-


/ . -

* 1

MUCI ZDRAH

navadnih boleznih človeka

Poleg

Hufelanda, Rusta, Tissota
in drugih

sostavil

K. ROBIDA.


Drugi natis.

V Celovcu 1861.

Natisnil in na prodaj ima Janez Leon.

/

,  280170 ,

J .

KAZALO.

Stran

Predgovor ..

I. POGLAVJE.

Zdravilne vodbe.

§. 1. Od življave sploh . . . A

§. 2. Posebne življavne vodbe . 2

S. 3. Od glavnih opravil . . . 5

§. 4. Od oblačil.^

§. 5. Od snažnosti. 3

§. 6‘ Čudovitna moč merzle vode 8

§. 7. Od gibanja in dela ; . I 3

§. 8. Dergnenje kože . . . 15

§. 9. Razpoložnost serca , .

§. 10. Oddihlej.16

§. 11. Pijača..18

n. POGLAVJE.

Popisovanje bolezin in njih

zdravljanje.

1. Bdenje . 22

2. Bezumnost pijancov ... 23

3. Bledica . 23

4. Bljuvanje . .24

Stran , Stran

27. Gobice. 43 59. Krivica..

28. Golžun (krof). 44 60 Kurdej. (Skorbut) ... 79

29. Gripa. 45 61. Las zguba..

30. Grizenje. (Kolika) ... 45 62. Lednic bolest ....  80

31. Grizenje slikarjev ... 46 63. Legar.81

32. (jriza .......  46 64. Lišaj..

33. Hitrica ali driska . . . 47 65. Maternica..

34. Iiromanje ......  50 66. Medica..

35. Hujšanje .51 67. Mehurji na nogah ... 85

36. Jačmenec. 53 68. Mertud.86

37. Jetika ali sušica . . • . 53 69. Mertudonje in nevkretnost 87

38. Kašelj.  , 56 70. Merzlica 88

39. Kašelj zadušljivi (Keuch- 71. Mizerere . ,. . ,j 89

husteii) .....  58 72. MoČotok. (Harnruhr) . , 90

40 Kerč. (Kouvulzic) . . • 59 73. Modrelost ......  91

41. KerČ čeljustni .....  59 74. Mora.gj

42. KerČ mečni . . . . . 60 75. Naduha.g2

43. KerČ pri otrocih . . . . 60 76. Nagluha (Schwerhorigkeit) 98

44. KorČ persni.61 77. Nahod ...

45. Kerč v želo'dou . . 4  61 78. Napenjanje.gg

46. Kervavniea. Zlata žila . . 63 Napenjanje želodca ... 96

47. Kervni naval.(35 80. Noge merzle ....  97

48. Korvomok. 66 81. Noge otekle .....  97

49. Kervotok •*....  67 82. Nogopot.gg

50. ICorvotok iz nosa ....  69 83. Nohet v meso rije ... 99

51. Kila ••••;...  70 84. Očna nemoo .....  99

52. Kolcanje.  71 85. Odkoženje.100

53. Kolera . . . . . . , 72 86. Odre (Masern) . y  . . 10I

54. Kosti morske . . . . , 74 87. Oko kcrmežljivo . . . 102

£5. Kostolomi ......  75 88. Oko kurje.104

£6. Koze.75 89. Omotica ......  104

57. Koze nepristne . . . . 77 90. Opeklina.105

58. Hrastovec ......  77 91. Oteklina.107

Stran Stran

356. Vodenica persna . . .

157. Vred. (Abscess.) Glej

„;Rane u .

158. VroČnica.

159. Vsepence. (Friesel)

160. Vsepenco inehurnate .

161. Vterdina jeter . . . .

162. Zaduha. (Stickfluss) . .

163. Zanohtnica.

164. Zapertje ......

165. Zastaja mleka in vnetje

siskov .

366. Zavdanje . . . .

367. Zgaga.

168. Zlatenica.

169. Zlovoljnost (Hypocbondrie)

3 70. ZineČklej , , . . *

371. Zmolklost .

Stran

172. Zobenje težko . . . . 195

173. Zobobol ......  196

174. Z vitje Člena. (Verstauchung) 197

175. Želodec .pokvarjeni . . 198

176. Želve. (Skrofoln) ... 199

IH. POGLAVJE.

