Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 1045io Sveta Germana, zgled krščanske potrpežljivosti. V LJUBLJANI. Tiskala ,.Katoliška Tiskarna". 1897. 103250 104510 DW Im Kakorkoli so si ljudje različni po širokem svetu, v jedni reči smo si vendar vsi jednaki: srečni namreč bi bili vsi radi. Srce človeško je že tako vstvarjeno, da vedno hrepeni in koprni po sreči. Zato je že sploh navada, da, če hočemo komu voščiti najboljšo reč, vo¬ ščimo mu veliko srečo, za god, za novo leto itd. Kadar se srečata dva prijatelja, je skoro vselej prvo vpra¬ šanje: »Kako ti je kaj?« Ko se ljubljeni otrok po dolgem ločenju iz tujega zopet vrne na mili dom k skrbnim starišem, je zopet prvo sočutno vprašanje: »Kako se ti je godilo po svetu?« In skoro v vsakem pismu prosimo onega, kateremu pišemo, naj nikar ne pozabi odpisati: kako se mu godi, je-li zdrav, zadovoljen itd.? In vedno le veselega poročila radi pričakujemo, žalostnega se pa ustrašimo. Vendar polna, neomejena in neprenehljiva sreča bo še-le v nebesih: na zemlji se ne iznebimo vse ne¬ prijetnosti, ko bi se še tako radi; kajti sedanje življenje je vojskovanje, je le pripravljanje za večni mir v ne¬ beškem raju. Blagrovati smemo tukaj one, ki so si pri¬ dobili toliko krščansko potrpežljivost, da iz ljubezni do Jezusa Križanega nekako lahkotno, celo z veseljem pre¬ našajo največje trpljenje. Tudi ti, mladi bralec, veš že za mnogokaj, kar bi raje imel drugačno, boljše. Komaj si življenje dobro pričel, pa imaš že svoj križ: težko se ti zdi n. pr. vselej ubogati, zlasti, če se ti zapove kaj zoprnega; sitno se ti zdi sedaj učenje, sedaj kako drugo opravilo; znabiti moraš občutiti celo revščino in njene nasledke: mraz, lakoto, zaničevanje itd. In če misliš, da bo potlej boljše, ko odrasteš, se jako motiš. Iz srca ti želim sicer vse dobro; vendar to ti moram že naprej povedati, da bodo 1* 4 s tvojimi leti rastle tudi in se množile tvoje sedaj še male nadloge in težave, če hočeš tedaj biti moder in srečen za čas in večnost, privadi se prav zgodaj p o - trpežljivosti po zgledu Zveličarjevem, ki je od svojega otročjega prezebanja v jaslicah do prebridke smrti na križu ves čas trpel, pa trpel kakor najkrotkejše jagnje. Pa upam, da bolje kakor moje besede te bode po¬ učil zgled trpeče, pa vendar tako srečne svetnice Ger¬ mane. Svetujem ti, še pozneje katerikrat beri njeno življenje, ako bi te potrpežljivost utegnila kdaj zapuščati. a) V revščini rojena in vendar bogata. Ze je minulo 300 let, kar je bila na južnem Fran¬ coskem v vasi Pibrak 1. 1579 rojena deklica, ki si je v svojem življenju pridobila veliko svetost. Pri sv. krstu so ji dali ime Germana. Očetu je bilo ime Lovrenec, materi pa Marija; pisali so se Cousin (Kužen). Pibrak ni daleč od lepega in imenitnega mesta Tuluza (Toulouse), kjer je sv. Tomaž Akvinski pokopan, blizo španjske meje, ne prav daleč od Lurda, sloveče božje poti. Stariši Germanini so bili bogaboječi, pa jako ubožni. Vse, kar so imeli, je bila priprosta hišica z malim vrtom, kjer je bilo nekoliko sadnega drevja. K temu še njiva in nekoliko ovac, to je bilo vse premoženje. Ovce so zapirali v star, že jako slab ovčnjak. Germana je bila tako slabotna in bolehna, da so menili, da bo koj umrla, ko so jo prinesli od sv. krsta. Vendar dete ni umrlo, živelo je; toda živelo skoro v vednih bolečinah, ker je imelo celo življenje hudo bo¬ lezen bramorjevo. Ta bolezen kri tako spridi, da se na- rejajo sedaj tu sedaj tam po životu pekoče bezgavke, otekline in rane. Pač je bila pomilovanja vredna uboga Germanica: v hiši taka revščina, da je že v najprvi mladosti čutila pomanjkanje; po telesu pa tolike navadno neozdravljive bolečine! Vendar jedno tolažbo v svoji nesreči, jeden zaklad, — neprecenljiv zaklad v svoji revščini, je le imela ubo- žica Germana. Imela je silno dobro, modro in iz srca pobožno mater. Dobra, v resnici blagosrčna mati je naj¬ boljše bogastvo za slehernega otroka. Nikoli se ne more Bogu dovolj zahvaliti za to dobroto. 