Vilharjeve igre. IV. Igra Pike, šaloigra v enem delu, svobodno francozkej. Poslorenil in založil Miroslav Vilhar. O S O B E. Baron Rocheferrier. Žan, njegov sin. Mercier, trgovec. Roza, njegova hči. Godi se v Parizu pri gosp. Mercier-u. 1. Govor. (Prostorna soba. Troja vrata: na sredi, nadesnej in levej. Na desnej okno. Pri zidu omare z bu¬ kvami in uro. Sredi sobe igralna miza, stoli in dva naslonjača.) Mercier, Roza. (Koza na desnej sedi in veze. Mercier sedi na levej in bere časnike.) Mercier (bere): „Novič se pretre¬ sajo imenitne zadeve, ki že dalje časa motijo vso Evropo/' Menda bodo pre¬ tresali in pretresali, dokler se na zadnje vendar le za res udarijo. (Koza skoči k oknu.) Kaj ti j c, Roza? Roza. Papa, zdelo se mi je . . . . Mercier. No? Roza. ... da nekaj slišim, ali na ulici, ali na dvorišči. Mercier. Jaz ničesa ne slišim! — 6 — Roza. Morda nisem prav cula. (Zaso.) Kaj pomenja to, da ga še ni? (Sede.) Mercier (bere): „Novič se pretre¬ sajo imenitne zadeve, ki že dalje časa motijo VSO Evropo." — (Roza stopi do sred¬ njih vrat.) Ti si hujša od vse Evrope! Kaj te tako moti ? Roza. Zdi se mi, da nekdo gre! Mercier. Naj pride! Ce ima z mano kaj, že pozvoni! Roza (zase). Žan pač ni, ker sicer bi Že pred durmi •— (gre do omare, kjer ura stoji). Mercier (bere); „Novič se pretre¬ sajo imenitne zadeve, ki že dalje časa motijo vso Evropo." Roza. Papa! Ura ne gre prav! Komaj dvanajsto kaže, ali postavim, da je več! Mercier (gleda na svojo uro). Tri če¬ trti je na poldne! Ure gredo prav, le tebi menda nekaj prav ne gre, kaj ne ? Roza. Mislim, da niste uganili! — 7 Mercier. Zjutraj si celi dve uri prej vstala, nego je tvoja navada, kavo si pa vendar za vso uro pozneje prinesla! Denes nimaš miru, pa zakaj? — ker tvoj ženin rigorosum dela in ga ni še nazaj! No, no, ne sramuj se ne! (Po¬ ljubi jo nu čelo.) Saj vidim, da ne moreš drugače! Tebi ie denes pomenljiv dan! Roza. Jako pomenljiv! Mercier. Ali bo dohtar, ali ne bo dohtai’, —• ali boš nevesta, ali ne boš nevesta, — za to gre! Roza. Resnica! Papa, ali je težko rigorosum delati ? Mercier. Ljubka, jaz tega ne vem! Roza. Kar se tiče učenosti, vem, da je Žan prebrisana glava! Mercier. To ni zadosti, da ti to. veš! Roza. Moj Bog, saj si je ves dan tako glavico belil, daje skoraj obolel! Mercier. Tudi t o ima nekaj do¬ brega v sebi! — 8 — Roza. Rada bi vedela, kaj ? Mercier. Da bo lehko sam sebe pr¬ vega ozdravljal! Roza. Ne šalite se denes! Mercier. Njegov oče, baron Roche- ferrier, stari naš prijatelj, ki že več let pri nas biva in z nami uživa, ni¬ kakor ne dovoli, da se Žan oženi, predno ima kruh. Starček ima od nek¬ daj svoje muhe .... Roza. Vendar je prav dober mož! Mercier. Tega ne rečem, da ni; dober mož je, prav dober. Srce ima plemenito, in moško gleda na čast in poštenje! Ali tenak je kakor igla, in za vsako reč nos obesi, da je časi le jeza ali smeli ž njim! Najmanjša reč ga spravi na konja, potem pa ne drži jezika za zobmi! Roza. Prava brata sta si! Papa, tudi vaš lonček hitro vzkipi, posebno pa kader piketirate! Mercier. Njegov še hitreje! Pri — 9 — igri je tak, da se Bogu usmili! če iz¬ gubi, reče: „Vi te igre ne znate 1“ (Smeje se.) Pa jaz da ne znam piketi- rati? Jaz, ki dam umetniku, kteri je Pike znašel, pri vsakej igri dva asa naprej? Misli si Roza, (ona ne pazi na-nj) jaz sem imel včeraj tri kralje v roki, da kupim četrtega, zavržem dva asa, in kaj se zgodi? Roza (nekaj čuje). Papa, zdaj gre! 2. Govor. Prejšnja in Zan. Zan. Viktorija! Viktorija! Roza. Si dohtar, ali ne? Zan. Doctor medicin® Lutetiis Pa- risiorum! Draga mi ljubka, tako sem delal, da so mi profesorji ploskali! So¬ glasno so me potrdili za