O domačem olrt slovanskem Iz Hellwaldove knjige ,l)ie Welt eter Slavcu 4 * preložil A. F u n t e k. (Ponatlsek iz ..Slovenskega Naroda".) V Ljubljani. Tisol-c „Ndrodne Tiskarne". ■G S1501^ &>0£fQ35gty- t lpedavno je izšla v Berlina knjiga „Die Welt der P Slaven“ s 15 poglavji, v kateri vešči pozna¬ valec slovanskega sveta, Fr. pl. Hellwald, opisuje narode slovanske. Poroča nam o posamičnih deželah in narečjih slovanskih, nato o slovanski prazgodo¬ vini; navaja, kako so razširjeni Slovani, govori o njih antropologiji, karakterizira posamična plemena, opisuje njih družabno razmerje, kaže nam rodbino in ženo, stanovanje in nošo, poroča o hrani in pi¬ jači, o domačem obrtu, slika narodne veselice, piše o veri in vražah ter naposled pripoveduje o prav¬ ljicah in narodnem pesništvu slovanskem. Knjiga ge bere živo in lepo, in je, kar moramo posebe naglašati, pisana vseskozi pravično in nepristranski. Lebko rečemo, da nam podaje pristno sliko narod¬ nega življenja slovanskega, in zato se priporoča sama po sebi. 1 * 4 Občinstvu slovenskemu podajemo v nastopnih črticah iz te knjige poglavje o domačem obrtu slovanskem. Da smo si izvolili baš ta oddelek, prihaja zvečine odtod, ker se je sicer tudi v nas že često pisalo o raznih strokah življenja slovan¬ skega, malokdaj pa o prevažnem obrtu narodnem. Pisatelj nas uverja, da imajo plemena slovanska velik in krasen obrt, poroča, kako ga čislajo in slave vsi pravi poznavalci, in končno razveljavlja ono napačno misel, da Slovanom sploh ni moči tvoriti ničesar ob svojih močeh, nego da samo po¬ snemajo tuje vzore in motive. — Poglavje o do¬ mačem obrtu slove v natančnem prevodu tako: V najizobraženejših narodih nahajamo domači obrt le izjemoma; nikakor ni toli znamenit, da bi ga smeli upravičeno imenovati narodnega. Urejeno rokodelstvo, morda celo veliko manifakturno delo, izpodrinilo je že zdavna ponižni obrt iz dobe manjše izobraženosti. Zaman ga torej iščemo po zapadni Evropi, koder dohajajo najpreprostejše potrebščine iz posebnih delavnic najdaljnejšim kotom; vsekakor pa ga še nahajamo v narodih slovanskih. Tod ga semtertjk opažamo, rekli bi, v najlepši moči. Pra- 5 vimo: semtertjh, zakaj tudi v Slovanih se že po¬ javlja precej razločkov prastarega njih obrtovanja. Nikakor se ni ohranilo povsodi istomerno; najkrep- keje živi seveda ondu, kjer mu še ni mogla do živega evropska izobraženost, ki sploh zjednačuje sleharne narodne posebnosti. Po zapadnih deželah slovanskih, namreč po Češkem, Moravskem ali Si- ležkem, nahajamo le sledove obrta slovanskega, kolikor toliko že zabrisane; drugod je obrt bistveno isti. Iz dežele češke ne moremo poročati o njem skoro ničesar; Moravska je na razstavi dunajski leta 1873. še razložila vzorce domačega obrta, zvečine moško in žensko nošo, kakeršno izdelujejo doma še dandanes. Mimo tega si mogel opažati pri Hanakih razno posodo za pijače in jedi; pri Hrvatih lončene vrče, tudi izšite iu modro potiskane rjuhe; Vlahi pa so poslali pastirskih piščalk, ki se čujo ob ugodnem vremeni po tri ure hoda, lično izrez¬ ljanih steklenic za sir, lesenih skled, kuhalnic, žepnih nožičev in drugih nožev. Domači obrt slovanski se pričenja v Poljakih, zlasti v Galiciji, v Poljakih nagorskih in v Rusinih. Ali sosebno cvetč v Rusdi, kakor tudi v južnih 6 Slovanih, Slovencih, Hrvatih, Srbih in Bolgarih. Vsi imajo bogat obrt, ki podaje umetalnemu obrtu prava skrovišča najlepših in najizvirnejših motivov, ako jih pretvarja vešča roka. Tukaj, v domovini zadruge, staroslovanskega redu družinskega, razvil se je do¬ mači obrt toli krasno, da nikjer ne tako. V Rusih n. pr. moral je ves umetalni obrt, uveden iz za- padnih dežela, vzprejeti bistvene znake domačega obrta, tako da se je razvila iz tuje varovanke do cela narodna rastlina. V Arhangelsku, na morskem obrežji, delajo