
'



ali

spoznanje in zboljšanje

v,

ktero je ali

božji tempelj ali pa hudičev berlog.

Za J

obuditev in vterditev keršanskiga duha

f.

'L  navadnimi molitvami

ia vse

okolšine in potrebe življenja.

Z dovoljenjem visoko častitljiviga Ljubljanskima
Skofijstva.

I

Čet^rfi natis.

' 2 Nizka Henrik Ničman-a.  bakroreza na starim tergn.
hiš. št. 167.

Slednji, kteri greh stori, tudi krivico stori; ker greh
je krivica. In veste, de se je On perkazal, de bi naše
grehe odvzel; in v njem greha ni. Kdor v njem ostane,
ne greši; kdor pa še greši, ta ga ni ne vidil ne spoznal.

Otročiči, ne dajte se nikomur zapeljati! Kdor po
pravici dela, je pravičen, kakor je On pravičen. Kdor greh 1
dela, je iz hudiča; ker hudič od začetka greši. Božji Sin];
pa je peršel, de bi razdjal hudičeve dela. Kdor je božji
otrok, ne stori greha; ker božje seme v njem ostane: i "S
on ne more grešiti; ker je božji otrok. Po tem se spoznaj- s;
otroci božji in otroci hudičevi. Kdor ni pravičen, in i,fer

ljubi svojiga brata, ni iz Boga. I. Jan. 3. 4 — 10.

I C Mtelf

ti

P

s

d

z

x

IP  - OSo-tK)

Predgovor.

e te bukvice ne potrebujejo
'“nobene z lepimi besedami zreeene
inhvale, ampak de jih njih notranja
J  vrednost in lepota nar bolj priporoča,
i se vidi iz tega, de jim je že četertiga
natisa potreba, kar je za te okolšine,
ko se toliko mašnih in druzih pobožnih
bukev natisuje, grozno veliko, in njih
vrednost nar očitneji kaže. Če so bili
pa že poprejšni natisi tako všeč, se
sme upati, de bo ta še veliko bolj
dopadel, ker ga nove eerke in vsa

->

zunanja oblika nad perve visoko po¬
vzdigne. De ste se le dve podobi

IV

človeškima serca v njih obderžale se
ni brez imenitnih uzrokov storilo 5  za¬
torej so se mogle pa tudi sem ter tje
kake besede perviga delja premeniti,
in ravno s tem se bodo bukvice tudi
tistim prikupile, ki jim podobe niso
nič kaj dopasti hotle. Toliko dragim
bravcam o novim natisu teh bukev.

Te bukvice so bile iz Franco-
skiga na Nemško prestavljene, in že
v letu 1732 pod naslovam ali imenilam:
„Duhovno serkalo zaderžanja“, iz kte-
riga vsak za večno zveličanje skerben
kristjan stan svoje duše spoznati, in
svoje življenje prav vravnati zamore,
po gorečih željah pobožnih duš na
dan dane.

Od leta 1732 se je na svetu veliko
spreminilo, — resnica pa je zmirej tista
večno nespreminljiva — in lahko je

v

' vediti, de te resnice so sedanjimu svetu
’ zlo neperjetne 5 clo težko jih prenese
' posvetnimu duhu vdano serce. Te
1 bukvice začetnika greha in grešne
sužnosti — hudobniga duha —
kakor tudi začetnika življenja in
prostosti božjih otrok — Kristusa
v n a s — razločno pred oči postavijo:
posveten človek pa raji služi nezna-
nimu hudiču, in se mu tako vsiga
zroči, de zasmehuje, kar se mu od
njega pove*, ker tudi v Kristusa in
v njegovo odrešenje ne veruje, ka¬
kor sveto pismo uči. Kakor je pa
znano, de duh posvetnih ljudi ni iz
Boga, ampak je iz hudiča, jim tudi
te bukvice ne morajo dopasti. Kteri
pa imajo božjiga duha, in se Kristu¬
sovih naukov derže, njim so resnice,
ktere so v njih, tako ljube, tako per-

VI

jetne, tako svete, de bi jih za ves
svet ne zamenjali.

Kristus in njegovi aposteljni so
razločno učili: Kakor ima Bog svoje
kraljestvo v vernih in pobožnih; ker
v njih kakor v svojim tempeljnu
prebiva, jih s svojim duham oživlja,
očišuje, posvečuje, poveličuje, s svojo
močjo, z nebeškim miram in večnim
življenjem navdaja; tako ima tudi sa¬
tan svoje kraljestvo v hudobnih, ne¬
vernih in spačenih: on dela hudo v
njih; v njih prebiva, in jih stori revne
in nesrečne.

Kristus pravi: ^Sovražnik, kteri
je ljuliko sejal i<;  med pšenico, kadar
so ljudje spali, je hudič. Ljuliko vi¬
dimo, ne moremo je tajiti , kdo bo
sejavca tajil, ki jo je vsejal? Tako
bi se mu, zvitimu sovražniku, sejanje

VII

s ljulike le še bolj zlajšalo. Dalje prav!

on hudobnim: ,.Hudič je vaš oče u , in
> po volji svojima očeta hočete storiti;
)  on je ubijavec od začetka, on je
lažnik; kadar laže, govori iz svojiga,
on je „lažnik in oče laži u .

S. Pavel uči: „Satan je oblastnik,
mogočen duh, kteri v trni tega sveta
kraljuje; v podnebji so duhovi, zoper
ktere se nam je vojskovati.— In drugej
pravi on: ,,Satan je Bog tega sveta
— hudobnih in nevernih — kteri jim
oči oslepi, de jim častita luč svetiga
evangelija ne sveti u . — „Hudičevo
delo ali oslepljenje je tedaj v Kri¬
stusov evangeli ne verovati^.

In na drugim kraji on piše: „Sa-
tan dela, in počenja svojo hudobo v
nevernih. Hudobni so mertvi v gre¬
hih, to je, kteri po navadah tega

vin

sveta žive, žive po oblastniku, kteri
v podnebji kraljuje^.

S. Peter tudi uči: „Hudič je zoper-
nik pobožnih in vernih, njih sovraž¬
nik, njih skušnjavec, kteri nikoli ne
počiva, zmirej zalezuje kakor rjoveč
lev, in iše, koga bi požerl. Bodimo
tedaj čuječi, trezni, in terdni v veri
mu zoper stojmo“.

Ravno tako s. Janez uči: „Hudič
zapeljuje ves svet. On je začetnik
greha, je grešiti začel; je greh in
z greham smert na svet perpravil a . —
In na drugim kraji pravi: „Kdor greh
stori, je iz hudiča; Kristus je pa per-
šel, hudičeve dela razdjat u .

Tudi s. Jakob piše: „Hudiču se
v bran stavite, in bo bežal od vas“.

Zato je Jezus svojim aposteljnam
oblast dal, „hudiče izganjati, in oblast
zoper vso moč sovražnika u .

IX

1  Iti s. Pavel nam pokaže orožje, s
kterirn se vojskujmo zoper hudiča, de
‘ njegove ognjene pušice premagamo.

Kdor tedaj veruje v nauke, ktere
so Jezus in njegovi aposteljni ozna-
novali, mora tudi verjeti, de je člo¬
veško serce ali božji tempelj ali pa
hudičev berlog, ali: de, kakor Bog,
Kristus in sveti Duh v vernih pre¬
biva, dela in oživlja, ravno tako hudič
v hudobnih svoje napčnosti počenja,
in kraljuje. Le samo resnice iz šve-
tiga pisma, ktere je sveta cerkev od
nekdaj učila, se v teh bukvicah raz¬
lagajo in na zaderžanje namikajo, de
bi hudobni bili od greha in sužnosti
hudiča odvernjeni, dobri pa v veri in
keršanskim življenji vterjeni.

Iz stanu serca, ktero je prebi¬
vanje in sedež dobriga ali hudiga,

X

se mora ves človek obsoditi 5 obličje <
je le naznamek, ki ga notranji človek j
očitno obesi, po kterim se notranji 1
stan, kteriga duha otrok de je, ne¬
koliko spozna. Zatorej ljubi bravec!
poglej v svoje serce, premisli svoje
notranje, de izveš, v kterim stanu se
znajdeš 5 ako Kristus ali hudič v tebi
kraljuje, ako je božje ali htdičevo
kraljestvo v tebi, ako si prost božji
otrok, ali suženj greha in hudiča.
Perzadeni si prav! ne bodi nemaren,
bodi pravičen, ter sebi in Bogu na
ravnost spoznaj, kaj, in kako v sebi
najdeš. Pred Bogam si, kteri serca
in obisti preiskuje, kteri vse vidi in
ve; kterimu ni nič skritiga, kar je v
tebi. Ce kaj hudiga v sebi najdeš,
obžaljuj in ne obupaj, spoznaj prav,
in podaj se Kristusu. On je tudi tvoj

XI

€ odrešenik, tudi zate je na svet per-
kšel, tudi zate hudičeve dela razdjal,
ii de bi te iz oblasti hudiga duha iz-

■ tergal, in v svoje kraljestvo perpravil.

■  Le on ti zamore moč in terdnost dati,
> de ne boš več hudiču podložen, ne
1  več »rehu služil. Le on te zamore

sprostiti, in če te On sprosti, si res¬
nično prost ali svoboden.

)■

k

12

1 .

kteri

greha služi, in hadiča v sebi kraljevati pasti.

Razlaga in pomen podobe.

Tako serce ima človek, kteri se grehu
vda, in po navadah sveta živi, ali po duhu,
kteri v hudobnih razgraja. Obličje razodeva
prešernost, ki se nobeniga^ ne ustraši, nič
za greh ne šteje, si vse dovoli, po čimur
spačeno serce hrepeni, živi ohlapno brez
misli na Boga, na sodbo, na večnošt.

V  sercu prebiva hudič s svojo der-
Halijo — s sedmimi poglavitnimi grehi, ki
jih sedmere živali pomenijo.

Pav, kteri s svojim razprostrenim repnim
perjem zmed vsih žival nar veči napuh kaže,
pomeni prevzetnost, ktera toliko ljudi za¬
pelje, de si sami sebi dopadejo zavolj svo-
iih boljših lastnost, darov, gnad, zavol

Podoba notranjiga človeka, kteri grehu služi, in
hudiča v sebi kraljevati pusti.

1. Napuli. jo. Nečistost. 6, Požrešnost ali samogoltnost.
12. Lakomnost.[3. Nevoš^jivost. \i.  Jeza. j 7. Lenoba.






15

bogastva, lepote ali stanu, kar so brez
svojiga zasluženja od Boga prejeli 5 se v
svojih mislih povzdigujejo, kakor de bi bili
zato boljši od druzih, za druge ne marajo,
jih zaničujejo in tarejo.

Krastača ali krota, ktera perst je, in
toka, kakor de bi imela premalo, pomeni
Jkomnost, ki človeka podžiga z nenasite-
iiimi željami hrepeneti po zmirej večim čas¬
nim bogastvu.

Kozel, pojatna smerdljiva žival, pomeni
nečistost in nesramnost, ki je izvirek mnogo¬
terih grehov, kteri telo slabe, in dušo v
večni ogenj perpravijo.

Kača, kije naše perve starše zapeljala,
kterirn je bila zavolj njih sreče nevošljiva,
pomeni nevošljivost in škodoželjnost.

Sviiiče pomeni požrešnost, pijanost,
samogoltnost.

w Risat ali tiger, ki je skorej nar gro-
zovitniši in serditši zver, pomeni jezo in
serd; ker ta nažene človeka v tako hudo
djanje, kakoršno je le grozovitnim zverem
lastno.

Terdorog ali šilkrota je zavolj svoje
počasnosti podoba lenobe in mlačnosti, ki
človeka ob vse perzadevanje in veselje do
dobriga perpravi.

Sveti Dah je iz serca pregnan, se

— 16  —

odteguje; pa vender še ponuja grešniku
svoje dari in gnade, ktere plamenčki okoli
serca nastavljeni pomenijo; vender pa On
ne more v serce priti, ktero je polno grešne
gnjusobe, in hudiču v oblasti. — Švesti angel,
ali Kristusova gnada, si tudi perzadeva
grešnika z besedo ali notranjim opomino-
vanjern zbuditi, pa ne sliši, in si nič k sercu
ne vzame, ker je od posvetniga veselja in
omotice greha ves omamljen. —-

To je strašen in usmiljenja vreden stan
grešnika, kteri po navadah sveta živi. O
koliko ljudi živi v takim revnim stanu brez
vse skerbi, kakor de bi ne bilo zanje no¬
bene nevarnosti! Imenujejo se kristjani, pa
so hlapci greha in sužnji hudiča; ime imajo,
de žive, pa so mertvi.

Molitev.

Premilostljivi Bog in odrešenik!
poglej z očmi svoje neskončne milosti
na revni stan mojiga grešniga serca!
Razsvetli oči moje duše s svojo ne¬
beško lučjo, perpravi luč v mojo tmo,
de svoje notranje, stan svojiga serca
prav spoznam , in daj gnado, de se

vsiga znebim, kar se me hudiga derži.
Obvaruj me, vsigamogočni odrešenik!
de nikoli več z dovoljenjem v greh
peklenskimu sovražniku svojiga serca
ne izdam, in mu stanovanja v njem
ne perpravim. Ustraši in obvaruj me
s to mislijo: „Kdor greši, je hlapec
greha, je hudičev otrok u  in kolikor
pregreham se vdam, ravno toliko
peklenskih duhov napolni in oskruni
moje serce. Ti, Gospod in stvarnik
vsih reči! si moje serce zase stvaril,
in v svoje stanovanje namenil: Kako
bi ga mogel hudiču v berlog prepu¬
stiti? Otmi me, Vsigamogočni! od
hudičeve moči, očisti me vse nesnage
greha, vzemi mi proč moje grešno,
nečisto serce, in novo, čisto serce
mi vstvari, ter perpravi si v meni
ioerjetHO stanovanje za poveličevanje
^ojiga presvetiga imena, Jezus !
i >men!

|

i

i

Serce .

2

18

O križan’ Jezus, zame toljk’ terpeči!

Moj greh je velik, — tvoja milost veči!
V pepel in prah se čem poniževati,

Le v grehih delj ne pusti me tičati.
Umori v meni grešne vse želje,

Zatri vso slast, očisti mi serce!

Oh vodi me, sicer na večno zajdem,

In v slepi hoji pogubljenje najdem.

Ti Jezus v mojim sercu sam kraljuj,
In nikdar greh se vanj ne povračuj !

t

I

19

Pervo premišljevanje.

Grozoviten je stan človeka, kakor nam
ga podoba kaže, velika je nevarnost, de
bi se večno ne pogubil, ali božja milost je
še veči. Prednagibna božja gnada pride
kakor ljubezniv angel k njemu in ga zbudi
iz smertniga spanja. On vidi svoj nevarni
stan, vidi strašne nastopke in plačilo greha,
in kakor meč mu presune serce misel na
smert in na sodbo. Besede Jezusove: „Ne
kurbirji ne prešestniki, ne mehkužniki ne
nesramniki, ne tatje ne lakomniki, ne pi¬
janci ne odertniki, ne preklinjavci v nebeško
kraljestvo ne pojdejo u , — te besede Jezu¬
sove mu po ušesih zadone; in drugi glas
mu pravi: ,,Nadloga in britkost čaka duše
vsaciga človeka, kteri hudo dela“.

Grešnik, prestrašen v svoji vesti, gre
sam v se, pogleda v svoje serce, in najde
zgolj greh in gnjusobo v sebi, spozna per
nebeški luči, ktera v njegovim sercu posveti,
gerdobo in nesrečo greha j ksa se, sovraži
greh, gnjusi se mu nad greham, rad bi se
ga znebil, pa čuti moč greha, spozna svojo

2 *

20

slabost in svoje nagnjenje k grehu, zdihuje
iz globočine svojiga serca: „0, jez nesrečni
grešnik! kdo me bo rešil tega grešniga
telesa smerti? — Gnada božja po Jezusu
Kristusu 4 *-, mu odgovori sveti Duh, kteri se
je žaljujočimu, stertimu sercu spet perbližal,
in ga z ognjem božje gnade prešine, ter
mu luč in moč dodeli.

In kadar luč svetiga Duha v serce
persveti, in se iskre božje gnade v njem
razširijo, se mora hudič s svojo gerdo der-
halijo umakniti. Neljudne podobe, gerde
živali, ktere pregrehe pomenijo, beže. Ka¬
mor luč persveti, mora trna zginiti. — Ko
se dan napoči, ni več noči. Gnada je luč,
greh je trna in noč. Kadar začnemo greli
sovražiti, se mora hudič umakniti; on le v
grehu, v trni kraljuje, le z greham pride on
v naše serce: Ljubezen greha mu da ključ
do serca, radovoljno hudo poželenje mu
vrata odpre v naše serce. Ljubezen do
Boga in do dobriga, pa sovražtvo greha
ga prežene, in mu vrata zapre.

O keršanske duše! ljubite svetlobo,
sovražite tmo ! premagajte hudo, in hudič
bo bežal od vas. Zatisnite svoje oči svetu,
grehu in vsimu nagnjenju k hudimu; od¬
prite svoje serce razsvetljenju svetiga Duha!
Vsak žarek višji svetlobe vam bodi ljub,

21

ta vam prežene greh in tmo, hudiča in
peklico iz serca. Glejte pridno v svoje
serce, de gnjusobo greha, ki v njem skrit
tiči, spoznate in odpravite. Per božji svetlobi,
ktera zmirej čaka pred vašim sercam, de
bi ji vanj odperli, in berž ko ji serce od¬
prete, persveti, in v vas vse osvetli in po¬
živi, v te božji svetlobi bote vsako hudo
žival, clo tudi vsak prah in vsako senco
greha spoznali, in ga v njegovi pravi gnju-
sobi vidili, in z božjo gnado, ktera je v
slabih mogočna, se ga bote znebili.

Molitev.

Bog, Ti vir svetlobe in življenja!
Le Ti, ali svetloba tvojiga Duha mi
zamore greh v njegovi ostudnosti in
nesreči pokazati. Daj svetiti luč v
moji temni duši, de vidim in živim!
Ti nočeš smerti grešnika, nočeš moje
smerti, ampak kakor resnično Ti živiš,
tako resnično hočeš, de se grešnik
spokori in živi. Pokaži mi tedaj greh,
kteri me slepi, mori in v ječi in hu¬
dičevi sužnosti derži. Dodeli mi svojo

22

gnado, ktero si Ti v Jezusu Kristusu
vsiiii grešnikam obljubil! Naj prešine
moje serce, naj ga rani s skleco ža¬
lostjo in ksanjem, de greh, smert in
hudič od mene beže, in tebi prostor
store! Daj mi svojiga svetiga Duha,
de tvojo ljubezen, in veselje do tvo¬
jih zapoved in do vsiga dobriga v
meni obudi, de grehu več ne pustim
gospodariti v svojih udih, in me hu¬
dič več ne oslepi, ne zapelja, ne
premaga! Daj mi prav živo spoznati,
de v grehu ni nobene dobrote, am¬
pak kdor greši, je hlapec greha, otrok
pekla in trne. Ne daj mi nikoli po¬
zabiti, kar mi tvoja beseda pove: de
noben hudoben pred teboj ne obstoji,
noben krivičen v tvoje kraljestvo ne
pojde 5 de dušna smert, strašna sodba
in večno pogubljenje vsih tistih čaka,
kteri hudo delajo. Daj mi vsak greh
prav obžaljevati, se ga prav obtožiti,
se iz celiga serca od vsaciga greha
in tudi od vsake sence greha ver-

23

niti, in se k tebi podati, de bom od
vsiga hudiga očišen, od vse moči
večne trne sprosten, za tvojo gnado,
tvojo luč, tvojo drušino perpraven, in
tebi perjeten. Amen.

De grešil sim brez števila,

Toljkrat te zapustil sam,

De se duša zadolžila
Je pred tabo, Bog! spoznam.

Oh odpusti mi Gospod!

Grešniku mi usmiljen bod’!

Pelji v moji me slabosti
Spet na srečno pot kreposti!

24

Drugo premišljevanje.

Prisvetila je grešniku luč božje milosti
in v njeni svitlobi vidi nevarnost svojiga
dušniga stanu. Po spoznanji svojih grehov
in božje dobrote in prizanesljivosti, ki ga
je tako dolgo čakala, k pokori peljan, pobit
in omajan, to je, ginjen in ornečen v svojim
sercu, začne britke solze serčne pokore
točiti. V sercu ga peče, boli in skli, de
je Boga, toliko dobroto in ljubezen, tako
strašno in tolikrat razžalil, ga zapustil, za¬
ničeval, nasproti pa hudiču služil.

Kadar je grešnik tako s prednagibno
gnado perpravljen, se spolni nad njim, kar
sveto pismo govori: ,,Bog jim je bliz, kteri
so žalostniga serca, in stertim v duhu bo
pomagal . 44  — ,,Bog jih ozdravlja, kteri so
pobitiga serca . 44  Angel gnade božje zdaj per-
stopi k njegovimu sercu, ter mu križaniga
Jezusa in njegov svet evangeli v duhu kaže;
to je, veselo oznanilo mu pernese, de je
Kristus na svet peršel, take grešnike, ka-
koršen je on, zveličat, de je za grešnike
umeri, in jim odpušenje grehov in večno

- 25  —

srečno življenje zadobil. Bog tedaj pobitim
in stertim sercam v Kristusu gnado, od-
pušenje, odrešenje, življenje in večno zve¬
ličanje ponudi. (5e grešnik to ponudbo v
veri in v ponižnim zaupanji sprejme; če
svoje serce na križaniga Jezusa, na nje¬
govo terpljenje, njegovo smert, njegovo za-
služenje naveže; če živo veruje, de se je
vse to zanj zgodilo, de je vse to njemu do¬
deljeno, zastonj in iz same gnade dodeljeno,
tedaj prejme, kakor vsi pravoverni kristjani,
svetiga Duha, in sveti Duh mu v sercu
priča, de so mu grehi odpušeni, in de je
otrok božji. Ker sveti Duh serce napolni
z miram, veseljem in pravico, in tako je
res božje kraljestvo k njemu peršlo. Tudi
še po tem mu sicer solze teko, pa le solze
hvaležnosti, veselja in zročenja tistimu, kteri
ga je vsih grehov rešil, in s svetim Duham
navdal. Telesu in duši je zdaj veselje v
živim Bogu. Zvezda gnade božje se sveti
v sercu, ker mu je vera oživela. Sovraž¬
niki zveličanja so mu zdaj iz serca zginili,
in tedaj se reče: „Taki ste bili, ali oprani,
posvečeni, opravičeni ste v imenu Gospoda
našiga Jezusa Kristusa, in v duhu našiga
Boga u . O kako lep, vesel in srečen je
stan serca tako opravičeniga grešnika!
Hvalno pesem bi zapel in prepeval. Svo-

— 26  —

jiga Zveličarja in njegove gnade se tako
veseli, de se ne more naveseliti, njegovi
ljubezni in milosti se čudi, pa se ne more
načuditi, ne more dosti hvale povedati.

Per vsim tem veselji pa ne sme biti
brez strahu in čuječnosti, na tem svetu se
ne sme nikoli brez nevarnosti misliti; ostudne
živali, grehi, so sicer zunej serca, hudič
je svojo pravico in oblast do njega zgubil,
pa vender ni deleč, ter on in greh noč in
dan preži, spet verniti se, od koder je pre¬
gnan. Toliko bolj se serdi, kolikor več je
zgubil. Torej čujte in molite!

Molitev.

Zveličar božji! kako se morem
tvoje gnade in ljubezni dosti veseliti ?
kako te dosti zahvaliti za tvoj svet
zveličavni evangeli ? — V  svoji kervi
si mi dal odrešenje, to je, odpušenje
najti vsih svojih grehov. Ti si mi
dal zastavo, svetiga Duha, in me za¬
pečatil na dan odrešenja. O oživljaj
mi vero bolj in bolj. Razsvetljuj oči
moje vere bolj in bolj, de spoznam

27

zaklade, dobrote, vse nebeške blagre,
ktere si mi Ti s terpljenjem in smertjo
zadobil, in mi jih v svetim evangelii
ponujaš! O, kako si me osrečil, po¬
veličal, obogatil! Jez, kteri sim bil
poprej hudičev berlog, sim zdaj tem¬
pelj svetiga Duha! Jez, poprej suženj
greha, sim zdaj otrok božji! Jez, po¬
prej stanovanje nečistih duhov, sim
zdaj veselje angelov! Jez, v kterim
je poprej greh razgrajal, in hudi duh
kraljeval, čutim zdaj v sebi le veselje
in mir, pa sladkost svetiga Duha, kteri
v meni prebiva, poslan iz nebes. Ve¬
selje zveličanja se opovira; spone,
ktere so me v sužnosti grehu in hu¬
diču vjetiga deržale, so pretergane,
in sprosten sim, milost se mi je zgo¬
dila! Gnado sim najdel! Kako se ti
morem dosti zahvaliti! Večno naj te
hvalijo moje usta!

Le eno te prosim, ljubi Zveličar!
ne zapusti me; ne odtegni mi svoje
roke, Bog, moje zveličanje! Ohrani

28

moje serce per enim, de se tvojiga
imena bojim. Obvaruj me, de se ni¬
koli ne polenim, ampak vedno čujem,
de ne bom nikoli več od sovražnika
zmoten, v greh zapeljan. Tvoja gnada
vterdi moje serce, de vselej greh
studi, in se vsake perložnosti greha,
kot pekla ogiblje! Moje oserčje si Ti
sebi posvetil, ne daj ga nikoli več
z greham ogerdifi in oskruniti! Moje
serce ostani tempelj svetiga Duha,
hiša in sedež miru, veselja in pra¬
vice v svetim Duhu. Amen !

Stran presveta ! prebodena!

Milo teče potok tvoj :

Ljubeznjiva! počešena!

Grešnim nam odperta stoj,

V tvojim sercu naj prebivam,

In mini sladkosti vživam,

Ljubeznjivi Jezus moj !

Rana desne vsemogoče,

Počešena bodi ti!

S tebe vir kervi tekoče
Blager vsim ljudem deli-
B.lagodari tudi mene,

De kervi za greh škropljene
Kapljica me doleti!

29

Tretje premišljevanje.

O prelepa sprememba ! Greh popolnama
iz serca zgine in nič druziga v njem ne
kraljuje, kakor le križani Jezus in znamnje
njegoviga terpljenja. Sveti Duh, ki ga zdaj
nagiba in vodi, in kterimu se je zdaj po¬
polnama podvergel, ne more njegoviga serca
bolj vžgati, kakor de mu križaniga Jezusa
in sploh njegovo terpljenje pred oči stavi
in mu kaže, koliko si je Jezus zanj pri—
zadjal, de ga je odrešil. Premišljevanje
Jezusove smerti, in spomin njegoviga terp¬
ljenja mu je tedaj nar slajši delo. j,Nič ve-
čiga ne vem,“ govori s sv. Pavlam „kot kri¬
žaniga Jezusa; Bog me varuj, de bi se z
drugim hvalil kot s križem Gospoda našiga
Jezusa Kristusa, po kterim je meni svet
križan in jez svetu. u

Po nagibu svetiga Duha najde v terp-
Ijenji in smerti svojiga odrešenika in sprav-
nika toliko tolažbe in moči, de mu nje je
polno serce. Če je Bog z menoj, pravi,
kdo bo zoper mene? Še clo svojimu edino-
rojenimu Sinu ni Bog perzanesel, ampak

30

za nas vse ga je dal v smert. Kako to ?
ali nam ni z njim vsiga dal? Terpljenje in
smert Jezusa Kristusa mu je tedaj zastava
večne božje ljubezni; v Kristusu ga je Bog
seboj spravil, in mu ne bo perpisal njego¬
vih grehov. Križani Jezus je tedaj stan
njegoviga zaupanja v Boga, v večno lju¬
bezen; Bog Oče, kteri je svojiga Sinu v
toliko terpljenje za nas dal, kaj bi On nam
odrekel?

In ker mu je križani Jezus od Boga
tako v last dan, de v njegovim sercu pre¬
biva, najde v njem, svojimu Zveličarji, ki
mu zdaj v sercu kraljuje, nar obilniši iz¬
virek ne le vse tolažbe, ampak tudi vse
moči in stanovitnosti v dobrim. Živa vera
v Kristusa in misel, de Kristus, križana
ljubezen v njem prebiva, mu vse posvetno
in telesno veselje in vso pozemeljsko lepoto
perstudi ali stori v gnjusobo. — Tako mu
je, v kakor de bi mu Jezus neprenehama klical:
„Ce hočeš za menoj hoditi (moj učenec biti),
vzemi svoj križ nase, zataji sam sebe, in
hodi za menoj. Kdor svojiga križa nase
ne vzame, in za menoj ne hodi, ni mene
vreden, ne more moj učenec biti“. Le eno
željo ima, in sicer križanimu Jezusu po¬
doben biti. Torej je priden v dobrih delih,
v delih svetosti, brez ktere ne bo nihče

31

Boga vidik Se očisti vse gnjusobe mesa
in duha, in spolni posvečenje v božjim stiahu.
Moli neprenehama, in čuje v prošnjah in
molitvah v duhu. Podeliti in dobro storiti
ne pozabi, ker ve, de se s takimi darmi
Bogu perkupi. Veseli se, če je vreden
storjen, za Kristusa voljo zaničevanje, pre¬
ganjanje, nadloge in poniževanje terpefi, ker
ve, de bo z njim poveličan, kdor z njim
terpi. Zavolj tistiga, kteri gaje  tolikanj
ljubil, de se je zanj daroval, vse premaga;
pa tudi plačilo vidi, ktero je veliko, in kte-
riga bodo vsi deležni, kterikoli se stano¬
vitno vojskujejo. Kdor premaga, vse za-
dobi. To je v njegovih mislili; torej po¬
zabi, kar je za njim, in po tem se steguje,
kar je pred njim, ter hiti k postavljenima
koncu, k plačilu božjiga poklica v Kristusu
Jezusu.

Molitev.

O ljubezen, o moja križana lju¬
bezen! Jezus Kristus! Ti si me z
Bogam spravil! Ti sam bodi zanaprej
v mojim sercu! Tebi, spominu tvo-
jiga terpljenja in tvoje smerti bodi
moje serce posvečeno, vse moje živ-

32

Ijeiije darovano! Ljubezen, ktero si
imel do mene, bodi v meni, in pre¬
šini vso mojo dušo! nagibaj moje po-
čutke, vodi me povsod! Prenovi me
po svoji podobi, de bom tebi ves po¬
doben, in de se sad tvojiga terpljenja
in tvoje smerti nad menoj popolnama
vidi! O daj mi spoznati, de vse, kar
se mi je pred dobiček zdelo, na kar
sim zidal in se zanašal, je le zmota
in škoda ! vse časno je le smet in
blato zraven tvojiga spoznanja. Bodi
mi Ti vse, in nič mi bodi vse drugo,
de Tebe zadobim, se v tebi znajdem,
de se na svojo pravico ne zanašam,
ktera pride iz postave, ampak de imam
tvojo pravico, ktera je po živi veri
dodeljena, in ktera sama pred Bogam
velja, de Tebe, ljubezen tvojiga terp¬
ljenja in moč tvojiga vstajenja spo¬
znam, in se Tebi enak s tvojo smertjo
zedinim! De po tem zamorem reči:
„s Kristusam sim križan, živim, pa
ne jez, ampak Kristus živi v meni w .

33

Prav res, moj edino ljubljeni Zveličar!
daj mi, de svojih oči nikoli ne od-
vernem od Tebe, ki si začetnik in
vterdnik moje vere, ki si sebi, kte-
rimu je bilo vse veselje na ponudbo,
križ izvolil, in zaničevanje terpel I
Tvoje terpljenje je nar slajši paša moje
duše! Tvoj križ moja moč v vojsko¬
vanji z greham! Tvoja smert moje
upanje v nadlogi in smerti! V nezave-
dici, v strahu in v vsakim hudim času
mi bodi tvoja ljubezen solnce inbramba,
luč in moč, de se ne utrudim in ne oma¬
gam, de poterpežljivo in serčno pre-
stojim boj, kteri mi je namenjen. Amen.

Komur se Jezus je dodelil,

Mu v serce vlil nebeški mir,

Oh tega duh se bo zveselil;

Je naj del vse sladkosti vir.

O srečna, srečna duša ta,

Ki Jezusa prijatla ima.

O deb’ ljudje si k sercu vzeli,
v  Kak’ je per Kristusu ljubo,

Se danas k njemu bi hiteli,

Ki jih odkupil je s kervjo;

In zvedli bi, de boljšega ni,

Ko biti per Zveličarji.

Serce.  3

kteriga

l

serce je tempelj živiga Boga, in prebivanje pre-f
svete Trojice. f

p

-- §

Ceterto premišljevanje. ?

Gllovek tempelj feeljs. I

v sercu z Bogam spravljeniga in od®;
svetiga Duha posvečeniga kristjana prebiva®
sveta Troj ica: Oče, Sin in Sveti Duh; kar®
ta podoba kaže. Kakor Kristus govori:
„Kdor mene ljubi, bo moje zapovedi do¬
polnil; in moj Oče ga bo ljubil, in k njemu =
bomo peršli, in per njem prebivali 44 . Taka,
čast in poveličanje se zgodi kristjanu, kteri 5
je z Bogam spravljen, s Kristusovo kervjo;
od svojih grehov omit; zdaj iz hvaležnosti :
Kristusa svojiga odrešenika čez vse ljubi, <
in ker ga ljubi, tudi njegove zapovedi do¬
polni. Večni Bog se k njemu vseli. Oče
ga ljubi zavolj svojiga Sina; Oče gaobiše.
Oče, Sin in sveti Duh prebivajo in ostanejo

Notranji stan pobožniga, kteriga serce je tempelj
živiga Boga, in prebivanje presvete Trojice.

Glej stran 34.


— 35  -

v njem. Zato piše s. Pavel, rekoč: „Ne
veste, de ste tempelj božji, in Duh božji v
vas prebiva? Če pa kdo božjima tempeljnu
nečast stori, tega bo Bog končal; zakaj
tempelj božji je svet, in to ste vi“. In v
drugim listu do Korinčanov spet piše: ,,Vi
ste tempelj živiga Boga, kakor reče Bog:
Prebival bom v njih in med njimi hodil, in
bom njih Bog, oni pa bodo moje ljudstvo.^

Razun presvete Trojice je v sercu tudi
še Kristusov križ. Tega kristjan ne more
nikoli pozabiti, nikoli iz misel in serca spu¬
stiti. Jezusovo terpljenje in smert, križani
Jezus, je zmirej njegov terden stan, na
kteriga se zanaša, na kteriga svojo vero
in svoje upanje opira, in iz kteriga, kakor
iz večniga studenca, njegova ljubezen izvira.
Naj še premišljuje Očeta, ali Sina, ali sve-
tiga Duha; naj bo še tako v Boga zamišljen,
se vender le spomni, in vpraša: Kako sim
jez grešnik to nezasluženo gnado zadobil,
Boga v sebi imeti? Odgovor: po križanim
Jezusu, kteri me je ob svoji smerti na križi
z Bogam spravil. On je tisti, ki je greh,
pogubljenje in smert s svojim križem od
mene odvernil, in mi gnado, spravo in živ¬
ljenje zadobil in dodelil; po njegovi gnadi
in po njegovim zasluženji sim jez to, kar sim.

Namesti sedmerih poglavitnih grehov,

3  *

36

ki so pred njegovo serce napolnili; in ga v
berlog hudičev spreminili, vidimo zdaj v njem
nasprotne čednosti, namreč: ponižnost, dar-
Ijivost, čistost, ljubezen, treznost, poterpež-
Ijivost in gorečnost do dobriga.

Kdo bi si ne perzadjal iz vse moči
dopolniti Jezusove nauke in zapovedi: to je,
v Jezusa verovati, ga ljubiti, za njim ho¬
diti in se njemu pobobniga storiti; ker je
za zvestobo in ljubezen vsakimu, ki nje¬
gove nauke dopolni, tako veliko obljublje-
niga, de se bo namreč Bog sam v njegovo
serce vselil in v njem prebival? „0 ljubimo
ga, kliče s. Janes, kteri se je bil v njegovo
naročje naslonil, ker nas je on pred ljubil —
in ljubezen je iz Boga. 44  — ,,Bog j e  ljubezen,
in kdor v ljubezni ostane, ostane v Bogu,
in Bog v njem 44 . Tukaj že zamoremo per
Bogu in z Bogam biti! tukaj že se Bog
tako poniža do nas — v nas priti! O de
bi pač mi prav skerbeli in si perzadjali tako ■
velicimu, tako imenitnimu, tako častiljivimu,
tako mogočnimu perjatlu, ki ga imamo v
sebi, se prav perjetne storiti! Ue bi bili pač
popolnama Njemu vdani! De bi vse nagibe
svojiga serca radi premišljevali, radi gle¬
dali svoje serce, ktero je božji tempelj! De
bi nikoli ne pozabili, kdo si je zvolil naše
serce v svoje prebivališe! De bi s svojimi

37

mislimi svojiga serca ne zapustili, in se v
svet ne zamislili, ker ves svet ni vreden
tistiga, kteri v našim sercu hoče prebivati!
Če imamo Boga v svojim sercu, imamo
vse, in zunej tega ali brez tega ni nič, vse
je minljivo, ves svet z vso svojo blišobo
prejde, Bog pa, Kristus v nas ostano večno,
in če smo njegovi, smo z njim eniga duha.
Saj nam je dal nar veči in nar imenitniši
obljube, de bomo deležni clo božje natore,
če se zderžimo na svetu hudiga poželenja.
O vervajmo terdno vanj, in deržimo se ga,
kakor de bi ga vidili! Kdor vanj veruje,
ima že tukaj večno življenje — nebesa v
sebi.

Molitev.

Sveti, neskončno ljubeznjivi Bog,
Oče našiga Gospoda Jezusa Kristusa!
tudi naš Oče! Kako Ti ljudi ljubiš!
kako si mene revniga, uboziga greš¬
nika ljubil, poveličal in zveselil v
Svojim Sinu, Jezusu Kristusu! Ti
hočeš v meni prebivati, Ti ostaneš v
meni in jez v Tebi! Kako bliz sva
si v rodu! Od tod bi jez mogel biti

38

napolnjen z vso polnostjo božjo. Kako
bi te jez ne ljubil, ne ljubil iz cele
duše, iz celiga serca, iz vsih moči!
O dodeli mi to ljubezen, stori me zgolj
ljubezen, kakor si Ti zgolj ljubezen!.
Daj mi zedinjenost s Teboj zmirej
bolj čutiti, s Teboj zmirej bolj zedinje-
nimu biti! Daj mi, de se nikoli ne
ločim od tvoje ljubezni! Ohrani si Ti
moje serce v Svoje večno prebivališe!
Vleci Ti mojiga duha popolnama k
Sebi v znotranje, de le Tebe ljubim,
sim ves tvoj, de mi je zunej Tebe
vse nič! De le Tebe v vsih rečeh
vidim! Tebe v vsih rečeh najdem,
vse le zavolj Tebe storim in terpim!
De si Ti moje edino, moje vse! Ti
Bog mojiga serca! Ti moj delež ve¬
koma. Amen.

O Jezus moj! pač dobro vem,
De tempelj tvoj jez biti smem;
Oh pridi kmalo do serca,
Perpravi vredno zase ga;

- 39  -

Ne morem nič z lastne moči

Ne sčisti me vsa moč ljudi:

Ni milosti, miru za me,

Ko v tebi Jezus, — prid’ v

Ljubezen tvoja, druz’ga ne,
Naj v sercu mi kraljuje;

Serce želi ljubezni le,

Vse drugo zaničuje.

Odvzemi vse, in vse zatri,
Kar me od tebe loči,

Serce očišeno pa vžgi
V ljubezni svoji vroči!

Tolažba ti, ti luč in slast,

Ti moje poželenje!

Oh bod’, ostani moja last,
Darujem ti življenje.

Ti sercu pokoj, mir deliš,

Ti sam mi dušo zveseliš!

j

serce!

*

40

Peto premišljevanje.

O srečen čas ki ga človek v tako tesni
zvezi s svojim Bogam preživi kakor je bilo
v poprejšnim premišljevanji rečeno ! Pač mu
je vse lahko kar opravlja, ker Bog, ki mu
v serci prebiva, ga podpira s svojo mogočno
roko in mu clo vse britkosti in težave sladke
stori in zlajša.

Ali kolikor srečneji je ta stan, toliko
veči je nesreča njegove zgube, ktera ga
pa lahko zadene, če človek vedno ne čuje
in ne varuje tako draziga zaklada, kteriga
v svojim sercu nosi. Začne brezskerben
biti in tako rekoč dremati na poti čednosti
potem se zbudijo njegove slabe nagnjenja,
sovražniki našiga zveličanja, ki vedno ču-
jejo in nas zalezujejo, in gorje nam če ne
čujemo. Luč božje gnade ugasuje, zvezda
vere otamnuje in nje svitlobo zgublja. To
pomeni, de je človek v dobrim bolj mlačen
postal, de v molitvi in čujočnosti omaguje,
de na nečimernost sveta gleda in si zmeraj
več časniga veselja časti in razveseljenja
sveta in mesa dovoli; če zraven, kar se

41  —

per tem zmirej zgodi, menj na Jezusovo
terpljenje misli, na križaniga Jezusa, za¬
četnika in spolnivca svete vere, bolj poredko
pogleda, in ga tako sčasama iz serca zgubi:
ugasne ogenj pobožnosti, omerzi ljubezen
do Jezusa, odjenja gnada, opeša in umerje
vera; v sercu je mrak, tma, mraz in su-
hota; človek je zdaj len in obupljiv, in kaj
se po tem zgodi?

Svet se s silo spet vrine v njegovo
serce; ker mu manjka moči in stanovitnosti
v veri, mu ni ne svetlobe ne ljubezni več,
se boji žuganja sveta, ali je pa od perlizo-
vanja in poželenja goljufan, in svet spet
začne ljubiti.

K takimu stanu serca se zdaj spet
hudič bliža, in vabi človeka v stare grehe
nazaj in njegovo prizadevanje ni zastonj,
ker je zdaj človek mlačen, in len v molitvi,
in se perložnosti greha ne varuje, ampak
se sam v nevarnost poda.

Angel božji ali Kristusova gnada si
sicer perzadeva ga odgnati, ali, ker mu je
človek z greham vrata odperl, ter ne čuje
in ne moli, za gnado božjo ne mara, se
mu greh in z greham spet hudič v serce
vrine.

Tukaj tedaj velja, kar je Kristus go¬
voril rekoč: „()ujte in molite, de v skuš-

- 42  -

njavo ne padete! Molite neprenehama.“
Molitev je duša keršanskiga življenja: kjer
molitev jenja, vse dobro odjenja, — moli¬
tev je duhovno dihanje. Kjer molitev mine
ali oslabi, ondi vse dobro urnerje. Tako
tudi če ne čujemo in zadremljemo, pride
sovražnik in vseje ljubke med pšenico.

Serce brez čuvaja in orošja je vsim
sovražnikam — grehu in hudiču - odperto.
Skerbi tedaj, de sveti čuvaj — molitev in
notranji božji strah, misel na križaniga
Jezusa, — nikoli iz tvoje duše ne zgine,
nikoli ne zadremlje, de se nič nečistiga v
božji tempelj ne vrine, in ga ne oskruni,
scer te bo Bog pokončal. „Č?ujte in bodite
trezvi, ker hudič, vaš zopernik, hodi kakor
rujoveč lev, in iše, koga bi požerl. Vsta¬
vite se mu terdni v veri.“ — „Kdor stoji, naj
gleda, de ne pade!“ Orožja, kteriga s.
Pavel tako lepo popiše, ne smemo nikoli
od sebe djati; ker se nam je vojskovati,
kakor pravi, ,,ne le zoper meso in kri,
ampak zoper poglavarje, in oblastnike, na¬
mreč zoper gospodovavce sveta, kteri v
tmi tega sveta kraljujejo, zoper hudobne
duhove v podnebji, kteri nas z ognjenimi
pušicami zalezujejo, u  in ktere zamoremo le
s škitam vere premagati. Vera mora tedaj
zmirej terdna in živa ostati, ljubezen pa

43

zmirej goreča, in to se le zgodi, če Je¬
zusa in njegoviga terpljenja nikoli iz oči in
iz serca ne izpustimo; če svoje misli od-
vernemo od sveta in njegovih vabljivost, in
jih stanovitno vanj obračamo, če svoje serce
zagradimo zoper vse mikavnosti greha, in
se vedno vpričo Boga ali pred Bogam
mislimo, — na ponudbe božje gnade in na¬
gibe svetiga Duha pazimo, in se jim vdamo.
Vera zgubi vso svojo moč, svojo luč in
življenje, ljubezen omerzi, če stališe, na
ktero je vterjena, križani Jezus, iz serca
zgine.

Molitev.

Gospod! Ti me vidiš in poznaš, —
Ti preiskavec sere; Ti poznaš mojo
slabost in nestanovitnost mojiga serca,
ktero tako lahko spet v veri oslabi,
v ljubezni omerzi! Ti veš, kako sim
jez v greh in svet nagnjen, kako se
ustrašim in bojim vsiga perzadevanja
in truda, kteriga mi je treba, de bi
v resnici sam sebe zatajil in čul nad
svojim sercam. Poterdi me, poživi me!

44

Obderži me nakviško in v stanovit¬
nosti, — brez tebe nič ne zamorem!
Ne zapusti me, ne odtegni mi svoje
roke, moj Bog, moj Zveličar! Jez
ne morem v Tebi ostati, če me Ti
ne deržiš, in v meni ne ostaneš!
Bodi mi veden ohranovavec, de v
meni nikoli luč ne ugasne, ljubezen
ne omerzi, zaupanje ne pade, vera
ne umerje! Daj mi vedno veči moč
in veselje do molitve! Dodeii mi skerb,
vedno k Tebi se ozirati! Daj očem
moje duše terdnost nepremikama v Te
gledati, in v Tvojim terpljenji se pasti;
odverni moje oči od vse nečimernosti
sveta. Amen.

Oh brez Jezusa — koga smo? —
S’rote stiskane povsod,

Reve smo v solz dolini; —

Oh usmil’ se nas Gospod!
Svojo nam krepost dodeli,
Serčnost svojiga duha,

De per slednjim svojim deli
Strasti zmagamo mesa.

45

Oh zapis’ mi svoje rane
Jezus v serce prav živo,
Štor’, de njih spomin ostane
Slednjo uro pred mano!

De ko nanje se ozrem,
Nikdar hud’ga ne počnem,

Ampak greh in strast zatiram,
Čednost’ pa serce odpiram.

Ta spomin nepozabljiv
Mi ostan’, dokler bom živ;
Vtisni, kar s’ terpel za me,
Mi na večni čas v serce!

46

Šesto premišljevanje.

Velika je nesreča duše, ki je zgubila
belo obleko nedolžnosti, ali vender je milost
božja še veči, de ji na pot čednost zopet
pomaga in jo očisti. Tode veliko veči gorje
jo zadene če se po tolikim usmilenji božjim
spet v greh nazaj poverne. Od tega stanu
grešnikoviga govori Kristus v sv. Evangelii,
rekoč: „Kadar je pa nečisti duh iz člo¬
veka šel, hodi po suhih krajih, iše pokoja,
in ko ga ne najde, tedaj pravi: Verniti se
hočem v svojo hišo, iz ktere sim bil šel.
In kadar pride, jo najde prazno, pometeno
in osnaženo. Tedaj gre, in si pervzame
sedem druzih duhov, kteri so hujši, kakor
on sam, in ko noter gredo, prebivajo ondi,
in tako so poslednje reči taciga človeka
hujši od pervih.

Strašna misel! Hudič prebiva, kraljuje
in gospoduje zdaj v sercu, ktero je bilo
pred božje prebivališe, tempelj svetiga Duha.
Stari grehi in grehov ostudnosti so spet
tukaj in prebivajo v njem, kakor v svoji
lastini. In od kod pride to? — Človek ni

- 47  -

maral za gnado božjo, ktera mu je bila do¬
deljena; je pozabil očiševati se od svojih
grehov; ga ni bilo skerb za keršansko živ¬
ljenje in svetost. In kdor ne gre naprej,
gre nazaj; tukaj ni mirovanja. Kdor si z
vso močjo ne perzadeva skozi ozke vrata
iti, stanovitno in serčno po ozki poti ho¬
diti ; kdor resnično ne skerbi vterditi se v
sovraštvu greha in v zaničevanji sveta in
njegove vabljivosti, in se perložnosti greha
ne varuje: tega zalezovanje hudiča, mikav¬
nost greha in vabljivost sveta kmal spet v
svoje mreže vjame. In zgodi se mu, kakor
pravi s. Peter po pregovoru: Pes se po-
verne k temu, kar je izbljul, in skopano
svinje se po luži valja, to je, že omiti,
prešerni ali Iahkomišljeni človek spet pade
v svoje stare grehe nazaj, in se spet vda
svojimu nagnjenju in poželenju.

Sveti Duh gre od njega; kako bi mo¬
gel sveti Duh per nečistim duhu prebivati?
— Kako bi moglo ravno tisto serce ob
enim času božji tempelj in hudičev berlog
biti ?

Angel — ali gnada božja — se ža¬
lostno umakne, pa vender ima Kristus še
usmiljenje z revnim grešnikam, in ga ne¬
kako prosi rekoč: „0, ko bi ti še enkrat
spoznal, kaj te pelje k pravimu miru! Božje

- 48  —

naročje, serce tvojiga ljubeznjiviga Očeta
ti je še odperto! Verni se, ti nezvesti!
Jes se te hočem še usmiliti ! 44  — pa ne
sliši več. Navezan je na svet; nič ne ma¬
ra, in ne boji se več ne skrivnih, ne očit¬
nih grehov, ne sramote. Bresna ne vidi,
ki se vanj pogresne, ostudnost ne pozna,
ktere so v njegovim sercu; ker je njegova
vera mertva — zvezda je vso luč zgubila,
in on je ves od hudiča oslepljen.

Lej, ljubi popotvavec na zemlji, taka
je s teboj, kteri se svojih grehov spoveš,
jih obžaljuješ, in odpušenje zadobiš; pa se
po tem z božjo gnado greha ne varuješ,
ampak se spet vanj zapleteš. Hujši in ne-
varniši je po tem kakor pred; greh in hu¬
dič se ti zdaj bolj terdno usede, in še hujši
v tebi razsaja; in zdaj si še le popolnama
njegov hlapec in suženj. Varuj se tedaj
z vso skerbjo, de spet v stare grehe in
navade ne padeš. Kadar si enkrat gnado
zadobil, se grehu in hudiču odpovedal, si
napuhu, lakomnosti, nečistosti, nevošljivo-
sti, požrešnosti, jezi in lenobi boj napove¬
dal, ostani jim večen sovražnik, in ne pusti
jih nikoli več v svoje serce, preganjaj jih,
ogiblji se jih, kjer in kolikor moreš; radi
se bodo namreč vselej spet k tebi vernili,
v tvoje serce se spet vseliti in svojo staro

49

pravico spet zadobiti iskali, in če jim le
prostor daš in stanovanje dovoliš, bodo
tvoje poslednje reči hujši od pervih. Sau-
paj v Boga, kteri je mogočen ti pomagati,
in ti zmago zoper sovražnike dati. če  tudi
padeš, berž se vzdigni, in vojskuj se spet!
Nikoli ne stori miru z greham! Primi se
vselej spet roke Vsigamogočniga — svo-
jiga Odrešenika! On ti samore in hoče po¬
magati j njegova roka ni nikoli prekratka.
On je vselej nar močnejši, ter vselej za-
more hudičevo orožje streti, zopernika zve¬
zati , vreči, mu rop vzeti, in te sprostiti.
Kako moreš terpeti, de bi bilo tvoje serce
še delj hudičev berlog, ker ti je dano biti
božji tempelj ?

Molitev.

Bog 1 ! moj Bog! moj Oče! Tvoja
stvar sim jez; Ti si me stvari!, Ti
Kristus me odrešil! Ti, moj Zveličar,
si moja modrost, moja pravica, moje
odrešenje, moja svetost! Ti sediš tudi
zame na desnici Boga Očeta! imaš
tudi zame vso moč in vso oblast v
svoji roki, me tedaj zamoreš in hočeš

Serce.  4

50

grehu, smerti in hudiču iz krempljev
oteti, če sim tudi v njih sužnost in
ječo peršel! Ti si darove prejel tudi
za nehvaležne, tedaj tudi zame, kteri
sim te bil zapustil! Ti vse grešnike
sprejmeš, in ne zaveržeš nobeniga,
kteri se k tebi poda! Poglej me, tu¬
kaj sim, in vpijem k tebi! Daj milost,
gnado, usmiljenje! Ti hočeš, Ti za-
moreš vse rešiti! Nihče na tem svetu
ni v preglobokim breznu, Ti ga za-
moreš in hočeš oteti! Reši me iz suž-
nosti greha in hudiča! nič več za-
neprej naj greh in hudič v meni ne
prebiva. Tebi gre moje serce, ker
si ga Ti kupil s svojo kervjo! zgolj
tvoja last je, in nikomur drugimu ga
ne moreš prepustiti! Pošlji tedaj vanj"
svojo luč, de zgine trna, daj svojiga
Duha, de beži hudič! Dodeli mi svojo
gnado, de greh svojo moč zgubi!
Steri hudiča, končaj njegovo oblast
in otmi me! Amen.

51

Bod’ per Jezusu, o duša!

V njem zveličanje spoznaj,

Naj te tud’ nevarnost skuša,

V njem imaš zavetja kraj.
Derž’ se ga, per njem ostani,

„ Verno, upno se ga prim’,

Cisto pa serce ohrani,

In v ljubezni združ’ se ž Njim.
Kdor ga ljubi v prav’ zvestobi
Vedno hod’ njega stezo,
Nikdar se ne vda lenobi,

Grehu v bran stoji serčno.

4*

Sedmo premišljevanje.

Premisli, ljubi kristjan, kako grozo-
viten je stan terdovratniga, nespokorjeniga
grešnika ob smertni uri. On leži na svoji
smertni postelji na telesu poln bolečin, na
duši poln težav in nepokoja, poln groze in
smertne brhkosti, poln strahu prehodnje
sodbe. Od vsiga dobriga zapušen, je brez
pomoči, nobene tolažbe ni zanj, ker ne ve¬
ruje; Boga in Odrešenika ne spozna, —
strašna smert mu je pred očmi, in mu žuga
zdaj, mu vse in za vselej vzeti, ter ga per-
praviti ob vse veselje, bogastvo, ob vso
čast in sladnost, clo ob vse. Hudič mu
očita njegove pregrehe. Poprej ga je v
greh napeljeval, mu ga hvalil, mu sladnost
in perjetnost greha kazal, zdaj pa ga z
njim straši, mu dela nepokoj vesti, mu kaže
plačilo greha, ktero ga čaka, namreč: večno
prekletje, večno pogubljenje, večni ogenj v
peklu. Obupljivo gleda okoli sebe, in vidi
le zgolj strahoto; znotrej ga grize vest,
ktera mu je dozdaj spala, zdaj pa se mu
je s toliko veči močjo zbudila, in ga peče

- 53  -

in stiska v peklensko tesnoto. Pekel vidi
odpert, kako mu je perpravljen, ga večno
požreti. Nič dobriga ne more več slišati,
ker mu je serce v njegovih grehih zoper
vse dobro oterpnelo, in zoper božji glas
oglušelo. Proč se oberne od dobriga Duha,
od gnade, od angela, zato se mu tudi ta
umakne, in ga prepusti obupljivosti, v ktero
se je sam prosto in radovoljno podal. Tako
zdaj umerje, in gre pred Jezusov sodnji stol,
pred tistiga sodnika, kteriga je v svojim
življenji zaničeval, kteriga besede ni po¬
slušal ali jo v nem ar pustil, kteriga gnado
je zametal, kteriga kri z nogami teptal;
zato zdaj zasliši iz ust večniga sodnika
svojo nepreklicno obsojo v teh besedah:
„Poberi se spred mene, ti prekleti, v večni
ogenj

Tako plačuje svet in posvetno veselje;
kdor njemu služi, je pogubljen, obsojen, od
nebes in božjiga obličja večno odločen, pah¬
njen v strašin, joka poln brezen, v ogenj,
kteri nikoli ne ugasne, v grizbo červa, kteri
nikoli ne pogine.

O koliko ljudi hiti v večno pogubljenje!
koliko ljudi, ki hočejo kristjani biti, služi
grehu, posvetnimu veselju, hudimu nagnjenju,
se vda napuhu, lakomnosti, nečistosti, ne-
vošljivosti, samogoltnosti, jezi ali lenobi, ali

54

sploh mehkimu življenju. Spovedujejo se
morebiti še svojih grehov, pa ne de bi se
poboljšali, ampak le iz navade. Spet in
spet greše, in ostanejo v svojih hudih na¬
vadah — spet se spovedo, spet greše —
in tako delajo do konca svojiga življenja
brez praviga poboljšanja; iz prave serčne
žalosti se svojih grehov ne ksajo, iz celiga
serca se k Kristusu ne podajo, ter njegove
milosti in gnade ne išejo. K spovedi, k
svetimu obhajilu, k pridgam in drugim cerk¬
venim opravilam radi hodijo, pa vender
zmirej stari ljudje, hlapci greha, otroci
sveta in sužnji greha ostanejo, in če bolj
hodijo k cerkvenim opravilam, bolj se nanje
zanašajo, kakor de bi jim ne bilo treba
serca spreoberniti in se resnično spokoriti.
Neprevideno pride smert, ter jih pobere, in
ker so na meso sejali, tudi od mesa ža¬
njejo pogubljenje; kar človek seje, to bo
tudi žel.

Posebno strašna je smert tistih, kteri
so že enkrat gnado bili prejeli, pa je niso
ohranili, kteri so bili Kristusa že enkrat
spoznali, pa niso per njem ostali, ampak
so mu odpadli, in se svetu in grehu v
službo podali. S. Pavel pravi: „Če po
prejetim spoznanji resnice radovoljno greši¬
mo, ni več daritve za grehe, ampak straš-

-55  —

na sodba nas čaka, in ognjeno maševanje,
ktero bo sovražnike požerlo. 44  Indrugejpravi:
„Kteri so enkrat razsvetljeni bili, ter oku¬
sili nebeški dar, in se vdeležili svetiga Du¬
ha, zraven pa so okusili dobro božjo bese¬
do, in moč perhodnjiga sveta, in so padli5
takim je nemogoče, de bi se spet k pokori
ponovili, ker spet Sinu božjiga sami sebi
križajo, in zasramujejo/ 4

O vi grešniki, kteri v svojih hudih na¬
vadah ostanete, ko bi pač vedili, kaj lju¬
bite! — Vi ljubite smert in pogubljenje!
Kar se vam zdaj sladka, to vas bo večno
peklilo. Pomislite vender svoje hude pota,
in sovražite hudobo! Odpovejte se sladno-
sti greha! ta vam je v pogubljenje! Po¬
slušajte vender perjazni glas svojiga do-
briga pastirja, Jezusa Kristusa, kteri vas
kliče: Balite (pridite) k meni, moja kri
vas očisti od vaših grehov! — Jez vam
odpustim, jez vas zveličam, jez dam večno
življenje svojim ovčicam! Ne odvernite svo¬
jih sere tem besedam svojiga dobriga pa¬
stirja, de ne bote enkrat slišali strašniga
glasu večniga sodnika: Poberite se spred
mene, vi prekleti, v večni ogenj ! — ,,Strašno
je pasti v roke živimu Bogu. 44

56

Molitev.