5 Komaj je Germanica jela hoditi in govoriti, že je kazala nenavadno pobožnost. Mati jo je učila veliko in pobožno moliti v čast britkemu trpljenju našega Gospoda in k preljubi Materi Božji. Pa tudi sama je večkrat prav prisrčno v solzah molila za svojo ljubljenko, malo Ger- manico ; in sama ji je bila najlepši zgled krščanskega življenja. Nikoli ni slišala iz materinih ust nobene jezne ali pregrešne besede, nikoli ni videla svoje revne matere nepotrpežljive, nikoli je ni slišala pritoževati se, ali celo kregati se ali zaničevati koga. O koliko premore pobožna molitev verne matere in pa njen lepi zgled 1 Kako lepo je rastlo dobro dete poleg dobre ma¬ tere ! Telo res da ni bilo zdravo in trdno, a tem lepše so se razvijale njene mlade dušne moči. Skoraj ni bilo pri nji zapaziti tistih otročjih slabostij in napak, ki so nasledek izvirnega greha, in se le prerade kažejo tudi pri sicer dobrih otrocih. Nikoli se ni tudi v najmanjši reči zlagala; nikakoršne samoglavnosti ali upornosti ni bilo pri nji. Zmiraj je bila krotka, ljubezniva in dobro- voljna ; in tako hitro je vedela ubogati mala Germanica, kakor bi bila že na očeh uganila misli svojih starišev. Rada je pomagala in stregla materi, kolikor ji je mogla pri teh letih. Ko je prišel oče od dela, precej je vesela pritekla in mu postregla z ljubeznijo in detinsko prisrčnostjo, kakor je vedela in znala. Kadar pa ni bilo druzih opravil, poskrbela je za svoje mlado srce. Mater je prosila, naj jo uči molitvic, naj ji pripoveduje trpljenje Jezusovo, ali pa kaj lepega o Materi Božji, o angeljih in svetnikih; ali pa je zapela kako detinsko pobožno pesmico, če ni imela mati časa ž njo se ukvarjati, je pokleknila Germanica na tla borne izbice pred podobo Matere Božje in molila je rožni venec ter druge molitvice, ki se jih je bila naučila od dobre matere. Kadar ji je mati pripovedovala britko trpljenje Je¬ zusovo, je potočilo blago dete marsikatero gorko solzico. Do ubožcev je bila Germanica polna sočutja in Usmiljenja, čeravno še tako majhna, si je zanje jedi pritegovala. V kuhinji je imela v omarici poseben pro¬ storček, kamor je spravljala vse, kar je prihranila za reveže. Kaj radi so ubogi prihajali v to borno hišico, ker so vedeli, da v nji bivajo dobrosrčni, usmiljeni 6 ljudje, kateri, čeravno sami revni, vendar radi in s tola¬ žilno ljubeznijo podelijo, kolikor utrpe. Mala Germana je imela do revežev tako dobro srce, da se solz ni mogla zdržati, kadar jih je gledala, posebno če so bili kako telesno pohabljeni, kruljevi. Jokala se je z jokajočimi in vesela je bila z veselimi. Vsak njen darček je bil takorekoč v krščansko ljubezen zavit, predno ga je dala. Sv. Duh jo je pa tudi večkrat nagibal, da je re¬ vežem delila še dušno dobroto, ne samo telesne. Če 50 se ubogi pritoževali, da jim je tako hudo in morajo toliko trpeti, jela jim je tako gorko in prepričevalno, tako srčno in lepo govoriti o Jezusovi revščini, da so bili mnogi nadložni potolaženi in so se v srce ginjeni začeli jokati. O, to je bil dober otrok, ki je želel le drugim trpljenje lajšati, za svoje grozovito trpljenje se pa še zmenil ni. Germana je čutila mnogokrat tolike bolečine vsled svoje bolezni, da se je morala nekatere dni na po¬ steljo vleči. Pa vse je pretrpela spravim otročjim veseljem. Nihče ni slišal pritožbe, le besedice ne iz njenih ust. Ko je bila Germana sedem let stara, se je najeden- krat vidno zboljšal njen žalostni stan. Jela je rasti in čutila se je vedno močnejšo. Na njenem obrazu je bilo videti nekaj posebno