Cena 10 krajcarjev. ---- V zalogi pri Ignac ji Klemenzu, hukvovezu na starem terga pod hišno številko 155. Z dovoljenjem slavniga c. kr. ministerstva bogo¬ častja in očitniga uka 6. oktobra 1854. št. 12880- I. Od vere. Kaj se pravi keršansko katoliško verovati? ršansko katoliško verovati se pravi: vse verjeti, kar je Bog razodel, in kar nam sveta katoliška cerkev verovati zapoveduje, naj bo v svetem pismu zapisano ali ne. Ali je vera k zveličanju potrebna? Vera je vsakimu človeku k zveličanju po¬ trebna; zakaj „brez vere ni mogoče Bogu dopasti. 11 Hebr. 11, 6. In'Jezus pravi: ,,/idor ne veruje , bo pogubljen 1 - 1 - . Mark. 16, 16. Ali je k zveličanju zadosti , de katoliški kristjan le v sercu veruje, kar je Bog razodel ? Ni zadosti; temuč mora tudi 1) svojo vero v delih kazati, to je, po veri živeti. „Kakor je telo brez duše mertvo , tako je tudi vera brez del mertva.“ Jak. 2, 26. 2) Mora to, kar v sercu veruje, če je treba, tudi očitno z besedo spoznati ali pričati. „Kdor koli bo mene spoznal pred Ijud- mi , ga bom tudi jest spoznal pred svojim Očetam, ki je v nebesih. Kdor pa mene zataji pred ljudmi, ga bom tudi jest zatajil pred svojim Očetam , ki je v nebesih .“ Mat. 10, 32. 33. Zakaj moramo verovati, kar je Bog razodel? Zato, ker je Bog večna resnica in neskončna modrost, ktera ne more ne goljfati ne goljfana biti. 1 * 4 Od kod vemo, kaj je Bog razodel ? To vemo nekoliko iz svetiga pisma, nekoliko pa z besedniga izročila svete katoliške cerkve. Kaj je sveto pismo ? Sveto pismo so tiste bukve, ki so jih sveti možje z razsvetljenjem ali navdihnjenjem svetiga Duha pisali, in od kterih sveta katoliška cerkev priča ali terdi, de so bile od takih razsvetljenih ali navdih¬ njenih mož spisane. Kaj je besedno izročilo svete katoliške cerkve ? Besedno izročilo svete katoliške cerkve so tisti nauki, ktere so aposteljni ali iz ust Jezusa Kristusa samiga slišali, ali pa po navdihnjenji ali razsvet¬ ljenji svetiga Duha oznanovali, pa jih niso v svetem pismu zapisali. Ktere resnice mora vsak človek', kadar k pameti pride, vediti in verovati, če hoče zveličan biti ? Teh šest resnic mora vediti in verovati: 1. De je en Bog. 2. De je Bog pravičen sodnik, kteri dobro z dobrim, hudo pa s hudim povračuje. 3. De so tri božje peršone eniga bitja in ene natore: Oče, Sin, in sveti Duh. 4. De se je Bog Sin, druga božja peršona, za nas včlovečil zato, de nas je s svojo smertjo na križu odrešil in večno zveličal. o. De je človeška duša neumerjoča. 6. De je gnada božja k zveličanju potrebna, in de človek brez gnade božje nič zasluženja vred- niga za večno življenje storiti ne more. Kaj je vsukimu katoliikimu kristjanu znati zapovedano ? Vsakimu katoliškimu kristjanu je znati zapove¬ dano: 1. Apostoljsko vero. 2. Gospodovo molitev 5 ali oče naš. 3. Deset božjih in pet cerkvenih za¬ poved. 4. Sedem svetih zakramentov. 5. Ker- šansko pravico. Kje je to posebno ssapopadeno, kar mora katoliški kristjan ve¬ rovati ? Kar mora katoliški kristjan verovati, je pose¬ bno v apostoljski veri zapopadeno, ktera ima 12 delov ali členov, in se tako glasi: 1. Verujem v Boga Očeta vsigamogočniga, stvarnika nebes in zemlje. 2. In v Jezusa Kristusa, Sinu njegoviga ediniga, Gospoda našiga. S. Kteri je bil spočet od svetiga Duha, rojen iz Marije Device. 4. Ter pel pod Poncjem Pilatam, križan bil, umeri, in v grob položen. 5. Sel pred pekel, tretji dan od mertvih vstal. 6. Sel v nebesa, sedi ob desnici Boga Očeta vsigamogočniga. 7. Od ondod bo prišel sodit žive in mertve. 8. Verujem v svetiga Duha. 9. Sveto katoliško cerkev; občestvo svetnikov. 10. Odpušenje grehov. 11. Vstajenje mesa. 12. In večno življenje. Amen. Razlagaaje apostoljske vere* 1. Verujem v Boga Očeta vsigamogočniga, stvarnika nebes in zemlje. a) Od Boga. Ali je več bogov ? Le en Bog je, kteri je sam od sebe nar bolj popolnama bitje. 6 Ktere so lastnosti boije, ki jih je treba sosebno vediti? Lastnosti božje, ki jih je treba sosebno vediti, so te: 1. Bog jevsigamogočen: vstvaril je nebo in zemljo in vse, kar je; njemu ni nič nemogoče storiti. 2. Bog je neskončno dobrotljiv: skerbi kakor dober oče za vse svoje stvari; vse dobro imamo od njega. 3. Bog je vsigaveden: njemu je vse znano, kar je zdaj, kar je že bilo, in kar še le bo; tudi ve naše nar skrivniši misli in želje; torej mu nič ne moremo perkriti. 4. Bog je vsigapričujoč: povsod je, v ne¬ besih in na zemlji, 5. Bog je zgol duh: je bitje, ki ima nar bolj popolnama um in nar boljši voljo, telesa pa ne. 6. Bog je neskončno svet: hoče in ljubi vse dobro, in sovraži vse hudo. 7. Bog je neskončno moder: vse tako oberne, kakor je nar bolje. 8. Bogje neskončno resničen in zvest: vse, kar reče, je res; in vse, kar obljubi ali za- žuga, gotovo spolni. 9. Bogje neskončno pravičen: vse do¬ bro plačuje, in vse hudo štrafuje, popolnama po zasluženji. 10. Bog je neskončno usmiljen: nam odpuša naše grehe, če se resnično poboljšamo. 11. Bogje večen: je vselej bil, je zdaj, in bo vselej. 12. Bog je nespremenljiv: j.e od vekomaj do vekomaj ravno tisti. Koliko je boijih peršon ? Tri božje peršone so: Bog Oče, Bog Sin in Bog sveti Duh. 7 Kako se te tri božje peršone med seboj razločijo? Bog Oče je sam od sebe od vekomaj; Bog Sin je rojen od Boga Očeta od vekomaj; sveti Duh se "izhaja od Boga Očeta in Boga Sina od vekomaj. Ktere dela se vsaki božji peršoni posebej prilastujejo ? Bogu Očetu se prilastuje stvarjenje, Bogu Sinu odrešenje, svetimu Duhu posvečenje. Kako se imenujejo vse tri božje peršone skupej? Vse tri božje peršone skupej se imenujejo pre¬ sveta Trojica. .S' čem spozna katoliški kristjan presveto Trojico? Katoliški kristjan spozna presveto Trojico z znamnjem svetiga križa, ker takrat, kadar križ dela, vsako teh treh božjih peršon imenuje. Kaj še zraven tega katoliški kristjan spozna z znamnjem sve¬ tiga križa ? Tudi še spozna, de je Jezus Kristus za nas na križu umeri in nas s svojo smertjo odrešil. b) Od stvarjenja. Kdo je vse vstvaril? Bog je vstvaril nebo in zemljo, in vse kar je. Kaj pomeni beseda vstvariti ? Beseda vstvariti pomeni: iz nič kaj storiti. Kaj nam pove sveto pismo od stvarjenja sveta? Sveto pismo nam od stvarjenja sveta to pove: V začetku je Bog vstvaril nebo in zemljo. Zemlja pa je bila pusta in prazna; voda in tema ste jo pokrivale. Rekel je pa Bog pervi dan: Bodi svitloba, in bila je svitloba. — Drugi dan je Bog rekel: Bodi nebez, in bil je nebez. Nekaj 8 vode je šlo v oblake. Tretji dan je Bog zapo¬ vedal : Naj se steče voda v en kraj, in suha zem¬ lja naj se prikaže. In bili so studenci, potoki, reke, jezera, in morje, in prikazala seje suha zemlja. Tudi je Bog ukazal, de naj zemlja rodi travo, zeliša in drevesa, in zgodilo se je tako. — Čete rti dan je Bog rekel: Naj bodo luči na nebu, naj razsvetljujejo zemljo, in naj verste noč in dan in letne čase. In bile so luči na nebu: solnce, luna in brez števila zvezd. — Peti dan je Bog rekel: Naj bodo ribe v vodi in ptice pod nebam. — Šesti dan je Bog rekel: Naj rodi zemlja laz¬ nino, živino in zverino. In zgodilo se je. Posled¬ njič je pa rekel: Naredimo človeka po svoji podobi, ki naj gospoduje čez vso zemljo. In člo¬ vek je bil. In vse, kar je Bog naredil, je bilo popolnama dobro. — Sedmi dan je Bog počival, to je, nehal je stvariti, in je ta dan blagoslovil in po¬ svetil. Ktere so nar imenitniši stvari božje? Nar imenitniši stvari božje so angeli in ljudje. Kaj so angeli? Angeli so zgol duhovi, kteri imajo um in voljo, telesa pa ne. Zakaj je Bog angele vstvaril ? Bog je angele vstvaril, de bi ga spoznali, ča¬ stili, ljubili, molili, mu služili in de bi ljudi varo¬ vali. Kakšni so bili angeli precej po stvarjenji? So bili dobri, v gnadi božji, in v veliki popol- namosti. Ali so vsi angeli v gnadi božji ostali? Veliko angelov je bilo, kteri so gnado božjo po grehu napuha zgubili. 9 Kako je Bog te napuhnjene angele štrafal ? Te napuhnjene angele, ki se jim hudiči pravi, je Bog vekomaj zavergel in v pekel pahnil. Kako je Bog človeka vstvaril? Bog je hotel, de iz persti naj bo telo. Pa ži¬ velo še ni. Tedaj je dušo vanj dihnil, in živel je pervi človek, Adam. Kako je Bog druaiga človeka vstvaril ? Ko je Adam terdo spal, je Bog hotel, de naj bo iz njegoviga rebra človeško truplo. Temu tru¬ plu je Bog dušo dal. In bil je drugi človek, Eva. Kje sta Uvela perm človeka? Perva človeka sta v silno lepem in prijetnem kraji živela , kterimu se raj ali paradiž pravi. Imela sta vse potrebne reči in prav dobro se jima je godilo. /a česa je človek? Človek je iz telesa in iz neumerjoče duše, ktera je po božji podobi vstvarjena. Zakaj je Bog človeka vstvaril ? Bog je človeka vstvaril, de bi ga spoznal, ča¬ stil, ljubii, in de bi bil večno zveličan. Ali je bil človek ssmerej Bogu pokoren ? Že perva človeka Adam in Eva sta bila Bogu nepokorna. V kteri reči sta bila perva človeka Bogu nepokorna? Od kače, to je, od hudobniga duha v kačji po¬ dobi zapeljana sta jedla sad drevesa, ki jima ga je bil Bog prepovedal, in sta s tem grešila. 10 Kakšen je bil stan pervih človekov pred greham? Preden sta perva človeka grešila, sta bila prav srečna. Bila sta terdna, zdrava in z božjo posebno gnado tudi po telesu neumerjoča; njun um je bil razsvitljen: lahko jima je bilo Boga prav spoznati; njuna volja je bila k dobrimu nagnjena: lahko jima je bilo Boga ljubiti ter njegovo voljo spolno- vati; bila sta nedolžna, sveta, Bogu dopadljiva ali v gnadi božji. Kakšen je bil stan pervih človekov po grehu? Potem, ko sta perva človeka grešila, sta bila precej po telesu umerjoča in mnogim boleznim pod- veržena; njun um je oslabel, de nista več božjih lastnost in božje volje prav spoznala; njuna volja je bila bolj k hudimu, kakor k dobrimu nagnjena, de iz svoje moči nista mogla božje volje spolno- vati; zgubila sta z greham nedolžnost in gnado božjo, sta bila Bogu nedopadljiva, in sta zaslu¬ žila večno zaveržena biti ali v pekel priti. Alije ta greh samo Adamu in Evi škodoval? Ta greh ni samo Adamu in Evi škodoval, am¬ pak tudi nam vsim, ki smo njih mlajši. Ta greh nam je prinesel časno in večno smert, in še veliko druziga hudiga na duši in na telesu. Kako se temu grehu pravi? Temu grehu se pravi izvirni ali poerbani greh , ker se iz pervih človekov v vse ljudi izvira, ali ker smo ga vsi od pervih človekov poerbali. „Po enem človeku je prišel greh na svet , in po grehu smert ; in tako je smert v vse ljude prišla po njem, v kterem so vsi grešili. 1,1 Rim. 5, 12. Ali je Bog človeka zavoljo tega greha vekomaj zavergel? Bog človeka ni vekomaj zavergel, ampak mu 11 je odrešenika obljubil, ki se mu tudi Mesija (Kri¬ stus, Pomaziljenec) pravi. Ali je obljubljeni odrešenik precej po grehu pervih staršev na svet prišel? Obljubljeni odrešenik je še le štiri tavžent let po grehu pervih staršev na svet prišel. Ali je Bog ljudi v tem. brez pomoči pustil? Že perva človeka in pozneje več svetih mož je Bog sam podučeval, kakšen de je in kaj de od nas hoče. Ti sveti možje, ki jih očake imenujemo, so: Noe, Abraham, Izak, Jakop. Po kterih svetih možeh je Bog Jakopove mlajše podučeval ? Jakopove mlajše — hebrejsko, izraelsko ali judovsko ljudstvo — je Bog po Mozesu in druzih prerokih podučeval. »V čem so preroki spričevali, de jih je Bog poslal? S čudeži, to je, s takimi deli, ki jih nobeden ne more storiti, kakor sam Bog; in s prerokova¬ njem, to je, z napovedovanjem takih prihodnih reči, ki jih nobeden ne more vediti, kakor sam Bog. Kaj «o preroki od obljubljenigu odrešenika prerokovali? Preroki so prerokovali: de bo odrešenik iz Judovigarodu in iz Davidove hiše; de bo sveta devica njegova mati; de bo v Betlehe¬ mu rojen in v Nazaretu zrejen; de bo svet mož v pušavi ljudi k pokori in poboljšanju opo¬ minjal in kerševal ter jih tako k njegovimu prihodu pripravljal; de bo potem odrešenik sam očitno med ljudi stopil, jih učil in čudeže delal; de ga bodo hudobni Judje zavoljo njegoviga uka sovražili, pre¬ ganjali in poslednjič umorili; de pa ne bo v grobu ostal, ampak bo od mertvih vstal; de se bo potem - 12 — njegov uk po vsem svetu razširil in de bo do konca sveta. Zakaj je Bog tolikanj od Mesija po prerokih napovedal? Zato je Bog pa prerokih tolikanj od Mesija napovedal, de so ga ljudje, kadar je prišel, mogli po teh znamnjih spoznati. Kdaj je obljubljeni odrešenik na svet prišel? Obljubljeni odrešenik je pred osemnajst sto leti na svet prišel, in ta je Jezus Kristus. 2. In v Jezusa Kristusa, Sinu njegoviga ediniga, Go¬ spoda našiga. Kdo je Jezus Kristus ? Jezus Kristus je: 1. Edinorojeni Sin Boga Očeta. 2. Bog in človek skupej. 3. Naš odreše¬ nik in zveličar. 4. Naš Gospod, zapovednik in učenik. Zakaj se Jezus Kristtis imenuje edinorojeni Sin Boga Očeta? Jezus Kristus se imenuje edinorojeni Sin Boga Očeta, ker je on sam iz Boga Očeta od vekomaj rojen. Zakaj pravimo, de je Jezus Kristus Bog in človek skupej? Jezus Kristus je Bog in človek skupej, ker je Bog od vekomaj in ker se je v času včlo- večil. Koliko nator ima tedaj Jezus Kristus? Dve, božjo pa človeško. Koliko peršon ima Jezus Kristus ? Eno božjo, s ktero je človeško natoro ze¬ dinil. Koliko volj ima Jezus Kristus ? Dve, božjo in človeško. „Oče, ne kakor jez hočem , ampak kakor li‘ l , je molil. 13 Ima Jezus Kristus tedaj pravo človeško dušo ? Pravo človeško dušo ima. Je Jezus Kristus svojimu nebeškimu Očetu v vsem enak? Kar Bog mu je v vsem enak. „Jez in Oče sva eno. u Jan 10, 30. Kar človek mu pa ni enak, ampak je manjši. „0če je veči , kakor jez.“ Jan. 14, 28. Zakaj se je Sin božji učlovečil ? Sin božji se je včlovečil, de nas je s svojo smertjo na križu od greha in od večniga pogublje¬ nja odrešil, in de zamoremo večno zveličani biti. Zato mu je Jezus (odrešenik, zveličar) ime. Kako je Jezus Kristus naš Gospod ? Jezus Kristus je naš Gospod, ker je pravi Bog in naš odrešenik. 3. Kteri je bil spočet od svetiga Duha, rojen iz Ma¬ rije Device. Ima Jezus Očeta? Kar Bog ima nebeškiga Očeta; kar človek pa nima očeta, Jožef je bil le rednik Jezusa Kristusa. Ima Jezus mater? Kar Bog nima matere; kar človek pa ima ma¬ ter Marijo, presveto Devico, ktera ga je od sve¬ tiga Duha spočela. Zakaj se Marija mati Božja imenuje? Marija se imenuje mati Božja, ker je mati Jezusa Kristusa, kteri je Bog in človek skupej. Kaj tiči sveta cerkev zavoljo te velike časti Marije Device ? Zavoljo te velike časti' Marije Device uči sveta cerkev, de je bila Marija s posebno gnado Božjo po zasluženji Jezusa Kristusa brez izvirniga (po- erbaniga) greha spočeta. 14 Kdo je Marii oznanil, de bo mati Jezusova ? Angel Gabriel od Boga v mesto Nazaret k Devici Marii poslan ji je oznanil, de bo mati Je¬ zusova. Kje je bil Jezus rojen? Jezus je bil v Betlehemu, v hlevu rojen. Kdo je rojstvo Jezusa Kristusa oznanil? Rojstvo Jezusa Kristusa so oznanili: 1. Angel pastirjem. 2 . Zvezda modrim v jutrovi deželi. 3. Modri kralju Herodu in pismejcam. 4. Simeon in Ana ljudem v tempeljnu. Kaj se je po oznanilu rojstva Jezusa Kristusa zgodilo ? Po oznanilu rojstva Jezusa Kristusa se je to zgodilo: 1. Pastirji so hitro gledat prišli, kar jim je bil angel oznanil. 2 . Kristus je bil osmi dan po postavi obrezan, in Jezus imenovan. 3. Modri iz jutrove dežele so ga molili, in mu zlata, kadila in mire v dar prinesli. 4. On je grozovitnosti He¬ rodovi v Egipt ubežal. 5. Od tod je bil po Hero¬ dovi smerti v Nazaret nazaj pripeljan, in v tem mestu zrejen. Kaj imenitniga vemo od Jezusove mladosti? Od Jezusove mladosti to vemo: 1. Ko je bil Jezus 12 let star, je prišel v Jeruzalem k prazni¬ ku s svojimi starši. 2 . Je v Jeruzalemu ostal; čez tri dni so ga pa starši v tempeljnu najdli, kjer je med učeniki sedel, ter jih poslušal in izpraše¬ val, tako de so se vsi njegovi umnosti in njegovim odgovoram čudili. 3. Se je spet v Nazaret vernil in je ondi ostal. 4. Je bil svojim staršem poko¬ ren. 5. Je rastel v starosti, modrosti in prijetno¬ sti pri Bogu in pri ljudeh. 15 Kaj sosebniga se je zgodilo, preden je Jezus učiti začel ? Preden je Jezus učiti začel, se je to zgodilo: 1. Janez kerstnik je pričal, de je Jezus jagnje božje, ktero grehe sveta odjemlje. 2. Jezus se je dal Janezu kerstiti v reki Jordani. 3. Sveti Duh se je v podobi goloba nad njim perkazal. 4. Bog Oče se je oglasil s temi besedami: Ta je moj ljubeznjivi Sin, ki imam dopadajenje nad njim. 5. Jezus je bil od svetiga Duha v pušavo peljan, In ko se je 40 dni in 40 noči postil, ga je hudič skušal, in potem so mu angeli stregli. Kaj posebniga seje zgodilo potem, ko je Jezus učiti začel? Potem, ko je Jezus učiti začel, se je posebno to zgodilo: 1. Jezus je po svoji domači deželi ho¬ dil od kraja do kraja. 2. Si je več učenčov zbral, in je zmed njih izvolil 12 aposteljnov. 3. Je ozna- noval postavo milosti, je razodeval vesele resnice, ki smo jih dolžni verovati, in je učil lepe čedno¬ sti, ki smo jih dolžni v djanji spolnovati. 