od mroževih kostij rezbe, ki se brez vsakega strahu lehko merijo s slovečimi proizvodi geislinškimi. Različne pokrajine ustvarjajo prekrasne tvore od klekljanih čipek; gubernije jaroslavske platno slovi prav tako kakor volnene rute orenbur- ške. Ruta orenburška je od toli tenke tkanine, da lehko potegneš skozi prstan ves ovdj, v katerega se zagrne dama do cela. Izborni ruski juht slovi po vsem svetu; posnemajo ga dokaj, ali doseči ga ne morejo. Prekrasne vezenine na usnji iz Torjoka čisla vsa zapadna Evropa; takisto slove po vsi pra¬ vici ruska čevljarska dela. 7 Ta domači, ali bolje rečeno, vaški obrt, čegar posamične stroke že nekam segajo v umetalni obrt, starodaven je v Rusih. Pred dvema stoletjema že so izvažali izdelke njegove. Speše ga semtertjk ne- dostatna občila, dolge zime ruske, zavirajoče sle- harno poljsko delo; po neplodnih severnih pokra¬ jinah pa sosebno to, da ljudem ni moči živeti ob samem poljedelstvu. Zato je domači obrt ruski tesno spojen s poljedelstvom. Razvil se je tako, da izde¬ luje ta vas zgolj svoje blago, druga zopet svoje. V izredno obrtni guberniji vladimirski je na pr. od sile važno krznarstvo, kateremu je sedež vas pu- stoška, dasi tudi druge domačeobrtne stroke dajo zaslužka tisočem in tisočem ljudem. Vender se po¬ samični kmet nikakor žive svoje dni ne drži meha- niški samo jednega dela, nego kkj rad jih prebira in jednakomeruo spretno opravlja prerazlična roko¬ delstva. Zvečine si celo zgolj sam izdeluje vse po¬ trebščine svoje, ne da bi zahajal v mesto, tako da ga lehko imenuješ umetalnopridnega kmeta-rokodelca. Cesto je takšen mož ključar, kovač, zidar, tesar, strojar, tkalec, čevljar, barvar i. t. d., zajedno zvr- šujoč kitj umetalna dela. 8 Nekoliko drugačen je domači obrt v Galiciji. Kmetje obrtujejo ondu zato, da spopolnjujejo poljsko delo; v važnejših bivališčih na kmetih pa obrtujejo kar cele družine, ne da bi kmetovale kdaj. Vender domači obrt nikoli ne izgublja bistva svojega, kajti produktivni delavnosti je sedež domača hiša; vsi členi družinski delajo; podjetje do malega ni ure¬ jeno po trgovski. Zato vsekakor smemo povabiti prijaznega bralca, da si nekoliko ogleda posamične in najvažnejše stroke domačega obrta slovanskega. Ker so i v Rusiji i po južnih deželah slovan¬ skih pokrajine jako gozdnate, umeje se lehko, da seje moral sam po sebi razviti obsežen lesni obrt. Vender ž njim Rusi daleko presegajo južne Slovane; lehko celo rečemo, da je njih lesni obrt doslej sploh še nedosežen. Južni Slovani izdelujejo kolikor toliko manjše stvari, seveda pogostoma jako umetalno; napravljajo si vsakovrstne hišne in ku¬ hinjske priprave, godbeno orodje, poljsko orodje, pohištvo, sode i. t d. Vse to narejajo i Rusi, ali njih domači obrt se vzpenja više in zvršuje zlasti arhitektonska dela, lehko rečemo, vzornolepo. Vsak Rus je porojen tesar; v malo tednih si postavi 9 hišo. Mužik se takorekoč že porodi s sekirico; samo s sekiro in žago ti ustvarja lesene stavbe, da se nikakor ne moreš načuditi njih lepoti. Do cela namreč ustrezajo sleharnemu umetalnemu ukusu; dovršeno, neprisiljeao, brez vsakeršnih zahtev se strogo prilegajo obdelovani tvarini. Vsi ruski lesni arhitekturi, od letovišča bogatinovega, „dače u blizu velikih mest, do preproste zakajene koče mužikove, svoj je poseben zlog, ruski zlog, kateremu je vešči Viollet le-Duc posvetil posebno knjigo. Znane so Dadaljo lepe rezbe od lesa, katere izdelujejo v gu¬ berniji peterburški in drugod, četudi ne povsodi jednako dovršeno. Obrt lesne robe, jako razširjen v Rusih, obsega sode, letve, cveke, duge“ (to je lesene loke nad konjem, ki na ruskih vozeh opri¬ jemajo ojnico), stojala za teljage, posode od brezovine in sploh prerazlične surovejše lesene stvari. Kakor Rusi, tako so i Poljaki jako nadarjeni za obdelavanje lesa. Ne samo, da