Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani mo 8 9 Sveti Listi, Berila in E V A N G E L 11 Zel nedelje in praznike celega leta in vse dni svetega posla. Z navadnimi molitvami pri službi božji. Veljajo zvezani v platnenem herbtu 52 nov. kr. Na Dunaji. V c. kr. zalogi šolskih bukev. 1874 . / 111089 Šolske bukve, v ces. kr. zalogi šolskih bukev na svetlo dane, ne smejo draže prodajati se, nego je na pervem listu postavljeno. Pervi del. Berila in Evangelii za nedelje celega leta in vse dni svetega posta. Pervo nedeljo v adventu. Berilo iz lista s. Pavla dposteljna do Rimljanov v 13. poglavji11. do 14. verste. Bratje! vemo, da je že ura, da od spanja vstanemo. Zakaj naše zveličanje je bližje, kakor takrat, ko smo verni postali. Noč je prešla, dan pa se je približal. Verzimo tedaj od sebe dela teme, in oblecimo orožje svetlobe. Kakor po dnevu pošteno hodimo, ne v požreš¬ nosti in pijanosti, ne v nečistosti in nesramnosti, ne v kregu in nehvaležnosti; ampak oblecite Gospoda Kristusa. Evangeli svetega Lukeza 21, 25 — 33. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Znamnja bodo na solncu, in luni in zvezdah, in na zemlji bo stiska med narodi zavoljo strašnega šumenja morja in valov. In ljudje bodo koperneli od strahu in čakanja tistega, kar ima čez ves 1 * 4 svet priti; zakaj nebeške moči se bodo gibale. In tedaj bodo vidili Sinu človekovega priti na oblaku z veliko oblastjo in častjo. Kadar se bo pa to začelo goditi, poglejte in povzdignite svoje glave, ker vaše odrešenje se približuje. In jim je priliko povedal: Poglejte figovo drevo in vse drevesa; kadar že berst poganjajo, veste, da je leto blizo. Tako tudi vi, kadar bote vidili, da se to godi, vedite, da je blizo božje kra¬ ljestvo. Resnično vam povem, da ta rod ne bo prešel, dokler se vse ne zgodi. Nebo in zemlja bota prešla, moje besede pa ne bodo prešle. Drugo nedeljo v adventu. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov lo, 4 — 13 . Bratje! kar koli je pisanega, je v naše podučenje pisano, da po poterpežljivosti in poveseljenji pisem upanje imamo. Bog poterpežljivosti in povcseljenia pa vam daj, da boste med seboj ene misli po Jezusu Kristusu, da z enim sercem, in z enimi ustmi čast dajete Bogu in Očetu Gospoda našega Jezusa Kristusa. Zato sprejemajte se med seboj, kakor je tudi Kristus vas sprejel, Bogu v čast. Rečem namreč, da je bil Kristus Jezus služabnik obreze zavoljo resnice božje, da bi poterdil obljube očakov, in pa, da bi neverniki Boga zavoljo milosti častili, kakor je pisano: „Zato. te bom, Gospod, med neverniki hvalil, in tvojemu imenu pel.'“ In zopet reče: „Veselite se, neverniki, z njegovim ljudstvom ! 4 In zopet: „Hvalite Gospoda vsi neverniki, in povišujte ga vse ljudstva ! 4 In zopet reče Izaja: „Bo korenina Jesetova, in kteri bo vstal čez nevernike kraljevat, vanj bodo neverniki upali . 4 5 Bog upanja pa naj vas napolni z vsem veseljem in mirom v verovanji, da obogatite v upanji in moči sve¬ tega Duha. Evangeli svetega Matevža 11, 2 — 10. Tisti čas je Janez, ko je slišal v ječi Kri¬ stusove dela, dva svojih učencev poslal, in mu je rekel: Si ti, kteri ima priti, ali drugega čakamo? In Jezus je odgovoril in jima rekel: Pojdita in povejta Janezu, kar sta slišala in vidila. Slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobovi se očiščujejo, gluhi spreslišujejo, mertvi vsta¬ jajo, in ubogim se evangeli oznanuje. In bla¬ gor mu, kteri se nad menoj ne bo pohujšal. Kadar sta pa odšla, je Jezus začel množi¬ cam govoriti od Janeza: Koga ste šli v pu¬ ščavo gledat? tersta, kterega veter maje? Ali koga ste šli gledat? Človeka v mehko oble¬ čenega? Glejte! kteri se v mehko oblačijo, so v kraljevih hišah. Ali koga ste šli gledat? preroka ? Prav, vam povem, še več kakor pre¬ roka. Zakaj ta je, od kterega je pisano: Glej! jaz pošljem svojega angela pred tvojim oblič¬ jem, kteri bo pred teboj tvoj pot pripravljal. Tretjo nedeljo v adventu. Berilo iz lista s. Pavla aposieljna do Filipljanov 4, 4—7. Bratje! veselite se vselej v Gospodu; še rečem: Veselite se. Vaša pohlevnost bodi znana vsem ljudem; Gospod je blizo. Nič naj vas ne skerbl; ampak v vsaki 6 reči naj z molitvijo in priporočanjem in zahvaljenjem vase prošnje znane bodo pred Bogom. In mir Božji, kteri ves um preseže, varuj vaše serca in vašo pamet v Kristusu Jezusu. Evangeli svetega Janeza 1, 19 — 28. Tisti čas so Judje iz Jeruzalema duhov¬ nov in levitov poslali do Janeza, da so ga vprašali: Kdo si ti? In je povedal, in ni tajil, in je povedal: Jaz nisem Kristus. In so ga vprašali: Kaj tedaj? Si ti Elija? In je rekel: Nisem. So mu tedaj rekli: Kdo si pa, da jim odgovor damo, kteri so nas poslali? Kaj pra¬ viš sam od sebe? Reče: Jaz sem glas vpijo¬ čega v puščavi: Pripravite pot Gospodov, kakor je rekel Izaija prerok. In kteri so bili poslani, so bili zmed Farizejev. In so ga vpra¬ šali, in mu rekli: Zakaj tedaj kerščuješ, ako nisi ti ne Kristus, ne Elija, ne prerok? Janez jim je odgovoril, rekoč: Jaz kerščujem v vodi; v sredi med vami pa stoji, ki ga vi ne po¬ znate. On je, kteri za menoj pride, kteri je bil pred menoj, kteremu jaz nisem vreden jerme¬ nov od čevljev odvezati. To se je godilo v Betanii na uni strani Jordana, kjer je Janez kerščeval. Četerto nedeljo v adventu. Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korinčanov 4, 1—5. Bratje! imejte nas za Kristusove služabnike in de¬ livce skrivnost Božjih. Tukaj med delivci pa se išče, 7 da je kdo zvest najden. Meni pa je celo malo mar, da sem po vas ali po drugem človeku sojen ; pa tudi sam se ne sodim. Zakaj nič sicer nimam na vesti: toda v tem nisem opravičen; Gospod pa je, kteri me sodi. Ne sodite tedaj pred časom, dokler Gospod ne pride, kteri bo razsvetlil, kar je v temi skritega, in bo misli sere razodel, in takrat bo vsak hvalo od Boga imel. Evangeli svetega Litkeza 3, 1 — 6. Petnajsto leto cesarstva cesarja Tiberija, ko je bil Ponči Pilat oblastnik v Judeji, Herod pa četertni oblastnik v Galilej, Filip njegov brat pa četertni oblastnik v Itureji in Tra- honiški deželi, in Lizanija četertni oblastnik v Abileni, pod velikima duhovnoma Anom in Kajfom, je Gospod govoril Janezu, Zahari- jevemu sinu v puščavi. In je prišel na vso stran Jordansko, in je oznanoval kerst po¬ kore v odpuščenje grehov, kakor je pisano v bukvah govorov Izaija preroka: Glas vpi¬ jočega v puščavi: Pripravite pot Gospodovo, ravne storite njegove steze; vsaka dolina naj se napolni, in vsaka gora in vsak grič naj se poniža; in kar je krivega, bodi ravno, in kar ostrega, gladke pota. In vse človeštvo bo vidilo zveličanje božje. Predbožični dan. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov 1 , 1 — 6 . Pavel, služabnik Jezusa Kristusa, poklican apostelj, odločen v evangeli Božji, kterega je bil Bog pred obljubil 8 po svojih prerokih v svetih pismih od svojega Sina, (ki mn je bil rojen po mesu iz Davidovega zaroda), kteri je bil Sin Božji skazan v moči, po Duhu posvečujočem, iz vstajenja od mertvih, Jezusa Kristusa Gospoda našega, po kterem smo prejeli milost in aposteljstvo, da vse narode zavoljo njegovega imena pod pokorščino vere spravimo, med kterimi ste tudi vi, poklicani Jezusa Kristusa Gospoda našega. Evangeli svetega Matevža 1, 18 — 21. Ko je bila Marija, mati Jezusova, Jožefu zaročena, se je, preden sta vkup prišla, znašla noseča od svetega Duha, Jožef pa, njen mož, ker je bil pravičen, in je ni hotel razglasiti, jo je hotel skrivaj zapustiti. Kadar je pa to mislil, glej! se mu je angel Gospodov v »panji prikazal, rekoč: Jožef, Davidov sin! ne boj se (k sebi) vzeti Marije svoje žene! zakaj kar je v njej rojeno, je od svetega Duha. Rodila pa bo sina, in imenuj njegovo ime Jezus; on bo namreč odrešil svoje ljudstvo od njih grehov. Sveti božični praznik. (Pri maši o polnoči.) Berilo iz lista s. Pavla aposieljna do Tita 2, tl—13. Preljubi! prikazala se je milost Boga Zveličarja našega vsem ljudem, kteri nas uči, da se odpovejmo hudobii in posvetnim željam, ter trezno, pravično in bo¬ gaboječe živimo na tem svetu, čakajoči zveličanskega upanja in častitljivega prihoda velieega Boga in Zveličarja našega Jezusa Kristusa, ki je dal sebe za nas, da bi nas rešil vse krivice, in sebi očistil prijetno ljudstvo, vneto za dobre dela. To govori in opominjaj, v Kristusu Jezusu Gospoda našem. jEvangeli svetega Lukeza 2, 1 —/4. Tisti čas je povelje prišlo od cesarja Avgusta, da naj se popiše ves svet. (To po¬ pisovanje je bilo pervo pod Cirinom, oblast¬ nikom v Širii.) In vsi so .šli, da so se popi¬ sali, vsak v svoje mesto. Šel je pa tudi Jožef iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, k! se imenuje Betlehem, zato ker je bil iz hiše in rodovine Davidove, da bi se popisal z Marijo, svojo zaročeno ženo, ki je bila noseča. Prigodilo se je pa, ko sta tam bila, so se dnevi dopolnili, da bi porodila. In je porodila svojega pervo roj enega Sina, in ga je v plenice povila, in položila v jasli, ker za nje ni bilo prostora v hiši. In pastirji so v tisti strani culi, in na ponočnih stražah bili pri svoji čedi. In glej! angel Gospodov je stal pri njih, in svetloba božja jih je ob- svetila, in so se silno bali. In angel jim je rekel: Ne bojte se; zakaj glejte! oznanjam vam veliko veselje, ktero bo vsemu ljudstvu; ker danes vam je rojen Zveličar, kteri je Kristus Gospod, v mestu Davidovem. In to vam bodi znamnje: Našli boste dete v plenice povito in v jasli položeno. In zdajci jih je bilo pri angelu množica nebeške vojske, kteri so Boga hvalili in rekli: Čast Bogu na viso¬ kosti, in mir na zemlji ljudem svete volje. 10 Sveti božični praznik. (Pri zorni maši.) Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Tita 3, 4 — 7. Preljubi! kadar se je dobrota in ljubezen Zveličarja našega Boga prikazala, nas je, ne iz del pravičnosti, ktere smo mi storili, ampak po svojem usmiljenji zveličal v kopeli prerojenja in ponovljenja svetega Duha, kterega je v nas obilno vlil po Jezusu Kristusu Zveličarji našem ; da bomo z njegovo milostjo opravičeni deležniki po upanji večnega življenja, v Kristusa Jezusu Gospodu našem. Evangeli svetega Lukeza 2, 15—20. Tisti čas so pastirji med seboj rekli: Poj¬ dimo do Betlehema, in poglejmo to reč, ktera se je zgodila, ki nam jo je Gospod na znanje dal. In so hite prišli, in našli Marijo in Jožefa, in dete v jasli položeno. Ko so pa vidili, so spoznali, kar jim je bilo rečeno od tega de¬ teta. In vsi, kteri so slišali, so se čudili temu, kar so jim pastirji pravili. Marija pa je ohra¬ nila vse te besede, in premišljevala v svojem sercu. In pastirji so se vernili in Boga častili in hvalili za vse, kar so slišali in vidili, kakor jim je bilo povedano. Sveti božični praznik. (Pri veliki maši.) Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do llebrejev 1 , 1 — 12 . Velikokrat in po mnogih potih je nekdaj Bog go¬ voril očakom po prerokih, in zadnjič tiste dni nam je ■ 11 govoril po Sinu, kterega je postavil deležnika vseh reči; po kterem je stvaril tudi svet; kteri, ko je svetloba časti, in podoba bitja njegovega, in vse z besedo svoje moči nosi, je očiščenje od grehov opravil, in sedi' na desnici veličastva na visokosti in je toliko boljši od angelov, kolikor višje ime je memo njih dobil. Zakaj kteremu zmed angelov je kedaj rekel: Ti si moj Sin, danes sem te rodil? In zopet: Jaz bom njemu Oče, in on bo meni Sin? In zopet, kadar vpelje Pervorojenega na svet, reče: In vsi angeli Božji naj ga molijo. In od angelov sicer reče: Duhove stori svoje angele, in plamen ognja svoje služabnike. Sinu pa: Tvoj sedež, Bog, je od vekomaj do vekomaj; palica pravice je palica tvojega kraljestva; pravico ljubiš, in krivico sovražiš: zavoljo tega je Bog, tvoj Bog, tebe z oljem veselja bolj pomazal, ko tvoje sodeležne. In: Ti, Gospod, si v začetku zemljo uterdil, in nebo je delo tvojih rok. Ona bota prešla, ti pa ostaneš: in kakor oblačilo se bosta postarala, in kakor ogrinjalo jih boš premeni), in bosta premenjena; ti pa si zmiraj ravno tisti in tvoje leta ne bodo minule. Evangeli svetega Janeza 1, 1 — 14. V začetku je bila Beseda, in Beseda je bila pri Bogu, in Bog je bila Beseda. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je po nji storjeno, in brez nje ni nič storjenega, kar je storjenega. V nji je bilo življenje, in življenje je bilo luč ljudi. In luč v temi sveti, in tema je ni zapo- padla. Bil je človek poslan od Boga, kteremu je bilo ime Janez. Ta je prišel v pričevanje, da bi pričeval od luči, da bi vsi verovali po njem. On ni bil luč, ampak da bi pričeval od luči. Bila je prava luč, ktera razsvetli vsakega 12 človeka, kteri pride na ta svet. Na svetu je bil, in svet je po njem storjen, in svet ga ni spoznal. V svojo lastino je prišel, in njegovi ga niso sprejeli. Kolikor jih ga je pa sprejelo, jim je dal oblast božjim otrokom biti, njim, kteri veru¬ jejo v njegovo ime; kteri niso iz kervi, ne iz volje mesa, ne iz volje moža, ampak iz Boga rojeni. In Beseda je meso postala, in je med nami prebivala, (in smo vidili njeno čast, ka¬ kor čast edinorojenega od Očeta), polna milo¬ sti in resnice. V praznik s. Štefana, pervega mučenika. Berilo iz djanja apostolskega 6, 8—10 in 7, 54—59'. Tiste dni je Štefan, poln milosti in močf, delal velike čudeže in znamnja med ljudmi. Vstalo pa jih je nekaj iz shodnice, ktera se imenuje Libertincev, in Cirencev in Aleksandrijcev, in tistih, ki so bili iz Cilicije in Azije, prepirat se s Štefanom; in niso mogli obstati pred modrostjo in duhom, kteri je govoril. — Kadar so pa to slišali, so se togotili v svojih sercih, in so z zobmi škripali zoper njega. Ker je bil pa poln svetega Duha, se je ozerl v nebo, in je vidil Božje veličastvo, in Jezusa stati na desnici Božji. In je rekel: Glejte, vidim nebesa odperte, in Simi človekovega stati na desnici Božji. Tedaj so zavpili z velikim glasom, in za¬ tisnili svoje ušesa, in vsi kmali nanj planili. In so ga pahnili iz mesta, in s karanjem pobijali ; in priče so položile svoje oblačila k nogam mladenča, kteremu je bilo ime Savel. In so kamnjali Štefana, kteri je klical, rekoč: Gospod Jezus, sprejmi mojo dušo! In je pokleknil 13 in na ves glas vpil, rekoč: Gospod, ne prištevaj tim tega greha. In ko je to izrekel, je zaspal v Gospoda. Evangeli svetega Matevža 23. 34■ — 39. Tisti čas je rekel Jezus pismoukom in fa¬ rizejem : Glejte! jaz vam pošiljam preroke in modre in pismarje, in zmed njih bote nektere umorili, in križali, in nektere bičevali v svo¬ jih shodnicah in preganjali od mesta do mesta,J f da pride nad vas vsa pravična kri, ktera je' prelita na zemlji, od kervi pravičnega Abeljna do kervi Zaharija, simi Barahijevega, kterega ste umorili med" tempeljnom in oltarjem. R,es- nično vam povem, vse to bo prišlo nad ta rod,. Jeruzalem! Jeruzalem! ki moriš preroke, in njih kamnjaš, kteri so k tebi poslani; koliko¬ krat sim hotel zbrati tvoje otroke, kakor koklja zbira svoje piščeta pod perute, in nisi hotel!-»Glejte! vaša hiša vam bo pusta pu¬ ščena. Zakaj povem vam, ne bote me vidili odslej, dokler ne porečete: Ceščen bodi, kteri pride v imenu Gospodovem! V dan svetega Janeza aposteljna in evangelista. Berilo iz bukev Sirahovih lo, 1 — 7. Kdor se Boga boji, bo dobro storil, in kdor se pravičnosti dem, jo bo dosegel, in mu bo naproti prišla, ko častita mati. S kruhom življenja in razuma ga bo pasla, in z vodo zveličanske modrosti ga napajala; in se bo v njem uterdila, in se ne bo ganila. In ga bo ohranila, in ne bo osramoten. In ga bo povišala pri nje¬ govih sosedih, in v sredi zbirališča bo odperla njegove u Ubta, in Gospod ga bo napolnil z duhom modrosti, in razumnosti, in ga bo oblekel s častitljivim oblačilom. Z veseljem in dobrovoljnostjo ga bo obogatil, in mu v del dal večno ime Gospod naš Bog. Ec angeli svetega Janeza 21, 19 — 24. Tisti čas je Jezus Petru rekel: Pojdi za menoj. Peter se je pa obernil, in je vidii tiste¬ ga učenca, kterega je Jezus ljubil, kteri je pri večerji tudi na njegovih persih slonel, in je bil rekel: Gospod! kdo je, kteri te'bo izdal? Ko je tedaj Peter tega vidi), je rekel Jezusu: Gospod, kaj pa ta ? Jezus mu reče: Hočem, da tako ostane, dokler ne pridem, kaj tebi za to? Ti pojdi za menoj. Razšlo se je tedaj to go¬ vorjenje med brati, da tisti učenec ne umerje. Pa Jezus mu ni rekel: Ne umerje; ampak: Hočem, da tako ostane, dokler ne pridem, kaj tebi za to? To je tisti. učenec, kteri pričuje od tega, in je to pisal, in vemo, da je resnično njegovo pričevanje. Y dan nedolžnih otročičev. Berilo iz skrivnega razodenja s. Janeza aposteljna 14, 1—5. Tiste dni sem vidii, in glej, Jagnje je stalo na gori Sionu, in ž Djim njih sto štiri in štirdeset tavžent, kteri so imeli njegovo ime in ime Djegovega Očeta zapisano na svojih čelih, in sem slišal glas z neba, kakor šum veliko voda, in kakor glas velicega groma,- in glas, kterega sem slišal, je bil kakor citrarjev, kteri na svoje citre eitrajo. In so peli nekako novo pesem pred sedežem, in pred čveterimi živalmi in pred staršimi, in nihče ni mogel peti pesmi razun unih sto in štiri in štirdeset 15 tavžent, kteri so bili odkupljeni z zemlje. Ti so, kteri se niso z ženami ognusili; device namreč so. Ti hodijo za Jagnjetom, kamor koli gre. Ti so odkupljeni zmed ljudi pervine Bogu in Jagnjetu, in v njih ustih se ni našla laž; zakaj brez madeža so pred stolom Božjim. Ec angeli svetega Matevža 2. 13 — 18. Tisti čas se je angel Gospodov Jožefu v spanji prikazal, rekoč: Vstani, vzemi dete in njegovo mater, in beži v Egipt, in bodi tam, dokler ti ne porečem; zakaj Herod bo deteta iskal, da bi ga končal. In je vstal, in vzel dete in njegovo mater po noči, in se je uganil v Egipt. In je bil ondi do Herodove smerti; da se je dopolnilo, kar je Gospod govoril po pre¬ roku, ki pravi: Iz Egipta sem poklica! svojega Sina. Ko je tedaj Herod vidil, da je po modrih zapeljan, se je silno razserdil, in je poslal in pomoril vse fantiče, kar jih je bilo v Betlehemu in v vseh njegovih pokrajnah po dve leti in manj starih, po času, ki ga je bil od modrih izprašal. Takrat se je dopolnilo, kar je bilo govorjeno po Jeremii preroku, ki pravi: Glas se je slišal v Rami, jok in velik krik, Rahela je jokala po svojih otrocih, in se ni dala uto- lažiti, ker jih ni več. V nedeljo pred novim letom. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Galacanov 4, 1—7. Bratje! dokler je naslednik majhen, se ne loči od snžnjega, dasiravno je gospodar vsega, ampak je pod IG varhi in oskerbniki do časa, kteri je postavljen od očeta. Tako smo bili tudi mi, dokler smo bili majhni, sužnji pod pervim ukom sveta. Kadar je pa prišlo spolnjenje časa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene, in podverženega postavi, da bi jih odrešil, kteri so bili pod postavo, da posinovljenje prejmemo. Ker ste pa sinovi, je Bog poslal Duha svojega Sina v vaše serca, kteri vpije: Aba, Oče! Zavoljo tega zdaj ni več suženj, ampak sin; ako je pa sin, je tudi deležnik po Bogu. Eva n geli svetega Lukeza 2, 33 — 40. Tisti čas sta se Jožef in Marija, Jezusova mati. čudila temu, kar se je od njega govo¬ rilo. In Simeon jih je blagoslovil in rekel Marii, njegovi materi: Glej! ta je postavljen v padec, in v vstajenje mnogih v Izraelu; in v znamje, zoper ktero se bo govorilo. In tvojo lastno dušo bo meč presunil, da se misli razodenejo iz mnogih sere. In je bila prerokinja, Ana, Fanuelova hči, iz Aherjevega roda; ta je bila zelo v letih, in je po svojem devištvu ži¬ vela s svojim možem sedem let. In ta vdova je bila pri štiri in osemdesetih letih, ktera ni šla od tempeljna, in je s postom in molitvami noč in dan Bogu služila. In ona je ravno tisto uro tje prišla, in je Gospoda častila, in od njega govorila vsem, kteri so čakali Izraelovega od¬ rešenja. In ko so vse dopolnili po zapovedi Gospodovi, so se vernih v Galilejo v svoje mesto Nazaret. Dete pa je rastlo, in močno prihajalo, polno modrosti, in Božja milost je bila v njem. 17 V dan svetega Silvestra papeža. Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Timoteja 4, 1—8. Preljubi! zapričujem pred Bogom in Jezusom Kri- stu£om, kteri bo sodil žive in mertve v svojem prihodu in svojem kraljestvu: oznanuj besedo, ne jenjaj, bodi si priložno , ali nepriložno , prepričuj, prosi, svari z vsem poterpljenjem in ukom. Zakaj prišel bo čas, ko zdravega uka ne bodo terpeli, ampak si bodo po svojih željah učenike izbirali, kakor jih bodo ušesa serbele; in bodo od resnice ušesa odvračali, k basnim pa se obračali. Ti pa čuj, vse preterpi, opravi delo evangelista, spolnuj svojo službo, bodi trezen. Jaz namreč sim že darovan, in čas moje razveze je blizo. Dobro vojskovanje sim vojskoval, tek dokončal, vero ohranil. Zdaj mi je pri¬ hranjena krona pravice, ktero mi bo dal Gospod, pravični sodnik, tisti dan; pa ne le meni, ampak tudi tistim, kteri ljubijo njegov prihod. Evangeli svetega Lukeza 12, 35 — 40. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Vaše ledje naj bo opasano, in svetila goreče v vaših rokah: in vi bodite enaki ljudem, kteri čakajo svojega gospoda, kdaj se bo vernil od ženitnine, da mu, kadar pride in poterka, zdajci odpro ! Blagor tistim hlapcem, ktere gospod, kadar pride, čuti najde! Resnično vam povem, da se bo opasal, in jih bo k mizi posadil, in bo pristopil ter jim stregel. In ako pride ob drugi straži in, ako ob tretji straži pride, in jih tako najde, blagor tistim hlapcem. To pa vedite, da, ko bi hišni gospodar vedil, ktero uro tat pride, bi gotovo čul, in bi ne pustil Slov. Evangel. 2 18 svoje hiše podkopati. Tudi vi bodite priprav¬ ljeni, ker ob uri, ko se vam ne zdi, bo Sin človekov prišel. Berilo in evangeli osmega dneva po Kristusovem rojstvu sta tista , kakor božični praznik pri zorni maši, str. 10. Y novega leta dan ali v praznik obrezovanja Jezusa Kristusa Gospoda našega. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Tita 2,11 — 15, Preljubi ! prikazala se je itd. (kakor sveti božični praznik, pri maši o polnoči, stran 8.) Evangeli svetega Lukeza 2, 21. Tisti čas, ko je bilo osem dni dopolnjenih, da je bil otrok obrezan, mu je bilo dano ime Jezus, ktero je bilo imenovano po angelu, pre¬ den je bil spočet v maternem telesu. V nedčljo pred razglasenjem Gospodovim. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Galačanov 4, 1—7. Bratje! dokler je naslednik majhen itd. (kakor v nedeljo pred novim letom, stran 1 5.) 19 Evangeli svetega, Matevža 2, 19 — 23. Tisti čas, kadar je bil Herod umeri, glej! se je angel Gospodov Jožefu v spanji prika¬ zal v Egiptu, rekoč: Vstani, in vzemi dete in njegovo mater, in pojdi na izraelsko zemljo; zakaj pomerli so, kteri so detetu po življenji stregli. In je vstal, in vzel dete in njegovo mater, in je prišel na izraelsko zemljo. Ko je pa slišal, daArhelaj kraljuje v Judeji namesto Heroda, svojega očeta, se je bal tje iti: in v spanji opomnjen se je uganil na Galilejsko. In je prišel in prebival v mestu, kteremu je ime Nazaret, da se je dopolnilo, kar je govorjeno po prerokih, da bode Nazarečan imenovan. V praznik častitega razglašenja Gospodovega ali v svetih kraljev god. Berilo iz Izaija preroka 60, 1 — 6. Vstani Jeruzalem ! bodi razsvetljen : ker prišla je tvoja luč, in čast Gospodova nad teboj vzhaja. Zakaj glejte, tema bo zemljo pokrivala, in noč ljudstva; nad teboj pa bo Gospod izšel, in njegova čast se bo v tebi vidila. Narodi bodo v tvoji luči bodili, in kralji v svet- lobi tvojega vzhoda. Vzdigni svoje oči okoli sebe, in poglej, vsi ti so se zbrali in so k tebi prišli; tvoji si¬ novi bodo od delec prišli, in tvoje hčere bodo na (tvoji) strani izrejene. Takrat boš vidil in boš poln veselja; tvoje serce se bo čudilo in razširilo, kadar se preoberne množica primorcev k tebi, in moč narodov k tebi pride. Kamele te bodo, kakor povodenj, zagernile, hitre kamele 'z Madjana in Efe ; vsi bodo iz Sabe prišii, ter zlata In kadila prinesli, in hvalo Gospodovo oznanovali. 2 * 20 Evangeli svetega Matevža 2, 1 — 12. Kadar je bil Jezus rojen v Betlehemu na Judejskem v dnevih kralja Heroda, glej! so prišli modri iz Jutrovega v Jeiuzalem, rekoč: Kje je kralj Judov, ki je rojen? Zakaj vidili smo njegovo zvezdo na Jutro vem, in smo ga prišli molit. Herod kralj pa, ko je to slišal, se je prestrašil, in ves Jeruzalem ž njim. In je sklical vse velike duhovne in pismarje ljudstva, in jih je izpraševal, kje bi imel Kristus rojen biti. Oni pa so mu rekli: V Betlehemu na Ju¬ dejskem ; zakaj tako je pisano po preroku: In ti Betlehem, zemlja Judova, nisi nikakor naj manjši med vojvodi Judovimi: zakaj iz tebe bo prišel vojvoda, kteri bo vladal moje ljudstvo Izrael. Tedaj je Herod modre skrivej poklical, in jih je skerbno izpraševal za čas, v kterem se jim je zvezda prikazala. In jih je poslal v 'Betlehem, ter je rekel: Pojdite, in skerbno poprašujte po detetu, in kadar ga najdete, pridite mi nazaj povedat, da tudi jaz grem in ga molim. In ko so bili kralja zaslišali, so šli; in glej! zvezda, ktero so vidili na Ju¬ tro vem, je pred njimi šla, dokler ni prišla, in zgorej obstala, kjer je bilo dete. Kadar so pa zvezdo ugledali, so se silno obveselili. In so šli v hišo, in so našli dete zMarijo njegovo materjo, ter so (prednj) padli in ga molili (tukej se po¬ klekne): in so odperli svoje zaklade, in mu darovali zlat d, kadila in mire. In ko so v spanji odgovor prejeli, ne vračevati se k Herodu, so se' po drugem potu vernili v svojo deželo. 21 Perro nedeljo po razglašcnji Gospodovem. Berilo iz lista s. Pavla apdsteljna do Rimljanov 12, 1—5. Bratje! prosim vas pri usmiljenji Božjem, da svoje telesa das‘e v živ, svet iu Bogu dopadljiv dar, da bo vaša služba po pameti. In ne ravnajte se po tem svetu, ampak ponovite sc s ponovljenjem svojega uma, da spoznate, kaj je dobra, dopadljiva in popolna volja Božja. Zakaj po milosti, ki mi je dana, rečem vsem, kteri so med vami: Nikar bolj modrovati, kakor se spo¬ dobi modrovati, ampak modrovati, kar je prav, kakor je Bog slehernemu podelil mero vere. Zakaj, kakor imamo v enem telesu veliko udov, vsi udje pa nimajo ravno tistega opravila; tako nas je veliko eno telo v Kristusu, slehern pa smo eden druzega udje v Kristusu Jezusu Gospodu našem. Evangeli svetega Lukeza 2, 42 — 52. Kadar je bil Jezus dvanajst let star, so šli njegovi starši v Jeruzalem po navadi praz¬ nika. In ko so dnevi pretekli, in so nazaj šli, je ostal mladenič Jezus v Jeruzalemu, in nje¬ govi starši tega niso vedili. Menili so pa, da' je pri družini, in so šli dan koda, in so ga iskali med sorodniki in znanci. In ko ga niso našli, so se vernili v Jeruzalem, in so ga iskali. In prigodilo se je, da so ga tretji dan v tempeljnu našli sedeti v sredi učenikov, ki jih je poslušal in popraševal. Vsi pa, kteri so ga slišali, so se čudili njegovemu umu in njegovim odgovorom. In ko so ga ugledali, so se zavzeli; in njegova mati mu je rekla: Sin, zakaj si nama tako storil? Glej ! tvoj oče in jaz sva te z žalostjo 22 iskala. In jima reče: Kaj je, da sta me iskala? Nista li vedila, da moram v tem biti, kar je moje¬ ga Očeta? In ona nista umela besede, ktero jima je govoril. In je ž njima šel in prišel v Na¬ zaret, in jima je bil pokoren. In njegova mati je ohranila vse te reči v svojem sercu. In Jezus je rastel v modrosti in starosti, in v milosti pri Bogu in pri ljudeh. Drugo nedeljo po razglašenji Gospodovem. Berilo iz lista s. Pavla apusteljna do Rimljanov 12, 6—16. Bratje! po milosti, ktera nam ja dana, imamo razne darove: ali prerokovanje, po meri vere; ali službo, v služenji; ali kcor uči, v učenji; kdor opominja, v opo¬ minjanji; kdor podeluje, v priprostosti; kdor je čez druge postavljen, v skerbi; kdor usmiljenje skazuje, v veselji. Ljubezen bodi brez hinavščine, sovražite hudo,, deržite se dobrega, Z bratovsko ljubeznijo se med seboj ljubite. S poštovanjem pridite eden drugemu naproti. Ne bodite leni v oskerbovanji; bodi:e goreči v duhu; služite Gospodu; v upanji bodite veseli, v nadlogi poterpežljivi, v molitvi stanovitni; v potrebah svetim podeljujte; tuje radi sprejemajte. Dobro jim vošite, kteri vas preganjajo; blagoslovite, in nikar ne kolnite. Veselite se z veselimi, in jokajte z jokajočimi. Bodite ene misli med seboj; nikar si visokih reči ne domišljujto, ampak k nizkim se ponižajte. Ev angeli svetega Janeza 2, /■— 11. Tisti čas je bila zenitnina v Kani Galilejski, in mati Jezusova je bila tam. Bilje pa tudi Jezus povabljen in njegovi učenci na ženitnino. In ko 23 je vina zmanjkalo, reče mati Jezusova njemu: Vina nimajo. In Jezus ji reče: Zena! kaj je meni in tebi mar? Moja ura še ni prišla. Nje¬ gova mati reče služabnikom: Kar koli vam poreče, storite. Bilo je pa tam šest kamnatih verčev postavljenih po šegi Judovskega očišče¬ vanja, kteri so deržali po dve al tri mere. Jezus jim reče: Napolnite verČe z vodo. In so jih napolnili do verha. In Jezus jim reče: Zajmite zdaj, in nesite starašinu. In so nesli. Ko je pa starašina v vino spremenjeno vodo pokusil, in ni vedil, od kod je, (služabniki pa, kteri so vodo zajemali, so vedili), pokliče sta¬ rašina ženina, in mu reče: Vsak človek da dobro vino pervič in kadar se napijejo, tadaj slabšega; ti pa si dobro vino do zdaj prihra¬ nil. Ta začetek čudežev je storil Jezus v Kani Galilejski, in je razodel svoje veličastvo; in njegovi učenci so vanj verovali. Tretjo nedeljo po razglasenji Gospodovem. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov 12 , 16 — 21 . Bratje! ne bodite sami pri sebi modri. Nikomur ne vračajte hudega za hudo; prizadevajte si za dobro ne le pred Bogom, ampak tudi pred vsemi Jjudmi. Ako je mogoče, kolikor je pri vas, imejte mir z vsemi ljudmi. Ne delajte si sami pravice, preljubi! ampak dajte pro¬ stor (Božji) jezi. Zakaj pisano je: Meni gre maščevanje, jaz bom povernil, reče Gospod. Temuč ako je tvoj so¬ vražnik lačen, daj mu jesti; ako je žejin, daj mu piti. Zakaj če to storiš, mu boš žerjavico na glavo nosil. Ne daj se hudemu premagati, temuč premagaj hudo z dobrim. 24 Emngeli svetega Matevža 8, 1 — 13. Tisti čas, kadar je Jezus z gore sel, je veliko množic za njim šlo. In glej ! gobov je prišel, in ga molil, rekoč : Gospod - ! ako hočeš, me moreš očistiti. In Jezus je stegnil roko, in se ga je dotaknil, rekoč: Hočem, bodi očišen. In kar čist je bil od svojih gob. In Jezus mu je rekel: Glej, da nikomur ne poveš: temučpojdi, in skazi se duhovnu, in opravi dar, kterega je Mojzes zapovedal, njim v pričevanje. Kadar je )a v Kafarnavm šel, je stopil k njemu stotnik, fteri ga je prosil, in je rekel: Gospod! moj ilapec leži doma mertvouden, in ga hudo vije. In Jezus mu je rekel : Jaz bom prišel in ga bom ozdravil. In stotnik odgovori in reče: Go¬ spod! nisem vreden, da greš pod mojo streho; temuč reci le besedo, in moj hlapec bo o- zdravljen. Zakaj tudi jaz sem človek, ki sem pod oblastjo, in imam vojščake pod seboj, in rečem temu: Idi, in gre; in unemu: Pridi, in pride; in svojemu služabniku: Stori to, in stori. Ko je pa Jezus to slišal, se je začudil, in je rekel tem, kteri so za njim šli: Resnično vam povem, tolike vere nisem v Izraelu našel. Po¬ vem vam pa, da jih bo veliko od vzhoda in zahoda prišlo, in bodo sedeli pri mizi z Abra¬ hamom in Izakom in Jakopom v nebeškem kraljestvu; otroci kraljestva pa bodo pahnjeni v vnanjo temo; ondi bo jok in škripanje z zobmi. In Jezus je rekel stotniku: Pojdi, in kakor si veroval, tako se ti zgodi! In hlapec je bil ozdravljen tisto uro. 25 Četerto nedčljo po razglasenji Gospodovem. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov 13, 8—10. Bratje! ne bodite nikomur nič dolžni, razun tega, da se med seboj ljubite; kdor namreč bližnjega ljubi, je postavo dopolnil. Zakaj to: Ne’ presest vaj, ne ubijaj, ne govori krivega pričevanja, ne poželi, in če je kaka druga zapoved, je v teh besedah zapopadena: Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe. Ljubezen do bližnjega ne dela hudega. Spolnjenje postave tedaj je ljubezen. Evangeli svetega Matevža 8, 23 — 27. Tisti čas je stopil Jezus v čelnic, in nje¬ govi učenci so šli za njim. In glej ! velik vi¬ har je vstal na morji, tako da so valovi Čel- nič pokrivali; on je pa spal. In njegovi učenci so k njemu pristopili, in so ga zbudili, rekoč: Gospod! otmi nas, poginjamo. In Jezus jim je rekel: Kaj ste boječi, maloverni? Tedaj je vstal, in zapovedal vetrovom in morju, in bila je velika tihota. Ljudje pa so se čudili, rekoč: Kdo je ta, da so mu pokorni vetrovi in morje ? Peto nedeljo po razglasenji Gospodovem. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Kološanov 3, 12—17. Bratje! oblecite, kakor izvoljeni Božji, sveti in ljubi, preserčno usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, po¬ hlevnost, poterpežljivost. Poterpite eden drugega, in od¬ puščajte si med seboj, če ima kdo čez koga pritožbo; 26 kakor je Gospod vam odpusti], tudi vi! Pred vsem tem pa imejte ljubezeD, ktera je vez popolnosti, in mir Kri¬ stusov naj gospoduje v vaših sercih, k kteremu ste tudi poklicani v enem telesu; in bodite hvaležni. Beseda Kri¬ stusova naj prebiva obilno med vami, z vso modrostjo; učite in opominjajte se med seboj s psalmi, s hvalnimi in duhovnimi pesmimi pojte Bogu veseli v svojih sercih. Vse, kar koli delate z besedo ali v djanji, vse storite v imenu Gospoda Jezusa Kristusa, in zahvalite Boga in Očeta po Jezusu Kristusu Gospodu našem. / Evangeli svetega Matevža 13, 24 — 30. Tisti čas je Jezus množicam to priliko povedal: Nebeško kraljestvo je podobno člo¬ veku, kteri je dobro seme usejal na svojo njivo. Kadar so pa ljudje spali, je prišel nje¬ gov sovražnik, in je prisejal ljubke med pše¬ nico, in je preč šel. Ko je pa zelenje zrastlo, in sad storilo, tedaj se je tudi ljubka prika¬ zala. Pristopili so pa hlapci hišnega gospo- daija, in so mu rekli: Gospod! ali nisi do¬ brega semena usejal na svojo njivo? Od kod ima tedaj ljubko ? In jim reče: Sovražen člo¬ vek je to storil. Hlapci pa so mu rekli: Ho¬ češ Ii, da gremo, in jo poberemo ? In reče: NikaT, da kje ljubko pobiraje ž njo vred tudi pšenice ne porujete. Pustite oboje rasti do žetve, in ob času žetve porečem ženjeam: Poberite pervič ljubko, in jo povežite v snopke, da se sežge, pšenico pa spravite v mojo žitnico. 27 Šesto nedeljo po razglašenji Gospodovem. Berilo iz 1. lista s. Pavla (l_posteljna do Tesa- loničanov 1, 2 — 10. Bratje! hvalo dajemo vselej Bogu za vas vse, in vas imamo neprenehoma v spominu v svojih molitvah, in pomnimo djarja vaše vere , in truda , in ljubezni, in po- terpežljivosti v upanji v Gospoda našega Jezusa Kristusa pred Bogom in Očetom našim; ko vemo, ljubi bratje, da je od Boga vaše izvoljenje, ker naš evangeli ni bil le v besedi pri vas, ampak tudi v moči, in v svetem Duhu, in v veliki obilnosti, kakor veste, kakošni smo bili med vami zavoljo vas. In vi ste posnemavci naši in Gospodovi postali, ker ste besedo sprejeli v velikih nadlogah z ve¬ seljem svetega Duha; tako ste podoba postali vsem ver¬ nim v Macedonii in v Ahaji. Zakaj od vas se je razgla¬ sila beseda Gospodova ne le po Macedonii in po Ahaji,. ampak tudi na vse kraje je šla vaša vera, kttro imate v Boga, tako, da nam ni treba kaj govoriti. Saj sami od nas oznannjejo, kako smo bili pri vas sprejeti, in kako ste se od malikov k Bogu obernili, služiti živemu in pravemu Bogu, in čakati njegovega Sina z nebes, (kterega je od mertvih obudil), Jezusa, kteri nas je otel pri¬ hodnje jeze. Evangeli svetega Matevža 13, 31 — 35. Tisti čas je Jezus množicam to priliko povedal: 'Nebeško kraljestvo je podobno gor¬ čičnemu zernu, ktero je človek vzel, in na svojo njivo usejal. To je sicer naj manjši zmed vseh semen; kadar pa zraste, je veči, kakor vse zelišča, in je drevo, tako da ptice spod neba pridejo, in prebivajo na njegovih vejah. 28 Drugo priliko jim je govoril: Nebeško kra¬ ljestvo je podobno kvasu, kterega je žena vzela, in vmesila med tri polovnjake moke, da se je vse skvasilo. Vse to je Jezus množi¬ cam govoril v prilikah, in brez prilik jim ni govoril , da se je dopolnilo, kar je go¬ vorjeno po preroku, ki pravi: Odperl bom v prilikah svoje usta, in bom izrekal skrito od začetka sveta. Pervo predpepelnično nedeljo. Berilo iz 1. lista s. Pavla a d posteljna do Korin- canov 9, 24 — 27; in iO, 1 — o. Bra‘je! ne veste li, da tisti, kteri v ograji teko, vsi sicer teko, pa le eden stavo dobi? Tako tecite, da jo dosežete! Vsak pa, kteri se na preganjanje skuša, se vsega zderži, in oni sicer , da strobljivo krono prejmejo, mi pa nestrohljivo. Jaz tedaj tako tečem , ne kakor ne¬ premišljeno, se tako bojujem, ne kakor da bi po vetru mahal; ampak terem svoje telo, in v sužnost devam, da ko druge učim, sam ne bom zavcržen. Nočem namreč, bratje, da bi ne vedili, da so naši očetje vsi pod obla¬ kom bili, ^ in vs : skozi morje šli, in so bili vsi v Mojzesu kerščeni v oblaku in v morji, in so vsi eno duhovno jed jedli, in vsi eno duhovno pijačo pili, (pili so pa iz du¬ hovne skale, ktera je za njimi hodila; skala pa je bila Kristus); ali "jih več ni bilo Bogu prijetnih. Evangeli svetega Matevža 20, i — 16. Tisti čas je Jezus svojim učencem to pri¬ liko govoril: Nebeško kraljestvo je podobno hišnemu gospodarju, kteri je zjutraj zgodaj šel 29 najemat delavcev v svoj vinograd. Kadar je pa delavcev najel po denarji na dan, jih je poslal v svoj vinograd. In ob tretji uri je ven šel, in vidil druge na tergu brez dela stati, ter jim je rekel: Pojdite tudi vi v moj vino¬ grad, in kar bo prav, vam bom dal. In oni so šli. Spet je ven šel ob šesti in deveti uri, in je ravno tako storil. Okoli enajstih pa je ven šel, in našel druge postajati, in jim reče: Kaj stojite tukaj brez dela ves dan? Mu re¬ ko : Ker nas ni nihče najel. Jim reče: Pojdite tudi vi v moj vinograd. Kadar se je pa večer storil, reče gospodar vinograda svojemu hiš¬ niku: Pokliči delavce, in daj jim plačilo in začni od poslednjih do pervih. Prišli so tedaj, kteri so bili okoli enajste ure najeti, in so prejeli vsak po denarji. Ko so pa tudi pervi prišli, so menili, da bodo več prejeli; pa tudi oni so po denarji prejeli. In ko so ga prejeli, so godernjali nad hišnim gospodarjem, rekoč: Le-ti poslednji so le eno uro delali, in si jih nam enake storil, ki smo težo dneva in vro¬ čino prenašali. On pa je odgovoril in rekel enemu zmed njih: Prijatel! ne delam ti kri¬ vice: ali se nisi za denar z menoj pogodil? Vzemi kar je tvojega, in pojdi; hočem pa tudi temu poslednjemu dati, kolikor tebi. Ali mi ni pripuščeno storiti, kar hočem? Je li tvoje ok6 hudobno, ker sem jaz dober? Takd bodo poslednji pervi, in pervi poslednji; za¬ kaj veliko jih je poklicanih, malo pa iz¬ voljenih. ' ' 30 Drugo predpepelnično nedeljo. Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Korin- čanov 11, 13 — 33; in 12, 1 — 9. Bratje ! radi prenašate nespametne, ker ste sami pametni. Preterpite namreč , ako vas kdo sužnje stori, ako vas kdo objeda, ako 'vam kdo jemlje, ako se kdo povišuje, ako vas kdo v obraz bije. Po nečasti rečem, kakor da bi bili mi slabi v tej reči. V čemur si kdo kaj upa, (po nespameti govorim), si tudi jaz npam. Hebreji so, jaz tudi; Izraelci so, jaz tudi; zarod Abra¬ hamov so, jaz tudi; služabniki Kristusovi so, (kakor manj pameteu rečem), jaz še več; sem bil v mnogih nadlogah, večkrat v ječah, v ranah čez mero, veliko¬ krat v smertnih nevarnostih. Od Judov sem jih petkrat po štirdeset, eno manj prejel. Trikrat sem bil s šibami tepen, enkrat kamnjan, trikrat se je z menoj barka raz¬ bila, noč in dan sem bil v globočini morja; velikokrat na potih, v nevarnostih na vodah, v nevarnostih med razbojniki, v nevarnostih med rojaki, v nevarnostih med neverniki, v nevarnostih v mestu, v nevarnostih na samoti, v nevarnoštih na morji, v nevarnostih med lažnji- vimi brati; v trudu in terpežu, v mnogem čuvanji, v lakoti in žeji, v pogostnih postih, v mrazu in nagoti. Zravno tega, kar je zunanjega, imam svoje vsakdanje opravke in skerb za vse cerkve. Kdo oslabi in bi jaz ne oslabel ? Kdo se pohujša, in bi mene ne peklo ? Ako bi se hotel hvaliti, se bom hvalil svoje slabosti. Bog in Oče Gospoda na¬ šega Jezusa Kristusa, kteri je hvaljen vekomaj, ve, da ne lažem. Namestnik kralja Areta v Damasku je Da- maško mesto z varhi obdal , da bi me vjel ; ali skozi okno sem bil v košu po zidu spuščen, in tako sem ubežal njegovim rokam. Ako bi se hotel hvaliti, (kar sicer nič ne pomaga), bom prišel do prikazen in razodenj Gospodovih. Vem človeka v Kristusu, kteri je bil pred štirnajst leti (ali v telesu, ali zunaj telesa, ne 31 vem , Bog ve) zamaknjen v tretje nebo. In vem tacega človeka, da je bil (ali v telesu, ali zunaj telesa, ne vem, Bog ve), zamaknjen v raj, in je slišal skrivne be¬ sede, kterih človeku ni pripuščeno govoriti. Tega se bom hvalil; sebe pa ne bom hvalil, razun svojih sla¬ bost. Zakai, ko bi se tudi hotel hvaliti, bi ne bil ne¬ spameten, ker bi resnico govoril; zderžujem se pa, da kdo več od mene ne misli, kar na meni vidi, ali kar sliši iz mojih ust. In da se zavoljo velieega razodenja ne prevzamem, mi je dano zelo mojega mesa, služabnik satanov, da me bije. Za tega voljo sem trikrat Gospoda prosil, da bi odstopil od mene; pa mi je rekel: Dovolj ti je moja milost, ker moč se v slabosti popolnoma skaže. Bad se bom tedaj hvalil svojih slabost, da pre¬ biva v meni moč Kristusova. Evangeli svetega Lukeza 8. 4 — 1,1. Tisti čas, ko se je silno velika množica so šla, in so iz mest k Jezusu hiteli, je v pri¬ liki rekel: Sejavec je šel sejat svoje seme; in ko je sejal, ga je nekaj padlo poleg pota, in je bilo pohojeno, in ptice spod neba so ga pozobale. In drugo je padlo na skalo ; in ka¬ dar je pognalo, je usahnilo, ker ni imelo vlage. In drugo je padlo med ternje, in ter- nje, ki je 'ž njim vred rastlo, ga je zadušilo. In drugo je padlo v dobro zemljo; in je rast¬ jo, in storilo stoteren sad. Kadar je to rekel, je zavpil: Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša. Njegovi učenci pa so ga vprašali, kaj je ta. prilika. In on jim je rekel: Vam je dano vediti skrivnosti božjega kraljestva, drugim pa T prilikah, da gledajoči ne vidijo, in posluša¬ joči ne umejo. Prilika pa je to : Seme je božja 32 beseda. Kteri so pa poleg pota, so tisti, kteri poslušajo; potlej pride hudič, in vzame besedo iz njih serca, da ne bodo verujoči zveličani. Kteri so pa na skali, so tisti, kteri, kadar sli¬ šijo, z veseljem besedo sprejmejo; in ti nimajo korenine, ker nekaj časa verujejo, in ob času skušnjave odstopijo. Ktero je pa med ternje padlo, so tisti, kteri so slišali, in gredo, in so od skerbi in bogastva in sladnost življenja zadušeni, in ne obrode sadil. Ktero je pa v dobri zemlji, so tisti, kteri besedo slišijo in jo v dobrem in naj boljšem sercu ohranijo, in sad obrode v poterpljenji. Tretjo predpepelnično nedeljo. Berilo iz /. lista s. Pavla aposteljna do Korin- canov 13, 1 — 13. Bratje! ko bi človeške in angelske jezike govoril, ljubezni pa bi ne imel, bi bil ko bučeč bron, ali zvoneč zvonec. In ko bi znal prerokovati, in vedil vse skriv¬ nosti , in imel vso učenost, in ko bi imel vso vero, tako da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nič nisem. In ko bi razdal ubogim v živež vse svoje premoženje, in ko bi svoje telo dal, da bi gorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne pomaga. Ljubezen je poterpežljiva, je dobrotljiva: ljubezen ni nevoščljiva, ne ravna napačno, se ne napihuje, ni časti lakomna , ne išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudega, se ne veseli krivice, ve¬ seli se pa resnice: vse preterpi, vse veruje, vse upa, vse prenese. Ljubezen nikoli ne mine, ako bodo ravno prerokvanja minule, in jeziki jenjali, in učenost prešla. Zakaj le nekoliko spoznamo, in le nekoliko prerokujemo. Kadar bo pa prišlo, kar je popolnomr, bo jenjalo, kar je nekolikega. Ko sem bil otrok, sem govoril po otročje, umel po otročje, 33 mislil po otročje; kar sem pa mož, sem opustil, kar je bilo otročjega. Zdaj vidimo skozi zerkalo, kakor v megli: takrat pa bomo vidili z obličja v obličje. Zdaj spoznam le nekoliko; takrat pa bom spoznal, kakor sem bil sam spoznan. Zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje; naj veči pa med temi je ljubezen. Evangeli svetega Lukeža IS, 31 — 43. Tisti čas je Jezus dvanajstere k sebi vzel, in jim je rekel: Glejte! gremo gori v Jeruza¬ lem, in vse se bo dopolnilo, kar je pisano od Sinu človekovega po prerokih. Izdan bo namreč ne¬ vernikom, in bo zasramovan, in bičan in zaplje- van; in potem, ko ga bodo bičali, ga bodo umorili; in tretji dan bo (od mertvih) vstal. In oni tega niso razumeli, in ta beseda jim je bila skrita, in niso razumeli, kar je bilo rečeno. Prigodilo se je pa, ko se je Jerihuntu približal, je neki slepec sedel poleg pota, in je vbogajme prosil. In ko je slišal množico memo iti, je vprašal, kaj bi to bilo. Povedali so mu pa, da Jezus iz Nazareta memo gre. In je vpil rekoč: Jezus, sin Davidov! usmili se me. In spredej gredoči so ga svarili, da naj molči. On pa je še bolj vpil: Sin Davidov, usmili se me! Jezus ta je obstal, in ga je rekel k sebi pripeljati, n kadar se je približal, ga je vprašal, rekoč: Naj hočeš, da ti storim? On pa je rekel: Go¬ spod, da vidim. In Jezus mu je rekel: Spre¬ glej, tvoja vera ti je pomagala.‘ £ In zdajci je spregledal, ter je za njim šel in Boga častil. In vse ljudstvo, ko je to vidilo, je Bogu hvalu dajalo. Slov. Evangel. 3 34 Pepelnično sredo. Berilo iz Joelu preroka 2, 12 — 19. To reče Gospod: Spreobernite se k meni iz vsega svojega serca, s postom, z jokom, in žalovanjem. In pre- tergajte svoje serca, ne pa svojih oblačil, in spreobernite se k Gospodu svojemu Bogu, ker je dobrotljiv in milostiv, poterpežljiv in velikega usmiljenja, in zvišan nad hudobo. Kdo ve, če se ne bo obernil in prizanesel, in spet dal blagoslov, (da bote mogli prinesti) jedni in pitni dar Go¬ spodu svojemu Bogu? Trobite s trobento na Sionu, na¬ povejte post, pokličite zbor, zberite ljudstvo, očiščujte zbor, zberite stare, pripeljite otroke in sesajoče; naj gre ženin iz svojega hrama, in nevesta iz svoje postelje. Med vratmi in oltarjem naj plakajo duhovni, služabniki Gospo¬ dovi, in rečejo: Zanesi, Gospod, zanesi svojemu ljudstvu, in ne daj svojega dela v zasmehovanje, da bi nad njimi neverniki gospodovali. Zakaj bi se med narodi reklo: Kje je njih Bog? Tedaj se bo Gospod za svojo deželo vnel in bo svojemu ljudstvu zanesel. In Gospod je odgo¬ voril, ter rekel svojemu ljudstvu: Glejte, jaz vam bom poslal žita, vina in olja, in bote nasiteni ž njim • in vas ne bom več dajal nevernikom v sramoto, reče Gospod vsegamogočni. Evangeli svetega Matevža 6, 16 — 21. Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: Kadar se postite, se ne delajte žalostnih, kakor liinavci; gerdijo namreč svoje obraze, da bi ljudje vidili, da se postijo. Resnično vam povem, prejeli so svoje plačilo. Ti pa, kadar se postiš, pomaži svojo glavo, in' umij svoj obraz, da ne bodo ljudje vidili, da se postiš, ampak tvoj Oče, kteri je na skrivnem; in tvoj Oče, kteri na skrivnem vidi, ti bo povernil. Ne spravljajte 35 si zakladov na zemlji, kjer jih rija in molj konča, in kjer jih tatje izkopljejo in ukradejo. Temuč zbirajte si zaklade v nebesih, kjer jih ne konča ne rija ne molj, in kjer jih tatje ne izkopljejo in ne ukradejo. Kjer je namreč tvoj zaklad, tam je tudi tvoje serce. V četertek po pepelnici. Berilo iz Izaija preroka 38, t —6‘. Tisti čas je Ezrkija za smcrt zbolel, in pride k njemu prerok Izaija, Amozov sin, ter mu reče: To govori Gospod: Oskerbi svojo hišo, zakaj umeri boš, in ne več živel! — In Ezekija oberne svoj obraz v steno, in moli k Gospodu, ter reče: Prosim, Gospod! spomni se vsaj, kako sem hodil pred teboj, v resnici in s prav dobrim sercem, in sem delal, kar je dobro v tvojih očeh. In Ezekiia britko joka. Tedaj je Gospod Izaiju govoril rekoč: Pojdi, in reci Ezekiju: To govori Gospod, Bog tvojega očeta Davida: Slišal sem tvojo molitev, in vidil tvoje solze; glej, pridal bom tvojemu življenju petnajst let, in otel iz roke Asirskega kralja tebe in to mesto, in ga bom varoval, reče Gospod vsegamogočni. jE v angeli svetega Matevža 8, o—13. Tisti čas, kadar je Jezus v Kafarnavm šel, je stopil k njemu stotnik, kteri ga je prosil, in je rekel: Gospod! moj hlapec leži domamer- tvouden, in ga hudo vije. In Jezus mu je rekel: Jaz bom prišel in ga ozdravil. In stotnik odgo¬ vori in reče: Gospod! nisem vreden, da greš pod mojo streho; temuč reci le besedo in moj hlapec bo ozdravljen. Zakaj tudi jaz sem člo¬ vek, ki sem pod oblastjo, in imam vojščake 3 * 36 pod seboj, in rečem temu: Idi, in gre; in uuemu: Pridi, in pride: in svojemu služabniku: Stori to, in stori. Ko je pa Jezus to slišal, se je začudil, in jim je rekel, kteri so za njim šli: Resnično vam povem, tolike vere nisem v Izraelu našel! Povem vam pa, da jih bo veliko od izhoda in zahoda prišlo, in bodo sedeli pri mizi z Abrahamom in Izakom in Jakopom v nebeškem kraljestvu. Otroci kraljestva pa bodo pahnjeni v vnajno temo; ondi bo jok in škri¬ panje z zobmi. In Jezus je rekel stotniku: Pojdi, in kakor si veroval, tako se ti zgodi! in hla¬ pec je bil ozdravljen tisto uro. V petek po pepelnici. Berilo iz Izaija preroka 38, l — 9. To reče Gospod Bog': Vpij, ne jenjaj; kakor tro¬ benta povzdiguj svoj glas, in oznanuj mojemu ljudstvu njegove hudobije, in hiši Jakopovi Djene grehe. Od dne do dne me iščejo, in hočejo znati moje pota; kakor ljudstvo, ktero dela pravico, in zapoved svojega Boga ni zapustilo, iščejo pri meni pravičnih postav, in se hočejo Bogu približati. Zakaj smo se postili, in nisi pogledal; ponižali svoje duše, in ti ni bilo mar? Glejte! v dan svojega posta delate po svoji glavi, in stiskate vse svoje dolžnike. Glejte! v pravdah in prepirih se postite, in bijete s pestjo neusmiljeno. Ne postite se, kakor do zdaj, da bi se slišalo na visokem vaše vpitje. Je mar to post, kterega sem si izvolil, da človek čez dan svoj život tare, da svojo glavo obeša, na ostrem in v pepelu leži? Boš li to imenoval post, in Gospodu prijeten dan? Ali ni bolj to post, kterega sem si izvolil: Reši krivično zvezane; razveži bremena, ktere teže; izpusti poterte, iu raztri vsako butaro. Lomi lačnemu svoj kruh, in vod 1 37 uboge in ubežne v svojo hišo: kadar nagega vidiš, ga pokrij, in ne zaničuj svojega mesa. Tedaj bo, kakor zarja, tvoja luč zasvetila, in kmali bo prišlo tvoje zdravje; tvoja pravica pojde pred teboj, in Gospodova čast te bo obdala. Takrat boš klical, in Gospod bo uslišal; vpil boš, in poreče: »Vidiš, tukaj sem; ker sem usmiljen, Gospod tvoj Bog.“ Evangeli svetega Matevža S, 43 — i8, in 6, l — 6. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Slišali ste, da je rečeno: Ljubi svojega bliž¬ njega, in sovraži svojega sovražnika. Jaz pa vam povem: „Ljubite svoje sovražnike; dobro jim storite, kteri vas sovražijo, in molite zanje, kteri vas preganjajo in obrekujejo; da bote otroci svojega Očeta, ki je v nebesih, kteri daje svojemu solncu sijati na dobre in hudob¬ ne, in daje deževati na pravične in krivične. Zakaj, ako tiste ljubite, kteri vas ljubijo, ka- košno plačilo bote imeli? Ali ne delajo tega tudi cestninarji? In ako pozdravljate le svoje brate, kaj storite več? Ali ne delajo tega tudi malikovavči? Bodite tedaj popolnoma, kakor je vaš Oče nebeški popolnoma. Glejte, da svo¬ jih dobrih del ne delate pred ljudmi, da bi vas vidili; sicer ne bote imeli plačila pri svo¬ jem Očetu, kteri je v nebesih. Kadar tedaj vbo- gajme daješ, ne trobi pred seboj, kakor hi¬ navci delajo po shodnicah in po tergih, da bi jih ljudje hvalili. Resnično vam povem, prejeli so svoje plačilo. Kadar pa vbogajme daješ, naj ne ve tvoja levica, kaj dela tvoja desnica; da bo tvoja miloščina na skrivnem, in 38 tvoj Oče, kteri na skrivnem vidi, ti bo pover- nil. In kadar molite, ne bodite, kakor hinavci, kteri radi v shodnicah in na voglih potov stojč in molijo, da bi jih ljudje vidili. Resnično, po¬ vem vam, prejeli so svoje plačilo. Ti pa, kadar moliš, pojdi v svoj hram, zapri duri, in moli svojega Očeta na skrivnem; in tvoj Oče, kteri na skrivnem vidi, ti bo povernil. V soboto po pepelnici. Berilo iz Izaija preroka 58, 9 — 14. To reče Gospod Bog: Ako veržeš železje od sebe, in jenjaš iztegovati svoj perst, in govoriti, kar je kri¬ vično : ako izliješ pred lačnim svoje serce, in stiskanega nasitiš; ti bo v temi luč zasvetila, in tvoja tema bo kakor poldan. In Gospod ti bo pokoj dal vselej, in bo tvojo dušo s svetlobo napolnil; bo tvoje kosti okrepčal, ter boš kakor namočen vert, in kakor tekoč studenec, kteremu vode ne zmanjka. In po tebi bo sozidano, kar je veliko let pusto ležalo; boš podloge rodovini in rodo¬ vini uterdil, in boš imenovan zagrajavec verzel in pre- menec stez v prebivališča. Ako odverneš od sobote svojo nogo, da ne izpolniš svoje volje moj sveti dan, imenuješ soboto zaželen in Gospodu posvečen častitljiv dan; ako jo posvečuješ, da ne hodiš po svojih željah, in ne izpolniš svoje volje, da bi (hudo) govoril: potlej se boš v Gospodu veselil, te bom povišal čez vse visokosti na zemlji, in ti dal vživati del Jakopa, očeta tvojega , zakaj Gospodove usta so govorile. Evangeli svetega Marka 6, 47 — 56. Tisti čas, kadar se je bil večer storil, je bil čeln na sredi morja, in Jezus sam na su¬ hem. In je vidil svoje učence truditi se z ve¬ slanjem, (bil je namreč veter nasproti). In okoli četerte straže noči je prišel k njim gredoč po morji, in je hotel memo njih iti. Oni pa, ko so ga vidili hoditi po morji, so menili, da je pri¬ kazen, in so zavpili. Zakaj vsi so ga vidili, in so se prestrašili. In berž jih je ogovoril in jim je rekel: Zaupajte! jaz sem; nikar se ne bojte. In stopil je v čeln k njim, in veter je nehal. In še bolj so stermeli. Niso namreč umeli od kruhov; zakaj njih serce je bilo oslepljeno. In so se prepeljali, in so prišli na Grenezareško, in so v kraj vstavili. In, ko so iz čelna stopili, so ga precej spoznali. In so obtekali vso tisto stran, in so začeli bolne na posteljah dona- šati, kjer so slišali, da je on. In kamor koli je šel, v vasi in v terge, ali v mesta, so bol¬ nike na ulice pokladali, in so ga prosili, da naj se vsaj roba njegovega oblačila dotaknejo; in kolikor se jih ga je dotaknilo, so bili o- zdravljeni. Pepelnično ali pervo nedeljo v postu. Berilo iz 2. lista s. Pavla apnsteljna do Korincanov 6 . 1 — 10 . Bratje! opominjamo vas, da milosti od Boga nepri- doma ne prejmete. Govori namreč: Ob prijetnem času sem te uslišal, in v dan zveličanja sem ti pomagal. Glejte, zdaj je prijetni čas; glejte, zdaj je dan zveličanja! 