STOIKA KNJIŽNICA V MARIBORU I '/P »Iških knjig in učil v Ljubljani. Prof. Karl Prijatelj: Zemljepis za srednje in njim sorodne šole. II del. P, ZEMLJEPIS za srednje in njim sorodne šole. II. DEL. Sestavil prof. MILAN PAJK. Izpopolnil in priredil prof. KARL PRIJATELJ. Odobril prosvetni oddelek za Slovenijo z razpisom z dne 31. avgusta 1924., št. 14.469 CENA 30 DIN. V LJUBLJANI, 1924. ZALOŽILA KR. ZALOGA ŠOLSKIH KNJIG V LJUBLJANI. TISK TISKARNE d. BLASNIKA NASL. V LJUBLJANI. Šolske knjige, izdane v kr. zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani, se ne smejo prodajati za višjo nego na čelni strani označeno ceno. Pridržujejo se vse pravice. Kazalo Stran I. Razširitev in poglobitev osnovnih zemljepisnih pojmov 1 — 20 1. Osnovni pojmi matematičnega zemljepisa .... 1 — 14 Pra^vi horizont. 1 Orientacija na nebesni obli.'2 Določevanje tečajne višine . 3 Dozdevno gibanje solnca na raznih krajih na zemlji 5 Zvezde ..10 Resnično gibanje izemlje .12 2. Nauk o podnebju ali klimatologija.14 — 20 Toplina.14 Zrak in vetrovi .16 Padavine .18 Podnebni pasovi .18 II. Pokrajinski opis 21—140 Azija . Splošni pregled . A. Prednja Azija . .. Mala Azija. Armenija . Kavkazija . Mezopotamija . . . Sirija s Palestino in Sinajski polotok Arabija .. Politični pregled . Iran . B. Osrednja Azija .. C. Severozahodna in severna Azija . . Turan in Kirgiška stepa. Sibirija . Politični pregled. C. Vzhodna Azija . Kitajska . Japonska . . . D. Južna Azija. Prednja Indija . Zadnja Indija . Malajski arhipel . Ponovitev Azije . 21—72 21 21—39 21 24 25 27 29 33 36 37 39-45 45—52 45 47 51 52—60 52 57 60—72 61 66 69 72 / Afrika .72—102 Splošni pregled . 72 Atlasove dežele . 73 Sahara . 76 Egipet z Nujbijo in Egiptovskim Sudanom .... 80 Sudan a Zgornjo Gvinejo.84 Kongova kotlina in Južna Gvineja.87 Vizhodnoafriško višavje.90 Južnoafriško višavje.94 Afriški otoki .100 Ponovitev Afrike .102 Evropa .•.. 103 — 140 Splošni pregled .103 A. Južna Evropa.105—140 1. Balkanski polotok.105 2. Apeninski polotok.121 3. Pirenejski polotok.132 Popravki. Na sliki 6. (str. 8) čitaj 21. marca namesto 23. marca. Na strani 45 v 6. vrsti zgoraj čitaj Severozahodna na¬ mesto Severno vzhodna. Na strani 49 v 5. vrsti od spodaj čitaj 72° 45' s. š. Na strani 85 v 13. vrsti od zgoraj čitaj zvene namesto zveni. Na strani 99 v toč. 4. čitaj J u ž n o z a h o d n a namesto Južno- vzliodna. Na strani 100 v 15. vrsti od zgoraj čitaj fortunatae na¬ mesto fortunae. I. Razširitev in poglobitev osnovnih zemljepisnih pojmov. (Ponovi: Pajk-Kržišnik, Zemljepis I. del od str. 1.—6., 22.—34.) 1. Osnovni pojmi matematičnega zemljepisa. i Pravi horizont. Obzor ali horizont, ki ga vidimo s kakega kraja na površju naše zemlje, točneje označimo kot narav n i obzor. Ta .se v,sled velikosti zemeljske oble skoro popolnoma strinja z ravnino, ki si jo mislimo položeno skozi naše stojišče tako, da se dotika zemeljske oble; imenu¬ jemo jo navidezni horizont. Ravnina pa, ki si jo mislimo položeno skozi središče naše zemljo vzporedno navideznemu horizontu, j d p r a v i o b z o r. (Slika 1.) Z Na sliki 1. predstavlja veliki krog’ nebesni oblok, mali krog- zemljo, črtkana premica navidezni horizont, tej l 2 vzporedna premica pravi horizont, točka A naše stojišče na zemlji, O središče zemlje, Z zenit, N nadir. Oba horizonta sta risana s premima črtama zato, ker vidimo vsako ravnino, če jo držimo vodoravno pred očmi, kot premico. Povsod, kjer rišemo sredi nebesne oble našo zemljo kot krog, jo rišemo nesorazmerno veliko, kajti če bi jo risali v pravem razmerju, tedaj bi ibila zemlja komaj vidna točka in bi so pravi in navidezni horizont strnila v eno ravnino. Orientacija na nebesni obli. Zdi se nam, da obdaja nebo kakor velikanska votla obla našo izemljo, katera prosto plava v sredini te oble, tako da je središče zemlje obenem središče nebesne oble. Pravi horizont deli nebesno oblo v dve polobli, v vidno poloblo nad horizontom in nevidno pod horizontom. Do nebesne oble podaljšana ze¬ meljska os je nebesna ali svetovna os in konca nebesne o s d sta nebesna tečaja. Nad zemeljskim severnim tečajem je nebesni se¬ verni tečaj, nad zemeljskim južnim tečajem nebesni južni tečaj. Polkrogi, ki si jih mislimo položene od nebesnega severnega tečaja do nebes¬ nega južnega tečaja, so nebeisni poldnev¬ niki ali meridiani; krogi pa, ki si jih mislimo položene od vzhoda proti zapadu po nebesni obli in ki sekajo meridiane pravokotno, so nebesna vzporedniki ali paraleli. Največji med njimi je n e b e s n i ravnik ali ekvator; ta j.e enako oddaljen od nebesnih tečajev, njegova ravnina gre skoz zemeljsko središče in deli nebesno oblo v severno in južno nebesno poloblo. Nebesna vzporednika, ki le¬ žita 23%° severno in južno od nebesnega ravnika, sta se¬ verni in južni nebesni povratnik. (Slika 2.) Na sliki 2. je krog ZJNS .= nebesni oblok (prerez v meridianu), krog srjn = zemlja, Z = zenit, N = nadir, SJ = nebesna (svetovna) os, sj = zemeljska os, O = središče zemlje in nebesne oble, S in J = severni in južni nebesni tečaj, s in j = severni in južni zemeljski tečaj, krog Si Ji ur pravi horizont, Si in Ji — severna in južna točka horizonta, krog KRi = nebesni ravnik, krog AAi = severni nebesni povratnik, krog BBi = južni nebesni povratnik. Slika predstavlja horizont in vzporednike v pogledu od desne ■zgoraj, zato jih vidimo in rišemo ne kot kroge, ampak kot elipse. To velja tudi za naslednje slike. 3 5 , Slika 2. Določevanje tečajne višine in višine nebesnega ravnika za horizonte različnih krajev na zemlji. Zvezde opazujemo s površja naše zemlje in jih vidimo zaradi velike oddaljenosti kakor drobne točke na nebu; tudi .solnce se vidi kakor mala obla, čeprav je milijonkrat večje od zemlje. Predstavljajmo si, da bi bili na solncu in bi gledali na zemljo! Videli bi jo kot prav majhno točko. Zato je tudi nasprotno vseeno, ali opazujemo solnce in zvezde in merimo njihove poti s površja ali iz središča te točke — zemlje; z drugimi besedami: vse¬ eno je, ali opazujemo z navideznega ali s pravega horizonta, ki ise na točki strneta v eno ravnino. Da določimo na vidni nebesni polobli tečaj in ravnik za horizont našega kraja, recimo za Ljubljano (46° s. š.), mpramo izmeriti s kotomerom, kako visoko je zvezda sever¬ nica (tečajnica) nad horizontom. Obrnjeni k tečajnici držimo en krak kotomera v vodoravni legi pred očesom, drugi krak pa odpiramo toliko časa, da zadene podaljšani krak sever¬ nico. Kot v kotomeru meri 46°; temu kotu pripadajoči lok na nebu je lok poldnevnika med severno točko ob zora in severnico, torej meri tudi 'ta lok 46° in severnica, ki znači severni nebesni tečaj, je 46° visoko nad horizontom. To v i - i* 4 š i n o severnice ozd r. tečaja nad horizontom imenujemo tečajno višino. (Slika 3.) Na severnem zemeljskem tečaju bi imeli severnico v .zenitu; tečajna višina je 90°; na ravniku bi videli severnico za 90° oddaljeno od zenita, torej na obzorju; tečajna višina na ravniku je 0°. Iz dejstva, da je tečajna višina v Ljub¬ ljani 46°, na severnem tečaju 90°, na ravniku 0° in da imajo ti kraji tudi isto zemljepisno širino, isledi, da je te¬ čajna višina kraja vedno enaka zemlje¬ pisni širini tega kraja. Sedaj tudi lahko določimo, kolik je kot, ki ga tvori ravnina nebesnega ekvatorja s horizontom, t. j. kolika je višina ekvatorja. Ker je ravnik za 90° oddaljen od teča¬ jev in je svota te razdalje ter tečajne višine in višine ekvatorja = 180°, je višina ravnika nad hori¬ zontom komplement tečajne višine; za Ljub¬ ljano (46° s. š.) 90° — 46° = 44° (glej sliko 3.). Višina ravnika je tudi lok nebesnega poldnevnika, ki leži med južno točko obzora ter presečiščem ekvatorja z meridianom /(na sliki lok RJi). Za severni tečaj je višina ekvatorja 90° — 90° = 0° (ravnik leži v horizontu), za kraje na zemeljskem ravniku 90° — 0° = 90° (ravnik gre skozi zenit). Z Slika 3. 5 Na sliki 3. je.krog ZJNS = nebesni oblak, O = .središče nebesne oble in zemlje, Si in Ji = severna in južna točka na horizontu, SJ = nebesna os, lok SSi ozir. ?2’ ^2 so spodnje kulminaeije dotičnih zvezd. Vzpored¬ nik zvezde /S, ki mu je razdalja od nebesnega tečaja (lok S oizir. kot SOSi) enaka višini tečaja -SOSi, je mieja nadobzonnic za horizont s tečajno višino -SOSi. (Katere zvezde na sliki so nadobzornice, katere vzhajalke, katere 'podobzorniee!) Zvezde, ki imajo svojo lastno pot po nebu brez ozira na stalno medsebojno lego drugih zvezd, se imenujejo p r e - mičnice ali planeti. Planeti so: Venera (kadar je zjutraj vidna, jo imenu¬ jemo Danico ali Jutranjico, zvečer Večernico), Merkur, Mars, Jupiter, Saturn, Neptun, Uran. K planetom prištevamo tudi Zemljo in Luno. Resnično gibanje zemlje. Kroženje solnca, lune in zvezd okoli zemlje je samo dozdevno, v resnici se vrti zemlja okoli svoje osi, nam pa se godi kakor v železniškem vozu popot¬ niku, ki opazuje mimo hiteče hiše, drevesa, polja itd. Zemlja so zavrti enkrat v 24 urah od zapada proti vzhodu okoli svoje osi. To vrtenje imenujemo rotacijo, čas enega obrata pa s o 1 n č n i d a n. (Razlike v krajevnem času iglej P.-Kr., Z. I., str. 28!) Kraji bliže ravnika so bolj oddaljeni od osi kakor ki a ji bolj severno in južno, pretečejo torej v 24 urah večje kroge, njih vrtilna hitrost je večja. Severni in južni zemeljski tečaj sploh mirujeta. Mislimo si nad zemeljskim površjem se¬ verne polute ravno nad meridianom proti' jugu leteče telo (puškino ali topovsko kroglo i.dr.)! Ker se med poletom juž¬ nejši deli meridiana, ki se hitreje vrte, prehitevajoč dzpodmi- kajo izpod smeri letečega telesa, ki 'torej zaostaja, zato telo ne doseže cilja v svojem meridianu, ampak prileti nekoliko bolj na desno od njega. Z ozirom na izhodno točko poleta torej cilj ne leži južno, ampak bolj jugozapadno od nje, polet se ni vršil v smeri sever-jug, ampak v smeri bolj severovzhod- jugozapad. Podobno se godi z vsakim v katerikoli smeri ‘lete¬ čim telesom. Na splošno moremo reči: Vsako gibanje nad ze¬ meljskim površjem spremeni vsled rotacije svojo smer na severni polu ti proti desni, na južni 1 poluti proti levi. To je važno za razumevanje smeri stalnih vetrov (str. 17.) in mor¬ skih tokov. Zemlja pa kroži tudi okoli solnca tako kakor drugi pla¬ neti; to gibanje imenujemo revolucijo. Zemeljska pot okoli solnca je elipsa, v čigar enem žarišču stoji solnce. 13 * Slika 10. Zemlja v različnih legah napram solncu. (I. 21. marca, II. 21. jun., III. 23. sept., IV. 21. dec.) 14 Ena revolucija traja 36544 dneva, ta čas imenujemo leto. Solnce more istočasno obsijati 'samo polovico oble; meja med obsolnčeno in temno polovico oble je so mračni c a. Ko bi stala zemeljska os med revolucijo na ravnini zemeljske poti pravokotno, bi somračnica šla vedno preko tečajev, ravno polovica vsakega vzporednika bi bila istočasno obsoin- eena, dan in nož bi ibila povsod in vedno enaka, razlike v letnih časih bi ne bilo. V resnici pa tvori zemeljska os z ravnino zemeljske poti kot 6614°, tako da pride tekom leta v različne lege napram solncu; to je vzrok letnim časom in raz¬ ličnemu trajanju dneva in noči v različnih zemljepisnih širinah. Slika 10. kaže lego zemlje na njeni poti dne 21./III., 21./VI., 23./IX. in 21./XII., torej začetkom pomladi, poletja, jeseni in izime. Misli si zemljo v vsaki teh leg v rotaciji ter opazuj somračnico! Opazuj v vsaki teh leg, koliki deli vzpo¬ rednikov so v raznih zemljepisnih širinah obsolmčeni, koliki v temi (razlika v dolgosti dneva in noči!)! Koliko časa sta tečaja razsvetljena, koliko časa v temi in kdaj? 2. Nauk o podnebju ali klimatologija. Toplina. Solnce ogreva zemljo. Solnčni žarki prodirajo skozi ozračje in ga le malo ogrejejo; skoro vso toploto oddajo zemlji, ki jo zopet izžariva in ogreva najprej in najbolj spodnje plasti zraka; zgornje zračne plasti eo tem mrzlejše, čim više so. Kjer 1 padajo solnčni žarki navpično ali vsaj jako strmo, prejme zemeljsko površje več toplote kakor v krajih, kjer padajo poševno. Zato je solnčna toplina ob ekvatorju največja in pojema proti tečajema, ker pojema z zemljepisno širino tudi opoldanska višina solnca. Če hi bila zemlja samo iz ene tvarine in bi imela povsod enakomerno površje (n. pr. povsod morsko gladino), hi mo¬ rali imeti kraji enake zemljepisne širine enako toplino in črte, ki bi vezale kraje z enako toplino (izoterme), bi morale hiti vzporedne med seboj in z ekvatorjem. Ker sta pa na zemlji kopno in morje neenako razdeljena in se na suhem menjuje višavje in nižavje, so izoterme vijugaste. V njih vidimo, da imajo kraji različnih zemljepisnih širin lahko enako toplino, iz česar sledi, da toplina kakega kraja ni 15 odvisna samo od opoldanske višine sol-nca,- ampak tudi od sledečih bkolnosti, ki jih moramo upoštevati pri vsakem kraju. Tako vpliva na toplino: a) razv r s t i 't e v suhe zemlje in morja; b) obli k ovit ost površja (ali je kraj v goratem ali ravnem svetu); c) lega kraja (ali leži blizu morja ali daleč v celini); d) nadmorska vi¬ šina; e) vetrovi (ali je kraj odprt vlažnim morskim ali suhim celinskim vetrovom);- f) morski 'tokovi (pri ob¬ morskih pokrajinah, ali obliva obal mrzli tečajni ali gorki ekvatorijalni tok); g) kakovost tal (kamenita in peščena tla se hitreje in močneje ogrejejo in ohlade kakor z rastlin¬ stvom porasla). Veliko razliko v toplini vidimo posebno na kopnem in na morju, ki >se v isti zemljepisni širini različno razgrejeta. Morje in zrak nad njim se poleti počasneje ogreva kakor zemlja, obdrži pa pozimi dalj časa toploto in se ne ohladi tako močno kakor zemlja. Celina se pa pozimi hitro in jako shladi, poleti pa hitro in močno razgreje. Zato imajo kraji, ki leže -blizu morja ali so pa proti morju odprti, mile zime, hladna poletja in veliko padavine; tako pod¬ nebje 'imenujemo n a m o r -s k o ali oceansko. V krajih, k' so daleč v celini ali jih pa visoko gorovje loči od morja, vlada celinsko ali kontinentalno podnebje, ki ima mrzle zime, vroča poletja in malo pa¬ davine. V atlantih so zemljevidi, na katerih nam kažejo izoter- me, kako je razdeljena toplina na -zemlji. Kolika je srednja letna toplina krajev, povedo letne izoterme; kolika je srednja toplina najmrzlejšega mesca, kažejo januarske izoterme, srednjo toplino najgorkejšega -mesca julijske izoterme. Srednjo toplino -dneva dobiš, če opazuješ toplomer vsaj trikrat na dan (n. pr. zjutraj ob 7. uri, popoldne ob 14. uri in zvečer ob 21. -uri), te tri topline sekte ješ in svoto s številom opazovanj deliš; n. pr. toplomer je kazal ob 7. uri +5° C, ob 14. uri +16° C, ob 21. uri +9° C, srednja toplina dneva je bila 5 + 16 + 9 --= 10° C. Srednjo mesečno toplino določiš, če deliš d vsoto vseh srednjih dnevn-ih toplin v mescu s 30 in srednjo letno toplino, če vsoto 12 -srednjih mesečnih -toplin deliš s številom 12. 16 Zrak in vetrovi. Zrak je prozoren in prožen ter obdaja našo zemljo kot velika plinasta obla. Ciin bliže je zemelj¬ skemu površju, tem gostejši in težji je zrak, ker pritiska nanj zrak v višini, ki je redkejši in lažji, čim više je. Najtežji je zrak na najnižjem zemeljskem površju, na morski gladini. Pri toplini 0° C dvigne na morski gladini zrak živo srebro v barometru 760 mm visoko (normalni zračni tlak na morju). Vsakih 10 m više je zračni tlak za 1 mm manjši. Ljubljana ima 300 m nadmorske višine, normalni zračni pritisk je tu za 30 mm manjši kakor na morski gladini, torej 730 mm. Na težo zraka pa vpliva poleg nadmorske višine tudi toplota. Mrzel zrak je gost, zato težji; kraji z mrzlim zrakom imajo velik zračni pritisk (nadnormalni tlak) ali b aro me¬ ter ski maksimum. Gorak zrak se pa razširi na večji prostor, se zredči in postane zato lažji, njegov pritisk je manjši (podnormalni tlak); tam govorimo o malem zračnem tlaku ali o b a ro m e t ers k e m mi nimu. Poleti je na celinah zrak močneje razgret, zato vlada tam barometerski minimum, na morju pa je hladnejši zrak in zato barometerski maksimum; pozimi je ravno obratno: na mrzlih celinah je velik zračni tlak, majhen pa na toplej¬ šem morju. če zvežemo kraje, ki imajo enak zračni pritisk, s črta¬ mi, dobimo črte, ki jih imenujemo d z o b a r e. Tudi pri zračnem tlaku določimo slično kakor pri teni- ' peraturi srednji dnevni, srednji mesečni in srednji letni zračni pritisk in atlanti imajo zemljevide, na katerih so zari¬ sane srednje letne, januarske in julijske izobare. Različno razgreti zrak se začne premikati in to premi¬ kanje zraka imenujemo veter. Mrzel zrak je težak in sili pri tleh tja, kjer je gorak in lažji zrak. Ta lažji zrak se dviga kvišku in odhaja v višini na kraj mrzlega zraka. Čim bliže .sta mrzli in vroči zrak, tem hujši je veter. Vetrovi pihajo na splošno v vseh letnih časih in od vseh strani neba. 'Za neka¬ tere pokrajine pa so značilni stalni vetrovi, ki se pojavljajo redno v nekem letnem času in pihajo vedno z ene strani. Tak stalen veter nastaja pri izmenjavanju vročega zraka ob ekvatorju in mrzlega ob tečajih. Znano nam je, da 17 je najtoplejši zrak v tropskem pasu, ker sol učni žarki v teh krajih padajo najbolj strmo na zemljo. Ob tečajih pa padajo poševno, dajo malo toplote in več dni v letu solnca sploh ni nad horizont, zato je ob tečajih nagromaden mrzel zrak. Od tečajev odteka mrzel zrak proti ekvatorju; ker pa prihaja iz krajev, ki se vrte počasneje kakor ob ekvatorju (vrtenje zemlje okrog osi glej str. 12.), zato zaostaja in piha na se¬ verni polobli ne iz severne, ampak iz severnovzhodne, na južni iz južnovzhodne in ne iz južne strani. Ti stalni vetrovi se imenujejo pasatni vetrovi ali pasati in se po¬ javljajo v bližini ekvatorja samo na oceanih (posebno na Atlantskem in Tihem oceanu), ker omogoča enakomerna morska gladina izmenjavo zraka; na celini pa ovira posta¬ nek takega vetra neenakomerno površje, posebno gorovja in visoke planote. Vroči zrak nad tropskim pasom ise dviga in odteka v višini k tečajema; na severni polobli piha visoko nad morsko gladino kot južnozahodni veter, na južni kot -severozahodnik; ti vetrovi so antipasati. Ta gorki zrak v antipasatih se v višini in v krajih, ki -so od ekvatorja bolj oddaljeni (okoli 30° š.), ohlaja, postane težji, sili k 'tlom in odhaja kot pasat zopet proti ekvatorju. Med pasatoma je približno ob ekva¬ torju za 6° širok pas tišin ali k a lm, kjer ni vetrov, zato pa tem večja vročina; taka brezvetrna tišina vlada tudi ob 30. vzporedniku severne in južne poloble. Dalje proti se¬ veru in jugu je področje premenljivih vetrov. V severnem Atlantskem oceanu vejejo proti Evropi večinoma zapadni vetrovi. Stalno ‘se menjajoči vetrovi so m o n z u n d. (Glej -stran 60!). Pr i' nas so krajevni v-etrovi b u r j a (posebno ob jadran¬ ski obali), v a r d a r a c v dolini Vardara in kosava v se¬ verni Srbiji; to so mrzli, suhi vetrovi in nastajajo v mrzlem času. Topel in vlažen veter Jadranskega morja je široko. Povsod ob morski obali nastanejo -krajevni menjajoči se vetrovi. Čez dan piha veter od morja na kopno (posebno v najbolj vročem dnevnem času), ker je na morju hladnejše kakor na sosednjem kopnem; proti večera in čez noč pa pihlja veter od kopnega na morje, ker se je kopno bolj ohladilo -kot morje. 2 — 18 — Padavine. Toplota povzroča izhlapevanje vode; čim topleje je, tem več vode izhlapi; zato je izhlapevanje naj¬ večje v morjih, ki se razprostirajo v vročem pasu, v morjih zmernega podnebnega pasa pa v času poletne vročine. Visled vročine se voda spremeni v hlape, ki se dvigajo in odhajajo v višino, kjer se nekoliko ohlade, zgoste, spri¬ mejo in napravijo oblake. Vetrovi nosijo oblake z morij v celine in prinašajo tem pokrajinam močo; morski vetrovi so torej vlažni. Po¬ krajine, ki leže oh morjih, dobe več padavine kakor pokra¬ jine, ki so bolj oddaljene od morja, ker so oblaki oddali večji del moče že na poti v notranjost celine. Največ dežja pa ne prejmejo ravnine, ampak dna pobočja pogorij, ki so obrnjena proti morskim vetrovom. Ko namreč zadenejo oblaki oh pobočje, se dvignejo ob njem kvišku; v višjih, mrzlejših zračnih plasteh se ohlade, zgoste in izločujejo pa¬ davine — dež in sneg. Najmanj dežja prejmejo kotline, ki so obdane od obrobnih pogorij, ker vetrovi padajo z višjih robov v nižje lege, kjer se segrejejo in osuše, tako da ne izločujejo padavin. Pokrajine, ki ne dobe nobene ali premalo moče, ostanejo puščave in pustinje. Pri nas je padavina poleti dež, pozimi navadno sneg; v tropskem pasu pada samo dež, ob tečajih in v visokem gorovju samo sneg. Podnebni pasovi. Toplina, vetrovi in padavine tvorijo podnebje ali klimo kakega kraja. Podnebje je važen činitelj za vse življenje na zemlji, ker vpliva na rastlinstvo, živalstvo in na človeka. i Po višini opoldanskega solnca v raznih zemljepisnih širinah delimo zemljo na podnebne pasove. Vnoči ali tropski pas se razprostira ob ekva¬ torju med povratnikoma; solnce se v teku leta porniče nad njim tako, da potuje po 21. juniju od severnega povratnika proti južnemu, ki ga doseže 21. decembra in se od tega dne vrača zopet nazaj. Vsi kraji tega pasu imajo solnce dvakrat v letu v zenitu (kraji na ekvatorju 21. marca in 23. septem¬ bra). Zaradi velike opoldanske višine solnca in ker sta dan in noč vse leto skoraj enako dolga, prejme ta pas največ toplote na zemlji. Letnih časov v našem zmislu ne poznajo. 19 Govoriti moremo ie o vročem suhem in o vročem deževnem letnem času. Deževni čas je takrat, kadar je solnce v nadglavišču, dež potuje takorekoč s sol.n- cem. V jako razgreto celino z malim pritiskom pihajo ve¬ trovi od hladnejšega morja z visokim pritiskom. Pokrajine, ki jih dosežejo morski vetrovi, imajo trop¬ sko deževje, ki se vliva v velikih plohah, navadno za časa največje dnevne vročine (to je v opoldanskih urah). V pokrajinah, ki imajo tropsko deževje, se je razrastlo vsakovrstno drevje tako na gosto, da tvori nepredirne, temne gozdove, takozvane tropske gozdove. Značilno drevo teh gozdov je palma. Ta pas je domovina najrazno- vrstnejših živali. Nikjer drugod ni toliko pestrosti in obi¬ lice v rastlinstvu in živalstvu kakor v tropih. Človeka pa dela neznosna vročina lenega, nesposobnega za telesno, še bolj za duševno delo, sicer mu pa da narava sama hrane v izobilju. Evropejci se le težko privadijo temu podnebju. Zmerno topli pas. Severno in južno od trop¬ skega pasu se razprostirata zmerno topla pasova, ki segata do tečajnikov. V teh krajih solnce nikdar ne pride v zenit, vendar močno ogreva zemljo v poletnem času, ko stoji raz¬ meroma visoko na nebu (pri nas junija 67V2 0 ) in so jako dolgi dnevi, noči pa kratke. Pozimi 'se zemlja jako ohladi, ker stoji solnce nizko in kmalu zaide; v dolgih nočeh se zrak še bolj ohlaja, kar povzroča občuten mraz. Zaradi vročine po leti in mraza pozimi imata zmerno topla pasova štiri letne čase: poletje i n zimo kot glavna ter s p o m 1 a <1 in jesen kot prehodna časa. Vendar ne smemo misliti, da je nasprotje med poletjem in zimo že ob povratnikih jako veliko; tukaj prehaja tropska vročina polagoma v zmernotoplo podnebje, tako da štejemo pokrajine ob 30. vzporedniku (od 20° — 40° š.) 'k posebnemu podnebnemu pasu, k subtropskemu pasu. Te po¬ krajine imajo vroča poletja in tople zime, pa malo padavine; zato se razprostirajo v tem pasu največje puščave na svetu. Zemlje okoli Sredozemskega morja imajo posebno značilno podnebje, t. j. sredozemsko ali me- — 20 — di teran.s ko podnebje s toplimi zimami in jako vročimi poletji. Zmerni pas od približno 40° s. š. do tečajnika dobi dosti padavine, ker jo prinašajo zapadni vetrovi od morja. V tem predelu so se razrastli gozdovi listnatega drevja (hrast, bukev, gaber); iglavci pokrivajo višja pobočja pogorij in severne pokrajine tega pasu; s travo zarasti e planjave se širijo po onih delili, ki jih padavina le malo doseže (step ali pustinja). Značilne rastline sredozemskega podnebja pa so vedno zelene: oljka, lavor, mirta i. dr. ter južno sadje. Človek si je s trudom in delom krčil gozdove v tem pasu, vzel si je rodovitno zemljo, jo orje in obdeluje, da mu daje živež; goji domače živali. Boj za obstanek je prisilil človeka, da dela in ustvarja, da .si podvrže naravo, da mu služijo rastlinstvo, živalstvo in rudnine. Podnebje tega pasu je človeku dalo možnost, da si je ustvaril to omiko, ki jo ima .sVet danes. Mrzli ali polarni pas zavzema pokrajine okrog tečajev in sega do tečajnikov. Tu vlada mraz, sneg in led. 'Solnce tudi poleti ne more dovolj ogreti teh pokrajin, ker stoji nizko (na tečajih najviše 23 1 / 2 °, kakor pri nas pozimi) in padajo 'solčni žarki poševno; pozimi pa po cele tedne in mesce ne pride nad horizont. Zato poznajo te pokrajine samo dva letna časa: dolgo mrzlo zimo in kratko hladno poletje. Poletno solnce, ki ostane dolgo nad obzorom, otaja ponekod zemljo le nekoliko na površju, ki se potem prepreže z mahovi in lišajem, da daje hrano se¬ vernemu jelenu, skoro edini domači živali polarnega pre¬ bivalca; globoko v notranjost pa ostane zemlja zamrtzla. Take polarne pokrajine imenujemo tundre. Ledeno pod¬ nebje zamori skoro vse življenje in redki prebivalci polar¬ nega sveta si v vednem boju z naravo le ob morski obali najdejo hrano in bivališče. 21 II. Pokrajinski opis. Azija. Splošni pregled. (Ponovi: Pajk-Kržišnik, Zemljepis I. d. str. 74. — 81.) Lega. Azija je bližnja sošedmja vseh ostalih 4 zemljin. Od Evrope jo ločijo pogorje Ural, reka Ural, nižina ob Maniču, morski ožini Dardanele in Bospor, ki pa imata samo širino veletoka. Z Afriko jo veže Sueško medmorje, ob Beringovem prelivu je le 90 km oddaljena od Amerike in v Avstralijo vodi Malajsko otočje kot nekak most. Vsi trije veliki oceani oblivajo azijske obale. Delitev Azije. Po vsej Aziji se vleče višinski pas kot nadaljevanje evropskega. Delimo ga na Prednje- in Zadnje- azijsko višavje. Na severni strani se razprostira največja nižina na zemlji; na jugu in jugovzhodu je Indija s trop¬ skim podnebjem in rastlinstvom; na vzhodu se razpro¬ stirajo pokrajine starodavne kitajske in japonske kulture. Azijo delimo na 5 delov: A) Prednja Azija, ki ji pri¬ števamo še Arabijo, B) Osrednja, C) Severozahodna iin se¬ verna, C) Vzhodna Azija (Kitajska in Japonska), in D) Južna Azija (Indija in Malajsko otočje). A. PREDNJA AZIJA. obsega Malo Azijo, Armenijo, Kavkazijo, Mezopotamijo, Sirijo s Palestino, Arabijo s Sinajskim polotokom in Iran. Mala Azija. a) Pokrajinska slika. Mala Azija ali Anato¬ mija 1 je polotok. Rob tega polotoka je od njegove notranj¬ ščine v vsakem oziru zelo različen. Notranjščina je 1000 m do 1300 m visoko višavje, ki ga obrobljajo visoka .pogorja, in sicer na severu Portsko 2 gorovje, na zahodu 1 grški: »dežela na vzhodu«, ker leži vzhodno od Grške. 2 grški: Pontos Euxeinos, t j. današnje Orno morje. 22 - krajša vzporedna gorovja, med katera sega Egejsko morje v globokih zalivih. Južni rob tvori Tavrus, ki se dviga preko 3500 >m, zavije proti severovzhodu (Ant it a v r u s 3 ) in se strne v Armenskem višavju z odrastki Pontskega gorovja. Maloazijska obrobna gorovja imajo proti morju zelena pobočja, rodovitne doline in bujno rastlinstvo; poleg trte uspeva oljka. Podnebje je tu oceansko (mediteransko); z bližnjega morja prinašajo vetrovi dosti padavine. Naj¬ večja maloazijska reka se imenuje turški Kizil Irma k (»rdeča reka« po rdeči glini), grški Halys (»solna reka«, po solnih ležiščih); v Egejsko morje se izliva Meander (Menderes), ki je čudovito krivuljast. Povsem drugačno je podnebje v notranjščini. Obrabna pogorja zapirajo vlažnim vetrovom pot, zato vlada tu suša. Pokrajine južnozahodno od kolena reke Halysa, nekako 1 I 6 Male Azije, so pustinje in deloma pe¬ ščene puščave. Podnebje je kontinentalno*. Voda ne teče v morje, temveč izhlapeva ali ,se zbira p ona j več v slanih jezerih; solne skorje leže poleti skoro suhe po pesku, so podobne slani, pozimi pa plavajo kakor ledene plošče po vodi. Med jezeri se dvigajo ugasli ognjeniki; najvišji je Erdžijas (4000 m), v čigar zasutem žrelu ležu ledenik. Volkovi so največja nadloga teh puščav, enogrbi velblodi navadne domače živali. Iz notranjščine polotoka drži prehod preko Tavra skozi K i 1 i k i j s k a vrata (1300 m) v naj¬ večjo maloazijsko ravan blizu A dan e, — iz puščave v rodovitno primorje. To je starodavna pot trgovcev in vo¬ jakov (Aleksander Veliki!) iz Male Azije v Sirijo. b) Kulturna slika. Nasprotje med obrobnimi pokraji¬ nami in celinskimi predeli kažejo 'tudi gospodarske razmere. Po rodovitnih dolinah prevladuje poljedelstvo; tu je obilo žita, vina (izvažajo rozine), smokev, maka (opij!), svile in ponekod tudi mnogo bombaža. Po notranjem višavju pa se bavijo prebivalci z živinorejo; z mesom jih preskrbujejo ovce — ovčarstvo nahajamo sploh po vseh suhih subtropskih in zmernotoplih stepskih pokrajinah na zemlji —•; pečena ovče- 3 anti: proti. 23 tina z rižem (pilav) je priljubljena turška jed. Posdbno slove koze iz okolice A .n gore po svoji svilasti dlaki. Zahodno od ‘tega mesta kopljejo pri Estkišehirju s t i v o. V novejšem času so odkrili v Mali Aziji tudi pretrolejske vire. Že zgodaj so se preselili Lz sosednje Evrope v Malo Azijo 'Grki. Pravijo, da je bila ob egejski obali domovina največjega grškega pesnika Homerja. Blizu Dardanel ka¬ žejo razvaline starodavne Troje. Še do nedavna so prebivali Grki pravoslavne vere po mestih ob maloazijskih obalah in so .se pečali največ s trgo¬ vino in brodarstvom; po grško-turški vojni (mir v Lansanni 1923) so se morali sko.ro vsi izseliti v Grčijo. Velika večina prebivalstva so O s m a n i ali Turki mohamedanske vere ( 4 / 5 ). V nobeni deželi ni toliko Turkov ko v Anatoliji. Bavijo se s poljedelstvom, ki daje mnogo ječmena, pšenice in koruze, in z živinorejo. Na severovzhodu in po obalnih mestih prebi¬ vajo tudi Armenci, prebrisani trgovci in dobri poljedelci. Na j večje mesto je Smirna (ok. 160.000 pr., prej nad polovico Grkov), eno najbolj cvetočih pristanišč Sredozem¬ skega morja. Odtod izvažajo posebno rozine, smokve in svilo. Prodno so Turki stopili na evropska tla, je bila njih prestol¬ nica Brusa, ki slovi po (prdkrasni legi na vznožju visokih gora. Tu cvete svilarstvo pa izdelovanje preprog. Nekako predmestje Carigrada je 'S k u t a r i ; južnovzhodno odtod je I z m i d s k i zaliv, najlepši del maloazijske obale. Ob jugovzhodni obali Črnega morja na vznožju Pont- skega gorovja, ki je domovina črešnje, leži Trapecunt 4 ali T a r a b i z o n , pristanišče za blago, ki ga prinašajo kara¬ vane iz sosednje Armenije. N a maloazijski planoti sta A n g o r a in K o n i a, obe po železnici zvezani z obmorskimi kraji. Konia ima v oko¬ lici bombaževe nasade. Na važni postaji Afiun Karahisar se strneta obe progi A n a t o lske železnice, speljani iz 'Smirne in Skutarija. Preden se spusti železnica skozi Kilikijska vrata v nižino, teče mimo maloazijskih premo¬ govnikov pri kraju E r e g 1 i, dalje ,pa v Kilikijo v središče , grški: trapeča = miza, po obliki gore, ki se dviga nad mestom. 24 rodovitne ravni, v mesto A'd ari a. V tej obrežni pokrajini nspova mnogo 'bomlbaža. Otočje ob egejski obali ima grško, krščansko prebival¬ stvo; tam pridelajo mnogo vina; blizu obale plavijo gobe. Največjii teli otokov je Rodos, ki je od 1. 1912. v oblasti Italije; drugi egejski otoki ob maloazijski obali pripadajo Grčiji. Angležem pripada rodovitni otok C i p e r , ki je neko¬ liko manjši ko Kranjsko; prebivalstvo je po veliki večini grško. Otok ima ime po bakru (kypros), ki ,so ga že v staro¬ davnih časih tam kopali. Armenija. a) Pokrajinska slika. Armensko višavje je zrastlo iz podaljškov Pontskega gorovja in Tavra na zahodu in Iran¬ skih obrobnih pogorij na vzhodu; ti se družijo v pustinjsko, suho višavje, nad katero se dviga Ararat (5.200 m), ugasel ognjenik. Doline ,so globoko zarezane v višavje; tu izvirata Tigrid in Evfrat, glavna armenska reka, ki teče po ozkih tesneh in tvori več sto brzic. Na planoti je več velikih jezer; največji sta U r m i j s k o , plitvo, slano pustinjsko je¬ zero z ravnim obrežjem, in V a n s k o jezero is strmimi bregovi v krasni gorski pokrajini. Notranji predeli Armenije so pustinjski, imajo malo deževja in kontinentalno podnebje, obkrajni in doline rek pa so rodovitni. Tu je domovina marelic. b) Kulturna slika. Gospodarske razmere Armenije so slabe. Mnogo sveta je za poljedelstvo neporabnega, ker manjka dobrih občil ter je pokrajina težko pristopna. Polovica prebivalcev so krščanski Armenci, ki so ohranili svojo vero, četudi jih obdajajo islamski sosedje. Armenci so pridni poljedelci, a mnogo se jih je izselilo in žive podobno kakor Židi kot pretkani trgovci po Prednji Aziji in tudi po južnovzhodni Evropi. Njih majljutejši sovražniki so mohamedanski Kurdi, ki prebivajo na jugu Armencev, a segajo čestokrat proti severu med armenske naselbine. Kur dieta n obsega približno južno Armenijo ter severne dele Mezopotamije. Kurdi se bavijo z živinorejo ter so po leti nomadje; kot reven pastirski rod nadlegujejo neprestano armenske kmete. 25 Najgosteje je obljudena severna Armenija, kjer ležita trdnjavi E r i v a n in Kar s. V Edžmiadainu je sedež »ka¬ tolika«, cerkvenega poglavarja armenske cerkve. Glavno me¬ sto zahodne Armenije je E r z e r u m ; največje armensko mesto je T eb r i s .(200.000 pr.). Od tam gre karavanska pot preko Erzeruma v Trapecunt ob Črnem morju. Železnice se nahajajo do zdaj le v severnem delu Armenije. Kavkazija. »Severno od Armenije leži Kavkazija, ki jo loči od Evrope nižina ob Maniču, kjer je bila v davnih časih zveza med' Črnim morjem in Kaspijskim jezerom. a) Pokrajinska slika. Pogorje Kavkaz je daljše od Alp; dolgost je enaka rafffclji Trst-južni rtič Skandinav¬ skega polotoka. Tudi po višini presega Kavkaz Alpe. Naj¬ višji vrh je E 1 b r u s {5600 m). Posebno veličastno je pogorje od severne strani. Rastlinstvo sega više kakor v Alpah, a tudi Kavkaz se ponaša z velikimi ledeniki. Jezer, ki so poseben okras mnogih alpskih pokrajin, ni v Kavkazu. Tod še biva vizent. Pogorje je manj prehodno ko Alpe. Najvažnejši pre¬ hod je Gruzinska vojaška cesta , ki drži iz Ti f lisa na vzhodni strani mogočnega K a z b e k a (5000 m) na K re¬ st o v o j pereval (= križ in preval, 5 prehod, 2380 m) in proti severu skozi slikovito D a r j a 1 s k o sotesko ob šu¬ mečem T e r e k u v V 1 a d i k a v k a z. Vsa cesta je dolga nad 200 km. Pokrajino .severno od Kavkaza zovemo Ciskavka- zijo (= deželo tostran Kavkaza), južno pa Tramškav- kazijo (= deželo onstran Kavkaza). Ciskavkazija je od¬ prta mrzlim vetrovom in ima malo deževja, zato se razpro¬ stira tu velika pustinja s'’kontinentalnim podnebjem; Trans- kavkazija ima več padavine in vobče milo podnebja, ker je zavarovana proti severu. Posebno rodoviten je zahodni del ob reki Rion {v starem veku Phasis, kjer je bila pokrajina Kol hi da, znana po pravljici o Argonavtih). Tod se vije trta po drevju in tu je domovina fazana. 