1 resvitli cesar so kranjski deželni zbor, kteri je bil mesca januarja zvoljen, razpustili, ter so nove volitve zavkazali. Zadnič ste po nasvetu narodnega volilnega odbora poslušali glas častite duhovščine. Šest duhovnov ste za poslance zvolili. Deželni zbor od leta 1861 je razun milostljivega knezoškofa le enega duhovna med svojilni udji štel, pa je vendar šest let srečno preživel, cel njemu po postavi odmerjeni čas. Zadnji deželni zbor je po štirnajstdnevnenl hiranji umeri, vsi šest dušni zdravniki ga niso zamogli pri življenji ohraniti. Duhovščina toraj ni bila srečna botra novorojenemu zboru, njega kerst in pogreb je pa Vam veliko stroškov prizadjal. In zopet Vas kliče narodni volilni odbor, da bi ravno tiste poslance volili, kakor zadnič, opominjaje Vas, da se oni bojujejo za vero, za cesarja, za domovino. Ali nam gre zdaj zares za vero? Od ktere strani ji nek nevarnost proti ? Ali od cesarske vlade ? Saj je sploh znano, da je cesarska rodovina od nekdaj naj zvestejši varhinja katoličanstva. Pa so morebiti tisti Kranjci sovražniki vere, ki so bili v predzadnem zboru v večini? Pervi poklic narodnega volilnega odbora je na to tezal, da so oni sovražniki ljudstva, to sumnjo so vsi gospodje korarji Ljubljanske stolnice razun enega poterdili, tudi oM dohtarja svetega pisma Leo Vončina in Andrej Čebašek sta jo podpisala, ni toraj čuda, da so jo nekteri ognjeni kaplani v srečen izid volitev bolj na obširno, vmes tudi prav debelo iz¬ peljevali , s tem pristavkom, da uni hočejo Vas Prusom in lute- ranstvu izdati. Na to natolcevanje Vam bodi rečeno: Mi vsi, ki smo se od matere slovenščino učili, naj se zovemo Slovence ali Kranjce, smo vsigdar zvesti katoličani. Deželni zbor se nima v verske reči vtikati. Sicer šolske in cerkvene reči v mejah splošnih postav v njegovo delavnost spadajo. Saj tudi Vaši srenjski odbori vmes sklepajo o plači duhovna, o mežnarjevi biri, o zidanji cerkvč, o 2 napravi novih zvonov i. t. d. Če bi kdo pri volitvi srenjskih mož Vaše glasove za ključarja ali za mežnarja nabiral, kričaje: „Srenj- čani, za vero nam gre!“ pač bi mu osle kazali. Glejte ! tudi Ljubljana, ktera se Vam kot pobožno in narodno mesto v izgled stavi, ni duhovnov v deželni zbor volila. Med pet sto in trideset Ljubljanskimi volivci, ki so se pri zadnih volitvah vdeležili, je le en sam dvema duhovnama glas dal. Ne nakladajte toraj duhovnam še težko butaro deželnega poslanstva, s tem bi jih le od njih ovčic ločili, nad kterimi kot zvesti dušni pastirji vedno čuvati morajo. Če pa zares vera med ljudstvam peša, tega gotovo niso deželni zbori krivi. Naj oznanovavci vere na to gledajo, da se keršanska zapoved ljubezni do bližnega tudi v djanji izpolnuje, naj tiste zavračajo, ki le v ustali medene besede miru in sprave imajo, v djanji pa le nemir in serditost med ljudstvo trosijo, naj časniki, od duhovnov vredovani, odnehajo od nespodobnega napa¬ danja častivrednih duhovnov in drugih značajnih mož, kteri se prederznejo družili misel biti, kot oni, s tem bodo lep izgled posvetnim časnikarjem dali. Narodni volilni odbor pravi na dalje, da od njega priporo¬ čani poslanci se bodo kakor dozdaj, tudi za naprej za cesarja poganjali. To opravičenje je pač nekako zvijačno zamotano. Treba ga je rahlo razvozljati. Presvitli cesar so zastopnike kranjskega ljudstva za tega voljo dom ti poslali , ker nasveti teh mož bi bili popolnoma uničili cesarjeve namene zastran uravnave našega cesarstva. Kranjski deželni zbor je bil zdaj zato skup sklican, da bi poslance za