TIM revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine kazalo Ker letos ne objavljamo TIMOVE PRILOGE v vsaki Tekmovanje s Timovimi modeli Našim bralcem. številki, ampak smo se od¬ ločili, da bo to le dvakrat v šolskem letu, torej v prvi in peti številki, Vam sporo¬ čamo, da bo prihodnji šte¬ vilki priložen načrt jadral¬ nega letala v naravni veli¬ kosti I Uredništvo TIM-a SPRETNE ROKE JUS predpisi za tehnično risbo . . . . Transistorij. Teodolit. Svetlobne naprave za svečano zabavo . Ceneno modelarsko orodje. Elektromagnet z vrtljivo železno kotvico . Elektromotorček z dopolnilnim motorjem TIMOV NAČRT MESECA Gliser za led. NAPRAVIMO Sl RADIO Detektorski sprejemnik .. BIOLOGI Ptice pozimi. FOTOGRAFI Fotografiraj tudi pozimi. Kako doseči visoki lesk na fotografijah . Izdelajmo si napravo za razvijanje filmov TIMOV MALI OGLAS. 97 97 97 99 104 106 108 109 110 111 119 122 125 126 126 127 SLIKA NA NASLOVNI STRANI: Načrt ptičje krmilnice, o kateri piše v tej številki tekmovanje s timovimi modeli Zadnja leta se čedalje več pio¬ nirjev — mladih tehnikov ukvar¬ ja z brodarskim modelarstvom. Revija TIM prinaša načrte za mo¬ dele motornih čolnov in modele jadrnic s katerimi se mladi mo¬ delarji pojavljajo na občinskih in tudi republiških brodarsko-mode- larskih tekmovanjih. Čedalje več pionirjev tekmuje prav s TIM-ovi- mi modeli, zato smo se odločili, da bo na prihodnjih tekmovanjih brodarskih modelarjev, tako na občinskih kot na republiških po¬ sebno tekmovanje pionirjev samo s TIM-ovimi modeli. Na ta tek¬ movanja vas opozarjamo že se¬ daj, da boste imeli v modelar¬ skih krožkih, v šolah ali doma še dovolj časa izdelati TIM-ov modei motornega čolna ali jadrnice. Pionirji bodo seveda lahko tek¬ movali z modeli, ki bodo izdelani po drugih načrtih — vendar kot je rečeno —- s TIM-ovimi modeli bo še posebno tekmovanje za najboljši TIM-ov model motorne¬ ga čolna in najboljši TIM-ov mo¬ del jadrnice. Naše bralce, ki bodo prvi izdela¬ li modele po Timovih načrtih, bo¬ mo nagradili Kot vidite, prinaša TIM v vsaki številki načrte in skice za raz¬ lične lažje in težje modele in dru¬ ge izdelke. Želimo, da bi naši bralci in naročniki čimveč teh na¬ črtov tudi izkoristili in po njih iz¬ delali modele, zato smo se odlo¬ čili, da bomo nagradili tistega pionirja, ki bo prvi izdelal model oziroma izdelek po določenem načrtu. V vsaki številki bo eden od načrtov (ne najtežji pa tudi ne najlažji) označen kot nagrad¬ ni načrt. Kdor bo model po tem načrtu dobro in pravilno izdelal, naj nas takoj o tem obvesti z do¬ pisnico, v kateri naj navede svo¬ je ime, točen naslov in šolo, ki jo obiskuje. Ko bomo prejeli ob¬ vestilo, vas bomo obiskali, ugoto¬ vili kvaliteto in pravilnost izdelka in izročili nagrado. Ime mode¬ larja, po možnosti tudi sliko iz¬ delka in avtorja bomo objavili v listu. Seveda pride v poštev sa¬ mo tisti, ki bo prvi prijavil svoj model za nagrado, kar bomo ugotovili po datumu in uri v po¬ štnem žigu. V primeru, da bo več prijav z istim časom, bo odločila kvaliteta izdelka ali v skrajnem primeru — žreb. Nagrade ne bodo v denarju, ampak bodo praktično uporabni predmeti, na primer: foto-kamere, kompleti šestil, garniture boljših barv, knjige, modelarski motorčki, orodje in podobno. V tej številki je nagradni na¬ črt ptičja krmilnica, ki prav zares ni pretežka. Prepričani smo, da jih boste mnogo izdelali pa ne samo zaradi nagrade, ampak predvsem zato, ker želite zaščititi naše koristne ptice. Veselo na delo! Uredništvo našim bralcem Na pisma, ki nam jih pošiljate, smo doslej odgovarjali posamez¬ nim dopisnikom po pošti. Ker pa se nekatera vprašanja ponavljajo in ker utegnejo odgovori zanima¬ ti tudi druge bralce, smo se od¬ ločili, da bomo poslej na takšna vprašanja odgovarjali v reviji in sicer v rubriki »Vi vprašujete, mi odgovarja¬ mo«. Vabimo vas, da nam še nada¬ lje pišete. Vprašajte po vsem, kar vas zanima v zvezi z vašim de¬ lom. Veselilo nas bo, ako nam boste pisali tudi o svojem delu, zlasti o svojih uspehih in izku¬ šnjah pri gradnji Timovih mode¬ lov ter o življenju v vaših krožkih. Najbolj zanimiva pisma bomo objavili. Lahko nam pošiljete tu¬ di uspele fotografije, ki prikazu¬ jejo vaše delo ali pa dobre iz¬ delke. Lepo pozdravljeni! Uredništvo spretne roke JUS predpisi za tehnično risbo V moderni tehniki izdelamo pred vsako tehnično stvaritvijo načrt. Pri izdelavi naprav sode¬ luje veliko število ljudi, ki so lah¬ ko v različnih krajih in prostorih. To zahteva, da je vsak sodelavec natančno poučen, kako je posa¬ mezen del naprave zgrajen in končno iz posameznih delov se¬ stavljen. Zato je vsaka tehnična risba izdelana po dogovorjenih načinih, z uporabo določenih ri¬ salnih elementov, ki so veljavni po vsem civiliziranem svetu. Do¬ govorjeni načini tehniškega risa¬ nja so priključeni splošnim pred¬ pisom, ki določajo, kakšne mora¬ jo biti posamezne tehnične stva¬ ritve in se imenujejo standardi. Standardi so veljavni povsod po svetu, zanje pa imajo poedine dežele posebne oznake. V Jugo¬ slaviji je oznaka standardov na¬ pisana z okrajšavo JUS, ki pome¬ ni jugoslovanski standard in z ve¬ liko črko, ki pomeni znak za pa¬ nogo, n. pr. elektrotehniko, stroj¬ ništvo itd., z veliko črko in šte¬ vilko kot znak za skupino v pa¬ nogi in končno s številko od 001 do 999, to je številko standarda v skupini. Tehniško risanje ima na primer takšno oznako: JUS M. A0. in številko 010 za formate, 011 za zgibe, 020 za debeline črt, in tako dalje. 97 KOSOVNICA GLAVA R/SBE Standardizirani formati tehni¬ ških risb so označeni s črkami in številkami od AO do A5. Mere formata AO so 841 mm X 1189 mm, formata A5 pa 148 mm X 210 mm. Večji formati so za ce¬ lotne, sestavne tehnične načrte, na formatu A5 pa so ponavadi izdelane delavniške risbe, ki ka¬ žejo posamezne dele tehnične stvaritve. Največkrat je v rabi format A4 v izmerah 210 mm X 297 mm. Vso vrsto formatov do¬ bimo z razpolavljanjem podolž¬ nih, izmer posameznih formatov. Vsaka tehnična risba ima pred¬ pisano opremo. Prvi je okvir, ki mora biti na vsaki tehnični risbi 5 mm od roba lista risbe, druga je glava tehnične risbe, ki mora biti spodaj v desnem kotu risbe. V glavi risbe mora biti vpisan na¬ slov risbe, naslov podjetja, števil¬ ka risbe, priimek in ime risarja, njegov podpis, datum izdelave, podpis tistega, ki je pregledal in sprejel risbo ter merilo, v kate¬ rem je risba izdelana. Nad glavo risbe je mesto za kosovnico, kjer so vpisani predmeti in mere, ki jih je treba izdelati po tehnični risbi, število posameznih kosov sestavnih delov, materiali in teža posameznih sestavnih delov, šte¬ vilka risbe ali standarda ter opombe. Kosovnice rišemo od spodaj navzgor. To pomeni, da je navedena številka 1 na naj¬ nižji vrstici, nad njo pa se vrste vse naslednje številke. Tak način risanja kosovnice je predpisan, da v njej lahko vključimo toliko številk, kolikor jeh zahteva prikaz na tehnični risbi. Zaradi preglednosti tehnične risbe določa JUS M. AO. 020 na¬ slednje vrste črt in debelin: pol¬ no ali a črto, črtkano ali b črto, črtkano s pikami ali c črto in prostoročno ali d črto. Vsaka teh črt je lahko različne debeline, od 1,2 mm do 0,1 mm. Naštete črte uporabljamo za določene izrazne elemente: z močno a črto rišemo vse vidne robove, z najtanjšo a črto pa kotime črte, s črtkano črto nevidne robove, s črtkano črto s pikami srednjice in s pro¬ storočno risanimi črtami prelome. Za opis tehniških risb uporab¬ ljamo tehniško pisavo, ki je nor¬ mirana po JUS M. A0. 030. Zanjo je značilno, da je nagnjena 75° na desno in da je določeno raz¬ merje med velikostjo velikih in malih črk ter debelin znakov. Ve¬ like črke so velike 7/7, male 5/7, debelina črt pa je 1/7. Tehnične načrte navadno riše¬ mo na prosojen, paus papir s čr¬ nim tušem. Za risanje uporabimo risalna peresa, sestavljena iz dveh platnic, ki se dasta z vijakom raz¬ mikati, s čemer dosegamo raz¬ lično debelino črt. Na isti način so izdelana tudi peresca, ki jih uporabljamo na polnilnih peresih za tuš (GRAPHOS), le da so sta¬ bilna in jih ni mogoče regulirati za različno debelino črt. Za vsa¬ ko debelino črt moramo imeti drugo grafos peresce. 98 transistorij Slika 1 Slika 3 Transistor je prav gotovo eno največjih odkritij zadnjih dveh de¬ setletij. Skoro neverjetno je, ka¬ ko je ta na videz drobcena stvar naenkrat postala najbolj pomem¬ ben in ugleden del sodobne elek¬ tronike, Še več, ta nesorazmerno majhen, a precizen delček je hkrati sprožil miniaturizacijo vseh ostalih elektronskih elementov, in tako smo dobili celo vrsto za¬ pletenih elektronskih naprav, v žepni obliki, a ni več daleč dan, ko se bodo na trgu pojavile sub- miniturne elektronske naprave najmanjših razsežnosti. Transistor in transistorska teh¬ nika sta nadvse mikavna tudi za mladi rod, ki ima pri tem lepo priložnost da se na sorazmerno cenen način dokoplje do koristnih in uporabnih spoznanj s področ¬ ja sodobne elektronike, ki jo sre¬ čujemo v raznih oblikah v tovar¬ nah, doma, na cesti, v zraku in v satelitih in vesoljskih ladjah, ki jih človek pošilja za spozna¬ vanje vesolja. Kdor se količkaj poglobi v čudovit pojav germa- nijevega kristala, ki je vsa skriv¬ nost malega transistorja, bo že po nekaj poskusih lahko gradil uporabne elektronske naprave, ki so človeku v veselje in zadovolj¬ stvo. Gradnja takšnih naprav bi bila zelo draga, toda ker večina elektronskih naprav sestoji iz enakih ali podobnih sestavnih de¬ lov, je mogoče z določenim števi¬ lom sestavnih delov izdelati zdaj eno zdaj drugo napravo, začenši osnovni sestavni deli za gradnjo transistorija 1. upor — 1 kiloohm, 0,25 vata 2 kom. 2. upor — 10 kiloohmov, 0,25 vata 1 kom. 3. upor — 20 kiloohmov, 0,25 vata 1 kom. 4. upor — 30 kiloohmov, 0,25 vata 1 kom. 5. upor — 50 kiloohmov, 0,25 vata 1 kom. 6. blokovni kondenzator 470 pF (pikofaradov) 1 kom. 7. blokovni kondenzator 0,25 uF (mikrofarada) 1 kom. 8. katodni elektrolitski kondenzator 10 uF (mikrofaradov) 1 kom. 9. katodni elektrolitski kondenzator 100 uF (mikrofaradov) 1 kom. 10. katodni elektrolitski kondenzator 250 uF (mikrofaradov) 1 kom. 11. vrtilni okndenzator 500 pF (pikofaradov) 1 kom. 12. vrtilni kondenzator 500 ali 365 pF (pikofaradov) 1 kom. 13. potenciometer — 1 kiloohm 1 kom. 14. germanijeva dioda 2 kom. 15. transistor visokofrekvenčni 1 kom. 16. transistor nizkofrekvenčni 1 kom. 17. transformator z jedrom 15X15 mm (izhodni za zvočnike) 1 kom. 18. 