40 Nikomur ne (lajajmo pohujšanja, da se naša služba ne zaničuje; ampak v vseh rečeh se skazimo Božje slu- žabnike v velikem poterpljenji, v nadlogah, v potrebah, v stiskah, v ranah, v ječah, v puntih, v trudili, v čuvanji* v postih, v čistosti, v znanji, v prizanašanji, v prijaznosti, v svetem Duhu, v ljubezni brez hinavščine, v besedi resnice, v moči Božji, z orožjem pravice na desni in na levi, pri časti in nečasti, pri nepoštenji in dobrem imenu, kakor zapeljivci, pa vender resnični, kakor neznani, pa vender znani, kakor umirajoči, in glejte, živimo, kakor stepeni, pa vender ne umorjeni, kakor žalostni, vender pa vselej veseli, kakor ubogi, pa vender jih veliko obogatimo, kakor da bi nič ne imeli, in vender vse posedemo. Evangeli svetega Matevža 4, i — tl. Tisti čas je bil Jezus od Duha v puščavo peljan, da bi bil od hudiča skušan. In ko se je štirdeset dni in stirdeset noči postil, je bil po tem lačen. In skušnjavec je k njemu stopil in rekel: Ako si Sin Božji, reci, da naj bodo ti kamni kruh. On je pa odgovoril in rekel: Pisano je: človek ne živi le od kruha, ampak od vsake besede, ktera pride iz ust božjih. Tedaj ga vzame hudič seboj -v sveto mesto in ga postavi na verh tempeljna, in mu reče: Ako si Sin Božji, spusti se doli; zakaj pisano je: Svojim angelom je zavoljo tebe zapovedal, in na rokah te bodo nosili, da kje s svojo nogo ob kamen ne zadeneš. Jezus mu je rekel: Spet je pisano: Ne skušaj Grospoda svojega Boga, Spet ga hudič vzame seboj na silno visoko goro, in mu pokaže vse kraljestva svetil in njih veličastvo, in mu reče: Vse to bom tebi dal, ako (pred-me) padeš in me moliš- Tedaj mu reče Jezus: Poberi se, satan! za¬ kaj pisano je: Gospoda svojega Boga moli, in njemu samemu služi. Tedaj ga je hudič popustil; in glej! angeli so pristopili in mu stregli. V pondeljek po I. nedelji v postu. Berilo iz Ecehiela preroka 34, 11 — 16. To reče Gospod Bog: Glejte, jaz sam bom poiskal svoje ovce, ia jih obiskal. Kakor obišče pastir svojo čedo, kadar je v sredi svojih razkropljenih ovac: tako bom obiskal svoje* ovce, in jih rešil od vseh strani, kamor so se razgubile oblačni in temni dan. Izpeljal jih bom zmed ljudstev, in iz dežel jih zbral in jih pripeljal v njih deželo, in jih pasel na izraelskih gorah pri potokih in na vseh selih dežele. Na naj boljših pašah ji bom pasel, na visocih gorah izraelskih bodo njih spašniki. Tam bodo počivale po zelenih tratah, in po tdlslih pašah se bodo pasle v izraelskih gorah. Jaz bom pasel svoje ovce, in jaz jih bom počivat vodil, reče Gospod Bog. Zgubljeno bom poiskal, zbegano zavernil, ranjeno obvezal, slabo pokrepčal, debelo in močno varoval, in jih pasel po pravici, reče Gospod vsegamogočni. Evangeli svetega Matevža 25, 31 — 16. Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: Kadar pride Sin človekov v svojem veličastvu, in vsi angeli ž njim, takrat bo sedel na sedežu svojega veličastva. In zbrali se bodo pred njim vsi narodi, in jih bo ločil, kakor pastir loči ovce od kozlov. In bo ovce postavil na svojo desnico, kozle pa na levico. Takrat poreče kralj tistim, kteri bodo na njegovi desnici: Pridite, blago- darjeni mojega Očeta! posedite kraljestvo, ktero 42 vam je pripravljeno od začetka sveta! Zakaj la¬ čen sem bil, in ste mi dali jesti; žejin sem bil, in ste mi dali piti; tujec sem bil, in ste me pod streho vzeli; nag sem bil, in ste me oblekli; bolan sem bil, in ste me obiskali; v ječi sem bil, in ste k meni prišli. Tedaj mu bodo pravični od¬ govorili, rekoč: Gospod! kdaj smo te vidili lač¬ nega, in smo te nasitili? ali žejnega, in smo te nopojili? Kdaj smo te pa vidili tujega, in smo te pod streho vzeli? ali nagega, in smo te oblekli? Ali kdaj smo te vidili bolnega, ali v ječi, in smo k tebi prišli? In*kralj bo odgo¬ voril in jim rekel: Resnično vam povem, kar ste storili kteremu teh mojih naj manjših bra¬ tov, ste meni storili! Potlej poreče tudi tistim, kteri bodo na levici: Poberite se pred mene, mekleti! v večni ogenj, kteri je pripravljen hudiču in njegovim angelom! Zakaj lačen sem hi, pa mi niste dali jesti; žejin sem bil, pa mi niste dali piti; tuj sem bil, pa me niste pod streho vzeli; nag sem bil, pa me niste oblekli; bolan in v ječi, pa me niste obiskali. Tedaj mu bodo tudi oni odgovorili, rekoč: Gospod! kdaj smo te vidili lačnega, ali žejnega, ali tujega, ali nagega, ali bolnega, ali v ječi, pa ti nismo postregli? Taki-at jim bo odgovoril, rekoč: Resnično vam povem, kar niste storili kteremu teh naj manjših, tudi meni niste storili. In ti pojdejo v večno terpljenje; pravični pa v večno' življenje. 43 V torek po I. nedelji v postu. Berilo iz Izaija preroka 33, 1—6. Tiste dni je govoril Izaija prerok, rekoč: Iščite Gospoda, dokler se more najti ; kličite k njemu, dokler je blizo. Naj zapusti hudobni svoj pot, in krivični svoje naklepe, in naj se verne k Gospodu, in se ga bo usmilil, in k našemu Bogu, ker je velicega usmiljenja. Zakaj moje misli niso vaše misli, tudi vaše pota niso moje pota, reče Gospod; ampak kolikor je nebo višji od zemlje, toliko višji so moje pota od vaših pot, in moje misli od vaših misel. In kakor pada dež in sneg od neba, in se več gor ne verne, ampak napoji zemljo, in jo namoči, in stori, da rodi, in da seme sejavcu, in kruh jedcu: tako bo moja bes.:da, ktera pride iz mojih ust; ne bo se vernila prazna k meni, ampak bo storila, kar koli hočem, in bo teknila v to, za kar jo pošljem, reče Gospod vse- gamogočni. Evangeli svetega Matevža 21. 10 — 17. Tisti čas, kadar je Jezus v Jeruzalem sel, je bilo vse mesto po koncu, rekoč: Kdo je ta? Množice pa so rekle: Ta je Jezus prerok iz Nazareta na Galilejskem. In Jezus je šel v tempelj Božji, in je izgnal vse, kteri so v tem¬ peljnu prodajali in kupovali, in je zvernil mize menjavcem, in stole tistim, kteri so golobe prodajali. In jim je rekel : Pisano je: Moja hiša se hiša molitve imenuje, vi pa ste jo storili jamo razbojnikov. In pristo¬ pili so k njemu v tempeljnu slepi in kraljevi, m jih je ozdravil. Ko so pa veliki duhovni in pismarji vidili čudeže, ktere je delal, in otroke, kteri so v tempeljnu vpili, rekoč: Hozana sinu 44 Davidovemu! so se razjezili, in so mu rekli: Ali slišiš, kaj ti pravijo? Jezus pa jim reče: Kaj pa da; ali niste nikoli brali : Iz ust otrdk in 'sesajočih si si hvalo napravil ? In jih je po¬ pustil, in je šel iz mesta v Betanijo, in je tam ostal. Y sredo po I. nedčlji ali kvaterno sredo v postiu Berilo iz 3. bukev kraljev 19, 3 — 8. Tiste dni pride Elija v Berzabejo Judovo, in pusti tam svojega hlapca, in gre v puščavo en dan hoda. In kadar tje pride in sede pod brin, si želi' umreti, in reče: Dosti mi je, Gospod! vzemi mojo dušo; ker nisem boljs*, kakor moji očetje. In se vleže in zaspi v senci brina. In glej! angel Gospodov se ga dotakne, in mu reče: Vstani in jej! In se je ozerl, in glej, pri njegovi glavi je pod pepelom pečen kruh in posoda vode. Tedaj je in pije, in spet zaspi. In angel Gospodov se pet verne, in se ga dotakne, ter mu reče: Vstani, jej; zakaj še dolg pot imaš pred seboj. Ko je vstal, je in pije, in v moči te jedi hodi štirdeset dni in štirdeset noči do Horeba, Božje gore. * Evangeli svetega Matevža 12, 38 — SO. Tisti čas so eni zmed pismoukov in farizejev Jezusu odgovorili rekoč: Učenik! znamnje bi radi od tebe vidili. On je odgovoril in jim rekel: Hudoben in prešesten rod znamnja išče! Pa znamnje se mu ne bo dalo, razun znamnja Jona preroka. Zakaj, kakor je bil Jona v trebuhu mor¬ skega soma tri dni in tri noči; ravno tako bo Sin Človekov v sercu zemlje tri dni in tri noči. Možje Ninivljani bodo vstali ob sodbi s tem rodom, in ga bodo obsodili, ker so pokoro delali na ozna- 45 liovanje Jonovo; in glej! več kakor Jona je tukaj. Kraljica od juga bo vstala ob sodbi s tem rodom, in ga bo obsodila, ker je prišla od pokrajin zemlje poslušat Salomonove mo¬ drosti; in glej! več kakor Salomon je tukaj. Kadar je pa nečisti duh izšel iz človeka, bodi po suhih krajih, in išče pokoja, in ga ne najde. Tedaj pravi: Verni! se bom v svojo hišo, iz ktere sem šel. In kadar pride, jo najde prazno, pometeno in osnaženo. Tedaj gre, in si pri¬ vzame sedem drugih duhov, hujših, kakor on, in gredo vanjo in ondi prebivajo, in poslednja tega človeka je hujši, kakor perva. Tako bo tudi s tem hudobnim rodom. Dokler je pa še množicam govoril, glej! so njegova mati in njegovi bratje zunej stali, in so želeli ž njim govoriti. Rekel mu je pa nekdo: Glej! tvoja mati in tvoj bratje stoje zunej, in te iščejo. On pa je tistemu, kteri mu je bil to povedal, odgovoril in rekel : Kdo je moja mati, in kdo so moji bratje? In je svojo roko stegnil na svoje učence, rek6č: Glejte — moja mati in moji bratje. Zakaj kdorkoli stori voljo mojega Očeta, kteri je v nebesih, tisti je moj brat, in sestra, in mati. V četertek po I. nedelji v postu. Berilo iz Eeehiela preroka /8, 1 — 9. Tiste dni mi je govoril Gospod, rekoč: Zakaj imate rced seboj v deželi izraelski to priliko za pregovor, rekoč: Očetje so jedli kisel grozd, in otroci imajo skomino v zobeh? Kakor resnično jaz živim, reče Gospod Bog, vec ne bo ta prilika pregovor na Izraelskem, Glej, vse duše so moje; kakor je očetova duša, tako je tudi sinova duša moja; duša, ktera greši, tista bo umerla. Kdor je pravičen, in prav in po pravici dela, in ne je na gorah, in svojih oči ne vzdiguje v malike hiše Israe- love; ne oskruni žene svojega bližnjega, in ne gre k ženi o mesečnem času; in nikogar ne žali, zastavo dolžniku nazaj da, ničesar po sili ne vzame; svojega kruha lačnemu podeljuje, in nagega oblači; na obrest ne posojuje, in več ne jemlje; svojo roko odvrača od krivice, in pravično sodbo dela med človekom in človekom; po mojih zapo¬ vedih hodi, in moje povelja ohrani, da dela po resnici on je pravičen, in ho gotovo živel, reče Gospod vsega- mogočni. Evangeli svetega Matevža 15, 21 — 28. Tisti čas je Jezus šel, in se je uganil v kraje Tira in Sidona. In glej ! Kananejska žena je prišla iz tistih krajev, in je vpila za njim, rekoč: Usmili se me, Gospod, sin Davidov! moja hči veliko terpi od hudiča. On pa ji ni besede odgovoril. In njegovi učenci so pristo¬ pili, in ga prosili, rekoč: Odpravi jo, ker za nami vpije. On pa je odgovoril in rekel: Nisem poslan, kakor le k zgubljenim ovcam Izraelove hiše. Ona pa je prišla, in ga je mo¬ lila, rekoč: Gospod! pomagaj mi! On pa je odgovoril in rekel: Ni prav jemati kruha otrokom, in ga psom metati. Ona pa je rekla: Kaj pa da, Gospod! saj psički jedo tudi drobtine, ktere padajo od mize njih gospodov. Tedaj je Jezus odgovoril, in je rekel: O žena! velika je tvoja vera. Zgodi se ti, kakor hočeš. In njena hči je bila ozdravljena od tiste ure. 47 Y petek po I. nedelji ali kvaterni petek t postu. Berilo iz Ece/tlela prevoha /8, 20 — 28. To reče Gospod Bog: Duša, ktera je grešila, tista bo umerla; sin ne bo nosil hudobije očetove, in oče ne bo nosil hudobije sinove. Pravica pravičnega bo nad njim, in krivica krivičnega ho nad njim. Ako pa pravični pokcro stori za vse grehe, ktere je storil, in dopolni vse moje zapovedi, in dela prav in po pravici; bo gotovo živel, in ne bo umeri. Nobene njegovih hudobij,, ktere je storil, ne bom pomnil; zavoljo svoje pravice, ktero je delal, ho živel. Hočem li smert hudobnega, pravi Gospod Bog, in ne veliko bolj, da se spreoherne od svojih hudih del in živi? Če pa pravični odstopi od svoje pravice in dela hudobijo po vseh gnjusobab, ktere je hudobni vajen delati, bo mar živel? Nobeno njegovih pravičnih del, ktere je bil storil, se ne ho pomnilo, zavoljo nezvestobe, ktere je kriv, in zavoljo njegove pregrehe, ktero je storil, zavoljo teh bo umeri. Pa pravite: Ni pravična Gospodova pot! Poslušajte tedaj, hiša Izraelova: Ali moja pot ni pravična, in niso li vaše pota hudobne ? Zakaj, kadar se verne pravični od svoje pravice, in stori hudobijo, ho umeri v tem; v kri¬ vici, ktero je delal, ho umeri. In kadar se verne hudobni od svoje hudobije, ktero je delal, ter[ dela prav in pravično, bo svojo dušo pri življenji ohranil. Ker je namreč premislil, in zapustil vse svoje hude dela, ktere je delal, bo gotovo živel, in ne bo umeri, reče Gospod vsegamogočni. Evangeli sodega Janeza o, /•— /o. Tisti čas je bil Judovski praznik, in Jezus je šel gori v Jeruzalem. Je pa v Jeruzalemu ovčja kopel, ktera se po hebrejsko Betzajda 48 imenuje, in je imela pet lop. V teli je ležala velika množica bolnih, slepih, kraljevih, suho- udnih, kteri so čakali pljivkanja vode. Zakaj angel Gospodov je ob časih prišel v kopel, in voda je pljivkala. In kdor je po pljivkanji vode pervi v kopel stopil, je ozdravel, ktero bolezen koli je imel. Bil je pa neki človek tam, kteri je bil osem in trideset let bolan. Kadar je Jezus tega vidil ležati, in je vedil, da je že veliko časa tak, mu reče: Hočeš li ozdravljen biti? Bolnik mu je odgovoril: Go¬ spod! nimam človeka, da bi me, kadar se voda skali, v kopel djal; zakaj preden jaz pridem, drugi pred menoj vanjo stopi. Jezus mu reče: Vstani, zadeni svojo posteljo, in hodi: In tisti človek je zdajci ozdravel, ter je vzel svojo posteljo, in je hodil. Tisti dan pa je bilo so¬ bota, Judje so tedaj ozdravljenemu rekli: Sobota je, ne smeš svoje postelje nositi. Jim 'je odgovoril: Kteri me je ozdravil, mi je rekel: Zadeni svojo posteljo in hodi! Tedaj so ga vprašali: Kdo je tisti človek, kteri je rekel: Zadeni svojo posteljo in hodi? On pa, kteri je bil ozdravljen, ni vedil, kdo je. Zakaj Je¬ zus se je bil umaknil množici, ki je tam bila. Potlej ga je Jezus v tempeljnu našel, in mu je rekel: Glej, ozdravljen si; nikar več ne greši, da se ti kaj hujšega ne zgodi! Tisti človek je šel, in je Judom povedal, da je Jezus, kteri ga je ozdravil. 49 V soboto po I. nedelji ali kraterno soboto v postu. Berilo iz L lista s. Pavla apusteljna do Tesaloni- canov 5, 14 — 23. Prosimo vas, bratje! svarite nepokojne, oveseljujte maloserčne, pomagajte slabim, bodite poterpežljivi z vsemi. Glejte, da ne bo kdo komu hudega za hudo vračeval; ampak vselej se deržite tega, kar je dobro, eden do dru¬ gega in do vseh. Vselej bodite veseli; neprenehoma molite. V vseh rečeh se zahvalite; zakaj to je volja Božja v Kristusu Jezusu do vas vseh. Duha ne ugasujte; preroko¬ vanja ne zaničujte. Vse pa skusite; kar je dobro, deržite. Vse sence hudega se zderžite. Sam Bog miru pa naj vas posveti v vseh rečeh, da se ves vaš duh in duša in telo brez graje ohrani v prihod Gospoda našega Jezusa Kristusa. E v angeli svetega Matevža 17, i — -9. Tisti čas vzame Jezus seboj Petra in Jakopa in Janeza njegovega brata, in jih pelje same na visoko goro. In se je spremenil pred njimi; in njegov obraz se je svetil, kakor solnce, njegove oblačila pa so bile bele, ko sneg. In glej! prikazala sta se jim Mojzes in Elija, in sta ž njim govorila. Peter pa je spregovoril in je rekel Jezusu: Gospod! dobro nam je tukaj biti; ako hočeš, naredimo tukaj tri šotore, tebi enega, Mojzesu enega, in Eliju enega. Ko je še govoril, glej! jih je svetel oblak obsenčil; in glej! glas iz oblaka, rekoč: „Ta je moj ljubi Šin, nad kterim imam do pa da jetije; njega poslušajte!“ In kadar so učenci slišali, so na Slov. Kvangel. 4 50 svoj obraz padli, in so se silno bali. In Jezus je pristopil, in se jih je dotaknil, in jim je rekel: Vstanite in nikar se ne bojte! Kadar so pa svoje oči vzdignili, niso nikogar vidili, kakor Jezusa samega. In ko so z gore šli, jim je Jezus zapovedal, rekoč: Nikomur ne pravite te prikazni, dokler Sin človekov od mertvih ne vstane. Drugo ali kvaterno nedčljo v postu. Berilo iz /. lista s. Pavla aposteljna do Tesaloni- canov 4, t — 7. Bratje! prosimo vas in opominjamo v Gospodu Jezusu, da, kakor ste od nas prejeli, kako vam gre živeti, in Bogu dopasti, tako tudi živite, da ste čedalje bogateji. Sej veste, kakošne zapovedi sem vam dal v Gospodu Jezusu. To namreč je. volja Božja, vaše posve¬ čenje, da se zderžite kurbanja' da izmed vas vsak ve svoje telo ohraniti v svetosti in časti, ne po gnanji pože¬ lenja, kakor neverniki, kteri Boga ne poznajo; in da kdo predeleč ne stopa, in svojega brata v nobeni reči ne goljufa-, ker Gospod je maščevavec vsega tega, kakor smo vam pred povedali in pričali. Zakaj Bog nas ni poklical k nečistosti, ampak k svetosti, v Kristusu Jezusu Gospodu našem. Evantjeli svetega Matevža 17 , /— 9. Tisti čas vzame Jezus sebdj itd. (kakor včeraj str. 49). 51 V pondeljek po 2. uedčlji t postu. Berilu iz Danielu preroka 9. 17 — 19. Tiste dni je molil Daniel k Gospodu , rekoč: Go¬ spod, naš Bog, kteri si izpeljal svoje ljudstvo z mogočno roko iz Egiptovske dežele, in si sl ime storil do današ¬ njega dne, grešili smo, krivico smo storili, Gospod, zoper vso tvojo pravico! Odverne naj se, prosim, tvoja jeza in tvoj serd od Jeruzalema, tvojega mesta, in od tvoje svete gore. Zakaj zavoljo naših grehov in krivic naših očetov je Jeruzalem in tvoje ljudstvo v zasmehovanje pri vseh, kteri so okoli nas. Usliši torej, naš Bog! zdaj molitev svojega hlapca in njegove prošnje; in poglej milostivo na svoje svetišče, ktero je zapuščeno. Zavoljo samega sebe, moj Bog! nagni svoje uho, in poslušaj; odpri svoje oči, in poglej na naše razdjanje, in mesto, nad kterim se kliče tvoje ime. Ne zavoljo svoje pravice namreč, ampak zavoljo tvojega velikega usmiljenja darujemo svoje prošnje pred tvojim obličjem. Usliši, Gospod! bodi milostiv, Go¬ spod! poglej In stori! Zavoljo samega sebe ne odlašaj, moj Bog! sej se tvoje ime kliče nad mestom in ljudstvom tvojim, Gospod naš Bog. Ev angeli svetega Janeza 8. 2i — 29. Ki Tisti čas je rekel Jezus Judovskim mno¬ žicam: Jaz grem, in me bote iskali, in bote v svojem grehu umerli. Kamor jaz grem, vi ne morete priti. Judje so tedaj rekli: Ali bo morde sam sebe umoril, ker pravi: Kamor jaz grem, vi ne morete priti? In jim je rekel: Vi ste od zdolaj, jaz sem od zgoraj; vi ste od tega sveta, jaz nisem od tega sveta. Torej sem vam rekel, da bote umerli v svojih grehih; zakaj, ako ne verujete, da sem jaz, bote umerli 4 * 52 v svojem grehu. Tedaj so mu rekli: Kdo si ti? Jezus jim je rekel: Začetek, kteri tudi z vami govom Veliko irim. am od vas govoriti in soditi; ali kteri me je poslal, je resničen; in kar sem jaz od njega slišal, to govorim na svetu. In oni niso umeli, da je rekel, da je Bog njegov Oče. Jezus jim je tedaj rekel: Kadar bote Sinu človekovega povišali, takrat bote spoznali, da sem jaz, in da sam od sebe nič ne delam, ampak kakor me je Oče učil, to govorim. In kteri me je poslal, je z menoj, in me ni samega pustil; zakaj jaz vselej to delam, kar je njemu dopadljivo. V torek po 2. mdčlji v postu. Berilo iz S. bukev kraljev 17, 8 — 16. Tiste dni jc govori] Gospod Eliju Tezbičanu, rekoč: Vstani, in idi v Sarepto Sidonsko, in ostani tara; zakaj tam Bern ženi vdovi zapovedal, da naj te redi. Vstane^ in gre v Sarepto. In kadar pride k mestnim vratom, za¬ gleda vdovo, ktera dcrva pobira; in jo pokliče, in ji reče: Daj mi malo vode v posodi, da pijem. In kadar gre, da bi prinesla, vpije za njo, rekoč: Prinesi mi tudi grižljej kruha v svoji roki! Ooa odgovori: Kakor resnično živi Gosp od tvoj Bog, nimam kruha, ampak le toliko moke v posodi, kar se je s pestjo zagrabi, in malo olja v verču. Glej, ravno pobiram dvoje polen, da grem, in kaj naredim seb' in svojemn sinu, da jeva, preden umer- jeva. In Elija ji reče; Nikar se ne boj, ampak idi, in naredi, kakor si rekla; vendar naj poprej speci meni iz- te močiee hlebček pod pepelom, in mi ga prinesi, sebi pa in svojemu sinu boš potlej naredila. To pa govor i Gospod, Bog Izraelov; „Moka v posodi ne bo pošla, in olja v verču ne bo zmanjkalo, do dne, ko bo Gospod dež poslal na zemljo." Ona gre, in stori po besedi Elir jevi; in je jedel on in ona in njena družina. In od tistega dneva moka v posodi ni pošla, in v verču olja ni zmanjkalo, po besedi, ktero je bil Gospod rekel po Eliji. Eeangeli svetega Matevža 23, /— 12. Tisti čas je Jezus govoril ljudstvu, in svojim učencem, rekoč: „Na stolu Mojzesovem sede pismarji in farizeji. Vse tedaj, kar koli vam reko, spolnujte in storite; po njih delih pa nikar ne delajte, ker pravijo, pa ne storč. Navezujejo namreč težke bremena, ki jih ni moč nositi, in nakladajo ljudem na rame, pa jih sami s perstom nočejo ganiti. Vse svoje dela pa store, da jih ljudje vidijo; delajo si namreč širji listke, in veči robove v krilu. In imajo radi perve mesta pri večerjah, in perve sedeže v shodnicah, in pozdravljanja na tergih, in da jim ljudje pravijo: učenik! Vi pa se ne pustite učenikov imenovati; za¬ kaj eden je vas učenik, vi vsi pa ste bratje.. In nikogar ne imenujte na zemlji svojega očeta; zakaj eden je vaš Oče, ki je v nebesih. Ne imenujte se učenikov, zakaj eden je vaš učenik Kristus. Kteri je naj veči med vami, bodi vaš služabnik. Kdor se pa povišuje, bo ponižan; in kdor se ponižuje, bo povišan. y sredo po 2. nedčlji v postu. Berilo iz bukev Esterinih /.?, 8 —//, in 13 — 17. Tiste dui je Mardohej molil k Gospodu reloS: Gospod Bog, vsegamogočni kralj! pod tvojo oblastjo je 51 vae, in ni g a, kteri b : se mogel ustaviti tvoji volji, če si sklenil Izraelce rešiti. Ti si stvaril nebo in zemljo, in kar koli se pod nebom najde. Vseh Gospod si, in ni ga, kteri bi se ustavil tvojemu veličastvu. In zdaj, Gospod, kralj kraljev, Bog Abrahamov! usmili se svojega ljudstva, k.r nas hočejo naši sovražniki pogubiti, in tvoj del po¬ končati. Nikar ne zaničuj svojega dela, kterega si sl iz Egipta rešil; ternuč usliši našo prošnjo, in bodi milostiv svojemu ljudstvu, ktero je tvoj del in tvoj odloček; in preoberni našo žalost v veselje, da bomo živeli in hvalili, Gospod, tvoje ime, in ne zapri jim ust, kteri ti hvalo pojo, Gospod naš Bog. Ecangeli -uvelega Matevža 20. 17 — 28. Tisti čas je Jezus šel gori v Jeruzalem, in je vzel dvanajstere učence posebej k sebi, in jim je rekel: Glejte, gremo gori v Jeru¬ zalem, in Sin človekov bo izdan velikim du¬ hovnom in pismarjem, in ga bodo obsodili k smerti; in ga bodo izdali nevernikom zani¬ čevati, bičati in križati, in tretji dan bo (od smerti) vstal. Takrat je pristopila k njemu mati Cebedejevih sinov s svojima sinoma, ter ga je molila in nekaj prosila. On pa ji je rekel: Kaj hočeš? Mu pravi: Reci, naj sedita ta moja sina, eden na tvoji desnici, eden pa na tvoji levici v tvojem kraljestvu. Jezus pa je odgovoril in rekel: Ne vesta, kaj prosita! Ali moreta piti kelih, ki ga bom jaz pil? Mu rečeta: Moreva. Jima reče: Moj kelih bota sicer pila; sedeti pa na moji desnici ali levici ni moje vama dati, ampak kterim je priprav- Ijeno po mojem Očetu. In uni deseteri, ko so to slišali, so bili nevoljni nad bratoma. Jezus jih je pa k sebi poklical, in je rekel: Veste, da poglavarji narodov gospodujejo čez nje, in kteri so vekši, jih imajo v oblasti. Med vami pa ne bodi tako: temuč, kteri hoče med vami veči biti, naj bo vaš služabnik. In kteri hoče med vami pervi biti, naj bo vaš hlapec. Ravno kakor Sin človekov ni prišel, da bi se mu streglo, temuč da bi stregel, in dal svoje življenje v odrešenje za njih veliko. V cetertek po 2. nedelji v postu. Berilo iz Jeremija preroka 17, o — 10. To reče Gospod Bog: Preklet človek, ki zaupa v človeka, in stavi v meso svojo moo, in od Gospoda od¬ stopi njegovo serce. Zakaj kakor resje v puščavi bo, in ne bo vidU, kadar dobro pride; ampak bo prebival na Suhoti v puščavi, v slani deželi, v kteri ne more nihče prebivati. Blagor pa možu, ki zaupa v Gospoda, in je Gospod njegovo upanje! On bo kakor drevo, zasajeno pri vodi, ktero v mokroti poganja svoje korenine, in te ne ustraši, kadar pride vročina; in njegov list bo zelen, in ob suši ne bo v skerbi, tudi nikoli ne bo prejcnjalo sadu roditi. Hudobno je človekovo seree in ueiz vedno; kdo ga bo spoznal ? Jaz, Gospod, preiščem serce, in izkusim obisti; jaz storim slednjemu po njegovem djanji, in po sadu njegovih del, reče Gospod vsegamogočni. Evangeli svetega Lukeza 16, 19 — 31. Tisti čas je rekel Jezus Judovskim mno¬ žicam : Bil je neki bogat mož, kteri se je oblačil v škerlat in v tančico, in se je vsak 56 dan imenitno gostil. In je bil neki ubožec, po imenu Lazar, ki je iežal pred njegovimi vratini poln ran, in se je želel nasititi z drob¬ tinami, ktere so padale od mize bogatega, in mu jih nihče ni dal; ampak tudi psi so hodili, in so lizali njegove rane. Prigodilo se je pa, da je umeri ubogi, in je bil nesen od angelov v naročje Abrahamovo. Umeri je pa bogati, in je bil pokopan v peklu. Povzdignil je pa svoje oči, ko je bil v terpljenji, in je vidi! od deleč Abrahama, in Lazarja v njegovem naročji. In on je vpil in rekel: Oče Abraham! usmili se me, in pošlji Lazarja, da pomoči konec svojega persta v vodo, in ohladi moj jezik, ker grozovitno terpim v tem plamenu! Abraham pa je rekel: Sin! pomisli, da si prejel dobro v svojem življenji, in ravno tako Lazar hudo! zdaj pa je ta oveseljen, ti pa terpiš. In verh vsega tega je med nami in med vami velik prepad postavljen, da, kteri hočejo od tod k vam iti, ne morejo, in tudi ne od ondod sem priti. In je rekel : Prosim te tedaj, oče! da ga pošlješ v hišo mojega očeta; pet bratov namreč imam; dajimspriča, da tudi oni ne pridejo v ta kraj terpljenja. Abraham mu reče: Imajo Mojzesa in preroke, nje naj poslušajo. On pa je rekel: Nikar, oče Abraham! ampak če kdo iz mertvih k njim pojde, se bodo spokorili. Rekel mu je pa: Ako Mojzesa in prerokov ne poslušajo, tudi ne bodo verovali, če ravno kdo od mert¬ vih vstane. 57 V petek po 2. nedelji v postu. Berilu iz 2. Mojzesovih bukev 37, 6 — 22. Tiste dni je rekel Jožef svojim bratom: Poslušajte moje sanje, ktere sem imel. Zdelo se mi je, da smo na polji snope vezali, in da se je moj snop vzdignil, in po koncu postavil; vaši snopi pa, kteri so okoli stali, so se priklanjali mojemu snopu. Njegovi bratje so odgovorili: Boš mar naš kralj? in torno podverženi tvoji oblasti? Te sanje tedaj in te besede so njih nevošljivost in sovraštvo podžigale. Imel je še druge sanje, ktere je svojim bra¬ tom povedal, rekoč! Vidil sem v sanjab, kakor da bi se mi solnce, in luna, in enajst zvezd priklanjalo. Ko je to svojemu očetu in bratom pravil, ga je posvaril njegov oče, in je djal: Kaj hočejo te sanje, ktere si imel? Ali se ti bomo jaz, tvoja mati, in tvoji bratje priklanjali na zemlji? Torej so mu bili nevošljivi njegovi bratje; oče pa je to reč na tihem premišljeval. In ko so njegovi bratje pasli čedo svojega očeta v Sihemu, mu je rekel Izrael: Tvoji bratje pasejo ovce v Sihemu: pojdi, te bom k njim poslal! In je odgovoril: Tukaj sem! Izrael mu reče; Idi, in poglej, ali je vse prav pri tvojih bratih in pri živini, in pridi mi povedat, kaj se godi. Poslan iz doline Hebronske je prišel v Sihem. In našel ga je mož po polji hoditi, in ga je vprašal, koga išče. On pa je odgovoril: Svojih bratov iščem: povej mi, kje pasejo čedo? In mož mu je rekel: Prešli so iz tega kraja; pa sem jih slišal reči: Pojdimo v Dotajn. Jožef je tedaj šel za svojimi brati, in jih je našel v Dotajnu. Ko so ga od deleč ugledali, preden je do njih prišel, so ga mislili umoriti. In so med seboj djali: Glejte, sanjavec gre. Dejmo, ubijmo ga , in verzimo ga v staro vodnico, in porečemo: Divja zver ga je snedla; in tedaj se bo pokazalo, kaj mu pomagajo njegove sanje. Ruben pa, ko je to slišal, ga je želel rešiti iz njih rok, in je djal: Nikar mu živ¬ ljenja ne jemljimo, in ne prelivajmo kervi; ampak ver- 58 zite ga v to vodnico, ktera je v puščavi, in ohranite svoje roke nedolžne. To pa je rekel, ker ga je hotel oteti iz njih rok, in nazaj dati svojemu očetu. j Evangeli svetega Matevža 21, 33 — 4-6. Tisti čas je Jezus Judovskim množicam in velikim duhovnom to priliko govoril: Bil je hišen gospodar, kteri je zasadil vinograd, in ga je s plotom ogradil, in v njem skopal tlačivnico, in postavil tabor, in ga je dal kmetom obdelovati, in je šel na tuje. Kadar se je bil pa čas sadil približal, je poslal svoje hlapce do kmetov, da bi prejeli njegov sad. In kmetje so zgrabili njegove hlapce, in so enega stepli, enega ubili, enega pa kamnjali. Poslal je spet drugih hlapcev, še več, kakor poprej, in so jim ravno tako storili. Zadnjič pa je poslal do njih svojega sina, rekoč: Mojega sina bodo spoštovali. Kmetje pa, ko so sina vidili, so rekli med seboj: Ta je dedič; dejte! ubijmo ga, in bomo imeli nje¬ govo dedščino. In so ga zgrabili, in vergli iz vinograda in ubili. Kadar tedaj gospod vino¬ grada pride, kaj bo storil tem kmetom? Mu reko: Hudobne bo hudo končal, in svoj vino¬ grad bo dal obdelovati drugim kmetom, kteri mu bodo sad opravljali ob svojih časih. Jezus jim reče: Ali niste nikoli brali v pismih: Kamen, kterega so z vergli zidarji, on je postal glava vogla. Grospod je to storil, in je čudno v naših očeh. Zato vam povem, da bo od vas vzeto Božje kraljestvo, in bo dano ljud¬ stvu, ktero bo njegov sad dalo. In kdor pade nad tem kamnom, se bo razbil, na kogar pa 59 on pade, ga bo sterl. In ko so veliki duhovni in farizeji slišali njegove prilike, so spoznali, da od njih govori. In bi ga bili radi prijeli, pa so se bali ljudstva, ker so ga imeli kakor preroka. V soboto po 2. nedelji v postu. Berilo iz 1. Mojzesovih bukev 27, 6 — 40. Tiste dni je rekla Rebeka svojemn sinu Jakopu s Slišala sem tvojega očeta govoriti z Ezavom tvojim bra¬ tom, in mu reči: Prinesi mi od svojega lova, in naredi mi jed, da jem, in te blagoslovim pred Gospodom, pre¬ den umerjena. Zdaj tedaj, moj sin! poslušaj moj svet. Pojdi k čedi, in prinesi mi dva naj boljši kszliča, da naredim iz njih tvojemu očetu jed, ktcro rad je; potlej mu jo poneseš, in bo jedel, in te blagoslovil, preden umerje. In on ji je odgovoril: Veš, da je Ezav moj brat kosmat, jaz pa gladek. Kadar me bo pošlafal moj oče, in bo to občutil; se bojim, da bi ne menil, da sem ga hotel prekaniti, in da bi si ne nakopal kletve namesto blagoslova. Mati mu reče: Nad me naj pride ta kletev, moj sin! Le slušaj mojo besedo, in pojdi, ter prinesi, kar sem rekla. Je šel, in prinesel, ter dal materi, in je nare¬ dila jed, kakor je vedila, da ima rad njegov oče. In ga je oblekla z Ezavovimi naj boljšimi oblačili, ktere je pri sebi doma imela, in mu je s kozlinama roke ovila, in goli vrat pokrila. In potlej mu je dala jed, in zročila kruhe, ktere je bila spekla. In je to nesel, in rekel: Moj oče! On pa je odgovoril: Slišim; kteri si ti, moj sin? In Jakop je djal: Jaz sem tvoj pervinee Ezav; storil sem, kar si mi ukazal. Vstani, sedi in jej od mojega lova, da me blagoslovi tvoja duša. In Izak je spet rekel svojemu sinu: Kako si mogel tako hitro najti, moj sin ? Je odgo¬ voril: Volja Božja je bila, da mi je hitro naproti prišlo, kar sem hotel. In Izak je djal: Stopi lesem, da te pošla- tam, moj sin! in skusim, ali si ti moj sin Ezav ali ne. GO On je stopil k očetu, in Izak ga je pošlatal, ter je rekel: Glas je sicer Jakopov glas, pa roke so Ezavove roke. In ga ni poznal, ker so kosmate roke podobo starjega imele. Tedaj ga je blagoslovil, in je rekel: Ali si ti moj sin Ezav? Ogovoril je: Jaz sem. On pa je rekel: Prinesi mi jed od svojega lova, moj sin! da te blagoslovi moja duša. Prinesel mu jo jp, in ko je bil pojedel, mu je pri¬ nesel tudi vina. In ga je pil, in mu rekel: Stopi k meni, in kušni me, moj s : n! Je stopil, in ga kušnil. In ko je čutil lepi duh njegovega oblačila, ga je blagoslovil in je rekel: Glej, duh mojega sina je kakor duh rodovitne njive, ktero je blagoslovil Gospod! Bog ti daj od rose nebeške in od maščobe zemeljske obilno žita in vina in olja; služijo naj ti narodje, in rodovi naj se ti priklan¬ jajo. Bodi gospod svojih bratov, in sinovi tvoje matere naj se ti uklanjajo! Kdor te bo preklinjal, naj bo sam preklet, in kdor te bo blagoslovil, naj bo z blagoslovi napolnjen. Komaj je Izak nehal govoriti, in Jakop odšel, je Ezav prišel, in skuhano jed prinesel očetu, rekoč: Vstani, moj oče, in jej od lova svojega sina, da me bla¬ goslovi tvoja duša! In Izak mu je rekel: Kdo si pa ti ? Je odgovoril: Jaz sem tvoj pervorojeni sin Ezav. Izak je ostermel, in se silno prestrašil, in se je zavzel, bolj, kakor se more verjeti, ter je rekel: Kdo je tedaj uni, kteri mi je poprej vjeto divjačino prinesel, in sem od vsega jedel, preden si ti prišel, in sim ga blagoslovil, in bo blagoslovljen! Ko je bil Ezav zaslišal besede oče¬ tove, je z velik'm vpitjem zarjul, in pres‘rašen rekel: Blagoslovi tudi mene, moj oče! On pa je djal: Prišel je tvoj brat z zvijačo, in je prejel tvoj blagoslov. Ezav pa je dalje rekel: Ni zastonj imenovan Jakop: zakaj vdrn- gič že me je prekanil. Poprej j 3 iz mene pervenstvo spra¬ vil in zdaj mi je vzel še moj blagoslov! In reče spet očetu: Ali nisi nič blagoslo/a meni prihranil? Odgovoril je Izak: Za tvojega gospoda šem ga postavil, in vse njegove brate sem podvergel njegovi sužnosti. V posestvu žita in vina in olja sen ga vterdil, in kaj hočem po tein tebi storiti, moj sin? E^vv mu je odgovoril: Ali imaš le en blagoslov, oče? Prosim te, blagoslovi tudi mene! In 'ko je silno vpil in jokal, je bil Izak omečen: V maščobi -zemlje in v rosi nebes bodi tvoj blagoslov! Ev angeli svetega Lukeia 15, 11 — 32. Tisti čas je Jezus farizejem in pismoukom to priliko povedal: Neki človek je imel dva sina; in mlaji zmed nju je rekel očetu: Oče! daj mi del blaga, kteri mene zadene. In jima je razdelil premoženje. In malo dni potlej je mlajši sin vse pobral, ter se je podal v daljno deželo, in je tam zapravil svoje premoženje z razujzdanim življenjem. Po tem pa, ko je bil vse zapravil, je vstala velika lakota v tisti deželi; in on je začel pomanjkanje terpeti. In je šel in se je pridružil nekemu mestnjanu tiste dežele. In ta ga je poslal na svojo pristavo svinje past. In je želel svoj trebuh napolniti z luščinami, ktere so svinje jedle; in nihče mu jih ni dal. Šel je pa sam v se, in je rekel: Koliko najem¬ nikov v hiši mojega očeta ima obilno kruha, jaz pa tukaj od lakote poginjam! Vzdignil se bom, ter pojdem k svojemu očetu, in mu porečem: Oče, grešil sem zoper nebesa, in zoper tebe! Več nisem vreden tvoj'sin imeno¬ van biti; stori me, kakor enega svojih najemni¬ kov ! In se je vzdignil, in je prišel k svojemu očetu.Ko je paše daleč bil, gaje zagledal njegov oče, in se mu je milo storilo; in je pritekel, in se ga oklenil okoli vratu, in ga kušnil. In sin mu je rekel: Oče, grešil sem zoper nebesa in zoper tebe! več nisem preden tvoj sinimeno- van biti. Oče pa je rekel svojim hlapcem: Hitro prinesite naj bolje oblačilo, in oblecite ga, in dajte mu perstan na roko, in čevlje na noge; in pripe¬ ljite pitano tele, in ga zakoljite; in hočemo jesti in se gostiti. Zakaj ta moj sin je bil mertev, in je spet oživel; je bil zgubljen, in je najden. In so se začeli gostiti. Njegov starji sin pa je bil na polji: in ko pride in se približa hiši, je zaslišal petje in ples. In je enega zmed hlapcev poklical in poprašal, kaj je to. On pa mu je rekel: Tvoj brat je prišel, in tvoj oče je zaklal pitano tele, ker ga je spet zdravega nazaj dobil. Vjezil se je pa, in ni hotel noter iti. Tedaj je njegor oče ven šel, in ga je začel prositi. On' pa je odgovoril in rekel svojemu očetu: Grlej, toliko let ti služim, in nisem nikoli tvojega povelja prestopil, in nikdar mi nisi dal kozliča, da bi se bil gostil s svojimi prijatli. Ko je pa prišel ta tvoj sin, ki je svoje premoženje s kurbami zapravil, si mu zaklal pitano tele. On pa mu je rekel: Sin! ti si zmiraj pri meni, in vse moje je tvoje. Gostiti se pa in veseliti se je spodobilo, ker je ta tvoj brat bil mertev in je spet oživel; je bil zgubljen, in je najden. Tretjo nedeljo v postu. Berilo iz lista s. Pavla aposfeljna do Efezanov o, 1—9. Bratje! bodite posnemavci Božji, kakor preljubi otroci, in bodite v ljubezni, kakor je tudi Kristus nas ljubil in se za nas dal v dar in klavščino Bogu v prije¬ ten dub. Kurbanje pa-4n--vsa nečistost ali lakomnost se še ne imenuj med vami, (kakor se spodobi svetim,) ali j 63 nesramnost, ali nespametne ali gorde besede, kar se ne spodobi; ampak zahvaljenje veliko bolj. To namreč ve¬ dite in premislite, da neban ktlrbir,-ali? nečistnik, ali la¬ komnik, (kar je malikovanje,) n : ma dela v kraljestva Kri¬ stusovem in Božjem. Ne dajte se nikomur zapeljati s praznimi besedami, ker zavoljo tega pride jeza Božja nad otroke nepokorščine. Ne bodite tedaj njih deležniki! Za¬ kaj bili ste nekdaj tema, zdaj pa ste svetloba v Go¬ spodu. Kakor otroci svetlobe hodite: ker sad svetlobe je v vsej dobroti in pravici in resnici. Evangeli svetega Lukeza //, 14 — 28. Tisti čas je izganjal Jezus hudiča, in ta je bil mutast. In ko je bil hudiča izgnal, je mutec govoril, in množice so se čudile. Eni zmed njih pa so rekli: Z Belcebubom, visim hudičev, izganja hudiče. In drugi so ga sku¬ šali, in so iskali znamnja z neha od njega. On pa, ker je vidi! njih misli, jim je rekel: Vsako kraljestvo, ktero je samo zoper sebe razdeljeno, bo razdjano, in hiša bo na hišo padla. Ako je pa tudi satan sam zoper sebe razdeljen, kako bo obstalo njegovo kraljestvo? ker pravite, da z Belcebubom hudiče izganjam. Ge pa jaz z Belcebubom hudiče izganjam, s kom jih vaši otroci izganjajo? Zato bodo oni vaši sodniki. Ako pa s perstom božjim hudiče izganjam, je res božje kraljestvo k vam prišlo. Kadar močni v orožji svoj v dvor varuje, je v miru njegovo premoženje. Če pa močnejši kakor on nadnj pride, in ga premaga, bo vse njegovo orožje pobral, na ktero se je zanašal, in bo delil njegov rop. Kdor ni z menoj, je zoper 64 mene; in kdor ne pobira z menoj, raztresa. Kadar nečisti duh iz človeka pride, hodi po suhih krajih, in išče pokoja, in ker ga ne najde, pravi: Vernil se bom v svojo hišo, od koder sim izšel. In ko pride, jo najde pome¬ teno in osnaženo. Tedaj gre, in si privzame sedem drugih duhov, hujših kot on, in gredb vanjo, in prebivajo tam. In poslednje tistega človeka je hujši, kakor pervo, Prigodilo se je pa, ko je to govoril, je povzdignila neka žena glas zmed množice, in mu je rekla: Blagor telesu, ktero je tebe nosilo, in persim, ktere si sesal! On pa je rekel: Veliko bolj blagor tistim, kteri božjo besedo poslušajo, in jo ohranijo! V pondeljek po 2. nedčlji v postu. • Berilo iz 4. bukev kraljev 3, l — 13. Tiste dni je bil Naman, poglavar vojakov Sirskega kralja, velik mož pri svojem gospodu in češčen; zakaj po njem je dal Gospod zmago Sirii. Bil je pa močan in bogat mož, toda gobov. Takrat je bilo šlo iz Sirije ne¬ kaj vojakov na rop, in so bili pripeljali iz izraelske de¬ žele deklico vjeto, ktera je bila v službi pri Namanovi ženi. Ta reče svoji gospej: 0, da bi bil pač moj gospod pri preroku, ki je v Samarii; gotovo bi ga ozdravil od gob, ktere ima! Naman gre tedaj k svojemu gospodu, in mu pove, rekoč: Tako in fako jo govorila deklica iz I- zraelske dežele. In mu reče Sirski kralj: Pojdi, poslal bom list izraelskemu kralju. Gre, in vzame seboj deset talentov srebra, in šest talentov zlata, in deset praznih oblačil; in prinese list izraelskemu kralju teh besed: Kadar prejmeš ta list, vedi, da sem poslal k tebi Na- 65 mana, svojega služabnika, da ga ozdraviš od njegovih gob. Ko je izraelski kralj list prebral, preterga svoje ob¬ lačila, in reče: Sem jaz mar Bog, da bi mogel umoriti in oživiti, ker je on do mene poslal, da bi ozdravil človeka od njegovih gob ? Kazumejte in poglejte, kako priložnosti išče zoper mene! Ko je slišal Elizej, mož Božji, da je namreč izraelski kralj pretergal svoje oblačila, pošlje k njemu, rekoč: Zakaj si svoje oblačila pretergal? K meni naj pride, in zvedil bo, da je prerok v Izraelu. Naman tedaj pride s konji in z vozmi, in obstoji pred vratmi Elizejeve hiže. In Elizej pošlje k njemu sporočit in pove¬ dat: Pojdi in skoplji se sedemkrat v Jordanu, in bo o- zdravelo tvoje telo , in boš očiščen. Naman se razjezi in oberne, rekoč: Sem mislil, da bo ven k meni prišel, in se vstopil, ter klical v ime Gospoda svojega Boga, in da se bo s svojo roko gob dotaknil, in me ozdravil. Niste li boljši Abana in Farfara, reki Damaškč, od vseh vod v Izraelu, da bi se v njih kopal, in se očistil? Ko se je tedaj obernil, in je ■ serdit šel, stopijo k njemu njegovi hlapci, in mu reko: Oče, ko bi ti bil tudi kaj težkega prerok naložil, bi bil to gotovo storil; koliko bolj, ker ti je zdaj rekel: Skoplji se, in boš očiščen. Na to gre, in se skloplje v Jordanu sedemkrat po besedi Božjega moža; in njegovo telo je zdravo, kakor telo majhnega otroka, in je očiščen. Tedaj se je vernil k Božjemu možu z vso svojo družino, in pride, in stoji pred njim, ter reče: Zdaj vem, da ni drugega Boga na vsi zemlji, kakor le v Izraelu! Evangeli svetega Lukeza 4, 23 — 30. Tisti čas je rekel Jezus farizejem: Kaj pa mi bote rekli ta pregovor: Zdravnik, ozdravi sam sebe! Kolikoršne reči smo slišali, da si jih delal v Kafarnavmu, delaj jih tudi tukaj v svojem kraji. Rekel je pa: Resnično Slov. nivo n era 1 5 60 > vam povem: V dnevih Elijevih je bilo veliko vdov v Izraelu, ko je bila velika lakota po vsi deželi; in k nobeni iz njih ni bil Elija po¬ slan, ampak le v Sarepto na Sidonskem k ženi vdovi. Tudi je bilo veliko gobovih ob časuEli- zeja preroka v Izraelu; in nobeden zmed njih ni bil očiščen, ampak le Naman Sirec. In vsi v shodnici, ki so to slišali, so bili polni jeze. In so vstali, in so ga ven iz mesta izgna¬ li, in ga peljali na rob gore, na kteri je bilo njih mesto zidano, da bi ga doli sunili. On pa je, posred njih grede, stran šel. V torek po 3. nedelji v postu. Berilo iz 4. bukev kraljev 4. 1—7. Tiste dni je neka žena vpila Elizeju preroku, rekoč: Tvoj hlapec moj mož je umeri, in ti veš, da se je tvoj hlapec bal Gospoda. In glej, posojevavec je prišel, in hoče vzeti moja dva sina, da bi mu služila. Elizej j' reče: Kaj hočeš, da ti storim? Povej mi, kaj imaš v svoji hiši? Ona pa odgovori: Jaz tvoja dekla nimam drugega v svoji hiši, kakor malo olja, s kterim se ma¬ žem. Ji reče: Pojdi, sprosi na posodo od vseh svojih sosedov veliko praznih posod. In pojdi noter, in zakleni svoje duri, kadar boš že notri ti in tvoja sina, in vlij ga v tiste posode, in ko bodo napolnjene, jih postavi na stran. Gre tedaj žena, ter zapre duri za seboj, in za svojima sinoma; ta ji posodo dajeta, in ona naliva. I® kadar so bile posode polne, reče svojemu sinu: Prinesi mi še eno posodo. In on odgovori: Je nimam. Tedaj jenja olje teči. Ona pa gre, in pove Božjemu možu. I® on reče: Pojdi, prodaj olje, in verni svojemu posojevavcui ti pa in tvoja sina živite oh ostanku. 67 Evangeli svetega Matevža 18, IS — 22. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem; Ako greši zoper tebe tvoj brat, pojdi in ga posvari med seboj in med njim samim. Ako te posluša, si pridobil svojega brata. Ako te pa ne posluša, vzemi seboj še enega ali dva, da v ustili dveb ali treli prič stoji vsa reč. Ako jih pa ne posluša, povej cerkvi, če pa cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očitni greš¬ nik. Resnično vam povem, kar koli bote zavezali na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih; in kar koli bote razvezali na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih. Še vam povem, da, ako se dva zmed vas zedinita na zemlji, se jima bo, za ktero reč koli prosita, zgodila po mojem Očetu, kteri je v nebesih. Zakaj kjer sta dva, ali kjer so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz v sredi med njimi. Takrat je pristopil k njemu Peter, in je rekel: Gospod! kolikokrat bo gre¬ šil zoper mene moj brat, in naj mu odpustim? do sedemkrat? Jezus mu reče: Ne rečem ti do sedemkrat, ampak sedemdesetkrat sedemkrat. V sredo po 3. nedčlji v postu. Berilo iz 2. Mozesovih bukev 20, 12 — 24. To reče Gospod Bog: Spoštuj svojega očeta in svojo mater, da boš dolgo živel na zemlji, ktero ti bo dal Gospod tvoj Bog. Ne ubijaj, ne prešestvaj, ne kradi, ne govori zoper svojega bližnjega krivega pričevanja, ne želi svojega bližnjega hiše, tudi ne želi njegove žene, ne hlapca, ne dekle, ne vola, ne kaj drugega, kar je njego- 5 * 68 v ega. Vse ljudstvo pa je slišalo grom in glas trobente, in je vidilo blisk in goro z dimom pokrito, in so od strahu in trepeta vsi prevzeti od delec stali, in rekli Mojzesu: Govori nam ti, v in te bomo poslušali! Nikar naj nam ne govori Gospod, da ne umerjemo! In Mojzes je djal ljudstvu: Nika'r se ne bojte; zakaj Bog je le pri¬ šel, da bi vas skusil, in da bi bil njegov strah pri vas, in da bi ne grešili. In ljudstvo je od deleč stalo. Mojzes pa je šel v meglo, v kteri je bil Bog. Rekel je Gospod Mojzesu še: To povej Izraelovim otrokom: Vidili ste, da sem vam z neba govoril. Ne delajte si srebernih in zlatih bogov. Storite mi oltar iz persti, in darujte na njem svoje žgavne in hvalne darove , svojo drobnico in gove¬ dino na vsakem kraji, kjer bo spomin mojega imena. Evangeli svetega Matevža 15, 1 — 11. Tisti čas so prišli k Jezusu iz Jeruzalema pismarji in farizeji, rek6č: Zakaj prestopajo tvoji učenci zročilo starih? Ne umivajo si nam¬ reč rok, kadar kruh jedo. On pa je odgovoril in jim rekel; Zakaj prestopate tudi vi zapoved Božjo zavoljo svojega zročila? Zakaj Bog je rekel: Spoštuj očeta in mater; in: Kdor kolne očeta ali mater, naj umeije. Vi pa pravite: Kdor koli reče očetu ali materi: Dar, kteri koli je od mene, bo tebi v prid: in naj bi tudi ne spoštoval svojega o če'ta, ali svoje matere. Tako ste zapoved Božjo v nič storili zavoljo svojeg’a zročila. Hinavci! prav je prerokoval od vas Izaija, rekoč: To ljudstvo me časti z ustnicami, njih serce je pa deleč od mene. Pa zastonj me časte, ker uče uke in zapovedi človeške. In je množice k sebi poklical, in jim 69 rekel: Poslušajte in umejte : Kar gre v usta, ne ognju,si človeka, ampak kar gre iz ust, to ognju- si človeka. V četertek po 3. nedelji v postu. Bei'ilo iz Jeremija preroka 7, 1 —7. Tiste dni mi je govoril Gospod, rekoč: Stoj med vratmi Gospodove hiše, in oznanuj tam to besedo, in reci: Poslušajte besedo Gospodovo, vsi Judovi, kteri hodite skozi te vrata Gospoda molit! To reče Gospod vojsknih trum, Bog Izraelov: Poboljšajte svoje pota in svoje dela, in bom prebival z vami na tem mestu . Ne zanašajte se na lažnjive besede, in ne recite: Tempolj Gospodov, tem¬ pelj Gospodov, tempelj Gospodov je. Zakaj če poboljšate svoje pota, in svoje dela; če storite pravico med možem in njegovim bližnjim; če tujcu in siroti in vdovi ne sto¬ rite krivice, tudi nedolžne kervi ne prelivate na tem mestu, in za tujimi bogovi ne hodite sami sebi v škodo : bom prebival z vami na tem mestu, v deželi, ktero sem dal vašim očetom, od vekomaj, do vekomaj, reče Gospod vsegamogočni. Evangeli svetega Lukeza 4, 38 — 44. Tisti čas se je vzdignil Jezus iz shodnice, in je šel v hišo Simonovo. Tašča Simonova pa je imela hudo merzlico; in so ga za njo pro¬ sili. In je stopil k nji, in zapovedal merzlici, in jo je popustila. In zdajci je vstala, in jim stregla. Kadar je pa solnce zašlo, so vsi, kteri so imeli bolnike z mnogoterimi boleznimi, jih k njemu pripeljali. On pa je na slehernega roke položil, in ga je ozdravil. Sli so pa tudi hudiči iz mnogih, so vpili in rekli: Ti si Sin 70 Božji! in jim je zažugal, in jih ni pustil govoriti, ker so vedili, da je on Kristus. Ka¬ dar se je pa dan storil, se je podal, in je šel v pust kraj, in množice so ga iskale, in so prišle do njega; in so ga priderževale, da bi ne šel od njih. On pa jim je rekel:: Tudi drugim me¬ stom moram oznanovati Božje kraljestvo, ker sem zato poslan. In je oznanoval v shod¬ nicah po Galileji. V petek po 3. nedelji v postu. Belilo iz 4. Mojzesovih bukev 20, 2 — 13. Tiste dni so se zbrali Izraelovi otroci zoper Mojzesa in Arona , in so se spuntali, in rekli: Dajta nam vode, da pijemo ! — In Mojzes in Aron sta množico odpravila, in šla v šotor zaveze, in se na zemljo vergla, in sta k Gospodu vpila in rekla: Gospod Bog, usliši vpitje tega ljudstva, in odpri jim svoj zaklad, studenec žive vode, da se napijejo, in nehajo mermrati. In prikazalo se je veličastvo Gospodovo nad njima. In Gospod je govoril Mojzesu rekoč: Vzemi palico, in skliči ljudstvo ti in tvoj brat Aron, in govorita skali pred njimi, in ona bo vode dala. In boš vodo iz skale pripravil, in bo pila vsa mno¬ žica in njena živina. Mojzes je tedaj vzel palico, ktera je bila pred Gospodom, kakor mu je bil zapovedal. In je sklical množico k skali, in jim je rekel: Poslušajte puntarji in neverni! Ali vam bova mogla iz skale vode dobiti? In je vzdignil Mojzes roko, in s palico dvakrat udaril na skalo, in je privrelo veliko vode iz nje, tako da se je napilo ljudstvo in živina. In Gospod je rekel Mojzesu in Aronu: Ker mi nista verjela, da bi me bila poveličala pred Izraelovimi otroci, ne bota peljala teh ljudi v deželo, ktero jim bom dal. To je voda prere¬ kanja, kjer so Izraelovi otroci Gospodu prerekali, in je bil poveličan med njimi. 71 Evangeli svetega Janeza 4, S — 42. Tisti čas je prišel Jezus v Samarijsko me¬ sto, ktero se imenuje Sihar, blizo pristave, ktero je bil dal Jakop Jožefu svojemu sinu. Bil je pa tam Jakopov studenec. Jezus tedaj, truden od pota, je tako sedel pri studencu. Bilo je okoli šeste ure. Pride žena iz Samarije vode zajemat. Jezus ji reče: Daj mi piti. (Za¬ kaj njegovi učenci so bili v mesto odšli, da bi jesti kupili.) Reče mu tedaj ta Samarijska žena: Kako ti, ker si Jud, mene piti prosiš, ki sem Samarijska žena? (Zakaj Judje se ne pečajo s Samarijani). Jezus je odgovoril in ji rekel: Ako bi poznala dar Božji, in kdo je ta, kteri ti pravi: Daj mi piti; bi bila ti njega rnorebiti prosila, in bi ti bil dal žive vode. Zena mu reče: Sej nimaš s čim zajeti, in stu¬ denec je globok; od kod imaš tedaj živo vo¬ do? Aii si ti veči, kakor naš oče Jakop, kteri nam je dal studenec, in je iz njega pil on, in njegovi sinovi, in njegova živina? Jezus je odgovoril in je rekel: Slehern, kteri pije te vode, bo spet žejen; kdor pa pije vode, ktero mu bom jaz dal, ne bo žejen vekomaj: ampak voda, ktero mu bom jaz dal, bo v njem stu¬ denec vode izvirajoče v večno življenje. Zena mu reče: Gospod! daj mi te vode, da ne bom žejna, in da ne bom hodila semkaj zajemat! Jezus ji reče: Pojdi, pokliči svojega moža, in pridi semkaj. Žena je odgovorila in rekla: Nimam moža. Jezus ji reče: Prav si rekla: 72 Nimam moža; zakaj pet možev si imela, in k t erega v zdaj imaš, ni tvoj mož ; ti si prav rekla. Žena mu reče: Gospod! vidim, da si ti prerok. Naši očaki so na tej gori molili; vi pa pravite, da v Jeruzalemu je mesto , kjer se mora moliti. Jezus ji reče: Zena! verjemi mi, da pride ura, ko ne bote ne na tčj gori, ne v Jeruzalemu molili Očeta. Vi molite, kar ne veste; mi molimo, kar vemo, zakaj zveli¬ čanje je iz Judov. Pride pa ura, in je že zdaj, ko bodo, kteri prav molijo, Očeta molili v duhu in v resnici; tudi Oče namreč hoče, da so taki, kteri ga molijo. Bog je duh, in kteri ga molijo, ga morajo v duhu in resnici moliti. Zena mu reče: Vem, da Mesija pride, (kteri se imenuje Kristus); kadar tedaj on pride, : nam bo vse oznanil. Jezus ji reče: Jaz sem, ki govorim s teboj. In med tem so prišli nje- , govi učenci, in so se čudili, da je z ženo go- ' voril. Vendar pa nobeden ni rekel: Kaj vpra- * šaš, ali kaj z njo govoriš? Popustila je tedaj žena svoj verč, in je šla v mesto, in reče ; tistim ljudem: Pojdite in poglejte človeka, kteri mi je vse povedal, kar koli sem storila; ali je on Kristus? Šli so tedaj iz mesta in prišli k njemu. Med tem so ga učenci prosili, rekoč: Učenik, jej! On pa jim je rekel: Jaz imam jed jesti, ktere vi ne veste. Učenci so te¬ daj rekli med seboj: Mu je li kdo jesti pri¬ nesel? Jezus jim reče: Moja jed je, da sto¬ rim voljo tega, kteri me je poslal, in da do¬ polnim njegovo delo. Ali ne pravite vi, da je še štiri mesce, in žetev pride ? Glejte! vam povem: Povzdignite svoje oči, in poglejte 73 polje, da je že belo za žetev. In kdor žanje, prejme plačilo, in zbira sad v večno življenje, da se vkupej veselita, kteri seje, in kteri žanje. Zakaj v tem je pregovor resničen: Drugi seje, in drugi žanje. Jaz sem vas poslal žet, česar niste obdelali. Iz tistega mesta pa je veliko Samarijanov v njega verovalo zavoljo govorjenja žene, ktera je pričevala : Vse mi je povedal, kar koli sem storila. Ko so tedaj Samarijani k njemu prišli, so ga prosili, da bi pri njih ostal. In je ostal tam dva dni. In veliko več jih je vanj verovalo zavoljo njegovega govorjenja. In so rekli ženi: Zdaj več ne verujemo za¬ voljo tvojega govorjenja; zakaj sami smo slišali, in vemo, da je on resnično Zveličar sveta. Y soboto po 3. nedelji v postu. Berilo iz Daniela preroka 13, 1 — 82. Tiste dni je živel v Babilonu mož, Joakim po imenu, in je vzel za ženo Helkijevo hčer po imenu Suzano, silno lepo in bogaboječo. Njeni starši namreč, kteri so bili pravični, so učili svojo hčer po Mojzesovi postavi. Bil je pa Joakim zelo bogat, in je imel saden vert blizo svoje hiše; in Judje so se pri njem shajali, zato ko je bil zmed vseh naj častitljivši. In sta bila sodnika postavljena dva stara zmed ljudstva tisto leto, od kakoršnih je go¬ voril Gospod: Šla je hudobija iz Babilona od starih sod¬ nikov, od kterih se je menilo, da vladajo ljudstvo. Ona sta zahajala v Joakimovo hišo, in hodili so k njima vsi, kteri so tožbe imeli. Kadar je bilo pa ljudstvo odšlo okoli poldneva, je šla Suzana na vert svojega moža, in Be je sprehajala. In starea sta jo vidila vsak dan va-nj bi, in sprehajati se; in vnelo se je v njima poželenje do 74 nje. In sta prevernila svoj um, ter uklonila svoje oči, da bi ne vidila neba, in se ne spomnila pravičnik sodeb. Prigodi se pa, kadar pazita priložen dan, pride Suzana, kakor poprejšnje dni samo z dvema deklama na vert, in se hoče kopati; vroče namreč le bilo. In nikogar ni bilo tam, razun dveh starcev, ktera sta skrita, in jo strežeta. Reče tedaj deklama: Prinesite mi olja, in lepo dišečega mazila, in vrata na vert zaprite, da se skopljem. Kadar ste pa dekli odšle, vstaneta starca, in tečeta k njej, in rečeta; Glej vrata na vert so zaklenjene, in nihče nas ne vidi, in imava poželenje do tebe; zavoljo tega nama privoli, in se nama vdaj. Ako nočeš, bova pričala zoper tebe, da je bil mladenič pri tebi, in da si za to dekli od sebe poslala. Suzana zdihne in reče: V stiskah sem od sveh strani: zakaj če to storim, mi je umreti; če pa ne storim, ne bom ubežala vajnim rokam. Vender bolje mi je brez greha vama v roke pasti, kakor grešiti vpričo Gospoda. In Suzana je zavpila na ves glas. Zavpila sta pa tudi starca proti njej, in eden je stekel k vratam na vert, in jih je odperl. Ko so bili pa domači hlapci zaslišali kričanje z verta, so planili skozi zadnje vrata va-nj, da bi vidili, kaj da je. Kadar sta pa starca povedala, je bilo hlapcev zlo sram, ker se ni nikoli kaj tacega slišalo od Suzane govoriti. In drugi dan, kadar se je ljudstvo pri Joakimu njenem možu zbralo, prideta tudi starca polna krivičnih naklepov zoper Suzano, da bi jo umorili. In rečeta vpričo ljudstva: Pošljite po Su¬ zano, Helkijevo hčer, Joakimovo ženo! In pošljejo ja- derno. In pride s svojimi starši, in z otroci, in z vso svojo rodovino. Tedaj jokajo njeni in vsi, kteri so jo poznali. Starca pa vstaneta v sredi ljudstva, in položita svoje roke na njeno glavo. Ona pa plaka, in se ozre proti nebu; zakaj njeno serce je zaupalo v Gospoda. In rečeta starca: Kadar sva se sama na vertu prehajala, je ona vanj prišla z dvema deklama, in je zaklenila vrata na vert, in od sebe poslala obe dekli. In je prišel k njej mladenič, kteri je bil skrit, in je ležal ž njo. Ki dva pa sva bila v nekem kotu na vertu , in ko sva vi- 75 dila pregreho, sva tekla k njima, in ji vidila v nečistem djanji. In njega sicer nisva mogla uderžati, ker je bil močnejši od naju, in je vrata odperl in utekel. Njo pa sva prijela in vprašala, kdo je mladenič, in nama ni hotla povedati. Tega sva priči. Verjela jima je množica, kakor starašinoma, in sodnikoma ljudstva, in so jo k smerti obsodili. Suzana pa zavpije na ves glas in reče: Večni Bog, ki poznaš vse skrito, in veš vse, preden se zgodi! ti veš, da sta krivično pričala-zoper mene; in glej, umerjem, ako ravno nisem nič storila tega, kar sta una hudobno spletla zoper mene. In Gospod je uslišal njen glas. In ko jo peljejo k smerti, obudi Gospod sve¬ tega Duha v mladenču, kteremu je ime Daniel; in za¬ vpije na ves glas: Nedolžen sem jaz nad njeno kervjo. In oberne se vse ljudstvo vanj in reče; Kaj je to, kar si govoril? Stoje v sredi njih reče: Nespametni otroci I- zraelovi! kako ste, da si niste izprašali in spoznali, kaj je res, obsodili Izraelovo hčer? Vernite se na sodišče, zakaj krivo sta pričala zoper njo! Ljudstvo se je tedaj jadeino vernilo, in Daniel jim reče: Odločite ji deleč narazen, in ji bom izpraševal. Ko sta bila tedaj ločena eden od druzega, pokliče nju enega, in mu reče: Zastarani v hu- dobii! Zdaj so prišli na dan tvoji grehi, ktere si poprej delal, ko si po krivem sodil, nedolžne zatiral, in kri¬ vične izpuščal, ako ravno Gospod govori: Nedolžnega in pravičnega ne mori. Zdaj tedaj, če si jo vidil, povej, pod kterim drevesom, si ji vidil pogovarjati se med se¬ boj? On odgovori: Pod mastikom. Daniel pa reče: Prav v svoje pogubljenje si se zlagal; zakaj glej, angel Go¬ spodov, kteri je od Boga povelje prejel, te bo raztergal na dvoje. In ko so ga bili odpeljali, je ukazal unega Pripeljati, ter mu reče: Zarod Kananov np pa Judov! lepota te je omamila, in poželenje je spačilo tvoje serce. Tako sta dplala Izraelovim hčeram, in one so vama iz strahu privolile; ali Judova hči se ni vdala vajni hu- dobii. Zdaj mi tedaj povej, pod kterim drevesom si ji dobil pogovarjati se med seboj ? Od odgovori: Pod slivo. Daniel pa mu reče: Prav si se zlagal tudi ti sam v 76 svoje pogubljenje; zakaj čaka te angel Gospodov z me¬ čem, da te preseka po sredi, in vaji umori. Tedaj za¬ vpije vsa množica na ves glas, in hvalijo Boga, ki jih ohrani, kteri vanj zaupajo. In se vzdignejo zoper oba starca (zakaj Daniel jih je bil prepričal iz nju ust, da sta krivo pričala) in jima store kakor sta ona hudobno delala zoper svojega bližnjega, ter ji umore. In oteta je bila nedolžna kri tisti dan. Evangeli svetega Janeza 8, 1 —//. Tisti čas je sel Jezus na oljsko goro. In zjutraj zgodaj je spet prišel v tempelj, in vse ljudstvo je prišlo k njemu; in jih je sede učil. Pripeljejo mu pa pismarji in farizeji ženo, ki so bili v prešestvu dobili; in so jo v sredo postavili, in so mu rekli: Učenik! ta žena je bila zdaj v prešestvu najdena. V po¬ stavi pa nam je Mojzes zapovedal take kamnjati. Kaj tedaj ti praviš? To so pa rekli, ker so ga skušali, da bi ga mogli zatožiti. Jezus pa se je pripognil, in je s perstom pisal na tla. Ko pa niso jenjali ga vprašati, se je sklonil in jim je rekel: Kteri zmed vas je brez greha, naj pervi verže kamen vanjo. 