Bog 1 , Ti si pravičen, in pravične
so vse tvoje sodbe! Ti ne gledaš na
lice; Ti boš vsakimu povernil po nje¬
govih delih. Kdor pokore ne stori, v
tvojo besedo ne veruje, in je ne ohrani,
ta je že sojen, ta ne bo vidil življenja,
ta ostane v smerti ali v pogubljenji
vekoma. Kakor si Ti perjazen pobož¬
nim in vernim, tako strašan si Ti
nespokorjenimu grešniku, kteri se ob
svojim času ni k Tebi obernil. O Go¬
spod in Zveličar! Ti si me rešil greha,
smerti in pekla, poterdi me, de vse¬
lej svoje serce od greha odvernem
in tebi ohranim! Zbudi me, de se
smerti odtegnem in življenju ohranim!
Stori moje serce, de se k pravi po¬
kori podam, de po nagibih tvojiga
Duha hodim, in vse po Njem dam v
druziga, v noviga človeka prestvariti,
in po tem le Tebi živim, in Tebi
umerjem! Amen.

57

Iskal sim, Jezus, moj Gospod!
Miru zastonj, iskal povsod,

K teb’ perbežim, usmil’ se me,
Usmil’ nadložne reve se!

Sej nar bolj veš sam Jezus ti,
Kaj sroto me toljkanj teži,
Karkolj počnem in kamor grem,
Miru brez tebe le ne zvem.

O Jezus! k tebi se ozrem,

Na tvojo milost se oprem,
Oberni name milo oko,

In stori mi serce mirno!

58

Osmo premišljevanje.

8taa@všta@at ? dobrim d@ koaea.

O presrečni stan, človeka, čigar serce
se je popolnama Bogu zročilo in ga nič
več od njega ločiti ne zamore. Res od
vsih strani ga še sovražniki obdajajo, hu¬
dobni duh in greh ga vedno še zalezuje;
svet ga od ene strani vabi, mu sladnost
in posvetno veselje ponuja in srečo in bla¬
gor obeta, od druge strani ga pa skuša s
silo, z žuganjem preganjanjem, preklinjva-
njem in z vso peklensko močjo od dobriga
odverniti in v grozno življenje nazaj spra¬
viti, tode on je zvest svojimu Bogu.

S temi sovražniki zveličanja: s svojini
nagnjenjem, s svetam in hudičem se mora
kristjan v sidanjim življenji zmirej vojskovati;.
pa njegovo serce je zoper vse sovražnike z
orožjem oskerbljeno, ne morejo ga premagati.

Nad njim čuje angel, gnada božja, ki
ga vedno opominja k vojskovanju, in mu
perporoča stanovitnost, rekoč: ,,Nihče nebo
venčan (kronan), ako se prav ne vojskuje 44 .
In: „Kdor bo do konca stanoviten, bo zve¬
ličan . 44

59

V sercu mu gori zvezda čista in lepa,
to je, vera v njem je živa, in vera je pre-
magatev, ktera svet premaga. Poln svesti,
poln zaupanja je v Boga, nič zunej Boga
ne more zadostiti njegovimu sercu, zato mu
je globoko v serce vtisnjeno: „Kdo je kot
Bog?“ Bog je z njim in v njem, in z Njim
zamore vse. Njegova gnada mu je zadosti,
in on zaupljivo reče: ,,Kdo me bo ločil od
ljubezni Jezusa Kristusa? Nadloga? ali
britkost ? ali lakota? ali nevarnost? ali pre¬
ganjanje? ali meč? — V vsim tem prema¬
gamo zavolj tega, kteri nas je ljubil. 4 ** Vera
in ljubezen v sercu ga tedaj vterdite v vsim
dobrim.

V sredi serca mu prebiva Jezus, nje¬
gova ljubezen! On je lačen prave duhovne
hrane, kruha življenja, kteri je iz nebes per-
šel, in svetu življenje da. S tem živim in
oživljajočim kruham oživlja in vterjuje svojo
vero in ljubezen v pogostim prejemanji sve-
tiga rešnjiga Telesa. V te hrani najde nar
veči moč, večno življenje, kakor ga je tudi
obljubil Jezus: „Kdor moje meso je, in
mojo kri pije, ta ostane v meni in jez v
njem; ta ima večno življenje.

Nar veči moč zoper vse sovražnike mu
da spomin na križaniga Jezusa in kakor je
naš ljubeznivi Zveličar s svojo smertjo na

— 60  -

križi greh in pekel premagal, tako ga va¬
ruje premišljevanje Jezusoviga terpljenja
pred greham in odpodi vse sovražnike od
njega. Zatoraj mu je branje, premišljevanje
božje, besede, svetiga pisma, in posebno Je-
zusoviga terpljenja in smerti njegovo nar
ljubši opravilo in nar perjetniši spašnik, po
kterim svojo dušo pase, de se tako zoper
svet in greh, zoper meso in hudiča orožuje
in oterjuje. Kdor križaniga Jezusa v sercu
nima, in ne ohrani, ta je v življenji mertev.
In kdor božje besede, svetiga pisma, evan¬
gelija, zmed vsih bukev nar bolj ne ljubi,
ne premišljuje, vsim znanostim ne pred¬
stavlja, in se v vsim svojim zaderžanji po
njem ne ravna, ta je nevarno bolan na svoji
duši, ako ni že clo mertev in zaveržen.

Zraven tega ve in spozna, de mu je
molitev nar potrebniši pripomoček na poti
zveličanja, zatoraj pa tudi rad in z veseljem
moli in je stanoviten v molitvi. Per božji
službi, doma v svoji Staniči in povsod, kjer
je, in koder hodi, se njegovo serce z Bo-
gam pogovarja, z Bogam živi, dela, igra,
se ga veseli, se mu daruje, je ves iri vedno
v njem. Brez molitve ne more nihče ostati
v Bogu, v veri, v ljubezni.

Posebno dobro ve v koliko nevarnost
nas posvetno blago pripravi, toraj se ga

61

prav obraeari uči. in ljubi darljivost in bra¬
tovsko ljubezen do bližnjiga. Lakomnost
odganja, ker svojim potrebnim bratam od
svojiga rad deli, kolikor more; de ljubezen
skazuje, in svoje serce od pozemeljskiga
zmirej bolj odterguje. Ni mu neznano, de
nektere duše, ki so s tem, de so se ostudnim
pregreham, nečistosti in nezmernosti odpo¬
vedale, hudiču ušle, so spet nevedama v
hudičeve zaderge padle^ ko so se lakomnosti
ali ljubezni do denarjev vdale, in pod marsi-
kakimi zgovori in namikljeji pozabijo dru¬
gim dobro storiti in podeliti.

Med drugimi čednostmi ljubi posebno
zderžnost in treznost, ker si perzadeva v
vsim pravo mero imeti, de s čeznemočno
jedjo in pijačo sladnosti mesa ne redi, duha
ne zatira, in moči keršanskiga življenja ne
zgubi!

S tem orožjem se vojskuje stanovitni
kristjan; tega orožja nikoli od sebe ne dene,
in tako se obvaruje, ter premaga vse svoje
sovražnike, svet, hudiča in nagnjenje.

Molitev.

O Jezus, moja ljubezen, če le
tebe imam, mar meni za nebo in
zemljo! Ostani Ti v meni, in daj mi

'62

v Tebi ostati, tako bom zmirej rodo¬
vitna terta! Brez Tebe pa nič ne
morem. Oživljaj mojo vero bolj in
bolj, de se Tebe, vsigamogočniga,
oklenem, in po Tebi, po komur je vse
mogoče, vse premagam. Tvoja lju¬
bezen se množi in vikšaj v meni, in
podžigaj moje serce, de Tebe, nar
veči lepoto, večno veličastvo, samiga
in čez vse ljubim, in zunej tebe nič
lepiga, nič imenitniga, nič moje lju¬
bezni vrednega ne najdem! Dodeli
mi gnado stanovitnosti, ktera le od
Tebe pride! Ne pusti me nikoli ločiti
se od tvoje ljubezni! Tvoj križ, tvoje
terpljenje in spomin tvoje smerti bodi
živež moje ljubezni in moja terdna
vez s Teboj! Naj me za večno zveže
s Teboj! Dodeli mi, kar si obljubil,
večno življenje, in prebivaj po veri v
mojim sercu! Tvoja beseda, polna
duha in življenja, obudi, razsvetli,
tolaži, podbadaj, oživljaj in vterjuj me
vse dni v vojskovanji, v resnični po-

63

terpežljivosti in zvestobi. Celo moje
serce, vse moje nagnjenja, misli in
želje naj bodo Tebi posvečene! Daj
mi, ne le enih, ampak vse hude slad-
nosti in želje premagati: lakomnost
kakor nečistost, nevošljivost in škodo¬
željnost kakor lenobo in samogoltnost!
Daj mi moliti neprenehama, de zmi-
rej novo moč v premaganji od Tebe
zadobim, in Tebi do konca zvest
ostanem. Amen.

Čez vse nas je ljubilo
Serce Zveličarja,

Bo vse nam dodelilo,

Kar s serca pros’mo ga.

Stoji nam vsim odperto
Usmiljeno serce;
Spokorno in razterto
Tud milost upat’ sme.

V serca presveti rani,

Ki nam odperto je,
Se našim dušam hrani
Svet mir, zveličanje.

64

V to serce zakleniti
Se hočmo zadnji čas,

K bo hotel Jezus priti
Že v Zakramentu v nas.

O Jezus! naj pokrije
Me serca tvoj’ga kri,
Vsih grehov me omije,

Mi milost dodeli!

Deveto premišljevanje.

Človek, kteri je bil v veri in keršan-
skim življenji stanoviten do konca, se uleže,
kadar pride njegova zadnja ura, zaupljivo
in mirno na svojo smertno posteljo. Njemu
se ni bati ne smerti ne sodbe 5 obe ga ne
zadenete, kakor nam govori Kristus, rekoč:
„Kdor mojo besedo posluša, in v tega
veruje, kteri je mene poslal, ima večno
življenje, in ne pride v sodbo, ampak je iz
smerti v življenje peršel. u

Tako leži takrat pravični kristjan, miren
v svoji vesti, ker so mu grehi odpušeni, in
božjo-gnado ohrani in vživa v svojim sercu.
V serčni molitvi vzdiguje k Bogu svoje
roke. Njegova duša je polna ljubezni do
križaniga Jezusa, kteriga je vse svoje živ¬
ljenje v sercu nosil, v kteriga popolnama
in samo je zaupal, kteri je tudi zdaj v smertni
uri njegovo edino zaupanje in vsa njegova
svest. Njemu je živel, Njemu umerje. Iz
njegoviga perjazniga in mirniga obličja sije
notranji pokoj, božja tolažba, hladilo in
mazilo svetiga Duha, kteri v njegovim sercu

Serce.  5

66

prebiva. Oči kot serce so proti nebesam
obernjene, in na vsim vnanjim se mu vidi,
de je znotrej teh misel: „Zelim razvezan
in per Kristusu biti. u  Božji angel čaka
duše, dokler ni dokončala, de jo nese v
božje naročje. Kadar je razvezan ali rešen
od vezi telesa in umerljivosti, hiti njegova
duša tistimu naproti, ki je tukaj vanj ver-
vala, vanj upala, ga ljubila, ako ravno ga
ni vidila. Zdaj se bliža njegovimu obličju.
Kristus mu gre naproti, stegne proti nje¬
mu svoje roke, rekoč: ,,Pridi ti pobožni,;
zvesti hlapec; v majhnim si bil zvest, čez
veliko te postavim — pojdi v veselje svo-
jiga Gospoda.

Hudič mora v sramoti pobegniti.

Koliko veselje! kolika sreča bo to,
Kristusa v obličje gledati, kakoršen je, in
z njim njemu enako veličastvo in zveličanje
imeti! kdo more to popisati ?

Tako umerje pravi kristjan, kteri je v .
Kristusa zvesto verval, in v vojskovanji
zoper greh, svet in hudiča bil stanoviten.
Lep lep konec ima vojskovanje in terpljenje
pobožnih! O de bi to vsaciga spodbodlo
terdno vervati, stanovitno vojskovati se, v
dobrim nikoli ne omagati, z vso močjo per-
zadevati si, skozi ozke vrata v božje kra¬
ljestvo se vriniti in tako tek srečno končati;

67

tam čaka zvestih in stanovitnih vojskovav-
cov obljubljeno večno kraljestvo.

Molitev.

•

O Gospod Jezus Kristus! kako
lahko mi bo per sercu takrat na
smertni postelji, če Tebe v sercu imam,
če si Ti per meni in me tolažiš! Kdo
mi hoče po tem nepokoj delati, kdo
me pogubiti? ali moji grehi? Ti si
mi jih odpustil, me opravičil, omil,
očistil in me posvetil s svojo drago
in sveto kervjo! Ali se me bo mogel
takrat morebiti hudi duh lotiti in me
skušati ? clo ne; Ti si ga premagal,
mu vso moč vzel, nič ne more zoper
mene; Ti si zame umeri, in od smerti
vstal, in zame sediš na desnici Boga
Očeta, Ti prosiš zame, in namesti
mene. Nič me tedaj ob smerti ne bo
moglo ločiti od tvoje ljubezni. Daj mi,
ljubi Jezus! le Tebi živeti, le Tebi
umreti; Daj mi, de bom ves tvoj, in
de od Tebe nikoli ne odstopim! Daj

5 *

68

mi gnado vsak dan umreti, vsim
umreti, kar ti nisi! svoje serce vsimu
odtergati, kar ob smerti z monoj ne
pojde! Obudi v meni goreče želje po'
večnim nebeškim kraljestvu, moje živ¬
ljenje bodi že zdaj v nebesih, že zdaj
bodi jez zapisan med nebeškimi pre-
bivavci! To sladko upanje, enkrat
per Tebi biti, naj me vedno spodbada
tukaj dobro delati, in ne vtruditi se«
v dobrim, de bom, kar zdaj tukaj
sejem, tam žel. Daj mi, ljubi Zveli¬
čar ! de mi upanje v Te, v tvoje sveto
zasluženje, v tvojo milost in ljubezen
nikoli ne upade, ampak de stanovitno
upam in se zanesem na tvoje terp-
Ijenje in smert, na tvoje neskončno,
zasluženje, ker si Ti zame umeri, in
zame živiš in kraljuješ od vekoma do
vekoma. Amen.

O Jezus vir življenja !

Serce se v men’ glasi,
Ki teb’ nikolj terpljenja
Zastonj tožilo ni.

69

Per tebi, o moj Resnik!

Ob britkim čas’ nadlog
Tolažbe išem grešnik
Per tebi le, moj Bog!

In kadar oslabeti
Vtegnilo bi serce,

Bom mislil, kaj terpeti
Si hotel ti za me.

Ta misel me požVila,

Mi dala bo krepkost;
V bolno serce bo vlila
Nebeški mir, sladkost!
*

* *

Tako dokler živim,

S teboj hoditi
Želim, in hrepenim,

Le tvoj ves biti.

*

* *

Le tebe, dragi Jezus moj !

Želim samo na sveti,
Enkrat pa biti večno tvoj,
V teb’ vekomaj živeti!

70

Jffitausja TOiUtev.

..Ti boš zjutraj uslišal moj glas. u

V imenu Boga Očeta, in Sina,
in svetiga Duha. Amen.

Vsigamogočni večni, trojedini
Bog! v prahu ponižnosti te molim;
tebe naj hvali in povikšuje moj duh,
moje serce, moj jezik; ti si moj Go¬
spod in moj Bog. Svet, svet, svet
je Gospod vsih gospodov, ves svet
je poln njegove svetlosti. Čast bodi
Očetu in Sinu in svetimu Duhu, ka¬
kor je bila v začetku, in zdaj in vse¬
lej in vekomaj. Amen.

Bodi ti hvala, nebeški Oče? de
si me stvaril in me ohraniš. Bodi ti
hvala, božji Sin! de si me odrešil in
oživljaš mojo dušo. Bodi ti hvala,
sveti Duh! de si me posvetil per
svetim kerstu in me poklical k pravi

71

veri, zunej ktere ni zveličanja. O do¬
brotljivi Bog! koliko milost in gnado
skazuješ slednji dan ineni ubozimu
grešniku! Tvoja milost me je ohra¬
nila to noč, v kteri si marsikako dušo
pred se v sodbo poklical in morebiti
večno zavergel! O ti moja neskonč¬
na dobrota! kako te morem zadosti
hvaliti, de si mi dal ta dan doživeti,
kteriga hočem v svoje zveličanje
oberniti ?

O milostljivi Oče! bodi ta dan
ves tebi posvečen. Pervi zdihljej
ljubezni se povzdigni k tebi iz mo-
jiga serca. Tebe hočem neprene-
hama moliti in tvojo čast povikševati,
dokler sopem, in dokler mi bije ser¬
ce. Tebi darujem svoje telo in svojo
dušo, vse svoje počutke in vso svojo
moč; tvoje sveto ime naj hvali vse,
kar je v meni. Iz ljubezni do tebe,
tebi v čast in po tvoji volji se sgodi
vse, karkoli bom danas mislil, želel,
govoril, storil ali terpel! Sprejmi mi-

72

lostjivo, o Bog! ta dar, združen z
daram tvojiga preljubiga Sina, rao-
jiga Gospoda in Zveličarja Jezusa
Kristusa.

O preljubi Jezus, kteri si zače¬
tek in konec, pot, resnica in živ¬
ljenje! glej, terdno ti obljubim po
tvojih zapovedih živeti in vse storiti,
kar se kristjanu spodobi. Posebno
hočem danas to dobro delo (misli si
ga in skleni ga storiti), in se v te

čednosti vaditi.Vterdi mojo

slabo voljo, o vir milosti! de skuš¬
njavam k grehu stanovitno v bran
stojim! Oh, ali bi spet danas ister-
gal svojo dušo preljubimu Zveličarju
iz rok, in jo dal peklenskimu so¬
vražniku v pest? Ali bi spet dans
vedama in po volji greh delal ? ....
Prevelikrat sim že v greh padel;
danas pa terdno sklenem poboljšati se.

Sveti Bog! sveti mogočni Bog!
sveti večni Bog! bodi jez ivojimu
vsigamogočnimu varstvu perporočen.

73

Razsvetli mojo nevednost, vterdi v
dobrim mojo voljo, obvaruj me sle¬
hernika greha in večne smerti.

Prosite za me, vsi ljubi izvo¬
ljeni Božji! Pred vsimi pa ti, o pre-
čista Devica in Božja porodnica Ma¬
rija, ljuba moja Mati in pomočnica,
s svojim čistim ženinam svetim Jo¬
žefam vred, tudi ti, ljubi moj angel
varh, in vi sveti moji pomočniki —
podajte meni slabimu svojo pomoč, in
sprosite mi čistost telesa in duše in
stanovitnost v dobrim. — Ravno to
prosim tudi svojim dobrotnikam, per-
jatlam in neperjatlam, posebno pa ....
kakor se tudi molitvam vsih pravo¬
vernih perporočim, in želim vsih sve¬
tih maš in dobrih del deležen biti.
Poterdi me, Bog Oče *j*, Bog Sin *{*
in Bog *j* sveti Duh! Duše mertvih
vernih naj po Božji milosti poživajo
v miru. Amen.

Oče naš i. t. d. Oešena Marija
i. t. d. Verujem i. t. d.

74

Djanje vere.

Verujem v tebe, pravi trojedini Bog,
Oče, Sin in sveti Duh! kteri si vse stvari!,
kteri vse obraniš in vižaš, kteri dobro z
dobrim in hudo s hudim vračuješ. Verujem,
de se je Sin božji včlovečil, de nas je s
svojo smertjo na križi odrešil, in de nas
sveti Duh s svojo gnado posvečuje. Ve¬
rujem in terdim vse, kar si ti o Bog! raz¬
odel, kar je Jezus Kristus učil, kar so
aposteljni pridgvali, in kar nam sveta Rim¬
ska katoliška cerkev zapoveduje vervati.
Vse to verujem, ker si ti, o Bog! večna
in neskončna resnica in modrost, ki ne
moreš ne goljufati, ne goljufan biti. O Bog!
stori močnejši mojo vero.

Djanje upanja.

Upam in se zanesem na tvojo neskončno
dobroto in milost, o Bog! de mi boš po
neskončnim zasluženji svojiga edinorojeniga
Sina Jezusa Kristusa v tem življenji spo¬
znanje , pravo obžaljevanje in odpušenje
mojih grehov, po smerti pa večno zveličanje
dal, in dodelil tebe od obličja do obličja
gledati, ljubiti in brez konca vživati. Upam

- 75  —

tudi od tebe potrebne pomoči vse to do¬
seči. Upam to od tebe, ker si ti to obljubil,
kteri si vsigamogočen, zvest, neskončno do¬
brotljiv in usmiljen. O Bog! poterdi moje
upanje.

Djanje ljubezni.

O moj Bog! ljubim te iz vsiga svo-
jiga serca, čez vse, ker si nar veči dobrota,
neskončno popolnama in vse ljubezni vreden,
ljubim te tudi zato, ker si do mene in do
vsih stvari neskončno dobrotljiv. Vošim si
iz celiga serca, de bi te ravno tako ljubil,
kakor so te tvoji nar zvestejši služabniki
ljubili, in te še ljubijo. Z njih ljubeznijo
sklenem svojo nepopolnama ljubezen; po-
vikšaj jo v meni, o dobrotljivi Gospod! bolj
in bolj. Ker te tedaj resnično in iz serca
ljubiti želim, in si to terdno perzadenem,
mi je iz serca žal, de sim tebe svojo ne¬
skončno dobroto, ktero čez vse ljubim, tebe
svojiga stvarnika , v  odrešenika in posveče-
vavca razserdil. Zal mi je, de sim grešil,
de sim tebe svojiga vsigamogočniga Go¬
spoda, svojiga nar boljšiga Očeta razžalil.
Terdno sklenem vse grehe in vse hude per-
ložnosti zapustiti, storjene grehe čedalje

76

bolj obžaljevati, in nikdar več zoper tvojo
sveto voljo ravnati. Vzemi me spet za
svojiga otroka, in dodeli mi gnado ta svoj
sklep dopolniti. Prosim te po neskončnim
zasluženji tvojiga Božjiga Sina, našiga Go¬
spoda in Zveličarja, Jezusa Kristusa. Amen.

Oče naš i. t. d. Češena Marija i. t. d.
čast bodi Očetu in Sinu in svetimu Duhu;
kakor je bila v začetku in zdaj in vselej,
in vekomaj. Amen.

77

ali

notranje molitve.

„]premišljevanje mojiga serca je
vedno pred tvojim obličjem ) 4

Hitreji rasti in se vterditi v bo-
goljubnosti je prav dobro vsakdan
pol ali četert ure (nar bolje je zju¬
traj) duhovno premišljevanje početi.

Premišljevanje je notranja moli¬
tev, v kteri kristjan kako dobro reč
(ktero si navadno poprejšnji večer
zvoli) po umu premišljuje, take misli
na svoje življenje ali djanje obrača
in ga z njimi perlikuje ali pergli-
huje, s tem pobožne občutljeje v ser¬
cu obudi in po tem terdno sklene,
to ali uno poboljšati in spolniti. De
si to zlajšaš, izvoli si v premišlje-

78

vanje, postavim, kaj iz Jezusovima
življenja in terpljenja, kako božjo za¬
poved ali kako dolžnost sVojiga sta¬
nu, in po tem se vprašaj:

1. Kaj uči keršanska vera od tega?

2. Kaj mi je storiti po tem nauku?

3. Kaj sim doslej storil?

4. Kaj hočem zanaprej storiti?

Misli si prav živo, preden pre¬
mišljevati začneš, de je Bog vsiga
pričujoč in prosi svetiga Duha za
razsvetljenje; prosi pa tudi Boga za
gnado, storjene dobre sklepe spol¬
niti , in vtisni si vsaj eno reč ali
izreko premišljevanja tako globoko
v glavo in v serce, de se je več¬
krat na dan spomniš, in jo kakor
duhovno rožo duhaš. Nektere po¬
božne duše si tudi sad premišljeva¬
nja ali svoje dobre sklepe s kratki¬
mi besedami zapišejo, de si jih s
tem bolj v dušo vtisnejo, in de po¬
zneje ložej spoznajo, koliko so v bo-
goljubnosti zrastli ali odjenjali. K ta-

79

kimu premišljevanju ni ravno treba
nobene visoke učenosti. Sej zna vsak
svoje opravila, posvetne reči in tudi
nečimurnosti premišljevati: zakaj bi
ne znal tudi večnih resnic in dušne
sreče? Per premišljevanji niso viso¬
ke in lepe misli nar poglavitniši reč,
ampak pobožni občutljeji in dobri
sklepi. Premišljevanje namreč ni ka¬
ka posebna učenost, ampak je le no-
- tranja molitev, Kolikor mirniši in
prostejši kdo premišljuje, toliko bolj¬
ši in koristniši je njegovo premišlje¬
vanje. Tudi v te reči se ravnaj po
nauku in opominjevanji svojiga spo¬
vednika.

premišljevanja smertniga greha.

(Ob perpravljanji k spovedi.)

Bftisli si, de vidiš Boga na sedeži nje¬
gove pravice, ki te vpraša, kakor nekdaj
Kajna, kteri je svojiga brata umoril: ,,Kaj
si storil ?“

Prosi Boga za pomoč, ostudnost in
pogubljivost greha spoznati.

1. (Kaj uči keršanska vera od smert¬
niga greha ?)

Greh je sam na sebi strašno ostuden,
in perpravi človeka že tu in tudi tam v po¬
gubljenje.

a) Greh je vedeno in prostovoljno pre-
lomljenje božje zapovedi. Bog naš stvarnik
in Gospod ima neskončno pravico, nam za¬
povedovati, in mi njegove stvari imamo ne¬
skončno dolžnost, njemu pokorni biti. Kdor
iz hudobniga serca to dolžnost prelomi,
Boga neskončno razžali. Zoper Boga se
namreč vzdigne ali spunta, tako rekoč svojo
roko zoper njega vzdigne, mu krono z glave

81

potegne, kakor sr. Bernard govori, de si
jo sam sebi na glavo postavi, božje bitje
zataji, ker tako živi, kakor de bi ne bilo
Boga. „Kdo, je (gospod ?“ je vprašal na-
puhnjen kralj Faraon. Ravno tako govori
grešnik, če ne z jezikam, pa z djanjem.
Sladnost, napuh, nezmernost, časni dobiček
so mu Bog, kteriga moli, kterimu služi. O
gnjusoba, o studnost greha! — Ta ostud¬
nost se pa še bolj vidi, če pomislimo, kako
grozno prederzno in nehvaležno grešnik proti
Bogu ravna, proti Bogu, kteri ga je iz nič
stvaril, ga po svoji podobi stvaril, ga z
drago kervjo svojiga preljubiga Sina od¬
rešil, ga per svetim kerstu iz vode" in iz
svetiga Duha prerodil, ga za svojiga otroka
vzel, ga v pravo sveto vero, v Rimsko ka¬
toliško cerkev poklical, in mu brezštevilne
gnade in dobrote dodelil. O gnjusoba greha,
ki toliko nehvaležnost proti nar boljšimu
Očetu v sebi zapopade.

b) Zato tudi po grehu ne more nič
druziga priti, kakor strašna nesreča tukaj
na zemlji in tam na unim svetu. Tukaj na
zemlji nima grešnik ne miru, ne pokoja, ker
ga je gnada božja zapustila, in ga huda
vest neprenehama peče. Tam na unim svetu
ga pa čaka neizrečeno večno terpljenje. Ker
je grešnik nar boljšiga Očeta svojoglavno

Serce. Q

82

zapustil, ostane tudi od njega večno za-
pušen. Ker je božjiga Sina s svojimi grehi
neprenehama pretepal in križal, bo tudi zato
večno terpel. Ker je svetiga Duha do konca
žalil, bo v večno žalost in neusmiljen jok
obsojen. Ker je svojiga Gospoda in Očeta
neskončno razžalil, bo peršel zato tudi v
neskončno terpljenje. O strašni nastopki
smertniga greha!

2. (Kaj mi je po tem nauku storiti?)

Ako je greh tako ostuden in gerd, ga
moram tudi le sovražiti, studiti in sramovati
se ga. — Ako pride iz greha toliko straš-
niga terpljenja, se ga moram kakor nar
hujši reči čez vse bati in varvati.

a) Kdo bi se ne zavzel, ako prederz-
nost zemeljskiga červa (to je človeka) po¬
misli, ki se zoper svojiga nar višjiga Go¬
spoda vzdigne in se zoper Vsigamogočniga
vojskuje ? Kdo bi ne sovražil grozne nehva¬
ležnosti otroka, ki nar boljšiga Očeta raz¬
žali? Kolika groza je greh, kteri je Boga
na križ perbil, Boga, ki nas nikoli ni raz¬
žalil, ampak nam je le milost čez milost
skazoval! Ali bi bilo mogoče kristjanu z
odpertimi očmi smertni greh storiti? Oh, ko
bi ga bil res storil, kako bi se mogel sra¬
movati, de je nar boljšiga Očeta tako raz-
serdil, nedolžniga Zveličarja s svojim za-

- 83  -

dolženjem vnovič križal, svetiga Duha s svojo
nehvaležnostjo hudo razžalil?

b) Koga bi se pa tudi človek mogel
bolj bati kakor smertniga greha, ki ga tu
in tam v strašno nesrečo pogrezne? Ali
more kaj hujšiga biti, kakor je smertni
greh, kteri kristjana ob božjo milost per-
pravi, njegovi duši življenje vzame, vse
njegovo zasluženje zbriše, ga hudimu so¬
vražniku v oblast da, ga ob pravico do
nebes dene, in če nespokorjen umerje, ga
na zadnje v pekel sune in večno pogubi?
Oh! kako bi mogel človek s smertnim gre-
ham na vesti mirno in brez skerbi živeti?
Kako bi se mogel neskerbno v nevarnost,
v perložnost greha podati, kteriga bi se
mogel čez vse bati, iz vse moči varvati?
3. (Kaj sim doslej storil ?)

Oh, moj Bog! vedil sim, kako je greh
ostuden in pogubljiv, in vender sim tolikrat
grešil! Zavoljo kratke telesne osladnosti,
zavoljo nečimurniga posvetniga veselja, za¬
voljo meglice prazne časti, zavoljo časniga
dobička sim tvoje zapovedi brez strahu pre-
lamljeval, posebno. . . Ti, o Bog! se nisi
vtrudil, mi perzanašati, in jez se nisim na¬
veličal, tebe vedno žaliti. Pomislil nisim,
de si ti ne le perzanašljiv in milostljiv, am¬
pak tudi pravičen sodnik, ki po zasluženji

6 *

84

v večno terpljenje obsodiš! Majhniga per-
zadevanja ali pa zasmehovanja posvetnih
ljudi sim se bal, hude vesti in pekla pa ne!
O moja duša! kako si mogla pokojna biti
v smertnim grehu? Kje bi bila, ko bi ti
bil Bog po tvoji hudobnosti in po tvoji ne¬
marnosti povračeval? O milost, o usmilje¬
nost, ki je meni grešniku tako dolgo za¬
našala !

4. (Kaj hočem zanaprej storiti?}

Gospod! rajši umreti, kakor tebe še
kdej hudo razžaliti! Ne! ne! le več gre¬
šiti ne! — Obljubim in terdno sklenem:
Začeti hočem boljšati se. Posebno in prav
resnično hočem s tvojo pomočjo premagati

in v korenini zatreti ta smertni greh.,

ki sim ga tolikrat storil, to hudo nagnjenje

serca., ki me vedno naganja, to

hudo navado., ki me tolikanj vleče.

De bom v svojim sklepu stanoviten, se ho¬
čem od zdaj zanaprej skerbno ogibati une >

družbe., une perložnosti..

hočem vsakdan per jutranji molitvi ta sklep
ponoviti, se hočem zvečer spraševati, ako
sim ga spolnil, in če ga nisim, si hočem

to.v pokoro naložiti, in s spo-

vednikam se posvetvati, ktere pomoči mi je
še treba, ali kaj mi je storiti, de se teh
napčnost obvarujem. O Gospod! pred tvo-

85

jim obličjem in vpričo svojiga angela varha
ponovim obljubo in rečem: Hočem se po¬
boljšati. Pomagaj mi s svojo gnado in daj
mi spolniti svojo obljubo.

Gospod! usmili se me, po svoji veliki
usmiljenosti se me usmili! Spoznam svojo
hudobijo; moj greh mi je pred očmi. Ne
ravnaj z menoj po mojih grehih, ampak
odpusti mi po svoji milosti. Glej, kako mi
je žal! glej, kako je zame tekla kri tvoji-
ga božjiga Sina! Tebe hočem ljubiti, o
Bog mojiga serca; tebi hočem služiti veko¬
maj! — Jezus, tebi živim; Jezus, tebi
umerjem; Jezus, tvoj sim živ in mertev!
— Sveta Marija, perbežališe grešnikov,
prosi zame — Oče naš i. t. d.

86

V imenu Boga Očeta, in Sina
in svetiga Duha. Amen.

Sloj Bog in moje vse! spet je
en dan minul, ki se ne bo nikoli
več vernil. Enkrat — in morebiti
kmalo — pride noč, ko mi ne bo
več mogoče spokoriti se. Zato se
še na koncu tega dneva — nocoj
— v molitvi pred te veržem, o troj-
edini Bog! Oče, Sin in sveti Duh!
Hvalim in častim te z vsimi tvojimi
angeli in izvoljenimi, in se ti za¬
hvalim za vse doborote, ktere si mi
danas in v vsim mojim življenji na
duši in telesu dodelil. Kako ti čem
to, o Bog! poverniti?

Pridi, o sveti Duh! razsvetli
moje serce z žarki svoje večne luči,
de vse, kar sim ta dan grešil in

87

zamudil, premislim v britkosti svoje
duše, se ti vsiga spovem, vse grehe
resnično obžaljujem in se tako s svo¬
jo nar veči dobroto, spravim. Tvoje
oči so vidile vse moje nepopolnama-
sti in so spremljevale vse moje sto¬
pinje. Pokaži mi, o Gospod, moje
hudobije, daj mi gnado spoznati in
prav obžaljevati vse svoje grehe!

Po tem izprašuj svojo vest. Pomisli,
s čim si se od jutra do večera pečal, kaj
se je per tem zgodilo, v kterih krajih si
bil 5 s kterimi ljudmi si hodil $ kako si se
v molitvi, per delu, v družbi in per vese-
Iji, v cerkvi in doma zaderžal, proti Bogu
— sam proti sebi, — proti bližnjimu —
v mislih, željah, besedah in delih — v dja-
nji in nehanji, posebno v dolžnostih stanu
(kot predpostavljen ali podložen, kot oče,
mati, sin, hči i. t. d.) Ali z zamudo do¬
brih del, del ljubezni, ki so ti bile v per-
ložuosti. Vprašaj se, kako si čas obračal,
ako nisi druzih v greh zapeljal ali k grehu
molčal,- če si spet v stari greh zabredel.
Sprašuj se pa tudi, ako si dobre dela sto¬
ril iz praviga namena ali morebiti zavoljo
ljudi, hvale, iz nečimurnosti. Kar se ne

zgodi zavolj Boga; tudi zasluženja nima
per Bogu. Kdor samo za svet dela, bo
tudi samo od sveta plačilo prejel.

Obžaljevanje. O Gospod! s kak¬
šno nehvaležnostjo sim ti vračeval
vse tvoje velike dobrote! Rudečica
sprehaja moje obličje; kadar pomi¬
slim, koliko hudiga sim storil in ko¬
liko dobriga opustil! Spoznam svojo
hudobnost in obžaljujem te grehe
.in vse druge grehe iz glo¬
bočine serca, ker sim tebe razžalil,
o Bog! ki te čez vse ljubim. Oh,
de bi ne bil grešil! Odpusti mi, o
nebeški Oče! po zdihovanji in sol¬
zah, po terpljenji in smerti tvojiga
preljubiga Sina Jezusa Kristusa! V
tebi, o Jezus je vse moje upanje.
V tvojo sveto kri vtopim vse svoje
grehe in hudobije, omij in izbriši mi
jih, o Jagnje božje, ki grehe svete
odjeml ješ! —

Sklep. Ali bi spet grešil? ali bi
tvoje svete rane, o Jezus! spet po-

89

navijal V tvojo drago zame prelito kri
zaničeval? Ali ne bom nikoli začel,
sebe in svojih hudih navad berzdati?
Ali se ne bom nikoli ogibal te hu¬
dobne družbe.? se umikal te

perložnosti.? se varoval tega

tolikrat storjeniga greha.?

Ali bi mi ne mogel biti ti, o sladki
Jezus! ljubši, kakor vsako grešno
veselje? — „Rekel sim, Zdaj zač¬
nem ! tc  O Jezus daj mi pomoč in
vterdi moj sklep!

Prošnja. Prosim te, o Gospod!
obiši milostljivo to moje prebivališe in
odverni vse zalezovanje hudiga so¬
vražnika. Ohrani to noč moje telo in
mojo dušo neomadeževano in dodeli
milostljivo, de terden in zdrav doži¬
vim jutrašnji dan, tebi v čast, o Bog!
in v zveličanje svoje duše. Bodi mi¬
lostljiv, o Bog! meni, mojim dobrot-
nikam, znancam, perjatlam in tudi
mojim neperjatlam, kterim iz serca
odpustim. Ohrani vse duhovske in

90

deželske gosposke in zapovednike!'
Poglej z očmi svoje milosti na sro-
make, jetnike, žalostne, popotnike,
bolne in umirajoče. Spreoberni greš-'
nike in krivoverce, razsvetli never¬
nike in praznoverce. Bodi milostljiv
tudi ubogim dušam v vicah in daj
jim večni mir. Amen.

Jezus Nazareški, kralj Judov, me
obvaruj nagle in neprevidene smerti. ,
— Oče! v tvoje roke zročim svojo
dušo. — Jezus! tebi živim; Jezus!
tebi umerjeni; Jezus! tvoj sim živ in
mertev. Amen.

91


RAZLAGANJE

svete maše, in molitve.

Ljubeznjivi Kristjan! sveta maša je neiz¬
rečeno častitljiva daritev, sam Jezus
Kristus, pravi živi Bog, se daruje svo-
jimu nebeškimu očetu; tedaj je treba
kristjanu dobro vediti, kaj pomeni ma-
šnikovo djanje, in kaj pomenijo molitve
per sveti maši. Tukaj imaš med mo¬
litvami kratko razlaganje svete maše,
ktero se od molitev po tem loči, de je
z manjšimi čerkami natisnjeno, in ga je
treba ob bolj perložnim času, ne pa per
sveti maši brati, de te od molitev ne
zaderžuje.

Molitev pred sveto mašo.

© moj Bog! terdno verujem, de
je sveta maša nekervava daritev no-

92

viga testamenta, v kteri se ti tvoj
Sin Jezus Kristus daruje, kakor nek¬
daj na svetim križi. — Daj mi gnado,
de po svoji veri ravnam, de zdaj, ko
imam srečo, sveto mašo slišati, jo s
tako pobožnostjo in gorečnostjo sli¬
šim, kakor ko bi na gori Kalvarii
s svojimi očmi Jezusa Kristusa na
kriši visečiga videl.

Svoje molitve sklenem z molit- ,
vami mašnika, in tako sklenjene jih
tebi darujem, in te prosim, o moj
Bog! daj mi gnado jih tako opraviti,
de bodo zamogle tebi dopadljive biti.

Pervi del svete maše. ■

Začetek.

Mašnik začne sveto mašo s križem, to po¬
meni, pervič, de bi mogli kristjani vsa¬
ko delo s svetim križem, v imenu tro-
jediniga Boga začeti, kar je bilo nekdaj
per kristjanih v navadi; in drugič to

- 93  —

|'l pomeni, de naj se spomnimo, de se bo
zdaj Jezus nekervavo svojimu nebeški-
mu Očetu daroval v odrešenje vsiga
sveta. — Očitna spoved, ki jo mašnik
moli, pomeni, de naj obžaljujemo svoje
grehe per sveti maši, ker je Jezus ra¬
vno zavolj naših grehov toliko terpel in
na svetim križi umeri ; de naj Boga pro¬
simo, de bi nam po zasluženji Jezuso¬
vim, in po prošnjah prečiste device Ma¬
rije in vsih svetnikov, naše grehe od¬
pustil; in de naj terdno sklenemo, se iz
ljubezni in hvaležnosti do usmiljeniga
Jezusa skerbno vsih grehov varovati,
de ne bo njegova presveta rešnja kri
zastonj za nas prelita.

V imenu Boga Očeta i. t. d.

Molitev.

Moj Bog 1 ! nisim vreden, se per
sveti maši znajti, ker sim te tolikrat
s svojimi grehi razžalil. Prosim te,
daj mi prav spoznati in občutiti hu¬
dobijo svojih grehov, de jih bom iz
serca obžaljeval in sovražil, in za
vselej grešiti nehal. Prosim te, o

94

moj dobrotljivi nebeški Oče! odpusti
mi vse moje grehe po neskončnim
zasluženji svojiga ljubiga Sina, in
po prošnjah njegove presvete matere
in vsili svetnikov.

Očitna spoved.

Se spovem Bogu vsigamogočnimu, sveti
Marii vselej devici, svetimu Mihaelu arhan-
gelu, svetimu Janezu kerstniku, svetima
aposteljnama Petru in Pavlu, vsim svetni-
kam, in njim. Oče, de sim veliko grešil
z mislijo, z besedo, in z djanjem. Moj
greh, moj greh, moj silno velik greh. Zato
prosim sveto Marijo, vselej devico, svetiga
Mihaela arhangela, svetiga Janeza kerst-
nika, sveta aposteljna Petra in Pavla, vse
svetnike, in njih Oče, moliti zame per Go¬
spodu našim Bogu.

Usmili se nas, vsigamogočni Bog! od¬
pusti nam naše grehe in nas perpelji v ve¬
čno življenje. Amen.

Milost, odvezo in odpušenje naših gre¬
hov nam dodeli vsigamogočni in usmiljeni
Gospod. Amen.

Skazi nam, o Gospod! svojo milost,
in perpelji nas v večno zveličanje.

- 95  -

Naj ti bodo dopadljive, o moj Bog!
j moje prošnje; in desiravno sim nevreden,
uslišan biti, te prosim, de me usliši po
svoji neizrečeni milosti in po neskončnim
zasluženji Jezusa Kristusa', našiga zveli¬
čarja.

Ko mašnik k altarju stopi, ga kušne, in to
tudi večkrat med sveto mašo stori. To
stori, pervič, de spodobno počasti svete
ostanke od kosti svetnikov, ki so v sre¬
di altarja, kjer kelih stoji; in drugič,
de počasti spomin svetiga križa, zakaj
križ je bil tisti altar, na kterim se je
Jezus svojimu nebeškimu Očetu v od¬
rešenje vsiga sveta daroval.

Molitev.

O moj Bog 1 ! očisti s svojo gna-
do moje serce, moj um in moje usta,
de te bom zamogel z mašnikam vred
vredno častiti 5 in de bom deležen
vsih gnad in dobrot, kterih te ma¬
šnik zdaj v imenu tvojiga ediniga
Sina Jezusa za vso sveto keršansko
katoliško cerkev prosi.

96

Mašnik izreče s služabnikam trikrat Kirje
eleison, to je: Gospod usmili se nas;
in trikrat Kriste eleison, to je: Kriste
usmili se nas j in spet trikrat Kirje elei¬
son. — To pomeni, de kadar smo per
sveti maši, moramo vse svoje zaupanje
v Jezusovo milost postaviti, in terdno
upati, de nam bo usmiljeni Jezus, ki je
iz zgolj ljubezni do nas na križi umeri,
gotovo vse dodelil, kar na duši in na
telesu potrebujemo, če ga bomo le re¬
snično in stanovitno prosili. Ker mašnik
večkrat ravno tiste besede izreče, nas
opominja, de moramo v svojih prošnjah
stanovitni biti in nikoli ne obupati, če
nas Bog tudi kmal ne usliši.

Molitev.

Moj usmiljeni odrešenik Jezus
Kristus! bodi mi grešniku milostljiv,
in stori me vsaj nekoliko vredniga,
se per darovanji lete svete maše
znajti. Usmili se me, o neskončna
milost! odpusti mi moje grehe, in
daj mi, kar na duši in na telesu po¬
trebujem 5 in daj mi zraven tudi gna-

97

do, tvoje dari vselej v dobro ober-
niti, de si večno življenje zadobim.

Gloiia.

Gloria je zahvalna in častitljiva pesem, v
kteri sveta keršanska katoliška cerkev
Boga povikšuje in hvali za njegove ne¬
skončne dobrote do nas; in se perpo-
roči vnovič neskončni milosti Jezusa
Kristusa, Jagnjeta božjiga.

Molitev.

Dobrotljivi nebeški Oče! prosim
te, daj mi gnado, te vredno častiti
in hvaliti, te spodobno moliti in per-
serčno ljubiti. Prosim te, bodi mi
milostljiv in mi zanesi, ker si iz lju¬
bezni do nas svojiga ljubiga Sina
na svet poslal. Čast in hvala ti bodi,
večni vsigamogočni Bog! in Jezusu
Kristusu, tvojimu edinimu Sinu, s
svetim Duham vred, od vekomaj do
vekomaj. Amen.

Mašnik se večkrat med sveto mašo k ljud¬
stvu oberne in pravi: „Dominus vo-

Serce.  7

98

biscum,“ to je: „Gospod bodi z
vami.“ — To pomeni, de mašnik sve¬
to mašo za keršansko ljudstvo daruje,
posebno pa za tiste, ki so per sveti
maši; in želi, de bi vedno Gospod Bog
z njimi bil, in jih s svojo sveto gnado
napolnil. — S tem pozdravljenjem ma¬
šnih ljudstvo opominja, de naj per sveti
maši vedno z njim v duhu sklenjeno
ostane, in naj se božje pričujočnosti
spomni, ker smo zmiram in povsod pred
božjimi očmi. j

Molitev.

O Gospod! bodi zmiram s svojo
gnado per nas, in varuj nas vsili
grehov, de tvoje svete gnade nikdar
ne zgubimo. Daj nam tako keršan¬
sko moč, de bomo perpravljeni, raji
umreti, kakor tvojo sveto gnado s
kakim greham zgubiti. — Prosimo
te tudi, o Gospod! usliši molitve,
ktere mašnik zdaj za nas opravlja,
in dodeli nam vse to, kar za dušo
in za telo potrebujemo, de večno
zveličanje zadobimo. — Nismo scer

99

vredni, de bi nam še daljej gnade
delil, ker smo te že tolikrat razžalili
in smo tvoje darove v hudo obernili:
ali ne glej naše nevrednosti, ampak
neskončno zasluženje tvojiga ljubiga
Sina Jezusa Kristusa, ker te v nje¬
govim svetim imenu mašnik potreb¬
nih gnad prosi.

Po tem bere mašnik list, to je branje vze¬
to iz svetiga pisma stariga testamenta
ali pa iz listov aposteljnov in pomeni
perpravljanje k svetimu Evangeliju, v
kterim se besede Jezusove berejo, ki
so iz njegovih ust prišle.

Branje iz lista sv. Pavla aposteljna, ki ga je
Kolosanam pisal

Bratje! Navzemite se, kakor izvoljeni
božji, kakor sveti in ljubljeni navzemite se
perserčniga usmiljenja, dobrote, ponižnosti,
spodobnosti, poterpežljivosti; imejte poter-
pljenje eden z drugim, in odpustite si eden
drugimu, če se ima kdo kaj zoper kteriga
pertožiti: kakor vam je Gospod odpustil,
tako si tudi vi odpustite. Vikši pa od vsiga
tega naj bo vaša ljubezen, ktera je zveza

7*

100

popolnamasti: in mir Kristusov naj prebiva
v vaših sercih, v kterim ste tudi poklizani
v enim truplu: in bodite hvaležni. Beseda
Kristusova naj obilno v vas prebiva, v vsi
modrosti 5 podučite in opominvajte se med
sabo s psalmi, s pesmimi, z duhovskim
petjem, in v gnadi pojte Bogu v svojih
sercih. Vse kar delate, z besedo ali v
djanji, storite vse v imenu Gospoda Jezu¬
sa Kristusa, in po njem se zahvalite Bogu
in Očetu. — Žene, bodite podložne mo¬
žem , kakor se spodobi v Gospodu. Mo- <
žje, ljubite svoje žene, in ne storite jim
nobene grenkosti. Otroci, bodite pokorni
starišem v vsili rečeh; to je Gospodu do¬
padljivo. Očetje, nikar svojih otrok k jezi
ne napeljujte, de pobitiga serca ne posta¬
nejo. Služabniki, bodite pokorni v vsih re¬
čeh svojim gospodam, kteri so gospodarji
vašiga trupla, in ne služite jim le, kadar
vas vidijo, kakor ko bi hotli le ljudem do- f
pasti, ampak služite jim s pravičnim ser-
eam v božjim strahu. Vse, kar storite, iz
serca storite, kakor Gospodu, ne kakor
ljudem.

Evangeli.

Ko se po končanim branji lista mašne bu¬
kve na drugo stran altarja preneso, po-

101

meni to, de, ker so bili Judje tako ter-
dovratni, de niso kotli oznanovavcov
keršanske vere poslušati in božje be¬
sede verovati, so jih po Jezusovim po¬
velji aposteljni zapustili in so k never-
nikam šli, jim sveti Evangeli oznanovat.
— Kadar mašnik začne sveti Evangeli
brati, vsi vstanejo, in na čelu, na ustih
in na persih znamnje svetiga križa store.
Vstajenje pomeni, de morajo vsi krist¬
jani (dcakor so bili kristjani v starih
časih) perpravljeni biti, ko bi bilo tre¬
ba, za sveto keršansko vero pred kri¬
vične sodnike stopiti, in vse preterpeti,
tudi umreti raji, kakor sveto vero za¬
pustiti; in de moramo zmiram perprav¬
ljeni biti, vstati in za Jezusain hoditi,
njemu služiti in radovoljno vse storiti,
kar nam v svetim Evangelii zapove¬
duje. — Znamnje svetiga križa na čelu
pomeni, de se kristjan nikdar ne sme
svetiga Evangelija sramovati; na ustih,
de besede kristjana nikdar naukam sve¬
tiga Evangelija nasproti biti ne smejo,
in de naj rad od Boga in božjih reči
govori; in na persih, de naj nauke sve¬
tiga Evangelija zmiram v sercu ohrani.

- 102  —

Evangeli Jezusa Kristusa, kakor ga je popisal
sv. Matevž.

Tisti čas je Jezus svojim učencam re¬
kel: Učenec ni vikši, kakor učenik, in slu¬
žabnik ni vikši, kakor njegov gospod. Za¬
dosti je učencu, de je kakor njegov uče¬
nik; in služabniku, de je kakor njegov go¬
spod. Ker so gospodarju Beelcebub rekli,
koliko bolj še njegovim hišnim ljudem? Te¬
daj se jih ne bojte. Nič ni zakritiga, kar
ne bo razodeto; nič skritiga, kar se ne bo
zvedilo. . . Ne bojte se tistih, kteri le
truplo umore, duše pa ne morejo umoriti;
ampak bojte se tistiga, kteri zamore dušo
in telo v pekel zavreči. . . Vsi lasje vaše
glave so sošteti; tedaj se ne bojte. . . .
Kdor me bo pred ljudmi spoznal, tistiga
bom tudi jez spoznal pred svojim Očetam,
ki je v nebesih: kdor me bo pa pred lju¬
dmi zatajil, tistiga bom tudi jez zatajil pred
svojim Očetam, ki je v nebesih. . . . Kdor
očeta ali mater bolj ljubi kakor mene, ni
mene vreden; in kdor sina ali hčer bolj
ljubi kakor mene, ni mene vreden. In kdor
svojiga križa ne vzame in za mano ne
hodi, ni mene vreden.

Ko ob nedeljah in praznikih, in marzikteri-
krat tudi ob delavnikih, mašnik po evan-

103

gelii vero moli, to stori v spomin, de
moramo vse resnice, ki nam jih je Je¬
zus v svetim Evangelii razodel, terdno
verovati 5 in de ne smemo nikdar tistih
skušnjav poslušati, ki nam jih hudobni
duh zoper sveto vero v misel daje; in
tudi nikdar tistih besedi ne, ki jih po¬
svetni neverniki zoper keršansko vero
govore. — Kadar mašnik per sveti maši
vero moli, takrat tudi ti apostoljsko ve¬
ro moli.

Molitev.

Moj Bog! preserčno se ti za¬
hvalim, de si me brez vsiga mojiga
za služenja po svetim kerstu v šte¬
vilo pravovernih kristjanov vzel, in
mi gnado dal sveto vero spoznati,
ktero nam je Jezus Kristus, tvoj
edinorojeni Sin, razodel. Prosim te,
daj mi tudi gnado, de vse svoje živ¬
ljenje, vse svoje djanje in nehanje
po sveti veri ravnam, in nikdar ne
po šegah zapeljiviga sveta.

104

Drugi del svete maše.

Darovanje.

P° tem ko mašnik kelih odkrije, daruje
Bogu kruh in vino. Takrat je le še
kruh in vino, ali perpravljeno je, spre¬
menjeno biti v Jezusovo telo in njego¬
vo presveto kri; in darovanje je per-
prava k temu skrivnostljivimu spreme-
njenju. — Med vino, ki ga v kelih
vlije, dene mašnik nektere kaplje vode.
To pomeni pervič, de je Jezus, kteri
se per sveti maši za nas Bogu daruje,
v svojo božjo natoro človeško natoro
vzel; in drugič, de je iz Jezusoviga
serca, ko je s sulico prebodeno bilo,
zraven kervi tudi voda pertekla. — Skle¬
ni se per darovanji z mašnikam, in da¬
ruj svoje serce Bogu.

Molitev.

Oče nebeški! kakor ti mašnik
daruje kruh in vino, ktero bo sko¬
raj spremenjeno v presveto telo Je¬
zusovo in v njegovo presveto kri;

105

tako ti tudi jes nevredna stvar da¬
rujem svoje serce. Vem in spoznam,
de nisim vreden, de bi ti, o pre¬
sveti Bog! moje serce v dar vzel,
ker je tako slabo in grešno. Ali
prosim te po Jezusovim zasluženji,
očisti ga in stori si ga dopadljiviga.
Daj mi gnado, de nikdar nobenih
grešnih in nečistih misel in želj v
svojim sercu ne terpim 5 de svoje
serce čisto ohranim, ker vem, de
bodo le tisti Boga gledali, ki so či-
stiga serca.

Pred sveto mašo si še mašnik roke umije,
in zdaj si umije tudi še perste v spo¬
min, de je tudi Jezus svojim apostelj-
nain, ki so bili cisti, noge umil, pre¬
den jim je svoje sveto telo in svojo
sveto kri zavžiti dal; in nas s tem opo¬
mni , de ni zadosti za vredno prejema¬
nje svetiga obhajila, de se človek le
smertnih grehov varuje, temuč de si
mora perzadevati, se tudi vsih majhnih
grehov, kolikor je le mogoče, ogibati.

106

Molitev.

O moj Bog! prosim te, očisti
mojo dušo s prečisto kervijo svojiga
Jjubiga Sina Jezusa Kristusa; očisti
jo od vsih madežev greha, očisti jo
tudi od vsiga hudiga nagnjenja, in
stori jo tako čisto, de jo bom žarno-
gel po tvojim dopadajenji tebi daro¬
vati. — Iz serca so mi žal vsi moji
grehi, ker sim z njimi tebe, svojo
nar veči dobroto, razžalil. Terdno
sklenem, se v prihodnje vsiga greha
skerbno varovati; prosim te, daj mi
gnado, to v djanji dopolniti, kar ti
z besedo obljubim.

Ko se mašnik proti ljudem oberne in pravi:
„Orate fratres“ ... to je: molite bra¬
tje ....  nas opomni, de naj molimo,
de bi leto njegovo in naše darovanje
Bogu dopadljivo bilo. Torej tako moli:

Molitev.

Prosim te, o Gospod! naj bo tebi
to darovanje, kteriga ti mašnik da-

107

ruje, dopadljivo; naj bo tvoja ime po
tem darovanji povikšano in počešeno;
naj bo tudi nam, ki smo tukaj zbra¬
ni, in vsi keršanski katoliški cerkvi,
v zveličanje. Daj nam gnado, s čis¬
tim sercam per tej sveti maši biti,
in se vsih gnad in dobrot vdeležiti,
kterih te mašnik za se in za nas
prosi.

Mašnik zdaj pride do bližnje perprave k
skrivnostljivimu premenjenjuj in takrat
opomni ljudstvo, de naj svoje serca k
Bogu povzdigne. Torej povzdigni, moj
kristjan! svoje serce in vse svoje misli
proti nebesam, in iz celiga serca Boga
časti, kakor ga časte angeli in svetniki
v nebesih, ktere je prerok Izaija, ka¬
dar je bil v nebesa zamaknjen, brez
nehanja „Sveto u  peti slišal.

Molitev.

Presveti, vsigamogočni Bog, ne¬
beški Oče! iz celiga serca te častim
in ponižno molim, zakaj le ti si vse
časti in hvale vreden. Prosim te,

108

daj mi gnado, te vredno častiti, ka¬
kor te izvoljeni v nebesih neprene-
hama časte. Kakor te časte angeli
in arhangeli, Kerubi in Serafi v ne¬
besih, tako te tudi jez na zemlji, ko
bi mi mogoče bilo, častiti želim. Daj
mi gnado, de vse kar mislim in go¬
vorim, vse kar storim in terpim, tako
opravim, de bo tebi v čast. — Svet,
Svet, Svet si, Gospod Bog Sabaot!,
Polno je nebo in zemlja tvoje časti.
Čast ti bodi na višavah! Česen bodi,

v '

kteri pride v imenu Gospoda! Čast
ti bodi na višavah!

Zdaj stori mašnik spomin, ter moli za vso
sveto keršansko cerkev, in sploh za vse
žive verne kristjane. Skleni se z ma-
šnikam in moli tudi ti za vse žive, zla¬
sti za tiste, za ktere si posebno moliti
dolžan.

Molitev.

Gospod! darujem ti leto sveto
mašo za vse svoje potrebe, dušne
in telesne; tudi ti jo darujem za vso

109

sveto keršansko cerkev, za svetiga
Očeta Rimskiga Papeša I., za našiga
visokočastitiga škofa I., za našiga
; svetliga Cesarja I., za vse svoje pri-
jatle, dobrotnike in tudi sovražnike;
posebno pa za tiste, ki so se mojim
prošnjam perporočili. Prosim te v
imenu Jezusa Kristusa, tvojiga lju-
biga Sina, dodeli nam po njegovim
neskončnim zasluženji, in po proš¬
njah presvete devize Marije in vsili
svetnikov, gnado, mirno in sveto
živeti, vse svoje dolžnosti zvesto do-
polnovati, in po smerti v majhno šte¬
vilo izvoljenih priti, de te bomo za-
mogli z vsimi angeli in izvoljenimi
v nebesih večno hvaliti in častiti.

