V\VVH Z 67108 Kratek navod o prvi pomoči pri nezgodah. Spisal dr. Alojzij Valenta, :tnik in redni javni profesor porodoslovja, vodja in primarij deželnih dobrodelnih naprav v Ljubljani i. t. d. Na korist Lichtenthurnovega zavoda za sirote deklice v Ljubljani. I > rugi n a t i s. Cena 12 kr. V Ljubljani. Založil Lichtenthurnovi zavod sirotih deklic. Tiskala Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. i '"V; § 1 . Slehernemu človeku ne pristoji samo pravica, temveč je cel<5 njegova dolžnost, po svoji najboljši vednosti in vesti svojemu bližnemu v skrajnih zdravstvenih slučajih pomagati. Ne sme pa nikdar njemu določeni delokrog prekoračiti, pred vsem vse vraže na strani pustiti in v nezgodah okolščinam primerno ravnati, ne pa morda še celo zdravi človeški pameti nasproti; tedaj se mora vsak pomočnik, dokler ne pride zdravnik, v tacih primerljejih natančno, strogo in hitro v pomoč dotičnih ponesrečencev po naslednjih pravilih ravnati. Gotovo je, da more le primerna prva pomoč pri nezgodah k rešitvi življenja pripomoči in bo tudi pomagala, kakor je na¬ sprotno tudi istina, da more v nekaterih slučajih neprimerna po¬ moč več škodovati, nego koristiti. Tudi tukaj velja načelo, da utegne preveč ali premalo škodo¬ vati, in je torej najbolje vselej in v vsem, kakor sploh v člove¬ škem življenji, držati se srednje poti. § 2 . Brza primerna pomoč je potrebna v naslednjih slučajih: 1.) pri omedlevicah; 2.) pri dozdevni smrti, in sicer: a) vsled utopa, b) pri obešencih ali zadavljenih, c) pri zmrznjenih, d) vsled solnčarice, e) pri od strele zadetih; 3.) pri zadušenji vsled vso- penja škodljivega plina ali gaza; 4.) pri zastrupljenji ali otrovanji 5.) pri poškodovanji po zunanji sili, in sicer a) pri krvavitvah, b) pri zlomljenji kosti; 6.) pri opeklini; 7.) pri od steklih ali stekline sumljivih živali vgriznjenih; 8.) pri v naravne odprtine človeškega života zašlih rečeh in 9.) pri nekterih druzih naglih in težkih bolestnih prigodljejih. i* 4 I. Omedlevica sploh. § 3 . Omedlevica se imenuje stan, ko več opravil življenja kar na enkrat neha; takemu človeku odpovejo vsi udje, začne se mu v glavi vrteti, pred očmi se mu potamni, obličje mu obledi, da je kakor mrličevo in mrzlo ko led, jezik zastane, celi život se zgrudi, zave se le malo ali celo nič, omedljuje; in to trpi večjidel malo minut. Tu je samo o tacih omedlevicah govorjenje, katere ne iz¬ virajo iz krvavitev. Vzrok jim je dostikrat spriden zrak, na pri¬ mer: v prostorih z ljudmi prenapolnjenih, kakor v cerkvah, na plesiščih, v glediščih. Prav dostikrat pa izvirajo iz naglega duš¬ nega pregibka, iz naglega straha, veselja i. t. d. Največkrat si jih nakoplje, človek na glavo s pretesno obleko, zlasti ženske s pre¬ tesnimi žnorovkami ali moderci na zadrgulice. Poslednjič utegnejo tudi vsakatere bolehnosti omedlevice krive biti. Ako je kdo h kakemu omedlenemu poklican, mora koj po zdravnika poslati, in če ravno večjidel omedlevica mine, predno zdravnik pride, obvelja vender stari pregovor: bolje prezgodaj, kakor prepozno. Utegne se pa tudi primeriti, da omedlevica iz česa izvira, kar more samo zdravnik vedeti. Ravnanje z omedlenim je tako-le: Ko ga omedlevica na¬ pade, se mora brž in pred vsem za čist zrak skrbeti; zavoljo tega se morajo okna odpreti, omedleni se mora v posteljo spra¬ viti in odpeti se mu morajo