DECEMBER, 1948 | AVE MARIA Kg Nabožni mesečnik za vemo slovensko ljudstvo December, 1948 Izdajajo Slovenski frančiškani v Združenih državah Amerike Naslov — Address: AVE MARIA Box 608 Lemoni, Illinois Telefon: Lemoni 494 Naročnina—Subscripiion rale: U.S.A., $2.50 letno Izven U.S.A., $3.00 Naročnina Tvoja je dar v podporo ubožnejšim sloven¬ skim fantom, ki se izobražuje¬ jo za slovenske duhovnike v lemontskem semenišču. Naročnikov in dobrotnikov se spominjamo v lemontskem samostanu v Svojih molitvah, pri sv. mašah, in pri drugih duhovnih opravilih. Opravimo pa zanje tudi sv. mašo in sicer vsako prvo sredo v mesecu. Urednik — Editor: FR. MARTIN STEPANICH. o.lm. Upravnik — Business Manager: FR. CYRIL SHIRCEL, o.tm. Pomožni upravnik—Ass’t manager BRO. ROBERT HOCHEVAR. o.f.m. Printed by CROATIAN F1LANCISCAN PRESS 4851 Drexel Blvd. Chicago 15, Illinois Lemont, Illinois Letnik 40 VSEBINA: Stran Evangeljski prizori ..:. 1 Naša Gospa guadalupska. — P. Alojzij, o.f.m. 3 Marija. — M. Elizabeta, o.s.urs... 5 Misijonski namen za december. 5 Sveti večer v naši hiši. — P. Kazimir, o.f.m. 6 Za Miklavža. — Alojzij Tome . 9 Ker so bile oglje pokvarjene ... — P. Bernard, o.f.m.'.. 11 Lilija iz raja. — P. Kazimir, o.f.m. 13 Janez “puščavnik”, 2. — P. Kazimir, o.f.m. 15 Križem kraljestva križa.—P. Martin, o.f.m. 18 S križem in sidrom. — Poslovenil p. Bernard, o.f.m. 20 Fantova molitev k Mariji. — Erik Kovačič.. 23 Lemontski odmevi. — Samostanski firbec.. 25 Kramljanje na zapečku . 28 Published monthly — except October, when publishea semi-monthly — by the Slovenc Franciscan Fathers of Lemont, Illinois, in the interests of the Slovene Fran¬ ciscan Commissariat of the Holy Cross. Entered as a second class matter at the post Office of Lemont, Illinois, under the act of March 3, 1879. Ac- ceptance. of mailing at special rate of postage provided for in section 1103, act of October 3, 1917. Authorized July 14, 1945. December, 1948 AVE MARIA Letnik 40 Et'Mngeljaiti prizori “Nedolžni otročiči umorjeni” 1TJOT Herodove vlade je bila zarisana s samimi krvavimi zločini. Neštevilno imenitnej- šib Judov je dal pomoriti. Najmanjši sum, da kdo hoče prevzeti njegovo krono, mu je zadostoval, pa je ukazal svojim vojakom, da so izvršili novo krvavo hudodelstvo. Vso hasmonejsko rodbino je pokončal od svojega osemdesetletnega tasta do svoje žene Mari- amne in njenih dveh sinov. Razumljivo je potemtakem njegov sklep, kako naj se ubrani nevarnosti, ki mu preti iz Betlehema, kjer je rojen Mesija, kakor je izvedel od Modrih iz Jutrovega. Modrih zdaj ni nazaj iz Betlehema; torej po pravici sumi, da so našli novorojenega judovskega Kralja. Zato stori, kar mu je v neprestani navadi ob takih prilikah. Brez pomisleka ukaže, naj se pomore vsi dveletni in mlajši dečki v Betlehemu in njegovi okolici. Gotovosti hoče ime¬ ti; zato nastavi toliko starost, da mu dete, ki se ga boji, ne more uiti. Njegov ukaz se izpolni. V svojem obližju je imel plačane poganske vojake, ki so bili brez srca, brez smi¬ sla za judovsko ljudstvo, ki so slepo izvrševali, karkoli jim je naročil. Tudi v tem slučaju ga zvesto ubogajo. Do dveh let starih je utegnilo biti dečkov v Betlehemu in okolici okrog sto. V toliko hiš pridero kraljevi rablji. Toliko mater srce krvavi neizmerne žalosti. Nedolžni dečki in njihovi starši ne vedo, za kaj gre; niti slutiti ne morejo, da namestujejo božjega Sina, da išče Herod med njimi Mesija. Bog pa čuje pretresljivi jok nesrečnih mater, vidi predrta telesca in gotovo ne ostanejo brez plačila za to, kar so storili za njegovega edinorojenega Sina. Cerkveni učenik Beda piše: “Umorjeni dečki pomenjajo dragoceno smrt vseh Kristu¬ sovih mučencev. V otroški dobi so ubiti; to znači, da se pride v ponižnosti do mučeniške slave. V Betlehemu in v celi okolici so umorjeni; to kaže, da zadivja preganjanje v Ju¬ deji, kjer se je pričela Cerkev in povsod po svetu. Otročiči so pobiti, Kristus je pa rešen; to pomenja, da brezbožniki pač morejo pokončati mučencem telesa, Kristusa jim pa ne morejo vzeti.” AVE MARIA 3 NASA GOSPA GUADALUPSKA - || PATRONA VSE AMERIKE H (Praznik 12. dec.) / ILO je dne 9. decembra, leta 1531. v deželi naše sosedne države Mehike, ko se je Marija prikazala revnemu indijanskemu kmetu po imenu Juan Diego. Bil je preprost in ponižen človek, ki je kratkim pristopil v pravo vero. -Napotil se je k sv. maši v frančiškansko cerkvi¬ co sv. Jakoba Večjega. Dan se je delal, ko je dospel v hribe v bližini glavnega mesta. Kar naenkrat sliši prelepo petje. Začudeno se ozre in vidi belega, svetlega oblaka. Ko se pri¬ bliža, sliši sladki ženski glas, ki ga kliče po imenu in vabi, da se naj približa še bolj. V svetlobi vidi prekrasno Gospo — približno kakor jo vidimo naslikano. Ljubeznivo spregovori v indijanskem jeziku in ga vpraša, kam da gre. Pojas¬ ni, da gre k sveti maši, ki se bo darova¬ la v mestu Mehiko. Nato je naša ljuba Gospa nadaljevala: “Vedi, moj sin, da sem jaz Marija vselej Devica, Mati pra¬ vega Boga, Stvarnika nebes in zemlje. Želim, da se tukaj postavi svetišče, v ka¬ terem bom tebi in tvojim sorojakom, kot ljubeča Mati, delila milosti božje. Da se bo izpolnila moja želja, pojdi v mesto Mehiko in sporoči škofu vse, kar si videl in slišal. Tvoj trud bom popla¬ čala, postal boš znamenit.” Z velikim spoštovanjem se je odslovil in nadaljeval svojo pot. Šel je narav¬ nost do škofijske palače in prosil sluge, da naj ga peljejo h gospodu škofu. Vsled njegove siromašne obleke in njegove po¬ nižnosti se niso začetka nič brigali za njegove prošnje. Končno so ga peljali h škofu, kateremu je razložil svojo pri¬ kazen. Presenečeno je poslušal zgodbo Indijanca, toda pripisal je vse navduše¬ nju novospreobrnjenca v katoliško vero, žalostno je zapustil škofijsko palačo, ker je čutil, da mu niso verjeli. Isti večer, ko se je vračal v domačo vas po isti poti, je na istem kraju se zo¬ pet prikazala Devica Marija. Padel je na kolena in natančno sporočil žalosten izid svojega poslanstva. Priporočal je, da naj izbere kako veliko in prevzviše- no osebo, da odposlanstvo izvrši. Toda Marija je zavrgla njegovo priporočilo in ukazala, da naj zopet obišče škofa in ponovi njeno prošnjo, da se tam posta¬ vi cerkev. “Povej njemu, da te je posla¬ la Devica Marija, Mati pravega Boga.” Drugo jutro dne 10. decembra je šel k službi božji in se udeležil pouka v kr¬ ščanskem nauku. Po končanem pouku je zopet šel k škofijski palači in prosil za besedo z gospodom škofom. Povedal 4 AVE MARIA je, kako je Mati božja se zopet prikaza¬ la in mu velela, da se naj vrne k škofu in ponovi njeno željo. Škof je natančno poslušal in potem prosil, da naj Gospa da kako znamenje, ki bi izpričalo njeno božje mateirnstvo. Ko je Juan odšel, sta dva hlapca ga GUADALUPSKA MATI BOŽJA V tej podobi se je Marija prikazala v Mehiki v šestnajstem stoletju revnemu Indijancu z imenom Juan Diego. Pod to podobo je znana kot "Naša Gospa Guadalupska", o kateri piše Father Alojzij v tem članku. sledila na ukaz g. škofa. Ko so pa do¬ speli v hribe je Indijanec naenkrat izgi¬ nil. Iskala sta ga povsod, a popolnoma zaman — brez uspeha. Dejala sta, da je čarovnik in lažnik in tako sporočila škofu. Juan je pa dospel do vrha hriba in našel čakujočo našo ljubo Gospo. Po¬ nižal se je v pričujočnosti Gospe in razo¬ del prošnjo škofa, da blagovoli dati ka¬ ko znamenje. Milostljivo se je sklonila k njemu, se mu zahvalila ter ukazala, da naj pride drugi dan, ko bo njemu iz¬ ročila gotovo znamenje. Ponedeljek, 11. decembra, je zvedel Juan, da je stric Juan Bernardino na smrt bolan. Ker je ga iskreno ljubil in smatral za drugega očeta, je ves dan in celo noč prebil pri njem in mu stregel. Tako ni mogel izpolniti povelje Gospe, da se vrne in prejme znamenja. V torek zjutraj je stric prosil za duhovnika, ker je čutil, da se smrt bliža. Juan je hitro odšel v mesto. Moral je mimo kraja, kjer se je Gospa že trikrat prikazala. Spomnil se je svoje obljube, da se bo go¬ tovo vrnil — kar pa ni storil. Osramo¬ čen, gre po drugi poti, ki je šla ob vznožju hriba. Vrnil se bo jutri, ko bo več časa in se opravičil lepi Gospe. To¬ da glej, Gospa prihaja navzdolj, obda¬ na z belim oblakom in vsa svetla, kakor se je njemu prvič prikazala. Rekla je njemu, kam da gre in po kateri poti. V velikem strahu pade na kolena in se o- pravičuje, kako je ljubi stric na smrt bolan in da gre po duhovnika. Gotovo bo prišel jutri in izpolnil željo Gospe. Potolažila je Indijanca, da ne bo stric umrl vsled te bolezni in da je že popol¬ noma zdrav. Nato je naročila, da naj gre gori in nabere rože, katere bo našel tam. Vedel je, da tam ni rož, ker je bi¬ lo samo skalovje, a šel je brez obotav¬ ljanja. In glej, prekrasne rože so rast- le. Razgrnil je svoj plašč in nabral ko¬ likor je mogel prekrasnih rož. Pokazal je Gospe rože, ki jih je lepo zložila in vrnila v plašč. Menijo, da je ob tem ča- A V E MARIA 5 su nastala čudežna slika. “Torej, to naj bo znamenje, ki ga pošiljam škofu, ” je dejala Gospa. Juan Diego se je veselil znamenja in hitro nesel rože k škofu. Zopet so ga nadlegovali sluge in skušali vzeti rože toda brez uspeha, ker se je opazilo, da so naslikane na plašču. Dospeč k ško¬ fu, odpre svoj plašč in rože padejo na tla. Na plašču je pa naslikana podoba naše ljube Gospe, kakor se vidi še dan¬ danes. Škof se ni mogel načuditi, ko je videl dehteče rože nabrane sredi hude zime. Še bolj je občudoval sveto sliko. Odve¬ zal je plašč in ga nesel v svojo kapelico. Obdržal je Juana pri sebi celi dan. Dru¬ go jutro sta pa šla in ogledala kraj, kjer je Gospa zahtevala, da se postavi sveti¬ šče. Potem je šel Juan k stricu, katere¬ ga je našel popolnoma zdravega. Opisal je, kaj se je zgodilo. Stric je nato ugo¬ tovil, da je res ozdravil ob trenutku, ko je Gospa potolažila nečaka. Povedal je, da se je tudi njemu tedaj prikazala in izrazila željo, da se postavi svetišče na določenem kraju in da se naj slika ime¬ nuje “Naša Gospa Guadalupska”. Oba Indijanca gresta nazaj k škofu, ki natančno izpraša oba. Medtem je pa čudež bil razglašen po celem mestu in so sliko nesli v cerkev, da so vsi ljudje lah¬ ko občudovali. Tako je zelo prekrajšano sporočilo o peterih prikaznih božje Matere v sosed¬ ni deželi Mehiki in to v šestnajstem sto¬ letju. Sv. Cerkev je odobrila praznik “Naše Ljube Gospe Guadalupske” in določila, da se naj obhaja dne 12. decem¬ bra. Določila je tudi, da naj bi bila Ma¬ rija, vselej Devica, pod tem naslovom “Patrona Vse Amerike” — severne, srednje in južne. P. Alojzij, o.f.ir MARIJA Kako naj Te opevam, Ti Najlepša, Ti 'najčistejša vseh stvari, Ti sveta Mati, ki pred Tabo sonce se plaho skrije, obledi? S katerim cvetjem naj Te venčam? Ti sama si najdražji cvet . . . V katero luč naj Te postavim, saj Ti ožarjaš širni svet.. . S katero krono Te ozaljšam, ko kronal Te je Večni sam? Katero Ti ime nadenem? Pred Tabo komaj govoriti znam. Veselje moje, to si Ti, Marija, Ti moja zvezda v dneh usodnih zmot, Ti mojih pesmi struna zlata, do rajskih vrat najvarnejša si pot. Ti moja tiha sreča tudi v križih, ko nimam strehe, nisem več doma... Ti večno boš veselje moje tam gori, ljuba Mati, vrh zvezda. M. Elizabeta, o.s.urs. • M1SUONSK1TNAMENI ZA LETO 1948 ? DECEMBER: t I Molimo ta mesec za vse oblastnike na Japonskem. 