6 Pogorje, ki spaja s Na vrhu stoji križ. 6 t. j. fazijanška ptica, po reki Phasis. 26 Armensko višavje s Kavkazom, loči porečje Riona od nižine ob K u r i. A T zahodnem delu rodovitna nižina, postaja proti vzhodu pustinjska. Vzporedno teče A ras, čigar spodnji tek izpreminja svojo smer; nekaj časa se je izlival v Kaspij¬ sko jezero, zdaj pa je zopet pritok Kure. b) Kulturna slika. Transkavkazija je bogata dežela. Poleg žita in vina uspeva riž in bombaž; velikega pomena je svilarstvo. Med prirodninami se dobe sol, mangan, predvsem baker in nafta. Nafta je zelen¬ kasta tekočina, ki se, očiščena v petrolejskih rafinerijah, imenuje petrolej. Ostanek pri očiščevanju je m a s u d , ki služi kot izborno kurivo iza parnike poKaspijskem jezeru in lokomotive po pustinjskih predelih Rusije. Ni ga pogorja, ki bi imelo' roko mešano prebivalstvo ko Kavkaz, kamor so v starih časih pribežali različni rodovi pred svojimi preganjalci. Kavkaška plemena severno od glav¬ nega grebena so večinoma mohamedanska, na južni strani pa krščanska. Pri vseh plemenih so še v navadi krvna osveta, odkup¬ nina 7 in samopomoč z orožjem. Še nedavno so bili razvpiti roparji. Med severnimi plemeni slove Č e r k e s i, ki so se po junaškem boju podali Rusom 1. 1864.; veliko se jih je izselilo v turško Azijo. Čerkeska noša je zelo slikovita. Znana je čerkeska dolga odpeta suknja, na prsih obšita s patronov- kami. To nošo so prevzeli tudi drugi kavkaški narodi; tako se nosijo tudi kavkaški kozaki. Najbolj omikano kavkaško pleme so krščanski Gruzinci ali Georgi jed v porečju Kure, ki imajo lastno pisavo in slovstvo. Južmokavkaška plemena slove po svoji telesni lepoti kot najlepši ljudje na ■zemlji; odtod netočno naizivanje »kavkaško pleme« za belo- kožce. Nadalje prebiva v Kavkaziji mnogo Rusov (skoraj 4 rmilij., od teh pa le malo v Transkavkaziji), T atarov in Armencev. Glavno mesto Kavkazije je T i f 1 is (330.000 pr.); mesto ima slikovito lego ob deroča Kuri; obdano je od zelenih hol¬ mov, za katerimi se dvigajo sneženi vrhovi armenskih in kav- 7 Kdor n. pr. komu izbije oko, mora za to plačati 30 krav, kdor mu odseka desnico, 25 krav, za levico pa 22 kravi. 27 kaških gora. Ob Kaspijskem jezeru leži Baku (skoro 240.000 pr.). Okolica je nerodo vrtna, prašna pustinja brez bilke trave, a je na glasu po vrelcih nafte. Nafta leži globoko v zemlji. Da jo dosežejo, grade 35 —20 m visoke lesene stolpe; v stolpu visi velikansko dleto, ki ga žene parni stroj, da rije vedno globje v zemljo, včasih do 800 m in več. V nastalo luknjo porinejo 1 m široko cev, da doseže vrelec nafte. Zelenkastorjavi curek šine visoko kvišku (do 60 m); tekočino zajamejo v jarkih. Takih stolpov je bilo 1810. 1. čez 4000, med njimi 2600 delujočih. Nekateri dvigajo v 24 urah ipo več ko 300.000 kg nafte. Neprijeten duh nafte okužuje vso okolico mesta Bakuja in veter nosi često¬ krat petrolejske kapljice po vsem mestu. Ob obali južno od Bakuja je 30, na otokih pa 6 gričev, ki bruhajo, kakor ognje¬ niki, iz žrela nafto. Nafto spravljajo deloma po železnici, deloma po veli¬ kanskih ceveh iz Bakuja v B a t u m , ki leži v prekrasni okolici ob Črnem morju; odtod prevažajo nafto in petrolej v Evropo. — K a v k a z i j a je na prirodninah bo¬ gata dežela, ki lepo napreduje. Mezopotamija. a) Pokrajinska slika. Mezopotamijo 8 (= Med¬ rečje) imenujemo pokrajino, ki se znižuje od južnega roba Armenskega višavja polagoma proti Perzijskemu zalivu. Večji del ravnine, nekako od Bagdada proti jugu, je bil nekdaj severni konec Perzijskega zaliva, ki so ga zasule na¬ plavine Evfrata in Tigrida. Ti gr id prihaja naravnost iz gorskega sveta in sprejema več pritokov; zato si zarezuje v gornjem teku globoko strugo in ima v ravnini obilo vode. Plovba je po njem vsled tega zelo razvita. Do Bagdada vozijo po starodavni navadi' ponajveč s splavi iz kozjih kož, ki so napolnjene z arakom in pokrite z deskami; vozijo le navzdol. Potem prodajo les, kože pa pošljejo nazaj. Običajni so tudi okrogli-čolni iz palmovega listja in trstik, zlepljenih z asfaltom, ki ga je dosti v Mezopotamiji. Od Bagdada naprej vozijo parniki. Evfrat dela v gornjem teku velik ovinek K grški: mesos = srednji, potamos = reka; prvotno so Mezo¬ potamijo imenovali le pokrajino med Evfratom in Tigridom. 28 skozi pustinje in izgublja pri tem preveč vode, zato ni važen za plovbo, pač pa zasipava Strugo in teče deloma više, kakor je ravnina na obeh bregovih. Vsled tega nastanejo čestokrat povodnji in močvirja; slana jezera se razprostirajo zahodno od njega. Sotoeniei Evfrat in Tigrid se družita v reko Šat-el- Arab, 9 čigar delta hitro raste. Ker ima Mezopotamija premalo padavine, je pretežno pustinja. V severnem delu prevladujeta pustinja in skal¬ na tla, v južnem pa, kjer so tla iz same naplavine, se nahajajo poleg pustinj in rodovitnih krajev tudi prostrana močvirja. Vsako leto, kadar pomladi dežuje in sneg v Armenskem vi¬ šavju kopni, naraščata Evfrad in Tigrid ter voda po preko¬ pih med rekama. Mezopotamija je imela v starem in srednjem veku do 13. stoletja malo več rodovitnega sveta kakor danes (10 do 12.000 km 2 ). Oib povodnji so prekopi, izkopani, ohranjeni in oskrbovani po volji in zapovedi mogočnih vladarjev, odva¬ jali vodo Evfrata in Tigrida v oddaljene pokrajine. Tu je živel visokonaoibražen narod Babiloncev in Asircev, ki se mu imamo zahvaliti za važne kulturne pridobitve. Iz pustinje se dviga še sedaj mnogo okroglih gričkov, ipod katerimi so (zakopani ostanki znamenitih svetišč in palač. Danes so prekopi večinoma zanemarjeni in le ok.2000 km 2 je umetno namočenega sveta, ki je prikladen za poljedelstvo. Na severu raste nekaj žita, posebno ječmen, na jugu največ riž; zelo važna je d ati jeva palma, ki tvori v južni Mezopota¬ miji cele gozdiče. Podnebje je zelo kontinentalno. Pozimi ni sneg v rav¬ nini nič nenavadnega, julija mesca pa znaša povprečna toplina 34° C; 10 vrh tega je v južni Mezopotamiji zelo nepri¬ jeten tudi vroči veter samum, ki pokrije vse z drobnim žoltim prahom. V senci doseže vročina včasih 55° C, pesek pa se ogreje na solncu do 78° C. Zato prebijejo v Bagdadu, enem najbolj vročih mest na svetu, poletne mesce podnevi v napol pod¬ zemskih prostorih (»serdab«), ponoči pa spe na plošonatih strehah. “ = arabski Tigrid. Šat je drago ime za Tigrid; »arabski« se imenuje, ker prebivajo ob njem Arabci. 10 v Ljubljani 20" C, v Trstu 24° C. — 29 — b) Kulturna slika. Mezopotamija je vobče ubožna de¬ žela, njena trgovina pa je znatna; največ izvažajo datljev (posebno v Perzijo). Skoro edina prometna pot je Tigrid in Bagdadska železnica. Vendar se bodo razmere obrnile na bolje, izdelan je načrt za umetno namakanje dozdaj pustih predelov; pokra¬ jina skoro v obsegu Kranjske bi se tedaj iapremenila v rodo¬ vitno polje. Za izvažanje iprirodnin pa bo skrbela Bagdadska železnica, ki pelje kot nadaljevanje Anatolske železnice iz Adane v Mosul, Bagdad, Basro in Kovajt ob Perzijskem zalivu. K o t prehodna dežela iz Evrope in Male Azije v Indijo bo imela Mezopotamija ve¬ lik pomen, posebno še zato, ker so v zad¬ njem času odkrili tam ogromne petrolej¬ ske vrelce. Prebivalcev ima le 2,800.000; poleg Tui'kov, Armencev in Kurdov na severu je največ mohamedanskih Arabcev. Glavno mesto Bagdad (125.000 pr., % Židov) je da¬ nes le še senca sijajne prestolnice mogočnih kalifov v sred¬ njem veku, čeravno se ponaša s slikovitimi džamijami in pestrimi bazarji. Mesto obdaja krasna oaza z datljevimi pal¬ mami, po katerih gnezdijo jate divjih golobov. Na jugu ob Evfratu so razvaline nekdaj slavnega Babilona, ki je ležal kakor Bagdad nedaleč od one točke, kjer se Evfrat in Tigrid najbolj približata (na 18 km). Največji kraj v severni Mezopotamiji je neprijazni Mosul, nasproti nekdanjemu asirskemu glavnemu mestu Ninive. Po Mosulu ima fina tka¬ nina (muslin) svoje ime, toda sedaj je tam ne izdelujejo več. Važno križišče na severu je D jarbek r. Morsko pri¬ stanišče Mezopotamije je sredi gajev datljevili palm ležeča Basra, kamor priplovejo še morski parniki; tam je živahna trgovina z Indijo. Sirija s Palestino in Sinajski polotok. a) Pokrajinska slika. Sirija se razprostira ob vzhodni obali Sredozemskega morja in je planota, ki se znižuje proti Evfratu. Nekako 50 km od obale jo preseka globoki S irski udor kot nadaljevanje A k a b s k e g a z a 1 i v a ob Rdečem ' morju. Po njem tečeta proti jugu Leo n te® v Sredozemsko -in J o r d a n v Mrtvo morje; proti severa odteka O t o n t e s. 30 V severnem delu omejujeta ta udor Libanon in An t i Li¬ banon. Libanon (čez 3000 m) ima v zahodnem delu, ki je obrnjen proti morju, nekoliko gozda in gorske vrelce. Tu nahajamo še majhen gaj znamenitih starodavnih ceder. Ne¬ kateri vrhovi nosijo tudi .poleti snežišča. Antilibanon (čez 2700 m, nižji od Triglava) je popolnoma gol, južno od njega ležeči H er m on pa zelen. Južni del Sirskega udora premeri J o r d a n , ki izvira na Hermonu in teče potem skozi dvoje jezer; večje je G en eiz a r e! s k o ali Tiberijsko je¬ zero. Od tu proti jugu se imenuje dolina G o r. Med 1500 m visokimi, strmimi bregovi, ki so polni votlin (po nekaterih .prebivajo ljudje), dela Jordan velike ovinke (njegov tek do Mrtvega morja je trikrat tako dolg ko zračna črta). Radi teh ovinkov in brzic je za plovbo neraben. Obdaja ga grmovje in trstje in ob njem biva mnogo ptic; zelo plitev o suši, je globok in deroč o deževju. V začetku je Gor dobro obdelan, proti jugu je pa venlno bolj pust; južno od Jeriha ni skoro nobene vegetacije. Kmalu potem se izliva Jordan v Mrtvo morje. Že severno od Genezaretskega jezera leži Jordanova gladina niže od morske. Gladina Mrtvega morja pa leži 394 m pod morsko; to je najgloblja depresija na svetu. Lepo modro jezero ima mnogo raztopljene soli, zato ne more nobena žival živeti v njegovi vodi (odtod ime); voda je tako težka, da nese človeka. Kadar je vihar na jezeru, bu¬ tajo težki valovi kakor železo na ladje in jih razbijejo, če niso močno zgrajene. Daleč naokrog ni človeške naselbine. Prii-odnin je ob jezeru mnogo, tako asfalt' (peklina), ki se prikazuje po velikih viharjih na površini, in žvepleni vrelci. Južno od Mrtvega morja se dviga do Rdečega morja dno Sirskega udora. Vzhodno od Sirskega udora se razpro¬ stira Sirska puščava, iz katere se vzpenja gozdnato pogorje H a vran. Tu izvirajo potoki, ki močijo rodovitno ravnino Havran zahodno od pogorja istega imena. Podnebje ob široki obali je mediteransko in spomladi milo; zahodni vetrovi prinašajo od morja v zimskih mescih dosti dežja; v drugih letnih časih ,in proti vzhodu je pa suša vedno večja in podnebje bolj kontinentalno. Gor ima skoro tropsko vro¬ čino, v Jeruzalemu pa je vsako zimo sneg in led. BI b) Kulturna slika. Ker ima Sirija s Palestino v obče mnogo suše, je rastlinstvo borno. Izza vedno zelenega grmičja lovora, mirt in iglastih opuncij se povsod svetlika nepri¬ jazna siva barva apnenca kakor v najbolj pustih kraških predelih; samo tuintam stoji nizko drevo. Stavbni les uva¬ žajo največ iz alpskih pokrajin in le spomladi pokriva pla¬ noto pisana preproga cvetlic. Rodovitna tla so le tam; kjer prižubore močni potoki iz sosednjih gora, tako ob zahodnem robu Libanona, v dolini Oronta, v obližju Damaska in ob Havranu. Kakor v Mezopotamiji so tudi tu zanemarili umetno namakanje tal, zato so bile te pokrajine v starem veku bogatejše in bolj obljudene, nego so danes; o tem priča mnogo razvalin in prazni vodnjaki. v Žitnica Sirije je ravnina Ha v ran, od¬ koder izvažajo zlasti pšenico in ječmen. Najbolj koristno drevo v Palestini je oljka, ki raste v skupinah po vaseh. Dobro uspeva tudi trta. V obilnosti je najvažnejše svilar- stvo. Zal tali j o izvaža Sirija največ svile v francoske tvorni c e. Prebivalstvo je bilo od nekdaj semitskega rodu; vladajoči jezik je od srednjega veka arabski. Skoro 3 / 5 je mohamedancev, skoro 1 / 3 kristjanov (največ pravoslavnih); Židov je veliko manj. Ob obali zahodno od Libanona so v starem veku prebivali Feničani, ki so sloveli kot brod¬ niki in trgovci ter so prinesli v Evropo črkopis. Najvažnejše ■sirsko pristanišče je B e j r u t (185.000 pr.) v prekrasni legi pod Libanonom, ki je v trgovskem oziru kakor tudi po izobrazbi svojih prebivalcev danes najvažnejše sirsko mesto. Med prebivalci sta 2 / 3 kristjanov; tudi v Libanonu prebivajo skoro sami kristjani. Iz Bejruta, mesta, ki je začelo procvi- tati šele v novejšem času, drži Libanonska železnica v staro¬ davni Damask (250.000 pr.), ki leži »kakor blesteč biser v skrinjici s temnozelenim baržunom« sredi rodovitnih vrtov, ki jih namakajo reke s sosednjega Antilibanona in Hermona. V tej bujni oazi raste mnogo topolov in sadnega drevja, po¬ sebno marelic. Razun Damaska leži tu še krog 80 vasi in več malih mest. Od nekdaj slovi obrtnost Damaska (izdelovanje »damasta«, neke svilenine, in prožnih jeklenih mečev »da- 32 maščank«). V Damasku prevladujejo mohamedani; tu je za¬ četek romarske železnice v Hedžas. Damask je s svojimi slo¬ večimi džamijami srce Sirije, Bejrut pa glava. Iz Damaska je izpeljana na sever železnica v A1 e p o (H a 1 e b 200.000 pr.), ki leži v pustinji sredi pota, ki veže morje z Evfratom; tukaj je važno križišče karavanskih poti. Blizu izliva Oronta leži nekdaj sloveča Antijohija (sedaj: Antakije). Palestina je gospodarsko bolj zanemarjena kakor ostala Sirija, Posamezne evropske naselbine pa nam pričajo, da se more tudi tukaj s pridnostjo dovolj pridelovati. J e r u z a 1 e m leži precej visoko (ok. 800 m) vrh pla¬ note, ki jo ločita od drugih višjih hribov na jugovzhodu in ju¬ gozahodu globoki dolini, iz katerih dospeš le po .strmih stezah v mesto; proti severu pa brani vstop vanj visok zid. Kdor se približuje mestu, ga zagleda šele, ko je prav blizu, ker ob¬ dajajo Jeruzalem od vseh strani vzpetosti, ki so višje od mesta. Ena teh vzpetosti je na vzhodu Oljska g o r a , ki jo loči od Jeruzalema globoka dolina K idr ona z oljčnimi gaji. S tega griča je pogled na mesto najlepši. Jeruzalem ima 85.000 pr. i(nad polovico Židov, ostali so povečini krist¬ jani, deloma tudi mohamedanci). Mesto je sveto vsem trem monoterstičnim veroizpovedanjem. Največje krščansko svetišče je Cerkev sv. Groba, ki ob¬ sega brez enotne zveze razne cerkve in kapelice vseh krščan¬ skih veroizpovedanj razun evangelskega; njeno središče je kupola na 18 stebrih, pod katero stoji kapelica sv. Groba. Ko romarji vstopijo, sezuje jo čevlje. Grobna kapelica je vsa prevlečena z marmorjem in s stropa visi 43 svetiljk z večno lučjo. O veliki noči obiskujejo mnogoštevilni krščanski ro¬ marji sv. Grob. V vzhodnem delu mesta je stal Salomonov tempelj; tam je obzidan četverokot, ki obsega več slovečih mosleinskih džamij (Omarjeva džamija in dr.), ki so naj¬ lepše jeruzalemske stavbe. Južno od Jeruzalema je Betlehem z Marijino cer¬ kvijo; pod korom kažejo votlino s kapelico Jezusovega rojstva. Železnica veže Jeruzalem z Jafo (55.000 pr.), naj¬ važnejšim morskim pristaniščem v Palestini. Edini zaliv je pod goro Karmel. Staro, nekdaj sloveče pristanišče je bila A k a (križarske vojne!), sedaj je važnejša H a j f a , odkoder 33 drži železnica k progi Damask-Arabija. Hajfa ima lepo pri¬ hodnost. N a z a r e t je mestece v prijazni kotlini. c) Sinajski polotok. Tam, kjer se sečeta smeri Bdečega morja in Sirskega udora, je nastal polotok Sinaj. Notranj¬ ščina je skoro povsem pusta in z nje se dvigajo gole granitne gore; najvišja je D ž e b e 1 (arabski = gora) Katarin (2600 m), na čigar severni strani leži med temnozelenimi ci¬ presami grški Katarinin samostan, ki je zgrajen v spomin na Mozesovo zakonodajo. 11 Politično pripada polotok Egiptu. Arabija. Arabija je naj večji polotok na zemlji. Obale so malo clenovite. Pokrajinska slika. Arabija je 1000—1300 m visoka pla¬ nota, ki je nekoliko nagnjena proti vzhodu. Omejujejo jo obrobna pogorja, ki .se posebno na zahodu spuščajo v stopi¬ cah proti udoru Bdečega morja; na jugozahodu (v pokrajini Jemen) in na jugovzhodu (v deželi Oman) doseže ob¬ robno pogorje celo 3000 m -višine. Notranjščino zavzemajo velike puščave, od katerih je naj večja Velika arabska puščava (Dana) z mno¬ gimi sipinami na jugovzhodu. Dana prehaja na vzhodni strani Arabije v puščavo N e f u d in v Arahsiko-sirsko puščavo na severu. Po sredi polotoka se razprostira planota N e d ž e d z golimi apnenčastimi pogorji in pustimi peščenimi ravninami; med njimi je mnogo zelenic, ki so gosto naseljene z arab¬ skimi rodovi (Vahabiti). Vse leto tekočih rek nima ves polotok, pač pa suhe globoke struge, kjer se le včasih nabere nekaj vode. Zato do¬ bivajo v Arabiji od starodavnih časov vodo iz vodnjakov. Kulturna slika. Največ padavine imajo obrobna po¬ gorja. Edina pokrajina, ki ima dosti dežja, je Jemen, ki je najrodovitnejša in najbolj obljudena na vsem polotoku; zato so jo zvali že v .starem veku »srečno Arabijo« (Arabia felix). Severni pokrajini A s i r in H e d ž as sta suhi in pusti, po- 11 Ona gora, kjer je naznanil Mozes Židom zakone, je v seve¬ rozahodni Arabiji. 3 sebno obala Rdečega morja, le vznožje gora pokriva bujno rastlinstvo. Kavovec uspeva do 2200 m višine. Arabska kava se imenuje navadno »m o k a« po pristanišču Moka, toda danes prihaja v Evropo le malo kave iz Arabije. Tam sade tudi sladkorni trst in tobak. Iz strjene tekočine, ki j-o izločuje gumijeva akacija, pridobivajo t. zv. »gummi araibicum«. Kadilovčeva smola služi kot kadilo. V notranji AraJbiji so le posamezne zelenice kakor zeleni otoki sredi puščave. Na njih uspeva datljeva palma, »kraljica oaz«, kakor jo imenu¬ jejo Arabci. Ona doseže 20 m in še več višine. Datlji so vsak¬ danja hrana Arabcev, pa tudi velblodom, konjem in psom jih dajejo in celo koščice namakajo in krmijo ž njimi pra¬ šiče. Iz datljevega soka pripravljajo opojno pijačo, iz nje¬ nega lubja in vlaken pletejo vrvi in razsekano listje pokla¬ pajo živini. Arabci so največji semitski narod; na severu so bolj svetle, na jugu, kjer so pomešani s črnci, temne polti. V zahodni (gorati) Arabski ©o stalno naseljeni, po puščav- nik notranjih predelih pa žive kot nomadi (s svojimi velblodi, lepimi iskrimi konji in no j i). Tam, kjer so tla rodovitna, se bavijo ljudje s polje¬ delstvom in so radltega stalno naseljeni; po puščavah in pustinjah pa ni mogoče prebivati v stalnih selih, marveč morajo prebivalci svoja bivališča čestokrat menjati. S svo¬ jimi šotori hodijo od paše do paše ali v puščavah od zelenice do zelenice ter žive od živinoreje in lova. To so nom adi ali pastirski narodi. t Arabske nomade imenujemo beduine. Delijo se na mnogo plemen in vsako pleme ima svojega poglavarja (5 e h a); knez več združenih plemen .se imenuje emir. Tisti, ki pripadajo enemu plemenu, se poznajo navadno po znamenju (cvetlici, trikotnikih itd.), ki si ga naslikajo ali vžgo v kožo. Beduini so svobodoljubni ljudje, bojeviti in ponosni, zvesti svoji rodbini in plemenu, gostoljubni napram tujcu, preprosti v svojih običajih, v hrani in obleki ter utrjeni. Nadlegujejo pa tudi kot razbojniki prebivalstvo zahodne Arabije, so osvetljivi in kruti proti sovražniku ter pohlepni in pretkani trgovci. Njih jezik je sedaj razširjen po vsej severni Afriki, Palestini, Siriji, Arabiji in Mezopotamiji. Do 7. stoletja po Kr. nepoznan, je arabski narod zaslovel po preroku Mohamedu (t 632.), utemeljitelju islamske vere, ki ima mnogo skupnega s krščanstvom in židovstvom. 35 V pokrajini Hedžas je glavno mesto Medina, kjer je Mohamed pokopan. Najsvetejše mesto vsem moslemom (t. j. pripadnikom islama) je Meka >(50 do 60.000 stalnih prebi¬ valcev), rojstno mesto Mohamedovo. V Meki se nahaja K a ab a (Kjaba) kockasta, 12 m dolga, 10 ,m široka in 15 m visoka stavba iz črnega kamna. Pri slovesnih prilikah — 14 na leto — ni zastrta s črnimi 'zavesami kakor navadno. V severovzhodnem oglu je vzidan črn kamen (20 cm dolg, 15 cm visok), ki so ga že pred Moha¬ medom častili kot svetega. Sprva bel, je vsled človeških gre¬ hov začrnel. Vahahiti so ga pred 100 leti razbili, le srebrn obroč ga drži skupaj; vsled poljubovanja je že izvotljen. Poleg Kaabe je sveti studenec Z e m-z e, 12 ki ozdravi vse bo¬ lezni. Vsak -moslem ima dolžnost, da roma vsaj enkrat v svojem življenju v Meko. Tu poljublja črni kamen, drgne ob njega čelo ter dlani, gre sedemkrat okrog Kaabe in pije iz sv. studenca. Kdor je izpolnil to versko dolžnost in poslušal pridigo na gori A r a f a (Hurufat), se sme • imenovati liadži. Blizu 300.000 romarjev obišče vsako leto ta sveti kraj; stanujejo v šotorih pred mestom. Navadno se pripe¬ ljejo z ladjo do pristanišča Džedde in odtod gredo ka¬ ravane romarjev po trudapolni poti v Meko. Da bi pa bila Meka po kopnem pristopna, je še turška vlada nabrala med bogoljubmimi moslemi velike vsote denarja in iz njimi zgradila železnico iz D a ni a s k a skozi puščavo do Me¬ dine in odtod v Meko. Vožnja do Medine je le moslemom dovoljena. Posamezne postaje varujejo trdnjavice pred ro¬ parskimi -beduini . Najvažnejše arabsko pristanišče Aden je v angleški oblasti in je proti morju odprto žrelo nekdanjega ognjenika. Aden je važen, ker zalaga parnike s premogom in zapira vhod v Rdeče morje (preliv Bab-el-Mandeb). Ob vzhodni obali Arabije leži K o v a’j t, kjer je izhodišče Bagdadske železnice. Na arabskih obalah dobivajo mnogo biserov; vsled tega slovi Bahrajnsko o t o č j e v Perzijskem zalivu in 'Rdeče morje. Pod angleškim vplivom je tudi sultanat Oman z glavnim mestom 'M a s k a t. To izvrstno pristanišče zapira pot v Perzijski zaliv, kamor vodi preliv Ormus. 12 Ta studenec je ustvaril Bog, ko je pribežala v arabsko pu¬ ščavo onemogla Hagar s svojim -sinom Izmaelom. 36 Politični pregled. Nekdanja turška država je obsegala poleg dela Evrope vso Malo Azijo, del Armenije, Mezopotamijo, Sirijo in Pa¬ lestino ter dele Arabije (Hedžas, Jemen). Vladal ji je sultan v Carigradu, ki je bil tudi najvišji verski poglavar (kalif) sunitskih mohamedaneev. Svetovna vojna je ustvarila v tem delu Azije čisto nove politične razmere. T u r š k a država obsega danes poleg Vzhodne T racij e v Evropi -samo Malo Azijo in turški del A r m e n i j e. Turki so sultana (in kalifa) odstavili in proglasili državo za re¬ publiko z glavnim mestom Ang or o. Sirija je federa¬ cija državic (Vel. Libanon, Damask, Haleb, Havran) pod nadoblastjo Francije; to je takozvano »mandatno ozemlje«, ki ga je izročila »Zveza narodov« v upravo kaki velevlasti. Palestina je mandatno ozemlje pod angleško upravo in bi naj postala samostojna židovska državica. Vse naslednje državice so arabske, navidez samostojne, v resnici pa pod varstvom ozir. politično nadoblastjo Angležev: 1. Trans- jordanija na levem bregu Jordana; vlada ji emir v Keraku; 2. kraljevina Hedžas (gl. m. Meka); 3. emirat A s i r ; 4. J e m e n , ki mu vlada »imam« v Sani; 5. N e d - ž e d , dežela Vahabitov; vlada ji emir; 6. kraljevina M e - zopotamija ali Irak (gl. m. Bagdad); 7. isultanat El-Kovajt; 8. .sultanat Oman (gl. m. Maskat). Ruska Armenija in Transkavkazija tvorita »Z a k a v - kaško socialistično federativno sovjetsko republiko« (ZjS. F. S. R.) kot del velike »Zveze sociali¬ stičnih sovjetskih republik« i(tS. S. .S. R.), ki obsega danes skoro vse nekdanje rusko carstvo v Evropi in Aziji. Z. S. F. -S. R. obsega sovjetske republike a) Armenijo (gl. m. Erivan), b) Gruzijo ali Georgijo (gl. m. Tiflis), c) A z e r b e j d ž a n (gl. m. Baku). Jugovzhodni del Arme¬ nije s Tebrisom je perzijski. V Ciskavkaziji sta G or ek a' republika (gl. m. Vladikavkaz) in Dagestan dela Ruske socialistične federativne sovjetske republike (R. S. F,- S. R., kratko Velika Rusija), ki je prvi in glavni del »Zveze«. Angleški koloniji sta Ciper in Aden, v italijanski oblasti Rod, k Egiptu spada Sinajski polotok. 37 Iran. Pokrajinska slika. Iransko višavje ima kakor Mala Azija in Arabija visoka obrobna pogorja, ki oklepajo velike puščave in stepe. Ob Kaspijskem jezeru .se dviga pogorje Elburs z Demavendom (ok. 5700 m), ognjenikom, čigar žrelo je napolnjeno e snegom, a iz obstranskih razpok pri¬ hajajo gorki vrelci ter se dviga žveplena para in zato po¬ kriva vrh zelenkastožolta žveplena skorja. iSevernovzhodni rob Irana tvori gorstvo Hi n d uku š, ki doseže ob indijski meji (severno od Čitrala) višino 7.700 m, vzhodno mejo So 1 i m a insko pogorje, po južnozahodnem Iranu pa se razprostira Z a groš k o gorstvo, ki obsega več div¬ jih, skalnatih pogorij (najvišji vrh nad 5000 m), med ka¬ terimi leže prostrane planote. Stopnje vito se spušča to gorstvo proti P e r z i j s k e m u .zaliv u. Ker branijo obrobna pogorja vlažnim vetrovom pristop v notranje pre¬ dele, se razprostirajo tod puščave in pustinje. Le ob vznožju pogorij, ki se dvigajo nad ravninami, je dosti vlage. Reke se izlivajo v močvirja in slana jezera; največje je v pokrajini iS e i s t a n H a m u n s ko j e iz e r o , v katero se izliva reka Hi Im en d. Ob bregovih tega jezera, ki je globoko le 1(4 m, raste samo trstje in iz njega grade domačini koče in čolne. Slana jezera imajo modro vodo in bel solnat rob, ki postaja vedno širši, čim bolj je letni čas suh. Solne puščave (n. pr. velika solna puščava južno- vzbodno od Teherana) so napolnjene s črnim in sivi m slanim blatom, ponekod pa' s trdimi skorjami soli. Kulturna slika. Najrodovitnejša je obala Kaspijskega jezera. Lični vrtovi s cvetlicami in sadnim drevjem obda¬ jajo tam vsako hišo. Najbolj sade v tem kraju riž in bombaž, Pa tudi svilarstvo je razvito. Na dobro obdelanih planotah Zagroškega gorstva uspeva obilo žita in sadja; tu n. pr. je domovina breskve (lat. persica .= perzijsko jabolko). Na nižjih terasah proti obali Perzijskega zaliva uspeva že datljeva palma. Iran slovi od nekdaj po brzih konjih in spretnih jezdecih; po , puščavah srečujemo dvogrbega velbloda. 38 -i Po Iranskem višavju prebivajo Perzi, Beludži in Afgani, potomci arijskih Irancev, onih Perzov in Medijcev, ki so sloveli v starem veku; sedaj so močno pomešani s Turki. Stara perzijska vera se je ohranila le pri Parzih, ki molijo ogenj; mrličev ne pokopavajo in ne zažigajo, da ne oskrunijo zemlje in ognja, temveč jih mečejo pticam roparicam. Parzov je danes le malo; nekaj tisoč jih biva v perzijski zelenici J e zel', drugi so se kot bogati trgovci, naselili v {Bombayu v Prednji Indiji. Ostali Iranci so sprejeli Mohamedovo vero, toda med seboj so razdvojeni. Perzi so šiiti in zametujejo slino, po¬ znejše dodatke h koranu, moslemskemu sv. pismu. Afgani in Beludži pa so, kakor Arabci in Turki, suniti. Med obo¬ jimi vlada smrtno sovraštvo. Posamezne države. Perzija je gospodarsko zane¬ marjena (brez železnic in skoro tudi brez cest); od severa širijo Rusi, od Perzijskega zaliva Angleži svoj vpliv. Per¬ zijo vlada vladar turško-tatarskega pokolenja z naslovom šah; njemu ob strani je državni zbor, ki pa nima nobene moči. Arijski Perzi so poljedelci, prebivalci mest, Turki pa so nomadi. Perzi pridelujejo mnogo maka, iz katerega pri¬ pravljajo opij, mnogo riža, svile, na jugu datljev, a največ izvažajo sadje in bombaž ter iz bombaža narejene preproge, ki so delane z roko in slove po vsem svetu. V severnovzhodni Perziji kopljejo turkize. Perzija hrani velike zaklade nafte, ki jih sedaj že s pridom izrabljajo. Glavno mesto Teheran (350.000 pr.) leži na južni strani Elbursa; zunaj mesta je kraljeva prestolnica. Staro glavno mesto je bilo Ispahan, ki ima še sedaj živahno trgovino. Š i r a s , na planoti Zagroškega gorstva, slovi po lepi rodovitni okolici, posebno po vinogradih, granatnih jabolkih in vrtnicah, ki jih Perzi negujejo z veliko ljubez¬ nijo; iz njih izdelujejo rožno olje. V srednjem veku so ži¬ veli tu najznamenitejši orientalski pesniki. 'Ta pokrajina je bila središče stare Perzije. Severnovzhodno od Širaia kažejo razvaline Perzepole, Darijeve prestolnice. Najvaž¬ nejše perzijsko trgovsko mesto j>e T e b r i s (200.000 pr.) v Armeniji. 39 Perzijske karavane teže večinoma proti Kaspijskemu jezeru. Največ trgovskih stikov imajo danes Perzi z Kusi in z Angleži. Afganistan obsega gorstvo Hindukuša in pripada porečjem HerDRuda, ki '.se posuši v Turanskem nižavju, Indovega pritoka Kabula in Hilmenda. Afganski emir vlada absolutno. 'Dežela ima veliko žita in sadja ter izvaža velblo- dovo in ovčjo volno, konje in rubine. Cest manjka kakor v sosednji Perziji. Najvažnejši mesti sta H er at in Kabul in odtod drže visoki prelazi preko Hindukuša v Turansko nižino. Po tej poti je prodiral Aleksander Veliki v Indijo. Lega Afganistana je zelo važna, ker loči ta samostojna država Turan in Prednjo Indijo, torej ruske in angleške pokrajine. Ruske in angleške železnice segajo prav do afga¬ nistanske meje. Kadar bo dograjena železnica z ruske meje preko He- rata v Kandahar in Indijo (le 700 km), se bo mogoče z vlakom pripeljati iz Evrope v Indijo. ^ B e 1 u d ž i s t a n ima sicer lastnega kneza, emira, v K e 1 a t u , a je pod angleško oblastjo. Dežela obsega vroče puščave, po katerih divjajo peščeni viharji i(v senci 53° C, na solncu 70° C). Huda nadloga te puščave so škorpijoni. Datlji so glavna hrana prebivalcev, ki radi ropajo po so¬ sednjih perzijskih pokrajinah. B. OSREDNJA AZIJA. Pokrajinska slika. O s r e d n j e - a z i j s k o višavje (= 2 / 3 Evrope) ali Visoka. Azija je od vseh strani omejeno po visokih obrobnih pogorjih. Korenina, iz katere so se raz- rastla posamezna pogorja proti vzhodu, je višavje Parni r , ki ga veže Hktdukuš s Prednjeazijskim višavjem. Pamir je povprečno 3000 m visok, njegov vzhodni rob pa se vzpenja v pogorju Mustagata (= oče ledenega gorovja) do 7860 m višine. Podnebje je zelo ostro in suho; višine pokriva večni sneg in led, sicer pa je višavje pustinja in le v dobro zavaro¬ vanih dolinah je nekaj poljedelstva. 40 t Od Pamirja se odcepijo štiri pogorja: a) Himalaja (indijsko: him = sneg, alaja = sedež) je najvišje gorovje na zemlji. Dolgo je 2200 km (= Ljubljana- Tiflis). Kakor rakove škarje ga oklepata veletoka In d in Brahmaputr a. Najvišji vrh je M. Everest (8840 m), naj¬ nižji prelazi imajo višino Mont Blanca. Vzporedno s Hima¬ lajo se dviga onkraj Inda in Brahmaputre T r a n s h i m a - laja ali Hedinovo pogorje, imenovano po slavnem švedskem potovalcu iSven Hedinu, ki ga je odkril pred nekaj leti; vrhovi so nižji, prelazi pa višji ko v Himalaji. b) K a r a k o r ti m 13 zaostaja le malo za Himalajo. Go d v in Austen (8610 m) je po višini druga gora na zemlji. 14 Najdaljši ledenik Siahen je 80 km dolg in je največji ledenik Azije. c) K v enlun tvori severni rob Tibetanskega višavja. d) Tien-šan -(= Nebeško pogorje) obstoji iz mnogih gorskih hrbtov; njegova povprečna širina znaša 370 km. Najvišji vrh pa je 7200 m visoki K h a n - T e n g r i. Severno od Tienšana je več gorovij s pretežno zahodnovzhodno smerjo, n. pr. rudnati Altaj (= Zlato pogorje; Bjeluha 3350 m), S a j a n s k o g o r o v j e z lepimi gozdi, J ablanoj in Stan o voj hrbet, dolgi, toda p on a jv eč nizki pogorji. Proti vzhodu zapira Osrednjo Azijo pogorje Č i n g a n. Imenovana velegorja oklepajo tale višavja in visoke ravnine: 13 Črno pogorje. “.Skoro enako visok je Kanohan janga (Kandži ndžinga 8580 m) v Himalaji. Ker pa niso višinske številke povsem točne, ni zanes¬ ljivo, katera gora je višja. Vojvoda abruški, znan potovalec, je v Karakorumu julija 1909. 1. dosegel 7500 m; to je bila do nedavna največja višina, do katere je dospel človek. Ta višinski rekord so prekosili junija 1922. 1. člani angleške ekspedicije pod: vodstvom gen. Bruce-ja, ki raziskuje Mount Everest (domačini pravijo tej gori Čomo-lungma = mati boginja sveta), ko so prišli 8820 m visoko (27.300 angl. čevljev a 30'48 cm). Nova angleška ekspedicija 1. 1924. se je po najnovejših poročilih ponesrečila. Gavrisankar, ki je nekdaj veljal za najvišjo goro na svetu, je le 7140 m visok in leži 56 km zapadno od Mt. Everesta. 41 a) Tibet, med Transhimalajo in Kvenlunom, je največje višavje na zemlji. V severnem delu je višje ko Mont Blanc; do 8000 m visoka, povsem gola pogorja se dvigajo nad planoto; slana jezera se vrste ob vznožju pogorij po širokih podolžnicah. V 'Tibetu izvirajo s kor o vsi prednje- in zadnje- indijski in kitajski veletoki. Podnebje je zelo ostro. Temno¬ modro neibo se razpenja nad molčečimi, enoličnimi .pusti¬ njami, kjer ni drevja niti polja, malo trave in le tupatam kaka borna cvetka. Poleg tolstorepih ovac je tu najbolj udomačena žival jak, neke vrste vol, ki je videti grbast, ker je ravno nad prednjimi nogami najvišji del hrbta. Tudi gazele, antilope in divji osli in konji se pasejo po tibetskih stepah; sploh je tibetska favna bolj bogata, kot bi človek pričakoval na takem ozemlju. b) Vzhodni T u r k e s-1 a n ali T a r i m s k a k o - t lina med 'Kvenlunom in Tienšanom obsega zelo različne pokrajine. Večji srednji del je grozna puščava Tak la Makan, a južni, predvsem pa severni rob je rodoviten; tu rastejo topoli, vrbe in tamariske. Reka Ta rim se izliva v Lop-nor (nor = jezero). To jezero niha od severa proti jugu in obratno; pred več stoletji je ležalo mnogo dalje na severu ko danes. Pokrajina ob Taninu je namreč zelo ravna. Kadar so bile poplave, je prinašal Tarim obilo blata v jezero in po¬ lagoma se je nabralo toliko naplavin, da se je reka umaknila proti jugu in se tu izliva v novo jezersko kotlino. Z reko se je preselil topolov gozd in tudi prebivalci so prestavili svoje koče. c) Tarimska kotlina prehaja proti vzhodu v širno Mongolsko kotlino, ki obsega največjo azijsko pu¬ ščavo Gobi (mong.: puščava), ki ima v nekaterih delih pu- stinjski značaj. Severozahodni del Mongolije, ki meji ob rusko Sibirijo, ima dosti deževja, je brdovit, ima obilo gozda in gosto prebivalstvo; tukaj je tudi mnogo rudnin, posebno zlata. Tu je povirje sibirskih veletokov. Na Sibirijo nas spominjajo tudi črede divjih in udomačenih severnih jelenov. Tudi južnovzhodna Mongolija je rodovitna. d) Dzungarija leži med Altajem in Tienšanom ter se odpira kakor škarje v dveh podaljških, ki ju loči pogorje \ 42 proti severovzhodu; obsega puščave in pustinje s slanimi jezeri. Tarimsko kotlino in puščavo Gobi imenujejo Kitajci H a n h a j (= suho morje), ker je bila ta pokrajina v staro¬ davni dobi veliko morje, ki je bilo po obliki podobno Sredo¬ zemskemu morju med Evropo in Afriko; pozneje se je od¬ teklo skozi Dzungarijo proti severozahodu. Dzimgari ja je torej podobna velikim vratom, skozi katera so hodili tudi srednjeazijski narodi v Sibirijo in Evropo. Važna je v tem oiziru tudi pot ob reki 11 i k Balkaškemu jezeru. Kulturna slika. Osrednja Azija ima malo rodovitne zemlje, le na vznožju visokih pogorij in v posameznih zele¬ nicah jo najdeš. In še obseg te rodovitne zemlje se krči, ker so mnogo plodovite prsti zasuli vetrovi s svižem, t. j. z drob¬ nim peskom iz puščave, ali pa so jo zaprodili močni hudo¬ urniki z gora. Zato so našli raziskovalci v puščavi Takla Ma- kan mnogo zakopanih starih mest. 