4. Je svaril nejevero in pregrehe, in razdeval zmote Ju¬ dov, pismarjev in farizejev. 5. Je poterdoval svoj nauk z besedami svetiga pisma, s čudeži in z last¬ nimi zgledi. 6. Je prihodne reči prerokoval. 7. Je povsod dobrote skazoval. Kakšne čudeže je Jezus delal ? Jezus je v Kani Galilejski vodo v vino spre¬ menil, enkrat pet tavžent ljudi s petimi kruhi in dvema ribama, enkrat pa štiri tavžent ljudi s sed¬ mimi kruhi in malo ribami nasitil, vetru in morju zapovedoval, po morji kakor po suhem hodil. Kakšne čudeže je Jezus sosebno nad ljudmi delal ? Jezus je dajal slepim, de so vidili; gluhim, de so slišali; mutastim, de se govorili; hromim, de so hodili; gobove je očiševal; vsakoršne bolnike, tudi 16 take, ki so bili deleč od njega, je ozdravil; hudiče je izganjal, in mertve oživljal (jairovo hčer, Najm- Ijanskiga mladenča, Lazarja, ki je že štiri dni v grobu ležal}. Mako jo Jezus te čudeže delal ? Le pogledal, rekel, hotel je, in čudež se je zgodil. Ktere prihodne reči je Jezus prerokoval ? Jezus je prerokoval, de bo veliko terpel, na križu umeri in tretji dan od mertvih vstal; apostelj- nam je prerokoval, kako de se jim bo po njegovi smerti hudo godilo, de ga bo Juda izdal, Peter zatajil, de jim bo svetiga Duha poslal; prerokoval je, de bosta mesto Jeruzalem in tempelj razdjana, de se bo njegov uk povsod razširil in ostal do konca sveta. In vse te prerokbe so se na tanko spolnile. Ali so vsi verovali v Jezusa ? Veliko jih je verovalo v Jezusa; veliki duhov¬ ni, pismarji in farizeji so ga pa sovražili zavoljo nje- goviga nauka, in so iskali ga umoriti. 4 Terpel pod Poncjem Pilatam, križan bil, umeri in v grob položen. Ali je zamogel Jezus terpeti? Jezus je zamogel terpeti, ker je bil Bog in človek skupej, in je tudi res terpel na duši in na telesu. Na duši je terpel veliko britkost in žalost, na telesu pa veliko rev in težav, veliko tepenja in ran, ker je bil bičan, s ternjem kronan in križan. Kdo je Jezusa sovražnikom zdal? Juda Iškarjot zmed dvanajstih aposteljnov je Jezusa za trideset srebernikov sovražnikam zdal. 17 Kaj je Jezus se pred svojim terpljenjem tisti večer storil f Jezus je še pred svojim terpljenjem tisti večer z aposteljni velikonočno jagnje jedel, jim noge umi¬ val , in zakrament svetiga rešnjiga telesa postavil. Kam je šel Jezus po zadnji večerji s svojimi aposteljni? Po zadnji večerji je šel Jezus s svojimi apo¬ steljni na Oljsko goro, in je ondi veliko žalost in smertne težave terpel ter molil rekoč: Oče! ako je mogoče, naj gre od mene to grenko terpljenje; pa ne, kakor jest hočem, ampak kakor ti hočeš. Kaj seje zgodilo, ko je bil Jezus obmolil? Ko je bil Jezus obmolil, ga je angel z nebes pokrepčal, in je z aposteljni šel zdajavcu naproti. Briči in vojšaki so Jezusa prijeli, zvezali, k Anu in Kaifu, drugi dan pa k rimskimu oblastnjku Pon- cju Pilatu peljali, iz same nevošljivosti in sovra¬ štva krivo tožili, in kričali, de mora križan biti. In Pilat je iz strahu pred Judi nedolžniga Jezusa v smert na križu obsodil. Kje je bil Jezus Kristus križan ? Jezus Kristus je bil na gori Kalvarii blizo me¬ sta Jeruzalema križan, in je na križu umeri. Kaj se je godilo v tem, ko je Jezus na križu visel ? 1. Jezus je za svoje sovražnike molil: „Očel odpusti jim ; sej ne vedo, kaj delajo. u 2. Skesa- niga razbojnika je potolažil rekoč: „Gotovo ti po¬ vem, še dans boš z menoj v raji “. v 3. Svojo mater je Janezu zročil, rekoč Marii: „Ženal lej, tvoj sin !„ in Janezu: „Lej, tvoja matil u 4. Opoldne je solnce otemnelo in tema je bila po vsi zemlji do treh popoldne, in tedaj je Jezus svoje terpljenje in zapušenje naznanil rekoč: „Moj Bog, moj Bogi zakaj si me zapustil?“ 5. Odpreveliciga terpljenja 18 žejtn je rekel: „Žejin sim! u in so mu jesiha dali. 6. Rekel je: ^Dopolnjeno je! li 7. Z velikimglasam je zavpil: v 06e! v tvoje roke zročim svojo dušo. u In ko je to izrekel, je glavo nagnil in umeri. Kaj se je ob Jezusovi smerti godilo ? Zagrinjalo v tempeljnu se je pretergalo od verha do tal; zemlja se je tresla, skale so pokale, grobi so se odperali; stotnik in kteri so z njim Jezusa varovali, so se silno bali in so rekli: „ Re¬ snično, Boi ji Sinje bil tal“ Vsi pa, ki so to vi- dili, so se na persi terkali in se trepetaje vernili. Kdo je telo Jezusovo pokopal? Jožef Arimatejic in Nikodem sta Jezusovo telo v nov, iz skale izsekan grob položila, kamor še nihče ni bil pokopan. 5. Šel pred pekel, tretji dan od mertvih vstal. Kam je šla duša Jezusova potem, ko se je od telesa ločila ? Ko se je duša Jezusova od telesa ločila, je šla pred pekel, kjer so duše pobožnih mertvih z veselim upanjem odrešenja mirno in brez ter- pljenja .čakale, dokler ni Jezus prišel in jih od¬ rešil. Kdaj je Jezus od mertvih vstal? Jezus je tretji dan, in sicer iz lastne moči, neumerjoč in častitljiv, kakor premagavec smerti in hudiča od mertvih vstal. Zakaj je Kristus od smerti vstal ? Zato, 1. de se je sveto pismo in njegovo lastno prerokovanje spolnilo. „Moje duše ne boš pustil v peklu , in tudi ne boš pripustil , de bi tvoj Svet¬ nik trohljivost vidil.‘ l Ps. 15, 10. „ Jezus jim je re- 19 kel: Poderite ta tempelj, in v treh dneh ga bom postavil. On je pa govoril od tempeljna svojiga telesa Jan. 2, 19. 21. 2. De je svet prepri¬ čal , de je resnico učil in de ga je bil Bog poslal. „Ako pa Kristus ni vstal, je prazno naše oznano- vanje, prazna je tudi vaša vera. 11 1 Kor. 15, 14. 3. De je naše lastno vstajenje zaterdil in zago¬ tovil. „Zdaj pa je Kristus od mertvih vstal, per- venec spijočih; ker po človeku [Adamu) je prišla, smert, po človeku [Kristusu ) vstajenje mertvih 1 Kor. 15, 20. 21. Kako je Jezus aposteljne in učence prepričal, de je res od smerti vstal? Jezus se je prikazal pobožnim ženam, Magda¬ leni, Petru, dvema učencama, ki sta v Emavs šla, in večkrat zbranim učencam; je vpričo njih jedel in se jim dotakniti dal; enkrat se je več kakor pet sto učencam na gori prikazal, in jih s tem popol- namaprepričal, deje res od smerti vstal. Tudi Je¬ zusovi sovražniki so njegovo vstajenje zvedili po vojakih, ki so grob varovali. 6. Šel v nebesa, sedi ob desnici Boga Očeta vsiga- mogočniga. Kdaj je Jezus v nebesa šel? Jezus je štirdeseti dan po svojem vstajenji, vpričo svojih učencov, na Oljski gori, iz lastne moči v nebesa šel. Kaj se pravi: Jezus sedi ob desnici Boga Očeta vsigamogočniga? To se pravi: Jezus ima vso Očetovo čast in oblast v nebesih in na zemlji. 7. Od ondod bo prišel sodit žive in mertve. Ali bo Jezus še kdej prišel? Jezus sam je rekel, in dva angela sta pričala per njegovem vnebohodu, de bo še sodni dan z 20 veliko močjo in častjo v oblakih neba prišel, zato, de bo vse ljudi sodil, žive in mertve, to je, dobre in hudobne, in de bo vsim po njih zasluženji po- vernil. „Vidili bodo Sinu človekoviga priti v obla - kih neba z veliko močjo in častjo Mat. 24, 30. „ Vsi moramo razodeti biti pred sodnim štolam, Kristusovim, de slednji prejme po tem, kar je storil v svojem telesu , ali dobro ali hudo. a ,2 Kor. 5,10. 8. Verujem v svetiga Duha. Kdo je sveti Duh? Sveti Duh je tretja božja peršona; on je pravi Bog. Kaj moramo verovati od svetiga Duha ? Od svetiga Duha moramo verovati: 1. de se sveti Duh izhaja iz Boga Očeta in Sina od vekomaj. „ Kadar pa pride učenik, kterigavam bom jest poslal od Očeta, Duh resnice, kteri se od Očeta izhaja, on bo pričeval od mene. u Jan. 15, 26. 2. De nas sveti Duh posvečuje. „Ne iz del pravice, ktere smo storili , ampak po svojem usmiljenji nas je zveličal v kerstu prerojenja in ponovljenja svetiga Duha.“ Tit. 3, 5. Kje nas sveti Duh posvečuje ? Sveti Duh nas posvečuje: 1. Per svetem kerstu. 2. V zakramentu svete pokore. 3. Kolikorkrat druge svete zakramente vredno prejmemo. Kako nas sveti Duh posvečuje? Posvečuje nas, ker v nas vlije posvečujočo gnado, in nas stori božje otroke, ali pa posvečujočo gnado v nas pomnoži. Zraven tega pa še tudi naš um razsvetljuje, nas uči in nagiba po božji volji ravnati, nam deli svoje darove. „Darovi so sicer 21 mnogi, pa je le en Duh. Vse to pa dela en in ravno tisti Duh, kteri deli vsakimu, kakor hoče.“ 1 Kor. 12, 4. 11. Kteri so darovi svetiga Duha ? Darovi svetiga Duha so ti: 1. Dar modrosti. 2. Dar umnosti. 3. Dar svetovanja. 4. Dar moči. 5. Dar učenosti. 6. Dar pobožnosti. 7. Dar strahu božjiga. 9, Sveto katoliško cerkev. Občestvo svetnikov. Kaj je sveta ker sanska katoliška cerkev ? Sveta keršanska katoliška cerkev je viden zbor vsih pravovernih kristjanov pod vidnim poglavarjem, rimskim papežem, kteri ene nauke verujejo, in ene zakramente prejemajo. Kdo je nevidni poglavar svete cerkve ? Nevidni poglavar svete cerkve je Jezus Kristus, ker je njen začetnik, in ker je obljubil pri nji ostati vse dni do konca sveta. Komu je Jezus vladanje svoje cerkve zračil? Jezus je aposteljnam in njih naslednikam vla¬ danje svoje cerkve zročil, ker jim je rekel: „lia- kor je Oče mene poslal, tudi jest vas pošljem K . Jan. 20, 21. „Resnično vam povem, kar koli bote zavezali na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih, in kar koli bote razvezali na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih .“ Mat. 18, 18. Kteriga zmed aposteljnov je Jezus vidniga poglavarja svoje cerkve postavil? Jezus je aposteljna Petra vidniga poglavarja svoje cerkve postavil, kteriga naslednik je rimski papež. „Ti si Peter ( 'skalaj, in na to skalo bom zidal svojo cerkev, in peklenske vrata je ne bode 22 zmagale. In tebi bom dal ključe nebeškiga kralje¬ stva; in karkoli boš zvezal na zemlji, bo zvezano tudi v nebesih : in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih.“ Mat. 16, 18. 19. »Simon, Simon! glej! satan vas je hotel imeti, de bi vas presejal kakor pšenico. Jest pa sim prosil zate, de ne jenja tvoja vera; in ti , kadar se boš nekdaj spreobernil, poterdi svoje brateč 1 Luk. 22, 31. 32. „Pasi moje jagnjeta, pasi moje ovce. u Jan. 21, 16. 17. Če nad Jezusovim likam dvomi ali prepiri vstanejo, komu jih gre razsoditi?. Ce nad Jezusovim ukam dvomi ali prepiri vsta¬ nejo, jih gre razsoditi škofam, ki so pravi nasled¬ niki aposteljnov, z vidnim poglavarjem rimskim papežem vred. Ali se zamorejo škofje z rimskim papežem v Jezusovem uku zmotiti ? Škofje z rimskim papežem se ne morejo v Jezusovem uku zmotiti, ker je Jezus aposteljnam in njih naslednikam obljubil, de bo pri njih ostal vse dni do konca sveta, in de jim bo sv. Duha po¬ slal , kteri jih bo vso resnico učil in jim vse v mi¬ sel dajal, kar je on učil. Po kterih znamnjih se spozna prava cerkev ? Prava Jezusova cerkev . se spozna po štirih znamnjih, in te so: 1. de je edina, 2. sveta, 3. ve¬ soljna ali katoliška, 4. apostoljska. Kako je prava cerkev edina ? Prava cerkev je edina, ker ima 1. eniga po¬ glavarja , 2. e n nauk, 3. ene zakramente. »En Gospod je, ena vera, en kerst. Ci Ef. 4, 5. 23 Kako jo prava cerkev sveta ? Prava cerkev je sveta i. ker je njen začetnik Jezus Kristus svet; 2. ker je njen nauk svet; 3. ker ima svete zakramente; 4. ker svoje ude k sve¬ tosti napeljuje; 5. ker so zmerej svetniki v nji. „Kakor je svet on , ki vas je poklical , bodite tudi vi v vsem obnašanji svetii 1 Pet. 1, 15. Kako je prava cerkev vesoljna ali katoliška ? Prava cerkev je vesoljna ali katoliška, ker jo je Jezus Kristus za vse ljudi, za vse čase, in za vse kraje postavil, in ker vse veruje, kar je Jezus Kristus učil. „ Pojdite in učite vse narode inučite jih vse spolnovati, kar koli sim vam zapovedali Mat. 28, 18. 19. Kako je prava cerkev apostoljska ? Prava cerkev je apostoljska: 1. ker veruje in uči, kar so aposteljni verovali in učili; 2. ker so aposteljni po Jezusovi zapovedi njegov nauk po vsem svetu oznanovali; 3. ker so škofje nasledniki aposteljnov. „ Vzidani ste na podlago aposteljnov, ktere goalavitni voaelni kamen je Jezus Kristusi •Ef. 2, 20. Ktera cerkev ima vse te znamnja, deje prava? Le sama katoliška cerkev ima vse te znamnja. Le ona je od aposteljnov zmeraj ena; vse druge so se poznej začele, so pravo vero pokazile. kako se še drugači imenuje prava cerkev? Prava cerkev s.e tudi rimska imenuje, ker je njen vidni poglavar, rimski papež, vidni srednik edi¬ nosti svete cerkve. Kakšno zvezo'imajo pravoverni kristjani med seboj? Pravoverni kristjani imajo med seboj zvezo, kakor 24 udje telesa. „Kakor imamo v enem telesu več udov , vsi ti udje pa nimajo eniga opravila , tako smo mi mnogi vsi eno telo v Kristusu , in drugi druziga udje.“ Rim. 42, 4. 5. Kako se la zveza pravovernih kristjanov imenuje? Ta zveza pravovernih kristjanov se imenuje občestvo (gmajna) svetnikov, zato ker so vsi njegovi udje k svetosti poklicani in per zakra¬ mentu svetiga kersta posvečeni. V čem je občestvo svetnikov ? Občestvo svetnikov je v tem, de se vsi udje svete cerkve duhovnih dobrot vdeležvajo. Katere so duhovne dobrote, ki se jih vsi udje svete cerkve vdeležvajo ? Duhovne dobrote, ki se jih vsi udje svete cer¬ kve vdeležvajo, so: 4. sveti zakramenti; ti. daritev svetemaše; 3. molitev; 4. dobre dela; o. zasluže- nje vernih kristjanov. Kteri so udje svete cerkve, ki so med seboj zvezani in združeni? Udje svete cerkve, ki so med seboj zvezani in združeni, so ti: 1. verni na zemlji; 2. svetniki v nebesih, 3. duše v vicah. Kakšno zvezo imajo verni na zemlji med seboj? Verni na zemlji molijo drugi za druziga in si z druzimi dobrimi deli pomagajo. „Molite drugi za druziga , de hote zveličani; zakaj molitev pra- vičniga veliko premore. 11, Jak. 5, 16. Kakšno zvezo imajo verni na zemlji z 'dušami v vicah? Verni na zemlji imajo zvezo z dušami v vicah, ker verni na zemlji za duše v vicah Boga prosijo, in jim z molitvijo, z dobrimi deli, in posebno z da¬ ritvijo svete maše pomagajo, duše v vicah pa za 25 verne na zemlji Boga prosijo. »Sveto in dobro je za mertve moliti , de zadobe odpušenje orehovi 2. Mak. 12, 46. Kakšno zvezo imajo verni na zemlji s svetniki v nebesih? Verni na zemlji imajo zvezo s svetniki v nebesih, ker verni na zemlji svetnike v nebesih časte in na pomoč kličejo ; svetniki pa za verne na zemlji Boga prosijo. »Ljubezen nikdar ne neha .* I. Kor. 13, 18. 10. Odpušenje grehov. Kaj nas uče besede apostoljske vere: Odpušenje grehov. Te besede nas uče, de je Jezus Kristus svoji cerkvi oblast dal grehe odpušati. Kdo ima v pravi cerkvi oblast grehe odpušati? Škofje in mašniki imajo v pravi cerkvi oblast grehe odpušati. Vri kterih zakramentih se smertni grehi odpušajo ? Smertni grebi se odpušajo pri svetem kerstu in pri sveti pokori. II. 12. Vstajenje mesa. In večno življenje. Amen. Kaj nas je učil Jezus od človekoviga stanu po smerti? Jezus nas je učil od človekoviga stanu po smerti: 1. De je človeška duša neumerjoča. 2. Dc bo precej po smerti vsak človek posebej sojen. 3. De bodo duše tistih ljudi, ki v gnadi božji umerjo, pa vender niso brez vsih majhnih grehov, v vice prišle. 4. De duše pravičnih, ki so popolnama čisti, v nebesa pridejo. 5. De so duše grešnikov, kteri v smertnem grehu umerjo, v pekel obsojene. 6. De bodo sodni dan trupla vsih mertvih iz zem¬ lje vstale in se zopet z dušami sklenile. 7. De bo 26 potem splošna ali poslednja sodba, po kteri bodo pravični v večno življenje v nebesa, grešniki pa v večno terpljenje v pekel prišli. Kaj •pometli beseda Amen ? Beseda Amen pomeni: Resnično je — vse to terdno verujem. II. Od upanja. Kaj se pravi keršansko upati? Keršansko upati se pravi: terdno se zanesti, de nam bo Bog dal, kar nam je zavoJj neskončniga zasluženja Jezusa Kristusa obljubil. Kaj upamo od Boga? Upamo od Boga večno življenje, to je, večno zveličanje, in vse pripomočke, ki jih za zve¬ ličanje potrebujemo. Zakaj upamo od Boga? Zato upamo od Boga, kerjeBog vsigamogo- čen, v spolnovanji svojih obljub zvest, ter ne¬ skončno dobrotljiv in usmiljen; ker torej zamore in hoče vse spolniti, kar je obljubil. Je keršansko upanje potrebno ? Keršansko upanje je, kakor vera, tako potrebno, de brez njega ni mogoče Bogu dopasti. »Tri reči ostanejo -zdaj: vera., upanje, ljubezen. 11 1. Kor. 13 , 13 . S čem se keršanskiga upanja nar bolj vadimo? Keršanskiga upanja se nar bolj z molitvijo vadimo. Kaj je molitev? Molitev je povzdigovanje duha k Bogu. Zakaj molimo ? Zato molimo, de Boga, svojiga nar vikšiga- 27 Gospoda, po dolžnosti častimo, de se mu za prejete dobrote zahvalimo, in de ga potrebnih reči prosimo. Tudi prosimo Boga, de bi nam grehe odpustil, in nam v vsih nadlogah pomagal. Kolikna je torej molitev ? Molitev je trojna: prositev, hvalitev, ča¬ st i t e v. Na koliko viž lahko molimo? Na dve viži lahko molimo: ali samo znotra¬ nje , ali pa znotranje in zunanje. Kdaj molimo samo znotranje? Samo znotranje molimo, kadar nič ne govorimo, ampak le misli, želje in občutke svoje duše k Bog« povzdigujemo. Kdaj molimo »notranje in zunanje? Znotranje in zunanje molimo, kadar svoje znotra¬ nje misli, želje in občutke tudi z besedami izreku- jemo, in v zaderžanji na znanje dajemo. Kakšna mora hiti molitev z besedo izrekovana? Pri molitvi z besedo izrekovani moramo ravno to misliti, hoteti in želeti, kar z besedo govorimo. Samo blebetanje pri Bogu nič ne velja. „7'o ljud¬ stvo me časti le z jezikam , njih serce jia je deleč od mene li , je rekel Bog Judam. Mat. 15, 7. 