6 AVE MARIA SVETI VEČER V NASI HIŠI P. Kazimir, o.f.m. O je odšel skrivnostni sv. Miklavž s svojimi “angeli in parkeljni”, smo pojedli “konjičke” in “punčke”, potrli orehe in lešnike, po¬ jedli krhlje, s čemer vsem nas je obdaril ponoči in nam nopolnil naše klobuke, katere smo mu nastavili zvečer na mizo, so se takoj začele naše otroške misli usmerjati proti novemu lepemu večeru, ki nas čaka v nekoliko tednih, — na sve¬ ti večer. Razgovarjali smo se na gorki peči, kje se dobi najlepši mah za jaslice, kakšna naj bo letos ograjica pri jasli¬ cah, kakšen papirnat prt naj mati kupi. Pogosto smo mater opozarjali, da naj čim preje kupi “pastirce”. O, veliko skr¬ bi je bilo tiste tedne za naše otroške gla¬ ve, pa veliko se je bilo treba razgovoriti o vsem, da bo vse v redu, ko pride sveti večer. Dolgi so se nam zdeli tisti tedni, vendar na zadnje so pa le minili in pri¬ šel je dan pred Božičem. Celi tisti dan je bil po vseh slovenskih družinah posvečen samo pripravi na ve¬ liki božični praznik, tako tudi pri nas. Naša mati je znala za svoj številen dro¬ biž že te priprave narediti in urediti tako, da so vse vodile naše misli, pa tudi naše otroške duše k veliki skrivnosti, ki se bo obhajala ponoči, najprej s svojim skrivnostnim svetim večerom, potem s polnočnico in s praznikom samim. Ure¬ dila jih je tako, da smo čutili, da se pri¬ pravljamo na nekaj velikega, nenavad¬ nega, na nekaj božjega. Vsi naj sode- Ijujemo pri teh pripravah, vsak po svo¬ jih zmožnostih. V kovačiji pri očetu se je delo zaklju¬ čevalo že takoj po obedu, že celo dopol¬ dne je izvrševal samo najnujnejša dela sosedom, na primer če je bilo treba ka¬ ki gospodinji popraviti burki j e ali likal¬ nik, ali kaj sličnega. Tudi kak zbosen konj se je podkoval, da se je gospodar mogel za praznike peljati h kakim so¬ rodnikom na družinski obisk. Mati s starejšimi sestrami je imela črez glavo dela s peko potic in štrukljev in podprtnikov. Najmlajši so kajpada pri tem imeli veliko “delo”, ko so sprem¬ ljali “mazanje” potic, če bi se dala kaka “cveba” izprositi, ali kak “drciv” — je- derce oreha, ali bi se morda dobila kaka žlica, s katero so mešali med, da bi se “obliznila”. I, saj veste, kakšni smo bili kot otroci! Takih stvari takrat ni¬ smo videli drugače, kakor za božič in veliko noč, drugače je bil pa črn kruh. Še težje je bilo čakanje, da bodo štru- kelički pečeni, ko je vsakdo dobil košček takoj iz peči. Kar nas je bilo “srednjih” dečkov smo imeli nalogo poskrbeti vse za jasli¬ ce. Iti je bilo treba “Za grič” po mah, potem pa striči pastirčke in jih lepiti na tršice, pripravljati za hlevček. O, veli¬ ko dela je bilo. Popoldne so se sestre spravile na či¬ ščenje hiše, mi fantje pa zunaj hiše. Vse je moralo biti čisto, pometeno in osnaženo v hiši in vse okrog hiše. Kakor pesem se mi je zdelo vse to naše delo, pesem verne slovenske družine v po¬ zdrav velikega božjega praznika. Dru¬ gikrat smo se radi obotavljali pri izvr¬ ševanju materinih ukazov, drug na dru¬ gega smo zvračali, večji na manjše, A V E MARIA 7 manjši na še manjše. Danes tega ni bilo. Danes je vsakdo čutil v duši še veselje, da je bil poraben za kako delo. Je pač velika misel Boga že v otroški du¬ ši, ako jo znajo starši narediti živo, de¬ javno, tako, da je tudi otroška duša do¬ življa, da jo občuti tudi v srcu in duši, da je gonilo, ki žene človeka, da se ji po¬ sveti, da se zanjo žrtvuje, du čuti vese¬ lje ž njo. In naše stare slovenske ma¬ tere tam v lepi Sloveniji so to moj sten¬ sko znale. Tudi nikakih prepričkov, ki so tako lastni številni družini, danes ni bilo. Duše so bile mehke, brez robov in ostrin. Samo po sebi je prišlo, da smo drug dru¬ gemu pomagali. “Nocoj se bo Kristus rodil,” nam je ponavljala mati, “pridni moramo biti, da nas bo vesel. Porednih otrok on ne mara!” In tako je prešel le prehitro tisti dan pred Božičem. Le prehitro se je zmra¬ čilo in se je tam doli iz “Ponikev” začel proti vasi dvigati skrivnosten mrak in od vasi naprej proti sv. Jožefu, k sv. Ani, na Planino proti Krimu. Zavi¬ jal je hiše po vasi in celo okolico v skriv¬ nosten večer. Večerni zvon se je ogla¬ sil. Tako slovesno se nam je zdelo, da nikdar ne zvoni, kot nocoj. Drug za drugim smo po končanem delu prihajali v hišo nekateri na peč, drugi k peči. Ča¬ kali smo slovenskega “kajenja” ob “Ave Maria”. To je bil veliki obred, ki si ga je vsikdar pridržal oče zase, naj- stareiša sestra Micka je bila pa njegov “ministrant”. Ko je zazvonilo je vzel velik lonec, na¬ deval iz peči žrjavice, na katero je mati nalomila oljke, brinja, bršlina in leske iz “žegna” cvetne nedelje. Prijeten vonj oljke se je kmalu začutil po celi hiši. Za¬ čela sta moliti rožni venec in oče je ka¬ dil, sestra pa kropila z blagoslovljeno vodo, šla sta od sobe do sobe po vsej hiši, potem šla v hleva in okrog hiše. Dim “žegna” je zavil celo hišo v skriv¬ nosten duh velikega praznika, zavil pa še bolj duše nas vseh. Resno smo sede¬ li, tihi, kakor nikdar. Zdelo se nam je, da bi vsaka beseda samo kalila ta skriv¬ nostni veliki obred. O, lep je bil, lep sveti večer v slovenski verni družini! Naši starši so ga znali narediti v veliko himno, slavospev vseh v družini. Znali so ustvariti v srcih in dušah družine sveto razpoloženje, da je bila vsaka mi¬ šica srca kakor sladko doneča struna speva duše božji ljubezni in božji lju¬ bezni do človeka. Po kajenju smo zmolili angelovo če- ščenje in sedli, bolje pokleknili k večer¬ ji. Tisti večer nismo jedli pri mizi. Ma¬ ti je med kajenjem tja položila podprt- nike in jih pokrila z belim platnenim prtom iz domačega platna. “Kristus je nebeški kruh, ki je prišel iz nebes, skrit pod človeško podobo!” nam je razlagala pri tem delu. “Tudi k nam bo prišel ne¬ vidno in bo naš gost, zato je nocoj miza samo njegova. Njegov oltar je za no¬ coj !” Tiho in z nekim posebnim spošto¬ vanjem smo jo gledali in poslušali. Ka¬ kor bi jo še danes, po tolikih letih, videl pred seboj, se mi zdi, in jo spoštujem. Zato je postavila dolg stol sredi hiše in nanj postavila večerjo, skledo “češplje¬ ve kaše”, ki je bila obredna jed pri nas vsaki sveti večer. OČe in mati sta sedla vsak na eno stran, otroci smo pa poklek¬ nili na vsako stran in jedli. Kako nam je teknila ta večerja! Kakor nobena druga! Zdelo se nam je, da opravlja- 8 AVE MARIA mo neko sveto delo, del domače božične službe božje božjemu Detecu, rojenemu v Betlehemu. Po večerji je oče pokleknil pred križ na mizi pred podprtniki in molili smo rožni venec. Nocoj ga oče ni molil z na¬ vadnim glasom, kakor druge večere. Znal mu je dati slovesen, skoraj pridi¬ garski ton. “Katerega si Devica v Betle¬ hemu rodila” je molil s povzdignenim glasom. Če smo druge večere pogosto odgovarjali mrmraje, zaspano, smo no¬ coj molili z občutkom. Očetov glas nas je navdušil. Doživljali smo slavnost no¬ coj šne molitve. “Otroci, zdaj pa na jaslice!”, je bil njegov ukaz, ko smo odmolili. Mati je sedla z očetom k peči, starejši sestri sta šle v kuhinjo pomivat posode od večerje, mi pa k jaslicam, najmlajši so morali pa spat. “Cesarja rimskega mogočnega na svetu, Izrael, poslušaj ga, kaj hoče on ime¬ ti .. .” se je mati kmalu oglasila kot stara cer¬ kvena pevka tam izpred peči. Seveda smo na to že težko čakali. Vsi smo se ji pridružili in prepevali celi večer, zra¬ ven pa delali jaslice. France in Janez sta urejala desko v kotu nad mizo, ure¬ jevala hlavček in ograjico, vsi drugi smo pa strigli pastirce in jih lepili na tršice, kolikor jih še ni bilo. Veliko po¬ svetovanja je bilo tudi, kako urediti mah, kako razstaviti ovčke in pastirčke, kje naj stoji Betlehem, kako naj bodo speljane poti k hlavčku itd. Seveda smo vsi posegali v to veliko “debato” in vsak je imel kak dober nasvet, kako naj bi se vse uredilo, da bi bilo lepše. Komandant debat je bil vsikdar Leo, ki jih je znal voditi “diplomatsko”. Predno smo se dobro zavedli, se je oglasil veliki zvon. Enajst je bilo. K pol¬ nočnici vabi. In kmalu so videli tam z Gornje Brezovnice po Rakiški cesti, tam po “Špilu” nad vasjo, kako so se počasi pomikale bakle, s katerimi so si svetili na poti k polnočnici. Tudi mi smo se začeli pripravljati za cerkev. Samo ma¬ ti je ostala doma za varuha. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE SREČNO NOVO LETO voščimo vsem naročnikom, zastopnikom in zapečkarjem lista Ave Maria in vsem našim dobrotnikom, prijateljem in so¬ rodnikom. SLOVENSKI FRANČIŠKANI pri Mariji Pomagaj v Lemontu e °- \ & AVE MARIA 9 Mrzlo je bilo v cerkvi kot v ledenici. Pa kdo se je zmenil za mraz, ko je bilo pa v srcih in dušah samo sonček, toliko božje topline, toliko navdušenja! O polnoči pozvoni pri zakristiji in stari župnik “Gospod Nace” je dosto¬ janstveno prikorakal pred oltar v naj¬ lepši mašni obleki, ki jo je cerkev pre¬ mogla. Na koru so zabučale orgije. Nadučitelj Maren je pritiskal in pritis¬ kal na vse registre, da je stari Jernej- ček, ki je “mehove tlačil” kar pihal in se potil kot poleti. Nikdar ni bilo dosti sape v mehovih. Kar cerkev se je tre¬ sla. Znal je ta častitljivi mož stare slo¬ venske šole,, ki smo ga vsi spoštovali, zadeti človeško srce, znal je poiskati v starih orgijah vse miline, da je šlo nje¬ govo orgijanje, ne samo v ušesa, temveč veliko bolj v srca, v duše in sicer prav do dna. “Cesarja rimskega . . .” so zapeli pevci in pevke in vse nas je pretreslo. Vsako leto je s to pesmijo začel pri polnočnici službo božjo. Potem so se pa vrstile pesem za pesmijo, druga za dru¬ go, ena lepši od druge, tiste stare iz slo¬ venske duše vzete pesmi, brez umetni- čenja, brez tujske primesi, kakor so jo poznejši skladatelji hoteli zanesti v to¬ plo slovenske duže iz mrzlega severa. Rihar, Cvek, Vauken in drugi sklada¬ telji tistih let so šli iskat melodij za svo¬ je slovenske cerkvene pesmi, ne k tuj¬ cem, temveč k narodu, v slovensko dušo, v slovensko srce, v slovenske planine, v slovenske gorice, v narod. Vse so ope¬ vale veliko skrivnost božjega rojstva. In za vse tri maše je imel druge. Nobene ni ponovil. In “gospod Nace” je molil in pel pred oltarjem, pevci so prepevali na koru, orgije so bučale, po cerkvi so pele pa duše, so pela slovenska verna srca in se tajala v radosti in milini, kakoršno je poznala samo slovenska duša tista le¬ ta, kakoršne danes ni več, kakoršne se spominjamo samo mi vsi stari Slovenci. Še danes nam samo spomin nanje greje duše, da vsako božično noč, vsak sveti dan tako zahrepenimo po tebi — lepa Slovenija, lepa naša domovina tam pod Triglavom. Nič več ni tako lepo, nič več tako božje, nič več, še najmanj pa tako slovensko kakor je bilo tam doma! Oh, zakaj ni več tako? O, da bi se to še enkrat vrnilo! Pa se ne bo. Popadali bomo v grobove ne da bi še kedaj pre¬ življali sveti večer, sveto noč in sveti dan, kakor smo ga doma. Polnih duš in razgretih src smo po polnočnici hiteli domov — vsi smo bili kar prerojeni, vsi smo začutili, da se nam je naše srce odprlo, da se je duša odprla betlehemskemu Detetu, da se je narodilo tudi v nas. “Glej zvezdice božje migljajo lepo odprto široko je sveto nebo . . .” Da, lepo je bilo takrat, ko je bilo “od¬ prto nebo”! Pa danes? “Odprto široko je strašno peklo .. .” Oh, zakaj ? ZA MIKLAVŽA Miklavž že prihaja iz lepega raja, vsem pridnim darove deli, s svojo ljubeznijo srca osvaja, milosti mnoge dari. Glejte, ah glejte, Miklavž tam stoji. Iz lepega prišel je raja! Srce nam veselja močno žari: darove prelepe razdaja. Alojzij Tome 10 AVE MARIA KER SO BILE ORGLJE POKVARJENE... P. Bernard, o.f.m. MALU bo spet donela na naše uho “Sveta noč” in nas poživ¬ ljala k iskrenemu božičeva- nju. Večina, velika večina, ne bo nič pomislila, odkod je ta pesem in kdaj se je prvič pela. Saj ni ravno potrebno. Zanimivo pa je le. Zanimivo je zato, ker je bil začetek te pesmi tako silno neznaten, človek bi re¬ kel : slučajen. Kdo bi si bil takrat mi- SVETA NOČ. BLAŽENA NOČ slil, da bo nekoč, pa še prav kmalu, ta pesem zavladala nad vsem svetom, in da si krščanski človek ne bo mogel misliti Božiča brez nje! Skoraj tako je s to pesmijo, kakor z božično skrivnostjo samo. Popolnoma na samem, daleč od ljudi in svetnega hrupa, se je prvi Božič obhajal. Prav malo je kazalo takrat, da bi se kdaj be¬ tlehemske jaslice od kraja do konca zemlje slavile. Le Bog sam je to vedel — in vedelo je Dete, v hlevcu rojeno, v plenice zavito in v jaslice položeno. O, da! Vedela je tudi — to smemo verjeti — Preblažena ob jaslicah bornih! Tako nekako na samem in v tihoti se je rodila tudi prelepa božična pesem: “Sveta noč, blažena noč!” Saj smo že večkrat čitali, pa je zme¬ rom od kraja zanimivo. Človek se ne¬ hote vpraša: Ali bi res ne bilo te pesmi, če bi takart — leta 1818 — bile orgije v župnijski cerkvi vasi Oberndorf do Božiča popravljene . . .? Res je bil čuden “slučaj”. Vsi so tišča¬ li, da morajo orgije vsaj za polnočnico spet zapeti, samo mojster, ki je bil k te¬ mu pozvan, je vztrajno odkimaval. Ne¬ mogoče, ker je pred praznikom vse pre¬ več drugega dela! Ker ni bilo orgelj, naj bi organist in učitelj, ki se mu je Franz Gruber reklo, vsaj na kitaro spremljal kako božično pesem. Ta misel je planila v glavo ka¬ planu, ki se je pisal Joseph Mohr. (Av¬ strijska Nemca sta bila oba, dobra člo¬ veka.) Toda na kitaro se ne da vsaka