Narodna in univerzitetna knjižnica ▼ Ljubljani 91986 Zbirka zakonov zadevajočih posle občinskega področj —(visihvi— I. Zvezek. —“Hsev"— Občinski red in občinski volitveni red z dodatkom drugih zakonov, tikajočih se poslov občinskega področja in z obrazci Priredil d_r_ Ivan IDečkio., odvetnik, dež. poslanec itd. V Celju, 1892 Tiskal in založil Dragotin Hribar. v Vi ^0 91986 Kazalo. Stran Zakon od 2. maja 1864, št. 5 dež. zak., s katerim se razglaša obč. red in obč. vol. red za vojvodino Štajersko.VII OTočinslci red. I. poglavje. 0 selskej občini sploh (§§ 1—5) ... 1 II. poglavje. 0 občanih (§§ 6—11). 3 lil. poglavje. 0 občinskem zastopu (§§ 12—22) . . 8 IV. poglavje. O opravilnem področju selske občine (§§ 23—56) a) domače področje. 14 b) izročeno področje.20 V. poglavje. 0 občinskem gospodarstvu in občin¬ skih dokladah (§§ 57—81).39 VI. poglavje. O združenju posameznih občin zarad skupnih opravil (§§ 82—83). 53 VII. poglavje. 0 nadzorstvu v občinah (§§ 84—94). 54 Občinski volitveni red. L poglavje. Kako se voli občinski odbor (§§ 1—11) 63 II. poglavje. O pripravah za volitve (§§ 12—31). . 77 III. poglavje. 0 volitvi občinskega starešinstva (§§ 32-40). 88 ID o d. ate k . I. Zakon od 9. jan. 1870, št. 20, dež. zak., o oblast- vih in postopanju v zadevah, javnih nedržavnih cesi m potov.■ II. Zakon od 18. sept. 1870. št. 52 dež. zak., s ka¬ terim se izdaja cestni policijski red za javne ne¬ državne ceste.109 I!. Stran III. Zakon od 10. dec. 1868, št. 5 dež. zak. iz 1. 1869, ki zadeva naredbe za obrambo poljskih pridelkov in sadonosnega drevja pred škodljivimi mrčesi . 123 IV. Zakon od 10. dec. 1868, št. 6 dež. zak. iz leta 1869., s katerim se lovenje tičev prepoveduje . 131 V. Zakon od 9. jan. 1882, št. 10 dež. zak. v zadevi iztrebljevanja in uničevanja predenice, oseta, češ- mina in kozje črešnje.139 VI. Zakon od 3. dec. 1863, št. 105 drž. zak., glede urejevanja domovinstva ..115 VII. Zakon od 12. marca 1873, št. 19 dež. zak., o javni oskrbi ubogih.175 VIII. Zakon od 23. jun. 1886, št. 29 dež. zak., s ka¬ terim se daje gasilni red za vojvodino Štajersko izven deželnega glavnega mesta Gradca . . . 203 IX. Zakon od 22. dec. 1872, št. 46 dež. nak., o raz¬ delitvi šolskih konkurenčnih stroškov . . . . 231 X. Zakon od 23. maja 1873, št. 121. drž. zak., kako se sestavljajo imeniki porotnikov . . . . . . 239 XI. Zakon od 5. maja 1882, št. 25 dež. zak , do¬ ločbe za uredbo gospodarstva pri občinskih in in okrajnih zastopih.251 XII. Zakon od 25. maja 1875, št. 27 dež. zak., za¬ devajoč iztirjanje tirjatev štajerskega deželnega zaloga zoper občine in okrajne zastope .... 269 XIII. Zakon od 6. jul. 1876, št. 27 dež. zak., zade¬ vajoč iztirjanje tirjatev okrajev zoper občine. . 262 Obrazci.268 Zaznamek zakonov, naredeb in ukazov.343 Zaznamek zazsodeb npr. in drž. sodišča .... 349 Abecedno kazalo.355 Uvodne besede. Država zagotavlja tudi slovenskemu jeziku enako¬ pravnost v uradih in v javnem življenju. Do prave prak¬ tične veljave pa slovenski jezik še vedno ni mogel priti, ne v uradu, ne v javnem življenju, posebno pri nas na južnem Štajerskem ne. Mnogo so temu krive neugodne politične razmere — Slovenci smo priklenjeni na na¬ rodno nam odločno neprijazno večino v deželi nemške narodnosti; mnogo je krivo temu — posebno glede uradov, — da so v vseh državnih službah nastavljeni skoraj edino le nemški uradniki, kateri zapirajo pot slovenskemu jeziku v urade in v javno življenje vže vsled svoje nemške narodnosti in svojega nemškega mišljenja; mnogo pa smo tudi Slovenci sami krivi. Če nasprot¬ niki naši tiščijo naš jezik vun, moramo pa ga mi noter tiščati in povsod zahtevati, da se da slovenskemu jeziku ono mesto, katero mu v slovenskih pokrajinah pristoji po velj_avnih zakonih. Če hočemo, da bodejo uradniki, ki niso naše krvi in našega mišljenja, rabili naš jezik v uradnih poslih, moramo ga rabiti v uradnih poslih predvsem mi sami. In ravno slednje se ne godi v tolikej meri, kakor bi to moralo biti. Toliko je uradov neodvisnih, katere si narod sam izbira in postavlja, in koliko po nepotrebnem še ti „narodni uradi“, če tako smem reči, uradujejo v tujem jeziku! Mislim namreč naše občinske urade. Kako krasno bi bilo, ko bi ti iz naroda samega izišli uradi, uradovali vsi, vse in izključljivo v slovenskem jeziku! To bi kaj izdalo, kajti teh uradov je na tisoče! IV Slovensko uradovanje pri občinah sicer napreduje od leta do leta, pa vendar ne tako, kakor bi si želelo narodno srce. Kje tiči vzrok temu? Mnogo pač v tem, da od- činski uradi imajo uzorce za nemško, nimajo njih pa za slovensko uradovanje. Po starem izvoženem tiru je laglje voziti, kakor kreniti na novo pot. Pri tem je za nemško uradovanje mnogo pomočkov, zbirk zakonov, sistematičnih navodov, obrazcev itd., za slovensko ura¬ dovanje pa toliko kakor nič. Če hočemo toraj, da bodo naši narodni župani uradovali slovenski, treba njim dati pomožna sredstva, da njim ne bo treba več pri nemškutarskih zakotnih pisačih iskati pomoči, ali delati po obrabljenih dozda- njih nemških uzorih. Treba bi bilo, — za slov. Štajersko — slovenskega poslovnika, navoda za uradovanje županov, kakor je n. pr. Globočnikov-Levstikov „Nauk slovenskim županom za Kranjsko 11 , pa dozdeva se mi, da še bolj treba ročne izdaje zakonov, zadevajočih, posle občinskega področja. Slovenski župan na Štajerskem tava brez vsake opore na zakon v popolni nesamostojnosti. Deželni za¬ konik izhaja sicer tudi v slov. izdaji. Pa po zakonikih samih ni mogoče poslovati prostemu županu; zakoni, zadevajoči isto snov, raztreseni so po letnikih zakonika desetih, dvajsetih let. Ali hoče vse letnike zakonika prebrskati, da najde to ali ono zakonito določbo? Po¬ tem pa, kakov jezik je v teh zakonih! Ko sem se lotil dela, da priredim zbirko zakonov, zadevajočih posle, občinskega področja, uvidel sem kmalo, da je izdaja dež. zakonika v slov. jeziku za to neporabna. Ko sem primerjal slovensko izdajo s prvot¬ nim, nemškim tekstom, uveril sem se, da ne pove slo¬ venska izdaja tega, kar pravi nemški tekst, ali da je tako nerazumljivo povedano, da sem pravi zmisel za¬ kona pogoditi mogel še le iz nemškega izvirnika. Skle¬ nil sem toraj, da vzamem slovensko izdajo deželnega zakonika samo za podlago nameravani zbirki, da pa vsak zakon, verno držeč se izvirnika, pregledam in prepilim paragraf za paragrafom. v Tako — mislim — se bo smel župan opirati na to zbirko, ker to, kar pravi prevod — kolikor smem presojati — je isto, kar pravi nemški izvirni tekst. Dodal sem v pojasnjenje dvomljivih, prepirnih do¬ ločb, razsodbe upravnega in državnega sodišča, ter pri- lično število obrazcev. Tako — upam — ,bo ta knjižica županom dobro došla, njim olajšala njihov posel; ter odpirala pot slovenskemu jeziku v marsikatero občinsko uradnico, v kateri se še dozdaj — čisto po nepotrebnem — šopiri tuja, nemška beseda. — V Celju, meseca novembra 1892. Dr. Ivan Dečko. Zakon z dne 2. maja 1864., (št. 5. dež. zak.) s katerim se razglašuje obč. reda in obč. vol. red za vojvodstvo Štajersko. S pritrditvo deželnega zbora Moje vojvodine Štajerske, oprt na zakon, ki je bil dan 5. marca 1862. leta št. 18 drž. zak., razglašam priloženi občinski red in k njemu spadajoči red za vo¬ litve po občinah, ter ukazujem tako: Člen I. Ta občinski red in k njemu spadajoči red za volitve po občinah veže vse tiste občine ^(so¬ seske, srenje in komune) Moje vojvodine Šta¬ jerske, katere nimajo svojega posebnega občin¬ skega statuta. Deželna glavna mesta, in vsled prošnje tudi druga važniša mesta in znamenita kopališča dobijo po deželnem zakonu svoj posebni statut [čl. XXII. zak. od 5. marca 1862, št. 18 drž. zak.] Na Štajerskem imajo mesta: Gradec (vsled zakona od 8. decembra 1869, št. 24 dež. zak. in volilni red od 1. marca 1867, št. 15 dež. zak.), Maribor (vsled zak. od 23. dec. 1871, št. 2 dež. zak. iz leta 1872), Celje (vsled zakona od 21. januarija 1867, št. 7 dež. zak.), Ptuj (vsled zakona od 7. marca 1888, št. 6 dež. zak.) svoj posebni statut, v Člen II. Naredbe prvega, druzega in tretjega po¬ glavja občinskega reda imajo precej' obveljati. Člen III. Precej je skrbeti, da se po občinskem vo- litvenem redu in po naredbah tretjega poglavja občinskega reda postavijo novi občinski zastopi. Člen IV. Kakor hitro se v kakej občini po zakonu postavi novi zastop, ima precej v njej občinski red, kolikor še ni obveljal po členu II, stopiti v polno veljavo. Člen V. Mojemu državnemu ministru naročena je izvršitev tega zakona. Na Dunaji dne 2. maja meseca 1864. Franc Jožef 1. r. Nadvojvoda Rainer 1. r. Schmerling 1. r. Po najvišjem ukazu: Baron pl. Ranzonnet 1. r. Občinski red za \x Štajersko vojvodstvo, razglašen z zakonom od 2. maja 1864, štev. 5 dež. zak. ■-O £>- I. poglavje. O selskej (krajnej) občini sploh. 0 selskej občini. S 1. Sedanje selske (krajne) občine, sestavljene po občinskem zakonu, danem 17. marca 1849. leta, naj ostanejo tako, kakor so zdaj, dokler se za¬ konitim potom ne prenarede. 0 združevanji selskih občin. 8 2 . Dve ali več selskih občin enega političnega okraja smejo se v eno občino združiti tako. da prenehajo kot samosvoje občine, če namestništvo zoper to ne ugovarja iz javnih vzrokov in če deželni odbor privoli; pa treba je, da se poprej dogovori glede posesti in uživanja njihovih lastnin, naprav in zalog (fondov). Tako združenje občin se pa ne sme zgoditi, če tega nečejo same. Kako se porablja premoženje združenih občin glej zadej § 66 obč. r. Ta tukaj deželnemu odbora odkazana pravica prešla je na okrajne zastope vsled zakona od 14. jun. 1866, št. 19 dež. zak., S 57, 1. 2 Občinski red za Štajersko. O razdružovanji. § 3 - Krajna občina sme se po sklepu deželnega zbora, potrjenem od cesarja, razdeliti v dve ali več krajnih občin, ako vsaka teh občin, v katere bi se razdelila občina, ima sama za se sredstva, da izpolnjuje dolžnosti nustajojoče njej iz zako¬ nitega njenega področja. Pred to razdelitvo mo¬ rajo se skupno premoženje in skupni dolgovi razdeliti popolnoma. Besede tega § so se tako določile po zakonu od 17. dec. 1874 št. 3 dež. zak. iz leta 1875. Ta zadeva, h katerej je po obč. redu treba dežel¬ nega zakona, je izvzeta iz poslov okrajnega zastopa (§ 58, 4 zakona od 14. jun. 1866, št. 19 dež. zak.) O prestavljanji občinskih mej. § 4 . Ko bi se hotele prestaviti meje kake občine, pa da bi občina vendar ostala še sama svoja, takrat je treba, da namestništvo najpoprej reče. da javni vzroki tega ne branijo, in potem mora deželni odbor privoliti. Ta zadeva je izvzeta iz poslov okrajnega zastopa (§ 58, 3 zakona od 14. jun. 1866, št. 19 dež. zak.) Dovoljenje k prestavljenju občinskih mej smejo oblasti podeliti po svojem prostem sprevidu. Upr. sod. 18. febr. 1885, št. 140 (B. 2414). Podelitev dovoljenja za prestavljenje mej ni od¬ visno od tega, če ste obe prizadeti občini s tem zado¬ voljni. Upr. sod. 18. febr. 1885, št. 140 (B. 2414.) §§ 3 - 6 . 3 O nepremičnem posestvu v občini. § 5. Vsako nepremično posestvo mora spadati v kako občino, samo taki dvori, gradovi in po¬ slopja ne, katera so namenjena, da v njih cesar in najviše dvorstvo stanuje ali pa samo začasno prebiva in pa vrti in gaji, kteri k njim pripadajo. (Člen I. zakona, danega 5. marca 1862. leta.) II. poglavje. O občanih. Kako se občani ločijo § 6 . V vsakej občini so: 1. občani, in 2. tujci. Občani so ali: a) domačinci, ali h) občinski deležniki. O domačincih. Domačinci so tisti, kteri imajo v občini domovinstvo (domovinsko pravico). O občinskih deležnikih. Občinski deležniki so tisti, kteri sicer nimajo domovinstva v občini, toda a) imajo v občini kako hišo ali zemljo, ali pa 4 Občinski red za Štajersko. h) plačujejo direktni davek od tacega obrta (industrije) ali pridobitka, ki ga imajo na svojo roko v občini, ali c) kateri v občini stanujejo, in tam od kakega drugega dohodka davek pla- čujejo. 0 tujcih. Vsi drugi ljudje v občini so tujci. Občina mora imeti vse občane natančno zapisane v posebni knjigi, ktero sme vsak občan pregledavati. Besede tega § so se določile tako po zakonu od 24. sept. 1868, št. 19 dež. zak. 0 domovinski pravici glej § 9 obč. r. O meščanih in tržanih. § 7 - Po mestih in trgih imenujejo se tisti občani, kteri so dobili dozdaj meščanstvo ali tržanstvo, vsled tega, ker imajo v njej kako nepremično posestvo, ali pa, ker jim ga je podelila občina, in tudi tisti, kteri ga dobe še le v prihodnje po enacem poti, meščane ali tržane. Za podeljeno meščanstvo ali tržanstvo sme. občina jemati domovinščino (plačilo), toda nad 20 gld. ne. Mestne in tržke občine lehko .dade častno meščanstvo ali tržanstvo posebno zasluženim av¬ strijskim državljanom. Enako smejo tudi selske občine posebno zaslužene avstrijske državljane izvoliti za častne občane. § 7. drugi odstavek obč. reda spremenil je zakon od 24. avg. 1882, št. 35 dež. zak., ki določuje: § 1 . Vsaki občini dano je na prosto voljo, da za izrečni sprejem v domovinsko zvezo sklene in pobira pristoj¬ bino do 40 gold. § 3. Za pobiranje višjih doklad treba je pa dovoljenja deželnega zbora. O pravicah in dolžnostih: n) sploh. S 8. Vsakdo v občini ima pravico: a) da dobi njegova oseba in lastnina, ktero ima znotraj občinskih mej, redarstveno (policijsko) varstvo; h) da sme uživati koristi občinskih na¬ prav, kolikor to dopuščajo obstoječe naredbe. b) občanov posebej. Občani imajo še tudi pravico: a) da mirno prebivajo v občini; b) da uživajo občinsko posestvo po ve¬ ljavnih naredbah; c) da smejo voliti in izvoljeni biti po vo- litvenem redu; e) občinskih domačineev. Občinski domačinci imajo vrh tega še pra¬ vico, da občina, če obubožajo, zanje skrbi po nji¬ hovi potrebi. 6 Občinski red za Štajersko. Vsi občani so po naredbah tega zakona deležni občinskih dolžnosti in bremen. Meščanom in tržanom je pridržana pravica do tistih zavodov in naprav, ki so samo zanje napravljene. Častni meščani, častni tržani in častni ob¬ čani imajo take pravice, kakoršne imajo meščani, tržani in občinski domačinci, toda brez vseh dolžnosti. Glede pravice v občini bivati, in zahtevati preskrb- ljenje v slučaju obubožanja glej zakon od 3. dec. 1863, št. 105 drž. zab. O domovinstvu. § 9. Domovinstvo je ustanovljeno v zakonu, da¬ nem 3. decembra 1863. leta (št. 105 drž. zak.) O prebivanji v občini. § 10 . Tujcem, kteri se o svojem domovinstvu iz¬ kažejo, ali kateri vsaj izpričajo, da so storili vse, česar je treba, da dobe takov dokaz, ne sme občina kratiti prebivanja v njenih mejah, dokler oni in njihova družina žive brez madeža, in dokler niso nadležni javnej milodarnosti. (Člen III. za¬ kona, danega 5. marca 1862. leta.) Če tujec meni, da mu občina dela v tej za¬ devi kako krivico, poišče lehko pomoči pri poli- tičnej okrajnej gosposki. Vsak popotnik, tako domačin kakor inozemec, je dolžan, da se na zahtevanje izkaže o svoji osebi in o §§ 9-10. 7 sredstvih za svoje preživljenje (§ 13 minist. razglasa od 10. maja 1867, št. 80 drž. zak.). Svobodna selitev oseb in premoženja v državnih mejah ni podvržena nobenim zaprekam. (Čl. 4 drž. tem. zakona od 21. dec. 1867, št. 142.) Nikdo se ne more (internirati, koniinirati) siliti, da bi bival v kakem določenem kraju ali pokrajini brez posebne zakonite dolžnosti. Ravno tako se ne sme nikdo, izvzemši v zakonu določene slučaje, pregnati iz kakega kraja ali pokrajine (§ 5 zakona od 27. okt. 1862, št. 87 drž. zak. v varstvo osebne prostosti in čl. 8 drž. tem. zakona od 21. dec. 1867, št. 142 drž. zak.) Domačinec se iz občine ne sme pregnati, tudi če njegovo življenje in obnašanje ni brez madeža. Upr. sod. 19. maja 1882, št. 1085 (B. 1412). V čl. III. zakona od 5. marca 1862, št. 18 drž. zak. občini dana pravica, koga pregnati, je vsled § 8 obč. reda omejena tako, da občina sme to pravico porabiti le na¬ sproti osebam, ki niso občani. Upr. sod. 6. dec. 1888, št. 3791 (B. 4388). Občina sme osebi, ki nima v njej domovinske pravice, daljno prebivanje v njenih mejah zarad omade¬ ževanega življenja prepovedati samo tedaj, če se tej osebi more dokazati, da je njeno življenje omadeževano v času, odkar biva v tej občini. Drž. sod.-25. apr. 1878, št. 86. Tujce sme občina pregnati iz svojega ozemlja ne samo tedaj, če so se zakrivili takih dejanj, ki so pre¬ povedana po kazenski postavi in se kaznujejo s sramo¬ tilno kaznijo, ampak vže tudi tedaj, če je javno obna¬ šanje teh tujcev v občini tako, da se sme imenovati kot nečastno, in da daje povod javni graji. Upr. sod. 19. jan. 1888, št. 220 (B 3885). Občina nji pristojne pravice, koga pregnati, ne more po županu izvrševati, ampak po občinskem odboru kot njenem sklepajočem organu, in je dopuščen rekurz na politične oblasti. Upr. sod. 11. marca 1883, št. 576 (B. 1695). 8 Občinski red za Štajersko. § 11 . Zasobne (privatne) pravice sploh in zlasti pravice do lastnine in užitka, ka,tere imajo celi razredi ali pa pojedinci občanov, ostajajo nespre¬ menjene. III. poglavje. O občinskem zastopu. 0 občinskem zastopu. § 12 . Občino zastopa v njenih rečeh občinski odbor in občinsko starešinstvo. (Člen VIII. zakona, da¬ nega 5. marca 1862. leta). 0 številu občinskih odbornikov. § 13. Občinski odbor po tistih občinah, koder je menj, kakor po 100 volilcev, šteje po 9 ali 8 od¬ bornikov ; po 9 odbornikov, če. so trije^ po 8 od¬ bornikov pa, če sta dva volilna razreda; po ob¬ činah pa, koder je po 100—.800 volilcev, šteje po 12, koder je po 801 600 volilcev, šteje po 18, koder je po 601 — 1000 volilcev, šteje po 24, koder je več kakor 1000 volilcev, šteje pa po 80 od¬ bornikov. Za odbornike, kterim bi kaj branilo službo opravljati, ali kterih bi manjkalo, mora biti v vsakej občini toliko namestnikov, da pride na vsaka dva odbornika po en namestnik. §§ 11-16. 9 Ako se število namestnikov ne da deliti s številom volilnih razredov, naj se zviša v tisto najbližje število, ktero se da tako deliti. Kako se sestavljajo volitveni razredi glej § 13—15 obč. vol. reda. O starešinstvu. § 14. V občinskem starešinstvu je župan in vsaj dva občinska svetnika (svetovalca). Kjer je po opravilu in okolnostih treba, sme odbor število občinskih svetnikov primerno pomnožiti. To število pa ne sme preseči tretjine odbornikov. Starešinci so tudi odborniki, in je njih šte¬ vilo všteto v številu odbornikov. O volitvi. § 15 . Odbornike in namestnike volijo tisti, kteri imajo v občini volilno pravico. ci) v odbor. Kdo sme voliti in izvoljen biti, ter kako se voli, to določuje natančnejše občinski volitveni red. b) v starešinstvo. § 16 . Občinski odbor izvoli izmed sebe župana in občinske svetnike. Natančnejše o tem določuje občinski volit¬ veni red. Občinski red za Štajersko. 10 Občinski svetniki imajo vrsto po številu gla¬ sov, s kterimi so bili izvoljeni. Če jih je imelo več enoliko glasov, razsodi žreb, kteri bode pred drugim v vrsti. Po tej vrsti namestujejo župana, kadar sam ne bi mogel opravljati službe. Kdo se sme volitvi odreči. § 17 . Vsak občan, kteri sme biti voljen, mora, če je bil redno izvoljen za odbornika ali namestnika ali v starešinstvo, to službo prevzeti. Pravico, volitev odkloniti, imajo samo: 1. duhovniki; 2. javni učitelji, 3. dvorni, državni in deželni uradniki (či novniki) in služabniki ter tudi uradniki in služabniki javnih zalog, kteri še služijo; 4. vojaki, kteri ne opravljajo djanske službe; 5. osebe, stare nad 60 let; 6. tisti, kteri so v občinskem starešinstvu službo opravljali celo volitveno dobo, ali pa, kteri so bili zaporedoma v odboru dve volitveni dobi za prihodnjo volitveno dobo; 7. tisti, kteri so na telesu tako hromi, da bi jim to branilo službene dolžnosti oprav¬ ljati, ali kteri večkrat dalje časa hudo bolehajo; 8. tisti, kteri imajo takov posel, ki jih sili, da morajo vsako leto biti dalje časa zunaj občine. §§ 17-19. 11 Kdor bi se brez tacega izgovora branil iz¬ volitev sprejeti, ali prevzeto službo za nadalje opravljati, plača globo (kazen v denarjih), ktero sme občinski zastop do 100 gld. prisoditi. Globa pride v občinsko blagajno. Glej § 28 obč. vol. reda. O volitvenej dobi. § 18. Odborniki, namestniki in starešinci se volijo za tri leta. Najpozneje šest tednov pred koncem tretjega leta mora občinsko starešinstvo razpisati novo volitev. Stari zastopniki ostanejo v službi, dokler novi zastopniki še niso v službo postavljeni. Odstopniki se zopet lehko volijo, če ni ka¬ kega zakonitega zadržka. Nove volitve se naj ob pravem času razpišejo, tako da more takoj po preteku volitvene dobe nov za¬ stop delovati. Da bi potekla poslovna doba starega za¬ stopa, ni treba čakati. Upr. sod. 17. marca 1887, št. 823 (B. 3447). O novih volitvah in namestnikih. §, 19. Če se županov stol ali kacega občinskega svetnika stol izprazni pred koncem teh treh let, mora odbor najpozneje v 14 dneh za ta čas, kar ga je'še do konca volitvene dobe, izvoliti novega župana ali svetnika. Če se kacega odbornika stol izprazni, po¬ kliče naj župan v odbor tistega namestnika, kteri 12 Občinski red za Štajersko. je imel največ glasov v tistem volilnem razredu, v.kterem je bil odstopnik izvoljen. Če jih je imelo več po enoliko glasov, raz¬ sodi žreb. Kadar bi se pa izpraznilo toliko odborniških stolov, da število vseh odbornikov kacega volil¬ nega razreda ni dopolnjeno, tudi če se namest¬ niki pokličejo v odbor, mora dotični volilni razred na podlagi zadnjega volitvenega imenika precej obaviti dopolnilno volitev za ta čas, kar ga je še do prihodnje volitve. Te določbe, kako se ima v odbor poklicati namestnik, veljajo tudi tačas, kadar kteri odbornik zavoljo kacega zadržka dalje časa ne bi mogel službe opravljati. O obljubi. § 20 . Župan in občinski svetniki morajo, kadar nastopajo službo, v roke glavarja okrajne go¬ sposke ali njegovega namestnika vpričo občin¬ skega odbora namesto prisege obljubiti, da bodo cesarju zvesti in pokorni, da se bodo držali za¬ konov in da bodo vestno izpolnovali svoje dolžnosti. O plačilu. § 21 . Odborniki in namestniki opravljajo službo zastonj. Občinski sklep določi, ali bodo župan in občinski svetniki dobivali iz občinskih prihodkov kaj plačila, in koliko. §§ 20 — 22 . 13 Vsem občinskim zastopnikom gre iz občinske blagajne povračilo za vse gotove stroške, ktere. bi jim prizadeli občinski opravki. Plačilo določeno županu mora se, če niso posebni dnevi za plačilo določeni, izplačevati po razmerju dobe njegove službe. Če je župan posloval po dolžnosti'čez postavno dobo, pristoji mu za daljšo dobo primeren delež. Upr. sod. 26. marca 1887 št. 391 (B. 3459). Če je obč. zastop sklenil, da dobi župan letno plačilo, in se potem brani postaviti ta znesek v proračun, sme deželni odbor na pritožbo županovo zaukazati, da se ta znesek v proračun postavi. Upr. sod. 25. maja 1888, št. 1774 (B. 4126). 0 izgubi občinske službe. § 22 . Starešinec, odbornik ali namestnik zgubi' službo, kadar se prigodi ali zve kaj tacega, kar bi zaviralo, da po določbah §§ 9 in 11 občin¬ skega volitvenega reda že iz prvega ne bi bil smel biti izvoljen. Ako starešinec, odbornik ali namestnik pride v preiskavo zavoljo kacega kazni vrednega v §§ 3 in 11 občinskega volitvenega reda imeno¬ vanega djanja, ali ako se o njegovem premoženju razglasi konkurs, ali pa, ako se začne poravna¬ vanje z upniki, tedaj ne sme službe opravljati, dokler mu teče kazenska pravda, konkurs ali poravnavanje. Kako se je vsled postave od 15. nov. 1867, št. 131 drž. zak. spremenil § 22 obč. reda, glej zadej pri § 11 obč. vol. reda. 14 Občinski red za Štajersko. IV. poglavje. 0 opravilnem področji selske občine. Prvi oddelek. Kolikošno je to področje. Kako se deli področje. § 23. Občinsko opravilno področje je dvojno: a) domače in b) izročeno. (Člen IV. zakona, danega 5. marca 1862. leta.) a) v domače področje. § 24. V domače, to je, v tisto področje, v kterem sme občina, držeč se danih državnih in deželnih zakonov, sama za sebe po svojej volji ravnati in gospodariti, spada sploh vse, kar se tiče pred vsem občinskega prida, ter se da v samej občini opraviti in zvršiti ž njeno lastno močjo. Občina ima pravico, da si zbere eden v deželi na¬ vadnih jezikov za svoj uradni jezik, in da zahteva od podrejenih uradov (uradnih oseb) da se v občevanju ž njo poslužujejo tega jezika. Tak sklep pa ne brani osebam, ki niso v kaki občinski službi, da se ne bi smele poslu¬ ževati v vlogah in dopisih na občino kakega drugega, v tej deželi navadnega jezika. Upr. sod. 15. apr. 1885, št. 1031 (B. 2504). Zavrnitev dopisa občine, pisanega v drugem de¬ želnem jeziku, od strani kakega urada z zahtevo, naj se priloži prestava, zadržuje krušenje čl. XIX. drž. temelj¬ nega zakona od 21. dec. 1867, št. 142 drž. zak. Drž. sod. 1 8. jan. 1888, št. 5. §§ ' 23 - 24 . 15 Vloga pisana v jeziku v deželi navadnem mora se rešiti v istem jeziku. Drž. sod. 3. julija 1888, št. 111. Z ukazom od 30. dec. 1891 št. 45.837 zapovedalo je c. kr. finančno ministerstvo v posameznem slučaju (na pritožbo mestne občine pazinjske v Primorju), da morajo c. kr. davkarije pri dopisovanju z občinami se posluževati istega jezika, kateri je v občini uradni jezik. Naredba nabiranja milodarov za reveže izven ob¬ činskih mej ne spada v domače področje občine, ampak v oblast političnih oblasti, in sicer, če reveži prebivajo izven dotičnega okraja, v oblast deželne vlade. (Upr. sod. 17. junija 1880, št. 1373 (B 841.). Tako spada semkaj zlasti: 1. da slobodno gospodari z občinskim imet- kom (premoženjem) in da slobodno ravna z zadevami, ki se tičejo občinske zveze; Glej § 27 in V. poglavje obč. reda. 2. da, skrbi za osebno varnost in za varnost lastnine; Glej § 8 obč. reda. 3. da skrbi, da, se dobro vzdržujejo občinske ceste, poti, prostori in mostovi, da se varno in lehko hodi in vozi po cestah in vodah, in da se polje varuje škode; 0 napravi in vzdrževanju nedržavnih javnih cest določuje zakon od 23. jun. 1866, št. 22 dež. zak.: § 3. Občinske ceste in pota so tiste javne ceste in pota, katere, ne da bi bile okrajne ceste, napravljajo zvezo v občini samej, ali pa vežejo občino s sosednimi občinami. § 4. Mostovi in druge umetne zgradbe veljajo za del tiste ceste, v katere črti se nahajajo. Izjemoma z ozi- 16 Občinski red za Štajersko. rom na to, če so velike važnosti in če stanejo veliko, veljajo lehko za samostojne stavbene objekte, ter se do¬ ločijo za njih zgradbo posebne določbe. § 10 . Na okrajnih cestah se mora sneg, ki zavira promet, proč spraviti navadno brez plačila. Katere občine ali kateri deli občin ter glede ka¬ terih delov ceste so iste dolžne to storiti, se mora za vsako cesto z ozirom na krajevne razmere določiti, .in odločuje o tem okrajni odbor, v slučaju pritožbe pa de- deželni odbor. § 11 . Vsaka občina je dolžna potrebne občinske ceste in pota v svojih mejah napraviti in vzdrževati. Za to potrebni denar ali dela spravi si občina po določbah občinskega reda. § 11 ab 3. Občinska cesta vezoča več občin med sebo sme se opustiti samo s privoljenjem okrajnega zastopa. . Glej tudi zakon od 9. jan. 1870, št. 20 dež. zak. o oblastih in o postopanju v zadevah javnih nedržavnih cest in potov (dodatek I.) in zakon od 18. sept. 1870, št. 52 dež. zak. o policijskem redu za javne nedržavne ceste. (Dodatek II.) 0 dolžnostih, katere imajo občine glede vzdrževanja državnih prevoznih cest glej Najvišji sklep od 2. julija (dvom. dekr. od 26. sept. 1835 v proviz. zbirki zakonov za Štajersko (17. zvezek str. 459). O dolžnostih, kijih imajo občine glede kidanja snega, glej cesarsko naredbo od 3. januarja 1851, št. 16 drž. zak. Vsled namestniške naredbe od 11. febr. 1865, št. 6 dež. zak. imajo občine zvrševati zakon v obran polj¬ skih, pridelkov, dan dne 30.januarja 1860, št. 28 drž.zak. Zlasti imajo kakor prej c. kr. okrajni uradi, sedaj župani skupaj z dvema svetovalcema preiskovati in kaznovati poljske kvare (§ 51 obč. r.) v izročenem področju. Kazni, katere pri tem prisodijo, odrajtajo se v deželni kul¬ turni zalog. 17 § 24. Tiste globe, katere so se dozdaj vplačevale v de¬ želni kulturni fond, imajo se od 1. jan. 1872 naprej od- rajtovati občinskemu ubožnemu zakladu one občine, v kateri se je storil prestopek. Zak. od 1. avg. 1872 št. 38 dež. zak. 0 naredbah v obran poljskih pridelkov in sadnih dreves po mrčesih glej zakon od 10. dec. 1868, št. 5 dež. zak. iz leta 1869, (Dodatek III.) in o prepovedi tičjega lova glej zakon od 10. dec. 1868, št. 6 dež. zak. iz leta 1869, (Dodatek IV.), o propisih za iztreblje- vanja inuničevanjepredenice, oseta, češmine in kozje čresnje glej zakon od 9. jan. 1882 št. 10 dež. zak. (Dodatek V.) 4. da obavlja redarstvo (policijo) o živilih, da nadzoruje semnje in trge, posebno pa mero in vago; Za semnje in trge veljajo določbe §§ 62 do 71 obrtn. reda od 20. dec. 1859, št. 227 drž. zak. Tedenske semnje dovoljevati smejo sedaj okrajna glavarstva. (Min. razglas od 31. dec. 1861, št. 8090' in razglas nam. od 6. aprila 1866, št. 15 dež. zak.) K preložitvi semnja na kak drug čas treba je pri¬ voljenja oblasti, katera je pristojna dotični semenj do voliti; taka preložitev mora se ob pravem času javno razglasiti. (Dv dekr. 22. aprila 1782.) Uradno se pa preloži semenj, če pride na nedeljo ali na zapovedan praznik; tedaj se preloži na naslednji delavnik. (Dv. dekr. 29. maja 1807.) Vsled zakona od 19. junija 1866, št. 85 drž. zak. imajo pred vsem občine pravico do naprave javnih tehtnic in naprav za tehtanje in premerjenje blaga in premerjenje stopinj žganih tekočin po alkoholometru za druge osebe. To pravico podeli vlada, s pravico, da o tehtanju in pre- merjenju in o dobljenih rezultatih izdajejo potrdila, ima- joča dokazno moč javnih listin. Ako pa občine takih naprav ne napravijo, ali če te od njih napravljene na¬ prave ne zadostujejo prometnim potrebam, sme se pra¬ vica podeliti tudi zasebnikom. 2 18 Občinski red za Štajersko. Občine pa morajo javne tehtnice in naprave za premerjenje, nahajajoča se v njihovih mejah, strogo nad¬ zorovati, in če opazijo kake nedostatke, jih odpraviti, ako to spada v njihovo oblast, ali pa jih nemudoma naznaniti politični oblasti. 5. da obavlja zdravstveno redarstvo (policijo); 6. da obavlja redarsvo (policijo) o družini in delavcih ter gleda, da se izpolnuje družinski red; Glej družinski red za Štajersko od dne 17. febr. 1885, št. 8 dež. zak. in vincarski red od 2. maja 1888, št. 26 dež. zakonika. Delavske knjižice, kakoršne je uvel obrt. red. od 20. dec. 1869 št. 227 drž. zak. za obrtnijske pomagače, in min. naredba od 25. maja 1866, št. 72 drž. zak. za rudniške delavce, imajo napravljati župani. (Nam. nazn. 6. apr. 1866, št. 15 dež. zak.) V kolikej meri smejo družinske in delavske knji¬ žice služiti kot potni listi za potovanje v domačih in tujih deželah, določuje min nazn. od 10. maja 1867, št. 80 drž. zak. 7. nravstveno redarstvo (policijo); Nadzorovanje, da se policijska ura v krčmah iz¬ polnjuje, pripada občinskemu nravstvenemu redarstvu (policiji). Določitev policijske ure pa spada, ker zadržuje omejitev obrti, v oblast obrtnijske gospodske. Upr. sod. 13. apr. 1888, št. 1287 (B. 4044). Vsled razglasa namestn. od 16. nov. 1864, št. 3 dež. zak. za leto 1865 mora se za dovoljenje za plesno godbo za vsak posamezni slučaj posebej prositi pri županu; slednji izda potem dopustnico. Če se prosi pismeno za dovoljenje, mora se vloga kolkovati s kolkom 1 for.; če se pa ustno prosi, se mora pa dopustnica kolkovati s kolkom 1 for. Nadalje se mora za vsako godbeno do¬ pustnico plačati županu pristojbina 26 1 /., novč. koj pri izročitvi dopustnice v občinsko ubožno blagajno. Na župane, ki izvršujejo policijski red od 28. sep¬ tembra 1858 (štv. 22 dež, vi. list II. oddelek) prešla je 19 § 24. tudi tamkaj c. kr. okrajnim uradom odkazana oblast. Prošnje vložene pri županih za dovoljenje, da smejo go¬ stilne čez policijsko uro biti odprte, oziroma, če se za to ustno prosi, dovolilni listi, morajo se kolkovati s kolkom 1 for.; nadalje se mora kot pristojbina zato, da je go¬ stilna čez policijsko uro odprta, plačati za občinske ubožne namene znesek po 50 novč. v mestih in trgih, in po 35 novč. v ostalih občinah, in če se dovoljenje da za daljšo dobo, za mesec dni 5 for. v mestih in trgih in 3 gold. v drugih občinah. Župan v zvezi z 2 občinskima svetovalcema izvršuje v izročenem področju, kazensko oblast po §§ 23 in 24 navedenega policijskega reda; o rekurzih zoper te njihove sodbe razsoja pa (po § 91 obč. reda) c. kr. okrajno glavarstvo. 