ustavni deržavni zbor na Dunaj i volil. Tam se bo končno razprava med Ogri in med neogerskimi deže¬ lami sklenila. Cesarska vlada je pot do te obravnave gladila, ona se je z Ogri porazumela, dovolila je jim samoupravstvo v obilni meri, ustregla je jim z ogerskim ministerstvom, kterega so vedno tirjali. Ali se je pri tej razpravi tudi v prid cele Austrije ravnalo, ali je zdaj še mogoče, Ogre v bolj ozko zvezo z drugimi narodi privabiti, kakor so oni v svojem zboru razodeli, čez vse to bodo zastopniki dežela na Dunaji govorili. 3 Ta zbor bo pa tudi končno določil, kako naj se splošne der- žavne zadeve za naprej skupno z Ogri rešijo, kako naj se ustavne pravice neogerskih dežel širijo in uterdijo, da mi ne ostanemo za Ogri. Berž ko je cesarska vlada naznanila, kako ona misli sedanjim deržavnim homatijam konec storiti, so se iz slovanskih dežel gla¬ sovi zaslišali: „Zdaj gre za slovansko reč, za narodnost Slovanov, toraj morajo vsi avstrijanski Slovani ene misli biti!“ V potrebno porazumljenje se je nekoliko deželnih poslancov iz Pemskega, Moravskega, Galicijskega, Kranjskega in iz spodnega Štajerja na Dunaji snidilo. Pa tudi nemški Tirolci so svojega zastopnika tje poslali, toraj se jo že tu kazalo, da prenaredba Avstrije tudi Nemce in vse druge narode našega cesarstva enako zadeva. O izidu slovausko-tirolskega shoda se po časnikih ni nič gotovega zvedilo, niso hotli svoje sklepe na veliki zvon obešati. Še le v zborih imenovanih dežel se je jedro ondotnih dogovorov olupilo. Povdarjali so avtonomijo ali samoupravstvo posameznih dežel, in nekdanje stare deželne pravice. Pa lete so plesnjeve, čudilo bi se jim ljudstvo, če bi od mertvih vstale, ker so le po¬ sebnim stanovam v prid, kakor visoki duhovščini, grajščakam, ne¬ koliko mestam; še bolj pa bi se ljudstvo čudilo, viditi, da s temi starimi pravicami tudi tlaka in desetina vstajate, in da ljudstvo sploh po teh starih pravicah o svojih potrebah bi še ziniti ne smelo. Ako tudi besedovanje imenovanih zborov je bilo nekako zakrito, se vendar po poprejšnih obravnavah in po časnikih vlada¬ jočih strank teh zborov dobro ve, kam ta ali uni zbor namerjava. Pobožni Tirolci se boje luteranov, in tirjajo, da bi stari de¬ želni zapahi naselitev krivoverskih ptujcev tudi za naprej jim bra¬ nili; Čehi segajo po Moravskem, kot pritikljini „korune češke,“ zraven bi pa tudi Nemce na Pemskem še dalej radi česljali; Po¬ ljaki, rojeni plemenitniki, želijo še dalej čez bolj pohlevne Kusine gospodariti, in kakor ste v „Novicah“ brali, je v galicijskem zboru vsega več kakor sloge slovanske; Slovencam na Kranjskem tiste stare zgodovinske deželno pravice nič prav niso po volji, kir bi si radi Slovence na spodnem Štajarskem in z njimi za doto ondotno „kislo vodo“ v lep priboljšek deželnih dohodkov pridobili, za štajarske Nemce jim ni mar, tudi Goričani in Istrijanci bi se imeli jim pri- 4 družiti, kaj bi pa z Labi na Isterskem in Goriškem začeli, za ktere tud ne marajo, sam Bog ve! Pri takih navkriž-mislih bi toraj slovansko-tirolska sloga mogočno in edino Avstrijo javalne sozidala. Pri vsakem zidanji je mojstra potreba, kteri celo stavbo vodi. Zidarjem, tesarjem, drugim umetnikam in pomagavcam je po njih vednosti in umetnosti lepa priložnost dana, vsakemu po svojem delu kaj prav izverstnega na dan spraviti, pa glavni obris cele stavbe mora po gotovih razmerah načertan biti; če bi vsak zidar, vsak pomagavec obris poslopja po svoji glavi prenarejal, bi bilo to zopet zidanje babilonskega turna. Kranjski deželni