dohtarja ! Roza. Papa, ali si slišal ? — 10 — Mercier. Od srca sem tega vesel! V v- Žan. Cestiti gospod! Le ljubezen do Vaše hčerke mi je pomagala, in go¬ reča želja do nje me krepčala! Boža. Bali ste se, kaj ne ? Žan. Le en sam hipček! Od konca sem izvrstno govoril, ako tudi so mo vprašali važne, težke reči! Roza. Težke? Žan. Prav težke! Namreč o tistih zdravilih, ktera človeka tako omamijo, da se več ne zave! Roza. Pa ste znali? Žan. Beseda mi je tekla, ko voda! Na enkrat mi pride misel: kaj pa, ko bi zdaj umolknil? In zares se mi jezik zaplete ino ustavi! Roza. Oh! Žan. Megla mi zakrije oko in že se vidim izgubljenega! Roza. Moj Bog! Žan. Kakor blisk zagledam v sredi tč megle tebe, krasnega angelja, ki mi 11 podariš novo moč. Megla so raztopi, in jaz izgovorim do kraja, da sem bil samega sobe vesel! Prepričan sem, da prava ljubezen človeka navduši! (Kozi roko poljubi.) Roza. Srce mi veselja igra! Žan. Bog ve, da sem bolje govoril, nego vse stare bukve in pergamentje! Mercier in Roza. Dobro! Žan. Je pa li res, gospod Mercier, da bomo še denes pisali ženitvanjsko pisni o ? Mercier. Se denes! Pa ne mara ni Vašemu očetu všeč? Roza. Kaj? — Se tega se manj¬ ka! Mercier. Mogoče je vendar! Odre¬ kel ni, pa tudi vprašal ni po tvojej roki! (K Žanu.) Daljo ni storil stopi- njice! Pojte Vi do njega, in pogovorite se ž njim; saj dobro veste, da zameri, če se Vi o tem prej menite z nama, nego ž njim! — 12 — Žan. Grem precej do njega ! (Odstopi.) 3. Govor. Mercier in Roza. Mercier. Ljubka, zdaj pa vesela bodi! Roza (objame očeta). Ob, kako ste Vi dobri, Papil! Mercier. Menda menj dober, nego ti misliš! Roza. Zakaj ? Mercier. Ker zraven tega, da tebe omožim, le stari dolg plačam barono- vej rodovini! Roza. Pa do zdaj nič nisem čula o tem! Mercier. Ker sem to dozdaj skri¬ val. Ako bi bila ti vedela, da tvoj oče in tvoj ded te ženitve želita, ne mara bi mislila, da te siliva, in morda bi se ne bila zaljubila v Žana! — 13 — Rosa. Tega ne, Papa! Mercier. Ve ženske ste že take! Vas dobro znatno! — To reč ti prav lehko razjasnim! Roza. Povedite mi, povedite! Mercier (sede). Glej ljubka! Jaz, ki svojej hčerki dam dve sto tisoč frankov dote, rajši jo dam Žanu, ki nima druzega od pota pred seboj, nego prvemu bogatinu! In zakaj ? Roza. Ker je tako ljubeznjiv! Mercier. Ne, temuč, ker je Žanov ded tvojega deda otel velike nevar¬ nosti ! Roza. Kdaj ? Mercier. Tega je že nad 80 let; še pred republiko. Moj oče so bili doslužili v kraljevej gardi in so se imeli oženiti. Nek večer pred poroko se spro s kadetom, ki je tudi lazil za njih ljubko, mojo materjo, ter se jim prelizaval. Moj oče, hude jeze . . . Roza. Kakor V i časi! 14 — Mercier. In ti tudi! —- Roza. Dalje, dalje! Mercier. Moj oče liude jeze po¬ kličejo kadeta na dvoboj in nm z me¬ čem prebodu srce! Roza. Mili oče nebeški! Mercier. To je že tako! Oče bi bili v najhujšej zadregi, da ni gospoda barona Rocbeferriera! Roza. Kako je on rešil Vašega očeta V Mercier. Vlade je prosil, da ga jo pomilostila, in potem mu je izročil skrb za svoje grajšeine! Roza. To je bil možak! Mercier. Vrl možak! — Malo potem dobimo republiko; baron je popustil deželo in izgubil vse imenje. Njegov sin, ta baron, ki jo zdaj pri nas, vrnil se je bil še le, ko so bili Napoleona že priklenili na svete Helene otok, in komaj dve, tri leta pozneje sva se spoznala. 