častitega, nekaj nadzemeljskega, nebeškega: kakor bi ji lepa duša posijala skozi blaženo obličje. Po vaseh tistega kraja takrat še večjidel ni bilo nobene šole, če je pa kje bila katera, je bila za dečke, za deklice pa prav redko kje. Germana ni videla nikoli nobene šole. Ob nedeljah popoldne pa so se vsi otroci zbirali v cerkvi. Tu so jih duhovni poučevali v krščanskem nauku. K temu pouku je blaga Germanica silno rada in pridno hodila. Neizrečeno je bila pazljiva; le očesa ni odmaknila od ust mašnikovih. Razlago verskih resnic 51 je tako zapomnila in sploh je kazala toliko razum¬ nost v božjih rečeh, da so gospod kar strmeli in bili so silno veseli tako pridne in blage deklice, če jim noben otrok ni znal odgovoriti kakega vprašanja, Germana je gotovo znala povedati, pa kako lepo, kratko in razločno. Njena goreča pobožnost, njeno točno znanje, njeno ljubeznivo krotko vedenje: vse to je bilo duhovnemu 7 pastirju tolikanj všeč, da so jo odločili za prvo sv. ob¬ hajilo, čeravno je bila še-le osem let stara. Ko je Germana to zvedela, je bila njena duša s toliko radostjo napolnjena, da je pokleknila pred podobo Matere Božje in v solzah detinskega veselja se zahva¬ ljevala svoji nebeški Materi. Kajti po sv. obhajilu je že več časa hrepenela, pa v toliki mladosti še ni pričako¬ vala te sreče. Vendar to njeno obilno veselje se sedaj še ni spolnilo. Bog je drugače odločil. b) Mesto prvega — zadnje obhajilo. Še jedno sr"ce je bilo, ki je z jednako radostjo čutilo veselo novico, da pojde Germana k prvemu sv. obhajilu. In to srce, ki se je z radostno deklico tako veselilo prvega sv. obhajila, je bilo preblago srce njene dobre matere. Menim, da je malo tako ginljivih prizorov, kakor mora biti ta, če istinito pobožna mati svojega preljubega otroka, ki je prepričana, da je še ves nedolžen, vidi prvikrat pri sv. obhajilu in se pri tem v živo spominja tistega blagega trenutka, ko je bila tudi sama pred toliko in toliko leti prvikrat prejela Jezusa Boga v svoje de¬ viško srčece! Pa oh! — Germanina mati ni učakala te zaželene in že napovedane sreče, da bi bila videla svojo tako srčno ljubljeno, angeljsko nedolžno hčerko prvikrat pri mizi Gospodovi ! Kmalu potem, ko je bila prihitela Germana domov z veselim sporočilom, da pojde k prvemu sv. obhajilu, kmalu potem je njeno mater napadla bolezen — huda bolezen — zadnja bolezen! Vse zastonj; Germana ni imela nič več časa hoditi k pouku za prvo sv. obhajilo: kdo bi bil pa skrbel za nevarno bolno mater? Zelo rada je sicer stregla materi; toda misel, da letos še ne pojde prvikrat k sv. obhajilu, in misel, da bi srčno ljubljena mati, njen jedini zaklad na zemlji, za to boleznijo utegnila še celo umreti — oh to je bila pre- britka misel, ki se je za ubogo sirotico res prekmalu vresničila. Bog se usmili! dobro dekletce je tako goreče pri¬ čakovalo, da pojde še tisto leto z druzimi otroci k sve¬ temu obhajilu, — oh, sedaj pa mora z objokanimi očmi 8 gledati, kako častiti gospod župnik namesto nji prvi¬ krat, podelijo njeni materi zadnjikrat presv.Rešnje Telo, za zadnjo popotnico! Tudi to je moral a gledati, kako so prisrčno mater v sv. posl, olje devali; tudi to je mo¬ rala slišati, kako so že vsi napovedovali njeno bližnjo smrt! Pa ne bom natančneje opisoval zadnje ure blage matere; saj umiranje je bilo že pred 300 leti jednako resno in pretresljivo, kakor je še sedaj! Lahko si mislimo, kako goreče je dobra gospodinja molila tiste ure po zadnjem svetem obhajilu za svojega moža, za ljubo hčerko, zlasti pa za-se, za svojo dušo, ki ima zdaj zdaj stopiti pred sodnji stol Božji; lahko si mislimo, kako je že umirajoča mati še jedenkrat po¬ klicala Germano k smrtni postelji, ji dala zadnje nauke, potem pa materin blagoslov, kako je slovo vzela od