'Skoro vsi prebivalci pripa¬ dajo m o n g o 1 s k e mu plemenu. a) Tibet. Severna tretjina višavja je povsem neoblju¬ dena; tu je potoval Sven Hedin nekoč tri mesce, drugikrat 81 dni, preden je srečal človeka. Po tibetskih stepah se pa¬ sejo črede gazel, antilop, divjih oslov in konj. V notranji tretjini prebiva nekaj pastirjev. Največ je naselbine naha¬ jamo v južnem delu, kjer so tudi polja in kjer vzpeva celo pšenica (dolina Tisang-po-ja). Tibetanci so čvrsti in zdravi ljudje. Samo tisti, ki ima že močne in razvite prsi, more tu radi tankega zraka obstati. Ti ljudje so se utrdili v mrzlem podnebju in v boju proti volkovom, ki zalezujejo njih črede; postali so čuječi in neustrašeni. Bavijo se najbolj z rejo ovac. Njih domača žival je jak. Kurijo z živalskim gnojem, hranijo ■se največ z ovčetino in mlečnimi jedmi, stanujejo v črnih šotorih in kadar potujejo, jahajo male, žilave konje. Njih vera je budizem. Buda (okrog 500 pr. Kr.) je bil sin premožnega Inda, a se je odpovedal bogastvu, hodil je kot preprost propovedhik po Indiji in učil ljubezen do bližnjega, samozatajevanje, potrpežljivost in čistost. Nje¬ govi nauki so se razširili po vsej osrednji in vzhodni Aziji. Učil je vero v enega Boga, a današnji budisti so mnogoibožci. Tibetanci verujejo, da živi bog Buda med njimi včlo- večen v duhovnem in tudi posvetnem poglavarju Tibetancev, 43 'ki se imenuje Dalai-Lama (izg. Tale-lama) in stanuje v samostanu blizu glavnega mesta Laza. Mesto leži 800 m više ko Triglav. Kadar Dalai-Lama umre, poiščejo novega izmed bistrih tibetanskih dečkov, ki imajo vse lastnosti za to čast. Skoro isto čast uživa veliki duhovnik Taši-Lama ali Tanšan-Lama, ki stanuje v samostanu blizu mesta Šigatse. Približno tretjina vseh moških so neporočeni duhovniki — lame (= menihi). Zato je oblast duhovščine v te j deželi zelo velika. Samostanov je v Tibetu mnogo, v enem je nad 7000 menihov. Nekateri menihi se dado več let, nekateri pa do smrti zazidati v debele zidove ali jame; tam prebirajo ob brleči oljnati leščerbi svete knjige. Po ozkem rovu jim porivajo z drogom vsak dan hrano. Nekateri lame so živeli do 60 let zazidani. Pobožnost Tibetancev je čestokrat zgolj vnanjost, kar dokazujejo najbolj molilna kolesa. To so kolesa, na katerih so zapisane molitve. Ako kdo zasuče kolo, velja to, kakor bi bil opravil molitev. Skoro vsaka hiša ima molilno kolo na dvorišču in vsak gost ga zasuče. Nekatera teh koles se dado prenašati v roki. Mrliče razsekajo na gnusen način in mečejo posamezne kose jastrebom. S tem si je pokojni pri¬ dobil velike zasluge, ker je svoje telo podaril pticam, ki bi drugače stradale. Ponekod mečejo mrliče v reke ali jih obe¬ šajo na drevje. Tibet je bil prej tujcem nepristopen. b) Tibet in Mongolija sta pod kitajsko nadoblastjo. Prebivalci Mongolije so kakor Tibetanci, budisti; tudi njih najvišji duhovnik K u tu h ta velja kot včlovečen Buda in stoluje v glavnem mestu TJ r g i. Mongoli so ga celo progla¬ sili za posvetnega vladarja. Tudi pri Mongolih ima duhov¬ ščina velik vpliv. Y Urgi prebiva nad 10.000 budističnih me¬ nihov v ozkih ulicah z ilovnatimi hišami, nad katerimi se dvigajo svetišča s pozlačenimi kupolami. Mongolski lame imajo obrite glave, drugi moški pa puščajo vsaj kito. Navadna njihova bivališča so kloibučevi- nasti šotori, j u r t e imenovani. Po ulicah vlada neverjetna nesnaga; mrliče in živalska trupla puste ležati pred mestom, kjer jih žro psi, ki se jih podi na stotine po ulicah. Mongoli ali Tatari so bili v srednjem veku bojevit na¬ rod in so takrat strahovali vso Azijo in Evropo od kitajske obale do Karpatov; prihrumeli so tudi na Moravsko in do Dalmacije. Dandanes so miroljubni živinorejci, posebno goje tolstorepe ovce, konje in velblode. Ljubijo čez vse svojo eno- 4± lično stepo, ki je spomladi, ko je cvetna ravan podobna pi¬ sani preprogi, nekaj tednov mikavna. Pa kmalu nastopi vroče poletje, ko se vse zelenje posuši, in koncem septembra že divjajo snežni viharji. Skozi Mongolijo drži starodavna trgovska cesta iz Pekinga preko Urge v Majmačin in Kiaht-o, od tam v Vrhnje Udinsk ob Sibirski železnici, po kateri prevažajo na dvogrbih velblodih, volih in konjih kitajski čaj, stisnjen v obliki opeke (epekasti čaj!). V imenovanih mongolskih mestih se vrše : vsako leto veliki sejmi. Čaj je eno glavnih mongolskih živil. Vanj devljejo ovčjo mast, moko, meso, sol in druge reči. 3 om debele plošč,e stolčenega čaja služijo po Mongoliji in severni Kitajski tudi kot denar. c) Vzhodni Turkestan. Na jr odo vi te j ši del vse Osrednje Azije obdaja na zahodu puščavo Takla Makan v obliki pod¬ kve. Te zelenice, ki rode obilo sadja, vina in riža, namakajo umetni prekopi, ki dobivajo vodo s sosednjih visokih gora. Slove tudi po svilarstvu in izdelovanju preprog. Turkestan je posebno važen- radi -starih karavanskih cest, ki -drže iz glavnega mesta K a š g a r j a (80.000 pr.) preko Tienšana v zahodno Azijo in Evropo. 15 Največje mesto je J ar k en t (100.000 pr.). Prebivalci Vzhodnega Tur-kestana ,so moha¬ medanski Turki, ki se le neradi pokoravajo kitajski vladi. d) Dzungarija. To so »vrata narodov«, skozi katera so hodili Huni, Mongoli in drugi osrednjeazijski narodi proti zahodu v Evropo. D z u n g a n i govore kitajski, a so moha¬ medanske vere. Kitajski pripada tudi gorenji del doline reke II i, rodovitna pokrajina z glavnim mestom Kuldžo. Vse štiri pokrajine pripadajo Kitajski državi, toda vedno bolj se širi od -severozahoda ruski vpliv po dolini reke Ili, po Vzhodnem Turkestanu in Mongoliji. Veliko število ruskih trgovcev se je naselilo tod. Osrednji in vzhodni del Parni rs-k ega višavja je pustinjski kakor Tibet. Tudi tukaj sta dvogrbi velblod in jak potrebna spremljevalca nomadskih prebivalcev, turških K i r- 15 Po tej poti so v starih časih uvažali svilo iz Kitajske v Evropo. 45 g i z o v. Zahodni del Pamirja pa ima lepe, »rodovitne doline, ki nalikujejo našim planinskim pokrajinam; »tod uspeva mnogo sadja. Prebivalci so Perzom sorodni mohamedani. Večji del Himalaje in Karakorum leži že v angleški In¬ diji; angleški vpliv se utrjuje v Tibetu vedno ‘bolj. C. SEVERNOVZHODNA IN SEVERNA AZIJA. -Severno od azijskega višavskega pasa »se razprostira p on a j več raven svet, ki obsega nekako 1% Evrope. Delimo ga na Turan s Kirgiško stepo in Sibirijo. Turan in Kirgiška stepa. a) Pokrajinska slika. Od Kaspijskega jezera do Hindu- kuša, Pamirja in Tienšana se razprostira nižina T uran ali Z a hodni T u r k e s t a n. Nekdaj jo je pokrivalo morje in njegovi ostanki so Kaspijsko, Aralsko in Balkaško jezero. Kaspijsko jezero (438.000 km 2 ) leži 26 m pod morsko gladino in je največje na zemlji; v plitvo Aralsko jezero (67.800 km 2 ) se izlivata turanska veletoka Amu-Dar ja (v starem veku Oxus), ki prihaja s Pamirja, in 'S y r - D a r j a (Jaxartes), ki izvira v Tienšanu. Oba veletoka polagoma zasipavata jezero. Amu nosi v svojem spodnjem teku toliko blata, in peska, da .je navzlic svoji širini zelo plitev in nobena ladja ne more pluti v Aralsko jezero. Plitvo Balkaško jezero dobiva reko 11 i. Večji del Turana je puščava. Koder je peščena puščava, nastanejo srpaste sipine, t. av. b a r'k and, ;ki »so 2—5 m yisoki in se porniče jo z vetrom. Na tisti strani, od katere piha veter, so te sipine položne, na na¬ sprotni strine. Ker je nevarnost, da zasujejo zelenice in že¬ lezniške proge, jih zasade s saksaulom, več metrov viso¬ kim »brezlistnatim grmom, ki uspeva tudi v puščavah. Nje- 1 gove korenine »so najvažnejše kurivo prebivalcev turanskih step; ž njimi kurijo tudi »na železnici. Na »severu prehaja Turan v Kirgiško stepo, ki ima mnogo pustinj,skih jezene. Proti severu dobiva več pada¬ vine in tam raste že drevje, ki postaja vedno bolj gosto, čim 46 bolj prehaja v Sibirsko nižino. Podnebje v Zahodnem Tur- kestanu je kontinentalno. b) Kulturna slika. Turan je večinoma nerodoviten, toda ob rekah in na vznožju gora se razprostirajo po prekopih na¬ močene zelenice, ki so izredno plodovite. Najbolj uspeva bombaž, posebno ob gornjem Syr-Darji, v pokrajini F e r - g a n a, ki je .sploh žitnica ruskega Turke- stana. Največ bombaža dobiva Rusija iz Fergane. Važno je tudi pridobivanje riža in s vil ar s tv o. Po turkestan- skih mestih izdelujejo iz bombaža in svile obilo tančic in dru¬ gih okusnih pletenin, Tudi sadja, posebno breskev in marelic i raste mnogo tukaj. Turkestan ima tudi rudnike (železo, gra¬ fit, nafto, premog in žveplo). Skozi Turan drži starodavna pot iz Osrednje Azije skozi »Dzungarska vrata« v Evropo. ^Prebivalstvo je zelo mešano; največ je turško-tatarskih nomadov, posebno Turk- menov in Kirgizov. Kirgizi, najvažnejše turško-tatarsko pleme ruske Azije, prebivajo od Volge do Tienšana in od Amuja do Oba. Že 2—B leta stari jahajo, sprva privezani na sedlo; na konju ka¬ žejo nenavadno spretnost, a tem nerodnejši so kot pešci. Skisano kobilje mleko, t. zv. kumys, je Kirgizom najljubša ipijača, konjsko meso najboljša sladčica. Ponajveč goje tol- storepe ovce, katerim telita rep včasih do 16 kg. Tudi vel¬ blode imajo. Živina je vse bogastvo Kirgizovo; zato se na¬ vadno pozdravljajo z besedami: »Ali je tvoja živina in dru¬ žina zdrava?« Skrbno izbirajo svojim čredam primerno zim¬ sko in letno pašo; to se vrši vse po določenem načrtu. V zgodnji pomladi spreminjajo pašnike vsak drugi ali tretji dan, pozneje, ko je rastlinstvo bujnejše, ‘bolj redko. Kirgizi stanujejo v j urit ah (šotorih), ki so napravljene iz pletenega lesenega omrežja s klobučevinasto iprevlako. Znotraj so čedno opravljene in pokrite s preprogami. Poljedelsko prebivalstvo po zelenicah je tudi zelo me¬ šano; najboljši poljedelci in obrtniki so Perzom sorodni T a d ž i k i. Prebivalci so mohamedanske v e or e. Po mestih prebiva tudi mnogo Rusov. Ob dolnjem Amuju se raz¬ prostira republika H i v a z mestom istega imena, ob sred¬ njem teku proti Tienšanu pa Buhara z mestom Buharo. Glavno mesto Turana je Taškent (270.000 pr.), najslav¬ nejše pa Samarkand. To mesto je osvojil že Aleksander Veliki, najbolj pa je slovelo za mongolskega vladarja Timurja, na katerega spo¬ minjajo lepe stavbe, posebno krasna džamija, v kateri je z ženo pokopan. Zahodni Turkeštan ima dve veliki železnici: Transka- spijska iz Krasnovodska (krasen = rdeč) v Fergano in proga Oren b urg-Taškent, najkrajša zveza med evropsko Rusijo in Zahodnim Turkestanom. ' Sibirija. 'Sibirija zavzema vso severno Azijo, je dvakrat tako široka 'ko Evropa in jo po velikosti nekoliko presega. a) Pokrajinska slika. Sibirijo delimo v Z a h o d n o in Vzho dno Sibirijo; mejo med obema tvori veletok J eni sej. Zahodna 'Sibirija (od Kirgiške stepe do Severnega Ledenega morja) je povsem gladka ravnina, kjer je kamen v velikosti kokošjega jajca redek pojav; ta ravnina je dno nekdanjega morja, ki je segalo preko nižine ob Maniču do Črnega morja. Veletoki so ga zasuli. Na skrajnem jugovzhodu sega v Tien- šan in slikoviti Altaj. Vzhodna Sibirija je visoka ravan z valovitim gričevjem in sredogorjem, med katero segajo od severa nižine. Sajansko pogorje tvori sibirsko mejo; vzhodno od njega leži v lepi planinski pokrajini Bajkalsko jezero (35.000 km 2 , dolgo 670 km), najgloblje jezero na zemlji (do 1523 m); obdajajo ga slikovite gore s krasnimi pragozdi; nenavadno je, da živi ob bregovih tega jezera še tjulenj. Gorata pokrajina jugo¬ vzhodno od jezera se imenuje Z a b a j kal s k a. Na sibirskih tleh se razprostirata J a ib 1 o n 6 j (=Jablanov) in S t a n o - v 6 j hrbet; zadnji se vleče do Čuhotskega polotoka, ki se kon¬ čuje z rtom D e š n e v 10 ob Beringovem prelivu. Skoro tolik ko Italija je polotok Kamčatka, ki ima krog 30 ognjenikov, med njimi več delujočih, kakor K 1 j u - č e v s k a ;S o p k a (šopka = kopa, Ključev=kraj na vznožju, 4800 m). Ta gora je najvišji vrh Sibirije. 16 Imenovan po kozaku Dešnevu, ,ki je 1. 1648./49. v čolnu prvič ob jadral Cuhotski polotok. Pogled nanj je nepopisno lep. Ker je ta ločnica večnega snega (med 1500—1700 m) nižja -ko pri nas, sta dve tretjini vrha pokriti s snegom. Pod ločnico je temno smrečje, iznad žrela pa se vzdiguje dim, ki ga solnčni žarki zlate, še preden je v dolini dan in še dolgo potem, ko je legel mrak na pokrajino. •Sibirijo močijo veletoki. Iz Altaja prihaja O b , ki se. iz- , liva južno od S a m o j e d s k e g a polotoka v ozek mor- j ski zatok. Iz severnih Dzungarskih vrat prihaja I r t i š , ki je < ob izlivu v Ob močnejši in daljši ko glavpa reka; Ob teče .. ' odtod naprej v Irtiševi smeri. Iz Kirgiške stepe dobiva Irtiš pritok Išim, iz Pouralja pa Tobol. 'Pri 64. vzporedniku je Ob že 3jZ> km širok. Njegovo porečje je največje v Aziji. Tudi J e n i s e j ima pritok, ki je daljši ko glavna reka, A n - g a r o , ki vstopi v Bajkalsko jezero kot S e 1 en g a in se v dolnjem teku imenuje Zgornja Tunguska. Angara- Jenisej je najdaljši azijski veletok (6200 km). Na desnem bregu pritečeta v J enisej še Sre d n j a in Dolu j a Tun- I g u -s k a. Blizu Bajkalskega jezera izvira Lena (4 — 6, km ši¬ roka v okolici Jakutska), ki dobiva v srednjem teku z desne j pritok Al da n, z leve V i 1 j u j. Z Verhojanskega in Sta- • novoj hrbta tečejo krajše sibirske reke v Ledeno morje, kakor Jana, I n d i g i r k a in K o 1 i m a. Iz Jablanovega hrbta, nedaleč od izvira Selenge, prihajata izvornici Amurja Šilka in Kerulen; Amurjeva pritoka sta U s u r i in S u n g a r i , ki je največja reka Mandžurije. Amur in Us uri tvorita mejo proti kitajski državi. Sibirski veletoki imajo obilo vode in so plovni za parnike, vendar pa nimajo posebnega pomena za promet, ker so v spodnjem teku naj¬ manj 6 mescev zamrzli ; celo Amurjevo ustje je večji del leta pod ledom. Kadar se spoMadi v južnih pokrajinah taja led, ne more voda odtekati, ker so reke na severu še vkovane v led; vsled tega nastajajo nevarne povodnji. Sibirija ima najbolj kontinentalno podnebje na zemlji in sicer je zima v Vzhodu ji Sibiriji mrzlejša, ker tukaj izosta¬ jajo gorkejši vetrovi. V severovzhodnem delu Sibirije traja zima nekako 8 mescev. Zrak je miren in suh, nebo čisto. Takemu tihemu mrazu se polagoma privadi človeška narava. Podnebje je tu zdravo, ker ni onih vednih sprememb v topli- 49 ni, onega snega, dežja in megle, ki povzročajo pri nas pre¬ hlajen je. Najmrzlejše so pokrajine ob reki Jani, kjer je nižina po obmejnih pogorjih zaprta proti gorkim vetrovom. Ver h o j a n s k (= mesto ob zgornji Jani) je najmnzlejši kraj na zemlji (»mrzlotni tečaj«); januarja znaša toplina povprek —50 5° C; opazovali so celo že — 70° C mraza. Na¬ sprotno je julij (povprečno +15° C) dosti gorak. Zato je v okolici še obilo mecesnovega gozda. V zelo širokem severnem pasu Sibirije so tla celo leto globoko (do 200 m) zamrzla, le na površju se poleti ne¬ koliko odtajajo (1 — 2 m). Še bolj čudovit je kam en e ni led, cele plasti čistega okamenelega ledu, ki se nahajajo pod ilovico ali peskom rek. Kameneni led je nastal, da so reke na led naplavile blato in grušč. Posebno velike plasti se nahajajo na Novosibirskih otoki h. V Sibiriji ločimo naslednje rastlinske pasove: Tundra sega povprečno 600 — 700 km od severne obale proti jugu. Nastala je, ker je zemlja zmrznila in zato voda ne more pro¬ nicati. Tako nastanejo močvirja, ki so pokrita z mahom ali z lišaji. Tundra pokriva velik del Čuhotskega in ves Tajmirski polotok z .rtom C e 1 j u s k i n o m. Kadar po dolgi zimi kopni snežena odeja, prepletajo mah in travo prekrasne cvetke: žoltobeli mak, modre potočnice in zvončki. Tukaj razširjeni domači živali sta severni jelen in p e >s. Po obalah naha jamo .s e v e r n e g a m e d v e. d a in tjulenj a. V južnem delu Tundre že raste grmovje, ki po¬ staja vedno gostejše in prehaja v drugi rastlinski pas, v pragoizd (»tajga«). Največ je tod jelovja, manj listnega drevja, kakor brez in jelš. Po teh gozdih prebivajo rjavi med¬ vedje, dragoceni kožuharji, ki so privabili prve Ruse v Sibirijo. Gozd sega navzlic mrazu ponekod, posebno ob rekah, zelo daleč proti severu. Najdalje prodirajo pritlikavci, breze in vrbe. Ob Hatangi se nahaja najsevernejši gozd (mecesni!) na zemlji (72°45'). Veletoki naplavljajo mnogo lesa iz gozdov na obalo Severnega Ledenega morja; take »lesne gore« so nagrmadene na Novosibirskih otokih. Južnosibirske gozdove krase lepe cvetlice, ki so jih presadili vrtnarji v Evropo (geranije). 4 Pragozd se danes vedno bolj umika polju, kjer tepeva mnogo žita. A" Zahodni Sibiriji prehaja 800—400 km široki poljedelski pas v Kirgiško stepo, v Vzhodni pa v prekrasne planinske gozde Srednjeazijskega višavja. b) Kulturna slika. A’ kolikor ni podnebje neugodno, je Sibirija, posebno Zahodna, za poljedelstvo zelo sposqJma in bo v tem oziru dobivala vedno večji pomen. Poljedelstvo sega na severu do črte od izliva Ir tisa preko severnega konca Bajkalskega jezera do Amurjevega ustja. Za sadje je zima premrzla, le jagodičja je dosti po gozdovih. Gozdovi se umikajo polju, a bogastvo lesa je še vedno veliko; sibirska mesta so največ zgrajena iz lesa, ki je v nižav ju cenejši ko redki kamen. Živinoreja napreduje; 'Sibirijajeizvažalapredvojno mnogo presnega masla. Ovčarstvo z merino-ovcami se dobro obnese; v Zahodni Sibiriji pridobivajo mnogo volne. Lov na kožuharje, posebno sobolje, pa pojema, ker so v prejšnjih stoletjih kolonisti brezmiselno ubijali mlade zarodke. Važno je rib ar-s tv o. V zamrzlih tleh tundre izkopavajo trupla m a m u tov, kosmatih prazgodovinskih slonov; njihova ve¬ likanska okla prodajajo kot dragoceno slonovo kost. Sibirija je bogata rudnin in ima mnogo zlata, posebno v rekah, grafita (največji rudniki na zemlji!) in premoga. Obrtno st je pičla; izdelujejo 'lesene izdelke in strojijo usnje. Sibirija je zelo redko obljudena. Čeravno večja ko Ev¬ ropa ima komaj 10 - 5 milijonov prebivalcev. Prvotno prebi¬ valstvo mongolskega plemena se je zelo skrčilo in danes je le še okroglo 1 milijon Sibircev. Vedno bolj se širi med njimi ruski jezik. Večinoma so kristjani, ponekod tudi moslemi; marljivi B u r j e t i v Zabajkalski so budisti. Med starimi sibirskimi plemeni so najvažnejši J akuti, ki pasejo svoje črede severnih jelenov v nižini reke Lene in trgujejo s ko¬ žuhovino in slonovo kostjo. Ob Tunguskah bivajo T u n - g u z i, v porečju Oba O s t j a k i. Va vzhodni obali Čuhot- skega polotoka prebiva nekaj Eskimov, po polotoku pa čuk e i in na Kamčatki K a m č a d a 1 i. Vsi ostali prebivalci so Rusi. Ti tvorijo sedaj večino sibirskega prebivalstva. Nekateri sibirski rodovi so ohranili še svoje prejšnje verstvo, šamanstvo, ki pa vedno bolj gine. Šamanstvo uči, da imajo živi ozke stike s pokojnimi predniki, ki jih je treiba z žrtvami in darovi pomiriti. To store »šamani«, ki jih kličejo ljudje, kadar je kdo umrl, v šotor. Bogato opravljen in okrašen šaman pleše in bobna na ča¬ rovni boben, dokler ne prežene pokojnikovega duha iz hiše. Ob izlivu Tobola v Irtiš je T ob o Is k (25.000 pr.); naj¬ večje sibirsko mesto je O m s k (136.000 pr.) ob Irtišu in si¬ birski železnici, Tom s k (117.000 pr.) ima sibirsko vseuči¬ lišče. Pod Altajem ob gornjem Obu leži Barnabi, sredi¬ šče rudarstva. Irk u t s k (130.000 pr.) ima največ prometa in obrtnosti in je najlepše sibirsko mesto. J a k u t s k ob Leni je glavno mesto najmrzlejše sibirske pokrajine, središče trgo¬ vine s kožuhovino in slonovo kostjo; nad 200 dni v letu je Lena tu zamrzla. Skrajni ruski pokrajini sta Poa- m u r j e severno in U s u r i j a ali primorska oblast južno od Amurja. Navzlic južni legi je tod podnebje zelo ostro in morska pristanišča so pozimi zamrzla. Najdalj časa brez ledu je glavno mesto Vladivostok (= Vladaj vzhod) ob Zalivu Petra Velikega, važna trdnjava z lepim pristaniščem. Tu se končuje Sibirska železnica, ki drži od evropske meje, iz Čeljabinska na vznožju Urala skozi žitorodni pas Zahodne Sibirije v Irkutsk in k Bajkalskemu jezeru, dalje preko kitajske meje v Harbin; od tam gre glavna (ruska) proga v Vladivostok, stranska (japonska) v Port Artur. Za progo Moskva-Vladivostok (8600 km) potrebuje sibirski brzo- vlak 9 dni 10 ur; dozdaj je ta železnica samo enotirna. Ker je Mandžurija kitajska, so Rusi med svetovno vojno dogradili P o a m u r s k o železnico, ki vozi samo Po sibirskem ozemlju (od Nerčinska čez Habarovsk) v Vla¬ divostok. Politični pregled. Na ozemlju Turana, Kirgiške stepe in Sibirije so nastale naslednje republike: 1. Kirgiška republika (gl. m. Uralsk; druga mesta Orenburg in Akmolinsk); 2. Turkestan (gl. m. Samarkand); 52 3. Sibirija (gl. m. Omsk); 4. Republika Daljnega Vzhoda (socialnodemokratska, nc* sovjetska republika vzhodno Bajkalskega jezera; gl. m. Cita, pristanišče Vladivostok). Vsa ta ozemlja tvorijo dele R. S. F. S. R. (Velike Ru¬ sije). Posebni del »Zveze« (S. S. S. R.) pa tvorita nekdanja kanata, sedaj sovjetski republiki Hiva in Buhara. C. VZHODNA AZIJA*. Kitajska. a) Pokrajinska slika. Prava Kitajska ima približno obliko kroga in obsega okrog 4 milijone km 2 . Nizki podaljški Kvenluna jo dele na severno in južno Kitajsko. Severna Kitajska je rodovitno nižavje, ki ga je na¬ plavil veletok H v ang ho. Pokrita je s puhlico ali prhoui, z glinasto prstjo, ki je nastala po srednjeazijskih pu¬ ščavah vsled preperevanja; suhi vetrovi so jo semkaj zanesli in pokrili ponekod nižine in tudi gorovja do 2000 m visoko. Reke so si naredile .pot skozi puhlico, ki je ustvarila v pokra¬ jini čudovite slike: stolpe, zidove, obeliske in globoke tesni. Po jamah, ki so si jih izkopali v puhlici, prebiva mnogo Ki¬ tajcev. Kadar vzdiguje v suhem vremenu veter oblake pu¬ hlice, otemnuje ž njimi solnce; popotniki in vozovi so čez in čez žolti. To barvo ima tudi Hvangho; odtod tudi njegovo ime: »žolta (hvang) reka (ho)«; tudi morje, v katero se iz¬ liva, imenujemo »Ž o 11 o m o r j e«. Žolta barva je pri Ki¬ tajcih zelo v čislih. Hvangho je od nekdaj skrb Kitajske. Ker naplavlja v svojem spodnjem teku ogromno blata, se zvišuje njegova struga in vsled tega tolikrat spreminja svoj spodnji tek. Tekom 2500 let je svojo strugo v spodnjem teku devetkrat preložil. Sedaj se izliva severno od polotoka San¬ tu n g a. Za plovbo ni dosti vreden, ker je struga nestalna in njegov izliv zasut z naplavinami in je zato preplitev. Južna Kitajska je gorata in na njej ni puhlice. Dočim ima severna Kitajska malo gozda, so tod pobočja zarastla z bujnimi gozdovi in vednozelenim grmovjem. 53 Glavna reka južne Kitajske je J a n g t s e - k j a n g , 17 za Jenisejem najdaljši azijski veletok, ki je daleč gori ploven za morske parnike. Severno in Južno Kitajsko spaja »Ce¬ sarski preko p«, dolg 1200 km. 'Na kitajsko podnebje vplivajo m o lizuni, redni ve¬ trovi, ki nastajajo v določenih letnih časih. Pozimi, kadar vlada v osrednji Aziji in v severovzhodni Sibiriji velik mraz, je zrak nad Tihim oceanom gorkejši in lažji, zato piha takrat mrzel, suh .severozahod n i m o n z u n ; poleti pa se segreje in zrahlja zrak nad celino, zato piha od morja gorak, vlažen jugovzhodni monzun. Poletno deževje pospešuje rodovitnost Kitajske, a zimski severozahodniki povzročajo na Kitajskem (celo Kanton ima sneg) zelo nizko toplino. Peking leži n. pr. bolj proti jugu kakor Napolj, a ima tako mrzlo zimo kakor Varšava. Morska pristanišča severno od Šantunga so vsako zimo zamrzla. Južna Kitajska pa sega že preko povratnika, zato najdemo tam že slone, rastejo palme, uspeva sladkorni trst ter oranža, 'ki ima tukaj svojo domovino. Najokusnejše kitajsko sadje so mandarine, neka vrsta oranž. Zelo nevarni so tajfuni, vrtinčasti viharji, ki po¬ vzročajo na morju in na suhem veliko škodo; vihar dviga ob obali morske valove do take višine, da preplavljajo de¬ želo daleč naokoli. Septembra 1912. je bil grozen tajfun na Japonskem; v mestu Osaki je razdejal 20.000 hiš; cele ulice so se podrle. b) Kulturna slika. Kitajska je zelo rodovitna in skrbno obdelana. Poleg žita, posebno pšenice, raste riž, na severu do Pekinga, posebno po nižavah in ob izlivih obeh veletokov. Najnavadnejša hrana Kitajcev pa je kaša. Riž je v južnovzhodni Aziji starodavno žito. Delimo ga v močvirni in gorski riž. Najbolj razširjen je prvi; zanj je poleg primerne toplote treba zadosti vlage; zato umetno namakajo riževa polja na ta način, da stoje rastline 5 — 10 cm globoko v vodi, in sicer toliko časa, dokler ni steblo dovolj močno in razvito. Za riž so najbolj prikladna ilovnata tla, ker so neprodirna. 17 kjang = reka. 54 Bolj občutljiv proti mrazu je čaj , 18 n a j v a ž n e j š a vzhodnoazijska kulturna rastlina, ki uspeva le v južni Kitajski. Četudi je kitajski čaj najboljši in ga Kitajska tudi največ pridela, izvažata danes angleška Indija in Ceylon več te rastline. Maka so prej na Kitajskem mnogo sejali in iz njegovega soka so pridelovali strupeni opij, ki ga Kitajci strastno kade. Toda v zadnjih letih se bojuje kitajska vlada uspešno proti tej zdravju škodljivi navadi in posrečilo se ji je, omejiti pridelovanje maka; na¬ mesto njega že sade vedno več b o m b a ž a. Manj razvita je živinoreja; najvažnejša domača žival je prašič. Zelo razširjeno je ribarstvo na Kitaj¬ skem in Japonskem. S v i 1 a r s t v o slovi od nekdaj na Kitajskem, ki je do¬ movina sviloprejke. Za Japonsko izvaža Kitajska največ svile na svetu. Bogata je prirodninskih zakladov. Ona ima izmed vseh pokrajin na zemlji največ premoga, posebno (v pokrajinah Šansi 1 ® in Šensi in na polotoku Šantung, obenem pa tudi ogromne množine železa. Kitajska je bila že zgodaj omikana država in v umetni obrti smo prevzeli mnogo izumov od tega naroda. Kitajci so izumili smodnik, kompas, porcelan, p a p i r , svil a r s t v o in t i s k z gibljivimi črkami. V izrezljavanju slonove kosti, finega lesa in kamna salovca jih občudujemo še danes kot mojstre. Najraznovrstnejše predmete izdelujejo iz bambusovega trstja, n. pr. čopiče, pipe, flavte in druga glasbila, nosilnice, hiše in jedilne palčice, ki služijo Kitajcem namesto žlic, vilic in nožev. Kitajci so največji mongolski narod z želo staro omiko. Njih jezik je enozložen; z različnim sestavljanjem in nagla- šanjem teh enozložnic nastajajo nove besede. Pisava je zelo težka, ker ima vsak pojem poseben znak. Teh je več tisoč in za navadno rabo je treba znati 6.000 takih znakov. Med Kitajci je zelo razširjena Budova vera; 18 »Čaj« je kitajska beseda in pomeni mlad list, ker ga po¬ nekod trgajo že aprila, ko je rastlina pognala šele mlado listje. 19 Šan = gora, tung = vzhod, si' = .zahod; tu se namreč dviga sveta gora Tajšan; ta j = velik; Šan tung pomeni deželo na vzhodu te gore, Šansi deželo na zahodu sv. gore. 55 - poleg nje imajo največ pripadnikov nauki Konfucija (Kong-fu-tse), modrijana, ki je učil krog L 500 pr. Kr. na .Kitajskem in zapustil zbirko moralnih predpisov. Tretja kitajska vera je T a o ; to so nauki modrega Laotseja, ki je bil Konfucijev sovrstnik. Zelo razširjeno je med Kitajci češ č e n j e p r e d n i k o v. Na (zahodu prebiva ok. 30 mili¬ jonov mohamedanov; število katoličanov znaša nad 1 milijon. Kitajci imajo zelo razvit čut za .rodbinsko življenje in čislajo svoje .starše in prednike. Kitajske družine žive včasih več let v revščini, da le morejo svojemu pokojnemu očetu ali dedu plačati sijajen pogreb in lepo krsto; svojo mater spoštuje Kitajec čez vse. Čudovita je njih skromnost, njih potrpljenje tudi ob času najhujših nadlog. Kitajec dela za majhno plačo mesce in mesce in ne pozna praznika in oddiha, le oh novem letu si privošči več dni miru. Obratno nima večina Kitajcev smisla za višja stremljenja; njih trezno mišljenje jih zavaja v skopost in brezsrčnost, in ker zahtevajo od življenja malo udobnosti, vlada po nji¬ hovih hišah velika nesnaga. Marsikatere kitajske navade se nam zde zelo čudne. Pri njih je častni prostor na levi strani; knjige berejo od zadaj naprej, vrstice od desne na levo; žalujejo v beli barvi; kadar srečajo znanca, .stiskajo .svojo, ne prijateljevo roko; pri lepem vremenu jemlje Kitajec kletko s ptičkom na ieprehiod in mesca novembra spuščajo odrasli papirnate zmaje v zrak. Prava Kitajska ima nad 400 milijonov prebivalcev; skoro četrtina vseh ljudi prebiva na Kitajskem. Ker je država zelo obljudena — gostost 80 na km 2 —, se mnogo Kitajcev izseli. Ker so pridni, najdejo povsod zaslužka; nekateri postanejo veletržci, drugi si služijo kruh kot težaki, »kuli« imenovani. Do najnovejšega časa se je Kitajska branila vseh evropskih novotarij. V zadnjih letih se je vršil na Kitaj¬ skem velik preobrat. Proti cesarju in uradnikom mandžur- ske narodnosti se je dvignila 1. 1911. evropskim preosnovam prijazna stranka; nastala je krvava revolucija, ki se je končala 1912. s porazom cesarske stranke. Cesar .se je od¬ povedal vladi in Kitajska je postala zvezna republika z 56 ustavno vlado. Predpravice Mandžurdjcev so vobče odprav¬ ljene. Zvezi pripada 22 kitajskih pokrajin. L. 1910. so od¬ pravili sužnost in med omikanim ženstvom je že deloma odpravljena ostudna kitajska navada, da ženskam umetno stiskajo noge v preozka obuvala. Pošta in železnice, šolstvo in vojaštvo je že urejeno po evropskem vzorcu. Glavno mesto Kitajske je Peking (1,300.000 pr.). Za kitajska mesta nimamo zanesljivih številk. Široko mestno obzidje s starimi vrati in stolpi nas spominja prejšnjih časov, v ostalem pa se je Peking že precej prenovil. Ima tudi direktno železniško zvezo z Evropo. Železnica drži ob reki Peiho v pristanišče T j en t sin (800.000 pl.), kjer se cepi 1200 km dolgi »Cesarski prekop«, dalje v Mukden ob južnomandžurski železnici Harbin-Port Artur. Proti se¬ verozahodu pa gre železnica iz Pekinga v Kalgan do mon¬ golske meje ob slovečem Kitajskem z 1 d u , ki je bil zgrajen v dobi 2. punske vojne. Dolg je 2450 km, spodaj 8, zgoraj 5 m širok in ima višine 16 m, a zdaj je deloma že porušen. Branil je Kitajsko pred napadi Mongolov. Nekdaj je bilo glavno mesto Nanking ob Jangtse- kjangu; mesto je sedaj mnogo manjše ko nekdaj, slovi pa še kot sedež kitajske učenosti in po finih bombažnih izdelkih. Na j večje mesto ob Jangtse-k jangu, v središču najbogatej¬ šega dela Kitajske, je Hankov (1,500.000 prebivalcev). Tu je glavno tržišče za kitajski čaj, ki ga odvažajo po parnikih čez 1000 km daleč do morja. Tu je križišče železnic in premog v okolici pospešuje obrtnost. Najvažnejše kitajsko pristanišče je Š a n g h a j (ok. 1,500.000 pr.) blizu izliva Jang- tse-kjanga. Prvo kitajsko obrtno mesto, ohenem tudi važno pristanišče, je Kanton (900.000 pr.). Tukaj izvažajo največ dragocenih kitajskih svilenin. Ulice so ozke in blizu 100.000 prebivalcev stanuje v pristanišču na plavih in čolnih. Kitajski podložne dežele. Vsa kitajska država obsega 11 milij. km 2 in ima le malo več prebivalcev kot prava Kitajska, ker so druge pokrajine le malo obljudene. Te dežele so: a) Tibet, b) D z u n g a r i j a , c) Vzhodni Tur k e st a n, d) Mongolija in e) Mandžurija. 57 Mandžurija pripada večji del porečju Arnu rja, je rodo¬ vitna in izvaža žito in sočivje, posebno ogromno množino boba (soja), ki služi kot hrana, pa tudi za gnojenje in za izdelovanje mila. V vzhodnem delu dežele kopljejo zlato, v severnem pa premog. Med prebivalci že zelo prevladujejo priseljeni Kitajci. Glavno mesto je Muk d en, kjer je živahna trgovina s kožuhovino. Na griču v bližini mesta so sloviti grobovi kitajskih cesarjev iz rodu Mandžu. Y Mandžuriji prevladuje gospodarski in politični vpliv Japonske. Evropske kolonije na kitajskem ozemlju. Angleži so zasedli jugovzhodno od Kantona otok Hongkong z me¬ stom V i k t o r i o. Hongkong ima največ prometa med vsemi azijskimi pristanišči. Nedaleč od tam je portugal¬ sko pristanišče M a k a o. Na polotoku Šantung, ki ima velike premogovnike in je dobro obljuden, je bila nekdanja nemška kolonija Kjavčov, z dobrim pristaniščem, ki nikdar ne zamrzne. Začetkom svetovne vojne jo je osvojila Japonska, ki pa jo ima vrniti Kitajski. Angleški je Vej- h a j v e j, na severni obali imenovanega polotoka. Japonska. a) Pokrajinska slika. Japonska obsega večji del K u - r i 1 o v , južno polovico Sahalina (Karafuto), 4 japonske otoke (Jeso, H o n d o , 20 Š i k o k u , K i u š i u), otočje Riu- Kiu, otok Tajvan ali F o r m o z o , polotok Korejo in Kvantu n g (Liavtung). Japonski otoki so gorati in imajo mnogo delujočih in ugaslih ognjenikov. Na otoku Hondu se dviga najslavnejša japonska gora, ognjenik F u'd ž i j a m a (3800 m), velikanski stožec, čigar vrh je 10 mescev na leto pokrit s snegom. Do 20.000 romarjev v belih oblačilih roma vsako leto julija in avgusta na ta vrh, ki slovi pri vseh Japoncih. Pre¬ krasna je njegova okolica: tiha jezera med holmi, slapovi, šumeči potoki in povsod bujno rastlinstvo. Ker je Japonska 20 Največji japonski otok se imenuje Honšiu (izg. Honšu) ali Hondo, ne Niipon. S poslednjim imenom (= dežela vzhajajočega solnca) zaznamujejo Japonci vso državo. 58 rodovitna in skrbno obdelana, nalikuje velikemu vrtu. Naj- lepši čas je, kadar Cveto črešnje. To drevo je na Japonskem mnogo večje ko pri nas, ima cvetje rožnate barve, toda ne¬ užiten sad. Drevesa so tako obložena s cvetjem, da se kar na¬ gibajo k tlom; nepregledne vrste črešenj cveto v drevoredih ob cestah, toda veljajo le kot okras kakor pri nas kostanj. Kadar zacveto po japonskih šetališčih čiošnjevi drevoredi, praznujejo Japonci slavnost črešnjevega cveta. Neprijetni gostje lepe Japonske so potresi, ki se v ma¬ lokateri deželi tako ponavljajo ko na Japonskem. V glavnem mestu Tokiu so hiše radi pogostili potresov večinoma eno- ali dvonadstropne; stene, ki so dostikrat iz debele lepenke, in vrata .so premakljiva, okna ozka, tla pregrajena z ličnimi slamnatimi preprogami. Tudi na japonsko podnebje vplivajo m o n z u n i, le da severozahodnih ne prinaša Japonski silnega mraza, ker piha preko Japonskega morja in ker ogreva japonsko obal gorak morski tok. Japonski otoki segajo od severnega povratnika do 50. vzporednika, zato je nasprotje med južnimi in severnimi pokrajinami zelo veliko. Na Formozi je tropsko podnebje, v južnem delu Honda rastejo še palme, v severnem je že pre¬ mrzlo za vinogradništvo, na Kurilih pa so že severni medvedje. Kulturna slika. Poljedelstvo jo na Japonskem zelo raz¬ vito; kakor na Kitajskem sade tudi tu največ čaj in riž. Riž, ki ga morajo celo uvažati in bob sta glavna hrana Ja¬ poncev. Veliko vrednost imajo dragoceni gozdovi japonskih gora. Japonci radi goje cvetlice, posebno krizanteme, ki pa nimajo, kakor večina japonskih cvetlic, nobenega vonja. Na rodovitnem otoku Formozi uspeva kafro v lovor in iz njegovega lesa pridobivajo kafro. Svilar stvo je tako razvito, da izvaža Japonska največ svile na zemlji. Mnogo Japoncev živi od r i b a r s t v a. Izvaža se tudi p r e - m o g in b a k e r. V obilnosti so Japonci svoje učitelje, Kitajce, že preko¬ sili. Radi umetniškega okusa slove posebno japonski izdelki iz brona, steklenine, porcelana, laka, svile in papirja (lampi- joni in pahljače). Tako japonsko okrasje je v Evropi zelo čislano. Tudi v e 1 e o b r t po evropskem vzorcu se na Japon¬ skem vedno bolj širi, posebno predilna. 