so preprosti te¬ sarji, nego vsaj v Galiciji imajo tudi pristen do¬ mači lesni obrt. Glavna stroka je rezbarstvo. V Javorovem pri Kosovem v Galiciji izdelujejo bogato okrašene stvari za domače potrebe, recimo sodce 10 za žganje, čašice za jajca, lesene čutare itd., ki so brezuvetuo vzgledne. Veščak, kakor prof. V. F. Ex- ner na Dunaji, primerja jih celo vzhodnoazijskim rezbam od sandalovine. Figuralno lesno rezbarstvo proizvaja doslej le malo, dasi so zlasti karpatski hribovci vsekakor nadarjeni. Toda važno je razsežno žličarstvo. Žli- čarsko blago je čuda ceneno, poleg tega ti dobro prija njega izredno točna oblika. Odlično pohištvo naposled proizvajajo v Kalvariji, vasi blizu Krako- vega. Poljake seveda še presegajo Rusi z ličnim pohištvom svojim Res da ti je moči na ruskem pohištvu spoznati isti prvotni vzor, kakeršnega opa¬ žaš na domačem pohištvu jugoslovanskem in sem- tertjk po kmetih tudi na pohištvu češkem in polj¬ skem ; toda odlično arhitektonski ukus Rusov je razvil prvotno skupno osnovno idejo ter jo okrasil toli bogato in ukusno, da je to pohištvo njih po¬ sebna narodna svojina. Ako vidiš takovo pohištvo, priznati moraš vsekakor, da je v Rusih domači obrt umetalnemu obrtu toli vzorno pripravil in ugladil pot, kakor si je ne more misliti boljše i naj prist¬ nejši ukus umetalni. Seveda tudi Rusi kar najbolje 11 vedo izkoriščati te, rekli bi, prirodne darove. Ne samo, da jako živahno izvažajo takšne proizvode domačega lesnega obrta v Perzijo in Indijo, pri¬ svajata si jih tudi komfort in luksus. V narodnem zlogu obdelavata drage tvarine ter umetalno, živo in bogateje razvijata najivne motive Takih ugodnostij pogreša domači obrt jugo¬ slovanski. Zato tudi niso njega izdelki toli prida. V Bolgarih n. pr. vlada stavbarstvu neslovansko pleme cinzarsko ali makedovlaško. Ali v Bosni je bil navadno tesar zajedno mizar. Izdelujejo dobro leseno posodo, kovčege ali skrinje. Na Belem Vidu v Bolgarski je videl Feliks Kanitz, da izdelujejo lesorezno blago v velikem zlogu, našel dokaj žag za deske, na mnogih krajih tudi opažal rezbarje, ki n. pr. v Trojanu narejajo izborne lopate od tr¬ dega lesa izredno po ceni. Mimo tega se nahajajo v Travni višeumetalni izdelki veščih rezbarjev ; ne¬ koga teh delavcev uazivlje F. Kanitz celo bolgar¬ skega Vida StoBsa. Bogato in značilno lepo je tudi prsteno blago slovansko. Oblikovje mu je preprosto in nas spominja na sta- 12 rodavne posode. Barve njegove kažo vseskozi lep umetalni ukus; okrasila so plastiška. V Galiciji že se ne moreš načuditi lončarstvu; preproste črno- barvane, amforam podobne posode do šarenega krož¬ nika, svečnika, svetilčnega podstavka i. t. d. so na¬ vadno pogojene tehniški izvrstno. Zapadno-evropski strokovnjaki bi se čudili zlasti prozornim in ne¬ prozornim posteklinam kmetskih lončarjev galiških. V Rusih je sleharni kmet spreten lončar. Brez ko¬ lovrata si nareja od črne gline lično posodo za kuho in pijačo; poleg tega se kosajo, kako bi drug dru- zega prehiteli po novih in ličnih oblikah. V Bolga¬ rih proizvaja keramika zgolj lončene posode, ka¬ tere v vsakem mestu vrtžč in prostoročno izdelu¬ jejo obilni „čumlekči“ (lončarji.) Vender so tudi mesta in kraji, kjer se pečajo s posebnimi proiz¬ vodi obrtnimi. Splošna oblika posodna je podobna obliki starih posod grških ali rimskih, toda okra¬ sila so precčj drugačna. Tehniški znamenite so različne prevlake zaradi gladke površine svoje; nikakor ne razpokajo. Žgo jih v preprostih pečeh, zakurjenih z drvi. Ruščuk je bil nekdaj središče sloveči stroki obrtni; izde- 13 Iovali so namreč pipe in čašice za kavo iz krhkega grafitnega ila. Seveda to blago ni kfij trajno, ali pipe slove, ker so dobro luknjičaste. V Bosni iz¬ delujejo od izborne gline čibuke, najznanejše in naj- razširnejše blago; premnoge rodbine jih