reč peti, zložiti bo šele treba. Koledar je pa kazal že 24. december! Gospod kaplan je vzel svinčnik in za¬ čel pisati verze. Ne vemo, kako dolgo je pisal. Ko je nehal, je bila na papirju nova pesem: “Stille Nacht”. Po naše prepesnjeno: “Sveta noč!” Pesem je nesel organistu — en dan pred Božičem! — in mu je naročil, naj hitro najde kakšno melodijo, da se bo pesem lepo zapela in čedno spremljala s kitaro! AVE MARIA 11 Ni bila majhna ta naloga za prepro¬ stega organista! Toda kaj je hotel, mo¬ ral se je lotiti dela. Ko so bile pa orgije pokvarjene in še malo ni bilo misliti, da bi bile popravljene do drugega dne ... Kaplan je odšel, organist je tehtal be¬ sede nove pesmi in si vrstice čital na glas. Glejte si no, saj pesem kar sama poje! Organist je čital vrstico za vrsti¬ co, zdaj pa zdaj je segel nazaj in drom- Ijal melodijo, ki mu je kar sama silila v muzikalično uho. Še dvakrat, še trikrat. Segel je po kitari, prebiral strune — šlo je! Poskusil je zapeti — tudi to je šlo! Odložil je kitaro, vzel svinčnik in vrgel note na papir, še tisti večer je sklical pevce na vajo in pri veliki božični maši je verna srenja prvič poslušala, kar že sto let o Božiču posluša vesoljni svet: Sveta noč, blažena noč! Čudno, res! Ali je samo zato do tega prišlo, ker so bile orgije v tisti cerkvi le¬ ta 1818 pokvarjene? Pa saj sem že zapisal: tudi prvi Božič in vsa njegova skrivnost je na podoben način nastala. Prvi Božič ki je že sam po sebi ena sama, čudovita, edinstvena, mogočna pesem. In je nastal tako na ti¬ hem tako daleč od sveta, v tako neznat¬ nih okoliščinah. Glejte! Nastal je pa tudi prvi Božič zato, ker so bile — orgije pokvarjene! Svetovne orgije, ki so imele izražati prekrasno harmonijo ljubezni med Bo¬ gom in človekom! Te orgije je pokvaril prvi greh, harmonija se je razdrla. Pa je moral priti oni prvi božič — in za njim vsi drugi Božiči — in ž njimi pre¬ mila pesem: “Sveta noč, blažena noč”, . . . ker so bile orgije pokvarjene . . . 0 PREGIBAJOČI SE MARIJI V ASIZIJU Iz Rima piše p. Hugo Bren, o.f.m. Kot vidim, se tam zelo zanimate za raz¬ na čuda, o katerih Vam poročajo iz naše razbičane Evrope. S posebno pozornostjo ste spremljali vesti o čudovitih stvareh tu¬ kaj v naši bližini v Asiziju, o katerih se je tukajšnje časopisje na široko razpisalo in imelo močan odjek tudi med Vami. Od neke tamkajšnje strani sem bil za¬ sebno okregan, da tako malo dam na take reči. Od druge strani sem bil pa naprošen, naj vendar sporočim, kaj je s tisto pregiba¬ jočo se Marijo v Asiziju, pa naj bo resnica že taka ali taka. Ker bi utegnil še kaj ta¬ kih levitov in prošenj dobiti, bo morebiti ustreženo, če podam kratko jasno poročilo o vsem tem. Na pročelju bazilike Marije Angelske, v kateri je porciunkulska kapela kot na Brez¬ jah kapela Marija Pomagaj v veliki cerkvi, stoji mogočna bronasta, pozlačena, nad 7 metrov visoka soha Brezmadežne. Dne 10. febr. letošnjega leta so nekateri romarji opazili, da se Marija giblje. Kot ogenj pre¬ ko slamnatih streh je šla novica o tem ču¬ du na vse vetrove in pobožni narod se je začel v masah zgrinjati tja, da se sam pre¬ priča, kaj je na tem. To čudo se je potem vsak večer, ko je zažarela električna kro¬ na okrog Marijine glave, ponavljalo in iz dneva v dan sopnjevalo pobožnost in rado¬ vednost. Do 200.000 obojih se je na višku zbralo na prostranem trgu pred baziliko in gledalo to čudo. Okrog 90% ga je videlo, čeprav so mnogi kot neverni Tomaži prišli tja, 10% pa ne. < Seveda so tisti, ki so videli, ko so se vr¬ nili domov in drugim pripovedovali, še več videli kot so v resnici videli. Navadno taka reč v ustih naraste, tem bolj skozi več ust gre. A že to, kar so v resnici videli, je mase AVE MARIA tako pretreslo, da je versko navdušenje kot mogočni kres zaplapolalo. Spovednice so postale oblegane bolj kot za največje sho¬ de ; sv. obhajilo so morali kar zunaj na tr¬ gu deliti. Mnogi praktični brezverci in za¬ grizeni verski sovražniki so se spreobrnili. Cerkvena oblast in duhovski krogi so bili pa zelo rezervirani, tako da se je preprost narod jezil nad njimi, češ tisti, ki nas vere uče, je imajo sami najmanj. Njihovo mne- To je kip one "pregibajoče se Marije", o kateri piše Father Hugo. nje, kakor vedno v takih slučajih, je bilo: Dokler se kako navidezno čudo lahko na¬ ravno razloži, se ni treba k nadnaravi za¬ tekati. Med temi so razni kritični opazovalci vse storili, da najdejo verjetni naravni vzrok temu pregibanju. In po daljših po¬ skusih so dognali, da se soha sama, ki je nad 60, ali kot drugi pravijo okrog 100 me- terskih stotov težka, prav nič ne giblje. In vendar se gibanje s prostim očesom vi¬ di. Dvoje je tedaj mogoče: Ali je vse tako zvana optična prevara, tedaj čisto naravni vzrok, ali pa je gibanje resnično in nadna¬ ravnega značaja. To je zdaj še odprto vprašanje. Ko sem jaz ono pismo iz Amerike dobil, naj sporočim, kaj je na stvari, sem se odlo¬ čil, da grem sam se na licu mesta prepričat, o čemer se je prepričati mogoče. A kar po pravici povem, da me ni ravno čudo vleklo. Bolj sveti kraji našega reda. Želel sem en¬ krat videti svete kraje, maševati na grobu sv. Frančiška, v porciunkulski kapeli, v so¬ bi, kjer je sv. Frančišek umrl. Ta želja se mi je ob tej priliki spolnila. Ob večernih urah sem dolgo stal na trgu pred baziliko in gledal, če bom kaj videl. Prvi večer sem šel ob 9 :30 kot slaboveren Tomaž k počitku Drugi okrog mene so vzklikali: Zdajle! Zdajle! Jaz sem moral priznati, da ne vidim nič. In isto je izjavil eden mojih sobratov poleg mene. Drugi večer po 9. uri sva pa oba jasno videla, kar drugi in kar je videti mogoče. Gibanje je prav za prav dvojno: vodoravno in navpično. Vodorovno slično onemu, če lahen veter piha in spravi v lahno valova¬ nje drevesne vrhove, žito, travo. Navpično pa kakor če ti zdravnik, ki ti pljuča preis¬ kuje, reče: Globoko dihajte, ob čemer se Vam prša dvigajo. Samo to je resnica, vse drugo pretiravanje. Ce je tudi to le do¬ zdevna ali res prava resnica, je pa treba šele dognati. Dotlej bi bilo pogrešeno kar na celem reči: Nadnaravno je, kakor tudi: Narav¬ no je. Najbolje je molčati, kakor Cerkev molči. Vsekako je pa hvalevredno ob takih resničnih ali dozdevnih čudih dvigniti du¬ ha in srce k nadnaravnim vrednotam. Priložena slika je tista Madona. O sladka smrt, če umirajoči kliče Mari¬ jo! — Sv. Andrej avelinski ❖ ❖ * Kako bi mogel Bog svoji Materi kaj od¬ reči? — Sv. Anzelm A V E M A H I A 13 •:.]iiiiiiiiiiiiDiiiiiiiiiiiiaiMiiiiiiiiiaiiiHiiiiniD0iHiHiiiaiiiiiniinKiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiit3iiiiiiiiiiiiDiiiiiiiiiuiujiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiDiiiiiiiiimniiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiinitiiuiniuniii<.> | LILIJA IZ RAJA | ... 29. Kraljica mučencev Celo mesto Jeruzalem in vsa dežela je iznova zavalovila po tisti binkoštni ne¬ delji. O čudovitih dogodkih pri Marko¬ vi hiši, o velikem šumu iz neba nad hišo, Petrov govor, dar jezikov, o veliki mno¬ žici, ki je po Petrovem govoru pristopi¬ la v njih družbo in javno izpovedala, da veruje v božanstvo Preroka iz Nazare¬ ta, vse se je hitro razvedelo po mesti in deželi. Ljubezen do Preroka iz Naza¬ reta, ki so jo dogodki velikega tedna ne¬ koliko potisnili v stran, ne pa zadušili, je butnila na dan. Že novica o vstajenju Jezusovem je razburila ves narod proti poglavarjem, ki so jim ubili ljubljenega Preroka. Vedno glasneje in jasneje je narod kazal svojo nejevoljo. V veliki za¬ dregi so morali tedaj razpošiljati vse na okrog agitatorje, da so mirili ljud¬ stvo in mu trdili, da je vsa govorica o Jezusovem vstajenju od mrtvih samo iz¬ mišljotina, morda sleparstvo njegovih pristašev, toraj neresnica, da je bil sa¬ mo “slepar” in da sedaj njegovi delajo isto. Komaj so to velikonočno razbur¬ jenje z veliko težavo nekoliko pomirili, na, tu imaš sedaj pa še to. Zopet nova neprijetnost in sitnost za nje. Toda pri vstajenju je bila propagan¬ da lahka. Apostoli so se poskrili, po¬ skrili Jezusovi najzvestejši učenci, tako ni bilo nikogar, ki bi tej propagandi u- govarial. Sedaj je to drugače. Teh dvanaist ribičev naenkrat nastopa jav¬ no in odločno, govori tako prepričeval¬ no o Jezusu, jim kar javno očita njegov umor, njihova propaganda doživlja ve¬ lik uspeh. Ti možje nastopajo tudi prav tako, kakor je preje Prerok sam: v templju, po ulicah, po celi deželi. Da, še več! Velike čudeže delajo, kakor jih je Prerok in sicer jih delajo samo “v imenu Jezusa Križanega”. Ozdrav¬ ljenja najrazličnejša, celo zopet obuja¬ nja mrtvih k življenju, vse to se dogaja dan na dan. Ljudstvo po celi deželi je navdušeno za nje, jih posluša in pristo¬ pa v njih novo “sekto” kar v tisočih. In zopet so zabesneli. Lahko je bilo obso¬ diti Preroka samega. Bil je sam. To¬ da teh oznanjevalcev je veliko. Česar se pa najbolj boje, je pa nejevolja ljudstva proti njim, da so križali ljubljenega Preroka, ki jo je ljudstvo vedno bolj očitno kazalo. Razposlani propagandi¬ sti se vračajo pred visoki zbor vedno bolj razočarani, da jih ljudstvo ne po¬ sluša, da jim kaže svojo sovražnost, na¬ sprotno pa navdušeno posluša Jezuso¬ ve oznanjevalce in se jim pridružuje. Neprestane seje ima visoki zbor v za¬ dregi, kaj bi naj ukrenili, da se propa¬ ganda za Jezusa ustavi, omeji, uniči. Najprej pokličejo apostole na odgo¬ vor in jim strogo prepovedo vsako ozna- novanje, vsako propagando za Jezusa. Pa so slabo naleteli. To niso bili več prejšni boječi ribiči iz Galileje, temveč junaki Kristusovi, stebri njegovega no¬ vega kraljestva na zemlji. Odgovorili so jim odločno. “Tedaj jim je Peter, poln 14 A V E MARIA sv. Duha”, začel oznanjati Jezusa, in slednjič dejal: “Sodite, ali je prav pred Bogom, vas poslušati bolj ko Boga. Ne moremo namreč, da bi ne govorili, kar smo videli in slišali.” In tako visoki zbor ni imel druge po¬ ti, ko nastopiti s silo in s preganjanjem. Tako je nastalo prvo preganjanje Kris¬ tusa in njegove Cerkve, ki se ni končalo do danes po dveh tisoč letih in se ne bo do konca sveta. Dokler bo Lucifer o- stal Lucifer, bo vedno ruval proti toliko sovražnemu Bogu, bo vedno iskal in tu¬ di vedno našel v človeštvu nesrečne za¬ peljane žrtve, ki bodo zanj vršili to nje¬ govo delo upora proti Bogu, katerega je začel že v nebesih kot angel. Apostoli so se razšli po binkoštni ne¬ delji tudi po vsej deželi in učili ljudstvo vkljub vsem prepovedim poglavarjev ljudstva. Sv. Janez je ostal v Jeruzale¬ mu, kjer sta živela z Marijo. Marijin dom je bila nekako prva krščanska cer¬ kev v Jeruzalemu. Tu pri Mariji so se zbirali apostoli k posvetovanju in raz¬ govorom o svojem delovanju, pa tudi k odpočitku. Tu so vršili tudi službo bo¬ žjo z lomljenjem kruha, katere so se u- deleževali tudi verniki. Marija jih je vse sprejemala materinsko ljubeznivo, jim svetovala, jih bodrila in krepila v delu za božje kraljestvo na zemlji. “Apo¬ stolska dela” poročajo o tem: “Bili so stanovitni v nauku apostolov in združe¬ ni v lomljenju kruha in v molitvah.” “Vsi so bili enega duha in stanovitni v molitvi z Marijo, Materjo Jezuso.” Toda visoki zbor je nastopal vedno kruteje proti apostolom in vsem, ki so bili z njimi. Vendar število vernikov je hitro rastlo. V nekoliko mesecih je bilo krščanstvo razširjeno po celi deželi, po vseh mestih in vaseh. Apostoli so uredili tudi cerkveno vodstvo in oblast. Ko so videli, da je v Palestini krščan¬ stvo že pognalo globoke korenine v ljud¬ stvu, da bo vzdržalo vsako, tudi najbolj kruto preganjanje, so se odločili, da se razidejo po svetu izven Palestine. Sešli so se k posvetovanju in si razdelili cel tedanji znani svet med seboj in se raz¬ šli vsak na svoj odločeni delokrog. Lo¬ čitev od Matere Marije jim je bila tež¬ ka, vendar odšli so z njenim blagoslo¬ vom. Le sv. Janez je ostal v Jeruzalemu. Ko je preganjanje naraščalo, je sv. Janez začutil, da tudi Marija ni več varna v Jeruzalemu, pobegnil je ž njo v mesto Efez ob Egejskem morju. Za Ma¬ rijo je bil ta beg zelo težak, ker je mo¬ rala zapustiti mesto Jeruzalem, kjer je bilo toliko krajev, kateri so jo spominja¬ li na dogodke Jezusovega trpljenja in smrti. Ustno izročilo ve povedati, da je obiskala vsaki dan vse te kraje, da je šla vsaki dan zlasti po vsej poti od Pila¬ tove palače na Golgoto