59 Japonci so Kitajcem soroden narod, a govore večzložen jezik; njih postava je manjša (odrasli so povprečno 1-50 m visoki), njih telo nežnejše* in bolj gibčno; kakor Kitajci so tudi oni zelo delavni. Od Kitajcev se ločijo po veliki snažno- •sti in imajo fnnogo smisla za umetnost in prirodno lepoto. Kot trgovci pa so manj vestni in pošteni ter kažejo do tujcev ošabnost in mržnjo. Tudi pri Japoncih je budizem vlada¬ joče verstvo, a poleg tega ima še češčenje prednikov (šintoi- zem) mnogo pripadnikov. Japoncem sorodni so Korejci, ki tudi govore več¬ zložen jezik. Na otoku Formozi prebivajo v vzhodnem delu poleg K i t a j c e v M a 1 a j c i, prvotni prebivalci otoka. Po južnem Sahalinu, na Kurilih in na Jesu bivajo Aino, bra¬ dati ljudje, ki nimajo znakov mongolskega plemena. Japonsko cesarstvo (brez kolonij) meri 380.000 km- in ima 56 mil. prebivalcev; gostost znaša 146 na km 2 . Japonski cesar se imenuje m i k a d o ; od 1. 1868. so začeli državo ure¬ jevati po zgledu evropskih držav. Uvedli so gregorijanski ko¬ ledar, nedeljo kot dan počitka; 1. 1889. so dobili ustavo in 1921. so vpeljali meterski sistem. Japonska je dobila šolstvo, kakor je v Evropi in je 'bila deležna vsega evropskega na¬ predka, a verstvo in mnogo družabnih šeg je še ohranila svoje. D a n e s so Japonci n a j h o 1 j napreden azij¬ ski narod. Njihove kolonije Formoza, (4 Sahalina, Ko¬ reja, Kvantung, otočje Karolinov, Marianov in Maršalski otoki obsegajo 292.000 km 2 z 22 mil. prebivalcev. Glavno mesto Tokio (2,300.000 pr.) ima cestno želez¬ nico in vse druge udobnosti velikih mest. Tam je tudi'vse¬ učilišče. Pristanišče Tokija je Jokohama (400.000 pr.). Strašen potres je 1. sept. .1923 obe mesti skoro popolnoma uničil. Do 1. 1868. je bilo K i o to glavno mesto (550.000 pr.), sedež drugega vseučilišča in prvo obrtno mesto države (po¬ sebno svilenina in kovinasti predmeti!). O s a k a (1,250.00 pr.) ima važno predilno obrt in je najodličnejše mesto za trgo¬ vino z notranjimi predeli Japonske; za velike parnike je pristanišče preplitvo. Za prekmorsko trgovino je prvo ja¬ ponsko pristanišče Kobe (500.000 pr.), nedaleč od Osake. Vsa imenovana mesta leže na otoku Hondu. Na otoku Kiušiu je pristanišče N a g a z a k i. 60 Korejski preliv loči Kiušiu od rodovitnega polotoka K o r e j e , ki pripada od 1. 1910. japonski državi. Japonskim otokom najbližje pristanišče je F u z a n , odkoder gre želez¬ nica mimo glavnega mesta S o u 1 (izg. Šaril, 300.000 pr.) do mandžurske meje in dalje v Mukden. Črta Nagazaki-Fuzan- Mukden-Sibirska železnica je najkrajša prometna zveza med Evropo in Japanom. D. JUŽNA AZIJA (INDIJA). Himalaja se spušča na jugu proti nižini, ki jo omejuje trikotna planota ali polotok Prednja Indija. Velegorja vzhodnega Tibeta se vijejo proti jugovzhodu in napolnjujejo polotok Zadnjo I n d i j o , ki jo loči od Prednje široki Bengalski zaliv. Eno pogox*ij v Zadnji Indiji sega naj- dalje proti jugu in tvori ozek polotok IVI a 1 a k o. Zadnjein- dijskemu gorstvu pripadajo razna pogorja, ki so ločena po globokih morskih udorih; iz njih je sestavljen Malajski (Sundski) ar hip el, nekak most otokov, ki veže Azijo z Avstralijo. Vse tri označene pokrajine imajo zelo vroče podnebje in njih letni časi ter padavina so odvisni od stalnih vetrov, tako- zvanih m o n z u n o v. Poleti je osrednjeazijsko višavje raz¬ greto in bolj vroče ko Indijski ocean, vsled tega piha vlažen veter od Indijskega oceana proti zrahljanemu ozračju nad osrednjeazijskim višavjem. Ta letni monzun (od mesca maja do jeseni!) prinaša Južni Aziji deževje. Obratno pa vlada v zimskem času hud mraz v Osrednji Aziji. Ker je tu zrak težji, odteka proti Indijskemu oceanu in tako nastane suhi zimski monzun. Poletni monzuni prinašajo ogromne množine deževja. Največ dežja ima Cerapundži ob južnem obronku po¬ gorja Kasia, kjer pade na leto 12 m dežja (v Ljubljani le 1-40 m). Pokrajine pa, ki jih ne doseže letni monzun, so puščave (n. pr. Tar vzhodno od Inda). Ce je premalo pada¬ vine, vlada v Indiji strahovita lakota, ki zahteva na tisoče človeških žrtev. Vsled velike vročine in obilne padavine je indijsko rastlinstvo izredno bujno. Posebno slove otoki Ceylon, Su¬ matra in Java. V Indiji je domovina važnih kulturnih rastlin. 61 Tam raste riž, sladkorni trst, bombaževec, cimetno drevo in džuta. Važne indijske rastline so še razne palme, tako sagova (iz njenega stržena pridobivajo pravi sago in sicer 200 — 400 kg v enem deblu), banane in bambusov trst. Zelo raznovrstno je tudi indijsko živalstvo. Tu žive opice, sloni, nosorogi in zlasti tigri, katerih pradomovina je Indija. Prednja Indija. a) Pokrajinska slika. Polotok obstoji iz Severoin- dijske nižine in planote Dekan. V vzporednih, proti severu vedno višjih pogorjih *se dviga Himalaja, ki je v jugovzhodnem delu na indijski strani najbolj gozdnato po¬ gorje na zemlji; spodaj so palmovi gozdovi -z bananami ter velikanska drevesna trava (bambus), više sledi listnato, potem iglasto drevje in šele v višini Mont Blanca se začenja večni sneg. Tu izvirajo trije veletoki: I n d, ki dobiva od severo¬ vzhoda 5 pritokov (Pandžab = peterorečje). Pandžab je malo rodoviten; južno od njega se razprostira puščava Tar, zato Ind od te strani nima nobenega pritoka. Tudi Indova delta je pustinjska; povsem drugačna pa je H i n do s ta n - s k a n i ž i n a ob veletokih G- a n g u (Ganges) in B r a h m a - p u t r i. Po pragozdih Hindostana prebivajo sloni, ki jih krote kot dragoceno tovorno žival, in pavi, ki imajo tu svojo pradomovino. Nadležne in človeškemu življenju nevarne pa so opice, krokodili in mnogoštevilne strupene kače; vsako leto umre na tisoče ljudi vsled kačjega pika. Ganges izvira na južni strani Himalaje, Brahmaputra pa ima svoj izvir v Tibetu, nedaleč od In-da, in se v gornjem teku imenuje Tsangpo-Dihong. Oba veletoka sta zelo široka, posebno Brah¬ maputra, ki vali s seboj mnogo blata, s katerim zasipava bre¬ gove in tvori nove -struge in male otoke, po katerih bivajo črede divjih bivolov; mestoma doseže širino 40 km. -Ko se združi z (Jangom, napravlja največjo delto na zemlji, ki ob¬ sega 82.000 km 2 . To močvirje je polno gostega drevja, nepre- d-ornega bič j a in bambusovega trstja, t. zv. džungla, kjer gospodari krvoločni kraljevi tiger. Mrzlica in kolera sta stalna gosta džungle. D e k a n s k a planota je nagnjena proti vzhodu; za- hodnji višji rob (Zahodni G a t i) pada strmo proti M a - 62 1 a b a r s k i obali, dočim leži med Vzhodnimi G a t i •in K o r o m a n d e ls k o ob a 1 o (»Indija Koromandija«!) nižina. Zahodni G ati imajo mnogo deževja, planota sama pa je precej pustinjska. S Koromandelske obali drži vrsta sipin, Adamov most, preko P a 1 k o v e g a preliva k otoku Cej¬ lonu. M a n a a r s k i zaliv je bogat bisernih školjk. Ceylon je na severu raven, na jugu se dviga pogorje do višine Kamniških Alp. Najbolj slikovit, a ne najvišji vrh je Adam-Peak (pik) {= Adamov vrh, tako visok ko Stol v Ka¬ ravankah, 2280 m), Indom vseh veroizpovedanj sveta gora. Na vrhu kažejo 160 cm dolgo in 75 cm široko vdrtino v skali. Po mnenju budistov je to sled Bude, ki se je tu dvignil v nebesa. Mohamedanski Arabci pa pripovedujejo, da je Adam preko Adamovega mostu pobegnil iz raja in se konec svojega življenja pokoril na tem vrhu. Nad sledjo se dviga 'budistično svetišče in na tisoče romarjev pleza vsako leto po stopnicah, ki so vsekane v navpično skalo pod vrhom, k temu svetemu kraju. b) Kulturna slika. Vsa Prednja Indija skupaj z Beludži- stanom ter z Birmo (zahodno Zadnjo Indijo) je »Indijsko cesarstvo« pod angleško oblastjo, ki obsega 4,860.000 km 2 in šteje nad 300 miljonov prebivalcev (petino vsega človeštva). Večji del te naj večje in najvažnejše angleške kolonije je pod neposredno upravo angleškega podkralja; nekatere indijske pokrajine imajo svoje domače vladarje, ki so pa odvisni od Angležev. Indija slovi predvsem po p o 1 j e d e 1 s t v u. Najvaž¬ nejše žito je r i ž, ki ga Indija pridela še nekaj več kot Kitaj¬ ska in ga tudi največ izvaža, dočim ga mora Kitajska še celo uvažati. V pridelovanju sladkornega trsta (po¬ sebno v dolini Ganga) pa je Indija med vsemi deželami na prvem mestu; mnogo pridelajo tudi dure, neke vrste prosa in pšenice. Glede množine bombaža zaostaja Prednja Indija le za Zedinjenimi državami ameriškimi. V zadnjem času zelo napreduje pridelovanje čaja, posebno na otoku Cejlonu (»Indra tea«); v tem oziru tekmuje že uspešno s Kitajsko. Cejlon izvaža največ c i m e t a na svetu. Važni in- 63 dijaki pridelki so tudi opij, džu'ta, 21 kokosovi orehi in indigo (barvilo). Najvažnejši prirodninski zaklad Prednje Indije je premog, najde se pa tudi zlato in d e m a n t i (blizu Hajdarabada). Indi imajo staro domačo o b r t n o s t ; izdelovanje finih tkanin iz svile in bombaževine, preprog, medenih posod, le¬ senih in slonokoščenih rezbarij ter zlatih okraskov je zelo razvito. V novejšem času so nastale velike tovarne za želez¬ nino in predilnice. Na azijski celini ima Indija najdaljše železniško omrežje, čeprav ima Japonska še enkrat bolj na- gosto razpredene železnice ko Indija. Večina prebivalstva Prednje Indije - pripada Fndom (Hindu), ki so arijskega plemena; priselili so se okoli 1. 2000. pred ; Kr. na polotok ter pregnali prejšnje temnopolte prebi¬ valce Dr a v d d e v južni del Dekanske planote, kjer še danes bivajo. Indi so rjave polti, imajo gladke,Črne lase in velike oči. V pesništvu, stavbarstvu in umetni obrti so ustvarili odlična dela, v aritmetiki so bili učitelji Arabcev; t. zv. »arab¬ ske« številke so Arabci prevzeli od Indijcev. Na Ceylonu pre¬ bivajo največ omikani azijski S i n g a 1 e z i. Indi so povečini brahmanske vere, ki ima tri glavne bogove: B r a h m a , Višnu in Šiv a. Ves narod je razdeljen na kaste, strogo ločene stanove. Najvišja kasta so duhovniki (hrahmini), potem vo¬ jaki, nato poljedelci in obrtniki. Vsaka teh kast je razde¬ ljena na podkaste in nihče ne sme opravljati posla, ki pri¬ pada drugi kasti; ljudje se ženijo običajno le v svoji kasti. ■Kaste spoznamo na zunaj po obleki ter po .posebnih, z barvo zarisanih znakih na čelu "(kolo, črte itd.). Izven kast so zani¬ čevani P ar i a, ki žive ločeni od pravih Indov, ne smejo v svetišča, niti v hiše Indov; če govorijo z Indom, držijo roko pred usta, da se njihova sapa ne dotakne Inda. Brahmiina še niti pogledati ne smejo. Paria opravljajo dela najnižje vrste. Po brahmanski veri mora človeška duša romati .po živalskih telesih in tako delati pokoro za grehe (preseljevanje duš!); to je vzrok, da so Indi tako usmiljeni z živalmi kakor malo¬ kateri narod na svetu. Po mestih se nahajajo posebne žival- 21 džuta = vlakno nekega zelišča, iz katerega delajo močne tkanine za pohištvo, zavese, vrvi in zavitke za blago. 64 ske bolnišnice in po svetiščih krmijo svete opice in krave, ki so posebno v čislih. Nevarnih krokodilov ob Gangu ne sme nihče ubijati. S posebno ljubeznijo negujejo Indi cvetlice, ki jih darujejo po svetiščih bogovom. Mnogo Indov dela pokoro za grehe s tem, da bičajo in ranijo svoje telo; to so f a ki r j i. Potrpljenje in usmiljenje so najlepše lastnosti Indov brah- manske vere. Žalostna je usoda indijskih žen. Dekleta se omože še kot otroci pod 10. letom in dostikrat s starci; če postane mlada žena vdova, je od vseh zaničevana in noben sorodnik noče ž njo občevati. Še pred nedolgim časom je bilo običajno, da so vdove po moževi smrti sežigali na grmadah. Angleži so ta kruti običaj skoro popolnoma zatrli. Tudi proti porokam otrok deluje angleška vlada. Okoli 1. 500. pr. Kr. je .nastopil blagi Buda proti kastam in oznanjeval novo vero, ki je pa razširjena le na Ceylonu; vlada pa budizem po Vzhodnji in Notranji Aziji. V zad¬ njem času se širi po Prednji Indiji i s 1 a m , ker osvoboja Inde jarma, v katerega so ga vklenile kaste. Danes pripada tej veri okoli 70 milijonov vseli prebivalcev Indijskega cesarstva. Gosto obljudena severna Indija ima mnogo velikih mest. V Pandžabu je največje mesto Lahore (280.000 pr.); Delhi (300.000 pr.) je bil od 16. do začetka 19. stoletja glavno mesto velikega mogula, mongolskega vladarja Prednje Indije. Stare slave nas spominjajo še krasne stavbe. V tem mestu se vrše velike slavnosti ob priliki kronanja cesarja (t. zv. »d urbar«); tedaj so navzoči indijski knezi in njih sijajno spremstvo. Pri zadnjem durbarju (decembra 1. 1911.) je angleški kralj proglasil Delhi za sedež i n d i j s k e vlad e. Lega mesta, ki je središče indijskega železniškega omrežja, je zelo prikladna. Tudi Agra (180.000 pr.) je bila nekaj časa sedež velikega mogula. Na to dobo nas spominja med drugimi umetninami najlepša indijska stavba »Tadž Mahal«, nagrobna kapela, ki jo je zgradil v 17. stoletju neki indijski vladar. Nad grobom se dviga velikanska kupola iz mramorja in mozaika, krog nje stoje štirje mramornati minareti, pred stavbo je vodnjak, v katerem se zrcali vsa stavba, »mramor- nate sanje«. Poleti so se hladili veliki inoguli v lepi gorati pokrajini Kašmir, ki je že odnekdaj znana po finih tkaninah iz 65 svilaste 'kozje dlake. Tu in v okolici Delhija prevladuje islam, isto tako tudi v mestu L uk.no v (260.000 pr.). Brah- manom najsvetejše mesto je B e n a r e s (200.000 pr.). Iz vseh delov Indije prihajajo semkaj romarji, da molijo po svetiščih, katerih je 1400, da krmijo svete živali in zlasti, da se kopljejo v sveti reki Gangu. Tisoči braihmanov brez ozira na kasto stoje po stopni¬ cah ob reki in se umivajo s sveto vodo. Tu ob 'bregu postav¬ ljajo gi-made in najnižja kasta sežiga mrliče, ki so jih pri¬ nesli s seboj iz vseh 'delov Indije; pepel stresejo v reko. Rev¬ nejši sloji si večkrat še toliko drv ne morejo kupiti, da bi mrlič zgorel. V pokrajini Bengaliji je drugo največje indijsko mesto Kalkuta (s predmestji 1,260.000 pr.), ki je bilo do 1. 1911. sedež podkralja in je prvo indijsko trgovsko mesto. Še pred 200 leti je bila tu neznatna ribiška vas. Kalkuta obstoji iz »črnega mesta« z ozkimi, umazanimi ulicami, kjer prebi¬ vajo Indi, in iz »belega mesta« Angležev, ki ima evropejski značaj, iz katerega pa že izrivajo Evropejce Indijci. Pod¬ nebje je tam zelo vroče in nezdravo. Med vsemi indijskimi mesti je B o m b a y (nad 1,300.000 prebivalcev) sedaj največje in Evropi najbližje. Mesto leži na otoku blizu obale, je glavno izvozišče za bombaž in prvo indijsko tvorniško mesto (za bombaževino!). Kuga je v zad¬ njih desetletjih zahtevala ogromne žrtve in je zelo ovirala napredek mesta; v najnovejšem času pa je mesto jako napre¬ dovalo in po številu prebivalcev že prekosilo Kalkuto. Po veri so prebivalci mesta večinoma brahmanski Indi, toda najpridnejši in najbogatejši trgovci so P a r z i, potomci perzijskih beguncev, ki so morali v 7. stol. bežati pred fana¬ tičnimi mohamedani. Znameniti so šesteri »stolpi molčanja« sredi krasnega palmovega gaja. V žlebove teh stolpov mečejo Parzi svoje mrliče velikim jastrebom, ki planejo po njih ter jih oglodajo do kosti, ki jih potem zberejo in shranijo po stolpih. Na malo pristopni Koromandelski obali je najboljše pristanišče Madras (nad 500.000 pr.). Največje mesto na Dekanski planoti je Hajdarabad (400.000 pr.), središče velike, Angležem podložne kneževine. 5 6b Otok Ceylon slovi (posebno v zahodnem delu) po rodo¬ vitnosti. Tam uspevajo zlasti kokosove palme, čaj, riž, kavčuk, k a k a o in banane. Glavno mesto Co- 1 o m b o (250.000 pr.) je važna postaja med Suesom in Avstralijo. Med vsemi vrstami palm je kokosova najvažnejša. Kokosovi orehi imajo velikost otroške glave. Debela plast vlakna oklepa trdo lupino. V lupini mladih sadov se nahaja sladkokisla tekočina, kokosovo mleko. Kadar - je sad starejši, se izpremeni to mleko v belo, prhko tvarino, k o p r o. Ko¬ kosovo mleko je prijetna, hladilna pijača, trde lupine pa po¬ rabljajo za posode; iz kokosovega vlakna sipletajo vrvi. Naj¬ važnejša pa je kokosova mast, ki jo pripravljajo iz kopre doma ali pa v evropskih tv or nič ah; kot dobra jedilna mast (»Ceres«, »Kunerol«) nadomestuje maslo in svinjsko mast. Tudi milo in stearinove sveče izdelujejo iz kokosovega sadu. Kokosova palma raste le blizu morja v vlažnem podnebju. Visoko v Himalaji se razprostirata dve gorski državi: Nepal (140.000 km 2 ), absolutna monarhija in Butan (55.000 km 2 ), ki je pod angleškim pokroviteljstvom. Zadnja Indija. a) Pokrajinska slika. Zadnja Indija je ozko zrastla z azijskim trupom. V vzhodnem Tibetu, v pokrajinah, ki so še jako malo poznane, se cepijo zadnjeazijska pogorja in imajo svoje vire veletoki Zadnje Indije: I r a v a d a , S a 1 v e n in M ek o n g. Razun Salvena imajo te reke velike deltaste iz¬ live s tropskim močvirjem in velikimi riževimi nasadi. Me- kongova delta (70.000 km 2 ) je za Gangovo in Brahmaputrovo največja v Aziji. Severne gorate predele Zadnje Indije po¬ krivajo velikanski gozdovi. Medmorje K r a (široko 100 km) loči kijasti Malajski p o 1 o t o k od severne Zadnje Indije. b) Kulturna slika. Zadnja Indija je zelo rodovitna. Po gozdih na severu polotoka rastejo v velikih množinah t ek to¬ ni j e , ki dajejo izvrsten les za ladje, t. zv. tikov les (teak izg. tik), (ki je najbolj trpežen proti vlagi in gnilobi. Po ni¬ žinah in ob rekah uspeva ogromno riža. Te dve rastlini sta največje bogastvo Zadnje Indije. Prebivalci so po krvi največ Mongoli, toda zelo pomešani z Indi in Malajci, 67 ki so prodirali v te rodovitne pokrajine od zahoda in juga. Na zahodu spominja prebivalstvo po svoji omiki bolj na Inde, na severovzhodu na Kitajce. Poslednji se naseljujejo vedno bolj na polotoku in trgovina in obrt je iskoro vsa v nji¬ hovih rokah, ker so zelo skromni in delavni, docim domačini lenarijo. Po veri je Zadnja Indija skoro vsa budistična. 1. Birma na zahodu je angleška in prištevamo jo še k indijskemu cesarstvu. Glavno mesto je Rangun (300.000 prebivalcev), iki zelo napreduje kot izvozišče tikovega lesa in riža. Znamenita je budistična pagoda (svetišče) v obliki ogromne pozlačene piramide. Severna ali Zgornja Birma slovi po rubinih in safirjih. Angleški ista otočji And a ma¬ li o v in Niko barov; na prvem so naseljeni kaznjenci. 2. Kraljevina Siam je neodvisna, čeravno je morala v zaidnjih letih sosednjim Angležem in Francozom odstopiti precej velike mejne pokrajine. Kralji, ki imajo med višjim uradništvom tudi nekaj evropskih svetovalcev, vladajo abso¬ lutno in so za napredek države v zadnjem času mnogo storili. Siam ima železnice, brzojave in zelo razvito šolstvo. Med pre¬ bivalci je znaten del Kitajcev. Budistični Siantci zelo čislajo belega (pravzaprav s veti o- rdečkaistega) sloma kot sveto žival; kdor najde takega slona, ga odlikujejo z visokimi častmi. Kralj ima poleg svoje palače več belih slonov, ki imajo vsak svojega čuvaja in kot tova¬ riša še belo opico. Kraljev naslov je tudi »gospod belega slona«; imenuje se tudi po najvažnejši siamski rastlini »ve¬ liki gospod riža«. Glavno mesto B a n g kok (nad 600.000 pr.) ob Menamu se imenuje »Azijske Benetke«. Tu je le malo ulic, ogromna večina koč in hišic je zgrajena na 'bambusovih kolih ob reki Menamu in ob prirodnih in umetnih prekopih. Koli strle navadno nad vodo, da ne more povodenj preplaviti liiš. Velika večina koč plava na reki. Stavbe slone na 3 do 5 snopih bambusovih drogov. Iz bambusa so tudi vodovodne cevi in plati. Med seboj občujejo ljudje v čolnih ali se obiskujejo kar plavajoč. Posebno zvečer je vsa reka polna plavajočih, odrastlih kakor otrok, in med njimi švigajo čolni in mali parniki. Ob bregovih rastejo palme, banane in bambusovo F* 68 trstje. Iznad bornih koč se dvigajo ponosne pagode. Siamci so čvrsti in nadarjeni, toda leni. 3. Francoska Indokina. Pokrajine vzhodno Siama so zasedli Francozi. To so Ton k ing, Anam, Kambodža in Kočinčina. Radi mešanice Indijcev in Kitajcev (zad¬ nji prevladujejo) imenujejo Francozi te dežele Indokino. Najvažnejši pridelek je riž. Važno v Indokini je tudi pri¬ delovanje kavčuka. Najrodovitnejši in najgosteje obljudeni pokrajini sta Tonking in Kočinčina. V Tonkingu je glavno mesto Hano 'i. 4. Angleške naselbine na Malajskem polotoku: a) -S t r a i t s s e 111 e m e n t s , »naselbine ob prelivu«, namreč Malaškem (izg.: strejts setlments); tako imenujemo nekatere angleške kolonije, med (katerimi je najvažnejša Singapur (črez 400.000 pr.) na otoku blizu rtiča Buru, najjužnejše točke azijske celine. Šele 1. 1819. so pridobili Angleži ta neobljudeni, močvirnati otočič in sedaj je tu cvetoče trgov¬ sko mesto, kjer se križajo parniške zveze z Evropo, Vzhodno Azijo in Avstralijo, nekak vzhodni »Gibraltar«. Prebival¬ stvo je zelo mešano. Poleg pravih Indov in Malajcev tvo¬ rijo najmanj polovico prebivalstva Kitajci, ki so deloma ubožni »kuliji«, deloma pa bogati veletržci. V njihovih rokah je isfkoro vsa obrt in trgovina. Maloštevilni Angleži so pre¬ možni trgovci in dobro plačani uradniki. b) Malajske države pod angleškim po¬ kroviteljstvom. (Zvezne malajske države.) Od obale se je širil angleški vpliv v notranje pokrajine in malajski sul¬ tani so pripoznali angleško nadoblast kakor nekateri knezi v Prednji Indiji. — Ti predeli so važni zaradi velikih mno¬ žin kositra; skoro polovico vsega kositra na zemlji daje Malajski polotok. Angleži so presadili v Južno Azijo kavču¬ kovo drevo in kavčukove plantaže na Ceylonu, Malaki in Sundskih otokih izvažajo sedaj že četrtino vsega kavčuka. Kavčukovo drevo je sorodnik našega mlečka. Z zarezami v skorjo pridobivajo tekočino, ki se strjena ime¬ nuje kavčuk. 69 Malajski arhipel. Pokrajinska slika. Južnovzhodno od Zadnje Indije se razprostira Malajsko otočje, ki obstoji iz štirih Velikih Sundskiih otokov (Sumatre, Jave, Bornea in C e 1 e h e s a), iz Malih Sun d s k i h otokov, iz otočja M o 1 u k o v (ali Dišavnih otokov) in Filipine v. Vsi ti otoki so gorati; najvišji vrh, K i n i h a 1 u (na otoku Borneo) je visok nad 4000 m. Jako veliko je ognjenikov, med katerimi so nekateri še delujoči. Java sama ima 45 ognjenikov; radi pogostih potresov so hiše nizke in navadno zgrajene iz 'bam¬ busa. Zadnja vulkanska katastrofa je bila 27. avgusta 1883. na otočku Krakatau v Sundskem prelivu med Sumatro in Javo. Ves severozahodni del otoka je zletel v zrak; najvišji vrh (800 m) je zdaj čez sredo preklan; izmečki vulkana so daleč naokrog pokrili morje, da niso mogle vo¬ ziti ladje. Malajsko otočje je bilo nekdaj velika celina, ki se je Vsled Vulkanskih izbruhov udrla; otoki so Itorej le njeni ostanki. Še danes spoznamo v smeri glavnih pogorij zvezo Malajskega otočja z Zadnjo Indijo. Nadaljevanje Birman¬ skega pogorja ob desnem bregu Iravadija zasledujemo na A n d a m a n i h , Nikobarih, na Sumatri, Javi in neka¬ terih malih Sundskih otokih. Z L u z o n a (na Filipinih) sega eno pogorje preko Palavana na Borneo in na Malajski pol¬ otok, drugo na Mindanao in Celebes. Morje na obalah imeno¬ vanih otokov je plitvo (globoko manj kot 200 m), vmes med navedenimi gorskimi loki so pa globine do 5000 m, dokaz, da so tu nastali velikanski udori. Kulturna slika. Malajsko otočje .ima zelo vroče in vlažno .podnebje, zato je večinoma pokrito s tropskimi gozdovi in ima zelo bujno rastlinstvo. Med živalmi Malajskega otočja je najbolj značilna orangutan na Sumatri in Borneu. Prebivalci so Malajci. Malajci so pravzaprav podskupina žoltega plemena, a so po svojih potezah Evropejcem bolj podobni kakor Mon¬ goli. Po omiki se zelo ločijo med seboj. Od arabskih trgov¬ cev, ki so prišli k njim v srednjem veku, so prejeli večinoma mohamedansko vero. Na Javi, kjer prebivata 2 /s Malajcev, 70 so izobraženi, na Sumatri, Borneu in Celeibesu pa so še ljudožrci. Pri Dajakih na otoku Borneo je razširjen grozen običaj lova na glave. Rojstvo, slavnosti, kadar dajejo otrokom ime, poroko ter smrt proslavljajo s tem, da prinesejo domov človeško glavo, ki so jo odsekali prema¬ ganemu sovražniku ali pa tudi nedolžnemu človeku, ki so ga napadli iz zasede. Lov na glave je tudi pri drugih ma¬ lajskih plemenih razširjen, a ni tako v navadi. Ponekod na Sundskih otokih je tudi amo kovanje udomačeno. Krvo¬ ločnost nenadoma popade divjaka, da leta kakor slep okrog in da zabode vsakega, ki mu pride napot. Malajci prebivajo navadno po mostiščih, tudi na suhem; s tem se ubranijo vlažnosti, divjih zveri in mrčesa. Na nekaterih otokih (Luzon, Mindanao, Sumatra) grade koče po drevju kot pribežališče pred sovražnikom. Malajci so izvrstni mornarji; bavijo se z ribištvom in morskim razbojništvom. Kot mornarji so se naselili od Madaga¬ skarja daleč proti vzhodu po otočjih Tihega oceana. 1. Nizozemska Vzhodna Indija. Največji in najbolj dra¬ goceni del Malajskega otočja pripada mali Nizozemski (1,500.000 km 2 , skoro 50 milijonov prebivalcev). Z umno gojitvijo tropskih kulturnih rastlin se je posrečilo izra¬ biti naravno bogastvo, ki ga je ustvarilo vroče podnebje in Obilno monzunsko deževje. Evropejci opravljajo tu svoje posle kot trgovci in vojaki, obdelovanje svojify obsežnih polj pa prepuščajo malajskim domačinom, ker je podnebje za nje prevroče. Taka polja imenujemo plan t a že. Borneo, ki je za Grenlandijo in Novo Gvineo največji otok na zemlji (755.000 km 2 ), je še malo obdelan; neomikana plemena v no¬ tranjščini so ponajveč neodvisna. Sumatra jo v svojem vzhodnem delu važna dežela za pridelovanje dobrega to¬ baka; tobak s Kube in Sumatre je najdražji na svetu. Sosednja mala otoka Banka in Biliton slovita po kositru. Biser vseli nizozemskih kolonij je pa J a v a , naj¬ bolj obdelan in obljuden otok v tropskih p o k r a j i n a h (z otočkom Maduro 132.000 km 2 , 36 mili j. pr.). Najvažnejši pridelki, ki jih izvaža Java, so tobak, čaj, sladkor, kopra, riž in kini n. Kinovec (Chinchona) je vednozeleno drevo, čigar skorja ima v sebi zelo grenko snov, kinin, najuspešnejši lčk zoper mrzlico. Prvotno je rastlo to drevo le v južnoameriških 71 V Andah, a v 19. stoletju ep ga presadili na Javo, ki daje sedaj 4 /s vsega kinina na zemlji. Glavno mesto otoka je B a t a v i a 22 (260.000 pr.). Guver¬ ner in Evropejci prebivajo v sosednjih više ležečih pred¬ mestjih, 'kjer so same. vile. Drugo veliko mesto jeiS n r a b a j a (200.000 pr.). Po vseh javanskih mestih je mnogo Kitajcev. C e 1 e h e s , ki se cepi v obliki pajka na 4 polotoke, leži nekako v sredi Malajskega otočja in 'slovi predvsem po k a v i. Mali S u n d s k i otoki so razen polovice Timorja nizozemski. Tako tudi M o 1 u k i, ki so znani kot domovina žebice in muškatnega o r e h a (zato ime: Dišavni otoki). Toda žebice uspevajo danes bolj v Vzhodni Afriki. Evropejci so presadili semkaj sladkorni trst, tobak in kinovec, obratno pa prenesli v Afriko žebice. 2. S e v e r n i de 1 Bornea je angleški. Od tod izvažajo posebno poper in zlato. 3. Portugalski je vzhodni Timor. 4. Filipini imajo ime po španskem kralju Filipu II., ker so za njegove vlade postali španska kolonija. L. 1898. so bili Španci premagani v špansko-ameriški vojni in so morali odstopiti to otočje Zedinjenim državam ameri¬ škim. Filipini so po velikosti nekoliko manjši od Italije. Prebivalci so po ogromni večini malajskega plemena. Najbolj razširjena je katoliška vera, ki so jo sprejeli od prej¬ šnjih španskih gospodarjev, toda nekateri ostanki starega malikovanja so se še ohranili. Majhno je število mohameda- nov. Otoki so rodovitni; najvažnejša rastlina je t. zv. m a n i 1- s k a konoplja, vlakno neke vrste banane, ki je med vsemi vlakni, iz katerih izdelujejo vrvi, najbolj trpežno proti vlagi; zato rabijo take vrvi posebno po rudnikih in ladjah. Važni so na Filipinih tudi sladkorni trst, riž, kokosova palma in tobak. Na naj večjem otoku Luizonu leži glavno mesto Mani 1 a (skoraj četrt milij. pr.). Na zahodu od otoka Min- d a n a a je najgloblja točka morja (9788 m). -- JBatavi so bili germansko uleme, ki so bivali v starem veku v srednji Nizozemski. 72 Ponovitev Azije. 1. Azija je zemlja velikanskih mer. Med vsemi zemljinami je največja. Najvišja gora, najgloblje morje, najvišje višavje, naj večja ravnina, najobsežnejša delta, naj¬ globlja depresija so v Aziji in najštevilnejši narod na zemlji prebiva tu. Imenuj azijske »krajnike! 'Črta od Kavkaza do izliva Brahmaputre loči sredozemsko pleme od mongolskega in malajskega. 2. Azija je zemlja nasprotij. Primerjaj no¬ tranje in obrobne pokrajine glede rodovitnosti tal in gostote prebivalstva! Naštej azijske puščave! Katerim narodom pri¬ padajo Azijci sredozemskega plemena 1 ? 3. Katere kulturne rastline so v Aziji? Kod? Katere domače živali so tam? 4. Kateri so največji azijski veletoki in kakšna je njih uporabnost za plovbo? 5. Kazdelitev prebivalcev Azije po plemenih in naro¬ dih? Razdelitev azijskega prebivalstva po veri? 6. Naštej vse angleške, francoske, nizozemske in ame¬ riške kolonije! Afrika. Splošni pregled. Imenuj afriške skrajnike, rtiče, zalive in otoke! Ponovi: Pajk-Kržišnik, Zemljepis I. d. str. 82—86! Afrika je malo č 1 e n o v i t a. črta, ki veže Soma¬ lijo z največjim afriškim zalivom, z Gvinejskim, deli Afriko na dva dela; severni ima obliko trapeča, južni trikotnika. Enolična kakor afriška obal je tudi navpična o h li- kovitost te zemlje. Severni kakor južni del Afrike sta višavji, ki sta ob robovih zavihani. Južno višavje je dosti višje. V severnem je globoka vdrtina Čadskega jezera, v južnem udorina Kongove kotline. Oh severni meji Sahare so celo depresije. N a j v i š j i vrhovi afriški so ugasli ognjeniki. Gorstvo Atlasa pripada že južno-evropskemu gorskemu pasu. Ker obsega notranjost Afrike planote, ki se znižu¬ jejo v stopicah proti oibaii, imajo afriške reke brzice in slapove; posebno oni slapovi, ki so blizu obale, so bili za Afriko odločilni; ker tniso mogle ladje preko brzic v notranjost zemljine, je bila notranja Afrika tako dolgo neznana. Afrika ima mnogo jezer; največje je Vikto¬ rijino jezero. Široki srednji del Afrike pripada vročemu pasu; največja vročina pa ni ob ekvatorju, temveč med 10° s. š. in rakovim povratnikom (Masaua slovi kot najbolj vroči kraj v Afriki). Severni rob im najjužnejši konec Afrike imata zmerno podnebje. Glede razdelitve deževja vlada enakomernost v .severni in južni Afriki; v ekvatorijalnih pokrajinah sta po dve dobi deževja; največ dežja ima Kamerun; ob povratnikih je le .po ena deževna doba, potem sledita severno od rakovega in južno od kozorogovega po¬ vratnika po en suh pas, kjer primanjkuje deževja (velikan¬ ska puščava iSahara na severu in manjša Kalahari na jugu); severni in južni rob Afrike imata zopet več deževja. Od množine deževja je odvisno rastlinstvo; talko imamo vse prehode od pragozdov (največ padavine) do puščave (najmanj padavine). Prebivalci so po plemenu: 1. Sudanski in Bantu-čmci; 2. Hotentoti in Bušmani; 3. Malajci (Hova na Madagaskarju); 4. skupine sredozemskega plemena in sicer: a) Hamiti (Ber- berci, Tuareg, Somalci, Gala, Fulbe); b) Semiti (Arabci, Abe- sinci); c) Indoevropci (Buri, Angleži i. dr.). Čeravno trikrat tolika kot Evropa ima Afrika le 139 mili j. preb. (gostota 4*4). Atlaspve dežele. Pokrajinska slika. Le 14 km široki gibraltarski preliv loči Evropo od Severne Afrike. Od 1 tukaj do severnega afriškega skrajnika, rtiča Blanco, se razprostira skalovita strma obala, ki ima le malo globjih zarez in boljših pristanišč. Šele južno od imenovanega rta je obrežje bolj členovito. Jugozahodno od Gibraltarskega preliva pa je morska obal plitva in obrobljena s peščenimi sipinami. Temu delu Afrike, ki se ostro loči od ostale zemljine, daje poseben značaj gorstvo Atlasa. Začenja se blizu 74 31° s. š. in doseže kot Visoki Atlas višino 4700 m; potem se razcepi na Mali Atlas ali Tel na severu in Veliki Atlas na jugu; oba oklepata visoko planoto s pustinjskim podnebjem in l s slanimi jezeri, t. zv. šoti. Atlas se končuje na vzhodu v rtih Blanco in Bon, proti jugovzhodu ga omejujejo nižinski šoti in velike de¬ presije. Od Tela proti severozahodu se cepi strmo pogorje R i 1' (od latinskega: ripa = obal), ki se končuje v mogočni osamljeni gori nasproti Gibraltarju. To goro ter Gibraltarsko skalo so imenovali v starem veku H e r k u 1 o v e stebre. Rif veže Atlas z južnošpansko Sierro Nevado. Atlas za¬ ostaja gdede pokrajinske lepote daleč za Alpami, ker ima poleti le malo snega in ker mu nedostaja svežega zelenja alpskih pašnikov in večinoma tudi gozdov. Že Atlas ima suho podnebje. Južno od njega pa se začenja puščava Sahara. Kulturna slika. Še največ padavine imajo pokrajine ob 0 'balih Sredozemskega morja ter Atlantskega oceana. Tu .p* poletje suho, jesen- in zima deževna (sredozemsko pod¬ nebje); tu uspevajo vobče še iste rastline kakor v Južni Evropi. Drugače pa je po suhih planotah Atlasovih. Po Atlasovih deželah prebivajo največ Berherci, potomci starih Libijcev; prištevamo jih hamitski skupini 'sredo¬ zemskega plemena. Po svetli polti in laseh ter po drugih telesnih lastnostih so zelo podobni Evropejcem. Berberci so dobri poljedelci, obenem pa zelo bojeviti, posebno v po¬ gorju Rifu, kjer so bili nekdaj -kot morski razbojniki (pirati) razupiti; ponekod se imenujejo Kabili. V 7. sto¬ letju so se priselili semitski Arabci, ki bivajo deloma kot nomadi v Atlasu, deloma kot poljedelci na kmetih in kot trgovci po mestih. Njihov jezik je sprejelo mnogo Beribercev. Veliko Arabcev, ki so jih nekdaj spodili iz Špa¬ nije, živi sedaj v teh pokrajinah; imenujejo jih M a v r e. Berberce in Arabce druži skupna mohamedanska vera, ki so ji z vso dušo vdani. Mal del prebivalcev v Atlasu pri¬ pada Židom, kristjanom in črncem. 1. Maroko (570.000 km 2 ). Tej deželi vladajo sul¬ tani, ki morajo od 1. 