A. PomoiS v zdetni smerti . . 203
P. Zdetna smertodslabegazraka 207

C. Zdetna smert od ovretega

sopenja.210

D. Zdetna smert zavolj zadušene

životvorne moči . . . 212

Perva doklada od solnega žga¬
nja in njegove moči v
raznih boleznih . . . 218

Druga doklada. Ilufelandova

domača apoteka , . 229

Stran

178

179

180

180

181

182

183

183

185

186

188

191

191

193

194

195

Uplravje; vsakemu ljubo, je k srečnemu življenju bolj
potrebno, kakor srebro in zlato. Zdrav in priden človek
si denarja prisluži; ali bogat bolnik si ne more zdravja
kupiti. Dolgočasna bolezen bolnika in vse, ki so krog
njega, nadlegova. Bolna mati ne more hiše oskerbovati;
ne more otročičev k pridnosti s svojim izgledom pri¬
ganjati ;  jih ne more k božji službi s svojo pobožnostjo
vnemati. Namesto da bi drugim pomagala ali postregla;
sama potrebuje ptuje pomoči in postrežbe. Bolehni otroci
zamudijo svoje izobraženje, na duši in telesu medli osta¬
nejo. Kdor delavca ali posla išče, si zdravega in čver-
stega izbere. Ne le za delo, ampak tudi za veselje je
zdrav človek bolj pripraven, kakor bolan; in za kratek
čas nobeden bolnika ne obiskuje, temuč se ga ogiba,
ako ga potreba ali dolžnost k bolniku ne sili. Gotovo
najdeš ljudi, ki iz milosti ali bogaboječosti bolnike ob¬
iskujejo, jim strežejo in pomagajo; vendar blagor temu,

VIII

kteri si sam streže in pomaga: zakaj pluje pomoči do¬
stikrat pogrešaš, kedar si je nar bolj potreben; in na¬
vadno ima tisti nar več prijatlov, ki jih nar manj po¬
trebuje.

Kdor ceno zdravja pozna, se bo trudil zvediti, kaj
zdravje ohrani, in kaj zgubljeno zopet prinese. Še golob
krog sebe pogledu* ali ni justroba blizo,. preden se iz
golobinjaka poda zernja iskat. Ali je mogoče, da bi
človek za zdravo življenje manj skerbel, kakor brez-
pametna živad? In vendar je dostikrat taka. Poglej na
plesišče! Fantje in devojke se pehajo, kakor da bi se
za večno srečo poganjali; lica gorijo, žile bijejo in
iz života se sopar kadi. Bezumno so sc vtrudili in si
kri sogreli. Morebiti se bojo saj sedaj škodljivega pre¬
moženja varovali? Zakaj vsak hlapec ve, da se vroča
živina ne sme prehladiti, ne sme napajali. Vendar ple¬
salci in plesavke sebe ne varovajo tiste škode, ktero
od živine odvračujejo. Gasijo z vinom vneto kri, in
vtrudene kolena podbadajo; iz gorkega plesišča grejo
na hladne kraje in iščejo vetra, ki jim z vročino^vred
zdravje odpiše.

Na plesišču od zdravilnih vodil m ž^anjopivcu od
koristne treznosti pridigovati, je prazno slamo mlatiti.
Torej se obernem k staršem, kterim je zdravje otročičev
prihraniti skerb; obernem se k uniin pobožnim ljudem ,
ki svojp dolžnost, zdravje ohraniti, spoznajo, in to dolž-

IX

nost po mogočosti spolnujejo. Letem bom naznanil, kaj
je človeku hasnjivo, kaj škodljivo; po kterili potih se
zgubljeno zdravje zopet zadobi. Morebiti se bo sčasoma tudi
žganjopivec streznil in ves vodeničen k zdravniku sopel;
morebiti se bo tudi plesavec po dolgi bolezni spametoval
in hripaje prašati jel, kaj zdravju škodje ? kaj bolečine
naklanja ? kaj življenje krajša ? Ako ta ali uni prepozno
bara, pesar se je treba ogibovati, česar posluževati, da
zdravo in dolgo življenje se upati sme: bo saj druge z be¬
sedo in izgledom učil, da slabo gospodari, kdor za kratko
veselje dolgo žalost kupi.