150 m bakrene, z lakom izolirane žice 0 0,10 mm za transformator (omrežno navitje) 19. tlivka (za indikatorje napetosti) 1 kom. 20. kos feritne palice (cca 8X80 mm) 1 kom. 21. nekaj metrov izolirane žice pletenice za feritne tuljave 1 kom. 22. deli radijske slušalke (tuljavci z jedri) za izdelavo releja 23. medeninasti trak 0,5X7X60 mm za stikalo 1 kom. 24. 3,5-voltna baterijska žarnica 1 kom. 25. medeninasti okov za žarnico 1 kom. 26. vtičnica iz pertinaksa 1 kom. 27. radijske slušalke (2.000 do 4.000 ohmov) 1 kom. 28. mikrofonski vložek za telefon 1 kom. 29. magnetna igla, kompas ali občutljiv voltmeter in ampermeter 1 kom. 30. 10 metrov 0,20 mm debele izolirane bakrene žice za izdelavo galvanoskopa z magnetno iglo 1 kom. 31. 10 m bakrene izolirane žice (0,5mm) za vezave 1 kom. 32. medeninasti vijaki z matico, dolžina 15 mm, navoj 3 mm 80 kom. 33. priključni vijaki za bateriji 4 kom. 34. gumbi za vrtilna kondenzatorja in potenciometer 3 kom. 35. škatla iz prozorne plastične mase od 16X18 do 18X26 cm 1 kom. 36. 2 m dvojne izolirane žice z vtikačema za priključek omrežne napetosti 37. medeninasti trak za utrditev ferita in kontaktov releja (0,3 mm) od raznih usmernikov in ojačeval¬ cev, transistorskih sprejemnikov in oscilatorjev, od merilnih instru¬ mentov in brezžičnega mikrofona vse do naprav za daljinsko krmi¬ ljenje. Obstoja pa majhna težava! Vsak sestavni element ima za pri¬ ključek le dve ali več tankih žic, ki bi se pri preizkusih posamez¬ nih vezav kaj hitro polomile, s če¬ mer bi si zadali nove stroške. Te¬ mu se lahko izognemo, če vse elemente vgradimo v škatlo iz prozorne plastične mase in to ta¬ ko, da jih bo možno na različne načine medsebojno povezati ne da bi se jih sploh dotaknili. Tak¬ šno napravo, ki nam omogoča ek¬ sperimentiranje s transistorji in izdelavo cele vrste uporabnih transistorskih in drugih elektron¬ skih naprav, bomo imenovali transistorij. To napravo vam po¬ drobneje prikazujejo priložene fo¬ tografije in skice. Model transi¬ storija, ki ga prikazujejo fotogra¬ fije, je nekoliko večji, toda eks¬ perimentiranje z njim me je pri¬ peljalo do izkušenj za izdelavo dokaj manjšga in cenejšega, ki pa mu je skoroda enakovreden. K takšnemu transistoriju pripada¬ jo še slušalke, pa tudi mali mi¬ krofon, majhen merilni instru¬ ment, dvojna žica z dvema vtika¬ čema ter konci spojnih žic. S te¬ mi namreč povezujemo gornje konce medeninastih vijakov, ki so v bistvu priključki posameznih se¬ stavnih delov. Ti se nahajajo na notranji strani prozorne skrinjice, pritrjeni pa so tako, da njihove vrednosti (zlasti pri uporih in kondenzatorjih) razberemo skozi prozorno ploskev. a) Predelava transformatorja Transformator bomo predelali tako, da nam bo služil hkrati kot omrežni, prenosni in izhodni transformator. Za takšno prede¬ lavo so najbolj primerni izhodni transformatorji za zvočnike z jedrom 15X15 mm. Takšen trans¬ formator je treba najpreje raz¬ dreti in razmotati. Obstoječo žico bomo uporabili za II. in III. na¬ vitje, medtem ko bomo za I. (pri¬ marno) navitje, ki ga bo moč pri¬ ključiti na omrežje, uporabili 0,10 mm debelo z lakom izolirano ba¬ kreno žico. Podatki za navitja: I. (primarno) navitje 4.400 ovo¬ jev (začetek »a«, konec »b«). II. (sekundarno) navitje 103 ovojev (začetek »c«, konec »d«), III. (sekundarno) navitje 600 ovojev (začetek »e«, konec »f«). Vsa navitja motamo v isti sme¬ ri in sproti označujemo začetke in konce z zgoraj označenimi čr¬ kami. (To označbo najlažje na¬ pravimo na košček papirja, ki ga prilepimo na žico s selotejpom). Te označbe so zelo važne za pra¬ vilne vezave, ki bodo kasneje oz¬ načene na shemah. b) Izdelava releja Tokovi, ki jih propušča transi¬ stor, so sicer tudi 1000-krat večji od krmilnih impulzov, a vendar so v resnici še vedno dokaj šibki, zato mora biti rele izredno ob¬ čutljiv. Industrijski releji za tak- 100 šne svrhe so izredno precizni in zelo drogi. Da bi premostili to težavo, si bomo sami izdelali pri¬ meren rele iz majhnega elektro¬ magneta, ki ga sestavljata dve običajni tuljavici stare radijske slušalke. Magnet bomo to pot od¬ stranili in uporabili le obe že¬ lezni jedri, ti pa pritrdili na nosi¬ lec iz železne pločevine. Na pod¬ robnejši skici je prikazana oblika nosilca, ki je hkrati tudi vez med obema poloma in kotvo. Ta nosi¬ lec naj bo izdelan iz 1 mm debe¬ le železne pločevine, ki jo lepo ukrivimo, kot je razvidno na skici. Občutljivost releja nam jamčita že sami tuljavici, ki sta izdelani iz ogromnega števila navojev tan¬ ke žice. Njun ohmski upor obi¬ čajno znaša okrog 2.000 ohmov. Občutljivost in precizno delova¬ nje releja pa bomo dosegli z ob¬ čutljivo kotvo, zato si to izdelaj¬ mo iz čim tanjše železne pločevi¬ ne. Še najbolj se obnese pol-je- klena pločevina, iz katere so iz¬ delani zaklopi pri fotoaparatih. Kotvica je izdelana v obliki tan¬ kega traku, kateremu na koncu zakovičimo srebrni kontakt (iz ka¬ kega starega releja), če pa tega nimamo pri roki, si iz 1 mm debe¬ le bakrene žice napravimo malo zakovico in to po zakovičenju po- cinimo s spajkalom. Na vsaki strani te zakovice, ki jo previdno izgladimo s polirnim papirjem si izdelamo še dva kotnika iz me¬ deninaste pločevine in obema v enaki višini vgradimo podoben kovinski kontakt. Rele bomo mo¬ rali vgraditi na ustreznem prosto¬ ru, kot je razvidno iz skice tran- sistorija, enako tudi oba kontak¬ ta. Ta dva namestimo tako, da bo kotvica prilegnjena k zgornje¬ mu, medtem ko bo do spodnjega 101 Slika 4 Slika 5 prav majhen razmak — približno 0,5 mm, oziroma za spoznanje manj, kolikor znaša oddaljenost kotvice od polov elektromagneta. To se da s pinceto prav lepo na¬ ravnati. Tako se tudi kotvica ob pritegnitvi elektromagneta ne bo prilegnila jedroma, kajti to je ne¬ varno, da bi zaradi malenkostne¬ ga omagnetenja, po prekinitvi toka le ne popustila. Če bi se to le zgodilo, potem je najbolje, da kotvico z notranje strani prelepi¬ mo s selotejpom, ki preprečuje neposreden dotik z jedroma. c) Priprava tuljavic (oscilacij- ske, bazne in reakcijske) na feritu Feritno palico najprej omota¬ mo oz. izoliramo s selotejpom. Preko njega bomo namotali tan¬ ko žico-pletenico (če te nimamo, vzamemo lakirano žico 0,20 mm). Motati bomo začeli kakih 5 mm od levega kraja. Začetek označi¬ mo z »1«, nakar namotamo 55 ovojev. Tu žice ne pretrgamo, temveč jo 5 cm dlje očistimo izo¬ lacije, jo spodvijemo in označimo z »2«, ter namotamo zatem še 15 ovojev. Tu pustimo kakih 5 cm žice a konec označimo s »3«. Po majhnem presledku dodamo še ločeno tuljavico s 15 ovoji, pri čemer začetek označimo s »4«, a konec s »5«. Da bodo ovoji trdni, jih prelepimo s selotejpom; konce žic lepo očistimo izolacije in jih imamo pripravljene za pri¬ ključek na vijake. Tako smo do¬ bili malo napravico, ki nam bo lahko služila kot feritna antena pri gradnji transistorijskih spre¬ jemnikov. Sam ferit najlažje pri¬ trdimo na prozorno ploščo s po¬ močjo dveh medeninastih trakov in dvema vijakoma. d) izdelava stikala — tipkala Zanj potrebujemo 0,5X7X60 mm trak iz prožne medenine, (sl. 2). Tega pritrdimo z dvema vija¬ koma, vendar tako, da bo eden od njiju izoliran od medeninaste pločevine. Pri tem napravimo pač večjo luknjo, a vijak izoliramo s cevko iz plastične mase. Da bo tipkalo imelo prosti hod, bomo ob pritrditvi vdeli vmes še dve izoiirni podložki ali cevki. Notra¬ nji izolirani vijak povežemo še s Slika 6 102 kontaktnim vijakom, ki ga name¬ stimo ob koncu medeninastega traku. Tako bo ta vijak ob priti¬ sku na tipkalo kratko sklenjen z medeninasto ploščico oz. drugim vijakom. e) vgraditev baterij Da bo eksperimentiranje s to napravo čim bolj preprosto, smo poskrbeli tudi za priročno napa¬ janje z baterijskim tokom. Za vse naše poizkuse bomo potrebovali baterijski tok 4,5 ali 9 voltov na¬ petosti, zato sta potrebni dve plo¬ ski bateriji. Način vgraditve teh je razviden iz fotografij (sl. 1, 5 in 6), sicer pa to delo prepušča¬ mo vam samim in vaši iznajdlji¬ vosti. Priporočljivo pa je, da v vsakem slučaju predvidite na gor¬ nji plošči dvakrat po 2 priključna vijaka, tako da bo priključek ba¬ terij kar najbolj enostaven. Ostali napotki: Preden se lotite izdelave tran- sistorija si preskrbite vse sestev- ne dele, ki smo jih že popreje navedli v posebnem seznamu. Prav tako si popreje izdelajte tu- vse dodatne dele, ki jih morate vgraditi neposredno v škatlo iz prozorne plastične mase. Te v enakem razporedu razstavite na bel kos papirja in zatem šele, ko ste izmerili približno dimenzije pojdite kupit primerno škatlo iz prozorne plastične mase. Lahko se zgodi, da kdo od vas ne bo n. pr. dobil ustreznih vrtilnih kon¬ denzatorjev s sljudno izolacijo, ki so dokaj manjši, pa se bo moral odločiti za kondenzatorje z zrač¬ no izolacijo, ki so dokaj večji. V tem slučaju boste morali kupiti nekoliko večjo škatlo. Ko ste tudi to opravili, si napravite podroben načrt na kosu papirja: na njem točno označite vse točke za vija¬ ke (pritrdilne in kontaktne), po¬ tem pa prilepite načrt na zunan¬ jo stran dna škatle. Vrtanje plastičnih mas je zelo zamudno in tudi tvegano, zakaj ob izvrtini kaj hitro nastane raz¬ poka, ki kvari izgled. Mnogo hi¬ treje in lažje vam bo šlo delo iz¬ pod rok s šilom, ki ga vsakokrat dodobra segrejete na špiritnem gorilniku, zatem položite na oz¬ načeno točko vašega načrta in narahlo pritisnete. Šilo bo kar samo zdrknilo skozi plastično ploščo, zato pazite, da luknje ne bodo prevelike. Ker