8. Ali je s besedo moliti dobro in potrebno? Z besedo moliti je dobro in potrebno, ker tako sami sebe in druge, ki nas vidijo ali slišijo, k po¬ božnosti vnemamo. Ali smo dolžni moliti? Dolžni smo moliti, ker z molitvijo Bogu živo zaupanje, priserčno hvaležnost, in nar veči čast 2 * 28 skazujemo, in ker nam je Jezus moliti zapovedal, in je tudi on neprenehama molil. „ Gospoda svojiga Boga moli in njemu samimu s luži.“ Mat. 4, 10. ^Prosite, in se vam bo dalo. u Mat. 7, 7. Kakšna mora biti molitev, de je Bogu ‘prijetna in nam pomag — Ijiva ? Molitev mora biti: 1. Pobožna, to je: pri molitvi moramo vselej v Boga in v to misliti, kar molimo. „Bog je duh, in kteri ga molijo, ga mo¬ rajo v duhu in resnici moliti .“ Jan. 4,24. 2. Mora biti serčna, to je: moramo v sercu občutiti, kar z besedami izrekujemo. 3. Mora biti resnična, to je: si moramo tudi sami prizadevati, de bi od Boga zadobili, kar prosimo. 4. Mora biti ponižna, to je: moramo prepričani biti, de smo zavoljo svo¬ jih grehov pred Bogam vsi nevredni, in de nam on le iz samiga usmiljenja dobrote skazuje. „ Molitev ponižniga bo oblake prederla.“ Sir. 35,21. 5. Mo¬ ra biti skesana, to je: moramo pravo žalost nad svojimi grehi občutiti, in terdno skleniti svoje živ¬ ljenje poboljšati. Očitni grešnik je terkal na persi rekoč: „0 Bogi bodi mi grešniku milostiv; in je šel opravičen domu , prevzetni farizej pa ne. u Luk. 18, 13. 6. Moramo v Jezusovem imenu mo¬ liti, to je: le v Jezusovo neskončno zasluženje zau¬ pati , ne pa v svoje dobre dela. „Ako hote Očeta kaj prosili v mojem imenu, vam bo dal.“ Jan. 16, 23. 7. Moramo moliti s stanovitnim zaupa¬ njem, to je: ne jenjati, če tudi nismo precej usli¬ šani. „ Vse, kar koli prosite v molitvi, ali<» ve* I* ji jele, bote prejeli.^ Mat. 21,22. 8. Moramo mo¬ liti z izročen jem v božjo voljo, to je: moramo Bogu pripustiti, de nas po svoji modri previdnosti ali usliši, ali pa ne. „Moj Očel ako je mogoče, naj gre od mene ta kelih; pa vender ne kakor jest hočem, ampak kakor ti. a Mat. 26, 39. 9. Moramo moliti iz do briga namena, to je: zato de bi 29 Boga po dolžnosti častili, in vedno boljši in sve¬ tejši prihajali, ne pa, de bi nas ljudje hvalili. „ Ka¬ dar molite , ne bodite, kakor hinavci, kteri radi v shodnicah in na voglih potov stoje in molijo, de bi jih ljudje vidili. Resnično, povem vam, prejeli so svoje plačilo. Ti pa, kadar moliš, pojdi v svoj hram, zapri duri, in molisvojigaOčeta na skriv¬ nem; in tvoj Oče, kteri na skrivnem vidi, ti bo povernil Mat. 6, 5. 6. Kaj nam da ali pomaga dobra molitev? Dobra molitev stori: 1. De dosežemo, kar Bo¬ ga prosimo, ako je v naše zveličanje. „Prosite, in se vam bo dalo. Zakaj slehern,kteriprosi, prejme .“ Mat. 7, 7. 8. 2. De smo v nadlogah potolaženi in umirjeni, tako de jih ložej preterpimo. „Je kdo zmed vas žalosten, naj ?noli.“ Jak. 5, 13. 3. De smo v skušnjavah pokrepčani, in de jih ložej pre¬ magamo. „ Nebeški Oče bo dal dobriga duha tistim , kteri ga prosijo .“ Luk. 11, 13. 4. De prihajamo zmeraj boljši ali pobožniši, in Bogu prijetniši. To nam pričuje življenje Marije prečiste Device, aposteljnov, pervih kristjanov in vsih svetih ljudi. Kje najdemo ob kratkem, ssa kar je treba moliti? Za kar je treba moliti, najdemo ob kratkem v Gospodovi molitvi ali v očenašu. Zakaj pravimo ocenam Gospodova molitev? Zato , ker ga je naš Gospod Jezus Kristus učil. Kdaj je Jezus Kristus moliti učil? Takrat, ko so ga učenci prosili rekoč: Uči nas moliti, jim je odgovoril: Takole molite: Oče naš, kteri si v nebesih ! Posvečeno bodi tvoje ime ; pridi k nam tvoje kraljestvo; zgodi se tvoja volja , ka¬ kor v nebesih, tako na zemlji ; daj nam dans naš 30 vsakdanji kruh; in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpušamo svojim dolžnikom', in nas ne vpelji v skušnjavo ; temuč reši nas od hudiga. Amen. Koliko delov ima ocenaš? Očenaš ima ogovor insedemprošinj. Ktere besede se imenujejo ogovor? Ogovor se imenujejo te besede: Oče naš, kteri si v nebesih. V koga kličemo s temi besedami ogovora ? S temi besedami ogovora kličemo v Boga, ki je naš oče. Zakaj pravimo Bogu Oče? Zato, ker nas je po svoji podobi vstvaril, in ker po očetovo za nas skerbi. „Ali nimamo vsi *‘iiia:s* očeta , ali nas ni en Bog stvaril ?“ Mal. 2, 10. „ Vse skerbi njemu zračite; sej za vas s ker hi. a Pet. 5, 7. Zakaj pravimo Bogu uaš Oče? Zato, ker nam je per svetem kerstu po svojem Buhu dodelil, de smo njegovi otroci, njegovi erbi in bratje med sabo. „ Prejeli ste Duha posinovlje¬ ni a, s kterim vsi kličemo-, abal (ljubi oče!) Ako smo pa otroci , smo tudi erbi. in sicer erbi božji, soerbi pa Jezusa Kristusa .“ Rim. 8, 15. 17. Zakaj pravimo: kteri si v nebesih? Zato, ker Bog, desiravno je povsod pričujoč, vender posebno v nebesih prebiva, kjer se svojim izvoljenim obličje v obličje kaže in vživati daje. Kaj prosimo v pervi prošnji: Posvečeno bodi tvoje ime? Prosimo: 1. Be bi Boga vsi ljudje na zemlji 31 prav spoznali in častili. 2 . De bi se nejeverniki, krivoverci in grešniki k Bogu spreobernili in res¬ nično spokorili. Kaj prosimo v drugi prošnji: Pridi k nam tvoje kralje¬ stvo ? Prosimo: 1. De bi Bog svoje kraljestvo, to je, svojo cerkev in pravo vero razširjal in uterdoval, kraljestvo hudičevo pa, to je, pregrehe, nejevero in zmote razdeval. 2 . De bi nam Bog vero, upanje in ljubezen dodelil, in te čednosti v nas pomnožil. 3. De bi nam po tem življenji nebesa dodelil. Kaj prosimo v tretji prošnji: Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji? Prosimo: 1. De bi nam Bog gnado dal, njego¬ vo sveto voljo v vsili okolišinah na zemlji tako na tanko in voljno spolnovati, kakor jo angeli in svet¬ niki v nebesih spolnujejo. 2 . De bi Bog vse od nas odvernil, kar je spolnovanju njegove svete volje na poti. Kaj prosimo v četerti prošnji? Daj nam dans naš vsak¬ danji kruh? Prosimo: 1. De bi nam Bog vse dal, česar nam je za telesno in dušno življenje potreba. 2 . De bi Bog lakoto in draginjo, pa tudi greh, kteri večkrat take nesreče za sabo vodi, dobrotljivo od nas od¬ večnih Kaj prosimo v peti prošnji: Odpusti nam naše dolge, ka¬ kor tudi mi odpušaino svojim dolžnikom? Prosimo, de bi nam Bog naše grehe odpustil, ravno tako, kakor mi iz serca odpustimo tistim, ki so nas razžalili. * Kaj prosimo v šesti prošnji: In nas ne vpelji v skušnjavo? Prosimo, de bi nam Bog ne dal prevelikih 32 skušnjav, in de bi nam ob času skušnjave svoje pomoči ne odtegnil, in ne pripustil, de bi pod sku¬ šnjavo omagali. Kdo nas skuša? Skuša nas 1) naše meso, to je, naše hudo nagnjenje in poželenje ; 2) s v e t, to je , hudobni ljudje s pregrešnim govorjenjem in življenjem, bo¬ gastvo, nečimerna čast in druge posvetne reči; 3 J hudič, ki v nas pamet slepi, vero manjša in pre- lomnikam božjih zapoved veselje in srečo obeta. „Slehern je skušan od svojiga lastniga poželenja vlečen in vabljen. 11 Jak. 1, 14. »Vse, kar je na svetu, je poželenje mesa, poželenje oči, in napuh življenja, ki ni od Očeta, ampak od svetal 1. Jan. 2, 16. „Bodite trezni in čujte, zakaj vaš zoper- nik hudič vedno okrog hodi in iše koga, de bi ga požerl. u l.Pet. 5,8. Ali tudi Bog koga skuša? Tudi Bog skuša pravične in svete z boleznijo, z revšino in z drugimi nadlogami, pa le zato, de se njih svetost lepši pokaže, in de veči zasluženje imajo. „Blagor možu, kteri skušnjavo pr e s to ji ; zakaj po tem, ko bo skušen, bo prejel krono živ¬ ljenja, ki jo je Bog tistim obljubil, kteri ga ljubijo. cc Jak. 1, 12. Angel Rafael je rekel Tobiju: „Ker si bil Bogu prijeten, je bilo treba, de te je sku¬ šnjava poskusila .“ Tob. 12, 14. Kaj prosimo v sedmi prošnji: Tcinuč reši nas od lmdiga? Prosimo: 1. l)e bi nas Bog posebno odhudiga na duši, to je, od greha rešil, in nas obvaroval ve¬ čnih in časnih štrafeng gfeha. 2. De bi nas Bog tudi od časnih nadlog in težav rešil, če niso k na- šimu zveličanju. 3. De bi nam gnado dodelil, vse nadloge in težave, ki nam jih pošilja, poterpežljivo 33 in stanovitno poterpeti. „ Lončena posoda se v peči poskuša; pravični ljudje pa v britkosti. a Sir. 27 , 6 . Kaj pomeni beseda Amen ? Beseda Amen pomeni: Zgodi se, ali, zgodilo se bo, kar prosimo. Ktero molitev večidel očenaiu pridevamo? Gčenašu večidel česen as imarijo pridevamo. /« koliko delov je češenasimarija ? Češenasimarija je iz treh delov: iz pozdrav- Ijenja velieiga angela Gabriela, ki je Marii oznanil, de bo mati Jezusova; iz pozdravljenja Elizabete, ko jo je Marija obiskala; in iz be¬ sedi, ki jih je sv. cerkev pristavila. Kaj je češenasimarija ? Češenasimarija je molitev, s ktero posebno presveto devico Marijo, mater božjo, častimo in na pomoč kličemo. Kako se glasi češenasimarija? Češenasimarija se tako glasi: Cejena si Marija , gnade polna, Gospod je s tabo. Žegnana si med ženami, in že gnan je sad tvojiga telesa , Jezus. Sveta Marija, mati božja ! prosi za nas grešnike, zdaj in ob naši smertni uri. Amen. Kdaj nas cerkev posebno opominja, de bi mater božjo častili ? K temu nas sv. cerkev posebno takrat opomi¬ nja, kadar zjutrej, opoldne in zvečer angelovo češenje zvoni. Pri tem zvonjenji se nam je pa tudi posebno učlovečenja Sinu Božjiga hvaležno in po¬ božno spomniti. 2 ** - 34 — Kako se glasi angelovo češenje? Angelovo češenje se tako glasi: Angel Ga¬ briel je Marii oznanil, in spočela je od sveti ga Duha. Češena si Marija i. t. d. Glej, dekla sim Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi. Češena si Marija i.t.d. In Beseda je meso postala in med nami prebivala. v Češena si Marija i. t. d. Oče naš i. t. d. Češena si Marija i. t. d. Čemu je katoliška cerkev sveti roženkranc vpeljala ? Katoliška cerkev je sveti roženkranc vpeljala, de bi se večkrat spomnili nar imenitniših skrivnost učlovečenja, terpljenja in vstajenja našiga Gospoda Jezusa Kristusa in de bi tudi prečisto Devico Ma¬ rijo vredno počastili. Koliko dolov ima sveti roženkranc? Sveti roženkranc ima tri dele: veseli, žalostni in častiti del. I. V e s e 1 i d e I. Pri veri v treh češenasimarijah se reče: 1) kteri nam oživi pravo vero; 2j kteri nam da ter- dno upanje ; 3) kteri nam užge serčno ljubezen. 1. Kteriga si Devica od svetiga Duha spočela. 2. Kteriga si Devica, v obiskanji Elizabete nosila. 3. Kteriga si Devica v tempeljnu darovala. 4. Kteriga si Devica rodila. 0. Kteriga si Devica v tempeljnu našla. II. Žalostni del. Pri veri v treh češenasimarijah se reče: 1) kteri nam poterdi spomin; 2j kteri nam razsvetli pamet; 3) kteri nam omeči voljo. 1. Kteri je za nas kervav pot potil. 2. Kteri je za nas bičan bil. 3. Kteri je za nas s ternjem kronan bil. 35 4. Kteri je za nas težki križ nesel. 5. Kteri je za nas križan bil. III. Častiti d e i. Pri veri v treh češenasimarijah se reče: 1) kteri nam vodi naše misli; 2j kteri nam vodi naše besede; 3) kteri nam vodi naše djanje. 1. 4iteri je od smerti vstal. 2. Kteri je v nebesa šel. 3. Kteri je svetiga Buhu poslal. 4. Kteri te je v nebesa vzel. 5. Kteri te je v nebesih kronal. IH« ©tl ljubezni. Kaj se pravi keršansko ljubiti? Keršansko ljubiti se pravi: Boga, ki je nar vikši dobrota, zavolj njega samiga, in bližnjiga zavolj Boga ljubiti; zavolj Boga vse z veseljem storiti, kar nam je zapovedal. »Ljubi Gospoda svo- jiga Boga iz vsiga svojiga serca , iz vse svoje duše , iz vse svoje pameti in iz vse svoje moči. To je nar reči in perva zapoved. Druga je pa tej ena¬ ka : Ljubi svojiga bližnjiga, kakor sam sebe.“ Mat. 22, 37, 38. '39. Mark. 12, 30. 31. Zakaj moramo Boga še ljubiti? Tudi zato moramo Boga ljubiti, ker je proti nam neskončno dobrotljiv. „ Ljubimo Boga , ker nas je poprej ljubil. u 1. Jan. 4, 19. Kako moramo Boga ljubiti? Boga moramo ljubiti čez vse, iz vsiga svo¬ jiga serca, iz vse svoje duše, iz vse svoje pameti, in iz vse svoje moči. Kaj se pravi Boga čez vse ljubiti? Boga čez v s e ljubiti se pravi: Boga raji imeti, 36 kakor vse stvari, raji, kakor vse, kar nam zamore prijetno in dopadljivo biti. Kdo je naš bližnji ? Naš bližnji je vsak človek, naj bo prijatel ali sovražnik. Kaj se pravi bližnjiga ljubiti ? ^ Bližnjiga ljubiti se pravi, vse to opustiti, kar bližnjimu ni dobro in mu škodva; mu dobro hoteti ali želeti; mu vse to storiti, kar mu je dobro in k pridu. Kaj se pravi bližnjiga za volj Boga ljubiti ? Bližnjiga zavolj Boga ljubiti se pravi, bli¬ žnjiga zato ljubiti, ker je po božji podobi vstvarjen, z Jezusovo kervjo odrešen,, in ker je Bog zapo¬ vedal bližnjiga ljubiti. „Ce kdo pravi , de Boga ljubi , in svojiga brata sovraži, je lažjnivec; za¬ kaj če svojiga brata , ki ga vidi , ne ljubi , kako more Boga ljubiti , ki ga ne vidi? In to zapoved imamo od Boga , de, kdor Boga ljubi , naj tudi svojiga bližnjiga ljubih 1. Jan. 4, 20. 21. S kterimi besedami je Kristus zapoved, bližnjiga ljubiti, razložil ? Kristus je sapoved, bližnjiga ljubiti, s temi besedami razložil: „Vse, jkar koli hočete, de bi vam 1j u dj e s t o ri 1 i, t u d i vinj i m storite. V tem jepostavain preroki“. Mat. 7, 12. Ali je keršanska ljubezen potrebna ? Keršanska ljubezen je tako potrebna, de člo¬ vek , kteri se svoje pameti zave, brez ljubezni ne more večniga življenja doseči. „Kdor ne ljubi , ostane v smerti.“ 1. Jan. 3, 14. 37 Kako pokažemo ljubezen do Boga in do bližnjiga? Ljubezen do Boga in do bližnjiga pokažemo s spoinovanjem deset božjih zapoved. „hdor moje zapovedi ima, in jih spolnuje, tisti je, ki me ljubi.* Jan. 14, 21. Ktere so desetere božje zapovedi? Po poglavitnem zapopadku so desetere božje zapovedi te : 1. Vervaj v eniga samiga Boga. 2. Ne imenuj po nemarnem božjiga imena. 3. Posvečuj praznik. 4. Spoštuj očeta in mater, de boš dolgo ži¬ vel in de ti bo dobro na zemlji. 5. Ne ubijaj. 6. Ne prešestvaj. 7. Ne kradi. 8. Ne pričaj po krivem zoper svojiga bližnjiga. 9. Ne želi svojiga bližnjiga žene. 10. Ne želi svojiga bližnjiga blaga, Komu je dal Bog deset zapoved ? Bog je dal deset zapoved Mojzesu na gori Si- naji za Israelsko ljudstvo, ko je po izhodu iz Egipta v pušavi bilo. Kako je dal Bog desetere zapovedi ? Bog je dal desetere zapovedi, na dveh kam- nitnih tablah zapisane, z gromam in treskam, in to sicer: 1. Ker je hotel, de bi terdi in svojoglavni Izraelci njegovo mogočnost in velikost spoznali, in de bi bili bolj pripravni njegovo voljo spolnovati. 2. De bi veči čast in pokoršino do njegovih zapo¬ ved imeli. 3. De bi se prelomovavci njegovih za¬ poved bolj njegove mogočnosti in zažuganih štra- feng bali. 38 Ali smo ludi mi dolini deset boijih zapoved spolnovati? Tudi mi smo dolžni deset božjih zapoved spol¬ novati. 1. Ker razlagajo natorno postavo, ktero je Bog v nase serca zapisal. 2. Ker jih je Jezus Kristus sam poterdil, bolj v na tanko raziožil, in nam spolnovati zapovedal. „Ce hočeš iti v večno živ¬ ljenje, spolnuj napovedi Mat. 19, 17. ,,Ne mi¬ slite, de sim prišel postavo in preroke ovreč; ne ovreč, ampak dopolnit sim jih prišel. 0, Mat. 5, 17. Je mogoče desetere Božje zapovedi spolnovati ? Desetere Božje zapovedi spolnovati je mogoče, ker Bog vsacimu k temu potrebno gnado da. »Bog je, ki stori v vas hoteti in dopolniti po svojem do- p a dojenjih Fil. 2, 13. »Vse premorem v njem, ki me poterduje.“ Fil. 4, 13. Kakšne dolžnosti imajo v sebi desetere božje zapovedi? Perve tri božje zapovedi imajo v sebi dolžno¬ sti do Boga, drugih sedem ima pa v sebi dolžnosti do bližnjiga in do samiga sebe. Kje najdemo ob kratkem zapopadek vsih deset božjih zapoved? Zapopadek vsih deset božjih zapoved najdemo ob kratkem skupej v dveh zapovedih ljubezni, ki so te: 1. Ljubi Gospoda svojiga Boga iz vsiga svojiga serca, iz vse svoje duše, iz vse svoje pa¬ meti , in iz vse svoje moči. 2. Ljubi svojiga bliž¬ njiga kakor samiga sebe. Kaj se mora pri deseterih zapovedih pomniti? Pomniti se mora, de-je v vsaki zapovedi nekaj zapovedaniga in tudi nekaj prepovedaniga. Kaj nam je v pervi božji zapovedi zapovedano ? V pervi božji zapovedi nam je zapovedano: v eniga Boga verovati, va-nj upati, ga čez vse ljubiti, mu nar veči pokoršino in hvaležnost skazo- vati, in ga moliti. 39 Kaj nam je v pervi božji zapovedi prepovedano ? V pervi božji zapovedi so nam ti grehi prepo¬ vedani: 1. Nejevera , kadar kdo ne veruje v pra- viga Boga, in ne veruje tega, kar nam je Bog razodel. 2. Malikovanje, kadar kdo živim ali ne¬ živim stvarem, ali narejenim podobam božje češe- nje skazuje. 3. Krivoverstvo, kadar kdo kako od Boga razodeto resnico ali dolžnost svojoglavno za¬ metuje. 4. Vedeževanje , kadar kdo misli in terdi, de zamore iz kakih izmišljenih znaminj kaj prihodniga povedati. 5. Prazna vera, kadar kdo kakim rečem posebno moč pripisuje, ktere nimajo, ne po natori, ne po božjem razodenji. 