cvete od aprila do junija. Zvezdasti cveti, ki stoje posamezno na koncu vejic, imajo cevasto, robato, peterozobo čašo, cevasto- lijast, azurnomoder venec s petimi jajčastimi krpami in majhnimi dvodelnimi priveski med njimi. Pet prašnikov je priraslih v venčni cevi, pestič ima enopredalno, nad- raslo plodnico. Plod je mnogo- semenska glavica. — Pri nas raste zlasti po planinah še mnogo drugih sviščev, tako n. pr. zaštiteni velecvetni svišč (Gentiana Clusii) z azurnomodrimi, do 3 cm dolgimi cveti, zaščiteni rumeni svišč ali ko- šutnik (Gentiana lutea) i. dr. Gren¬ ke korenine sviščev se rabijo v zdravilstvu. Zlati grmiček ali tavžentroža (kičica, Centaurium minus) raste po travnikih in cvete julija in avgusta. Cveti so majhni in rdeči. Rabi se za zdravilen čaj. Sl. 131. Navadna pljučnica. a) cvetoča rastlina (pom.); b) prerez kratko- vratnega, c) dolgovratnega cveta (pov.). 5. družina: Srhkolistnice (ostrolisti, Borraginaceae). Navadna potočnica (str. 47.). Navadni gabez (str. 48.). Gomoljasti gabez (beli gavez, Symphytum tuberosum) ima gomoljasto, odebelelo koreniko in bledoruinene cvete. Raste posebno po gozdih in cvete že aprila in maja. Navadna pljučnica (plučnjak, Pulmonaria officinalis) (sl. 131.) raste po gozdih, zlasti na apnenih tleh in cvete že marca in aprila. Listi so zeleni in večinoma belolisasti. V svaljke združeni cveti so podobni gabezovim. Pestiči so raznovratni, podobno kot pri trobentici (glej str. 122.). Navadni gadovec (lisičina, Echium vulgare), ki raste zlasti po grobljah in suhih krajih, ima somerne cvete. Srhkolistnice so srhkodlakasta zelišča s premenjalnimi listi in v svaljke ali vijačke združenimi cveti. Cvet: čaša (5), venec (5) s privencem, praš. 5, pest. 1. (4). Prašniki stoje pred zarezami. Plod je četverodelen pokovec. 6. družina: Ustnatice (usnatice, Labiatae). Lisasta mrtva kopriva (str. 37.). Druge pogoste vrste mrtve koprive so: Škrlatnordeča (Lamium pur- pureum), bela (L. album), rumena (L. luteum) in velika (L. orvala). 126 Plazeči skrečnik (ivica, Ajuga reptans) ima pritlike in modre cvete s prav kratko zgornjo ustno. Cvete maja in junija. Travniška kadulja (livadna kadulja, Salvia pratensis) je enoletnica, ki raste po suhih travnikih in cvete od maja do julija. Od štirih prašnikov sta dva prav majhna, krna, od ostalih dveh pa ima vsak kratko nit, dolgo, nitasto srednjo vez, pritrjeno vrh niti kot vzvod na tehtnici (sl. 132.). Na daljšem upognjenem kraku srednje vezi pod zgornjo ustno je ena pol- prašnica, na drugem, krajšem kraku v grlu pa nadomešča drugo pol- Sl. 132. Oprašenje travniške kadulje. 1) cveti z negodnimi pestiči; 2) cveti z godnimi pestiči; 3) prašnika (shem.); n) prašna nit; s) srednja vez; p) v pločico spremenjena polprašnica; 4) pre¬ rez cveta z vzravnanim, 5) s povešenim prašnikom; 6) pestič. prašnico kožasta pločica. Pločici obeh prašnikov sta zrasli in zapirata vhod v cev. žuželka, ki sili v cev po med, odrine in dvigne zrasli pločici v grlu, osrednji vezi se zavrtita, polprašnici zadeneta ob hrbet žuželke in ga potre¬ seta s pelodom. Ko prašna žuželka obišče starejši cvet, se s hrbtom dotakne godne brazde, ki moli izpod zgornje ustne in jo opraši. Cveti so namreč prašno predgodni in šele potem, ko prašnika odprašita, se podaljša pestičev vrat ter pomoli godno brazdo daleč izpod zgornje ustne. Posnemaj delo žuželke s svinčnikom! Mnoge ustnatice se goje kot dišavne rastline, tako n. pr. žajbelj ali prava kadulja (kadulja, Salvia officinalis), vrtna materina dušica (Thpmus vulgaris), šetraj (čubar, Satureia hortensis), majoran (mažurana, Origanum maiorana ), rožmarin (ruzmarin, Rosmarinus officinalis), prava sivka (dešpik, Lavandula špica), poprova meta (paprena metvica, Mentha piperita), melisa (matiinjak, Melissa officinalis) i. dr. Ustnatice imajo četverorobo, votlo, kolenčasto steblo, navzkrižne liste, somerne dvoustne cvete, navadno štiri dvo- močne prašnike in pestič s četveropredalno, nadraslo plodnico. Plod je četverodelen pokovec. Izrazite žužkocvetnice. 127 7. družina: Razhudnice (pomočnice, Solanaceae). Krompir (krompir, Solanum tuberosum) (sl. 183.) je doma iz Južne Amerike, goje ga pa dandanes po vsem svetu. V Evropo so ga prinesli v drugi polovici šestnajstega stoletja. Ima pokončno nadzemno steblo, ki poganja pri dnu vlaknaste korenine in podzemne, vrvicam podobne pritlike, porasle z luskastimi listi in nitastimi koreninicami. Končni členi pritlik odebele in omesene ter se pretvorijo v užitne gomolje, krom¬ pir. Brstiči tvorijo na gomoljih „očesa“, ki tiče v plitvih glo- belicah. Ker poganja steblo gomoljenosne pritlike samo v zemlji, je treba rastline okopavati, da se pomnoži pridelek. Pri divji rastlini gomolji v zemlji prezimijo in prihodnjo po¬ mlad poženo iz „očes“ nova nadzemna stebla. Gomolje saje- nega krompirja pa jeseni izkopljemo in šele spomladi primerno razrežemo tako, da ima vsak kos vsaj eno „oko“ in kose vsadimo (vegetativno razmnoževanje). Iz gomoljev oz. kosov vzrasle rastline dajo že v jeseni zadosti velike nove gomolje. Listi so premenjalni in lihoperno razrezani na jajčaste, ne¬ enake listke; večje dvojice se menjavajo z manjšimi. Cvete od junija do avgusta. Cveti so zvezdasti in združeni v pakobule. Cvet ima na pet suličastih krpic razcepljeno čašo, peterokrp, kolesast, bel ali bledovijoličast venec s prav kratko cevko, pet prašnikov, priraslih v venčnem grlu in pestič z dvo- predalno, nadraslo plodnico. Plod je dvopredalna mnogo- semenska, zelena, kot črešnja velika jagoda. Jagode in vsi zeleni rastlinski deli so strupeni (strup solanin). Če vsejemo zrela semena, zrastejo iz njih v prvem letu rastline s prav majhnimi gomolji in šele v drugem ali tretjem letu bi pride¬ lali večje, uporabne gomolje. Dandanes je krompir prevažno živilo ljudem in živini. Iz njega pri¬ dobivajo tudi škrob, sladkor in alkohol. Krompirju škoduje zlasti v mokrih tleh in v mokrih letih krompirjeva plesen. Glej str. 69.! Veliko škode napravi hrošč, amerikanski krompirjevec. Hrošč in ličinka objedata krom¬ pirjeve liste in stebla. Kakšen postane v kleti shranjen krompir na spomlad? Kakšne barve so poganjki? Kako rastejo poganjki, če ima klet okno? Kakšni postanejo poganjki na svetlobi? Kako torej vpliva svetloba na poganjke? Ali poznaš še kake druge slične primere (repa v kleti, rastline v temnih sobah). Kakšen je gomolj, ki ni bil dobro pokrit s prstjo? Kakšni postanejo go¬ molji, ki so zmrznili (škrob se pretvori v sladkor)? Krompirju je podobno, strupeno pasje zelišče (pomočnica, Solanum nigrum). Raste zlasti po grobljah in cvete od julija do oktobra. Strupen je 128 Sl. 133. Krompir. a) cvetoča vejica (pom.); b) prerez cveta; c) plodovi; d) prerez ploda; e) prerez semena (pov.); f) iz semena vzgojena rastlina z A) nadzemno pritliko in B) pod¬ zemnimi pritlikami (pom.); g) gomolji (pom.). 129 Sl. 134. Norica. a) vejica s cveti in plodovi (pom.); b) prerezan in razprostrt cvet; c) jagoda; d) prerez jagode; e) semena (pov.). tudi razhudnik ali grenkoslad (paslcvica, Solanum dulcaniara), polgrm z vzpenjajočim se steblom, vijoličastimi cveti ih škrlatnordečimi jagodami. Cvete od junija do avgusta. Zaradi užitnih plodov goje paradižnik (jabučica, Solanum hjcopersicum) z velikimi, rdečimi, brazdastimi jagodami in papriko (paprika, Capsicum annuum) v več zvrsteh z jagodami žgočega okusa. Norica ali volčja črešnja (bun, Atropa belladonna) (sl. 134.) raste zla¬ sti po više ležečih gozdih in posekah. Cvete od junija do avgusta. Cveti imajo zvonast, peterokrp, vijoličastorjav venec. Plod je črna, na videz črešnji podobna, zelo strupena jagoda (strup atropin), ki čepi v zvezdasto razprostrti čaši. Semena širijo zlasti drozgi, ki jim strupena jagoda ne 130 škodi. Rastlina se rabi v zdravilstvu. —• Le pri nas raste strupena, norici podobna bunika ali volčič (Scopolia carniolica), imenovana po zdravniku in botaniku J. A. Scopoliju. Glej odd. VII.! Ima suličaste liste in zelene glavice. Virginski tobak (duhan, Nicotiana tabacum) (sl. 135.) je enoletno, visoko zelišče z velikimi, suličastimi listi. Cveti imajo peterozobo čašo, dolg, cevast, bel venec z rožnordečim, petero- krpim robom, pet prašnikov in pestič z nadraslo plodnico. Plod je jajčasta, mnogosemenska, s čašo obdana glavica, ki se Sl. 135. Virginski tobak. a) cvetoča rastlina (pom.); b) cvet (pom.); c) pestič; d) prerezan in razprostrt venec (pom.); e) prerez plodnice; 1) zrel plod (glavica) (pom.); g) seme in * h) prerez semena (pov.). 131 četveroloputasto razpreza. — Soroden je kmetski tobak (kržak, Mcotiana rustica), z jajčastimi listi in rumenozelenim vencem. Tobak je doma v Ameriki. V Evropo so ga prinesli leta 1560. Dan¬ danes ga goje v mnogih zvrsteh skoraj povsod, kjer je ugodno podnebje. Pri nas se pridela največ tobaka v Bosni, Hercegovini, ob Var¬ darju in Strumici. Tobak je stru¬ pen (strup nikotin) in se je rabil v Evropi spočetka le v zdravil¬ stvu. Dandanes izbrane in pri¬ merno predelane liste kade (smotke, svaljčice, v pipah), žve¬ čijo in nosljajo. V naši državi je gojenje, predelava in prodaja tobaka državni monopol. Kajenje tobaka je škodljivo zlasti mladini. Podobne cvete in glavičaste plodove ima navadni kristavec (kuinjak, Datura slramonium) (sl. 136.), ki raste zlasti po gro¬ bljah in cvete julija in avgusta. Črni zobnik ali blen (bunika, Hyoscyamus niger) je zelo stru¬ peno, lepljivo, volnato, enoletno zelišče z bledorumenimi cveti. Razhudnice so večinoma strupene, pa obenem zdravil¬ ne rastline s premenjalnimi listi. Cvet: čaša (5), venec (5), prašnik (5), pestič 1 (2). Plod je ali jagoda ali glavica. 8. družina: Črnobnice (strupniki, Scrophulariaceae). Rdeči naprstec (naprstak, Digitalis purpurea) (sl. 137.) ima pokončno, do 1 m visoko, enojno steblo, ki nosi pre- menjalne, podolgaste, narezane liste. Vrh stebla v enostranski grozd združeni, somerni cveti imajo peterodelno čašo, so¬ meren, zvonast, skoraj dvousten, škrlatnordeč, znotraj temno pikast venec, štiri dvomočne prašnike in pestič z dvopredalno, nadraslo plodnico, nitastim vratom in dvodelno brazdo. Pod plodnico je mednik. Cveti so prašno predgodni. Oprašujejo večje žuželke, zlasti čmrlji, ki dosežejo s hrbtom visoko pod zgornjo ustno ležeče prašnike, oziroma brazdo. Številne dla¬ čice zapirajo manjšim žuželkam pot do mednika. Plod je dvopredalna, mnogosemenska glavica. Goje ga po vrtih kot lepotno rastlino, pa tudi zaradi strupa, ki se rabi v zdra- Sl. 136. Navadni kristavec. 132 vilstvu proti nekaterim srčnim boleznim. Cvete od junija do avgusta. Podoben je velecvetni naprstec (bledi naprstak, Digitalis ambigua) (tab. IV.), ki je tudi strupen in ima bledo- rumene cvete. Raste po gozdnatih gorskih pobočjih in cvete od junija do avgusta. Sl. 137. Rdeči naprstec. 1) vrh cvetočega stebla (pom.); S) po¬ dolžni prerez cveta; 3) prašniki in pe¬ stič; i) prerez plodnice (pov.); 5) zrela glavica. Madronščica (lanilisl, Linaria vulgaris) raste zlasti po peščenih in kamenitih krajih in cvete celo poletje. Cveti imajo bledorumen, dvousten, ostrogast venec. Spodnja ustna je nabrekla in zapira vhod v cevko. Veliki odolin (zevalica, Antirrhinum maius) raste divji v južnih krajih, pri nas ga pa goje kot lepotno rastlino. Ima velike, različno barvane cvete. Navadna črnobina (strupnik, Scrophularia nodosa) raste zlasti po vlažnih, senčnih krajih in ima skoraj oble, rjavozelene cvete. Lošec ali mali škrobotec (zvonce, Alectorolophus crista galli) (sl. 138.) je enoletno zelišče, ki raste zlasti po vlažnih travnikih in cvete od maja do julija. Cvet ima napihnjeno, četverozobo čašo in rumen, dvousten, od strani stisnjen venec. Plodnica dozori v glavico, ki ostane v suhi čaši in klopoče v njej, če jo tresemo. Sl. 138. Lošec. 1) vejica s cveti in 2) 8 plodovi (pom.); 3) korenina, ki zajeda trave. 1B3 Korenina lošca je le malo razčlenjena in ne more iz zem¬ lje vsrkati dosti vode in rudninskih snovi. Popolnoma razviti se more rastlina zato le tedaj, če se s posebnimi sesalnimi koreninami (bradavicami) prisesa na korenine kakega primer¬ nega gostitelja in mu izsesava sokove, zlasti pa vodo. Ker ima rastlina zelene liste, more ogljikov dvokis tudi samostojno asimilirati. Take rastline imenujemo polzajedavke. Polža,jedavka je n. pr. tudi navadna smetlika (vidac, Euphrasia Rost- koviana), enoletno, nizko travniško zelišče z belimi, pikastimi cveti in razni črnilci (urodica, melampyrum). Vrednikov jetičnik (česloslavica, Veronica Chamaedrys) je vztrajno zelišče s kipečim, dvoredno dlakastim steblom, ki cvete od aprila do junija. Cveti imajo četverodelno čašo, četverokrp, kolesast, višnjev venec, pa samo dva prašnika. — Samo dva prašnika in vijoličast, dvousten venec ima tudi slovita koroška vulfenija (Wulfenia carinthiaca), ki raste samo v Karnskih alpah in pri nas v Črni gori. Imenuje se po botaniku F. Wulfenu. Glej oddelek VII. 1 Velecvetni lučnik (divizma, Verbascum thapsiforme), je visoka, dvo¬ letna rastlina, ki raste po sončnih gričih in nasipih ter cvete od julija do oktobra. Cveti so rumeni in imajo po pet prašnikov. Črnobnice imajo somerne, večinoma dvoustne cvete, navadno štiri dvomočne prašnike (redkeje dva ali pet), en pestič z dvopredalno, nadraslo plodnico, ki dozori v mnogo- semensko, dvopredalno glavico. Žužkocvetnice. 9. družina: Broščnice (bročevi, Rubiaceae). Dišeča perla ali prvenec (lazarkinja, Asperula odorata) (sl. 139.) je prijetnodišeča rastlina, ki raste po senčnih, zlasti bukovih gozdih. Iz drobne, vejnate korenike poganjajo četve- roroba, členasta stebla. Sedeči, suličasti listi so razvrščeni v navideznih vretencih. Majhni, zvezdasti cveti so združeni vrh stebla v pakobule. Cvet ima neznatno čašo, lijakast, četvero- delen venec, štiri prašnike, prirasle v grlu in pestič s pod- raslo, dvopredalno plodnico. Cvete maja in junija. Plod je dvodelen pokovec. Obla oreška se s ključicami obešata na dlako mimoidočih živali. Zaradi prijetnega vonja jo večkrat namakajo v razne pijače. Razne lakote (bročilca, Galium) imajo, kratkocevne, kolesaste vence in tudi navidezno vretenasto razvrščene liste. Pravi kavovec (kava, Coffea arabica) je vednozeleno, nizko drevo ali grm, ki je doma v Abesiniji, goje ga pa dandanes po vseh tropičnih kra¬ jih. Plod je temnordeča, dvopredalna jagoda z dvema polkroglastima seme- 134 Sl. 139. Dišeča perla. 1) cvetoča rastlina; 2) cvet in 3) prerez cveta (pov.); i) prerez ploda (pov.). Sl. 140. Črni bezeg. 1) cvetoča vejica (pom.); 2) cvet in 3) prerez cveta (pov.); i) plodovi (pom.); 5) prerez jagode. noma. Zrele plodove posuše, jim v posebnih mlinih odstranijo oseinenja in semenske lupine ter tako oluščena semena prodajajo kot „kavina zrna“. V njih je mnogo dišečih snovi in strup kofein. Glej sl. 176. Kinovci (Cinchona) so drevesa, ki rastejo divje v Boliviji in Ekva- doru. Goje jih pa dandanes skoraj po vseh tropičnih krajih. Iz njihovega lubja se dobiva ki n in, znano zdravilo proti malariji. Broščnice imajo nasprotne liste, večkrat z velikimi, listom enakimi prilisti (navidezna vretenca). Cvet: čaša (4—5), venec (4—5), prašniki 4—5, pestič 1 (2). 10. družina: Kovačnice (kozokrvine, Caprifoliaceae). Brogovita (str. 53.). Kovačnik (str. 54.). Črni bezeg (zova, Sambucus nigra) (sl. 140.) je grm ali nizko drevo s sivim, bradavičastim lubjem in debelim strže- nom. Listi so nasprotni, lihoperni s pakrožnimi, napiljenimi listki. Cvete junija in julija. Majhni dišeči cveti so združeni v velike, ploščate pakobule in podobni brogovitinim. Plod je obla, črna, trosemenska jagoda. Jagode uživajo ptice in pre¬ našajo neprebavljiva semena. — Iz jagod in cvetja se kuha zdravilen čaj. 135 Kovačnice imajo nasprotne liste. Cvet: čaša (5), ve¬ nec (5), prašniki (5), pestič 1 (1—5). Plod je jagoda, žužko- cvetnice. 