• 23. letnik • cena 90,00 din

poštnina plačana v gotovini

revija za tehnično Jn znanstveno dejavnost mladine

maj-

Tako skušajo japonski
otroci obvarovati
okolje

V bleščečem preddverju stoji lokomotiva, ki
ne bo nikdar speljala z mesta — in kako naj
tudi bi, saj je na tračnicah iz starih pločevink.
Še več — vsa lokomotiva, ki meri enajst me¬
trov v dolžino in dobra dva v višino, je vsa iz
odvrženih, pa spet skrbno zbranih pločevink
za pijače: vseh je natančno 31.146.
Pločevinke so zbrale roke japonskih šolarjev,
preden so potovale na smetišča ali pa — kar je
še huje — nekam v vse bolj onesnaženo nara¬
vo. Prav pločevinke so huda nadloga — če¬
prav je v njih le nekaj gramov kovine, so nez¬
nansko odporne proti koroziji in bodo prav
gotovo obležale dolga desetletja, kamor jih
odvržemo.

Mikroelektronika
spreminja igrače v robote

Čeprav domišljija pri igrah nima meja, si le od
nekdaj želimo igrače, ki kar najbolj verno po¬
snemajo resničnost — še zlasti zato, ker so
dandanašnje igrače vse bolj namenjene vsem
od sedmega do sedemdesetega leta.

Ni več dovolj, da igrače ženejo majhni elek¬
tromotorji na baterijski pogon, ne zadovo¬
ljimo se več z mežikajočimi lučkami in eno¬
stavnimi zvoki. Igrača naj bi postala vsaj
malce razumna, recimo tako, da bi ji lahko
ukazovali, da bi se v različnih okoliščinah
primerno odzivala in vedla, da bi nam nemara
sama postavljala vprašanja in zanke, ki bi jih
rešili le, če bi pošteno napeli možgane.
Mikroelektronska vezja, ki so prvič prodrla v
široko uporabo z žepnimi kalkulatorji in digi¬
talnimi urami, postajajo dovolj poceni, da jih
množično vgrajujejo v najrazličnejše naprave
in ne nazadnje tudi v igrače.

Kot pravijo v igračarski industriji, je povpra¬
ševanje po »pametnih« igračah skoraj bre¬
zmejno, pa čeprav cene niso zelo nizke, pov¬
prečna igrača stane toliko, kot žepni kalkula¬
tor srednjega razreda. Posebnost na naši sliki
sta pokončni dvonogi robot in prelepi drobni
porschejev avtomobilček: z nekaj prijemi ju
razstavimo in sestavimo — oba tvorijo iste bi¬
stvene sestavine! Za konec letošnjega leta
napovedujejo tudi tretji model na sliki, ameri¬
ško nadzvočno letalo F-15 Eagle.

TIM 9,10

Maj-Junij 1985 _ 23. letnik

Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana,
Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik,
Vukadin Ivkovič, Andrej Jus, Dušan Kralj, Jan Lo¬
kovšek, Amand Papotnik, Lojze Prvinšek, Marjan
Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni
in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja
10-krat letno • Celoletna naročnina 450,00 din, po¬
samezna številka 45,00 din • Revijo naročajte na
naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 541 /X, tel.
213-733 • Tekoči račun: 50101-603-50480 • Tisk:
Tiskarna Ljudske pravice • Revijo sofinancirajo
Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobra¬
ževalna skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slo¬
venije.

SLIKA NA NASLOVNI STRANI

Takole je naš fotoreporter ujel tekmovalca pri star-
tanju zmaja. Želimo vam, da tako kot naš zmaj, po
opravljenem delu poletite visoko in veselo v počit¬
niške dni. Veter je ugoden, pazite le, da se vam
vrvica ne utrga.

prva stran

Ste videli, kako hitro je bilo tudi to leto nao¬
krog? Tako kot vsako drugo boste rekli.
Kdor čaka, dočaka. In kadar se nekaj izteče,
imamo že od nekdaj navado, da se ozremo
po prehojeni poti in poizkušamo pretehtati
dobre in slabe strani, dobiček in izgubo, po¬
tegnemo črto pod vse skupaj in ocenimo
kupčijo. Tudi mi se ne moremo in ne smemo
izogniti temu zaključnemu računu. Pa po¬
glejmo!

Na dobrih štiristo straneh smo v ietniku, ki ga
pravkar končujemo, objavili preko osemsto
različnih prispevkov. (Kar vidim nejeverne
Tomaže, kako zmajujejo z glavami —pa naj
gredo štet, če ne verjamejo, da imam prav.)
In  vse to za borih štiristopetdeset dinarjev.
Tole drobno statistiko sem si pravzaprav
dovolil v poduk vsem tistim, ki radi ponerga-
jo, češ, kako malo so dobili za svoj denar.

IZ¬

KAZALO

322 TIM 9-10 • 84/85

Mnogo bolj pa bi me zanimalo mnenje velike
večine, ki jim je bolj mar kakovost kot količi¬
na. Tu pa je preračunavanje že težje, saj na¬
stopa mnogo več elementov, ki vplivajo na
končni rezultat. V ta namen bi bilo treba
izvesti že kar obširno anketo, ki bi dala spet
nekakšen povpreček, ta pa bi ne bil najbrž
ne krop ne voda, o čemer pričajo tudi vaši
dopisi, ki ste mi jih pisali med letom. Da ne
bom predolg: upam, da smo svojo nalogo
opravili vsaj z zadovoljivim uspehom in nam
ne boste naložili popravnega izpita. To pa
seveda ne pomeni, da smo z rezultati tudi
sami čez mero zadovoljni, nikakor ne.

V zvezi s tem smo se v uredništvu že doslej
veliko pogovarjali in razgovarjali, končni
sklep vseh teh razmišljanj in pogovorov pa
je, da v prihodnjem letniku posvetimo več
prostora sezonskim prispevkom, nepo¬
srednim stikom z vami in krajšim prispev¬
kom z nekaterih področij, ki doslej v Timu
niso bila zastopana.

Še vedno je čas, da sodelujete s svojimi
predlogi in pripombami, še posebej pa vas

opozarjam na PRVO STRAN v osmi številki,
da ne govorim o pozivu, ki ga objavljamo na
koncu tega spisa. Nikakor ne smete prezreti
motivacije, ki smo jo v obeh vabilih še pose¬
bej poudarili. Mislimo zelo resno, končno pa
je tudi zapisana črno na belem. Veselilo nas
bo, če bomo imeli pri žrebanju vsaj pol toliko
dela, kot ga pričakujemo. Sodelujte torej v
naši akciji PREDLAGAM  — DOBIM!

Kar vidim vas, kako vas tale moj sklepni na¬
govor počasi začenja utrujati. Strinjam se,
dovolj je bilo resnih stvari. Posebej še, ker
vas čaka še kar nekaj presneto resnih uric,
preden boste lahko poslali svoje pametne
glave na brezskrbni poletni oddih. In takih
naj bo, kar zadeva uredništvo, najmanj sto
odstotkov, če že več ni mogoče. Vsem sku¬
paj torej želimo čim lepši uspeh v šoli,
usmerjencem najboljšo usmeritev itd., vsem
skupaj pa čim več veselih počitniških dni,
polnih sonca in iger v družbi z vašimi naj¬
boljšimi prijatelji. Prepričani smo, da med
njimi Tim ne bo na zadnjem mestu.

Torej srečno in nasvidenje v septembru!

POZOR — POZOR — POZOR — POZOR — POZOR — POZOR — POZOR

Razpisujemo veliko nagradno igro... ne, narobe, veliki, neprestani na¬
gradni natečaj. Za koga? Za mlade inovatorje, izumitelje in vse druge
domiselne ljudi, ki imajo v glavi, na papirju, ali pa že tudi izdelane zami¬
sli, izboljšave, izume, patente, izdelke.

Sleherni med vami, ki meni, da se je domislil česa novega, izdelal kaj
nenavadnega, zanimivega, nemogočega, naj nam to na kakršenkoli
način sporoči. V prihodnjem letniku bomo najboljše rešitve, izboljšave,
izume in izdelke objavili, v vsaki številki po enega. Če se boste seveda
našemu vabilu odzvali. Objavljene prispevke bomo honorirali ali na¬
gradili. Članek lahko pripravite za objavo sami, seveda s primernim sli¬
kovnim gradivom, če pa se bojite, da temu ne boste kos, nas obvestite
in se bomo povabili sami ter vas temeljito izprašali. Vljudno vabljeni
torej!

POZOR — POZOR — POZOR — POZOR — POZOR — POZOR — POZOR

TIM 9-10 • 84/85 323

prvi koraki

Amand Papotnik

Delovna naloga

Letala iz
papirja

Letala iz papirja (šeleshamer papir) lahko izdelu¬
jete pri pouku osnove tehnične vzgoje in izobra¬
ževanja v 3. razredu osnovne šole. Prispevek pa
je hkrati namenjen najmlajšim bralcem Tima.
Poglejmo!

Material

1. Šeleshamer papir

2. Indigo papir

3. Pisarniške sponke

Orodje

1. Merilno in zarisno (ravnilo, trikotnik, svinčnik
HB)

2. Obdelovalno (škarje, knjigoveški nož)

Delovni postopki

1. Kopiranje načrta

2. Izrezovanje

3. Zgibanje

4. Dopolnjevanje

5. Preizkušanje

Napotki za delo

1. Izberite načrt. Merilo je 1:1.

2. Načrt prekopirajte z indigo papirjem na šeles¬
hamer papir.

3. S škarjami ali knjigoveškim nožem izrežite
model.

4. Po prekinjenih črtah izvedite pregib.

Kako? Na prekinjeno črto položite ravnilo in ob
njem potegnite z razprtimi škarjami. Nato ravnila
ne odstranite, ampak ob ravnilu dvignite drugi del
letala oz. krila. Na ta način boste dobili lepe in ne-
zalomljene zgibe!

5. Glede na obliko letala lahko izvedete dopolni¬
tve (glej sestavne dele letala).

6. Iz fotografij je razvidno, kako so videti letala, ki
imajo na nosu obtežitev (pisarniško sponko). Ta
sponka rabi obenem za spoj obeh simetričnih po¬
lovic.

7. Preostane le še preizkušanje in ovrednotenje
izdelkov (npr. izdelava, funkcioniranje, dopolni¬
tve).

Želim vam veliko veselja pri delu in spuščanju
letal!

324  TIM 9-10 »84/85

TIM 9-10 • 84/85

325


326  TIM 9-10 • 84/85

Angleško podjetje Mikrovvriter je razvilo svoj tip elek¬
tronskega pisalnega stroja. Namesto tipkovnice ima
stroj pet tipk, ki so prilagojene prstom ene roke. Črke in
številke ter ostale tiskovne znake tipkamo s sočasnim
pritiskom na različne tipke hkrati. Povprečno spreten
človek se nauči pisanja na ta stroj v eni uri. Microwriter
ima vgrajen spomin za 1600 besed, ki jih po spojitvi s ti¬
skalnikom ali električnim pisalnim strojem natisne v
vsega nekaj sekundah. Tekst, ki ga pišemo, sproti kon¬
troliramo in tudi korigiramo na šestnajstmestnem dis-
playu.

TIM 9-10 • 84/85 327

Kdo med vami bi si ne želel takega jeklenega konjička?
Če je rekorder med težkimi motocikli japonska Honda, ki
ima kar 1200-kubični motor, je tale na sliki z imenom
People (prav tako japonske izdelave) najšibkejši med
slabotnimi. Tehta samo 24kg, poganja pa ga motor¬
ček s prostornino 24ccm in močjo 0,515kW. Pri 4000
obr./min. dosega hitrost 15km/h. To pa še ni vse! Z
enim litrom goriva prevozi celih 90 km!

Amand Papotnik

Modelarska

letala

iz stiropora

To so enostavni in funkcionalni izdelki, ki jih lahko
izdelujete pri modelarskem krožku za nižjo stop¬
njo. Tokrat vam prikazujem 3 primere.

Material

1. Za izdelavo potrebujete stiropor, debel 7mm,
ki ga dobite z razrezovanjem stiroporne embala¬
že,

2. Sestavne dele lepite z JUBINOL lepilom.
Opozorilo! Ne smete jih lepiti z OHO lepilom, ker
to lepilo stiropor topi!

3. Za brušenje uporabite stekleni papir št. 2 in
št. 0.

Izbira pribora in naprav

Pribor:

Pribor za merjenje in označevanje na material
(flomaster, ravnilo, trikotnik), vzdolžno leseno vo¬
dilo, prečno kovinsko vodilo, naprava za rezanje
stiropora KLIP-KLAP, čep za pritrditev te naprave
(konzola) na delovno mizo, cekas žica.

Naprave

Usmernik »POBI« 6 V — 12V

Delovne tehnike

1. Risanje in označevanje na materialu
2.0 Izrezovanje

3. Brušenje

4. Lepljenje

5. Preizkušanje in dopolnjevanje

Napotki za izdelavo

1. Načrti so podani v merilu 1:1, zato lahko načrt
prekopirate z indigo papirjem na karton, nato pa iz
kartona s škarjami zrežete sestavne dele, ki jih
uporabite kot šablone pri prerisovanju na stiropor.

2. S flomastrom obrisane sestavne dele izrežite
z napravo za rezanje stiropora in jih lepo obrusite
s steklenim papirjem.

3. Izrezana krila prilagodite (obrusite) tako, da
bodo tvorila majhen naklon ob trupu.

4. Pri lepljenju kril ugotovite mesto, kjer boste pri¬
lepili, kot kaže načrt (ob robu ali malo nižje).

5. Vse sestavne dele lepite z jubinol lepilom.

6. Pri preizkušanju ugotovite ali je potrebno le¬
talo obtežiti. V tem primeru lahko v nos letala uvi-
jete (vstavite) kratek vijak.

7. Modele letala lahko pobarvate s polikolor bar¬
vami, tempera barvami, nalepite samolepilne na¬
lepke (zastava, zvezda) in letalo je nared za
preizkušanje.

Z letali se izkažite na tekmovanju!

328 TIM 9-10 • 84/85

PRILEPITI

TIM 9-10 • 84/85 3  29

Franc Divjak

Model

peltonske

turbine

Pred vami je načrt modela ene izmed vodnih tur¬
bin, ki poganjajo električne generatorje v hidro¬
elektrarnah, kjer se vodna energija pretvarja v
električno. Pri delu se boste seznanili z obdelova¬
njem pločevine, žice, delno umetnih mas ter elek¬
tričnim spajkanjem pločevine. Spoznali boste tudi
princip delovanja, zgradbo ter nekatere posebno¬
sti te turbine.

Orodje

Igla za risanje po pločevini, ravnilo, kotnik, škarje
za pločevino, kombinirke, koničaste okrogle kleš¬
če, ploščata pila, primež, spajkalnik s priborom,
nož za snemanje izolacije, vrtalnik s svedrom
2 mm, luknjač in kladivo.

Kosovnica

10

330  TIM 9-10 • 84/85

Material

Bela pločevina, iz katere so pločevinke za emba¬
lažo (lahko tudi pocinkana, bakrena ali medeni¬
nasta), bakrena ali kakšna druga žica, ki jo je
možno spajkati (lahko bakren izoliran vodnik), jo¬
gurtov lonček.

Izdelava

Z načrta v merilu 1:1 natančno prenesite mere na
material, narisane dele nato pazljivo izrežite s
škarjami. Gonilnik (1) vpnite v primež ter na¬
tančno obdelajte njegove robove s ploščato pilo.
Pripravite električni vrtalnik s 'svedrom 2 mm ter
izvrtajte luknjo za gred (3). Obdelovanec stisnite s
kombinirkami ter pazite, da se med vrtanjem ne
bo zavrtel!

Zdaj se lotite izdelovanja in oblikovanja lopatic
(2), ki ste jih izrezali iz pločevine. Vsako obdelajte
ter odstranite iglice, ki so nastale pri obrezovanju.
Z okroglimi kleščami oblikujete lopatice tako, da
bodo podobne dvojnim zajemalkam.

Potrebujete še gred (3), ki jo izdelate iz bakrene
izolirane žice, tako da odrežete ustrezno dolžino
vodnika in z njega pazljivo potegnete izolacijo.
Na vrsti je spajanje delov in montaža: na sredi
gredi (3) prispajkate gonilnik (1), nato pa na nje¬
govem obodu še lopatice (2). Z luknjačem napra¬
vite nekaj lukenj na dnu lončka ter dve (02 mm)

(na vsaki strani po eno) na zgornjem robu lončka.
Da se gonilnik med vrtenjem ne bi vzdolžno pre¬
mikal, nataknite na njegovo gred z vsake strani
izolacijo, ki ste je prej sneli. Vstavite gonilnik v jo¬
gurtov lonček, ki predstavlja ohišje turbine ter
preizkusite njeno delovanje z vodnim curkom nad
umivalnikom ali banjo. Spreminjajte curek ter
ugotavljajte, kako se ta sprememba odrazi pri de¬
lovanju.

Turbini lahko dodate še pokrov na zgornji strani,
tako da s primernim lepilom prilepite še en lonček,
ki je obrnjen navzdol. Ne pozabite na primerno
odprtino (šobo) za vodni curek.

Amand Papotnik

Z električnim ročnim orodjem
Delovna naloga

Prenosna kaseta
za

orodje in pribor

Prispevek je namenjen vsem, ki razmišljate, kje in
kako bi shranjevali ročno orodje in pribor.

Ideja dopušča veliko ustvarjalnih možnosti obli¬
kovanja in preoblikovanja (notranjost z razpre-
delki itd).

Krožkom šolskega proizvodnega dela pa je pri¬
spevek namenjen kot predlog za izdelavo pro¬
jektne naloge.

Material

1. Bukov les (okrogla palica)

2. Smrekov les

3. Lesonit

TIM 9-10 • 84/85 331

Kos Predmet Poz. Material mere opomba

Električno ročno in drugo
orodje, priključki in pribor

1. Električno ročno orodje: vrtalnik

2. Drugo orodje: leseno kladivo, izvijač, čopič,
sveder 0 3

3. Priključki: krožna žaga, povratna žaga, vibra¬
cijski brusilnik

4. Pribor: svinčnik HB, ravnilo, kovinski kotnik,
leseno vzdolžno vodilo, kovinsko prečno vodilo,
maska za krožno žago, konzola za povratno
žago, ščitnik za krožno žago, kronska žaga,
stege, primež, vertikalno stojalo za vrtalnik, očala,
kapa, predpasnik

Delovni postopki

1. Merjenje in zarisovanje na material

2. Razžagovanje

3. Utorjanje

4. Lepljenje

5. Vrtanje

6. Dopolnjevanje

Napotki za izdelavo

1. Dopolnite sestavno risbo (notranjost z razpre-
delki).

2. Nažagajte letvice za povezavo stranic, v ka¬
tere urežete utor na krožni žagi. O utorjanju smo
že nadrobno pisali. Tokrat samo tole: list krožne
žage naj bo iznad urezne plošče samo 4—5mm.
Ustrezno širino utora dobite z večkratnim premi¬
kanjem — nastavljanjem lesenega vzdolžnega
vodila.

3. Na krožni žagi razžagajte smrekove deščice
za stranice in nosilo ročaja ter lesonit za dno. Se¬
veda pa tudi deščice za notranjost (po vaši zami¬
sli).

4. V nosilo ročaja izrežite s kronsko žago 0 21
luknjo za namestitev ročaja.

5. Za rožaj lahko uporabite obstoječo bukovo pa¬
lico (0 21 — 0 22)

6. Preostane spajanje. To izvedite z lepljenjem v
utore povezav, žebljanjem in lepljenjem dna ter
lepljenjem in vijačenjem nosila ročaja za krajšo
stranico.

7. Razmislite pa še o:

— učvrstitvi ročaja s čepi,

— opremi notranjosti (orodja, vijaki, žeblji, kovice
itd).

8. Izdelek lahko polakirate s prozornim nitrola-
kom.

332  TIM 9-10 • 84/85

Franc Gril

Stenska svetilka

Pri tehnični vzgoji v osnovni šoli pa tudi pri dejav¬
nostih proizvodnega dela lahko izdelamo stensko
svetilko. Svetilka je namenjena za dodatno raz¬
svetljavo pri gledanju TV, delu na računalniku ipd.
Material za izdelavo je lahko dosegljiv (vezana
plošča, furnir) in tudi poceni. Svetilka je estetska,
saj je izdelana iz naravnih materialov.

Material

Delovni postopki

1. Prenos načrta na material: že pri tem postopku
lahko načrt izboljšamo (izreze na nosilni plošči
lahko prestavimo na rob in s tem odpade vrtanje
lukenj).

Prav tako lahko spremenimo obliko senčnika
(npr. pravokoten senčnik).

Vezana plošča debeline 4 mm
Furnir

Žarnično grlo E 14

Žarnica E 14 25-40 W, 220 V

Vmestno stikalo

Dvožilen vodnik

Vtikač

Lesno lepilo

Vijaka M 4

Orodje in stroji

Merilo, šestilo, svinčnik
Motorna ali ročna rezljača
Vrtalni stroj in vijačni svedri
Brusni stroj (ploščni brusilnik)

Pile

Žaga za kovine (žaganje utorov za furnir)
Tapetniški nož in kovinsko ravnilo
Vijač

2. Izrezovanje sestavnih delov.

3. Vrtanje lukenj.

4. Brušenje površin.

5. Rezanje furnirja.

6. Sestavljanje in lepljenje: površinska zaščita
svetilke ni nujna. Lahko pa jo prelakiramo s pro¬
zornim nitro lakom. Za lakiranje moramo uporab¬
ljati fiksirko.

7. Priključitev grla, stikala in vtikača.

Svetilko lahko izdelamo tudi večjo, tako da upo¬
rabimo grlo in žarnico E27. Posebno pa moramo
biti pozorni na zadostno oddaljenost žarnice od
lesenih delov.

OOA

TIM 9-10 • 84/85 333

334  TIM 9-10 • 84/85

<60

Tone Pavlovčič

»Ribolov«
za najmlajše

Simpatična in zabavna igrica vam bo v deževnih
poletnih dneh, ko se zunaj ob vodi ne boste mogli
igrati, v prijetno razvedrilo. Izrezljajtesi ribice iz
5mm debelega vezanega lesa. Pod ribico zale¬
pite podstavek. Tako bo ribica lepo stala na vodi,
in če jo boste prebarvali s tempera barvami, nato
pa vse skupaj prelakirali s prozornim nitrolakom,
se les na vodi ne bo razmočil.

Na palico privežete vrvico in na njen konec okro¬
gel obroč, lahko vzamete kar tistega od zaves. Na
ribice napišite različne številke ali oznake, ki vam
v igri pomenijo točke. Ribice postavite v večjo po¬

sodo, v kateri je voda. Če vodo nekoliko razgiba¬
te, bo prav zabavno loviti ribice, ki bodo bežale
pred našim »lasom«.

Če bi se mama hudovala zaradi vode v stanova¬
nju, lahko celo igro izvedete brez vode. Toda pri
tem bo manj zabave, ker bodo ribice mirovale in
jih bo laže poloviti.

TIM 9-10 • 84/85 335

gg||\ daljinsko
mkS vodenje

Jan Lokovšek

MEŠALNIK
TIM Lil (III)

Gradnja

Gradimo v tehniki tiskanega vezja na ploščici 204
x 35 mm. Uporabimo enostransko kaširani vitro-
plast. Ploščica sicer sega po celi dolžini oddajnika
SIMPROP-SAM, zato je tako velika. V merilu 1:1
jo prikazuje slika 6.

Desni del ploščice sem oblikoval tako, da seže že
v skrajni desni rob ohišja. V sredini imamo odpr¬
tino za instrument in kabel, ki vodi na antenski
priključek. Načrt ploščice je narejen za enostran¬
sko vezje, zato sem bil primoran uporabiti vrsto
prevezav z žičkami. Kdor meni, da je kos dvo¬
stranskemu vezju, naj si te prevezave naredi sam
na drugi strani. Podatke bo dobil v tabeli I.

Ker je na določenih mestih ploščice gneča, sem
sponke oštevilčil na slikah 7 in 8, ki prikazujeta
vsaka svojo polovico vezja.

Naredimo tabelo vrednosti posameznih sestav¬
nih delov vezja in montaže na ploščico tiskanega
vezja.

TABELA I

Element Sponka 1 Sponka 2 Vrednost Opomba

vhodi

smer 124 na drsnik pot. za smer

(povelje)

(na impulznem modulu)

Slika 7. Povečana slika
desne polovice ploščice z
oštevilčenimi sponkami

TIM 9-10 • 84/85 3  37

Integrirana vezja LM 324 _

Nožiča_

Itlt.v. 1 2 3 4 5 6 7 B 9 10 11 12 13 14

IC1 161 162163 164165 166167 168 1 69170171 172173174
IC2 181 182183184185 186187 188189190 191 192193194
IC3 201 2 02 203 204 205 206 207 208 209 210 211 212 213 214

Med seboj povežite sponke, ki nosijo naslednje iste
(!) označbe: 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135,
136*

* glej besedilo!

Pri izdelavi ploščice pazite na točno lego sponk
integriranih vezij, trimerpotenciometrov in vhod¬
nih priključkov. Tam si ne morete privoščiti niti
majhnega premika posamezne sponke, da ne
pokvarite rastra!

Pred začetkom spajkanja spolirajte bakrene po¬
vezave z vodobrusnim papirjem in prevlecite s
kolofonijo, raztopljeno v alkoholu.