vsa količkaj tesna oblačila, zlasti pri ženskah moderc in spodnja krila, kakor tudi prevoze pod koleni; obraz se mu z mrzlo vodo poškropi in preči obriše, umivajo čelo in senci z jesihom ali pa se drgnejo z kako dišečo vodo; pod nos se mu mole močno dišeče reči, kakor salmijakovec, močen jesih, osmojeno perje ali rogovje, prerezana čebula; pihlja se veter v njega i. t. d.; daje se omedlenemu tabaka v nos, dražeče brizgljanje, ojstra kopelj nog in rok. Zlasti pa zlo pomaga, ga po rokah in podplatih drgniti in krtačiti. Na noge ali roke se utegnejo tudi obkladki iz ženofovega testa napraviti. Ko omedlevica mine, kar se na tem spozna, da začnejo ustnice in lica rudeče in koža topla prihajati, da se čut in zaved- 5 nost vrne, se da bolniku požirek hladne vode in delj časa naj ostane ravno leže ali pa pol sede v postelji. Ko se zave, naj se mu da, če je slabost omedlevice kriva, Hofmanovih kapljic na cukru, ali skledico melisnega čaja, eno ali dve žlici dobrega starega vina ali skledico močne goveje juhe. To pa naj si pomočnik pri tem ravnanji dobro v glavo vtisne, da se kar nič ne prehiti, temveč pomoček za pomočkom rabi in zlasti bolnika tako dolgo poskuša oživeti, dokler ne pride zdravnik. II. Dozdevna smrt. § 4 . Dozdevna smrt je najvišja stopinja omedlevice in iz nje zna prava smrt priti. Dokler ni videti znamenj gnjilobe, se mora vsak ponesrečeni, na katerem ni opaziti nikakeršnih znamenj življenja, smatrati dozdevno mrtvim in se morajo napeti vse sile, da se ga zopet oživi. 1. Dozdevna smrt vsled utopa. § 5 . Utopljenca se ne sme na glavo postavljati, temveč se mora (če je vreme ugodno na prostem zraku) položiti na koce ali skupaj zvito obleko na trebuh tako, da glava malo nižej leži, obraz pa mora vsikdar prost ostati, usta in goltanec z v cunjo ali ruto zavitim prstom očistiti plavuta, peska i. t. d. in vsa pretesna obleka mu odstraniti, posebno raz vrat in prsi. Obrne naj se ga po strani, mu glavo podpiraje; v nos se mu dene duhana (nosljalnega tabaka) ali drži salmijakovec pod nos, s peresom še- geta goltanec, obraz in prsi drgnejo tako dolgo, dokler postanejo topli, ter se potem z mrzlo vodo poškropijo in preči dobro obrišejo. Ako ni opaziti, da je pričel dihati, se položi truplo zopet na trebuh; pod prsi se podtakne skupaj zvita ruta ali kako oblačilo, in ena njegovih rok pod obraz. Tako na trebuhu leže¬ čega se na hrbtu med plečami enakomerno pritiska; potem se truplo zopet po strani položi, pa hitro nazaj na trebuh zabrne. Med tem ko eden pomagačev utopljenčevo glavo podpira, se ravnokar opisano preobračanje, zdaj v eno, zdaj v drugo stran, 6 do 15krat v eni minuti ponavlja, tačas pa drugi pomagač skuša roki in nogi osušiti in život polagoma oprostiti obleke. Ako bi za nekaj minut utopljenec še ne pričel dihati, se truplo položi povežno na hrbet tako, da leži zgornji život višje: pod glavo in tilnik se podloži skupaj zvita obleka: jezik se izleče iz ust in se tako obdrži, ali pa se preveže čez jezik trak in se pod brado zaveže, da se z tem ohrani jezik iz ust moleč. Tisti, kateri vodi reševanje, se postavi utopljencu za glavo, prime roki likoma pri komolcih in je polagoma, pa krepko nad glavo utopljenca stegne ter je tako par sekund dolgo drži; potem je zopet ob životu položi in lahkoma pa krepko k prsnim stranem pritisne. —• To raztegovanje in zopetno