devicam, svojim nevestam, na serce govori, ali Ena in trideset najtehtnejših resnic v premišljevanje zlasti v postu, o šmarnicah, pri duhovnih vajah in misijonih. Spisal ANTON LESAR duhoven ljubljanske škofije. / K W Izdala družba sv. Mohora.\ TAT C E AL BIBLJOTHEJ Z dovoljenjem prežast. ljubljanskega in kerškega škofijstva. --- ---csS— V Celovcu 1864. Natisnil J. Blaznik v Ljubljani. . , f Človek ! čemu si vstvarjen. Smertni greh. Smert. Se nekaj od smerti. Posebna sodba. Vesoljna ali poslednja sodba. Pekel. Pokoro delati je potrebno. Od dveh potov v večnost. Ljubezen do Boga. Od molitve. Od čistosti. Zakrament sv. pokore. Presveto resnje telo. Od pokoršiue. Od ponižnosti. Častimo Marijo, kraljico devic. Od poterpežljivosti. Od tihote in samote. Od ostrega življenja. Od nečistosti. Od nevarnosti sv. čistosti. Od lenobe. 24. dan: 26. dan: 26. dan: 27. dan: 28. dan: 29. dan: 30. dan: 31. dan: Od jezikovih grehov. Deviški in zakonski stan. Od nevarnosti svetž. Od nekterih napak, kterih naj se varujejo zlasti device. Od prave in Imve pobožnosti. Od pobožnost, za ktere si pobožne device zlasti prizadevajo. Od nestanovitnosti. Od nebes. 1. dan. človek ! eenm si vstvarjen ? ILjuba keršanska devica.! Bog te je vstvaril, da Njega spoznavaš, častiš in ljubiš, in samo sebe v tej ljubezni zveličaš. — Ravno zavolj tega je Jezus Kristus za-te umeri; ravno zavolj tega sv. Duh te posvetil. — Bog ti je telo in ne- umerljivo dušo dal; živiš pa zlasti zavolj duše na tem svetu, in ne zavolj telesa. Telo je le minljivo dušno stanovanje, le prah in pepel, in se bo v kratkem vernilo v zemljo, iz ktere je vzeto, duša pa bo vekomaj živela; za dušo ti bodi torej poglavitna skerb. Moja ljuba devica! prizadevaj si vendar, da svojo dušo rešiš in zveličaš; zakaj ako si dušo pogubiš, vekomaj si več ne boš popra¬ vila storjene škode; — eno samo dušo imaš, če to zgubiš, zgubila si vse, zgubila na vse večne čase. Kaj ti torej vse drugo, ves svet pomaga, ako svojo edino dušo pogubiš ? Ne žabi torej nikdar, ljuba moja devica, daje tvoja duša vstvarjena le za to, da bi Roga vekomaj gledala, ljubila, vživala. Čislaj in spoštuj torej svojo dušo, kolikor le moreš, 6 in ne daj se zapeljati , da bi kaj storila, kar bi moglo škodovati tvoji edini duši. Svet, hudobni duh in spačeno tvoje lastno meso te sicer zalezavajo, ter si prizadevajo, od visocega tvojega poklica te odpeljati, ali varuj se svojih sovražnikov, zlasti takrat, kedar se ti najbolj prilizujejo; zakaj oni' nič druzega nočejo, kakor pogrezniti te v večno pogubljenje; čuj torej in moli, da ne padeš v skušnjavi. Premaguj se v tem kratkem življenji, v nebe¬ sih ti bo Bog stoterno povernil vsako vojsko¬ vanje. ■— Pogostoma se spominjaj, kaj je po¬ božna devica v Florencu na Laškem odgovo¬ rila mladenču, ki jo je hotel v greh zapeljati in ji veliko plačilo obetal. Rekla mu je ker- šanska, devica: „Kaj, ti misliš, da svojo dušo tako malo čislam? Ako bi mi ti vse zaklade vsega sveta dal, svoje duše vendar satanu ne prodam; pripravljena sem, svoji duši v zveli¬ čanje z veseljem umreti in nič me ne zamore nezveste storiti zvestobi, ktero sem Jezusu Kri¬ stusu pri sv. kerstu obljubila. 4 ' — Te lepe be¬ sede so gotovo vsacega, kristjana vredne. O da bi jih tf nikdar ne pozabila! Pomisliki skoz dan: 1. Bog mo jo le zato vstvaril, da Njega ljubim in sebe vekomaj zveličam! 2. Le eno samo dušo imam; ako to zgubim, vse je za-me zgubljeno! 3. Ali mi more kdo edino mojo dušo poverniti, ako jo pogubim ? 7 Izdihljeji: 1. Moj Bog! Ti si me vstvaril, da Tebe ljubim; in to tudi jez hočem s Tvojo milostjo ! 2. Moj Bog! zveličati se hočem,, naj velja, kolikor hoče! 3. Jezus! Marija! sv. Jožef! varajte mojo dušo vsake pogubne nevarnosti! - 44 *- 'J. dan. Smertni greli. Na tem svetu je le eno samo hudo, in to je smertni greh. — Bog, ki te je za večno zveličanje vstvaril, ti je tudi pot odkazal v zveličanje, t. j. On ti je zapovedi dal ter zapovedal, jih' na tanko spolnovati; ako tedaj vedno in prostovoljno ktero njegovih zapoved v važni reči prelomiš, Boga, Gospoda nebes in zemlje, smertno žališ in zaničuješ. — Ljuba moja keršanska devica! ti revna stvar se prederzneš, svojega Bogi! žaliti! Pomisli vendar, koliko milost in dobrot ti je Bog že skazal; — vzemi v roko moj sveti križ in mene, svojega Zveličarja, na njem le nekoliko premišljuj, in spoznala boš, kako ne¬ zmerno nehvaležna si, ako le en sam smertni greh storiš, ker me ž njim vnovič na križ pri¬ bijaš ! — Moja ljuba devica! za česa voljo si pa vendar tako nehvaležna, da Bog J žališ ? Oh, 8 zavoljo kratkega mesenega ali posvetnega ve¬ selja, — zavoljo kakega majhnega časnega dobička, zavoljo nekoliko posyetue časti Tebe, o Bog in večna ljubezen, Tvoji otroci zametu¬ jejo in svoje duše satanu prodajajo ! -— O ker- smiška duša! premišljuj za Božjo voljo saj ne¬ koliko to nezmerno človeško neumnost in hu¬ dobijo ! In ako te še to ne presune, spominjaj se še kazni (štrafing), ki te zavoljo smertnega greha zadenejo? — V teni hipu, ko grešiš, sovražnica Božja postaneš,'— tvoja duša po¬ svečujočo milost in vsa zasluŽenja zgubi, ki si jih bila dosilnnal nabrala; — vest te začne peči, — marsikterikrat te še kakošna bolezen, sramota, nadloga že na tem svetu le zavoljo greha zadene; — ali kaj te še v večnosti čaka? Ako v smertnem grehu umerješ, zgubljena so sveta in lepa nebesa za te na vekomaj; nikdar ne boš Boga gledala; — pogubljena si, obso¬ jena v pekel, kjer boš kazni terpela, ki se ne dajo popisati, kazni, kterili nikdar konec ne bo! — O moj Bog! kako strašno je, na večno pogubljenje le misliti! Kersanska devica! vsega tega se spomi¬ njaj , zlasti takrat, kedar te skušnjave nadleg- vajo ; ostani vendar svojemu ženinu, ljubemu svojemu Jezusu, vselej zvesta, nikdar se ne daj odtergati od Njegovega serca, ki te neizrečeno ljubi. Nikdar ne nehaj jokati, ako si le enkrat smertno grešila ! — ako boš pa po zdaj kteri- krat še tako nesrečna, v smertni greh zabresti, 9 o, hiti, hiti k sv. spovedi in ne hodi nikdar spat, preden se ga nisi popolnama skesala. Prav in koristno hi bilo, ako bi tudi ti storila, kar od sv. Angele vemo; kolikorkrat je ona šla mimo kakega križa, postala je pod njim in zdi!mila: O moj križani zveličar! ko bi te pač nikdar ne bila razžalila! o moj ljubi Jezus, daj mi rajše umreti, kakor te še enkrat raz¬ žaliti !- Pomisliki: 1. Smertni greh je najstrašnejše hudo, — in jez se ga tako malo bojim! — 2. Vsaki smertni greh me v sovražnico Božjo spre¬ meni ! — 3. Ako v smertnem grehu umcrjem, pogubljena sem, pogubljena na vekomaj ! — — Izdihij cji: 1. Naj se mi prigodi, karkoli si bodi, le nobenega smertnega greha več! — 2. Iz ljubezni do Tebe, o Jezus, vse rajši terpim, kakor da bi Tebe še kdaj žalila! — 3. O moj J ezus, daj mi velik strah pred grehom! —■ -- 4 ««'- 3. dan. Smert. Življenje hitro teče, naglo pride smert! Vsaki Človek mora umreti; nekdo popred, 10 nekdo pozneje, Bog sodi. Smert nobenega razločka ne dela: mladi in stari, bogati i n ubogi, visoki in nizki, otroci in starši merjč. — Ta je za plačnico v svojih mladih letih uinerla, ta je za jetiko uinerla, ta je na naglem umerla, ■— tako slišiš skoraj vsaki dan, da ljudje govorijo, —- v kratkem bodo tudi od tebe tako djali. Tvoje življenje je tanki niti navezano; tvoji dnevi so od vekomaj že sešteti. Kedar se nitka uterga, iztekli so se tvoji dnevi in konec je tvojega življenja na tem svetu. Tudi ti moraš enkrat umreti, to veš; ali pa tudi veš, kdaj ? — Ali boš še dolgo živela ? — ali bo smert kmalo po-te prišla? — ali boš na naglem umerla? — ali dolgo bolna ležala ? — ali boš utegnila, pripravljati se k smerti? — Vsega tega ne veš; le Bogu, vsevednemu, je znano. — Oh, od smerti tako malo veš, in vendar ona toliko razsodi! Smertna ura ti bo ali nebesa, ali pekel prisodila. Kakor si živela, tako boš umerla! Ali te ta misel ne priganja, vedno pripravljati se za smert? Ali bi ne imela več¬ krat smerti se spominjati ? Ljuba moja devica! beži pred grehom, varuj se nečimurnosti tega sveta! Kedar ti bodo smertno svečo deržali, tedaj boš še le spoznala, kako neumno in minljivo je vse po¬ svetno ! Oh, da bi Bog hotel, da bi to spo¬ znanje ne bilo za-te prepozno! O, da bi pač zdaj v svojih zdravih dneh svet tako spoznala, kakor ga bodeš o smertni uri! “ 11 Ležala je nekdaj na s inertni postelji mlada bogata in lepa devica. Približala se ji je smert, preden se je je nadjala. Njeni starši so ji prikrivali nevarnost, v kteri je bila. Ko je pa že prav blizo smerti bila, jeli so jo vendar opominjati, naj bi se na smert pripravila, tedaj svojo vest očistila, ker bo menda vendar le mčgla umreti. — Ob, kako je mlada hčerka pri teh besedah jela zdihovati in jokati: Tako mlada sem še, in že moram umreti! — Starši in njen duhovni oče ji prigovarjajo ter jo pre¬ govori, da se vendar vda v voljo Božjo in prosi za svete zakramente. Preden jih prejme, rekla je prijatlice poklicati, ktere z umerjočim in presunljivim glasom tako le nagovori: Pre¬ ljube moje prijatlice! želela sem še enkrat z vami govoriti, preden umerjem, da bi vam do¬ povedala, kako minljive so vse posvetne reči. O, ko bi vi svet s temi očmi gledale, kakor ga jez zdaj vidim, pač bi spoznale, kako vas njegove nečimurnosti goljufajo; — spoznale bi, da je na svetu vse prazno, razun Boga ljubiti, Njemu samemu služiti. Moja smertna ura se bliža, tudi vam bo kmalo bila. Bodite modrejše, kakor sem jez bila in skerbnejše se na smert pripravljajte. — Poslednjič z vami govorim. Molite zame; tudi jez hočem spomniti se vas, ako usmiljenje najdem pred obličjem Božjim!-- Potem sprejme sv. popotnico in kmalo svojo dušo izdihne. Njeno ginljivo slovo pa je za¬ pisano ostalo v sercih njenih prijatlic. Ljuba nevesta Kristusova! tudi ti ga nikdar ne pozabi. 12 Pomislila: 1. Gotovo bom enkrat umerla, ali bom pa Se dolg« živela? 2. Morebiti kmalo krnalo umerjem; bom li pri¬ pravljena ? 3. Umreti moram; ne vem pa, kdaj? — ne vem, kje? — to pa vem: ako v smertnem grehu umerjem, pogubljena bom na vekomaj,! — — Izdililjeji: 1. O Marija, stoj mi na strani v moji smertni uri! 2. O moj Bog, daj mi milost, pobožno živeti, da srečno umerjem ! 3. O moj Bog! že zdaj ti darujem sebe in vse, kar imam, saj moram enkrat tako vse zapustiti!- -- o||o-- * , A. dan. Še nekaj od smerti. Ljuba moja devica! enkrat boš umerla in zapustila vse. Bodi bogata, kolikor koli hočeš, o smertni uri ti nič ne ostane, ne premoženje, ne lepa oblačila, ne lepota. — V nekem Laškem mestu, Spalato po imenu, živela je njega dni devica, ki je rada nosila gizdava oblačila. Bog njeni nečimurnosti in gizdosti s tem konec stori, da ji hudo bolezen pošlje. Nič ni hotla vediti in slišati od smerti; ali smert se za to nič ne zmeni in pripravlja se že, jo pokositi. Gizdava devica, čuti, da ji smert že v zatilniku sedi, pa si vender veli prinesti naj lepše oblačilo, ter 13 se ž njim še enkrat olepotici. Ljudje, okoli nje stoječi, ne vedo, kaj to pomeni; kar po¬ svetna hči jame tarnati in zdihovati: Tako moram tedaj v svoji najlepši starosti umreti? Tako lepa sem in moram se tega sveta ločiti ? — Okoli stoječi si prizadevajo jo tolažiti, ali gizdavka ne sprejme nobene tolažbe in umerje.— Moja hči! poglej tudi, kakošna se pa s telesom godi ? — kako neusmiljena smert ravna z najlepšim telesom ? — Že preden smert na¬ stopi, vsa lepota zgine; očf otemne, lica oblede, moč upade. — Kakošna se bo s tvojim tele¬ som v grobu godila ? Oh, telo začne gnjiti, červi se v njem zarede, meso pojedo, kosti oglojejo ; iz gnjilobe strupen smrad puliti. Tudi najboljša prijatliea te ni v stanu pogledati brez groze. Malo let, in od tvojega telesa ni nič, kakor pest pepela. Ljuba moja hči! spomni se vendar več¬ krat, kako spremenljivo je vse posvetno; tvoje tel<5 je le dušno zagrinjalo, začasno stanovanje; gladka koža tvojega obraza, kterega tolikrat v zerkalu ogleduješ, pokrivalo mertvaške glave je le. O kako nespametno je torej, toliko za telo skerbeti! Koliko neumniše pa, zavolj te¬ lesa dušo pogubiti! — Pogosto se torej spo¬ minjaj podobe, v ktero smert tvoje telo spre¬ meni ! — Sloveč mašnik je v nekem mestu postne pridige imel; kar ga neko opravilo v Pariz po¬ kliče. Pred njegovim odhodom k njemu gizdava, prevzetna gospa pride prosit, naj bi ji lepo 14 zerkalo prinesel iz Pariza. Mašnik obljubi, čez nekaj časa se verne in gre v hišo, kjer jer una posvetna gospa prebivala, ter ji zerkalo nese pod plajšem. Naglo ga popraša, ji je h prinesel, česar ga je prosila ? — Prinesel, pri¬ nesel, ji duhoven odgovori, toda pokažem ga ne, dokler ni vse družine skupej. Gospa vso družino skliče, mašnik pa jim mertvaško glavo pokaže rekoč: Glejte, to je najboljše zerkalo! To je glava lepe lepe deklice; v teli temnili luknjali so bile nekdaj bliščeče ognjene oči, — na teh golih stenah lepi lasci, — tukaj beli zobci. In tako celo mertvaško glavo popisuje, Poslednjič pa takole sklene: Kar ste vi zdaj, bila je ta mertvaška glava nekdaj, iri kar je ona zdaj, boste tudi vi kdaj. Gizdava gospa se spreoberne in spokori! — O kako dobro bi bilo, ako bi se tudi ti, ljuba moja nevesta v tem zerkalu večkrat ogledavala!-- Pomisliki: 1. Mimo pokopališča grede pomisli, da boš tudi ti na njem ležala! — 2. Kedar slišiš merliču zvoniti, poprašaj se: bi bila li jez prav pripravljena umerla, ako bi mertva- ški zvon meni pel? — , 3. Kedar te gizdost skuša, spomni se smerti. Izdihi, jeji: 1. Moj Bog, varuj me gizdosti! — 2. O moj Jezus, kako nespametna sem bila, de ti že dozdaj nisem služila iz vsega serca! — 3. O Jezus, daj mi milost, da svoje telo zatajujem in želim le Tebi dopasti!- - 4 *-— 15 5. dan. Posebna sodba. V tem trenutku, ko se duša telesa loči, pred ostro sodbo Božjo stopi. Ljuba moja hči! pred vsim drugim pre¬ mišljuj, kdo bo tvoj sodnik?