'In se je spet pripognil, in pisal na tla. Kadar so pa to slišali, so eden za drugim ven šli, naj pervič starši; in je ostal Jezus sam in žena, ki je v v sredi stala. Jezus pase je sklonil, in ji rekel: Zena! kje so tisti, kteri so te tožili? Ali te ni nobeden obsodil? Ona je rekla: Nobeden, Gospod! Jezus pa je rekel: Tudi jaz te ne bom obsodil; pojdi in nikar več ne greši. Četerto nedčljo v postu. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Galačanov 4, 22—‘dl. Bratje! pisano je, da je imel Abraham dva sina; enega od sužinje, in enega od proste. Pa kteri je bil od snžinje, je bil po mesu rojen; kteri pa od proste, po obljubi. To pa je po drugačnem pomenu rečeno. To sta namreč dva testamenta: eden na gori Sinajski, kteri v sužnost rodi, in ta je Agara; zakaj gora Sinajska je vArabii, in se deržl tiste, kjer je zdaj Jeruzalem, in služr S svojimi otroci. Eden pa, kteri je gornji Jeruzalem, je prosta in naša mati. Zakaj pisano je: Veseli se nepo- rodna, ktera ne rodiš; zaukaj in zavpij, ktera nisi na po¬ rodu ; ker zapuščena ima veliko otrok, več ko ta, ktera ima moža, mi pa, bratje! smo po Izaku otroci obljube. Ali kakor je takrat tisti, kteri je bil po mesu rojen, preganjal unega, kteri je bil po duhu; tako tudi zdaj. Ali kaj govori pismo ? Izženi sužinjo in njenega sina; zakaj sin sužinje ne bo naslednik s sinom proste. Tedaj, bratje! nismo otroci sužinje, ampak proste, s ktero pro¬ stostjo nas je Kristus proste storil. Evangeli svetega Janeza 6 , 1 — 15. Tisti čas je šel Jezus čez Galilejsko morje, ktero je Tiberijsko. In šla je za njim velika množica, ker so vidili čudeže, ki jih je delal nad bolniki. Jezus je tedaj šel na goro, in je tam sedel s svojimi učenci. Bila je pa blizo velika noč, Judovski praznik. Ko je tedaj Jezus oči vzdignil, in je vidil, da je silno velika množica prišla k njemu, je 78 rekel Filipu: Od kod bomo kupili kruta, da bi ti jedli ? To je pa rekel, ker ga je skušal; zakaj on je vedil, kaj bo storil. Filip mu je odgovoril: Za dve sto denarjev kruha jim ni dosti, da bi vsakteri kaj malega dobil. Mu reče eden njegovih učencev, Andrej, Simona Petra brat: Mladenič je tukaj, kteri ima pet ječmenovih kruhov, in dve ribi; ali kaj je to med tolikanj? Jezus pa je rekel: Recite lju¬ dem sesti. Bilo je pa tamkej veliko trave. So tedaj sedli, okoli pet tavžent mož števila. Tedaj je Jezus vzel kruhe: in je zahvalil, ter jih razdelil med sedeče; ravno tako tudi rib, kolikor so hotli. Ko so bili pa nasiteni, reče svojim učencem: Poberite kosce, kteri so ostali, da konca ne vzamejo. So tedaj po¬ brali, in napolnili dvanast košev s kosci, ki so ostali od petih ječmenovih kruhov tistim, kteri so jedli. Tedaj so ljudje, ko so vidili čudež, kterega je bil Jezus storil, rekli: On je resnično prerok, kteri ima na svet priti. Ivo je tedaj Jezus spoznal, da hočejo priti, in ga po sili vzeti, da bi ga kralja storili, je spet on sam zbežal na goro. Y pondeljek po 4. nedelji v postu. Berilo iz 3. bukev kraljev 3. Ki — 28. Tiste dni ste prišle dve posvetne ženi k kralju Sa¬ lomonu, in stopite pred njega. In reče nju ena: Prosim, moj Gospod! Jaz in ta žena stanujeve v eni hiši, in sem porodila pri njej v hramu. Tretji dan po mojem porodu 79 pa je tudi ona porodila; in sve vkupej bile, in razun naju ni bilo nikogar drugega pri nama v hiši. V noči pa je sin te žene umeri, v spanji namreč ga je zadušila. In vstane po noči, ko je bilo vse tiho, vzame mojega sina od mene, tvoje služabnice spijoče, in ga položi k sebi; svojega sina pa, kteri je bil mertev , k meni po¬ loži. In ko sem zjutraj vstala, da bi dala mleka svojemu sinu, najdem da je mertev; ko ga pa pri belem dnevu bolj na tanko pogledam, vidim, da ni moj, kterega sem rodila. Druga žena pa je rekla: Ni tako, kakor govoriš; ampak tvoj sin je mertev, moj pa živi. Nasproti je una rekla: Lažeš, zakaj moj sin živi, tvoj sin pa je umeri. In tako ste se prepirale pred kraljem. Tedaj reče kralj: Ta pravi: Moj sin živi, tvoj sin pa je umeri; in una odgovori: Ni tako, ampak tvoj sin je umeri, moj pa živi. Prinesite mi meč! In ko so meč prinesli kralju, reče : Razsekajte otroka živega na dvoje , in dajte polovico tej, polovico pa uni. Žena pa, ktere sin je bil živ, (njej namreč se je njen sin v serce smilil,) reče kralju: Prosim Gospod! dajte uni otroka živega, in nikar ga ne umorite! Nasproti pa una reče: Ne bodi ne moj ne tvoj, ampak razdeli naj se. Kralj odgovori in reče : Dajte pervi otroka živega in ni¬ kar ga ne umorite, zakaj ta je njegova mati. In ves I/.rael je slišal sodbo, ktero je storil kralj, in so se bali kralja, ker so vidili, da je modrost Božja v njem storiti pravi co. Evangeli svetega Janeza 2, 13 — 23. Tisti čas je bila blizo velika noč, in Je¬ zus je šel gori v Jeruzalem. In jih je našel v tempeljnu, kteri so prodajali vole in ovce in golobe, in menjavce sedeti. In je naredil kakor tepežnico iz ver vic, in je vse izgnal iz tempeljna, tudi ovce in vole; in je me- njavcem denarje izsul, in mize prevernil. In tistim, kteri so golobe prodajali, je rekel: 80 Spravite to od tod, in ne delajte iz hiše mojega Očeta hiše kupčije. Njegovi učenci pa so se spomnili, da je pisano: Go¬ rečnost za tvojo hišo me izjeda. Judje so tedaj odgovorili, in mu rekli: S kakošnim čudežem nam skažeš, da smeš to delati? Je¬ zus je odgovoril in jim rekel: Poderite ta tempelj, in v treh dneh ga bom postavil. \ Tedaj so Judje rekli: Sest in štirdeset let se 1 je zidal ta tempelj, in ti ga boš v treh dneh postavil? On pa je govoril od tempeljna svo¬ jega telesa. Kadar je tedaj od mertvih vstal, so se spomnili njegovi učenci, da je to govo¬ ril ; in so verovali pismu in besedi, ktero je Jezus govoril. Ko je bil pa v Jeruzalemu o veliki noči, v dan praznika, jih je veliko ve¬ rovalo v njegovo ime, ker so vidili njegove f čudeže , ki jih je delal. Jezus se jim pa ni zaupal samega sebe, zato ker je on vse po- | znal, in k e i' ni potreboval, da bi kdo priče- j val od človeka; zakaj on je vedil, kaj je v človeku. Y torek po 4. nedčlji v postu. .* Berilo iz 2. Mojzesovih bukev 32, 7 — 14. Tiste dni je Gospod Mojzesu govoril, rekoe: Pojdi z gore; zakaj grešilo je tvoje ljudstvo, kterega si pri¬ peljal iz egiptovske dežele. Odstopili so hitro s pota, kterega si jim pokazal, in so si zlili tele, in so ga molili in mu darovali, rekoe : Ti so tvoji bogovi, Izrael, kteri so te izpeljali iz egiptoske dežele. In Gospod je spet rekel Mojzesu: Vidim, da je to ljudstvo ferdovratno; pusti me, da se vname moja jeza nad njimi, in da jih 81 potrebim, in bom storil tebe v velik narod. Mojzes pa je molil k Gospodu svojemu Bogu, rekoč : Gospod ! za¬ kaj se je tvoj serd vnel zoper tvoje ljudstvo, ktero si izpeljal iz egiptovske dežele z veliko krepostjo in močno roko ? Naj ne reko Egipčani: Zvijačno jih je izpeljal, da bi jih pomoril v gorah, in iztrebil iz zemlje. Potolaži se naj tvoja jeza, in bodi milostljiv hudobii svojega ljud¬ stva. Spomni se Abrahama, Izaka, in Izraela, svojih slu¬ žabnikov, kterim si prisegel sam pri sebi, rekoč : Bom po„ množil vaš zarod, kakor zvezde na nebu, in vso to de¬ želo, od ktere sem govoril, bom dal vašemu zarodu, in jo bote v last imeli vekoma. In Gospod se je dal potolažiti, in ni poslal svojemu ljudstvu nesreče, od ktere je govoril, in se je usmilil svojega ljudstva Gospod naš Bog. j Evangeli svetega Janeza 7 , 14 — 31 . Tisti čas, kadar je bil že praznik napol minul, je šel Jezus v tempelj , in je učil. In Judje so se čudili, rekoč: Kako ume on pisma, ker se ni učil ? Jezus jim je odgovoril in rekel: Moj uk ni moj , ampak tistega, kteri me je poslal. Ako hoče kdo njegovo voljo storiti, bo spoznal iz uka, ali je iz Boga, ali jaz sam iz sebe govorim. Kdor sam iz sebe govori, išče svoje Časti: kdor pa išče časti tistega, kteri ga je poslal, on je resničen , in v njem ni krivice. Vam li ni Mojzes dal postave ? In nobeden zmed vas ne spolni postave. Zakaj nie iščete umoriti ? Množica je odgovorila in rekla: Hudiča imaš, kdo te išče umoriti ? 'Tezus je odgovoril in jim rekel: Eno delo ®®m storil, in vsi se čudite. Poglejte, Mojzes vam je dal obrezo, (ne da bi bila od Mojzesa, Slov. Evangel. 6 82 ampak od očakov) in v soboto obrezujete člo¬ veka, Ako človek obrezo prejme v soboto, da se Mojzesova postava ne prelomi; zakaj se nad menoj hudujete, da sem celega človeka ozdravil v soboto ? Ne sodite na oči, ampak sodite pravično sodbo. Nekteri iz Jeruzalema so tedaj rekli: Ni li ta tisti, kterega iščejo i umoriti ? In glejte ! očitno govori, pa nič mu ne reko. Ali so viši res spoznali, da je on Kri¬ stus ? Ali tega poznamo, od kod je; kadar pa Kristus pride, ne ve nihče, odkod je. Jezus jej tedej v tempeljnu uče glas povzdignil in rekel: Poznate me, in veste, od kod sem! In sam od sebe nisem prišel; ampak resničen je, kteri me ' je poslal, kterega vi ne poznate. Jaz ga po¬ znam , ker sem od njega in me je on poslal. 5 Iskali so tedaj ga prijeti, in nihče ni rok nanj po-'' ložil, ker še ni bila prišla njegova ura. Veliko | iz množice pa jih je vanj verovalo, in so rekli : > Ali bo Kristus, kadar pride, več čudežev delal, j kakor jih ta dela ? T sredo po i. nedelji v postu. Berilo iz Izaija •preroka i. 16 — 19. To reče Gospod Bog: Umijte se, očistite se ; spra-. vite hudobijo svojih del spred mojih oči, jenjajte hudobno delati; učite se dobro storiti, iščite pravičnosti, pomagajte zatiranemu, storite pravico siroti, ponesite se za vdovo; tedaj pridite, in se pravdajte z menoj, reče Gospod. Ako so vaši grehi kakor škerlat, bodo beli, kakor sneg; i“ I ako so rudeči kakor bagor, bodo kakor volna beli. Ako 1 me hočete poslušati, bote dobrote dežele vživali, rett > Gospod vsegamogočni. 83 Evangeli svetega Janeza 9, 1 — 38. Tisti čas, ko je šel Jezus memo, je vidil človeka od rojstva slepega. In so ga vprašali njegovi učenci: Učenik! kdo je grešil, on ali njegovi starši, da je slep rojen? Jezus je od¬ govoril: Ni grešil ne on ne njegovi starši; temuč da se razodenejo Božje dela nad njim. Jaz mo¬ ram delati dela tistega, kteri me je poslal, do¬ kler je dan; pride noč, ko nihče ne more delati. Dokler sem na svetu, sem luč sveta. Ko je bil to rekel, je pljunil na tla, in storil blata iz pljunka, in je pomazal z blatom njegove oči; in mu je rekel: Pojdi, umij se v kopeli Siloe, (kar se pre¬ stavlja poslan.) Tedaj je šel, in se je umil, in je prišel vidijoč. Sosedje tedaj, in kteri so ga poprej vidili, da je bil berač, so rekli: Ali ni ta tisti, kteri je sedel, in vbogajme prosil? Eni so rekli: On je. Eni pa: Nikakor, ampak podoben mu je. On pa je rekel: Jaz sem. Tedaj so mu rekli: Kako so se ti odperleoči? Je odgovoril: Tisti človek, ki se imenuje Jezus, je blata storil, in je pomazal moje oči, in mi je rekel: Pojdi k kopeli Siloe, in umij se. In sem šel, in se umil in vidim. In so mu rekli: Kje je tisti ? Je rekel: Ne vem. Peljejo ga , kteri je bil slep , k farizejem. Bila je pa sobota, kadar je Jezus blata storil, in odperl njegove oči. Tedaj so ga spet tudi farizeji vprašali, kako je spregledal. On pa jim je rekel: Blata mi je djal na oči, in sem se umil, in vidim. Rekli so tedaj nekteri zmed farizejev: Ta človek ni od Boga', ker sobote ne derži. Drugi • 6 * 84 pa so rekli: Kako more človek grešnik take čudeže delati ? In je bil razpor med njimi. Rek6 tedaj spet slepcu: Kaj ti praviš od njega, kteri ti je odperl oči ? On pa je rekel: Prerok je. Judje tedaj niso verjeli od njega, daje bil slep, in daje spregledal, dokler niso po¬ klicali staršev tega, kteri je bil spregledal. In so jih vprašali rekoč: Je li ta vaš sin, od kterega vi pravite, da je bil slep rojen? Kako tedaj zdaj vidi? Njegovi starši so jim odgovorili, in rekli: Vemo, da je ta naš sin, in da je bil slep rojen; kako pa zdaj vidi, ne vemo; ali kdo je odperl njegove oči, mi ne vemo. Njega vprašajte, dosti je star, naj sam govori od sebe. To so rekli njegovi starši, ker so se Judov bali, zakaj Judje so bili že sklenili, da, če kdo reče, da je on Kristus, naj bo od shodnice odločen. Zavoljo tega so njegovi star¬ ši rekli: Dosti je star, njega vprašajte. Tedaj so drugič poklicali človeka, kteri je bil slep, in so mu rekli: Daj čast Bogu! mi vemo, da je ta človek grešnik. On jim je tedaj re¬ kel: Ali je grešnik, ne vem; samo to vem, da sem bil slep, in da zdaj vidim. So mu tedaj rekli : Kaj ti je storil ? Kako ti je od¬ perl oči ? Jim je odgovoril: Sem vam že po¬ vedal, in ste slišali; kaj hočete spet slišati ? Ali hočete tudi vi njegovi učenci biti ? Tedaj so ga kleli in so rekli : Ti bodi njegov uče¬ nec ; mi pa smo Mojzesovi učenci. Mi vemo, da je z Mojzesom Bog govoril; od tega pa ne vemo, od kod je. Je odgovoril tisti človek in jim rekel: To je čudno, da vi ne veste, od kod je; in je odperl moje oči! Vemo pa,, 85 da grešnikov Bog ne usliši; ampak če kdo Bogu služi, in njegovo voljo stori, njega usliši. Kar svet stoji, se ni slišalo, da bi bil kdo sleporojenemu odperl oči. Ko bi ta ne bil od Boga, bi ne bil mogel nič storiti. So odgovorili, in mu rekli: V grehih si rojen ves, in ti nas učiš? In so ga izgnali venkaj. Jezus je slišal, da so ga venkaj izgnali; in ko ga je bil našel, mu je rekel: Veruješ li v Sina Božjega? On je odgovoril in rekel: Gospod! kdo je, da bi veroval vanj ? In Jezus mu je rekel: Vidil si ga, in kteri s teboj govori, on je. On pa je rekel: Gospod! verujem. In je padel in ga molil. V četertek po I. nedelji v postu. Berilo iz 4. bukev kraljev 4, 25 — 38. Tiste dni je šla Sunamska žena k Elizeju na goro Karmelsko. In kadar jo je bil zagledal mož Božji proti sebi iti, je rekel Gieciju svojemu hlapcu: Glej je, Su- namke! Teci ji naproti, in reci ji: Je li mir tebi in tvojemu možu in tvojemu sinu ? Ona je odgovorila: Mir. Kadar je bila pa prišla k možu Božjemu na goro, se je oklenila njegovih nog; in Gieci je pristopil, in jo je hotel odriniti. Mož Božji pa je rekel: Pusti jo; zakaj njej je britko pri sercu, in Gospod mi ni razodel, in mini povedal. Ona pa mu je rekla : Sem li prosila sinu od svojega Gospoda? Ali ti nisem rekla: Nikar mi ne lagaj ? In on je rekel Gieciju: Opaši svoje ledje, in vzemi mojo palico v svojo roko, ter idi. In ako te kdo sreča, ne pozdravljaj ga; in ako te kdo pozdravi, ne odgovarjaj mu. In položi mojo palico otroku na obraz. Na to je rekla mati otro¬ kova : Kakor resnično živi Gospod, in tvoja duša, te ne pustim ! Tedaj se je vzdignil in je šel za njo. Gieci pa 86 je bil pred njima odšel, in je bil palico položil otroku na obraz ; ni bilo glasu, ne občutka. In se je vernil njemu naproti, in mu je povedal, rekoč : Otrok ni vstal. Elizej je šel tedaj v hišo, in otrok leži mertev na nje¬ govi postelji. In ko je bil vanjo prišel, je zaperl duri za seboj in za otrokom, in je molil h Gospodu. Tedaj ae je vzdignil, in je legel na otroka, in je djal svoje usta na njegove usta, svoje oči na njegove oči, in svoje roke na njegove roke; in se je razprosterl nad njim, in se je ogrelo otrokovo telo. In on je vstal, in šel enkrat po hiši semtertje; in je spet šel, in se vlegel na-nj, in otrok sedemkrat zazeva, in odpre oči. On pa je poklical Gie- cija, in mu je rekel: Pokliči to Sunamko. In poklicana stopi noter k njemu. On reče : Vzemi svojega sina. Ona je pristopila, in padla k njegovim nogam, in se mu pri¬ klonila do tal; in je vzela svojega sina, in šla; Elizej pa se je vernil v Galgalo. Evangeli svetega Lukeia 7, 11 — 16. Tisti čas je šel Jezus v mesto, ki se imenuje Najm, in ž njim so šli njegovi učenci in velika množica. Ko se je pa mestnim vratam približal, glej! so merliča nesli, edinega sina svoje matere, in ta je bila vdova; in ž njo je bilo veliko ljudi iz mesta. In kadar jo je Grospod vidil, se mu je v serce smilila in ji je rekel: Ne jokaj! In je pristopil, in se par dotaknil, (kteri so pa nosili, so obstali;) in je rekel: Mladenič, rečem ti, vstani! In merlič je sedel, in začel govoriti. In ga je dal njegovi materi. Vse pa je strah obšel, in so Boga hvalili, rekoč : Velik prerok je med nami vstal, in Bog je obiskal svoje ljudstvo ! 87 V petek po 4. nedelji v postu. Berilo iz 3. bukev kraljev 17, 17 — 24. Tiste dni je zbolel sin gospodinjin, in bolezen je bila tako silna, da ni bilo v njem več sape. Rekla je tedaj Eliju : Kaj je meni in tebi, mož Božji ? Si li zato k meni prišel, da pridejo moje pregrehe v spomin, in da umoriš mojega sina? In Elija ji je rekel: Daj mi svojega sina! In ga je vzel iz njenega naročja, in nesel v gornjico, kjer je on prebival, in ga je položil na svojo posteljo. In je klical k Gospodu, ter je djal: Gospod moj Bog! se li huduješ na to vdovo, pri kteri jaz prebivam, da si umoril njenega sina ? In se je raz¬ pel, in trikrat podolgoma na otroka vlegel, in je klical k Gospodu, ter rekel: Gospod moj Bog ! prosim , naj se verne duša tega otroka v njegovo telo. In Gospod je uslišal Elijevo prošnjo in vernila se je duša v otroka, in je oživel. In Elija je vzel otroka, in ga je nesel iz gornjice v spodnjo hišo, in dal njegovi materi, in ji rekel: Vidiš, tvoj sin živi! In žena je rekla Eliju: Zdaj iz tega spoznam, da si mož Božji, in da je beseda Gospo¬ dova v tvojih ustih resnična. Evangeli svetega Janeza 11, 1 — 45. Tisti čas je bil nekdo bolan, Lazar iz Betanije, iz terga Marije in Marte, njene sestre. (Marija pa je bila, ktera je Gospoda z mazilom mazala, in brisala njegove noge s svojimi lasmi, ktere brat Lazar je bil bolan). Njegovi sestri tedaj ste poslali do njega, rekoč: Gospod! glej, on, ki ga ljubiš, je bolan. Ko je pa Jezus to slišal, jim je rekel: Ta bolezen ni k smerti, temue je k časti Božji, da bo Sin Božji po nji poveličan. Jezus pa je ljubil Marto, in njeno 88 sestro Marijo, in Lazarja. Ko je tedaj slišal, da je bolan, je še dva dni ostal na tistem mestu. Potem pa je rekel svojim učencem : Pojdimo spet v Judejo! Učenci mu reko: Učenik! zdaj so Judje iskali te kamnjati, in greš spet tje? Jezus je odgovoril: Ni li dvanajst ur v dnevu? Ako kdo po dnevu liodi, se ne spotakne, ker vidi luč tega sveta; ako pa po noči hodi, se spotakne, ker ni luči pri njem. To je govoril, in po tem jim je rekel: Lazar, naš pri jate!, spi; pa grem, da ga iz spanja zbudim. Njegovi učenci so tedaj rekliGospod! ako spi, bo ozdravel. (Jezus pa je bil rekel od njegove smerti; oni pa so menili, da od navadnega spanja govori.) Takrat tedaj jim je Jezus razločno rekel: Lazar je umeri. In vesel sem zavoljo vas, da nisem bil tam, zato da verujete; pa pojdimo k njemu. Tomaž tedaj, ki je imenovan Dvojčič, je rekel součeneem! Pojdimo tudi mi, da ž njim umerjemo ! Jezus je tedaj prišel, in ga je našel že štiri dni v grobu ležati. (Betanija je bila blizo Jeruzalema, okoli petnajst tečajev hoda.) Veliko Judov pa je bilo prišlo k Marti in k Marii, da bi ji tolažili zavoljo nju.brata. Ko je tedaj Marta slišala, da Jezus pride, mu je naproti šla: Marija pa je doma sedela. Marta je tedaj rekla Jezusu: Gospod! ko bi ti bil tukaj, bi moj brat ne bil umeri. Pa tudi zdaj vem, da, kar koli boš Boga prosil, ti bo Bog’ dal. Jezus ji reče; Tvoj brat bo vstal. Marta mu reče: Vem, da bo vstal ob vstajenji po¬ slednji dan. Jezus ji je rekel : Jaz sem vstajenje in življenje; kdor v me veruje, bo živel, ako favno umerje. In kdor koli živi in v me veruje, 89 ne bo umeri vekomaj. Veruješ li to ? Mu reče : Kaj pa, da verujem, Gospod! da si ti Kristus, Sin živega Boga, ki si na svet prišel! In ko je bila to izgovorila, je šla in je poklicala na tihem Marijo, svojo sestro, rekoč: Učenik je tukaj, in te kliče. Ona, ko je to slišala, vstane hitro, in gre k njemu. Jezus namreč še ni bil prišel v terg; ampak je bil še na tistem mestu, kjer mu je bila Marta naproti prišla. Judje tedaj, kteri so bili pri nji v hiši, in so jo tolažili, ko so vidili, da je Marija hitro vstala, in ven šla, so šli za njo, rekoč: K grobu gre, da bo tam jokala. Ko je'tedaj Marija tje prišla, kjer je bil Jezus, in ga je vidila, mu je k nogam padla, in mu reče: Gospod! ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umeri. Jezus tedaj, ko jo je vidi 1 jokati, in jokati Jude, kteri so bili ž njo prišli, se je zgrozil v duhu, in se užalil, in je rekel: Kam •ste ga položili ? Mu reko : Gospod ! pojdi in poglej. In Jezus se je zjokal. Judje so tedaj rekli: Glejte, kako ga je ljubil! Eni zmed njih pa so rekli: Ali ni mogel tisti, ki jeočiodperl sleporojenemu, tudi storiti, da bi ta ne bil umeri? Jesus se je tedaj spet sam v sebi zgrozil, in pride k grobu. Je bila pa jama, in kamen je hil položen čez njo. Jezus reče: Odvalite kamen. Marta, sestra mertvega, mu reče: Gospod! že smerdi, zakaj štiri dni že leži. Jezus ji reče: Ali ti nisem rekel, da ako veruješ, boš vidila čast Božjo? Tedaj so kamen odvalili. Jezus pa je °či na kviško vzdignil, in je rekel: Oče! zahva¬ lim te, da si me uslišal. Jaz sem pa redil, da me vselej uslišiš; toda zavoljo ljudstva, ki okoli s h>ji, sem rekel, da verujejo, da si me ti poslal. 90 In ko je bil to izrekel, je z velikim glasom zavpil: Lazar, pridi ven! In kteri je bil umeri, je zdajci ven prišel, povezan na rokah in no¬ gah s povoji, in njegov obraz je bil v pert zavit. Jezus jim reče : Razvežite ga, in pustite ga iti. Veliko Judov tedaj, ki so bili prišli k Marii in k Marti, in so vidili, kar je Jezus ; storil, je vanj verovalo. V soboto po 4. nedelji v postu. Berilo iz Izaija preroka 49, 8 — IS. To reče Gospod: Ob prijetnem času sem te uslišal j in v dan zveličanja sem ti pomaga] ; sem te ohranil, in te dal v zavezo ljudstvu , da povzdigneš dežele , in po¬ sedeš zapuščene dele, da rečeš jetnikom: Izidite! iti, tistim, kteri so v temi : Pridite na svetlobo! Na potih i se bodo pasli, in na vseh planjavah bo njih paša. Nel bodo lačni, ne žejni, tudi jih ne bo pekla vročina i«!. solnce ; ker njih usmiljenik jih bo vodil, in k studencem j vod jih peljal. In bom storil vse svoje gore v pot, in j moje steze bodo povišane. Glej, oni bodo od deleč prišli; I in glej , eni od Severja in od morja, drugi od južne jj dežele! Ukajte, nebesa, in veseli se zemlja; gore, pojte ^ hvalo! Zakaj Gospod je poveselil svoje ljudstvo, in se usmilil svojih siromakov. Ali Sion reče: Zapustil me je Gospod in Bog me je pozabil ! More li mati poza¬ biti svoje dete, da bi se ne usmilila sinu svojega telesa* Iu ko bi ga ona pozabila , jaz vendar tebe ne bom po¬ zabil, reče Gospod vsegamogočni. Evangeli svetega Janeza 8, 12 — 20. Tisti čas je Jezus govoril Judovski® množicam, rekoč: Jaz sem luč sveta ; kdor hodi 91 za mendj, ne hodi po temi, ampak bo imel luč življenja. Farizeji so mu tedaj rekli: Ti sam od sebe pričuješ, tvoje pričevanje ni resnično. Jezus je odgovoril, in jim rekel: Ce tudi jaz sam od sebe pričujem, je moje pričevanje ven¬ dar resnično; ker vem, od kod sem prišel, in kam grem ; vi pa ne veste, od kod idem in kam grem. Vi po mesu sodite, jaz nikogar ne sodim. In akojaz sodim, je moja sodba resnična; ker nisem sam, ampak jaz in Oče, kteri me je poslal. In v vaši postavi je pisano, da dveh človekov pričevanje je resnično. Jaz sem, kteri sam sebi pričujem; in Oče, kteri me je poslal, pričuje od mene. Tedaj so mu rekli: Kje je tvoj Oče? Jezus je odgovoril: Ne poznate ne mene, ne mojega Očeta; ako bi mene poznali, bi pač tudi mojega Očeta poznali. Te besede je Jezus govoril v tempeljnovi hrambi, ko je učil v tempeljnu ; in nihče ga ni prijel, ker njegova ura še ni bila prišla. Peto postno ali tiho nedeljo. Berilo iz lista s. Pavla aposleljna do Hebrejev 9 , 11 — 13 . Bratje! Kristus je pristopi], kakor veliki duhoven Prihodnjih dobrot, skozi viši in veliko boljši šotor, kten n ' z roko storjen, to je, ne tega stvarjenja; tndi ni s kozlovsko ali telečjo kervjo, ampak je z lastno kervjo enkrat v presvetišče šel, in je večno odrešenje našel. Zakaj če kri kozlov in juncev, in potreseni teličin pepel °snjušene posveti v telesno čistost, koliko bolj bo kri Kristusa, kteri je po svetem Duhu sebe brez madeža Bogu ^ > našo vest očistila od mertvih del, da bomo služili 92 živemu Bogu! In zato je srednik nove zaveze, da s smertjo obljubo odrešenja od tistih pregreh, ki so bile pod poprejšno zavezo, prejmejo, kteri so poklicani k večnemu delu v Kristusu Jezusu Gospodu našem. Evangeli svetega Janeza 8, 46 — 59. Tisti čas je rekel Jezus Judovskim množicam: Kdo zmed vas me bo greha prepričal ? Ako vam resnico govorim, zakaj mi ne verujete ? Kdor je iz Boga, besede Božje posluša. Za tega voljo vi ne poslušate, ker niste iz Boga'. Judje so tedaj odgovorili, in mu rekli : Ali ne govorimo mi prav, da si Samarijan, in hudiča imaš? Jezus je odgovoril: Jaz nimam hudiča; ampak častim svojega Očeta, in vi ste mi čast vzeli. Pa jaz ne iščem svoje časti; je, kteri je išče in sodi. Besnično, resnično vam povem: Ako kdo mojo besedo dopolni, ne bo smerti vidil vekomaj. Judje so tedaj rekli: Zdaj smo spo¬ znali, da imaš hudiča! Abraham je umeri in preroki, in ti praviš: Ako kdo mojo besedo dopolni, ne bo smerti okusil vekomaj. Si li ti veči, kakor naš oče Abraham, ki je umeri? in preroki so umerlj. Koga sam sebe delaš? Jezus je odgovoril: Ce jaz sam sebe častim, moja čast nič ni: moj Oče je, kteri me časti, od ketrega vi pravite , da je vaš Bog. In ga ne poznate ; jaz pa ga poznam, in ako rečem, da ga ne poznam, bom lažnik. kakor vi; ali poznam ga in dopolnim njegovo besedo. Abraham, vaš oče, se je silno veselil viditi moj dan ; vidil ga je; in je bil vesel. Judje so mu tedaj rekli: Se petdeset let nimaš, in si Abrahama vidil? Jezus 93 jim je rekel: Resnično, resnično vam povem, preden je bil Abraham, sim jaz. Tedaj so po¬ birali karanje, da bi vanj lučali; Jezus pa se je skril, in je šel iz tempeljna. V pondeljck po tihi nedelji. Berilo iz Jona preroka 3, 1 — 19. Tisto dni je govoril Gospod vdrugič Jonu preroku, rekoč: Vstani in idi v Ninive , veliko mesto in oznanuj v njem, kar sem ti jaz rekel oznanovati. In je vstal Jona, in šel v Ninive po besedi Gospodovi. Ninive pa so bile mesto za tri dni hoda velike. In Jona je šel za en dan hoda v mesto , ter je vpil in rekel : Se štirdeset dni, in Ninive bodo razdjane ! In Ninivljani so verovali v Boga, in so napovedali post, ter so oblekli ostre oblačila od naj vekšega do naj manjšega. In prišla je beseda do kralja Ninivskega , in je vstal s svojega stola, in vergel svoje oblačilo s sebe, in se oblekel v ostro oblačilo, ter sedel na pepel. In je bilo eklicano in rečeno v Ninivah po povelji kralja in njegovih knezov tako: Nič naj ne oku¬ sijo ne ljudje, ne živina, ne govedo, ne drobnica; tudi naj se ne pasejo, in vode naj ne pijejo. In naj se ob¬ lečejo v ostre oblačila ljudje in živina, in naj kličejo v Gospoda na vso moč. In slehern naj se obeme od svo¬ jega hudega pota in od krivice svojih rok. Kdo ve, morebiti se bo Bog obernil, in bo zanesel, in odjenjal od svojega groznega serda, in ne bomo končani. In Bog je vidil njih dela, da so se obernili od svojega hudega pota. in usmilil se je svojega ljudstva Gospod naš Bog. Evangeli svetega Janeza 7, 32 — 39. Tisti čas so viši in farizeji poslali hlapcev, bi Jezusa prijeli. Jezus jim je tedaj rekel: Se n malo časa sem pri vas, in grem k njemu, kteri me je poslal. Iskali me bote, pa me ne bote našli; in kjer sem jaz, tje vi ne morete priti. Judje so tedaj' rekli med seboj: Kam misli ta iti, da ga ne bomo našli? Ali pojde med razkropljene nevernike, in bo nevernike učil ? Kakošno govorjenje je to, { ker je rekel: Iskali me bote, pa me ne bote našli;! in kjer sem jaz, tje vi ne morete priti ? Poslednji veliki dan praznika pa je Jezus vstal in vabil, rekoč: Ako je kdo žejin, naj pride k meni, in naj pije. Kdor v me veruje, poteko, kakor pismo | pravi, potoki žive vode iz njegovega oserčja. To pa je rekel od Duha, kterega so imeli prejeti vanj verujoči. T torek po tihi nedelji. «** Berilo iz Daniela preroka 14, 28 — 42. Tiste dni so stopili Babilončani pred kralja, in so rekli: Izdaj nam Daniela, ki je Bela razdjal, in drakona umoril; sicer bomo pomorili tebe in trojo družino ! Vidil je tedaj kralj, da so zelo vanj tiščali, in prisiljen jim jo izdal Daniela. Vergli so ga v levnjak, in tam je bil šest dni. V levnjaku pa je bilo sedem levov, in dajali so ji® na dan po dve trupli in dve ovci; ali zdaj se jim ni nic dalo, da bi požerli Daniela. Bil je pa prerok Habakuk v Judeji, in on je bil skuhal podmet, in nadrobil kruha v lonec; in je šel na polje, da bi nesel ženjcem. Tedaj je rekel angel Gospodov Habakuku: Nesi obed, ki ga imaš, v Babilon Danjeln, kteri je v levnjaku. In Haba¬ kuk je rekel: Gospod ! Babilona nisem vidil, in za jamo ne vem. In ga je prijel angel Gospodov verh glave, i® ga nesel za lase njegove glave ; in ga je postavil v Ba¬ bilon nad jamo s svojo hitro močjo. In Habakuk je z*" 95 vpil, rekoč: Daniel, služabnik božji, vzemi obed, kterega ti je Bog poslal! In Daniel je rekel: Spomnil si se me, Gospod Bog ! in njih nisi zapustil, kteri te ljubijo. In Daniel je vstal in jedel. Angel Gospodov pa je Habakuka berž postavil na njegovo mesto nazaj. Sedmi dan tedaj je prišel kralj, da bi obžaloval Daniela, in je stopil k jami, ter vanjo pogledal, in glej, Daniel sedi v sredi levov. Takrat je zavpil kralj na ves glas, rekoč: Velik si, Go¬ spod, Bog Danielov! In ga je potegnil iz levnjaka; tiste pa, kteri so ga hotli pogubiti, je vergel v jamo, in so bili požerti pri tej priči pred njim. Tedaj je kralj rekel: Boje naj se vsi prebivavei po vsi deželi Danielovega Boga; ker on je odrešenik, ki dela znamnja in čudeže na nebu in na zemlji, ki je rešil Daniela iz levnjaka. Evangeli svetega Janeza 7, i — 13. Tisti čas je«Jezus po Galileji hodil; zakaj po Judeji ni hotel hoditi, ker so ga Judje iskali Umoriti. Bil je pa blizo Judovski praznik zelenih šotorov. Rekli so mu pa njegovi bratje: Idi od tod, in pojdi v Judejo, da tudi tvoji učenci vidijo tvoje dela, ktere delaš. Zakaj nihče ne dela kaj na skrivnem, kteri išče očiten biti; če to delaš, daj se na znanje svetu. Tudi njegovi bratje nam¬ reč niso vanj verovali. Jezus jim tedaj reče: Moj čas še ni prišel; vaš čas pa je vselej pripravljen. Vas svet ne more sovražiti; mene pa sovraži, ker jaz pričujem od njega, da so njegove dela hude. Vi pojdite na ta praznik, jaz pa še ne grem na ta praznik, ker moj čas še ni dopolnjen. Ko je bil to rekel, je on ostal v Galileji. Ko so bili pa njegovi bratje odšli, takrat je tudi on na praznik šel, ne očitno, ampak nekako na skrivnem. Judje so ga tedaj iskali ob prazniku, in so rekli: Kje 9G je on? In med ljudmi je bilo na tihem veliko govorjenja zavoljo njega. Zakaj nekteri so rekli: Dober je; nekteri pa so rekli: Ni tako, temuč ljudi zapeljuje. Vendar pa nihče ni očitno od njega govoril zavoljo strahu pred Judi. T sredo po tihi nedelji. Berilo iz 3. Mojzesovih bukev 19, 1, 2, 11 — 19. Tiste dni je govoril Gospod Mojzesu, rekoč : Govčri vsemu zboru Izraelovih otrok, in reci jim: Jaz sem Go¬ spod vaš Bog. — Ne kradite, ne lagajte, in nihče naj ne goljufa svojega bližnjega. Ne prisegaj krivo v mojem imenu, in ne oskrunjaj imena svojega Boga: jaz sem Go¬ spod. Ne delaj krivice svojemu bližnjemu, in ne zatiraj ga s silo; naj ne ostaja plačilo tvojega najemnika pri tebi do drugega dne. Ne kolni gluhega, in slepemu ne postavljaj spotikljeja; ampak boj se Gospoda svojega Boga, ker jaz sem Gospod. Ne stori nič krivičnega, in po krivici ne Sodi. Ne glej lica ubogega, in ne spoštuj obraza mogočnega; sodi svojega bližnjega po pravici. Ne bodi opravljivec, ne podpihovavee med ljudstvom; ne p od¬ stopi se zoper kri svojega bližnjega; jaz sem Gospod. Ne sovraži svojega brata v svojem sercu, ampak očitno ga posvari, da nimaš greha zavoljo njega. Ne išči mašče¬ vanja, in ne spomni se krivice svojih sosedov ; ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe; jaz sem Gospod. Moje zapo¬ vedi spolnujte, zakaj jaz sem Gospod vaš Bog. .97 Evangeli svetega Janeza 10, 22 — 38. Tisti čas je bil praznik posvečevanja v Jeruzalemu, in zima je bila. In Jezus je bodil v tempeljnu po Salomonovi lopi. Judje so ga tedaj obsuli, in so mu rekli: Doklej nas v nevednosti pustiš? Ako si ti Kristus, povej nam naravnost! Jezus jim je odgovoril: Vam pravim, in ne verujete. Deia, ktere jaz delam v imenu svojega Očeta, te pričujejo od mene. Toda vi ne verujete, ker niste iz mojih ovac. Moje ovce moj glas poslušajo ; in jaz jih po¬ znam, in hodijo vsled mene. In jaz jim dam večno življenje, in ne bodo pogubljene veko¬ maj, in nihče jih ne bo iztergal iz moje roke. Kar mi je moj oče dal, je veči, kakor vse; in nihče ne more iztergati iz roke mojega Očeta. Jaz in Oče sva eno. Judje so tedaj kamnje pobirali, da bi ga kamnjali. Jezus jim je od¬ govoril: Veliko dobrih del sem vam pokazal od svojega Očeta, zavoljo kterega teh del me kamnjate ? Judje so mu odgovorili: Zavoljo dobrega dela te ne kamnjamo, ampak zavoljo bogokletstva, in ker se, ki si človek, Bogd delaš. Jezus jim je odgovoril: Ni li pisano v vaši Postavi: Jaz sim rekel, bogovi ste? Ako je tiste imenoval bogove, kterim je bila beseda Božja govorjena, in pismo ne more overženo biti: kako njemu, kterega je Oče posvetil, in na svet poslal, vi rečete: Preklinjaš, ker sem rekel:Sin Božji sem ? Ako ne delam del svojega Očeta, mi nikar ne verjemite. Ako jih pa delam, in ako meni nočete verjeti, verjemite delom, da spoznate m verujete, da je Oče v meni, in jaz v Očetu. Slov, EvaDgel. 7 T četertek po tiki nedelji. Bei'ilo iz Daniela preroka 3, 34 — 43. Tiste dni je molil Azarija k Gospodu , rekoč: Go¬ spod naš Bog! prosimo, ne zaverz: nas vekomaj zavoljo j svojega imena, in ne razderi svoje zaveze. Ne odtegni nam svojega usmiljenja zavoljo Abrahama svojega lju¬ bega, Izaka svojega služabnika, in Izraela svojega sve¬ tega, kterim si govoril in obljubil, da toš pomnožil njih zarod, kakor 2 vezde na nebu in kakor pes, k ob kraji s morja. Zakaj zmanjšali, Gospod! smo se zdaj, bolj. ko vsi narodi, in smo ponižani po vsi zemlji zavoljo svojih | grehov. In nimamo zdaj kneza, ne preroka, ne vojvoda, j ne žgavnega, ne klavnega, ne jednega daru, ne kadila, tudi ne mesta, da bi ti darovali pervine, in mogli najti I tvoje usmiljenje: pa zavoljo potertega serca in ponižnega! duha nas sprejmi. Kakor žgavni darovi ovnov in juneeff in veliko tavžent tolstih jagnjet, tako bodi dans naša da¬ ritev pred tvojim obličjem, da ti dopade; zakaj kteri v 1 tebe zaupajo, ne ostanejo na sramoti. In zdaj gremo j vsled tebe z vsem sercem, in se te bojimo, in iščem«I tvojega obličja. Ne osrami nas, temnč stori z nami I svoji dobrotljivosti, in po obilnosti svojega usmiljenj«,J Otml nas po svojih čudežih, in daj čast svojemu imenik| Gospod! In osramoteni naj bodo vsi, kteri hudo delaj 0 tvojim služabnikom; naj se sramujejo' tvoje vsegamogoc | nosti, in njih moč bodi razterta. In naj vedo, da si 11 1 Gospod Bog edini, in častitljiv po vsi zemlji, Gospel naš Bog. Evangeli svetega Lukeža 7, 36 — 30. Tisti čas je nekdo zmed farizejev Jezusa prosil, da bi pri njem jedel. In je prišel v hišo farizejevo in k jedi sedel. In glej ! žena v mestu, ktera je bila grešnica, ko je zvedila, da je v hiši farizejevi pri jedi, je prinesla alaba- strovo pušico mazila; in' je zad k njegovim nogam stopila, ter mu je začela s solzami noge močiti, in jih je z lasmi svoje glave brisala, in mu je noge kuševala, in z mazilom mazala. Farizej pa, kteri ga je povabil, to viditi, je sam pri sebi djal, rekoč : Ko bi bil on prerok, bi pač vedil, kdo in kakošna je žena, ki se ga dotikuje, da je grešnica! In Jezus je odgovoril, in mu rekel: Simon ! imam ti nekaj povedati. On pa reče: Učenik, povej 1 Neki posojevavec je imel dva dolžnika; eden je bil dolžan pet sto denarjev, eden pa petdeset. Ker nista imela s čim plačati, je obema odpustil. Kteri tedaj ga bolj ljubi ? Simon je odgovoril in rekel: Menim, da tisti, kteremu je več odpustil. On pa mu je rekel: Prav si razsodil. In se je ober- nil k ženi, in je rekel Simonu: Vidiš toženo? Sem prišel v tvojo hišo, pa mi vode na noge nisi dal; ta pa mi je s solzami noge močila, in s svojimi lasmi jih brisala. Poljubil me nisi; ta pa, kar je v hišo prišla, mi nog ni jenjala kuševati. Moje glave nisi z oljem pomazal; ta pa mi je noge z mazilom mazala. Zato ti po¬ vem: Veliko grehov ji je odpuščenih, ker je veliko ljubila. Komur se pa manj odpusti, manj ljubi. Njčj pa je rekel: Odpuščeni so ti grehi. In so začeli, kteri so bili ž njim pri mizi, sami Pri sebi g-ovoriti: Kdo je ta, kteri celo grehe odpušča? Rekel je pa ženi: Tvoja vera ti je Pomagala; pojdi v miru. ' \ 7 * Y petek po tihi nedelji. Berilo iz Jeremija preroka 17, 13 — 18. Tiste dni je rekel * Jeremija : Gospod i vsi, kteri to zapuste, bodo osramoteni; kteri od tebe odstopijo, bodo v prahu zapisani, ker so zapustili Gospoda, vir živih vod. Ozdravi me, Gospod! in bom ozdravljen ; reši me, in bom rešen; zakaj ti si moja hvala. Glej, oni mi pravijo: Kje je beseda Gospodova? Naj pride! In jaz nisem bil zmamljen, ko sem za teboj pastirjem hodil; in dneva človekovega nisem poželel, ti veš. Kar je izšlo iz mojih ust, je bilo prav pred teboj. Ne bod ; mi v strah, moje upanje si v dan nadloge. Naj bodo osramoteni, kteri me preganjajo, $az pa naj ne bom osramoten; naj trepetajo oni, jaz pa naj ne trepetam; pripelji nad nje dan nadloge, in strl jih dvakrat, Gospod naš Bog! Evangeli svetega Janeza 11, 47 — 54. Tisti čas so veliki duhovni in farizeji zbor poklicali, in rekli: Kaj hočemo storiti, ker ta človek veliko čudežev dela'? Ako ga tako pu¬ stimo, bodo vsi vanj verovali, in bodo prišli Rimljani, in vzeli našo deželo in naš narod. Eden pa zmed njih, Kajfa po imenu, ki je bil tisto leto veliki duhoven, jim je rekel: Vi nič ne veste, in ne pomislite, da je bolje za vas, da umerje en človek za ljudstvo, in da ves narod ni pokončan. Tega pa ni sam iz sebe rekel; temuč, ker je bil tisto leto veliki duhoven, je prerokoval, da ima Jezus umreti za narod, in ne samo za narod, temuč tudi, da bi otroke Božje, kteri so bili razkropljeni, v eno zbral. Od tistega dne tedaj so se posvetovali, da bi ga umorili. Jezus tedaj ni več očitno hodil med 101 Judi, ampak je od tod šel v kraj blizo puščave, v mesto, ki se imenuje Efrem, in je tam pre¬ bival s svojimi učenci. V soboto po tihi nedelji. Berilo iz Jeremija preroka 18, 18 — 23. Tiste dni so rekli hudobni Judje med seboj: Pridite, sklepujmo sklepe zoper pravičnega; zato ne bo zginila postava od duhovnov, ne svet od modrega, ne preroko¬ vanje od preroka. Pridite, in pobimo ga z jezikom, in nič ne čislajmo njegovega govorjenja! Gospod! glej na¬ me, in sliši glas mojih zopernikov. Se li povračuje do¬ bro s hudim, ker so mi jamo izkopali? Spomni se, da sem stal pred tvojim obličjem, da bi govoril za njih prid, in odvernil tvoj serd od njih. Zavoljo tega daj njih otroke v lakoto, in pelji jih pod oster meč; naj bodo njih žene brez otrok in vdove, in njh možje pobiti, njih mladenči z mečem v boji presunjeni. Naj se sliši kričanje iz njih hiš, zakaj pripeljal boš naglo nadnje razbojnika; ter so jamo izkopali, da bi me vjeli, in skrivej zaderge nastavili mojim nogam. Ti pa, Gospod! veš vse njih svete zoper mene v smert; ne zanesi njih hudobii, in njih greh pred teboj ne bodi zbrisan; naj padejo pred tvojimi očmi, in ob času svojega serda se znosi nad njimi, Gospod naš Bog! Evangeli svetega Janeza 12, 16 — 36. Tisti čas so se veliki duhovni posvetovali, Ja bi tudi Lazarja umorili ; ker je zavoljo njega veliko Judov šlo, in so verovali v Jezusa. Drugi dan pa, ko je veliko ljudi, kteri so bili Prišli na praznik, slišalo, da pride Jezus v Jeruzalem, so palmove veje vzeli; in mu na- 102 proti šli, ter vpili: Hozana, hvaljen bodi, kterl ide v imenu Gospodovem, kralj Izraelski! In Jezus je našel oslica, in je nanj sedel, kakor je pisano: Ne boj se hči Sion! glej, tvoj kralj pride sede'č na osličinem žebetu. Tega njegovi učenci poprej niso umeli; ampak, ko je bil Jezus poveličan, takrat so se spomnili, da je bilo to pisano od njega, in da so mu to sto¬ rili. Pričevala je tedaj množica, ktera je bila ž njim, kadar je Lazarja iz groba poklical, in ga obudil od mertvih. Zavoljo tega mu je tudi množica naproti prišla, ker je slišala, da je storil ta čudež. Farizeji so tedaj rekli med seboj: Vidite, da nič ne opravimo! Glejte, ves svet dere za njim ! Bili so pa nekteri neverniki med tistimi, kteri so gori prišli, da bi molili j ob prazniku. Ti so tedaj pristopili k Filipu, ki je bil iz Betzajde Galilejske, in ga prosili, rekoč : Gospod! Jezusa bi radi vidili. Filip pride in pove Andreju; Andrej pa in Filip sta povedala Jezusu. Jezus pa jima je odgovoril, i rekoč: Ura je prišla, da bo Sin človekov po¬ veličan. Resnično, resnično, vam povem, ako pšenično zerno ne pade v zemljo in ne umerje, ostane ono samo; ako pa umerje, stori veliko j sadu. Kdor ljubi svoje življenje, ga bo zgubil; in kdor sovraži svoje življenje na tem svetu, ga bo prihranil v večno življenje. Ako kdo meni ; služi, naj za menoj hodi; in kjer sem jaz, tam¬ kaj bo tudi moj sulžabnik. In ako kdo meni služi, ga bo moj Oča počastil. Zdaj je moja duša žalostna. In kaj hočem reči: Oče, reši me iz te ure! Ali zato sem prišel v to uro. Oče! poveličaj svoje ime. Glas je tedaj prišel 103 z neba: Poveličal sem ga, in ga bom spet poveličal. Množica tedaj, ki je stala in slišala, je rekla, da je zagermelo. Drugi so rekli: An¬ gel je z njim govoril. Jezus je odgovoril in rekel: Ne zavoljo mene, ampak zavoljo vas je ta glas prišel. Zdaj je sodba sveta, zdaj bo vojvoda tega sveta izveržen. In jaz kadar bom povišan z zemlje, bom vse k sebi vlekel. (To pa je rekel, da je naznanil, kakošne smerti bo umeri.) Množica mu je odgovorila: Mi smo slišali iz postave, da Kristus vekomaj ostane; in kako praviš ti: Sin človekov mora povišan biti? Kdo je tisti Sin človekov? Jezus jim je tedaj rekel: Še malo časa je luč pri vas. Hodite, dokler imate luč, da vas tema ne obide; in kdor v temi hodi, ne ve, kam gre. Dokler imate luč, vervajte v luč, da bote otroci luči. To je Jezs govoril, in je šel, in se jim je skril. Šesto postno ali cvetno nedeljo. Kadar se oljke blagoslove. Berilo iz 2. Mojzesovih bukev 15, 27; in 16, 1 — 7. Tiste dni so prišli Izraelovi otroci v Eiim, kjer je bilo dvanajst studencev vod in sedemdeset palmovih dre¬ ves, in so šotore postavili oh vodah. In so šii iz Elima, 'n je prišla vsa množica Izraelovi) otrok v puščavo Sinsko, k te ra je med Elimom in Sinajem, petnajsti dan •trtnega mesca, ko so lil’ izšli iz Egiptovske dežele. Iu je minerala vsa mrožica Izraelrvih otrok zoper MojzeBa 'n Arena v ptščav 1 ', in so j ma rekli Izraelovi otroci: 0, da li bili nmirii io Gospodovi roki v Egiptovski deželi, kadar smo sedeli pri loncih mesa, iu fe kruha do sitega 104 najedali! Zakaj sta nas pripeljala v to puščavo, da umo¬ rita vso množico z lakoto? Gospod pa je Mojzesu djal: Glej, jaz vam bom deževal kruha z nebes; naj gre ljud¬ stvo ven, in naj nabere, kolikor je za vsak dan treba, da ga poskusim, ali živi po moji postavi ali n», Sesti dan pa naj pripravijo, kar lodo shranili, in naj bo dvakrat toliko, kolikor so nabirali za vsak dan. In Mojzes in Aron sta rekla vsem Izraelovim otrokom .■ Zvečer bote zvedili, da vas je Gospod izpeljal iz Egiptovske dežele, in zjutraj bote vidili slavo Gospodovo. Evangeli svetega Matevža 21, 1 — 9. Tisti čas, kadar se je Jezus približal Jeruzalemu, in je prišel v Betfage pri oljski gori, je poslal dva učenca, in jima je rekel: Pojdita v vas, ktera je pred vama, in berž bota našla oslico privezano in zebe pri nji; odvežita in pripeljita mi ii. In če vama kdo kaj poreče, recita, da ju Gospod potrebuje, in berž ji bo spustil. Vse to pa se je zgodilo, da se je dopolnilo, kar je govorjeno po preroku, kteri pravi: Povejte hčeri Sionski: Glej, tvoj kralj pride k tebi krotek, in sedeč na oslici, in na žebetu podjarmljene oslice. Učenca pa sta šla, in sta storila, kakor jima je Jezus ukazal. In sta pripeljala oslico in žebe, in so položili svoje oblačila na nji, in so ga gori posadili. Silno veliko ljudi pa je razgrinjalo svoje oblačila po potu; drugi pa so veje se¬ kali z dreves, in stlali na pot. Množice pa, ktere so spredej in zadej šle, so vpile, rekoč: Hozana Sinu Davidovemu! Hvaljen bodi, kteri pride v imenu Gospodovem. 105 Pri sv. masi. Berilo iz lis/a s. Pavla aposte/jna do Filipljanov 2, S—11. Bratje! ravno to mislite med seboj, kar Kristus Jezus, kteri, dasiravno je bil v Božji podobi f ni v rop štel, Bogu enak biti; temuč je sam sebe v nič storil, ko je podobo hlapca na se vzel, človekom se upodobil, in po vnanjem najden bil kakor človek. Ponižal je sam sebe, ko je bil pokoren do smerti, smerti pa na križu. Zato ga jn tudi Bog povišal, in mu dal ime, k‘ero je čez vse ■mena, da se v imenu Jezusovem (tuk *) dan po velikem petku — paraskeve — t. j. na velik 0 soboto. 