in zatopljena v molitev premišljevala njegovo trpljenje. Dokler je bilo varno, so jo spremljale pobožne žene, pozneje tudi drugi verni¬ ki in tako se je začela naša priljubljena pobožnost Križevega pota. Kakor ji je pa bila ta ločitev iz Jeru¬ zalema težka, je vendar sama uvidela, da ima sv. Janez prav, da mora oditi, da se skrije sovražnikom Jezusovim. Zanimivo je, da se je leta 431. prav v mestu Efezu vršil prvi vesoljni cer¬ kveni zbor, kjer je bila razglašena ver¬ ska resnica o božjem Marijinem mate¬ rinstvu proti zmoti, da Marija ni rodila Boga Sina, temveč samo človeka Jezu¬ sa, da toraj ni Mati božja. Tudi o Marijinem življenju v Efezu A VE MARIA 15 vemo le rnalo. Tudi ne vemo, koliko časa je živela v Efezu. Vemo, da je sv. Ja¬ nez pogosto odhajal na svoja apostolska pota širit božje kraljestvo in da je bila Marija v Efezu pogosto sama. Vendar je pa gotovo, da je tudi tukaj vršila vso svojo veliko nalogo kot Mati trpečih, kot Mati Jezusove Cerkve. P. Kazimir, o.f.m. SALOMONOVI PREGOVORI Jaz, Modrost, bivam v posvetovanju in sem pri umnem premišljevanju. Strah Gospodov sovraži zlo: prevzetnost in napuh in krivo pot in dvoježična usta. Pri meni je svet in pravica, pri meni je umnost, pri meni je srčnost. Po meni kraljujejo kralji in postavoda- jalci določujejo pravo. JANEZ "PUŠCAVNIK P. Kazimir, o.f.m. 2. O Janezu “puščavniku”, o katerem sem pisal v zadnji številki “Ave Maria”, piše njegov župnik, sedaj v Španiji begunec: “Kmalu po mojem prihodu za župnika v Preserje sem se spoznal s “puščavnikom”. “Iz njegovega življenja vem malo. Bil je samski, ob mojem prihodu kakih 65 let star. Imel je za “Studarjem” majhno hi¬ šico, imenovano “pri puščavniku” in je spadala v vas Kamnik pod hišno številko 67. “Spodaj pod hišo je imel majhen stude¬ nec. Po vodo iz tega studenca so hodili iz Preserja in Kamnika, kadar so šli na ‘Mah’ ali v senožeti. Noben studenec ni bil tako « mrzel kot ta. “Zanimivo je, da je Janez sam zajemal vodo iz studenca, ter jo prinesel zahtevajo¬ čemu. Ko je po njegovi smrti hiša zgorela, tudi studenca ni bilo več. Kako je usahnil, se ne ve. Ali se je ob požaru zamašil in si poiskal drugo pot, ali je bil kak drug vzrok. “Janez je bil majhne postave, upognjen naprej in je hodil s palico. Iz tega sklepam, da je v mladosti veliko trpel ali moral tež¬ ka dela opravljati. “Oblečen je bil preprosto, a snažno. Na glavi je večinoma nosil kapo polhovko. Ži¬ vel se je iz prihrankov, ki jih je prinesel iz Amerike. “Janez je bil mirnega značaja. Nikdar ga nisem videl, da bi se razburil. Bil je ve¬ drega duha, vesel. Pri pogovorih se mu je videl na ustnicah rahel nasmeh, ki je pri¬ čal o njegovem notranjem miru, zadovolj¬ nosti in dobrohotnosti. “Janez je hodil vsaki dan k maši, ob ne¬ deljah pa vse trikrat, pogostokrat k sv. ob¬ hajilu. Prve petke je še posebno pobožno obhajal. Bil je tudi v sv. deželi. Kadar je prišel v vas k čebeljnjaku, mi je najraje pripovedoval o tem romanju in o svetih krajih. “Nikdar ga nisem slišal ziniti besedice čez bližnjega, ali da bi godrnjal nad križi in težavami. “Vsa fara je o njegovi pobožnosti govo¬ rila : To je prava pobožnost, kakoršno ima “puščavnik”. “Ko je Janez tako opešal, da ni mogel več sam opravljati vsakdanja opravila, se je preselil v Preserje na “Učne” k sorod¬ nikom. Velikokrat sem ga šel obhajat. Vedno je imel v rokah rožni venec in je molil. Mirno in brez boja je umrl star čez 80 let.” Mihael Perčič, župnik v Preserju. Pri Mariji najde ubogi zavetje, bolnik zdravilo, žalostni tolažbo, dvomljivec svet, zapuščeni pomoč. — Tomaž Kempčan NA MISIJONSKO POT. — Tri redovnice iz kongregacije "Maryknoll", ki jih na sliki vidite, so prve redovne osebe, ki so kdaj ustanovile misijonsko postajo na otoku Palau v juž¬ no- zapadnem Pacifiku. Preden pa morejo začeti svoje misi¬ jonsko delovanje, se morajo naučiti jezika, ki ga govorijo prebivalci otoka, in to ne bo lahko, pravijo. Vseeno zgledajo vesele. BOMBAŽ NABIRA. — V taki obleki ne zgleda kot duhov¬ nik, ne kot redovnik, ne kot opat, toda je, in sicer opat veli¬ ke opatije blizu mesta Subiaco, Ark. Benediktinec je in se piše Rt. Rev. Paul M. Nahlen, o.s.b. Bombaž nabira z dru¬ gimi menihi vred na njih veliki opatijski farmi. Benediktin¬ ci imajo za svoje geslo "Delaj in moli" in, kakor vidite, tega gesla se držijo. KLUKSAR POSTAL KATOLI¬ ČAN. — Zgoraj vidite 61-letne¬ ga bivšega bapiisiovskega mi¬ nistra in člana sovražene "Ku NA ČAST KRISTUSU KRALJU. — škofije Washingion, D. C., ko govori shingionu na praznik Kristusa Kralj: katoličani imeli po ulicah Washingioj reda preš v. Trojice. Klux Klan" zveze, ki je letos vstopil v katoliško Cerkev. Bil je poprej zelo zagrizen sovraž¬ nik katoliške vere. Ime mu je Alton Young. SORODNIKI FATIMSKIH O- TROK. — Na spodnji sliki sta dva sorodnika onih treh otrok katerim se je Marija pri Fatimi prikazala. Oba sta letos vstopi¬ la v samostan v družbo "Mili¬ jonskih sinov brezmadežnega srca Marijinega. SLOVENCI IN GOVERNORt)EWE' v nujorškem hotelu Roosevelt, kjer nji mesec zgubil v volitvah za predse vidite sledeče može (od leve na desn< Dewey, Dr. Miha Krek, John A. Rib U KRALJU. — Spodaj vidite dve sliki — prva kaže nadškofa O'Boyle iz D. C., ko govori množici zbrani blizu Washingionovega spomenika v Wa- Kristusa Kralja. Druga slika pa kaže en del ogromne procesije, ki so jo icah Washingiona isti dan. Redovniki, ki imajo na prsih velik križ, so iz ERNOR JDEWEY. — Oktobra meseca so se Slovenci iz New Yorka zbrali Roosevelt, kjer so imeli konferenco z guvernerjem Dewey-em, ki je zad- litvah z| predsednika. Ob tej priliki se je vzela gornja slika, na kateri sd leve na desno): Charles Lacijan, Cyril Grilz, Jack Žagar, Governor »k, John A. Ribic, Method Končan. NADŠKOF IN NJEGOVA 'KATEDRALA'. — Čudno se vam zdi, toda slika kaže nadškofijsko stolno cerkev nadškofa Doi v mestu Tokio na Japonskem. Nadškof Doi stoji (na desni) pred svojo katedralo in se pogovarja z nekim ameriškim du¬ hovnikom. V SEVERNI KANADI. — Na sliki vidite duhovnika-misijo- narja, ko blagoslavlja dva stara Indijanca gor v severni Ka¬ nadi. Indijanca, ki sta hodila 50 milj k sv. maši, sta stara 97 in 104 let. "Fara" tega duhovnika obsega 40,000 milj. 18 AVE MARIA "O ra vila za slovenske pridi- -*■ garje. — Kaj ne smejo slovenski pridigarji doma pridigati? Država je izdala posebna pravila, ki se ga mo¬ rajo držati pridigarji. Po teh pravilih se ne sme pridi¬ gati o izvirnem grehu, “ker ta ni prikladen dostojanstvu komunističnega človeka”; ne o ustvarjenju človeka, ker je ta nauk nasproten marksističnemu nauku, ki u- či, da je človek iz opice; ne o “bojevitem” sv. Mihaelu; ne o rešitvi Judov iz egiptov¬ ske sužnosti, ker bi to bilo “hujskanje” k rešitvi izpod komunističnega terorja. Evharistični kongres v Braziliji. — Narodni evha¬ ristični kongres v državi Braziliji v Južni Ameriki je bil velik uspeh oktobra me¬ seca. Sv. oče papež Pij XII. je po radiu nagovoril zbra¬ ne vernike, duhovščino in škofe ter jim povdarjal, da je sv. evharistija vir vsega krščanskega življenja. Pred¬ vsem je pa Najsvetejše vir duhovniških poklicev, za ka¬ tere naj ljudstvo moli in de¬ la, ker je duhovništvo tako velik blagoslov za človeštvo sploh. Dobrobit in življenje Cerkve je odvisno od svetniš¬ kih duhovnikov, je dejal sv. oče. Zraven tega je sv. oče tu¬ di navduševal zbrano množi¬ co k večji medsebojni lju¬ bezni. “Ker klečite pri isti božji mizi, se udeležujete istega duhovnega banketa in ste v Kristusu in po Kristusu združeni v eno samo druži¬ no in eno telo, boste čutili, P. Martin, o.f.m. da v vas gori ogenj ljubez¬ ni,” je rekel. Sv. oče, ki zna veliko je¬ zikov govoriti, je govoril v portugalskem jeziku, ki je narodni ježki v Braziliji. Neomajna vera. — Kitaj¬ ski komunisti so nekega re¬ dovnega brata, ki se mu je reklo Matija Li, z vrvjo na drevo obesili in ga dve uri tr¬ pinčili, umoriti pa ga pa ga niso hoteli. Med tem časom so mu stavili razna vpraša¬ nja in za vsak odgovor so ga bili. “Ali veruješ v Boga?” so ga vprašali. “Da, verujem, in bom zmerom veroval,” je odgo¬ voril brat Matija. “Dobro,” so rekli komuni¬ sti. “Pridi dol z drevesa in bomo tudi mi verovali.” Nato so ga bili in njegovo telo se je sem pa kje majalo. “Ali te to boli?” “Da.” “Ako bi te ne bolelo, bi mi v Boga verovali. Kako pa moreš verovati? Ali si Boga videl?” “Ne, toda videl sem stva¬ ri, živali in ljudi, ki jih je Bog ustvaril.” “Tvoja vera je tuja vera!” “Moja vera je prava vera, svetovna vera. Povsod se najde. Katoličanov je celo v sovijetski Rusiji.” Kar naprej so ga komuni¬ sti bijali in tolkli in njegove bolečine so postale neznos¬ ne. “Če te ubijemo, ali boš Bo¬ ga videl?” so ga zopet vpra¬ šali. “Čisto gotovo. Nič drugega ne bi tako rad imel. Postal sem katoličan in redovni brat, da Boga častim in da pridem v nebesa. Če me ubi¬ jete, bom svoj cilj dosegel.” “No, mi smo pa zelo veli- kosrčni. Mi te hočemo samo trpinčiti, ne pa ubiti.” Končno so komunisti spu¬ stili brata Matija dol z dre¬ vesa. Njegove roke so bile tako paralizirane, da jih ni mogel pet dni nič rabiti, ker so ga bili za roke obesili na drevo. Letos so ga julija me¬ seca izpustili. Hodil je 120 milj, preden je prišel iz ko¬ munistične pokrajine v svo¬ bodo. Pomanjkanje duhovnikov.. — Katoliška Cerkev na Ang¬ leškem nima dovolj svojih angleških duhovnikov, nam¬ reč takih, ki so bili na Ang¬ leškem rojeni. Veliko število njih duhovnikov je Ircev, ki jih Angleži imajo za tujce. Ko je pred kratskim irska, vlada mislila prekiniti vso zvezo z Anglijo, se je vzbu¬ dil strah med angleškimi ka¬ toličani, češ da bi jim zmanj¬ kalo duhovnikov, če se bi to A VE MARIA 19 storilo. V celi Angliji je sa¬ mo ena škofija, ki ima do¬ volj svojih domačih duhov¬ nikov. Štiri leta pozno. — Neki škof v Indiji je šele po štirih letih dobil uradno papeževo pismo, katero je oznanjalo, da je on izvoljen za škofa. Seveda je po drugačnem na¬ činu že začetka vedel, da ga je sv. oče za škofa postavil in je bil tudi kmalu nato v škofa posvečen. Ne bi pobegnil. — Tu pa tam se včasih govori, da bi sv. oče papež pobegnil iz Ri¬ ma v Ameriko, če bi izbruh¬ nila nova vojna z Rusijo. To¬ da to so visoki vatikanski u- radniki z velikim povdar- kom tajili pred kratkim. Sv. oče je v Rimu ostal, ko so grozile Hitlerjeve brezbožne sile, in bi tam ostal, četudi komunistične sile napadejo ono mesto. Fatimska obletnica. — Preteklega 13. oktobra je bila 31. obletnica šeste in zadnje prikazni Matere bo¬ žje trem pastirskim otrokom blizu Fatime na Portugal¬ skem. Za to obletnico se je uredila verska proslava v Fatimi. Okoli 200,000 ro¬ marjev je bilo prisotnih pri sveti uri, ki se je šele ob pol¬ noči začela. Pobožni romar¬ ji so molili rožni venec in častili Najsvetejše, ki je bilo izpostavljeno zunaj na oltar¬ ju pred velikansko fatimsko baziliko. Med temi je bilo okrog 40,000 romarjev iz tu¬ jih dežel, tudi iz Združenih držav Amerike. Zadnja Marijina prikazen pred 31 leti (13. okt. 1917) je tako dobro znana, ker se je tedaj zgodil oni “čudež sonca”, ki ga je videlo čez 70,000 ljudi, ki so kar ostr¬ meli nad čudežem. Marija je bila naprej otrokom poveda¬ la o čudežu in po njih je ve¬ liko ljudi zvedelo, da se bo čudež zgodil, in so zato ča¬ kali nanj, četudi je dež vse zmočil. Popoldne se je kar naenkrat zjasnilo in sonce je lepo svetelo na nebu, a zgle- dalo je kot srebrena plošča, na katero je ljudstvo lahko naravnost gledalo s prostim očesom. Kmalu se je začelo sonce vrteti hitro kot ognje¬ no kolo in je metalo svetle žarke raznih barv na vse strani. Zdelo se je, kakor da so se spolnile Gospodove be¬ sede, ki je ž njimi napove¬ dal, da se bodo ob koncu sveta nebeške sile gibale. Kar naenkrat pa je zgleda- lo, da je sonce zapustilo svo¬ je mesto na nebu in da se str¬ moglavi proti zemlji. Strah je prevzel vse in so vsi na kolena padli in molili in pro¬ sili za odpuščanje svojih grehov. Po desetih minutah je bilo vse končano. Vsi so vi¬ deli čudež, verni in brez¬ verci. Ameriški Betlehem. —Za¬ nimivo je, kako praznuje Kristusovo rojstvo ameriško mesto Bethlehem v državi Pennsylvania. Ime je dobilo to ameriško mesto seveda od Kristusovega rojstnega mesta v sveti deželi. Toda prebivalci tega mesta niso zadovoljni samo z imenom Bethlehem. Radi bi tudi vi¬ deli, da bi bilo njihovo me¬ sto glavno božično mesto v Ameriki. Zato so pred dvanajstimi leti začeli obhajati božič na prav slovesen način in vsako leto se slovesnost povečuje in razširja. Tako torej se je lani božična slovesnost urad¬ no začela z zvonenjem zvo¬ nov v 70 krščanskih cerkvah po celem mestu in obenem so tudi prižgale neštevilne luči, ki se ob mestnih cestah vidijo za celih sedem milj. Vrhu tako zvane “Južne go¬ re” pa je bila ogromna elek¬ trična sveča, što čevljev vi¬ soka, ki se lahko vidi 20 milj naokoli. Sredi mesta je stalo velikansko božično drevo, 52 čevljev visoko in sestavljeno iz 150 manjših dreves, raz¬ svetljena pa je bila od 1,200 luči. Evharistija ali smrt. — Katoliški škofje v državi Pe¬ ru v Južni Ameriki so izdali okrožnico za bodoči tamkaj¬ šnji evharistični kongres in so v njej izjavili sledeče: “Kakor prejemanje za¬ kramenta ljubezni doprina- ša življenje, nasprotno pa človeka pelje v smrt, če ne prejema tega zakramenta. Narodi poginjajo, ker ne u- živajo kruha življenja.” Marsikdo si želi večne po¬ mladi, a pozabi, da bi potem nikoli ne jedel sadja. — Ivan Blažič * Stiska uči človeka moliti. Lažje pa moli oni, ki je bil tega navajen v sreči.