47585 <•* * C: ^ , 3. ktere pripomočke imamo za pogozdovanje Krasa? t, in sicer: n a) kaj moramo mi sami storiti? i- b) kaj bi morala in mogla vlada storiti? z 4. Kaj bo nasledek teh naredeb in kaj bodo po¬ magale? e Beseda „Kras“ — izpeljana od besede „krasno“, 3j kar isto pomeni kot lepo, prijetno, kaže že na to, da e so te pokrajine nekdaj lepi, bohotni in rodovitni kraji h bile, da kamenenihpuščav, ktere dandanesmnogoterno to deželo pretezujejo, ni bilo nekdaj. >i Kako neki so te kamenene puščave nastale, kjer t. samo še revna trava komaj za ovce in kozč poganja? i- Kako drugače, kakor po izsekanji gozda, po brez- a ozirni ogolitvi sveti od svojega naravnega varstva. ii Krivica temu posekovanji sega v daljne prejšnje , rodove nazaj; v resnici leži veča krivica na prejšnjih kot na sedanjih časih. Stavbe Rimljanov, navali div- ■e jakov (barbarov), pozneje razširjena mogočnost bene- ij canska s svojo ljudovlado (republiko), ki si je svojo a ošabno brodovje iz krašovskih hrastov zidala in svoje i. velikanske palače na kole kraških gozdov opirala, po- 1- tem pa zmirom bolj rastoča kupčija z lesom v Trst: je vse to je polagoma Kras posekovalo, ki je bil v za¬ četku bohotni gozdni svet. sr Naj le en izgled navedem: 3 , Cesar Karol V. je podaril 28. kimovca 1522. leta mestu Trstu posebno pravico , da sme hraste na trža- h škem Krasu sekati in cesar Ferdinand I. je potrdil to i- pravico. il Potem, ko je bil les po tej ali enaki poti izsekan, j, ni mogel svet druzega dajati kot pašo. Enako čedam nekdanjih pastirskih narodov — tako imenovanih no¬ madov — so se koze in ovcč po Krasu sem ter tje 6 vlačile, in kjer le se je listek na drevji najdel, pomu- lila ga je živina. Svet je tako postal čedalje bolj gol, in kar je še prstine na njem ostalo, to je sčasom dež izpral ali pa jo je burja odnesla. Golo kamenje je ostalo. Res, da so še veči kosovi visocega gozda ostali; al tudi tem niso prizanesli, ter jih ogolili bolj in bolj drevnega varstva. To pa se godi še zdaj zmirom naprej , in med tem, ko so žalostni nasledki posekovanja čedalje bolj čutljivi, ko blagostanje teh pokrajin zmirom bolj hira, temveč se goli Kras razprostira. In pokrajine, ki jih dandanes goli Kras nemilo objema, niso majhine. Naj Vam povem, kolikošne so. Al vstrašili se boste nad tem! Okrajna tržaškega mesta obsega skoraj 10.000 kronovina goriška. 220.000 kronovina isterska . 530.000 postonjski okraj pa. 80.000 oralov golega Krasa. Al tudi na Hrvaško in Dalmatinsko se Kras steguje. Imamo tedaj 8 štirjaških milj golega sveta skoraj brez vsega dohodka, Ali ne bi v tacih okoliščinah mislili, to stvar ko¬ likor mogoče popraviti? Pogozdovanje je edini pripomoček, s kterim se more ta svet rešiti. Kar pa še gozda imamo, tudi ga ne smemo po¬ konča vati, ampak varovati ga in mu prizanašati, kajti drugač bo kranjski Kras še veči postal kakor je zdaj; on se bo počasi na Gorensko in Dolensko preselil, vsaj on ljubi gorovje in apneno zemljo, to pa na Kranjskem najde povsod. Ko je Bog oče, tako pripoveduje kranjska ljudska pripovedka, svet stvaril, bilo mu je še pest gori odveč ostalo. Kaj hočem s tem? si misli. Vrže jih doli na 7 zemljo in ondi, kamor so te gore padle, je naša kranj¬ ska, naša predraga, a z bogastvom malo obdarjena do¬ movina. V taki gorati deželi pa je gozd proti lakoti to, kar sv. Florijan in voda proti ognju. S tem hočem reči: kjer gorovje nič gozda nima, tam je tudi planjava žita revna. Gozd je varstvo polju, travniku, varstvo človeku in njegovemu življenju. Toraj varstvo gozdom, večnim trdnjavam Božjim! — Idimo zdaj k popisu izsekanega Krasa in sploh