zbor je v prevdarek vladnega pisma zastran volitev v deržavni zbor sedem odbornikov iz svoje srede zbral. Nobeden od deset poslancov velcih posestnikov v ta odbor ni bil zvoljen, narodnjaki velikodušno mislijo, taeih mož, ki znami ne glasujejo, tudi v odborih nočemo. Osem celih dni je pretresovanje vladnega pisma terpelo. Med tem je večina deželnih poslancov praznovala, pa da bi se dragi čas popolnama ne tratil — kir vsak dan deželnega zborovanja blizo 200 goldinarjev velja, ktere ljudstvo plačuje — je zbor razun družili malenkost tudi nasvet viteza Gariboldita zaslišal in ga odobril, da namreč za naprej ne bo več „Landtag“ v sedajni lepi dvorani, kjer so od nekdaj kranjski poslanci zborovali, in za ktere uravnavo se je pred 6 leti 3000 goldinarjev iz deželnega zaklada plačalo, temuč da so v ,,reduto“ preseli, ktera je dozdaj več del le za godbo, ples in o pustu tudi za šemarije bila. Pri tej pre¬ selitvi bi pač trebalo za kakih tavžent goldinarjev v žep ljudstva seči, pa za te stroške bodo poslušavci v reduti brez stisk sopli. Tudi se je v naglici sklenilo, deželno kašo vstanoviti. Koliko novih deželnih vradnikov pri tej novi napravi treba bo, koliko bo ljud¬ stvo zanje plačalo, ni bilo nič dokazano; reklo se je, saj ima že vsako mesto, vsaka srenja, vsaka vas svojo kašo, mi potrebujemo deželno ,,blagajnico,“ da to opravlja, kar je dozdaj „lontovška kasa“ proti plačilu letnih 1500 goldinarjev oskerbovala. Zadnji dan letošnega zborovanja je bil napovedan, odbor za volitve v deržavni zbor je pa še zmiraj odlašal, če tudi njegovi sklepi že od začetka niso bili vganjke, kir so tam možje zvonec nosili, ki so se v slovansko-tirolskem shodu zavezali, tako ravnati, 5 kakor Čehi. Vendar je bilo treba več bolj natanjčnih razjasnil, in zadnjne dni so neki po telegrafu med Ljubljano in zlato Prago švigale vprašanja in odgovori; vse to le zato, kir slovanska edi¬ nost tirja, da mi Kranjci ne smemo zase po svoji previdnosti iz¬ reči, kar naši deželi koristi, kar je v prid Avstrije in kir vse to v zlati Pragi bolj vedč. Slovanska edinost je sicer tirjala, da bi tudi kranjski zbor proti vladi ravno tako košato postopal, kakor češki zbor, pa to ni bilo varno, kir kranjski zvonček ne doni tak veličastno, kot češki zvon, in se je že neka černa meglica na ob¬ nebji pokazala, iz ktere je poznej strela v češki zvon udarla; pa tudi nekteri odborniki niso botli si priložnosti prestriči, svojo svečo v Dunajskem zboru na svetilnik nataknit, saj jo je dolgo časa domač polovnik zakrival. Še le ta dan pred naznanvano zadno zborovo sejo se je po- slancom izročilo odborovo poročilo. Možem nasprotne misli se potrebni čas, ki ga je poprejšni zbor za vsako poročilo odmenil, ni dovolil, in vendar vsak vesten poslanec je zavezan, tako ime¬ nitno poročilo na bolj drobno sitice djati. Po odborovem nasvetu bi se imelo ponižno pisanje ali adresa presvitlemu cesarju poklo¬ niti, zraven pa tudi volitev poslancev za Dunajski zbor z prideržki in zabranami spolniti. Le ta bi ne smel kaj gotevega o razpravi med Ogri in drugimi narodi, ali o prihodni vravnavi Austrije skle¬ niti ; derzavni poslanci naj bi se le pogovarjali, posvetovali, vladi poduke dajali, in po teb nasvetih naj bi presvitli cesar načert pri- hodne Austrije napravili, in čez to posamezne deželne zbore za¬ slišali. Kaj bi se pa potlej zgoditi imelo, če bi ta načert vsem zboram neugoden bil, ali če bi ga Slovenci perterdili, Tirolci pa ne, tega povedati je imenovani odbor čisto pozabil. Po tej poti pač ni