% * 'tii % J mladostna leta Spisal in založil Anton Kržič, kateliet. T LJUBLJANI. Natisnili J. Blaznik-ovi nasledniki. 1885. 4 dne do dne postaja boljši in plemenitejši. S tolažbe polnim sercem lahko reče odgojitelj takega otroka kakov^v preroškem duhu: „Ako bodo količkaj okolišči¬ ne vgodne, ta moj gojenec bode biser človeštva, veselje angeljem in enkrat presrečni družbenik svetnikom.* Take misli so me navdajale, ko sem pričel opi¬ sovati mlada leta one svetnice, ki je dosegla toliko svetost in od zibeli do groba hodila po poti popolnosti, ki je ob koncu svojega življenja lahko rekla : „Zahvalim se ti, o Bog, da v svojem-življenju nisem nikdar vedela, kaj je nespodobno djanje in ne spominjam se, da bi se bila nad čem družim razveseljevala, kakor nad Bogom" in pa: „Ne spominjam se, da bi bila kdaj kaj zoper pokorščino storila." Pač blagor staršem, ki so imeli tako hčerko, blagor učiteljicam, ki so podučevale tako učenko, blagor duhovnu, ki so za pervo spoved in sv. obhajilo pripravljali takega angelja! Veselo so se lahko nadjali najboljše prihodnosti. — Le zvesto se rav¬ najte tudi vi po njenem prelepem zgledu in tudi vi boste že zdaj tolažba, za prihodnost pa sladko upanje svojim staršem in učenikom. Saj le vi mi morete po¬ magati, da te le moje. verstice ne bodo zastonj. a) Telesno in dušno usmiljenje. Sv. Marija Magdalena je bila iz imenitne rodovine Paciške, rojena v Florenci 2. aprila 1566. Pri sv. kerstu je dobila ime Katarina. Ker se nam je tukaj lena njena mlada leta ozirati, predno si je za stalno izvo¬ lila samostansko življenje, ter sprejela novo ime, jo hočemo tudi le po njenem kerstnem imenu imenovati. To preljubeznjivo dete je kazalo že precej v pervih letih prelepe detinske čednosti, toliko milobo, pohlev¬ nost in vdanost, da se nikdo ni mogel pritožiti zarad nje, ampak vse je rado imelo in čislalo krotko, pobožno in modro deklico. Za otročje igrače in norčije se nič kaj ni zmenila, ampak že v tej nežni dobi je bila tako modrega govorjenja in vedenja, da so jo _ njene male verstnice spoštljivo gledale in se je skoraj bale. Posebno pa so si vsi domači v srečo šteli, da so imeli v družini tako ljubeznjivega angelja. Neizrečeno lahko jo je bilo odgojevati, ker je bila poslušna na pervo besedo. 5 Med druzimi čednostmi pa se je odlikovala že prav zgodaj njena velika radodarnost in usmiljenost. Še prav majhno so jeli pošiljati v šolo k „ubožnim nunam. “ In ker skerbni starši dobro vedo, da se otrokom takrat najbolje godi, če imajo kak grižljej pri sebi, tudi Katarinki niso dajali samo šolskih reči v torbico, ampak pridjali so tudi vselej kaj za njene mlade zobe. Toda dobra deklica se ni nikoli dotaknila sama teh jedil, ampak grede memo mestne ječe, kjer so ubogi jetniki miloščine prosili, je iz ljubezni do Boga z velikim veseljem podarila vse, kar je imela v torbici. Tudi doma ji niso mogli storiti večega veselja, kakor če so starši dali nji'v roko miloščino, da jo je delila, pa seveda so bili tudi veseli, ko so zapazili pri hčerki že tako zgodaj tolikanj usmiljeno serce. Z enakim veseljem je delila duhovno miloščino. To se je pa tako le godilo. Kjer se ji je prilika ponudila, učila je male otro¬ čiče moliti očenaš, češčenamarijo, apostoljsko vero itd. Posebno vesela je bila vselej, kadar so jo starši seboj vzeli, ko so šli stanovat na deželo na svoje posestvo, kakor