— Jezus Kristus bo, On vsevedih Bog. — Oh pravični Bog! kako se bo pri sodbi godilo duši, ktera ni lju¬ bila Jezusa, ampak velikoveč žalila ga? — Božji zveličar ti bo vse milosti naštel, ktere ti je skazal, vse opominjevanje, ki ti je došlo, sv. zakramente, ktere si pogosto ma prejemala, nauke in svarila, ki so ti jih dajali tvoji starši, učeniki, spovedniki. — Hudobni duh te bo tožil zavoljo vseh grehov, ki si jih sama storila, ali si kriva bila, da so jih drugi storili. Oh, tam ne bo nič skritega ostalo, vse bo razodeto, vsaka pregrešna misel, želja, beseda, pogled. Hudič te bo tožil, angel varh bo zoper tebe pričal, oh! kam se boš djala? Se boš li s tem izgovarjala, da si bila preslabotna ? Jezus ti bo odgovoril: Ali ti nisem zadosti milosti ponujal, zakaj nisi hotla prejemati svetih za¬ kramentov, da bi se bila okrepčala z mojo mi¬ lostjo? — — Boš mar djala: Tudi drugi so ravnali, kot jest. Ali Jezus ti bo odgovoril: Le bi bila ti za-se skerbela. Drugi bodo kazno¬ vani zavolj svojih grehov, in ti zavolj svojih. — Ljuba moja duša! tam ne pomaga noben iz¬ govor nič; z nesprosljivo ostrostjo bo sodnik l 16 svojo sodbo izrekel: Poberi se od mene; ti nisi mene ljubila, ti si mene žalila; tudi jez ne morem ljubiti tebe, poberi se od mene v večni ogenj. — O keršanska duša! naj te vendar te pre- strašne besede presunejo, varuj se greha, ljubi rajše Boga iz vsega svojega serca, ne bodi mu nikdar več nezvesta. Kakošne grenke solze boš na smertni postelji točila, ko ti bo iti pred sodnika s težko obloženo vestjo! — Deklica, ki je vse svoje življenje nečimurnosti tega sveta služila, bila je na smertni postelji. Duhovni pastir zraven nje stoji in jo k smerti pripravlja. Malo preden umerje, se ji vest zbudi, deklica jame obupovati zdihovaje: O pravični Bog! kako bom zamogla izgovoriti pred Teboj svoje pregrešno življenje! Gorje meni! s svojo gizdavo obleko, s svojim nesramnim govorjenjem, z vsem svojim grešnim življenjem bila sem tolikim v pohujšanje, toliko nedolžnim dušam v pogub¬ ljenje. Vsi ti me bodo tožili pred Jezusom, mojim ostrini sodnikom! — V tem umerje. — Ljuba moja hči! misli vendar večkrat na sodbo, pripravljaj se na-njo, svoji duši ne na¬ kladaj pregrešnega djanja, kterega ne boš mogla nikdar zagovoriti! Pomislila: 1. Enkrat boš gotovo sojena in sicer po ostri pra¬ vici , pred ktero ni izgovora! 2. Delaj pokoro, dokler je dan, zakaj noč pride, v kteri ne more nihče več delati! 17 3. Pogosto svojo vest izprašuj ; sama se ostro sodi, da te Bog ne bo mogel ostro soditi! Izdihi,je,ji: 1. Moj ljubi Jezus! bodi milostljiv meni, ubogi grešnici! 2. Moj ljubi Jezus! O, ko bi te pač nikdar ne bila razžalila! 3. Moja ljuba mati, Marija, sprosi mi milost, da zvesta ostanem do smerti svojim dobrim sklepom! ---M*- 6. dan. Vesolua ali poslednja sodba. „Mertvi vstanite in pridite k sodbi !“ —- Tako bodo poslednji dan angeli božji s tro¬ bentami mertve klicali k sodbi. In vsi grobi se bodo odperli, vsi mertvibodo zapustili svoja počivališča in vsaka duša se bo s svojim tele¬ som zopet sklenila. Ljuba moja hči! oh, kolika groza te bo, kedar se bode pogubljena duša sklenila s svo¬ jim pregrešnim, nečistim telesom! Kako se boš tresla, kako boš trepetala, ko se bodo prika¬ zala znamnja k poslednji sodbi. „Zakaj Bog bo, pravi v bukvah modrosti (5, 18.), celo na¬ turo oborožil, da se bo zmaščeval nad svojimi sovražniki, in ves svet se bo ž njim bojeval zoper neumneže in hudobneže. 11 — Sobice bo otem- nelo, luna svoje svetlobe ne bo več dajala, zvezde bodo z neba padale, vsi narodi na Jezus Kristus. 2 18 zemlji bodo tulili (Mat. 24, 39. 30.). — Grom bo zemljo stresal, bliski bodo iz oblakov švigali, in angeli božji bodo z ognjenim mečem vse ljudi gnali v dolino Jozafat k sodbi.- Tedaj, ljuba keršanska duša, vsi se bomo tamkaj zbrali. Tvoji starši, tvoji bratje, tvoje sestre, tvoji prijatli in znanci, tvoj spovednik. Tam bodo bukve odperte, v kterih bodo z ognjenimi čerkami zapisani vsi tvoji grebi, ves svčt jih bode bral. — — Draga moja hči! sojene bodo vse pregrešne misli, najskrivniše hudobne želje, vsaka slaba, gerda, še celd nepotrebna beseda. — Na dan bodo prišla vsa hudobna dela, vsa djanja teme. Kar si na skrivnem storila, vse bo razodeto, — razodeto tvojim starišem, tvojemu spovedniku,' kterim si svoje hudobije prikrivala in se po¬ šteno kazala; šteli se bodo vsi tvoji božji ropi — pa nevredno prejeti sveti zakramenti. — O, hribi, pokrijte nas, gore, padite na nas,— bodo nesrečni hudobneži klicali; pa zastonj, v njih osramotenje mora biti razodeto vse in ves svet spoznati, kakošni so bili ! -— Tedaj bo ljubi Jezus pobožnim djal: Vi ste mi bili v malem zvesti, vi ste me ljubili, vi ste se hrabro vojskovali, preganjani ste bili zavolj mene; pojdite torej sem, jez vam hočem zdaj solze obrisati, jez vam hočem veselje dati, ki sem ga vam od vekomaj pripravil! Vi, hudobneži pa, ki ste rajši ljudem in svetu dopadli, kot meni; ki ste vse bolj ljubili, kakor mene, poberite se spred mene — v večni 19 ogenj ; vekomaj bodete terpeli, vekomaj z zobrnf škripali! — ■ Tedaj se bo ločitev pričela! Oh bridko ločenje! Stariši bodo svojih otrok, bratje bra¬ tov, sestre sester, prijatli prijatlov ločeni! Oh grenko slovo, ki se bode dajalo za vekomaj! — Poberite se, poberite se v brezen, bodo angeli božji klicali, — hudobni duhovi pa bodo planili nad hudobne ter jih vlekli v večno ječo! Peklenska vrata se bodo zapečatila: Vekomaj —- vekomaj ! nikdar nikoli — nikdar nikoli! jim bo vedno na ušesa donelo ! Čas je minil, večnost se je pričela — večnost, ktere nikdar konec ne bode! — — O, ljubi moj Jezus! ali nimaš nič več usmiljenja?— oh Jezus ! kje je tvoje usmiljenje?-Ni ga več, v večnosti le ostra pravica kraljuje!- Pomisliki: 1. Pred vsem svetom bom enkrat stala, vse me bo spoznalo, kakošna sem ! 2. Kako neumno je, sramovati se, spovedniku gre¬ hov se spovedati; saj jih bo ves svet zvedel, naj jih še tako prikrivam ! 3. Ali sem zdaj v takem stanu, da bi se ne sra¬ movala, spoznana biti pred vsem svetom? lz ■■ - 8. dan. Pokor« delati je potrebno. PreserČna moja hči! ako hočeš v nebesa priti, moraš ah čisto in nedolžno živčti, ali pa za storjene grehe spokoriti se. Le dva ozka pota v nebesa peljeta: nedolžnost namreč in spokornost. Ako je tvoja duša lepa in Bogu prijetna, ni tedaj z nobenim smertnim grehom omadežana, priserčno se Jezusu zahvali in prosi ga, da te v tem dušnem stanu ohrani. — Ako si pa tako nesrečna, da si že kdaj kak smer- ten greh storila, moraš se pa tukaj na svetu spokoriti, ako ne, se boš vekomaj pokorila v večnosti, kjer ti pa pokora nič ne bo pomagala. Nikar pokorjenja ne odlašaj, saj ne veš, ako boš jutranjega dneva učakala. -— Delaj ostro pokoro, zakaj kazen mora grelni primerjena biti! -T- Bodi v svojem pokorjenji stanovitna, ako še enkrat smertno grešiš, boš morebiti za vekomaj ob zveličanje,, zakaj kdo ti ve pove¬ dati, da boš, ako še enkrat v smerten greh padeš, od Boga še prejela milost, zopet spo¬ koriti se? -— Naj se ti pa pokora od začetka še tako grenka zdi, ne daj se o strašiti, saj je boljše za te, da tukaj nekoliko časa terpiš, ka¬ kor da bi vekomaj jokala in tulila z zaver- ženci, in vendar bi ti tudi to nič ne poma¬ galo. — Pa saj pokorjenje tudi ni tako težko in grenko, kakor se ti dozdeva; pozneje boš spoznala, da je še sladko in prijetno, ker Jezus svoje zveste služabnike že tukaj z mnogotero 24 tolažbo napolnuje in v njih. serca vliva tak mir in pokoj, kakoršnega svet ne more dati in ga torej tudi najdla nisi v svojem največem posvetnem veselji. Predraga moja liči! še ti moram nekaj odkriti, s čimur se veliko grešnic pregreši in vekomaj nesrečnih stori, — in to je ? — Ne dvomi nad usmiljenjem nebeškega Očeta! — Ozri se na križ, glej, kako Jezus za-te umira, k njegovim nogam padi na koleni, prosi ga s skesanim sercem milosti in usmiljenja, — in On te gotovo ne bo zavergel; prepričana bodi, da te Jezus ravno tako ljubi, kakor je ljubil zgubljeno ovco, zavolj ktere je devet in devet¬ deset zvestih ovac zapustil, da je zgubljene iskal. Ako le hočeš, nebeški Oče te bo zopet z veseljem sprejel, kakor evangeljski oče svo¬ jega zgubljenega sina. — Moja hči! ne beži pred svojim zveličarjem, On le zavolj tega za teboj hodi, ker te išče in hoče zveličati te. — če te pa vendar le še tvoji veliki grehi stra¬ šijo , Marije Magdalene se spomni. Največa grešnica se more v največo svetnico spreober- niti. Tudi sv. Pelagija bila je velika grešnica, vsemu mestu v pohujšanje; kar jo žarek milo¬ sti božje razsvetli, da gre k svojemu škofu, pred njega na koleni pade in vpraša: Duhovni oče, ali je še odpuščenje za tako grešnico, ka- koršna sem jez?— Nobena pregreha božjemu neskončnemu usmiljenju ni prevelika! Milost božja ti je na ponudbo, ako le hočeš spoko¬ riti se. Tako sv. škof govori; Pelagija pa 25 terdno sklene, pokoro delati, v resnici se spo¬ kori, poboljša, pohujšanje popravi in vse sežge, kar ji je v greli pomagalo, — in kot svetnica umerje. — Torej le zapusti greh, k Jezusu se oberni ter mu bodi zvesta, in gotovo se bodeš v nebesih vekomaj veselila!- Pomisliki: 1. Po storjenem grehu sta le dva pota za me: ali pokora, ali pa peklenski brezen! 2. Zdaj imam še čas, pokoro storiti, kdo mi ve povedati, doklej ga bom še imela ? 3. Grešila sem, torej hočem resnično in stanovitno pokoro delati. Izdililjrji: 1. O Jezus! grešila sem, — pa glej, hočem se tudi spokoriti; v serčni žalosti ti padem k nogam, kesam se vseh svojih grehov; nikdar več te ne bom žalila. 2. O moj Jezus! Vse sem pripravljena tukaj ter- peti; le v večnosti mi zanesi. 3. O Marija, ljuba moja mati! sprosi mi milost, da bom stanovitna v pokori, stanovitna do zad¬ njega izdihljeja svojega življenja!- -- 9. dan. Od dveh potov. Vedna vojska je naše življenje na tem svetu ! — Otroci luči in otroci teme, učenci Jezusovi in učenci hudičevi na svetu živijo. — 26 Blaga kneginja, Margareta po imenu, hodila je njega dni po svoji hiši, sobe ogledovaje. Kar se v neki stanici ustavi, svoje oči v strop upre in začne milo jokati. Gospe, ki so jo sprern- Ijevale, jo poprašajo, zakaj da se joka? — Oh, ljube moje prijatlice, je zdihovaje rekla, glejte tam gori na stropu podobo, ki nam dva pota predočuje. Eden pelje v pekel, in ta je una široka cesta, po kteri jih veliko hodi, ker je s cvetlicami potresena; ali, oh, neumneži ne vidijo strašnega brezna, kteremu na proti hitijo; — tam uni pot pa je ozek, precej od začetka s ternjem in kamenjem posut, malo jih po njem hodi, veliko se jih na njem vrača, ker je težak, in nikdar ne bodo prišli v ne¬ besa ! — Oh, ljube moje, po kterem potu neki me hodimo ? ! — -— — Preljuba moja hči! to je pač imenitno in važno vprašanje; ali bi morebiti tudi rada sli¬ šala odgovor? Tu je: Jezus uči, da so dvoje device na svetu: nespametne, ki le malo mislijo na Boga in molitev, toljkanj več pa na lepa, uečimurna oblačila, na kratkočase, vesele drušine in ples; device, ki se nespodobno ob¬ našajo, le smejajo in šalijo, se z moškimi rade pečajo in si iz greha nič ne delajo ! Take de¬ vice po širokem potu hodijo ter se z vsako stopinjo peklu bližajo. So pa tudi pametne device na svetu, ki ljubijo molitev, ter so po¬ nižne in tihe, poštene v obleki, previdne v ob¬ našanji in vsem svojem vedenji, zlasti z moškimi; ki bežijo pred grehom kakor pred strupeno 27 kačo; glejte, te po ozkem potu hodijo in gredo v nebesa. Moja hči ! po kterem potu si ti do¬ slej hodila ? — po kterem hočeš odslej hoditi ? —- Tako se je neka devica po smerti svojih staršev popraševala. Njen oče bili so pobožni, poterpežlji vi, delavni, pa skoraj vedno bolni; zgodaj so ji odmerli; o njih smerti vstal je strašno hud vihar, da je bilo tri dni nemogoče pokopati jih; zavolj tega so ljudje rekli: glejte, kdo bi si bil mislil, da je bil ta mož v so¬ vraštvu z Bogom; ni ga bilo skoraj moč po¬ kopati !— — Njena mati pa je bila nečimurna, hudobna, nesramna, jezična in jezi vdana žena, za molitev in cerkev je malo ali nič marala in le po posvetnem veselji je hrepenela, Tudi mati zboli, umeije, toda brez vseh bolečin in njenega pogreba dan je bilo najlepše vreme, — Zdaj začnem , tako devica sama pripoveduje, premišljevati, ktero življenje naj bi posnemala, ali očetovo ali materno ? Kar sklenem po zgledu svoje matere ravnati se. •— Potem en¬ krat zaspim, v spanji se mi angel prikaže in me ves jezen vpraša, kaj da sem sklenila? — Jez pa groze in strahu nisem mogla govo¬ riti ; tedaj me angel za roko prime in pelje me na neizrekljivo ljubeznjiv veri Ondi za¬ gledala sem svojega očeta veselega obraza, v samo zlato so bili oblečeni. Oh, ljubi moj oče! naj vendar pri vas ostanem ! — To se zdaj še ne more zgoditi, le po mojem potu hodi, in gotovo boš tudi sem prišla,■ —- odgovore ji oče ! — Potem me angel zopet za roko prime 28 in pelje v strašno ječo. Bil je sam pekel. In til sem ugledala svojo mater v strašni podobi med ognjenim plamenom in pošastmi. Pa saj ne morem dopovedati, kaj sem vidila. Usmi¬ ljeni Bog ! mati mene zagledavši zakličejo, me zaprosijo, naj bi jim dala saj eno kapljico vode, ker strašne vročine terpč. — Ali precej me angel potegne od ondod. — Na to se zbudim! — -— Ta devica je šla v puščavo, ostro je ži- včla in delala resnično pokoro. — Dva pota, ljuba moja liči! imaš tudi ti pred seboj ; oba peljeta v večnost, toda le po enem moreš hoditi. Zberi si pravega. Pomisliki: 1. Moj Bog! nebesa in pekel se mi odpirata, na voljo oba sta mi dana! 2. Ali tukaj kratko veselje in tamkaj večno terp- ljenje; ali pa tukaj kratko zatajevanje in tam večno veselje. 3. Življenje tukaj je kratko, pekel pa je večen! Izdililjeji: 1. Moj Bog! le tvoja želim in hočem biti! 2. Ljubi moj Jezus ! podpiraj me na ozkem potu! 3. O Marija! pomagaj mi, da k tebi pridem za¬ hvalit se ti za tvojo ljubezen! — — 40. dan. Ljnbrzen d« lioga- v Človeško sereč je za ljubezen vstvarjeno, tedaj se da le z ljubeznijo nasititi ali napolniti. 29 Ali, predraga moja hči! le sveta ljube¬ zen naj v tvojem sercu prebiva, le plamen sv. ljubezni naj v njem gori. Koga. bi pa neki tudi ljubila, ako ne Bogd? Ali je mar kdo lepši, boljši, ljubezni vredniši, kakor Bog! -—- Ali ni le Bog sama, čista in neskončna lepota V Kaj je tedaj slajšega človeškemu sercu, kakor da, more in sme ljubiti večno lepoto, Boga sa¬ mega , in da tudi njega Bog ljubi! In ktera misel je tolažljiviša, kakor misel: Bog mene ljubi, in jez Boga ljubim! — Le v sv. ljubezni najdeš svoji duši pravo srečo, pravo zveličanje. Preljuba moja hči! poglej še nekoliko dalje, zakaj da Boga ljubi. Glej na sv. križ! na njem visi tvoj zveličar, kije za-te svojo drago kri prelil, za te umeri!