I K fij 'fk C. kr. pismonosec ob novem letu. Zopet leto je minilo, Leto polno vseli nezgod, Malo bode se hvalilo, PaČ pa grajalo povsod. Jaz le sem neutrudno nosil Najrazličnejše vesti: Žalost in veselje trosil Dan za dnem sem med ljudi. Za solze se nisem brigal Naj jih radost, jad rodil, V hišo sem iz hiše švigal, Kot bi z bičem me podil. In to storil bom v bodoče, Kakor mi veleva stan: Bodi mrzlo, bodi vroče, Vse prenašal bom voljan. A denes ob novem letu Kličem vdan Vam iz srca: Sreča vladaj po vsem svetu; Sreča vlada naj doma! l — 2 — Tri pisma. Tri pisma je devi Po pošti poslal, Tri znamke na vsako Je pisemce djal. Je v prvem le prosil Pozdrava od nje; Že v drugem razkril je Pa svoje srce. A pisemce tretje Tako govori; Da njemu naj srce In roko zroči. Preteklo pa jedva Le malo je ur, — Dobil vse tri pisma Je franko retour! Dober svet. Gospoda, ki je prišel iz kavarne, kjer je mnogo denarja zaigral, domov, prosi berač vbogajme. „ Denarja ti ne morem dati, ker ga nimam, “ reče mu gospod, „toda dam ti dober svet: — nikar ne igraj! “ Ljubosumnost. „Zakaj ste pa ostavili svojo dosedanjo službo?* vpraša dama najemajoč, lakaja. „Zarad ljubosumnosti.* „Kako, zarad ljubosumnosti?" „Zarad — mačke, ker je imela mene rajši, nego mojo gospodinjo." — 3 — „ Kaj pa se ti nocoj tako jezno držiš, kakor bi ti mačka klobaso snedla? Kaj ti pa je?“ „Kaj bi se človek ne jezil. Povabljen sem k graščinskemu oskrbniku na večerjo, pa nisem prav nič lačen.“ „Oh, jaz pa nisem nikamor povabljen na ve¬ čerjo, pa sem tako zelo lačen . 0 Lakota in tek. 1 * Ni mogoče. Nek potnik se zjutraj zbudi na prenočišči ter zapazi, da nima hlač. Pokliče torej prenočiškega slugo. „Glejte, hlače so mi ukradene .* 1 „Ni mogoče, gospod ... pri nas je jako strogo, kaj tacega se ni pri nas še nikdar prigodilo.** „No, kje so pa moje hlače?“ „Kje, ne vem! Ali pa tudi dobro veste, da ste sem prišli — v hlačah ?** Pa ne da bi utonil? Moža, ki je otožen hodil ob vodi gori in doli ter zrl v globočino, vprašajo mimogredoči znanci kaj mu je. ,, Prijatelj moj je pal tu v vodo in ga še ni k vrhu; bojim se, da bi ubožec ne utonil.“ „Koliko pa je že minulo, kar je padel ?“ „Bo že kake — tri ure!** Pri novačenji. Častnik: „H kateremu polku pa želite biti uvrščeni ?“ Novinec: „Ponižno prosim — milostni go¬ spod, najljubše bi mi bilo k — veteranom!** \ — 5 — Poselska drznost. Služkinja: r Milostiva gospica! Ravnokar sem čitala v časopisu oglas, 'da si išče imovit soprog — lepo nevesto. Ako želite roke njegove, oglasite se mu, sicer se jaz oglasim. u — 6 — Čudni dvojčici. „Ve dve ste torej dvojčici ? 11 »Da.« „ Karolina, kako je pa to, da je Malka večja od vas ? 11 s To bo menda zategadelj, ker je dve leti sta¬ rejša od mene . 11 Pred sodiščem. Sodnik: „Zatoženec, kako je vam ime?« Zatoženec: n Zatoženec.« Sodnik: „To ni vaše ime.« Zatoženec: „Ce ni, zakaj mi pa tako pra¬ vite, kaj ?« Kdo je kriv? Mož: „Draga moja, takega zajca pa ne mo¬ rem jesti, ki je trd kakor les.« Zena: B Zakaj si pa tako trdega ustrelil!« V šoli. Učiteljica: „Ljuba moja, ti pač veš da ne smeš v šolo, ker ima tvoj brat osepnice, a si vender prišla. “ Učenka: „Saj to ni moj brat, gospodična učiteljica, nego samo bratranec.« 7 Dovtip v kavarni. „Ali si že slišal, da sem ga trikrat s sekiro po glavi udaril ter mu jo popolnoma razbil!" „Boš pa zaprt." „Kaj še, saj je bil žebelj." Pri vojakih. častnik: „Ako stojite v vrsti jeden poleg druzega, imenuje se zadnji mož na konci vrste — 8 — končnik. Ti, Petrič, ti si zadnji na desnem krilu, toraj si desni kotičnik. Kako se pa imenuje oni, ki je na levem krilu zadnji ?“ Petrič (ga pogleda): „Mahnič!" Razmišljen. „ Janez, povej mi, ali je Hrenčkov Primož še v Ljubljani, ali ne, nikoli ga ne vidim! “ vpraša Strnadov Peter Vrho.včevega Janeza na cesti. „Ne vem !“ „Daj ga, daj vprašati, kadar prideta skupaj. “ Pomagati si mora znati. Krivčar obišče nekega jutra svojega soseda, kateri pa je še Ježal in sicer obut. „Kako pa to, da obut spiš?