11. družina: Bučnice (tikve, Cucurbitaceae). Navadna buča (bundeva, Cucurbita pepo) (sl. 141.) je eno¬ letna rastlina s ščetinastim, poleglim steblom, ki se pa more tudi vzpenjati s kljukastimi, vejnatimi ročicami. Listi so veliki, Sl. 141. Navadna buča. 1 ) del rastline s prašnim in pestičnim cvetom ter mladim plodom (pom.); 2 ) prašniki; 3 ) pestič; 4 ) prerez plodnice; 5 ) seme (vse pom.). peterokrpi, in hrapavo dlakasti. Cvete od junija do avgusta. Veliki, zvezdasti cveti so enospolni in enodomni ter imajo peterodelno čašo in zvonast, zlatorumen venec. V prašnih cve¬ tih je pet prašnikov z zraslimi prašnicami in v tri kosmiče zraslimi nitmi. V pestičnih cvetih je pestič s kroglasto, pod- raslo plodnico in tremi vratovi, ki nosijo dvodelne brazde. Plod, buča, je velika, tropredalna jagoda z mesnatim oseme¬ njeni in številnimi semeni „pečkami“. Buča je doma v Orientu, sade jo pa v raznih zvrsteh zaradi buč, s katerimi hranijo prašiče, iz „pečk“ tudi dobivajo bučno olje. Zaradi plodov se goje kumara (kraslavac, Cucumis sativus), dinja (dinja, Cucumis melo) in lubenica (lubenica, Citrullus \ulgaris). 12. družina: Zvončnice (zvončiči, Campanulaceae). Razprostrta zvončnica (livadni zvončič, Campanula patula) (sl. 142.) je enoletna rastlina z robatim, pokončnim, vejnatirn steblom in raste po travnikih in grmovju. Pritlični listi so podolgasti, stebelni pa ali ozko- 136 suličasti ali črtalasti in drobno narezani. Zvezdasti cveti imajo na pet zvonast, peterokrp, vijoličastomoder venec, pet prašnikov z dolgimi, spo¬ četka zraslimi prašnieami in pestič, s podraslo plodnico, nitastim vratom in trodelno brazdo. Cvete od maja do septembra. Cveti so prašno predgodni. Oprašujejo žuželke. Plod je mnogo- semenska glavica, ki se odpira na vrhu z luknjicami. Po travnikih in grmovju cveto še mnoge druge zvončnice, po naših gorah pa med drugimi tudi zaščitena Cojzova zvončnica (Campanula Zoisii), imenovana po botaniku K. Zoisu. Glej odd. VII.! 13. družina: Košarice (glaročike, Com- positae). a) Jezičnice. Navadni regrat (maslačak, Taraxacum officinale) (sl. 143.), je prav pogosta rastlina, ki se prilagodi skoraj vsakim tlom in cvete od aprila do oktobra. Iz debele, valjaste korenike, ki sega globoko v tla, poganja listna rožica nepravilno na pri¬ ostrene krpe razdeljenih, nazobčanih („škrbinastih“) listov in votle, enojne betve. Listna rožica se na slabih suhih tleh, razprostre, pritisne k tlom in duši sosednje rastline, drugod, posebno med travo, se pa vzdigne in podaljša. Vsa rastlina je prepojena z belim grenkim sokom („mlekom“). Vsaka betva nosi na vrhu po eno socvetje, košek (sl. 144.). Socvetno vre¬ teno je namreč skrajšano in razširjeno v krožčasto cvetno ležišče, ki nosi na gornji strani in ob robu številne cvete, na spodnji strani so pa prirasli številni ovršni listi, ki tvorijo koškov ovoj ek. Listi zunanjega ovojkovega kroga so pri regratu nazaj zavihani, listi notranjega kroga se pa ponoči in ob vlažnem vremenu dvignejo, oklenejo cvetov, oziroma pozneje plodov, ter jih zavarujejo pred mokroto. Vsak posamezen cvet je someren in ima lasasto čašo, k o d e 1 j i c o ter rumen, zra¬ sel venec z ozko cevko in dolgim jezičastim robom. Tak cvet imenujemo jezičast cvet. Pet, vrh venčne cevi priraslih suličastih rogljev razcepljeno čašo, Sl. 142. Razprostrta zvončnica. /) cvetoča rastlina (pom.); 2 ) prerezan cvet z negodnim in 3 ) z godnim pesti¬ čem; 4 ) plod (pov.). 137 prašnikov ima sicer proste niti, prašnice so pa zrasle v ozko cevko, ki obdaja pesti¬ čev vrat. Pestič ima podraslo plodnico, dolg nitast vrat, ki sega skozi prašnično cev in dvodelno brazdo. Cveti so prašno predgodni. Godne, v cevko zrasle prašnice počijo na notranji strani in iztre¬ sejo pelod v cevko. Pestičev vrat je tedaj še kratek in ne sega skozi cevko, obe brazdni krpi sta še ne¬ zreli in zganjeni. Ko pestičev vrat raste in prodira skozi prašnično cevko, izrine deloma cvetni prah iz nje, deloma ga pa ometejo nje¬ gove dlačice, katerih se prime. Šele pozneje, ko je vrat prodrl skozi cevko in se potresel s cvet¬ nim prahom, dozori brazda in nje¬ ni krpi se vilasto razprostreta. Žuželke, ki obiskujejo košek, pre¬ našajo iz cevk izrinjeni cvetni prah na zgornje, dojemljive strani brazd. Ker cveti v košku ne dozore isto¬ časno, je oprašenje večinoma medsebojno. Če se kak cvet dalj časa ne oprali, se brazdni krpi izredno podaljšata, tako da često dosežeta s prahom potreseni vrat kakega sosednjega cveta in se oprašita. Če podaljšani brazdi ne dosežeta nobenega sosednjega cveta, se upogneta in zvijeta tako, da se njihova zgornja, dojemljiva stran dotakne s prahom potresanega vratu in cvet se opraši samolastno (sl. 144.). Plod je prava rožka, osemenje je namreč suho in zraslo s semenom. Regratova rožka je močno podaljšana v Sl. 143. Navadni regrat. J) cvetoča rastlina (pom.); 2) cvet (pov.); 3) plod; 4), 5) rožka in njen prerez. Sl. 144. Košarice (shem.). 1) košek; 2) cevasti cvet; 3) jezičasti cvet; 4) do 7) oprašenje. Dolžan: Botanika. 9 138 nekak pecelj, ki nosi na vrhu kodeljico (padalo). Zrele rožke s kodeljicami tvorijo na cvetnem ležišču nekako obličasto gla¬ vico, ki jo veter prav lahke osuje („lučca“) in raztrosi plo¬ dove. Zaradi padala pade rožka na tla vedno s koničastim dnom in se z zobci zasidra v zemljo. Mlade regratove listne rožice se uživajo kot salata. Rastline, ki imajo kot regrat koške in samo slično ustro¬ jene jezičaste cvete, imenujemo košarice jezičnice. Po travnikih cvete maja in junija travniška kozja brada (kozja brada, Tragopogon pratensis), ki ima ozke, celorobe liste in velike rumene koške. — Ob potih raste cikorija ali potrošnik (vodopija, Cichorium intpbus) (sl. 145.), ki ima repasto korenino, pokončno, razraščeno steblo in modre cvete. Cvete julija in avgusta. Iz korenine pridelujejo cikorijo. — Sorodna endivija (žute- nica, Cichorium endivia) z modrimi in vrtna salata (ločika, Lactuca sativa) z bledorumenimi cveti se gojita po vrtih v raznih zvrsteh zaradi užitnih listov. b) Cevnice. Modri glavinec ali plavica (različak, Centaurea cyanus) (sl. 146.) je enoleten njivski ple¬ si. 145. Cikorija. a) korenina in listi (pom.); b) cvetoča vejica. J), 2) cvetoča rastlina (pom.); 3) cvet (pov.); 4) prerez cveta (shem.); 5) ne¬ plodni cvet (pov.) Sl. 146. Plavica 139 vel z vretenasto korenino in pokončnim, vejnatim steblom. Pritlični listi, ki so lihoperno razdeljeni, se kmalu posule. Stebelni listi so sedeči, črtalastosuličasti in s steblom vred nekoliko dlakavi. Z večrednimi ovoj ki obdani koški koncem vej imajo samo cevaste cvete, ki jih opirajo na cvetnem ležišču bele ščetinice. Srednji koškovi cveti imajo kodeljasto čašo in temnovijoličast, cevast venec, ki ima na pet ozkih krp razcepljen rob. V venčni cevi je priraslih pet prašnikov z zraslimi prašnicami in prostimi, vzdražljivimi nitmi. Pestič ima podraslo plodnico, nitast vrat in dvodelno brazdo. Obrobni cveti so večji, svetlomodri, dolgocevasti, toda neplodni. Pri¬ merjaj brogovito in „snežne kepe“ str. 53.! Plod je rožka s kodeljico. Košarice, ki imajo v košku samo cevaste cvete, imenu¬ jemo košarice cevnice. Po travnikih raste pogosto navadni glavincc (Centaurea iacea) z lilasto- rdečimi cveti. — Po neobdelanih tleh in ob potih raste potna bodika ali turek (stričak, Carduus acanthoides) s trnastim steblom in trnastimi listi ter škrlatnordečimi cveti. — Nadležen, bodeč plevel po njivah je njivski osat (osjak, Girsium arvense) z lilastimi, dvodomnimi cveti in v češulje združenimi koški. — Brezstebelna kompava (kravljak, Carlina acaulis) ima bodeče, perno razdeljene pritlične liste, sedeč, velik košek z dolgimi, belimi ovojnimi luskami, ki se ob vlažnem vremenu zganejo in zavarujejo cvete. — Navadni repinec (čičalc, Arctium lappa) ima velike, srčaste pritlične liste in v češulje združene koške z rdečimi cveti. Zreli koški odpadejo celotni in se pripno s kljukasto ukrivljenimi ovojkovimi luskami na dlako mimoidočih živali. c) Kolobarnice. Lapuh (podbeo, Tussilago farfara) (sl. 147.) raste zlasti po vlažnih ilovnatih tleh. Iz razrasle korenike poženo spo¬ mladi najprej z luskolisti pokrite betve, ki nosijo na vrhu po en košek. Šele potem, ko koški odcveto, poženo iz korenike veliki, okroglosrčasti, nazobčani in spodaj sivodlakasti listi, ki se rabijo v zdravilstvu. Ob robu koška je kolobar (obrob¬ nih) rumenih, jezičastih cvetov, ki so pa enospolni, pestični. Srednji (krožčevi) cveti so dvospolni in cevasti. Cvete že marca in aprila. !>* 140 Košarice, ki imajo sredi koška cevaste cvete (krožčeve cvete), ob robu pa kolobar jezičastih cvetov (obrobnih cvetov), imenujemo košarice kolobarnice. V zgodnji spomladi cvete ob potokih navadni repuh (lopuh, Petasites hpbridus), ki razvije podobno kot lapuh sprva le betve z luskolisti in šele pozneje velike, srčaste, spodaj sivodlakaste pritlične liste. Koški so zdru¬ ženi v grozde, rdeči cveti so ponajveč enospolni in dvodomni. — Zgodaj spomladi že cvete marjetica (krasuljak, Bellis perennis) s pritlično, listno rožico in betvami, ki nosijo po en košek. — Podobne, pa večje cvete ima Sl. 147. Lapuh. a) cvetoča rastlina; b) rastlina z listi; c) jezičasti cvet (pov.); d) cevasti cvet (pov.) e) prerez cevastega cveta (pov.); f) plod (pov.). 141 Sl. 148. Navadna ivanjščica. a) del cvetoče rastline; b) prerez koška; c) jezičasti cvet; d) cevasti cvet; e) prerez cevastega cveta; 1) plod; 6 ) do f) po v. navadna ivanjščica (volov¬ sko oko, Chrysanthemum Leucanthemum) (sl. 148.). — Po Dalmaciji raste in se goji ivanjščici podoben bolhač (buhač, Chrysan- themum cinerariaefoli- um), iz katerega izdelu¬ jejo prašek proti mrčesu. Prava kamilica (ti- trica, Malricaria chamo- milla) (sl. 149.) ima stož¬ často, votlo cvetno ležišče, rumene cevaste in bele nazaj zavihane jezičaste obrobne cvete. Vsa rast¬ lina prijetno diši. Iz koš¬ kov se kuha zdravilen čaj. Podobna pasja kamilica (Anthemis arvensis) ne¬ prijetno diši. — Po trav¬ nikih raste pogosto na¬ vadni rman (hajdučka tra¬ va, Achillea millefolium) (sl. 149.), ki ima večkrat pernodelne liste, majhne, v češulje združene koške z belimi cveti. Iz posu¬ šenih koškov se kuha zdravilen čaj. — Arnika ali brdnja (moravka, Ar¬ niča montana) raste po svetlih gozdih in ima po¬ leg pritlične listne rožice še dva para nasprotnih, suličastih listov, žlezasto, dlakasto steblo, ki nosi dva ali tri koške z rume¬ nimi cveti. Korenika in cvetje se rabi v zdravil¬ stvu (arnikova tinktura). Pogoste so razne kresnice (dragušac, Senecio) (ta¬ bela IV.). 142 Sl. 149. Pelin. Navadni rman. Prava kamilica. Po visokih planinah cvete od julija do septembra pečnica ali planika (runolist, Leontopodium alpinum). Njeno steblo nosi belovolnate liste in na vrhu majhne, v goste kobule združene koške, ki jih opirajo podolgasti, zvezdasto razprostrti, belodlakasti ovršni listi. Zaradi nesmiselnega trganja je postala že redka in je zaščitena. — Po vrtih goje pogosto pelin (pelen, Arlemisia absinthium) (sl. 149.) in pehtran ( tarkanj , Artemisia dracunculus) zaradi dišečih listov. Naša največja košarica je sončnica (suncokret, Heli- anthus annuus), enoletna rastlina, ki jo goje zaradi oljnatih plodov, iz ka¬ terih pridobivajo olje, krmijo pa z njimi tudi kuretino in ptice pevke. Kot lepotne rastline se goje georgine ali dalije (Dahlia), astre ali nebine (Aster), krizanteme (Chrpsanthemum), cinije (Zinnia) i. dr. Košarice, ki obsegajo skoraj desetino vseh cvetnic, imajo v koške združene cvete. Čaša je ali kodeljasta ali luska- sta ali je ni, venec je zrasel in je ali jezičast ali cevast, prašnikov je pet z zraslimi prašnicami, pestič eden s podraslo plodnico. V košku so ali samo jezicasti cveti (jezičnice), ali samo cevasti (cevnice), ali pa so ob robu koška jezicasti, na sredi pa cevasti cveti (k o lob arnice). Plod je rož k a. Imajo mnogo mlečnega soka. žužkocvetnice. 143 Kratek pregled vseh rastlin. Steljčnice. Alge. Glive. Lišaji. Stebelnice. Brezcvetne (trosile) stebelnice. Mahovnice. Praprotnice. Cvetne (semenske) stebelnice. Golosemenke. Kritosemenke. Enokaličnice. Dvokaličnice. Prostovenčnice. Zraslovenčnice. V. Opis rastlinskih organov. Staniča. Vse rastline so zgrajene iz mikroskopsko majhnih s tani c ali celic (celija) (sl. 150.). Bistveni del žive stanice je sluzasto pratvorivo ali protoplazma (plazma). V protoplazmi je go¬ stejše jedro (jezgra), okoli protoplazme pa večinoma stanič- na mrenica (opna), ki daje stanici obliko mehurčka, prizme, 1) mlada staniea; 2) in 3) starejši stanici; a) protoplazma; b) jedro; c) mrenica; d) kromatofori; s) stanični sok (vse zelo po v.). vlakna i. t. d. V stanicah, ki grade zelene rastlinske dele, so majhna barvilna telesca ali kromatofori, ki so obar¬ vana z listnim zelenilom ali klorofilom in včasih še s kakim sličnim barvilom (spirogira str. 65.). Starejše stanice imajo v protoplazmi stanični sok. Stanični sok sestavlja ponajveč voda, v kateri so pa raztopljene razne snovi. V ne¬ katerih stanicah, n. pr. v stanicah plodov in podzemnih stebel se nakopičijo razni prisnutki. Živa staniea je najpreprostejši rastlinski organ, ki se hrani, raste in se deli. Skupina stanic, ki so si podobne in so v tesni zvezi ter imajo isto ali podobno opravilo, tvori staničje (tkivo). Staničja grade rastlinske organe, organi pa rastlinsko telo. Glavni rastlinski organi. Rastline, ki imajo telo razčlenjeno v steblo (stablo), ko¬ renine (koren) in liste, imenujemo stebelnice. Ti or¬ gani so si porazdelili glavna življenjska opravila in se jim pri- 145 merno prilagodili. Pri steljčnicah pa porazdelitev dela in prilagodenost ni tolikšna. Njih telo, steljka (talus) nima pra¬ vega stebla, korenine in listov. Primerjaj str. 7. in 80.! Korenina. Kalčkova koreničica se navadno razvije v pravo glavno korenino (str. 46.), ki ostane včasih nerazčlenjena, enojna, večinoma pa se razraste, požene stranske korenine ter postane ve j n ata. Listov ne požene nikdar. Glavna korenina prodira navpik v zemljo (v smeri težnosti in stran od svet¬ lobe), stranske korenine rastejo bolj ali manj pošev, njihovi odrastki pa v najrazličnejših smereh. Tako objamejo in pre¬ rastejo korenine kolikor mogoče veliko prsti, ki jo morejo temeljito izčrpati in rastlino zasidrati. Vršičke koreninic, ki prodirajo v prst, pokriva nekak ovoj, korenska kapica ter jih varuje poškodbe (sl. 151.). Nekoliko zavrhom poženo kore¬ ninice, korenske dlačice, ki se prav tesno oprimejo prstenih drob¬ cev in srkajo vodo z rudninskimi snovmi. Jedki sokovi, ki jih dlačice izločajo, raztope marsikatero, v čisti vodi netopljivo snov. Voda in raz¬ topljene snovi pronicajo skozi tanke mrenice v sosednje stanice, odtod po¬ tem v dolge, cevem podobne stanice, cevi (traheje), zbrane v povezke (provodne žile). Povezki pa vodijo potem vsrkane snovi v steblo in liste. Po obliki more biti glavna korenina ali nitasta ali pa bolj mesnata in vretenasta ali valjasta ali repasta Sl. 151. Korenine. 1) nitasta, 2) vretenasta, 3) repasta, i) vejnata korenina; 5) vlaknasta kore¬ nina; k) korenska kapica; l) laščki korenskega vršička. (sl. 151.). Mesnate korenine hranijo redilne snovi. Pri eno- kaličnicah in nekaterih dvokaličnicah prava glavna korenina kmalu odmre, nadomeste jo pa vlaknaste nadomestne ko¬ renine (prinovljene, adventivne korenine), ki poženo iz stebla. Včasih korenine odebele in se pretvorijo v korenske gomo¬ lje, napolnjene s hrano (lopatica str. 25., navadna kukavica). 