so v poletnem času sploh imeli navado bogatejši meščani v Florenci. In kaj menite, zakaj je bila tega tako zelo vesela? Mala učenka Katarinka je tu smela biti — učiteljica! Zbrala si je okrog sebe deset do dvanajst malih vaških otročičev, dečkov in deklic, ter jih je podučevala v glavnih resnicah naše sv. vere. Da bi se otroci rajše in vspešniše učili, je z maternim dovoljenjem dajala ubogim dečkom kako miloščino, de¬ klicam pa nove predpasnike in rutice. Vsakdo se je čudil poterpežljivosti in vnemi, s ktero je mala svetnica opravljala to preblago delo kerščanskega usmiljenja. Kadar je prišel čas, da se je morala preblaga Katarinka spet verniti v mesto, se je začela milo jokati; in ko jo mati vprašajo, zakaj se joka, miločutno od¬ govori: „Zato, ker odslej ne bom mogla več ubožnih otrok v katekizmu podučevati.“ Da se tudi v tej reči kolikor toliko utolaži, vzeli so dobri starši seboj v Florenco hčerko nekega dninarja, Ivanko, naj jo blaga Katinka še dalje podučuje. Ta bogoljubna deklica je ostala 6 veliko let za deklo pri hiši in je vedela prelepe reči pri¬ povedovati iz mladostnih let blagoserčne Katarinke. Kadar pa so se prišli k njej mali otroci katekizma učit, je močno ljubeznjivo z njimi ravnala; in vprašana, zakaj jih ima tako zelo rada, je odgovorila: „Zato, ker me njih nedolžnost in čistost spominja na otročja leta Jezusova." To blago čutilo je ohranila vse svoje življenje, da je otroke z velikim veseljem sprejemala in ljubeznjivo ž njimi kramljala, ne le ker je pri tem na božje Dete Jezusa mislila, marveč tudi zato, ker taki nedolžni Boga še niso nikoli razžalili in želela je, da bi nikdar ne zapravili ljube nedolžnosti. h) Vneta gorečnost za čast Božjo. Tri božje čednosti: vera, upanje in ljubezen, so bile pri sv. kerstu vlite v dušo slehernemu kristjanu. Potlej pa takorekoč spijo v njegovem sercu do tiste dobe, ko se otroku toliko um razvije, da zamore umeti glavne resnice naše sv. vere. Tedaj pa se začne že sam z Bogom pogovarjati in gostokrat misliti nanj: vera, upanje, ljubezen začne se v njem zbujati, in kolikor otrok sam k temu pripomore, pravimo, da tri božje čednosti obuduje. To se pa navadno veliko pred godi, predno še zna moliti ono trojno daljšo molitev, ki je za obujenje teh čednosti zložena. To se kaže posebno v veselju do molitve in svetih reči in pa v sovraštvu do greha in hudobije. Tako versko življenje se je bilo pri naši Katinki kaj zgodaj obudilo. Ni bila še sedem let stara in že je najraje poslušala pogovore o božjih rečeh in o več¬ nem življenji. Njena mati in teta, ki ste bili obe prav pobožni in ste gostokrat sv. obhajilo sprejemali, ste se večkrat pogovarjali o tacih svetih rečeh, in Katinka se kar ni naveličala jih z vso pazljivostjo poslušati. Mati so ji večkrat rekli: „Dete, pojdi se malo sprehodit iz pokorščine je sicer precej vstala in šla, pa kmali se je spet povernila in sedla k njima, kakor bi se ne mogla od njiju ločiti, kadar ste bili v tacih bogoJjubnih pogovorih. — V poznejših letih je sama rekla, da jo 7 je k takemu poslušanju nagibalo neko notranje veselje in tolažilno čutilo, čeravno zavoljo nežne mladosti ni še prav razumevala njunega govorjenja. Nasproti so pa mati tudi pripovedovali, da je že v prav zgodnjih letih opraševala o tako vzvišenih verskih rečeh, da ji je bilo treba prepovedati o njih govoriti, ker so za tisti čas še