Tretji del svete maše.

Povzdigovanje.

Kakor je bil Jezus per zadnji večerji kruh
in vino v svoje presveto telo in v svojo

— 110  -

presveto kri spremenil, je tudi svojim
dvanajsterim aposteljnam in tedaj tudi
vsim nastopnikam aposteljnov, to je,
vsim mašnikam, povelje in oblast dal,
ravno to storiti, kar je bil on storil. To
store mašniki per sveti maši, ker kruli
in vino po njegovih lastnih besedah in
po njegovi vsigamogočnosti v njegovo
presveto telo in v njegovo presveto kri
spreobernejo. — Spodobi se scer, moj
kristjan! in tvoja dolžnost je, per celi
sveti maši s pobožnostjo moliti, in se
vsiga razmišljenja varovati; ali posebno
pobožno pa moli per povzdigovanji, in
premisli leta veliki čudež, ki se per
povzdigovanji godi. — De mašnik pre¬
sveto telo Jezusovo in njegovo presveto
kri povzdigne, to stori pervič, de vsim
vernim, ki so per sveti maši, presveto
rešnje telo in presveto rešnjo kri po¬
kaže , in njih pobožnost in gorečnost
bolj obudi; in drugič to stori v spomin,
de je bil Jezus za nas na križ povi-
kšan, ko se je svojimu nebeškimu
Očetu v odrešenje sveta daroval. —
Med Povzdigovanjem se kristjani, ki so
per sveti maši, na svoje persi terkajo.
To nas opomni, de smo grešniki, in de
bi bili večno pogubljeni, ko bi ne bil

111

Jezus za nas na križi umeri; in to naj
nas tudi spomni tistih spokornih in spre-
obernjenih Judov, ki so per Jezusovi
smerti spoznali, de je Jezus Sin božji;
in so se na persi terkali v znamnje ob~
žaljevanja svojih grehov.

Molitev.

O moj dobrotljivi Jezus! terdno
verujem, de zdaj mašnik po tvoji
vsigamogočnosti ravno to stori, kar
si ti per zadnji večerji storil, ker si
kruh in vino v svoje presveto telo
in v svojo presveto kri spremenil.
Prosim te, o Jezus! poterdi mojo
vero; prosim te pa tudi, o usmiljeni
Jezus! ki si iz zgolj ljubezni do nas
na kriši umeri in svojo sveto kri pre¬
lil, daj mi gnado, te perserčno in čez
vse ljubiti, ti iz serca hvaležen ostati,
in se iz ljubezni in hvaležnosti do
tebe vsih grehov skerbno varovati.

O presveta rešnja kri Jezusova!
očisti me uboziga grešnika od vsih

112

madežev greha; bodi cena mojiga
odrešenja, bodi moje zveličanje in
moje večno življenje! —

Po povzdigovanji.

Molitev.

O moj Bog, moj dobrotljivi ne¬
beški Oče! Nevreden grešnik se skle¬
nem z mašnikam in ti darujem tvo-
jiga preljubiga Sina Jezusa Kristusa
v odpušenje vsili svojih grehov, vse
svoje nehvalešnosti do tebe, svojiga
nar večiga dobrotnika in nar boljši-
ga Očeta; darujem ti ga, de se ti
zahvalim za vse tvoje neskončne do¬
brote in gnade, ki mi jih nevred-
nimu grešniku neprenehama in obilno
deliš; darujem ti ga, in te v nje¬
govim imenu prosim, de ne glej mo¬
jih grehov in moje nevrednosti, am¬
pak de se milostjivo ozri na mojo
dušno revšino in na moje velike po¬
trebe, in ne nehaj mi svojih gnad
še v prihodnje deliti, desiravno sim

113

jih popolnama nevreden. Perserčno
te prosim v imenu Jezusa, tvojiga
ljubiga Sina, ki je zdaj tukaj na tem
altarji v podobi kruha in vina res¬
nično pričujoč, de mi gnado daj, sve¬
to živeti, se greha varovati, in to¬
liko dobriga storiti, kolikor mi je le
mogoče.

Ko po povzdigovanji mašnik še ene moli¬
tve zmoli, stori spomin za mertve, to
je, za tiste verne duše, ki so se scer
v božji gnadi iz tega sveta ločile, ki
pa vender niso bile zadosti čiste, de bi
bile precej po posebni sodbi zamogle v
nebesa priti, ker nič omadežvaniga va¬
nje ne pride. Lete duše so v vicah, ib
tamkaj grozno veliko za svoje majhne
grehe terpe. Vera nas uči, de jim za-
moremo z molitvijo in z drugimi dobri¬
mi deli, posebno pa s sveto mašo po¬
magati, de pred iz vic pridejo. Zatorej
molijo mašniki v imenu vse svete ker-
šanske katoliške cerkve per vsaki sveti
maši za duše v vicah po povzdigovanji,
kadar je Jezus na altarji pričujoč. —
Skleni se z mašnikam in moli za vse

Serce.  8

114

verne duše v vicah, zlasti za tiste, za
ktere si posebno moliti dolžan.

Molitev.

Prosim te, o moj Bog 1 ! usmili se
vsili vernih duš v vicah, posebno pa
mojih prijatlov, dobrotnikov, in tudi
mojih sovražnikov, in vsili tistih, kteri
so mojim prošnjam posebno perpo-
ročeni. Prosim te v imenu Jezusa
Kristusa, odpusti jim njih grehe in
nepopolnamasti, in vzemi jih skorej
v večno nebeško veselje, kteriga
tako neizrečeno žele. Nisim scer
vreden, ker sim velik grešnik, de
bi moje molitve uslišal, ali zavolj
Jezusoviga imena, v kterim te pro¬
sim, in po njegovim neskončnim za-
služenji me usliši, in bodi milostljiv
vsim vernim dušam v vicah, zlasti
tistim, za ktere sim te posebno prosil.

Tudi nam ubogim grešnikam bodi
milostljiv, o Gospod! in po Jezuso¬
vim zasluženji, in na prošnjo pre-

115

svete device Marije in vsili svetni¬
kov, stori nas deležne večniga zve¬
ličanja v nebesih, v drušini angelov
in vsih izvoljenih.

Ko mašnik Pater noster,  to je, Gčenaš
moli, se skleni z njim, in s premisli-
kam leto nar svetejši molitev moli. Sve¬
ta keršanska katoliška cerkev moli to
molitev per vsaki sveti maši, ker je nar
svetejši molitev, ktere nas je Jezus Kri¬
stus sam učil, in v kteri je vse zapo-
padeno, kar na duši in na telesu, za
časno in večno življenje potrebujemo.
Nikdar lete molitve razmišljeno ne moli.

Molitev-

Oče naš, kteri si v nebesih i. t. d.
Reši me o Gospod! od vsiga hudiga:
reši me od vsih skušnjav hudobniga
duha in zapeljiviga sveta, ali pa mi
daj moč, jih stanovitno premagati in
svoje zasluženje povikšati, varuj me
posebno nar večiga hudiga, to je,
greha. Zanesi mi, o usmiljeni Bog!
in odverni od mene vse hudo, kar

8  *

116

sim si ga na tem in na unim svetu
s svojimi grehi zaslužil.

Ceterti del svete maše.

Obhajilo.

Kadar se perbližuje mašni k svetima obha¬
jilu, prosi zase in za nas Jezusa, ki
je Jagnje božje, ktero se je za nas na
svetim križi nebeškimu Očetu darovalo,
in ktero vse grehe sveta odjemlje, de
bi se nas usmilil in nam svoj mir dal;
in kadar tako moli, se trikrat na persi
vdari, de nas opomni, de smo vsi gre¬
šniki, in de vsi potrebujemo božjiga u-
smiljenja. Takrat se tudi ti, moj kri¬
stjan! spokorno na persi vdari in reci:

Molitev.

Jagnje božje, ktero grehe sveta
odjemlješ, usmili se nas in daj nam
svoj božji mir. — O moj dobrotljivi
Jezus! iz serca mi je žal, de sim
grešil in tvojo dobroto razžalil. Terd-

117

no sklenem, vse grelie in grešne
perložnosti v prihodnje zapustiti, in
ti bolj zvesto služiti, kakor do zdaj.
Daj mi gnado, o Jezus! de me no¬
bena stvar in nobena skušnjava več
od tebe in tvoje svete postave ne
odloči.

Mašnik se pred svetim obhajilam spet tri¬
krat na persi vdari, rekoč: ,,Gospod!
nisim vreden, de greš pod mojo streho,
temuč reci le besedo, in moja duša bo
ozdravljena.“ — S tem nam na znanje
da, de človek nikdar ni popolnama vre¬
den , Jezusa Kristusa v svetim Zakra¬
mentu prejeti. Spoznaj tudi ti, moj kri¬
stjan! svojo nevrednost, in prosi Je¬
zusa, de bi te bolj vredniga storil, de
kadar boš tako srečen, k svetimu obha¬
jilu perpušen biti, ga, kolikor ti je mo¬
goče, vredno prejmeš.— Kadar se maš¬
nik obhaja, obudi perserčne želje, Je¬
zusa v svetim Zakramentu prejeti, in
obhajaj se v duhu.

Obhajilo v duhu.

O moj Jezus! nisim vreden te prejeti,
ker sim velik grešnik; torej te prosim, de

118

se me usmili in me po svojim neskončnim
zasluženji vsaj nekoliko vredniga stori, de
kadar srečo imam, te per svetim obhajilu
prejeti, te nikoli po nevrednim ne prejmem.
Perserčno želim, te per vsaki sveti maši
prejeti; ali ker mi to ni perpušeno, te pro¬
sim, pridi s svojo ljubeznijo in gnado v
moje serce, in ga tako očisti, de bo za-
moglo tebi dopadljivo prebivališe biti. —
Prosim te, o dobrotljivi Jezus! razsvetli
moj um, poterdi mojo voljo v dobrim, ušgi
v mojim sercu ogenj božje ljubezni, de ne
bom drugih misel in želj imel, kakor v vsih
rečeh tebi dopasti; de ne bom nič druziga
hotel, kakor kar ti hočeš, in de bom le
tebe čez vse, in svojiga bližnjiga, zavolj
tebe, kakor samiga sebe ljubil. O moj
Jezus! tebe želim iz celiga serca ljubiti, in
s tabo večno sklenjen biti na tem in na unim
svetu.

Po svetim obhajilu spet moli mašnik ne-
ktere molitve, v kterih se Jezusu za¬
hvali za prejeto sveto obhajilo, in ga
prosi zase in za nas, de bi se vdele-
žili sadu darovanja svete maše, to je,
de bi zadobili odpušenje svojih grehov,
gnado, sveto živeti, in po smerti večno
zveličanje doseči.

— 119  —

Molitev,

O dobrotljivi Bog! kakor nekdcj
tvoji učenci per zadnji večerji, tako
smo zdej tudi mi per tvojim svetim
altarji dar svete maše dokončali. S
hvaležnim sercam smo premišljevali
tvojo neskončno ljubezen do nas, tvo¬
je britko terpljenje, in tvojo grenko
smert. V ponižnosti svojiga serca te
zahvalimo za vse tvoje tolike dobrote,
in te prosimo zase in za vse tiste,
za ktere smo dolžni prositi, daj nam
svojo gnado, de smirej, kakor se
tvojim otrokam in pridnim učencam
spodobi, ponižno, mirno, krotko, bo¬
gaboječe , pobožno in sveto na tem
svetu živimo 5 po tem življenji pa per
tebi večno zveličanje zadobimo. Vse
to upamo doseči po neskončnim za-
služenji Jezusa Kristusa, kterimu bodi
večna čast in hvala. Amen.

Preden mašnik sveto mašo konča, se ober-
ne proti ljudem, in jim v imenu svete
Trojice sveti blagoslov ali žegen da.

120

To naj nas v zaupanji poterdi, de smo
Bogu dopadljivo delo storili in sveti bo¬
žji žegen zaslužili, če smo. spodobno in
pobožno per sveti maši bili.

Molitev.

Prosimo te, dodeli nam svoj sveti
žegen, trojnoedini Bog, Oče, Sin
in s. Duh! Kakor nam tukaj po svo¬
jim namestniku svoj sveti žegen do¬
deliš; ravno tako nas tudi požegnaj,
kadar pridemo pred tvoj sodnji stol,
in nam reci: „Pridite, blagoslovljeni
mojiga Očeta, in posedite kraljestvo,
ki vam je perpravljeno od začetka
sveta. u

Zadnji Evangeli.

Per zadnjim Evangelii tudi vsi, ki so per
sveti maši, vstanejo, in na čelu, na
ustih in na persih znamnje svetiga kri¬
ža store. Pomen tega je, per pervim
Evangelii povedan.

Molitev.

O moj Bog! ohrani v mojim ser¬
cu nauke svetiga Evangelija, de zrni-

121

rej po njih živim, in ne po šegah in
navadah nevarniga sveta. Daj mi v
I vsili rečeh tvojo sveto voljo spoznati
| in dopolniti. Svojo voljo hočem s tvo¬
jo gnado zatajiti, zatreti in jo vselej
tvoji sveti volji popolnama podvreči.
Daj mi gnado terdnimu biti v tem
svojim sklepu.

Zahvalna molitev po sveti maši.

O moj Bog! zahvalim se ti, de
si mi gnado dal, per tej sveti maši
biti: zahvalim se ti tudi za vse do¬
bre misli, ki sim jih s tvojo pomočjo
per tej sveti maši imel, in za vse
dobre sklepe, ki sim jih s tvojo po¬
močjo zdaj tukaj storil; prosim te,
daj mi tudi gnado, jih na tanko do¬
polniti. Daj mi gnado, današnji dan
tako preživeti, de se bo vidilo, de
sim res k svoji mu dušnimu pridu z
mašnikam vred leta presveti dar ne-
beškimu Očetu opravil. — Prosim te
pa tudi, o moj Bog! odpusti mi, če

nisim zadosti spodobno in pobožno
per tej sveti maši molil; in daj mi
gnado, vselej z veliko pobožnostjo
in brez razmišljenja per sveti maši
moliti.

Vsih tih gnad te prosim, o moj
Bog! po neskončnim zasluženji tvo-
jiga ljubiga Sina Jezusa Kristusa,
Gospoda našiga; in po prošnjah pre-
čiste device Marije in vsih tvojih iz- •
voljenih. Amen.

123

Molitve per sveti maši.

V sveti katoliški cerkvi ni nič svetejšiga,
nič imenitnišiga od svete maše. Zato¬
rej skerbi, ljubi kristjan! z vso poniž¬
nostjo, častjo in pobožnostjo per sveti
maši hiti. Jezus Kristus, Sin božji,
pravi Bog in človek se sam na altarji
per sveti maši v mašnikovih rokah svo¬
jima nebeškima Očetu za nas nevidama
daruje, vidama pa ga daruje mašnik,
in se hoče per svetim Obhajilu na tan¬
ko z nami skleniti. Toliko ljubezen ima
do nas.

Sveto mašo je Jezus Kristus per zadnji
večerji postavil, preden je za nas ter-
pel in umeri. Kruh je namreč vzel v
svoje svete in častitljive roke, ga po¬
svetil, razlomil, in svojim učencam dal
rekoč: Prejmite in jejte to vsi,
zakaj to je moje telo, ktero bo
za vas dano.  Po tem vsame tudi

124

kelih z vinam, ga posveti, in svojim
učencam da rekoč: Pijte iz njega
vsi; zakaj to je moja kri novi-
, ga in v e č n i g a testamenta, k t e-
ra bo za vas in za njih veliko
prelita v odpušenje grehov. Ta¬
ko je sveto mašo postavil, in svojim
učencam ravno tako delati zapovedal,
kakor je sam storil, rekoč: To delaj¬
te v moj spomin.  In tako delajo
mašniki še zdaj per sveti maši v spo¬
min Jezusove smerti in ljubezni do nas,
in vse svoje zaupanje v Jezusa posta¬
vijo; ker le samo po Jezusu zamoremo
odpušenje svojih grehov zadobiti, sveto
živeti in zveličani biti; in po nikomur
dragim ne.

Ne hodi tedaj, ljubi kristjan! le iz navede,
brez žive vere in brez serčne ljubezni
do Boga k sveti maši, in ne zaderži se
per nje nespodobno. Sveta maša je na¬
mreč ravno tisti presveti dar,  kteri je
bil za nas na križi darovan, in se v
cerkvi vsak dan ponavlja, in se bo po¬
navljal do konca sveta, samo s tem
razločkam, de je takrat Jezus Kristus
svojo sveto kri za nas prelil, sveta
maša pa je nekervava daritev. Prosi
Boga, de bi mogel to sveto mašo v

125

njegovo čast z mašnikam vred opraviti,
in stori dobre sklepe, kterih te opomni
naslednja molitvica.

W  moj Bog, darujem ti to sveto
mašo, v tvojo božjo čast, ker si ti
sam moj Bog in nar viši gospod 5
bodi ta daritev v odpušenje mojih
grehov in grehov vesoljniga sveta,
de bi jih Jezusova presveta kri vse
izbrisala; v zahvalo za vse gnade
in dobrote, ktere neprenehama od
tebe prejemam; v zadobljenje novih
gnad in dobrot, kterih vsak dan po¬
trebujem. V tej sveti maši ti daru¬
jem samiga Jezusa Kristusa, tvojiga
ijubiga Sina, nad kterim imaš svoje
dopadenje. On je moj srednjik, in
besednik, on naj zame pred teboj
govori. — Darujem pa tudi to sveto
mašo za vse žive in mertve, zlasti
za tiste, za ktere sim še posebno
dolžan moliti: za svoje starše, za
oblastnike in prednike, za vso svojo
rodovino, za vse svoje dobrotnike,

.126

za svoje perjatle in sovražnike, za
vse, ktere sim morebiti kaj pohujšal,
in za vse verne duše v vicah. Daj
mi gnado, o Gospod! prav pobožno
in tebi dopadljivo znajti se per tej
sveti daritvi. Amen.

Pervi del svete maše,

od začetka do evangelija.

(Kadar mašnik pred spodnjo stopijo moli,
stori sveti križ, in moli tako:)

V imenu Boga -j* Očeta, in -f Sina in
svetiga -j- Duha. Amen.

Stopil bom pred božji altar.

Pred Boga, ki razveseluje mojo mla¬
dost.

Psalm XLII. Sodi me, o Bog, in raz¬
sodi mojo reč od nesvetiga ljudstva, reši
me od krivičniga in zapeljiviga človeka.

Ker ti, o Bog, si moja moč, zakaj si
me odvergei? in zakaj moram žalostin ho¬
diti, zatert od sovražnika?

127

Pošlji svojo luč in resnico, de me pe-
Ijate, in perpeljate na tvojo sveto goro in
v tvoje prebivališe.

Stopil bom k božjimu altarju pred Bo¬
ga , ki razveseluje mojo mladost.

Bog, moj Bog! hvalil te bom s citra¬
mi. Čimu si žalostna moja duša? in čirnu
me motiš?

Zaupaj v Boga, še ga bom hvalil;
pomoč moja, Bog moj je on.

Čast bodi Boga Očetu in Sinu in sve-
timu Duhu, kakor mu je bila v začetku,
zdaj in vselej od vekomaj do vekomaj. Amen.

(Očitna spoved.) Se spovem Bogu
vsigamogočnimu, sveti Marii vselej devici,
svetimu Mihaelu arhangelu, svetimu Jane¬
zu kerstniku, svetima aposteljnama Petru
in Pavlu, vsirn svetnikam, in tebi oče, de
sim veliko grešil z mislijo, z besedo in z
djanjem. Moj greh, moj greh, moj silno
velik greh. Zato prosim sveto Marijo vse¬
lej devico, svetiga Mihaela arhangela, sve-
tiga Janeza kerstnika, sveta aposteljna Pe¬
tra in Pavla, vse svetnike, in tebe oče,
moliti zame per Gospodu našim Bogu.

Usmili se nas, vsigamogočni Bog, od¬
pusti nam naše grehe, in nas perpelji v
večno življenje. Amen.

— 128  —

Milost odvezo in odpušenje naših gr
hov nam dodeli vsigamogočni in usmilje
Gospod. Amen.

Odvzemi nam: prosimo, o Gospo'
naše pregrehe, de bomo vredni stopiti ^
čistim sercam k nar svetejšim«.

Gospod usmili se nas! Kriste usmilil
se nas! Gospod, usmili se nas!

Oast Bogu na visokim! in mir ljudem
na zemlji, kteri so prave volje. Hvalimo
te, častimo te, molimo te, povišujemo te.
Zahvalimo se ti zavoljo tvoje časti, Go-
spod-Bog, nebeški kralj, Bog vsigamog"-
čni Oče! Gospod edinorojeni Sin Jez^s 1
Kristus, Gospod-Bog! Jagnje božje! Sin
Boga Očeta, kteri grehe sveta odjemlješ,
vzemi našo prošnjo; kteri sediš na desnici
Boga Očeta, usmili se nas! Zakaj sam ti
si svet, sam ti Gospod; ti sam si nar viši , 1
Jezus Kristus s svetim Duham v časti it
Boga Očeta. Amen. , j

Berilo iz pripovist modriga kralja Salomona.

Moder sin razveseljuje Očeta, nespa- !
metin sin pa je žalost svoje matere. Kjer fj
je veliko govorjenja, ne mine lahko brez
greha; kdor je pa gospodar svojiga jezika,
je nar bolj pametin. Lažnjivi žnabli so Ge

129

!u gnjusoba; kdor pa zvesto ravna mu
ie. Kdor z modrimi hodi, bo sam
r; kdor je pa nespametnih perjatel, bo
j enak. Kdor svojiga bližnjiga zaniču-
i, greši j srečin pa bo, kdor se uboziga
, osmi juje. Poterpežljiviga človeka vodi ve-
nodrost; kdor je pa nepotei-pežljiv, raz-
odeva svojo neumnost. Mehek odgovor po-
jezo; terdo govorjenje pa napravi to-
,got<. Kdor očetu ali materi kaj vzame, in
pravi, de to ni greh, je tovarš ubijavcov.
hAespametin človek se posmehuje svarjenju
sga očeta; kdor pa svarjenje rad po-
i , bo zmirarn pametniši. Duša pravič-
misli v pokoršino; usta hudobnih so
( Ine hudiga. Gospod je deleč od hu-
1, molitve pobožnih pa bo uslišal. Zro-
( < spodu svoje delo, in on bo tvoje mi-
obro izpeljal.

Evangeli s. Janeza v 6. postavi.

Tisti čas je Jezus Judovski množici
el: Jez sim živi kruh, kteri sim iz ne-
s prišel. Ako bo kdo od tega kruha je-
L el. i o vekomaj živel; in kruh, kteriga
m e z dal, je moje meso za življenje sve-
fiidje so se tedaj med seboj prepirali
. I Kako nam more ta svoje meso jesti
Serce.  9

130

dati? Jezus jim je tedaj rekel: Resnično,
resnično vam povem, ako ne hote jedli me¬
sa Sinu človekovima, in ne bote pili nje¬
gove kervi; ne bote imeli življenja v sebi.
Kdor moje meso je, in mojo kri pije, ima
večno življenje; in jez ga bom ob'ulil po
slednji dan.

(Kadar inašnik po evangelii pred va I
njem na sredi altarja postoji, ’ ver
moli; moli apostoljsko vero.)

Molitev pred pridigo.

O razsvetljevavec s. Dl  Rteii
si Jezusove aposteljne tako azsveti
in poterdil, de so njegov uk popol-
nama vedili in umeli, in z veliko
gorečnostjo oznanovali: razsvetli rav¬
no tako tudi tega Jezusoviga -n
mestnika, kteri nam bo zdaj tudi n j

gov nauk oznanoval; položi mu 1  «

besede na jezik, ktere veš, de i
nar bolj k sercu pojdejo, in 1 * a

mi po svojih slabostih nar bolj j
trebujemo, de bomo mogli hudiga s i
varovati, in dobro storiti; daj r:

131

tudi, prijetin in perserčin glas, de
naše terde serca omeči, de dobre in
pobožne kristjane v dobrim še boj
[ poterdi, terdovratne grešnike pa na
pravo pot pokore perpelje. Nam pa
daj gnado ga s tako pobožnostjo in
s tako gorečnostjo poslušati, kakor
ko bi sam Jezus Kristus pred nam'
stat in nam svoje nebeške nauke
10 val.

. r ^ Marija, mati Jezusova, prosi
za % Jezusa, de bi njegovo sveto
besedo vselej tako zvesto poslušali,
in v sercu ohranili, kakor si jo ti,
de bi v naših sercih obilni sad pra-
}  ve keršanske pobožnosti obrodila, de
bi zmiram bolj in bolj v božjim stra¬
hu in v ljubezni božji rastli, in tako
enkrat večno plačilo zadobili. Amen.

Molitev po pridigi.

• • j

O Gospod Jezus Kristus! zahva¬
limo se ti, de si nam zdaj po tem

9 *

132

svojim namestniku svoje svete nauke
oznanoval; in te ponižno prosimo,
daj nam gnado, de bomo, kar smo
slišali, tudi v djanji dopolnili, in kar
smo zdaj na sebi še pomanjkljivima
in pregrešnima najdli, s pomočjo tvo¬
je svete gnade poboljšali, in tako
svojo vest bolj in bolj očiševali, in
zmiram v tvoji sveti gnadi ostali,
dokler nas k sebi ne vzameš, kjer
bomo, kar tukaj verujemo, večno
gledali, kar tukaj upamo, večno vži-
vali, in tebe, vse ljubezni vredniga
Boga, večno ljubili. Amen.

Sveta Marija, mati božja, in vsi
sveti aposteljni, prosite Boga za nas,
de bi po zvestim dopolnovanji svete
božje besede enkrat v vašo družbo
prišli. Amen.

133

Drugi del svete maše,

od darovanja do povzdigovanja.

Vsemi, sveti Oče, vsigamogočni ve¬
čni Bog! leta čisti dar, kteriga jez, tvoj
nevredni služabnik, tebi svojimu živimu in
pravimu Bogu darujem za svoje brezšte¬
vilne grehe, zamere in zanikernosti; za vse
pričujoče, pa tudi za vse verne kristjane,
žive in mertve. Daj, de bo meni in njim
v zveličanje in večno življenje. Amen.

O Bog, naš stvarnik in odrešenik! daj
nam po skrivnosti te vode in tega vina, de
bomo božje natore Jezusa Kristusa ravno
itako se vdeležili, kakor se je on ponižal,
našo človeško natoro nase vzeti.

Darujemo ti, o Gospod! kelih zveli¬
čanja, in prosimo tvojo milost, de naj pri¬
de s prijetnim duham pred obličje tvojiga
božjiga veličastva, za naše in vsega sveta
i zveličanje. Amen.

O Gospod! vzemi z dopadenjem ta
dar, kteriga v duhu ponižnosti in z žalost¬
nim sercam pernesemo, očisti naše serca
| od vsih madežev greha, de ti vselej s či-
1  stim sercam služimo, in zmiram v tvoji
gnadi ostanemo.

134

Vzemi, sveta Trojica! ta dar, kteriga
ti darujemo v spomin terpljenja, vstajenja
in vnebohoda Jezusa Kristusa, Gospoda
našigaj in k časti svete Marije vselej de¬
vice in vsih svetnikov. Naj bo k časti njim, j
nam pa k zveličanju, in prosijo naj ti v ne¬
besih za nas, ki obhajamo, spomin njih na
zemlji. Po Jezusu Kristusu Gospodu na¬
šim. Amen.

Povzdignimo svoje serca k Gospodu,
in hvalimo Gospoda svojiga Boga!

Spodobi se in je prav, de te zmiram
in povsod hvalimo, sveti Gospod, vsiga-
mogočni Oče, večni Bog! kteri si s svo¬
jim edino rojenim Sinam in s svetim Du¬
ham en Bog, en Gospod, ne v edinosti 1
ene peršone, ampak v trojici eniga bistva.
Kar od tvoje časti po tvojim razodenji ve¬
rujemo , to tudi od tvojiga Sina in od s.
Duha brez vsiga razločka mislimo 5 tako de
v spoznanji praviga in večniga Boga tri
resnične peršone, in eno edino bitje in ena¬
ko veličastvo molimo. Ktero hvalijo angeli
in arhangeli, tudi Kerubi in Serafi, ter ne
jenjajo prepevati vsak dan, in z enim gla-
sam reči: Svet, Svet, Svet si Gospod Bog
Sabaot! Polno je nebo in zemlja tvoje ča-
sti. čast tebi na visokim! Cešen bodi, kte^

135

pride v imenu Gospodovim! Čast tebi na
višavah !

O usmiljeni nebeški Oče! pernesemo
ti ta presveti dar, in te v imenu Jezusa
Kristusa, tvojiga Sina, ponižno prosimo za
tvojo sveto katoliško cerkev, za našiga pa¬
peža I., za našiga škofa L, za našiga ce¬
sarja I., za vse verne kristjane, za vse
pričujoče: in te prosim tudi za vse tiste,
za ktere sim še posebno dolžan moliti, zla¬
sti pa za ... . (Tukaj stori spomin za
žive, in imenuj tiste, za ktere to sveto ma¬
šo posebno daruješ, in tudi tiste, za ktere
posebno moliti imaš dolžnost.)

Zdaj se sklenemo z vsimi svetniki bož¬
jimi, posebno z visoko častitljivo Marijo
devico, materjo božjo, in te prosimo, do¬
deli nam po njih zasluženji in njih prošnji
zmiram in povsod svojo mogočno pomoč.
Po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen.

Tretji del svete maše,

od povzdigovanja do zavživanja.

Per zadnji večerji je vzel Jezus kruh
f  svoje svete roke, je svojiga nebeškiga

13G

Očeta zahvalil, je kruh blagoslovil, prelo¬
mil in svojim učencam dal rekoč: „Vze-
mite in jejte vsi od tega: zakaj to je moje
te!o.“

O presveta hostja, v kteri je sam Je¬
zus Kristus pričujoč! Bodi sto tavženkrat
češeno, o sveto rešnje telo! presveto telo
Jezusovo, ktero je prečista devica Marija
rodila, ktero je za nas na sv. križi umor¬
jeno bilo! Bodi hvaljeno in češeno ve¬
komaj !

Po večerji je vzel Jezus kelih z vi-
nam v svoje svete roke, je svojiga nebe-
škiga Očeta zahvalil, je vino blagoslovil,
in svojim učencam dal rekoč: ,,Vzemite in
pite vsi iz njega $ zakaj to je kelih moje
kervi, noviga in večniga testamenta, (skriv¬
nost vere!} ktera bo za vas in za njih
veliko prelita v odpušenje grehov. Koliko¬
krat boste to delali, storite v moj spomin.

O presveta rešnja kri Jezusova, ktera
si bila za nas na sv. križi prelita, bodi sto
tavženkrat češena! Operi mojo omadežvano
dušo od vsih grehov, kteri jo gnjusijo pred
Bogam. Očisti moje serce, stori ga Bogu
dopadljiviga, de ne boš zastonj zame pre¬
lita, ampak de me perpelješ v večno živ¬
ljenje. Amen.

Ker je Jezus zapovedal, to v njegov

137

spomin delati; zato ti darujemo, o moj
Bog! v spomin presvetiga terpljenja, vsta¬
jenja in vnebohoda Jezusa Kristusa, ta
prečisti in presveti dar, ta sveti kruh več-
niga življenja, in ta kelih večniga zveli¬
čanja.

Poglej z milostljivim in perjaznim oblič¬
jem na ta naš dar, o Gospod! in ga rav¬
no tako dobrotljivo prejmi, kakor si pre¬
jel dar svojiga pravičniga služabnika Abelj-
na, dar očaka Abrahama in višiga duhovna
Melkizedeka.

Ponižno te prosimo, vsigamogočni Bog!
reci si ta dar po rokah svojiga svetiga an¬
gela pernesti na svoj nebeški altar pred
svoje božje obličje, de bomo vsi z vso ne¬
beško dobroto in gnado napolnjeni, kar nas
bo vžilo presveto Jezusovo telo in njegovo
presveto kri.

Zdaj te pa tudi prosimo, dobrotljivi
nebeški Oče! usmili se vsih vernih duš v
vicah; posebno te pa prosim za te duše
. . . . (tukaj stori spomin za duše v vi¬
cah, in imenuj tiste, za ktere si posebno
dolžan moliti.)

Pa tudi na nas, uboge grešnike, se
milostljivo ozri, o Gospod, ker zaupamo v
tvojo neskončno milost; in vzemi nas po
tem revnim življenji v družbo vsih svojih

— 138  —

izvoljenih, ne zavoljo našiga zasluženja,
ampak iz svoje perzanesne milosti po ne¬
skončnim zasluženji Jezusa Kristusa Go¬
spoda našiga. Amen.

Oče naš, kteri si v nebesih, i. t. d.

Odreši nas, usmiljeni Oče! od vsiga
hudiga po svoji neskončni milosti, in na
prošnjo prečiste device Marije in vsih svet¬
nikov nam daj mir v našim življenji in
brani nas pred vsimi sovražniki, de nas v
zmote ne zapeljejo, in od tebe ne odvernejo.
Amen.

Ceterti del svete maše,

od zavživanja do konca.

O Jezus, nedolžno jagnje božje, usmili
se nas! usmili se nas! in daj nam mir.
Daj nam serčni mir, daj nam tisti mir, o
Jezus! kteriga svet ne more dati. Ohrani
tudi svojo s. cerkev v miru in v edinosti.

O Jezus, Sin božji, ki si po volji svo-
jiga Očeta s pomočjo s. Duha s svojo smertjo
svet oživil! ponižno te prosim, očisti vselej,
predin tvoje s. rešnje Telo prejmem, moje
serce od vsih grehov; in daj mi gnado, de

139

se od tebe in od tvojih svetih zapoved
nikdar ne odločim.

O moj Jezus! obvaruj me, de te ne
bom nikoli po nevredno prejel! Obvaruj me
te nar veči nesreče, de ne bom sam sebi
sodbe in pogubljenja jedel, ampak de bo
tvoje presveto telo vselej mojo dušo ohra¬
nilo za večno življenje. Amen.

O Gospod nisim vreden, de greš pod
mojo streho, pa reci le eno besedo, in moja
duša bo ozdravljena.

(Med mašnikovim obhajilam se tudi ti po
duhovno obhajaj in reci:)

O Jezus, moj usmiljeni odrešenik! kako
neizrečeno ljubiš svoje nehvaležne stvari!
Svoje življenje si za nas dal v strašnih
bolečinah, do zadnje kaplje si svojo sveto
kri za nas prelil, in zdaj v tern presvetim
zakramentu vedno per nas ostaneš, se vedi.
za nas razžaljenimu nebeškimu Očetu ds
ruješ, in naše revne duše za nebesa živiš.
O neskončna ljubezin ! O Jezus, preljubi
ženin moje duše! moja revna duša hrepeni
po tebi, kakor žejin jelen po merzli vodi’
O pridi, moj Jezus, s svojo gnado in lju¬
beznijo v moje serce, razveseli, potolaži,
ož : vi me spet! Nasiti mojo dušo s svojim
presvetim rešnjim Telesam, napoji jo s svojo

— 140  —

presveto rešnjo kervjo. O, nikar ne glej
mojih grehov, s kterimi sim te že toliko¬
krat razžalil! glej le moje goreče želje, s
kterimi je moje serce napolnjeno, in potrebo
moje duše, ktera je tako revna in slaba,
kadar s teboj ni sklenjena. Pridi tedaj, o
Jezus, presladka nebeška mana! pridi v
moje serce, ostani ti v meni in jez v tebi,
in ohrani mojo dušo v večno življenje. Amen.

Duša Kristusova, posveti me!

Telo Kristusovo, zveličaj me!

Kri K ristusova, napoji me!

Voda iz desne strani, operi me!
Terpljenje Kristusovo, poterdi me!
O dobrotljivi Jezus! usliši me!

V svoje svete rane skrij me,

Od tebe ločiti se, ne pusti me,
Sovražnika peklenskiga varuj me,
Ob uri moje smerti pokliči me,

K tebi priti zapovej mi.

De s tvojimi angeli hvalim te zdaj in
vekomaj. Amen.

Naj ti bo, o sveta Trojica! prijetin ta
dar, kteriga smo ti tukaj opravili 5 in dodeli
nam, svojim nevrednim služabnikam, po tem
svetim daru gnado in milostljivo odpušenje
vsih naših grehov. Po Jezusu Kristusu,
Gospodu našim. Amen.

141

Požegnaj nas, prosimo te, sveta Tro¬
jica; Bog Oče, Bog Sin in Bog s. Duh,
in tvoj žegen naj ostane vselej per nas.
.Amen.

Zadnji Evangeli-

V začetku je bila Beseda, in Beseda
je bila per Bogu in Bog je bil Beseda.
Ta je bila od začetka per Bogu. Vse reči
so po nji vstvarjene. V nji je bilo življe¬
nje, in življenje je bilo luč ljudi. Ta je
bila prava luč, ki razsvetli vsaciga člove¬
ka, kteri pride na svet. Na svetu je bil,
in svet je bil od njega storjen, pa svet g
ni spoznal. In beseda je meso postala
je med nami prebivala, in vidili smo njeno
čast, čast kakor edino rojeniga od O*
polniga gnade in resnice.

Zahvalna molitev po sveti maši.

Dobrotljivi Oče nebeški! Iz €
liga serca te zahvalim za to velik
guario, de sim bil per tej daritvi s>
te maše, v kteri se ti je tvoj lju
Sin Jezus sam sebe v dar dal, tebi

142

v čast, in nam v zveličanje. Odpusti
mi, o moj Bog! če nisira bil s tako
pobožnostjo , kako rš n a se spodobi,
per tej presveti daritvi, v kteri se ti
sam Jezus Kristus daruje. Daj mi,
te prosim, gnado posihmal vsako sve¬
to mašo s spodobno pobožnostjo in
s perserčno gorečnostjo slišati, in
Jezusoviga zasluženja smiram bolj se
leleževati.

O Marija, prečista devica! za¬
hvali ti zame dobrotlvijiga Boga, ker
je moja zahvala \§e  preslaba; de mi
je, nevrednimu grešniku, to srečo
dal per tej sveti daritvi biti; in prosi
ga. de naj mi to v zveličanje moje
duše zaleže. O mati Jezusova, pre¬
čudna mati devica! prosi svojiga Iju-
biga Sina Jezusa, kteri je za nas
svojo sveto kri prelil, de bi zame
zastonj ne bila prelita. Amen.

143

Kratke molitve,

ki se

molijo per sv. masi, (kadar je pa več
isa se molijo zraven teh se ime mo¬
litve, ki so spredej po vsakim premiš-
jevanji serca postavljene.)

Perprava k sv. maši.

Pridi, sveti Dah, in s svojo gna-
do zberi in zedini vse moči in ob¬
čutke moje duše, de zamorem s či¬
stim, ponižnim, zbranim, hvaležnim in
Bogu perjetnim sercam biti per s.
maši v tvojo večno čast, v zveli¬
čanje svoje duše in v prid svete
matere katoliške cerkve. Amen.

144

Molitev pred sveto mašo, in tudi po
sveti maši.

Oče nebeški, neskončno dobrot¬
ljivi Gospod, oče vse milosti, sprej¬
mi dans po rokah svojiga mašnika,
svojiga služabnika, pravo telo in pra-
\ ■>  kri svojiga edinorojeniga Sinu in
vašiga Gospoda, Jezusa Kristusa, v
adostenje in odpušenje vsih mojih
grehov ; v posvečenje in zveličanje
moje duše, vsih mojih bližnjih^ in
vsih, za ktere imam dolžnost moliti:
za vse oblastnike, deželske in du~
lovske gosposke, in sploh za vse
ikši, de jim milostjivo dodeliš gna-
0 svetiga Duha v posvečenje njih
uše, in v vladanje keršanskiga Ijud--
stva; za vse grešnike na svetu, de
h milostljivo spreoberneš, in peljaš
na pot zveličanja; v tolažbo vsili ža¬
lostnih,„ de jim dodeliš pomoč, poter-
»ežljivost in pravi mir; v polajšanje
'In rešenje vsih vernih duš v vizah,;

145

in posebno tistih, ktere čakajo moje
pomoči; in v spreobernjenje in raz¬
svetljenje vsih nevernih, de spozna¬
jo in ljubijo tebe, večna Resnica,
vsigamogočni Oče! kterimu v edino¬
sti Sina in svetiga Duha vsa hvala,
čast in poviševanje na vse večne
čase! Amen.— O sveti angeli, in vs
sveti nebeški duhovi, ki s toliko čast
jo molite in hvalite Gospoda, mojiga
Boga, darujte mu to mojo molitev,
in sprosite mi po prečastiti daritvi
svete maše odpušenje vsih mojih gre¬
hov, de zamorem z vami hvaliti ir
častiti ga večno v nebesih. Amen.

O vsigamogočni, večni Bog! ti
si nam svojim siužabnikam luč prave
vere milostjivo dodelil; ohrani nam
tudi vselej, povikšaj in vterdi sveto
vero; oživljaj jo v nas; de po veri
živimo, tebi zvesto služimo in k tebi
pridemo. Ponižaj vse sovražnike svete
vere. spreoberni jih, in perpeli k
'svojj čedi. O Bog! ti si vsa j^oč

Se\ce.  10

146

tistih, kteri v tebe zaupajo, in brez*
tebe clo nič ne zanioremo mi, slabe
stvari, usliši milostjivo našo molitev
in daj nam pcmoč svoje gnade, de
vse skušnjave premagamo, se vsake
nevarnosti srečno ognemo, vse na¬
dloge poterpežljivo prenesemo in tvo¬
je zapovedi zvesto dopolnimo, de a
vsih svojih mislih, željah, besedaiv
in delih tebi dopademo! to te prosi¬
mo po neskončnim zasluženji tvojiga
Sina, našiga Gospoda Jezusa Kri¬
stusa, kteri s teboj in s svetim Du¬
ham živi in kraljuje od vekomaj do
vekomaj. Amen.

Evangeli.

Pred tvojo modrostjo, vsigamo-
gočni Bosf! omrači in otemni vsa
posvetna modrost. Se nikoli pred m
svet slišal take poveličavne modro¬
sti, kakoršno nam je pernesel, ozna-
noval, in nam jo še današnji dan
oznanuje v svetim evangeli' tvoj edi-

147

iiorojeni Sin, naš Gospod, Jezi
Kristus; tvoje besede so besede živ-
jenja. Moj Bog! dodeli mi gnado
z besedo in v djanji povsod razode¬
vati , de sim tvoj učenec, učenec
dobrote in resnice. Daj mi, de t\ oj
sveti evangeli, oznanujem ne le z
^sedo, ampak de tudi moje serce,
/neto od njegoviga duha, nagnjeno
k njegovim postavam, ga perporoča
z dobrimi deli, z deli ljubezni.

O Bog, odpri mi ušesa in ser¬
ce; ti si mi jih dal, in storil, de
slišim in čutim; odpri mi jih, de sli¬
šim in si k sercu vzamem glas tvo¬
je besede; nagni k sebi moje serce
in stori ga perpravljeniga v vsih re¬
čeh tvojo sveto voljo spolniti; už
v mojim sercu sveto gorečnost, de
le po tebi hrepenim, in si perzad*
vam vse svoje življenje po tvojih sv
tih naukih in zgledih ravnati. Gospo
ti m  svete želje v moje serce polo¬
žil, i 1  se spolnijo v tvojo ve¬

lo*

148

čno čast in hvalo, de se vsim lju¬
dem tvoji sveti nauki oznanujejo, de
se vsi neverniki in krivoverci k tebi
spreobernejo in vsi grešniki spoko-
re, in de ti bomo vsi z enim glasam
hvalo peli in rekli: Gospod Jezus
Kristus, naš Zveličar, tebi bodi ve¬
čna hvala! Amen.

Darovanje.

Neskončno sveti Oče, vsigamo-
gočni in večni Bog! če tudi nevre¬
den pred te priti, se vender upam
darovati ti, in ponuditi ti to daritev
po rokah mašnika, tvojiga služabni¬
ka, v ravno tistim namenu, v kte-
rim je Jezus Kristus, moj zveličar,
postavil to daritev, daritev v spravo
z Bogam.

Darujem ti v spoznanje, de si
Ti Bog vsiga Gospod, in de imaš
vso oblast v vse stvari; pa tudi v
zadobljenje odpušenja svojih grehov,

149

in v zahvalo toliko dobrot, s kterimi
si me tolikrat obdaroval.

Ker sam sebe z vsim, kar pre¬
morem, tebi darujem, in ti obljubim,
vse k dobrimu oberniti, se upam o-
praviti to sveto daritev tudi zato, de
bi zadobil zase, za svoje starše,
perjatle in sovražnike dragocenjeno
gnado zdravja, sreče, zveličanja, kar
grešnik ne more zadobiti, če ne po
zasluženji tistiga, kteri je neskončno
svet in pravičen. Bodi milostljiv, moj
B °g, vsim, kteri potrebujejo tvoje
pomoči; ne odverni se od svojih so¬
vražnikov, imej usmiljenje z vsimi
grešniki. Stori jim vsim dobro, kteri
me preganjajo, in odpusti mi moje
grehe, kakor jim vsim tudi jez iz
serca odpustim, kteri so mi hudo sto¬
rili, ali kteri mi še v perhodnje hu¬
do storiti sklepajo.

O dobrotljivi nebeški Oče! iz ser¬
ca te zahvalim za vse gnade in dari.
kleje, :/ t  meni in drugim ljudem do-

150

delil, posebno pa za tiste, kterih ni¬
smo dosti spoznali, te nismo zanje
zahvalili, ali smo jih clo v hudo ali
v tvoje razžaljenje nehvaležno ober-
nili: odpusti nam, te ponižno prosim,
našo nehvaležnost, odpusti nam vse
grehe zavolj neskončniga zasluženja
tvojiga ediniga Sina Gospoda našiga
Jezusa Kristusa, in stori si perjeten
leta dar, ki ti ga zdaj za vso kato¬
liško cerkev darujemo; razširi jo po
vsim svetu in ohrani. Tudi ti ponu¬
dimo to daritev in te prosimo za sve-
ti a očeta papeža I. častitiga škofa I.
in svetliga cesarja L, dodeli jim raz-
sv etljenje in pomoč v njih težkih o-
r ivilih; in za vse pravoverne kri¬
stjane, de jih v pravi veri, v upa-
nji, v ljubezni in v svoji sveti gnadi
hio ohraniš.

Prosim te tudi, dobrotljivi Oče!
i vse pričujoče in druge, za ktere
im posebno dolžan moliti.

V deležnosti prošnje «

151

Device Marije, matere božje in vsili
svetnikov te prosim, naj bo tebi per-
jetna ta naša daritev, o Bog;! in
daj nam mirno in pobožno življenje
na svetu, in po tem večno zveliča¬
nje doseči. Po Jezusu Kristusu Go¬
spodu našim. Amen.

Povzdigovanje.

Iz vse moči te molim, hvalim in
častim, moj Gospod, Jezus Kristus,
pravi Bog in pravi človek, rojen iz
svete Device Marije, zame križan in
na križi umorjen; in te prosim po
zasluženji tvojiga svetiga terpljenja
in tvoje smerti, reši mojo dušo ve¬
čne smerti.

Iz vse moči te molim, hvalim in
častim, o presveta kri mojiga Gospo¬
da, Jezusa Kristusa, prelita za od
rešenje in posvečenje moje duše; ing
te prosim, moj Gospod, moje upanje,
ubežen, odpusti mi v svojo
moje grehe!

152

Moj Bog, ti poznaš mojo dušo,
n vidiš resničnost mojiga serca. Iz
erca ti obljubim, de mi boš ti zmirej
;tan in konec mojiga upanja, mojiga
imena, mojih želj; de te hočem ve¬
dno častiti in se te bati, kot svojiga
nar višjiga Gospoda; de hočem za-
ipati v tvojo gnado, in v tebi svoj
ir imeti, ker ti si moj in vsili stvari
■ hranovavec; de hočem iskati tolažbe
in pomoči vselej v tvoji modrosti, mo¬
gočnosti in dobroti. V tvoje očeto-
ve roke položim vse, kar sim, kar
am in premorem; ker le ti si izvi-
ek vsiga dobriga. Daj mi, de tvoj
reti Duh vedno vedno prebiva v
mojim sercu; bodi moja duša, s tvojo
sveto gnado podpirana, živa podoba
ojih popolnamast; de si perzadeva
*j duh tvoje svete lastnosti bolj in
J j spoznati; de moje serce z vsimi
s ojimi željami hrepeni le po tebi,
n j Zveličar, moj Bog!

Še posebno te prosim dobro! ijiv‘

153

> Bo g !  za vse verne duše v vicah,
:  zlasti pa za tiste, do kterih imam še
1  posebne dolžnosti, bodi jim usmiljen
in milostljiv.

Oče naš, kir si v nebesih i. t. d.

Jagnje božje, ktero si nekdaj
umerlo za grehe sveta, in posebno za
moje nezmerne krivice in pregrehe,
omij me s svojo častito kervjo. Ti za¬
klani dar za odrešenje človeškiga rodu,
reši me! Ti božji srednik in sprav-
nik daj mi pravi mir na zemlji, de,
kadar bo tvoja sveta volja, umerjem
v sladkim upanji na tvojim naročji.

Povživanje.

Jezus, Sin božji! ti si vse moje
veselje, in blager moje duše; ker
nimam dans tolike sreče ^ de bi po-
telesno vžil tvoje presveto Telo, do¬
voli mi vsaj, de se po duhu združim
s teboj, in se ti zedinim z živo vero,
ten! i um upanjem in gorečo ljubeznijo.
5 Amen.

154

O večni Sin nebeškiga Očeta!

1  sam kraljuj v mojim sercu. Ves
tvoj hočem biti v življenji in po smerti.
Ve le znamnja tvojih ran, ampak celo
tvoje bitje nosim v svojim sercu.
S tori z menoj po svoji sveti volji,;
de ne sebi ampak le tebi živim in
umerjem. Ti si moj, ker si hotel moj ,
biti; jez sim tvoj, ker si me hotel j
imeti; o stori tudi, de me nikoli nič
od tebe ne loči. Ko imam zdaj toliko ’
srečo tebe prejeti, če tudi le v duhu, j
spolni mi, kar si ti sam govoril: „Kdor
moje telo je, ostane v meni, in jez
njem.“— „Jez in Oče bova k njemu
eršla in per njem ostala.^ O ostani
per meni, in vzemi me k sebi, de
čno per tebi ostanem. Amen.

O presveta Trojica, Oče, Sin in
etiDuh! Lej me, tukaj na kolenih
ed teboj te zdaj hvalim za božjo
rite v, ktero je moj Odrešenik per
adnji večerji postavil, na križi spolnil
•n per sveti maši oponavljal do Kapca

155

sveta za naše odrešenje. Iz vse mor
te zahvalim, de si mene nevrednima
te presvete daritve deležnima stori
Odpusti meni in vsim ljudem vse
grehe, zamude in zanikernosti za-
volj neskončniga zasluženja Jezu
Kristusa. Ne odtegni mi sadu te
presvete daritve zavolj moje pomanjk¬
ljivosti, ampak bodi tebi v večno čast.
meni pa in drugim v pomoč v vs v
sili, posebno pa v dušnih potrebah
Po našim Gospodu Jezusu Kristusu
kteri s teboj živi in kraljuje v edi¬
nosti svetiga Duha od vekomaj d«
vekomaj. Amen.

(Tukaj se oponovi, kadar je < as.
zgornja molitev: Oče nebeški i. t
na 144. strani.)

Molitve pred spovedjo.

Pripravljanje.

©če nebeški, Bog milosti in vse
tolažbe! ozri se name, svojo revno
stvar, ki zdaj pred teboj žaljujem in
se ksam, de sim te kdej razžalil.
Bodi milostljiv, moj Jezus! moji grešni
duši; pridi ji na pomoč, vsigamogočni
Bog, ki si jo s toliko ljubeznijo stvaril
in odrešil. Moj Gospod in Bog, vsih
grehov, ktere sim storil od tistiga
časa, ko sim začel dobro od hudiga
ločiti, do sidanje ure, se iz serca
ksam, in želim le še tolikanj bolj
/aljevati, ker spoznam, de sim Tebe,
svojiga Stvarnika, svojiga Odrešen
nika, svojiga nar večiga Dobrotnika
razžalil. V  zaupanji v tvojo milost

I

in s pomočjo tvoje svete gnade zdaj
terdno sklenem, svojih grehov čisto
spovedati se, zanje pokoro delati, in
svoje življenje v vsili rečeh pobolj¬
šati. Moj Gospod in Bog perstopi
moji revni duši na pomoč! Sveta De¬
vica Marija, Mati mojiga Gospoda,
prosi Boga zame grešnika! Vsi an¬
geli in svetniki v nebesih pomagajte
mi s svojimi prošnjami per Bogu prav
opraviti to spoved v božjo čast in
zveličanje svoje duše. Amen.

Ksanje nad grehani.

O Jezus, moj ljubeznjivi Zveličar!
jez ubogi grešnik, kteriga pregrehe
število mojih las presežejo, v glo¬
boki ponižnosti in žalosti svojiga serca
padem predte na kolena in te prosim,
operi me s svojo sveto kervjo, ktero
si na križi v odpušenje grehov prelil.
Ako ravno imam veliko in velikih
grehov, vender nad tvojo gnado in
nad tvojim usmiljenjem ne obupam,

158

ker vem, de ne želiš grešniku smerti'
ampak de se spokori in živi. Sej sf
bile tvoje svete noge zato na krit
perbite, ker si poterpežljivo mojiga
spreobernjenja čakal. Tvoje svete roke
so razpete, de bi mene sprejele ir
objele. Nagnjenja je tvoja sveta glava,
de bi mi dal kušljej miru, in de bi
mojo molitev uslišal. Odperto mi je
tvoje sveto serce, ki vse ljudi ljubi
in k ljubezni vabi. Pridite k meni,
kličeš, ki ste revni in z grehi ob'
loženi, in jez vas bom poživil. Zato 1
pridem poln zaupanja k tebi, moj Jezus
In položim breme svojih grehov pred-
te pod tvojim svetim križem in te
ponižno prosim, mojo dušo v morje
svoje svete kervi pomočiti in v glo¬
bočino svoje neskončne milosti vto-
piti. K tvojimu namestniku, spoved¬
niku, grem, se mu svojih grehov na
božjim mestu spovedat in mu nič ne
zamolčat, kar mi nepokoj dela. Spo¬
vednikovo odvezo, če je bom vreden

159

poznan, hočem tako sprejeti, kakor
p bi mi ti sam rekel: „Pojdi v miru!
voji grehi so ti odpušeni. u

(Pred spovedjo je posebno dobro prebrati
in premisliti, kar je zgorej na strani 80
» in dalje o premišljevanji smertniga greha
rečeno.)

Spoznam svojo hudobijo; pred očmi mi
je vedno moj greh!

' Gospod ne štrafuj me v svojim serdu!
Ne tepi me v svoji jezi!

O Gospod! ne hodi v sodbo s svojim
iilapcam; zakaj ni ga živiga vpričo tebe
jtavičniga. Če hočeš hudobije štrafovati,
Gospod! kdo zamore obstati pred teboj ?
Vender per Gospodu je usmiljenje in
obilno rešenje. On ne želi smerti grešniku,
ampak de se spreoberne in živi.

Usmili se me, o Gospod! po velikosti
svoje milosti se me usmili!

Moje hudobije mi češ glavo kipe, ka¬
kor težko breme na meni leže.

Noč in dan zdihujem; s solzami mo¬
čim svoje ležiše.

Iz globočine svoje revšine kličem k tebi.
O Gospod! o Gospod! usliši glas mojiga

— 160  —

vpitja! oberni svoje obličje proč od mojih
grehov, izbriši vse moje pregrehe!

Spominjam se pretečenih dni, in ve¬
čnost stoji pred mojim duham.

Kadar ti prideš sodit, o Gospod! kaj
ti bom odgovoril?

Usmili se me, o Bog! zakaj slab sim.
Ozdravi me, o Gospod! zakaj moje kosti
se tresejo.

Spoznati hočem svojo hudobijo, in ti
mi boš odpustil mojih grehov dolg.

Operi me, o Gospod! od moje hudo¬
bije, in čist bom. Operi me s kervjo svo-
jiga Sina in bel bom, bolj kot sneg.

Svoje roke stegujem k tebi, žaljeva-
nje in zdihovanje moje duše ti ni skrito.

Naj okusim tvoje usmiljenje; ker upam
v tebe. Pokaži mi pot, po kteri naj hodim.

Oče, grešil sim; nisim vreden tvoj sin
imenovan biti.

O Jagnje Božje, ki grehe sveta od-
jemlješ!

Zanesi mi, o Gospod! — Usliši me,
o Gospod!.

Usmili se me, o Gospod!

Molitve po spovedi,

Po zadobljeni odvezi.

Povikšuj moja duša Gospoda, in vse,
kar je v meni, hvali njegovo sveto ime!

Povikšuj moja duša Gospoda, in ne
pozabi čudežev njegove milosti in gnade!

Odpustil ti je vse tvoje hudobije 5 0-
zdravil je tvoje rane.

Odrešil je od smerti tvojo dušo; z do¬
brotami te je obsul, venčal te je s svojo
gnado.

Gospod je milostljiv in usmiljen, po-
terpežljiv in ves dobrotljiv.

Ni ravnal z menoj po mojih grehih, in
mi ni povračeval po mojih hudobijah.

Kakor je nebo visoko nad zemljo, tako
kraljuje njegovo usmiljenje nad tistimi, kteri
se ga boje!

Kakor deleč je izhod od zahoda, je
vzel moje grehe od mene.

Kakor se usmili oče svojih otrok, tako
se Gospod usmili tistih, kteri se ga boje.

Ve, de smo slabe stvari, ve, de smo
prah. Povikšujte Gospoda; zakaj, dober je.

Njegovo usmiljenje je večno.

• Serce.  11

- 162  —

Zahvala po spovedi.

Le tvoja usmiljenost, o Bog! mi
je moje prestope odpustila, in dolg
mojih grehov zbrisala. O Bog! ti
si ljubezen, in usmiljenje je tvoje ve¬
selje*, nočeš smerti grešnika, ampak
de se spreoberne in živi. O neizre¬
čena ljubezen ! užgi mojo dušo, de
tudi jez tebe ljubim, in iz ljubezni
do tebe vse sovražim in studim, kar
je hudiga. Od zdaj zanaprej, o usmi¬
ljeni Oče! te hočem večno ljubiti, in
se tvoje milosti in tvoje perjaznosti
tako terdno deržati, de me nič ne bo
več v greh nagnilo. Perzadeval si
bom vreden sad pokore roditi. Vse
križe tega življenja in težave svo-
jiga stanu hočem v pokoro za svoje
grehe voljno nositi. Do konca svo-
jiga življenja hočem v tvoji službi,
o kralj nebes in zemlje! zvest biti.
Nič, clo nič me ne sme od tvoj e lju¬
bezni ločiti. — Gospod! ti vidiš v
moje serce, veš vse reči, znano ti

163

je, de resnično želim, svoje življenje
poboljšati. Pa kaj zamore slabi člo¬
vek s svojimi sklepi brez tebe? O
pridi moji slabosti na pomoč, pod¬
piraj me v vojskovanji z greham, ob¬
daj me s svojo močjo, de dosežem
nebeško kraljestvo. — O Jezus! kteri
si me po odvezi spovednika s svojo
presveto kervjo od mojih grehov oči¬
stil, daj mi svojiga božjiga Duha, de
v tvojim miru stanoviten ostanem, in
nič več ne grešim. Amen.