1912 pripoznavati francosko po- 75 kroviteljstvo. Francija je deželo zasedla, jo upravlja in za-stopa na zunaj. Maroko bo dobro .napredoval, ker ima med vsemi Atlasovimi deželami največ prirodnih zakladov. Deželo delimo na tri pasove. Severozahodna obala do Gri- braltarskega pre-liva je prava žitnica (polsehno uspeva pšenica); više ležeče pokrajine imajo mnogo živinoreje (posebno ovac), zato izvaža Maroko že sedaj ovčjo volno. Tretji, najvišji pas prav pod pobočjem Visokega Atlasa in Rifa pa slovi po množini j u ž n e g a sadja, kakor agrumov, smokev, d >a 11 j e v i h . palm, oljk in dr.; nahajajo se tudi gozdi plut o v c a. Dežela ima tudi veliko rude kakor železa, bakra, svinca, srebra in zlata, a rudarstvo je še v začetkih. Prometna sredstva so bila dozdaj zelo slaba; cest in mostov je malo; prve kratke železniške proge so šele nedavno izgradili (n. pr. iz španske (kolonije Molil le v rudokope). Podnebje je v Maroku zdravo. Prebivalcev je 3 x /2 milij. Glavni mesti sta Fes- 1 (71.000 prebivalcev) in Marakeš (140.000 pr.), obe v tretjem rastlinskem pasu, obdani od bujnega venca vednozelenih rastlin. Najvažnejše pristanišče ob Gibraltarskem prelivu je Tanger (Tandžer), ki ima svojo lastno medna¬ rodno (internacionalno) upravo. Španci imajo že od davna več naselbin na marokanski obali, takozvane Preši- dios in od 1912. tudi ves Rif, to je španski Maroko (28.000 km 2 ). Najvažnejša naselbina je C e u t a (Se-uta), ki ima boljše pristanišče ko Tanger; največje mesto pa je T e - t u a n (40.000 pr.). Alžerija 2 je že od leta 18130. francoska kolonija (575.0000 km 2 , 5,700.000 pr.)„. 2 / ;i prebivalcev stanujeta v Telu, ki je dobro obdelan. Alžerija pridela mnogo vina in je v tem oziru ena prvih dežel na zemlji (na četrtem mestu); dalje izvaža žito in zgodnjo zelen j ad, ki preskrbuje pozimi pariški trg.' Po suhih Ati asov ih planotah raste mnogo trave halfa (ali esparto), ki služi v različne namene, zlasti za izdelovanje papirja (največ v angleških 1 Po (tem mestu imajo znana pokrivala svoje ime. 2 prihaja od arabskega: el-džeza ir = otoki, ker leži glavno mesto na 4 otokih. 76 tvornicah). Med rudninskimi zakladi stoje na prvem mestu fosfati, ki so važna gnojila. Poleg Berbereev in Arabcev prebiva v deželi pol mi¬ lijona Francozov; po mestih so Židje močno zastopani. Glavno mesto A l g e r (Alže, s predmest ji 200.000) ima lepo lego, je važno trgovsko mesto in pristanišče. Železnica drži iz Algera v pristanišče Oran in v Konstan¬ tine. Ob južnem robu Velikega Atlasa je vrsta dobro obljudenih zelenic, iz katerih izvažajo datlje; do nekaterih zelenic (Biskra) so izgrajene železnice. 3. Tunezija (125.000 kin 2 ). Vladar te dežele, ki ima naslov »b e i«, je pod francoskim protektoratom. Dežela je bolj rodovitna ko Alžerija in ima 2 milij. pr. Med evropskimi kolonisti prevladujejo Lahi (do Sicilije je samo 150 km); mnogo je tudi Židov. Tunezija ima med vsemi Atla- sovimi deželami razmeroma največ rodovitnih tal in je vsled tega najgosteje obljudena. Med prirodninami, ki jih izvaža ta dežela, so na prvem mestu fosfati (še več ko v Alžeriji), potem žito (posebno ječmen) in olje; po šotih pridobivajo mnogo soli. Že v starem veku je ta pokrajina slovela kot žitnica. Ob globokem zalivu med rtoma Blanco in Bonom je stalo cvetoče mesto Kartago, najnevarnejši tekmec večnega Birna. Nekoliko proti jugu leži sedanje glavno mesto Tunis (160.000 pr.). Lega mesta je prekrasna. Južno od stare Kartagine se odpira širok temnomoder zaliv; skozi ozek preliv pri Goletti se pripeljemo v 9 km dolg prekop, ki so ga napravili Francozi skozi plitvi preliv prav do Tunisa. Okolica je rodovitna; v ozadju se dvigajo vrhovi Atlasa. Mesto ima dva dela; ob za¬ livu je elegantni evropski del, nekoliko više, obdano od starih utrdeb, pa orijentalsko mesto; posebno živahno je v bazarju, kjer so posamezne obrti ločene po ulicah. Ob najbolj severni afriški točki so Francozi zgradili veliko vojno pristanišče B iiz e r t e. Sahara. Pokrajinska slika. Saharo imenujemo pokrajino, ki se razprostira po severni Afriki preko 54 meridianov, skoro 18 širinskih stopinj in sega do treh morij. Glede velikosti (skoro 10 milij. km 2 ) zaostaja malo iza Evropo. Toda vsa ta pokrajina aii puščavna, temveč je dobra tretjina stepa, štirideseti del pa odpade na rodovitne zelenice; čez polovico je puščave. Ta ima zelo različen značaj, in sicer: a) Skalna puščava obsega običajno vodoravne skalne skladove, ki pa tvorijo često¬ krat gorovja, b) Kamenita ip u š č a v a je pokrajina, ki je vsa pokrita z oglajenimi kremenci. Skalovje v Sahari prepe- reva hitro. Ker je inebo skoro vedno jasno, so dneVi zelo vroči, noči pa mrzle in vsled teh velikih razlik v toplini (po vročih dnevih pade včasih toplina pod ničlo) se kamenje razpoči in preperi; radi pomanjkanja padavine ni rek, ki bi odplav¬ ljale preperine. Važna je v Sahari tudi razlika kamenin, iz katerih so sestavljena tla. Trše skale* kljubujejo prepere- vanju in se ohranijo, mehke pa razpadajo. Zato vidimo pone¬ kod v puščavi gobam ali stolpom podobne čudne tvorbe skal, takozvane »priče«, ki služijo karavanam kot kažipoti, c) Peščena puščava je pokrita s sipinami drobnega peska. Tu so grozote puščave najbolj očite. Veter nosi pesek po zraku, zasipava rastline in studence, nosi sipine naprej in spravlja karavane v nevarnost. Kadar zapiha vroč puščavski vihar »s a m u m«, dobi sicer vedro nebo rmenkasto ali svin¬ čeno barvo in zatemni solnce; z vrha sipin se kadi kakor iz ognjenika; ljudem ter živalim jemlje vid in sapo in zagrinja vso okolico v polumrak. Ker se včasih posuši vsa voda, ki jo nosijo karavane s seboj in ker obnemorejo ljudje in velblodi, pogubi samum lahko vso karavano; da bi pa naravnost zasul karavano, ni navadno. 'Sipine nalikujejo valovom razburka¬ nega morja ali brazdam razoranega polja; kadar so visoke, imajo oblike ostrih grebenov, ki so na eni strani položni, na drugi prepadni, d) Bolj redka je ilovnata puščava; ilov¬ nata skorja je vsled vročine razpokana v ploščnate -grude. V puščavi ni rednega deževja in plohe so redke. Ob plohi se napolnijo suhe struge z vodo in so včasih 4 — 15 km široke (vadi). S-kalna in kamenita puščava prevladuje bolj v z a h o d - n e m, peščena v vzhodnem delu Sahare, oba dela pa loči kot nekaka hrbtenica osrednja planota, ki se vleče v smeri od severozahoda proti jugovzhodu; nad njo se dvigajo pogorja; najvišji vrh v pogorju Tibesti je 3400 m visok. 78 Vzhodno Saharo imenujemo Libijsko puščavo. Skozi neskončno peščeno morje se vleče 'dolga, pa ozka zelenica, Ni- lova dolina. Nadaljevanje Nilove puščave onkraj Nila imenu¬ jemo Arabsko in dalje proti jugu Nubijsko pušča- v o, ki se dviga polagoma proti Bdečemu morju, proti kate¬ remu pada kot strmo golo pogorje. Kulturna slika. Zelenice nastanejo tam, kjer stopi kak studenec ali talna voda na površino puščave. Vrsta zelenic se vleče ob južnem robu Tunezije. Mnogo zelenic ima severno- vzhodni del Libijske puščave. Nekatere teh so depresije, kakor zelenica Siva, kjer je bilo v starem veku sloveče preročišče boga Amona (Aleksander Veliki!), in Fajum, rodovitna kotlina staroegiptovskega jezera Meriš, ki pa je danes dosti manjše. Znamenite so tudi zelenice Kufra v sredini Libij¬ ske puščave. Rodovitna tla obsegajo v Sahari majhno ozemlje, z arte- škimi vodnjaki, ki dvigajo vodo na površje, skušajo dan¬ danes ustvariti nove zelenice. Na ta način so Francozi v južni Alžeriji, ki že sega v Saharo, napravili 400 zelenic in po njih zasadili več milijonov datijevih palm. Obratno pa so neka¬ tere rodovitne pokrajine ob tripolitanski meji spremenile sipine v peščene puščave, ker so jih izza Rimljanov zanemar¬ jali. Vse zelenice v Sahari obsegajo približno 200.000 km 2 . Najvažnejša rastlina zelenic je da tl jeva palma. Tudi oljke, razno sadno drevje, zelenjava in žito uspevajo po nekaterih delih Sahare. V puščavi životarijo le slane rastline; tudi slanih jezer in močvirij je mnogo; pridobivanje soli in natrona (za milarstvo, izdelovanje stekla in za beljenje tkanin) ima ponekod gospodarski pomen. Studenci v puščavi imajo lugast okus, ki se mu pa potovalci kmalu privadijo. Starodavna karavanska pot Arabcev na velblodih drži z obali Sredozemskega morja skozi Saharo v Sudan. Posebno važno izhodišče je Tripolis. Za pot k Čadskemu jezeru računajo 65 dni, v Timbuktu 65—70 dni, polovica teh dni pa odpade na počitek. Angleži so zgradili v Nigeriji železnico do gvinejske obali, zato se vedno bolj opušča poto¬ vanje skozi Saharo. Sahara je zelo redko obljudena. V za¬ hodnem delu prebivajo hamitski Tuareg, pristni sinovi 79 suhe vroče Sahare. Oni so veliki i.n zelo suhi, a imajo močne mišice; so vztrajni in hrabri, imajo živahno domišljijo in trdno voljo. Skoro vedno nosijo glavo ovito z omotom proti solnčnim žarkom. 'Iz pomanjkanja in bede postanejo često¬ krat roparji in lažnjivi prekanjenci. Vere so mohamedanske. V vzhodni Sahari prebivajo slabotnejši Teda (Te'bu). Nada¬ lje nahajamo v Sahari arabsk e beduine in trgovce; njih jezik vlada v obmejnih, delih iSahare. V srednjem veku so uvedli v severno Afriko velblode. Tudi s potomci črnih sužnjev je prebivalstvo ponekod pomešano. Danes je naj¬ večji del Sahare v francoski oblasti. Ob Veliki in Mali Sirti sega Sahara do Sredozemskega morja; to je pokrajina Tripolitanija s Kirenajiko in Fesa- jnom. Tripolitanija je pretežno stepa, zato je živinoreja glavni dohodek prebivalstva; najvažnejše drevo je datljeva * palma in datlji so tam poglavitna hrana. Po planotah v južnem delu dežele raste 1 halfova trava. Mesto Tripolis (65.000 pr.) ima >še pristni orijentalski značaj. K i r e n a j i k a obsega večinoma apnenčasto planoto B a r k o , ki je tudi pustinja, a ima več rodovitne in obdelane zemlje, polja in gozda kot Tripolitanija. Puščave tu sploh ni, pač pa je obilo živinoreje; važno je izvažanje ječmena. Ime ima pokrajina po slovečem mestu Kireni. V starem veku je slovela Kirenajika po rodovitnosti, a pod arabsko in potem pod turško oblastjo sta Kirenajika in Tripolitanija propadli. Glavno mesto je Ben gazi (35.000 pr.). V njegovi bli¬ žini so logi z datlji, smokvami in drugim sadjem. Tu je bil po grških pravljicah »vrt Hesperid«, iz katerega je baje pri¬ nesel Heraklej zlata jabolka. Fes a n je skoro izključno puščava a nekaterimi zele¬ nicami. Glavno mesto M u r z u k leži blizu slanega jezera in je nezdravo; toda mimo drži v notranjščino Afrike karavan¬ ska cesta, ki nima danes več onega pomena ko nekdaj, ker gre zdaj skoro vsa trgovina iz Sudana proti Gvinejskemu zalivu. Prebivalstvo teh dežel je večinoma hamitskega rodu, a govori samo arabski; vere je islamske. Italija si je 1. 1911. v vojni s Turčijo vzela Tripolitanijo in Kirenajiko in imenuje te dve deželi »L i h i a«. Ni dvoma, da se ne bi te pokrajine s skrb- — 80 - nim gospodarstvom zopet dvignile, čeravno bo pomanjkanje vode vedno oviralo napredek Tripolitanije. Egipet z Nubijo in Egiptovskim Sudanom. Pokrajinska slika. SJkozi vzhodni del puščave Sahare se vleče kot zelenica zelena proga rodovitne zemlje; to je Nilova dolina. Nil nastaja .iz dveh veletokov, iz Belega in Modrega N i 1 a , ki se združita pri Kartum u. Beli Nil prihaja iz Viktorijinega jezera (68.000 km 2 ). Med južnimi dotoki jezera nam je iskati pravi Nilov izvir (naj¬ brž Kagera). Stopivši iz tega jezera tvori Nil več brzic in slapov ter teče skozi severni konec Albertovega je¬ zer a. Potem postaja širši in ploven, v kolikor ne ovirajo plovbe bujna trava in trstje, ki ga mestoma za jeze, da pre¬ plavlja daleč svoje bregove. Modri Nil prihaja iz jezera T a n a v Abesinskem* višavju; iz istega višavja priteče tudi At bara, desni pri¬ tok Nilov. Oba tečeta po globokih debrih z velikim padcem in odvajata vsled tega ogromne množine blata iz Abesinije. Te dve reki prinašata Egiptu oni temni, rodovitni glen, ki je blagoslov te dežele. Modri Nil ima trikrat toliko vode ko Beli, toda le poleti, pozimi pa imata on in Atbara tako malo vode, da Modri Nil ne more nositi niti malih čolnov, dočim ostane od Atbare le nekaj krnic. Ko pa nastopi pomladansko deževje v Abesiniji, se spremenita oba v deroča veletoka; tako nali- kujeta v marsičem hudournikom. Beli Nil ima manj vode, a Skoraj vedno enako množino. Od Kartuma dalje teče Nil preko 15 vzporednikov po sami puščavi; njegov zadnji pritok je Atbara. Odtod naprej mu jemlje žgoče solnce vedno več vode, zato pojema množina njegove vode proti ustju, a vendar je ima še toliko, da si pribori pot do morja. Med Kartumom in Asuanom je 6 'znamenitih Nilovih brzic ali kataraktov. Tam, kjer si je moral Nil krčiti pot skozi trše .skalovje, ni veletok ploven za velike ladje. Ob kataraktih je vsa struga posuta s skalnimi otoki; drugi kata¬ rakt je 15 km dolg, četrti .nad 60 km. Ta pokrajina, kjer ima Nil na zemljevidu obliko 'S, se imenuje Nubija; Nilova do¬ lina je tu 7—15 ikm široka. Severno od prvega katarakta se za¬ čenja pravi Egipet, kjer si je veletok izkopal 20 — 30 km široko 81 dolino, ki jo omejuje na zahodu Libijska, na vzhodu Arabska puščava, ki se končuje proti Nilovi dolini kot poprečno 350 m visoko pobočje. Pri mestu Kahiri se začenja Nilova delta (22.000 km ž ). Reka se izliva v morje v dveh rokavih, pri Rosetti in Damietti. Ostali rokavi se končujejo v obalnih jezerih, ki jih ločijo ozki, s sipinami pokriti polotoki od morja. Taka obalna jezera, ki so po ozkih prelivih zvezana z morjem, imenujemo lagune. Kulturna slika. 1. Egipet. Brez Nilovih poplav bi bil Egipet puščava. V tropskem pasu nastopa deževje tedaj, ka¬ dar stoji solnce v zenitu in to je ob ekvatorju koncem marca; odtod potrebuje- voda 3 mesce proti severu do morja. Zato začne Nil pri 'Kalriri v drugi polovici junija naraščati; 20. ju¬ nij je oni za Egipet znameniti dan, ki,ga v Kahiri odnekdaj slovesno obhajajo. Ker tropsko deževje tem pozneje nastopa, čim bolj leži kak Ikraj proti severu, narašča voda v isti smeri, v kateri teče Nil. Največ vode prihaja iz Abesinije. Naraščanje traja do oktobra, potem upade voda in stoji v začetku junija najniže. Ko je dosegel Nil določeno višino, odprejo zatvor- nice ter napeljejo vodo v prekope in s črepalnicami preko vse dežele. Tedaj je Nilova dolina podobna jezeru, iz katerega strle nizki griči z vasmi in palmovimi gaji. če kaže vodomer blizu Kahire 8(4 m višine, je poplava ravno primerna. Več ali pa manj poplave pomeni za poljedelstvo veliko škodo. Posebne zasluge .so si stekli Angleži za enakomerno razdelitev Ni love vode. L. 1902. so dogradili iz granita nekoliko pod prvim kataraktom pri Asuanu velikanski zatvornj jez, ki je najznamenitejša vodna naprava novega veka. Sedaj grade še večjega pid Kartumu. Jez pri Asuanu je dolg skoro 2 km, spodaj 29 m, zgoraj 7 m širok ter 37 m visok; ima 180 zatvornic, skozi katere bobni Nil ob povodnji. Od decembra naprej pa zaprejo eno zatvornico za drago in voda se zbira v velikanskem rezer- varju južno od jeza; napolnjevanje te 'kotiime traja 100 dni. Tako zdaj poljubno uravnavajo poplave. Od 1. marca do 1. maja ostaja jez popolnoma zaprt. V začetku maja, ko na¬ stopi suša, ga zopet odprejo, da ne zmanjka deželi vode. Olb levem Nilovem bregu je v skale vsekan dolg prekop za ladje. L. 1909. so zgradili pri Esneku podoben jez; razen tega sta še dva manjša bolj severno. 6 82 Ko odteče Nilova voda, sejejo; okrog našega božiča je tam vse v najlepšem zelenju. Štiri mesce potem, ko poneha povodenj, že žanjejo ozimino. Pusto, prašno in neznansko vroče je aprila, maja in v prvi polovici junija, ko je večina poljskih pridelkov požeta. Tako ima Egipet 3 letne čase: za časa poplave je jezero, vrt, kadar poganja po njivah, ki jih je poplavilo Nilovo blato, in puščava, kadar je požeto. Prebivalstvo Egipta živi največ od poljedelstva. Poleg pšenice in koruze sade zlasti bombaž, ki ga v velikih množinah izvažajo; sade tudi r i ž in sladkorjev trst. Važne so datijeve palme, ki jih ne manjka pri nobeni vasi. Papirusovega trsta, ki je bil v starem veku važen, ni več v Egiptu. Živinoreja je neznatna, ker manjka večjih paš¬ nikov; rudninskih zakladov ni. Poleg bombaža izvaža Egipet mnogo s v a 1 j č i c. Egipet je važna trgovska dežel a. V tem oziru je procvit pospešila posebno otvoritev Sueškega prekopa 1. 1869. Prvi načrt je napravil inženir Negrelli. Umrl je 1. 1859. in delo je dovršil Francoz Lesseps. Prekop je dolg 160 km, širok je zgoraj 70—110 m, na dnu 38 'A m, glolbok pa je sedaj 14 m. Parnik ga prevozi povprečno v 18 urah. Ponoči ga raz¬ svetljujejo z električnimi obločnicami. Na leto ga prevozi okrog 5000 ladij. Važna za promet je Nilska železnica, ki drži iz Aleksandrije preko Kahire v Asuan. To progo nameravajo zvezati z Nubijsko železnico Vadi Halfa-Kartum, ki jo grade dalje proti jugu v Angleško- egiptovski Sudan in ki so jo med svetovno vojno zvezali z železnico, ki je izpeljana preko kraja Sennar v Rosaires ob Modrem Nilu. L. 1909. so zgradili železnico od Berbera ob Nu¬ bijski železnici v pristanišče Port Sudan ob Rdečem morju. Pravi Egipet računamo do 2. katarakta (pri Vadi Halfi) in obsega skoro 1 milijon km 2 s 13 mili j. prebivalcev. Ker je v Egiptu le 34.000 km 2 rodovitne, obljudene zemlje in je vse drugo puščava, je gostost prebivalstva 380 na km 2 . Egipčani so po veliki večini potomci onih starih hamitskih prebivalcev, ki so ustvarili znamenito, storadavno kulturo v Ponilju. Po večini so ubožni kmetje (f el a hi), ki prebivajo po revnih ilovnatih kočah. Deloma .so pomešani s črnci, ki so prišli ikot sužnji v deželo ter so mohamedanske vere. Bolj čistokrvni potomci starih Egipčanov so krščanski Kopti (nad 700.000), 83 ki prebivajo po mestih, posebno v zgornjem Egiptu. Poleg njih nahajamo arabske beduine in z raznimi plemeni po¬ mešano moslem-sko prebivalstvo večjih mest. Skoro vsi Egipčani govore danes arabski jezik. Egipet je pripadal nekdaj Turčiji, toda 1. 1882. so Angleži zasedli deželo in so jo odtedaj upravljali. Egiptovski pod¬ kralj z naslovom »kedive« je bil popolnoma odvisen od An¬ gležev. Ti so izvršili v zadnjih štiridesetih letih v Egiptu veliko kulturno delo, tako da je danes Egipet med vsemi islamskimi deželami najbolj cvetoča pokrajina. Marca 1922. pa so proglasili Angleži Egipet za s a m o s t o j n o kra¬ lj e s t v o. Glavno mesto je K a h i r a (ok. 800.000 pr.), na j¬ večje afriško mesto, sedež najznamenitejše moslemske visoke šole in središče duševnega življenja v Egiptu. Nasproti na levem bregu je bilo mesto Memfis, še dalje na zahodu pa pričajo veličastne piramide pri vasi Grseh (izg.: Džize) o pet- tisočletni preteklosti. Aleksandrija (445.000 pr.) je prvo pristanišče. Velik del mesta ima že evropsko lice, ker prebiva tam mnogo Evropejcev. Sicer je egipčanska obala radi Nilovih naplavin -za pristanišča malo prikladna. Ob severnem koncu -Sueškega prekopa leži mesto P o r t iS a -i d , ob južnem S u e s. 2. Nubija in Egiptovski Sudan južno od 2. katarakta sta od 1.1899. pod angleško-egiptovsko upravo. V Nubiji je Nilova dolina -ožja in manj rodovitna ko v Egiptu, južno od Kartuma pa se razprostirajo na obeh bregovih Belega Nila velika močvirja. 'Sicer se nahajajo tudi zahodno od Nila nekatere pokrajine, kjer je nekaj poljedelstva, a vobče sta Nu¬ bija in Egiptovski Sudan nerodovitna in malo obljudena. Tod je zelo razširjena vrsta prosa, ki je značilna za Srednjo Afriko, uspeva pa v velikih množinah tudi v Pred¬ nji Indiji; imenuje se dura. To proso malikuje nekoliko koruzi in lati nosijo okrogla gosta zrna. Dura ali sirk jo zelo pl-odonosno žito, ima globoke korenine, prenaša daljšo sušo, zato je za vroče dežele velikega pomena. Važno je pridobi¬ vanje gumi -a ra bik a v Kordofanu. Prebivalci so N u - bijei, Harniti, ki so pomešani s črnci, in Sudanski črnci ; vere so vsi islamske. Nubija in Egiptovski Sudan sta upravno združena v Anglo-egiptovski Sudan. 6 * 84 Glavno mesto je Kartum, ki je moderno zidano in sedež angleških uradov, večje pa je nasproti ležeči Omdurm a n. Sudan z Zgornjo Gvinejo. Pokrajinska slika. Sudan je planota, ki se razprostira južno od Sahare nekako do 5° severne širine. Delimo ga na tri dele. Prvi del je z h o d n i ali Egiptovski S u d a n ob gorenjem Nilu. Drugi del, Srednji Sudan je velikanska kotlina; njeno najnižje mesto leži severnovzhodno od 'Čadskega jezera. To plitvo jezero je pravzaprav povečjem močvirje, ki ga obdaja trstje, v katerem žive sloni, nosorogi in povodni konji. V deževnem času je petkrat toliko kot bivše Kranjsko, v suhem času se pa skrči za polovico. V zadnjih desetletjih pojema njegov obseg in sedaj obstoji že iz dveh ločenih delov. Čeravno nima odtoka, je vendarle sladkovodno. Tretji del, Zahodni Sudan obsega predvsem po¬ rečje veletoka N i g e r j a , ki teče najprej proti severovzhodu, a rob Saharske planote ga prisili, da zavije proti jugovzhodu. Potem, ko si je napravil pot skozi granitno pogorje v br¬ zicah, postaja šele ob 9° s. š. za male parnike ploven in se izliva v morje v veliki delti. Njegov najvažnejši pritok je B e n u e , ki je daleč ploven za parnike in zato eden naj¬ važnejših afriških veletokov. Med Niger jem in morsko obal j o se razteza planota, ki presega v nekaterih delih 1000 m višine. V njenem zahodnem delu izvirata razen Niger ja še Senegal in Gambija. Onkraj Nigcrja je Kamerun¬ sko gorovje, čigar najvišji vrh presega 4000 m; v tem gorovju je več delujočih ognjenikov. Tu padejo ogromne mno¬ žine deževja. V ostalem je v Sudanu tem manj deževja, čim bolj se oddaljujemo od obale, čeravno so tudi ob morju neka¬ tere suhe pokrajine. Obal sama je malo členovita; severno od Kap Verde segata puščava in pustinja do morja. Od imeno¬ vanega rtiča proti jugu je obala rodovitna, zelena (odtod ime rtiča!) in tvori večinoma lagune. Blizu obale in ob rekah se širijo tropski pragozd!. V notranjih predelih Sudana se razteza »savana«, t. j. s travo porastla ravnina z dre- 85 vesnimi skupinami; od kolena Niger ja proti .severu prehaja v stepo in puščavo. Med drevjem savan je najimenitnejši opičji kruhovec (baobob), ki ima zelo debelo deblo in bučam podobne sadove. Kulturna slika. V 'Sudanu sade važne tropske rastline. Med njimi zavzema prvo mesto oljna palma. Iz njenih sadov pripravljajo jedilno olje, a služi tudi kot lasno mazilo, za mazanje kože, za izdelovanje mila in sveč iter kot mazilo za vozove. Prebivalci Zahodne Afrike pa narežejo palmova debla in iz tekočine pripravljajo opojno palmovo vino. V bolj suhih pokrajinah o'b morju sade kokosovo palmo. Olje pridobivajo tudi iz zemeljske.g a o r e h a , ki je ob obalah zelo razširjen. Ko cvet zveni, se skrivi pecelj nizdol in zraste v zemljo, kjer oreh dozori. Važne za pridobivanje kavčuka so neke vrste 1 i j a n (plezavk) in kavčukovo drevo. Zelo priljubljeni so po Notranji Afriki kola-orehi, po¬ dobni našim kostanjem. Jako razširjena hrana Sudanskih črncev sta maniokov (iz njega delajo kruli) in j a m s o v gomolj, ki spominjata na naš krompir. Po planotah goje duro, kavo, čaj, bombaž in kakao. Po suhih savanah notranjih predelov prevladuje vedno bolj živinoreja (konji in go¬ vedo). .Slon ljubi pragozde blizu obale. Ob Senegalu in za¬ hodni Zlati obali se nahaja zlato, v severni Nigeriji (se¬ verno od Benueja) pa so našli kositer. Prebivalci južne polovice Zahodnega in Srednjega Sudana so Sudanski črnci, ki so deloma omikani mo- hamedanci, ponekod pa še divji poganski ljudožrci (n. pr. v južnem Kamerunu in v južni Nigeriji). V severni polovici bivajo mešana plemena, zlasti P u 1 b e , narod svetle polti in zelo nadarjen, najbrž hamitskega rodu; kot pastirji so svoj čas zasedli pokrajine od Senegala do Čadskega jezera in tod razširili islam. Iste vere so tudi H a u s a, mešanica Fulbov in Sudanskih črncev, ki so sicer podlegli Fulbom, a so še danes najboljši sudanski trgovci in v njihovem jeziku občujejo trgovci od Tripolitanije do Kameruna. V Sudanu je odnekdaj cvela trgovina, kar je pospeševalo razvoj velikih sejmov in m e s t. Eno najvažnejših tržišč je Tim h u k t u blizu Nigerja. V tem iz ilovice zgrajenem islamskem mestu se 86 shajajo karavane 'iz Maroika, Nigerije in Sudana. Poleg evropskih izdelkov prinašajo sem sol, ki manjka Sudanu. Skoro vse te pokrajine so si razdelile evropske države. 1. Francoske kolonije so: skoro vsa -Senegam- h i j a , peščena, nezdrava dežela, ki izvaža mnogo zemeljskega oreha; od Senegala sega francoski -Sudan preko mesta Timbukta do čadskega jezera; francoski sta še Obala slo¬ nove kosti in D a h o m e. 2. Angleška je pokrajina ob Spodnji Gram bi ji, dalje Si er ra Leone, Zlata obala ali Ašanti, kjer se nahaja mnogo zlata in Nigerija, ki sega od Obale sužnjev preko spodnjega Niger ja in reke Benue do Čadskega jezera. Glavno mesto te bogate in precej gosto ob¬ ljudene kolonije je Lagos, najvažnejše tržišče zahodne Afrike. 3. Nekdanjo nemško kolonijo Togo je prisodil »Svet petorice« v Parizu Franciji in Angliji, tako da dobi An- glija manjši z a p a d n i del, vzhodni večji del pa Francija. Ravnotako si delita te dve velevlasti nemško kolonijo Kamerun. Manjši severozahodni del uprav¬ lja A n g 1 i j a , ves drugi del je dobila Francija. Ta kolonija izvaža predvsem kavčuk, palmovo olje in koščice ter kakao. Podnebje je za Evropejce nezdravo, toda prikladno za plantaže. 4. Portugalska ima portugalsko Gvinejo. 5. Čudna država je »Liberija« ob Poprovi obali. To republiko črncev so ustanovili 1. 1822. amerikanski človeko¬ ljubi, ki so tod naselili osvobojene črne sužnje. Njih potomci »Liberijci« so zdaj vladajoče pleme, ki je prevzetno in leno ter ne -stori nič za prospeh dežele, ki je rodovitna in ima mnogo prirodnin; poljedelstvo prepušča podložnim domačim črncem, trgovino tujcem. L. 1911. so prevzele Zedinjene države ameriške nekako pokroviteljstvo nad Liberijo, ki postane polagoma njih kolonija. 87 Kongova kotlina in Južna Gvineja. a) Pokrajinska slika. Južno od Kameruna zavije afri¬ ška obala v južno smer, kjer se razprostira Dolenja ali Južna Gvineja (Gineja). V afriško ekvatorijalno pla¬ noto je vložena velikanska Kongova kotlina, ki jo omejuje na vzhodu Vzhodnoaf riško jezersko višavje, na za¬ hodu pa zavihani rob Južnogvinejske planote. Kongo je nekoliko krajši od Nila, a je veliko bolj vodnat in njegovo porečje je po velikosti drugo na zemlji (prvo je porečje veletoka Amazonas); ima dve izvornici v Vizhodnoafri- škem jezerskem višavju: sprejema vodo plitvega Bangve- olskega jezera, ki je — kakor Čadsko — zdaj večinoma močvirje, in odtok jezera Tanganjike; tam, kjer zapušča Vzhodnoafriško višavje, tvori ob ekvatorju Stanleyeve slapove. Potem teče leno, se deli na rokave ter ima nešteto sipin; tu naraste do 32, na enem kraju celo do 55 km širine. Predno se izliva v morje, prestopi rob Južnogvinejske pla¬ note v velikih brzicah im slapovih, takoz vanih Livingsto- no vili slapovih. Ob izlivu je 11 km širok, ponekod do 300 m globok in njegova kalna voda se pozna v morju več sto km daleč. Kongov izliv so Portugalci odkrili že v 15. stol., toda ves ostali tek je ostal še stoletja neznan. Šele Livingsto¬ ni e je odkril Bangveolsko jezero in zgornji Kongo, zlasti pa si je stekel Anglež Stanley (Stenli) veliko zaslugo, da je prvi prepotoval vso Afriko od Zanizibara do Kongovega ustja in pri tem odkril 1. 1876./77. ves Kongov tek. Kongova kotlina obsega radi obilega deževja in velike topline ogromne prago zde in močvirja; tako tudi Južna Gvineja. Tu ni vročina tako neznosna kakor v drugih ekvatorijalnih krajih, toda nevarnost preti Evropejcem vsled mrzlice, ki je zelo razširjena oh Kongu ter radi grozne dremavice ali mrtvic e. To bolezen povzroča s svojim pikom neka muha tsetse (glossina palpalis). Cele vasi izumr- jejo vsled te grozne bolezni, ki je najbolj razširjena ob Kongu, a sega tudi v pokrajine ob Nigerju in v Senegambijo. b) Kultuna slika. Kongova kotlina in Južna Gvineja sta zelo rodovitni; najvažnejše kulturne rastline so tudi tukaj kavčukovo drevo, kavčukova lija n a, 88 oljna palma in po otokih k a k a o. Po pragozdih pre bivajo sloni, toda njih število pojema vsled prevelike po¬ rabe slonove kosti; ob rekah je mnogo povodnih konjev, v obalnih gozdovih med Kamerunom in Kongovim ustjem živi gorila. Po savanah je mnogo termitov; njih visoke stavbe iz prsti in sline spadajo nekako k pokrajinski sliki afriške savane. Ker glodajo leseno pohištvo in ladje, so zelo škodljivi. Med rudninskimi zakladi teh pokrajin sta važna po¬ sebno baker in zlato. Prebivalci Kongo ve kotline in Južne Gvineje so Bantu-črmci, ki segajo še daleč v Južno Afriko, na Vzhodnoafriško jezersko višavje in pokra¬ jine ob gorenjem Nilu. Sredi Kameruna gre približno črta, ki loči Bantu-črnce od Sudanskih; razlika med njimi je bolj jezikovna; telesno jih je teže ločiti. Sudanski črnci veljajo še za bolj črne in čvrstejše. Vobče so črnci krepki ljudje, le po velikih pragozdih, kjer so življenjske razmere neugodne, na¬ hajamo telesno zaostala plemena, med njimi celo pritli¬ kavce, kjer so moški po 1'40 m, ženske po P30 m višoke. Čudno je »okraševanje« telesa pri črncih. V obraz si za¬ režejo ali vžgejo brazgotine, izlomijo sekalce, navadno v spodnjih čeljustih, prevrtajo ušesa, nos in celo ustnice ter devljejo vanje kolčke, obročke in plošče. Na Vzhodnoaf riškem jezerskem višavju je vtikanje lesenih plošč v zgornjo ustnico pri ženskah splošna navada. Pri nekem plemenu južno Čad¬ skega jezera nosijo ženske kline v nosnicah, velike plošče v ušesih, še večje v zgornjih itn spodnjih ustnicah. Čuti črncev so dobro razviti. Veseli jih šum n a goidiba, pri kateri trobijo na slonokostene rogove in razbijajo po bobnih. Bobni jim služijo tudi kot nekak brzojav. Za različne zvoke, ki jih proizvajajo na boben, imajo fin posluh in tako naznanjajo v boju in v miru raznovrstne vesti na daljavo. Duševne izmožnosti črncev niso neznatne in zlasti imajo po¬ seben dar za jezike. Napor in bolečine prenašajo lahko, le proti mrazu so zelo občutljivi; ikot delavci pod nadzorstvom belokožcev so porabni, le vztrajnosti jim mlanjka. Naseljeni črnci se bavijo z živinorejo in poljedelstvom, toda na pre¬ prost način. Pluga ne poznajo in zemljo rahljajo z motiko, ki je navadno železna, včasih tudi lesena. To delo prepuščajo ženam. Gnojenje jim je neznano, zato morajo čestokrat spre¬ minjati polje; moški poiščejo nove prostore in jih očedijo. Kruha ne znajo peči, njih »kruh« je podoben poleniti. Največ 89 sejejo dur o, boib in banane; tudi maniokov gomolj in turščica sta razširjena. Opojno pijačo delajo iz prosa, banan ali pal¬ movega soka. Radi ikadijo konopljo. Za oibrtnost imajo črnci dosti smisla. Zelo razširjeno je lončarstvo in posebno krasne so njih lončene pipe. Njih pletenine, posebno slamnate pre¬ proge, so zelo čislane. Že izdavna vlivajo lepe predmete, kakor bodala in posode iz železa 'in 'bakra. — Oblika 'koč je različna; najbolj običajne so polokrogle, ulnjakom podobne koče. Prož¬ ne veje postavijo v krogu, zgoraj jih zvežejo in to ogrodje zamašijo s travo, slamo in dračjem in zamažejo z ilovico. Te koče so 3-AO m široke in jih je lahko prenašati z enega kraja na drugega; tako se šele cele vasi ibrez težave. Ponekoid imajo koničaste koče, ki stoje na okroglih zidovih; najdejo se tudi četverokotne stavbe. Trgovina je bila pri afriških črncih od nekdaj razvita; sejmi so tem večji, čim dalje gremo proti se¬ veru. Denarja v evropskem pomenu še do novejšega časa niso poznali. Prodajali so svoje izdelke za steklene bisere, za platno, ki so ga merili na vatle, za pletene preproge in za kavri-polže; ta vrsta »denarja« je še običajna od Sene¬ gala preko Arabije do Japonskega. V novejšem časn se vedno bolj udomačuje kovani denar; po Severni in Srednji Afriki ter po južni Arabiji so posebno razširjeni tolarji cesarice Marije Terezije z letnico 1780, ki jih kujejo sproti na Dunaju in v Ženevi. Prvotna vera črncev je bil fetišize m. Fetiš je kak predmet, kakor kamen, štor db poti, okostje. Tak predmet ima ibaje v sebi nadnaravno moč; v njem ali v njegovi bli¬ žini biva duh, iki ima velik vpliv. Naklonjenost .tega boga si pridobi črnec, ako daruje fetišu. Med temi duhovi in člove¬ kom posredujejo čarovniki obeh spolov, ki morajo delati dež in zdraviti bolezni. Pri tem pa ne rabijo zdravil, marveč si izberejo koga kot povzročitelja bolezni, posebno kakega suž¬ nja. Tega nesrečnika potem mučijo in umore ali pa mora pre¬ stati nevarne poskuse, ki naj dokažejo, ali je res kriv. Tako imajo čarovniki grozno oblast in povzročajo mnogo krivic. Delovanje čarovnikov, lov na sužnje in ljudožrstvo ali kani¬ balstvo, ki je razširjeno še po nekaterih delih Nigerije in Konga, so najbolj žalostne strani v življenju črncev. V tem oziru blagodejno vplivajo krščanski misijonarji med Bantu- črnci, med Sudanskimi pa je islam tako močan, da se krščan¬ stvo le malo širi. Kongova kotlina in Južna Gvineja obsegata naslednje kolonije: 1. Francoski Kongo z rudniki bakra, srebra, svinca in cinka; Francozi ga .skupaj s pokrajinami jugovzhodno od 90 Čadskega jezera imenujejo »Francosko ek v a tori¬ ja!-n o Afriko«. 2. Belgijski Kongo (2,365.000 km 2 ,15 milij. prebivalcev). Nekaj let potem, ko je 'Stanley odkril Kongov tek, je belgijski , kralj Leopold II. z njegovo pomočjo ustanovil »Kongovo državo«, ki ji je sam zavladal. Po njegovi smrti 1. 1909. je postala ta velika pokrajina belgijska kolonija. Belgijski Kongo je bogata dežela, ki vidno napreduje. Posebno izva¬ žajo kavčuk in slonovo kos t. Veliko prihodnost ima pokrajina K a tanga v najjužnejšem delu kolonije z boga¬ timi rudniki 'b a k r a. Pomen Belgijskega Konga bo še bolj zrastel, ko bodo vsi deli dežele po železnicah dostopni. Naj¬ važnejša prometna cesta je Kongo sam, po katerem plovejo parniki; le ob Livingstonovih in iStanleyevih slapovih je plovba nemogoča, tam pa so zgrajene železnice, ki obidejo brzice. 