močno presegale njen um. Posebno veselje je imela za počeščevanje presvete Trojice. O tej največi skrivnosti naše sv. vere je kaj rada vpraševala. Ko je nekega dne pregledovala dnevne molitve presvete Device, je našla tako zvano „vero sv. Atanazija 41 , v kteri je sicer obširno in natančno, toda zelo učeno razložen nauk o tej sv. skrivnosti. Mahoma se ji serce vname v goreči pobožnosti in z nepopisljivim veseljem prebere vso vero, čeravno nje¬ nega pomena še ne razume. Potem jo nese z velikim veseljem še materi pokazat, kakor bi bila dragocen zaklad našla, ter želi, da bi jo še mati brali. Ali ni to jasen dokaz, da je bila Katinka res posebno izvoljeno dete Božje? Sploh je bila molitev že v pervi dobi njeno naj veče, skor edino veselje. Zato se je ogibala, kar je le mogla šumnih veselic, in nad vse je ljubila samot¬ nost in molčečnost, da bi bil njen duh bolj v Bogu zbran. Pobožni materi je bilo tako modro vedenje zelo všeč, imeli so do svetega otroka ne le priserčno ljubezen marveč neko sveto spoštovanje. Ker je bila hiša njenih staršev poleg očitnega terga, so prišle večkrat sorodnice in druge gospe z otroci, da so pri oknih gledali ljudske veselice in igre, ki so se očitno veršile na tergu v šumno razveselje¬ vanje. Ob takih prilikah Katinke ni bilo moč prego¬ voriti, da bi tudi bila šla k oknu gledat; rajše se je skrila v najskrivniši kot in na samem je v zbrani mo¬ litvi odpirala svoje mlado serce Bogu, ki jo je s toli¬ kimi milostmi obsipal. Posebno jo je nekega dne Bog z neizrekljivo tolažbo obiskal, ko je ves dan, ne da ki jo bil kdo zapazil, za vrati molila. O drugi priliki SO jo strežaji na materino povelje dolgo časa iskali; slednjič jo najdejo skrito za neko posteljo, tako vto- 8 pljeno v molitev, da ni ne slišala, ne videla in se ne ganik — bila je kakor zamaknjena. Že v tej dobi si je pridobila višo stopinjo pobožne molitve: znala je že premišljevati. Ko so jo po¬ zneje vprašali, kdo jo je bil k temu nagnil in kdo jo je naučil, je odgovorila, da je sama v sercu čutila nagnenje do notranje molitve in ker ni vedela, kako bi jo opravila, je kar pokleknila s tem namenom, da bi Boga iskala edino zato, da bi njegovo sveto voljo spolnovala. In pravo je zadela. Če kterikrat ni mogla svojih misli zbrati in se ji ni pospeševalo tako, kakor bi si bila želela, se je ponižala in jokaje potožila, da je nevredna pričujočnosti Božje. Tako' ponižnost in skesanost jo je umirila in potolažila; in če tudi je bila kterikrat pri taki molitvi mlačna in merzla, je vendar ni opustila, temuč se je popolnem vdala v voljo Božjo in je bila slednjič potolažena in vsa zadovoljna. Ko je bila od svojega dušnega vodnika še podu¬ čena, kako naj bolj praviloma premišljuje, je imela toliko veselja za znotranjo molitev, zlasti za premi¬ šljevanje britkega terpljenja, da je zjutraj zgodaj vsta¬ jala in se ji je cela ura še prekratka zdela za to pobožnost, ki jo je opravljala z nepopisljivo lahkoto in zbranostjo. Tudi zunaj na prostem seje gostokrat tako zamislila, da ni čutila ne dežja ne solnčne vročine. S tem pa še ni bila zadovoljna, da je sama tako rada molila, tudi posle je k temu prigovarjala, pomagala jim je pometati postiljati i. dr. da so potlej utegnili z njo moliti. Njena gorečnost za v čast Božjo je bila čudovita za tako zgodnja leta. Ce je slišala koga zakleti ali grešno besedo spregovoriti, jo