Terden sklep stanovitnosti.

Dobrotljivi Gospod, in moj Odre¬
šenik, v zaupanji v tvojo neskončno
milost te prosim, daj mi gnado, de
te nikoli več z nobenim greham ne
razžalim, ampak de Tebe čez vse
ljubim, in ti iz celiga serca in iz vse
moči zvesto služim. V tvojo ne¬
skončno milost in v tvojo na križi
zame prelito kri zaupam in prosim,
de mi vse pomanjkanje, ktero se je

11*

164

zoper mojo voljo per te spovedi per-
godilo, milostljivo odpustiš. Moj Go¬
spod s tisto ljubeznijo, s ktero si
svojiga večniga Očeta za svoje so¬
vražnike, ki so te križali, prosil, per-
zanesi in odpusti mi revnimu greš¬
niku, kakor tudi jez iz ljubezni do
tebe iz serca vsim odpustim, kteri
so mi kaj hudiga storili, in te prosim
zanje, daj jim svojo gnado in večno
življenje. Moj Gospod, in Bog! v
tvojo na križi v nezmernih bolečinah
zame storjeno smert postavim vse
svoje upanje. Tebi, vsigamogočni
Bog, se popolnama z dušo in telesam
darujem, in v tvoje svete roke zro-
čim. Amen.

165

Molitve pred svetim Obhajilam.

Prošnja na Jezusa.

© dobrotljivi, in milostljivi Go¬
spod Jezus Kristus, moja edina lju¬
bezen, in veselje mojiga serca, bodi
milostljiv meni revnimu grešniku, in
po zasluženji svojiga britkiga terplje-
nja in svoje grenke smerti posveti in
očisti moje serce, preženi iz njega
vse nečisto in posvetno nagnjenje,
de zamore Tebe v presvetim zakra¬
mentu vredno prejeti. Prenovi me,
Gospod moj, Sebi v čisti ljubezni,
de ves za Te, ves v Tebi in po Tebi
do smerti živim v čast in hvalo Ve¬
ličastva božjiga. Amen.

Prošnja na Mater Božjo.

O sveta Devica Marija, Mati mo-
jiga Gospoda Jezusa Kristusa, prosi

166

zame svojiga božjiga Sina, de po nje¬
govi milosti vse tisto iz mojiga serca
izgine, kar je v njem tvojim in Nje¬
govim očem nedopadljiviga, in de tako
v svojim sercu perpravim čisto in
Bogu perjetno prebivališe. Prosi za¬
me svojiga božjiga Sina, de po nje¬
govim neskončnim zasluženji bodi moja
duša z darmi svetiga Duha tako obo¬
gatena in olepšana, kakor je želi tvoj
ljubeznjiv Sin, moj prav Bog in Od¬
rešenik. Amen.

O Bog, kteri nam po svoji pre¬
čudni previdnosti svoje svete angele
pošiljaš nas varovat, daj, te ponižno
prosim, de bom po njih hrambi vsiga
hudiga obvarvan, de bom z dušo in
telesam ves tebi vdan, de s čisto
vestjo, pobožnim sercam, živo vero,
terdnim upanjem in gorečo ljubeznijo
perstopim k tvoji božji mizi, in se tako
vsih tistih darov in gnad vdeležim, ktere
si ti Gospod, naš Bog, tistim obljubil,
ki te vredno prejmejo. Amen.

167

Tri božje čednosti.

Djanje vere.

Moj Bog! verujem v tebe praviga,
živiga Boga, ediniga v natori, trojniga v
osebah: Očeta, Sina in sv. Duha. Verujem,
de je Sin božji, druga peršona v sveti Tro¬
jici, za nas človek postal, terpel in umeri;
de je tretji dan od smerti vstal; de po svo¬
jim vnebohojenji sedi na desnici Boga Očeta
in bo prišel sodit žive in mertve. Verujem,
de je Jezus Kristus sv. zakramente po¬
stavil; de nobeden brez vere in kersta, in
potem kdar je v greh padel, brez pokore
zveličan ne bo. Verujem, de je gnada
Božja vsim potrebna. Verujem, de ti, moj
Bog! vse dobro z dobrim, vse hudo z hu¬
dim plačuješ, in de nam naše zasluženje
samo skozi tvoje pomaga. Verujem ne-
umerjočnost človeške duše; verujem zadnjič
tudi vse, kar nam sveta katoliška cerkev
zapove verovati, in de zunaj nje nobeden
zveličan ne bo. Vse to pa zato verujem,
ker si ti to razodel, ki si večna modrost
in resnica, kteri ne moreš ne goljfati ne
goljfan biti. V ti in za to katoliško vero

168

želim živeti in umreti. O Bog! poterdi me
s svojo sveto gnado v tej sveti veri.

Djanje upanja.

Moj Bog! terdno upam po zasluženji,
terpljenji in smerti svojiga Gospoda in zve¬
ličarja, Jezusa Kristusa, zadobiti odpušenje
vsih svojih grehov; upam s tvojo gnado in
pomočjo tvojo voljo dopolniti, greha se va¬
rovati , in tako večno veselje in zveličanje
doseči. In vse to upam zato, ker si ti,
moj Bog! to obljubil, kteri si vsigamogočen,
neskončno dober in zvest v svojih obljubah.
Moj Bog in Gospod! stori še veči to moje
upanje.

Djanje ljubezni.

Ljubim te, moj Bog! iz celiga svojiga
serca čez vse, zato, ker si ti sam na sebi
nar veči, vse ljubezni in časti vredna do¬
brota in lepota. Zavolj te ljubezni do tebe
so mi močno žal vsi grehi mojiga celiga
življenja, ker sim z njimi tebe, sojiga Boga
razžalil; in sklenem od zdaj na dalej tebe,
svojiga Boga nikoli več ne razžaliti, tebi
samimu želim služiti, tebi v vsih rečeh do-
pasti, svojiga bližnjiga hočem zavoljo tebe,
kakor samiga sebe ljubiti! in tako želim v

- 169  -

ti ljubezni živeti in umreti. O Bog! užgi
v meni oginj svoje ljubezni, de bom v svo¬
jim sercu gorečo ljubezen do tvoje dobrote
vedno ohranil. Amen.

Molitve po svetim Obhajilu.

Moj Gospod, Jezus Kristus, s
ponižnim sercam te molim in hvalim
za tvojo toliko dobroto. In ker si
zgolj ljubezen, vreden vse ljubezni,
te ljubim čez vse, in mi je žal, de
nisim imel, in de nimam do tebe to¬
liko ljubezni, kolikoršne si ti vreden 5
namesti svoje pomanjkljive ljubezni,
ti darujem vse molitve, hvale in če-
šenja, ktere so ti skazovali in ti še
skazujejo : tvoja sveta Mati, vsi tvoji
svetniki v nebesih in tvoja sveta cer¬
kev na zemlji. Iz serca in čez vse
mi je žal, moj Gospod, de sim te
kdaj razžalil, in serce me toliko bolj
boli, de ne morem žaljevati po meri
tvoje dobrote in visokosti, tedaj le po

170

zasluženji tvojiga britkiga terpljenja
te prosim za odpušenje, in ti zročim
sam sebe in vse svoje dela in terp-
Ijenje celiga življenja v pokoro in od¬
pušenje grehov. In kakor vse svoje
terpljenje s tvojim združim, in v tvojo
neskončno dobroto in milost terdno
zaupam ; tako te prosim dodeli mi od¬
pušenje vsili mojih grehov, pravo
poboljšanje in stanovitnost v dobrim,
de do konca svojiga življenja tebi
zvesto služim. Amen.

Dobrotljivi in milostljivi Gospod,
Jezus Kristus! po svoji neskončni
dobroti si peršel v to pusto in revno
hišo, olepšaj in obogati jo tedaj s
svojimi darmi, de bo tvoje vredno
prebivališe v njej, prebivaj v njej, de
v tebi samo prebiva moje serce! Ni
mi dosti, Gospod moj, de si mi dal
svoje sveto telo, daj mi tudi zaklad
svojih darov in gnad, ktere seboj
nosiš; kaj mi pomaga, de sim za-
vžil kruh življenja, če pa ostanem

171

prazen tvojih gnad, in de sim pil iz
studenca večniga življenja, če se mi
pa žeje posvetnih reči, ktere moje
serce motijo in pačijo, ne ugasi V Ti
si prava luč mojih oči, svetloba mo-
jiga duha, veselje mojiga serca in
življenje moje duše, moja vsa in edina
dobrota. Daj mi Gospod tako serce,
de je po ljubezni vse v tebe spre-
minjeno, tako glavo, de te zmirej
pomni in v vsaki reči premišljuje, tak
um, de te prav pozna, taciga daha,
de je popolnama s teboj združen. Do¬
deli mi tako življenje, de je vse tvoje,
in po tem srečno smert, ktera je za¬
četek večniga življenja. Za vse to
te prosim v zaupanji v ta presveti
Zakrament, kteri si sam ti večni Bog!
Amen.

Zahvalim te, moj večni Bog, vsi-
gamogočni Oče, za vse tvoje dobrote
in posebno zato, de si me vdeležil
presvetiga Telesa svojiga edinoroje-
niga Sinu. Ponižno te prosim, do-

172

brofljivi Oče, de mi to sveto Obha¬
jilo ne bo v perložnost greha in po¬
gubljenja, ampak v zadobljenje odpu-
šenja in zveličanja; bodi mi v orožje
vere, v škit ali brambo prave volje,
v smert vsih mojih grehov, v zatiro
vsiga mojiga hudiga nagnjenja, in v
pomnožbo ali narašo ljubezni, poter-
pežljivosti, ponižnosti, in vsake druge
čednosti ali kreposti: bodi mi v pravi
mir mojiga serca, v stanovitno zmago
vsih mojih vidnih in nevidnih sovraž¬
nikov, in v večno zvezo s teboj moj
pravi Bog in Gospod! Daj mi priti
v nebeško gostitev, kjer si ti sam
prava luč, živa hrana, edina ljubezen
in večno veselje. Amen.

Češenje Jezusa v presvetim reš-
njim telesu.

(Iz  pisem razsvetljenima Ludovika iz Gra¬
nade).

Jezus Kristus! ljubiti te hočem, ti moj
Bog in moje vse! — ljubiti te hočem, ti

- 173  -

moja moč! ljubiti te hočem, ti krepost moje
duše! vselej in vsakrat te hočem ljubiti, ti
neizrečeno veselje mojiga serca! ne sebi,
ampak tebi hočem živeti ves čas svojiga
življenja, ktero si mi, ker je bilo po moji
veliki revšini zgubljeno, po svoji milosti
spet ponovil. Moj ponavljevavec si ti, ker
si ponovil in ponavljaš človeško natoro, kte-
ra je po grehu oslabela in se popačila. Ti
si moj Rešnik, ker si me po verveh, s
kterimi si sam sebe vezati pustil, rešil iz
groze greha, smerti, pekla in hudiča, nar
grozovitnišiga trinoga. Ti si moj Odreše¬
nik, ker si me za ceno svoje presvete ker-
vi, ki vse zaklade preseže, odrešil iz suž-
nosti, v ktero sim bil po grehu zašel. Ti
si moj Kralj, ker me poznaš po svojim
Duhu; zame si se vojskoval, in me mojim
sovražnikam iz rok potegnil. Ti si moj
Mašnik, ker si prosil in še prosiš pred
obličjem svojiga večniga Očeta nepreneha-
rna zame. Ti si moja Daritev, ker si sam
sebe daroval zame na altarji križa, de si,
poln ljubezni, s svojo kervjo moje grehe
opral. Ti si moj Srednjih, ker si Bog in
človek; ko pravi človek si perjatel ljudem,
ko edinorojeni Sin božji zamoreš vse per
Bogu, in torej tudi le sam ti zamoreš ko
srednjik med Boga in ljudi stopiti. Ti si

- 174  -

moja Glava, in Glava cele cerkve; ker ko
prava glava deliš njej in vsim njenim udam
življenje, moč in duhovne želje. Ti si moja
Slava in moja čast, ker si se zame včlo-,
večil, in me sebi brata storil; ker si me v
tovarštvo svoje natore povzdignil.

Hvaljen in moljen bodi brez vsiga ne¬
hanja — Jezus v presvetim Zakramentu
altarja! Amen.

+

-5

175

;?

Razlaga, začetek in vrednost svetiga
križeviga pota.

Sveti križev pot je spomin tistiga te-
žavniga pota, po kterim je naš Zveličar
hodil, ko je od Pilatoviga dvora, kjer je
bil krivično k smerti obsojen, težek križ
na goro Kalvarijo nesel. Ker je naš Go¬
spod na tem potu s težkim križem obložen
neznano veliko terpljenja, bolečin in žalosti
preterpel, se ravno zato ta pot imenuje:
„Pot svetiga križa , 44  ali „križev
pot , 44  „pot Kalvarije , 44  „pot bole¬
čin in žalosti . 44

Ker je naš odrešenik na tem potu
dvanajstkrat zaderžan, po smerti pa dva¬
krat prenesen bil, s križa namreč v naro¬
čje svoje prežalostne matere, potem pa v
grob, zato se tudi deli sveti križev pot v
stirnajst postaj ali štacjonov.

Bere se, de je Marija devica, potem
ko je bil Jezus v nebesa odšel, ves čas

- 176  -

svojiga življenja tiste kraje obiskovala, na
kterih je njen sin terpel in čudeže delal.
Te misli je tudi bil papež Leon X. Po¬
božna sestra Marija Agreda tudi perpove- _
duje, de Marija, naša preljuba mati, nikoli!
ni prenehala obiskovati tistih svetih krajev,
in de je ondi z žalostnim sercam premišlje¬
vala, kako grozovitne martre je mogel ter-
peti njen sin. Po tem takim se sme reči
in terditi, de je Marija devica nar perva
sveti križev pot obiskovala, in to pobožno
opravilo začela.

Obiskovanje svetiga križeviga pota je
premišljevanje britkiga terpljenja našiga Go¬
spoda Jezusa Kristusa per sleherni postaji.
Kako perjetno je to premišljevanje v Božjih
očeh, se ne more prav dopovedati in ne
popisati. Sveti Bonaventura pravi: „No-
bena pobožnost ne obudi toliko svetih že¬
lja, kakor premišljevanje terpljenja, 'križa
in smerti našiga Gospoda Jezusa Kristusa.
O prečudno terpljenje! čigar premišljevanje
dušo tako visoko povzdigne, de ne le sa¬
mo angeljem enaka, temuč vsa božja po¬
stane. u  Sv. Frančišk Salezi pravi, de se
po premišljevanji Kristusoviga terpljenja nar
popred ljubezen Božja v naših sercih užge;
zato ga imenuje nar bližnjo pot k vsim
čednostim in k nedolžnimi! življenju. Sv.

177

Albert, imenovan veliki, uči, de je premiš¬
ljevanje Kristusoviga terpljenja bolj zasluž-
Ijivo, kakor če bi se kdo celo leto ob su¬
him kruhu postil, ali golonog v svete de¬
žele na božjo pot hodil.

Molitev pred svetim križevim potam.

Molimo.

Začni, prosimo Gospod, s svojim
duham naše djanje, in spremljaj ga
s svojo sveto pomočjo, de se vse
naše molitve in dela vselej v tebi
začno, in v tebe začete tudi v tebi
dokončajo. Po Kristusu Gospodu našim.
Amen.

Darovanje svetiga križeviga pota.

O moj dobrotljivi Jezus! ljubim
te čez vse, ker si večna dobrota in
brezkončna milost. Zal mi je iz ce-
liga serca, de sim te kdaj, o nar veči
dobrota! razžalil. Darujem ti ta sveti
križev pot k tvoji časti, v spomin

Serce.  12

178

tistiga težavniga pota, po kterem si
zavoljo mene uboziga grešnika hodil.
Jez se želim vdeležiti vsih odpustkov,
ki so za sveti križev pot podeljeni,
torej tudi želim vse tako opraviti, kar
in kakor je k zadobljenju odpustkov
storiti potreba. Prosim te, o Jezus!
dodeli mi gnado in moč, de s tem
svetim križevim potam v tem življenji
tvojo milost, v prihodnjim pa večno
veselje zaslužiti zamorem. Amen.

Ako še nisi odpustkov Bogu za tiste
daroval, za ktere mu jih darovati želiš, de
bi jim bili v prid, mu jih zdej daruj.

Per hekterih štacjonih se zadobe po-
polnama odpustki; ker pa nobeden ne mora
sam zase več, kakor le en sam popolnama
odpustek zadobiti, naj druge za duše v vi¬
cah Bogu daruje, kakor postavim: za dušo
svojiga očeta, matere, brata, sestre, per-
jatla, ali kteriga druziga i. t. d.

179

Jezus je k sinerti obsojen.

Molimo te, o Kriste, in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli prečudno ponižnost svo¬
jima nedolžnima Jezusa, s ktero je
on poslušal in sprejel krivično sodbo
brez vsiga izgovarjanja. Tvoji grehi
so tiste lažnjive in krivične priče, ki
so sodbo podpisale. Hudoba tvojiga
jezika, s kterim si se večkrat pre¬
grešil zoper Boga in svojiga bliž-
njiga, je sodnika oslepila, de je ne¬
dolžnima Jezusa k smerti obsodil.
Oberni se tedej k njemu, jokaj in
zdilini bolj s sercam kakor z ustmi:

O moj ljubeznivi Jezus! kako ne¬
izmerna je tvoja ljubezen proti meni
ubogimu grešniku. Boš le tedej za
nevredno stvar ječo, ketne in tepenje
terpel ? in se dal obsoditi k taki gro¬
zo vitni smerti. Oh! to je zadosti, de
rani moje serce, in de objokujem vse

4  12 *

180

pregrehe, ktere sim storil s svojim
jezikam. Obžalujem jih tedej in kli¬
čem k tebi: O moj Jezus! usmiljenje,
prosim te, usmiljenje in milost, o
Jezus!

Oče naš. Češena Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

Jezus vzame križ na svoje rame.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, s kakošnim veseljem in
radovoljnim sercam dobrotljivi Jezus
sveti križ objame, in kako poterpež-
ljivo tepenje in suvanje malopridnima
ljudstva prenaša! Ti pa poln nevolje
in nepoterpežljivosti bežiš pred kri¬
žem, kar je mogoče! Kaj ne veš,
de se ne more brez križa nebeško
veselje zadobiti? Oh objokuj svojo

181

slepoto, oberni se k svojimu Gospodu,
zdihni in reci k njemu:

Ne tebi, o Jezus! ampak meni
gre križ. O težki križ! ki so ti ga
moji grehi naložili. O ljubeznivi Jezus!
dodeli mi svojo gnado in moč, de
vse križe rad sprejmem, ktere sim s
svojimi grehi zaslužil. Stori, de bom
svoj križ voljno objel, in se tako od
sveta ločil! daj mi tako ljubezen do
križa, de si bom vselej s tvojo slu¬
žabnico sv. Terezijo vošil in želel:
Terpeti ali umreti, umreti ali terpeti.

Oce naš. (Mešena Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

Jezus pade pervič pod križem.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Poglej in premisli, kako tvoj
Jezus, zavoljo tolikanj prelite kervi

182

ves oslabljen, pervič na zemljo pade.
Oh! kako je s pestmi bit, z nogami
teptan in suvan. Vender se ne sliši
ne žalovanja, ne nevolje iz njegovih
ust. Ti pa tožiš, če le majhen križ
občutiš, ali kako zoperno besedo sli¬
šiš. Oh ! sovraži svojo nepoterpežlji-
vost, svoj napuh in svojo nečimer-
nost; zdihni k Jezusu:

O ljubeznivi Jezus! poglej, jest
nar veči grešnik klečim pred tvojimi
nogami. Oh, kolikrat, in v kako ve¬
like grehe sim padel! kolikrat sim
se pogreznil v globočino hudobije!
O Jezus! podaj mi svoje roke! Po¬
moči, o Jezus! pomoči per tebi išem,
de ves čas svojiga življenja nikdar
nikoli v smertni greh ne padem, in
de tako v svoji zadnji uri zveličanja
upati zamorem.

Oče naš. češena Marija. Čast bodi.
Usmili se nas , o Gospod! usmili se nas.

183

OV« $TfAW)0®*

Jezus sreča svojo žalostno mater.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Oh, kako veliko žalost in bole¬
čino je občutilo serce Jezusovo! Oh,
s kakošno grenkostjo in žalostjo je
bilo napolnjeno Marijno serce, ko sta
se srečala! Poslušaj, o nehvaležna
duša! „Kaj ti je storil moj sin? u
kliče k tebi Marija. — „Kaj hudiga
ti je storila moja mati? u  te vpraša
Jezus. Oh zapusti že vsaj svoje gre¬
he, zavoljo kterih midva tako žalost
in bolečino terpiva, O grešnik! kaj
praviš k temu? Reci tedej in zdihni
iz svojiga serca:

O Božji Sin Marije! o presveta
mati mojiga ljubezniviga Jezusa! ves
potert in ponižan klečim per vajnih
nogah. Jest sim tisti izdajavec, s
svojimi grehi sim brusil meč, kteri
je vajne serca ranil. Oh meni je iz

184

serca žal; prosim vaji, odpustita mi.
Milost, o Jezus! milost, o Marija!
Po svoji veliki milosti mi dodelita
gnado, de nikdar več ne bom grešil,
temuč de bom vaj no grenko terplje-
nje in žalost noč in dan premišljeval
in objokoval.

Oče naš. Češena Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

v.

Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ nesti.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Spomni se, de si ti tisti Simon,
ki si ves vdan nečimernosti sveta in
sladnostim svojih počutkov, ki svoje
križe, ne iz serca, temuč le, ker
se jih ubraniti ne moreš, z veliko
nevoljo nosiš. Oh zbudi enkrat svoje
serce, in usmili se svojiga tako ob-
loženiga Zveličarja. Sprejmi rado-

185

voljno vse križe in nadloge, ktere
ti bo poslal tvoj ljubeznivi Oče. Ter-
dno skleni, ne le vse zopernosti s
poterpežljivostjo prenašati, temuč tudi
svojimu Bogu zanje hvaležniga se
skazovati; prosi ga tako le:

O ljubeznivi Jezus! zahvalim te
za toliko perložnosti, ki mi jih daš,
de bi zate terpeti, in zase kaj za¬
služiti zamogel. Oh, moj Bog! daj
mi gnado, vse kar se mi bo v tem
življenji težkiga pergodilo, s poter-
pežljivim sercam prenesti, in s tem
večniga veselja se vdeležiti. Stori,
o Jezus! de bom tukej s teboj jokal
in terpel, potlej pa s teboj v nebesih
gospodoval.

Oče naš. Češena Marija. Čast bodi.
Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

186

Veronika poda Jezusu potni pert.

Molimo te, o Kriste ! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Poglej in premisli v tem pertu
sveto obličje svojiga Zveličarja! Ljubi
Jezusa, in s to ljubeznijo vtisni nje¬
gov obraz v svoje serce. O kako
srečen boš, ako boš z Jezusovim
obrazam v svojim sercu živel, in z
njim v večnost pojdeš! De tedej to
gnado zadobiš, prosi svojiga Boga,
in reci:

O moj žalostni Jezus! prosim te,
vtisni v moje serce sveto podobo
svojiga obličja, de bom brez nehanja
na te mislil, noč in dan tvoje gren¬
ko terpljenje pred očmi imel, in svo¬
je grehe objokoval. O Jezus! s kru-
ham tvojiga terpljenja hočem svojo
dušo nasitovati, in moje oči bodo

187

vedno solze točile nad mojimi pre¬
grehami.

1  Oče naš. Češena Marija. Čast bodi.
Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

Jezus pade drugič pod križem.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, kako Jezus, tvoj Bog 1
in Gospod, zopet na zemlji leži, ves
oslabljen od velike bolečine, in za¬
ničevan od sovražnikov. Premisli, de
tvoja prevzetnost je Jezusa poterla,
in ga na zemljo vergla, ker je pre¬
nesti ne more. Oh, zapusti svojo
ošabnost, ne bodi več tako napuh-
njen! Spokori se, in skleni ponižniši
hiti. Reci s skesanim sercam:

O prečastitljivi Jezus! ako ravno
vidim, de na zemlji pod težkim kri¬
jem ležiš; vender te molim in častim,

188

kakor svojiga mogočniga, večniga
Boga. Prosim te, poteri moj napuh,
vzemi iz mojiga serca vso ošabnost,,
de bom svojo nečimernost spoznal,
vse zasramovanje s tako tebi dopad¬
ljivo ponižnostjo sprejemal, de bom
s tem gnado zadobil, tudi s teboj v
nebeškim kraljestvu povikšan biti.

v v

Oče naš. Cešena Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

Jezus tolaži Jeruzalemske žene.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, in preudari v svojim
sercu, kako ti je treba jokati in ža¬
lovati, pervič zavoljo Jezusa, ki za¬
voljo tebe toliko terpi, drugič sam
nad seboj, ker si še vedno nehva¬
ležen, in ga žaliti ne nehaš. Kako
moreš v premišljevanji njegoviga gro-

189

zovitniga terpljenja terdovraten biti?
Poglej, kako milostljiviga in Ijubez-
niviga se Jezus proti revnim ženam
kaže! obudi k njemu svoje zaupanje,
in zdihni iz serca:

O moj ljubeznivi Jezus! Oh! ka¬
ko je to, de se moje serce ne raz¬
topi od solz velike žalosti? Solza, o
Jezus! prosim solza prave pokore,
in serčniga usmiljenja mi daj, de se
z objokanimi očmi in s skesanim ser-
cam tiste gnade vdeležim, ktero si
revnim ženam skazal. Oh, Jezus!
ne oberni od mene svojih milostljivih
°či, poglej me uboziga grešnika, de
bom tudi jest poln tolažbe na zadnjo
uro tebe viditi mogel.

Oče naš. Češena Marija. Čast bodi.
Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

190

Jezus pade tretjič pod križem.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. *
Ker si s svojim križem svet odrešil.

Oh s kako veliko bolečino je Je'
^us že tretjič pod križem padel! PrH
misli, kako Jezusa, ki je krotka
nedolžna ovčica, judje in neverni!
steklim volkovam enaki, tepejo, r
jejo, semtertje vlačijo po terdimkami
O nesrečni greh, ki samirou Sir
Božjimu tako grozovitno *
perpravljaš! O grešnik ! ni more
biti tvoj Bog ves v bolečinah, vj
den tvojih solz? Oh! reci tedej
objokan:

O vsigamogočni Bog! ki n.
in zemljo z enim perstam deržiš, f
te je tako neusmiljeno vergel? O
nobeden drugi, kakor moja pregfr*
v ktero sim tolikrat zopet padel. J .l
hudoba ni jenjala od grehov, in'7.

191

seje množilo tvoje terpljenje. Todepo¬
glej, o Jezus! per tvojih nogah zdej
klečim s skesanim sercam, in terdno
sklenem svoji hudobii konc storiti.
S objokanimi očmi ti tavžent in tav-
žentkrat obljubim nikdar več ne gre¬
šiti. O moj Bog! nikdar več, nikdar
r eč.

Oce naš. Češena Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

I •

s. mm$m-

. slečejo in mu žolča piti dajo.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, o duša! kako je Jezus
svojim životu ves ranjen in ste-
•>, in tudi z grenkim žolčem na-
jaa! Poglej, kako on tvojo nesra-
,Jjivost, nespodobnost in nečimer-
*  v obleki s svojo nagostjo osra-
.je, z žolčem pa tvojo požrešnost.

192

Ali moreš svojiga Jezusa brez usmi¬
ljenja pogledati? Oh! verzi se k no¬
gam svojiga slečeniga Jezusa in mu
reci: *■

O žalostni Jezus! kako velik raz¬
loček je med tabo in mano! ti si ves
ranjen, poln grenkosti, in ves s
kervjo oblit, jez pa ves nečimern,
poln sladnosti in veselja, ali saj tak
želim biti. Oh, jest nisim na pravim
potu! O Jezus! pelji me ti na pravi
pot. Stori, de mi bodo vse sladnosti
tega sveta grenke in zoperne, de
bom namesti njih želel tvoje terplje-
nje občutiti, de bom tako vreder
teboj večno veselje vživati.

v V  v • • l

Oče naš. Cešena 3larija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se na

I

;

193

m.  iTM&Don.

Jezusa na križ perbijajo.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli neizrečeno bolečino, kte-
ro je dobrotljivi Jezus občutil, ko so
judje njegovo meso, kite in žile z
žeblji prevertali. Oh! kako je to, de
se tvoje serce žalosti ne razpoči, ker
vidiš, de tvoji grehi tako neusmiljeno
tvojiga zveličarja martrajo? Vsaj zdaj
toči solze, obžaluj svoje grehe in reci:

O dobrotljivi, zavoljo mene kri¬
žani Jezus! vli v moje serce strah
in ljubezen do tebe. In ker so moji
grehi tisti žeblji, kteri so te na križ
perbili, stori s svojo gnado, de bodo
vse moje hude želje in moji občutki
na tvoj križ nabiti in t^-kej umorjeni,
de *bom, v življenji in v smerti s te¬
boj križan, tudi s teboj v nebesih
večno kraljevati zamogel.

Oče naš. Češena Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

* Serce.  13

194

m OT&<N)Q)KI.

Jezus umerje na križi.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Odpri tu svoje oči, in premišljuj
svojiga z žeblji na križ perbitiga
Jezusa. Poglej vse bledo obličje Božje.
Poslušaj, kako prosi odpušenja tistim,
ki ga križajo in žalijo. Razbojniku
obljubi nebeško kraljestvo, svojo mater
izroči Janezu, perporoči svojo dušo
nebeškimuOčetu, poslednjič tudi umerje
z nagnjeno glavo. Tako je tedej moj
Jezus umeri ? Res, umeri na križi! in
zavoljo mene. O moja duša! kaj boš
zdej počela ? Oh! ne hodi preč, ka¬
kor le s ponižnim in s skesanim ser-
cam. Objemi križ in zdihni k Jezusu:

O moj ljubeznjivi zveličar! jest
vem, in spoznam, de so moji grehi
tisti rabeljni, kteri so te tako ne¬
usmiljeno umorili. Nobene gnade ni-
sim vreden, ker sim te križal. Pa

195

kako veliko veselje in upanje občuti
moja duša, ko te slišim tudi za
tiste prositi, kteri so tebe križali. Kaj
hočem tedej za te storiti, ker si ti
toliko zame storil? Poglej, o Jezus!
perpravljen sim in voljan, vsim od¬
pustiti , kteri so me kdej razžalili.
Res, moj Bog! zavoljo tvoje ljubezni
odpustim vsim, iz serca jih objamen,
in jim želim vse dobrote skazati; in
tako tudi upam ob svoji smertni uri
vesele besede zaslišati: „Se dans boš
z menoj v raji“.

Oče naš. Češena Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

V

mm*

Jezus je s križa vzet in djan v naročje
Marije.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, kako oster je bil meč,
ki je serce žalostne matere prebodel,
ko je ona svojiga mertviga Sina

* 13  *

196

v svoje naročje vzela. Vidila je njega
vsiga ranjeniga in kervaviga. O ka-
košno žalost in bolečino je tistikrat
v svojini sercu občutila! Kteri meč
pa je bil tako oster, ki je prebodel
njeno serce? Oh! greh je bil, kije
Jezusu življenje vzel, inMarijno serce
tako močno ranil. Objokuj tedaj ta
grozovitih greh. Skleni svoje solze
s solzami svoje žalostne matere, in
zdihni k nji tako:

O kraljica vsih marternikov! kdaj
bom vreden, de bi prav zapopadel
tvojo žalost in martro? Kdaj bom za-
dobil gnado, tvojo žalost v svojim
sercu nositi, in s teboj terpeti! O ve¬
lika gospa! sprosi mi to gnado, de
noč in dan žalujem nad svojimi grehi,
ki so ti tako žalost storili; de bom,
ves skesan in spokorjen, v zaupanji
in ljubezni za-te umeri, in po smerti
s teboj večno živil.

Oče naš. (Jesena Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

197  -

xov.

Jezusa v grob polože.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli tukej žalovanje, zdiho-
vanje in jokanje Magdalene, Janeza
in druzih pobožnih duš, ko jim je bil
Jezus odvzet in v grob položen. Zlasti
pa naj ti gre k sercu težava in grenka
žalost Marije, njegove matere, ko
zgubi iz naročja svojiga ljubeznjiviga
Sina. V  premišljevanji lete njene ža¬
losti in njeniga terpljenja se res sra¬
muj, de si per obiskovanji tega kri-
ževiga pota tako malo usmiljenja ob¬
čutil. Oh! zbudi svoje serce vsaj
zdej per zadnjim štocjonu. Kušni s
častjo kamen sv. groba $ položi v duhu
vanj svoje serce, in reci k svojimu
mertvimu Jezusu:

O usmiljeni Jezus! ki si tako
kervavo pot iz ljubezni do mene storil,
v tem grobu ležečiga te častim in

198

molim. Oh! jest želim in vošim tebe
v svojim sercu zapertiga imeti, de bi
s teboj sklenjen, po tem svetim kri¬
ževim potu k novimu življenju vstal,
in se v tvoji gnadi s tega sveta lo¬
čiti zamogel. Po zasluženji tvojiga
terpljenja, ktero sim premišljeval, mi
dodeli, de bo na zadnjo uro tvoje
sveto rešnje telo moja popotnica; de
bojo moje zadnje besede: Jezus, Ma¬
rija, sv. Jožef! in de svoje zadnje
zdihovanje s tistim zdihovanjem skle¬
nem, s kterim si ti na svetim križi
svojo sveto dušo izdihnil. Daj mi z
živo vero, s terdnim zaupanjem in z
gorečo ljubeznijo s teboj in zavoljo
tebe umreti, in potlej s teboj na večne
čase živeti. Amen.

Oče naš. Češena Marija. Čast bodi.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

199

Molitev.

Nebeški Oče, večni Bog;! po tisti
ljubezni, s ktero si svojiga Sina Je¬
zusa Kristusa zavoljo mene na svet
poslal, in s ktero je on s svojim
britkim terpljenjem ins grenko smertjo
mene odrešil, ti darujem ta sv. križev
pot, ki sim ga s tvoje gnado obiskal.
Vzemi to pobožno opravilo k povik-
šanju svoje časti, v zahvalo za vse
meni, in drugim podeljene gnade, za
odpušenje grehov celiga sveta, za
pomoč revnim dušam v vicah, zlasti
pa, za ktere sim v začetku prosil.
O milostljivi nebeški Oče! poglej na
obličje Kristusa svojiga Sina, usliši
glas njegove svete kervi, in bodi
milostljiv meni ubogimu grešniku!
Amen.

Nekteri na zadnje tudi molijo 6 Oče
našev in 6 Češena Marij. Ako ravno je
ta navada dobra in pobožna, vender ni ravno
potrebna, temuč samo premišljevanje terp-
Ijenja našiga zveličarja je k zadobljenju

- 200  -

odpustkov potrebno, in le to je cilj in konc
sv. križeviga pota.

Hvaljen bodi naš križani zveličar,
Jezus Kristus, in njegova žalostna
mati Marija !

- °H° -

Češenje Jezusa po skrivnostih
križeviga pota.

I. O Jezus, moj sodnik! zame k smerti
obsojen, de bi meni milostjivo sodbo per-
pravil, — daj mi iz ljubezni do tebe krive
sodbe mirno terpeti, nikogar ne soditi, en¬
krat pa milostjivo sojenimu biti.

II. O Jezus, moj zgled! ki radovoljno
križ objameš, in ga za me neseš, — po¬
magaj mi iz ljubezni do tebe svoj križ volj¬
no nositi, proti bližnjimu zanesljivimu, proti
sebi ojstrimu biti, in po smerti plačilo res¬
ničnih spokornikov zadobiti.

III. O Jezus, moja podpora in moč!
ki slabiš in pod križem omaguješ, meni
terdnost v skušnjavah zadobiti, — derži
me, de ne padem; daj mi usmiljenje do
slabih bratov, de jih vzdigujem; povzdiguj

201

moje misli k nebeškim željam, in povzdigni
enkrat mojo dušo k nebeškimu veselju.

IV. O Jezus in Marija, moja zvesta
spremljevavca! zavolj žalosti, ktero sta ob¬
čutila, ko sta se srečala, me spremljajta
po vsih mojih potih, de steze v obljubljeno
deželo ne zgrešim.

V. O preubogi Jezus! ki pomoč Si¬
mona hvaležno sprejmeš, daj mi v uboštvu
ne godernjati, v bogatstvu se ne prevzeti,
ubogih ne zaničevati, in nebeškiga boga¬
stva iz misli ne zgubiti.

VI. Jezus, ženin čistih duš! ki ti je
dar čiste Veronike dopadljiv, — podpiraj
me, de vse nečiste misli in želje v sebi
zatarem, in tako me vredniga stori, tvoje
lepo obličje v sveti družbi čistili angelov
večno gledati.

VII. O poterpešljivi Jezus! ki ne za¬
pustiš križa, desiravno pod njegovo težo
omaguješ, — daj mi, de ne obupam pod
grozno težo svojih grehov, v ktere tolikrat
padem, ampak de zaupljivo in poterpežljivo
per tebi dušniga zdravila išem, dokler vsim
nevarnostim ne odidem.

VIII. O milostljivi Jezus! ki sam poln
hritkost žalostne žene tolažiš, — potolaži
tudi mojo dušo, ki si sama svetvati ne ve,

202

in perpelji me v srečni kraj, v kterim ni
več solz.

IX. O Jezus, stanovitni vojšak! ki še
križ zame objameš, ko ga že nesti več ne 1
moreš, — daj se mi tako dolgo stanovitno
vojskovati, dokler vsili sovražnikov svojiga
zveličanja ne premagam.

X. O Jezus, zaničevani kralj! ki se
pustiš sleči in s želčem pojiti, — daj mi
mirno poslušati, ako me bližnji s želčem
zaničevanja poji, in krotko prenesti, ako
oblačilo dobriga imena z mene sterga, de
plačilo krotkih zadobim.

XI. O Jezus, z brhkostjo napolnjen!
ko ti vse ude grozovitno razpenjajo, ter
roke in noge neusmiljeno na križ perbijajo,

— daj mi iz ljubezni do tebe vse težave
umerjočiga života voljno prenesti, de mi ga
sodnji dan poveličaš.

XII. O Jezus ti krotko jagnje božje!
ki se radovoljno v našo spravo umoriti daš,

— daj mi, de sebi in svetu odmerjem, in
le tebi živim — zdaj in vekomaj.

XIII. O Jezus, moje življenje! ki v na¬
ročji Marije rnertev ležiš, de bi jez veko¬
maj živel, — daj mi, de bom z Marijo
vedno per tebi, ne le v veselji, ampak tudi
vterpljenji; ker to je gotovo znamnje zve-
stiga učenca.

203

XIV. O Jezus, moja hrana, duhovna
jed! ki iz ljubezni do mene v grobu ležiš,
v cerkvi pod podobo kruha in vina prebi¬
vaš, in po prebivanji v mojim sercu hre¬
peniš, — daj mi, de bo moja duša nebe¬
ške hrane, tvojiga rešnjiga telesa in tvoje
presvete kervi vedno lačna; daj mi, de bo
to moja nar ljubši hrana, moje veselje, moja
popotnica, de obilni sad obrodim za večno
življenje. Amen.

Te štirnajstere molitvice se tudi lahko per
s. maši opravijo, ali pa v križev pot na¬
menijo, in ob perložnim času tako zdalj-
šajo, de se pred vsako perstavi: Moli¬
mo te, o Kriste, in te hvalimo.
— Ker si s svojim križem svet
odrešil.  Po tem se pa reče: Usmili
se nas, o Gospod, usmili  se nas!
Zadnjič se po vsaki moli en Oče naš
in C e š e n a 31 a r i j a.

-oO<-

Oh ! pridite stvari!

Kaj , glejte se godi!

On, kter’ nas vse šivi ,
Strašno za nas terpi!

204

I- Štacjon.

Razgajžlan, zapljevan,

In kronan, zasramVan;
Pred sodbo je peljan,
Nedolžno v smert izdan.

II. Štacjon.

Glej, križ mu nalože
Na ranjene rame,

Oli Jagnje božje gre,

In nese vsili dolge.

III. Štacjon.

Opešal je v močeh,

Podre ga križ, naš greh,
Vtopljen v sveta dolgeh
Leži potert na tleh.

IV. Štacjon.

Oh, žalosten spomin!

Ker sreča mater sin;

Nji gre meč bolečin
Do serca globočin.

V. Štacjon.

Omagal Jezus je
Od teže križeve;

O Simon prosim te,

Ne brani križa se.

205

VI. Štacjon.

S pertam Veronika
Obriše Jezusa;

Spomin za to ji da
Terpljenja britkiga.

VII. Štacjon.

Slabosti ves prevzet
Pod križem pade spet;

O, jenjaj, grešni svet!
Ponavljat’ greh preklet!

Vlil. Štacjon.

Usmiljene žene!

Ne jokajte za-me;

Točite za-se le
Spokornih sere solze.

IX. Štacjon.

Oh, Jezus omedli,

Pod križem spet leži;

Naj vender se zbudi,
Kdor še v pregrehah spi

X. Štacjon.

Ko pride na goro,

Ga slečejo gerdo,

Pijačo mu dajo
Ostudno in grenko.

206

XI. Štacjon.

Na križ ga polože,
Razpno roke, noge,

Žebli mu zdej nove
Še rane narede.

XII. Štacjon.

Na križi tam visi,

Oh, sveta teče kri!

Za grehe vsih ljudi
Zveličar smert stori.

XIII. Štacjon.

Maria, k teh’ hitim,
Tvoj’ga sinu častim.

Z vama, dokler živim,
Rad jokam in terpim.

XIV. Štacjon.

Za naš greh mertviga
Molimo Jezusa,

In položimo ga
V grob svojiga serca.

O Jezus! hvala zdej
Ti bod’ ino vselej;

Po svoji smert’ nam daj,
Te ljubit’ vekomaj.

207

IHTI lllfflll lili

jjubi kristjan! tukaj imaš zaporedama lepo
in potrebno branje tudi posebej za vsak
zapovedan praznik celiga leta; to te bo,
če pridno bereš in premišljuješ, bolj in
bolj razsvetilo, v dobrim vterdilo in od
vsili nevarnost zapeljiviga sveta odver-
nilo. Ob zapovedanih praznikih imaš čas
brati, in kadar ti bo ob kterim prazniku
tukaj premalo branja, beri takrat in sicer
velikrat od spoznanja in zboljšanja člo-
veškiga serca, kakor ti je precej v za¬
četku teh bukev pred oči postavljeno; in
z božjo pomočjo boš svoje serce res v
svojo pravo in večno srečo zboljšal.

'arja; zato so v starih časih božične nra-

m

Sveti advent.

teden.

pomeni prihod Zveli-

208

znike advent imenovali. Preden je Jezus
očitno začel učiti, je Janez kerstnik ljudi
opominjal, da naj se s pokoro in pobolj-
šanjem življenja, Jezusa in njegove nauke ,
vredno sprejeti, perpravijo. Od Janeza kerst-
nika je pa že nekdaj poprej Caharija s sve¬
tim Duham napolnjen prerokoval in rekel:
Ti boš prerok Narvikšiga imenovan, ker
pojdeš Gospodu pred njegovim obličjem pot
perpravljat. Ta prerok Janez kerstnik je v
pušavi oznanoval resnice večniga življenja,
in tako ljudi vsili stanov perpravljal k pri- >
hodu Odrešenika vsiga sveta. To sveta
katoliška cerkev vsako leto obhaja pred
praznikain častitljiviga rojstva Jezusa Kri¬
stusa, in nas uči, kaj nam je storiti, de
bo Kristus s svojo gnado v naših sercih
prebival in nas svojiga neskončniga zaslu-
ženja deležne storil.

Janez kerstnik nas uči:

/ *

1. Jezusa Kristusa bolj in bolj spo¬
znati, de on Bog, od vekomaj svojimu ne-
beškimu Očetu popolnama enak, se je včlo-
večil, ker je z močjo svetiga Duha iz či-
stiga telesa Marije device človeško natoro
nase vzel. Zato pravi Janez: Za menoj
prid. , kteri je veči od mene. Bog se po-

— 209  -

niža, de človeka povikša. Bog je hvaljen
in česen v svojim poniževanji, in človek
rešen. Kako ti bom povernil, o Jezus, vse, kar
si zame storil ? — Ljubiti in častiti te hočem
in na tanko po tvojih naukih živeti; ker sim
te pa tolikrat razžalil, hočem svoje grehe
iz serca obžaljevati in pokoro zanje delati.

Ali pa zamorem to storiti iz svoje moči?
Na to mi sam Jezus odgovori rekoč: Brez
mene ne morete nič storiti, in sv. Augustin
mi pravi: Naj bo že malo ali veliko, nič
ne moreš storiti brez tistiga, brez kteriga
se nič ne zamore. To pa vem, de vse
zamorem z gnado Jezusa Kristusa, od kte¬
riga polnosti smo vsi prejeli; gnada in re¬
snica nam je peršla po Jezusu Kristusu.
Ta resnica me poniža in perganja z nič
drugim ne hvaliti se, kakor le s križem
našiga Gospoda Jezusa Kristusa, kteri sam
stori, kar je dobriga v nas, ali de dobro
hočemo in storimo; Bog tedaj, kadar naše
dobre dela podaruje, jih podaruje bolj za-
rolj svojih darov, kakor zavolj našiga za-
služenja. Prosimo tedaj Boga vselej s po¬
nižnim sercam za nezasluženi dar gnade,
'n perzadevajmo si vselej in povsod, kar
"am je moč, dobro storiti, de prejete božje
gnade ne potratimo, brez ktere ni clo nič
dob riga v nas.

Serce.  14

210

De nam pa Jezus res hoče dati svojo
gnado, nam sveti Janez pove, ker pravi:
Ta vas bo kerstil v svetim Duhu in v ognji,
In resnično, vsi smo bili po rojstvu otroci.
jeze božje, ali per svetim kerstu smo z 1
Jezusovo gnado bili prerojeni v otroke bo¬
žje in dediče nebeškiga kraljestva. O ne¬
skončna milost božja! Ravno tako sim bil
brez vsiga zasluženja kakor tisti, kteri žive
v nejeveri ali v krivoveri, izvolil si me, o
Bog, po sklepu svoje volje, torej spoznam
s hvaležnim sercam: Te dobrote, moj Bog,*
nevernikam nisi storil, njim nisi razodel svo¬
jih sodeb. Tako v vodi in svetim Duhu
prerojen za nebeško kraljestvo sim dolžnost
nase vzel voljo božjo ne le spoznavati in
ljubiti, ampak jo tudi v djanji spolniti; po
nji do smerti stanovitno živeti; nič ne sto¬
riti, kar mi tvoji volji nasproti veleva svet,
poželenje mesa, oči, prevsetnost; ker vsiffl
tem sim se per svetim kerstu vpričo Boga >
in ljudi za vselej odpovedal. Če svoje per
svetim kerstu storjene obljube ne dopolnim,
se mi bo per sodbi božji huji godilo, kakor
nevernikam ali prebivavcam Tira in Sido¬
na; ti bi se bili spokorili, ko bi jim bila
božja beseda oznanjena, ali ko bi jim bila
luč svete vere, ktero je Bog meni užgal,
persvetila.

žil

Sveti Janez mi pove, de me bo Jezus
Kristus sodil, ker pravi: Njegova vevnica
je v njegovi roki; bo očistil svoje gumno,
kar mi tudi sveti evangeli s temi besedami
pravi: Nebeški Oče nikogar ne sodi, am¬
pak vso sodbo je svojimu Sinu dal. Per
Jezusovi sodbi ne bo nobeniga razločka
med bogatim in revnim, med imenitnim in
zaničevanim; ves razložek bodo le delale
dobre in hude dela. Kteri so v svojim ži¬
vljenji dobro storili, bodo vstali v večno
zveličanje, kteri pa hudo, v večno pogu¬
bljenje. Strašno je pasti v roke živiga ser-
ditiga Boga. Hudobni ne bo imel zgovora.
Ko mu bo Jezus pokazal križ, na kteriin
je zanj umeri, pokazal svoje rane, ktere
je zanj terpel, pokazal svojo prebodeno
stran, iz ktere je tekel potok gnad, ktere
je terdovratni grešnik do konca svojiga ži¬
vljenje zaničeval, mu poreče večni sodnik:
Jez te ne poznam, poberi se spred mene
v večni ogenj, kjer je jok in škripanje z
zobmi.

Večna sreča in veselje pa čaka krist¬
jana, kteri je priden v dobrih delih, sker-
bin v dopolnjenji vsih zapoved in zvest
Bogu iz ljubezni do njega. Njegovo čisto
serce se v molitvi vzdiguje proti Bogu in
mu govori: ,,Kako ljubeznjive so tvoje pre-

14 *

bivališa, o Gospod; moja duša hrepeni po
hiši Gospodovi; moje serce se veseli vži¬
vim Bogu . 44  Zato pa tudi mirno in veselo
prenese vse zopernosti in težave sidanjiga.
življenja; želje njegoviga serca se le proti
nebesam vzdigujejo, kjer je vse njegovo
upanje le Bog sam, in z njim so mu spol¬
njene vse želje. Ob premišljevanji teh re¬
snic zdaj obljubim in terdno sklenem, ne
na svet ne na ljudi, ampak na Boga gle¬
dati v vsim svojim djanji, in skerbiti le Bo¬
gu dopasti; to bodi moj terden sklep, to•
moja sreča.

Molitev.

Bog! kteri nas z obletnim per-
čakovanjem našiga odrešenja oveseliš,
dodeli, de tvojiga Edinorojeniga, ki
ga Odrešenika veseli sprejmemo, se
tudi ne bomo bali, viditi perhodnjiga
sodnika, Gospoda našiga Jezusa Kri¬
stusa, Sina tvojiga, kteri s teboj živi
in kraljuje v edinosti svetiga Duha,
Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

213

Janez kerstnik nas uči:

k'

2. S pravo pokoro se perpravljati k
prihodu Jezusa Kristusa.

Brez praviga poboljšanja življenja ni
nikoli in per nikomur prave pokore. Če se
tedaj hočemo prav perpraviti Jezusa spre¬
jeti in v svojim sercu nositi, se moramo
poboljšati, in pokore, ktera nam k pobolj-
’ šanju pomaga, ne odkladati; kdor pokoro
odklada, le še bolj zajde na pot pogublje¬
nja. Sekira je že na korenino dreves na¬
stavljena. čas je še, pa bo skorej prete¬
kel, ob kterim nam je dano z Jezusovo
gnado svoje serce in življenje poboljšati,
spokoriti in z Bogam spraviti se. Zato zdaj
terdno sklenem, greh, ki je vir in izvirek
vsiga hudiga, studiti in sovražiti; in ako
ravno na tem svetu nisim brez greha, ven-
der toliko nikoli nočem, de bi v mojim ser¬
cu greh kraljeval. Greh naj nikar v vašim
umerjočim telesu ne gospoduje, pravi s.
Pavel, de bi njegovimu poželenju pokorni bili.

Zdaj je zame še čas, zdaj mi je še
dan zveličanja, pa kaj bo jutri, ne vem;
toliko pa vender vem, de, če delj odkla-
dam pokoro in poboljšanje, toliko teže za-

- 214  -

dobim gnado spokorjenja, in toliko veči je
nevarnost to gnado za vselej zgubiti. Zato
nočem več misliti; jutri, jutri; ampak: pre¬
cej , dans, dans hočem pokoro delati.

Prava pokora, pravi s. Auguštin, ima
v sebi sovraštvo greha in ljubezen do Bo¬
ga. Zato dopade Bogu sterto in ponižno
serce. Jezusa bom prosil, de nagne moje
serce v sovraštvo greha in v ljubezen do
Boga, de vreden sad pokore obrodim, in
de bom stanovitno hodil po potih pravice.
Pota pravice pa nič druziga niso kakor
zvesto spolnovanje dolžnost, ki jih imam do
Boga, do sebe in do svojiga bližnjiga; do
Boga: de ga ljubim v živi veri, živo vero
pa le imam, če po njej živim v upanji ve-
čniga življenja; do sebe: de v dobrim ra¬
stem, in s pobožnimi deli ali keršanskim
življenjem svojo dušo posvetim; do bližnji¬
ga: de mu ljubezen in usmiljenje v djanji
skažem, mu vselej rad k pravi sreči po¬
magam. Iz keršanske ljubezni hočem vse
te dolžnosti dopolniti, de se mlačnost mo-
jiga serca ne polasti, in de sovražnikam
zveličanja v oblast ne pridem.

Zraven teh dolžnost imam še druge,
in sicer te: živeti v spokornih delih. S.
Janez nam je lep zgled spokorniga življe¬
nja; on je nosil terdo oblačilo iz komeljnih

215

dlak in usnjat pas okoli svojiga ledja, nje¬
gova jed je bila kobilice in divji med. Uči
nas s tem, de moramo zraven molitve ter-
do življenje ljubiti, se postiti, svoje na¬
gnjenje krotiti in vse zopernosti voljno ter-
peti. To hočem storiti, o moj Bog, ker me
nisi zapustil, desiravno sim te toliko s svo¬
jimi grehi razžalil; še po vsim tem si me
iskal in mi gnade delil. Vsak greh mora
štrafan biti, če tukaj ne, pa po srnerti;
veliko boljši je zame, de svoje grehe sam
nad seboj s pokornimi deli štrafujem. Če
sam sebe sodim, in se spokorim, me ti
Bog, ne boš sodil, ne pogubil, ampak me
k sebi vzel, me večno zveličal.

Ker Bog noče srnerti grešnika, ampak
de se spokori in večno živi; tedaj nam re¬
snično poboljšanim v zakramentu svete po¬
kore zavolj Jezusoviga zasluženja vse gre¬
he odpusti. Tudi nam da gnado pobožno
živeti, in hoče, de zvesto z njo dobro de¬
lajmo. De to gnado zadobiin, moram sam
sebe zatajevati, od svoje skrivne pokore
molčati, druzih še tolicih grešnikov ne za¬
ničevati, ker ne morem vediti, ako se pred
od mene ne spokore, in pred v nebeško
kraljestvo ne pridejo. Obupati nikoli ne,
ampak perzadevati si hočem zmiram pobo-
žniši živeti, in terdno vervati, de po nauku

216

svete cerkve je mogoče vsakimu grešniku,
če je tudi v nar večih grehih, v sidanjim
življenji še odpušenje in gnado zadobiti.

Molitev.

Bog 1 , kteri nas i. t. d. kakor na
212. strani.

Janez kerstnik nas uči:

3. Skerbno varovati se vsih grehov in
vterdovati se v vsih čednostih, de se k pri¬
hodu Jezusa Kristusa perpravimo.

Janez reče Herodu: „Ni ti perpušeno
imeti žene svojiga brata:“ nečistost je ve¬
lik greh. Tako strašili je ta greh, de člo¬
veka na duši oslepi, in ga dene v sužnost
meseniga poželenja in v malikovanje svojih
počutkov. S tem greham človek omadežva
svoje telo, ktero je bilo per svetim kerstu
v tempelj svetiga Duha prerojeno in posve¬
čeno ; s tem greham ognjusi človek ud cerk-
veniga telesa, kteriga glava je Kristus. O,
Bog mi daj čistost serca in telesa v čast
per svetim kerstu prejetiga svetiga Duha
zmirej zvesto ohraniti!

217

Vsaka gora in vsak grič, pravi sv.
Janez, naj bo ponižan. S temi besedami
nam prepove vso ošabnost in prevzetnost.

- Prevzetin človek le po časti hrepeni, hoče
biti hvaljen, in Bogu dolžno čast nase po¬
tegniti ; nikoli mu ni dosti časti, v svoji
prevzetnosti meni, de sam iz sebe vse za-
more: zato pa tudi le sam v se in v svojo
moč vse zaupa; le svojo voljo hoče dopol¬
niti; zmirej više hoče letati, in to si per-
zadeva tudi po krivih potih doseči; druge,
ki jih je spoštovati dolžan, zaničuje; nje¬
govo serce je polno nevošljivosti in ne čuti
ljubezni. Od takih pravi Jezus, de je gnju-
soba pred Bogam, kar je visoko pred lju¬
dmi; prevzetnim Bog zoperva: in le poni¬
žnim deli svojo gnado. Zatorej te prosim,
o Bog! daj mi pravo ponižnost, le v tebe
zaupati, le tvojo voljo dopolniti, le tebi k
časti vse storiti in terpeti. Daj mi spo¬
znati, de vse dobro je le od tebe, in le
tebe hvaliti za vse meni in mojimu bližnji—
mu dodeljene dobrote, če bom po Jezu¬
sovim nauku ponižin , bom tudi nedolžin v
vsim svojim djanji, bom studil ves greh,
ljubil vse čednosti in ohranil mirno vest.

Nikomur krivice ne storiti, biti krotki-
ga serca, nas uči s. Janez. Kdor je krot-
kiga serca, nikoli ne perpusti, de bi v nje-

- 218  -

govim sercu kraljevala jeza, ali nevošlji-
vost, ali zaničevanje j dobro misli od dru-
zih, in kar ne more odverniti, poterpi. S
krotkostjo odverne človek veliko grehov in
ohrani pokoj serca. Skerbno se varuje, kaj
taciga govoriti ali storiti, kar bi druge ža¬
lilo, in tako živi v miru s svojim bližnjim;
rad pomaga, kolikor more, zoperne besede
družili voljno poterpi. Zato pravi Kristus:
Blagor krotkim, v miru bodo zemljo pose¬
dli; to je, že tukaj na zemlji bodo veselo
in dovoljno življenje imele.

Molitev.

kteri nas i. t. d. kakor na
212. strani.

Janez kerstnik nas uči:

4. Kdor v Sina božjiga veruje, ima
večno življenje; kdor pa vanj ne veruje, ne
bo večno srečniga življenja imel, ampak
jeza božja ostane nad njim. V Jezusa ho¬
čem terdno vervati; sveta katoliška cerkev
ga s temi besedami moli in časti:

- 219  —

O modrost, ki si iz ust Narvikšiga
peršla, ti sežeš z močjo od kraja do kraja,
in vse poravnaš: pridi nas učit pot mo¬
drosti !

O Jezus! verujem v tebe in v tvoje
svete nauke; ti si večna modrost, in si nam
vso resnico iz nebes prenesel. Uči me spo¬
znati pot modrosti; povikšaj mi vero, in
stori, de bom iz vere živel v ljubezni sve-
tiga Duha in dosegel večno življenje.

Nam govori: Glejte, Jagnje božje,
ktero odjemlje grehe sveta. Sveta cerkev
želi, de bi vsi po Jezusu zveličani bili in
ob tem času tako moli:

O vojvoda Izraelove hiše, kteri si se
bil Mojzesu v gorečiga germa plamenu per-
kazal in mu na gori Sinaji zapovedi dal:
pridi in nas reši s svojo milo roko.

O korenina Jese, kteri stojiš ljud—
stvam v znamnje, pred kterim bodo kralji
molčali, kteriga bodo narodi molili: prid
nas otet in nikar se ne mudi.