6. Vraže ali copernija , kadar kdo misli, de zamore s po¬ močjo hudobnih duhov kej posebniga storiti. 7. Obupnost , kadar kdo misli, de mu Bog ne more ali pa noče več pomagati. 8. Nezaupnost, kadar kdo ne upa zadosti terdno, de mu bo Bog potrebne reči dal. 9. Prederzno zaupanje v božjo milost , kadar kdo misli, de mu bo že Bog grehe odpu¬ stil, naj se spreoberne ali ne. Zakaj katoliški kristjani angele na pomoč kličejo ? Zato, ker so angeli ljudem za varha odločeni, ker ljudi ljubijo, za njih zveličanje skerbe, za nje prosijo, in molitev ljudi Bogu darujejo. „Svojim angelom je zavolj tebe ukazal, de naj te varvajo na vsili tvojih potih. Na rokah te bodo nosili, de ne zadeneš ob kamen s svojo nogo .“ Ps. 90, 11. 12. Zakaj katoliški kristjani svetnike na pomoč kličejo? Zato, ker so svetniki prijatli božji, ker ljudi ljubijo, in za ljudi Boga prosijo. ,,To je Jeremija, prerok božji, kteri ljubi brate in izraelsko ljudstvo. To je mož, kteri veliko moli za ljudstvo in za vse sveto mesto. u 2. Mak. 15, 14. 40 Zakaj katoliški kristjani podobe časte? Zato, ker nam podobe kaj častitljiviga, posta¬ vim, božjo peršono, mater božjo, ali kakiga angela ali svetnika pred oči stavijo. Češenje ni namenjeno podobi, ampak temu, kogar podoba pomeni. Zakaj katoliški kristjani trupla svetnikov časteh Katoliški kristjani časte trupla svetnikov: 1. Ker so svetniki v njih sveto živeli in Bogu služili, ali pa še clo martro terpeli. 2. Ker je Bog po truplih svetnikov večkrat čudeže delal, in ljudem mnoge dobrote skazoval. 3. Ker bo Bog te trupla po sodnem dnevu v nebesa vzel. Kaj nam je v drugi božji zapovedi zapovedano ? V drugi božji zapovedi nam je zapovedano, božje ime posvečevati in častitljivo izrekovati. Kako posvečujemo božje ime ? Božje ime posvečujemo: i. Če Boga na ravnost pred vsim svetarn spoznamo. „Kdor me bo pred ljudmi spoznal, ga bom tudi jest spoznal pred svojim Očetam. u Mat. 10, 32. 2. Če Boga v dušnih in telesnih potrebah na pomoč kličemo. „ Po¬ kliči me na pomoč ob času nadloge, in te bom re¬ šil, in me boš hvalil. 11, Ps. 44, 15. 3. Če per pra¬ vični prisegi Boga na pričo pokličemo, de se nam v kaki reči verjame. 4. Če Bogu storjene obljube zvesto spolnimo. 5. Če besedo božjo pridno in s pobožnostjo poslušamo. „ Blag or jim, kteri besedo Božjo poslušajo in jo ohranijo. 1,1, Luk. 11, 28. 6. Če vse, kar počnemo, k češenju in k časti bo- žjiga imena storimo, ali Bogu darujemo. „Ali jejte ali pite ali kaj druziga delajte, vse storite Bogu v čast. li 1. Kor. 10, 31. Kaj nam je v drugi božji zapovedi prepovedano? V drugi božji zapovedi nam je prepovedano, božjimu imenu nečast delati. 41 Kako se boijimu imenu nečast dela? Božjimu imenu se nečast dela: 1. Z vsakim greham. 2. Posebno z bogokletstvam, kadar se od Boga, od prave vere in od svetnikov zaničljivo go¬ vori. „Kdor koli ime Gospodovo preklinja, bodi umorjen 3. Moz. 24, 16. 3. Kadar kdo brez po¬ trebe, ali pa clo po krivem priseže. „Ne prisegaj po krivem pri mojem imenu, in ne delaj nečasti ime¬ nu svojiga Boga. u 3. Moz. 19, 12. 4. Kadar kdo Bogu storjeno obljubo prelomi. ,,Ako si obljubo storil Gospodu svojimu Bogu, je ne odlašaj dopol¬ niti, zakaj Gospod tvoj Bog jo bo terjal od tebe', in če odlašaš z njo, ti bo v greh prišteto. Ako nočeš obljubiti, si brez greha. Kar je pa oblju¬ bljeno, spolnuj in stori, kakor si obljubil Gospodu, svojimu Bogu, in kakor si prostovoljno s svojimi ustmi govoril.“ o. Moz. 23, 21—23. o. Kadar kdo božje ime brez potrebe in brez časti izrekuje. 6. Kadar kdo božjo besedo kazi ali napak obrača. ,,Povem vam , de od vsake nemarne besede, ki jo ljudje govore, bodo sodni dan odgovor daj ali. u Mat. 12, 36. Kaj nam je v tretji božji zapovedi zapovedano ? V tretji božji zapovedi nam je zapovedano, v nedeljo, kteraježe od apostoljskih časov k spo¬ minu Kristusoviga vstajenja v naš praznik odloče¬ na , od dela prenehati in počivati, ter pri službi božji biti in pobožne dela opravljati. ,,Spomni si, de boš• saboto posvečeval 2. Moz. 20, 8. Kaj nam je v tretji božji zapovedi prepovedano ? V tretji božji zapovedi nam je prepovedano: 1. Vsako hlapčevsko delo brez potrebe in brez praviga privoljenja. ,,Šcst dni delaj in vse svoje dela opravi. Sedmi dan je sabota (počitek] Go¬ spoda tvojigaBoga; ne delaj nobeniga dela, ne ti, ne tvoj sin, ne tvoja hči , ne tvoj hlapec, ne tvoja dekla, ne živina, ne ptujic , ki v tvojem mestu prebiva “. 2. Moz. 20, 9. 10. 2. Vse drage opra¬ vila, ktere temu dnevu ali nečast delajo, ali pa njegovo posvečevanje odvračajo. Kaj je v četerti božji zapovedi zapovedano ? V četerti božji zapovedi je posebno zapoveda¬ no , de naj otroci svoje starše spoštujejo, ljubijo, in jim strežejo, de naj jim bodo v vsem, kar ni zoper božje zapovedi, pokorni, naj jim v dušnih in telesnih potrebah pomagajo, in naj za nje molijo. ,,Otrocil bodite staršetn v vsem pokorni; zakaj to je Bogu dopadljivo.** Kol. 3, 20. „ Bogu smo dolžni bolj pokorni biti , kakor ljudem 1 *'. Ap. djanje 5, 29. „Moj sini podpiraj svojiga očeta v nje¬ govi starosti in ga ne žali v njegovem življenji. Če tudi njegov um oslabi, imej poterpljenje ž njim , in ga ne zaničuj v svoji moči; zakaj do¬ brota , ki jo skažeš svojimu očetu , ne bo poza - hijena.** Sir. 3, 14. 15. Kaj je v četerti božji zapovedi prepovedano ? V četerti božji zapovedi je otrokam prepove¬ dano staršem se zoper staviti, jih sovražiti, zani¬ čevati, zasramovati, zmerjati ali preklinjati, jih v potrebah zapustiti, ali pa jim škodovati, ,,/idor svojiga očeta zasramuje , in svojo mater zaničuje, naj mu krokarji pri potokih oko izkljujejo in mladi orli nej ga snedo. u Prip. 30, 17. ,,Kdor svojiga očeta ali svojo mater preklinja, bodi umorjen, njegova kri naj pride čez- n j : svojiga očeta in svojo mater je klel.** 3. Moz. 20, 9. „Kdor svojiga očeta ali svojo mater bije, bodi umorjen .“ 2. Moz. 21, 15. Kaj je obljubljeno otrokam, kteri to zapoved spolnujejo? Otrokam, kteri to zapoved spolnujejo, je dolgo življenje in sreča obljubljena. — 43 — Česa se je bati otrokam, kteri te zapovedi ne spolnujejo ? Otrokam , kteri te zapovedi ne spolnujejo, se je bati prav hudih časnih in večnih štrafeng. , .Pre¬ klet bodi , kdor svojiga očeta in svoje matere ne spoštuje'. 11 5. Moz. 27, 16. Ali zadeva četerta božja zapoved samo otroke in starše? Četerta božja zapoved ne zadeva samo otrok in staršev, ampak tudi vse podložne, in vse njih duliovske in deželske gosposke , tudi vse učenike, in vse tiste , ki so zavolj starosti ali imenitnosti časti vredni. ,, Vsak človek bodi vikši oblasti pod¬ ložen ; zakaj le od Boga je vsaka oblast; in vsi, kteri imajo oblast , so od Boga postavljeni .“ Rim. 13, 1. Kaj je v peti božji zapovedi zapovedano ? V peti božji zapovedi je zapovedano: 1. Mir in edinost imeti z vsimi ljuumi, tudi s tistimi, ki so nas razžalili. 2. Slehernimu dobre zglede dajati. 3. Bližnjimu dušne in telesne dobrote skazovati. Kaj je v peti božji zapovedi prepovedano ? V peti božji zapovedi je prepovedano, umoriti ali pa poškodovati koga druziga ali pa samiga sebe ; tudi je prepovedano pohujšanje, jeza, sovraštvo, in vse razžaljenje bližnjiga. ,,/iaor pohujša kte- riga teh malih, ki v me verujejo , bi mu bilo boljši , de bi se mu mlinski kamen obesil na vrat , in de bi se potopil v globočino morja u . Mat. 18, 6. Kaj je v šesti božji zapovedi zapovedano ? V šesti božji zapovedi je zapovedano: se na duši in na telesu čisto zaderžati, in sicer tudi v mislih, v besedah, in v obnašanji; tudi je zapove¬ dano vsili grešnih priložnost se varovati. ,, Blagor jim , kteri so čistiga serca, zakaj Boga bodo gle- dali“. Mat. 5, 8. 44 Kaj je v šesti božji zapovedi prepovedano ? V sesti božji zapovedi so prepovedane vse ne¬ čiste dela, nečisto obnašanje, in nečiste besede, radovoljno dopadajenje in privoljenje pri nečistih mislih in željah, in vse, kar v nečistost napeljuje. „Nečistost naj se še clo ne imenuje med vami , tudi ne nesramne besede ali pa gerdo govorjenje .“ Ef. 5, 3. 4. Kaj je v sedmi božji zapovedi zapovedano ? V sedmi božji zapovedi je zapovedano, vsakimu to pustiti, dati in opraviti, kar je njegoviga, ukra¬ deno blago poverniti, in storjeno škodo popraviti. ,,Dajte vsacimu , kar ste mu dolžni: davek , ko¬ mur gre davek, col, komur gre co/.“ Rim. 13, 7. „ Dajte cesarju, kar je cesarjeviga, in Bogu , kar je božjigač 1 Mat. 22, 21. „Ako kdo poškodva njivo ali vinograd, in pusti svoji živini, de se pase na ptujem, ta naj po cenitvi škodo poverne od nar boljšiga , kar imana svoji njivi ali v svojem vin6gradu.“ 2. Moz. 22, 5. Kaj je v sedmi božji zapovedi prepovedano ? V sedmi božji zapovedi so prepovedani ti grehi: Tatvina, goljfija pri meri in vagi, prideržanje ptu- jiga blaga in zasluženiga plačila, odertija pri po- sojevanji, in vse poškodovanje bližnjiga na njego¬ vem premoženji in pri njegovih pravicah. „Imejte pravične vage, pravične mernike in pravične bo- kale.“ 3. Moz. 19, 36. „Gorje mu, kteri svojo hišo s krivico in svoj hram z golj/ijo zida, kteri svojiga bližnjiga po nedolžnem zatera , in mu ne da zasluženiga plačila .“ Jerem. 22, 13. Kaj je v osmi božji zapovedi zapovedano ? V osmi božji zapovedi je zapovedano: resnič¬ nost, odkritoserčnost v govorjenji in djanji, po¬ ganjanje za dobro ime bližnjiga in preklic obreko- 45 vanja in opravljanja. .,Slčhern naj govori resnico s svojim bližnjim .“ Ef. 4, 25. Kaj je v osmi božji zapovedi prepovedano ? V osmi božji zapovedi je prepovedano : krivo pričevanje, kriva tožba, vse laži, tudi laži iz šale (norčije) in v sili, obrekovanje, opravljanje, krivo natolcovanje, prederzna sodba, in podpihovanje. ,,Kriva priča ne bo brez štrafenge, in kdor laži govori , ne bo odšel Pripov. 19, 5. v Lažnjive usta so pred Gospodam gnjusoba. il Pripov. 12, 22. „Deni preč hudobne usta , in opravljivi žnabli naj bodo deleč od tebe. u Sir. 6, 24. ,,Nihče naj v svojem sercu ne misli kaj liudiga zoper svojiga bližnjiga. u Cah. 8, 17. ,,Preklet je podpihovavec in jezičnih na dve plati; zakaj med mnogimi , ki imajo mir med sabo, bo zdražbo napravil. 11 Sir. 33, 15. Kaj je v dveh poslednjih zapovedih zapovedano ? V dveh poslednjih zapovedih je zapovedano: hudo poželenje krotiti, čistiga serca biti, svojimu bližnjimu vse dobro iz serca privošiti: „ Blagor jim, kteri so čistiga serca; ker Boga bodo gledali“. Mat. 5, 8. Kaj je v dveh poslednjih zapovedih prepovedano ? V dveh poslednjih zapovedih je prepovedano: nevošljivost, veselje nad ptujo škodo in lakomno poželenje do vsega, kar je druzih ljudi. Kaj se učimo iz dveh poslednjih zapoved? Iz dveh poslednjih zapoved se učimo, de krist¬ jan zapovedanih dolžnost ne sme le zunanje spol- novati, temuč de mora tudi znotraj voljo imeti, to je, iz vsiga serca pripravljen biti, vse storiti, kar je zapovedano, in vse opustiti, kar je prepovedano. ;) On, ki sercu na dno vidi , in ki je zveličar tvoje 46 duše, se ne da goljfati. “ Sir. 24, 12. „Ne vsak, kteri mi pravi: Gospod, Gospodi pojde v nebeško kraljestvo, ampak le tisti, ki stori voljo mojiga nebeškiga Očeta .“ Mat. 7, 21. Kaj je Bog tistim obljubil, kteri njegove napovedi spolnujejo? Bog je tistim , kteri njegove zapovedi spolnu¬ jejo, večno življenje, in tudi že na tem svetu ve¬ liko dobriga obljubil. „Ako hočeš v življenje iti, spolnuj zapovedi .“ Mati 19, 17. * * « Ali smo dolini cerkvene napovedi spolnovati ? Dolžni smo cerkvene zapovedi spolnovati 1. zato, ker nam četerta božja zapoved veleva, du- hovski in deželski gosposki pokornim biti; 2. zato, ker je Kristus v evangelii naravnost zapovedal cerkev poslušati. „Kdor vas posluša, mene po¬ sluša; in kdor vas zaničuje, mene zaničuje. Kdor pa mene zaničuje, zaničuje njega, kteri me je poslali Luk. 10, 16. „Kdor cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nejevernik in očiten grešnik Mat. 18, 17. Ktere cerkvene zapovedi nam je posebno treba vediti in spol- novati? Cerkvene zapovedi, ki nam jih je posebno treba vediti in spolnovati, so te: 1. Posvečuj zapovedane praznike. 2. Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih s spodobno pobožnostjo pri sveti maši. 3. Posti se zapovedane postne dni, namreč štirdesetdanski post, kvaterne poste, in druge za¬ povedane postne dni; zderži se tudi ob petkih in sabotah mesnih jedi. , 4. Spovej se svojih grehov postavljenimu spo¬ vedniku vsaj enkrat v letu, in o velikonočnem času prejmi sveto rešnje telo. 5. Ne obhajaj ženitve ob prepovedanih časih. 47 Kaj nam, cerkev v pervi zapovedi zapoveduje? Cerkev nam v pervi zapovedi zapoveduje, praz¬ nike ravno tako praznovati, kakor nedelje, torej tudi o praznikih od dela nehati in počivati, pri službi Božji biti in Bogu prijetne dela opravljati. Zakaj je cerkev praznike postavila in praznovati zapovedala ? Nekaj praznikov je cerkev postavila v spomin velikih resnic naše svete vere, in v spomin posebno imenitnih pergodeb Jezusoviga življenja, in ti se Gospodovi prazniki imenujejo; nekaj pa v čast pre¬ svete Device Marije in drugih svetnikov, in sicer zato, de bi se spomnili gnad, ki jih je Bog člove- škimu rodu sploh, ali pa svetnikam posebej dodelil, in de bi zglede in čednosti svetnikov posnemali, in de bi svetnike na pomoč klicali. Kaj cerkev v pervi zapovedi prepoveduje? Cerkev prepoveduje o praznikih vse tisto, kar je v nedeljo prepovedano; namreč: 1. Vse hlap¬ čevske dela brez potrebe in brez praviga privo¬ ljenja. 2. Take opravila in razveseljevanja, ktere temu dnevu ali nečast delajo ali pa njegovo po¬ svečevanje opoverajo ali zadcržujejo. Kaj je v drugi cerkveni zapovedi zapovedano? V drugi cerkveni zapovedi je zapovedano, ob nedeljah in zapovedanih praznikih pri celi sveti maši s pobožnostjo biti. Kaj je treba storiti, de bi nedelje in praznike po namenu svete cerkve posvečevali? De bi nedelje in praznike po namenu svete cerkve posvečevali, ni zadosti le pri sveti maši biti, temuč je treba tudi pridigo zvesto poslušati, zakramente svete pokore in svetiga rešnjiga telesa prejemati, duhovne bukve brati, pri popoldanski božji službi biti, in druge dobre dela opravljati. 48 Kaj je v drugi cerkveni zapovedi prepovedano ? V drugi cerkveni zapovedi je sosebno prepo¬ vedana lenoba v božji v službi ob nedeljah in prazni¬ kih, kakoršna je: 1. Če kdo ni pri celi sveti maši, ali pa ni pri nji s pobožnostjo, ali pa če je le ma¬ lokdaj pri pridigi. 2. Če kdo čas zapovedane božje službe z jedjo, pijačo, igro in drugim razveselje¬ vanjem potrati, ktero od božje službe odvračuje. Kaj je sveta maša ? Sveta maša je nekervava daritev nove zaveze, vedni Spomin kervave daritve, ktero je Jezus Kri¬ stus na križu opravil. Zakaj se sveti maši daritev pravi? Zato, ker se pri nji Bogu vsigamogočnimu telo in kri Jezusa Kristusa na altarji v dar opravlja. Zakaj se sveti maši nekervava daritev pravi? Zato, ker se pri nji ne preliva Jezusova kri, kakor se je na križu zgodilo. Kakšen razloček je med daritvijo Jezusa Kristusa na križu, in med daritvijo svete maše ? Sveta maša je ravno tista daritev, ktero je Jezus Kristus na križu opravil, samo v viži daro¬ vanja je razloček; na križu je Jezus Kristus svojo kri prelil, pri sveti maši je pa več ne preliva. Kdaj je Jezus Kristus daritev svete maše postavil ? Jezus Kristus je daritev svete maše pri zadnji večerji postavil, i. Je vzel kruh in kelih z vinam. 2. Je oboje posvetil, in je rekel nad kruham: To je moje telo, in nad kelham: To je kelih moje ker vi. 3. Je dal oboje pričujočim aposteljnam zavžiti. 4. Je zapovedal: To delajte v moj spomin. 49 Zakaj je Jezus Kristus daritev svete maše postavil? Jezus Kristus je daritev svete maše postavil; 1. De je v svoji cerkvi pravo in resnično daritev do konca sveta zapustil. 2 . De je vedni spomin kervave daritve na križu v svoji cerkvi ohranil. 3. De nam je sčsebno znamnje svoje neskončne ljubezni dal. Kdo opravlja daritev svete maše ? Pri sveti maši se nevidno Jezus Kristus sam daruje za nas svojimu nebeškimu Očetu, vidno pa mašnik to daritev opravlja. Kako opravlja mašnik daritev svete maše? Mašnik opravlja daritev svete maše, ker ravno to stori , kar je Jezus Kristus pri zadnji večerji storil: 1. Vzame kruh in kelih z vinam. 2 . Oboje posveti, in izreče besede Kristusove, s kterimi se kruh in vino v telo in kri Jezusa Kristusa spre¬ meni. 3. On sam zavžije telo in kri Jezusa Kri¬ stusa, in da oboje v podobi kruha tudi drugim ver¬ nim zavžiti, kteri k svetimu obhajilu gredo. Zakaj' opravlja mašnik daritev svete maše? Mašnik opravlja daritev svete maše: 1. De Bogu, Narvikšimu, vso spodobno čast in hvalo skaže. 2 . De obhaja spomin Jezusove smerti. 3. De se Bogu za vse prejete dobrote zahvali. 4. De bi nam zadobil od Boga odpušenje grehov. 