“ vpraša ga. „Ze dve noči se mi je sanjalo, da sem po ši¬ vankah hodil, to pa me je grozno bolelo, “ odgovori sosed. „Vidiš, človek si mora znati pomagati!“ Ne morem. Mati (desetletnemu sinčku): „Janez, ali te ni sram, ker se vedno z roko po glavi praskaš?“ Janez (jokaje materi): „Z nogo se vender ne morem. — 9 Nemogoče. Brezzobi ženi, ki je kričala nad soprogom, de¬ jal je ta: „Drži jezik za zobmi!" Kje pa je sin ostal? V postnem času gre (malo prismojen) viničar s svojim sinom k spovedi. Blizu cerkve prišedši, od¬ ide sin malo v stran, oče pa gre sam v cerkev in naravnost k spovednici. Kmalu pride na vrsto. Prekriža se: „V imenu Boga očeta in svetega duha, amen!" „Kje ste pa sina pustili?" „Ej, gospod! malo mu je bila sila in odšel je V stran, pa bo kmalu za menoj prišel.“ Vse je grenko. „Oh, da bi že skoro umrl!" vzdihne bolnik. „Ne želi si smrti; pomisli: smrt je grenka!" kara ga žena. „A, naj bo grenka, saj so tudi zdravila grenka, ki jih uživam." Moderno vošilo sovražniku. Nekdo vsprejme v dan svojega godu od naj- večjega svojega sovražnika vizitnico, na kateri je bilo zapisano to-le vošilo: „Kol’kor kapljic tolk’ deklet Bog ti daj na svet’ imet’! 10 — Vzrok. Bridko toguje mi deklica, Kaj vender jej teži srce? Solze grenke rose jej lica: Brezmejno pač je nje gorje, „Ali ti smrt je mater vzela, Alj brat zapustil je zemljo, Ali ljubimcu tvoj’mu vnela Deklica druga je glavo?* Sedaj pa žalostno mi reče, Otare solzo iz oči: nn Za juteršnji semenj mi peče Perica še oprala ni!““ Pri sodniji. Sodnik: „Kaj so vaši roditelji?" Zatožen ec: „Oče je Janez, mati pa Urša . 11 Sodnik: „Že desetikrat imam opraviti z vami zaradi tatvine.* Zatoženec: „Kaj morem jaz zato, dane do¬ bite kake druge službe?* — u Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod s poljudnim opisom človeškega telesa. Nabral I)r. Vincenzio Lapanensis — Gigasonis. Medicina je dandanes na zeld slabih nogah. Domača zdravila pogubila so se že popolnoma, torej je bil že skrajni čas, da se je našel založnik, ki je izdal knjigo „zbirko domačih zdravil“ koja bo v prid in blagor vsemu trpečemu človeštvu in vsem, ki ho¬ čejo brez zdravniške pomoči preseliti se v večnost. Ker bi bilo škoda, ko bi se pogubila ta zbirka, kojo sem po naključji dobil v roke, sklenil sem pri¬ občiti jih na tem mestu. Zbirko dobil sem od bra¬ njevke „Tine“ (konkurentinje moje), ki mi je bila za¬ vila vanjo redkev. Zdravila so jako nedolžna in jih sme zavžiti tudi najnedolžneje dete, brez da bi mu škodovala. Draga zdravila, kakor so : Chinin, Nitrogljcerin, Strichnin, Paralizin in druge — izpustil sem popol¬ noma, ker jih v zbirki sploh ni — in ker več ško¬ dujejo nego hasnejo. Tu in tam rabil bodem izraze, katere sem dobil v izvirniku. Evo jih: Zoper zobobol. § 1. Zakuri v štedilno ognjišče, vzemi požirek vina ali vode v usta ter se vsedi nanj. Kakor hitro zavre voda v ustih, izgine zobobol. 12 — Ljudje, ki imajo slamo v glavi, ne smejo rabiti ta recept — unela bi se lehko v glavi — za take ljudi imam sledeči recept: § 2. Vzemi požirek mleka (ne kislega, temveč kuhanega) in suči glavo toliko časa semtertje, da se ti „puter“ naredi Seveda je to pri kuhanem mleku jako težavno ter traja dolgo časa, a vspeh je gotov. če vsled vrtenja glava boli, pomaga se lehko s tem, da se dene glava čez noč v škaf z mrzlo vodo napolnjen — zjutraj je kri dovolj ohlajena. § 3. Po leti, kadar solnce pripeka, pusti si ob polu dvanajstej uri izdreti zob, pusti ga dve uri na vročem kamnu in zobobol bode izginil. Če bole zobe bolj na gorkem, nego v mrazu, priporoča Tina naslednje: § 4. Stolči ,,p e h t r a n a“ mero; stopi mila, prilij jesiha in nekaj nagelnovih žebic. Vse skupaj zmešaj in namaži čeljusti — v treh tednih, če ne prej izgine zobobol. Če pa bole zobe bolj na mrzlem, kot na gor¬ kem, dobro je to: Vzemi limbergerja, pehtrana, kalamfonije, na¬ gelnovih žebic in fijolnega olja, skuhaj vse v jednem litru hudičevega olja in izpij — nikdar več te ne bo zob bolel. § 6. Stolči belih lilij korenine, prilij vode, v kojej si kuhal makarone in drži to pod nos. To oživi čeljustne živce. — 13 — Zobe brez