— Drič. 20 AVE MARIA S križem in sidrom ZGODBA FRIDERIKA BARAGE OB GORNJEM JEZERU Spisal James K. Jamison □ Prestavil p. Bernard, o.f.m. DEVETNAJSTO POGLAVJE "D ILO je točno tri leta, odkar je bil Baraga začel izvajati svojo zami¬ sel v L’Ansu. Skromna cerkvica je krep¬ ko stala na svojem mestu in je bila v po¬ polnem skladu s svojo okolico na grani¬ ti ameriške civilizacije. Vsa preprosta je bila njena stavba in nič nakitja ni imela na sebi. Okoli nje se je zgrinjalo 30 koč iz drevesnih brun, obdanih z vr¬ tovi. Nekoliko bolj zunaj so stala mno¬ ga indijanska bivališča, zgrajena po stari šegi, vendar zrasla z L’Ansom v eno enotno naselbino. Baragova župni¬ ja v Assininsu je štela zdaj že blizu ti¬ soč duš, ki so se bolj ali manj verno dr¬ žale svoje cerkve. Skoraj vsi ti verniki so bili Indijanci, le kakih 20 je bilo iz¬ med belcev iz Kanade. Baraga bi bil najbolj vesel, če bi mo¬ gel ves svoj čas porabiti za pouk otrok v šoli. Ker pa to ni moglo biti, je prepu¬ ščal večino pouka v svetnih znanostih svojemu učitelju, ki je bil prav bister mlad Kanadec. Toda kadar je Baraga našel nekaj ur časa za šolo, je prinesel vanjo več ko zgolj vsakdanji pouk. Učil je otroke peti — in tega se je indijanska otročad najbolj veselila. Prišel je tisti dan v juliju leta 1846. V jezerski zaliv nasproti Baragovi na¬ selbini je priplavala ladjica in obstala. Z njenega krova so spustili majhen čoln, škof Lafevre je sedel vanj — pri¬ šel je bil iz Detroita na svoj prvi obisk v Assinins. Prinesel je naselbini tudi prvo sveto birmo. Veliko razburjenje je nastalo v naselbini. Vse ljudstvo je drlo na obalo. Možnarji so prišli na dan in pokali. Za vse je bil takoj praz- AVE MARIA 21 Hlini dan. Saj prihaja sam škof, da jim posveti cerkev in jim podeli sveto birmo. Pa še nekaj drugega je bilo. Škof je bil velik sovražnik žgane pijače in je po¬ vsod pridigal abstinenco. Tudi v Bara¬ govo naselbino je prišel s tem poslan¬ stvom. Novega seveda ni bilo to nič. Boj zoper širjenje žganja med Indijan¬ ce je bil tako star, kot so bili stari stiki katoliških misijonarjev z Indijanci. Vsaj tristo let! V daljnem Montrealu in še bolj daljnem Parizu so pogosto pretresali to težko vprašanje. Dolgo¬ trajni in pogosto ostri so bili boji radi žganja med-Cerkvijo governerji in pre¬ kupčevalci. Father Baraga se je dobro spomi¬ njal, kako se je bil o tem razgovarjal nekoč v Detroitu z misijonarjem Ga¬ brielom Richardom. To je bilo kmalu po prihodu v Ameriko. Father Richard je dobro poznal vso umazano zgodovino razpečavanja žganja med Indijanci. Do podrobnosti jo je takrat razložil Bara¬ gu. Nalašč je bil preštudiral to grdo¬ bi m v vseh njenih zapletijajih in posle¬ dicah, zakaj le tako je mogel dobro pre¬ soditi nesrečo, ki so jo belci zanesli med Indijance s tem, da so jih prodajali žga¬ nje. Father Richard je vedel povedati marsikaj iz lastnega opazovanja. Ne¬ koč na primer je gledal, kako so v Mec- kinacu iztovorili iz ene same ladje 200 sodov žganja. Opazoval je, kaj se bo zgodilo. In je videl, kako so pripeljano žganje predelali v robo, ki je bila pri¬ pravna za “razpečavanje med Indijan¬ ci”. Kako so to delali? V prazen sod so nalili najprej precej galonov vode, potem pravega žganja skoraj do vrha. V to zmes so nasuli rdečega popra in ničvrednega tobaka. To je bilo zdaj “in¬ dijansko žganje!” Galona tega žganja je stala trgovca kakih pet centov, med Indijanci je pa zamenjaval galono za vrednost dveh dolarjev. Father Ri¬ chard je trdil, da pozna prav malo Indi¬ jancev — če izvzame dobre kristjane — ki ne bi kupovali te pijače in plačevali zanjo še višje cene. Strast za žganje- pitie je pač prav posebna slabost tega rodu. Ne drži se pa le moških, ampak tudi ženske ji zapadejo v nič manjši meri. Father Richard je zaključil svojo raz¬ lago Baragu: “Samo ljubi Bog ve, koliko zla je za¬ nesla med Indijance ta nesrečna trgo¬ vina z žganjem. Indijanski človek in steklenica žganja — to dvoje vzemi sku¬ paj in imaš kos pekla.” Toda razpečavanje žganja med rde- čekožce se je nadaljevalo, pa naj je bilo še toliko postav narejenih proti temu v Franciji, v Angliji in v Združenih Dr¬ žavah. Škof Lafevre je predložil tudi Bara¬ govim Indijancem besedilo posebne za¬ obljube, kakor je to delal drugod ob svo¬ jih obiskih. Zaobljuba se je glasila: “Odpovedujem se popolnoma in za ved¬ no uživanju vseh opojnih pijač. Prosim Boga, naj mi da moč, da ne prelomim te svoje zaobljube.” Vsak Indijanec, ki je to obljubo napravil, jo je tudi podpisal, kakor je pač vedel in znal. Baraga nikakor ni varal samega se¬ be. Dobro je vedel, da bo marsikdo ob¬ ljubo gladko prelomil. Toda ko je sprav¬ ljal podpisane zaobljube v poseben pre¬ dal, mu je bilo jasno, da je nastal v nje¬ govi duhovniji nov položaj. Ne le vsi skupaj, vsak poedini človek v naselbini je zdaj njegova podrobna odgovornost. Z vsakim posebej bo moral odslej dalje 22 AVE MARIA razpravljati in mu dopovedovati, da je od njegovega osebnega vedenja odvisna naravna vrednost cele naselbine. Upal je, da bo s pomočjo milosti božje vsaj nekoliko uspel. * * * Neko nedeljo, kmalu po škofovem od¬ hodu, je prišel k maši tuj človek. Misi¬ jonar ga je hitro opazil in zdelo se mu je, da je tujec dober človek. Po službi božji je zvedel, da je tujcu ime Philo Everett. Število potnikov, ki so prihajali k Gornjemu jezeru in iskali zanimivosti po utrtih potih, je raslo iz dneva v dan. To je slika du¬ hovnika z imenom Gabriel Richard, ki je pred Barago nekaj časa delo¬ val v kraju Ar- bre Croche v se¬ danji državi Mi¬ chigan. O tem du¬ hovniku govori 19. poglavje Ba¬ ragove povesti. Neredki so se ustavljali v Baragovi na¬ selbini za navodila ali zgolj za oddih. Misijonar se je rad pogovarjal ž njimi. V nekaterih teh tujcev je zaslutil vodil¬ ne može bodočih let, ko bo nova dežela sprejela ameriško civilizacijo. Dva od teh, Philo Everett in Peter White sta postala njegova osebna prijatelja do konca dni, čeravno nista bila katoliča¬ na. Baraga je našel v takih možeh no¬ ve pobude za svoje misijonsko delova¬ nje, zakaj imeli so zdrave pojme o živ¬ ljenju in kazali plemenite poteze v svo¬ jih značajih. Prepričan je bil, da bodo taki prišleci imeli na bodočnost teh kra¬ jev najblažji vpliv. Vrvenje in dirjanje pionirskih časov bo minilo, potem pride v deželo urejeno življenje kulturnega sveta. Dober vpliv teh in takih mož bo ostal in se bo dolgo držal. Duhovnost in krščanska krepost ne bo prazna bese¬ da v novih občinah, ki bodo nastale iz delovanja takih plemenitih značajev. Res se je Peter White dobro izkazal na vseh poljih človeške kulture. Pospe¬ ševal je industrijo, dobro vladanje in socialno čustvovanje v teh krajih. Zato ga je pa tudi vse spoštovalo in mu daja¬ lo priznanje. Dosegel je polagoma vi¬ soke časti. Enako si je Philo Everett nabral lepih zaslug in zgodovina mu da¬ je kredit, da je odkril in spravil v obrat železno okrožje okoli Marquetta. Oba sta bila v veliko pomoč Baragu, misijo¬ narju in pozneje škofu. Prijateljsko sta mu stala ob strani, ko je polagal te¬ melje svoji katedrali v Marquettu — pa Marquette takrat skoraj ni bil kaj dru¬ gega kot privid bodočnosti v očeh vseh treh. Peter White je mnogo let pozne¬ je v javnem govoru izrekel besede: “Po- stojmo in načudimo se! Pomislimo na one, ki jih je bilo tako malo in so bili ta¬ ko slabotni, ki so živeli pod tako zim¬ skim podnebjem. In vendar je bilo tem ljudem dano, da so imeli velik delež pri ustvarjanju novega kraljestva in pri povečavanju zadovoljnosti človeštva.” Pač je ob teh besedah mislil Peter White na tisto silno mrzlo noč, ko je Ba¬ raga kot škof leta 1868 odkrival svojim prijateljem dežele nekega drugega Kra¬ ljestva. Bilo je to v mestu, ki ga še ni bilo takrat, ko je Philo Everett prvič srečal misijonarja v naselbini Assinins. Vrnimo se k temu srečanju. Po božji službi v cerkvi je prišel tujec k misijo- A V E MARIA 23 narju in se mu predstavil. Izrazil je prijetno iznenadenje nad lepim petjem v cerkvi in povedal, da ni pričakoval te¬ ga iz indijanskih grl. Čestital je Ba¬ ragu na izrednih uspehih z Indijanci in se mu zahvalil, da je imel priliko biti pri božji službi sredi divjine. Povedal je tudi, da je na potovanju kot odposla¬ nec ameriške vlade k rudniški upravi v kraju Copper Harbor. Posebno pa, da mora pregledati zaloge železa v zemlji vzhodno od L’Ansa in v bližini reke Carp. Njegovi spremljevalci da so po¬ legli k počitku na jezerski obali, on sam je pa rajši šel v cerkev in bil pri službi božji. Everett je govoril o Indijancih zelo prijazno. Pravil je misijonarju, kako mu je neki Indijanec pokazal bogate za¬ klade železne rude v zemlji, ki je sam od sebe nikoli ne bi našel. Baraga je vprašal: “Vi ste torej prepričani, Mr. Everett, da je tukajšnja zemlja bogata rudnin. Ali mislite, da bo to odkritje privedlo veliko ljudstva v te kraje?” “O, da! O tem ni nobenega dvoma.” “In to pomeni, da bo na vzhodni stra¬ ni L’Ansa mrgolelo kopačev bakra, na zapadni strani pa iskalcev železa?” “To se obeta, da”, je prikimal Eve¬ rett in začel v vznešenih besedah slaviti bodočnost teh krajev. Pri Sault St. Marie, je dejal, bodo morali izkopati nov kanal okoli brzic. Mnogo večje la¬ dje kot doslej bodo morale pluti po ka¬ nalu naravnost iz spodnjega jezera v gornje. Tisoči in tisoči mož bodo po¬ trebni, da se spravijo bakreni in železni rudniki v obrat. Družine bodo kajpa¬ da imeli s seboj in to pomeni, da bo tre¬ ba zidati šole in cerkve. Cela popolnoma nova mesta bodo nastala.. Vezati jih bo morala železna cesta, ki bodo po njej brzeli hlaponi. “Toda že celo uro govorim, oče! Čas je, da se vrnem k svojim spremljeval¬ cem. Iskrena hvala vam za vso prijaz¬ nost. Ti kraji vas potrebujejo. Nada¬ ljujte svoj trud za Indijance. Bojim se, da se nihče ne bo zmenil zanje, če jih vi zapustite.” Ves tisti dan je Baraga čutil, da je Everettov obisk prinesel zopet novo spo¬ znanje v njegovo življenje. Postalo mu je jasno, da se je bil preveč zaprl v svoj L’Anse. Od tam je komaj opazil, kaj se godi okoli njega. Ni videl zgodovinskih dni, ko je mlada Amerika v svojem zma¬ goslavnem pohodu od enega morja do drugega končno prispela do Gornjega jezera. On sam je bil prišel sem gor ravno v letih, ko gine preteklost in se poraja nova bodočnost. Mislil je nazaj FANTOVA MOLITEV K MARIJI Rad bi govoril angelski pozdrav, Devica Ti, brez madeža spočeta, Ti božja Mati, Ti Kraljica sveta, ki Jezus Te za Mater je izbral. V rešen j e Te je Bog človeštvu dal, zato časti zdaj množica Te vneta, saj Ti vsem Mati dobrega si sveta, sam Bog po Tebi človek je postal. Darujem, Mati, svojo Ti mladost, v viharjih bodi zvesta mi vodnica, Ti varuj mojo čistost in krepost, pri Bogu Ti mi bodi priprošnjica, da s čisto dušo bom gradil si most do večnosti, kjer si nebes Kraljica. Erik Kovačič 24 AVE MARIA na idilične čase v La Pointu, ko je pre¬ mleval sam v sebi, kaj bi bilo storiti, da bo prav. Zdaj se mu je zazdel odgovor na to vprašanje tako lahak. Bal se je pa, da v njem ni dovolj gonilne sile in nima poguma, postati košček tega vrve¬ ža, ki se je od vseh strani valil nanj. Za¬ vedal se je, da bo treba napraviti nekaj odločilnega. Toda napravilo bi naj se kolikor mogoče na tihem, brez hrupa in razkazovanja. Ob tem času so bili ob obali Gornjega jezera že tudi drugačni možje, ki so sku¬ šali pomagati Indijancem na svoj na¬ čin. Bili so to oznanovalci drugih ver¬ skih izpovedan j. Baraga ni dvomil o njihovi odkritosrčnosti. Na oni strani zaliva pri Assininsu je stanoval Rev. John Pitizel, ki je načeloval metodistov- skemu misijonu. Ko je bil v L’Ansu škof Lafevre, je Rev. Pitizel povabil na obed oba, škofa in Barago. Vabilo sta sprejela in sta se prav dobro počutila v hiši metodistovskega misijonarja. Tiste dni se je Baraga vsedel in pisal pismo. Takole je pisal: “Rev. John Pitizel in celokupna me- todistovska občina v L’Ansu: — Dragi prijatelji! Naprosili ste me bili, da bi Vam pre¬ pustil naš zvon, kakor hitro pride do nas novi, ki je zdaj že na poti k nam. Zaen¬ krat je še v Sault Ste. Marie. Toda ve¬ deti morate, da sedanji naš zvon ni mo¬ ja last. Posodila nam ga je rajna Mrs. Cotte. Ker je pa dobra Mrs. Cotte zdaj mrt¬ va, sem prosil njenega žalujočega mo¬ ža, da bi Vam smel dati zaprošeni zvon. Saj ste nekateri med Vami zelo lepo skrbeli za rajnico v njenih poslednjih dneh. Mr. Cotte je z veseljem pristal na to, da se naš zvon preseli k Vam, ka¬ kor hitro novi dospe sem iz Sault Ste. Marie. Vaš odkriti prijatelj, Friderik Baraga. L’Anse, 7. aprila 1846.” DAVIDOVI SPEVI Ko se srdite, nikar ne grešite! Kar rečete v svojih srcih, tega se kesaj¬ te v svojih posteljah. Darujte daritev pravičnosti in upajte v Gospoda. V miru ležem in takoj zaspim, ker Ti sam, o Gospod, si me utrdil v upanju. 