kraške zemlje. V kraških deželah se najde skalovje kredno; tako skalovje je razpokano, razdrto in s podzemeljskimi vot¬ linami prevlečeno. Dokaz temu je mnogo jam na No¬ tranjskem. Na površji kraške zemlje najdemo povsod livkaste globine, veliko izmed njih se jih združuje s podzemeljskimi votlinami. Ako dežuje, se dež po teh odprtinah izgubi, in za seboj v globočino vzame prst, ktera se nahaja še po površji. V teh globinah se nahaja voda, ktera združena s studenci in potoki večidel podzemeljsko odteče, kakor, na primer, Pivka. Kras je toraj veči del suh, tudi po stanovitnem deževanji. Ta lastnost kraških tdl nam pa razjasnuje še drugo prikazen. V marsikteri onih livkastih globin, ktere ni¬ majo odprtin ali razpoklin, se nabira z viših delov oplaknjena prst, ktera daje ne samo gozdnim rastlinam rodovitni stan, ampak tudi sadnemu drevju in žitu. To so oaze ali zelenice Krasa. Taka rodovitna mesta obdaja Krašovec s kameneno ograjo, ktera se zovejo potem ,,ograde". Po tacih krajih se najde deloma tudi izvrsten gozdni zdrod, in tak zdrod je živa priča lepše minulosti našega Krasa, — živ opomin je Boga, kteri nam pravi: Varujte gozda! Gozd je od nekdaj prijatelj človeški, gozd je varh rodovitnosti zemlje. Kras ima pa še druge rodovitnosti zemlje škod¬ ljive lastnosti. 8 Vsi poznate burjo, tisti severo izhodni vihar sla¬ bega glasil, kteri ne odnese samo klobuka, temveč tudi s korenino izdira drevesa, strehe odkriva, hiše podira in cele hribe snega v doline zameta. Burja se mnogo¬ krat med skalovje opira, ter mu zadnji ostanek rodo¬ vitne zemlje odvzame in svet popolnoma osuši. Ker gozd nima zadosti moči, obraniti se burji, zato se več¬ krat zgodi, da vihar ne samo posamesna drevesa, temuč tudi celi del gozda podere. Bral sem nekod, da pred 60 leti burja še ni bila prestopila Javornika, Nanosa in Snežnika, dandanes pa burja brije ne samo po Notranj¬ skem, ampak skoraj po celi kranjski deželi. Kaj je krivo tega? — Da je čedalje manj gozda na Krasu! Vasi, ktere so v začetku našega stoletja še stale tik gozda, najdemo dandanes po več ur daleč gozdu odmaknjene. Kaj mislite: kdo se je vendar preselil, gozd ali vasi? —■ Vasi se niso odmaknile, le gozd je zginil pod sekiro. Ne samo Rimljani, ne samo Be¬ nečani, ampak Krašovci tudi sami so gozd pokončali. In kaj so nasledki tacega pokončevanja goz¬ dov, tacega odgozdovanja Krasa? Da je rodovitna prst skoraj sploh začela izgublje- vati se, da so gole skale vzdignile se na površje, da na skalah ne raste več visoko drevo, ampak le nizko slabo grmovje, redka malovredna trava. Brž ko se gozd do malega poseka, odpirajo se razpokline, in sušijo se studenci in potoki apnene zemlje, ktera je sploh preprežena s podzemeljskimi votlinami. Z gozdom vred se tudi zgubi stanovitna mokrota t&l, in potem tudi rodovitnost. Z rodovitnostjo zemlje po¬ gine blagostanje ljudstva, in začenja se revščina. Najhujši nasledki odgozdovanja Krasa so tedaj: pomanjkanje lesd in drv, pomanjkanje vode, potem suša in marsiktera huda ura z burjo in točo. Pomanjkanje vode zato, ker studenci in potoki posahnejo v votlinah apnene zemlje. Suša zato, ker gozdov ni zadosti, da bi zamogli dež na-se vleči; 9 dež toraj tudi le redkoma pada, in se mokrota kmalu zgubi v votlinah skalovja. Pa tudi marsiktera huda ura prihaja po Krasu zato, ker gozda, natornega stre¬ lovoda ni. Verjemite mi, skušnja jasno kaže, da gozd hudo uro nateguje in polje varuje toče, poslopja pa strele. Na Tirolskem mi je — tega je že 12 let pre¬ teklo — neki kmet pravil tako-le: Popred, ko so bili naši hribje še z gostimi črnimi gozdi obraščeni, se je huda