146 K nadomestnim koreninam lahko prištevamo tudi korenine zatičev, grebenic (nagelj str. 52. i. dr.) in pritlik (jagodnjak str. 35.). Vsadi v vlažen, mehak pesek nekaj zrn koruze, rži in nekaj semen fižola in gorčice! Ko je kaljenje že končano, rastlinice previdno izruvaj in otresi! Kje se peščena zrnca ne dajo otresti? Zakaj ne? Izplakni previdno korenino! — Pusti nekaj rastlin, da bolj dorastejo in jih šele potem izru¬ vaj! Kakšne korenine imajo? Kako so razvrščene stranske korenine? — Ko sadiš fižolova semena, jih različno obrni! V katero smer raste potem korenina ozir. steblo? Steblo. Iz kalčkovega stebelca se razvije steblo (stablo), ki raste v obratno smer kot korenina (proti smeri težnosti, k svetlobi), snuje in nosi liste ter prevaja hrano. Podzemna stebla. Stebla, ki ostanejo vedno v zemlji in so tam precej varna zimskega mraza, pa tudi poletne suše, imenujemo podzemna stebla. Rastline s podzemnimi stebli zato vztrajajo več let, so vztrajne rastline, trajnice ali šibja (zelenica). Preo¬ bilne redilne snovi, ki jih je trajnica stvorila med poletjem, se shranijo čez zimo v podzemnem steblu. V vročih krajih vzdrže podzemna stebla suho dobo. Zelišča, ki nimajo pod¬ zemnega stebla so ali enoletnice ali dvoletnice (kumin str. 54., repa, krompir). Podzemna stebla so: čebula (lukovica), korenika ( po- danak) in gomolj (gomolja) (sl. 152.). Glej str. 15.! Čebula ima čebulni krožeč in luskoliste (str. 10.). Na robu krožca so na¬ domestne korenine, ki nado- meste odmrlo glavno kore¬ nino, (str. 47.), na vrhu pa poženo vsako leto pravi listi in cvetna stebla. V kotičkih luskolistov se morejo razviti nadomestna čebulica in zarodni čebulčki. Glej vrtni tulipan str. 16.! Korenika je podolgasto, mesnato, podzemno steblo, Sl. 152. Podzemna stebla. 1) čebula; 2) prerez čebule; 3) in A) kore¬ nika; 5) gomolj. 147 ki je poraslo z vlaknastimi nadomestnimi koreninami in vsako leto obnovi nadzemne rastlinske dele. Ko ti odmro, ostanejo na koreniki obronki (str. 13.). Včasih je korenika razraščena, vejnata ter širi in razmnožuje rastlino (lisasta mrtva kopriva str. 37.). Gomolj je kroglasto, mesnato podzemno steblo, ki ima neznatne luskoliste in vlaknaste korenine. Iz brstičev, „očes“, se razvijejo nadzemna stebla (krompir str. 127.). Nadzemna stebla. Po razrasti so nadzemna stebla ali enojna ali pa vej¬ nata, če so razčlenjena v veje in vejice (str. 24.). Enoletne vejice imenujemo mladike. Veje morejo biti razvrščene ali premenjalno ali nasprotno ali vretenasto (preslica str. 61.) ali vilasto (lisičjak str. 63., omela). Po osnovi so nadzemna stebla ali sočna, zelnata ali lesnata. Rastline z zelnatimi stebli imenujemo zeli ali zeli¬ šča. Enojno zelnato steblo brez pravih listov je bete v (batvo), (zvonček str. 7., regrat i. dr.). Mesta, kjer so prirasli listi, kol e n ca, členijo steblo večkrat prav vidno v člene (inter- nodije) (mrtva kopriva str. 37.). Votla, kolenčasta stebla trav imenujemo bili (vlat). Zelnata nadzemna stebla pozimi odmro. Pri mnogih rastlinah steblo oleseni in vztraja mnogo let. Olesenelo nadzemno steblo imenujemo deblo, rastline z debli pa lesnate rastline ali lesove. Lesnata rastlina je ali grm (grmen) ali drevo (drvo), ki ima glavno deblo in krošnjo (črešnja str. 29.). — Polgrmi so nizke rastline, pri katerih oleseni le spodnji del stebla, (košeničica str. 44.). Po smeri rasti so stebla ali ležeča ali kipeča (dviga¬ joča se) (kalužnica str. 24.) ali pokončna. Vzpenjajoča se stebla se morejo dvigniti le po kaki opori. Tako steblo se ali oprijemlje opore z viticami (grah str. 35., vinska trta str. 116.), ali pa se ovija okoli opor (hmelj str. 106., zvrsti fižola). Stebla in stebelni deli so večkrat precej spremenjeni, pre¬ obraženi, in prav posebno prilagodeni življenjskim prilikam. Pritlike ali živice ( položnice), iz dna stebla izvirajoče veje, ki rastejo pri tleh ali v tleh (jagodnjak str. 35., dišeča vijolica, krompir i. dr.), se ukoreninijo, poženo brstiče ter rastlino širijo in razmnožujejo. Debelni trni varujejo rast- 148 lino živine (trnoljica str. 82.). Stebelne vitice ali ročice so vejice, ki se ovijajo okoli opor (vinska trta str. 116.). Pri opunciji in nekaterih kakticah je steblo ploščato, zeleno in asimilira. Zarodni brstiči (razplodni pupoljci) ali čebuljčki, gomoljčkom podobni mladični izrastki, nakopičijo redilnih sno¬ vi, odpadajo in se razvijajo v nove rastline (lopatica str. 26.). Notranji ustroj stebla. Zelnata stebla odeva po vrhu plast stanic, površnica (epiderma). Zunanje mrenice površničnih stanic pokriva še skupna kožica, pokožnica (kutikula). V notranje osnovno staničje so vloženi c e v n o v 1 ak e n s ki povezki (provodni snopič, Sila), ki segajo iz korenin v liste in druge rastlinske organe. Povezke (sl. 153.) sestavljajo dolge, široke cevaste stanice, Sl. 153. Cevnovlakenski povezek. 1) prerez stebla dvokaličnice; 2) prečni prerez povezka (pov.); 3) prečni in podolžni prerez povezka (zelo pov.); ka) kambij; c,) in 02 ) lične cevi; c 3 ), ep in c 5 ) lesne cevi; v) vlakna; o) osnovno staničje. cevi (Iraheje) in tanke, dolge, šilaste stanice z debelo mrenico, vlakna. Cevi prevajajo snovi, vlakna pa j a č i j o steblo. Tanka tvorna plast sočnih stanic, kambij, deli povezek v notranji lesni del (drveni deo) in zunanji lični del (liko). Stanice kambija se hitro dele in snujejo nove sestavne dele povezka. Pri enokaličnicah so povezki razmeroma majhni, toda številni in raztreseno porazdeljeni po osnovnem staničju (sl. 154.). Pri dvokaličnicah in golosemenkah so povezki večji in razvrščeni v kolobarju, ki obdaja srednji del osnovnega staničja, stržen (srž). Prameni osnovnega staničja, strženovi trakovi (sržni trači), segajo tu med povezki od stržena proti obodu in ločijo posamezne povezke. Če pri dvokaličnicah in golosemenkah steblo oleseni, se povezki v kolobarju tesno stisnejo, kambiji posameznih povezkov pa se združijo preko strženovih trakov v enoten tvorni ovoj, kambij s ki plašč ali obroč. Spomladi, ko je kambij zelo sočen, se ob kambijskem plašču prav lahko loči zunanja „koža“, skorja (kora) od notranjega lesa (drvo). Kambijski 149 Sl. 154. Prečni prerez stebla (shem.). 7) steblo enokaličnice; 2) in 2) steblo enoletne, 4) dvoletne in 5) večletne dvokalič- niee; p) povezek; ka) kambijski obroč; le) les; li) ličje; st) stržen; t) strženovi tra¬ kovi; 6) črnjava; b) belina; s) skorja. plašč snuje na notranjo stran sestavne dele lesa, na zunaj pa sestavne dele skorje. Tu se deblo debeli in raste. Skorja postaja preozka, začne pokati, postaja raskava, odmira in se lušči od debla kot lubje. Nove tvorne stanice pa stvarjajo pluto in nastale vrzeli v skorji sproti maše, tako da razpoke ne sežejo pregloboko. Stanice pomladnega lesa so široke in imajo tanke mrenice, stanice jesenskega lesa so ozke in imajo debelejše mrenice. Meja med gostim jesenskim in redkim pomladnim lesom se pozna že s prostim očesom na prečnem prerezu debla. Les se nam vidi poraz¬ deljen v kolobare, lesne letnice (god.). Letnice ličja niso dobro vidne. Po lesnih letnicah moremo določiti starost debla (črešnja str. 29.). Tako vemo, da more postati cipresa 3000 let stara, hrast 2000 let, smreka 1000 let, bukev 300 let i. t. d. Notranji del lesa sčasoma odmre in potemni. To je črnjava (jedrac), ki služi deblu le v oporo, često pa tudi strohni in debla postanejo votla (n. pr. vrbe). Samo mlajši svetlejši del lesa, belina (belika), ki obdaja črnjavo, ima še žive stanice in prevaja vodo. Stebla in debla enokaličnic, kjer so povezki majhni in nepravilno porazdeljeni po osnovnem staničju, nimajo enotnega kambijskega plašča, se ne morejo tako debeliti kot debla dvokaličnic in golosemenk ter osta¬ nejo tenka. List. Listi so navadno ploščati organi, omejene rasti in pri¬ merno razvrščeni na steblu. Korenina nima nikdar listov. Po opravilu, obliki i. dr. so listi ali klični listi (ka- lice) na kalčku, ali pa mladični listi na razvitem steblu in mladikah. Mladični listi so ali pravi (asimilatorični) listi ali pa palisti (preobraženi, pomožni listi). Palisti so n. pr. luskolisti na podzemnih steblih in brstičih, listne vitice, trni, lovilni listi, ovršni ali krovni listi ob cvetih in socvetjih in cvetni listi, ki grade cvet. Klični listi. Klični listi ali kalice so večkrat mesnati, napolnjeni s hrano za kalečo rastlinico (n. pr. pri fižolu). Kalček eno¬ kaličnic ima eno, dvokaličnic dve, nekaterih golosemenk 150 (n. pr. bora) pa več kalic. Na videz ločimo enokaličnice in dvokaličnice najlaže po pravih listih. Glej str. 45.! Pravi listi. Pravi (asimilatorični) listi imajo listno zelenilo ali klorofil (biljno zelenilo) in služijo predvsem asimilaciji ali prisnavljanju ogljikovega dvokisa. Na njih moremo ve¬ činoma ločiti nožnico (rukavac), pecelj (peteljka) in listno ploskev (liska) z žilami (rebri). Tak list je popoln. List brez peclja je sedeč. Nožnica je razširjeni del peclja ob dnu, kjer je list prirasel. Mnogokrat sta ob listnem dnu pri- lista (str. 42.). Listni brstiči so osnove listov (divji ko¬ stanj str. 38.). Listna ploskev je navadno somerna (simetrična), red¬ keje nesomerna (n. pr. lipa, poljski brest). Po obrisu Sl. 155. Listna ploskev (shem.). 1 ) iglast; 2 ) šilast; 3 ) črtalast; 4 ) suličast; 5 ) podolgast; 6 ) jajčast; 7 ) pakrožen; 8 ) okrogel; 9 ) trikoten; 10 ) rombast; 11 ) ščitast; 12 ) ledvičast; 13 ) srčast; 14 ) pu- ščičast; 15 ) kopijast; 16 ) klinast; 17 ) koničast; 18 ) zaokrožen; 19 ) izrobljen in 20 ) narobesrčast list. ploskve (sl. 155.) so listi iglasti, šilasti, črtalasti, su¬ ličasti, podolgasti (vsaj trikrat daljši kot široki), pa- krožni (dva- do trikrat tako dolgi kot široki), jajčasti, okrogli, lahko tudi trioglati, rombasti i. t. d. Po dnu so listi srčasti, ledvičasti (z zaokroženim vrhom in dnom), puščičasti, kopjasti, klinasti. Vrh lista more biti ko¬ ničast, zaokrožen ali izrobljen. Okrogle liste, pri ka¬ terih izvira pecelj iz ploskvene srede, imenujemo ščit as te. Z globljimi zarezami je listna ploskev večkrat razčlen¬ jena (sl. 156.) v bolj ali manj izrazite krpe. Taka ploskev sicer ni cela, list pa ostane vendar enoten (enojen), dokler se členi samo ploskev, ne pa tudi pecelj. Po smeri zarez 151 Sl. 156. Razčlenjen list (shem.). a) pernokrpast; b) razcepljen; c) razdeljen; d) razrezan; e) dlanastokrpast; f) razcepljen; g) razdeljen; h) razrezan. more biti ploskev razčlenjena ali d lan a s to (šakasto) ali perno. Po globini zarez more biti list ali krpast (režnjat) ali razcepljen ali razdeljen ali razrezan. Glej str. 23.! Če se pa poleg ploskve cepi tudi pecelj, list ni enoten, ampak sestavljen (složen) (sl. 157.). Deli listne ploskve listki, so kratko pecljati, se morejo samostojno pregibati in a) lihoperen; b) sodoperen; c) sodoperen z viticami; d) trojen; e) peteren list. posamezno odpadati. Listi morejo biti sestavljeni ali dlana- sto ali perno. Dlanasto sestavljeni so po številu listkov ali trojni ali peterni ali sedmerni i. t. d. (jagodnjak str. 35., divji kostanj str. 38. i. dr.). Perno sestavljeni listi so pa ali sodoperni (grahor str. 42.) ali lihoperni (robinija str. 43.). Včasih so listi dvojnoperni, trojnoperni i. t. d. Rob (sl. 158.) listne ploskve mora biti ali cel ali valo¬ vit ali napiljen (pilast) ali nazobčan (zupčast) ali nare- 152 zan (rovašem). Glej str. 26.! Lahko je tudi n. pr. dvakrat na¬ piljen, ostnato nazobčan, drobno narezan in podobno. Žile (rebra) (sl. 159.) izstopajo iz stebla oz. peclja in se v ploskvi razrastejo v žilice, tako da je vsa ploskev pre- prežena z nekako žilno mrežo. List je mrežnožilen. Sl. 158. Rob (shem.). Sl. 159. Žile (shem.). a) cel; b) valovit; c) napiljen; a) vzporedno-; b) usločeno-; c) perno-; d) nazobčan; e) narezan. d) dlanastožilen list. Po razporedbi močnejših žil je list ali dlanastožilen (jetrnik str. 20.) ali pernožilen (str. 13.) ali pa vzporedno- (vča¬ sih nekoliko usločeno) žilen (zvonček str. 10.). Vzporedno- žilni listi so navadno tudi celi in celorobi. Take liste imajo zlasti enokaličnice. Glej str. 47.! Po trpežnosti so listi lesov vednozeleni (zimzeleni) (bor str. 55.) ali pa poletnozeleni. Listi zelišč se navadno posuše s steblom vred. Razvrščeni so listi po mladikah tako, da so primerno osvetljeni, da izkoristijo vse svetlobno območje in stebla sa¬ mega preveč enostransko ne obteže. Listi stoje ali premen- jalno (naizmence) (tulipan str. 16.), včasih dvoredno (mno- gocvetna solzica str. 42., perunika str. 48.), ali nasprotno, in navzkrižno (mrtva kopriva str. 37.) ali pa vretenasto (pršljenasto) (vetrnica str. 21., prvenec). Gosto listno vreteno vrh skrajšane mladike tvori listni šop (macesen), pri tleh pa listno rožico ali rozeto (penuša str. 28., trobentica, regrat). Liste, ki rastejo prav pri tleh, iz podzemnega stebla ali tik nad njim, imenujemo pritlične. Listne ploskve leže često druga poleg druge, obrnjene proti svetlobi in tvorijo listni mozaik. Če se smer svetlobe spremeni, se listni mozaik prilagodi novi osvetlitvi. 153 Notranji ustroj lista. List je zgrajen iz stanic kot drugi rastlinski organi (sl. 160.). Pravi list pokriva zgoraj plast ploščatih stanic brez listnega zelenila, površnica (epiderma), ki jo pokriva pokožnica (kutikula). Primerjaj str. 202. Pod po- vršnico je gosto p ri sn avlj aln o (asimilatorično) staničje, zgrajeno iz stebrastih stanic, v katerih je prav veliko zelenih barvilnih zrnc. Pod njim je redkejše dihalno (respiratorično) staničje (gobasto staničje). a) pokožnica; b) površnica; c) stebričasto staničje; d) gobasto staničje; r) listna reža (vse zelo pov.). To staničje moremo tudi imenovati hlapilno (transpiratorično). V teh stanicah je manj barvilnih zrnc, med stanicami pa je precej medstanič- nega prostora, kjer morejo krožiti plini. Spodaj pokriva list površnica s pokožnico, podobna zgornji, le da ima veliko luknjic, listnih rež (ustašca), kjer se izmenjavajo plini in kjer izhlapeva voda. V listnih žilah so cevno- vlakenski povezki s cevmi in vlakni, ki provajajo snovi in opirajo list. Ves ustroj pravega lista je torej kar najbolj prikladen najvažnejšim listnim opravilom, prisnavljanju (asimilaciji), dihanju (respiraciji) in izhlapevanju (transpiraciji). Prisnavljanje ali asimilacija ogljikovega dvokisa se imenuje presnova ogljikovega dvokisa in vode v škrob in sladkor, ki sta najbolj znana prvotna prisnutka ali;asimilata. Pri tej asimilaciji se sproščuje kisik. Vodo dobi list poj povezkih iz zemlje, ves ogljikov dvokis pa skozi g i Dolžan: Botanika. 30 154 listne reže iz zraka, dasi je tam prav razredčen (v 10.000 l zraka je povprek le 3 l ogljikovega dvokisa). 1 m 2 listne ploskve precedi v 1 uri nekako 40 l zraka. Asimilacija se more vršiti le s pomočjo svetlobe in zelenega barvila, klo¬ rofila ali listnega zelenila, 1 ki barva posebna barvilna telesca (zrnca) v listnih stanicah (klorofilna asimilacija). Kadar ni svetlobe, tudi zeleni listi ne morejo asimilirati. 0e pustimo zeleno rastlino dalj časa v temi, se klorofil razkroji, rastlina porumeni in če je predolgo v temi, pogine. Orumenele, pa še ne preveč oslabele rastline, na svetlobi zopet ozelene in se okrepe. Nekatere steljčnice imajo poleg klorofila še druga so¬ rodna barvila (haluga str. 67.), ki prisnavljanje olajšujejo. Prvotne asimilate (škrob, sladkor) rastlina potem večinoma premesti iz listov v razne druge organe, kjer se nakopičijo ali shranijo ali pa se presnujejo v premnoge druge organske snovi (drugotne asimilate), kot so n. pr. beljakovine, tolšče, olja, razni strupi i. t. d. Rastline s klorofilom ali kakim sličnim barvilom so samo- hrane (avtotrofne). Glej str. 66.! Rastline pa, ki nimajo listnega zelenila, ne morejo asimilirati in se samostojno hraniti. To so Sl. 161. Predenica. Sl. 162. Pojalnik. 