5. De bi nam sprosil od Boga vsili tistih gnad, kterih potre¬ bujemo. Komu se daritev svete mase daruje? Daritev svete maše se daruje in se sme daro¬ vati le samimu Bogu. Opravlja se sicer tudi v čast in spomin svetnikov, pa takrat mašnik ne daruje svetnikam, ampak le Bogu samimu. 3 50 Zakaj se opravlja daritev svete maše svetnikom e čast? Daritev svete maše se opravlja svetnikam v čast: i. De Boga za tiste gnade zahvalimo, ki jih je svetnikam skazal. 2 . De svetnike na pomoč kli¬ čemo, in jih prosimo, de bi svojo prošnjo z našo molitvijo sklenili. 3. De se zraven tega njih lepih čednost spomnimo, in se spodbadamo jih posnemati. Za koga se daritev svete maše daruje? Daritev svete maše se daruje za žive in mertve. Kako moramo pri sveti maši biti? Per celi sveti maši moramo biti, nobeniga njenih imenitniših delov ne smemo po nemarnem za¬ muditi ; pa ni zadosti, de bi bili le pričujoči, kadar se sveta maša bere, ampak moramo tudi 1. pazno, 2 . pobožno, 3. častljivo pri nji biti. Kaj se pravi per sveti maši pazno in pobožno biti? Pazno pri sveti maši biti se pravi: nobeniga radovoljniga raztresenja ne imeti, v dele svete maše paziti, in svoje misli pri Bogu imeti. Pobožno pri sveti maši biti se pravi: Boga v ponižnosti mo¬ liti, ga za prejete dobrote zahvaliti, ga novih gnad prositi, svoje grehe obžalovati, in terden sklep po- boljšanja storiti. Kaj se pravi pri sveti maši častljivo bili? Častljivo pri sveti maši biti se pravi: se lepo pri nji zaderžati, se ne radovedno ozerati* in nič nespodobniga ne početi. Kteri so nar imenitniši deli svete maše ? Nar imenitniši deli svete maše so : evangeli, da¬ rovanje, spremenjenje ali povzdigovanje, in obhajilo- 51 Kaj moramo pri vsakem teh štirih delov posebno storiti? Pri svetem evangelii moramo vstati, se s sve¬ tim križem zaznamnjati in misliti, de smo dolžni nauke svetiga evangelija znati, jih pred vsim sve- tam terditi, se za nje poganjati, in po njih živeti. — Pri darovanji moramo svoje misii in želje z mašnikovimi željami skleniti, in sebe in vse, kar imamo, Bogu darovati. — Pri povzdigovanji moramo Jezusa Kristusa v podobi kruha in vina na altarji moliti, z žalostnim sercam na persi ter- kati in spoznati, de so bili naši grehi krivi Jezuso¬ ve smerti. Torej moramo svoje grehe obžalovati, ter vero, upanje in ljubezen obuditi. — Pri mašni- kovim obhajilu, če sami k obhajilu ne gremo, moramo to vsaj v duhu storiti, to je, moramo želje imeti, sveto rešnje telo vredno prejeti. Kaj gre še zraven svete maše k očitni dopoldanski božji službi? Tudi pridiga, ali poslušanje božje besede, gre še k očitni dopoldanski božji službi. Zakaj smo dolžni pridige poslušati? Pridige smo dolžni poslušati: 1. Ker se v pri¬ digah božja beseda oznanuje in razlaga. 2.Ker je le malo ljudi, kterim so resnice keršanske vere prav in do čistiga znane. 3. Ker človek zopet lahko pozabi, kar je že vedil, in spolnovanje svo¬ jih dolžnost lahko opusti, če ni na svoje dolžnosti večkrat opomnjen. 4. Ker je bila pridiga že perve čase keršanstva s sveto mašo sklenjena, in se je k pervimu poglavitnimu delu svete maše štela. Kaj mora tisti storiti, kteri hoče, de bi mu bile pridige v prid ? Kdor hoče, de bi mu bile pridige v prid, mora : 1. Z zbranim duham in prav zvesto poslušati. 2. Kar pridigar govori, mora na se obračati, in ne na druge ljudi. 3. Mora resnično voljo imeti, in si prizadevati, nauke pridigarjeve na tanko spolnovati. 3* 52 Kaj je v tretji cerkveni zapovedi zapovedano ? V tretji cerkveni zapovedi je zapovedano: ob petkih in sabotah se mesnih jedi zderžati, druge zapovedane postne dni si pa zraven tega še tudi kaj pritergati, kar se zgodi, če se taki dan le en¬ krat do sitiga najemo. Zakaj nam cerkev post zapoveduje? Zato, 1) de Kristusa posnemamo, ki se je tudi postil; 2 ) de s poštam pokoro za svoje grehe de¬ lamo; 3) de se vadimo svoje poželenje premago¬ vati ; 4) de se učimo cerkev spoštovati in ji po¬ korni biti. Kaj je v četerti cerkveni zapovedi zapovedano ? V četerti cerkveni zapovedi je zapovedano: spoved vsaj enkrat v letu opraviti in sveto obhajilo vsaj o velikonočnem času vredno prejeti. Kaj je v peti cerleveni zapovedi zapovedano? V peti cerkveni zapovedi je zapovedano, de ne smemo od perve adventne nedelje do praznika sve¬ tih treh kraljev, in od pepelnične srede do perve nedelje po veliki noči, ženitve obhajati. IT. svetili zakra¬ mentov« Kaj je zakrament? Zakrament je vidno znamnje nevidne gnade božje, od Jezusa Kristusa v naše posvečenje po¬ stavljeno. Kako nas sveti zakramenti posvečujejo? Sveti zakramenti nas posvečujejo, ker nam eni 53 navadno posvečujočo gnado božjo in opravičenje dodele, eni pa to gnado v nas pomnožijo. Pri klerik zakramentih se nam posvečujoča gnada božja in opravičenje navadno dodeli? To se zgodi pri svetem kerstu in pri sveti po¬ kori, in zato se ta dva sveta zakramenta zakra¬ menta mertvih imenujeta, ker grešnika, ki je po duši mertev, k večnimu življenju obudita, in mu posvečujočo gnado božjo, ki je dušno življenje, iz noviga dodelita. Kteri zakramenti posvečujočo gnado božjo v nas pomnožijo ? Sveta birma, sveto rešnje telo, sveto poslednje olje, sveto mašnikovo posvečevanje in sveti zakon v nas posvečujočo gnado božjo pomnožijo, in zato se ti sveti zakramenti zakramenti živih imenujejo, ker morajo tisti, ki jih prejmejo, posvečujočo gnado božjo ali duhovno življenje že imeti. Od koga imajo sveti zakramenti svojo moč ? Sveti zakramenti imajo svojo moč od svojiga začetnika Jezusa Kristusa. Koliko je svetih zakramentov in kteri so ? Svetih zakramentov je sedem in so ti: 1. Sveti kerst. 2. Sveta birma. 3. Sveto rešnje telo. 4. Sveta pokora. 5. Sveto poslednje olje. 6. Sveto mašnikovo posvečevanje. 7. Sveti zakon. Kaj je sveti kerst? Sveti kerst je pervi in nar potrebniši zakra¬ ment, v kterem je človek z vodo in z božjo besedo od izvirniga greha in od vsih drugih grehov, če jih je kaj pred kerstam storil, očišen, in v Kristusu kakor nova stvar prerojen in posvečen. 54 Zakaj se sveti kerst nar pervi zakrament imenuje? Sveti kerst se zato nar pervi zakrament ime¬ nuje, ker mora človek pred keršen biti, preden za- more kak drug svet zakrament prejeti. Zakaj se sveti kerst nar potrebniši zakrament imenuje? Sveti kerst se zato nar potrebniši zakrament imenuje, ker ne more nihče brez kersta zveličan biti. „Resnično resnično 'povem ,, ako kdo ni pre¬ rojen iz vode in iz svetiga Duha, ne more iti v božje kraljestvo .“ Jan. 3, 5. Kaj nam dodeli sveti kerst? Sveti kerst nam dodeli: i. Odpušenje izvirniga greha, ter vsih drugih pred kerstam storjenih gre¬ hov in vsih časnih in večnih štrafeng. 2. Naša duša zadobi pri svetem kerstu posvečujočo gnado božjo, po kteri smo opravičeni, in postanemo otroci božji ter erbi večniga zveličanja. 3. Tisti, kteri sveti kerst prejmejo, gredo v keršansko cerkev, in postanejo njeni udje. 4. Sveti kerst vtisne duši neizbrisljivo znamnje, in zato se ta zakrament ne sme več ko enkrat veljavno in brez smertniga greha prejeti. Kdo sme kerstiti? V sili sme vsak kerstiti, sicer imajo pa le škofje in fajmoštri pravico kerstiti; z njih pripušenjem pa smejo tudi drugi mašniki in diakoni kerstiti. Kaj mora tisti storiti, kdor keršuje? Kdor keršuje, mora: 1. Misel imeti tako ker¬ stiti , kakor je Jezus Kristus zapovedal. 2. Mora človeka, kteriga keršuje, s pravo vodo obliti. 3. Mora med oblivanjem te besede izreči: Jest te kerstim v imenu Očeta , in Sina, in svetiga Duha. 55 Kaj mora odrašeni človek storiti, kteri hoče ker šen biti? Odrašeni človek, kteri hoče keršen biti, mora: 1. Nar potrebniši nauke svete vere vediti in vero¬ vati. 2. Mora želeti ud cerkve Jezusove biti. 3. Mora svoje grehe obžalovati. 4. Mora skleniti in obljubiti, do konca svojiga življenja po keršansko živeti. Kdo namesti otrok to obljubi? Botri in botre to namesti otrok obljubijo. Ali je človek dolžan obljubo svojih kerstnih botrov spolniti ? Dolžan je, in spodobi.se tudi kerstno obljubo večkrat ponoviti, in sicer: 1. Kakor hitro k pameti pride ; 2. svoj rojstni dan ; 3. pred sveto birmo ; 4. pred spovedjo in svetim obhajilam. Kako se kerstna obljuba ponovi ? Kerstna obljuba se tako ponovi: Verujem v Boga Očeta , Sina in svetiga Duha. Verujem v Jezusa Kristusa , edinorojeniga Sina Božjiga, kteri je Bog in človek skupej , in kteri je človeški rod s svojim terpljenjem in svojo smertjo odrešil. Verujem vse , kar je Bog razodel , kar je Jezus Kristus učil , kar so aposteljni oznanovali , in kar nam sveta katoliška cerkev, v kteri hočem živeti in umreti, verovati zapoveduje. Odpovem se iz vsiga serca hudiču , njegovimu napuhu , in vsim njegovim delam. Odpovem se tudi vsim greham in vsim zapeljivim naukam sveta. Ter dno sklenem po keršansko živeti. Bog me poterdi v mojem sklepu s svojo mogočno gnado. Amen. Kakšno dolžnost imajo botri in botre? Botri in botre imajo dolžnost, tiste, ki so jih pri svetem kerstu deržali, v keršanski veri dobro učiti, posebno kadar nimajo več staršev, ali pa ka¬ dar so njih starši zanikerni. 56 Kdaj so bili aposteljni in učenci Jezusovi v veri poterjeni? Aposteljni in učenci Jezusovi so bili binkuštni praznik od svetiga Duha v veri poterjeni. Pri kterern zakramentu so tudi drugi kristjani že ob času apo- steljnov posebno poterjenje v veri od svetiga Duha prejemali? Kristjani so že ob času aposteljnov pri zakra¬ mentu svete birme posebno poterjenje v veri od svetiga Duha. prejemali. V apostolskem d jan ji (8, 14—17 .) se bere: „Ko so slišali aposteljni, kteri so bdi v Jeruzalemu, de je Samarija sprejela besedo božjo, so jim Petra in Janeza poslali. In sta prišla, in sta za nje molila, de bi prejeli sve¬ tiga Duha. Zakaj v njih nobeniga še ni bil prišel, ampak samo keršeni so bili v imenu Gospoda Je¬ zusa. Tedaj sta roke na nje pokladala, in so pre¬ jeli svetiga Duha." Kdo je perve kristjane birmoval? Aposteljni so perve kristjane birmovali. Kdo ima dan današnji oblast birmovati ? Dan današnji imajo škofje to oblast, ker so pravi nasledniki aposteljnov. Kako birmuje škof? Škof z razprostrenimi rokami nad birmanci moli, in prosi, de bi sveti Duh k njim prišel. Po¬ tem pomaže vsaciga birmanca posebej s sveto kri— zmo na čelu, rekoč: „Zaznamnjam te z znarn- njem svetiga križa in poterdim te z mazilom, zveličanja v imenu Boga Očeta in Sina in svetiga l)u/id li , položi roko na-nj, moli nad njim, in ga nekoliko na lice udari v znamnje, de mora po Je¬ zusovi veri, ko bi še toliko zavoljo nje terpeti mo¬ gel, stanovitno živeti, in jo serčno do smerti pričati. 57 Kaj nam dodeli sneta birma? Sveta birma nam to dodeli: i. Pomnoži v nas posvečajočo gnado božjo. 2. Nas še posebno v veri pokrepča ali poterdi, de zamoremo po nji sta¬ novitno živeti , in jo serčno do smerti pričati. 3. Vtisne duši neizbrisljivo znamnje, in za to se ve¬ ljavno in brez greha ne sme več ko enkrat prejeli. Kaj je sveta birma ? Sveta birma je zakrament, v kterem je keršeni človek s poklado rok, s sveto krizmo, in z božjo besedo od svetiga Duha v gnadi poterjen, de svojo vero stanovitno spozna ali terdi, in po nji živi. Ali se tudi k sveti birmi botri jemljejo? Tudi k sveti birmi se botri jemljejo, kteri imajo potem dolžnost birmance opominjati in napeljevati, de svojo vero stanovitno pričajo in po nji žive. Kakšen mora človek biti, kteri hoče sveto birmo vredno prejeti? Kdor hoče sveto birmo vredno prejeti, mora v stanu gnade božje,in če je odrašen, v veri in po¬ sebno v naukih od svete birme dobro podučen biti, tudi se mora z molitvijo in z drugimi dobrimi deli k temu zakramentu pripravljati. * * # Kaj potrebuje človek po zadobljenem odpušenji grehov, de bi spet v greh ne padel, in de bi v dobrem rastel? Človek potrebuje moči, ktera ga zamore v do¬ brem pokrepčati. Kaj je zavoljo tega Jezus svojim učencam in vernim obljubil? Obljubil jim jej, de jim bo svoje telo in svojo kri vžiti dal, takrat, ko je bil 5000 ljudi v pu- šavi s peterimi hlebi bil nasitil, rekoč: pišete me, ne ker ste čudeže vidili, temuč ker ste od kru- 3** 58 hov jedli in nasiteni bili. Delajte ne za jed, kte- ra mine , ampak zajed , ktera v večno življenje ostane. — Jez sim kruh življenja , ki je iz nebes prišel. Kdor ta kruh je, bo večno živel, in kruh, kteriga bom jez dal, je moje telo za življenje sve¬ ta .— Judje so se med seboj prepirali in djali: Ka¬ ko nam more ta svoje meso dati jesti? Jezus jim je tedaj rekel: Resnično resnično vam povem : Ako ne bote jedli mesa Sinu človekoviga, in pili njegove kervi, ne bote imeli življenja v sebi. Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življe¬ nje, in jez ga bom obudil poslednji dan. Zakaj moje meso je res jed in moja kri je res pijača. Kdor je moje meso in pije mojo kri, ostane v me¬ ni in jez v n jem A Jan. 6, 26—57. Kdaj je Jezus to obljubo spolnil? To obljubo je Jezus pri zadnji večerji spolnil. Takrat je vzel kruh v svoje presvete roke, ga je posvetil, zahvalil nebeškiga Očeta, posvečeni kruh razlomil, in ga svojim aposteljnam podal, rekoč: „ Vzemite in jejte! to namreč je moje telo, ktero bo za vas v smert dano“. Potem je vzel kelih z vinam, gaje posvetil, in tudi svojim aposteljnam podal, rekoč: „Vzemite in jejte', to namreč je mo¬ ja kri, kri nove zaveze, ktera bo za vas in za njih veliko prelita v odpušanje grehov. To storite v moj spomin. 1 ' 1, V kaj je Jezus takrat kruh in vino spremenil ? Jezus je takrat kruh in vino v svoje živo telo in v svojo živo kri spremenil. Samo podobe kruha in vina se niso spremenile. Kaj so podobe kruha in vina ? Podobe kruha in vina so: vse to, kar je zu- nanjiga, ali kar s telesnimi počutki vidimo in ob¬ čutimo. - 59 — Komu je Jezus oblast dal , ravno to storiti , kar je on pri zad¬ nji večerji storil? Jezus je svojim aposteljnam in vsim njih na- slednikam to oblast dal, ker jim je rekel: „To sto¬ rite v moj spomin“. Kako so aposteljni in učenci to Jezusovo povelje spolnovali?\ Aposteljni in učenci so se po prihodu svetiga Duha večkrat z vernimi k božji službi zbrali, so kruh in vino po Jezusovi vsigamogočnosti v njegovo te¬ lo in njegovo kri spremenili, so to nebeško jed sa¬ mi zavžili, in tudi vernim zavžiti dali, in so storili to v hvaležni spomin Jezusa Kristusa. Kdo ima dan današnji oblast kruh in vino v Jezusovo telo in v Jezusovo kri spremenjati? Dan današnji imajo to božjo oblast škofje in mašniki. Oni sami zavživajo to nebeško jed, in jo tudi vernim dele. Pri kterem svetem opravilu se to spremenjenje zgodi? To spremenjenje se zgodi pri sveti maši, kadar namreč mašnik pri povzdigovanji nad kruham in vinam (iste svete besede izreče, ktere je bil Jezus per zadnji večerji nad njima izrekel. Kako imenujemo Jezusovo telo in Jezusovo kri v podobah kruha in vina ? Jezusovo telo in Jezusovo kri v podobah kruha in vina imenujemo zakrament svetiga rešnjiga telesa. Kaj je tedaj zakrament svetiga rešnjiga telesa ? Zakrament svetiga rešnjiga telesa je nar sve¬ tejši zakrament, je pravo telo in prava kri našiga Gospoda Jezusa Kristusa v podobah kruha in vina. — 60 - Ali je v podobi kruha samo telo Jezusovo, in v podobi vina samo kri Jezusova? V podobi kruha je živo telo Jezusovo, in torej tudi njegova kri in njegova duša; v podobi vina ni samo Jezusova kri, ampak je tudi njegovo telo in njegova duša. V vsaki podobi, in v vsakem, tudi nar manjšem delu podobe, je tedaj celi Jezus Kri¬ stus pričujoč, kakor Bog in človek z dušo instele- sam, s kervjo in z mešam. liaj se iz tega učimo? Iz tega se učimo: 1. De smo dolžni Jezusa Kristusa v presvetem rešnjem telesu moliti. 2. De tisti, kteri zakrament svetiga rešnjiga telesa le v eni podobi, ali tudi le en koščik svete hostije zav- žije, celiga Jezusa Kristusa prejme, in torej ne le njegoviga telesa, ampak tudi njegovo kri. 3. De Jezus Kristus tako dolgo, dokler podobe niso spre¬ menjene, pod njimi zmeraj pričujoč ostane. Zakaj je Jezus zakrament svetiga rešnjiga telesa postavil? Jezus je zakrament svetiga rešnjiga telesa po¬ stavil: 1. V spomin svojiga terpljenja in svoje smerti. „To storite v moj spomini Luk. 22, 19. 2. De daje dušam vernih kristjanov živež za večno življenje. „kdor je moje meso in pije mojo kri , ima večno življenje Jan. 6, 55. Kako se pravi svetimu opravilu, pri kterem zakrament svetiga rešnjiga telesa prejmemo ? Temu svetimu opravilu se pravi sveto obhajilo. Ali smo dolžni zakrament svetiga rašnjiga telesa prejemati? Dolžni smo, ker je Jezus Kristus to zapovedal, in ker je ta zakrament v to postavil, de bi bil živež naših duš za večno življenje. »Resnično resnično vam povem, ako ne bote jedli mesa Sinu človeko- viga in ne bote pili njegove kervi, ne bote imeli življenja v sebi. Kdor pa je moje meso in pije 61 mojo kri , ima večno življenje, in jez ga bom obu¬ dil poslednji dan. a Jan. 6, 54. 