ljubljenega moža, kako verno svojo dušo priporočala Bogu, Mariji, angeljem in vsem svetnikom; lahko si mislimo kako britkosten je bil za vse pričujoče zadnji materin zdihljej, kako tužno je bilo mrliško zvonenje in kako so na dan pogreba ljudje milovali zlasti bledo in objokano sirotico Germano itd. Vse to, kakor že rečeno, opustimo in hitimo brž pogledat, kako se je Germani godilo po materini smrti. c) Mlada beračica. Prej smo že povedali, da Germanica ni nikoli ho¬ dila v šolo, a prišla je sedaj v neko drugo šolo, iz katere jo je rešila še-le smrt — v šolo trpljenja. Po materini smrti so prišli zanjo hudi hudi dnevi. Bog je hotel to čisto zlato še bolj očistiti z ognjem britkosti. Prej je sicer tudi že marsikaj imela prestati, zlasti zaradi svoje bolezni; pa je imela poleg sebe ljubeznjivo tolažnico, skrbno mater, ki jo je učila vse britkosti da¬ rovati Jezusu in njegovi Materi. Sedaj pa tisto dobro srce hladna prst pokriva tam na cerkvenem pokopališču. Večkrat gre Germana obiskat mili grob svoje nepozabne matere. Z lepimi cvetlicami ga venča, napaja pa s svo¬ jimi gorkimi solzami. In čudovito tolažbo čuti v svojem otročjem srcu. Oče Lovrenec je bil sedaj vdovec. Osemletna šibka deklica mu pač še ni mogla sama gospodinjiti. Zato najme deklo. Ker pa ne more dajati velikega plačila, vzame v službo neko staro osebo, ki ni bila več za 9 težka dela. Ta pa je bila hudobna, zoperna, prepirljiva ženska, čudna, samoglavna in sitna, imela ravno na¬ sprotne lastnosti ranjce matere. Ubogi otrok mora neiz¬ merno veliko prestati pred to neblago deklo. Kolikrat je uboga sirota po nedolžnem zmerjana, po krivici strahovana in zaničevana! Pa Germana vse krotko potrpi. Očetu kar besedice ne pove, koliko mora prestati od malopridne dekle. Ni hotela miru kaliti in krega napravljati v hiši; raje je molila za razžaljivko. Vse je voljno in tiho pretrpelo to dobro srce iz ljubezni do Jezusa in Marije ! »Bodi sedaj ti moja Mati!« je Germana molila in prosila Mater Božjo ob materini smrti. K nji se je tudi sedaj vselej zatekala v hudih britkostih; nji na čast je veliko in prisrčno molila! Pa boste vprašali: Ali Mati Božja ni pomagala ubogi siroti ? O pač, pomagala je. Po nekoliko mesecih je bila dekla vsa spremenjena. Začela je čisjati in spoštovati potrpežljivo in bogoljubno Germano. čimdalje mirnejša je bila, tako da je bilo deklici slednjič dobro pri nji. Staro mrzlo srce se je ogrelo pri mladi lepi duši an- geljsko dobre deklice, kakor se bolnik ogreje na spo¬ mladanskem solncu. Vendar kdor hoče bogoljubno živeti, ne ostane dolgo brez križa. Tako tudi Germana. Neprevidoma ji oče zboli. Z očetovo boleznijo pre¬ neha delo in z delom ves zaslužek, da kmalu še za po¬ trebno hrano ni. Germana si na vso moč prizadeva lepo postreči bolnemu očetu. Pri tem pa še Germana sama zboli. Pa če tudi ta bolezen ni dolgo trajala, je vendar zapustila dobri deklici žalosten nasledek — otrpnjeno roko za vse življenje. V pričetku bolezni so dobri sosedje in usmiljeni prijatelji donašali hrane bolnemu Lovrencu. Ker pa je bolezen dolgo trajala, so se ljudje naveličali dalje pod¬ pirati zapuščenega bolnika. Stari dekli ni bilo več mogoče plačevati zaslužka, čeravno je bil majhen; zato zapusti hišo, bolnega moža in nadležno polhromo deklico. Revščina v borni hišici je velika in nastaja še večja, ko otrok ne more nikjer več hrane dobivati za-se in za 10 bolnega zapuščenega očeta. Slednjič ne ostane druzega, kakor iti prosit — beračit. »Oče«, prosi usmiljena deklica, »oče, dovolite mi, svojemu otroku, naj grem po vasi miloščine prosit za vas.