Kaj je storiti, kedar človek zboli? V vsaki bolezni,
na j je lahka ali huda, se mora duša in telo vpokojiti.
i^akaj nemirnost duše in telesa človeško moč manjša,
in torej bolezin hujša. Slcerbi je treba iz glave izbijati,
od vsakdanjih opravil nehati, da se duša in telo počijeta,
in se bolezni ložeje branita. Kdor se v bolezni, kakor
zdrav napenja, svojo moč slabi, vedno bolj peša, in ako
se ravno trudi, vendar nič prav ne opravi. Odloženo
delo ni vselej zamujeno delo; in kedar človek ozdravi,
pomudo lahko popravi. Tako naj gospodar ne le s seboj
ravna, ampak tudi s svojo družino. Saj vendar z bolno
živino poterpiš in ji delo polajšaš, zakaj bi ne poterpel
z bolnim človekom, ki je tvoj brat, in kakor ti po božji
podobi vstvarjen ? Kedar je bolezen nevarna, je treba
dušne in telesne pomoči iskati. Mnenje, da človek, kte-

X

rega dušni pastir obišče in s sv. zakramenti previdi, mora
umreti, je napčno in škodljivo. Kdor se z Bogom spravi,
dušni mir najde, in od Boga, s kterim se je združil, po¬
moči upati zamore. Mirna duša, terdno upanje na Boga
tudi k telesnemu ozdravljanju pomaga in navda človeka t
nebeško močjo, da bolečine in težave vohiejše prenese.

V nevarni bolezni je tudi treba po zdravnika poslati, ki
od Boga stvarjenih zdravil bolniku poda. Zakaj Bog’ ne
dela pri vsakem bolniku čudežev; ampak tirja od njega,
da tistih pomočkov zoper bolezin rabi, ktere skušnja za
dobre poterdi. Iz skopije po zdravnika ne pošiljati ali
zdravil ne kupovati, je gerd greh, in namesto dobička
še večo zgubo prinese. Postrezi lepo bolnemu človeku,
in ne bodi nevoljen, ako njegova bolezin dolgo terpi, ako
ti on svoje bolečine toži; ako mu ne diši in tekne vsak¬
danja hrana. Kar ti želiš, da bi drugi tebi bolnemu sto
rili, to tudi ti bolniku stori. Tudi v gnusljivi bolezni se
ga ne ogibaj, da ne poslane žalosten, in da se še bolj ne¬
srečnega ne misli, kakor je v resnici. Nikdar mu ne opo-*
našaj, ako si je sam bolezin naključil. Kar zdravnik ukaže,

naj mu prigovar¬
jajo, da grenke zdravila sladko zdravje v sebi imajo.

V nevarni bolezni se ne sme pozabiti, da človek tudi
časne reči poravna. Dušni pastir ali kak prijate! bolnika
naj ga umno spomni, da je bolezin nevarna, in akoravno
smert ni gotova, je vendar dobro, da on (bolnik) svoje

XI

časne reči vredi, da se nobenemu ne godi krivica, in da
ne postanejo gerdi prepiri, ako bi ga Bog k sebi poklical.

V sledečih listih narprej najdeš življavo, ktere se
mora človek deržati, da zdrav in dolgo živi. Ne daj se
zapeljati takim, ki brezredno in nezmerno živijo in
terdijo, da jim takšna življava dobro tekne. Kar danes ne
škodje, zamore jutro škodovati; kar hipoma človeka ne
spravi pod zemljo, ga večkrat sčasoma razgloda; kar
umnemu ne škodje veliko, bi tebi lahko smortno bolezen
naključilo. Verh tega je pomisliti, da le nespametna živina
brez razločka zgrabi, kar jo mika; ali človek prevdari,
kaj je grešno, kaj je hasnjivo, kaj škodljivo — in potlej
se pervega derži, poslednje opusti. Marsikteri korenjak,
ki bi bil po lastnostih svojega života lahko visoko starost
doživel, se je mlad v jamo pogreznil, ktero si je sam ko¬
pal. Kako se bo leta pred božjim sodnikom zagovarjal,
kteri ga bo vprašal po zakopanih talentih? Torej rabi
jedila, pijačo in telesne moči na tako' vižo, da se ti nikdar
ne bo treba kesati.

Bolnikom potrebno življavo sem pri sleherni bolezni
posebno naznanil. Ako nimaš tega, kar je po skušnjah v
kaki bolezni nar bolj hasnjivo, rajše se s pičlo hrano
tolaži, kakor da bi si želodec pokvaril. Malo bolnikov
je od lakote umerlo, veliko od prebasanega želodca. Ne
verjemi svctovavcoin, ki z maselcom dobrega vina sle¬
herno bolezin ozdraviti menijo; ne poslušaj kvasačev:

XII

Kaj ti more ta mervica škodovati ? Tudi mervica strupa
lahko umori. In v nekterih boleznih je vino, in so neke
jedila gotovi strup. Rajše se derizi poterjenih skušenj,
kakor da hi na svojem životu nevarne skušnje delal.