pokladanje rok k životu se mora do lOkrat v eni minuti tako dolgo ponavljati, dokler jame utopljenec dihati. Ko je utopljenec začel dihati, naj se ga mirno pusti na hrbtu ležečega in skuša naj se toploto života zvekšati in krvotok pospešiti z tem, da se mu ude krepko z rutami n a vprek drgne, na žličico in spodnje dele života se pokladajo razgrevajoči vrči, opeke (ceglji), žakeljček z vročim peskom i. t. d. in se ali ves život z koci, pernicami i. t. d. odene, ali se ga previdno prenese v pogreto posteljo. Ako more utopljenec že požirati, se mu da od časa do časa piti malo pogrete vode zmešane z malo vina ali žganja, ali kofeta ali ruskega čaja. To se mora, če treba tudi ure dolgo, ponavljati in se sme še le tadaj nehati, kadar rastoča mrzlota in bledost pričujeti, da je smrt gotova. Gorka kopelj je nekterikrat tudi dober pomoček, dovoliti pa jo sme samo zdravnik. 2. Dozdevna smrt pri obešencih ali zadavljenih. § 6 . Najprej se mora preči odrezati in odvezati vez, z katero je vrat zadrgnjen, pa previdno, da obešeno truplo ne pade na tla; potem se truplo posadi v prostem ali v sobi pri odprtih oknih in durih, odpno se vsa tesna oblačila, poškropi obraz in prsi z mrzlo vodo, pa takoj zopet obriše, krog glave se pokladajo mrzli obkladki, osnažijo usta in goltanec žlemov, šegeta s peresom goltanec, pod nos se drži salmijakovec in na meče na 7 nogah položi ženofovo testo. Podplati se krtačijo, spodnji udi vprek drgnejo z volnatimi rutami ali z ženofovim cvetom, na prsih se sožge ali v vinskem cvetu pomočena cunja, ali pa se kaplja pe¬ čatni vosek na-nje. Ako ni nikakega sledu spaziti, da je ponesrečenec začel dihati, se morajo poskusiti enaka preobračanja trupla in raztego¬ vanje rok, kakor pri utopljencih, da se vzbudi dihanje. Istotako se ravna z dozdevno mrtvimi vsled podsutja ali pre- tisnjenja. 3. Dozdevna smrt pri zmrznjenih. § 7 . Zmrznjenega se nikakor ne sme v razkurjeno sobo dejati, temveč se ga mora ali na prostem ali pa na mrzlem kraju previdno sleči in takoj, če mogoče, s snegom na lahko po¬ kriti tako, da so usta in nos proste. Če bi ne bilo snega dobiti, se pokrije truplo z mrzlimi mokrimi, pa dobro izvitimi rutami, in kadar se prično udi vdajati, se jih mora na lahko ali s snegom ali z mrzlimi mokrimi rutami drgniti. Ko se je truplo ogrelo, se prenese v mrzlo sobo in se položi v nepogreto posteljo, in ako pri tem zmrznjeni ne jame dihati, se ga mora pa potem še tako preobračati in raztegovati, kakor utopljenca. Razgrevajočih pijač, na pr. mrzlega črnega kofeta z malo žganja zmešanega, se sme le takrat, pa po malem in previdno dajati, ako se stanje vidno zboljšuje. Dostikrat je mogoče oteti ponesrečenca še tudi takrat, kadar je že več ur dolgo zmrznjen ležal. Pred vsem pa je treba velike previdnosti, da se mu ne zlomi kak zmrznjen ud. Ob velikem mrazu se lahko primeri, da komu nos, ušesa, prsti na rokah ali nogah i. t. d. zmrznejo, kar se na tem spozna, da postane dotični ud čudno belobarven, je mrzel in trd kot košček ledu in popolnoma neobčutljiv, kakor bi bil zamrl. Ako se takemu človeku kmali ne pomaga, se je bati, da pride ob do¬ tični zmrznjeni ud. Pomaga se pa najhitreje in najlažje z tem, da se mu zmrznjeni ud takoj lahkoma drgne s snegom toliko 8 časa, dokler da dobi zopet rudečo barvo in občutljivost, to je, dokler pride kri vanj; ali Bog obvaruj, da