šilo ni ena¬ komerno zadebeljeno, boste kaj lahko napravili najbolj ustrezne luknje, s tem da ga boste poti¬ snili vselej le cfo določene višine skozi dno. Vse izvrtine bodo se¬ veda nekoliko zapacane, posebno na notranji strani, zato jih lepo obrežite z britvico. Ko so vse iz¬ vrtine gotove lahko začnete z montažo. Pri montaži posebno pazite na označbe polaritete. To je važno zlasti pri elektrolitskih kondenzatorjih in diodah. Pove¬ mo naj vam, da imajo vse diode na eni strani belo ali rdečo piko. Na tisti strani bo vselej negativ¬ na polariteta oz. minus pol. (sl. 2). Tudi transistor ima 3 priključ¬ ke, ki so si med seboj sila raz¬ lični in jih ne smemo zamenjati. To so kolektor, baza in emitor. Zapomnimo si: vsak transistor ima na plašču spodaj belo ali rdečo piko, s katero je označen kolektor (sl. 2). Srednja žica je vselej baza, medtem ko je preo¬ stala žica nasproti kolektorja vse¬ lej emitor. Pri nakupu transistorja tudi pazimo, da dobimo običaj¬ no vrsto transistorjev pnp, a ne npn, ki imajo razno nasprotno polariteto. To sicer mnogo ne moti, je pa nerodno zaradi vezav, če bi vsak od obeh naših transi¬ storjev pripadal drugemu sistemu. Na koncu še nekaj besed o dodatnih pripomočkih. Poleg ra¬ dijskih slušalk, potrebujemo tudi primeren merilni instrument. Za te poskuse bi bil seveda idealen mali mikro-volt in ampermeter, ki pa je zelo drag. Mi smo seve¬ da našli cenejšo rešitev — gal- vanoskop z magnetno iglo, ki je sila občutljiv, nima pa seveda ustrezne skale za točne meritve, (sl. 7). Kljub temu nam bo zelo dobrodošel. Izdelali si ga bomo iz starega kompasa, katerega bomo obdali z dvema navitjema po 50 navojev kot je prikazano na skici. Kdor ima le magnetno iglo, si bo izdelal malo leseno skrinjico iz vezane plošče, ki pa ne sme biti zbita z železnimi žeb¬ ljički ali vijaki, temveč naj bo zlepljena. (Veste pač, da železni predmeti vplivajo na položaj magnetne igle). Takšni galvanoskopi so izred¬ no občutljivi tudi za najmanjše oz. najbolj šibke tokove. Razum- Slika 8 Ijivo pa je, da jih pri meritvah galvanoskopov zasukamo vselej tako, da bo lega magnetne igle vzporedna z obema navitjema. Podobno kot z merilnimi in¬ strumenti je tudi z mikrofoni. Ti so zelo dragi. Zato vam priporo¬ čamo, da si nabavite le mali mi¬ krofonski vložek za telefone, ki ga montirate na malo deščico tako kot je prikazano na posebni ski¬ ci (sl. 8). Omenimo naj še, da za pri¬ ključek transformatorja na omrež¬ no napetost pripravite kos dvoj¬ ne izolirane žice, katero na obeh koncih opremite z vtikačem. Eden je pač namenjen za stensko vtič¬ nico, drugi pa za vtičnico na transistoriju, na katero je priklju¬ čeno primarno navitje. Drugič bomo pristopili že k poskusom in izdelavi prvih elek¬ tronskih naprav. Spoznali boste, da je tale transistorij zares uni¬ verzalna priprava, ki Vas ne bo le navdušila in vam pripomogla k spoznavanju sodobne elektro¬ nike, temveč vam bo tudi zelo koristen in uporaben pripomoček pri marsikaterem domačem opra¬ vilu. Mnogo uspeha pri delu! Miloš Macarol 103 teodolit Celotna priprava je sestavljena iz treh delov: 1. teodolit 2. glava stojala 3. noge stojala Material bela pločevina (od konzervnih škatel), pocinkana pločevina 0,65 mm in 0,85 mm in 1 mm, 13 kovinskih vijakov s ci¬ lindrično glavo, 5 mm dolžina 3 cm, letve iz smrekovine. 3 ploče¬ vinasti kotomeri, 2 kovinska vija¬ ka 3 mm, dolžina 1 cm z vtopno glavo in matice za vse vijake. 1. TEODOLIT: Daljnogled (5) naredimo iz tanke pločevine od konzervne škatle primerne velikosti. Izreže¬ mo pravokotnik 14cmX8cm in ga zvijemo okoli okroglega žele¬ za z 2,5 cm premera kot plašč valja. Pri tem uporabljamo samo leseno kladivo. Robova plašča valja bosta segla nekoliko eden preko drugega. Da se bo ta plašč dobro prilegal na okroglo železo, ga zavežemo z mehko ži¬ co (bakreno). Najprvo cinimo oba konca robov in sredino, nato pa vzdolž celega robu. Pri tem ne hitimo, ampak s segrevanjem lepo zalivamo s činom špranjo med obema roboma, ki mora biti čim ožje stisnjena. Na en konec cevi daljnogleda pricinimo okrog¬ lo ploščico 8, ki ima v sredi luk¬ njico 7. Naš daljnogled seveda nima leč in okular nam tu nado- mestuje ta luknjica. Večja kot 6 mm ne sme biti, ker sicer merje¬ nje ne bo točno. Raje manjša. V drugi konec cevi vtaknemo dve ploščici 6 v križnem preseku. Vsaka ploščica (slika a) ima namreč zarezo do polovice. Na sliki b vidimo dve ploščici sestav¬ ljeni v križasti presek. Ta križ nam omogoča točnejše merjenje. Vzdolž cevi daljnogleda pricini¬ mo kotomer, ki mu od spodnjega pravokotnega dela pustimo samo 0,5 cm ozek pas za cinjenje na cev. Osi daljnogleda ne vtaknemo skozi cev, ker bi nas motila pri gledanju in merjenju. Iz 1 mm debele pločevine naredimo drža¬ lo daljnogleda 16 (slika č v per¬ spektivi in d v preseku). Se pred- no pločevino zakrivimo, zvrtamo ležišči za dve osi, 3 iz kovinskih vijakov z vtopno glavo M 3 dol¬ žine 1 cm. Vrtino 3 mm še prevr¬ tamo z večjim svedrom (slika e). Če je treba, glavo vijaka še ne¬ koliko spilimo, da ne bo štrlela iz pločevine. Predno pritrdimo to držalo 16 na cev 5, moramo dob¬ ro paziti, da bo os, ki jo tvorita oba vijaka, res v optični osi dalj¬ nogleda, to je v osi valja in v središču kotomera. Če se pri tem ne potrudimo, bodo naša mer¬ jenja napačna. Držalo daljnogleda 4 naredimo iz pocinkane pločevine 0,85 mm. Ležišča za osi 3 zvrtamo šele po krivljenju in pri tem tudi pazimo, da ne bosta postrani. Na srednji pravokotni ploskvi (30X60) zvrta¬ mo v sredini vrtino 5 mm za pri¬ trditev na osnovno ploskev teo- dolita 9 in po tem še na glavo stojala 2. Na eni strani tega dr¬ žala pricinimo zgoraj in spodaj kazali 2 in 12 za merjenje. Glej sliko 2. Iz pocinkane pločevine 0,65 mm (lahko tudi debelejše) iz¬ režemo osnovno ploščo teodolita 9, v sredini zvrtamo vrtino 5 mm in točno v sredini pricinimo (či¬ sto malo) dva kotomera, ki jima odrežemo spodnji pravokotni del. Ker se mora držalo daljnogleda vrteti nad osnovno ploskvijo teo¬ dolita, damo med njiju podložko 11 po možnosti iz 1 mm debele medeninaste pločevine, s preme¬ rom 5 cm, zato, da drži še oba kotomera. Tudi plošča ima v sre¬ dišču vrtino 5 mm, ki se mora ujemati z vrtino v osnovni plo¬ skvi teodolita. 2. GLAVA STOJALA Iz 1 mm debele pločevine izre¬ žemo krog s premerom 10—14 cm, s črtalom mu začrtamo tret¬ jine in v središču zvrtamo vrtino 5 mm. Izdelamo tri držala za no¬ ge stojala 15 in jih zakovičimo z aluminijastimi kovicami 3 mm, pri čemer vrtine na okrogli plošči zgoraj povrtamo, da bo po kovi- čenju ostala ta ploskev zgoraj ravna. Kovico moramo seveda za to primerno skrajšati s kleščami ščipalkami. Glej sliko f. 3. NOGE STOJALA naj bodo zložljive, da bo teo¬ dolit primernejši za prenašanje. Na glavo stojala, to je na držala za noge pritrdimo z vijaki 5 mm po 2 tanjši letvici. Na drugi (spodnji) strani letve pa zvrtamo tri vrtine 5 mm za položaje 1, 2, 3. Ravno tako na eni strani de¬ belejše letve. Ko je stojalo izteg¬ njeno, so vijaki 5 mm v položaju 2, 3, ko pa je zloženo, pa v polo¬ žaju 1, 2. Vijak 2 je torej vedno na svojem mestu. Pri iztegovanju oziroma zlaganju stojala, premi¬ kamo samo en vijak v položaj 1 ali položaj 3. Paziti moramo, da so razdalje med položaji 1, 2 in 3 enake. 104 UPORABA MODELA TEODO- LITA: Noge iztegnemo in postavimo teodolit na določeno mesto. Pri tem pazimo, da je osnovna plo¬ skev teodolita v vodoravni legi. Za ta model ni treba posebnih dodatkov za niveliranje v vodo¬ ravni položaj, ker itak ni name¬ njen za točnejša merjenja. Pri vodoravnem merjenju kotov usmerimo daljnogled in osnovno ploskev daljnogleda v začetni po¬ ložaj merjenja tako, da kaže ka¬ zalec 12 na 0. Pri merjenju kota vrtimo daljnogled na držalu v vodoravni legi v zaželjeno smer. Pri tem pazimo, da se osnovna ploskev ne premakne. Potem pre¬ beremo izmerjeni kot. E. M. KOSOVNI SEZNAM TEODOLITA 1. Navpični kotomer (180°) — pločevinast 2. Kazalo za navpično merjenje kotov — bela pločevina 3. Os daljnogleda — 2 kovinska vijaka z vtopno glavo 3 mm dolži¬ na 1 cm 4. Držalo daljnogleda — pocinkana pločevina 0,85 mm 5. Daljnogled dolžine 14 cm, premera 2,5 cm — bela pločevina 6. Objektiv daljnogleda, dve ploščici 2,5 cm X 2,5 cm, bela pločevina 7. Okular— vrtina 6 mm 8. Ploščica okularja s premerom 2,5 cm — bela pločevina 9. Osnovna plošča teodolita premer 11 cm — pocinkana pločevina 0,65 mm 10. Dva kotomera 180° + 180° = 360° 11. Podložka za držalo daljnogleda premer 5 cm, pločevina 1 mm 12. Kazalo za vodoravno merjenje kotov — bela pločevina 13. Ležišče glavne osi, premer 5 mm 14. Okrogla plošča stojala, premer 10 cm, pocinkana pločevina 0,8 do 1 mm 15. Držalo za noge stojala — pocinkana pločevina 0,85 mm — 3 kom. 16. Držalo daljnogleda z osjo — pločevina 0,85 mm 17., 18. Zgornja letev zložljivega stojala — smrekovina 60 cm X 2 cm X 0,5 cm — 6 kom. 19. Spodnja letev zložljivega stojala — smrekovina 60 cm X.2cm X 2 cm — 3 kom. 105 svetlobne naprave za svečano zabavo V drugi številki TIM-a smo ob¬ javili nekaj preprostih električnih naprav, ki nam bodo služile pri ustvarjanju prazničnega vzdušja ob praznovanju Novega leta do¬ ma ali v šoli. Tudi sedaj vam predlagamo še nekaj enostavnih vendar zelo učinkovitih svetlobnih priprav, ki bodo prispevale k ustvarjanju lepšega videza naših svečanih zabav. Vtis migota¬ nja zvezd ali snežink dosežemo s kaj preprostimi napravami. Ena najenostavnejših deluje s pogo¬ nom na topel zrak, ki struji okrog prižgane električne žarnice na le¬ stencu v sobi. Na lestencu so žar¬ nice običajno obdane s steklenimi opalnimi ali rahlo obarvanimi senčniki. Te odstranimo, namesto njih pa si naredimo enostavno žično ogrodje, na katerega bomo pritrdili vrteči se valj kot kaže skica 1. Na vrhu žičnega ogrodja si točno nad žarnico pustimo do 2 cm dolg kos žice, ki ga s pilo opilimo v konico, na kateri se bo vrtel valj. Valj je izdelan iz risalnega papirja. Plašč valja pre¬ luknjamo z luknjači različnih de¬ belin, na vrhu valja pa si izreže¬ mo vetrnico kot jo kaže skica 2. Plašč valja lahko po posameznih delih z notranje strani oblepimo z obarvanim celofanom. Ko bodo žarnice gorele se bo zaradi to¬ plotnega toka valj pričel vrteti in po stenah sobe se bodo pre¬ mikale raznobarvne svetlobne lise kot zvezde ali plešoče snežinke. Podoben vtis plešočih snežink dosežemo še z dru¬ go tako pripravo. Izdelamo valj visok okrog 30 cm s premerom 15 do 20 cm in vanj vgradimo os. Valj naj bo iz lepenke, lahko pa za to uporabimo tudi prazno več¬ jo konzervno škatljo, ki jo prevle¬ čemo s kartonom. Iz žice izdela¬ mo pokončno ogrodje tako, da se valj po višini lahko vrti skica 3. Spodnji del osi valja priostri¬ mo v konici okrog katere se bo valj vrtel. Ogrodje pritrdimo na večjo deščico, na katero pritrdi¬ mo tudi miniaturni baterijski elek- tromotorček z reduktorjem, ki nam bo služil za počasno vrtenje valja. Na os pod valj pritrdimo večje kolo z žlebom — jermenico na os reduktorja baterijskega elektromotorčka pa majhno kolo z žlebom — ter tako izdelamo prenos — za zelo počasno vrte¬ nje valja. Valjev plašč po vsej ploskvi prelepimo s kosci zrcala velikosti 1—5 dinarskih kovancev. Za lepilo uporabljamo gost vroč mizarski klej. Ves plašč valja je tako prevlečen z majhnimi zrcali, ki jih razrežemo iz večjega razbi¬ tega zrcala ali pa le tega kar razbijemo (seveda ne novega). Paziti moramo, da se ne poreže¬ mo, pri razbijanju pa pazimo na oči — uporabljajmo očala! Priprava je s tem gotova. Ra¬ bimo le še eno ali dve namizni svetilki, ki ju usmerimo v valj. Svetloba se bo z ogledalc na va- 106 Iju odbijala na vse strani, ker se pa valj počasi vrti, se bodo po stenah sobe premikali »zajčki« kot kosmi snežink. Namesto valja lahko uporabimo tudi večjo pre¬ drto žogo ali pa star neuporaben šolski globus, ki ga prav tako pre¬ lepimo s kosci ogledala. Enak učinek premikajočih se svetlobnih lis — zvezdic ali sne¬ žink lahko dobimo tudi z upora¬ bo počasi se vrteče okrogle plo¬ šče, ki je vsa preluknjana, če za njo postavimo namizno svetilko ali še bolje, če za njo postavimo diaprojektor — skica 4. Vso pri¬ pravo pritrdimo na manjšo desko (2X20X40 cm). Okroglo ploščo s premerom okrog 30 cm izrežemo iz 3 mm debele vezane plošče, iz aluminijaste pločevine ali pa kar iz debelejše bele lepenke. Ploščo na gosto preluknjamo — lepenko z raznimi luknjači, les ali pločevino pa prevrtamo s svedri. Točno v sredini pritrdimo os — 5 cm dolg vijak z maticami in podložkami. Nosilec za os nare¬ dimo iz 2 mm debele pločevine ali deščice iz trdega lesa — ski- OPPOGLA PR£ : 1MWA-NA , PLOŠČA /Z L£PEKK£, V£2AU£ P/OSC£ -AU PLOČEVINE ELE£TPOMOTOPC£H x žepna Mm Po A NAMIZNA SVETUPA(pIAPPOZEPTOP) /206 s m c A A 107 ca 5. Da os lepo gladko teče, vložimo v ležišče medeninasto cevko, skozi katero vtaknemo os — vijak M 4. Zo pogon zopet uporabimo baterijski elektromo- torček. Okroglo preluknjano plo¬ ščo na notranji strani prelepimo z raznobarvnim celofanom. Teh nekaj primerov bo verjetno zadostovalo za delo, ob njih pa boste sami gotovo našli še veliko boljših in bolj izvirnih rešitev. Teodor Kreuzer OPOMBA: Skico 5 objavljamo na strani 127 ceneno modelarsko orodje Za rezanje lepenke, kartona, papirja, usnja in furnirja rabimo tako imenovani aranžerski nož, ki si ga izdelamo sami iz lista iz¬ rabljene žage za kovine. Iz ene¬ ga lista naredimo dva noža. S sekačem poševno presekamo list na dva dela. Iz 4 mm debele ve¬ zane plošče izrežemo dva ročaja enako široka kot je list žage in 2 cm krajši od rezila. Na vsako stran rezila damo po eno dešči¬ co ter vse skupaj povijemo s knji- goveškim platnom, ki ga prej premažemo z vročim mizarskim klejem. Na brusilnem kolutu in še na kamnu izbrusimo poševno rezilo in dobili bomo odličen nož. Skica 2 Teodor Kreuzer Pri modelarstvu, prav tako pa tudi pri drugem delu zelo pogo¬ sto uporabljamo manjše pile raz¬ nih presekov. Teh kot mladi ama¬ terji nikoli nimamo dovolj, lahko pa si jih izdelamo sami. Za osnovo vzamemo 15 do 25 cm dolge letve raznih presekov (pravokotnik, kvadrat, trikotnik, krog, polkrog, klin itd.). Letve naj bodo iz trdega lesa. Nanje z vro¬ čim gostim mizarskim klejem pri¬ lepimo steklenec, ki ga že preje oblikujemo po letvi. 10 cm letve pustimo gole kot ročaj. Če pre¬ lepimo letve z različno grobim steklencem, dobimo tako različ¬ no grobe pile, ki nam bodo pri obdelavi lesa, zlasti pa mode¬ lov prav odlično služile. Ko se po daljši uporabi steklenec obrabi in strga papir, vse skupaj namo¬ čimo v vročo vodo za en dan in letev lahko ponovno uporabimo za novo pilo. 108 elektro¬ magnet z vrtljivo železno kotvico Magnet pozna vsakdo od vas. Kaj pa elekromagnet? O, prav zanimiva naprava, ki jo koristno uporabljamo na vse mogoče na¬ čine: v železarnah z elektromag¬ neti raztovarjajo železo, elektro¬ magnet je sestavni del vsa¬ kega brzojava; tudi električni mo¬ torji so v bistvu sestavljeni iz elektromagnetov in prav tako električni zvonci, precizni releji v avtomatičnih telefonskih centra¬ lah in še marsikje. Elektromagnet sestoji iz kosa železa, okrog kate¬ rega je navita izolirana žica. Ce skozi žico spustimo istosmerni tok, postane železo magnetno, ko tok izključimo, magnetizem zopet izgine. O tem se lahko prepriča¬ te, če na debelejši žebelj namo- tate 0,2 do 0,4 mm debelo izoli¬ rano žico in oba konca priključi¬ te na plosko baterijo. Žebelj bo naenkrat pritegnil cel kup malih žebljičkov. Brž ko pa boste ba¬ terijo izključili, bodo žebljički po¬ padali z žeblja. Naša napravica je izdelana iz dveh takšnih elektromagnetov, katerima dodamo še vrtljivo že¬ lezno kotvico. To napravico si iz¬ delamo na sledeči način: V debelejšo deščico zabijemo dva močnejša žeblja, na katera smo hkrati nadeli dve okrogli ploščici iz debeljšega kartona. Žeblja naj bosta razmaknjena drug od drugega 4 cm. Na levi žebelj namotamo 80 do 100 ovo¬ jev izolirane žice in sicer v smeri urinega kazalca, nakar preidemo z žico v rahlem loku na drugi že¬ belj in nanj prav tako namota¬ mo 80 do 100 ovojev žice, toda tokrat.v obratni smeri urinega kazalca. (Na ta način namreč do¬ bimo elektromagnet s severnim in južnim polom). Konec žice ne ostane prost, temveč ga omotamo krog spodnjega kovinskega leža¬ ja, ki sestoji iz kovinskega pisala izrabljenega kemičnega svinčni¬ ka. Železna kotva je izdelana iz 5 cm dolgega kosa železne pali¬ ce, debele 1 cm, ki ji damo točno na sredini izvrtati 3 mm veliko luknjo. Kotvico nasadimo na pri¬ merno iglo pletilko, kateri pripra¬ vimo še zgoraj ležaj iz medeni¬ nastega traku. Kotvo naravnamo tako, da se bo gibala tik nad glavicama žebljev, ne da bi va¬ nje zadevala. Zvežimo zatem po¬ la baterije z dvema koncema ži¬ ce ter enega pritaknemo na pro¬ sti konec navitja, z drugim pa se dotaknimo gornjega dela kotve. Po par poskusih se bo železna kotva začela vse hitreje vrteti okrog svoje osi. Z malo vaje bo¬ ste kaj kmalu ugotovili najbolj primerno lego pritaknjene žice. To je v bistvu mali elektromotor- ček z rotorjem brez navitja, ki 109 deluje enako na istosmerni ka¬ kor tudi na izmenični tok nizke napetosti. Kotvica tokrat pred¬ stavlja tudi del prekrinjala, ki ustrezno hitrosti vrtenja vključuje in prekinja električni tok, oziro¬ ma magnetno silo, ki nenehno priteguje oba kraka zdaj k ene¬ mu zdaj k drugemu polu. Pomisli¬ te, kako bi konstruirali podoben elektromotorček s podobnim pre- kinjalom, ki pa bi deloval me¬ hanično. Rešitev je razvidna na skici I -Mi-Ma elektro¬ motorček z dopolnilnim motorjem Ta je v bistvu prav tak, le da smo kotvi dodali dvojno navitje. Navitje obsega na vsaki strani 50 ovojev 0,20 mm debele izolirane žice. Oba konca te žice sta spe¬ ljana pod dve polkrožno ukrivlje¬ ni medeninasti lameli, kateri po¬ ložimo na os, prevlečeno z gu¬ mijasto cevko in ju z obeh strani trdno povijemo s sukancem. Obe lameli ležita pravokotno na vzdolžno os kotve. Električni tok za navitje na kotvi dovajamo po dveh prožno vpetih žicah — »ščetkah«, ki drsita po lamelah. Če imamo pri roki dve bateriji, priključimo eno na puši ali vijaka A in B, a drugo na puši C in D. S spremembo priključkov na eni bateriji bo kotvica spremenila smer vrtenja. -Mi-Ma MATERIAL ZA IZDELAVO VAŠIH MODELOV JE NAPRODAJ V TRGOVINI »MLADI TEHNIK« LJUBLJANA, STARI TRG 5 110 timov načrt meseca gliser za led Zimski čas je za modelarje mrt¬ va sezona, ki jo poživljajo le sob¬ ni letalski modeli. In vedar je še ena zanimiva veja modelarstva, kateri je ravno hladno vreme po¬ goj za njen obstoj. To so gliserji za led. Pri nas so sicer skovaii izraz »ledodrsniki«, ki pa se mi zdi privlečen za lase. Gliser za led je vozilo, ki ga uporabljajo za vožnjo po kanad¬ skih jezerih in rekah, kjer doseže lahko velike hitrosti. Nekoliko spremenjen gliser pa drsi po za¬ sneženih predelih Kanade in Sov¬ jetske zveze. Naš model je seveda precej manj zahteven in se zadovolji že s ploščo, ki meri v premeru vsaj 22 metrov. Posebno dobro se bo počutil na drsališču, seveda, če vam bo uspelo prepričati drsalce, da se za tisti čas umaknejo s plošče. Model poganja motor s poti¬ sno eliso (propelerjem), motor mo¬ ra imeti od 1,5 do 2,5 ccm de¬ lovne prostornine. Lepo izdelan model, z dobrim motorjem bo do¬ segel hitrost celo preko 100 km na uro. Kolikor mi je znano, namerava Občinski odbor Ljudske tehnike Ljubljana-Center organizirati tek¬ movanje s takšnimi modeli, ki se ga bo lahko udeležil vsak. Pa pričnimo z delom. Na načr¬ tu, ki je pomanjšan, je tudi mre¬ ža, ki nam bo pomagala pri po¬ večanju načrta. Stranice kvadrat¬ kov so v merilu 1 : 1 in merijo 10 mm. Če pa želite dobiti original¬ ni načrt na ozalit papirju, pišite na uredništvo revijo TIM in ga boste dobili za ceno, ki bo krila ravno stroške razmnoževanja. Za izdelavo potrebujemo: rezljačo s priborom risalno orodje kladivo klešče bucike izvijač vrtalni stroj svedre '2 in 2 mm škarje za rezanje pločevine spajkalo s