ura večidel poleg gozda obračala, le malokteri- krat je toča naše polje zadela. Od tistega časa pa, ko so se naši hribje jeli goliti lesi, od tistega časa, ko je najhujši knaver (zakožni drevesni črv) — kupčija z lesom — začela se poprijemati naših gozdov, izpraznu- jejo se hude ure tem bolj po dolinah, in zadnje deset¬ letje smo toliko toče doživeli, da se take škode najsta- reji sosedje ne morejo spomniti. Maše in molitev nam niso pomagale, zakaj Bog nas je hotel kaznovati, ker smo pokončevali nam za umno rabo in v korist vstvar- jeni gozd. — Tako mi je pravil neki kmet, in teh be¬ sedi sem se že večkrat spomnil potovaje po naši de¬ želi. To so tedaj žalostni nasledki posekanega Krasa, kterih niso samo poprejšnji zarodi in drugi, temuč tudi naši rojaki, zlasti pa Krašovci v sedanjem času sami krivi. Kakor pa kaže ozir po kraških pokrajinah, Vam je goli Kras še premalo razširjen, vsako leto nastajajo nove goličave, les kraški potuje v Trst in iz Trsta po morji, — samo kamen ostaja doma; čem bolj Vam po- manjkuje lesa in drv, tem manj Vas obilnost kamenja zapušča. Ako to premislim, nastaja mi vprašanje: Je li mo¬ goče, da se tako godi? Marsikteri izmed Vas spoznd in dobro previdi, da je pokončevanje gozda greh; al navada, sila in stradež so železne srajce. Kdor si bodi, misli najprvo na-se, potem še le se spomni druzega in misli na občnost. Stradež ga prisili gozd pokončevati, do golega ga poseka, pod tem pa tudi sosedov gozd trpi, zakaj 10 osamotenega burja lože napade, ter mu drevesa izko¬ renini. In tako se dalje maščuje pregrešek posamesnega človeka nad sosesko, županijo, celo okolico in posled¬ njič nad celo deželo. Ali pa smemo pregreške posamesni osebi tako hudo zameriti? Če ne bi bil posekal gozda, morebiti bi mu bili upniki kmetijo in dom prodali. Jaz nisem grajavec vsacega, kteri tako ravnd; go¬ tovo pa so svarila vredni taki, kteri po lahkomišlje- nosti, po neprevdarnosti, po zapravljivosti tako ravnajo. Ako pa je sila večidel vzrok pokončevanja gozdov, treba je to raj premišljevati, kako da bi bilo mogoče taki hipni sili v okom priti? O tem bodem pozneje govoril. Po tem pretresu o začetku razširjatvi in nasledkih posekovanja Krasa prestopim k 2. odseku svojega govora. Kaj se je dosehmal storilo, da bi se bil Kras ubranil napredujočega izsekovanja, in da bi se bile le okolice Krasa rešile vsega hudega, kar tacemu gospodarstvu nasleduje? Na to vprašanje ne morem drugače odgovoriti, kakor tako-le: Mnogo, mnogo se je pisalo o pogozdovanji Krasa, mnogo umnega in hvale vrednega, mnogo se je pisalo, a malo storilo. Pred velikostjo te naloge, pred prevelicimi stroški izpeljati tako delo, so se razbili marsikteri lepi in pripravni nasveti. Tudi Kranjci so si marsikaj prizadevali zavoljo pogozdovanja Krasa, al žalibog, le s slabim vspehom! Malega srpana leta 1850. je c. kr. poglavarstvo v Ljubljani povabilo našo kmetijsko družbo, naj ona po¬ roča : a) ali bi se dal in kako bi bilo mogoče goli Kras pogozditi, in kako bi se mogel slabi stan notranjskega kmetijstva povzdigniti. Kmetijska družba se je potem posvetovala z vsemi svojimi podružnicami. Dobila je po tej poti mnogo iz- 11 vrstnih pripravnih in temeljitih predlogov. Potem je kmetijska družba po svojem tajniku dr. Bleiweis-u poglavarstvu podala obširno in jasno poročilo z načr¬ tom, kako bi se dal goli Kras pogozditi, in kako no¬ tranjskim Krašovcem pomagati. Ne bodem Vam zdaj tega poročila popolnoma na¬ znanil, pozneje pa bodem še o tem govoril. Na Primorskem seje 1850. 