O ključ Davidov in kraljeva palica
Izraelove hiše: ti odpreš in nihče ne zapre,
zapreš in nihče ne odpre: pridi in izpelji
svezaniga iz ječe, sedečiga v tmi in v
senci smerti.

O vzdigajoči, svetloba večne luči in

220

solnce pravice: pridi in razsvetli sedeče v
trni in v senci smerti.

O kralj narodov in njih perčakovani
vogelni kamen, ko storiš iz obeh eno: pridi
in zveličaj človeka, ki si ga iz ila zobrazil.

O naš kralj in zapovednik, perčako-
vanje narodov in njih Odrešenik; pridi nas
zveličat, o naš Gospod Bog!

Sveti očaki so vidili z očmi vere svo-
jiga Odrešenika, Jagnje božje darovano od
začetka sveta; on je Mojzesu na gori Si-
naji zapovedi dal, njega so želele pravičnih
duše, de bi kmalo peršel jih rešit iz pred-
pekla.

Peršel je, bil je Beg med nami, od¬
rešil nas je in nam zadobil pravico do zve¬
ličanja. Zatorej sam pravi: Bog je svet
tako ljubil, de je dal svojiga edinorojeniga
Sina, de nobeden, kteri vanj veruje, ni
pogubljen, ampak večno življenje ima. Za-
volj izvirniga greha in lastnih grehov smo
bili otroci božje jeze: pa iz ljubezni do nas
nam je odpustil vse grehe, in dodelil vse
potrebne gnade po neskončnim zasluženji
svojiga Sina. Zavolj nas Bog svojimu edi-
nimu Sinu ni perzanesil, ampak ga je za
nas v smert dal; kako bi nam ne bil tudi
z njim vsiga dal?

221

Jezus Kristus je peršel vse narode
zveličat, Jude in ajde; iz vsih narodov je
hotel eno ljudstvo storiti v Rimski katoliški
cerkvi, de bi v pravi cerkvi vsi zveličanje
dosegli. K temu koncu je aposteljne poslal
po vsim svetu oznanovat resnico in čas
božjiga usmiljenja, de bi bili razsvetljeni,
kteri tiče v zmotah, in rešeni iz sužnosti
greha. K temu koncu je postavil svete za¬
kramente, po kterih svoje gnade deli, pa
le samo v pravi katoliški cerkvi; sveti Ful-
genci pravi: Zunej te cerkve ime kristjan
nič ne pomaga, se Bogu ne opravlja čista
daritev, se odpušenje grehov ne zadobi, in
ne najde sreča večniga življenja. Zakaj le
ena je Kristusova cerkev, ena golobica,
ena nevesta.

Ker vem, de nas je Bog stvaril brez
nas, pa nas ne bo zveličal brez nas; se
moram tedaj truditi, z božjo gnado dobro
storiti in tako Bogu zvest biti. O Jezus,
moj Zveličar! daj mi moč, tebe vselej zve¬
sto ljubiti in večno zveličanje doseči. Ti si
vir vsih dobrot, in vsim obilne gnade de¬
liš, kteri si perzadevajo dobro storiti; kteri
pa po prejetih gnadah hudo delajo, tistim
ti zapreš studenec božjih gnad, in le sami
so krivi svojiga pogubljenja.

222

Molitev.

Bog, kteri nas i. t. d. kakor na
212. strani.

-MOOO-

Štirje kvaterni tedni.

Pozimski kvaterni teden je tretji teden
v adventu, spomladnji po pervopostni ne¬
delji, poletni po binkuštni nedelji in jesen¬
ski po povišanji s. križa. Sveta cerkev
nam zapove kvaterne tedne v pokori do-
pernesti, Boga za prejete dobrote hvaliti,
in ga še posebno prositi, de bi svoje na¬
mestnike na zemlji s svojim s. Duham na¬
polnil, in de bi nam vselej dobre duhovne
pošiljal. Po nekdanji navadi dele škofje
v kvaternih tednih mašnikovo posvečevanje
ali žegnovanje v duhovski stan namenjenim,
kteri bodo namesti Kristusa opravljali slu¬
žbo božjo v zveličanje vernim. Prosi Boga
prav goreče, de bi bili le tisti v duhovski
stan posvečeni, ktere je Bog v ta stan po¬
klical. Noben človek, bo naj oče, mati ali
še tako dober prijatel, ne more svojimu
bližnjimu toliko dobriga storiti, kakor dober
duhoven. On uči Boga prav spoznati, pra-

- 223  -

vično in mimo živeti, oblastnike spoštovati
in slušati ali bogati; vsakimu storiti in dati,
kar mu gre. On sveti z lepimi zgledi, moli
za vse, pomaga s svetimi zakramenti in z
duhovnimi tolažbami; bodi majhen ali od-
rašen zdrav ali bolan, živ ali mertev pre¬
jemaš dobrote in pomoči od Jezusovih na¬
mestnikov: nikar jim tedaj ne bodi nehva¬
ležen, ampak tolike svoje dobrotnike in Je¬
zusove namestnike, mašnike svete cerkve,
imej v veliki časti, bodi jim pokora in moli
zanje.

Molitev.

O dobrotljivi Oče! „vse stvari
perčakujejo od tebe, de jim daš jedi
ob pravim času. Kadar ti svojo roko
odpreš, so vsi z dobrotami nasiteni. u
Le od tebe, dobrotljivi Bog! prej¬
memo vse, kar na duši in telesu do-
briga imamo; le od tebe pride vsak
dober dar, ki nas tukaj razveseli.
Blagor nam Jezusovim ovčicam, ki
imamo pastirje po volji božji! O Jezus,
nar bolji in nar vikši pastir vsih pa¬
stirjev! Goreče te prosim, nikar ne

224

odteguj tega tolikiga daru svoji cer¬
kvi, dajaj ji pastirje skerbne, modre,
zdraviga nauka, svetiga življenja, de
bodo pravi namestniki tvoje velike
milosti. Res smo slabi in tako veli-
kiga daru nevredni, pa ravno zato,
te prosimo, dajaj nam po svoji veliki
milosti svete duhovne, de vidimo njih
sveto življenje in poslušamo njih svete
nauke, se zmirej boljšamo in zveli¬
čanja vredne storimo. Ne dajaj nam
v svojim serdu najemnikov, kteri bi
nam pregledovali, in nas v zmotah
pustili, in bi nas po tem čakal hud
konec, kadar boš ti, vikši pastir, pa¬
stirje in ovce pravično sodil, in vsim
povernil po zasluženji. O Jezus ! po¬
nižno in goreče te prosim, napolni s
svetim Duham škofe in mašnike in
daj nam vsim gnado po njih naukih
živeti, de bi pastirji in ovce s teboj
vikšim pastirjem vekomaj združeni bili
v nebesih. Daj nam zdaj in vselej
zraven druzih gnad in dobrot tudi

225

to nar veči gnado, de bomo iz lju¬
bezni in hvaležnosti do tebe, vse,
kar nam daš, tako obernili, de bomo
v vsili rečeh tvojo božjo čast pomno¬
žili, in svojim dušam nebesa zadobili.
Amen.

Sveti dan Jezusoviga rojstva.

Angel Gospodov poln nebeške svetlo¬
be reče pastirjem: „ Veliko veselje vam —
pa tudi vsim ljudem — oznanim. Dans
vam je rojen Zveličar, kteri je Kristus
Gospod. u  Vsigamogočni Bog in Gospod!
moj Odrešenik pride v podobi deteta na
svet; je otrok pa vender pravi Bog; je ro¬
jen v revšini, pa vender nebesa so njegov
sedež; leži v jaslih med neumno živino, pa
angeli v nebesih ga časte, in velika truma
angelov mu dans v oblakih prepeva: Čast
Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji,
kteri so svete volje. Jezus moj Odrešenik
se tolikanj poniža, kako je mogoče, de bi
se jez povzdigoval? Moj Odrešenik je v
1'evšini, kako je mogoče, de bi jez njemu
in njegovim naukam nasproti po časnim bo¬
gastvu hrepenel? Kako je mogoče, de bi

Serce.  15

226

jez nečimurnost, kratkočasnost in meseno
veselje ljubil, ker moj Odrešenik, še le
rojen, že toliko terpi?

Z ginjenim in s stertim sercam bom -
Jezusa prosil, de mi grehe odpusti, mi
serce očisti in si ga perpravi v svoje pre¬
bival iš e.

Dela božjiga usmiljenja in božje lju¬
bezni so neskončne. Jezus, kteriga so od
nekdaj preroki oznanovali, in vsi pravični
po njem zdihovali, zdej pride na zemljo.
Bog od vekomaj — je hotel tudi človek'
biti. O čudna ponižnost neskončniga Boga!
Jezus hoče v vsim zunej greha nam enak
biti, de mi vsi, ki smo v Adamu grešili,
v Jezusu odpušenje grehov, posvečujočo
gnado in pravico do nebeškiga kraljestva
zadobimo. Kdo bi terdno ne zaupal v Je¬
zusa, ki se je tolikanj ponižal iz ljubezni
do nas, de nam bo vse dodelil, kar ga
prosimo v ponižnosti? de nam bo dal pra¬
vo ljubezen, to je, vse storiti in terpeti iz
ljubezni do njega ali v njegovim imenu k
časti nebeškiga Očeta, kteriga otroci in
dediči njegoviga kraljestva smo vsi po nje¬
govim odrešenji.

1

227

Molitev.

O preljubi Zveličar! s tvojimi sve¬
timi angeli veselo rečem: „Cast

bodi Bogu, ki te je nam revnim greš-
nikam dal u . Po zgledu pobožnih pa¬
stirjev te želim moliti in hvaliti; daj
mi pokorno serce, vse Storiti po tvo¬
jih zapovedih, in vsiga se varovati,
kar je tvojim naukam nasproti. Pre¬
ženi ves napuh iz mojiga serca, daj
mi biti ubogimu v duhu, dodeli mi
stanovitnost v pokori, de po tvojim
zgledu s teboj živim vekomaj. Amen.

Zadnji dan leta.

Velike dobrote, ki jih nisim bil vre¬
den, ampak le potreben, mi je Bog to leto
delil. Vse potrebne reci za dušo in telo
sim obilno dobival iz njegove mile roke.
Ali sim pa bil Bogu zmirej hvaležen za
toliko prejetih dobrot? Ali sim ves čas, ki
mi ga je Bog dal, de bi se z dobrimi deli
perpravljal za srečno večnost, k dobrimu

15  *

228

obernil? Ali sim mislil, de se v kratkim
času zasluži srečna ali nesrečna večnost?
Ali nisim marsiktere ure v lenim postopa¬
nji ali clo v hudih delih potratil ? — Britko 1
mi je per sercu, če na te in druge take
vprašanja resničen odgovor premislim, ker
spoznam, de sim tebe, moj Bog, tolikrat
razžalil! Kakšna bi bila z menoj, ko bi me
današnji dan, ali preden se poboljšam in
spokorim, iz tega sveta poklical? De me
pa smert, kadar že pride, neperpravljeniga
ne zaleze, kaj mi je storiti? Na to mi od-'
govori božji duh: Misli pogosto na smert,
zapusti za vselej vse hude perložnosti in
grešne navade, zdihuj k Bogu, in delaj
resnično pokoro. Po tem bo tvoja smert
srečna, če tudi nagla ali neprevidena. Pra¬
vični (pravi modri 4, 7.) če ravno prezgo¬
daj umerje, bo v pokoji.

fi

Molitev.

O moj Bog! odpusti mi mojo
grešno mlačnost ali lenobo, v kteri
sim skorej pozabil, zakaj si me stvaril.
Prazne, nečimurne in škodljive reči
so me, kakor majhniga otroka, motile,

229

n in odvračevale od mojiga namena,
?  za kteriga sim stvarjen. Poterdi, o
’ Bog! s svojo gnado moj sklep, kte-
j riga zdaj storim, de hočem zanaprej
pred vsim tvojiga kraljestva in tvoje
!  j pravice iskati, vse dozdanje krivice
in nezvestobe, kar je v moji moči,
popraviti, in tako živeti, kakor bom
ob smertni uri želel, de bi bil živel.

‘ Amen.

Pervi dan noviga leta.

ali

obrezovanje Gospoda našiga Jeznsa.

Ko je bil Kristus po postavi, kteri
, se je sam rado voljno podvergel, obrezan,
mu je bilo dano ime Jezus, to je: Zveli¬
čar. Že to ime nam grešnikam daje upanje
zadobiti gnado prave pokore, poboljšanja,
odpušenja grehov, stanovitnosti v dobrim
m po tem večno zveličanje. Ze današnji
dan je začel Kristus za naše odrešenje kri
prelivati, ktero je pozneji na lesu svetiga
križa do zadnje kaplje prelil, in nas tako
sebi kupil z drago ceno svoje prelite kervi.

230

V tem imenu, ki je bilo dans Kristusu
dano, so aposteljni oznanovali odpušenje
grehov; vtem imenu so bolnike ozdravljali,
mertve k življenju obudovali in hudiče iz- 1
ganjali; v tem imenu so svetniki vse skuš¬
njave premagali, clo tudi nar hujši muke
ali martre z veseljem stanovitno prestali.
Tedaj je tudi moje upanje terdno, de bom
v tem svetim imenu, Jezus, tudi jez za-
dobil gnado svoje serce obrezati od vsiga
pregrešniga, stariga človeka sleči in novi-
ga — v svetosti prerojeniga — obleči,
Bogu v vsih rečeh zvest in v božji ljube¬
zni zmirej ostati.

Molitev.

O Jezus, preljubi Zveličar! daj
mi v novim letu gnado noviga živ¬
ljenja, tebi stanovitno služiti, za
storjene grehe resnično pokoro sto¬
riti in le tebi živeti. O Jezus! bodi
ti moje vse, to leto in ves čas mo-
jiga življenja; reši in zveličaj me:
varuj me zapeljiviga sveta; bodi moj
Jezus ob moji smertni uri; bodi moj
Jezus tudi v nebesih, de bom vžival

231

u sad tvoje prelite kervi, in tebe svo-
e  jiga Zveličarja vekomaj ljubil, gledal,
’ častil in hvalil. Amen.

'  --

Svetih treh kraljev dan

ali

častito razglašenje Jezusa.

Kmalo po Jezusovim rojstvu so peršli
* v Betlehem iz jutrove dežele modri Jezusa
molit. Ti so pervine zmed nevernikov, ki
so se k Jezusu podali. O neizrečena skriv¬
nost! Jezus Kristus, še otrok v jaslih le¬
že, vleče k sebi nizke in visoke ali pripro-
ste in imenitne ljudi. Pastirji ga pridejo
molit, modri iz jutrove dežele mu perhite
darovat. Modri so ga molili in mu daro¬
vali zlata, kadila in mire5 kadilo pomeni
Boga, zlato kralja in mira človeka. Modri
so s svojimi darmi na znanje dali, de ter-
dno verujejo, de ta otrok v jaslih, kteriga
molijo, je pravi Bog, pravi kralj nebes in
zemlje in pravi človek5 tedaj obljubljeni
Odrešenik sveta, kterimu je dana vsa oblast
v  nebesih in na zemlji.

Pervi očitni spoznavavci prave vere
zmed ajdov so bili modri iz jutrove dežele.

232

Bog, kteri jim je bil dal gnado spoznanja, ;
jim je pomagal, de se niso zbali dolziga
in težkiga pota, tudi se niso ustrašili kra¬
lja Herodeža, ampak vse zaderžke so sre¬
čno premagali in našli Odrešenika. Modri 1
so po Odrešeniku zdihovali in se veselili j
slišati od njegoviga rojstva; pismouki, He-
rodež in njegovi služabniki so pa po časnih
rečeh hrepeneli, in zato se ti prestrašijo,
ko slišijo od rojstva noviga judovskiga kra¬
lja. Tako se posvetni ljudje velikrat tistiga
ustrašijo, per kterim bi zamogli svojo pra- •
vo srečo najti.

Kterim se Bog bliža s svojo gnado,
pa se ji umikajo in svoje misli na hudo
obračajo, ti v djanji pokažejo, de gnado
božjo zaničujejo, in hite v svoje pogubljenje.

Molitev.

Moj Bog! tebi je nar bolj znano,
kolikrat sim tudi jez v djanji tvojo
gnado zaničeval. Ti si mi pomagal
iz zgolj milosti, jez sim se ti pa ustav¬
ljal iz zgolj hudobije. Modri so te z
velikim trudam in terpljenjem iskali,
jez sim se ti pa umikal in se tvoje

233

ponižnosti sramoval. Per tvoji službi
sim bil zanikern: če sim te z besedo
hvalil, sim te z djanjem zaničeval.
Daj mi gnado, dobrotljivi Jezus! svoje
življenje resnično poboljšati. Zdaj
terdno sklenem, de bom s tvojo gnado
vselej perpravljen tebe tudi z velikim
terpljenjem iskati, in svojo dušo, svoje
telo in vse, kar premorem, tebi da¬
rovati. Majhen dar je ta, pa tvoja
velika milost me ne bo zaničevala. —
Vi modri, svete pervine, pervi apo-
steljni tistih, kteri so malikovavstvo
in vraže zapustili in praviga Boga
molili, prosite zame uboziga grešnika,
de milost per Jezusu najdem, in ga
v vaši sveti družbi hvalim vekomaj.
Amen.

Darovanje Jezusa v tempeljnu

in

očiševanje Marije device.

Bog je bil po Mojzesu vsaki Izraelski
ženi zapovedal, štirdeset dni po porodu

— 234  —

sinka in osemdeset dni po porodu hčerke
iti v tempelj k očiševanju, in dar pernesti;
premožne so pernesle v dar leta staro ja¬
gnje, ubogi pa po dve gerlici ali po dva
golobca. Marija se je podvergla postavi
očiševanja iz ponižnosti. Jezus je bil brez
greha, ker je bil pravi Bog in človek, ro¬
jen iz čiste device; on ni bil podveržen
postavi darovanja, pa vender je hotel vse
ljudem dane postave spolniti, ker je peršel
ljudi zveličat ter grešnike z Bogam spravit.
Marija je bila gnade polna in po rojstvu
Jezusa še bolj sveta, tedaj ni bila ne po¬
trebna ne dolžna očiševanja, in to le iz
ponižnosti stori. O koliko veselje je današ¬
nji dan misliti se v Jeruzalemskim tempelj-
nu, kjer je bilo toliko svetnikov skupej, in
Jezus, svetnik vsih svetnikov, med njimi.
Jožef je bil svet, Simeon je bil svet, kteri
je Jezusa na svoje naročje vzel in ga Bo¬
gu daroval, Ana je bila sveta, ktera se je
veliko let v tempeljnu s poštam, molitvijo
in zdihovanjem perpravljala k prihodu ob-
Ijubljeniga Odrešenika.

V te sveti drušini je Simeon preroko¬
val in rekel od Jezusa: Ta je postavljen
k padcu in vstajenju njih veliko v Izraelu;
je znamnje, kterimu se bo zoper govorilo.
— Marii pa reče: Tvojo lastno dušo bo

— 235  —

meč presunil. — Ko je pravični Simeon
(s. pismo pravi od njega, de je bil pravi¬
čen in bogaboječ) velikrat zdihoval po Od¬
rešeniku, mu je bilo od svetiga Duha raz¬
odeto, de ne bo umeri, preden Kristusa
vidi. Zdaj je imel to srečo viditi ga, ga
vzame na svoje naročje, hvali Boga in
pravi: Gospod! zdaj spusti svojiga hlapca
po svoji besedi v miru, ker so moje oči
vidile Zveličarja.

Molitev.

O Jezus! razsvetli mi pamet in
perpravi mi serce, de bom iz vere v
ljubezni svetiga Duha živel, de mi
boš k vstajenju, de ti ne bom nikoli
zoperval ne z jezikam ne z djanjem.
Daj mi spoznati svoje grehe in sla¬
bosti, de bom resnično ponižen, vse
zopernosti voljno terpel in si perza-
deval, ne za pozemeljske reči, ampak
za nebeško kraljestvo. — Ti pa sveti
Simeon! ki si Jezusa vzel na svoje
naročje, to srečo imel, de so tvoje
oči vidile Zveličarja sveta, in si po

236

tem želel v miru zaspati, prosi za
nas, de bomo v pravim peterpljenji
in resnični ponižnosti Jezusa posne¬
mali in po tem revnim življenji nje¬
gove časti deležni v nebesih. Amen.

Sveti štirdesetdanski post.

Ta post se začne pepelnično sredo, in
pepel, s kterim ta dan duhovni glave po-
tresajo, nam že v spomin daje pokoro in
smert. Sveta katoliška cerkev žaljuje za-
volj spačenosti svojih otrok, kteri se pustne
dni nekdanjim ajdovskim nerodnostim vdajo.
De bi jih od tega odvernila, nam tretjo
predpepelnično nedeljo pred oči stavi Jezu¬
sovo prerokovanje od njegoviga terpljenja
in njegove smerti, de bi spoznali, kako
nehvaležni smo Bogu, ko z razuzdanjem,
s požrešnostjo in z mnogotero spačenostjo
takx - at Jezusa žalimo, vnovič križamo —
in si večno pogubljenje služimo. Cerkev
želi, de bi zmirej živeli po svojim poklicu
za večno zveličanje, ktero nam je dobrot¬
ljivi Bog namenil, de bi dobro delo, ktero
je gnada božja začela, z njo srečno do¬
končali, in de bi pred božjim obličjem pra-

— 237  —

vični bili v ljubezni. Tedaj nas uči sveta
cerkev:

I. Zmirej v pokori živeti.

Ker vemo, de nas vsih smert čaka,
pa ne vemo, kdaj nas zadene, je treba
človeku k smerti zmirej perpravljenimu biti.
To nam na misel da pepelitev, ob kteri
mašnik te besede izreče: Spomni se, o člo¬
vek, de si prah in v prah se boš povernil.
Za pokoro nam je Bog naložil terpljenje in
smert, in to nam je treba prav spoznati;
ker mi grešniki brez prave pokore ne mo¬
remo v nebesa priti. Blagor prav spokorje-
nimu človeku, kteriga duša stopi po smerti
Qista pred sodnji stol! O Bog, ti me še
kličeš k pokori, ki sim bil tvoji sveti volji
velikrat nepokorni Iz zgolj ljubezni do nas
je Jezus težko pokoro za naše grehe nase
vzel; njegova duša je bila žalostna do smerti
na vertu Getsemani; na gori Kalvarii je
terpel britko smert za grehe vsih ljudi. Zato
kristjan ne sme želeti v sidanjim življenji
kdej brez pokore biti, ker nam je Jezus
nad seboj očitno pokazal, de le pot terp-
Ijenja pelje v nebesa; po poti britkiga terp-
Ijenja je šel Jezus v svojo čast, in nas
kliče za seboj. Kdor hoče za menoj priti,
pravi Jezus, naj sam sebe zataji, naj vza-

— 238

m e svoj križ nase, in naj hodi za men
Pogosto tedej hočem Boga prositi za p'
viga duha pokore, de napolni s pravo
lostjo za storjene grehe moje serce, de za-
tare v meni vse ostanke grehov, in de m
da moč ukrotiti vse hudo nagnjenje
svojih udih. De svojiga nebeškiga Oče ...
Očeta ljubezni in pravice, več ne razžalile
bom prosil za razsvetljenje grehe in skuš¬
njave prav spoznati, in za moč grehe stu¬
diti in skušnjave premagati. Jezus se je
z molitvijo in poštam k temu vojskovanj
perpravil; ravno tako bi se bil mogel f’
jez po njegovim zgledu perpraviti, in
bil bi grešil. Zato sim velikrat padel, 1
se k vojskovanju nisim prav perpravil.
Bog! ker si mi bil tako dobrotljiv in usmi¬
ljen, de si me vzdignil, kadar sim padel,
daj mi moč serčniga vojskovanja in gotove
zmage, de več ne padem; ker le tistimu
je obljubljeno večno zveličanje, kteri do
konca stanoviten ostane.

2. Jezusa skerbno poslušati.

Ko bi človek tako vedil, kaj ga do-
briga in lepiga čaka v nebesih, kakor izvo
ljeni to vedo, kteri že Boga gledajo, vž
vajo in v čisti ljubezni časte: gotovo F
vso skerbjo poslušal Jezusove nauke, j

— 239  —

au temne pota časniga življenja razsvetlju-
'i.o, mu vse nevarnosti pokažejo, ga od
-V‘izna pogubljenja odganjajo in v nebesa
vabijo. De pa kristjan ne ve, kaj ga čaka
po smerti, kar mu je iz vere mogoče in
dolžnost vediti, pride iz njegove lenobe ali
-inikernosti; lenoba človeka vleče v tmo
dušne smerti, ktere konec je večno pogub¬
ljenje.

Perva skerb nam tedaj bodi, Jezusove
nauke pridno poslušati in jih v djanji spol¬
niti. Jezus nas pa ob kratkim takole uči:
si silo perzadevati za nebesa, ker nebeško
.raljestvo silo terpi, in le silni ga nase
•otegnejo; sebe zatajiti, svoj križ nositi,
'krivico voljno terpeti; nad seboj čuti, svoje
počutke krotiti, svoje meso z željami vred
križati; čistost serca in telesa obraniti, po
ozki poti hoditi, božjiga kraljestva in nje¬
gove pravice iskati; Boga čez vse in svo-
jiga bližnjiga kakor samiga sebe zavolj
Boga ljubiti; tedaj iz ljubezni do Boga vse
storiti in terpeti; v vedni pokori in poniž¬
nosti živeti, temu svetu umirati, in tako
Jezusovo življenje na svojim telesu razo¬
devati ali za Kristusam hoditi; svoje sla¬
bosti spoznati, nase se ne zanaša*ti, vsake
'ižnje nevarnosti se ogibati, v takim za-
ržanji Boga za gnado stanovitnosti pro-

240

siti in vanj zaupati. Kdor te Jezusove na¬
uke v djanji spolni, njemu je obljubljeno
nebeško kraljestvo.

3. Večkrat svete zakramente vredno prejeti.

Po velikim ali smertnim grehu zgubi
človek duhovno življenje, to je, posvečujo¬
čo gnado božjo, postane božji jsovražnik in
večniga pogubljenja vreden. Človek, kteri
po svetim kerstu kak velik greh stori, bi
mogel brez vse pomoči večno pogubljen
biti, ko bi usmiljeni Jezus zakramenta svete
pokore v odpušenje vsih po svetim kerstu
storjenih grehov ne bil postavil. Kdor prav
perpravljen zakrament svete pokore prejme,
zadobi odpušenje vsih še tolikih grehov, in
njegova duša je spet, kakor je po svetim
kerstu bila, čista in Bogu perjetna; tode
potrebno perpravljanje k zakramentu svete
pokore je truda polno in zato imenujejo
sveti očaki ta zakrament trudapolni kerst.
Če se človek tudi še tako skerbno greha
varuje, se vender zavolj svoje slabosti vsih
tudi majhnih grehov ne more obvarvati, v
grehih živeti je pa grozno nevarno; zato
sveta cerkev posebno v postnim času, ki
je čas pokore, svoje verne opominja svete
zakramente pogosto prejemati.

— 241  —

Posebno moč pa skušnjave premagati,
se greha varvati in posvečujočo gnado
božjo v šebi ohraniti, zadobi človek po
vrednim prejemanji svetiga rešnjiga telesa.
Nikoli bi človek ne bil vreden te tolike
gnade, Boga prejeti, ko bi ga Bog sam
vredniga ne storilj pa tudi veči moči zoper
skušnjave si človek clo misliti ne more od
moči vsigamogočniga Boga, ki se da člo¬
veku prejeti, in se z njim popolnama združi.
Kdor tedaj ima Boga, ima z Bogam tudi
vse gnade, in je vterjen za večno srečno
življenje. Zato pravi Jezus sam: „Kdor
moje meso je, in mojo kri pije, ima večno
življenje . 44

Molitev.

O usmiljeni Jezus! kteri si svete
zakramente postavil v zveličanje na¬
šim dušam, stori me vredniga pre¬
jeti te v svetim rešnjim Telesu! Stori,
de te prejmem s čisto vestjo, v živi
veri, v terdnim upanji in goreči lju¬
bezni, de nad mojim življenjem vse¬
lej razodeva vredna prejetev tvojiga
presvetiga režnjiga Telesa: če tudi

Serce.  16

242

v sidanjim življenji nikoli nisim brez
greha, dodeli vender mojimu sercu
svojo božjo ljubezen in žalost nad
greham, de tako ti s svojo ljubeznijo
v meni kraljuješ vekomaj. Amen.

Cvetna nedelja.

To nedeljo obhaja sveta katoliška cer¬
kev spomin posebne časti Jezusu v Jeru¬
zalemu skazane. Ljudstvo skaže Jezusu
zavolj njegovih toliko dobrotljivih čudežev
tako čast, kakoršno so imeli v navadi mo¬
gočnim kraljem skazovati.

Veje, ki so jih veseli ljudje takrat v
rokah deržali, pomenijo premaganje. Ljudje
tako dajejo hvalo Jezusu premagavcu vsih
sovražnikov, kakor je bila navada mogoč-
nimu kralju hvalo in čast skazati zavolj
premage sovražnikov. Veje so bile z oljke,
njih sad pomeni pervič gnado svetiga duha,
ktero je Jezus zaslužil, in drugič dobre
dela, ktere so sad gnade božje.

Današnji dan so ljudjeJezusu kraljevo
čast in hvalo dajali, ene dni po tem so
zoper njega vpili: Križaj ga! križaj ga!
O gerda nehvaležnost, in hudobna nesta-

243

noviinost! Ali pa ni, kristjan, tudi per tebi
ravno taka? — Kolikrat obljubiš v cerkvi
pred altarjem ali per spovednici Jezusa sta¬
novitno ljubiti, pa kmalo po tem ga s svo¬
jimi grehi spet žališ, zaničuješ, križaš!

Procesija te nedelje postavi pred oči
veliko lepih naukov. Mašnik gre z vernim
ljudstvam okoli cerkve in se vstavi pred
velikimi vratmi. Duri so zaperte. V cerkvi
in zunaj se Jezusu hvala poje. Mašnik tri¬
krat poterka s križem, in duri se odpro:
on in drugi med veselim petjem gredo v
cerkev. — Zaperta cerkev pomeni nebesa,
zaperte vsim ljudem zavolj perviga greha.

— Mašnik gre okoli cerkve, in poterka
na duri s križem, ker je Jezus z velikim
terpljenjem in smertjo na križi odperl ne¬
besa. — Petje v cerkvi in zunaj pomeni
čast dajano od angelov in vsih pravičnih
Jezusu premagavcu. — Mašnik gre v cer¬
kev, in drugi za njim gredo z veselim pet¬
jem, in z vejami v rokah, ker pred Jezu-
sam nihče ni mogel v nebesa: pravični so
šli za njim, in so ga hvalili, ker le po
«jem jim je peršlo premaganje ni zveličanje.

— Lej, ljubi kristjan! kako skerbno te
cerkev opominja vero obuditi, Jezusa hva¬
liti in svojo dušo posvetiti.

244

Molitev,

O Jezus! vem in spoznam, de
tebi vsa hvala gre, ker si Sin božji,
gospod vsiga, odrešenik vsih. Ne¬
besa so bile zaperte vsim, ti si jih
odperl s križem: s svojo smertjo na
križu si nam dal življenje, si pre¬
magal vse sovražnike. To vem, ven-
der te le premalo hvalim za vse te
dobrote: če te ravno hvalim z be¬
sedo, te malo hvalim z djanjem, in
sim ko Judovska množica nestano¬
viten v hvali. Se vname v meni serce,
pa hitro opeša, in se odverne od tebe:
dans te povikšuje, jutri te zaničuje.
O ljubi Odrešenik! daj mi čeznatorno
mazilo gnade svetiga Duha, ker le v
svetim Duhu te morem resnično in
stanovitno hvaliti. Daj mi obilnost
gnade, de te sosebno hvalim, in de
nikoli ne odstopim od tvoje službe.
O Jezus! usliši mojo prošnjo, de te
tudi po smerti hvalim. Amen.

245

Veliki četertek.

Med molitvami teh treh dni, ktere so
nekdaj ponoči opravljali, gori na levi strani
altarja, (to je na levi strani mašnika, ka¬
dar je proti ljudem obernjen) petnajst sveč,
štirnajst rumenih, na verli teh pa ena bela;
na altarji pa tudi šest sveč gori. Bela sve¬
ča, ktera je višji od vsili, pomeni Jezusa,
druge sveče pomenijo učence in pobožne
žene. Po vsakim psalmu se ena rumena
sveča ugasne; ktere so na altarji, se ena
za drugo ugasujejo med Caharijevo pesmijo,
ki se začne: Hvaljen bodi Gospod Izrael¬
ski Bog. Caharija s to pesmijo hvali Boga
zavolj rojstva svojiga sina Janeza, in za-
volj prihoda obljubljeniga Odrešenika. Sve¬
če se ugasujejo ena za drugo v znamnje,
de so učenci in perjadi Jezusovi v veri
pešali, in eden za drugim zbežali, ko
so ga vidili v oblasti Judov in nevernikov.
Bela sveča, ki Jezusa pomeni, se ne uga¬
sne, ampak se nese goreča za veliki altar,
ker Jezus, če tudi umorjen, je živ. Go¬
reča bela sveča ostane nekaj časa za alta-
rjem, kar pomeni njegov pokop: potlej se
nazaj pernese, kar njegovo vstajenje po¬
meni, po kterirn se je svojim perjatlam per-

146

kazoval. — Vse tri dni se per koncu zad¬
nje molitve z lesam ropota v spomin veli-
ciga vpitja Judovskiga ljudstva, ko so
Jezusa na vertu Getsemani vjeli, v Jeru¬
zalem peljali in pred Pilatam vpili: Kri¬
žaj ga!

Lej, kristjan! tako te zdaj cerkev opo¬
minja v sercu žaljevati nad svojimi grehi,
zavolj kterih je Jezus toliko terpel. Ne¬
stanovitnost Jezusovih perjatlov te opomni
tvoje nestanovitnosti in nehvaležnosti.

Veliki četertek so v vsaki farni cerkvi
vesele in žalostne opravila. — Mašnik v
belim oblečen mašuje v spomin svetiga reš-
njiga Telesa, kteriga je Jezus per zadnji
večerji postavil. Mašno belo oblačilo po¬
meni lepo oblačilo nedolžnosti ali pravično¬
sti, brez kteriga kristjan ne sme k božji
mizi perstopiti. — Zvonovi in orgle potih¬
nejo, in namesti njih se sliši le žalostni
glas lesa. Z lesam se ropoče, ker Jezus
je na lesu umeri, in vse je žaljevalo po
njegovi smerti. — Po sveti maši se sveta
hostja za perhodnji dan posvečena, in tudi
druge za bolnike perhranjene, na stranki
altar s procesijo preneso, kteri altar je za
Jezusov grob, ki se že v četertek naredi,
namenjen, ker cerkev spomin Jezusoviga
vstajenja za en dan prehiti, ki ga že v

147

saboto obhaja. Po navadnih molitvah se
vsi drugi altarji odgernejo, in obropajo, v
spomin, de so Jezusa vojaki ali soldatje
slekli, njegove oblačila med seboj razdelili,
in za njegovo suknjo losali. Med tem se
moli 21. psalm, kjer je prerokovano, de
bo Jezus na križi zapušen, njegova obleka
razdeljena in za njegovo suknjo losano.

Ropotanje z lesam nas dalje opomni,
de se je na lesu v raji pogubljenje začelo,
in na lesu s. križa odrešenje od večniga
pogubljenja. Kakor je nekdaj Noetova bar¬
ka ves človeški rod ohranila, tako je s.
križ v ohranjenje in brambo vsim za večno
življenje. Sveta hostja v božjim grobu nas
opomni, de Jožef in Nikodem sta Jezusovo
telo častito pokopala 5 Marija njegova sveta
mati, in drugi Jezusovi perjati so njegovo
sveto telo v veliki žalosti spremljali. Tudi
ti, ljubi kristjan! se v duhu perdruži unim
svetim dušam, obžaljuj svoje grebe; z Je-
zusam slečenim obžaljuj svojo zgubljeno
nedolžnost, in z Jezusam pokopanim svojo
dušno smert: in tako bodi pokopano (spreo-
bernjeno) tvoje grešno življenje, de vstaneš
(živiš) v večno zveličanje.

248

Molitev.

O ljubi Jezus! o dobrotljivi Zve¬
ličar! mnogi viharji se v mojim sercu !
obudujejo. Tvojo neizrečeno ljubezen
premišljujem, iz ktere si nam postavil
Zakrament svojiga telesa, in moje
serce od veselja poskakuje: premiš¬
ljujem tebe dobriga očeta zadnjikrat
per mizi s svojimi učenci jesti, jih
tolažiti, opominjati, in to me napolni
z velikim upanjem: premišljujem tvoj
namen v smert za hudobne duše, in
te za to nezasluženo milost hvalim:
premišljujem hudobijo tvojiga neusmi-
Ijeniga zdajavca Judeža, nestanovit¬
nost ljubiga Petra, nezvestobo dru-
zih učencov, in sim žalosten, ker mi
njih zapušenje mojo hudobijo očita:
premišljujem hudobijo tvojih neusmi¬
ljenih sovražnikov, kteri sklepajo kako
te v roke dobiti in umoriti, in to
obudi v meni sosebno žalost, ker
tudi jez sim bil tvoje grenke smerti

249

kriv. O Jezus! ti si vsim ljudem
dober, vsi smo do tebe hudobni ne¬
hvaležni, in neusmiljeni: meni je žal
in me peče, de sim tudi jez tebi za
neizrečeno dobroto neizrečeno hudobo
vračeval. O ljubi Gospod! kleče pred
teboj v grenkosti svoje duše te po¬
nižno prosim mi odpustiti, milostivo
me poglej ko nezvestiga Petra; od¬
pusti mi ko desnimu razbojniku, in
ne zaverzi me, de se tvoje velike
ljubezni, in presvete prelite kervi
vdeležim. Amen.

Veliki petek,

En dan pred Judovsko velikonočjo je
Jezus kervavi dar na svetim križi dokon¬
čal, in svet od pogubljenja odrešil. Desi-
ravno je Jezusova smert vsiin ljudem od¬
rešenje in veselje perdobila, vender sveta
cerkev neizrečeno žaljuje nad grenko smertjo
svojiga božjiga ženina, kakor vse nje¬
ne žaljevavne opravila tega nepozabljeniga
dne oznanujejo. — Mašnik se pred altar-

- 250 —

jem verze na tla, in moli. To pomeni
žaljevavno Jezusovo molitev na vertu, in
tudi jok Jeruzalemskih žen nad terpečim
Jezusam. Obžaljuj, tudi ti kristjan, ter-,
pečiga Jezusa, pa žaljuj še bolj nad svo- !
jimi grehi, zavoljo kterih je On umeri! —
Mašnik vstane, gre k altarju in ga kušne,
in na levi strani altarja bere iz prerokovanja
preroka Ozeja, ktero je od odrešnika
Jezusa. Potlej nekoliko bere iz druzih
Mojzesovih bukev od velikonočniga jag¬
njeta, ktero je križaniga Jezusa pome¬
nilo. Po tem bere terpljenje Jezusovo, ka¬
kor ga je s. Janez popisal, kteri je vse
vidil, in do zadnjiga bil per svojim ljubez-
njivim učeniku Jezusu. Med tem branjem
premišljuj ljubezen in terpljenje Jezusovo,
ga hvali in zahvali, ga prosi v njegovi
ljubezni rasti, grehu odmreti, in v njegovi
gnadi umreti. — Po branji terpljenja Je-
zusoviga mašnik moli 17 molitev: namreč,
za papeža vikšiga poglavarja katoliške cer¬
kve: za svojiga škofa, vse škofe, mašni-
ke, in druge duhovne 5  za spoznavavce ve¬
re, device, vdove, in za vse keršansko
ljudstvo, tudi moli za cesarja, novince v
veri, popotnike, jetnike, bolnike odločene
od cerkve, terdovratne Jude, in slepe ne¬
vernike. Po sleherni molitvi se odgovori,

251

amen; pa po molitvi za terdovratne Jude
se ne odgovori, amen, ker se njih spreo-
bernjenje že dolgo odklada. Tudi ti po
zgledu Ijubeznjive matere katoliške cerkve
moli za vse, de bi vsi Jezusa spoznali,
in njemu služili.

* Mašnik po tih opravljenih molitvah
sleče plajš, gre za altar, ondi vzame po¬
krito podobo križaniga Jezusa, jo pokrito
pernese do perve stopnje leve strani alta-
rja, ondi od verha odkrije nekoliko podobe
Jezusove, in proti ljudem zapoje: Glejte
les križa, na kterim je Zveličar sveta vi¬
sel! Drugi pokleknejo, in odgovore: Pri¬
dite, molimo ga. — Mašnik višeji stopi, z
desno roko križaniga Jezusa odgerne, gla-
sneji zapoje, in drugi odgovore, ko vper-
vič. — Mašnik na sredo altarja stopi, vso
podobo Jezusovo odkrije, še glasneji za¬
poje, in drugi glasneji odgovore, ko vper-
vič, in drugič. — Mašnik nese odkrito po¬
dobo križaniga Jezusa po cerkvi nekoliko
proč od altarja, jo položi na perpravljeno
pogernjeno mesto, potlej gre za altar, izuje
ževlje, in gre s. križ (Jezusa) molit; tri¬
krat poklekne in moli, potlej ga kušne, gre
za altar, se obuje, stopi k altarju in plajš
obleče: on, in drugi bero, ali pojejo oči¬
tanje, ko bi Jezus iz križa svojim sovra-

252

žnikam njih nehvaležnost očital, in jih opo¬
minjal se spokoriti.

V trojnih hudih rečeh so hudobni Judje
per nevernim oblastniku Pilatu ------

ta: on brani cesarju dacijo dajati, druga:
on se hoče kralja storiti, tretja: on se Sina
božjiga dela. Jezus jim pravično očita:
moje ljudstvo! kaj sim ti hudiga storil, ali
v čim te žalil? odgovori mi. Jez sim te iz
egiptovske sužnosti rešil, ti pa si svojimu
odrešeniku križ napravilo. Jez sim te štir-
deset let po pušavi vodil, ti mano dajal
jesti, te v dobro deželo peljal, ti pa si
križ svojimu odrešeniku napravilo. Kaj sim
mogel več storiti, in nisim storil? ko lepi
vinograd sim te zasadil, ti si mi grenkobo
rodilo, z jesiham mojo žejo gasilo, in s
sulico mojo stran prebodlo. Jez sim zavolj
tebe Egipt, in njega pervorojene udaril, ti
pa si me Pilatu tepsti dalo. Jez sim tebe
iz Egipta izpeljal, v rudečim morji Farao¬
na utopil, in ti si me vikšim duhovnim
zdalo. Jez sim pred teboj v oblaku hodil,
in ti si me teplo in bičalo. Jez sim ti dal
vode iz skale, ti si me z želčem in jesiham
napajalo. Jez sim zavolj tebe deželo Ka-
nanejev udaril in ti si mojo glavo s terstam
tolklo. Jez sim ti kraljevo palico dal, in

žili Jezusa. — Perva krivična

253

ti si mi ternjevo krono na mojo glavo po¬
sadilo. Jez sim te mogočno povikšal, in ti
sime na les križa obesilo.— Te očitanja so
od cerkve v Jezusovim imenu rečene, de
se vživo vidi nehvaležnost njegovih sovraž¬
nikov. — Jezus je bil od Judov, od Gre-
kov, in od Rimljanov zaničevan, in tudi v
tih treh jezikih je bilo spisano in verh kri¬
ža nabito njegovo obsojenje. Katoliška cer¬
kev v tih treh jezikih Jezusa hvali j zdaj
sicer le v dveh, ker so hebrejske besede
v latinske prestavljene, de se ložej umejo.
Cerkev hvali Jezusa, rekoč: Sveti Bog!
sveti vsigamogočni Bog! usmili se nas. —
To je treba ob kratkim razložiti, de se ve,
kaj je skritiga pod zagrinjalam tih cerkve¬
nih opravkov.

Mašnik gre za altar po podobo križa-
niga Jezusa, in jo do leve strani altarja
pokrito pernese, ker je bil vzrok ali uršah
njegove smerti na križi ljudem neznan, ali
skrit: tudi učenci in drugi Jezusovi prijatli
niso prej te velike skrivnosti zapopadli, zato
so se nad njegovo osramotljivo smertjo po-
hujšali. — Mašnik počasi odkriva podobo
Jezusovo, ker vera v njega ni berž povsod
bila, ampak se je sčasama razširjala po
svetu: narod za narodam se je križaniinu
Jezusu podvergel, in so njegov križ častili,

- 254  —

kteriga so prej zaničevali. — Mašnik neseii
križ po cerkvi, in ga na perpravljen kra
položi: to pomeni, de so aposteljni po svet
hodili križaniga Jezusa oznanovati. Mašni
izuje čevlje, kleče moli, in kušuje podob
Jezusovo: to pomeni ljubezen, in spoštc
vanje spreobernjenih Judov in nevercov, kte
so Jezusa osramotljivo križaniga ljubili, r
molili. — O kristjan! per tih žalostnih šef
gah ali ceremonijah katoliške cerkve pa :
vzdiguj svoje misli do ljubeznjiviga Jezus
in hvali ga, ki je hotel za te umreti: tu
ga prosi ti pomagati njegovo neizrečeuui
ljubezen spoznati: moli ga z verno dušo.
upaj v njega, ljubi ga, in živi po njegov:
zapovedih, de pojdeš v nebeško kraljestvi
ktero je on s sv. križem odperl. i

Milo očitanje, s kterim se cerkevs
imenu Kristusovim judovski nehvaležno^*
potoži, tudi tebe zadeva. Kolikanj bi tvo
duša žalostna bila, ako bi iz Jezusovih u
slišal ti terdobo, in nehvaležnost očitati?
Beri, ali poslušaj to, ko bi sam Jezus ti
očital, rekoč: Ljuba duša! jez sim te Iju--
bil, in te ljubim, de te bolj ljubiti ni mogoče 11 ,
sim te po svoji podobi stvaril, in z vsim
oskerbel: sim se zavolj tebe včlovečil, te
učil, odobrotil, zdaj iz ljubezni do tebe n®
letim terdim križi v vsih bolečinah visi«

— 255  —

seirr tukaj hočem umreti, de ti ne umerješ
3 ekomaj. Ljuba moja duša! še druge moje
tbrote premisli. Per sv. kerstu sim te z
»do v sv. Duhu očistil, in otroka svojiga
aljestva storil; sim te s svojim mešam
dil, in veliko druziga ti storil: kaj pa ti
mi? o nehvaležna duša! Jez te nisim mo-
d perserčniši ljubiti, ti pa si me zaničevala,
po moji presveti kervi taptala. Ti nehva-
•žna stvar! tako neusmiljeno ravnaš s svo-
nar boljšim očetam? Spokori se, in
•je kamnito serce spreoberni, de obsojena
»s >e boš.

Po očitanji Jezusovim se pojete dve
e pesmi, ktere je cerkev za ta žalostni
i zložila, de bi vsi spoznali veliko milost
a božjiga, kteri se je iz ljubezni do
$a obsojeniga človeštva včlovečil v pre-
. cim telesu Marije device, in na križi
eri ga iz hudičeve sužnosti ljubeznjivo
ešiti.

Po tih dokončanih opravkih se proce¬
sija k božjimu grobu napravi, de se vče¬
rajšnji dan posvečena hostja za današnjo
sv. mašo prenese. Kadar je sv. hostja na
altarji, se ona in altar pokadi v spomin Je¬
zusove smerti, in njegoviga pokopa. Per
Pogrebih vernih se kadilo žge, veliko bolj
Jezusovim. — Mašnik v kelih vlije vina

256

in vode po navadi, pa nad vodo ponavadi
ne moli, keliha ne daruje, ker vina ne bo
blagoslovil ali žegnal, zato ker je Jezus,
od kteriga ves žegen pride, umeri. Mašnik
si potlej roke umije, pa iz navadniga 25.|
psalma ne moli. Potlej se na sredi altarji
perkloni, in tako moli: V duhu ponižnosti
in z žalostnim sercain stojimo pred teboj:
vzemi naš dar, o Gospod! in godi naj se
pred tvojim obličjem tako dans naša da¬
ritev, de ti bo všeč, o Gospod! Mašnik se
potlej oberne, in pričujoče opomni moliti,*
rekoč: Molite bratje, de bo moj in vaš dar
prijetin per Bogu, vsigamogočnim očetu.
Mašnik se k altarju oberne, in poje Go¬
spodovo molitev: Oče naš; potlej prosi Boga
nas vse rešiti od vsiga hudiga, pretečeniga,
sidanjiga, in prihodnjiga na prošnje Marije,
aposteljnov, in vsih svetih po Jezusu Kri¬
stusu Gospodu našim.

Mašnik povzdiguje sv. hostjo le z desno '
roko, de jo pričujoči vidijo, in molijo: ke¬
liha ne povzdigne, ker vino ni žegnano.
Po tem razdeli sv. hostjo po navadi. Ne
reče: Jagnje božje, ki grehe sveta odjem-
Iješ, ker Jezus ni bil še spoznan, ampak
na križi zaničevan. Tudi ni kuševanja miru,
ker je Jezus bil s kuševanjem izdan, in
ker je še le po vstajenji svojim aposteljnam

— 257  —

/ mir dal. Per navadni sv. maši so pred
obhajila«! tri molitve, pa ta dan le zadnjo
moli. Po ti molitvi reče po navadi: Go¬
spod ! nisirn vreden. Zavžije sv. hostjo re¬
koč: Telo Gospoda našiga Jezusa Kristusa
naj ohrani mojo dušo za večno življenje.
Amen. Zavžije tudi vino, pa spusti vse
navadne molitve, in le to moli: O Gospod!
kar smo z ustmi prejeli, naj nam bo s či¬
stim sercam zavžito, in ta časni dar nam
bodi večno zdravilo. Mašnik ne da žegna,
in ne bere zadnjiga evangelija, ker je Jezus,
od kteriga je žegen in resnica, na križi
od hudobnih umorjen.

O kristjan, ti žalostni opravki kato¬
liške cerkve, s kterimi razodeva Jezusa za-
pušeniga, zaničevaniga, terpečiga in umorje-
niga, te opominjajo skerbno premišljevati,
kar je on, naš stvarnik, Bog in Gospod
za nehvaležne duše terpel. Sosebno pre¬
mišljuj njegovo neizrečeno ljubezen, iz ktere
je na svetim križi vso svojo presveto kri
prelil. Jezus je iz ljubezni do tebe, in do
vsiga človeštva veliko terpel na duši, na
telesu, in na časti. Njegova sveta duša je
bila z nar veči žalostjo napolnjena zavolj
tvoje grešne nehvaležnosti. Na telesu je
terpel, kar si moreš bolečiga in hudiga
misliti. Na časti je tudi neskončno terpel,
Serce.  17

— 258  —

J

ker on Sin božji je med dvema hudodelni-
kama na osramotljivim križi očitno umeri.
Glej in premišljuj Jezusovo razmesarjeno
telo, njegove široke rane in sveto kri. Ka¬
kor bi bil pred njegovim križem, in s svo¬
jimi očmi vidil terpečiga Jezusa, zdihuj, in
moli.

Molitev.

O nedolžno Jagnje božje, o pre¬
sladki Jezus! kdo te je na križ z>
debelimi železnimi žeblji neusmiljeno
perbil? Tvoji krivični sovražniki, med
kterimi sim tudi jez, so to storili: pa
bolj reči, tvoja ljubezen, od ktere veči
nikdar ni bilo, in je ne bo, te je
križala. Vsi sovražniki bi ti ne bili
mogli nič žaliga storiti, ako bi se,
jim sam ne bil podvergel. Ti si hotel
Gospod za jetnika, Bog za človeka,
Stvarnik za stvar rado voljno umreti,
de bi mi ne umerli vekomaj. Kaj ti
bom za to veliko milost povernil? 0
Jezus! daj mi tebi hvaležnimu biti.
Tvojo neskončno milost bom vedno

259

pomnil, zmirej te hočem ljubiti, in
hvaliti, nikdar te nočem žaliti, hočem
vse nadloge voljno preterpeti, in vse
delati po tvoji sveti volji. O dobrot¬
ljivi Oče! O preljubi Odrešenik! ob¬
jamem in kušnem sveti križ, na kterim
iz ljubezni do mene terpiš, in te pro¬
sim me nikdar ne zapustiti ; ti terdno
obljubim vedno zvestobo, in stano¬
vitno službo. Usmili se me, usmili se
vsili, de nam bo tvoja sveta kri, in
grenka smert ključ v nebeško kra¬
ljestvo. Amen.

Premišljevanje, in zdihovanje per božjim
grobu.

Ko je bila Jezusova smert razgla¬
šena, je Jožef iz mesta Arimateje oblast¬
nika Pilata prosil, mu Jezusovo telo dati,
ga pokopati. K njemu se je Nikodem per-
družil, in sta ga ondi blizo po šegi judov¬
skih bogatinov v nov grob častito položila. —
V spomin Jezusoviga pokopa ima katoliška
cerkev navado božji grob napravljati, kjer
sv. rešnje telo Jezusovo hrani.

17  *

260

l

Stara in sveta navada je bogaboječih
vernih od veliciga četertka do vstajenja altar
obiskati, kjer se sveto rešuje telo Jezusovo
v tabernakeljnu, ko v pokopališi, hrani. Ta ,
altar se božji grob imenuje, ker je v spo¬
min Jezusoviga groba.

Če zvesta žena grob svojiga dobriga
moža s solzami ljubezni moči, če se dober
otrok na grobu svojih ljubih starišev joka,
če prijatel grob svojiga prijatla obiše; ali
ne bodo kristjani groba svojiga Zveličarja
obiskavali, in per njem solz točili? Marija,
učenci, in bogaboječe žene so per Jezuso¬
vim grobu jokali, tudi verni kristjani se
morejo tim bogaboječim dušam perdružiti,
božji grob obiskavati, poniževanje Jezusovo
premišljevati, in nad njim jokati. Rad obiskuj
Jezusov grob, per njem premišljuj in moli
tako:

O Jezus! ti v temnim grobu mertev
ležiš, pa tvoja vsigamogočnost ni umerla,
in si jo po svoji smerti s strašnimi čudeži
razodeval, kteri so tvoje sovražnike in ves
svet z velikim strahain napolnili. O Gospod!
verujem, de, ako ravno se je tvoja sveta
duša odločila, je vender tvoja božja natora
ostala per duši in per truplu. Ti si mertev
in živ, si mertev in vstajenje mertvih. Torej,
o večni Bog! pusti mi svoje serce pred

261

teboj razliti, in bodi usmiljen meni svojimu
nevrednimu služabniku. Tvoje čudno poni¬
ževanje v temnim grobu presune moje serce:
j ti mertev v grobu ležiš, tvoje sveto truplo
je merzlo, ranjeno in kervavo, v tančici
zavito, s potno ruto je tvoja glava pokrita,
vender tebe živiga Boga molim, in se ti
perporočujem.

Resnično, o Jezus! je tvoje poniže¬
vanje veliko. Ponižal si se v svojim včlo-
večenji, ponižal si se ob svojim rojstvu in
obrezovanji; ponižal si se, ko si hotel
keršen biti, svojim aposteljnam noge umi¬
vati, in med dvema razbojnikama na križi
umreti, vender vse to preseže poniževanje
tvojiga pokopa. V svojim včlovečenji si
prebivališe imel prečisto telo vselej device
Marije; per svojim rojstvu si angelam za¬
povedal tebe razglasiti; per svojim obrezo¬
vanji si bil imenovan Jezus vsiga sveta
Zveličar; po tvojim kerstu te je nebeški
Oče svojiga Sina imenoval; per umivanji
nog so te tvoji aposteljni verovali učenika
in Gospoda; na križi te je desni razbojnik
spoznal, in čudeži so te oznanovali Sinu
božjiga, pa v grobu nimaš nobeniga pri-
jatla, v trni mertev ležiš nobeniga čudeža
ne storiš, tvoji prijatli so deleč, in tvoji
sovražniki te varujejo.

— 262  -

O čudno in prečudno poniževanje mo-
jiga Zveličarja! zavolj mene, in zavolj vsih
se je Jezus do groba ponižal, mene po¬
niževanja učiti. Bog se zavolj mene po¬
nižuje, zakaj se jez ne bom zavolj njega
poniževal! Jezus se ponižuje, in jez se po¬
niževanja branim, ki sim prah in pepel, in
pekla velikokrat vreden? Ti, o Jezus! si
dopustil, kar si od človeka vzel, v grob
zakopati, de jez, kar sim po pervirn člo¬
veku hudiga prejel, zakopljem v grob po¬
kore, de s teboj v novo življenje vstanem.
Zakopanimu mertvimu truplu ni več mar za
svet, tako se jez odpovem, vsim hudim
željam, in vsim zapeljivim rečem, in ne
bom druziga iskal, ko tebe mertviga in
pokopaniga zavolj mene.

Pokopališe, kamor sta Jožef in Niko-
dem tvoje sveto telo položila, je bilo novo,
v kterim še ni nobeniga položeniga bilo.
O Gospod ! stori, de pokopališe mojiga
serca, v ktero tvoje sveto telo položim z
gnado sv. Duha postane novo, in de ne bo
nič v njem, kar bi tebe žaliti moglo. Očisti
mojo dušo, de te per sv. obhajilu vselej
vredno prejmem. — Tvoje pokopališe je
bilo v terdi skali z velikim terpljenjem iz¬
sekano: tudi moje serce je kamnito, neob-
čutno, in terdovratno, pa ti ga s svojo

263

gnado omeči, in ga po svoji sveti volji ob¬
delaj. Tudi si bom s tvojo gnado perza-
deval ga tvoje britko terpljenje premišljevaje
poboljšati, in ga perpraviti prijetno poko-
pališe tvojiga presvetiga telesa. Tvoja sveta
kri naj omeči moje terdovratno serce, z
grenkimi solzami ga hočem oprati, ti ga
osnaži s svojo gnado in ljubeznijo.

Jožef iz Arimateje je velik kamen pred
duri tvojiga groba pervalil; hudobni Judje
so veliki kamen zapečatili, in čuječe varhe
postavili, de bi tvoje telo odneseno ne bilo:
kar so Judje iz terdovratnosti storili, hočem
jez iz dobriga namena storiti, de mi so¬
vražniki moje duše tvoje gnade ne vzamejo.
Hočem svoje serce zapečatiti s svojim terplje-
njem, s tvojo kervjo, smertjo, in s tvojim
pokopam. O Jezus! to naj bode varh moje
duše, in bramba zoper hude sovražnike, de
uii ne z zvijačo, ne s silo tvoje prijaznosti
ne vzamejo. Ravno za to pred tvojim sve¬
tim grobam tebe usmiljeniga Gospoda po¬
nižno in upno prosim.

Molitev.