8. skrb za ubožce in za občinske dobrotne naprave ; Glej §§ 29 in 32 obč. reda in IV. poglavje zakona od 3 . dec. 1863, št. 105 drž. zak. (Dodatek VI.) in zakon od 12. marca 1873, št. 19 dež. zak. (Dodatek VII.). 9. da obavlja stavbeno in požarno redarstvo (policijo) in da skrbi, da se izpolnjuje stavbeni red, in da daje redarstveno (po¬ licijsko) dovoljenje za stavbe; Stavbeni red za Štajersko od 9. febr. 1857, št. 6 dež. vi. lista II. oddelek; gasilni red za Štajersko od 23. jun. 1886, št. 29 dež. zak. (Dodatek VIII.). 10. da ima po propisih, ki jih bo določil zakon (postava), govoriti v zadevah sred¬ njih šol, ktere vzdržuje občina, potem v zadevah ljudskih šol, in da skrbi, da se ljudske šole napravljajo, vzdržujejo in za- kladajo, kolikor ta dolžnost ne veže šol¬ skih patronov, koder se še taki nahajajo; Glej zakon od 25. maja 1868, št. 48 drž. zak., s katerim so se določile temeljne določbe o razmerju med šolo in cerkvijo, zakon od 25. maja 1868, št. 49, s katerim 2 * 20 Občinski red za Štajersko. so se uredile medverske razmere državljanov, potem za Štajersko izdan zakon od 17. avgusta 1864, št. 10 dež. zak. o šolskem patronatu, in o plačilu stroškov za pro¬ store za ljudske šole in zakon od 8. febr. 1869, št. 11, dež. zak. o šolskem nadzorstvu, in zakon od 22. dec. 1892, št. 46 dež. zak. o razdelenju šolskih konkurenčnih stroš¬ kov (Dodatek IX.) Podpiranje zasebne šole od občine velja kot v interesu občine, in je opravičeno tedaj, če na tak način se izogne potrebi, javno ljudsko šolo razširiti. Upr. sod. 12. marca 1884, št. 480 (B. 2053). 11. da skuša prepirajoče se stranke porav¬ nati po zaupnih možeh, izvoljenih izmed občanov; Glej § 33 obč. reda. 12. da sme zvršiti iz prostih rok dražbo premakljivih reči. Za (prostovoljno) cenitev in dražbo premakljivih reči smejo se porabiti tudi obč. predstojniki, (župani.) S? 270 ces. pat. od 9. avg. 1854, št. 208 drž. zak. Pravico dovoljenje za to dati, ima župan (§ 51. obč. reda). Iz višjih državnih ozirov smejo se določena opravila krajnega redarstva (policije) v posa¬ meznih občinah potom zakona izročiti posebnim cesarskim služabnikom. (Člen V. zakona, danega 5. marca 1862. leta.) 0 združenju večih občin za skupno poslovanje glej §§ 82 in 83 obč. reda. h) v izročeno področje. § 25. Izročeno občinsko področje, to je, koliko so občine dolžne pomagati pri tistih opravilih, ki se tičejo splošne državne uprave, določujejo državni in po njih deželni zakoni. (Člen VI. zakona, da¬ nega 5. marca 1862. leta.) S 25 — 27. 21 V kolikej meri so občine in njihovi predstojniki dolžni v zadevah zapuščinskih razprav sodelovati, bode se določilo po posebnih propisih. § 31. ces. pat. od 9. avg. 1854, št. 208 drž. zak. Občinski predstojniki po sedaj veljavnih propisih niso dolžni smrtovnice preskrbljevati. — Upr. sod. ,od 27. febr. 1884, št. 441 (B 2036). Glej §§ 53 in 54 obč. reda. 0 združenju večih občin za skupno poslovanje glej §§ 82 in 83 obč. r. Pravica dovoljevati, da se napravijo bolnišnice, pripada državni upravi. Upr. sod. 19. jul. 1882, št. 1448 (B. 1485). Drugi oddelek. 0 področji občinskega odbora. a) sploh. S 26. Občinski odbor ukrepa v občinskih zadevah in pazi nad svojih ukrepov izvrševanjem. (Člen XII. zakona, danega 5. marca 1862. leta.) Zvrševalne oblasti pa nima. b) posebno o tem, kar se tiče občinske lastnine. § 27. Zastran občinskega gospodarstva se odbor posvetuje in sklepa: 1. kadar se ima kaj zgoditi z založnim imet¬ jem (premoženjem) in založnim užitkom (posestvom); 2. kadar se ima določiti, kako naj se uživa založno imetje in užitek (posestvo); 22 Občinski red za Štajersko. 3. kadar se ima narediti proračun o ob¬ činskih dohodkih in stroških; on skrbi, da se pokrije primanjkljaj; 4. kadar se potrjuje letni račun; 5. vselej, kadar so na vrsti take reči, ktere ne spadajo k navadnemu gospodarstvu z občinskim imetjem. Glej V. poglavje obč. reda. O uradnikih in služabnikih. § 28. Odbor mora starešinstvu dati toliko pomoč¬ nikov (osobja), kolikor mu jih je treba za oprav¬ ljanje domačega in izročenega področja. Ako odbor previdi, da je treba za to posebnih uradnikov (činovnikov) in služabnikov, sklepa, koliko jih bode, koliko bodo imeli plače, kako se bodo na¬ stavljali, devali v pokoj ali iz službe, koliko bodo imeli pokojnine (penzije), in kako se bodo pre¬ skrbovali. Glej § 47 obč. r. O nastavljanju zapriseženih poljskih čuvajev glej min. naredbo od 30. jan. 1860, št. 28 drž. zak. in razglas nam. od 23. apr. 1867, št. 20 dež. zak. in o nastavljanju za¬ priseženih logarjev in lovskih čuvarjev §§ 52—57 gozdnega zakona od 3. dec. 1852, št. 250 drž. zak. in min. nar. od 2. jan. 1854, št. 4 drž. zak. Prosilci za občinske službe nimajo rekurza, ker pristoji občinam pravica, si prosto izbirati svoje uradnike. Deželni odbor tudi ni opravičen, v takih zadevah se uradno umeševati. Upr. sod. 13. apr. 1888, št. 803 (B. 4043). ' §§ 28—31. 28 O občinskih napravah. § 29. Določbe §§ 27 in 28, veljajo tudi za občinske naprave, če ustanova ali pogodba ne ukazuje kaj druzega. § 30. Med opravila občinskega odbora spada tudi: 1. da voli starešinstvo; Glej obč. volitveni red II. poglavje. 2. da daje domovinstvo (Člen III. zakona, danega 5. marca 1862. leta), po mestih in trgih meščanstvo in tržanstvo ter častno meščanstvo in tržanstvo, po Sel¬ ških občinah pa častno občanstvo. Glej zakon od 3. dec. 1863, št. 105 drž. zak. O po- deljeniu pravice častnega meščana, tržana in občana glej § 7. obč. r. 3. da izvršuje občini pristoječo patronstvo ali prezentacijstvo in podeluje ustanove; 4. da daje ženitevske privolitve, ako je takih po zakonu treba k ženitvi. Politična gosposka razsojuje pritožbe, ki pridejo za to, ker se komu ni dala ženitevska privolitev. Ženitevske privolitve je za Štajersko odpravil zakon od 20. sept. 1868, št. 16 dež. zak. O krajni policiji. S 31. U izvrševanju krajne policije sme odbor, kolikor dopušča zakon, dajati ukaze, veljavne za 24 Občinski red za Štajersko. vso občino, in zapretiti tistemu, kdor bi se jih ne držal, z globo do 10 gld., ali pa, če bi ne mogel plačati, z zaporom do 48 ur. Odbor mora za naredbe in naprave, kt.erih je treba krajnemu policijstvu, dovoliti potrebne stroške in je odgo¬ voren za vsako zamudo, ktero bi v tem oziru zakrivil. Glej §§ 52 in 80 obč. r. Izdajati ukaze, da se imajo gostilne v določenem času zapreti (n. pr. med službo božjo), občinski odbor nima pravice, ker to ne spada med posle krajnega re¬ darstva (policije) in nravstvenega redarstva (policije). Upr. sod. 11. marca 1881. št. 364 (B 1042), in 15. febr. 1889. št. 401 (B 4511). Spremenjajoč §§ 31, 35, 86 in 91 obč reda določuje zakipi od 1. aprila 1875, št. 24 dež. zak. o instancah pri pritožbah v zadevah krajne policije (redar¬ stva) sledeče: Člen I. Pritožbe zoper krajnopolicijske odredbe, katere je občinski odbor zaukazal po § 31 obč. reda, imajo iti na politično okrajno oblast, in ta odločuje zaslišavši občin¬ skega predstojnika. Člen II. O pritožbah (rekurzih) proti krajnopolicijskim od¬ redbam županovim odločuje politična okrajna oblast. Take pritožbe imajo se prvih 14 dni po uradni dostavi vložiti pri županu, dajo predloži politiški okrajni oblasti. V tolmačenje tega zakona izdal je deželni odbor v soglasju s c. kr. namestništvom (naredba od 22. maja 1875, št. 1255 praes. št. 26 dež. zak.) z razglasom od 21. maja 1875, št. 25 dež. zak. poduk, v katerem se natanko določuje, kaj spada v obseg krajnopolicijskih zadev. Krajnopolicijske zadeve obsegajo: a) skrb za osebno varnost in za varnost lastnine (§ 24, 2); 25 § 81. b) skrb, da se varno in lehko hodi in vozi po cestah in vodah, in da se polje varuje škode (§ 24, 3); dalje cestni redarstveni (policijski) red (zakon od 18. sept. 1875, št. 52 dež. zak.); c) skrb, da je dober živež na prodaj, in da se pazi na sejme in trge, posebno nadzorstvo o teht¬ nicah in merah (§ 24, 4); d) skrb za zdravje občanov (§ 24, 5); e) da se pazi na posle in delavce, ter da se izpol¬ njuje družinski in vincarski red (§ 24, 6); f) nravstveno redarstvo (policija) (24, 7); g) stavbena in požarna policija, in izvrševanje stavbenega reda ter policijske stavbene dovo¬ litve (§ 24, 9); h) zvršitev dražbe premakljivih rečij iz proste roke (§ 24, 12). V vseh teh (a — h) zadevah pritožba ne gre več na deželni odbor, nego na c. kr. okrajno glavarstvo. —J^arad tega se mora v prihodnje prepis vsake take naredbe, ki jo sklene občinski odbor, koj politični okrajni oblasti poslati za njeno porabo. Vse ostale t. j. redarstvene (krajnopolicijske) za¬ deve v občinah podržujejo dosedanji red pritoževanja, kakor velevajo obč. red od 2. maja 1864 in posebni do- tični zakoni. Take zadeve so: 1. slobodno gospodarjenje z občinskim imetjem in zadeve, tikajoče se občinske zveze (§ 24, 1); 2. skrb za vzdrževanje občinskih cest, stez, pro¬ storov in mostov (§ 24, 3., zakon od 23. jun. 1866, št. 22 dež. zak. in 9. jan. 1870, št. 20 dež. zak.); 3. skrb za ubožce in za občinske dobrotne naprave (§ 24, 8, in zakon od 12. marca 1873, št. 19 dež. zak.). V vseh teh (pod 1—3) zadevah podržuje občinski odbor obseg mu pristoječega področja, ter posebno po glasu § 35 obč. reda odločuje o pritožbah proti županovim naredbam, izrečenim v teh zadevah. Ta zakon pa ni nič spremenil na obstoječih pre¬ pisih o oskrbovanju izročenega področja v obče in po¬ sebno še o zvrševanju kaznovalne pravice (§§ 54 in 91). 26 Občinski red za Štajersko. O skrbi za ubožce. § 32. Odbor mora posebno skrb obračati na oskrb- Ijenje ubožcev. Ako za to ne zadostujejo dobrotne naprave, ubožnice in zaloge, ki obstoje za občino, mora odbor preskrbeti, kolikor primanjkuje, in ima potem pravico tudi odločiti, kako in kam naj se obrne. Glej §§ 29 in 30 obe. reda in IV. poglavje zakona od 3. dec. 1863, št. 105 drž. zak. Propise za javno skrb za uboge zadržuje zakon od 12. marca 1873, št. 19 dež. zak. (Dodatek VII.). O poravnavanji. § 33. Odbor izvoli izmed občanov zaupne može, ki naj skušajo dognati poravnavo med prepirnimi strankami. Posebnemu državnemu zakonu (postavi) se prepusti, da to napravo bolj na drobno določi. Izrekanja mnenja. § 34. Odbor je dolžen povedati svoje mnenje o kaki zadevi, kadar ga politična okrajna gosposka ali pa deželni odbor o tem vpraša. O pritožbah. S 35. Odbor razsoja pritožbe zoper starešinske naredbe, ktere se tičejo domačega področja. §§ 32—37. 27 Kdaj ima pritožbe zoper starešinske naredbe razsojevati politična okrajna gosposka, kaže § 91. Glej § 86 obč. reda. Kako se je določba tega § spremenila, glej zakon od 1. aprila 1875, št. 24 dež. zak. pri § 31 obč. reda. Ako bi se kdo pritožil proti naredbam ali odloč¬ bam županovim, zadevajočim krajnopolicijske reči, ne odločuje več po glasu § 35 obč. reda občinski odbor, nego po členu II. zakona od 1. aprila 1875, št. 24 dež. zak. politična okrajna oblast. (Razglas deželnega od¬ bora od 21. maja 1875, št. 25 dež. zak.) O nadzorovanju. § 36. Odbor nadzoruje opravila občinskega stare¬ šinstva in gospodarstvo občinskih naprav. On ima pravico, postavljati v ta namen posebne za¬ upnike, kakor tudi za to, da pazijo na občinska podvzetja in da povedo v občinskih zadevah svoje mnenje in stavijo nasvete. Med take zaupnike odbor lehko pokliče tudi neodbornike. Odbor je dolžan, da da pregledati večkrat med letom blagajnico. O sejah. — Kako se odbor v seje kliče. S 37. Odbor se zbere, kadar je treba — vsaj pa vsako četrtletje po enkrat. Zbor sklicuje župan, in če je on zadržan, pa njegov namestnik. Zbor se mora sklicavati s pismenim pova¬ bilom in sicer tako, da dobiva vsak odbornik to povabilo vsaj 24 ur pred napovedano sejo. V po-. 28 Občinski red za Štajersko. vabilu morajo se odbornikom naznaniti tudi za¬ deve, o kterih se bode treba posvetovati. Zbor, katerega ni sklical župan ali njegov namestnik, je nezakonit in so njegovi sklepi ne¬ veljavni. Ako tretji del odbornikov to zahteva, pa mora župan odbor sklicati. Če se pri sklicanju odbora ne izpolnijo vse v tem § predpisane določbe, tedaj so sklepi, storjeni pri tej seji neveljavni. Upr. sod. 22. sept. 1882, št. 1799 (B. 1498). Ne da se v obče trditi, da je veljava kakega sklepa občinskega zastopa zavisna od tega, da se je njegov pred¬ met prej postavil na dnevni red dotične seje, in da se je to naznanilo obč. zastopnikom pred sejo. Upr. sod. 19. dec. 1883, št. 2547 (B 1951). Povabilo k seji se je samo tedaj zakonito zvršilo, če so se vsi odborniki in sicer s posebnim povabilom k seji povabili. Upr. sod. 18. maja 1887, št. 1415 (B. 3538). V občinah, kjer se govori več jezikov, ima občinski odbor pravico, eden v deželi navadni jezik kot obrav¬ navni jezik določiti. Morajo se pa ob enem storiti o rabi drugih v deželi navadnih jezikov potrebne določbe, ka¬ tere se vjemajo s čl. 19. državnega temeljnega zakona od 21. dec. 1867, št. 142 drž. zak. Na noben način pa se ne sme prikrajševati vsakemu odborniku pristoječa pra¬ vica, da se pri odborovih obravnavah po svojej prostej volji poslužuje tega ali onega jezika, ki je v občini pri¬ znan kot v deželi navadni jezik. Upr. sod. od 28. febr. 1883, št. 385 (B 1678). Kdaj odbor lehko kaj sklene. § 38 . Odbor ne more sklepati, če niso bili vsi odborniki sklicani tako, kakor je ukazano, in pa če se niso vsaj dve tretjini odbornikov zbrale v sejo. §§ 38-40. 29 To pa ne velja tačas, kadar se odborniki skličejo že v drugič, da bi se posvetovali o ravno tistih zadevah, zarad kterih so bili vže enkrat klicani, pa jih vendar ne pride zadosti. Kadar so se odborniki tako v drugič skli¬ cali, mora se v povabilu na to določbo izrečno opozoriti. K takej vže drugič sklicani seji mora priti vsaj polovica vseh odbornikov; posvetovati se pa sme samo o tistih zadevah, ktere so bile vže na dnevnem redu poprejšnje seje. Župan mora vsacega odbornika, kteri ne pride v tako, drugič sklicano sejo, če odbor ne spozna, da je opravičeno izostal, kaznovati na globo do 10 gld. Ta globa gre v občinsko blagajno. Koliko odbornikov mora biti zbranih, kadar se ima voliti občinsko starešinstvo, o tem ima volitveni red natančnejše določbe. Glej § 35 obC. vol. r. § 39. Kadar ima odbor posvetovanja in sklepe o poslovanju kacega starešinca ali odbornika, takrat mora tisti, kteri je zapleten v to reč, sicer v sejo priti, če se to zahteva, da da potrebna pojasnila; pred glasovanjem mora pa ven oditi. § 40. Vsak starešinec in odbornik mora oditi iz seje, kadar se posvetovanje in sklepanje tiče za¬ sebnih (privatnih) pravic njega samega, njegove 30 Občinski red za Štajersko. žene ali pa kake osebe, ki je ž njim v rodu ali svaštvu v prvem ali drugem kolenu. O predsedniku. § 41. V odboru je župan za predsednika, in kadar je on zadržan, njegov namestnik. Pri takej zadevi pa, v ktero je zapleteno vse starešinstvo (§ 35), predseduje najstarejši odbornik. Vsaka seja, pri kterej bi se na to ne bi oziralo, je neveljavna. Predsednik prične sejo in jo sklene; on vodi pogovore in vzdržuje red v zboru. O glasovanji. § 42. Da sklep obvelja, mora pritrditi nadpolo- vična večina vseh pričujočih odbornikov. Predsednik glasuje samo tačas, kadar je na obeh straneh po enoliko glasov, ter odloči s svo¬ jim glasom. Glasuje se z besedo; če pa predsednik to za dobro spozna, pa tudi s tem, da se vstane ali obsedi, ali pa, ako odbor to sklene, še tudi na kak drug način. Kadar se voli, in kadar se oddajejo službe, takrat se pa glasuje z listki. Seje so javne. § 43. Odborove seje so javne, vendar pa se sme izjemoma po županovem ali pa trijeh odbornikov §§ 41-46. 31 nasvetu skleniti, da je seja tajna; to se pa nikoli ne sme zgoditi v tacih sejah, v kterih pridejo na vrsto občinski računi ali pa proračun občin¬ skih dohodkov in stroškov. (Člen XIV. zakona, danega 5. marca 1862. leta.) A k o bi se poslušalci predrznih, motiti 6d- borove posvetovanja ali ako bi celo zavirali, da se ne bi moglo po prosti volji sklepati, ima pred¬ sednik pravico in dolžnost, da jih najprvo posvari, in če to nič ne pomaga, da ukaže, da morajo ven oditi. Glej § 62 obč. r. Primerjaj tudi §§ 76—80 kaz. zak. od 27. maja 1852 o kaznjivosti posilnega motenja zborov. O zapisniku. § 44 . Sklepi naj se zapisujejo v zapisnik, katerega mora podpisati predsednik, dva odbornika in zapisnikar. Ta zapisnik sme vsak občan pregledati. Tretji oddelek. O področji občinskega starešinstva. V obče. § 45. Občinsko starešinstvo je v občinskih rečeh go¬ spodar in izvrševalec odborovih sklepov. (Člen XII. zakona, danega 5. marca 1862. leta.) Glej § 26 obč. reda. 82 Občinski red za Štajersko. Kdo vodi starešinska opravila. § 46 . Župan upravlja in nadzoruje vsa starešinska opravila. Občinski svetniki ga morajo pri tem podpirati, in posle, katere jim župan odkaže, opravljati po njegovim povelju in na njegovo od¬ govornost. O disciplinarni oblasti. § 47 . Občinski služabniki in služabniki občinskih naprav so podrejeni županu; on zvršuje nad njimi disciplinarno oblast. Celo take služabnike, kterih imenovanje si je odbor sam pridržal, sme začasno odstaviti (suspendirati); popolnoma službo vzeti jim pa smč le odbor. Glej S 28 obč. r. O pomočnikih. § 48 . Če je zarad lažjega opravljanja poslov krajne policije, ali zarad drugih opravil to potrebno, sme odbor za posamezne dele svoje občine ondi sta¬ nujoče take občane, ki smejo voljeni biti, postaviti, da podpirajo župana pri teh opravilih. Take može predlaga župan, odbor jih pa postavi. Postavljeni možje se morajo pri svojih opra¬ vilih ravnati po županovih naročilih. Glej § 56 obč. r. §§ 46-49. 33 O listinah. § 49 . Župan zastopa občino na zunaj in posreduje njena opravila z drugimi. Listine, s kterimi naj občina nasproti tretjim osebam zaveze vzame na se. mora podpisati župan in pa en svetnik. Če listina zadeva takov posel, h kateremu je treba odborove ali pa še višje privolitve, mora se v listini razvidno storiti, da je ta privolitev dobljena, in sicer s tem, da podpišeta listino, če je bilo treba samo odborove privolitve, še dva druga odbornika, če je pa bilo treba višje privo¬ litve, pa s tem, da deželni odbor listino uradno podpiše. Ce je treba k sklepu kakega posla privoljenja okrajnega zastopa, mora se to privoljenje razvideti iz uradnega podpisa okrajnega odbora (ne deželnega odbora). Obvezna listina, ki je tako spisana, kakor se za take listine po zakonu zahteva, ima glede tretjih oseb popolno pravno veljavo. Prizadete osebe morajo same spodbijati pri kompetentnem oblastvu sklepe občinskega zastopa, na katere se listina opira, če mislijo, da ti sklepi niso storjeni iz formalnih ali materijelnih ozirov v zmislu zakona. Upr. sod. 30. dec. 1885, št 3369 (B. 2846). Občine so zase oproščene od plačila kolkov in pristojbin glede listin in pisem, ki jih izdavajo za javne, njim izročene zadeve; ravno tako pri vlogah, ki jih vla¬ gajo pri oblastvih, katera njih nadzorujejo ali vodijo, in v zadevah, tikajočih se tega nadzorstva ali vodstva. Nasprotno pa morajo občine kolke in pristojbine plače¬ vati ravno tako, kakor zasebne osebe, pri pravnih poslih, listinah in pismih, zadevajočih njihove zasebne razmere ali njihov imetek, ali dohodke in prebitke od tega. Od pogodeb, katere sklene občina, se mora plačevati 3 34 Občinski red za Štajersko. pristojbina, če ni oproščenje od plačila pristojbine v za¬ konu posebej izrečeno. Od vlog, katere vlagajo zasebniki pri občinskih zastopih, ali pa pri raznih občinskih uradih in javnih za¬ vodih, ali pri uradnih osebah, zastopajočih občino, potem od zapisnikov, napravljenih mesto takih vlog, plačuje se kolek 50 novč. od pole, če ni izrečno rečeno, da so oproščeni, ali da se ima plačati večji ali nižji kolek. Oproščene pa so vloge oziroma zapisniki, zadevajoči privatnopravne razmere med prosilcem in občino ali občinskimi zavodi. (Pristojbinski zakon od 9. febr. 1850, št. 50 drž. zak.) Vsled zakona od 2. oktobra 1865, št. 108 drž. zak. ni plačevati poštne pristojbine: od dopisovanja občinskih uradov s c. kr. civilnimi ali vojaškimi oblastvi in uradi, in z organi, ki so tem oblastvom in uradom enaki, ter ž njihovimi predstojniki ali izpostavljenimi uradniki, samostojno poslujočimi vojaškimi osebami, pisarnami č. kr. redov in z njihovimi predstojniki, s kontrolno ko¬ misijo državnih dolgov, z deželnimi odbori in z organi, ki so tem podrejeni, in sicer sem in tje, potem od dopiso¬ vanja med občinskimi uradi med seboj v vseh zadevah, izročenega področja; v zadevah domačega področja pa samo tedaj, če to dopisovanje zadeva reči, pristoječe ob¬ čini po čl. V. točka 2. do 10. zakona od 5. marca 1862 (t. j. § 24, št. 2 do 10 obč. reda za Štajersko). Glej tudi naredbo trgov. min. od 14. aprila 1868, št. 28 drž. zak. glede ekspresnih pisem v domačih deželah. O izvrševanji občinskih sklepov. § 50 . Župan pripravlja za posvetovanje tiste reči, ktere so odboru prihranjene. On izvršuje odborove, po zakonu dognane sklepe; če je pa sklepom treba višje privolitve, mora poprej to privolitev preskrbeti. j§ 50 — 52. 35 Ko bi pa župan menil, da kak sklep pre¬ sega odborovo področje, ali da je v nasprotju z zakoni, ima dolžnost, da ustavi izvrševanje in vpraša politično okrajno oblastvo, katero naj odloči_ ali se ta sklep sme izvršiti ali ne. Župan je opravičen sam za se vlagati rekurze, če se gre za izvršitev sklepov občinskega zastopa. Upr. sod. 16. marca 1887 št. 818 (B 3444). O upravi. § 51. Župan gospodari z občinskim imetkom ter pazi, kako se občinski užitek uživa in oskr¬ buje; on je oskrbnik občinskim zavodom in nad¬ zoruje tiste, za ktere so postavljeni posebni oskrb¬ niki; on vodi vsa občinska dela in pazi, da se prav izvršujejo; on ukrepa, kar je potrebno v vseh občinskih zadevah, ktere ne pripadajo od- borovemu področju; on skrbi za ubožce po ob¬ stoječih napravah. Župan dovoljuje, da se iz prostih rok na dražbi prodajajo premične reči, in skrbi, da' se na¬ tanko izpolnujejo vsi v tem obziru obstoječi propisi. Glej V. poglavje obč. reda. 0 prostovoljnih dražbah glej opazko pri § 24, št. 12 obč. reda. O nadzorstvu. § 52 . Med najpoglavitnejšimi županovimi dolž¬ nostmi je to. da skrbi za opravila krajnega re¬ darstva (policije) (§ 24), kolikor ta opravila niso po zakonu izročena posebnim cesarskim služab¬ nikom. 3 * 36 Občinski red za Štajersko. Župan ima pri teh opravilih se ravnati po danih zakonih in ukazih. Dolžnost ga veže, da o pravem času stori in ukaže, česar je za krajno redarstvo (policijstvo) treba. (§ 31). Ako bi se pa namerilo, kakor n. pr. o kugah, da to, kar sme ukreniti krajno redarstvo (policija), ni zadosti za občo korist, ali ako bi občinske moči bile premajhne, da bi se nevarnost odvrnila, takrat mora župan to neutegoma naznaniti po¬ litičnemu okrajnemu oblastvu. Glej § 31 in 80 obč. reda. Župan sme tudi v zadevah,ki so njemu samemu izročene, provzročiti sklep občinskega odbora. Pa on na tak sklep ni vezan, in take zadeve ne preidejo zarad tega iz njegove oblasti v oblast občinskega zastopa. Upr. sod. 21. jun. 1883, št. 1415 (B. 1807). O skrbi za opravila izročenega področja. § 53 . Župan obavlja posle izročenega občinskega področja. Te posle ima izvrševati tako, kakor mu zakon ali oblastva ukazujejo. Kadar je občini popolnoma ali deloma dano na izvoljo, kako naj izvrši kakošen takov posel, takrat se ima župan ravnati po tem, kar sklene odbor. Ako je pa kako opravilo tako silno, da brez nevarnosti ali škode ni mogoče odborovega sklepa čakati, takrat sme župan tudi sam storiti, kar misli, daje prav, vendar mora precej skrbeti, da mu odbor potrdi storjeno delo. §§ 53—54. 37 Vlada lehko vse ali vsaj nekoliko opravil izročenega področja opravlja po svojih služabnikih. C+lej § 25 obč. reda. O tem, kako mora občina sodelovati pri odkupu davka za žganje, glej naredbo fin. min. od 11. aprila 1868, št. 27 drž. zak. in pri zloženju zemljišč, glej zakon od 3. marca in min. naredbo od 7. marca 1868, št. 17 in 18 drž. zak. Župan mora za to skrbeti, da izve sodišče, če nastane potreba, za maloletne postaviti varuha. (§ 189 obč. drž. zak.) Kako ima župan poslovati za obrambo poljskih pridelkov in sadnega drevja zoper škodljive mrčese, glej zakon od 10. dec. 1868, št. 5 dež. zak. iz leta 1869 v dodatku III.; glede prepovedi ptiče loviti, glej zakon od 10. dec. 1868, št. 6 dež. zak. de 1869, v dodatku IV.; glede govedoreje, glej zakon od 10. dec. 1868, št. 4 dež. zak. de 1869; glede živinske kuge, glej zakon od 29. jun. 1868, št. 118 drž. zak. in min. nar. od 7. avg. 1868, št. 119. 0 sodelovanju županov pri sestavljanju porot- niških imenikov glej zakon od 9. marca 1869, št. 33 drž. zak. (Dodatek X.). Župani imajo dolžnost sestavljati in na pregledu imeti črnovojniške imenike. Glej § 9 zakona od 6. junija 1886 št. 90 drž. zak., in naredbo ministerstva za deželno brambo od 17. avg. 1886 št. 135 drž. zak. Kdo sme kaznovati. § 54. Če je po zakonih in ukazih, ki se tičejo redarstva (policijstva), spadajočega v domače ob¬ činsko področje (§ 24), za kako reč postavljena kazen, in če prestopki teh zakonov in ukazov ne spadajo pod kazenski zakon, ima župan pra¬ vico, da skupno z dvema občinskima svetnikoma to kazen prisodi. 38 Občinski red za Štajersko. Pravica tako kaznovati spada v izročeno področje. Ne sme se prisoditi druga kazen, kakor le globa (kazen v denarjih) in za slučaj, ko obso¬ jenec ne bi mogel plačati, pa zapor. § 55. V zadevah krajnega redarstva (policij stva) sme župan zapretiti z globo do 10 gld., ali za slučaj, ko obsojenec ne bi mogel plačati, z zaporom do 48 ur, če je take kazni treba za to, da se kaka nujna naredba izpolni. Kako se kaznuje, dolo¬ čuje § 54. Glej zakon od 1. aprila 1875, št. 24 dež. zak. zgoraj pri § 31. obč. r. Ne sme se pa spoznati na višjo kazen, kakor jo določujejo zakoni in propisi. Upr. sod. 20. jan. 1881, št. 134 (B. 994). O odgovornosti župana. § 56. Župan je za svoja službena dejanja odgo¬ voren občini, za dejanja v izročenem področju pa tudi vladi. (Člen XIII. zakona, danega 5. marca 1862. leta.) Pa ta županova odgovornost ne reši odgo¬ vornosti tudi občinskih svetnikov in oseb, po¬ stavljenih v zmislu § 48, ako ne opravijo poslov, katere jim je izročil župan, celo ne, ali pa ne tako, kakor bi bilo prav. 0 tem, 6e in v kolikej meri, mora župan občini škodo povrniti, razsojuje konečno redno sodišče. Upr. §§ 55—58. 39 sod. 3. apr. 1880, št. 588 (B. 741), 24. sept. 1880 št. 1488 (B. 865), 13. okt. 1882, št. 1970 (B. 1526), 8. febr. 1883, št. 320 (B. 1657). Višji avtonomni uradi pa za to niso zadržani, da spoznajo, da je župan v posameznem slučaju, v ka¬ terem se hoče od njega odškodnina zahtevati, ravnal proti svojim dolžnostim. Upr. sod. 22. okt. 1884, št. 2277 (B. 2260), 7. maja 1886, št.' 1213 (B. 3047). Deželni odbor ne more županu naložiti povrnitev škode in zaukazati, da vplača dotični znesek v občinsko blagajno. Upr. sod. 8. febr. 1883, št. 320 (B. 1657). Če so nastali stroški (komisijski), ker je bilo treba obč. račune pregledati, so ti stroški del škode, katero trpi občina .vsled nepravilnega postopanja županovega Povrnitev teh stroškov se ne more od župana iztirjati potom administrativne eksekucije, ampak le potom redne pravde. Upr. sod. 24. septembra 1880, št. 1488 (B. 865) 1 . dec. 1888, št. 3031 (B. 4391). Glej §§ 101—105, 311, 331 in 332 kaz. zak. od 27. maja 1852 o zlorabi uradniške oblasti župana. V. poglavje. O občinskem gospodarstvu in občin¬ skih dokladah. O inventarju. § 57 . Vsa premična in nepremična lastnina in vse pravice občine in njenih zavodov, naj se na¬ tanko popišejo tako, da bode vse lahko razvidno. Ta popis sme pregledati vsak občan, kedar hoče. O prodajanju in delitvah. . § 58 . Občinski imetek in občinski užitek je last¬ nina občine kot take, pa ne lastnina njenih 40 Občinski red za Štajersko. vsakokratnih občanov; zato je prepovedano 'ob¬ činski imetek in občinski užitek oddajati, pro¬ dajati in deliti; le izjemoma, če so za to posebni vzroki, sme kaj tacega dovoliti deželni zbor po deželnem odboru. 0 dovoljenju za prodaje glej § 85 obč. reda. Glede občinskih gozdov določuje gozdni zakon od 3. dec. 1852, št. 250 drž. zak., da daje dovoljenje, brez katerega se nobena zemlja, kjer stoji gozd, ne sme lesoreji odtegniti, c. kr. okr. glavarstvo po zaslišanju tistih, ki imajo kake pravice do dotičnega gozda (§ 2); na novo posekani deli gozda morajo se najdalje v 5. letih na novo pogozditi (§ 3). Občinski gozdi se v obče ne smejo razdeliti. Če bi pa razdelitev v posebnih slučajih bila nujno potrebna, ali če bi kazala take koristi, ki niso v nasprotju z javno skrbjo za ohranjenje gozdov, daje k temu privo¬ litev namestništvo (§ 21). O gospodarstvu. § 59 . Ves imetek občin, ki more dati kak donesek, in vsi njeni zavodi, morajo se tako upravljati, da se dobiva kolikor največ mogoče stanovitnih dohodkov. Letni prebitki naj se porabijo za potrebe prihodnjega leta, in kolikor ostane čez te potrebe, to naj se da na obresti in dene k založnemu imetku. Letni prebitek sme se med občane raz¬ deliti samo tedaj, kadar bi za to govorile posebno važne okolnosti; na vsak način pa le. če so se vse občinske potrebščine poravnale brez ob¬ činskih doklad, ter če se sme računiti, da se bodo tudi prihodnjič poravnale brez doklad (§ 85). §§ 59-60. 41 O razdelitvi prebitkov glej § 85 obe. reda. Občinam dana pravica, da smejo prosto gospodariti s svojim imetkom, pa ni tako razumeti, kakor da bi bile občine neomejeno upravičene, ta imetek ali njega dohodke porabiti za vse mogoče namene, ki niso ravno po zakonu nedopustljivi; ampak ta pravica je omejena na namene, ležeče v področju občine. Upr. sod. 13. maja 1881, št. 749 (B. 1096). Naročevanje neuradnega časnika ni reč, ki spada v področje občine. Upr. sod. od 23. okt. 1885, št. 2701 (B. 2737) in od 18. nov, 1887, št. 3135 (B. 3769). Ali so take posebne okolnosti, ki govore za to, naj se letni prebitki razdele med občane, o tem odlo¬ čujejo višja avtonomna oblastva po svojem prostem spre- vidu. Upr. sod. 8. okt. 1877, št. 1166. Kdo uživa občinski užitek. § 60 . Kdo ima in koliko ima pravice do uživanja občinskega užitka, to razodeva dozdanja ve¬ ljavna navada; toda pri tem velja pravilo, da, če si ni kdo pridobil kake posebne pravice, ne sme noben občan iz občinskega užitka imeti več haska, kakor toliko, kolikor ga potrebuje za svoj dom in svoje posestvo. Koder in kolikor bi ne imeli take veljavne navade, naj po tej meri, ktera je tu povedana, odbor odloči, kteri bodo in kako bodo uživali občinski užitek. Odbor sme pa pri tem določiti, da bodo uživalci plačevali vsako leto davščino ali pa na¬ mesti nje ali poleg nje prikupščino (enkrat za vselej). 