klešč dreti. § 7. Vzemi v lekarni armonike, stolči figovo perje (tudi star riško uto je dober) in pehtrana (pehtran igra pri Tini glavno ulogo) zmešaj vse skupaj, da se „ženft“ naredi in namaži s tem zob. Dvajset let po smrti ga gotovo izgubiš. Črne zobe zopet bele „narediti“. § 8. Vzemi v lekarni (ne vem, kaj misli Tina. z „ vzemi*. Ni-fi to zoper peto zapoved?) opia testis, zmešaj »fest" med vodo, prilij aqua renegatis in na¬ maži zob — takoj bo bel. S to tekočino se celo za¬ morca umije. § 9. Rožmarin tudi hasne, ako se stol če in pehtrana (že zopet) primeša — zavije se oboje v zidano ruto in zob drgne. Za „krof“ pregnati. § 10. Vzemi rudeče metilke in repičnega perja, stolči s „pehtranom“ (aha!) in naredi „flajšter“, s tem obveži „krof“ in takoj izgine. § 11. Vzemi razbeljeno železo, deni sol in gobo nanj in drži v roki, da se ti pod krof kadi. Kmalu izgine — goba in sol. § 12. Vzemi v lekarni lopatke in mire, potem enmalo galbate, naredi podmet, namaži to na „Laib. Wochenblatt“ in obveži krof. S krofom izgine tudi Wochenblatt. 14 — § 13. Za oči. (Glej § 22.) Za težko sapo ali naduho. § 14. Vzemi redkev in našpikaj jo s čmerikovo korenino, kakor se zajca našpika s Špehom, pojej po¬ tem redkev, čmeriko vrzi pa proč. „To nuca“. § 15. Pojdi v davkarijo in plačaj davke — takoj bodeš lažje sopel. Od bolezni na pljučah. § 16. Vzemi lastovično gnjezdo, skuhaj ga na mleku in to pij. To je dobro. § 17. Vzemi trpotca jedno pest, stolči ga med pehtran .in jedno žlico Frankove cikorije, vzemi četrt funta žajfe, zmešaj vse skupaj in namaži s tem — pljuča. V kratkem ti bo — dobro na pokopališči. § 18. Vzemi sladkega janeža in fajgeljnovega semena, potem jeden funt „kapleha ali plibreka 11 , skuhaj skupaj in — vrzi na stranišče. „To nuca“. Za kašelj. § 19. Naberi tiste polžke, ki se skal drže — skuhaj jih na bokalu vina, da se stope in to pij. Kadar katerega kolje, to je „madron“. Za to bolezen je najbolje: § 20. Hrastov les na vinu skuhati, primešati 15 — šnefovega semena in „paradišholca“ in s tem trebuh mazati — škodovalo ne bo. Za želodec. § 21. Za želodec so najbolje pečene piske, pe- ( ■čenka s salato, klobase i. t. d. § 22. Za jezik. (Glej § 13.) Kadar trebuh boli. § 23. Česen na vinu skuhaj in zmešaj vmes korijander, šentjanževe korenine, Fengel in jelenov rog, ter namaži — vrata. „To nuca“. Kadar glava boli od mraza. § 24. Skuhaj pol libre boba in česna, zmešaj med olje, maži sence in srce — boš mirakel videl. Konečno podajam še kratek opis človeškega telesa. Prvo mesto zavzema Glava. Glava je najimenitnejši del trupla, radi tega je pa tudi vrh telesa in ne pod nogami. Glave so zel6 različne glede velikosti in vsebine. Manj ko ima kdo možgan v glavi, bolj visoko jo nosi. Seveda, saj tudi lehko, ker je lehkeja. Med tem, ko jedni nosijo glavo previsoko, drugi zopet le „kimajo“. 16 — Taki imajo zopet preveč slame v glavi, in je zbog tega pretežka, zato se pa tudi reče, da je „glava puhla". Glave dele se tudi v dobre in slabe. Dobro glavo za Tačunenje ima n. pr. finančni minister. Dobro glavo za poljedelstvo, n. pr. gnojenje, setev, žetev itd., ima minister za poljedelstvo. Najboljša glava, kar jih dosedaj poznam, je — ^telečja glava" s hrenom ali ženfom. Glavo pokrivajo mladenču lase, starcu pa pleša. Sicer se dobe tudi dandanes že mladenči, kojim po¬ kriva glavo že v dvajsetem letu pleša ali pa lasulja. Iz las delajo se tudi zloglasne „Haarduftpillen“. Na levo in desno glave sta Ušesi. Znamenita so ušesa najbolj pri učeči se mla¬ dini, pozneje pojema vrednost njihova. Dokler sem še jaz v šolo hodil, imel je učitelj to grdo navado, da nam je „uro navijal". Ušesa si neso nikakor jed- naka: ta ima ^kosmata ušesa", drugi ima zopet. „mnogo za ušesi" itd. V sredi mej ušesi je Nos. O nosu ne bom mnogo govoril, ker ga bodem na tem mestu itak še opisal, le to omenim, da je nos najvažnejši del telesa, ker se po prof. Jaegru v 17 njem nahaja duša. (Kaj pa, če kdo nima nosa?) V glavi so tudi Zobje. (Glej § 1-10) Zobje so najmanj važni del telesa, in to že zato, ker