bi tak nesrečnež šel koj v toplo sobo in k razkurjeni peči! 4. Dozdevna smrt vsled solnčnega pika ali solnearice. § 8 . V poletnem času, kadar solnčni žarki silno pripekajo, se prigodi dostikrat, da dobijo ljudje, posebno delavci na polji, solnčarico (solnce jih piči, ožge ali prepari). Tak človek se na- mah zgrudi, kakor bi bil istinito pičen, ter se ga mora takoj v senco spraviti, vodoravno položiti z le malo višej ležečo glavo, odpeti vsa tesna oblačila, ter mu do zdravnikovega prihoda prav pridno ledeno-mrzle obkladke na glavo pokladati; še boljše je, če je voda blizo, mu kar vodo z kako posodo na glavo vlivati (douchirati); dobro je prsi in vrat z mrzlo vodo poškropiti, da se globokeje sopenje vzbudi. Ako bi bil od solnca pičeni nezavesten ali celb dozdevno mrtev, kar se imenuje vročinski kap ali vročnica, se mora poskusiti umetno z nalahkim stiskanjem prsi in trebuha v njem vzbuditi sopenje, kakor je bilo že poprej pove¬ dano. Še le kadar je sopenje redno, se sme nadaljevali z notra¬ njimi oživljajočimi in okrepčujočimi sredstvi, kakor so: požirek vina, malo žganja ali ruma z vodo zmešanega i. t. d. Tukaj je omeniti, da je proti solnčarici najbolje, ako nosijo ljudje pri delu na polji navadne, ne pobarvane slamnike s širokimi okraji. 5. Dozdevna smrt pri tacih, kateri so bili od strele zadeti. § 9. Tacega nesrečneža se nikakor ne sme greti; zaradi tega naj se ga sleče na prostem zraku, poškropi obraz z mrzlo vodo, pa takoj zopet obriše, na glavo naj se mu vliva mrzla voda, draži nos s salmijakovcem, šegače goltanec s peresom, da naj se mu mrzla klislira, drgne život in poklada ženofovo testo nanj, kakor pri obešencih, in drugo ravnanje je kakor pri utopljencih. 9 III. Zadušenje vsled vsopenja škodljivega plina ali gaza. § 10 . Človek se more zadušiti po ogljenem sopuhu in plinu (gazu), ali v klefih, kjer vino, pivo ali mošt vre; ali v zaduhlih hramih in jamah, na pr. pri gnojiščih, dolgo zasulih vodnjakih (štirnah), v rudokopih, v podzemeljskih strugah i. t. d. Kjer in kadar se kaj tacega pripeti, se morajo vsa okna in vrata na stežaj odpreti, zadušeni iz zaduhlega kraja in izvun vsakega sopuha nesti, ker glavno načelo je, da se pri slehernem po strupenih plinih ali gazih ponesrečenem ali v prostem zraku, ali pa vsaj v zelo prostornih krajih najprvo umetno vzbuja so¬ penje. Druga ravnava je kakor pri ulopljencih, posebno pa se mora žličica po pravilih škropiti z ledeno-mrzlo vodo. Kdor hoče iti zadušencu na pomoč v zaprte hrame ali kleti i. t. d., naj si utakne v usta v jesihu napojeno gobico in naj si jih zaveže z ruto, v mrzlo vodo pomočeno, ter naj popred pije požirek vina ali žganja. Predno se poda reševalec v take prostore, mora popred v nje spustiti ali gorečo bakljo ali luč, ker, dokler v njih luč ugasuje, katera se v poskušnjo v nje spusti, se ne sme v nje spuščati. Zaradi tega se mora poprej v tih prostorih zrak sčistiti z tem, da se ali v njih smodnik (pulver) sožge ali vanje strelja, nad odprtino s slamo kuri ali se mrzla voda kar s škafi v nje vliva. Reševalcu se priveže dvoje vrvi okoli života, katere se podvežejo pod pazduhami, ter se mu da še posebno vrvico v roke, z katero more znamenja dajati, če treba, da se ga izvleče. Ako se najde, posebno zjutraj, v zakurjeni sobi nezavestnega in trdno smrčečega človeka, se sme takoj misliti, da je po