55. Kdaj smo po zapovedi svete cerkve dolžni zakrament svetit/a rešnjiga telesa prejeti ? Po zapovedi svete cerkve smo dolžni zakra¬ ment svetiga rešnjiga telesa k manjšimu enkrat v letu, in sicer o velikonočnem času prejeti. Ali smo dolžni ta sveti zakrament še kteri drugi čas prejeti ? Dolžni smo ta sveti zakrament še tudi v smertni nevarnosti prejeti, ker je popotnica k večnimu zve¬ ličanju. Tudi želi cerkev, de bi verni ta sveti za¬ krament večkrat med letam prejemali, ker je dušni živež in posebno dober perpomoček k svetimu živ¬ ljenju. Kaj zadobimo, če sveto rešnje telo po vrednem prejmemo? Če sveto rešnje telo po vrednem prejmemo, zadobimo veliko dobriga in sicer: 1. Posvečujoča gnada božja se v nas ohrani in pomnoži. 2. Se z Jezusam na tanko sklenemo in zedinimo. 3. Mali grehi se nam odpuste. 4. Hudo nagnjenje se v nas pomanjša. 5. Naša duša se k dobrimu poživi in pokrepča. 6. Zadobimo zastavo večniga življenja. Kaj moramo storiti, če hočemo zakrament svetiga rešnjiga te¬ lesa vredno prejeti? Če hočemo zakrament svetiga rešnjiga telesa vredno prejeti, se moramo k temu prav in skerbno pripraviti. Kolikno je pripravljanje k svetimu obhajilu ? Pripravljanje k svetimu obhajilu je dvojno, pripravljanje na duši, in pripravljanje na telesu. Kako se je treba na duši pripravljati ? Na duši se je treba s čisto vestjo in s pobo¬ žnim sercam pripravljati. 62 Kaj se pravi čisto vest imeti? Čisto vest imeti se pravi: brez smertniga greha, to je, v gnadi božji biti. Kaj mu je treba storiti , kdor ima smerten greh nad seboj ? Tak se ga mora iz serca kesati, prav spove¬ dati, in še le po zadobljeni mašnikovi odvezi za¬ krament svetiga rešnjiga telesa prejeti. Kaj stori , kdor vedama v smertnem grehu zakrament svetiga rešnjiga telesa prejme? Nov velik greh stori, v sodbo in pogubljenje ga prejme, ker se nad Jezusam strašno pregreši. „Naj človek sam sebe poskusi, in potlej naj je od tega kruha in pije od tega kelha-, zakaj kdor ne¬ vredno je in pije, si sodbo je in pije, ker Gospo- doviga telesa ne razloči 1. Kor. 11, 28. 29. Kaj se pravi pobožniga serca biti ? Pobožniga serca biti se pravi: 1. Vero, upanje, in ljubezen obuditi. 2. Presveto rešnje telo moliti. 3. S hvaležnim sercam misliti v terpljenje in smert Jezusa Kristusa. 4. Ponižnost in druge keršanske čednosti, zlasti pa ljubezen do bližnjiga, v sebi vnemati. Kako se moramo že poprešnji večer za sveto obhajilo priprav¬ ljati ? Poprešnji večer se moramo z molitvijo, s pre¬ mišljevanjem, in z branjem svetih bukev k svetimu obhajilu pripravljati, in tudi pripušenih kratkočas- nost se zderžati. Kako se moramo na telesu pripravljati? 1. Moramo, razun nevarne bolezni, od polnoči teš biti. 2. Moramo v čedni in spodobni obleki in z nar veči častjo k božji mizi pri—stopiti. - 63 ^ Kaj moramo storiti, kadar se pred svetim obhajilom očitna spo¬ ved moli? Takrat moramo natihama žalost nad svojimi grehi in goreče želje do Kristusa v sebi obuditi. Kaj moramo storiti , kadar mašnih sveto hostijo kaže ? Kadar mašnik sveto hostijo kaže, jo moramo ponižno moliti, in na persi terkati rekoč: „Gospod , ni,sim vreden , de greš pod mojo streho , ampak reci le z besedo , in ozdravljena bo moja duša a . Kako moramo sveto hostijo prejeti? Spodobno moramo usta odpreti, jezik na spod¬ nji žnabelj položiti, pred se bukvice ali pa bel pert, če je pri rokah, podstaviti, in sveto hostijo ponižno prejeti in zavžiti, ter je ne žvečiti ali pa v ustih priderževati. Ce se sveta hostija ust prime, je ne smemo s perstam, ampak le z jezikam od¬ pravljati. Kaj moramo po svetem obhajilu storiti ? Po svetem obhajilu'moramo: 1. Jezusa Kristusa zahvaliti za tolikošno dobroto, de se je ponižal k nam priti. 2. Ga ponižno moliti. 3. Mu obljubiti, de bomo svoje življenje po njegovem uku in zgledu vedno ravnali. 4. Ga prositi, de bi s svojo gnado vedno v nas ostal. 5. Vero, upanje in ljubezen obuditi. 6. Mu vse dušne in telesne potrebe po¬ tožiti. Kako se spodobi posebno tisti dan svetiga obhajila živeti? Tisti dan se je treba posebno 1) vsiga posto¬ panja varovati, in dobre dela delati, svete bukve brati in svoje misli zbrane imeti; 2j tudi popol¬ dne v cerkev iti, in s posebno pobožnostjo mo¬ liti; 3) vsiga hruma inposvetniga veselja, kar je mogoče, ogibati se. 64 «- * * Komu je dal Jezus oblast grehe odpušati ? Jezus je svojim aposteljnam in vsim njih na- stopnikam oblast dal grehe odpušati, ker jim je rekel: „ Kakor je Oče mene poslal, tudi jest vas pošljem. — Prejmete sveliga Duha', kterim hote grehe odpustili , so jim odpušeni , in kterim jih hote zaderžali, so jim zaderxani“. Kteri zakrament je Jezus tedaj postavil? Jezus je tedaj zakrament svete pokore postavil. Kaj je zakrament svete pokore ? Zakrament svete pokore je zakrament, v kte- rem v to postavljeni mašnik na božjem mestu gre¬ šniku vse po svetem kerslu storjene grehe odpusti, če se jih skesano in do čistiga spove, in tudi res¬ nično voljo ima, se poboljšati in pravo pokoro delati. Kaj zadobimo v tem zakramentu? V tem zakramentu zadobimo: 1. Odpušenje grehov. 2. Odpušenje večnih štrafeng. 3. Gnado božjo. 4. Mir vesti. Kaj se pravi resnično pokoro storiti? Resnično pokoro storiti se pravi: k Bogu se verniti, otl kteriga smo se z greham odvernili, svoje grehe sovražiti in obžalovati, se jih spovedati in poboljšati, in za nje zadostovati. Kterih pet reči je potrebnih k zakramentu svete pokore? K zakramentu svete pokore je teh pet reči po¬ trebnih: 1. Izpraševanje vesti. 2. Grevenga. 3. Terdni sklep. 4. Spoved. 5. Zadostenje. 65 Kaj se pravi vest izpraševati? Vest izpraševati se pravi: premisliti, kaj smo grešili od svoje zadnje spovedi, ali pa od tistiga časa, kar smo začeli greh spoznavati. Kaj moramo pri izpraševanji vesti nar popred storiti? Pri izpraševanji vesti moramo nar popred sve- tiga Duha na pomoč poklicati, de bi nas razsvetlil, in nam spoznati dal, kaj in v čem smo grešili. Kaj moramo pri izpraševanji vesti premišljevati? Pri izpraševanji vesti moramo sploh premišlje¬ vati, ali smo grešili z mislimi, z željami, z bese¬ dami ali pa clo v djanji. Zraven se moramo tudi spomniti sorte in števila smertnih grehov, in oko- lišin, ktere greh nekoliko veči store, ali ga pa spre¬ mene. Kaj moramo še posebno premisliti? Posebno moramo še premisliti: 1. Ali smo gre¬ šili zoper deset božjih ali pa zoper pet cerkvenih zapoved. 2 . Ali smo krivi eniga ali več lastnih ali pa tudi ptujih grehov. 3. Ali smo dela usmi¬ ljenja bližnjimu skazovati, ali pa kej drugiga do- briga storiti opustili. 4. Ali smo dolžnosti svojiga stanu spolnili ali ne. Kaj je treba pomisliti , kadar se čez grešne misli in želje iz¬ prašujemo ? Pri izpraševanji grešnih misel je treba pomi¬ sliti, ali smo imeli nad njimi radovoljno dopadaje- nje ali ne; in pri željah, ali smo va-nje dovolili ali ne, desiravno se djanje ni zgodilo. Kako se zamoremo pri izpraševanji vesti števila grehov spom¬ niti ? Pri izpraševanji vesti se zamoremo števila grehov spomniti, ako premislimo, če smo greh vsak 66 dan, vsak teden, ali vsak mesec storili, ali pa, ko- likrat v dnevu, v tednu, in v mescu. Ali si je treba pri izpraševanji vesti veliko prizadevati ? Pri izpraševanji vesti si je treba toliko priza¬ devati, kolikor pri kterem drugem imenitnem opra¬ vilu ; posebno morajo to tisti storiti, kteri so se že večkrat zanikerno spovedovali, ali pa svojo vest malokdej izprašujejo. Kolikokrat je treba vest izpraševati ? Prav dobro je: vsak dan vest izpraševati, po¬ sebno zvečer, preden spat gremo. Zakaj je zanikernost pri izpraševanji vesti velik greh ? Zanikernost pri izpraševanji vesti je zato velik greh, ker se lahko zgodi, de se grešnik zavoljo nje kakiga smertniga greha ne domisli. To se zgodi posebno pri takih ljudeh, ki velikokrat greše, pa se malokdaj spovedujejo. Kaj je grevenga ? Grevenga je stud nad greham, ker je greh nar veči hudo, in znotranja žalost zavoljo razžaljenja Božjiga, sklenjena s terdnim sklepam Boga ne več razžaliti. Kakšna mora grevenga biti ? Grevenga mora biti: 1. Notranja. 2. Čezna- torna. 3. Čez vse velika. 4. Splošna ali nad vsimi grehi. Kdaj je grevenga notranja ? Grevenga je notranja, kadar ni le v ustih, am¬ pak tudi v sercu , to je, kadar grešnik ne govori le z besedami, de se kesa, ampak mu je res žal, de je grešil. 67 Kdaj je grevenga' čeznatorna? Grevenga je čeznatorna, kadar je grešnik z gnado svetiga Duha in od čeznatornih nagibov k grevengi nagnjen, postavim, ker je z greham Boga razžalil, ker je nebesa zgubil in pekel zaslužil. Kdaj je grevenga agol natorna ? Grevenga je zgol natorna, kadar grešnik iz samih natornih nagibov greh obžaluje in studi, po¬ stavim, ker je v časno nesrečo, ali v sramoto, ali pa v škodo prišel. Zavolj te grevenge ne zamore grešnik odpušenja pri Bogu zadobiti. Kdaj je grevenga čez vse velika? Grevenga je čez vse velika, kadar je grešniku bolj žal, de je Boga razžalil, kakor ko bi bil vse na svetu zgubil. Kdaj je grevenga splošna ali nad vsimi grehi ? Grevenga je splošna ali nad vsimi grehi, ka¬ dar obseže vse grehe brez izjemka, ali kadar gre¬ šnik vse storjene grehe obžaluje. Kolikna je čeznatorna grevenga? Čeznatorna grevenga je dvojna: popolnama in nepopolnama. Kaj je popolnama grevenga ? Popolnama grevenga je čeznatorna žalost in čeznatoren stud nad greham, ker smo Boga, nar veči dobroto, ki ga čez vse ljubimo, ž njim razžalili. Kako se popolnama grevenga obudi? Popolnama grevenga se tako obudi: „0 moj Bog! vsi moji storjeni grehi so mi iz serca žal, ker sim z njimi tebe, svojiga preljubeznjiviga Boga, neskončno svetost in dobroto , ki te iz serca 68 ljubim, razžalil. Terdno sklenem s tvojo gnado svoje življenje 'poboljšati , in raji vse, še closmert preterpeti , kakor tebe, svojiga Boga, neskončno svetost in dobroto , še kdaj s kakim greham raz¬ žaliti. Daj mi gnado, ta svoj sklep spolniti ! Tega te prosim po neskončnem zasluženji tvojiga bo- žjiga Sina, našiga Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa. Amen . u Kaj moramo storili, če hočemo popolnama grevengo obuditi? Če hočemo popolnama grevengo obuditi, mora¬ mo: 1. Boga prositi, de bi nam k temu svojo gnado dal. 2. Dobro premisliti, kdo de je tisti, ki smo ga razžalili. 3. Se v obudovanji grevenge večkrat vaditi. Kdaj je človek dolžan popolnama grevengo obuditi ? Človek je dolžan popolnama grevengo obuditi: J. Kadar mu je treba kak sveti zakrament prejeti, pa ni v stanu gnade božje, in nima priložnosti se spovedati. 2. Kolikorkrat je v smertni nevarnosti. 3. Prav dobro je popolnama grevengo vsak dan obuditi, posebno zvečer, preden spat gremo. Kaj popolnama grevenga grešniku ssadobi? Popolnama grevenga zadobi grešniku odpuše- nje vsih grehov, če grešnik nima priložnosti, pa ima vender resnično voljo, kakor hitro bo mogoče, se spovedati. Kaj je nepopolnuma grevenga ? Nepopolnama grevenga je čeznatorna žalost, in čeznatoren stud nad greham, ker je greh sam na sebi ostuden, in ker smo z greham nebesa zgu¬ bili in pekel zaslužili. Zraven pa moramo tudi ter- den sklep storiti, Boga ne več razžaliti. - 69 - Kaj mora grešnik, kteri nepopolnama grevengo obudi, se dalje storiti ? Grešnik, kteri nepopolnama grevengo obudi, mora po zasluženji Jezusa Kristusa odpušenje gre¬ hov upati, in Boga, začetnika vse pravice ter opra¬ vičenja grešnikov, začeti ljubiti. Kaj je terdni sklep ? Terdni sklep je resnična volja, svoje življenje poboljšati in ne več grešiti. Kaj mora tisti skleniti, kdor ima resnično voljo se poboljšati? Kdor ima resnično voljo se poboljšati, mora skleniti: 1. Vsih grehov in bližnjih perložnost ter nevarnost, ki v greh napeljujejo, se varovati. 2. Vsimu nagnjenju k grehu se ustavljati, in se vsih k: ohranjenju gnade potrebnih pripomočkov poslu- žiti. 2. Ptuje blago poverniti, in pohujšanje, ki se je z greham napravilo, ter škodo popraviti, ki se je bližnjimu na njegovi časti, na njegovem premo¬ ženji, ali kako drugači zgodila. 4. Vsim sovražni- kam in razžalnikam iz serca odpustiti. 5. Vse dol¬ žnosti svojiga stanu na tanko spolniti. Kaj mora storili grešnik, če hoče imeti resnično voljo se po¬ boljšati ? Če hoče imeti grešnik resnično voljo se pobolj¬ šati, mora: 1. Boga prositi, de bi mu k temu svojo gnado dal. 2. Večkrat premisliti, dejegnada božja veliko več vredna, kakor vse časne dobrote, in de je greh veči hudo, kakor vse časne nesreče. Kaj je spoved? Spoved je zgrevana obtožba, s ktero grešnik mašniku, ki je v to postavljen ali pooblasten , vse svoje storjene grehe pove, de bi od njega odvezo zadobii. 70 Kakšna mora spoved biti? Spoved mora biti: i. ponižna; 2. čista; 3. na¬ tančna, resnična, in brez zvijač. Kdaj je spoved ponižna ? Spoved je ponižna, kadar se grešnik s pravo grevengo in z resničnim spoznanjem svoje nevred¬ nosti spovedniku obtoži, vse nepotrebne zgovore opusti in se spovednikovi sodbi popolnama podverže. Kdaj je spoved čista ? Spoved je čista, kadar se grešnik vsih svojih še ne spovedanih grehov spovedniku obtoži, kakor se jih je pri skerbnem izpraševanji svoje vesti spomnil. Kdaj je spoved natančna, resnična, in brez zvijač ? Spoved je natančna, resnična, in brez zvijač: i. Kadar grešnik število vsihsmertnih grehov, ka¬ kor tudi okolišine, ktere greh veči store, ali pa ga clo v drugačniga spremene, po pravici pove. Ven- der pa človeka, s kterim je grešil, ne sme nikoli imenovati, in nič ne povedati, kar bi poštenju bli- žnjiga škodovalo. 2. Kadar to, kar je pri njegovih grehih gotoviga, pove , de je gotovo ; česar ne ve prav, pa tudi pove, de ne ve prav. Ali velja spoved, če grešnik pri nji kak smerten greh iz strahu ali pa iz sramožljivosti zamolči? Če grešnik pri spovedi iz strahu ali pa iz sra¬ možljivosti kak smerten greh zamolči, njegova spo¬ ved nič ne velja , ampak tak grešnik stori še clo nov smerten greh, s kterim zakramentu svete po¬ kore veliko nečast dela. 71 Kaj mora grešnik storili, kteri je per spovedi kak smerten greh nalaš ali pa iz pregrešne zanikernosti zamolčal? Grešnik, kteri je pri spovedi kak smerten greh nalaš ali pa iz pregrešne zanikernosti zamolčal, bi ne storil prav, ko bi se potem le zamolčaniga greha spovedal, temuč se mora tudi obtožiti: 1. Pri ko¬ liko spovedih je ta greh zamolčal. 2 . Mora vse spovedi, ktere je po zamolčanem grehu opravil, in pri kterih se je smertnih grehov obtožil, popol- nama ponoviti, kakor tudi tisto spoved, pri kteri je bil greh zamolčal, če se je bil pri nji kakih smertnih grehov obtožil. 3. Se mora spovedati, ali je, in kolikrat je v takem pregrešnem stanu zakrament svetiga rešnjiga telesa prejel, in če se je to tudi o velikonočnem času zgodilo. 4. Mora povedati, če je v tem pregrešnem stanu tudi kake druge svete zakramente prejemal. Kaj mora grešnik storiti, kteri se kakiga smertniga greha po nevedama ali pa is nezadoliene pozabljivosti ni spovedoval? Tak grešnik se mora nespovedaniga greha pri pervi spovedi obtožiti, če ne more tega precej po storjeni spovedi in še pred svetim obhajilam storiti. Ali se nam je treba pri spovedi sramovati ali bati? Pri spovedi se nam ni treba sramovati ali bati, in sicer: 1. Ker se nismo sramovali , pred Bogam, ki vse vidi, grešiti, in ker se nismo bali od njega večno pogubljeni biti. 2 . Ker je boljši svoje grehe skrivej spovedniku povedati, kakor v grehih nepo- kojno živeti, nesrečno umreti, in sodni dan zavoljo tega pred vsim svetam v sramoto priti. 3. Ker tudi spovednik za svoje slabosti ve, in mora zavo¬ ljo tega z grešnikam usmiljenje imeti. 4. Ker je spovednik pod smertnim greham in pod ojstrimi časnimi in večnimi štrafengami molčati dolžan. Ali smo dolžni se tudi malih grehov spovedati? Nismo sicer dolžni se tudi malih grehov spove- 72 dati, vender je pa to prav dobro, de se jih tudi spovedujemo, in sicer: i. Ker ne vemo vselej prav dobro, kteri grehi so majhni ift kteri veliki. 2. Ker so tudi mali grehi božje razžaljenje in v nas gnado božjo pomanjšajo , desiravno nam je popolnama ne odvzamejo. 3. Ker bi kmalo v smertne grehe padli, ko bi se malih ne varovali. Ali smo se dolžni večkrat spovedovati ? Dolžni smo se večkrat spovedovati: 1. Ker večkrat grešimo, in ker je nevarno, spravo z Dogam odlašati. 2. Ker nas pogostne spovedi nevarnost in priložnost greha obvarujejo, in dušo v gnadi pokrepčajo. 3. Ker pogostne spovedi čistost in občutljivost vesti močno pomnožijo ali povekšajo. V kteri starosti so otroci dolžni se začeti spovedovati? Otroci so dolžni se začeti spovedovati, kadar k pameti pridejo, in zamorejo dobro od hudiga razločiti. Kako mora grešnik pri spovedi govoriti? Grešnik mora pri spovedi 1. vselej razločno, in kar je mogoče s poštenimi besedami govoriti; 2. mora tako govoriti, de ga le spovednik lahko sliši, ne pa tudi okoli stoječi. Kaj mora storiti grešnik, preden se začne svojih grehov spo¬ vedovati ? Preden se grešnik začne svojih grehov spove¬ dovati, mora poklekniti, sveti križ storiti in spo¬ vedniku reči: Prosim , duhovni oče , za sveti žegen, de bi se mogel svoji/l grehov prav in čisto spove¬ dati. Potem mora očitno spoved moliti in reči: Jest , ubogi grešnik , se spovem Bogu vsigamogočni- mu , Marii , materi Božji ., vsim ljubim svetnikom, in vam, namestniku božjimu, de sim po svoji zad¬ nji spovedi , ki sim jo opravil (tukaj se pove, kdaj ?) 