izgotavljajo v velikih množinah. Sicer pa Bošnjak nič kfij ne mara strljivega blaga, zato ne lončari dosti. Vender proizvajajo dvojevrstno blago lončarsko, ki se ne loči dosti od klasiških oblik; posode so jako močne, toda cenene. Jedna vrsta je navadno posteklena zeleno ali rdeče; druga je nekakova terakota. Te- rakotno blago je k&j lično in okrašeno z rdečimi ali rjavimi nariski. Ker Bošnjaki in Bolgari s Turki vred ljubijo vse, kar je trajno, razvija se jim lepo kovinski obrt. Bosniško gospodinjstvo namreč kkj rado rabi bakrene posode. Do malega vsa namizna posoda: kozarci, vrči, krožniki, sklede, čaše, puščice, ba¬ krena je in potem zvečine prevlečena s cinkom, pri bogatinih s srebrom; zato je videti jako lepa. Mimo tega obdelujejo dokaj železa in precčj do¬ vršeno izgotavljajo nekatero orodje in priprave, n. pr. izvrstne kose, srpe, poprej tudi bodala, meče 14 in handžarje, celo strelno orožje. Vender so orožarji bosniški, kakor tudi orožarji srbski in bolgarski, ustavili delo že pred leti, ker se ne morejo s pridom upirati konkurenciji evropski. Ali jugoslovanskega kovinskega obrta zato ni smeti prezirati, dasi peša. Prelepi so noži Srbov vojaškograniških, od predrob¬ nega nožiča do velikega handžarja; tudi alove v Bolgarih nožarji gabrovski. V Bolgarih sploh izde¬ lujejo razni pasarji sosebno od medi, cinka i. t. d obilo stvarij za domačo potrebo in ženski nakit, katerega časih preprosto emajlirajo in udelavajo z nepristnimi kameni. Za kovinska dela so jako na¬ darjeni Rusi. Kmet ruski je presrečen, ako najde ali ukrade kos železa, star velik žebelj; od njega si izgotovi pilo, sveder, klešče, kladivo, ali česar po¬ trebuje sploh. Mnogo gubernij slovi zaradi prav imenitnega obrta kovinskega. V Jaroslavu izdelujejo umivalnike od pločevine in kose, istotako v Vladi- miru, čegar srpi in kose slove po vsi Ruski. To obrtovanje podeduje rod za rodom; končno zvršu- jejo tudi nože in ključanice. Nižjenovgorodskem u blagu nožarskemu, nožem, nožicam, bodalom i. t. d., čudijo se celo veščaki angleški. Kar na višku pa 15 je Tula. Kovinski izdelki tega mesta so toli izborni, da jih ni moči dosti ločiti od umetalnoobrtnih pro¬ izvodov; ondu napravljajo zlasti svečnike, ograje, vsakovrstna ključarska in nožarska dela, mimo tega takozvane tulske tvore, kateri so pa prav za prav doma v Georgiji. Posebnost v Rusih so čudovite pozlačene stvari od srebra s celičnim in jamičnim loščem. Odlikujejo se po drobnem delu in dobrodejno soglasujočih barvah; zvečine jih izdelujejo žene. Kakor sodijo soglasno, nobenemu drugemu narodu evropskemu ni moči zvrševati takšnih del. To ti je pristno ume* talno rokodelstvo, obsezajoče srebrni in zlati lišp, sosebno tudi filigranska dela. V južnih Slovanih je- dino Bošnjaki v tej stroki izdelujejo dokaj dobrih stvarij. V njih jako obljubljeni ženski nakit je ve¬ činoma filigransko delo; nedavno so ga jeli celo izvažati. Sila spretno pretkavajo les s srebrnimi ni- timi. V tej vrsti lepšajo n. pr. ustnike z okraski, celo z imeni, izreki in letnicami. V Hercegovini delajo zlatarji po okornih vzorcih evropskih, ali pa izgotavljajo filigranska dela, katera vender niso kkj prida V Bolgarih slove vrački izdelovalci srebrnega 16 filigrana (kolundžiji); vender bode bržkone nakit inozemski do cela izpodrinil dopaači solidnejši lišp od medi ali srebra. Sploh kaže širo zlatarstvo in srebrarstvo bolgarsko le malo umetalnih del. Umetalno rokodelstvo posebne vrste je v Bol¬ garih slikanje podob. Zvečine rabi cerkvenim namenom, vender so posamični mojstri, katerih dela slove daleč po deželi; s temi izdelki tudi bo¬ gatini radi krase hiše svoje. V Rusih je slikanje svetniških podob posebna stroka domačemu obrtu. Podobe slikajo kmetje na lesene deščice, zvečine od lipovine. Opravilo si dele tako, da slikajo ne- katerniki samo roke in noge, drugi obličje, tretji oblačilo i. t. d. Ta posel je v Rusih prastar; zlasti ga opravljajo v guberniji vladimirski. Prav tako umetalne so pletenine, katere izdelujejo v Rusih ponajveč dekleta; zanje uporabljajo celo barvane vrvi, slamo ali bičje. Tako pleto preproge, pasove i. t d., okrašene s prelepimi simetriškimi liki, poleg tega stvari za vsakdanjo rabo. V Belih Rusih so »lapti“ ali čevlji od ličja izdelek domačega obrta; izgotavljajo jih osobito kmetski dečki. Na Gališkem v Moravici izdelujejo izvrstne slamnike. 