Vrstni red montaže ni posebno važen, je pa ko¬
ristno upoštevati nekaj nasvetov. Najprej monti¬
ramo večje sestavne dele, kot so trimerpotencio-
metri in oba vhodna priključka. Posebno pazljivi
bodite pri spajkanju priključkov, da ne pocinite
kontaktnih površin nožič, ki gledajo na spodnji
strani ploščice. Pocinjen kontakt je slab! Razmere
ilustrira slika 9 za primer, če ste priključek impro¬
vizirali iz tako imenovanega »WIRE WRAP« pod¬
nožja za integrirana vezja.

priključki

Slika 9. Skica montaže vhodnega priključka

oba kanala, ki pripadata nagibu. Tako imamo
namesto upora R23 zaporedno vezavo upora
120 kOhm in trimerpotenciometra 250 kOhm. S
slednjim je možno uravnavati hod. Enako velja za
kanal nagiba II, tj. za upor R24.

Podobno je pri vezju za omejevanje hoda. Name¬
sto upora R33 imamo zaporedno vezavo upora
vrednosti 3,3 kOhm in trimerpotenciometra 10
kOhm, s katerim uravnamo meje hoda.
Preostane nam še množica prevezav. Uporabite
lahko tudi trde izolirane žičke. Napajanje izve¬
demo preko 6-polnega priključka, kakor je naka¬
zano na shemi mešalnika (slika 5). Glede na to,
da je ena sponka priključka prazna, uporabimo
pet mehkih žičk, bodisi spletenih ali pa v obliki
ploščatega kabla. Enako velja za izhodne pri-

Slika 8. Povečana slika leve polovice ploščice z oš¬
tevilčenimi sponkami

Spajkamo zelo nežno z dolgo konico, in to zelo na
hitro, da cin ne steče več kot za 2 mm v višino.
Pri integriranih vezjih pazite na orientacijo, tj., kje
je nožiča 1. Na tej ploščici je veliko prostora, zato
si lahko privoščite tudi uravnavo velikosti hoda za

ključke. Ni potrebno uporabiti celega petpolnega
priključka, saj vodimo le po eno žičko za posame¬
zen kanal.

Povejmo še nekaj besed o blokiranju. Opazili ste,
da v vezju ni narisan niti en kondenzator. SIM-
PROP blokira v svojih vezjih vse, tj., ne samo na¬
pajanja, temveč tudi vse signalne linije in vhode
posameznih operacijskih ojačevalnikov. V ta

338  TIM 9-10 • 84/85

namen uporabljajo keramične kondenzatorje
vrednosti 1 nf.

V mešalniku TIM Lil sem predvidel prostor za blo¬
kiranje posameznih napajalnih linij. Vezavo po¬
daja tabela II.

TABELA II

Za blokiranje uporabite bodisi keramične ali elek¬
trolitske (tantalove) kondenzatorje, katerih vred¬
nost je lahko od 47 nF do nekaj yuF.

Tako blokiranje ni nujno potrebno, je pa za vsak
primer koristno. Vsekakor ga morate izvesti, če
ugotovite pri preizkusu mešalnika, da vam vezje
»podivja«. Če nestabilnosti ne uspete odpraviti z
blokiranjem napajanja, morate blokirati tudi sig¬
nalne linije s keramičnimi kondenzatorji vrednosti
1 nF, ki jih spajkate kar na spodnji strani tiskanega
vezja. Kaj takega se vam v SIMPROPOVEM
oddajniku sicer ne more primeriti, obstaja pa do¬
ločena verjetnost pri vgradnji v druge oddajnike,
in to predvsem tam, kjer VF del ni izveden v obliki
modula, oziroma ni dobro oklopljen. Sam s tem
nisem imel problemov, vezje brezhibno deluje
celo brez blokiranja napajanja. Recimo še nekaj
besed o stikalih. Na ploščico jih prilepimo s kvali¬
tetnim dvokomponentnim lepilom, kot je npr.
DONIPOX, UHU PLUS, ARALDIT ipd. Vezje po¬
trebuje tri stikala, na ploščici pa je prostor za štiri.
Sam sem prilepil vsa štiri stikala in izkoristil čtr-
tega za dodatni kanal. Na ploščici so mesta stikal
označena. Teh oznak se držite zelo natančno, da
bo možno vezje montirati v SIMPROPOVO ohiš¬
je.

Montaža

Montaža v oddajnik SIMPROP SAM je preprosta.
Sprostimo vse odprtine za zgornji strani. Kot smo
omenili prej, nosijo ploščico stikala. Napajanje
vzamemo iz impulznega modula. Na priključke za
potenciometre kanalov vodimo izhode, oba kabla
s potenciometrov za smer in nagib pa spojimo na
vhodne priključke mešalnika. Toje vse! Skratka, v
ta oddajnik montiramo ta mešalnik na enak način
kot katerikoli originalni mešalnik tega proizvajal¬
ca.

Uravnava

Tako kot velja za vsak mešalnik, velja tudi za
tega. Uravnavamo ga glede na model. To pome¬
ni, da ga je potrebno ponovno uglasiti, če zame¬
njamo model!

Začnemo tako, da imamo najprej prav vse trimer-
potenciometre v sredini. Najprej uravnamo nev¬
tralni položaj obeh krilc. Trim oddajnika naj bo na
sredini. S pomočjo trimerpotenciometra P5 urav¬
namo nevtralni položaj enega krilca (nagib I) ter s
P6 drugega (nagib II). Pri tem morajo biti vsa sti¬
kala izključena; predvsem to velja za S 3. Sledi
groba uravnava »na tleh«. Čeprav je uravnava
mešalnikov »pisana na kožo« vsakega modela, le
veljajo določena splošna pravila. Začetne, tj.
grobe nastavitve so naslednje. Začnimo z meša¬
njem nagib — smer. Ko damo nagibu poln odklon,
naj se smerno krmilo premakne približno za četr¬
tino do tretjino hoda. Nastavitev izvedemo s po¬
močjo potenciometra P1 ob vključenem stikalu
S1. Podobno velja za diferencialno krmiljenje
krilc. Za začetek naj bo hod navzgor polovico do
tretjino hoda navzdol. To velja pri položaju stikala
S2 v sredini; uravnavamo pa s potenciometrom
P 2. Zdaj pridejo na vrsto zakrilca. Le-ta so izklju¬
čena, ko je stikalo S3 v sredini. S premikom na¬
prej ali nazaj jih postavimo v položaj za vzlet ali
pristanek. Za vzlet naj bodo zakrilca odklonjena
za 5 0  do 15°, za pristanek pa tudi 30° ali več, odvi¬
sno od moči motorja. Večja moč pogojuje večje
odklone.

Uravnati moramo še hod krilc in nastaviti omeje¬
vanje, če ste vgradili trimerpotenciometre pri upo¬
rih R23, R24 in R32. Hod krilc naj bo približno
30°. Omejitev nastavimo pri mešanju nagiba na
smer. Dajmo obenem poln odklon krilc (nagiba) in
smeri. Ko je mešalnik vključen, bi servomehpni-
zem smeri moral preko dovoljene skrajne lege, če
je ne bi omejili s pomočjo ustreznega vezja.
Enako velja za zakrilca. S trimerpotenciometrom
pri uporabi R32 nastavimo največji dovoljeni od¬
klon.

To smo naredili na tleh. Pravo delo pa se začne v
zraku. Za začetek vzletimo brez zakrile in ostale
šare. Lotimo se zavojev, najprej diferencialno kr¬
miljenje krilc. Poglejmo obe skrajnosti. Če ni
vključeno, model ob zavoju sili v »glisando«, če
pretiravamo (tako imenovani »split«), pa model
preveč spusti notranje krilo v zavoju. Kot običaj¬
no, poiščemo tako nastavitev potenciometra P 2,
da je po našem mnenju zavoj najlepši. Pri zavija¬
nju smo morali seveda uporabljati tudi višinsko in

TIM 9-10 »84/85 339

smemo krmilo. Zdaj je na vrsti uravnava mešanja
nagiba na smer. Pri zavoju model le nagnemo in
popravljamo višino. Mešalnik pa nastavljamo s
pomočjo potenciometra P1 pri vključenem stikalu
S1. Poiščemo tak položaj, da vozi model po lepi
krožnici, tj., da repa ne nosi izven ali pa po notranji
strani namišljene krožnice.

Tako vozimo z vključenim stikalom S1 zavoje
samo z nagibom in popravljanjem višine, ne da bi
bilo potrebno popravljati tudi smer. Stikalo S1
imamo na priročnem mestu, tj., na skrajni desni
strani oddajnika. Tako ga lahko med letom brez
težav vključimo ali izključimo, ko to potrebujemo
pri izvajanju figur.

Preizkušanje in nastavitev zakrile zares zahteva
varno višino, saj pri tem model še kako rad omah¬
ne. Letimo s skoraj polno močjo in zakrilca izvle¬
čemo popolnoma. Model rahlo tiščimo na nos in
previdno preizkusimo vodljivost. Pozor, bodite
pripravljeni na najhujše, tj. vrij. V naprej premisli¬
te, kaj storiti, in to je: zakrilca nazaj in polno moč.
Če je model preživel ta korak, tj., ni omahnil,
potem postopno zmanjšujte moč. Prava mera na¬
stavitve zakrile za pristanek je ta, da ga lahko še
vodite pri polovični (približno) moči motorja in pri
tem morda celo rahlo izgublja višino. Vsekakor
bodite previdni in si raje pustite nekoliko rezerve.

Pravilen postopek pri pristajanju je, da izvlečete
zakrilca, ko imate na voljo še določeno rezervo hi¬
trosti in ste že v smeri piste. Kot veste, je model
takrat težje vodljiv, ne zmore ostrejših popravkov
smeri brez posledic. Največja neumnost, ki jo
lahko storite, je ta, da izvlečete zakrilca pri pre¬
majhni hitrosti in minimalni moči motorja ter
morda še na minimalni višini. Posledica bo v obliki
trsk...

Vrednost zakrile za vzlet je vedno manjša od one
za pristanek in znaša približno tretjino vrednosti
omenjene.

Zanimiva je kombinacija predkrilc z zakrilci, kjer
dosežemo izjemno kratke vzlete. Moj model
PIPER (razpon 180cm, masa, 2900g, motor
7ccm, štiritaktni) s predkrilci in zakrilci poleti že po
štirih metrih vožnje, in to ne po vzletni stezi,
ampak po kolovozu ali nizki travi! Resnici na ljubo
pa moram povedati, da je z zakrilci zelo težko
vodljiv in ob sunkovitem vetru zakrile raje ne upo¬
rabljam! Po drugi strani pa so mi v veliko veselje
kratki vzleti in natančni pristanki, ki spravljajo
preostali modelarski svet v začudenje in burijo ra¬
dovednost.

Vsekakor vam ne bo žal truda za tak mešalnik, če
imate le malo žilice za eksperimentiranje in uži¬
vate v preciznem manevriranju ob pristankih.

Fotografija 1. Ikebana »hišica« z dvema vogaloma Fotografija 2. Ikebana »hišica« s tremi vogali

Nekaj napotkov:

predstavljena ikebana je primerno darilo za tova¬
rišice. Izdelana je iz smrekovega lesa. Povezava
je izvedena s peresi (letvicami), ki so vdeta v
utore,

izdelava je možna z električnim ročnim orodjem.

Amand Papotnik

Drobir za
ustvarjanje

340  TIM 9-10 • 84/85

^ ggjjj  ^ modelarstvo

Matej Pavlič

Model čolna
za začetnike

Kot že naslov pove, je to načrt za izdelavo zelo
enostavnega čolna, ki se ga lahko loti vsakdo —
tudi tak, ki bo to njegov prvi izdelek s področja
brodomodelarstva, s pridobljenim znanjem pa se
bo v bodoče lahko spoprijel z gradnjo zahtevnej¬
ših modelov.

Orodje

Uporabljeno orodje je najosnovnejše modelarsko
orodje, ki ga mora imeti tudi začetnik: rezljača s
podložno mizico in svoro, oster modelarski nož
(OLFA), škarje, rašpa, pila, ravnilo in čopič.

Material

Kos vezane plošče, ki ga potrebujete, je lahko 3,4
ali 5 mm debel, tudi furnirje lahko tanjši od 1 mm.
Poleg tega potrebujete še nekaj tršega celuloida,
nekaj elastik in bucik, grob in fin brusni papir ter
ban/o ali lak.

Izdelava

Najprej s pomočjo indigo papirja in trdega svinč¬
nika na vezano ploščo pazljivo prekopirajte rebra
(2—6) ter jih z rezljačo izžagajte. Morebitne ne¬
pravilnosti popravite z rašpo, potem pa še s pilo.

Rebri 2 in 3 po bočnih stranicah obrusite nekoliko
navznoter (proti kljunu), da bo opiata bokov (9) pri
lepljenju nalegala na celo površino stranic teh
dveh reber. Na kos furnirja, ki naj ne bo zvit ali
spokan, z indigom prerišite obris opiate dna (8).
Na izrezan del s svinčnikom in ravnilom narišite
glavno os in osi reber, kot je to vidno na skici, nari¬
sani v merilu 1:2. Natanko na osi sedaj nalepite
rebra (2—6). Zadnje rebro (6) spodaj in zgoraj
obrusite poševno, ker mora stati nekoliko nag¬
njeno nazaj. Del 1, ki predstavlja ojačitev kljuna, s
pomočjo noža, rašpe in brusnega papirja izdelajte
iz koščka smrekovine ali balse. Medtem ko se le¬
pilo suši, iz furnirja izrežite dve bočni opiati (9). Pri
tem pazite, da bosta opiati nekoliko večji, po¬
sebno na kljunu in krmi pustite centimeter furnirja •
več. Višek boste po lepljenju na rebra odstranili z
ostrim nožem in brusnim papirjem. Pri lepljenju si
pomagajte z elastikami in bucikami, obe stranici
lepite istočasno, pri tem pa pazite, da bo dno
lahno izbočeno. Ko sta bočni opiati prilepljeni,
lahko s 5mm širokimi trakovi, ki jih z nožem ob
ravnilu izrežete iz furnirja, doložite dno med re-
brma 3 in 6 (glej naris in tloris!). Če mislite model
spuščati po vodi, ga še pred montažo dna (7) in
opiate krova (10) po vseh notranjih kotih dobro
zaščitite z ne pregostim nitrolakom ali segretim
firnežem, ki bo zaprl vse luknjice in špranje, kjer bi
voda lahko pronicala v notranjost. Do tu narejeno
korito pustite kakšen dan, da se dobro osuši. Ča¬
kanje izkoristite za izdelavo opiate krova (10), ka¬
teri morate z zelo ostrim nožem pazljivo izrezati
odprtino. Ko na korito prilepite tudi del 10, je trup v
grobem gotov. Pri rezanju odvečnega furnirja pa¬
zite, da ne boste rezali proti letnicam v materialu,
ampak vzporedno z njimi. V nasprotnem primeru
se furnir rad kolje. Vsakršno hitenje in nepazlji¬
vost se pri tem hudo maščujeta. Špranje in luk¬
njice zaradi bucik zapolnite z lesnim kitom, nato

Kosovnica

341

342  TIM 9-10 • 84/85

pa vse površine obrusite najprej z grobim in
potem še s finim brusnim papirjem. S tem je
model pripravljen za barvanje.

Če bi ga radi prebarvali z živimi barvami, so za to
najprimernejši nitrolaki, ki jih je najbolje nanašati s
pršilko. Če te nimate, bo dober tudi manjši čopič z
mehkimi ščetinami. Pazite, da barva ne bo pre¬
redka, ker rada »teče«, pregosta pa se packa in
se ne razlije enakomerno po podlagi. V primeru,
da bi radi model v naravni barvi lesa, je vsa stvar
bolj komplicirana. Vzeti morate furnir z lepimi in
izrazitimi letnicami (npr. mahagoni), pri lepljenju
in obdelovanju vam nikjer ne sme počiti, tudi z bu¬
cikami si ne smete pomagati, ker bi se videle luk¬
njice, le-teh pa spet ni dobro kitati, ker kita lak ne
prekrije. Če ste se vseeno odločili za to varianto,
morate obrušen model obrisati z vlažno krpo,

zbrusiti z že nekoliko izrabljenim finim brusnim
papirjem. Še enkrat navlažiti in še enkrat zbrusiti.
Površina mora biti pred nanosom prve plati laka
popolnoma gladka in suha. Nanašanje laka je
enako že prej opisanemu, le da morate po vsako¬
kratnem lakiranju in sušenju ves model prav na¬
rahlo zbrusiti. Šele po tretjem nanosu laka je po¬
stopek končan. Ne glede na to, kako in s čim ste
model barvali, mu na koncu montirajte še vetro¬
bransko steklo (11), ki ga s škarjami izrežite iz
prozornega celuloida. Dodate lahko tudi sedeže,
zastavice, nalepke in drugo opremo.

Narejeni model ni namenjen modelarskim tekmo¬
vanjem, bo pa dobrodošel spremljevalec pri igrah
v prihajajočih počitniških dneh. Pazljivo izdelan
bo, četudi ne bo plaval, lep okras v vašem mode¬
larskem kotičku.

TIM 9-10 • 84/85 343

Janez Perkavac

Zelo malo rastlin se lahko pohvali s tako bogato
zbirko uporabnih spojin kot ravno soja (sl. 1). Po¬
dobna nizkemu fižolu in povsod močno dlakava
postaja soja vsak dan bolj pomembna industrijska
rastlina. V strokih soje se nahaja do 20% olja, ki je
uporabno za prehrano. V ta namen so sojo sprva
tudi gojili. S preostankom ob pridobivanju olja pa
so hranili živino. Danes pa temu ni tako. Preosta¬
nek je namreč zelo bogat na beljakovinah, zato iz
njega napravijo »umetno« meso, ki je naprodaj v
obliki mesnih juh, rižot, kmalu pa bomo lahko ku¬
pili tudi telečji zrezek ali pa kokošjo pečenko, na¬
rejeno iz soje. Za uvod lahko rečemo še to, da se
da prav vsaka molekula iz stroka soje koristno
uporabiti. Najimenitnejši med temi imenitnimi mo¬
lekulami pa je gotovo lecitin. Zaradi lecitina so tudi
sojo tako preiskali in napravili iz nje čudežno rast¬
lino.

Lecitin je pred približno 120 leti izoliral iz različnih
organskih naravnih surovin Francoz Gobley. Naj¬
prej ga je odkril v jajčnem beljaku. S tem imenom
je imenoval poltrdo, lepljivo, rumeno do rjavo
substanco, ki se dobro topi v nekaterih organskih
topilih (kloroform, bencin), z vodo pa tvori mlečno
disperzijo. Take spojine, zelo podobne Gobleye-
vemu lecitinu, so nato odkrili tudi v skoraj vseh ži¬
valskih organih. Spoznali so, da ima lecitin v živih
organizmih zelo pomembno nalogo.

To, kar je takrat odkril Gobley, ni bila čista snov,
pač pa zmes sorodnih spojin. Danes pa pomeni
lecitin kemijsko določeno spojino: lecitin je ester
glicerola in fosforne kisline in maščobnih kislin,
kot palmitinove, stearinove, oljeve ipd. (na sliki 2
označeno z R). Na fosfor pa je vezan še holin ali
kaka sorodna spojina, ki vsebuje dušik.

Kot surovina za industrijsko pridobivanje lecitina
je živalsko meso neuporabno. Veliko odkritje pa

ch 2 -o-co-r

ČH-O-CO-R
HO 0-CH 7 —

ch 2 -

n ch 7 ; 3
i - J

JH ■

je bilo, ko so našli v semenih soje 3% lecitina.
Vsestransko uporabna soja je tako postala ce¬
nena surovina za proizvodnjo lecitina.

Kje in za kaj uporabljamo lecitin? Lecitin ima to
lastnost, da prepreči nastanek dveh faz. Na pri¬
mer: če zmešamo vodo in olje, se kmalu ločita v
dve plasti, v oljno in vodno. Če pa dodamo malo
lecitina, ostaneta voda in olje trajno zmešana.
Podobno vlogo ima lecitin tudi v živem organi¬
zmu. Maščoba, ki jo zaužijemo s hrano, veliko
laže prodira skozi stene celic, če se nahaja v njih
lecitin. Tudi tukaj ima torej vlogo emulgatorja in
skrbi za prenos maščobe v vodi po telesu.

Zaradi takih lastnosti uporabljajo lecitin v tistih
proizvodih farmacevtske in kozmetične industrije,
kjer je treba različne faze (vodo in maščobe)
spraviti v takšno obliko, da je trajno obstojna. To
so kreme, emulzije, mila, šampomi, pene ipd.
Zelo uporaben je tudi v živilski industriji, posebno
pri peki kruha in keksov. Pa tudi industrija marga¬
rine ga uporablja za enakomerno porazdelitev
vode v maščobi. Čokoladi in podobnim sladkari¬
jam dodajajo tudi nekaj lecitina. Okoli 1 % ga do¬
dajajo različnim sokovom in s tem dosežejo, da se
delci sadja enakomerno porazdelijo po tekočini.
Za konec pa omenimo še industrijo lakov, barv,
gume in plastičnih snovi, kjertudi uporabljajo leci¬
tin kot emulgator in dispergator.

344  TIM 9-10 • 84/85

Jan Lokovšek

Trim
in video
vhod

Uvod

Večino hišnih računalnikov priključujemo na TV
sprejemnik kar preko antenskega priključka.
Tako potuje signal preko vhodnega dela, kanal-
nika in medfrekvenčne stopnje, preden pride do
video ojačevalnika. Posledice so znane — kvali¬
teta slike trpi.

Nekateri računalniki kot npr. COMMODORE 64
premorejo video izhod, pri drugih pa ga lahko na¬
redimo sami. Nedvomno je bolje voditi video sig¬
nal neposredno na video vhod monitorja ali TV
sprejemnika, če ga le-ta ima. Nekateri boljši (beri:
dražji) sprejemniki imajo tako imenovani AV
(Audio-Video) priključek. Iskrin prenosni črno-
beli TV sprejemnik TRIM ga nima, ga pa je mo¬
goče narediti z malo predelave, pri čemer pa
TRIM lahko še naprej sprejema tudi TV signal.

Moj obisk v Iskrini tovarni v Pržanu je bil neuspe¬
šen; pravzaprav so me postavili pred vrata. Tako
nisem mogel izmenjati izkušenj z Iskrinimi stro¬
kovnjaki. Pač pa imajo moji sodelavci v delovni
organizaciji (Fakulteti za elektrotehniko) s tem
sprejemnikom podobne izkušnje.

Opis delovanja

Zavedati se morate, daje tak majhen prenosni TV
sprejemnik že sam po sebi manj skrbno izdelan in
uravnan, kot njegovi večji in dražji bratje.

Poleg tega določeni konstrukcijski prijemi, ki so
prenosni napravi sicer v prid, otežijo vodenje zu¬
nanjega video signala neposredno v napravo. S
tem mislim preovsem na določena integrirana
vezja v posameznih stopnjah. Ker sta tako tonska
medfrekvenčna stopnja in končna stopnja zdru¬
ženi v enem integriranem vezju (TDA1035), sem
opustil misel na AUDIO vhod. Drugi problem
predstavlja sinhronizacija. TRIM uporablja v sli¬
kovni medfrekvenčni stopnji integrirano vezje
TDA 440, iz katerega vodimo ločeno video signal
in sinhronizacijski signal v separator in horizon¬
talni oscilator. Če torej priključimo zunanji video
signal, moramo posebej poskrbeti za sinhroniza¬
cijo. Ta naloga ni tako težavna; video signal inver-
tiramo in po potrebi malo ojačimo. Vezavo v spre¬
jemniku prikazuje stika 1; dodatek je v črtkanem
okvirju.

VIDEO signal iz medfrekvenčne stopnje preki-

TIM 9-10 « 84/85 3  45

sto ojačevalno stopnjo z enim tranzistorjem. Oja¬
čanje te stopnje je do 2,5; nastavimo ga s trimer-
potenciometrom P. Signal, ki ga odjemamo iz dr¬
snika trimerpotenciometra, vodimo nato v sepa-
rator.

Če želimo, da bo sprejemnik lahko še naprej tudi
normalno deloval, moramo imeti video priključek
s stikalom, ki avtomatsko prekine signal iz med-
frekvenčne stopnje, ko je vtikač v vtičnici. Sicer si
pomagamo s posebnim stikalom.

Za VIDEO priključek lahko uporabimo enega od
obeh antenskih vhodov, da si prihranimo vrtanje
ohišja. Vezje napajamo iz usmernika, kjer imamo
na voljo 10,8V (po načrtu).

Vse ostalo je razvidno s slike.
COMMODOREJEV VIDEO signal ima amplitudo
približno 2 V, kar je povsem dovolj za kvalitetno
sliko. Tudi signal, ki ga dobite iz SPECTRUMA,
da še kar dober kontrast, čeprav je za polovico
manjši. Na omenjenem računalniku si morate
VIDEO izhod narediti posebej. Kvaliteta slike bo

še boljša, če izključite barvni nosilec, saj je ne¬
smiselno v črno-beli TV sprejemnik voditi signal,
ki vsebuje barvni zapis.