73 velikokrat in obilno grešil z mislimi, z željami , z besedami , in z djanjem; posebno pa se obtožim, de sim — (zdaj mora svoje grehe povedati}. Kako se spoved sklene? Spoved se sklene s temi besedami: Ti in vsi moji drugi, meni znani ali neznani grehi , ki sim jih ali sam storil , ali pa kriv bil , de so jih drugi storili , so mi iz serca žal, ker sim z njimi Boga, neskončno svetost in dobroto , razžalil. Terd.no sklenem , nič več ne grešiti , in vsih priložnost v greh se varovati. Prosim , duhovni oče , za zve¬ ličavno pokoro in sveto odvezo. Kaj je zadostenje , kije k zakramentu svete pokore potrebno? Zadostenje, ki je k zakramentu svete pokore po¬ trebno, so tiste dela, ki jih spovednik grešniku za- volj spovedanih grehov v pokoro naloži, kakor so postavim: molitev, post, milovšina, in druge dobre dela. Zakaj se grešniku zavolj spovedanih grehov pokora naloži? Grešniku se zavolj spovedanih grehov pokora naloži: 1. De grešnik s tem svojo žalost nad bo¬ žjim razžaljenjem, in svoje skesano in spokorno serce na znanje da. 2. De grešnik s tem sam nad sabo greh štrafuje. 3. De grešnik zavolj opravlje¬ ne pokore odpušenje zasluženih časnih štrafeng zadobi. 4. De se grešnik za naprej bolj skerbno greha varuje. f Ali zamore človek božji pravici zadostiti? Človek iz svoje lastne moči ne more božji pra¬ vici za svoje grehe zadostiti, ker človekovo zado¬ stenje ne more nikdar razžaljenju neskončniga bo- žjiga veličastva enako biti; vender pa zadobi pokora, ktero spovednik grešniku naloži, ali pa 74 ktero grešnik sam radovoljno opravlja, od neskonč- niga zadostenja Jezusa Kristusa svojo vrednost. Zakaj so grešniki dolini Bogu zadostovati, desiravno je Jezus Kristus za grehe zadosti storil ? Grešniki so tudi še sami dolžni zadostovati: • 1. Ker morajo tisti, kteri hočejo Kristusoviga zado¬ stenja deležni biti, tudi sami toliko storiti, kolikor je mogoče, de svojo žalost nad božjim razžaljenjem, ter svoje skesano in spokorno serce na znanje dajo. 2 „ Ker Bog grešnike, kterim zadolženje greha in večno štrafengo odpusti, še tudi velikokrat časno štrafuje. Ali je zadostenje potreben del pri zakramentu svete pokore? Zadostenje je tako potreben del pri zakramentu svete pokore, de bi bil sicer zakrament svete pokore nepopolnama, razun ko bi ne bilo mogoče zadostiti. Kako se mora naložena pokora opraviti? Naložena pokora se mora opraviti: 1. S po¬ nižnim sercam. 2 . Zvesto, kakor je bila naložena. 3. Brez odlašanja, kakor hitro je mogoče. Ali smo dolžni Bogu še zraven naložene pokore tudi z drugimi deli zadostovati? Dolžni smo to storiti: 1. Ker spovednik ne naloži vselej tako velike pokore, de bi bila našim greham popolnama primerjena, in se toraj moramo še sami pokoriti. 2 . Ker moramo po zapovedi Je¬ zusovi vreden sad pokore storiti. * S kterimi deli zamoremo Bogu še zraven naložene pokore za¬ dostovati? Dela, s kterimi zamoremo Bogu še zraven na¬ ložene pokore zadostovati, so: 1. Molitev, post, in milovšina. 2 . Druge dobre dela, ki jih zavolj tega radovoljno opravljamo. 3. Nadloge in zopernosti, 75 ki nas zadenejo, če jih poterpežljivo in v duhu po¬ kore preterpimo. 4. Od cerkve dodeljeni odpustki. Kaj je odpustek ? Odpustek je odpušenje časnih štrafeng , ktere bi po odpušenem grehu ali v zdanjim življenji ali pa po smerti (v vicah) terpeti mogli. Kaj morajo katoliški kristjani od odpustkov verovati? Katoliški kristjani morajo od odpustkov vero¬ vati: 1. De je prava cerkev od Jezusa Kristusa oblast prejela odpustke deliti. 2. De je za nas dobro in koristno, od cerkve deljene odpustke za- dobivati. Kdo ima v pravi cerkvi oblast odpustke deliti? Rimski papež ima oblast v vsi cerkvi odpustke deliti; škofje imajo to oblast v svojih škofijah po nekterih posebnih postavah. Ali so vsi odpustki enaki? Niso vsi odpustki enaki: Eni so popolnama, eni pa nepopolnama. Popolnama odpustek je od¬ pušenje vsih časnih štrafeng, ki jih je grešnik za¬ služil. Nepopolnama odpustek je pa tisti, po kte- rem niso vse časne štrafenge odpušene, ampak le nekoliko štrafeng. Taki so odpustki 40 dni, eniga ali več let. Ali nam cerkev z odpustkam dolžnost za grehe zadostovati po¬ polnama odvzame ? Cerkev nam ne odvzame z odpustkam popol¬ nama dolžnosti za grehe zadostovati; ona le hoče: 1. v nas duha pokore obuditi, in nas obdariti za ^gorečnost, s ktero spokorne dela opravljamo; 2. naši slabosti in nezmožnosti na pomoč priti, ker nam včasi ni mogoče Bogu tako zadostiti, kakor smo dolžni. 4 * 76 Kaj je treba človeku, kteri hoče odpustek zadobiti? Človeku, kteri hoče odpustek zadobiti, je treba: 1. De je v stanu gnade božje. 2. De zapovedane dobre dela opravi. Kaj je sveto poslednje olje? Sveto poslednje olje je zakrament, v kterem bolnik po maziljenji s svetim oljem in po zapove¬ dani mašnikovi molitvi gnado božjo k ozdravljenju duše ali pa tudi k ozdravljenju telesa prejme. Tako pravi sv. apostelj Jakop: „Če je kdo zmed vas bolan , naj pošlje po cerkvene mašnike; oni naj molijo nad njim , in naj ga pomažejo z oljem v imenu Gospodovem; in verna molitev bo bol¬ nika ozdravila , in Gospod bo dal , de mu bo bolj¬ ši , in ako je v grehih , mu bodo odpušeni. (i Jak. 5, 14. 15. Zakaj se temu zakramentu pravi sveto poslednje olje ? Zato, ker se med vsimi svetimi maziljenji, ki jih je Gospod, naš zveličar, svoji cerkvi zapovedal, nar zadnjič deli. Komu se deli zakrament svetiga poslednjiga olja? Ta zakrament se deli bolnikam, ki so nevarno bolni, in sicer, če je mogoče, dokler so še bolniki popolnama pri pameti. Kaj dodeli bolniku zakrament svetiga poslednjiga olja? Ta zakrament dodeli bolniku: 1. Pomnoženje posvečujoče gnade božje. 2. Odpušenje malih in tudi tistih smertnih grehov, kterih se boinik, ali iz nezadolžene pozabljivosti, ali pa iz nezmožnosti ni spovedal. 3. Ga reši od hudih nasledkov in ostankov greha. 4. Mu dodeli moč hudičevimu za¬ peljevanju in njegovim skušnjavam zoperstati. 5. Mu dodeli pomoč zoper prevelik strah in trepet 77 zavolj smerti, ki se bliža, in zavoJj sodbe, ki ga čaka. 6. Mu dodeli tudi večkrat telesno zdravje, če je duši v zveličanje. S čem se mora bolnik k zakramentu svetiga poslednjiga olja pripraviti? Bolnik se mora z živo vero, s terdnim zaupa¬ njem v Boga, z izročenjem v božjo voljo, pred vsim pa s čisto spovedjo k zakramentu svetiga po¬ slednjiga olja pripraviti. Čemu ni mogoče se spo¬ vedati , mora vsaj pravo žalost čez svoje grehe obuditi. Kolikokrat sme bolnik zakrament svetiga poslednjiga olja prejeti ? Bolnik sme ta zakrament tolikokrat prejeti, kolikorkrat v novo smertno nevarnost pride. Alije bolnik, kadar nevarno zboli, dolžan zakrament svetiga poslednjiga olja prejeti? Desiravno zakrament svetiga poslednjiga olja ni k zveličanju tako potreben, de bi nihče brez njega ne mogel zveličan biti; je vender bolnik, kadar je v nevarni bolezni, dolžan ga prejeti, in sicer zavo¬ ljo velikih gnad, ki jih po njem zadobi. Kaj je zakrament svetiga mašnikoviga posvečevanja ? Zakrament svetiga mašnikoviga posvečevanja je zakrament, v kterem tisti, ki v duhovski stan stopijo, duhovno oblast in posebno pomoč sv. Duha prejmejo, de zamorejo dolžnosti svojiga stanu prav in sveto opravljati. Kakšno oblast dodeli mašnikovo posvečevanje ? Mašnikovo posvečevanje dodeli oblast: 1. De mašniki kruh in vino v pravo telo in v pravo kri našiga Gospoda Jezusa Kristusa spreoberniti;, in nebeškimu Očetu darovati zamorejo. De zamo- — 78 — rejo vernim bristjanam grehe odpušati ali jim jih pa priderževati. Kaj še dodeli mašnikovo posvečevanje? Mašnikovo posvečevanje še dodeli: 1. Pomno- ženje posvečujoče gnade božje. i. Novi mašnik prejme duhovno oblast nekoliko svetih zakramentov veljavno deliti. 3. Novi mašnik zadobi posebno božjo gnado dolžnosti svojiga stanu na tanko in s pridam spolnovati. 4. Ta zakrament vtisne duši neizbrisljivo znamnje % , in zato se ne more več kakor enkrat prejeti. Kaj smo škofam in mašnikam zavoljo njih svetiga stanu dolžni ? Dolžni smo škofe in mašnike zavoljo njih sve¬ tiga stanu spoštovati, častiti, ljubiti, jim vvsih du¬ hovnih rečeh pokorni in zavoljo njih truda za naše zveličanje hvaležni biti, in za nje moliti. & * ' *■ Kaj je zakrament svetiga zakona ? Zakrament svetiga zakona je nerazvezljiva zveza, s ktero se neoženjen kristjan in neomožena kristjanka, moški in ženska, vzameta in zaročita, tako, kakor gre po postavi, de bi jima Bog po tem zakramentu gnado dal, de bi v svojem zakonskem stanu do smerti pobožno živela, in svoje otroke po keršansko zredila. Kako imenuje sveti apostelj Pavel ta zakrament? Sveti apostelj Pavel imenuje ta zakrament velik zakrament v Kristusu in v cerkvi, ker pomeni du¬ hovno zvezo Jezusa Kristusa z njegovo cerkvijo. Ali je zakonski stan potreben ? Zakonski stan je sploh potreben, de se člove¬ ški rod ohrani in množi, ni pa potreben za vsakiga - 79 - človeka posebej. Nezakonski stan je bolj popol- nama. Kaj dodeli zakrament svetiga zakona ? Zakrament svetiga zakona dodeli, razun po- množenja posvečujoče gnade, te posebne gnade: 1. De zakonska človeka (mož in žena) pobožno do smerti skupej živita. 2. De svoje otroke v strahu božjem zredita. V. Od keršanske pra¬ vičnosti. Kteri človek je keršansko pravičen ? Tisti človek je keršansko pravičen, kteri s po¬ močjo božje gnade vse zapovedi božje, ki nas jih je Jezus Kristus učil, in vse cerkvene zapovedi radovoljno in na tanko, in zato spolnuje, de bi si božjo ljubezen ali božje dopadajenje pridobil. Kaj je tedaj potrebno k keršanski pravici ? K keršanski pravici je potrebno, de se hudiga varujemo in de dobro storimo, to je, de vse stu¬ dimo in opustimo, kar je zoper božjo voljo in zo¬ per Jezusov nauk, in de vse ljubimo in storimo, kar je po božji volji in po Jezusovem nauku. Kaj je hudo ? Pravo in edino hudo je greh. Kaj je greh? Greh je prostovoljno prelomljenje božje po¬ stave. Koliken je greh ? Greh je dvojin : 1. Poerbani ali izvirni greh. 2. Djanski greh. 80 Kaj je poerbani ali izvirni greh? Poerbani ali izvirni greh je tisti greh, ki sta ga bila Adam in Eva v raji (ali paradižu) storila, in ki smo ga mi od njih poerbali, ali kteri se iz pervih človekov v vse ljudi izvira. Ktere so štrafenge izvimiga greha? Štrafenge izvirnigagreha so: smert, obslabljenje uma, nagnjenje k hudimu, zguba gnade božje, ter veliko nadlog in težav. Kaj je djanski greh ? Djanski greh je prelomljenje božje postave, ktero grešnik sam radovoljno prelomi. Kako se djanski greh stori ? Djanski greh se stori: z mislimi, z željami, z besedami, z djanjem, in z opušenjem tega, kar je kdo storiti dolžan. Kakšen razloček je med djanskimi grehi ? Med djanskimi grehi je ta razloček: eni so ve¬ liki ali smertni, eni pa mali ali odpustljivi grehi; eni so lastni, eni pa ptuji grehi. Kaj je smertni greh ? Smertni greh je veliko prelomljenje božje po¬ stave. Kaj stori, de je greh veči ali ostudniši ? Koliko bolj vedama in prostovoljno kdo kaj hu- diga stori, in kolikor veči je dolžnost, ktero pre¬ lomi, toliko veči je tudi njegov greh. Kaj škodva smertni greh? Smertni greh odvzame duši duhovno življenje, to je, posvečujočo gnado božjo, in stori človeka Bogu nedopadljiviga, ter večne smerti vredniga. 81 Kteri so odpustljivi ali mali grehi? Odpustljivi ali mali grehi so tisti, kijih bolj iz naglosti ali nepremišljenosti, kakor iz hudobne volje storimo, in s kterimi božjo postavo le v maj¬ hnih rečeh prelomimo. Ti grehi nam sicer ne od¬ vzamejo popolnama gnade božje, pa nas vender store Bogu nedopadljive in časnih štrafeng vredne. Zakaj smo se dolini tudi malih grehov varovati? Dolžni smo se malih grehov varovati: 1. Ker je vsak tudi nar manjši greh božje razžaljenje. 2. Ker moramo biti pripravljeni raji vse preterpeti, kakor Boga z nar manjšim greharn razžaliti. 3. Ker majhni grehi posvečujočo gnado božjo v nas po¬ manjšajo , in nas lahko sčasama v smertne grehe pripeljejo. Kaj so lastni grehi ? Lastni grehi so tisti, ki jih sami storimo. Kaj so ptuji grehi? Ptuji grehi so tisti, ki jih sicer ne storimo sami, pa smo krivi, de jih drugi store. Kteri so nar imenitni ji razdelki ali razpoli djanskih grehov? Nar imenitniši razdelki ali razpoli djanskih grehov so: poglavitni grehi, grehi v svetiga Duha, v nebo vpijoči grehi, in ptuji grehi. Kteri so poglavitni grehi ? ■* Poglavitni grehi so ti: 1. Napuh. 2. Lakomnost. 3. Nečistost. 4. Nevošljivosf. 5. Požrešnost. 6. Jeza. 7. Lenoba. Zakaj se ti grehi imenujejo poglavitni grehi? Zato ker iz vsaciga teh grehov mnogi grehi izvirajo. 4 ** 82 Kteri so grehi v svetiga Duha ? Grehi v svetiga Duha so ti: i. Prederzno v božjo milost grešiti. 2. Nad božjo milostjo obupati. 3. Spoznani keršanski resnici se ustavljati. 4. Svojimu bližnjimu zavolj božje gnade nevošljiv biti. 5. Do lepiga opominovanja oterpnjeno serce imeti. 6. V nespokornosti radovoljno ostati. Kteri so v nebo vpijoči grehi ? V nebo vpijoči grehi so ti: 1. Radovoljniuboj. 2. Mutasti ali Šodomski greh. 3. Zateranje ubož- cov, vdov in sirot. 4. Delavcam in najemnikam zaslužek zaderževati ali utergovati. Kteri so ptuji grehi ? Ptuji grehi so ti: 1. V greh svetovati. Ji. Gre¬ šiti velevati. 3. V drugih greh privolili. 4. Druge v greh napeljevati. 5. Drugih greh hvaliti. 6. K grehu molčati. 7. Greh pregledati. 8. Greha se vdeležiti. 9. Greh zagovarjati. Ali je tisti ie po keršansko pravičen, kdor se le hudiga varuje? Kdor se le hudiga varuje, še ni po keršansko pravičen, ampak mora tudi dobro delati. Kaj je dobro ? Dobro je, kar je po božji postavi. Po božji postavi so pa čednosti in dobre dela. Alije več rasspolov čednost, ktere si mora kristjan pridobiti ? Več jih je: nektere so boije, nektere pa djan- ske čednosti. Ktere so boije čednosti? Božje čednosti so te tri: Vera, upanje in lju¬ bezen. 83 Kdaj je človek ■posebno dolžan te tri božje čednosti obuditi? Človek je posebno dolžan te tri božje čednosti obuditi: 1. Kakor hitro k pameti pride. 2. Večkrat v svojem življenji. 3. Ob času hude skušnjave zoper te čednosti in na smertni postelji. Kako se tri božje čednosti obude? Tri božje čednosti se tako obude: Vera. Verujem v tebe, pravi trojedini Bog, Oče, Sin in sveti Duh, kteri si vse vstvaril , kteri vse ohra¬ niš in vladaš , kteri dobro plačuješ in hudo štra- fuješ. Verujem, de je Sin Božji za nas človek ■postal, de nas je s svojo smertjo na križu odre¬ šil. in de nas sveti Duh s svojo gnado posvečuje. Verujem in terdim vse , kar si ti, o Bog, razodel, kar je Jezus Kristus učil, kar so aposteljni ozna- novali, in kar nam sveta Rimska katoliška cer¬ kev verovati zapoveduje. Vse to verujem, ker si ti, o Bog , večna in neskončna resnica in modrost, ki ne moreš ne goljfati ne goljfan biti. O Bog, pomnoži mojo vero. Upanje. Upam in se zanesem na tvojo neskončno do¬ broto in milost, o Bog, de mi boš po neskončnem zasluženji svojiga edinorojeniga Sina Jezusa Kri¬ stusa v tem življenji spoznanje, pravo obžalova¬ nje in odpušenje mojih grehov, po smerti pa večno zveličanje dal, in dodelil, tebe obličje v obličje gledati , ljubiti in brez konca vživati. Upam tudi od tebe potrebnih pripomočkov, vse to doseči. Upam to od tebe zato, ker si t i to obljubil, kteri si vsigamogočen , zvest , neskončno dobrotljiv in usmiljen. 0 Bog! paterdi moje upanje. — 84 — Ljubezen. O moj Bog ! ljubim te iz vsiga svojiga serca, in čez vse, zato ker si ti nar vedi dobrota, ne¬ skončno popolnoma, in vse ljubezni vreden. Tudi zato te ljubim, ker sijio mene in do vsili stvari neskončno dobrotljiv. Želim iz vsiga serca, de bi te ravno tako ljubil, kakor so te tvoji nar zve¬ stejši služabniki ljubili, ali kakor te še zdaj lju¬ bijo. Z njih ljubeznijo sklenem svojo nepopol- nama ljubezen; pomnoži jo v meni, o dobrotljivi Gospod! čezdalje bolj in bolj. Ker te tedaj resni¬ čno in iz serca ljubiti želim , in si zavoljo tega veliko prizadevam, mi je iz serca žal, de sim tebe, svojo neskončno dobroto, ktero čez vse ljubim, tebe, svojiga jtvarnika, odrešenika in posvečevavca razserdil. Žal mi je, de sim grešil, de sim tebe, svojiga vsigamogočniga Gospoda, svojiga nar bo- Ijiga Očeta , razžalil. Terdno sklenem vse grehe in vse grešne priložnosti zapustiti, storjene grehe čez dalje bolj obžalovati, in nikdar več zoper tvojo sveto voljo ne ravnati. Vzemi me spet za svojiga otroka, in dodeli mi gnado ta. svoj sklep dopolniti. Prosim te po neskončnem zasluženji tvojiga Božjiga Sina, našiga Gospoda in zve¬ ličarja, Jezusa Kristusa. Amen. Klere so poglavitne djanske čednosti? Poglavitne djanske čednosti so te: 1. Modrost. 2. Zmernost. 3. Pravičnost. 4. Serčnost ali mo- čnodušnost. Ktere čednosti so poglavitnim greham nasproti? Poglavitnim greham so te čednosti nasproti: i. Ponižnost je napuhu nasproti; 2. dobrotljivost lakomnosti; 3. čistost nečistosti; 4. ljubezen ne- vošljivosti; 5. zmernost požrešnosti; 6. poterpež- ljivost jezi; 7. gorečnost do dobriga lenobi. 