O moj v temnim grobu ležeči
Zveličar! Ti si solnce pravice, živ-

264

Ijenje mertvih, Jagnje božje, Sin ži-
viga Boga, nebeški kralj, odrešenik
sveta, vender v grobu zavolj mene
mertev ležiš? O Gospod! ki si hotel
v grob položen biti, tudi v moje serce
pridi. Moje serce je hudobno, nečedno
in terd o vratno, pa ti ga s svojo pre¬
sveto kervjo operi, in s svojo gnado
očisti, de ti bo prijetno prebivališe.
O Jezus! pridi k meni, ostani v meni,
in daj mi gnado se nikdar ne ločiti
od tebe. Svojimu sercu bom čuječe
varhe postavil: strah in ljubezen do
tebe, sveto sovraštvo zoper sebe,
zaničevanje sveta, pokorjenje, solze,
molitev, varnost, ponižnost, serčnost,
tvoja gnada in prošnja Marije tvoje
prečiste matere bodo varhi mojiga
serca, de te nikdar ne zgubim. Ti
zapečati moje serce s svojo sveto
kervjo, ktera je iz ljubezni do moje
grešne duše iztekla iz tvojih bolečih
ran. O presladki Jezus! to mi do¬
deli po mogočnih prošnjah svoje pre-

265

svete matere Marije, in vsili svojih
svetnikov. Amen.

- 4 $-

Velika sabota.

Veliko saboto se ogenj, kadilo, kerstna
sveča in voda blagoslovi ali žegna. Nar
prej se ogenj žegna, in z njim se potlej
užgo' sveče in lampe. — Duhoven nese tri
sveče na enim svečniku v cerkev: eno tih
z novim ognjem užge per velikih vratih,
poklekne in zapoje: Glejte! luč Kristusova!
drugi odgovore: hvala Bogu. — Drugo
užge v sredi cerkve: tretjo pred velikim
altarjem; in enako dela; pa vsakikrat glasneji
zapoje, in drugi glasneji odgovore. — Du¬
hoven per velikim altarji žegna velikonočno
svečo, pet zern, že prej požegnaniga kadila
vtisne vanjo v podobi križa. Potlej užge
svečo, in lampe, ali svetila. — Mašnik po
tem bere, ali poje dolgo per altarji iz sve-
tiga pisma, in potlej gre žegnovat kerstno
vodo. Med tem žegnam razdeli vodo s
svojo roko — se dotakne vode, jo malo
verže na štiri kraje — dihne trikrat vanjo
— trikrat vtopi velikonočno svečo v vodo,
in vsakikrat glasnejši zapoje: Naj pride

- 266  —

vanj moč svetiga Duha. Zopet dihne tri¬
krat v vodo in reče: de naj ona zadobi
moč ljudi preroditi. — Potlej vlije dvojno
posvečeno olje v vodo; olje in vodo zmeša:
po tem gre k velikimu altarju, in ondi na
obrazu leže moli litanije vsih svetnikov. —
Za tem je vesela sveta maša od vstajenja
Jezusoviga.

Te cerkvene opravila pomenijo:

1) Stari ogenj, ko se ugasne in nov
ukreše iz kamna, pomeni stari zavet ali
testament ali staro zavezo, ktero je Bog
po Mojzesu oznanil Izraelcam. Bog se je
Mojzesu perkazal v podobi ognja, in je go¬
voril z njim na hribu Horebu iz gorečiga
germa. — Novi ogenj pomeni novo zavezo,
ktera vsa je zapopadena v ljubezni, ognju
vpodobljeni. Jezus je djal: ,,Ogenj sim per-
nesel na svet, in hočem, de se vname. 44
Tudi sveti Duh je v aposteljne prišel v
podobi ognja. — Novi ogenj je iz kamna,
kteri pomeni Jezusa, poglavitni kamen ka¬
toliške cerkve, kakor sveti Pavel piše Efe-
žanam: ,,Jezus Kristus je poglavitni vo¬
gelni kamen, na kterim je vse zidanje skle¬
njeno.“ — Kristjan moj! užgi se od no-
viga ogenja, kteriga je Jezus pernesel na

267

svet, in bodi res goreč v njegovi službi.
Luč Jezusova te je obsvetila, ne živi tedaj
v trni ko neverniki, ampak ko otrok svitlobe,.
pravično, bogaboječe.

2) Pet zern kadila z molitvijo posve¬
čenih , in vtisnjenih v velikonočno svečo,
pomeni dišeče mazila, s kterimi je bilo po¬
kopano sveto telo Jezusovo. Kadilo je v
kerstno svečo v podobi križa vtisnjeno, in
to pomeni rane Jezusove. Kadilo diši, in
to pomeni, de svete rane Jezusove so nam
zaslužile gnado, s ktero zamoremo sveto
živeti, ali kakor govori sveti Pavel, dober
duili biti per Bogu.

3) Tri sveče na enim svečniku, ktere
duhoven nese v cerkev, ktere eno za drugo
užiga, pomenijo tri osebe ali peršone svete
Trojice, ktere so le en Bog. Te sveče so
ena za drugo užgane po cerkvi, ker svetloba
vere v sveto Trojico se je vnemala po svetu
po Kristusu Jezusu in njegovih aposteljnih.—
Duhoven poklekne trikrat, in vsakikrat glas-
neji zapoje: Glej! luč Kristusova! Drugi
odgovarjajo: Hvala Bogu. To pomeni, de
neverniki so visoko hvalili Boga za luč
svete vere, ktera se je če dalje serčnejši
povsod oznanovala. Tudi mi moramo hva¬
liti Boga zavolj luči prave vere, zakaj brez
nje ni zveličanja. — Z eno tih treh sveč

- 268  -

se užge velikonočna sveča. Velikonočna
sveča pomeni Kristusa, kteri je bil po člo¬
veški natori obujen od božje natore. — Z
gorečo velikonočno svečo se užgo lampe po
cerkvi, ker le Jezus je dal svitlobo svojim
aposteljnam, in po njih vsimu svetu.

4) Med žegnovanjem kerstne vode
mašnik razdeli vodo z roko v podobi križa,
ker zasluženje Jezusove smerti na križi, in
njegova gnada daje moč vodi zbrisati gre¬
he. — Duhoven se dotakne vode z roko k
poterjenju, de veruje in upa vse, kar je
Jezus obljubil tem, kteri žele keršeni biti. —
Duhoven tudi verže malo vode na štiri kraje,
kar pomeni vse kraje sveta, ker je sveti
kerst postavljen od Jezusa v prerojenje
vsih narodov.

5j) Duhoven vtopi trikrat velikonočno
svečo v vodo, vsakikrat globokeji, in vsaki-
krat glasneji poje: Naj pride v to vodo

moč svetiga Duha. — Cerkev prosi, de bi
sveti Duh prišel, in posvetil vse ljudi v
vodi s svojo močjo. — Duhoven dihne tri¬
krat v vodo, zakaj Duh božji po volji Boga
Očeta z milostjo Jezusovo v svetim kerstu
dušo posveti. Jezus je premagal hudiča,
in je naše duše s svojim svetim Duham
napolnil.

6) Duhoven vlije v kerstno vodo dvojno

269

posvečeno olje. Dvojno posvečeno olje po¬
meni božjo in človeško natoro Jezusa Kri¬
stusa, po kterih je odrešil svet. — Duho-

* ven zmeša dvojno posvečeno olje in vodo,
ker je Jezus Kristus združen z vsimi ker-
šenimi. — Potlej duhovni na obrazu leže,
in molijo litanije vsih svetnikov, ker so v
poprejšnjih časih dolgo molili za te, kteri
so bili to, ali pa binkoštno saboto keršeni.

7) Kristjan! hvaležno spoznaj veliko
nezasluženo milost božjo, de si bil raz-

*  svetljen, in posvečen po Jezusu Kristusu.—
Vidiš svete opravila, in slišiš molitve ka¬
toliške cerkve 5  ne bodi neveden. Spoznaj
tudi svoj poprejšnji revni stan, stan greha
in pogubljenja, hvali iz serca usmiljeniga
Boga za gnado prejetiga kersta. —• Greš¬
niki smo bili vsi, pa s kerstam smo opi-ani
in posvečeni. Jezus je dal sebe v osra-
motljivo smert, de bi nas rešil od vsih
grehov 5  tedaj je dolžnost vsih po njegovih
zapovedih živeti, kakor smo obljubili per
svetim kerstu: kdor v sveti veri hudobno
živi, si hujši maševanje, in obsojenje na¬

kopava.

270

Molitev.

O Jezus! luč moje duše, in vsiga
sveta, ti si mi dal spoznanje, in gnado: ’
si mi odpustil grehe, in zbrisal sodbo
pogubljenja per svetim kerstu: tudi
potlej si mi jih dobrotljivo odpušal.
Opran in posvečen sim bil v vodi,
in v svetim Duhu: deležen sim tvoje
svete kervi, in upanje mi daješ v,
nebesa priti. Kaj ti bom povernil za
vse te dobrote V Kar sim in kar pre¬
morem, je malo, in tudi to je tvoje;
vse si bom perzadeval, tebe vedno
hvaliti, zmirej tebi živeti. Daj mi gnado
tako živeti, de zadobim, kar si oblju¬
bil rekoč: „Kdor bo veroval, in bo
keršen, bo zveličan.^ Amen.

Velika noč.

Jezus je v nedeljo zgodej iz svoje moči
častitljivo od smerti vstal. — Nar veseliši
god je velika noč, ali od smerti vstajenje

— 271  —

Jezusovo. Veliko veselje po veliki žalosti
je nar prijetniši. — Učenci so vidili Jezusa
zvezaniga, so zapustili obsojeniga, križa-
niga, kervaviga, mertviga, pokopaniga: potlej
so ga vidili živiga in častitiga. Po Jezu¬
sovi sinerti so bili ko ovce brez pastirja v
velikim strahu, po njegovim vstajenji pa so
bili polni veselja in serčnosti. — Tudi mi,
desiravno slabi, čutimo veselje velikonočnih
praznikov, pa to ni zadosti, ker vsaki si
mora perzadevati s čisto vestjo obhajati te
vesele praznike: pa tudi potlej živeti tako
sveto, de bo dosegel in imel častito od
smerti vstajenje. Vsi bomo vstali, pa vsi
ne bomo po podobi Jezusa premenjeni. —
Poslušaj tedaj, o moj ljubi kristjan!

Vstani hitro iz groba svojih grehov.—
Jezus je bil sicer v grobu do tretjiga dne,
de bi vsi spoznali resnico njegove smerti,
pa tretji dan je zgodej od smerti vstal.
Pobožne žene so v nedeljo prav zgodej šle
k pokopališu, pa ga niso našle, in so za¬
slišale od angelov: Vstal je, ga ni tukaj.—
Grešnik! ne odkladaj spreobernjenja, ampak
hitro, berž vstani, de zadobiš milost, ker je
zapisano: ,,Terdovratnimu serca na zadnje
hudo pojde . 44

— 272  —

Molitev.

O Jezus! verujem terdno, de si
umeri, in od smerti vstal, zame in
za vse ljudi; vse rešiti od pogublje¬
nja, si umeri: vse poterditi v veri,
si od mertvih vstal. Ljubi Gospod!
ti si s svojim častitljivim vstajenjem
premagal vse sovražnike, in razveselil
vse prijatle: daj meni gnado od vsih
grehov vstati, in stanovitno tebi slu¬
žiti, de bodo vsi sovražniki moje duše
osramoteni, vsi angeli, in svetniki
razveseljeni. Daj mi po tvojih naukih
stanovitno živeti; tebe posnemati v
terpljenji, de bo moje vstajenje po¬
dobno tvojimu. Zdaj mi veselo aleluja
gre skozi serce: daj mi po tebi sta¬
novitno živeti, de alelujo pojem ve¬
komaj v nebesih. Amen.

-COQJQ-

Križev teden.

Od križev v procesii nošenih tako ime¬
novan. Procesija nam pa na misel daje

- — 273  —

:-itko pot Jezusovo s težkim križem od
Jeruzalema do mesta mertvaških glav. —
Procesija nas uči, de smo popotniki na svetu,
I in de moramo hoditi po poti večniga živ¬
ljenja. Kdor hodi v procesii, počasi hodi;
ravno tako moramo mi popotniki varno ho¬
diti, de ne pademo; to je, varno živeti, de
ne grešimo. V procesii se moli; ravno tako
moramo tudi ves čas svojiga življenja skerbno
moliti. V procesii skazujemo očitno svojo
vero v praviga Boga, in se ne sramujemo
• pred svetam njegove službe. — V procesii
se podoba križaniga Jezusa pred vsimi nese,
in mi za njo hodimo, de razodevamo svojo
terdno voljo za Jezusam hoditi. — V pro¬
cesii se bandera nosijo, na kterih so po¬
dobe svetnikov, de se razodevamo vojšake
božje po izgledu svetnikov. — Ob svečnici
je procesija okoli cerkve v spomin, de je
Marija šla v tempelj k očiševanju. Der-
žimo goreče sveče v rokah, ker Jezus luč
vsiga sveta je bil v tempeljnu spoznan od
pravičniga Simeona, in od prerokinje Ane. —
Cvetno nedeljo je procesija v spomin časti
Jezusu dane od pobožnih množic, ki so ga
z vejami v rokah, in s hvalnim petjem sprem¬
ljale v Jeruzalem. — O veliki noči je ve¬
sela procesija v čast vstajenja Jezusoviga. —
Križev teden je procesija, de bi nam Bog

Serce.  18

— 274  —

odvernil nesreče na duši in na telesi,
nas s svojo gnado nagnil k pokori,
svetim Telesu je procesija očitno pričela -
de verujemo v ?jakrament svetiga J j
viga telesa.— Te, in druge procesije'
svoj sosebni namen, in kristjan si jih j
oberniti k boljšanju svoje duše.

Kristjan moj! tebe vesele te očjtr
opravila, pa morebiti se napak per njih;,
deržiš. Navada je per nekterih krist'
k procesii hoditi, de se sprehodijo, pa
žiga nič5 okoli sebe, in po ljudeh glefe
malo in razmišljeno molijo. — Je susa
moča, ali druga nadloga, kristjani hrepenf
po procesii, ker upajo z njo odverniti ne¬
srečo, pa nočejo s pravo pokoro pravire
božje jeze potolažiti. — Glej, in premi
morebiti ti ravno tako delaš 5 hrepeniš po,
ti očitni molitvi, pa se ne ponižaš, prav i r
moliš, greha ne opustiš. — Tedaj iz serca
reci:

Molitev.

O Gospod! daj nii po svoji veli**
milosti razsvetljeno modrost in gore;
pobožnost, kterih sim zlo potrebe
Dozdaj sim bil sicer rad per t\s
očitni službi, pa ne po tvoji volj

275

\  bil s telesam drugim vernim per-
žcn, pa z duham nisim bil s teboj
v ien; opravljal sim po hlapčev-
tiar mi je cerkev zapovedovala,
oja molitev je bila merzla, moja
razmišljena, moje oči radovidne.
^uisti mi vse moje zanikernosti, in
hmal te hočem skrivno in očitno
moliti, tebi dolžno hvalo dajati,
s, veličanje zadobim. Amen.

-eesoe-

»t Vnebohod Jezusa Kristusa.

Jezus na oljski gori je šel vpričo svo-
'ji učencov v nebesa, de bi oni in mi vanj
4 dno verovali, hrepeneli po nebeškim kra-
ifstvu, upali vanj priti; de bi nam prostor
•pravil, naš besednik bil per Očetu, nam
tiga Duha poslal. — Djanje aposteljnov
o živo popisuje Jezusov vnebohod, de
morajo tudi naše merzle serca vneti,
nci so bili žalostni in veseli; žalostni,
so menili, de brez pomoči ostanejo;
7' li, ker je Jezus šel v svojo čast. Hi-
so v Jeruzalem, zbrani v molitvi so

18 *

276

čakali obljubljeniga prihoda svetiga Duha;
potlej so z velikim terpljenjem zaslužili iti
za Jezusam v nebesa.

O ljubi kristjan! premisli čast Jezu¬
sovo, in čast človeške natore v Jezusu po¬
vzdignjene, kteri sedi na desni Očeta. —
Premisli, o človek! podobo božjo, svoj vi¬
soki namen. Jezus je šel v nebesa, on
poglavar vsih vernikov je šel prostor per-
pravit, in tam gori čaka teh, kteri njemu
podobno žive. Ne bodi ti kteri tjstih, od
kterih David žalostno govori: „Človek je
v časti bil, pa ni razumel, se je poživim!,
in se je neumni živini enakiga storil. 4 * —
Taki so vsi, kteri slepo služijo svojimu
gerdimu poželenju. Ti ne pridejo v nebesa,
ker njih konec bo pogubljenje. V nebesa
ne pride lakomnost, nečistost, napuh, kri¬
vica, ampak le svetost.

Premisli lepe nebesa, de zaničuješ revno
zemljo. Ce premisliš nebesa, boš vse, kar
je tukaj viditi dobriga, in veseliga, lahko
zaničeval; bo lahko svet križan tebi, in ti
njemu; vse ko ostudno blato boš zaničeval,
de Jezusa zadobiš. Sveta in počutkov do¬
brote so majhne, zapeljive, nestanovitne,
kratke, škodljive; le v nebesih je veliko,
čisto, večno veselje. — Ti bi rad dal pO'
lovico svojiga premoženja, de bi se rešil

- 277  -

smerti; daj raji vse, ko grešiti, de večno
živiš v nebeškim kraljestvu. Ti terpiš ve¬
liko za majhen živež in za revno oblačilo;
terpi veliko raji za nebeške dobrote. Bodi
odločen od vsiga, de boš z Jezusam zdru¬
žen vekomaj.

Premišljuj neprenehama nebeško kra¬
ljestvo, de po vsih zapovedih zvesto živiš.
Jezus je svojim učencam ojstro zapovedal:
„Učite ljudi spolnovati vse, karkoli sim
vam zapovedal . 44  Kdor je pravičniga živ¬
ljenja, pride v nebesa; tedaj ohrani nedolž¬
nost; če si jo zgubil, delaj vreden sad po¬
kore ; hodi stanovitno po ozki poti: vojskuj
se serčno, ker le silni zgrabijo nebeško
kraljestvo. Jezus je s križem odperl ne¬
beško kraljestvo, in to je obljubljeno, ne
lenim in mehkim, ampak pridnim in serčnim
služabnikam. Sveti Pavel pravi: ,,Ako z
Jezusam terpite, bote tudi z njim kraljevali . 44

Molitev.

O Jezus! nebeški kralj, in moj
odrešenik! ponižno te molim, in pro¬
sim, ne zapusti me. Ti si mi kazal
z naukam, in zgledam pravo pot v
nebesa, de bi jez vekomaj bil, kjer

278

si ti, pa meni revnimu človeku je
svet poln zapeljivosti in nastav; za¬
torej malo skerbim, in si malo per-
zadevam k tebi priti. Daj mi gnado
svet zaničevati, sebe premagovati,
nebeškiga kraljestva iskati, po ravni
poti k tebi priti. Zanaprej bom le tebe
pred očmi imel, in po tvojih zapo¬
vedih živel. O ljubi Odrešenik! daj
mi gnado po tebi živeti, de se s
teboj vekomaj veselim. Amen.

-ooooo-

Binkuštni prazniki.

Binkuštno nedeljo so aposteljni svetiga
Duha prejeli, in v njegovo čast in hvalo
bomo dans njegove dari premišljevali. Pervi
dar svetiga Duha je modrost. — Silno po¬
treben je ta dar, de cenimo pravično vsako
reč; de smo zaljubljeni v čeznatorne do¬
brote, in zaničujemo dobrote sveta. Modrost
prava je, spoznati, ljubiti in delati, kar
služi k zveličanju; spoznati, zaničevati, in
se varovati vsiga, kar odvračuje od božje
službe. — Sveta modrost je tej nasproti.
Posvetni modrijan ve in skerbi, kako bi tu-

279

kaj srečen bil, in kako streči spridenimu
telesu; kar je božjiga pa ne ve. Od tih
govori Jeremija: Eni so modri za hude
dela, dobriga delati pa ne vedo.

Drugi dar svetiga Duha je umnost.—
Ta se razodeva v tem, de je kristjan so-
sebno razsvetljen, de ume sosebne skriv¬
nosti; ne le de ve svoje dolžnosti, ampak
tudi kako deleč in globoko segajo. Ta dar
je bil učencam obljubljen: „Dult resnice vas
bo vsega učil . 46  — Dar umnosti so res apo-
steljni prejeli; prej so bili neučeni, potlej
so skrivne reči umeli, kakor obilno pričuje,
kar so nam zapisaniga pustili. Y T sak nima
te visoke umnosti, ker ni vsim potrebna;
zadosti je vediti, kar je treba vediti. —
Ne bodi radoveden previsokih, ali nepo¬
trebnih reči, ker marskteri je zašel v pre-
derznim preiskavanji. Vse opominja sveti
Pavel: „Ne več misliti, ko se spodobi
misliti, ampak misliti, kar je prav. u

Tretji dar svetiga Duha je svet, ali
svetovanje. — Ta dar je slabimu in spa-
čenimu človeku silno potreben, ker težko
razloči dobro od hudiga; hudo poželenje nas
skrivno zalezuje, hudič nam nastavlja ne¬
vidne zaderge, lažnjivi prijatli si perzade-
vajo nas zmotiti, in smo zmirej v nevar¬
nosti. — Ta dar je tudi potreben, de smo

280

luč drugim, de ne zajdejo. — Posvetni
modri nimajo tega daru, ker le po mesu
mislijo; oni ne vprašajo za svet, kakor, če
upajo izvediti, kar njim dopade. — Ti iši
per Bogu sveta z molitvijo, in poslušaj boga¬
boječe modre. Ne govori od tega, kar ne
veš, in ne vprašaj sprideniga za svet. Po¬
slušaj, kako te modri uči: ,,Z norci se ne
posvetuj, zakaj oni ne morejo ljubiti dru-
ziga, kot to, kar njim dopade . 44

Četerti dar svetiga Duha je moč. —
Ta dar dela človeka močniga, terdniga,
serčniga, stanovitniga tudi v velikih skuš¬
njavah, v sredi zapeljiviga pohujšanja. Ne
le aposteljni so bili tega dani potrebni, kteri
so šli med volkove, pred oblastnike, v smert
zavolj Jezusa; tudi mi smo ga potrebni,
de se nikdar ne vdamo hudobii, ne hudob¬
nim, ne svojimu poželenju. — Kristjan! ne
posnemaj hudobnih, ampak bodi serčno vnet
za čast božjo, in za svojo dušo. Delaj po
svetu modriga: „Zavolj svoje duše se po¬
tegni z vso močjo za resnico do smerti . 44

Peti dar svetiga Duha je učenost ali
znanje. — Ta dar daje spoznanje potrebnih
resnic, in vsiga, kar služi k zveličanju.
Visoka učenost ni vsim dana, ker ni vsim
potrebna. Tebi je zadosti vediti, kar moraš
vediti, de dušo zveličaš. To ni rečeno, de

— 281  -

bi neskerben bil v podučenji, ali izgovarjal
svojo lenobo, temuč de bi se zderžal škod¬
ljive radovednosti. Poslušaj modriga: Ne
iši, kar je tebi previsoko, ampak vedno
misli na to, kar ti je Bog zapovedal / 4

Šesti dar svetiga Duha je pobožnost. —
Pobožnost ali brumnost je le v ljubezni za-
popadena; kjer ni ljubezni, ni ponižnosti.
Ljubiti, in moliti Boga; njemu pokoršino
skazovati, vse skušnjave premagati; vse
križe preterpeti zavolj njega; za bližnjiga
zveličanje goreče skerbeti, in v drugih ena¬
kih rečeh, je prava pobožnost. Kdor ne
dela tega, nima prave pobožnosti, ampak
le vnanjo, ali hinavsko. Zapopadek prave
pobožnosti da sveti Pavel rekoč: ,,Ljubite
brez hinavšine, sovražite hudo, delajte dobro / 4

Sedmi dar svetigaDuha je strah božji.—
Strah božji je potreben vsim; pravičnim, de
ne greše, grešnikam, de se spreobernejo,
spreobernjenim, de stanovitni ostanejo. Sploh
vsi se boje Boga, pa ni per vsih zadosti
strahu, ali pa ni zadosti čist. Kdor ljubi
Boga čez vse, in se ga iz ljubezni boji, je
pravičen.

Modri pravi: „kdor je brez strahu, ne
more pravičen biti / 4  Vender pa ni vsaki
pravičen, kteri se boji Boga. Strah božji
brez ljubezni malo pomaga človeku, ker

- 282  -

sam strah ga ne opraviči. Ako je v člo¬
veku strah božji iz ljubezni, sveto življenje
pričuje. Salomon uči: ,,Boga se bati, in
njegove zapovedi spolnovati, je ves človek. 44

Vsi ti darovi, in karkoli je dobriga, je
od svetiga Duha. Sveti Pavel pravi: „Da-
rovi so mnogoteri, Duh pa je eden. — Pre¬
misli, o ljubi kristjan! svojo veliko spače¬
nost, nevarne skušnjave sveta, in boš lahko
spoznal potrebo gnade svetiga Duha. Prosi
vedno goreče, de gnado zadobiš, ker sad
gnade je svetost in zveličanje.

Molitev.

Nebeški Oče! ti si poslal na svet
svojiga edinorojeniga Sina, kteri je
učil tebe, tvojiga Sina in svetiga
Duha spoznati, in moliti, hvaležen
sim ti zato. Oče nebeški! ti si res
Oče vsiga usmiljenja, vsi dobri da¬
rovi so od tebe; ti me ljubiš, ker
si me vlekel k sebi po Jezusu Kri¬
stusu s svetim Duham; zato upam vse
od tebe, in zaupljivo prosim: Daj mi
svetiga Duha, de bom prerojen, in
posvečen; daj mi obilnosti gnade sve-

283

tiga Duha; naj pride sveti Duh v
me, de bom goreč v sercu, rodoviten
v dobrim, stanoviten v tvojih zapo¬
vedih, nepremagan v skušnjavah. Pri¬
di , pridi sveti Duh v serca vsim,
preženi merzloto, daj gorečnost, in
stanovitnost de srečno dokončamo tek
svojiga življenja, in pridemo v ne¬
beško kraljestvo. Amen.

-C9QO Q -

Sveto rešuje telo.

Spomin zadnje večerje, per kteri je
Jezus sveto rešnje Telo postavil, obhaja
cerkev veliki četertek; ker pa zavolj spo¬
mina bližnje Jezusove smerti ne more praz¬
nika svetiga rešnjiga Telesa takrat tako
obhajati, kakor želi, odloži ta praznik do
četertka po nedelji svete Trojice. Narveči
skrivnost vere in ljubezni božje do nas ob¬
haja sveta cerkev današnji praznik, in moli
Jezusa v podobi kruha in vina med nami
pričujočiga, ter mu skazuje vso mogočo
čast in hvalo. Skaži se tudi ti, keršanska
duša! Jezusu hvaležno za njegovo toliko
ljubezen do nas, in pomisli: Jezus redi nas

- 284  -

popotne otroke ne z mano, kakor nekdaj
Bog Jude v pušavi, ampak s svojim mešam
in s svojo kervjo. — On nas posvečuje, ker
je v nas in mi v njem. „Kdor moje meso
je (pravi Jezus) in mojo kri pije, ostane
v meni in jez v njem.

Jezusovo Telo je bilo v nov grob po¬
kopano, tedaj tudi ti si perzadeni prejeti ga
v čisto serce, in skerbi, de kaka skrita hu¬
dobija ne tiči v tvojim sercu. Tvoje serce
bodi zdravo, to je tako, de tudi nobeniga
majhniga greha ne ljubi, in lačno ali željno
Jezusa in njegove gnade. Gorje grešniku,
če brez poboljšanja ali brez prave pokore
Jezusa prejme ; ta stori, kar je Judež storil,
ko je Jezusa kušnil in s tem ga neusmi¬
ljeno v smert izdal. Nar prej se poboljšaj
in spokori, živi po zapovedih, in po tem
prejemaj Jezusa pogosto, in imel boš večno
srečno življenje.

Molitev.

O ljubeznjivi Jezus! terdno ve¬
rujem tvoji resnični vsigamogočni
besedi, de v podobi kruha in vina si
ti Bog in človek pričujoč. Zahvalim
te za to neizrečeno ljubezen do moje

- 285  -

nevredne duše. Ravno to telo, ki si
ga  dal v smert, meni daješ v jed;
ravno to kri, ki si jo prelil, meni
daješ v pitje, de bi ti v meni in jez
v tebi bil. Prosim, odpusti mi, ako
sim te mlačno ali nevredno prejemal;
napolni mojo dušo s svojo ljubeznijo,
de se popolnama ozdravi, de hrepeni
po tebi, in de te vselej vredno pre¬
jema zlasti zadnjo uro. Blagor meni,
če to milost zadobim, ker po smerti
bom šel vživat, kar zdaj prejemam,
tebe svojiga ljubiga Odrešenika. Amen.

v

Cešenje Jezusa v presvetim reš-
njim Telesu.

O neizrečena skrivnost v presvetim
rešnjim Telesu! Molimo jo, pa zapopasti
je nismo vstani! Angeli je ne razumejo!
O kako zasluži človek, de ti, dobrotljivi,
usmiljeni Jezus, toliko zanj storiš!

Odrešil si nas milostljivo, dal svoje
življenje za nas, nebesa nam odperl po

286

svojim neskončnim zasluženji. — O ljubez-
njivi milostljivi Jezus! za našo večno srečo
si hotel smert prestati!

Predin si vidno svet zapustil, si nam,
o Jezus! namenil, kar je od nebes več
vredno: dal si nam sveto rešnje Telo, ta
presveti zakrament, samiga sebe si nam
dodelil. Tukaj v presvetim rešnjim Telesu
si ti, o Jezus! zmirej sani pričujoč. Tukej
te ponižno molimo.

Noč in dan si zdaj med nami v pre¬
svetim rešnjim Telesu; nikoli nas ne zapu¬
stiš, toliko ljubezen imaš ti do nas!

O neizrečene skrivnosti! Presveto rešnjč
Telo! Jezus, ti si tukej pričujoč, ki povsov
kraljuješ!

Ti si tukej pričujoč pod podobo kruha
in vina; našim očem sicer skrit, pa vera
te nam pokaže. Tukej je nedolžno jagnje.
Jezus! ti tukej živiš, de nam milost in
gnade deliš.

O dobrotljivi božji Sin ! kruh si vze

I per zadnji večerji v svoje svete roke, po;
svetil, razlomil in dal rekoč: „Jejte vsi;
to je moje Telo.“ Vzel si po tem kelih i
vinam, posvetil in učencam dal rekoč: „Pijti j
vsi; to je moja kri.“

Ravno tako še zdej storiš vsak dar
med nami ta sveti čudež: per sveti maši

— 287 —

na altar, o Jezus! prideš iz nebes! —
Sveta truma ali kor angelov te spremlja,
kadar greš v sveti zakrament!

Ravno tako se nam zdej daš, kakor
si se dal svojim učencam. Ti, dobrotljivi
Jezus, z nami ravnaš kakor s svojimi nar
večimi prijatli; kakor de bi te ne bili nikoli
razžalili. — Toliko ljubezen nam skazuješ.

Koliko čast nam ti skažeš! O kako
si nam dober! K svoji mizi nas pustiš, o
nebeški kralj! Našim dušam daš svoje
Telo in svojo kri v živež za nebesa.

Kadar te bomo prejeli, daj nam gnado
ie vselej vredno prejeti po tvoji sveti volji.
>li nismo nikdar vredni tebe prejetiti,  o
Jezus nas stori vredne!

Daj nam spokorniga duha te vselej v
pravi pokori s čistim sercam prejeti in tvojo
ljubezen zaslužiti. Daj nam gnado in stori
nas vredne sveto rešnje Telo tudi še zadnjo
uro prejeti.

Prosimo pa zdej tudi tebe, o Marija,
prečista devica! Jezusu ti hvalo daj, mi
ga ne moremo dosti hvaliti, de se samiga
sebe nam, svojim ovčicam, da v presvetim
zakramentu.

Če utegneš, ljubi kristjan! moli dans
ali pa v teh osmih dneh tudi eno češenje
Jezusa, ki je na strani 172 in 173.

- ©oo©-

— 288

Praznik vsili svetnikov.

Sveta cerkev obhaja dans spomin vsih
svetnikov in svetnic, hvali Boga za tolike
jim dodeljene gnade, in opominja verne
Bogu in svetnikam dolžno čast skazovati.
Kako se pa svetnikam prava čast skazuje?
Nič drugač ne, kakor s posnemanjem njih
lepih čednost ali krepost, njih dobrih del
in njih svetiga življenja. To je potrebno,
Bogu in njegovim svetnikam perjetno, in v
tem je zapopadena vsa prava čast do svet¬
nikov 5 brez tega ni nobene prave časti do
njih, in to vsakteri lahko spozna, če pre¬
misli, de svetniki vselej le to hočejo, kar
Bog hoče, in nič druziga ne. — Grešnik
ne sme nikoli misliti, de mu ni mogoče
v nebesa priti $ pa tudi ne, de se brez
vsiga perzadevanja v nebesa pride. Po velikim
perzadevanji, premagovanji in terpljenji so
šli svetniki v nebesa, in kdor po njih zgledih
hodi, pride v njih sveto družbo. Jezus pravi:
„Perzadevajte si skozi ozke vrata v nebe¬
ško kraljestvo priti. 44  In: ,,Nebeško kra¬
ljestvo silo terpi, in silni ga zgrabijo. 44  Nikar
tedej ne misli, de ni vrat v nebesa, ampak
le, de so ozke. Svetniki so na svetu veliko
terpeli, in za vojvodam Jezusam šli v ne-

besa; stori tudi ti tako. Če pa upaš brez
truda priti v nebesa, se goljufaš; ne leni
ampak serčni vojšaki jih zgrabijo. Bog je
) sicer vse ljudi stvaril za nebesa, in Jezus
je za vse terpel; pa le tisti pridejo k njemu,
kteri po zgledih svetnikov po vsih zapo¬
vedih žive. Nar prej mora človek spoznati
(  svojo slabost, in Boga za pomoč prositi;
ker človek sam iz sebe nič ne, z božjo
gnado pa vse zamore. Jezus je djal: „Per
ljudeh je to nemogoče: per Bogu je vse
i mogoče.“

Veliko število svetnikov je v nebesih,
kteri so bili spačeni Adamovi otroci, tudi
od hudiga duha, sveta in mesa skušani, in
obdani z nevarnimi perložnostmi; kteri so
tudi imeli skerbi, dela, dolžnosti in težave
še veči kakor mi, in nekteri še menj dušne
pomoči in tolažbe kakor mi: ti nas poterdijo
v zaupanji, de je tudi nam mogoče še lože
doseči, kar so oni dosegli: ti nam pravijo,
kar je sv. Pavel govoril: „Ravnajte se po
meni, kakor se jez po Kristusu.^ Nekteri
zmed njih so tudi padli v velike grehe, pa
so potem delali tudi veliko in stanovitno
pokoro. Če si jih tedaj v grehih posne¬
mal, posnemaj jih tudi v pokori: varuj se
hudiga, poboljšaj se stanovitno, delaj po¬
koro; in dosegel boš milost.

Serce.  19

290

Molitev.

O Bog večne časti! veliko ve¬
selje mi dela premišljevanje brez šte¬
vila veliko svetnikov in svetnic, kteri*
te vživajo in hvalijo v tvojim kra¬
ljestvu. Ti vsi so Adamovi otroci,
moji bratje in sestre, kteri so po
tvoji milosti s kratkim terpljenjem
večno veselje zaslužili. O Gospod če
sim ravno poln slabost, vender zavol
tvoje neskončne milosti upam, dt
bom dosegel, kar so uni dosegli;
daj mi gnado, in vodi me za Jezu-
sam, za kterim so tvoji svetniki hodili.
O, srečni božji in moji perjatli! spro-
site mi per Bogu to gnado. Amen.,

291

preciste device.

Čisto spšetj© Marij© (8. ftradna.)

© kako čudni so sklepi božjiga usmi¬
ljenja! Eva v raji je jedla prepovedani sad,
je grešila in — po tem smo bili mi vsi po
rojstvu otroci božje jeze, vredni večne smerti,
večniga pogubljenja. Ali že pervima člove-
kama je obljubil Bog, de po zarodu žene
pride Tisti, po kterim bo greha in večniga
pogubljenja rešen človeški rod. Te skriv¬
nosti praznik obhajamo dans s sveto cerkvijo ;
Marija od vekomaj izvoljena devica in mati
božja je brez madeža izvirniga greha spo¬
četa iz Davidoviga rodu 5 iz nje je rojen
Zveličar vsim, kteri vanj verujejo, in
iz vere v ljubezni žive. Prečisto spočetje
Marije oznanuje veselje vsimu svetu, ker
iz nje je rojen Kristus, pravi Bog, kteri
je razdjal prekletstvo in dal blagoslov ali
žegen; kteri je premagal smert in dal večno
življenje. Zato pravimo: Ti žegnana med

19 *

292

ženami, in žegnan je sad tvojiga telesa;
prosi za nas grešnike, Gospoda Jezusa
Kristusa.

Molitev.

Prosimo te, o Gospod, vlij v svoje
služabnike dar nebeške gnade, de,
kakor nam je svete device porod bil
začetek zveličanja, nje čistiga spo¬
četja veseli praznik mir v naših ser¬
cih povikša. Po Jezusu Kristusu Go¬
spodu našim. Amen.

Rojstvo Marij® (mali Šmarnu)

Dans obhaja cerkev veseli spomin roj¬
stva device Marije, namenjene matere vsih
odrešenika Jezusa Kristusa. Zunej device
Marije in Janeza kerstnika cerkev ne ob¬
haja dne rojstva, ampak le dan smerti ali
odhoda svetnikov iz tega revniga sveta v
nebesa; po izreku Salomona: „Boljši je
dan smerti od dne rojstva. w  Vsi verni vedo,
in tudi morajo vediti, de gre Marii velika
čast, ali de je dolžnost le častitljivo od nje

293

misliti in govoriti, pa če  druziga ni, je to
še premalo. Marijo devico hvaliti, častiti
in z besedo povikševati, zraven pa nekeršan-
sko živeti, je lažnjiva ali hinavska čast,
Bogu in Marii zoperna. Marijo po veri po¬
vikševati, in po njenim zgledu živeti, tako
so jo svetniki častili, in to je Bogu in
Marii dopadljiva čast in služba.

Ko bi te vprašal, ako častiš Marijo,
bi se nad tem vprašanjem ti začudil in bi
odgovoril: „Kaj pa, de Marijo častim, ker
je polna gnade, velika božja perjatlica, mati
vsih odrešenika Jezusa, mogočna in usmi¬
ljena pomočnica s svojo prošnjo vsim kristja-
nam“. Vse to je po veri, in desiravno
ponižna, je sama rekla svoji teti Elizabeti:
,,Vsi rodovi me bodo srečno imenovali
vender pa ni le v tem prava čast do nje.
Sama hvala brez dobrih del je enaka dre¬
vesu brez sadu, sekire in ognja vrednimu.
sv. Tomaž učenik pravi: Resnična hvala je
terdna in delavna volja Bogu in Marii do-
pasti. u  Tudi sv. Avguštin: ,,Marijo res¬
nično častimo, če po njenim zgledu skerbno
živimo.“ Le te resnične besede premisli, in
lahko boš spoznal, de brez pokorne volje
ni prave časti. Vnanje češenje brez res¬
nične pokoršine je lažnjivo, hinavsko, Bogu
in Marii zoperno. Taka pobožnost je enaka

294

nepravimu ali ponarjenimu denarju: ima lepo
podobo, pa nima nobene vrednosti: nevedni
so ga veseli, so z njim zadovoljni, v resnici
pa nič nimajo.

Upati v njene mogočne prošnje je prav;
pa le upati v njeno pomoč, in terdovratno
živeti v grehih, te ne bo pekla obvarovalo.
Če po vnanjim častiš Marijo, zraven pa
ljubiš greh; Jezusa in Marijo zaničuješ.
Če le z ustno hvalo upaš v nebesa priti,
je tvoje upanje prazno, Bogu in Marii zo-
perno , in tebi škodljivo ; ker je prederzno.
Sv. Avguštin pravi: „Terdovratni grešniki
iz hudobije povišujejo božjo milost, de bi
se ne spreobernili. u  Ravno tako povišujejo
nekteri usmiljeno pomoč Marije, de bi brez
strahu Boga zaničevali. Če si tak, ti moram
reči, kar je prerok Ahija Jeroboamovi ženi
rekel: „Zakaj se drugo skazuješ ? žalosten
oznanovavec ti moram biti.“ Žena Jero-
boamova je preblečena šla k preroku, de
bi je ne poznal; pa ni mogla neznana ostati.
Ravno tako se lažnjivi častivci Marije, tako
rekoč, preblečene kažejo. Kdor upa v po¬
moč Marije, de bi v grehih mirno živel,
pravi v svojim sercu: „0 Marija, ti veliko
zamoreš ; torej obvaruj me pogubljenja, de-
siravno se nočem spokoriti.^ Kristjan ne
bodi slep! časti Marijo, upaj v njeno prošnjo,

- 295  _

perporočuj se ji, de ti prosi gnado pokore,
in hiti se resnično spokoriti; po tem boš,
če si ravno grešnik, od Marije, usmiljene
matere, pomoč zadobil.

Molitev.

Ponižno te prosimo, o Bog, daj
nam moč častitljivo obhajati rojstvo
device Marije, in vredno moliti Je¬
zusa Kristusa, njeniga Sina, Gospoda
našiga. Stori, de bomo ljubezni polni,
terdni v veri in upanji, sramožljivi,
čisti, krotki, poterpežljivi, stanovitni
v delih pravice, močni v premago¬
vanji greha , de bomo tvoji živi in
mertvi. Amen.

■•m*

Angel Gospodov je oznanil devici Marii,
de bo ona mati Sinu božjiga, Odrešenika
vsiga sveta. Bog je neskončno dobrotljiv,
zgolj dobrota ga je, in vse stvari nam ozna-
nujejo njegovo dobrotljivo voljo, njegovo
dobroto in milost nam pa vender le nar

- 296  -

bolj oznanuje včlovečenje božjigaSinu. Naša
nevrednost še bolj razodeva božjo milost,
ker Sin božji se je ponižal do včlovečenja
ne za pravične, ampak za grešnike. „Bog
nas je ne iz del pravice, ktere smo mi sto¬
rili, ampak po svojim usmiljenji zveličal. 44
Sveta Elizabeta, ko jo je Marija obiskala,
je zavpila: Od kod je to meni, de mati
mojiga Gospoda k meni pride? Še bolj bi
se mogli mi čuditi, in veselo zavpiti: Od
kod nam je to, de Sin božji k nam pride? —
Le milost božja nam ga je dala. — Bog
je človek brez pomanjšanja njegove neizre¬
čene visokosti; Bog je majhno dete, vender
vsigamogočen; Bog vzamo nase našo grešno
pododo, vender je neskončno svet; Bog Sin
nam grehe odjemlje, vender on greh ne¬
skončno sovraži. — V človeški natori je
hotel Bog Sin hudiča premagati, kteri je
bil v pervih starših vso človeško natoro
spridil; Sin božji dokonča zveličanje na lesu,
ker na lesu se je bilo pogubljenje začelo:
Sin božji je premagal hudiča in vse sovraž¬
nike, ko se je vsim sovražnikam pod-
vergel. O neskončna in nezapopadljiva mo¬
drost božja!

297

Molitev.

O Bog, kteri si hotel, de je tvoja
Beseda po angelovim oznanjenji od
telesa svete Marije device meso na¬
se vzela: stori, te ponižno prosimo,
de nam bo pomagano s prošnjo tiste,
ktero verujemo resnično božjo po¬
rodnico. Po ravno tem Gospodu Je¬
zusu Kristusu. Amen.

Dans obhaja sveta katoliška cerkev
spomin vnebovzetja Marije device, matere
vsili odrešenika Jezusa, in vabi verne Boga
hvaliti, kteri je Marijo v nebesa vzel, in
čez vse stvari povišal; vsi dobri otroci se
tudi res vesele veselja svoje matere. Marijo
po veri častiti je dolžnost vsih, jo hvaliti
in poviševati je veselje vsih vernih, v nje
mogočne prošnje upati je vsim perjetno; pa
po njenih zgledih živeti ni vsim dopadljivo,
desiravno je to nar potrebniši. To je pa
le z gnado božjo mogoče, ktero je bil Bog
Marii v obilnosti dodelil; pa ona je bila

- 298  -

gnadi božji vselej zvesta, in je z njo po
vsi volji božji na tanko živela. Perzadevaj
si tudi ti, ljubi kristjan, gnadi božji vselej
zvest, to je v dobrim zmirej stanoviten biti.
Če gnado božjo zaničuješ, boš zaničevan
in zaveržen. Zato pravi sv. Pavel: „Te
opominjam, de ne prejmeš zastonj gnade
božje.

Marija je Boga iz vse moči ljubila.
Vsa svetost je pa ravno v ljubezni zapo-
padena, ker iz ljubezni izhaja dopolnjenje
vsih zapoved. Kdor ljubi Boga, mu je zvest;
in če ga bolj ljubi, bolj mu je zvest. Lju¬
bezen do Boga je notranja moč in perza-
devanje vse storiti po volji božji; ljubezen
do Boga prerodi človeka, ga povzdigne
čez vse posvetne reči, ga z Bogam združi,
in njegoviga kraljestva vredniga stori. De
v tem Marijo posnemaš in pravo srečo za-
dobiš, prosi pridno Boga, de ti ljubezen v
serce vlije, premišljuj pridno od Boga pre¬
jete dobrote, in tako si perzadevaj v lju¬
bezni rasti.

Marija je čistost in nedolžnost ljubila
in tako zvesto obranila, de se je clo angela
ustrašila. O kristjan, kristjana! kako je pa
s teboj ? premisli svoje Bogu znano serce,
svoje misli, želje, besede, pa tudi svoje
djanje. Če si nesramnih misel, gerdih be-

299

sedi, nečistiga življenja, kako moreš Bogu
in Marii dopasti? Kako bi nesramna duša
prečisti devici Marii dopadla? „Ne meh-
kužniki, ne nečistniki ne bodo kraljestva
božjiga posedli . 44

Marija je bila silno ponižna. De se
ji je bil angel perkazal, ji oznanil, v ko¬
liko čast jo je Bog povzdignil, de bo mati
Sinu božjiga, ni nič tega iz velike poniž¬
nosti nikomur razodela. Kako hočeš ti Bogu
in Marii dopasti, kteri se rad hvališ, rad
povzdiguješ, per ljudeh časti in hvale išeš?
„Ne kdor se sam hvali, ampak kogar Bog
hvali, je pravičen . 44

Marija je bila Bogu vselej pokorna,
in je vse njegove zapovedi na tanko spol¬
nila: duhovski in deželski oblasti je bila
zavoljo Boga pokorna, svojih staršev ni
nikoli žalila, in v vsili rečeh se je volji
božji podvergla. Koliko je terpela ob pre¬
ganjanji, ob hoji v Egipt, koliko bolečin
občutila pod križem umirajočiga Sina, ko¬
liko žalost, de je bila po Jezusovim vnebo¬
hodu še na svetu, v dolini solz, pušena;
pa se ni pertožila, ni godernjala, ampak
božjim sklepam se je popolnama podvergla.
Vidiš, kristjan, Mariino pokoršino, kakšna
je pa tvoja? Tvoja terdovratna in prevzetna
volja se Bogu in oblastnikam ustavlja. „Vsak

- 300  - |

človek bodi vikši oblasti podložin; od Boga
je oblast, od nikogar dmziga, in kteri oblast
imajo, so od Boga postavljenih — „Hlapci
bodite v strahu in podložni svojim gospo¬
darjem, ne le dobrim in krotkim, ampak tudi
terdim in nevšečnim.

Molitev.

O prečista devica Marija, mati
Jezusa Kristusa, našiga Odrešenika!
pred Bogam in pred teboj se poni¬
žam in spoznam svojo nevrednost in
nezvestobo. Boga in tebe povikšujem
z besedo, pa nepokorne dela me raz¬
odevajo nezvestiga služabnika. O Ma¬
rija , tebi sim hotel služiti in dopasti,
pa moja služba je bila le ustna molitev;
le z besedo sim te častil, sicer tudi
tvojo hvalo rad poslušal, v sercu sim
pa tvojiga ljubiga Sina, svojiga zve¬
ličarja, Jezusa Kristusa, žalil in križal.
Zdaj spoznam in prav v živo čutim,
de vsa moja tebi po vnanjim skazo-
vana čast ni nič veljala, dokler sim

301

z Bogam v sovraštvu ali v grehih
živel. Po božjim razsvetljenji zdaj
spoznam, de ne morem biti tvoj otrok,
če si ne perzadevam Bogu zvesto
služiti. O usmiljena mati Marija!
sprosi mi per svojim božjim Sinu to
gnado: vse zapovedi dopolniti, se v
vsih rečeh po tvojim zgledu Bogu
popolnama podvreči, in za teboj priti
v nebeško kraljestvo. Amen.

Praznik sv. Jožefa, ženina Marije
device.

Sv. Jožef, desiravno kraljeviga Da¬
vidovima rodu, se je z delam živil v mestica
Nacaretu. Zvolil si je bil čisto devico, tudi
Davidoviga rodu, imenovano Marijo, ktera
je bila uboga pred svetam, pa bogata z
gnado per Bogu. Oba sta imela serčno
voljo v devištvu živeti, pa po božjim sklepu
sta bila poročena. Le čista in sveta lju¬
bezen je združila te dve lepe duši, ko dva
čista duhova sta skupej živela, bila zado¬
voljna svojiga uboštva in vedno Boga hva¬
lila. Marija veseliga oznanila, de bo ona
mati obljubljeniga Odrešenika, v svoji veliki
ponižnosti svetimu Jožefu ni razodela, am¬
pak je vse Bogu prepustila. Bog je potem
svojiga angela poslal svetimu Jožefu to
veselje oznanit. Ob času napovedaniga po¬
pisovanja sta šla Jožef in Marija v Davi-

— 303  -

dovo mesto Betlehem, in ondi je bil, kakor
je že nekdej Bog po preroku Miheji govoril,
Jezus rojen.

Sveti Jožef čisti ženin čiste device
Marije je velik svetnik per Bogu in per
ljudeh, ker je posebno veliko gnado od
Boga prejel. Po nauku svetih učenikov daje
Bog gnado po stanu, v kteriga on človeka
nameni. Sveti Jožef je bil od Boga zvoljen
ženin nar sveteji device Marije, varh in
rednik Jezusa Kristusa; tej veliki časti in
službi namenjeno gnado je od Boga prejel,
ktera je bila neizrečeno velika, ker je bil
vselej Bogu pokoren, in v sveti družbi z
Jezusam in Marijo je čedalje sveteji per-
hajal.

Nad svetim Jožefam imamo nar lepši
zgled delavnosti in pokoršine iz ljubezni do
Boga. On je bil kraljeviga rodu, pa se
vender ni sramoval s težkim tesarskim delam
sebe in svojo sveto družino živiti. Ko je
mogel sv. Jožef po noči vstati in hiteti v
Egipt s svojo sveto družino, se je v svoji
navadni pokoršini iz ljubezni do Boga volji
božji popolnama podvergel. Po človeški
slabosti bi bil lahko mislil in djal: Bog je
že poprej vse to vedil, pa prav po noči mi
zapove vstati in bežati. Jezus nedolžin
mora bežati pred hudobnim Herodam, ko

304

bi nam lahko to odvernil; kako se bom
živil v neznani deželi? Nič taciga, kar bi
bilo pravi pokoršini nasproti, ni mislil sv.
Jožef, ampak voljno, hitro in ponižno do¬
polni povelje. Kristjan! sodi sam sebe po
tem zgleduj če le permoran slušaš ali bo-
gaš; če imaš zmirej kej govoriti čez božje
sklepe, ali čez oblastnike; če hočeš vse po
svoji volji delati, kakšna je tvoja pokoršina?
Nobene ni.

Molitev.

O moj Bog 1 ! ob premišljevanji
življenja tvojiga služabnika sv. Jo¬
žefa spoznam svojo nevrednost in
hudobo; moram se sramovati, in po¬
niževati. On je bil pravičin, po vsili
zapovedih je zvesto živel; jez sim
hudobin, ker sim le po svoji volji
razuzdano /živel. O Gospod! usmili
se me. O sveti Jožef! sprosi mi od
Jezusa pravo ljubezen, ponižnost, či¬
stost, poterpežljivost in vse čednosti,
de pravično živim, in srečno umerjem.
Marija in sveti Jožef sprosita mignado

305

svoje življenje resnično poboljšati, de
zlasti v zadnji uri svojo dušo za¬
upljivo izročim Jezusu, in ga milost¬
ljivima najdem. Amen.

Praznik sv. Štefana.

Sv. Štefan je pervi zmed Jezusovih
učencov svoje življenje dal in kri prelil za
Jezusovo vero, tedaj ga perviga mučenca
ali marternika častimo; od njega pravi sv.
pismo, de je bil poln gnade in moči. Sv. Šte¬
fan je zvesto pomagal aposteljnam božje
kraljestvo na zemlji razširiti, je serčno ozna-
noval besedo božjo, in v poterjenje ozna-
novane resnice čudeže delal. Terdovratni
Judje pa, ki niso kaj mogli Duhu, kteri je
iz Štefana govoril, so se sramovali in skle¬
pali, kako ga umoriti. Krive priče so do¬
bili , pa ljudstvo in učenike so nadražili,
sv. Stefana gerdo opravljali in terdili, de
je on sovražnik svetiga tempeljna in Mojzesa.
Sv. Štefan se jim je serčno odgovoril re¬
koč: Vi terdovratni se ustavljate svetimu
Duhu, kakor so se vaši očetje ustavljali.

Serce.  20

306

Preroke so morili, kteri so prerokovali pri¬
hod Odrešenika, vi ste pa njega izdali in
umorili5 postavo ste prejeli, pa je niste
spolnovali. Na duši slepi Judje so začeli
divjati in vpiti, ušesa si zatiskajo, de bi
ga ne slišali, ga zgrabijo in iz mesta Je¬
ruzalema kamnjat vlečejo. Sv. Štefan pa
je v nebo gledal in rekel: „Gospod Jezus!
vzemi mojo dušo. u  Viditi pa hudobno sle¬
poto in grešno serditost svojih sovražnikov,
so se mu v serce smilili 5 pokleknil je in
zanje molil rekoč: „Gospod! ne perštej jim
tega v greh.“ Po tem pade od kamnja
pobit, in umerje v Gospodu. To se je
zgodilo že pervo leto po Jezusovi smerti.

Molitev.

O moj Gospod Jezus Kristus!
daj mi po tvoji zapovedi in po zgledu
sv. Štefana svoje sovražnike ljubiti,
jim dobro storiti, kteri me sovražijo,
in moliti zanje, kteri me preganjajo.
Spoznati moram, de mu dozdaj nisim
.bil podoben, in tedaj tudi tebi nedo¬
padljiv. Vse premalo sim dozdaj mislil
na tvojo zapoved in tebi dolžno čast

307

in pokoršino, in se po svojim nag¬
njenji, ktero me od tebe loči, ravnal;
svoje jeze in serditosti nisim po svoji
moči in dolžnosti premagoval. Zato
te zdaj prosim, Gospod! daj mi po
zgledu svetiga Štefana živeti, de v
tvoji gnadi umerjem, in nebesa od-
perte najdem. Amen.

-^>o-

Praznik sv. Petra in Pavla.

Sveti Peter je bil poprej ribič, revež
in neučen, po Jezusovim poklicu pa pervi
namestnik Jezusov; on nas uči, de blagor
človeku, kteriga božja milost obiše. Njemu
se je zgodilo, kar sv. pismo pravi:
potrebniga iz praha vzdigne, in uboziga iz
blata izleče, de med poglavarji sedi, in
častitljivi sedež dobi.“ Le gnada človeka
povišuje, vsa druga visokost je prah in
blato. Sv. PeteY je tudi po milostljivim
božjim poklicu in po prejetim svetim Duhu
pred svetam revež bil, pa per Bogu je bil
velik 5 in velik je bil tudi v sercu vernih,
kteri so ga vervali perviga poglavarja vse

20 *

- 308  —

cerkve. Od hudobnih je bil zaničevan, pre¬
ganjan, v ječo djan in križan; pa ravno to
ga je srečniga storilo. Ljubi kristjan! tudi
ti si od Boga milostljivo povikšan; ne bodi
tej veliki milosti nehvaležen: med božje
otroke si postavljen, živi sveto, de prideš
med božje svetnike. Tebi in vsim reče sv.
Pavel: ,,Vas opominjam, de gnade božje
ne prejmete zastonj . 44

Sveti Peter je Jezusa perserčno ljubil,
vender ga je zatajil; ker je v svojo moč
preveč zaupal; ravno tako bo s teboj kristjan!
če nisi ponižin. Človeška volja je slaba
in nestanovitna; ko bi bila tudi močna, bi
ne obstala brez ponižnosti. Sv. Peter je
od Jezusa zaslišal: „Vsi se bote nad me¬
noj pohujšali ; 44  pa ni verjel, de bi se tudi
on pohujšal. Ne de bi ga bil stanovitnosti
prosil, se je nase zanesel, in skorej z njim
prepiral; zato je padel. Tudi tebi je pi¬
sano : ,,Kdor nevarnost ljubi, bo v nevar¬
nosti končan . 44  Ce nočeš verjeti, boš huje
padel, ko Peter. Peter je šel v Kajfatovo
hišo, tukej je svoje terdne obljube hitro po¬
zabil ; malo časa poprej je hotel za Jezusa
umreti, pa kmalo ga je s persego zatajil«
Tako boš tudi ti v nevarni perložnosti po¬
zabil, kar si pred Bogam in spovednikam
obljubil, raji umreti, kakor grešiti; varuj se

— 309  —

tedej hudih perložnost. Peter je šel v Kaj-
fatovo hišo iz ljubezni do Jezusa, de bi,
neznan med njimi zvedil, kaj zoper njega
sklepajo; vender je padel. Hitreje in huje
boš ti padel, če iz zgolj hudobije hodiš v
nevarne družine, med hudobne. Petra so
obdali serditi sovražniki Jezusovi, vsi so
nad njim vpili, za življenje se je bal, in
ves prestrašen je le z jezikam Jezusa za¬
tajil; ti si hudobniši, ker radovoljno in pre¬
mišljeno grešiš. Petru je bil ta le enkrat
storjen greh v nauk, de je po tem varniši
in ponižniši živel. Ti grešiš velikokrat, ven¬
der nisi ponižniši živel. Ti grešiš veliko¬
krat, vender nisi ponižniši; in hodiš ko prej
med take, per kterih svoje grehe ponavljaš.
Peter je berž milo jokal, in svoj greh do
smerti objokoval; ti svoje grehe izgovarjaš,
ali se clo z njimi hvališ.

Sveti Peter je svoj iz slabosti storjen
greh potlej zmirej objokoval, veliko terpel
za Jezusovo čast, očitno ga oznanoval, in
iz ljubezni do Jezusa je tudi rad na križi
umeri. Premisli, ljubi kristjan! kako ti so¬
vražiš in obžaljuješ svoje grehe; ali Sker¬
biš z dobrim zgledam popraviti, kar si s
pohujšanjem liudiga storil? ali terpiš vse
križe in nadloge voljno v duhu pokore ?

Sveti apostelj Pavel, prej Savel ime-

310

novan , je bil pred svojim spreobernjenjem
hud sovražnik Jezusove cerkve, po tem pa
njen močen steber 5 poprej je serdito verne
preganjal, po tem jih je pa s svojim ne¬
izrečenim trudam brez števila veliko per-
dobil Jezusovi cerkvi. Ves vnet je bil za
Jezusovo čast; dve in trideset let je ne-
vtrudama delal iz ljubezni do Jezusa; nikdar
si ni dal počitka, de bi mu čedalje več duš
perdobil, de bi vse zveličal. Zmirej je
terpel, zraven križa Jezusoviga vedno umi¬
ral, in je zadnjič v Rimu ob glavo djan
umeri, de je večno z Jezusam združen.