Tak video priključek ima določeno pomanjkljivost,
ki izvira iz zasnove sprejemnika. Video signal je
namreč kasneje enosmerno ločen, kar pomeni,
da se bo svetlobna nastavitev spreminjala glede
na barvni vtis. Ta pojav ni tako hud in ga najbrž ne
bi niti opazili, če vas ne bi nanj posebej opozoril.
Sam sem preizkusil tako predelan TRIM z raču¬
nalnikom COMMODORE 64 in SINCLAIR
SPECTRUM (slednji je imel narejen video izhod).
Kvaliteta slike je bila neprimerno boljša. Nadalj¬
nje, čeprav ne tako veliko izboljšanje pa sem do¬
segel, ko sem odstranil zvočnik in TRIM napajal iz
usmernika z enosmerno napetostjo 12 V. Zvočnik
s svojim sicer oklopljenim magnetom je montiran
tik ob katodni cevi, da o stresanem polju nekvali¬
tetnega mrežnega transformatorja sploh ne go¬
vorimo. Slednje seveda ne pride v poštev, če že¬
lite TRIM še naprej uporabljati kot TV sprejemnik.

Švedska tovarna AGA je izdelala sklop termokamere z
računalnikom in tiskalnikom, ki odpira neslutene mož¬
nosti kontrole toplotnih izgub na vseh mogočih objektih.
Na sliki vidimo toplotni posnetek avtomobila, žal v črno-
beli tehniki, pa vendar se da razbrati toplejše dele, ti so
temnejši. Ker je tehnika snemanja barvna, lahko po
barvni skali zelo natančno odberemo temperaturo po¬
sameznih delov.

Zaton rikš. Ena od redkih japonskih besed, ki je domača
po celem svetu, je izraz rikša. Dvokolnico za prevoz
oseb, ki jo vleče človek, so izumili v sedemdesetih letih
prejšnjega stoletja in je izpodrinila tradicionalno nosilni¬
co. Razširila se je ne le na Japonskem, temveč do Šan¬
ghaja, Hongkonga in drugih velemest Daljnega vzhoda.
Njen polni naziv je džinrikša (napisano z znaki: človek
— sila — voz), torej voz s človeško vleko. Pred sto leti je
bilo samo na Japonskem 200.000 rikš, v začetku tega
stoletja, po uvedbi pnevmatik, pa še celo več. S priho¬
dom avtomobila se je njihovo število zmanjšalo. Od
tedaj je njihovo število stalno upadalo, dandanes so le
še turistična zanimivost.

346  TIM 9-10 • 84/85

Matej Pavlič

Stojalo
za spajkalnik

Spajkalnik je eden izmed osnovnih pripomočkov
oziroma orodij v elektrotehniki. Uporablja se za
spajanje žic, kontaktov in ostalih elementov elek¬
tričnih vezij. Njegov glavni del je grelec s konico,
ki pa, posebno če je večkrat pregreta, rada odpo¬
ve. Boljši in dražji spajkalniki imajo v posebnem
stojalu vgrajen nastavljalnik, s katerim se da izbi¬
rati potrebna temperatura konice, odvisno od ma¬
teriala, ki ga spajkamo in od dolžine časa spajka-
nja. Upam si trditi, da imajo takšen spajkalnik (ki
jih sicer dela tudi Iskra) le redki med vami, vsi
ostali pa morajo vsakokrat vstajati od mize in ga
izključevati iz vtičnice. Velikokrat je problem tudi
odlaganje vročega spajkalnika, saj njegova ko¬
nica prav takrat, ko bi to najmanj radi, prežge
kakšno plastiko, papir ali PVC izolacijo na žici.
Vsemu temu se boste izognili, če si boste naredili
stojalo za spajkalnik, ki ga tokrat objavljamo. Ob
prispevku Jerneja Bohma v šesti številki letoš¬
njega letnika revije Tim (str. 220), ki govori o upo¬
rabi diod v regulatorju svetlobe, sem prišel na
idejo, da navadnemu stojalu, ki sem si ga naredil
že prej, dodam še eno stikalo in diodo. S tem sem
dobil vezje na sliki:

Ko sta stikali Si in S 2  izklopljeni, ne teče skozi
tlivko T in grelec spajkalnika G noben tok. Ko je
stikalo Si vklopljeno in S 2  izklopljeno, teče skozi
vezje celoten tok (ob polperiodi). Enak rezultat
dobimo tudi, ko sta obe stikali vključeni. Če pa je
S 2  vklopljeno in Si izklopljeno, bo skozi vezje
tekel le polovičen tok (ena polperioda omrežne
napetosti). Morda se vse skupaj komu zdi kompli¬
cirano, vendar sploh ni — kar boste videli na
koncu sestavka, ko bo govor o uporabi stojala za
spajkalnik.

Orodje

Rezljača z žagicami za les in kovino, rašpa, pila,
vrtalnik s svedri za les in kovino (02, 3 in 6mm),
izvijač, preizkuševalnik faze, klešče ščipalke ali
kombinirke, škarje za pločevino, kladivo, šilo, nož

Material

Vezana plošča debeline 5mm, aluminijasta ali
bakrena pločevina debeline 1 mm, juvidur ali
pleksi, izolirni trak, vzmet iz kemičnega svinčnika,
majhni strojni in lesni vijaki, podložke, matice, izo¬
liran dvožilni kabel, brusni papir in ostali elektro-
material, naveden v kosovnici

Izdelava

Iz vezane plošče izrezljate dele ohišja. Eni daljši
stranici (2) izrežite odprtino za prehod nosilca
spajkalnika (13), eni krajši stranici (3) odprtini za
signalno tlivko (16) in podaljšek (19) z vtičem (20),
pokrovu (4) pa odprtini za stikalo Sz (14) in na¬
vadno vtičnico (15). Velikosti odprtin za tlivko, S 2
in vtičnico so odvisne od velikosti vgrajenih ele¬
mentov. Obrušene stranice prilepite na dno,
kamor pride tudi iz dveh delov zlepljena podloga
stikala Si (6). Iz pločevine sedaj izrežite dele 7, 9
in 13. Ukrivite jih po črtkanih linijah in dobili boste
sestavne dele stikala Si, ki ga vidite v narisu (pre¬
sek A—A) in tlorisu (brez dela pokrova). T o stikalo
mora biti zelo natančno narejeno, saj celotno
vezje sicer ne bo pravilno delovalo. Dela 7 in 13
sta med seboj spojena s po dvema izolacijskima
ploščicama (10), ki galvansko ločujeta nosilec
spajkalnika od lamele stikala, na kateri je kontakt
za fazo iz električnega omrežja. Iz 36 mm dolgega
koščka jeklene žice ukrivite del 8 v obliko črke U

TIM 9-10 • 84/85 347

348  TIM 9-10 • 84/85

TIM 9-10 #84/85 349

Kosovnica

ter mu s pilo ošilite oba konca. Okoli držala lamele
sedaj ukrivite lamelo za 180 stopinj tako, da se
bodo luknje za vijake pokrivale. Sestavljen nosi¬
lec potisnite skozi odprtino na delu 2 v notranjost
škatle ter s kladivom zabijte konca držala lamele v
podlogo stikala (6). Že prej si s šilom ali svedrom
naredite majhne luknjice, da vam zabijanje ne bo
delalo težav. Nosilec se mora gladko gibati ob osi
in ga vijaka ne smeta preveč stiskati. Prerez A—A
kaže, kako je treba montirati vzmet (11) in držalo
vzmeti (12). Vzmet naj ne bo pretrda, skrajšajte jo
na polovico, nato pa skozi dela 10 in 11 potisnite
20 mm dolg žebelj z veliko glavico (lepenkar) ter
ga zabijte 6 mm globoko v del 6. Z dvema les¬
nima vijakoma s podložkama pritrdite del 9, ki
predstavlja drugi kontakt stikala Si (prvi je na la¬
meli 7), na njegovo mesto, pri čemer se mora
vzmet nekoliko skrčiti. Ko je nosilec spajkalnika
(13) v zgornji legi, mora vzmet pritiskati lamelo ob
kontakt 9, ko pa na nosilec naslonimo vrh spaj¬
kalnika, se mora vzmet skrčiti in razkleniti stik

med deloma 7 in 9. Verjetno bo potrebnih nekaj
popravkov, da bo vse delovalo tako, kot je treba.
Mesto, kjer se kontakta stikata, lahko nekoliko
pospajkate (le v primeru, da ste uporabili bakreno
pločevino, ki je boljša od aluminijaste), saj boste s
tem preprečili oksidacijo in zato slabši kontakt,
ves ostali del lamele 7 pa oblepite z izolirnim tra¬
kom. Na pokrov ohišja privijte navadno vtičnico
(ne šuko) in stikalo ter vse skupaj povežite z žico
(18), ki jo boste uporabili tudi za podaljšek (19).
Pri tem si pomagajte s skico povezav, ki je nari¬
sana v merilu 1:2. Na vtiču (20), ki ga montirate na
koncu poljubno dolgega podaljška, označite
fazno sponko R, ki jo v vtičnici določite s preizku¬
ševalcem toka. To je namreč pogoj za pravilno
delovanje vezja. S spodnje strani ohišja lahko po
barvanju ali oblepljanju s samolepilnimi tapetami
prilepite še štiri gumijaste nožiče (5), ki bodo pre¬
prečevale drsenje po podlagi. S tem je gradnja
stojala pri kraju. Oglejmo si le še

delovanje

Ko je stikalo S 2  vključeno in imamo spajkalnik v
rokah, je zato sklenjeno tudi stikalo Si ter skozenj
teče celoten tok (obe polperiodi). Ko spajkalnik
odložimo na stojalo, se Si izklopi, zato ves tok
steče le skozi S 2  in diodo, ki pa prepušča le eno
polperiodo. Spajkalnik se torej greje le s polo¬
vično močjo. Ta način je primeren za večkratno
zaporedno spajkanje s krajšimi presledki.

Ko je stikalo S 2  izključeno in imamo spajkalnik v
rokah, je Si sklenjeno in skozenj teče celoten tok
(kot v prvem primeru). Razlika se pojavi, ko spaj¬
kalnik odložimo. Tedaj se namreč izklopi tudi sti¬
kalo Si in skozi grelec ne teče noben tok. Ta način
je primeren za občasno spajkanje z daljšimi pre¬
sledki.

Najbolje je, da vsak sam ugotovi, kateri način mu
bolj odgovarja, vsa opisana stanja pa tako ali tako
signalizira tlivka T na sprednjem delu ohišja.

Na koncu še opozorilo! Galvansko izolacijo dela
13 naredite natančno po načrtu, prav tako tudi vse
ostale povezave. Pred priključitvijo v omrežje naj
vam celotno vezje pregleda nekdo, ki se na elek¬
triko spozna, saj le na ta način kasneje ne bo ne¬
potrebnih kratkih stikov in ožganih prstov.

REBUS

350  TIM 9-10 • 84/85

Ko bi vsi vojaki
tega sveta
streljali s fižolom

Nekdo mora začeti, ali ne? Pa začnimo mi in si za
začetek izdelajmo za zabavo in kratek čas lesen
kanon starinske oblike, ki bo zares streljal fižolova
ali — če bo bolj majhen — grahova zrna. Tako kot
starinski topovi, recimo iz Napoleonovih vojsk,
ima tudi naš top le tri glavne dele: cev, podstavek,
ki mu pravimo tudi lafeta, in kolesa. Najvažnejši
del pri vsakem topu je cev. Če nimate primerne
lesene cevi doma, jo boste gotovo našli v bližnem
bezgovem grmu. Odrežite kos ravne bezgove pa¬
lice in izbezajte stržen z debelejšo žico. Nato po¬
zabite na top za dva, tri tedne, da se bo cev dodo¬
bra osušila. Seveda boste odstranili lub in cev
lepo zgladili z raskavcem. Cev bo lepša, če jo
boste z okroglo pilo izoblikovali na enem koncu
tako, kot vidite na sliki. Na obeh straneh cevi,
točno nasproti, izvrtajte s spiralnim svedrom dve
luknjici, v kateri boste vsadili in vlepili dva nastav¬
ka, ki bosta držala cev v lafeti. Nastavka ne smeta
segati v notranjost cevi. Na zadnjem koncu poti¬
snite v cev čep, ki ima v sredini luknjico. Najboljši
bo košček leskove palice, ki ima tanek stržen. Se¬
veda mora biti tudi ta popolnoma suh.

Iz koščka vezane plošče izžagajte merilno napra¬
vo, ki bo držala cev v določenem kotu in s katero
boste pri merjenju cev dvigali in spuščali. Merilna
naprava, ki je hkrati opora za utrditev cevi v dolo¬
čenem kotu, ima obliko loka; to jedel kroga s sre¬
diščem v središču luknjice za nastavka. Lok sega
s svojim nastavkom skozi steno cevi skoraj do
sredine čepa in hkrati onemogoča njegovo pre¬
mikanje. Ustrezno odprtino v cevi in čepu bo treba
previdno izdolbsti z nožem ali majhnim dletom. V
lok izvrtajte v razdaljah po nekaj milimetrov vrsto
luknjic, nato pa lok vlepite v cev.

S tem je cev gotova in zdaj se lotimo sprožilnega
mehanizma. Namesto smodnika bomo uporabili
nedolžno spiralno vzmet. Če nimate primerne
vzmeti v svoji zalogi, jo lahko izdelate tako, da ovi¬
jete kos močne jeklene žice okoli svinčnika, raz-
grejete dobljeno spiralo v ognju in jo hitro ohladite
v mrzli vodi. Spirala naj zavzema približno štiri pe¬
tine notranjosti cevi.

Če ste našli kos močne jeklene žice in če je sestra
pripravljena odstopiti leseno kroglico od svoje

moderne ogrlice, lahko sestavite sprožilni meha¬
nizem. Žico na enem koncu spiralasto zvijte z
okroglimi kleščami, nataknite vzmet, potisnite vse
skupaj v cev, tako da bo drugi konec žice pogledal
za nekaj centimetrov skozi luknjico v čepu, nata¬
knite kroglico in zvijte konec žice, da se kroglica
ne bo mogla sneti.

Iz debele vezane plošče izžagajte obe polovici la¬
fete in izvrtajte luknjice za nastavka in za os. Iz
prav takšne vezane plošče izžagajte tudi obe ko¬
lesi in vse štiri ploščice, ki jih nalepite na kolesi. Za
os uporabite struženo paličico iz trdega lesa.
Cev vstavite v lafeto tako, da nataknete najprej
eno polovico, nato še drugo, potem pa spojite obe
polovici lafete s primernima deščicama na obeh
koncih. Luknjici za os na lafeti morata biti tolikšni,
da se bo os vrtela v njih; kolesi se bosta namreč
vrteli z osjo vred. Cev bosta držali na sredini osi
dve plastični cevki. Pri sestavljanju topa bomo
najprej čvrsto nataknili in zalepili eno kolo. nato
nataknili cevko, nato lafeto s cevjo, nato drugo
cevko in končno še drugo kolo. Treba bo le še
izvrtati na ustreznem mestu v stranici lafete dve
luknjici in izdelati lesen zatič, s katerim boste utr¬
dili cev v željenem kotu. Nazadnje lahko ves top
pobarvate po svojem okusu s kako lužno barvo in
ga prevlečete s prozornim lakom. Velikost topa bo
odvisna od velikosti bezgove cevi, zato na sliki
nismo navedli mer. Menimo, da bi bila cev dolžine
15 do 20cm primerna. Važno je zadeti pravilno
razmerje med velikostjo cevi, lafete in koles. La¬
feta naj bo v vsakem primeru daljša od cevi. Dol¬
žini cevi na primer 14cm bo ustrezala lafeta,
dolga 19cm in visoka 5 do 6cm. Premer koles bi v
tem primeru znašal okoli 9 cm.

Upamo, da bo naš bezgov top, če bo imel močno
vzmet, vrgel fižolovo granato kakih 10 m daleč. To
je pa že kar zadovoljivo. Če se vas bo več odločilo
za izdelavo topa, boste lahko sestavili topovsko
baterijo in streljali v določen cilj.

Mnogo zabave pri artilerijskem »vojskovanju«!

REBUS

TIM 9-10 • 84/85 351

352  TIM 9-10 • 84/85

Periskop

Nekatere naprave so tako rekoč nesmrtne. Med¬
nje sodi tudi periskop. O uporabi te naprave ni da
bi govorili. Prav pride pri vseh mogočih igrah, po¬
sebej pri tistih, pri katerih želimo ostati neopaženi,
pa vseeno videti, kaj se dogaja na terenu.

Izdelava enostavnega periskopa je dokaj prepro¬
sta, stroški pa majhni. Potrebujete dvoje običajnih
zrcalc z merami 6 x 9 cm, kiju lahko kupite v vsaki
drogeriji ali trafiki. Potem potrebujete karton, ki ga
po eni strani obarvate s tušem ali črno tempero.
Najprej narišite plašč obeh delov periskopa na
karton, izrežite obliko, nato pa narahlo zarežite po
prekinjenih črtah.

Oba plašča prepognite, vendar ju še ne zalepite.
Zdaj si pripravite zrcalci. Običajno je zlepljeno iz
dveh plasti, ki ju morate ločiti med seboj. Kako?
Zelo preprosto. Na ploščo električnega štedilnika
položite močnejši karton, položite nanj zrcalo in
ga prekrijte z drugim kartonom. Vključite ploščo
na oznako ena in segrejte toliko, da bo zrcalo
toplo (ne vroče!), vse skupaj odstranite, pri čemer
ne pozabite izključiti štedilnika. S preprostim
premikanjem vstran boste zlahka ločili obe plasti
zrcala. Ko je to opravljeno nalepite obe zrcalci na
njuni mesti, ki sta na risbi označeni s črko Z.

Zdaj vse črtkane površine namažite z lepilom in
pričnete z lepljenjem. Vrstni red je naslednji: naj¬
prej zalepite tubusa, nato pa nadaljujete z leplje¬
njem zgornjega in spodnjega zrcalnega dela. Pri
tem pazite, da bosta oba zalepljena točno pod
kotom 45%!

Zdaj preizkusite, kako gre del B v del A, Če na
tesno, nekoliko pobrusite dei B s finim raskav-
cem, če pa spoj ni tesen, si boste pomagali tako,
da boste del B oblepili s samolepilnim trakom. Na
risbi C je lepo videti, kako sestavite oba dela.

In na koncu, zakaj je ta periskop nekaj posebne¬
ga? Zato, ker je sestavljen iz dveh delov, pa ne
zato, ker bi bil vsled tega bolj pripraven za v žep,
temveč zato, ker lahko s premikanjem obeh delov
izbiramo zorno polje. Krajši tubus (=cev), torej
manjša razdalja med zrcaloma — večje zorno
polje, in obratno, daljša cev — manjše zorno
polje.

Za konec vam želimo dobro zabavo, vendar ne bo
odveč, če pripomnimo, da napravo ne gre upo¬
rabljati, da bi kukali v zasebnost drugih ljudi.

20  72  60  72  60

TIM 9-10 • 84/85 353

Namizni
nogomet
za vsakogar

Če boste imeli kaj več časa, si preskrbite večjo
kartonsko škatlo (A) in si iz nje narediti majhno
nogometno igrišče, kot ga vidite na sliki. Na trd
karton si načrtate velikost dveh držajev za gumo
(C) in dveh držajev za leseno paličico (D)t Vse
dele prilepite potem na vaše igrišče, kakor vidite
na risbi. Nogometno žogo (B) si lahko narišete na
lepenko ali pa jo izrežete in prilepite na lepenko.
Na enak način si pripravite tudi figurice igralcev
(E), ki jih prosto obesite na leseno prečnico, po¬
tegnjeno skozi odprtini v delu D. V odprtini na delu
C napeljemo kos gume (zadostuje gumica za
vkuhavanje). Žoge usmerite v mesta, označena s
črtkami, in jih kot »kaveljčke« pritrdite v gumo.
Streljate lahko trikrat. Kolikor figuric podrete, to¬
liko točk si pridobite, odvisno od številk na figuri¬
cah. Vsega dobite lahko največ 175 točk. Po treh
strelih spet obesite »sestreljene« figurice, potem
pa igra vaš prijatelj, bratec ali kdo drug.

Ne mislite, da boste točno zadeli, v začetku to ni
tako lahko!

354  TIM 9-10 • 84/85

Kunčnica

Morda je klobuk vašega soseda ali strica iz kunčje
dlake. Ali vam je znano, da škofjeloška tovarna
»Šešir« kupuje kunčjo dlako, ki jo rabi za svoje iz¬
delke? Malo pomislite in prav gotovo se boste
spomnili kakega vašega znanca, ki je vnet rejec
kuncev. Nič čudnega, saj so zlasti mladiči tako
prikupni, da je prava škoda, da morajo vsi dorasti
in plačati »kunčji« davek v obliki mesa in kožuha.
To bi bil lep vir dohodkov za vsakega šolarja, reja
kuncev je namreč enostavna in zabavna, hkrati
pa nič kaj preveč zahtevna, in ne le to! Reja kun¬
cev nas koristno zaposluje v času, ki bi ga sicer
manj koristno porabili kje drugje, ter nam nudi
vpogled v naravne zakonitosti živalskega sveta.
Knjiga o kunčjereji in kratek pomenek z izkušenim
rejcem bo dovolj, da se seznanimo s pasmami,
parjenjem, krmljenjem kuncev ter sušenjem nji¬
hovih kož. O gradnji primerne kunčnice, staje ali
kunčjega kotca, ki je za lepo krzno ter zdravo
meso neizogibno potreben, pa se bomo pogovo¬
rili danes.

Gradnja kunčnice

Kunčnico bomo izdelali iz večjega zaboja, stare
omare ali skrinje. Take reci dobimo pri vsaki hiši in
bodo s primerno predelavo prav dobro služile na¬

šemu namenu. Lastno zamisel pa izpeljemo se¬
veda najlaže, če delamo iz novega materiala, ali
če starega lahko vsaj sestavljamo po kosih in po
želji. Naj bo že kakorkoli, osnovne zahteve, ki jim
moramo zadostiti, so v obeh primerih enake.

Les bo za naš namen najboljši gradbeni material,
saj je slab prevodnik toplote in zato kunčnica po¬
leti ne bo prevroča, pozimi pa ne premrzla.

Za odraslega kunca srednje velike pasme bo naj¬
primernejši 80cm širok, 50cm visok in 70cm glo¬
bok prostor. Majhna kunca sta lahko v takem pro¬
storu dva. Vse morebitne luknje v deskah mo¬
ramo zadelati, ker so kunci poleg sončne pripeke
najbolj občutljivi na prepih.

Tudi pod mora biti narejen tako, da omogoča či¬
stočo ter preprečuje prepih. Iztrebki in seč, ki bi se
nabirali na podu, sestavljenem iz tesno se prile¬
gajočih desk, bi onesnažili raztreseno hrano,
neugodno vplivali na zdravje živali ter kvarili kvali¬
teto krzna. To bomo preprečili s podom iz 4 do
5cm širokih letvic, nabitih 1,5cm narazen (slika
št. 1). Tak pod omogoča kuncem — tudi mladim
— normalno gibanje, obenem pa padajo skozi
vmesne špranje iztrebki ter se odceja seč. Pod
mora biti letvast vsaj v zadnji polovici. Kunci se
zadržujejo spredaj le, če so lačni ali pa če ravno
jedo. Ker torej tu ne bo iztrebkov, je pod lahko iz
desk. Deske bodo služile tudi za postavljanje po¬
sode z vodo ter zadrževale krmo, ki seraztrese.
Kjerkoli bi kunčnica stala, bi ne bilo prav, če bi iz¬
trebkov ne prestrezali, ampak bi ležali vse naoko¬
li, saj je kunčji gnoj tudi odlično gnojilo za vrt. Za

TIM 9-10 « 84/85 3  55

tudi zaklenili, saj bodo naši lepo rejeni kunci vaba
za nepridiprave. Najprimernejše bo, če so vratca
nasajena na tečajih ob zunanji strani, čeprav jih
lahko nataknemo tudi tako, da visijo na tečajih ali
pa so tečaji spodaj.

Posoda za krmljenje
in za vodo

zbiranje gnoja izdelamo predal takih mer, da se
bo prilegel v kunčnico. Postavimo ga na nosilce
deščice tik pod letvast pod (slika št. 2). Predal bo
drsel po deščicah na stenah staje, ko ga bomo ob
čiščenju izvlačevali. V čelno stranico predala, ki
naj bo zaradi boljše tesnitve (prepih!) nekoliko
širša od ostalih, bomo zabili enega ali dva ročaja
za izvlačenje predala.

Namesto predala nam za silo služi tudi samo dno,
ki izbira odpadke, in čelna plošča, ki preprečuje
prepih. S takim podom je nekoliko manj dela in
zanj rabimo tudi manj lesa. Nikakor pa ni tako pri¬
praven kot predalast pod, ki je nujen zlasti, če de¬
lamo staje v nadstropjih.