115 bo opogovarjal? Stopimo skupaj; kdo je moj zopernik ? Naj stopi k meni! Glejte, Gospod Bog je moj pomočnik? kdo me bo obsodil? Glejte, vsi se bodo kot oblačilo postarali, molj jih bo jedel. Kdo zmed vas se boji Gospoda, in posluša glas njegovega hlapca? Kdor v temi hodi in nima svetlobe, naj upa v Gospodovo ime, in naj se zanese na Gospoda svojega Boga. Evangeli svetega Janeza 12, 1 — 9. Sest dni pred veliko nočjo je Jezus prišel v Betanijo, kjer je bil Lazar umeri, kterega je Jezus od mertvih obudil. Napravili so mu večerjo tam, in Marta je stregla; Lazar pa je bil eden zmed njih, ki so bili pri mizi. Marija je tedaj vzela libro dragega mazila prave narde, in je mazala Jezusove noge, in brisala njegove noge s svojimi lasmi ; in hiša je bila napolnjena z duhom mazila. Eden njegovih učencev tedaj, Juda Iškarjot, tisti, kteri ga je imel izdati, je rekel : Zakaj se to mazilo ni prodalo za tri sto denarjev, in dalo ubogim ? To je pa rekel, ne da bi mu bilo skerb za uboge, temuč, ker je bil tat, in je mošnjo imel, in nosil, kar je bilo vanjo ver- ženo. Jezus je tedaj rekel: Pustite jo, da to za dan mojega pogreba stori. Zakaj uboge imate vselej med seboj, mene pa nimate vselej. Velika množica Judov je tedaj zvedila, da je tam, in so prišli, ne le zavoljo Jezusa, temuč da bi tudi Lazarja vidili, kterega je od mertvih obudil 8 Teliki torek. Ufi' Berilo iz Jeremija preroka 11, 18 — 20. Tiste dni je rekel Jeremija: Gospod, razodel si mi, in sem spoznal; pokazal si mi njih naklepe. In jaz sem bil kakor krotko jagnje, ktero peljejo k zaklanju, in nisem vedil, da so zoper mene sklenili, rekoč: Pridite, končajmo drevo z njegovim sadom, in izderimo ga iz dežele živih, da njegovo ime več ne bo pomnjeno. Ti pa Gospod, vsegamogočni, sodiš pravično in skušaš obisti in serca, vidil bom tvoje maščevanje nad njimi: zakaj tebi sem zročil svojo reč, Gospod moj Bog. Terpljenje Gospoda našega Jezusa Kristusa po spisu s. Marka v 14. in 15. poglavji. Tisti čas je bila čez dva dni velika noč in god opresnikov; in veliki duhovni in pis- marji so iskali, kako bi ga z zvijačo vjeli in umorili. Rekli so pa: Nikar v praznik, da kje jj hrup ne vstane med ljudstvom. In ko je bil v Betanii v hiši Simona gobovega, in je pri mizi sedel, je prišla žena, ktera je imela ala- bastrovo pušico dragega mazila iz nardovega klasa; in je pušico razbila, in mu ga na glavo izlila. Bilo jih je pa, kteri v so bili sami pri sebi nevoljni, in so rekli: čemu se je ta po¬ trata z mazilom storila? Zakaj to mazilo bi se bilo dalo prodati za več, kakor za tri sto denarjev, in dati ubogim. In so se togotilj nad njo.' Jezus pa je rekel: Pustite jo, kaj ji nadlego delate ? Dobro delo je storila nad 117 menoj. Zakaj uboge imate zmiraj med seboj, in kadar hočete, jim lahko dobro storite; mene pa nimate vselej. Ta je storila, kar je mogla; naprej je prišla mazat moje telo za pogreb. Resnično vam povem: Kjer koli se bo oznanoval ta evangeli po vsem svetu, se ho tudi, kar je ta storila, pravilo v njen spo¬ min. In Juda Iškarjot, dvanajsterih eden, je šel k velikim duhovnom, da bi jim ga izdal. Oni pa, ko so slišali, so se obveselili, in so mu obljubili denarjev dati. In je iskal, kako bi ga priložno izdal. In pervi dan opresnih kruhov, ko so velikonočno jagnje klali, mu rek6 učenci: Kam hočeš, da gremo in ti pripra¬ vimo, da boš jedel velikonočno jagnje? In pošlje dva svojih učencev in jima reče: Pojdita ■v mesto in vaji bo srečal človek, kteri ponese verč vode; idita za njim, in kjer noter pojde, recita hišnemu gospodarju, da Učenik pravi: Kje je moja gostilnica, kjer bom velikonočno jagnje s svojimi učenci jedel? In on vama bo pokazal veliko obednico pogernjeno; ondi nam pripravita. In njegova učenca gresta, in pri¬ deta v mesto, in najdeta, kakor jima je bil povedal; in sta pripravila velikonočno jagnje. Ko se je bil pa večer storil, je prišel z dva¬ najsterimi. In kadar so pri mizi bili in jedli, je Jezus rekel: Resnično vam povem, da eden zmed vas me bo izdal, kteri je z menoj. Oni pa so začeli žalostni prihajati, in mu eden za drugim govoriti: Ali jaz? On pa jim je rekel: Eden zmed dvanajsterih, kteri pomaka z menoj roko v skledo. Sin človekov gre sicer, kakor je pisano od njega; ali gorje 118 tistemu Človeku, po kterem bo Sin člove¬ kov izdan. Bolje bi mu bilo, da bi ne bil rojen tisti človek. In kadar so jedli, je vzel Jezus kruh, in ga je posvetil, in razlomil, ter jim dal, in jim je rekel: Vzemite, to je moje telo. In je vzel kelih, in je zahvalil, in jim dal, in so pili iz njega vsi. In jim je rekel: To je moja kri nove zaveze, ktera bo za njih veliko prelita. Resnično vam povem, da ne bom nič več pil od tega sadri terte do tistega dne, ko ga bom pil novega v Božjem kraljestvu. In ko so bili zahvalno pesem izpeli, so šli na oljsko goro. In Jezus jim je rekel: Vsi se hote pohujšali nad menoj to noč: zakaj pisano je: Udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce. Kadar pa vstanem, pojdem pred vami v Galilejo. Peter pa mu reče: Da bi se ravno vsi pohujšali nad teboj, jaz vendar ne. In Jezus mu reče: Resnično ti povem, da nocoj to noč, preden bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil. On pa je še več govoril: Ako bi mi bilo tudi umreti s teboj, ne bom te zatajil. Ravno tako so pa tudi vsi rekli- In pridejo na pristavo, kteri je ime Getze- mane; in reče svojim učencem: Sedite tukaj, da odmolim. In vzame seboj Petra, in Ja¬ kopa , in Janeza; in začne prestrašen in otožen biti, in jim reče : Moja duša je ža¬ lostna do smerti; ostanite tukaj in čujte. In ko je malo naprej šel, je na zemljo padel in molil, da bi, ako bi bilo mogoče, prešla od njega ta ura. In je rekel: Aba, Oče 1 tebi je vse mogoče, vzemi ta kelih od mene; 119 ali vendar ne, kar jaz lioeem, ampak kar ti. In je prišel, in jih najde spati; in je rekel Petru : v Simon, spiš ? Nisi li mogel eno uro čuti ? Oujte in molite, da ne padete v skušnjavo. Duh je sicer voljan, ali meso je slabo. In je •spet šel, in molil, in ravno tiste besede go¬ voril. In ko se je verni], jih je spet našel spati, (njih oči namreč so bile trudne), in niso vedili, kaj bi mu odgovorili. In pride tretjič in jim reče: Spite zdaj in počivajte! Dosti je: ura je prišla; glejte! Sin človekov ho izdan v roke grešnikom. Vstanite, poj¬ dimo ! Glejte! kteri me bo izdal, je blizo. In ko je še govoril, pride Judež Iškarjot, dvanajsterih eden, in ž njim velika množica z meči in s kolmi od velikih duhovnov in pismarjev in starašinov. Dal jim je bil pa njegov izdajavec znamnje, rekoč: Kterega bom bušnil, tisti je; njega primite, in peljite ga varno. In ko je bil prišel, je zdajci k njemu stopil in rekel : Zdrav bodi, Učenik! in ga je bušnil. Oni pa so roke stegnili nadnj in so ga prijeli. Eden pa zraven stoječih je izderi [neč, in je mahnil hlapca velikega duhovna, >n mu uho odsekal. In Jezus je spregovoril in jim rekel: Kakor nad razbojnika ste me šli z meči in kolmi lovit! Vsak dan sem bil pri vas in sem učil v tempeljnu, in me niste Prijeli; pa da se dopolnijo pisma. Tedaj so ga njegovi učenci zapustili, in so vsi zbežali. Neki mladenič pa je hodil za njim s platnom ogernjen na nagem; in so ga prijeli. On pa je Popustil platno, in jim je nag ušel. In so peljali ■ležusa k velikemu duhovnu; in so se sošli vsi 120 duhovni in starašini. Peter pa je od deleč za njim šel noter v dvor velikega duhovna; in je sedel s hlapci pri ognji, in se je grel. Včliki duhovni pa, in ves zbor so iskali priče¬ vanja zoper Jezusa, da bi ga v smert izdali, pa ga niso našli. Zakaj veliko jih je krivo pričevalo zoper njega, pa pričevanja se niso vjemale. In nekteri so vstali, in krivo pričevali zoper njega, rekbč: Mi smo ga slišali reči: Jaz bom razdjal ta z rokami storjeni tempelj, in v treh dneh sozidal drugega ne z rokami storjenega. In tudi njih pričevanje ni obstalo. In veliki duhoven je stopil v sredo, in vpraša Jezusa, rekoč: Ne odgovoriš nič na to, kar ti zoper tebe pričajo? On pa je molčal, in ni nič odgovoril. Veliki duhoven ga je spet vpra¬ šal, in mu je rekel: Ali si ti Kristus, Sin hvaljenega Boga! Jezus pa mu je rekel: Jaz sem. In vidili bote Sinu človekovega sedeti na desnici Božje moči, in priti z oblaki neba. Veliki duhoven pa je raztergal svoje oblačila, in je rekel: Kaj potrebujemo še prič? Slišali ste bogokletstvo; kaj se vam zdi? Oni pa so ga vsi obsodili, da je smerti vreden. In nekteri so ga jeli zapljevati, in mu obraz zakrivati, in ga za uho biti, in mu reči: Prerokuj! In hlapci so ga s pestmi bili. In ko je bil Peter zdolej na dvorišču, pride ena zmed dekel velikega duhovna, in ko je vidila Petra, ki se je grel, ga je pogledala in je rekla: Ti si bil tudi & Jezusom Nazareškim! On pa je tajil, rekbč: Ne vem in ne urnem, kaj praviš! in je ven šel pred dvorišče, in petelin je zapel. In ko ga je spet dekla vidila, je rekla okoli stoje- 121 čim; Ta je eden zmed njih. On pa je spet tajil. In čez malo so zraven stoječi spet Petru rekli: Res si zmed njih: sej si tudi Galilej ec! On pa je jel rotiti se in prisegati: Ne poznam tega človeka, od kterega pravite. In zdajci je petelin drugič zapel. In Peter se je spomnil besede, ktero mu je bil Jezus rekel: Preden bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat za¬ tajil. In je začel jokati. In precej zjutraj so veliki duhovni s starašini in s pismarji in z vsem zborom svet imeli, in so Jezusa zvezali, in peljali, in izdali Pilatu. In Pilat ga je vpra¬ šal: Ali si ti kralj judovski?. On pa je odgo¬ voril in mu rekel: Ti praviš. In veliki duhovni so ga veliko tožili. Pilat pa ga je spet vpra¬ šal, rekoč: Nič ne odgovoriš? Poglej, kolikih reči te tožijo! Jezus pa ni nič več odgovoril, tako da se je Pilat čudil. Ob prazniku pa je navado imel jim spustiti enega zmed jetnikov, kterega koli so prosili. Bil je pa imenovan Baraba, s puntarji vklenjen, kteri je bil v puntu človeka ubil. In ko je ljudstvo gori prišlo, je začelo prositi za to, kar jim je vselej storil. Pilat pa jim je odgovoril, rekoč: Hočete li, da vam izpustim kralja judovskega? Zakaj vedil je, da so ga veliki duhovni iz nevošlji- vosti izdali. Včliki duhovni pa so nadražili ljudstvo, da naj jim raji Baraba izpusti. Pilat pa je spet odgovoril, in jim rekel: Kaj tedaj hočete, da storim s kraljem judovskim? Oni so pa spet vpili: Križaj ga ! Pilat pa jim je rekel: Kaj pa je hudega storil! Oni pa so še bolj vpili: Križa.] ga. Pilat pa, ker je hotel ljudstvu voljo spolniti, jim je Baraba izpustil, 122 in izdal Jezusa bičanega, da bi bil križan. Vojščaki pa so ga peljali na dvorišče sodnje hiše, in skličejo vso trumo. In ga oblečejo v škerlat, in spletejo ternjevo krono, in mu jo denejo na glavo. In so ga začeli pozdravljati: Pozdravljen bodi, kralj judovski! In so ga po glavi s terstom bili, in ga zapljevali, in so na kolena padali, ter ga molili. In po tem, ko so ga zasramovali, so mu slekli škerlat, in ga oblekli z njegovimi oblačili, in so ga ven peljali, da bi ga križali. In so primorali ne¬ kega memo gredočega, Simona Cirenčana, ki je prišel s pristave, očeta Aleksandrovega in Rufovega, da je nesel njegov križ. In ga pri¬ peljejo na mesto Golgota, kar je prestavljeno r mesto mertvaški h glav. In so mu dali piti z miro zmešanega vina; pa ga ni vzel. In kteri so ga križali, so razdelili njegove oblačila in za-nje vadljali, kdo bo kaj dobil. Bila je pa tretja ura, in so ga križali. In napis njego¬ vega obsojen ja je bil napisan : Kralj judovski. In ž njim križajo dva razbojnika, enega na njegovi desnici, enega pa na levici. In je bilo dopolnjeno pismo, ktero pravi: In med kri¬ vične je bil štet. In memo gredoči so ga pre¬ klinjali, in so s svojimi glavami majali in rekli: De te! kako tempelj Božji podiraš, in v treh dneh spet sozidaš! Pomagaj sam sebi, in stopi s križa! Ravno tako so se mu tudi veliki duhovni posmehovali, in so s pismarji eden drugemu rekli: Drugim je pomagal, sam sebi ne more pomagati. Kristus, kralj izraelski, naj zdaj stopi s križa, da vidimo in verujemo. In ktera sta bila ž njim križana, sta ga za- 123 sramovala. Kadar je pa bila šesta ura, se je tema storila po vsi zemlji do devete ure. In ob deveti uri je Jezus z velikim glasom za¬ vpil, rekoč: Eloj, Eloj ! lama sabaktani ? kar je prestavljeno : Moj Bog, moj Bog! zakaj si me zapustil ? In nekteri tam stoječih, to sli¬ šati, so rekli: Glejte ! Elija kliče. Eden pa je stekel in napojil gobo z jesihom, in jo je na terst nataknil, in mu je dal piti, rekoč: Pu¬ stite, glejmo, ali ga pride Elija snet. Jezus pa je velik glas zagnal, in je dušo izdihnil. In zagrinjalo v tempeljnu se je pretergalo na dvoje od verha od tal. Stotnik pa, ki je na¬ sproti stal, ko je vidil, da je tako vpijoč umeri, je rekel: Res, ta človek je bil Sin Božji ! Bile so pa tudi žene tam, ktere so od deleč gledale, med kterimi je bila Marija Mag¬ dalena, in Malija Jakopa manjšega in Jožefova mati, in Saloma; ^ktere so tudi, ko je bil v Galileji, za njim hodile, in mu stregle, in veliko drugih, ktere so bile ž njim vred v Jeruzalem prišle. In ko se je večer storil, (ker je bil dan pripravljanja, kteri je pred soboto), je prišel Jožef iz Arimateje, imeniten svetovavec, kteri je tudi sam čakal Božjega kraljestva, in je serčno šel k Pila'tu, in je za Jezusovo telo prosil. Pilat pa se je čudil, da bi bil že umeri; in je poklical stotnika, in ga je vprašal, ali je že umeri. In ko je zvedil od stotnika, je dal Jožefu telo. Jožef pa je kupil tančice, in ga je snel, in zavil v tančico, in položil v grob, kteri je bil sekan iz skale, in je pri¬ valil kamen grobu pred duri. 124 Veliko sredo. Berilo iz Izaija preroka 62, I1; in 63, t — 7, To govori Gospod Bog: Povejte hčeri Sion: Glej, Odrešenik tvoj pride; glej, njegovo plačilo je ž njim! Kdo je ta, kteri pride iz Edoma, z rudeče omočenimi oblačili iz Bozre ? Tisti lepi v svoji suknji, ki hodi s svojo veliko močjo? Jaz sem, ki govorim pravico, in sem branitelj, da rešim. Zakaj je tedaj rodeča tvoja suknja, in tvoje oblač : la kakor tistih, ki tlačijo v tiačilnici? Sam sem tlačil v tiačilnici, in nobeden zmed narodov ni bil z menoj. Tlačil sem jih v svojem serdu, in jih stlačil v svoji jezi; zato se je razkropila njih kri na mojo su¬ knjo, in vse svoje oblačila sem ogerdil. Zakaj dan ma¬ ščevanja je v mojem sercu, prišlo je leto, da odrešim svoje. Sem se oziral, pa ga ni bilo pomočnika; sem iskal, pa ga ni bilo, kteri bi pomagal. Sama moja roka me je rešila, in moj serd sam mi je pomagal. In poteptal sem ljudstva v svojem serdu, in jih napajal s svojo ser- ditostjo in ob tla vergel njih moč. Usmiljenja Gospodo¬ vega se bom spomnil, hvalil Go^ioda za vse, kar nam je dodelil Gospod naš Bog. Berilo iz Izaija preroka 33, I — 12. Tiste dni je rekel Izaija : Gospod, kdo veruje naši besedi, in roka Gospodova komu se oznanuje? In bo rastel ko mladika pred njim, in kot korenina iz suhe zemlje. Nima podobe, ne časti; in smo ga vidili, pa ni imel lepote, da bi nam bil dopadel. Zaničevanega in naj zadnjega med ljudmi smo ga vidili, moža bolečin, in sku- šenega v terpljenji, in kakor kterega, ki je zakrito nje¬ govo obličje, in je zaničevan; zato ga nismo čislali. Res, on je nase bolezni na-se vzel, in naše bolečine nosil; in mislili smo, da je gobov, hi udarjen od Boga in ponižan. On pa je bil ranjen zavoljo naših grehov, in stert zavoljo naših hudobij; zavoljo našega miru je terpijenje na njem, in po njegovih progah smo ozdravljeni. Vsi smo kot I 125 ovce zašli, slehern se je na svojo pot obernil; ali Go¬ spod je nas vseh pregreho nanj naložil. Darovan je bil, ker je sam hotel, pa ni odperl svojih ust; kakor ovca, ki Be v zaklanje pelje, in ko jagnje, ki molči pred njim, kteri ga striže, ni odperl svojih ust. Stiskan in obsojen, je bil odvzet, njegovo rodovino kdo bo izrekel? Ker je odtergan z dežele živih, zavoljo greha svojega ljudstva sem ga udaril. In pri hudodelnikih mu je bil pogreb od¬ ločen, pa pri bogatinu je imel svoj grob; zato ker ni krivice storil, in se ni zvijača našla v njegovih ustih. Ali Gospod ga je hotel potreti z boleznijo : ako da za greh svoje življenje, bo vidil velik zarod, in Gospodova volja se bo pri njem spolnila. Zato ker je terpela njegova duša, bo vidil, in bo nasiten; s svojim ukom jih bo veiiko opravičil, on moj pravični hlapec, in bo njih grehe nosil. Zato mu jih bom prav veliko v del dal, in bo močnih rop delil, ker je dal v smert svoje življenje, in je bil med hudobne štet, ker je grehe njih veliko nosil, in za grešnike prosil. Terpljenje Gospoda našega Jezusa Kristusa po spisu svetega Lukeza v 22. in 23. postavi. Tisti čas se je približeval praznik opres- nih kruhov, kteri se imenuje velikanoč. In veliki duhovni in pismarji so iskali, kako bi Jezusa umorili; bali pa so se ljudstva. Satan pa je šel v Judeža, kteri se je imenoval Iškarjot, ki je bil eden zmed dvanajsterih. In je šel in je govoril z velikimi duhovni, in s poglavarji, kako bi jim ga izdal. In so se razveselili, in mu obljubili denarjev dati. In je besedo dal. In je iskal priložnosti, da bi jim ga izdal brez hrupa. Prišel je pa dan opresnih kruhov, o kterem se je moglo klati velikonočno jagnje. In je 126 poslal Petra in Janeza, rekoč: Pojdita, in pri¬ pravita nam velikonočno jagnje, da jemo. Ona pa sta rekla: Kje hočeš, da pripraviva ? In jima je rekel: Glejta, kadar prideta v mesto, vaji bo srečal neki človek, ki verč vodo ponese; pojdita za njim v hišo, v ktero gre in recita hišnemu gospodarju: Učenik ti pravi: Kje je gostilnica, kjer bom jedel velikonočno jagnje s svojimi učenci? In vama bo pokazal veliko obednico pogernjeno, in tam pripravita. Šla sta tedaj, in sta našla, kakor jima je bil rekel; in sta pripravila velikonočno jagnje. In kadar je ura prišla, je k jedi šel, in dvanajsteri apo- steljni ž njim. In jim je rekel: Iz serca sem želel to velikonočno jagnje jesti z vami, preden terpim. Zakaj povem vam, da od zdaj ne bom več jedel, dokler ne bo dopolnjeno v Božjem kraljestvu. In je vzel kelih, ter je za¬ hvalil in rekel: Vzemite in razdelite si med seboj. Zakaj povem vam, da ne bom pil tertnega sadu, dokler Božje kraljestvo ne pride. In je vzel kruh, ter je zahvalil in zlo¬ mil in jim dal, rekoč: To je moje telo, ktero je za vas dano; to storite v moj spomin. Ravno tako tudi kelih po večerji, rekoč : Ta kelih je nova zaveza v moji kervi, ktera bo za vas prelita. Ali glej ! roka mojega izdajavca je z menoj pri mizi. In Sin človekov sicer gre, kakor je sklenjeno; vendar gorje tistemu člo¬ veku, po kterem bo izdan. In oni so se začeli med seboj popraševati, kteri zmed njih bi bil, kteri bi imel to storiti. Vstal je pa tudi prepir med njimi, kteri zmed njih se zdi, da bi bil veči. Rekel pa jim je: Kralji naro- 127 > dov gospodujejo čez nje, in kteri imajo oblast čez nje, so dobrotniki imenovani. Vi pa ne tako, ampak kteri je veči med vami, naj bo kakor manjši, in prednik kakor služabnik. Kdo namreč je veči, kdor je pri mizi, ali kdor streže? Kaj ne, kdor je pri mizi? Jaz pa sem v sredi med vami, kakor kdor streže. Vi pa ste, kteri ste poterpeli z menoj v mojih skuš¬ njavah. In jaz vam odločim kraljestvo, kakor ga je meni odločil moj Oče, da jeste in pijete pri moji mizi v mojem kraljestvu, in da sedite na sedežih, ter sodite dvanajstere Izraelove rodove. Gospod pa je rekel: Simon, Simon! glej ! satan vas je hotel imeti, da bi vas pre¬ sejal kakor pšenico. Jaz pa sem prosil za te, da ne peša tvoja vera : in ti, kadar se boš nekdaj spreobernil, poterdi svoje brate. On pa mu je rekel: Gospod! s teboj sem pripravljen v ječo in v smert iti. On pa je rekel: Povem ti, Peter! petelin ne bo dans pel, preden tri¬ krat ne utajiš, da me pozndš. In jim je rekel: Kadar sem vas poslal brez mošnje, in torbe in čevljev, vam je li kaj manjkalo ? Oni pa so rekli: Nič. Rekel jim je tedaj: Zdaj pa, kdor ima mošnjo, naj jo vzame, ravno tako tudi torbo; in kdor nima, naj proda svojo suknjo, in naj kupi meč. Zakaj povem vam, da še to mora nad menoj dopolnjeno biti, kar je pisano : In med krivične je bil prištet. To namreč, kar je od mene (pisano), ima konec. Oni pa so rekli: Gospod! glej, tukej sta dva meča. On pa jim je rekel : Dosti je. In je ven šel, in je šel po navadi na oljsko goro. Za njim pa. so šli tudi učenci. Kadar je pa na mesto pri- 128 šel, jim je rekel: Molite, da ne pridete v skušnjavo. In on se je odtegnil od njih za lučaj kamna: in je na kolena padel in molil, rekoč; Oče! ako hočeš, vzemi ta kelih od mene; vendar ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi. Prikazal se mu je pa angel iz nebes, kteri ga je pokrepčal. In ko so ga smertne težave obšle, je priserčniši molil. Njegov pot pa je bil, kakor kervave kaplje tekoče na zemljo. In kadar je od molitve vstal, in k svojim učencem pi-išel, jih je našel spij oče od žalosti. In jim je rekel: Kaj spite? Vstanite molite da ne pridete v skušnjavo. Še je govoril, in glej ! množica, in kteri je bil imenovan Judež, eden dvanajsterih, je šel pred njimi: in se je približal Jezusu, da bi ga kušnil. Jezus pa mu je rekel: Judež! s kuševanjem izdaš Sinu človekovega? Kadar so pa, kteri so bili okoli njega, vidili, kaj ima biti, so mu rekli: Gospod ! ali naj mah¬ nemo z mečem ? In eden zmed njih je mahnil po hlapcu velikega duhovna, in mu je odsekal desno uho. Jezus pa je odgovoril in rekel: Je- njajte od tega. In se je njegovega ušesa dotaknil, in ga je ozdravil. Rekel je pa Jezus velikim duhovnom, in poglavarjem tempeljna in stara- šinom, ki so nad-nj prišli: Kakor nad razboj¬ nika ste prišli z meči in s kolini. Vsak dan sem bil pri vas v tempeljnu, in niste stegnili r6k po meni; toda to je vaša ura in oblast teme. Popadli so ga pa in peljali v hišo velikega du¬ hovna. Peter pa je hodil od deleč za njim. Zaku¬ rili so pa ogenj na sredi dvorišča in so okrog njega sedeli, in Peter je bil v sredi njih. Ko ga 129 je pa vidila neka dekla sedeti pri ognji, in ga je prav pogledala, je rekla: Tudi ta je bil ž njim. On pa ga je zatajil, rekoč: Žena, ne poznam ga! In kmali po tem ga je drugi vidil, in je rekel: Tudi ti si zmed njih. Peter pa je rekel: O človek! nisem. In nekako uro časa potlej je nekdo drugi terdil, rekoč: Resnično, tudi ta je bil ž njim, ker je tudi Galilejec! Peter pa je rekel: Človek, ne vem, kaj praviš! In še je govoril, kar je petelin zapel. In Gosp6d se je ozerl, in je pogledal v Petra. In Peter se je spomnil besede Go¬ spodove, kakor je bil rekel: Preden petelin zapoje, me boš trikrat zatajil. In Peter je ven šel, in je milo jokal. In možje, kteri so ga deržali, so ga zasramovali in bili. In so ga zakrivali, in ga v obraz bili; in so ga vprašati, rekoč: Prerokuj, kdo te je udaril ? In več drugega preklinjanja so govorili zoper njega. In kadar se je dan storil, so se zbrali starašini ljudstva, v ©liki duhovni in pismarji, in so ga peljali v svoje zbirališče, rekoč: Ali siti Kristus? povej nam! bi jim je rekel: Ako vam povem, mi ne bote verjeli. Ako pa tudi vprašam, mi ne bote od¬ govorili, in me ne spustili. Odsehmal pa bo bin človekov sedel na desnici moči Božje. ;si pa so rekli: Ti si tedaj Sin Božji? In J e rekel: Vi pravite, da jaz sem. Oni pa s° rekli: Kaj potrebujemo še pričevanja? bpj smo sami slišali iz njegovih ust. In vstala je vsa njih množica in so ga peljali k Pilatu. Začeli so ga pa tožiti, rekoč: Tega J>»o našli, da zapeljuje naš narod, in da brani cesarju davkov'dajati, in pravi, da je 8'ov. Evangel. '1 130 on Kristus kralj. Pilat pa ga je vprašal rekoč: Ali si ti kralj judovski? On pa je odg-ovoril in rekel: Ti praviš. Pilat pa je rekel velikim duhovnom in množicam: Nič krivega ne naj¬ dem nad tem človekom. Oni pa so še bolj silili, rekdč: Ljudstvo šunta, ker uči po vsi Judeji, začčnši od Galileje do sim. Ko je pa Pilat slišal Galilejo, je vprašal, ali je on Ga- lilejec? In ko je zvedi], da je spod Herodove oblasti, ga je poslal k Herodu, kteri je bil tudi v Jeruzalemu tiste dni. Herod pa, ko je Jezusa vidil, se je silno oveselil; zakaj že zdavno ga je želel viditi, ker je veliko slišal od njega, in je upal, da ga bo vidil kak čudež storiti. In ga je opraševal z mnogimi besedami, on pa mu ni nič odgovoril. Veliki duhovni pa in piš- m a rji so stali, in ga terdo tožili. Herod pa s svojimi vojščaki ga je zaničeval in zasramoval, in ga je oblekel v belo oblačilo, in gaje nazaj poslal k Pila'tu. In postala sta prijatla Herod in Pilat tisti dan; zakaj poprej sta bila v so¬ vraštvu med seboj. Pilat pa je poklical velike duhovne, poglavarje in ljudstvo, in jim je rekel' Pripeljali ste mi tega človeka, kakor da bi od- vračeval ljudstvo.; in glejte! jaz sem ga v p rij 0 vas izprašal, in nisem našel nobene krivih nad tem človekom v tem, česar ga tožite. Bj tudi Herod ne; zakaj poslal sem vas bil * njemu, in glejte! nič smerti vrednega ni bil? najdenega nad njim. Pretepel ga bom tedaj- in izpustil. Mogel jim je pa ob prazniku ene? 3 izpustiti. Zavpila jepa množica vsa kmalo, reko*j: Preč s tem in izpusti nam Baraba. Ta je K zavoljo nekega v mestu storjenega punta uboja v ječo verzen. Pilat jih je tedaj spet nagovoril, ker je hotel Jezusa izpustiti. Oni pa so vpili, rekoč: Križaj, križaj ga! On pa jim je tretjič rekel: Kaj je pa ta hudega storil? Ničsmerti vrednega ne najdem nad njim; pre¬ tepel ga bom tedaj in izpustil. Oni pa so tiščali z velikim vpitjem, in so prosili, da naj bo križan; in njih vpitje je prihajalo čedalje veči. In Pilat je prisodil, da bi se dopolnila njih prošnja. Izpustil jim je tedaj tistega, kteri je bil zavoljo uboja in punta v ječo veržen, za kte- rega so prosili; Jezusa pa je izdal njih volji. In kadar so ga peljali, so prijeli nekega Simona Cirenčana, kteri je šel s polja, in so mu na¬ ložili križ nesti za Jezusom. Šla je pa za njim velika množica ljudi in žen, ktere so jokale, in pa milovale. Jezus se je pa proti njim obernil jn rekel: Hčere Jeruzalemske! nikar se ne jokajte nad menoj, ampak jokajte se nad seboj ■n nad svojimi otroci. Zakaj glejte! dnevi bodo Prišli, ob kterih poreko: Srečne so nerodovitne, jn telesa, ktere niso rodile, in persi, ktere niso do¬ jile! Takrat bodo začeli reči goram: Pa¬ dite na nas! in hribom: Pokrite nas ! Oe nam¬ reč nad surovim lesom to delajo, kaj se bo Podilo nad suhim? Peljana sta bila pa ž njim Indi dva druga hudodelnika, da bi bila umor¬ jena. In kadar so bili prišli na mesto, ktero 8e imenuje mesto mertvaških glav, so tam ^nižali njega in hudodelnika, enega na desni, e nega pa na levi strani. Jezus pa je rekel: Oče! odpusti jim, sej ne vedo, kaj delajo. In rizdelili so njegove oblačila, in so za nje ridljali. In ljudje so stali in gledali, in veliki 132 duhovni so ga zasmehovali ž njimi vred, rekoč: Drugim je pomagal, naj sam sebi pomaga, ako je on Kristus, izvoljeni Božji. Zasramo¬ vali so ga pa tudi vojščaki, kteri so pristopili, in mu jesiha ponujali; in rekli: Ako si ti kralj judovski, pomagaj si! Bil je pa tudi napis naa njim napisan z greškimi, latinskimi in hebrej¬ skimi čerkami: Ta je kralj judovski. Eden razbojnikov pa, ktera sta visela, ga je pre¬ klinjal rekoč: Ako si ti Kristus, pomagaj sam sebi in nama. Drugi pa je odgovoril, in ga je svaril, rekoč: Ali se tudi ti ne bojiš Boga, ker si v ravno tistem obsojenji ? In midva sicer po pravici; zakaj po zasluženji svojih del prejemava; ta pa ni nič hudega storil. In je rekel Jezusu: Gospod! spomni se me, kadar prideš v svoje kraljestvo. In Jezus mu je rekel: Resnično ti povem, dans boš z menoj v raji. Bilo je pa okoli šeste ure; in tema se je storila po vsi zemlji do devete ure. In solnce je otemnelo, in zagrinjalo v tempeljnu se j e pretergalo po sredi. In Jezus je zavpil z veli¬ kim glasom, in je rekel: Oče! v tvoje roke j izročim svojo dušo. In ko je to izrekel, j e 1 dušo izdihnil. Ko je pa stotnik vidil, kar se < je zgodilo, je Boga častil, rekoč: Resnično, ^ J človek je bil pravičen! In vsi ljudje, kteri so . je bili sošli to gledat, kadar so vidili, kar se # se zgodilo, so terkali na svoje persi, in s e G vernili. Vsi njegovi znanci pa in žene, ktere j( so bile prišle za njim iz Galileje, so od dele c ^ stali, in so gledali. In glej! bil je mož, 4 imenu Jožef, kteri je bil svetovavec, dober }® pravičen mož, (ta ni bil privolil v njih svet i® 133 idjanje) iz Arimateje, judejskega mesta, kteri je tudi sam čakal Božjega kraljestva. Ta je šel k Pilatu, in je prosil za Jezusovo telo. In ga je snel, zavil v tančico, in položil v izse¬ kan grob, v kterega še nihče ni bil položen. Včliki četertek. brilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korin- čanov 11, 20 — -32. Bratje! kadar se snidete, se temu ne pravi večerjo Gospodovo jesti. Vsak namreč svojo večerjo poprej vzame, 111 je; in tako je nekteri lačen, nekteri pa pijan. Nimate ® ar hiš, da bi v njih jedli in pili ? Ali cerkev Božjo Uničujete, in tiste zasramujete, kteri nimajo ? Kaj bi vam j^el? Ali bi vas hvalil ? V tem vas ne hvalim! Zakaj | az sem prejel od Gospoda, kar sem vam tudi izročil, da l e Gospod Jezus tisto noč, v kteri je bil izdan, vzel kub, i n zahvalil, ter razlomil in rekel : Vzemite in jejte, *° je moje telo, ktero bo za vas dano ; to storite v moj 'Petain! Kavno tako tudi kelih po večerji, rekoč: Ta telih je nova zaveza v moji kervi ; to storite, kolikorkrat Jote pip, v m 0 j spomin! Zakaj kolikorkrat hote jedli ta in ta kelih pili; bote smert Gospodovo oznanovali, er ne pride. Kdor koli bo tedaj nevredno jedel ta ali pil kelih Gospodov, bo kriv telesa in kervi ,7 8 Podove. Naj pa presodi človek sam sebe, in tako naj °d tega kruha in pije od keliha. Zakaj kdor je in pije čredno, ta si sodbo je in pije, ker ne razloči telesa . 0e Podovega. Zato je med vami veliko slabih in bolnih, Veliko jih spi. Ako bi sami sebe presojevali, bi ne j 1 sojeni. Kadar smo pa sojeni, smo po Gospodu svarjeni, 11 ® bomo s tem svetom pogubljeni. bub. 134 Evangeli svetega Janeza 13, 1 — 13. Pred velikonočnim praznikom, ko je Jezus vedil. da je prišla njegova ura, da bi šel iz tega sveta k Očetu, ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, jih je do konca ljubil. In ko so večerjali, (in je bil hudič Judežu Iškarjotu Simonovemu že v serce dal, da bi Jezusa izdal:) vedoč, da mu je Oče vse v roke dal, in da je od Boga prišel, in k Bogii gre, vstane od večerje, in dene s sebe svoje oblačilo, k vzame pert, ter se opaše. Potlej vlije vode v mede'nico, in začne umivati učencem noge. in brisati s pertom, s kterim je bil opasan. Pride tedaj k Simonu Petru. In Peter mu reče: Go¬ spod! ti meni noge umivaš? Jezus je odgovoril in mu rekel: Kar jaz delam, ti zdaj ne veš, vedil pa boš potlej. Peter mu reče: Ne bos mi umival nog vekomaj ne. Jezus mu je od¬ govoril: Ako te ne umijem, ne boš imel deleža z menoj. Simon Peter mu reče: Gospod! n« samo nog, ampak tudi roke in glavo. Jezus mu reče: Kdor je umit, ne potrebuje, kakor da noge umije, ampak je ves čist. Tudi vi st* čisti, pa ne vsi. Vedil je namreč, kdo je, ktei -1 ga bo izdal; zato je rekel: Niste vsi čisti. tem tedaj, ko jim je bil noge umil, in vzel svok oblačila, se je spet k mizi usedel, in jim je rekd : Veste, kaj sem vam storil? Vi me kličete Učenik in Gospod! in prav pravite; sem tu® Ako sem tedaj jaz, Gospod in Učenik, vam nog 6 umil, morate tudi vi eden drugemu noge uiu 1 ' vati. Izgled namreč sem vam dal, da raru° tako, kakor sem jaz vam storil, tudi vi storik Teliki petek. Berilo iz Ozeja preroka 6, 1 — 6. To govori Gospod: V svoji britkosti se bodo zgodej k meni podali, rekoč: Pridite, vernimo se zopet k Go¬ spodu ! Zgrabil nas je namreč, pa nas bo tudi rešil. Čez dva dni nas bo oživil, tretji dan nas bo pa obudil, in bomo živeli pred njim. Vedili bomo, in si bomo priza¬ devali, da bi prav spoznali Gospoda. Kakor zarja bo njegov izhod, kat or pomladanski in jesenski dež na zemljo pride, bo on k nam prišel. Kaj naj ti storim, Efrajm? Kaj naj ti storim, Juda? Usmiljenje z vami je kakor juterna megla, >i kakor rosa, ki z jutrom zgine. Zato sem jih otesaval Po prerokih, sem jih pobijal z besedo svojih ust, in tvoja odsodba se bo kakor luč zasvetila. Usmiljenje namreč bočem, pa ne darov; znanje Božje, pa ne žgavnih darov. Berilo iz 2. Mojzesovih bukev 12, i — 11. Tisti čas je rekel Gospod Mojzesu in Aronu v egip- ! °Vski Ježeli: Ta mesec vam bodi začetek mescev; naj b° pervi med mesci v letu. Govorita vsemu zboru Izraelovih otrok, i n recita jim: Deseti dan tega mesca naj vzame v sakteri jagnje za svojo družino in hišo. Ako jih je pa ®anj v hiši, kakor jih je treba, da jagnje snedo; naj Privzame svojega soseda, kteri se derži njegove hiše, po s tevilu ljudi, kterih je treba, da jagnje snedo. Jagnje pa b°di brez madeža, samec, leta staro, od ovac ali koz Vz «to. In prihranite ga o’o štirnajstega dneva tega mesca, 111 zakolje naj ga vsa množica Izraelovih otrok na večer. naj vzamejo od njegove kervi, in naj pomažejo ž njo Jba podboja in naddurje tistih hiš, v kterih ga bodo jedli. ® naj jedo tisto noč meso pri ognji pečeno in opresne l!t nhe z grenkimi zelmi. Ne jejte ga surovega, ne v vodi 136 kuhanega, ampak le pri ognji pečeno; pojejte glavo z njegovimi nogami in drobom vred, in kosti mu ne zlomite. In nič naj ga ne ostane do jutra ; če kaj ostane, sežgite v ognji. Jejte ga pa tako: Svoje ledje imejte opasano, in čevlje imejte na nogah, deržite palice v rokah, in jejte naglo; ker to je memohod Gospodov. Terpljenje Gospoda našega Jezusa Kristusa po spisu sv. Janeza v 18. in 19. poglavji. Tisti čas je šel Jezus s svojimi učenci čez potok Oedron, kjer je bil vert, v kterega je šel on in njegovi učenci. Vedil je pa tu(> Judež, kteri ga je izdal, za ta kraj, ker je Jezus s svojimi učenci pogosto tje hodil. Judež ,j e tedaj vzel stražo, in služabnikov od včlikiu duhovnov in farizejev seboj, in je prišel tje s svetili, in bakljafni in orožjem. Jezus tedaj, ki je vedil vse, kar je imelo Čez-nj priti, j e naprej stopil, in jim rekel: Koga iščete? Odg 0 ' vorili so mu: Jezusa Nazareškega. Jezus jj 111 reče: Jaz sem. Stal je pa tudi Judež pri njih, kteri ga je izdal. Kadar jim je tedaj rekd : Jaz sem, so odstopili, in padli na zemljo. Sp e ‘ jih je tedaj vprašal: Koga iščete? Oni pa s° rekli: Jezusa Nazareškega. Jezus je odgovoril, Povedal sem vam, da sem jaz; ako tedaj mene iščete, pustite te iti. Da so se dopolni besede, ktere je rekel: Ktere si mi dal, nis° n! nobenega zmed njih zgubil. Simon Peter tedaj’ ki je meč imel, ga je izderi, in je mahnil p 11 hlapcu velikega duhovna, in mu je odsekal desn 0 137 1 . uho. Hlapcu pa je bilo ime Malh. Jezus je tedaj Petru rekel: Vtakni svoj meč z nožnico. Ne bom li pil keliha, kterega mi je Oče dal? Straža tedaj, in poglavar in hlapci Judov so Jezusa popadli, in so ga zvezali. In so ga pe¬ ljali pervič kAnu; bil je namreč tast Kajfežu, kteri je bil veliki duhoven tisto leto. Bil je pa Kajfež tisti, kteri je bil Judom svet dal, da je bolje, da en človek umerje za ljudstvo. Za Jezu¬ som pa je šel Simon Peter, in drugi učenec. Tisti učenec, pa je bil znan velikemu duhovnu; in je šel z Jezusom vred na dvorišče velikega du¬ hovna. Peter pa je stal zunaj pri vratih. Uni učenec tedaj, kteri je bil velikemu duhovnu Man, je ven šel, in je govoril z vratarico, in je Petra noter peljal. Reče tedaj' dekla vratarica Petru: Ali nisi tudi ti zmed učencev tega člo¬ veka ? On reče: Nisem. Hlapci pa in služabniki so stali pri žerjavci, ker je bilo mraz, in so se greli; stal je pa ž njimi tudi Peter in se je grel. Veliki duhoven tedaj je vprašal Jezusa za nje¬ gove učence in za njegov uk. Jezus mu je odgo¬ voril : Jaz sem očitno govoril pred svetom; jaz sem vselej učil v shodnici in v tempeljnu, kamor se vsi Judje shajajo, in na skrivnem nisem nič govoril. Kaj mene vprašaš ? Vprašaj tiste, kteri so slišali, kaj sem jim govoril; glej ! oni vedo, kaj sem jaz govoril. Kadar je bil pa to rekel, je eden zmed služabnikov, kteri je zraven stal, Jezusa za uho udaril, rekoč: Tak 6 odgovarjaš Velikemu duhovnu ? Jezus mu je odgovoril: Ako sem hudo govoril, spričaj od hudega: ako pa prav, zakaj me biješ? In Ana ga je poslal Rezanega k Kajfežu velikemu duhovnu. Simon Peter pa je stal in se je grel. Rekli so mu tedaj: Nisi li tudi ti zmed njegovih učencev? On je tajil, in je rekel: Nisem. Mu reče eden zmed hlapcev velikega duhovna, .stric tistega, kteremu je bil Peter uho odsekal: Te li nisem jaz vidi! na vertu pri njem? Peter je tedaj spet tajil, in zdajci je petelin zapel. Peljejo tedaj Jezusa od Kajfeža v sodnjo hišo. Bilo je pa zjutraj. In oni niso šli v sodnjo hišo, da bi se ne omadeževali, v temuč da bi smeli jesti veliko¬ nočno jagnje. Sel je torej Pilat venkaj, in je rekel: Kakošno tožbo imate zoper teg - a člo¬ veka ? So odgovorili in mu rekli: Ko bi ta ne bil hudodelnik, bi ti ga ne bili izdali. Pilat jim je tedaj rekel: Vzemite ga vi, in ga po svoji postavi sodite. Judje so mu tedaj rekli: Mi ne smemo nikogar umoriti. Da se je dopolnila Jezusova beseda, ktero je govo¬ ril, ko je na znanje dal, s kakošno smer tj o bo umeri. Šel je tedaj Pilat spet v sodnjo hišo, in je poklical Jezusa in mu rekel: Ti si kralj ju¬ dovski? Jezus je odgovoril: Govoriš li to sani iz sebe, ali so ti drugi povedali od mene ? Pilat je odgovoril: Kaj sem jaz Jud? Tvoj narod in veliki duhovni šote meni izdali; kaj si storil? Jezus je odgovoril: Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki pač bojevali, da bi ne bil Judom izdan: zdaj pa moje kraljestvo nj od tod. Pilat mu je tedaj rekel: Tedaj si ti kralj ? Jezus je odgovoril: Ti praviš, in jaz sem kralj. Jaz sem za to rojen, in za to prišel na svet, da pričam resnici. Vsak, kteri je iz resnice, posluša moj glas. Pilat mu reče: Kaj je resnica? 139 In ko je bil to rekel, je spet ven šel k Judom, in jim reče: Jaz ne najdem nobene krivice nad njim. Navada je pa pri vas, da vam enega izpustim o veliki noči: hočete li tedaj, da vam izpustim kralja judovskega? Vpili so tedaj spet vsi, rekdč: Ne tega, ampak Baraba. Bil je pa Baraba razbojnik. Na to je tedaj Pilat Jezusa vzel in bičal. In vojščaki so spletli krono iz ternja, in mu jo djali na glavo, in ga v škerlatasto oblačilo oblekli. In so prednj stopali in rekli: Pozdravljen bodi kralj ju¬ dovski ! In so mu jih za uho dajali. Pilat je tedaj spet venkaj šel, in jim reče: Glejte! pripeljem vam ga venkaj, da spoznate, da ne najdem nad njim nobene krivice. (Jezus je tedaj venkaj prišel, noseč ternjevo krono in škerlatasto oblačilo.) In (Pilat) jim reče: Glejte, človek! — Ko so ga tedaj vidili veliki duhovni in služabniki, so vpili, rekoč: Križaj, križaj ga! Pilat jim reče : Vzemite in križajte ga vi: zakaj jaz 'ne najdem krivice nad njim. Judje so mu odgovorili: Mi imamo postavo, in po postavi mora umreti, ker se je Sina Božjega delal. Kadar je tedaj Pilat slišal to govorjenje, seje še bolj bal. In ješelspet v sodnjo hišo, in je rekel Jezusu: Od kod si ti? Jezus pa mu ni odgovoril. Pilat mu tedaj reče: Meni ne odgo¬ vori š? Ne veš, da imam oblast te križati, in imam oblast te izpustiti? Jezus je odgovoril: Ne imel bi nobene oblasti do mene, ko bi ti ne bilo od zgorej dano. Zavoljo tega ima tisti, kteri me je tebi izdal, veči greh. In odslej je iskal Pilat ga spustiti. Judje pa so vpili rekoč: Ako tega spustiš, nisi cesarjev prijate!; zakaj vsak, kteri se kralja dela, se cesarju ustavlja. Pilat tedaj, ko je to govorjenje slišal, je Jezusa ven pripeljal, in je sedel na sodnji stol, na mestu, ktero se imenuje Litostrdtos, po hebrejsko pa Gabata. Bilo je pa dan pripravljanja velike noči okoli šeste ure, in reče Judom: Glejte! vaš kralj! Oni so pa vpili: Preč ž njim, preč ž njim, križaj ga! Pilat jim reče: Vašega kralja j bom križal? Veliki duhovni so odgovorili: Nimamo kralja, razun cesarja. Takrat tedaj jim ga je izdal, da bi bil križan. Vzeli so pa Jezusa, in ven peljali. In je svoj križ nesoč ven šel na mesto, ki se imenuje mesto mert- vaških glav, po hebrejsko pa Golgota. Ondi so ga križali, in ž njim dva druga, od vsake strani enega, v sredi pa Jezusa. Napisal je pa Pilat tudi napis, in ga je djal verh križa. Bilo je pa pisano: Jezus Nazareški kralj 'ju¬ dovski., Ta napis je tedaj veliko Judov bralo: kraj namreč, kjer je bil Jezus križan, je bil hlw° mesta. Bilo je pa pisano po hebrejski, po greši' in po latinski. Rekli so tedaj Pilatu veliki ju* dovski duhovni: Nikar ne piši: Kralj judovski: ampak da je on rekel: Kralj Judov sem. PiW je odgovoril: Kar sem pisal, sem pisal. Voj; ščaki tedaj, ko so bili Jezusa razpeli, so vzel' njegove oblačila, (in so naredili štiri dele, vsa¬ kemu vojščaku del) in suknjo. Suknja pa j® bila brez šiva, od verha sceloma tkana. Reki' so tedaj med seboj: Nikar je ne režimo, anp pak vadljajmo zanjo, čigava bode. Da se ,l e pismo dopolnilo, ki pravi: Razdelili so m°.l e oblačila med se, in za mojo suknjo so vadija! 1. Vojščaki so tedaj to storili. Poleg križa Jezuso- 141 vega pa so stale njegova mati, in sestra nje¬ gove matere, Marija Kleofova, in Marija Mag¬ dalena. Ko je tedaj Jezus mater in učenca, kterega je ljubil, vidil zraven stati, reče svoji materi: Zena, glej, tvoj sin! Potlej reče učencu: Grlej, tvoja mati! In od tiste ure jo je učenec k sebi vzel. Po tem, ker je Jezus vedil, da je vse dokončano, da se je dopolnilo pismo, je rekel: Žejin sem! Stala je pa ondi posoda polna jesiha. Oni pa so gobo z jesihom napo¬ jili, in na hisop nataknili, ter mu jo k ustom podali. Kadar je bil tedaj Jezus jesiha vzel, je rekel: Dopoinjeno je! In je glavo nagnil in je dušo iz sebe dal. Judje tedaj, (ker je kil dan pripravljanja), da bi ne ostale na križu trupla v soboto, (tisti sobotni dan namreč je bil velik,) so Pilata prosili, da bi se jim kosti poterle, m da bi se sneli. Vojščaki so torej prišli, in so pervemu sicer sterli kosti, >n drugemu, kteri je bil ž njim križan. Ko so Pa do Jezusa prišli, so vidili, da je že mer- tev, in mu niso kosti sterli; ampak eden zmed fojščakov je s sulico njegovo stran odperl, jn zdajci je tekla kri in voda iz nje. In kteri je vidil, je pričeval, in je resnično njegovo pričevanje; in on vč, da resnico govori, da tudi vi verujete. To se je namreč zgodilo, da je pismo dopolnjeno: Nobene kosti mu ne sirite. In spet drugo pismo pravi: Gledali kodo vanj, ki so ga prebodli. Po tem pa je Jožef iz Arimeteje (ker je bil Jezusov učenec, t°da skrivaj zavoljo strahu pred Judi) Pilata Prosil, da 'bi snel Jezusovo telo. In Pilat je dovolil. Prišel je tedaj in snel Jezusovo telo. 142 Prišel je pa tudi Nikodem, kteri je bil pervič po noči k Jesusu prišel, in je prinesel zmesi mire in aloe okoli sto liber. Vzela sta tedaj Jezusovo telo, in ga zavila v tančico z diša¬ vami vred, kakor je pri Judih šega pokopa¬ vati. Bil je pa na tistem kraji, kjer je bil križan, vert, in na vertu nov grob, v kterega še nihče ni bil položen. Tam sta tedaj zavoljo dneva pripravljanja Judov, ker je bil grob blizo, Jezusa položila. Veliko soboto. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Kološanov 3, 1—4. Bratje! ako ste vstali s Kristusom, iščite, kar j® gori, kjer je Kristus, sedeč na desnici Božji; hrepenite P° tistem , kar je zgortj, ne pa, kar je na zemlji. ZaM umerli ste, in vaše življenje je skrito s Kristusom v Bogo. Kadar se ho pa prikazal Kristus, vaše življenje, takrat se hote tudi vi prikazali ž njim v časti. Evangeli svetega Matevža 28, 1 —7. Zvečer sobote pa, ko se pervi dan tedna zasveti, je prišla Marija Magdalena in upa Marija gledat groba. In glej 1 velik potres j e vstal. Zakaj angel Gospodov je prišel iz nebes, in je pristopil, ter kamen odvalil in nanj sedel Njegovo obličje pa je bilo kakor blisk, 111 njegovo oblačilo, kakor sneg. Od straha p a pred njim so varhi strepetali, in so bili kakci mertvi. Angel pa je pregovoril, in rekel ženam : Nikar se ne bojte ne! zakaj vem, da iščete Jezusa, kteri je bil križan. Ni ga tukaj; vstal 143 je namreč, kakor je rekel. Pristopite in poglejte kraj, kamor je bil Gospod položen. In berž poj¬ dite, in povejte njegovim učencem, daje vstal; in glejte! pred vami gre v Galilejo, tamkaj ga bote vidili. Glejte! Oznanil sem vam. Velikonočno nedeljo. Berilo iz i. lista s. Pavla aposteljna do Kor in- čanov 5, 7 — 8. Bratje! postergajta stari kvas, da bote novo testo, kakor ste opresni; ker naše velikonočno jagnje Kristus je darovano. Obhajajmo tedaj veliko noč ne v starem kvasu, Mi ne v kvasu hudobije in malopridnosti, ampak v opresnih krnhih čistosti in resnice. Evangeli svetega Marka 16, 1 —7. Tisti čas so Marija Magdalena, in Marija Jakopova, in Saloma kupile dišav, da bi prišle, in Jezusa mazilile. In pervi dan po soboti so prišle celo zgodej k grobu, ko je solnce vzha¬ jalo. In so rekle med soboj: Kdo nam bo odvalil kamen od dur groba? In so se ozerle, ter so vidile kamen že odvaljen; bil je namreč silno velik. In so šle v grob, in so vidile mla- denča sedeti na desni, ogernjenega z belim oblačilom, in so ostermele. On pa jim reče: Nikfir se ne ustrašite! Jezusa iščete Naza- ], eškega križanega; vstal je, ga ni tukaj ! Glejte kraj, kamor so ga bili položili. Pojdite Pa, povejte njegovim učencem in Petru, da gre pred vami v Galilejo; tam ga bote vidili, kakor vam je rekel. 144 Velikonočni pondeljek. Berilo iz djanja apostolskega 10, 37 — 43, Tiste dni je Peter v sredo med ljudstvo stopil, in rekel: Možje in bratje! vi veste, kaj se je zgodilo po vsi Judeji, kar se je začelo v Galileji po kerstu, kterega je oznanoval Janez, kako je Jezusa iz Nazareta Bog pomazilil s svetim Duhom in z močjo, kteri je okoli hodil, dobrote delil in ozdravljal vse po hudiču nadle- govane, ker je bil Bog ž njim. In mi smo priče vsega, kar je storil v judovski deželi in v Jeruzalemu on, kterega so na les obesili in umorili. Tega je Bog obudil tretji dan, in ga dal viditi ne vsemu ljudstvu, ampak po Bogo prej izvoljenim pričam, nam, kteri smo ž njim jedli i® pili, ko je od mertvih vstal. In nam je ukazal ljudstvu ozna- novati in pričevati, da je on tisti, kterega je Bog postavil sodnika živih in mertvih. Temu vsi preroki pričevanje dajejo, da v njegovem imenu dobe odpuščenje grehov vsi, kteri vanj verujejo. Evangeli svetega Lukeza 24, 13 — 35. Tisti čas sta šla dva Jezusovih učencev ravno tisti dan v terg, kteri je bil šestdeset teča¬ jev od Jeruzalema deleč, po imenu Emavs. Ia ona sta med seboj govorila od vsega tistega) kar se je bilo zgodilo. In prigodilo se je, ko sta se pogovarjala, in izpraševala, se je tudi Jezus približal, in je šel ž njima. Njune oci pa so bile zaderžane, da ga nista spoznala. Ia jima je rekel: Kakošni so ti pogovori, ki j 1 * 1 imata grede med seboj, in sta žalostna ? Ede 11 pa, ki mu je bilo ime Kleofa, je odgovoril) in mu rekel: Si li ti sam tujec v JerusalemU) in ne veš, kaj se je zgodilo v njem te dni? In jima je rekel: Kaj? In sta rekla: Od Je¬ zusa Nazarenskega, kteri je bil prerok, mogo- t'en v djanji in v besedi, pred Bogom in vsim ljudstvom; in kako so ga izdali naši veliki duhovni in oblastniki v obsojenje k smerti, in so s n križali. Mi pa smo upanje imeli, da bo »n Izrael odrešil; ali memo vsega tega je danes že tretji dan, kar se je to zgodilo. Pa Indi ene žene iz med naših so nas ostrašile, Here so bile pred dnevom pri grobu, in niso ttašle njegovega telesa, ter so prišle in rekle, da so tudi prikazen angelov vidile, kteri pra- djo, da živi. In nekaj naših je šlo k grobu, in so favno tako našli, kakor so žene pravile, njega Pa niso našli. In on jima je rekel: O vi ne¬ spametni. in kesnega serca verovati vse, kar ?° govorili preroki ! Ali ni bilo potrebno, da | e Kristus to terpel, in tako v svojo čast šel? (j 1 je začel od Mojzesa in vseh prerokov, in je razlagal, kar je bilo od njega v vseli Jnsmi]]. In so se približali tergu, kamor so šli; 11] __ J. 1.1/1 1„1_.]- A: lil r on se je delal, kakor da bi hotel dalje iti. ' n sta ga silila, rekoč: Ostani z nama, ker se ! llra so se tedaj obveselili. ker so vidili Go¬ spoda. Tedaj jim je spet rekel: Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vaz po¬ šljem. In ko je bil to izrekel, je v nje dihnil in jim rekel: Prejmite svetega Duha: kterim bote grehe odpustili, so jim odpuščeni; ij 1 kterim jih bote zaderžali. so jim zaderža®. Tomaža pa, dvanajsterih enega. kteri je ime novan Dvojčič, ni bilo med njimi, ko je Jezu? prišel. Drugi učenci tedaj so mu povedali : Gospoda smo vidili. On pa jim je rekel: Ji® lie vidim na njegovih rokah znamenj žeblju' in ig* denem svojega persta v rane žebljev, ® ne položim svoje roke v njegovo stran. bom veroval. In čez osem dni so bili njegov 1 učenci spet notri, in Tomaž ž njimi. Jez® pride, ako ravno so bile duri zaklenjene, in .K stal na sredi in rekel: Mir vam bodi! Potlej reče Tomažu : Vloži svoj perst semkaj, in p°' glej moje roke: in poda j semkaj svojo rok 0, in položi jo v mojo stran, in ne bodi nevere® ampak veren. Tomaž je odgovoril, in mu rekel Moj Gospod, in mo j Bog! Jezus mu reče: ,K (>1 si me vidil, Tomaž! si veroval : blagor jh® kteri niso vidili, in so verovali. Jezus je sic fl še veliko drugih čudežev storil vpričo svojih učencev, kteri niso zapisani v teh bukvah. Ti pa so zapisani, da verujete, da Jezus je Kri¬ stus. Sin Božji, in da imate vervajoči življenje v njegovem imenu. Drugo nedeljo po veliki noči. Berilo iz L lista s. Vetra aposlefjna 2, 21 — 25. Preljubi : Kristus jc za nas terpcl, in vam zgled zapustil, da bodite po njegovih stopinjah. On ni greha storil, tudi ni bila najdena goljufija v njegovih ustih. On, ko je bil preklinjan, ni klel; ko je terpel, ni pretil, tomue se je vdal tistemu, ki ga jc krivično sodil: on je naše grehe sam nosil v svojem telesu na lesu, da bi grehom odmerli, in pravičnosti živeli. Z njegovimi rana¬ mi ste bili ozdravljeni. Zakaj bili ste, kakor zgubljene ovce: zdaj pa ste se obernili k pastirju in škofu svo¬ jih fiuš. Evangeli svetega Janeza 10, ti —/6'. Tisti čas je rekel Jezus farizejem: Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje živ¬ ljenje za svoje ovce. Najemnik pa, in kdor ni pastir, ki niso ovce njego ve, vidi volka priti, in popusti ovce, in beži; in volk popade in raz¬ podi ovce. Najemnik pa beži, ker je najemnik, in mu niskerb za ovce. Jaz sem dobri pastir, in poznam svoje, in moje poznajo mene; ka¬ kor pozna mene Oče, in jaz poznam Očeta, in dam svoje življenje za svoje ovce. In imam še druge ovce, ktere niso iz tega hleva; tudi tiste moram pripeljati, in bodo moj glas po¬ kušale, in 1)0 en hlev in en pastir. 150 Tretjo nedeljo po veliki noči. Berilo iz 1. lista s. Petra aposteljna 2, 11 — 19. Preljubi! prosim vas, zderžite se, kakor tujci in popotniki, mesnih želj, ktere se vojskujejo zoper dušo; imejte lepo življenje med neverniki, da, ko vas obreku¬ jejo, kakor hndodelnike, vaše dobre dela vidijo, in Boga daste v dan obiskanja. Bodite tedaj , podložni vsaki človeški stvari zavoljo Boga, bodi si kralju, kakor naj višemu, ali vojvodom, kakor po njem poslanim v ma¬ ščevanje nad hudodelniki, dobrim pa v pohvalo. Zakaj to je volja Božja, da z dobrimi deli usta zamašite ne¬ spametnim in neumnim ljudem; kakor prosti, pa ne, ka¬ kor bi prostost imeli v zagrinjalo hudobije, ampak kakor hlapci Božji. Vse spoštujte, brate ljubite, Boga se boj¬ te, kralja častite. Hlapci, bodite podložni gospodarjem z vsem strahom ne le dobrim in krotkim, ampak tudi čmernim. To namreč jo prijetno, v Kristusu Jezus Gospodu našem. Evangeli svetega Janeza 16. 16 — 22. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem : Se malo, in me več ne bote vidili; in spet malo, in me bote vidili; ker grem k Očetu. Tedaj je nekaj njegovih učencev reklo med seboj: Kaj je to, kar nam pravi: Se malo, in me ne bote vidili, in spet malo, in me bote vidili; in: ker grem k Očetu? So tedaj rekli: Kaj je to, kar pravi: malo ? Ne vemo, kaj govori. Jezus pa je spoznal, da so ga kotli vprašati, in jim je rekel: To se vprašate, ker sem rekel: Še malo, in me ne bote vidili: in spet malo, in me bote vidili. Resnično, resnično vam povem, da bote jokali in zalo- 151 vali, svet pa se bo veselil; vi bote žalovali, ali vaša žalost se bo v veselje spreobernila. Žena, kadar je na porodu, ima žalost, ker je prišla.njena ura; kadar je pa porodila dete, ne misli več v britkost, od veselja, da je človek rojen na svet. Tudi vi tedaj imate zdaj sicer žalost, pa spet vas bom vidil, in vaše serce se bo veselilo, in vašega veselja vam ne bo nihče vzel. Ceterto nedeljo po veliki noči. Berilo iz lista s. Jakopa aposteljna /. 17 — 21. Preljubi! vsak dober dar in vsako popolno darilo i r ‘ od zgorej, ki pride od Očeta svetlobe, pri kterem ni 1'remenjenja, tudi ne sence kake spremenljivosti. Zakaj radovoljno nas je rodil z besedo resnice, da smo neka- 'osne pervine njegovih stvari. Veste, preljubi, moji bratje 1 vsak človek bodi hiter k poslušanju, kesen pa k 'govorjenju, in počasen k jezi; človekova jeza namreč ne dela pravice Božje. Zavoljo tega odložite vso nečed¬ nost in obilnost hudobije, in v krotkosti obranite vsajeno besedo, ktera more zveličati vaše duše. Evangeli svetega Janezu 16. S — 14. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Grem k njemu,' kteri me je poslal, in nobeden zmed vas me ne vpraša: Kam greš? Temuč, ker sem vam to govoril, je žalost napolnila vaše serce. Ali jaz vam resnico povem: Za vas je dobro, da jaz grem. Zakaj ako ne grem, Tolažnik ne bo k vam prišel; ako. pa grem, vam ga bom poslal. In kadar on pride. bo svet prepričal greha, in pravice in sodbe; greha sicer, ker niso verovali v me; pravice pa, ker grem k Očetu, in me po tem ne bote vidili; sodbe pa, ker je vojvoda tega sveta že obsojen. Še veliko vam imam povedati; toda zdaj ne morete nositi. Kadar pa pride on, Duh resnice, vas bo učil vso resnico; ne bo nam¬ reč govoril sam iz sebe, temuč, kar bo slišal, bo govoril, in prihodnje reči vam bo oznano- val. On bo mene poveličal, ker bo od mojega vzel, in vam oznanoval. Peto nedeljo po veliki noči. Berilo iz lista s. Jakopa aposleljna 1, 22 — 27. Preljubi! bodite delavci besede, in ne samo poslti- šavci, s čimur bi sami šebe zapeljevali. Zakaj ako je kdo poslušavec besede, ne pa delavec, tak je podoben človeku, kteri ogleduje obraz svojega rojstva v zerkalu: se ogleda namreč in gre, in berž pozabi, kakošen je bil- Kdor pa prav pregleda popolno postavo prostosti, in v njej ostane, ne pozabljiv poslušavec, ampak delavec; on bo srečen v svojem djanji. Ako pa kdo meni, da je pobožen, pa ne berzda svojega jezika, temuč zapeljuje svoje serce; je prazna njegova pobožnost. Čista in pred Bogom in Očetom neomadežana pobožnost je ta : obisko vati sirote in vdove v njih nadlogi, in neornadežanega s obraniti pred tem svetom. Evangeli svetega Janeza 16, 23 — 30. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Resnično, resnično vam povem: Ako bot« Očeta kaj prosili v mojem imenu, vam bo dal. Do zdaj niste nič prosili v mojem imenu. Pro- 153 site, in bote prejeli, da bo vaše veselje dopol¬ njeno. To sem vam v prilikah govoril. Pride ura, da vam ne bom več v prilikah govoril, ampak vam bom očitno oznanoval od Očeta. Tisti dan bote v mojem imenu prosili: in vam ne rečem, da bom jaz Očeta prosil za vas. Zaka j Oče vas sam ljubi, ker ste vi mene lju¬ bili. in ste verovali, da sem jaz iz Boga izšel. Izšel sem od Očeta, in sem prišel na svet; spet zapustim svet, in grem k Očetu. Mu reko njegovi učenci: Grlej! zdaj očitno govo¬ riš, in ne praviš nobene prilike. Zdaj vemo, da vse veš, in ne potrebuješ, da te kdo vpraša; zato verujemo, da si od Boga izšel. Križev teden. Berilo iz lista s. Jakopa apostelja 5, 16 — 20. Preljubi! izpovejte si med seboj svoje grehe, in mo¬ lite eden za drugega, da bote ohranjeni; veliko namreč premore stanovitna molitev pravičnega. Elija je bil človek terpljenju podveržen, kakor mi, in je iz serca molil, da bi ne bilo dežja na zemljo; in ni bilo dežja tri kta in šest mescev. In je spet molil, in nebo je dalo dežja, in zemlja je rodila svoj sad. Bratje moji! ako kdo zmed vas zajde od resnice, in ga kdo verne; naj ve, da, kdor grešnika verno od njegove krive poti, bo rešil njegovo dušo od smerti, in pokril veliko število grehov. Evangeli svetega Lukeza /1. 3 — 13. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Ko bi kdo zmed vas prijatla imel, in bi k njemu šel o polnoči, in mu rekel: Prijatel! posodi mi tri hlebe, ker je moj prijatel prišel k 154 meni s pota, in nimam kaj prednj položiti; in uni bi znotraj odgovoril in rekel: Ne delaj mi nadlege, duri so že zaperte, in moji otroci so z menoj v hramu; ne morem vstati in ti dati. In ako uni le šeterka, vam povem: ko bi ravno ne vstal, in mu ne dal zato, ker je njegov prijatel, bo vendar zavoljo njegove nadležnosti vstal, in mu dal, kolikor potrebuje. In jaz vam povem: Prosite, in se vam bo dalo; iščite, in bote našli; terkajte, in sevam bo odperlo. Zakaj slehern, kteri prosi, prejme: in kdor išče, najde; in kdor terka, se mu bo odperlo. Kdo pa zmed vas očeta kruha prosi, pa mu bo kamen dal? ali ribe, mu bo li na¬ mesto ribe kačo dal? Ali če ga jajca prosi, mu bo li škorpijona podal? Ako tedaj vi, ki ste hudobni, veste dobre darove dajati svojim otrokom; koliko bolj bo vaš Oče iz nebes dal dobrega duha tem, kteri ga prosijo. V god Kristusovega vnebohoda. Berilo iz djanja apostolskega, 1, t — 11. V pervem pisanji sem govoril, o Teofil ! od vsega, kar je Jezus od začetka delal in učil do dneva, ko je aposteljnom, ktere je bil izvolil, po svetem Duhu zapo¬ vedi dal, in bil gor vzet; kterim je po svojem terpljenji tudi z mnogimi znamnji skazal, da ie živ, ko se jim je prikazoval štirdeset dni, in je govoril od kraljestva Bož¬ jega. In kadar jo ž njimi jedel, jim je zapovedal, da naj ne hodijo iz Jeruzalema, ampak naj čakajo obljube Očetove, ktero ste (je rekel) slišali iz mojih nst; ker Janez jer kerščeval z vodo, vi pa bote kerščeni s svetim 155 Buhom kmali po teh dneh. Tedaj so ga, kteri so se bili sošli, vprašali rekoč: Gospod! ali boš v tem času postavit Izraelovo kraljestvo? Eekel pa jim je: Vam ne gre vediti časov ali ur, ktere je Oče ohranil v svoji oblasti: pa prejeli bote moč svetega Duha, kteri bo v vas prišel, in mi bote priče v Jeruzalemu, in po vsi Judeji in Samarii in do kraja sveta. In kadar je bil to izgovoril, se je vpričo njih vzdignil, in oblak ga je vzel spred njih oč!. In ko so ga gledali v nebo iti, glej, sta dva moža pri Djih stala v belih oblačilih, in sta rekla; Možje galilejski! kaj stojite, in gledate v nebo? Ta Jezus, kteri je bil vzet od vas v nebo, bo tako pri¬ šel, kakor ste ga vidili iti v nebo. Evangeli svetega Marka 16. 14 — 20. Tisti čas se je Jezus prikazal enajstemu, ko so bili pri mizi, in je svaril njih nevero, in terdobo njih serca, da tistim, kteri so vi¬ dili, da je vstal, niso verjeli. In jim je rekel : Pojdite po vsem svetu, in oznanujte evangeli vsi stvari. Kdor veruje in je kerščen, bo zve¬ ličan, kdor pa ne veruje, bo pogubljen. Kteri pa verujejo, pojdejo te znamnja za njimi: V mojem mienu bodo hudiče izganjali; nove je¬ zike govorili: kače prijemali: in ako kaj stru¬ penega pijejo, jim ne bo škodovalo; in na bolnike bodo roke pokladali, in bodo zdravi. In Gospod Jezus, ko jim je bil izgovoril, je bil v nebo vzet, in sedi na desnici Božji. Oni pa so šli, in so učili povsod, in Gospod je delal ž njimi, in je besedo poterjeval s ču¬ deži, kteri so se po tem godili. 150 Šesto nedeljo po veliki noči. Berilo iz 1. lista s. Petra apdsteljna 4, 7 — 11. Predragi! bodite modri, in čujte v molitvah. Pred vsem pa imejte vedno ljubezen med seboj, ker ljubezen pokrije obilnost grehov. Jemljite radi eden druzega pod streho brez godernjanja. Kakor je vsak prejel dar, s tem postrezite eden drugemu , kakor dobri delivci mno¬ gotere milosti Božje. Ako kdo govor.', naj govor.', ka¬ kor Božje besede; nko kdo služi, naj služi iz moči', ktero Bog daje; da bo Bog v vseh rečeh češčen po Jezusu Kristusu Gospodu našem. Evangeli svetega Janeza 13. 26 — 27: in 16.1 — 4. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Kadar pride Tolažnik, kterega vam bom jaz poslal od Očeta, Duh resnice, kteri od Očeta izhaja, on bo pričeval od mene. Pa tudi vi bote pričevali, ker ste od začetka pri meni. To sem vam govoril, da se ne pohujšate. Jz shodnic vas bodo devali; pride celo ura, da bo vsak, kteri vas umori, menil, da Bogu službo stori. In to vam bodo storili, ker ne poznajo ne Očeta, ne mene. To pa sem vam govoril, da se spomnite, kadar ura pride, da sem vam jaz to pravil. V god binkoštne nedelje. Berilo iz djanja apostolskega 2, 1 — 11. Kadar je bilo petdeset dni (po veliki noči) dopol¬ njenih, so bili vsi »posteljni skupaj na tistem mestu. In vstal je nanagloma z neba Šum, kakor prihajočegasilnega piša, in je napolnil vso hišo, kjer so sedeli. In so se jim prikazali razdeljeni jeziki kakor ognja, in je sedel na njih slehernega. In so bili napolnjeni vsi s svetim Duhom, in so jeli govorili v mnogoterih jezikih, kakor jim je sveti Duh dal izgovarjati. Prebivali so pa v Je- ruzalernn Judje, bogaboječi možje, iz vsacega naroda, kteri je pod nebom. Kadar se je pa to razglasilo, se je množica sošla, in se je zavzela, ker jih je slišal vsak po svojem jeziku govoriti. Vsi pa so ostermeli, in se čudili, rekoč: GlejtP, niso li vsi ti, kteri govore, Gali- lejci, in kako mi sliš : mo vsak svoj jezik, v kterem smo rojeni? Partijani, Medjani, in Elamljani, in kteri prebi¬ vajo v Jlezopotamii, v Judeji in Ivapadocii, v Ponta in v Azil, v Frigši in Pamiiiii, v Egiptu in v straneh Libije, ktera je pri Cireni, in tujci iz Rima, tudi Judje in pre- obernjeni, Krečani, in Arabljani, smo jih slišali govoriti v naših jezikih velike dela Božie! Evangeli svetega Janeza 14, 23 — 31. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem : Ako me kdo ljubi, bo moje besede spolnoval; in moj Oče ga bo ljubil, in bova k njemu prišla, in pri njem prebivala. Kdor me ne ljubi, ne spolnuje mojih besed, in besede, ktere ste slišali, niso moje, ampak Očeta, kteri me je poslal. To sem vam govoril, dokler sem pri vas. Tolažnik sveti Duh pa, kterega bo po¬ slal Oče v mojem imenu, on vas bo učil vse, in vas bo opomnil vsega, kar koli sem vam Jekel. Mir vam zapustim, svoj mir vam dam; ne kakor svet daje, vam jaz dam. Vaše serce naj se ne prestrarši, in naj se ne boji! Slišali ste, da sem vam jaz rekel: Grem, in pridem k vam. Ako bi me ljubili, bi se pač veselili, 158 da grem k Očetu; zakaj Oče je veči od mene, In zdaj sem vam povedal, preden se zgodi, da bote verovali, kadar se zgodi. Ne bom že veliko z vami govoril. Pride namreč vojvoda tega sveta, in pri meni nič nima. Ampak da svet spozna, da ljubim Očeta, in tako delam, kakor mi je Oče zapovedal. Binkoštni pondeljek. Berilo iz djanja apostolskega 10. 42 — 48. Tiste dni je Peter odperl svoje nsta, in rekel: Možje bratje! nam je Gospod ukazal oznanovati ljudstvu, in pričevati, da je on tisti, kteri je od Boga postavljen sodnik živih in mertvih. Temu vsi preroki pričevanje dajejo, da dobe v njegovem imenu odpuščenje grehov vsi, kteri vanj verujejo, Ko je Peter še govoril te besede, je sveti Duh padel na vse , kteri so besedo poslušali. In verni iz obreze, kteri so bili s Petrom prišli, so se zavzeli, da je bila tudi na nevernike milost svetega Duha izlita. Slišali so jih namreč govoriti mnoge jezike, in Boga poveličevati. Tedaj je Peter rekel: Sme li kdo vode braniti, da bi ne bili kerščeni ti, kteri so svetega Duha prejeli, kakor tudi mi? In jih je ukazal kerstiti v imenu Gospoda Jezusa Kristusa. Er angeli svetega Janeza 3. 16 — 2/. Tisti čas je rekel Jezus Nikodemu: Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinoro- jenega Sina, da, kdor koli vanj veruje, se ne po' gubi, temuč ima večno življenje. Bog namreč ni poslal svojega Sina na svet, da bi svet sodil, temuč da bi bil svet po njem zveličan. Kdor vanj veruje, ne bo sojen: kdor pa ne veruje, 159 je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Sina Božjega. To pa je sodba, ker je luč prišla na svet, in so ljudje bolj ljubili temo ko luč; zakaj njih dela so bile hude. Slehem namreč, kteri hudo dela, sovraži luč, in ne pride k luči, da niso svarjene njegove dela. Kdor pa dela resnico, pride k luči, da se raz¬ odenejo njegove dela, ker so v Bogu storjene. Binkostni torek. Berilo iz djanja apostolskega 8, 14 — 17. Tiste dni, ko so slišali »posteljni, kteri so bili v Jeruzalemu, da jo Samarija sprejela besedo Božjo, so jim Petra in Janeza poslali. In sta za nje molila, da bi prejeli svetega Duha. Zakaj v njih nobenega še ni bil prišel, ampak samo kerščeni so bili v imenu Gospoda Jezusa. Tedaj sta roke na nje pokladala, in so orejeli svetega Duha. Evangeli svetega Janeza 10, 1 — 10. Tisti čas je rekel Jezus farizejem: Res¬ nično, resnično vam povem: Kdor ne gre skoz vrata v ovčji hlev, ampak lazi drugod vanj, tisti je tat in razbojnik. Kdor pa vanj gre skoz vrata, je pastir ovac. Njemu odpre vratar, in ovce poslušajo njegov glas, in kliče svoje ovce po imenu, in jih ven vodi. In kadar svoje ovce izpusti, gre pred njimi, in ovce gredo za njim, ker poznajo njegov glas. Za tujim, ne gredo, temuč bežijo' od njega, ker ne poznajo tujih glasu. To priliko jim je Jezus pravil; oni pa 1(50 niso umeli, kaj jim je govoril. Jezus jim je tedaj spet rekel: Resnično, resnično vam po¬ vem: Jaz sem vrata k ovcam. Vsi, kolikor jih je prišlo, so tat je in razbojniki, in ovce jih niso poslušale. Jaz sem vrata. Ako kdo skoz me noter gre, bo zveličan, in bo noter in ven hodil, in bo pašo našel. Tat ne pride, kakor da krade, in kolje in pokonča. Jaz sem prišel da imajo življenje, in imajo obilniše. T praznik presvete Trojice. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov, 11 , 33 — 36 . O visokost bogastva Božje modrosti in znanja! kako nezapopadijive so njegove sodbe, in neizvedne njegove pota! Zakaj kdo je spoznal misel Gospodovo, ali kdo je bil njegov svetovavec? Ali kdo mu je pred kaj dal, da bi se mu povernilo? Sej je vse iz njega, po njem in v njem; njemu bodi čast in hvala vekoma. Amen. Evangcli svetega Matevža 38. 18 — 20. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji- Torej pojdite, in učite vse narode, in ker- ščujte jih' v imenu Očeta, in Sina, in svetega Duha. Učite jih spolno vati vse, kar koli sem vam zapovedal. In glejte! jaz sem z vami vse dni do konca sveta. 181 Pervo nedeljo po binkoštih. Berilo iz L Usta s. Janeza aposteljna 4. S — 21. Predragi ! Bog je ljubezen. V tem se je skazala ljubezen Božja do nas, da je Bos: svojega edinoro- jenega Sina poslal na svet, da bi po njem živeli. V tem obstoji ljubezen; ne da kakor bi bili mi Boga lju¬ bili , ampak da nas je on pred ljubil, in da je poslal svojega Sina v spravo za naše grehe. Predragi! ako nas je Bog tako ljubil, moramo tudi mi eden drugega ljubiti. Boga ni nikoli nihče vidi]. Ako se ljubimo med seboj, ostane Bog v nas, in njegova ljubezen je v nas popolna. Iz tega spoznamo, da ostanemo v njem , in on v nas , ker nam je dal od svojega Duha. In mi smo vidili in »pričujemo, da je Oče poslal svojega Sina odrešenika sveta. Kdor koli bo i ričal, da je Jezus Sin Božji, ostane Bog v ujem, in on v Bogu. In mi smo spoznali , in ve¬ rovali ljubezni, ktero ima Bog do nas. Bog je ljubezen; in kdor ostane v ljubezni, ostane v Bogu, in Bog v njem. V tem je ljubezen Božja pri nas popolna , da imamo zaupanje v dan sodbe; zakaj kakor je on. rako smo tudi mi na tem svetu. V ljubezni ni strahu ; ampak popolna ljubezen izžene strah. Zakaj strah ima terp- Ijer.je; kdor se pa boji, ni popoln v ljubezni. Ljubimo tedaj Bog«, ker nas je Bog pred ljubil. Ako kdo reče : Ljubim Boga, in sovraži svojega brata, jc lažnik. Kdor namreč ne ljubi svojega brata, kterega vidi; kako more ljubiti Boga, kterega ne vidi ? In to zapoved imamo od Boga, da kdor ljubi Boga, naj ljubi tudi svojega brata. $■ Erangeli svetega Lukeza 6. 36 — 42. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem : Bodite usmiljeni, kakor je vaš Oče usmiljen. Ne sodite, in ne kote sojeni; ne pogubljajte, in ne bote pogubljeni; odpuščajte, in vam bo Slov. Evanget. 1 i odpuščeno. Dajte, in se vam bo dalo; dobro, natlačeno, in potreseno, in zverhano mero vam bodo dali v vaše naročje. S kakoršno mero namreč bote merili, s tako se vam bo odmerjalo. Povedal jim je pa tudi priliko: Ali more slepec slepca voditi ? Ali ne padeta oba v jamo '? Učenec ni več, kakor uče¬ nik ; popolnoma pa bo vsak, če je kakor njegov učenik. Kaj pa vidiš pezdir v očesu svojega brata, bruna pa, ki je v tvojem očesu, ne čutiš? Ali kako moreš reči svojemu bratu: Brat! pusti, da ti bom izderi pezdir iz očesa; ko sam v svojem očesu bruna ne vidiš ? Hina¬ vec ! izderi poprej bruno iz svojega očesa, in potem glej , da izdereš pezdir iz očesa svo¬ jega brata. ¥ praznik s. rešujega telesa. Berilo iz f. lista s. Pavla aposteljna do Korincanov It. 23—29. Bratje ! jaz tem prejel od Gospoda, kar sem vam tudi zročil, da je Gospod Jezus tisto noč, ko je bil izdan, vzel kruh, in zahvalil, ter razlomil in rekep Vzemite, in jejte; to je moje telo, ktero bo za Vas dano. To storite v moj spomin! Ravno tako tudi kelih po večerji, rekoč : Ta kelih je nova zaveza v moji kervi. To storite, kolikorkrat bote pili, v moj spomin! Zakaj kolikorkrat bote jedli ta kruh , in kelih pili, hote smert Gospodovo oznanovali, dokler ne pride. Kdor koli tedaj bo nevredno jedel ta knih, ali pil kelih Gospodov, bo kriv telesa in kervi Gospodove. Naj torej človek sam sebe presodi; in tako naj je od tega kruha, in pije od kelha. Kdor namreč nevredno je in pije , si sodbo j e in pije; ker ne razloči telesa Gospodovega. Evangeli svetega Janeza 6. 56 — 59. Tisti čas je rekel Jezus Judovskim mno¬ žicam: Moje meso je res jed, in moja kri je res pijača. Kdor je' moje meso , in pije mojo kri, ostane v meni, in jaz v njem. Kakor je mene poslal živi Oče, in jaz živim zavoljo Očeta, tako bo tudi tisti, kteri mene je, živel zavoljo mene. Ta je kruli, kteri je iz nebes prišel; ne kakor so jedli vaši očetje mano, in so umerli. Kdor je ta kruli, bo živel vekomaj. Drugo nedeljo po binkoštiii. Berilo iz 1. lista s. Janeza aposteljna 3, 13 — 18. Predragi! nikar se ne čudite , ako vas svet sovraži. Mi vemo, da smo bili preneseni iz smerti v življenje, ter ljubimo brate. Kdor ne ljubi, ostane v smerti. Sle - *>ern, kteri sovraži svojega brata, je ubijavec , in veste, 'h noben ubijavec nima večnega življenja v sebi obsto¬ ječega. V tem smo spoznali ljubezen Božjo , da je on svoje življenje za nas postavil; tudi mi moramo za brate življenje postavit'. Kdor ima premoženje tega sveta, in vidi svojega brata, da je v potrebi, in zapre svoje serce Pred njim; kako prebiva ljubezen Božja v njem ? Otro¬ čiči moji! ne ljubimo z besedo . tudi ne z jezikom, am¬ pak v djanji in resnici. Evangeli svetega Lukeza 14. 16 — 24. Tisti čas je Jezus farizejem to priliko go¬ voril: Neki človek je napravil veliko večerjo, 'b jih je veliko povabil. In je poslal svojega hlapca ob uri večerje reč povabljenim, da naj 11 * 1 Gi pridejo, ker je že vse pripravljeno. In so se' začeli vsi skupaj izgovarjati. Pen! mu je rekel: Pristavo sem kupil, in moram iti, iti je ogledati: prosim te, imej me izgovorjenega. In drugi je rekel: Pet jarmov volov sem kupil, in jih grem poskusit: prosim te, imej me iz¬ govorjenega. In drugi je rekel: Oženil sem se, in torej ne morem priti. In hlapec se je vernil, in je povedal svojemu gospodu. Tedaj se je hišni gospodah- razserdil, in je rekel svo¬ jemu hlapcu: Pojdi berž po cestah in mest¬ nih ulicah, in pripelji sim uboge, in hrome, in slepe, in kraljeve. In hlapec je rekel: Go¬ spod ! zgodilo se je, kakor si ukazal: in še je prostor. In gospod reče hlapcu: Pojdi na pota in prelaze, in primoraj jih noter iti, da se napolni moja hiša. Povem vam pa. da no¬ beden unih mož, kteri so bili povabljeni, ne bo okusil moje večerje. Tretjo nedeljo po binkoštih. Berilo iz /. lista s. Petra apdsteljna o, 6—tL Predragi ! ponižajte se j od mogočno roko Božjo, d® vas Kog povija ob času obiskanja. Vso svojo skerb njemu pustite, ker njemu je skerb za vas. Bodite trezni, in čujte ; ker hudič, vaš zopernik, hodi kakor rjoveč iev okoli, in išče, koga bi požerl. Temu se branite terdni v veri, vedoč, da so vaši po svetu razkropljeni bratje v ravno takem ferpljenji. Bog vse milosti pa, kteri nas l e poklical k svoji večni časti v Kristusu Jezusu , vas bo po kratkem terpljecj : popolne storil, vterdil in vkoreninil Njemu bodi slava in gospostvo od vekomaj do vekomaj. Amen. 105 Ecangeli svetega Lukeza /o. I — /O. Tisti čas so se cestninarji in grešniki Jezusu približali, da. bi ga poslušali. In farizeji in pisma rji so godernjali, rekoč : Ta grešnike sprejema, in je ž njimi. Pa povedal jim je to priliko, rekoč : Kteri človek zmed vas, ako ; inia .sto ovac, in eno zmed njih zgubi, ne po¬ pusti devet in devetdeseterih v puščavi, in ne gre za zgubljeno, dokler je ne najde? In kadar [jo najde, jo zadene vesel na svoje rame. In ko pride donni, pokliče prijatle in sosede, in jim reče; Veselite se z menoj , ker sem nagel svojo zgubljeno ovco. Povem vam, da tako bo v nebesih veči veselje nad enim grešnikom, kteri se spokori, kakor nad devet in devet- (leseterimi pravičnimi, kteri ne potrebujejo po¬ tare. Ali ktera žena. ki ima deset denarjev, ako en denar zgubi, ne prižge luči, in ne pomete hiše, ter ne išče skerbno, dokler ga ne najde? In kadar ga najde, pokliče prijatlice in sosede, fekoč: Veselite se z menoj , ker sem našla uenar, kterega sem bila zgubila. Tako, vam 'oveni. bo med angeli Božjimi veselje nad enim grešnikom, kteri se spokori. Četerto nedeljo po binkoštih. Berilo iz lista s. Pavla a p 6stel]na do Rimljanov 8 , 18 — 23 . Bratje! menim, da se terpljenje sedanjega časa ne primeriti prihodnji časti, ktera ima nad nami razodeta bti. Zakaj vse stvari željno čakajo razodenja Božjih otrok. Kor stvari so nčciiuurnosti podverženo, ne ii svoje volje, ampak zavoljo tistega, kteri jih je podvergel, v upanji, da bodo tudi te stvari rešene iz sužnosti troh¬ nenja v častitljivo prostost otrok Božjih. Vemo namreč, da dozdaj vse stvari zdihujejo in stokajo, kakor na porodu. Pa ne samo one, ampak tudi mi, kteri imamo pervine Duha , tudi mi sami pri sebi zdihujemo , ko ča¬ kamo pootročenja Božjega in odrešenja svojega telesa, * Kristusu Jezusu Gospodu našem. Evangeli svetega Lukeia o. /— 11. Tisti čas, ko so Jezusa množice obsule, da bi poslušale besedo Božjo, je on stal pri Genezareškem jezeru. In je vidil dva čelna ob jezeru stati; ribiči pa so bili ven stopili, in so izpirali mreže. Stopil je pa v en Čeln, kteri je bil Simonov, in ga je prosil, naj malo od kraja odrine. In je sede množice iz čelna učil. Ko je pa nehal govoriti, je rekel Simonu: Pelji na globoko, in verzite svoje mreže na lov. la Simon je odgovoril, in mu rekel: Učenik! vso noč smo delali, in nismo nič vjeli; na tvojo besedo pa bom vergel mrežo. In ko so bili to storili, so zajeli veliko število rib: njih mreža pa se je tergala. In so mignili tovaršem, kteri so bili v unem čelnu, da naj pridejo,, in ji® pomagajo. In so prišli, in napolnili oba čelna, tako da sta se topila. Simon Peter pa. ko j e to vidil. je padel Jezusu k kolenom, rekoč: Gospod! pojdi od mene, ker sem grešen človek. Groza namreč je bila obšla njega in vse, kteri so bili ž njim, nad vlakom rib, ki so ga bil' storili; ravno tako pa tudi Jakopa in Janeza. Cebedejeva sinova, ki sta bila Simonova tovarša. In Jezus je rekel Simonu: Ne boj se, odslej bo.š ljudi lovil. In so potegnili čeln k kraju, in vse popustili, ter za njim šli. Peto nedčljo po binkoštih. Berilo iz 1. lista s. Petin apdsteljna 3. 8 — 13. Predragi! bodite vsi ene misli, usmiljeni, brato- Ijubni, miloscrčni, krotki, ponižni. Ne povračujte hudega hudo, ne kletve za kletev, ampak nasproti blago¬ slovite, ker ste v to poklicani, da blogoslov v del pose¬ jte. Zakaj kdor hoče življenje ljubiti, in viditi dobre ®“i, naj zderži svoj jezik od hudega, in njegove usta na j ne govore goljufije; naj se ogiba hudega, in naj dobro stori; naj išče miru, in naj se ga deržf. Ker očf Gospodove so obernjcne v pravične , in njegove ušesa v "jih molitve ; obraz Gospodov pa je zoper hudodeinike. b kdo vam bo škodoval, ako ste za dobro vneti 1 $ Pa ce tudi kaj terpite zavoljo pravice, blagor vam ! Njib strahovanja pa se ne bojte, in ne pustite se zmotiti. Go- s Poda Kristusa pa posvečujte v svojih sercih. Evangeli svetega Matevža 3, 20 — 24. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: desnično vam povem, ako ne bo obilniši vaša Pravica, kakor pismaijev in farizejev, nepojdete v nebeško kraljestvo. Slišali ste, da je bilo rečeno davim : Ne ubijaj; kdor pa ubija, bo sodbe kriv. Jaz pa ram povem, da vsak, kteri se jezi btd svojim bratom, bo kriv sodbe; kdor pa 8v ojemu bratu reče raka, bo kriv zbora; kdor pa reče norec, bo kriv peklenskega ognja. Oo 168 tedaj svoj dar prineseš k oltarju, in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj zoper tebe: pusti ondi svoj dar pred oltarjem, in pojdi poprej spravit se s svojim bratom , in tedaj pridi in daruj svoj dar. Šesto nedeljo po binkoštih. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov 6. 3—it. Bratje ! kteri koli smo kerščeni v Jezusu Kristusu, smo v njegovi smerti kerščeni. Ž njim namreč , smo p«' kopani s kerstom v sniert, da, kakor jo Kristus vstal ni mertvih s častjo Očetovo, tako tudi mi v novem življenj 1 hodimo. Zakaj ako smo vanj vsajeni v podobnosti nje' gove smerti, bomo tudi v podobnosti njegovega vstajenja: ker vemo, da je bil naš stari človek ž njim vred križan, da bi se razdjalo telo greha in da bi več ne služili grehu. Kdor jo namreč umeri, je opravičen od greha. Ako pa umerli s Kristusom, verujemo, da bomo tudi živel’ ž njim vred; ker vemo, da Kristus, ko je vstal od mertvik več ne umerje, smert ga ne bo več gospodovala. Zakaj, d® je umeri, je zavoljo greha enkrat umeri; da pa živi, ži vl Bogu. Tako mislite tudi vi, da ste namreč grehu odmeri', živite pa Bogu v Kristusu Jezusu Gospodu našem. Evangeli svetega Marka 8. /— 9. Tisti čas, ko je bilo veliko ljudstva pri Jf' zusu, in niso imeli kaj jesti, je poklical Jezus svoj e učence, in jim reče: Množica se mi smili; ker glejte! tri dni so že pri meni, pa nimajo kaj jesti. In ako jih lačne spustim na njih dom, bodo oma¬ gali na potu; nekaj namreč jih je od delec 168 n prišlo. In njegovi učenci so mu odgovorili: Si Kako jih bo kdo mogel tukaj v puščavi na- i sititi s kruhom ? In jih je vprašal: Koliko i imate kruhov ? Oni so rekli : Sedem. In je ukazal množici sesti po tleh. In je vzel sedmere bulic , in je zahvalil, ter razlomil, in dal svojim učencem, da bi pred (nje) položili, in so položili pred množico, in so imeli nekaj ribic - in jih je blagoslovil, in ukazal pred (nje) položiti. In so jedli in se nasitili, in so pobrali ostanke koscev, sedem jerbasov. Njih pa, kteri so jedli, je bilo okoli štiri tavženi. In. jik je spustil. Sedmo nedeljo po Mnkoštih. , berilo iz lista s. Pavla apdsfeljna do Rimljanov 6, 19—23. Bratje! po človeško govorim, zavoljo slabosti vaše- S* mesa : Kakor ste podali svoje ude služiti nečlstoti in ^ivici v hudobijo, tako podajte tudi zdaj svoje ude, naj služijo pravici v posvečenje. Zakaj kadar ste bili sužnji Sreha, ste bili prosti pravičnosti. Kakošen sad ste tedaj f ftrat imeli v tem, česar se zdaj sramujete? Konec namreč je smert. Zdaj pa, ko ste prosti greha, tožite Bogii , imate svoj sad posvečevanje, konec pa | fe n djal učenikom postdve in 'farizejem, rekdč: Ali se sme v soboto ozdravljati? Oni pa so 181 molčali. In ga je prijel, ozdravil in spustil. In je odgovoril, in jim rekel: Komu zmed vas bo osel ali vol v kapnico padel, in ga ne bo izlekel precej sobotni dan? In mu niso mogli na to odgovoriti. Povedal je pa tudi povabljenim priliko, ker je vidil, kako si perve sedeže izbirajo, in jim je rekel : Kadar si povabljen na ženitnino, ne sedaj na pervo mesto; da, ko bi bil morebiti castitljivši kakor ti, od njega povabljen, ne pride, kteri je tebe in njega povabil, in ti ne reče: Ugani se temu; in se takrat ne začneš s sramoto na zadnje mesto presedati. Temuč kadar si po¬ vabljen, pojdi in sedi na poslednje mesto, da ti poreče, ko pride, kteri te je povabil: Pri- jatel! pomakni se više! Takrat ti bo čast v pričo tistih, kteri so s teb6j vred pri mizi. Zakaj vsak, kteri se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan. Sedemnajsto nedeljo po binkoštih. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Efezanov 4 , 1 — 6 . Bratje! prosim vas jaz jetnik v Gospodu, da spo¬ dobno živite po poklicu, k kteremu ste poklicani, z vso ponižnostjo in krotkostjo, s poterpljenjem; prenašajte ■eden drugega v ljubezni, in skerbite ohraniti edinost duha v zavezi miru. Bodite eno telo in en duh, kakor ste poklicani v eno upanje svojega poklica. En Gospod je, ena vera, en kerst. En Bog in Oče je vseh, kteri je rad vsemi, in po vsem, in v nas vseh, kteri je hva’jep vekomaj. Amen. 1S2 Ev angeli svetega Matevža 22, 34 — 46. Tisti čas so pristopili k Jezusu farizeji; in eden zmed njih, učenik postave, ga je vprašal skušaje ga : Učenik ! ktera je velika zapoved v postavi ? Jezus pa mu je rekel : Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega serca, in iz vse svoje duše, in iz vse svoje misli. Ta je naj veči in perva zapoved. Druga pa je tej enaka: Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe. V teli dveh zapovedih je za- popadena vsa postava in preroki. Ko so bili pa farizeji zbrani, jih je Jezus vprašal, rekoč: Kaj se vam zdi od Kristusa, čigav sin je? Mu reko: Davidov. Jim reče: Kako ga tedaj David v duhu imenuje Gospoda, rekoč : Go¬ spod je rekel mojemu Gospodu: Usedi se na mojo desnico; dokler ne položim tvojih so¬ vražnikov v podnožje tvojih nog. Ako ga tedaj David imenuje Gospoda, kako je njegov sin? In nobeden mu ni mogel odgovoriti besede; tudi se ga ni od tistega dne nobeden prederz- nil še kaj vprašati. Osemnajsto nedeljo po binkoštih. Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korin- čanov 1, 4 — 8. Bratje! zahvalim svojega Boga vselej za vas zavoljo milosti Bož j’, ktera vam je dana v Kristusa Jezusu; ker ste jo njem v vsem obogateli, v vai besedi in v vsem znanju (kakor je bilo pričevanje Kristusovo poterjeno med vami), tako da vam ne manjka nobenega daru, kteri •Čakate razodenja Gospoda našega Jezusa Kristusa ki vas 183 bo tudi foterjevai do hoi.cs, ca bote brez greha v dan •prihoda Gopoda našega Je. asa Kristusa. Evangeli svetega Matevža 9, 1 — S. Tisti čas je stopil Jezus v čelnic, ter se je prepeljal, in je prišel v svoje mesto. In glej! prinesli so mu mertvoudnega, ležečega na postelji. In ker je Jezus vidil njih vero, je rekel mertvoudnemu: Zaupaj, sin, odpu¬ ščeni so ti tvoji grehi! In glej! eni pismarjev so sami pri sebi rekli : Ta preklinja. In ko je Jezus vidil njih misli, je rekel: Zakaj mislite hudo v sercih ? Kaj je lože, reči: Od¬ puščeni so ti tvoji grehi; ali reči: Vstani in hodi? Da pa veste, da ima Sin človekov oblast na zemlji odpuščati grehe, (reče tedaj mertvoudnemu) : Vstani, vzemi svojo posteljo, in pojdi na svoj dom. In je vstal, in šel na svoj dom. Množice pa, to viditi, so ster- mele, in častile Boga, kteri je dal tako oblast ljudem. Devetnajsto nedeljo po binkoštih. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Efežanov 4, 23—28. Bratje! ponovite se v dahu svojega uma, in oble¬ cite novega človeka, kteri je po Bogu stvarjen v resnični pravičnosti in svetosti. Zavoljo tega opustite laž; govo¬ rite resnico vsakteri s svojim bližnjim, ker smo udje med seboj. Jezite se, toda nikar ne grešite; solnee naj ne 184 zajde v vaši jezi. Ne dajajte prostora hudiču ! Kdor je kradel, naj te krade več; teicuč Daj raji pridno dela s svojimi rokami, kar je dobro, da bo imel kaj podeliti potrebnemu. Evangeli svetega Matevža 22, 1 — 14. Tisti čas je govoril Jezus velikim duhov¬ nom in farizejem v prilikah, rekoč: Nebeško kraljestvo je podobno kralju, kteri je napravil ženitnino svojemu sinu. In je poslal svoje hlapce poklicat povabljene na ženitnino ; pa niso hotli priti. Spet je poslal drugih hlapcev, rekoč: Povejte povabljenim: Glejte! svoje kosilo sem pripravni, moji junci in pitana žival je zaklana, in vse je pripravljeno; pri' dite na ženitnino. Oni pa niso marali, in so šli, eden na svojo pristavo, eden pa po svoji kupčii. Drugi pa so zgrabili njegove hlapce, ter so jih zasramovali in pobili. Ko je pa kralj to slišal, se je razserdil, in je poslal svoje vojske, in je končal tiste ubijavce, in njih mesto požgal. Potlej reče svojim hlapcem: Zenitnina je sicer pripravljena, toda povab¬ ljeni je niso bili vredni. Pojdite tedaj na raz¬ potja, in ktere koli najdete, pokličite jih na ženitnino. In njegovi hlapci so šli na ceste, in so jih nabrali, kolikor so jih našli, hude in dobre; in ženitnina je bila napolnjena s svati. Prišel je pa kralj pogledat svatov; je vidil tam človeka, ki ni bil svatovsko ob¬ lečen, in mu reče: Prijatel! kako si lesim prišel, ker nimaš svatovskega oblačila? On pa je umolknil. Tedaj je kralj rekel služab- 185 nikom: Zvežite mu roke in nogč, in verzite ga v vnanjo temo, ondi bo jok in škripanje z zobmi. Veliko namreč jih je poklicanih, ali malo izvoljenih. Dvajseto nedeljo po binkoštih. Berilo iz lista s. Pavla apdsteljna do Efezanov S, 15—21. Bratje! glejte, kako bi ravno hodili, ne kakor nespametni, ampak kakor pametni; odknpljajte čas, ker no dnevi hudi. Ne bodite torej neumni, ampak umejte, kaj je volja Božja. In nikar se ne upijanite z vinom, v kterem je nečistost; ampak bodite napolnjeni s svetim Duhom, in govorite med seboj v psalmih, in hvalnih in duhovnih pesmih, in pojte in prepevajte Gospodu v svojih sercih in dajajte vselej hvalo za vse Bogu Očetu v imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa. In bodite eden drugemu podverženi v strahu Kristusovem. Evangeli svetega Janeza 4, 46 — 53. Tisti čas je bil neki kraljič, kterega sin je bolan ležal v Kafarnavmu. Ko je ta slišal, da je Jezus prišel iz Judeje v Galilejo, je šel k njemu, in ga prosil, da naj pride doli, in ozdravi njegovega sina; začel je namreč umi¬ rati. Jezus mu je tedaj rekel: Ako ne vidite znamenj in čudežev, ne verujete! Kraljič mu reče: Gospod, pojdi doli, preden moj sin Umerje. Jezus mu reče : Pojdi, tvoj sin živi ! in človek je veroval besedi, ktero mu je rekel, in je šel. Ko je pa bil še na poti tje doli, so mu hlapci naproti prišli, in povedali 186 rekoč: da njegov sin živi. Tedaj jih je vpra¬ šal po uri, ob kteri mu je bilo bolje, In so mu rekli : Včeraj ob sedmi uri ga je pustila merzliea. Oče je tedaj spoznal, da je bilo tisto uro, ktero mu je Jezus rekel: Tvoj sin živi; in je veroval in vsa njegova hiša. Eno in dvajseto nedeljo po binkoštih. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Efezanov 6, 10—17. Bratje! vterdite se v Gospodu in v mogočnosti nje¬ gove moči. Oblecite Božje orožje, da morete obstati pred zalezovanjem hudičevim, ker se nam ni vojskovati zoper meso in kri, ampak zoper poglavarstva in oblasti, zoper gospodovavce tega temnega sveta, zoper hudobne duhove v podnebji. Zavoljo tega primite Božje orožje, da se morete braniti ob hudem dnevu, in v vseh rečeh popolni obstati. Stojte tedaj opasani okoli svojih ledij z resnico,, in oblečeni z oklepom pravice, in obuti na nogah za ozna- novanje evangelija miru; v vseh rečeh pa vzemite v roko škit vere, s kterim morete vse ognjene puščice hu¬ dobnega ugasiti, in vzemite čelado zveličanja in meč Duha, kar je beseda Božja. Evangeli svetega Matevža 18, 23 — 33. Tisti čas je Jezus svojim učencem to pri' liko povedal : Nebeško kraljestvo je podobno kralju, kteri je hotel račun delati s svojimi hlapci. Ko je pa začel računiti, je bil prednj postavljen eden, kteri mu je bil dolžan deset tavžent talentov. Ker pa "ni imel s čim pla- č ati, je ukazal njegov gospod prodati njega, 187 in njegovo ženo, in njegove otroke, in vse, kar je imel, in poplačati. Hlapec pa je padel na kolena, in ga je prosil, rekoč: Poterpi z menoj, in vse ti bom povernil. In gospod se je usmilil tistega hlapca, in ga je spustil, in mu dolg odpustil. Spred njega grede pa je tisti hlapec našel enega svojih sohlapcev, kteri mu je bil dolžan sto denarjev; in ga je zgrabil in davil, rekoč: Plačaj, kar si dolžan. Tedaj je njegov sohlapec prednj padel, in ga je prosil, rekoč: Poterpi z menoj in vse ti bom povernil. On pa ni hotel; temuč je šel, in ga je vergel v ječo, dokler ne bo splačal dolga. Ko so pa vidili njegovi so- hlapei, kar se je zgodilo, so bili silno žalostni, ter so šli in povedali svojemu gospodu vse, kar se je bilo zgodilo. Tedaj ga je poklical njegov gospod, in mu reče: Hudobni hlapec! ves dolg sem ti odpustil, ker si me prosil ; ali nisi bil torej tudi ti dolžan usmiliti se svojega sohlapca, kakor sem se tudi jaz tebe usmilil? In njegov gospdd seje razserdil, in ga je izdal trinogom, dokler ne bo poplačal vsega dolga. Tako bo tudi moj nebeški Oče vam storil, ako ne odpustite vsakteri svojemu bratu iz svojih sere. Dve in dvajseto nedeljo po binkoštih. Berilo iz Usta s. Pavla aposteljna do Filipljanov i, 6—11. Bratje! zanesem se na Gospoda Jezusa, . da, kteri je začel v vas dobro delo, ga bo tuli dokončal do 188 dneva Kristusa Jezusa; kakor se mi prav zdi to od vas vseh misliti, zato ko vas imam v sercu, tudi v svojem železji, in v razgovarjanji in poterjenji evangelija, vse,, ki ste deležni mojega veselja. Zakaj Bog mi je priča, kako da vas vse ljubim v sercu Jezusa Kristusa. In to molim, da bi vaša ljubezen bolj in bolj rastla v znanji in v vsej umnosti, da prevdarite, kaj je bolji, da ste čisti in brez spotikljeja v dan Kristusov, napolnjeni s sadom pravice po Jezusu Kristusu, v čast in hvalo Božjo. Evangeli svetega Matevža 22, IS — 21. Tisti čas so šli farizeji, in so se posve¬ tovali, da bi Jezusa vjeli v besedi. In po¬ šljejo do njega svojih učencev s Herodijani vred, rekoč: Učenik ! vemo, da si resničen,, in pot Božjo po resnici učiš, in da ti ni mar za nikogar, ker ne gledaš na veljavo ljudi. Povej nam tedaj, kaj se ti zdi, ali se sme davek dajati cesarju ali ne? Jezus pa je po¬ znal njih hudobo, in je rekel: Kaj me sku¬ šate, hinavci ? Pokažite mi davkni denar! In oni so mu podali denar. In Jezus jim reče : Čigava je ta podoba in napis ? Mu reko: Ce- sarjeva. Tedaj jim reče : Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je je Božjega. Tri in dvajseto nedčljo po binkoštih. Berilo iz lista s. Pavla apdsteljna do Filipljanov 3, 17—21; iti 4, 1—3. Bratje! posnemajte mene, in glejte na tiste, kteri tako žive, kakor imate izgled nad nami. Zakaj veliko jih iivi, ktere sem vam večkrat imenoval, (zdaj pa tudi 189 jokaje imenujem), sovražnike križa Kristusovega, kterih konec je poguba, kterih Bog je trebuh; kteri se hval'jo svoje sramote, kteri pozemeijsko ljubijo. Naše prebivanje pa je v nebesih, od kodar tudi Zveličarja čakamo, Go¬ spoda svojega Jezusa Kristusa, kteri bo premenil naše revno tele, ker ga bo upodobil svojemu svetlemu telesa, po moči, s ktero si tudi more podvreči vse reči. Zavojo tega, bratje moji pedragi in priserčni, moje veselje in moja krona! tako stojte v Gospoda, preljubi! Prosim Evodijo in Sintiho, da naj bote ene rnisii v Gospoda. Prosim tudi tebe, zvesti brat iu tovariš! pomagaj jima, ki ste se z menoj tradile v evaugclii s Klemenom, in dru¬ gimi mojimi pomagavci, kterih imena so v bukvah življ enja. Evangdi svetega Matevža 9, 18 — 24. Tisti čas, ko je Jezus množicam govoril, glej! je eden vikših prišel in ga molil, rekoč: Gospod ! moja hči je zdaj umerla; ali pridi, in položi svojo roko na njo, in bo oživela. In Jezus je vstal, in ž njim šel in njegovi učenci. In glej ! žena, ki je na kervotoku ter- pela dvanajst let, je pristopila od zadej, in se je dotaknila roba njegovega oblačila. Za¬ kaj rekla je sama pri sebi: Ako se le njego¬ vega oblačila dotaknem, bom ozdravljena. Jezus pa se je obernil, in ko jo je vidil, je rekel: Zaupaj, hči! tvoja vera te je ozdravila. In žena je bila zdrava od tiste ure. In ko je Jezus v vikšega hišo prišel, in je vidil piskače in šumečo množico, je rekel: Odstopite; zakaj deklica ni mertva, ampak spi. In so se mu posmehovali. Ko je bila pa množica iz- 190 gnana, je noter šel, in jo je prijel za roko, in deklica je vstala. In ta slovez je šel po vsej tisti deželi. Oponila. Ako je po binkoštih več ko 24 nedelj, se po 23. nedelji jemljejo nedelje, ktere so tisto leto po razglašenji Gospodovem ostale, po tem le redu: Ako je 25 nedelj, se za 24. nedeljo vzame 6. nedelja po razglašenji, kakor na stri Ako je 26 nedelj, se za 24. ned. vzame 5. nedelja po 25. „ n 6. . Ako je 27 nedelj, se za 24. ned. v_ame 4. nedelja po 25. „ „ 5. „ 26 . . „ 6 . „ Ako je 28 nedelj, se za 24. ned. vzame 3. nedelja po 25. „ „ 4. „ * 26 . „ „ 5 . , , 27. , . 6. . Poslednjo nedeljo po binkoštih. Berilo iz /. lista s. Pavla aposteljna do Kdo' šanov 1, 0 — i4. Bratje! ne jer jamo za vas moliti in prositi, da bi bil' napolnjeni s spoznanjem Božje volje, v vsej modrosti m duhovni razumnosti; da bi spodobno hodili Bogu v '■s® m prijetni, rodovitni v vsakem dobrem delu, in ras‘eči v spoznanji Božjem, v vsej moči vterjeni po njegovi častit¬ ljivi mogočnosti, v vsem poterpljenji in prizanašanji z veseljem, hvaleči Boga Očeta, kteri nas je \redne storil vdeležiti se dedščine svetih r razsvetljenji, kteri nas j® 191 otel od oblasti teme, in prestavil v kraljestvo svojega preljubega Sina, v kterem imamo odrešenje po njegovi' kem, odpušcenje grehov. Evangeli svetega Matevža 24, IS — 33. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Kadar bote vidili gnusobo razdjanja, prero¬ kovano po Danielu preroku, stati na svetem mestu: (kdor bere, naj ume!) tedaj naj, kteri so v Judeji, beže na gore; in kdor je na strehi, ne hodi ž nje jemat kaj iz svoje hiše; in kdor je na polji, ne vračaj se jemat svoje suknje. Gorje pa nosečim in doječim tiste dni t' Molite pa, da se vaš beg ne zgodi po zimi ali v soboto. Zakaj takrat bo velika stiska, kakoršne ni bilo od začetka sveta do zdaj, in je ne bo. In ko bi ne bili prikrajšani ti dnevi,' bi ne bil otet noben človek ; toda zavoljo izvoljenih bodo prikrajšani tisti dnevi. Takrat, ako vam kdo poreče: Glejte! tukaj je Kristus, ali tam, ne verjemite. Zakaj vstali bodo krivi kristusi, in krivi preroki, in bodo delali velike znamnja in čudeže, tako da bi bili zapeljani tudi izvoljeni (ko bi bilo mo¬ goče). Gdejte! prej sem vam povedal. Ako vam tedaj poreko: Glejte! v puščavi je, ne bodite venkaj, glejte! v hramu je, ne verje¬ mite. Ker kakor blisk pride od solnčnega v zhoda, in se posveti do zahoda; tako bo tudi prihod Simi človekovega. Kjer koli je uamreč mertvo truplo, ondi se bodo zbirale tudi postojne. Kmali po stiski tistih dni pa 192 ho solnce otemnelo, in luna ne bo dala svoje svetlobe, in zvezde bodo padle z neba, in moči nebeške se bodo gibale. In takrat se bo prikazalo*znamnje Sinu človekovega na nebu: in tedaj se bodo jokali vsi rodovi na zemlji, in bodo vidili Sinu človekovega priti v ob¬ lakih neba z veliko močjo in veličastvom. In bo poslal svoje angele s trobento in z močnim glasom, in bodo zbrali njegove izvoljene od čveterih vetrov, od konca do konca neba. Od figovega drevesa se pa učite prilike: kadar je njegova veja že muževna, in berst požene, veste, da je blizo poletje. Tako tudi vi, kadar bote vidili vse to, vedite, da je blizo pred durmi. Resnično vam po¬ vem, da ta rod ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi. Neb6 in zemlja bota prešla, moje besede pa ne bodo prešle. Drugi del Berila in Evangelii za praznike Svetnikov. 30. listopada. V dan s. Andreja aposteljna. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov v 10. poglavji od 10. do 18. verste. Britje! s sercem se veruje v pravičnost, z astmi pa se priča v zveličanje. Pismo namreč govori: Nobeden, kteri vanj veruje, ne bo osramoten. Zakaj med Judom 'n Grekom ni razločka; ker eden je Gospod vseh, bogat aa vse, kteri vanj kličejo. Zakaj kdor koli kliče v ime Gospodovo, bo zveličan, Kako bodo tedaj njega klicali, v kterega niso verovali ? Ali kako bodo vanj verovali, °d kterega niso slišali ? Kako pa bodo slišal' brez Slov. Evangol, 1 3 oznanov&vea-? Kako pa bodo oznarovali, at o niso poslani?" Kakor je pisano: Kako tepe so noge oznannjočih mir, oznanujočih dobro! Toda oznanovanju niso vsi pokorni- Izaija namreč pravi: Gospod! kdo je veroval, kar je od nas slišal ? Vera tedaj je iz poslušanja, poslušanje pa po Kristusovi besedi. Pa vprašam: Niso mar slišali? Sej je po vsej zemlji izšel njih glas, in do konea sveta njih besede. Evangeli svetega Matevža 4, 18—22. Tisti čas, ko je Jezus hodil ob Galilejskem morji, je vidil dva brata, Simona, kteri je imenovan Peter, in Andreja njegovega brata, metati mrežo v morje; bila sta namreč ribiča. In jima reče: Hodita za menoj, in vaji bom storil ribiča ljudi. Ona pa sta koj svoje mreže popustila, in sta šla za njim. In od tod dalje greddč je vidil dva druga brata, Jakopa Cebedejevega, in Janeza njegova brata, v čelnu z njunim očetom Cebedejem, popravljati svoje mreže, in jih je poklical. Ona pa sta precej mreže in očeta popustila, in sta šla za njim. 3. grudna. V dan s. Frančiška Ksaverja. Berilo: Brate! e sercem se veruje (kakor v dan s. Andreja aposteljna s‘r. 193). Evangeli svetega Mar h a 16, IS—18. Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: Pojdite po vsem svetu, in oznanujte evangeli 195 vsej stvari. Kdor veruje in je kerščen, bo zveličan, kdor ne veruje, bo pogubljen. Kteri pa verujejo, pojdejo te znamnja za njimi: v mojem imenu bodo hudiče izganjali; nove jezike govorili; kače prijemali; in ako kaj strupenega pijejo, jim ne bo škodovalo; in na bolnike bodo roke pokladali, in bodo zdravi. 4. grudna. V dan s. Barbare device in mučenice. Berilo iz bukev Strahovih 51, 1—8 in 12. Častil te bom, Gospod kralj! in te hvalil Boga svojega Zveličarja; častil bom tvoje ime, ker si mi bil pomočnik in varh, in si otel moje telo od pogubljenja, od zadcrge krivičnega jezika, in od lažnjivih ust, in si mi vpričo mojih zopernikov bil pomočnik. In si me Odrešil po obilnem usmiljenji svojega imena od rjovečih zveri, ki so pripravljene na jed; iz rok tistih, kteri so mi stregli po življenji, in iz veliko brhkost, kt^re so me obdajale; iz sile plamena, kteri je švigal okoli mene, in v sredi ognja nisem zgorel; iz globočine peklenskega brezna, od ognjušenega jezika, od lažnjivega govorjenja, od hudobnega kral/a, in od krivičnega jezika. Hvalila bo do smerti moja duša Gospoda; k r jim pomagaš iz nadlog, kteri v te zaupajo, j n jih rešiš iz rok narodov, Gospod naš Bog! Evangeli svetega Matevža 25, 1 — 13. Tisti čas je Jezus svojim učencem to priliko govoril: Nebeško kraljestvo je po- 13 * 196 dobno desetim devicam, ktere so vzele svoje svetila, in so šle ženinu in nevesti naproti. Pa pet jih je bilo nespametnih, in pet pa¬ metnih. Petere nespametne so vzele svetila, olja pa niso vzele seboj. Pametne pa so vzele olja v svojih posodah s svetili vred. Ker se je pa ženin mudil, so vse podremale in za¬ spale. O polnoči pa je šum vstal: Glejte! ženin gre, pojdite mu naproti. Takrat so vstale vse tiste device, in so napravljale svoje svetila. Nespametne pa so modrim rekle: Dajte nam svojega olja, ker naše svetila ugasujejo. Pametne pa so odgovorile, rekoč: Da ga kje ne zmanjka nam in vam, pojdite raji k prodajavcem, in si ga kupite. Kadar so pa šle kupovat, je prišel ženin; in pripravljene so šle ž njim na ženitnino, in duri so se za- perle. Poslednjič pa pridejo tudi une device, rekoč: Gospod, gospod! odpri nam. On pa je odgovoril, in rekel: Resnično vam povem, vas ne poznam. Čujte tedaj, ker ne veste ne dneva ne ure. 6. grudna. Y dan s. Nikolaja (Miklavža) spoznovavca škofa* Berilo iz lista s. Pavlu aposfeljna do Hebrejev 13, 7—17. Bra'je ! spomnite se svojih sprednikcv, kteri so vain govorili besedo Boijo; glej:e konec njih življenja, h* ravnajte se po njih ver. Jezus Kristus je ravno tisti včeraj in dane, vekoma. Ne dajte se z drugačnimi ia tujimi nauki zapeljati. Sej je naj bolje serce z m'loB*jo vterditi; ne z jedmi, ktere niso pomagale tiBtim, ki bo v njih živeli. Imamo oltar, od kterega nimajo oblasti jesti, kteri šotoru služijo. Zakaj kterib žival kri za greh veliki duhoven v svetišče nese, njih trupla se sežigajo zuDaj šotorišča. Torej je tudi Jezus, da bi posvetil s svojo kervjo ljudstvo, zunaj vrat terpel. Pojdimo tedaj k njemu iz šotorišča, in nosimo njegovo zasramovanje. Sej nimamo tukaj obstoječega mesta, ampak prihodnjega iščemo. Po ujem tedaj darujmo vselej Bogu hvalni dar, to je, sad ust, ktere časte njegovo ime. Ne pozabite pa dobrotlji¬ vosti in darovitosti; ker taki darovi dopadejo Bogu. Bodite pokorni svojim višim, in bodite jim podložni; zakaj oni čujejo kakor taki, ktori bodo za vaše duše odgovor dajali. Ev angeli svetega Matevža 25, li—23. Tisti čas je Jezus svojim učencem to pri¬ liko govoril: Nekdo, ki je šel na tuje, je po¬ klical svoje hlapce, in jim je zročil svoje blago. In je dal enemu pet talentov, enemu pa dva, enemu pa enega, vsakemu po njegovi zmožnosti, in je zdajci odrinil. Sel je pa, kteri je bil pet talentov prejel, in je kupčeval ž njimi, in je pet drugih pridobil. Ravno tako je tudi, kteri je bil dva prejel, pridobil dva druga. Kteri je bil pa le enega prejel, je šel jn je zakopal v zemljo, in skril denarje svo¬ jega gospoda. Čez veliko časa pa pride go¬ spod tistih hlapcev, in ima račun ž njimi. In je pristopil, kteri je bil pet talentov prejel, bi 'je prinesel pet drugih talentov rekoč: Gospod! pet talentov si mi zročil; glej ! pet drugih sem pridobil. Njegov gospod mu je 198 I rekel: Prav, dobri in zvesti hlapec! ker si bil v malem zvest, te bom čez veliko posta¬ vil ; pojdi v veselje svojega gospoda. Pa tud', kteri je bil dva talenta prejel, je pristopil in rekel: Gospod! dva talenta si mi zročil; glej! dva druga sem pridobil. Njegov gospod mu je rekel: Prav, dobri in zvesti hlapec! ker si bil v malem zvest, te bom čez veliko posta¬ vil ; pojdi v veselje svojega gospoda. 8. grudna. V god spočetja device matere Marije. Berilo iz pripoves/ Salomona kralja 8, 22 —■ 35• (Besede modrosti Božje.) Gospod me je v lasti imel v začetku svojih po*' preden je kaj storil od začetka. Od vekomaj sem postav¬ ljena, in od nekdaj, preden je bila zemlja storjena. S® ni bilo breznov, in jaz sem bila že spočeta; vod studenci še niso izvirali; gore še niso bile s svojo težo vstavljene! preden so bili hribje, sem bila jaz rojena. Še ni bil zemlje storil, ne rek, ne tečajev zemlje. Kadar je uarejal nebesa, sem bila pri njem. Kadar je stanovitne postave in pokrajine postavljal breznom; kadar je oblake zgorej pripenjal, in vod studence tehtal; kadar je postavlja* meje okoli morja, in postavo dajal vodam, da naj ® e prejdejo svojih bregov; kadar je vterjeval dno zemlje! sem pri njem bila, in vse ž njim ravnala, in sem s« veselila vsak dan, in pred njim vedno igrala. Sem igra* 3 na svetu, in moje veselje je biti s človeškimi otroci. Zdaj tedaj, otroci! poslušajte me; blagor jim, ktcf' 199 ohranijo moje pota, Poslušajte nauk, in bodite modri, in nikar ga ne zametujte. Blagor človeku, kteri me posluša, in kteri čuje pri mojib vratih vsak dan, in streže pri podbojih mojih dur. Kdor mene najde, bo našel življenje, in prejel zveličanje od Gospoda. Evangeli svetega Luk era 1, 26 — 28. Tisti čas je bil angel Gabriel od Boga poslan v mesto Galileje, ki mu je ime Na¬ zaret, k devici, zaročeni možu, kteremu je bilo ime Jožef, iz hiše Davidove, in devici je bilo ime Marija. In angel je prišel k njej, in je rekel: Češčena, milosti polna; Gospod je s teboj ; blažena si med ženami! 13. grudna. V dan s. Lucije device mučenice. Berilo iz 2. lista s. Pavla apvsteljna do Korinčanov 10, 17 in 18, in 11, 1—2. Bratje! kdor se hvali, naj se v Gospodu hvali. Zakaj, ne kdor se sam hvali, je izkušen, ampak tisti, ktercga Bog hvali. 0 da bi vi prenesli malo moje nespameti! Pa poterpite z menoj. Zakaj vnet sem za vas z Božjim ognjem; ker zaročil iu dal sem vas enemu možu, tisto devico, Kristusu. Evangeli svetega Matevža 13, 44— 52. Tisti čas je Jezus svojim učencem to priliko govoril: Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skritemu v njivi, kterega je človek 200 ki ga je našel, skril, in od veselja nad njim gre in proda vse, kar ima, in kupi tisto njivo. Spet je nebeško kraljestvo podobno kupcu, kteri išče dobrih biserov. Kteii, ko je našel en dragi biser, je šel in prodal vse, kar je imel, in ga je kupil. Spet je podobno nebeško kraljestvo mreži, ktera se verze v morje, in zajme rib vsakega plemena. Ktero, ko je napolnjena, izvlečejo, in na bregu sede odbero dobre v posode, malovredne pa izver- iejo. Tako bo ob koncu sveta: Angeli pojdejo venkaj, in bodo odločili hudobne iz srede pravičnih; in jih bodo vfergli v peč ognja; tam bo jok in škripanje z zobmi. Ali ste razumeli vse to? Mu reko: Smo. Jim reče: Zato je vsak pismar, ki je podučen v n e ' beškem kraljestvu, -enak hišnemu gospodarju, kteri nosi iz svojega zaklada novo in staro. 18. grudna. V dan pričakovanja poroda device matere Marije- Berilo iz Izaija preroka 7, 10 — 13. Tiste dni je govoril Gospod Ahazu, rekoč: Pr° 8 ' si znamnje od Gospoda svojega Boga, ali od zdolej globočine, ali od zgorej iz visočine. In je rekel Abaz- He bora prosil, in ne skušal Gospoda. In (Izaija) j e rekel: Poslušajte tedaj, Davidova hiša! Je li vam prema|° nadlegovati ljudi, da ste nadležni tudi mojemu BngU? Zavoljo tega vam bo dal Gospod sam znamnje: glej^’ devica bo spočela in rodila Sinu, in se bo imenoval® n egovo ime Emanuel. Surovo maslo in med bo jedel, d® bo vedil zavreči hudo, in izvoliti dobro. 201 Evangeli svetega Lukeza 1, 26 — 38. Tisti čas je bil angel Gabriel od Boga posldn v mesto Galileje, ki mu je ime Na¬ zaret, k devici, zaročeni možu, kteremu je bilo ime Jožef, iz hiše Davidove, in devici je bilo ime Marija. In angel je prišel k njej, in je rekel: Oeščena, milosti polna; Gospod je s teboj; blažena si med ženami! Ko je pa to slišala, se je prestrašila nad njegovim go¬ vorjenjem, in'je mislila, kakošno bi bilo to pozdravljenje. In angel ji je rekel: Ne boj se, Marija! ker milost si našla pri Bogu. Glej! spočela boš v svojem telesu in rodila Sina, in imenuj njegovo ime Jezus. Ta bo velik in Sin Najvišega imenovan; in Gospod Bog mu bo dal sedež Davida njegovega očeta, >n bo kraljeval v hiši Jakopovi vekomaj, in njegovemu kraljestvu ne bo konca. Marija pa je rekla angelu: Kako se bo to zgodilo, ker |noža ne poznam? In angel je odgovoril in Je rekel: Sveti Duh bo prišel v te, in moč Najvišega te bo obsenčila; in zavoljo tega oo Sveto, ktero bo rojeno iz tebe, imenovano ®'n Božji. In glej! Elizabeta, tvoja teta, je tudi spočela sina v svoji starosti, in ta mesec J e že šesti tiste, ki je imenovana nerodovitna. Ner pri Bogu ni nemogoča nobena reč. Marija P a je rekla: Glej! dekla sem Gospodova; z £odi se mi po tvoji besedi. 202 21. grudna. V dan s. Tomaža apdsteljna. Berilo iz lista s. Pavla apdsteljna do Efežanov 2 , 10 — 22 . Bratje! zdaj niste gostje in tujci, ampak ste mest- ■njani svetih in domači Božji, vzidani na stalo aposteljnov in prerokov, in poglavitni vogelnik je sam Kristus Jezus, na kterem je vse zidovje sostavljeno, in raste v svet tempelj v Gospodu, v kterega ste tudi vi vzidani v pre bivališče Božje v duhu. Erangeli svetega Janeza 20, 24 — 29. Tisti Čas Tomaža, dvanajsterih enega, kteri je imenovan Dvojčic, ni bilo pri njih, ko je Jezus prišel. Drugi učenci tedaj so m_ u povedali: Gospoda smo vidili. On pa jim j e rekel: Ako ne vidim na njegovih rokah zna¬ menj žebljev, in ne denem svojega persta v rane žebljev, in ne položim svoje roke v nR- go v o stran, ne bom veroval. In čez osem « n v ' so bili njegovi učenci spet notri, in Toma* ž njimi. Jezus pride, ako ravno so bile dur' zaklenjene, in je stal na sredi in rekel: M' 1 vam bodi! Potlej reče Tomažu: Vloži svoj perst simkaj, in poglej moje roke; in podaj simkaj svojo roko, in položi jo v mojo stran, in ne bodi neveren, ampak veren. Tomaž J« odgovoril in mu rekel: Gospod, in moj Bog; Jezus mu reče: Ker si me vidi], Tomaž! sl veroval; blagor jim, kteri niso vidili, in s0 verovali. 203 Drugo nedeljo po razglašenji Gospodovem. V praznik presvetega imdna Jezusovega. Berilo iz djanja apostolskega 4, 8 — 12. Tiste dni je Peter napolnjen s svetim Duhom rekel: Poglavarji ljudstva in starašiui, poslušajte! Ako sva “‘dva dans vprašana za dobroto, bolnemu človeku stor- !“», po kteri je ta ozdravljen; bodi znano vam vsem 111 vsemu Izraelovemu ljudstvu, da v imenu Gospoda na- Jezusa Kr'stusa Nazareekega, ki ste ga vi križal’, B°g pa ga je obudil od mertvih, v tem imenu stoji ta Pred vami zdrav. Ta je kamen,kterega ste zavergli vi ddarji, kteri je postal vogelnik. In v nikomur drugem zveličanja; zakaj nobeno drugo ime pod nebom ni dano ljudem, v kterem bi mogli zveličani biti. Ecangeli svetega Lukeza 2, 21. itd ^ as ’ k° .i e bilo osem dni dopolnjenih (kakor v novega leta dan str, 18 ). 17. prosenca. V dan s. Antona puščavnika. Berilo iz bukev Strahovih 15, 1 — 5. 1,1 hinb je bil Bogu in ljudem, njegov spomin je v ga l e v Blavi EVetn ‘k° m upodobil, in ga je , c v strah sovražnikom, in je z njegovimi besedami ukroti). Počastil ga je pred kralji, in mu dal 204 povelje za svoje ljudstvo, in mu pokazal svojo slav». V njegovi veri in krotkosti ga je svetega storil, in ga izvolil zmed v^ega človeštva. Zakaj slišal je njegov glas, jn ga je peljal v oblak, in mu je dal očitno zapovedi it pOS*avo življenji in modrosti. Evangeli svetega Lukeza 12, 35 — i-0. Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: Vaše ledje itd. (kakor v dan s. Silvestra papeža sitr. 17 ). 18 . prosenca. V dan stola s. Petra v Rimu. Berilo iz 1. lista s. Petra aposteljna 1, Peter, apostelj Jezusa Kristusa, izvoljenim tujce®’ razkropljenim v Pontu, Galacii, Kapadocii, Azii in Bitinit po prevednosti Boga Očeta, v posvečenje Duha, v pokor¬ ščino in pokropljenje kervi Jezusa Kristusa: Milost va® in mir naj se pomnoži. Hvaljen bodi Bog in Oče Go- poda našega Jezusa Kristusa, kteri nas je zavoljo svoje’* velikega usmiljenja prerodil v živo upanje po vstajenj 1 Jezusa Kristusa od mertvih, v nestrobljiv, in neognjučM in nezvenljiv del, prihranjen vam v nebesih, kteri ste' Bož_i moči ohranjeni po veri v zveličanje, ktero j®* razodeto biti poslednji čas; v kterem se hote veseli 1 ’ če morate zdaj malo žalovati v mnogoterih skušnjah, se skušnja vaše vere veliko dražji ko zlato, ktero se ognjem skuša, pokaže v hvalo, in slavo, in čast v r* z odetji Jezusa Kristusa Gospoda našega. Evangeli svetega Matevža 16, 13 — 19. Tisti čas je prišel Jezus v kraje Ceza$ e Filipove in je vprašal svoje učence, rekoč: K 205 pravijo ljudje, da je Sin človekov? Oni pašo rekli: Nekteri, da Janez kerstnik, nekteri pa, daElija, nekteri pa, da Jeremija, ali prerokov kdo. Jezus jim reče: Vi pa, kdo pravite, da sem? Je odgovoril Simon Peter in rekel: Ti si Kristus, Sin živega Boga! In Jezus je od¬ govoril, in mu rekel: Blagor ti, Simon, Jonov sin! ker meso in kri ti nista tega razodela, ampak moj Oče, ki je v nebesih Pa tudi jaz povem tebi: Ti si Peter (skala), in na to skalo bom zidal svojo cerkev, in peklenske Trata je ne bodo zmagale. In tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih, m kar koli bos razvezal na zemlji, bo razve¬ zano tudi v nebesih. 20. prosenea. V dan ss. Fabijana in Sebastijana mučenikov. Berilo iz lisla s. Pavla aposteljna do Hebrejev 11 , 33 — 39 . Bratje! svetniki so z vero premagali kraljestva, de- b!i pravico, dosegli obljube, zamašili levom žrela, ugasili S11 ne ognje, ubežali ostremu meču, se ozdravili od gla- k° 8t i, bili močni v boji, in odgnali vnanjih vojske; pre- so žene svoje mertve iz mertvih obnjeue. Eni pa 80 bili razpeti, ker niso hotli rešenja, da bi našli bolji ^tajanje. Eni pa so zasramovanje in tepenje terpeli, zraven železje in ječe; so bili kamnjani, prežagovani, skušani, z morjeni ; so hodili v kožuhih, v kozjih kožah, ubožni, iskani, zatirani, kterih svet ni bil vreden; in so se po- 20G tifcaii po puščavah, po gorah in beriogib, in podzemelj¬ skih jamah. In ti vsi so b.li s pričevanjem vere pra¬ vični najdeni v Kristusu Jezusu Gospodu našem. Erangeli svetega Lukeia 6, 17 — 23. Tisti čas je šel Jezus z gore, in je stal na ravnem polji, in truma njegovih učencev, in velika množica ljudi iz vse Judeje in iz Jeruzalema, in od primorja, in od Tira in Sidona, kteri so bili prišli poslušat, in ozdrav¬ ljeni bit od svojih bolezen. Jn ktere so nad¬ legovali nečisti duhovi, so bili ozdravljeni. In vsa množica se ga je skušala dotakniti, ker je moč šla iz njega, in je vse ozdravila. In on je oči obernil v svoje učence in je rekel: Blagor vam ubogim, ker vaše je Božje kra¬ ljestvo. Blagor vam, ki ste zdaj lačni, ker bote nasiteni. Blagor vam, ki zdaj jokate, ker se bote smejali. Blagor vam bo, ko vas bodo ljudje sovražili, in ko vas bodo odločevali in zasramovali, in zametovali vaše ime, kakor hudo, zavoljo Sina človekovega. Veselite se tisti dan, in poskakujte, ker glejte! vaše pla¬ čilo je veliko v nebesih. 21. prosenca. V dan s. Neže device mučenice. Berilo: Častil te bom, Gospod kralj! itd. E Van geli: Nebeško kraljestvo je podobno desetim devicam itd. (Oboje kakor v dan s. Barbare device mučenice str. 195.) 207 22. prosenca. V dan ss. Vincencija in Anastazija nmčenikoY. Berilo iz bukev modrosti 3, /— 8. Pravičnih duše so v roki Božji, in ne bo jih doseglo smertno terpljenje bolečine. Nespametnih očem se je zdelo, da umerjejo, in njih ločenjo, so menili, da je nadloga, in njih odhod od nas pogubljenje; pa oni so v miru. In če so pred ljudmi terpeli, je ajih upanje polno ncumerljivosti. Malo hudega so preterpeli, ali veliko dobrega bodo prejel', ker Bog jih je skusil, iu jih je našel sebe vredne. Kakor zlato v peči jih je sku¬ sil, in kakor žgavni dar jih je prejel, in oh svojem času se bo nanje ozerl. Pravični se bodo svetili, in kakor iskre po sternišču kodo tekali. Sodili bodo narode, in gospodovali čez ljudstva, in Gospod bo kraljeval čez nje vekomaj. Erangeli svetega Lukeza 21, O — 19. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Kadar bote slišali vojske in punte, se nikal¬ ne prestrašite; to se mora poprej zgoditi, ali konec še ni precej. Potlej jim je rekel: Vstal bo narod zoper narod, in kraljestvo zoper kraljestvo. In veliki potresi bodo po deželah, in kuga in lakota; in strahovi z neba, in znamnja velike bodo. Pred vsem tem pa bodo stegnili po vas svoje roke, in vas bodo pre¬ ganjali, in izdajali v shodnice in ječe, in vlačili pred kralje in oblastnike zavoljo mo¬ jega imena. To se vam bo pa godilo v pri¬ čevanje. Vtisnite si tedaj v serca, in ne sker- bite, kako bote odgovarjali. Jaz namreč vam bom dal usta in modrost, kteri se ne bodo mogli ustavljati, ne opogovarjati vsi vaši zo- perniki. Izdajani pa bote po starših in bratih, in po sorodnikih in prijatlih, in morili jih bodo zmed vas. In vsi vas bodo sovražili za¬ voljo mojega imena. Pa las vam z glave ne bo poginil. V svoji poterpežljivosti bote ohra¬ nili svoje duše. 23. prosenca. V dan zaročenja device Marije. Berilo: Gospod me je v lasti imel itd. (.kakor 8. dan grndra, str. 198). Evangeli: Ko je bila Marija, mati Jezusova, Jožefu zaročena, itd. (kakor predbožičn, dan str. 8). 25. prosenca. V dan spreobernjenja s. Pavla aposteljna. Berilo iz djanja apostolskega 9, /— 21. Tiste dni je Savel, ko je še dihtel pretenje morijo zoper učence Gospodove, šel k \elikemu duhovnu, in je prosil od njega pisma v Damask do shodnic, da, ako bi našel ktere može ali žene tega uka, bi jih zve¬ zane pripeljal v Jeruzalem. In ko je bil na potu, se j e zgodilo, da se je bližal Damasku, in ga je nanagloma 11 - 1 ' svetila luč z teba. In je padel na tla, in slišal glas, kteri mu je rekel: Save 1 , Savel! kaj me preganjaš ? On pa je rekel: 209 Kdo si ? Gospod! In on reče: Jaz sem Jezus, kterega ti preganjaš; težko ti je proti ostnu bercati. In trepetaje in sterme je rekel: Gospod ! kaj bočeš, da naj storim ? In Gospod mu reče: Vstani in pojdi v mesto, in tam se ti bo povedalo, kaj ti je storiti. Tisti možje pa, kteri so ž njim hodili, so ostermeli in stali, ker so sicer glas slišali, pa nikogar niso vidili. Vstal je pa Savel od tal, in z odpertimi očmi nič ni vidil. Tedaj so ga za roke peljali, in pripeljali v Damask. In tam tri dni ni vidil, in ni ne jedel ne pil. Bil je pa neki učenec v Damasku, Ananija po imenu. In Gospod mu je rekel v prikazni: Ananija! On pa je rekel: Glej, Gospod, tukaj sem. In Gospod mu teče: Vstani, in pojdi v ulice, ki se imenujejo ravne, in vprašaj v Judovi hiši po Taršanu, Savlu po imenu; zakaj glej, moli. (In je yidil v prikazni moža, Ananija po imenu, Priti, in na-nj roke položiti, da bi spregledal.) Ananija Pa je odgovoril: Gospod! slišal sem od veliko ljudi, koliko hudega je storil ta mož tvojim svetim v Jeruzalemu; in on ima oblast od velicih duhovnov zvezati vse, kteri kličejo v tvoje ime. Gospod pa mu je rekel: Pojdi, ker izvoljena posoda mi je on, da nese moje ime pred never¬ nike, in kralje in Izraelove otroke. Zakaj jaz mu bom Pokazal, koliko mu je treba za moje ime terpeti. In Ananija je šel, in v hišo stopil in je roke nanj položil, ter rekel: Savel, brat! Gospod Jezus, kteri se ti je pri¬ kazal na potu, po kterem si šel, me je poslal, da spre¬ gledaš, in si napolnjen s svetim Duhom. In zdajci so Padle od njegovih oči nekakošne luskine, in je spregledal, ^edaj je vstal, in je bil kerščen. In je vzel jedi, in se je pokrepčal. In je bil nekaj dni pri učencih, ki so bili v Damasku. In je precej v shodnicah oznanoval od Jezusa, da je ta Sin Božji. Zavzeli pa so se, kteri so ga slišali, 111 so rekli: Ali ni ta tisti,'ki jih je preganjal v Jeru- z alemu, kteri so klicali v to ime, in je zato sem prišel, da bi jih zvezane peljal k velikim duhovnom? Savel pa je čedalje močnejši prihajal, in zavračeval Jude, kteri so Prebivali v Damasku, ker je terdil, da je ta Kristus. Slov. Evangel. 