17 Tudi različne stroke usnjarskega obrt a, obsezajočega mične in zajedno značilne tvore, dajo posla mnogim ljudem. Sleharni kmet ruski je za¬ jedno stroj ar; usnje njegovo ustreza vsakeršnim zahtevam in ima, poseben duh. Ruski juht slovi po vsem svetu. Usnje stroje zvečine iz konjskih kož, ker rabijo druge kože rajši za kožuhovino. Mužik je seveda tudi čevljar in si sam prireja obutalo, navadno jako nerodne in debele škornje. Skrbneje izdeluje ženske čevlje, često dokaj lične. Tudi v Bolgarih prirejajo dosti kož za izvažanje. Mnogo usnja obdelujejo Hercegovci; izvršujejo namreč brez števila tradicijonalnih razvrstij orijentskega obutala, sedla in sedlovja od domačega safijana s šarenimi okraski, jermenarska dela, sosebno značilni široki pas (silah), kjer hrani Hercegovec vse, kar ima. Menj je tukaj krznarjev, katerih obrt je cvel v Bosni in Hercegovini, dokler niso zaseli deželi Avstrijci. Žene in možje so namreč poleti in pozimi nosili prazniška oblačila, obšita s kožuhovino. Kožuhe radi krase različno; bogato okrašena ,, torba" imo- vitejšega kmeta hrvatskega, ali šarena okrasila na usnji ženskega kožuha vsekakor so vredna, da jih 2 18 ogledaš natančneje. V Galiciji že navadni ovčji kožuh krase bogato ornamentno; ne samo kmet z družiuo svojo se peča s tem domačim obrtom, nego celo vaški dnbovmk si časih sam naredi svoj „keptar" (ovčji kožuh). Obsežna stroka domačega obrta je seveda tudi pletarstvo. Ž njim se ukvarjajo v Bosni in Bolgarski premnoge ženske roke. V Bolgarih pleto samostanke tenke nogavice in rokavice, preproste ženske debelejše, trajne; pri vseb opažaš spretno mešane barve in ukusno orna¬ mentiko. Vrhunec domačemu obrtu slovanskemu so v obče vsekakor tkanine, preje in vezenine. Ta stroka je bila že v prastari dobi dokaj dovršena. S platnom so Slovani že od nekdaj tržili toli živahno, da jim je beseda »platno" isto kar »plačilo" (češki »platno" in „plat“). S tekstilnim obrtom se pri¬ čenja pravo torišče domači delavnosti po deželah slovanskih; nje izdelki so sila raznovrstni. ČGšče nego pri drugih skupinah domačega obrta se do¬ gaja v tej stroki, da delajo zgolj za svoje potrebe, celo ničesar pa za prodajo ali po naročilih. Zlasti žeuske roke izvajajo taka dela. Gesto izvrše kmetsko 19 oblačilo, kateremu so volno svoje ovce same na- prele, natkale, pošile in prešile. Samostojna ta obla¬ čilna umetalnost sega od prešite in vezene srajce do suknene „gube“ in bogato okrašenega ovčjega kožuha. Zajedno namreč prirejajo in barvajo tvarine in krase oblačila z vezeninami. Tako nastajajo časih pravi mojsterski proizvodi ročnega dela, bodisi v tehniškem ali umetalniškem oziru. Glavni izdelek domačega obrta so v Rusih, Poljakih in južnih podunavskih deželah platnene tkanine V Galiciji so Goralom, preprostim Ta- trancem, celo najvažnejše izvozno blago, katero no¬ sijo na sejem v Novi Trg in Črni Dunajec. Od najdebelejših nebeljenih vrst, od dvonite tkanine do žlahtnejših izdelkov, nahajaš vse načine takozvanih domačih tkanin, trajnih, da ni nič tacega. V Rusih do- našajo platnene tkanine, glavni izdelek domačega obrta, 55 milijonov rubljev na leto. Vsakdo, celo najubožnejši in najokornejši kmet je ondu tkalec; sam si pripravlja in postavlja preproste statve svoje. Prav tako v