priborom rašpo fino in grobo pilo za les fino in grobo pilo za kovino raskavec različnih kvalitet čopič za lakiranje posodico za lak sponke za perilo Za gradnjo pa potrebujmo: vezano ploščo 3X250X450 mm lipov furnir 1—1,5X400X450 milimetrov bukovo ploščico 8X50X110 milimetrov smrekove letvice 3X3X2000 mm (lahko so dolge 500 mm5 smrekovo letvico 4X8X40 mm smrekovo letvico 3X5X100 mm trda balza, smrekovina ali li- povina 35X50X100 mm (lahko zlepimo iz več plasti) jeklena žica 0 2—2,5 X 650 mm jeklena žica 0 0,4 X 3000 mm aluminij 2X100X100 mm bela pločevina 0,2—0,3X70X 100 mm celuloid 0,3X100X100 mm jeklena žica 0 0,4X11—15 mm vijake M 3X25 z matico —14 komadov 400 gr nitro laka 200 gr lepilo (Kol III, Jubinol ali podobno emulzijsko lepilo be¬ le barve). Izdelava: Na vezano ploščo prerišemo nosilno rebro (6) z vsemi legami za rebra in označbami za luknje. Tako izrisano rebro izžagamo. S svedrom 3 mm izvrtamo vse luk¬ nje za pritrdila in smučke. Iz bukove deščine 8 mm izžagamo nosilec motorja (28). Izžagati ga moramo zelo skrbno, sicer oblika ne bo točna in še precej žagic bomo polomili. S 3 mm svedrom izvrtamo luknjo za pritrdilo. Iz¬ rez za motor pa moramo prila¬ goditi motorju, ki ga imamo. Pri tem opravilu moramo paziti, da gleda nastavek za eliso vsaj 3— 5 mm preko konca deščice. Se¬ daj lahko izvrtamo luknje za vi¬ jake, s katerimi bo motor pritr¬ jen na nosilec. Nato luknje s svedrom 3 mm izvrtamo. Motor poizkusno privijemo na nosilec, da ugotovimo, če je izdelan na¬ tančno. Motor nato odvijemo. Iz vezane plošče izžagamo rebra za motorno gondolo (21, 24 in 25). Rrebri 21 in 24 izžagamo dvakrat, saj sta v načrtu le polovici, dru¬ gič pa le po črtkasti črti. Na celi polovici rebra 24 izvrtamo na oz¬ načenem mestu, kjer bo prišla skozi rebro cevka, luknjo s sved¬ rom 3 mm za gorico. Na nosilec (28) prilepimo obe polovici reber 21 in 24, ki smo ju odžagali po črtkasti črti. Simetrala se mora prilegati na simetralo reber. Ko se je lepilo posušilo, z rašpo ob¬ rusimo nosilec tako, da se okrog¬ lina reber lepo nadaljuje preko roba nosilca. Tako obdelan nosi¬ lec z rebri prilepimo na nosilno rebro. Prerišemo in izžagamo po dva¬ krat še trupna rebra (2, 5, 8, 9 in 11) in jih lepo obdelano z raskavcem. Nosilno rebro položi¬ mo na ravno podlago in rebra prilepimo pravokotno na nosilno rebro na črte, ki označujejo polo¬ žaj reber. Ko smo rebra prilepili z lepilom in počakali, da se je lepilo posušilo, lahko še v utore na rebrih prilepimo dve letvici 3X3 mm (4), ki smo jih dobro očistili in so dolge 420 mm. Let¬ vice pritrdimo z bucikami na reb¬ ra. Zadnji del letvic moramo po¬ ševno odrezati, da se tesno pri¬ legajo ob nosilno rebro. Tu že lahko prilepimo polnilo (16). Le¬ pilo naj se posuši. Model sedaj postavimo tako, da stoji nosilno rebro navpično. Na drugi strani prilepimo še preostalo polovico reber. Tudi na nosilec motorja (28) prilepimo preostalo polovico reber 21 in 24 ter na koncu celo rebro 25. Z bucikami pritrdimo rebro k pod¬ lagi in na nosilno rebro, da do¬ bimo res pravi kot med rebri in nosilnim rebrom. Tudi tu prilepi¬ mo še preostali letvici (4) ter na¬ to še polnilo (16). Tako izdelan model je pripravljen za pritrditev smučk in pritrdil. Iz aluminijaste 111 ) 20 mm pločevine debeline 2 mm izžaga- mo prednjo (3) in zadnjo smučko (14) ter pritrdili (26 in 27). V smučki izvrtamo dve luknji s sved¬ rom 3 mm, v pritrdili pa eno luk¬ njo 3 in eno 2 mm. V luknje s premerom 2 mm bomo pritrdili žico za vagico. Pritrdila upogne¬ mo pod pravim kotom po črtkasti črti. Vse te dele modela pritrdi¬ mo z vijaki M 3 na nosilno rebro in nosilec motorja. Vijake dobro privijemo in navoj deformiramo, da se ne bi kasneje odvil zaradi vibracij motorja. Iz jeklene žice 0 2 do 2,5 mm izdelamo še sta¬ bilizacijske smučke (12). Na na¬ črtu točno vidimo, kako moramo žico zakriviti. Pri delu smučke, ki ga pritrdimo na nosilno rebro, moramo oba konca žice trdno poviti z bakreno žico debeline 0,3 do 0,5 mm, ki smo jo očistili izo¬ lacijske plasti in vse dobro za- spajkati. Tako izdelano smučko imamo za vzorec pri izdelavi dru¬ ge, ki pa mora biti zrcalno ob¬ delana. To pomeni, da mora biti obrnjena na drugo stran, tako kot vidimo predmete v zrcalu. Obe smučki pritrdimo skozi luknji na nosilnem rebru z vija¬ koma M 3, ki smo jima dodali še po dve podložki. Naš gliser se¬ daj že dobiva obliko. Iz vezane plošče izrežemo še obe opori smučk (13) in jih prile¬ pimo ob rebro (11). Sedaj izdelamo rezervoar (22). Na belo ali bakreno pločevino prerišemo razviti plašč rezervoar¬ ja in ga s škarjami za pločevino natančno izrežemo. Nato izvrta¬ mo vse tri luknje s svedrom 2 mm in zapognemo vse robove po črt¬ kasti črti pod pravim kotom. Sedaj zapognemo še stranice. Tako smo dobili kvader. Nato poiščemo pri¬ merne cevke. Uporabne so cevke iz kemičnega svinčnika. Cevke odrežemo na velikost, kot je raz¬ vidna na stranskem risu gliserja in jih prispajkamo v luknje. Se¬ daj zaspajkamo še stranice, pri tem nam pomagajo robovi, da spoj bolje drži. Tako izdelan re¬ zervoar preiskusimo na ta način, da dve luknji zapremo s prstom in potopimo rezervoar v vodo. Skozi preostalo luknjo pihamo. Ce nikjer ne uhajajo zračni me¬ hurčki, je rezervoar dober, sicer pa opazimo napako in jo odpra¬ vimo. Izdelan rezervoar prilepimo na nosilec motorja med rebro 21 in 24, tako da cevko za gorivo potisnemo skozi rebro 24. Pričnemo s prekrivanjem. Za prekrivanje nam služi furnir (7), ki ga moramo predhodno dobro očistiti, da bo gladek. Najprej bomo prekrili obe stranici trupa. Odrežemo dva kosa. ki naj bosta nekoliko večja od stranice. Na mestu, kjer pride iz trupa stabi¬ lizacijska smučka, moramo pre¬ kritje prevrtati. Z lepilom nama¬ žemo vse letvice in rebra ter pri¬ lepimo stranico. S sponkami za perilo jo dobro pritrdimo k letvi¬ cam. Medtem ko se lepilo suši, lahko pričnemo prekrivati motor- sko gondolo. To bo malo težje, ker je gondola okrogla. Iz fur¬ nirja odrežemo tanke pasove, ki jih bomo lepili drugega poleg drugega, dokler ne pridemo okoli reber. Upoštevati je treba, da je rebro 24 najširše, zato morajo bi¬ ti trakovi na tem mestu najširši, proti rebru 21 in 25 pa vedno ožji. Trakovi naj bodo na rebru 24 široki od 5—8 mm (Širši ne smejo biti). Trakove pritrdimo z bucikami. Zunanje strani gliserja, kjer je glava motorja, ni treba prekriti (med rebrom 24 in 25). Na trupu se je lepilo že posu¬ šilo in lahko odstranimo sponke. Z raskavcem odvzamemo odvečni furnir. Nadaljujemo s prekriva¬ njem trupa. Najprej izrežemo gornjo stranico in nasprotno spodnjo stranico. Na mestih, kjer gledajo iz trupa pritrdilo in smuč¬ ki, moramo napraviti primeren iz¬ rez. Z lepilom namažemo rebra, letvico-in nosilno rebro ter prile¬ pimo stranici. Pritrdimo jih z bu¬ cikami. Ko se je lepilo osušilo, očistimo odvečni furnir z raskav¬ cem in ponovimo postopek pre¬ krivanja še na ostalih stranicah. Ko se lepilo suši, izdelamo dve polovički polnila (20) za motar¬ sko gondolo. Za to je primerna trda balza, uporaben pa je tudi vsak drug mehak les. Polnila pri¬ lepimo na nosilno rebro in rebro 21 . Iz trde balze, ki smo jo zlepili v več plasteh, ali iz celega kosa mehkega lesa izdelamo nos (1) in ga prilepimo na rebro (2). Ko se je lepilo posušilo, obdelamo polnilo (20) z rašpo, celo gon¬ dolo pa z raskavcem, da bo lepo okrogla. Tudi trup dobro očistimo z raskavcem. Iz vezane plošče izžagamo obe strani kabine (18) in jih prilepi¬ mo na model. Ravno tako izžaga¬ mo še po dve polovici opor 10 in 19 ter jih prilepimo, izdelamo še polnila 15 in 29 in jih prilepimo med opore na obeh straneh no¬ silnega rebra. Polnila nato obde¬ lamo po obliki opor. Preostane nam še prekritje. Ker je obilka prekritja precej komplicirana, je najbolje, ako najprej izdelamo šablono iz kartona. Ko je ta po¬ polnoma točno izdelana, izreže¬ mo po obliki šablone dva kosa furnirja za prekritje. Z lepilom namažemo vse robove opor, pol¬ nil in stene kabine ter robove prekritja, kjer se dotika trupa in gondole. Z bucikami in sponkami za perilo nato fiksiramo prekritje na model. Ko je lepilo suho, oči¬ stimo ves model z raskavcem. Na levo stabilizacijsko smučko, gle¬ dano v smeri vožnje, prispajka¬ mo še pritrdilo (30), ki smo ga izdelali iz 3 mm debele žice. Model lakiramo z nitro lakom. Najprej ga prelakiramo dvakrat s prozornim lakom in po vsakem lakiranju očistimo model s finim raskavcem, nato lakiramo še tret¬ jič. Motarsko gondolo, posebno mesto med rebrom 24 in 25 laki¬ ramo še četrtič. Končno lakiramo še z barvastim lakom, v barvi po svojem okusu. Iz celuloida izre¬ žemo kabino in jo prilepimo na model. Nitro lak je primeren za diesel motorje, ker gorivo temu laku ne škoduje. Če pa imamo motorje z žarilno svečko ali »glow plug« motorje, pa moramo za la¬ kiranje uporabiti raztopino pleksi stekla v bencolu. Gorivo za te motorje namreč razjeda nitro lak. Če nam je mogoče, si nabavimo »epoxy« lak. Ta lak je sestavljen iz dveh delov, ki jih pred upora¬ bo zmešamo. Lak, imenuje se azolit, ja napravljen iz posebnih smol in je obstojen v vseh mode¬ larskih gorivih. V inozemstvu ga prodajajo pod imenom »fuel pro- ofer«. Ko je lak suh, pritrdimo motor. Na notranji strani gondole iz¬ vrtamo luknje v prekritje, da lah¬ ko potisnemo vijake za pritrditev motorja skozi nosilec. Na na¬ sprotni strani pa nasadimo motor in ga z maticami dobro pritrdimo. 