je to tako zelo bolelo, da se ni mogla solz zderžati. Tako je posebno enkrat slišala besede, ki so bile razžaljive za Boga in bli¬ žnjega; to jo je tako zelo vžalilo, da ni mogla očesa zatisniti in je vso noč prejokala. — To se pravi v strahu božjem živeti in Boga ljubiti! c) Ostro zatajevanje. Pri vsakem važnem opravilu je treba posebne spretnosti in pripravnih pripomočkov, da se hvalno doverši. Mnogi imajo pa še posebne prihitljeje, da svoj 9 namen hitrejše in gotovše dosežejo. Takih „prihitljejev“ so nam tudi sveti učeniki več razložili, da bi si hi¬ trejše in večo krono v nebesih prislužiti. V pervo versto mi je v tem obziru prištevati premagovanje in zatajevanje samega sebe. Kdor tega pripomočka ne razume in ne mara, ne bo nikoli velik svetnik. Pri vsih bogoljubnih otrocih ste to lahko zapazili; v posebno veliki meri pa je bilo pri svetnici, ktera je zdaj na versti. Pred vsem si je prizadevala za pravo zmernost v jedi in pijači; sladkosnednosti, kteri so otroci sploh zelo vdani, ni poznala in sicer si je pri vsaki priliki pritergovala. Pri mizi si je jemala komaj le naj po- trebniše hrane; naj boljših jedil, ki soji naj bolj dišala, se ni dotaknila, od druzih pa je tako malo zavživala, da so mati rekli, da pač ne vedo, kako se hčerka pri življenji ohrani. Sadja, ki ga imajo otroci tem rajše čem več pa večkrat ga dobijo, ni nobenkrat jedla, ne pri kosilu, ne med dnevom. Taka pokorila pa si je nakladala sveta' deklica zlasti zato, da bi bila bolj podobna Jezusu Kristusu, ki je toliko preterpel za nas. Iz ljubezni do terpečega Jezusa je močno hrepenela kaj terpeti. Zato je prosila deklo, naj ji v zimskem mrazu nikar ne pogreva po¬ stelje, pa naj materi o tem ničesar ne pravi. Nekega dne si je iz ternovih vej naredila kronico in si jo je zvečer, predno je šla spat, tesno privezala okrog glave. Ternje jo je tako zbadalo, da ni mogla spati; pa iz ljubezni do Jezusa je z veseljem terpela hude bolečine, da bi bila le njemu bolj podobna. Še hujša pokorila si je nakladala, ter je posnemala Jezusa tudi v tem, ko je bil na Pilatovem dvorišču neusmiljeno bičan in pretepam Pozneje je tudi mehko žimnico iz postelje odpravila in počivala na sami slamnici; včasih je pa še kar pred posteljo pokleknila in glavo na posteljo naslonila ter celo noč tako prebila. Le materna pre¬ poved ji je mogla take ostrosti nekoliko olajšati. Vem, da je treba za taka velika pokorila poseb¬ nega poklica in posebne milosti od zgoraj; zato vas k taki junaški spokornosti ne priganjam. Toliko bolj resno pa vas opominjam, da se tem pridniše in pogost- 10 niše premagujte v manjših rečeh, da bo število neko¬ liko nadomestovalo to, česar velikost ne doseže in ne zmore. Poterpite, če vam je kdaj kaj prevroče ali premraz, če vam hrana ali obleka ni po želji, če slišite kako žalivno besedo, če morate dolgo čakati tega, kar bi radi hitro imeli, če vas delo teži itd. Prav gotovo se zmiraj premagujte v tacih rečeh, ktere so grešne ali pa v greh napeljujejo; zatajujte se pa tudi radi in veliko v dovoljenih rečeh, da si s tem zgodaj uterdite voljo, da boste tudi v težavniših rečeh hudo premagali, kadar bo treba; saj se morajo tudi vojščaki dolgo'pri¬ pravljati in vaditi, če hočejo v vojski zmagati. Nebeško kraljestvo silo terpi, tega svetniki niso nikoli po¬ zabili; tudi vi ne pozabite. d) Peno sveto obhajilo. Najlepša