42 Občinski red za Štajersko. Tisti prihodki iz občinskega užitka, kteri ostajajo potem, ko je vsak uživalec dobil svojo pravico, naj se deno v občinsko blagajno. Če tudi obCani hasnujejo občinska zemljišča vsled od pamtiveka obstoječega običaja, še s tem ni izključena lastnina občine do teh zemljišč, in tako hasnovanje ne stvori nikakor privatnopravne posesti. Upr. sod. 7. de¬ cembra 1888, št. 3812 (B. 4390) 7. dec. 1888, št. 3811 (B. 4392). O upravnem letu. § 61'. Občinsko upravno leto se začenja z držav¬ nim letom. t. j. od 1. januarja do 31. decembra. O proračunu. § 62. Vsako leto naj župan naredi proračun pri¬ hodkov in stroškov občine in njenih zavodov za prihodnje upravno leto in občinski odbor naj ga pregleda in popravi, če je treba, in sicer vsaj mesec dni pred začetkom tega leta; takrat pa, kadar je zarad povišanih doklad treba višje pri¬ volitve, naj ga pregleda in popravi toliko pred prihodnjim letom, da se ta privolitev lahko dobi o pravem času. Najdalje v dveh mesecih potem, ko upravno leto izteče, ima župan račun o prihodkih in stroških občine in njenih zavodov predložiti občin¬ skemu odboru, da ga pregleda in potrdi. Proračuni, kakor tudi letni računi morajo vsaj 14 dni, predno jih vzame odbor v pretres, §§ 61—64. 43 pri županu biti javno razpoloženi, da njih občani lehko pregledajo (člen XIV. zakona, danega dne 5. marca 1862 leta); prigovori, katere dajo občani zapisati, morajo se pri pretresanju vzeti v pre¬ mislek. Glej § 43 obč. reda. O gospodarstvu z imetkom. § 63. Pri gospodarstvu z občinskim imetkom se je treba na tanko držati potrjenega proračuna. Ko bi se med letom primerili taki stroški, za ktere proračun v svojih predelkih nima nič ali vsaj ne dovolj odločene zaloge, pa se vendar ne dajo odložiti, mora župan sklicati odbor, da o tem sklene. Le v največej sili, ko brez nevarnosti in škode ni mogoče, da bi poprej iskal odborove privolitve, sme župan izplačati, kar je treba, vendar mora nemudoma skrbeti, da mu odbor to potlej odobri ali potrdi. če bi župan potroševal za reči, o katerih se ne more reči, da je treba bilo za nje „nemudoma“ skrbeti, mu lehko občinski odbor odreče odobrenje; župan je potem za te potroške sam odgovoren. Upr. sod. 7. jan. 1888, št. 64 (B. 3864). § 64. Vsi stroški za občinske potrebe naj se opra¬ vijo, kolikor je mogoče, s prihodki občinske bla¬ gajne. § 65. Če je za kake stroške odmenjen kak po¬ seben imetek, naj se poravnajo ti stroški pred 44 Občinski red za Štajersko. vsem s prihodki tega imetka. Teh prihodkov ni smeti odtegniti njihovemu namenu in njih kam drugam obrniti. § 66 . Če ste se združili dve ali več občin v eno občino tako, da si je pridržala vsaka svojo last¬ nino, naj se ravna s prihodki teh posebnih last¬ nin tako, kakor je bilo dogovorjeno pri združenju; ako pa ni bilo nič dogovorjeno, naj se poravnajo s temi prihodki (upravni) stroški, kolikor njih pride na vsako poprejšnjih samosvojih občin. Glej § 2 in 72 obč. reda. § 67. Stroške, ktere prizadeva posest in uživanje občinskega užitka na davkih in na drugih dav¬ ščinah in ktere prizadevajo čuvaji in obdelovanje, naj, kolikor se ne dado plačati iz dohodkov, ki pri¬ dejo iz tega užitka v občinsko blagajno (§ 60), plačajo uživalci vsak po razmerju svojega uživanja. § 68 . Če kake druge pravice ne ukazujejo kaj druzega, naj stroške, kteri so, kakor n. pr. stroški za poljske poti, vodotoke itd., na korist le po¬ sameznim posestnikom, trpe samo ti posestniki. O občinskih dokladah. § 69. Da se poravnajo tisti stroški za občinske potrebe, ki nimajo po § 64 svoje odmenjene za- §§ 66 - 72 . 46 loge, sme odbor skleniti, da se naložijo občinske doklade. Te doklade so: 1. doklade k pravim (direktnim) davkom ali k užitnini; 2. tlaka za občinske potrebe; 3. druge priklade in davščine, ki niso do¬ klade k davkom. (Člen XV. zakona, danega dne 5. marca 1862 leta.) O dokladah. § 70. Po navadi naj se doklade k pravim (direkt¬ nim) davkom navržejo na vse davke te vrste, kar jih je v občini predpisanih ter naj se na vse vrste teh davkov razdele po enakej meri. § 71. Doklad k pravim (direktnim) davkom in občinskih doklad sploh ne plačujejo: 1. dvorni, državni in deželni uradniki in služabniki, uradniki in služabniki javnih zalog (fondov) ter vojaške osebe in njihove vdove in otroci od plače za svojo službo, potem od pen- zije, provizije, podpore ža otroke in od miloščine, če njim je katera teh dana vsled njihove službe. 2. dušni pastirji in javni učitelji od kongrue. § 72. Če § 66. ne obvelja, naj se doklade k pra¬ vim (direktnim) davkom razdele po vsi občini po enakej meri. 46 Občinski red za Štajersko. Stroški za take naprave pa, ktere morejo samo enemu kraju in njegovim prebivalcem biti na korist, kakor n. pr. stroški za srenjske vod¬ njake in vodotoke, za poulično svečavo, za tlak itd., potem stroški za take službe, ktere so le kacemu posameznemu kraju na prid, kakor so n. pr. stroški za ponočnega čuvaja kacega kraja, smejo se razdeliti samo na tiste prave (direktne) davke, ki se plačujejo od hiš in obrtov, kteri so v tem kraji, in pa na dohodke, ktere imajo ljudje tistega kraja. Glej § 68 obč. reda. § 73 . Doklada k užitnini sme zadevati samo to, kar se v občinskem ozemlju použije, ne pa pri¬ delovanje in trgovinski promet. (Člen XV. za¬ kona danega 5. marca 1862 leto.) § 74. Doklade nad 20 odstotkov (procentov) pra¬ vega (direktnega) davka ali nad 15 odstotkov užitnine, smejo se navreči le tedaj, če deželni odbor privoli. K dokladam nad 60 odstotkov pravega (di¬ rektnega) davka ali nad 20 odstotkov užitnine je treba deželnega zakona. Vsled zakona od 14. jun. 1866, št. 19 dež. zak. (§§ 67 in 58) ima sedaj okrajni zastop privoljevati pobiranje doklad nad 20 in do 60% k pravemu davku in nad 15 do 20% k užitnini; k dokladam nad 60 od- §§ 73—75. 47 stotkov pravega davka in nad 20 odstotkov užitnine pa je še vedno treba deželnega zakona. Glej §§ 80 in 85 obč. reda. § 75 . Če odbor misli založni imetek ali založni užitek prodati ali razdeliti; ali če misli denar na posodo vzeti; ali če hoče prevzeti zavezo in ako to posojilo ali znesek te zaveze po prište¬ vanju poprejšnjih dolgov, preseže občinske letne prihodke oziroma prihodke občinskih zavodov; ali če misli na davke navreči take doklade, kterim je treba višje privolitve, takrat mora župan najprej sklicati vse občane, imejoče volitveno pravico v zbor, da glasujejo, ali je temu odborovemu na¬ svetu prositi višje privolitve ali ne. Občani, imejoči volitveno pravico, morajo pa se sklicati v zbor tako, da je v povabilu ozna¬ njeno, kaj da nasvetuje občinski odbor in mora se pristaviti, da velja glede tistih, kteri v zbor ne pridejo, kakor da so odborovemu nasvetu pri¬ trdili. Glasuje se ustno in sicer tako, da se reče ali: „da“, ali: „ne“, in odločuje večina glasov vseh volilcev. Glasovanje se ima zapisati v zapisnik, ki ga morajo podpisati vsi pričujoči volilci. Glede tega, ali sme volilec namesto sebe koga druzega v tak zbor poslati ali ne, velja v obče tisto, kar govori občinski volitveni red o izvrševanju volitvene pravice po zastopnikih. Razun tega smejo občani, imejoči volitveno pravico, če so sami zadržani, da ne morejo priti 48 Občinski red za Štajersko. v zbor, oddati svoj glas po kom drugem, kteremu pa morajo za to dati pooblastilo, narejeno v za¬ koniti obliki. Tak pooblaščenec mora pa imeti tudi sam volitveno pravico in sme priti glasovat samo namesto enega edinega volilca. Glej § 4 obč. vol. reda. Ni potrebno, da bi se sklicanje volilcev v zbor tako izvršilo, da bi se bili volilci individuelno pozvali, (da bi se vsakemu poziv posebej dostavil ali okrožnica predložila); marveč sme obliko sklicanja občinska uprava po svojem sprevidu določiti. Upr. sod. 30. nov. 1881, št. 1633 (B. 1222). § 76 . Kadar gre za kako novo pridobitev, kako novo podvzetje ali stavbo in tudi kadar gre za plačevanje dolgov ali obresti tacih dolgov, ki se morajo napraviti za take nove pridobitve ali pod- vzetja, sme odbor doklade k davkom in občinske doklade sploh skleniti le tedaj, če pritrdijo temu vsaj tri četrtine vseh volilcev, ki ob enem pla¬ čujejo tudi vsaj tri četrtine vseh v občini pred¬ pisanih pravih (direktnih) davkov. O tem pa, kako se občani sklicujejo v zbor in kako morajo glasovati, velja ravno tisto, kar ukazuje § 75. Glej § 78 obč. reda. Glasovanje volilcev je potrebno, če se gre za kako novo poduzetje, katerega neposredni namen je pomno- ževati občinske dohodke. Upr. sod. 9. aprila 1886, št. 602 (B. 2494). Zarad zgradbe cest ni treba sklicevati volilcev. Upr. sod. 4. dec. 1886, št. 2953 (B. 2807). §§ 76 — 78. 49 O tlaki. g 77. Po sklepu občinskega odbora sme se za občinske potrebe tlaka (delo z rokami in vožnja) z mkazati. Tlaka se mora ceniti v denarjih in razde¬ liti med občane po meri pravih (direktnih) dav¬ kov, kakor ukazujejo g§ 70 — 73. Na tlako se smejo namesto sebe tudi drugi sposobni namestniki pošiljati, ali pa naj se po ustanovljenej ceni odkupščina plača v občinsko blagajno. V sili, kadar je treba, da se kako delo naglo in z vkupno močjo stori, mora vsak za delo pri¬ praven človek zastonj na tlako. Glej § 80 obč. reda. Ne samb za vzdrževanje občinskih cest, ampak tudi za napravo nove ceste sme se zahtevati tlaka, in sicer vsled sklepa občinskega odbora. Upr. sod. 4. dec. 1885, št. 2953 (B. 2807). O prikladah in davščinah. § 78. Ko bi se hotele navreči nove priklade in davščine, ki ne spadajo med doklade k pravim (direktnim) davkom ali k užitnini, ali ako bi se ho¬ tele uže obstoječe take priklade in davščine zvi¬ šati, treba je k temu posebnega deželnega za¬ kona. (Člen NV. zakona, danega dne 5. marca 1862.1.) Glej §§ 76 in 80 obč. reda. 4 50 Občinski red za Štajersko. Nove take priklade in davščine za občinske potreb¬ ščine ne more dovoljevati okrajni zastop (§ 58 zakona od 14. jun. 1866, št. 19 dež. zak.). Glede pasjega davka določuje zakon od 24. av¬ gusta 1882, št. 35 dež. zak.: § 2 . Dano je vsaki občini na voljo, da naloži za imetje psov v ozemlju občine vsakoletni davek 4 goldinarjev za vsakega psa. Vender mora tak občinski sklep potrditi deželni odbor. § 3. Za pobiranje višjih doklad treba je pa dovoljenja deželnega zbora. O pristojbini za izrecni sprejem v domovinsko zvezo glej spredaj opazko pri § 7 obč. reda. O pritožbah. § 79 . Odborovi sklepi za vsake občinske doklade morajo se javno razglasiti. Kdor meni, da mu tak sklep dela krivico, poda naj zoper to županu svoj opomin v neprestopnem roku štirinajstih dni, računjeno od tistega dne, ko je bil sklep raz¬ glašen. S takimi opomini ravna se naj, če k sklepu občinskega odbora ni treba višje privolitve, tako kakor z vzklicem (§ 86); če je pa tacemu sklepu treba višje privolitve, priložijo se naj opomini k tistej vlogi, s katero se prosi, da bi se sklep po¬ trdil. §§ 79-80. 51 § 80. Če občinski odbor zahteva, pobirajo doklade k davkom tisti uradniki in tako, kakor davke same. Zato se morajo doklade k davkom nazna¬ niti ob pravem času tistim uradnikom, kteri jih bodo pobirali; posebno pa še se morajo naznaniti doklade k užitnini finančnemu oblastvu, katero je razglasilo, da daje užitnino v zakup. Druga plačila v denarju, ki se imajo po zakonu ali vsled veljavnega občinskega sklepa odrajtovati za občinske po¬ trebe, nadalje globe (denarne kazni), prisojene po §§ 31., 54. in 55., pobira župan sč svojimi služab¬ niki, in če njih občani nečejo plačati, se iztirjajo po eksekuciji, kakoršna velja za iztirjanje zao¬ stalih davkov. Ako oni, ki je dolžan, ne bi hotel opraviti ukazane tlake, naj da župan ob njegovih stroških to delo komu druzemu; stroške pa naj izterja tako, kakor druga plačila. Če je odlašati nevarno, smejo se k delu naravnost primorati vsi tisti, ki ga imajo opraviti. Glede izmerjevanja in pobiranja okrajnih in ob¬ činskih dokladdoločuje zakon od 15. jan. 1873, št. 6 dež. zak.: Člen I. Od 1. januarja 1873 naprej smejo se doklade za poravnanje nepokritih stroškov, namenjenih okrajnim in občinskim potrebam, izmerjevati in pobirati le od skupne svote državnih direktnih (pravih) davkov, t. j. od vseh pravih davkov, dodavši jim vse državne priklade. 4* 52 Občinski red za Štajersko. Člen II. Za občine, ki nimajo svojega statuta, smejo se občinske doklade pobirati samo po onih organih (uradih), ki pobirajo deželne priklade. Člen III. Te doklade smejo se pobirati pa samo tedaj, če okrajni odbor potrdi postavnost teh občinskih doklad; v ta namen mora se okrajnemu odboru dokazati, da so se spolnili v občinskem redu od leta 1864 o tem izdani propisi. Svoj statut imajo na Štajerskem samo mesta : Gradec, Maribor, Celje in Ptuj. Po določbah razglasa c. kr. namestništva od 22. av¬ gusta 1865, št. 24 dež. zak. morajo župani zarad izve- denja razdelitve doklade k davkom naznaniti c. kr. dav¬ karijam doklade, ki jih je za prihodnje upravno leto sklenil občinski odbor in h katerim ni treba višjega pri¬ voljenja, najdalje do 15. decembra predtekočega leta. Če se pa sklenejo doklade tako visoke, da je treba pri¬ voljenja okrajnega zastopa, oziroma deželnega zakona, mora župan skrbeti, da se- predloži proračun ter sklep občinskega odbora, zapisnik o glasovanju volilcev, dokaz, da so se vsi volilci sklicali po propisih § 75 obč. reda k zboru, in certifikat c. kr. davkarije o (v občini) pred¬ pisanih davkih (brez priklada) deželnemu odboru, oziroma okrajnemu zastopu do 1. novembra predtekočega leta, Razglas c. k. namestnika Štajerskega od 5. maja 1875. št. 23 dež. zak. glede pobiranja občinskih doklad k užitnini, katera se pobira po zakupu, določuje: Po glasu § 80 obč. reda imajo se, ako zahteva občinski odbor, občinske doklade k davkom pobirati po istih organih in z istimi sredstvi, kakor davki sami, ter se morajo v ta namen doklade ob pravem času naznaniti finančnemu oblastvu, katero je razpisalo, da bode oddalo užitnino v zakup. Da pa bo mogoče, pri pogajanju zarad zakupa se tudi na občinske doklade ozirati, zaukazuje se v smislu omenjenega § zakona v soglasju s c. kr. finančnim de¬ želnim ravnateljstvom in s štajerskim deželnim odborom, §§ 81-82. 53 da imajo župani onih občin, v katerih se imajo doklade k užitnini od vina in mesa pobirati, te občinske doklade, bodisi, da so se določile v domačem področju ali pa z višjo privolitvo, na znanje dati pristojnemu c. kr. finanč¬ nemu okrajnemu ravnateljstvu najdalje do 30. septembra predtekočega leta, ker bi se pozneje na taka naznanila mogel ozir jemati samo v slučaju, ako še do tega časa užitnina ni v zakup oddana, ali pa, ako se užitnina ima pobirati neposredno (v lastni režiji). § 81. Posebni zakoni določujejo, kdo in kako ima zlagati in pomagati, kadar se zidajo cerkve, .žup¬ nijske hiše in učilnice (šole) in kadar se delajo ceste in če se giadi kaj potrebnega pri vodah. Glej zakon od 28. aprila 1864, št. 7 dež. zak. o poravnanju stroškov za napravo in vzdrževanje ka¬ toliških cerkvenih in župnijskih poslopij, in zakon od 7. maja 1874, št. 50 drž. zak. o ureditvi zu¬ nanjih pravnih razmer katoliške cerkve. VI. Poglavje. O združenju posameznih občin zarad skupnih opravil. § 82. Posameznim občinam istega političnega okraja je na izvoljo dano, če se hočejo med seboj združiti za to, da skupaj opravljajo svoje do¬ mače posle (§ 24) in posle, izročenega področja (§ 25.) (Člen VII. zakona, danega 5. marca 1862. 1.) Dogovor, ki ga narede občine med seboj o na¬ činu, po katerem hočejo skupne posle opravljati, mora se pa predložiti namestništvu, da ga to potrdi v porazumu z deželnim odborom. 54 Občinski red za Štajersko. § 83. Občine, ktere nimajo toliko, da bi mogle izpolnjevati dolžnosti izročenega področja (§ 25.) morajo se dotlej, dokler tega ne morejo, po po¬ sebnem deželnem zakonu zediniti z drugimi obči¬ nami istega političnega okraja za to, da oprav¬ ljajo ž njimi skupaj omenjene posle. (Člen VII. za¬ kona, danega 5. marca 1862. leta). V takem slučaji imajo se najprej občine za¬ slišati in potlej naj se s posebnim deželnim za¬ konom ustanovi, kako bodo svoje posle skupno opravljale. Ako se take občine med seboj ne bi mogle pogoditi zastran razdelitve vkupnih stroškov, raz¬ sodi o tem deželni odbor; stroški razdele se na¬ vadno po meri pravega (direktnega) davka, ki ga plačujejo posamezne občine. VII. Poglavje. O nadzorstvu nad občinami. O nadzorstvu. § 84. Deželni zbor pazi po svojem odboru, da ostane občinam in njihovim zavodm nezmanjšan založni imetek in založni užitek. (Člen XVIII. zakona, danega 5. marca 1862. leta). Deželni odbor ima za to pravico, da sme občinam velevati, naj mu dado potrebna pojasnila in lehko pošlje tudi na lice mesta celo zaupnike (komisarje), ki pregledajo in poizvedo, česar je §§ 83-85. oo treba. V tej pravici sme deželni odbor tudi sam ukreniti, kar je treba, da se odpravijo napake. Nadzorovanje občin glede založnega imetka in založnega užitka spada sedaj v področje okrajnih za- stopov (§ 57 zak. od 14. jun. 1866, št. 19 dež. zak.). Glej tudi zakon od 5. maja 1882, št. 25 dež. zak. o določbah za uredbo gospodarstva pri občinskih in okrajnih zastopih (Dodatek XI.). Če je okrajni odbor, izvršujoč svojo nadzorsko pra¬ vico, dal po zvedencu sestaviti zaostale občinske račune, mora stroške, ki so bili s tem zvezani, plačati občina, .oziroma, če jih je okrajni odbor za čas sam poravnal, ima jih občina povrniti, sme pa potem eventuelno sama zahtevati povrnitev od krivca. Upr. sod. 9. okt. 1879, št. 1518 (B. 582). O potrditvah važnih zadev. § 85. Že na druzih mestih le-tega zakona (§§ 2., 4., 74. in 82.) so imenovane tiste zadeve, pri kterih mora sklepe občinskega odbora potrditi deželni odbor. Tega je treba pa še tudi: 1. kadar bi se hotela prodati, zastaviti ali za vselej zadolžiti kaka reč občinskega založnega imetka, občinskega užitka ali občinskih zavodov; 2. kadar bi se med občane delil prebitek (ostanek) od letnih stroškov (§ 58); 3. kadar se denar na posodo jemlje, ali ka¬ dar. občina hoče prevzeti nase kako zavezo, ako to posojilo ali znesek te zaveze, če se prišteje k poprejšnjim dolgovom, preseže občinske letne dohodke, pri občinskih zavodih pa letne dohodke teh zavodov. 56 Občinski red za Štajersko. Deželnemu odboru je na izvoljo dano, da, kadar bi se mu zdelo posebno važno, lehko iz¬ roči deželnemu zboru na razsodbo vse te reči, kolikor se jih je naštelo tukaj v razdelkih 1—3. Dovoljenje k dejanjem, navedenim tukaj (1—3) spada sedaj v področje okrajnih zastopov. Občine mo¬ rajo svoje dotične prošnje predložiti okrajnemu odboru, kateri jih predloži s svojimi predlogi prvej skupščini v odločbo. Okrajni zastop pa sme zadeve, ki se mu dozdevajo posebno važne, predložiti deželnemu zboru v odločbo (§ 57 zakona od 14. jun. 1866, št. 19 dež. zak.). Kdo razsoja prizive. § 86 . Prizive zoper sklepe občinskega odbora raz¬ soja deželni odbor pri vseh tistih zadevah, kterih ni država izročila občini. (Člen XVIII. zakona danega 5. marca 1862. leta). Priziv mora se v neprestopnem roku štirinajstih dni od tistega dne, ko je bil sklep razglašen ali naznanjen, po¬ dati najprej županu, ki ga potem položi pred de¬ želni odbor. Glej opazko pri § 31 obč. reda. Okrajni zastopi nimajo pravice o takih prizivih razsojati. (§ 58 zakona od 14. jun. 1866, št. 19 dež. zak.). Odbornikom, ostalim pri sklepu občinskega odbora v manjšini, se ne more odrekati pravica, da vložijo priziv zoper sklepe obč. odbora v zadevah domačega področja. Upr. sod. 20. maja 1880, št. 880 (B. 778). Višja avtonomna oblastva so upravičena vsled pri¬ ziva odločevati tudi v takih zadevah, v katerih je ob¬ činski odbor smel sklepati po svojem sprevidu. Upr. sod. 24. jan. 1884, št. 2820 (B. 1998) 11. maja 1888, št. 1250 (B. 4100). §§ 86-87. 57 Rekurz, vložen mesto pri županu neposredno pri okrajnem odboru, se nikakor ne sme kot nedopustljiv zavrniti, ampak se mora takoj vrniti stranki, da ga naj poda po propisih županu, ali se pa naj dopošlje županu, da poroča o njem. Upr. sod. 11. maja 1885, št. 1090 (B. VI. 271). Rekurz je samo tedaj vložen v pravem času, če je v zakonitem roku dospel na predpisano mesto. Ge stranka rekurza ne vloži na pravem mestu, zadene njo samo krivda, in mora nasledke te krivde sama tr¬ peti. Upr. sod. 1. maja 1886, št. 1195 (B. 3037). Določba, da se podaljša rok za rekurz za na¬ slednji delavnik, če bi rok za rekurz potekel v nedeljo ali praznik, ne velja za rekurze na deželni odbor zoper sklepe obč. odbora. Upr. sod. 25. aprila 1888, št. 1285 (B. 4067). V zadevah, ki ne spadajo v domače področje, ob¬ čine niso podrejene deželnemu odboru, in se sme iskati višja odločba samo le pri državnem nadzorskem oblastvu. Upr. sod. 8. marca 1882, št. 400 (B. 1333). Kdo in kdaj vzame starešincem službo. § 87 . Starešincem, kteri bi svoje dolžnosti pri poslih domačega področja zelo prestopili ali jih trajno v nemar puščali, sme namestništvo v po- razumu z deželnim odborom službo vzeti. Glej § 24 obč. reda. V dostavku k § 87 določuje zakon od 12. apr. 1866, št. 12 dež. zak.: Čl. I. Če župan svoje dolžnosti v poslih domačega področja zanemarja, ima deželni odbor pravico, županu dati potrebne ukaze, in če jih ta ne izpolni, mu naložiti globo do zneska 100 gold., ali pa odrediti komisijone na stroške krivca. Zapale globe iztirja na prošnjo deželnega odbora politično okrajno oblastvo, in se odrajtajo občin¬ skemu ubožnemu zalogu. 58 Občinski red za Štajersko. Čl. II. Iste pravice ima deželni odbor proti župa¬ nom, ki so odstopili, za to, da jih prisili, da izroče urad in položijo za čas svojega poslovanja še zaostale ob¬ činske račune. § 88 . Kadar se občina za ktero zasobno (privatno) reč prepira s kako celo vrsto svojih občanov ali s posameznimi občani, in če se ta reč z lepa ne poravna, sme, ker je občinski odbor sam tudi v prepir zapleten, deželni odbor občini uradno po¬ staviti zastopnika, da prepir dožene s pravdo. Koliko država nadzoruje občine. § 89. Država nadzoruje občine samo toliko, da ne prestopajo svojega področja in da ne ravnajo zo¬ per obstoječe zakone. (Člen XVI. zakona, danega 5. marca 1862. leta). To nadzorstvo opravlja v prvi vrsti politično okrajno oblastvo. To oblastvo lehko ukaže, da se mu nazna¬ njajo sklepi občinskega odbora in da se mu dado potrebna pojasnila. Glej §§ 19, 30, 31 obč. vol. reda. V ustavi avstrijskim državljanom zajamčene po¬ litične pravice pristojajo tudi občinam; za to so tudi te juristične osebe upravičene (legitimirane), vložiti pri¬ tožbo na državno sodišče zarad prekršenja pravice, svoje mnenje svobodno izražati, ali zarad prekršenja peticijske pravice. (Drž. sod. 18. apr. 1887, št. 51 (H. 393), 18. apr. 1887, št. 52 (H. 394), 19. apr. 1887, št. 53 (H. 395), 19. apr. 1887, št. 54 (H. 396), 19. apr. 1881, št. 63 (397). §§ 88-91. 59 Sistiranje (ustavljenje) občinskih sklepov. § 90. Če občinski odbor sklene kaj tacega, kar preseza njegovo področje ali kar nasprotuje ob¬ stoječim zakonom, ima politično okrajno oblastvo pravico in dolžnost, da prepove, da bi se taki sklepi izvršili; zoper to prepoved dovoljen je pa rekurz do namestništva. Izvrševanje te nadzorstvene pravice ni vezano na noben rok; oblastva smejo izvršitev nezakonitih sklepov kedar koli prepovedati. Upr. 26. marca 1887, št. 269 (B. 3458). O prizivu na okrajna oblastva. § 91. Politično okrajno oblastvo ima tudi razso¬ jati o pritožbah zoper take ukrepe občinskega starešinstva, kateri nasprotujejo obstoječim za¬ konom ali njih pa napak izvršujejo, toda le, če se ne gre za take sklepe občinskega odbora, zoper ktere se mora po § 86. priziv podati deželnemu odboru. (Člen XVI. zakona, danega dne 5. marca 1862. leta). V zadevah, ktere je občini izročila država, mora priziv iti vselej do političnega okrajnega oblastva. (Člen XVIII. zakona, danega 5. marca 1862. leta.) Glej opazko pri § 31 obč. reda. O prizivu v volitvenih zadevah glej § 16 obč. vo- litvenega reda. Politično oblastvo, ne pa občinski odbor in tudi ne deželni odbor, ima razsojati, ali je župan ravnal proti zakonu, če je opustil poklicati v odbor namestnike. Upr. sod. 25. maja 1888, št. 1173 (B. 4127). 60 Občinski red za Štajersko. § 92. Ko občinski odbor ne bi izpolnjeval ali se ustavljal izpolnjevati opravila in dolžnosti, ktere občini nalagajo zakoni, naj politično okrajno oblastvo preskrbi samo, kar se mu zdi potrebno, in sicer, če ta opravila in dolžnosti pripadajo v občinsko domače področje (§ 24. občinskega reda), in če ni nevarno odlašati, po dogovoru z deželnim odborom; če pa pripadajo v izročeno področje, pa tudi brez takega dogovora ob občin¬ skih stroških in na občinsko nevarnost. Zakon od 11. decembra 1869, št. 5. dež. zak. iz leta 1870.: Člen I. Če župan pri izpolnjevanji občinam po veljavnih občnih ali posebnih zakonih naloženih dolžnosti, da mo¬ rajo v izročenem področji pomagati pri opravilih, tika¬ jočih se javne uprave, zanemarja mu v tem oziru nalo¬ žene uradne posle, upravičen je okrajni glavar, da opi¬ raje se na dotične zakonite predpise zaukaže županu, kar se mu za izvršitev zakona potrebno zdi, in da mu, če ukaza ne izpolni, naloži redovno kazen do 100 gld. ali pa da zanemarjeno opravilo da na krivčeve stroške opraviti po kakem svojem organu, ali po poslani komi¬ siji. Izrečene globe, ktere naj zvršilno iztirja okrajni glavar, teko v občinsko zalogo za uboge. Kdaj okrajno oblastvo skrbi za občinska opravila. § 93. Če župan v poslih izročenega področja svoje dolžnosti tako prestopi, da se mu opravilo teh poslov ne more brez nevarnosti za javno korist več v rokah pustiti, in če tudi odbor, akoravno se je od njega zahtevalo, potrebne pomoči ne § 93—94 61 ukrene, tedaj sme politično okrajno oblastvo ob občinskih stroških postaviti kacega druzega člo¬ veka, da prevzame ta opravila. Sodišča nimajo disciplinarne oblasti nad župani, marveč se naj obrnejo, ako se župani branijo sodiščnim prošnjam (rekvizicijam) ustreči, ali če so pri tem mudni, na pristojno politično oblastvo, da naj to na primeren način župana posvari ali kaznuje. Ukaz pravosodnega ministerstva od 22. jan. 1858, št. 23.300. Glej tudi zakon od 11. dec. 1869, št. 5 iz leta 1870, pri § 92 obč. reda. O razpustu občinskega zastopa. § 94. Namestništvo ima oblast, da občinski zastop razpusti. Občina sme zoper to sicer vložiti rekurz do državnega ministerstva, ali ta rekurz razpusta ne ustavlja. Najkesneje v šestih tednih potem, ko se je zastop razpustil, mora biti nova volitev razgla¬ šena. (Člen XVI. zakona, danega 5. marca 1862.1.) Namestništvo naj v porazumu z deželnim odborom potrebno ukrene, da se opravljajo posli v času, dokler se izvoli novi občinski zastop. Na mesto državnega ministerstva stopilo je c. kr. ministerstvo notranjih zadev. Občinski volitveni red za v Štajersko vojvodstvo razglašen z zakonom od 2. maja 1864, št. 5 dež. zak. I. Poglavje. Kako se voli občinski odbor. Prvi oddelek. Kdo ima pravico voliti in kdo izvoljen biti. Kdo voli. § 1 - Pravico voliti imajo: 1. tisti občani, kteri so avstrijski državljani in plačujejo od nepremičnega posestva, od obrta ali prihodka v občini pravi davek; 2. izmed domačincev, naj plačujejo davek ali ne; a) duhovni, kteri opravljajo dušno pa¬ stirstvo ; b) dvorni, državni in deželni uradniki ter uradniki javnih zalog (fondov); c) častniki (oficirji) in vojaški družniki (stranke) s častniškim naslovom (ime¬ nom;, ki so za vselej v pokoji, ali ki so službo sicer pustili, toda vojaško čast si pa pridržali; d) vojaški družniki (stranke) brez čast¬ niškega naslova, naj bodo v službi ali v pokoji, če ne spadajo k nobe¬ nemu vojaškemu krdelu; 66 Občinski volitveni red za Štajersko. e) odvetniki (advokati), bilježniki (notarji ) in osebe, ki so dobile akademijsko dostojanstvo ; f) javni učitelji; 3. Častni meščani, častni tržani in častni občani. Posameznim občanom, imejočim volilno pra¬ vico, se prištevajo tudi domače skupščine (korpo¬ racije), ustanove (štiftunge), društva in zavodi, če glede njih velja to, kar je sub 1. tega paragrafa kot pogoj volitvene pravice navedeno. Pravica, v občinski zastop voliti in izvoljen biti, je politična, po ustavi zajamčena pravica. Drž. sod. 24. apr. 1873, št. 37 (Zb. I. št. 42). Po čl. 4. državnega tem. zakona od 21. dec. 1867, št. 142 drž. zak. ima pravico, v občinski zastop voliti in voljen biti vsak avstrijski državljan, ki v občini pre¬ biva, in tukaj plačuje davek od hiše ali zemljišča, obrti ali od dohodka. V izpeljavo te določbe določuje zakon od 24. sep¬ tembra 1868, št. 19 dež. zak., da imajo sedaj volitveno pravico tudi tisti, ki sicer v občini nimajo domovinske pravice, pa v njej prebivajo, in tamkaj plačujejo davek od dohodkov, ki ne prihajajo od zemljišča ali od obrti. Glej spredaj § 6 obč. reda (stran 4). Juristične .osebe imajo samo tedaj volitveno pra¬ vico, če imajo lastnost tuzemstva. Upr. sod. 2. julija 1886, št. 1863 (B. 3140). Občina kot taka nima volitvene pravice za njeni lastni (občinski) zastop. Upr. sod. 30. dec. 1886, št. 3516 (B. 3324). Zavodi občinski imajo samo tedaj volitveno pra¬ vico, če so sami za-se juristične osebe, ločene od občine. Upr. sod. 19. maja 1886, št. 927 (B. 3066) in od 9. nov. 1887, št. 3029 (B. 3750). §§ 1 - 2 . 67 Državljan, ki plačuje v večih občinah davek, ima tudi v večih (v vseh teh) občinah volitveno pravico. Upr. sod. 19. maja 1883, št. 1161 (B. 1769 ad 22). Glede zneska davka, ki se vpiše v volitveni imenik, je merodajen davkarski predpis. Upr. sod. 7. apr. 1885, št. 338 (B. VI. 267). Ozirati se je samo na predpisan davek, ki se mora v resnici (efektivno) plačati, ne pa tudi na davek, ki se samo odmeri (idejalni davek). Upr. sod. 10. jan. 1884, št. 35 (B. 1890) 7. apr. 1886, št. 1002 (B. 3000). Če je volitvena pravica odvisna od davka, vzeti je samo one davke v poštev, katere mora davkoplače¬ valec v resnici odrajtovati. Zarad tega se ne more posest¬ nikom hiš, prostih najemninskega davka, idejalni davek, ki je samo v evidenci, uštevati pri vpisanju v volitveni zapisnik. Upr. sod. 18. okt. 1883, št. 2375 (B. 1875). Praktikanti (davkarijski in namestniški konceptni praktikanti) ki so službeno prisego storili, imajo kot uradniki volitveno pravico. Upr. sod. 19. maja 1883, št. 1161 (B. 1769). Maloletni uradniki imajo pravico izvrševati vse pravice, ki so zvezane ž njihovo uradniško lastnostjo — torej tudi volitveno pravico — in so v tem oziru samo- pravni. Upr. sod. 19. maja 1883, št. 1161 (B. 1769). „Učiteljem“ kot takim pristoječa volitvena pravica pristoji samo učiteljem možkega spola, ne pa tudi uči¬ teljicam. Upr. sod. 28. dec. 1888, št. 4007/8 (B. 4427). Učitelji v pokoji nimajo iz naslova svoje službe volitvene pravice. Upr. sod. 31. dec. 1886, št. 3417 (B. 3326). Uradniki v pokoju ne zgube zarad tega, ker ne plačujejo davka v občini, v kateri prebivajo, volilne pra¬ vice v občinski zastop te občine. Upr. sod. 12. nov. 1884, št. 2462 (B. 2286). Volitvena pravica, ki izvira od plačevanja davkov od zemljišč, ne pristoji takim, ki so le iz privatnoprav- nega naslova dolžni davke plačevati, kakor n. pr. užit- karju, zakupniku itd. Upr. sod. 21. febr. 1889, št. 338. 