117 Izdelava elise, kako vžgemo motor, štartanje. Kot sem že povedal, ima mo¬ del potisno eliso. Ker takih elis pri nas ne dobimo, si jo morate izdelati Sami. Na kos bukovega lesa (31) pre¬ rišemo tloris in z rezljačo izžaga- mo natančno obliko. V načrtu je samo polovica elise, ostalo polo¬ vico bomo morali še posebej na¬ risati. Ko smo izžagali celo polo¬ vico, obdelamo z grobo pilo "eli¬ so do roba črte. Sedaj izvrtamo luknjo za os motorja, ki mora bi¬ ti tako velika, kot je os pri va¬ šem motorju. Nato z rašpo obde¬ lamo eliso še v stranskem risu. Elisa je pripravljena za najbolj zahteven posel — profiliranje. Na načrtu vidimo narisane preseke in kote. Puščica kaže smer lete¬ nja in takoj opazimo, kje mora¬ mo obdelati eliso. Z rašpo po¬ snamemo najprej spodnji levi, nato pa še zgornji desni rob. To velja, če gledamo čelni ris v spodnjem kotu risbe v smeri pu¬ ščice. Najprej tako obdelamo en krak, nato pa še drugi. Ko smo eliso z grobo rašpo približno ob¬ delali, nadaljujemo s fino pilo, nazadnje pa še z raskavcem, do¬ kler ni elisa popolnoma gladka. Sledi uravnoteženje elise. Eliso nataknemo na kos žice in ako opazimo, da se povesi na eno stran, težji krak še nekoliko obru¬ simo z raskavcem. Ko je elisa v ravnotežju, jo lakiramo. Eliso pritrdimo na motor tako, da bo spodnja ravna stran obr¬ njena k nam, zgornja ukrivljena stran pa k motorju. Matico dobro privijemo. Za diesel motorje si priskrbimo gorivo, ki je predpisano v navo¬ dilu, lahko pa uporabimo »uni¬ verzalno« gorivo, ki je primerno za vse motorje (eter, ricinus, olje in petrolej v enakih delih). Motor vžgemo tako, da najprej spojimo z gumijasto cevko (kole- 118 sorski ventil) rezervoar z vplinja- čem. Odvijemo iglo na gorivu 2 —2,5 krat. Eliso pritrdimo v nav¬ pični legi, ko je bat v zgornji mrtvi točki, s prstom zamašimo dovod zraka na vplinjaču in za¬ vrtimo nekajkrat eliso. Tako smo posrkali nekaj goriva iz rezervoar¬ ja v motor. Sedaj s prstom Hitro zasučemo eliso preko zgornje mrt¬ ve točke. Če je elisa »mehka« (se lahko obrne), privijemo neko¬ liko kompresijski vijak in kanemo eno ali dve kapljici v odprtino za izpuh. Nato večkrat hitro zasuče¬ mo eliso s prstom preko mrtve točke. Motor bo stekel. Sedaj še počasi privijemo kompresijski vi¬ jak, dokler ne slišimo enakomer¬ nega visokega tona, kar pomeni, da ima motor veliko število obra¬ tov. Tudi iglo vplinjača bomo ma¬ lo privili ali odvili, da bo motor bolje tekel. Če pa motor ne steče takoj, je vzrok napaka v dovodu goriva (smet ali ima cevka koleno), sla¬ ba namestitev elise, ali pa smo preveč počasi obračali eliso. Pri motorjih z žarilno svečico je postopek v glavnem isti. Gorivo je pa precej cenejše, saj rabimo le 3 dele metil alkohola in en del ricinus olja. Namesto kompresij- skega vijaka imamo tu svečico, ki potrebuje tok 1,5 do 2 V. Tu moramo paziti na navodilo, sicer lahko svečica pregori. Postopek je sledeč. Najprej posrkamo ne¬ kaj goriva iz rezervoarja, nato eliso še malo obrnemo, da pride gorivo tudi nad bat, kanemo še nekaj kapljic goriva v izpuh in priključimo baterijo 1,5 V ali aku¬ mulator z 2 V. En pol pritrdimo na vrh svečke, drugi pa na mo¬ tor. Motor bo hitro vžgal, ko bo¬ mo s prstom obračali eliso. Takoj, ko motor prične delo¬ vati, izključimo tok in z iglo vpli¬ njača dosežemo visoko število obratov. Izdelamo še vagico. Na vodila pritrdimo žico za vagico debeline 0,4 mm tako, da vtaknemo v luk¬ njo pritrdila, zakrivimo žico v zan¬ ko in konec prispajkamo na žico, ki vodi do vagice (32), katero iz¬ delamo iz aluminija. Ko smo pri - spajkali vse tri žice na vodila, pritrdimo ostale tri konce na va¬ gico (32) tako, da je dolžina od osi modela do vagice enaka kot v razpisu tekmovanja, od tal mo¬ ra biti vagica 150 mm in za te¬ žiščem modela 20 mm (glej skico IVI). V ostalo luknjo na vagici pa pritrdimo 11-—15 m dolgo žico 0 0,4 mm, da bomo obdržali model pri vožnji v krogu. Običajno uporabljajo pri vož¬ nji paylon, to je v tla zabit drog z ležajem in zanko za žico, ki se prosto vrti okoli droga. Mi si pa lahko izdelamo preprost ročaj, na katerem je pritrjen konec naše žice in se v sredini kroga vrtimo z modelom. Veliko uspeha pri delu in na tekmovanju. napravimo si radio detektorski sprejemnik (IV.) Detektorski sprejemnik je pre¬ prost in poceni, zato je zelo pri¬ meren za začetnika. Zaradi nje¬ gove majhne občutljivosti, šibkega sprejema in nezadostne selektiv¬ nosti pa je le malokdo z njim po¬ polnoma zadovoljen. Izkušnje, ki smo si jih nabrali z gradnjo svojih prvih treh spre¬ jemnikov, popolnoma zadostuje¬ jo, da se lahko brez pomislekov lotimo gradnje sprejemnika, či¬ gar delovanje je neprimerno bolj zapleteno in ki ima kljub nizki ceni zelo dobre lastnosti. Visoka in nizka frekvenca Preden začnemo z opisom in navodilom za gradnjo našega no¬ vega sprejemnika, si bomo na kratko ogledali pot, ki jo napravi zvok od radijskega študija do našega ušesa. Zvok, ki ga zaznava naše uho, je hitro nihanje zraka. Če bi zrak opravil v 1 sekundi popoln nih- Ijaj (1 popoln nihljaj je oprav¬ ljen, če se zračni delci premak¬ nejo iz točke, kjer so prej miro¬ vali najprej v eno smer, takoj na¬ to enako daleč v nasprotno smer in se nato vrnejo v točko, kjer so mirovali pred začetkom niha¬ nja) bi rekli, da ima to nihanje frekvenco 1 Hz (1 herc). Frekven¬ ca je torej število, ki pove, koli¬ ko nihajev se opravi na sekundo. Človeško uho sliši zvoke, ki imajo frekvenco od 16 Hz do 16000 Hz (= 16 kHz: 16kiloherc); to pod¬ ročje frekvenc imenujemo nizka frekvenca. Mikrofon pretvori nihanje zra¬ ka v nihanje električnega toka z enako frekvenco (nizka frekven¬ ca). Ker nizka frekvenca ni pri¬ merna za brezžični prenos po prostoru, jo je treba združiti z vi¬ soko frekvenco 100 kHz ali več), ki se kot elektromagnetno valo¬ vanje lahko širi od oddajnikove antene po prostoru. Zato imenu¬ jemo visoko frekvenco tudi nosil¬ na frekvenca. Združevanje nizke frekvence z nosilno frekvenco se imenuje moduliranje. Vsak od¬ dajnik ima svojo točno določeno nosilno frekvenco; nosilna frek¬ venca ljubljanskega srednjeva- lovnega oddajnika je 917 kHz (—917.000 Hz). Zaradi elektromagnetnega va¬ lovanja se pojavi v anteni spre¬ jemnika električna napetost, ki niha na popolnoma enak način kot tok v oddajnikovi anteni. Ta¬ ko nastala moč se iz antene pre¬ nese posredno ali neposredno na nihajni krog sprejemnika. Istoča¬ sno vplivajo na anteno sprejem¬ nika elektromagnetna valovanja več različnih oddajnikov, zato dobi nihajni krog sprejemnika od antene pravo mešanico različnih frekvenc. Izmed vseh frekvenc iz¬ bere eno samo — tisto, na kate- 119 ro je sam uglašen (imenujemo jo resonančna frekvenca nihajnega kroga), vse drugo pa zaduši. To ni popolnoma res, ker ima vsak nihajni krog nekaj lastnih izgub (dušenje). Zato se na njem poja¬ vijo tudi napetosti drugih frek¬ venc, ki pa so šibkejše od nape¬ tosti, ki ima enako frekvenco kot je resonančna frekvenca nihajne¬ ga kroga. Do tu je bila nosilna frekven¬ ca potrebna, saj je omogočila prenos nizke frekvence, kakor tu¬ di ločenje oziroma izbiranje od¬ dajnikov. S tem je njena naloga opravljena in se je v sprejemni¬ ku znebimo s postopkom, ki se imenuje demoduliranje. Z demo- duliranjem ločimo nizko frekven¬ co od nosilne visoke frekvence. To delo opravljajo v sprejemni¬ kih diode. Tako dobljeno nizko frekvenco lahko dovajamo nepo¬ sredno slušalkam, ki pretvarjajo nihanje električnega toka v niha¬ nje zraka, kar zaznava uho kot zvok (tako smo storili pri svojih prvih dveh sprejemnikih). Če je tako dobljena nizka frekvenca prešibka, jo lahko ojačimo, kot smo videli pri svojem tretjem sprejemniku. Zaradi lastnosti, ki jih ima dio¬ da, ni mogoče demodulirati, po¬ ljubno majhnih visokofrekvenčnih napetosti ali tokov. Zato ni do¬ volj, če ojačimo samo nizko frek¬ venco, ker na ta način šibkih od¬ dajnikov preprosto ne bomo sli¬ šali, četudi je ojačenje nizke frek¬ vence še tako veliko. Sprejemniki, ki naj sprejemajo tudi šibke od¬ dajnike, ojačijo najprej visoko frekvenco, jo demodulirajo in na¬ to ojačijo še nizko frekvenco. Refleksni sprejemnik s povrat¬ no zvezo Slika 13 prikazuje električni na¬ črt našega novega sprejemnika. L 1 je antenska tuljava, L 2 pa tu¬ ljava nihajnega kroga. Visoko¬ frekvenčna moč teče iz nihajne¬ ga kroga preko kondenzatorja C 2 (4700 pF) na bazo transistor- ja T (AF 261 ISKRA). V transistor- ju se ojači, zato je visokofrek¬ venčna moč na kolektorju transi- storja mnogo večja kot moč, ki jo je nihajni krog dobil preko an¬ tenske tuljave iz antene. Majhen del ojačene visokofrek¬ venčne moči se vrača preko spre¬ menljivega kondenzatorja C 3 (0 —40 pF) k nihajnemu krogu. To je povratna zveza. S povratno zvezo se lahko nihajnemu krogu doda skoraj toliko moči, kot jo je zaradi dušenja zgubil. Zato lah¬ ko dobi baza transistorja iz ni¬ hajnega kroga skoraj vso moč, ki jo je le-ta sprejel od antene. S tem se je občutljivost sprejem¬ nika zelo popravila, saj je duše¬ nje skoraj popolnoma brez vpli¬ va. Poleg boljše občutljivosti ima¬ mo od povratne zveze še dodat¬ no korist. Dušenje se navidezno najbolj zmanjša ravno za frek- 120 venco, na katero je nihajni krog uglašen. Za vse druge frekvence ostane dušenje skoraj enako, kot je bilo brez povratne zveze. Vidi¬ mo, da se je s povratno zvezo iz¬ boljšala tudi selektivnost spre¬ jemnika. Povratna zveza ne sme biti pre¬ močna, ker bi se lahko zgodilo, da bi nihajni krog dobil nazaj preveč moči in bi iz sprejemnika nastal oddajnik, česar pa ne že¬ limo. Zato je kondenzator C 3 spremenljiv in prepušča samo to¬ liko visokofrekvenčnih moči, ko¬ likor želimo. Pri tem pomaga tu¬ di kondenzator C 4 (56 do 120 pF), ki prepušča majhen del vi¬ sokofrekvenčne moči mimo slu¬ šalke S in s tem prepreči, da bi premikanje vrvice slušalk preveč vplivalo na stopnjo povratne zve¬ ze. Večji del visokofrekvenčne mo¬ či teče od kolektorja T preko kon¬ denzatorja C 5 (3300 pF) na obe diodi D1 in D 2 (AA 130 ISKRA), ki služita skupaj z uporom R 1 (1500 ) in kondenzatorjem C 6 (3300 pF) za demoduliranje. Kondenzator C 6 odvaja v zemljo visoko frekvenco, ki je še ostala po demoduliranju, s čimer se do¬ seže, da ne pride do nezaželene povratne zveze; pri tem pomaga tudi upor R 2 (10 k ). Z demoduliranjem dobljena nizkofrekvenčna moč teče preko upora R 2, ki služi kot zapora za visoko frekvenco, na bazo transi- storja, ki sedaj ojači še nizko¬ frekvenčno moč in jo nato ojače¬ no odda preko kolektorja