ognje¬ nem sopuhu zastrupljen in to tim več, če se najde zaklopnica pri peči zaprta, v peči pa tleče drva ali oglje. Ravno tako nevarno kakor prezgodno zapiranje zaklopnic pri pečeh so odprte ali nepopolno zaprte ostale plinove cevi; plin se namreč jako hitro raz¬ širja in je torej ne samo ondi spavajočim nevaren, kjer se ravno plinove cevi nahajajo, temveč tudi za vse obližje. V prostore, o katerih se misli in kar se takoj po znanem smradu spozna, da je v njih izhlapil plin, ker niso bile cevi za¬ prte, se z lučjo ne sme hoditi, ker se plin naglo vname in potem s strašansko močjo in velikim pokom vse razruši. 10 IV. Zastrupljeni e ali otrovanje. § H- Pred vsem se mora poizvedeti, z čim je kdo zastrupljen ali otrovan, da se ve po tem ravnati. Bljuvanje, hude bolečine v želodcu in trebuhu, katere tudi pri najmanjšem pritisku še hujše postanejo, dajo soditi, da se je zgodilo zastrupljenje po ojstrih strupih, kakor so na pr. mišica (arzenik), samonet (fosfor), kisline, posebno karbolna kislina, in lug. Zastrupljenje po kislinah in lugu se še zlasti na tem spozna, da so ustnice (žnablji) sožgane; pri omamljenji, smrčečem sopenji in bledenji pa se sme misliti na zastrupljenje po zelišnih strupih. Predno pride zdravnik naj se sploh in takoj poskuša pri zastrupljencu provzročiti bljuvanje z tem, da se mu šegače gol¬ tanec s peresom in se mu da piti vode od surovega masla (putra) ali žlemnatih in oljnatih pijač. Posebno dobro de zastrupljencu piti mleko, kolikor ga le more in hoče, ali olje, bodi si katero koli, kar je še tim bolje, ako bolnik po njem jame bljuvati; to se tako dolgo ponavlja, dokler mine pekočina in drugi prigodljeji. Če se je kdo z mišico zastrupil, je najbolje, da se mu da milnice (žajfnice) piti; varovati pa se mora kislih pijač. Pri zastrupljenji z lugom je dobro dati obilo piti razred¬ čenega jesiha; ako se je zastrupljenje po samonetu (fosforju) zgodilo, se ne smejo dajati oljnata sredstva; najboljše so stvari, po katerih se uzrokuje bljuvanje in pa obilo žlemnatih pijač. Pri zastrupljenji po zelišnih strupih pa, kakor so na pr. zobnik ali volčje jagode, naprstec, makovec ali opij, tro- belika ali lajneš, kristavec ali svinjska dušica, norice, tabak in strupene gobe i. t. d., se mora bolnika pripraviti, da bljuje, za- čigardel naj se mu šegače goltanec s peresom in se mu da piti vode od surovega masla, potem pa črnega kofeta in naj se ga tudi z črnim kofetom klistira; dobre so tudi kisle pijače, kakor: jesih z vodo zmešan ali limonada; na glavo naj se mu pokladajo ledeno-mrzli obkladki in se poliva z mrzlo vodo; na žličico in na meče na nogah se poklada ženofovega testa i. t. d. 11 V Poškodovanje po zunanji sili. § 12 . Pri poškodovanji po zunanji sili je pred vsem dvoje važnih stvari omeniti: 1.) krvavitev in njih nasledkov in 2.) zlomljenja kosti. 1. Krvavitve in njih nasledki. § 13 . Pri vseh krvavitvah se mora v dvojni smeri ravnati, namreč mestno kri ustavljajoče, to je, mora se vse poskusiti, da se na dotičnem mestu vstavi krvavenje, in ta ravnava se imenuje mestna ravnava; na drugi strani pa se mora vživljevanje sploh poskušati, to je, morajo se zaprečiti nasledki izkrvavenja — brez- krvnost — kakor so: zaspanost, vrtoglavost, omotica, omedlevica i. t. d., in to se imenuje splošna ravnava. a) Mestna ravnava. Pred vsem se morajo hude krva¬ vitve