5 * 68 Občinski volitveni red za Štajersko. Kdo ne more voliti. § 2. Služeči častniki in služeči vojaški družniki s častniškim naslovom, potem nižji vojaki ter nižji vojaški družniki (podstranke) so izvzeti od volitvene pravice; vojaki v rezervi pa morejo vo¬ liti, dokler niso k vojski poklicani. To, da spada kakov konvent k redu mendikantov, mu ne odvzemlje volitvene pravice. Upr. sod. 19. maja 1883, št. 1161 (B. 1769). Kdo ne sme voliti. § 3 . Kazenski zakon (postava) bo določil, ali se ima v kazenski sodbi ob enem izreči, da obso¬ jenec zgubi tudi pravico voliti in izvoljen biti. Do tedaj pa so izključeni od volitvene pra¬ vice: a) osebe, katere so bile obsojene, da so krive hudodelstva; b) osebe, ktere so zarad hudodelstva v preiskavi, dokler preiskava teče; c) osebe, ktere so bile obsojene, da so krive prestopka tatvine, goljufije, iz¬ neverjenja ali deležnosti kacega teh prestopkov. (§§ 460., 461., 464. kazen¬ skega zakona. Člen IX. zakona, da¬ nega 5. marca 1862. leta.) Vsled državnega zakona od 15. nov. 1867, št. 131 drž. zak., s katerim so se predrugačile nekatere določbe občnega kazenskega zakona od 27. maja 1852, št. 117 drž. zak. in drugih s tem v zvezi stoječih naredb, veljajo sedaj za volitvene pravico sledeča načela: 69 § 3. Od volitvene pravice so izključene: a) osebe, zoper katere teče preiskava zarad hudo¬ delstva, za čas, dokler preiskava traja; b) osebe, katere so bile obsojene, da so krive pre¬ stopka tatvine, goljufije, izneverjenja ali delež- nosti pri katerem teh prestopkov, dokler so v kazni, in pa prva tri leta po dokončani kazni; c) osebe, ki so bile obsojene zarad kakega hudo¬ delstva, ki ni izrečno izvzeto in tukaj bolje spodaj našteto, v najmenj 51etno ječo, dokler so v kazni in pa prvih 10 let po.končani kazni; d) osebe, ki so bile obsojene zarad kakega hudo¬ delstva, ki ni izrečno izvzeto in v naslednjem odstavku našteto, v kazen ječe krajšo od 5 let, dokler so v kazni, in pa prvih 5 let po končani kazni. Izvzeta in toraj brez upljiva na volitveno pra¬ vico so sledeča hudodelstva: 1. v § 58 J in c kaz. zak. in členu I. zakona z dne 17. dec. 1862 št. 8 drž. zak. od leta 1863 imenovano hu¬ dodelstvo veleizdaje. 2. sokrivost veleizdaje §§ 60 in 61 kaz. zak., ako se ta dejanja ne nanašajo na slučaj § 68 lit « kaz. zak. in min. nar. od 27. aprila 1854 št. 107 drž. zak.; 3. motenje javnega miru, §§ 65 in 66 kaz. zak. ako se to hudodelstvo ne nanaša na osebo cesarja, in člen II. zakona z dne 17. dec. 1862 št. 8 drž. zak. od 1. 1863; 4. Vstaja in punt (§§ 68, 69 in 73 kaz. zak.) in javno nasilstvo z nevarnim pretenjem ali dejanskim si¬ lovitim lotenjem zoper oblastvene osebe v uradskih rečeh (§ 81 kaz. zak.) ako se v njih omenjena hudodelstva opirajo na politične nagibe; 5. javno nasilstvo s silovitim ravnanjem a) zoper kak zbor, ki ga je vlada sklicala za pretre- sovanje javnih zadev, zoper kako sodišče ali kako drugo javno oblastvo (76 kaz. zak.); b) zoper zakonito priznane skupščine ali zoper zbore, ki bivajo z udeležbo ali pod nadzorstvom kakega javnega oblastva (§ 78 kaz. zak.) in 70 Občinski volitveni red za Štajersko. c) brezuspešno nagovarjanje, spodbadanje in zapelje¬ vanje h kateremu teh dveh hudodelstev (§ 80 kaz. zak.) 6. Teška telesna poškodba § 143 odstavek 2. in § 157 odstavek 2 kaz. zak. 7. Dvoboj (§§ 158, 163 in 164 kaz. zak.) 8. Podpomoč k hudodelstvom (§§ 212, 214 in 217 kaz. zak.), ako se je hudodelstvo dane podpomoči sto¬ rilo z ozirom na kako od 1—7 navedenih hudodelstev. 9. Podpomoč s skrivanjem ali drugim olajševanjem vojaškega uhajalca (§ 220 kaz. zak.) Ako hoče kdo o tem, da mu poprejšnja obsodba ne jemlje več volitvene pravice za občinski zastop, do¬ biti uradno spričevalo, mu je prosto, prositi izdajo ti¬ stega pri onem sodišču, katero je v kazenski zadevi so¬ dilo v prvi stopinji, ali ktero je stopilo na mesto tistega; ako se mu od tistega spričevalo odreče, pa pri deželnem nadsodišču in ako mu ga tudi to ne dovoli, pri najvišjem sodnem dvoru. (§ 11 zakona od 15. nov. 1867 štev. 131 drž. zak.) Redno voli vsak, kdor ima pravico, sam. Vendar: 1. za nesamopravne osebe volijo njihovi zastopniki; za ženo, ki živi v zakonskej družbi, nje mož; za druge samopravne ženske njihovi pooblaščenci; 2. osebe, ktere so šle z doma po kacih občinskih ali druzih javnih opravilih, imajo pravico, postaviti pooblaščenca, da zanje voli; 3. ravno tako smejo taki, kteri imajo v občini nepremično posestvo ali kak obrt, Kako se izvršuje volitvena pravica. 8 4 . §§ 4—7. 71 če sami stanujejo v kakej drugej občini, pooblastiti svojega oskrbnika ali poslo¬ vodja, da voli v njihovem imenu. Zakonita določba, vsled katere sme v zakonski skupnosti živeča soproga svojo volitveno pravico izvr¬ ševati samo po soprogu, velja, brez ozira na samo faktično ločitev zakonskih, v vseh slučajih, kjer razdru¬ žitev zakonske skupnosti ni dokazana po pismih na¬ pravljenih v zakoni tej' obliki. Upr. sod. 10. jul. 1878 št. 990. (B 301). Zakon ne pozna dejanske ločitve zakonske skup¬ nosti, ampak samo zakonito ločitev; dokler pa ni do¬ kazano s pismi, napravljenimi v zakonitej obliki, velja o zakonskih, da živita v zakonski skupnosti; volitvena komisija nikakor ni upravičena preiskovati in razsojati, ali razmerje med zakonskima ni več zakonska skupnost. Upr. sod. 6. marca 1889 št. 902. § 5 . Za državo, za deželo in za javne zaloge (fonde), če imajo v občini zemljišče, hišo ali obrt, volijo tiste osebe, ktere so postavljene za oskrb¬ nike ali za voditelje tacih zemljišč, hiš ali obrtov. § 6 . Za skupščine (korporacije), društva in družbe volijo tiste osebe, ktere jih imajo po zakonu (po¬ stavi) ali po družabnih pravilih na zunaj zasto¬ pati, ali pa pooblaščenci. § 7 . Soposestniki zemljišča, od kterega se pla¬ čuje davek, imajo vsi skupaj samo en glas. Če sta taka soposestnika v zakonskej družbi živeča 72 Občinski volitveni red za Štajersko. mož in žena. ima mož pravico voliti. Sicer pa smejo taki ali enemu izmed sebe ali pa komu druzemu dati pooblastilo, da zanje voli. Soproga, ki ima kot posestnica v občini ležečega zemljišča volitveno pravico, sme, če stanuje v drugi občini, in sicer v zakonskej skupnosti, samo v spora- zumljenju z možem (soprogom) dati tretjemu pooblastilo za izvrševanje njene volitvene pravice. Upr. 17. jul. 1880 št. 1314 (B 840). Če soprog volilke ne more, ker je odsoten v javnih poslih, v njenem imenu izvrševati volitvene pravice, tedaj mora pooblastilo tretjemu dati on, ali pa mora vsaj zraven podpisati. Upr. sod. 19. maja 1883 št. 1162. (B. 1770). Z zemljiščem, nahajajočim se v soposesti zakon¬ skih, živečih v zakonski skupnosti, zvezana volitvena pra¬ vica pristoji samo možu (soprogu) in sicer tako izključ- Ijivo, da pooblaščenje, kakoršno je v drugih slučajih so¬ posesti dopuščeno, ni veljavno. Upr. 19. okt. 1883 štev. 2377 (B 1877). Pooblastilo, kterega je za maloletnega volilca pod¬ pisala mati kot varuhinja, ni treba sopodpisati sovarhu, da je veljavno. Upr. sod. 20. sept. 1882 št. 1471 (B 1495) 19. maja 1883 št. 1162 (B 1770). Dediči v volitveni imenik vpisanega volilca niso upravičeni voliti. Upr. sod. 6. nov. 1889 št. 3515. Občina kot juristična oseba nima volitvene pra¬ vice pri volitvi njenega lastnega (občinskega) zastopa. Upr. sod. 25. okt. 1877 št. 1411. (B 139). Trgovinska tvrdka (firma) je samosvoja juristična oseba in ima kot taka zase volitveno pravico. Javni družniki trgovinske tvrdke imajo samostojno volitveno pravico od posebej obdačenega privatnega imetka. Upr. sod. 7. aprila 1886 št. 1002 (B 3000). Ustanove morajo volitveno pravico ravno tako, kakor javne ali privatne juristične osebe, izvrševali ali po osebah, ki nje navadno zastopajo na zunaj ali pa po pooblaščencih ad hoc, katere pooblastijo ti zastopniki. Upr. sod. 26. febr. 1886 št. 212. (B 2940). 73 Pri pooblastilih korporacij ima volitvena komisija samo preiskovati, ali imajo pooblastila zunajne zakonite in statutarične pravilnosti. Upr. sod. 31. dec. 1885 štev. 3437. (B 2848). Soposestnik obdačenega zemljišča sme se k vo- litvi pustiti samo, če predloži pooblastilo ostalih sopo- sestnikov. Upr. sod. 16. okt. 1880 št. 1877 (B 895) Soposestniki obdačenega zemljišča imajo samo en glas; ni torej dopuščeno, da bi se soposestniki vpisali posebej v volitveni imenik t. j. tako, da bi imel vsak glas za se. — Upr. sod. 1. dec. 1882, št. 2190 (B 1576) 19. maja 1883 št. 1161 (B 1769 ad 4.) Soposestniki obdačenega zemljišča imajo samo en glas, ter smejo za izvrševanje svoje volilne pravice po¬ oblastiti enega iz svoje sredine, ali pa tudi koga tretjega. Pooblaščenec pa mora imeti pooblastilo od vseh sopo- sestnikov; če le od enega soposestnika nima pooblastila, je oddani glas neveljaven. Upr. sod. 9. okt. 1889, št. 3253. Soposestniki obdačenega zemljišča imajo skupaj en glas. Če imajo isti soposestniki še z drugimi sopo¬ sestniki drugo zemljišče, je upravičeno po § 7 vol. reda, da se z istimi še posebej v volitveni imenik vpišejo, ter imajo z istimi še posebej glas. Upr. sod. 12. jul. 1888, št. 1687. § 8 . Le avstrijski samopravni državljani, kterim ne brani noben v § 3. naštetih zadržkov, smejo kot pooblaščenci ali zastopniki voliti za koga druzega v njegovem imeni. Pooblaščenec sme samo enega volilca zastopati in se mora izkazati s pooblastilom, narejenim v zakoniti obliki. Volitvena pooblastila so kolkovanja oproščena. Fin. min. nar. od 15. avg. 1861 št. 83 drž. zak. Določba, da pooblaščenec sme voliti samo za enega volilca, velja samo o zastopnikih samopravnih volilcev, ne pa tudi za sodiščno postavljene, ali zakonite zastop- 74 Občinski volitveni red za Štajersko. nike kakor varuhe, kuratorje, očete ali soproge; taki smejo zastopati tudi po več volilcev. Upr. od. 9. nov. 1877 št. 1321 (B 149) in 17. jul. 1880 št. 1314 (B 840). Pooblaščenec samo ne sme od volitvene pravice biti izključen; ni pa potrebno, da bi zares imel sam volitveno pravico. Upr. sod. 31. dec. 1885 št. 3437 (B 2848) 13. maja 1886 štev. 1427 (B 3058), 12. jan. 1888 štev. 94 (B 3871) 8. nov. 1888 št. 3416 (B 4334). Pooblastilo, dano ustno pred volitveno komisijo, ne velja. Upr. sod. 4. jul. 1884 št. 1547 (B 2198). Pooblastilo za občino dati sme župan sam za se. Upr. sod. 31. dec. 1885 št. 3437 (B 2848). Za občino sme voliti župan, ne da bi potreboval poob- laščenje (dovoljenje). Upr. sod. 9. okt. 1885 št. 2392 (B 2711). Pooblaščenec samosvoje ženske more se izkazati s pismenim pooblastilom. Ustna izjava ženske, da je koga pooblastila mesto nje voliti, ne more nadomestiti (manjkajočega) pismenega pooblastila. Upr. sod. 19. jan. 1882 št. 125 (B 1272). Da je pooblaščenec, ki pride k volitvi, v resnici »oskrbnik ali poslovodja", mora, če je dvomljivo, stranka dokazati. Upr. sod. 12. maja 1886 št. 1046 (B 3055). Pooblastila, ki ga podpiše volilec z imenom, ni treba sopodpisati pričam, in tudi ni treba, da bi se pod¬ pisi prič vidimirali. Upr. sod. 31. dpcembra 1885 št. 3437 (B 2848). Aktivno služeče vojaške osebe so sicer po § 2 vol. reda za svojo osebo izvzete od volitvene pravice; nikakor pa niso po § 8 vol. r. izključene, da ne bi smele zastopati kakega volilca. Upr. sod. 6. marca 1889 št. 902. Kdo se sme voliti. § 9. Za odbornike ali namestnike se smejo vo¬ liti samo tisti občani moškega spola, kteri imajo sami pravico voliti in so izpolnili 24 let ter uži¬ vajo vse državljanske pravice. (Člen X. zakona, danega 5. marca 1862. leta). §§ 9-H 75 Kdo je izvzet od volivosti. § 10 . Voliti se ne morejo: 1. Občinski služabniki, dokler občini zares služijo; 2. ubožci, ki dobivajo podporo, posli, težaki in obrtni pomagači, ki nimajo samostojne obrti. Kdo je izključen od volivosti? § H- Voliti se ne smejo, razun tistih, ki so bili v § 3. imenovani, še ti-le: a) obsojenci zarad pregreška po lakom¬ nosti ali zoper javno nravnost; b) obsojenci zarad prestopka, storjenega iz dobičkarije (lakomnosti), ali zarad kacega druzega prestopka zoper javno nravnost, kar jih je naštetih v §§. 501.. 504., 511., 512, 515. in 516. kazen¬ skega zakona; c) taki, o kterih imetku (premoženju) je razglašen konkurz ali začeto porav¬ navanje z upniki, dokler teče konkurz ali poravnavanje, in kadar je to do¬ končano, če se obsodijo, da so krivi pregreška po § 486. kazenskega za¬ kona; d) taki, kteri so se v javnem uradu ali v javnej službi z lakomnostjo tako 76 Občinski volitveni red za Štajersko. pregrešili, da so za to izgubili službo. (Člen X. zakona, danega 5. marca 1862. leta). Vsled državnega zakona od 15. nov. 1867 št. 131 drž. zak., s katerim so se predrugačile nekatere določbe občnega kazenskega zakona od 27. maja 1852 št. 117 drž. zak. in drugih s tem v zvezi stoječih naredb veljajo sedaj za volivost (pravico izvoljen biti) sledeča načela: Izvoliti se ne smejo: a) osebe, ki so bile zarad disciplinarnega pregreška, storjenega iz dobičkarije, iz javne službe odstav¬ ljene; b) osebe, čez katerih premoženje se je odprl konkurz, ali pa poravnanje, dokler traja konkurzno ali po- ravnavalno postopanje; c) osebe, ki so bile obsojene, da so krive pregreška tatvine, goljufije, izneverjenja ali deležnosti pri katerem teh prestopkov, dokler so v kazni, in prva tri leta po končani kazni; d) osebe, ki so v preiskavi zarad hudodelstva, dokler preiskava teče; e) osebe, ki so bile obsojene zarad kakega hudodel¬ stva, navedenega zgoraj na strani od 1—9, tako dolgo, dokler so v kazni; f) osebe, ki so bile obsojene zarad kakega drugega hudodelstva, (ki ni zapopaden pod e), v najmenj 5 letno ječo, dokler so v kazni, in prvih 10 let po končani kazni; g) osebe, ki so bile obsojene zarad kakega druzega hudodelstva, (ki ni zapopadeno pod e), v kazen krajšo od 5 letne ječe, dokler so v kazni in prvih 5 let po končani kazni. Kedaj zgubi odbornik ali namestnik službo, glej § 22 obč. reda (str. 22.) Če je uradnik od službe suspendiran, ga to ne zadržuje, da ne bi smel volitvene pravice izvrševati. Upr. sod. 31. dec. 1885 št. 3437 (B 2848). §§ 12—13. 77 II. Poglavje. O pripravah za volitev. Imenik volilcev. § 12 . Za volitev občinskega odbora mora župan vse občane, kteri imajo pravico voliti, zapisati v natančen imenik, in sicer tako, da postavi naj- prvo tistega, kteremu je v občini največ pravega davka na leto predpisanega, za njim pa naj vse druge zvrsti tako, da sledi vedno obča,n z nižjim letnim pravim davkom; poleg vsakega imena mora se zapisati znesek njegovega davka. Če dva ali več volilcev plačuje po enako davka, naj se denejo po abecedu v vrsto. Na koncu tega imenika naj se ves letni davek sešteje in znesek zapiše. Pri sestavi volitvenega imenika mora se ne samo pri volilcih, imejočih volitveno pravico vsled predpisa davkov, ampak tudi pri volilcih, imejočih volitveno pra¬ vico vsled osebne kvalifikacije, vpisati njim predpisan davek, ter se mora ta davek v poštev vzeti pri razde¬ litvi volitvenih razdelkov po skupnem znesku davkov. Upr. sod. 31. maja 1883 št. 1188 (B 1783). Davek, kije predpisan družnikom očite trgovinske družbe od njihovega posebnega premoženja, se ne more prištevati davku trgovinske družbe kot samostojne ju- ristične osebe. Upr. sod. 18. okt. 1883 št. 2374 (B 1874). Volilci sami se morejo brigati, da se davkarijski predpisi popravijo. Upr. sod. 19. junija 1886 št. 1649. (B 3116). Kako se delajo volitveni razdelki. § 13 . Na podlagi tega imenika narede se volitveni razdelki. Redno se napravijo trije volitveni razdelki. Občinski volitveni red za Štajersko. Dva volitvena razdelka smeta se napraviti le iz¬ jemoma in sicer tedaj, kadar bi v kakej občini bilo le malo volilcev in med njimi po davkih malo razločka. Odločbo o tem ima politično okrajno oblastvo. Da se napravijo volitveni razdelki, se razdeli znesek vsega v imeniku seštetega davka na tri, oziroma na dva enaka dela. Volilci, ki po vrsti, kakor njo kaže imeno¬ vani imenik, plačujejo prvo tretjino vsega davka, spadajo v prvi razdelek; oni, ki plačujejo drugo tretjino, v drugi, in vsi ostali volilci pa v tretji volitveni razdelek. Če se napravita samo dva volitvena raz¬ delka, spadajo tisti volilci, kteri po imenovanej vrsti plačujejo polovico vsega davka, v prvi, vsi drugi volilci pa v drugi volitveni razdelek. Kadar se pri sestavljanju volitvenih raz¬ delkov znesek vsega davka ne da razdeliti drugače, kakor tako, da se kacega volilca davek mora na dvoje raztrgati, vpiše se tak volilec v tisti volitveni razdelek, kamor pade več njegovega davka. Dva volitvena razdelka smeta se samo tedaj napra¬ viti, če je v kakej občini le malo volilcev in med njimi po davkih malo razločka. Prvi pogoj se pa ne nahaja, ako je toliko volilcev, da jim je priznano več občinskih odbornikov, kakor znaša njih (odbornikov) najmanjše število. Upr. sod. 18. marca 1886, št. 416 (B 2971). Zoper odločbo okr. glavarstva o številu volitvenih razdelkov dopuščen je rekurz do c. kr. ministerstva. Upr. sod. 9. maja 1884, št. 965. (2122). §§ 34 - 10 . 79 § 14 . Ko bi prvi volitveni razdelek ne imel vsaj dvakrat toliko volilcev, kolikor mora izvoliti od¬ bornikov in namestnikov, naj se ta volitveni raz¬ delek do tega števila dopolni iz tistih volilcev, kteri so v imeniku (§ 12.) po davkih prvi za njimi. Davek, kar ga po tej dopolnitvi plačujejo vsi v prvi volitveni razdelek postavljeni davkopla¬ čevalci skupaj, odšteje se od svote vsega davka, in ostanek se razdeli na dve polovici. Tisti vo- lilci, kteri plačujejo prvo polovico tega ostanka, pridejo v drugi, vsi ostali pa v tretji volitveni razdelek. Pri tem se je tudi ravnati po tem, kar § 13. na koncu določuje. Ako se napravita samo dva volitvena raz¬ delka, spadajo vsi volilci, kolikor jih ostane po dopolnitvi prvega volitvenega razdelka,- v drugi razdelek. § 15. Odborniki in namestniki, kolikor jih je treba po § 13. občinskega reda izvoliti, razdele se tako, da jih pride na vsak volitven razdelek po enoliko. § 16. Župan mora pripraviti za vsak volitven raz¬ delek imenik volilcev posebej. Ti imeniki volilcev morajo skoz štiri tedne pred volitvijo biti v ob¬ čini razgrnem vsacemu na pregled, in to se mora v občini razglasiti z oznanili, nabitimi na javnih (očitnih) mestih, ter se mora določiti neprestopni rok osmih dni za ugovor zoper te imenike. 80 Občinski volitveni red za Štajersko. Komisija, ki obstoji iz župana kot prvosed- nika in iz štirih občinskih zastopnikov, ktere iz¬ voli odbor, razsojuje o ugovorih, ki so se vložili o pravem času, najdalje v treh dneh in popravi precej, kar previdi, da ni bilo prav. Če se zahtevan popravek ne dovoli, smeti je vložiti priziv do političnega okrajnega oblastva. Ta priziv se mora v treh dneh po obve- ščenju, da se je ugovor zavrnil, podati komisiji, ktera ga mora brez odloga predložiti političnemu okrajnemu oblastvu. Odločba okrajnega politič¬ nega oblastva velja za dotično volitev, za ka¬ tero se ravno gre. Zadnjih osem dni pred volitvijo se imeniki ne smejo nič več prenarejati. Reklamacije, ki se vložijo v roku, za to po zakonu odločenem zarad tega, ker se je kedo, ki bi se po obstoječih propisih moral v volitveni imenik vpisati, izpustil, ali da se je kedo v volitveni imenik vpisal, ki tje ne spada; in pa rekurzi, ki se vložijo zoper rešitve takih reklamacij, so kolka proste. (Tar. št. 44, lit. s., pristojb. zak. 9. febr. 1850, št. 60 drž. zak.). Stadij volitvenih priprav (reklamacijsko postopanje) in pa volitev sama (volitveno postopanje) mora se strogo ločiti. Za oboje teh stadij določen je samostojen pot pritožbe do višjih oblasti. Nepravilnosti in nezakonitosti pri sestavljanju volitvenih imenikov in pri drugih činih, spadajočih k reklamacijskemu postopanju, treba je v tem postopanju in potom administrativnih pritožb, določenih za to v obč. vol. r. ter v roku, določenem za rekla¬ macije, ne pa šele v ugovoru zoper volitveno postopanje po izvršenih volitvah pobijati. Upr. sod. 15. jul. 1880, št. 1263, (B 837) 9. nov. 1877, št. 1321 (B. 149) 23. dec. 1880, št. 2364 (B. 964) 12. maja 1881, št. 750 (B. 1095) 11. jun. 1881, št. 1025 (B. 1120). 81 § 17 Volitveni imeniki so vsakemu na ogled; če bi se njih pregled dovolil samo „volilcem“ ne pa „vsakemu", provzroči to, da je cela volitev ničeva. U. sod. 10. okt. 1884, št. 2193 (B. 2247) 8. febr. 1888, št. 446 (B. 3921). Ne samo v dobi za reklamacije, ampak tudi v osta¬ lem času do volitve in posebno v zadnjih 8. dneh pred volitvo, se ne sme nobenemu volilcu pregled volitvenega imenika zabraniti. Upr. sod. 20. sept. 1883, št. 2180 (1838). Dan, ob katerem se je oznanilo, da so volitveni imeniki na ogled, se ne ušteva v rok, določen za re¬ klamacije (ugovore zoper volitveni imenik). Upr. sod. 17. dec. 1885, št. 3046 (B. 2830) 25. maja 1887, št. 1510 (B 3550). Odločbe reklamacijske komisije, s katerimi se je ugovorom ugodilo, je mogoče spodbijati samo potom pritožbe na upravno sodišče, ne pa z rekurzom na po¬ litična oblastva. Upr. sod. 8. jan. 1886, št. 71 (B 2859) 16. okt. 1890, št. 3129 (B 5498). Samo zoper odločbo reklamacijske komisije, s ka¬ tero se je poprava volitvenega imenika odbila, ne pa tudi zoper odločbo, s katero se je poprava dovolila, je do¬ puščen priziv na politično oblastvo. Upr. sod. 8. marca 1877, št. 334 (B 51). Dediči volilca, ki je umrl po preteku reklamacijske dobe, in kateri dediči niso vpisani v volitveni imenik, niso upravičeni voliti. Upr. sod. 14. nov. 1887, št. 2993 (B 3760). § 17. Župan naj oznani volitev vsaj 14 dni, predno se začne, tako, da oznanilo nabije na javnem mestu, ter v njem pove, kje, kteri dan in ob kteri uri se zbere vsak volitveni razdelek, in po koliko občinskih zastopnikov ima vsak izvoliti. Ob enem se to naznani tudi političnemu okraj¬ nemu oblastvu. 6 82 Občinski volitveni red za Štajersko. V zakonu ni prepisano, da bi se moral vsak vo- lilec posebej k volitvi vabiti in se mu volitveni dnevi naznaniti. Upr. sod. 19. maja 1885, št. 1693 (B 2621) 29. dec, 1887, št. 3021 (B 3844). Če se je število odbornikov in namestnikov, ki se imajo voliti, krivo oznanilo, je oblastvo upravičeno, volitev ovreči. Upr. sod. 6. jun. 1885, št. 1468 (B 2696). Dan, ob katerem se je razglas volitve afigiral, se ušteva v lldnevni rok, ker se je volitev uže ta dan raz¬ glasila. Dan volitve same se pa ne more uštevati v ta (14dnevni) rok. Upr. sod. 20. dec. 1888, št. 3947. (B 4415) § 18 - Politično okrajno oblastvo ima skrbeti, da se vse priprave za volitev store tako o pravem času, da lehko, ko je potekla volitvena doba, začne novi zastop poslovati. Glej spredaj § 94. obč. r. Tretji oddelek. O samej volitvi. Volitvena komisija. § 19 . Volitev vodi volitvena komisija. V tej so: župan ali kak občinski svetnik za prvosednika, in še drugi štirje, po županu kot zaupni možje poklicani občani, kteri se smejo voliti. Politično okrajno oblastvo sme k volitvi poslati svojega odposlanca, zato, da bo ta pazil, da se ravna po zakonu ter ne moti mir in red. Glej § 89—94. obč. r. V volitvenem razglasu mora se natanko naznaniti volitveni prostor. Upr. svet. 16. okt. 1889, št. 2557 (B 4881). §§ 18-21. 83 Če se pokliče kedo v volitveno komisijo, ki nima volitvene pravice, stori to, da je cela volitev ničeva. Upr. sod. 28. maja 1886, St. 1548 (B 3082) 30. nov. 1887, št. 3281 (B 3789)'. § 20 . Volitveni razdelki se zbero vsak posebej. Najprvo voli tretji, za njim drugi, nazadnje pa prvi volitveni razdelek. Vsak volilec sme voliti vsacega, kdor ima pravico izvoljen biti, naj si bode iz tega ali onega volitvenega razdelka. Volitev je javna. § 21 . Voli se javno. Predno začno zbrani volilci glasove dajati, naj jih prvosednik volitvene ko¬ misije opomni na to, kar §§ 9.—11. tega volit¬ venega reda govore o lastnostih, ktere so po¬ trebne izvoljencu, naj jim razloži, kako se glasovi dajejo in štejejo, ter naj jih pozove, da voli po svojem prostem prepričanju vsak brez vsakega samopridnega namena tako, kakor se mu po naj- boljšej vesti in vednosti vidi, da bode za občino najboljše. Volitev obč. odbora mora se začeti ob uri, dolo- čenej v razpisu volitve ter ni treba z začetkom čakati, dokler pride vladni odposlanec. Upr. sod. 19. dec. 1883, št. 2547 (B 1951). Opomin volilcev (na to kaj §§ 9—11 govore) ni pravilnost, od katere bi zavisno bilo, da so volitve ve¬ ljavne. Upr. sod. 5. dec. 1884, št. 2737 (B 2315) 9. dec. 1886, št. 3286 (B 3290). 6 * 84 Občinski volitveni red za Štajersko. O glasovanju. § 22. Glasovanje vsacega volitvenega razdelka se prične tako, da udje volitvene komisije, kteri imajo v tem volitvenem razdelku volitveno pravico, oddado prvi svoje glase. Potem kliče eden udov volitvene komisije volilce po vrsti, kakor so zapisani v imeniku volilcev, da oddado svoj glas. Tisti volilci, kteri pridejo v volitveni zbor potlej, ko so bili že po imenu poklicani, glasujejo šele potem, ko se je že ves imenik volilcev pre¬ bral in se morajo zarad tega zglasiti pri volitveni komisiji. § 23. Vsak volilec, kadar ga pokličejo, da glasuje, imenuje može, za ktere želi, da bodo odborniki ali namestniki, pa samo v tolikem številu, kolikor ima volitveni razdelek, h kateremu spada, voliti odbornikov in namestnikov. § 24. Kdo drugi sme se samo v slučajih §§ 4.—7. dopustiti, da glasuje v imenu volilca; pa tudi takrat mora se zadostno izkazati, da ima 'za to pravico. Volitveno pooblastilo mora se izrečno glasiti na izvrševanje volitvene pravice. (Upr. sod. 24. apr. 1884, št. 1104 (B 2142). Če pride kasneje še eden pooblaščenec (tistega volilca), glas, ki se je vže oddal, ni neveljaven. Upr. sod. 26. sept. 1888, št. 2331 (B 4246). §§ 22-26 85 Sklep volitvene komisije, da se od dveh poobla¬ ščencev istega volilca, ki imata enaki in glede časa ob enem izdani pooblastili, ne pripusti nobeden k volitvi, ni nezakonit. Upr. sod. 26. apr. 1883, št. 977 (B 1745). Če se vpis v volitvenem imeniku glasi na „dediče“, mora, če je pooblastilo od ene edine osebe izdano, biti pred volitveno komisijo dokazano, da je izdajatelj edin dedič. Upr. sod. 24. maja 1884, št. 1104 (B 2142). Od varuhinje same podpisano pooblastilo je ve¬ ljavno ; ni treba, da ga je podpisal tudi sovaruh. Upr. sod. 6. apr. 1887, št. 1014 (B 3479). § 25 . Vsak glas se precej vpričo volilca zapiše poleg njegovega imena v predelke za to priprav¬ ljene glasovnice. Ob enem se imenovana imena zapišejo v priglednico tako, da pride pri prvem glasu, ki ga kdo za odbornika ali namestnika dobi, nje¬ govo ime v pripravljeni predelek, in v predelek zraven pride številka 1.; pri druzem glasu, ki ga dobi, pride štev. 2. itd. Izid volitve. § 26 . Ko so vsi pričujoči volilci volitvenega raz¬ delka svoje glase oddali, oznani prvosednik volit¬ vene komisije, da je glasovanja konec. Volitvena komisija mora takoj glasove po obeh glasovnicah primerjati, zmote, če bi se take pripetile, popraviti, potem glasovnice podpisati, glasove prešteti in takoj v volitveni sobi nabiti razglas, ki oznani izid volitve. 86 Občinski volitveni red za Štajersko. § 27. V vsacem volitvenem razdelku so za odbor¬ nike izvoljeni tisti, kteri so med možmi, voljenimi za odbornike, dobili največ glasov, in za namest¬ nike tisti, kteri so med možmi, voljenimi za na¬ mestnike, dobili največ glasov. Ko bi po enoliko glasov dobilo več mož, kakor ima volitveni razdelek odbornikov ali na¬ mestnikov izvoliti, razsodi žreb, kteri izmed njih ostane za odbornika ali namestnika. § 28. Če je volitev zadela takega, ki nema pravice voljen biti, ali, kteri se z zakonitim izgovorom odreče, ali če se izvoljenec, akoravno tacega iz¬ govora nima, vendar brani volitev sprejeti, mora se precej z nova voliti, vender pa to ne odvrne globe, ktera se ima po §. 17. občinskega reda izreči. § 29. Če je kdo že v enem volitvenem razdelku izvoljen za odbornika, mu razdelki, kteri pozneje volijo, ne smejo dati nobenega glasa več. Če ga pa kdo še vendar voli. mora se mu povedati, da ta njegov glas ne bode štet. Če pa koga, ki je že izvoljen za namestnika, izvoli pozneje kak volitveni razdelek za odbornika, pride za namestnika na njegovo mesto tisti, kteri je dobil v dotičnem volitvenem razdelku za njim največ glasov. §§ 27 — 31 . 87 Razglas volitve. § 30. Kadar je volitev dovršena v vseh volitvenih razdelkih, sklene se tudi volitveni zapisnik ter ga imajo udje volitvene komisije podpisati. Župan shrani zapisnik in vsa druga volit- vena pisma. Župan razglasi, kako se je iztekla volitev v vseh volitvenih razdelkih, in naznani to tudi političnemu okrajnemu oblastvu. Slednje mora, če se je izvolil kdo, ki je od volivosti izvzet ali izključen, to volitev kot ne¬ zakonito ovreči, pa z opazko, da se zoper to lehko položi pritožba do namestništva. Ugovori zoper volitev. § 31 . Ugovori zoper postopanje pri volitvi naj se v neprestopnem roku osmih dni po končani celi volitvi dade županu, kteri jih mora predlo¬ žiti namestništvu. To razsodi o njih v dogovoru z deželnim odborom. Če se pa namestništvo in deželni odbor ne sporazumeta, gre končna raz¬ sodba državnemu ministerstvu. Če v zgoraj omenjenem roku ne pride nič ugovora, ali če se podani ugovori zavrnejo kot neutemeljeni, odredi se volitev občinskega stare¬ šinstva. Na mesto državnega ministerstva stopilo je sedaj ministerstvo notranjih zadev. 88 Občinski volitveni red za Štajersko. Vloge, zadržajoče take ugovore so proste kolka (Tar. St. 44, lit. k. pristojb. zak. od 9. febr. 1850. St. 50 drž. zak.) Ugovori zoper volitveno postopanje, ki se vložijo neposredno pri okrajnem političnem oblastvu, katere pa to odstopi občinskemu predstojniku, morajo se smatrati za pravilno in pravočasno vložene, če so dospeli k obč. predstojniku v zakonitem roku. Upr. sod. 22. febr. 1883, št. 373 (B 1671). Rok za ugovor je prekluziven rok, ki se je spolnil samo tedaj, če je vloga pravočasno dospela k oblastvu imenovanem v zakonu (k županu). Upr. sod. 6. febr. 1884, št. 259 (B 2013). Dostavki k ugovorom, zadržajoči druge (nove) me- ritočne pritožbe, veljajo za novo samostojno vlogo. Upr. sod. 6. febr. 1884, št. 259 (B 2013). O ugovorih zoper volitveno postopanje odločuje ali namestništvo v dogovoru z deželnim odborom, ali če se ta dva oblastva ne sporazumeta, ministerstvo no¬ tranjih zadev. Zarad tega ni dopuščen rekurz na mini¬ sterstvo zoper odločbo, ki jo je namestništvo izdalo v dogovoru z deželnim odborom. Upr. sod. 20. jul. 1880, št. 1380 (B 842). II. poglavje. O volitvi občinskega starešinstva. O zboru k volitvi. § 32 . Na poziv dozdanjega župana zberejo se vsi novi odborniki na določen dan in ob določeni uri, da volijo občinsko starešinstvo. Volitev vodi (po letih) najstarejši odbornik. Tiste odbornike, kteri ali ne pridejo ali pa odidejo, predno je volitev končana, ter se ne mo¬ rejo veljavno opravičiti, zakaj da jih ni bilo, ali §§ 32-34. 89 zakaj da so prehitro odšli, zadene globa, ktero odmeri občinski odbor do 20 gld. Po analogiji § 17 obč. r. se vplača globa v ob¬ činsko blagajno. § 33 . Glavar političnega okrajnega oblastva sme ali sam priti k volitvi ali pa namesto sebe poslati koga druzega, ki naj pazi, da se bode volilo po zakonu (po postavi). Zarad tega mora mu dozdanji župan o pra¬ vem času naznaniti, kteri dan in ktero uro bode volitev. Kdo se more voliti. § 34. Za starešine morejo biti izvoljeni samo od¬ borniki. Vendar v starešinstvo ne morejo priti ti-le: 1. kteri ne stanujejo v občini; 2. dvorni, državni in deželni uradniki in služabniki ter uradniki in služabniki javnih zalog (fondov), dokler opravljajo ktero teh služeb; 3. duhovni. V občinsko starešinstvo tudi ne morejo priti taki, kteri so si v rodu ali v svaštvu v prvem in drugem kolenu. Svaštvo je zveza, ki nastopi med enim zakonskim in med sorodniki drugega zakonskega. § 40 obč. drž. zak. V kakorSni vrsti in v kakoršnem kolenu je kedo z enim zakonskim v sorodu, v tisti vrsti in v tistem kolenu je z drugim zakonskim v svaštvu. § 41 obč. drž. zak. 90 Občinski volitveni red za Štajersko. O volitvi. § 35 . Da je volitev veljavna, mora vsaj tri četr¬ tine vseh odbornikov biti navzočih, in izvoljenec mora dobiti nad polovico glasov vseh pričujočih. Če se število odbornikov ne da s četverko deliti, morajo priti volit tri četrtine odbornikov pa še eden po vrhu. Voli se z volilnimi listki. Ko so se pobrali vsi volilni listki, se v njih zapisana imena preči- tajo in potem zapišejo v pripravljeno glasovnico. a) o volitvi župana. § 36 . Najprvo se voli župan. Ako bi pri tej vo¬ litvi nihče ne dobil nad polovico glasov, voli se še enkrat od kraja, in ko bi tudi zdaj zopet nihče ne imel nad polovico glasov, odredi se ožja volitev. Pri ožjej volitvi smejo volilci glas dati samo enemu tistih dveh mož, ktera dva sta pri dru- zem glasovanji imela razmemo največ glasov. Če pa jih je pri druzem glasovanji po enoliko glasov imelo več kakor samo dva odbornika, tedaj razsodi žreb, ktera dva prideta v ožjo volitev. Glas, kteri se pri tretji volitvi da kacemu odborniku, kteri ni bil vzet v ožjo volitev, je neveljaven. Če pri ožjej volitvi dobita oba odbornika po enoliko glasov, tedaj razsodi žreb. §§ 35 - 38 . 