izmed vseh pobožnost je pobožnost do presv. Rešnjega Telesa, in naj lepši dan v mladostnem življenji je dan pervega sv. obhajila. Tudi v tej obojni zadevi je bila Katinka vse hvale vredna. Že prav zgodaj je hrepenela po sv. obhajilu, in čas, v kterem je morala čakati, zdel se ji je kakor tisoč let. Bog ji je že takrat dal spoznati, kako veli¬ častno opravilo je sv. obhajilo. Kadar so bili mati pri sv. obhajilu, in to se je mnogokrat zgodilo, je hotela mala deklica vedno pri njih biti, vsedala se v je blizo njih in ves dan se ni mogla ločiti od njih. Če so jo mati čudeč se vprašali, v zakaj to dela, je odgovorila: „Po Jezusu imate duh \“ Čutila je prijetno vonjavo presv. Zakramenta, ki so ga mati zjutraj prejeli. Dalje se je njena nenavadna ljubezen do presv. Rešnjega Telesa v tem posebno pokazala, da, ker ga že sama ni smela sprejeti, kakor si je želela, je vsaj hotela videti, kako so ga drugi sprejemali. Prosila je toraj mater, naj jo vzemejo o praznikih saboj v je- zuitovsko cerkev sv. Janeza, kjer je šla vsa družina k spovedi in k sv. obhajilu. Tam je ostala tri do štiri ure zapored, ker je čakala obhajancev ter ž njimi vsa utolažena šla domu. Slednjič je prišel tako težko pričakovani, tako silno zaželjeni čas. Katinka je bila stara deset let. 11 V tem letu so ji njen spovednik P. Andrej Rosi že dovolili iti k sv. obhajilu; čeravno se takrat sploh ni dovoljevalo otrokom v tej dobi pervo sv. obhajilo, njej se zarad tolike svetosti, tolike razumnosti in tolikega hrepenenja ni moglo odreči in dalje odlašati. Veselje tega presrečnega otroka je bilo ravno tako nepopis- ljivo, kakor je bila nedopovedljivo velika njena hva¬ ležnost do Boga za toliko dobroto. Mislila si je, da je ni zdaj srečniše stvari na svetu, in tisti dan, ko se je pripravljala za sv. obhajilo, ni ne mislila ne govorila o drugem, kakor o najsv. zakramentu. Pa ne le zadnji dan, ampak dolgo časa, takorekoč vse svoje življenje, odkar se je zavedala, se je pripravljala za to najsvetejše opravilo. Tako skerbno pripravljena je v praznik Marijinega oznanjenja 25. marca 1. 1576 preblaga deklica — angelj v človeški podobi! — per- vikrat pristopila k mizi Gospodovi. Koliko srečo je takrat vživalo njeno bogoljubno serce, to le ona ve in Bog. Še pozneje je pravila, da še nikoli ni obču¬ tila tolikega veselja in tolike tolažbe, kakor tisti pre¬ srečni trenutek, ko je Jezus Kristus pervikrat prišel v njeno serce. In od tedaj je neizrečeno hrepenela gostokrat sprejemati ta nebeški kruh. Ker so njen spovednik poznali njeno biserno čistost in angeljsko pobožnost, so ustregli njeni koperneči želji, ter dovolili, da sme vsaki teden iti k sv. obhajilu. Ves teden je štela dneve in ure, tako težko je pričakovala blaže¬ nega trenutka sv. obhajila. In ko je slednjič prišel, jokala se je veselja. Kmali potlej, ko je ravno nastopila enajsto leto ® je v cerkvi sv. Janeza, kjer je bila prejela pervo sv. obhajilo, veliki četertek premišljevala veliko lju¬ bezen, ki nam jo je Jezus v tem skazal, da je postavil Zakrament presv. Rešnjega Telesa; kar nagloma za- Miti v sercu goreče želje, da bi mu v zahvalo za pre¬ veliko ljubezen kaj posebnega darovala. Ker pa ni '®ela ničesar, kar bi bilo moglo biti Bogu bolj prijetno, kakor njena angeljska čistost in nedolžnost; zato je, 'azsvitljena od zgoraj, obljubila, da jo bo brezmadežno branila vse dni