slušal¬ kam. Transistor smo torej dvakrat izkoristili: za ojačenje visoke frek¬ vence in za ojačenje nizke frek¬ vence. Vezava, ki to omogoča, se imenuje refleksna vezava. Preko upora R3 (15 k ) do¬ biva baza transistorja majhen enosmerni tok, kar je potrebno zato, da ojačuje transistor brez popačenja in da je njegovo oja¬ čenje dovolj veliko. Upori R 1, R2 in_R3 skupno določajo ddlovno točko transistorja. Pri sprejemni¬ ku, ki je bil opisan v 3. številki naše revije, smo dobili majhen enosmerni tok s pomočjo diode, ki je služila za demoduliranje. Ta tok je zadostoval za uravnavanje delovne točke, ker je bila moč, ki jo je transistor ojačeval, zelo majhna in zato ni moglo priti do znatnejšega popačenja. Kljub zapletenosti delovanja opisanega sprejemnika, je nje¬ gova gradnja zelo enostavna. Uporabili bomo kar obe tuljavi našega prejšnjega sprejemnika, ki ju bomo tudi na enak način namestili. Antenska tuljava osta¬ ne nespremenjena, tuljava nihaj¬ nega kroga pa dobi odcep pri 6. ovoju (glej načrt). Z nekoliko spretnosti se lahko napravi od¬ cep, ne da bi bilo treba žico od¬ vijati in jo nato zopet navijati. Pod tisti del žice, kjer želimo ime¬ ti odcep, potisnemo 1 cm širok kos trdega papirja, tako da je samo ta žica nad papirjem, vse druge pa pod njim. Na mestu, kjer naj bo odcep, odstranimo 2 —3 mm izolacije in prispajkamo kos enako debele ali nekoliko tanjše bakrene žice; papir, ki smo ga prej potisnili pod žico, lahko tam tudi ostane. Kdor se bo kljub temu odločil za navitje nove tuljave, naj napravi odcepe pri 4., 6. in 8. ovoju, da bo lahko pozneje izbral najugodnejši od¬ cep. Edina resna težava pri gradnji tega sprejemnika je spremenljivi kondenzator C 3 (40 pF). Kdor ga ne more dobiti, si lahko pomaga z navadnim dvojnim spremenlji¬ vim kondenzatorjem 2 X 420 pF ali 2 X 500 pF. Če se tak kon¬ denzator priključi samo s stator- skima priključkoma (priključka na obeh nepremičnih paketih plošč), deluje kot enojni spre¬ menljivi kondenzator s polovično kapacitivnostjo, ker sta oba ro¬ torja (oba vrtljiva paketa plošč) med seboj električno vezana pre¬ ko osi. S tem kondenzatorjem vežemo zaporedno še majhen sljudni ali keramični kondenzator s kapacitivnostjo 25 do 47 pF in dobimo kar dobro nadomestilo za kondenzator C 3. V sprejem¬ niku ga vežemo tako, da je prvi stator vezan na kolektor transi¬ storja, drugi stator pa na ome¬ njeni majhen kondenzator (25 do 47 pF). Prosti priključek le-tega je vezan na nihajni krog (na sta¬ tor kondenzatorja C 1). Kondenzator C1 se veže tako, da je njegov stator vezan s kon¬ cem tuljave L 2 (»vrh« nihajnega kroga), rotor pa z začetkom tu¬ ljave L 2 (glej načrt). Obe diodi Dl in D 2 morata biti vezani točno po načrtu (za oznako sme¬ ri diod glej članek v 3. številki naše revije). Razpored sestavnih delov ni kritičen, ugodno je, če so sestav- nideli razporejeni tako, da so medsebojne zveze čim krajše. Ker je selektivnost zelo dobra in pravtako tudi občutljivost, je ko¬ ristno, če se gumb kondenzatorja C 1 opremi s preprosto skalo. Preden priključimo baterijo B (ploščata baterija 4,5 V), še en¬ krat temeljito preverimo, ali so vsi sestavni deli pravilno poveza¬ ni. Ko je to opravljeno, priključi¬ mo anteno (na odcep pri 30. ovo¬ ju tuljave L1), zemljo, slušalke in baterijo. 2 vrtenjem C1 preišče¬ mo oddajnik, nato pa povečamo (z vrtenjem osi v desno smer) C 3 toliko, da se ravno še ne sliši žvižganje. Če je C 3 v položaju tik pred žvižganjem, sta občutlji¬ vost in selektivnost sprejemnika najboljši. Najboljša nastavitev C 3 je odvisna od nastavitve C1 in od sklopa med tuljavama L1 in L 2. Občutljivost sprejemnika je tako dobra, da sprejema nekaj oddajnikov brez zemlje in z 1 m dolgo žico namesto antene. Če žvižganje ne preneha niti takrat, ko je kondenzator C 3 po¬ polnoma odprt, je treba znižati odcep na tuljavi L 2 (namesto pri 6. ovoju se napravi ta odcep pri 5. ali 4. ovoju). Če pa sprejemnik sploh noče žvižgati, se odcep prestavi navzgor (na 7. ali 8. ovoj) ali pa poveča kondenzator C 3 tako, da se mu vzporedno veže majhen sljudni ali keramič¬ ni kondenzator; njegovo vrednost je treba ugotoviti s poskusom. Do teh nevšečnosti pride lahko predvsem zaradi odstopkov v la¬ stnostih transistorja, kar velja še posebej, če se namesto AF 261 vgradi kak drug visokofrekvenčni transistor. V takih trdovratnih pri¬ merih je treba včasih spremeniti tudi upornost upora R 3 in naj¬ boljšo vrednost ugotoviti s posku¬ som. Vsi sestavni deli razen slušalk in spremenljivega kondenzatorja se dobijo brez težav skoraj v vseh znanih trgovinah z radijskim ma¬ terialom in tudi v trgovinah: ISKRA, Ljubljana, Masarykova ulica, MLADI TEHNIK, Ljubljana, Sta¬ ri trg 5. Seznam sestavnih delov in prib¬ ližne cene: 121 C1 — 420 ali 500 pF, zračni spremenljivi kondenzator (600— 1200 ), C 2 — 4700 p F, papirni kon¬ denzator (85 din), C 3 — 40 pF, zračni spremen¬ ljivi kondenzator, C 4 .— 56 do 120 pF, sljudni ali keramični kondenzator, C 5 — pF, papirni kondenza¬ tor, C 6 — 3300 p F, papirni kon¬ denzator, R 1 — 1500 S, plastni upor (52 din), R2 — 10 kS, plastni upor, R3 — 15 kQ, plastni upor, T — AF 261 (ISKRA), transistor (1250 din), D 1 — AA 130 (ISKRA), dioda (150—500 din), D 2 — AA 130 (ISKRA), dioda, S — slušalke 2 X 2000 (prib¬ ližno 3000—4000 din), B — ploščata baterija 4,5 V (240 din), St — klecno stikalo (približno 400 din). Opomba: cene so samo orien¬ tacijske in se od trgovine do tr¬ govine lahko precej razlikujejo. biologi ptice pozimi Gotovo ste opazili, kako so v avgustu, zlasti pa v septembru lastovke posedale na žicah tele¬ fonskih in električnih vodov. Po žicah so posedale vse poletje, a toliko skupaj jih ni bi¬ lo nikoli. Zbirale so se, da bi v jati odletele na jug, v tropsko Afriko in Indijo. V neurejeni jati se selijo tudi škorci in mladi ščinkavci. Večina naših ptic selivk potuje v skupinah, v določenem redu. Štorklje in žerjavi letijo v obliki klina, divje gosi in race v poševnih črtah, smrdokavre, ku¬ kavice in slavčki posamič. Hitrost letanja je okrog 50 km na uro, le nekatere letijo tudi hitreje: škorci 75 km/h, kreheljc pa celo čez 100 km/h. Vsi letijo nekaj 100 metrov visoko in to vse dneve in noči. Vmes se ustavijo le toliko, da se nahranijo. Med letom se orientirajo z vidom po rekah, gor¬ skih grebenih, soncu, zvezdah in drugem. Kako dolga je njihova pot, vidimo iz tega, da preživi naša kukavica zimo v Portugalski Angoli, srakoper v Kamerunu in Južni Rodeziji, štorklja na skraj¬ nem jugu Afrike, škorec pa leti »samo« do Alžira. Poglavitni vzrok za selitev ptic je pomanj¬ kanje hrane pozimi pri nas. Na dolgo pot jih torej žene bojazen pred stradanjem in ne mraz, saj mnoge nežne in drobne ptice ostanejo pri nas in kljubujejo ostri zimi. Ptice, ki ostanejo pri nas, trpe največ zaradi pomanjkanja hra¬ ne. Kako jim bomo čimbolj po¬ magali? Naredimo krmilnico! Vodilo pri izdelavi krmilnice naj nam bo, da morajo izgledati čimbolj naravne in preproste, si¬ cer jih ptice nerade obiskujejo. Bojijo se temnih kotov, ker meni¬ jo, da so tam nastavljene pasti z vabami. Krmilnice postavimo že meseca novembra, da se ptice nanje pri¬ vadijo, preden pritisni huda zi¬ ma. Postavljajmo jih na taka me¬ sta, da jih v krmilnicah ne bi za¬ lezovali roparji, zlasti mačke. Po¬ iskati moramo zavetne lege, da bomo imeli čim manj dela z od¬ stranjevanjem nanešenega sne¬ ga. Obračamo jih tako, da gle¬ da odprta stran vselej proti ju¬ gu, oziroma zaprta proti severu. 122 kosovni seznam — 33 O- Krmilnice naj bodo pričvrščene na posebne stebre ali drevesa. Ako prosto visijo in se pozibava¬ jo, vzbujajo pri pticah strah. Ako pritrdimo krmilnico na kol, ovijmo kol z bodečo žico, da ne bo mog¬ la mačka priti vanjo. Kdor daje v krmilnice kruhove drobtine, pticam ne pomaga am¬ pak škoduje! Zakaj? Krušne drob¬ tine se pa v vlagi hitro pokvari¬ jo in pozročajo pri pticah drisko. Kaj jim pa smemo dajati? Naj¬ boljša so razna semena, ki jih v mešanici kupimo v trgovini pod imenom »piča za ptice«. Mešani¬ co lahko naredimo tudi doma, le semena moramo imeti. Uporab¬ ljamo semena konoplje, prosa, sončnic, buč, maka, ovsa, bezgo¬ ve jagode in drugo. To je kako¬ vostna hrana, ki ostane sveža dolgo časa tudi v slabem vreme¬ nu. Nastavljamo lahko tudi raz¬ ne mesne odpadke ali kar ko¬ ščke mesa. S krmo se moramo pravočasno oskrbeti v taki količini, da nam je vse do pomladi ne bo zmanj¬ kalo, saj s krmljenjem pozimi ne smemo prenehati. Ptice se na našo pomoč navadijo in, če jim jo nekega dne odrečemo, so pra¬ ve revice. V hudem mrazu, za¬ sneženih tleh ter poledenelih ve¬ jah se bodo težko znašle in si kaj poiskale. Krmilnic ne bomo postavljali v teže dostopne, višje in odročne lege, saj jih je treba pogosto čititi snega ter nasipavati s hra¬ no. Neprimerno bi bilo pozimi plezati pogosto po drevju in vi¬ sokih lestvah ali pa gaziti visok sneg skozi sadovnjak, kamor želi¬ mo navaditi ptice, da bi se pole¬ ti tam čim več zadrževale in po¬ birale sadne škodljivce ter drug mrčes. Na taka mesta bomo obe¬ sili takoimenovane krmilne ptičje pogače. V navaden cvetlični lonček srednje velikosti speljemo skozi luknjico v dnu 1 m dolgo močno vrvico. Čez lonček položimo v zgornji tretjini lončka palčko in jo navežemo na vrvico. Mešanico semen, ki smo jih omenili kot primerno hrano, pomešamo med raztopljen loj v pripravljenem cvetličnem lončku. Ko se bo »godlja« v lončku strdila lonček snamemo. Z vrvico privežemo po¬ gačo na vejo v poljubnem delu drevesne krošnje. Viseti mora vsekakor toliko odmaknjena od debla, da mačka ne bo nadlego¬ vala siničk, ki se bodo gostile na viseči pogači. Krmilnico, prikazano v našem načrtu, pribijmo na steno hiše ali vrtne ute, da bodo ptice varne pred mačko. Izdelave ni treba pojasnevati, saj je popolnoma razvidna iz načrta. Pripominjamo, da bo tisti bralec, ki bo prvi iz¬ delal krmilnico po tem načrtu, na¬ grajen. (Glej mašo objavo!) Ptičja krmilnica: v tej številki za nagrado! 