1. ustanovila družba z namenom pogozdovanja ondotnega Krasa. Po tem iz- gledu se je tudi na Kranjskem naprava tacega dru¬ štva v pretres vzela, in notranjske podružnice sl. kme¬ tijske družbe so veselo in soglasno sklenile, da naj se napravi samostojno društvo tudi za Notranjsko. Z gorečo prizadevnostjo so se notranjske podruž¬ nice lotile tako družbo ustanoviti. Zbor, kteri se je s tem namenom zbral 7. dne malega travna 1858. leta v Postojni, je sklenil: Naj se napravi društvo a ne samo za pogozdovanje, temuč tudi sploh za boljšo obdelavo toliko zapuščenih površin Krasa. Ta skupščina je predložila deželnemu poglavarstvu načrt družbenih pravil in predlagala tudi obris, kterega bi se bili imeli posestniki gozdov držati. Blaga misel in živa marljivost, s ktero se je mnogo slavnih mož, kakor posestniki pl. G a r c a r o 11 i, KoreninJeršan, — dekani Grabrijan, Grašič in Kure, sodnijski svetovalec Tomšič in še več drugih za to potegnilo, bila je pač vredna boljšega vspeha, kajti njihova želja ni se spolnila. Pravila so se morala, kakor je vlada zahtevala, prenarediti in zopet prenarediti. Na zadnje so se tako skrčila, da jim ni bilo mogoče oživiti se. Tako pa se je zgodilo, da je lotitev pogozdovanja Krasa zginula, kakor Pivka v Poštonjski jami. Hvale vredna lotitev take družbe bila je tedaj mrtvo rojeno dete. Ako bi bili 1853. leta začeli kraaki gozd vzdrža- vati in poleg tega še novega zarejati, lahko bi se bilo do zdaj vže marsiktero golo skalovje z mladim gozdom zakrilo. Drugače se je godilo na Primorskem. Ondi je 12 pogozdovanje Krasa resnica postala. Vlada podpira de¬ želo tam duševno in z denarjem. Treba se je potezavati zato, da se tudi Notranj- cem enaka podpora podeli. Nikakor sicer ne preziram, da tudi na Kranj¬ skem so posamesni posestniki brez vse tuje podpore mnogo storili za obdelovanje Krasa. Al to ni zadostno za celo deželo, za ljudstvo našega Krasa. Kaj da je še treba storiti, bodem zdaj navedel. Lahko, prav lahko je reči, kaj da more Krasu in Krašovcem pomagati. 1. Na sedanjem golem Krasu se mora zopet gozd narediti. 2. Kar je zdaj še gozda tam, to mora na vso moč varovati in prihraniti, kajti pogozdovanje goličav bi le malo koristilo, ako bi se sedanji gozd pokončaval v tistem hipu, kedar drugi začenjajo novega zasajevati. Zakaj pa — bode morebiti kteri izmed Vas vpra¬ šal — se nam drugače ne more pomagati, kakor s po¬ gozdovanjem? Ali ni nikakoršnega druzega po- močka? Naj Vam to zdaj razjasnim. Vže popred sem Vam pripovedoval, da je Kras še le po..izsekovanji svojega lesa tako malo rodoviten postal. Česa tedaj površnini golega Krasa posebno pomanjkuje? Gozda in rodo¬ vitne prsti! Kako pa bomo Krasu tako rodovitno prst ali brnjo preskrbeli? Nihče drug je mu ne more preskrbeti, kakor edino sam gozd, — gozd s svojim listjem, z odpadanjem lesa in semena, po svoji mokroti, po svoji senci in rosi. Če kaki njivi gnoja pomanjkuje, kaj boste počeli: Gnojili jo boste. Golemu Krasu pomanjkuje gozda, toraj naj se mu zaredi gozd; pomanjkuje mu rodovitne prsti ali gnji- lovice, Kras se pa drugače ne dd gnojiti, kakor z gozdom. Tedaj je treba pogozditi ga, pa kako? 13 To je prevažno vprašanje! Naloga Kras popolnoma obdelati, popolnoma rodo¬ vitnega storiti, je velikanska. Sedanji zarod ne bode doživel splošne spolnitve te naloge. Moč posamesnih osob notranjskih sosesk in de¬ želnega zaklada ni zadostna, da bi to delo sama izvršila. Koga bodemo toraj na pomoč poklicali? Odgovor: Državo, celo cesarstvo. Država je naši kmetijski družbi že marsiktero denarno pomoč iz dr¬ žavnega zaklada podarila, na primer: za povzdigo živi¬ noreje, sadjereje, sviloreje itd. Ni li še veča potreba, nam tako pomoč tudi za