15 — Britke uro je učakal, ženo jc izgubil in vse vse, do zadnjega vinarja! Skri¬ val je grenko žalost, — saj ga znaš, — ali jaz nisem bil slep, in do srca me je ginilo njegovo siromaštvo, nje¬ gova nezaslužena, trda osoda! Urno mu ponudim roko, ali ponos, prirojeni ponos mu je branil! Sklenil sem, da gaprevarim; tedaj sem legal, da je bil njegov oče mojemu očetu posodil mnogo novcev; da so se računi izgubili, da so mi pa oče to zapovedali na srnrtnej postelji, in da ne morem storiti, nego da mu ponudim polovico vsega svo¬ jega imetka. Tudi tega se je branil, na zadnje pa vendar prijazno v mojo desno segel! Ali vendar sc vedno bo¬ jim, da mo kdaj popusti, in da ga od liiše zapodi kaka mala besedica. Saj veš, kakšenje! Da pa še temu vokom pridem, zato sem od srca vesel, da si se ti v njegovega sina zaljubila! Bog vama daj srečo! — 16 — Roza. Hvala, preljubi moj Papa! (Objame ga.) 4. Govor. Prejšnja , baron in Žan. Mercier. Ljubi gospod baron ! Vam ni všeč, da je Vaš sin doktor medi¬ cine ? Baron. Prav všeč mi je! Pa tudi nisem nikdar dvomil, da ne bo! Ne mara ste Vi dvomili? Mercier. Jaz Semenj! Saj vem, da je priden in da ima glavico! Pa ven¬ dar dovolite, da Vam srečo voščim! Baron (mu podi roko). Lepa hvala, gospod Mercier! Roza. Gospod baron, ali mi dovo¬ lite, da Vas objamem? Baron ( se prikloni). Hotel sem jaz prositi, da Vi meni to dovolite! (Objame jo.) — 17 — Roza (ga pelje do stola). Sedite, go¬ spod baron! Baron. Vi ste preljubeznjiva! Roza. Pa še ta stolec pod noge! Baron (kakor da bi se branil). To je preveč! Žan. Papa, Vam je zdaj kaj bolje? Roza. Kaj Vam je bilo slabo? Baron. Odleglo mi je! Od težkih sanj me je bolela glava. Mercier. Pa že včeraj Vam ni bilo prav, ker ste bili pri igri zaspali! Baron. Ne, gospod Mercier, jaz pri igri nikdar ne spim! To bi bilo nerodno; nerodnost pa ni moja na¬ vada! Mercier. Bog ne daj ! Ali časi ven¬ dar človeka premore, da zadremlje, kakor na priliko sinoči Vas. Baron (resno). Jaz Vam še enkrat pravim, gospod Mercier, da nisem spal! Le to je mogoče, da sem se bil za¬ mislil ! 2 — 18 — Mercier (razdražen). Kaj zamislil! Jioza (očetu pomiga). Papa! Mercier. Naj pa bo! Tedaj ste se pa zamislil! (Tiho Rozi.) Kimal, dremal, spal je, da so mu kvarte iz roke padale! Baron (ni prav razumel). Kaj pravite, gospod Mercier? Mercier. Pravim, da stoji pred nami mladenič, ki od nas po zaslugi zahteva, kar mu gre! Baron (gledaŽana). Tako? Kaj je taka sila? Žan. Ljubi Papa! Mercier (sede k baronu). Pravico ima gospod baron, da išče, kar smo mu obljubili! Baron. Znam, gospod Mercier, in jako me veseli! Mercier. Tedaj mislim, da imate Vi govoriti! (Tiho). Saj je oče, in to lehko stori! Baron. Ne bom tajil, da je dovr- šel moj sin to, kar je vgodno Vašim — 19 - željam, gospod Mercier! On je zdaj dohtar, samostojen, ima službo. Mercier. Prav službe še nima! Baron. Službo sem djal, kteraga do dobrega povikša . . . Mercier. Ce mu bomo pomagali! Baron. O tem se ne menim, go¬ spod Mercier! Jaz ne mislim nikdar, da bi Vam za mojega sina najmanjšo težavico naložil! Moj sin lehko od svoje službe .... Mercier. Živi? — Tako hitro še ne! — Baron. Zakaj ne? Mercier. Prvič je treba bolnikov, drugič bolnikov, tretjič bolnikov! Ti pa ne zrasto v enem dnevi, kakor gobe. Baron. Prosim gospod! Začetek je prav dober. Že od včeraj ima bolnike. Mercier. No? Baron. Plemenito gospo Reveljevo, našo sosedo, ki je precej po mojega sina poslala! 