Ljubi kristjan ! po Kristusu se ti tako
imenuješ: ali si pa njemu in njegovim svet-
nikam podoben ? Premišljuj Jezusovo ubo¬
štvo , usmiljenje, ljubezen do sovražnikov,
terpljenje in smert na križi, de spoznaš
svoje njemu nasprotno življenje. Očitno se
vidi, de je sv. Pavel za Jezusam hodil;
ti morebiti od Jezusa bežiš, in nočeš kri¬
žev, kterih si vreden. Sv. Pavel je po Je¬
zusovim zgledu za pravice voljo terpel, in
veselo preterpel; ti terpiš zavolj svojih gre¬
hov, vender se huduješ. Sv. Pavel je po
Jezusovim zgledu za zveličanje bližnjiga
goreče skerbel; ti pa za svojo dušo n e
skerbiš. Sv. Pavel je Jezusovo voljo skerbno
in zvesto spolnovai, in zdaj kraljuje z nji®

— 311  -

v nebesih; ti živiš po svoji spačeni volji,
vender pa upaš v nebesa priti. Sv. Pavel
je Jezusa iz nevednosti preganjal, potlej
ga pa do smerti oznanoval, in je iz lju¬
bezni do njega svoje življenje dal; ti si
večkrat iz hudobije, grešil, Jezusa križal,
pa ne žaljuješ, se ne poboljšaš, se ne spo¬
koriš !

Molitev.

O Jezus Kristus, moj Gospod,
učenik, odrešenik in sodnik! bodi
usmiljen meni, nevrednimu kristjanu.
Ti si živel in umeri zame, me po¬
klical v pravo cerkev, mi dal uče¬
nike, svoje namestnike od sv. Duha
razsvetljene, de mi tako pravi pot v
nebesa pokažeš, in me rešiš večniga
pogubljenja. Daj mi, o Gospod! za
tolike dobrote pravo hvaležnost, po¬
glej tudi mene, kakor si sv. Petra
milostljivo pogledal, pokliči me v svojo
službo, kakor si sv. Pavla poklical,
in omeči s svojo gnado mojo dušo,
in moje serce, de vedno objokujem

312

svoje grehe. Napolni me po prošnji
svojih svetih aposteljnov Petra in
Pavla s svojim duham, de ti v meni.
in jez v tebi živim, in tebe večno
ljubim in častim. Amen.

- 4 *---

Molitev v čast sv. Florjana.

Prosi za me sveti Florjan velik
svetnik! de me Bog časniga in več-
niga ognja obvaruje. Sprosi mi, de
časno blago, ktero mi je Bog dal,
le k božji časti obračam, posebno pa,
de bo ogenj nečistih želja v meni
pogasnil, in de s čistim in neoma-
deževanim sercam Bogu vse dni svo-
jiga življenja služim. Amen.

Molitev v čast sv. Antonu Padvann.

O Bog! ozri se na ljubeznjivo
ponižnost in gorečo ljubezen svojiga
zvestiga služabnika sv. Antona » i0

313

daj mi gnado, v njegovim življenji
zaničevanje sveta in zvestobe tvoje
zveličavne besede spoznati, de me
nič od tebe, o usmiljeni Oče! ne od-
verne, de bom v dobrim stanoviten,
po tem pa večniga veselja v nebe¬
sih deležin. Amen.

Molitev v čast sv. Ani.

O Bog! ki si sveti Ani toliko
milost skazal, de je bila vredna biti
matiMatere tvojiga edinorojeniga Sina
Jezusa Kristusa; kako velika mora
čast njena v nebesih biti; dodeli mi¬
lostljivo, de ker njen spomin obha¬
jamo, po njenih prošnjah pomoč do¬
sežemo. O mila mati sv. Ana! te
prosim poln zaupanja sprosi mi v
vsih mojih dušnih in telesnih potre¬
bah božjo pomoč. Amen.

314

.

Molitev v čast sv. Lncii.

O Bog! daj de bomo, ker se ve¬
selimo spomina tvoje device in mar-
ternice sv. Lucije, po njenih proš¬
njah v pravi pobožnosti podučeni, in
hudih bolezen na očeh obvarovani,
in sprosi nam vse, kar na duši in
na telesu potrebujemo. Amen.

Molitev v čast sv. Barbari.

O sveta devica in marternica Bar¬
bara! velika patrona umirajočih, po¬
nižno te prosim, pridi mi na pomoč
v vsili mojih potrebah. Ti bodi moje
razveseljenje v težavah! ti posebna
bramba moja, kadar se bo bližal konc
mojiga življenja. O sveta devica in
marternica! ti veš, kako je velika
nevarnost za dušo v smertni uri;
prosi tedaj zame, de srečno umerjeni,
po Jezusu Kristusu Gospodu našim-
Amen.

315

V čast svojima patrona.

Častim in hvalim te, o Gospod
nebeški Oče! ki si mi revnimu greš¬
niku za posebniga pomočnika in varha
dodelil svetiga I., de me varuje pred
nevarnostmi s svojo mogočno prošnjo
pred tvojim tronam. O kolika dobrota
je to zame V Komaj sim bil rojen, in
že si mi svojo neskončno ljubezen
s tem skazal, de si me v svojo sveto
cerkev in v število svojih izvoljenih
otrok vzel. Daj mi, o Bog! praviga
keršanskiga duha, de tudi zmeraj tako
živim, kakor me sveta vera uči; de se
hvaležniga skažem za toliko milost, in
de nikdar s greham ne žalim tebe, moj
Bog in Gospod! in svojiga varha, ki me
s svojim lepim zgledam k čednosti vabi,
in s svojo prošnjo podpira. O daj, de ga
zvesto posnemam in pridem za njim k
tebi v večni raj. Ti pa sveti I. bodi moj
zvesti prijatel in varh v življenji in
v smerti, de srečno dokončam in se
s tabo vekomaj veselim. Amen.

— 316

HH  jjjllk HIP Wl

za

mmmm

Molitev k angelu varhu.

Sveti angel, moj zvesti in do¬
brotljivi prijatel in tovarš na poti
tega življenja! Večna hvala naj bo
dobrotljivimi! Očeta nebeškimu, ki me
je v tvoje varstvo zročil. Pa tudi
tebi serčna zahvala za toliko ljubezen,
ktero mi vedno skazuješ. Noč in dan
si vedno pri meni in odvračaš ne¬
varnosti dušne in telesne od mene.
O de bi te vedno poslušal in ubogal!
Terdno sklenem tvoj mili glas vedno
poslušati in se greha skerbno ogi¬
bati. Daj mi, o Bog! gnado, de ni¬
kdar žalil ne bom tvojiga izvoljeniga
služabnika in mojiga zvestiga tovarša.

- 317  -

Pomagaj mi, o moj ljubi varh! pre¬
magati svoje sovražnike in posebno
v smertni uri me ne zapusti, ampak
bojuj se zame. Pelji mojo dušo pred
sedež božji, in bodi tudi tam njem
zvesti zagovornik, in tovarš časti in
slave v večnosti. Amen.

Molitev v vsaki potrebi.

O Gospod! prosimo Te po ne¬
skončnim zasluženji Jezusa Kristusa
in njegove matere Marije, poglej
milostljivo na nas uboge grešnike in
reši nas vsih nadlog, če Tvoji sveti
volji dopade, in je nam k zveličanju,
po Jezusu Kristusu, ki s Teboj živi
in kraljuje v edinosti sv. Duha, Bog
vekomej. Amen.

Molitev za dobro letino.

O dobrotljivi in usmiljeni nebeški
Oče! odpri svojo očetovsko dobrotljivo

318

roko, in napolni zemljo s svojo do¬
broto, de bo obilno rodila. Daj nam
solnca in dežja po svoji modrosti.
Ti veš o Gospod! de potrebujemo
tudi telesnih darov, de življenje ohra¬
nimo, prosimo te, de nam jih obilno
podeliš. S tvojo pomočjo jih bomo z
veselim in hvaležnim sercam vživali,
in te zraven vedno hvalili. Po Jezusu
Kristusu Gospodu našim. Amen.

Molitev za poterpežljivost.

O usmiljeni nebeški Oče! ki si
s potefpežljivostjo svojiga sina pre¬
vzetnost hudi ga sovražnika poterl,
dodeli nam te prosimo, de bomo vse,
kar je naš zveličar Jezus Kristus
zavolj nas terpel, vedno v spominu
imeli, in tako po njegovim zgledu
vse težave in nadloge na tem svetu
terpeli, in te zraven vedno hvalili.
Amen.

319

i

Molitev zakonskih,

O nebeški Oče! kteri si sveti
zakon postavil in v zakrament po¬
vzdignil, daj nam gnado, de se v
terdni zvestobi ljubiva, s keršanskim
gospodarstvam svoji družini zgled
dajeva, poterpežljivost in edinost o-
hraniva in po tvoji sveti volji v vsih
rečeh živiva, de se, kakor sva na
zemlji sklenjena, tudi v nebesih enkrat
najti zamoreva. Amen.

Molitev staršev za svoje otroke.

Večna čast in hvala naj ti bo,
ljubeznjivi Oče nebeški! za vse tvoje
j dobrote. Serčno se ti tudi zahvalim
za milost, de si mi otroke dodelil in
me vredniga spoznal tako drage da¬
rove v mojo roko zročiti. O daj mi
praviga duha, de spoznam velikost
in svetost svojih dolžnosti, in daj mi
moč, de jih natanjko spolnujem. Vem

320

de boš pri ojstri sodbi njih neumer-
joče duše iz mojih rok tirjal; ali
usmili se mojih slabosti, in podpiraj
me s svojo močno roko pri izreji
otrok, de bojo za tvojo čast in po
tvoji volji živeli. Uči me ti z njimi
tako ravnati, kakor ti želiš, de naj
jih v dobrim uterjujem in v čednostih
vadim, da bodo vredni udje tvoje
svete cerkve in zvesti služabniki
tvojiga svetiga imena. Tvoji sveti
materi Marii, o Jezus! jih zročim v
varstvo, in ona naj jih popolnama tebi
daruje, de bodo le zate goreli. 0
Gospod ! raji jih iz sveta pokliči,
kakor de bi te žalili in tvoji sveti
cerkvi nečast delali,. ^ r raji jih ni¬
mam, kakor de bi jih tvoje sovražnike J
imenovati mogel. Tvoja ljubezen, o
Jezus! do nas nam bo tudi to mi¬
lost dodelila, in nas enkrat v ne¬
besih združila. Amen.

321

Molitev otrok za stariše.

]r

O sladke dolžnosti ljubezni in
spoštovanja, ki me na ljube stariše
vežejo! s kolikem veseljem vas vedno
spolnovati moram. Za tabo, o moj
Bog! so stariši moji pervi in nar
veči dobrotniki. Dal si mi jih takrat,
ko sam nisim mogel zase nič sker-
beti v posebne varhe in oskerbnike.
Življenje, ki si mi ga dobrotljivo do¬
delil , si v njih roke zročil, de so
ga tebi zopet darovali in me v tvoji
sv. veri zredili Poverni jim, o Bog!
vse terpljenje in skerb ki so jo z
mano imeli z "obilnim blagoslovam;
ohrani pa tudi mene na pravi poti
čednosti, de jim ne bo treba pri
sodbi za mene in za moje hudobije
odgovora dajati. Daj jim vsiga v o-
bilnosti, kar na duši in na telesu
potrebujejo in ohrani jih vedno v
svoji gnadi, po smerti pa nas pri-

Serce.  21

pelji at) j raj, da te bomo združeni
častili 'il  ljubili, o dobrotljivi Oče
vsih stvari! Amen.

Molitev gospodarja ali gospodinje.

O Gospod! daj mi gnado, de
bom za svoje posle in podložne ravno
tako skerbel, kakor dobri oče ali
dobra mali za svoje otroke, de jim bom
vselej zvesto dal, kar jim gre, de
ne bom gerdo in sovražno z njim.
ravnal. Daj mi gnado, o Gospod! de
bom posebno za njih zveličanje, ko¬
likor bo mogoče skerbel; de bom na
njih zaderžanje gledal, de jih bom k
molitvi in k božji službi opominjal.
Amen.

Molitev posla.

O Bog usmiljenja in ljubezni! k
po svoji modri previdnosti hočeš, e
moram jest v nizkim stanu žive

323

dodeli mi gnado, de bom ' lžnosti
svojima stanu natanko spo. al. Vem,
de vse je prav in dobro, Kakor ti z
menoj oberneš, dobrotljivi nebeški
Oče! tedej bom tudi s svojim težav¬
nim stanam zadovoljen, ker tvoja
volja je, de moram služiti. Ponižno
te le prosim daj mi gnado, de čisto
in pobožno živim, de vse težave
voljno prenašam, in pokoro za
svoje grehe obračam, de si bom ne¬
besa zaslužil, in de se bom z Jezu-
sam, ki je z ljubezni do nas podobo
hlapca nase vzel, tamkej vekomej
veselil. Amen.

Molitev ubozih sirot.

O dobrotljivi nebeški Oče! Ni
jih mojih ljubih štaršev! ne vidim
iih več na tem svetu! Obupati bi mi
^ilo, ako bi ne vedil, de si ti oče
bozih sirot. Bodi tudi meni oče vse
,ni mojiga življenja. Ohrani me vedno

21  *

324

v svoji gnadi, in obvaruj me vsih
telesnih in dušnih nevarnost, in o-
pomni me večkrat, česar "so me moj
dobri oče in moja dobra mati v živ¬
ljenji opominjevali, de sladko upanje
imam, v tebi svojim Očetu se veseliti
vekomej. Amen.

Spomin vernih duš v vicah.

Sveta in dobra je misel za mertve
moliti de bi bili grehov rešeni. Naše usmi¬
ljenje, dušam mertvih vernih skazano, ki se
v vicah pokore, je tedaj po besedah sv.
pisma Bogn všeč. De pa ostrost božje
pravice bolj spoznaš, premisli, ljubi kristjan!
kaj verne duše v vicah terpe. Sveti očaki
sploh terdijo, de so v ognji memo kteriga
je naš ogenj senca. Sv. Avguštin pravi,'
de ogenj, kteri duše vernih v vicah pokori,
je huji od vsih bolečin in britkost, ktere si
moremo misliti. Sv. Ciril tako govori: ,,Ni
ga razločka med terpljenjem vernih duš v
vicah, in obsojenih v peklu, kakor de je
pervih terpljenje časno, druzih pa večno.‘ (
Sv. Tomaž nčenik pravi: „Nar manji bo-

— 325  -

lečina vernih duš v vicah je veči kot vse
bolečine sveta. “ De še bolj spoznaš ostrost
božje pravice, premisli, de te duše toliko
terpe zavolj majhnih grehov, ali ker se
niso zadosti spokorile j zato morajo v straš¬
nih bolečinah vic ostati, de se popolnama
očistijo. Premisli dalje, de so te duše božje
prijatlice, ker so se v gnadi božji iz sveta
ločile, vender morajo neizrečeno terpeti, de
se vredne store božjiga obličja. Sv. Janez
pravi: „Nič omadeževaniga ne pojde v ne¬
beško kraljestvo.“ Oh, kako strašna je
božja pravica!

Spomin terpljenja v vicah nas opominja,
de tukaj resnično pokoro delajmo, in se
tudi majhnih grehov varujmo. ,,Vsake sence
greha se varuj.“ Kristus pravi: „Povem
vam, de za vsako prazno besedo boste
odgovor dajali sodnji dan. Sv. Avguštin
pravi: ,,Noben tudi nar manji greh ne more
brez pokorjenja ostati. u  če se grešnik ra-
dovoljno ne pokori, ga bo Bog pokoril:
pa če se tudi radovoljno pokori, je še
zmirej veliciga božjiga usmiljenja potreben,
ker se človek sam nikoli ne more zadosti
spokoriti. O kristjan! ne bodi tako nespa¬
metni , in ne odkladaj pokore do smerti.
Sv. Avguštin je prosil Boga rekoč: „0
Gospod! tukaj me tepi, de ne bom ognja

■

- 326  -

strašnih vic potreben . 44  Skazuj usmiljenje
vernim dušam v vicah, s kterimi imaš zvezo
ljubezni; daruj Bogu molitve, sv. mašo in
druge dobre dela za njih rešenje, de tudi
ti usmiljenje najdeš. Kristus pravi: „S ka-
koršno mero boste merili, s tako se vam
bo povračevalo . 44

Molitev.

O Bog, ostrost tvoje pravice je
neizrečeno velika! skerbno se hočem
s tvojo gnado greha varovati in po¬
koro delati, ker veni, de tvoje pri-
jatlice, ktere so bile bolji od mene,
v vicah neizrečeno terpe. Med njimi
so morebiti duše, do kterih imam še
posebno dolžnost jim pomagati; za
te, pa tudi za druge duše te prosim,
in te hočem prositi vsak dan, o Go¬
spod! bodi jim usmiljen in milostljiv,
reši jih iz terpljenja, in dodeli jim
nebeško veselje; daj pa tudi meni,
svojimu nevrednimu služabniku, usmi¬
ljenje in milost najti. Amen.

327

trn«

vslh svetnikov.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče nebeški, vsigamogočni Bog, usmili se nas!
Sin vsiga sveta rešnjiBog, usmili se nas!
Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas!
Sveta Trojica, en sami Bog, usmili se nas!
Sv. Marija,

Sv. mati božja,

Sv. devic devica,

Sv. Mihael,

Sv. Gabriel,

Sv. Rafael,

Vsi sveti angeli in arhangeli, za nas Boga
prosite!

Vse svete verste zveličanih duhov, za nas
Boga prosite!

Sv. Janez kerstnik, za nas Boga prosi!
Sv. Jožef, za nas Boga prosi!

- 328  -

Vsi sveti očaki in preroki, za nas Boga
prosite;

Sv. Peter,

Sv. Pavel,

Sv. Andrej,

Sv. Jakob,

Sv. Janez,

Sv. Tomaž,

Sv. Jakob,

Sv. Filip,

Sv. Jernej,

Sv. Matevž,

Sv. Simon,

Sv. Tadej,

Sv. Matija,

Sv. Barnaba,

Sv. Lukež,

Sv. Marka, /

Vsi sveti aposteljni in evangelisti, za nas
Boga prosite!

Vsi sveti učenci Gospodovi, za nas Boga
prosite!

Vsi sveti nedolžni otroci, za nas Boga
prosite!

Sv. Štefan, i

Sv. Lavrenc, > za nas Boga prosi!

Sv. Vincenc, )

Sv. Fabjan in Sebastjan, ( za nas Boga
Sv. Janez in Pavel, i prosita!

za nas Boga prosi!

— 329 —

Sv. Kozma in Damjan, )  za nas Boga
Sv. Gervazi in Protazi, } prosita!

Vsi sveti inaterniki, za nas Boga prosite!
Sv. Silvester,

Sv. Gregor,

Sv. Ambrož,

Sv. Avguštin,

Sv. Hieronim,

Sv. Martin,

Sv. Nikolavž,

Vsi sveti škofje in spoznavavci, za nas
Boga prosite!

Vsi sveti učeniki, za nas Boga prosite!
Sv. Anton,

N
P

T3 S
2 p

s *

— ec

O

on*

9 »

Sv. Benedikt,

Sv. Bernard,

Sv. Dominik,

Sv. Frančišk,

Vsi sveti mašniki
prosite!

Vsi sveti mnihi in pušavniki
prosite!

Sv. Marija Magdalena,

Sv. Agata,

Sv. Lucija,

Sv. Neža,

Sv. Cecilija,

Sv. Katarina,

Sv. Anastazja,

za nas Boga prosi!

in leviti, za nas Boga
, za nas Boga

N

P

_ a
T3 p
6  <*>

fi  eo

o

(K*

P

330

Vse svete device in vdove, za nas Boga
prosite!

Vsi svetniki in svetnice Božje, za nas Boga
prosite!

Bodi nam milostljiv; zanesi nam, o Gospod!
Bodi nam milostljiv; usliši nas, o Gospod!
Od vsiga hudiga,

Od vsiga greha,

Od svoje jeze,

Od šibe potresa,

Od nagle in neprevidene smerti,

Od skušnjav hudičevih,

Od jeze, sovraštva in vse hude volje,

Od duha nečistosti,

Od treska in hudiga vremena,

Od večne smerti,

Skozi skrivnost svojiga svetiga včlo-
večenja,

Skozi svoj prihod,

Skozi svoje rojstvo,

Skozi svoj kerst in sveti post,

Skozi svoj križ in terpljenje,

Skozi svojo smert in svoj pokop,

Skozi svoje sveto vstajenje,

Skozi svoj čudni vnebohod,

Skozi prihod Troštarja svetiga Duha,

V dan sodbe,

Mi grešniki,

De nam zaneseš,

te prosimo, usliši nas!

reši nas, o Gospod

331

De nam odpustiš,

De nas k pravi pokori perpelješ,

De svojo sveto cerkev vižaš in ohraniš!

De pastirja apostoljskiga in vse cerkvene
stanove v svoji sveti veri ohraniš,

De sovražnike svete cerkve ponižaš,

De keršanskim kraljem in oblastnikam
mir in pravo enovoljnost daruješ,

De vsimu keršanskimu ljudstvu mir in
edinost daš,

De nas vse v svoji sveti službi poterdiš
in obderžiš ,

De naše misli k nebeškim željam po¬
vzdigneš ,

De vsim našim dobrotnikam večne dari
dodeliš,

De duše naše, in naših bratov, bližnjih
in dobrotnikov od večniga pogubljenja
rešiš,

De sad zemlje daš in ohraniš,

De vsim vernim dušam večni pokoj
dodeliš,

De nas uslišiš ,

Sin Božji,

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješj
zanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;

usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ 5
usmili se nas, o Gospod!

te prosimo, usliši nas!

- 332  -

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš (1 t. d. tiho.)

V. In nas ne vpelji v skušnjavo:

O. Temuč reši nas od hudiga. Amen.

Molitve

po

Litanijah v dan sv. Marka in križev teden.

69. Psalm.

O Bog! hiti me otetj

Gospod! teci mi pomagat.

Omoteni in osramoteni naj bodo, kteri mi
strežejo po življenji.

Odstopijo naj, in sram jih bodi, kteri mi
hočejo hudo.

Obernejo naj se zdajci osramoteni, kteri
pravijo: Haha! haha!

Vsi pa, kteri tebe išejo , naj se vesele in
radujejo.

- 333  -

Vedno naj reko: Hvaljen bodi Bog! kteri
ljubijo tvoje odrešenje.

Jez pa sim revež in siromak, o Bog! hiti
k meni.

Moj pomočnik in moj odrešenik, Bog! nikar
se ne mudi.

Čast bodi Očetu i. t. d.

V. Pomagaj svojim služabnikam,

O. Ki v te zaupajo, moj Bog!

V. Bodi nam, Gospod! močen turn,

0. Pred sovražnikam.

V. Nič naj ne opravi sovražnik per nas.

O. In otrok krivice naj se ne loti nam ško¬
dovati.

V. Gospod! ne ravnaj z nami po naših
grehih,

O. In ne povračuj nam po naših hudobijah.

V. Molimo za našiga papeža I.

O. Ohrani ga, Gospod! oživljaj in osreči
ga na zemlji, in ne daj ga v voljo nje¬
govih sovražnikov.

V. Molimo za svoje dobrotnike.

O. Poverni, Gospod ! milostljivo zavoljo
svojiga imena večno življenje vsim, kteri
nam kaj dobriga store.

V. Molimo za verne mertve.

0. Gospod, daj jim večni mir in pokoj, in
večna luč naj jim sveti.

V. Naj počivajo v miru.

334

O. Amen.

V. Molimo za svoje brate, kterih ni tukej.
O. Pomagaj svojim služabnikam, ki v te
zaupajo, moj Bog !

V. Pošlji jim, Gospod! pomoč iz svetiša,

O. In varuj jih iz Siona.

V.  Gospod usliši mojo molitev:

O. In moje vpitje naj do tebe pride.

Molimo.

O Bog! ki ti je lastno usmiliti
se vselej in perzanesti, usliši naše
pohlevne prošnje, de nas in vse tvoje
služabnike, ktere grehov ketina veže,
milost tvoje dobrote odveže.

Usliši, te prosimo, o Bog! našo
pohlevno molitev, in odpusti nam ■
grehe, ki se ti jih obtožimo, de nam I
dobrotljivo z odpušenjem vred mir
dodeliš.

Skaži nam dobrotljivo, o Gospod!
svojo neizrečeno milost, de nas od
vsih grehov odvežeš, in od strafeng
ktere za-nje zaslužimo, rešiš.

- 335  -

Bog! ki te greh razžali, in po¬
kora potolaži, ozri se milostljivo na
prošnjo k tebi kličejočiga ljudstva,
iti šibe svoje jeze, ki jih za svoje
grehe zaslužimo, od nas odverni.

Vsigamogočni večni Bog! usmili
se svojiga služabnika I. našiga pa¬
peža, in vodi ga po poti večniga
življenja, de bo s tvojo pomočjo, kar
je tebi dopadljivo želel, in z vso
močjo storil.

O Bog! od kteriga pridejo svete
želje, dobre misli in pravične dela,
daj svojim služabnikam tak mir, ki
ga svet ne more dati, de bodo naše
serca tvojim zapovedim vdane, in po
zatertim strahu sovražnikov časi s
tvojo pomočjo varni in mirni.

O Bog! užgi naše serca z ognjem
svojiga svetiga Duha, de ti bomo s
čistim telesam služili, in z očišenim
sercam dopadli.

B°g, stvarnik in odrešenik vsih
vernih! dodeli dušam svojih služab-

336

nikov in služabnic odpušenje vsili
grehov, de milostljivo odpušenje, kte-
riga so vselej želeli, po bogaboječih
prošnjah dosežejo.

Začni, prosimo, Gospod! s svojim
Duham naše djanje, in spremljaj ga
s svojo sveto pomočjo, de se vse
naše molitve in dela vselej iz tebe
začno, in iz tebe začete, tudi v tebi
končajo.

Vsigamogočni večni Bog! ki go¬
spoduješ čez žive in mertve, in se
usmiliš vsih, ktere iz vere in dobrih
del za svoje spoznaš, prosimo te
pohlevno, de vsi, za ktere smo se
namenili moliti, kteri so še per živ¬
ljenji, ali pa so se že iz sveta ločili,
po prošnjah vsih tvojih svetnikov
od tvoje dobrote odpušenje vsih svo¬
jih grehov dosežejo. Po Gospodu
našim Jezusu Krustusu Sinu tvojim,
kteri s teboj živi in kraljuje v edi¬
nosti svetiga Duha, Bog vekomaj.
Amen.

— 337 -

j V. Bog usliši mojo molitev.

0. In moje vpitje naj do tebe pride.

V. Vsigamogocni in usmiljeni Bog naj nas
usliši.

0. Amen.

V. In vernih duše naj po milosti Božji
počivaje v miru.

0. Amen.

Moli tv e

po

Litanijah per popoldanji službi Božji ob
nedeljah in praznikih, kteri niso matere
Božje.

K svetimu rešnjimu telesu.

(Kadar je izpostavljeno.)

V. Kruh z nebes si jim dodelil.

O. Kteri ima vso sladkost v sebi.

Molimo.

O Bog! kteri si nam v prečudnim
zakramenta spomin svoji ga terpljenja
zapustil, daj nam te prosimo, svete
skrivnosti tvojiga telesa in tvoje kervi

Serce.  22

33S

tako častiti, de sad tvojiga odrešenja
vedno v sebi čutimo. Kteri živiš in
kraljuješ z Bogam Očetam v edinosti
svetiga Duha Bog vekomaj. Amen.

Za odvernjenje vsih nadlog in nevarnost,

Vsigamogočni večni Bog, ne¬
beški Oče! poglej z očmi svoje ne¬
skončne milosti naše reve in nadloge.
Usmili se vsih vernih kristjanov, za
ktere se je tvoj edinorojeni Sin, naš
Gospod in Zveličar Jezus Kristus,
voljno grešnikam v roke dal, in je
tudi svojo drago kri na lesu svetiga
križa prelil. Po tem Gospodu Jezusu
odverni, milostljivi Oče! zaslužene
šibe, sedanje in prihodnje nevarnosti,
punte, vojske, kugo, lakoto, draginjo,
bolezni in žalostne revne čase.

Vsigamogočni večni Bog! usmili
se svojiga služabnika našiga papeža 1*,
in vodi ga po potu večniga življenja,
de bo s tvojo pomočjo, kar je tebi (
prijetno želel, in z vso močjo storil- j

339

O Bog 1 , pastir in vižar vsih ver¬
nikov ! glej milostljivo na svojiga
služabnika našiga škofa L, ki si ga
pastirja naše škofije postavil; dodeli
mu, de tistim, čez ktere je postavljen
z besedo in z djanjem k dobrimu
služi, in tako s čedo, ki mu je zro-
čena, večno življenje doseže.

Bog, varh vsih kraljestev, dodeli
svojimu služabniku našjmu cesarju I.
tvojo moč, s ktero se sovražnik pre¬
maga, spoznati in častiti, de bo, ker
je iz tvoje volje cesar postal, tudi v
tvojim varstvu vselej mogočen.

Razsvetli in poterdi v vsim do¬
brim duhovske in deželske oblastnike
>n gosposke, de nas bodo na vse to
napeljevali, kar zamore k tvoji Božji
časti, k našimu zveličanju in k miru
in sreči vsiga keršanstva perpomoči.

Prosimo tudi, kakor hočeš, de nam
je prositi, za svoje prijatle in neprijatle,
za zdrave in bolne, za vse žalostne
in revne kristjane, za žive in mertve.

22 *

340

Vsigamogočni večni Bog, ki
gospoduješ čez žive in mertve, in
se usmiliš vsili, ktere iz vere in
dobrih del za svoje spoznaš, po¬
hlevno te prosimo, de vsi, za ktere
smo se namenili moliti, kteri so še
per življenji, ali pa so se že s sveta
ločili, na prošnjo vsih tvojih svet¬
nikov od tvoje dobrote odpušenje vsih
svojih grehov dosežejo. *

Dodeli nam, o Bog miru! pravo
edinost v veri brez vsiga razdertja
in ločitve. Preoberni naše serca k
pravi pokori in k poboljšanju našiga
življenja. Užgi v nas ogenj svoje
ljubezni. Daj nam goreče želje po
vsi pravičnosti, de ti bomo kakor
tvoji pokorni otroci v življenji in v
smerti prijetni in dopadljivi.

Tebi bodi vedno perporočeno, o
Gospod! vse naše djanje in nehanje/
naše delo in opravilo, naše življenje
in naša smert. Daj nam tvojo milost
tukej vživati, in tamkej z vsimi iz*

341

voljenimi doseči, de te bomo v večnim
: veselji in zveličanji hvalili in molili.
[ To nam dodeli, o Gospod nebeški
Oče! po Jezusu Kristusu tvojim lju¬
bim Sinu, Gospodu našim in Odre¬
šeniku, kteri s teboj živi in kraljuje
v edinosti svetiga Duha Bog veko¬
maj. Amen.

V. Božja pomoč ostani vselej per nas.

0. Amen.

Oče naš i. t. d. Cešena si Marija i. t. d.
(petkrat.)

342

Lavretanske

(O praznikih matere Božje in ob sabotah.)

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas !

Kriste, usliši nas!

Oče nebeški, vsigamogočni B
Sin, vsiga sveta rešnji Bog,

Sveti Duh, resnični Bog,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Sv. Marija,

Sv. mati Božja,

Sv. devic devica,

Mati Kristusova,

Mati milosti Božje,

Mati prečista,

Mati brez madeža,

Mati nedolžna,

Mati presveta,

usmili se
nas!

343

Mati ljubeznjiva,

Mati prečudna,

Mati našiga stvarnika,
Mati našiga odrešenika,
Devica modra,

Devica častitljiva,
Devica hvale vredna,
Devica mogočna,

Devica usmiljena,

Devica verna,

Podoba pravice,

Sedež modrosti Božje,
Začetik našiga veselja,
Posoda duhovna,

Posoda časti vredna,
Posoda vse svetosti,
Skrivnostna roža,

Turn kralja Davida,
Turn slonokosteni,

Hiša zlata,

Skrinja miru in sprave,
Vrata nebeške,

Zgodnja danica,

Zdravje bolnikov,
Perbežališe grešnikov,
Troštarca žalostnih,
Pomoč kristjanov,
Kraljica angelov,

Kraljica očakov,

344

Kraljica prerokov,

Kraljica aposteljnov,

Kraljica maternikov,

Kraljica spoznavavcov,

Kraljica devic,

Kraljica vsili svetnikov,

Kraljica brez madeža izvirniga greha

“JCS

o

(K

P

N

P

spočeta, /

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemiješ;

zanesi nam, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemiješ;

usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemiješ;
usmili se nas, o Gospod!

I. K presvetlimi rešujimu telesu.

(Kadar je izpostavljeno.)

V.  Kruh z nebes si jim dodelil.
O. Kteri'ima vso sladkost v sebi.

O Bog! kteri si nam v prečudnim
zakramentu spomin svojiga terpljenja

Oče naš i. t. d. Češena si, Marija! i. t. d.

Kriste, sliši nas !
Kriste, usliši nas!

Molitve.

Molimo.

346

zapustil, daj nam, te prosimo, svete
skrivnosti tvojima telesa in tvoje kervi
J tako častiti, de sad tvojiga odrešenja
vedno v sebi čutimo. Kteri živiš in
kraljuješ z Bogam Očetam v edinosti
svetiga Duha Bog vekomaj. Amen.

2. K sveti devici, materi Marii.

Pod tvojo pomoč perbežimo, o sveta
Božja porodnica! ne zaverzi naših
prošenj v naših potrebah, temuč reši
nas vselej od vsih nevarnost. O ča¬
stitljiva in žegnana devica ; naša go¬
spa; naša srednica; naša besednica;
naša pomočnica. S svojim Sinam nas
spravi; svojimu Sinu nas perporoči;
j svojimu Sinu nas zroči.

V. Pi •osi za nas sveta Božja porodnica!

0. De bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.

Dodeli nam, tvojim služabnikam,
prosimo, Gospod Bog! de vedno zdravje
na duši in telesu vživamo; in de bomo

346

po častitih prošnjah presvete Marije
vselej device od sidanje žalosti rešeni,
in večniga veselja deležni.

3. K sveti devici materi Marii.

Od 1. adventne nedelje do božiča.

Usmiljena mati Zveličarjeva, ki
ostaneš vrata nebeške in zgodnja da-
nica! pomagaj ljudstvu, ki je padlo, pa
želi vstati; ti, ki si svojiga stvarnika
prečudno rodila, devica pred in potlej
ostala, ko si iz Gabrielovih ust pre¬
jela češenje, usmili se grešnikov.

V. Angel Gospodov je oznanil Marii.

O. In je spočela od svetiga Duha.

Molimo.

Svojo milost, prosimo, Gospod! v
naše serca vlij, de ki smo po ange¬
lovim oznanjenji včlovečenje Kristusa
tvojiga Sina spoznali, po njega terp-
ljenji in križi častitljivo vstajenje do¬
sežemo.

— 347  -
Od božiča do svečnice.

Usmiljena mati Zveličarjeva, ki
ostaneš vrata nebeške in zgodnja da-
niča! pomagaj ljudstvu, ki je padlo,,
pa želi vstati; ti, ki si svojiga stvar¬
nika prečudno rodila, devica pred in
potlej ostala, ko si iz Gabrielovih ust
prejela češenje, usmili se grešnikov-

V. Po porodu si devica čista ostala.

O. Prosi za nas, Božja porodnica.

Molimo.

Bog! kteri si po rodovitnim devištvu
svete Marije človeškimu rodu dar večniga
zveličanje dodelil; daj, prosimo, de njo za
nas prositi občutimo, po kteri nam je sreča
došla prejeti življenja začetnika, Gospoda
našiga Jezusa Kristusa Sina tvojiga.

Od svečnice do veliciga četertka.

Bodi češena, nebes kraljica, če¬
šena angelov gospa; češena kore¬
nina, češena ti, ki si svetu pravo luč
rodila! Bodi pozdravljena, devica ča-

348

stita, memo vsih lepa; bodi pozdrav¬
ljena, preljubeznjiva, in prosi na nas
Kristusa!

V. Naj te hvalimo, devica presveta.

O. Daj nam moč zoper sovražnike tvoje.

Molimo.

Dodeli, milostljivi Bog! brambo
naši slabosti, de, ki svete Božje po¬
rodnice spomin obhajamo, s pomočjo
njenih prošenj |od svojih grehov vsta¬
nemo.

Od velike sabote do 1. nedelje po binkoštih.

Veseli se, kraljica nebeška, ale¬
luja! kteriga si zaslužila nositi, ale¬
luja, je vstal od smerti, kakor je rekel,
aleluja! Prosi za nas Boga, aleluja!

V. Veseli in raduj se, devica Marija, aleluja!
O. Ker je res vstal Gospod, aleluja!

Molimo.

O Bog! ki si po vstajenji svo-
jiga Sina Gospoda našiga Jezusa

349

Kristusa svet razveselil; dodeli, pro-
i simo, de po njegovi materi devici
Marii dosežemo večniga življenja ve¬
selje.

Odi • nedelje po binkoštih do 1. adventne nedelje.

V

Cešena bodi, kraljica, mati mi¬
losti, življenje, sladkost in upanje naše,
bodi rešena! K tebi vpijemo zapu-
; šeni Evini otroci; k tebi zdihujemo
žalostni in objokani, v tej dolini solz.
Oh, oberni tedaj, naša pomočnica!
svoje milostljive oči v nas; in po¬
kaži nam po tem revnim življenji Je¬
zusa, žegnani sad tvojiga telesa: o
milostljiva, o dobrotljiva, o sladka
devica Marija!

V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica!
O. De bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.

Vsigamogočni večni Bog! ki si
dušo in telo častite device matere
Marije, de bi vredno prebivališe tvo-

350

jiga Sina biti zaslužila, s perpomo
svetiga Duha perpravil, daj, de bci i
ki se njeniga spomina veselimo, k
njenih milostljivih prošnjah od pri¬
hodnjih zlegov in večne smerti rešeni.

4. K svetiniu Jožefu.

Glejte, zvesti in modri hlapec,
kteriga je postavil Gospod čez svojo
družino.

V. Prosi za nas, sveti Jožef!

O. De bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo. >

tj

Naj nam, prosimo, Gospod! za-
služenje ženina tvoje presvete matere
Marije pomaga, de, kar naša slabost
ne premore, nam bode po njegovih
prošnjah dodeljeno.

5. Za vse potrebe.

Ponižno, Gospod! te prosimo, raz¬
reži po svoji milosti naših grehov
vezi, in ohrani po prošnjah svoje iz¬
voljene matere ljube device Marije

351

vsih svojih svetnikov nas svoje
I abnike, naše dobrotnike in naše
' lištvo v vsi svetosti 5 tudi očisti vso
*ašo rodovino in naše prijatle od hu¬
dobe in grehov, in napolni jih z le¬
pimi čednostmi; dodeli nam mir in
zdravje, odverni od nas vidne in ne¬
vidne sovražnike, in odženi vse hude
želje; daj nam zdravo vreme in dobro
letino, skaži milosti našim prijatlam
in neprijatlam, in obvaruj to faro z
vsimi, kteri v njej prebivajo, kuge,
»kote, vojske, ognja, potresa, po-
odnji, in dodeli milostljivo vsim ver¬
nim keršenikam, živim in mertvim, v
nebeškim kraljestvu večno življenje,
mir in pokoj. Obvaruj našiga papeža
I., našiga škofa I., našiga cesarja I.
in vso našo duhovsko in deželsko
gosposko, in vse keršansko ljud¬
stvo vsih nadlog in vsiga zlega. In
tvoj žegen pridi z nebes dol na nas,
in bodi vselej nad nami. Po Gospodu
našim Jezusu Kristusu Sinu tvojim,

352

kteri s teboj živi in kraljuje v edi¬
nosti svetiga Duha Bog vekomaj.
Amen.

V. Božja pomoč ostani vselej per nas.

O. Amen.

Oče naš i. t. d. Češena si, Marija! i. t. d.
(petkrat.)

353

od presvetiga imena Jezusa.

Gospod, usmili se nas !
Kriste, usmili se nas!^
Gospod, usmili se nas!
- Jezus, sliši nas!

Jezus, usliši nas!

Oče nebeški, vsigamogočni Bog,
Sin vsiga sveta rešnji Bog,

Sveti Duh resnični Bog,

Sveta Trojica, en sami Bog,
Jezus, Sin živiga Boga,

Jezus, Sin prečiste device,
Jezus, nar mogočniši,
s  Jezus, nar močnejši,

Jezus , nar popolnamši,

Jezus, nar častitljivši,

Jezus, nar čudniši,

Jezus, nar veseliši,

Jezus, nar ljubeznjivši,

Jezus, čisteji od solnca,

Jezus, lepši od lune,

Jezus, svitlejši od zvezd,

Serce. 23

usmili se nas!

— 354  -

Jezus, vse časti vreden,

Jezus, nar ponižniši,

Jezus, nar ubožniši,

Jezus, nar krotkejši,

Jezus, nar poterpežljivši,

Jezus, nar pokorniši,

Jezus, nar čistejši,

Jezus, prijatel čistosti,

Jezus, prijatel miru,

Jezus, naša ljubezen,

Jezus, zgled našigaživljenja,
Jezus, podoba čednosti,

Jezus, lepota pobožniga zaderžanja
Jezus, ljubezen naših duš,

Jezus, naše perbežaiiše,

Jezus, Oče ubozih,

Jezus, tolažba žalostnih,

Jezus, bogastvo revnih,

Jezus, žlahtni kamen ,

Jezus, braniba popolnainasti,
Jezus, dober pastir svojih ovčic,
Jezus, zvezda na morji,

Jezus, prava luč,

Jezus, večna modrost,

Jezus, neskončna dobrota,

Jezus, veselje angelov,

Jezus, kralj patriarhov,

Jezus, razsvetljevavec prerokov,
Jezus, vižar aposteljnov,

355

sz

oe

a S

p d:
cc »—*

o?

CD

zanesi nam, o Jezus!

Jezus, učenik evangelistov,

Jezus, moč marternikov,

Jezus, svitloba spoznavavcov,

Jezus, ženin čistih devic,

Jezus, krona svetnikov,

Bodi nam milostljiv,

Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Jezus!
Od vsiga hudiga,

Od vsiga greha,

Od svoje jeze,

Od skušnjav hudobniga duha,

Od kuge, lakote in vojske,

Od prelomljenja tvojih zapoved,

Od nevarnosti vsiga hudiga,

Po skrivnosti svojiga svetiga včlove-
čenja,

Po svojim prihodu,

Po svojim rojstvu,

Po svojim obrezovanji,

Po svojih bolečinah,

Po svojim bičanji (gajžlanji),

Po svoji smerti in svojim pokopu,

Po svojim svetim vstajenji,

Po svojim čudnim vnebohodu,

Po svoji nebeški časti,

Po prošnji svoje presvete matere,

Po prošnji vsili svojih svetnikov,

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
zanesi nam, o Jezus!

5-

CD

ES

SZ

24 *

— 356  -

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usliši nas, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usmili se nas, o Jezus!

Jezus, sliši nas!

Jezus, usliši nas!

Gospod, usmili se nas! i

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš ... Češena Marija ...

Molitev.

O Bog, kteri si svojiga edino-
rojeniga Sina za zveličarja človeškima
rodu namenil in ga Jezusa imenovati
zapovedal, dodeli milostljivo, de, kteri
njegovo sveto ime na zemlji častimo,
svoje imena v nebesih v bukvah zvo-1
Ijenih zapisane najdemo, in se obličja
Jezusoviga večno veselimo, po ravno
tistim Gospodu našim, Jezusu Kri¬
stusu, kteri s teboj živi in kraljuje v
edinosti svetiga Duha Bog od ve¬
komaj do vekomaj. Amen.

357

to je:

Terpljenje Gospoda našiga Je¬
zusa Kristusa

po spisu vsili štirih evangelistov.

Ko se je perbliževal praznik opresnih
, kruhov, kteri se imenuje velika noč, je rekel
Jezus svojim učencam: Veste, de bo čez
dva dni velika noč, in Sin človekov bo
izdan, de bo križan. In veliki duhovni in
pismarji so iskali Jezusa umoriti. Zbrali
so se tedaj s starašini ljudstva v dvor ve-
/ likiga duhovna, kteri je bil imenovan Kaj-
fež, in so svet imeli, kako bi Jezusa z
zvijačo vjeli in umorili. Rekli so pa: Ni¬
kar v praznik, de hrup ne vstane med
ljudstvam. Bali so se namreč ljudstva. Satan
pa je šel v Judeža, s perimkam Iškarjota,
kteri je bil eden zmed dvanajsterih. In je
šel do velikih duhovnov, de bi jim ga izdal5
in je govoril z njimi -in s poglavarji, in
je rekel: Kaj mi daste, in jaz vam ga

— 358  -

bom izdal. Ko so to slišali, so se ove-
selili, in so mu obljubili trideset sreberni-
kov. On jim je pa dal besedo, in je iskal
perložnost, de bi jim ga izdal brez hrupa.

Prišel je pa pervi dan opresriih kru¬
hov, ob kterim se je moglo velikonočno
jagnje zaklati. Tedaj so učenci k Jezusu
stopili, in mu rečejo : Kam hočeš, de gremo,
in ti perpravimo jesti velikonočno jagnje?
In pošlje dva zmed njih, Petra in Janeza,
in jima reče: Pojdita, in perpravita nam
velikonočno jagnje. Onadva sta pa rekla:
Kje hočeš, de perpraviva? In jima je djal:
Pojdita v mesto , in ko vanj prideta, vaju
bo srečal človek, kteri ponese verč vode:
idita za njim v hišo, v ktero pojde, in
recita hišnimu gospodarju: učenik ti reče:
Moj čas je blizo 5 per tebi hočem imeti ve¬
liko noč s svojimi učenci; kje je obednica,
kjer bom velikonočno jagnje z njimi jedel?
In on vama bo pokazal veliko obednico
pogernjeno, ondi nam perpravita. Učenca
sta šla v mesto, in sta našla, kakor jima
je bil Jezus povedal, in sta perpravila ve¬
likonočno jagnje.

Ko se je bil večer storil, je pri¬
šel Jezus z učenci, in je k jedi sedel,
in dvanajsteri z njim, in jim je rekel: Iz
serca sim želel to velikonočno jagnje jesti

359

z vami, preden terpim; zakaj povem
vam, de od zdaj ga ne bom več jedel,
dokler ne bo dopolnjeno v božjim kralje¬
stvu. In je vzel kelih, ter je zahvalil in
rekel: Vzemite, in razdelite si med seboj;

!  zakaj povem vam, de ne bom pil od tert—
niga sadu , dokler božje kraljestvo ne pride.

In je vstal, slekel zgornje oblačilo, in
je vzel pert, ter se opasal, potlej je vlil
vode v umivalnico, in je začel učencam
noge umivati, in brisati s pertam, s kterim
' je bil opasan. Kadar je pa do Petra pri¬
šel, mu reče Peter: Gospod! ali boš ti meni
noge umival? Jezus je odgovoril in mu djal:
Kar jaz delam; zdaj ne veš, pa potlej boš
vedil. Peter mu reče: Ne boš mi nog umi¬
val, vekomaj ne! Jezus mu je odgovoril:
Ce te jaz ne umijem, ne boš imel dela z
menoj! Tedaj mu reče Peter: Gospod! ne
le samo nog, ampak tudi roke in glavo!
Jezus mu reče: Kdor je umit, ne potrebuje
več, ko de noge umije, in je ves čist. Tudi
vi ste čisti, tode ne vsi. Vedil je namreč,
kdo je, kteri ga bo izdal, zato je djal:
Niste vsi čisti.

Ko jim je bil noge umil, je svoje obla¬
čilo vzel, in spet k mizi sedel, in jim je
rekel: Veste, kaj sim vam storil? Vi me
kličete: učenika in gospoda! in prav rečete;

- 360  -

zakaj sej sim tudi. Ako sim tedaj jaz,
Gospod in nčenik, vam noge umil, morate |
tudi vi eden drugimu noge umivati; zgled
sim vam namreč dal, de, kakor sim jaz
vam storil, tudi vi storite. Saj hlapec ni
veči, ko njegov gospod, ne poslanec veči,
ko tisti, kteri ga je poslal. To veste; bla¬
gor vam, če bote tudi storili. Ne rečeni
od vas vsili. Jaz vem, ktere sim izvolil;
ali dopolniti se morajo besede pisma: „Kteri
z menoj kruh je, bo svojo nogo
zoper mene vzdigni  1“. Glejte, zdaj '
vam to povem, poprej ko se zgodi, de,
kadar se zgodi, verujete, de sim jaz. Res¬
nično, resnično, vam povem: Kdor kteriga,
ki ga jaz pošljem, sprejme, mene sprejme;
kdor pa mene sprejme, sprejme tistiga,
kteri je mene poslal. In ko je bil Jezus
to izrekel, se mu je v serce užalilo, in je
pričal, in rekel: Roka mojiga izdajavca je
z menoj per mizi. Resnično, resnično vam
povem, eden zmed vas me bo izdal, kteri
z menoj je. Tedaj so učenci eden drugiga
pogledovali, in pomišljevali, od kteriga de
govori, in silno žalostni pravijo eden za
drugim: Gospod! ali sim jaz? On je pa
odgovoril, in rekel: Vas dvanajsterih eden,
kteri pomaka z menoj roko v skledo, mn
bo izdal. Sin človekov gre sicer, kakor

- 361  -

, je pisano od njega, tode gorje mu, po ko-
! I mur bo zdan: bolje bi mu bilo, de bi ne
bil rojen tisti človek. Na to je odgovoril
' Judež, kteri ga je zdal, in je rekel: uče¬
nik, ali sim jaz? Jezus mu reče: Tisi rekel.
Eden pa zmed učencov, kteriga je Jezus
(sosebno) ljubil, Janez z imenam, je slonel
na Jezusovih persih. Temu je Simon Peter
pomignil, de naj vpraša, kdo je tisti, od
kteriga govori. On se je tedaj Jezusu bolj
k persam perslonil, in mu tiho reče: Go-
h  spod! kdo pa je? Jezus je tiho odgovoril:

■ Tisti je, kterimu bom pomočen kruh podal.
In je pomočil grižlej kruha, in ga je dal
Judežu Iškarjotu, Simonovimu sinu. In ko
je bil Judež grižlej vzel, je šel satan v
njega. Tedaj mu Jezus reče: Kar misliš
storiti, stori berž. Nobeden zmed njih pa
ni vedil, zakaj mu je Jezus to rekel. Ker
je Judež mošno hranjeval, so eni menili,
de mu veleva kupiti, kar je za praznik po-
trebniga; eni pa, de naj med uboge kaj da.
Ko je tedaj grižlej vzel, je kmalo vun šel.
Bila je pa noč.

In ko so večerjali, je vzel Jezus
kruh v svoje roke, ter je zahvalil, ga po¬
svetil , razlomil in podal svojim učencam,
rekoč: „ Vzemite, in jejte; to je moje telo,
ktero bo za vas v smert dano. u  Ravno

362

tako je vzel tudi kelih z vinam, ter je za¬
hvalil, in jim ga podal, rekoč: Vzemite,
in pijte iz njega vsi; to namreč je moja
kri, kri nove zaveze, ktera bo za njih ve¬
liko prelita v odpušanje grehov. To sto¬
rite v moj spominj. u  In so vsi iz njega pili.

In ko je bii Jezus še v obednici, je
rekel enajsterim (Judež namreč je bil od¬
šel): Zdaj je Sin človekov poveličevan, in
Bog je v njem poveličevan. Ako je pa
Bog v njem poveličan, bo tudi Bog njega
sam v sebi poveličal, in kmalo ga bo po¬
veličal. Otročiči! le malo sim še per vas.
Me bote iskali, pa kar sim Judam rekel,
tudi vam rečem: Kamor jaz grem, vi zdaj
ne morete iti. Novo zapoved vam dam,
de se med seboj ljubite; kakor sim jaz vas
ljubil, se tudi vi ljubite med seboj. Iz tega
bojo vsi spoznali, de ste moji učenci, če
bote ljubezen imeli med seboj. In so za¬
peli hvaljno pesem, in šli proti oljski gori.

Simon Peter je pa rekel: Gospod ! kam
pa greš ? Jezus je odgovoril: Kamor jaz
grem, zdaj ne moreš za menoj iti: potlej
pa pojdeš za menoj. Peter mu reče: Za¬
kaj ne morem zdaj za teboj iti? Gospodje
rekel: Simon, Simon! glej, satan vas je
hotel imeti, de bi vas presejal, kakor pše¬
nico, jaz pa sim prosil za te, de ne jenja

363

tvoja vera; in ti, kadar se boš nekdaj spre-
obernil, poterdi svoje brate. Peter pa mu
je djal: Gospod: s teboj sim perpravljen v
.  ječo in v smert iti: svoje življenje postavim
za te. Jezus mu je odgovoril: Svoje živ¬
ljenje postaviš za me? Resnično, resnično,
ti povem: Petelin nocoj ne bo pel, dokler
me trikrat ne zatajiš. In pa še vsi se bote
pohujšali nad menoj to noč; zakaj, pisano
je: Bom udaril pastirja, in razkropile se
bojo ovce. Kadar pa od smerti vstanem,
pojdem pred vami v Galilejo. Peter je rekel:
Ko bi se tudi vsi pohujšali nad teboj, se
jaz ne bom nikdar pohujšal. Jezus mu je
rekel: Resnično, ti povem, de še to noč,
preden petelin dvakrat zapoje,^me boš tri¬
krat zatajil! Peter pa je še bolj terdil: Ko
bi mi bilo tudi umreti s teboj, te ne bom
zatajil. Tako so mu tudi drugi učenci rekli,
in grejo vsi žalostni za njim. Jezus pa jih
je milo učil in tolažil: Jaz sim prava vin¬
ska terta, vi mladike. Ako v meni osta¬
nete, in moje besede v vas: prosite, kar
koli hočete, in se vam bo zgodilo. Ako
vas svet sovraži, vedite, de je mene poprej
sovražil ko vas. Ko bi bili zmed sveta,
bi vas svet ljubil; ker sim vas pa jaz od
sveta odbral, vas sovraži. Pomnite besede,
ktere sim vam jaz govoril: Hlapec ni veči,

- 364  -

ko njegov gospod. Ako so mene prega¬
njali, bojo tudi vas preganjali. Preklicovali
in iz shodnic vas bojo pahali: ura celo
pride, de bo Bogu menil ustreči, kdor vas
umori. Žalost, ker od vas grem, in vam
to pravim, je vaše serce napolnila. Pa jaz
vam resnico povem: Dobro je za vas, de
jaz grem. Zakaj, ako ne grem, tolažnik
sveti Duh k vam ne bo prišel ; ako pa grem,
vam ga bo Oče v mojim imenu poslal, in
on vas bo vse učil. Vi bote jokali in pla-
kali, svet pa se bo veselil; vi bote žalo¬
vali, ali vaša žalost se bo v veselje spre-
obernila. Zakaj spet vas bom vidil, in
.vaše serce se bo veselilo, in vašiga veselja
vam ne bo nihče odvzel. Jaz sim svet
premagal: le v me zaupajte, tudi vi ga
bote. Tedaj je postal, oči v nebo vzdignil,
in molil, za svoje učence in za vse, kteri
bojo po njih vervali. Oče, sveti Oče! je
djal, prosim te, varji jih hudiga, de bojo
eno, kakor sva midva le eno; naj bojo vsi,
ktere si mi dal, kjer sim jaz, de bojo vidili
moje veličastvo.

Ko je bil odmolil, je šel čez potok
Cedron na oljsko goro. Z njim so šli tudi
učenci. Pridejo k pristavi, kteri se je reklo
Getsemani. Okoli nje je bil verf, v kterim

365

so oljke rastle. V tistiga so šli on in nje¬
govi učenci.

Vedil je pa tudi Judež zdajavec ta
kraj, ker je Jezus s svojimi učenci pogosto
tje hodil. Ko so vanj prišli, jim je Jezus
rekel: Posedite tukaj, de grem tje in molim,
molite tudi vi, de ne pridete v skušnjavo.
In je vzel s seboj Petra, Janeza in Jakoba,
in je šel bolj v vert z njimi. In zdaj je
začel žalosten in otožen perhajati, in jim
reče: Moja duša je žalostna do sinerti;
ostanite tukaj, in čujte z menoj. In se je
odtegnil od njih za lučaj kamna, in je na
kolena padel, in molil, rekoč: Oče! ako je
mogoče, odvzemi mi kelih terpljenjaj ven-
der ne moja, ampak tvoja volja naj se
zgodi. In je vstal od molitve, in se verne
k učencam, in najde vse tri spati. In je
rekel: Simon ! kaj tudi ti spiš? Nisi mogel
eno uro z menoj čuti? (Jujte in molite, de
v skušnjave ne pridete : duh je sicer voljen,
ali meso je slabo.

Spet ga obidejo težave. V drugič je
šel, in se verže na svoj obraz, in moli:
Oče, ljubi Oče! ako je mogoče, odverni od
mene grenko terpljenje: vender ne, kakor
jaz, ampak kakor ti hočeš, naj se zgodi.
Na to se je vernil k učencam, in jih najde
spet spati, in reče: Kako morete vender

- 366  -

xdaj spati? O čujte in molite, de v skuš¬
njavo ne padete! Pa njih oči so bile vde
dremotne, in niso vedili, kaj bi mu odgo¬
vorili. °

In jih je popustil vtretjič. Smertne te*
žave namreč mu hodijo, njegov pot je ba
kakor srage kervi tekoče na zemljo. In je
še perserčniši molil: Ako se ne more ognfti
kelih terpljenja, de bi ga ne pil: zgodi s_
tvoja volja. Tedaj se mu je angel z neb#s
perkazal, kteri ga je potolažil in poterdi’
In se je vernil k svojim učencam in jin
reče: Spite zdaj in počivajte! Dosti je;
ura je prišla, in Sin človekov bo izdan
grešnikam v roke. Vstanite, pojdimo! Glejte,
perbližal se je, kteri me bo zdal.

Še je govoril, in glej, Judež Iškarjot,
«den dvanajsterih pride, in z njim straža
vojakov in velika truma hlapcov velike du-
hovšine, pismarjev in starašinov ljudstv
svetili in baklami, mečrni in kolmi. Dalj'
je bil pa njegov zdajavec znamnje, rekČ ž
Kteriga bom kušnil, tisti je: njega primi
in peljite ga varno. In ko je bil prišel, /je
šinil pred trumo, in se berž k Jezusu spu¬
stil, in rekel: Pozdravljen bodi učenik! In
ga je kušnil. Jezus mu je rekel: Prijate’!
čimu si prišel? Judež! ali s kuševanje
izdaš Sinu človekoviga? In ker je Jezu

- 367  -

vse vedil, kar je imelo čez njega priti, je
proti množici stopil, in djal: Koga išete?
So mu odgovorili: Jezusa Nacareškiga.
Jezus jim reče: Jaz sim! Per tej besedi so
„* 7 si odskočili, in po tleh popadali. Jezus
(jih je tedaj vdrugič vprašal: Koga išete?
Jn spet rečejo: Jezusa Nacareškiga! Jezus
■ eče: Povedal sim vam, de sim jaz; ako
.^edaj mene išete, pustite te (pokaže svoje
ičence), de grejo. Tako so se dopolnile
jbesede, ktere je rekel: Tih, ktere si mi dal,
B nisim nobeniga zgubil.