14 210 Evangeli svetega Matevža 19, 27 — 29. Tisti čas je rekel Simon Peter Jezusu: Glej! vse smo zapustili, in smo šli za teboj: kaj tedaj nam bo ? Jezus pa jim je rekel: Resnično vam povem, da ob prerojenji, kadar bo Sin človekov sedel na sedežu svojega veli- častva, bote tudi vi, kteri ste šli za menoj, sedeli na dvanajst sedežih, ih sodili dva¬ najstere Izraelove rodove. In slehern, kteri zapusti hišo, ali brate, ali sestre, ali očeta, ali mater, ali ženo, ali otroke, ali njive za¬ voljo mojega ime'na, bo stoterno prejel, m večno življenje dosegel. 2. svečana. Y god darovanja Jezusa Kristusa, in očiščevanja device matere Marije, ali v svečnico. Berilo iz Malahija preroka 3, 1 — 14. To reče Gospod Bog 1 : Glejte, jaz pošljem svoje# angela, in bo pripravljal pot pred menoj. In zdajci bo prišel v svoj tempelj Gospod, ki ga vi iščete, in ang®' zaveze, kterega vi želite. Glejte, gre! reče Gospod vojni' 1 trum; in kdo bo mogel umeti dan njegovega prihod* ■ ali kdo bo prenesel njegov pogled? Zakaj on bo kako 1 topeč ogenj, in kakor valjavska zel; in bo sedel, kako r kteri topi in čisti srebro, in bo očistil otroke Levijev e , in jih precedil kakor zlato in srebro, in bodo darov*' 1 Gospodu dari v pravici. In dopadel bo Gospodu d* r Jndatov in Jeruzalemov, kakor poprejšnje dni, in kak ot nekdanje leta, reče Gospod vsegamogočni. 211 Evangeli svetega Lukeza 2, 22 — 3i. Tisti čas, ko so bili dopolnjeni dnevi očiščevanja Marije po Mojzesovi postavi, so Jezusa prinesli v Jeruzalem, da so ga posta¬ vili pred Gospoda, (kakor je pisano v po¬ stavi Gospodovi: Vse pervorojeno moškega spola bodi posvečeno Gospodu), in da so dar opravili, kakor je rečeno v postavi Gospodovi, dve gerlici ali dva mlada goloba. Tn glej! bil je človek v Jeruzalemu, kteremu je bilo ime Simeon: in ta človek je bil pravičen in boga¬ boječ, in je čakal oveseljenja Izraelovega, in sveti Duh je bil v njem. In mu je bilo raz¬ odeto po svetem Duhu. da ne bo vidil smerti, preden ne vidi Kristusa Gospodovega. In je prišel v duhu v tempelj. Tn ko so pri¬ nesli otroka Jezusa njegovi starši, da bi sto¬ rili za-nj po šegi postave, ga je tudi on vzel na svoje naročje, ter je hvalil Boera in rekel: Zdaj spustiš svojega hlapca, Gospod ! po svoji besedi v miru, ker so vidile moje oči tvoje zveličanje, ktero si pripravil pred oblič¬ jem vseh narodov, luč v razsvetljenie never¬ nikom, in v čast Izraelu svojemu ljudstvu. 3. svečana. V dan svetega Blaža mučenika škofa. Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Kormcanov i. 3—7. Bratje! hvaljen bodi Bog in Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, Oče usmiljenja in Bog vsega poveseljenja; 14 * 212 kteri nas poveseluje v slednji naši nadlogi, da jih tudi mi moremo poveseliti, kteri so v mnogi stiski, s povese- Ijenjem, s kterim smo tudi mi od Boga poveseljeni. Zakaj kakor, je obilno terpljenje Kristusovo v nas, tako je tudi po Kristusu obiino naše poveseljenje. Pa bodimo stiskani, je v vaše opominjanje in zveličanje; ali bodimo po¬ veseljeni, je v vaše poveseljenje; ali bodimo opominjani, je v vaše opominjanje in zveličanje, ktero stori, da terpite ravno tiste nadloge, ktere tudi mi terpimo; da je naše upanje za vas terdno, ker vemo, kakor ste tovarši v terpljenji, tako bote tudi v poveseljenji v Kristusu Jezusu Gospodu našem. Evangeli svetega Matevža 16, 24 — 27. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Ako hoče kdo za menoj priti, naj zataji sam sebe, in naj vzame svoj križ, in naj hodi za menoj. Zakaj kdor hoče svoje življenje ohra¬ niti, ga bo zgubil, kdor pa zgubi svoje živ¬ ljenje zavoljo mene, ga bo našel. Kaj namreč pomaga človeku, če ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi? Ali kakošno menjo bo člo¬ vek dal za svojo dušo? Ker Sin človekov bo prišel v veličastvu svojega Očeta s svojimi angeli, in takrat bo povernil vsakteremu po njegovih delih. 5. svečana. T dan s. Agate device mučenice. Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korincdnoi' 1 , 26—31. Bratje! poglejte svoj poklic: ker ne veliko modrih po mesu, ne veliko mogočnih, ne veliko imenitnih, ampak 213 kar je nespametnega pred svetom, je izvolil Bog, da bi osramotil modre; in kar je slabega pred svetom, je izvolil Bog, da bi osramotil, kar je mogočnega; in kar je neimenitnega in zaničljivega pred svetom, je izvolil Bog, in kar nič ni, da bi razdjal, kar je,- da se noben človek ne hvali pred njegovim obličjem. Iz njega pa ste vi v Kristusu Jezusu, kteri sam je bil dan od Boga V modrost, in pravičnost, in posvečenje, in odrešenje, da, kakor je pisano, kdor se hvali, naj se v Gospodu hvali. Evangeli svetega Matevža 19, 3 — 12. Tisti čas so pristopili k Jezusu farizeji, ter so ga skušali in rekli: Je li pripuščeno možu ločiti se od svoje žene zavoljo česar koli si bodi? On pa je odgovoril in jim rekel: Ali niste brali, da, kteri je od začetka stvari! človeka, je stvaril moža in ženo, in je rekel: Zavoljo tega bo človek očeta in mater zapustil, in se bo svoje žene deržal, in bota dva v enem mesu. Torej nista več dva, am¬ pak eno meso. Kar je tedaj Bog združil, naj človek ne loči. Mu reko: Zakaj je pa Mojzes zapovedal ločlven list dati, in se ločiti (od nje)? Jim reče: Mojzes vam je zavoljo ter- dobe vašega serca pripustil ločiti se od svojih žen; od začetka pa ni bilo tako. Povem vam pa, da, kdorkoli se loči od svoje žene, razun zavoljo kurbanja, in drugo vzame, prešestuje; in kdor ločeno vzame, prešestuje. Mu reko njegovi učenci: Če je tako človekova reč z ženo, ni dobro ženiti se. On pa jim je rekel: Te besede ne razumejo vsi, ampak kterim je dano. So namreč skopljenci, kteri so iz mater- 214 nega telesa tako rojeni; in so skopljenci, kteri so po ljudeh skopljeni; in so skopljenci, kteri so sami sebe skopili zavoljo nebeškega kraljestva. Kdor more uineti, naj ume. 6. svečana. V dan s. Doroteje (levice mučenice. Berilo iz bukev Sira/iovih lo, IS — 17. Gospod moj Bog! povzdignil si na zemlji moje prebivališče, in sem prosil rešenja od smerti. Klical sem v Gospoda, očeta mojega Gospoda, da bi me no zapusti) V dan moje nadloge, in v času prevzetnih brez pomoči Hvalil bom tvoje ime vedno, in ga častil s hvaležnostjo' Zakaj uslišana je moja molitev, rešil si me pogubljenja, in me otel od hudega časa. Zavoljo tega te bom častii, in hvalo dajal tvojemu imenu, Gospod naš Bog! Evangeli: Nebeško kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor v dan s. Lucije devic® mučenice str. 200). 9. svečana. Y dan s. Apolonije device mučenice. Berilo: Častil te bom, Gospod kralj! itd. Evangeli: Nebeško kraljestvo je podoba 0 desetim devicam, itd. (oboje kakor v dan s. Barbare device in mučenice str. J.95-) 215 14. svečana. V dan s. Valentina mučenika. Berilo iz bukev modrosti 10, 10 — 14. Pravičnega je peljal Gospod po ravnih potih, in mu je pokazal kraljestvo Božje, ter mu je dal spoznanje svetih; obogatil ga je v njegovem trudu, in je dopolnil njegove dela. Pri zvijači njegovih zopernikov mu je na strani stal, in ga je obogatil. Ubranil ga je sovražnikom, in zapeljivcev ga je obvaroval, in mu je terd boj na¬ pravil, da bi premagal, in zvedil, da je modrost močneji od vseh reči. Ta prodanega pravičnega ni zapustila, ampak ga je grešnikov rešila, in je šla ž njim v ječo, in ga v vezeh ni zapustila, dokler mu ni prinesla kraljeve palice in oblasti do tistih, kteri so ga stiskali, in je na laž postavila nje, kteri so ga omadeževali, in dal mu je večno svetlost Gospod naš Bog. Evangeli svetega Matevža 10, 34 — 42. Tisti čas je rekel Jezus svojini učencem: Nikar ne mislite, da sem prišel mir prinest na zemljo; ne mini, ampak meč sem prišel prinest. Prišel sem namreč razdvojit človeka zoper njegovega očeta, in hčer zoper njeno mater, in nevesto zoper njeno taščo. In člove¬ kovi sovražniki bodo njegovi domači. Kdor ljubi očeta ali mater bolj ko mene, ni mene vreden; in kdor ljubi sina ali hčer bolj ko mene, ni mene vreden. In kdor ne vzame svo¬ jega križa in ne hodi za menoj, ni mene vre¬ den. Kdor najde svoje življenje, ga bo zgubil; in kdor zgubi svoje življenje zavoljo mene, ga bo našel. Kdor vas sprejme, mene sprejme; in kdor sprejme mene, sprejme njega, kteri me 216 je poslal. Kdor sprejme preroka v imenu pre¬ roka, bo plačilo preroka prejel; in kdor sprejme pravičnega v imenu pravičnega, bo plačilo pravičnega prejel. In kdor koli da piti komu zmed teh naj manjših le kozarec merzle vode v imenu učenca, resnično vam povem, ne bo zgubil svojega plačila. 22, svečana. V dan stola s. Petra v Antiohii. Berilo iz 1. lista s. Petra aposleljna 1, 1 — 7. Peter apostelj itd. (kakor v dan stola s. Petra v Rimu, str. 204.) Evangeli: Tisti čas je prišel Jezus v .kraje Cezareje Filipove (kakor v dan stola s. Petra v Rimu, str. 205). 23. svečana. V dan s. Margarete Kortonske, Berilo iz visoke pesmi Salomonove 3, 2 — 5: in 8, 6—7. Vstala bom, in obhodila mesto; po tergih in ulicah ga bom iskala, kterega ljubi moja duša. Sem ga iskal3, pa ga nisem našla. Našli so me čuvaji, kteri varujejo mesto. Ste ga li vidili, kterega ljubi moja duša ? Ko sem bila odšla malo od njih, sem ga našla, kterega ljubi moja duša; uderžala sem ga, in ga ne bom izpustila, dokler ga ne pripeljem v hišo svoje matere, in v hram svoje porodnice. Rotim vas, hčere Jeruzalemske! p r ' sernah in jelenih na polji, da ne zbudite in ne predra¬ mite ljubke, dokler ne bo sama hotla. — Položi m e kakor pečat na svoje serce, kakor pečatnik na svojo 217 I roko; ker močna ko smert jo ljubezen, terda kakor pekel gorečnost; njih žarki so ko žarki ognja in plamena. Veliko vod ne more ugasiti ljubezni, in reke je ne po- ope. Ako da človek vse premoženje svoje hiše za ]ju- tbezen, ga bo kakor nič čislal. Evangeli: Nebeško kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor v dan s. Lucije device mučenice, str. 200), 24. ali 25. svečana. V dan s. Matija apdsteljria. Berilo iz djanja apostolskega 1, 25 — 26. Tiste dni je Peter v sredi bratov stal, (bilo je pa okoli sto in dvajset ljudi vkupej) in je rekel: Možje bratje! mora se dopolniti pismo, ktero je prerokoval sveti Duh po Davidovih ustih od Judeža, kteri je bil vodnik tistih, ki so Jezusa vjeli, kteri je bil med nas Prištet, in je prejel del te službe. (In ta je dobil njivo iz krivičnega plačila, in se je obesil in se po sredi raz¬ počil, in se je izsul ves njegov drob, in se razznanilo vsem v Jeruzalemu prebivajočim, tako da se je reklo tisti njivi po njih jeziku Ilakeldama, to je, njiva kervi.) Zakaj pisano je v bukvah psalmov : Naj bo pusto njih Prebivališče, in nihče naj v njem ne prebiva; in njegovo ®kofovstvo naj prejme kdo drugi. Teh mož tedaj, kteri 80 bili z nami zbrani ves čas, v kterem je Gospod Je¬ zus med nami prebival in hodil, od Janezovega kersta bo dne, ko je bil od nas v nebo vzet, teh eden mora biti z nami priča njegovega vstajenja. In so postavili bva, Jožefa, kteri je bil imenovan Barzaba, s priimkom Pravični, in Matija. In so molili, rekoč: Ti, Gospod! 218 ki poznaš vseh serca, pokaži, k terena teh dveh si izvo lil, da prejme mesto te službe in apostolstva, od kterega je odpadel Judež, da je šel v svoje mesto. In so vad- ljali za nje; in zadelo je Matija, in je bil prištet enajste- rim aposteljnom. Evangeli svetega Matevža 11, 23 — 30. Tisti čas je Jezus odgovoril in rekel: Zahvalim te, Oče, Gospod nebes in zemlje! da si to zakril modrim in razumnim, pa si razodel malim. Prav, Oče! tako je bilo tebi všeč. Vse mi je izročeno od mojega Očeta. In nihče ne pozna Sina, kakor le Oče; tudi Očeta nihče ne pozna, kakor le Sin, in komur hoče Sin razodeti. Pridite k meni vsi, kteri se trudite, in ste obteženi, in jaz vas bom poživil! Vze¬ mite moj jarem na se, in učite se od mene, ker jaz sem krotak, in iz serca ponižen, brbote pokoj našli svojim dušam. Moj jarem namreč je sladek, in moje breme je lahko. 11. sušca- V dan s. Frančiške Rimske vdove. Berilo iz bukev Salomon, pripovest 31. 10 — 3i■ Sereno ženo kdo bo našel? Vez to, kar je iz dalp nega in od zadnjih pokrajin, je njena cena. Zanaša 8f na njo serce njenega moža, in ropa ne bo potreboval- Skazuje mu dobro, pa ne hudega vse dni svojega ža¬ ljenja. Poišče volne in prediva, in deia po umetnost' svojih rok. Je kakor barka kupčeva, ktera iz daljneg 9 prinaša kruha. Še po noči vstane, in da brešno svoji " 1 219 domačim, in delo svojim deklam. Ogleda njivo, in jo knpi; od pridelka svojih rok zasadi vinograd, prepaše z močjo svoje ledje, in vterjuje svojo roko. Skusi in vidi, da je dobra njena kupčija; ne ugasne po noči njena Inč. Iztegne svojo roko po koželji, in njeni persti pri¬ mejo vreteno. Svojo roko odpre ubogemu, in svoje dlani prostre potrebnemn. Ne boji se za svojo hišo sneženega mraza; zakaj vsi njeni domači imajo dvojno obleko, častitljivo ogrinjalo si napravi, tančica in škerlat je njena noša. Časten pri vratih je njen mož, kadar sedi z de¬ želnimi starašini. Dela tanko platno, in prodaja, in pas daje Kananeju. Moč in lepota je njeno oblačilo, in sme¬ jala se bo poslednji dan. Svoje usta odpira modrosti, in postava milosti je na njenem jeziku. Pregleduje pota svoje hiše, in ne je brez dela kruha. Njeni otroci vsta¬ nejo in jo blagrujejo; tudi njen mož jo hvali. Veliko hčer je nabralo si bogastva, ti si vse presegla. Lažnjiva je prijetnost, in prazna je lepota: žena, ktera se Gospoda boji, ona bo hvaljena. Dajte ji sadu njenih rok, in hvalijo naj jo očitno njene dela. K v a o ge l i: Nebeško kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor v dan s. Lucije device mučenice str. 200). 12. sušca. V dan s. Gregorja papeža, cerkvenega učenika. Berilo: ^Predragi! Zapričujem predBogom u itd. (kakor v dan s. Silvestra papeža stran 17). Evangeli svetega Matevža 5, 13 — 19. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Vi ste sol zemlje ; ako se pa sol spridi, s čim se bo solila? Ni za drugega več, kakor da se ven verže, in da jo ljudje poteptajo. Vi ste luč sveta. Mesto se ne more skriti, ktero na gori stoji. Tudi ne prižigajo luči, da bi jo pod mernik postavili, ampak na svečnik, da sveti vsem, kteri so v hiši. Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da vidijo vaše dobre dela, in časte vašega Očeta, kteri je v nebesih. Nikar ne mislite, da sem prišel razvezovat postavo ali preroke; ne razvezovat, ampak dopolnit sem jih prišel. Zakaj resnično vam povem; dokler ne prejde nebo in zemlja, le ena čerka, ali ena pičica ne bo prešla od postave, dokler se vse ne zgodi. Kdor tedaj razveže le eno teli naj manjših zapoved, in uči tako ljudi, bo naj manjši imenovan v nebeškem kraljestvu; kdor pa stori in uči, bo velik imenovan v nebe¬ škem kraljestvu. 17. sušca, T dan s. Jederti device. Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korincanov 7 , 25 — 34 . Bratje! od devic nimam Gospodovega povelja, svet pa dam, ker sem milost dosegel od Gospoda, zvest biti. Menim tedaj, da je to dobro zavoljo sedanje nadloge; res, dobro je človeku tako biti. Če si zvezan z ženo, ne išči razveze. Če si žene prost, ne išči žene. Ako se pa oženiš, nisi grešil; in ako se devica omoži, nl grešila: toda nadloge mesa bodo imeli taki. Jaz pa vam prizanašam. To tedaj rečem, bratje! Čas je kratek, 221 tedaj naj bodo tudi, kteri imajo žene, kakor bi jih ne imeli; in kteri jokajo, kakor bi ne jokali; in kteri se vesele, kakor bi se ne veselili; in kteri kupujejo, kakor bi ne imeli; in kteri vživajo ta svet, kakor bi ga ne vživali; ker podoba tega sveta prejde. Želim pa, da bi bili vi brez skerbi. Kdor je brez žene, skerbi za to, kar je Gospodovega, kako bi Bogu dopadel; kdor je pa oženjen, skerbi' za to, kar je svetovega, kako bi ženi dopadel, in je razdeljen. In žena neomožena in devica misli, kar je Gospodovega, da bi bila sveta na telesu in duhu, v Kristusu Jezusu Gospodu našem. Evangeli: Nebeško kraljestvo je podobno desetim devicam itd. (kakor v dan s. Bar¬ bare device mučenice, str. 195). 19. suš ca. E dan s. Jožefa ženina device matere Marije, Berilo iz bukev Strahovih 4o, 1 — 6. Ljub je bil Bogu in ljudem itd. (kakor v dan 8 . Antona puščavnika, str, 204). Evangeli svetega Matevža 1, 18 — 21. Ko je bila Marija mati Jezusova Jožefu Uročena, itd. (kakor predbožični dan, str. 8.) 21. sušca. V dan s. Benedikta opata. Berilo: Ljub je bil Bogu in ljudem itd. (kakor v dan s, Antona puščavnika str, 204). 222 E v angeli: Glej, mi smo vse zapustili, itd. (kakor v dan spreobernjenja s. Pavla aposteljna, str. 210). 24. sušca. V dan s. Gabriela velikega angela. Berilo iz Daniela preroka 7, 21 — 26. Tiste dni, glej, je mož Gabriel, kterega sem vidil v prikazni v začetku, hitro priletel, in se me je dotaknil ob času večerne daritve. In me je učil, in mi govoril in rekel: Daniel ! zdaj sem izšel, da te podučim, in da umeš. V začetku tvojih prošenj je izšlo povelje; jaz pa sem prišel, da ti razodenem, da si ljubi mol Poslušaj tedaj zvesto govorjenje, in razumej prikazen. Sedemdeset tednov se je prikrajšalo nad tvojim ljudstvom in nad tvojim svetim mestom, da jenja pregrešenje, in konec vzame greh, in se zbriše krivica, in se približa večna pravica, in se dopolni razodenje in prerokovanj?, in se pomaže Sveti svetih. Vedi tedaj in razumej: Od izhoda povelja, da naj se spet sozida Jeruzalem, do Kri¬ stusa vladnika bo sedem tednov, in dva in šestdeset ted¬ nov; in spet bodo sezidane ceste in zidovi v stiski časov. In po dva in šestdesetih tednih bo umorjen Kristus, i n ne bo njegovo ljudstvo, ktero ga bo zatajilo. In mesto in svetišče bo razdjal ljud s prihodnjim vojvodom; i® njegov konec bo razsip, in po dokončanem boji bo na¬ menjena puščava. E v angeli: Tisti čas je bil angel Gabriel od Boga poslan itd. (kakor v dan pričako¬ vanja poroda device matere Marije, str. 201)' 223 25. sttšca. T god včlovečenja Simi Božjega in oznanjenja derici Materi Marii. Berilo in Evangeli (kakor v dan pričakovanja poroda device matere Marije, 18. dan grudna, str. 201). V petek po tihi nedelji. Za dan VII žalost device matere Marije. Berilo iz bukev Judilinih 13. 22 — 25. Gospod te je s svojo močjo oblagodaril, ker je po tubi vničil naše sovražnike. Oblagodarjena si ti, hči! po Gospodu previeocem Bogu pred vsemi ženami na zemlji. Hvaljen bodi Gospod, ktcri je stvaril nebo in zemljo, ter je dans tvoje ime tako povišal, da ne prejde tvoja Wala iz ust ljudem, kteri bodo pomnili Gospodovo moč v ekomaj. Zavoljo britkosti in nadloge svojega ljudstva svojemu življenju nisi prizanesla, ampak si odvernila po¬ končanje pred obličjem našega Boga. Evangeli svetega Janeza 19, 25 — 27. Tisti čas so stale poleg križa Jezusovega njegova mati, in sestra njegove matere, Marija Kleofova, in Marija Magdalena. Ko je tedaj Jezus mater in učenca, kterega v je ljubil, vidil zraven stati, reče svoji materi: Zena, glej, tvoj sin! Potlej reče učencu: Grlej, tvoja mati! In od tiste ure jo je učenec k sebi vzel. 224 27. sušca. T dan s. Ruperta spoznavavca *) škofa. Berilo iz bukev Sirahovih 44 in 45. Glej, veliki duhoven, kteri je v svojih dneh dopadel Bogu, in je bil najden pravičen, in je bil ob času serda v spravo. Ni mu bil najden enak, kteri bi bil spoinoval postavo Najvišega. Zavoljo tega ga je Gospod s prisego povzdignil med svojim ljudstvom. Blagoslov vseh naro¬ dov mu je dal, in svoj zavet poterdil nad njegovo glavo. Obiskal ga je s svojimi dobrotami, obranil mu je svoje usmiljenje, in našel je milost pred Gospodovimi očmi. Poveličal ga je pred kralji, in mu je dal venec slave. Storil je ž njim večno zavezo, in dal mu veliko duhov- stvo, in ga je oblagodaril v slavi, da opravlja duhoveko službo, in ima hvalo v njegovem imenu, in mu daruje vredno kadilo v prijeten duh. Evangeli: Nekdo, ki je šel na tuje itd. (ka¬ kor v dan s. Nikolaja, 6. grudna, str. 197)* 24. malega travna' T dan s. Jur ja mučenika. Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Timoteja 3, S—10; in 3, 10—12. V Predragi! pomni, da je Gospod Jezus Kristus iz z*' roda Davidovega vstal od mertvih po mojem oznanovanji, zavoljo kterega terpim do železja kakor hudodelnik; toda Božja beseda ni vklenjena. Zato vse preterpim zavoljo izvoljenih, da tudi oni zveličanje dosežejo, ktero je v Kristusu Jezusu z nebeško častjo. •— Ti pa si sliša 1 *) Spoznavavec se imenuje vsak svetnik, kteri je keršfiansk« vero pred svetom spoznaval, pa ni bil zato umorjen, amp a * je mirno umeri. r 225 moj nauk, podnčevanje, prizadevanje, vero, krotkost, lju¬ bezen, poterpežljivost, preganjanje, terpljenje, kar se mi je prigodilo v Antiohii, v Ikonii in v Listrah, kakošno preganjanje sem preterpel, in iz vsega me je rešil Go¬ spod. In vsi, kteri hočejo pobožno živeti v Kristusu Jezusu, bodo preganjani. Evangeli svetega Janeza 15, 1 —7. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Jaz sem prava vinska terta , in moj Oče je vinogradnik. Vsako mladiko, ktera v meni ne rodi sadu, bo odrezal; in vsako, ktera rodi sad, bo otrebil, da več sadu rodi. Vi ste zdaj čisti zavoljo besed, ktere sem vam govoril. Ostanite v meni, in jaz v vas. Kakor mladika ne more roditi sadu sama od sebe, ako ne ostane na terti: tako tudi vi ne, ako v meni ne ostanete. Jaz sem terta, vi mladike. Kdor ostane v meni, in jaz v njem, on rodi veliko sadti; ker brez mene ne morete nič storiti. Ako kdo v meni ne ostane, bo venkaj verzen, kakor mladika; in bo usahnila, in jo bodo po¬ brali in v ogenj vergli, in zgori. Ako ostanete v meni, in moje besede ostanejo v vas, pro¬ site kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. 25. malega travna. V dan s. Marka evangelista. (Pri maši pred procesijo.) Berilo h Ecehiela prereka 1, 10 — 15. Podoba obrazov čveterih žival: Obraz človekov ' n obraz levov je bil na desni njih čveterih, obraz volov Slov. Evangel. 1 5 226 pa na levi njih čveterih , in obraz orlov nad njimi čve- terimi. Njih obrazi in njih perute so bile zgorej razpro- sterte ; dve peruti sleherne ste se stikale in dve ste p6- krivale njeno telo. In sleherna njih je šla pred seboj; kamor jih je duh gnal, tje so šle, in se niso obračale, kakor goreči ogli ognja in kakor baklje. To je bila prikazen, ki je švigala v sredi žival ; svetloba ognja, is iz ognja izhajoo blisk. In živali so tekale, in se vrače- vale, kakor svetel blisk. Evangeli svetega Lukeza 10, 1 — 9. Tisti čas je Gospod še drugih dva in sedemdeset izvolil, in jih je poslal po dva pred svojim obličjem v vsako mesto in kraj, kamor je on imel priti. In jim je rekel: Žetev je sicer velika, ali delavcev je malo. Prosite tedaj Gospoda žetve, da pošlje delavcev v svojo žetev. Pojdite! jaz vas pošljem, kakor jagnjeta med volkove Ne nosite mošnje, ne torbe, ne čevljev, in nikogar na potu ne po¬ zdravljajte. In v ktero hišo koli pridete, recite naj poprej : Mir bodi ti hiši.. In ako je tam otrok mini, bo počival nad njim vaš mir j ako pa ne, se bo k vam vernih V tisti hiši pa ostanite, ter jejte in pijte, kar je pri njih; delavec namreč je vreden svojega plačila. Ne hodite od hiše do hiše. In v ktero mesto koh pridete, in vas sprejmejo, jejte, kar se pred vas postavi; in ozdravljajte bolnike, kteri so ondi, in recite jim: Približalo se vam je Božje kraljestvo. (Berilo in Evangeli pri maši med proce¬ sijo sta tista, ko o križevem tednu.) ?27 30. malega travna. V dan s. Katarine Sienske device. Berilo; Bratje! kdor se hvali itd. (kakor v dan s. Lncije device mučenice, str. 200). E v a n g e 1 i: Nebeško kraljestvo je podobno desetim devicam itd. (kakor v dan s. Bar¬ bare device muc. str. 195). 1. velicega travna. V dan ss. Filipa in Jakopa aposteljnov. Berilo iz bukev modrosti S , 1 — S. Pravični bodo z veliko serčnostjo stali pred tistimi, kteri so jih stiskali, in jim jemali dela. Ko bodo to vidili, bodo ometeni od groznega strahu, in se bodo za¬ čudili zavoljo naglosti neupanega zveličanja, ter bodo sami pri sebi rekli, kesaje se. in od briti-osti duha zdihovaje : Ti so , ktere smo nekdaj zasmehovali, in v zasramljiv pregovor imeli. Mi neumni smo njih življenje imeli za ne¬ spamet, in njih konec za nečast; glejte, kako so zdaj prišteti med Božje otroke, in njih del je med svetniki. Evangeli svetega Janeza 14, 1 — 13. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem : Vaše serce naj se ne prestraši. Verujete v Bogd, tudi v me vervajte! V hiši mojega Očeta je veliko prebivališč. Ako bi takd ne bilo, bi vam bil povedal; ker grem vam mesto pri¬ pravit. In ko odidem, in vam mesto pripravim, 15 * 228 bom spet prišel, in vas bom k sebi vzel, da bote tudi vi, kjer sem jaz. In kam jaz grem, veste in pot veste. Mu reče Tomaž: Gospod! ne vemo, kam greš; in kako moremo pot vediti ? Jezus mu reče: Jaz sem pot, in res¬ nica in življenje. Nihče ne pride k Očetu dru- gači, kakor po meni. Ako bi mene poznali, bi gotovo tudi mojega Očeta poznali, in od- sehmal ga bote poznali, in ste ga vidili. Mu reče Filip : Gospod! pokaži nam Očeta, in nam je dosti. Mu reče Jezus : Toliko časa sem pri vas, pa me ne poznate ? Filip! kdor mene vidi, vidi tudi Očeta. Kako praviš ti: Pokaži nam Očeta ? Ali ne verujete, da sem jaz v Očetu, in Oče v meni? Besede, ktere vam jaz govorim, ne govorim sam od sebe, ampak Oče, kteri v meni prebiva, on dela opravlja. Ali ne verujete, da sem jaz v Očetu, in Oče v meni? Če ne, vsaj zavoljo del vervajte. Resnično , resnično vam povem : kdor v me veruje, bo dela, ktere jaz delam, tudi on delal, in še veče. kakor te, bo delal, ker jaz grem k Očetu. In kar koli bote Očeta v mojem imenu prosili, to bom storil; da bo Oče v Sinu po¬ veličan. 3. velicega travna. V dan najdenja svetega križa. Berilo iz lista s. Pavlu aposteljna do Filipljanov , 2 , 3 — 11 . Bratje ! ravno to mislite med seboj, itd. (kakor cvetno nedeljo pri maši str. 105). 229 Evangeli svetega Janeza 3, 1—13. Tisti čas je bil Človek zmed farizejev, Nikodem po imenu, viši med Judi. Ta je prišel po noči k Jezusu, in mu je rekel: Uče¬ nik, vemo, da si učenik od Boga prišel; zakaj nihče ne more teh čudežev delati, ktere ti de¬ laš, če Bog ni ž njim. Jezus je odgovoril in mu rekel: Resnično, resnično ti povem, ako kdo ni vnovič prerojen, ne more viditi Božjega kraljestva. Mu reče Nikodem: Kako more člo¬ vek rojen biti, ko je star? Ali more v telo svoje matere vdrugič iti. in prerojen biti ? Je¬ zus je odgovoril: Resnično, resnično ti povem, ako kdo ni prerojen iz vode in iz svetega Duha, ne more iti v Božje kraljestvo. Kar je rojeno iz mesa, je meso ; in kar je rojeno iz Duha, je duh. Ne čudi se, da sem ti rekel: Vnovič morate rojeni biti. Veter piha, kjer hoče, in glas njegov slišiš, pa ne veš, od kod prihaja, ali kam gre; tako je slehern, kteri je rojen iz Duha. Nikodem je odgovoril in mu rekel: Kako se more to zgoditi? Jezus .je odgovoril ter mu rekel: Ti si učenik v Izraelu, in tega ne veš ? Resnično, resnično ti povem, da, kar vemo, govorimo, in kar smo- vidili, pričujemo; in ne sprejmete našega pri¬ čevanja. če vam pozemeljske reči pravim , in ne verjamete, kako bote verovali, ako vam bom nebeške pravil ? In nihče ni šel v ne¬ besa, kakor kteri je prišel iz nebes , Sin člo¬ vekov, kteri je v nebesih. In kakor je Mojzes povišal kačo v puščavi, tako mora povišan 230 biti Sin človekov; da, kdor koli vanj veruje, se ne pogubi, temuč ima večno življenje. 4. velioega travna. T dan s. Florijana in tovaršev mučenikov. Berilo iz 1. lista s. Petra aposteljna 1. 3 — 7. Hvaljen bodi Bog in Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, kteri nas je zavoljo svojega velikega usmiljenji, prerodil v živo upanje po vstajenji Jezusa Kristusa od mertvih, v nestrohljiv, in neognjušen in nezvenljiv del, prihranjen vam v nebesih, kteri ste v Božji moči ohra¬ njeni po veri v zveličanje, ktero ima razodeto biti posled¬ nji čas; v kterem se bote veselili, če morate zdaj malo šalovati v mnogoterih skušnjah, da se skušnja vaše vere veliko dražje ko zlato, ktero se z ognjem skuša, pokaže v hvalo, in slavo in čast o razodetji Jezusa Kristus« Gospoda našega. Evangeli svetega Janeza 15, t — tl. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Jaz sem terta, vi mladike. Kdor ostane v meni, in jaz v njem , on rodi veliko sadu: ker brez mene ne morete nič storiti. Ako kdo v meni ne ostane, bo venkaj verzen, kakor mladika; in bo usahnila, in jo bodo pobrali in v 6genj vergli, in zgori. Ako ostanete v meni, in moje besede ostanejo v vas, prosite, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. V tem je poveličan moj Oče , da veliko sadii obro¬ dite, in da ste moji učenci. Kakor je Oče 23 i mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostanite v moji ljubezni. Ako moje zapovedi spolnu- jete, bote ostali v moji ljubezni; kakor sem tudi jaz zapovedi svojega Odeta spolnil, in ostanem v njegovi ljubezni. To sem vam go¬ voril, da moje veselje v vas ostane, in da se vaše veselje dopolni. 5. velicega travna. T dan s. Gotharda spoznavavca škofa. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Hebrejev 7, 23—27. Bratje! duhovnov je bile več po postavi, zato ker jim je smert branila OBtati ; Jezus pa, ker ostane vekoma, ima večno duhovstvo. Torej jih premore tudi vekoma zveli¬ čati, kteri pridejo po njem k Bogu, ker vedno živi, da za nas prosi. Spodobilo se je namreč, da imamo takega velikega duhovna, svetega, nedolžnega, neomadeževanega, odločenega od grešnikov, in višega, ko so nebesa : kte- remu ni treba kakor duhovnom vsak dan proprej za svoje grehe darovati, potlej za grehe ljudstva, zakaj to je storil enkrat, ker je sam sebe daroval, Jezus Kristus naš Gospod. Evangeli svetega Matevža 24-, 42 — 47. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem i Oujte, ker ne veste, ktero uro bo vaš Gospod prišel. To pa vedite , da, ko bi vedil hišni gospodar, ktero uro ima tat priti, bi gotovo cul, in bi ne pustil podkopati svoje hiše. Torej bodite tudi vi pripravljeni; ker ob uri, 232 ki je ne veste, bo Sin človekov prišel. Kdo neki je zvesti in razumni hlapec, kterega je postavil njegov gospod čez svojo družino, da jim daje ob času jed ? Blagor tistemu hlapcu, kterega njegov gospod , kadar pride , najde tako delati: Resnično vam povem, da go bo čez vse svoje premoženje postavil 16. velicega travna. V dan s. Janeza Nepomučana mučenika. Berilo iz bukev Sirahovih 21, 26 — 31. Neumni skoz okno gleda v hišo; razumni mož pa znnej stoji. Nespamet človekova je poslušati pri durih; modrega pa teži sramota. Usta neumnih nespametno go¬ vore , besede modrih pa so z mero pretehtane. Trapasti imajo na jeziku svoje serce, modri pa v sercu svoj jezjk. Kadar kolne hudobni hudiča, kolne sam svojo dušo. Se- petavec oskruni svojo dušo, in je povsod čerten ; in kdor se ga derži, je sovražen: molčeči in razumni je češčen. Evangeli: Tisti čas je Janez, ko je v ječi itd. (kakor drugo nedeljo v adventu str. 4). 17. velicega travna. V dan s. Jošta spoznavavca. Berilo : Kakor v dan sv. Antona Padovanskega str. 235. Evangeli: Ne bojte se majhna čeda itd. (kakor v dan s. Osvalda, str. 248). 233 25. velicega travna. V dan s. Terbana mučenika papeža. Berilo: Bratje! hvaljen bodi Bog:, itd. (kakor v dan s. Blaža mučenika škofa, str. 212). E v a n g e 1 i: Nekdo , ki je šel na tuje itd. (kakor v dan s. Nikolaja, str. 196). 31. velicega travna. V dan ss. Kancijana in tovar.se? mučenikov. (O velikonočnem času.) Berilo: Hvaljen bodi Bog in Oče itd. E v a n g' e 1 i: Jaz sem terta , vi mladike itd. (oboje kakor v dan s. Florijana in to- varšev, str. 230). (Zunaj velikonočnega časa.J Berilo iz bukev modrosti S, 16 — 20. Pravični pa bodo vekomaj živeli, in pri Gospoda je *J>h plačilo, in skerb z a-nje pri Najvisem. Zato bodo pre¬ dli častitljivo kraljestvo in lepo krono iz Gospodove roke, ker 8 svojo desnico jih bo pokril, in s svojo sveto roko jih bo branil. Prejel bo orožje njegov serd, in oborožil stvari v Maščevanje nad sovražniki. Oblekel bo namesti oklepa Pravico, in vzel namesti čelade pravično sodbo. Prejel °° nepremagavni škit, svetost. Evant/eli svetega. Lukeza 6, 17—23. Tisti čas je šel Jezus z gore itd. (kakor v dan ss. Fabijana in Sebastijana mučenikov. 8tr - 206). 234 2. rožnega cveta. V dan ss. Marcelina, Petra in Erazma muče¬ nikov. Berilo: Bratje! menim, da se terpljenje sedanjega časa ne da primeriti itd. (kakor četerto nedeljo po bin- koštib, str. 165). E v a n g e 1 i: Kadar bote slišali vojske itd. (kakor v dan ss. Vincencija in Anastazija mučenikov str. 207). 9. rožnega cveta. V dan ss. Primoža in Felicijana mučenikov. Berilo: Pravični pa bodo vekomaj živeli itd. (kakor v dan ss. Kancijana in tovaršev mučenikov, str. 233). Evangeli: Zahvalim te Oče itd. (kakor 24- dan svečana, str. 218). 10. rožnega cveta. V dan s. Margarete kraljice. Berilo: Serčno ženo kdo bo našel? itd. (kakor v dao s. Frančiške Rirmke vdove, str. 218). Evangeli: Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, itd. (kakor v dan s. Lucije de¬ vice mučenice, str. 200). 2 m 13. rožnega cveta. V dan s. Antona Padovanskega. Berilo iz 1. lista s. Pavla aposfeljna do Korincanov 4, 9—14. Bratje ! v razgledovanje smo svetu in angelom in ljudem. Mi smo neumni zavoljo Kristusa, vi pa modri v Kristusu; mi slabi, vi pa močni ; vi častiti, mi pa brez- časti. Do te ure smo lačni, žejni in nagi, in nas za uho bijejo, in nimamo stanovitnega prebivališča. In se trudimo 8 svojimi rokami delajoči; nas kolnejo, in blagoslavljamo; uas preganjajo, in prenašamo; nas preklinjajo, in prosimo; kakor smeti tega sveta smo postali, vsega izveržek do 2( laj. Tega ne pišem, da bi vas osramotil, ampak vas opominjam, kakor svoje preljube otroke v Kristusu Jezusu Gospodu našem. Evageli: Naj bo opasano vaše ledje, itd. (kakor v dan s. Silvestra papeža, str. 17). 15. rožnega cveta. V dan ss. Vida in tovarišev mučenikov. Berilo: Pravičnih duše so v roki božji, itd. (kakor v dan ss. Vincencija in Anastazija str. 207). Evangeti svetega Lukeza 10, / 6 — 20. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Kdor vas posluša, mene posluša; kdor pa vas Uničuje, mene zaničuje. Kdor pa mene zani- 230 čuje, zaničuje njega, kteri me je poslal. Dva in sedemdeseteri pa so se z veseljem vernili, rekoč : Gospod! tudi hudiči so nam pokorni v tvojem imenu. In jim je rekel: Vidil sem satana, kakor blisk z neba pasti. Glejte! dam vam oblast stopati na kače in škorpijone. in zoper vso moč sovražnikovo ; in nič vam ne bo škodovalo. Vender ne veselite se tega, da so vam duhovi pokorni; veselite se pa, da so vaše ime'na zapisane v nebesih. 21. rožnega cveta. V dan s. Alojzija spoznavavca. Berilo h bukev Sirahovih 31, 8 — 11. Blagor človeku, kteri je najden brez madeža, in kten •za zlatom ne hodi, in se ne zanaša na zaloge denarjem Kdo je ta , in ga bomo hvalili ? Zakaj prečudne reči J e delal v svojem življenji. On je sknšen v tem, in popoln najden, in mu bo večna čast. On bi bil mogel grešiti, P 8 ni grešil; hudo storiti, pa ni storil. Zato je vterjeno njegovo blago v Gospo du, in njegovo miloščinjo bo ozna- novala vsa množica svetih. Evangeli svetega Matevža 22, 29— $0. Tisti čas je odgovoril Jezus saducejefl 1 in rekel: Motite se, ker ne umete ne piseim ne moči Božje. Ob vstajenji namreč se ne bodo ne ženili ne m ožile, temuč bodo kakor angm 1 Božji v nebesih. Od vstajenja mertvih pa, ali nis te r 237 brali, kar vam je govoril Bog rekoč: Jaz sem Bog Abrahamov, in Bog Izakov, in Bog Ja¬ kopov ? Bog ni mertvih, ampak živih. In množice, to slišati, so se zavzele nad njego¬ vim ukom. Ko so pa farizeji slišali, da je sa- duceje k molčanju pripravil, so se sošli. In eden zmed njih, učenik postave, ga je vpra¬ šal skušajoč ga: Učenik! ktera je velika za¬ poved v postavi? Jezus pa mu je rekel: Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega serca, in iz vse svoje duše, in iz vse svoje misli. Ta je naj veči in perva zapoved. Druga pa je tej enaka : Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe. V teh dveh zapovedih je zapopadena vsa postava in preroki. 22. rožnega cveta. V (lan ss. Ahacija in tovaršev mučenikov. Berilo: Pravični pa bodo vekomaj živeli itd. (kakor v dan ss. Kancijana in tovaršev muc. str. 233). E v angeli: Tisti čas je šel Jezus z gore itd. (kakor v dan ss. Fabijana in Seba¬ stijana mučenikov str. 206). 24. rožnega cveta. V dan rojstva s. Janeza kerstnika. Berilo iz Izaija preroka 49, 1 — 7. Poslušajte , otoki, in pazite ljudstva v daljavi! Go- s P®d me je v v maternem telesu poklical; ko sem še v ^lesn svoje matere bil, se je spomnil mojega imena. In 1® storil moje usta kakor oster meč ; v senco svoje roke 238 me je skril, in me je vzel ko izbrano puščico, v svoj tol me je skril. In mi je rekel: Moj hlapec si ti, Izrael! ker v tebi bom poveličan. In zdaj reče Gospod , ki me je iz maternega telesa sebi hlapca storil: Glej, dal sem te narodom v svetlobo , da si moje zveličanje do konca sveta. Kralji bodo vidili, in knezi vstali , ter te molili zavoljo Gospoda tvojega Boga, in zavoljo Svetnika Izrae¬ lovega, kteri te je izvolil. Evangeli svetega Lukeza 1, .17 — 68. Elizabeti se je spolnil čas poroditi, in je rodila sina. In njeni sosedje in sorodniki so slišali, da je Gospdd skazal svoje veliko usmi¬ ljenje nad njo, in so se ž njo vred veselili. Id zgodilo se je, osmi dan so prišli obrezovat deteta , in so ga imenovali po imenu njego¬ vega očeta Caharija. In njegova mati je od¬ govorila in rekla : Tega ne, ampak Janez naj se imenuje. In so ji rekli: Sej ni nikogar v tvojem rodu, kteremu bi bilo tako ime. Po¬ mignili so pa njegovemu očetu, kako hoče, da bi se imenoval. In si je ukazal dati tablico, in je zapisal, rekdč: Janez je njegovo ime. Id so se vsi čudili. Pri tej priči pa so se od- perle njegove usta in njegov jezik, in je spre¬ govoril in Boga hvalil. In opadel je strah vse njih sosede, in po vseh Judejskih gorah so se razglasile vse te reči. In vsi, kteri so slišali, so si k sercu vzeli, rekoč: Kaj koli bo iz tega deteta ? Zakaj roka Gospodova je bila ž njim. In Caharija, njegov oče, je b» napolnjen s svetim Duhom, in je prerokoval, rekdč: Hvaljen Gospod, Izraelov Bog, ker j e obiskal, in stdril odrešenje svojemu ljudstvu. 239 26 . rožnega cveta. V dan ss. Janeza in Pavla mučenikov. Berilo iz bukev Sirahovih 44, 10—15. Ti so usmiljeni možje, kterih pravičnosti niso pozab¬ ljene ; pri njih zarodu ostane njih blago, svet del so njih vnuki; in v zavezi je ostal njih Zarod in njih otroci zavoljo njih vekomaj ostanejo ; njih rod in njih slava ne bo prešla. Njih telesa so v miru pokopane, in njih imena žive od rodu do rodu. Njih modrost bodo pri¬ povedovale vse ljudstva, in njih hvalo osnanoval ves zbor svetnikov. Evangeli svetega Lukeza 12. 1 — 8. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Varujte se kvasa farizejskega, kteri je hinav¬ ščina. Nič pa ni skritega, kar bi se ne razodelo; tudi nič skrivnega, kar bi šene zvedilo. Torej, kar ste v temi rekli, se bo na svetlem govo¬ rilo; in kar ste na uho govorili v hramih, bo oznanovano na strehah. Povem pa vam svojim prijatlom : Ne bojte se jih, kteri telo umore, in po tem nimajo kaj storiti. Hočem vam pa Pokazati, koga se bojte. Bojte se tistega, kteri, ko je umoril, ima oblast vreči v pekel. Res, vam povem, tega se bojte! Ali se ne prodd pet vrabcev za dva vinarja ? Pa ne eden zmed njih ni pozabljen pri Bogu. Pa tudi lasje vaše glave so vsi razšteti. Ne bojte se tedaj; več ko veliko vrabcev ste vi vredni. Povem vam pa: Kdor koli me spozna pred ljudmi, bo tudi Sin človekov njega spoznal Pred angeli Božjimi. 240 29. rožnega cveta. V dan ss. aposteljnov Petra in Pavla. Berilo iz djanja apostolskega 12, 1 — 11. Tiste dni jih je kralj Herod začel nekaj v cerkvi preganjati. Umoril pa je Jakopa , Janezovega brata, z mečem. Ko je pa vldil, da je to Judom všeč, je ukazal tudi še Petra vjeti. Bili so pa dnevi opresnikov. Ko ga je bil tedaj vjel, ga je poslal v ječo , in dal štirim čet- vernijam vojakov varovati, ker ga je hotel po veliki noči postaviti pred ljudstvo. In Peter je bil sicer zapert v ječo j cerkev pa je za-nj neprenehoma k Bogu molila. Kadar ga je pa Herod imel pred ljudi postaviti, je tisto noč Peter spal med dvema vojakoma vklenjen v dve ve¬ rigi ; in varhi so pred durmi varovali ječo. In glej, angel Gospodov je pristopil, in luč se je zasvetila v ječi; in je udaril Petra v bok, in ga zbudil, rekoč : Vstani hitro! In verige so padle od njegovih rok. Rekel pa mu jo angel: Opaši se in obuj svoje čevlje. In storil je tako. In (angel) mu je rekel: Ogerni svoj plajš, in pojdi za menoj. In je šel ven za njim, pa ni vedil, da je res, kar se je godilo po angelu; ampak je menil, da vidi prikazen. Kadar sta bila pa odšla memo perve in drugo straže , sta prišla do železnih vrat, ktere peljejo v mesto, in te so se jima same od sebe odperle. In sta šla skozi nje, in prišla v ene ulice, in zdajci je odstopil angel od njega. In Peter se zave, in reče : Zdaj vem res, da jo poslal Gospod svojega angela, in me je rešil iz Herodove roke, in vsega čakanja Judovskega ljudstva. Evangeli svetega Matevža 16, 13 — 19. Tisti ča& je prišel Jezus itd. (kakor v dan stola s. Petra v Rimu str. 204). 241 P 2. malega serpana. V dan obiskanja s. Marije device. Berilo iz visoke pesmi Salomonove 2, 8 — 14. Glej, on pride, in skače po gorah, in preskakuje hribe. Podoben je moj ljubi šemi in mlademn jelenu. Glej, on stoji za našo steno, in gleda skozi okna, in pogleduje skozi mrežo. Glej, moj ljubi mi govori: Vstani, kiti, prijatlica moja, golobica moja, lepa moja! in pridi; ker zima je že minula ; dež je odšel in nehal; cvetlice bo se prikazale v vaši deželi; čas obrezovanja je prišel; glas gerličin se je zaslišal v naši deželi; smokva je pognala cvoj svet; cvetoči vinogradi dajo svoj duh. Vstani, prijatlica moja, lepa moja! in pridi. Golobica noja v razpokah skale, v luknjah kamnate ograje! pokaži Mi svoje obličje, daj slišati svoj glas v mojih ušesih; ker tvoj glas je sladek, in tvoje obličje lepo. Evangeli svetega Lukeza /, 39 — 47. Tisti čas se je Marija vzdignila, in je ja-, derno šla v gore v mesto na Judovem. In je stopila v hišo Caharijevo in je pozdravila Eli¬ zabeto. In zgodilo se je, ko je zaslišala Eliza¬ beta pozdravljenje Mariino, je poskočilo dete v njenem telesu. In Elizabeta je bila napolnjena s svetim Duhom, v in je zavpila z velikim gla¬ som, in rekla: „Žegnana si ti med ženami in žegnan je sad tvojega telesa ! In od kod to meni, da pride mati mojega Gospoda k meni? Zakaj glej! ko je prišel glas tvojega pozdrav¬ ljena °v 'moje ’ ušesa, je dete poskočilo od veselja v mojem telesu. In blagor ti, ki si verovala, ker 'se bo dopolnilo, kar ti je Go- Slov. Evangel. 16 242 sp6d povedal. In Marija je rekla: Moja duša poveličuje Gospoda, in moj duh se veseli v Bogu, mojem Zveličarji. 4. malega serpana. V dan s. Urha spoznavavca škofa. Berilo: Bratje! duhovnov je bilo več itd. E v angeli: Čujte, ker ne veste itd. (oboje kakor v dan s. Gotbarda spoznavavca škofa, str, 231). 12. malega serpana. T dan ss. Mohorja škofa in Fortunata dija- kona, muc., kranjske dežele priporočnikov. Berilo: Pravičnih duše so v roki božji, itd. Evangeli: Kadar bote slišali vojske, itd (oboje kakor v dan ss. Vincencija in Anastazija muč. str. 207). 13. malega serpana. V dan s Margarete device mučenice. Berilo: Gospod, moj Bog! povzdignil si itd. (kakor v dan s. Doroteje, str. 214 ). Evangeli: Nebeško kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor v dan s. Lucije de- vice mučenice str. 200). 243 16. malega serpana. T dan s. device Marije Karmelske. Berilo iz bukev Sirahovih 24, 23—31. Jaz sem ko terta sladek in dišeč sad rodila, in iz mojega cvetja je častit in obilen sad. Jaz sem mati čiste ljubezni, in strahu, in spoznanja in svetega upanja. Pri meni je vsa milost pota in resnice, pri meni vse upanje življenja in čednosti! Pristopite k meni vsi, kteri me želite, in mojega sadu se nasitite. Zakaj moj duh je slajši od medu, in moj del slajši od medli in satovja. Moj spomin je v večne rodove. Kteri mene jedo, bodo že lačni; in kteri mene pijo, bodo še žejni. Kdor mene Posluša, ne bo osramoten: in kteri po moje delajo, ne bodo grešili. Kteri mene oznanujejo, bodo večno življenje imeli. Evangeli svetega Irukeza 14, 27 — 28. Tisti čas, ko je Jezus množicam govoril, je povzdignila neka žena glas zmed množice, in mu je rekla: Blagor telesu, ktero je tebe nosilo, in persim, ktere si sesal! On pa je rekel: Veliko bolj blagor tistim, kteri Božjo besedo poslušajo, in jo ohranijo. 17. malega serpana. V dan s. ‘Aleša spoznavavca. Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Timoteja 6 , 6 — 12 . Predragi! velik dobiček je pobožnost z zadovoljnostjo. Mič namreč nismo prinesli na ta svet j gotovo je, da tudi nič ne moremo odnesti. Ako pa imamo živež in °bleko, bodimo s tem zadovoljni. Zakaj, kteri hočejo °bogateti, padejo v skušnjavo, in v zadergo hudičevo, in 16* 244 v veliko nepridnih in škodljivih želj, ktere potope člo¬ veka v pogubljenje in končanje. Korenina vsega hudega namreč je lakomnost; nekteri, ki so po njej hrepeneli, so zašli od vere, in se zapletli v velike nadloge. Ti pa, o človek Božji! beži pred tem; derži se pa pravice, pobožnosti, vere, ljubezni, poterpežljivosti, krotkosti. Vojskuj dobro vojsko vere, segaj po večnem življenji, E v a n g e 1 i: Glej, vse smo zapustili itd. (ka¬ kor v dan spreobernjenja s. Pavla apo- steljna str. 210). 20. malega serpana. V dan s. Elija preroka. Berilo iz bukev 'Sirahovih 48, 1 — 10. Vstal je Elija prerok kakor ogenj, in njegova besedo je kakor baklja gorela. On je pripeljal nad ljudstva lakoto, in ker so ga razdražili s svojim zavidom, jib je manj prihajalo, niso namreč mogli terpeti zapoved Gospo- dovih. Z besedo Gospodovo je zaperl nebo, in je priklical z neba ogenj trikrat. Tako se je poveličal Elija v svojih čudežih. In kdo so more tako slaviti, kakor ti? Ti 9 ’ vzdignil mertvega iz groba, iz smertne oblasti po besedi Gospoda Boga. Ti si vergel kralje v pogubo, in .slavne iz njih postelje, in razterl lahko njih moč. Ti si slišal na Sinaji svarjenje in na Horebu sodbo maščevanja. T> si mazal kralje v pokorjenje, in si preroke stavil nasled¬ nike za seboj. Ti si bil vzet v ognjenem viharji na vozu z ognjenimi konji. Ti si bil namenjen ob sodbah časov tolažiti serd Gospodov, spraviti očetovo serce s sinom, 1® spet vstanoviti rodove Jakopove. E v angeli: Tisti čas vzame Jezus sebJj Petra in Jakopa in Janeza itd. (kakor drugo postno nedeljo str. 49). 245 \ 22. malega serpana. V dan s. Marije Magdalene. Berilo: Vstala bom, in obhodila mesto itd. (kakor 23. dan svečana, str. 216). Eva n geli: Tisti čas je nekdo zmed farizejev itd. (kakor v četertek po tihi nedelji, str. 98). 25. malega serpana. V dan s. Jakopa aposteljna. Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do . Korin- canov 4, 9 — 15. Bratje! menim, da je Bog nas aposteljne poslednje postavil, kakor k smerti namenjene: ker smo v razgledo¬ vanje svetu, in angelom in ljudem. Mi smo neumni zavoljo Kristusa, vi pa modri v Kristusu; mi slabi, vi pa močni; vi častiti, mi pa brez časti. Do te ure smo lačni, žejni in nagi, in nas za uho bijejo, in nimamo stanovitnega prebivališča. In se trudimo s svojimi rokami delajoči; nas kolnejo, in blagoslavljamo; in nas preganjajo, in Prenašamo; nas preklinjajo, in prosimo; kakor smeti tega sveta smo postali, vsega izveržek do zdaj. Tega ne pišem, da bi vas osramotil, ampak vas opominjam, kakor svoje Preljube otroke. Zakaj, ko bi ravno deset tavžent učenikov imeli v Kristusu, vendar nimate veliko očetov; ker v Kristusu Jezusu sem vas jaz z evangelijem rodil. Evangeli svetega Matevža 20, 20 — 23. Tisti čas je pristopila k Jezusu mati Ce- bedejevih sinov, s svojima sinoma, ter ga Je molila in nekaj prosila. On pa ji je rekel: Kaj hočeš? Mu pravi: Reci, naj sedita ta moja sina, eden na tvoji desnici, eden pa na tvoji levici v tvojem kraljestvu. Jezus pa je odgovoril in rekel: Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga bom jaz pil? Mu rečeta: Moreva. Jima reče: Moj kelih bota sicer pila; sedeti pa na moji desnici ali levici ni moje vama dati, ampak kterim je pripravljeno po mojem Očetu. Ravno ta dan. V dan s. K istofa mučenika. Berilo: Pravičnega je vodil Gospod itd. E v ang eli: Nikar ne mislite itd. (oboje kakor v dan s. Valentina mučenika str. 215). 26. malega serpana. V dan s. Ane, matere Marije device. Berilo; Serčno ženo kdo bo našel? (kakor v dan s. Frančiške Kimske vdove, str, 218). Evangeli: Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, (kakor v dan s. Lucije device mučenice str. 200). 2. velicega serpana. Y dan s. Stefana papeža mučenika. Berilo iz djanja apostolskega 20, 17—21. Tiste dni je iz Milota Pavel poslal v Efez, poklicat starašine cerkvene. Kadar so bili ti k njemu prišli, io so vkup e j bili, jim je rekel : Vi veste od pervega dne, ko sem prišel v Azijo, kako sem z vami ves čas bil, služeč Gospodu z vso ponižnostjo in s solzami in skuš¬ njami, ktere so se mi godile zavoljo zalezovanja Judov; 247 kako nisem nič odtegnil koristnega, da bi vam ne bil oznanil, in vas učil očitno in po hišah, oznanujoč Judom in nevernikom spreobernjenje k Bogu in vero v našega Gospoda Jezusa Kristusa. E v angeli: Ako hoče kdo za menoj priti itd. (kakor v dan s. Blaža mučenika škofa, str. 212). 5. velicega serpana. T dan s. Marije Snežnice. Berilo iz bukev Sirahovih 24, 14 — 16. Od začetka in pred veki sem stvarjena, in nikdar ne bom nehala, in v svetem prebivališču sem pred njim služila. In tako sem se v Sionu vterdila, in v svetem mestu sem ravno tako počivala, in v Jeruzalemu je bila moja oblast. In sem se vkoreninila v častitem ljudstvu, In v mojem Bogu je njegov del, in v družbi svetnikov moje stanovališče. Evangeli svetega Lukeza 11, 27 — 28. Tisti čas, ko je Jezus množicam govoril, itd. (kakor v dan s. device Marije Karmelske, str. 243). Ravno ta dan. V dan s. Osvalda spoznavavca. Berilo: Bratje! v razgledovanje smo svetu itd. (kakor v dan s. Antona Padovanskega str. 234). Evangeli svetega Lukeza 12, 32 — 34. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Ne bojte se, majhna čeda! ker vašemu Očetu je dopadlo vam dati kraljestvo. Prodajte svoje premoženje, in dajte vbogajme. Storite si mošnje, 248 ktere se ne starajo; zaklad, kteri ne mine, v nebesih, kamor se tat ne približa, in kterega molj ne razjeda. Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše serce. 6. velicega serpana. V dan ss. Krista in tovaršev mučenikov. Berilo: Pravični pa bodo vekomaj živeli itd. (kakor v dan ss. Kancijana in tovaršev muč. str. 233). Evangeli: Tisti čas je šel Jezus z gore itd. (kakor v dan ss. Fabijana in Sebastijana muč. str. 206). 10. velicega serpana. T dan s. Lovrenca mučenika. Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Korin- canov 9, 6 — 10. Bratje! kdor skopo seje, bo tudi skopo žel; in kdor seje v obilnosti, bo tudi v obilnosti žel. Slehern (daruj), kakor je v svojem sercu namenil, ne z žalostjo ali po sili; zakaj veselega darovavca ljubi Bog. Bog pa je mogočen vsak dar zobiljšati med vami, da imate vselej vsega dovolj, in ste bogati za vsako dobro delo; kakor je pisano : Deli, daje ubogim, njegova pravičnost ostane vekomaj. Kteri pa daje seme sejavcu, bo tudi kruha jesti dal, in bo namnožil vaše seme, in dal rasti obilnejši sad vaše pravičnosti. Evangeli svetega Janeza 12, 24 — 26. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Resnično, resnično vam povem, ako pšenično zerno ne pade v zemljo, in ne umerje, ostane 249 ono samo; ako pa umerje, stori veliko sadri. Kdor ljubi svoje življenje, ga bo zgubil; in kdor sovraži svoje življenje na tem svetu, ga po prihranil v večno življenje. Ako kdo meni služi, naj za menoj hodi; in kjer sem jaz, tamkaj bo tudi moj služabnik. In ako kdo meni služi, ga bo moj Oče počastil. 15. velicega serpana. Veliko gospojnico, ali v god vnebovzetja Marije device. Berilo iz bukev Strahovih 24, 11 — 20. V vsem sem pokoja iskala, in v deležu Gospodovem sem hotla stanovati. Tedaj je zapovedal, in mi rekel stvarnik vseh reči; in kteri me je stvaril, je počival v mojem šotoru, in mi je rekel: V Jakopu prebivaj, v Izraelu imej svoj del, in med mojimi izvoljenimi se vkorenini, — In tako sem se v Sionu vterdila, in v svetem mestu sem ravno tako počivala, in v Jeruzalemu je bila moja oblast. In sem se vkoreninila v častitem ljudstvu, in v mojem Bogu je njegov del, in v družbi svetnikov moje stanovališče. Kakor ceder na Libanu sem Povišana, in kakor cipresa na gori Sionski. Visoka kakor Palma v Kadezu sem zrastla, in kakor zasajena roža v Jerihu; kakor lepa oljka na polji, in kakor javor ob v odi na potih sem visoko zrastla. Kakor sladka skorja in lepo dišeče mazilo sem dišala, kakor izbrana ®ira sem dajala prijeten duh od sebe. Evangeli svetega Lukeza 10, 38 — 42. Tisti čas je šel Jezus v neko vas; in heka žena, Marta po imenu, ga je sprejela v svojo hišo. In ona je imela sestro, po imenu Marija, ktera je tudi sčdla k nogam Gosp6- 250 H dovim, in poslušala njegovo .besedo. Marta pa si je dajala s postrežbo veliko opraviti; ter je pristopila, in rekla: Gospod! ali ti ni mar, da me moja sestra samo pusti streči? Reci ji tedaj, naj mi pomaga. In Gospod je odgo¬ voril, in ji rekel: Marta, Marta! skerbna si in si veliko prizadevaš. Pa le eno je potrebno. Marija je naj bojlši del izvolila, kteri ji ne bo vzet. 16. velicega serpana. V dan s. Roka spoznavavca. Berilo: Bratje! v razgledovanje smo svetu itd. (kakor v dan s. Antona Padovanskega str. 235). Evangeli: Ne bojte se, majhna čeda itd. (kakor v dan s. Osvalda spoznavavca, str. 247). 24. velicega serpana. V dan s. Jerneja aposteljna. Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korin- čanov 12, 27 — 31. Bratje! vi ste telo Kristusovo in udje med seboj. In Bog je v cerkvi postavil pervič aposteljne, drugi« preroke, tretjič učenike, potlej moči, po tem dari ozdrav¬ ljati, pomagati, vladati, mnogotere jezike govoriti, jezike izlagati. So mar vsi aposteljni? ali vsi preroki? ali vsi učeniki? ali imajo vsi moči? ali vsi darf ozdravljati? ali vsi mnogotere jezike govore? ali vsi izlagajo ? Hitite pa po boljših darovih. Evangeli svetega Lukeza 6, 12 — 19. Tisti čas je šel Jezus na goro molit, ‘ n je prenočil v molitvi Božji. In ko je bil dan, ' 251 je poklical svoje učence, in jih je zmed njih dvanajst izvolil, (ktere je tudi aposteljne ime¬ noval) : Simona, ki ga je tudi Petra imenoval, in Andreja njegovega brata, Jakopa in Janeza, Filipa in Jerneja; Matevža in Tomaža, Jakopa Alfejevega, in Simona, ki se imenuje Gorečnik, in Juda Jakopovega, in Judeža Iškarjota, kteri je izdajavec bil. In je šel doli ž njimi, in je stal na ravnem polji, in truma njegovih učen¬ cev, in velika množica ljudi iz vse Judeje, in iz Jeruzalema, in od primorja, in od Tira in Sidona, kteri so bili prišli poslušat, in ozdrav¬ ljeni bit od svojih bolezen. In ktere so nadle¬ govali nečisti duhovi, so bili ozdravljeni. In vsa množica se ga je skušala dotakniti, ker je moč šla iz njega, in je vse ozdravila. 28 . velicega serpana. V dan s. Avguština škofa in učenika. Berilo: Predragi! zapričujem pred Bogom itd. (kakor v dan s. Silvestra papeža, str. i 7). E v angeli: Vi ste sol zemlje, itd. (kakor v dan s. Gregorja papeža, str. 219). 29 . velicega serpana. V dan obglavljenja s. Janeza kerstnika. Berilo iz Jeremija preroka i, 17 — 19. Tiste dni mi je govoril Gospod rekoč: Prepaši svoje ledje, in vstani, in govori Judu vse, kar ti jaz sap o vem. Ne boj se jib; tudi namreč ne bom pripustil, d* bi se jih bal. Zakaj jaz te dans storim terdno mesto, ' D železen steber, in bronast zid po vsej deželi, kraljem 252 v Judu, njegovim knezom, in duhovnom in ljudstvu v deželi. In se bodo bojevali zoper tebe, pa ne bodo pre¬ mogli, ker sem jaz s teboj, reče Gospod, da to rešim. Evangeli svetega Marka 6, 17 — 29. Tisti Čas je poslal Herod, in vjel Janeza, in ga zvezal v ječi zavoljo Herodijade, žene svojega brata Filipa, ker jo je bil za ženo vzel. Zakaj Janez je rekel Herodu: Ni ti pripuščeno imeti žene svojega brata. Herodijada pa ga je zalezovala, in ga je hotla umoriti, pa ni mogla. Herod se je namreč bal Janeza, ker je vedil, da je pravičen in svet mož; in ga je varoval, in je, kadar ga je zaslišal, veliko storil, in ga je 'rad poslušal. In ko je bil priložen dan pri¬ šel, je Herod v dan svojega rojstva večerjo napravil knezom, vojvodom in pervakom Gali¬ lejskim. In ko je bila prišla hči Herodijadina, in je plesala, in dopadla Herodu in sedečim ž njim; je rekel kralj dekletu: Prosi me, kar hočeš, in ti bom dal. In ji je prisegel: Kar koli boš prosila, ti bom dal, tudi polovico svojega kraljestva. In je ven šla in rekla svoji materi: Kaj naj prosim? Ona pa je rekla: Glavo Janeza kerstnika. In je šla zdajci hitro noter k kralju, in je prosila, rekoč: Hočem, da mi daš jaderno v skledi glavo Janeza kerstnika. In kralj je bil žalosten, pa zavoljo prisege, in zavoljo sedečih ž njim, je ni hotel žaliti; temuč je poslal rabeljna, in ukazal pri' nesti njegovo glavo v skledi. In ga je v ječ' ob glavo djal, in je prinesel njegovo glavo,/ skledi, in jo je dal dekletu, in dekle jo j® dalo svoji materi. Kadar so to slišali njegovi 253 učenci, so prišli in vzeli njegovo truplo, in so ga položili v grob. Pervo nedčljo mesca kimovca. V god svetih angelov varhov. Berilo iz 2. bukev Mojzesovih 23, 20—23. To govori Gospod Bog: Glejte, jaz lom poslal svojega angela, kteri pojde pred teboi, in te bo varoval na potu, in pripeljal v kraj, kterega sem pripravil. Spoštuj ga, in poslušaj njegov glas, in glej, da ga ne zaničuješ, ker ne bo zanesel, kadar grešiš, in moje ime je v njem. Ako poslušaš njegov glas, in vse storiš, kar govorim; bom sovražnik tvojim sovražnikom, in bom nasprotoval tvojim nasprotnikom. In moj angel pojde pred teboj. Evangeli svetega Matevža 18, 1 — 10. Tisti čas so pristopili učenci k Jezusu, rekoč: Kteri je li veči v nebeškem kraljestvu? •In Jezus je poklical otroka, in ga je postavil v sredo med nje, in je rekel: Resnično vam povem, ako se ne spreobernete, in niste kakor otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo. Kdor koli se tedaj poniža, kakor ta otrok, ta je veči v nebeškem kraljestvu. In kdor sprejme kterega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme. Kdor pa pohujša kterega teh malih, ki v me verujejo, bi mu bilo bolje, da bi se »u obesil mlinski kamen na vrat, in bi se po¬ topil v globočino morja. Gorje svetu zavoljo pohujšanja! Pohujšanje sicer mora priti, ali vendar gorje tistemu človeku, po kterem po¬ hujšanje pride. Ako te pa tvoja roka, ali tvoja boga pohujša, odsekaj jo, in verzi jo od sebe; 254 bolje ti je hromemu ali kruljevemu iti v živ¬ ljenje, kakor dve roki, ali dve nogi imeti, pa verženemu biti v večni ogenj. In ako te tvoje okd pohujša, izderi ga, in verzi ga od sebe; bolje ti je z enim očesom iti v življenje, kakor dve očesi imeti, pa verženemu biti v peklenski ogenj. Glejte, da ne zaničujete kterega teh malih! ker povem vam, da njih angeli v ne¬ besih vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih. 1. kimovca. V dan s. Tilna (Egidija) opata. Berilo: Ljub je bil Bogu in ljudem, itd. (kakor v dan s. Antona puščavnika, 204). Evangeli: Glej, vse smo zapustili, itd. (ka¬ kor v dan spreobernjenja s. Pavla apo- steljna str. 210). 4. kimovca. V dan s. Kozalije device. Berilo: Bratje! kdor se hvali, itd. (kakor v dan s. Lucije device mučenice str. 200). Evangeli: Nebeško kraljestvo Je podobno desetim devicam, itd. (kakor v dan s- Barbare device mučenice str. 195). 8. kimovca. Malo gospojnico ali v god rojstva Marije device. Berilo kakor v praznik spočetja device Marije, (8. grudna, str. 198). Evangeli svetega Matevža 1, i — 16. Bukve rodil Jezusa Kristusa, sinil Davi¬ dovega, simi Abrahamovega. Abraham je rodil Izaka; Izak pa je rodil Jakopa; Jakop pa j e 255 rodil Judata in njegove brate. Juda pa je ro¬ dil Faresa in Žara s Tamaro; Fares pa je rodil Ezrona; Ezron pa je rodil Arama. Aram pa je rodil Aminadaba; Aminadab pa je rodil NAsona; Nason pa je rodil Salmona; Salmon pa je rodil Boža z Rahabo; Boz pa je rodil Obeda z Ruto; Obed pa je rodil Jeseta; Jese pa je rodil Davida kralja. David kralj pa je rodil Salomona, ž njo, ki je bila Urijeva. Salomon pa je rodil Roboama; Roboam pa je rodil Abija; Abija pa je rodil Asata; Asa pa je rodil Jozafata; Jozafat pa je rodil Jo- rama; Joram pa je rodil Ozija; Ozija pa je rodil Joatama; Joatarn pa je rodil Ahaca; Ahac pa je rodil Ezekija. Ezekija pa je rodil Manaseta; Manase pa je rodil Amona; Amon pa je rodil Jozija. Jozija pa je rodil Jehonija in njegove brate ob Babilonskem preselovanji. In po Babilonskem preselovanji je Jehonija rodil Salatiela; Salatiel pa je rodil Zorobabela. Zorobabel paje rodil Abiuda; Abiud pa je rodil Eliakima; Eliakim pa je rodil Azorja; Azor pa je rodil Sadoka; Sadok pa je rodil Ahima; Ahim pa je rodil Eliuda. Eliud pa je rodil Eleazarja; Eleazar pa je rodil Matana; Matan pa je rodil Jakopa. Jakop pa je rodil Jožefa, moža Marije, iz ktere je rojen Jezus, ki je imenovan Kristus. Pervo nedeljo po mali gospojnici. V praznik svetega imena Mariinega. Berilo: Jaz sem ko terta sladek in dižeč sad rodila, itd, (kakor 16 . dan malega serpana, str. 243 ). 256 Evangeli: Tisti čas je bil angel Gabriel od Boga poslan itd. (kakor 18. dan grudna, str. 201). 14. kimovca. V dan povišanja svetega križa. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Filipljanov 2, 5—11. Bratje I ravno to mislite med seboj, kar Kristus Jezus itd. (kakor cvetno nedeljo pri maši, str. 105). Evangeli svetega Janeza 12, 31 — 36. Tisti čas je rekel Jezus Judovskim mno¬ žicam : Zdaj je sodba sveta, zdaj bo vojvoda tega sveta izveržen. In jaz, kadar bom povišan od zemlje, bom vse k sebi vlekel. To pa je rekel, da je naznanil, kakošne smerti bp mn eri. Množica mu je odgovorila: Mi smo sli¬ šali iz postdve, da Kristus vekomaj ostane; m kako praviš ti: Sin človekov mora povišan biti? Kdo je v tisti Sin človekov? Jezus jim J e tedaj rekel: Še malo časa je luč pri vas. Hodite, dokler imate luč, da vas tema ne obide; m kdor v temi hodi, ne vč, kam gre. Dokler imate luč, vervajte v luč, da bote otroci luči. To J e Jezus govoril, in je šel, in se jim skril. 17. kimovca. V dan s. Lamberta škofa mučenika. Berilo iz lista s. Jakopa aposteljna 1, 12—$■ Predragi! blagor človeku, kteri pretorpl skušnjOi ker skušen bo prejel venec življenja, ki ga r 257 Bog tistim obljubil, kteri ga ljub'jo. Nihče, ko je skušan, ne reci, da ga Bog skuša; zakaj Bog se ne da skušati v hudo, in tudi nikogar ne skuša. Vsak pa je skušan, kadar je po svojem poželenji vlečen in vabljen. Potlej ko poželenje spočne, rodi greh; greh pa, ko je storjen, rodi' smert. Ne motite se tedaj, bratje moji preljubi! Vsak dober dar in vsako popolno darilo je od zgorej, in pride od Očeta svetlobe, pri kterem ni premenjenja, tudi ne sence kacega preobračanja. Zakaj radovoljno nas je rodil z besedo resnice, da smo nekake pervine nje¬ govih stvari. Evangeli svetega Lukeza 14, 26 — 33. Tisti čas je reke] Jezus množicam: Ako pride kdo k meni, in ne sovraži svojega očeta in svoje matere, in žene in otrok, in bratov in sester, pa še tudi svojega življenja, ne more biti moj učenec, In kdor ne nosi svo¬ jega križa, in ne bodi za menoj, ne more biti moj učenec. Kdo namreč zmed vas, kadar hoče stolp zidati, ne sede poprej, in ne raz¬ veje potrebnih izdajkov, ali ima' dosti, da ga dodela; da se mu, kadar vstavi dno, in ne more dokončati, ne začno vsi, kteri vidijo, Posmehovati, rekoč: Ta človek je začel zidati, pa ni mogel dokončati ? Ali kteri kralj, kadar se g re vojskovat zoper drugega kralja, ne sede poprej, in ne premisli, ali more z dese¬ ti tavženti naproti iti tistemu, kteri gre •md-nj z dvajsetimi tavženti? Sicer pošlje, dokler je še deleč, sporočnikov do njega, in Prosi mini. Tako tedaj nobeden zmed vas, kteri se ne odpove vsemu svojemu premo- z mvju, ne more biti moj učenec. Slov. Eva n gel. 17 258 21. kimovca. V dan s. Matevža aposteljna in evangelista. Berilo iz Ecehiela preroka 1, 10 — 1A. Podoba obrazov čveterih žival: Obraz človekov in obraz levov je bil na desni, itd. (kakor v dan s. Marka evangelista, str. 225). Evangeli svetega Matevža 9. 9 — 13. Tisti čas je vidil Jezus človeka na cestnii sedeti, Matevža po imenu, in mu reče: Hodi za menoj. In je vstal, in šel za njim. In pri- godilo se je, ko je bil v hiši pri jedi, glej! je veliko cestninarjev in grešnikov prišlo, in so k jedi sedli z Jezusom in njegovimi učenci. In ko so farizeji to vidili, so rekli njegovim učencem: Zakaj je vaš učenik s cestninarji in grešniki? Ko je pa Jezus to slišal, j e rekel: Ni treba zdravnika zdravim, ampak bolnim. Pojdite pa, in učite se, kaj je to: Usmiljenje hočem, pa ne dani. Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike. 27. kimovca. V dan ss. Kozma in Damijana mučenikov. Berilo: Pravični pa bodo vekomaj živeli, itd. (kakor v dan ss. Kancijana in tovaršev muč. str. 233). Evangeli: Tisti čas je šel Jezus z gore, itd. (kakor v dan ss. Fabijana in Seba¬ stijana mučenikov, str. 206 ). 259 29. kimovca. T dan s. Mihaela velikega angela. Berilo iz skrivnega razodenja s. Janeza aposteljna 1 , 1 — 5 . Tiste dni je Bog pokazal, kar se mora skorej zgoditi, govoreč po svojem angelu svojemu hlapcu Janezu, kteri je pričevanje dajal besedi Božji, in pričevanje od Jezusa Kristusa, kar koli je vidil. Blagor mu, kteri bere in sliši besede tega prerokovanja, in dopolni, kar je v njem pisano; ker čas je blizo. Janez sedmerim cerkvam, ktere so v Azii: Milost in mir vam bodi od njega, kteri je, in kteri je bil, in kteri bo prišel; in od sedmerih duhov, kteri so pred njegovim sedežem; in od Jezusa Kristusa, kteri je zvesta priča, pervorojenec iz mertvih in poglavar kraljev zemeljskih : kteri nas je ljubil, in nas opral od naših grehov v svoji kervi. Evangeli: (kakor v god angelov varhov pervo nedeljo mesca kimovca, str. 253). Pervo nedeljo mesca vinotoka. V praznik Marije device svetega rožnega kranca (ali rožnega venca). Berilo: Od začetka in pred veki sem stvarjena itd. (kakor v dan svete Marije device Snežnlce, str. 247). Evangeli: Tisti čas, ko je Jezus množicam govoril, je povzdignila neka žena itd. • (kakor 16. dan malega serpana, str. 243). 17 * 260 4. vinotoka. V dan s. Frančiška Serafskega. Berilo iz lis/a s. Pavla aposteljna do Galacanov 6 , 14 — 18 . Bratje! mene pa Bog varuj, da bi se z drugim hvalil, kakor s križem Gospoda našega Jezusa Kristusa, po kterem je meni svet križan in jaz svetu. Zakaj v Kristusu Jezusu nič ne velja ne obreza, ne neobreza, ampak nova stvar. In kteri koli se po tem pravilu ravnajo, mir in milost naj bo nad njimi in nad Izraelom Božjim! Sicer pa mi nihče ne bodi nadležen; zakaj jaz nosim znamnja ran Gospoda Jezusa na svojem telesu. Milost Gospoda našega Jezusa Kristusa bodi z vašim duhom, bratje! Amen. E v angeli: Zahvalim te, Oče itd. (kakor 24. dan svečana, str. 218). 12. vinotoka. V dan s. Maksimilijana škofa mučenika. Berilo: Hvaljen bodi Bog in Oče itd. (kakor v dan s* Blaža muč. škofa str. 212). Evangeli: Ako pride kdo k meni, itd. kakor v dans.Lamberta mučenika škofa, str. 256). 15. vinotoka. V dan s. Terezije device. Berilo: Bratje! kdor se hvali itd. (kakor v dan s. Lucije device mučenice, str. 200). E v angeli: Nebeško kraljestvo je podobno desetim devicam itd. (kakor v dan S. Barbare device mučenice, str. 195). 261 16 . vinotoka. Y dan s. Gala opata. Berilo: Ljub je bil Bogu in ljudem itd. (kakor v dan s. Antona puščavnika str. 204). E v angeli: Grlej, vse smo zapustili itd. (ka¬ kor v dan spreobernjenja s. Pavla apo- steljna, str. 210). 18 . vinotoka. Y dan s. Lukeža evangelista. Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Korinčanov 8. 16—24. Bratje! hvala Bogu, kteri je dal ravno tako skerb za vas Titu v serce. Zakaj opominjanje sicer je prejel; pa ker je bil zelo skerben, je s svojo voljo k vam šel. Poslali smo ž njim tudi brata, kterega hvala je v evan¬ gelij po vseh cerkvah; ne pa samo to, ampak je tudi postavljen od cerkev tovarš našega popotovanja v to miloščinjo, ki jo dajemo v čast Gospodovo, in v razodetje svoje volje. Tako se varujemo tega, da nas kdo ne obre¬ kuje zavoljo te obilnosti, ktero delimo. Skerbimo namreč za dobro ne le pred Bogom, ampak tudi pred ljudmi. Poslali smo pa ž njima tudi našega brata, kterega smo skusili v mnogoterih rečeh velikokrat skerbnega, zdaj pa veliko skerbnejšega z velikim zaupanjem v vas; ali za¬ voljo Tita, kteri je moj tovarš in pomagavec pri vas, ali zavoljo naših bratov, kteri so aposteljni cerkev in čast Kristusova. Pokažite tedaj v pričo cerkev pričevanje svoje ljubezni do njih in vaše hvale zavoljo vas. Evangeli kakor v dan s. Marka 25. dan malega travna, str. 226. 21. vinotoka. V dan s. Uršule in njenih tovaršic devic in mučenic. Berilo: Bratje! od devic nimam itd. (kakor v dan s. Jederti device, str. 220). Evangeli: Nebeško kraljestvo je podobno desetim devicam itd. (kakor v dan s. Barbare device muč., str. 195). 28. vinotoka. V dan ss. Simona in Judata aposteljnov. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Efezanov 4, 7—13. Bratje! vsakteremu zmed nas je dana milost po meri darovanja Kristusovega. Zavoljo tega reče pismo: Je šel na visoko, in vjete peljal jetnike; je dal darove ljudem. Da je pa gor šel, kaj je druzega, kakor da je poprej tudi šel v doljne strani zemlje? Kteri je dol šel, ravno tisti je tudi gor šel čez vse nebesa, da bi vse napolnil. In on je ene postavil aposteljne, ene pa preroke, ene pa evangeliste, ene pa pastirje in učenike v popol¬ nost svetih, v opravljanje službe, v razširjanje telesa Kri¬ stusovega ; dokler se ne snidemo vsi v edinosti vere in spoznanja Sinu Božjega, v popolnega moža, v mero polne starosti Kristusove. Evangeli svetega Janeza 15, 17 — 25. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: To vam zapovem, da se ljubite med seboj! Ako vas svet sovraži, vedite, da je mene po- prej sovražil, ko vas. Ko bi bili iz sveta, bi svet svoje ljubil; ker pa niste iz sveta, am¬ pak sem vas jaz od sveta odbral, torej vas svet sovraži. Spomnite se besed, ktere sem vam jaz govoril: Hlapec ni vedi, kakor nje¬ gov gospod. Ako so mene preganjali, bodo tudi vas preganjali; ako so moje besede spol- novali, bodo tudi vaše spolnovali. Vse to pa vam bodo storili zavoljo mojega imena, ker ne poznajo njega, kteri me je poslal. Ko bi ne bil prišel, in bi jim ne bil govoril, bi ne imeli greha; zdaj pa nimajo izgovora za svoj greh. Kdor mene sovraži, sovraži mojega Očeta. Ako bi med njimi ne bil stoi’il del, kterih nihče drugi ni storil, bi ne imčli greha; zdaj pa so vidili, in sovražijo mene in mojega Očeta. Pa da se dopolni govorjenje, ktero je v njih postavi zapisano: Zastonj so me sovražili. 1. listopada. V god vseh svetnikov. Berilo iz skrivnega razodetij'a s. Janeza aposfeljna 7 , 2 — 12 . Tiste dn : , glejte, sem jaz Janez vidil drugega angela iti od solnčnega izhoda, kteri je imel znamnje živega Boga; in je vpil z velikim glasom čveterim angelom, kterim je bilo dano škodovati zemlji in morju, rekoč : Ne škodujte zemlji in morju, tudi ne drevesom, dokler ne zaznamnjamo hlapcev Boga našega na njih čelih. In sem slišal število zaznamnjanih; sto štiri in štirdeset tavžent je bilo zaznamnjanih iz vseh rodov Izraelovih otrok. Iz roda Judovega dvanajst tavžent zaznamnjanih; iz rod a Rubnovega dvanajst tavžent zaznamnjanih; iz roda Gado' vega dvanajst tavžent zaznamnjanih; iz roda Aserjevega dvanajst tavžent zaznamnjanih; iz roda Neftalijcvega dvanajst tavžent zaznamnjanih; iz roda Manasovega dvanajst tavžent zaznamnjanih; iz roda Simeonovega dvanajst tavžent zaznamnjanih; iz roda Levijevega dvanajst tavžent zaznamnjanih; iz roda Isaharjevega dvanajst tavžent za¬ znamnjanih ; iz roda Zabulonovega dvanajst tavžent za¬ znamnjanih; iz roda Jožefovega dvanajst tavžent zaznam¬ njanih; iz roda Benjaminovega dvanajst tavžent zaznam¬ njanih. Po tem sem jih vidil veliko trumo, ktere nihče ni mogel prešteti, iz vseh narodov in rodov, in ljudstev in jezikov, stati pred sedežem in pred Jagnjetom, bili so oblečeni v bele dolge oblačila, in palmove veje so bile v njih rokah; in so vpili z velikim glasom, rekoč: Čast Bogu našemu, ki sedi na sedežu, in Jagnjetu! In vsi angeli so stali okrog sedeža, in starašinov in čveterih žival, in so padli pred sedežem na svoje obraze, in molili Boga, rekoč: Amen! hvala in slava, in modrost in zahvala, čast in krepost in moč Bogu našemu od vekomaj do ve¬ komaj. Amen. Evangeli svetega Matevža S, 1 — 12. Tisti čas, ko je vidil Jezus množice, je šel na goro, in ko se je bil usedel, so pri¬ stopili k njemu njegovi učenci. In je odperl svoje usta, in je učil, rekoč: Blagor ubogim v duhu; ker njih je nebeško kraljestvo. Bla¬ gor krotkim; ker oni bodo zemljo posedli. Blagor žalostnim; ker oni bodo oveseljeni. Blagor lačnim in žejnim pravice; ker oni bodo nasiteni. Blagor usmiljenim; ker oni bodo usmiljenje dosegli. Blagor jim, kteri so čistega serca; ker oni bodo Boga gledali. Blagor mirnim; ker bodo otroci Božji ime¬ novani. Blagor zavoljo pravice preganjanim; ker njih je nebeško kraljestvo. Blagor vam, kadar vas bodo kleli in preganjali, in vse hudo zoper vas lažnjivo govorili zavoljo mene; veselite se, in od veselja poskakujte; ker je vaše plačilo obilno v nebesih. 2. listopada. V dan s. Justa mučenika. Berilo: Pravičnega je vodil Gospod itd. (kakor v dan s. Valentina mučenika, str. 215). Evangeli: Resnično, resnično vam povem, ako pšenično zerno itd. (kakor v dan s. Lavrenea mučenika, str. 2411). (Berilo in Evangeli v dan spomina vseh vernih mertvih je zadej po občini svetnikov pri mašah po mertvih str. 289). 4. listopada. V dan s. Karola Boromeja škofa. Berilo: Glej, veliki duhoven itd. (kakor v dan s. Ruperta, str. 224). Evangeli: Nekdo, ki je šel na tuje itd. (kakor v dan s. Nikolaja, str. 196). 266 6. listopada. V dan s. Lenarta (Leonarda) opata. Berilo: Ljub je bil Bogu in ljudem, itd. (kakor v dan s. Antona puščavnika, str. 204). E v angeli: Naj bo opasano vaše ledje itd. (kakor v dan s. Silvestra papeža, str. 17). 11. listopada. V dan s. Martina škofa. Beri lo : Giej, veliki duhoven itd. (kakor v dan s. Ruperta, str. 224). Evangeli svetega Lukeza il, 33 — 36. Tisti čas je rekel Jezus svojini učencem: Nihče luči, ko je užge, ne postavlja na skrit kraj, ne pod mernik; ampak na svečnik, da kteri noter gredo, svetlobo vidijo. Svetilo tvojega telesa je tvoje oko; ako je tvoje oko čisto, bo svetlo vse tvoje telo; ako je p a slabo, bo temno tudi tvoje telo. Glej tedaj, da luč, ktera je v tebi, ne bo tema. Ako j® tedaj vse tvoje teld svetlo, in nima nikjer ni® temnega, bo vse svetlo, in te bo kakor svetla luč razsvetljevalo. 13. listopada. Y dan s. Brikcija spoznavavca škofa. Berilo: Bratje! duhovnov je bilo več itd. Evangeli: Čujte, ker ne veste itd. (oboJ e kakor v dan s. Gotharda, str. 231). 267 15. listopada. V dan s. Leopolda spoznavavca. Berilo: Blagor človeku, kteri je najden itd, (kakor v dan s. Alojzija, str. 236). Evangeli svetega Lukeza 19, 12 — 26. Tisti čas je’ Jezus rekel svojim učencem to priliko: Neki imeniten človek je šel v daljno deželo, da bi se kraljestva polastil, in se vernik Poklical je pa svojih deset hlapcev, in jim dal deset liber, in jim je rekel: Kup¬ čujte, dokler ne pridem. Njegovi mestnjani so ga pa sovražili, in so poslali sporočilo za njim, rekoč: Nočemo, da bi ti kraljeval čez nas. In zgodilo se je, da je, ko je bil kra¬ ljestvo prevzel, nazaj prišel; in je ukazal po¬ klicati hlapce, kterim je bil dal denarje, da ki zvedil, koliko je vsakteri prikupčeval. Prišel je pa pervi, rekoč: Gospod! tvoja libra je deset liber pridobila.In mu je rekel: Prav, dobri hlapec! ker si bil v malem _ zvest, imej oblast čez deset mest. In drugi je prišel, rekoč: Gospod! tvoja libra je storila pet bber. In temu je rekel: Tudi ti bodi čez pet Oiest. In eden je prišel, rek6č: Gospod glej s roje libre, ktero sem imel shranjeno v ruti: Zakaj bal sem se te, ker si oster človek, Jemlješ, česar nisi naložil, in žanješ, česar {risi sejal. Mu reče: Iz tvojih ust te sodim, ''udobni hlapec! Vedil si, da sem jaz oster rlovek, ki jemljem, česar nisem naložil, in Za njem, česar nisem sejal; zakaj nisi dal ^ojih denarjev na menjavsko mizo, da jbi 268 jih bil jaz, kadar bi bil prišel, z obrest)o po¬ tegnil? In je rekel 'zraven stoječim: Vzemite mu libro, in jo dajte tistemu, kteri ima deset liber. In so mu rekli: Gospod! ima deset liber. Povem vam pa, da vsakemu, kteri ima, se bo dalo, in bo obilno imel; kdor pa nima, mu bo še, kar ima, odvzeto. 19. listopada. V dan s. Elizabete kraljice vdove. Berilo: Serčno ženo kdo bo našel itd. (kakor v dan s. Frančiške Rimske vdove, str. 218). Evangeli: Nebeško kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor v dan s. Lucije device mučenice, str. 200). 21. listopada. V dan darovanja Marije device. Berilo: Od začetka in pred veki sem stvarjena itd. (kakor 5. dan velicega serpana str. 247). Evangeli: Tisti čas, ko je Jezus množica® govoril, je povzdignila neka žena it® (kakor 16. dan malega serpana, str. 240 22. listoptida. V dan s. Cecilije device mučenice. Berilo: Gospod, moj Bog! povzdignil si, itd. (kakor v dan s. Doroteje, str. 214). Evangeli: Nebeško kraljestvo je podobi® desetim devicam, itd. (kakor v dan N Barbare device mučenice str. 195)- 269 F 23. listopada. V dan s. Klemena mučenika papeža. Berilo: Bratje! posnemajte mene itd. (kakor 23. nedeljo po binkoštib, str. 188). E v a n g e 1 i: Oujte, ker ne veste itd. (kakor v dan s. Gotharda, str. 231). 25. listopada. V dan s. Katarine device mučenice. Berilo: Častil te bom, Gospod kralj! itd. E v a n g e 1 i: Nebeško kraljestvo je podobno desetim devicam itd. (kakor v dan s. Barbare device mučenice str. 195). Tretji del. Berila in Evangelii za praznike svetnikov, kteri nimajo lastnih, ali občina svetnikov. V predgod kakega aposteljna. Berilo iz bukev Sirahovih.44,25- — 27; in 45, 2 — 9. Blagoslov Gospodov je nad glavo pravičnega. Zato mu je dal Gospod lastino, in je razdelil njegov del med dvanajst rodov; in našel je milost pred obličjem vsega človeštva. In ga je poveličal v strah sovražnikom, in j e ž njegovimi besedami znamnja ukrotil. Počastil ga je pred kralji, in mu pokazal svojo slavo. V njegovi veri i n krotkosti ga je svetega storil, in ga izvolil zmed vsega človeštva. In mu je dal očitno zapovedi in postavo življenja in modrosti: in ga je povišal. Storil je ž njim večno zavezo, in ga je opasal s pasom pravičnosti, in oblekel Gospod z vencem slave. Evangeli svetega Janeza 15, 12 — 16. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: To je moja zapoved, da se ljubite med seboj: 271 kakor sem vas jaz ljubil. Veči ljubezni od te nima nihče, da kdo svoje življenje da za svoje prijatle. Vi ste moji prijatli, ako storite, kar vam jaz zapovem. Posihmal vas ne bom več imenoval hlapce; ker hlapec ne vd, kaj dela njegov g-ospod; pa prijatle sem vas ime¬ noval; ker sem vse, kar koli sem slišal od svojega Očeta, vam oznanil. Niste vi mene izvolili, ampak jaz sem vas izvolil, in sem vas postavil, da greste, in sad obrodite, in da vaš sad ostane; da, kar koli hote prosili Očeta v mojem imenu, vam da. V dan kakega mučenika *) škofa. I. Berilo iz lista s. Jakopa aposteljna 1, 12—18. Predragi! blagor človeku itd. (kakor v dan s. Lamberta škofa muč., str. 256). Evangeli svetega Lukeža 14, 26—33. Ako pride kdo k meni itd. (kakor v dan s. Lamberta škofa mučenika, str. 256). II. Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Korinčanov 1, 3—7, Bratje! hvaljen bodi itd. (kakor v dan s. Blaža mučenika škofa, str. 212). ') Mučenik ali marteruik se imenuje vsak svetnik, kteri je kerščansko vero stanovitno pričal, in je bil zato umorjen. V besedi škof je pa tudi papež zapopaden. Evangeli svetega Matevža 1(5, 24—27. Ako hoče kdo itd. (kakor v dan s. Blaža mu¬ čenika škofa, str. 212). V (lan kakega mučenika ne škofa. I. Berilo iz bukev modrosti 10, 10 —14. Pravičnega je peljal itd. Evangeli svetega Matevža 10, 34—42. Nikar ne mislite itd. (oboje kakor v dan s. Va¬ lentina muč., str. 225). II. Berilo iz 2. lista s. Pavia aposteljna do Timoteja 2, 8—10, in 3, 10—12. Predragi, pomni itd. (kakor v dan s. Jurja mučenika, str. 224). Evangeli svetega Matevža 10, 26 — 32. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Nič ni skritega, kar bi se ne razodelo, m skrivnega, kar bi se ne zvedilo. Kar vam go¬ vorim v temi, pravite na svetlem; in kar na uho slišite, oznanujte na strehah. In ne bojte se jih, kteri telo umore, duše pa n® morejo umoriti; temuč bojte se veliko bolj tistega, kteri more dušo in telo pogubiti v pekel! Ali se ne prodasta dva vrabca po vinarji? Pa le eden zmed njih ne bo padel na zemljo brez vašega Očeta. Vaši lasje na glavi pa so vsi razšteti. Nikar se tedaj ne 273 bojte; boljši ko veliko vrabcev ste vi. Kdor koli bo tedaj mene spoznal pred ljudmi, ga bom tudi jaz spoznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih. 111 . Berilo iz listu s. Jakopu aposteljna 1, 2 — 12. Predragi ! v veliko veselje si štejte, kadar padete v mnogotere skušnje, ker veste, da skušnja vaše vere obrodi poterpežljivost, poterpežljivost pa delo dopolni; da ste popolni in pravični, in v ničemur pomankljivi. Ako pa kdo zmed vas potrebuje modrosti, naj je prosi od Boga, kteri daje vsem obilno, in ne oponaša; in n u bo dana. Naj pa prosi z zaupanjem brez vsega pomiš¬ ljanja; zakaj kdor si pomišlja, je enak morskemu valovu, bterega veter goni, in semtertje meče. Naj tedaj ne ®isli tak človek, da bo kaj prejel od Gospoda. Človek dvojnih misel je nestanoviten v vseh svojih potih. Hvali P* naj se siromaški brat v svojem povišanji, bogati pa v svojem ponižanji, ker bo ko cvet trave prešel. Solnce »»mreč vstane z vročino, in posuši travo, in njen cvet odpade, in njena lepa podoba pogine; tako bo tudi bo¬ gatin v svojih potih zvenih Blagor človeku, kteri pre¬ trpi skušnjo, ker skušen bo prejel venec življenja, ki S* je Bog tistim obljubil, kteri ga ljubijo. Včasi se bere tudi: berilo iz L lista s. Petra, aposteljna 4. /.?— 19. Predragi! ker ste deležni Kristusovega ierpljenja, v oselite se, da se tudi v razodeaji njegove časti veselite 'o radujete. Ako ste zasramovani zavoljo imena Kristu- *° v ega, blagor vam, zakaj nad vami počiva, kar je ! Slov Evangel. 1S 274 hvale, časti' in moči Božje, in duh Božji Nobe¬ den zmed vas pa naj ne terpi kakor ubijavec, ali tat, ali preklinjavec, ali tujega blaga lakomen. Ako pa terpi kakor kristijan, naj se ne sramuje ; ampak naj časti Boga v tem imenu. Zakaj čas je, da se začne sodba pri hiši Božji; ako pa pervič pri nas, kakošen konec bo tistih, kteri ne verujejo Božjemu evangeliju. In ako bo pra¬ vični komaj zveličan, kako bo hudobnik in grešnik ob¬ stal ? Tedaj naj tudi tisti, kteri terpe po volji Božji, zve¬ stemu stvarniku priporoče svoje duše v dobrih delih, Evangeli svetega Janeza 12, 24—26. Ako pše¬ nično zerno itd. (kakor v dan s. Lovrenca mučen., str. 249). T dan kakega mučenika o velikonočnem času*)- Berilo iz bukev modrosti 5, i—3. Pravični bodo itd. (kakor v dan ss. Filipa in Jakopa aposfeljnov, str. 227); Namesto tega se bere včasi: Berilo iz 2. lista s. Pavla »posteljna do Timoteja 2, 8—10; in 3, 10—12. Predragi! pomni itd. (kako r v dan s. Jurja mučenika, str. 224). Evangeli svetega Janeza 15, 1—7. Jaz sem prava vinska terta itd. (kakor v dan s ' Jurja mučenika, str. 225). *) Cerkveni velikonočni čas se šteje od velike sobote d® praznika sv. Trojice ali 1. nedelje po biakoštih. 7 dan reč mučenikov o velikonočnem času. Berilo iz i. lista s. Petra aposteljna 1, 3—7. Hvaljen bodi Bog itd. Evangeli svetega Janeza ji5, 5—11. Jaz sem terta, vi mladike itd. (oboje kakor v dan ss. Florijana in tovaršev mučenikov, str.230). Namesto poprejsnega berila in evangelija se včasi bere •’ Berilo iz razodenja s. Janeza aposteljna 19 , /— 9. Tiste dni sem jaz Janez slišal, kakor glas veliko kum na nebu, ki so rekle: Aleluja! češčenje, in slava, moč bodi Bogu našemu! Ker resnične in pravične so njegove sodbe, ki je obsodil veliko kurbo, ktera je pačila temljo s svojim kurbanjem, in se je zmaščeval zavoljo kervi svojih služabnikov nad njenimi rokami! In so spet rekli: Aleluja! In njen dim vzhaja od vekomaj do veko¬ maj. In so padli štiri in dvajseteri starašini in čvefere bivali, in so molili Boga sedečega na sedežu, rekoč; Amen, aleluja! In glas je od sedeža izšel, rekoč: Hvalite ®oga našega, vsi njegovi služabniki, in kteri se ga bojite, ®ali in veliki! In sem slišal kakor glas velike množice, 1D kakor šum veliko vod, in kakor bobnenje velikih gro¬ mov reči: Aleluja, ker kraljuje Gospod naš vsegamogočni ®°g! Radujmo in veselimo se, in dajajmo mu slavo: ker J e prišla ženitnina Jagnjetova, in se je njegova nevesta Pripravila! In dano ji je bilo, da se je oblekla v svetlo m belo tančico; tančica namreč so pravične dela svetni* W. j n m j je rekel: Zapiši: Blagor jim, kteri so na Ze »itno večerjo Jagnjetovo poklicani! 18 * 276 Evangeli svetega Janezu 16, 20 — 22. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Resnično, resnično vam povem, da bote jokali in žalovali, svet pa se bo veselil; vi bote žalo¬ vali, alj vaša žalost se bo v veselje spreober- nila. Žena, kadar je na porodu, ima žalost, ker je prišla njena ura; kadar je pa porodila dete, ne misli več v britkost od veselja, da je človek rojen na svet. Tudi vi tedaj imate zdaj sicer žalost; pa spet vas bom vidil, in vaše serce se bo veselilo, in vašega veselja vam ne bo nihče vzel. V dan več mučenikov zunej velikonočnega časa. I. Berilo iz bukev modrosti 3, 1—S. Pravičnih duše itd. Evangeli svetega Lukeža 21, 1)—19. Kadar bote slišali itd. (oboje kakor v dan ss. Vin' cencija in Anastazija muč., str. 208). II. Berlio iz bukev modrosti 5, 16—20. Pravični bodo itd. (kakor v dan bs. Kancijana in tovaršev mučen 1 ' kov, str. 233). Evangeli svetega Lukeža 0, 17—23. Tisti čas „ je šel Jezus z gore itd. (kakor v dan ss. Fabijana in Sebastijana mučenikov, str. 206)'. 277 III. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Hebrejev 10, 32—38. Bratje! spomnite se nekdanjih dni, v kterih raz¬ svetljeni ste velik boj prestali v terpljenji, ko ste bdi ali zasramovani in stiskani v razgledovanje, ali tovarši tistim, kterim se je tako godilo. Zakaj tudi z jetniki ste usmiljenje imeli, in rop svojega blaga z veseljem preterpeli, ker ste vidili, da imate boljši in stanovitno premoženje. Nikar tedaj ne zgubljajte svojega zaupanja, ktero ima veliko plačilo! Poterpežljivost namreč vam je Potrebna, da Božjo voljo storite, in dosežete obljubo. Zakaj celo malo časa je še, in bo prišel, kteri ima priti, 'n se ne bo mudil. Moj pravični pa iz vere živi. Evangeli svetega Matevža 24, 3 — 13. Tisti čas, ko je Jezus sedel na oljski gori, so pristopili k njemu učenci, rekoč: Povej &am, kedaj bo to? in kakošno bo znamnje bojega prihoda in končanja svetil! In Jezus je odgovoril in jim rekel: Glejte, da vas kdo te zapelje! Veliko namreč jih bo prišlo v I Jhojem imenu, ki poreko: Jaz sem Kristus, 'h jih bodo veliko zapeljali. Slišali pa bote v ojske in govorjenje od vojsk. Glejte, da se prestrašite; ker se to mora zgoditi, pa še ■ti konec. Vzdignil se bo namreč narod nad ['arod, kraljestvo nad kraljestvo; in kuga in 'aliota in potresi bodo po mnogih krajih. Vse !° pa je le začetek nadlog. Potlej vas bodo vdajali v britkost, in vas bodo morili; in s °vražili vas bodo vsi narodi zavoljo mojega 278 imena. In takrat se jih bo veliko pohujšalo, in se bodo med seboj izdajali in med seboj sovražili. In veliko krivih prerokov bo vstalo, in jih bodo veliko zapeljali. In ker bo hudo¬ bija obilno rastla, bo ljubezen pri mnogih omerznila. Kdor pa obstoji do konca, bo sveliean. IV. Berilo iz bukev modrosti W. /7— W. Pravičnim je Bos dal plačilo njih del, in jih je P° čudnih potih vodil; senca jim je po dnevu bil, in zvez¬ dna svetloba po noči. Skoz rudeče morje jih je spravil, in jih zvozil skoz silne vode. Potopil je njih sovražnike V morji, nje pa je iz dna globočine izlekel. Torej so pravični rop hudobnih odnesli, so tvojemu svetemu imenu, Gospod, hvalo peli, in so tvojo premagavsko roko častil'. Evangeli kakor v god vseh svetnikov, str. 2tH- V. Berilo iz lista s. Pavla aposteljnu do Rimljanov o, /—o. Bratje ! ker smo po veri opravičeni, imejmo mir * Bogom po Gospodu svojem Jezusu Kristusu, po kterei" tudi smemo pristopiti z vero v to milost, v kteri stoj'® 0 in se hvalimo s častnim upanjem Božjih otrok. P® nf samo s tem, ampak še tudi z nadlogami se hvalimo, kt' r vemo, da nadloga nam poterpljenje dobiva, poterpljtuP pa skušnjo, skušnja pa upanje, upanje pa nikdar ne os' a ' moti. Ljubezen Božja namreč je izlita v naše serca P svetem Duhu, ki nam ;e dan. Evangeli kakor v dan s. Matija aposteljna, str. 2$ 27 ;) VI. Berilo kakor četerto nedeljo po binkoštili, str. 16 5, Evangeli svetega Lukeza 11, 47— ot. Tisti čas je rekel Jezus pismoukom in farizejem: Gorje vam! ker zidate grobe pre¬ rokom; vaši očetje pa so jih umorili. Res pričujete, da privolite v dela svojih očetov; zakaj oni so jih sicer umorili, vi pa jim grobe zidate. Zato je tudi modrost božja rekla: Preroke in aposteljne jim hočem poslati, in ene zmed njih bodo umorili, in ene prega¬ njali; da se bo tirjala od tega rodu kri vseh prerokov, ktera je bila prelita od začetka sveta; od kervi Abeljnove do kervi Zahari- jeve, kteri je bil umorjen med oltarjem in tempeljnom. Gotovo, povem vam, tirjala se bo od tega rodu. VIL Berilo kakor pervo nedeljo v postu, str. 39. Evangeli kakor v dan ss. Vida in tovaršev mučenikov, str. 235. VIII. Berilo kakor v dan ss. Fabijana in Sebastijana mučeni¬ kov, str. 20t>. Evangeli kakor v dan ss. Janeza in Pavla mučenikov, str. 239. 280 IX. Berilo h skrivnega razodenja s. Janeza apo- steijna 7, 13—17. Tiste dni je eden starejših spregovoril, in mi je rekel: Ti le, ki so v dolgih belih oblačilih, kdo so, in od kod pridejo? In jaz sem mu rekel: Ti veš, Gospod moj! On pa mi je djal: To so tisti, ki so prišli iz velike nadloge; oprali so si svoje oblačila, in so jih ubelili v kervi Jagnjetovi. Zato so pred stolom Božjim, in mu služijo noč in dan v njegovem tempeljnu; in kteri na stolu sedi, bo med njimi prebival. Nič več ne bodo ne lačni ne žejni; solnce jih ne bo več peklo, tudi nobena vročina ne . ker Jagnje, ki je v sredi sedeža, jih bo vla¬ dalo, in do studenca žive vode vodilo, in Bog jim bo vse solze z oči' obrisal. Y dan kakega spoznavavca *) škofa. I. Berilo iz bukev Sirahovih 44, in 45. Glej, veliki duho¬ ven itd. (kakor v dan s. Ruperta spozr.avavca škofa, st. 224). Evangeli svetega Matevža 25, 14—'23. Nekdo, ki je šel na tuje itd. (kakor v dan s. Nikolaja, ti. dan grudna, na str. 197). II. Berilo iz lista s. Pavla »posteljna do Hebrejev 7, 23—-id • Bratje! duhovnov je bilo več itd. 0 Glej stran 224. 281 Evangeli svetega Matevža 24, 42—47. Čujte ker ne veste itd. (oboje kakor v dan s. Grotharda spoznavavca škofa, str. 231). III. Berilo iz lista s. Pavla apdsteljna do Hebrejev 5, 1 — 1 . Bratje! vsak veliki duhoven, zmed ijudi izbran, je za Jjndi postavljen v to, kar Boga zadeva, da daruje, in opravlja daritve za grehe, in da more usmiljenje imeti s tistimi, kteri so nevedni in zaidejo, ker je tudi on obdan 8 slabostjo. In torej mora, kakor za ljudstvo, tako tudi za se darovati zavoljo grehov. In nihče si ne vzame časti, raznn kteri je poklican po Bogu, kakor Aron. Evangeli svetega Lukeža, 11, 33—36. Nihče luči itd. (kakor v dan s. Martina škofa, str. 266). IV. Berilo iz lista s. Pavla aposteijna do Hebrejev 13, 7—17. Bratje! spomnite se itd. (kakor v dan s. Nikolaja spoznavavca škofa, str. 19 ti). Evangeli svetega Marka lil, 35 — 37. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Glejte, čujte in molite, ker ne veste, kedaj je čas. Ravno kakor človek, kteri je na tuje šel, in svoj dom zapustil, in svojim hlapcem oblast dal za vsako opravilo, in je zapovedal vratarju, da naj čuje. Čujte tedaj, (ker ne veste,'kedaj hišni gospodar pride; zvečer, ali 282 o polnoči, ali o petelinjem petji ali zjutraj): da vas, ko bi prišel nanagloma, ne najde spati. Kar pa vam pravim, vsem pravim: Čujte! T dan kakega cerkvenega učenika. Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteijna do Timoteja 4, 1—8. Predragi! zapričam itd. (kakor v dan s. Silvestra papeža, str. i 7). Namesto tega berila se včasi bere: Berilo iz bukev Sirahovih 39, 6 — 14. Pravični bo dal svoje serce, da bo čnlo o zoru pri Gospod«, kteri ga je stvaril, in bo pred obličjem Naj vi' šega prosil. Odperl bo svoje usta v molitev, in zavoljo svojih grehov prosil. Ako bo tedaj veliki Gospod hotel, ga bo z duhom umnosti napolnil, in on bo kakor dež izlival besede svoje modrosti, in v molitvi hvalil Gospoda: in on bo ravnal njegov svet in nauk, in se bo posveto¬ val v njegovih skrivnostih. On bo oznanoval nauk njegove resnice, in se bo postave Gespodove zaveze hvalil. Veliko jih bo hvalilo njegovo modrost, in ne bo nikdar pozab¬ ljena. Njega spomin ne bo prešel, in po njegovem imenn se bo vpraševalo od roda do roda. Njegovo modrost bodo pripovedovali narodje, in njegovo hvalo ho oznano- valo zbirališče. Evangeli svetega Matevža 5, 13—19. Vi ste sol zemlji itd. (kakor v dan s. Gregorja papeža cerkvenega učenika, str. 219). 283 V dan kakega spoznavavca ne škofa. I. Berilo iz bukev Sirahovih 31, 8—11. Blagor človeku itd. (kakor v dan s. Alojzija spoznavavca, str. 236). EvangeJi svetega Lukeža 12, 35—40. Vaše ledje naj bo opasano itd. (kakor v dan s. Silvestra papeža, str. 17). II. Berilo iz 1. lista s. Pavla »posteljna do Korinčanov 4, 9—14. Bratje! v razgledovanje smo itd. (kakor v dan s. Antona Padovanskega, st. 235). Evangeli svetega Lukeža 12, 32—34. Ne bojte se, majhna' čeda (kakor v dan s. Osvalda spoznavavca, str. 248). III. Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Filipljanov 3 , 7 — 12 . Bratje! kar rai je bilo dobiček, to sem štel zavoljo Kristusa v zgubo. Vendar pa menim, da je vse zguba proti visokemu spoznanju Jezusa Kristusa Gospoda mojega, zavoljo kterega sem vse zgubil, in imam za blato, da Kristusa pridobim, in da sem najden v njem ne tak, da bi imel svojo pravičnost, ktera je iz postave, ampak tisto, ktera je iz vere v Kristusa Jezusa, pravičnost, ktera je iz Boga v veri, da spoznam njega, in moč nje¬ govega vstajenja, in deležnost njegovega terpljenja, in da bom podoben njegovi smerti, da tako pridem v vstajenje 284 od mertvib: ne kakor da bi bil že dosegel, ali da bi bil že popoln; ženem se pa, da bi kako dosegel, v če¬ mur sem bil tudi dosežen od Kristusa Jezusa. Evangeli svetega Lukeža 19, 1*2—26. Neki imeniten človek itd. (kakor v dan s. Leo¬ polda, str. 267). V dan kakega opata. Berilo iz bukev Sirahovih 45, 1—6. Ljub je bil Bogu itd. (kakor v dan s. Antona pušeavnika, str. 204). Evangeli svetega Matevža 19, 27—29. Glej! mi smo vse zapustili, itd. (kakor v dan spre- obernjenja s. Pavla aposteljna, str. 210). V dan kake device mučenice. I. Berilo iz bukev Sirahovih 51, 1—8. častil te bom itd. Evangeli svetega Matevža 25, 1—18. Nebeško kraljestvo je podobno desetim devicam itd. (oboje kakor v dan s. Barbare device mučenice, str. 195). II. Berilo iz bukev Sirahovih 51, 13—17. Gospod moj Bog itd. (kakor v dan s. Doroteje, str. 214). Evangeli svetega Matevža 13, 44—52. Nebeško kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor v dan s. Lucije device mučenice, str. 200). 285 Namesto tega evangelja se včasi bere: Evangeli svetega Matevža 19, 3—12. Tisti čas so pristopili itd. (kakor v dan s. Agate device mučenice, str. 213). V dan kake device ne mučenice. 1 . Berilo iz 2. lista s. Pavia aposteljna do Korinoanov 10, 17, in 11, 1—2. Bratje! kdor se hvali itd, (kakor v dan s. Lucije device mučenice, str. 200). Evangeli svetega Matevža 25, 1—13. Nebeško kraljestvo je podobno desetim devicam itd. (kakor v dan s. Barbare device mučenice, str. 195). II. Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korinčanov 7, 25—34. Bratje! od device nimam itd. (kakor v dan s. Jederti device, str. 220). Evangeli svetega Matevža 13, M—52. Nebeško kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor v dan s. Lucije device mučenice, str. 200) V dan kake mučenice ne device. Berilo iz bukev Sirabovih 51, 1—8, 12. Častil te bom itd. (kakor v dan s. Barbare device mučenice, str. 195). 286 Evangeli svetega Matevža 13, 44—52. Nebeško kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor v dan s. Lucije device mučenice, str. 200). Y dan kake svetnice ne device ne mučenice. Berilo iz bukev Salomonovih pripovest 31, 10—31. Serčno ženo itd. (kakor v dan s. Frančiške Rimske vdove, str. 218). Evangeli svetega Matevža 14, 44—52. Nebeško kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor v dan s. Lucije device mučenice, str. 200). Za vdove se namesto poprejšnjega berila bere: Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Timo¬ teja S, 3—10. Predragi! spoštuj vdove, ktere so res vdove. Ako pa ima kaka vdova otroke ali vnuke, naj se uči popre svojo hišo vladati, in dobro za dobro povračevati staršem ; to namreč je prijetno pred Bogom. Ktera je pa res vdova in zapuščena, naj upa v Boga, in naj bo v molitvah in prošnjah noč in dan ; zakaj ktera v sladnosti živi, je živa mertva. In to zaterdi, da bodo nesvarne. Ako pa kdo za svoje in zlasti za domače nima skerbi, je vero zatajili in je hujši od nevernika. Vdova naj se izbere ne spod šestdesetih let, ktera je bila enega moža žena, in ima pričevanje dobrih del, ako je otroke zredila, ako je po¬ potne sprejemala, ako je svetim noge umivala, ako j® revnim stregla,ako si je po vsakem dobrem delu prizadevala. 287 V god obletnice posvečevanja vseh cerkev. Berilo iz skrivnegu razodenja svetega Janeza 21, 2—3. Tiste dni sem jaz Janez vidil sveto mesto, novi Je¬ ruzalem, iti z neba od Boga, pripravljeno, kakor nevesto, ki je napravljena svojemu možu. In sem slišal velik glas s sedeža govoriti: Glej prebivališče Božje z ljudmi, in prebival bo ž njimi! Jn oni bodo njegovo ljudstvo, in Bog sam, njih Bog, bo ž njimi. In Bog bo obrisal vse solze od njih oči, in smerti ne bo več; tudi ne bo več ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine, ker je proprejšnje minilo. In kteri je sedel na Bedežu, je rekel: Glej, novo storim vse. Evangeli svetega Lukeza 19, 1 — 10. Tisti čas je Jezus prišel, in hodil po Je¬ rihu. In glej! bil je mož, Cahej po imenu in ta je bil viši cestninarjev, in on je bil bogat. In je skušal Jezusa viditi, kdo ie; in ni mogel zavoljo množice, ker je bil majhne postave. In je naprej tekel in zlezel na divje figovo drevo, da bi ga vidil; ker tam je imel merao iti. In ko je bil Jezus na tisto mesto prišel, je gori pogledal, in ga je vidil, ter mu je rekel: Cahej! stopi hitro doli, ker dans moram v tvoji hiši ostati. In je hitro doli stopil, in ga je z veseljem sprejel. In ko so vsi to vidili, so godernjali, rekoč: K grešnemu človeku je šel v hišo. Cahej pa je pristopil, in rekel Gospodu: Glej, Gospod! polovico svojega blaga dam ubogim, in ako sem koga 288 kaj ogoljufal, povernem čveterno. Jezus pa mu je rekel: Danes je ti hiši zveličanje došlo, zato ker je tudi on sin Abrahamov. Sin človekov je namreč prišel iskat in zveličat, kar je bilo zgubljenega. V dan kakošne zahvale. Berilo iz 2. lista s. Pavlu aposleljna do Korin- canov 13, 11 — 13. Bratje! veselite se, bodite popolni, opominjajte se, bodite ene misli, imejte mir, in Bog miru in ljubezni bo z vami. Milost Gospoda našega Jezusa Kristusa, in lju¬ bezen Božja, in deležnost svetega Duha bodi z vami vsemi. Amen. Evangeli svetega Janeza 15,2(5—27; in 16, 1—4. Kadar pride učenik itd. (kakor šesto nedeljo po veliki noči. str. 157). 289 Berila inEvaugelii pri sv. mašah po mertvih. L V dan spomina vseh vernih mertvih. Berilo iz 1. lista s. Pavla apdsteljna do Korinca- nov 15. 51 — 57. Bratje ! glejte, skrivnost vam povem : Vsi sicer bomo vstali, toda spremenili se ne bomo vsi. Naglo, kakor bi z pčmi trenil, na poslednjo trobento, (ker zapela bo tro¬ benta), in mertvi bodo vstali nestrohljivi, in mi se bomo spremenili. To trohijivo namreč mora obleči nestrohljivost, in to umerljivo mora obleči neumerljivost. Kadar bo pa to umerljivo obleklo neumerljivost, takrat se bodo spolnile besede, ktere so pisane : Požerta je smert v zmagi. Kje, smert! je tvoja zmaga ?Kie, smert! je tvoje želo ? Želo smerti pa je greh, moč greha pa postava. Bogu pa bodi hvala, kteri nam je dal zmago po Gospodu našem Jezusu Kristusu. Evangeli svetega Janeza 5, 25 — 29. Tisti čas je rekel Jezus Judovskim mno¬ žicam : Resnično, resnično vam povem, da pride ura, in je že zdaj , ko bodo mertvi slišali glas Simi Božjega ; in kteri bodo sli¬ šali, bodo živeli. Kakor ima namreč Oče živ- Slov. Evaogel. 19 290 ljenje sam v sebi, tako je tudi Sinu dal imeti življenje v samem sebi. In mu je oblast dal tudi sodbo delati, ker je Sin človekov. Ne čudite se temu; ker ura pride, ob kteri bodo vsi, ki so v grobeli, slišali glas Simi Božjega, in bodo prišli, kteri so dobro delali, v vstajenje življenja, kteri so pa hudo delali, v vstajenje obsojenja. II. Y dan smerti ali pokopa merličevega. Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Tesalo- ničanov 4, 13—17. Bratje ! nočemo, da bi vi ne vedili od spijočih, da ne žalujete, kakor uni, kteri upanja nimajo. Zakaj ako verujemo, da je Jezus umeri in vstal, tedaj bo Bog tudi tiste, kteri so zaspali v Jezusu, ž njim pripeljal. To nam¬ reč vam povemo po besedi Gospodovi, da mi, ki živimo, ki ostanemo v prihod Gospodov, ne bomo pred tistimi prišli, kteri so zaspali. Ker sam Gospod bo s poveljem in glasom velikega angela in s trobento božjo prišel z neba : in kteri so umerli v Kristusu , bodo vstali pervi, potem bomo mi, ki živimo , ki ostanemo , vzeti ž njim' vred v oblakih Kristusu naproti v zrak, in tako bomo vedno z Gospodom. Torej se poveselujte med seboj s temi besedami. Evangeli svetega Janeza 11. 21 — 27. Tisti čas je Marta rekla Jezusu: Gospod' ko bi bil ti tukaj , bi moj brat ne bil umeri Pa tudi zdaj vem , da, kar koli boš Bog^ prosil, ti bo Bog dal. Jezus ji reče: Tvoj brat bo vstal. Marta mu reče: Vem, da bo 291 vstal ob vstajenji, poslednji dan. Jezus ji je rekel: Jaz sem vstajenje in življenje; kdor v me veruje, bo živel, ako ravno umerje. In kdor koli živi in v me veruje, ne bo umeri vekomaj. Veruješ li to? Mu reče: Kaj pa da verujem, Gospod! da si ti Kristus, Sin živega Boga, ki si na ta svet prišel! III. V dan obletnice po mertvih. Berilo iz 2. bukev Makabejev 12 , 43 — 46. * Tiste dni je Juda, naj serčnejši mož, ko so bili biro storili, dvanajst tavžent drahem srebra poslal v Jeruzalem, da bi opravil za grehe mertvih daritev, ker je dobro in verno od vstajenja mislil; (ko bi namreč ne bil upal, da bodo ti, kteri so bili pobiti, vstali, bi bilo nepotrebno in prazno moliti za mertve), in ker je mislil, da imajo tisti, kteri so v pobožnosti umerli, obilno milost prihranjeno. Sveta in dobra je tedaj misel moliti za mertve , da bi bili grehov rešeni. Evangeli svetega Janeza 6 , 37 — 40. Tisti čas je rekel Jezus Judovskim mno¬ žicam : Vse, kar mi dd Oče, bo k meni prišlo, in kteri k meni pride, ga ne bom venkaj vergel. Ker z nebes sem prišel, ne da bi delal svojo voljo, ampak voljo tistega , kteri me je poslal. To pa je volja Očeta, kteri me je po¬ slal, da od vsega tistega, kar mi je dal, nič ne zgubim, temuč da obudim tisto poslednji dan. To je pa volja mojega Očeta, kteri me je poslal, da ima sleliern, kteri vidi Sina in j vanj veruje, večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan. 19 * Po mertvih med letom. Berilo iz skrivnega razodenja s. Janeza aposteljna 4 , 13 . Tiste dni sem slišni glas iz neba, kteri mi je rekel ; Zapiši: Blagor mertvim, kteri v Gospodu umerjt jo ! Od¬ slej, reče Dub, naj počivajo od svojega truda ; zakaj njih dela gredo za njimi. Evangeli svetega Janeza /, o/ — 33. Tisti čas je rekel Jezus Judovskim mno¬ žicam : Jaz sem živi kruh, ki sem z nebes prišel. Ako kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj ; in kruh, kterega bom jaz dal, je moje mes6 za življenje sveta. Judje so se tedaj prepirali med seboj, rekoč: Kako nam more ta svoje meso jesti dati ? Jezus jim je tedaj rekel: Resnično , resnično vam povem: Ako ne bote jedli mesa Simi človekovega, in pili njegove kervi, ne bote imeli življenja v sebi; kdor jč moje meso , in pije mojo kri, ima večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan. 293 Čete rti del. pri očitni službi Božji, s poglavitnimi resnicami kerščanskega nauka. Po ».pridigi in kerščanskem nauku se molijo Božje čednosti. Vera. Verujem v tebe, pravi trojedini Bog, Ode, Sin in sveti Duh! kteri si vse stvaril, kteri vse ohraniš in vladaš, kteri dobro plačuješ in hudo kaznuješ. Verujem, da se je Sin Božji vcJovecil, da nas je s svojo smertjo na križu odrešil, in da nas sveti Duh s svojo milostjo posvečuje. Verujem in terdim vse, kar si ti, o Bog ! razodel, kar je Jezus Kristus učil, kar so aposteljni oznanovali, in kar nam sveta katoliška cerkev zapoveduje verovati. Vse to verujem, ker si ti, o Bog! večna in neskončna resnica in modrost, ki ne moreš ne goljufati, ne goljufan biti. O Bog! stori močnejši mojo vero. 294 Upanje. Upam in se zanašam na tvojo peskončno dobroto in milost, o Bog! da mi boš po neskončnem zasluženji svojega edinorojenega Sina Jezusa Kristusa v tem življenji spoznanje, pravo obžalovanje in odpuščenje mojih grehov, po smerti pa večno zveličanje dal, in dodelil tebe od obličja do obličja gledati, ljubiti in brez konca vživati. Upam tudi od tebe potrebne pomoči vse to doseči. Upam to od tebe, ker si ti to obljubil, kteri si vsegamogočen, zvest, neskončno dobrotljiv in usmiljen. O Bog! po- terdi moje upanje. Ljubezen. O moj Bog! ljubim te ii* vsega svojega serca, čez vse, ker si naj veči dobrota, neskončno popolnoma in vse ljubezni vreden; ljubim te tudi zato , ker si do mene in do vseh stvari neskončno dobrotljiv. Želim si iz celega serca, da bi te ravno tako ljubil, kakor so te tvoji naj zvestejši služabniki ljubili, in te še ljubijo. Ž njih ljubeznijo sklenem svojo nepopolnoma ljubezen; povikšuj jo v meni, o dobrotljivi Gospod! bolj in bolj. Ker te tedaj resnično in iz serca ljubiti želim, in si to terdno priza¬ devam ; mi je iz serca žal, da sem tebe, svojo neskončno dobroto, ktero čez vse ljubim, tebe, svojega stvarnika, odrešenika in posvečevavca razserdil. Žal mi je, da sem grešil, da sem tebe, svojega vsegamogočnega Gospoda, svojega 295 naj boljšega Očeta razžalil. Terdno sklenem, vse grehe in vse hude priložnosti zapustiti, storjene grehe čedalje bolj obžalovati, in nikdar več zoper tvojo sveto voljo ravnati. Vzemi me spet za svojega otroka, in dodeli mi milost, da ta svoj sklep dopolnim. Prosim te po ne¬ skončnem zasluženji tvojega Božjega Sina, našega Gospoda in Zveličarja, Jezusa Kristusa. Amen. Oče naš itd. Oeščena si Marija! itd. V. Čast bodi Očetu in Sinu in svetemu Duhu; 0. kakor je bila v začetku, in zdaj in vselej , in Včkomaj. -Amen. 296 f Litanije vseh svetnikov. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas ! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oče nebeški, vsegamogočni Bog, usmili se nas ! Sin vsega sveta rešnji Bog, usmili se nas! Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas! Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas! S. Marija, S. mati Božja, S. devie Devica, S. Mihael, S. Gabriel, S. Rafael, Vsi sveti angeli in veliki angeli, za nas Boga prosite 1 Vse svete verste zveličanih duhov, zanasBoga prosite ! S. Janez kerstnik, za nas Boga prosi! S, Jožef, za nas Boga prosi! Vsi sveti očaki in preroki, za nas Boga prosite! za nas Boga prosi! S. Peter, S. Pavel, S. Andrej, S. Jakop, S. Janez, S. Tomaž, S. Jakop, S. Filip, 1 za nas Boga prosi! za nas Boga prosi! S. Jernej, S. Matevž, S. Simon, S Tadej, S. Matija, S.' Barnaba, S. Lukež, S. Marka, Vsi sveti aposteljni in evangelisti, za nas Boga prosite Vsi sveti učenci Gospddovi, za nas Boga prosite ! Vsi sveti nedolžni otroci, za nas Boga prosite ! S. Stefan, ) S. Lovrenc, \ za nas Boga prosi! S. Vincenc, 1 S. Fabijan in Sebastijan, S. Janez in Pavel, S. Kozina in Damijan, S. Gervazi in Protazi, Vsi sveti mučeniki, za nas Boga prosite ! S. Silvester, S. Gregor, S. Ambrož, S. Avguštin, S. Jeronim, Martin, za nas Boga prosita za nas Boga prosi! S S. Nikolaj, Vsi sveti škofje in spoznavavci, za nas Boga prosite Vsi sveti učeniki, za nas Boga prosite! S. Anton, S. Benedikt, S. Bernard, S. Dominik, S. Frančišek, j Vsi sveti mašniki in leviti, za nas Boga prosite ! Vsi sveti menihi in puščavniki, za nas Boga prosite ! S. Marija Magdalena, ■, S. Agata, | za nas Boga prosi! S. Lucija, ' za nas Boga prosi! 