2 * — 20 — Mercier. To je že nekaj! Pa mi¬ slite, da je to že zadosti? Baron (ga čudno pogleda). In O ? Žan. Kmalo bi bil od samega ve¬ selja zabil, da moram k njej! Mercier. Vidi se, da ste še mlad dohtar! Baron (vnovič Merciera gleda). Pod¬ vizaj se, moj sin! Žan. Grem! (H Kozi.) Pa so tudi koj vrnem! (Odstopi.) Baron (vstane). Gospod Mercier! Dovolite, da se sama pogovoriva! Mercier. Prav, gospod baron! — Odstopi, Roza! Roza (tiho). Moj Bog! ne mara bo še kaj zaviral? Mercier (tiho). Mislim, da hoče le med štirimi očmi za sina snubiti! (Koza odstopi.) - 21 5. Govor. Baron in Mercier. Mercier. Zdaj sva sama! Baron. Gospod Mercier! Mercier. Gospod baron! Baron. Jaz ne pazim na vsako mi¬ sel; nisem pretenek zastran marsiktere besede, vendar pa ne trpim tacih, ktere lehko tako ali tako obrnem! Mercier. Jaz nisem nobene take pregovoril! Baron. Pa ste jo! Mercier. Prosim, ktero? Baron. Da dvomite o službi mo¬ jega sina! Mercier (se smeje). To je res; saj ni še dve uri dohtar. Baron. To je tudi res! Ali te be¬ sede pravijo, da moj sin premalo služi! Mercier. I najsi! Baron. Če je tako, mislim, da se mu ni še sila ženiti! Mercier. Pojte, pojte! Baron. Ako so to Vaše misli, le na dan ž njimi! Ni jaz, ni moj sin se ne siliva! Mercier. Ta je puhla! Ali se nisva zmenila, da se Vaš sin oženi, kadar dobi diplom? Baron. To je da! Pa če imate vendar kak zadržek .... Mercier. Gospod! Jaz nimam za¬ držka! Nisem ne mara jaz prvi te že¬ nitve izprožil? Baron. To je gotovo! Mercier. Pri nas je navada, da pride snubitev od možke strani; ne mara pa Vam, gospod baron, ponos brani .... Baron. Ponosa ne znam, gospod Mercier! Moja ponižnost je dovolj zna¬ na! Mercier. Ne mara pa, gospod ba¬ ron, preveč skrbite, da nisva oba ena¬ ko bogata? — 23 Baron. Dovolj mi je, gospod! Jaz vom, kaj sem; pa siromaštva mi ni treba očitati! Mercier. Bog ne daj! (Zase.) Po¬ nosen ne, ampak ošaben! Baron. Ta ženitev bi bila res ve¬ lika sreča mojemu sinu .... Mercier (zase). Mislim, da bi bila! Baron. Pa tudi zarad našega sta¬ rega imena bi se lehko dobro oženil; ali Vi tega ne mislite? Mercier (razkačen). Kaj mislite Vi, da bo moja hči poleg nje lepe dote do groba devica? Baron. Vi ste razbeljen, gospod! Mercier. Kaj me pa zbadate? Baron (mu roko podi), is i s e n i menil Vas razdražiti, le to mi je na srcu in na jeziku, da Vaše hčerke ne bo ka¬ zilo ime Rocheferrier! Mercier. Prav je! Tedaj poročiva ju, ko se tako ljubita! — 24 Baron. Najsi Vaša hči neče dalje čakati. Mercier. Vaš sin pa še menj. Baron. In ako obstanete, da še de- nes pismo spišemo. Mercier. To se ve, da obstanem! Baron. Tedaj tudi jaz to privolim! Mercier (zase). Privolim! Kakor bi jaz snubil njegovega sina! Baron (z vso ošabnostjo). Vaša želja naj se izpolni! Mercier (zase). Ta milost je vredna dve sto tisoč frankov! Pa otroka nista kriva, če ta mož poči od samega na¬ puha ! 6. Govor. Prejšnja, Žan in (pozneje) Roza. Mercier (Žanu). No, kako je pleme- nitej gospe? — 25 - Žan. Nič posebnega! Kmalo bo dobra! Mercier. Da le gre od konca po sreči! Žan. Mrzlica je jo stresla, pa se nadjam, da je ne bo več! Mercier. Zdaj odložite dohtarsko skrbi in bodite ljubeznjiv ženin! Zan. Ki ima opravila se srcem! Srce pa zmerom pi’i sebi nosim! Mercier. Zdaj imate zanj pravo priliko! (Po žepih i»Se.) Da te! Kje je pi¬ smo? . . . (Kliče.) Roza! Roza! Roza (znotraj). Kaj želite! Papa! Mercier. Nič posebnega! Roza (pristopi; tiho). Ali je baron snubil? Mercier (tiho). Ne! Saj ga znaš! (Glasno.) Prinesi mi pismo, ktero leži na mojej mizi! Roza (veselo). Aha, tisto pismo! Mercier. Tisto, tisto, že veš! Roza. V trenotki bo tukaj! (Odteče in ga precej prinese.) — 26 — Mercier (tik barona, ki zopet sede). V tem pismu je, koliko ti dam za doto, in kaj prihranim sebi in svojemu pri¬ jatelju. Prvič: gospod baron in jaz si prihraniva sobe, kakor do zdaj. Dru¬ gič: moja hči in ženin dobosta vse druge sobe, z novo opravo, ktero jaz kupim. Tretjič: živež je moja skrb, samo da ostanemo vsi pri enej mizi. Četrtič: dam hčeri 200 obligacij, vsako po tisoč frankov. A v # t Zan. Gospod Mercier, to je vse preveč! Baron. Tudi jaz bi to mislil! Saj moj sin lehko živi od lastnega za¬ služka ! Mercier (tiho). Zopet bi rad začel! (Na glas.) Gospod baron, mi dva sva enih misli! Ali, kar sin v začetku zasluži, to je komaj za darila ženski in za igrače naslednikom, (tiheje) kterih men¬ da bo več, nego bolnikov, posebno prva leta! 27 — Baron. Kaj ste na tiho djali, go¬ spod Mercier! Mercier. Da jc vse to na tanko v pismu, in da biležnik le prepiše! Baron (možko). Žan, naj pride v pismo tudi to, kar jaz Vama dam! (Potegne papirček iz žepa in bere.) Otrokoma izročam vse, kar bi denes ali jutri kje podedoval! (Vsem skoraj smeh uide. Baron posebno Merciera gleda.) Mercier (zase). Nima vsak stricev v Mehiki! Baron. Kaj pravite, gospodMercier? Mercier. Da mi je vse prav po volji, le to ne, da še ne igrava vsak¬ danjega piketinca! Baron (prijetno). Ali bi radi igrali? Mercier. Vi ne mara ne? Baron. To ljubavVam rad storim ! Mercier (zase). Ljubav? Pa sesam trese, ko vidi kvarte, kakor pes pri kosteh! (Rozi.) Roza! Primekni mizo 28 - in prinesi kvarte! (Koza in Žan to pre¬ skrbita.) Nateknite naočnik, gospod baron, da denes ne zavržete želodnega kra¬ lja namestu kupnega, kakor včeraj! Baron. Ne smejajte se temu, kar Vam je včeraj koristilo! (Sedeta. Roza pomakne svoj stol k ba¬ ronu. Zan za njenim stolom slom. Mercier mesa in deli.) v Zan (gleda, kaj Koza veze). Kaj de¬ late lepega? Roza. Za najino sobo! Zan. Kmalo bo dovršeno! Roza. Saj se že trudim ves mesec! Žan. Res? Roza (prikima). Mercier. Gospod Žan! Ne greste po biležnika? Recite mu, naj pride pred peto uro, da podpišemo pred kosilom! (Baronu.) Ali bova igrala za kaj ali za nič? Baron. Jaz sem že stavil! Mercier. Pa še jaz! — 29 — Žan (šeptA Kozi). Z Bogom! Krnalo bom zopet pri Vas! Roza. Z Bogom! 7. Govor. Prejšnji brez Žana. Mercier. Kaj napovedate? Roza (ožeta). Ce bo biležnilc z na¬ mi kosil, nas bo pet! Baron. Jaz imam šest kup! Mercier (Rozi). Pet! Baron. Sel je! Šestin kvint major je 21. — Mercier. Boža! Biležnikov pisar bo tudi z nami kosil, ker je Žanov prijatelj! Baron. Ce se hočete z gospodi- čino pomenkovati, gospod Mercier! rajša jenjajva! Mercier. Nikakor ne! Prosim! — 30 Baron, štejem že 21, in 14 asov, to je 95! Mercier. Ne zamerite, jaz imam 7 src in sept od kralja! Baron. Prepozno! Jaz sem že na¬ povedal 6, Vi pa le 5! Mercier. Pet sem rekel le Rozi, da nas bo namreč pet pri mizi! Baron. Kar ste rekli, rekli, ste! Jaz Vam ne morem pomoči! Mercier (jezen). Res je sicer, ali meni nikakor ni vleč! Roza, tega si ti kriva! Ljuba moja, najrajša igrava sama! Roza. Grem, grem! (Pevaje odstopi.) 8. Govor. Baron, Mercier. Baron. Vrhu tega ste mač! Kar položite! — 31 — Mercier (jezno). Ta igra je Vaša, ker sem jo sam izgubil! Baron. Enako se je včeraj meni godilo! Mercier. Prosim, ne enako! Baron. Enako! Mercier. Ce ima Vaša veljati, naj pa velja! Ali ste že kupil? Baron. Sem! Prosim, kaj imate? Mercier. Imam 6 želodov. Baron. Jaz 6 kup. Mercier. Vi jih nimate več nego 5. — Kvint od kralja! Baron. Vsaj toliko potrpite, da pregledam svoje kvarte. Ako se Vam kam mudi, jenjajva! Saj igrava skoraj le za kratek čas, pa ne za velike do¬ bičke ! Mercier. No, no, saj potrpim. (Položi svoje kvarte na mizo, in se nevoljen s hrbtom nasloni.) Baron. Pregledal sem! Prosim, da¬ lje! — 32 — Mercier. Vendar že! (Poprime kvar- te.) Sest želodov in kvint je 21, 3 asi je 24, 3 fantje je 27 ino 3 desetice . . je 90! (Meče kvarte in pristavi.) Je 91, 92, 93, 94, 95 ... . Baron. Gospod Mercier! Kako imate Vi 3 ase, 3 fante in 3 desetice? Jaz pa imam 14 kraljev! Mercier. Zakaj ste jih pa zamol¬ čali ? Baron. Videl jih nisem! Prehitro igrate! ° v- Mercier. Zal mi je! Zdaj je pre¬ pozno ! Baron. Vi ste le dobili, ker mi niste dali