južnih Slovanih. Stežka najdeš dostojen dom v Bosni ali Bolgars i, kjer bi gospodinja ne imela statev in ne bi tkala skoro neprestano. V nekaterih krajih bol- 2 * 20 garskih tko poleti in pozimi, vender seveda več po¬ zimi, ko ni dela na polji. Žene predo in tko vsako¬ vrstno blago ter ga tudi barvajo. Tkanje hercegovsko ni kki prida; tko le ondu, kjer se obnaša lan (ga- bela). Bolgarskim ženam pa je uajzvestejši družuik kolovrat, kakor je možem čibuk. Na statvah izde¬ lujejo dvoje platno: nekaj za belo perilo, trdno, malone nepokvarno tkanino, nekaj boljšega in tanj¬ šega platna za jako razširjene in obljubljene rute (peskire), s katerimi se dičijo k&j rade. Prav tako se košatijo s srajcami. Imovitejši prebivalci jih no¬ sijo od prozornih volnatih tkanin, obrobljene s ša- renimi vezeninami; bogatini nosijo celo srajce od tenke svile ali polusvile, vezene kar najbogateje. Cesto jako dragocene ženske srajce so zvečine od prozorne, tenke, mehke, voljne tkanine, često pre¬ tkane z zlatimi nitimi, ali od najtanjše svile, ob robu obilo zlato vezene. Splošni bistveni svojstvi srajcam bosniškim sta prozornost in trajnost. Ruska kmetska srajca je samo od debelejšega platna, vender tudi vezena vsakovrstno šareno. Narod ruski se oblači do malega v platneno, pavolnato in volneno tkanino, katero proizvaja do- 21 mači obrt. Tudi po raznih krajih galiških narejajo sukno in raševino (loden). Takisto izdelujejo Her¬ cegovci debelo raševino (hlašnje) in sukno od ovčje volne, belo ali sivo in črno pobarvane; to jim je najvažnejše oblačilo. Bolgari nosijo oblačila od sa- motkane „abe“ ali „sajaka“; ta tkanina je dobro razširjena po vsi deželi. Dandenašnji jo barvajo svetlormeno, rjavo in belo. Prvi dve vrsti sta gošči, ker ji tudi bolj rabijo; poslednjo vrsto izdelujejo dandanes le na izrecno željo. Kar imenujemo v Avstriji „ba)jino“, to je prav tisto kar bolgarska „aba“. Tudi to tkanino izvršujejo doma in takisto pogostoma kakor sajak. Kjer delajo sajak, izgotavljajo tudi plahte; bogato jih rabijo sploh po deželah balkanskih. Imajo pa plahte za ljudi in za konje. Prve so v Herce¬ govini od bele ovčje volne (ganj). V Bosni so naj¬ več razširjeni dolgodlaki izdelki od debele volne; v Bolgarih pa razločujejo trojevrstne plahte. Prva vrsta, katere pa ne nahajamo obilo, ta je dolgo¬ dlaka; primerjaš jo lahko angorskim izdelkom, in je izredno lepa. Drugo vrsto tko od kozje dlake v velikih množinah; tretja vrsta obsega navadno 22 kratkodlake plahte. Konjske plahte (poprivke) so v Bolgarih večinoma od kozje dlake, pepelaste z rja- vočrnimi progami. Od kozje dlake tko tudi v Bosni in Hercegovini zlasti mnogo konjskih plaht (mujtab) in debelih vreč (čuval), poleg tega tkanino, od ka¬ tere nosijo ubožnejši ljudje sivi, kratki svoj plašč. S plahtarstvom je tesno združeno jako ime¬ nitno preprog ar stv o. Povsodi namreč nahajamo velike in majhne preproge, zložene toli brezkončno raznovrstno, da bi tudi najobsežnejša zbirka ne mogla izcrpiti bogate množine vzorcev, ako sploh smemo govoriti o vzorcih, ker se improvizirajo sproti. Prava dika tekstilnemu obrtu gališkemu so n. pr. takozvane kmetske preproge (kilimki), katere pripadajo najboljšim plodom domačega obrta, kar jih sploh vidimo v Evropi. Takisto Rusi skrbno ve¬ zejo preproge, tkane od debelih nitij. Zlasti jih obešajo na stene, ali se o praznikih zavijajo vanje; poleg tega ž njimi krasno pogrinjajo ubožne zi¬ dane postelje, Vender vse severne Slovane prekašajo njih bratje na jugu, katere so Turki seznanili z orijentskimi motivi. Kmetica hrvatska ve najmanj¬ šim razlikam svojih preprog celo posebna imena. Bistvene poteze v ornamentiki so, kakor tudi pri vezeninah na platnu ali na svili, linearne, sosebno kvadratne oblike; poleg tega vidimo obilo zavitih, arabeskastih ornamentov, kakor tudi