« »Kaj si izmišljuješ, Germana; tvojega očeta bi mo¬ ralo biti sram. Ne, tega mi ne smeš storiti. Ne dovolim ti«, odgovori ubogi mož. »Ubog biti brez zadolženja, saj to ni sramota«, pravi Germana. »Mili Zveličar je bil tudi reven in njegova 11 blažena Mati tudi. Ranjca mati so mi večkrat pravili. In veliko svetnikov si je še prostovoljno izvolilo revščino in šli so prosit za-se in za druge. O, .le dovolite mi, ljubi, dobri oče, naj grem za vas prosit miloščine.« Slednjič oče dovoli, četudi s težkim srcem. »Oče, blagoslovite me za to moje opravilo«, prosi dobri otrok. Oče blagoslovi blago Germano z drhtečo roko, s solzami v očeh. Poklekne še pred podobo Marijino in prosi tudi svojo nebeško Mater blagoslova rekoč: »Bla¬ goslovi me, preljuba Mati, s svojim Sinom !« Kmalu je skusila, daje beračiti grenek posel. Veliko ljudij ni hotelo verjeti, da res prosi za bolnega očeta, ki je brez zadolženja prišel v revščino. Mnogo grenkih očitanj je morala slišati. Pohlevno in tiho je ponižna deklica vse preslišala, kakor krotko jagnje. V popisu njenega življenja se to po besedi tako-le bere: »Primerilo se ji je mnogo krivic in zaničevanja. Nekateri so jo zmerjali z lenobo. Rekli so brezbožno, da v cerkev pač more letati in roke sklepati, delati pa noče. Vendar vrnivši se k bolnemu očetu, je prinašala živeža in nekaj denarja za zdravila. Očitanje kmetov je poslušala z veliko mirnostjo in je čutila v srcu sladko veselje in tolažbo. Očetu ni pravila nič teh zopernostij, ki so jo zadevale, ni ga hotela žalostiti.« Oče Lovrenec zopet ozdravi. Sedaj pa nič več ne dovoli otroku prositi. Kadar se more z delom kruh slu¬ žiti, je beračenje grešna goljufija. Sedaj je bila Germana rešena pustih obrazov in hudih besedij onih trdosrčnih ljudij, ki neradi dajejo, rešena mnozega zaničevanja in poniževanja. Toda prišlo je še vse hujše. č) Huda mačeha. Kmalu je prišel v Lovrenčevo hišo drug velik križ, ki je bil zlasti silno težak za mlade rame bolehne sirote Germane. Zaradi gospodinjstva je bil oče Lovrenec pri¬ moran še jedenkrat se oženiti. Germana je dobila drugo mater — mačeho, ki prav nič ni bila podobna njeni rajnci pravi materi. Predno dalje pripovedujem, moram opomniti, da ime mačeha je sploh po krivici v tako slabem slovesu; 12 mnoge mačehe so silno dobre žene, prav poštene in vrle matere, skrbne za dom in za vse otroke. Zelo krivično bi toraj bilo vsem očitati in oponašati, če so bile kdaj katere manj vestne in blage med njimi, kajti v nobenem stanu niso prav vsi dobri. Vendar ravno te mačehe, ki jo je dobila Germana, nikakor ne moremo prištevati dobrim. Bila je sicer trdna in zdrava, zelo delavna ženska, a bila je tako skopa, da še potrebne hrane ni privoščila bolehni de¬ klici. Bila je lakomna in čudna, samoglavna in prepir¬ ljiva, brez prave pobožnosti. Kmalu je nastalo v hiši narobe-gospodarstvo, tako, kakoršno je v tistih hišah, kjer kaka hudo volj na žena gospodari, mož pa bojaz¬ ljivo uboga. O koliko je morala bolehna sirotica Germana pre¬ trpeti ! Že precej prve dni, ko je mačeha prišla k hiši, ni imela za ubožico lepega očesa, nikar še dobrega materinega srca. Sovražiti in zaničevati je takoj začela ubogo slabotno in hromotno deklico. Nikoli ji ni mogla deklica ustreči, nobena njenih besedij ji ni bila prav. Tepenje in zmerjanje — rekel bi — je bil njen vsak¬ danji kruh, ki ga je prejemala iz trdih rok hudosrčne nove matere. Hudo mater so pozneje jeli posnemati tudi njeni otroci in so tudi žalili ubogo Germano. Prav grdo so se obnašali do nje; dajali so ji žaljive priimke, spako¬ vali se ji, po krivem jo dolžili in tožili jo pri očetu in materi, žalili so jo, kakor so vedeli in znali. Nikogar ni bilo več v hiši, ki bi bil Germano rad imel in branil — oh, še oče ne! Dal se je preslepiti in pozabil je svoje obljube pri smrtni postelji njene dobre matere, pozabil tudi njene velike ljubezni, s ka¬ tero mu je v bolezni miloščine prosila