1 H-*— M« — ♦ M*MB!* o r— — IAve Maria Koledar ZA LETO 1949 CENA: U. S. A. & CANADA — $1.00 DRUGOD — $1.25 Zanimivi so posebno sledeči spisi in članki: "Krščanski temelj svetovnega miru", spisal Rev. Anton Soklič, c.m.; "Praznovanje božiča pri raznih narodih". Fr. Klavdij Okorn, o.f.m.; "Krompirč- kove zgodbe". Fr. Bazilij Valentin, o.f.m.; "Zgledna Mrs Clare Boothe Luče", Fr. Janez Vianej Trin- ko, o.f.m.; "Janez Žužek", Msgr. John Zaplotnik. AVE MARIA 25 Ave Maria Koledar za le¬ to 1949 ima veliko slik, tako da bodo oni, ki ne berejo ve¬ liko, vsaj slike gledali. Saj pravijo, da je ena slika toli¬ ko vredna kot tisoč besedi. Torej bo Koledar trikrat to¬ liko vreden, kakor bi človek po njegovi debelosti računal. Slike so tudi zelo zanimi¬ ve. Na primer, ta Koledar ima slike vseh slovenskih cerkva v Ameriki, kakor tu¬ di slike njih župnikov in ka¬ planov. Zgodovinsko je to¬ rej velike vrednosti, kajti priča bo za bodočnost, da so Slovenci igrali važno vlogo v razvijanju katoliške Cer¬ kve v Združenih državah A- merike. Nekaj slik iz Fatime tudi najdete v tem Koledarju. Med temi je slika onih treh golobic, ki so več tednov brez jedi in pijače čepele na vznožju kipa fatimske Ma¬ tere božje. Je tudi slika hip¬ nega ozdravljenja neke mla¬ de deklice, kateri so zdrav¬ niki rekli, da še v Fatimo ne bo mogla priti živa. To sliko je vzel neki ameriški foto¬ graf, ki je bil tedaj gost fa- timskega škofa. • Koledar pošiljamo vsem naročnikom, kakor delamo zadnja leta, razen onim, ki nam izrecno sporočijo, da ga naj ne pošljemo. Glede Ko¬ ledarja bi Vam svetovali, da ga naj pošljete svojim prija¬ teljem in sorodnikom v be¬ gunstvu v raznih krajih sve¬ ta. Gotovo jim bo Koledar dobrodošel. Nekateri naroč¬ niki so si že več izvodov Ko¬ ledarja naročili ravno v ta namen. • Prvi naročniki, ki so si bo¬ žične karte naročili od nas, so bili zelo zadovoljeni z nji¬ mi. Posebno karte s sloven¬ skim besedilom so lepe, naj¬ brž še najlepše, kar smo jih kdaj imeli. Ko se boste torej spominjali svojih sorodnikov in prijateljev z božičnimi kartami, dajte jim poslati le¬ pe krščanske karte, ki so iz¬ delane v pravem božičnem duhu, ki spomnijo nas na Kristusovo rojstvo ali pa kar ima zvezo z njim. Takšne karte imamo mi vam na raz¬ polago. 26 AVE MARIA Nekateri romarji, ki pri¬ dejo sem v Lemont in obišče¬ jo našo lurško groto, nas vprašajo, zakaj je grota ta¬ ko narejena, da Mati božja stoji na napačni strani, ko bi pa morala stati, kjer je sv. Bernardka, in obratno. V po¬ jasnilo nam piše Father Pij Petrič, o.f.m., ki je imel glav¬ no delo pri zidavi grote leta 1931. On je zdaj nastanjen v našem samostanu v Johns- townu, Pa. Ko se je začela zidati na¬ ša lurška grota in je bila že nekako polovico dogotovlje- na, je nastalo vprašanje, kje naj bi stal kip Matere božje in kje kip sv. Bernardke. Sklenjeno je bilo, da se kip Marijin postavi na desno stran kakor povsod drugod, da bo namreč Marija tu pri nas gledala proti vzhodu, ali bolje proti severo-vzhodu, tja proti Chicagi. Ravno tedaj pa je z bese¬ do segel vmes pokojni pater Blanko, ki je s tedanjim le- monskim gvardijanom Fa- throm Johnom odločno zah¬ teval, da se obrne tron lur- ške Matere božje proti za- padu, to pa zato, ker romar¬ ji navadno pridejo h groti od zapadne strani, kar je tudi res. Father John je de¬ jal: “Mati božja mora biti tako obrnjena, da kakor hi¬ tro pridejo ljudje na hrib, jih pozdravi mili materin o- braz iz grote.” Temu je pri¬ trdil tudi Father Hugo Bren in tako je bilo tudi storjeno, kakor vsi veste. Tako je tudi res. Večino¬ ma so grote res obrnjene drugače kakor naša tu v Le- Tu vidite spominsko ploščo Fri¬ derika Baraga, ki je zdaj vzidana v sieno v dvorani novega romar¬ skega doma. Škof Baraga se kar dobro počuii na novem mestu. "Pa saj je to moj romarski dom", se opravičuje. montu, toda lahko vsi spre¬ vidite, da, ako pridete po hribu gor, pa naj vas pelje pot poleg pokopališča ali po cesti od samostana mimo ro¬ marskega doma, boste naj¬ prej zagledali mili obraz lur- ške Matere božje, katera vas tako lepo in milo vabi, kakor bi hotela reči: Pridite k meni vsi, narod Slovenski moj, moji slovenski otroci! > • Slovenski begunci v Angli¬ ji, ki jih je že nad 600, se versko lepo drže. Sklenili so, da bodo dali naslikati mi¬ lostno podobo brezjanske Marije Pomagaj. Ta slika bi potem romala od župnije do župnije, kjer Slovenci sta¬ nujejo. Pri njih bi ostala kot na obisku kak teden dni, oni bi pa to izkoristili za poseb¬ no češčenje. Poslali so podobico brez¬ janske Marije poznanemu angleškemu katoliškemu sli¬ karju z vprašanjem, če bi jim mogel po tej podobici naslikati večjo sliko, in koli¬ ko bi to stalo. V odgovoru je slikar povedal precej visoko ceno. Ko so bili slovenski fantje vprašani, če bi zmogli visoko svoto, so se izjavili, da bodo plačali. Ko je slikar pa izvedel, zakaj hočejo imeti sliko, je bil ginjen. Povedali so mu, da je to slika narodne patro- ne Marije Pomagaj. Takoj jim je obljubil, da bo nare¬ dil sliko zastonj. Se več! Ob¬ ljubil jim je, da bo na svoje stroške dal narediti tudi po¬ sebno omaro, v kateri bodo lahko sliko prenašali po Angliji. Okvir je naredil njegov brat. • Čitatelji lista Ave Marije, tudi starejši, se gotovo dobro spominjajo lepih pesmi, ki jih je Mati Elizabeta, uršu- linka v Ljubljani, spesnila za ta Marijin list. Ni dvoma, da ste radi brali njene pes¬ mi, ki so bile tu pa tam že pred veliko leti priobčene v tem listu. Pred kratkim je Mati Eli- beta nam poslala štiri novej¬ še pesmi, ki jih nameravamo vse ob pravem času priobčiti. Poslala jih je iz Ljubljane. Nas zelo veseli, da ona še zmerom misli na naš Marijin list. Prosimo Marijo, naj ji bo bogata plačnica v nebe¬ sih. • Iz Argentine poročajo no- vodošli slovenski priseljenci sledeče: Slovenski izseljenci A VE MARIA 27 v Argentini zadnjih trideset let so nesrečni Primorci, ki so tja pribežali iz Primor¬ ske, ko jo je Italija 1. 1921 zasedla in začela Slovence preganjati- Nad 40,000 Pri¬ morcev je tista leta tja pri¬ bežalo in si tam ustanovilo svoj nov dom. Ker pa ni bilo v Argentini nobenih slovenskih duhovni¬ kov, so bili Slovenci versko popolnoma z a n emarjeni. Družba sv. Rafaela v Ljub¬ ljani je skušala zanje poskr¬ beti, toda srbski protikato- liski šovinizem je to prepre¬ čil. Posrečilo se ji je poslati tja samo dva slovenska du¬ hovnika. Rev. Jože Kastelic, eden teh dveh, se je ponesre¬ čil pri hribolastvu in umrl. Tako je ostal vsa dolga leta tam edini apostolsko delav¬ ni in požrtvovalni duhovnik Rev. Janez Hladnik. Toda kaj naj doseže samo en duhovnik? V Argentini se posebno jasno pokaže, ka¬ ko dalekovidni so bili ame¬ riški škofje, ki so na balti- morskm cerkvenem zborova¬ nju v zadnjem stoletju skle¬ nili, da bodo dovoljevali v re¬ šitev priseljenskih katoliča¬ nov narodnostne fare. Pokojni pittsburški škof Regis Conevin je v svojem pokoju, ko se je bil odpove¬ dal škofiji, posvetil veliko svojega časa v proučavanje vprašanja, koliko katoliških priseljencev v Ameriko se je od začetka versko izgubilo in koliko rešilo in kako. Pred smrtjo je objavil poročilo, da se je tu nad deset milijo¬ nov . katoliških priseljencev versko izgubilo radi pomanj- f i S' S t? f s & g S ‘4 s s a j | BOŽIČNE KARTE Imamo letos novo zbirko prelepih božič¬ nih kart. Naročite si jih od nas čimprej. Stane¬ jo $1.00 po zavojčku (21 kart). Tiskane so v obeh jezikih, v sloven¬ ščini in angleščini. Po¬ vejte, če jih želite s sa¬ mo slovenskim besedi¬ lom ali s samo angleš¬ kim besedilom, ali pa polovico slovenskih in polovico angleških S' g t g & — kanja narodne duhovščine, da pa se jih je vsaj 75% re¬ šilo samo po nacijonalnih kar je pa zasluga in delo Rev. Hladnika. • Zima se je oktobra mese¬ ca malo zmotila in v nas pri¬ vihrala z mrzloto 20 stopinj nad ničlo. To je bilo 18. okt. Ta mraz je pa ostal samo za eno jutro in kmalu je bilo zo¬ pet toplo. Za en čas je zgle- dalo, kakor da bo kar naen¬ krat konec našega dela pri romarskem domu, toda ni bilo. • Naš komisar, preč. Father Benedict, se je precej ponos¬ no obnašal, ko je njegova ne¬ čakinja, Miss Evelyn Hoge, graduirala kot registrirana bolničarka v mestu Wheel- župnijah. V Argentini pa škofje ne dovoljujejo takih župnij. Ko pridejo priseljenci tja, ne znajo več let tamkajšnjega jezika, v tem času pa omrz¬ nejo v veri in odpadejo. Ta¬ ko poročajo, da je sedaj od vseh 40,000 katoliških slo¬ venskih Primorcev tam ver¬ nih samo še kakih 10%. O- stali so odpadli, nimajo svo¬ jih otrok krščenih, ne hodi¬ jo več v cerkev. Rev. Hlad¬ nik je skušal z nadčloveški¬ mi napori rešiti, kar se je dalo rešiti. Med drugimi iz¬ daja on slovenski verski list “Duhovno življenje” za Slo¬ vence v Argentini. Vendar čudežev ni mogel delati. V Argentino se je lani in letos naselilo že nad 2,000 slovenskih beguncev. Po po¬ ročilu iz Koroške je bilo pa izdanih že nad 12,000 dovo¬ ljenj za slovenske begunce, da se naselijo v Argentino, ing, W. Va., in v tamkajšnji katedrali prejela svojo di¬ plomo od škofa Swint. Oče komisar je bil prisoten pri tej slovesnosti in je bil od škofa Swinta tudi na večerjo povabljen. Ko je bila slika njegove nečakinje v Ameri- kanskem Slovencu (Glasilu), jo je nam prav ponosno ka¬ zal, da bi jo mi mogoče ne izpregledali. • Med obiskovalci so bili pri nas Mr. in Mrs. Praust iz Clevelanda, ki so bili prvič tukaj in so dobro pregledali naš kraj, tudi romarski dom in groto, četudi je bilo tisti dan precej mrzlo. Mrs. Mlakar iz Jolieta je sem pripeljala sorodnike iz Kansas City in Clevelanda, ki so tudi prvič videli Le- mont. So bili v Joliet prišli za poroko hčere od Mrs. Mlakar. — Samostanski firbec 28 AVE MARIA GILBERT, MINN. — Piše Mrs. Frank Ambrosh: Dragi! Priloženo Vam pošljem to božično pesmico. Meni se tako dopade. Mogoče se bo tudi Vam. Kar hitro sem jo spisala. Tam v betlehemski štalici leži na mrzli slamici nebeško Dete Jezus, Marije Device Sin. Vsi k njemu pokleknimo, da sveti obžji mir nam podeli, ker nocoj Sin božji se rodi. CLEVELAND, 0.