vstaviti, potem pa ranjenca primerno položiti in prenesti. Kri se najložje vstavi, ako se brezsolitrasta kresilna goba, netilo (cunder), raztolčena pegla (kolofonija) in arabska guma ali pa obkladki v mrzli vodi ali jesihu pomočeni neprenehoma me¬ njaje na rano pokladajo, ali se v sili v razredčeni železni kislini pomočeno cofanje pritisne na krvavečo rano. Če je krvavitev tako močna, da kri kar curkoma briz- glja, tedaj je gotovo, da je tripalna žila (arterija) načeta in se mora najpoprej krvotok med rano in srcem zaprečiti, kar se do¬ seže najhitreje z tem, da se arterija kar moč trdno pritisne s palcem ali na rani sami, ali pa tikoma nje proti srčni strani tako, da neha biti in se pritiska tako dolgo, dokler pride zdrav¬ nik. Dobro je tudi tisti ud, kjer se nahaja rana, trdno podvezati z ovezo, trakom ali pasom, ter pod podvezo na tistem mestu, kjer žila bije, podtakniti klobčič ali kaj enacega. Za ranjenca je najprimernejša lega na hrbtu z višje leže¬ čim zgornjim životom, dokler ni videti znamenj brezkrvnosti; pri prepeljavi ali prenašanji pa je na to gledati, da poškodovani del telesa po mogočosti naravno, varno in sploh tako leži, kakor manj bolečin prizadene. Kadar so rane velike, se mora poskusiti, nji¬ hove robove eden blizo druzega skupaj spraviti, in če je ranjenec omotičen, naj se mu dene ledeno-mrzle obkladke na glavo. 12 Kadar pa se kažejo znamenja brezkrvnosti, se mora zgornji del života nižej položiti, kakor spodnji, da ne odteka vsa kri od možganov, temveč k njim. b) Splošna ravnava. Pri občni ali splošni ravnavi je na nasledke krvavitve — brezkrvnost — gledati, zlasti pa, kako jim je v okom priti z tako imenovanimi notranjimi in vna¬ njimi sredstvi. Poglavitna stvar je, da se pomagač prikazkom brezkrvnosti krepko v bran postavi, in sicer ob enem z mestnimi pomočki. Pri krvavitvah sami mestni, kri vstavljajoči pomočki za-se nič ne pomagajo: oboji pomagajo le tedaj, kadar se skupno vporab- ljajo. V prvi vrsti je treba pri izgubi krvi umetno nadomestiti zgubljeno toploto života, kar se more tako zgoditi, da se pridno in neprenehoma greje toliko časa, dokler se bolnik potiti začne. To se najlažje doseže z tem, da se še vrhu odeje z koci, prav vroče rute na prsi in trebuh pokladajo, potem pa še med raz¬ tegnjeni roki ob životu, ob vnanjih straneh nog, med koleni in ob podplatih na nogah z vrelo vodo ali z vročim peskom na¬ polnjeni lončeni vrči ali vroče opeke (ceglji) polagajo. Kadar se pa pokažejo znamenja brezkrvnosti, se mora ob enem glava bolnika nižje položiti, kakor život in pomagač ne sme samo dati oživljajočih zdravil, temveč je to tudi njegova dolžnost, in sicer se sme dati po žlici vina, kakor je treba, vsako četrt ure ali pa tudi vsacih 5 minut toliko časa, da bolniku od- leže, ne pa kar po maseljcu ali še več; ravno tako kofe-žlico dobrega žganja ali ruma i. t. d. Zraven je pa treba, se tudi še vseh pomočkov posluževati, kateri so bili pri omedlevici omenjeni. Posebno dobro se takim bolnikom prileže nekoliko kapljic Hof- manovega ali melisnega cveta, ali skledica iz mete napravljenega čaja, ali žličica cimetove tinkture z vodo zmešane, in kadar se že bolj zave, skledica dobre goveje ali vinske juhe. 2. Prva pomoč, kadar se komu zlomi kost. § 14 . Kadar pokličejo koga k človeku, kateri je bil sunjen, udar¬ jen ali je padel ali sploh kako