— V sv. Rešujem Telesu te vedno čaka, da bi te z najpotrebnišimi in največimi milostmi napolnil! In če to le nekoliko pre¬ mišljuješ, ali ti bo težko, Jezusa iz vseh svo¬ jih moči ljubiti ter njemu zvesto služiti? — Ljubi torej Jezusa, ki se sam ženina tvoje duše imenuje; ljubi ga, pa prav ga ljubi; kdor koga ljubi, ga tudi rad uboga, spolnuj torej na tanko in zvesto Jezusove zapovedi. Jezus ti tako priserčno na serce govori, da svet in njegove nečimurnosti sovraži, da svoje lastno meso križaj in se njegovemu poželenju ustavljaj, da ne poslušaj navdihovanja hudobnega duha in njegovih pomagačev. Le Jezusov zgled vedno posnemaj; ljubi, kar je on ljubil, — zaničuj, kar je on zaničeval, delaj, kar je on delal, po¬ tem boš njegove ljubezni vredna. — 30 Sv. Margareta je bila silno lepa, in jako pobožna devica. Deželski poglavar tistega kraja,, Olibri po imenu, se je v njo zaljubil,' in ji obetal velike in drage darove in še celč oblju¬ bil, jo v zakon vzeti, ako mu v greh dovoli. Sv. devica pa trinogu odgovori: Jezus je moj ženin, njemu sem večno zvestobo obljubila; ti me pač moreš preganjati in terpinčiti, v greh pa me ne moreš prisiliti. — Na Japanskem živela je devica, ktero je nečist mladeneč vedno zalezoval; ona pa je Jezusu zvesta ostala. Mladeneč vedno za njo hodi in jo enkrat na¬ pade, ko si ga ni bila celo nič svesta■ ona pa z vrati! potegne križec, kterega je na vratu nosila in ga nesramnežu pokaže, rekoč: Ne¬ srečnež ! ne nadleguj me s svojim nesramnim govorjenjem; glej, to je moj ženin, le On je moje ljubezni vreden. Njemu sem dala svoje sercč; — boj se ga, tresi se pred njim, zakaj On ne terpi nobenega zraven sebe. Odlazi in vedi, da sem pripravljena umreti, ako bi se dru- gači ne mogla greha ubraniti!-Mladenča sramota oblije, njena živa ljubezen do Jezusa ga presune, cla se spokori in junaški devici preskerbi kraj, kjer njeni nedolžnosti ni več pretila nobena nevarnost. — Tako ravna res¬ nična in prava ljubezen do Jezusa!- Pomisliki: 1. Neizrečeno srečna sem, ker smem Jezusa ljubiti! 2. Dolžna sem, Boga ljubiti, in sicer prav ljubiti! — 3. Blagor človeku, kterega Bog ljubi! 31 Izriihljoji: 1. Moj Bog! ljubim te sicer, pa hočem te še bolj m vedno ljubiti! 2 . Moj Bog! zadosti sem bogata, ako me le Ti ljubiš ! 3. O Marija! sprosi mi pravo ljubezen do Jezusa, svojega Odrešenika! — 11. dan. 0<1 molitve. Ljuba moja hči! molitev bodi tvoje naj¬ ljubše opravilo. V molitvi vse milosti od Boga zadobiš. — Pomisli, koliko hudih nevarnost te obdaja; pomisli, kako slaba si; ako ti tedaj Bog’ ne pomaga, napadom hudobnega duha se ne boš ubranila. Molitev pa je kine k božjemu sercu, ona je tvoja moč. Nikdar tedaj s po¬ stelje ne vstani, da bi se mu iz vsega serca ne zahvalila, da ti je čez noč pri zdravji ohranil dušo in telo. Vsaki dan, ako ti je le mogoče; k sv. maši pojdi in večkrat svoj dobri namen ponovi, — in pridobila si boš veliko zasluženja, vsa svoja dela si boš z dobrim namenom po¬ svetila in zaslužljiviša storila, kakor bi sicer bila. Dober namen ob kratkem, na priliko tako-le obudi: Moj Bog! iz ljubezni do tebe hočem to delo opraviti; — z zasluženjem Je¬ zusa in Marij’e ti ga darujem za uboge duše v vicah, v odpuščenje svojih grehov i. t. d. Ime¬ nuj vselej to, kar ti je najbolj pri sercu. — 32 Ker vselej ne utegneš, dolgo moliti, pa večkrat kak zdihljej k Bogu pošlji. Veliko gre¬ hov se boš obvarvala, ako boš pri delu, pri shodih večkrat k Bogu povzdignila svoje serce! Po besedah sv. Pavla si dolžna vedno moliti, kolikanj bolj, kedar te napadajo skušnjave. Molitev je grehu strup. Le en sam zdihlej k Bogu, le ena sama misel na večnost ti more zatreti vse nevarne skušnjave, ktere ti dela ali hudobni duh ali hudobni svet ali tvoje lastno mesd in poželenje. — Tudi ti bo koristilo, ako se spominjaš kerstne obljube ter jo ponavljaš, če tudi ob kratkem, na priliko : Odpovem se hudiču in vsemu njegovemu djanju v imenu Boga Očeta in Sina in sv. Duha. — Najpo- trebniša ti je pa molitev, kedar si v kako pri¬ ložnost zabredla ali nevarnost zašla. Marsi- ktera devica bi žalostne zgube svoje neprecen¬ ljive nedolžnosti bridko ne obžalovala, ako bi se bila v grešni nevarnosti I Joga in večnosti spominjala! Kdor kolikaj na Boga in svojo smert misli, pač kmalo spozna, da je vse min¬ ljivo in nečimurno na tem svetu, da mu torej ves svet ne more poplačati škode, ki mu jo greh napravi. Zato nas Jezus tako ginljivo iz globočine svojega serca opominja rekoč: „Kaj pomaga človeku, ako ves svet pridobi, če pa svojo dušo pogubi ?! V nobeni nevarnosti ne boš grešila, ako z otročjim zaupanjem Boga na pomoč pokličeš. — Hveto Serafijo je več hudobnih mladenčev z nesramnimi besedami v greli zapeljevalo ; ker se jim ni mogla s svo- jimi telesnimi močmi ubraniti, s- terdnim za¬ upanjem zakliče: „Vsegamogočni Bog! zarotim te v imenu tvojega Sina, Jezusa Kristusa, ki je hotel, da ga je rodila Devica, stoj drugi devici zdaj na strani zoper sovražnike, kteri njeno čistost zalezujejo! — In glej ! komaj je to serčno molitvico izrekla, tak hud potres po¬ stane, da nesramneži kar na tla popadajo! — Toliko premore serčan zdihljej !- Pomisliki: 1. Z molitvijo si morem pridobiti toliko milost, ko¬ likor le hočem ! 2. Dolžnost moja je, čisto se ohraniti na duši in telesu, in to le z molitvijo premorem! — — 3. Kolikor bolj molim, toliko bolj Boga ljubim! — Izd i lil,i <‘ji : 1. O moj Bog! daj mi gorečo ljubezen do molitve! 2. O, ljubi Jezus! kdaj te bom iz vsega serca ljubila? — Tako dolgo hočem moliti, dami do¬ deliš toliko ljubezen do Tebe, s kolikoršno hočeš ljubljen biti! •— 3. O Marija! sprosi mi gorečo ljubezen do Jezusa! sprosi mi ljubezen do molitve! — — —.—— - 12 . dan. Čistost. Čistost je vsakemu človeku (po njegovem stanu) potrebna, zlasti pa tistim, ki deviško živč. Ta lepa čednost je venec vseli čednost. Jezus Kristus. 3 34 Preljuba' moja hči! ako tedaj čistosti ni¬ maš, in si še tako delavna, poterpežljiva, po¬ hlevna, pokorna i. t. d., si kakor človek, ki ima še tako lepa oblačila, pa se po blatu valja. Ti bi mogla enaka biti beli liliji (limbarju), dragemu biserju; kar je lilija brez lepe bele barve, kar je drag v biser brez bliščobe, to si ti brez čistosti. — Čistost je tvoja lepota, tvoj kinč, tvoja čast, torej tudi tvoje najdražje pre¬ moženje, tvoj največi zaklad. Ako imaš čistost, si bogata, ako čistosti nimaš, si revna! Ali, ljuba moja hči! ta svoj zaklad v zdrob- ljivi posodi nosiš; veliko sovražnikov, roparjev nanj preži, in ti ga hočejo vzeti, pa ga tudi v najmanjši priložnosti lahko zgubiš. — Ako zoper svojo voljo v nevarnost prideš, mirna bodi, moli, hrabro se vojskuj, Jezusa in Ma¬ rijo kliči na pomoč, na les križa se oziraj, svoje sklepe ponavljaj, na kakošno drugo reč začni misliti; — ako skušnjava hujša prihaja, postavi si prav živo pred oči, da zamoreš v tem hipu umreti, da se pod tvojimi nogami, odpira pekel, ki bi te rad požerl. Kedar si od svoje strani storila, kar ti je moč, zanesi se na Jezusovo pomoč, on ti bo gotovo po¬ magal. — Preljuba moja hči! ogibaj se vsake nevar¬ nosti, ki preti tvoji čistosti; junaško se vojskuj iz ljubezni do Jezusa; z vsakim premagova¬ njem, z vsakim vojskovanjem tvoje zasluženje raste, in tvoje plačilo se množi. Oe je sperva boj hud in težak, pokrepčaj se z nebeškim kru- 35 hom, s tolažbo z nebes. — Čistost je več Vredna, kakor ves svet, torej tudi beremo, da je veliko devic visocega stanu bolj ljubilo to lepo čed¬ nost, kakor vse pozemeljske zaklade, vise ce¬ nilo, kakor zlate krone posvetnih kraljestev. — Joana, blaga devica, hči Portugalskega kralja Alfonza, bila je lepa in pobožna. Več kraljev jo je snubilo ; ona pa je hotla le Jezusova biti. Skorej ji ni bilo mogoče, več braniti se. Še k zadnjemu pripomočku priteče, ona začne moliti, Bog ji molitev usliši, v kratkem umerjejo njeni kraljevi snubači. Joana se podd v samo¬ stan , kjer se je tudi posvetila. — O ljuba draga moja hči! Ljubi vendar sv. čistost iz vsega svojega serci! Nič neči¬ stega ne more v nebesa! Neizrečeno plačilo pa te čaka v nebesih, ako s čistim sercem stopiš pred sedež božji!- Pomisliki: 1. Sveta čistost je moj kine, moja lepota, moje bogastvo, moja tolažba, moja čast na svetu, v nebesih pa moje večno veselje in nezvenljiv venec. 2. Čistost neomadežano ohraniti, sicer ni lahko, pa neskončno plačilo obljubljeno je dobljeni zmagi. 3. čistim dušam je v nebesih veselje pripravljeno, kakoršno nobeni drugi čednosti ne; tedaj moram moliti, terpeti in tudi rajša umreti, kakor oma- dežati jo ali še celo zgubiti. Mihljeji: 1. Moj Bog! dušo in telo ti v žgavno daritev da¬ rujem ! O, sprejmi moj dar! 3 * 36 2. Ti, o Jezus! moj ženin bodi; jez pa hočem pri¬ zadevati si, tvoja cista in neoraadežana nevesta biti. 3. O Marija ! Ti kraljica devic! bodi moja vari linja na duši in telesu!- - — - 15. dan. Zakrament sv. pokore. Poglavitni pripomoček, čistost serca si pri¬ dobiti, ohraniti in v dobrem se uterditi, je za¬ krament sv. pokore. Ta sv. zakrament ti ne zbrise le vseh storjenih grehov in zasluženih večnih kazni, ampak podeli ti tudi moč, v pri¬ hodnje vsacega greha obvarvati se. — V tem sv. zakramentu svoje slabosti spoznaš, veči strah zadobiš, v poprejšnje grehe zopet zabresti, in tako se boš veliko prividniše obnašala v ne¬ varnih krajih, kterih ne moreš popolnoma ogniti se, v krajih, kjer si že marskterikrat dala v greh zapeljati se. — Ako si bila torej, ljuba moja devica, tako nesrečna, da si kterikrat smertno ranila svojo dušo, o teci, hiti k za¬ kramentu sv. pokore, zakaj saj veš, da te lahko nagla smert še danes zadene. In če se to zgodi, oh, kaj bo tvoj delež celo dolgo večnost! za¬ torej si dobro v spomin vtisni moj svet: S smertnim grehom na vesti se dvakrat ne vlezi spat!-Pa če si tudi v milosti božji, ti je večkratna spoved zelo potrebna, da se s Kristusom vedno tesneje skleneš, da nebeških 37 tolažeb zadobiš in s ponižnim obtoženjem pred božjim namestnikom prejmeš če dalje več moči in milost, hudobnega duha, dnini napuha pre¬ magati. — Vse pobožne device so rade in po¬ gosto k spovedi hodile, in so ravno s tem tako svetost dosegle. — Tudi za-te ne bo preveč, ako bi vsaka dva mešea, ali saj štirikrat v letu k sv. spovedi šla, ako ti tvoj stan to do¬ pušča. Vendar se zastran tega s svojim spo¬ vednikom posvetvaj ; in njegov svet spolnuj. — Derži se pa previdnega, gorečega, pobožnega spovednika, ki resnobno s teboj ravna ter te k samoti, zatajevanju in pokori napeljuje; to ti je v zveličanje. — Kedar si vest izprašuješ, misli na svoje življenje, na vsa svoja dela in opravila, zlasti na dolžnosti svojega stanu, na lastne in ptuje grehe, in spovedniku vse raz¬ odeni, tudi svoje dvome mu razloži; — boljše je, tudi najmanjših pregreškov obtožiti se, ka¬ kor le en sam velik greh zgrešiti. Potem, ko svoje grehe spoznaš, si iz vseh moči prizadevaj, da se resnično pred Bogom skesaš vseh svojih grehov in da terdno skleneš, ne le samo grebu slovo dati, temne tudi vsaki slabi in bližnji grešni priložnosti odpovedati se. —- Se ene jako škodljive napake te hočem, moja ljuba nevesta, opomniti, kteri so zlasti nektere tistih duš vdane, kterim je lepa čed¬ nost sramožljivosti prirojena. Kako je pač lepo, ako je devica sramežljiva; ali kako strašno je, če sramežljivost koga zapelje v božji rop, 38 kar se zgodi, kedar bi pri sv. spovedi kak smerten greh zamolčala! O, kako nespametno je pač, rajše vekomaj v peklu goreti, kakor človeku, ki ti le dobro hoče in ima toliko usmiljenje s teboj, svojo pregreho spoznati! Goi j 6 ! gorje ! •— — Prav pobožno živ61 a je neka devica, hči blagega kneza. Zelo so jo čislali vsi, ki so jo bolj poznali. Tako ostro se je pokorila, to¬ liko je molila, da so se ji vsi le čudili. Zgodi' se, da še mlada umerje, — vse je mislilo, da je šla gorka v nebesa. Njena hišna radovedno, kako se ji neki v večnosti godi, Boga prosi, da bi ji dal vediti. — In glej ! Umerla devica se ji prikaže, — ali, o, ljubi Bog! v kakošni podobi! — Sredi plamena! zakaj pogubljena je! — Hišna jo vpraša: kako je to mogoče, saj si tako pobožno živela ?— — Nekdaj sem, nesrečnica odgovori, v mislih nečisti greh sto¬ rila, — pa sem ga pri spovedi zamolčala, in zavolj tega sem vekomaj pogubljena! -— S strašnim tuljenjem in jokom zgine spred nje. Ljuba keršanska duša! lepo te prosim, ne prikrivaj, ne izgovarjaj, ne zamolčuj svojih grehov, bodi si še tako velikih! zakaj večega greha ni, kakor je božji rop! — Sicer se ti bo kakor omenjeni deklici zgodilo ! Pomisliki: 1. Pri spovedi moram vselej odkritoserčna biti; ne bom se sramovala, spoznati svojih grehov, sramovati pa se hočem, še kdaj grešiti. 39 2. Ako le en smerten greh zamolčim, bom vekomaj pogubljena, če sem tudi sto in stokrat sv. od¬ vezo zadobila! 3. Ako se po spovedi zopet v stare grehe pover- nem, in si nič ne prizadenem, poboljšati se, — moja pokora je le hinavska; sama sebe golju¬ fam, — spovednika ne ! Izdililjeji: 1. Moj Bog! kolikorkrat se bom spovedovala, ho¬ čem se odkritoserčno obtožiti svojih grehov! 2. O Jezus ! o, ko bi se pač jez nikdar ne bila od tebe ločila! 3. O Marija! pomagaj mi! da nikdar več ne gre¬ šim ! — — ■ ■— 14. dan. Presv. Rešuje Telo. Preljuba moja lici! vedno imej veliko po¬ božnost, do presv. Rešnjega Telesa. Pobožna devica bi imela pred presv. Rešuj im Telesom ravno tako rada muditi sc, kakor nevesta pri svojem ženinu. Jezus Kristus je v tem presv. zakramentu namreč tisti studenec, v kterem in iz kterega vse milosti bogato izvirajo; — na tem svetu je le pri njem in v njem naše zve¬ ličanje , so celo naša nebesa; ako se torej v pravi pobožnosti bližamo oltarju presv. Reš¬ njega Telesa, našli smo njega, ki ljubi naše duše. — V kakošno pobožnost bi se imela ker- šanska duša pa še le vneti, kedar se bliža 40 angelski mizi, in je na tem, da v svoje serce sprejme njega, kterega čez vse ljubi! Glej ! Angeljski kruli, kralj vsega veli¬ častva, čisto jagnje je On, kterega prejmeš, v presv. zakramentu ; kinčaj torej svoje nedolžno ali saj skesano serce z drazimi in lepo diše¬ čimi cveticami svetili čednost, vsacega, tudi najmanjšega madeža ga očisti, da postane tem¬ pelj , v kterem Jezus rad prebiva. — Kedar si pa Jezusa že prejela, keršanska duša, z go¬ rečo ljubeznijo se mu zahvaljuj za neizrekljive milosti, ki ti jili je dodelil! — Ako boleha tvoja duša, glej, Jezus je edini zdravnik, On ti jo bo ozdravil, da se le njemu v roke daš; — kedar te tare preganjanje, bridkost, težava, žalost, potoži Jezusu, svojemu najboljšemu pri- jatlu, najljubeznjivišemu ženinu; — če te pre¬ ganjajo in motijo skušnjave, Jezusa pomoči prosi, on je tvoj edini pomočnik, najmogoč- niši rešenik. Keršanska duša! kako bi torej imela po Jezusu hrepeneti in koperneti, ž njim združiti se! Pač ne bi smela na svetu v ničem večega veselja iskati, kakor v svetem obhajilu. Bližaj se torej z^velikimi željami, z gorečo ljubeznijo in s skerbno pripravo k Gospodovi mizi, ko- likorkrat ti tvoj spovednik pripusti. — Kedar ti pa ni dovoljeno, Jezusa prejeti, v duhu se skleni ž njim; prav po otročje se k njemu obenii rekoč: O moj Jezus! terdno verujem, da si tukaj, v presv. zakramentu ravno tako pričujoč, kakor si bil v Mariinem naročji, ka- 41 kor na sv. križu, kjer si se daroval za moje zveličanje, kakor v grobu, iz kterega si častito vstal. Ljubim te, Jezus, čez vse; ko bi te pač nikdar ne bila razžalila! Odpusti mi vse moje pregreškc, in saj v duhu obišči moje skesano serce, ker te ne smem v resnici prejeti! — V duhu te objamem, o Jezus, kakor bi te imela že v sercu; le tebe ljubim, le po tebi hrepe¬ nim, nič me več ne bode od tebe ločilo !