Bolezni, ktere v teh bukvah popisane najdeš, so bolj
navadne. Popisal sem jih po nar bolj očitnih znamnjih,
da jih lahko spoznaš, in kedar si jih spoznal, presodiš,
ali so nevarne, ali ne. Nisem v ta namen bukev spisal,
da bi ti po njih sleherno bolezin brez zdravnika ozdrav¬
lja! Takih bukev ni, in jih nobeden spisali ne more.
Marsikdo ve, da se s šivanko in nitjo šiva; vendar naglo
in lepo šivati, pripravne obleke napravljati le tisti zna, ki
se je dolgo uril. Kako si upaš brezštevilne bolezni, ki
se vsakokrat drugačno kažejo, koj ozdravljati, ako si le
nekaj od njih slišal ali bral? Tudi bistroumnemu in skuše-
nemu zdravniku je večkrat težavno bolezin spoznati, in
za njo gotovo zdravilo najti.

Zdravil sem tiste naznanil, ktere se rabijo pri pro¬
stem ljudstvu; ktere se povsod najdejo, in ktere se od
zdravnikov sploh poterjene. Bolj močne zdravila, ki o
pravi rabi veliko pomagajo, v nevednih rokah so pa
strupi, bode zdravnik nasvetoval in slehernemu bolniku
posebej naročil, koliko in kedaj jih mora jemati. Iz
tega vidiš, da lete bukvice nočejo domačih zdravil spod¬
riniti; ampak slehernega podučiti, ktere domačih zdravil,

in v kteri bolezni so posebno hasnjive. Zakaj velikokrat

xm

se primeri, da sosedje in sosednje, botri in botre toliko,
in dostikrat napčnih zdravil nasvetovajo, da revni bolnik
od samih zdravil hujše zboli ali clo umerje.

Nemške bukve, po kterih sem pričujoče slovenske
zložil in po ,/Novicah" pomnožil, so že večkrat natisnjene
bile, kar dokaže, da jih Nemci občno rabijo in za dobre
poterdijo. Bog- daj, da bi Slovencorn k ljubemu zdravju
pomagale!

V Celovcu na sv. 3 kraljev dan, 1854.


I. Poglavje.

Zdravilne vodbe.

Da zdravje, nar veči dar božji, prihranimo, je treba vediti,
kaj človeku služi, kaj mu škodje. Da se koprive varješ, jo je
treba poznati; da se ne opečeš, se je je treba ogibati. Torej
zdravilne vodbe pazljivo beri in po njih živi, ako ti je zdravje
ljubo.

§. 1. Od življave sploh.

Xf

^ivljava zapopada pametno rabo vsega, kar nam
k ohrambi življenja pomaga; navadno pa pomeni
zavžitek nasvetovane hrane in pijače.

Gotovo je narbolj naravno jesti, kedar si lačen,
in piti, kedar si žejen; vendar vsakdanje opravila
terjajo odločeni čas k jedi. Človek se od mladosti
navadi ob tem času jesti, in lačen postane, kedar
se ta čas bliža.

Koliko hrane je človeku potreba? Toliko je
zavžij, kolikor je je potreba, da nisi lačen in žejen.

Domači zdravnik. * 1

Ktcre-a zavžita hrana nadleguje, je čez mero jedel
. pil” Zdravniki svetovajo saj en dan v tednu
mesnih jedi se zderžati. Iz tega se vidi koristnost
cerkvene zapovedi, ktera v blagor duše in telesa

poste naklada. . . , , v .

Trikrat na dan jesti je dovelj za zdravega člo¬
veka ker želodec 6 ur potrebuje, dokler hrano
dobro prekuha. Odpravi med jedjo vse skerbi iz
„] a ve in vse strasti iz serca. Zdravo je v družbi
festi zakaj dobra volja je nar boljša začimba hrane.
J  Pijače človek več potrebuje, kakor jedi. Na¬
vadna pijača naj je voda. Druge pijače so večidel
nepotrebne, dostikrat škodljive, kr zrenje kraj¬
šajo Zmernost v jedi in p.jac. ohrani zdravje duše
in telesa, in te prijetnega stori ljudem in Bogu.

§. 2. Posebne življavne vodbe.