124 fotografi fotografiraj tudi pozimi Zima. Kratki mračni dnevi, tem¬ no oblačno nebo, gole črne veje, pusta polja, luže, umazani sneg, blato ... To ni nič za fotoama¬ terja, zatorej kamero v predal pa počakajmo na sončno pomlad. Tako morda misli ta ali oni — pa se hudo moti. Vsak letni čas ima svoje lepote, le videti jih je treba. Stopite (s kamero seveda) v lepem zimskem času, ko je sneg na novo zapadel, na ulico, na polje, v gozd ali v park in ostrmeli boste nad bogastvom motivov in nad lepotami, ki se vam bodo razkrile. Sonce, ki pro¬ dira skozi meglice, ustvarja ču¬ dovito igro svetlobe in sence. In motivi? Sneg, ki se iskri na drevju, s snegom ali ivjem oblo¬ žene veje, snežna odeja na stre¬ hi, reka, zamrzel jez, v led vko¬ van mlin, otroško veselje na sne¬ gu, sankanje, snežni mož, zimski športi itd. — Motivov kolikor ho¬ čete. Lepe so tudi posamezne snežinke. Kot veste so to snežni kristalčki, ki imajo vsi obliko pra¬ vilnih šesterokotnikov, a je vendar vsak drugačen. Ameriški fotograf Bentley je vse življenje fotogra¬ firal snežinke. Zbral je okoli 5000 negativov, ki so včasih služili kot predloge risarjem ornamentov pa tudi draguljarjem, ki so po teh predlogah brusili dragulje. Seve¬ da je za fotografiranje snežink potreben mikroskop pa mnogo spretnosti in znanja. Za nas je to malo pretežko, pa nič zato, saj imamo še drugih čudovitih zimskih motivov na pretek. Evo, nekaj nasvetov za snema¬ nje v zimskih dneh. Najlepše posnetke boste do¬ bili na sveže zapadlem snegu in ob sončnem vremenu. Brez sonca bo sneg sivkast in skoro brez senc. Slika, na kateri prevladuje splošna sivina, ni lepa, prav tako tudi ne slika, na kateri imamo samo čisto bele in čisto črne to¬ ne. V zimski pokrajini res ni do¬ sti barv, zato pa skušajmo dobiti kar najbolj bogato lestvico tonov od belega do čisto črnega. Teh vmesnih sivih tonov je največ na snegu, obsijanem od sonca. Izbirajte svetle motive s tem¬ nim ozadjem ali temne s svetlim ozadjem. Postavite se tako, da ne boste imeli sonca za hrbtom, pač pa od strani. Prav lepi so tudi po¬ snetki proti svetlobi. Padajoč sneg (sneženje) boste dobili najlepše na čim temnej¬ šem ozadju in sicer z 1/25 se¬ kunde. Najlepše bo videti, kadar sneži v velikih kosmih. Ivje na drevju ali na drugih rastlinah spada med najlepše zimske motive, še posebno kadar se iskri v jutranjem soncu. (Pa pohitite, kajti v soncu se bo ivje kmalu raztopilo). Pomnite, da je posamezna z ivjem ali snegom obložena veja lahko lepši motiv kot ves zasnežen gozd. Bolj bri¬ ljanten posnetek ivja boste dobili s svetlorumenim filtrom, ki bo za¬ držal modre žarke. Sence bodo temnejše, belina pa poudarjena. Svetlorumen filter pride v poštev tudi pri posnetkih na zasneženih in od sonca obsijanih planinah. Osvetlitev mora biti kljub filtru kratka. V mrzlih zimskih jutrih lahko kar v sobi posnamete čudovite ledene rože na oknih. Slika bo izrazitejša, ako je zunaj pred ok¬ nom nekaj temnega (stena, drev¬ je). Vzemite film 17 DIN in za¬ slonko 11 ter osvetlite 1/2 sekun¬ de ali 1 sekundo, kar je odvisno od tega, kako je šipa osvetljena. Najboljši svetovalec je seveda dober svetlomer. Otroško veselje v snegu lahko posnamemo v sončnem dnevu s filmom 17 DIN. Nastavimo raz¬ daljo na 4 m, zaslonko na 8, osvetlimo pa s stotinko, ali pri malo slabši svetlobi s petdesetin- ko. Zimska noč v mestu je zelo lep motiv. Seveda pridejo v poštev le razsvetljene ulice in trgi. Brezpo¬ gojno je potrebno stojalo in žič¬ no prožilo. Osvetlitev je odvisna od osvetljenosti ulice in od ob¬ čutljivosti filma. Pri visoko občut¬ ljivem filmu in polno odprti za¬ slonki boste dobro osvetljeno uli¬ co lahko fotografirali z 1/5 ali 1/2 sek. Slabo razsvetljene ob¬ jekte pa z 1 sek ali celo z več sekundami. Za zimske posnetke na pro¬ stem ob lepem vremenu nam po¬ polnoma zadostoju srednje ob¬ čutljiv pankromatski film (17 DIN ali 18 DIN). Pomnite: 1. Najlepše fotografije zime so tiste, na katerih so čisto bele le od sonca obsijane snežne plos¬ kve, vse ostalo pa je v sivih to¬ nih. 2. Na posnetkih proti svetlobi bo dobil sneg in led posebno lep sijaj. 3. Pri uporabi svetiorumenega filtra boste dobili temnejše sence in s tem lepše kontraste. In še to: Lepo uspele zimske fotografije boste lahko uporabili kot novoletne voščilnice. Slike, povečane na močnejši fotopapir (10 X 14) pošljete lahko kot raz¬ glednice, manjše slike pa nale¬ pite na lep bel karton in jih po¬ šljite v odprti kuverti. Verjemite, da bodo te voščil¬ nice cenejše in — kar je največ vredno — vaše bodo. Veselo na zimsko fotografira¬ nje! D. M. 125 kako doseči na fotografijah visoki lesk Za pridobitev močnega leska na površini so primerni le tisti foto-papirji, ki so jih že v tovarni izdelali z bleščečo površino, na primer »FK Papir bijeli sjajni«. S postopkom, ki ga opišemo torej ne ustvarjamo bleščeče površine na novo, pač pa lahko lesk, ki ga appir v neki meri že ima, prav izdatno izboljšamo, tako da dosežemo zares blestečo povr¬ šino. Fotografi, oziroma fotoamaterji izboljšajo lesk navadno s tem, da posušijo slike na sušilnem apara¬ tu. Mnogo močnejši lesk pa bo¬ mo dobili, ako bomo posušili fo¬ tografije na stekleni plošči. Plo¬ ščo najprej temeljito očistimo z vodo in blagim čistilnim praškom (VIM, NILA in pod.) nato pa jo dobro obrišemo s čisto krpo. Ko¬ ristno je, če šipo natrete še s smukcem, ki ga nato na lahko obrišite s suho krpo. Na tako pri- I pravljeno šipo položite mokre sli¬ ke, pokrijte jih s pivnikom ali s časopisnim papirjem, nato pa iz¬ tisnite vodo iz slik z gumijastim valjarjem ali s steklenico. Ako to napravite denimo zvečer, se bodo slike preko noči posušile in bodo zjutraj kar same odstopile od stekla. Ako ne bi same odstopile, privzdignite previdno vogal s tan¬ kim rezilom in mirno potegnite sliko s stekla. Čudili se boste, kakšno sijajno površino bodo sli¬ ke imele. Poskusite in nam pišite, , kako se vam je posrečilo. Mesto šipe lahko uporabite tu¬ di kako drugo zelo gladko plo¬ ščo na primer ultrapas ali mela- nit. D. M. izdelajmo si napravo za razvijanje filmov Film lahko razvijemo v temnici v primerni banjici, tako da ga vlečemo skozi razvijalec preko posebnega steklenega mostička. To je precej nerodna stvar. Mno¬ go bolj priročno je, ako film na- motamo na posebno vreteno in ga položimo v posodo z razvijal¬ cem. V trgovinah se dobe razvi- jalne doze iz plastične snovi, ki imajo podobno navijalno vreteno in pokrov z odprtino, skozi kate¬ ro lahko vlijemo razvijalec nato sodo in končno še ustaljevalec (fiksir). V teh dozah lahko razvi¬ jemo film pri dnevni svetlobi, so pa precej drage. Vreteno, na ka¬ terega navijemo 35 mm fim, prav lahko izdelamo sami. Iz približno 1 mm debele plo¬ šče oz plastične snovi (pertinaks, juvidur, celuloid) izrežite dve okrogli plošči s premerom 70 mm, s prebijačem premera 1 cm pa izsekajte v obe plošči nekaj lu¬ kenj. Plošči pribijte z medenina¬ stimi žebljički na lesen valjček (mere na skici), nato pa izvrtajte v valjček točno v središču s 5 mm spiralnim svedrom približno pol¬ drag cm globoko luknjo, v kate¬ ro boste tesno potisnili 5 mm de¬ belo okroglo paličico, ki bo slu¬ žila za prijemanje. Sedaj je tre¬ ba pripraviti še tako imenovani koreks trak. Poiščite v svojem filmskem »arhivu« film, ki ga ni preveč škoda (morda film s slab¬ šimi in manj važnimi posnetki), namočite ga v toplo vodo in od¬ stranite emulzijo, skozi luknjice (perforacijo) na obeh robovih filmskega traku prevlecite tanko polivinilsko vrvico in tako pri¬ pravljen trak pribijte z dvema malima žebljičkoma na os vre¬ tena. Točno v sredini osi (lesene¬ ga valjčka) zabijte majhen žeb¬ ljiček, odščipnite mu glavico, po¬ ostrite konice s pilo in upognite žebljiček s smeri nasprotni smeri traku. Priprava je gotova in vam bo odlično služila pri razvijanju filmov, seveda ne pri dnevni svet¬ lobi, ampak v temnici. Film, ki ga nameravate razviti, nataknite na žebljiček na osi vretena, nato pa navijte na vreteno film s koreks trakom vred. Vreteno s filmom vtaknite v primerno velik lonček (pribl. 1 I), v katerega ste prej vli¬ li primerno količino razvijalca. Polivinilsko vrvico na koreks tra¬ ku drži zviti film v razdalji tako, da ga razvijalec v celoti obliva. Razvijanje lahko kontrolirate pri temnični luči, kar pri razvijalni dozi ni mogoče. Ko je film razvit, ga lahko v istem lončku tildi iz- perete in nato fiksirate. Podobno pripravo si lahko iz¬ delate tudi za filme širine 6 cm. Ker ti filmi nimajo perforacije, morate luknjice ob robovih sami izsekati s primernim luknjačem. To ne bo pretežko, ker so ti filmi krajši, tudi razdalja med luknji¬ cami je lahko večja. 126 timov mali oglas Kupim diesel motorček za letalske modele od 0,5 do 5 ccm Vran Miha, Obrežje 72, p. Zidani most 127 Vsem naročnikom TIM-a! Te dni je izšla iz tiska prva knjiga iz serije TIMOVA KNJIŽNICA — zbirka praktičnih knjig z navodili in načrti v razmerju 1 : 1 — knjige za modelarje-začetnike — primerne za tehnične krožke na šolah — obravnavale bodo vsa področja amaterskih dejavnosti doma in v šoli TIMOVA KNJIŽNICA — 1 Tone Pavlovčič: BRODARSKO MODELARSTVO — 4 načrti za gradnjo brodarskih modelov v razmerju 1:1 — podrobna navodila o risanju načrtov in gradnji, lepljenju, barvanju, lakiranju itd. — besedilo bodo spremljale številne ilustracije Ves material in kompleti za gradnjo modelov so na razpolago v naši trgovini »Mladi tehnik«, Ljubljana, Stari trg 5. Knjigo lahko naročite pri vašem poverjeniku za revijo TIM za ceno 950 din, kupite jo lahko v knjigarni ali pa naročite pri Založniškem zavodu Življenje in tehnika, Ljub¬ ljana, Lepi pot 6. RADIOAMATERJI POZORI ZBIRAJTE ODPADNI BAKER IN GA OD¬ DAJTE PODJETJU dinos KI ZBIRA ODPADNE SUROVINE NA POTRDILO, KI GA BOSTE PREJELI NAPIŠITE: »ZA MLADI TEHNIK« IN GA POŠLJITE NA NASLOV MLADI TEHNIK LJUBLJANA — STARI TRG 5, KI VAM BO ZATO LAHKO PRESKRBEL VSE VR¬ STE BAKRENE LAKIRANE ŽICE