1 ) cvetoča rastlina; 2 ) sesalne korenine; 3 ) in 4 ) cvet; 5 ) kaleča predenica. 155 rastline. Glej str. 68.! Žive ali kot gniloživke (saprofiti) ali pa kot zajedavke (paraziti) na gostiteljih (hraniteljih) in jih izsesavajo (n. pr. mnoge glive). Zajedavke so tudi nekatere ste- belnice, n. pr. razne predenice (vilina kosa, Cuscuta) (sl. 161.), enoletnice brez klorofila z rdečkastim, nitastim, brezlistim steblom. Predenica se ovije okoli hranitelja in zarine vanj sesalne korenine (bradavice) do povezkov. Za¬ jedavke so dalje razni pojalniki (vo- lovod, Orobanche) (sl. 162.), ki se z odebelelimi podzemnimi stebli prise¬ sajo na korenine hranitelja. Nadzemno steblo je rjavo, luskasto, skoraj brez klorofila. Polzajedavke (polparaziti) imajo sicer listno zelenilo in samostojno asi¬ milirajo, jemljejo pa svojemu hranitelju zlasti vodo in rud¬ ninske snovi. Glej lošecstr. 132.! Znana polzajedavka je tudi bela omela (bela imela, Viscum al¬ bum) (sl. 163.), ve- dnozelen, vilasto razvejen grmiček, ki raste cesto po drevju (tudi po sad¬ nem) in je dobro viden pozimi, ko je drevje golo. Leplji¬ ve jagode („ptičji lim“) in semena ši¬ rijo razne ptice, po¬ sebno carar. Nekatere rast¬ line morejo loviti in presnavljati raz¬ ne živalce zlasti žu¬ želke. To so meso- Sl. 163. Bela omela. Sl. 164. Rosika. a) cvetoča*rastlina; b) list z razprostrtimi, c) in ukrivljenimi dlačicami (pov.). d) z 10 * 156 jede rastline. Taka je n. pr. rosika (rosulja, Drosera) (sl. 164.), ki raste po barjih. Pecljate žlezice na listih izločajo bleščeče kapljice („roso“), ki de¬ luje slično kot želodčni sok. Če sede na list kaka žuželka, se prilepi nanj, žleze se nagnejo k nji, jo zalijejo s sokom in prebavijo, potem se pa zopet izravnajo. Listi navadne mastnice (Pinguicula vulgaris) (sl. 165.), ki raste po močvirjih, imajo mastno površino ter ovijejo in prebavijo žuželko, ki je sedla in se prilepila nanje. Navadna mešinka (obična mešica, Ulricularia vulgaris) (sl. 166.) nima korenine in plava po stoječih vodah. V listne me¬ šičke, ki ji tudi olajšujejo plavanje, lovi razne vodne živalce. Posebna priprava pri vhodu v mešiček prepreči namreč živalci, ki je zašla noter, izhod, sokovi pa, ki jih mešiček izloča, živalco prebavijo. Mnoge rastline žive z drugimi organizmi v sožitju ali simbiozi in se medsebojno podpirajo, n. pr. alge in glive v lišajih. Glej str. 76. Dihanje ali respiracija, ki je nekako „zgorevanje“ organskih snovi, se vrši pri rastlinah podobno kot pri človeku in živalih. Iz asimilatov (zlasti škroba in sladkorja) in kisika se tvori ogljikov dvokis in „pepel“ (zlasti voda), ter se raz¬ vija toplota. Kisik, ki je potreben za dihanje, dobi rastlina ponajveč iz zraka skozi listne reže, skozi nje pa uhaja tudi ogljikov dvokis, ki se stvarja pri diha¬ nju. Živa rastlina diha vedno, tudi v temi, ko asimilacija preneha. Na Sl. 165. Mastnica. 1) cvetoča rastlina; 2) prerez cveta. Sl. 166. Mešinka. 1) cvetoča rastlina; 2) vejica z me¬ šički; 3) mešiček (pov.); i) prerez mešička (pov.). 157 svetlobi pa je v splošnem asimilacija izdatnejša ko dihanje. Tako n. pr. na svetlobi zelen lovorov list odda zaradi asimilacije približno tridesetkrat več kisika, kot ga za dihanje porabi. Razen listov pa dihajo tudi vsi drugi živi rastlinski organi, zlasti oznatno pa tisti, ki hitro rasto, n. pr. kaleče seme, rastoče koreninice, razcvitajoči se cveti i. t. d. Toplota, ki se pri rastlinskem dihanju razvija, navadno ni kdo ve kolika in ker so rastline tudi slabo osamljene, se zvišanje njihove topline le redkokdaj opazi. Zakaj se pivovarniške kleti, kjer kali ječmen, in zaprte gredice, kjer raste mnogo rastlin, segrejejo? Vrtnarji sade rastline v luknjičaste, ne- pološčene lonce; zakaj? Izhlapevanje ali transpiracija se vrši predvsem skozi listne reže, pa tudi skozi površnico, posebno če je tanka. Vode rabi rastlina za asimilacijo in druge presnove. Voda tudi napenja rastlinske stanice in tako zvišuje rastlini trdnost. Ohlapna, ovela rastlina n. pr. se zopet vzravna, če jo vtakne¬ mo v vodo. Voda pa dovaja rastlini tudi potrebnih rudninskih („trdih“) snovi. Glej str. 8! Samotna, dorasla breza n. pr., ki ima kakih 200.000 listov, more iz- hlapiti v enem samem vročem dnevu do 500 l vode, povprek pa jo izhlapi kakih 65 I na dan. 1 ha bukovega gozda izhlapi povprek kakih 30.000 l na dan. Izhlapevanje uravnavajo zlasti listne reže, ki se po potrebi ali razširijo ali zožijo ali popolnoma zapro. Rastlinam, ki rastejo na suhih tleh (kserofitom str. 25.), primanjkuje vode in so različno zavarovane pred premočnim izhlapevanjem. Palisti. Palisti so različno preobraženi mladični listi, ki navadno ne asimilirajo, ampak imajo razna druga opravila. Luskolisti (ljuskasto lišče) na podzemnih steblih so ali mesnati in napolnjeni s pridelanimi redilnimi snovmi (n. pr. pri čebuli) ali pa so suhi, kožasti in tvorijo ovoje ali nožnice okoli mladih organov. Listnega zelenila nimajo. Brstne lu¬ ske odevajo in varujejo mlade osnove v brstičih. Cesto so smolnate ali pa dlakave. Listni trni češmina n. pr. so pre¬ obraženi listi, listni trni robinije preobraženi prilisti, ki varu¬ jejo rastlino živine. Listne trne imajo tudi kaktice. Listne vitice so nitasto preobraženi listi, oziroma listni deli (grah str. 45.) s katerimi se rastlina oprijemlje opor. Lovilni listi mesojedih rastlin so prikladni za lov in prebavo žuželk (ro¬ sika, mešinka, mastnica). Krovni (ovršni) listi krijejo, odevajo ali podpirajo posamezne cvete, pa tudi cela socvetja. Večji krovni list, ki 158 sam odeva cvet ali celo socvetje, imenujemo tulec (palme). Krovni listi tvorijo n. pr. ovojek koška pri košaricah, ogrinjalo oz. ogrinjalce pri kobulnicah. Sem spadajo tudi pleve trav, ovoj skledičnic i. dr. Uporaba korenin, stebel in listov. Glej str. 168.! Cvet. Cvetni listi služijo zlasti razmnoževanju in širjenju rastlin. Razvrščeni so navadno na zgornjih delih (ob vrhu) stebla in mladik vretenasto, v krogih, in grade cvet. Rastline s cveti so cvetnice. Tisti del mladike, ki nosi cvetne liste, imenujemo cvetišče ali cvetno vreteno, del tik pod cvetiščem pa cvetni pecelj. Cvetišče je navadno močno skrajšano, zato stoje krogi cvetnih listov tesno drug nad drugim. Glavni deli cveta so: plodni listi ali pestiči (tučak), prašni listi ali prašniki in odevalni listi, ki sestav¬ ljajo odevalo ali ocvetje (ocveče). Cvet, ki ima vse te glavne dele, je popoln. Pestiči in prašniki, ki so za raz¬ voj ploda in semena neobhodno potrebni, so bistveni deli cveta, odevalo je nebistveni del cveta (str. 19.). Cveti, ki imajo vse bistvene dele, pestiče in prašnike, so dvospolni. Cveti, ki imajo ali samo pestiče ali samo praš¬ nike, so enospolni in sicer ali p e stični (plodni) ali prašni. Enospolni cveti so ali enodomni (bor str. 55.) ali dvodomni (bela lučca str. 50.). Cveti brez bistvenih delov so brezspolni (brogovita str. 53.). Cveti s slabo razvitimi pestiči ali pa brez njih, so neplodni ali jalovi (divji ko¬ stanj str. 40.). Cveti, ki imajo odevalo, so odeti, cveti brez odevala so goli. V cvetih so večkrat tudi m e dni ki. Z lusko- listi zavarovane osnove cvetov imenujemo cvetne brstiče (pupoljak). Odevalo. Cvetno odevalo varuje prašnike in pestiče mraza in mokrote ter vabi žuželke. Odevalo je ali enojno (perigon), ali dvojno. Zunanji, navadno zeleni čaš ni listi dvojnega odevala sestavljajo čašo (čašica), notranji, drugače barvani venčni listi (latica) pa venec (venčič) (lopatica str. 25.). 159 Odevalo je ali zvezdasto (mnogosomerno, pravilno) ali somerno (simetrično) (mrtva kopriva str. 37.), redkokrat nesomerno (nesimetrično). Somerno odevalo imajo zlasti metuljnice, ustnatice, košarice, kukavičnice i. dr. Čaša more biti ali prostolistna ali zraslolistna. Lasasta, trpežna čaša nekaterih košaric se imenuje k o d e 1 j i c a (per¬ nica). Listi cvetnega venca morejo biti prosti (prostovenčnice), ali pa zrasli (zraslovenčnice). Venčni listi so večkrat žebičasti, imajo žebico in pločico (penuša str. 28., klinček, kukavičja in bela lučca i. dr.). Zraslolisten venec ima cevko, grlo in rob (žefran str. 15.). V grlu ali pa na vrhu žebic je včasih privenec (pavenčič) (potočnica str. 47., narcis, kukavičja lučca i. dr.). Prašniki. Prašni list ali prašnik (sl. 167.) ima prašno nit in prašnico, sestavljeno iz dveh polprašnic (kesica), Sl. 167. Prašniki 1) prašnik; 2) prerez negodne in 3) prerez godne prašnice; n) prašna nit; v) prašnica; s) srednja vez; d) četveromočni; 5) dvomočni; 6) eno- bratinski prašniki; 7) s prašnicami zrasli prašniki košaric. ki ju veže srednja vez. V zreli prašnici je pelod ali cvetni prah (polen), ki se sprosti, ko se zrela pol- prašnica odpre. Po dolžini in številu morejo biti prašniki dvomočni (mrtva kopriva str. 37.) ali četveromočni (penuša str. 28.). Večinoma so prašne niti proste, če pa zra¬ stejo ali v en ali dva ali več kosmičev, pravimo, da so praš¬ niki enobratinski, dvobratinski (nagnoj str. 44., grahor str. 42.). Včasih zrastejo prašnice vseh prašnikov v cevko (košarice). 160 Pestiči. Plodni listi ali pestični listi so navadno zviti in zrasli na robeh v šivih ter posamezni ali pa v skupinah tvorijo pestiče (sl. 168.). Navadno ima pestič plodnico, Sl. 168. Pestiči. 1 ), 2 ), 3 ) pestič z enopredalno plodnico in eno semensko osnovo; 4 ), 8 ) pestič z enopredalno, 5 ), 6 ) dvopredalno, 7 ) tropredalno plodnico in mnogimi semen¬ skimi osnovami; 9 ) nadrasla in 10 ) podrasla plodnica. vrat (stubič) in brazdo (žig). Po številu plodnih listov in po kakovosti stikov je plodnica eno-, dvo-, tro- ali večpredalna. V plodničnih predalih so semenske osnove (semeni zametak). Po legi nap ram odevalu je plodnica nadrasla (natcvetna), ali podrasla (potcvetna) (str. 12.). Vrat je na- Sl. 169. Cvetni diagrami. 1 ) razčlenjen cvet; 2 ) diagram cveta lilij, 3 ) križnic, 4 ) jegličnic, 5 ) metuljnic. vadno nitast ali stebričast. Brazde so zelo raznolike. Njihovo površje je ali lepljivo ali dlakasto. Ako pestič nima vratu, je brazda sedeča. Golosemenke nimajo pravega pestiča. Semenske osnove so nepokrite, gole. Kritosemenke imajo izrazit pestič in se¬ menske osnove so zaprte (pokrite) v plodnici (bor str. 55.). Zgradbo cveta nam prav pregledno pojasnuje cvetni di a g r a m (načrt) (sl. 169.). Diagram je namišljen prečni prerez cveta, ki prereže vse cvetne dele ter nam tako pokaže njihovo število, lego in deloma tudi obliko. 161 Socvetja. Cveti stoje le redkokrat posamez, večinoma so zbrani v skupine, socvetja ali razcvetja (cvat) (sl. 170.). Tisti skupni del stebla, ki nosi cvete, imenujemo socvetno vreteno, posamezne mladike, na katerih so cveti, pa cvetne peclje (stapka); cveti brez pecljev so sedeči. Cvete pa tudi cela a)-l) dosrednja socvetja: a) grozd; b) češulja; c) grozdni lat; d) klas oz."ma- čica; e) sestavljen klas; f) klasnat lat; g) kobul; h) sestavljen kobul; i) košek; k) glavica; l) podolgasta glavica oz. betič; m)—r) odsrednja socvetja: m) pa- kobul; n) latast in o) šopast sestavljen pakobul; p) svaljek; r) vijaček. socvetja opirajo često krovni (ovršni) listi (str. 157.). Po raz- cvetanju delimo socvetja v dosrednja (hijacint str. 17.) in odsrednja (jagodnjak str. 35.). A. Dosrednja socvetja: Grozd ima posamezne peci jate cvete na daljšem socvet- nem vretenu (hijacint str. 17.). Včasih je grozd češuljast ali kratko češulja (gronja) (penuša str. 28. in križnice), včasih enostranski (šmarnice str. 41.). Grozdki se morejo združiti v sestavljen grozd ali grozdni lat (divji kostanj str. 38., lipovka i. dr.). Klas sestavljajo sedeči cveti, razvrščeni tako kot pri grozdu. Sedeči klaski se morejo združiti v sestavljen klas (rž str. 85. in klasnate trave), pecljati pa v klasnat lat (metlica) (oves str. 87. in latnate trave). Klas z enospolnimi cveti se imenuje mačica (maca) (bor str. 55. in mačičnice), mačica z debelim socvetnim vretenom pa betič (klip) (ko¬ ruza str. 88.). 162 Kobul (štit) ima pecljate cvete na skrajšanem (krogla¬ stem) socvetnem vretenu (tevje str. 120., črešnja str. 29.). Pecljati kobulčki se združijo v sestavljen kobul (kumin str. 54. in kobulnice). Krovni listi tvorijo ob kobulu cesto ogrinjalo ob kobulčkih ogrinjalca. Košek ima sedeče cvete na kratkem, zelo širokem so¬ cvetnem vretenu (cvetnem ležišču); krovni listi tvorijo ovojek (regrat str. 136. in košarice). Košku podobna glavica ima navadno kroglasto vreteno. Podolgasta glavica je podobna debelemu betiču. B. Odsrednja socvetja: Pakobul (cima) ima na vrhu socvetnega vretena cvet, ki vzcvete prvi, pod njim pa dva nasprotna pecljata cveta, ki vzcveteta pozneje. Pakobulčki se združijo često v sestavljen pakobul, ki je ali lat as t, če so pakobulčki pecljati (jagod- njak str. 35. in klinčnice) ali pa šop a st, če so sedeči. Svaljek (kovrčica) nastane, če se v latastem sestavlje¬ nem pakobulu razvija le po en stranski cvetni pecelj izme¬ noma na eni, potem na drugi strani (potočnica str. 47. in mnoge srhkolistnice), vijaček (svitak) pa, če se razvija cvetni pecelj vedno na isti strani (gabez str. 48. in nekatere srhkolistnice). Oprašenje in oplojenje. Ko pride pelod na pestičevo brazdo, se brazda oz. cvet op rasi. Oprašenje je ali samolastno ali medsebojno. Pelod prenaša ali veter (vetrocvetnice) ali pa žuželke (žužko- cvetnice), le redkokrat kake druge živali. Glej str. 18.! Žužkocvetnice nudijo žuželkam poleg peloda večinoma še cvetni med ali nektar, ki se izloča v mednikih. Žužko¬ cvetnice opozarjajo in vabijo žuželke z vidnimi cveti oziroma socvetji (košarice, kobulnice i. dr.) in z vonjem (glej str. 18.!). Medoznaki (medokazi) naj bi kazali žuželkam pot do med- nikov (divji kostanj str. 40., trobentica, nemška perunika i. dr.). Peloda ni mnogo, je pa lepljiv in se more prilepiti na žuželko. Nekateri cveti so po svojem ustroju še prav posebno prila- godeni obisku žuželk (kukavičnice, ustnatice, metuljnice, peru¬ nika i. dr.). Opazilo se je, da n. pr. čebela pri enem poletu obiskuje zapored cvete iste vrste. Verjetno je torej, da se opraše med seboj istovrstni cveti. 163 Vetrocvetnice so zlasti storžnjaki (bor str. 55.), ma- čičnice, koprivnice in trave. Imajo majhne, neznatne cvete brez mednikov. Prašniki so jako gibljivi (trave) ali pa so združeni v gibljive mačice, ki jih veter lahko otresa. Peloda imajo mnogo. Pelodna zrnca so lahka, nelepljiva in veter jih lahko daleč naokoli raztrosi. Pestične brazde mole prosto iz cvetov ter so večinoma velike, široke ali dlakaste (trave), zato morejo uloviti veliko peloda. Pri lesna¬ tih vetrocvetnicah (mačičnicah) se razvijejo cveti že zgodaj spomladi, navadno še pred listjem, ki bi lovilo in zadrževalo pelod. Ra¬ zen trav imajo skoraj vse naše vetrocvetnice enospolne cvete. Zaradi omenjenih priklad¬ nosti se vendar prav veliko cvetov opraši, dasi je oprašenje tu še bolj odvisno od slu¬ čaja kot pri žužkocvetnicah. Za oprašenjem mora slediti oplojenje (sl. 171.), sicer se plod ne razvije. Glej str. 58.! Iz pelodnega zrna, ki je prišlo na brazdo, požene dolga cevka, pelod ni me¬ šiček, skozi vrat v semensko osnovo. Po cevki se potem zarodna snov peloda prelije in združi z zarodno snovjo semenske osnove. To spojitev za¬ rodnih snovi imenujemo oplojenje. Pri golosemenkah pride pelod neposredno na ustje semenske osnove (sl. 51./10.). Oplojenje redno izostane, če je prišel na brazdo pelod nesorodne rastlinske vrste, kar se seveda pogosto zgodi. Oe je pelod iste rastlinske vrste, se oplojenje večinoma izvrši, le po samolastnem oprašenju oplojenje včasih izostane. Tudi pe¬ lod sorodnih vrst ali zvrsti večkrat oplodi semensko osnovo. Iz semena pa, ki se razvije po takem oplojenju, vzraste meša¬ nec ali bastard, rastlina, ki ima včasih skrite, večkrat pa vidne posebnosti obeh vrst oz. zvrsti. Vrtnarji zato razmnožujejo izbrane zvrsti navadno vegetativno, n. pr. s cepljenjem, zatiči itd. Slabše samolastno oprašenje je možno seveda le pri dvo¬ spolnih cvetih, pa tudi tu preprečuje samolastno oprašenje včasih že medsebojna lega prašnikov in pestičev (hijacint, perunika), včasih raznovratnost (trobentica str. 122., pljučnica), včasih pa raznogodnost prašnikov in pestičev (str. 19.). Sl. 171. Oplojenje (shem.). z) pestičeva brazda s pelodnimi zrnci; v) vrat; p) pestičeva plodnica; o) ovoj, i) jedro, m) mešiček semenske osnove. 