Vrata kunčnice morajo biti mrežasta, ker bo to
edina odprtina na vsej kunčnici. Pri 80 cm širokem
kunčjem kotcu naj bodo žična vratca široka 50
centimetrov. Preostali del čelne strani kunčnice
pa je lahko zabit, saj bo nudil samici temno skriva¬
lišče za gnezdo. Znano je namreč, da delajo kunci
svoja gnezda najrajši v najtemnejšem kotičku.
Zato lahko prostor za gnezdo oddelimo s pre¬
grado od ostalega dela. Pregrada naj sega do po¬
lovice višine in globine kotca. Za opazovanje
mladičev in kontrolo gnezda moramo deske, ki bi
jih sicer trdno pribili poleg mrežastih vratc načelni
strani stajice, narediti prav tako v obliki vratc, da
jih bomo po potrebi ali želji odpirali (slika 3).
Okvir mrežastih vratc, mora biti iz deščic 3 x 5cm.
Na ta okvir, ki bo, kot smo že prej odločili, velik 50
x 50cm, napnemo žično mrežo, in sicer od zno¬
traj. Žična mreža naj ima kvadratke 3 do 3,5 mm
velike. Skozi večje odprtine v mreži bi uhajale v
kunčnico podgane ali kak drug nezaželen gost.
Če take žične mreže nimamo, napnemo navzkriž
na okvir navadno pocinkano žico, tako da dobimo
prav tako kvadratke pravilne velikosti. Tudi ta žica
naj bo napeta na notranji strani okvira, da tako
preprečimo glodanje lesa, kar počno kunci zelo'
radi, a vratcem podaljšujemo življenjsko dobo.
Za pritrditev vratc na ostalo ogrodje kunčnice po¬
trebujemo dva, največ tri navadne tečaje terzapi-
rač. Zapirač naj bo tak, da bomo kunčnico lahko

Za krmljenje kuncev z zelenjavo, senom in drugim
rastlinjem (travo, deteljo itd.) naredimo na vratca
jasli, v katera pokladamo krmo (slika št. 4). Jasli
so iz desk, da zadržujejo ves drobir od sena in
rastlinske liste, ki so najhranljivejši del hrane. Če
pa so jasli mrežaste, morajo biti preklopne, da jih
napolnjene nagnemo navznoter (v kunčnico) ter
tako preprečimo izgubljanje drobirja in listov. Po¬
manjkljivost preklopnih jasli je v tem, da zavze¬
majo v notranjosti kunčnice precej prostora.
Zrnato hrano (oves, koruzo itd.) kot tudi vso ostalo
mehko krmo (zdrob, otrobi) dajemo kuncem v
stabilnih posodah s širokim dnom, da jih s hojo ne
prevrnejo. Te posode naj bodo čim plitvejše.
Dobro se obnesejo navadni glinasti postavki za
cvetlične lončke, le gladko notranjo steno morajo
imeti. V razpoke in hrapave stene se nabira
drobna in prašnata hrana, ki se razkraja in po¬
vzroča pogine kuncev.

Enako posodo uporabljamo tudi za nastavljanje
vode. Vso posodo ob vsakokratnem krmljenju
temeljito očistimo, ker jo kunci ob nenehnem
skakljanju zamečejo s smetmi, mladiči pa v njej
radi tudi čepijo in jo onesnažijo z iztrebki.

Do sedaj smo govorili le o enem kunčjem kotcu.
Samica bo že zgodaj spomladi poskrbela za šte¬
vilen naraščaj. Staja bo sedaj toliko tesnejša, ko¬
likor večji bodo mladiči. Za mladiče bi morali imeti
ob samičini staji poseben prostor. Povezovala naj
bi ju odprtina, ki bi jo odpirali in zapirali z enostav¬
nim zapahom. Mladiče spustimo k samici na se¬
sanje, nato pa jih zopet oddvojimo. Izčrpana doji¬
lja bo imela mir, mladiči pa se bodo v svojem
kotcu privajali na hrano. Prostor za mladiče mora
imeti prav tako dvojni pod (letvast in zbiralni),
mrežasta vratca ter jasli in posodo za krmljenje in
napajanje. Če je samičin prostor dovolj velik, ga
lahko z vmesno pregrajo predelimo v dva dela in
tako pridobimo prostor za mladiče. To smemo na¬
rediti le, če je prostor zares dovolj velik.

Kunčji zarod se hitro množi in potreba po novih
kotcih je vedno večja, zato gradimo nadstropne
kunčnice. Pri taki gradnji moramo še posebno

356  TIM 9-10 «84/85

Skica 6

Skica 7

y  Skica 10

Skica 9

skrbno izdelati pod, sicer teče iz višjih v nižje pro¬
store seč, ki občutno poslabša kvaliteto krzna.

Kako delamo kunčnico

Za pripravo posameznih delov in za njihovo se¬
stavljanje bo zadostovalo orodje, ki ga rabimo pri
tehničnem pouku v šoli. Letvasti pod nam ne bo
delal preglavic, če se bomo ravnali po merah staje
in si dobro ogledali skico. Spodnji pod—predal —
bo nekoliko zahtevnejši, vendar se srečamo le s
spajanjem dveh lesenih kosov. Ker na enak ali
podoben način spajamo tudi ogrodje kunčnice ter
vratca, si oglejmo osnovne načine te mizarske
veščine (skice 6, 7, 8, 9, 10, 11).

Skice so tako nazorne, da ni potrebna nobena
razlaga, saj to ni nič novega. Omenimo naj le še,
da vogale spojenih delov lahko ojačamo s trikot¬
nimi lesenimi vložki ali pa železnimi koti, kakršne
rabijo mizarji pri oknih.

Kam postavimo kunčnico

Najbolje bo, če bo kunčnica pod strešnim napuš-
čem, da ji ne bo potrebna streha. Napušč naj bo
seveda tako širok, da do kunčnice ne bo segel

dež, ki bi padal ob vetru. Mesto mora biti torej
suho in brez prepiha. Kunci ne bi prenesli stal¬
nega vetra. Tudi poletni sončni pripeki kunčnice
ne smemo izpostaviti. Zaradi bujnega kožuha
kunci težko prenašajo vročino, suh in oster mraz
pa jim ne škodujeta. V mrazu bo kožuh še lepši in
gostejši.

Kunci so glodalci in zato se ne smemo čuditi,
če načenjajo lesena vratca, jasli ali steno. Da to
preprečimo, jim damo od časa do časa smrekovo
ali borovo vejico ter žaganje iglavcev. Vejice
bodo marljivo glodali, žaganje pa snedli z drugo
hrano. Žaganje je priporočljivo zlasti za mladiče.

REBUS

TIM 9-10 • 84/85 357

Matej Pavlič

Elektronska

športna

napoved

Vsem tistim, ki so pri izpolnjevanju lističev za
športno napoved pogosto v zadregi in tistim, ki jim
je to le zabava, je namenjena tale elektronska na¬
pravica za napovedovanje športnih rezultatov.
Skorajda nemogoče je vnaprej napovedati ali
predvideti dvanajst rezultatov tekem nekega kola.
Pri športni napovedi vedno obstajajo tri možnosti:
2 — domače moštvo (gostitelj) zmaga, 1 — remi
ali neodločen rezultat in 0 — domače moštvo (go¬
stitelj) izgubi. Kaj od tega se na koncu uresniči, je
odvisno od številnih okoliščin (mednje spadajo
tudi sodniki), zato je napovedovanje rezultatov

resnično prepuščeno le sreči vsakega posamez¬
nika. Verjetnostni račun v matematiki pravi, daje
običajno največ neodločenih rezultatov (1), sle¬
dijo izgubljene (0) in šele nato dobljene tekme (2).
Vse to upošteva tudi naše elektronsko vezje, ki na
izhodu daje pet enic, tri ničle in dve dvojki. Bistvo
vsega je v slučajnosti kombinacije izhodnega
stanja binarnega števca SN 7490, ki ga krmilita
dva dvojna astabilna multivibratorja (NAND vrata)
SN 7400 (glej shemo na skici 1!). Sami ne mo¬
remo z ničimer vplivati na vezje, zato je vse re¬
snično prepuščeno samo naključju.

Izdelava

Vezje izdelajte na ploščici pertinaksa ali vitopla-
sta z merami 70x45mm. Na očiščeno in osušeno
površino z vodoodpornim flomastrom prerišite
skico 2, ki predstavlja tiskano vezje. Ploščico iz-
jedkajte po enem v Timu že večkrat opisanih na¬
činov, po končanem jedkanju pa s svedrom 0,5 do
1,0 mm izvrtajte luknje za montažo elementov. Za
vrtanje lukenj, ki služijo za pritrditev v ohišje,
vzemite 3 mm debel sveder. Razporeditev ele¬
mentov na vezju prikazuje montažna shema na

Slika 1. Shema vezja za elektronsko športno napo¬
ved

358  TIM 9-10 • 84/85

skici 3. Integrirana vezja je najbolje montirati na
DIL14 (dual in line) podnožja, s čimer se izognete
pregrevanju in morebitnemu uničenju vezij pri
predolgem spajkanju. Podnožjem sledijo upori in
kondenzatorja. Ohišje v načrtu ni narisano, saj je
zelo enostavno. Poleg tega je odvisno od velikosti
vgrajenih elementov in razporeditve na čelni
plošči, kamor montirajte preklopnik, taster in vse
štiri diode. Oznake 0,1 in 2 naredite z letrasetom
ali lithoprintom. Pri LE diodah (lightemiting diode)
je katoda označena z zarezo, ali pa je katodna
nožiča debelejša od anodne. Vse povezave s
ploščico, kot tudi kratkospojnik K, naredite z meh¬
kimi bakrenimi izoliranimi (PVC) žičkami. Na
koncu vsa tri integrirana vezja pazljivo vstavite v
njihova podnožja. Bodite pozorni na piko na ohiš¬
ju, ki označuje nožico s številko ena.

Ves potreben material je na voljo v domačih trgo¬
vinah: Mladi tehnik, Iskra, Ei, Radiocenter. Ver¬
jetno bodo edine težave nastopile pri nabavi
ustreznega preklopnika. Tega lahko nadomestite
z dvema kip stikaloma. Prvo, dvopolno, bo pre¬
klapljalo iz položaja B v C, drugo, enopolno, pa bo
vklapljalo in izklapljalo napajanje (položaja A in
B), zato ga montirajte takoj za baterijo B.

skom na taster T se na vhod binarnega števca (IC
1) priključi oscilator, ki na izhodu (diode Di, D 2  in
D3) sestavlja poljubne binarne kombinacije. Ko
spustite taster T in premaknete preklopnik P 1 /P 2
iz položaja B v položaj C, zasveti ena od treh diod,
ki so označene s številkami 0,1 in 2. Za vsako na¬
slednje napovedovanje je treba ves postopek po¬
noviti. Veliko uspeha pri igri vam želim!

Slika 2. Ploščica tiskanega vezja v merilu 1:1
(70 x 44 mm)

Delovanje in uporaba

Vezje deluje takole: napravica se z dvojnimi pre¬
klopnikom (Pi, P 2 ) vključi s premikom iz položaja
A v položaj B. S tem je vključeno napajanje, kar
nam signalizira prižgana LE dioda L (D4). S priti-

Seznam materiala

Slika 3. Montažna shema s povezavami elementov,
ki niso montirani na ploščici

TIM 9-10 • 84/85 359

Letalo

bodočnosti

Letalski konstruktorji se zadnje čase vse pogo¬
steje ukvarjajo z mislijo, kako izdelati letalo za
prevoz kontejnerjev, ki bi jih ne bilo treba utovar-
jati v trup, temveč bi jih nalagali na letalo z dviga¬
lom, podobno kot nakladajo tovornjake-vlačilce.
V tem primeru bi moral biti trup letala prilagojen
obliki kontejnerjev, zato je ta zamisel za sedaj še
utopija. Kaj nam prinese prihodnost, pa bo pove¬
dal čas. Vi pa si že zdaj lahko izdelata model ta¬
kega letala.

Za gradnjo modela potrebujete balso, debelo dva
in en milimeter. Poleg tega potrebujete rezbarski
nož, smirkov papir, modelarsko lepilo, prozoren
lak, smrekovo letvico 2x4mm  in košček svinca
ali plastelina. Načrt je v merilu 1:1, le pogled od
spredaj je v merilu 1:2. Zaradi boljšega pregleda
na pogledu od spredaj niso narisani motorji. Vse
dele prerišite na balso, pri čemer pazite na smer
rasti lesa, ki je na risbi nakazana s puščicami.
Trup (1) je iz balse 2 mm, na nosu ima izrez (9) za
obtežbo, preplaten z deloma 8 iz balse 2 mm. Na
spodnji strani izrežite izrez za vstavitev izstrel¬
nega čepa. Ta je iz smrekove letvice 2 x 4 mm, ki
ga po vlepljenju preplatite z deloma 7 iz 2mm
balse.

Za krilo (2) in višinsko krmilo (4) izrežite na trupu
zareze, označene črtkano. Pri tem pazite na pra-
vokotnost izrezov. Krilo izdelajte iz dveh delov
(pozor, na risbi je samo polovica krila! — torej je
treba risbo simetrično dopolniti). Obe polovici
obrusite, kot kaže risba in nato zlepite med seboj
pod kotom, ki je narisan v pogledu od spredaj.

360  TIM 9-10 • 84/85

Potem vlepite krilo v izrez na trupu. Isto napravite
z višinskim krmilom (4), ki je iz enega kosa balse
debele 1,5mm. Na konceh višinskega krmila pri¬
lepite smerni krmili (5) iz balse 1 mm. Pazite, da
bosta simetrični s trupom, sicer vam bo model
med letom letel v vrij.

Na krilo prilepite makete motorjev (3) iz balse
1 mm. Položaj motorjev je črtkano označen.
Znova preverite somernost motorjev glede na
trup.

Zdaj lahko model tenko prevlečete z lakom. S
tušem narišite obrise kabine, kontejnerjev in
oznak. Te zdaj poslikajte s tempero po svojem

okusu. Ko ste s tem gotovi, lahko model še enkrat
prelakirate. Zdaj morate z dodajanjem obtežbe na
kljunu letala določiti težišče, ki mora biti na mestu,
ki je označeno na risbi trupa s črko T. Potem
preizkusite model s spuščanjem iz roke. Če po¬
skakuje, mu dodajte obtežbo, če pa strmoglavlja,
jo odvzemite. Ko ste model lepo uravnali, ga
lahko izstrelite z gumico. To zataknete za startni
čep na trupu. Dolga naj bo 20cm, s premerom
1 x2mm. Model izstrelimo strmo navzgor, nag¬
njenega v levo in seveda proti vetru. Dobro urav¬
notežen, skrbno narejen model bo že vprvo pole¬
tel neoporečno.

TIM 9-10 «84/85 361

raketnih modelarjev je nedaleč stran potekalo
merjenje moči mladih letalskih modelarjev. Tudi
to tekmovanje je bilo uspešno zaključeno pod po¬
kroviteljstvom MZOTK Ljubljana ter Mladinskega
tehničnega centra. Modeli letalskih modelov A —
1, A — 2 ter zmajev so leteli visoko ter s svojim
mirnim jadranjem vzbujali občudovanje gledal¬
cev.

Aleksander Lilik

Tekmovanje
raketnih
in letalskih
, modelarjev

i Astronavtsko raketarski klub Vladimir M. Koma¬
nov je 13. aprila letos organiziral pod pokrovi¬
teljstvom MESTNE ZVEZE ORGANIZACIJ ZA
TEHNIČNO KULTURO Ljubljana mestno tek¬
movanje raketnih modelarjev na ljubljanskem
barju.

Tekmovanje je potekalo v konkurenci mladih teh¬
nikov iz osnovnih šol območja ljubljanskih občin,
raketno modelarskih klubov ter posameznikov.
Nastopajoči modelarji so se preizkusili v treh dis¬
ciplinah raketnega modelarstva:

S 3 — A rakete s padalom 0,5 ONs
S 6 — A rakete s trimerjem 0 — 2,5 ONs
S 4 — A raketoplani 2,5 I — 5,0 ONs
Prvouvrščeni v posameznih disciplinah so prejeli
diplome in medalje. Vzporedno s tekmovanjem

362  TIM 9-10 • 84/85


TIM 9-10 • 84/85 363

Bojan Rambaher

Boben
in bobenček

Vsak orkester, še posebej tisti, ki igra vesele viže,
nujno potrebuje ritmično sekcijo, kot se učeno
reče raznovrstnim trkalom, zvenkalom in podob¬
nim ropotalom. V orkestru jih je lahko cela vrsta,
vendar je najbolj značilen in najpomembnejši med
njimi boben ali mali boben. Če sta v orkestru oba,
veliki boben udarja osnovne takte — ritem, da se
glasbeniki medsebojno ne bi izgubili, mali boben
pa marljivo izpolnjuje preostale vrzeli.

Slavne pavke so imele ogrodje prevlečeno s kožo,
najpogosteje oslovsko, ki so jo pred napenjanjem
večkrat navlažili. Ko se je posušila, se je koža
sama krasno napela. Podobne lastnosti ima per¬
gament, ampak tudi tega boste težko našli. Reši¬
tev je lahko debela plastika, morda takšna, iz ka¬
tere so vreče za umetni gnoj, šoto ali podobna.
Tudi ti bobni bodo imeli sprejemljiv zvok. Ostalega
materiala vam ne bo težko najti. Vpenjanje »kože«
je zahtevno delo, ki ga morate opraviti počasi in
pazljivo. Zatorej dobro preberite naše navodilo in
najprej nekajkrat poskusite s papirjem. Do naju¬
streznejšega načina se morate dokopati sami, saj
je težko popisati prav vse podrobnosti.

Če boste torej uporabili material od naštetih vreč,
plastiko najprej dobro umijte. Nato si narišite kva¬
drat, ki naj bo za okoli 30 cm večji od premera pri¬
pravljenega ogrodja bobna. Osnovo bobna lahko
tvori kakršnakoli plastična ali pločevinasta po¬
soda — večji lonec, skleda ali skodelica, manjše
ali večje vedro ali podobno. Najbolje je, če boste
lahko v posodo vrtali, ni pa to pogoj, kot boste pre¬
brali kasneje.

364  TIM 9-10 • 84/85

Potrebujete še srednje debelo, a obenem kar
najmočnejšo vrvico. Sisalova bo kar dobra. Na¬
bavite si še kos šibe, debele približno 5—8mm,
kos močne (1—1,5 mm) žice, po možnosti izolira¬
ne, in izolirni trak.

Sedaj se lotite dela. Plastični kvadrat po diagonali
preganite na polovico, na četrtino in potem še
dvakrat, kot vidite na naši sliki. Na njej smo tudi
prikazali, kako morate odrezati konico nastalega
trikotnika. Rez A naj teče po zapognjenem robu
(kar po grebenu), rez B pa naj teče vzporedno z
drugim, stranskim robom in do točke na hipotenu-
zi, ki jo določite z merjenjem. Podatek 1/2d na¬
mreč pomeni polovico premera uporabljene po¬
sode. Ko razgrnete zloženko, mora nastati po¬
sebna osmerokraka zvezda z ravnimi stranicami
vogalov. Predlagamo, da celoten postopek naj¬
prej preizkusite na navadnem papirju. Če boste za
izdelavo bobna ali bobenčka uporabili posodo, ki
je ne bo treba vrniti mami, potem v rob dna ena¬
komerno izvrtajte 16 lukenj za napenjalno vrvico.
Če te možnosti nimate, si iz močne žice napravite
obroč, katerega premer naj bo za tretjino manjši
od premera dna. Dobro zavarujte spoj na zanki,
da se vam obroč ne bi razklenil in začnite nape¬
njati kožo (plastiko).

Zvezdo položite pod posodo tako, kot vidite na
naslednji skici: h krakom zvezde z izolirnim tra¬
kom prilepite kratke paličke, narezane iz poljubne
šibe, ki naj bodo nekoliko daljše, kot je širina kraka
zvezde. Sedaj potegnite skozi dve sosednji odpr¬
tini, izvrtani v dno posode, košček vrvice. Če ste
namesto lukenj uporabili krog iz žice, potem mo¬
rate vrvico omotati okoli žice obroča. Nato začnite
z najzapletenejšim delom — napenjanjem mem¬
brane. Na naslednji način navezujte vedno na¬
sprotno ležeče krake: paličko posvaljkate v krak
zvezde tako, da nastane zvitek, na oba konca pa
navežite konca vrvice. Pri navezovanju je nujno,
da oba konca vrvice najprej potegnete skozi za¬
rezo v kraku, ju vsaj dvakrat omotate okrog palič¬
ke, prosta konca vrvice pa nato zavežete za na¬
penjalno vrvico. V tanke paličke raje ne delajte
zarez, zadostuje že, če vrvico dvakrat pazljivo
omotate in zavežete. Prvi vozel ni problematičen,
drugega pa zategnite tako, da se bo membrana
narahlo napela. Ne napenjajte preveč, da boste
pozneje mogli z lahkoto vdeti napenjalne količke.
Če ste uspeli enakomerno navezati vse krake
zvezde, lahko začnete postopoma nasajati med
vrvice napenjalne količke. Najprimernejša za to je
močna izolirana žica. Te napenjalne količke prav
tako navezujte postopoma na nasproti ležeče po¬

ložaje, kajpada tokrat v presledke med krake
zvezde. Vsak količek zataknite med dve sosednji
vrvici — vsak naj bo od drugega kraka, kakor če
zvijate dve žici — in nanj namotajte vrvico. Naj¬
laže boste to storili tako, da dve sosednji vrvici s
prsti stisnete skupaj, ju prekrižate in v sredino za¬
taknete količek, ki ga takoj nekajkrat zavrtite.
Enako napravite na sosednji strani. Pazite, da ne
boste po naključju spojili vrvic enega samega
kraka (paličke) zvezde. S postopnim vrtenjem
preostalih vrvic osmih napenjalnih količkov boste
dosegli, da se bo membrana sama enakomerno
napela. Se pa plastika pri nenehnem povečevanju
napetosti začne vleči in lahko se celo zgodi, da se
pretrga. Napenjajte torej z občutkom.

Boben ste torej izdelali. Zvok glasbila je v veliki
meri odvisen od tega, kako in s čim boste udarjali
po membrani. Ni nujno, da so to vedno bobnarske
palice (ustrezne palice boste lahko našli v trgovini
ali si jih izdelajte sami), ampak lahko uporabite
tudi prste.

Zelo hvaležne so na primer improvizirane metlice.
Običajno ne tolčemo po sredini membrane,
ampak po potrebi po mestih, različno oddaljenih
od roba. Membrana lepše zveni, če ne tolčete
navpično, ampak nekoliko poševno, da palica
lahko sama odskakuje. Zvok membrane lahko iz¬
boljšate tudi tako, da v dno posode izrežete raz¬
lične odprtine. Najbolj zadovoljni pa boste se¬
veda takrat, ko se boste na lastnoročno naprav¬
ljenem bobnu naučili še izvrstno igrati.

Motoristične dirke so dandanes postale nadvse atrakti¬
ven šport, zahvaljujoč vse večji spretnosti voznikov, vse
bolj izpopolnjenim dirkalnim motorjem in ne nazadnje
pnevmatikam. Prav te so danes na taki ravni, da omo¬
gočajo dirkačem v zavojih prave akrobacije, ki se zde že
sprte s fizikalnimi zakoni. Tedaj ni čudno, da si morajo
pred dirko vozniki zaščititi kolena s posebnimi obliži, saj
bi sicer končali dirko z raztrganimi koleni.

TIM 9-10 « 84/85 3 65

Kadar konjiček preraste v konja, kot se je to zgodilo S.
G. Heaveru iz Baltimora v ZDA, je pač treba nekaj ukre¬
niti. Njegov konjiček je zgodovina gasilstva in zbiranje
gasilskih naprav. Z leti se mu je nabralo toliko ekspona¬
tov, da se je odločil ustanoviti muzej. V njem si obisko¬
valci lahko ogledajo vso zgodovino gasilstvav Ameriki,

od prve gasilske črpalke iz leta 1819 do najsodobnejših
gasilnih aparatov in vodnih topov. Med njimi pa privlači
največ pozornosti tale lepotec na sliki, seveda poslikan
z živo rdečo barvo, kot se za gasilce spodobi. Rodil seje
leta 1922 in našel zasluženi pokoj v tem muzeju.

Matjaž Zupan

Termografija —
kako nevidno
postane vidno

Danes vam bomo predstavili napravo, ki snema
površinske temperature teles in jih spremeni v
vidno sliko.

1. Elektromagnetno valovanje

Tisti, ki obiskujete zadnji razred osnovne šole ali
pa srednjo šolo, že poznate elektromagnetno va¬
lovanje. Za ostale pa povejmo, da je to nekakšen
brezžični in brezsnovni prenos energije in infor¬
macije na veli ke razdalje. Mogoče vam bo zadeva
bolj domača, če vam naštejemo nekaj primerov.
Med elektromagnetno valovanje spada precej
pojavov, ki se razlikujejo le po dolžini valovanja.
To so, če pričnemo pri najkrajših valovnih dolži¬
nah, kozmični žarki, nato gama žarki, rentgenski

žarki, ultravijolična svetloba, vidna svetloba, in¬
frardeča svetloba, mikrovalovi in radijski valovi.
To elektromagnetno valovanje smo ljudje razdelili
po načinu zaznave in po vrsti uporabe, se pa po
osnovnih fizikalnih lastnostih ne razlikujejo med
seboj. Vidno svetlobo zaznavamo z očmi, gama
in rentgenski žarki pustijo sledove, na primer, na
fotografskem papirju, za radijske valove moramo
imeti radijski sprejemnik z anteno itd. Nas pa za¬
nima, kako zaznamo infrardečo svetlobo.

2. Infrardeča svetloba

Vidna svetloba meji na eni strani na infrardečo
svetlobo (ki ima večje valovne dolžine). Valovne
dolžine infrardeče svetlobe so od 0,7 mikrometra
(milijoninke metra) pa do milimetra. Vsi vemo, da
začnejo predmeti, ki jih segrejemo na dovolj vi¬
soko temperaturo, sevati svetlobo (železo v ognju
postane rdeče, pri višjih temperaturah rumeno in
končno belo). Seveda pa seva svetlobo tudi tedaj,
ko še ni dovolj segreto, da bi sevalo vidno svetlo¬
bo. To pa je infrardeča svetloba. Zaznamo jo že s
kožo, saj čutimo, da je tak predmet toplejši. Tako,
na primer, zaznamo topel radiator, ne da bi se ga
morali dotakniti. Velja, da seva telo infrardečo
svetlobo s krajšo valovno dolžino in večjo močjo,
če je toplejše. Najti moramo torej senzor, ki bo
zaznaval bodisi valovno dolžino svetlobe ali pa

366 TIM 9-10 • 84/85

vpadlo energijo. Dosti bolj enostavno je najti de¬
tektor za drug način zaznave.