se dandanes dobe jako po ceni. Vrednost ponarejenih zob je le ta, da se lehko „ženi pokaže zobe“. Žalostno važnost imata Jezik in usta. Znamenitosti nimata jezik in usta, k večjem, da je jezik zato ustvarjen, da se ž njim greši, usta pa, da se stare reči prežvekujejo in premlevajo. Jezik stare babure primerjal bi lehko „perpetuum mobile u . Vez mej glavo in truplom je Vrat, ki je menda le zato vstvarjen, da glava ne odleti, k večjem na Francoskem, ki vsled „quillotine“ kaj rada odleti. V truplu nahajajo se naslednje reči: Pljuča, srce, želodec, čreva, jetra itd., ki so le zato znamenite, ker se o njih zdravniki žive. Iz črev delajo se kranjske klobase (toda le iz živalskih). 2 — 18 — Trupla drže se kakor vejice Noge in roke. Roke rabijo se največ pri uradih („da se kaj ,zmakne‘ — vidi Zalewsky“) noge pa, da jo lehko naglo popiha v Ameriko (glej istega). Noge človeške podobne so v nekaterih slučajih zelo „kuram“, ker se na njih nahajajo „kurja očesa". Konečno omenim še, da se po smrti okostnice rabijo za čiščenje sladkorja. S tem sem opisal na kratko človeško telo v vseh delih • Pripravljen sem trpečemu človeštvu nadalje pomagati s sveti in djanjem. Moj naslov je: Dr. Lapanensis H I D R I A, štev. 57. — 19 — Apoteb v Ljubljani rast utira ki se vfcukaj z rotovžem in z velikim mestnim trgom v podobi vidi ir, katerej se tudi pravi „ velika apoteka zraven ro¬ tovža.*^ je že stara čez 150 let. Iz te apoteke zraven rotovža gosp. pl. Trnkocy-ja se vsa tukaj popisana najboljša domača zdravila, kakor tudi vse druge na receptih napisane arcpije zmiraj frišne dobivajo, prav dobro pomagajo, in zavolj tega vse arcnije iz te apoteke prav toplo pri¬ poročamo. Vsak dan ta apoteka zraven rotovža dobiva z dežele veliko zahvalnih pisem od bolnikov, v katerih pismih se Bogu zahvaljujejo, da so jim arcnije iz te apoteke zraven rotovž i tako dobro pomagale. Tiste arcnije se vsak dan na deželo s pošt¬ nim povzetjem hitro razpošiljajo. Adresa na to apoteko se tak6 glasi: Na apoteko Trnkoezy-ja zraven rotovža v Ljubljani. Prosim, obrnite stran! ‘20 Najboljša domača zdravila so ta-le: Marijaceljske kapljice za želodec katerim ima na tisoče ljudi zahvaliti zdravje, imajo izvrsten vSpeh pri vseli boleznih v želodci in so neprekosljivo sredstvo zoper : pomanjkanje slasti pri jedi, slab želo¬ dec, urak, vetrove, koliko, zlatenico, 1 bljevanje, glavobol, krč. v želodpi, bitje srca, zabasanje, gliste, bolezni na vranici in na jetrih, In zoper h*- roide. 1 steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld., 5 tucatov amo 8 gld. S fSgr Svarilo. Opozorujemo da se take istinite Marijacelj¬ ske kapljice dobivajo samo v apoteki Trnkoczy-je * i zraven rotovža na velikem mestnem trgu v Ljubljani. Apoteka zraven rotovža priporoča še: Cvet zoper trganje. “ 0 T per protin ter revmatizem, trganje po udih, bole¬ čine v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd.; malo časa, če se rabi, pa mine popol¬ nem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo ,,cv^u zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem ; 1 steklenica 50 kr., 1 tucat 4 gld. 60 kr. če ni na steklenici zraven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej nazaj vrnite. Planinski zeliščni sirop kranjski za odrasle in otroke, je najboljši zoper kašelj, hripavost, vratobčl, jetiko, prsne in pljučne bole¬ čine. 1 steki. 56 kr., 1 tucat 5 gld. Samo ta sirop za 56 kr. je čistijo kri; ne smele bi se v nijed- ^_ nem gospodinjstvu pogrešati in so že tisočkrat pomagale pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpuenih udih, skaženem želodci, jetrnih in obistnih boleznih; v škatli ah po 21 kr.; jeden zavoj s škatljami 1 gld. 5 kr. — Manj se s pošto ne razpošilja kakor eden zavoj. pra vi. Kri čistilne krogljiee }>. Najboljše mazilo za ko¬ nje, pomaga pri pretegu in otekanji kolen, kopitnih bo¬ leznih, otrpnenji v boku, v križi itd., otekanji nog, me¬ hurjih na nogah, izvinjenji, tiščanji od sedla in oprave, pri sušici itd., skratka skoro pri vseh vnanjih boleznih in hibah. Steklenica z rabilniro navodom vred stane le 1 gld., 5 steklenic z rabilnim navo¬ dom vred le 4 gld. Vsa ta našteta zdravila se samo prava dobd v apoteki Trnk6czy-ja v Ljubljani zraven rotovža in se vsak dan s pošto razpošiljajo. Cvet za konje. Francova esenca za želodec, $£££%*£& v želodci. 