- Tako se večkrat vadi, o keršanska duša, in ve¬ liko milost boš zajela iz živega neusahljivega studenca. — Ako ti je le mogoče, Jezusa tudi večkrat obiskuj v presv. zakramentu, pripove¬ duj mu, kako serčno ga ljubiš, da ga želiš če¬ dalje bolj ljubiti; pri vsakem sv. obhajilu pa in po vsaki premagani skušnjavi mu obljubi, da mu hočeš zvesta ostati do smerti; po tem pa glej, da mu svojo obljubo spolniš. — Na Japanskem bila je neka devica tako nesrečna, da se je dala nesramnemu mladenču oslepiti ter zapeljati. Dolgo je v hudobijah živela; v duhovnih vajah, ki so se v njenem rojstnem kraji pričele, se Bog te velike greš- nice vsmili; svete resnice, ki so jih vneti mi¬ sijonarji z vernim ljudstvom premišljevali, so presunile njeno serce; ona se spreoberne in z veliko pobožnostjo in z bridkim kesanjem sv. obhajilo prejme. Nekoliko dni potem spet uni gerdi zapeljivec pride, češ, da bo zopet doprinašal gerde hudobije ; toda spokornica mu 1'esnobno reče: Poberi se, in nikdar več ne pridi! Jest sem Jezusa prejela v svoje serce, 42 moje telo je ž njim posvečeno, njegova kri po mojih žilah teče; ali misliš, da bi kdaj več zamogla, onečastiti njegove sv. ude! — Pomisliki: J. Pri Jezusu najdem vse, česar potrebujem. 2. Jezus je priserčni moj prijatelj zakaj ga tako redkoma obiskujem! 3. Presveto Rešnje Telo je zlati kram vseh nebe¬ ških milost; zakaj se iž njega ne bogatim! 1. O moj Bog, prosim te velike velike pobožnosti do presv. Rešnjega Telesa! 2. O moj Jezus, kje hočem besedi iskati, da bi ti dopovedala, kako zelo te ljubim! 3. O Marija, pomagaj mi, Jezusa ljubiti; sprosi mi milost tacega življenja, da bom njegove lju¬ bezni vredna! ■—-k - 15. dan. Pokoršlna. Predraga moja hči, pokoršino si pred vsem dolžna Bogu in zapovedim njegovim; potem cerkvi, zlasti svojemu dušnemu pastirju in spo¬ vedniku, starišem in, ako si v službi, tudi go¬ spodarju in gospodinji. ‘— Po stariših stopila si v življenje, oni so veliko skerbi zastran tebe imeli in mnogo težav prestali, za Bogom so ti oni največi dobrotniki; torej si dolžna, jim za Bogom najbolj hvaležna biti. Varuj se, da ne zabredeš v greh, ki je, žali Bog, lasten toliko otrokom; so namreč svojeglavih otroci, ki se nikakor ne daj<5 svojini starišem svariti, opo¬ minjati ; ki nobenega nauka od njih nočejo sprejeti in se tudi ne dajo odverniti od bliž¬ njih priložnost ali hudobnih tovaršij. Pri vsa¬ kem plesu hočejo biti in starišem odveč skerbi delajo ter jim žalost pripravljajo. — So otroci, zlasti hčere, ki hočejo imeti vedno nova gizda- sta oblačila, in so svojim starišem, zlasti ma¬ teram, vedno za petami, dokler jim jih ne ku¬ pijo, ako tudi morejo neslano jesti in kruha stradati. — So otroci, ki so lenuhi in nočejo pridno delati, med tem ko vidijo, da stariši ter p e kakor černa živina. — So sinovi, ki za dekliči, so hčere, ki za fanti pogledujejo, ne¬ sramne pogovore imajo in se gizdasto vedejo. — So celo tako hudobni otroci, ki svojim rev¬ nim starišem v križih, nadlogah in težavah ne pomagajo, sebe pa z dobrimi jedili pitajo in z drazimi oblačili oblačijo. — Še taki otroci se dobe, ki se sramujejo svojih starišev, ž njimi gerdo ravnajo, jim sive lase delajo ter jim kop¬ ljejo prerani grob. — Sicer ne mislim, da si ti, moja hči, med tacimi hudobnimi in nehva¬ ležnimi otroci; naštel seih ti jih pa, da spo¬ znaš, kako oni strašne pregrehe kakor vodo požirajo, in kakošna kazen jih more enkrat zadeti. — Ti pa, keršanska duša, bodi zvesta, pridna, delavna, hvaležna, pokorna, svojim starišem, gospodarjem in gospodinjam, in Bog 44 bo tudi tebi dal, kar je otrokom v Četerti svoji zapovedi obljubil. — Bila je pobožna devica (leta 1855 je bila še pri življenji) v službi pri jako bogati gospej. Ona je vse svoje dolžnosti na tanko spolnovala; mu; gospa jo — saj dozde- x azila, namreč tega, da je bila lakomna na denar. Marsikdaj ji je kak dar dala, potem pa jo opazovala, kaj bo ž njim storila; skerbno je vse branila, čedno se je oblačila, toda nikdar nečimurno. — Ne- cega dne se primeri, da je gospodinji zginil drag perstan. Tisti čas nikoga ni bilo v sobi, kakor le pobožna devica, ki je ondi imela svoja opravila. Dolgo si je gospodinja priza¬ devala, sum, da bi vtegnila hišna biti tatica, iz misli prepoditi; ali ker ji drugi posli, kterim je bila njena pobožnost že dolgo časa tern v peti, vedno prigovarjajo, jo je le dala gosposki zapreti. Nedolžni posel vedno pripoveduje in skazuje, da je nedolžna, ali vse zastonj, nikdo ji ne verjame, okolišine so preglasno govorile zoper njo. Že tri mesce v ječi zdihuje, — kar se enega dne duri odpro, nekdanja gospo¬ dinja stopi pred njo, pade na kolena ter jo odpuščenja prosi; našla je namreč bila svoj perstan v oblačilu, ki ga že od zimskega časa ni bila oblekla. Popolnoma opravičena pred svetom zopet k prejšnji gospodinji v službo stopi. — Prosi, kar želiš, reče ji gospodinja, in jez ti hočem dati; ker sem pa vidila, da bila je ponižna m rada pri d< je zelo ljubila, le en pregrešek valo se ii ie — ie nad nio zai 45 zelo ljubiš denar, kar to le vzemi. — Hvala lepa za dar, milostiva gospa ; toda dovolite mi, da ga precej smem poslati svojim starišem, ki žive v silnem uboštvu. — Zdaj se je razvidilo, da je pobožna devica vse prihranjene denarce pošiljala prestarim svojim starišem. Gospo¬ dinja ji začne od tistega časa dvojno plačilo dajati ter ž njo ravnati, kakor s svojo hčerjo. In ko bogata gospa umerje, pošteni dekli to¬ liko zapusti, da je bila, s časnim preskerbljena do svoje smerti. Pomisliki: 1. Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti dobro pojde na zemlji. 2. Očetov blagoslov otrokom hiše zida, materno prekletstvo jim jih pa podira. 3. Kdor svojih starišev ne ljubi in ne spoštuje, blagoslova božjega zastonj pričakuje. Izdihi,je,ji: 1. Moj Bog, dodeli mi pravo ljubezen do mojih starišev. 2. Ljubi Jezus, blagoslovi mi ljube stariše, poverni jim ti, česar jest ne morem poverniti. 3. Raj še hočem poštena biti in revna, kakor bogata in krivična; o Marija, sprosi mi milost, da osta¬ nem stanovitna v tem svojem sklepu! — — - -.- 16 . dan. Ponižnost. Preljuba moja liči! Največa dušna lepota je ponižnost. Ponižna moraš biti, ako hočeš 46 čistost ohraniti in v nebesa priti. Ako bi tudi še tako rada in veliko molila in vse čednosti imela, le ponižnosti ne, nič ne veljaš pred Bo¬ gom, ki se zoperstavlja prevzetnim in mu je veliko ljubša ponižna grešnica od prevzetne de¬ vice. —- Veliko devic je, ki si prizadevajo za pobožnost, pa si tudi zavolj nje veliko domiš- ljujejo, na druge zaničljivo pogledujejo, jih so¬ vražno presojujejo, nič kaj rade ne slišijo, drugih hvaliti, lastno pohvalo pa kaj rade po¬ slušajo, graje in svarjenja celo ne morejo ster- peti; one hočejo vse najbolje vediti in umeti, torej le v sč zaupajo. — Oh, keršanska duša, taki ljudje so prevzetni in prevzetnost jih padcu naproti žene. Bog bo ponižal take prevzetneže, jih zapustil ter jim pokazal, da nič ne pre¬ morejo sami iz sebe, da so slabotni in raz- drobljivi; in kmali bodo pobožnosti slovo dali in zabredli v velike pregrehe. Dobe se nekteri, ki so nečimurni in pre¬ vzetni zavolj svoje telesne lepote, pa ne pomi¬ slijo, da si je niso sami dali, ampak da je dar božji, kterega jim zopet vsaki trenutek more vzeti; pošlje ti lahko bolezen, in tvoja rudeča lica ob le de , mer/dieti ali koze, in lepota zgine. In če se tudi to ne zgodi, sc le smerti spo¬ minjaj ter jo nekoliko resno premišljuj. — Bila je devica, ki si je dozdevala, da je jako lepa, zlasti bile so ji všeč bele in nježne roke. Spo¬ vednik, ki jo je hotel tč nečim urnosti ozdra¬ viti, ji da za pokoro, da roke umivaj e izgo¬ varja te-le besede: Tč lepe rokč bodo enkrat 47 červi do terdih kosti glodali! Ubogala je; pa tudi spoznala svojo nečimurnost ter se ji od¬ povedala. — So, zlasti device, ki so neČimurne v obla¬ čilih. Oh, moj Bog, kako nespametno je pač to ! Bodi-si oblečena, kakor koli hočeš, zavolj tega ne vinarja več ne veljaš. Bog nečimurna oblačila sovraži, ker veliko pohujšanja delajo in so marsikteri devici pot v pregrehe. Se vč da mi boš odgovorila: jest nočem nikoga za¬ peljati s svojimi oblačili; ah to reči je, kakor bi rekla, da nočeš slame prižgati in zapaliti, akoravno z gorečo tersko švigaje okoli nje letaš; toda slama se tudi zoper tvojo voljo vname, in tega si vendar ti pred Bogom kriva. —- Nečimurna oblačila so duši zelo škodljiva in mnogim pregreham pot pripravljajo. — De¬ vica hoče devici v oblačilih enaka biti, kar vidi na drugih, že hoče tudi sama imeti; ako le ena čez svoj stan v oblačilih seže, si čez teden že deset naslednic pridobi, čez teden vsaka teh spet deset in tako dalje; v kratkem je vsa ženska mladina kakega kraja ah dežele v oblačilih nečimurna in gizdasta ; ah ne le to. Ker starišem premoženja primanjkuje, ah ker letnina in dnina ne pripušča vedno novih obla¬ čil kupovati, iščejo si zaslužka z grehom;-— oh, Bogu bodi potoženo, že marsiktera devica, je svoje devištvo in svojo edino dušo prodala, da si je nečimurnih oblačil nakupila! — Marsiktera devica si domišljuje, da je po¬ božna, in to je njena prevzetnost. — Oh, ker- 48 sanska duša, spominjaj se vendar, bodi-si kdor¬ koli, kolikokrat si že bila Bogu nezvesta, spo¬ minjaj se svojih slabost; in ne boš se mogla povzdigovati nad druge. Bodi velikoveč lepo ponižna in voljno prenašaj zaničevanje sveta, in s sv. Elizabeto si misli: „G resni ca sem, in druzega nisem. “ Ako te kdo zavolj pobožnosti zasmehuje, zmisli se sv. device Terezije. — Svoje dni je bila šla v Špansko mesto Burgos. Na ozkem potu ženo sreča ter jo ponižno prosi se ji toliko ogniti, da bi mogla mimo nje iti. — Poberi se, svetohlinka, žena serdito nad njo zavpije, in jo tako silno sune, da se svetnica zgrudi in s ceste v potoček zvali. — Terezijine spremljevavke kotle so iti sirove žene tožit; ali Terezija jim tega ne pripusti, temveč jim ponižno pravi: saj sem še kaj hujšega zaslu¬ žila. — Tako se tudi ti, moja liči, ponižuj in misli, da si velikokrat razžalila svojega Boga! —- Spominjaj se prečiste device Marije, ki je mati božja, in seje imenovala le deklo Gospodovo. — Kedar te kdo zaničuje, zasramuje, zasmehuje, misli si: Dekla Gospodova sem, more že v zve¬ ličanje meni biti, (la mi vse to pošlje, zgodi se sveta volja, njegova, češčeno bodi njegovo imč. Pomisliki: 1. Le toliko sem, kolikor pred Bogom veljam. 2. Ako se svojih grehov in kazen, ki jih zaslužim, spomnim, moram se pač globoko ponižati pred Bogom. 3. Brez ponižnosti je vsaka čednost brez cene in veljave. 49 Izdihi,je,ji: 1. Moj ljubi Bog! kako slaba in revna sem pač jez v primeri s teboj ; — in vendar kako pre¬ vzetna ! 2. O ljubi Jezus, sramovati se moram, kedarkoli si zmislim, kolikokrat sem bila hudobna in tebi nehvaležna! 3. O Marija, ponižna devica, sprosi mi milost, da od danes naprej zvesto posnemam tvojo poniž¬ nost! -——-— Častimo Marijo, kraljico devic. Vsaki pravi kristjan posebno časti Marijo, mater Gospodovo, zlasti pa jo (krste device, v resnici pobožne. Nimaš ga, zlasti ti keršanska devica, lep¬ šega izgleda v svojem stanu, kakor Marijo, svojo najljubeznjivišo mater in varhinjo. Misli si čednost, kakoršno le hočeš, nad Marijo jo v najlepšem cvetji najdeš. Ako si želiš najti izgled vere, upanja in ljubezni, čistosti, poniž¬ nosti, kje boš lepšega našla, kakor nad Marijo, ki je kraljica devic, najsvetejša, brez vsega madeža? — Ljubi torej Marijo, pa prav jo ljubi; to se zgodi, ako si jo vzameš v izgled, da ga posnemaš. Večkrat svoje misli, želje m djanja z Marijinimi primerjaj, rekoč: kaj in kako bi bila na mojem mestu Marija delala —- mislila — želela — govorila? — In kar ti 4 Jezus Kristus. 50 notranji glas odgovori, to stori tudi ti. — Tudi se Mariji pogostoma priporočaj v molitvi; daruj ji svojo dušo in svoje tel<5, na pomoč jo kliči v vseli svojih potrebah, k nji v vsaki nevar¬ nosti pribeži, večkrat ob kratkem k nji zdihuj, da ti pomaga, in prepričana bodi, da ti nikdo ne more tako gotovo in tako zdatno pomagati, kakor Marija, zakaj ona je mati Najvišega, ki ji gotovo ne odreče nobene prošnje ; ona je pa tudi kraljica in varhinja vseh devic, de¬ vice ste torej tudi ravno tiste keršanske duše, kterim Marija zlasti hoče pomagati, ker vas posebno ljubi, ako se le hočete vredne storiti njene ljubezni; večkrat torej sama sebe popra- šuj: sem li vredna ljubezni svoje ljube nebeške matere?— Je li kaj v meni, kar Marii ni všeč? — Ako kaj nečednega, umazanega, nečistega najdeš v sebi, naglo poskerbi, da se greha znebiš, kajti prepričana bodi, da te Marija more le rada imeti, ako si pobožna, ponižna, čista, pohlevna. — Nasproti pa je Mariji zoperna vsaka devica, ktera, razuzdano, posvetno živi.— Danes si Marijo za svojo mater izvoli s terdnim sklepom, ji vedno zvesta hči ostati ter ji delati čast in veselje; tako je storila sv. Terezija; ko so ji bili mati umerli, jokaje pred podobo prečastite Device Marije poklekne ter jo prosi, da bi jo zdaj ona vzela v svoje mogočno ma¬ terno varstvo; in od tistihmal obsula jo je Marija z mnogoterimi milostmi, in zlasti v ne¬ varnostih in skušnjavah čutila je Terezija Ma¬ rijino pomoč. — Ne reci: pri sv. Tereziji je že 51 tako bilo, ali jez sem velika grešnica, Marija za me rie mara. — A ko si velika grešnica, se Marije tolikanj tesneje okleni, kolikanj bolj si njene pomoči potrebna, saj veš, da je ona tudi mati milosti in pribežališče grešnikov. Tudi Marija Egipčanka je v svoji mladosti jako pre¬ grešno živela. Pobegnila je bila od starišev v Aleksandrijo. Ravno je tje prišla, ko so se ondi zbirali romarji, ki so v Jeruzalem šli, svetemu križu o prazniku njegovega, povišenja Čast skazat. Tudi ona se množici pridruži, toda ne iz tega sv. namena, velikoveč misli, po potu in v Jeruzalemu ravno tako pregrešno živeti. In res bila je romarjem v spotikljej in v po¬ hujšanje. Le iz radovednosti, da bi sv. križ vidila, hoče tudi ona v cerkev iti, ali nekdo, ki ga ne vidi, ji ne pripusti, čez prag stopiti; v drugič, tretjič in četertič poskuša čez prag, vse zastonj, ona ne more v cerkev. — Zdaj se grešnici oči odprd; spoznavši, da ji njeni grehi branijo v cerkev, začne milo jokati. Za- gledavši podobščino nebeške kraljice, na kolena pade tako-le zdihovaje: Usmili se me, prečista, devica! ne obemi svojih milostljivih očf od moje nečiste duše in dovoli mi, da sv. križ tvo¬ jega sina počastim, potem hočem poslušati tvoj glas, zapustiti svoje pregrehe in tje iti, kamor me boš ti peljala. Marija zaupljivo in skesano prošnjo usliši in grešnica Marija brez opovire v cerkev stopi, in svoje molitve opravi; potem pa zopet k podobščini prečiste device poklekne rekoč: „Zdaj pa, o Marija, pokaži mi pot po- 4* 52 kore, po kteri naj hodim.