85 Ktere dolžnosti je Jezus Kristus posebno priporočil? Jezus Kristus je te dolžnosti posebno priporo¬ čil: 1. Nar prej božjiga kraljestva in njegove pra¬ vice iskati. 2 . Sam sebe zatajevati. 3. Svoj križ nositi. 4. Za Kristusam hoditi. 5. Krotak in po¬ nižen biti. 6. Sovražnike ljubiti; tistim dobro sto¬ riti, kteri nas sovražijo; za tiste moliti, kteri nas žalijo in preganjajo. Ktere čednosti je Jezus Kristus na gori učil? Jezus Kristus je te čednosti na gori učil: i. Blagor ubogim v duhu; ker njih je nebeško kra¬ ljestvo. 2 . Blagor krotkim; ker bodo zemljo po¬ sedli. 3. Blagor žalostnim; ker bodo potolaženi. 4. Blagor tistim, kteri so pravice lačni in žejni; ker bodo nasiteni. 5. Blagor usmiljenim; ker bodo usmiljenje došegli. 6. Blagor tistim, ki so čistiga serca; ker bodo Boga gledali. 7 . Blagor mirnim, ker bodo otroci božji imenovani. 8. Blagor tistim, kteri zavoljo pravice preganjanje terpe; ker njih je nebeško kraljestvo. Kaj so dobre dela kristjanove? Dobre dela kristjanove so take dela, ktere so Bogu dopadljive, in kristjanu, ki jih opravlja, za¬ služne. Ali so dobre dela k zveličanju potrebne ? Potrebne so; ker vera brez dobrih del je mertva. Ali zamore človek iz lastne moči brez pomoči gnade boije do¬ bre dela opravljati? Dobrih del, kakoršne so k zveličanju potrebne in pri Bogu zaslužne, človek ne more iz lastne moči, ampak le s pomočjo gnade božje opravljati. 86 Kaj zasluzimo » dobrimi deli? Z dobrimi deli zaslužimo pomnoženje posve¬ čujoče gnade božje, ter večno in časno plačilo, jii ga je Bog iz same gnade tistim obljubil, ki dobro delajo. Kako morajo biti dobre dela opravljane? Dobre dela, de bodo Bogu dopadljive in nam zaslužne, morajo biti opravljane: 1. V stanu gnade božje; 2 . Radovoljno. 3. Ne iz samih natornih ali nečimernih nagibov, ampak nar bolj zavolj Boga. Ktere so rt ar imenitniši dobre dela ? Nar imenitniši dobre dela so: 1. Moliti. 2 . Po¬ stiti se. 3. Vbogajme dajati. Ktere so telesne dela usmiljenja? Telesne dela usmiljenja so te: i. Lačne na¬ sititi. 2 . Žejne napojiti. 3. Popotnike sprejemati. 4. Nage obleči. 5. Bolnike obiskati. 6. Jetnike rešiti. 7. Merliče pokopovati. Ktere so duhovne dela usmiljenja? Duhovne dela usmiljenja so te: i. Grešnike svariti. 2 . Nevedne učiti. 3. Tistim, kteri dvomijo, prav svetovati. 4. Žalostne tolažiti. 5. Krivico voljno terpeti. 6. Tistim, ki nas žalijo, iz serca odpustiti. 7. Za žive in mertve Boga prositi. Kteri so evangeljski svetje ? ■* Evangeljski svetje so ti trije: 1. Radovoljno uboštvo. 2 . Vedno devištvo. 3. Vedna pokoršina pod duhovnim poglavarjem. 87 Od štirih poslednjih reči* Ktere so štiri poslednje reči? Štiri poslednje reči' so: 1. smert, 2. sodba, 3. pekel, 4. nebesa. „ Pri vsili svojih delih spo¬ mni se svojih poslednjih reči, in vekomaj ne boš grešil. u Sir. 7, 40. Kaj je smert? Smert je ločitev duše od telesa. Ali morajo vsi ljudje umreti? Vsi ljudje morajo umreti. „Človeku je odločeno enkrat umreti." Hebr. 9, 27. Po čem pride, de mora vsak človek umreti? To pride po grehu, ki sta ga bila perva člo¬ veka v raji storila. Ko bi Adam ne bil grešil, bi bilo tudi naše telo neumerjoče. Smert je plačilo greha. v Po enem človeku je prišel greh na svet, in po grehu smert, in tako je prišla smert v vse ljudi po njem, v kterem so vsi grešili .“ Rimlj. 5, 12. Ali vemo, kdaj, kje in kako bomo umerli? Tega ne vemo; to le sam Bog ve. „Sin člo¬ vekov bo prišel ob uri, za ktero ne veste." Mat. 24, 44. Zakaj nam ni Bog razodel, kdaj, kje in kako bomo umerli? Zato ne, de bi bili za smert vedno pripravljeni. „Čujte,ker ne veste ne dneva ne ure." Mat. 25, 13. Kako moramo za smert vedno pripravljeni biti? Vedno se moramo greha skerbno varovati in — 88 - dobre dela delati, de nas smert nikoli nepriprav¬ ljenih ne bo najdla. Kakšna je smert pravičnih ? Smert pravičnih je srečna. „Draga je pred Gospodovimi očmi smert njegovih svetnikovi Ps. 115, 15. Kakšna je smert grešnikov ? Smert grešnikov je silno strašna. „Smert grešnikov je prav hudai Ps. 33, 22. Kaj se pravi: človeška duša je neumerjoča? Človeška duša je neumerjoča, se pravi: člo¬ veška duša ne bo nikoli umerla, temuč bo, tudi po smerti telesa še, vekomaj mislila in hotela, vekomaj živela. „Prah pride spet v zemljo , iz ktere je bil vzet; duh se pa poverne k Bogu , kteri ga je dali Prid. 12, 7. S kterimi besedami je Jezus povedal, de je človeška duša ne¬ umerjoča ? Ko so bili Jezusovi učenci žalostni, de bodo mogli zavoljo njegoviga uka grozno veliko terpeti, jim je Jezus rekel: „;\ r e bojte se njih, kteri telo umore , duše pa ne morejo umoriti ; temuč bojte se veliko bolj tistiga, kteri more dušo in telo po¬ gubiti v pekel“. Mat. 10, 28. Kaj nam pomaga rediti, de je naša duša neumerjoča ? Ker je naša duša neumerjoča, bodimo pokojni in veseli. Če nam tudi starši, bratje, sestre in do¬ brotniki odmerjejo, ali če se tudi nam smert bliža: nikar preveč ne žalujmo, sej le samo telo umerje, duša pa ne, ona vekomaj živi. Ondi pri Bogu se bomo zopet vidili. K čemu naj nas spodbada misel, de je naša duša neumerjoča? Ta misel naj nas spodbada, de posebno za svojo dušo skerbimo, in si prizadevajmo vedno boljši in svetejši biti. »Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi?“ Mat. 16, 26. Kaj se % dušo vsaciga človeka precej po njegovi smerti godi ? Duša vsaciga človeka je precej po njegovi smerti sojena. »Človeku je odločeno enkrat umreti, po tem pa sojenimu biti. a Hebr. 9, 27. Kako se pravi tej sodbi precej po smerti ? Tej sodbi precej po smerti se pravi posebna sodba, ker je vsak človek precej po smerti posebej sojen. Po čem bo Bog ljudi sodil? Bog bo ljudi sodil po vsem, kar so v svojem življenji na zemlji dobriga ali hudiga mislili, želeli govorili in storili, ali kar so dobriga opustili. » Vsi moramo razodeti biti pred Kristusovim sodnim štolam, de vsak prejme, kakor je dejal v svojem telesu ali dobro ali hudo .* 2. Kor. 5, 10. Kaj nam pomaga rediti, de bomo precej po smerti sojeni? Če nas ljudje po krivem sodijo, ali če se nam hudo godi, bodimo pokojni; zakaj precej po smerti se bo pri Božji sodbi pravica skazala', in vse ter- pljenje se bo v veselje spremenilo. K čemu naj nas spodbada misel v posebno sodbo ? Misel v posebno sodbo naj nas spodbada, po Jezusovih naukih stanovitno živeti, ker nas ne bo tako sodil, kakor ljudje mislijo ali govore, ampak po svoji sveti besedi in po svojih zapovedih. »Be¬ seda, ktero sim govoril, bo človeka sodila posled¬ nji dan. u Jan. 12, 48. 90 Kam je duša pri posebni sodbi obsojena ? Kamor si je zaslužila, ali v vice, ali v pekel, ali pa v nebesa. Ktere duše so obsojene v vice? V vice so duše tistih ljudi obsojene, kteri sicer v gnadi božji umerjo , pa imajo vender še male grehe nad sabo, in kteri se svojih grehov v življenji še niso zadosti spokorili. „Nie nečistiga ne more iti v nebeško kraljestvo .“ Razod. 2i, 27. Kakšno terpljenje imajo duše v vicah? Duše v vicah posebno zato veliko terpe, ker neizrečeno hrepene Boga gledati in večno vživati, pa ga vender le ne morejo ; verh tega imajo tudi še drugo terpljenje, ktero jim je božja pravica na¬ ložila. Doklej ostanejo duše v vicah ? Duše ostanejo v vicah, dokler se popolnama ne očistijo; ker nič nečistiga ne more iti v nebeško kraljestvo. Kako ssamoremo dušam v vicah pomagati? Dušam v vicah zamoremo pomagati: 1. z da¬ ritvijo svete maše, 2. z molitvijo, 3. z drugimi dobrimi deli. v Sveto in dobro je za mertve mo¬ liti, de zadobe odpušenje grehov 2. Mak. 1 2, 46. Smo dolini dušam v vicah pomagati? Dolžni smo sploh vsim dušam v vicah poma¬ gati, že iz ljubezni, s ktero smo ž njimi sklenjeni; posebno pa smo to iz hvaležnosti dolžni svojim staršem, bratam in sestram, prijatlam in dobrot- nikam. Kcemu naj nas spodbada misel, de so vice? Ta misel naj nas spodbada, de varujmo se 91 Čudi malih grehov, ker tudi take Bog strahuje, in spokorujmo se tukaj storjenih grehov, de ne bomo zanje v vicah terpeli. Kaj se bo zgodilo sodni dan s človeškimi trupli? Sodni dan bodo trupla vsih ljudi iz zemlje vstale in se s svojimi dušami zopet sklenile. „Prišla bo ura, ob kteri bodo vsi, ki so v grobeh, slišali glas Sinu Boijiga, in kteri so dobro de¬ lali, bodo vstali v življenje , kteri so pa hudo delali, bodo vstali v obsojenje .“ Jan. 5, 28. 29. Kakšne bodo telesa pravičnih po vstajenji? Telesa pravičnih bojo po vstajenji nestrohljive, neumerjoče, častitljive, duhovne, jezusovimu častit— Ijivimu telesu podobne. v Sejese strohljivo, vstane nestrohljivo; seje se revno, vstane častitljivo; seje se slabo, vstane močno; seje se živalsko, vstane duhovno. “ i. Kor. 15, 42—45. „Jezus Kristus bo naše revno telo spremenil, ker ga bo svojimu častitljivimu telesu podobniga storil .“ Fil. 3, 21. Kakšne bodo telesa hudobnih po vstajenji? Telesa hudobnih bojo po vstajenji ostudne, po¬ gubljene, v večni ogenj namenjene. „Bratje, skriv¬ nost vam povem, vsi bomo vstali, ali ne bomo vsi spremenjeni .“ 1. Kor. 15, 51. Kaj nam pomaga vediti, de bomo od mertvih vstali ? Ko vemo leto, bodimo pokojni in veseli. Slabo sicer je zdaj naše telo, umerje, pride v grob in strohni; pa ne bojmo se tega preveč, sej bo nekdaj vstalo, in če sveto živimo, bo častitljivo vekomaj. K čemu naj nas spodbuda misel, de bomo od smer ti vstali? Ta misel naj nas spodbada, de spoštujmo svoje telo; nikoli nič hudiga, vselej pa le dobro ž njim 92 delajmo, zlasti si pa prizadevajmo vedno sramožljivi in čisti biti. Kdo bo sodni dan sodit prišel ? Jezus Kristus bo sodni dan v oblakih neba z veliko močjo in častjo prišel in bo vsim ljudem očitno oznanil, kaj so dobriga ali hudiga storili, in kakšno povračilo zato zaslužijo. Kaj nas uči Jezus sam od svojiga druziga prihoda na zemljo? Jezus je rekel sam od sebe (Mat. 25, 31—46 ) : „ Sin človekov bo prišel v svojem veličastvu, in vsi angeli ž njim , in bo sedel na sedežu svojiga veličastva. In zbrali se bodo pred njim vsi na¬ rodi, in jih bo ločil , kakor pastir loči ovce od kozlov. In bo ovce postavil na svojo desnico, kozle pa, na levico. Takrat f poreče Kralj tistim, kteri bodo na njegovi desnici: Pridite, preljubi mojiga Očeta ! posedite kraljestvo , ktero vam je pripravljeno od začetka sveta. Zakaj lačen sim bil, in ste mi dali jesti; žejin sim bil, in ste mi dali piti; ptujic sim bil, in ste me pod streho vzeli; nag sim bil, in ste me oblekli; bolan sim bil, in ste me obiskali, v ječi sim bil, in ste k meni prišli. Tedaj mu bodo pravični odgovorili, rekoč: Gospod! kdaj smo te vidili lačniga, in smo te nasitili? ali žejniga, in smo te napojili? Kdaj smo te vidili ptujiga, in smo te pod streho vzeli ? ali naziga, in smo te oblekli? Ali kdaj smo te vidili bolniga, ali v ječi , in smo k tebi prišli ? In Kralj bo odgovoril in jim rekel: Res¬ nično vam povem, kar ste storili kterimu teh mo¬ jih nar manjših bratov, ste meni storili /“ „ Pot le j poreče tudi tistim, kteri bodo na le¬ vici : Poberite se spred mene, prekleti ! v večni ogenj, kteri je pripravljen hudiču in njegovim angelam ! Zakaj lačen sim bil, in mi niste dali jesti; žeji n sim bil, in mi niste dali piti; ptuj 93 sim bil, in me niste pod streho vzeli; nu# *i« 6*7, m me niste oblekli , bolan in v ječi sim bil, in me niste obiskali. Tedaj mu bodo tudi oni odgovorili, rekoč : Gospod ! kdaj smo te vidili lač- niga, ali iejniga, ali ptujiga, ali naziga, 606- niga, ali v ječi, in ti nismo postregli? Takrat jim bo odgovoril, rekoč: Resnično vam povem, kar niste storili kterimu teh nar manjših, tudi meni niste storili ! In ti pojdejo v večno terpljenje; pra¬ vični pa v večno življenje.^ Kako pravimo tej sodbi? Tej sodbi pravimo poslednja, vesoljna, očitna sodba, ker bodo poslednji dan, konec sveta, vsi ljudje skupej in očitno sojeni. Ali vemo dan in uro poslednje sodbe? Le sam Bog ve dan in uro poslednje sodbe, nihče drugi, še angeli v nebesih ne. Kaj nam pomaga rediti, de je poslednja sodba ? Ker vemo, de je poslednja sodba, bodimo po¬ kojni in veseli. Če ljudje slabo od nas govore, desiravno smo nedolžni, ali če se nam dobro s hu¬ dim povračuje; nič ne marajmo , le stanovitno de¬ lajmo dobro, sej bo sodni dan naša -nedolžnost razodeta, in vse še tako skrite dobre dela bodo očitne. K čemu naj nas spodbuda misel, de je poslednja sodba ? Ta misel naj nas spodbada, de na skrivnem radi dobro delajmo, posebno zapoved keršanske ljubezni vselej na tanko spolnujmo, in nikdar nič hudiga ne storimo, ko bi nas tudi noben človek ne vidil, zakaj sodni dan bodo vse še tako skrite hudobne dela razodete. Kaj so nebesa? Nebesa so srečno prebivališe svetnikov, kjer 94 se Bog svojini zvestim služabnikam obličje v obli¬ čje razodeva, in je on sam njih neizrečeno veliko plačilo. Kdo pride v nebesa? Tisti pride v nebesa, kteri v gnadi božji u- merje, in kteri za storjene grehe ali v tem ali v unem življenji zadosti. Je nebeško veselje veliko ? Nebeško veselje je neizrečeno veliko. „ Nobeno oko ni vidilo , nobeno uho ni slišalo , in v nobe- niga človeka serce ni prišlo , kar je Bog tern pri¬ pravil , kteri ga ljubijo.“ 1. Kor. 2, 9. Kaj vemo i® Jeausoviga nauka od nebeškiga veselja? Iz Jezusoviga nauka vemo od nebeškiga ve¬ selja : 1. De bodo izvoljeni božje lastnosti in božjo voljo v nebesih veliko bolj popolnama, kakor tukaj na zemlji, spoznali in se zavoljo tega spoznanja močno veselili: obličje v obličje bodo Boga gledali, ga ljubili in vživali. v Blagor jim, kteri so čistiga serca; zakaj Boga bodo gledali. 11 Mat. 5, 8. „Vemo, de, ko se bo prikazal , mu bomo podobni, ker ga bomo vidili , kakoršen je. u 1. Jan. 3, 2. 2. De ne bodo imeli v nebesih nobene, tudi nar manjši težave ali zopernosti ne. „Bog bo vse sol¬ ze od njih oči zbrisal , in smerti ne bo več, ne žalosti , ne vpitja , ne bolečin; zakaj minulo je vse , kar je prej bilo. 11 Razod. 2i , 4. 3. De se bodo tudi zavoljo vsega tega, kar so na zem¬ lji dobriga storili, neizrečeno veselili, in bo¬ do zmeraj dobro in mirno vest imeli. „Blagor mer- tvim, ki v Gospodu umerjo, ker njih dela za njimi gredoč Raz. 14, 13. 4. De bodo v ne¬ izrečeno veseli družbi, pri Bogu, pri Jezusu, pri— Materi Božji, pri angelih in svetnikih. „Prišli ste 95 v mesto šini (j a Boga, v nebeški Jeruzalem , k trumam angelov, k družbi pervencov, ki so v nebesih zaznamnjani, k Bogu, vsih sodniku, k dušam popolnama pravičnih, k Jezusu, sred- niku nove za,veze. u Hebr. 12, 22—24. 5. De bodo neizrečeno zveličanje vekomaj vživali. ^Pravični pojdejo v večno življenje. 11 Mat. 25, 46. Ali bodo v nebesih vsi izvoljeni enako veselje imeli? V nebesih ne bodo vsi izvoljeni enaciga vese¬ lja imeli. Če je kdo tukaj več dobriga storil, bo tudi veči. njegovo plačilo in veselje v nebesih. ,,Kdor skopo seje, bo skopo žel, in kdor obilno seje, bo obilno žel. a 2. Kor. 9, o. Kaj se učimo iz nauka od nebeškiga veselja? Iz tega nauka se učimo: 1. De moramo vse nadloge in zopernosti tega življenja voljno terpeti, ker „terpljenje sedanjiga časa ni nič proti veli¬ častvu, ktero se bo v nas razodelo.“ Rim. 8, 18. 2. De moramo božje zapovedi vselej radovoljno in na tanko spolnovati, ko bi ravno zato kaj terpeti mogli, ker za stanovitnim bojevanjem pride večno plačilo. „Kdor je do konca stanoviten, bo zveli¬ čan .“ Mat. 10, 22. Kaj je pekel? Pekel je strašni kraj, kjer pogubljeni vekomaj terpe. Kdo pride v pekel? Tisti pride v pekel, kteri v smertnem grehu umerje. Kakšno terpljenje je v peklu ? Neizrečeno strašno terpljenje je v peklu: 1. Pogubljeni s straham in trepetam v Boga, svojiga 96 pravičniga sodnika, mislijo, in so spred božjiga obli¬ čja zaverženi. „ Poberite se spred mene, prekleti ! v večni ogenj. 11 Mat. 25 , 41. 2. Huda vest jih zmeraj peče. „A jih červ ne umerje.“ Mark. 9, 43. 3. So v družbi hudobnih in zaverženih duhov. »Po¬ berite se spred mene, prekleti'. v večni ogenj, kterije pripravljen hudiču in njegovim angelam. u Mat. 25, 41. 4. Še veliko druzih strafeng bodo terpeli, ktere sveto pismo primerja z neugasljivim ognjem in s tamnim krajem, kjer je jok in škripanje z zobmi. „Njih ogenj ne bo ugasnil. 11 Mark. 9, 47. »Pah¬ njeni bodo v unan jo tamo; ondi bo jok in škripanje z zobmi.“ Mat. 8, 12. 5. Yse to terpljenje bodo vekomaj terpeli, to je, brez konca, brez upanja kaciga polajška ali odrešenja. „ Poberite se spred mene, prekleti ! v večni ogenj. “ Mat. 25, 41. »Uljih červ ne umerje in njih ogenj ne ugasne. 1,1 Mark. 9, 43. Kaj naj premišljevanje peklenskima terpljenja pri ttas opravi? Neizrečeno veliko in večno peklensko terplje¬ nje naj nam da spoznati, kako „ strašno je pasti v roke siiviga Boga u (Hebr. 10, 31.), in naj nas odvračuje od vsiga hudiga, ko bi nam bilo tudi še tolikanj prijetno, ker greha veselje mine, za njim pa pride večno terpljenje. Natisnil Jožef Blaznik v Ljubljani.