in tako ljubez¬ nivo stregla : raje je imel druge zdrave in trdne otroke; bolnica Germana je bila povsod zadnja. Kakor jagnje je bila v sredi med volkovi in še očetova roka je ni branila vselej. Njena jedina tolažba je bila pri Jezusu in Mariji in pri ljubi materi v nebesih, katere se je tolikrat spominjala. Mačeha je zapovedala, da mora Germana vsak dan, po zimi in po leti, goniti ovce na pašo, sedaj po pla¬ netnih, sedaj po brežnih in gozdnih pašnikih. Pa tudi 13 na paši ni smela biti slabotna deklica brez dela, morala je še prediva s seboj jemati in presti pri ovčicah. O poldne ni smela domov prihajati, da bi z dru¬ gimi otroci južinala, marveč zjutraj je dobila s seboj kos kruha za celi dan. Kadar je zvečer ovčice domov prignala, je bila spet neprijazno sprejeta. V tistih južnih krajih namreč, kjer je živela Ger¬ mana, ni zima tako huda. Morala je tudi po zimi pasti ovce ; saj tudi po naših krajih mnogokrat po zimi pa¬ sejo ovce in koze, kadar sneg odkopni po solnčnatih bregovih, če so ji tedaj v mokrem in mrzlem vre¬ menu prstje otrpnili in so bile ovce bolj nagajive, ni mogla toliko napresti kakor po leti. In zmerjanja pa karanja ni bilo ne konca ne kraja: »Ti si leno in ne¬ marno dekle, ki ne maraš nič delati itd.« Večkrat je bila revica celo tepena. Pa ta nečloveška žena je šla v svoji grozovitosti še dalje. Čeravno bolehavost Germanina ni bila nalez¬ ljiva in nevarna, ji je vendar prepovedala v hiši pre¬ nočevati. Rekla je, da bi utegnili otroci od nje bolezen dobiti, in pa, da bi ne bilo dobro, če bi oni, tako veseli, morali poleg sebe gledati tak žalosten strah. Uboga, zapuščena deklica je torej v ovčnjaku med ovcami spala — po leti in po zimi! Pri vsem tem je ostala Germana mirna in zado¬ voljna ; njeno srce je vživalo tisti mir, ki ga svet ne more dati, pa tudi ne vzeti, katerega daje Jezus le svojim izvoljenim. Tudi zastran borne obleke so jo zaničevali drugi otroci. Pa še bolj so jo zasramovali in zasmehovali za¬ radi njene nenavadne pobožnosti. Kadar je namreč pobožna pastarica zjutraj zgodaj prignala svojo čedo na pašo, vzela je ven Matere Božje svetinjo, ki jo je bila dobila po rajnci materi, in obe¬ sila jo je na kako drevo ali pa na grm. Pokleknila je ter tam v samoti dolgo molila povsod pričujočega Boga, prisrčno častila Marijo, na katero jo je vedno spo¬ minjala svetinja, dragocena zapuščina nepozabljive matere. Ko je zjutraj v vaški cerkvi zvon prijazno klical in vabil pobožne k sv. maši, je Germana v zemljo za¬ sadila svojo pastirsko palico in velela ovčicam, naj se mirno pasejo okrog palice, dokler je ne bo nazaj. 14 Potem je hitela v cerkev in je bila z veliko pobož¬ nostjo pri najsvetejši daritvi. Po sv. maši pa je precej spet tekla k svojim ovčicam, katere je vse skupaj našla na tistem kraju, kjer je bila pred palico v tla zasadila. Pač je bila Germana krotka, dobra in nedolžna pastarica, kakor jagnjeta, ki jih je pasla; in vendar so jo zaničevali malovredni ljudje, bržkone marsikateri zato, ker jim je bila tolika gorečnost glasno očitanje njihove dušne mlačnosti in otrpnenosti. Rekli so ji, da je hinavka, da je postopavka, ki le zato hodi v cerkev, ker se dela boji itd. Kje pa je hotela zapuščena sirota pribežališča in tolažbe iskati, če ne pri milem Jezusu, ki iz taber¬ naklja vsem kliče: »Pridite k meni vsi, ki trpite in ste obteženi, jaz vam bom polajšal!