“ Kar zasliši glas : Gez reko Jordan pojdi, tam boš zadobila svoji duši mir. G resnica Marijo še njenega blago¬ slova in njene pomoči prosi, in potem se poda v puščavo. Veliko skušnjav in težav je imela sicer v začetku terpeti, ali z Marijino pomočjo premagala je vse svoje, sovražnike in po spo¬ kornem življenji umerla je blažene snierti. — Tega izgleda tudi ti, moja devica, nikoli ne žabi. Ni tako pregrešnega človeka, da, bi ga ne mogla Marija s svojo priprošnjo v svet¬ nika spremeniti. Pomisliki: 1. Marija je tudi moja mati, gospa in kraljica. Ona je moj izgled in moja varhinja; skerbcti moram tedaj, da se vredno storim njene ljubezni. 2. Zvest Marijin otrok se ne sme nikdar sramovati, svojo mater tako častiti, kakor ve, da ji je ljubo in všeč. 3. Zelo se motiš, moja hči, da ti bo Marija na strani stala in pomagala, ako si he prizadevaš, njeno življenje posnemati. Izflilllji‘ji: 1. Moj Bog, ker vem, kako ti Marijo ljubiš in želiš, da jo tudi mi ljubimo, prosim te, da vna¬ meš v mojem sercu otročjo ljubezen do Marije! 2. O Jezus, moj Gospod, kolikokrat sem že skle¬ nila, tvojo deviško mater ljubiti iz vsega serca; ali — koiikrat sem bila nezvesta svojemu sklepu; od zdaj pa mu hočem stanovitna biti; — oh, pomagaj mi! 53 3. O Marija, kesam se, da te že do zdaj nisem ljubila; ali odpusti mi mojo nehvaležnost. Znova ti terdno obljubim, tebe ljubiti in v tej ljubezni zvesta ostati do zadnjega zdihljeja svojega živ¬ ljenja ! - —H« 18 . dan. Od poterpežljivosti. Vsakemu človeku je kaj terpeti; zakaj terpljenje je delež izvirnemu grehu. So pa terpljenja, ki so vsem ljudem lastna, kakor na priliko: skušnjave, bolezni i. t. d. Tako terplje¬ nje moraš, ljuba moja nevesta, v dulm pokore sprejemati in tudi vse drugo, kar ti je v po¬ ko rjenje potrebno, glede na najnedolžnišega zmed človeških otrok, nad kterim ni bilo ma¬ deža in je vendar na križi umeri. Ako je Naj¬ svetejši terpel, ali ne bi tudi ti imela rada ter¬ peti iz ljubezni do njega? Ali more nevesta biti brez bolečine, kedar vidi svojega ženina na križi viseti ? — Bila je žlalma devica visocega stanu; liofcla je v samostan stopiti, da bi svojemu nebeškemu Ženinu popolnoma služila. Samostansko pred¬ nico je zelo veselilo, da je blaga duša hotla Jezusu iz ljubezni tako velik dar prinesti; — vendar pa jo je hotla poskusiti, je li zadosti hiočna prenašati težave, ki so sklenjene s sa¬ mostanskim življenjem; pred očf ji je stavila, koliko morajo nune moliti, postiti se in marši- 54 kaj žalega preslišati; povedala ji je, da v tem samostanu silno ostro živč, da po malih izbicah stanujejo in na terdih posteljah spe.— Devica oči' pobesi in na vse to molči. Prednica že misli, da se kesa svojega sklepa, toda pobožna devica jo s terdnim glasom vpraša: Ali pa bom v uni mali sobici, v kteri terde postelje stoje, tudi bridko martro našla? To pa , ji prednica odgovori. Ali bridko martro imate tudi v jedilnici, kjer se ostro postite in na koru, kjer toliko molite? — Kaj pa da, bridko martro boš povsod našla. ’■— Ako je temu tako , nikar nič ne skerbite, ljuba moja mati! kjer Jezusa na križi ugledam, me nič težko ne stane. Tako tudi ti, ljuba moja liči, na križ po¬ gleduj, kedar ti je kaj težkega terpeti in brid¬ kega prenašati, in voljno boš prenašala in vdano terpela. Težkega križa Jezusovega se spomi¬ njaj , in lahko boš nosila svoj mali križec. Je pa tudi terpljenje, ki je zlasti pobož¬ nim devicam namenjeno, na priliko : zasmeho¬ vanje, zasramovanje zavoljo njih pobožnosti. Pobožna devica zvesto Bogu služi in rada moli, hudobni svet se ji pa posmehuje in jo more¬ biti tercijalko imenuje. — Toda, ljuba moja hči, tega nikar ne bodi žalostna; saj so hudob¬ neži tudi Kristusa zasmehovali. Nikar se ne daj odverniti, ako te nekdanje tvoje tovaršice zapuščajo, ali te še celo zasramujejo, ker si začela Bogu prijetno živeti; vedi, tako iz za¬ vida delajo, ker jih tvoje pobožno življenje v 55 oči bode, jim červa vesti' budi' ter jim vedno očita njih hudobije. Morebiti tudi same žele, tebi podobne biti, pa serca nimajo, iz ljubezni do Jezusa premagovati svoje pregrešne navade. Torej nikar nič ne porajtaj, kar ljudjč zoper tebe govore, s svojim godernjanjem ti ne mo¬ rejo nič škodovati in s svojim zasmehovanjem ti ne vzeti ljubezni Jezusove. Misli, kaj je sveta Terezija enkrat djala, ko je bila zvedila, kako ljudje vse hudo od njegovorč; rekla je: Nič nikar ne skerbite, naj me ljudje preganjajo; saj mi s tem nebeško veselje množijo; naj me ljudje le sovražijo, da me le Kristus ljubi. Ako le njegovo ljubezen imam, zadosti sem bogata.“ Pomisliki: 1. Vsak Človek mora terpeti; toda le malo jih za- služljivo terpi. 2. Ako sem nepoterpežljiva, namesto enega križa dva imam; zakaj ncpoterpežljivost je največi križ. 3. Grešila sem, za greh pa je treba terpeti ali tu¬ kaj ali pa v večnosti. Kaj je nek boljše? Izdililjeji: 1. Moj Bog, koliko terpljenja sem pač že zaslu¬ žila za svoje pregrehe; in kako malo mi ga pošiljaš! 2. O Jezus! Daj mi kaj terpeti, da bom saj v terpljenji tebi nekoliko podobna! 3. O Marija/ kraljica marternikov! koliko si ti ter- pela; o sprosi mi le milost voljne poterpežlji- vosti v terpljenji! ..»H- 5 -- 56 19. dan. Od tihote in samote. Ljuba keršanska devica ! Ni ga varnejšega kraja, kakor je dom; bodi torej rada doma. Devica, ki raztres&nja išče, vedno rada govori, rada v tovarišije hodi, je kakor veša, ki okoli luči leta, dokler se ne osmodi in ne sežge. Devica naj bo, pravi sveti Jeronim, kakor polž, vedno v svoji hiši. na svojem domu, in kakor mravlja vedno pri delu. Veliko devic je, ki pravijo: ako bom vedno domd in se ni¬ koli med ljudi' ne prikažem, moža dobila ne bom. Ali, keršanska devica! keršansk pošten mož svoje neveste v tovaršijah in na plesiščih gotovo ne išče, ampak na domu v tihoti in sa¬ moti , pri njenih starših. Nikar ne reci: pre- žalostno je moje življenje, ako nobenega po¬ svetnega veselja ne bom vživala; —■ l judje me bodo zasmehovali in tercijalko imenovali, ako nikamor med ljudi' ne grem. — Naj ljudje go¬ vori, kar hočejo, da si le Bogu dopadljiva in prijetna. S tem pa ne rečem, da bi si ne smela priv-ošiti nobenega nedolžnega veselja; le toliko pravim: da je boljše imeti več čed¬ nosti pa manj veselja, kakor pa z vednim vese¬ ljem sramoto, nepokojno vest in zamero z Bo¬ gom nakopati si. Zatiraj torej v sebi vsako radovednost, zakaj ona je zel<5 strupena kore¬ nina množim grehom. Iž nje poganja zamuda ali opuščenje dolžnostnih opravil, hrepenenje, vedno kaj novega viditi ali slišati, ali zvedo- 57 vati ali brati, kar je marsikdaj .nedolžnosti Škodljivo. Berzdaj svoje oči in ne puščaj ji m vsega, da ne ugledaš kake stvari, ki bi ti utegnila okužiti čisto serce. Glej, David, svet mož in celo prerok, po enem samem pogledu postal je ubijavec in prešestnik. — Skerbno zapiraj svoja ušesa in ušla boš prilizovavcem in zapeljivcem. Nikdar ne misli, da ti serca ne morejo omajati s svojimi obljubami ter ga ne vjeti v svoje mreže. Danes morebiti terdno stojiš, za jutro ne veš, kajti Človeško serce je nagnjeno k hudemu, in le ena iskrica velik plamen vname. Vsacega prilizovavca od sebe odganjaj, in vedi, da je že neŠtevilno devic na tej poti zabredlo v neizrekljivo nesrečo. Nikdar se rada očitno ne kaži, da ne boš komu v padec ali spotikljej. Ako se po teh vodilih ravnaš, se ti pač ni treba bati, da ne bi dobila moža, ako bi te bila kdaj volja, v zakonski stan stopiti. —- V izgled ti bodi florentinska devica Galatris; ona bila je jako lepa, bila je pa rada doma, rada je na tihem in samotno Živela pri svojih stariših in vendar je njena lepota daleč slovela, še celo cesar Oton IV. za njo zve in jo želi viditi. Prigovarjali so ji, naj bi se cesarju pokazala in prijela ho milost, ktero si bo le izvolila. Boječa devica pa se brani, rekoč: Rajša hi slišala, česar se mi je bati, kakor česar zanašati. Cesarju se ne bom nastavljala, zakaj terdno sem sklenila, le samo temu možu dopasti, kterega mi je Bog v zakon odmenil, in tudi mora on iskati mene, ne pa 58 jez njega. Ta odgovor je bil cesarju jako všeč, in on je Guido-tu, zelo imenitnemu možu na svojem dvoru, nasvetoval, tiho in samotno devico v zakon vzeti, kar se je tudi zgodilo.— Ali ni torej res, kar psalmist pravi: „Nedolžno in čisto serce je vesolnega blagoslova božjega vredno. 44 Pomisliki: 1. Čistost je podobna vijolici, ki na skrivnem raste in cvete. 2. Kdor ne berzda svojih oči in svojih ušes, ne more biti čist in kreposten, zakaj pri neberzda- nih očeh in ušesih so vsem pregreham vrata odperta. S. Kolikor manj želim dopasti ljudem, toliko bolj sem Bogu všeč. Izdililjeji: 1. Moj Bog, tebi svojo dušo in svoje telo darujem! 2. O Jezus, ti bodi moj ženin, tebi hočem jest nevesta biti, torej svetu skrita živeti! 3. O Marija, ti si mi popolnoma izgled deviške samije in tihote, bodi mi tudi varhinja svete čistosti ter pomagaj mi, da posnemam tvoj lepi izgled! - 4 *- 20. dan. Od ostrega življenja. Brez zatajevanja samega sebe devica ne more obraniti svoje čistosti in tudi ne rasti v 59 sveti molitvi; zakaj mehknžnost je pregreham mati. Meseno telo se zoper duha vedno vzdi¬ guje, in ako ga nimaš vedno v berzdi, kmali in lahko bo jelo gospodovati čez njega. Zmer¬ nost pa je rodovitna mati vseh čednost. Ako hočeš torej pobožna, čista in krepostna ostati, pred vsem moraš zmerna biti v jedi in pijači in zderžati se vsega sladkanja. Naj ti torej nikar ne bodi že zadosti, da se na tanko po cerkveni zapovedi postiš; s privoljenjem spo¬ vednikovim si tudi še sama kakošna spokorna dela nakladaj, zlasti ako te mesena poželjivost nadlega ali obhaja. Tako so vse čiste device vselej ravnale. Da ti je strup vsaka vpijan- ljiva pijača, že sama spoznaš, ne bom ti torej od tega svare govoril. Skleni pa, ničesa, kar bi ti utegnilo škodovati, zvedovati, gledati, po¬ slušati, šlatati ali želeti. Tudi v spanji bodi zmerna, derži se terdnega reda in ne poslušaj nadlegovanja svojega mesa; tako se boš vselej vesela v Gospodu zbudila in svojo jutranjo molitev prav serčno opravljala. Ne nagovarjam te, da si ostra spokorna dela nakladaj, po zgledu svetih devic, kterim jih je sveti Duh navdihoval, ker tvojega spokornega duha in stopnje tvoje ljubezni do Boga ne poznam, in ker ne smeš, kaj tacega sama za sebe pričeti. Ako pa čutiš v sebi nagnjenje do bolj ostrega življenja, posvetvaj se s svojim spovednikom. Ako pa notranjega nagiba, ostro živeti, ne čutiš v sebi, pa manjše reči z dobrim namenom posvečuj. Eno reč ti zlasti svetujem, ker je 60 Bogu jako dopadljiva, namreč da mu daruješ vso nečimurnost. Ako mu daruješ tega ma¬ lika, gotovo mu boš večo všečnost storila, ka¬ kor ko bi najostrejša spokorna dela opravljala. Bodi torej v oblačilih ponižna in priprosta; ni¬ kar si ne želi videna biti; ako te je Bog obla- godaril s telesno lepoto, nič si ne domišljuj in ž njo nikar se ne bahaj ; če ne, bo tebi in dru¬ gim v pohujšanje in pogubljenje. —- Sveta An¬ gela, vstanoviteljica Uršulinskih nun, imela je v svoji mladosti jako lepe lase, ki so njeno lepo obličje zaljšali. Nehote in nevedoma je veselje nad njimi imela. Zgodi se pa, da jo ena njenih prijatlic nenadoma nekako nespa¬ metno popraša: Ljuba moja tovaršica, blagor tebi, ker si tako lepa! pač smeš prevzetna biti nad svojo lepoto, lahko boš bogatega moža do¬ bila. — Svetnica se tega blagrovanja ustraši, ker spozna svojo dosedanjo nečimurnost; kar besedice ne spregovori, temuč gre, najostrejši lug si napravi in svoje krasne lase vanj vtakne. Spoznavši svojega malika ga umori ter še le zdaj začne z nerazdeljenim sercem služiti svo¬ jemu nebeškemu ženinu. — Ali prav me raz¬ umi, moja keršanska hči. Bog varuj, da bi te nagovarjal k enacemu djanju, ki ni sploh za vse; le toliko je sploh potrebno, da svojo neči¬ murnost teri in berzdaj, ker pelje v veliko pre- gireh. Pomisliki: 1. Kolikor se zatajuješ, toliko Boga ljubiš. 2. Za mali in kratki boj, ki ga imaš zavolj Boga 61 tukaj na zemlji, dal ti bo Bog krasni nezven- 1 jivi venec v nebesih. Se boš li mudila, s silo ga na se potegniti. 3. Kdor ni delaven, zmeren in zatajevaven , tudi čist ne bo ostal. Izdihljaji: 1. S tvojo pomočjo, o Bog, hočem začeti živeti, kakor je tebi prijetno. 2. Moj ljubi Jezus, ti si med najhujšimi bolečinami na lesu križa umeri: sme le v veselji živeti nevesta, ktere ženin je v bolečinah? 