1 steklenica 10 kr., 1 tucat 1 gld , 5 tucatov samo 4 gld. 50 kr. Angleški čudotvorni balzam, & a™: tranjo rabo izvrstno vspešen, 1 steklenica 10 kr., 1 tucat 1 gld., 5 tucatov samo 4 gld. Koleščki za gliste, “^7 zdraTil ° Mper 8liste ’ za Štupa za živino. Ta prav dobra štupa pomaga n tjbolje pri vseh boleznih! krav konj in prašičev. Konje varuje ta štupa trganja po črevih, bezgavk, vseh nalezljivih kužnih bolez¬ nih, kašlja, pljučnih in vratnih boleznij ter odpravlja vse gliste, tudi vzdržuje konje, debele, okrogle in iskrene. Krave dobijo mnogo dobrega mleka. Hj? Zamotek z rabilnim na- jf?'vodom vred velja le 50 kr., | 6 zamotkov z rabilnim navo¬ ji dom samo 2 gld. — 22 — Najbogatejša tovarniška zaloga ■ pri FRAN DETTER-ju v Ljubljani, Stari trg št. 1, nasproti železnemu mostu (v lastnej hiši). Najraznovrstnejši gospodarski in »drugi stroji in orodja, kakor: stroji za pranje in ovijanje, va- ■, Jjavnice za perilo (monge) najnovejše konstrukcije, za domačo rabo, hotele, kopeli, i. t. d. (Patent Strakosch & Bonner.) Dalje: mlatilnice, katere gonijo konji, voda in take, ki se gonijo z roko in geplom, rezilnice za krmo in plugi, raznovrstni trieri, mlini za debelo moko in flačilniee za sadje, vinske stiskalnice in stiskalnice za ovočje, mreže za obiranje grozdja, rezilnike za repo, ši¬ valne stroje vseh vrst za domačo rabo in obrtnike in proti Ognju in ulomn varne blagajnice naj¬ boljših fabrikacij, najbogatejšej izberi po najnižjih tovarniških cenah. v Ljubljani za Frančiškansko cerkvijo (v hiši g. J. Vilharja). Priporočata preč. duhovščini in p. n. občinstvu svojo pleskar- sk ? v °brt za stavbe in pohištvo tu in na deželi kot najpriklad- nejsa ter sta porok solidnega, okusnega in cenega dela brez tekmovanja. Samo kemično čiste oljnate barve, firneži, prstene barve in norimberški čopiči. Najnižje cene. Na debelo in drobno. Oljnate barve v puščicah od ploščevine (splošno Priznano). Jantarjev lak za tla (v šestih barvah). Spiritni temeljni in svetli lak za tla. Fran¬ cosko ščedilno ličilo za tla, nedosegljivo za trda in mehka tla. Angleški laki za kočije od Nobles & Iloare. sur Firnež samo iz kranjskega olja. 'Tfcgj [j 1 ——Tir — 24 — vpraša vsak, kdor želi kupiti železo in železnino. Na to vprašanje se mu bode odgovorilo : pri Zunanja in tukajšnja naročila se takoj in vestno izvršujejo. Andr. Druškovič-u na Glavnem trgu, 10. Tam se dobodo vse v to stroko spa¬ dajoče stvari v veliki izberi in nizki ceni. Posebpo poljedelska orodja, kuhinsko orodje in fino in bogato pozlačeni nagrobni križi po najnižji ceni. M i — 25 V Trstu leta 1882. odlikovano v Ljubljani priporoča se p. n. občinstvu za izdelovanje svežih šopkov, in raznih suhih vencev. Dalje priporoča svojo veliko zalogo sobnill jn vrtnih rastlin, raznovrstna dobra, za¬ nesljivo kaljiva semena, 20.000 špargel- novih sadik in vse v njegovo stroko spadajoče stvarij po nizkih cenah. j l — 26 — Feri Bilina i Kaseti v Ljubljani, Židovske ulice 1. Jedina tovarna kirurgičnih obvez v Ljubljani, Priporočata svojo veliko zalogo iiliili pasov vseh baz last¬ nega izdelka, za katerih izvrstnost se jamči. Velika zaloga kirurgičnih aparatov, ki so najbolj v rabi. Jedina tovarna rokovic v Ljubljani: glace, vojaške in irhaste rokovice v raznovrstnih barvah, kakor tudi velika zaloga svilnatih, cvirnatih in volnenih rokovic različne baze, kravat in ob- ramnikov najnovejšega dela. Umerjene irhaste rokovice se natančno izdelajo. Le pri nas je glavna zaloga pravega ameri- kanskega hi a tt-perU a (nepremočljivo gumasto perilo) vsega modnega no¬ vejšega dela. se blago prodaja se po najnižji ceni. 27 — I (,pri Voglu 1 ) priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega in materijalnega blaga |U -= na debelo in drobno. =- yUI _ Sosebno priporoča: _ garantirano najboljši pristni fijjjr H SS 1 brinjevec * domačega izdelka, kot zdravilo za vit obtežave želodca, vodenico in vsakovrstne druge bolezni. Priporoča tudi: veliko zalogo špirita, ruma in fi vsakovrstnih likerov i. t. d. Naročila se točno izvršujejo. ( — 28 — ?