. Tedaj so perstopili vojaki in hlapci,
in so po Jezusu segli, in ga prijeli. Ko
so njegovi učenci to vidili, mu rečejo: Go¬
spod! ali hočemo z mečem mahniti? In Si¬
mon Peter, kteri je meč imel, ga je berž
izderi, in je mahnil po hlapcu velikiga du¬
hovna, kterimu je bilo Malhus ime, mu je
sekal desno uho. Jezus je pa učence
.vernil, in djal: Jenjajte od tega. In ti,
“eter, vtakni svoj meč v nožnico; zakaj
^jsi, kteri za meč prijemajo, bojo z mečem
končani. Ali meniš, de bi ne mogel pro¬
siti svojiga Očeta, in poslal bi mi več kot
dvanajst legijonov angeljov? Pa kako bi
?e po tem pisma prerokov dopolnile, ktere
govore, de se mora tako zgoditi? Ali ne
r .^om pil keliha, kteriga mi je moj Oče dal?

— 3<i8

In Jezus se je hlapcoviga ušesa dotaknil,
in ga je ozdravil. Potem se je obernil proti
množici, in nje poglavarjem, in je rekel:
Kakor razbojnika ste me prišli lovil z mečmi
in kolmi. Vsak dan sim bil per vas, in sini
učil v tempeljnu, in me niste prijeli; tode
to je vaša ura, in oblast teme. Zakaj vse
to se je zgodilo, de se dopolnijo pisma pre¬
rokov. Tedaj so straža in poglavar in hlapci
Judov Jezusa zvezali in peljali. Njegovi
učenci pa so ga popustili, in so zbežali;
le Pčter in Janez sta šla od delječ za njim.

Peljali pa so Jezusa v Jeruzalem per-
vič k Anazu, kteri je bil poprej veliki du¬
hoven, in v časti per ljudeh. Anaz ga je
vprašal za njegove učence in za njegov uk.
Jezus mu je odgovoril: Jaz sim očitno go¬
voril pred svetam; jaz sim vselej učil v
shodnicah in v tempeljnu, kamor se vsi
Judje shajajo, in na skrivnim nisim nič
govoril. Kaj tedaj mene vprašaš? Vprašaj
jih, kteri so me slišali; oni vejo, kaj sim
govoril. Ko je bil to rekel, ga je eden
služabnikov, kteri je zraven stal, za uho
udaril, rekoč: Tako odgovarjaš velikimi!
duhovnu? Jezus mu je pak krotko odgo¬
voril: Al. sim hudo govoril, spričaj od
hudiga; ak. sim pa prav govoril, kaj me
bij er ?

-Ul

369  —

Anaz je poslal Jezusa zvezaniga h
Kajfežu, svojimu zetu, kteri je bil tisto
leto veliki duhoven. Bil je pa Kajfež ravno
tisti, kteri je bil Judam svet dal, de je
bolje, de en človek umerje, kakor de bi
bilo vse ljudstvo končano. Per njem se je
ves Judovski veliki svet zbral, to je, du-
hovšina, pismarji in starašini ljudstva. In
so iskali kriviga pričevanja zoper Jezusa,
de bi ga v smert zdali; pa ga niso našli.
Perstopilo je sicer veliko podkupljenih kri¬
vih prič, ktere so zoper njega pričale;
ali njih pričevanje se ni vjemalo. Zadnjič
so pa prišle še dve krive priči, in ste rekle:
Mi smo ga slišali reči: Jaz bom razdjal ta
tempelj, kteri je z rokami storjen, in v treh
dneh bom sozidal drugiga, kteri ne bo z
rokami storjen. Pa tudi njih pričevanje ni
obstalo. Tedej je veliki duhoven vstal, stopi
v sredo, in reče Jezusu« Ali nič ne odgo¬
voriš na to, kar ti zoper tebe pričajo?
Jezus je molčal, in ni nič odgovoril. Ve¬
liki duhoven ga je spet vprašal, in mu je
djal: Zarotim te per živim Bogu, de nam
Rovej, ali si ti Kristus, Sin hvaljeniga Boga?
Jezus je djal: Ti si rekel, jaz sim. T  . p&
povem vam: posihmal bote vidili Sj ^'člo-
vekoviga sedeti na desnici moči božje, in
Priti v oblakih neba. Na to je veliki d
Serce.  24

370

hoven pretergal oblačilo na sebi, in reče:
Boga je klel, kaj potrebujemo še prič?
Slišali ste njegovo preklinjanje; kaj se vam
zdi? In so vpili: Smerti je vreden! In
ga vojakam in sodnjim hlapcam dajo do
jutra.

Med tem se je na dvoriši nekaj ža-
lostniga godilo. Peter, kteri je z Janezai
od deljee za Jezusam hodil, je tudi priš
pred dvor velikiga duhovna. Janez je šei
precej na dvor, znan namreč je bil v hiši
velikiga duhovna; Peter pa je ostal zunaj
per vratih. Tedaj je Janez šel, in je go¬
voril z vratarico, in je Petra na dvoriš
peljal. Noč je bila merzla. Hlapci in brit
so na sredi dvoriša zakurili, so stali in se¬
deli okoli ognja, in so se greli. Peter je
med nje sedel, in se tudi grel, in čaka, de
bi konec vidil. Prišla je pa ena zmed
dekel velikiga duhovna, vratarica; in ko
ga je zagledala, je djala: Ta je bil tudi
tovarš uniga Galilejca! In ga prav po¬
gleda, in reče: Je že tako, ti si bil U
z Jezusam Nacareškim! On je pa t
vpričo vsih, rekoč: Jaz ne! Zena, jaz
ne poznam! Ne vem, in ne urnem, kaj
voriš. In je ven šel pred dvoriše, in k
telin je vpervič zapel. Pa Peter, ves pre
strašen, ni slišal. Ko je pa skozi vrata

- 371  -

šel, ga je zagledala draga dekla, in je
rekla tistim, kteri so bili tam: Glejte, tudi
ta je bil z Jezusam Nacareškim ! In pa res,
reče Petru hlapcov eden, tudi ti si eden
zmed njegovih! On pa je vdrugič tajil, in
terdil: Nisim ne, še ne poznam tega člo¬
veka! Nekako uro časa potlej, ko je ravno
iHo dvoriši zašumelo, de je Jezus k smerti
Obsojen, je drug hlapec v Petra pokazal,
‘rekoč: Resnično, tudi ta je bil z njim, saj
je tudi Galilejic! Res, pravijo ondi stoječi,
tudi ti si zmed njegovih! Galilejic si, saj
te tvoj jezik razodeva. Peter se brani j
kar perstopi še drug hlapec velikiga du¬
hovna, stric tistiga, kterimu je bil Peter
uho odsekal, in reče: Kaj? te mar nisim
jaz vidil na vertu per njem? On pa je
vtretjič tajil, in djal: Ne, ne, nisim ne. In
je jel rotiti se, rekoč: Še ne poznam člo¬
veka, od kteriga govorite. In zdajci je pe¬
telin vdrugič zapel, in vojaki in sodni hlapci
‘peljajo Jezusa na dvoriše poslopja. Takrat
1  je Gospod ozerl, in pogledal v Petra.
Peter se je spomnil Jezusovih besedi:
eden nocoj petelin dvakrat zapoje, me
fe trikrat zatajil. In je iz dvoriša šel, in
»brhko jokal.

Jezusa pa so na dvoriši, kar so mogli,
čez noč zasramovali. Nekteri so mu plju-

24 *

— 372  —

vali v obraz, in mu jih za uho dajali; drugi
so mu oči zakrivali, in ga s pestmi v obraz
bili, in rekli: Kristus ! prerokuj nam, kdo
te je udaril ? In še več hudiga so počeli.

In ko se je jutro storilo, se je veliki
svet vnovič zbral, in so se posvetovali,
kako bi Jezusa v smert zdali. Pred se v
zbirališe so ga rekli perpeljati, in še enkrat
ga vprašajo: Ali si ti Kristus? povej nam.
In je odgovoril in djal: Ako vam povem,
mi ne bote verjeli; ako vas pa vprašam,
mi ne bote odgovorili, in me tudi ne bote
spustili. Pa odslej bo Sin človekov sedel
na desnici moči božje. Vsi pa so rekli:
Ti si tedaj vender le Sin božji? In je djal:
Vi pravite, zakaj jaz sim. Oni pa so rekli:
Kaj potrebujemo še pričevanja? saj smo
sami slišali iz njegovih ust. In vsi, koli¬
kor jih je bilo, so vstali, in so ga zveza-
niga peljali, in zdali Poncju Pilatužu, de¬
želnima oblastniku.

Tedaj je Judež, kteri je Jezusa zdal,
ko ga je vidil k smerti obsojeniga, se ske¬
sal , in je nesel duhovnam nazaj tistih tri¬
deset srebernikov, in je rekel: Grešil sim,
ker sim zdal nedolžno kri! Oni pa so rekli:
Kaj nam je mar? ti glej! In je vergel od
sebe srebernike v tempeljnu, in se je verni!,
in je šel, vzel verv, ter se je obesil. In se

- 373  -

je po sredi na dvoje razpočil, in vse nje¬
govo oserčje se je izsulo. Duhovni pa so
vzeli srebernike, in so djali: Ne spodobi
se jih devati v cerkveno skrinjico; ker to
je cena kervi. In so svet imeli, in kupili
za nje lončarjevo njivo za pokopališe ptuj-
cov. Zato se imenuje tista njiva Hakeldama,
to je, njiva kervi do današnjiga dne. Te¬
daj se je dopolnilo, kar je bilo govorjeno
po Jeremii preroku, kteri pravi: In so vzeli
trideset srebernikov, ceno cenjeniga, kteriga
so skupčevali od Izraelovih otrok, in so
jih dali za njivo lončarjevo. —

Judje, ko so bili Jezusa na dvor de-
želniga poglavarja perpeljali, niso šli v
sodnjo hišo, de bi se ne omadeževali, te-
muč de bi smeli jesti velikonočno jagnje.
Zunaj na visokim mesti, ki so bile stop-
njice nanj, so ostali. Pilatuž je tedaj iz
svoje hiše tje k njim prišel, in je rekel:
Kakošno tožbo pernesete zoper tega člo¬
veka? So odgovorili, in mu djali: Ko bi
ta ne bil hudodelnik, bi ti ga ne bili zdali!
Pilatuž jim je rekel: Vzemite ga tedaj vi,
in ga obsodite po svoji postavi. Judje so
mu rekli: Mi ne smemo nikogar umoriti.
Tako se je dopolnila beseda Jezusova, ktero
je govoril, kadar je na znanje dal, s ka¬
košno smertjo bo umeri. In so ga začeli

— 374  —

tožiti, rekoč: Našli smo na tem člove'
de zapeljuje naš narod, in de brani ces«
davkov dajati, in pravi, de je on Kristrs,
kralj Judovski. Pilatuž ga je vprašal: Si
ti kralj Judovski? Jezus mu reče: Ti prav
Na tožbe duhovšine, pismarjev in starasi-
nov ljudstva pa ni odgovoril. Pilatuž n
reče: Ali ne slišiš, kolikih reči te tožijo.
Nič ne odgovoriš? Jezus pa je le molčal,
iu ni odgovoril na nobeno besedo, tako, de
se je poglavar silno čudil.

Pilatuž se je v hišo verni], in je Je¬
zusa za seboj poklical, in ga vpraša: Ali
si res ti kralj Judovski? Jezus reče: Ali
govoriš to sam iz sebe, ali le, ker so ti
drugi to povedali od mene? Pilatuž pravi:
Kaj sim jaz Jud? Tvoj narod in veliki du¬
hovni so te meni zdali; kaj si storil? Jezus
odgovori: Moje kraljestvo ni tega sveta.
Ko bi bilo moje kraljestvo tega sveta, bi
se moji služabniki pač bojevali, de bi ne
bil Judam zdan. Tode moje kraljestvo ni
od tod. Pilatuž pravi: Tedaj si ti vender
le kralj? Jezus odgovori: Ti praviš, de
sim jaz kralj. Jaz sim za to rojen, in zato
prišel na svet, de pričujem od resnice. Kdor
je iz resnice, posluša moj glas. Pilatuž
reče: Kaj je resnica? in je šel spet vun k
Judam, in jim reče: Jaz ne najdem nad

- 375  —

')  nobene krivice. Oni so pa le svojo
[•pili, in ga še huje tožijo. Ljudstvo
šu'ta, so djali, ker uči po vsi Judeji, od
0 fileje do sem. Ko je pa Pilatuž slišal
-Jilejo, je vprašal, ali je on Galilejic. In
'■ je zvedil, de je spod Herodeževe oblasti,
, 4 a je poslal k Herodežu, kteri je bil tiste
dni tudi v Jeruzalemu.

Herodež pa, ko je zagledal Jezusa,
se je silno oveselil; zakaj že zdavnej ga
je želel viditi, ker je slišal veliko od njega,
in je upal, de ga bo vidil kak čudež storiti.
In je zbral vse svoje dvornike in vojake
okoli sebe, in ga sprašuje z mnogimi be¬
sedami. Ali Jezus mu ni besede odgo¬
voril. Duhovni pa in pismarji so mu ga
terdo tožili. Tedaj ga je Herodež s svo¬
jimi vred zaničeval in zasramoval. In ga
je oblekel v belo oblačilo, in ga je poslal
nazaj k Pilatužu. Tisti dan sta se Hero¬
dež in Pilatuž poprijatila; zakaj poprej sta
bila v sovražtvu med seboj.

Ko so Jezusa spet pred Pilatuža per-
peljali, je ta duhovšino, ljudstvo in pogla¬
varje pred se poklical, in jim je djal: Per-
peljali ste mi tega človeka, kakor de bi
ljudstvo zapeljeval: in glejte, jaz sim ga
vpričo vas izprašal, in nisim našel nobene
krivice nad njim v tem, česar ga tožite.

— 376  —

Pa tudi Herodež ne; zakaj jaz sim vas
bil k njemu poslal, in glejte, nič smerti
vredniga se ni našlo nad njim. Ker j<
pa navada, de vam o veliki noči eniga jet J
nika spustim, za kteriga koli prosite; kte-
riga hočete, de vam spustim, Baraba,
ali Jezusa, kteri je imenovan Kristus?
Bil je pa Baraba zavoljo nekiga punta
in uboja v ječo verzen; Jezusa pa, je ve-
dil, de so mu le iz nevošljivosti zdali. Te¬
daj ravno je Pilatuža služabnik na stran
poklical, po kterim mu je njegova žena spo¬
ročila, rekoč: Nič si ne dajaj opraviti s tem
pravičnim: zakaj veliko sim terpela nocoj
v sanjah zavoljo njega. Duhovšina pa in
starašini so ljudstvo podšuntali, de naj rajši
za Baraba prosijo, Jezusa pa pogube. Ko
je tedaj Pilatuž spet vprašal: Kteriga tih
dveh hočete, de vam spustim ? so vsi vpili:.
Ne tega, proč z njim; pusti nam Baraba!
Pilatuž, kteri bi bil Jezusa rad spustil, jim;
reče: Kaj pa naj storim z Jezusam, kteri
je imenovan Kristus, kralj Judovski: In vsi
vpijejo : Križaj ga, križaj! Pilatuž še reče:
Kaj pa je hudiga storil ? Nič smerti vred¬
niga ne najdem nad njim. Gajžlati ga po¬
rečem, po tem pa ga bom spustil. Oni pa
še le bolj vpijejo: Križaj ga, križaj !

Tedaj je oblastnik Jezusa dal gajžlati.

- 377  -

Vojaki so ga vzeli, ga peljali na dvoriše
sodnje hiše, in so sklicali vso trumo. In
W ga slekli, in mu škerlatast plajš oger-
: li, in so spletli krono iz ternja, in mu jo
na glavo djali, in terst v njegovo desnico
dali, ter so pred njega poklekovali, in ga
zasramovali, rekoč: Pozdravljen bodi; kralj
Judovski! In so v njega pljuvali, in mu
jih za uho dajali, terst jemali, in ga po
glavi tolkli, in na kolena padali, ter ga
molili.

Po tem je Pilatuž spet šel iz sodnje
hiše, in reče ljudstvu: Glejte, perpeljem vam
ga vun, de spoznate, de ne najdem nad
njim nobene krivice. Tedaj je Jezus pri¬
šel s ternjevo krono in v škerlatastim obla¬
čilu. In Pilatuž jim reče: Poglejte, člo¬
vek ! Ko so ga pa vidili veliki duhovni in
služabniki, so vpili rekoč: Križaj ga, kri¬
žaj! Pilatuž jim reče: Vzemite, in križajte
ga vi, jaz ne najdem nobene krivice nad
njim. Judje so mu odgovorili: Mi imamo
postavo, in po tej postavi mora umreti, ker
se je Sina božjiga delal.

Ko je Pilatuž to govorjenje slišal, se
je še bolj bal. In je šel spet v sodnjo
hišo, in je djal Jezusu: Od kod si ti?
Jezus pa mu ni dal odgovora. Pilatuž mu
tedaj reče: Meni ne odgovoriš ? Ali ne veš,

- 378  -

de imam oblast, te križati, in imam oblast,
te spustiti? Jezus je odgovoril: Ti bi ne
imel nobene oblasti do mene, ko bi ti ne
bilo dano odzgorej. Za tega voljo ima tisti,
kteri ti me je zdal, veči greli. In od zdaj
je Pilatuž še bolj iskal, ga spustiti. Judje
pa so vpili, rekoč: Ako tega spustiš, nisi
prijatel cesarjev: zakaj kdor se kralja dela;
cesarju zoper govori.

Pilatuž tedaj, ko je slišal to govorje¬
nje, je Jezusa vun perpeljal, in je sedel na
sodnji stol, na mestu, ktero se imenuje Li-
tostrotos, po hebrejsko pa Gabata. Bilo
je pa dan perpravljanja velike noči okoli
šeste ure. In reče Judam: Glejte, vaš
kralj! Oni pa so vpili: Proč z njim, proč
z njim, križaj ga! Pilatuž jim reče: Va~
siga kralja bom križal? Veliki duhovni so
odgovorili: Nimamo kralja, razun cesarja.
In so tišali z velikim vpitjem, in hotli, de
naj bo Jezus križan.

Ko je Pilatuž vidil, de nič ne opravi,
temuč de hrup še veči vstaja, je vzel vode,
in si je roke umil vpričo ljudstva, rekoč:
Jaz sim nedolžen nad kervjo tega pravič-
niga, vi glejte! In ljudstvo je odgovorilo,
in djalo: Njegova kri pridi na nas, in na
naše otroke! In Pilatuž je persodil, de bi
se njih prošnja dopolnila. Spustil je Ba-

— 379  —

raba, Jezusa pa je zdal njih volji, de naj
bo križan.

Tedaj so vojaki Jezusa vzeli, in mu
slekli škerlatasti plajš, in ga oblekli v nje¬
govo oblačilo, ter ga peljali iz mesta, de
bi ga križali. In je nesel svoj križ. Na
poti grede pa so dobili človeka iz Cirene,
Simona po imenu, kteri je šel iz polja,
očeta Aleksandroviga in Rufoviga, in so
ga permorali, de je Jezusu križ nesel.

Za njim je šla velika množica ljudi in
žen, ktere so jokale in ga milovale. Jezus
pa se je proti njim obernil, in je rekel:
Hčere Jeruzalemske, nikar se ne jokajte
nad menoj, ampak jokajte se same nad
seboj, in nad svojimi otroci! Zakaj glejte,
pridejo dnevi, ob kterih se bo reklo: Srečne
so nerodovitne, in telesa, ktere niso rodile,
in persi, ktere niso dojile! Takrat bojo jeli
reči goram: Padite na nas! in hribam: Po¬
krite nas! Zakaj če nad srovim lesam to
delajo, kaj se bo nad suhim godilo ?  Peljana
sta bila pa z njim tudi dva hudodelnika,
de bi bila umorjena.

Ko so bili prišli na goro, ktera se
imenuje po hebrejsko Golgata, latinsko pa
Kalvarija, to je, mesto mertvaških glav, so
niu dali piti vina z miro in žolčem zmeša-
niga. Ga je pokusil, pa ni hotel piti.

— 380  —

In ondi so križali njega in oba hudo-
delnika, eniga na desnici, in eniga na le¬
vici, v sredi pa Jezusa. Tako je bilo do¬
polnjeno pismo, ktero pravi: Med krivične
je bil štet. Jezus pa je rekel: Oče, od¬
pusti jim; sej ne vedo, kaj delajo! Bila je
tretja ura, ko so ga križali. In Pilatuž je
napisal nadpis njegoviga zadolženja, in ga
je rekel verh križa obesiti. Zapisano je pa
bilo: Jezus Nacareški Kralj Judov.
In to je bilo zapisano po hebrejsko, po
greško in po latinsko. Vojaki so ta nad-
pis djali nad njegovo glavo, in veliko Judov
ga je bralo; zakaj kraj, kjer je bil Jezus
križan, je bil blizo mesta. Veliki duhovni
so tedaj rekli Pilatužu: Nikar ne piši:
,,Kralj Judov u , ampak, de je on rekel:
Kralj Judov sim.  Pilatuž pa je odgovoril:
Kar sim pisal, sim pisal.

Ko so bili vojaki Jezusa na križ per- ,
bili, so vzeli njegove oblačila, in sojih med
seboj razdelili. Naredili so štiri dele, vsak-
terimu vojaku eniga, in so vadljali (losali),
kdo bo kaj dobil. Suknja pa je bila brez
šiva, od verha scelama tkana; rekli so te¬
daj med seboj: nikar je ne režimo, ampak
vadljajmo raji za njo, čigava bode. Tako
se je dopolnilo, kar je rečeno po preroku,
kteri pravi: Razdelili so med seboj moje


- 381  —

oblačila, in za mojo suknjo so vadljali.
Vojaki so tedaj to storili, po tem so sedli,
in ga varovali.

Judje pa, ki so memo hodili, so ga
preklinjali, in so s svojimi glavami zmajer*
vali, in rekli: Dete, kako tempelj božji
podiraš, in ga v treh dneh spet sozidaš !
Pomagaj sam sebi! Če si Sin božji stopi
s križa! Ravno tako so ga zasramovali
tudi veliki duhovni, pismarji in starašini
ljudstva, rekoč: Drugim je pomagal, in
sam sebi ne more pomagati! Naj zdaj sam
sebi pomaga, ako je on Kristus, izvoljeni
božji. Ako je Izraelski kralj, naj stopi zdaj
s križa, in bomo verovali v njega! Je za¬
upal v Boga, naj ga zdaj reši, ako ima
nad njim dopadajenje! Saj je rekel: Sin
božji sim! Zasramovali so ga tudi vojaki,
kteri so perstopali, in mu jesiha ponujali,
in rekli: Ako si kralj Judovski, pomagaj
si ! In še clo eden razbojnikov, ktera sta
z njim visela, ga je preklinjal, rekoč: Ako
si ti Kristus, pomagaj sam sebi in nama!
Drugi pa ga je svaril, rekoč: Se tudi ti
ne bojiš Boga, ker si ravno v tistim obso-
jenji? In nama se pravica godi, zakaj
midva prejmeva po zasluženji svojih del5 ta
pa ni nič hudiga storil. In je rekel Jezusu:
Gospod, spomni se me, kadar prideš v svoje

— 382  -

kraljestvo! In Jezus mu je d j al: Resnično,
•esnicni ti povem: danes boš z menoj v ra

Zraven križa Jezusoviga pa so stal
ljegova mati, in sestra njegove materi
Marija Kleofova, in Marija Magdalena. Ko
je tedaj Jezus mater in učenca, kteriga je
•ljubil, vidil stati, reče svoji materi: Ženk.
g’lej, tvoj sin! Po tem reče učencu: Glej,
tvoja mati! In od tiste ure jo je učenec k
s bi vzel.

Ko je bilo okoli šeste ure, je solnce
‘innelo, in po vsi zemlji je bila tema do
devete ure. In ob deveti uri je Jezus z
velikim glasam zavpil: Eli, Eli! lama sa-
baktani? to je: Moj Bog, moj Bog! zakaj
si me zapustil? Eni tam stoječih, to slišati,
so rekli: Glejte, Elija kliče.

Po tem je Jezus, de se je pismo do-'
no’ lo, djal: Zejin sim ! Stala je pa ondi
, la polna jesiha. In berž je eden zmed
njih „ekel, je vzel gobo, jo je z jesihc.m na¬
pojil, in nataknil na kisopov terst, in mir
jo k ustam podal. Drugi pa so djali: Pusti,'

glejmo, ali pride Elija, ga rešit. Ko je b


» -7 —- r --o --J

Jezus jesiha vzel, je rekel: Dopolnjeno j
Kmalo po tem je z velikim glasam zavji^
Oče! v tvoje roke zročim svojo dušo?
ko je bil to izrekel, je glavo nagnil, in du>
izdihnil. (Tukaj se nekoliko preneha / i

- 383  —

, klekne.J In glej, zagrinjalo v tempeljnu
je je pretergalo na dvoje od verha do tal.
fn zemlja se je tresla, skale so pokale, in
grobi so se odperali, in veliko teles svet-
) ikov, kteri so spali, se je obudilo. Stot¬
nik pa, in kteri so z njim bili, in Jezusa
varovali, ko so vidili potres, in kar se je
godilo, so se silno bali, in so djali: Zares,
ta je bil Sin božji! In vsi ljudje, kteri so
skupej prišli, gledat, so se terkali na svoj
persi, in se vernili. Vsi njegovi znanci
in žene, ktere so bile prišle za njim iz C
bleje, in so mu stregle, so od delječ stali,‘
in to gledale. Med temi je bila Marija
Magdalena, in Marija mati Jakoba mlaj-
šiga in Jožefova, in Saloma mati Cebede-
evih sinov, in veliko druzih, ktere so bW
J njim vred v Jeruzalem prišle.

Bil je dan perpravljanja. De bi t<
v saboto (tisti sabotni dan je bi 1  ve’
trupla na križi ne ostale, so Judje I .a-
tuža prosili, de bi se jim kosti poterle, in
de bi se sneli. Tedaj so prišli vojaki, in
pervimu kosti sterli in drugimu, ktera
bila z njim križana; ko so pa do Je-
a prišli, so vidili, de je že mertev, in
niso kosti sterli, ampak eden vojakov
s sulico njegovo stran odperl, in zdajci
tekla kri in voda iz nje. In kteri je vi-

- 3  -

dil, je pričal, in njegovo pričevanje je
resnično; in on ve, de resnico govori, de
tudi vi verujete. To se je pa zgodilo, de
je dopolnjeno pismo, ktero pravi: Nobene
kosu mu ne strite. In spet drugo pismo
govori: Gledali bojo v njega, kteriga so
irebodli.

Ko se je večer storil, je prišel bo-
človek iz Arimateje Judovskiga me-
_ »menam Jožef, dober in pravičen mož,
il pervolil v drugih svet in djanje,
di sam čakal božjiga kraljestva,
^usov učenec, tode skrivaj zavoljo
Sii u pred Judi. Ta je serčno šel k Pi-
latužu, in ga je prosil, de bi snel Jezusovo
telo. Pilatuž se je čudil, de bi bil že umeri.

ko je zvedil od stostnika,- je Jožefu do-
. ; i mu dal telo. Jožef je kupil čiste
in je telo snel. Prišel je pa tudi
»v, kteri je bil vpervič po noči k Je-
J ,š ], in je pernesel zmesi mire in
,.-Mi-.- to liber. Tedaj sta vzela Je¬
zu. "o v ; j, in sta ga zavila v tenčico z
dišav«. ''-ed, kakor je per Judih šega po¬
kopavati. '1 je pa na tistim kraji, kjer je
bil Jezus ki j  an, vert, in na vertu nov grob,
kteriga je bil Jožef sebi iz skale izsekal,
in v kteriga še nihče ni bil položen. Tani
tedaj sta zav 'jo dneva perpravljanja Judov

— 385 *M-

Jezusa položila, velik kamen zavalila pred
duri groba, in šla. Žene pa, ktere so bile
z Jezusam iz Galileje prišle, so jih spre¬
mile, in so sedle grobu nasprgti, in gledale,
kam in kako je bilo njegovo telo položeno.
Ib so se vernile, in so perpravile dišav 'hn
mazil; tode v saboto so per pokoji bile po
postavi. ,

Drugi dan pa, kteri je po dnevi per-
pravljanja, so se zbrali veliki duhovni .
farizeji k Pilatužu, in mu rečejo :'l®os>., e
spomnili smo se, de je ta zapel]’; * pa ?
še živ bil, rekel : Čez tri dni ^ »a-

Ukaži tedaj grob obvarovati do tret] t  '•
de tje ne pridejo njegovi učenci, ir ri a-ue
ukradejo, in ne rečejo ljudstvu: Je vstal od
tnertvih, in bi bila poslednja zmota hujši ko
perva. Pilatuž pa jim je djal: Imate stražo:
pojdite, obvarjite, kakor veste. ‘In oni so
šli, grob obdali z varhi, in kamen zape¬
čatili.

Perva pesem per sv. maši.

Pred štolam tvoje milosti,

Tvoj verni ljud kleči:

In tebe, Bog, v ponižnosti
Svojiga serca časti.

Štor’ milost tim, kater žele
V solzah oprat’ lastne dolge.
Odpusti Oče grešnikam,

In skaži se dobrotljiv nam,
Dobrot — ljiv — nam,
Dobrotljiv skaži se nam.

Gloria.

Čast bod’ na visokosti
Bogu na vekomaj,

In mir po širokosti
Na zemlji bod’ vselej.

V ponižnosti pojemo
Teb’ hvalo, trojni Bog
Od tebe zgol prejmemo
Rešenje iz nadlog.

Evangeli.

Iz tvojih ust izide
Svet’ evangelium,

Na dno leto se snide
Vsih kristjanov um!

- 387  —

Modrost nas sama viža,
Resnica nas uči:

Kdor se pod njo poniža,

Ta srečno prav živi.

Kredo.

Gospod, pred tabo s trepetanjem
Te tvoja verna stvar spozna!
In verje z živim spoštovanjem
Na tebe praviga Boga;

Tud’ verje v tvoj’ga ljub’ga Sina
Spočefga od svet’ga Duha,

Ko Jesova ga korenina

V deviškim cvetji je scvetla.

Darovanje.

Tvoj mašnik zdaj daruje,
Gospod, lete dari,

Z njim tud’ tvoj ljud zdihuje
v  In s sercam kvišk’ puhti.
Cist kruh je ino vino
Za grehe naše dar,

K tvojiga Sina spominu
Je obložen altar.

Sanktus.

Poj: Sveti, Sveti, Sveti
Je Bog in naš Gospod,

Z angelci pojte: Sveti
Si ti, Bog Sabaot.

V nebesih in na zemlji
Vso hvalo, čast vselej
Stvari Bog! svojih jemlji
Zdaj, ’no na vekomaj.

25 *

— 388  —

Veseli vkup pojemo
v  Iz serca celiga,

Živo ga vsi sprejmemo
Njega svoj’ga Boga,

Ko nam v imenu pride
Gospoda našiga,

Ves svet se k časti snide
Sinu njegoviga.

Po povzdigovanji.

Poglej, o Oče, z visokosti
Ves milostljiv na ta altar!
Ti nanj postavmo po dolžnosti
Zdaj Tebi dopadljivi dar:
Ta dar je sam tvoj Sin edini,
Iz zgol ljubezni darovan:

Za nas prisojen umornini
Strašno na križi bil zaklan.

Obhajilo.

Gospod! jest nisim vredin,
Deb Tebe dans zavžil,

Al reci, de bom vredin
Ter bodem zopet živ.

V duhu Tebe prejeti
Iz serca jest želim,

Daj, Ženin naš presveti,

De gnado zadobim.

Per koncu svete maše.

Ta ofer smo končali,

Ta dar je, Bog, tvoj Sin:
Mi smo vsi skup spoznali
Tvojih darov spomin.

— 389  —

Skoz njega smo prejeli
Rešenje z naših vez.
Zdaj zadnjič nam dodeli
Svoj žegen iz nebes.

Druga pesem per sv. maši.

Kirie.

Bog, pred tvojim veličastvam
Molimo iz praha te;

S svoje milosti bogastvam
Se ozri v nas grešnike.

Ofer naš naj ti dopade
Jagnje je brez madeža:

Jezus, vir nebeške gnade,

Ki odjemlje greh sveta.

Gloria.

Čast Bogu na visokosti!

Sveto je njegovo ime;

Po stvarjenja širokosti
Naj ga vse stvari časte.

Bodi hvaljen! bodi moljen!

Večni, trojedini Bog!

V tvojo večno čast odvoljen,

Naj ti služi zemlje krog.

Evangeli.

Evangeli je resnica,

Varuje nas grešnih zmot;

Nam je luč, nam je vodnica
Skoz življenja temno pot.

— 390  —

Nauk večniga življenja
Ti, o Jezus! sam imaš;
Luč modrosti, razsvetljenja,
Učenik, nam vernim daš.

Kredo.

Verujem v Boga Očeta,
Neba, zemlje stvarnika;

V Sina, odrešnika sveta,

Ino v Duha svetiga.

Verjem tudi vse resnice,
v  Ktere Jezus je učil;

Ce se prav deržim pravice,
Bom v nebesih ga častil.

Offertori.

Večni Oče vse dobrote!

Mil poglej na ta altar,

Za hreskončne grehov zmote
Ti damo prijetin dar.
Svet’ga kruha ino vina
Dar ponižno darovan,

To je ofer tvoj’ga Sina
Za žive in mertve dan.

Sanktus.

Z angelci na glas pojemo
Sveto pesem, o Gospod!

Vse češenje ti dajemo:

Svet, svet, svet, Bog Sabaot!

De b’ za tvojo čast se vneli,
Nam, o Bog, dobrotljiv daj!

Bomo tvojo hvalo peli
Tu in tam, na vekomaj.

— 391  —

Benediktus.

Bodi moljeno, češeno!

Rešnje Jezusa Telo!

Nam v zveličanje rojeno,

In na križi ofrano.

Bodi moljena častita,
Jezusova rešnja Kri!

Ki za naš greh si prelita,

In za grehe vsih ljudi.

Agnus Dei.

Mili Jezus! Božje Jagnje!

Nosiš grešnikov dolge,

Naj se tvoja milost nagne,

Svoj svet mir mi daj v serce:
De se sklenem z vernim duham
V Zakramentu zdaj s teboj;
Poživljen z nebeškim kruham
Bodem živ in mertev tvoj.

Ite missa est.

Žegnaj, Bog, nas trojedini,

Z močno, milostno roko,

V greha in skušnjav dolini
Varuj nas nesreče z njo.

S svojo milostjo ostani
Vselej, o Gospod, pri nas;
Kon’c življenja nas ohrani,

Nam odkri svoj svet obraz.

4*

392

Adventna.

Vi, oblaki, ga rosite,

Ali zemlja naj ga da;

Ve nebesa ga pošljite
Skor Zveličarja sveta.
Milo so ljudje zdihvali,

V grehih in tami ječali;

Bog je bil zemljo preklel,
Greh nebo človeku vzel.

Oče se nebeški usmili,

Vidit’ tolko bolečin;

De bi se ljudje rešili,

Se ponudi božji Sin;
D’vico Gabriel pozdravi,

In Marija čista pravi:

„Glej, pokorno je serce,
Kar Gospod mu zapove.“

Zgodba sveta in vesela
Nam odklene vsim nebo;
Glej, Devica je spočela,

In Beseda je meso !

Pred Gospoda pokleknimo,
Njega milost zahvalimo.
Blagor tebi, grešni svet!
Jezus pride greh odvzet.

Bratje, dosti je že spanja,
Glas nebeški kliče nas;
Dan se bliža, noč odganja,
Zdaj prihaja srečni čas.
Odverzimo vso hudobo.

— 393  -

Oblecimo pa svetlobo,

De preide grehov noč,

In nas vodi božja moč.

Ne živimo več pregrešno,

Svet apostelj nas uči;

Ne nečisto, ne požrešno ,
Nevošljivost naj beži.

Naj se vsak pred njim poniža,

Kter’ga prihod se nam bliža,
De bo s čistim sercam vsak
Le Zveličarju enak.

O Zveličar! pridi skoraj,

De se spolni kar želim;

O prinesi moč od zgoraj,

De se čisto spokorim.

Ti prinesi mir nebeški,

De ga vživa duh človeški;

Daj de pridem sodnji dan
Med ovce na desno stran.

Božična.

Poglejte, čudno se godi!

Kaj mora nek to biti.
Nebeški dan o pol noči,

To mora kaj pomniti,
Lej angelja pred nami stat’,
Luč svitla ga obsega;

Od groze moram trepetat’,
Povejte, kaj bo s tega.

- 394  -

Tako pastirji govore,

Pa angelj se oglasi:

Veselje oznanujem le,

O srečni, srečni časi!

Zveličar se necoj rodi,

Ni treba nič se bati,

Je ubožen, vjazlicab leži;
Labko ga je poznati.

Zaslišijo nebeških trum
Častit’ Boga na nebu,

Veseli mu ženejo šum
De svet otme v potrebi

Njih petja glas razlega se
Veselo po širjavah;

Mir vam, ki svete volje ste,
Bogu čast po višavah.

Pastirji se razvesele,

Ko slišijo to novico;

Do Betlehema hrepene,
Spoznat’ žele resnico.

Pogledat pojdmo, pravijo;
Kar angelji so rekli;

Tek6 in se ne vstavijo,

In k jaslam so pertekli.

Tam dete ugledajo lepo,

De ni se moč nagledat’,

Tak ljubo in tako sveto.

Žele mu dopovedat’,

De ljubijo ga iz sercd,

De vse bi radi dali;

Nauke vse, ktere da
De bodo spolnovali.

- 395  -

Tud mi zdej k jaslicam pojdmo,
In bod’mo ga veseli;

Zahvalo, čast Bogu dajmo,

De smo pomoč prejeli.

Pozdravljen bod’, zveličar moj
De bomo mi per tebi.

-»Oc-

Postna.

Tam na vertu oljske gore
Izveličar naš kleči,

Smertna žalost ga premore,

Oh, kervavi pot poti.

In le hujši so težave,

Vidi strašno Golgato;

Le učencov trudne glave
V terdnim spanj’ počivajo.

Že sovražni trop prihruje,
Iškarjot ga sam polja.

Jezusa hinavc kušuje
In sovražnikam izda.

„Kaj vi išete“? — jim reče.
Straha vsi popadajo;

On se jim pa branit’ neče:
Rabeljni ga zvežejo.

Iz ljubezni do Očeta,

In do grešnih nas ljudi,

Za dolgove vsiga sveta
Božje Jagnje v smert hiti.

396

Togote se trinogavci
Krotki Jezus le molči.

Ljudstvo šuntajo hinavci:

Križaj, križaj ga ! kriči.

Nejevernik na sodniši
Gra nedolžniga spozna,
Judovstvo pa na dvoriši
Se vtolažiti ne da.

„Jez ne najdem— Ponči vpije—,
„De hi smerti vredin bil.“

„Naj nad nas pa se razlije, —
Kliče ljudstvo, Njega kri 1 “

-MO:o-

Velikonočna.

Zveličar gre iz groba,

Oh moč je smert trohnoba!
Velikonočno Jagnje bil,

Je za nas drago kri prelil.

Aleluja.

Otet je človek, rešen,

In v brezdno satan trešen,

Smert nima svoj’ga žela več
Odpert je grob, in kamen preč.

Aleluja!

Odrešil je očete,

Veliko časa vjete;

Častito jih pelja sabo
V zaperto z greham pred nebo.

Aleluja!

— 397  —

O kak’ se svetjo rane,
Neusmiljeno mu dane ;

Veselje angelsko verši,

De smert je mertva nas uči.

Aleluja!

Je terdna naša vera,

Besnica jo podpira:

Zveličar je od smerti vstal,

Tud nam bo vstati iz groba dal.

Aleluja!

Le kratka noč bo v grobi,

Ker angel nam zatrobi;

Telo tud polej popelja
Zveličar v raj in smert neha.

Aleluja!

Dopolnit naše želje,

Pripravljat greš veselje,

Zveličar ti greš pred'menoj
Prišel bom, upam, za teboj.

Aleluja!

Življenje ponoviti,

Tako v nebo daj priti;

Kjer pri Očetu ti sediš
In vsim pravičnim Ion deliš.

Aleluja!

Pred sodbo bom postavljen,

Po svatovsko napravljen,

S kervjo bom Jagnjeta opran,
Med tvoje svate svat odbran.

Aleluja!

- 398  -

Aleluja! Aleluja!

Aleluja! Aleluja!

Po tvoje, Jezus, bratam brat
Daj tud nam od smerti vstat.

Aleluja!

- 69300 -

Sveto Bešnje Telo.

Cvetice vč, ki noč in dan cvetete
Pred Jezusam, o trikrat blagor vam!
Očesec vele dokler ne zaprete

Se, srečne, pred ne ločite od tam;

O de bi mogel jez, kjer ve merjete,

Na vaši stopnji bit’ pred Jezusam,

De bi pred Njim za njega dal življenje,
Ki dal je sebe v moje odrešenje!

Tud’ blagor vam, ve svetlobele sveče!

Tam gorite Zveličarju na čast;

O de bi jez deležin bil te sreče

Goreti zanj, vtopljen v nebeško slast,
De bi, enako vam, serce goreče
Povžilo v meni se Gospodu v last,

Bi jez zamenjal z vami stopnjo svojo !
Doseglo kaj bi srečo radost mojo?

Bod’ slava Tebi, blažena posoda!

Ki v tebi On prebiva, Ljubi moj,
Vdeljena ti je prečastna osoda,

Kot Božji hram se svetiš pred menoj;

399

O, ko bi služba, v se hranit’ Gospoda,
Mi dana bila le en dan — nocoj!

Ves gorel bi, ljubezni se povžival,

Ker bi ljubezni plamen v men’ prebival.

Al vender kelh, in sveče, in cvetice!

„ O koFko srečniši sim jez, kot vi!

Ce pride k meni zvest pastir ovčice,
v  Mi vziti svoje da meso in kri;

Ce v Jezusu prejmem nebes slaščice,

In v sercu mojim Kristus sam živi,
Takrat medlim, merjen moči ognjene,
Ker se Zveličar moj sam z manoj sklene.

O duša, kakor vešica se sukaj
Okol’ te luči neprenehama,

Od vere in ljubezni živi tukej,
Ogrevaj se v svetlobi Ljubiga.

In kadar se ti da prejeti, ukaj,

S teboj mu poje truma angeljska;
Objemi ga, terdo se ga okleni,

Ter prosi: Daj ljubezen, Jezus meni!

-4f.-

Hrepenenje po Jezusu.

O kam Gospod, — Gre Tvoja pot!

Kam stopaje Te peljajo?

Se že mrači, — Se dan temni
In zvezde že migljajo.

— 400  -

Zveličar moj! — Pri men’ obstoj
Te čem pod streho vzeti;

Ees hišica — Je srotica,

Pa željna Te sprejeti.

Straši me noč, — Sovražna moč,
Gospod pri men’ ostani!

Kjer Ti stojiš, — noč razsvitliš,
Strahovi so pregnani.

Vkup bodeva — Večerjala,

O sreča ne’zrečena!

Živ kruh mi bo — Tvoje Telo;
Men’ duša oživljena.

Pri men’ obstoj — Preljubi moj !

Ki v limbarjih prebivaš,

Z cvetlicami — Posteljem Ti
Serce, de v njem prebivaš.

401

Ljubezen do Marije.

Za Te, o Marija! moja zala
S celim svojim sercam kopernim,

Si z vezmi ljubezni me zvezala,

O zato naj le za Te živim!

Si zmed vsili nar lepši Ti odbrana,
Si nar gorši kar jih svet ima;

O še več, saj Ti si vsa obdana
Z zlatim kinčem celiga sveta.

Tu na zemlji ni nobene take,

M je tako lepe kot si Ti;

•De gotovo! Tebi le enake

Tudi clo še tam v nebesih ni.

O Marija! sladka Ti Devica!

Ti nar lepši, Ti nar gorši si;

Ne le zemlje, tud’ nebes kraljica,
Tebe v svojo Ljubo zbral sim si.

Kadarkol za Tabo se oziram,

Vidim Tvoj prelep’ obraz, oči

Od ljubezni serčne skor umiram,

.Tn serce pijano omedli.

Toraj mi dovoli, serčno zala,
v  De se Tvoj imenovati smem,

Ce ne boš ljubezni mi skazala,

Pa popred gotovo proč ne grem.

Serce.  26

— 402  —

Ko pa boš ljubezen mi skazala ;

In ko zvedil bom, de ljubiš me,
Takrat, o Marija moja zala!

Takrat srečen bom čez druge vse.
In ko serce moje bo se vnelo
Od ljubezni Tvoje, vzemi, daj
Celo Jezusu, de bo gorelo,

Zate in za Njega vekomaj.

Marija Pomočnica.

O Devica!
Pomočnica

Bila si in boš nam ti!

Le sladkosti
In blagosti deli.
Tvoja roka nam
Ko cveteča
In dišeča
Si Marija! rožica;

Sem iz raja
Svet’ga kraja
Diješ cvetje upanja.

Ko Danica
Tolažnica

V tanini noči siješ nam;
Mati mila
Vedno bila
Si ubogim grešnikam.

Pri slabostih
In britkostih

403

Rada nam pomagaš ti ;

Pri skušnjavah
In težavah
Pomočnica vselej si.

Čast Marije
Naj razlije

Se po svetu krog in krog;
Njo častimo
In prosimo,

Pomočnico vsili nadlog.
Ljuba Mati!

V zarji zlati

Nam prisijaj zadnji dan,
Bos prosila,

Govorila,

Srečno bode tek končan!

Marija moja misel.

Ko zarja zutraj se razgrinja,

Si moja misel ti, Marija!

Obraz megleni mi vedriš,

V terpljenji me ne zapustiš.

Če skuša moč me zapeljiva,

Si moja misel ti, Marija!

Podoba tvoja pred očmi
Mi vedno miljena stoji.

Ko noč po zemlji se razširja
Si moja misel ti, Marija

Brez misli na te ne zaspim,
Brez misli v te se ne zbudim.

26 *

404

Izročilo Marii.

O Marija, naša Mati!

Cez valove od nevihte gnane,

Tje v dežele, nam vsim neznane
V te zaupajoči gremo.

O Marija, vari nas!

O Marija, vodi nas!

Po pravi poti v sveti raj !

O Marija, naša Mati!
če nesreča nam bo konc kazala,
Up naš pobijala terda skala,

Takrat mater nam se skazi!

O Marija i. t. d.

O Marija, naša Mati!

Kadarkoli bomo v hudi sili,

K tebi se, Marija! obernili,

S svojim plajšem nas zakrivaj!

O Marija i. t. d.

O Marija, naša Mati!

Kakor veš in znaš nas vedno vodi,
Skerbna, mila Mati, znami hodi!
Spremljaj nas do konc življenja!

O Marija i. t. d.

.-©ecaas- - -

Marija zgodnja Banica,

Marija, o zgodnja Danica!

Prisveti vsih milost Kraljica,

Nam Jezusa, milosti Solnce znanuj.
Nam v grešnih tamnicah hudobe
Prižgi luč nebeške svitlobe:

Luč vere katolš’ke nad nami razsuj.

- 405  -

Vihar po valovih nas meče,

Z oblakov nam strele goreče
Razbiti čolnič, nas končati proto.
Deb’ skoraj nam Ti zasvetila
Prikaži obupnim se mila,

Nam z upanjem svetim umiri serce.

Tak’ blizo se Solnca sprehajaš,

Se v morji radosti napajaš,

Ter v ognji Njegove ljubezni goriš :
Ti merzle nam serca ogrevaj,

In prošnjo na prošnjo pridevaj,

De dar nam goreče ljubezni dobiš.

Nas grehi, krivice težijo,

Pravične nam kazni protijo,

In cerkve katolike je žalosten stan.
Dobrotljivo mater se skaži
Serd Večniga Ti potolaži,

De milost in spravo doseže kristjan.

Kraljica majeva.

Cveteči maj pozdravlja te
Marija, o Kraljica!

Z njim združjo naše serca se
Častit’ te, o Devica!

Marija! teb’ zročimo se,

De ti nas boš varvala,

In srečno tje nad zvezdice
V nebesa pripeljala.

406

Med vsimi tri so rožice,

Njih piš ogni se jezen:

Vera in terdno upanje,

In vnetih sere ljubezen.

Marija! teb’ i. t. d.

Brezverne, merzle duše naj,

V obupu ki merjejo,

Ljubezni ogenj greje zdaj
De radostno pojejo:

Marija! teb’ i. t. d.

-eeeo-

Počešenje Marii Devici.

L

Cešena kraljica!

Cešena mi bod’,

O čista Devica!

Cešena mi bod’,

K tebi, Marija!

Na goro hitim,

Pri tebi, Marija!

Jest biti želim.

Pa nekaj, predraga!

Nazaj me derži!

O D’vica preblaga!
v  Oh, greh me teži!

Cešena kraljica i. t. d.

Sim daleč zabredel
Od tebe moj up!

Globoko je vjedel
„ Pregrehe me strup!

Cešena kraljica i. t. d.

— 407  —

Kak’ hočem obstati
Brez tvoje moči?
TJsmil’ se, o Mati!
v  Ker greh me teži!
Cešena kraljica i. t. d.

Pomagaj, Marija!

O prosi za me!
Pomagaj, Marija!
v  De pridem do te!
Cešena kraljica i. t. d.

Vse upanje svoje
Postavim na te,

Le Dete ti svoje
v  Poprosi za me!
Cešena kraljica i. t. d.

Kaj ne, o Devica!

De upati znam,

De tebe, kraljica!
v  Za Mater imam.
Cešena kraljica i. t. d.

Saj ti si, Devica!

Preljuba vsa,

Si nam pomočnica
Kot nekdaj si bla;
Zatoraj, Marija!

Cešena mi bod!
Na v veke, Marija!
Cešena mi bod!

408

n.

O Devica, bod’ češena!

Ti kraljica vsili nebes;

Ti si vsim nam vir življenja,
Ti si sladka mila vsa!

Svit blišobe te obdaja,

Solnčno sije tvoj obraz;

Vsa lepota svet’ga raja
Služi tebi, večni kras!

Vender tvoj obraz je mili,

Mile tvoje so oči

Vse, kar tebe bi prosili,

Nas poslušaš Mati ti!

Si ponižna in premila,

Si nam dobra vsaki čas,

Si nam Mati, kot si bila
Še na zemlji kdaj pri nas.

Glej na zemlji nas sirote,

Glej nas, revne grešnike,

De od zlega, pros’, in zmote
Ljubi Jezus reši vse !

O Devica, bod’ češena,

Bod’ češena vekomaj!

Taka mati ni nobena,

Kot si bila ti vselej!

.. 0303 -

Marii prečisti Devici.

Žari se. Danica veselo priplava.

O Marija! ti Danica,

Ti prečista si Devica;

— 409  —

O Marija! davno že to vem.

Vsa si lepa, vsa si sveta,

Eve greha izuzeta,

To očitno jest spoznati smem.

Dan že je. Že solnce visoko vstaja.
Ti Marija! si Kraljica,

Ti si vsili devic Devica!

To povzdigne te čez angele.

Si brez madeža spočeta,

Si Devica — Mati sveta,

Le. še više to povzdigne te.

Noč pride. Že solnce za goro zahaja.
Takrat, o Devica mila!

K’'bo mi zadnja ura bila,

Ko bom tek odločen dokončal;

Bodi meni pomočnica!

De bom s tabo, o Devica!

Tam v nebesih večno kraljeval.

. -<W——

Sladko serce Marijno.

O Marijno serce sveto!

Proti nam ljubezni vneto,
Polno božje milosti,

Polno lepe čednosti!

Naj Marija! petje moje,
Hvali sladko serce tvoje!
Kar se giblje in živi,

Naj te hvali in časti!

- 410  —

Čisto serce zase zbrati,

V njem prijazno prebivati,
Hotel Stvarnik vsih reči
Vlil je vanj z nebes dari.
Naj Marija! i. t. d.

Sveto serce se je vnelo,
Za Boga je zdaj živelo,

Ni ljubilo druziga,

Ko Gospoda samiga.

Naj Marija! i. t. d.

Blago serce, je vse milo!
Nas otrok ni pozabilo
Dobrotljivo je za vse
Prosi še za grešnike.

Naj Marija! i. t. d.

Zahvalna.

Hvala bod’ Gospod Bogu!

Vse stvari ga zdaj molite!
Stvarnika, dobrotnika,

In Očeta ga častite !
Kerub, Seraf mu pojo
Hvali zemlja in nebo.

Sveti, sveti, svet’ Gospod!

Vse je polno tvoje hvale;
Trume zvoljenih, o Bog!

Večno čast ti bodo gnale;
Vsi svetniki te časte,

Vsi pravični te slave!

- 411  -

Cešen bodi trojni Bog!

Oče, Sin in ti, Duh sveti!
Cerkve tvoje nauk ves
Moramo zve: ' d;

Je zapustil ga v spomin.

O preljub’ Zveličar naš !

Kolka je ljubezen tvoja!

V grehih sim bil zakopan,
Revna je bla duša moja:

Ti pa prideš k nam na svet
Smert, pekel in greh zatret.

Večni Bog in kralj nebes
Se poniža brat naš biti;

Nam živi in nam umerje
Nam nebesa zaslužiti,

Njega sveta rešnja kri
Nas očisti vse ljudi.

Na desnici božji zdaj

Ga še imamo pomočnika;

Sodnji dan ga grešnik bo
Vidil oj striga sodnika;

Milost grešnik le dobiš,

Dokler še na svet’ živiš.

Jezus! bodi usmiljen nam,

V službi svoji nas ohrani;

Kri si svojo dal za nas,

Greh končaj pri nas otani;

Pelji naše duše v raj,

Delež zvoljenih nam daj.

Jezus Kristus

- 412  -

Svoje ljudstvo srečno štor’
Zdaj in vselej nas obvari;
Obdaruj in povikšuj,
in zveličaj svoje stvari,
Hvalo bomo peli ti
Tukaj ine v večnosti.

Milostljiv nam bodi dans,
Pota v grehe nam zagradi,
cSveti in preljubi Bog!

Daj de stVirno dobro radi.
V te zaupamo vsak’ čas,

De ne boš zavergel nas.

413

Stran

Predgovor.HI*

I. Poiloba notrajnjiga človeka v stanu greha

in razlaga podobe . . . v .

Pervo premišljevanje. Človek v stanu grcha^. , 19

Drugo premišljevanje. Človek na poti poboljšanja 24
Tretje premišljevanje. Človek na poti popolnamasti 29

JI. Notranji stan pobožniga.. . 34

Četerto premišljevanje. Človek tempelj božji . . 34

Peto premišljevanje. Vernitev v greh ....  40
Šesto premišljevanje, človek spet v greh pade . 4G
Sedmo premišljevanje. Smert hudobniga in pla¬
čilo greha .52

Osmo premišljevanje. Stanovitnost v dobrim do

konca.58

Deveto premišljevanje. Smert pobožniga in pra-

Navadne molitve za vse potrebe življenja.

Jntranja molitev.70

Tri božje čednosti .74

Od premišljevanja ali notranje molitve.77

Zgled premišljevanja.80

Večerna molitev.86

* Molitve pri sv. maši.

Perva sveta maša z razlaganjem .91

Druga sveta maša .   123

Tretja — krajši sveta maša. / .  . .143

Spovedne molitve.

Molitve pred spovedjo 156'

Molitve po spovedi.161

_ 414  —

Obhajilne molitve.

Stran

Molitve pred sv. obhajilam . . ..165

Tri božje čednosti .167

Molitve po sv. obhajila.169

Češenje Jezusa v presvetim rešnjim Telesu ....  172

Sveti križev pot.175

Krajši češenje Jezusa po skrivnostih krizeviga pota . 200
Pesem per sv. križevim potu.203

Sveti cerkveni časi in prazniki.

Sveti advent .207

Pervi tedeu.207

Drugi teden . . „ . . ..213

Tretji teden ..216

četerti teden.21SB

Štirje kvaterni tedni. 222"

Sveti dan Jezusoviga rojstva.225

Zadnji dan leta.227

Pervi dan noviga leta.229

Svetih treh kraljev dan. r . . .  231

Darovanje Jezusa ali svečenca.233

Sveti štirdesetdanski post.236

Cvetna nedelja.242

Veliki četertek.245

Veliki petek. .  249

Premišljevanje pri božjim grobu.259

Velika sabota.265

Velika noč.

Križev teden.

Vnebohod Jezusa Kristusa.

Binkuštni prazniki..

Sveto rešnje Telti^.,,

Češenje Jezusa v‘'presvetim rešnjim Telesu . . .’

Praznik vsih svetnikov.

Prazniki Marije preciste device.

čisto spočetje Marije .291

Rojstvo Marije.292

270

272

275

278

283

285

288

415

* Stran

nanjenje devici Marii.295

ebovzetje Marije.297

Prazniki svetnikov.

■arnik svetiga Jožefa.302

•aznik svetiga Stefana.305

raznik svetiga Petra in Pavla ....  ...  307

.olitev v čast sv. Florjanu . . . .' ....  312

iolitev v čast sv. Antonu Padvanu.312

lolitev v čast sv. Ani.313

Iolitev v čast sv. Lucii.314

Iolitev v čast sv. Barbari.314

(Iolitev v čast svojiga patrona.315

Molitve za mnoge potrebe.

olitev k angelu varliu.316

Molitev v vsaki potrebi.. • 317

Molitev za dobro letino.317

Molitev za poterpežljivost.318

Molitev zakonskih.319

Molitev starišev za svoje otroke.319

Molitev otrok za stariše.321

Molitev gospodarja ali gospodinje 322

Molitev posla.322

Molitev ubozih sirot . .   .323

Spomin vernih duš v vicah.324

Litanije vsih svetnikov.327

Molitve po litanijah v darf^v. Marka in križev teden 332

Molitve po litanijah pri popoldanji službi božji . • . 337

Lavretanske litanije.342

ije presvctiga imena Jezusa .  353

- oaOn .. 357

Svete pesmi.

Perva pesem per sv. maši.386

Druga pesem per sv. maši.389

Adventna.392

Dožicna.393

Postna. ‘ [.395

Velikonočna.  396

416

Sveto režnje Telo .. .

Hrepenenje po Jezusu.

Venec Marijnih pesem.

Ljubezen do Marije.

Marija pomočnica.

Marija moja misel .

Izročilo Marii ..

Marija zgodnja Danica.

Kraljica majeva .

Počešenje Marii Devici.

Marii prečisti Devici.

Sladko serce Marijno.

Zahvalna.,.

Stran
. 398
. 399

, .?

. 401
. 402
. 403
. 404
. 404
. 405 .

. 406
. 408
. 409
. 410

*






'