3. Š p a n s k i Rio Muni ali Španska Gvineja in 4. Portugalska Angola, ki spada že deloma k Južnoafriškemu višavju in ima nezdravo, malo rodovitno obal; višavje v no¬ tranjščini ima obilo dežja in daje kavčuk, slonovo kost, pal¬ movo olje in tudi nekaj rudnin, kakor zlato, baker, železo, petrolej in sol. Vzhodnoaf riško višavje. a) Pokrajinska slika. Vzhodnoaf riško višavje se dviga vzhodno od Kongove kotline in sega od Zambeziju na jugu do Rdečega morja na severu. Povprečno je 1000 do 1200 m visoko. Delimo ga na tri dele. a) V z h o d n o a f r i š k o jezersko višavje, ki ga preseka dvoje udorov: 1. osrednjeafriški vzdolžni udor, v katerem ležita Albertovo in Tanganjika jezero, in 2. vzhodnoaf riški vzdolžni udor, ki gre od jezera N j a s a preko Rudolfovega jezera, ki nima odtoka, ob vzhod¬ nem robu Abesinskega višavja skozi Rdeče morje do Jorda¬ novega vzdolžnega udora. Viktorijino jezero leži izven obeh udorov. Skozi ta dva udora je privrela iz notranjščine zemlje ognjeniška kamenina, zato nahajamo blizu udorov velike, 91 sedaj ugasle ognjenike. Taka sta Kili m a N d ž a r ■> (5900 m), majvišja afriška gora, ki ima tri vrhove (najvišji je široka kopa Kibo, ki nosi mogočen leden plašč) in K e n i a (5100 m); 5600 m visoki R u v e n z o r i ni ognjenik. b) Iz prodoruin obstoji tudi 2—3000 m visoko Abe¬ sinsko višavje, ki pada na vse strani zelo strmo in se dviga ponekod preko višine 4000 m. Globoke debri, divji hudourniki in čestokrat mizaste ali stopičaste gore ustvar¬ jajo čudovite velegorske oblike. c) Vzhodno od drugega vzdolžnega udora se razprostira Somalija, enolično višavje, ki se polagoma znižuje proti morju. Ves vzhodni rob Vzhodnoaf riškega višavja spremlja nižina, ki je mestoma precej široka. Somalija se končuje z rtičem Ras H a f u n o m. Večji del Vzhodne Afrike pripada Nilovemu porečju, posebno Abesinija in Viktorijino jezero. Tanganjika pošilja svoj odtok h Kongu, N jasa k Zambeziju. Nižine ob vzhodni obali imajo zelo vroče podnebje in razen. Somalije mnogo padavine. Planote v notranj¬ ščini so bolj hladne in tem bolj suhe, čim bolj so oddaljene od obale, izvzemši pobočja visokih vulkanskih gora. Obal ima bujno tropsko rastlinstvo, notranji predeli pa so pustinje s savanami, kjer rastejo v malih skupinah posebno ■opičji kruhovec in takozvane marelaste akacije (s košatimi vrhovi in prekrasnim rdečim cvetjem). Ponekod pa prehajajo zelene savane v kamenito puščavo. b) Kulturna slika. Vzhodnoafriške stepe so nekdaj slo¬ vele po ogromni množini živalstva, n. pr. po slonih, ki priha¬ jajo po pragozdih ob pobočju Kilima Ndžara do višine 3500 m, po antilopah, zebrah, žirafah, levih, nosorogih in šimpanzah. Toda vsled lovske strasti Evropejcev in vsled živalske kuge pojema to bogastvo zelo, posebno se je skrčilo število slonov, zeber in žiraf; nevaren škodljivec je muha tsetse, ki uničuje s svojim pikom cele črede, tako da beže pred njo prebivalci celih pokrajin. Po Vzhodni Afriki so tudi zelo razširjeni ter¬ miti in kobilice. Prebivalci v južnem delu Vzhodne Afrike so Bantu- črnci, v severnem pa Hamdti (Somali in Gala v abesinskem višavju in sosednjih pokrajinah) in Semiti. Od starodavnih časov prihajajo arabski trgovci v ta del Afrike, zato je tam mnogo arabskih posestnikov in trgovcev. Nekdaj so bili Arabci razupiti zaradi kupčevanja z črnimi sužnji, a Evro¬ pejci so zatrli to trgovino. — Mohamedanski Suaheli ob obali angleške vzhodne Afrike govore mešanico arabskega in bantu-jezika; njih jezik je občevalen jezik v velikem delu ekvatorijalne Afrike. 1. Abesinija (Habeš ali Etijopija) v obsegu 1,100.000 km 2 z 8 milijoni prebivalcev je 'danes poleg Liberije edina ne¬ odvisna država v Afriki. Ker je naravna gorska trdnjava, lahko kljubuje sovražnikovim napadom. Prebivalci so Abe- sinci in Gala. Že v 4. stoletju so sprejeli krščansko vero in jo zvesto ohranili tudi tedaj, ko je islam preplavil vso severno Afriko. Abesinsko krščanstvo je v zvezi s koptskim v Egiptu, kjer posvečujejo vsakokratnega patrijarha. Krščanstvo Abe- sincev se razodeva bolj v vnanjostih, manjka mu pa pravega vpliva na mišljenje in čuvstvovanje naroda. Vladar se imenuje »neguš negesti« (kralj vseh kraljev) in vlada absolutno. Bojeviti Abesinci so še malo omikani, toda poleg starodavnih afriških šeg najdemo tudi že znake evrop¬ skega napredka. V zadnjih desetletjih je dežela v mnogem oziru napredovala. Prebivalstvo se bavi s poljedelstvom in živinorejo in izvaža največ kavo, kože, slonovo kost, gumi arabikum, vosek in zlato; v novejšem času sade tudi mnogo bombaža. Pokrajina Kafa v južnozahodnem delu Abesinije je pradomovina kavovca, iz katerega obstoji vsa spodnja rast gozdov. Iz Kafe so arabski trgovci kot romarji preoblečeni vtihotapili prve kavovce v Moko. V Kafi so jih pozneje zane¬ marjali, šele sedaj kavo zopet izvažajo in prebivalci te pokra¬ jine plačujejo tudi davek v kavi. Kavovec je 4—6 m visok grm ali drevo z vednozelenimi, lesketajočimi se listi. Njegovo cvetje je belo in duhti kakor jaizmin. Sad je podoben črešnji, lupina obsega po dvoje kavi- 'Tlih zrn, ki sta s plošč as to stranjo Obrnjeni drugo proti dru¬ gemu. Kava je bila pri mohamedanih že davno priljubljena, a v srednji Evropi se je razširila koncem 17. stol. Danes iz¬ važa največ kave Brazilija. Glavno mesto Abesinije je Addis Abeba (= novi cvet), ki ima blizu 50.000 pr. Mesto je bilo ustanovljeno šele 98 1. 1893. in leži v višini Grintovca (2440 m). Borne okrogle koče .se vedno bolj umikajo lepim zidanim stavbam in poleg karavan z mulami vidimo po ulicah cestno železnico in avto¬ mobile. Glavno mesto je z Džibutijem in Masauo zvezano po brzojavu, s prvim tudi po železnici. Poskuse Lahov, .ki so hoteli iz Eritreje širiti svojo oblast v Abesinijo, je Menelik II. 1. 1896. pri Adui odbil. Tudi del Somalije pripada negušu. Krvna osveta je tukaj še zelo raz¬ širjena; z ujetimi .sovražniki ravnajo Abesinci kruto in vobče vlada ,velika nenravnost. Vsak Abesinec noisi okoli vratu modro svilnato vrvico, ki mu jo obesijo po krstu. Čudna je navada, da si iizpulijo obrvi in si jih potem napravijo z miodro barvo. Lase si mažejo v obrambo proti solnenim žar¬ kom in mrčesom z maslom. Solnoniki so splošno v rabi. Preko ram nosijo moški in ženske rute, ki jih potegnejo nazaj, kadar koga pozdravijo. V vzhodni Abesiniji plačujejo s solnatimi paličicami. 2. Laška Somalija obsega ponajveč puščave in stepe; ponekod so tla ugodna za bombaž. 3. Britanska Somalija je rodovitnejša, izvaža zlasti kavo, kadilo in gumi arabikum. 4. Francoska Somalija. Ker obvladuje Anglija z azij¬ ske strani preliv Bab-el-Mandeb (glej stran 35.), je Fran¬ cija zasedla kos nasprotne afriške obale. Pokrajina je sicer nerodovitna, ima pa zelo važno pristanišče D ž i b u t i, od¬ koder drži železnica v Abesinijo, kjer je bila 1. 1915. zgrajena do glavnega mesta Addis Abebe; tako je Džibuti hkrati pri¬ stanišče za Abesinijo in izvaža največ kavo. 5. Eritreja (starogrško ime za Rdeče morje) je laška kolonija. Najvažnejše pristanišče je Masaua, zelo vroč in nezdrav kraj, odkoder vodi železnica v notranjo d proti Ahesiniji, s katero ima živahne trgovske zveze. Kot pristanišče je danes Port Sudan (gl. str. 82.) važnejši. 6. Britska Vzhodna Afrika (2 milijona ikm 2 ,14 milijonov prebivalcev). Od obale (Mombaza) gre železnica do Vikto¬ rijinega jezera. Najvažnejše vzhodnoafriško tržišče je Zan- z i b a r na otoeieu blizu obale. Arabski sultan tega mesta je pod angleškim varstvom. Mesto ima živahno trgovino z Indijo, zato je v Zanzibarju mnogo bogatih indijskih trgov- 94 cev; poleg Indov prebivajo tu posebno Arabci. Zanzibar (nad 100.000 pr.) je n a j v a ž n e j š e svetovno tržišče za žebice, ki jih sade na otoku v velikem številu. Vzhodna Afrika izvaža razen obilili rastlinskih tudi živalske prirod- oi,ne (rogove nosorogov, kože, zobe povodnih konjev). 7. Nekdanjo nemško Vzhodno Afriko je pri¬ sodil »Svet petorice« Angliji, ki je skrajni s e v e r o - zapadni košček odstopila Belgiji, tako da gre ta del meje med Belgijskim Kongom in angleško kolonijo od vzhodne obali Tanganjike pri 414° j.«, približno do kolena Kagere, zapaclnega pritoka Viktorijinega jezera. V tej Vzhodni Afriki vodi železnica od pristanišča Daressa- lama ob Indijskem oceanu do Kigome, kraja na sever¬ nem koncu Tanganjike (železniška zveza med morjem in Tan¬ ganjiko) in, ker drži od Albertvilleja (ob zapadni obali Tan¬ ganjike) železnica do plovnih Kongovih voda, je s tem ustvarjena važna zveza preko vse afriške ce¬ line, tako da prideš od D a r e s s a 1 a m a deloma po že¬ leznici, deloma s parniki do Banane o b i z 1 iv u Konga v Atlantski ocean. Južnoafriško višavje. a) Pokrajinska slika. Južna-Afrika je veliko višavje, ki se spušča proti morju v stopicah, ločenih po visokih obrobnih pogorjih. 'Prva teh stopic (od severa proti jugu) je V e 1 i k a K a r r o o (Karu), druga M a 1 a K a r r o o. Planote so zelo suhe, trave ni tam in uspeva le malo grmovje, ki je po 1 m in več narazen. Proti vzhodu ni stopic, tam pada rob Južnoafri¬ ške planote neposredno proti obrežni nižini ter tvori Zma¬ jeve g o r e (do 3700 m), najvišji del južne Afrike (Holandci so jih imenoval Drakensberge). V tem gorovju izvira Ora¬ li je s pritokom V a a 1 o m (= žolta reka). — Južnoafriško višavje je vobče zelo enolično; tupatam strle iznad planote m i z a s t e g o r e ali pa skalnate glave kot ostanki trših ka¬ menin, ki so nekdaj krile sedanje površje. Južnoafriška pla¬ nota se znižuje proti severu in zahodu. Na obeh straneh južne¬ ga povratnika od reke Oranje do jezera N g a m i se razpro¬ stira K a 1 a h a r i. Ta kotlina je v južnem delu puščava. Njen 95 pesek je navadno rdeč in tvori velike sipine; med njimi so ponvaste plitvine in sicer rdeče, kjer je sam pesek; kjer se pa zbira sol na dnu, so bele. V srednjem delu pa je stepa, v kateri raste trava navadno v šopih med goličavami. Zelo razširjene so nizke listnate rastline s korenikami, ki imajo po več gomo¬ ljev, od katerih so nekateri tako debeli ko moška glava. V njih se zbira vlaga in zato jih prebivalci Kalahare izkopa¬ vajo, da jim služijo za hrano. Najbolj čudna rastlina v sred¬ nji Kalahari je vodna m e 1 o n a , ki pokriva v nepregledni daljavi vso stepo, kadar je več deževja, kar pa je želo redko, včasih po več let ne. Ljudje in živali slastno uživajo te melone. Severna Kalahari obsega velika močvirja, med njimi jezero N g a m i, ki se je — kakor Čadsko — skoro popol¬ noma posušilo in je le še veliko s trstjem zarastlo močvirje. E > o vzhodnem delu Južnoafriškega višavja teče Lim- p 6 p o ; v teh pokrajinah je muha tsetse zelo razširjena. Severnovzhodno mejo višavja tvori Zambezi, ki spo¬ minja po obliki in po dveh večjih brzicah na Kongo. Med najznamenitejšimi in največjimi slapovi na svetu so Vik¬ torijini ob gorenjem Zambeziju (vodna moč 36 mili j. konj¬ skih sil). 1800 m široki veletok pada čez 120 m visoko steno v 50 do 100 m ozko deber. Slap se 'deli na 5 delov, nad katerimi se praše drobne kapljice 300 m, pri veliki vodi do 1000 m visoko. Domačini črnci imenujejo ta slap »kadeča se voda, bobneči dim ali kadeči se grom.« Pred izlivom sprejema še odtok Njasa — jezera. ib) Kulturna slika. Vetrovi, ki prinašajo dež, prihajajo v Južni Afriki od Indijskega oceana. Zato ima vzhodna obal zadosti deževja in, ker jo obliva gorak morski tok, še tropsko rastlinstvo. Notranji predeli višavja pa trpe sušo in so stepe, deloma celo puščave. Ker voli dobro prenašajo suho podnebje, so v Kalahari, pa tudi po ostali Južni Afriki vozovi z upreženimi voli obi¬ čajni. V novejšem času delajo poskuse z velblodi, ki so se obnesli. Zahodna obala je pa suha in hladna. Ker je Južno¬ afriško višavje vobče zelo visoko in ker leži večinoma že v južnem zmernem pasu, zato lahko obdelujejo potomci Evro- 96 pejcev polje, se bavijo z živinorejo ter tvorijo tu stalno naseljeno prebivalstvo. Najstarejši prebivalci Južne Afrike so Bušni a ni. Nekdaj so bili daleč naokoli razširjeni, a danes jih je ostalo le malo število od južne Kalahari in ob njenih robovih do severovzhodnega Transvaala. Spadajo k najmanjšim plemenom na zemlji, so le 144 m visoki, zelo svetle polti, z redkimi kodrastimi lasmi, ki tvo¬ rijo na glavi posamezne šope, z malimi ušesi brez mečic; koža je ohlapna in dela gube. Njih jezik ima tleskajoče gla¬ sove. Zdaj so razupiti roparji in ubogi lovci ter zeliščarji, ki izvrstno prenašajo vse neprilike puščave. Z občudovanja vredno vztrajnostjo iščejo vodo v Kalahari, čestokrat navrtajo trda tla in s trstikino cevjo izsesavajo kapljice talne vode, ki je več metrov globoko v zemlji, ter .jo skribnb spravljajo v nojeva jajca. Navzlic vsem meprilikam bornega življenja dosežejo visoko starost. Kot lovci antilop kažejo veliko spretnost. Koč nimajo; nekdaj so prebivali po skalnih duplinah, ki so jih okraševali z risbami, sedaj pa spe za grmovi, ki jih zvežejo na gosto, da se zavarujejo proti vetrovom. Borna Kalahari je ostala Bušmanom, v rodovitnejših pokrajinah južno od Oranja pa so skoro popolnoma izkrva¬ veli v bojih z evropskimi kolonisti. Sosedje Bušmanov so Hot en to ti, 3 ki so tudi svetle polti, imajo enake 'šopaste lase in v svojem jeziku 'tudi tleskajoče glasove, a so mnogo večji; bavijo se z živinorejo in prebivajo po kočah. — Večina prebivalstva Južnoafriškega višavja pripada Ban tu —- črn¬ cem. Najbolj znani so bojeviti Kafri, najbolj odločni in naj¬ čvrstejši izmed vseh Bantu; eden njihovih rodov so Zulu. Radi ugodnega podnebja se je v Južni Afriki stalno našelilo mnogo Evropejcev, zlasti Burov in A n g 1 e ž e v. 1. Zedinjene države južnoafriške ali Južnoafriška Unija (skoro 4 mili j. km 2 ; 9;8 milijonov prebivalcev). Že 1.1291. sta dva Genueza (brata Vivaldi) prvič ob jadrala Južno Afriko, a to važno odkritje so pozabili in 1. 1486. je Portu¬ galec Jernej Diaz dosegel rtič, ki ga je nazval portugalski 8 Ime pomeni »jecljavce«; tako so jih zaničljivo imenovali holandski kolonisti, ki niso razumeli njih čudnega jezika. 97 kralj: >»R t i č dobre nad e«. 4 Prvo naselbino je tu usta¬ novil 1. 1652. neki holandski zdravnik, utemeljitelj sedanjega mesta Capetown (Kejptavn = kapsko mesto). V bližini so se naselili vrli holandski kmetje, takozvani Buri (= nem¬ ški Bauern); .pridružili so se jim Francozi in Nemci, ki so pa pozneje sprejeli burski jezik, holandsko narečje. Tudi Angleži so se naseljevali blizu Rtiča dobre nade in 1.1795. so se polastili Capetowna z okolico. Buri so se preselili s svo¬ jimi vozovi v Natal in ko so jih tudi tukaj Angleži iz¬ podrinili, so ustanovili dve republiki: Oranje (južno od Vaala) in Trans vaal (na desnem bregu Vaala). Ko so v Transvaalu odkrili bogate zlate žile, so se skušali Angleži polastiti obeh burskih republik; vnela se je triletna burska vojna (1899 — 1902), v kateri so Buri po junaškem boju oma¬ gali. Nekaj let pozneje so se prejšnji sovražniki spravili in od 1. 1910. so angleške kolonije združene v »Zedinjene države južnoafriške«, ki imajo posebnega general¬ nega guvernerja v Pretoriji in državni zbor v Capetownu; angleščina in holandščina sta enakopravna jezika. Te države so: K a p s k a kolonija, Natal, Oranje, Trans- v a a 1 in dežele pod upravo guvernerja: Bečuana, R ho¬ de z i j a in nekdanja nemška J u ž n o z a p a d n a A f r i k a. V Zedinjenih državah južnoafriških uspeva izvrstno pšenica; na dobrem glasu je kapsko vino; v Natalu so tla ugodna za sladkorni trst. Velik pomen ima živinoreja, posebno ovčarstvo, ki je po deželah s suhim podnebjem zelo razširjeno; važna je tudi kozjereja. Glede krotkih nojev je Kap- ska kolonija prva dežela na zemlji; izvaža 25 krat toliko nojevih peres ko ves ostali svet. Divji noji se nahajajo samo še v Kalahari, krotke goje največ v Karroo. Glede pridobivanja zlata je Transvaal med vsemi deželami zemlje na prvem mestu; nad tretjino vsega zlata izkopljejo tu in v sosedni Rhodeziji (ob Witwateru). 4 Najjužnejša točka Afrike je rtič Iglica (Agulhas), imenovana tako zato, ker so Portugalci opazovali, prišedši tja, ponehauje deklinacije magnetne igle. 7 98 Največji rudniki so blizu J o h a n n e s 'b u r g a. Kapska kolonija slovi po demantih, posebno blizu Kimber- 1 e y a ; tudi premoga je dosti. Zlato, demanti, volna in nojeva peresa so najvažnejši za izvoz. Med prebivalci Zedinjenih držav južnoafriških je le dobra petina belokožcev; ostali so skoro vsi črnci. (J lavno mesto Kapske kolonije je C a p e t o w n (s predmestji 207.000 pr.), sedež državnega zbora. Mesto ima slikovito lego na vznožju »M i z a s t e gor e« (skoro tako visoka kot Krim pri Ljubljani!). Največje mesto v N a ta 1 u jo Fort Natal 5 (= Božično pristanišče) ali Durban. V državi Oranje je glavno mesto Bloemfon- t a i n , v Transvaalu pa P r e t o r i a sredi prijaznih ze¬ lenih gričev, sedež generalnega guvernerja. Največje južno¬ afriško mesto je pa Johannesburg (288.000 pr.) blizu največjih zlatih rudnikov; ustanovljeno je bilo šele 1. 1886. Okolica je zelo pusta. Evi-opski del Johannesburga je velikomesten, oni del pa, kjer prebivajo Kafri, je zelo ne¬ čeden. Ti so si tam postavili umazane ,koče iz lesa in plo¬ čevine, iki so jo pobrali po smetiščih; zato imenujejo ta del ^pločevinasto mesto«. Med delavci v zlatih rudnikih je mnogo Kitajcev. V Johannesburgu je nad polovico belokožcev, v Capetowrnu pa so v manjšini. 2. Ostale britske kolonije v Južni Afriki. Angleška posest sega .kot klin od južnega afriškega rtiča do Tanga¬ njike. Največja kolonija izven Zedinjenih držav je Elio¬ ti e z i j a , imenovana po nekdanjem brezobzirnem, duhovitem upravitelju Kapske kolonije Rhodesu. To veliko ozemlje je zelo ugodno za poljedelstvo, še bolj pa .slovi po bogatih zlatih rudnikih; tudi svinec in cink se nahajata tu v veliki množini (odkrili so tudi premog .in našli demante). Angleži grade železnico iz C a p e t o w n a v K a h i r o , ki bi premerila vso Afriko od juga proti severu. Od Ca- petowna je že zgrajena preko Zambezija, ki ga križa blizu Viktorijinih slapov, do belgijskega Konga, dalje bo držala 6 lat. natalis = 'božič; oib tej obali je prezimoval Vasco da Gama 1497. leta. 99 skozi rudnato pokrajino Katango ob zahodni obali Tanga¬ njike (zveza z Ugandsko železnico) k Belemu Nilu, kjer so jo od severa že zgradili preko Kartuma na jug. 3. Portugalska Vzhodna Afrika ali Mozambique ima močvirnato, vročo in nezdravo, toda zelo rodovitno obalno nižino, odkoder izvažajo obilo tropskih prirodnin (kavčuk, sladkor, kopro i. dr.). Kolonija je gosto obljudena, njeni prebivalci so Kafri. Največje mesto L o ur ene o Mar- q u e s (Lorensu Markiš) ob zalivu Delagoa je izvozišče za Transvaal, kamor drži železnica (najkrajša zveza te dežele z morjem). Angleži store mnogo za gospodarski napredek Portugalske Vzhodne Afrike; z njihovim denarjem so gra¬ dili tudi železnice v tej koloniji. Ena je transverzalka, ki drži iz Beire ob Mozambiškem prelivu do Bulawayo, kjer doseže železnico Capetown-Kahira, ki je zgrajena že do Bukami, kraja ob plovnem gornjem teku Konga v pokra¬ jini Katanga, tako da je mogoče sedaj tudi iz Cape- toffiia in Beire po železnici, deloma po Kongu pre¬ potovati vso j u ž n o in srednjo Afriko do Banane ob Kongovem izlivu; ta zveza ni samo političnega, marveč tudi velikega trgovskega pomena. 4. N e k d a n j o nemško Južnovzhodno Afriko je do¬ bila Južnoafriška Unij a. V tej pokrajini se razpro¬ stira ob obali 50 — 90 km široka puščava; obrežje je malo pristopno, najboljše pristanišče »K i t o v zaliv« je bilo že prej angleško. V tej puščavi raste čudovita rastlina »W e 1 w i t schia an i r ab i lis«.“ To pritlikavo drevo ima debeli repi podobno, spodaj stisnjeno deblo, ki meri v obsegu 1— i'A m, a štrli le 10 — 20 cm nad zemljo. S"tega debla visi 'dvoje velikanskih kakor usnje debelih listov, ki se vijeta kakor polipa 2—3 m daleč po ftleb; njuni konci so razcefrani. Welwi.tschia ne po¬ žene nobenega drugega lista. Vzhodni del kolonije je planota. Podnebje je zmerno; le v najbolj severnem predelu, ki sega do Zambezija, je trop¬ sko. Važni so rudninski zakladi. V zahodni puščavi berejo d e m a ute, na planoti se nahaja mnogo b a k r a in ko- 6 Imenovana po botaniku dr. Frideriku Welwitsqhu iz Gospe Svete pri Celovcu. 100 s it ra; lomijo tudi izvrsten marmor. Kolonija je zelo (redko obljudena. Na severu prebivajo bojeviti Herero, ki spadajo k Rantu-črncem, na jugu Hotentoti. Belofcožci se naseljujejo v vedno večjem številu. Najvažnejši afriški otoki so: a) V Atlantskem oceanu: 1. Otočje Madeira obsega glavni otok istega imena in nekaj otočičev. Večji del otočja je vulkanski, podnebje je oceansko iz milo zimo in ne prevročim poletjem. Zato je Madeira gosto obljudena in priljubljeno zdravilišče iza bolne na pljučih. iSlovi tudi po izvrstnem vinu. M a d e i r a j e portugalska provinca. Prebivalci so Portugalci. 2. Kanarsko otočje obstoji iz 7 otokov, ki so jih zaradi milega podnebja in nenavadno bujnega rastlinstva že v sta¬ rem veku proslavljali kot »srečne otoke« (insulae fortunae). Naj višja gora je P i c o de T e y d e (— vrh pekla, 3700 m) na otoku Tenerife; imenujejo jo tudi Pic de Tenerife. Kakor vsa pogorja je tudi ta gora vulkanska; po 111 letih je začela 1. 1909. nepričakovano zopet delovati. Ta ognjenik, ki se z bujno zelene obale vzdiguje preko meje večnega snega, je ena najlepših gora na zemlji. Na pobočju je znamenit observatorij (postaja za vremenska opazovanja). Tudi Ka¬ narski otoki so obiskovana zimska zdravilišča. Poleg drugega južnega sadja uspevajo tam posebno banane. Po gozdovih je mnogo sivkastozelenih kanarčkov, ki imajo po otokih ime. Šele udomačeni v Evropi dobivajo žolto barvo. O t o č j e pripada kot provinca Španiji in je gosto obljudeno; jezik je španski. Po otoku Hierro, napačno Ferro (ital.) so nekdaj šteli meridiane. 3. Kapverdski otoki (= otoki Zelenega rtiča) so tudi vulkanski. Tu je podnebje že tropsko in za Evropejce ne¬ ugodno; prebivalci so največ črnci. Otočje je portugal¬ sko. — Vsa tri otočja so važna radi lege ob poti v Južno Afriko in Južno Ameriko kot skladišča za premog, ki se potrebuje za parnike in kot izhodišča prekmorskih brzo- javov (kablov). 101 4. Od štirih vulkanskih Gvinejskih otokov sta dva španska, dva p o r t u g a 1 s k a. Otoki so zelo nezdravi, a rodovitni (plantaže kave in kakava); prebivalci so črnci. Največji je španski otok F e r n a n d o P o o , najvažnejši pa portugalski S. T h o m e , ker pridela toliko kakava, da je glede množine na četrtem mestu na svetu. 5. Vulkanski otok S v. Helene (tako imenovan, ker je bil odkrit na dan sv. Helene 22. maja 1502.) je angleški; važen je kot postaja za lovce na kite. Na tem otoku je umrl L 1821. Napoleon T. A s c e n s i o n je tudi oceanski otok z mi¬ lim podnebjem. b) V Indijskem oceanu: 1. Madagaskar, nekoliko večji ko Francija, je po velikosti četrti otok na zemlji, ima pa le 3 milijone prebival¬ cev. Po otoku se vleče pogorje, ki pada v terasah proti morju, posebno strmo na vzhodu. Podnebje je vroče in vlažno, vsled tega je otok rodoviten, a v obalnih pokrajinah zelo nezdrav, ker je po močvirjih mnogo moskitov (mušic), ki širijo mrzlico. Glede rastlinstva in živalstva kaže več podobnosti z Indijo ko z Južno Afriko. Afriških živali, kakor navadnih debelo- kožcev, antilop in opic ni, pač pa nahajamo tu 1 e m u r e ali pol opice, ki so razširjene deloma tudi v Indiji in Novi Gvineji; tudi ptice spominjajo na Indijo. Krokodilov in pod¬ gan je ogromno, kobilice pa služijo prebivalcem za hrano. Dvoje glavnih plemen prebiva na otoku: na zahodu so Ban tu -črnci, na vzhodu pa prebivajo H o v a , ki so malajskega plemena. Po veri so kristjani ter slove po. spretnosti v izdelovanju svilnatih in volnenih tkanin in slamnjač iz trave. Madagaskar je p o d francoskim po¬ kroviteljstvom. G lavno mesto je Tananarivo (60.000 pr.). Izvaža posebno kavčuk, zlato, kože, govejo ži¬ vino in rafijo, t. j. lubje neke palme, ki služi posebno vrtnar¬ jem in vinogradnikom za vezavo. 2. Vzhodno od Madagaskarja so Maskareni. R e u - n i o n (Retin jon) je francoski, Mauritius angle¬ ški. Na obeh otokih sade posebno sladkorni trst. Reu- nion izvaža mnogo vanilije, še več pa Madagaskar in 102 Komori, otočje med severnim robom Madagaskarja in Afriko. Vanilija je 'bršljanu podobna plezavka, ki ljubi vlažna tla pragozdov. Kadar so ozke in dolge glavice požete in posušene, postanejo temnorjave in se pokrijejo z malimi kristalnimi iglicami, ki imajo znani prijetni dub vanilije. Domovina rastline je Mehika. 3. Zanzibar glej str. 93. 4. Amiranti in Seychelli (Sešeli) so angleški otoki na severovzhodu od Madagaskarja. 5. Nasproti rtiču Guardafui otok Sokotra, tudi angleška posest. Ponovitev. 1. Kakšna je navpična oblikovitost Afrike'? Ponovi afriške kotline! Kje so depresije? Naštej najvišje vrhove! 2. Ponovi afriške veletoke! Zakaj je ostala notranja Afrika dolgo neznana? Kateri veletok ima največje porečje? Imenuj večja jezera! 3. Kateremu podnebnemu pasu pripada večji del Afrike? Kje ima Afrika zmerno podnebje? Kje pade v Afriki največ dežja? 4. Pokaži pokrajine, (kjer so pragozdovi, savane, stepe, puščave! Ponovi najvažnejše afriške kulturne rastline! 5. Kaj služi v severni Afriki kot občilo, kaj v južni in kaj v notranji? Je mogoče prepotovati Afriko z železnico, oz. s parnikom in po (kateri poti? 6. Naštej prebivalce Afrike po plemenih in skupinah! Kateri so enobožci in kateri mnogobožci? 7. Katere so samostojne afriške države? Katere evrop¬ ske države imajo v Afriki svoje kolonije in kje? — 103 — Evropa Splošni pregled. Imenuj s,krajnike, določi lego, meje! (Ponovi: Pajk-Kržišnik, Zemljepis I. del, str. 43 sl.!) Evropa je najbolj členovita izmed vseh zemljin. Trup ima obliko trikota, čigar ena stranica je črta od Biskajskega zaliva do severnega Urala, druga od severne točke Urala do izliva reke Urala v Kaspijsko morje in osnovnica od severnega konca Kaspijskega morja do Biskajskega zaliva. Evropa meri 10,000.000 km 2 . Delimo jo na 5 delov, in sicer: A. Južna Evropa (Balkanski, Apeninski in Pirenejski polotok), B. Zahodna Evropa (Francija, Belgija, Nizozemska, Luksemburška, Velika Britanija z Irsko), C. Severna Evropa (Jiitland- ski in Skandinavski polotok in Finska), C. Vzhodna Ev¬ ropa (Rusija in Poljska) in D. Srednja Evropa, ki leži med naštetimi štirimi deli. Najbolj gorati predeli Evrope so njeni polotoki in južno- zapadni del trupa. Tu se razprostirajo Alpe kot najvišje evropsko gorstvo (Mont Blanc 4810 m), ki se nad Genovskim zalivom nadaljujejo v Apeninih po Italiji, na severo¬ vzhodnem koncu pa prehajajo preko Donave v Karpate, ki v loku obkrožajo P a n o n s k o ali Podonavsko ni¬ žino in se južno od Donave končajo v B a 1 k a n u ob Črnem morju. Na jugovzhodu pa preidejo Alpe v D i n a r s k o gor¬ stvo, ki se 'razprostira ob jadranski obali Balkan¬ skega polotoka. Ločeni od tega gorskega pasu so P i r e n e j i med Biskajskim in Lionskim zalivom. Po Skandinaviji se razteza iS k a n d i n a v s k o gorstvo; Ural je mejno gorovje med Evropo in Azijo. Večji del Evrope pa pripada niža v ju, ki se širi ob vsej obali od Pirenejev do Urala kot Francoska in Ge r- m a n s k a nižina, ki prehaja na vzhodu v prostrano Sar¬ ma t s k o ali R u s ik o n i ž a v j e. Zaradi obsežnega ravnega sveta ima Evropa veliko r e k s primeroma dolgim tekom, ki so plovne in po večini zve¬ zane s prekopi. Najdaljše so Volga, Donava, D n j e - p e r, Don, Severna D v i n a , Pečora, U r a 1, R e n. 104 Večja jezera so »ponajveč v severnem delu Evrope, kakor L a d o š k o in O n e š k o jezero v Rusiji. Evropa ima za rastlinstvo in prebivalstvo ugodno podnebje, (ker leži vsa — razen malega severnega dela — v severnem zmernotoplem pasu. Največ padavine do¬ biva od zapadnih atlantskih vetrov, zato imajo dežele ob tej obali morsko podnebje, ki pre¬ haja na vzhodu v kontinentalno podnebje. Južna E v r o p a pa ima pod vplivom Sredozemskega morja in vroče Afrike sredozemsko ali mediteransko pod¬ nebje z vročim poletjem in milo zimo. Iste razlike se kažejo tudi v rastlinstvu. V krajih, kjer je dosti moče, imamo g o z d , na kontinentalnem vzhodu in v panonski kotlini pustinje, v deželah ob Sredozem¬ skem morju mediteransko (subtropsko) rastlinstvo (vednozelene listovce). Žito uspeva v vsej Evropi razen na skrajnem severu, v najvišjih gorskih in v suhih puščavskih predelih. Tudi rudnin ima Evropa mnogo, posebno premog a in železne rude. Prebivalstvo (449 mili j.) je v tej zemljini najgo¬ steje (45 na km 2 ) in do malega povsem i n d o e v r o p s k o ( 93 %). Med Indoevropci štejejo Slovani 140-5 mili j., Germani 147 milij., Romani 114-5 milij., Grki 4-5 milij., Albanci 1-4 milij., Litavci in Leti med Njemenom in Zapadno Dvino 4-5 milij., Kelti 2-5 milij. v Bretagni, Wa- lesu, Škotski in Prstki. Ciganov je 05 milij., Armencev 0-2 milij., Baskov, potomcev Ibercev, 065 milij. Semitskih Ž i d o v je v Evropi 10-5 milij. Med Mongoli je M a d j a r o v 9- 25 milij., Fincev, Lapov in 'Samo jed o v 6 milij., Turkov, Tatarov in dr. 8 milij. Po veri je 95% prebivalcev Evrope kristjanov; največ je katoličanov, 193 milij., med njimi skoro vsi Romani; 120 milij. je evangeljskih, po večini Germanov in 110 milij. pravoslavnih kristjanov, od teh največ Slovanov. Judov je 10- 5 milij., mohamedanov 10 milij. in 1 milij. pripada drugim veram. A. JUŽNA EVROPA. 1. Balkanski polotok. (Ponovi: Pajk-Kržišnik, Zemljepis I. del od str. 50—60.) Lega. Balkanski .polotok je široko zrastel z evropskim celinskim,-trupom, bolj kot Apeninski in Pirenejski polotok ter leži najbolj proti vzhodu izmed teh treh delov Južne Evrope. Balkanski polotok je prehodno ozemlje iz Evrope v Azijo, kateri se. približa ob Bosporu in -Dardanelah na ^2 do 1 V 2 km. Otočja v Egejskem morju so nekak most iz Grčije v Malo Azijo. Že stari Grki so preko teh otokov prehajali na obale Male Azije, se tod naseljevali in tako vezali Azijo z Evropo. Preko severnega dela polotoka pa drži tudi danes najvažnejša prometna črta iz Srednje Evrope v Orient, to je železnica iz Podonavja preko Beograda, Sofije in Drinopolja v Carigrad ob Bosporu, ki se nadaljuje v Anatolski in Bag¬ dadski železnici. A. Pokrajinska slika. Meje in členovitost. Balkanski polotok oblivajo na vzhodu Orno, M a r m o r s k o in Egejsko (ali Belo) morje, na jugu 'Sredozemsko m o r j e , na zapadu pa ga ločita od Apeninskega polotoka Jonsko in Jadran¬ sko morje, ki ju veže Otrants-ki preliv. Na severu ga omejujejo Donava in Sava ter črta od Ljubljanske kotline preko Vrhnike, Logatca, Idrije do Soče in potem -Soča do iz¬ liva v Tržaški zaliv. Severni del polotoka je veliko širši kakor južni, ima ob¬ liko trapeča in je malo razčlenjen. Večji polotoki na njem -so: Carigrajski, G a 1 i p o 1 s k i in H a 1 k i d i k e, ki se cepi še v tri ozke polotoke; na zapadu sta Pelješac in Istrski polotok. Najgloblje se zajeda v celino .Egejsko morje zOrfanskim in Solunskim zalivom, Ja¬ dransko pa z Reškim (Kvarnerom) in Tržaškim z a 1 iv o m. Izmed otokov so najvažnejši T r a š k i (Tasos) ter Dalmatinski in Istrski otoki. Jako močno razčlenjen pa je južni, ožji del polotoka, Grški polotok, in sicer najbolj na vzhodu in jugu. Glo- 106 boki in ozki Korintski ter E g i n s k i zaliv skoraj po¬ polnoma ločita polotok Peloponez ali Morejo od ostale Grčije; veže ga ž njo samo ozki Korintski istem (6 km široka zemeljska ožina). Peloponez je po manjših zali¬ vih (najgloblji je N a v p 1 i j s k i) razčlenjen na jngu in vzhodu v 4 polotoke, tako da ima na zemljevidu obliko murvi- ■nega lista (ital. mora = murva, odtod Moreja). Srednjo Grčijo ločijo od severne Grčije zalivi A r t a na zapadu ter Lam i a in Volo na vzhodu; najvažnejši polotok je A tik a. Številni otoki leže deloma neposredno ob obali, deloma so raztreseni po vsem Egejskem morju. Veliki otok Evri- p o s (ital. Negroponte, starogrš. Euboia) loči od celine le ozek preliv, preko katerega drži most. K i k 1 a d i so razvr¬ ščeni v lokih proti Mali Aziji kot nadaljevanje Evripa in Atike; najvažnejši so: S i r a , N a k s o .s , Pa r o s in San¬ torin. K Aziji že spadajo S p o r a d i in drugi maloazijski otoki, med temi: Rodos, Kos, Samos, H i o s , Miti- lini in L i mn o s. Proti jugu zapira Egejsko morje naj¬ večji grški otok Kreta ali K a n d i j a. V Jonskem morju so J o n s k i otoki: Krf (Korfu, grš. Kerkira), K e f a - 1 o n i j a , Z a k i n t o s (ital. Zante) in Itak a. Navpična oblikovitost in vodovje. Balkanski polotok je večinoma gorat svet, ki ga sledeče dolinske in nižinske črte razčlenjajo goropisno na 4 gorstva: 1. Dolina Velike Mo¬ rave, Južne Morave, razvodje pri P r e š e v u (460 m) in dolina V a r d a r j a. Ta črta je tudi najizrazitejša nižinska in prometna črta (železnica Beograd-iSolun) ter loči Dinarsko gorstvo na severozapadu in Pindsko ali A Ihansko-grško gor¬ stvo na jugozapadu od Balkanskega ter Rodopskega gorstva na vzhodu. 2. Dolina N i š a v e , razvodje pri D r a g o m a n u (660 m), Sofijska kotlina, razvodje pri I h t i m a n u (Trajanova vrata, 840 m), dolina Marice. Ta črta loči Bal¬ kansko gorstvo na severu od Rodopskega na jugu; po njej je držala že v starem veku ena najvažnejših rimskih cest iz Po¬ donavja v Bizanc ali Konstantinopel, danes pa železnica Beograd-Niš-Sofija-Drinopolje-Carigrad (Simplon-ekspres). 3. Črta Kosovo polje, kotlina M e t o h i j a oh Be¬ lem Drimu, dolina d o 1 en j e g a Dri m a ; ta loči Dinar¬ sko in Pindsko gorstvo; ob njej je najbližji in najnižji prehod 107 iz osredja polotoka do Jadranskega morja, toda dosedaj še brez dobrih cest in železnice. Po sestavinah in nastanku gorovja prištevamo tudi pre¬ cej ozemlja zapadmo od črte Morava-Vardar k Rodopskemu gorstvu; istotako spada Vzhodnosrbsko gorovje med Vel. Mo¬ ravo in Timokom h Karpatom, ki jih prodre Donava v sliko¬ viti soteski Džerdap (Železna vrata). Kakor prehaja tukaj po¬ gorje Balkan v Karpate, tako prehaja Dinarsko gorstvo v Sloveniji med Ljubljansko kotlino in Sočo v Južne Apneni- ške Alpe. Nižine se razprostirajo samo Ob nekaterih morskih obalah ter ob dolenjih tokih rek, tako ob dolenjem Var- d a r j u (Sol u n s k a K a m panj a), ob srednji in dolenji Marici, ob dolenji Donavi, v P o m o r a v j u in Po¬ savju in ob albanski o b a 1 i. Visoke ravni se nahajajo v zelo številnih, za Balkanski polotok posebno značilnih kotli¬ nah in poljih (Kosovo polje, Metohija, Bitoljsko polje itd.). 1. Dinarsko gorstvo se raprostira v smeri od severoza- pada proti jugovzhodu vzporedno z jadransko obalo ter loči s svojimi težko prehodnimi grebeni in kraškimi planotami ozko primorje od notranjih predelov. Razvodje leži blizu morja, tako da se stekajo v Jadransko morje samo kratke reke (največja je N eretva), dočim je večji del dinarskega ozemlja nagnjen v savsko in donavsko porečje, k Črnemu morju. Najviše se vzdiguje gorstvo ob jugovzhodnem koncu, v Durmitorju (2528 m) in v pogorju Prokletijah (Djuričevica, 2677 m), ki se obrne proti severovzhodu, torej pravokotno na glavno dinarsko smer. 1 2. Pindsko ali Albansko-grško gorstvo se začenja s Š a r planino (Ljubotin 2510 m) ter iz začetne severnovzhodno- jugozapadne smeri (vzporedno Prokletijam) zavije polagoma v južno ter južnovzhodno (dinarsko) smer. Divje in težko pre¬ hodne Albanske gore (umik srbske vojske 1. 