Človek potrebuje živeža, da si ohrani življenje
in zdravje; torej greši, kdor le živi, da bi jedel

in pil. J

Ne bodi izberčen v hrani, venrW • .

. . „ . , ’ ven 'lar prememu}

jedila, ako ti premoženje dopusti. Tudi v jedi se
vsakdanje upira. Premastne jedila, preležane ribe
kruh iz peči, star in plesniv sir, terdo kuhane
jajca, suho meso, preslana in začinjena hrana, pre¬
sladko ali vroče jedilo ni zdravo. Želodec sc po I

3

kvari, ako mu več gorkih, kakor hladnih jedil daješ.
Po zimi je dobro terdih in ležeje prebavljivih jedil se
poslužiti, da želodec pridnejše melje, in da se v
truplu več gorkote rodi. Ne jej prenaglo, in dobro
požveči jedila, da razdrobljene in s slinami zme¬
šane v želodec pridejo. Ne prebaši želodca, sicer
ne bo mogel jedil prekuhati; pokvarile se bojo, in
gnjiti začele. Potem pride pokvarjena sočnost v kri,
iz kterc mnogotere bolezni izvirajo. Nehaj jesti,
akoravno ti še diši. Pred jedjo in kmalo po jedi ne
trudi ne duše ne telesa, ampak malo se počij. Malo
prej, kakor v postelj greš, ni zdravo jesti, kedar
med spanjem tudi želodec počiva, in torej jedil ne
prekuha. V pijačo se posluži vode, kedar si žejen,
vendar nikdar ne pozabi, da se pijača želodcu nar
bolj prileže, ako ni z jedilom nabasan. Osebe, ki
so polnokervne, po vnetju ali kervotoku bolehujejo,
se morajo obilnih jedil zderžati. Rastline jim teknejo,
in redke in vodene jedila. Kisclnato sadje jim služi;
vinskocvetnc pijače in dišeče jedila jim škodjejo.

Slabotne osebe, pri kterih čulnice domujejo,
in ktere so dražljive, naj se zderžijo močnih jedil in
pijač. Lete so jim pihavnik, po kterem ogenj sicer
bolj svitlo gori, tode krajši čas terpi, kedar se kur¬
java naglo potrati.

t*

4

Hrana dojcncov je materno mleko, ktero nar
bolj namesti mleko dojičino. Odstavljenim otrokam
se daje malo in redke hrane. Pozneje dobivajo bolj
,r 0S to hrano, vendar malo mesnega. Pijača je čista
voda. Želvastim otrokam se včasi da malo čistega
vina. Sploh je paziti, da otroci dobivajo večkrat, pa
po malo jedil

Starček malo hrane potrebuje, ali prevelika
zmernost mu tudi Škodje. Kuhano ali pečeno meso,
zeliša, sadje naj vživa. Paziti mu je treba, da so
jedila mehke, in da jih tako dolgo prežvekuje,
dokler niso vse s slino prevlečene. V pijačo služi
starčikom vino, ako si ga kupiti morejo.

Krepke dekleta so dostikrat vertoglavne, serce
jim močno bije, kri iz nosa teče. Takim služi redka,
hladivna hrana, gorčica (ženf) v kopeli za noge.
Vendar tudi slabotnim deklicam kri v pljuča in glavo
sili. Letem pomaga kapljica dobrega vina in kave
(kofeta). Nosečim in porodnicam je zmernost nar
boljše zdravilo. Njih jedila morajo biti lahko pre¬
bavljive in tečne, kterih naj sc po malem poslužijo;
njih pijača ne sme kervi preveč razgreti. Porodnice
naj se sčasoma na obilnejše in bolj močne jedila na¬
vadijo. Napčno in nezdravo je porodnicam vina in
mastne hrane precej dajati.

5

§. 3. Od glavnik opravil.

Učeni možje, ki večidel sedijo, berejo ali
pišejo, svoje možgane močno napenjajo. Tem je
natanjčna življava potrebna. Takrat naj se trudijo,
kedar jih delo veseli; sila jim razruši truplo in dušo.
Da si njih duša oddahne, naj se pod milim nebom
sprehajajo; oko, ktero je čerke ali številke dolgo
gledalo, naj. se ozira na zelene njive, travnike,
gozde. Kedar vreme sprehajanja pod milim nebom
ne pripusti, naj se leti možje z dobrim prijatlom
radujejo, da se jim po dolgem trudu glava ohladi.
Slab želodec je navadna bolest učenih mož; torej
naj jejo perutnino, ribe in zelenjavo. Tudi kuhano *
sadje se jim dobro prileže. Vina in kave naj se
‘zmerno služijo. Svojo izbo morajo pogosto pre¬
vetriti in v vsih rečeh za snažnost skerbeti. Po zimi
naj se v mlačni,, po leti v merzli vodi kopljejo. Pre¬
kratko ali predolgo spanje jim je enako škodljivo.