3. Zaznavanje IR svetlobe

Tak detektorje polprevodniški element (na primer
indijev antomonid), kateremu se prevodnost
spreminja v odvisnosti od količine vpadle energije
svetlobe. Tak element priključimo na napetost in
tok, ki bo tekel skozenj, bo odvisen od količine to¬
plotne energije, ki bo padla nanj, ta pa je odvisna
od temperature telesa, ki to svetlobo seva.
Seveda potrebujemo poleg tega še precej elek¬
tronike za ojačitev signala in primerno optiko, tako
da bo na detektor vpadla svetloba iz točno dolo¬
čene smeri. Detektor mora biti hlajen, tako da ne
zaznava sebe in svoje okolice. To naredimo tako,
da ga imamo ves čas v tekočem dušiku, ki ima
temperaturo —196 stopinj Celzija.

4. Kamera

Naprava, ki zaznavano količino energije infrar¬
deče svetlobe spremeni v sliko na televizijskem
zaslonu, se imenuje termovizija. Toplejši deli

Slika 1. Oprema za termografljo

5. Lastnosti kamere

Kamera ima nekaj lastnosti, ki jih ne najdemo
združene pri nobenem drugem instrumentu. To
so:

temperaturo predmeta meri v trenutku in od
daleč,

meri v območju od —20 do + 800 stopinj Celzija,
meri z natančnostjo do 0,1 stopinje,
vse posnetke sproti zapisuje na videorekorder za
poznejše obdelave,

slike nam po želji tudi obarva, tako da so toplejši
deli beli, rumeni in rdeči, hladnejši pa modri in
črni,

slike lahko tudi fotografiramo,

kamera je prenosna, en način prenašanja vidimo

na sliki 2.

Slika 2. Prenašanje opreme

snemanega telesa so na zaslonu svetlejši, hlad¬
nejši pa temnejši. Tako lahko vidimo nevidno, to
je temperaturo površine telesa.

Kamera ima leče iz germanija, ki prepušča infrar¬
dečo svetlobo (steklo je ne prepušča). Poleg tega
ima še sistem dveh vrtečih se prizem, ki sliko »oti¬
pavata« po pikah. Začne levo zgoraj in posname
prvo vrstico pik, nato drugo in tako naprej, zelo
podobno kot televizija, kjer je slika tudi sestav¬
ljena iz pik. Celotno aparaturo nam kaže slika 1.

6.  Uporaba kamere

Če bi želeli opisati vsa področja, kjer lahko ka¬
mero uporabljamo, bi napolnili več številk naše
revije, pa še bi kaj ostalo. Zato vam bomo na
kratko opisali le nekaj področij uporabe:

— gradbeništvo — kontrola toplotnih izolacij,
iskanje vlage, iskanje vrste konstrukcije pod
ometom....

TIM 9-10 • 84/85 367

— strojništvo — kontrola obrabe zaradi trenja,
redni pregledi naprav, na podlagi katerih
lahko ugotavljamo spremembe....

— energetika — kontrola izolacij na daljnovodih,
iskanje napak na toplovodih, kontrola rafinerij,
kontrola peči....

— procesna tehnika — kontrola proizvodnih pro¬
cesov in napovedovanje možnih okvar, kon¬
trola toplotnih izolacij na bojlerjih, pečeh, hla¬
dilnikih, vozilih....

— iskanje ljudi v dimu pri požaru, v morju, ruše-

— iskanje žarišč požara po gašenju, iskanje

gozdnih požarov.

— pa še elektronika, biologija, veterina, meteo¬

rologija, kriminalistika, umetnostna zgodovi¬
na, fizika, geologija.

Skoraj bi lahko rekli, da ni vede, kjer ne bi mogli
uporabljati kamere na tak ali drugačen način.
Pokažimo za konec še nekaj primerov iz gradbe¬
ništva, ki so nam bolj domači:

Na slikah 3 in 4 vidimo normalno fotografijo hiše in
njen termografski posnetek. Hiša je grajena brez
dodatne toplotne izolacije, zato lepo vidimo strop

Slika 3. Hiša...

Slika 4.... in njen termografski posnetek

vinah, planinskih stenah, nepreglednih pro¬
stranstvih ....

— ekologija — toplotno onesnaževanje voda,
iskanje onesnaževalcev....

— medicina — ugotavljanje raznih bolezni na
podlagi temperature kože....

in stene. Svetla so tudi okna in vse te svetle povr¬
šine predstavljajo dele hiše z večjimi toplotnimi
izgubami.

Na slikah 5 in 6 je zopet par posnetkov iste hiše —
tu gre za dvojček, ki ima eno polovico izolirano.
Seveda so tam toplotne izgube manjše, zato sami

Slika 5. Dvojček, ki Ima le eno polovico izolirano...

Slika 6. ... in njegov termografski posnetek

368 TIM 9-10 • 84/85

Skika 7. Hiša...

ugotovite s termografskega posnetka, katera po¬
lovica je izolirana.

Na slikah 7 in 8 je zopet par posnetkov iste hiše.

Na termografskem posnetku vidimo poleg svet¬
lega stropa še navpično svetlo liso. Tam namreč
potekajo cevi s toplo vodo za centralno ogrevanje
stanovanj!

Slika 8— in njen termografski posnetek. Pod nav¬
pično svetlo (toplo) progo je napeljava za toplo
vodo

7. Za konec

Doslej smo kamero le hvalili, za konec pa po¬
vejmo tudi kaj kritičnega. Na posnetkih dobimo
vedno le razlike v temperaturi površine, odgovor
na vprašanje kaj je vzrok za te spremembe, pa
moramo sami poiskati. To pa zahteva ogromno
izkušenj in znanja. Pri snemanju moramo znati
odstraniti vse motnje. Tako, na primer, ne mo¬
remo snemati v soncu, ker je sončno sevanje tako
močno, da zakrije vsa ostala. Na izračun tempe¬
ratur vpliva veliko stvari in včasih jih zelo težko
vse pravilno upoštevamo.

Vseeno pa lahko s kamero opravljamo veliko ko¬
ristnih preiskav, ki marsikdaj vodijo do velikih pri¬
hrankov energije in časa.

Kratkočasna
kemija

Tak naslov smo dali tem nekaj preprostim in zares za¬
bavnim kemijskim poskusom, ki vam jih opisujemo.
Vse, kar boste zanje potrebovali, je pri vas doma. Ce pa
že ne doma, pa v bližnji trgovini. Potrebno bo le malo
dobre volje, nekoliko ročnosti in zanesljivo boste ob teh
poskusih preživeli prijetne urice, vaši »čudeži« pa bodo
navdušili prijatelje ali razveselili mlajšega bratca ali se¬
strico. Na delo orej!

Lafeto naredimo čisto preprosto iz lesenega votka od
sukanca in iz koščka plutovine — iz zamaška. Tuljava
bo za kolesi, zamašek pa bomo tako pritrdili med obe
kolesi, da se potegne za tuljavico, ko jo kotalite. Še naj¬
lažje boste zamašek pritrdili na kolesce s koščkom žice.

Topovski ogenj
v sobi

TIM 9-10 • 84/85 369

Kot kaže naša slika, je en konec zamaška dvignjen,
medtem ko se drugi del vleče po tleh.

Skozi zamašek potegnite stekleno cevko. Spodnji
konec zapolnite s pečatnim voskom, v gornjega pa poti¬
snite vžigalico z glavico navzdol in ta bo skoraj napolnila
zgornjo polovico cevke. Okoli vrhnjega dela vžigalice
namažite nekoliko voska, da se bo gornja odprtina
cevke s tem dobro zaprla.

Top je pripravljen. Prižgite vžigalice in približajte pla¬
menček natanko pod mesto, kjer se v cevki nahaja
glava vžigalice. V cevki se bo bolje obnesla voščena
vžigalica.

Zaradi nastale toplote se bo v cevki vnela glavica vžiga¬
lice, zaradi zgorevanja se bodo v njej razvili plini in ti
imajo tolikšen pritisk, da bodo pognali iz cevke prižgano
vžigalico kot pravi topovski izstrelek.

Hrast

v kozarcu vode

Kaj čuden naslov, boste dejali, kako bi mogli hrast spra¬
viti v čašo vode? V kozarec spraviš komaj šopek vijolic
ali zvončkov, hrast pa raste v gozdu in sodi med najvišja
drevesa.

Priznati moramo, da naš hrast ne bo zavzemal niti toliko
prostora kot materin fikus. Zrasel bo čisto skromno — iz
kozarca vode.

Poiščite lep, zdrav želod. Potegnite skozenj nit, le-to pa
tako potegnite prek kozarca, da bo visel mali želodek v
sredi čaše. Konca niti zvežite ob držaju nad nogo, na ka¬
teri stoji kozarec.

Zdaj natopite v kozarec toliko vode, da se bo želoda
samo dotikala. Čez nekaj časa bo pognala iz želoda ži¬
lica korenine, ki se bo spustila v vodo. Nato se bodo od¬
prli želodovi klični listi in izmed njih se bo pognala klica.
Korenina se bo spuščala vedno bolj proti dnu kozarca,
naše hrastovo stebelce pa se bo dvigalo više in više.
In kako dolgo bo rasel vaš hobi, nežni hrast v kozarcu
vode? Nekaj mesecev.

Modre vrtnice

Morda boste dejali, da je poskus s hrastovim želodom
bolj stvar mladih naravoslovcev kot kemikov. Zato pa
vam navajamo »recept«, ki je izrazito kemične narave.
To je barva cvetja po želji. Odločite se za barvo, in tu so
navodila: Vzemite katerekoli cvetlice, na primer bele
vrtnice ali nageljne in jih sveže natrgane položite v vazo.
V vazi naj bo voda obarvana s tisto barvo, ki ste jo izbra¬
li. Barva se bo počasi začela vzpenjati po stebelcu in
čez nekaj ur bo že prodirala v bele cvetne lističe.
Cvetlice se ne bi obarvale, če bi jih samo od zunaj po¬
močili v barvno raztopino. Voda mora prodreti prav v
samo rastlino, v celice cveta, to pa lahko stori samo
skozi kapilare stebla.

Za naš namen bodo najbolj primerne anilinske barve.
Pri tem je važno, da raztopino barve v vodi filtrirate,
lahko pa dodate barvi tudi malo alkohola, da se hitreje
raztopi.

Jajce v steklenici

Najbrž bi se hudo začudili, če bi v stekelnici z ozkim vra¬
tom ugledali celo, nerazbito jajce. Začudeno bi se vpra¬
šali: kako je prišlo jajce skozi ozko grlo steklenice?
Jajce potopite v močan kis in ga pustite tako stati pol-
drug dan ali kar cela dva dni. Toliko časa je namreč
treba, da se jajčna lupina omehča. Ocetna kislina bo
učinkovala na kalcijev karbonat, iz katerega je jajčna lu¬
pina in ta se bo občutno omehčala.

Po dveh dneh vzemite jajce iz kisa in ga previdno poti¬
skajte skozi vrat steklenice. Pri tem opravilu položite
steklenico vodoravno, da ne bi jajce padlo na dno ste¬
klenice, ko pride skozi vrat. Ko je jajce potisnjeno skozi
vrat, počasi postavite steklenico pokonci in jajce se bo
skotalilo na dno.

Zdaj moramo razmehčano jajčno lupino spet utrditi.
Vlijte v steklenico šibko raztopino sode. Vodo pogosto
izmenjavajte, da se bo jajčna lupina popolnoma strdila.
To je zares kratkočasna kemija, ali ne? Izbrali smo te
malce šaljive in zares čisto nezahtevne poskuse, da si s
kemijo ne bi grenili počitniških dni. Jeseni, ko se bodo
spet odprla šolska vrata, pa bomo v Timu začeli objav¬
ljati resnejše, bolj »znanstvene« poskuse, ki bodo zani¬
mali vse vnete mlade kemike.

370  TIM 9-10 • 84/85

Iskra Delta

Iskra Delta

proizvodnja računalniških sistemov in inženiring, p.o.

61000 Ljubljana, Parmova 41
telefon: (061) 312-988
telex: 31366 YU DELTA

TIM 9-10*84/85 371

elektronika

Vukadin Ivkovič

Naprave v
avtomobilu

Med šolskim letom smo spoznali elektronske na¬
prave, ki smo jih uporabljali kot elektronske igre,
razvedrilo v prostem času ali pa v šoli in doma kot
koristne pripomočke. Za danes pa so nam ostale
še naprave za uporabo na kolesu ali motornem
kolesu in v avtomobilu.

Elektronska vezja se v avtomobilih zelo pogosto
uporabljajo, in to za kontrolo delovanja raznih
mehanskih naprav in motorja, pri vožnji, signali¬
zaciji, zaščiti pred vlomom in podobno. Nekateri
sodobni avtomobili imajo vgrajene male računal¬

nike, skonstruirane prav v te namene. Ti kontroli¬
rajo delovanje vseh pomembnih delov avtomobila
in motorja, hkrati pa sproti beležijo podatke, na
primero količini goriva, prevoženih kilometrih poti
in podobno, voznika pa sproti obveščajo o vsem,
kar je potrebno za varno in ekonomično vožnjo.

Smerni kazalec
za motorno kolo in kolo

Vsi vozite kolo, mnogi pa tudi motorno kolo, zato
veste, da morate spremembo smeri vožnje naka¬
zati z iztegnjeno roko, z levo za zavijanje v levo in
z desno za desno stran.

Poskusimo za vaše kolo ali motorno kolo narediti
elektronsko napravico, ki bo spreminjanje smeri
nakazala namesto vaših rok, hkrati pa bo imela
tudi zavorno luč.

Smerne kazalce vgradimo v stranske odprtine na
krmilu. Ti so okrogli, oranžne barve. V trgovinah
lahko dobite take luči, ki jih vgrajujejo v Zastavine
avtomobile kot bočne smerne kazalce. Poleg
tega kupite še žarnice 6 V 0,3 A ali podobne, ki
imajo ustrezen vrat (največkrat je to »bajonet«).
Dinamo na kolesu ali motornem kolesu proizvaja
izmenično napetost 6 do 7 V, ki jo moramo najprej
spremeniti v enosmerno, kakršno dajejo, na pri¬
mer, štiri baterije »amerikanke« (debele, okrogle
po 1,5V). Baterije bomo hkrati z elektronskim
delom vgradili v škatlico (plastično, pločevinasto
ali leseno), in napravo tako zavarovali pred udarci

372  TIM 9-10 • 84/85

Slika 32. Kontrola napetosti akumulatorja

ter omogočili delovanje tudi takrat, kadar dinamo
ni v pogonu. Na krmilu bo poleg luči tudi stikalo, ki
bo vključevalo luči. En pol izmenične napetosti je
kolo samo, zato morajo biti žarnice izolirane od
krmila, priključimo pa jih z dvema izoliranima žič¬
kama. Ti bomo speljali skozi cev krmila, na kate¬
rem bomo na sredini napravili odprtino 6mm.
Poleg usmernika ima naprava tudi multivibrator
(impulzni generator) in ojačevalnik. V multivibra-
torju sta dva tranzistorja BC 107 ali podobna, ki z
ustreznimi pasivnimi elementi dajeta potrebne
signale za delo utripalk.

Če je utripanje smerokaza prehitro ali prepoča¬
sno, lahko to uravnavamo z zamenjavo elektrolit¬
skega kondenzatorja 10 mikro faradov. Isto bomo
dosegli tudi z zamenjavo enega upora v kolektor-
skem vezju. Najenostavneje je, če namesto
upora vgradimo potenciometer, ki ga bomo pri
preizkušanju nastavili na željeno vrednost. Ka¬
sneje lahko ta potenciometer zamenjamo z
ustreznimi upori, če pa je majhen, lahko kar
ostane v napravi. Sunke iz impulznega genera¬
torja vodimo preko 10-ohmskega upora na ojače¬
valnik z dvema tranzistorjema BC 19 — 286 tipa
NPN. Preko njunih emiterjev pa gre tok na žarnici.
Usmernik te napravice lahko daje tudi napetost za
pogon malega tranzistorja ali celo kasetotona
(VValkmana). Za to naredimo ob strani dva pri¬
ključka. Na sliki 30 je napravica s takima priključ¬
nima odprtinama. Škatlo lahko naredimo tudi iz
vetronita, odvečen del bakra pa odstranimo z olfa
nožem. Na sliki 31 je elektronsko vezje smernega
kazalca.

Kontrola napetosti akumulatorja

Verjetno veste, da se običajni 12 V svinčev aku¬
mulator ne sme prazniti pod napetostjo 10,9 V in
polniti nad 16,2 V. To velja za male in srednje to¬

kove. Pri kratkotrajnih praznjenjih z večjimi tokovi
pa so dovoljeni tudi večji padci. Ponavadi pa mora
biti napetost med 11 in 14 V.

Svetleča dioda (led) v sklopu na sliki 32 sveti,
kadar je napetost med 12 in 14 V. Naprava deluje
na naslednji način: kadar je napetost na srednjem
izhodu potenciometra nižja kot na izhodu Zehner-
jeve diode, potem prevaja dioda D1, tako daje in-
vertiran vhod integriranega vezja A 741 na več¬
jem potencialu kot neinvertiran in led ne sveti.
Ko napetost na srednjem izhodu potenciometra
naraste tako, da prične prevajati dioda D2, je na¬
petost na invertiranem vhodu zopet večja od
neinvertiranega in led ne sveti. Le pri napetostih,
ko ne prevaja niti D1 niti D2, je neinvertiran vhod
na višjem potencialu in led sveti.

Z izbranimi vrednostmi elementov to dosežemo
za razliko 3 V v napetostih. S potenciometrom do¬
ločamo spodnjo mejo »prižiganja« svetleče
diode. Diodi D1 in D2 sta običajni silicijevi.

Monitor napetosti akumulatorja

To napravo za očetov avto bodo naredili nekoliko
bolj spretni amaterji. Je enostavna, zahteva pa
veliko natančnosti, ker uporablja integrirano
vezje.

Naprava je prikazana na sliki 33, omogoča pa
stalno spremljanje napetosti avtomobilskega
akumulatorja. Če je napetost večja od normalne,
potem led indikator stalno sveti, kadar je napetost
normalna, je dioda ugasnjena. Če pa pade nape¬
tost pod dovoljeno spodnjo mejo, dioda utripa.
Osnovni del predstavljata dve nali vezji C-MOS
integriranega vezja od 4001 AE (proizvodnja
RCA), ki delujeta kot astabilni multivibrator.

S pomočjo trimer-potenciometra R1 — R2 dolo¬
čimo zgornjo in spodnjo mejo napetosti, med ka¬
terima je normalna napetost akumulatorja. Če je
napetost večja od zgornje določene meje, po-

TIM 9-10 #84/85 373

150/05W

*12V fr

—12V O

stane napetost na vhodu 6 drugega vezja nali
večja od napetosti logičnega praga in s tem po¬
stane napetost na vhodu približno 0V. Tranzistor
T1 prevaja tok in led stalno sveti.

Ce je napetost akumulatorja med zgornjo mejo
U1 in spodnjo U2, je napetost na vhodu 6 drugega
vezja pod logičnim pragom, na vhodu 1 prvega
nali vezja pa nad njim. Zaradi tega je napetost na
izhodu drugega vezja približno enaka napetosti
Zehnerjeve diode V2, tranzistor T1 je blokiran, led
indikator pa je stalno ugasnjen.

Kadar pa je napetost na akumulatorju pod spod¬
njo določeno mejo, sta napetosti na vhodih 1 in 6
nali vezij 1 in 2 pod logičnim pragom. To omogoča
osciliranje multivibratorja in na izhodu drugega
nali vezja se pojavijo pravokotni impulzi. Tranzi¬
stor T1 prevaja impulzni tok in zato led utripajoče
sveti.

Če ponovimo še enkrat: če je napetost na akumu-

iBZ 5 6V

Slika 33. Monitor napetosti akumulatorja

latorju večja od normalne, led indikator stalno
sveti, če je normalna, je ugasnjen. Kadar pa utri¬
pa, moramo akumulator nesti na polnjenje, v po¬
pravilo ali pa kupiti novega.

Ne pozabite, da morate vhode preostalih dveh
nali vezij integriranega vezja od 4001 AE spojiti z
zemljo.

Zakasnilnik za luč
v avtomobilu

To je še ena koristna elektronska napravica za
avto. Pri tej napravi bomo uporabili vsa štiri vezja
nali, kot vidite iz načrta.

Elektronski timer (v našem primeru mu lahko re¬
čemo tudi zakasnilnik), ki je prikazan na sliki 34,
omogoča zakasnjeno ugašanje svetilke v avtu.
Svetilka se ne bo ugasnila v trenutku, ko zapremo
vrata, ampak nekoliko kasneje, tako da ima voz¬
nik še čas, da si pri prižgani svetilki pripne var¬
nostni pas, prižge motor, luči in podobno.

Slika 34. Zakasnilnik za luč v avtomobilu

374  TIM 9-10 «84/85

Timer uporablja integrirano C-MOS vezje HCF
4001, ki vsebuje 4 nali vezja s po dvema vhodoma
(več o tem je bilo v Timu številka 3). Stikali P1 in
P2 sta stikali, ki sta vgrajeni v vratih avtomobila.
Vezji A in B sta spojeni tako, da delujeta kot mo-
nostabilni multivibrator. Pri odpiranju voznikovih
ali sovoznikovih vrat se zapira stikalo P1 oziroma
P2 in na vhodu vezja C se pojavi logična ničla.
Vezje 0, ki je vezano kot inverter, daje na izhodu
logično enico, ki daje na izhodu vezja D logično
ničlo. Zaradi tega prevajata tranzistorja T1 in T2
napetost in svetilka osvetljuje potniško kabino.
Upora R2 in R3 ter kondenzator C1 preprečujejo
proženje monostabilnega muitivibratorja zaradi
izničenja, ki se javlja na stikalih P1 in P2 pri odpi¬
ranju vrat.

Pri zapiranju vrat se stikali P1 in P2 odpreta. Tisti,
ki se zadnji odpre, prekine tok skozi upor R1, za¬
radi česar se na vhodu 1 nali vezja A pojavi pozi¬
tivni impulz, ki sproži monostabilni multivibrator.
Na izhodu monostabilnega muitivibratorja se po¬
javi pozitivni impulz, njegovo trajanje pa je dolo¬
čeno s časovno konstanto R402. Ta pozitivni im¬
pulz, ki traja približno 15 sekund po zaprtju vseh
vrat, se invertira s pomočjo nali vezja D. V času,
ko ta impulz traja, sta tranzistorja T1 in T2 še na¬
prej v prevodnem stanju, tako da svetilka sveti še
15 sekund. Trajanje impulza lahko nastavimo z
izbiro vrednosti upora R4 in kondenzatorja C2.
Timer v neaktivnem stanju porabi zelo malo elek¬
tričnega toka (nekaj mikroamperov), tako da ne
more sprazniti akumulatorja.

Zlati hrček

Zlati hrček, ki ga zoologi poznajo pod latinskim
imenom Cricetus auratus, je postal zadnja leta
tudi v Evropi, čeprav je doma v puščavah Sred¬
njega vzhoda, čedalje pogostejši gost. V nekate¬
rih evropskih državah, predvsem v Nemčiji, Angliji
in Franciji, že nekaj let cvete reja in kupčija s hrčki,
v zadnjem času pa je tudi pri nas čedalje več ljubi¬
teljev teh plašnih, toda lepih in živahnih živalic.
Zlati hrček je dobil svoje ime zaradi zlatorumen-
kastega kožuščka. Za tiste, ki ga še niso videli,
povejmo še to, da je komaj malo večji kot dobro
spitana miška, da je skoraj brez repa in da je, po
pravici povedano, prav prijazna živalica.

V Evropo so zlati hrčki prišli po ovinku čez veliko
lužo.

Prav zanimiva je zgodba o njihovem popotovanju.
Leta 1930 je izraelski zoolog Ahaaroni ujel nekaj
zlatih hrčkov v pustinji blizu Aleppa v Siriji. Na uni¬
verzi v Jeruzalemu jih je začel opazovati in gojiti v
znanstvene namene. Nekaj mladičev, ki jih je
uspel vzrediti, je poslal svojim znancem — ameri¬
škim znanstvenikom. V ameriških laboratorijih pa
so kmalu ugotovili, da so zlati hrčki za nekatere
laboratorijske poizkuse celo bolj primerni kot bele
miške ali morski prašički in kmalu so jih začeli go¬
jiti v velikem številu za potrebe laboratorijev.
Toda zlati hrček je tako prijazna živalca, da ga je
marsikateri znanstvenik spravil po končanem la¬
boratorijskem delu v škatlico in ga odnesel
domov.

Vzreja zlatih hrčkov je kmalu postala tako priljub¬
ljena kot gojenje papigic ali kanarčkov in morda
še bolj. Statistike namreč govore, da število zlatih
hrčkov v Ameriki in Evropi stalno skokovito na¬
rašča.

Kje je vzrok tolikšne priljubljenosti zlatih hrčkov?
Najbrž prav v tem, da je zlati hrček nočna žival.
Podnevi, ko v marsikateri družini ni nikogar doma,
zlati hrček ne potrebuje ničesar, dokler družina ne
pride iz službe ali iz šole. Takrat telovadi po kletki,
se prekopicuje in pleza, zajtrkuje, kosi in večerja
in ni niti za trenutek pri miru tja do polnoči in še
čez.