3. O Marija, uči me zatajevati se, sebi popolnoma odmreti in le Jezusu živeti! -- 21 . dan. Od nečistosti. Ni je lepše in veče Časti za devico, kakor je čistost; pa tudi ni veče sramote, kot je ne¬ čistost. Pomisli, keršanska duša, tvoje tel<5 je posvečeno in blagoslovljeno s kervjo Jezusovo; tvoji udje so udje Kristusovi; tvoje telo je tem¬ pelj svetega Duha, in čisto deviško sercž njemu najprijetniše prebivališče. — Kako torej nečisto djanje oskruni čisto serce! Otroka božjega in nevesto Kristusovo v prijatlico hudičevo spre¬ meni. O, kako žalostne nasledke ima pač ta greh! Od kod toliko pohujšanja, od kod to¬ liko nesreč med družinami in soseskami! — Ta strašna pregreha je živ strup zdravju, za- 62 dovoljnosti, sreči in časti; ona vse, kar je do¬ brega v Človeku, posmodi ali celo pomori. Ni¬ kar se torej ne daj z nobeno obljubo zapeljati, da bi v ta greh kdaj privolila. Ako bi se le enkrat zgodilo, celo življenje ga boš objoko¬ vala, toda morebiti zastonj, in morebiti celo večnost za-nj terpela. — Pri neki gostilnici voznik p o,stoji z vozom, na kterem je oboj stal, ko ravno dva mladenča memo gresta. Eden zmed nju pravi: Lej, dala bi se tukaj divja zver viditi, ta le vodnik jo v oboji pelje. Ko voznik to sliši, zdihne: O ko bi bilo res, kar praviš. Mladenča se temu od¬ govoru čudita, voznik pa košček kruha v oboj verze in konje v hlev pelje. Med tem radovedna mladenča na voz stopita, ter hočeta viditi, kaj je v oboji. Toda — groza in strah ji prisune, ko zagledata lepo žensko v sterga- nih oblačilih, ko košček kruha samogoltno po¬ žira. Ko ji voznik, vernivši se, še pri vozu najde, jame jima pripovedovati, rekoč: Prebi- vavka tega oboja, od ktere mislita, da je divja zver, je — moja nesrečna sestra. Pila je zala ženska, — ali dala se je neumnica mlademu vojšaku, ki ji je delal obljube nad obljube, preslepiti in zapeljati. Dosegši svoj namen jo prilizovavec od nas pobegne — prekanjena sestra moja pa prevelike sramote ob pamet pride in znori; — ljubi oče in drag'a moja mati nam prevelike žalosti in tuge umerjp; vse veselje in vsa sreča je zginila iz naše dru¬ žine; — in ravno zdaj nesrečnico v norišnico 63 peljem. — Izrekši se milo i zjoče. — () ker- sanska moja (levica, še enkrat to žalostno zgodbo preberi in ne žabi je svoje žive dni; pa se tudi najtanše sence tega greha zboj. Nikdar se ne daj nikoli z nobeno obljubo pre¬ slepiti in vjeti. — O moj Bog, koliko jih svojo lahkovernost objokuje, koliko jih kolne morda ravno tega, ki si prizadeva, tudi tebe ogolju¬ fati ! Ako želiš v sveti zakon stopiti, ravno tega ne jemlji, ki te z nesramnimi zanjkami lovi. Kako nesrečen bi mogel zakon biti, kte- remu je greh pot pripravljal! Koliko očitanja in sramotenja pri sosedih, morebiti pričo last¬ nih otrok te čaka! — Torej ne daj se nikomu nikdar ne za las premakniti s pota svete čistosti; rajša se za¬ konu odpovej, kakor da bi si ga z grehom kupila. Pomisliki: , 1. Ni večega, ostudnejšega in strašnejšega greha od nečistosti; na tem svetu sramota, na unem pa večno terpljenje, to je njeno plačilo. 2. Kolikošna sramota pred sodnjim stolom Jezusa Kristusa in pred vsemi ljudmi nečistnika in ne- čistnice čaka! 3. Mesena sladnost le trenutek terpi, in človeka vendar čas njegovega življenja grize, in terpin- čila ga bo vekomaj. Izdihlje.ji: 1. Moj Bog, v resnici ti obljubim, nikdar več tebe s kakim smertnim grehom razžaliti. 64 2 . O moj Jezus, razsvetli me, da prav spoznam brezen nečistih pregreh. 3. O ljuba moja mati Marija, sprosi mi nad vsa¬ kim grehom tolikšen stud, kolikorSnega si ti imela! -»H°- 22. dan. Od nevarnosti svete čistosti. Sto in sto nevarnost ima čistost, zlasti velike so pa: preprosta obhaja z osebami dru- zega spola, znanje in tovarsije, in ples; vsega tega se moraš torej skerbno ogibati. Nič ni devici nevarnejšega, kakor pre¬ prosta obhaja z moškimi osebami. Iz začetka je znanje morebiti res nedolžno, pošteno; ko raste znanje, se serci bolj odpirate, ste za- upniši, če dalje bolj odkriti; potem si prizade¬ vate z darili ali spomeniki razveseljevati se, zoper voljo svojih starišev sc shajati, prostejše med seboj obnašati se, večno ljubezen oblju- bovati si in — kmali jame angel varh jokati nad neizrekljivo zgubo, ki jo je storila devica, nekdaj nedolžna. — Ljuba in draga lceršanska devica, bodi vendar previdna; nikdar, nikomu ne pripuščaj, pričo tebe nespodobno govoriti; skerbno se varvaj zgubiti žlahno rudečico s svojih lic, ona ti bodi največa čast; nikdar ni¬ komu ne pripuščaj nespodobno in priprosto vesti se do tebe, vsaka taka obnaša že tvojo 65 deviško čast temni in skruni. Za ves svet ne delaj znanja z nikom; ono je najnavadniša mreža, v ktero se device love, da v nji čistost zgube. — Nikar se ne izgovarjaj rekoč: Ta mladeneč je pošten, pobožen in dobro z me¬ noj misli. Kad verjamem, kar praviš in mislim, da si ti ravno taka ali pa še pobožnejša. — Toda — je nek svet puščavnik večkrat djal, -— moški in ženska sta oba dobra, kakor voda in perst; zmešaj pa vodo s perstjo, pa boš imel blato.— Priložnost tatu stori, priložnost je bila Že sto- in stokrat nesreči mati. Nikar torej že tolikrat storjene skušnje z lastno škodo in ne¬ srečo ne poterjuj in ne podpiraj. — Pa saj vem, kaj mi porečeš: Ako znanja ne bom imela, bom pa brez moža ostala. -— Jez pa pravim: Boljše ti bo, da brez moža ostaneš, kakor če si ga kupiš s pregrešnim ali nevarnim znanjem. Kdor te resnično čisla in spoštuje in ljubi, naj gre k tvojim starišem, pri njih naj te v zakon prosi, to je naravna in prava pot do zakona; vsaka druga je nevarna in kaj rada zapelje. Veliko devic je, ki rade plešejo. Kje je pa ravno veča nevarnost za čistost, kot ravno pri plesu? Tu se marsikaj zvč, česar bi ne smela nikoli vediti, marsikaj vidi in sliši, kar se ne spodobi; marsikaj dopušča, česar bi imela vsaka poštena devica sramovati se. Mlada kri se vname in česar bi se bila ustrašila pred plesom, po plesu boš kaj lahko in rada pri- Jezus Kristus. 5 66 volila. In ko bi se pri plesu tudi celo nič ne pregrešila, včdi, da si bila pa v silno hudi ne¬ varnosti; toda kar se pervič ni zgodilo, se bo v drugo ali tretje skorej gotovo. Čistost je predrago blag<5, da bi se smelo nevarnosti iz¬ postavljati. Ako Jezusa kolikaj ljubiš, škaži mu to ljubav, da svojega devištva ne nosiš na prodaj ali na dgledi. Naslednji zgled ti bodi v svarilo: — Bila je pobožna devica , edino veselje starega očeta. Iz vsega serca sovra¬ žila je vse posvetne veselice. Nekega dne jo pride prijatlica vabit na ples; tovaršici za ljubo gre; ples ji je všeč; kmali gre v drugo, in — Bogu bodi potoženo, — verne se osramotena domu k staremu očetu. — O ko bi ne bila nikdar očetove hiše zapustila ! Ko je njena ne¬ sramnost pred svetom očitna, očetu ni bilo kar več živeti; prevelike žalosti ga mertud zadene in v smertno nevarnost pripravi. Svoje osra- motene hčere, ki jo je nekdaj ljubil kakor pun¬ čico svojega očesa, noče pred oči, in ji oče¬ tovski blagoslov odreče. Nesrečnica si to silno k sercu žene, svoje sramote ne more prenesti, v obupnosti zgrabi nedolžno dete, ter ga v steno verže, da kar mertvo obleži. Potegnila jo je iz domačega kraja, ali gosposka jo je dala vjeti in zapreti. V težki ječi več let medli in svoj ples objokuje. Nesrečnica! kaj ne, ko bi ne bila nikoli plesala, tudi čistosti ne bi bila zgubila. Koliko bi jih v peklu ne gorelo, ko bi ne bile poznale plesu! 67 Pomisliki: 1. Kdor ljubi nevarnost, v nevarnosti pogine. 2. Nikoli nisi preveč skerbna in previdna v ohra¬ njen] i svoje čistosti. 3. Kaj in kje je največa nevarnost za-te i*- Tega se popolnoma ogibaj. Izdihljaji: 1. Moj Bog, terdno sklenem, varvati se vsake ne¬ varnosti, ki je čistosti protivna in sovražna. 2. O Jezus, iz ljubezni do tebe se odpovem tej in vsaki nevarni veselici. 3. Marija, ljuba moja varhinja, in ti moj angel varh, spominjajta me vselej mojega sklepa, ke- dar sem v nevarnosti, pozabiti in prelomiti ga. 23 . dan. Od lenobe. V. (Jas našega življenja je jako drag, pa je vendar veliko ljudi, ki ne poznajo njegove cene. Vsak trenutek časa je toliko vreden, kolikor naša duša in kolikor večnost. Vsaki trenutek si moremo nebesa zaslužiti; ali ravno tako tudi nebesa zgubiti, dušo vekomaj pogu¬ biti. Toliko čas premore. Pomisli, keršanska devica, da je čas tvojemu življenju ua tanko odmerjen, ne za trenutek si ga ne moreš pridaljšati. Verh tega, pa čas še naglo hiti, škoda velika, kdor ga kaj zanjudf; čas naglo 5 * 68 mine in se nikdar ne poverne. V dobro si torej čas obračaj, v delo in molitev. Za delo je človek vstvarjen, kdor ne dela, naj tudi ne je. Tvoja opravila so morda nizka in zanič¬ ljiva v človeških očeh, v božjih pa ne; tudi najmanjše delo je veliko pred Bogom, ako ga delaš v njegovo Čast, z dobrim namenom. Zvesto in pobožno, pa tudi pridno in z veseljem torej opravljaj dela svojega stami. Zvesto in pobožno delaj, to je, z Bogom se sklepaj z večkratnimi zdihljeji in mislimi; ž njimi, s kterimi delaš, rad in pogosto du¬ hovne pogovore imej ali pobožne pesmi poj. Pridno delaj in skerbi, da ne boš delala zavolj ljudi, ki ti ne morejo plačati dela, ampak da delaš iz ljubezni do Boga, ki vse vidi in ve in plačuje; vsako delo tako opravljal, kakor da bi ti bilo po storjenem opravilu precej umreti; in — tvoja dela bodo Bogu dopad¬ ljiva, torej v tvoj prid. Pa tudi rada in z ve¬ seljem delaj. Bog noče in tudi ne ljubi čmer- nosti in otožnosti, njemu je veselo opravilo najljubše. Razveseluj se torej pri delu z ne¬ dolžnimi šalami, le toliko skerbi imej, da v razuzdanosti ne zabredete. Nikoli brez opra¬ vila ne 'bodi; kedar nimaš zaukazanega dela, pa za-se kaj delaj, ali kakšne dobre bukve beri ali se z molitvijo v Bogu veseli; celo ni¬ koli ne postopaj, lenoba je začetek vseh pre¬ greh. Kdor ne dela, ta je podoben stoječi vodi, ki se usmradi in gnjusno žival rodi. V sercu človeka, ki je brez opravila in dela, se vsa- 69 koršne pregrehe zaredi, torej celo hčere po¬ božnih kraljev in cesarjev rade in vedno de¬ lajo. — Ako si tudi ubožna, vendar ne bodi otožna, zakaj gotovo je, da ti je r e vsi na veči pripomoček v zveličanje, kakor bi ti bogastvo bilo. — Sveti Antonin, florentinski škof, nekega dne skoz mesto gre in na hiši več angelov z vesel i mi obličji zagleda. Radoveden, kdo li ondi prebiva, v hišo stopi in najde devici z njuno materjo, ki ste prav pridno delali. Po¬ božnost in delavnost teh devic svetega moža tako zveself, da Gospod Boga priserčno prosi, naj bi ubogi in pobožni družinici v plačilo tihe pobožnosti blagovolil kaj boljšega dati. — (Jez nekaj časa potem spet skoz tisto mesto gre in namest veselih angelov hudiče nad streho ugleda. Spet v hišo stopi in ondi lepo oble¬ čeni devici brez dela najde. — Glej, takd delavnost angele veseli, lenoba pa hudiče. Pomislila : 1. Jezus Kristus, Sin Božji, se ni sramoval roko¬ delstva; se ga li morebiti jez, grešnica, smem? 2. Delavnosti se moram privaditi; zakaj vsak stan ima svoja opravila. Delati mora tudi bogatin, ker njegovo bogastvo ni stanovitno. 3. Lenoba jc mati vsem pregreham. Kje je več skušnjav, kakor v lenobi? Izdihljaji: 1. Moj Bog, tebi želim dopasti, torej nikdar lenobi se vdati! 70 2. Moj Jezus, iz ljubezni do tebe hočem delati, vsa dela in opravila tebi darovati! 3. O Marija, ti mi bodi izgled tudi v delavnosti. Ti mi na strani stoj, in delo me bo lahko stalo! 24. dan. Od grehov jezikovih. Veliko devic je, ki sicer pobožno živč, vdane so le eni napaki, ktera jim je zelo škodljiva in nevarna, in ta je jezičnost. —- Marsiktera hoče vedno govoriti, nobene skrivnosti ne more za-se obraniti in z nobeno novico, ktero zve, sterpeti. Kdor je tej napaki vdan, kmali v greli zabrede. Jezična devica pri shajal ib kmali začne od svojega bližnjega slabo govoriti, ostro in morebiti tudi krivično presojevati ga, oprav¬ ljati, poslednjič še obrekovati , in v te grehe tudi svoje poslušavce in poslušavke zapleta. Ti pa, moja keršanska devica, nikar tako; po¬ misli le, da bo treba enkrat odgovor dajati od vsake nepotrebne besede; kako bo še le oprav¬ ljivka, obrekovavka pri sodbi obstala? Torej vselej dobro premisli, preden boš govorila; ako previdiš, da bi bilo tvoje go¬ vorjenje zoper ljubezen do bližnjega, jezik za zobmi derži. Preden govoriš, vselej sama sebe tudi poprašaj: .ali bi tebi ljubo bilo, da bi kdo kaj tacega od tebe govoril? Kar ti bo vest na to vprašanje odgovorila, to stori. Najboljše 71 in brez nevarnosti pa je, da molčiš, in svojega bližnjega kar nič v govor ne vtikaš. Nikar se s tem ne izgovarjaj, da je res, kar govoriš.— Večkrat se človek moti, ako to misli; če je pa tucli res, dobro prevdari, ako ne bi omadeževala njegove časti; zakaj čast je kakor zerkalo, ktero otemm, ako ie lahno va-nj dihneš. — Kedar pa slišiš, da drugi čast kterega bliž¬ njega koli mlatijo, zagovarjaj ga ali govor na druge reči obračaj; in če ti to ni mogoče, dru- šino zapusti, ker ti je nevarna. Od preklinjevanja nočem govoriti, ker mislim, da ni device med mojimi bravkami, ki bi imela to gerdo in ostudno navado. Več pa ti morem govoriti od nesramnih pogovorov; zakaj, Bogu bodi položeno, veliko jih je med devicami, ki se brez vsega strahu in očitanja vesti pogovarjajo od nesramnih reči, ki bi se še ne smele imenovati ne med kristjani. Zdi se nekterim, da ni pravega veselja, kjer ni ne¬ sramnih pogovorov. — Sveto pismo pravi, da se v ustih prikaže, česar je serce polno ; ka- košno mora^ pač serce take device biti! Go¬ tovo , devici, ki rada ima umazane pogovore, ugasnila je ljubezen do Jezusa; in ona je na potu v pogubljenje. Ni pa še zadosti, da sama nič umazanega ne govoriš; skerbeti ti je, da kaj tacega prostovoljno tudi ne poslušaš. Ako torej kdo vpričo tebe prične kvantati, posvari ga in mu velevaj molčati; ako to govora ne ustavi, beži od njega. Kdor ti nesramno govori, na znanje daje, da si ti ravno taka in da 72 iskre sramožljivosti več nimaš v svojem telesu. Posvari ga pri pervi besedi, kakor strupene kače se ga ogibaj in nikdar se kvantanju ne prismejaj.— Zveličana devica O ring a je bila tako sramožljiva, da ni nobene nesramne be¬ sede vedila; in ako je kdo pričo nje ktero ne¬ sramno izgovoril, se je koj jela tresti, in tako se ji je studilo, da je mogla bljevati. Ko se je bilo to zapored večkrat zgodilo, je še cel6 budo zbolela. O da bi tudi vse moje ljube bravke tako občutljivo in deviško sramožljivo vest imele! Pomisliki: 1. Čast mojega bližnjega mi mora vedno v skerbi biti. 2. V govorjenji sleherni pokaže, kaj ljubi; — kaj torej kaže on, kdor nesramno govori ? 3. Nič ni tako škodljivo, kakor so nesramni po¬ govori ; oni so požiravni ogenj in duše more. IzdiliJjftjj: 1. O Bog, varuj mojega jezika! 2. O Jezus, stoj mi na strani, da nikdar ne go¬ vorim kaj tacega, kar je tebi zoperrio ! 