pogozdovanje Krasa dovoliti? Bilo je v jeseni leta 1865., ko se je avstrijsko dr¬ žavno gozdarsko društvo z blizo 40timi udi na Krasu zbralo z namenom, da pogozdovanje Krasa v pretres vzame. Bilo je pri tej skupščini mnogo izvrstnih goz¬ darjev cesarstva, tudi naša kmetijska družba je bila zastopana po zvedenih udih. Pri tej skupščini, ktera je zborovala v Trstu, je bil tudi sledeči nasvet soglasno sprejet: „Skupščina naj izreče, da pogozdovanje Krasa ni samo važna reč za dotične dežele (za Kranjsko in Primorsko), temuč tudi za celo cesarstvo, da je tedaj dolžnost državina, vsako posamesno dotično deželo iz državnega zaklada podpirati". Vlada je, kakor se kaže, to tudi sprevidela; v zad¬ njem državnem proračunu se je za pogozdovanje Krasa iz zaklada nemško-slovenske državne polovice blizo 20.000 gold. dovolilo. Podvizajmo se toraj take pomoči tudi za No¬ tranjsko izprositi, kajti nam gre ista pravica kakor Primorskemu. Kmetijska družba se bo pri minister- stvu poljedelstva srčno rada za to potegnila, in vspeh ne bode izostal. Vsega pa vendar tudi državi ni mogoče storiti, srenje in posestniki si morajo tudi sami sebi pomagati. Kaj pa morejo Krašovci sami storiti? Prvič Vam posebno nasvetujem: varujte, kar 14 se (M, sedanji stoječi gozd, ne razširjujte ie dalje golega Krasa! Gozd zahteva še bolj varno obravna¬ vanje kot polje, kajti gozd ne priraste tako hitro, kakor žito ali konoplja. Gozd, kterega so oče sejali ali po¬ sadili , bode malokdaj sin, večidel še le vnuk vžival. Gozdnemu gospodarju je posebno treba dan za dnevom na prihodnost misliti, kajti ne samo sedanji zdrod po¬ trebuje gozda, naslednikom našim bo še morebiti bolj neogibno potreben. Bog je vstvaril gozd za vse čase; greh je tedaj ž njim tako ravnati, da se ne dd potem več naravno (to je, sam po svoji moči) omladiti. Drugič je na Krasu neobhodna potreba to, da se golosek popolnoma popusti; gozd se mora tedaj le na tak način povžiti, da se vsako leto le sem ter tje, glede na prirastek, toliko dreves izseka, kar more lesa na leto prirasti. Mlada drevesa zahtevajo pristrešja starejih; škodljivo je toraj jim to zavetje prezgodaj odvzeti. Ako se je pa le kakov gozd golo posekal, šene sme pasti po goličavi, kajti živina, ako je še kaj mladega, nizkega prirastka, pomuli popke, mladike in mlado perje; — posebno tako delajo o več in koz6. Tudi nastilja se hosti ne sme pomladi polasati, vsaj na istem kraji ne vsako leto, ampak le vsako tretje leto, kajti odpadek listja, semena, majhnih vej itd. je za gozd ravno isto, kar je gnoj za polje. Brez gnoja se pa malo pridela; to vsak izmed Vas vč. Kakor hitro se bo gozd po Krasu nekoliko zaredil, videli boste, da Vam bo več koristil nego paša, ktera gozd zatira. Le pomislite, dragi domorodci, kolikor več bo se¬ danji zdrod gozde izsekaval, toliko revnejši bode pri¬ hodnji zarod — sinovi in vnuki vaši. — Vsak priden gospodar pa vendar tudi nekoliko za naslednike skrbi, zakaj želja in trud vsacega izmed nas, vsacega vrlega domoljuba mora biti in naj bo: sodelovati za duševno in gospodarsko po- vzdigo naroda našega. 