—Piše Johana Knaus: Častiti gospodje! To Vam pošiljam staro pesem, ki so jo peli v starem kraju, ko so Marijo nosili v vsako hišo en dan v adven¬ tu. Stara je več sto let. O Marija, Mati ljuba, o zakaj že od nas greš? Kako nam bo Tvoja zguba srce pekla, Ti ne veš. Oh, ostani v naši hiši, saj je, Mati, kratek čas Jok otroške prošnje usliši, ne podajaj se od nas. Pa zastonj teko solzice i,g objokanih oči, čas doteka Porodnici, v Betlehem se Ti mudi. Torej z Bogom srečno hodi, kamor kliče Te Gospod; zmeraj naša Mati bodi, zlega varuj nas povsod. K Tvojim nogam pokleknili bomo, dobra Mati zdaj, za slovo bi Te prosili, sveti blagoslov nam daj. Ne pozabi, da, Marija, prenočila si pri nas; bodi naša tovaršija zdaj in na poslednji čas. To je pesem, ki sem jo slišala od naše stare tete pred 55 leti doma, pa sem se za¬ pomnila, brez da bi imela spisano. Teta so že umrli pred 40 leti; so bili stari blizu 90 let. So zmerom rekli, “Otročiči, jaz bom umrla, pa bi Vam rada kaj zapustila za spomin, pa me nočete, poslušati.” So bili ne¬ kakšna učiteljica v tistem času za celo oko¬ lico za krščanski nauk. PUEBLO, COLO. — Piše Mary Anzick: Častiti! Dam Vam znati, da jaz nisem nič pri dobrem zdravju, ker imam preveč cu- kra. To je moja huda bolezen in kar mo¬ ram doma ostati z mojo boleznijo. Bog je dal in Bog jo bo vzel. NEW CASTLE, PA.—Piše Mary Alduk: Dragi mi očetje frančiškani! Na dan Ma¬ rijinega rojenja! Hvala za lepe karte in podobe Matere božje na Brezjah. Saj se spominjam, ko sem šla na Brezje na Go¬ renjsko z mojo pokojno drago mamico, znabiti zadnjikrat. Saj ako ne bi bilo tako daleč tu v Ame¬ riki, bi tudi rada videla ameriške Brezje, ako bi bila volja božja. Jaz nisem tako srečna, da odkar sem prišla iz stare domo¬ vine le moram med drugimi narodi biti. Jaz bi bila tako rada med svojimi ljudmi. Tu v New Castle, Pa., sem bila prišla k svo- AVE MARIA 29 ji teti, pa sem tako ostala, ker nisem drugje nikogar poznala, ker sem v tujem svetu kot popotnik. Jaz sem iz starega kraja Slovenija, pri Metliki, Suhor, Dolenjsko. ■ PITTSBURG, KANS. — Piše Barbara Omahne: Spoštovani gospod urednik! Ka¬ ko sem bila vesela, da sem bila v Lemontu. O, kako je tam lepo, ko smo hodile z mo¬ jo vnukinjo Ano Okorn, pa gospa Mlakar nam je veliko lepega povedala. Smo obis¬ kale križev pot in druge lepe reči. Kako so srečni, kateri so bližje, da lahko obiščejo ta sveti kraj. Moja prijateljica Mary Vrt- nik je rekla, “O, kako je tukaj lepo!” Kar težko sem se ločila od Marijine krasne po¬ dobe, ko je naša tolažnica in pomočnica. Še to moram zapisati, da sem bila zelo ve¬ sela, ko so nam č. g. Kazimir tako lepo slo¬ vensko pridigovali. SO. WALES, ANGLIJA. —- Piše Peter Selak: Dosedaj prihaja v Anglijo na moj naslov 13 izvodov Vašega časopisja meseč¬ no. Radi hitrejše dostave lista naročnikom se po njih lastni želji prav lepo naprošate, da dostavljate Vaš list direktno na bivali¬ šča naročnikov. Tukaj so naslovi novih na¬ ročnikov. Eden izmed njih, Bauer Vid, je 23-letni mladenič, ki se je med vojno in pozneje v ujetništvu nakopal jetiko. Seveda kot mi poroča, je neozdravljiv. Poleg je tam v isti bolnici še 5 Slovencev v istem štadiju, zelo verni dečki, ter jim bo Vaš list in podoba Marije Pomagaj prav tolažljiva. Naročni¬ no plačam jaz za dotičnega. Potemtakem bi meni pošiljali še 3 izvode za ogled in pri¬ dobivanje novih naročnikov. BESSEMER, PA. — Piše Jakob Lesko- vitz: Dragi očetje frančiškani! Ni ga lepše¬ ga veselja na svetu, da se človek iz hudega reši. Bog živi škofa Rožmana in, kakor ško¬ fa Rožmana, tako tudi vso jugoslovansko krščansko ljudstvo. Kdaj bi se to moglo zgoditi, da bi prišli škof Gregor Rožman na Bessemer, Pa., za¬ to ne morem sedaj okoliščine opisati. Ko bi bilo bližje, tudi jaz bi prišel z družino do Vašega hribčka. Bila sva pa jaz in žena v Carey, Ohio, ki je pa samo nekaj preko 100 milj od našega doma. Bili so tudi slovenski duhovniki. Lepa je bila pridiga v sloven¬ skem jeziku o sv. Materi božji in zares lepa je cerkev, v kateri se božjega Stvarnika večno življenje oznanuje. HIBBING, MINN. — Piše Frances Šega: Cenjeni frančiškani! Tudi jaz bi bila rada med Vami poleti, pa ni bilo mogoče letos. Če Bog nam da zdravje, morebiti se vidimo drugo leto, če boste imeli že dom zgotov- Ijen, da bomo imeli pri Vas posteljo. Pa molite za nas, ker smo potrebni najbolj molitve. ENUMCLAW, WASH. — Piše Johana Logar: Pater Kazimir Zakrajšek, čestitam Vam k Vaši petdesetletnici mašništva. Ze¬ lo veliko dobrega ste naredili v Vašem živ¬ ljenju. Da bi Vam Bog dal še dolgo življe¬ nje v Vaši častitljivi starosti, ko ne morete težkega dela. Je pa list Ave Maria lep za brati, ko Vi pišete. (Oprostite, draga Mrs. Logar, toda p. Kazimir ni obhajal 50-letnice mašništva, ampak 50 let v frančiškanskem redu. Pet¬ desetletnica mašništva pride šele leta 1952. — Urednik) < PET-DOLARSKI KLUB za one, ki darujejo pet dolarjev, ali več za , Baragov Romarski Dom Pretekli mesec so se pridružili temu , klubu sledeči: < MARY HOGE, Cleveland, Ohio • i MRS. JOHN VIHTELICH, Dearborn, Mich. > ■ MARY PISEK, Cleveland, Ohio t JOSEPH MIHELICH, Hines, 111. > ‘ JOHANA PETROVČIČ, Waukegan, 111. * VERA KRAJC, Flora, Ind. ANGELA AMBROŽIČ, Cleveland, O. LUCILLE GROBELŠEK, Geneva, O. ) { JOHN KOKAL, Milwuakee, Wis. f 30 AVE MARIA CLEVELAND, O. — Piše Mary Zupan¬ čič: Dragi očetje! Rada bi videla, če bi ho¬ teli tole voščilo priobčiti. To voščilo so po¬ slale od mojega moža sestre hčere, stare 17 in 19 let, Mimi in Pepca Blatnik, vas Ratje Hinje pri Žužemberku. Poslale so moji hčerki Lillian Anna za god sv. Ane 26. julija, pa je en teden prepozno prišlo pismo. Takole se začne: Približal se je tvoj veseli dan, sveta Ana imenovan. Danes mi je zarja naznanila, da bo tvoj god praznovan. Pa ne vem, kako bi govorila, da tebi, dra¬ ga Anica, največjo srečo bi voščila. Tri rože ti za god podam: prva je zelen rožmarin, naj ti bo vedno v spomin, Jezus, Marija in sveta Ana, tvoja patrona, ž njim. Druga je Marija Devica, ona najlepša bila je cvetlica. Po njenem zgledu živi in se enkrat gotovo pri njej veseli. Tretja je pa sveta hostija. Kadar boš k angelski mizi pristopila, se v ljubezni božji boš topila. Naj ure pod soncem ti mirno teko, na večer življenja se v Bogu loči, naj angel Gospodov te pelje v nebo. Še šopek zelen ti v roke podam, ljubezen gorečo do tebe imam. MOLITE Ohio Ohio Ohio za naše pokojne naročnike PAUL MIKULA, Chicago, 111. ROSE FRANCES UŠNICK, Dunlo, Pa. MARY KOSTANŠEK, Cleveland, Ohio MARY BRICEL, Euclid, Ohio MARTIN OBLAK, Cleveland, MARIJA KRAINZ, Cleveland. JOSEPH VOLK, Youngsiown, LOUIS KOSMAČ, Cleveland, Ohio IGNAC CASSERMAN, Cleveland, Ohio MARY BOLTE, Cleveland, Ohio JOHN PRHNE, Sheboygan, Wis. NAJ POČIVAJO V MIRU! Zdaj pa adijo, s tabo naj bode Jezus, Marija. CLEVELAND, O. — Piše Gerti Zaman: Velečastiti očetje frančiškani! Vas prosiva, z možem, če kaj medu Vam preostane, da bi ga nama poslali. Moj mož ga rabi, jaz ne. On ne pije kave in tudi sladkorja ne uživa, samo rožne čaje, ker ni pri zdravju. Jaz sem se pa medu toplega najedla, ko sem bila še skoro otrok, ko so ga ata od če¬ bel jemali. Nisem vedela, da mi bo škodo¬ val. Hvala Bogu in Materi božji, tudi tukaj v Collinwoodu smo bili srečni, da smo videli in slišali — jaz sem jih samo videla, slišala pa ne — prevzv. škofa Rožmana. Solze so me oblile, ko sem jih zagledala pri oltarju, ko sem vedela, da jih ne bom slišala, ko imajo tako lepo ljubljansko govorico, da bi jih človek kar naprej poslušal. Bi jih bi¬ la rada ogovorila, če se še kaj spomnijo pred 13 leti, malo prej ko so v Ameriko pri¬ šli, so šli na Sveto planino birmovat. So bili pri moji sestrični v vasi Knezdol pri Cest¬ niku na malici. So jih spremljali planinski gospod župnik trboveljski. Na Sveti planini je popolnoma vse pogo¬ relo razen cerkve. Ni nobene strehe več kot cerkev in turn. Cerkev stoji na kranjski zemlji, turn pa na štajerski. Ta¬ krat so g. škof Rožman prenočili v lepem farovžu, zdaj ga ni, je vse pogorelo — mež- narija, farovž, velik romarski dom, ogrom¬ na Grosova hiša. V tisti hiši sta bila rojena dva duhovnika — gospod Anton so umrli v Ameriki kot misijonar, gospod Jakob pa v Zagorju kot župnik. Tega gospoda je ime¬ lo vse rado. Kako so radi prišli k nam v Tr¬ bovlje na Martinovo nedeljo. Ko je bilo- žegnanje, so prišli pridigovat. Vsak jih je hotel slišati. Pobožen gospod so bili pa tudi humorist, da so se ljudje nasmejali. Ce ni bilo duhovnika na Sveti planini, so bili vča¬ sih cel teden gor. Mežnar jim je iz ene ma¬ le gostilne hrano nosil, včasih sta pa kar sama z mežnarjem skuhala. Gor so težko- duhovniki obstali, ker ženske niso hotele biti tam, ker je silo od rok za hrano dobiti,. A VE MARI A 31 naj bo iz Zagorja ali iz Trbovlja. Sta oba kraja oddaljena več kot eno uro hoda, pa strma pot za peš človeka, kaj pa še za nesti, za peljati je pa tudi silo odročno. Romar¬ jev zdaj silo veliko pride, pa kar v cerkvi prenočijo, tudi gospod, če pride ž njimi. Okrepčila pa ni nobenega gor. HALIFAX, N. S., CANADA. — Piše Ma¬ rija Plevnik: Uredništvo lista “Ave Ma¬ ria”! Prosim, če mi lahko pošiljate list “Ave Maria”. Prosila bi, če je mogoče še za pretekli mesec. Prosim za pojasnilo gle¬ de plače. SVETA GORA. — Piše p. Roman Tomi¬ nec, o.f.m.: Prečastiti in dragi p. John! K Vaši zlati sv. maši Vam iskreno čestitamo, dasi nekam kasno. Zaeno gledamo Vaše delo tu na Sveti Gori in Vam želimo za vse, da bi po križu dosegli plačilo. CLEVELAND, O. — Piše L. Kosmerl: Častiti oo. frančiškani! Vam sporočam, ka¬ ko nas razveseli prelepa knjiga Ave Maria. Vsaki mesec, ko jo dobim, je kakor da nas Marija zopet na novo obišče in pozdravi. Vsebina v njej je prav lepo izbrana in bi ne smelo biti katoliške hiše brez te knjige. Še enkrat prav lepa hvala za trud in delo, čč. oo. frančiškani, in Vam želim prav mnogo uspeha in napredka pri Vašem delu v vsa¬ kem oziru. V HVALEŽEN SPOMIN * V Sheboygan, Wis. je umrl Mr. John Prhne. Zadnja leta je bil zastopnik za naš list Ave Maria, katero delo je zelo vneto opravljal. Naj mu Marija povrne za vse kar je storil za njeno čast. Priporo¬ čamo ga v molitev. BOG PLAČAJ, DOBROTNIKI DAR LISTU — Po $3: J. Oblak. — Po $1: R. Kreslin, Mrs. A. Stopar, Mrs. A. Ellenich, L. Vi¬ dič, Mrs. Sterle. — Po 50c: F. Biltene, Mrs. F. Kocjančič, M. Petelin. ZA SEMENIŠČE IN DRUGO — Po $12: Mrs. J. Serich. — Po $S: Mrs. A. Korošec. — Po $6.50: P. Čemažar. — Po $5: A. Lesca, F. Jenko, F. Hribar. — Po $3: Mrs. K. Roberts, F. Ivančič, Mrs. Kocjančič. — Po $2.50: Druž. Proust. — Po $2: Mrs. R. Ušnick, J. Petrovčič Jr., P. Bu¬ kovec, F. Vidmar. — Po $1.50: T. Zortz, A. To¬ mec. — Po $1: M. Sterle, Mrs. M. Čičak, Mrs. H. Preotle, J. Knaus, J. Martinčič, F. Škulj, A. Zu¬ pančič, J. Russ, Erbežnik, A. Oratch, A. Moo- nich, T. Jevnik, F. Novak, Mrs. Lintol. — Po 50c: F. Longar-Zore, A. Sluga. — Po 36c: N. Pe¬ terlin. ZA ROMARSKI DOM — Po $10: Mrs. J. Vih- telich, J. Kokal. — Po $5: M. Hoge, M. Pišek, J. Mihelich, J. Petrovčič, V. Krajc, A. Ambrožič, Mrsx L. Grabelšek. — Po $3: G. Zajac. — Po $2: M. Zabukovec. ZA LUČKE — Po $25: J. Mjesec. — Po $7: Mrs. M. Koneilia. — Po $5: A, Gale, M. Aulder- klam, F. Anziček, — Po $4: M. Sterk, F. Kog. — Po $3: J. Hočevar, F. Petrič. — Po $2.50: Mrs. A. Stepan, Mrs. M. Fink. — Po $2: Mrs. M. O- blak, E. Gabrenja, R. Kreslin, Mrs. A. Snyder, A. Zakrajšek, J. Mramor, M. Javornik, J. Petrin- čič, G. Raly, M. Gornik, A. Kosec, A. Bezovšek. — Po $1.50: J. Martinčich, L. Zaletel. — Po $1: Mrs. L. Zupec, M. Yerman, Mrs. A. Hiti, Mrs. K. Roberts, A. Pelčič, T. Brojan, L. Rožman, Mrs. L. Muren, A. Ponikvar, P. Podgornik, Mrs. A. Kochevar, F. Gregorčič, Mrs. G. C. Smith, J. Ur¬ šič, R. Skiff, T. Zortz, J. Mihelich, Mrs. T. Ko- drich, Mrs. Gregorash, Mrs. Sterle, N. N„ F. Za¬ krajšek, M. Marinčič, M. Marino, A. Pregled, M. Vilar, F. Kastigar, A. Hren, J. & M. Prhne, F. Albina, K. Lopčič, A. Kuhar, J. Stercer, M. Kra- ševic, M. Marosh, A. Oratch, M. Škulj, H. Doli¬ nar, L. Arko, J. Skorenshek, A. Moonich, M. Babič, F. Sokach, A. Čolnar, T. Grum, L. Kralj, P. Čemažar, J. Kerzič, C. Klaus, R. Jakša, M. Mule. — Po 50c: Mrs. J. Pucel, R. Glavan, U. Lovšin, M. Marinčič, A. Peterlin, J. Kosarog, Mrs. Suhadolnik, A. Nemgar, K. Malesich, R. Glavan, Mrs. Dragovan, M. Zabukovec, A. Ban, A. Hočevar, F. Winkler, A. Štiglic. ZA APOSTOLAT — Po $10: A. Avsec, J. Re- sonja, F. Lekan, J. Ozanič, F. Bricel, P. Perko, Mr. Svetlin, M. Kostanšek. — Po $2: L. Gregor¬ čič, J. Gregorčič, Mrs. Papež. — Po $1: Mrs. M. Flcrjance, Mrs. A. Zupan. ZA BARAGOVO ZVEZO — Po $2: F. Ivan¬ čič, J. Russ, N. N. BOG PLAČAJ, DOBROTNIKI ZA NOVEMBERSKE MAŠE IN MOLITVE— Po $20: A. & G. Gašpar. — Po $15: A. Smith. — Po$14: M. Sajovic, A. Xeller. — Po $13: F. Vid¬ mar. — Po $12: M. Jalovec. — Po $10: S. Fran- kovič, A. Zdešar, C. Železnikar, M. Grshich, J. Budan, A. Bukovec, J. Mihelich, F. Pirš, F. Starr. — Po $S: F. Horzen, V. Hočevar, M. U- rajnar. — Po $8: M. Komp, M. Flajnik, L. Fon, J. Ježek. — Po $7.50: J. Pavlesič. — Po $7: M. Medved, J. Svetina. — Po $6.50: J. Atzenbeck. — Po $6: Mrs. A. Picely, A. Švigel, B. Gornik, M. Mahkovec, Mrs. Humar, M. Pavlešič, M. Sat¬ tler. — Po $5.50: A. Možina. — Po $5: A. Toma¬ žin, Mrs. A. Sampson, J. Hozian, Mrs. M. Kon- cilia, V. Krajc, A. Hochevar, T. Trobentar, J. Hren, A. Peček, J. Dobravc, F. Ivančič, R. Gla- zar, M. Sraj, F. Hodnik, U. Moltich, M. Grajnar, C. Pristopec, J. Somrak, K. Petrovčich, M. Abe, M. Yenc, A. Bevec, A. Ambrožič, A. Trenta, M. Modrijan, M. Šircelj, M. Smole, K. Lovrin, M. Meljač, A. Šavnik, K. Lopčič, M. Lovko, G. Ve¬ selič, J. Sterbenz, M. Žugel, M. Golinar, M. O- blak. A, Gorkoš, J. Oblak, F. Kersmanc, J. Lus- tig, M. Šuštaršič, J. Koren, F. Drenik, F. Fur¬ lan, M. Bratina, F. Anziček, J. Škufca, A. Ko¬ bal, A. Grdanc, M. Šenica, J. Kmet, L. Hren, J. Polc, A. Setničar, A Butina, J. Zakrajšek, A. Garasič, M. Mule, A. Jazbeck. — Po $4.50: M. Štraus. — Po $4: J. Paukovič, T. Narobe, A. Vah¬ čič, A. Levar, J. Trampuš, A. Pluth, F. Smrke, M. Hlad, F. Vehar, J. Horvat, J. Volk, M. Škulj, A. Markoja, J. Volarič, J. Sever, A. Žagar, M. Stiglitz, P. Strnad, M. Novasels, A. Bogolin, A. Vidervol, G. Repp, M. Frank, B. Gasparich. — Po $3: Mrs. J. Gregorich, A. Lesca, J. Krumber- ger, Mrs. A. Springer, K. Radež, M. Čekuta, F. Ošaben, Mrs. T. Zorc, Mr. A. Sadar, A. Tomažič, M. Planinšek, L. Simonelič, K. Erčul, J. Bovitz, J. Trost, M. Hegler, F. Jenko, T. Sulzer, P. Bu¬ kovec, M. Vilar, K. Kral, F. Škulj, E. Oswald, A. Milautz, F. Košir, M. Hočevar, R. Šimenc, J. Kaplan, A. Rozinka, T. Troha, M. Gabriel, T. Buchar, J. Peterka, J. Turšič, M. Urbančič, A. Nemgar, R. Novak, M. Struna, A. Prudich, A. Kuhar. A. Lim, U. Pozaxelli, J. Fajfar, J. Kokal, A. Offak, M. Ipavec, J. Pritekel, J. Rodina, R. Ušnick, J. Skorenshek, M. Maček, J. Mohar, F. Janezich, M. Lovshin, M. Lauriski, J. Toplak, I. Zamernik, J. Tomšič, A. Nemec, M. Starc, J. Frasi, J. Ancel, A. Urbanc, M. Pančur, M. Zu- nič, J. Žužek, J. Rosam, F. Lubšina. — Po $2.50: M. Stimec, M. Markovich, A. Tomec, M. Spolar. — Po $2: G. Gregorič, F. Rainer, Mrs. Papesh, R. Glavan, J. Bančič, M. Ivanetič, I. Kirn, Mrs. A. Novak, Mrs. H. Preožle, Mrs. M. Balažič, J. Udovič, Mrs. F. Hochevar, E. Beg, K. Gerbec, Mrs. J. Rogel, T. Beseničar, Vidmar-Puhek, F. Zakrajšek, J. Perko, A. Kodrič, J. Kolenc, F. Sardoch, F. Križnik, U. Kerzišnik, A. Bucher, F. Derovšek, Gustinčič Druž., J. Vidmar, J. Ker- zič, F. Sedmak, J. Ray, J. Petkovšek, M. Oster¬ man, C. Mrezar, J. Čerček, C. Smrekar, K. To- poriš, A. Novak, J. Stampfel, M. Mohorčič, A. Zadnik, A. Ellenich, J. Ožbolt, J. Klančar, A. Muzik, A. Krapec, A. Klančar, A. Zupančich, J. Kosarog, M. Fortuna, M. Schifrer, F. Glatch, M. Aufderklam, A. Stariha, M. Thompson, M. Flo¬ rijan, J. Škerl, M. Žiberna, A. Baselj, J. Šimec, J. Lesjak, J. Russ, M. Dreshar, C. Boncha, M. Lesjak, M. Jelarčič, A. Simončič, F. Pirman, M. Brezar, M. Petschauer, L. Pavšek, J. Hiti, C. Boyce, M. Petsche, J. Traven, M. Jalovec, L. Er- lach, M. Struna, M. Elnikar, K. Judnich, M. Gande, J. Burghstaler, A. Pelčič, H. Nahtigal, F. Marolt, C. Jeglič, M. Perše, U. Strubel, K. Judnič, M. Tolar, J. Potočnik, T. Rolich, A. Sin¬ tič, E. Bezovšek, M. Golobich, M. Streli, M. Vo¬ grič, J. Korenčich, M. Perko, A. Mrkanich, A. Šega, J. Stefanich, J. Kosmach, M. Strancer, H. Briskey, F. Čerar, F. Drobnič, K. Jekovich, F. Habijan, J. Rosenberger, M. Koporc, G. Polaj¬ nar, M. Vrečko, F. Balkovec, J. Fraus, M. Kašel, Mr. Škrabe, M. Laus, J. Primož, A. Čolnar, F. Slokar, A. Fortuna, C. Žalec, J. Stimec, C. Sta¬ rič, M. Tegelj, C. Perme, C. Govednik, T. Mozič, J. Lavrič, A. Osvald, T. Grum, F. Zaller, J. Pe¬ trinja, L. Kralj, M. Knaus, Mrs. J. Stariha, F. Zagorc, M. Bildhauer, B. Zokan, M. Zivič, M. Struna, J. Bojane, C. Maver, A. Kump, L. Yea- ger, G. Gorshin, B. Strahen, F. Smrekar, M. Pe- kol, A. Stuber. — Po $1.50: C. Kovačič, M. Ma¬ rinčič, Mrs. Benedict, A. Anžur, M. Slanovich, F. Mele, A. Anzelc, J. Stimec, J. Polanshek, J. Bergant, M. Willer, M. Erchul, U. Kralj, A. Li¬ čan. — Po $1.15: J. Meglen. — Po $1: J. Sedmak, F. Urh, J. Furlan, T. Babich, A. Stimeic, N. Gre- goraš, J. Gabrovšek, J. Husich, M. Krek, J. Se- rič, F. Volk, R. Vičič, M. Vidmar, F. Zupec, M. Lesar, H. Možina, M. Hraster, M. Prhne, M. Ho- ge, M. Kerzich, J. Kochevar, M. Musič, G. Be¬ nedict, U. Lintol, M. Kofal, F. Močilnikar, M. Mersnik, F. Tomša, M. Trinko, M. Kobe, K. Su- bič, R. Verbič, A. Ritlop, L. Costello, M. Lončar, F. Tomsich, M. Newton, A. Fajfar, G. Krall, M. Schwab, U. Ambrose, K. Roberts, M. Kuhar, M. Veselič, A. Vene, A. Kočevar, M. Ropret, A. Ko¬ govšek, A. Preložnik, A. Lopert, J. Janežič, I. Korošec, B. Ancel, A. Arko, A. Pintar, J. Balko¬ vec, M. Kuhar, J. Filips, J. Velich, Mrs. A. Spi- nich, M. Stimec, J. Mlakar, M. Novak, N. N., M. Zeitz, F. Bitience, Mr. Mrs. J. Patrick, F. Roiiz, J. & M. Petrič, Mrs. M. Papesh, J. Habjan, A. Glatz, R. Klemenčič, A. Zagorc, F. Mislej, M. Vrček, FF. Bučar, Mrs, Jirekovsky, P. Majerle, I. Nakrst, J. Glivar, B. Trstenjak, A. Težak, B. Žagar, M. Fink, M. Simonič, M. Sodec, R. Koče¬ var, M. Madic, A. Banich, A. Urbas, M. Kreme- sec, A. Slogar, U. Šušteršič, J. Boštjančič, F. Vidmar, M. Vidmar, M. Haffner, A. Perušek, F. Sever, J. Legan, J. Hočevar, M. Koshak, M. Bal- BOG PLAČAJ, DOBROTNIKI ZAHVALE g £ Zahvaljujejo se Bogu, presv. Srcu Jezusove¬ mu, Mariji, Materi božji, presv. Srcu Marijine¬ mu, sv. Jožefu, sv. Antonu, sv. Tereziji mali cvetki in škofu Baragu za pridobljene milosti: F. Jenko, K. Cozen, J. Stare, F. Kog, Mrs. A. Zupan, M. Fink, Mrs. J. Habijan. $ kovatz, J. Pauc, J. Benkshe, J. Struna, M. Ze- rovnik, L. Stepič, J. Beljan, H. Weber, H. Tho- ren, M. Brichie, L. Belay, H. Kraučar, J. Perme, J. Pintar, C. Žagar, M. Videtič, M. Hribernik, J. Bradach, C. Tomažin, J. Erčul, A. Sajovic, F. No¬ vak, A. Stepanich, I. Zalar, I. Terškan, J. Ogu- lin, F. Novak, J. Filipčič, A. Brula, H. Fonda, J. Steblaj, F. Suhadolnik, F. Kožina, T. Gubane, F. Rusa, M. Barle, F. Bečjan, A. Jackopin, M. Maj¬ cen, J. Pazel, M. Cernich, T. Balažič, R. Lamšek, C. Rihtaršic, A. Ursich, H. Stampfel, J. Strain, H. Somrak, M. Darovic, J. Ožbolt, M. Smrekar^ H. Zore, J. Erjavec, C. Biček, M. Vidpiar, R. Po- zlep, A. Breznick, M. Brodnick, J. Ponikvar, M. Petelin, M. Marosh, M. Sellak, J. Kobal, V. Ku¬ rent, A. Peters, J. Zabukovec, T. Miketich, F. Brezovar, J. Hočevar, J. Samich, Mrs. Drašler, G. Horvat, J. Papesh, J. Mramor, F. Gosar, A. Grili, R. Pershe, M. r Težak, J. Godec, M. Krajc, T. Turk, M. Markovich, V. Kollar, F. Derglin, A. Sporčič, M. Kosmač, M. Rosman, J. Adamič, M Race, N. N., J. Jelenčič, A. Jerman, A. Ko- mick, A. Russ, F. Meglen, C. Pobega, T. Der- char, M. Zelle, T. Hrovat, J. Kmet, M. Rus, A. Majerle, M. & J. Kitiek, M. Petelin. — Po 50c: Mrs. J. Vestily, M. Horvat, M. Pevič, J. Omah¬ ne, A. Ban. ZA SV. MAŠE — Po $115: Buchar Fam. — Po $75: J. Krainz. — Po $60: Rev. F. Scheringer. — Po $45: F. Bricel, Družine J. Ropret, J. Roberts, J. Bencin, J. Sajovec, G. Panchur, Mrs. Marin¬ ko. — Po $33: M. Hren. — Po 30: Mrs. M. Miku- la, M. Sterk. — Po $25: J. Mesejec. — Po $20: A. Dolenc, Mrs. Prhne. — Po $18: A. Sluga. — Po $16: Mrs. F. Levstik. — Po $15: Mrs. M. Koncilia, M. Oblak, G. Panchur, A. Snyder. — Po $13: P. Laurich, Mrs. Nasenbenny, V. Kalan. — Po $11: Mr. Svetlin. — Po $10: J. Ropret, J. Roberts, A. Raddell, J. Laurich, A. Mikš, J. O- blak, J. Rauch, P. Čemažar, J. Jevnikar. — Po $3: A. Ponikvar, A. Stopar, J. Barbes. — Po $8: Mrs. Ryzner, K. Germovšek, J. Leskovec, M. Stampfel, H. Dolinar, J. Kervin, A. Hochevar. — Po $7: F. Jalovec, M. Karsnik, M. Trušnik, J. Grdina, R. Pozlep, M. Kraševic, J. Mauser, J. Gerbeck. — Po $6: M. Sajovic, Mrs. F. Pusto- vich, Mrs. T. Kodrich, J. Paul, F. Stergar, J. Boštjančič, H. Milhavčič, M. Gornik, F. Novak. — Po $5.50: M. Zaubkovec. — Po $5: J. Bencin, F. Drassler, J. Kochevar, J. Kalinoski, A. L. Da- rin, Druž. Proust, Mrs. Lakonski, M. Kopač, Mrs. Skolar, R. Kreslin, M. Štukelj, Mrs. A. Sampson, B. Naglič, J. Stare, J. Petrovčič, K. Gerbec, F. Petrič, L. Mortel, P. Gerjol, M. Guš¬ tin, F. Snyder, J. Champa, M. Yenc, F. Kenik, J. Knaus, J. Govednik, M. Alduk, J. Mulec, F. Skubic, M. Brodnick, Mrs. L. Grabelšek, M. Pe¬ telin, M. Volk, J. Kokal, J. Kočin, J. Petrinčič, J. Husich, A. Sclipcea, S. Podgornik, C. Perme, L. Hren. — Po $4: Mrs. G. C. Smith, Mrs. A. Zokal, J. Strunge, M. Zupančič, M. Hauptman, J. Knauss, M. Canalas, J. Bradach, U. Črnkovich, A. Novak, A. Cherne, C. Fischer, L. Arko, F. Tolar, F. Pajk, H. Maren, J. Velich. — Po $3.50: M. Simonišek. — Po $3: Mrs. Yankovič, J. Sajo¬ vic, Mrs. L. Zupec, Mrs. L. Muren, Mrs. A. Ko- relc, Mrs. Kozjek, Mrs. Gregorash, Mrs Sterle, M. Intihar, F. Sajec, J. Zupin, J. Susiersich, A. Pregled, F. Kočjanik, T. Terselič, B. Evans, L. Živoder, F. Krebelj, A. Petrič, M. Grum, M. Pe¬ vič, J. Hrovat, F. Kravcer, A. Russ, M. Babič, F. Sokach, V. Karsnick, A. Pugel, A. Rudman, M. Vrček, P. Prah, M. Mikula, F. Levstik, A. Hoče¬ var, F. Zadnik, L. Poushe, M. Pekol, I. Filips, M. Mohorko. — Po 52: G. Zajac, F. Albina, J. Bratush, Mrs. J. Habjan, M. Sterle, Mrs. M. Florjance, Mrs. J. Gorjanc,, M. Prašnikar, K. Co¬ zen, A. Žagar, Mr. Mrs. A. Griggins, J. Petrov¬ čič, Jr., Mrs. A. Novak, Mrs. Čebul, J. Mrak, L. Repar, J. Veriin, M. Hegler, F. Sedmak, M. Ma¬ rinčič, A. Zakrajšek, F. Škulj, B. Geržin, J. Stro¬ jan, J, & M. Prhne, C. Tomažin, F. Pajk, J. Jam¬ nik, J. Menard, M. Brezar, J. Volf, F. Lustik, J. Ožbolt, H. Popernik, R. Hlad, M. Sellak, M. Sla- novich, F. Gerchman, V. Rigler, F. Tagel, M. Javornik, F. Krall, M. Perušek, M. Rupar, J. Skorenshek, A. Moonich, J. Boldin, A. Čolnar, Mrs. Kocjančič, M. Povshe, M. Kotze, A. Osvald, A. Ban, F. Turk, M. Švigelj, J. Kerzič, C. Klaus, A. Kosec, G. Gradisfher, K. Novak, R. Jakša, F. Malečkar, F. Winkler, F. Lubšina, A. Stiglec, Mrs. Marinko. — Po $1.50: Mrs. Suhadolnik. — Po $1: Mrs. M. Ožbolt, Mrs. J. Jelenčič, F. Bolte, Mrs. M. Čičak, Mrs. A. Zupan, Mrs. K. Roberts, A. Urich, J. Hočevar, Mrs. J. Pucel, Mr. Škulj, Mrs. A. Rožman, Mrs. A. Ellenich, Mrs. B. Kol- bezen, J. Ozanič, Mrs. A. Zajc, Mrs. M. Shubitz, F. Roitz, M. Fabian, U. Lovšin, J. Glivar, L. Ko- bilšek, R. Markelj, M. Marino, M. Sodec, A. Pe¬ terlin, F. Kastigar, M. Pristow, A. Gale, J. Bu¬ čar, A. Hren, M. Žvanut, J. Erčul, F. Stegu, T. Troha, Mrs. Hribljan, T. Balažič, A. Nose, J. Stercer, A. Oratch, J. Samich, A. Znidarsich, F. Turk, A. Gredenc, M. Race, J. Kerzič, J. Spolar, J. Kužnik, R. Mivšek, F. Stark, M. Kerzich, C. Govednik, I. Tkalčič, A. Plemel, J. Svetina, M. Bildhauer, A. Glatz, M. Mule. FRANK IVANČIČ D. 15416 SARANAC RO. C01 CLEVELANE 10, OHIO NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA DS II 48 132.948 Kakor je že vsem znano, lemontski frančiškani zidamo dolgo zaželjeni romarski dom. Delo smo kar sami prevzeli, ker bi bili stroški preveliki, ako bi to delo izročili kontraktorju ali kakšni zidarski kompaniji. Zgornja slika kaže prvotni načrt za romarski dom. Sedanji načrt je precej spremenjen, ker bo stavba dvakrat večja kot pa smo jo od začetka v mislih imeli. Romarski dom bo obsegal dve nadstropji s štiridesetimi pri¬ vatnimi sobami. V sili bodo lahko štirje ljudje spali v eni sobi. Zraven privatnih sob bodo še dve večji spalni sobi, vsaka z dvaj¬ setimi posteljami. Ravno na sredi romarskega doma bo velika dvorana, ki bo lahko služila za obednico, za razne seje, shode, duhovne vaje, itd. Po dolžini bo ta dvorana devetdeset čevljev, po širini petdeset čevljev, visoko pa bo dvaintrideset čevljev. Zraven te dvorane bo kuhinja. Blizu vrat bo sprejemna soba, v kateri bodo na prodaj razni nabožni predmeti, kakor na primer rožni venci, molitveniki, sve- tince, kipi, itd. Torej teh reči ne bomo več prodajali v Ave Maria ofisu. Romarski dom bo zidan z opeko, ki bo iste barve, kot je naš samostan. LEMONTSKI FRANČIŠKANI.