časa, da bi pazil! Mercier. Kakor včeraj! Baron (srdito). Ni res! Mercier. Kakor včeraj! Baron. Trije asi se ne povedo, ka¬ dar ni nobenega kralja! Mercier. Vsak igra, in napoveduje zase! — 33 — Baron. Vi ne umete le-te igre! Mercier. Vi pa Vi! Zato zmerom dobivate, ha, ha! Baron. Zdaj ste le dobili, ker ste me prehiteli! Mercier. Prehitel? Ne mara sem Vas osleparil? Baron. Foj, to ni ostesanega člo¬ veka beseda! Mercier. Tudi Vaše besede niso pregladke! (Vrže kvarte po mizi in poskoči.) Z Vami nikdar več ne bom igral! Vaša ošabnost je prevelika! Baron (položi svoje kvarte na mizo in se po časi vzdigne). Gospod! Jaz nisem ni ošaben, ni prevzeten! To sem denes dokazal, ker sem dovolil, da se poroči baronov sin s trgovčevo hčerjo! Mercier. Baron, Vi ste preskočili na drugo stran, od ktere Vam odgo¬ varjam, (zaničljivo) da ste mi lepo čast skazali! Baron. Še prelepo! — 34 — Mercier. Vašemu mlademu baronu naj se zdi sreča, da dobode mojo hčer in 200000 frankov ž njo! Baron. V mojih očeh novci pre¬ več ne veljajo, ker ste jih lehko tako ali tako dobili! Mercier. Zakaj pa jih niste Vi tako al tako dobili? Baron. Kadar se novci naslanjajo na čestitljivo ime, potem šele dobodo pravo veljavo! Mercier. Ime pa brez novcev — je reva vseh rev! Baron. Gospod! Vi ste zabili, s kom govorite. Roza (nastopi). Oh, moj Bog! Mercier. Vi pa ne zabite, tistega zaničavati, česar dobrote uživate! 9. Govor. Prejšnja in Roza. Roza. Odjenjajte oče, prosim Vas! — 35 — Mercier. Ne jaz! Ti se ne mešaj med naju! Baron. To je preveč! Pa prav se mi godi! Sej sem moral vedeti, kaj me pod cepcem čaka! Roza. Gospod baron! Mercier. Zdaj si ga sama slišala! Baron. Oh, da nisem prevdaril, da je vatal vendar lesen, najsi meri svilo! Roza. Kaj delate, gospod! 10. Govor. Prejšnji in Žan. Žan (odloži klobuk). Biležnik dela naše pismo; o petih bo že tukaj! Roza. Oh, ljubi Žan, kaj se je v tem kratkem času zgodilo! Baron. Sin moj, pisma ne podpiševa! Žan. Kaj? Zakaj no? Baron. Ženitve tvoje ne privolim več! 3 * 36 — Žan. Moj mili Bog! Mercier. Kakor Vam je všeč! Žan. Za Boga svetega! kaj se je zgodilo ? Baron. Mene in tebe in našo ro¬ dovino je psoval! Žan. Ali je to mogoče? Mercier. Mene in mojo hčer je zaničaval! Baron. Žan! Očital nam je siro¬ maštvo ! Mercier. Ošabnost! Baron. Sin, tukaj ni za naju! Poj¬ diva! (Sina odpelje.) Roza. Moj Bog! Moj Bog! 11* Govor. Mercier (za njima). Ako mislita, da bom za Vama tekel, motita se! Roza, ti si priča, kako je z mano delal! (Za njima.) Obe roki bi mi poljubiti mo¬ ral ! — 37 - Roza. Oh, oče moj! Mercier. Tebi je ne mara celo žal? Kaj nimaš prav nič srca do očeta? Roza. Ne dvomite o meni! Mercier (mizo sklada). Preklete kvarte in piket, in kdor ga je znašel! — Roza, prepovedujem ti za vselej še kdaj mi¬ sliti na barona in njegovega sina! Pre¬ povedujem ti! (Odstopi.) 12. Govor. V' Roza, potem Zan. Roza. Nanj ne misliti? Ali je on kriv, daje njegov oče ošaben? Moj Bog, (Žan nastopi) kdo bi se bil tega nadjal pred polovico ure? (joče.) Zan. Roza, preljuba moja Roza! Povej, kaj se je zgodilo in kako! Roza. Pri piketu sta se zbesedila. Zan. Vsa najina sreča . . . Roza. Za dva, tri reparje! — 38 — Žan. In več se ne potolažita! Roza. Ne? Nikakor več ne? Žan. Vaš oče so začeli! Roza (živo). Ni res! Vaš oče so začeli, ker so mojemu nerodno odgo¬ vorili ! Žan (ponosno). Prosim gospodičina! Moj oče niso še nikomur nerodno od¬ govarjali! Gospod Mercier so take oči¬ tali, da jih ne pretrpi nobeno srce! Roza (ponosno). Ne zamerite gospod! Vaš oče so mojega prvi žalili! Žan. Prosim! Moj oče so se komaj branili! Roza. Gospod baron so take ošab¬ nosti! v' Žan. Gospod Mercier so take hude