• w • ggsra •• <&'■&& <š eiigiiis^.etgre:^!^ <& * C. kr. tovarna zaloge za glaževino PEREGRIN KAJZEL v Ljubljani a priporoča slav. občinstvu veliko zalogo steklene in porcelanske posode, ogJeda- lov, oljnatih slik (barvotiskov), svetilnic, cerkvenih svečnikov od stekla m brona. — Izdelovanje oken v gotičnem zlogu, kakor tudi pri stavbah iz belgijskega in češkega stekla po najnižji ceni. — Glavna zaloga za celo Kranjsko c. kr. patentovanih kroglastih in plošeastih cilindrov. (Patent Marian). Pred pona¬ rejenimi se svari! Z najodličnejšim spoštovanjem P. K&jzel. iS w etiSHS — 29 — JAX\IEX DOGAINT m i zarski m oj s te r v Ljubljani na Dunajski cesti, 15, (Medijatova hiša) priporoča svojo dobro vrojeno zalogo raznovrstne Utišan, e o p ra,-v e, politirane in likane ; altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žim- nate po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe, in sicer za 20 odstotkov ceneje, kakor drugod. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobami zastonj in franko. G. TONNIES tovarna za stroje v Ljubljani, Dunajska cesta zastopnik Ganz-a & Co. v Budimpešti, preskrbljuje trdolite valjarnike (Hart- guss Walzenstiihle), cilindre Škrbce (Aufziige), vse apa¬ rate, transmisije, pri¬ prave za mline. — Narisi in načrti napravljajo se po najnovejših skušnjah. Specijalitete: Vsakovrstne žage in stroji za obdelovanje lesa na par, na vodo, da se goni z roko ali z nogo. Preskrbuje sesalke, vodne kolese, turbine, hitre parne stroje in varnostne parne kotle. Tudi napravlja plinov e motorje. IndJciranje parnih strojev, njih predelo¬ vanje z varstvom, da se pri varuj e kurjava. Surovo litje železa in kovin. — Nagrobne križe (surove, kakor tudi izdelane) po najnižjih tovarniških cenah. Ceniki brezplačno In franko. 30 — — 31 3±na£teE3giLažiJ3agžž£M3aiL^^ Zlata svetinja Trst 1882, Zlata svetinja Linz 1885, Tovarna sebljcv c. kr. dvorni založnik i v Ljubljani. Ena: ***** K ^r /IM II tovarnar dežnikov in solnčnikov v Ljubljani, Mestni trg št. 15 priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in solnčnikov v vseh velikostih in z različnega blaga, priprostih in elegantnih po najnižjih cenah. Prekupcem se razpošiljajo obširni ceniki zastonj in Iranko. m IhTapnlžije cene — 32 — S5Ž&? m:: Poleg razvalin ljubljanskega gledališča. ANTON KREJČI, 1 krznar in zaloga klobukov, §|| na Kongresnem trgu št, 8 v Kirimckvi hiši || [jjjjjljjj dobivajo se j|fi vsakovrstna civilna in vojaška pokrivala od najmanjše ||ffl do največje glave. gi|g) Pri njem se tudi čez poletje najvarnejše hrani ltožu- hovina. MSI Zunanja, kakor tudi tukajšnja naročila, izvršujejo točno in po najnižji ceni l* ■ aaav ♦ » ♦ • mmmmm ♦ ♦ ammmam ♦ * Poleg razvalin ljubljanskega gledališča BLAŽ JESENKO na Starem trgu. Priporoča svojo bogato za¬ logo narejenih oblek: štajerske kakor tudi dolge zimske suknje. Kmečke lajbče, cele cajgaste in stofaste obleke. Otročje obleke od 2 let naprej. Perilo vsake vrste, navadne srajce kakor tudi praznične. Porhantaste in kote- ninaste gate, kovtre, spalne suknje, posamezue rekelce kakor tudi cele obleke po najnižjih cenah. fMmmfu; ss y/ v j e r m e n a r, sedlar in. torbar v l.jiiMjani izdeluje konjske oprave, kov- čege (Koffer) za gospe in go¬ spode v vseh velikostih, kakor tudi ročne* lovske in šolske torbe (Hand-, Jagd- und Schul- taschen) ter vsprejema vse v njegov strok spadajoče poprave po najnižjih cenah; trgovcem po tovarniških cenah. It iš i udii(iiUtoiiiUt;u,i;iajuUiidžiJi!UtiijihiiUhub;:iUd.;hiiii Zavod za pohištvo in dekoracije Frančiškansko ulice 14 - Ljubljana - Dunajska cesta 8 priporoča svojo jako bogato zalogo oprav za cela stanovanja, hotele, spalnice, Jedilnice, salone, kopel ji, gostilnice, kavarne in pohištva vsake vrste. Priproste in razkošne