Če pa zlatega hrčka vzporejamo z belo miško,
bomo kmalu ugotovili, da kot stepska žival potre¬
buje in seveda tudi izloča zelo malo tekočine.
Kletka z zlatim hrčkom, če je redno čistimo, ne
razširja prav nobenega neprijetnega vonja, ki je
pri belih miškah, žal, neizogibna nadloga. Zdaj pa
po vrsti:

TIM 9-10 »84/85 375

Kakšno kletko potrebuje zlati
hrček?

Ker je zlati hrček majhen, saj doseže komaj dol¬
žino 10 do 12 centimetrov, potrebuje tudi malo
prostora. Prav dobro se bo počutil v kletki, ki je
dolga 50, široka 40 in visoka 25 centimetrov.
Kletko izdelamo iz bukovih desk, ki naj bodo vsaj
1 centimeter debele. Vsaj ena stran in pokrov
kletke pa morata biti prekrita z gosto mrežo (luk¬
nje v mreži ne smejo biti širše od 1 centimetra!).
Najbolje je, če izdelamo premično dno, kot pri
ptičjih kletkah, ki ga prekrijemo z belo pločevino,
kar nam bo precej olajšalo čiščenje kletke.

V kletko pa moramo postaviti še majhen zabojček
velikosti približno 15x15cm (kockaste oblike), ki
naj ima na eni strani odprtino prečnika približno 5
centimetrov. V ta mali zabojček se bo naš zlati
hrček spravil k počitku, kadar bo hotel biti sam in v
njem se bo počutil prav tako udobno kot v svojem
rovu v puščavi. Če pa bomo ta mali zabojček izde¬
lali tako, da bomo odprtino in pokrov lahko zanes¬
ljivo zaprli, nam bo tudi to precej olajšalo delo pri
čiščenju kletke.

Če imamo v kletki zabojček, ki se zanesljivo zapi¬
ra, lahko hrčka vanj zapremo, kadar čistimo klet¬
ko.

Pri tem opravilu moramo sploh biti zelo previdni,
ker nam jo sicer hrček lahko popiha iz kletke in če
nam uide pod omaro ali za kup knjig na knjižni po¬
lici, ga bomo prav težko našli in ujeli.

Hrček namreč odlično pleza in presenetljivo hitro
se nam bo izgubil, tako da ga ne bomo mogli več
najti. Ker je plašen, se bo umaknil v čedalje tem¬
nejše kote za omaro, ali pa se skril v kak skrit
kotiček pod posteljno žimnico.

Torej, pozor, da do tega ne pride!

Kako bomo krmili našega
zlatega hrčka?

Glavna hrana našega hrčka bo različno zrnje.
Primerno je vse žitno zrnje razen rži in koruze, pa
tudi semenje sončnic in bučne pečke. Posebna
poslastica so hrčkom koščki trdega črnega pre¬
pečenca, ki so tudi sicer nujno potreben dodatek
njihovi prehrani. Na trdem prepečencu si namreč
brusijo zobe, ki bi jim sicer zrasli predolgi. Zrnate
hrane dajmo hrčku le toliko, kolikor jo isti dan poje.
Odrasli živalci popolnoma zadostuje 15 deka¬
gramov zrnja dnevno.

Vode hrčki sploh ne pijejo, potrebno vlago dobe v
zelenjavi, ki pa jim jo moramo dati redno vsak dan.
Vsak dan jim moramo dati, odvisno od letnega
časa, nekaj solate, blitve ali špinače, korenja,
pese, glavnatega zelja, jabolk ali hrušk. V sili je
dober tudi surov krompir, vendar moramo v spo¬
mladanskih mesecih paziti, da skrbno odstranimo
vse poganjke, v katerih je strup solanin, ki je
majhnim živalcam lahko smrtno nevaren.

In kaj še potrebuje
naš hrček?

Poleg hrane in primerne kletke potrebuje naš
hrček čist pesek, s katerim posujemo dno kletke.
Pesek ne sme biti preoster in lahko ga tudi malo
pomešamo s čisto suho zemljo (ne vrtno, pač pa s
suhih in negnojenih zemljišč).

Nadvse važno pa je vprašanje primerne toplote!
Ker je zlati hrček žival toplih krajev, mu moramo
tudi v ujetništvu skrbeti za primerno tpoloto.
Temperatura v prostoru, kjer je kletka z zlatim
hrčkom, ne sme biti nikoli nižja kot 12 stopinj Cel¬
zija!

Samo po sebi se razume, da kletke s hrčkom ne
bomo postavljali na okno in ga izpostavljali vročim
sončnim žarkom. Ne pozabimo, daje zlati hrček
nočna žival in da nima rad premočne svetlobe!

In pa še nekaj!

Zlati hrček se nikoli popolnoma ne udomači. Ne
prijemajte ga brez potrebe, ker mu to ni všeč, pa
tudi ugrizniti zna, in to prav dobro! Pustite ga pri
miru v njegovi kletki in ga opazujte. Ne motite ga
brez potrebe, kadar je, kadar si čisti kožušček ali
pa kadar se je odpravil k počitku. Skrbite, da bo
imel prostorno in čisto kletko, vedno posuto s či¬
stim peskom, vsak dan redni obrok zrnja in zele¬
njave ali sadja, in to je vse, kar potrebuje.

376  TIM 9-10 • 84/85

Klemen Grčar

IK-3

Letalo, ki
se ni vdalo

Tik pred začetkom druge svetovne vojne je jugo¬
slovanska letalska industrija počasi, toda odločno
dohitevala razvitejše evropske letalske velesile.
Že izurjena konstruktorska dvojica inženirjev Lju-
bomira Iliča in Koste Sivčeva se je po izdelavi pro¬
totipa letala IK-L1 lotila novega projekta. Tokrat je
nastajalo moderno nizkokrilno letalo z uvlačljivim
podvozjem in primerno oborožitvijo.

Načrtovanje letala je potekalo v tajnosti. Leseno
maketo so testirali v aerodinamičnem tunelu Eiffel
v Parizu. Zahtevna konstrukcija pa je terjala novo
moč v prizadevni ekipi. Inženir Slobodan Zrnič,
šef Konstrukcionog biroja Tovarne aeroplanov
Kraljevo, je prispeval mnogo več kot svojo začet¬
nico k oznaki novega letala. IK-Z ali tudi IK-3 je bil
kompromis med konstrukcijskimi načeli takratne
dobe. Počasnejši od najhitrejšega, toda okretnej-
ši; malce okornejši, zato pa hitrejši od nekaterih
potencialnih nasprotnikov.

Pogodbe za konstrukcijo niso bile podpisane pred
marcem 1937, zato je prototip poletel maja in prvi
del preizkusnih poletov je bil opravljen v poletju
tega leta. Zagovorniki okretnih toda počasnih
dvokrilnikov so si že skrhali zobe. Vendar pa tudi
na začetku poti IK-3 ni šlo brez težav. 19. januarja
1939 je z letalom letel kapetan Milan Pokorni, ko
se je v letu odtrgalo vetrobransko steklo. Nagel
poteg krmilne palice je privedel letalo v položaj, v
katerem je bila konstrukcija preobremenjena. Od¬
lomila se je polovica krila in letalo je treščilo v
zemljo z nemočnim pilotom v njem.

Toda naročilo za 12 letal IK-3 je prehitelo nesre¬
čo. Preiskave so pokazale, daje konstrukcija do¬
volj trdna in vzdrži vse normalne obremenitve v
zahtevnih bojnih manevrih. Za zelo okretno letalo
s primerno oborožitvijo je bila pot odprta. Serijska
proizvodnja se je začela pomladi 1939.

Prototip je doživel več sprememb. Konveksno-
konkavni pokrov kabine je nadomestil nov pokrov
iz plexiglasa. Francoski motorje nadomestila če¬
škoslovaška kopija Avia HS 12 Y crs. Top HS 404

so nadomestili s švicarskim 20mm topom Oerli-
kon FF.

Prvih šest letal so izdelali do marca 1940, nasled¬
njih šest pa je bilo dokončanih do julija tega leta.
Vojno ministrstvo je načrtovalo še 48 letal IK-3,

Slika 1. Osnovni sestavni deli v vac-form tehniki
nudijo izkušenemu maketarju dobro Izhodišče za
izdelavo makete. To tehniko uporabljajo predvsem
manjše firme, ki lahko ponudijo najbolj eksotične
tipe letal

«

Slika 2. IK-3 je že skoraj sestavljen. S kitom smo
prekrili spoje In napačno oblikovane reže. Izdelali
smo nova zakrllca In krilca, podzvozje In lopute ter
stožec propelerja. Tudi nova zasteklitev za kabino
ni izostala

TIM 9-10 • 84/85 377

toda aprislka vojna je zatekla 25 letal na tekočih
trakovih, kjer so jih delavci uničili še pred priho¬
dom okupatorja.

Uspešno križanje angleškega lovca Hurricane, ki
so ga licenčno izdelovali tudi v Jugoslaviji, je
vzpodbudilo konstruktorje k montiranju nem¬
škega motorja Daimler Benz DB 601 A na kon¬
strukcijo IK-3. Ob nakupu lovcev Messerschmitt
Bf 109 E-3 so naročili tudi 50 rezervnih motorjev,
ki so jih uporabili za izdelavo teh križancev. Načr¬
tovali so tudi križanje z angleškim motorjem
Rolls-Royce Merlin II, kar pa bi povzročilo prenos
oborožitve v krila. Z montažo »naravnega na¬

slika 3. Pristajalno kolo je sestavljeno kar Iz štiri¬
najstih delov

Slika 4. Doma Izdelana zasteklitev kabine bo pro¬
dornejša od v sestavljanki ponujene

slednika« motorja Avia HS 12 Y crs, francoskega
motorja HS 12 Y 51, so načrtovali povečanje
maksimalni hitrosti za 35 do 50km/h.

V letalstvu kraljevine Jugoslavije pa ni bilo pri¬
mernega trenažnega letala. V tovarni Rogožarski
so ponudili dvosedežno verzijo. Okupacija je pre¬
prečila realizacijo tega projekta.

Vseh 12 že izdelanih letal so vključili v 51. samo-

Sllka 5. Izpod domačih peres, toda v angleščini.
Monografija o IK-1, IK-2 In IK-3

Slika 6. Komplet nalepk zadostuje za dva Hawker
Furya, dva Hurrlcana, tri IK-2, enega IK-3, enega Bf
109 E-3 In enega Fiat G-50 bls. O vseh teh letalih kaj
več v bližnji In daljni prihodnosti

378

TIM 9-10 • 84/85

Slika 7. Končana maketa z odprto pilotsko kabino. Ste opazili spuščena pristajalna zakrllca?

Slika 8. Zapleteno podvozje In nov hladilnik glikola
sta ključni novosti na maketi IK-3

Slika 9. Še tako dobra fotografija skrije vse drobne
dodatke, ki maketo spremene v verno kopijo origi¬
nala

stojno grupo na letališču Zemun. 5. aprila je bila
okrepljena s 102. ekskadriljo, ki je bila opremljena
z Messerschmitti Bf 109 E-3. Piloti IK-3 so se v
šolskih dvobojih dobro izurili v taktiki bojevanja
proti potencialnim sovražnim letalom, ki jih je
premoglo tudi letalstvo kraljevine Jugoslavije. Ko
so 6. aprila priletele jate zaščitnih lovcev Bf 109

TIM 9-10 • 84/85 379

E-5 z nemškimi oznakami in rumenimi nosovi, so
jugoslovanski piloti s pridom uporabili svoje iz¬
kušnje.

Jugoslovanski in nemški Bf 109 so se razlikovali
le po kamuflaži in tipični označbi bojišča, ki so ga
Nemci uporabljali že v bitki za Britanijo. Nekoliko
bolj vidni so bili lovci IK-3, ki so s svojimi oblinami
pritegnili veliko več nemških lovcev kot njihovi so¬
bojevniki v jugoslovanskih Bf 109. Piloti M. Semiz
(4), Vujičič (2 1/2), S. Poljanec (2), T. Gogič (1 1/2)
Irt D. Borčič (1) naj bi leteč na IK-3 sestrelili 11 so¬
vražnih letal. Od 14 sestreljenih letal, kijih pripisu¬
jejo letalom jugoslovanskega letalstva, je to kar
lepa udeležba v izkupičku bojev nad Beogradom.
IK-3 ni padel v sovražnikove roke. Še leteče IK-3
so posadke zažgale v noči med 11. in 12. aprilom
na letališču Veliki Radinci. Vendar pa IK-3 ni ostal
brez naslednikov. V povojnih konstrukcijah lov¬

cev S. 49 je mogoče odkriti oblike v bojih iztreblje¬
nega IK-3.

Na poti k novim izkušnjam

Najbolj zvesti nas spremljate že skoraj dve leti in
pridobljene izkušnje so trdno zagotovilo za
uspehe v zahtevnejši maketarski trehniki. Vac-
form je naziv za poseben način oblikovanja pla¬
stične folije. Nad primerno oblikovan lesen ali
mavčni model v okvirju poveznemo okvirju prile¬
gajoč se kos plastike. Lesen model navrtamo na
mestih, kjer želimo, da izsesani zrak pritegne
omehčano plastiko. Okvirje na dnu pritrjen na se¬
salec za prah, vsa naprava z okvirjem in kalupom
pa položena v odslužen štedilnik. Plastiko segre¬
jemo na 200°C in nato vključimo sesalec. Če ro-

380  TIM 9-10 • 84/85

bovi dobro tesnijo, izsesani zrak prilepi plastično razveseljuje tisoče modelarjev in maketarjev z
ploščo ob podlago, ta pa vtisne željene oblike. maketami še tako redkih tipov letal, ki jih velike to-

Kar se da hitro smo razkrili misterij te tehnike, ki varne maket ne bi nikdar izdelale. Le 12 letal IK-3

TIM 9-10 » 84/85 381

tehniki. Začetniške napake so nečastno krasile
maketo, zato sem začel znova. Vsako maketo je
mogoče razdreti in zlomljene, manjkajoče ali
slabo izdelane dele popraviti in nadomestiti.
Dele makete obrežemo in jih nato odlomimo.
Izrezovanje delov ni potrebno, ker se plastika
lepo lomi. Večje sestavne dele obrusimo na stič¬
nih ploskvah in si pri tem pomagamo s selotejp-
nimi prijemkami (slika !). Pri tem opravilu skrbno
pazimo, da pod pritiskom ob brušenju ne prebru-
simo prednjega in zadnjega dela sestavnih delov.

Stične ploskve so različno debele in včasih terjajo
opore na robovih (skica 2, št. 1).

Posebno dobro obrusimo krila, kjer morajo biti
zadnje robovi izredno tanki. Tu in tam je potrebno
žrtvovati reliefne podrobnosti na zgornji površini
dela, da dosežemo primerno obliko krila. Zlep¬
ljene dele obrusimo in ostrgamo. Najpogosteje
uporabljamo tekoče lepilo, ki samo zalije vrzeli
med deli. Sestavni deli za trup naše makete so
nekoliko zviti. Napako popravimo s segrevanjem
delov v vroči vodi in z lepljenjem trupa.

V

382  TIM 9-10 • 84/85

V kabini dodamo že standardne elemente, kot so
pedala smernega krmila, krmilna palica, var¬
nostni pasovi na sedežu in nekaj podrobnosti na
bokih kabine. Instrumentalno ploščo pobarvamo
z nesvetlečo črno barvo in s konico šestila vri¬
šemo številčnice instrumentov. Vse dele v notra¬

njosti utrdimo s pomožnimi kotniki (skica 2, št. 2).
Trup zlepimo in počakamo, da se dobro osuši,
nato se lotimo smernega krmila (št. 3). Smerno
krmilo izrežemo in iz kosa plastike izdelamo novo.
Izrezana površina je nekoliko manjša od krmila in
tako lahko oblikujemo notranje stične robove v
pravilno obliko.

Na nosu letala zalepimo spodnji, del, kjer se na¬
haja dovod zraka za hladilnik olja (skica 2, št. 4).

TIM 9-10 • 84/85 383

Pred tem pa njegovo notranjost zapolnimo s
kitom in odrežemo dno dovoda zraka (št. 5 in 6),
odrezani del pa nadomestimo z debelejšim
kosom plastike. Tega kasneje obrusimo do pri¬
merne debeline.

Na spodnjem delu krila izrežemo odprtine za pri¬
stajalna zakrilca (št. 7). Tanka plastika, kiji na no¬
tranjem robu zalepimo plastično cev in manjše
Plastične trikotnike, bo rabila za zakrilca. Tudi kr¬
milne površine na krilih izrežemo in izdelamo
nove.

Izgubi brazdastega reliefa na zakrilcih in krilcih se
izognemo tako, da v pravilno izbrušen profil za¬
krilca najprej utremo brazde. Za ta postopek je
najbolj primerna zaobljena konica žeblja. V
brazdo zalepimo tanke plastične niti. Ko se lepilo
Posuši in dobro prime, rahlo obrusimo površino
(skica 3).

Predno zlepimo obe polovici, moramo izrezati
odprtine za pristajalna kolesa. Delo je potrebno
opraviti pazljivo in natančno. Med obe polovici kril
zalepimo podloge, ki bodo ohranjale primerno
debelino krila. V posušeno krilo vlepimo tanke
plastične obloge v odprtine za pristajalno kolesje.
Vrzeli, ki nastanejo,‘zapolnimo s kitom in kasneje
obrusimo.

Krila zalepimo na trup. Iz toplotno upognjene pla¬
stike dodamo dve ustji ob stičišči kril in trupa (št.
8). Stične robove zapolnimo s kitom. Med suše¬
njem kita pripravimo repne površine in se lotimo
izdelave hladilnika glikola.

V maketi ponujeni del je skoraj neuporaben, zato
izdelamo nov hladilnik. Iz tanke plastike izdelamo
prednjo rešetko, ki ima šest pregrad. Pregrade
pazljivo odmerjamo in lepimo v že pravilno obru-
šeno hladilno kad. Na koncu dodamo še vzvod za
zapiranje in odpiranje dotoka zraka (skica 4).
Elise so največji problem v vac-form tehniki. Paz¬
ljivo izrežemo ponujeni profil in zadnjo stran za¬
polnimo s kitom. To storimo tudi s stožcem prope¬
lerja, če že ne premoremo primerno debelega
kosa plastike, iz katerega izdelamo novega. Na
koncu zalepimo še topovsko cev (št. 9).
Hidravliko podvozja izdelamo iz različno debelih
plastičnih cevi in drobnih koščkov plastike. Na
skici 5 so vsi sestavni delo podvozja, dodati bo
treba le še veliko potrpljenja.

Kit na trupu se je že dobro osušil, lahko se lotimo
zamudnega brušenja. Če smo pokitali tudi neko¬
liko pregloboke brazde na trupu,.jih s konice skal¬
pela znova utremo. S šestilom »napikamo« zako¬
vice in različne vijake na površini trupa. Izpušne

384  TIM 9-10*84/85

cevi (št. 10) odbrusimo in zalepimo nove. S po¬
močjo kita in brusnega papirja oblikujemo vse
izbokline na nosu letala in reže na trupu pred ve¬
trobranskim steklom.

Mac-form sestavljanka ponuja tudi zasteklitev
kabine, ki pa je izdelana iz nepresojne plastike.
Izdelamo lesen kalup in nanj poveznemo kos raz¬
grete plastike (fotografija 4). Če se odločimo za
odprto kabino, jo pred lepljenjem prerežemo in
pobarvamo. Na vetrobransko steklo zalepimo
dve polovici stožca (št. 11), na drseči pokrov ka¬
bine pa dve polovici plastične cevi (št. 12). Preden
zalepimo kabino, ne smemo pozabiti na kos pla¬
stike za pilotskim sedežem (št. 13).

Na repu zalepimo višinsko krmilo, ki ga lahko iz¬

Slika 12. Še nekaj dragocenih informacij o IK-3 Br. 1

delamo tudi sami. Pri sestavljanki Avia B.35 si
sposodimo repno kolo. Na trup pa zalepimo še
dve tanki loputi (št. 14). Na trupu nam manjka še
nekaj malenkosti. Štrcelj na repu (št. 15), antenski
drog (št. 16), zareza (št. 17), mušica (št. 18) in
drsna letev za pokrov kabine (št. 19).
Sestavljanje je skoraj končano, leše podvozjeza-
lepimo v pripravljene vdolbine. Nosilno cev hidra¬
vlike zalepimo v luknjo, ki jo izvrtamo v zgornjo
površino kril. Le tako bo lahko nosila težo makete.
Ko se lepilo dobro posuši, odrežemo štrleči del in
pokitamo nastalo luknjo.

Maketo očistimo z redko milnico in operemo z

TIM 9-10 • 84/85 385

vodo. Osušena maketa je tako nared za nanos
temeljne barve. Z zelo rahlo sivo svetlo modro
ban/o prebarvamo vso maketo. Na zgornjih povr¬
šinah pa nanesemo tri kamuflažne barve, ki sojih

imela letala JKRV pred aprilskim napadom.
Olivno zelena, rjava in oker se prelivajo brez
ostrih robov. Žal ni mogoče določiti točne barvne
sheme in tudi naša je zgolj hipoteza. Ohranili se
niso niti barvni vzorci in navodila za pripravo barv.
Vse informacije smo črpali iz publikacije, ki je izšla
v Veliki Britaniji, nastala pa pod peresi širne I. Oš-
triča in Čedomira J. Janiča. Na koncu članka ob¬
javljamo nekaj naslovov, kjer je publikacijo še
mogoče naročiti (fotografija 5).

Podvozje pobarvamo srebrno sivo, notranjost
vdolbin za podvozje pa golobje sivo. Izpušne cevi
so v barvi ogorele kovine. Številka 10 na trupu
IK-3, s katerim je letel podporočnik Dušan Borčič,
je bele barve. Znak tovarne Rogožarski je črno-
bel. Na repu je v črni barvi izpisano v cirilici: Ro¬
gožarski AD, Beograd. Na smernem krmilu je šte¬
vilka BR10.

Kokarda JKRV je na zgornji levi polovici krila ve¬
lika 105 mm, na spodnji pa 13,5 mm. Prototip je bil
pobarvan z svetlo sivo barvo. Na zgornjih in
spodnjih površinah kril je imel dve kokardi enakih
velikosti. Na smernem krmilu je v črni barvi izpi¬
sano v cirilici IK-3/BR 1., v latinici pa HISPANO-
SUIZA/12Y-29.

Ameriška tovarna Guano Aeroplane & Zeppelin
Works je povsem neznatno podjetje. Prav gotovo
bo za njenimi izdelki nekaj jugoslovanske krvi,
kajti dva ključna izdelka sta letalo IK-2 in pola na¬
lepk JKRV, jugoslovanskega kraljevskega voj¬
nega letalstva. Oba izdelka je mogoče naročiti na
tem naslovu: J. R. B. Edvvards, 19. Larchvvood
Glade, Camberley, Surrey, GU 15 3 UW, Velika
Britanija.

Še nekaj naslovov

The Guano Aeroplane & Zeppelin Works

5802 North East

59 th Street, Seattle

WA 98105

USA

JRB Edvvards (najbližji zastopnik)

19 Larchvvood Glade
Camberley, Surrey
GU15 3UW
UK

MHW Models
Concorde House
46 Havvorth Rd, Crossroad
Keighley, W. Yorks
UK

Hannants

56 London Road North
Lovvestoft. Suffolk
UK

386 TIM 9-10 «84/85

Slika 58. Različna področja
uporabe računalnika potre¬
bujejo tudi različne progra¬
me, a osnova, to je posto¬
pek programiranja, je po¬
dobna

računalništvo

Ivan Gerlič

Glede na vse to je za programiranje potrebno
poznati simbolične ukaze, pravila pisanja pro¬
grama, treba pa je znati nalogo tudi analizirati.
Oglejmo si pobliže in na kratko nekaj osnovnih
elementov za vsako fazo dela pri programiranju.

Programiranje

Najprej odgovorimo na vprašanje, kaj je program.
Kratek in hiter odgovor je: program je niz logično
povezanih ukazov. Lahko bi tudi rekli, daje pro¬
gram niz podatkov računalniku, kako obdelati do¬
ločene podatke, da bo lahko rešil zadani problem.
To je tudi enostavnejša definicija programiranja.
Seveda pa v toku programiranja naletimo na več
faz dela. Najprej je potrebno definirati nalogo,
zatem izvršiti analizo, potem izdelamo program
poteka in program. Delo s programiranjem še ni
gotovo, ker je potrebno izvršiti še prevajanje, kon¬
trolo, testiranje programa in šele nato lahko pro¬
gram varno shranimo na določen element zuna¬
njega spomina.

1. Definiranje naloge

V toku definiranja naloge, je potrebno točno dolo¬
čiti, kje bodo podatki nameščeni, ugotoviti za
kakšne podatke gre, ali si je potrebno podatke
zapomniti, ali je dovolj, če opravimo samo dolo¬
čene računske ali kakšne druge operacije, ter v
kakšni obliki moramo formulirati rezultate posa¬
meznih podatkov.

