P. KOKALJ, sr. ZORA IN KRISTINA MLAKAR odhajajo letos na obisk v domovino Lusaka, 29. jan. 72. Dragi prijatelji, pri jezuitih je navada, da misijonarji od¬ hajajo na obisk v domovino vsakih šest let. Marca bo poteklo šest let, odkar sem se pos¬ lovil od domačih, sobratov in prijateljev v Sloveniji in na Hrvaškem in začel svojo pot v misijone. Najprej sem (1966. leta) preživel tri mesece v glavni hiši Družbe Jezusove v Rimu, nato sem šel študirat angleščino in to pri naših velikih prijateljih, pri družini Rehberger v Bedfordu, v Angliji, kjer sem se zadržal šest mesecev. Napravil sem še hiter obisk v Kanadi in Zedinjenih Državah ter končno 4. marca pristal na lusaškem letališču v Zambiji. Po enem tednu sem že odletel z letalom prav na sever dežele, kjer sem se na osamljeni postojanki Belih očetov učil jezik bemba in spoznaval življenje in navade zambijskega ljudstva Ko sem se proti koncu avgusta 1967 vrnil v glavno mesto, sem postal župnik največje mestne župnije, ki jo naši prijatelji že kar do- LETO 3 - St. 3 — LUSAKA 21 febr. 1972 IZ SONČNE ZAMBUE bro poznajo — v župniji Matero. Te službe nisem spremenil, le da so mi medtem dodali še službo organizatorja laičnega apostolata v lusaški nadškofiji. Ko sem prišel v Matero, sem takoj uvidel, da moram znati predvsem jezik nyanja, naj¬ bolj razširjeni jezik v glavnem mestu. Takoj sem se — privatno — lotil študija, pri duš- nopastirskem delu pa mi je pomagal p. Rudež, ki je bil z menoj v Matero eno leto. Ko je p. Rudež dobil svojo mestno župnijo Chelston, je prišel v Matero za kaplana zambijski svetni duhovnik g. Luka Mwansa. Po enem letu je tudi on odšel na bolj odgovorno delo — v mestno ka¬ tedralo. Ostal sem—spet eno leto edini duhov¬ nik za 18,000 katoličanov . . . Končno so mi dali v pomoč novomašnika — prvega zambijskega jezuita p. John Chula. Ko se je, po enem letu in pol, spoznal z delom, Na sliki: p. Jože in del župnije Matero Na sliki sr. IMELDA z eno od voditeljic Katoliške Akcije. Na desni sr. ZORA mestne župnije, je 1. jan. letos bil imenovan za samostojnega župnika v mestu Kabwe, kjer misijonari br. Jože Rovtar. Na dan, ko je p. John odšel, sta prišla v Ma- tero p. Ivan Cindori, hrvaški jezuit, in novo- mašnik, ameriški jezuit p. Maxwell, tako da sem dobil zamenjavo za čas svojega dopusta v domovini, kamor odpotujem 30. januarja. P. Cindori bo v času moje odsotnosti vod i župnijo Matero. Ko se ob koncu julija vrnem v Lusako, bo p. Cindori odšel na zadnje leto je¬ zuitske formacije, njegov kaplan pa v zadnje leto teologije. Na poti v domovino bom obiskal obe Žužkovi sestri, redovnici v Družbi misijonskih medicins¬ kih sester. Silva, ki nas je pred letom dni obis¬ kala v Zambiji, deluje v bolnici v Ugandi, Agnes pa v Ethiopiji. V domovini se bom zadržal le dva tedna, da bam lahko obiskal tudi misijonske prijatelje v Angliji, posebej še družino Rehberger, kateri smo večni dolžniki, in mladega misijonarja Ja¬ neza Mlakar, Kristininega brata, ki študira v Dublinu in bo imel novo mašo letos v juliju. V marcu bom obiskal naše prijatelje v Ka¬ nadi in USA. Maja, junija in julija bom doma v Sloveniji. Dragi prijatelji, po šestih letih — NA VESELO SNIDENJE! Vaš p. Jože SESTRA ZORA odhaja februarja v domovino, kjer bo ostala tri mesece. Res si je zaslužila svoj dopust, saj je sedem let preživela v Južni Afriki, Malawiju in Zambiji. Njenemu očetu, ki se je ponesrečil pri delu, želimo skorajšnje okrevanje. KRISTINA je lansko leto zamudila novo mašo svojega brata Martina. Letos pa bo izkoristila pro- f_sorski dopust (tri mesece po treh letih) in razveselila brata Janeza pri njegovi novi maši, ki bo daroval julija. Pa ne le njega, ampak vse svoje številne prijatelje v domovini in v Angliji, kjer je—tudi pri družini Rehberger — študirala angleščino. Sječno pot in mnogo veselja v krogu doma¬ čih! IZ BOLNICE ZA GOBAVCE V prejšnji številki sem vam obljubila, da bom drugič kaj napisala o delu v bolnici za gobavce. Naša bolnica LITE TA je največja bolnica za gobavce v Zambiji. Razdeljena je na pet oddelkov s 100 posteljami. Razen teh petih oddelkov pa imamo še naselje za gobavce, kjer lahko stanuje do 200 bolnikov. Naselju pravijo “compound”. V bolnici negujemo bolnike, ki so potrebni stalnega zdravniškega nadzorstva