164 Plod. Po oprašenju in uspešnem oplojenju se iz plodnice raz¬ vije pravi plod. Iz semenskih osnov nastanejo semena (semenka), iz plodnične stene pa osem en j e. Plod, ki ne na- Sl. 172. Pravi plodovi. 1 ) in 2) goleč (žitno zrno); 3) — 5) rožka; 6) -9) oreški; 10)—72) pokovci. V sredi: D—3) .prave glavice; 4) in 5) mešički; 6) strok; 7) lusk; 8) lušček. Spodaj: D—3) koščičasti plodovi; 4)—7) jagode. stane samo iz plodnice, ampak še iz drugih rastlinskih orga¬ nov, zlasti cvetišča, krovnih in odevalnih listov, je nepravi plod (jabolko str. 33.). Prave plodove s suhim osemenjem imenujemo suhe plodove, z mesnatim, sočnim osemenjem pa sočne plodove. A. Pravi plodovi (sl. 172.). 1. Suhi pravi plodovi so ali rožkasti, če so eno- semenski in se ne odpirajo, ali glavičasti, če so mnogo- semenski in se na različne načine odpirajo in trosijo semena. Pokovci so plodovi, ki razpadejo na enosemenske plodiče. a) Rožkasti plodovi: Prava rožka in podobni goleč ali „žitno zrno“ (krupa) imata osemenje bolj ali manj tesno strnjeno s semenom. Rožka nastane iz podrasle plodnice (regrat str. 136. in košarice, plo- diči kobulnic), goleč pa iz nadrasle (rž str. 85. in trave). Goleč more biti ali gol ali lušči nat (ječmen str. 87.). 165 Oreh (orašica) ima trdo osemenje, ki ne zraste s seme¬ nom (jetrnik str. 20. in nekatere zlatičnice i. dr.). Oreške s kožastimi podaljški (padali) imenujemo pero tke (brest, jesen, breza i. dr.). Pokovci (pucavci). Četverodelni pokovec ustnatic in srh- kolistnic razpade na štiri oreške, dvodelni pokovec javora na dva oreška, dvodelni pokovec kobulnic na dve rožki i. t. d. b) Glavičasti plodovi: Mešiček (meščič) je enopredalen plod, ki se po notra¬ njem šivu razpreza (teloh str. 13., kalužnica in še nekatere zlatičnice). Strok (mahuna) je enopredalen plod, ki se razpreza po obeh šivih (grahor str. 42. in metuljnice). Lusk (ljuska) je dvopredalen plod, ki se razpreza po obeh šivih na dve loputi od spodaj navzgor (penuša str. 28. in nekatere križnice). Če lusk ni vsaj trikrat tako dolg kot širok, se imenuje lušček (ljuščica) (plešec str. 29. in neka¬ tere križnice). Prava glavica (čahura) je večinoma mnogopredalna in se odpira ali z loputami (zvonček str. 10., tulipan) ali z zobci (klinčnice, jegličnice) ali z luknjicami (mak, zvončnica). 2. Sočni pravi plodovi so enosemenski ali mnogo- semenski in se le redkokrat odpirajo. Sem se uvrščajo slive in prave jagode. Koščičast plod ali sliva (koštunica) je enosemenski plod s troplastnim osemenjem (kožica, meso, koščica) (črešnja str. 29.). Prava jagoda (bobica) je navadno mnogosemenska z dvoplastnim osemenjem (kožica, meso) brez koščice (šmarnica, mnogocvetna solzica str. 41., vinska trta i. dr.). B. Nepravi plodovi (sl. 173.): Skledičasti plod je oreh, ki ga obdaja iz krovnih listov nastalo oplodje (skledica) (lešnik str. 99., žir, pravi kostanj, želod). Pečkati plod je nekaka glavica (peščišče), obdana in zrasla z mesnatim, iz cvetišča nastalim oplodjem (jabolko str. 33., hruška). 166 Sl. 173. Nepravi plodovi. Zgoraj: 1) in 2) pajagoda jagodnjaka; 3j in i) šipka; 5) jabolko; 6) skledifiast' plod žira. Spodaj: plodovja: i) bora; 2) smokve; 3) murve!; 4) hmelja; 5j[blše. Kopučasti plod ali pajagoda nastane iz enega mno- gopesti enega cveta. Posamezne plodi če druži omesenelo cveti- šče v nekako celoto (rdeči jagodnjak str. 35., šipek). Plodovje (sl. 173.) na¬ stane iz celega socvetja in tudi enotno odpade (storži bora stran 55. in iglavcev stran 81., storžki hmelja in jelše, murva, smokva). Seme (semenka) ima semensko lupino (seme- nica), kalček ali klico ter hranilne snovi (str. 45.), ki so večkrat v kalicah (fižol, buča i. dr.) (sl. 174.). Marsi¬ katera semena imajo dlakaste ali kožaste priveske (padala sl. 175.). Širjenje plodov in semen. Rastlinske vrste se morejo ohraniti in razširiti le na ta način, da zarode poedinke čim več potomcev, torej zlasti mnogo semena in ga čim bolj na široko raztrosijo. Rastlinice, ki bi vzkalile tik poleg matične rastline ali pa preveč tesno skupaj, bi se zaradi pomanjkanja hrane in svetlobe podušile. Mnoge in različne uredbe pa omogočajo in pospešujejo širjenje Sl. 174. Semena (shem.). 1 ) prerez žitnega zrna; 2) prečni prerez fižola in 3) kaleči fižol; i) bučna „pečka“ in 5) njen podolžni prerez. Semena: 6) ri- cina, 7) krompirja, 8) ajde in 9) hmelja v pre¬ rezu; ka) kalčkova kalica. [D, 6)—9) pov.]. 167 plodov in semen ter tako pripravijo mladim rastlinicam vsaj nekatere najnujnejše pogoje za uspešno rast. Veter raztrosi mnogo plodov in semen, zlasti takih, ki so lahki in imajo razne priveske (padala) (sl. 175.). — Voda, zlasti hudourniki so za¬ nesli plodove in semena marsikaterih gorskih rastlin globoko v doline. Morski toki raznašajo lahke, proti mokroti dobro zavarovane plodove palm in nekaterih stročnic po obalah. — Živali širijo marsikatere rastlinske plodove in semena. Mesnate dele plodov použijejo, trde koščice ali semena Sl. 175. Plodovi in semena s padali. 1) plod lipe; 2) seme vrbe; 3) seme srobota; i) plod gabra; 5) plod bresta; 6) plod javora; 7) plod regrata; Sl seme bora. pa odvržejo, oziroma izločijo neprebavljena. Marsikateri plodovi imajo ključice, s katerimi se primejo dlake ali perja (korenje, prvenec i. dr.). — Človek je prav uspešno razširil razne kulturne rastline, z njimi vred pa nehote tudi mnogo plevela. Poedine rastline zarode v ugodnih razmerah zelo veliko semena. Ena sama topola n. pr. more imeti okoli 28 milijonov semen letno, ena sama kukavica okoli 180.000, pojalnik okoli 100.000 i. t. d. Če bi vsako seme vzkalilo in vzraslo v novo rastlino, bi v nekaj letih mogla že ena sama rastlinska vrsta izpolniti in zarasti vse zemeljsko površje. Vidimo pa, da se v resnici število poedink v posameznih vrstah prav malo spre¬ minja od leta do leta, dokler ostanejo življenjski pogoji ne¬ spremenjeni. Uvideli bomo, da ogromna večina semen ali sploh ne more vzkaliti, ali pa potem mlade rastlinice v življenj¬ skem tekmovanju podležejo močnejšim tekmovalcem in ne¬ ugodnim prilikam ter poginejo. Poedinke rastlinskih vrst mo¬ rajo žrtvovati ogromno plodov in semen že samo za to, da se rastlinska vrsta sploh ohrani in ne začne nazadovati in izu¬ mirati. Če se v kaki pokrajini življenjske razmere spremene, se tekmovanje posebno poostri. Marsikatera vrsta, ki ne more 168 svojega ustroja spremeniti in se spremenjenim razmeram do¬ volj prilagoditi, podleže sposobnejšim tekmecem in odmre. Druge vrste pa se polagoma prilagode novim življenjskim razmeram, spremene novim življenjskim prilikam primerno svoj ustroj in se razvijejo v nove vrste. Vegetativno razmnoževanje. Mnoge rastline se ne širijo in množe samo spolno, s semeni, ampak tudi nespolno ali vegetativno, z raznimi drugimi organi. Glej str. 26.! Važno je vegetativno razmno¬ ževanje in širjenje zlasti za one rastline, ki zaradi raznih vremenskih ali drugih neprilik marsikatero leto ne dozore (n. pr. alpske in travniške rastline), ali pa zaradi nepopolnosti cvetov ne morejo zarediti kaljivega semena. Vegetativno širijo in množe rastline podzemna stebla, tako vejnato razrasla korenika (mrtva kopriva str. 87.), čebula z nadomestnimi čebulicami in zarodnimi čebulčki, (tulipan str. 16.), gomolj ali deli gomolja (krompir str. 127.), pa tudi deli marsikatere korenike (regrat, njivski osat, pre¬ slica i. t. d.). Podobno širijo in množe rastline pritlike (jagod- njak str. 35., dišeča vijolica), zarodni brstiči in korenski gomolji (lopatica str. 25.), redkeje listi (penuša str. 28.) in korenine. Poškodovana ali umetno odrezana nadzemna stebla in debla poženo pod poškodbo nove poganjke (obrezovanje dreves). Umetno razmnožujejo vrtnarji mnoge rastline z zatiči in grebenicami (nagelj str. 52., vinska trta i. dr.) zlasti pa s cepljenjem. Glej str. 34.! Cepič živi z divjakom le v neka¬ kem sožitju. Divjak dobavlja cepiču vodo in rudninske snovi, cepič pa divjaku asimilate. m Z vegetativnim razmnoževanjem se preneso na novi zarod vse lastnosti matične rastline, česar s semeni ne mo¬ remo vedno doseči (primerjaj oplojenje str. 163.), obenem pa postane zarod prej goden. Uporaba cvetov in plodov. Glej str. 170.! Pomen rastlin za človeka. Samo rastlina, ki ima listno zelenilo ali kako slično bar¬ vilo, more prisnavljati ogljikov dvokis, to je stvarjati iz vode in ogljikovega dvokisa škrob, sladkor in potem Jše druge pri- 169 snutke, ki jih človek in živali neobhodno potrebujejo za pre¬ hrano. Če bi rastlin ne bilo, bi se torej ne mogla prehraniti niti človek niti žival. Rastline nudijo človeku poleg hrane še razne snovi (surovine) za obleko, kurjavo, pohištvo, razne zgradbe in tehnične izdelke, nudijo mu zdravila, pa tudi strupe, razveseljujejo ga z lepimi barvami, oblikami, vonjem in mu bude čut za lepoto in umetnost. Marsikatere rastline je človek Sl. 176. Povrtnina. a) ohrovt; b) zelje; c) koleraba; d) brstičasti ohrovt; e) karfijola (vse pom.). udomačil in vzgojil posebne zvrsti, ki so mu ugajale, podobno kot pri živalih ter jih goji in neguje zaradi ugodnosti, ki mu jih nudijo. Te rastline imenujemo kulturne rastline. Hranilne rastline so zlasti žitarice (rž, pšenica, ječ¬ men, oves, proso, riž, koruza in ajda), ki nam primerno pre¬ delane dajo zlasti škroba, pa tudi nekaj beljakovin. Sladkor nam da zlasti sladkorni trst in sladkorna pesa. Mnogo škroba imajo tudi krompirjevi gomolji. Kot sočivje so v čislih zlasti plodovi nekaterih metuljnic (fižol, grah, leča, bob), ki imajo mnogo beljakovin. Povrtnina, n. pr. razne zvrsti kapusa (ohrovt, koleraba, karfijola, brstičasti ohrovt) (sl. 176.), repa, redkev, pesa, špinača, korenje, salata, endivija, špargelj, čebula, por, buča, kumara, dinja, lubenica, paradižnik, paprika i. dr. nam dajejo za prehrano potrebnih rudninskih snovi in vitaminov. Redilne snovi in vitamine ima tudi razno sadje: jabolka, hruške, razne zvrsti slive in češplje, črešnje, višnje, marelice, breskve. Kot južno sadje prodajajo pri nas: pomaranče (sl. 177.), man- Dolžan: Botanika. 11 170 Sl. 177. Pomarančerec (pom.). darine, citrone, banane, dateljne, kokosove orehe in rožiče. Mandeljni, lešniki in orehi imajo užitna semena. Užitne jagode ima vinska trta, borovnica, brusnica, kosmulja; užitne pajagode rdeči jagodnjak, malinjak in robida, užitna plodovja pa murva in smokva. Plodovi oljke (olive), kokosova jedra, bučne „pečke“ i. dr. nam dajejo olja, v katerih so za prehrano potrebne tolšče. Prav uporabna živila so užitne gobe, zlasti užitni goban, užitni mavrah, lisičke, rumena griva, karželj, pečenka, užitna si¬ rovka, črna gomoljika i. dr. Kot začimbe in dišave, ki zboljšajo okus jedi in zbude slast, se rabijo zlasti čebula, česen, por, drobnjak, hren, gor¬ čica, paradižnik, poper, paprika, janež, kumina, koper, mak, peteršilj, zelena, majaron, šetraj, meta, žajbelj, pelin i. t. d. Od tujih dišavnih rastlin se rabi zlasti muškatni oreh, nagelj¬ nove „žebice“, cimet (mlado lubje cimetovega drevesa), vani¬ lija, žefran i. dr. Kot nasladila, ki sicer niso redilna, pa pri zmernem uži¬ vanju požive delovanje posameznih organov, pri nezmernem pa škodujejo in zastrupe telo, se uživajo pri nas zlasti kava, čaj, kakao, tobak in alkoholne pijače. Kava se pripravlja iz semen pravega kavovca (sl. 178. in str. 133.), večinoma še z raznimi dodatki (n. pr. cikorija), čaj iz listov čajevca (sl. 179.), kakao iz semen pravega kakavovca, razni tobačni izdelki iz 171 Sl. 179. Čajevec. a) cvetoča vejica (pom.); b) pestič; c) plod (pom.). Sl. 178. Kavovec. a) cvetoča vej ica (pom.); b) cvet; c) ve- jica s plodovi (pom.); d) prerez ploda; e) seme (kavino zrno). listov tobaka. Vino nastane iz soka vinskih jagod (mošta) po alkoholnem vrenju, ki ga povzročajo glive kvasnice (str. 76.). Strupeno je vino necepljenih trtnih vrst (»šmarnica"). Pivo vare iz kalečega ječmena in mu dodajo »hmeljeve moke" (str. 106.). Žganje kuhajo večinoma iz koščičastega in pečka- tega sadja, borovnic, bezgovih jagod, brinovih »jagod" i. dr. Nevarna, zelo strupena nasladila so opij, ki se dobi iz mleč¬ nega soka nezrelih makovih glavic, in kokain. Kot krmilne rastline, s katerimi hranimo domače ži¬ vali, so važne zlasti trave, bodisi sveže ali posušene (seno, otava), detelja in sorodne metuljnice (turška detelja, nemška detelja, grašica i. dr.), poleg tega tudi oves, koruza, repa, pesa, korenje, buče in slama nekaterih žitaric. Tekstilne rastline, ki nam dajo vlakna za predivo in tkanine, so zlasti lan, konoplja, indijski jutovec, tudi ko¬ priva, zlasti pa bombaževec. Lan (lan, Linurn usitatissimum) (sl. 180.) je stara kulturna rastlina, ki se pa pri nas dandanes le malo goji. Nezrele rastline populijo, potrgajo jim glavice, ki se predelajo v laneno olje, stebla pa razprostro nekaj časa po travnikih, da nekoliko prepere, potem pa iz njih izločijo vlakna, ki dajo predivo. Predivo potem spredejo v niti, iz niti pa tko platno. u* 172 Bombaževec (pamuk, Gossypium) (sl. 181.), ima v glavičastih plodovih semena, porasla z dolgimi, belimi dlačicami, ki se spredejo v niti in potem stko v razne tkanine. Bombaževec goje dandanes po vseh toplejših krajih, pri nas zlasti v vardarski banovini. Les dreves se rabi za pohištvo, stavbe, kurjavo in razne tehnične izdelke. Mehak les imajo zlasti iglavci. Rabi se za pohištvo, kurjavo, največ pa v Sl. 180. Lan. Sl. 181. Bombaževec. 