Na kaj je tistim paziti, ki težko delajo in svoje
mišice močno nategujejo ? Leti naj se varjejo, da
sc ne pretegnejo, sicer si lahko naključijo kako
vnetje, kervotok, kilo ali raztegnjenje cipel (žil).
Enake nadlege napadujejo kmete, jezdarje in ple-
sarje. Leti naj udom, ktere nar bolj napenjajo, od
časa do časa počiti dajo. Spanja več potrebujejo,

6

kakor drugi ljudje. Vsesortno meso, režen kruh,
vino, zmerno zavžito žganje jih nar bolj krepča.
Kar je mogoče, naj se varjejo sončne vročine, in
naj svoje dela, ako okoljšine dopustijo, v senci
končajo. Kopelj v tekoči vodi in snažno perilo jim
posebno služi.

Ljudje, kteri svoje dela sede opravljajo, bole¬
hajo po slabem prebavljanju; njih sopenje je slabo,
kri pokvarjena. Njih obličje je bledo, oko kalno. Vidi
se jim, da so mnogoterim boleznim podverženi, nam¬
reč: Želvam, oteklinam žlez , garjam , lišaju. Takim
ljudem nar bolje služi se pogosto pod milim nebom
sprehajati, lahko prebavljive jedila, namreč meso,
pogačo zavŽivati. vino in žganje zmerno piti, in
v tekoči vodi večkrat se kopati.

Ljudje, ki se s svincom, kotlovino, živim
srebrom in mišico pečajo, lahko bolehajo po rud¬
ninskem grizenju, tresejo se jim udje, in tožijo čez
mnogotere težave. Za take delavce je pervo vodilo,
se varovati škodljivega sopuha. Njih jedilo mora biti
zdravo in obilno; vino, ako si ga kupiti zamorejo,
čisti zrak , pogostno kopanje in omivanjc jim pomaga
zdravje hraniti.

7

§. 4. Od oblačil .

Oblačilo se ravna po vremenu, je po letu lahko
in tenko, po zimi debelo in gosto. Zimsko obleko je
treba zgodno obleči in pozno v spomladi sleči. Mokro
oblačilo se ne sme na človeku posušiti. Volnato
oblačilo je bolj starim ljudem zdravo, in tistim, ki
večidel sedijo, in ki vsak veter čutijo. Ne pokrivaj
glave s pregorko ali težko rečjo. Nar boljše bi nam
bilo odkritim hoditi, ako bi nam sončni žarki ne ško¬
dovali. Tem se branimo z lahkim slamnikom.

Pretesne oblačila so grozno škodljive, kterih
se varovati vse ljudi, posebno pa ženske svarimo.

Slabotne osebe naj dobro pazijo na premembe
vremena, da se okovarijo zoper vlažnost in mraz.
Volnato oblačilo je tem in tistim, ki so dolgo bolest
prestali, nar bolj zdravo.

Novorojenci potrebujejo gorkpte, vendar jih je
treba take povijati, da roke in noge lahko gibljejo.
Povijalo mora snažno biti, in jih nikakor ne sme
stiskati. Dveletnemu otroku se da ložeje oblačilo,
da se sčasoma na premembe vremena navadi. —
Mladenč in možak lahko preterpita vročino in mraz;
sivčika bi mraz umoril, torej se mora volnatih in
pavolnih oblačil posluževati.

8

§. 5. Od snažnosti.

Ne samo po pljučah, ampak tudi po potnih
luknjicah serka človeško truplo iz zraka, kar mu je
koristno; in po teh izrine, česar ne potrebuje. Iz
tega se vidi, daje treba luknjice, po kterili se zrak
in pot pomikujeta, snažne imeti. Toraj moraš kožo
celega trupla večkrat omiti, kakor to na obličju, vratu
in rokah vsak dan storiš. Ako to omivanje opu¬
stiš, se potne luknjice zabašejo, mnogotore bo¬
lesti si si naključil, kakor lišaje, zabobol, vnetje
pljuč i. t. d.