in bolniške nege. Ko pa že toliko okrevajo, da lahko sami skrbijo zase si kuhaio in neroio jih po^liemo v vas, v compound. Seveda še vedno ostanejo pod zdravniškim nadzorstvom in redno prejemajo zdravila. Gobavsko naselje je oddaljeno od bolnice okrog 500 m. Nekateri bolniki morajo priti tudi po trikrat na dan po zdravila. Prav tako morajo prihajati po hrano, ki jo dobijo v surovem stanju in si jo morajo sami skuhati in pripra¬ viti. V naselju imamo tudi 19 invalidov, za katere je pripravljena posebna kuhinia in vedno po en uslužbenec skrbi za te invalide, da jim je na razpolago, če kdo kaj potrebuje. V skrbi za bolnike je važna tudi delovna tera¬ pija. Gobacci z ročnim delom izdelujejo razne predmete. V klavnem pletejo košare iz palmovih listov in izdelujejo preproge. Za vsak izdelek dobijo nekaj denarja, da si lahko kupijo kakšne malenkosti. Nekateri pridno shranjujejo ta denar. Nedavno si je eden od bolnikov s temi prihranki kupil tranzistor. Za bolnico in naselje imamo sedaj le enega zdravnika—Indijca — medicinski sestri pa sva dve, Emica Verlič (hrvaška laična misiionarka) in jaz. Očitno je, da je medicinskega osebja zelo* zelo malo za tako veliko bolnico. Drugo navadno in administrativno osebje so sami domačini, vendar jih je med njimi le šest, ki imajo kakšno šolo. Precej jih je, ki ne znajo ne brati ne pisati. Za versko življenje bolnikov in osebja je poskrbljeno z mašo, ki jo imamo enkrat na teden v cerkvici, ki je ob bolnici Pri maši bol¬ niki lepo pojejo. Tudi nekateri protestantski pastorji prihajajo v to cerkvico in vodijo mo¬ litve za svoje vernike. Zelo je škoda, da nimamo bolj rednega duš¬ nega pastirstva. Naš duhovnik prihaja iz mesta Kabwe, ki je 60 km oddaljeno od Litete. Pozdravlja Bariča Rous Bariča pred svojim domom v Liteti Ivan Cindori List izdajajo SLOVENSKI ZAMBIJSKI MISIJONARJI Naslov: MATERO CATHOLIC PARISH P.O. Box 321,3 LUSAKA - ZAMBIA - AFRICA JULIJ ROGINA, hrvaški bogoslovec, je januarja v misijonu p. Sipušica prebolel zelo hudo malarijo s kom¬ plikacijami. Resno smo se bali za njegovo zdravje. Na sam Božič se je nepričakovano onesvestil, potem pa je imel deset dni visoko vročino. Zdravnik — vidno zaskrbljen — je bil večkrat na dan pri njem. Kristina ga je prepeljala v lusaško bolnico, kjer je končno okreval. Zdaj je spet zdrav in močan. Na sliki ga vidimo pred eno od stavb lusaškc univerze. Njegova služba je poučevanje v medškofijskem semenišču Mpima. NA SLIKI V SREDINI vidimo p. Tomažina, kako prinaša v oddalje¬ no vas, v vaško trgovino, moko in drugo hrano. Tudi to je del skrbi za vernike. Trgovino vodi ravnatelj katoliške šole, ki je tudi na sliki. Ob njem v ozadju je p. Kokalj. P. Lovro bo kmalu dovršil dve novi cerkvi. Eno gradi v kraju Kapoche, kjer je več let misijonaril p. Rudež. Staro, veliko stanovanjsko poslopje in cerkev ne moreta več kljubovati času in vidno razpadata. PRED ODHODOM P. KOKALJA na donust v domovino smo imeli koncelebri rano mašo-v Liteti. Sveto daritev so opravili pp. Kokalj, Pogany, Cindori. Sipušič. Ob oltarju (v sprejemnici Bariče in Emice) so se zbrali — razen omenjenih dveh misijonark—še Kristina, br. Jože in Julij. Drugi so bili prezaposleni z de¬ lom. Ugotovili smo, da nas je zdaj v Zambiji 7 slovenskih in 7 hrvaških misijonarjev in misi¬ jonark. Naše število kar hitro in vztrajno raste. Mimogrede: Ministrstvo za zdravstvo je pooblastilo p. Kokalja, da lahko regrutira medi¬ cinske sestre za Zambijo. P. NIKOLA SIPUSIC je zelo vesel na svojem misijonu Mpanshya. Z Juliiem je obnovil cerkev in organiziral veli¬ ko kokošjo farmo. Vidimo ga na sliki spodaj. BRAT DILBER je med drugim zaposlen tudi na novi posto¬ janki p. Rudeža. Ob cerkvici mu urejuje dve sobi. Ena bo za sprejemnico, tj. pisarno, druga pa za spalnico. Brat napeljuje vodovod in elek¬ triko. Ob cerkvici pa je vedno velik živžav — otroci so veseli, da imajo zdaj duhovnika, ki po več dni v tednu stanuje med njimi. Misijonska postojanka se imenuje Chisamba. Ima železniš¬ ko postajo, policijsko postajo, telefon, in je kra¬ jevno središče za poljedeljstvo. V MATERU smo imeli birmo. Učencev osnovnih šol nismo pripustili k birmi, zato so med 225 birmanci skoraj vsi bili odrasli. Zaradi množice smo slovesnost napravili na stadionu.