2. Analiza naloge in algoritem

Postopek analize naloge zahteva od nas podro¬
ben pregled posameznih delov naloge: najprej
poiščimo vse povezave med izhodiščnimi količi¬
nami (podatki) in iskanimi rešitvami. Glede na to
izberimo tiste povezave, ki nam omogočijo, da re-

TIM 9-10 »84/85 387

šitev izvedemo in prikažemo s pomočjo teh izho¬
diščnih količin. Izhodiščne količine nato po izbra¬
nih pravilih transformiramo (preračunavamo, iš¬
čemo odvisnosti, primerjamo itd.) vse dotlej, do¬
kler ne pridemo do rezultata. Takšno zbirko pravil,
ki smo jih postavili v smislu reševanja določenega
tipa naloge, imenujemo algoritem. Torej imamo
obhodne in izhodne algoritemske količine, vsako
posamezno pravilo pri procesu reševanja naloge
pa se imenuje algoritemski korak. Za rešitev na¬
loge je potrebno poznati in razdelati vse algori¬
temske korake. Poglejmo si primer zapisa algo¬
ritma za primer izračunavanja ploščine kvadrata:

1. Preberi vrednost stranice a

2. Če je a 0, končaj z delom

3. Kvadriraj a

4. Izpiši rezultat

5. Končaj z delom

3. Diagram poteka in program

Zgoraj napisan algoritem za izračun ploščine
kvadrata je še kar razumljiv in jasen, toda če
imamo zapletenejši problem, postane takšno be¬
sedno zapiranje algoritma dokaj nepregledno.
Zato uporabljamo grafične ponazoritve, kjer je
vsak algoritemski korak prikazan z ustreznim
simbolom. Tako zapisan algoritem imenujemo
diagram poteka ali pa tudi blok-diagram, oziroma
skica programa (angl. flovvchard). Kot smo že po¬
vedali, uporabljamo za izdelavo diagrama poteka
določene grafične elemente — simbole, ki jih na¬
vadno imenujemo bloki. Ti bloki torej predstav¬
ljajo posamezne korake pri izdelavi programa.
Torej je diagram poteka sestavljen iz povezav
med njimi. Oglejmo si nekaj blokov, ki so najpo¬
gostejši pri izdelavi diagramov poteka:

Začeni ali končni blok, ki predstavlja začetek ali konec pro¬
grama.

Prireditveni blok, ki se uporablja za zapisovanje posamez¬
nih korakov v programu, oziroma to je oznaka določene
operacije.

Blok za vhodno—izhodne ukaze (pomeni npr.: preberi in
prebrane vrednosti priredi spremenljivkam — ki so vpisane
v blok).

Odločitveni blok, v katerega vpisujemo pogoje; od tega, ali
je pogoj izpolnjen ali ne, je odvisno, po kateri veji je po¬
trebno izstopiti iz bloka.

Izpis na tiskalnik, ki pomeni, da naj tiskalnik izpiše vrednosti
spremenljivk, ki so vpisane v tem bloku.

Vsi bloki so povezani s puščicami in zato lahko vi¬
dimo, kako program teče, od tod tudi ime: dia¬
gram poteka. Diagram beremo od zgoraj navzdol

in omogoča lepo razviden vrstni red pisanja pro¬
grama in logiko obdelave. Če uporabljamo višje
programske jezike, se pripravljajo »grobi dia-

388 TIM 9-10 • 84/85

grami poteka«, kjer bo imel takšen diagram le
ključne točke — ključne logične korake pri obde¬
lavi. Za nižje programske jezike se pripravljajo
zelo podrobni diagrami poteka. Do sedaj nismo
potrebovali nobenega programskega jezika,
temveč le strokovno znanje za analizo problema
in nato priprav algoritma ter diagrama poteka.
Torej rabi diagram poteka za vse vrste višjih pro¬
gramskih jezikov. Če uporabimo npr. basic ali pa
Pascal, spremenimo in uporabimo samo dolo¬
čene besede algoritma oz. diagrama poteka z
ustreznimi angleškimi ukazi in program je kmalu
pripravljen za uporabo. Oglejmo si primer dia¬
grama poteka in programov v programskem je¬
ziku basic za zgoraj omenjeno nalogo izračuna
ploščine kvadrata.

10 INPUTa

20 IF a 0 THEN GOTO 50
30 LET p > a 2
40 PRINT p
50 END

C  ZAČETEK J

; I

/ PREČITAJ a /

4. Vnos programa in kontrola

Program, ki smo ga po opisanem vrstnem redu
pripravili, poskusno pregledamo in obenem po¬
pravimo osnovne napake. Ko so osnovne pro¬
gramske in sintaktične napake korigirane, pro¬

Slika 59. Tudi prostor, v katerem delamo, mora biti
ustrezen, in sicer: svetel prostor, ozadje svetlo, pro¬
stor zračen, ustrezna višina delovne mize in stola,
pa tudi red na delovnem mestu. Računalnik naj ima
svoj stalen prostor!

gram shranimo na ustrezen element zunanjega
spomina (kaseto, disketo, magnetni trak....).

5. Testiranje programa

Ko smo program vnesli in ga s tem v grobi obliki
kontrolirali, prehajamo na testiranje, saj še ni¬
mamo zagotovila, da bo program tudi resnično
deloval in dajal pravilne rezultate. Testiramo ga
tako, da vnašamo enostavnejše izmišljene po¬
datke. Seveda težavnost in zapletenost ter različ¬
nost podatkov postopoma povečujemo. Na ta
način lahko vidimo, če so vrednosti, ki jih dobimo
kot rezultat procesa, pravilne in predvsem logič¬
ne. Zato ni odveč, če vnašamo za preizkus pro¬
grama tudi nelogične podatke. Torej razumemo
pod testiranjem logično preverjanje pravilnosti
programa, saj so ostale napake že popravljene v
prejšnji fazi. Dobro je, da program testira še kdo,-
ki ni sodeloval v pripravi programa.

TIM 9-10*84/85 389

6. Preizkusna doba programa in
trajno shranjevanje originala

Program, ki je testiran, moramo še nekaj časa
preizkušati in s tem preverjati na manjših in večjih
količinah podatkov, kakor tudi na različnih upo¬
rabnikih. S tem preverimo program v več možnih
situacijah, obenem pa dobimo dovolj rutine in
znanja o načinu ter področju uporabnosti pro¬
grama.

Sledi shranitev programa na element zuna¬

Slika 60. Ga poznate? Hišni računalnik SINCLAIR
ZX-81

njega spomina (disk, disketa, kaseta....), in to
vsaj v dveh verzijah. Če imamo možnost prevaja¬
nja programa v strojni jezik (hitrejša uporaba), to
opravimo, original pa, pisan v izbranem jeziku
(BASIC, PASCAL), hranimo kot original, saj nam
bo rabil za poznejše spremembe, dopolnitve, raz¬
širitve itd. Dober in vesten programer bo na koncu
napisal še podrobnejša navodila za delo in upo¬
rabo programa, saj s tem pomaga uporabnikom
programa. Ni odveč, če pripravi (po možnosti) tudi
demonstracijski program z karakterističnimi —
najpogostejšimi podatki.

Delitev mikroračunalnikov

Na koncu letošnjega sprehoda skozi osnovne
elemente računalništva si oglejmo še primer
molžne delitve mikroračunalnikov. Ta delitev je
utemeljena tako z vidika cene, kakor tudi zmoglji¬
vosti. Če rečemo, da štejemo k hišnim računalni¬
kom sisteme, ki so cenejši od 85 000 din, moramo
definirati še druge programske in strojne ele¬
mente sistema, in sicer: hišni računalniki ne rabijo
zahtevnejše osnovne opreme (npr. TV, neprofe¬
sionalna tastatura, kasetofon....), osebni raču¬
nalniki pa so že glede strojne programske opreme
mnogo zmogljivejši (monitor, profesionalna tip¬
kovnica, diskovna enota, tiskalnik.). Oglejmo

si osnovno delitev!

HIŠNI RAČUNALNIKI

MIKRORAČUNALNIKI -- OSEBNI RAČUNALNIKI

Standardni hišni računalniki
(angl. home computers)

Žepni računalniki
(angl. pocket computers)

Slika 61. Žepni računalnik SHARP PC 1500 A

Standardni osebni računalniki
(angl. personal computers)
Priročni računalniki
(angl. hand-held computers)
Prenosni računalniki
(angl. portable computers)
Prevozni računalniki
(angl. transportable computers)

390  TIM 9-10 «84/85

Slika 62. Osebni računalniki Macintosh in Lisa —
APPLE

Slika 63. Osebni računalnik IBM-PC

Omenimo le še bistvene lastnosti. Med vsemi so
še vedno najbolj razširjeni standardni hišni raču¬
nalniki. Najbolj znan med njimi je popularni SINC¬
LAIR ZX SPECTRUM, ki je po množičnosti
menda med nami še vedno najbolj razširjen. Toda
kmalu za njim je znani COMMODORE 64OC s
celo množico programov, dodatne opreme, pa
tudi specializiranih revij in klubov (sl. 59). Seveda
pa je novih modelov te vrste računalnikov še
mnogo, npr. ATARI600XL, ORIC atmos, LASER
210, AMSTRAD CPC 464 itd.

Žepni računalniki so nasledniki kalkulatorjev, ki
so programabilni. Zanje je značilno, da jih obi¬
čajno ne priključujemo na omrežno napetost, po
dimenzijah so majhni, navadno z enovrstičnim
LCD zaslonom. Suka 61 prikazuje enega naj¬
uspešnejših predstavnikov te vrste. Kot smo že
omenili, so osebni računalniki namenjeni za pro¬
fesionalno uporabo. Danes dajeta ton razvoju

TIM 9-10 • 84/85 391

Slika 64: Prenosni računalnik OLIVETTI M 10

tega področja dva računalnika: APPLE lle in IBM
PC. Vse bolj pa se uveljavljajo novi sistemi, kot
Apple Macintosh, Liza, Sinclair QL, COMMO-
DORE plus/4 itd.

Prenosni računalniki se odlikujejo po dokaj velikih
kapacitetah, poslovni orientaciji, majhnosti in pri¬
ročnosti izvedbe, navadno z večvrstičnim LCD
zaslonom, kot kaže slika 64. Združujejo po¬
membne značilnosti žepnega kalkulatorja, žep¬
nega računalnika in pisalnega stroja. Takšne ra¬
čunalnike lahko vzamemo s seboj na službeno
potovanje, sestanek itd.

Prevozne računalnike opredeljuje že samo ime:
so profesionalni, zmogljivi računalniški sistemi, ki
jih je moč brez večjih težav prestaviti — prepeljati
na željeno mesto uporabe (slika 65).

ODGOVORI IN NALOGE

1. Naloga za začetnike, ki niso več
začetniki

Napišite diagram poteka za izbrani problem, ki ga
želite računalniško obdelati. Program, oziroma
problem, lahko izberete po lastni želji, le samo¬
stojno napišite diagram poteka in narnga pošljite.

2. Naloga za mlade računalnikarje

Najprej odgovor na v prejšnji številki zastavljeno
nalogo: krajši način za oblikovanje in izračun
črke, pa tudi krajši program za izpis. Menim, da
naloga ni bila pretežka, oglejmo si razlago.

Ko smo z ukazom PRINT BIN pridobili iz binarl-
nega zapisa desetiška števila, potrebujemo krajši
program, ki bo opravil zapis črke Č in ta zapis tudi
shranil direktno (mimo BAŠIČA) v spomin.
Oglejmo si ta program za primer naše črke:

392 TIM 9-10 • 84/85

20

8

60

70

64

70

60

0

I

128

*

64

I

32

I

16

lili

8

1

nost izraženo desetiško, kot prikazujemo za naš
primer črke č:

10 DATA 20, 8, 60, 70, 64, 70, 60, 0
20 FOR a = 0 TO 7
30 READ b: POKE USR »C« + a, b
40 NEXT a

Razlaga programčka:

stavek 10 vsebuje zapisane podatke za »prižiga¬
nje« polj matrike 8x8,

stavki 20, 30 in 40 zahtevajo prebiranje 8 podat¬
kov in shranjevanje na določenem mestu spomi¬
na; to mesto je koda črke »c« v grafičnem področ¬
ju.

Sedaj pa še drugi odgovor: ukaza PRINT BIN za
pretvorbo binarnega v decimalno število ne po¬
trebujemo, zato ker vemo, kaj pomenijo posa¬
mezna mesta osembitnega zapisa.

Če sedaj te vrednosti upoštevamo za posamezna
mesta (lahko si jih kar nad njimi zapišemo) in jih
seštejemo v ustrezni vrsti, dobimo dvojiško vred-

Sedaj pa uporabimo še naš programček, ki smo
ga že prej napisali in razložili. Enostavno, ali ne?!
Na enak način lahko oblikujemo še vse ostale
črke (male in velike), ki so karakteristične za jugo¬
slovansko abecedo. Vaša naloga je pripraviti
program, s katerim boste lahko izpisovali vse
črke, karakteristične za jugoslovansko abecedo!
Veselo na delo.

Rešitve zopet pošljite na nalosv: IVAN GER-
LIČ, Pedagoška akademija, Maribor, Koroška
cesta 160, 62000 Maribor.

3. Odgovori iz 6. številke Tima

Odgovorov je bilo zopet kar precej. Prev vesel
sem, da tako sodelujete z nami. Kar tako naprej!
Med pravilnimi odgovori je žreb določil nagra¬
jenca in nagrado dobi: DANILO ZEMLJIČ, Ju-
rovski dol 33, 62223 Jurovski dol.

Čestitamo nagrajencu, vsem, ki so poslali rešitve,
pa še več uspehov in sreče v naslednjem letniku
Tima!

Pravilna rešitev nalog iz 6. številke Tima:

1. slika:

10 FOR Z = 1 TO 87 STEP 3

20 CIRCLEZ, 175—Z,  Z:CIRCLE 255—Z,  Z,

Z

30 NEXT Z

2. slika:

10 FOR Z = 87 TO 1 STEP — 3
20 CIRCLE Z, 87, Z:CIRCLE 255 — Z, 87, Z:
CIRCLE 127, 87, Z
30 NEXT Z

3. slika

10 FOR Z = 1 TO 85 STEP 5
20 CIRCLE Z + 87, 87, 87
30 NEXT Z

Na koncu letošnjega letnika pa vam želim mnogo
veselja pri delu z računalnikom, mnogo znanja s
tega prelepega področja pa tudi prijetne počitni¬
ce. Na svidenje zopet v naslednjem šolskem letu!

TIM 9-10 » 84/85 3  93

TERMOSTIK pištola za toplo lepljenje omogoča zanesljivo
in kvalitetno zalepljen spoj na gradivih kot so ies-les,
aluminij-aluminij, aluminij-steklo, PVC-PVC in več drugih
kombinacijah materiala. Posebno je primerna za delo pri
samogradnjah in obrti.

TERMOSTIK pištola je tudi primerno darilo.

Pištole izdeluje Martin Pečnik, 61210 Ljubljana, Prušni¬
kova 36, tel. (061) 51-063, v sodelovanju z Mitolom iz Se¬
žane in Obrtno, PO Slovenj Gradec.

Hkrati s pištolo priporočamo nakup s 5 naboji, lahko pa
naročite tudi paket z 20 ali 40 kosi nabojev.

Tovarna tapil

06210 Sažana

Kupon pošljite na naslov: ZASTAVA-AVTO, TOZD Avtomotor,
poslovalnica Slovenj Gradec, 62380 Slovenj Gradec, Glavni trg
51, tel. (062) 841-054.

Naročam . kosov TERMOSTIK pištole po ceni 2.680 dinarjev

za kos

in . kosov TERMOSTIK nabojev po ceni 980 dinarjev za kos.

Ime in priimek: .

Ulica in hišna številka:.

Mesto in poštna številka:.:..

TERMOSTIK pištolo bom plačal(a) po povzetju.

(podpis)

394  TIM 9-10*84/85

timova

fantastika

T. E. D. Klein

Znan¬

stvenik

Prevedla Miša Berce-Podergaj

Vsi so se razveselili, ko jim je možiček povedal, da je
znanstvenik. Fiziki so poskakovali ob svojih računalni¬
kih; elektrotehniki so med vpitjem in kričanjem zapuščali
svoje stikalne plošče. V velikanskem laboratoriju je od¬
mevalo ploskanje zbranih novinarjev; Heraldov časni¬
kar Salganik je prizor ganljivo opisal kot »slavje po¬
dobno tistemu, ki so ga uslužbenci NASE pred desetletji
priredili ob izstrelitvi Apolla«.

»Hvala bogu!« je dejal italijanski biokemik dr. Bazza.
»Hvala bogu, da ni vratar!«

Časnikar je dvignil pogled od svojih zapiskov. »Oprosti¬
te, kaj ste rekli... ?«

»Hvala bogu, da smo dobili človeka, ki nam bo lahko kaj
povedal.«

»Ali ste res tako dvomili?« je vprašal Salganik, priprav¬
ljen, da si vse zabeleži.

»Seveda smo,« je odgovoril Italijan. »Vedeli smo, da
bomo dobili nekoga iz Harvardskega fizikalnega oddel¬
ka, ker smo prav zdaj tukaj. Toda lahko bi bil vendar
kdorkoli.  Prav lahko bi se zgodilo, da bi morali izpraše¬
vati študenta... ali snažilko... ali pa celo kakšnega turi¬
sta, ki bi slučajno obiskal laboratorij. Nismo mogli vede¬
ti, kje se bo naš PZP pojavil«.

»PZP,« je dejal novinar in pri tem mrzlično pisal v svojo
beležnico.

»To je prav gotovo .področje začasne praznine’.«
»Točno. Podobno kot naprave, ki ste jih Američani upo¬
rabljali v 70. letih pri vaših medplanetarnih raziskovalnih
satelitih z namenom, da zberete naključne vzorce ka¬
menin. Samo da smo tokrat izvlekli živega človeka, in to
iz našega sveta. Mož je preprosto — kako bi rekel —
naključni vzorec.«

»Vendar upam, da ne povsem  naključni...«

»Ne, ne, seveda ne. Vedeli smo, da se bo naša naprava

pojavila nekje v bližini fizikalnega laboratorija. Domne¬
vali smo, da bo ta kraj še leta ostal področje nadaljnjih
raziskav. Toda naše predstave o prizorišču so bile zares
meglene — samo poslopje. In kar se časa tiče, smo
samo vedeli, da bo naš obiskovalec,« namignil je proti
možu, ki sejemehljal in začuden zmajeval z glavo, »pri¬
šel iz prihodnosti tri do štiristo let pred nami.«

Salganik je strmel v to čudo, katerega so zdaj obdajale
kamere in luči. Kljub temu, da bi si dogajanje lahko bolje
ogledal na TV ekranu na bližnji steni — saj so znanstve¬
nikovo 6-urno bivanje v sedanjosti neposredno prena¬
šali po celem svetu — si je Salganik raje ogledal moža z
lastnimi očmi. »Tam sem bil, prav v istem prostoru kot
mož, ki smo ga potegnili iz prihodnosti,« bo lahko pripo¬
vedoval svojim vnučkom. Nek bedast novinar je znan¬
stvenika vprašal, kako se počuti. (Včasih so običajno
tako spraševali: Kako se počutite kot prvi človek na me¬
secu? Kako se počutite kot dobitnik sedmih zlatih me¬
dalj? Kako se počutite, ko veste, da vam je meteor po¬
gubil vso družino? Kako se počutite kot novo izvoljeni
predsednik?) In mali mož je poskušal odgovoriti.
»Torej,« je mežikajoč v luči pričel pripovedovati, »da se
je vse to pripetilo prav meni, je bilo precej nepričakova¬
no. V življenju nisem nikoli ničesar dosegel in nikoli si ne
bi niti predstavljal, da bom prav jaz  tisti, .. .saj veste, ki
se bo znašel tu. Rad bi vam hovedal, da mi je to vseka¬
kor v veliko čast  in sploh sem ponosen, kot le morem
biti, da sem tukaj z vami, čeprav le za kratek čas...
Hmmm...« Ugriznil se je v ustnice in pomežikoval v luči.
»Vesel sem, ko lahko rečem, da prihajam iz resnično
naprednega  sveta, vsaj mi  tako mislimo, ha, ha! .Tretji
prerod znanja in znanstvenih dosežkov', to je geslo sve¬
tovnega kongresa v Adis Abebi... Renesansa, ki jo
lahko primerjamo s tisto okoli leta 2200 —, toda saj vi
tega ne morete vedeti, ali ne? Hm, vidite, nisem ravno
dober govornik, toda, hm... zares upam, da vam bom
lahko kaj povedal, kar bi vas morda zanimalo in vam
vsaj malo pomagalo.«

Sramežljivo se je nasmehnil.

»Izreden je,« je zamrmral dr. Bazza. »Človek bi mislil, da
se bo jezik v stoletjih spremenil, toda ta človek govori
angleško bolje od mene! Morda pa se je jezik ohranil za¬
radi kinematografije...«

»Še sreča za vas,« je zašepetal Salganik. »Če bi se iz¬
kazalo, da je poizkus propadel — če bi vi, fantje, utelesili
kakega triletnega otroka ali pa bebčka, ki ne bi imel kaj
povedati — bi vam vlada tako hitro pobrala denar, da bi
se vam kar zavrtelo.«

Spomnil se je, kako močno si je NASA  prizadevala
prepričati parlament, da raziskovalci prinašajo z Me¬
seca dragocene znanstvene podatke in da je pol du¬
cata vreč polnih Mesečevega grušča vredno vseh tistih
milijard dolarjev. Na koncu pa je parlament označil po¬
lete kot nekoristne in jih ukinil. Fantje v tem laboratoriju
so bili pod enakim pritiskom... Toda vse je kazalo, daso
srečne roke.

TIM 9-10 • 84/85 395

»O, ja,« je pripovedoval mož, »sem profesor protopla-
zemske biofizike že skoraj... naj pomislim... že skoraj
28 let.«

»Ali nam lahko razložite, kaj to pomeni?« je zavpil nek
novinar, ki si je priboril svoj prostor bolj v ospredju.
Ostali so takoj začeli negodovati: Tišina! Odstranite
tega človeka! Sšš! To bomo obravnavali kasneje! Tiši¬
na!

Novinarji naj bi bili tiho in prepustili izpraševanje zboru
znanstvenikov, ki naj bi, tako so vsaj upali, pametneje
izkoristili omejen čas. Vprašanje prvega novinarja je že
tako vzelo dovolj dragocenega časa...

»Profesor,« ga je nagovoril dobitnik Nobelove nagrade,
patolog dr. Sklar, »pričnimo z osnovnim vprašanjem.«
Govoril je dostojanstveno, saj se je zavedal, da ga po¬
sluša ves svet. »Ne bom izgubljal časa, da bi vas spra¬
ševal po imenu — «

»Modesto 14 X Goodyear,« ga je prekinil mali mož.

» — ali pa, da bi nam povedali karkoli o sebi. Vsi, ki smo
tukaj zbrani, bi nadvse radi rešili nekaj naših najbolj pe¬
rečih vprašanj. Naj začnem z — «

Za trenutek je utihnil in počakal, da je napetost narasla.
» — ali ste v vašem času iznašli zdravilo proti raku? «
Obiskovalec se je nasmehnil. »Oh, presneto, seveda,«
je odvrnil. »Raka skoraj ne omenjamo  več. Hočem reči,
da za to boleznijo dandanes obolijo le ljudje v daljnem
vesolju, in...«

Sklar ga je prekinil. »Ali nam lahko razložite, kako oz¬
dravite to bolezen?« V njegovem glasu je bilo čutiti na¬
petost.

»Hju!« je dejal mali mož, izpuhnil zrak in pogledoval proti
stropu.

»Hmmm, naj pomislim. Bojim se, da je to težko razloži¬
ti.« Nekaj trenutkov je bil zbegan. »Veste, sam nisem
imel nikoli raka in le malo ljudi, ki jih poznam, so ga
imeli... Toda, če bi kdo zbolel za to boleznijo, bi telefo¬
niral zdravniku, ki bi prišel in, hmmm...«

»Kaj bi naredil?«

»Ja, dal bi mu tisto zdravilo, potem pa bi bolnik to eno¬
stavno prespal. Mislim, da bi vi tako rekli.«

»Kakšno zdravilo?« je zanimalo Sklarja.

»Ja, hmmm, na žalost vem samo ime. Imenuje se:
Gro-Go-Way. Toda domnevam, da vam to ne pomaga
kaj dosti.«

Dr. Sklar je bil videti razočaran.

»Veste, to ni ravno moje področje,« je razlagal obisko¬
valec in sramežljivo skomizgnil z rameni.

»Pred nekaj trenutki ste rekli, da .telefonirate’ zdravni¬
ku,« je povzel nekdo od zbranih. Dr. Sklar pa je že
skrbno zapisoval nova vprašanja.

»Sem inženir za komunikacijske naprave in me zanima,
če nam lahko poveste kaj o teh napravah v vašem
času.«

»2 veseljem.«

»Na primer, kaj se pravzaprav zgodi, ko telefonirate
zdravniku?«

»Ja, takoj pride. Bolje rečeno, takoj naj bi  prišel. Toda
prav rad vam povem, da se pogosto zgodi, da vas na
grobo  in na kratko  odpravijo. Pravijo, da ravno zdaj ni¬
majo časa  in —«

»Poslušajte, kako deluje? Ali so to take naprave, kot je
tale?« Inženirje z roko pokazal na bližnjo mizo. »Imate
telefone?«

»Oh, telefone! Ja, seveda jih imamo, samo, da niso taki.
Joj. kako so tile  starinski... Ne, ne, nimamo takih. Na¬
meščene imamo za ušesi.« Z roko je segel za uho.