91 b) o volitvi občinskih svetnikov. § 37. Ko je župan izvoljen, volijo se občinski svetniki. Za to mora odbor najpoprej po §. 14 občin¬ skega reda odločiti, koliko občinskih svčtnikov je treba voliti. Vsak volilec zapiše toliko imen, kolikor je treba občinskih svetnikov. Imena, kolikor jih je več zapisanih, ne pridejo v poštev. Tudi pri tej volitvi se je ravnati po §. 36, če morda ta ali uni odbornik ne bi dobil nad polovico glasov. V ožjo volitev se pa deno samo tisti možje, kteri so pri druzem glasovanji dobili največ glasov za tistimi, kteri jih imajo nad polovico. V ožjo volitev naj se vzame dvakrat toliko mož, kolikor še manjka občinskih svetnikov. § 38. Če je kedo za občinskega svetnika izvoljen, ki si je z novim županom v prvem ali v druzem kolenu v rodu ali svaštvu, tedaj se mora namesto njega voliti drug svetnik. Če se za občinske svetnike izvolita dva ali več tacih mož, ki so si med seboj tako v rodu ali v svaštvu, kakor omenjeno, velja za izvolje¬ nega tisti, kteri je dobil največ glasov; če jih je pa dobilo več po enoliko glasov, pa tisti, kte- rega potrdi žreb. Za druge je treba še enkrat voliti. 92 Občinski volitveni red za Štajersko. Razglas volitve. § 39. 0 volitvi starešinstva sestavi se zapisnik, katerega podpišejo voditelj te volitve in vsi od¬ borniki ž njim. Zapisnik se shrani z vsemi dru¬ gimi volitvenimi pismi vred pri občini. Imena izvoljenih starešincev razglasi župan javno v občini in jih naznani političnemu okraj¬ nemu oblastvu. § 40. Po predpisih §§. 32—39 se naj postopa tudi tačas, ko bi treba bilo novega svetnika ali žu¬ pana voliti med volitveno dobo. Samo da, kadar tako volijo svetnika, župan skliče zbor in vodi volitev, kadar pa volijo župana, skliče in vodi zbor županov namestnik. Tudi brani rod ali svaštvo v službo samo novim iz¬ voljencem, tistih pa, ki uže opravljajo službo, nič ne zadeva. Kdor pri volitvah za izvrševanje političnih pravic kupuje ali prodaja volitvene glasove, ali na zvijačen način pači glasovanje ali njega izide, zakrivi se, ako se v tem ne dobi kako huje kaznjivo dejanje, pregreška, ter je kaznovati z ostrim zaporom od enega do šestih mesecev. Člen VI. zakona od 17. dec. 1862, št. 8 drž. zak. od leta 1863. Izraza „kupuje“ ali „prodaja“ nista presojati po zasebno-pravnih določbah, temveč umeti jih je sploh v navadnem pomenu; tudi to namestuje lahko kupnino, če se za koga plača pijača; kaznjivo dejanje je izvršeno se sklenjenim kupom; če se je s tem dosegel namen, ali ne, je neodločilno. Razsodba kas. dvora z dne o. marca 1887, št. 14.433 ex 1886. Dodatek. I. Zakon od 9. januarja 1870, štev. 20. dež. zak. veljaven za vojvodino Štajersko oblastvih in o postopanju v zadevah javnih državnih cest in potov. S privolitvijo deželnega zbora Moje vojvo¬ dine Štajerske ukazujem to-le: A. O razsvojitvi in o dolžnosti zemljiš¬ kih posestnikov glede naprave potov. Dolžnosti zemljiških posestnikov. § 1 . Kolikor se potrebuje zemljišča, da se na¬ pravijo, prestavijo, prenaredijo in razširijo javni poti, da se napravijo odtočni žlebi (jarki, rovi), mitnice, potem odložišča, sploh za vse naprave, ki so potrebne, da zamore pot kot javni pot slu¬ žiti obči rabi, ali ktere so potrebne, da se poti na¬ pravijo in vzdržujejo v prid obči koristi, morajo ga posestniki in vžitkarji zemljišč in poslopij pre¬ pustiti za primerno odškodnino tistemu, ki ima dolžnost pot napraviti in vzdrževati. Če občna blaginja to zahteva, mora ud države za primerno odškodovanje prepustiti tudi popolno last kake reči. (§ 365 obč. drž. zak.) Vžitek je pravica, tujo reč, varovaje bitstvo, vži- vati brez vsakega prikrajšanja. (§ 509 obč. drž. zak.) § 1. tega deželnega zakona velja tudi glede osebne služnosti rabe (t. j. pravica, ne oškodovaje bitstva, vživati samo za svojo potrebo. § 504 obč. drž. zak.) in stanovanja. (§ 521 obč. drž. zak.) 96 Dodatek I. § 2 . Vsak je dolžen pripustiti, da se za napravo in vzdrževanje javnih poti potrebno lomljeno ka¬ menje, prod, pesek, glina itd. -— kar je posestnik dokazljivo ne potrebuje sam — jemlje na nje¬ govem kmetijskem in gojzdnem zemljišči ali iz njegovih vod, pa tudi trpeti, da.se le-to s pre¬ kopavanjem, vrtanjem itd. tamkaj poišče. Oni, ki mora pot delati, je pa pri tem pod¬ vržen nadzorstvu lastnika, in mora plačati pri¬ merno odškodnino za to, kar se na reči in na vžitku škode napravi. Glej § 4. tega zakona. § 3 . Tisti, ki ima dolžnost pot napraviti in vzdr¬ ževati, je pa tudi dolžen, lastnike ali vžitkarje poslopij in zemljišč, ležečih ob javnih cestah in potih zavarovati zoper vsako škodo, ki bi jim vtegnila dohajati iz potrebnih stavb na cesti, kakor n. pr. mostičev, jarkov (rovov) ob strani cest, podzidanja itd. s tem, da primerno uredi in izdela take naprave, ali če se tako škoda ne bi dala odvrniti s tem, da njih primerno odškoduje. Kdor meni, da preti njegovemu poslopju ali zemljišču iz naprave ob kaki javni cesti ali iz rabe zemljišča za kopanje proda ali dobivanje gradiva itd., nevarnost ali škoda, sme prositi pri političnem okrajnem oblastvu zarad odvrnitve nevarnosti, zarad primerne ureditve in izvedenja §§ 2-6 97 take naprave, ali eventuelno, da se mn škoda povrne. Glej § 343. obč. drž. zak. § 4 . Če je kako zemljišče v prvi vrsti namenjeno za dobivanje v §. 2 omenjenega gradiva in se tega za napravo ceste toliko potrebuje, da se zemljišče vsled tega namena ne more dalje iz¬ datno vživati, sme lastnik tirjati, da tisti, ki ima dolžnost cesto napraviti, prevzame zemljišče in mu zanj plača, kar je v resnici vredno. § 5 . Tisti, ki ima pravico do odškodnine, pa ne more zahtevati, da bi se tudi to v prevdarek vzelo, za kar je reč ali vžitek, ki se ima odsto¬ piti, šele vsled naprave ceste na ceni več vredna, ali za kar bi bila vsled tega več vredna, ker se je zarad naprave tega pota povišala cena pri cesti ali blizo cest ležečih zemljišč. § 6 . Cestni jarki, prek kterih se stekajo vozni poti v kako cesto, ali peljejo privozne ceste do zemljišč ali poslopij, se morajo — če vzdrževanje ceste to zahteva — na stroške tistih, kterim je dolžnost vzdrževati vozni pot, in oziroma posest¬ nikov dotičnih zemljišč in poslopij, premostiti ali v obliki korita potlakati. Most ali tlak se napravi po navodilu cestne uprave na način, ki ga bo le ta določila, in dr¬ žaje se rednega poprečnega profila. 98 Dodatek I. Če je za stekanje takih postranskih poti ali privoznic v ktero cesto treba napraviti klan¬ čino, mora njo napraviti tisti, ki ima cesto vzdr¬ ževati. Kesneje pa mora klančino (Rampe) oni vzdrževati, kteremu je dolžnost, da vzdržuje po¬ stranske poti ali privoznice. § 7 . Ribnike, jame za kopanje gline ali peska, ki niso najmanj tri sežnje proč od javnih voznih poti, mora — če se spozna, da je to za varnost prometa potrebno — lastnik vsaj na strani, obr¬ nem k potu, na svoje stroške ograditi. Lastniki gozdov, skoz ktere gre javna pot, so dolžni, gozd na obeh straneh pota dva sežnja široko brez vse odškodbe drevja čistiti, če bi se spoznalo, da je to potrebno za vzdrževanje poti v suhem stanji in če se ni bati, da bi vsled po- sekanja drevja na bregovih se plazovi vlekli ali iz drugih vzrokov večja škoda se pripetila. Če so pri javnej vozni poti ležeča zemljišča nasajena s sadonosnim drevjem ali z živimi plo¬ tovi, morajo, kolikor je treba, lastniki čeznj viseče veje in mladike posekati brez vse odškodbe. Tam, kjer krajne razmere to zahtevajo, po¬ sebno v hribih, ni dovoljeno delati meje in žive plote tako blizo ceste, da bi zavoljo tega lehko zameti nastajali na cesti. Polja, ležeča ob cesti, se smejo do dva sežnja od ceste le vštric ceste orati in z brano povlačevati. Vsled nar. c. kr. namestnika Štajerskega od 26. jan. 1876, št. 294 praes. določila se je oddaljenost 3 sežnjev na 6 metrov; oddaljenost 2 sežnjev pa na 4 metre. §§ 7-10 99 § 8 . Mlini na veter in vodo, drugi stroji in kolesja, strelišča, apnence in opekarne, kamenar- nice, konjederske jame in druge naprave, ki so v nevarnost za javne poti ali za promet na njih, ali jih znatno nadlegujejo, se smejo napraviti samo primerno daleč od javnih voznih potov, kakor to zahtevajo krajevne razmere. Glej § 9. tega zakona in §§ 31—41 obrtn. reda od 20. dec. 1859, št. 227 drž. zak. glede potrebe posebnega dovoljenja za obrtnijo pri posameznih obrtih. Stavbinske komisije. § 9. H komisijskemu preiskovanji, ktero se na¬ pravi na stavbinske prošnje, se mora povabiti tudi poslanec okrajnega odbora, če zadeva stavbo zraven ali blizo okrajne ceste, posebno pa stavbe, omenjene v prejšnjem paragrafu. Glede oddaljenosti od ceste, ktere se je dr¬ žati pri novih stavbah, pri prezidbah in prizidbah poslopij, veljajo določbe § 27. stavbinskega reda za Štajersko, dež. vladni list II. del, št. 5 od leta 1857. Glede stavbinskih navodov glej §§ 144—148 stav¬ binskega reda za Štajersko od 9. febr. 1857, list deželne vlade II. oddelek, št. 5. Nove stavbe in spremembe na vže obstoječih po¬ slopjih, stoječih ob prometnih, okrajnih in drugih važnih cestah smejo se dovoljiti le v oddaljenosti najmanj 4 metrov. (§§ 27 in 141 stavb, reda.) Razsvojitvovanje. § 10 . Obravnava in odločba o tem, ktera zemljišča ali poslopja in v kterem obsegu se imajo ali za 7 * 100 Dodatek I. vedno ali pa za čas, dokler stavba trpi, odkupiti ali prepustiti v med časom potrebno rabo, potem odločba o tem, kakošna bremena ima lastnik zem¬ ljišč ali poslopij za vedno ali začasno trpeti, pristaja političnemu okrajnemu oblastvu, če se med tistim, ki je dolžen pot napraviti, in lastnikom zemljišča ne more v dobrem dognati pogodba, katera mora tudi določevati, koliko je odškodbe plačati. Zoper odločbe političnega okrajnega oblastva sme tisti, kteremu le-ta ni po volji, vložiti rekurz na c. kr. namestništvo. Glej § 18 zakona od 23. jun. 1866, št. 22 dež. zak. § H- Da se izvrši daljno razsvojitvovanje, mora pristojno sodišče izvršiti sodiščno cenitev zemljišč, ktera se imajo po glasu prejšnjega paragrafa od¬ kupiti, in pravic porabe, katere se morajo pripu¬ stiti, ter bremen, ki se morajo trpeti. Odškodnina, ktero je plačati, se preračuni tako, kakor to veleva občni sodni red. Vsi dotični udeležniki se naj sodišču ime¬ nujejo, da se jim dan cenitve naznani. § 12 . Če se tirja več, ali če nastanejo tirjatve med deležniki ali pa med enim deležnikom in tretjimi osebami glede od sodišča določene od¬ škodnine, se mora to pravdnim potom dognati. Pravda, ki nastane glede od sodnije določene odškodnine, ne zavira onemu, ki je dolžen pot na¬ praviti, da ne bi odkupil ali rabil zemljišče, ki se ima odstopiti. §§ 11-14. 101 § 13. Če ni veljavnega zedinjenja, ne sme tisti, ki je dolžen cesto napraviti, v slučajih para¬ grafov 1, 2 in 4 začeti zvrševati mu pristoječih pravic, dokler ga ni politično oblastvo uvedlo v posest zemljišča, oziroma pravic, katere bi naj na tem zemljišču rabil. V posest uvesti se mora na licu mesta precej, ko zadobijo razsvojitvene razsodbe pravno moč in ko so od sodišča odškodnine, ki so pla¬ čati, določene, ter ko oni, ki je dolžen cesto na¬ praviti, izkaže, da je odškodnino, ktera se mora plačati, ali strankam, imejočim do nje pravico odrajtal, ali da jo je za stranke pri sodišču po¬ ložil, ker se plačilo ni moglo zgoditi, ker stranke denarja nočejo sprejeti ali ker to kak drugi pravni vzrok zavira. B. O oblasti v zadevah delanja potov. Oblast v obče. § 14. Nadzorska pravica države, oblast deželnega zastopstva in okrajnih 'zastopstev, potem dežel¬ nega odbora in okrajnih odborov glede naprave in vzdrževanja nedržavnih javnih cest in potov določuje v obče zakon od 23. junija 1866, dež. zak. štev. 22, področje občinskega odbora in žu¬ pana določuje pa le-ta zakon in občinski red od 2. maja 1864. Glej §§ 13—19 zakona od 23. jun. 1866, št.. 22 dež. zak. in obč. red od 2. maja 1864. 102 Dodatek I. a) Okrajnega odbora. § 15 . Oblast okrajnih odborov obsega v rečeh, tikajočih se okrajnih cest, vse občine in one osebe v okraju dolžne cesto delati, ki so po posebnih pravnih imenih (§. 12. zakona od 23. junija 1866, št. 22 dež. zak.) dolžne, vzdrževati posamezne ob¬ jekte na okrajnih cestah ali kose okrajnih cest; dalje one posestnike zemljišč in poslopij, kterih zemljišča ali poslopja so ob kaki okrajni cesti (§§. 1 do 9). Okrajni odbor pazi posebno na to, da spol¬ njujejo občine natanko in primerno, kar imajo po tlaki opravljati (§§. 7 in 10 zakona od 23. ju¬ nija 1866, št. 22 dež. zak.). § 16 - Občine in njihovi župani, oziroma druge osebe, dolžne cesto delati, potem posestniki zem¬ ljišč in poslopij (§ 15) so dolžni, natanko izpol- novati ukaze, ktere jim daje okrajni odbor glede naprave in vzdrževanja okrajnih cest. Osebe, dolžne ceste delati, ki so po posebnih pravnih imenih dolžne vzdrževati posamezne ob¬ jekte na okrajnih cestah ali kose okrajnih cest, morajo, če ne stanujejo same v okraji, naznaniti okrajnemu odboru pooblaščenca, ki ima svoje stanovanje v okraji. § 17. Okrajni odbor ima pravico se svojimi ukazi zvezati zažuganje kazni ter obsoditi občine ali §§ 15 — 19 . 103 osebe, dolžne ceste delati, kakor tudi posestnike zemljišč in poslopij, ktere ne ravnajo po teh ukazih, v globo do 100 goldinarjev, ob enem ima pa tudi pravico, dela, ktera so se odrekla ali ne ob pra¬ vem času ali ne v redu storila, dati opraviti na stroške mudljivca. § 18. Prisojene globe teko v okrajno blagajno. Ko je dotična razsodba zadobila pravno moč, iz¬ tirja okrajni odbor te globe in poplačane stroške (§. 17.) po predpisih o politični eksekuciji od krivca. Dotični uradi so dolžni, kakšnim, to iztirjatev za¬ devajočim prošnjam okrajnega odbora nemudoma ustreči. § 19 - Da se nadzorovanje zlajša, razdeli okrajni odbor lahko svoj okraj v cestodelne okoliše, in postavi za vsak cestni okoliš cestnega komisarja kot svojega namestnika; ta mora opravljati svojo službo kot častno službo.. Če okrajni odbor izvoli kakega v cestnem okolišu naseljenega zemljiščnega posestnika, je ta dolžen, prevzeti službo cestnega komisarja in jo opravljati vsaj skoz leto dni. Kdor se brez zakonitega izgovora brani službo prevzeti in opravljati, sme ga okrajni odbor ob¬ soditi v globo do 100 gold., ktera teče v okrajno blagajno. Okrajni odbor naj izda navodilo o pravicah in dolžnostih cestnega komisarja in ga naznani dotičnim občinam. 104 Dodatek I. § 20 . Službo cestnega krajnega komisarja sinejo odkloniti: Duhovni, javni učitelji, dvorni, državni, deželni uradniki in služabniki ter uradniki in služabniki javnih zalog, potem vojaške osebe, ki so v djanski službi, nadalje taki, ki so stari nad 60 let, ali ki so na telesu tako hromi, da za službo niso sposobni, ali ki so službo že skoz eno leto opravljali, za prihodnja tri leta. b) Občinskega odbora in župana: 1. V obče. § 21 . Občina kot policijsko krajno oblastvo ima pred vsem dolžnost, v svojem ozemlju skrbeti, da se ne ovira promet na javnih cestah in potih. Sosebno ima občina zastran okrajnih cest izpol- novati in izvrševati, kar ji okrajni odbor in ozi¬ roma postavljeni cestni komisar posebej naroči in ukaže, potem skrbeti, da se opravi tlaka, ktera ji je po zakonu ali od krajnega zastopstva nalo¬ žena (§§. 7 in 10 zakona od 23. junija 1866, dež. zak. štev. 22). 2. Glede občinskih cest. § 22 . Občinske ceste in pota so tiste javne ceste in pota, ktere, ne da bi bile okrajne ceste, na¬ pravljajo zvezo v občini samej, ali pa vežejo ob¬ čino s sosednimi občinami (§ 3, zakona od 23. ju- junija 1866, dež. št. 22). §§ 20 - 22 . 105 0 tem, ali je pot ali cesta občinska pot ali cesta, mora, če se zahteva ne opira na. pri- vatnopravna imena, na pritožbo zoper dotični sklep občinskega odbora razsoditi okrajni odbor, in na daljno pritožbo deželni odbor. V važnih primerljejih ima okrajni odbor pra¬ vico. ukreniti provizorij, za čas, dokler se pravda odloči. Pri razsojevanju, ali je pot občinski ali ne, je po¬ lagati važnost pred vsem na to, ali je prepirni pot do- zdaj služil kot javni pot ali ne. Upr. sod. 2. maja 1890, št. 1450. To, da je zemljišče v zasebnej lasti, ne zavira, da je pot, ki gre tam čez, javen. Upr. sod. 2. maja 1890, št. 1450. _ Pri vprašanju javnosti pota so pravno prizadete le občine, v katerih zvezo služi pot; zarad tega smejo le občine, ne pa posamezne osebe, v varovanje javnega interesa vložiti zoper odrekanje priznanja, daje pot javen, pritožbo na upravno sodišče. Upr. sod. 2. maja 1890, št. 1208. Občinski odbor je poklican razsojati, ali je javni pot, pešpot, ali vozni pot. Upr. sod. 14. maja 1890, št. 1607. Za lastnost pota kot občinskega oziroma javnega pota je odločilnega pomena to, da je dejansko namenjen občemu prometu; neodločilno pa je, ali je v javni knjigi vpisan kot javni pot ali ne. Upr. sod. 2. okt. 1890, št. 3025 in od 18. jan. 1890, 1890, št. 201. Po § 24, št. 3 obč. reda morajo občine in oziroma višji avtonomni organi skrbeti za vzdrževanje občinskih potov; zarad tega imajo ta oblastva v slučajih prepira razsojevati, ali je kako zemljišče odmenjeno služiti jav¬ nemu prometu, ter morajo, če treba, tudi skrbeti za to, da se takov javni pot ne odtegne svojemu namenu. Upr. sod. 28. apr. 1892, št. 1391. Izjema, da o tem, ali je kak pot ali cesta občinski pot, nimajo sklepati občine in v slučaju priziva višja 10G Dodatek I. avtonomna oblastva, tedaj, če se zahteva opira na pri- vatnopravna imena, se more samo na one slučaje raz¬ tezati, v katerih občina trdi, da je kak pot (cesta) ob¬ činski pot (cesta) opiraje se, ne na § 24, št. 3 obč. reda, oziroma na zakon od 23. jun. 1866, št. 22 dež. zak. (§ 3) in od 9. jan. 1870, št. 20 dež. zak. (§ 22 odstavek 1.), ampak opiraje se na kako privatnopravno ime, zlasti lastnino do (cestnega) zemljišča, ali služnost; nikakor pa se ta izjema ne razteza na one slučaje, v katerih druge stranke zoper občino stavijo kako privatnopravno ime, (n. pr. da so lastniki zemljišča, po katerem gre pot); kajti sodišča imajo razsojati samo o privatnih pravicah, nikdar pa ne o javnopravnem vprašanju, ali pristoji ka¬ kemu potu lastnost občinskega pota. Upr. sod. z dne 28. aprila 1892, št. 1391. Samo po sebi se razume, da se vsled takih odločb, storjenih za vzdrževanje prometa, kake privatne pravice drugih oseb nemorejo uničiti, ampak te pravice pridejo, ko se je eventuelno njih obstanek sodščnim potom dognal, na primeren način (odškodovanje) do veljave. Upr. sod. 28. apr. 1892, št. 1391. § 23 . Sklep občinskega zastopa, da se opusti ob¬ činska cesta ali občinski pot, če veže le ta dve občine ali več, je veljaven samo tedaj, če okrajni zastop privoli; to privoljenje se pa sme dati šele po zaslišanji okrajnega odbora, prizadetih občin in ostalih deležnikov. Pritožba zoper podeljeno ali odrečeno privoljenje k opustitvi se obrača na deželni odbor. Glej § 14 zak. od 23. jun. 1866, št. 22 dež. zak. c) Okrajnega odbora. § 24 . Če občina ne izpolnjuje njej glede naprave in vzdrževanja okrajnih in občinskih cest po za- §§ 23 - 25 . 107 konu naloženih dolžnosti, ima okrajni odbor pra¬ vico, v važnih in nujnih primerljejih napraviti na stroške krive občine, kar je potrebno, da daljni promet omogoči in zavaruje, ali pa občini zauka¬ zati, žugaje ji z globo od 5 do 100 goldinarjev, da odpravi, kar je napačnega. Taka globa gre v okrajno blagajno. Pritožba se obrača tudi v tem slučaju na deželni odbor; pa pritožba ne ovira izvršitev za¬ časnih naredeb. d) Deželnega odbora. § 25. Deželni odbor razsojuje o prizivih proti skle¬ pom okrajnih zastopov in okrajnih odborov v cestnih zadevah. Posebno ima razsojevati de¬ želni odbor o prizivih zoper sklepe okrajnih za¬ stopov, s kterimi se odreka uvrstitev kake ceste v vrsto okrajnih cest II. razreda ali pa preložitev že obstoječe ceste, ali pa naprava nove take ceste, in sicer v zadnjih dveh slučajih v sporazumu s c. kr. namestništvom ter se mora pri tej razsodbi jemati kot merodajno v poštev važnost dotične ceste za prometne potrebščine dotičnega okraja in sosednih okrajev in občin. Deželni odbor ima pravico, glede vseh javnih in nedržavnih cest in potov dovoljevati, da se porabijo za napravo železnic, kterih občo korist so priznala pristojna državna upravna oblastva, in sicer zastran okrajnih cest po zaslišanju okraj¬ nih odborov, zastran občinskih cest pa po zasli¬ šanju udeleženih občin. 108 Dodatek I. Besede tega § so se tako določile po zakonu od 10. januarja 1891, št. 18 dež. zak. § 26. Pritožbe in rekurzi zoper sklepe, ukaze, odločbe in razsodbe županov in občinskih od¬ borov, okrajnih zastopstev in okrajnih odborov, potem političnih okrajnih oblastev v rečeh, ki zadevajo javne ceste in pote, se morajo — če ni v tem zakonu kaj drugega določeno — v 14 dneh, števši od dneva uročitve sklepa ali ukaza, odločbe ali razsodbe, napraviti na prvo višjo oblastvo, ali prvo višjo zastopstvo in vlo¬ žiti pri tistem oblastvu ali organu, zoper čegar naredbo se pritožuje. Poslednji imajo dolžnost, pritožbo s svojimi opombami vred nemudoma poslati višji oblasti ali višjemu zastopstvu. § 27. Ministru notranjih zadev se zaukazuje, da ta zakon izvrši. Dunaj, 9. januarja 1870. Franc Jožef 1. r. Giskra 1. r. IDocLatek II. Zakon od 18. septembra 1870, štev. 52. dež. zak. s kterim se izdaja cestni policijski red za javne državne ceste, veljaven za vojvodino Štajersko, izvzeraši glavno mesto Graško. S privolitve* deželnega zbora Moje vojvodine Štajerske ukazujem to-le: I. Določbe za obrambo cest pred po¬ škodovanj em. § 1 . Kdor nalašč ali po zanemarjenji zapovedane pazljivosti poškoduje cesto ali k nji spadajoče stvari, kakor so: cestni robi, parapetni in pod¬ porni zidovi, odnašaji, ograja, varstveni koli, vodo¬ toki, mostovi, postajni in medpostajni stebri, kažipoti, table z napisi krajevnih imen in s sva¬ rili, mitniške prednice, cestarske in mitniške hiše z zraven spadajočimi prepovednimi in tarifnimi deskami, drevoredi na cesti ali zraven ceste, in drevesni stebri i. t. d. se pregreši zoper cestno redarstvo, in se bo kaznoval po § 18. le-tega zakona. Razun tega mora krivec povrniti naprav¬ ljeno škodo. § 2 . Po straneh ceste, po pobočju in cestnih jar¬ kih živino pasti, je prepovedano, in nikdor ne sme tamkaj travine svojevoljno jemati. § 3 . Prepovedano je, na kolovoz, na cestni rob, na postranske jarke in moste nanašati gnoj ali 112 Dodatek II. druge smeti, polagati les, stavbno kamenje, pesek, zemljo in sip ali po polji nabrano kamenje; pre¬ povedano je, na kolovoz, na cestne robe in moste napeljevati kapnico in druge tekočine, zmetavati na strehah, ali pred hišami in na dvoriščih ležeči sneg, napeljevati na cesto ali v postranske jarke gnojnico in sploh cesto zožiti, njo zorati, potem odtočne jarke (rove) zajezovati ali zamlajiti (za- blatiti); take napake se morajo odpraviti in — če bi bilo treba — prejšno stanje napraviti na stroške krivca. § 4 . Drevesa, platanice (hlodi za žago) in druge takšne reči, smejo se, ker to cesto kvari, vlačiti le v onem časi, dokler se da po cesti sanjkati. § 5 . Preko mostov, kteri niso popolnoma iz zi¬ dovja, naglo voziti, je prepovedano. § 6 . Praviloma mora vsak voz coklo imeti. Za zaviranje koles je rabiti le cokle ali za- vornice; poslednje pa morajo biti take, da se kolesa še vedno nekoliko vrtijo. Zavornih in ledovnih okovov se ne sme nikdar, zavornih lancev pa le takrat posluževati, kadar je cesta poledična (ledena). Glej § 19. tega zakona. §§ 4-9. 113 § 7 . Platišča na vsih tovornih vozeh, na kterih je tovora več nego 40 centov, morajo biti 4 palce široka, pri takih pa, na kterih je čez 80 centov nakladanih, pa 6 palcev. Določbe tega paragrafa zadobijo veljavo šele leto dni po razglašenjn tega zakona. Te določbe pa ne veljajo za gospodarstvene vožnje. Ta zakon razglasil se je 8. nov. 1870, toraj je za- dobil veljavo ta § 7. 8. nov. 1871. Glej § 19. tega zakona. Vsled nar. c. kr. namestnika Štajerskega od 26. jan. 1876, št. 294 praes. določila se je teža tovora od 40 centov na 2240 kilogramov in od 80 centov na 4480 kilogramov; širokost pa od 4 palcev na 11 cm, od 6 palcev pa na 16 cm. § 8 . Pri vsih vrstah vozov morajo šine biti tako napravljene, da njih ploška ni kupčasto, kloba¬ sasto povišana in da glave žebljev in vijakov ne molijo iž njih. Glej § 19. tega zakona. II. Določbe za zavarovanje prometa. § 9. Promet na cestah se ne sme zaprečiti niti po dnevu, niti po noči. Če kakšne prometne ovire nastanejo, morajo se brez odloga odpraviti, na stroške krivca. 8 114 Dodatek. II. § 10. Nezapreženi vozi se ne smejo na cesti puščati. Če se pa zavoljo kake nesreče temu ne more izogniti, se ne sme pustiti voz brez nadzornika in po noči ne brez razsvetljenja. Pri krčmah smejo vozovi se postavljati le vstran kolovoza, po noči pa vrh tega s potrebnim razsvetljenjem. § 11 . Prepovedano je, po cesti voziti z dvema vozoma, ki sta eden za druzega pripeta. Izjema je le takrat, ko se pripne kak voz kot vozno blago ali kak samotež voziček na tovorni voz, ali če se spneta dva prazna tovorna ali gospo¬ darska voza. Kjer krajne razmere zahtevajo, smejo krajna oblastva dovoliti še druge izjeme od te prepovedi za določene vrste vozov. Glej §§ 19. in 25. tega zakona. § 12 . Tovorni vozovi se ne smejo nakladati čez devet čevljev na široko. Izjema se pripušča le pri stvareh, ktere se razložiti ne dado in so tako velike, da jih ni mogoče v tej širokosti naložiti. V takem primerljeju je pa tovornikova dolžnost skrbeti, da vozovi ki nasproti dohajajo, zvejo ob pravem času bližanje njegovega voza. Sedišča na vozeh ne smejo nikdar biti širja nego je voz ali na njim nakladana reč. §§ 10-17. 115 Glej § 19. tega zakona. Tovorni vozovi se ne smejo nakladati čez 3 m na široko. Nar. c. kr. namestnika Štajerskega od 26. jan. 1876, št. 294. praes. § 13 . Če se za vožnjo rabijo sani, mora vprežena živina kraguljce ali zvončke imeti. § 14 . Vsi vozovi se izogibljejo, če posebne razmere kaj druzega ne zahtevajo, na levo stran ter gredo po desni naprej, in umikajo se brez upora vozem, kteri jih hočejo prehiteti ali srečajo. Za okraje, v kterih je navada žrebce vpre¬ gati, sme okrajni odbor glede ogibanja izdati drugačni red, kteri se na okrajnih mejah na takih krajih nabije, da ga oni, ki se vozijo, lahko bero. § 15 . Vozar ne sme svojega voza pri vožnji za¬ pustiti. Prepovedano je, dva naprežena voza ali še več v roke dati enemu samemu vozarju. Glej § 19. tega zakona. § 16 . Vozarju je prepovedano na vozu spati. § 17 . Pokanje z bičem v selih, kjer stoji hiša tik hiše, je prepovedano brezpogojno; na samotni cesti pa takrat, kadar kak drug voz mimo gre, ali kadar se živina mimo tira. 8 * 116 Dodatek II. III. Zvrševanje cestnega redarstvenega (policijskega) reda in kazenskih določb. § 18. Kdor zoper ta cestni redarstveni red ravna, kaznuje se, če ne pripade občnemu kazenskemu zakonu, z globo 1 do 10 goldinarjev avstr, velj., če pa plačati ne more, z zaporom od 6 do 48 ur. Globo je precej plačati ali zagotoviti. Izleček iz občnega kazenskega zakona od 27. maja 1852, št. 117, drž. zak. Hudobno poškodovanje tuje lastnine. § 85. Druge hudobne poškodbe tuje lastnine se imajo za hudodelstvo javnega nasilstva, kadar ali: a) škoda, ki je nastopila, ali katero je bil storilec nakanil, presega pet in dvajset goldinarjev; ali če, ne glede na velikost škode b) zamore iz njih nastopiti nevarnost za življenje, zdravje, telesno varnost ljudi, ali v večji meri za tujo lastnino, ali se je c) hudobna poškodba storila na železnicah, naj se po njih vozi s parno močjo ali brez nje, ali k njim spa¬ dajočih napravah, vozilih, strojih, orodju ali drugih za njih vožnjo namenjenih rečeh, ali na parobrodih, parnih strojih, parnih kotlih, vodnih napravah, mostih, pripravah v rudnikih ali sploh v posebno nevarnih okoliščinah. § 86. Kazen tega hudodelstva je v primerljeju črke a) poprejšnjega paragrafa teška ječa od šest mescev do enega leta; v primerljeju črke b) in c) pa teška ječa od enega do pet in po velikosti hudobije in nevarnosti tudi do deset let. Če je pa iz poškodovanja zares nastopila kaka nezgoda za zdravje, telesno varnost, ali v večjem obsegu za lastnino drugih ljudi, naj se kaznujejo krivci s teško 117 g 18. ječo od deset do dvajset let, pri posebnih obtežavah pa na vse žive dni. Ako je pa vsled takošne poškodbe kak človek storil smrt, kar je storilec zamogel naprej videti, bodi smrt njegova kazen. Poškodbe iz razposajenosti. § 317. Kdor nalašč razbije ali kako drugače po¬ škoduje za javno svečavo postavljeno svetilnico, naj se za ta prestopek kaznuje z zaporom od treh dni do enega mesca. § 318. Ako kdo iz razposajenosti podere ali po¬ škoduje most, zapornico, jez, ograjo ali držaj, kakoršno si bodi stavbo (zgradbo), s katero so pritrjeni bregovi rek in potokov ali zavarovane strmine pri cestah in potih ali mostih, naj se to kaznuje po meri velike raz¬ posajenosti ali napravljene škode kakor prestopek z za¬ porom od enega do treh mescev. Ravno tej kazni tudi zapade vsakotero poškodo¬ vanje v § 85 črke c) omenjenih reči, če se je zgodilo samo iz razposajenosti, lahkomiselnosti ali zadolžene nemarnosti. Tatvina, ki bi bila združena s takošno poškodbo, se mora posebej kaznovati. § 319. Dalje je potrganje ali nalašč storjeno po¬ škodovanje vseh svarilnih znamenj, ki se postavijo, da bi se kaka nesreča odvrnila, prestopek, ki ga je sploh kaznovati z zaporom od treh dni do treh mescev; če je pa večja hudobija bila vmes, in škoda se zgodila, z ravno tako dolgim hudim zaporom. Zastavljanje cest ali ulic po noči. § 422. Ako so se na javnem trgu, na cesti, ali pred kako hišo ali prodajalnico, po noči, pustili kakoršni- koli vozovi, les ali drugo gradivo, blago, sodi, zaboji, ali sploh kaj takega, na čemur se lehko mimogredoči poškodujejo, gre krivca zavoljo tega prestopka kaznovati v denarjih od desetih do petdesetih goldinarjev, ali z zaporom od treh do štirnajstih dni; pri večkratnem pre- stopljenju naj se kazen poostri. 