1915.!) ob Črnem Drimu, ki prihaja iz 690 m visoko ležečega Ohrid¬ skega jezera, se polagoma znižujejo v močvirnate obrežne ravnice, ki so jih naplavile reke: Bojana (odtok 1 Natančneje so opisani Dinarsko gorstvo in tisti 'deli ostalih gorstev, ki spadajo k naši državi, v Melikovem Zemljepisu kralje¬ vine Srbov, Hrvatov in Slovencev. 108 Skadarsskega jezera), D rim, Mac a, Škumbi, Seme- n i - D e v o 1 in V o j u š a. Še više kot Ohridsko leži Pre- spansko jezero (860 m). Južno od Ohridskega jezera tvori pogorje z različnimi imeni hrbtenico Grškega polotoka ter razvodje med pritoki Egejskega in Jonskega morja. V po¬ virju rek Bi strice,'Sala m vri je (Peneja), V o j u š e in A s p r.o p o ta m a ločijo visoki in strmi grebeni Gramosa in P i n d a (v ožjem pomenu) rodovitno Tesalsko kotlino od hribovitega Epira. Preko prelaza Z igo s, ki loči Gramos in Pind, je mogoč prehod iz vsakega teh porečij v drugo (iz Epira v Makedonijo, iz Tesalije v Albanijo); zato je ta prelaz prometno jako važen. Vzporedno s Pindom se dviga nad obalo Solunskega zaliva visok greben z najvišjim vrhom na Balkanskem polotoku, Olimpom (3000 m); med njim in O s o prodre Penej v slikoviti dolini T e m p e do morja, po¬ gorje pa se nadaljuje še na otoku Evripu in na Kikladih. V srednji Grčiji se dviga kot nadaljevanje Pinda Parnas (2460 m), na čigar podnožju je bilo grško proročišče Delfi. Stranski grebeni (O t r i s , E t a) segajo do Egejskega morja (soteska Termopile), nižji podaljški pa napolnjujejo Atiko (Pen tel ik, H imet, L a vri j). Onstran Korint¬ skega zaliva se dviga na Peloponezu obširno Arkad«k o višavje, ki s svojimi odrastki T a j g e t o m in Pa r n o - n o m kaže smer nekdanjega gorskega loka, ki je preko oto¬ kov Krete (vrh Ida 2450 m) in Rodosa vezal Pindskp gor¬ stvo z Malo Azijo. 3. Med Vardarjem in Marico se razprostira Rodopsko gorstvo, ki ga razčlenjata dolini Strume in Meste. Med Ma¬ rico in Mesto je najobšimejši gorski masiv R o d o p a v ožjem smislu; med Mesto in Strumo se razprostira planina P i r i n , med gornjo Strumo, Južno Moravo in Vardarjem pa se dvi¬ gajo planine, ki segajo v gorskem sklopu O s o g o v do 2250 m. Najvišji vrhovi so v povirju Marice, Meste in Iskra, v gor¬ skem masivu Rile planine (2673 m); vzhodno od Rile sega M u s a 1 a do 2939 m in je za Olimpom najvišji vrh vsega polotoka. Ob južnem robu Sofijske kotline se dviga osamljeni stožec V i t o š planine (2300 m), ki tvori veličastno ozadje mesta Sofije. Med dolenjo Strumo in Vardarjem so nižje pla¬ nine, ki jih ločijo globoki jarki z jezeri (D o j r a n s k o j e - 109 z er o i. dr.); nadaljujejo 'se na Halkidiki, ki se razcepi v 3 ožje polotoke; na vzhodnem se dviga A t o s ali Sveta gora (grš. Hagion oros) skoro 2000 m visoko; Atos je daleč po morju vidna strma piramida, nekak kažipot mornarjem. Vzhodno od dolenje Marice se raprostira deloma raven, deloma hribovit svet, ki se dviga ob Črnem morju v Stran- d ž i nad 1000 m. T e k i r Dag ob Marmorskem morju se nadaljuje na Galipolskem polotoku. Vodovje teh dveh pogorij dovaja Marici pritok E r g e n e , iz Rodope pa priteče vanjo A r d a. 4. Balkan je nadaljevanje Karpatov ter se v malo upog¬ njenem loku razprostira proti vzhodu do Črnega morja. Naj¬ višji je S r e d n j i Balkan, vzhodno od poprečnice Iskra pa do povirja Jantre. Naj višja vrhova Jnmrukčal (2373 metrov) in M a r a - Gr i d i k se dvigata nad drevesno mejo, dočim je ostalo pogorje gozdnato. Proti jugu pada strmo, proti severu pa prehaja polagoma v Bolgarsko p 1 o č o , ki se znižuje proti Donavi in Vlaški nižini. Skoro vzporedni dotoki Donave T i m o k , Lom, Isker, Osma, J a n t r a in dr. kažejo, kako pada Balkan proti severu; proti severo¬ vzhodu pa prehaja preko pustega Deli Ormana v deloma ravno, deloma gričevnato D o h r u d ž o , ki prisili Donavo do velikega ovinka pred delto. Samo visoki, pa ne pretežavni prelazi vodijo preko pogorja; najvažnejši je prelaz Š i p k a (1260 m), ki vodi iz povirja Jantre (Trnovo) v cvetočo dolino Tundže (pritoka Marice) pri Kazanliku. Vzhodno od Šipke prekorači celo železnica pogorje. Prelaz Vratnik loči Srednji Balkan od vzhodnega Malega Balkana, ki se deli v več. vzporednih panog ter konča z nizkim Emine- Balkanom južno od reke K a m č i j e. Nasproti Srednjemu Balkanu se razteza onkraj široke podolžnice gorenje Tundže A n t i 'b a 1 k a n , sestoječ iz Srednje ter Črne g o r e (planina Karadža). Podolžnica Tundže je del 600 km dolgega podbalkanskega jarka, ki se začenja z zalivom pri Burgasu ter sega preko Jambola in Kazanlika v Sofijsko kotlino. Od Iskra do Timoka sega Z a p a d n i Balkan ali Stara planina z najvišjim vrhom M i d ž o r o m (2186 m). 110 B. Kulturna slika. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je podrobno opisana v Melikovem Zemljepisu kraljevine Srbov, Hrvatov in 'Slovencev. Bolgarija se razprostira na obeh straneh Balkana. Severna podonavska Bolgarija obsega Bolgarsko pločo do Donave in do črte, ki gre od Donave preko Deli Ormana do Črnega morja vzpo¬ redno ,z železnico Ruščuk-Varna (Dobrudža spada že k Ro¬ muniji), južna Bolgarija pa obširno kotlino ob Marici in Tundži (Vzhodno Rum el i j o) ter manjšo in višjo, pa zaradi osrednje lege na polotoku zgodovinsko važno Sofij¬ sko kotlino ob gornjem Iskru. V Rodopi sega v doline rek Strume, Meste in Arde, čijih dolenji teki pa spadajo že h grški Zapadni Trakiji. Od Marice do Črnega morja gre meja preko dolenje Tundže čez Strandžo, tako da spadata Drino- polje in Lozengrad k Turčiji. Meja napram naši kraljevini se drži v glavnem razvodnice preko Stare planine in Osogov- ske gorske skupine. Te meje je dobila Bolgarija po svetovni vojni z mirovnim sklepom v Neuillyju (izg. Noejiju, 1. 1919.). Balkan je tudi klimatska meja med severno in južno Bolgarijo. Na severu je podnebje kontinen¬ talno; mrzli vetrovi prihajajo pozimi neovirano iz vzhodne celinske Evrope preko Vlaškega nižavja, poleti pa se zemlja močno razgreje, ker ni ohlajajočih morskih vetrov. Čimdalje proti vzhodu, tem manj je tudi padavin, zato dobiva svet že stepski značaj (stepsko ali pontsko podnebje brez gozdov). Na ju g u pa ima nižina ob Marici skoro čisto sredozem¬ sko podnebje, ker imajo južni vetrovi neoviran dostop, severnim pa ga brani Balkan; tudi v ppdbalkanskem jarku, zlasti pri Kazanliku je milo podnebje. V bližini Črnega morja so zime precej ostre, a kratke; podnebje je stepsko. V višjih predelih je podnebje srednjeevropsko, v najvišjih (n. pr. na Rili) tudi planinsko. Balkanski prelazi so pozimi radi obilice snega včasih neprehodni. Sofija ima ostre zime ( jan. —2-5° C, kakor Ljubljana) in vroča poletja. Bolgdrija je povečini rodovitna zemlja, zlasti na naplavinah Marice, ob Tundži, v Podonavju. Bolgarska lil ploča je pokrita s plodno puhlico, na kateri najbolj uspeva žito. Dežela pridela obilo pšenice, ječ m ena, k o - r u z e , s a d ja in vina; važen pridelek je t o b a k. Okoli Kazanlika goje v velikih množinah er o ž e v r t n i c e , iz ka¬ terih pridelujejo rožno vodo in dišeče rožno olje, ki ga razpošiljajo kot parfum zlasti v Orient, na Francosko in v Ameriko. Bolgarski vrtnarji so znani po vsem polotoku, naj¬ demo jih celo v Banatu, v okolici Zagreba in Dunaja. Sploh so Bolgari jako pridni in napredni kmetovalci, zlasti so si opomogli izza osvoboditve izpod turškega jarma. Tudi ž i v i - n o r e j a procvita; goje govedo in konje, v močvirnih krajih bivole, najbolj pa o v c e , ki dajejo obilo v o 1 n e za domačo obrt in za izvoz. Važno je perutninarstvo (iz¬ voz jajc), goje pa tudi čebelarstvo in s vilarstvo. R u d Bolgarija nima veliko; premog kopljejo v So¬ fijski kotlini pri P e r n i k u , ki je na j večji bolgarski premo¬ govnik. Pač pa ima dežela veliko s lati n in toplic, zlasti v pod balkanskem jarku. Obilico vodnih moči izrabljajo za domačo obrt in tudi za veliko industrijo, zlasti na podnožju Balkana. Od nekdaj cvete hišna obrt (izde¬ lovanje sukna, platna, preprog, strojarstvo, zlatarstvo itd.), okoli Slivna na južnem podnožju Malega Balkana pa se je razvila iz malih početkov že tudi velika industrija tkanin. Promet in industrijo pospešujeta posebno dve mednarodni prometni črti, to je v o d n a cesta d o 1 e n j e Donave, ki je dostopna ladjam vseh narodov ter želez¬ nica B e o g r a d - S 6 f i j a - C a r i g r a d. Po Donavi se prevaža zlasti žito. Tudi drugod (razen v Rodopi) je dežela jako prehodna; zato vežejo glavne bolgarske kraje podolžne in poprečne železnice in ceste, tako tudi bolgarski pristanišči ob Črnem morju, Varno in Burgas. Do Egejskega morja nima Bolgarska prostega pristopa, pač pa ji je v mirovni določbi zagotovljena trgovska pot po železnici preko Drinopolja v grško pristanišče Dedeagae. Bolgarija izvaža žito, govejo živino, rožno olje, kože, svilne kokone i. dr., uvaža pa železo, kovinske in druge in¬ dustrijske izdelke ter kolonijalno blago. Denarna 'edinica je »lev«, ki se deli na stotinke (1 zlati lev = 1 zlati dinar). 112 Bolgarska je ustavna kraljevina, ki ji daje zakone »narodno sobranje«; sedanji vladar je »car« Boris III. iz rodu nemških Koburžanov. Do 1. 1878. je bila pod turško oblastjo; teg-a leta je po- ' stala napol samostojna kneževina, ki pa je obsegala samo Staro Bolgarijo s Sofijo; pozneje se je združila z Vzhodno Rumelijo ter se 1. 1908. proglasila kot »Blgarsko carstvo« za neodvisno. Bolgarija obsega 105.000 km 2 (naša država skoro 2 J /2 krat toliko) in ima po ljudskem štetju 1. 1920. 4,860.000 prebival¬ cev; gostota je 46, skoro tolika kot pri nas. Bolgarski jezik se je razvil iz nekdaj enotnega jezika vseh južnih Slovanov; Bolgari so torej najbližji sorodniki Srbov, Hrvatov in Slo¬ vencev; ime so jim pa dali mongolski Bolgari, ki so ustano¬ vili prvo bolgarsko državo v 7. stol. po Kr., .a so se skoro brez sledu stopili s slovanskim prebivalstvom. Pred osvoboje- njem je bilo veliko Turkov, ki pa so se deloma pobolgarili, deloma izselili, toda precej jih je še v vzhodni Bolgariji. Nekaj je Rumunov, Grkov ob Črnem morju, Ciganov in dr. Razen mohamedanskih Turkov, nekaterih katoličanov in Ži¬ dov so skoro vsi prebivalci pravoslavni. Za narodno izobrazbo se država jako briga; v Sofiji imajo vseučilišče, veliko dija¬ kov pa se uči po tujih vseučiliščih, zlasti na Dunaju, v Pragi in Berlinu. Glavno mesto je Sofija (iSredec, 154.000 pr.) blizu Iskra na robu Sofijske kotline pod Vitoš planino; mesto je- kulturno, trgovsko in prometno središče dežele, ima krasne moderne stavbe in cerkve ter spomenik ruskega carja Alek¬ sandra Osvoboditelja. Tz Sofije drži železnica proti jugo- zapadu mimo Pernika do Čustendila (starega Velbužda) blizu naše meje. Ob Marici je po velikosti drugo bolgarsko mesto Plovdiv (Philippopel, 63.000 pr.) v lepi, rodovitni okolici, važna postaja orientske železnice; tu se cepi želez¬ nica na St a r o Z a g o r o , J a m b o 1 (ob Tundži) in Bur- g a s (22.000 pr.), drugo bolgarsko pristanišče ob Črnem morju. Stranska proga te železnice drži do Sliva a, kjer se izde¬ lujejo sukno, svila, čilimi i. dr. Ob gorenji Tundži, v »vrtu Bolgarije«, leži K a z a n 1 i k , središče pridobivanja rožnega olja. 113 V severni Bolgariji so znatnejša mesta: Trnovo ob Jan tri, stara prestolica bolgarskih carjev, je izhodišče ceste čez- prelaz -Šipka in železnice na Staro Zagoro. Š u m e n , na važnem križišču cest, je bil nekdaj močna trdnjava, ki je obvladovala prehode preko Malega Balkana. Varna ob Črnem morju je prva bolgarska luka. Ob Donavi leži sredi vinogradov in vrtov Ruščuk, znamenito rečno pristanišče, zvezano po železnici z Varno. Ob Donavi so še: Svištov, N i k o p o 1, Lom P a 1 a n k a in Vidin, važna donav¬ ska pristanišča in znameniti -zgodovinski -kraji. Iz Vidina je zgrajena železnica vzdolž severnega podnožja Balkana preko Plevna na Šumen. Sk-ozi -slikovito sotesko Iskra je ta po¬ dolžna železnica zvezana pri Sofiji z orientsko progo. Turška Vzhodna Trakija. Svetovna vojna, ki je razbila tudi nekdaj tako mogočno turško državo, se je končala za Turke šele z mirom v Lausanni (izg.: Lozani, 1. 1923), v katerem je obdržala Turčija poleg Male Azije še Vzhodno Trakijo v Evropi z nekdanjo sulta¬ novo prestolico Carigradom. Ta svet ob dolenji Marici, Tu-ndži i-n Ergeneju tja do Črnega in Marmorskega morja meri 26.000 km 2 in ima s Carigradom vred 1,800.000 pr. Podnebje je zlasti ob marmorski obali sredozem¬ sko; črnomorsko obrežje ima ostrejše zime, v notranjih predelih pa so poletja jako vroča in suha; zato je svet pu- stinjski in pripraven bolj za živinorejo (ovce). Prideluje se žito, riž (ob Marici), vino, oljčno olje, tobak, mak (za opij), bombaž in goji s v i 1 o p r e j k a. Prebivalci so sedaj povečini Turki, kajti Grki so se morali po lausannskem miru izseliti. Precej je še Bol¬ garov, v Carigradu pa poleg Armencev veliko tujcev, »Fran¬ kov« i. dr. Na levem bregu Marice ob izlivu Tundže leži znamenito mesto Drino p olje (Hadrianupolis, po ustanovitelju ce¬ sarju Hadrijanu; tudi Jedrenje, tur. Edirne; ok. 50.000 pr.), kjer se stekajo po dolinah Marice, Tundže, Arde, Ergeneja važne prometne črte. Pred osvojitvijo Carigrada (1. 1453) je Ibilo prestolica turških sultanov i-n hrani tudi njih grobove, zato je Turkom sveto mesto. s 114 Ob izlivu Marice je pristanišče E n o s , nazvan sultan, kot verski poglavar mohamedancev pa kalif; v Saraju so palače in vrtovi, blizu vhoda pa »visoka porta«, palača sultanovega prvega ministra ali velikega vezira. Carigrad ima nebroj mošej; najlepša je A ja Sofija, nekdanja v bi¬ zantinskem slogu zgrajena cerkev »Svete Modrosti« (grš. Hagia Sofia) cesarja Justiniana. Ulice so večinoma ozke in nesnažne, tropi psov se pode po njih, očarujoča lepota, ki jo človek uživa zlasti z morja, izgine v notranjosti starega Stamhula. Čisto evropski ipa sta Galata in Pera. Ob Bosporu, ki nalikuje veličastni^ 'A —1K> kim široki in 30 km dolgi reki, se vrste na obeh straneh po zelenih gričih in ob obali tja do Črnega morja krasne palače, vile in vrtovi, 115 gradiči in letovišča. Tani je tudi krasila zimska palača sul¬ tanova (v Dolina Bagdže). Do 1. 1922. so vladali Turčiji sultani iz rodu Osmana. Velika narodna skupščina v Angori pa je odstavila zadnjega sultana (tudi kot kalifa) in ga izgnala, državo pa proglasila za republiko z glavnim m e s t <5 m Angoro; predsednik je Mustafa Kemal-paša. Evropska in Azijska Turčija merita skupno 730.000 km 2 (trikrat toliko kot naša država), imata pa samo 14)4 milij. prebivalcev. Grčija. Grčija zavzema Staro Grčijo in Epir približno do črte Krf-Prespansko jezero, Južno Makedonijo do Nidže planine •in Belasice, Zapadno Traki jo od dolenje Meste do Marice in do razvodu ih višin južne Rodope, nadalje Kreto, vsa otočja v Jonskem in Egejskem morju razen Roda (ki je italijanski) ter Imbra in Teneda (ki sta ostala Turčiji). V tem obsegu meri ok. 128.000 km 2 (nekaj več ko polovico naše kraljevine) ter ima 5 milij. pr., gostota je 39. 'Grški polotok je jako gorat in tako močno razčlenjen, da ni nikjer daleč do morja. Tako je Stara Grčija razkosana na številne večje in manjše pokrajine, ki laže občujejo med seboj po morju, kakor pa preko gorskih grebenov in planot, ki so tudi večinoma gole in imajo precej kraški značaj. Za promet po kopnem torej zemlja nima ugodnih tal, samo ena glavna železnica teče iz Soluna pod Olimpom skozi sotesko Tempe v Tesali jo in, od tam preko 'Srednje Grčije v Atene in Pirej. P o d n e b je je sre do z e m s k o ; zaradi velikega izhlapevanja na morju je v poletni vročini zrak soparen in povzroča človeku močno znojenje in živčno vznemirjenost. Dežja pa poleti skoraj ni, zrak je čist, nebo vedno jasno in kakor morje temnomodre barve. Dež pada večinoma v plo¬ hah, največ pozimi in v pozni jeseni; reke, ki so razen Salam- vrije in Aspropotama vse kratke, imajo značaj hudournikov in se poleti čisto posuše; skono povsod vlada hudo pomanj¬ kanje vode. Nekoliko ostrejše je podnebje v Makedoniji, kjer piha pogosto mrzli severni veter (vardarac) in zapade včasih sneg. s* 116 Rastlinstvo je vedno zeleno, samo više v gorovju tnajdemo srednjeevropsko rastlinstvo. Gozdove so posekali, za to pa so skoro % površja pustinjske ali pa porastle z de¬ loma neprodirnim, vednozelenim bodečim grmičevjem, ki daje pašo kozam in ovcam. Največ rodovitne zemlje je v ravnicah Makedonije, Tesalije, Beocije, v zapadnem Peloponezu in na otokih, pa še ta je razen na otokih slabo obdelana. Prideluje se žito (vendar premalo in ga morajo uvažati), riž (v So¬ lunski okolici), oljčno olje (zlasti na Krfu), južno in drugo sadje, smokve, vino. Neka vrsta trte rodi drobno grozdje brez pesek (zlasti na Peloponezu in otokih), ki ga suše in prodajajo kot »k o r i n t e« po vsem svetu. Dat- Ijeva palma sicer raste, pa ne dozori. Bombaž uspeva okoli Seresa (ob Tahinskem jezeru v dolini Strume), tobak okoli Kavale in Drame. Živinoreja: goje ovce in koze, malo goveje živine (največ v Makedoniji); značilno je preseljevanje živine s poletne paše v gorah na zimsko pašo v toplejše nižine Tesalije in Makedonije. Znamenita je konjereja v Tesa- liji. tS v i 1 a r s t v o in č e b e 1 o r e j a je znatna, najvažnejši pa je za primorsko prebivalstvo ribolov. Rud ima Gr¬ čija malo; svinec in srebro se koplje v Atiki (na Lavriju), na Naksu se dobiva sin ir ek, na Paru in Pente- liku lomijo znameniti m a r m o r. Premoga in vodnih sil (zaradi suše) ni, zato je tudi industrija neznatna; bolj razvita je d o m a č a obrt. Pač pa je dežela ustvarjena za trgovino, ker ima jako ugodno lego napram Aziji in Afriki in polno dobrih pristanišč. Grk je rojen trgovec in mornar, pa je tudi primoran iti po svetu, ker ga domovina ne more prerediti. Prebrisan je in podjeten, da aiadkriljuje celo Armence in Žide. Izvažajo največ korinte, oljčno olje, tobak, vino, fige, svilo, volno in kože. Denarna enota je drahma, ki se deli na 100 lept (1 zlata drahma = 1 zlat dinar). Prebivalci *so pravoslavni Grki, ki so potomci sta¬ rih Helenov, pa precej pomešani s Slovani in Albanci. Slo¬ vanska plemena so se bila naselila celo do Peloponeza, kar pričajo še danes številna slovanska krajevna, rečna in druga imena. V Epiru in Tesaliji se Albanci helenizirajo, istotako v — 117 — kakor aromunski nomadi ali Kucovlahi, ki so polatinjeni stari Traki in govore rumunskemu podoben jezik. V nekaterih vaseh Makedonije bivajo kot »Cincari«, pa se ne baVijo s pastirstvom, ampak prihajajo v vsa balkanska mesta zlasti kot trgovci. V grški Makedoniji je še ok. 300.000 Jugoslo¬ vanov; Turki iz Trakije se izseljujejo, tudi Bolgare izpod¬ rivajo Grki. Grčija je bila do nedavna ustavna monarhija s kralji nemškega rodu. L. 1924. pa je revolucija odstavila kralja in Grčija je bila proglašena za r e p u b 1 i k o. V srednji Grčiji (Rumeliji ali Livadiji) leži na atiškem polotoku v mali ravnici ob vznožju slavne Akropole glavno mesto Atene (290.000 pr., novogrš. Athine). Atene so bile nekdaj in so zopet danes kulturno središče vseh Grkovi Polno je razvalin in ostankov najkrasnejših staro¬ grških stavb, zlasti na južnem In vzhodnem podnožju in po¬ bočju ter na vrhu Akropole, ki je v celoti najveličastnejši spomenik grške umetnosti (Tezejev tempelj, Propileje, Par- tenon, Erehtej itd.). Okolica Aten je precej pusta, samo ob¬ širen oljčni gaj se razprostira tja do morja. Atene imajo malo industrije. Do pristanišča Pireja (Piraieus; 130.000 pr.) pelje nad 6 km dolga železnica. V Pireju, ki je važno središče trgovine in prometa, je tudi več industrijskih naprav; ladje, ki vozijo v Levanto, se večinoma ustavljajo v njegovi izborni luki. Ugodna prometna lega je vzrok, da sta si te dve mesti zopet opomogli do današnjega procvita, dočim so skoro vsa druga, nekdaj tako slavna in mogočna grška mesta (Tebe, Šparta, Korint, Argos i. dr.) da¬ nes samo majhni, brezpomembni kraji. V srednji Grčiji, ob vhodu v Korintski zaliv je važno še pristanišče M i s so¬ lu n g hi (Mesolongion), kjer so postavili spomenik slav¬ nemu angleškemu pesniku in boritelju za grško svobodo, lordu Byronu (f 1. 1824). N a v p a k t (it. Lepanto) ob na jož¬ jem delu Korintskega zaliva je bil nekdaj henečanska trdnjava, na kar spominjajo še danes zidovi in stolpi (po¬ morska bitka 1. 1571). Ravno nasproti Navpaktu leži najvažnejše pristanišče južne Grčije, Pa tras (52.000 pr.), ki ima cvetočo trgovino s korintami. Korint je danes neznatno mesto (6000 pr., 118 v okolici vinarstvo), pač pa je važen 6 km dolgi medmorski prekop, ki veže Korintski in Eginski zaliv ter omogoča lad¬ jam iz Jadranskega morja, da se na poti v Pirej izognejo velikemu ovinku okoli Peloponeza. Ob rečici Rufiji na za¬ padli Moreje so izkopali razvaline slavne Olimpije, ki so jo kile rečne naplavine pokrile več metrov na debelo. Tri¬ polis je ife^jvečji kraj v Arkadiji in je po železnici zvezan s pristaniščem K a 1 a m a t a v rodovitni Meseni ji; Šparta ima samo 4000 prebivalcev. V Tesaliji leži na desnem bregu Salamvrije v žito- rodni okolici Larisa (21.000 pr.), važno prometno križišče (ob železnici Solun-Atene). Ob gorenjem Peneju je Tri¬ ka 1 a , ob poti na prelaz Zigos in dalje v Epir in Dolenjo Albanijo. Tam je največje mesto Janina (21.000 pr.) na polotočiču istoimenega jezera. V bližini so razvaline Zevso¬ vega proročišča Dodone. Važno je epirsko pristanišče Pre¬ veza ob vhodu v zaliv Arta. V grški Makedoniji je največje grško pristanišče 'S o - 1 u n (Thessalonikes, 170.000 pr.), za Carigradom najvaž¬ nejše tržišče Balkanskega polotoka; ima pa slabe pristaniške naprave. Njegova lega na južnem koncu znamenite prometne črte Beograd-Solun je jako ugodna za svetovni promet z Levanto in preko Sueškega prekopa z Indijo. Naša država si je pridobila s posebno pogodbo takozvano »prosto cono«, ki je v upravi naših oblasti in kjer se izkrcuje in vkrcuje naše blago brez plačevanja carine grškim carinskim uradom. Prebivalstvo mesta je jako mešano, grško, turško, bolgar¬ sko, ok. 100.000 pa je španjolskih Židov. Solun je rojstni kraj sv. Cirila in Metoda. Iz Soluna vodi železnica skozi Voden in Ostro'v o (ob enako imenovanem jezeru) v naš Bitolj. Ob gorenji Bi¬ strici leži K o s t u r (Kastoria) ob Kosturskem jezeru. V vzhodni Makedoniji sta sredi rodovitnih polj (riž, bombaž, tobak!) stari mesti S e r e s in D r a m a , ob obali pa prista¬ nišči O r f a n o in K a v a 1 a. V zapadni Trakiji je samo eno važnejše pristanišče, D e d e a g a č , ki naj bi bil prosta luka za Bolgarijo. Na Sveti gori (Atosu) je veliko grških, ruskih in bolgarskih sa¬ mostanov (več tisoč menihov), med njimi tudi slavni srbski 119 manastir H i 1 a n d a r , ki hrani znamenite slovanske sta¬ rine, zlasti rokopise. Otoki so večinoma rodovitni in gosto obljudeni; da¬ jejo olje, vino, suho grozdje, južno sadje. Najznamenitejši med Jonskimi otoki je K r f, ki ima jako milo in zdravo podnebje ter ,s svojo prirodam lepoto privablja veliko tujcev (mesto Krf 27.000 pr.). Najbolj obljuden in rodoviten je Zakint (z mestom istega imena). Med Kikladi je danes najvažnejši otočič Sira z izborno luko Hermupolis {= Hermovo mesto), ki je do nedavna še tekmoval s Pi¬ rejem. Maloazijski otoki Kos, Samos, Hi os, Mi ti¬ hi ni (stari Lesbos), L i mn os spadajo b Grčiji, dočim je končna usoda takozv. Dodekaneza (= dvanajstero- otoeja v obližju Koda), ki so ga Italijani zasedli, še neodlo¬ čena. Največji grški otok je K r e t a ali K a n d i j a , ki za¬ pira Egejsko morje proti jugu. Otok je gorat, ima pa milo podnebje ter je po dolinah in obalnih ravnicah zlasti na se¬ veru jako rodoviten; žito, olje, vino in južno sadje so naj¬ važnejši pridelki. Grški prebivalci otoka so se odlikovali v bojih za svobodo proti Turkom. Južna obala je težko pri¬ stopna in nima večjih pristanišč, severna pa ima važni pri¬ staniški mesti K and i a (Megalokastro) in Kan e a (vsako po 25.000 pr.). Albanija je nastala kot država šele po balkanski vojni 1. 1913., pa še •danes nima določene državne oblike in tudi meje niso še popolnoma urejene. Zavzema ozemlje zapadno od glavnih grebenov Pindskega gorstva in od Ohridskega jezera do morja; na severu sega preko dolenjega D rima na južna po¬ bočja Prokletij, do srede Skadarskega jezera in do dolenje Bojane, na jugu pa približno do črte Krf-Prespansko jezero. V tem obsegu meri 28.000km 2 in ima ok. 780.000 pr. Mediteransko podnebje sega od obale po do¬ linah rek prav pod pobočja najvišjih grebenov. Vednozeleno sredozemsko rastlinstvo pokriva zemljo, pobočja gora so porastla s pragozdi; le deloma so albanske gore gole in puste kakor Kras. Reke so naplavile obširne obrežne ravnice z obalnimi jezeri (lagunami) in močvirji, ki delajo podnebje 120 nezdravo (malarija) in ne nudijo dobrih pristanišč. Samo na jugu je obala strma in ima obširni Valonski zaliv ter naj¬ boljše albansko pristanišče Valono. Rodovitna zemlja je po obrežnih ravnicah (Musakija ob Semeniju) in po višjih do¬ linah in kotlinah, ki pa so zaradi pomanjkanja dobrih pro¬ metnih sredstev težko dostopna. Albanija nima železnic in le malo uporabnih cest. Poljedelstvo je kljub obilici rodovitne zemlje jako primitivno, prebivalci se bavijo veči¬ noma z živinorejo, zlasti ovčarstvom. Pri rod¬ nega bogastva, ki ga je baje veliko (les, rude i. dr.) ne znajo izrabljati; izvažajo samo nekaj soli, rib, volne, živine, kož, olja in tobaka. Albanija je edina dežela, ki nima papirnatega denarja, ampak upo¬ rablja samo zlat in srebrn denar. Albanci (tur. Arnavti, sami se imenujejo Ščiptare) se dele na mnogo plemen, ki so med setbo,j v vednih prepi¬ rih in bojih. Severna skupina so G e g i, južna T o s k i. Raz¬ likujejo se po narečjih, pa tudi po veri; večina je mohame¬ danska, manjšina pravoslavna (največ ob grški meji) in ka¬ toliška (na severu, n. pr. Malisori). Stari običaji in navade ■so še trdno ukoreninjeni, tako n. pr. krvna osveta. Orožje je Albancu veden spremljevalec. Albanski roparji (kačaki) vpadajo pogosto tudi v naše ozemlje in vznemirjajo zlasti Kosovo, Metohijo in druge kraje Južne Srbije, kjer prebiva več kot polovica albanskega naroda izven mej svoje države. Albanci so potomci in edini ostanki svobodoljubnih starih Ilirov; zaradi nepristopnosti dežele od morske kakor tudi od celinske strani se je mogel ohraniti ta bojeviti na¬ rod kljub nizki stopnji omike. Albanci so bili do balkanske vojne sicer turški podložniki, pa so se le malo brigali za turško vlado in upravo; davkov skoro niso plačevali, živeli so svobodno življenje gorskih pastirskih plemen. Sedaj si skušajo ob vednih nemirih in bojih urediti lastno državo »Ščipenijo«. Največje mesto je S .k a tl ar (Skutari, alb. Skodra, - 35.000 pr.), ki leži tam, kjer priteče plovna Bojana iz Ska- darškega jezera. Skadar je bil že v srednjeveški srbski (zet- ska prestolica!) in potem v turški zgodovini vedno zname¬ nito, utrjeno mesto. V balkanski vojni so ga združeni Črno¬ gorci in Srbi po junaškem obleganju osvojili (najbolj se je upiral utrjeni hrib Taraboš), pa so ga morali potem prepu¬ stiti novi Albaniji. Mesto je najvažnejše albansko tržišče, 121 zlasti za kože, ribe, volno in olje. Blizu izliva Drima je L j e š (Alessio), ob obali Sv. Ivan Meduanski, luka za Skadar. Nekoliko južneje je v hribih Kroja, domovina znamenitega albanskega junaka turških bojev Skenderbega. Dalje proti jugu leži ob obali pristanišče Drač (it. Durazzo, stari Dyrrhachium), »ključ Albanije«. Znamenita rimska cesta (Via Egnatia) je držala še v srednjem veku iz Drača preko Tirane, sedanjega glavnega mesta, v dolino Škum- bije ter preko Elba san a, najvažnejšega kraja v notra¬ njosti, v Bitolj in dalje preko Soluna v Carigrad. Danes ima Drač slabo, s peskom zasuto luko in nezdravo okolico. V južni Albaniji je najboljše pristanišče V a 1 o n a , »morska vrata v Albanijo«, ki jih pa obvladujejo Italijani z otoka Sasena ob vhodu v Valonski zaliv. Omeniti je še pristanišče S a u t i Q u a r a n t a (= 40 mučeniki) nasproti Krfu, v no¬ tranjosti pa mesto Argirokastron. 2. Apeninski polotok (Italija). Apeninski polotok je najmanjši izmed 3 južnoevropskih polotokov, a sega med vsemi najdalje proti severu. Njegova podolžna smer je obrnjena proti jugovzhodu. Zapadna obala je vobče bolj členovita. Italijo delimo na a) Severno ali Zgor¬ njo Italijo, b) pravi Apeninski polotok in c) italijanske otoke. A. Pokrajinska slika, a) Severna Italija sega do alpskih grebenov, tako da pripadajo vse alpske reke, ki se izlivajo v Jadransko morje, Italiji, le gorenji T i c i n o izvira in teče v Švici. Vsa zgornjeitalska nižina je bila nekdaj zaliv Ja¬ dranskega morja, (ki so ga polagoma zasuli alpski in apenin¬ ski dotoki. Radi ogromne množine proda dotokov in plitkosti severne Adrije traja to zasipavanje naprej in tako zraste vsako leto Padovo ustje za 70 do 80 m. Mesti Adrija, po ka¬ terem ima morje ime, in Ravenna sta ležali v starem veku ob morski obali, danes pa je Ravenna več km oddaljena od obale. Zapadnih Alpah meji Italija na Francijo in Švico, zato so italijanska le ona pobočja, ki se spuščajo proti Padovi nižini, v celoti samo L i g u r s k e A1 p e , ki se razprostirajo ob zapadni obali Genovskega zaliva. Glavna severnoitalska reka je Pad (Po), ki izvira vMonte V i*s o, najvišjem vrhu K o t i š k i h Al p. Pad zasipava svojo .strugo v toliki 122 meri, da teče v spodnjem delu više kot je ravnina v obližju in da ga morajo do 400 km od ustja navzgor zajeziti. Vselej se - ne posreči obvarovati okolico povodnji, zato se ga večje nasel¬ bine v spodnjem teku vobČe ogibljejo. Tudi Padovi pritoki — kakor gornjeitalske reke sploh — prinašajo ogromno proda, ki tvori čestokrat širok bel pas na obeh straneh ozke struge; tako se zapredi dosti rodovitne zemlje in take reke so tudi za promet velika ovira. Med njimi je gosto omrežje p r e k o p o v. * Padova pritoka iz Alp sta Dora R i p a r i a in Dora B a 1 1 e a , med katerima se dvigajo G r a j i š k e A1 p e. Iz doline Dore B a 11 e e vodi v gorenjo dolino Rodana pre¬ laz Vel. Sv. Bernarda (2470 m), ki loči gorsko skupino z najvišjim alpskim in obenem mejnim vrhom Italije in Fran¬ cije, M o n t B 1 a n c (Monte Bianco, 4800 m) od P e n i n s k i h ali V a 1 i š k i li A1 p z vrhovi Monte Rosa (čez 4600 m) in Matterhorn (4500 m). V Tes inskih Alpah izvira Ti¬ či n o , ki teče skozi Lago Maggiore (z mičnimi Boromejskimi otoki). V Vzhodnih Alpah, ki jih deli od Zahodnih črta od Bodenskega jezera do Lago Maggiore, izvirajo Adda, ki teče po vinorodni dolini V el tli n (Val Tellina) in skozi Lago di Como, O g 1 i o , ki prihaja iz Lago d’ Iseo ter M i n - c i o , odtok največjega — Gardskega — jeze r a. Med Veltlinom, Comskim jezerom in Ogliom se razprostirajo Bergamske Alpe, tako imenovane po mestu Bergamo. Iz Apeninov priteče Tanaro. Gornjeitalska jezera so po¬ dolgovata, globoka in slove po krajevni lepoti ter po .-ugodnem podnebju; zato jih poseča posebno spomladi in jeseni mnogo tujcev. Za Padom je A d i ž a največja severnoitalska reka, ki prihaja izpod prelaza Reschen-Scheidecka in teče v dolnjem teku vzporedno s Padom. Iz južnega alpskega pasa prihajajo Brenta, Piave, T a g 1 i a m e n t o , čigar pritok Bela (Fella) izvira zahodno od Trbiža, in Soča iz Trente. Te reke se zlivajo v lagune. Jadransko obal obliva morski tok, ki zadržuje nasipine imenovanih rek; tako nastanejo obalni na¬ sipi (1 id i, edn.: 1 i d o); za njimi se zbira slana voda v obal¬ nih jezerih (lagunah). Sčasoma zasujejo reke stare lagune, nastanejo pa nove. Lagune se razprostirajo od izliva reke Soče do Padovega ustja. Slavne Benetke leže na otokih v 123 takih lagunah, a ker je nevarnost, da morje zasuje pristanišče, ga sproti poglabljajo. Zato so vse reke, ki se izlivajo blizu Benetk, zlasti Brento, zajeli v prekope in jih tako napeljali zunaj Benetk v morje. Čeravno omejujejo severno Italijo visoka pogorja, jo vendar spaja več železnic z Zahodno in Srednjo Evropo. Iz Bodanovega porečja drži železnica skozi predor pod prelazom M t. C e n i s k Dori Riparii (zveza s Francijo); od zgornjega Rodana skozi S i m p 1 o n (predor je 20 km dolg, najdaljši na zemlji; zgradili so že drugi vzporedni predor) k Lago Mag- giore (zveza s Francijo in zahodno Švico); s porečja Rena skozi predor pod prelazom St. Gottharda (15 km, še na švi¬ carskih tleh) k Ticinu (zveza s porensko Nemčijo in Švico); preko Brennerja ob reki Adiži mirno Verone ali po Suganski dolini ob Brenti (zveza z Berlinom in Monakovim); oh Beli po Kanalski dolini mimo Pontablja (najkrajša zveza Dunaja z Italijo preko Trbiža); po nameravani Predelski železnici bo zveza s Trstom;, iz naše države pelje proga skozi Bohinjski predor in po južni železnici preko Rakeka proti Postojni. b) Apeninski polotok v ožjem pomenu in c) italijanski otoki. Apenini so dali Italiji vitko obliko. Z Alpami jih veže prelaz Col di Al tare (skoro 500 m) blizu Savone ob Genov¬ skem zalivu. Najvišji so v razoranem apneniškem sklopu A b r u z z o v , kjer se dviga G ran Sasso d’Italia (»Velika italijanska skala«) čez 2900 m, torej nekaj više ko naš Triglav. Iz Kalabrije, najbolj južnega polotoka italijan¬ skega, segajo Apenini onkraj Mesinskega zaliva še v severno Sicilijo. V srednji Italiji se približajo Apenini jadranski obali, zato ni tam prostora za večje reke. Ostroga »italskega čevlja«, polotok G a r g a n o , je pogoi'je zase, nekdanji otok, ki je pozneje zrastel z italijanskim trupom. Polotok Apu¬ lija obsega pustinjsko ravan, nad katero se dviga nerodo¬ vitna kraška planota. Južnozahodno od Apeninov pa so rav¬ nine, nad katerimi se vzpenjajo krajša nizka pogorja, ki jim pravimo s skupnim imenom Subapenini. Tu tečeta dve večji reki: Arno in Tibera (Tevere). Zahodna obala je večinoma n : zka. Južno od izlivov ime¬ novanih rek se razprostirajo velika močvirja, m a r e m e ; tod je mnogo tnušic, ki povzročajo nevarno mrzlico, malarijo. 