1 ) cvetoča vejica (pom.); 2 ) pre- /) cvetoča vejica (pom.); 2 ) zrela gla- rez plodnice (pov.); 3 ) prašniki vica (pom.); 3 ) seme. in pestič (pov.); 4 ) vejica s plo¬ dovi (pom.). stavbarstvu. Zelo odporen proti vlagi je macesnov les. Vrbove šibice rabijo v pletarstvu, iz topolovine koljejo klinčke za vži¬ galice, iz lipovine režejo kipe. Trd in odporen les je zlasti hrastovina in se rabi za vodne zgradbe n. pr. mostove, jezove, potem za železniške prage, parkete, pohištvo i. dr. Za pohištvo se ceni zlasti lepa orehovina. Javorov, črešnjev, brestov, bu¬ kov, brezov, jesenov, nagnojev les rabijo zlasti strugarji in kolarji. Bukovina je dobro kurivo. Iz lubja hrasta plutca se režejo plutasti zamaški, les trstaste palme (španski trskovec) se rabi v pletarstvu ter za palice in iztepače, les bambusa za stojala, stole i. dr. 173 Razna mastna olja, ki jih dobimo iz rastlin, se rabijo za mažo strojev, za izdelavo mila in razsvetljavo. Laneno olje se rabi zlasti za oljnate barve. Ricinovo olje je odvajalno sredstvo in dobra maža za stroje. Razna dišeča olja, ki jih dobivajo iz dišečih rastlinskih delov, rabijo v parfumerijah, tako n. pr. znano „rožno olje", ki ga izdelujejo zlasti na Bol¬ garskem (okolica Kazanlika), rožmarinovo olje iz mladik rožmarina (Brusje na Hvaru) i. dr. Iz smole gozdnega in čr¬ nega bora se dobiva terpentin in terpentinovo olje, ki se rabi kot primes pregostim oljnatim barvam. Arabski gumi je smola, ki se izloča iz razpok afrikanskih in arabskih akacij. Kavčuk je sok kavčukovcev in gumovca. Kadilo in mira sta smoli nekaterih v Arabiji in Abesiniji rastočih dreves. Lepotne rastline gojimo pred vsem zaradi lepega, barvanega ali dišečega cvetja in lepih oblik. Človek si je po¬ sebno tu vzgojil iz divjih oblik premnoge zvrsti. Vrtnic po¬ znamo n. pr. nad 5000, tulipanov in hiacint nad 1000 zvrsti. Pasme so pa često nestanovitne in spremenljive. Bolj znane lepotne rastline so razne pasme nageljnov, vrtnic, tulipanov, hijacintov, georgin (dalij), nebin (aster), krizantem, cinij, pe¬ largonij i. dr. Po parkih se goji divji kostanj, rdečelistne zvrsti bukve in leske, lipovka ter še mnogi drugi domači in tuji lesovi. Zdravilne (oficinelne) rastline se rabijo v zdravilstvu. Dandanes se rabi nekaj nad 100 vrst. Med njimi je mnogo strupenih. Nekatere rastline se cenijo kot „domače zdravilo". Zdravilen čaj dajo tavžentroža, pelin, lapuh, prava kami¬ lica, bezeg, brinove „jagode“, lipovo cvetje i. dr. V špirit namočeno cvetje arnike (tinktura arnike) se rabi kot zdra¬ vilo za rane. Strupene rastline. Mnoge rastline imajo strupe, ki lahko pri neprevidni rabi človeku škodujejo in povzročijo celo smrt. Če jih pa previdno rabimo pod nadzorstvom veščega zdravnika, nam ozdravijo ali vsaj olajšajo marsikatero bolezen. Prav veliko strupenih rastlin je med zlatičnicami, kobulnicami, volčini in razhudnicami. Bolj znane strupene rastline so: preobjeda, ripeča zlatica, vse vrste teloha, pikasti mišjak 174 (strup koniin), velika in mala trobelika, volčini, norica (strup atropin), bunika, zobnik, tobak (strup nikotin), grenkoslad, naprstec (strup digitalin), volčja jagoda, jesenski podlesk, omotna ljuljka, tisa, nagnoj i. dr. Nevarne so strupene gobe, tako: mušnica, vražji goban, strupeni kukmak i. dr. Stru¬ peni so „rožički“ škrlatnordeče glavnice (strup ergotin). Hude strupe, toksine, izločajo bolezenske cepljivke in zastrupljajo gostitelja. VI. Rastlinstvo in rastje. Razpored in razprostranjenost rastlin. Rastline žive v razmeroma tanki plasti na in ob zemelj¬ skem površju. Ta svoj življenjski prostor (biotop) napol¬ njujejo ponekod bolj gosto drugod bolj redko, kakor pač do¬ puščajo življenjski pogoji in prilike. Rastlina potrebuje za življenje v splošnem vode, pri¬ mernih tal (zemlje), zraka, svetlobe in toplote. Te dobrine, ki jih nudi priroda, rastlina izrablja, svoj ustroj njihovi množini in kakovosti primerno spremeni, se prila¬ godi, in sploh svoje gospodarstvo po danih dobrinah primerno uravna. Kjer nudi priroda te dobrine, tam se na¬ selijo rastline, se prilagode in tvorijo rastje ali vegeta¬ cijo tistega kraja ali pokrajine. Vse različne rastlinske vrste, ki rastejo v kakšnem kraju ali kaki pokrajini, tvorijo njeno rastlinstvo ali floro. Po značilnih rastlinskih vrstah moremo deliti floro v florske oblasti, podoblasti in okrožja. Jugoslavija n. pr. spada k veliki severni oblasti po večini v njeno srednjeevropsko podoblast, le pri¬ morje in južni del spadata v sredozemsko ali medite¬ ransko podoblast. Najboljši poznavalec in raziskovalec naše flore je naš učenjak Alfonz Paulin. Glej odd. VII. Na suhih tleh rastline z vodo varčno, včasih kar skopo gospodarijo in omeje izhlapevanje kolikor le mogoče. Take rastline imenujemo kserofite (glej str. 25.). Kserofiti imajo vobče malo listov, njih površina je majhna, pokožnica debela, rež je malo, listi in nadzemni organi so dlakasti. Ponekod so listi debeli, mesnati (sukulentni) in v njih se nabira in hrani voda, kot rezerva za prav suho dobo (n. pr. homulica [sl. 182.], agava i. dr.). Korenine in korenike segajo globoko v zemljo (kosmatinec, gadovec). Skrajno prilago- dene suhim tlom so kaktice (sl. 183.), ki imajo v bodice preobražene liste in zelena, mesnata stebla s trdo pokožnico. 176 Na vlažnih tleh imajo rastline dovolj vode, gospoda¬ rijo z njo razsipno, jo mnogo vsrkajo in mnogo izhlape. Take rastline imenujemo higrotite (glej str. 25.). Higrofiti imajo navadno mnogo listov z velikimi listnimi ploskvami (kalužnica). Listi imajo tenko, golo površnico in mnogo rež. V steblu in listih je mnogo cevi. Rastline, ki rastejo v vodi, hidrofiti, imajo nekaj orga¬ nov, zlasti listov, potopljenih, druge organe, zlasti cvete, pa dvigajo nad vodno gladino. Sl. 182. Homulica. Sl. 183. Opuncija. Listi lokvanja (topot, Nymphaea alba) (sl. 184.) n. pr. imajo tudi listne reže na zgornji strani plavajočih listov. Streluša (vragolič, Sagittaria sagit- tijolia) (sl. 185.) ima raznolične liste (zračne, plavajoče, potopljene). V vodi je dosti rudninskih snovi, bolj stalna toplina, pa manj zraka in manj svetlobe kot na suhem. Nekateri hidrofiti sprejemajo vodo, zrak in rudninske snovi z vsemi potopljenimi organi, imajo prav malo ali pa nič korenin in malo cevi (n. pr. mešinka [str. 156.], rogatek, vodna zlatica [sl. 186.] i. dr.). Drugi, ki dobivajo vodo in rudninske snovi iz tal na dnu, kjer so zasidrani s koreninami, imajo močne cevi. Rast hidrofitov je veči¬ noma zelo bujna. Številni potopljeni, pogosto razčlenjeni listi, morejo ven¬ darle sprejeti primerne množine zraka. V kolikor se zrak sproti ne porabi, se nabira v votlinicah med stanicami. Vidni, z zrakom napolnjeni mešički često olajšujejo plavanje (mehurjasta haluga). V morski in sladki vodi lebde majhni rastlinski in živalski organizmi (alge, praživali, členonožci i. dr.), ki jih giblje valovje in tokovje. Ti tvorijo plankton. Tudi na dnu voda žive rastlinski in živalski organizmi, v 177 kolikor dopuščata svetloba in toplota, tvorec bentos. Rastlinski bentos n. pr. v Kvarneru ne sega globl]e kot 50—70 m. Največja globina, do kamor sploh more seči, se ceni na kakih 200 m. Sl. 184. Lokvanj (pom.). Rastline se morajo prilagoditi tudi tlom (zemlji). Na rastline vpliva zlog tal (skalnata, peščena, trda, rahla, mehka tla) in pa njihov rudninski sestav (apnena, glinasta, dušična, slana, kremenasta tla). Prav na skalah morejo uspevati le zelo odporne in skromne rastline, kot so lišaji, in nekaj alg. Te rastline ime¬ nujemo naskalne rastline ali epilite. Z raznimi sokovi, ki jih izločajo, tope in rahljajo epiliti skalno po¬ vršino, ki se potem začne drobiti in postane dostopna drugim rastlinam. Na zrahljanih in razpokanih skalah se morejo naseliti nekateri mahovi, po razpokah, kjer se nabere precej prsti, pa že nekatere cvetnice, n. pr. Cojzova zvončnica (sl. 187.) i. dr. 178 Sl. 187. Cojzova zvončnica. (Foto: Petkovšek). Na gibljivih peščenih tleh, kot so ponekod ob mor¬ skih in rečnih bregovih, na sipinah in gorskih melinah se naselijo peščinske rastline ali psamofiti. Peščinske rastline so kserofitnega značaja. Zlasti korenine so zelo razčlenjene, goste in segajo zelo globoko ter skupno s pritličnimi, gostimi poganjki vežejo prst, da jo ne odnese veter ali voda. Po gorskih meleh se rada naseli velesa (Dryas octopetala) (sl. 188.), grmiček, s podolgastimi, narezanimi, spodaj gosto dlakastimi, usnjastimi listi in velikimi be¬ limi cveti, planinski mak, planinska ma- dronščica i. dr. Če se kaka melina, peščina ali sipina dobro zaraste s pešci nski mi rast¬ linami, se polagoma ustali in prekroji ter postane primerna tudi drugim rastlinam. Kako zavarujemo strme, gole nasipe želez¬ nic in cest? Nekatere rastline se nasele in uspevajo najbolje na apnenih tleh (apnene rastline), n. pr. podlesna vetrnica, ceptec, dlakavi sleč itd. Drugim n. pr. resi, borov¬ nici, rjavemu sleču apnena tla ne ugajajo ter se na njih le redkokrat nasele in ne uspevajo dobro. Sl. 188. Velesa. 179 Nekaj rastlin potrebuje veliko dušičnih snovi, to so dušične ali nitrofilne rastline. Dušične rastline dobro uspevajo tam, kjer je zemlja dobro gnojena n. pr. ob gnojiščih, jarkih, kjer se razliva gnojnica, ob hlevih, planinskih stajah i. t. d. Bolj znane dušične rastline so kopriva, kislica, naprstec, preobjeda i. dr. Ob morskih obalah in po nekaterih pustinjah je v tleh mnogo kuhinj¬ ske soli. Sol zadržuje vodo, tako da je morejo rastline le težko srkati. Rastline, ki rastejo na slanih tleh, solne rastline ali halofiti, so zato kserofitnega značaja, čeprav je včasih v slani zemlji dosti vode. Glinasta ali ilovnata tla imajo sicer dosti rudnin¬ skih snovi, ki so rastlinam potrebne, toda ne propuščajo vode, ampak jo vsrkajo in nabreknejo. Taka tla so rada močvirna, so premalo luknjičava in premalo zračna, hladna, ob suši pa se razpokajo in potrgajo nežne rastlinske koreninice. Peščena tla so preveč luknjičava, močno propuščajo vodo ter se hitro izsuše. Če se pa mešanici glinastih in peščenih drobcev pri¬ mešajo še trohneči organski ostanki, nastane, če je podnebje primerno, rodovitna črnica. Črnica ima zadosti potrebnih rudninskih snovi, je rahla, zračna, topla, ne propušča premočno vode in ostane primerno vlažna. V prsti živi velika množica živalskih in rastlinskih organizmov, edafon (n. pr. razne alge, glive, zlasti cepljivke, praživali, razni členonožci, črvi i. dr.), ki jo rahljajo in gnoje. Rastline, ki rastejo na drugih rastlinah, ne da bi jih za¬ jedale, imenujemo priraslike ali epifite. Priraslike so n. pr. razni lišaji, mahovi in alge na drevesnem lubju. Prav veliko priraslik je v pragozdih vročih pokrajin. Med njimi so nekatere prav krasne kukavičnice. Hrano dobivajo iz prsti, ki se nabere po iubovih razpokah. Po vrtovih, njivah in travnikih, kjer leto za letom trgamo, pulimo, žanjemo ali kosimo in z rastlinami odnašamo tudi rudninske snovi, se zemlja polagoma izčrpa. Začne ji primanj¬ kovati rudninskih snovi, ki jih moramo nadomestiti z gno¬ jenjem. Gnojimo navadno z gnojnico in hlevskim gnojem, ki vrne zemlji skoraj vse odvzete snovi, ali pa z raznimi umetnimi gnojili, kot so „žlindra“, kajnit, kalijeva sol, „kostna moka“ i. t. d. Prevlažne travnike skušamo primerno osušiti, presuhe pa umetno namakati ter tako zboljšati njihovo kakovost in rodovitnost. Zraka, ki je potreben za asimilacijo in dihanje, ima v splošnem vsaka kopna rastlina dovolj. Nekatere cepljivke 180 morejo živeti tudi brez zraka, nekaterim zrak celo škoduje in jih uniči. Veter pospešuje zlasti izhlapevanje, raznaša pelod, semena, trose, plodove ter oprašuje in širi rastline. Vsaka zelena rastlina mora imeti primerno svetlobo. Nekatere rastline rabijo veliko svetlobe in uspevajo najbolje, če imajo vso svetlobo popolnoma prostega obzorja (sončne rastline), druge morejo živeti le v senci, na premočni sve¬ tlobi pa poginejo (senčne rastline). V temi zelene rast¬ line ne uspevajo, pač pa razne glive. Nekaterim cepljivkam svetloba celo škoduje in jih uniči (n. pr. povzročitelja tifusa, jetike), druge same svetijo (svetlobne cepljivke). Mnogi rast¬ linski organi uravnavajo svojo rast in lego po svetlobi (str. 7., listni mozaik str. 38.). Rastline potrebujejo za življenje, zlasti za redno zorenje plodov tudi določeno letno množino toplote in ne vzdrže prenizke topline (temperature). Nekateri lišaji (n. pr. jelenovee in islandski li¬ šaj), grmi in grmički ra¬ bijo prav malo toplote, so proti mrazu zelo odporni ter vzdrže tudi dolge, mrzle zime polarnih kra¬ jev in visokih gora, kjer je povprečna letna tem¬ peratura pod 0° C. Naši iglavci in poletnozeleni listavci vzdrže le zime zmerno toplih krajev, kjer je povprečna letna tem¬ peratura 0 — 15° C. Ob obalah Sredozemskega morja, tudi po našem jugu in primorju rastejo neka¬ teri vednozeleni listovci (n. pr. lavorika [sl. 189.], oljka i. dr.) in mnoga ze¬ lišča, ki ne vzdrže slane in nizkih temperatur ter potrebujejo za uspe vanj e povprečno letno tempera¬ turo 15 — 20° C. Kokosova palma, kavovec in mnoge druge rastline uspevajo le tam, kjer je povprečna letna temperatura nad 20° C in še dosti vlage. Pa tudi na istem kraju do¬ zore rastline kasneje, če je leto hladno in toplote razmeroma manj kot a) evetoča vejica (pom.); b) prašni cvet; c) prašnik (pov.); d) pestični cvet; e) plod. 181 navadno. Žitna žetev n. pr. se more pri nas zakasniti za kaka dva tedna, če je vreme oblačno in hladno. Vinska trta da bolj sladko grozdje, kadar je poletje gorko. Različna porazdelitev toplote na zemlji je glavni vzrok, da more vsaka rastlina uspevati le ob določenih izotermah oziroma ob določeni geografski širini, pa tudi tam le do dolo¬ čene nadmorske višine. Rastje moremo torej po letnih izoter¬ mah oziroma po geografski širini porazdeliti v klimatične širinske pasove. Ob ravniku je vroči ali tropski pas. Tu je skoraj vse leto enako vroče in večinoma tudi dosti vlage in dežja. Rastje je zelo bujno. Te kraje pokrivajo pravi tropski pragozdi. V pragozdih rastejo mogočna, vednozelena listnata drevesa. Ti gozdi imajo gosto podrašeino, na drevesnih deblih so pa razne ovijalke, plezalke in priraslike. Pragozd je zato težko prehoden. Če kak drevesni orjak pade, vzrasto tam kmalu mlada drevesa, ki jim je prej orjak jemal svetlobo in jih dušil. V dolgoletni tekmi za svetlobo in prostor pa se slednjič večinoma uveljavi zopet le eno drevo, ki sotekmece prehiti in izpodrine. Taki tropski pragozdi so zlasti ob Amazonki, Kongu in v Indiji. Topli ali subtropski pas se širi v splošnem od po¬ vratnikov pa nekako do 40. vzporednika. Tu tropsko deževje preneha, pokrajine imajo skoraj vedno jasno nebo, razmeroma malo dežja, pa precejšnjo povprečno letno temperaturo, zato je tu mnogo puščav in pustinj (step). Ponekod prevladujejo kserofitna zelišča, drugod kserofitni vednozeleni lesovi. V tem pasu leži n. pr. Sahara in mnoge puščave in pustinje Azije in Amerike. Vednozeleni lesovi, ki tvorijo ponajveč grmičevje in redke gozde, makijo, so razširjeni zlasti okoli Sredozemskega morja in tudi po našem primorju. Važni kulturni rastlini vročega in toplega pasa sta kokosova palma, ki sega le do 28°, in banana, ki sega do 34° zemljepisne širine. Riž seže že do 45° širine, vinska trta do 48°. Zmerno topli gozdni pas sega od subtropskega pasu pa nekako do tečajnikov. Tu se vrste izraziti štirje letni časi s precej različno toplino in padavinami. Rastline pozimi poči¬ vajo. Tu rastejo zlasti iglavci in poletnozeleni listovci, tvoreč obsežne gozde, travniške rastline po travnikih, razne žitarice, krompir, razno koščičasto in pečkato sadje, v južnem delu tudi še vinska trta. Koruza, ki potrebuje vsaj 18° povprečne poletne temperature, seže v Srednji Evropi nekako do 50° sev. širine, pšenica do 55°, oves do 65°, rž do 67° in ječmen, ki se zadovolji z 8“ C povprečne poletne temperature, seže celo do 70°. Bukev sega v Srednji Evropi do 58°, hrast do 60°, bor do 67°, breza do 71° severne širine. 