15 Kakošna pa, dragi bralci, bo postala notranjska dežela, kranjska domovina vsa, ako boste gozd, kakor ste jeli, temveč pokončevali? — Puščavo, ki ne bo mogla več rediti vaših sinov, bodo oni mogli zapustiti, in iskati si pustega kruha na tujem! — Živina tedaj po mladih gozdih ne samo travo in mladike dreves požre, ampak tudi živež naslednikom. Gozd je ravno tako kapital, kakor je denar. Noben umen gospodar se ne bo kapitala samega lotil, ako ga ne vžuga huda potreba; porabil ne bode več, kakor odstotke (čimž ali fit), še te bode včasih, ako si more brez njih pomagati, h kapitalu položil. Tako naj se tudi ravnd z gozdom; le letni pri¬ rastek naj se porabi. Kdor pa vendar napravi golo¬ sek, naj ga zopet zaredi z lesom. Les je od leta do leta draži, veči del je boljše više cene pričakovati. Poprej se je na primer bukva le za drva prodajala, dandanes se ona lahko prodA, kakor za les za visoko ceno, in tudi bukva bode še od leta do leta draža, zakaj hrastov in mecesnov zmanjkuje po Avstrijskem, in bukva se zdaj vže obširno rabi za švelarje. Brez lesenega podzidanja nobena železna cesta obstati ne more, železnih cest pa bo kmalu, kakor stez po hosti; tedaj tudi les se draži. Okoliščine so res take, da sila kmeta večkrat neogibno primora, gozd hitro v denar spraviti. Za take naključbe bi bilo dobro, ako bi se tudi na Kranjskem priprava ustanovila, ktera bi kmetom na kmetijo posebno pa na gozd — ako še ni zadolžen ali posekan — na vsako prošnjo hitro in prav po ceni denar na posodo dajala. Take naprave se zovejo kmetijske založnice ali kreditne naprave (banke). Pomenite se o tem med saboj in s svojimi dežel¬ nimi poslanci. Kaj pa bodemo z golim Krasom začeli, kjer mo¬ rebiti vže sto let ni zrastlo drevesce? Da se tukaj gozd ne zaredi tako več, kakor drugod temu je poglavitna krivica paša, zlasti ovdc in k 6 z. 16 Vem, da Krašovci te živali neogibno potrebujejo, vsaj tudi ni potreba, da bi se morala ta paša popol¬ noma odstraniti; na vsaki način pa se mora ome¬ jevati. Od sveta, kar se ga za pogozdovanje odloči, naj srenje z gozdom zaredijo samo tiste dele, kteri so le¬ žeči po dolinah in nižavah, posebno to velja od pašni¬ kov, kteri še niso razdeljeni in se občno vživajo. Od vsacega tacega pašnika naj srenja odloči de¬ seti ali pa dvajseti del za pogozden; e. Potem naj se tla posnažijo, ter se kamenje pobere, in s tem ka¬ menjem za gozd odločeni prostor ogradi, ravno tako, kakor se drugod „ograde“ delajo. Nek izveden Krašovec nasvetuje, naj se še za ne¬ koliko časa ovčjej čedi ležišče napravi, da se tla malo pognoje. Od tega časa naprej pa naj se nobena živina več na pašo ne pusti. Zdaj naj se tukaj drevesno seme seje ali naj se mlada drevesa sadijo. Ako je še kaj grmovja po ogradi, naj se obdeluje ta prostor zbelim ali črnim borovcem, brestom, s smreko, mecesnom, gabrom, črnim topo¬ lom ali z akacij o. Ako ni tacega grmovja, naj se začenja s tacimi lesovi, ki se tudi brez nastrešja radi primejo, da se more potem drevesom ugodno stališče dati. Za to so zlasti sposobni: Črni in beli borovec in jesen. Tudi božje drevo (nemški „Gotterbaum“) je za ta namen pri¬ pravno. Na Primorskem se je veliko kamnitega krasa s tem drevesom z vspehom nasadilo. Božje drevo raste hitro in steguje svoje korenine globoko v tla, zato se boljše upira burji. Razun tega pa tudi zemljo po¬ boljša z odpadkom listja. Sploh pa je po Krasu boljši les sejati nego sa¬ diti ga. V gredici se bode gozdna rastlina ali mlado drevesce preveč omehkužilo (scarkljalo), za gredico se zemlja globoko predela ali preorje, in v taki zemlji se koreninice preveč raztegujejo; potem pa, ko se mlado 17 drevo presadi, tacim koreninam prostora pomanjkuje, rastlina jame bolehati in sušiti se, ravno tako, kakor se razpestovanemu otroku godi, ako se mu pozneje kaka nesreča primeri. Ako je to delo umno in varno dovršeno, in ako se le vsako leto prazni prostori vnovič zasadijo, in če se po ogradi ne pase, bode gozd v 15 do 20 letih toliko zrastel, da živina ne bo mogla vrhov več z gobcem doseči. Kakor hitro je gozd toliko dorastel, se paša lahko zopet brez zadržka začne. Pod senco in v drevesni