jeze! Roza. Tega mi ne govorite o mo¬ jem očetu! — so¬ la. Govor. Prejšnji, Mercier. Mercier (med vrati). Skupaj sta! Poza. Moj oče ne razžalijo niti otroka ne! Dobrega srca in dobre duše so! To pa vem, da jih ta hip več žali, nego mene, Vas in vse nas! Mercier (tiho). O ti zlato dete! Žan. Vse to prav rad verujem! Ali moj oče nikakor tukaj več ne mo¬ rejo bivati; od mene pa čast in dolž¬ nost zahtevati, da grem ž njimi! Poza (si zakrije oči). Pa z Bogom, gospod Žan! Žan (jo prime za roko). Dragi angelj, z Bogom! (Poljubi ji roko.) Z Bogom! (Gre.) Mercier (kliče). Žan! Gospod Žan! Le eno besedo! Poza. Moj oče tukaj ? (Hoče odstopiti.) Mercier. Ostani Roza! (Žanu.) Kam hočejo iti Vaš oče? — 40 — Žan. Kamor bodi! Mercier. Ali so hudo razkačeni? V Zan. Tožijo, da ste jim srce pre¬ trgali ! Mercier. Žalibog res je! Boža. Oče! Pa tudi baron Vam! Mercier. Tudi je res; vendar mi je žal, ker vem, da sem delal brez glave! Boža. Papa! Mercier. Otrok moj! Oh da sem mu očital dobrote! In zakaj? — za- rad 14 asov ali celo le kraljev! Kaj ga nisem znal, da se rad prepira in da slabo igra? Kaj nisem vedel, da je 12 let starejši od mene? Da je moj gost? Da so mu še moj oče hvalo dol¬ žni? Oh ti nesrečna jeza, kam si mene zapeljala! Žan, od srca rad bi ga odpuščanja prosil, ino roko mu po¬ nudil ! Boža. Storite to, očka moj ljubi! Mercier. Kaj pravite Vi, gospodŽan? — 41 — Zan. Da so moj oče srečni in bo¬ gati, potem bi že sami to storili, prej nego Vi. Mercier. Ali bi? Žan. Zdaj pa, ker čutijo, da so nesrečni in ubogi, ne podade se in roke ne vzamejo! Mercier. Kaj pa bo? Žan. Jaz ne vem! Mercier. Vendar mi trije vidimo, da je treba poravnati! Le kako? — tega še ne vem! Žan. Moj oče tega nikdar ne za- bijo! (Premišljuje.) Pač! Stojte! Nekaj moram poskusiti! Roza. Oh, predragi moj, pomagajte! Mercier. Ali je mogoče? Žan. Predrznil bi se! Mercier. Le, le! Saj je na blagost Vam, Rozi in dvema očetoma! v Zan. Da, predrznem se! Očeta že slišim! Skozi to sobo morajo, akohote oditi! Pustita me samega, prosim! 42 — Roza. Daj Vam mili Bog vso srečo! Mercier. Pojva, Iioza, pojva! (Odsto¬ pita.) v 14. Govor. V Zan, Baron. Baron. Kar je najinega, to sem zložil! (Privleče kovčeg, klobuk ima na glavi, rokavice v roki; ves bled.) Žan! nisi najel človeka, da bi najino robo prenesel? Zan. Nisem ga še! Baron. Poišči ga precej! Tukaj ne morem več ostati! V' Zan. Papa! Vi ste še vroči! Baron. Kaj nebom? Pa nič ne de! Život se mi ves trese! Razžaljen sem do smrti! Zan (očetu žilo tiplje). Včeraj Vam ni bilo dobro! Sedite, prosim Vas! Ohla¬ dite Se prej! (Primakne naslonjač.) Baron. Ni treba! — 43 Žan. Le hipec, dokler najdem člo¬ veka! Baron. Naj pa bo! (Sede.) Tam v omari sti Se dve moji knjigi: „Van- dejska vojna in knjiga o plemenitaših .'“ Žan (prinese). Tukaj sti! Baron. Naj ji spravim v kovčeg! (Ko spravlja in ključek v žep vtakne, vlije Žan iz steklenicice nekaj kapljic v ruto in se bliža očetu.) Žan. Zopet se trudite, pa Vam bo škodilo! Baron. Saj si pa zdaj malo poči- j cm! (Dobro se nasloni na stolu.) Žan. Vaše čelo je vroče ko ogenj! (Briše očeta z ruto, in poklekne predenj. Oče pripogne glavo, in zatisne oči.) Si'Tt-1 (tihotno). Lapa! Ne zamerite, ako Vam za hipec ustavim življenje, saj ga Vam hočem z ljubeznijo in srečo potem zdaljšati! — 44 15. Govor. Mercier, Roza in prejšnja. Žan (tiho). St! St! Tiho! Roza (zagleda barona). Moj Bog, kaj jim je? Zan (kaže stekleničieo). Spe! Mercier. Brez nevarnosti? Zan. Brez nevarnosti! — Kloro¬ form ! Predno se zbude, le hitimo! Mercier. Kaj ? Kako ? Zan. Mizo sem! (Mercier in Roza jo prineseta.) Kvarte, kakor pri zadnjej igri! Mercier. To je moja