298 S. Neža, za nas Boga prosi! S. Cecilija, S. Katarina, S. Anastazija, Vse svete device in vdove, za nas Boga prosite! Vsi svetniki in svetnice Božje, za nas Boga prosite Bodi nam milostiv! zanesi nam, o Gospod! Bodi nam milostiv! usliši nas, o Gospod! Od vsega hudega, Od vsega greha, Od svoje jeze, Od nagle in neprevidne smerti, Od skušnjav hudičevih, Od jeze, sovraštva in vse hude volje, Od duha nečistosti, Od treska in hudega vremena, Od šibe potresa, Od kuge, lakote in vojske, Od večne smerti, Skozi skrivnost svojega svetega včlovečenja, Skozi svoj prihod, Skozi svoje rojstvo, Skozi svoj kerst in sveti post, Skozi svoj križ in svoje terpljenje, Skozi svojo smert in svoj pokop, Skozi svoje vstajenje, Skozi svoj čudni vnebohod, Skozi prihod Tolažnika svetega Duha, j V dan sodbe, Mi grešniki, Da nam zaneseš, Da nam odpustiš, Da nas k pravi pokori pripelješ, Da svojo sveto cerkev vladaš in ohraniš, Da pastirja apostolskega in vse cerkvene sta¬ nove v svoji sveti veri ohraniš, Da sovražnike svete cerkve ponižaš, Da našega cesarja ohraniš, I reši nas, o Gospčd ! prosimo te, sliši nas 299 Da kerščanskim kraljem in oblastnikom mir in pravo enovoljnost daruješ, Da vsemu kerščanskemu ljudstvu mir in edinpst daš, Da nas vse v svoji sveti službi poterdiš in obderžiš, Da naše misli k nebeškim željam povzdigneš, Da vsem našim dobrotnikom večne dari dodeliš, Da duše naše, in naših bratov, bližnjih in dobrotnikov od večnega pogubljenja rešiš, Da sad zemlji daš in obraniš, Da vsem vernim dušam večni pokoj dodeliš, Da nas uslisiš, Sin Božji! J Jagnje Božje, ki grebe sveta odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas T o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas* o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Gospod, usmili se nas ! Kriste, usmili se nas ! Gospod, usmili se nas ! Oče naš itd. V. In nas ne vpelji v skušnjavo : O. Temuč reši nas hudega. Amen. Molitve po litanijah v dan s. Marka in križev teden. 69 . Psalm. 0 Bog! hiti me otet; Gospdd ! teei mi pomagat. prosimo te, sliši nas! Omoteni in osramoteni naj bodo, kteri mi strežejo po življenji. Odstopijo naj, in sram jih bodi, kteri mi hočejo hudo, Obernejo naj se zdajci osramoteni, kteri pravijo: Prav! prav! Vsi pa, kteri tebe iščejo, naj se vesele in radujejo. Vedno naj govore: Hvaljen bodi Bog! kteri ljubijo tvoje odrešenje. Jaz pa sem revež in siromak, o Bog! pomagaj mi. Moj pomočnik in moj odrešenik, Bog! nikarsene mudi. Čast bodi Očetu itd. V. Pomagaj svojim služabnikom, O. Ki v tebe zaupajo, moj Bog ! V. Bodi nam, Gospdd! močen turn, O. Pred sovražnikom. V. Nič naj ne opravi sovražnik pri nas, O. In otrok krivice naj se ne loti nam škovovati. V. Gospdd! ne ravnaj z nami po naših grehih, O. In ne povračuj nam po naših hudobijah. V. Molimo za našega papeža I. O. Ohrani ga, Gospod! oživljaj in osreči ga na zemlji, in ne daj ga v voljo njegovih sovražnikov. V. Molimo za cesarja I. O. Gospod ! ohrani cesarja, ter nas usliši ob dnevu, ko kličemo v tebe- V. Molimo za svoje dobrotnike. O. Poverni, Gospod! milostivo zavoljo svojega imena večno življenje vsem, kteri nam kaj dobrega storč. V. Molimo za verne mertve. O. Gospod! daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. V. Naj počivajo v miru. O. Amen. V. Molimo za svoje brate, kterih ni tukaj! O. Pomagaj svojim služabnikom,ki v te zaupajo, mojBog- V. Pošlji jim, Gospod! pomoč iz svetišča, O. In varuj jih iz Siona. V. Gospod! usliši mojo molitev; O. In rnoie vpitje naj do tebe pride. 301 Molimo. O Bog! ki ti je lastno usmiliti se vselej in prizanesti, usliši naše pohlevne prošnje, da nas in vse tvoje služabnike, ktere grehov veriga veže, milost tvoje dobrote odveže. Usliši, prosimo te, o Bog! našo pohlevno molitev, in odpusti nam grehe, ki se ti jih obtožimo, da nam dobrotljivo odpuščenje in mir dodeliš. Skaži nam dobrotljivo , o Gospod! svojo neizrečeno milost, da nas od vseli grehov od¬ vežeš, in od kazen, ktere za-nje zaslužimo, rešiš. Bog! ki te greh razžali, in pokora poto¬ laži , ozri se milostivo na prošnjo k tebi kli- čejočega ljudstva, in šibe svoje jeze. ki jih za svoje grehe zaslužimo, od nas odverni. Vsegamogočni večni Bog! usmili se svo¬ jega služabnika I. našega papeža, in vodi ga po potu večnega življenja, da bo s tvojo po¬ močjo, kar je tebi dopadljivo, želel, in z vso močjo storil. O Bog! od kterega pridejo svete želje, dobre misli in pravične dela, daj svojim slu¬ žabnikom tak mir, ki ga svet ne more dati, da b6do naše serca tvojim zapovedim vdane, in po zatertem strahu sovražnikov časi s tvojo pomočjo varni in mirni. O Bog! vžgi naše serca z ognjem sve¬ tega Duha, da ti bomo s čistim telesom slu¬ žili, in z očiščenim sercem dopadli. Bog, stvarnik in odrešenik vseh vernih! dodeli dušam svojih služabnikov in služabnic 302 odpuščenje vseh grehov, da milostivo odpu¬ ščenje, kterega so vselej želeli, po bogabo¬ ječih prošnjah dosežejo. Začni, prosimo Gospod! s svojim Duhom naše djanje, in spremljaj ga s svojo sveto pomočjo, da se vse naše molitve in dela vselej iz tebe začno, in iz tebe začete tudi v tebi končajo. Vsegamogočni večni Bog! ki gospoduješ čez žive in mertve, in se usmiliš vseh , ktere iz vere in dobrih del za svoje spoznaš, pro¬ simo te pohlevno , da vsi, za ktere smo se namenili moliti, kteri so še pri življenji, ali pa so se že iz sveta ločili, po prošnjah vseli tvojih svetnikov od tvoje dobrote odpuščenje vseh svojih grehov dosežejo. Po Gospodu našem Jezusu Kristusu Sinu tvojem, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. V. Bog, usliši mojo molitev; O. In moje vpitje naj pride do tebe. V. Vsegamogočni in usmiljeni Bog naj nas usliši. O. Amen. V. In vernih duše naj po milosti Božji počirajo v miru. O. Amen. Molitve po litanijah pri službi Božji popoldan ob nedeljah in praznikih, kteri niso matere Božje. K svetemu rešnjemu telesu. (Kadar je izpostavljeno.) V. Kruli iz nebes si jim dodelil, O. Kteri ima vso sladkost v sebi. Molimo. O Bog! ki si nam v prečudnem zakra¬ mentu spomin svojega terpljenja zapustil, daj nam, te prosimo, svete skrivnosti tvojega telesa in tvoje kervi tako častiti, da sad tvo¬ jega odrešenja vedno v sebi čutimo. Kteri živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti svetega Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Za o d v e rn j e n j e vseh nadlog in nevarnost. • . i Vsegamogočni večni Bog, nebeški Oče ! poglej z očmi svoje neskončne milosti naše reve in nadloge. Usmili se vseh vernih kristi- janov, za ktere se je tvoj edinorojeni Sin, naš Gospod in Zveličar Jezus Kristus, voljno grešnikom v roke dal, in je tudi svojo drago kri na lesu svetega križa prelil. Po tem Go- 304 spodu Jezusu odverni, milostivi Oče! zaslu¬ žene šibe, sedanje in prihodnje nevarnosti, punte, vojsko, kugo, lakoto , dragino, bolezni in žalostne revne čase. Vsegamogočni večni Bog! usmili se svo¬ jega služabnika našega papeža I., in vodi ga po potu večnega življenja, da bo s tvojo po¬ močjo , kar je tebi prijetno, želel, in z vso močjo storil. O Bog! pastir in vižar vseh vernikov 1 glej milostivo na svojega služabnika našega škofa I., ki si ga pastirja naše škofije po¬ stavil ; dodeli mu, da tistim, čez ktere je po¬ stavljen , z besedo in z djanjem k dobremu služi, in tako s čedo, ki mu je zročena, večno življenje doseže. Bog, varh vseh kraljestev, dodeli svojemu služabniku našemu cesarju I. tvojo moč, s ktero se sovražnik premaga , spoznati in ča¬ stiti, da bo, ker je iz tvoje volje cesar postal, tudi v tvojem varstvu vselej mogočen. Razsvetli in poterdi v vsem dobrem du- hovske in deželske oblastnike in gosposke, da nas bodo na vse to napeljevali, kar more k tvoji Božji časti, k našemu zveličanju in k miru in sreči vsega kerščanstva pripomoči. Prosimo tudi, kakor hočeš , da nam je prositi, za svoje prijati e in neprijatle, za zdrave in bolne, za vse žalostne in revne kristijane, za žive in mertve. Vsegamočni večni Bog, ki gospoduješ čez žive in mertve, in se usmiliš vseh, ktere iz vere in dobrih del za svoje spoznaš, po¬ hlevno te prosimo, da vsi, za ktere smo se 305 namenili moliti, kteri so še pri življenje, ali pa so se že iz sveta ločili, na prošnje vseh tvojih svetnikov od tvoje dobrote odpuščen je vseh svojih grehov dosežejo. Dodeli nam, o Bog mini! pravo edinost v veri brez vsega razdertja in ločitve. Preobemi naše serca k pravi pokori in k poboljšanju našega življenja. Užgi v nas ogenj svoje lju¬ bezni. Daj nam goreče želje po vsej pravič¬ nosti, da ti bomo kakor tvoji pokorni otroci v življenji in v smerti prijetni in dopadljivi. Tebi bodi vedno priporočeno, o Grospbd! vse naše djanje in nehanje,- naše delo in opra¬ vilo, naše življenje in naša smert. Daj nam svojo milost tukaj vživati, in tamkaj z vsemi izvoljenimi doseči, da te bomo v večnem ve¬ solji in zveličanji hvalili in molili. To nam dodeli, o G-ospbd nebeški Oče! po Jezusu Kristusu tvojem ljubem Sinu, Grospbdu našem in Odrešeniku, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha Bog vekomaj. Amen. V. Božja pomoč ostani vseiej pri nas. 0. Amen. Oče naš itd. Ceščena si, Marija! itd. (petkrat). Ob posebnih potrebah se po tem, ali pa tudi po s. maši ali pridigi še molijo sledeče molitve: Slov. Evangel. 20 306 Molitve od posebnih potrebah. Ob suši. Bog! v kterem živimo, se gibljemo in smo, dodeli nam potrebnega dežja, da v čas¬ nih rečeh potrebno pomoč dosežemo, in s toliko večim zaupanjem nebeških prosimo. Dodeli, prosimo, vsegamogočni Bog! da, ker v svojih nadlogah v tvojo'milost zaupamo, nas tvoja pomoč vedno vseh nevarnost obva¬ ruje. Daj nam, prosimo, Gospod! zdravega dežja, in zemlje suho obličje z nebeškimi po¬ toki milostivo namoči. Po Gospodu našem itd. Oče naš itd. Češčena si, Marija! itd. (petkrat). Za lepo vreme. Bog! ki te greh razžali in pokora poto¬ laži, ozri se milostivo na prošnje k tebi kliče- jočega ljudstva, in šibe svoje jeze, ki jih za svoje grehe zaslužimo, od nas odverni. K tebi, Gospdd! kliČej oče usliši, in dodeli nam, prosimo te, lepo vreme, da, ker za svoje grehe po pravici terpimo, s pomočjo tvoje milosti tvojo dobroto občutimo. Prosimo, vsegamogočni Bog! tvojo dobroto, da nalive dežja ustaviš, in nam svoje jasno obličje dobrotljivo pokažeš. Po Gospddu nar šem itd. Oče nas itd. češčena si, Marija! itd. (petkrat)- 307 Ob hudi uri. Bog! ki te greh razžali in pokora poto¬ laži, ozri se milostivo na prošnje k tebi k licejo- čega ljudstva, in šibe svoje jeze, ki jih za svoje grehe zaslužimo, od nas odverni. Od svoje hiše. prosimo, Gospod! duhovno hudobo preženi, in odverni nadzemeljsko na¬ pako hudega vremena. Vsegamogočni večni Bog’! zanesi, ker se bojimo; bodi milostiv, ker prosimo, da nas po škodljivem ognji v oblakih, in po silnem viharji žuganje hudega vremena napelje tebe hvaliti. Gospod Jezus! ki si vetrovom in' morju zapovedal, in je bila velika tihota, usliši prošnje svojega ljudstva, in dodeli, da po tem znamenji , svetega križa f prejde vse divjanje hudega vremena. Vsegamogočni in usmiljeni Bog! ki nas s tepenjem zdraviš, in z odpuščenjem ohranuješ, dodeli, te prosimo, da se miru zaželenega potolaženja razveselimo, in dar tvoje dobrote vselej vživamo. Po Gospodu našem itd. Oče naš itd. Ceščena si, Marija! itd. (petkrat). ‘ Ob slabi letini in lakoti. Skaži nam dobrotljivo, Gospdd! svojo neizrečeno milost, da nas vseh grehov odvežeš, in nas kazen, ktere za-nje zaslužimo, rešiš. 20 * 308 Usliši, prosimo. Gospod! naše pohlevne prošnje, in lakoto milostivo odverni, da umer- ljivi človek spozna, da po tvoji jezi take šibe pridejo, in po tvoji milosti odidejo. Tebi podverženo ljudstvo, ki zavoljo svo¬ jih grehov lakoto terpi, Gospiid! milostivo k sebi spreoberni, ki si rekel, da bo tistim vse priverženo, kteri tvojega kraljestva iščejo. Kteri živiš in kraljuješ itd. Oče naš itd. češčena si, Marija! itd. (petkrat). Ob merjenji in kugi. Usliši nas, Bog, naš Zveličar! in na prošnje svete in častitljive Božje porodnice Marije vselej Device, in sveteg-a Sebastijana mučenika in vseh svetnikov svoje ljudstvo od strahii tvoje jeze odreši, in po obilnosti svojega usmiljenja otmi. Skaži milost, Gospod! našim ponižnim prošnjam, in ozdravi dušne in telesne bolezni, da odpuščenje prejmemo, in se vedno tvojega blagoslova veselimo. Usliši, prosimo. Gospod! naše pohlevne prošnje, in kugo in merjenje milostivo odverni, da umerljivi Človek spozna, da po tvoji jezi take šibe pridejo, in po tvoji milosti odidejo. Po Gospodu itd. Oče naš itd. Češčena si, Marija! itd. (petkrat). Ob živinski kugi. O Bog! kteri si človeku tudi neumno živino pri delu v pomoč dal, pohlevno pro- 309 simo, da nam živali, brez kterih se človeški rod ne more živiti, pri naših potrebah ne pustiš poginiti. Po Gospodu našem itd. Oče naš itd. Oeščena si, Marija! itd. (petkrat). Ob voj s ki. Bog! kteri vojske potiraš, in nasprotnike tistih, kteri v tebe zaupajo, z močjo svoje brambe premagaš, pomagaj svojim služabni¬ kom, ki tvojo milost prosijo, da svojih sovraž¬ nikov silo zataremo, in tebe z neprenehano zahvalo častimo. Bog! od kterega pridejo svete želje, prave misli in pravične dela, daj svojim služabnikom tak mir, ki ga svet ne more dati, da bodo naše serca tvojim zapovedim vdane, in po za- tertem strahu sovražnikov časi s tvojo po¬ močjo varni in mirni. Poteri, prosimo, Gospod! napuh naših sovražnikov, in pobij njih neukretnost z močjo svoje desnice. Po Gospddu našem itd. Oče naš itd. Ceščena si, Marija! itd. (petkrat). Ob vsakteri nadlogi. Ne zaverzi, vsegamogočni Bog! svojega ljudstva, ki v nadlogi zdihuje, temuč zavoljo slave svojega imena stiskanim usmiljen pridi na pomoč. Skaži nam dobrotljivo, o Gošp6d! svojo neizrečeno milost, da nas vseli grehov odvežeš, in nas kazen, ktere za-nje zaslužimo, rešiš. 310 Dodeli nam svojim služabnikom, prosimo, Gospod Bog! da vedno zdravje na duši in na telesu vživamo, in da bojno po častitih proš¬ njah svete Marije vselej Device od sedanje žalosti rešeni, in večnega veselja deležni. Poglej dobrotljivo, prosimo, Gospod! našo nadlogo, in odverni serd svoje jeze, ktero po pravici zaslužimo. Bog, naše pribežališče, in moč, začetek dobrote! posluša:] ponižne prošnje svoje cerkve,, in dodeli, da, kar z zaupanjem prosimo, gotovo dosežemo. Po Gospodu našem itd. Oče naš itd. Ceščena si, Marija! itd. (petkrat). Za mir. O Bog! od kterega pridejo svete želje, dobre misli in pravične dela, daj svojim slu¬ žabnikom tak mir, ki ga svet ne more dati, da bodo naše serca tvojim zapovedim vdane, in po zatertem strahu sovražnikov časi s tvojo pomočjo varni in mirni. Po Gospodu našem itd. Oče naš itd. Češčena si, Marija! itd. (petkrat). Za srečno izvolitev novega papeža. S ponižnim sercem, Gospod! te prosimo, da po svoji neskončni dobroti sveti Rimski cerkvi tacega papeža dodeliš, kteri bo tebi zavoljo dobrotljive skerbi do nas vselej pri- 311 jeten, in nam, tvojemu ljudstvu, zavoljo zve¬ stega vladanja, v slavo tvojega imena, vselej Častitljiv. Po Gospodu našem itd. Oče naš itd. Ceščena si, Marija! itd. (petkrat). Ob kaki zahvali. Bog! kterega usmiljenje nima števila, in kterega dobrote bogastvo je neskončno, za¬ hvalimo tvoje veličastvo za dodeljene dari, in prosimo, vedno tvojo milost, da, ki prošnikom podeliš, česar žele, jih ne zapustiš, temuč pri¬ pelješ k prihodnjemu plačilu. Bog! kteri si vernih serca z razsvetljenjem svetega Duha učil, daj nam v ravno tistem Duhu pravico spoznati, in njegovo poveseljenje vedno vživati. Bog! kteri nobenega, ki v te zaupa, ne pustiš preveč stiskati, temuč prošen dobrotljivo na pomoč prideš, za svoje prošnje in spolnjene želje ti hvalo dajemo, in te pohlevno prosimo, da bomo vselej vseh zopernost obvarovani. Po Gospodu našem itd. Oče naš itd. Ceščena si, Marija! itd. (petkrat). Zahvalna pesem s. Ambroža. Tebe, Boga, hvalimo, Gospoda te častimo. Tebe, večnega Očeta, časti vsa zemlja. Vsi angeli, nebesa in vse moči. Kerubi in Serafi tebi neprenehoma pojo : Svet, svet, svet, Gospod. Bog Sabaot! 312 Polne so nebesa in zemlja slave tvojega veličastva, Tebe hvali častiti zbor aposteljnov. Prerokov hvaljeno število. Mučenikov v svetlo oblečena truma. Po vesoljnem svetu te sveta cerkev časti: ' Očeta nezmernega veličastva! Prečastitega tvojega pravega edinega Sina, Tudi svetega Duha poterdnika. Ti, Kriste, kralj časti, Si večni Očetov Sin. Ker si hotel zavolj odrešenja človeka na se vzeti, se nisi bal devičnega telesa. Zmagal si želo smerti, in odperl vernikom nebeško kraljestvo. Na desnici Božji sediš v časti Boga Očeta. Da imaš sodit priti, verujemo. Prosimo te tedaj, pridi na pomoč svojim služabni¬ kom, ktere si z drago kervjo odrešil. Daj nam v časti štetim biti med tvoje svetnike. Zveličaj, Gospod, svoje ljudstvo, in blagoslovi svoj del. Vladaj jih, in povikšuj jih vekomaj. Slednji dan te častimo, In hvalimo tvoje ime vekomaj, in od vekomaj do vekomaj. Daj nas, Gospod, današnji dan milostljivo brez greha ohraniti. Usmili se nas, o Gospčd, usmili se nas! Dodeli nam svojo milost, Gospod, kakor zaupamo v tebe. V tebe, Gospod, npam, ne bom osramoten veko¬ maj ne. V. Hvalimo Očeta in Sina s svetim Duhom. O- Častimo in povikšujmo ga vekomaj. V. Gospod, usliši mojo molitev. O. In moje vpitje naj do tebe pride. V. Gospod z vami. O. In s tvojim duhom. 313 . Molimo. Bog! kterega usmiljenje nima števila, in kterega dobrote bogastvo je neskončno, zahva¬ limo tvoje veličastvo za dodeljene dari, in prosimo vedno tvojo milost, da, ki prošnikom dodeliš, kar žele, jih ne zapustiš, temuč pri¬ pelješ k prihodnjemu plačilu. V. Gospdd z vami. O. In s tvojim duhom. V. Hvalimo Gospoda. O. Bogu bodi hvala. * 314 Lavretanske litanije. (Ob praznikih matere Božje in ob sobotah.) Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospdd usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oče nebeški, vsegamogočni Bog, usmili se nas! Sin, vsega sveta rešnji Bog, usmili se nas! Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas! Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas! S. mati Božja, S. devic Devica, Mati Kristusova, Mati milosti Božje, Mati prečista, Mati brez madeža, Mati nedolžna, Mati presveta. Mati ljubeznjiva, Mati prečudna, Mati našega stvarnika, Mati našega odrešenika, Devica modra, Devica častitljiva, Devica hvale vredna, Devica mogočna, Devica usmiljena, za nas Boga prosi! 315 Devica verna, ^ Podoba pravice, Sedež modrosti Božje, Začetek našega veselja, Posčda duhovna, Posčda časti vredna, Posoda vse svetosti, Skrivnostna roža, Turn kralja Davida, Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave, Vrata nebeške, Zgodnja dani ca, Zdravje bolnikov, Pribežališče grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angelov, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica aposteljnov, Kraljica mučenikov, Kraljica spoznavavcev, Kraljica devic, Kraljica vseh svetnikov, Kraljica brez madeža izvirnega greha spočeta, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod ! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oče naš itd. češčena si, Marija! itd. za nas B oga prosi! 316 Molitve po Lavretanskih litanijah. 1. K presvetemu res n j emu telesu. (Kadar je izpostavljeno.) V. Kruh z nebes si jim dodelil, O. Kteri ima vso sladkost v sebi. Molimo. O Bog! ki si nam v prečudnem zakramentu spomin svojega terpljenja zapustil, daj nam, te prosimo, svete skrivnosti tvojega telesa in tvoje kervi tako častiti, da sad tvojega odrešenja vedno v sebi čutimo. Kteri živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti svetega Duha Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. 2. K sveti Devici, materi Marii. Pod tvojo pomoč pribežujemo, o sveta Božja porodnica! ne zaverzi naših prošenj r naših potrebah, temuč reši nas vselej vseh nevarnost. O častitljiva in blažena Devica, naša gospa, naša srednica, naša besednica, naša pomočnica. S svojim Sinom nas spra^h svojemu Sinu nas priporoči, svojemu Sinu nas izroči. V. Prosi za aas sveta Božja porodnica! O. Da bomo vredni oblj ub Kristusovih. 317 Molimo. Dodeli nam, tvojim služabnikom, prosimo. Grospod Bog! da vedno zdravje na duši in telesu v Živam o; in da bomo po častitih proš¬ njah presvete Marije vselej Device od sedanje žalosti rešeni in večnega veselja deležni. 3. K sveti Devici, materi Marii. Od 1. adventne nedelje do božiča. Usmiljena mati Zveličarjeva, ki ostaneš vrata nebeške in zgodnja danica! pomagaj ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati ; ti, ki si svojega stvarnika prečudno rodila, Devica prej ju potlej ostala, ko si iz Gabrielovih ust pre¬ jela češčenje, usmili se grešnikov. V. Angel Gospodov je oznanil Marii. 0. In je spočela od svetega Duha. Molimo. Svojo milost, prosimo, Gospod! v naše serca vlij, da, ki smo po angelovem oznanjenji, včlovečenje Kristusa tvojega Sina spoznali, Po njegovem terpljenji in križu častitljivo vstajenje dosežemo. Od božiča do svečnice. Usmiljena mati Zveličarjeva, ki ostaneš vrata nebeške in zgodnja danica! pomagaj 318 ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati; ti, ki si svojega stvarnika prečudno rodila, Devica prej in potlej ostala, ko si iz Gabrielovih ust pre¬ jela češčenje, usmili se grešnikov. V. Po poroda si Devica čista ostala, O. Prosi za nas, Božja porodnica! Molimo. Bog! kteri si po rodovitnem devištvu svete Marije Človeškemu rodu dar večnega zveličanja dodelil; daj, prosimo, da občutimo, da za nas prosi ona, po kteri nam je sreča došla, da smo prejeli življenja začetnika, Go- spdda našega Jezusa Kristusa, Bina tvojega. Od svečnice do velicega četertka. Bodi češčena, nebeška kraljica, češčena angelska gospa; češčena korenina, češčena ti, ki si svetu pravo luč rodila! Bodi pozdrav¬ ljena, Devica častita, memo vseli naj lepši; bodi pozdravljena, preljubeznjiva, in prosi za nas Kristusa! V. Naj te hvalimo, Devica presveta! O. Daj nam moč zoper sovražnike svoje. Molimo. Dodeli, miloštivi Bog! brambo naši sla¬ bosti, da, ki svete Božje porodnice spomin obhajamo, s pomočjo njenih prošenj od svojih grehov vstanemo. 319 I Od velike sobote do 1. nedelje po binkoštih. Veseli se, kraljica nebeška, aleluja! Kte- rega si zaslužila nositi, aleluja, je vstal od smerti, kakor je rekel, aleluja! Prosi za nas Boga, aleluja! V. Veseli in raduj se, Devica Marija, aleluja! 0. Ker je res vstal Gospod, aleluja! Molimo. O Bog! ki si po vstajenji svojega Sina Glospdda našega Jezusa Kristusa svet razve¬ selil; dodeli, prosimo, da po njegovi materi Devici Marii dosežemo večnega življenja veselje. Od 1. nedelje po binkoštih do 1. ad¬ ventne nedelje. Češčena bodi, kraljica, mati milosti, živ¬ ljenje, sladkost in upanje naše, bodi češčena! K tebi vpijemo zapuščeni Evini otroci; k tebi zdihujemo' žalostni in objokani v tej solzni dolini. Oh, oberni tedaj, naša pomočnica! svoje milostive oči v nas; in pokaži nam po tem revnem življenji Jezusa, žegnani sad tvojega telčsa! o milostiva, o dobrotljiva, o sladka devica Marija! V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica! 0. Da bomo vredni obljub Kristusovih. 320 Molimo. Vsegamogočni večni Bog! ki si dušo in telo častite Device matere Marije , naj bi vredno prebivališče tvojega Sina biti zaslužila, s pripomočjo svetega Duha pripravil, daj, da bomo, ki se njenega spomina veselimo, po njenih milostivih prošnjah prihodnjih zopernost in večne smer ti rešeni. 4. K svetemu Jožefu. Glejte, zvesti in modri hlapec, kterega je postavil Gospod čez svojo družino. V. Prosi za nas, sveti Jožef! O. Da bomo vredni obljub Kristusovih. Molimo. Naj nam, prosimo. Gospod! zasluženje ženina tvoje presvete matere Marije pomaga, da, kar naša slabost ne premore, nam bode po njegovih prošnjah dodeljeno. 5. Za vse potrebe. Ponižno, Gospod! te prosimo, razveži po svoji milosti naših grehov vezi, in ohrani po prošnjah svoje izvoljene matere ljube Device Marije in vseh svojih svetnikov nas, svoje služabnike, naše dobrotnike in naše pohištvo v vsej svetosti; 321 tudi očisti vso našo rodovino in naše prijati e hudobe -in grehov, in napolni jih z lepimi čednostmi, dodeli nam mir in zdravje, od- verni od nas vidne in nevidne sovražnike, in odženi vse hude želje; daj nam zdravo vreme in dobro letino, skazi milost našim prijatlom in neprijatlom, in obvaruj to faro z vsemi, kteri v njej prebivajo, kuge, lakote, vojske, ognja, potresa, povodnji, in dodeli milostivo vsem vernim kerščenikom, živim in mertvim, v nebeškem kraljestvu večno življenje, mir in pokoj. Obvaruj našega papeža I., našega škofa I., našega svetleg - a cesarja 1. in vso našo duhovsko in deželsko gosposko, in vse kerščansko ljudstvo vseh nadlog in vsega zlega. In tvoj blagoslov pridi z nebes dol na nas, in bodi vselej nad nami Po Gospodu našem Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha Bog vekomaj. Amen. V. Božja pomoč ostani vselej pri nas- 0. Amen. Oče naš itd. Cesčena si, Marija! itd. (petkrat). Kožni venec. 1. Veseli del. Po veri v treh „0eščena si, Marija!“ se reče: 1. Kteri nam oživi pravo vero. 2. Kteri nam daj terdno upanje. 3. Kteri nam vžgi serčno ljubezen. Slov. Evangel. 21 322 1. Kterega si Devica spočela. 2. Kterega si Devica v obiskanji Elizabete nosila. 3. Kterega si Devica rodila. 4. Kterega si Devica v tempeljnu darovala. 5. Kterega si Devica v tempeljnu našla. v 2. Zadostni del. Po veri v treh „Češčena si, Marija!" se reče: 1. Kteri nam poterdi spomin. 2. Kteri nam razsvetli pamet. 3. Kteri nam omeči voljo. 1. Kteri je za nas kervav pot potil. 2. Kteri je za nas bičan bil. 3. Kteri je za nas s ternjem kronan bil. 4. Kteri je za nas težki križ nesel. 5. Kteri je za nas križan bil. 3. Častiti del. Po veri v treh „Oeščena si, Marija !“ se reče : 1. Kteri nam vodi naše misli. 2. Kteri nam vodi naše besede. 3. Kteri nam vodi naše djanje. 1. Kteri je od smerti vstal. 2. Kteri je v nebesa šel. 3. Kteri je s. Duha poslal. 4. Kteri te je v nebčsa vzel. 5. Kteri te je v nebčsih kronal. 323 Angelovo češčenje, kadar zvoni. 1. ADgel Gospodov je oznanil Marii, in je spočela od s. Duha. Cesčena si, Marija! itd. 2. Glej, dekla Gospodova sem, zgodi se mi po tvoji besedi. Češčena si, Marija! itd. 3. In Beseda je mesd postala, in je med nami pre¬ bivala. Cesčena si, Marija! itd. Zvečer se priden e: V. Gospod! daj jim večni mir in pokoj. O. In večna luč naj jim sveti. V. Naj v miru počivajo. O. Amen. Kerščanska očitna spoved. Ubogi grešni človek se odpovem hudiču, vsemu njegovemu vdajanju, svetovanju in djanju. Verujem v Boga Očeta, in Sina, in svetega Duha. Verujem use, kar sveta katoliška cerkev zapoveduje verovati. S to sveto, katoliško vero pričam, in se spovem Bogu vsegamogočnemu, Devici Marii njegovi častiti niateri, in vsem ljubim svetnikom, ter se obtožim, da sem se od svojih mladih dni do zdanje ure dostikrat in velikokrat pregrešil, z mislijo, z besedo, z djanjem in z zamudo veliko dobrih del; kakor se je vse zgodilo na skrivnem ali očitno, redoma ali neredoma; zoper deset Božjih zapoved, v sed¬ merih poglavitnih grehih, na peterih počutkih svojega 324 telesa; zoper Boga, zoper svojega bližnjega, in zoper zveličanje svoje uboge duše. Ti in vsi moji grehi so mi močno žal, in se jih iz serca kesam. Zato tebe, večnega, milostivega Boga, pohlevno 'prosim, da mi svojo Božjo milost dodeliš, mojemu življenju toliko odloga daš, da se bom mogel spove¬ dati, in spokoriti; tvoje dobroto in prijatelstvo zadobiti, in po tem revnem življenji večno veselje in zveličanje doseči. Zato povdarim na svoje grešno serce, in rečem z očitnim grešnikom: O Gospod Bog! bodi milostiv meni ubogemu grešniku. Amen. Poglavitne resnice kersčanskega nauka. Kar je vsakemu človeku, kadar se pameti zave, potrebno vediti in verovati, da bo zveličan, je: 1. Da je en Bog. 2. Da je Bog pravičen sodnik, kteri dobro plačuje, in hudo kaznuje. 3. Da so tri Božje osebe, enega bitja in ene na- tore: Oče, Sin in sveti Duh. 4. Da je druga Božja oseba, Bog Sin, človek po¬ stal, zato da nas je s svojo smertjo na križu odrešil in večno zveličal. 5. Da je človeška duša neumeijoča. 6. Da je milost Božja k zveličanju potrebna, in da brez milosti Božje človek nič za večno živ¬ ljenje zasluženja vrednega ne more storiti- 325 Gospodova molitev. Oče naš, kteri si v nebesih. Posvečeno bodi tvoje ime. Pridi k nam tvoje b'aljestvo. Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh. In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolž¬ nikom. In nas ne vpelji v skušnjavo. Temuč reši nas hudega. Amen. Angelovo češeenje. Češčena si, Marnja, gnade polna, Gospod je s teboj. Zegnana si med ženami, in žegnan je sad tvojega telesa, Jezus. Sveta Marija, mati Božja! prosi za nas grešnike zdaj in našo smertno uro. Amen. Apostolska vera. Verujem v Boga Očeta vsegamogočnega, stvar¬ nika nebes in zemlje. In v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega. Kten je bil spo¬ čet od svetega Duha, rojen iz Marije Device. Terpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umeri in v grob položen. Doli je šel pred pekel, tretji dan od mertvih vstal. Gori je šel v nebesa, sedi na desnici Boga Očeta vsegamogočnega. Od ondod bo prišel sodit žive in mertve. — Verujem v svetega Duha; sveto kato¬ liško cerkev, občestvo svetnikov; odpuščenje grehov, vstajenje mesa, in večno življenje. Amen. 326 Lastnosti Božje. 1. Bog je večen; je vselej bil, je, in bo vselej. 2. Bog je zgoli duh; bitje, ki ima naj bolj popol¬ noma um in naj boljši voljo, telesa pa ne. 3. Bog je vsegaveden; ve vse, sedanje, preteklo in prihodnje, vč tudi naše naj skrivnejši misli in želje, torej mu nič ne moremo prikriti. 4. Bog je neskončno moder; stori vse iz naj bolj¬ šega namena, in izvoli vselej naj pripravnejši pomočke, da svoj namen doseže. 5. Bog je vsegamogočen; je stvaril nebo in zemljo in vse, kar je; njemu ni nič nemogoče storiti. 6. Bog je vsegapričujoč; je povsod, v nebesih in na zemlji. 7. Bog je neskončno svet; hoče in ljubi vse dobro, in sovraži vse hudo. 8. Bog je neskončno resničen in zvest; vse kar reče, je res; in kar obljubi ali žuga, vse spolni. 9. Bog je nespremenljiv; je vekomaj ravno tisti. 10. Bog je neskončno dobrotljiv; skerbi po očetovo za vse svoje stvari, vse dobro imamo od njega- 11. Bog je neskončno usmiljen; nam odpusti naše grehe, ako se resnično poboljšamo. 12. Bog je neskončno pravičen; plačuje vse dobro, in kaznuje vse hudo na tanko, kakor si kdo zasluži. Darčvi svetega Duha. 1. Dar modrosti. 2. Dar umnosti. 3. Dar sveta. 4. Dar moči. 5. Dar učenosti. 6. Dar pobožnosti. 7. Dar strahu Božjega. 327 Zapovedi Božje. 1. Vervaj v enega samega Boga. 2. Ne imenuj po nemarnem Božjega imena. 3. Posvečuj praznik. 4. Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel, in da ti bo dobro na zemlji. 5. Ne ubijaj. 6. Ne prešestvaj. 7. Ne kradi. 8. Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega. 9. Ne želi svojega bližnjega žene. 10. Ne želi svojega bližnjega blaga. Cerkvene zapovedi. 1. Posvečuj zapovedane praznike. 2 Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih s spodobno pobožnostjo pri sveti maši. 3. Posti se zapovedane postne dni, namreč štirdeset- danski post, kvaterne in druge zapovedane postne dni; zderži se tudi ob petkih in so¬ botah mesnih jedi. 4. Spovej se svojih grehov postavljenemu spoved¬ niku vsaj enkrat v letu, in o velikonočnem času prejmi sveto rešnje tel 6. 5. Ne obhajaj ženitve o prepovedanih časih. Sveti zakramenti. 1. Sveti kerst, 2. s. birma, 3. s. rešnje telb, 4. s. pokora, 5. s. poslednje olje, 6. s. mašnikovo posvečevanje, 7. s. zakon. 328 K zak ramentu s. pokore gre to petero: 1. Izpraševanje vesti, 2. kes (ali grevenga), 3. terden sklep, 4. spoved, 5. zadostenje. Kes ali grevenga. Moj Bog! vsi moji storjeni grehi so mi iz serca zal, ker sem tebe, svojega preljubeznjivega Boga, tebe, vso svetost in neskončno dobroto, ki te iz vsega serca ljubim, ž njimi razžalil. Terdno sklenem, s tvojo milostjo svoje življenje poboljšati, in vse, tudi smeri raji preterpeti, kakor tebe svojega Boga, tebe ne¬ skončno svetost in dobroto še kdaj s kakim grehom razžaliti. Daj mi milost, da spolnim ta svoj sklep! To te prosim po neskončnem zasluženji tvojega Bož¬ jega Sina, našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa. Amen. Pred spovedjo se moli: Prosim, duhovni oče! svetega žegna, da se svojih grehov prav in čisto spovem. (Po tem se stori s. križ, in se moli očitna spoved tako le:J Ja z ubogi grešnik, se spovem Bogu vsegamogočnemu, Marii materi Božji, vsem ljubim svetnikom in vam, častitljivemu mašniku, Božjemu namestniku, da sem po svoji zadnji spovedi, ki sem jo opravil (tukaj se pove čas zadnje spovedi) velikokrat in obilno grešil v mislih, z besedami in djanjem; posebno se P a obtožim, da sem itd. (Zdaj začni praviti svoje grehe.) 329 Spoved se sklene: Ti in vsi moji dingi grehi, ki se jih spomnim in ne, ki sem jih ali sam storil, ali pa kriv bil, da so jih drugi storili, so mi iz serca žal, ker sem Boga, njega samo sveto in preljubeznjivo dobroto, ž njimi razžalil. Terdno sklenem, nič več ne grešiti, in vseh priložnost v greh se varovati. Prosim, duhovni oče, zveličavne pokore in svete odveze ., Poglavitni grehi: 1 Napuh, 5. požrešnost, 2. lakomnost, 6. jeza, 3. nečistost, 7. lenoba. 4. nevošljivost, Grehi v s. Duha: 1. Prederzno v Božjo milost grešiti. 2. Nad Božjo milostjo obupati. 3. Spoznani kerščanski resnici se ustavljati. 4. Svojemu bližnjemu zavolj Božje milosti nevošljiv biti. 5. Do lepega opominjanja oterpnjeno serce imeti. t>. V nespokornosti terdovratno ostati. V nebo vpijoči grehi: 1. Radovoljni uboj. 2. Mutasti ali Sodomski greh. Zatiranje ubožcev, vdov in sirdt. 4. Delavcem in najemnikom zaslužek zaderževati ali utergovati. 330 Tuji grehi: 1. V greh svetovati. 5. Drugih greh hvaliti. 2. Grešiti velevati. 6. K grehu molčati. 3. V drugih greh privoliti. 7. Greh pregledati. 4. Druge v greh napeljevati. 8. Greha se vdeležiti. 9. Greh zagovarjati. Božje čednosti, (Vera, u[ anje, ljubezen, kakor na strani 293.) Poglavitne djanske čednosti ker- ščanstva. 1. Modrost. 2. Zmernost. 3. Pravičnost. 4. Serčnost (ali močnodušnost). Poglavitnim grehom nasprotne čed¬ nosti. 1. Ponižnost je napuhu nasproti. 2. Dobrotljivost lakomnosti. 3. Čistost nečistosti. 4. Ljubezen nevošljivosti. 5. Zmernost požrešnosti. 6. Poterpežljivost jezi. 7. Gorečnost lenobi. Dolžnosti, ki jih Jezus posebno pri¬ poroča. 1. Naj prej Božjega kraljestva in njegove pravice iskati. 2. Sam sebe zatajevati. 3. Svoj križ nositi. 4. Za Kristusom hoditi. 5. Krotek in ponižen biti. 6. Sovražnike ljubiti; jim dobro storiti, kteri nas sovražijo; moliti za nje, kteri ras žalijo in preganjajo. 331 Jezusovi blagri na gori. 1. Blagor ubogim v duhu; ker njih je nebeško kraljestvo. 2. Blagor krotkim; ker zemljo bodo posedli. 3. Blagor žalostnim; ker potolaženi bodo. 4. Blagor jim, kteri so pravice lačni in žejni; ker nasiteni bodo. 5. Blagor usmiljenim; ker usmiljenje bodo dosegli. 6. Blagor jim, kteri so čistega serca; ker Boga bodo gledali. 7. Blagor mirnim; ker otroci Božji bodo imenovani. 8. Blagor jim, kteri zavolj pravice preganjanje terpe; ker njih je nebeško kraljestvo. Telesne dela usmiljenja. 1. Lačne nasititi. 4- Nage obleči. 2. Žejne napojiti. 5. Bolnike obiskati. 3. Popotnike sprejemati 6. Jetnike rešiti- 7. Merliče pokopavati. Duhovne dela usmiljenja. 1. Grešnike svariti. 2. Nevedne učiti. 3. Jim prav svetovati, kteri dvomijo. 4. Žalostne tolažiti. 5. Krivico voljno terpeti. 6. Jim iz serca odpustiti, kteri nas žalijo. 7. Za žive in mertve Boga prositi. Evangeljski s ve tj e. 1. Radovoljno uboštvo. 2. Vedno devištvo. 3 Vedna pokorščina pod duhovnim poglavaijem. Poslednje reči človekove. 1. Smert, 2. sodba, 3. pekel, 4. nebesa. 332 Glavno kazalo, kaj imajo nedeljski in prazniški e v a n g e 1 i i v sebi. Stran. 1. Jezus je imenovan Bog in učenik ljudi. Evangeli v sveti božični praznik pri veliki maši.. . 10 2. Oznanilo rojstva Jezusovega. Evangeli v dan pričakovanja poroda device matere Marije.200 3. Marija obišče svojo teto Elizabeto. Evangeli v dan obiskanja s. Marije device . . 241 4. Rojstvo Janeza kerstnlka. Evangeli v dan rojstva s. Janeza kerstnika . 237 5. Jožefu angel reče, naj Marijo za ženo vzame. Evangeli za predbožični dan.7 6. Jezus je v Betlehemu rojen, in pastirjem oznanjen. Evangeli za sveti božični praznik pri maši o polnoči.8 7. Rojstvo Jezusovo iz hiše ali rodovine Da¬ vidove. Evangeli v god spočetja device matere Marije 198 8. Pastirji pri jaslih. Evangeli za sveti božični praznik, pri zorni maši ..19 9. Obrezovanje Jezusovo. Evangeli v novega leta dan.18 10. Jezus je štirdeseti dan po svojem rojstvu v tempelj prinesen in Bogu darovan. Evangeli v god darovanja Jezusa Kristusa . .219 stran. I i. Prihod modrih, ki Jezusa obiščejo. Evangeli v praznik častitega razglašenja Gospo¬ dovega .19 12. Beg Jezusov v Egipt, in morjenje otrok. Evangeli v dan nedolžnih otročičev .... 14 13. Jezus je v Nazaret nazaj prinesen, in tukaj izrejen. Evangeli v nedeljo pred razglašenjem Gospo¬ dovim .18 14. Jezus, 12 let star fantič, gre s svojimi starši na veliki praznik v Jeruzalem. Evangeli pervo nedeljo po razglašenji Gospo¬ dovem .21 15. Janez pridiguje v puščavi in kerščuje. Evangeli četerto nedeljo v adventu .... 6 16. Janeza vprašajo, kdo je, in zakaj kerščuje; on daje pričevanje od Jezusa. Evangeli tretjo nedeljo v adventu .... 5 17. Jezus 40 dni v puščavi prebiva, in je potem skušan. Evangeli pervo nedeljo v postu.39 18. Jezus je s svojimi učenci na ženitnini (v Kani Galilejski), in stori pervi čudež. Evangeli drugo nedeljo po razglašenji Gošpo- ozdravi sina kraljičevega (sina kraljevega sl^žbnika). angeli 20. nedeljo po binkoštih .... 185 334 stran. 23. Jezus izvoli Petra, Andreja, Jakopa in Janeza za svoje učence. Evangeli v dan s. Andreja aposteljna . . 193 24. Jezus stori, da njegovi učenci prav veliko množico rib vjamejo. Evangeli 4. nedeljo po binkoštih.165 25. Jezus ukroti vihar na jezeru. Evangeli 4. nedeljo po razglašenji Gospodovem 25 26. Jezus ozdravi mertvoudnega. Evangeli 18. nedeljo po binkoštih . . . .182 27. Jezus izvoli Matevža za svojega učenca, in je z grešniki. Evangeli v dan s. Matevža aposteljna . . . 258 28. Jezus oživi Jajrovo hčer, in ozdravi kervotočno ženo. Evangeli 23. nedeljo po binkoštih . . . .188 29. Jezus uči vstajenje teles. Evangeli v dan spomina vseh vernih mertvih . 289 30. Jezus si izvoli iz svojih učencev dvanajst apo- steljnov. Evangeli v dan s. Jerneja aposteljna . . .250 31. Jezus ozdravi veliko bolnikov, in svoje učence srečne imenuje. Evangeli v dan ss. Fabijana in Sebastijana mučenikov ..205 32. Nauk Jezusov od 8 blagrov. Evangeli v god vseh svetnikov.263 33. Jezus ima do svojih aposteljnov govor od spolnovanja Božjih zapoved. Evangeli v dan s. Gregorja papeža . . . .219 34. Jezus opominja svoje aposteljne, naj ne bodo kakor farizeji, le na videz pravični, in jih pod¬ uči v 5 Božjih zapovedih. Evangeli 5. nedeljo po binkoštih . , . . .167 335 35. Jezus napeljuje svoje apoBteljne k usmiljenju, in jih podučuje v vedenji proti grešnikom. Evangeli pervo nedeljo po binkoštik . 3(5. Jezus podueuje svoje aposteljne zastran posta. Evangeli pepelnično sredo. 37. Jezus uči Božjo previdnost. Evangeli 14. nedeljo po binkoštih , 38. Jezus opominja svoje učence, naj se varujejo lažnjivih prerokov (farizejev). Evangeli 7. nedeljo po binkoštih. 39. Jezus ozdravi gobovega človeka, in stotnikovega hlapca v Kafarnavmu. Evangeli 3. nedeljo po razglašenji Gospodo¬ vem . 40. Jezus obudi' mertvega miadenča v Najmu, Evangeli v četertek po 4. nedelji v postu . . 41. Jezus skaže Janezovim učencem, da je obljub¬ ljeni odrešenik. Evangeii 2. nedeljo v adventu. 42. Jezus se skaže usmiljenega do skesane grešnice. Evangeli v četertek po tihi nedelji .... 43. Jezus se zagovarja zoper obdolženje, da z Belcebubom hudiče izganja. Evangeli 3. nedeljo v postu. 44. Jezus uči, kako naj njegov uk sprejemamo. Evangeli v dan s. Martina škofa. 45. Jezus imenuje srečne tiste, kteri njegov nauk spolnujejo. Evangeli v dan s. device Marije Karmelske . 46. Jezus govori od mnogih del ali od mnogega sadu svojih naukov v priliki od semena in sejavca. Evangeli drugo prtdpepelnično nedeljo . . . 47. Jezus uči v priliki od dobrega semena, ki ga je človek v svojo njivo vsejal, da bodo dobri in hudobni ljudje do konca sveta vkup ostali. stran. 161 34 177 169 23 85 4 98 62 266 243 30 336 stran. Evangeli 5. nedeljo po razglašenji Gospodo¬ vem . ... 25 48. Jezus govori v prilikah od ženofovega zerna in od kvasu, od razširjanja in dobrega sadu nje¬ govih naukov. Evangeli 6. nedeljo po razglašenji Gospodo¬ vem .;.27 49. Jezus govori od velike vrednosti svojih naukov ? in od mnogih ljudi, kteri te nauke verujejo, v prilikah od skritega zaklada, od dragega bisera, in od mreže v morje veržene. Evangeli v dan s. Lucije device mučenice . .199 50. Janez kerstnik je po zapovedi Herodovi ob glavo djan. Evangeli v dan obglavljenja s. Janeza kerst- nika.251 51. Govor Jezusov, ki ga je imel do svojih učencev, ko jih je pridigovat poslal. Evangeli v dan s. Valentina mučenika . . .215 52. Na dalje tisti govor Jezusov. Evangeli v dan ss. Janeza in Pavla muče¬ nikov .239 53. Jezus nasiti s 5 kruhi in 2 ribama okoli 5000 ljudi. Evangeli 4. nedeljo v postu.77 54. Jezus ozdravi gluhega in mutastega človeka. Evangeli 11. nedeljo po binkoštih , . . .173 55. Jezus nasiti s 7 kruhi in nekoliko ribami okoli 4000 ljudi, Evangeli 6. nedeljo po binkoštih ..... 168 56. Peter spozna Jezusa za Sina Božjega. Evangeli v dan stola s. Petra v Rimu . . . 204 57. Jezus je pred svojimi učenci preobražen. Evangeli v soboto po 1. nedelji v postu . . 49 337 stran. 58. Jezus uči' svoje učence, naj bodo otrokom enaki, in naj sami sebe zatajujejo. Evangeli v god vseh angelov varhov . . . 253 59. Jezus uči v priliki od kralja, kteri je s svojimi hlapci račun delal, vedenje do sovraž¬ nikov. Evangeli 21. nedeljo po binkoštih . . . .186 60. Jezus ozdravi 10 gobovih mož. Evangeli 13. nedeljo po binkoštih . . . .176 61. Jezus se zagovarja proti svojim sovražnikom, in uči, da je Božji Sin. Evangeli 5. postno ali tiho nedeljo .... 91 62. Jezus uči v priliki od pastirja in ovčjega hleva, da je on od Boga poslan učenik. Evangeli binkoštni torek ..159 63. Jezus uči v priliki od dobrega pastirja, da je on dober učenik. Evangeli 2. nedeljo po veliki noči . . . .149 64. Jezus pošlje 72 učencev po sveta učit, in jim govori. Evangeli v dan s. Marka evangelista . , .225 65. Jezus se veseli zavoljo razširjanja svojih naukov, in jih hvali. Evangeli v dan s. Matija aposteljna . . . .217 66. Jezus uči v pripovesti od usmiljenega Sama¬ rijana, kdo je naš bližnji. Evangeli 12. nedeljo po binkoštih . . . .175 67. Jezus uči v hiši Marije in Marte. Evangeli v god vnebo-vzetja Marije device . . 249 68. Jezus uči, da moramo v Boga zaupati. Evangeli za križev teden.153 69. Jezus svari Farizeje zavoljo njih vedenja. Evangeli v sredo po 3. nedelji v postu . . 67 Slov. Evangel. 22 338 stran. 70. Jezus prerokuje Judom njih razkropitev. Evangeli v praznik s. Štefana pervega muče¬ nika . 71. Jezus opominja svoje učence, da naj se ne boje, in naj mu bodo vdani. Evangeli v dan s. Osvalda spoznavavca . 72. Jezus opominja svoje učence, naj bodo zrnirej čuječi. Evangeli v dan s. Silvestra papeža . . . . 73. Jezus ozdravi vodeničnega človeka, in uči' po¬ nižnost. Evangeli 16. nedeljo po binkoštih . . . . 74. Jezus uči v priliki od velike večerje, da bodo njegovi nauki nevernikom oznanovani. Evangeli 2. nedeljo po binkoštih , . . . . 75. Jezus govori' od lastnost, ktere morajo njegovi učenci imeti. Evangeli v dan s. Blaža mučenika škofa 7 6. Jezus uči v prilikah od zgubljene ovce in od zgubljenega denarja, zakaj je na zemljo prižel. Evangeli 3. nedeljo po binkoštih. 7 7. Jezus uči v priliki od krivičnega hišnika, kako se moramo časnih reči poslužiti. Evangeli 8. nedeljo po binkoštih. 78. Jezus uči' v pripovesti od Farizeja in mitničarja v tempeljnu, da moramo ponižno in skesani moliti. Evangeli 10. nedeljo po binkoštih . . . . 79. Jezus pove svojim učencem, kakošno plačilo bodo zato imeli, ker so za njim hodili. Evangeli v dan spreobernjenja s. Pavla apo- steljna. 12 248 17 180 163 212 164 170 172 2(0 stran. 80. Jezus pove v priliki od delavcev v vinogradu, da bodo pervi oznanovavci njegovih naukov ravno tako plačilo imeli, kakor njih nastopniki. Evangeli 1. predpepelnično nedeljo . . . . 28 81. Jezus oznani svojim učencem svoje terpljenje, in slepemu človeku pregled dodeli. Evangeli 3. predpepelnično nedeljo .... 32 82. Jezus pove, da Cebedejeva sinova ne moreta nobenega predstva pred drugimi aposteljni imeti. Evangeli v dan s. Jakoba aposteljna . . . 245 83. Jezus gre v hišo k Caheju, in je vzrok njego¬ vega spreobernjenia. Evangeli v god obletnice posvečevanja vseh cerkev.287 84. Jezus uči v priliki od talentov, da moramo darove in moči od Boga prejete k dobremu oberniti. Evangeli v dan s. Nikolaja spoznavavca škofa Ihti 85. Jezus jezdi s častjo v Jeruzalem. Evangeli cvetno nedeljo.103 86. Jezus joka čez Jeruzalem, ter kupce in proda- .iavce iz tempeljna izžene. Evangeli 9. nedeljo po binkoštih.171 87. Jezus govori v priliki od pšeničnega zerna, da bo s svojo suiertjo poveličan. Evangeli v dan s. Lovrenca muienika . . . 248 88. Jezus uči v priliki od ženitnne, da bodo nje¬ govi nauki tudi nevernikom oznanjeni. Evangeli 19. nedeljo po binkoštih . . . .183 89. Jezus govori ljudem sam od sebe, in jih opo¬ minja, da naj njegove nauke poslušajo. Evangeli v dan povišanja svetega križa . . 256 90. Jezus uči, da je dolžnost cesarju davke dajati. Evangeli 22. nedeljo po binkoštih .... 187 22 * 340 91. Jezus ne', ktere so naj imsuitniši zapovedi, in skaže, da je pravi Bog'. Evangeli 17. nedeljo po binkoštih . . 92. Jezus pove, kaj se bo pred razdjanjem Jeruza¬ lema godilo, Evangeli v dan ss. Vincenca in Anastazija mu¬ čenikov . 93. Jezus še nadalje prerokuje, kaj se bo pred razdjanjem Jeruzalema, in kaj po razkropitvi Judov godilo. Evangeli poslednjo nedeljo po binkoštih . 94. Jezus konča svoj govor od razdjanja mesta Jeruzalemskega, in od razkropitve Judov. Evangeli 1. nedeljo v adventu. 95. Jezus uči v priliki od 10 devic, da moramo za njegov drugi prihod zrniraj pripravljeni biti. Evangeli v dan s. Barbare device mučenice 96. Jezus še nadalje uči, da moramo za njegov prihod pripravljeni biti, v priliki od človeka, ki je šel na tuje, od hišnega gospodarja, in od modrih hlapcev. Evangeli v dan s. Leopolda spoznavavca in v dan s. Gotbarda spoznavavca škofa . . 97. Jezus svojim učencem noge umiva, in jih pod¬ uči , kako se morajo eden proti drugemu ob¬ našati. Evangeli veliki četertek. 98. Jezus ima govor do svojih učencev, v kterem se od njih poslovi. Evangeli v dan ss. Filipa in Jakopa apo- steljnov. 99. Jezus obljubi svojim učencem s. Duha poslati, in jih tolaži. Evangeli v god binkoštne nedelje .... stran. 181 207 190 3 195 267 231 133 227 156 341 stran. 100. Jezus opominja svoje učence, naj njegovim naukom zvesti ostanejo. Evangeii v dan s. Jurja mučenika . . . .224 101. Jezus še nadalje svoje učence opominja, naj njegovim naukom zvesti ostanejo. Evangeii v dan s. Florjana in tovaršev muče¬ nikov . 230- 102. Jezus opominja svoje učence, naj se med seboj ljubijo, in pove, zakaj jih bodo Judje pre¬ ganjali. Evangeii v dan ss. Simona in Judata, apo- steljnov. 262: 103. Jezus obljubi svojim učencem svetega Duha, in pove, da bodo mogli zavolj njega veliko ter- peti, Evangeii 6. nedeljo po veliki noči . . . .156 104. Jezus tolaži svoje učence in jih zagotovi, da jim bo svetega Duha poslal. Evangeii 4. nedeljo po veliki noči . . . .151 105. Jezus pove svojim učencem, da bo le še malo časa prih njih, in jih še nadalje tolaži. Evangeii 3. nedeljo po veliki noči . . . .150 106. Jezus opominja svoje učence k molitvi, in jih še enkrat zagotovi, da je Sin Božji. Evangeii 5. nedeljo po veliki noči . . . .152' 107. Jezus moli na vertu, je vjc-t, k smerti obsojen, umorjen in pokopan. Terpljenje Jezusa Kristusa, cvetno nedeljo . .105 „ „ „ veliki torek . . .116 „ „ „ veliko sredo . . .123 „ r „ veliki petek . . .135 108. Angel oznani ženam, ktere so k grobu prišle, da je Jezus od mertvih vstal. Evangeii velikonočno nedeljo .... . .143 -342 stran. 109. Jezus se prikaže dvema učencema, ki sta šla v Emavs, in se jima da spoznati. Evangeli velikonočni pondeljek.144 110. Jezus se prikaže svojim aposteljnom v Jeruza¬ lemu, in se da očitno spoznati. Evangeli velikonočni torek.146 111. Jezus se zopet svojim aposteijnom prikaže, jim dodeli moč grehe odpuščati, in prepriča Tomaža, da je res od mertvih vstal. Evangeli 1. nedeljo po veliki noči . . . .147 112. Jezus se prikaže svojim učencem, ter jim za¬ pove učiti in kerščevati. Evangeli v praznik presvete Trojice . . . .160 113. Jezus zapove svojim učencem učiti in kerščevati, obljubi tistim, ki bodo vanj verovali, moč ču¬ deže delati, in gre vpričo njih v nebo. Evangeli v god Kristusovega vnebohoda . .154 I. Kazalo za vse dni celega leta. stran*. Pervo nedeljo v adventu.3 Drugo „ , Tretjo „ „ Četerto „ „ Predbožični dan „ .7 Sveti božični praznik. Pri maši o polnoči .... 8 „ „ „ Pri zorni maši.10 „ „ „ Pri veliki maši.— V nedeljo pred novim letom.15 V novega leta dan, ali v praznik obrezovanja Jezusa Kristusa Gospoda našega.18 V nedeljo pred razglašenjem Gospodovim .... — V praznik častitega razglašenja Gospodovega ali v ss. kraljev god.19 Pervo nedeljo po razglašenji Gospodovem . . . .21 Drugo „ „■ * » .... 22 Tretjo „ , „ .... 23 Četerto „ „ „ , .... 25 Peto p p » p .... ' Šesto r n » n .... 27 Pervo predpepelnično nedeljo.28 Drugo „ p .30 Tretjo „ p .32 05 Ot 4*» 344 Pepelnično sredo ....... V četertek po pepelnici . V petek „ „ . . . . V soboto „ „ .... Pepelnično ali pervo nedeljo v postu V pondeljek po 1. nedelji v postn V torek V sredo * „ V četertek „ „ „ V petek „ „ „ V soboto „ „ * Drugo ali kvaterno nedeljo v postu V pondeljek po 2. nedelji v postu V torek „ „ „ V sredo V četertek „ „ , V petek , . , V soboto „ »n Tretjo nedeljo r postn .... V pondeljek po 3. nedelji v postu V torek „ „ V sredo „ V četertek „ , , V petek V soboto , „ , Oeterto nedeljo v postu .... V pondeljek po 4. nedelji v postu V torek B „ „ V sredo „ « » V četertek „ * , V petek „ n » V soboto , no Peto postno ali tiho nedeljo stran. . 34 . 35 . 36 . 38 39 41 43 44 45 47 49 50 51 52 53 55 57 59 62 64 66 67 69 70 73 77 78 80 82 85 87 90 91 346 II. Na praznike. 30. listopada. V dan s. Andreja aposteljna . 3. grudna. V dan s. Frančiška Ksaverja 4. „ „ s. Barbare device in mučenice . 6. „ „ s. Nikolaja | spoznavavca . (Miklavža) ! škofa 8. „ V god spočetja device matere Marije . 4 3, „ V dan s. Lucije device mučenice . 18. „ „ pričakovanja poroda Device ma¬ tere Marije. 193 194 195 196 198 199 200 347 stran. 21. grudna. V dan s. Tomaža aposteljna . . . 202 26. „ V praznik s. Štefana pervega mučenika 12 27. „ V dan s. Janeza aposteljna in evangelista 13 28. „ V dan ss. nedolžnih otročičev ... 14 31. „ , s. Silvestra papeža . . . . 17 Drago ned. po razgl. Gosp. V praznik presv. imena Jezusovega.203 17. presenca. V dan s. Antona puščavnika . m stran. 24. sušca. V dan a. Gabriela velikega angela . .222 2 5. „ V god včlovečenja Sinu Božjega in ozn. dev. m. Mariji.223 V petek po tihi nedelji. V dan. VII. žalost dev. mat. Marije.— 27. „ „ a. Ruperta spoznavavca škofa . 224 349 stran učenika.251 350 stran. 29. velicega serpana. V dan obglavljenja s. Janeza kerstnlka.251 Pervo nedeljo kimovca, V god vseh angelov varhov 253 1. kimovca. V god s. Tilna (Egidija) opata . .254 4. „ „s. Rozalije device .... — 8. „ „ Malo gospojnieo ali v god rojstva Marije D.— Pervo nedeljo po mali gospojnici. V praznik Marii¬ nega imena.-. 255 14. kimovca. 17. 21 . 27. 29. V dan povišanja s. križa .... 256 „ s. Lamberta škofa mučenika . — „ s. Matevža aposteljna in evan¬ gelista.258 „ ss. Kozma in Damijana muče¬ nikov .— „ s. Mihaela velikega angela . 259 Pervo nedeljo vinotoka. V praznik Marije Device s. rožn. kranca . 4. vinotoka. 15. 16. 18. 21 . 28. V dan s. Frančiška Serafskega . . 260 „ s. Maksimilijana škofa mučenika — „ s. Terezije device .... — „ s. Gala opata.261 ., s. Lukeža evangelista ... — „ ss. Uršule in tovaršic, devic in mučenic.262 „ ss. Simona in Judata apo- steljnov.— 1. listopada. V god vseh svetnikov.263 2. „ V dan s. Justa mučenika .... 265 III. Občina svetnikov. V predgod kakega aposteljna.270 V dan kakega mučenika škofa.271 „ kakega mučenika ne škofa.272 „ kakega mučenika o velikonočnem času . .274 „ več mučenikov o velikonočnem času . . .275 „ več mučenikov zunej velikonočnega časa . 276 „ kakega spoznavavca škofa.280 „ „ cerkvenega učenika.282 „ „ spoznavavca ne škofa.283 „ „ opata. 284 r kake device mučenice.— „ „ device ne mučenice.285 „ „ mučenice ne device.— „ „ svetnice ne device ne mučenice. . . . 286 V god obletnice posvečevanja vseh cerkev . . .287 V dan kakošne zahvale.288 Pri sv. mašah po mertvih. V dan spomina vseh vernih mertvih.289 „ smerti ali pokopa merlieevega.290 „ obletnice po mertvih.291 352 IT. Molitve pri očitni službi Božji s poglavit¬ nimi resnicami kerščanskega nauka. stran, Božje čednosti: vera, upanje, ljubezen . . 293—295 Litanije vseh svetnikov.296 Molitve po litanijah v dan svetega Marka in križev teden.299 Molitve po litanijah pri popoldanji službi Božji ob nedeljah in praznikih, kteri niso matere Božje 303 Molitve o posebnih potrebah.306 Lavretanske litanije o praznikih matere Božje . .314 Molitve po Lavretanskih litanijah.316 Rožni venec.321 Angelovo češčenje, kadar zvom'.323 Kerščanska očitna spoved.— Poglavitne resnice kerščanskega nauksi.324 Natisnil Karel Gorišek na Dunaji. ! ASrir-t . aS/rA’ /At > 4ia JOJti T* frt&.? ! . t-tfl /rt-tfLl' ,'Tri^J ■ Tri 'i-C.4 Ici-t-ff y&, j* Žrt4**v ' • &un £yt\ i muli \ Sfa S&iljj SC-*A&4 'YrrJls)J.$s>^ jU trt j 4 f .. -Sirti JnonTC-riJl orH-et-K* yT JrxrSry>^ fn-ta-v .. 4 . J»V j jTrrtjA-S ’ t 'rmAAr- / SS S-trtL^.^c 4P* K-rtA • vmSjJ /rnje^nJ-, i&r+Ži, Jv-* ot^raa J trt jA> y^Mnr$sr-c-? ^ /itn /(, ' bSiiLf lSt /nrtjtA'f ^0,'tb fa-mAt O)-: rfrrj * .' a r ff ’ f Sod ST /£■ . HrtSjTo O^^-u-Sn / SiSera •& tr*. q r^z-iSc ItPaJ s>r4-d-1 ■ /* S i ’ -tu 4/^ ^ A j£t&U.J Crt AtyQ On tfl/ riH-in'iO ^TTHTn^ ‘ , /A /j , n-/o A^‘ ^ ^/r>?iv / -"^ sir&j tor* ^ Ct-r&rL. p~rttf‘ S~?Sfi J&?1 j STTSd, t £tr*\ f S, ^ \ ?/rn* 7>A trlUjL i/r7jhA ' ?» 1 rtK-ij^e /j mj.; ; M fvrtTfcn-rn* TYnM-^Atr* y ujA-ASleuS, • Arv Uprr^*-A' 'i-tArt > c/ e tnfanrtf 4>*./, p ^ ' ‘ '1 ^ v iv '^hAi . >. rr)-r-J()d>t$t _ i , ^ 'K-A-v-p / n^V! tn-to-A K *rfL* tri &m&a'' eŽpfUn • • " ■ ^ • / ' /) ■/ /Sr~e- T &f-v-irinr^A ' ivSt/n n w^S', .4^ rrAsrnvM THa 3, Sotli Ir tiTt n-i- S-t-&r 1» Sr p*^i -/? iAL/oJk- < SA Jr* <* '’ 'ft+v* vrnemJZ- rt t' Z, Mr P 6 /^yt‘fyuC , " -4V l p) > i '/c yy> ^ Truit^lrj ‘ L ~~re.if~ ' i-rm-iPt^. • /Žrpfipč trfpčf.'>u{(*t' ‘ I : '*• • '.-"v.;-: ^