182 Mrzli obtečajni ali arktični pas nad tečajnikom pokriva otoke Severnega ledenega morja z Grenlandijo, skrajne severne dele Evrope, Amerike in Azije. Poletje je kratko (3 — 4 mesece) in hladno, zima dolga, ostra in mračna. Na zamrzlih tleh, ki se le za kratek čas na površju otajajo, uspevajo prav skromne rastline, ponajveč lišaji (jelenovec, islandski lišaj i. dr.) nekaj nizkih dreves, grmov, polgrmov, mahov in trav, tvorec tundre. Ker je povprečna letna temperatura odvisna tudi od nad¬ morske višine, moremo ločiti po navpični členovitosti v vsakem klimatskem širinskem pasu po več višinskih pasov. Tako imamo n. pr. pri nas nižinski pas po dolinah in gričevju, srednjegorski pas nekako 800 — 1800 m nad morjem, više pa alpski pas. V nižinskem pasu uspeva pri nas koruza, pšenica in drugo žito, košči- často in pečkato sadje, trta, listnato in iglasto drevje, bolj na jugu tudi oljka, murva, smokva, tobak i. dr. V srednjegorskem pasu uspevajo še oves, ječmen in ajda ter krompir. Stalna človeška naselja segajo pri nas nekako do 1400 m visoko. Gozde sestavljajo zlasti bukev, smreka in v nižjih legah tudi jelka. V alpskem pasu pravega gozda ni več. Med alpskimi tratami uspeva le še ruševje in nekaj grmičja. Visoko po skalovju uspevajo še skromne in odporne naskalne rastline, zlasti lišaji in nekaj alg. Naše rastne i o r m a c i j e. Planika, ki smo jo presadili s planin v dolino, v nekaj letih izgubi volneni kožušček ter obledi, pa tudi steblo se podaljša, bistvenih lastnosti svoje vrste zlasti ustroja cveta pa ne izpremeni. Podobno kot planika ima vsaka rastlina temeljne ali bistvene lastnosti svoje vrste, zlasti ustroj cveta, ki so zasidrane v zarodni osnovi in se ne izpreminjajo ali pa le prav malo ter se podedujejo od roda do roda. Druge po prilagoditvi pridobljene lastnosti, so spre¬ menljive in odvisne zlasti od podnebnih (vlaga, toplota, svetloba, veter) in talnih razmer ter se z njimi vred izpre¬ minjajo. Rastlina, ki se je prilagodila, je torej v skladu (v harmoniji) z zunanjimi življenjskimi prilikami. Klimatske in talne prilike kakega kraja prijajo večinoma rastlinam sistematično različnih vrst. Poedinci različnih rast¬ linskih vrst se bodo torej skušali tam naseliti, vzdržati, raz¬ mahniti in izpodriniti tekmece. V tem življenjskem tekmovanju se pa tekmeci prilagode tudi drug drugemu, rekli bi družbe¬ nim ali socialnim razmeram, dokler se tudi v tem oziru ne doseže medsebojna skladnost. Če n. pr. kod v gozdu drevesa izsekamo (tab. IV.) in tako spremenimo družabne in 183 seveda tudi svetlobne razmere, na poseki kmalu odmro prejšnje senčne rastlinske vrste in se uveljavijo druge sončne, potem pa, ko se poseka zaraste, se zopet prejšnje spodnje rastje obnovi. Regrat n. pr. na slabi zemlji listno rožico razprostre in duši z njo sosedne rastline, na boljših travnikih, kjer ga preraščajo trave, listno rožico dvigne in podaljša. Klimatične in talne razmere kakega kraja pa niso stalne, nespre¬ menljive. Danes vemo, da je v dolgih dobah zemeljske zgodovine marsi¬ katere dele celin zalilo morje, diugod pa se je dvignilo morsko dno in poslalo kopno. Voda je ponekod razrušila stare gore in izravnala pokrajino, drugod so pa nastala in se dvignila nova gorstva. Take in podobne geo¬ grafske spremembe so pa seveda tudi spremenile podnebne in talne raz¬ mere pokrajin ter sprožile in zaostrile življenjsko tekmovanje organizmov, ki so se bili tam naselili in ustalili. Rastline n. pr., katerim so se življenjske prilike poslabšale in se novim razmeram niso mogle prilagoditi, so pod¬ legle novim prikladnejšim priseljencem in odmrle. Tam pa, kjer so se razmere spremenile v njihov prid, so se razširile, razmahnile in izp drinile tiste domačine, ki so jun spremembe poslabšale življenjske pogoje in se novim razmeram niso mogli dosti prilagoditi. Rastlinske vrste se torej nekako selijo iz neugodnih pokrajin v ugodnejše. Velikokrat se pa v pr¬ votni pokrajini na kakih ugodnejših mestih vendarle vzdrže odpornejši ostanki ali relikti starega rastlinstva. Med našimi planinskimi rastli¬ nami je n. pr. mnogo ostankov prejšnjega rastlinstva iz mrzle „ledmie dobe“, ki se je izselilo proti severu (islandski lišaj, pravi jelenovec, velesa i. dr.). Zunanje spremembe (klimatične, talne), spremenljivost (prilagodljivost) rastlin in življenjsko tekmovanje, vse to je izobličilo v posameznih krajih izbrane rastlinske družbe, ki jih imenujemo rastne ali vegetacijske formacije. Člani vsake formacije uživajo iste dobrine in se hranijo z iste „mize“. Med „somizniki“ se vzdrže le tisti člani, ki se prilagode „skupni mizi", to je sosedom in skupnim življenjskim prilikam. Take izrazitejše naše vegetacijske formacije so: listnati po- letnozeleni gozd, iglati gozd, šibljak, travniki, močvirja in barja, planinske trate ter razne mešane in umetne formacije (njiva, vrt). Listnati poletnozeleni gozd. Listnati poletnozeleni gozd zmerno toplega pasa sestavljajo zlasti lesovi, ki pred vsako zimo odvržejo listje ter zelišča, katerih nadzemni deli večinoma pozimi odmro. Najpogostejša drevesa naših listnatih gozdov so mačičnice, zlasti bukev, hrast, gaber i. dr. Po drevesni vrsti, ki prevladuje, imenu¬ jemo gozd bukov, hrastov i. t. d. 184 Debla so visoka, krošnje razvite le ob vrhu in tvorijo bolj ali manj strnjeno najvišjo plast gozda. Drugo nižjo plast tvori podraščina. Sestavljajo jo nizka drevesa in razni grmi. Razvije se zlasti tam, kjer zgornja najvišja plast ni dosti strnjena in propušča precej svetlobe. Spod¬ njo plast tvorijo razna senčna zelišča, n. pr. podlesna vetrnica, prvenec, šmarnica, mnogocvetna solzica i. dr. Prav pritalno plast pa tvorijo razni mahovi, lišaji in glive. Posamezne gozdne plasti nimajo enakih živ¬ ljenjskih pogojev. Goste krošnje dreves jemljejo poleti nižjim plastem svetlobo. Tudi zrak je spodaj bolj vlažen in miren kot zgoraj. Preperelo listje na tleh nudi zlasti glivam gniloživkam ugodne pogoje. Cvetnice spod¬ nje plasti ozelene in cveto večinoma zgodaj spomladi, ko drevje in grmovje še nima listja in je zato tudi pri tleh precej svetlobe. Poleti, ko se listna streha dreves in grmovja strne, vzdrži pri tleh le še nekaj senčnih rastlin. Na jesen se hranilne snovi lesov pretoče iz listov v deblo. Listi porumene in odpadejo. Golo drevje prav malo izhlapeva, pa tudi korenine iz mrzlih tal ne morejo vsrkati dosti vode. Skoraj vse presnavljanje zastane, gozd počiva. Drevje z golimi vejami lahko otresa sneg in kljubuje hudim zim¬ skim vetrovom in mrazu. Spomladi poženo iz brstičev nove mladike, listi in cveti, ki so pa večinoma neznatni,- zbrani v mačice in prilagodeni opra- šenju po vetru (mačičnice). Ker je drevje takrat ponajveč še golo in ker so istovrstna drevesa v gozdu vendarle blizu skupaj, se večina cvetov opraši. Primerjaj str. 163.1 Tak listnat gozd je poleti nekako higrofitnega, pozimi pa kserofitnega značaja. Vednozeleni iglati gozd. Naši iglati gozdovi so kserofitnega značaja. Sestavljajo jih smreka, jelka, bor, po gorskih krajih še macesen. Smre¬ kovi in jelovi gozdi so gosti in temni vse leto, zato v njih pri tleh ni veliko zelenega rastja. Svetlejši so borovi in ma¬ cesnovi gozdi. Iglati gozdi segajo visoko v planine (ruševje!) in daleč proti severu. Prav pogosto se družijo listovci in iglavci v mešane gozde. Gozdi omiljujejo toplinske razlike, preprečujejo premočno izhlapevanje zemlje, zadržujejo vlago v zemlji, na pobočjih ve¬ žejo prst, da je nalivi ne odneso, pozimi pa zadržujejo snežne plazove. Zato se gozdi na strmih, plazovitih pobočjih ne smejo sekati, goličave pa je treba pogozditi. Gozdovi in nasadi spra- ščajo mnogo kisika in tako svežijo zrak, dajejo pa tudi pri¬ jetno senco. Šibljak. Po našem primorju je zelo razširjeno nizko zimzeleno drevje in grmovje, tvorec šibljak, kakor je to formacijo imenoval naš botanik Lujo Adamovič. Glej odd. VII.! Posamezne rastline šibljaka potrebujejo mnogo 185 svetlobe, precej toplote in so kserofitnega značaja. Naš šibljak navadno sestavlja grmovje zlasti zelenika (Phillyrea media), nraginja (Arbutus une- do), pravi rožmarin, razne rese i. t. d. Gozdi šibljaka so redki in svetli. Smreke, jelke, bukve, lipe in mnogih drugih značilnih naših dreves tam ni. Nadomeščajo jih razni bori, mirta, lavorika, rožičevec, razni hrasti, manov ali mali jesen itd. Šibljak je posebna vrsta makije. Glej str. 181.! Travniki. Travniki (trate, senožeti, livade, pašniki) so nastali tam, kjer je človek izsekal gozd in kjer so tudi padavine precej izdatne in enakomerno porazdeljene čez vse leto. Na travnikih človek kosi seno in otavo, na jesen jih pa večinoma še živina popase. Vzdržati morejo tu le trajna zelišča. Iz odrezanih ste¬ bel poženo številni novi poganjki, tako da tvorijo rastline goste ruše. Značilne rastline travnikov so trave, med njimi pa uspevajo mnoge zlatičnice, metuljnice, košarice i. dr. Na vlažnih travnikih je mnogo šašev, ki dajo „kislo“ seno in mnogo drugih higrofitov (n. pr. kukavičja lučca, lopatica, kaluž- nica i. dr.), na suhih pa mnogo kserofitov. Zelo suhi travniki so puste v Podonavski nižini. Močvirja in barja. Vlažni travniki prehajajo marsikje v močvirja (tab. III.). V blatnih močvirskih tleh živi nebroj alg, gliv, zlasti cepljivk, pa tudi praživali, črvov, mehkužcev i. dr. V močvirjih rastejo razni higro- in hidrofiti, n. pr. trstika, povodna perunika, potem rogoz (rogoz, Typha) z valjastimi betiči vrh stebla, lokvanj, streluša, močvirska preslica, nekaj lisičjakov, v vodi plava žužkojeda mešinka i. t. d. Če je podnebje primerno, zara¬ stejo močvirske rastline mlakuže ter potem tvorijo nekako podlago drugim rastlinam, zlasti šotnim mahovom, ki se tam naselijo. Močvirje se pola¬ goma spremeni v barje. Šotni mahovi tvorijo goste, gibljive, meh¬ ke ruše, kot goba prepojene z vodo. Spodaj v blatnem dnu, kjer je premalo zraka, mahovi in rastlinske korenine odmirajo, oglene ter se pretvarjajo v šoto, na površju pa se dalje raz¬ raščajo. Barska tla imajo prav malo apnenca in rudninskih snovi. Iz razpadajočih rastlin na¬ stale snovi pa tudi zadržujejo vodo in barske rastline jim jo morejo le težko iztrgati, zato Sl. 190. Munec. Dolžan: Botanika. 12 186 so kserofitnega značaja. Ob robu barja rasto še razne močvirske rastline (n. pr. trstje), na barskih tleh pa poleg šotnih mahov še razni šaši, zlasti munec (sl. 190.) potem vresje, divji rožmarin, mesojede rastline, zlasti rosika ter nekaj lesov (olša, breza). Posebno obsežno je Ljubljansko barje. Barja so tudi na Pohorju, Jelovici, Pokljuki in drugod. Planinske trate. V planinah je hladno in vetrovno, zima je dolga in ostra, poletje razmeroma kratko, noči prav hladne, svetloba pa jačja kot v dolini. Velika večina planinskih rastlin je trajnic, ki spomladi hitro obnove nadzemne organe in se ohranijo tudi tedaj, če v kakem kratkem poletju seme ne dozori. Sončni žarki zrak le malo segrejejo, pač pa tla, ki žarke vsrkavajo in potem grejejo obtalno zračno plast. Vetrovi hlade zrak in pospešujejo hlapenje. Planinsko rastje je zato nizko in pritlično, ne sega v višje, hlad¬ nejše, vetrovnejše zračne plasti ter je ponajveč kserofitnega značaja. Mnoge planinske rastline imajo odporne listne rožice (nekateri kreči sl. 191.), druge rastejo prav tesno skupaj v nizkih rušah in blazinicah (razni ščitki sl. 191.) in se tako varujejo premočnega mraza in izhlapevanja. Pritlikavi bor (rušje), ki sega tudi v planinske trate in tvori nizke, goste, težko pre¬ hodne gozde, ima prožna, kipeča debla, ki prav dobro kljubujejo vetru in plazovom. Podobnega ustroja so še nekateri drugi lesovi, ki vzdrže v teh višinah (sleč, velesa). V močni svetlobi se razvijejo rastlinska barvila hitreje kot v dolinah. Svetloba tudi zadržuje in ovira rast stebel. V višjih legah se kaže med planinskimi tratami bolj in bolj skalovje, dokler slednjič strnjeno rastje ne preneha popolnoma. Le posamezne odporne naskalne rastline še vzdrže po skalovju, zlasti v razpokah. Tam gori raste tudi triglavska roža (Po- tentilla nitida) (sl. 192. a in b.) z rdečimi cveti in trojnimi, srebrno- dlakastimi listi, znana iz pravljice Sl. 191. Ščitek in kreč. Sl. 192. a. Triglavska roža. 187 (Foto: Petkovšek). Sl. 192. b. Triglavska roža pod Malim Triglavom. o „Zlatorogu“. Celo na planinskih snežiščih se pri nas včasih pojavi rdeča snežna alga (Sphaerella nivalis), ki sneg rdeče obarva. Umetne rastlinske družbe. V naravne rastlinske skupine posega skoraj povsod človek in spreminja njihov sestav. Pravega naravnega travnika ali pragozda, kjer je vse tako, kot je zraslo in padlo, pri nas nikjer več ni. Človek je posekal in iztrebil nekatera drevesa in podraščino ter tako pretvoril naravni gozd v gojeni gozd. Košnja in paša izpreminjata travnike, ravno tako umetno gnojenje, namakanje in izsuševanje. S tem se rastlinam živ- Ijenski pogoji spremene in marsikatere rastline, ki v novih življenjskih razmerah ne vzdrže življenjske tekme, odmro. Človek tako ustvarja nekake umetne rastlinske družbe, ki so pa večinoma nenaravne in odmro, oziroma se spremene, če človeški vpliv preneha. Najbolj značilne umetne rastlinske družbe so njive in vrtovi. Njiva se vsako leto preorje, zrahlja in pognoji. Trajnice na takih tleh ne morejo dobro uspevati. Enoletnice, kot so zlasti žitarice, se pa na zrahljanih, zračnih in pognojenih tleh hitro ukoreninijo in dobro uspevajo. Naseli pa se na njive seveda tudi plevel (korov), zlasti razne enoletnice, ki jim taka tla prijajo (n. pr. mak, plavica, plešec, kokolj, ljuljka i. t. d.). Ker plevel izsesava zemljo in duši vsejane rastline, ga skuša poljedelec odstraniti in uničiti. Vsem poljedelčevim naporom pa navadno kljubuje 188 njivski osat, ki ima tako globoko koreniko, da je niti plug ne izruje, ampak le odreže, iz njenih ostankov pa zopet zrastejo nova stebla. V vrtovih, sadovnjakih, sadi in goji človek drevje, ki mu prija. Zemljo primerno pognoji, osnaži z drevja mrčes, s škropljenjem varuje drevje raznih bolezni, obrezuje, cepi, obvezuje in zdravi razne poškodbe i. t. d. V zelenjadnih vrtovih goji razno zelenjavo, v cvetličnih razne lepotne rastline. Tudi tu se gredice primerno zrahljajo, pognoje, zalivajo, plevejo i.t. d. Če bi človeški vpliv prenehal, bi večino naših travnikov, njiv, vrtov in nasadov v nekaj desetletjih zarasel gozd z dru¬ gim rastlinstvom, kot ga je naravi vsilil človek. Večina naših „kulturnih“ rastlinskih vrst in zvrsti bi proste tekme z „divjimi“ in ^podivjanimi" ne vzdržala ter odmrla ali pa „podivjala“. Današnje rastlinstvo in rastje pa tudi živalstvo je torej nekak rezultat nekdanjih in sedanjih prirodnih (geografskih, klimatskih, talnih i. dr.) in kulturnih (človeških) vplivov in se bo z njimi vred spreminjalo in spopolnjevalo. VIL Dodatek. Herbarij. Herbarij imenujemo zbirko posušenih, stisnjenih rastlin, ki jih prilepimo na polovične pole ali pa prosto vložimo med oba lista v polo. Vsaki rastlini je treba pridejati listič (eti¬ keto), kjer je označeno ime rastline, kje in kdaj se je našla (čas razcvetanja) ter včasih še ime najditelja. Če je herbarij obsežen, ga je treba urediti ali sistematično (po družinah), ali biološko (po družbah) in mu dodati seznam in kazalo. Učencu je herbarij knjiga, kjer so opisane in „narisane“ rastline, s ka¬ terimi se je bavil, in označena njihova najdišča in cvetna doba. Rastline, ki jih izberemo za herbarij, naj bodo lepe, po¬ polne (z vsemi organi) in nepoškodovane. Če ob razcvetanju še ne moremo dobiti listov in plodov, naberemo te pozneje in jih priložimo. Za herbarij izbrane rastline vložimo takoj na mestu, kjer smo jih utrgali, v „mapo“ med pole močnega pivnika, doma pa jih potem skrbno zravnamo, vložimo med pole pivnika in denemo v stiskalnico. Stiskalnico tvorita dve deski, ki se moreta druga proti drugi priviti z vijaki, ali pa se zgornja deska s kakimi predmeti primerno obteži. Med posamezne pole pivnika, v katere smo vložili rastline, denemo še nekaj pol pivnika ali vsaj časopisnega papirja ter potem stiskalnico primerno (ne preveč!) privijemo. Rosne ali vlažne rastline moramo prej osušiti ali na zraku (ne na soncu!) ali s pivnikom, preden jih vložimo v stiskalnico. Mokre rastline namreč v stiskalnici večinoma spremene barvo (počrne) in prav rade plesnijo. Zelo sočnim rastlinam moramo odvzeti preobilen sok. To dosežemo, če vtaknemo rastline (razen cvetov) nekaj časa v vročo vodo in jih potem posušimo, ali pa jih denemo med pivnike in pogladimo z gorkim likalnikom. Ovele rastline je treba prej vtakniti v hladno vodo, da se osvežijo, preden se denejo v stiskalnico. Predolge rastline naj se upognejo ali pa razrežejo, da ne mole preko listnih 190 robov v stiskalnici in pozneje v herbariju. Pivniki v stiskalnici vpijajo iztisnjene sokove. Treba pa je rastline večkrat prelo¬ žiti in vlažne pivnike zamenjati z novimi, suhimi. To je treba ponavljati toliko časa, dokler se rastline popolnoma ne posuše. Naši botaniki. Joannes Antoni us Scopoli je bil rojen 1. 