rosi bo paša gotovo bolj okrepčavna in tečna za živino, kakor pod soparnimi solnčnimi žarki. Po tem načinu naj bi se vsako leto novi del po¬ gozdil. Vspeh tacega truda bo marsikterega vabil po izgledu ravnati. To bi pogozdovanji kmalu mnogo pri¬ jateljev pridobilo. Zadosti je pa še tudi tacih krajev na Notranjskem, kjer se po pašnikih še znajde hosta, če tudi le nizka, revna in spačena hosta. Taka hosta se bo kmalu po¬ vzdignila , ako se paša le za 10 let odstrani. Razun tega najdemo v kraški zemlji še mnogo starih dreves¬ nih korenin in porobkov. Iz tacih korenin in porobkov se včasih gozd kmalu sam po svoji moči zopet omladi ali zaredi, ako se le ne pase. Kjer je še kaj hoste, Vam toraj svetujem: jo najpoprej ostro, golo in nekoliko poševno posekati, po- robki bodo potem kmalu mladike pognali, iz kterih se počasi gladki gozd povzdigne. Na ta način se pa le tista drevesa dajo omladiti, kterim perje ali listje vsako leto odpada. Borovci, smreke in hoje, to je, iglenata drevesa, ne poženejo več iz korenin, ampak samo iz semena. Zdaj naj Vam pa povem izgled, kako bi se na ta način jelo pogozdovati. Neka soseska na Notranjskem ima na primer 100 oralov (j°h°v) golega Krasa. Župan bi hotel nagibati pogozdovanje te goličave, kako bi se to začelo? Najpoprej bi župan sklical može in napravil bi se 18 sledeči sklep: Naj se vsi posestniki združijo in po srenjski tlaki za pogozdovanje namenjeni prostori čisto posnažijo, in iz nabranega kamenja (kterega je treba tudi izkopati) napravijo ograde. Ako se tla — kakor sem vže poprej omenil — še nekoliko pognojijo, naj župan poprej ko sneg skopni, piše kmetijski družbi, bodi-si naravnost, ali pa dotični podružnici, naj mu ona meseca sušca gozdnega semena pošlje. Kakor hitro bo vreme delu ugodno, naj se odloči isti del goličave, kterega hočete letos posejati, recimo, dvajseti del, to je, 5 oralov. Ta prostor naj se vnovič posebno ogradi. Ako sejete črni borovec, potrebovali boste za 5 oralov 30 funtov semena, in to ne bode više stalo ko 15 goldinarjev. Zabiti se ne sme severo-izhodnji del goličave poprej pogozditi, zakaj burja večidel od te strani piše, toraj se more tudi za zavetje skrbeti. Potem boste jeli zemljo za gozdno setev priprav¬ ljati. 2 do 3 čevlje saksebi boste napravili blizo 2 štirjaška (kvadratna) čevlja velike prostorčeke za gozdno seme. Po teh prostorih je treba travo odkopati in obr¬ niti jo, zemljo kar se d& osnažiti kamenja in korenin, in porahljati jo, da se potem seme lože prime in požene. Kako se seme seje, ali kako se mlada drevesa sadijo, tega Vas danes obširno in tudi ob kratkem ne morem učiti. O tem se morate poprej, ko bote omenjeno delo začeli, posvetovati s kakim gozdnarjem. Nadjati se je pa tudi, da bo kmetijska družba kmalu izdala poduk za gozdarsko drevorejo. Kakor hitro je prvi del z lesom zasajen, se po njem ne sme več pasti, ali brez zadržka se bo paša 15 let potem na prvem delu zopet začela. Po nezasa- jenih delih se zmiraj še lahko pase, ako les tam sam od sebe ne poganja. Do 15. leta po prvi setvi bode tedaj za pašo vsako leto 5 oralov manj odprtih, od 16. leta naprej pa se bo 19 vže paša zopet po zasajenih delih začela, kakor hitro po vrsti 15. leto dosežejo. Toliko, kar je toraj zavoljo gozda pašo omejiti potreba, se tudi namestila dobi. Mnogo je tacih dreves, kterih perje se rabi tudi za klajo, zlasti za ovce in koze, na primer: jesen, brest, javor, hrast in akcija so za to pripravna dre¬ vesa. Taka drevesa naj se povsod zasadijo, kjerkoli je kaj prostora, med sadjem, pri vasčh, pri mejah itd. V jeseni se perje osmuče in v senci posuši, in