svojega življenja. — To je bilo Je- z «su všeč, in pozneje ji je v zamaknjenji razodel, da 12 ji je bil tisti dan ko je storila obljubo vednega devi- štva, dal perstan na roko ter si jo izvolil za svojo nevesto. e) Napredovanje v dobrem. Pervo sv. obhajilo je nekakšen mejnik v dušnem življenji. Ravno taki nikoli ne ostanejo otroci, ka- koršni so bili na dan pervega sv. obhajila: ako si to nebeško milost v prid obračajo, postajajo od dne do dne boljši in popolniši; ako pa ne, se pogrezujejo v čedalje veče hudobije in pregrehe., Seveda je prištevati blagočutna Katinkd med one srečne, ki si milost pervega sv. obhajila, kolikor je le mogoče, v prid obračajo. Zato- je tudi tako čudovito hitro v dobrem napredovala, čeravno je bila že takrat tako pridna in dobra, da bi človek skoraj mislil, da ne more biti boljša in pridniša. Ali preblaga deklica je dobro vedela, da tukaj na zemlji ne more nihče reči, da je že dovelj svet, ampak vsakdo se mora ravnati po besedah sv. pisma, ki pravi: „Kdorjesvet, naj bo še svetejši, kdor je pravičen, bodi še pravič- niši!" In z vso močjo svoje mlade duše si je priza¬ devala za še večo popolnost, da bi bila čedalje bolj podobna Jezusu, nebeškemu Ženinu. Vsaka stvar Božja, nebo, zemlja, polje, vse jo je spominjalo na Boga, vse ji je glasno oznanovalo nje¬ govo neskončno dobroto, tolika ljubezen in tolika hvaležnost do predobrotljivega Boga se je vnemala v njenem sercu, da je tudi na zunanje ni mogla prikri¬ vati, ampak se je tudi razodevala v oččh, v besedah in v vsem vedenji. Tako n. pr. se je nekega dne v svojem trinajstem letu z materjo sprehajala po lepem travniku. Po le¬ poti solnčnega dne, po krasoti jasnega neba, po širnem razgledu zelenih travnikov in logov so bile naenkrat njene mladostne misli povzdignjene do tako vzvišenih nebeških želj in čutil, da ni mogla svoje preobilne ljubezni in hvaležnosti do Boge nič več prikri¬ vati, — sapa in glas ji zastane! Mati menijo, da je omedlela, in jo hitro domu odvedejo ; toda kmah spoznajo, da to ni bila telesna bolehnost ali slabost, 13 ampak le njeno dušno življenje je tako vsplamtelo, da je za nekaj časa prejenjala telesna moč. Zares, prav velik zaklad dobrih del in obilnega zasluženja za nebesa si je nabrala v malo letih ta iz¬ voljena deklica s svojo plamtečo gorečnostjo hrepeneč po pravi svetosti in popolnosti. V nekem zamaknjenji ji je Jezus novega leta dan 1590 pokazal, kako zelo všeč so mu bile njene mladostne molitve in bogoljubna opravila njenih otročjih let; in spoznati ji je dal, da je vse zanjo v nebesih shranjeno. Mnogo tacega je sama razodela, n. ,pr.: za plačilo njene gorečnosti, s ktero je; kakor je bilo že povedano, celo noč objoko¬ vala neko razžaljenje Boga in bližnjega, ji je bilo v nebesih shranjeno dragoceno živo rudeče oblačilo. V plačilo za pritergovanje in zatajevanje, ker ni ho¬ tela jesti sadja in sladkarij, videla je sreberno mizo, pokrito z najbolj izbranimi in najboljšimi jedili. V plačilo za skerbno- ohranitev deviške čistosti, ki jo je bila Bogu obljubila, ji je Jezus pokazal dve sreberni zapestnici z drazimi kameni krasno olepšani, ktere bo v nebesih prejela. In tako je videla še brez števila druzih plačil, ki so bila odločena za razna dobra dela. Pri tem zamaknjenji se je silno čudila, da tako obilno Bog poplačuje dela, ktera so se ji tako majhna in neznatna zdela. Iz