mogoče, edino Austrijo vstanoviti. Mislite si, da bi v naši deželi vsak kanton enega moža v deželni zbor poslal, s tem prideržkam, da čez to, kar bodo tam zbrani možje nasvetovali, se bodo spet občine vsacega kantona zaslišale. To bi se pač le prazna slama mlatila, pitali bi Vas morebiti s stenogra- fičnimi zapisniki polnih lepih besedi in gladkih govorov, pa iz take soržice bi se čudna moka mlela. Po tem načinu bi naj manjši vas do svojega čednika ne prišla, koliko manj pa bi se deželne postave in druge občekoristne naprave zgotovile. 6 Gospod dohtar Bleiweis so kot odborov poročevavec resnične besede izrekli: „I)a Avstrija boleha, da zdravnikov potrebuje. 11 V tem smo vsi ene misli, da Avstrija boleha, da zlo hira. Pa morebiti ravno zato hira, kir je dozdaj že preveč zdravnikov imela, saj pravi prosto ljudstvo: Veliko zdravnikov, gotova smert. In glejte dohtar Bleivveis so kot poročevavec kakih petnajst zdravnikov za Avstrijo nasvetovali, in vsak taistih bi po svoji glavi, po svoji šegi z bolnico ravnal. Odborovi poročevavec se je v svojem spisu in potem tudi v besedi ustave od 26. februarja 1861 nekako plašno ogibal, on je le druge cesarske patente povdarjal, v kterih je bilo naznan- vano, kako je tačas vlada omahovaje mislila, se za naprej vesti, na tanjko določenih pravic pa v taistih ljudstvu ni podelila. Odbor je popolnama pozabil, da je kranjski deželni zbor pred šest leti dragoceno darilo ustave od 26. februarja 1861 z zvesto udanostjo, hvaležnega serca sprejel, da je zahvalnico cesarju poklonil, v kteri se en stavek takole glasi: „Cesarski diplom od „20. oktobra je pot ogladil k edinosti cesarstva, v ustavnih po¬ stavah od 26. februarja 1861 pa je ona zadobila svojo varnost, „to je v tistih postavah, ki še čedalje bolj utegnejo pravične po- „stati pravim potrebam in terjatvam posameznih dežel, kakor se ,,je to že zgodilo v drugih deželah cesarstva avstrijanskega.“ On je dalej pozabil, da je deželni zbor leta 1864 možato tirjal, da naj vsak župan na Kranjskem na deržavno ustavo in na deželne pravice namesto prisege obljubo stori, in da se je narodna stranka tačas z vso zgovornostjo za zdaj nečislano ustavo poganjala. On je pozabil, da ravno pod varstvam te ustave so narod¬ njaki v Ljubljanski srenji, v kupčijski zbornici in slednič v deželnem zboru prevago zadobili, in da se je njih zastopnik, kterega so memo drugih kot edinega narodnega odlikovali z drugimi deržav- nimi poslanci iz Kranjskega celi čas deržavnega zborovanja na Duuaji pri vsih važnih sklepih ustavnega zbora vdeležil. Če se je vlada zaviranja v izpeljavi ustave vkrivičila, to nima izgled biti zastopnikam ljustva, kir bi potem vsako mini- sterstvo opiraje se na ravnanje zborov, z enako mero nestanovitnost nazaj plačati, in pravice ljudstva kratiti smelo, rekoč, te mi niso mar, one so bile pod drugimi ministri Vam podeljene. 7 Cesarski namestnik v kranjskem zboru je odborove nasvete zastran volitev deržavnih poslancev s tem odbijal, da volitve s po¬ goji ali prideržki bi poslance vezale, kar je po postavi prepove¬ dano. Na ta ugovor je odbor po kratkem posvetovanji iz svojega poročila tiste besedice, ktere se prideržkov ali protesta tičejo, zbrisal in slovesno izrekel, da se imajo poslanci za Dunaj nepogojno voliti, pustil je pa celi protest zoper ustavnost sklicanega zbora v adresi na cesarja, ktero je tudi večina deželnega zbora za svojo spoznala in odobrila. Sklep kranjskega zbora od 28. februarja t. 1. se toraj po do¬ mače takole glasi: Jest volim za