ženitovanjske bale Po sporazumljenji tudi proti obročnim plačilom. „ 1 i - 34 — i L. M. ECKER, j stavbeni in galanterij ski klepar i v Ljubljani | priporoča svojo bogato preskrbljeno zalogo vseh v njegov i strok spadajočih reči ter prevzema vsa v njegov strok fjjj; spadajoča stavbinska dela in poprave. Pokriva cerkvene | zvonike s kakorsnokoli kovino, napravlja strelovode po i znanstveno najboljšem zistemu, poskuša obstoječe napeljave gledč vodilnosti z aparatom in popravo pomanjkljivo na¬ pravljenih napeljav. —-^ 11 *^-- 35 Ludovik Widmayer, mizarska in tapecirarska obrt, priporoča svojo bogato zalogo likane in lakirane hišne oprave, divanov, matracov od žime in zmeti (Pedern), otročjih vozičkov, j karnis, svetih slik, pultov za mašne knjige itd. Izdeluje na naročila lodnike za pivo in jedi, prevzema dela pri zidanji, kakor tudi popravljanja po najnižji ceni. g}^"* Unanja naročila se točno izvršujejo. Delavnica: G-ospodske ulice lO. Zaloga: GTa, Bregu 3.0. Priporočilo. Podpisani priporoča svojo, že 15 let obstoječo, usnjarsko trgovino. Dobi se po najnižji ceni vsakovrstno najboljše usuje, namreč : usnje za Icor^jslco opravo, vsake vrste; svetlo usnje, (lakleder); gracarske podplate i. t. d., nadalje: goveje, telečje, koštrunove, Icosije kožo, in drage na mnogo vrst najbolje ustrojene. Dobi se tudi čovljarslco orodje in razno k tej stroki spa¬ dajoče blago. S spoštovanjem Franjo Hribar, sv. Petra cesta št. 5 v Ljubljani. ) iu m, Zaloga Bicyeles, Triejdes in otročjih ’ veloeipedes, 3 * 36 — .! -mosip izdelovalce dežnikov in solnčnikov. I.jubljana, Stari trg. MM Dežniki in solnčniki se hitro in ceno popravljajo in na novo prevlačijo. — 37 — ntmimiMi Andrej Boucon. stola r, Dunajska cesta št. 7 v Ljubljani, priporoča se p. n. občinstvu za vsa stolarska dela in poprave v mestu in na deželi najcenejše in naj¬ boljše. imumiiimumj uumsat l puškar Kolodvorske ulice št. -4 priporoča vsakovrstne puške, revolverje i. t. d., kakor tudi vsakovrstno streljivo po najnižjih cenah. :asB -2 Ljubljana, Zidovske ulice priporoča raznovrstne čevlje, PUlj kakor tudi svetlo ličilo in mast — 11 za usnje po naj nižjih cenah. — 38 Splošna določila pošiljatev s pisemsko pošto. S pisemsko pošto se sme pošiljati: Pisma in druga pisanja brez naznačenja vred¬ nosti do 250 gr., dopisnice, tiskovine v povitkih do 1000 gr., poskušnje blaga, uzorci do 250 gr., čas¬ niki in novine do 1000 gr., žive čebele, poštne na¬ kaznice in poštne naloge. Naslov vsaki pošiljatvi s pisemsko pošto mora obsegati krstno ime in priimek prejemnikov in nje¬ govo stanovanje ali tvrdko, dalje kraj kamor je na¬ menjena pri manj znanih krajih, ali ako je več krajev z jednakim imenom, tudi najbližji kraj. Razven po¬ šiljanja ali naročila tikajočih se opomb pa se sme na zavoj pisati samo še ime ali tvrdka pošiljateljeva. Pisma morajo biti tako zalepljena, zapečačena i. t. d., da se brez poškodovanja zavitka ne more do vsebine. Teža pisem in drugih pisanj v Avstro Ogrski in Nemčiji ne sme presegati 250 gr. Za ostale dežele je teža neomejena. Teža tiskovin do 1 kg., (v druge dežele do 2 kg,), uzorcev do 250 gr. Frankuje naj se vsako pismo z zadostnimi pis¬ menimi znamkami na naslovni strani pisma na gor¬ njem desnem oglu. Frankovanje na zalepni strani ob- težuje razpošiljanje, ter je uzrok mnogim neprilikam. Pismene znamke so po 2, 3, 5, 10, 20 in 50 kr. Na kuvertih po 5, na zalepkah po 3 in 5 kr., na povitkih po 2 kr. Kuverti se prodajajo po 5 1 / 3 kr., povitki po 5 za 11 kr. 39 — Pismene znamke sme pošiljatelj deloma z na¬ slovom popisati, a ne sme jih z imenom kraja ali z dnevom in tudi ne prekrižati. Poraha že kolekovanih, iz kuvertov ali povit- kov izrezanih znamk ni le neveljavna temveč kaz- njiva. Pred oddajo pokvarjeni kuverti z znankami se zamenjavajo ako se doda 1 kr., istotako dopisnice. Za frankovanje se smejo porabiti v Avstriji samo avstrijske, na Ogerskem samo ogerske znamke, da-si se prodajajo v Avstriji tudi ogerske in na Oger¬ skem avstrijske znamke po 2 in 5 kr. in dopisnice po 2 kr. Navadne