Snažnost dalje tirja, da srajco in tiste obleke,
ki na koži ležijo, večkrat preoblečeš, in vmazane
posteljne obvlake s snažnimi namestiš. Zvunajne
oblačila naj so snažne brez gizde in zapravljivosti.

§. 6. Čudovitna moč merzle vode.

Merzla voda, ako se po pameti rabi, eljveka
zdravega in čverstega hrani, in mu zoper mnogo¬
tere bolesti pomaga. Kako sc ima človek vode po¬
služevati, da mu hasne, kažejo sledeče vodbe visoko-
učenih zdraviteljev.

o) Merzla voda, zdrava pijača.

Merzla voda krepča rastline in živali. Domače
živali in zverine obiskujejo o svojem času studence

9

in se merzle vode napijo; pes, zvest pajdaš člo¬
veka in varh doma, zboli po strašni steklini, ako
mu vode pomanjkuje. Ob suši pomerjejo rastline,
in živali po kugi počepajo. Tudi človeku je merzla
voda nar boljša pijača, mu hrani zdravje, čisti kri
in je v mnogoterih boleznih nar koristnejše zdravilo.
Voda krepča želodec in čreva, podpira prebavljanje
in je, kakor dr. Roder pravi, domača lekarnica za
mlade in stare ljudi. Kdor dovolj merzle vode pije,
tega ne bo gosta in vlečljiva žleza nadlegovala. Kar
je v truplu nezdravega, odpelje voda po potu in
scanici. Že v ustih razodene merzla voda svojo
moč, kedar krepča dlasno, Varje gnjilobo in zobne
rahlosti. Merzla voda je nar boljše sredstvo zoper
smerdljivo sapo.

Merzla voda zredi žolčnate šoke, iz kterih
izvira tužnost, in kroti serditost. Kdor zmerno živi,
sprehajanja pod milim nebom ne zamudi, in merzle
vode za pijačo se navadno posluži: leta si je dol¬
gega in veselega življenja svest.

Kdaj in koliko je treba merzle vode piti, da
človeku hasne ?

Zjutrej, kedar vstaneš, pij, ako ti je mogoče iz
studenca, eden ali dva kozarca vode, in se počasno
sprehajaj pod milim nebom. Pred kosilom in med
kosilom ti je tudi zdravo kozarec vode piti, ako te

Žeja. Vendar se vari, koj po vročem jedilu piti, da si
zob in Želodca ne pokvariš. Na večer ob petih, in
preden v postelj greš, je zopet koristno eden ali
dva kozarca vode popiti. Kdor se pa merzle vode v
bolezni kakor zdravila poslužuje, je mora še enkrat
toliko, kolikor smo zgorej rekli, popivati.

b) Kopanje v merzli vodi.

Voda izmije potne luknjice kožne, leze skoznje
v truplo, raztopi zastojne, zredka kri, da lozeje
skoz žile teče, in zbudi tako neko vgodnost v člo¬
veku , ktero sleherni po svojih skušnjah pozna.

c) Omivanje.

Omivanje v tem obstoji, da se cel život, po¬
sebno zatilnik, z mokrimi rokami dobro dergne. Ako
si spehan, ali ako je tvoja duša nemirna, se nikdar
ne omivaj. Nezdravo je tudi se omivati, kedar si
ga preveč pil. Nar boljši čas k omivanju je zjutranji,
kedar ustaneš, ali zvečerni, preden greš v postelj.
Vedno se vari, da se pri omivanju ne prehladiš!

d) Kopanji v lcadi.

Kedar se v tekoči vodi ne moreš kopati, si na¬
polni kad z vodo, ktera pa ne sme biti premerzla.
Pridno si dergni život, da se zgreje. Glavo v vodo
potapljcvati, jo z vodo polijati, ne pozabi, da ti kri

11

preveč v glavo ne sili. Preden se v kad, ali v
tekočo vodo podaš, je treba vso glavo, pazuhi in
persi dobro pomočiti in dergniti. Bolj ko se giblješ
v vodi, bolj ti je zdravo. Kopanje čez četertinko
ure naj ne terpi; ako (e v vodi merzuje, urno jo za¬
pusti. Kedar iz vode stopiš, se z rjuho obriši in
odergni, da oblačilo na suho kožo pride, in da se
ne prehladiš.

Starim ljudem je velika opaznost pri kopanju
potrebna; njim topla voda bolj služi, kakor merzla.

e) Kopel za noge.