taka klaja je dobra zlasti za drobnico. Najbolje je jesenovo perje; eno samo jesenovo drevo bo dalo vsako leto 10 funtov perja, in to je za prerejo toliko vredno, kakor 20 funtov slabe krme. Na Kranjskem je nekdaj cvetela lepa navada, po kteri je moral vsak ženin, predno je stopil pred oltar, vsaditi v domači zemlji 20 ali še več dreves. Ta navada naj se ponovi! Noben Kranjec bi ne smel oženiti se aii cesarstvo zapustiti, ako ni poprej primerno število dreves posadil v domačo zemljo. Odkod bodemo pa sadik vzeli? — nastaja vpra¬ šanje. Pri vsaki ljudski šoli naj se napravi gozdna gredica in tudi sadišče za sadno drevje. Tukaj naj se otroci v drevesetvi podučujejo in tukaj naj se kmetom sadike delijo. Morebiti bode še kdo vprašal, kdo pa mu bo po¬ kazal, kako da se gozd seje in sadi? Treba je, da nam viada izobraženih gozdnarjev pošlje na pomoč, dežela pa naj skrbi, da se tudi uči¬ telji olikajo v gozdarstvu in drevoreji, bodi-si v sne- žiški gozdarski šoli, bodi-si v Ljubljani, kjer sem tudi jaz pripravljen, meseca septembra učitelje v tem pred¬ metu podučevati. Razun tega je pa tudi med Vami dosti omikanih in izvedenih mož, kteri Vam bodo gotovo z veseljem roko podali, če se boste hoteli posvetovati. Vspeh tacega truda ne bode izostal, kajti izgledi nam to jasno dokazujejo. Koliko je bil pred 50 leti 22 mora, kar je mogoče, prihranjevati in ne prodajati za slepo ceno. Skupščina, ki je zborovala dne 1. malega travna 1853. leta v Postojni zarad vpeljave družbe za po¬ gozdovanje Krasa, je enoglasno izrekla, da se slabi stan notranjskega Krasa ne d& drugače temeljito zbolj¬ šati, kakor s pogozdovanjem goličav in z umnim var¬ stvom še stoječega gozda. Enako misel je kranjska kmetijska družba razodela v svojem sporočilu leta 1850., in enake misli je tudi bilo avstrijsko državno društvo gozdnarjev leta 1865. Enake misli so tudi vsi možje, kteri dobro poznajo Notranjsko in potrebe notranjskih prebivalcev. Iste misli sem tudi jaz. Kar sem Vam danes nasvetoval, vse to se da doseči; to nas izgledi učijo. Marsiktera zelenica ali oaza se najde po Krasu, ktera nam živo priča, da je Kras za vsako obdelovanje pripraven. Ob- mestje cesarskih žrebišč v Lipici in na Prestranku nam to jasno kaže. Zraven pogozdovanja morate pa tudi še. za sadjerejo, in, kjer je obnebje pripravno, tudi za vinorejo skrbeti. Sosedje ste morju, Vaše blagd ima najvišo ceno! Najde se še veliko sto oralov (johov) goličave, kteri bi se z umom in pridnostjo lahko za vinorejo prido¬ bili. Podnebje nižih pokrajin Krasa je vinoreji ugodno. Pod boij neprijetnim podnebjem se pa vsaj sadje vendar še dobro obnaša. Spomnite se mnogokrat Vodnikovih besedi: „Jabelka, hruške in druge čepe Cepi v mladosti za stare zobe!“ Ne zabite teh besedi! Med Vami je mnogo izvrstnih vino- in sadjerejcev, — posvetujte se ž njimi! Vse, Kraški možje, se mora poskušati, kar more Kras zopet cveteč storiti, — zlasti pa varujte in pri- hranujte gozd, in obdelujte ga! 23 In prišel bode tako zopet tisti čas, ko bo Kras vnovič postal krasna dežela, kakor je bil pred vekom. Vnuki in vnukov vnuki bodo hvaležno se spominjali očetov in pradedov, ki so puste goličave spremenili v rodovitno, cvetečo naravo. In tako sklenem prvi svoj potni poduk s srčno željo, da bi nekoliko koristil naši dragi domovini, zlasti notranjskim domorodcem. Drugo leto morebiti se vidimo zopet na tem mestu. Služba moja me bo peljala še večkrat v postojnsko okolico. Kdor se hoče z mano posvetovati, zmiraj me bode naj del pripravnega. Zdaj pa z Bogom, dragi bralci! V Ljubljani meseca sušca 1871. 1 NARODNA IN UNIVERZITETNA 3 KNJI2NICA