rastlinskih in živalskih. Čudovito žive so barve, katere po navadi izdelujejo sami; zlagajo jih izborno umetalno in ukusno. Celota in sleharna posamičnost je uveljav¬ ljena ali samostojno ali po vzajemnih podkrepilih, in stežka je razsoditi, čemu bi se čudili bolj, ali toli preprostemu in vender bogatemu ornamenti- ranju ali stiliziranju, ki se tako vrlo prilega snovi. V Bolgarih vsekakor ne gotove toliko preprog, kakor njega dni; vender je stroka domačega obrta še vedno dbkaj znamenita in cvete zlasti med Soni- kolo in Ciporovci. Najslavnejši izdelki njeni so pre¬ proge (kilimi) piročanske, katero mesto je sedaj seveda srbsko. Tako naslovljene prihajajo na trg do malega vse preproge balkanskega poluotoka. Vender veščaki zlahka precej določijo, odkod izvira preproga balkanska — toli značilno se ločijo po snovi, barvah in velikosti. V Bolgarih je razločevati dvoje preprog: nekatere so izdelane čisto, solidno; pristne so po tkanini in barvi ter vedno ohranjajo 24 živi svoj kolorit, ker so pobarvane z rastlinskimi barvili. Druge preproge so do malega brez vsaker- šne vrednosti; za nekaj let oblede, ker so barvane z anilinom. Preproge narejata navadno dve ali tri osebe. Velike preproge izdelujejo le malokdaj in zgolj po naročilih. Normalna mera sta jim 2 m na dolžino, 1 m na širino. Pri preprogarstvu vidimo kar najjasneje bogato stvariteljnost bolgarsko, zdru¬ ženo s prirojenim čustvom za linearni in barveni ritem. Tudi v Bosni se dosti ukvarjajo s preprogami, ali ta obrt močno pojema. Ko so prišli Turki v deželo, prinesli so poleg obilega zlk tudi skrivnost onih tkanin, katerim so se morali po pravici čuditi vsi veščaki. Tudi tukaj so bile ženske, ki so v dol¬ gih brezposelnih dnevih haremskih ustvarjale pre¬ krasne preproge, da so ž njimi dičile dvorane ori- jentskih velikašev. Toda sčasoma so se pogubila izborna umetalniška sporočila iz 15. in 16. stoletja; niso se več ravnali po resnično vzornih nariskih.; V haremu so se sicer še vedno izdelovale preproge toda bile so vsekakor priče pešajočega obrta in k večjemu vredne, da so rabile za ležišče kmetskemu 25 agi. Deželna vlada bosniška je po okupaciji avstrij¬ ski jela pozvedovati po onih starih vzorih, kateri so odločevali za najizbornejšega obrtovanja prepro- garskega. Uspelo se ji je, da je našla potrebnih modelov; čudovito se je odsihdob prerodil stari umetalni obrt. Saj še dandanes mohamedanske de¬ klice bosniške izredno spretno izdelujejo male pod- nožne preproge. Tudi one same predo, tko in bar¬ vajo potrebno ovčjo volno. Toda kar se dostaje dovršenega obliko v ja, hercegovske priproge vsekakor presegajo izdelke bosniške. Barv uporabljajo seveda le malo. Narisek je preprost ali jako pravilen in ne brez nekove mičnosti; v obče opažamo zgolj vo¬ doravne različnobarvane proge, redovito se ponav¬ ljajoče; ločijo jih šareni obrobki. Raznovrstnejši je narisek preprogam gačkim; v Bosni sploh slovi za najizvrstnejšega v stroki svoji. Kakor je razvidno iz dosedanjih črtic, pripada domačemu obrtu i barvarstvo južnoslovanskih ženil. Barvajo i ovčjo'volno i svilo; poslednjo goje v severni Bolgarski zlasti žene. Posebno mila gojenka domačega obrta je svila v Hercegovini. Ondu namreč jako dobro uspeva murbovo drevo v 26 dokaj nizkem takozvanem „katoličanskem“ pasu. Precej spretno tko iz pridobljene svile tkanine, so- sebno mešane s pavolo ali predivom, malokdaj čisto svilene. Toda kar je popoluoma svilenih iz¬ delkov, zvečine „svatovnih košulj“ preprostega na¬ roda, ti so najlepše priče obrtovanja hercegovskega, bodisi zaradi preskrbne izvršitve, bodisi zaradi nežnih vzorcev. Splošni njih tip je: tanka tkanina (koprenica) od surove svile, po dolžini pretkana z belimi jasnimi progami. Cesto smo govorili o vezeninah; resnično je prištevati vezene izdelke najčudovitejšim plodom