124 Tako močvirje je P o n t i n s k o južno od Rima. V novejšem času skušajo ta svet osušiti. Tirensko morje je v svojem južnem delu nad 3500 m globoko, robovi pa so precej plitvi; nastalo je vsled velikanskega udora; ob robovih udora je privrela iz Raz¬ poki in lava. Zato nahajamo ob vzhodni in južni obali Tiren- skega morja največje evropske ognjenike, a hkrati je tukaj tudi torišče pogostih in silovitih potresnih katastrof. Neka¬ tera srednjeitalska jezera so nastala v žrelih nekdanjih ognje¬ nikov, n. pr. ona v Albanskem pogorju južno vzhodno od Rima. Najbolj sloveči vulkan je V e z u v (Vesuvio, ok. 1200 m) blizu Napol ja. Do 1.79. po Kr. je veljal kot ugasel ognjenik, takrat pa je začel bruhati s tako silo, da je zasul ob vznožju mesta Pompeje, Stabije in Herkulanej. Pompeje so začeli v 18. stol. izkopavati izpod pepela in so jih sedaj že skoro do cela odkrili. Izmečki vulkanov so raznovrstni: goreča lava, ki se pozneje strdi, vodna para, pepel, manjši (1 a - pi 11 i) in večji kamni (vulkanske bombe) in vul¬ kanski groh (vodna para pomešana s pepelom in lavo). Zahodno od Napol ja pri mestu Pozen oli so P 1 e g r e j - ■s k a polja, gričevje iz vulkanskih kamenin; tu se dvigajo iz žrel žveplene in druge pare. Najvišji delujoči italijanski ognjenik je E t n a (čez 3200 m), čigar vulkansko pobočje nosi veliko malih vulkanskih stožcev. Trije delujoči ognjeniki se nahajajo tudi na Liparskih otokih, med njimi Stromboli. Gorati sta tudi Sardinija in Elba. Gornja Italija ima precej kontinentalno podnebje; zima je še dosti mrzla, tako da sta tod sneg in led neredka gosta, a poletje je zelo gorko, zato uspeva v Padski nižini riž. Le ob severnoitalijanskih jezerih, v dolini Adiže in ob Rivieri, t. j. na obali Genovskega zaliva, je zima zelo mila, ker so te pokrajine po visokih gorah zavarovane pred mrzlimi vetrovi; zato so nastala tukaj slovešča zimovišča. Srednja in Južna Italija, primorska Goriška in Istra imajo sredozemsko podnebje, t. j. milo zimo, vroče poletje (v Napolju n. pr. včasih 4, v Siciliji 5 mescev ne dežuje). Radi tega je tu pod jasnim južnim nebom rastlinstvo povsem drugačno ko pri nas. Naših senčnatih gozdov ni, pobočja gora so ali gola ali pokrita zmakijami (macchia), t. j. z 125 gostim grmičevjem iz lovora, mirte, šipka, brinja, jagodovea in drugih majhnih dreves, ki imajo debelo, svetlikajoče se listje, da jih obvaruje večmesečne poletne suše; to so tafco- zvani debelolistovci (prim. lovor!). Ob potokih pa raste oleander z rdečim cvetjem. Tudi pritlikave palme so po Italiji zelo razširjene. Za italijanske pokrajine sta posebno značilni vitka temnozelena cipresa in košata, strehi po¬ dobna pinija, neka vrsta borovca, čigar sadove (pignoli) uživajo. Iz Amerike so prinesli v Južno Evropo dvoje bodi¬ častih rastlin, a g a v o in o p u n c i j o , neko vrsto kaktusa. Poleg košatih gozdov pogrešamo tudi prave sočnate travnike. Radi suhega poletja je tudi živalstvo v Južni Evropi drugačno. Govedo in konji so vedno bolj redki; namesto njih se pase po bornih pašnikih drobnica (koze in ovce) in za tovor¬ jenje in vprego služita osel in m u 1 a (m e z e g). Po sred- njeitalskih maremah imajo bivole. B. Kulturna slika. Severna Italija je zelo rodovitna. Polje ni tam talko enolično kakor pri nas, ker so njive zasa¬ jene z bresti, po katerih se vije trta, in z murvami, ki dajejo listje za sdiloprejke. Najvažnejša kulturna rastlina tod je riž, ki zahteva obilo poletne vročine in vlažnosti. Zelo raz¬ širjena je turščica, ki daje Lahom priljubljeno polento, ter pšenica (makaroni!) Vsa Italija slovi po vinu in o 1 j u , ki služi prebivalstvu kot navadna zabela. Agrumi, to so oranže in citrone, uspevajo že ob gorenjeitalskih jezerih, največ pa v Južni Italiji in Siciliji. Planinski pašniki se¬ vernoitalijanskih Alp omogočujejo govedorejo, severna Lom¬ bardija slovi po finih sirih (gorgonzola, parmezan). Ribi¬ štvo hrani mnogo I talijanov. . R u d n i n ni Italija posebno bogata. Pri Carrari v severnih Apeninih kopljejo naj¬ boljši marmor na zemlji, ki ga rabijo po vsem svetu za kipe in stavbe. Otok E 1 b a hrani železo, 'Sardinija cink in svinec, Sicili ja pa daje največ žvepla med vsemi deželami na zemlji. Premog ima Italija samo v Istri v K a r p a n u pri Labinu. 'Severna Italija ima zelo razvito obrtnost, posebno svilarstvo, pa tudi ostala tekstilna obrt je pomembna. Železninska obrt, izdelovanje okraskov iz zlata, mozaika in koralj napreduje. 126 Italija je ustavno kraljestvo, ki obsega 311.000 km 2 (toliko kot Vel. Britanija) in ima 39 milij pr., torej je zelo gosto obljudena (125 na km 2 ). Kraljestvu prištevamo ves polotok razen male republike San M arino (le 61 km 2 ) v severnih Apeninih. Izmed bližnjih otokov pripada Kor¬ zika Franciji, otočje Malta pa Angleški. Prebi¬ valci so povečini vsi Italijani in katoliške vere. Le v zahodnih Alpah prebiva nekaj Francozov, v nekdanji južni Tirol¬ ski nekaj N e m c e v , na severovzhodu 360.000 Slovencev in 150.000 Srbohi vato v. Beneški Slovenci (35.000) prebivajo po (livnih alpskih dolinah pod Kaninom in Matajurjem skoro do Čedada (Civi- dale). Največ jih je v dolini Nadiže (Natisone); tja drži cesta iz soriškega trga Kobarida. Njih narečje je slično goriškemlu, bolj tuje pa je v rezijanski dolini pod Kaninom. Italijani so precej ubožni, ker je država zelo gosto ob¬ ljudena in ker so kmetje le najemniki. Zato se vsako leto mnogo Italijanov izseli. Na tisoče jih gre v sosednje dežele, kjer si posebno kot zidarji dosti prislužijo. Le po bogatih mestih severne Italije so razmere ugodnejše. Italijanska de¬ narna enota je lira, ki ima 100 centezimov. a) Zgornja Italija. Pokrajine: 1. Benečija (Veneto) in 2. Julijska Benečija (Venezia Giulia), ki obsegata ves svet od M i n c i a do Tri¬ glava in Nanosa. Glavno mesto so slavne Benetke (Venezia, 170.000 pr.); pravih ulic tu ni, promet se vrši naj¬ več po ladjicah (gondolah), ki švigajo po ozkih kanalih. Mesto leži na več ko 100 otočičih in mnogo hiš je zgrajenih na pod¬ morskih kolih. Tu ni drdrajočih voz, niti konj in ne psov. Nekdaj so.bile Benetke slavna ljudovlada in na te čase spo¬ minjajo krasne cerkve in palače ob C a n a 1 e grande in na trgu sv. Marka, kjer se dvigata cerkev sv. Marka (lev evangelista Marka je beneški grb) in doževa palača (dože je bil predsednik beneške republike). Lido vzhodno od Benetk je sloveče morsko kopališče. P a d o v a slovi po starodavnem vseučilišču (Padova la dotta == učena P.). Odtod drži želez¬ nica v Vicenzo in dalje v Verono ob Adiži. (Severo¬ vzhodno Beneško imenujemo Furlanijo (Friuli), po na¬ rečju, ki ga tod govore in ki sega do dolenje Soče. Največje 127 mesto je Vide m (Udine), križišče železnic v Trbiž in Gorico. Po rapallski pogodbi z dne 12. nov. 1920. spada pod Italijo tudi slovenska Goriška, h r v a t s k a Istra in del Notranjske, tako da gre meja od Peči v Karavankah na Jalovec v Julijskih Alpah, po glavnem grebenu Triglavskega gorovja na Porozen in Blegaš, vzhodno od Idrije na cesto Hotedršica-Planina, dalje nad Cerkniškim jezerom ob vzhod¬ nem pobočju Snežnika' in do morja tako, da pripadata Kastav in Sušak Jugoslaviji, Reka pa Italiji; po morju je meja vzhodno od Cresa in Lošinja. Italiji pripada še Z a d e r z bližnjo okolico in od dalmatinskih otokov L a s t o v o in Palagruža. Po takozvanem »prijateljskem paktu« med našo državo in Italijo (1. 1924.) se je samostojna državica Reka pridružila Italiji. Na tem ozemlju prebiva nad pol mili¬ jona Jugoslovanov. Edina večja reka je Soča, ki prihaja iz Trente; od Predela prihiti mimo Bovca vanjo K o rit¬ ni c a , v Tolminskem kotlu dobi I drij c o z Bačo, teče mimo Kanala in pri Solkanu poleg Gorice stopi iz ozke struge v 'Soško ravan; ob vznožju Komenske planote se steka vanjo Vipava, blizu G r a d e ž a se izliva v morje. V Istri so le manjše reke (Mirna, Rasa). Podnebje je razen na planotah sredozemsko. Primorje ima mile zime in vroča poletja. V nižinah je svet jako rodoviten: Vipavska do¬ lina, Furlanija, Brda in »rdeča Istra« .pridelajo veliko vina, zgodnjih sadežev in sadja (oljka!), manj žita; alpski svet gor¬ nje iSoške doline ima precej govedoreje in zato mlekarstvo (bovški .sir). Kraške in malo porastle so Trnovska pla¬ nota, Hrušica z Nanosom (1300 m) in kamenita Komenska planota med Vipavsko dolino in Tržaškim zalivom, iki prehaja na jugovzhodu v Čičarijo z Učko (1400 m); najvišja planota je skupina Snežnika z vrhom Snežnikom (1800 m). Največje mesto J u 1 i j s k e B e n e č i j e je Trst (240.000 pr., od teh-56.000 Slovencev), pristaniško in trgovsko mesto, ki pa mora brez zaledja zaostati in propasti; zato sku¬ šajo Italijani pritegniti promet Avstrijske in Češkoslovaške republike k Trstu s tem, da nameravajo zgraditi Predelsko železnico od .Sv. Lucije in Tolmina do Trbiža. Važna mesta so še Pulj (50.000 pr.) kot vojno pristanišče, Gorica (26.000), 128 Tržič (Monfalcone, ladjedelnica), G r a d e ž , Opatija, V o 1 o s k o kot morska kopališča, Postojnas slovito jamo in Idrija z živosrebrnim rudnikom. Jezikovna meja med Slovenci in Lahi gre ob vznožju Brd do Gorice, od tam ob Soči in ob vznožju Komenske planote k morju. Z vso silo delajo Lahi, da zatro med našimi rojaki vsako narodno giba¬ nje in da jih raznarodijo. Veliko ljudskih šol je zaprtih, sred¬ nje šole, tudi realko v Idriji so ukinili, obstoja še takozvano učiteljišče v Tolminu. Reka (nad 50.000 pr., večina Jugoslo¬ vanov, dasi jih ital. statistika ne priznava) ima izborno pri¬ stanišče, je imela tudi živahno trgovino in industrijo, ne more pa prospevati, ker je ločena od naravnega jugoslovanskega ozadja. 3. Tre n tinska Benečija (=J užna Tirolska) je po Saint-G ermainski pogodbi z dne 10. sept. 1919. pripadla Italiji. To je porečje Adiže, tako da dela mejo glavna alpska razvodnica od Reschen-Scheidecka do Brennerja (1370 m) in Dreiherrenspitza (3500 m); od tam gre meja na Toblaško polje, severovzhodno od Innichena preko gornje Drave na greben Karnskih Alp in severovzhodno od Trbiža na Peč v Karavankah. 'Svet je jako gorat in le doline so poseljene. Tu se dvi¬ gajo na desni strani Adiške doline A d a m e 11 s k a in O r t - 1 e r s k a (Ortler 3900 m) skupina, na levi pa po svoji naravni lepoti znani in od tujcev jako obiskovani D o 1 o - miti. Glavna reka je A d i ž a , v katero se blizu Božena izliva Eisack, ki priteče po ozki soteski od Brennerja in ki dobi pri B r i x e n u R i e n z o iz Pustriške doline. Adiška in sosednje doline imajo mile zime, tako da so tukaj nastala mnoga zdravilišča in zimovišča, kakor M e r a n ob gornji Adiži in G r i e s pri Bozenu, Arco, Rivaob Gardskem jezeru, Roncegno, Levico, Caldonazzo v S u g a n s k i dolini. Vinska trta, sadje, oljka, murva in ob Gardskem jezeru celo gaji pomaranč in citron pričajo o toplem podnebju. Prebivalstvo je pretežno italijansko (v dolomitskih dolinah prvotno, romansko, t. zv. »L a d i n c i«), le v severnih predelih, v Vintsehgauu, ob Eisacki in Rienzi bivajo Nemci. Največji kraj je Trento (Trident, 35.000 pr.); R o v e r e t o je središče svilarske industrije. Ena 129 železnica pelje preko Brennerja, druga pa po Pus tri »ki dolini v dolino Adiže; od te se pri Tridentu cepi Valsuganska proga. 4. Najbogatejša italijanska pokrajina je Lombar¬ dija (imenovana po narodu Langobardov) med Minciom in Ticinom s cvetočim poljedelstvom, obrtnostjo in trgovino; zato je zelo gosto obljudena. Glavno mesto Milan (718.000 prebivalcev) je za Napoljem največje italijansko mesto, po obrtnosti, trgovini in denarnem prometu pa je najodličnejše, v kraljevini; posebno slovi svilarstvo. Mesto ima ponajveč moderne zgradbe, a pomembno je bilo v srednjem veku in na to dobo spominja slavna milanska stolna cerkev, ki jo krasi cel gozd mramornatih stolpičev in kipov. Nekdanje glavno mesto Lombardije je bila P a v i a z vseučiliščem. Po izdelo¬ vanju gosli je znana Cremona ob Padu. Man tu a v močvirjih Mincia je sloveča trdnjava. Po železni obrtnosti slovi Brescia v prekrasni legi zahodno od Gardskega jezera. 5. P i e m o n t (t. j. »na vznožju gora«) zahodno od Ticina je manj rodovitna pokrajina, a je bila jedro in začetek seda¬ nje italijanske kraljevine. Glavno mesto Turin (Torino, 500.000 pr.) leži tam, kjer dosega cesta z Mt. Cenisa Pad. 6. E mili a je trikot med Padom, Adrijo in Apenini; imenovana je po rimski cesti »via Aemilia«; v njeni smeri gre tudi zdaj del važne železnice iz Milana v Apulijo. Začenja se pri Piacenzi, kjer je zadnji lahki prehod čez Pad; dalje proti vzhodu je Pad preširok in njegovi bregovi so preveč močvirni. Cesta pelje nato čez Parmo in M od e no v Bologno, že v srednjem veku sloveče vseučiliško mesto, hkrati križišče z železnico Trbiž-Rim. Via Aemilia se končuje pri morskem kopališču Rimini. V rimskih časih je slovela kot pristanišče Ra v en n a. Močvirnata obal je redko naseljena. 7. Najmanjša, toda najgosteje obljudena severnoitali¬ janska pokrajina je Ligurija ob Genovskem zalivu. Glavno mesto G en o v a (300.000 pr.) je prvo italijansko ob¬ morsko tržišče; odtod drži železnica preko Apeninov v Pad¬ sko nižino in dalje v alpske doline, kjer pelje ena proga v predoru čez Simplon, druga preko iSv. Gottharda. Tako je Genova tudi pristanišče za Švico in del Južne Nemčije. Mesto 9 130 leži amfiteatralično, skoraj v polkrogu o a strini obali. Naj- večje italijansko vojno pristanišče je S.p e z i a ob globokem prirodnem zatonu. Ligurska obala, posebno zahodno od Ge¬ nove, slovi po mili zimi, prekrasnem rastlinstvu in krajevnih čarih; to je znamenita Riviera. Najodličnejša kopališča so že na Francoskem; med italijanskimi je znano San Remo; odtod in iz okolice pošiljajo v zgodnji spomladi cvetlice na razne kraje. b) Srednja Italija. Pokrajine: 1. T o s c a n a obsega rodovitne predele severnega Sub- apenina, le obala je močvirnata. V prijazni pokrajini ob Arnu leži F i r e n z e (250.000 pr.), ki slovi po krasnih cerkvah, pa¬ lačah in umetniških zbirkah, ki so jih nekdaj nabrali vladarji tega mesta. Firenze je tudi domovina velikih pesnikov in umetnikov. Na glasu je slamnikarstvo. Nekdanje pristanišče ob Arnu, Piša (s slovečo cerkvijo in poševnim stolpom), ni več pristopno za parnike. Sedanje toskansko pristanišče je Livorno. 2. Lacij (ital.: Lazio, lat.: Latium) je v svojih zdravih goratih predelih gosto naseljen — kakor Albansko gorovje in griči krog Tivolija vzhodno od Rima — dočim je ravnina na obeh straneh spodnje Tibere, takozvana Campagna d i Roma, pusta in neobljudena; ponekod je ogrožena po malariji. Obala je nizka in nečlenovita; večjih pristanišč ni. Glavni dohod v notranjščino je ob Tiberi in ob tej reki leži R i m (Roma) na 11 (v starem veku na 7) gričih. Mesto leži v sredini zahodnoitalijaneke obale, v središču Italije in v sre¬ dišču Sredozemskega morja. Na slavno zgodovino vseh dob spominjajo znamenite stavbe, kakor Panteon, ostanki rim¬ skega Fora, Kolosej in Angeljslti grad iz starega veka; v 16. stoletju je bila zgrajena cerkev sv. Petra, največji katoliški božji hram, poleg njega pa vatikanska palača z bogato knjiž¬ nico in s Sikstinsko kapelo. Papež je neodvisen (suveren) vla¬ dar in kot takemu mu pripadata Vatikan in Lateran (cerkev s palačo). Ostali Rim pa je od 1. 1870. združen s kraljevino Italijo; kralj biva v Kvirinalu. Sedaj ima »večno mesto« skoro 700.000 pr. in je 3. mesto države. 3. Ob gornji Tiberi je U m b r i j a , ob vzhodni obali so Marke (Marche) s pristaniščem Ancono (hrv. Jakin). 131 Južno od Jakina je sloveča božja pot L o r e t o. V A b r u z - z i h ter v pokrajini M o 1 i s e ni velikih mest. c) Južna Italija je bila skozi stoletja zanemarjena; ljud¬ stvo je tod manj izobraženo ko v severnih pokrajinah kralje¬ vine, zato vlada tam precejšnje uboštvo. 1. Po lepoti in rodovitnosti slovi od nekdaj Kampa- n i j a (Campania). Glavno mesto je N a p o 1 j (Napoli 780.000 prebivalcev), po številu prebivalcev največje italijansko mesto in drugo največje pristanišče. Lega Napolja je prekrasna. Na jugovzhodu se dviga Vezuv, čigar vznožje fcrase vinogradi, vasice in mesteca; vulkanska tla so zelo rodovitna. Napoljski zaliv je lepo zaokrožen; nasproti Sorrentskemu polotoku se dviga iz morja mični otok Capri s slovečo »modro jamo«, njemu nasproti pa je otok Ischia z ugaslimi ognjeniki. Južno od iSorrenta je Salem s ki zaliv. Mesto Salerno je slovelo v srednjem veku po medicinski šoli. 2. Apulija (Puglie) je v notranjih nerodovitnih pre¬ delih zelo redko obljudena, ob vsej obali pa je gostota prebi¬ valstva velika. Največje mesto je Bari (130.000 pr.), ki v zadnjem času kot pristanišče zelo napreduje. Železnica, ki drži iz Milana preko Bologne v Ancono in dalje ob Jadranski obali, se končuje v Brin diši ju, kjer je važna postaja za parnike, iki vozijo v Egipet, na Balkan ali skozi Sueški prekop v Vzhodno Afriko ter Južno Azijo. T a r a n t o (stari Tarent) je zdaj vojno pristanišče. 3. Basi lica ta je gorata, zelo ubožna pokrajina, naj- redkeje (49 na km 2 ) obljudeni del polotoka. Tudi Kala- b r i j a je ubožna; glavno mesto je R e g g i o d i Calabria (43.000 pr.) ob 3*4 km ‘širokem. Mesinskem prelivu. d) Italijanski otoki. Sicilija je najvažnejši otok Sredozemskega morja (25.700 km 2 ). V starem veku je slovela kot žitnica, danes bolj po vinu (Maršala na zahodni obali!), olju in posebno po agrumih. Gospodarske razmere kmetov so neugodne in tudi v pokrajinah, kjer kopljejo žveplo, vlada uboštvo. Dečki nosijo tovore te rudnine po stopnicah iz 200 do 300 m globokih jam ter jih nalagajo oslom; največja rudišča za žveplo so v G-ir gen ti ju. Na slavno preteklost otoka spominjajo krasni zgodovinski in umetniški spomeniki iz grške, rimske, arabske, normanske in štaufovske dobe. Naj- 182 večje sicilsko mesto v starem veku, S i r a k u z e , so zdaj tolike ko Ljubljana. Glavno mesto Palermo (400.000 pr.) leži na vznožju apnoniških gora, sredi rodovitnih gajev, ob prekrasnem zalivu »Zlate školjke« (Conca d’oro). Eno naj¬ boljših pristanišč ima M e s s i n a (170.000 pr.), ki jo je 28. dec. 1908.1. razdejal potres; takrat je uničil v mestu do 80.000 ljudi, polovico tedanjega prebivalstva in zahteval v bližnji okolici ravno toliko žrtev. Ob vznožju Etne in ob robu največje sicil¬ ske ravnine leži Catania (250.000 pr.). Sardinija (24.100 km 2 ) je le malo manjša od Sicilije, a nima niti nje¬ nega prebivalstva. Sardinija ni bila nikoli posebno pomembna v zgodovini; leži zunaj svetovnih prometnih cest, je malo ob¬ delana in v nekaterih delih po malariji okužena; ima le malo mest in nobeno nima 100.000 pr. Glavno mesto je C a g 1 i a r i. Sardinsko ljudstvo je ohranilo še dosti starih običajev. Blizu toskanske obale leži otok E1 b a , ki hrani precej železne rude. Maltsko otočje, ki straži prehod iz zahodnega v vzhodni del Sredozemskega morja, je angleško. Otoki so zelo gosto obljudeni; prebivalci govore mešanico italijanščine in arabščine. Glavno mesto La Valettaje močno utrjeno. Izvažajo zgodnji krompir in južno sadje. Korsika je francoska. 3. Pirenejski polotok. Kaitera sta južni in zahodni skrajnik? Katero pogorje loči polotok od Francije, kateri preliv od Afrike 1 ? Kako je široki Koliko je ura na zahodnem’ s krajniku, kadar je v šolskem kraju poldan? a) Pokrajinska slika. Pirenejski polotok, največji izmed vseh treh južnoevropskih polotokov, veže Evropo z Afriko tako kakor Balkanski z Azijo. Pirenejski polotok je kakor Afrika malo razčlenjen; tudi tukaj prevladujejo planote. Večji del polotoka obsega Iber¬ sko višavje, ki ga deli Kastilsko razvodno gorovje (nad 2600m), obstoječe iz več vzporednih pogorij, na višjo Sta¬ ro k a s t i 1 s k o (povprečno 800 m) in na nižjo Novaka- stilsko planoto (povprečno 600m); prvo namaka D u e r o, drugo Tajo (izg. j = h) in Guadiana. Južni rob Novokastilske planote se imenuje S i e r r a Morena 133 (»temno pogorje« po temnem gozdu in grmovju); kot pogorje se vidi iz Andaluzijske nižine. Ibersko obrobno .po¬ gorje omejuje Ibersko višavje proti kotlini ob reki E B r o , ki je pa po K a t a 1 o n s k e m gorovju ločena od obale, tako da si je moral Ebro v prečnici izdolbsti pot do morja. Enako leži južno od Iberskega višavja Andaluzij¬ ska n iž in a ob Guadalquiviru (izgov. qu — k). Onstran kotline ob Ebru se dviga velegor je Pirene- j e v ; najvišji vrh je OP i c o de A n e t o (3400 m) v skupini Maladetta (= prokleto gorovje, prim. Prokletije, mejno go¬ rovje med našo državo in Albanijo). Nekoliko nižji je Mont P e r d u (izgov. Mon Perdii). Pireneji so manj prehodni ko Alpe in nimajo globokih prelazov; v starih časih so navadno hodili preko prelaza Ro ne e s v a 11 e s (izgov. Ronsesvaljes), danes pa se obe železnici, ki držita iz Francije v Španijo, ogibata tega vele¬ gor ja ter ga obideta od zahodne in vzhodne strani. Vendar pa so v najnovejšem času prevrtali srednji del Pirenejev v treh predorih, ki vežejo obe pobočji tega gorovja. Pireneji imajo le majhne ledenike in radi suhega podnebja dosti manj go¬ zda in pašnikov ko Alpe. Proti Franciji padajo bolj strmo ko proti jugu, zato jih prištevamo Pirenejskemu polotoku, ne Franciji. Značilne so na severni strani Pirenejev globoke do¬ line, ki jih zapirajo v obliki polukroga navpične stene/ gora; zaradi zaokrožene oblike jih imenujejo Francozi cirkuse (cirque, izgov. sirk); najlepši je Cirque de G a v a r n i e južno od sloveče božje poti L o u r d e s. 2 Zahodni podaljšek Pirene¬ jev je A s t u r s k o - k a n t a b r i j s k o pogorje (nad 2600 m). Onkraj Andaluzijske nižine se dviga Andaluzijsko v e 1 e g o r j e , čigar najvišji del je S i e r r a Nevada (= iSneženo pogorje) z vrhom M u 1 h a c e n (izgov. Mulasen, 3500m); za Alpami je to najvišje evropsko gorovje. Tako kaže navpična izobrazba Pirenejskega polotoka nekako sorazmernost: v sredini višavje, na severu in jugu nižina in velegor je. •Kakor v Afriki prestopajo reke tudi na Pirenejskem polotoku v brzicah in slapovih v nižino ob morju in niso * Podobne doline se nahajajo na severni strani Julijskih in Kamniških Alp, na pr. Vrata in Logarska dolina. 134 plovne, ker jim primanjkuje vode; edino Guadalquivir teče skoro samo po nižini, ima več vode in je zato za plovbo naj¬ bolj poraben. Ker prinašajo deževje zahodni vetrovi, se iznebe svoje vlage v obrobnih pogorjih Iberskega višavja. Zato imajo po¬ krajine ob severni in zahodni obali Pirenejskega polotoka vlažno oceansko podnebje, na planotah notranjščine pa pri¬ manjkuje padavin; tu je podnebje £elo suho in celinsko; v Kastiliji imajo po zimi sneg in led, poleti pa je vročina ne¬ znosna. Do 28° C je povprečna julijska toplina v Madridu in pregovor pravi: »V Madridu je 9 mescev zima in 3 mesce pe¬ kel.« Dočim nahajamo v Kantabrijskem gorovju in v Galiciji še velike gozdove in pašnike, tako kakor v Srednji Evropi, sta obe Kaistilski planoti pustinji, 3 kjer čestokrat ne raste nič drugega ko e s p a r t o ; najbolj pusta je skoraj neoblju¬ dena La Mancha (izgov. ch = č). Tudi gorovja so največ gola, le vednozeleni hrasti tvorijo ponekod gozdove. Pustinja je tudi kotlina ob Ebru, ker vzamejo njena obrobna gorovja vsem morskim vetrovom vlago. Pustinjsko podnebje sega tudi do obale Sredozemskega morja, toda zima je tukaj mila. Andaluzija in pokrajine ob južnem vznožju Andaluzijskega gorovja do rtiča de la Nao so najgorkejši predeli Evrope in spominjajo na bližnjo Afriko; v Malagi n. pr. znaša po¬ vprečna letna toplina skoro 18° C. Tod uspeva datljeva palma, sladkorjev trst in bombaževec. Tudi afriške živali srečamo tu, n. pr. ihnevmona, kameleona, beloglavega jastreba in na G ibraltarskem polotoku celo opice. b) Kulturna slika. Kraljevina Španija. Španija obsega skoro 500.000 km 2 . Prebivalstvo živi zlasti od poljedelstva. Po pustinjskih predelih je to mogoče z umetnim namakanjem zem¬ lje. Reke, ki prihajajo s sosednjih gora v ravnino, zajezijo in razdelijo na posamezne vodne žile, kakor če razpredemo vrv na tanke niti. Ti vodotoči tečejo po suhem polju in z ne- 3 Letna padavina znaša ponekod le 275 mm, v Ljubljani pa 1400 mm. 135 štetimi zajemalnimi kolesi ter drugimi črpalnimi pripravami dvigajo ljudje in živali vodo kvišku, da namoči više ležeče njive. Taka umetno namočena ravnica se imenuje h u e r t a (lat. hortus - vrt) ali ponekod v e g a. Že Rimljani so po¬ znali umetno namakanje, pravi mojstri v tem pa so ‘bili Arabci v srednjem veku. Čudovita je rodovitnost tako namo¬ čenega polja, ki rodi tridesetkrat toliko, kakor njiva brez umetnih vodotočev. Posebno murve, granatna jabolka, agrume, smokve, datljeve palme in riž goje po vegah in huertah. Naj¬ bolj slove huerte okrog Valenci je in Murcije ter la Vega v Granadi, ki so prave zelenice sredi španskih pustinj. Naj¬ znamenitejši datljev gaj v Evropi je pri mestu E1 c h e (izgov. ch. = č) severno od Murcije, kjer je okrog 100.000 dat- ljevih palm. Ob obalah in rekah sade mnogo oljk, ob pobočjih obrobnih pogorij pa cvete v i-n o g r a d n i š t v o. Na svetov¬ nem glasu je vino iz J e r e z a (izgov. j = h), Angleži ga iz¬ važajo pod imenom »Sherry« (izgov. seri) in iz Malage. Po nenamočenih ravninah raste največ žito, posebno pše¬ nica in ječmen. Važno je pridobivanje e s p a r t a (za iz¬ delovanje papirja) in plute, skorje plutovca. V živinoreji prevladuje, kakor po vseh suhih pokraji¬ nah, koza in ovca, posebno m e r i n o v k a po visokih kastilskih pustinjah. Kjer se pa razprostirajo hrastovi go¬ zdovi, tam se bavijo s prašičerejo. Govedo rede bolj v severni Španiji. Od starih časov je že znano špansko rudarstvo : A1 m a d e n v Sierri Moreni ima največji evropski rudnik za živo srebro, Rio T i n to severnozahodno od Seville ima ve¬ lik bakren rudnik, kjer kopljejd baker pod milim nebom. V Kantabrijskem gorovju, posebno blizu mesta Bilbao, kop¬ ljejo mnogo železne rude, pri Oviedu v As turi ji in v Sierri Morehi premog, blizu Cartagene pa svinec in s r e b r o. Obrtnost je najbolj razvita v Kataloniji, kjer slovi B a r c e 1 o n a po izdelovanju bombaževine, papirja iz esparta in zamaškov iz plute. Železninska industrija ima svoj sedež zlasti v Bilbau. Važno je s v i 1 a r s t v o in iz¬ delovanje smotk (v Sevilli). 136 Kajenje tobaka, ki je v Španiji zelo priljubljen, so Španci spoznali najprej v Ameriki in od začetka 17. stol. se je ta navada razširila iz Španije po vsej Evropi. Za trgovino ima Španija ugodno lego, toda večji del velike trgovine je v tujih, posebno francoskih in angleških rokah. Prvotni prebivalci Španije so bili Iberci; njih je¬ zik govore še Baski ob Biskajskem zalivu (okrog 700.000, od teh 500.000 v Španiji, ostali v Franciji). Drugi Iberci in iz Galije priseljeni Kelti so sprejeli od izmagalcev Rimljanov latinski jezik ter so se stopili pozneje z Zapadnimi Goti v romanski narod Špancev. V 8. stol. po Kr. so se na polotoku naselili Ara h c i; pod njih vlado je bila Španija dobro ob¬ delana in bogata ter je imela zelo izobraženo prebivalstvo. Kristjani, ki so ohranili v Kantabrijskem gorovju svojo vero, so Arabce polagoma izpodrinili in 1. 1492. — v istem letu, ko je Kolumb odkril Ameriko — je prišla tudi Granada pod krščansko oblast. Ostanki Arabcev — okrog 30.000 »Mori- skov« — se nahajajo še po dolinah južno od Sierre Nevade. Pač pa dobimo na Južnem Španskem še mnogo arabskih kra¬ jevnih imen (n. pr. Gibraltar) in mnogo Špancev kaže v. svo¬ jem obličju arabsko pokolenje. V IG. stol. je bila Španija mogočna država, ki je vladala velikemu delu Amerike in mnogo Špancev se je izselilo v Novi svet, da bi tam hitro obogateli. Doma sta poljedelstvo in trgovina začela propadati, poleg tega so pa tudi strastni medsebojni boji oslabili prej čvrsti narod. Izobrazba ljudstva je zdaj nizka; število nepismenih je veliko. Dandanes je Španija zelo redko obljudena (208 milij. pr., gostota 42) in obubožana; svoje bogate kolonije je skoro vse izgubila. Živi pa v narodu ponos na nekdanje slavne čase, ko je bila Španija prva država na svetu. V deželi je dosti mest, ki so nekdaj bila zelo velika, a so danes zanemarjena; le krasne cerkve in palače spominjajo stare slave. Drugače so po mestih ulice navadno ozke, hiše kamnite in puste. Eno pa ne sme manjkati pravemu španskemu mestu, to je cirkus za bikoborbo. 137 Ta arabska zabava je tako ukoreninjena na Španskem, da je ni mogoče odpraviti. Bikoborba se vrši v areni na¬ vadno vsako medelijo popoldne in tudi najbolj revni žrtvuje nekaj denarja, da se je udeleži. V Madridu se zbere pri biko¬ borbi do 20.000 ljudi. Bikoborci (toreros) dražijo bika z rde¬ čimi rutami, ranijo ga s sulicami, dokler ga najbolj spretni bikoborec, t. 'zv. matador, ne zabode cz mečem v tilnik. Ma¬ tadorje slavi narod kot velike junake. V Sevilli je posebna šola za bikoborbo. Španci govore več različnih narečij; uradni jezik je kastilščina, ki jo govorijo zlasti na Iberskem višavju, v Kastiliji; zato imenujejo ta jezik »el oastellano«. Ob vzhodni obali od Cartagene do Pirenejev in še v najjužnejšem delu Francije govore k a t a 1 o n š č i n o , »la lengua cataluna«, ki je bolj podobna južni francoščini. Španci so vsi rimskokato¬ liške vere. 1. Severna Španija. Galicija je gorata pokrajina, ki obsega severnozahodni odrastek Iberskega višavja. San- t i a g o de C o m p o s t e 1 a z grobom apostola J akoba Sta¬ rejšega, španskega patrona, je sloveča božja pot, kamor so hodili v starih časih tudi Slovenci. Obala ima globoke ozke zalive, ki so zelo pripravni za plovbo. Največje pristanišče je La Coruna (izgov. n = nj); v A s t u r i j i je gl. m. O v i - e d o. Glavno pristanišče za Madrid je Santander (iSv. An¬ drej). Baskijske provincije ob Biskajskem zalivu imajo obilo železa in vodnih sil ter zelo delavno prebivalstvo. Zato cvete tu rudarstvo in obrt; gostost prebivalstva je v tem delu Španije največja (109 na km 2 ). Bilbao je glavno me¬ sto in drugo špansko pristanišče; izvaža mnogo železne rude. Vzhodno od Baskijskih provinci j leži Navarra, ki je bila dolgo časa samostojno kraljestvo. 2. Vzhodna Španija. A r a g o n i j a je večinoma pusti¬ nja, ako izvzamemo rodovitne vege, n. pr. okrog sta¬ rinske Zaragoze (144.000 pr., izgov. z = s). Katalo¬ nija je zelo gosto obljudena; Barcelona (720.000 pr.) je prvo obrtno in trgovsko mesto ter veliko pristanišče za izvoz žita, vina in plute; po številu prebivalcev je skoro doseglo Madrid. V alencia (248.000 pr.) je po velikosti tretje špan¬ sko mesto ter slovi po svilarstvu in izvažanju južnega sadja. 138 3. Notranja Španija (Kastilija * 4 ). V Stari Kas ti - 1 i j i je bil sprva Burgos 5 glavno meteto, pozneje V a 11 a d o - 1 i d (izgov. 11 = lj). V N o v i Kastilij i je najprej slovel Toledo ob Taju v rodovitni pokrajini, nekaj časa glavno mesto Španske, sedaj brez pomena. Sedanje glavno mesto je Madrid (764.000 pr.); leži 650 m nad morjem ob rečici Manzanaresu, ki poleti usahne tako, da se izprehajajo ljudje po njeni zaprašeni strugi. Mesto, ki je od 1.1560. — izza Filipa II. — prestolica, ima široke, pravokotno se križajoče ceste, a napravi zelo dolgočasen vtis navzlic nekaterim sijaj¬ nim palačam; tu je središče španskega železniškega omrežja. V madridski okolici sta E s c o r i a 1 , sloveči samostan in hkrati kraljevski grad ter Aranjuez (izgov. j = h), kra¬ ljevski letni dvorec sredi krasnega parka, nekaki zelenici v pustinji. Zahodno od Nove Kastilije se razprostira Es tre¬ ma dur a (— dežela onkraj Duera), ki je nižja in toplejša. 4. Južna Španija. Podnebje, rastlinstvo, živalstvo, temna polt prebivalstva, arabska krajevna imena, mnogoštevilni prebivalci jam in razni spomeniki slavne arabske preteklosti nas spominjajo bližnje Afrike. V Andaluziji (po german¬ skem narodu Vandalov, ki so bivali mimogrede v 5. stol. tu) je glavno mesto Sevilla (200.000 pr., izgov. Sevilja). Do sem prihaja plima v vodnatem in plovnem Gvadalquiviru in pri¬ naša tudi manjše morske parnike; od morja je oddaljena Sevilja 81 km (= razdalji Ljubljana-Kranjska gora). Ima mnogo spomenikov iz starih časov in velja kot najlepše špan¬ sko mesto. Andaluzijci, ki so veselega srca in radi udarjajo na strune, imenujejo svoje ljubljeno mesto »la serena« (= jasna). V srednjem veku je slovela Cordoba (izgov. 'b = v), nekdanja prestolica arabskih vladarjev; imenovali so jo »zahodno Meko«. Na te čase spominja krasna mošeja, sedaj stolna cerkev. Starodavni C a d i z , ki so ga ustanovili Feničani, je najvažnejše andaluzijsko pristanišče, hkrati tudi vojna luka. Pokrajina Granada je bila zadnja postojanka Arabcev koncem srednjega veka. Sredi rodovitne vege leži 5 Ime .prihaja od lat. castellum = grad; imenuje se po mno¬ gih gradovih, ki so jih gradili kristjani v bojih z Arabci 5 od inem. Burg = grad. 139 mesto Granada; nad mestom se dviga grič z A1 h a m - b r o , 6 bajnolepo, toda že precej razpadlo palačo arabskih kraljev. Glavno izvozišee >za vino je Malaga (150.000 pr.). V pokrajini Murcia leži mesto istega imena >(144.000 pr.) in Cartagena 7 (izgov. g = h, 100.000 pr.), najvažnejše špansko vojno pristanišče. P i t y n z i in Baleari (grški: pračarski otoki, ker so prihajali z Balearov v starem veku najboljši strelci s pračo) sta otočji v Sredozemskem morju z jako milim podnebjem. Največji teh rodovitnih otokov je M a 11 o r c a (= večji otok) z glavnim mestom Palm o. Republika A n d o r r a v Pirenejih ima le nekaj nad 5000 prebivalcev in je pod pokroviteljstvom Francije ter škofa v Urgelu na Španskem. Gibraltar ob vhodu v Sredozemsko morje je angle¬ ška trdnjava, ki naj varuje prosto pot proti tSueškemu pre¬ kopu in Indiji. Republika Portugalska je tolika ko Severna in Južna Srbija (90.000 km 2 ) in ima 6 milijonov prebivalcev, 63 na km 2 , je torej gosteje obljudena ko Španija. Portugalska obsega zahodne obronke Iberskega višavja in nižine ob Atlantskem oceanu od reke M in h o (izgov. port. h = sp. h = nj) do Guadiane. A nasprotju z bolj celinsko Španijo je Portu¬ galska obmorska država in ima tudi oceansko podnebje. Pre¬ bivalstvo se ponajveč peča s poljedelstvom, ki je pa precej zaostalo. Daši je Portugalska rodovitna, je skoro polo¬ vica dežele neobdelana; slovi edino po vinarstvu; tudi izva¬ žanje plutovca je pomembno. Rudarstvo je neznatno, obrtnost, posebno predilna, se pa vedno bolj razvija. Lizbona slovi po izdelovanju zlatega in srebrnega okrasja. Važna je m o r s k a t r g o v i n a , ki je večinoma v angleških rokah. Angleži so tudi lastniki velikega dela vinogradov. Portugalci govore španskemu soroden jezik in >so tudi romanski narod. Glavna portugalska reka je T a j o (port. Tejo, izgov. Težu). Pred izlivom se ta veletok razširi, da je kakor veliko 6 kelat al kamra = rdeči grad, po rdečih zidovih nad mestom. 7 Mesto so ustanovili Kartažani; odtod ime. 140 jezero, nato se zoži na 1*6 km. Na severni strani te morske ožine leži ob vznožju gričev glavno mesto Lizbona (Lis- bona, 490.000 pr.), ki se razprostira 12 km daleč ob morju in tekmuje po svoji krasni legi s Carigradom in Napol jem. Zaliv je pristopen največjim morskim parnikom in Lizbona je eno najvažnejših pristanišč na zemlji. Blizu izliva Duera (port. Douro) v najgosteje obljudeni portugalski pokrajini leži Porto (= pristanišče, 200.000 pr.), ki slovi po vinu (Portsko vibo); nekdaj se je pristanišče zvalo »Portus Cale«, odtod ime Portugal. V Coimbri, južno od Porta je znamenito vseučilišče. Portugalci prištevajo upravno k evropski Portugalski tudi otočji Azore in Madeiro v Atlantskem oceanu.