tega se lahko učite, kako bo¬ gato Bog poplačuje vsako, tudi najmanjše delo, ki ga iz ljubezni do njega opravite. Sto in stokrat na dan vam je prilika kaj dobrega storiti, z dobrim namenom pa se tudi vsa navadna opravila, razun grešnih, v za¬ služna dela spremenijo; kolik zaklad si lahko v ne¬ besih pridobite, ako le hočete. Tega vam sicer ne morem obljubiti, da bi ga vam Jezus že v tem živ¬ ljenji pokazal, kakor svoji ljubljenki Katarinici; ali zagledali ga boste ob zadnji uri, in v neizmernem veselji se boste začudili, kdaj se je moglo toliko nabrati! Toraj le odlašati ne; za vsak trenutek bi bilo škoda! f) Na razpotji. Ali veste, kaj je v kerščanskem življenji najpo- trebniše in najvažniše v zagotovljenje večnega zveli¬ čanja? — Ker bi se morebiti mladih bralcev kteri ne 14 mogel dovelj hitro spomniti, bom kar sam berž pove¬ dal, kaj: stanovitnost v dobrem! Kerščanska stanovitnost je najpotrebniša čednost in izmed vseli milosti Božjih je največa in najpotrebniša ona milost, s ktero moremo do konca stanovitni ostati. Za to milost je treba največkrat in najbolj goreče moliti, za to čednost si je treba največ prizadevati: To je dobro spoznala tudi plemenita deklica, kteri sem vam že toliko lepega povedal. Skerbelo jo je, kako bi to dušno lepoto, ki si jo je pridobila v otročjih letih, najlože ohranila in še špopolnila. Dobro je vedela, da bo ta važna naloga najbolj zastavljena na to, kakšen stan si bo izvolila. Bližala se je namreč, že tistemu 'osodepolnemu trenutju, ko se ob koncu otročjih let mlademu 'človeku odpira več potov, ponuja več stanov, — ko pride „na razpotje. 41 Pri izbiranju stanu je modra Katinka le na to gledala, kako bi mogla na podlagi dosedanjih prido¬ bitev še krasniše poslopje bogoljubnosti doveršiti, — kako bi mogla odločeni čas zemeljskega potovanja najbolje oberniti. Hitro je prišla do prepričanja, da v samostanu bo naj bolje zavarovan biser njene de¬ viške nedolžnosti in da pripomočki rednega samostan¬ skega življenja ji bodo najbolj zagotovili stanovitnost v dobrem. Toda pri volitvi stanu je treba gledati na no¬ tranje nagnjenje — na poklic. In ravno to je bila pri nji najložja reč, kajti že od perve mladosti je želela postati nuna. Prav ginljivo je brati v popisu njenih otročjih let, kako sama zagotovlja, da je pri molitvi in premišljevanji ni nobena reč motila; le ta misel jo je nadlegovala, da bi rada v kak red stopila. Preden je začela moliti, se je rada (že pred desetim letom) napravila „za nuno/ 4 in le veselje nad to obleko, pravi, jo je včasih motilo v molitvah, druzega nič ne. Vendar tako hitro se ji ta serčna želja še ni imela spolniti. Ko je bila 14 let stara, so se starši zarad oče¬ tove službe preselili v Kortono, Katinko pa so oddali v nekem samostanu v daljno odgojo. Zelo so bile nune vesele take gojenke in pač so si želele, da bi bilo več tacih. Vsim tovaršicam je 15 bila v zgled in spodbudo. Molitev in premišljevanje je bilo njeno največe veselje; po več ur je nerazmiš- ljeno molila, in čem bolj so se razvijale njene dušne moči, tem popolniše^je bilo to njeno sveto opravilo. Neizrečeno goreča je bila njena pobožnost in ljubezen do presv. Bešnjega Telesa; od pogostega obhajila bi je ne bila mogla nobena reč odverniti, še drugim je prigovarjala, naj se vendar pogosto vdeleže te nebeške sreče, Sicer pa je bila ponižnost in pohlevnost sama; nosila