118 Dodatek II. § 423. Ako se to zgodi pri potnih ali pri tovornih vozovih, od katerih so konji pri kaki gostilnici postav¬ ljeni v hlev, je vselej kazen prisojevati gostilničarju. § 424. Ako pa pri kakem zidanju, pri velikem razpošiljanju blaga o času semnja ali zavoljo drugih po¬ sebnih okoliščin nastopi potreba, gradivo, blago ali vo¬ zove čez noč pustiti na cestah in trgih, se mora to vsikdar naznaniti varnostnemu oblastvu tistega kraja, in zraven postaviti za svarilno znamenje eno ali dve užgani svetilnici; ako se eno ali drugo ne stori, gre to opuščenje pokoriti, kakor prestopek, z kaznijo določeno v § 422. § 425. Ako bi bil v primerljeju poprejšnjih treh paragrafov zares že kdo prišel v škodo, se mora kazen poostriti, in če je nastopil kak izmed tistih nasledkov, ki jih ima § 335 v mislih, naj se sodi kaznjivo dejanje po istem paragrafu. Nagla vožnja. § 427. Ako se v mestih in drugih močno oblju¬ denih ali mnogo obiskovanih krajih naglo, nepazljivo vozi in jezdi, naj se za ta prestopek kaznuje lastnik voza, ali kdor ga rabi, ako je sam pričujoč in kočijažu nagle vožnje ne prepove, ali če sam tako naglo vozi ali jezdi, za pet in dvajset do sto goldinarjev. § 428. Ako kočijaž sam za se, ali vkljub dani pre¬ povedi naglo vozi, kakor tudi, če jezdni hlapec ali konjar v mnogo obiskovanih krajih sam naglo jezdi ali vozi, naj se kočijaž ali hlapec kaznuje z zaporom od treh do štirnajstih dni. Pri ponovljenem prestopku se mora kazen podvojiti. Puščanje konj brez nadzorstva. § 430. Kočijaž ali hlapec, ki k vozom vprežene, ali tudi razprežene konje pod jasnim dnevom pusti, da nima nikdo skrbi nad njimi, kjer zamorejo z utekom ali kako drugače škodo narediti, je kriv prestopka in se naj kaznuje, če se tudi ni zgodila nikaka škoda, prvo- krat z zaporom od onega do osmih dni, pri ponovljenju pa, ali če se je škoda zares pripetila, s poostrenim za¬ porom do enega mesca. 119 § 19 Tatvina na mostovih. § 175. Po lastnosti ukradeni reči postaja tatvina hudodelstvo: I. Ne glede na znesek, če se tista stori: b) na rečeh v § 85 črke c) imenovanih. Popotovanje z bakljami. § 454. Kadar kdo z bakljami potuje ali se vozi, se morajo te pred lesenimi mostovi in pred vasmi ali gojzdi ugasniti pod kaznijo od petdesetih do pet sto gol¬ dinarjev za vsak tak prestopek. Tega predpisa naj po¬ štarji popotnike, ki so vozijo s pošto, posebno opominjajo. § 455. Poštarski in najemni vozniki imajo dolž¬ nost, to popotnikom vselej, kedar do takih krajev pri¬ dejo, še enkrat omeniti, in ne iz mesta naprej voziti, dokler ni baklja ugašena, ker sicer postanejo krivi pre¬ stopka in se kaznujejo z zaporom od enega do osmih dni, katere je po okoliščinah poostriti. § 466. Ako bi kak popotnik poštarskega ali dru¬ gega kočijaža s pretenjem ali šiloma primoral, naprej voziti, naj le-ta v najbližjem kraju, kjer se mu je nade¬ jati zadostne pomoči, naznani, kar se je prigodilo. Tu je župan dolžen, popotnika kratkoma izprašati, ter nje¬ gove povedbe zapisati, in če popotnika ne pozna, za¬ varovanje kazni tirjati, potem pa mu v nadaljnem po¬ potovanju nobene ovire ne delati, temuč celi dogodek takoj sodišču naznaniti. § 457. Ravno tako ima vsaka vas ali selo pravico, popotnika, ki se z užgano bakljo skozi vozi, brez izjeme ustaviti, in takoj oblastvu ovaditi. § 19 . V slučajih §§. 6, 7, 8, 11, 12 in 15 sme se zapovedi nasprotna vožnja nadaljevati le do naj- bližnjega kraja, v kterem se more to, kar je proti¬ zakonitega, popraviti. 120 Dodatek II. § 20 . Oskrbovanje cestnega redarstva (policije) je dolžnost župana tiste občine, skoz ktero cesta pelje. Občina je zato tudi odgovorna za vse po¬ škodbe na cestnih objektih (§ 1), tako, da je dolžna, jih na svoje stroške popraviti; vender pa lehko tirja, da ji potrošen denar povrne krivec. § 21 . Župan ima pravico, da s privolitvo okrajnega odbora izda žugaje s kaznijo, ktera pa ne sme presegati v §. 18. postavljene izmere, posebne cestne redarstvene (policijske) naredbe, če se pokaže, da so take potrebne za posamezne kraje ali za nekaj časa, kakor n. pr. prepoved sploh voziti čez kaki polomljen most, ali veči tovor čez peljati, nego je določena teža. Glej § 31. obč. reda. § 22 . Kdor ravna proti določbam tega cestnega redarstvenega (policijskega) reda ali naredbam izdanim od župana (§ 21), mora se ovaditi naj- bližnjemu županu in sicer posebno onemu, kteri stanuje na strani, kamor je voz obrnjen, v po¬ sebnih slučajih pa tudi pred njega postaviti v ta namen, da se zoper njega kazensko postopa. Županu je dolžnost, o prestopkih, za ktere izve, tudi če so se zgodili na ozemlju kake druge občine, kratko preiskavši djanske okolščine izreči razsodbo in jo izvršiti. i§ 20—24. 121 Če dotičnik želi, mu je dati o tem pismeno potrdilo. Pritožbe zoper razsodbe župana se polagajo pred politično okrajno oblastvo. Kazensko oblast zvršuje župan v izročenem pod¬ ročju (§ 54 obč. reda). § 23 . Nadzor in varstvo nad cestami in nad pro¬ metom po cestah, potem nad drevoredi, nasaje¬ nimi ob cesti, je posebno dolžnost organov cestne uprave, krajne in poljske policije, ter c. kr. žan- darmerije. Kogar le-ti organi ustavijo zaradi prestopka zoper cestno policijo, mora se jim brez pogoja udati, sicer ne pade samo v kazen, ktera je na prestopek postavljena, ampak se pregreši tudi zoper kazenske določbe o uporu proti uradnim osebam. Organe cestne uprave ter krajne in poljske policije jemlje na njihovo službeno dolžnost v prisego politično oblastvo. V službi morajo ti organi znamenje imeti in so pri izvrševanji svoje službe v eni vrsti z javnimi stražniki. § 24 . Globa zaradi pregreška zoper le-ta cestni policijski red ali cestno - policijsko naredbo se vplača v ubožno blagajno tiste občine, v kteri se je razsodba napravila. 122 Dodatek II. Končne določbe. § 25. Določbe tega cestnega policijskega reda ve¬ ljajo za občinske ceste le v tolikej meri, kolikor se na nje obračati da načelo, po kterem je ob¬ činske ceste le toliko treba napravljati in vzdr- žavati, da se po njih lahko vozi z vozovi, ki so v občini navadni. Občinski odbori toraj smejo skleniti, če okrajni odbor temu pritrdi, za občinske ceste, ležeče med občinskimi mejami, ali za eno ali drugo med njimi po okolščinah še druge izjeme od tega cestnega policijskega reda. V Schonbrunnu, 18. septembra 1870. Franc Jožef 1. r. Taaffe 1. r. Dodatek III. Zakon ocl io. decembra 1868, št. 5. dež. zak. iz 1. 1869. veljaven za vojvodino Štajersko, ki zadeva naredbe za obrambo poljskih pri¬ delkov in sadonosnega drevja pred škodljivimi mrčesi. S privoljenjem deželnega zbora Moje voj¬ vodine Štajerske ukazujem tako: § 1 . Brž ko se rujavi hrošči v kaki občini pri¬ kažejo, se morajo skoz celi čas, dokler so v pe¬ rutih, posebno pa zjutraj z grmovja in drevja otresovati, pobirati, po primernem načinu pokon¬ čati in nadzornikom, ki se naj v vsaki občini postavijo, pokazati; tem nadzornikom je dolžnost, skrbeti, da se hrošči precej na primernem kraji v jamo spravijo ali med gnoj pomešajo. § 2 . Na polji je vsaki posestnik dolžan pri pre¬ obračanji zemlje za plugom, za motiko, ali za lopato podjede pobirati in precej pokončati dati. § 3 . Vsak posestnik, zakupnik (najemnik) ali vžitkar mora drevje in grmovje otresovati, kakor tudi hrošče ali druge v množinah se prikazajoče, pridelkom škodljive mrčese, n. pr. zeljnega belina, njegova jajca in gosenico (zeljnega črva) potem repno gosenico itd. brez plačila pobirati in pokon¬ čati na svojem lastnem, oziroma na. najetem ali rabljenem kosu zemlje. 126 Dodatek III. Občinski ali okrajni zastop sme pa za od¬ dajanje hroščev darila odločiti, ki se imajo potem plačati iz občinske ali okrajne blagajne. § 4. Vsak posestnik, zakupnik (najemnik) ali vžit- kar je dolžen vsako leto v spomladi in jeseni svoja sadonosna drevesa očistiti gosenic in go- seničnih mešičkov in pri svojem drevji ob pravem času vse opraviti, kar je potrebno in pripravno, zaroditev in pomnožbo škodljivih mrčesov za- braniti. § 5 . Le-to dolžnost ima tudi občina zastran drevja, grmovja in mej, ki so na občinskih in od občine obdelovanih zemljiščih ali na stranih javnih potov. § 6 ' Župan (občinski predstojnik) naj dan, kte- rega se morajo izpeljave predomenjenih določeb povsod začeti, tako naznani, da nikomur ne bo možno se izgovarjati, da mu ni bilo znano. § 7 ' Župan naj čuva, da se predstoječe naredbe izpolnjujejo, in če ni poljskega čuvaja postavlje¬ nega, naj za potrebni čas eno ali več oseb kot nadzornike postavi, kateri se morajo, če je po¬ treba, plačevati iz občinske blagajne. § 8 . Posestniki, zakupniki (najemniki) in vžit- karji, kteri opuščajo ali se upirajo spolniti dolž- §§ 4 - 10 . 127 nosti, naložene njim po določbah tega zakona ali po ukazih, ki jih je izdal v obsegu tega za¬ kona župan, zapadajo globi od 1 do 10 goldinarjev, ktera se vplača v občinsko blagajno. Če se dela, ki bi se vsled tega zakona mo¬ rala storiti, opustijo, mora jih župan verh tega dati opraviti na stroške mudljivcev. Ako se globa ne more plačati, se sme za¬ padla globa po §. 54 obč. reda spremeniti v kazen zapora, narastli stroški pa v delanje (tlako) za ob¬ činske koristi; pri tem se naj v kraju navadna dnina vzame za delo enega dne. § 9- Župan izda po § 54 obč. reda zoper osebe, katere se imajo po spredaj navedenih paragrafih kaznovati, kazensko razsodbo po obrazcu A. Globe in stroške za delo, opravljeno po drugih osebah, iztirja župan po §. 80 obč. reda. Kazenska razsodba se mora stranki ali v spisku proti sprejemnem potrdilu vročiti, ali pa v navzočnosti dveh prič v občinski pisarni ustno naznaniti. V tem slučaju naj priči na kazenski razsodbi potrdite, da se je, in tudi dan, kterega se je naznanila. § io. Rekurz proti kazenski razsodbi župana se mora v roku 14. dneh, števši od tistega dneva, ko se je vročila ali naznanila, županu ali pis¬ meno ali ustno podati; župan jo ima političnemu okrajnemu oblastvu v presojo predložiti. 128 Dodatek III. Rekurz nima odloživne moči; zoper dve enaki razsodbi ni daljnega rekurza. § H- Okrajni odbori imajo dolžnost, čuvati nad tem in se prepričati, da občine v njihovem okraju določbe tega zakona natanko izpolnjujejo. Oni morajo tedaj občine svojega okraja podučevati, po kakšnem najprimernejšem načinu da se dajo pred omenjeni mrčesi uganabljati, in kaj da imajo župani pri tem ukrepati; spominjajo pa jih naj posebno na to, kako koristen je krt in kako škodljivo je tiče loviti; tudi jih naj vsako leto v spom ! adi in v jeseni pismeno opomnijo, da uka¬ žejo, kar je po tem zakonu predpisano. § 12 . Župane, kateri s tem zakonom jim naloženih dolžnosti ne spolnujejo, ali so pri tem nemarni, naj okrajni odbor, če opomin ne pomaga, obsodi v globo od 5 do 20 goldinarjev, ki se morajo pla¬ čati v okrajno blagajno. Rekurz proti taki kazenski razsodbi se mora obračati do deželnega odbora, in v 14. dneh — števši od dneva, kterega se je razsodba vročila — okrajnemu odboru podati. Tudi ta rekurz nima odloživne moči. Izrečeno globo mora okrajni načelnik, kakor hitro postane razsodba pravno-močna, po poli¬ tični izvršbi (eksekuciji) iztirjati, in so dotična oblastva dolžna, njegovo to zadevajočo poprosbo izpolniti. §§ 11-13 129 § 13. Mojima ministroma notranjih zadev in polje¬ delstva je naročeno, ta zakon izvršiti. V Budimu, 10. decembra 1868. Franc Jožef 1. r. Giskra 1 . r. Potočki 1 . r. Priloga A. Razsodba. Ker so se v zakonu od 10. decembra 1868. deželn. zakon štev. 5, § . predpisani ukazi za obrambo poljskih pridelkov in sadonosnega drevja zoper škodljive mrčese primerno, kakor to predpisuje § 6. tega zakona, v občini dne*) .oznanili in ker je dokazano, da. J. J.posestnik v hiši št.ni zadostil imenovanemu ukazu, ker je opustil**) . razsoja župan, da mora omenjeni posestnik kazen od .gld. avst. velj. v občinsko blagajno plačati v 14. dneh, pod ogibom zvršbe (eksekucije). *) Naj se zapiše dan, kterega se je ukaz na desko nabil ali javno razglasil. **) Naj se zapiše delo (pobiranje hroščev itd.), ki se je opustilo. 9 130 Dodatek III. Ob enem odredim, da se bo delo***) .na stroške J. J. opravilo. Občina. dne . J. J. župan. Pečat ***) Naj se zapiše — kakor poprej — delo, ki se ima opraviti. IDočLatek IV. Zakon ocl 10. decembra 1868 iz leta 1869, številka 6. dež. zakonik, veljaven za vojvodino Štajersko, s katerim se lovenje tičev prepoveduje. -3*hS—. 0 * •■■.O,"v v S ^privoljenjem deželnega zbora Moje voj¬ vodine Štajerske ukazujem tako: § 1 . Dokler se ne ukaže kaj drugega, je prepo¬ vedano, tiče loviti. Ravno tako je tudi prepove¬ dano, mladiče in jajca jemati in gnezda razdirati. § 2. Ta prepoved ne velja za pernato divjačino, pridržano lovu. Zakon od 8. junija 1876, št. 22. dež., o lovskem počitku. § 1. Pri izvrševanju lova ima se držati sledeči lovski počitek: I. Za kosmato divjačino. Za jelene od 15. oktobra do 24. junija; za košute in ielenčeta od 1. januarija do konca avgusta.; za divje koze od 151 decembra do konca julija; za srnjake od 1. februarja do konca maja; za srne samice in za srnčeta od 1. februarja do konca septembra; za poljskega in planinskega zajca od 15. januarja do konca avgusta. II. Za pernato divjačino. Za fazane od 1. marca do 15. septembra; za divjega petelina in ruševca od 16. januarija do konca marca. Dodatek IV. 134 za teh dveh kokoši celo leto; za proste, leščarke (rdeče) snežne in skalne jere¬ bice, divje golobe, prepelice in kozice od 1. februarja do konca julija; za divje gosi in race, za tukalice od 1. marca do konca junija. § 2. Dokler traja čas lovskega počitka, prepove¬ dano je, zgoraj omenjeno živad loviti, ubijati ali goniti. Tudi se 14 dni potem, ko je nastopil lovski počitek, in pa ves čas počitka nič od te živadi, ki se ne sme loviti in ubijati (§ 7), ne sme' prinašati na prodajo. Od 1. februarja do 15. avgusta ne sme se loviti z lovskim psom. Vender je lastnikom lova vsak čas dopuščeno, da dajo veliko divjad iz obdelanih zemljišč izpoditi po psih. § 3. Divjad kake koli vrste loviti v zanjke, vniče- vati in pobirati jajca, negodno divjad pometati iz gnezda, kakor tudi razdirati gnjezda, je prepovedano. Izjemno je lovskemu lastniku ali po njem postavljenim pomagačem dovoljeno, pobirati jajca, da se za zlego podlože pito- mim kuram, ali pa perjad loviti. § 4. Navzoči zakon nima veljave za lov v ogra¬ jenih zverinjakih in fazanjakih. Vender je tudi v zmislu §§ 2 in 7 prepovedano prodavati tukaj ubito divjad v času lovskega počitka. § 5. Kar je v § 11. lovskega patenta od 28. febr. 1786 določeno glede ukrepov političnih oblastev zarad pomanjšanja množine zemeljskim pridelkom škodljive divjadi, sme se izvrševati tudi v času lovskega počitka. § 6. Kdor §§ 2 in 3 prestopi, se kaznuje z globo od 5 do 25 goldinarjev, ki se more povišati do 200 gol¬ dinarjev, ako bi se po opetovanem ali velikem broji ubijane divjadi stanju divjadi znamenita škoda storila. § 7. Kdor 14 dni potem, ko nastopi lovski po¬ čitek, divjad, glede katere je v tem časi lov prepovedan, v celem ali pa na kose razsekano ali tudi priprav¬ ljeno prodava, za prodajo okoli nosi, v gostilnicah, šta- cunah, na trgih ali kakor koli drugače za prodajo raz¬ loži ali ponuja, ali pa kdor mešetari pri prodavanji, ima 135 zraven tega, da se mu vzame divjad, platiti globo ome¬ njeno v § 6. Ona ista kazen velja za prodajo divjadi, ktera se sploh ne sme ubijati ali loviti, kakor tudi glede jajc in mladih od perjadi in za razdiranje gnjezd. Ako se divjad ubije v izjemnih slučajih, omenjenih v § 5, ima se prodavec, ali pa kdor prodajo posreduje, izkazati s svedočbo političnega okrajnega oblaštva, da sme prodavati, ker bi ga drugače jednako zadela globa označena v prejšnjem §. Kdor divjad, privoženo iz krajev, v kterih temu zakonu ni veljave, za časa prepovedanega lova (lovskega počitka) prodava, ima dokazati, da divjad ni ubita proti zakonu. Brez tega dokaza veljajo tudi glede teh oseb do¬ ločbe § 6. § 8. Globe, izrečene po navzočem zakonu in sku¬ pilo za živad, odvzeto v zmislu tega zakona, katero je dotično županstvo v javni dražbi prodalo, tečejo v siro¬ mašno zalogo one občine, v kateri se je prestopek storil. Ako se globa ne bi mogla izterjati od krivca, na¬ stopi zapor, in sicer za vsakih 5 goldinarjev en dan zapora. Preiskovanje in kaznovanje pristoji političnim okrajnim oblastvom. . § 3. Kdor to prepoved prestopi, kakor tudi, kdor po tem prestopku pridobljene tiče in jajca pro¬ daja, naj se razen tega, da se mu vzame lovsko orodje, vjeti tiči, jajca in oziroma kar je zanje skupil, kaznuje z globo od 1 do 25 goldinarjev avst. velj. ali z zaporom od 12 ur do 5 dni. Šolski učenci se naj kaznujejo po šolskih disciplinarnih predpisih. 136 Dodatek IV. Vrh tega se odvzamejo lovsko orodje in vjeti tiči, kteri se pa naj, kar jih je še živih, precej izpustijo; globa in skupilo za odvzete reči pripadata v blagajno tiste občine, v kteri so se reči odvzele, oziroma v kteri se je obsodba izrekla. § 4 . Izvrševanje določeb tega zakona je del poljske in tržne policije (redarstva) in spada po § 24, št. 3 in 4 obč. reda od 2. maja 1864 znotraj občinske meje v domačo občinsko področje. Župan (občinski predstojnik) napravi po § 54 obč. reda zoper osebe, ki po poprejšnem §. 3 globi pripedajo, kazensko razsodbo po obrazcu A. Kazenska razsodba naj se stranki ali v spisku proti sprejemnem potrdilu vroči, ali pa ustno v navzočnosti dveh prič naznani v občinski pisarni. V tem slučaju naj priči na kazenski razsodbi potrdite, da se je, in dan, kterega se je naznanila. § 5. Zoper to razsodbo občinskega ureda se sme v štirnajstih dneh, števši od dneva, kterega se je razglasila, vložiti rekurz na politično okrajno oblastvo. Zoper dve enaki razsodbi pa ni daljnega rekurza. § 6 . Učiteljem in katehetom ljudskih šol naj ne¬ posredno jim predpostavljena šolska oblast, roko- 137 delskim mojstrom pa župan posebno naroči, da morajo podučevati mladino, kako občeškodljivo in okrutno (neusmiljeno) je, mladiče jemati in gnezda razdirati, in da je prepovedano tiče lo¬ viti, ter kaki nasledki so, če se ta prepoved prelomi. § 7 . Okrajni odbori imajo dolžnost, čuvati nad tem in se prepričati, da občine njihovega okraja določbe tega zakona natanko spolnjujejo. Posebno imajo za to skrbeti, da župani ta zakon vsako leto v spomladi in v jeseni v svoji občini na novo oznanijo. § 8. Ministru notranjih reči in ministru polje¬ delstva je naročeno, ta zakon izvršiti. V Budimu, 10. decembra 1868. Franc Jožef 1. r. Giskra 1. r. Potočki 1. r. Priloga A. Razsodba. Ker.let star, iz .v.ro¬ jen, oženjen (neoženjen), zdaj stanujoč v občini .priznava, ali: je dokazano po 138 Dodatek IV. pričanji zapriseženega občinskega sluga, poljskega čuvaja, c. kr. žandarja..J. J. .ali je dokazano po pričanji dveh prič...J. J. v..da se je zakrivil prestopka zakona od 10. dec. 1868, št. 6, dež. zakon §., po katerem je prepovedan tičji lov, spoznava župan občine. okraja., da se imenovani .za ta prestopek ima kaz¬ novati z globo od gold. avstr. velj. (z za¬ porom ur, dni); tudi se mu odvzamejo vsi tiči itd. in se morajo lovske priprave, postavljene na po¬ sestvu .v. uničiti. Občina. Pečat, J. J. župan. IDočLa.tels: V. Zakon ocl 9. januarja 1882, št. 10. dež. zak., veljaven za vojvodino Štajersko, zadevi iztrebljevanja in uničevanja prede- nice, oseta, česmine in kozje črešnje. Vsled predloga deželnega zbora Moje voj¬ vodine Štajerske zaukazujem tako: § 1 . Predenico (Cuscuta trifolii Babingt) mora na vsakovrstnih njivah kakor tudi na travnikih (senokošah), pašah, mejah (zvratnikih, žarah) na robih cest, železniških nasipih in drugih zem¬ ljiščih, posestnik, oziroma užitkar ali zakupnik tega zemljišča uničevati. Ravno tako so vsi po¬ sestniki, oziroma užitkarji ali zakupniki dolžm, da z vsemi sposobnimi sredstvi oset (Cirsium arvense L.), česmino (Berberis vulgaris L) in kozje črešnje ali drako (Rhamnus cathartica L) na mejah in sploh do 100 metrov daleč od meje, kjer raste žito ali pšenica, uničijo. § 2 . Ako se na zemljiščih najdejo rastline v § 1 za uničenje zaznamovane, posebno pa predenica v cvetu ali ko dozoruje; dalje ako se oset najde v kupih ali čredoma črez celo polje in sicer v cvetu ali pa ko dozoruje; konečno ako se česmina na mejah ali sploh blizu žitnih polj najde, ima župan ukreniti, da se te škodljive rastline nemu¬ doma odstranijo in v ta namen ima koj posest- 142 Dodatek V. nikom, oziroma, užitkarjem ali zakupnikom (oskrb¬ nikom) naložiti, da v zmislu § 1 uničijo v pri¬ mernem času te rastline, ker bi se drugače to na stroške posestnikov, užitkarjev ali zakupnikov dalo napraviti ter bi se še dalje oni, ki ne bi storili po nalogu, kaznovali z globo do 10 goldi¬ narjev, katero se plača v blagajno za siromake iste občine, ali pa, ako ne bi zmogli globe, z za¬ porom do 48 ur. § 3 . Okrajna politična oblastva morajo paziti, da izpolnjujejo občine njihovega okraja natanko določbe tega zakona. § 4 . Kazenska razsodba mora se dostaviti stranki pismeno, in ta ima potrditi sprejem s podpisom prejemnega lista, ali pa se jej razglasi ustno v občinski pisarni pred dvema pričama. V zadnjem slučaji imata priči (svedoka) na pismeni razsodbi potrditi, da se je, in katerega dne se je kazen krivcu naznanila. § 5. Proti kazenski razsodbi županovej sme se pritožiti na politična oblastva in sicer pismeno ali ustno pri županu v 14. dnevih, odkar se je kazenska razsodba stranki ustno ali pismeno razglasila. Proti dvema jednako glasečima razsodbama ni daljne pritožbe. §§ 3 - 14 . 143 § 6 . Izvršitev tega zakona naročuje se ministru za kmetijstvo in za notranje zadeve. V Beču, dne 9. januarja 1882. Franc Jožef I. r. Falkenhayn 1. r. Taaffe 1. r. ZDočLa-tels: VI. Zakon od 3. decembra 1863, št. 105 drž. zak. glede urejevanja domovinstva, veljaven za Češko, Dalmacijo, G-alicijo s Krakovskim, Avstrijo pod in nad Anižo, Salcburško, Štajersko, Ko¬ roško, Kranjsko in Bukovino, Moravsko, Šlezko, Tirolsko, Predarlsko, Goriško in Gradiško, Istro in mesto Trst z obmestjem tržaškim. ro - 10 V izvedenje člena II. zakona od 5. marca 1862 (št. 18 drž. zak.) določujem zastran urejenja do¬ movinskih razmer v kraljestvih in deželah, v kterih velja ta zakon, s privoljenjem obeh zbornic državnega zbora tako: Po § 11 g. državnega temeljnega zakona od 21. de¬ cembra 1867, št. 141 drž. zak. spada zakonodajstvo glede državljanstva in domovinstva v področje državnega zbora. L oddelek. Splošne določbe. § 1 . Domovinska pravica v kteri občini daje pra¬ vico, v nji mirno (nemoteno) prebivati in če bi obubožal, do preskrbljenja. Pravico, mirno bivati v občini, imajo občani (t. j. domačinci, občinski deležniki) meščani in tržani, častni meščani, častni tržani in častni občani (§ 8 obč. reda stran 5.). Vsak državljan sme v vsakem kraju države se vzdrževati in bivati; zemljišča vsake vrste pridobivati in glede njih prosto razpolagati, kakor tudi pod zako¬ nitimi pogoji vsako obrtno stroko izvrševati (člen 6. drž. tem. zakona od 21. dec. 1867, št. 142 drž. zak.) Nastop obrti ni zavisen od sprejema. v zvezo one občine, v kateri se hoče obrtnija opravljati. (§ 7. obrt. reda od 20. dec. 1859, št. 227 drž. zak.). Glede tujcev glej § 10. obč. reda stran 6. 10 * 148 Dodatek VI. Glede preskrbljevanja ubogih glej IV. oddelek tega zakona, in zakon od 12. marca 1873, št. 19 dež. zak. (Dodatek VII.) § 2 . Samo državljani morejo zadobiti domovinsko pravico v kaki občini. Vsak državljan ima naj domovinstvo v kteri občini. Domovinstvo pa more imeti samo v eni občini. Za vse, ki so domačinci v katerem v državnem zboru zastopanem kraljestvu ali deželi, obstoji občno avstrijsko državljanstvo. Zakon določuje, pod katerimi pogoji se avstrijsko državljanstvo pridobi, in zgubi. (Člen 1. drž. tem. zakona od 21. dec. 1867, št. 142 drž. zak.). Na izločenih grajščinah ne nastane domovinska pravica. (§ 45 tega zakona.) Grajščine, izločene iz občinske zveze obstojijo samo v Bukovini. Deželni zakon za Bukovino od 14. no¬ vembra 1863. Kdor ni avstrijski državljan, ne more zahtevati, da bi se kot brezdomovinec odkazal v zmislu § 18. ka¬ teri občini; kajti kakor domovinsko pravico more samo pridobiti, kdor ima avstrijsko državljanstvo, tako je av¬ strijsko državljanstvo tudi pogoj takemu odkazanju brez¬ domovincev. Upr. sod. 22. maja 1889, št. 1902. V slučaju, če se podeljuje domovinstvo in držav¬ ljanstvo človeku, imajočemu domovinstvo v deželah ogr¬ ske krone velja v popolnem obsegu načelo, da se samo avstrijskemu držvljanu more podeliti domovinska pra¬ vica v kaki občini avstrijskih koronovin. Državljanstvo, potrebno za sprejem inozemca v občinsko zvezo kake avstrijske občine, sme se pa ogrskim državljanom pode¬ liti samo proti temu, da poprej dokažejo, da so dosegli izpust iz ogrskega državljanstva. Ta izpust in pa do- tično potrebno listino pa dobe samo od kralj, ogrskega ministerstva notranjih zadev. — Izpustna listina izroči se pa ogrskemu državljanu, kateri prosi za njo, za to, da bi dobil avstrijsko državljanstvo, samo tedaj, če prosilec dokaže, da se mu je podelitev avstrijskega državljansva in sprejem v občinsko zvezo kake avstrijske občine obljubil. — Ravno tako pa zahteva tudi ogrska vlada v slu¬ čaju sprejema avstrijskega državljana v ogrsko držav¬ ljanstvo izpust iz avstrijskega državljanstva. V takih slučajih se toraj naj ravna po propisih tuur. ukaza od 5. sept. 1868, St. 4131, in imajo okrajna glavarstva, ozi¬ roma deželna oblastva samo izreči, da izpustu prosilca iz avstrijskega državljanstva ne stoji nasproti nikaka zavira. (Ukaz min. notr. zad. od 7. dec. 1870, št. 15115 in od 10. jan. 1871, št. 18824.) Postopanje pri podelitvi državljanstva je sledeče: 1. Da se komu podeli državljanstvo v zmislu §. 30 obč. drž. zak., je dobro nravno obnašanje in zadostna zmožnost se preživeti, neobhodno potrebno. Izkaz ka¬ kega potrebnega premoženja, ki bi zadostovalo za vzdr¬ ževanje obitelji, je sicer zelo umesten, na vsak način po¬ treben pa ni. V dokaz nravnega obnašanja in zmožnosti, se pre¬ živeti, ne zadostuje spričevalo gospodarja, mojstra, to¬ varnarja, pri katerem je prosilec v služiti, ampak to spričevalo mora občina in oblastvo potrditi. 2. Za državljanstvo se sicer prosi pri političnih oblastvih prve stopinje, katere morajo ukreniti potrebne poizvedbe, dovoljenje samo za sprejem prosilca za av¬ strijskega državljana pa da le politično deželno oblastvo. (Min. nar. od 27. okt. 1859). Konečno obstoji 3. svečanost pri sprejemu za državljana v tem, da se nov državljan, brez ozira ali je plemenitega stanu ali ne, pokliče k dotičnemu političnemu oblastvu, da se mu tamkaj jasno razloži pomen podeljene dobrote in z dr¬ žavljanstvom zvezanih prednosti, zagotovi enaka hramba, kakor domačincem, se opomni na sedajne dolžnosti kot. pravega državljana, in se od njega zahteva, da obljubi njih natanko spolnjevanje s prisego podložnih po prilo¬ ženem obrazcu; o vsem tem pa se mora sestaviti po¬ seben zapisnik, katerega mora podpisati novi državljan in se mu o tem mora izročiti posebno potrdilo. 150 Dodatek VI. Prisega: Jaz prisegam pri Bogu vsegamogočnem in oblju- bujem pri moji časti in zvestobi, da bodem od zdaj na¬ prej kot podložnik prevzvišenemu vladarju in gospodu Francu Jožefu I, cesarju Avstrijskemu kot mojemu za¬ konitemu deželnemu gospodarju in po njem njegovim, iz njegove krvi in roda izhajajočim dedičem zvest, po¬ slušen, in hočem biti in bodem si svest, da se imam po obstoječih zakonih natanko ravnati in razven tega točno izpolnjevati vse dolžnosti zvestega c. kr. avstrijskega podložnika. (Dekr. dvorn. pis. od 30. jan. 1824, št. 2696 (Peitl. zb. zak. zvez. 52.). Maloletni zadobe državljanstvo po svojih zastop¬ nikih. Od prisege podložnika pa se sme dispenzirati, ali pa s prisego čakati, dokler maloletni doseže potrebno starost. (Dv. dekr. od 31. marca 1831, št. 7357). Pri inozemkah ni treba, da bi storile prisego pod¬ ložnika. (Dv. dekr. od 30. avg. 1824). Razven tega je kot pogoj za podeljenje avstrijskega državljanstva potrebno, da dotičnemu kaka tuzemska občina zagotovi, da ga sprejme v občinsko zvezo. (Min. nar. od 19. dec. 1851, št. 26508, in 30. avg. 1850, št. 18515). Treba je tudi, da se zadobi gotovost, kako se je prosilec obnašal v političnem oziru. Nikdar se ne sme avstrijsko državljanstvo inozemcu podeliti, in priporočati, naj bi se mu podelilo, dokler se ni o njegovem obnašanju v političnem oziru popolnoma natanko poizvedelo in do¬ kazalo, da se v tem oziru sme biti ž njim zadovoljno. (Min. nar. od 31. jul. 1851, št. 3876). § 3 . Domovinska pravica se razprostira na ves občinski okoliš. Če se toraj zedini ena občina z drugo v eno samo občino, ali če se občina razširi s tem, da se ji vdruži kos druge občine, razširja se domo¬ vinska pravica, ki je komu pristojala popred samo §§ 4 — 5 . 151 v enem delu tako povečane občine, sama po sebi na ves okoliš te povečane občine. 0 združevanju selskih občin glej § 2 obč. r., str. 1. § Kedar se občina razdraži v dve občini ali v več občin, ali kedar se kos občine vdruži drugi občini, morajo se tisti, ki imajo v ti občini do¬ movinsko pravico, in pa vsi oni ljudje, katerih domovinstvo se ravna po njihovi domovinski pra¬ vici kot domačinci odkazati tisti občini, ktera je v posesti tistega ozemlja, kjer so oni ob raz- družbi, oziroma ob vdružbi stanovali, ali, če ne bi ob tem časi več v občini prebivali, kjer so pred svojim odhodom iž nje poslednjič stanovali. Ako bi se nekteri po teh določbah ne mogli odkazati nikamor, naj se odkažejo po tistem sta- novališči, ktero je poslednjič imel v občini oni, po komur se ravna njih domovinska pravica. Ljudje, pri kterih glede njih domovinske pravice tudi tega ravnila nf, naj politično oblastvo odkaže eni ali dragi dotičnih občin, ako se one same med sabo ne dogovore. O razdruževanju selske občine glej § :i obč. reda, stran 2. II. oddelek. Kako se domovinska pravica usta¬ navlja, spreminja in izgublja. § 5 - Domovinska pravica se ustanavlja: 1. Po rojstvu (§ 6); 152 Dodatek VI. 2. po omožitvi (§ 7); 3 . po sprejetju v domovinsko zvezo (§§. 8—9); 4. po zadobljeni javni službi (§ 10); Nastop kakega obrta ne spreminja nič na domo¬ vinski pravici (§ 7. obrt. reda od 20. dec. 1859, št. 227 drž. zak.) § 6 . Zakonski otroci dobivajo domovinsko pra¬ vico v tisti občini, v kteri ima oče v času njih rojstva domovinsko pravico ali, če bi bil pred umrl, v kteri je imel ob času svoje smrti domo¬ vinsko pravico. Nezakonski otroci imajo domovinsko pravico v tisti občini, v kteri je imela njih mati ob času poroda domovinsko pravico. Pozakonjeni (legitimirani) otroci, če niso samopravni, dobijo domovinsko pravico v tisti občini, v kteri jo ima njih oče takrat, ko se po- zakonijo. S tem, da se kedo posinovi (vzame za svo¬ jega otroka), ali pa prevzame v rejo, se domo¬ vinska pravica ne ustanovi. O zakonskem in nezakonskem rojstvu, o legiti¬ maciji nezakonskih otrok, o posinovljenju in pohčerenju (adoptija) in prevzetju otroka v rejo (oskrbo) glej §§. 187 do 186 obč. drž. zak. § 7. Ženska dobi po omožitvi domovinsko pra¬ vico v občini, v kteri jo ima nje zakonski mož. Inozemka dobi z omožitvo z Avstrijancem av¬ strijsko državljanstvo. (Dv. dekr. od 23. febr. 1833). Glej § 11 tega zakona, str. 154. §§ 6-9. 153 § 8 . Domovinska pravica se zadobiva po izreč¬ nem sprejetji v domovinsko zvezo. Prošnje za tako sprejetje rešuje edino občina in zoper njen sklep ni se moči nikamor pritožiti. Sprejetje v domovinsko zvezo pa se ne sme niti omejiti samo na nek določen čas, niti zgoditi pod kakimi pogoji, kteri bi kratili zakonite na¬ sledke domovinske pravice. Vsaka taka omejitev ali vsak tak pogoj je neveljaven in se smatra tako, kakor da ni pri¬ stavljen. Zoper sklep, s katerim se kedo sprejme v občinsko zvezo, ni dovoljen meritoričen rekurz, ravno tako kakor zoper sklep, s katerim so se imenovali častni meščani (tržani, občani). Upr. sod. 4. jul. 1889, št. 2426. § 9 . Za to, da se določi kaka pristojbina za iz¬ rečni sprejem v domovinsko zvezo, kakor tudi za to, da se takšna pristojbina, kjer bi že bila, poviša, treba je deželnega zakona. Pristojbina teče v občinsko blagajno. Zakon od 24. avg. 1882, št. 35 dež. zak. določuje: § 1 . Vsaki občini dano je na prosto voljo, da za iz¬ rečni sprejem v domovinsko zvezo sklene in pobira pri¬ stojbino do 40 gold. § 3. Za pobiranje višjih doklad treba je pa dovoljenja deželnega zbora. 