domačega obrta. Da so ruske narodne vezenine, nekoliko podobne švedskim, to dokazuje, da sta oba naroda po nekod skupno zajemala iz finskih virov. Mimo tega finskega vpliva, kateri se pozna, kar se dostaje vezenja samega, najstarejšim, najboljšim in najznačilnejšim veznim vzorcem ruskim, spominjajo nas posamičnosti rahlo na ornamente perziške. Ti stari vezni motivi, katere so reproducirali vedno znova, ponarodili so se v mnogih stoletjih do cela. Daši jih opažaš na miznih prtih in posteljnih ode¬ jah, zvečine se vender kažo na brisačah, katere 27 rabi narod ruski za jako raznovrstne namene. Da tudi t srajce krase z vezeninami, omenili smo že; takisto se godi v Bolgarih, kjer si sleharua kmetica sama napravlja zalogo bogatovezenih srajc. Tem proizvodom preprostih Bolgark se čudijo po pravici tudi razvajene gospe zapadnoevropske. Česar ne rabijo same, prinašajo Bolgarke na tedenski sejem; vezene srajce in rute prodajejo ondu kžij po ceni. Toda nikjer niso vezene rute razširjene toli močno, kakor v Bosni. Tukaj so marsikateri družini vse bogastvo; kadar ni denarja, prinašajo jih na sejem. Tudi naglavne rute in druga oblačila ženska so okrašena s šarenimi vezeninami. Vsekdar kažo ve¬ liko spretnost, časih tudi izboren ukus. Zlate in svilene niti mešajo šareno, časih tudi zgolj zlate niti in srebrne, ali samo šareno svilo. V Bosni vezejo dosti več zlata in srebra nego v sosedni Srbski. Vezenin bolgarskih ne hvalijo samo zaradi lepote in ukusnosti, nego tudi zaradi solidnega in vrlega dela. V obče se na slovanskih vezeninah linearni ornamenti v prirodnem redu nežnejše tva¬ rine umičejo zaokrožnejšim oblikam. Kjer uporab¬ ljajo zlato in srebro, čuditi se moramo, kako iz- 28 borno jima zmanjšujejo vpliv z drugimi barvami, ali kako druge barve uveljavljajo baš s srebrnimi in zlatimi nitimi. Izpregovorimo še o najnarodnejšem domačem obrtu bolgarskem, o obrtu slovečih „gajtančev“ ali pasarjev. Po njih izdelkih so prej povpraševali mnogo; zlasti krasoljubivi Bošnjaki so zahvalno kupovali takšno blago. O svečanih prilikah je ne¬ davno beg ali aga vsekdar nosil obleko s težkimi zlatimi pasovi. Toda odkar se je dežela politiški prerodila, propada ta obrtna stroka čimdalje bolj, nekoliko, ker so se bogati moslemi izselili, neko¬ liko, ker zapadna konkurencija dosti lože prodira v deželo nego za Turkov. — Kako je domači obrt kulturnozgodovinski važen, da pravično in resnično presojamo narodno bistvo slovansko, vsekakor pričajo dovolj te kratke črtice. Cesto čujemo, da Slovan le posnema in da nima izvirnih del; sijajno nam kaže sestavek naš, da temu ni tako. Vse v domačem obrtu je izvirno in narodno, od tvarine do zloga in barvne skladbe. In prav kakor so stvari pristno slovanske, tako so tudi ukusne. Nekatere kar umetalno izdelujejo 29 ljudje, ki niso v stroki svoji nikoli dobivali druzega pouka, nego onega, katerega podeduje sin po očetu, hči po materi. Toda prezirati ne smemo i gmotne važnosti domačega obrta, akoravno nekatere prej toli cvetoče stroke pešajo in celo izumirajo. Vender se njih izdelki še vedno izvažajo in donašajo zna¬ menite vsote. Ali se bode domači obrt razvijal ugodno, to je zavisno od tega, da se razvija za¬ družno, dalje, da ga krepko podpirajo vlada, de¬ žele in zasebniki. Po pravici so Rusi preverjeni, da ima to samoraslo, bistroumno, prelepo dete narod¬ nega duha toliko zdrave moči nasproti mnogoterim zmotam in zmedam novodobnega ukusa, da ga treba samo gojiti, ako hočemo izkoriščati najbogatejše tehni¬ ške pomočke novodobne mehanike ter jih uporabljati v službi vsega, kar je resnično lepo in zajedno pri¬ merno duhu narodnemu! Nikakor ne trdimo preveč, ako pravimo, da gre za sijajni, kar neumevni na¬ predek Rusije, zlasti v umetalnem obrtu, zahvaljati zlasti to, da se Rusi tesno naslanjajo na domači svoj obrt! —