se je prav priprosto, čeravno je bila iz imenitne hiše,; vsaka nečimernost ji je bila zoperna. Tudi v krotkosti je Jezusa posnemala; nobenkrat ni bila jezna ali nevoljna, ali čmerna, marveč; vedno jasnega in ve¬ selega obraza. Posebno je pa še zastran tega pohva¬ ljena, da o svojem bližnjem ni hotela slabo govoriti, marveč je one osebe, o kterih se je slabo govorilo, iz¬ govarjala in se za 'njih dobro ime potegovala, kolikor jele mogla. In'še to moram opomniti, da se je že zdaj kazalo pri nji tisto junaško zatajevanje in pre¬ magovanje, ki ji je pozneje dajalo moč in tolažbo v najhujših bolečinah, da si je še terpljenja želela ter veselo klicala: „0 Bog, ne daj mi umreti, am¬ pak terpeti!“ Sploh je v vseh zadevah kazala toliko popolnost, da so si nune zelo želele, naj bi vedno pri njih ostala. Ali njeno junaško serce si je želelo ostrejšega samo¬ stana in treba je bilo še privoljenja dobiti pri starših, kar ni bilo tako lahko. Čez petnajst mescev so prišli namreč starši spet v Florenco in Katinka se je morala posloviti v samo¬ stanu in doma ostati. Dolgo si ni upala staršem razodeti, kar je že od Perve mladosti želela, na kar je noč in dan mislila: namreč, da se je odločila za samostansko življenje. Slednjič se oserči in najpred očetu razodene svojo na¬ mero ter konča svojo prošnjo s temi odločnimi bese¬ dami: „Oče! rajše bi umerla, kakor pa odstopila od obljube, ki sem jo Jezusu storila in od sklepa, s kte- fim sem se odločila za samostansko življenje!" Očeta jo že pervikrat pridobila, a težje je bilo pri materi, kateri kar ni bilo mogoče misliti, da bi se kdaj mogli 16 ločiti od predobre hčerke, ktera jih še nikdar ni raz¬ žalila, marveč jim ves čas toliko veselje delala s svo¬ jim ljubeznjivim vedenjem. Mislili so ji med svetom kaj imenitnega preskerbeti. V ta namen so jo silili, naj se lepše oblači in lišpa, kakor moda zahteva; pa jokala se je, če je morala kaj lepšega in očitnega obleči. Sploh se ji je nečimerna posvetnost zoperna zdela in ker ni mogla privoljenja izprositi za stan, ki si ga je bila po božjem navdihnjenji in po lastnem nagnjenji izvolila, je njena žalost bila tako velika, da je začela vidno hirati in se je bilo bati za njeno zdravje. To je slednjič mater nagnilo, da dovolijo. Pervo je bilo, da . je Katinka pokleknila in se Bogu v solzah veselja priserčno zahvalila za dobljeno „zmago“. Izvoiila si je ostri karmeličanski red, ter je v sedemnajstem letu stopila vanj in v osemnajstem bila že preoblečena 30. jan. 1. 1683 in dobila novo ime Marija Magdalena, s kterim je sklenjena tolika svetost. A njeno samostansko popolnost popisovati, mi tukaj ni namen. Bodi dovelj, da sem vam pokazal prelepo pot njene angeljske nedolžnosti'do „razpotja“. Oglejmo si še spominek, ki ste ji ga tu postavili dve prav pobožni gospe, ki ste jo bili v samostan spre¬ mili. Ko ste nami’eč sami s prednico, ji rečete te le tehtne besede: naj dobro pazijo na to deklico, kajti zdi se jima, da še ni nikoli nobenega greha storila! O da bi se mogel tudi vam takrat, ko se boste poslovljali od otročjih let —„na razpotji 11 — postaviti tak spominek z enakim napisom! KAZALO. Stran Sv. Marije Magalene Paeiške . . . . ..1 a) Telesno in dušno usmiljenje .. \ b) Vneta gorečnost za čast Božjo ..6 ej Ostro zatajevanje.8 d) Pervo sv. obhajilo.. . . 1® e) Napredovanje v dobrem..12 f) Na razpotji.13