« —Kako so vendar čudni tisti ljudje, ki ne poznajo Jezusove sladke ljubezni}! Ali pa res ni bilo nobenega človeka na svetu, ka¬ teri bi bil znal po vrednosti ceniti dragi biser, ki je bil skrit pod zakrpano obleko zaničevane pastarice? boste vprašali. Kakor je bila tudi sploh zaničevana doma in dru¬ god, nekdo je vendar le bil v vasi, ki je poznal in vedel ceniti to žlahtno srce. Blagi gospod župnik, pravi Kristusov namestnik, jedini so poznali in razumeli to lepo dušo; le pri njih ni zastonj tolažbe iskala; pri svojem dušnem pastirju je uboga ovčarica prejemala obilno tolažil, ne človeških, marveč nebeških. Z ljubez¬ nivo skrbjo in marljivostjo so jo pripravljali za prvo sv. obhajilo. Veliko usmiljenja in potrpljenja je bilo treba, ker je le takrat mogla k pouku priti, kadar ni pasla ; bilo je pa tudi veliko veselje za častitega du¬ hovna videti, kako goreče se pripravlja najboljši otrok izmed vseh v njegovi duhovniji za prvo sv. obhajilo, kako željno pričakuje to naj ljubeznivejše jagnje izmed njemu izročene čede tistega trenutka, ko ga prvikrat v presv. Zakramentu obišče Jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta! Večkrat so bili sami do solz ginjeni, ko so premišljevali njeno plamtečo pobožnost, njeno živo vero, njeno detinsko ponižnost, neslišano potrpežljivost in nedolžno spokornost, zraven pa še bridko kesanje! Potem so ji dovolili vsako nedeljo pristopiti k mizi Gospodovi, ker jim je že tako skrbno priprav¬ ljanje za prvo sv. obhajilo zadostno kazalo, kako sveto 15 je njeno mišljenje in vedenje. In to ji je bilo preobilno plačilo za vse, kar je morala trpeti hudega. Da je imela sedaj tudi zastran pogostega obha¬ jila preslišati marsikako grenko, to se tako ve; pa vse zaničevanje je bilo le v njeno korist. Kadar te zastran dobrih del zasmehujejo in zaničujejo, takrat so tvoja dela^čisto zlato ali demant; dobra dela pa, ki jih oprav¬ ljaš brez težav, za katera si še morebiti pohvaljen, se dajo primerjati le srebru. Zveličar sam pravi: »Blagor vam, če vas zavoljo mene zaničujejo, preganjajo in vse hudo lažnjivo go¬ vore zoper vas. Veselite se in veselja poskakujte, ker vaše plačilo bo obilno v nebesih!« d) Srečna pastarica. Kdor je kdaj bil ali je še sedaj za pastirja, mi bo rad pritrdil, če rečem, da pastirski stan je velikrat težaven stan, da pastirska služba je pogosto dosti sitna služba. Vsako jutro na vse zgodaj vstajati; dan na dan ne med ljudmi marveč med nepokojno živino v samoti živeti; v slabi zakrpani obleki prenašati vročino in mraz, dež in nevihto; ves ljubi dan z utrujenimi nogami in velikrat s praznim želodcem stopinje pobirati za naga¬ jivim blagom; kakor pravi brambovec vedno s šibo v roki odganjati nikdar neugnanega sovražnika, da ne škoduje travnikom in polju; nazadnje pa, če ni vse prav, še kregan in zaničevan biti: to je huda, prehuda šola! Zato se ni čuditi, če mlad pastir komaj pričakuje tiste dobe, ko bo smel oddati svojo pastirsko službo mlajšemu bratu ali sestrici! Uboga Germana pa take spremembe ni učakala, marveč ostala je priprosta pa¬ starica prav do smrti. Pa pobožnost, pravi sv. Pavel, je za vse dobra; zato je bogoljubna Germana vživala neizmerno veliko tolažbo in veselje tam, kjer čutijo drugi le otožno ža¬ lost in dolgočasnost. Pobožen kristijan je namreč takrat najbolj vesel, ko se more v tihi samoti prav prisrčno pogovarjati z Bogom, z Marijo, angelji in sv ki. Tako Germani na samotnem pašniku ' bilo nikdar dolgčas, ker je imelo njeno srce zm : uri sebi družbo. — najlepšo, nebeško družbo. Širok miki, travniki, polja in gozdi na okrog so se ji zdeli kakor velikanski 16 tempelj Božji. — Sv. Avguštin je nekdaj rekel: »Vse, kar v naravi vidim, vse, vse mi kliče: »ljubi Bog!