1723. na južnem Tirolskem. Od 1. 1754.—1769. je bil rudniški zdravnik v Idriji, potem (od 1769.—1779.) profesor mineralogije in metalurgije na rudarski akademiji v Ščavnici in od 1779. 1. dalje profesor kemije na univerzi v Paviji, kjer je 1. 1788. umrl. Bil je prvi, ki je za svojega bivanja v Idriji prepotoval in proučil v botaničnem oziru zlasti nekdanjo Kranjsko in Primorsko in prvi opisal naše rastlinstvo v svoji knjigi „Flora carniolica", ki je izšla 1. 1760. v prvi in 1. 1772. v drugi spopolnjeni izdaji. Med drugimi je opisanih v njej veliko (nad 100) do tedaj pri nas neznanih vrst. Baltazar Hacquet se je rodil 1. 1739. na Francoskem. Prišel je 1. 1767. kot rudniški zdravnik v Idrijo, od tod 1. 1773. v Ljubljano, kjer je poučeval na liceju anatomijo in kirurgijo. L. 1788. je postal profesor priro¬ dopisa na univerzi v Lvovu, bil 1. 1810. upokojen in se potem preselil na Dunaj, kjer je umrl 1. 1815. Kljub temu, da mu je ljudska praznovernost delala velike ovire (smatrali so ga za krivoverca in čarovnika), je prepo¬ toval vso našo ožjo domovino, zlasti Triglav in okolico ter jo proučil mine¬ raloško in botanično. Važni njegovi deli sta „Plantae alpinae carniolicae", kjer je opisanih mnogo, do tedaj pri nas neznanih rastlinskih vrst, in „Oryctographia carniolica“, kjer so zlasti geološki in mineraloški podatki. Med novimi rastlinskimi vrstami je opisana tudi domnevna Scabiosa Trenta iz Triglavskega pogorja, ki so jo pa pozneje mnogi botaniki zaman iskali, tako n. pr. pesnik „Zlatoroga“ Rudolf Baumbach, ki je živel nekaj let tudi kot učitelj v Trstu, ter znani alpinist in pisatelj dr. Julij Kugy (* 1. 1858. v Trstu). Franc pl. Wulfen, rojen 1. 1728. v Beogradu, je študiral teologijo in prirodoslovje ter stopil v jezuitski red. Med drugim je bil dve leti (1763. in 1764.) profesor filozofije in fizike v Ljubljani, od 1. 1764. dalje pa je bival in deloval v Celovcu, kjer je 1. 1805. umrl. Proučil je zlasti rastlinstvo Koroške, pa tudi sosednjih pokrajin. V prijateljskih stikih je bil z raznimi botaniki, med njimi tudi s Karlom Zoisom (Cojzom). Karel Zois, brat Žige Zoisa, znanega mecena naše književnosti, je bil rojen 1. 1756. v Ljubljani, živel pa je večinoma na svojem gradiču na Brdu pri Kranju, kjer si je uredil lep botanični vrt. Umrl je 1. 1800. Proučeval je zlasti rastlinstvo Julijskih alp in Karavank. Med drugimi no¬ vimi vrstami je odkril posebni vrsti vijolice in zvončnice, ki ju je Wulfen opisal in po njem imenoval. Franc Hladnik, rojen 1. 1773. v Idriji, je postal 1. 1795. skriptor na ljubljanski licealni knjižnici, 1. 1807. pa ravnatelj (prefekt) ljubljanske gimnazije, ki jo je vzorno vodil do 1. 1837., ko je stopil v pokoj. Umrl je 1.1884. Za časa francoske okupacije je bil profesor na „ecole centrale" v 191 Ljubljani. Ustanovil je v Ljubljani 1. 1810. botanični vrt, kjer naj bi se gojile zlasti naše rastline. Potrebno zemljišče je dal francoski maršal Marmont. Kmalu je bilo posajenih v vrtu kakih 2000 rastlin naše ožje domovine. V počitnicah je potoval, večinoma skupno s takratnim vrtnarjem botaničnega vrta Andrejem Fleischmannom in proučeval naše rastlinstvo ter nabiral rastline za botanični vrt, pa tudi za mnoge slovite takratne botanike, ki so ga visoko cenili. Njegov obširni herbarij in seznam rastlin se hrani v ljubljanskem muzeju. Henrik Freyer (* 1802. v Idriji, t 1866. v Ljubljani) je bil učenec Hladnikov in pozneje kustos ljubljanskega muzeja. Bavil se je mnogo z našim rastlinstvom. Ko je grof R. M. Blagay na obronkih Sv. Lovrenca pri Polhovem gradcu 1. 1837. odkril novo vrsto volčinov, jo je Freyer opisal in po najditelju imenoval Daphne Blagayana (sl. 193.). Zaslovela je zlasti, ko je naslednje leto saški kralj Friderik Avgust II. posetil njeno najdišče, da bi si jo ogledal v naravi sami. (»Proteus" II.) Sl. 193. Blagajev volčin. (Polo: Petkovšek). Dr. Friderik Welwitsch (Velbič) se je rodil 1. 1807. r pri Gospe Sveti na Koroškem. Postal je zdravnik, toda predvsem se je bavil z bota¬ niko. Po naročilu raznih znanstvenih ustanov je obiskal Azorske otoke in prepotoval Zahodno Afriko, zlasti takratno portugalsko Angolo ter zbiral in proučeval prirodne znamenitosti. Na teh nevarnih in utrudljivih poto¬ vanjih se je seznanil tudi s slovitim afriškim raziskovalcem Livingstonom (1. 1854.). Blizu rtiča Negro je našel 1. 1860. čudno rastlino, ki so jo domačini imenovali „tumbo“, angleški botanik Hooper pa jo je krstil Welwitschia mirabilis (glej str. 84.!). Umrl je 1. 1872. v Londonu. Njegovo zbirko so si razdelili muzeji in znanstveni zavodi na Dunaju, v Berlinu, Celovcu, Parizu, Kopenhagenu, Lizboni in Rio de Janeiru. 192 Dr. Josip Pančic, rojen 1.1814. v Bribiru, se je spočetka bavil z medicinskimi, pozneje pa zlasti z botaničnimi študijami. Leta 1846. je na pobudo Vuka Karadžiča zapustil svojo domovino in odšel v Srbijo ter ostal tam do smrti 1. 1888. Bil je profesor prirodopisa na beograjskem liceju in ko je bil licej razširjen v visoko šolo, njen prvi rektor. Bil je tudi prvi predsednik „Srpske akademije znanosti" in član mnogih znanstvenih društev. Prepotoval in preiskal je v botaničnem oziru vso tedanjo Srbijo, Črno goro, Hercegovino, Bosno, Dalmacijo in Bolgarijo. Mnogo (okoli 50) spisov in razprav, pisanih večinoma v srbskem jeziku, priča o njegovem korenitem delu. V njih je postavil temelje srbski botanični terminologiji. Odkril je več do tedaj neznanih rastlinskih vrst, med njimi tudi omoriko. Pokopan je bil na lastno željo v krsti iz omorikovega lesa. ^ V novejšem času je Pančičevo znanstveno delo nadaljeval in izpopolnil zlasti dr. Nedeljko Košanin, profesor na vseučilišču v Beogradu. Alfonz Paulin se je rodil 1. 1853. v Krškem. Po dokončanih štu¬ dijah je bil trideset let profesor prirodopisa na ljubljanski gimnaziji, nekaj časa je tudi poučeval sistematično botaniko na ljubljanski univerzi.} Bil je dolgo let predstojnik ljubljanskega botaničnega vrta, ki je pod njegovim vodstvom zaslovel po vsej Evropi. Prepotoval in raziskal je v botaničnem oziru vso našo ožjo domovino ter v številnih spisih objavil svoje izsledke. Odkril je okoli 200, do takrat pri nas neznanih rastlinskih vrst in podvrst. Glavno njegovo delo je velik herbarij cvetnic in praprotnic naše ožje domovine: „Flora exsiccata Carniolica", ki bo obsegal nad 2000 rastlinskih vrst. Po njegovi knjigi »Prirodopis rastlinstva za nižje razrede srednjih šol“ so prirejeni tudi rastlinski opisi v tej knjigi. Dr. Adamovič Lujo je bil rojen 1864. v Rovinju, vzgojen v Du¬ brovniku in je tam umrl 1. 1935. Bil je nekaj časa osnovnošolski učitelj, potem gimnazijski profesor, nato direktor vseučiliškega botaničnega vrta v Beogradu (1901.—1905.), potem vseučiliški docent rastlinske geografije na Dunaju. Prepotoval je Srednjo in Južno Evropo, zlasti vse dežele Balkan¬ skega polotoka ter proučil in opisal tamošnjo vegetacijo in floro, prav posebno še dalmatinsko. Glavno njegovo delo je: Vegetacijske razmere balkanskih dežel (1. 1909.). Dr. Stjepan Gjurašin (1867.—1936.) je bil profesor rastlinske siste¬ matike na zagrebškem vseučilišču in višji pedagoški šoli. Bavil se je zlasti s proučavanjem gliv (mikologijo) in flore sploh, posebno pa hrvaških pokrajin. Prvi splošni pregled flore hrvaških pokrajin sta podala Schlosser in Vukotinovič v knjigi »Flora croatica" 1.1869., pozneje pa Dragotin Hirc. Važen za proučavanje hrvatske flore je L. Rossi-jev »Herbarium croaticum" (ca. 30.000 listov), ki ga hrani botanični institut v Zagrebu. Dr. Vale Vouk, vseučiliški profesor in ravnatelj botaničnega vrta v Zagrebu (rojen 1. 1886. v Gospiču), je proučil posebno alge gorskih vrelcev, svetlobne cepljivke, morsko rastlinstvo, pa tudi drugo rastlinstvo, zlasti hrvaških pokrajin. Prav poučna je njegova knjiga: »Nauka o životu bilja". Seznam rastlin Adraš 103 Agava ameriška 94 Ajda navadna 107 Akacija neprava 43 Alge 65 Alga snežna 187 „ stenska 66 Arnika 141 Astra 142 Avrikel 123 Bambus 89 Beka 96 Beluš 93 Bezeg črni 134 Blen 131 Bob 114 Bodika potna 139 Bolhač 141 Boljka dišeča 89 Bombaževec 172 Bor črni 81 „ gozdni 55 „ pritlikavi 81 Borovec navadni 55 Borovnica 120 Božur kosovski 110 Bradovec navadni 78 Brdnja 141 Breskev 112 Brest poljski 104 Breza navadna 100 Brin navadni 84 Brina 84 Brogovita 53 Brusnica 121 Buča navadna 135 Bukev 101 Bunika 130 Cepljivke 67 Ceptec 96 Cibora 112 Ciklamen 123 Cikorija 138 Cinija 142 Cipresa 84 Čajevec 171 Čebula navadna 92 Cebulček višnjevi dvo- listni 20 Česen 92 Cešmin navadni 110 Češplja 112 Črepinjak 103 Crešnja 29 Črešnja volčja 129 Črnilec 133 Črnobina navadna 132 Dalija 142 Detelja nemška 114 „ travniška 114 „ turška Dinja 135 Divji kostanj navadni 38 „ „ rdeči 40 „ „ rumeni 40 Dob 102 Dren rdeči 120 „ rumeni 120 Dresen ptičji 108 Drobnjak 92 Drvojedka 75 Endivija 138 Fižol navadni 114 Gaber 99 Gabez gomoljasti 125 „ navadni 48 Gadovec navadni 125 Georgina 142 Ginko 85 Glavinec modri 138 „ navadni 139 Glavnica škrlatnordeča 71 Glog 113 Goban užitni 75 „ vražji 75 Gomoljika črna 76 Gorčica bela 112 Graden 103 Grah 45 Grahor pomladni 42 Grašiča navadna 114 Grenkoslad 129 Griva rumena 75 Grmiček zlati 125 Haluga mehurjasta 67 Hijacint 17 Hladnikija 120 Hmelj 106 Hoja 83 Homulica 176 Hrast 102 „ zimzeleni 103 Hren 112 Hruška 33 Igalka 119 Iva 96 Ivanjščica navadna 141 Jablana 32 Jagoda volčja 93 Jagodnjak rdeči 35 Janež sladki 120 Javor beli 115 „ ostrolistni 115 Ječmen navadni 87 Jeglič brezstebelni 122 „ kranjski 123 „ lepi 123 „ visoki 123 Jelenovec pravi 78 Jelenov jezik 61 Jelka 83 Jerebika 113 Jesen mali 124 „ veliki 124 Jetičnik vrednikov 133 Jetrenjak studenčni 65 Jetrnik 20 Ježek rjavi 75 Jurček 75 Jutovee 117 Kadulja prava 126 „ travniška 126 Kalina 123 Kalužnica 24 Kamilica pasja 141 „ prava 141 Kapičar lasasti 64 Kapus 111 194 Karfijola 112, 169 Kartavžar 109 Karželj 74 Kavovec pravi 133, 171 Kinovci 134 Kislica navadna 108 Klek 84 Klinček 52 Klobuk zlati 91 Kokalj 109 Kokorik navadni 123 Koleraba 112, 169 Komarček 120 Kompava brezstebel- na 139 Konoplja 106 Koper navadni 120 Kopin jak 113 Koprc 120 Kopriva bela 125 „ lisasta mrtva 37 „ mala 107 „ rumena 125 „ škrlatnordeča 125 „ velika 106 Korenje navadno 119 Koruza 88 Kosmatinec 22 Kosovski božur 110 Kostanj pravi 103 Košeničica nemška 44 Košutnik 125 Kovačnik 54 Kozja brada travni¬ ška 138 Krebulica gozdna 55 Kreč 186 Kresilna goba 75 Kresnica 141 Kristavec navadni 131 Krizantema 142 Krompir 127 Kronica pomladna 12 Krvnica navadna 75 Kukavica navadna 94 Kukmak 75 „ strupeni 75 Kumara 135 Kumena 54 Kumin navadni 54 Kutina 112 Kvasnice 69 Lakota 133 Lan 171 Lapuh 139 Lasasti kapičar 64 Latovka travniška 89 Lavorika 180 Leča 114 Lepi čeveljc 96 Leska 98 Lilija bela 91 Lipa malolistna 117 „ velelistna 117 Lipnik 117 Lipovka navadna 40 Lisičica 75 Lisičjak navadni 63 Lisičji rep 89 Lišaj islandski 78 Ljuljka 89 Loboda 109 Logarica 19 Lokvanj 176 Lopatica 25 Lošec 132 Lubenica 135 Lučca bela 50 „ kukavičja 50 Lučnik 133 Luk navadni 92 Macesen 82 Mačeha divja 118 Madronščica 132 „ planin¬ ska 178 Maginja 185 Mah šotni 65 Majoran 126 Mak divji 110 „ planinski 178 „ vrtni 111 Maklen 115 Malinjak 113 Mandeljnovec 112 Manov 124 Marelica 112 Marjetiea 140 Mastnica navadna 156 Materina dušica vrtna 126 Mavrah užitni 75 Melisa 126 Mešinka navadna 156 Meta poprova 126 Metlika 109 Milnica navadna 109 Mišjak pikasti 120 Mlečnik krvavi 111 Munec 185 Murka črna 96 „ rdeča 96 Murva bela 105 Mušnica 73 „ pegasta 75 Nagelj vrtni 52 Nagnoj planinski 44 Naprstec rdeči 131 „ velecvetni 132 Narcis beli 93 „ rumeni 93 Nebina 142 Nešplja 112 Nokota navadna 44 Norica 129 Odolin veliki 132 Ohrovt brstičasti 169 „ glavnati 112 „ pravi 112, 169 Oljka navadna 124 Olša bela 100 „ črna 100 Omela bela 155 Omorika 83 Opuncija 176 Oreh navadni 97 Orlica 110 Osat njivski 139 Oves navadni 87 Palma dateljnova 90 „ kokosova 91 „ pritlična 91 „ trstasta 91 Paprika 129 Paradižnik 129 Pasja trava 89 Pasje zelišče 127 Pasji zob 20 Pastinaka 120 Pečenka 75 Pečnica 142 Pehtran 142 Pelin 142 Penuša travniška 28 Perla dišeča 133 Perunika nemška 48 „ povodna 49 Pesa 108 „ bela 108 „ rdeča 108 „ sladkorna 108 Petelinčki 111 Peteršilj navadni 120 „ pasji 120 Petoprstnik 113 Pinija 81 Planika 142 Plavica 138 Plesen glavičasta 69 „ grozdna 71 „ krompirjeva 69 „ sivozelena čopi- časta 70 Plesen trtna 70 Plešec 29 195 Pljučnica navadna 125 Plutec 103 Podlesek jesenski 92 Podlesnica glistna 60 Pojalnik 155 Pokalica 109 Pomarančevec 170 Por 92 Potočnica navadna 47 Potonika navadna 110 Potrošnik 138 Praprot črnica 61 „ orlova 61 Prašnica pecljata 75 Predenica 155 Preobjeda prava 110 Preslica močvirska 63 „ njivska 61 Proso navadno 88 Prvenec 133 Pšenica 87 Ptičje mleko 92 Puhovka 75 Purpelica 110 Razhudnik 129 Rebrenjača navadna 61 Redkev njivska 112 „ povrtna 112 Regrat navadni 136 Repa 112 Repinec navadni 139 Repuh navadni 140 Resa 121 Riž 88 Rja travna 71 Rman navadni 141 Robida 113 Robinija 43 Rogatek 176 Rogoz 185 Rosika 156 Rožičevec 114 Rožmarin 126 Rušje 81 Rutica pozidna 61 Rž 85 Salata vrtna 138 Sedje 65 Sirovka strupena 75 „ užitna 75 Sivka prava 126 Skledičar stenski 76 Skorjavec pismenski 78 Skrečnik plazeči 126 Sladka koreninica 61 Sleč dlakavi 121 „ rjavi 121 Sliva 112 Smetlika navadna 133 Smiljka navadna 109 Smokva 105 Smrček užitni 76 Smreka 82 Snet koruzna 73 „ prašna 73 „ prosena 73 „ smrdljiva 73 Snežna alga 187 Solzica mnogocvetna 42 Solzice 89 Sončnica 142 Spirogira 65 Stenska alga navadna 66 Streluša 176 Svib 120 Svišč pomladni 124 „ rumeni 125 „ velecvetni 125 Šalotka 92 Ščitek 186 Šetraj 126 Šipek navadni 113 Škrobotee mali 132 Šmarnica 41 Špargelj 93 Špinača 109 Tavžentroža 125 Teloh črni 13 „ zeleni 14 Tevje 120 Tisa 84 Tobak kmetski 131 „ virginski 130 Topola bela 97 „ črna 97 Trepetlika 97 Triglavska roža 186, 187 Trn beli 113 „ črni 32 Trnoljica 32 Trnoselj 112 Trobelika velika 120 Trobentica 122 Trst indijski 89 „ sladkorni 89 Trstika 89 Trta vinska 116 Tulipan močvirski 19 „ vrtni 16 Turek 139 Turščica 88 Velbičija 84 Velesa planinska 113, 178 Vetrnica podlesna 21 „ trolistna 22 „ zlatičasta 22 Vijolica Cojzova 118 „ dišeča 118 „ pasja 118 „ rogata 118 Višnja 112 Višnjevi čebulček dvo- listni 20 Volčič 130 Volčin Blagajev 119, 191 „ blagodišeči 118 „ navadni 118 Volčja črešnja 129 Vrba bela 96 „ žaluj ka 97 Vres navadni 121 „ rdeči 121 Vulfenija koroška 133 Zelena 120 Zelenika 185 Zelje 112, 169 Zignema 66 Zlati grmiček 125 Zlatica ripeča 109 „ vodna 177 Zobnik črni 131 Zvezdasti mah 64 Zvezdnica navadna 109 Zvonček 10 Zvončnica Cojzova 136, 178 Zvončnica razprostrta 135 Žajbelj 126 Žefran pomladni 14 „ pravi 15 ■: F j' <:!' i. •: ■ « ■. ■■ :.i / . ' ■ ■ i i ! ;X f -i - .šli Jo- ■ - o . ■■ i • .v .... . . . ■ . mio? I f ■ M Slinil' ■, I . . : ■ i; , ' :i ■ fj ■ ■ : 1 : i ' ■ '0 •>’. .. i ,.:: ; i«r ; ■ ■ ; .. ' ■ inolrn •! . ■■■ 5V i i • i ... ■ •. : .. ' ■ 1 : • !• 17 k • ■ •. i: M.