154 Dodatek. VI. § 10. Stalno nameščeni dvorni, državni, deželni uradniki in uradniki javnih zalog (fondov), du¬ hovni in javni učitelji dobivajo z nastopom svoje službe domovinsko pravico v tisti občini, v kteri jim je cdkazano stalno uradno bivališče. Zaprisežen konceptni praktikant dobi domovinsko pravico v oni občini, kamor mu je odkazano iti za redno službovanje. Upr. sod. 24. jan. 1889, št. 215. Politični konceptni praktikanti štejejo se od dneva, ko so kot taki službeno prisego storili, med stalno na¬ meščene uradnike. Upr. sod. 24. jan. 1889, št. 216. Notarji se ne morejo smatrati za uradnike v zmislu § 10 dom. zak. (Odi. min. notr. zadev od 14. okt. 1883, št. 14604). § H- Če se spreminja domovinstvo, gre žena za¬ konska, ako ni sodno ločena, glede domovinstva za možem in ostaja ji tudi kot vdovi domovinska pravica v tisti občini, ktere domačinec je mož bil ob svoji smrti. Sodno ločene ali pa razdražene žene obdr- žujejo domovinsko pravico, ktero so imele ob času sodne ločitve ali razdružbe. Če se izreče, da je zakon neveljaven, pri¬ haja ženska, ki je bila v tem zakonu, nazaj v tiste domovinske razmere, v kterih je bivala do možitve. § 12 . Če se spreminja domovinska pravica stari- šev, gredo zastran taiste zakonski in pozakonjeni §§ 10 - 16 . 155 otroci za očetom, nezakonski pa za materjo, ako niso samopravni. Otrokom pa, kteri so samopravni, ostaja domovinska pravica v tisti občini, v kteri so jo imeli ob času, ko so postali samopravni. Nezakonski otroci, ki se ob omožitvi svoje matere ne pozakonijo, obdržujejo, četudi ob času te omožitve niso samopravni, domovinsko pra¬ vico, ktero so imeli do takrat. § 13 . Smrt zakonskega očeta ali nezakonske ma¬ tere ne spreminja domovinske pravice otrok v ničemur. § 14. Vojaške osebe se zastran domovinske pra¬ vice. ktera jim gre ta čas, ko stopijo v vojaško službo, in po njih odstopu iz taiste, presojajo po pričujočem zakonu. § 15 . Kdor zgubi državljanstvo, zgubi s tem svojo domovinsko pravico. § 16. Ako bi se prigodilo, da bi se kdo, ki je iz¬ gubil državljanstvo, vsled državnih pogodeb moral zopet prevzeti, ali če bi se povrnil v avstrijansko državo z namenom, da v nji ostane, in se ne d • H 'S* > o rt! c3 >o -O O I O o I *-< t> ! & o i rt % M o cž Hrt c? > CLi ‘) Številke v oklepaju pomenijo paragraf, h kateremu spada obrazec. 270 Obrazci Obrazec 2., (10) str. 6 in (24]7) IS. št.. N. pr. Peter Zajc v Gabrijah. Ker ste (se zarad beračenja vže večkrat prijeli, ker se ne morete skazati, da imate v občini pošten do¬ hodek, in ker je že več pritožb se vložilo zarad Vašega razsajajočega in nasilnega obnašanja) (ker živite s sa- mično oferco Marijo Jazbec v divjem zakonu, s katero imata že tudi otroka ter s tem svojim življenjem da¬ jeta pohujšanje) (vkljub večkratnemu pozivu si niste spravili dokazov, kje da imate domovinstvo, in ker tudi niste dokazali, da ste storili pri domovinski občini po¬ trebne korake) itd., sklenil je občinski odbor v svoji seji dne v zmislu člena III. zakona od 5. marca 1862 in § 10 obč. reda za Štajersko, da se po¬ ženete iz občine. Zaukazuje se Vam toraj, da zapustite občinsko ozemlje najdalje v dneh. Zoper ta ukrep smete se pritožiti na sl. c. kr. okrajno glavarstvo v roku 14 dni, računjeno od dneva, ko ste dobili ta ukaz. Županstvo okolice Celjske, dne 189 Matevž Glinšek, (Pečat) župan. Obrazec 3, (10) str, 6 in (24] 7) 18. (Zunaj) Slavno c. kr. okrajno glavarsto v Celju. Županstvo okolice Celjske predloži pritožbo Petra Zajca zarad pre- gnanja iz občine. 2—4 271 (Znotraj) St. Slavno c. kr. okrajno glavarstvo! V prigibu predloži se pritožba Petra Zajca zoper ukrep občinskega odbora, da se prežene iz občine. Prosi se, naj sl. c. kr. okrajno glavarstvo pritožbo zavrne iz razlogov navedenih v ukrepu. Županstvo Celjske okolice, dne. 189 Matevž Glinšek, (Pečat) župan. Obraze 4, (10) str. (Zunaj) (Znotraj) Št. -. C> in (24|7) str. 18 Slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Županstvo v naznanja zarad divjega zakona vdovca I. I. krčmarja v s samično Jero I. Slavno c. kr. okrajno glavarstvo! Vdovec 1.1. živi vže več časa sem v divjem zakonu s samično Jero I., katera je pri njem kot gospodinja v službi. Pred kratkim pa je porodila otroka, čegar očeta se imenuje krčmar I. I. Ker je to življenje v po¬ hujšanje celi občini, zaukazalo se je omenjeni ženski, da mora iz občine oditi. Ta ukaz potrdil je občinski odbor. Ker se I. I. brani žensko iz svoje hiše spraviti, se prosi sl. c. kr. okrajno glavarstvo, da potrebno ukrene, da pohujšljivo razmerje neha, in se Jera 1. iz občine odpravi. Županstvo v dne . 189 Župan: I. I. (Pečat) 272 Obrazci & o P p' K* p 3 popotn. listom j kh ( posom) ^ izkaznico j n del. knjižico J g _|c_ i. pos. knjižico ^ a« P C+- g B P o o_ Qj c_i • S — CD fP. W r+ P b- a b 3 * g.® O Cii Ch Tek. štev. dne leta 2 roj st. leto E C /3 CD O qq p - c/:< g' o' ^ N II . p w ts £. O CD <1 5—6 273 Obrazec 6, (24) str. 14. Izvestnik zastran kaznjencev str. x. občine . Ime starost vera. stan. značaj ali pokiic. j rojstni kraj .. j bivališče. ime- 1 imovi ‘. ; . , i manj imovit ... ieK l ubog . | ima zakonskih otrok njegovi najbližji sorodniki Popis osebe. i Velikost. života je . obraz . barva obraza . lasje . obrvi oči . nos. usta . zobje. podbradek . j govori jezike ... I zna pisati in čitati. posebna znamenja. nosi oblačilo. Str. 2. _ 6 _ Opomba zastran polit, prestopkov 18 274 Obrazci Obrazec 7, (24) str. 15. (Zunaj) Slavno c. kr. okrajno glavarstvo v. Županstvo v . prosi, naj se ukrene pobiranje mi- lodarov za pogorelce v (Znotraj) Št. . Slavno c. kr. okrajno glavarstvo! Kakor se je temu sl. c kr. okrajnemu glavarstvu vže s tuuradnim dopisom od 2. t. m. poročalo, pogorela so pri požaru dne 1. t. m. hiša in vsa gospodarska po¬ slopja L I. in I. I. iz . do tal, ter se njima ni moglo nič rešiti, ne od njunih reči, ne od spravljenih pridelkov. Nastala škoda znašala bo okolu gld., zavaro¬ vana pa sta samo za . gld. Ker sta imenovana pogorelca v največji revščini in ker njima brez pomoči ne bo mogoče, si na novo po¬ staviti hiš in gospodarskih poslopij, zato prosi podpisano županstvo, naj ukrene sl. c. kr. okrajno glavarstvo, da se bodo pobirali milodari za njedva v občinah tega okraja. Županstvo v . dno . 189 I. I. (Pečat) župan. Opazka: Z ozirom na velikost škode po požaru, ali ujimi, povodnjah itd., sme se prositi, da se ukrene pobiranje milodarov ne samo po občinah istega okraja, ampak po celih kronovinah, in pri posebno velikih nesrečah, od katerih so cele občine ali okraji hudo prizadeti, tudi po celi državi. 7—9 275 Obrazec 8, (24|2) str. 15. (Zunaj) (Znotraj) St. . Slavno c. kr. okrajno sodišče v . Županstvo v naznanja, da je bil Anton Belak ranjen pri tepežu. Slavno c. kr. okrajno sodišče! Včeraj je bila v krčmi Franca Mravljaka v . godba in ples. Med gosti nastal je konečno pretep, pri katerem je Anton Belak, pekarski učenec., zadobil znat¬ ne rane. Poizvedelo se je, da so se pretepa udeležili I. I. iz in I. I. iz.. Županstvo v (Pečat) dne 189 I I. župan. Obrazec 9, (24{3) str. 15. št... Gospodu Ivanu Borku v . Poljski čuvaj I. I. naznanil je, da je prijel včeraj dve Vaši kravi, ki ste se pasli brez pastirja, in zašli v žito Franca Šurka ter tamkaj škode napravile. To se Vana naznani z opazko, da se ob enem obvešča Franc Šurek, da naj svojo škodo najdalje v 8 dneh tirja, ker bi se drugače zarubljena živina last¬ niku, če pride po njo, vrnila. Županstvo v dne 189 I. I. župan. 18 * (Pečat) 276 Obrazci Obrazec 10, (21j3) str. 15. št. Gospodu Francu Šurku v . Poljski čuvaj I. I. našel je včeraj dve kravi Ivana Borka v Vašem žitu, ter nji je prijel ter zarubil. To se Vam naznanja z opazko, da morate svojo škodo najdalje v 8 dneh tirjati, ker bi se kravi drugače vrnili lastniku, če pride po nji. Županstvo v dne 189 I. I. (Pečat) župan. Obrazec 11, (24j3) str. 15. Zapisnik, sestavljen pri županstvu v dne . 189 Ker je Franc Šurek prijavil odškodnino zavolj škode, napravljene mu v žitu po kravah Ivana Borka, poklicali ste se stranki, naj bi se v dobrem pogodile. Franc Šurek pravi, da zahteva 2 gld. odškodnine. Ivan Borko reče, da mu ta znesek plača. Na to se zapisnik sklene in podpiše. Ivan Bjorko I. I, župan Franc Šurek I. I., obč. odbornik. Opazka: Če se stranki ne bi pogodile, naj določi župan znesek za škodo, katerega mora lastnik živine v zavarovanje škode položiti, na kar se mu zarubljena živina vrne. Obrazec 12, (24|3) str. 15. Zapisnik, sestavljen pri županstvu v . dne 189 v zadevi zarad določitve škode, katero ste napravili kravi I. I. v žitu I. I. 10—13 277 Navzoči: podpisani. I. I. naznanil je pri županstvu dne 3. t. m., da so njegovo z žitom obsejano njivo v Lipju, parcele št. popasle krave soseda I. I. dne 1. t. m, ter je zato pro¬ sil, naj se preceni napravljena škoda po zapriseženih cenilcih. Podpisani šli so tedaj na popaseno njivo, ter iz¬ rečeta cenilca, ko sta natanko pregledala popaseno njivo, sledeče: Njiva I. I. v Lipju meri □ sežnjev, ter je cela obsejana z žitom. Našlo se je pa, da je od tega popol¬ noma popašeno in poteptano . D 0 ; polomljeno in znatno poškodovano pa [J 0 . — Ker zraste na □» žita in slame, tedaj se ceni škoda za popolnoma popa¬ šeno žito na.. gld. kr. za deloma popašeno na. „ „ skup . . gld. kr. I. I. I. I. župan. cenilec. I. I. cenilec. Obrazec 13, (24|5) str. 18 Teden:. Bolezen: Občina: . Tedensko poročilo o kužnih (nalezljivih) boleznih. (Ukaz ministerstva od 13. dec. 1888, št. 50.604 [4^ * Ta izkaz se mora vestno vsako soboto popoludne ob 4 uri na pošto dati; kajti drugače bi se županu globa do 10 gold. naložila. 278 Orbazci Obrazec 14, (24|(i) str. 18. Zapisnik o danih deialskih in poselskih knjižicah Stran 2 14^-15 279 P O -t-J C/3 p N P P M *Ph cS N bD P p, ^ ‘p 4^> c n ^ c3 až O .rH N a- 3 m “ 'A9^§ '§;q ui feajl 280 Obrazci Obrazec 16, (24|7) str. 18. št. Dozvoljenje Gosp. v . hiš. štev. dovoljuje se na podlagi ukaza visokega ministerstva notranjih zadev od 3. aprila 1855, štev. 62, drž. zak., da sme svojo gostilnico .. v . . hiš. štev. otvorjeno imeti v noči od na . 189 ter v njej slobodno pogostovati goste do ure dne . 189 Prejeli smo za to od nj pristojbine gld. kr., reci: gld. . kr. za domači ubožni zaklad, ter je zabilježili v blagajnični dnevnik pod štev. Županstvo v dne 189 (Pečat) Župan: Obrazec 17, (2417) str. 18. (Zunaj) (Znotraj) Št. Slavno c. kr. okrajno glavarstvo v . Županstvo v poroča o nerednostih v krčmi, ka¬ varni itd. Janeza Lorbeka. Slavno c. kr. okrajno glavarstvo! Krčmar (kavarnar itd.) Janez Lorbek v. se je vže večkrat zasačil, da je imel krčmo odprto čez policijsko uro (dopuščal igranje, imel godbo brez dovo- 16—18 281 Ijenja itd.), zarad Cesar je bil vže večkrat kaznovan z 2 gld., 5 gld., 10 gld., kakor kaže priložen izkaz kaznij. Ker se v njegovi krčmi shajajo tudi malovredni ljudje, ki s svojim obnašanjem delajo nadlego sosedom, prosi se, ker je videti, da so kazni brez upljiva nanj, naj se Janezu Lorbeku odtegne (za čas ali za vedno) podeljena koncesija Županstvo v dne 189 I. I. (Pečat) župan. Obrnzc 18 . (24 7) str. 18. (Zunaj) St. _ Slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Županstvo v upošlje izkaz o godbah, katere so se vršile v dobi od. 189 do. 189 (Znotraj) Dežela Okraj Izkaz o godbah, katere so se vršile v področji žu¬ panstva . od . 189 do . 189 282 Obrazci Obrazec 19. (25) str, 20. (Zunaj) (Znotraj) Št. . Slavno c. kr. sodišče v . Zapisovaje po mrtvih Zapisovanje po mrtvih (Smrtovnica). 1. Krstno ime in priimek zapustnika: 2. Stan in opravilo: 3. Starost: 4. Veroizpovedanje: 5. Ali je bil samec, oženjen ali vdovec: 6. Navadno prebivališče: 7. Dan smrti in kraj smrti: 8. Zapuščen soprog : 9. Krstno ime in priimek, stan, starost in bivališče polnoletnih otrok in polnoletnih potomcev, sto- pivših na mesto že umrlih otrok: 10. Krstno ime in priimek tistih maloletnih otrok in maloletnih potomcev, stopivših na mesto že umrlih otrok; dalje ali se zanje poteguje postavni za¬ stopnik, ali kdo se za to nasvetuje: 11. Krstno ime in priimek, stan, starost in bivališče bližnjih sorodnikov ali dedičev po oporoki: 12. Ali se nahaja kje oporoka, kodicil, dedna, pogodba, darilo ali ženitovanjsko pismo, in kje je tisto: 13. Ali je ranjki bil varh ali oskrbnik, kod in kje so za to imenovalna pisma: 14. Ali je ranjki vodil račune o uradnih denarjih, ali je dobival kaj iz javne blagajne ali sploh iz kakega zavoda, ki je pod javnim varstvom: 15. Ali so med zapuščino stvari, katere je treba posebej naznaniti, in kako se je z njimi razpolagalo: 16. Ali je kaj imetka, 'in v (čem da je, v čegavih ro¬ kah je in kaj se je zarad njega varnosti ukrenilo: Županstvo v .'dne 189 (Pečat) I. I., župan Obrazec 20, (37) str. 27. št... 19—21 283 Okrožnica. Podpisani župan vabi gg. občinske odbornike, da pridejo k odborovi seji, katera bode v nedeljo dne 20. t. m. ob 8. uri dopoludne v občinski pisarni. Na dnevnem redu je: 1) odobrenje zapisnika zadnje odborove seje. 2) Dopis c. kr. okrajnega glavarstva od 15. sept. 1892, št. 6530, zarad ukrepov zoper kužne bolezni. 3) Posvetovanje in sklepanje o proračunu za pri- hodnjejeto. Županstvo v . dne 16. sept. 1892. I. I. župan. Obrazec 21, (38) str. 28. št. Okrožnica. Ker k odborovi seji, sklicani na nedeljo dne 20. t. m. ni prišlo za sklepčnost potrebno število odbornikov, vabijo se vsi odborniki na novo k seji, ki bo v sredo dne 23. t. m., in pri kateri se bodo obravnavale samo zadeve, ki so bile vže na dnevnem redu poprejšnje seje in sicer: (Tu sem se zapiše dnevni red poprejšnje seje.) 284 Obrazci Opomni se, da je za sklepčnost te novo sklicane seje zadosti, če pride vsaj polovica odbornikov, in da se bodo kaznovali odborniki, ki ne pridejo k tej seji in pri katerih odbor ne bo spoznal, da so opravičeno iz¬ ostali, z globo 10 gld. Županstvo v dne 189 I. I. župan. Obrazec 22, (38) št. 28 . št. . N. pr. gospod I. I., občinski odbornik v . Ker niste prišli k odborovi seji sklicani vže dru¬ gič na 23. t. m., akoravno se Vam je povabilo pokazalo, in ker odbor ni spoznal, da ste opravičeno izostali, kaznujete se z globo 10 gld., katere morate plačati v občinsko blagajno. Zoper to razsodbo smete se pritožiti na c. kr. okrajno glavarstvo v 14 dneh. Županstvo v dne 189 I. I. župan. (Pečat) 22—24 285 Obrazec 23, (44) str. 31 Zapisnik sestavljen v seji občinskega odbora v . dne . 189 Navzoči: Jurij Jelen, župan; Peter Zakrajšek, Ivan Oblak itd. odborniki. Začetek ob 8. uri dopoludne. Župan naznani, da je zbor sklepčen. (Opazka. Semkaj dolu se zapišejo razprave in ukrepi z dostavkom, kaj se je ukrenilo, soglasno, ali kaj z večino glasov; tudi je zabeležiti, kake drugačne do¬ godke, n. pr. če je kdo šel iz zbornice, ker je bil sam zapleten v kako stvar, ki se je o njej bilo treba razgovarjati, ali če je koga prvosednik posvaril z besedami „k redu" itd.) Ker nikdo ne stavi kakega daljnega predloga in se ne oglasi k besedi, sklene župan sejo ob 11. uri in se zapisnik sklene in podpiše. I. I. I. I. j j župan. odbornik. za P isnikar odbornik. Obrazec 24, (51) str. 35. (Prošnja za prostovoljno dražbo premičnih reči:) Slavno županstvo! (Kolek 1 gld.) Podpisani hoče razno pohištvo kakor stole, mize, postelje, kuhinjsko opravo itd. prodati po prostovoljni dražbi. Slavno županstvo se prosi, da dražbo izvrši, če mogoče jutro dne V. dne . 189 Janez Kugler. (Opazka. Če se prošnja da pri županu na zapisnik, mora se ravno tako pritisniti na zapisnik kolek po 1 gld. 286 Obrazci Obrazec 25, (51) str. 35. št.. Oznanilo dražbe. Županstvo v naznanja s tem, da se bodo dne.predpoludne ob 9. uri na prostovoljni dražbi prodajale premične reči Janeza Kuglerja na njegovem domu, kakor: stoli, mize, kuhinj¬ ska oprava itd. Reči se bodo oddale onemu, ki stavi največjo po¬ nudbo; ter mora kupec takoj kupnino v gotovem polo¬ žiti in izdražbane reči proč spraviti. Kdor želi kaj kupiti, naj pride toraj ob določeni uri na dom Janeza Kuglerja k dražbi. Županstvo v dne. 189 I. I. (Pečat) župan. Obrazec 26, (51) str. 35 Dražbeni zapisnik sestavljen po županu v . dne . v navzočnosti podpisanih. Na prošnjo Janeza Kuglerja dovolila- in odredila se je prostovoljna dražba njegovih premičnih rečij na danes ob 9. uri predpoludne. Zbranim dražbalcem se naznani, da se bodo reči oddale samo za izklicno ali višjo ceno; da se kupnina mora takoj položiti, izdražhane reči proč spraviti, in da se po dražbi ne sprejme nikaka ponudba. Na to se začne dražba, kakor sledi: 25 —27 287 Skupilo po 16 gld. 50 kr., po odbitku 1% davščine za ubožno zalogo v ostanku toraj po 16 gld. 33‘/ 2 kr. se izroči takoj navzočemu Janezu Kuglerju, kateri po¬ trdi sprejem denarja s svojim podpisom. Na to se zapisnik sklene in podpiše I. I. ■ Janez Kugler, župan. I. I. priča. I. I. priča. Obrazec 27, (51) str. 35. Zakupni zapisnik. Županstvo v (Toplicah), danes po opravilih na (Obrhi), v (30. dan marcija meseca 1879. leta. Pričujoči so: na koncu podpisani možje: Prošnji Petra Maleja z Obrha se je dovolilo, na drobno v zakup dati svoje četrtinsko zemljišče, ter da¬ janje v zakup se je postavilo ria denašnji dan ob 9. uri 288 Obrazci dopoludne, in to tako, da bode vsak kos posebe in vsak na svojem mesti oddajan v zakup. Vse to je bilo v 23. dan tega meseca pred Topliško župljansko cerkvijo oklicano, kakor je tod navada. Vsak kdor je semkaj prišel, kaj v zakup jemat, naj posluša te uvete: 1. Zemljišče se v zakup daje na drobno, vsak kos posebe, in zakupljeno ostane 5 zaporedoma tekočih let od zdaj naprej. 2. Zakupščina se bode Petru Maleju plačevala vsacega pol leta naprej, o sv. Juriji in o sv. Mihaeli. 3. V zakup se daje po katasterskej mapi, a Peter Malej ne more biti porok, da bi na tej mapi res bilo vse na tanko prav izmerjeno. 4. Dolžnost je, kadar bode minolo 5 let, da se zemlja svojemu gospodarju zopet vrne vsa tako obde¬ lana, kakor je danes, in prepoveduje se, na tem zem¬ ljišči kako drugače ali po novem začenjati kmetovati, hosto nad potrebo sekati in jo prenarejati ali v trav¬ nike ali njive, košenino preoravati v polje, orne njive ostavljati (puščati) v celino, da bi se po njih kosila trava itd. 5. Dolžnost se naklada zakupniku, po vinogradih trsje (trte) grobati in pozasajati, koder in kakor bode treba, ter_ zemlje sploh nikoder ne opuščati. 6. Če zakupniku pridelke vzame toča, slana, po¬ vodenj ali kaka drugačna ujima, on zaradi tega ne bode mogel nikoli nič zakupščine utrgavati. 7. Zakupnik treba da tudi plača kolek na zakupni zapisnik, kolikor namreč ga pride nanj. *) Vsak zakupnik naj zapisnik podpiše. Obrazec 28, (54) str. 37. št. 28—29 289 Poziv. . iz . Vi ste toženi po.iz zaradi tega, ker zatoraj Vas vabimo, da pridete na dan.189 poludne ob uri semkaj k obravnavi. Županstvo v dne 189 (Pečat) Župan: Obrazec 29, (54) str. 37. Županstvo. Prejemni list. 19 290 Obrazci Obrazec 30, (54) str. 37. (Dekret I.) Št. . N. pr. gospod Janez Bogomil v . Ker k obravnavi, odredjeni zoper Vas zarad pre¬ stopka po cestnem policijskem redu na 5. t. m. pred- poludne ob 9. uri niste prišli, poživljate se s tem na novo in sicer pod globo 5 gld., da pridete jutre 7. t. m. ob 9. uri v občinsko pisarno. Županstvo v dne 189 I. I. (Pečat) župan. Obrazec 31. (54) str, 37. št.. (Dekret II.) N. pr. gospod Janez Bogomil v . Ker vkljub opetovanemu pozivu niste prišli k ob¬ ravnavi dne 7. t. m. v občinsko pisarno, izreče se, da je zapadla globa 2 gld., katera se Vam je zagrozila, ter njo imate v 3 dneh položiti pod ogibom zvršbe. Ob enem se poživljate, da pridete k obravnavi dne 10. t. m. predpoludne ob 9. uri tako gotovo, ker bi Vas morali drugače šiloma v občinsko pisarno dati prignati. Županstvo v dne 189 I. I. (Pečat) župan. (Opazka:) Da se kdo šiloma prižene, mora se v zmislu § 9, ces. nar. od 20. aprila 1854, št. 94 drž. zak., za¬ prositi pri okrajnem glavarstvu. Kazenski zaznamek. spisovan pri občini za kazenske prestopke, spadajoče v področje občine 14—15 291 > > 19 * Tek. št. 292 Obrazci Obrazec 33, (57) str. 39. I n- o premakljivem in nepremakljivem imetku občine Občinski imetek Denarna vrednost posebej J vkup | gld. | kr. | gld. | kr. Opomba 33 293 v e ntar . v začetku ki na koncu leta 189 294 Obrazci Obrazec 34, (62) str. 42. Občina: Okraj: Dnevnik občinske blagajnice za občinske blagajnice za Obrazec 35, (62) str. 42. Občina: . Okraj: Dnevnik. blagajnice za uboge .za blagajnice za uboge .za Obrazec 36, (62) str. 42. Dežela: Okrajni zastop: Polit, okraj: RaČUn Županstvo: str. 1 o gospodarstvu z imetkom občine v upravnem 1. 189 34—36 295 i2j[ziedo o 90iure3i2iq ^ i j?qO 5JlUAOUp >zn j -—--— ©Sop-id oSifu^ 9uab(3 ui •eanoBJO.id T338?lSUj OqO ^lopPO v^zvdo CŽ >o cč E cž o 0Oiurtj3e[q "T ! -nqo ‘A9iip >zn — - 03o|i.id 03lfUM dtiabjS ui tjunoBJOja B30^suioqo W*PP() 296 Obrazci Obrazec 37, (75) str. 47. St.. Oznanilo. Občinski odbor sklenil je v svoji seji dne . 189 , da bode prodal I. I. posestniku v , občinsko njivo v Lipju (parcele št. 115 kat. o. Grabe) za 500 gld. (ali: da bode vzel v pokritje stroškov za napravo mosta čez potok Trnovo posojilo v znesku 2000 gld. pri Južnoštajerski hranilnici; ali da se bodo pobirale občinske doklade po 21 odstotkov od direktnega davka in po 16 odstotkov od vžitnine itd.) V zmislu § 75 obč. reda sklicuje toraj podpisano županstvo vse občane, imejoče volitveno pravico, naj pridejo v torek dne . t. m. predpoludne ob 9. uri v občinsko pisarno, da glasujejo, ali je temu od- borovemu nasvetu prositi višje privolitve ali ne. Glede onih, ki ne pridejo v zbor, velja, kakor da so odborovemu nasvetu pritrdili. Županstvo v dne 189 I. I. (Pečat) župan. Javno nabito dne I. I. občinski sluga. Obrazec 38, (62) str. 42. , Polit, okraj: . Sod. okraj: Proračun dohodkov in stroškov občine za leto 189 Opomba. 1. Ker je namenjen ta proračun za rabo večine občin na kmetih, morali so se vzeti vanj raznovrstni naslovi dohodkov in stroškov ; razume se toraj samo po 34—36 297 sebi, da bo vpisavala vsaka občina le pri onih točkah preliminiran znesek po sklepu, kteri se tiče dohodkov in stroškov, ki se nahajajo pri njej v resnici. Vse druge točke se puste prazne. 2 . Vsakemu zapisanemu znesku, ki ne izkazuje stalne dolžnosti že iz prejšnjih let, ali dohodek oziroma strošek oslanjajoč se na prejšnje občinske sklepe, mora se dodati priloga, iz katere se morejo razvideti natan¬ čneje podrobnosti in občinski sklepi. Pri stroških za stavbe n. pr. treba priložiti pre- vdarek (proračun) sestavljen po predpisih, pri novo do¬ voljenih plačah, dninah i. t. d. dotični občinski sklep, pri doneskih pa dotično pismo, ki tirja donesek. 3. Prazne črte so namenjene, da se morejo vvr- stiti, to je pripisati na novo drugi slučajno potrebni naslovi, ki spadajo dotičnim razdelom, pa niso že na¬ tisnem. 4. Zborovi sklepi o potrjenju prevdarka (prora¬ čuna) se ne se smejo vpisavati v prevdarek (proračun) sam, o teh se mora napisati po § 44 občinskega reda od 2. maja 1864 poseben zapisnik; tudi ni podpisati prevdarka (proračuna) od vseh odbornikov, ampak samo od župana, kteri ga mora sestavljati po § 62 omenje¬ nega zakona, poverjenje odobrenja pa je po § 49 pod¬ pisati od župana in dveh odbornikov. 5. Ako bi ne zadostovale sklenjene doklade, ne¬ posrednih davkov in državnih doklad, da bi pokrile pri¬ manjkljaj, in bi trebalo toraj tudi drugih virov za dohodke, se ima označiti to v točki, natisneni na koncu tega proračuna n. pr.: „Poleg tega se naj bo pobirala po omenjenem zborovem sklepu še doklada po 30 kr. od vsakega hektolitra piva, iztočenega v občini in se naj izprosi v tem oziru dovoljenje visokega deželnega zbora." 298 Obrazci Prenos . . 88 299 Prenos . . . 300 Obrazci Odnos .... dohodki od porabljenih polje¬ deljskih strojev. dohodki od brodov. dohodki od mitnic na cestah in na mostovih.. dohodki od pristanov. dohodki od skladišč in de¬ lavnic . dohodki od kopelj. dohodki od vojašnic in dru¬ gih prostorov za vojake . . 38 301 * ! d) H 17 . 18 19 20 21 22 23 Odnos . . . . za občinske table. za ceste, mostove, vodotoke (jarke) in druge potne stavbe doplatek iz občinske blagaj- nice k javnemu zakladu za uboge . doneski, in sicer: a) za ljudske šole. b) za cerkve. c) za farovže in kaplanije. . d) za pokopališča ....... e) za vodne stavbe .. za potrebščine za zdravstvo m sicer: a) plače zdravnikom. b) plače babicam. c) plače oglednikom mrličev d) plače oglednikom živine . e) stavbe za zdravstvo . . . /) za priprave za zdrav¬ ništvo sploh. za potrebščine policijskega redarstva in sicer: a) za pripravo in popravo zaporov . b) stroški pri obhodni straži Iz upnega ravnanja in sicer: d) za vrnena posojila z obrestmi. Prenos .... 302 Obrazci Da se pokrije zgoraj naznanjeni primanjkljaj, se ima pobirati'po sklepu občinskega odbora dne . t. 1. . °/o občinska doklada od vsih neposrednih državnih davkov in državnih doklad, predpisanih v občini v znesku gld. . kr. 38 Odnos . . . . | b) za predplatke, ki se ima¬ jo vrniti. c) za dolžne predplatke . . . d) za izplačane tuje denarje . e) izposojeni obč. denarji . . 24 | za prenesen delokrog in sicer: a) za popisovanje ljudstva . | b) za novačenje. c) za priprege. d) za vojaško stanovanje . . j t) za gospodarske zadeve . . f) za živinorejo . . ....... j y) za rokodelske zadeve ... h) za opravila v sodiščnih zadevah.| i) za opravila v zadevah okrajnega glavarstva . . . j) za opravila v davkarskih zadevah . | k) za odgonske potrebe. . . . 25 j za druge posebno nenavadne I stroške.. Odbivši od ostane prebitka.J ostane primanjkljaja. Županstvo v dne 189 I I. župan. 304 Obrazci Obrazec 39, (62) str. 42. Št. Oznanilo. V zmislu § 62 obč. r. se s tem javno naznanja, da je letni račun (proračun) za leto 189 , predno ga bo vzel občinski odbor v pretres, skoz 14 dni od spodaj rečenega dneva naprej pri županu javno razpoložen, da ga občani lahko pregledajo in v tem roku svoje pri¬ govore zoper njega ali dajo na zapisnik, ali njih pa pri županu pismeno vlože. Županstvo v dne 189 I. I. (Pečat) župan. Javno nabito dne I. I. obč. sluga. Obrazec 40, (69) str. 44. št.. Oznanilo. Podpisano županstvo naznanja, da je občinski , od¬ bor v svoji seji dne . 189 sklenil, da se bode pobirala doklada v visokosti procentov k direktnemu davku, in . procentov k vžitnini. Vsakdo, kdor misli, da se mu s tem sklepom dela krivica, sme vložiti pri podpisanem županstvu priziv zoper ta sklep v roku 14 dni. Županstvo v . dne . 189 Javno nabito dne I. 1. obč. sluga. I. I, župan. 39—41 305 Obrazec 41, (62) str. 42. Politični okraj: Okrajni zastop: . Proračun dohodkov in troškov javnega zaklada za uboge v občini za leto 189 Opomba. 1. Ker je namenjen ta proračun, da kaže samo dohodke in troške za ubožne namene, se ne smejo iz¬ kazovati v njem nikakoršne potrebščine, ki se ne tičejo ubožnih zadev. 2. Če pokrivajo dohodki od znotraj zapisanih na¬ slovov vse troške popolnoma in ostaja vender še pre¬ sežek, se ta ne izroči občinski blagajnici, ampak se pri¬ držuje izključljivo za zaklad za uboge in se prepiše to- raj v dnevnik (Journal) prihodnjega leta kot prva točka dohodkov! Ge bi se pa troški po omenjenem potu ne pokrili popolnoma, mora dodati občinska blagajnica primanjkljaj kot donesek in se mora dodati v tem slučaju ta le proračun občinskemu proračunu k dotičnemu do¬ nesku. 3. Vpisovanje vsot dohodkov in troškov samih ne zadostuje, ampak vsak vpisan znesek, od kterega so znane merodajne okolnosti, mora biti izkazan s prilogo, iz katere se razvidi potrebno pojasnilo in natančneje po¬ drobnosti. Tako bo treba priložiti n. pr. znesku dohod¬ kov pod št. 2 zapisek zemljišč danih v najem in cena najemnin, znesku troškov pod štev. 4 pa izkaz in ceno posameznih stvari, kterih je trebalo nabaviti. 4. Zborovi sklepi o potrjenju pravdarka (proračuna) se ne smejo vpisavati v prevdarek (proračun) sam; o teh se mora napisati po § 44 občinskega reda od 2. maja 1864 poseben zapisnik; tudi ni podpisati prevdarek (pro¬ račun) od vseh odbornikov, ampak samo od župana, kteri ga mora sestavljati po § 62 omenjenega reda, po- verjenje odobrenja pa je po § 49 podpisati od župana in od dveh odbornikov. 20 306 Obrazci Dohodki ostanek od prejšnjega leta. . dobiček od posestev in na¬ jemnine . obresti od glavnic. odstotki od prostovoljnih jav¬ nih dražb . pristojbine za godbo in dru¬ ga privoljenja. globe vsakovrstne. darila, volila (legati) in ded- ščine. prostovoljni doneski in zbirke očinske naklade za uboge . . odkup za oskrbovanje ubogih vložnikov. vrneni predplatki. slučajni dohodki. Vsota .... primerjavši troške. ostane presežek . 41 807 Vsota . . . . primerjavši dohodke. ! se kaže primanjkljaj. kterega bo imela dodati po § 24 zakona za uboge od 12. marca 1873, št. 19 dežel, zakonika, obč. blagajna. Županstvo v dne 189 I I. župan. 20 * 308 Obrazci Obrazec 42, (75) str. 47. Zapisnik. sestavljen v občini . dne . 189 pri zboru občanov, imejočih volitveno pravico glede sklepa občinskega odbora, da bode prodal I. I. posest¬ niku v občinsko njivo v Lipju, parcele št. 115, k. o. Grabe za 500 gld. (ali, da bode vzel v po¬ kritje stroškov za napravo mosta čez potok Trnovo posojilo v znesku 2000 gld. pri Južnoštajerski hranil¬ nici; ali da se bodo pobirale občinske doklade po 21 od¬ stotkov od direktnega davka in 16 odstotkov od vžit- nine.) Ker se je pravočasno javno nabilo oznanilo, s ka¬ terim so se občani, imejoči volitveno pravico povabili k današnjemu zboru, (in so se isti še posebej povabili s posebno okrožnico, katere pregled so s svojim podpisom potrdili), razloži župan zbranim občanom na kratko, za kaj se gre, njim prečita zapisnik dotične odborove seje, ter jih pozove da glasujejo, ustno, in sicer samo tako, da rečejo „da“, ali „ne“. Obrazec 48, (77) str. 49. št. 42—44 309 Okrožnica. Občinski odbor je v svoji seji dne 189 sklenil, da se bo občinska cesta, ki gre od . proti popravila po tlaki. Preračunilo se je, da bo za popravilo te ceste treba 100 voz proda in 200 težakov, kar se preračuni v denar po navadni ceni 1 voz proda 1 gld. in en težak 50 kr., tako, da celi znesek, ki se mora na davkopla¬ čevalce po razmerju davka razdeliti, znaša 200 gld. Vsi davkoplačevalci se toraj s tem poživljajo, da opravijo ali tlako po razdelitvi, priloženi tej okrožnici, ali da se izjavijo, da hočejo raje na njih spadajoč zne¬ sek v denarju odrajtati. V slednjem slučaju morajo de¬ nar odrajtati v občinsko blagajno najdalje do 10. t. m. Župansto v dne 189 I. I. župan. (Opazka: Okrožnici se mora priložiti imenik davko¬ plačevalcev, koliko ima kateri tlake storiti in kedaj; imenik, naj ima še poseben razpredelek, v katerega zapiše in se podpiše, kdor hoče mesto tlake odraj- tovati denar.) Obrazec 44, (8) str. 73. (Kolka prosto) Pooblastilo, s kterim dam jaz, Marija Premšak, posestnica v Škofli vesi pravico posp. Rudolfu Stožirju iz Trnovelj, da naj pri volitvi za občinski odbor v Škofli vesi na dne 25. maja 1.1. namesto mene voli občinske odbornike in nji¬ hove namestnike v tistem številu, kakor jih zakon do¬ ločuje. V Škofli vesi dne 24. maja 1892. Marija Premšak 1. r. Peter Rezar 1. r., priča Jože Pilih 1. r., priča 310 Obrazci Obrazec 45, (8) str. 73. (Kolka prosto) Pooblastilo, (ženske, ki nežna pisati) s kterim dam jaz, Terezija Kožuh, posestnica v Ivenci, občina Višnja ves, pravico gosp. Jožefu Lipušu, posest¬ niku v Višnji vesi, da naj pri volitvi za občinski odbor v Višnji vesi na dne 5. marca t. 1. namesto mene voli občinske odbornike in njihove namestnike v tistem številu, kakor jih zakon določuje. V Ivenci dne 3. marca 1892. + Terezija Kožuh po Janezu Čepel-nu, imenopiscu in priči. Franc Mastnak, priča. Obrazec 46, (12) str. 77. Dežela Polit, okraj Imenik občanov, kteri imajo po §§ 1. in 12. občinskega volitve- nega reda pravico, voliti v občini da se narede volilni razdelki v smislu § 13. občinskega vo- litvenega reda. 45-48 311 Obrazec 47, (SO) str. 51. Pobotnica. gld. kr., rečeno. , katere je podpisana občina kot občinske naloge za mesec . 