bil poškodovan, se more takoj in najprej misliti, da ima zlomljeno ali strto kost. Zato se mora naj- 13 prvo pogledati, ali in kako more poškodovani dotični ud vzdigovati ali premikati, če nima morda pri tem nekih posebnih bolečin; zlasti se mora pa na to paziti, ali ni morda poškodovani ud skrajšan ali podaljšan ali še cel d iz njemu lastne premikovalne osi zabrnjen, tudi je treba pogledati, če ni otekel ali z zasedeno krvjo obdan i. t. d. Če se nahajajo vsa ta znamenja, tedaj se sme mis¬ liti, da je kost zlomljena in se mora torej skušati poško¬ dovani ud, primerjaje ga z zdravim, spraviti v njemu prikladno lego. Zato naj se najprej poskuša zlomljeni, navadno nekoliko skrajšani ud na lahko potegniti tako, da se ga malo višje nad mestom, kjer se misli, da je zlomljen, nepremično obdrži (fiksira) ter se ga potem na njegovem zdoljnem konci v njegovi naravni smeri ali osi prav lahkoma povleče; potem se položi bolni ud na ne preveč z rezanico i. t. d. napolnjeno, žlebasto vbokano blazinico, pod katero se, da se ranjeni ud ne more po strani zabračati, na obe strani podlože polenčeki ali skupaj zvite rute in se tako vse skupaj s povoji trdno poveže. Bolnika se potlej primerno položi, da more zlagoma ležati in da mu ni treba se sklanjati ali celo vstajati, dokler ne pride poklicani zdravnik; med tem pa se pridno pokladajo mrzli in dobro izviti obkladki na rano. Ako bi bila poškodba tako težka, da bi morda celd špice zdrobljenih kosti skozi kožo molele, tedaj se mora dotični ud nemudoma kolikor moč varno položiti, zato da se mišičnim krčem (mišičnemu cukanju) v okom pride. Potem se rana pokrije z karbolizirano vato ali z cunjo, katera je bila v 1 — 2 °/ 0 raztopljeni karboli pomočena in dobro izvita; če bi pa obojega ne bilo dobiti, je dobra tudi snažna, v olju pomočena cunja. Čez to povezilo, katero se pa zaradi tega, da zrak do rane ne pride, proč vzeti ne sme, se do zdravnikovega prihoda pridno pokladajo mrzli obkladki. Ko bi rana ob enem silno krvavela in bi se kazala znamenja brezkrvnosti, tačas se mora poškodovani ud, in sicer navadno nad prvim navzgornjim členom, trdno prevezati z kako ruto ali trakom, ali v sili tudi z vrvijo i. t. d. Poleg tega se mo¬ rajo razun mestnih pripomočkov tudi vsa splošna kot dobra znana sredstva vporabljati. Ako bi se moralo poškodovanega iz lica 14 mesta prenesti ali prepeljati, bi se moral tako, kakor zgoraj po¬ vedano, obvezani ud vrhu tega še med slamnate snopiče, mehko mrvo ali snažen mah položiti in potem vse skupaj z širokim trakom ali ruto trdno poviti in bolnik previdno na nošalih (tragah) ali vozu spraviti domov. VI. Opeklina. § 15 . Kadar se kdo opeče, naj se mu položi na opečeni del vate ali obkladke v enakomerni zmesi lanenega olja in apnene vode pomočene; ako pa se je polil z hudičevim oljem, lugom ali ena¬ kimi žgočimi tekočinami, tedaj naj se mu navežejo obkladki iz mrzle vode. Pri opečeninah po apnu je dobro, opečene dele ob¬ vezati z v olju pomočenimi platnenimi cunjami. Zlo važno je, da se pri obširnih in še posebno pa pri glo¬ bokih opeklinah, prilepljena (prisušena) oblačila prav previdno odstranjajo in pač nikdar proč ne trgajo, ker bi inače mogoče bilo z obleko vred tudi povrhno, rano varujočo kožico odtrgati. Zaradi tega naj se rajše popred dotični prilepljeni deli z oljem razmočijo, in če bi ne bilo mogoče jih