3. O Marija, kraljica devic, sveti angel varh, va¬ rujta me priložnosti, z jezikom pregrešiti se! —— 73 25 : dan. Od deviškima 1» zakonskega stanu. Ker sanska devica! za časa, toda dobro prevdari, ali te Bog kliče v zakonski stan, ali te je za deviški odločil. -— Ako čutiš, da se tvojemu sercu nekako merzi svet s svojimi veselicami in sladnostmi, nasproti pa, da te naganja k goreči molitvi in k zedinjenju s Kristusom; ako ti serce nazna¬ nja, da si namenjena Kristusu biti čista ne¬ vesta, ki mu z nerazdeljenim sercem hoče slu¬ žiti; tedaj imaš skorej gotovo znamenje, da te Bog hoče devico ohraniti. Potem premišljuj, kolikih skerbf, kolicega terpljenja in bolečin te Bog hoče oprostiti, ako v deviškem stanu osta¬ neš in Bogu, svojemu Gospodu, z nerazdeljenim sercem služiš. —- Vendar pa se ne prenagli sama za-se kaj početi, dokler se v molitvi nisi dobro dobro poskusila, razsvetljenja božjega si sprosila in s svojim spovednikom se posve¬ tovala. Ako po tej poti spoznaš, da te Bog hoče v deviškem stanu, velikodušno se mu vdaj in popolnoma se mu posveti. Ktera pa čutiš pametno nagnjenje do za¬ konskega stanii, se mu tudi vdaj, zlasti če tvoji stariši nimajo nič zoper to. Pri volitvi zakonskega moža pa se ne daj le nagnjenju voditi, vodijo naj te vera in pamet, modrost in previdnost; zakaj važna stopinja je, ki velja morebiti celemu življenju. Tudi ti se torej ne 74 prenagli, temuč vedi, da v zakonu ne cvet6 same cvetice; tudi terpljenja in ternja boš v njem veliko našla. Torej ne jemlji moža , ki ni pobožen in bogaboječ. Kdor Boga ne ljubi, tudi svoje žene ne bo ljubil. Še manj pa si kdaj prederzni misliti na moža, ki ni tvoje edinozveličavne vere; mož in žena, ki nista v veri enaka, ne moreta biti srečna v zakonu. Nobena ne jemlji moža, ki razuzdano živi, ki je zapravljivec ali tako ubožen, da te ne more pošteno rediti; sicer bo v zakonu rastel kreg in prepir, križ in nadloga, in vse dni svojega življenja se boš zakona kesala. I)a stariše in spovednika za svet vprašaj, mi skorej ni treba omenjati, njih svetu bolj zaupaj, kakor svojemu nagnjenju. Poglavitno pravilo pa ti vselej bodi: nikar moža, ki ni v resnici kerŠansko po¬ božen. V nekem velikem mestu na Laškem ži¬ vela je devica, ki je zavolj svojih lepih čed¬ nost , zlasti zavolj pobožnosti in pohlevnosti jako slovela. Za-njo tudi mogočen in bogat knez zve. Radoveden jo viditi, se v mesto poda. Ko se je bil ž njo nekoliko seznanil, mu je bila tako všeč, da sklene, vzeti jo v zakon; stariši privolijo in tudi njih hči; vse je bilo veselo velike sreče, in dan poroke se na¬ pove. Dva dni pred poroko vpričo matere, (to si dobro zapomni) mladi knez svojo ne¬ vesto obišče. Med drugimi pogovori ženin šaljivo reče: Moja prihodnja žena se mora od¬ povedati množim pobožnostim, zlasti odpove- 75 dati se pogosto v cerkev hoditi. Ta neprevidna šala je pobožno devico tako zabolela, da je, ko je ženin hotel pri odhodu pervič objeti jo, spred njega zbežala, in starišem in ženinu spo¬ ročila, da moža, ki njene vere in vesti ne čisla, ne more vzeti. — Vse prigovarjanje ni nič pomagalo, ona ostane pri svojem sklepu in se še celo podd v samostan, kjer je sveto živela in blaženo umerla. Pomisliki: 1. Deviški stan je veliko vikši, žlahnejši in lepši, kot zakonski; blagor mu, kogar Bog ohrani v njem. 2. Sveti Jeronim pravi: devica je izvoljena nevesta Jezusa Kristusa, naj ljubše prebivališče svetega Duha. 3. Deviški in zakonski stan sta kakor zlato in že¬ lezo. Deviški stan je zlato, zakonski železo. Izdihi j rji: 1. Moj Bog, daj mi kmali. in za gotovo spoznati, v kteri stan me kličeš ! 2. Govori, o ljubi Jezus, in daj mi milost moč in serčnost, da storim, kar mi velevaš! 3. O Jezus, blagor meni, ako si ti moj ženin! -— 76 26 . dan. Od nevarnosti sveta. Predraga moja devica, varuj se sveta in mrež, ki ti jih svet stavi, da hi te potegnil v pogubljenje. — Kdo pa je ta svet, pred kterim me svariš, moj nebeški učenik ? Svet, pred kterim te svarim, so tisti ljudje, ki se ne zme¬ nijo za mene in za sveti moj evangeli. Tega sveta se varuj, njemu nikoli ne upaj, on je že silno star goljuf. On se ti prilizuje, da bi te zmotil, oslepil in potem pahnil v sramoto in pogubljenje; zlasti prilizovavcev se ogibaj, oni imajo sicer med na jeziku, strup pa v sercu nosijo; ako prilizovanju odpreš svoja ušesa, si že v silno veliki nevarnosti,_ čast in čednost zgubiti. Nikar se tedaj ne daj preslepiti svetu ; ta zviti hinavec reči vse dru- gači imenuje, kakor sveti evangeli, gotovo le zato, da se, ker si še poštena in sramožljiva, ne ustrašiš njegovega početja. Nesramne po¬ govore, nečiste razuzdanosti in zapeljive besede, svet le vesele, in še celo nedolžne šale imenuje. Varuj se ga! Ravno tako hudoben in goljufiv je svet v druzih rečeh. Semtertje boš slišala : ndadost je norost; mladim ljudem ni preveč nakladati; pobožno ali spokorno živeti si. za stare dni prihrani, v mladosti življenje vživaj i. t. d. Ti pa, keršanska devica, se varuj, tacih naukov nalesti se, zakaj oni so červi, ki glojejo cvetje 77 tvojih čednost. Le pomisli, koliko devic je že svet preslepil, zmotil, čednosti in poštenosti oropal! Naj ti zlasti moški svet, še tako pri¬ jetno na uho šepta, ali veš, česa išče pri tebi? Vse zvijače le edino v to merijo, tebe najlep¬ šega in najdražjega zaklada oropati, t. j. pri¬ kriti namen, vsega nepoštenega znanja moških z ženskimi. Ce tudi tf nič napčnega ne misliš, hudobni sovražnik tvoj gotovo nič dobrega s teboj ne. Ne reci: moje znanje je pobožno, je sveto: v duhu se prijaznost začne, v mesu pa jenja, pravi sv. Jeronim. — Kedar te je svet spravil ob poštenje in sramožljivost, — ali meniš, da te miluje, da se mu smiliš? Kaj še; smeja se tvoji lahkovernosti, in tvoje oslepljenje zasramuje; s teboj dela, kakor z limono (citrono), kteri sok izžme, potem jo pa od sebe verže. Potem, ko ti je sramožljivost, poštenje in mi¬ lost božjo vzel, za te nič več ne mara, še sramuje se te, ali te še celo zaničuje. Ljubezen božjo si zgubila, pri svetu le zaničevanje do¬ bila , o, kako si se omenila! Ti pa, ljuba moja devica, ki še nisi v svet zapletena, mojemu svarjenju verjemi in skerbno se vsega ogibaj, kar te od Boga od- vračuje; in nikar se ne izgovarjaj s tem, da je vse, kar počneš, nedolžno. — Sveta Tere¬ zija je do nekoga nagnjenje imela in ž njim rada govorila. Glej, pri tem znanji je bilo vse sveto, in vendar je Bog serafinski devici po¬ kazal strašni kraj v peklu, ki bi bil za-njo pripravljen, ako bi se mu ne bila odpovedala. 78 ker bi le pri svetem in nedolžnem ne bilo ostalo. — Uuj in moli, keršanska devica, da te svet ne pelje v skušnjavo; ali rabi tudi po¬ glavitni pripomoček in najboljše orodje zoper njega, in to je: beg. Beži torej pred svetom po izgledu pobožnih devic vseh časov. Veliko jih je celd v puščave in samije pred svetom po¬ begnilo. Ti morda nimaš poklica, svet zapustiti; kar pa imeti vselej moreš, je to, da se ti studi vse posvetno, ki je pregrešno. Vtisni si v serce besede aposteljnove: Ljubezen božja se ne da strinjati s posvetno ljubeznijo. Pomisliki: 1. Grešni svet ljubiti in njegovo veselje vživati — in pa s svetom pogubiti se, je eno. 2. Ljubiti moram ali Boga, ali pa svet; kaj hočem skleniti ? 3. Bog razdeljeno serce sovraži; — ali vsa božja, ali pa vsa posvetna. Izdihljaji: 1. Moj Bog, tebi se vso darujem! 2. O Jezus, ti bodi Gospod mojega serca! 3. O Marija, sprosi milost, da svet zaničujem in edino le Bogd ljubim! -— - 79 27 . dan. JVekaj napak, kterili se devica zlasti varuj. 1. Jako škodljiva napaka, ki se najde pri marsikteri devici, je mlačnost. Ako prav ne veš, ali bi Bogu ali svetu služila; — ako se sicer varuješ smertnih grehov, iz malih si p‘a nič ne delaš; ako se sicer zderžuješ po¬ svetnega razveseljevanja, vendar pa si zavolj pritergovanja nekako žalostna; — ako pobož¬ nosti, z veseljem pričete, kmali opuščaš, ali se ti vsaka težava v službi božji prevelika zdi: — vse to so znamenja mlačnosti, ktera je Bogu tolikanj zoperna. Varuj se torej , keršanska devica, da ne zabredeš v to napako, ktera te kmali postavi blizo brezna, ki prežf, te požreti. Nikar preveč pobožnost ne pričenjaj, teh pa, ki si jih naložiš, se zvesto in na tanko derži, vsaki dan si čez nje vest izprašaj in se spet goreče poprimi tega, v čemur si bila od- jenjala. 2. Druga .taka napaka je lastna lju¬ bezen, ki je keršanski popolnosti tolikanj na¬ sprotna. Ona se kaj rada vrine med najžlah- nejše čednosti ter jih kar v korenini okuži. De¬ vica, ki je lastni ljubezni vdana, se vsake te¬ žave ali zboji ali jo le zavolj ljudi prenaša. Ti pa, moja keršanska duša, se popolnoma vdaj v božjo voljo in vse, kar pride iz rok božjih, radovoljno sprejmi. Le ako svojo voljo 80 volji božji podveržeš, boš mirnega sercd in vesela. 3. Tretja napaka, ktere te danes svarim, je jeza. Kedar zavolj malenkosti nepoterpež- ljiva postaneš, se kregati jameš in bližnjega žališ; kedar ti pri vsaki zopemosti rudečica v lice stopi in se ti kri vname, — takrat si jezna. To je velika in huda napaka, ki jo moraš z vso močjo berzdati. Kedar čutiš, da si razdražena, svojo kri precej ohladi in pre¬ maguj se; iz ljubezni do Jezusa bodi pohlevna in ta sklep pogostoma ponavljaj ter se preča¬ stiti devici Mariji v varstvo priporočaj. Dobro je, na sveti križ se ozreti, kedar te jeza na¬ haja. Neka španska kraljična se je nad svojo rednieo tako stogotila, da je začela vpiti in rotiti; rednica križ z mize vzame ter ga to¬ gotni devici moli' rekoč: „Kraljična, vaš Bog je umiraje na križi molil za svoje sovražnike, vi pa se tako togotite nad menoj, ki vam ni¬ sem nič žalega storila.“ — Pri teh besedah kraljični vse vpade, jame jokati in za vselej je premagala svojo naglo jezo. 4. Daljna napaka nekterili devic je v edn o razveseljevanje. Jez te ne učim, da bi bila čmerna in neprijazna, temuč le želim, da bodi bolj resnobna kakor vesela; kjer ni res¬ nobe, prave pobožnosti ni. Večkrat torej večne resnice premišljuj, veselja v Bogu išči, ljubi sa¬ moto. Tudi ako si v posvetnem hrumu, nikdar iz misli ne puščaj, da je Bog povsod pri tebi. Zlasti pa bodi v cerkvi resnobne in spodobne 81 obnaše; ogibaj se nečinmmih drušinj, da se sama nečimurnosti ne navzameš. 5. Peta napaka je la h k o m i š 1 j e n o s t. Lahkomišljena devica si maloktero stvar 'k sercu vzame; verske resnice se je kaj malo primejo; kakoršna pred pridigo, taka po pri¬ digi, nic je ne presune; ona je polna napak in se vendar vede, kakor da ne bi imela no¬ bene ; pri vsacem plesu, pri vsaki veselici hoče biti, vse viditi, vse slišati, vse zvediti, to je njeno poglavitno opravilo; tvoje pa bodi, da Bogu v resnici služiš in njemu svoje serce da¬ ruješ, sicer ne boš nikdar popolnoma pokojna in srečna,. Pomisliki. 1. Tudi male napake imajo velikrat hude nasledke; nič ti ni majheno, kar Boga žali. 2. Tudi tvoji mali grehi bodejo Jezusa, ker te to¬ likanj ljubi. Tudi tvoje stariše bolj boli, če jih ti razžališ, kakor ko bi jih razžalil hlapec. 3. Cim čistejše je moje serce, tem veča je moja ljubezen do Boga, tem veči je moj pokoj na zemlji, tem veče pa tudi zveličanje v nebesih. Izdihljaji: 1. Moje serce je vse tvoje, o Bog! 2. Moj Jezus, kdaj bom vendar ta greh . . , popol¬ noma zapustila ! 3. S tvojo pomočjo, o Marija,, hočem iz ljubezni do Jezusa precej danes začeti opuščati ta in ta greh ... Jezus Kristus. •°H°-- 6 82 28 . dan. Od prave in krive pobožnosti. Nikomur se prava pobožnost bolj ne prf- stuje, kot keršanski (levici. Slehern ima v Čislu pobožno devico; vsaki se nad njo spodbuja, spoštovanja ji tudi najsirovejši vlačugar ne more odreci. Kako lepa je torej pobožna duša! — Nasproti je pa ravno zato velika napaka, ako njena pobožnost ni prava. Marsiktera devica namreč le na vnanje obnašanje gleda, za jedro keršanske pobožnosti pa se ne zmeni; ona zna nekoliko molitvic blebetati, njih se terdovratno deržf in jih blebeče vsak dan, za greh bi si štela, ko bi ktero kdaj opustila; naj ji pa gospodinja ali mati nekoliko več dela ukažejo, da navadnih pobožnost ne more opra¬ viti , vsi križi so doli, in čmerna postane ali še cehi gobezda. Tako ravna svojeglavna po¬ božnost. Ona ni prava. Marsiktere rade v cerkev hodijo, so (zlasti po mestih) pri vsaki pridigi, še celo pri večih na dan; rade se od božjih reči' pogovarjajo; — imajo pa hud, strupen jezik, vse gra¬ jajo , kar koli stori njih bližnji: njih oblačilo, hojo, govorjenje, djanje ; z eno besedo, vsako stopinjo presojujejo in vse v hudo obračajo; nasproti pa same na sebi ne vidijo nobene na¬ pake in se precej zjezajo, ako jih kdo ktere opomni. Nad bližnjimi jih pezdir bode, v sebi pa bruna ne čutijo. Je li to prava pobožnost! 83 Nektere so po vnanjem obnašanji sila po¬ božne ; so pa nepoterpežljive, ne ene žal besede ne morejo prenesti; precej se stogotč, vpi¬ jejo in še celo jočejo se, ako jim kdo naj¬ manjšo besedico reče. To je hinavska pobož¬ nost, in le samo takim gre sramovavni pri¬ imek „tercijalka“, kakor ga svet navadno ume. So tudi device mlačne pobožnosti; toži se jim vsako premagovanje, zadosti jim je že, da Boga z nobenim smertnim grehom ne razžalijo, malih se celo ne ogibljejo. Glej, ljuba keršanska devica, ta in vsaka emika pobožnost ni prava pobožnost; kdor se je deržf, vsacemu se pristudi. Nasproti pa prava pobožnost človeka pri¬ jetnega dela ter k posnemanju vabi in vnema. Skerbiši torej za pravo pobožnost, t.j. za tako, ki se razodeva v keršanskili čednostih, v zve¬ stem in natančnem spolnovanji stanskili dolž¬ nosti, v odkritoserčnosti do spovednika in v hrepenenji po popolnosti. Še ene nevarne pobožnosti hočem tukaj omeniti, namreč prenapete pobožnosti. Da ne mislim, da bi kdo kdaj preveč ljubil Boga, to mi boš rada verjela; prenapeto pobož¬ nost bi jez imenoval naslednjo : nektera devica je v resnici pobožna, in bi rada vedno le molila in brez privoljenja svojih staršev ali svoje gospodinje v cerkvi tičala, pri tem pa stanske dolžnosti bolj zanemarja; — nektera preveč duhovne tolažbe zahteva, in hoče, da bi 6 * 84 jo spovednik le po nenavadnih potih vodil in od Boga še morebiti lastnega razodenja ali kakih prikazen pričakuje. To so kaj nevarne skušnjave, ki so že marsiktero devico ob vso pobožnost pripravile; take nenavadne milosti, ki jih Bog semtertje kteri dodeli, so sicer ali že božje plačilo za popolno pobožnost ali pa močni pripomočki k popolni ljubezni do Boga; toda svojeglavno zahtevati jih, se z vsemi močmf truditi za nje, je znamnje prevzetnega, svojeglavnega serca, duhovna prevzetnost pa gotovo v veliko pregreh in poslednjič v terdo- vratnost zapelje. Ti pa, ljuba keršanska devica, ki si za pravo in stanovitno pobožnost prizadevaš, na tihem Bogu zvesto služi, naj te Bog ali z ne¬ beškimi tolažbami napolnuje ali s suhoto ob¬ iskuje. Spominjaj se, kako svetniki božji o tem mislijo. En očenaš, ki ga moliš v suhoti duha, je več vreden, kot cel rožni venec, zmo- ljen v sladkosti. Sveta Terezija, sveta Kata¬ rina Sijenska in več družili devic se je močno vojskovalo za pravo pobožnost; in ravno v tem, da so bile zmiraj bolj suhega serca, in so vendar Bogu vedno zvesto služile, so po¬ kazale, da so bile prave neveste Kristusove, in dospele so k popolni svetosti. 85 Pomisliki: 1. Vsaka pobožnost je kriva, ki ne pelje k Bogu. 2. Vsaka pobožnost je sumljiva, ki si ne prizadeva življenja boljšati in grešnih napak se ogibati. 