reč! (Sprav¬ lja kvarte v red.) V* ' Zan. Kmalo bi bil knjige zabil! (Vzame ključ iz očetovega žepa, odpre kovčeg in da knjigi Rozi.) Denite knjigi v omaro! (Nese kovčeg, klobuk in rokavice v očetovo sobo.) Mercier. Roza, daj mi časnik! Sedi, kjer si bila med igro, in vezi! 45 — Rosa. Semkaj časnik, — sem-le pa j az! . Žan (se vrne). Dobro! Še malo zraka, da se hitreje zbude! (Odpre okno in gre za stol k Rozi; Mercier bere časnik.) Roza. Oh, kako mi srce bije! Žan. In meni! (Baron začne gibati, odpre oči, gleda zdaj Merciera, zdaj kvarte, zdaj Rozo, zdaj Žana; zadnja dva se pomenkovata). Mercier (gleda izza časnika). V endar ste se prebudili, dragi prijatelj ! Dobro ste spali! Baron. Kaj ? Kako ? Mercier. Vsaj zdaj ne porečete, da Vas nisem čakal! Še jaz bi bil kmalo za¬ dremal, (zdeha se mu) pa mi je časnik branil! Baron. Žan! v Zan. Papa! Baron. Kaj delava tukaj? Žan. Jaz se menim tukaj z mojo preljubo nevesto, in čakal sem, da ste se zbudili! — 46 — Baron. Da sem se zbudil? Mercier (prime svoje kvarte). Prosim, gospod baron! Povejte, kaj imate? Menda polno pest kup! Baron. Precej, precej! Vendar Žan, povej mi, kaj misliš o tem? Žan. Jaz papa, ne mislim druzega, nego kakor da ni pod nebom srečnej¬ šega od mene! Baron. Zakaj ? Žan. Pismo sem že k biležniku nesel! Baron. In potem? Žan. Potem? Baron. Ko si se vrnil? Mercier. Ali bova igrala, ali ne? Baron (vstane). Sin, ti si bil priču¬ joč, ko sem bil razžaljen! Mercier. Razžaljen? Pri meni?Kdo Vas je? Baron (ves zmoten). Kdo ? Žan. Papa! Ko sem se vrnil, Vas sem našel, daste sladko spali! Gospod — 47 - Mercier so mi šeptali, da ste zadre¬ mali! Marci er. Baš ste hoteli napove¬ dati 6 kup. Baron. O ? Boža. Dobre pol ure je že minolo! Baron. O? Boža. Mi pa smo sedeli, da Vas le nismo zbudili! Baron. Moj Bog, kaj sanjam? Mercier. Zdaj ne; morda ste v spanji! Baron. Sanjal? Mercier. Ne bi dvakrat rekel! Baron (vse ogleduje). Ne! Tega se niso predrznih! Pa vendar, — prav čisto vem,-— (Žanu) kje je naš kovčeg? Žan. Kakošen kovčeg? Mercier. Kovčeg ? Čemu ? Žan. Papa, jaz ga ne vidim! V Vaši sobi je eden! Baron. Kaj nisi ti meni pomagal knjigi vanj spravljati? — 48 — Roza. Kteri knjigi? Baron. „Vandejsko vojsko, in knji¬ go o plemenitaših!“ Roza. Obe sti v omari tam-le! Baron. Tam? — Res je! Roza. Ali bi ju radi? Baron. Prosim! (Roza ji prinese.) Sa¬ njal sem, — oh da bi bilo res! Mercier. Kaj dvomite, da ste? Baron. Ključek odkovčega? (Seže v žep.) Tukaj ga ni! Ne mara je . . . (Gre v svojo sobo.) Roza. Moj Bog! Ce ga najde! Zan. Tega ne skrbite! Mercier. Držimo se le moški mi trije! Baron (se vrne). Kaj se pogovar¬ jate? Mercier. Da ste ne mara kaj iz¬ gubili ? Baron. Nisem ne! (Bliža se Mercieru.) Ali je res, da se nisva prepirala? Mercier. Za Boga svetega, midva? - 49 — Baron. Midva! Mercier. Denašnji dan? In zakaj? Baron. Zarad igre? Mercier. Se predno sva začela igrati? To bi bilo prezgodaj! Morda se sprimeva pozneje! Baron. Ali se nisva razžalila? Mercier. Bog obvaruj! Ne mara ste me v težkih sanjah naredili mač, po vrhu me pa še karali! To Vam iz srca odpuščam! (Poda mu roko.) Baron (se malo obotavlja, potem mu se¬ že v roko in ga objame). Zan (Rozi tiho). Sreča, nad srečo! Baron. No, ker je v resnici tako . . (sede.) Zan (tiho). Oteta sva! Mercier. Ali že enkrat poveste ali ne, kaj imate? Baron. Lepe kvarte! Mercier (zase). Saj sem jih dolgo izbiral! Baron. Šest kup, kvint major, — 50 — 14 asov,.repik! Zmagal sem Igra je moja! Mercier. Udajam se! Baron. Dobil sem! Mercier (podi eno roko Rozi, drugo Ža nu; vsi trije se baronu priklanjajo). Mercier, Žan in Roza. Mi tudi! (Zagrinjalo pade.) Tisk Egerjev v Ljubljani. — 1865.