pošiljat-ve s pisemsko pošto se odda¬ jajo, ako je prejemnik odsoten, tudi drugim zaneslji¬ vim osebam; rekomandovane pošiljatve pa samo pre¬ jemniku ali njegovemu pooblaščencu proti lastnoroč¬ nem podpisu. Vsprejem pošiljatve s pisemsko pošto sme vsakdo odkloniti ter na zadnji strani zavitka to pripomniti. Uradna pisanja poštnine prostih uradov na poštnine dolžne urade ali osebe, ne smejo se odklo¬ niti, kajti v jednakih slučajih se poštnina šiloma iz¬ tirja in pošiljatev vroči. Navadna pisma. Poštnina znaša ne glede na daljavo v Avstro-Ogerski do 20 gr. 5 kr., nefrankovana 10 kr. nad 20 gr. * 250 „ 10 „ n 15 » 5 » „ 250 „ 10 „ D v Nemčijo » nad 15 gr. — 40 — Nezadostno frankovana pisma se smatrajo ne- frankovanim, vender pa se nalepljene znamke odraču- najo. Loco-pisma, to je pisma, katera so adresovana v isti poštni okraj, v katerem so oddana, frankuje se v Avstro-Ogerski do 20 gr. 3 kr., nad 20 gr. do 250 gr. 6 kr.; ako pa so nefrankovana, plača se od njih od 20 gr. 6 kr., nad 20 gr. do 250 gr. 9 kr. Nenaročeni dopisi, kateri se iz kakoršnega koli uzroka ne vsprejmo, vrnejo se pošiljatelju brez no¬ vega frankovanja. Za dopise, kateri se morajo prejemniku v kak drug kraj odposlati, kakor so prvotno namenjeni, doplača prejemnik samo toliko, kolikor nedostaje poštnine, na pr.: ako se odda v Ljubljani loco-pismo s 3 kr. znamko, a prejemnik biva v Zagrebu, doplača prejemnik še 2 kr. Zalepke, katere se prodajajo po 3 in 5 kr., ra¬ bijo se kakor druga pisma. Zalepijo se, ako se na¬ moči gumovani rob ter se pritisne drug na druzega; odpre se pa, ako se odtrga luknjičasti rob. Zalepke po 3 kr. so za domač promet, po 5 kr. pa za vse okupovane dežele. Ako je potrebno večje frankovanje, dolepijo se poleg utisnene lehko še nedostatne znamke. Tiskala ,,Narodna Tiskarna" v Ljubljani. — Založilo uredništvo „Rogača“. i v Ljubljani, Marijin trg št. 2. Koncesionirani glavni agent za potnike v Ameriko« Prodaja vožne karte s polno garancijo od£ Ljubljane po najbližnji poti in naravnost do vsakoršnega kraja v Ameriko, po najnižji ceni in pošteni postrežbi. Kdor želi po ceni, dobro, hitro in srečno potovati naj se zanesljivo obrne name in naj pazi, da se ne pusti tujim agentom zapeljati. Za Kranjce, Spodnje Štajerce in Hrvate je pot čez Ljubljano in Gorenjsko najboljša, najhitrejša in najcenejša, ker tu imajo le moji potniki mnogo znižano vožno ceno in moji uradniki sprejemajo v varstvo potnike na vsaki večji postaji in jim pomagajo zopet naprej. Z natančnejim poukom se radovoljno služi. Moji potniki so še vsi srečno dosegli svoj namen. fG|H5S5E5S5S5E5a5E555a5B5H5H5E5H5Z5[a lekarja Piccoli-ja v Ljubljani ni nikakor sredstvo, ki skoraj raztrga čre¬ vesa in sili naravno njih delovanje! Marveč ta esenca je ^olajševalna pa vendar gotova, uspeš¬ na pomoč, ki le podpira naša notranja telesna delovanja in tedaj ne škodi črevesom nikdar, če bi se še toliko časa zavživala. Ona ozdrav¬ lja vse obolelosti želod- čeve in telesne, vranične in jetrne bolezni, kakor posebno zlato žilo, vsako telesno zaprtje, vodenico, dolgotrajajočo drisko vsled pokvarjenih čreves, in je povrhu najuspešnejše sredstvo zoper gliste pri otrocih. — Izdelovatelj jo pošilja v zabojčkih po 12 steklenic za 1 gld. 36 kr., poštne stroške trpe p. n. naročniki. Ta želodčeva esenca se Izdeluje edino le v lekarni Picco- Ujevi v Ljubljani in jo na Kranjskem prodaja samo izda- lovateljeva lekarna na IKinajskej cesti v I.jnb- ljani in tudi še lekarna ltiiezioli-jeva v Aovein mestu. Na Koroškem, Štajerskem, Primorskem, v Trstu, Istri, Dalmaciji in v Tlrolih, dobiva se v vseh večjih lekarnah. Ravno tako razpošiljam kar najhitreje mogoče po pošt¬ nem povzetji ali predplačilu zneska, vsakovrstno specijalitete in domača zdravila; — po receptih zapisana zdravila se tudi z obratno pošto najnatančnejše in vestno pripravljajo tor - razpošiljajo, in so vsi izdelki zanesljivo sveži in dobre baže. P. n. naročniki so najuljudneje naprošeni svoje naslove prav razločno in natanko naznanjati, □ 5a5-a5HSa5H555H5B5H5agg5a 5B555EE5 B