sklicani zbor na Dunaji, kterega pa za ustavnega ne spoznam, kteremu bodo toraj moji poslanci kot zvesti tolmači preponižne adrese vkljubovali. Cesarjev odgovor na ta sklep je bilo razpuščenje poslancov. Sodite toraj sami, ali je to za cesarja se poganjati, ako se toliko zaželjena uravnava avstrijanskega cesarstva na dolgo klop deželnega zborovanja odlaga, ako se ustavnemu zboru to odteguje, kar njemu gre; sodite sami, ali je odkrito ravnanje, proteste z eno roko pod klop metati, z drugo pa v preponižno adreso vtikati. Na zastavi narodnega volilnega odbora se tudi lesketajo besede: „Vse za domovino! 11 S tem klicam se Vam priporočajo poprejšni poslanci. Koliko več verlih brambovcov domovina šteje, tem boljši za njo. Kaj pa ona tirja od nas? Naša domovina mora biti zdrav ud zdravega deržavnega telesa, in dobro bo za nas. Nje blagor se z blagrom cele Avstrije veže. Pravi domoljub je toraj tudi zvesti Avstrijanec. Njegova skerb je, skladati Avstrijo, ne pa jo rascepiti. Oslabljenje cesarstva pelje k njega razpadu. Vsak pošten Slovan živo čuti potrebo ob¬ stanka našega cesarstva; če Avstrija neha — česar nas Bog ob- vari — tudi vez med avstrijanskimi Slovani bi nehala, oni bi od vsih narodov naj bolj na razne koščke šli. Na Kranjskem bi bilo bojišče lakomnih sebigrabežev avstrijanske dedšine. Naj pervi bi nesiti Taljan, od zadne nesrečne vojske naš bližni sosed na goriško- slovenski meji, po naši deželi segal, ona bi mu imela jadransko morje proti severu varvati. Sedanji čas pa tudi tirja zedinenje dušnih in telesnih moči. Le iz druženih moči izvira bogastvo, se uterdi duševna in tudi 8 deržavna prostost ljudstva. Kranjska dežela sama zase svojim sinovam ne more vsega podati, česar po potrebah časa v svoj daljni napredek potrebujejo. Sami zase si sicer navadno pohišje v domači hiši poskerhimo, pa le v zvezi s krepko deržavo nam obilniši viri blagostanja teko. Na deželne stroške bi se nikdar ne mogla železnica na Gorenskem izpeljati; brez deržavne pripomoči se ne bodo dale dolžnosti dežele iz zemljišne odveze pobotati; in kdaj bomo prišli do deželnega premoženja, nam od vlade priderža- nega, če deržava Avstrija, od ktere ga tirjamo, v vednem notranjem prepiru do moči ne pride. Toraj s klicam: „Yse za domovino 11 naj se tudi vjemaklic: „Ne pozabimo Avstrije . 11 Naj se toraj zvesti sinovi domovine v lepi slogi za njeni blagor trudijo. Ona pozni le eno rodoljubje, le eno domoljubje, ktero prosto vsih sebičnih nagibov le za občni blagor dela. Temu nasprotva sebično ravnanje taistih, kteri so le zase in za svoje priveržence domoljubje v najem vzeli. Dober kup ga do¬ bivate v njih zakladnicah posebno o volitvah v deželni zbor. Tačas so mreže rodoljubja povsod za Vas nastavljene. Pazite toraj, ne dajte se premotiti. Kakor si hote postlali, bote poznej počivali. Izid sedanjih volitev bo bolj ali manj glo¬ boko v Vaš žep segal. Poslanstvo za deželni zbor ni le častna služba, Vi svojemu poslancu izročite tudi blagor dežele, prihodnost Avstrije. Le pri vsestranskem prevdarjanji raznih misel, raznih na¬ svetov se modre postave, se koristne naprave za ljudski blagor na dan spravijo. Ogibajte se toraj mož, ktere že drugačna misel od njihove kakor gad piči. Ne pošiljajte tacih, ki so do zdaj le svajo in nemir sejali, oni ne bodo nikdar Avstriji oljko miru in sprave prinesli. Varujte se kratkovidnih, kterim enodnevna slava njihove stranke več veljA, kakor blagor cele dežele, celega ljudstva. Natisnila in zatožila pl, Kleinmayr & Bamberg v~Ljubljani.