3. Blagor človeku že na zemlji, ki svoje življenje ravna po navdihnjenji svetega Duha in vodilih svojega spovednika. Izdihljaji: 1. Moj Bog, dodeli mi duha prave pobožnosti, prave čednosti! 2. Ljubi moj ženin, leti govori: tvoja dekla hoče voljno delati, kar ji boš ukazal! 3. O Marija, pomagaj mi, da vselej ustrežem tvo¬ jemu božjemu Sinu! -oJ|o- 29. dan. Od Hektarih pobožnost, za ktere si ker- šanske device prizadevajo. 1. Že večkrat sem ti opomnil, kako ko¬ ristno da je, Mater Božjo Častiti. Marijinega Češčenja ti ne moreni preveč priporočiti. Med vsemi molitvami, ki jih Mariji na čast oprav¬ ljaš, je rožni venec najlepša. Vsaki dan ga torej prav pobožno moli in z velikim zaupa¬ njem ; in kmali boš čutila, koliko milost ti bo po njem dohajalo. Nikdar se ne daj pregovo¬ riti , naj posvetnjaki še tako zaničljivo govore 86 od njega. Le pomisli, da je ta molitev sestav¬ ljena iz samili nebeških rož ali cvetlic, namreč: iz očenaša, ki ga je sam Sin božji učil in iz češčenamarije, s ktero sta angel Gabriel in Elizabeta Marijo pozdravljala. — Tudi to naj te od te molitve ne odvrača, da v nji tolikrat moliš ravno tiste besede; saj veš, da je stano¬ vitnost ena zmed najlepših lastnost, ktere naj bi vselej imela naša molitev. Saj tudi berač pred tvojimi durmi tako dolgo prosi, da mu daš mili dar. Ali nisi tudi ti beračica pred Bogom in Marijo ? Kar so svetniki božji radi molili , rada moli tudi ti. 2. Lepa in zelo koristna pobožnost so bratovščine, ker združena molitev veliko premore. Ako ktera mojih bravek še ni vpi¬ sana v nobeno, naj tega opomina v nemar ne pušča. — Kolikor so pa tudi bratovščine koristne, vendar ne misli, da bi bilo prav, ako se v vse zapišeš. V koliko in v ktere se zapiši, naj ti spovednik razloči. Kakor povsod, bodi tudi tukaj spovednik tvoj edini vodnik. 3. Nježna pobožnost, ki se prilega zlasti devicam, je češčenje serca Jezusovega in Marijinega, pri kterem se spominjamo njune neskončne ljubezni do nas, da bi se tudi naša serca vnela ljubezni do Jezusa in Marije; steni češčenjem tudi hočemo Jezusu in Marii zado¬ stiti vso nečast, ktero smo jima ali morebiti sami storili ali jima jo delajo drugi posvetni ijudjč. 87 4. Tukaj ob kratkem omenjam še nekte- rih lepili in. koristnih pobožnost n. pr. pobož¬ nosti do detinstva Jezusa Kristusa, do njego¬ vega bridkega terpljenja, do svetnice, po kteri ti je im 6, do angelca varha, do svetega Aloj¬ zija, do svetega Jožefa, ali do kterega druzega svetnika, po nagibu, kterega kdo v sebi čuti. Te in enake pobožnosti pa niso le v tem, da svetnikom na čast kaj moliš, ali njih čednost občuduješ, ali se njih zveličanja veseliš, ampak zlasti v tem, da jih v svetosti posnemaš. — Kedar si torej v kaki zadergi, ali te nad- legvajo skušnjave, ali kedar hočeš kake po¬ sebne milosti sprositi si, poprimi se tiste pobož¬ nosti, v ktero staviš najviše zaupanje, in kmali boš spoznala njeno korist. Sveti Dominik je veliko veliko grešnikov z molitvijo svetega rožnega venca spreobernil. Njega dni k nje¬ mu pride deklica, ki je bila že večkrat pravo pot nastopila, pa jo zopet zapustila. Bog ji je bil že dal veliko nenavadnih milost, toda sadti niso bile obrodile. Jokaje svetemu Dominiku pripoveduje, kako globoko je za¬ bredla v pregrehe, i n da jo je njegova pridiga jako prestrašila ter ji serce presunila. „Rada bi se , — tako nadaljuje, — za vselej spre- obernila, toda prespridena sem, moje grešne navade so premočne; ako tudi poskusim po¬ boljšati se, zopet se bom va-nje povernila. — Sveti Dominik jo tolaži ter k pogumnosti na¬ govarja; reče ji, za pokoro vsak dan rožni venec pobožno moliti. Gfrešnica uboga, se po- 88 polnoma spreoberne in poboljša. Vse se je njenemu spreobernjenju čudilo. Tudi ti to po¬ skusi. Pomisliki: 1. Le zato sem na svetu, da Bogu služim in njemu dopadem ; kaj bi mi vse drugo pomagalo ? 2. Ne porajtaj govorjenja posvetnih ljudi, čez vse ti bodi mar za tvoje zveličanje. 3. Tudi najmanjša pobožnost je Bogu všeč, ako izhaja iz čiste otročje ljubezni. Izdihljaji: 1. O Bog, povej mi, kaj ti je všeč, vse hočem storiti tebi v ljubav. 2. O ženin moje duše ! v svoje serce me skrij in nikdar me od sebe ne spusti. 3. O sveto Marijino serce, bodi mi materno serce! - -• 30. dan. Od stanovitnosti. Stanovitnost v dobrem ti je v zveličanje neobhodnje potrebna. Pobožnost veče sovraž¬ nice nima, kakor ste nestanovitnost in prejen- ljivost. Devica, ki je lahkomišljena, premen- ljiva, danes taka, jutre drugačna, kaj lahko in rada svoje dobre sklepe popusti, kajti moči 89 nima, kar ni resnobno storjeno, ali še od do¬ brih v hudobne prestopi. Nekteri devici je kaj malega treba, da se po verne v prejšnje napake ali pregreške; od začetka se jih bo kesala in spovedovala, sčasoma jih bo čedalje manj po- rajtala in poslednjič po njih še v veče zabredla in pogubljenju v roke letela. Glej to je sad nestanovitnosti. Ti pa, keršanska devica, v resnici terdne sklepe delaj in od njih za noben kup ne odjenjuj. Misli, kolika kazen je Lo- tovo ženo zadela zavolj same radovednosti; ti pa le pogumno dalje stopaj spominjaje se ne¬ beškega plačila, ki ti ga je Jezus pripravil, ako do konca stanovitna ostaneš. Se v<5. da marsikterega premagovanja bo treba, zakaj ve¬ liko sovražnikov imaš, ki te zalezujejo ter ti povsod zanjke nastavljajo; toda serčna bodi, v nobenem boji te milost božja v ne _ bo zapu¬ stila, ako se sama le giblješ. Ge je pa Bog s teboj, kdo je zoper tebe? Polna zaupanja v božjo pomoč z aposteljnom Pavlom vsako jutro reci: „Prepričana sem, da me Jezusa Kristusa, našega Gospoda, ne bo ločila ne smert ne življenje, ne angeli ne moči, ne sila, ne zdanje ne prihodnje, ne visočina ne globo¬ čina, ne kakšna druga stvar. 11 Ako v resnici hočeš, v dobrem stanovitna ostati, za božjo voljo nikdar v nemar ne puščaj, kar sem ti že velikrat priporočal, namreč: ogi¬ baj se vsake grešne ali nevarne priložnosti. Kdor ljubi nevarnost, v nevarnosti tudi gotovo pogine. Zlasti bližnja priložnost ima strašno 90 moč do Človeškega sere d,. Ako se je, kolikor je v tvoji moči, ne ogiblješ, zapustila te bo tudi milost božja in svojim najterdnejšim skle¬ pom ukljub boš globoko in vselej globokeje zagazila. v Beri naslednji žalostni in svarilni i zgled. Živela sta mlada človeka v nečistem znanji. Bog ni hotel dalje gledati gnjusnega njunega djanja, in njo s smertno boleznijo ob¬ išče; ona zdaj spozna pregrešno svoje življenje, se ga resnično kesa, se svojih gerdobij čisto spove, in vse bolečine v zasluženo kazen voljno in v pokornem duhu terpi, gotove smerti pri- čakovaje. Ko je že blizo smerti bila, spoved¬ nika popraša, bi li ne bilo dobro, ako bi mla- deneč, ki je bil deležnik ostudnih pregreh, k nji, prišel, da bi mu prigovarjala, naj se tudi on spreoberne in poboljša. ,,Moje strašne bo¬ lečine in bližnja smeri 11 , — bolnica še pristavi, — ,,ga bodo gotovo presunile." Spovednik blagi njen namen poterdi in sam po mladenča gre. Mladeneč jokaje k smertni postelji stopi.— Komej bolnica mladenča ugleda, se v njenem že umirajočem telesu tako strašen ogenj ne¬ čiste ljubezni vname, da nesrečnica namest svariti ga in prositi, da se spreoberne, jame tako-le govoriti: „0 moj ljubček! vedno sem te ljubila; zdaj te pa še bolj ljubim, kakor kdaj. Se ve da spoznam, da bom pogubljena zavolj tebe ; za voljo tebe pa vendar nič ne porajtam pogubljenja!!“ — Izgovorivši te be¬ sede umerje, ter stopi pred sodnji stol božji odgovor dajat od svojega pregrešnega življenja. 91 O strašna moč hudobne navade in bližnje pri¬ ložnosti. Kdo bi bil kaj tacega pričakoval! Ti pa, ljuba bravka, uči se iz tega groznega izgleda, bati se in tresti pred hudobno pri¬ ložnostjo. Nikdar se va-njo ne podajaj ! Pomisliki : 1. Če hočem Boga resnično ljubiti, moram storiti vse, kar je njemu všeč; vsega se ogibati, kar bi ga utegnilo žaliti. , 2. Le kdor do konca stanoviten ostane, bode venean. 3. Blizo mi je smert; lahko se zgodi, da še danes umerjem; treba mi je torej tako živeti, da bom srečno umerla, kedar bom. Izdihljeji: 1. Moj Bog, večno stanovitno zvestobo ti obljubim! 2. Le tebi, o ljubi moj Je'zus, hočem živeti do zadnjega izdihljaja svojega življenja. 3. Marija, mati stanovitnosti, vzemi me za svojega otroka in z materno ljubeznijo me varuj vsa- cega greha. — -- 51 . dan. Od nebes. O kakošno neizrekljivo veselje nas v ne¬ besih čaka! Vsa lepota, ktero si koli moreš misliti, vse veselje, vsa dobrota, vsa ljubeznji- vost, ki si je koli moreš želeti, je tam v naj- 92 polnisi meri. Tam ni ne solze, ne bolečine, ne vojske, ne prepira; le neizrekljivo lepi venci zmagovavcev čakajo. Vekomaj bomo Boga gledali, ljubili, vživali, nihče nam nebeškega veselja ne bo mogel vzeti. Tam ni nobene nevarnosti več, Boga zgubiti, vekomaj bomo v drušinji svetnikov in angelov; vedno bomo pri Jezusu in Mariji. — Bog nam je veselje pripravil, ki je večno, in vendar večno novo, nikoli se nam ne bo pristudilo, nikoli se ga ne bomo naveličali. Milijonov in milijonov let bo poteklo, in zveličanje bo vedno novo, ka¬ kor da bi se bilo še le začelo. — O kako ne¬ zmerno plačilo je to za malo premagovanje, zatajevanje in kratko terpljenje! Vsako po¬ božno djanje bo povernjeno. Kolikošno pla¬ čilo čistih devic čaka, ki bodo za nebeškim jagnjetom hodile večno alelujo prepevaje ! — O, keršanska devica, v nebesih ti je že prostor in sedež pripravljen blizo ljubega Jezusa; imela ga boš, ako si ga le hočeš zaslužiti. Stanovitno se torej premaguj; vsako ve¬ selje, ki ti brani Jezusa ljubiti, njemu daruj. Ali lepa nebesa tega li niso vredna? — Bila je sicer pobožna devica, ki je pa imela napako, da je preveč rada plesala. Njeni stariši so bili bogaboječi, in plesti niso terpeli. Njega dni v to hišo na svojem popotovanji pride duhoven ter prenočišča prosi. Dobri ljudje ga z vese¬ ljem sprejmejo in poprosijo, njih hčeri prigo¬ varjati, da bi se svoji nevarni strasti odpove¬ dala. Duhovnik prične razlagovati, kako ne- 93 varen je ples, kolikim pregreham pot pri¬ pravlja in kolikrat da ga je Bog že ostro kaznoval. — Devica se oglasi rekoč: Saj no¬ čem Boga žaliti s plesom, ampak le zato rada plešem, ker mi ples le veselje dela. — Duhov¬ nik jo popraša, ali bi se ne hotla plesa zder- žati le en dan zato, da bi potem celo leto smela plesati; ali eno celo leto ne plesati, da bi vekomaj smela ? — Devica popraša: Ali mar v nebesih tudi plešejo? V nebesih, od¬ govori duhovnik, ima vsak vse, česar poželi njegovo serce, in ko bi kdo želel plesati, go¬ tovo se mu bodo spolnile želje. — Ako je temu tako, pravi devica plesavka, bom pa to menjo storila. In res! nič več ni plesala, temuč po¬ božnega, resnobnega in spokornega življenja se je poprijela in nič več ni bilo nad njo viditi napak in pregreh, v ktere jo je nečimumo raz¬ veseljevanje zapeljevalo. Tri leta je še prav spodbudno živela; ko za smert zboli, želi se za popotovanje v večnost s svetimi zakramenti pokrepčati. Neizrekljivo veselje ji v sercu za¬ igra, ko ugleda mašnika, kteri ji je prinesel sveto popotnico, kajti bil je ravno on, ki jo je bil odvernil od plesa in tako marsikterega greha obvaroval. Prejemši sveto popotnico, maš¬ nika nagovori rekoč: Duhovni oče, v dan mo¬ jega spreobernjenja ste mi ples v nebesih ob¬ ljubili; zdaj vas sprostim vaše obljube; zadosti veselja mi bode Bog sam, drušinja svetih de¬ vic ' in ljubezen moje matere Marije. Tukaj sem svojo nečimurnost pokorila, zdaj pa hitim 94 po venec nebeški. Izgovorivši umerje. — Bla¬ gor vsaki devici, ki jo posnema! Pomisliki: 1. Pogostoma se nebes spominjaj, (la serčnost za- dobiš, zvesto in stanovitno za nje Bogu služiti. 2. Ali je moje sedanje življenje tako, da smem upati, v nebesa priti ? 3. ISli li nespameten vsak človek, ki si noče odreči majhnega posvetnega veselja, da bi večno ne¬ beško dosegel ? Izdililjoji: 1. O nebeški ženin moje duše, kolikošno veselje me že zdaj obhaja, ako se spominjam, da te bom v nebesih gledala ! 2. O Bog, daj mi moč in serčnost, da si sveta nebesa prislužim ! 3. O Marija, sprosi mi milost stanovitnosti, in ve¬ komaj ti bodem prepevala čast in slavo! -- 95 Molitev pred branjem ali premišljevanjem. Moj Bog! terdno in živo verujem, da si tukaj pričujoč. V tvoji pričujočnosti zdaj klečim, in hočem premišljevati dolžnosti, ki mi jih naklada moj stan. Sveti Duh! razsvetli mi pamet in um, omehčaj in ogrej mi serce, da spoznam večne resnice ter jih radovoljna spolnujem ; pokrepčaj mi voljo, da terdno sklenem poboljšati se, in da ta svoj sklep na tanko in do pičice spolnim. Ljuba moja Mati Marija, prosi za in e. Oče naš .. n Oeščena si Marija ... Čast bodi Očetu in ... -<**,_ - Molitev po branji ali premišljevanji. Moj Bog! serčna zahvala ti bodi za vse milosti, ki si mi jih skazal, za vsa nagovarjanja, s kterimi si ginil moje serce. Pokrepčaj, o Gospod, moje sklepe, in daj mi milost, da jih ne prolomin vse svoje žive dni. Oče naš .. . češčena si Marija ... • Čast bodi Očetu in ... -4*,-_ Molitev k prečastiti Devici Mariji, (ktero so posebno priporočili papež Pii IX. za oliranjenje čistosti.) O moja Gospa! o Mati moja! Tebi se vso da¬ rujem, in da se Tebi vdano skažem, darujem ti danes svoje oči, svoja ušesa, svoja usta, svoje sereč, sebe popolnoma vso. Ker sem 'tedaj tvoja, o dobrotljiva Mati! varuj me, brani me, kakor svojo lastnino in svoje posestvo. -<**, - 96 Krajša molitev v skušnjavi. O moja Grospil! o Mati moja ! spomni se, da sem Tvoja. Varuj me, brani me, kakor svojo last- nino in svoje posestvo. .— Molitev sv. Bernarda k Materi božji. Spomni se, o premila Devica! nikoli še ni bilo slišati, da bi bil kdo zapuščen, kteri je pribežal pod tvoje varstvo, prosil tvoje pomoči, priporočal se tvoji priprošnji. S tem zaupanjem Ameta bitim k tebi, o devic Devica in Mati ! k tebi pridem, pred teboj jez grešniea zdihovaje stojim. Prosim te, o Mati Besede (mati Jezusova), nikar ne zavei’zi mojih besedi, temuč milo jih poslušaj in usliši. Amen. -- 44 ° - Molitev k prečisti Devici za srečno smeri. O Marija brez madeža spočeta, prosi za nas, ki k tebi pribežimo. O pribežališče grešnikov in Mati umirajočih, nikar nas ne zapusti ob naši smertni uri, temuč sprosi nam, da popolnoma obžalujemo svoje grehe, se jih resnično skesamo in dosežemo njih od- puščenje ; da presveto popotnico in poterjenje s sve¬ tim oljem vredno prejmemo, ter varno pridemo pred sedež pravičnega pa tudi usmiljenega sodnika Bogi in Odrešenika svojega. Amen. - 44 °- Hvaljen bodi Jezus Kristus! Amen, — na večne čase.