tudi še potem odpraviti, tadaj je pa bolje, da se prilepljena obleka krog rane obstriže ali izstriže, ter se počaka, da jo pozneje odvzame zdravnik. VII. Kadar koga stekla ali stekline sumljiva žival vgrizne. § 16 . Ako od steklejživali, na pr. psa, mačke, volka ali druge ži¬ vali, vgriznjeni iz"rane krvavi, se mora najprej krvavitev pospe¬ šiti po umivanju z vročo vodo, potem pa se mora rana z zele¬ nim milom (žajfo), lugom ali slano vodo dobro izmiti, ter nemu¬ doma poklicati zdravnik. To velja tudi pri facih, kateri so bili od strupenih kač pičeni. Tu je prav dobro, ako n ™a pomočnik ran v ustih, da ponesrečencu rano izsesa, kar sme storiti 'brez vsacega strahu. 15 VIII. Kako ravnati, kadar v naravne odprtine člove¬ kovega života katera reč zaide. § 17. Ako je komu kaj v grlu obtičalo, naj se mu le srčno s prstom kazalcem seže v požiralnik in poskusi ptujo stvar iz¬ vleči; če pa to ni mogoče, naj se mu šegače goltanec s peresom, da začne bljuvati, ali naj se mu da piti mlačne vode od suro¬ vega masla in se ga tolče s plošnato roko po hrbtu med ple- čami z kratkimi pa krepkimi udarci, da se tako mogoče izbije ptuja stvar. Stvari, katere so padle v oči ali katere so v nos ali ušesa zašle in katerih ni mogoče z roko izpraviti, naj se puste tako dolgo v njih tičati, dokler ne pride zdravnik, ker je mogoče z nespametnim drezanjem take stvari še globočeje v dotični organ poriniti ali ga celo poškodovati. IX. Prva pomoč pri nekaterih drugih naglih in težkih bolestnih prigodljejih. § 18. 1. ) Pri udarcu ali kapu na možgane se mora zgornji život, višje položiti, takoj orahljati vsa oblačila, posebno ovrat¬ nico, potem pa se pokladajo prav pridno mrzli obkladki na glavo in ženofovo testo na žličico, na meče in podplate, kadar je izzut; tudi klistire z jesihom so nekterikrat dobre. 2. ) Pri padavici (epilepsiji) se tako ravna: opusti naj se, enkrat za vselej rečeno, neumna vraža, da se takemu nesreč¬ nežu palci na rokah odpirajo, ker to ni samo brezvspešno, temveč tudi nevarno, da se mu jih izpahne ali polomi. Paziti se mora, da se bolnik o napadu ne poškoduje, hitro naj se mu odveže zavratnica in porine naj se mu takoj s platnom oviti žlični roč med zobe (kočnike) — ako je žlica pri rokah, sicer je dober lesen cvek, — in sicer za to, da se v jezik ne vgrizne ali si ga še celo odgrizne, in kadar božjast poneha, naj se da bolniku hladnih pijač in neprenehoma mrzle obkladke na glavo. 3. ) Če kdo silno iz nosa krvavi, da se kri tako rekoč ne da ustaviti, se mora facega bolnika posaditi za to, da mu kri 16 v dušnik ne pride, ter se mu pridno pokladajo obkladki v ledeno- mrzli vodi pomočeni na čelo in na tilnik. Večkrat je dobro, če se nosov hrustanec pretisne; včasih pa pomaga tudi, da se roke nad glavo kviško drže, posebno na tisti strani, na kateri človek iz nosa krvavi. Skozi nos pihati ali vsekovati se bolnik ne sme, kakor je tudi škodljivo v nos brizgljati tekočine, ker se z tem strjena kri, katera daljno krvavenje zadržuje, šiloma izplavi iz nosa. Dobro de tudi, ako se koščeki ledu v nosnice utaknejo, in v najskrajni sili se mu morajo nosnice zamašiti z čopiči cofanja, kal eri se v raztopljeno železno kislino (1 žličica na 3 žličiee vode) pomočijo, dobro ožino in na nili privežejo zaradi tega, da, ako bi lak čopič pregloboko v nosnico šinil, se ga lehko izvleče po nitki.