« tako je tudi blago pastarico vsaka stvar spominjala Boga in njegove neskončne modrosti in ljubezni. Vsaka cvetlica, grmovje, sleherno drevo, leteči ptiček, jagnje na paši, bistra voda v potoku, urni oblak, žarko solnce, tisočerne zvezdice zvečer na nebu: vse to je vnemalo njeno dobro srce, da je neprenehoma hvalila in molila dobrotljivega Boga in se veselila nje¬ govih veličastnih del. Tako premišljevanje in občudovanje krasne na¬ rave in pobožno češčenje mogočnega stvarnika jo je pa tudi obvarovalo mnogovrstnih nevarnostij, ki prežijo na ubogo dušo mladega nedolžnega pastirja. Kadar se namreč živinica lepo mirno pase, takrat pastirji lenobno postopajo, rekel bi, da takrat lenobo pasejo. Lenoba pa je začetek vseh hudobij. Marsikatero blago srce se o pastirovanju popači; včasih se katero tako ostrupi, da se pozneje ne more z lepo ozdraviti. Tudi v Pibraku niso bili vsi pastirji dobri; neka¬ teri so se tako slabo vedli, da so se morali angelji varhi žalostni obračati od njih. Dobra Germana torej ni bila brez skušnjav. Njeno zasluženje in sedaj neiz¬ merno veliko plačilo v nebesih je to, da je skušnjave hrabro premagala. Prišli so sicer sem ter tja malovredni otroci k nji, da bi se pogovarjali in igrali ž njo. A ko je slišala nekatere napačne besede, med temi celo kletve, se ni hotela kar nič več pečati ž njimi. To, kaj pak, da jih je jezilo, jezilo tudi tisto, da je izvoljena deklica toliko molila, pa tako rada bila sama. Mnogokrat so prišli nalašč ji nagajat in jo zasmehovat. Pa v vojski večkrat tudi slabši zmaga, ker mu Bog pomaga. Germana se namreč ni jezila, ni hudega po- vračevala s hudim, marveč tako krotko in modro je odgovarjala na žaljive besede, da so se mladi razža- Ijivci sramovali in so boljši odhajali, kakor pa so bili prišli. Pri nji se je vresničila Zveličarjeva beseda: »Blagor krotkim, ker zemljo bodo posedli.« S krotkostjo in ljubeznijo je mnoge tako pobolj¬ šala, da so jo jeli spoštovati. Jeli so se otroci mnogo¬ številno zbirati okrog nje, pa ne zato, da bi jo zani¬ čevali, kakor prej, marveč, da so se od nje učili, da 17 so molili ž njo. Take otroke pa je rada imela; teh se ni ogibala. V jedni reči so bili tisti Pibraški otroci, kakor se bere, srečnejši memo marsikaterih naših, v tej namreč, da ob nedeljah jim ni bilo treba pasti, imeli so zapo¬ vedani počitek kakor odrasli verni. Celo huda mačeha je Germani dovolila nedeljski mir. Ta dan je bil za Germano dan nebeškega veselja, dan rajskega miru! O kako iz srca bi želel kaj tacega tudi našim, v duš¬ nem obziru večkrat tako zelo zanemarjenim pastirjem in pastaricam! Kar si je Germana ob nedeljah in praznikih pri pridigi in krščanskem nauku v srcu ohranila, to je med tednom razkladala drugim otrokom, ki si niso mogli tako zapomniti in tako razumeti, kar so slišali v cerkvi. Tako je postala najboljša dobrotnica, ker je s toliko vnemo opravljala dušna dela usmiljenja. Tako lepo je znala učiti in tako ginljivo pripo¬ vedovati, da so sploh otroci z velikim veseljem poslu¬ šali mlado učiteljico. Še čez veliko let so s solznimi očmi pripovedovali stari ljudje, kako lepe so jim bile tiste ure! Ves drugi duh je prišel med otročji svet v oni vasi in v okolici. Glejte, koliko stori jeden sam dober bogoljuben otrok! Kakošno škodo pa napravi jeden sam brezbožen otrok za celo sosesko? Kdo bi mogel popisati! Mnogi otroci so začeli po večkrat hoditi k spo¬ vedi in k sv. obhajilu. Veliko starišev je pričalo, da so jim postali otroci, kar Germano poslušajo, mirnejši in krotkejši, vbogljivši in pridnejši. Tako so jeli celo od¬ rasli ljudje ubogo pastarico spoštovati in ljubiti, čeravno so jo prej prezirali in celo zaničevali. O, da bi bila v vsaki vasi taka Germana! še bolje, ko bi jih bilo več 1 Germana ni hodila v nikakoršno šolo, ni znala brati ne pisati; in vendar je znala tako lepo in vspešno učiti! Od kod tolika modrost? — Z veliko vnemo in pazljivostjo je poslušala nauke duhovnov, jih potem pridno premišljevala in si skrbno prizadevala po njih živeti; njeno prizadevanje je obilno podpiral sv. Duh s sedmerimi darovi in tako so se pri nji spolnile Jezu¬ sove besede: »Blagor jim, ki so pravice lačni in žejni, k