189. od c. kr. davkarije danes resnično in gotovo prejela. Občina . . 189 župan. gld. kr., rečeno: . 189 preglednik. Likvid: dne Obrazec 48, (16) str. 79. Zapisnik o ugovorih zoper imenik volilcev. Občina v polit, okraji dne 189 Navzoči: Zaradi volitve občinskih odbornikov in namest¬ nikov so volilci te krajevne občine razdeljeni v volitven razdelk..... Vsled javno nabitega razglasa razpostavljeni so imeniki volilcev po predpisu vsakemu na pregled iz tega namena, da vsi, ki mislijo, da imajo o temu kaj ugovarjati, naznanijo svoje ugovore v zakonitem za pri¬ tožbe odmenjenem roku 8 dni. Da se sprejemajo ti ugovori in kaj se je o njih obravnavalo, zato je pričet ta zapisnik: 312 Obrazci Obrazec 49, (17) str. 81. št. Oznanilo. Županstvo občine . naznanja s tem, da se bo vršila volitev občinskega odbora za občino v četrtek in petek dne 20. in 21. maja 1.1. v občinski pisarni, in sicer voli III. razdelek v četrtek dne 20. maja t. 1., v jutro od 8. ure naprej, II. in I. raz¬ delek pa v petek, in sicer II. razdelek v jutro od 8. ure naprej, I. razdelek pa popoludne od 3. ure naprej. Vsak razdelek ima voliti po 4 odbornike in po 2 namestnika. Volilci se vabijo, da pridejo v obilem številu k volitvi. Županstvo v dne 5. maja 189 (Pečat) I. I., župan. Javno nabito dne 5. maja 189 1 . 1 .; obč. sluga. Obrazec 50, (IG) str. 79. št.. Oznanilo. Vsled predpisa § 16 občinskega volitvenega reda z dne 2. maja 1864 se s tem naznanja, da je zavoljo iz¬ volitve občinskih upravnikov v občini postavljen imenik volilcev v tej občini in sicer v hiši štev. gosp. . po dom. v vsakemu na ogled. Vsakdo, ki misli zoper ta imenik volilcev ugo¬ varjati, naj so ti ugovori že obrneni zoper vzprejetje kake osebe v imenik volilcev v obče ali v imenik ka¬ kega razdelka ali zoper izpuščenje kake osebe iz ime¬ nika volilcev v obče, ali iz imenika kakega razdelka, 49—51 313 mora svoje ugovore v 8 dneh po spodaj postavljenem dnevu pri . vložiti, ker se na pozneje vložene ugovore ne bode več oziralo. Županstvo v dne . 189 (Pečat) 1. I., župan. Javno nabito dne I. I., obč. sluga. Obrazec 51, (25) str. 85. Glasovnica volilnega razdelka občinske volitve v 314 Obrazci Obrazec 52, (II. pogl.) str. 88. Zapisnik, o volitvi občinskega starešinstva v občini . sestavljen dne 189 Ker se zoper volitev občinskega odbora, zvršeno po glasu zapisnika od 189 ni ugovarjalo, (ali: ker je visoko c. kr. namestništvo z odločbo od 189. zoper volitev občinskega odbora, zvršeno po glasu zapisnika od . 189 vlo¬ žene ugovore zavrnilo kot neutemeljene,) je povabil do- zdanji župan .. vse novo voljene odbornike s •/* priloženim povabilom v izvolitev občinskega starešinstva, za danes in tudi naznanil c. kr. okrajnemu glavavstvu o volitvi po po¬ trdilu •/,. K volitvi prišli so odborniki torej je po § 35 obč. vol. r. potrebno število odborni¬ kov navzočih. Volitev vodi 1.1. kot po letih najstarejši odbornik ter prečita §§ 34—39 obč. vol. r. Na to se preide k volivi z volilnimi listki. Oddalo se je pri volitvi župana glasov, od katerih je dobil Tedaj je . s glasi za župana izvoljen. Za tem se prestopi na volitev občinskih sveto¬ valcev. Glasov se je oddalo in dobil je teh Toraj je izvoljen za I. svetovalca I. I. za II. svetovalca I. I. S tem je volitev dovršena, zapisnik se sklene in podpiše od vseh navzočih. Nasprotni list (Priglednica) .. razdelka za volitev odbornikov in namestnikov v občini 52—54 315 > o . ° co +3 CS3 o m c3 "bo © I« a ^ § g Sr5 ft |-s g G § ^ S-< > sl > o CO cS r—H «33 03 ‘5* d > O s s I; N g cS g N g. aS rO B o a O rCt 'bb c5 bO P n !> o £ s > O 'O i a? =3-8 ?o,SŠ« g as a° > s> s. bo= 0 § - So a s s ~ u+1 c «) D PtQ S. ® 5 •"-a S u ^ „ -o M ^ .24 M N O ^ > O s o T3 (D m u rt S o 44 c3 bfi CD -+j m 0^91 ll| 09S9UI ‘iiep iu^sCoj 'd oi O) a ‘A9^§ ‘§iq CD ■ 'S 5 -g g ” o rt 44 rt • o , a ■ o p g3 >13 w ^ CQ.S 12191 1209S9UI 9Up 'A9^§ -3[9X 21 " 324 Obrazci Obrazec 69, (8) str. 168. Zapisnik sestavljen pri županstvu v dne.. Predmet: ObCinski redar prižene tujega človeka, katerega je zasačil pri beračenju in zarad tega prijel (tujo de¬ klino, katera se je na večer z možmi okolu vlačila; dečka, katerega je v noči zadel brez prenočišča, in ka¬ teri se ni mogel izkazati, kedo da je in kaj da hoče) itd- Sumljenec (sumljenka), se opomni, naj govori res¬ nico, ter pravi o svoji osebi sledeče: Jaz se imenujem Gaspar Lovec, star sem 46 let, rojen v ter imam tam tudi domovinsko pravico, sem samičen, težak, in sem izgubil potni list. Ker dela ne morem dobiti, prisiljen sem bil, da sem prosil. Dozdaj bil sem samo enkrat zarad beračenja pri¬ jet in posvarjen, ter zaradi tatvine sadja kaznovan. Po prebranju: res. Podpis: Gaspar Lovec. I. I., župan. I. I., obč. tajnik. Obrazec 70, (8) str, 168. (Zunaj) Slavno c. kr. okrajno glavarstvo v . Županstvo v . poroča glede pri beračenju zasače¬ nega Gasparja Lovca. (Znotraj) St. Slavno c. kr. okrajno glavarstvo! Glasom zapisnika pod ’/. zasačil se je Gaspar Lovec v občini . pri beračenju. Ker je ta Gaspar Lovec, ki je baje domačin v . : ., kakor se je poizvedelo, bil že večkrat prijet zarad beračenja in ker ni imel nobenih izkazov, in ker tukaj nima nikakega dohodka, zato se predlaga, naj se odpravi in odžene v domovinsko občino. Županstvo v .. dne .189. I. I. (Pečat) župan. Obrazec 71, (8) str. 1C8. (Zunaj) (Znotraj) Št. Slavno c. kr. okrajno glavarstvo v . Županstvo v poroča, da se je Peter Kožuh, ima- joč odkazan pot, od tega oddaljil. Slavno c. kr. okrajno glavarstvo! Tukajšnji občinski redar prijel je danes Petra Kožuha iz ., ker je mislil, da nima izkaza. Ko se je sumljenec preiskal, našlo se je, da ima Peter Kožuh od tega slavnega c. kr. okr. glavarstva, pri¬ silni popotni list, s katerim se mu je zaukazalo, da se mora podati čez . naravnost v domovinsko občino I. 326 Obrazci Ker se je toraj Peter Kožuh oddaljil od odkaza- nega mu pota, ukrene se ob enem, da se Peter Kožuh temu slavnemu c. kr. okr. glavarstvu privede Županstvo v . dne .189 L I., (Pečat) • župan. Obrazec 72. (16) str. 183. (Zunaj) (Znotraj) Št. . Slavno c. kr. okrajno sodišče v . Županstvo v naznanja, da I. I., posestnik v lahkomišljeno trati svoj imetek. Slavno c. kr. okrajno sodišče! I. I., posestnik v . začel je lahko¬ mišljeno tratiti svoj imetek, s tem, da cele dneve in noči po krčmah pijančuje in druge pivce napaja, nepre¬ mišljeno in kvarljivo dolgove dela, in pod nič svoje reči prodaja. 0 tem vedo izpovedati njegovi sosedi I. I. itd. Ker se je bati, da bo sebe in .svojo obitelj spravil v revščino, prosi se, naj slavno c. kr. okrajno sodišče potrebno ukrene, da se postavi za I. I. zavoljo zaprav¬ ljivosti kurator. Županstvo v .. dne 189 I. I. župan. 72—74 827 Obrazec 73, (19) str. 184. St. Slavno županstvo v Težak I. I., ki ima v domovinsko pravico, je padel in si nogo zlomil, tako da ne more delati in je brez zaslužka. Podpisana občina daje mu toraj za čas podpore na dan po 30 nove. O tem se obvešča sl. županstvo v s prošnjo, naj potrdi sprejem tega dopisa, in ukrene po¬ trebno zarad njegove daljne oskrbe. Županstvo v dne 189 I. I. (Pečat) župan. Obrazec 74, (44) str. 225. (Zunaj) (Znotraj) Št. . Slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Županstvo v naznanja, da je požar vničil dne Janezu Gaberšeku v gospodarska poslopja. Slavno c. kr. okrajno glavarstvo! Danes v jutro nastal je požar pri Janezu Gaber¬ šeku, ki je upepelil njegova gospodarska poslopja. Hišo ponesrečenca in poslopja sosedov se je pa posrečilo ubraniti. Rešiti ni bilo moči nič od spravljenega blaga. Kako je ogenj nastal, se ni moglo nič gotovega poizvedeti. Škode ima pogorelec do 800 gld., pa je bil zavarovan pri Slaviji za 600 gld. 328 Obrazci Pri tem požaru pokazalo se je, da sedanje ga¬ silne priprave domače požarne brambe nikakor ne za¬ dostujejo, ampak, da bo treba omisliti novo večjo briz- galnico. O tem se obvešča slavno c. kr. okrajno glavar¬ stvo z opazko, da je k požaru prišla žandarska patrolja iz ... Županstvo v dne 189 1. L, (Pečat) župan. Obrazec 75, (5) str. 243. Dežela: Okr. glav.: Okrož. sodišče: Sodiščni okraj: Prvotni porotniški imenik občine . za leto 189 Stran 1 Str. 2. Obrazec 76, (4—7) str. 213. Zapisnik, sestavljen povodom požarnega ogleda v občini I V kakem stanu so l Število in v kakem stanu so 75—76 329 S » S c £ 0 O 9 UJ 9 TO uqa 2 90Ijp9A Cm -12l[ TUJBZOd eftjrasnS T3Z 90IAqS9I 90iui'BŽzuq qiuraip 90iudoqs ui ■efui^nj] ■efdotsod o 3 M £ 5 •A 9 q§ -§!H .2 ^ ® g a oSS'« <0 *C §<3 -M -+j W O ^ ^ p, c 3 rH 32 O 73 < 32 O 73 iooa £ ^ rt o 73 - 3 > O 73 3 73 < 32 O 73 fl -S ®*g , s I § 2 £ o £ 73 O) rt N [> O O 3 '- 1 rt >0 ►”2 ® 3 3 O 6 E T 3 p !>£_ 6 E T3 CD t- >£> m o w o 330 Obrazci Obrazec 77, (1) str. 253. Sod. okraj: . I Z - Predmet Prelimi- nirano gld. I kr. Izdano gld. kr. Dohodki I.j Presežek prejšnjega leta II. ni iv. v. vi. Dohodki od zemljišč in:hiš, in sicer: a) najemnina od zemljišča . . . b) pašnina. c) dohodki od gozdov. d) najemnina od poslopij .... Pravice, in sicer: a) dohodki od sejmov. b) lovnina. c) dohodki od občinskih kamnišč d) dohodki od cestnih in most¬ nih mitnic .. Obresti, in sicer: a) od naloženih glavnic. b) za obligacije vojnega posojila Druge naklade, in sicer: a) pristojbine za sprejem v ob¬ čino . b) zemljiški davki. c) naklade od piva in opojnih Pijač. d) naklade od davka za poslopja in od najemnin. Vplačane naklade na davke in sicer: a) k neposr. davkom gl. po % b) k užit. davkom gl. po % Prenos 77 331 Občina: k a z o Predmet Prelimi- nirano Izdano [ gld. I kr. j gld. | kr. ii. m. IV. I v. Stroški Primanjkljaj od prejšnjega leta. Za posestva: a) zavzdržavanje in gospodarstvo b) za davke in nadomestke itd. c) za plačilo dimnikarju. d) za vzdržavanje in popravo poslopij. Gospodarski stroški, in sicer: a) plačilo županu. b) plačilo uradnikom. c) plačilo služabnikom in čuvajem d) potni stroški za odbornike . e) najemnina, čiščenje, kurjava, razsvetljava uradnih prostorov /) pisalna potrebščina, tiskovine g) zakoniki in knjige. h) poštnina. ») razglasi. k) občinske in druge volitve . . Stroški za ceste, in sicer: a) za nove ceste. b) za stare ceste . c) za mostove in vodovode . . . d) za kažipote. e) za cestno orodje. /) za jame za pesek. Za oskrbo ubožcev (doplatek iz občinske blagajnice) . . Prenos 332 Obrazci Predmet Prelimi- nirano g](I. kr. Izdano gld. kr. IH, MI Upno ravnanje, in sicer: a) dobljeni predplatki. b) najeta posojila. c) vrnena posojla. d) tuji . denarji. e) povračila za neopravičena plačila. Slučajni dohodki . . Vsota dohodkov 77 333 Predmet Prelimi- nirano gld. I kr. Izdano gld. | kr. vi. VII. VIII IX. X. XI. Konkurenčni doneski: a) za ljudske Sole, in sicer do nesek za šolo. b) za cerkve. c) za župnije in kaplanije. . . d) za pokopališča. e) za stavbe na vodah. Za zdravstvene potrebščine: a) plačilo zdravniku. b) plačilo babici. c) plačilo živinozdravniku. . . d) plačilo ogledniku mrličev . e) plačilo ogledniku živine . . Za policijske potrebščine: a) naprava in vzdržavanje ječ b) stroški za obhodno stražo. Upno gospodarstvo: a) za vrnena posojila in obresti b) za posojila, ki se imajo povrniti c) za izplačane tuje denarje . d) za naložene lastne denarje Za prenešeni^delokrog: a) za popisovanje ljudstva . . b) za vojaški nabor. c ) za predprego .. d) za nastanjevanje vojakov . e) za deželne kulturne namene /) za živinorejo. g) za obrtnijske namene.... h) za opravke v sod. zadevah ») za opravke v polit, zadevah k) za opravke v davk. zadevah l) za odgonske potrebščine . . Za druge stroške, to je, za take kterih ni bilo mogoče uvrstit v kterega drugih delov, in sicer Vsota stroškov 334 Obrazci Obrazec 78. Opravilni zapisnik občine . Obrazec 79. Ubožno spričevalo. S tem potrjuje podpisani župni urad,*) da spadajoč v občino okraja . nima nikakega premo¬ ženja in da tudi njegov dnevni zaslužek ne presega na¬ vadne dnevne mezde, vsled česar mu je popolnoma ne¬ mogoče, da bi plačal zahtevane sodne stroške ter kolke in pristojbine v pravdi zoper zarad .-. Župni urad dne 189 Občinski urad . dne 189 *) Ubožno spričevalo mora dati župnik, v čegar župniji uboga stranka prebiva. (§ 2 dekr. dv. pis. od 26. jul. 1840, št. 457 zb. j. z.) 78—80 335 Obrazec 80, (1) str. 253. Sod. okraj: Občina: Izkaz o stanju imetka javnega zaklada za uboge v občini in o njegovih dohodkih in stroških koncem leta 189 Predmet Posebej Skupaj o I. Glavlnski imetek. g!d. kr. gld. | kr. j Prosti imetek. ! 1. V posestvih. j 2. Glavnice v javnih zalogih. . . j 3. V hranilnici v 4. Pri zasebnikih. i. t. d. II. | 1. Ustanove, imenno Skupaj (Opomba. Če bi se od zadnjega izkaza kaj premenilo, naj se piše vzrok na priličnem kraju.) 336 Obrazci 80 337 Ostanek . . . . Primanjkljaj . . . . Županstvo v dne 189 I. I. župan. 22 *) V naslednjem so propisi o deželnem impostu od godbe. 338 Obrazci o-g '3 rra ^ P O O g< er o o cd c<. N (K) ^ O ‘ ' ‘ P 0 Q O Pi O CD N P CD* 05 P O CfQ O P. P O* p s o O Ul< CT^ p DEŽELNI !MPOSTO OD GODBE CD 3 cr=5 T3 H o O — P- cc p er sr o<® ° P CTQ P P P cc 3 « S- aaq ~ P O HJ o a —■ o< O P p o p o v p S° < p p P O o 03 V Obrazec 81 81 839 ' O deželnem impostu od godbe. Z najvišjim recesom od 26. okt. 1748, točka 16. 1. maja 1751, ter 30. junija 1853, prepustil se je impost od godbe deželi, ,s tem, da sme, če hoče in kjer hoče ta impost pobirati. V zmislu recesa od 26. oktobra 1748, razglašuje se s patentom od 23. junija 1780, da se mora plačati tako pri ženitvah, kakor zarokah, gostijah in krstih, o semanjih dnevih, žegnanjih, ravno tako ob žetvah, pustu, potem pri letnem shodu rokodelskih zadrug (cehov), v gostilnah, krčmah in drugih (javnih) hišah in javnih pro¬ storih, kjer se napravi ples z imenitnim ali navadnim godbenim orodjem, in pri čem so godci, in kakove koli vrste so, in s kakoršnim koli godbenim orodjem za ples igrajo — majhen in utrpen imposto. („dass sovvohl bey Hochzeiten, als Versprechen, Ehr- und Kindermahlen, als bey Kirchtagen, desgleichen bey Ausspielen, Schnid-, Losungs- und Faschingszeiten, dann bey den sogenannten Jahrstagen der Handvverkszunften in denen Wirts- Schank- u. anderen Hausern auch offentlichen Platzen, allwo einiger Tanz unter vornehmen oder geringeren musikalischen Instrumenten, oder bey was immer Mu- sikanten und Spielleuten gehalten werden, wie die immer geschehen, oder was fur geringe Instrumenten, womit zum Tanzen aufgespielet wird, es seyn mdgen, durchaus nichts ausgenommen, ein gering- und leidentliches Im¬ posto bezahlet . vverden solle.) Vsak gostilničar, naj si ima gostilno, krčmo ali pi- varnico kot lastnik, vžitkar ali zakupnik mora, če hoče pri godbenih inštrumentih kakoršnega koli imena, pri¬ rediti ples, ali pa dovoliti drugim, da ga prirede, če je eno ali drugo od njegove proste volje odvisno, na tak način (imposto) plačati (točka 2). Če bi pa se kdo podstopil, da bi pri shodih, že¬ nitvah in pojedinah ali pa katerih drugih omenjenih ali neomenjenih prilikah, ne da bi imel dopustilo, priredil ples, ali pa takega prirediti dopustil, se naj vsakokrat prisili, da položi 10 tolarjev globe, od katere se izroči denuncijantu, čegar ime se ima zamolčati, tretjina (točka 6). — 22 * 340 Obrazci Županstva imaja izdajati godčevska dopustila za plesno godbo, ter (od 1. januarja 1881 naprej) pobirati deželni imposto od godbe, v katero svrho dobivajo od deželne blagajne iuksta-golice. (Razgl. dež. odb. 16. okt. 1880, št. 10581.) Deželni davek za plesno godbo mora po dotičnih obstoječih naredbah pri vseh shodih v javnih ali privat¬ nih prostorih, če je s temi shodi spojena plesna godba, brez razločka na porabljeno godbo in godčevska instru¬ menta, plačati tisti, ki plesno godbo priredi. (Razgl. dež. odbora od 15. oktobra 1864. št. 9119.) Vsakdo, ki je dolžan, da plača imposto za godbo, mora se poprej oglasiti pri županu svoje občine za do¬ voljenje (licenco), da sme prirediti plesno godbo, ter do¬ ločeni imposto od godbe županu odrajtati. (§ 3, razgl. dež. odb. 15. okt. 1864, št. 9119.) Deželni davek za godbo ima se v onih slučajih, v katerih se v zmislu najvišjih recesov (naredeb) od 26. okt. 1748 in 30. jun. 1763 sploh ima plačevati, plačati za vsakega godca po mestih in trgih 50 kr., zunaj teh občin (tedaj na kmetih) 25 kr. (Sklep dež. zbora od 6. jul. 1880, razglašen z naredbo nam. od 1. okt. 1880, št. 17, dež. zak.) Nedopustno je, da se izda dopustilo za plesne godbe koj za več nočij; dopuščeno je sicer, da se z eno vlogo prosi dovoljenja za plesno godbo v večih nočeh; pa z enim dopustilom sme se dovoliti samo ena plesna godba za eno noč. (Razgl. dež. odbora od 4. oktobra 1882 št. 17842. Za pobiranje, zaračunanje in shrambo davščine na impostu od godbe, dobi občina 10 odstotkov na impostu od godbe vplačanega denarja. (§ 5, razgl. dež. odbora od 15. okt. 1864, št. 9119.) Mestni soveti, mestni in občinski uradi, kateri imajo izdajati dopustila (licence) za plesne godbe, do¬ bivajo vedno za to potrebna dopustila, — imajoča zarad pregledovanja tekoče številke, — pri predstojništvu dežel¬ nih pomožnih uradov v Gradci v deželni hiši brezplačno. 81 841 Prejeta dopustila se morajo hranjevati pod jam¬ stvom župana, izdajati natanko po številkah, ker pri¬ dejo pod knjigovodsko pregledovanje, in ni dopuščeno, da bi občine med seboj si dopustila izposojevale. Na impostu od godbe nabrani zneski morajo se po odbitih 10 odstotkih, katere dobi občina kot nagrado za pobiranje, zanesljivo vsakega pol leta in to vsako¬ krat meseca januarja in julija odrajtovati dotični c. kr. davkariji za deželni zaklad s posebnim zaznamkom in s priloženimi levostranskimi izrezki jukst od porabljenih obrazcev. Glede vsled zakona predpisanega odrajtovanja kolkov in pristojbin za licenco se s tem razglasom nič ne spreminja: zarad tega se mora kolek po 1 gld. takoj pri izdavanju dopustila prilepiti na označenem mestu listka; v slučajih, če se ni pismeno prosilo, ali se ni sestavil zapisnik o prošnji, mora se daljni kolek po 1 gld. prilepiti na juksti, in sicer poleg natisnene šte¬ vilke in potem prepisati. (Razgl. dež. odb. od 23. junija 1887. št. 38 dež. zak.) Če se prosi pismeno za dovoljenje za plesno godbo, mora se na vlogo pritisniti kolek za 1 gld. Ako se pa ustno prosi, mora se pa kolek po 1 gld. pritisniti na juksto, ter prepisati. (Razgl. dež. odb. od 4. maja 1881, št. 11 dež. zak. Zaznamek v tem zvezku natisnenih oziroma navedenih zakonov, naredeb in ukazov. 1782 . Dv. dekr. 22. aprila str. 17. 1807 . Dv. dekr. 29. maja str. 17. 1811 . obč. drž. zak. (ces. pat. 1. junija, St. 946. zb. just. z.): §. 40, str. 89. §§ 91, 143, 150, str. 159. § 137, str. 152. § 154, str. 159. § 186, str. 152. § 189, str. 37. § 221, str. 159. § 273, str. 183. §§ 365, 504, 509, 521. str. 95 § 672, str. 160. §§ 1294, 1309, str. 225. 1824 . Dv. dekr. 30. januvarja, št. 2696 (Peitl. zb. z. zvez. 52) str. 150. Dv. dekr. 30. avg., str. 150. 1830 . Dekr. dv. pis. 21. januarja, št. 25087, § 42 str. 191. 1831 . D v. dekr. 31. marca, štev. 7357. str. 150. 1833 . Dv. dekr. 23. februvarja, str. 152. 1835 . Dv. dekr. 26. septembra, (V proviz. zb. zak. za Šta¬ jersko zv. 17., 459) str. 16. 1849 . Zakon od 17. marca, str. 1. 1850 Zak. 9. februvarja, št. 50. drž. zak. str. 34, 80, 88. 344 Min. nar. 30. avgusta, št. 18515, str. 150. 1851 . Ces. nar. 3. januarja, Štev. 16, drž. zak. str. 16. Min. nar. 31. julija, štev. 3876, str. 150. Min. nar. 19 . decembra, št. 26.508 str. 150. 1852 . Min. ukaz, 20. febru- varja, št. 47. drž. zak. str. 210. obč. kaz. zak. 27. maja, št. 117, drž. zak., str. 68.: §§ 76—80, str. 31. §§ 85, 86, str. 116. §§ 101—105, str. 39. §§ 166. 167, str. 206. §§ 168, 169, 170, str. 207. § 175, str. 119. § 311, str. 39. §§ 317, 318, 319, 322, str. 117. §§ 331, 332, str. 39, §§ 423, 424, 425, 427, 428. “430, str, 118. § 434, str. 207. §§ 435, 436, 437, 438, 439, str. 208. §§ 440, 441, 442, 443, str. 209. §§ 444, 445, 446, 447, str. 210 . §§ 448, 449, 450, 451, 452, str. 211. § 453, str. 212. §§ 454, 455, 456, str. 119, 212. § 457, str. 119, 213. § 458, str. 213, 223. § 459, str. 213. §§ 486, 501, 504. 511, 512, 515, 516, str. 75. zak. 3. decembra, št. 250. drž. zak. : §§ 52—57, str. 22. ! §§ 2, 3, 21, str. 40. 1854 . j Minist. nar. 2. januvarja, št. 4, drž. zak., str. 22. Min. nar. 27. aprila, štev. 107, drž. zak., str. 69. ! Zak. 23. maja, štev. 146. drž. zak., § 214, str. 160. } Ces. pat. 9. avgusta, štev. 208, drž. zak.: § 31, str. 21. j § 270, str. 20. 1857 . ! Zak. 9. februvarja, št. 4. dež. zak. str. 229. zakon od 9. februvarja, št. 5, dež. vi. list. str. 19. §§ 27, 141,144—148, str. 99. Min. nar. 17. julija, štev. 133, drž. zak. str. 163. 1858 . Ukaz. prav. min. 22. janu¬ varja, štev 23.300 str. 61. Nam. nar. 28. septembra, št. 22, dež. vi. list, str. 18. 1859 . Min. nar. 27. oktobra, str. 149. 345 zak. 20. decembra, št. 227. drž. zak.: § 7, str. 147, 152, 172. §§ 31—41, str. 99. §§ 45—48, str. 172. §§ 62—71, str. 17. § 85, str. 160. § 94, str. 159. g 114, d. str. 160. 1860 . Min nar. 30. januvarja, št. 28, drž. zak. str. 16, 21. 1861 . Nar. fin. min. 15. avgusta, št. 83. drž. zak. str. 73. Min. razgl. 31. decembra, št. 8090, str. 17. 1862 . zak. 5. marca, št. 10. drž. zak.: čl. I. str. 3. čl. III. str. 7, 23, 172. čl. IV. str. 14. čl. V. str. 20, 34. čl. VI. str. 20. čl. VII. str. 53, 54. čl. VIII. str. 8. čl. IX. str. 68. čl. X. str. 74, 78. čl. XII. str. 21, 31. čl. XIII. str. 38. čl. XIV. str. 31, 43. čl. XV. str. 45, 46, 49. čl. XVI. str. 58, 59, 61. čl. XVIII. str. 54, 56, 59. zak. 27. oktobra, št. 87, drž. zak. § 5, str. 7. zak. 27. decembra, št. 8. drž. zak. iz leta 1863.: 1 čl. I. str. 69. I čl. VI. str. 92. 1863 . j zakon od 2. maja, št. 5. j dež. zak. (obč. red.) str. 1. zak. od 2. maja, štev. 5. dež. zak. (obč. vol. red) str. 63. j zakon 14. novembra, za Bukovino, str. 148. ! zak. od 3. decembra, štev. 105, drž. zak. str. 6, 19, 23, 26, 145, 168, 177. 1864 . | zakon 28. aprila, štev. 7, j dež. zak. str. 53. zak. 17. avgusta, štev. 10. dež. zak. str. 20. Namest. razgl., 16. novem¬ bra. št. 3 dež. zak., za leto 1865. str. 18. 1865 . i Namest nar. 14. februvar- ja, št. 6. dež. zak. str. 16. Namest. razgl. 5. avgusta, št. 23. dež. zak. str. 52. Namest. razgl. 22. avgusta, št. 24. dež. zak. str. 52. j zak. 2. oktobra, štev. 108. drž. zak. str. 24. 1866 . Minist. razgl. 6. aprila, št. 15. dež. zak. str. 17, 18. zak. od 12. aprila, štev. 12. | dež. zak. str. 57. 23 346 Zakon 14. junija, štev. 19. dež. zak.: § 49. str. 159. g 57, str. 1, 46, 55, 56. § 58. str. 2, 46, 50, 56. Zakon 19. junija, štev. 85. drž. zak. str. 17. Zakon 23. junija, štev. 22. dež. zak.: §§ 3, 4, str. 15. §§ 10, 11, 14, al. 3, str. 16. § 18, str. 100,101, 102, 104, 106 § 24. al. 3, str. 25. 1867 . Zak. 21. januvarja, štev. 7. dež. zak. str. 228. Zak. 31. januvarja, štev. 10. dež. zak. str. 161. Namest. razgl. 23. aprila, št. 20. dež. zak. str. 22. Minist. nazn. 10. maja, št. 80. dež. zak. str. 18. § 13. str. 7. Ukaz. minist. n. zad. 30. junija, št. 9886. str. 157. Zakon 15. novembra, štev. 131. drž. zak. str. 13, 68, 76. §11. str. 70. Zak. 21. decembra, štev. 141. drž. zak. § 11. str. 147. Zak. 21. decembra, štev. 142. drž. zak.: čl. I. str. 148. čl. IV, VIII. str. 7, 66. čl. VI. str. 147. čl. XV. str. 159. Zak. 21. decembra štev. 143. drž. zak. čl. 3, a, str. 164. 1868 . Zakon 3. marca, štev. 17. drž. zak. str. 37' Minist. nar. 7. marca, št. 18. drž. zak. str. 37. Nar. fin. minist. 11. aprila, št. 27. drž. zak. str. 37. Nar. trg. minist. 14. aprila, št. 28. drž. zak. str. 34. Zakon 25. maja, štev. 48. drž. zak. str. 19. Zakon 25. maja, štev. 49. drž. zak. str. 19. Zak. 29. junija, štev. 118. drž. zak. str. 37. Minist. nar. 7. avgusta, št. I 119. drž. zak. str. 37. Zak. 20. septembra, štev. 16. dež. zak. str. 23. Zakon od 24. septembra, št. 19. str. 4, 66. Zak. 10. decembra, štev. 4. drž. zak. iz leta 1869. str. 37. Zakon od 10. decembra, št. 5. dež. zak. iz leta 1869, str. 17, 37, 123. Zakon od. 10. decembra, št. 6. dež. zak. iz. leta 1869. str. 17, 37. 131. 1869 . Zakon 8. februvarj a , štev. 11 dež. zak str. 20. Zakon 9. marca, štev. 33. drž. zak. str. 37. Zakon 18. aprila, štev. 44, drž. zak. str. 164. 847 Zakon 11. decembra, št. 5. dež. zak. iz leta 1870. str. 60, 61. 1870 . Zak. 9. januvarja, štev. 20. dež. zak. str. 16, 25, 93. Zakon 4. februvarja, štev. 15. dež. zak.: § 9, str. 233. § 37, str. 234. Zakon 18. septembra, št. 52. dež. zak. str. 16, 25, 109. Ukaz min. n. zad. 7. decem¬ bra, št. 15.115, str. 149. 1871 . Ukaz. m. notr. zad. 10. ja¬ nuvarja, štev. 18824, str. 149. Zak. 27. julija, št. 88. drž. zak.: §§ 1, 2, str. 167. §§ 5, 8, 14, str. 168. 15, 18, str. 169. Zak. 15. decembra, št. 1. dež. zak. iz 1. 1872. § 3, str. 169, 8 5, str. 170. Zak. 23. decembra, štev. 2. dež. zak. iz leta 1872. str. 228. 1872 . Zak. 1. avgusta, štev. 38. dež. zak. str. 17. Zak. 22. decembra, štev. 46. dež. zak. str. 20, 231. 1873 . Zakon 15. januvarja, št. 6. J dež. zak' str. 51. Zakon 12. marca, štev. 19, dež. zak. str 19, 25, 26, 148, 160, 161, 164, 175. Zakon 10. maja, št. 108. drž. z. § 3, str. 189. 1874 . 1 Zakon 7. maja, št. 50. drž. zak. str. 53. I Zakon 17. decembra, št. 3. dež. zak. iz leta 1875. str. 2. 1875 . J Zak. 1. aprila, št. 24. str. 24, 27, 38, 228. Razgl. deželn odb. 21. ma- | ja, štev. 25. dež. zak. str. 24, 27. j Nam. nar. 22. maja, (štev. 1255 praes.) št. 26 dež. zak. str. 24. 1876 . Nam. nar. 26. januvarja, št. 294 praes. (št. 6. dež. zak). str. 98, 113, 115. Zakon 8. junija, štev. 22. dež. zak., str. 133. 1882 . Zak. 9. januvarja štev. 10. dež. zak. str. 17, 139. Zakon 24. avgusta, štev. 35, dež. zak. §§ 1, 3, str. 5, 153, §§ 2, 3, str. 50. 1883 . Odi. min. n. zad. 14. okto¬ bra št. 14604, str. 154. 23 * 348 1885 . Zak. 17. februvarja, št. 8. dež. zak. str. 18, 159. Zak. 24. maja, št. 89. drž. zak. § 4, str. 190. 1886 . Zakon 2. maja, štev. 26. dež. zak. str. 18. Zakon 6. junija, št. 90. drž. zak. § 9. str. 37. Zakon 23. junija, štev. 29. dež. zak. str. 19. 203. Nar. minist. za dež. br. 17. avgusta, št. 135, drž. zak. str. 37. 1891 . Zak. 10. januvarja, štev. 18. dež. zak. str. 108. Ukaz. fin. minist. 30. de¬ cembra, štev. 45'837. str. 15. Zaznamek razsodeb upravnega in državnega sodišča ter kasacij- skega dvora, navedenih v tem zvezku. 1866. Kas. sod. 12. marca, št. 17. str. 207. 1873. Drž. sod. 24. aprila, št. 37. (Zb. 1. št. 42), str. 66. 1877. Upr. 8. marca, štev. 334. (B 51), str. 81. Upr. 8. oktobra, štev. 1166, str. 41. Uprav. 25. oktobra, štev. 1411, (B 139), str. 72. Uprav. 9. novembra, štev. 1321 (B 149), str. 74, 80. 1878. Drž. sod. 25. aprila, št. 86, j str. 7. Upr. sod. 10 julija, št. 990, (B 301), str. 71. 1879. Upr. sod. 9. oktobra, štev. 1518, (B 582), str. 55. 1880. Uprav. sod. 3. aprila, štev. 588, (B 741), str. 39. Uprav. sod. 20. maja, št. j 880, (B 778), str. 56 | Uprav. sod. 17. junija, št. 1373. (B 841), str. 15. Uprav. sod. 2. julija, št. | 1380, (B 842) str. 88. Uprav. sod. 15. julija, št. 1263, (B 837), str. 80. Uprav. sod. 17. julija, št. 1314 (B 840), str. 72, 74. Uprav. sod. 24. septembra, št. 1488, (B 865), str. 39. Uprav. sod. 16. oktobra, št. 1877, (B 895), str. 73. Uprav. sod. 23. decembra, št. 2364. (B 964), str. 80. 350 1881. Uprav. sod. 20. januvarja, št. 134, (B 994), str. 38. Uprav. sod. 11. marca, št. 354, (B 1042), str. 24. Drž. sod. 19. aprila, št. 53. (H 397) str. 58. Upr. sod. 12. maja, št. 750, (B 1095) str. 80. Upr. sod. 13. maja, št. 749, (B 1096), str. 41. Upr. sod. 11. junija, št. 1025, (B 1120), str. 80. Kas. dvor. 4. julija, št. 4881, str. 207. Upr. sod. 30. novembra, št. 1633, (B 1222), str. 48. 1882. Uprav. sod. 19. januvarja, št. 125, (B 1272), str. 74. Uprav. sod. 8. marca, št. 400, (B 1333), str. 57. Uprav. sod. 19. maja, št. 1085, (B 1412), str. 7. Uprav, sodišč. 19. maja, št. 1161, (B 1659, ad 4), str. 73. Uprav. sod. 19. julija, št. 1448, (B 1485), str. 21. Uprav. sod. 20. septembra, št. 1471, (B 1495), str. 72. Uprav. sod. 22. septembra, št. 1799, (B 1498) str. 28. Uprav. sod. 13. oktobra, št. 1970, (B 1526), str. 39. Uprav. sod. 1. decembra, št. 2190, (B 1576), str. 73. 1883. Upr. sod. 8. februvarja, št. 320, (B 1657), str. 39. Upr. sod. 22. februvarja, št. 373, (B 1671), str. 88. Upr. sod. 28. februvarja, št. 385, (B. 1678), str. 28. Upr. sod. 11. marca, št. 576, (B 1695), str. 7. Upr. sod. 26. aprila, št. 977, (B 1745), str. 85. Uprav. sod. 19. maja, št. I 1161 (B 1769 ad 22), str. 67, 68. Uprav. sod. 19. maja, št. 1162, (B 1770), str. 72 Uprav. sod. 31. maja, št. 1188, (B 1783), str. 77. Uprav. sod. 21. junija, št. 1415, (B 1807), str. 36. Uprav. sod. 20. septembra, št. 2180, (B 1838), str. 81. Upravn. sod. 18. oktobra, št. 2375, (B 1875), str. 67. Uprav. sod. 18. oktobra, št. 2377, (B 1874), str. 77. Uprav. sod. 19. oktobra, št. 2377, (B 1877), str. 72. Uprav. sod. 19. decembra, štev. 2547, (B 1951), str. 28, 83. 1884. Uprav. sod. 10. januvarja, št. 35, (B 1890), str. 67. Uprav. sod. 24. januvarja, št. 2820, (B 1998), str. 56. Uprav. sod. 6. februvarja, št. 259, (B 2013), str. 88. Uprav. sod. 27. februvarja, št. 441, (B 2036), str. 21. Uprav. sod. 12. marca, št. 480, (B 2053), str. 20. Uprav. sod. 9. maja, štev. 965, (B 2122), str. 78. Uprav. sod. 24. maja, št. 1104, (B 2142), str. 84, 85. Uprav. sod. 9. oktobra, št. 2392. (B 2711), str. 74. U prav. sod. 10. oktobra, št. 2193, (B 2247), str. 81. Uprav. sod. 22. oktobra, št. 2277, (B 2260), str. 39. Uprav. sod. 12. novembra, št. 2462, (B 2286), str. 67. Uprav. sod. 5. decembra, št. 2737, (B 2315), str. 83. 1885 . Uprav. sod. 18. februvarja, št. 140, (B 2414) str. 2. Uprav. sod. 7. aprila, št. 338, (B VI. 267), str. 67. Uprav. sod. 9. aprila, št. 602, (B 2494), str. 48. Uprav. sod. 15. aprila, št. 1031, (B 2504), str. 14 Uprav. sod. 11. maja, št. 1090, (B VI. 271), str. 57. Uprav. sod. 19. maja, št. 1693, (B 2621), str. 82. Uprav. sod. 6. junija, št. 1468, (B 2596), str. 82. Uprav. sod. 23. oktobra, št. 2701, (B 2737), str. 41. Uprav. sod. 4. decembra, štev. 2953, (B 2807), st-. 48, 49. I Uprav. sod. 17. decembra, št. 3046, (B 2830), str. 81. I Uprav. sod. 30. decembra, št. 3369, (B 2846) str. 33. Uprav. sod. 31. decembra, štev. 3437, (2848), str. 73, 74, 76. 1886 . Uprav. sod. 8. januvarja, št. 71, (B 2859), str. 81. Uprav. sod. 26. februvarja, št. 212, (B 2940), str. 72. Uprav. sod. 18. marca, št. 416, (B 2971), str. 78. Uprav. sod. 7. aprila, št. 1002, (B 3000), str. 67. 72. Uprav. sod. U. maja, štev. 1195, (B 3037), str. 57. Uprav. sod. 7. maja, štev. 1213, (B 3047), str. 39. Uprav. sod. 12. maja, št. 1046, (B 3055), str. 74. Uprav. sod. 13. maja, št. 1427, (B 3058), str. 74. Uprav. sod. 19. maja, št. 927, (B 3066), str. 66. Uprav. sod. 28. maja, št. 1548, (B 3082), str. 83. Uprav. sod. 19. junija, št. 1649, (B 3116), str. 77. Uprav. sod. 2. julija, št. 1863, (B 3140), str. 66. Uprav. sod. 9. decembra, 3286, (B 3290), str. 83. Uprav. sod. 30. decembra, št. 3516, (B 3324), str. 66. Uprav. sod. 31. decembra, št. 3417, (B 3326), str. 67. 352 1887 . Kas. dvor. 5. marca, štev. 14.433, ex 1886, str. 92. Uprav. sod. 16. marca, št. 818,