»Ojoj, svojega sem danes odložil, sicer bi vam ga lahko
pokazal... Sicer pa, drugače je, če telefoniraš zdravni¬
ku. Pritisneš na rdeč gumb v kopalnici tik ob postelji in
opišeš svojo bolezen. Toda saj ste videti zmedeni.«
»Ne, ne, kar nadaljujte.«

»Rečeš samo, .Slabo se počutim, pošljite koga’.«

»In kdo je na drugi strani?«

»Ja... ljudje.  Slišijo in pošljejo pomoč.« Umolknil je in
nekoliko dvomljivo pogledal. »Seveda to traja nekaj
minut.«

»Kako pa deluje?«

»Mejdun,« je dejal učenjak prihodnosti, »tega pa ne
vem. Pravzaprav me to nikoli ni niti zanimalo. Hočem
reči, vedno sem ga imel pri roki, tam na steni in sem
samo... Počutim se strašno krivega, toda to ni ravno
moje področje. Ukvarjam se izključno z neko vrsto rast¬
linske grče in z njenimi kromosomi, imenujejo se Phillip-
sova telesca in... Ja, naj povem tole  o sredstvih komu¬
niciranja; tisti ljudje na drugi strani niso v nobenem pri¬
meru najsposobnejši. Verjemite mi, usluge so strašno
slabe,  povrhu vsega pa stalno stavkajo iz tega ali onega
vzroka, tako da. . .«

»Orožje!« se je zavzel general. »Katero je najbolj dovr¬
šeno orožje v vašem arzenalu?«

»Toda mi nimamo vojske v pravem pomenu besede,
ampak... O, da, razpolagamo z nekaterimi strahotnimi
orožji, prav zares. Eno od njih se imenuje VRV  — nisem
prepričan, kaj kratica pomeni — pri uporabi tega orožja
ostane na kraju, kjer je nekoč stalo mesto, le 14-metr-
ski lijak, sosednja mesta pa ostanejo nepoškodovana.
Uporabili smo ga na San Juanu, Puerto Ricu.«

»Kako pa deluje?«

»Hmmm... Pa me imate! Spravili ste me v zadrego.«
Umolknil je, pogled je imel povešen v tla — nato pa se
mu je obraz razjasnil. »O tem bi se morali pogovoriti z
jedrskim inženirjem. Najboljši bi bil Julio 6 X Franklin; on
je moj dober prijatelj... Sicer pa je tole zdajle čisto ne¬
mogoče, ali ne? Hmmm... Mislim, da sem nekje bral, da
deluje po istem principu, kot delujeta plima in oseka,
Mesečevo gibanje, ali sem prav povedal? Ampak jaz
res nisem pravi človek za te reči.«

Salganik se je sklonil k svojemu kolegu. »Nerad rečem,
toda ta človek ne ve prav ničesar,« je zašepetal. »Kaj
nam to pomaga?«

Dr. Bazza je le zmajal z glavo. Bil je na tem, da zajoče.
Mali mož pa se je trudil, da bi razložil, kako deluje brez¬
težnostni pas, katerega je njegov sin uporabljal za hojo
po jezeru. »Nekoč se je pokvaril in morali smo poklicati
mehanika. On je, naj pomislim; dejal je, da je v pasu ba¬
terija, da, in trioglati kos spužvaste snovi... mislim, da
se imenuje levia, ne vem pa natančno, iz česa je nare¬
jen. Morda iz cinka?«

Znanstveniki si že dolgo časa niso ničesarzapisovali.
Dr. Bazza se je obrnil k Salganiku. »Poslušajte,« ga je
pričel nagovarjati z glasom, ki je bil na robu obupa, »ko¬
liko stvari bi vi  znali razložiti, če bi se vrnili v srednji vek?
Bi jim vi  znali razložiti, kako je zgrajeno letalo? Ali pa bi
znali operirati slepič? Ali proizvajati najlon? Koliko bi jim
vi  koristili?«

Salganik je skomignil z rameni. »Domnevam,« si je
drznil pripomniti, »domnevam, da tudi v dobi renesanse
niso vsi ljudje vedeli vsega.« Kamere in magnetofonski
trakovi so še naprej brneli.

»Spominjam se, da sem opazoval mehanika, ko je za¬
menjaval baterije,« je pravil mali mož, »bilo je vse polno
prepletenih žic...«

396  TIM 9-10 • 84/85

Rekordni UFO

Najprej, kratica UFO pomeni po angleško, ki
imajo tako od sile radi kratice, Ultimate Fuel Op-
timiser, kar bi po naše približno pomenilo vozi¬
lo, ki z določeno količino goriva doseže največjo
razdaljo. (UFO pomeni tudi NLP — neznan leteči
predmet, očitno je torej v tem tudi kanček šale.)
Vozilo, ki ga predstavljamo, je ugledalo luč sveta
lani in je že na začetku lanskega leta poskrbelo za
svetovni rekord, ki dokazuje, da tehnika ne pozna
besede nemogoče. Presodite sami: UFO 2 je pri
hitrosti 24 km na uro potolklo dosedanji rekord v

Bosonoga rekorderka ob svojem vozilu

Slika 2. Pogled v notranjščino.
Namesto volana vozniška pali¬
ca, ob zadnjem kolesu je lepo
viden jermenasti pogon v raz¬
merju 15:186

UFO med vožnjo
na dirkališču
Silverstone

TIM 9-10 »84/85 397

porabi goriva za celih 21,5%, porabilo je borih
0,0741 goriva na 100km! To pomeni, da bi z enim
litrom goriva prevozilo celih 1351,25 km!

Srce ali bolje srček tega trikolesnika, ki so ga iz¬
delali v Fordovi tovarni v Duntonu, je štirivaljni
vodno hlajeni motorček s prostornino 15ccm in
elektronskim vbrizgom goriva.

Karoserija svetovnega rekorderja je iz kevlarja in
ogljikovih vlaken in nudi zračni upor (Cx) vsega
0,113! Pnevmatike so izdelali v znani tovarni

Continental, vsaka od njih tehta kar 81 g. Pri re¬
kordni vožnji si je 44 kg težka voznica Dianna Hur-
rel pomagala tudi s prostim tekom. Ko je vozilce
pri 45000 obr./min. doseglo hitrost približno
35km/h, je izklopila pogon in ga ponovno vklju¬
čila, ko je hitrost padla pod 20 km na uro. Pa tudi
teža je pri rekordu igrala veliko vlogo, saj je pero-
snolahka voznica vozila bosa in tako po njeni iz¬
javi prihranila toliko goriva, da bi z litrom goriva
prevozila najmanj deset kilometrov več.

Računalnika ni mod ukrotili. Ukiotimo lahko samo domišljijo, ki nam kaže na vedno
nove možnosti njegove uporabe. Nove možnosti pa se porajajo, če vemo kaj se
dogaja v črni škatli in okrog nje.

Pričujoča knjiga bo marsikomu, ne glede na (irofil izobrazbe, pomagata prest«
prag v neznano. Predvsem pa brez panike, mordo bo Ireba krotiti bolj sebe
računalnik.

Ne bodite pregrobi! GmlKrai , ,

iMoj mik/o)

Glavna odlika knjige Ukročeni računalnik je. da na zelo dostopen način predstavlja
številne zelo različne vidike računalništva, tehnične m netehmčne, in analizira njegov
vpliv na način življenja v najširšem smislu. Pn tem se besedilo izogne dvema
nevarnima skrajnostlma, prezahtevni ali preveč poenostavljeni razlagi.

Ivan Bratko

... Vsaka nova stvar, pa tudi računalniki, ki so prestopili prag marsikaterega
stanovanja, nosi r*a sebi pečat svpjega ustvarjalca. Mikroračunalniki postajajo (kol
nekod avtomobili ali pralni stroji) znak prestiža, postajajo »letiš«. - Vendar pa so
danes pralni stroji kratkomato civilizacijska noja. podobno kot vsi tisti tehnični
predmeti, ki j*h pred vojno še nismo poznali Če danea - kot pravi knjiga - osebni
računalniki večinoma niso v stanovanjih človeku v posebno korist, pa to jutri že no
bo več res. Računalniška nepismenost so umika poznavalstvo - računalniki pa
postajajo človekovo siia uporabno orodje.

Računalniki pomenijo revolucijo v tehnologiji, pa nemara tudi v načinu proizvodnje in
v zvezi s tem tudi s spremembo družbe, njenega sedanjega značaja. Ali nam bodo
računalniki res ponesli »družbo izobilja »7 Ali bo atove*ov prosti čas res postal čas
za ustvarjalnost? Upajmo, kot upa tudi pričujo ^ _

Frane Jerman

i

tehniška založba slovenje

samo kuščer/zoran štrbac

UKROČENI
. H

RRCUNRLNSMK

• Pri Tehniški založbi Slovenije je izšla knjiga Ukročeni računalnik. Napisala
sta jo avtorja Samo Kuščer in Zoran Štrbac, ilustriral pa Edo Podreka.

• Knjiga obsega trinajst poglavij, od osnov programiranja in delovanja cen¬
tralnega procesorja, preko zunanjih enot in umetne inteligence, do ocen
vpliva na družbo in možnosti razvoja v prihodnosti. Na koncu je slovar naj¬
pomembnejših računalniških izrazov.

• Knjiga »Ukročeni računalnik« je namenjena nestrokovnemu bralcu —tako
mlademu, ki se šele seznanja z znanostjo in tehniko, kot starejšemu, ki bi rad
bolje spoznal računalnik, to sodobno »čudo«. Čeprav gre besedilo ponekod
precej v podrobnosti, je napisano v poljudnem, vsakomur dostopnem jeziku.
Nazornost še močno poveča velika množica ilustracij in fotografij.

• Knjigo lahko naročite pri Tehniški založbi Slovenije, Ljubljana, Lepi pot 6.

398  TIM 9-10 • 84/85

timovi

oglasi

POCENI prodam veliko elektronskih načrtov, eks¬
plozijski motor KB 3,5ccm Marine in dušilec MK II —
ED 2,5 — 7^. ccm.

Samo Laharnar
Vogelna 10
61000 Ljubljana
tel. (061) 212-795

NUDIM usluge na printerju za računalnike Spectrum
(listingi, izpisi, tabele). Prodam navodila za program
HP 4 S (pascal).

Stane Ogrinc
Podgorica 54
61231 Ljubljana Črnuče
tel. (061) 576-311 int. 35

KUPIM upore (6,8k), (220 R), (1 Ok) in dva kosa 0,5 R
— 5 W, kondenzatorje elko (10 mikrofaradov), (5 mi-
krofaradov) in rabljen zvočnik 50 W od 4 — 8 ohmov.
Borut Škof
Kardeljeva ul. 11
68250 Brežice

PRODAM več materiala za HO železnico (pokrajina)
ter večje število Ni-Cd akumulatorjev 1,2 V 4 Ah.
Prodam tudi čez 400 programov za ZX Spectrum ter
značke, znamke in druge modelarske potrebščine.
Kupim pa osi, kardane, elise za vodne modele, ka¬
setofon primeren za ZX Spectrum in DV modele. Pi¬
šite!

Milan Gačar
Pesnica 24/a
62211 Pesnica
tel. (062) 653-853

PRODAM light-show 3 x 1000 W, 120 W ojačevalnik
in stabiliziran usmernik z regulacijo toka in napeto¬
sti.

Franci Erjavec
Dobravica 22
61292 Ig pri Ljubljani

PRODAM nov transformator 24 V 6,67 A (160 W).
Cena po dogovoru.

Blaž Gerjevič
Ul. 21. maja 8
68250 Brežice

KUPIM zložljivo paličasto anteno dolžine 1,30m in

Iskrine tuljave FT 30 (2x). Cena po dogovoru.

Janez Pirtovšek

Koroška 46

63320 Titovo Velenje

KUPIM jedro za transformator CM 102 B.

Aleš Klinc
Obrije 3

61110 Ljubljana

PRODAMA Simpropov CURARE 20. Model je nare¬
jen in še ni letel. Prodam tudi motorček MVVS 2,5
ccm 26000 obr^min. Motor še ni bil vžgan!

Miha Kvartič
C. VII. korpusa št. 15
61000 Ljubljana
tel. (061) 321-756

IZREDNO ugodno prodam elektro material: IC/SN
7..., CD, AY-3-8500, LM, MM), tranzistorje BC, AC,
ZN, diode 1 N... Prodam tudi najrazličnejše sheme
raznih ojačevalnikov, mešalnikov, izenačevalnikov
in drugih elektronskih naprav. Ves material je po¬
polnoma nov. Prodam tudi programe za C — 64 in
Spectrum.

Boštjan Komac
Podgorska 2
61330 Koečvje

(061) 851-894 v soboto in nedeljo

KUPIM integrirano vezje AX-3-8550, revijo SAM
SVOJ MAJSTOR št. 3/78 in zvočnikov 8 ohmov 0,2
W.

Engi Deželak
Harje 3/c
63270 Laško

PRODAM slušalke, v katerih je vgrajen radio, 2 sire¬
ni (avtomobilski) in knjigo Vse o snemanju in foto¬
aparat Beirette.

Peter Čvan
Polzela 107/b
63313 Polzela

PO UGODNI ceni prodam programe za ZX Spec¬
trum. Pišite za brezplačen prospekt.

Aleš Črnič
Prešernova 8
68340 Črnomelj

PRODAM elektronsko Igrico: Speak & Speli z več
igrami. Igrica je za tiste, ki obvladajo vsaj malo an¬
gleščine. Daje zvočne in vidne signale. Deluje na
baterije ali na usmernik.

Andrej Jakšič
Bratov Blanč 5
61210 Ljubljana-Šentvid

PRODAM DV napravo Graupner E4 Varioprop SSM
40 s sprejemnikom in AKV celicami.

Uroš Golob
Kuratova 13
64000 Kranj
tel. (064) 23-491

NUJNO prodam dobro ohranjeno avto stezo. Pr¬
vemu ponudniku dam ceneje.

Bojan Burger
Merčnlkova 5a
61000 Ljubljana

tel. (061) 262-205 od 16.—18. ure

TIM 9-10 «84/85 399

PRODAM načrte, komplete vvalkie-talkie z dosegom
10 km ter ojačevalnike za w-t z dosegom
50—100km, ki so vgradljivl v vsak walkie-talkie.
Kupim pa naravo za DV (12-kanalno), eksplozijski
motorček, izvenkrmne motorčke za ladijske mode¬
le. Možna zamenjava.

Vladica Stankovič
Proleterskih brigad 11/3
17500 Vranje

ZX 81. Ekskluzivni programi. Pišite za brezplačen

katalog. Prodam tudi žepni računalnik in prenosni

radio. Prvi kupec dobi za nagrado maloploščo.

Dušan Lipej

Šubičeva 8

68250 Brežice

tel. (068) 61-700

PRODAM žepni računalnik LCD 220 Olympia ali pa
ga zamenjam za kakršnekoli avtomatske smučar¬
ske vezi.

Branko Jug
Krivica 37
63262 Prevorje

NUJNO kupim integrirano vezje 3817D (Fairchild).
Cena po dogovoru.

Roman Poljanec
Livold n. h.

61330 Kočevje
tel. (061) 852-543

KUPIM napravo za daljinsko vodenje DV, lahko tudi
rabljeno.

Danilo Milošič
Vareja 2 a

62283 Videm pri Ptuju

PRODAM radijsko vodeni avtomobil znamke SG z
motorjem PICCO 3,5 ccm (1 km) in z resonančno iz¬
pušno cevjo. K motorju dodam še rezervni bat in
pušo.

Simon Štelcl
Ciril Metodova 60
69000 Murska Sobota
tel. (069) 22-216

PRODAM 2 lokomotivi po HO sistemu 27 cm, 300 g,
20 cm, 170 g. Možna tudi zamenjava za model stare
lokomotive HO. Najboljši ponudnik dobi še 2 va¬
gona za tramvaj in HO križišče 90°.

Aleš Pečar
Frankovo naselje 43
64220 Škofja Loka

PRODAM kasetofon VC-1530 za Commodore 64.

Marko Baloh

Moste 11

64274 Žirovnica

tel. (064) 80-345

PRODAM ruski povečevalnik UPA-9 s časovnim

stikalom In fotoaparat Zenit E (objektiv 3,5/50).

Samo Stopar

Vitovlje 71 c

65261 Šempas

tel. (065) 58-880 popoldan

PRODAM OPS 6.5ccm (marine), Jumbo 550, Jumbo
540, Keller 50, os za čoln 4 mm, uplinjač Perry za
15 ccm, deleža Cox 1,5cm. Vse je popolnoma novo.
Dušan Mihelič
Pod hribom 22
61000 Ljubljana

PRODAM kvaliteten elektromaterial, načrte, IC, kit
komplete ter Hi-Fi ojačevalnike s kvalitetno me¬
šalno mizo in izenačevalnikom, light show, bežeče
luči, ojačevalnike do 300 W (sinus), predojačevalni-
ke, tonsko kontrolo vlsokih-srednjih-nizkih tonov,
VU-metre od 5 do 20 LED diod, razne šumne filtre,
antenske ojačevalnike za avto radio, razne efekte
(robotski glas-echoo-hall), elektro material, ki se ga

v naših trgovinah ne dobi (Z 80 A, SN 7400, 74 Sl-

itd.).

Darko Sentivanji
Pot k skakalnici 7
61210 Ljubljana-Šentvid

PRODAM eksplozijski motor KB 3,5 ccm OUT-
BOARD, namenjen za ladijske modele. Prodam tudi
tekmovalni DV čoln za kategorijo F1-E1 kg z motor¬
jem KELLER 30/12 SL (brez DV naprave) in 27 Ni-Cd
akumulatorjev VARTA 450 mAh. Cena po dogovoru.
Matic Kragelj
Pod hrasti 8
61000 Ljubljana
tel. (061) 331-022

PRODAM ustni harmonij LILIPUT, svinčnik z uro in
večjo količino raznih posterjev. Prodam tudi album
s 50 različnimi sličicami.

Igor Virant
Cirje 19
68274 Raka

POZOR! Prodam izvrsten načrt za izdelavo formule
1, iz balse ali šeleshamerja. Kupim pa prenose z mo¬
torčkom za Safari.

Vojko Černilogar
Migojnice 137
63302 Griže

PRODAM letalo SPORTY (razpon kril 1200 mm), po¬
polnoma nov GLOVV-PLUG motor Thunder Tiger
2,5ccm z DV upllnjačem in ellso, DV Robbe Econo-
mic (4 kanali — oddajnik, sprejemnik, dva servomo-
torja, 8 akumulatorjev 1,2 V 500 mA), 5 litrov meta¬
nola in 4 nove akumulatorje Ni-Cd 1,2 V 500 mA.
Gregor Tošnjak
Galičeva 28

61117 Ljubljana-Dravlje

tel. (061) 51-632 od 19. ure dalje

PRODAM večjo količino elektronskega materiala
(upori, kondenzatorji trlaci, trimer potenciometri,
motorčki...) po ugodnih cenah. Vsi elementi so po¬
polnoma novi (Philips, Siemens). Izdelujem tudi di¬
gitalne light-showe. Prodam tudi programski kalku¬
lator TEXAS Tl 57.

Matej Caf
Radizel 15/D
62312 Slivnica
tel. (062) 605-691

400  TIM 9-10 • 84/85

PRODAJAM stabilizirane usmernike od 12 do 30V.

Erlh Vertnlk

Liptovska 26

63210 Slovenske Konjice

tel. (063) 751-143

PRODAM kit komplete, kvaliteten elektronski mate¬
rial in razne načrte. Za spisek priložite znamko.
Peter Planinšek
poštno ležeče
63221 Teharje

PRODAM napravo za daljinsko vodenje SIMPROP
ALPHA CONTEST 4/8, motorčka SUPER TIGRE 4 in
OS 1,6ccm, električni vitel za vleko DV jadralnih
letal (brez akumulatorja), DV jadralno letalo DG-100
z razponom 450 cm in DV motorni model BARON.
Prodam še načrte jadralnih in motornih letal v me¬
rilu 1:1 ter nove bas zvočnike 70 W.

Branko Novak
Sp. Idrija 71 A
65281 Sp. Idrija
tel. (065) 56-379

POCENI prodam programe za COMMODORE 64 in
SPECTRUM, REŠET tipko za COMMODORE In inter-
face za igralno ročico za SPECTRUM ter igralno ro¬
čico z avto-fire gumbom.

Vitja Vodopivec
Gerbičeva 51 A 02
61000 Ljubljana

POCENi prodam več kompletov novih necinanih
uporov. Komplet vsebuje 500 uporov različnih
vrednosti, moči in tolerance. Do decembra letos ga
lahko naročite za borih 800 din. Poštnina je vraču¬
nana v ceno kompleta.

Bojan Skrbinek
Dolnji Leskovec 18
68280 Brestanica

KUPIM popoln načrt za model na DV PIPER PA18
SUPER CUB.

Jože Zalar

Partizanski klanec 36

61360 Vrhnika

tel. 312-755 Int. 190 dop.

PRODAM Tim letnik 22 (83/84) za 200 din.

Dušan Novak
Pipanova 74
64208 Šenčur

PRODAM žepni računalnik s tipkami za melodijo za
500 din.

Sandi Jenko
Hrastje 20 F
64000 Kranj

PRODAM nov ojačevalnik 2x7W  brez ohišja. Pr¬
vemu ponudniku dam brezžični mikrofon. Prodam
tudi elektromotorčka 9 in 6 V.

Branko Novak
Zagrad 26
61433 Radeče

PRODAM eno- do štirikanalne light-showe, digi¬
talne llght shovve, stereo ojačevalnike, LED VU
metre in mnogo drugih naprav ter kit kompletov.
Kupim pa oddajnik za DV Tim XIX in sprejemnik Tim
XX ter dva servo motorja.

Aleš Tomše
Milavčeva 15
68250 Brežice

PRODAM barvno glavo »MEOCHROM« za izdelova¬
nje barvnih fotografij.

Marko Janhar
Hraše 46
61216 Smlednik

KUPIM letalski motorček s prostornino 1,5ccm.
Borut Zemljič
Korytkova 6
62000 Maribor

PRODAM KIT komplete: ojačevalnik Hi-Fi

60—100W, 4 ohme in stabiliziran usmernik
12—30V/2A.

Gregor Drofenik
Ul. heroja Bračiča 4
63000 Celje

PRODAM elektronsko vezje za vklop električnih
motorjev, žarnic, siren in podobnih naprav v vseh
modelih. Velikost 35 x 18 x 12mm, teža samo 15g.
Deluje na DV naprave ROBBE, SANWA, FUTABA, za
druge je potrebna nastavitev elektronike. Prodam
tudi DV napravo Simprop SSM CONTEST 8/16 in 3
motorje 10ccm Super Tigre ter dva 3,5 ccm, eden je
skoraj nov Super Tigre, drugi pa je Tunder Tigre.
Popravljam tudi DV naprave vseh znamk.

Franc Božič
Vrhpolje 17
65271 Vipava

PRODAM elektromotor JUMBO 540 V/min, DV mo¬
torno letalo Muha z motorjem (0,9ccm) COX TEE
DEE ali brez motorja, Graupnerjev servomotorček
(nr. 3765).

Kupim 2 konektorja, 2 sprejemniška akumulatorja, 2
servomotorja (ROBBE), kvaliteten polnilec (Nl-Cd)
in 1 liter metanola.

Simon Kodrič
Morje 135
62313 Fram

MAKETO železnice 100 x 190cm (N sistem) pro¬
dam. Pojasnila In ponudbe na tel. (061) 265-460 —
Robi.

PRODAM komplete načrtov (s podrobnim opisom in
pogledom na ploščico). Komplet vsebuje 14 načr¬
tov in 23 fotografij. Stereo Vu meter, FUZZ-EFEKT,
brezžični mikrofon, vvaikie-talkie, predojačevalnik
in ojačevalnik 100 W/sinus, light-show — 2 kanala,
stereo izenačevalnlk, kvaliteten UKV sprejemnik,
usmernik 0—12 V, avdioskop, elektronski zvonec z
melodijo in ton generator.

Bojan Skrbinek
Doljni Leskovec 18
68280 Brestanica

Pavle Gregorc

slikovna križanka

WD-40

ZA VSE
OBLIKE
VZDRŽE¬
VANJA!

WD-40 je razprševalno sredstvo z odličnimi lastnostmi: odpravlja vlago, pene-
trira, maže ter varuje kovine pred rjavenjem.

WD-40 prodre tudi v notranjost najbolj zapletenih električnih in mehaničnih
naprav in odstranjuje iz njih vlago. Pri tem napravi zaščitno antikorozivno
plast, ki deluje hkrati tudi kot mazilo.

Uporaba je zelo preprosta. Kadar hočete odstraniti rjo, razpršite po zarjavelih
delih WD-40. Ko pronikne, lahko zarjavele dele zlahka očistite. Če je potrebno,
postopek ponovite. Z neposrednim razprševanjem po vsej površini kovine
boste preprečili nadaljnje širjenje vlage in rjavenje. Sploh pa priporočamo,
da uporabljate WD-40 periodično, če hočete doseči res temeljito zaščito.

Opozorilo: WD-40 je vnetljiv, zato morate paziti, da ne pride v stik z odprtim
plamenom!

WD-40 varuje vaše motorno kolo pred vlago. Razpršite ga po magnetih, aku¬
mulatorju, vžigalnih vodih itd.

WD-40 lahko uporabite za odstranjevanje asfalta, madežev zaradi izpušnih
plinov, maščob in prahu

Tudi vaše kolo bo videti lepše in bo dlje trajalo, če ga boste vzdrževali z WD-40.

i kozmeu ka