Noge stojijo v merzli vodi do meč, ali pol ure
dolgo, ali le četertinko ure. Bolj merzla ko je voda,
bolj vleče. Leta kopel overa kervni naval proti
glavi, persim in trebuhu, torej je koristna pri gla¬
vobolu , kervokipenju, kervavnici (hemoroidah);
tudi pospešuje zaostalo mesečino pri ženskah.

f) SejoJeopel

se tista imenuje, pri kteri se človek v priprav¬
no posodo vsede, in zadnico s spodnjim trebuhom v
merzli vodi derži.

Leta kopel je koristna pri kervokipenju proti
trebuhu, pri griži, hitrici in pri moževni nemoči,
ktera iz razuzdanosti izvira, pri hcmoroidalnih bun-

12

cah, in kcdar te na ritniku serbi. l*o dvakrat na dan
se je posluži, in vsakbart kakih deset do petnajst
minut v vodi posedi. Bolehne dele života vedno
dergni z roko, da kri bolj urno po žilah teče.

Polivanje z vodo < budi življenje kože, pomori
bolečine in razbije zastojne.

t

g') Merzli okladki.

Okladki o pravem času in na pravo vižo rabljeni
so gotova pomoč zoper razne bolesti j sicer pa lahko
škodovajo, torej se jih po nasvetu zdravitelja po¬
služuj. Zoper nektere bolesti, postavim zoper kervni
naval, zoper vnetje se okladki v 5 minutah ponav¬
ljajo. Platneno brisalo se namreč v merzli vodi
dobro namoči, enmalo ozme, na bolni del položi, in
hitro ko se ogreje, z drugim namesti. — Zoper dol¬
gočasne bolesti leži okladek 2, ali 3, ali celo 12 ur
na tistem delu trupla, brez da ga ponoviš. Torej ga
je treba s suhim platnom ali z vošenim lafetom za-
»•erniti in dobro povezati. Tak okladek od konca

O ...

hladi, pozneje se začne sopariti in namestuje parno
kopel. Bolni ud (organ) poserka nekaj vode, ktera
s pomočjo gorkote bolezin omehča, ki jo okladek
na se potegne. To se »pozna iz smradu odvzetega
okladka in iz kalne vode, v kteri okladek peres.
Hasnjiva moč okladkov se tudi spozna na pomanj-

13

šanih bolečinah, po zginenju oteklin in druzih zvu-
nanjih znamenj.

Mnoge skušnje pričujejo, da ni bolj koristnega
in manj nevarnega zdravila bolestim v okom priti ali
jih ozdravljati, kakor je uredjena pijača in pametna
kopel v merzli vodi, ako ju podpira treznost in
zmerno sprehajanje.

§. 7. Od gibanja in dela.

Življenje je gibanje; pokoj razslabi in je po¬
doba smerti. Gibanje uri telesno moč,jo množi in
krepča. Nič, pravi gosp. Vogel, bolj ne oživlja
čutnic, kakor sprehajanje pod milim nebom; nič
razun gibanja ne more tistim boleznim v okom priti,
ktere izvirajo iz oslabljenih organov telesa.

Kdor svoje vsakdanje dela v izbi opravlja,
naj sc saj eno uro pod milim nebom sprehaja, naj je
vreme lepo ali gerdo. Zjutraj, kedar ustaneš, je za
to nar koristnejši čas; pa tudi popoldan kake ure
po kosilu. Ako je zrak suh in vroč, ti je silno gi¬
banje škodljivo. Torej se po leti sprehajaj zjutraj in
zvečer, po zimi krog poldneva.

Po dnevi, dokler sonce sije, je potrebni zrak
nar bolj zdrav. Zakaj sonce stori, da rastline kislic,
bi*ez kterega ljudje in živali ne morejo živeti, obilno
izdihajo. Sončna svitloba razveseluje dušo in tolaži

14

žalostnega. Tedaj je tisti posel človeku nar bolj
hasnjiv, pri kterem se pod milim nebom suče;
zlato solnce ga obsija in on čisti zrak serka.

Rokodelci in učeni možje, kteri svoj posel v
izbi opravljajo, naj nobenega trenutka ne zamudijo,
po kakem vertu se sprehajati, ali daleč od mestnega
zidovja na polju pod milim nebom se okrepčevati.
Zmerna poslenost duše je enako potrebna, kakor
telesno gibanje. Kakor leto okrepčuje truplo, tako
uri una dušo. Truplo se mora gibati in truditi, da
zdravo ostane; dušne moči je treba vaditi in na¬
penjati , da ne opešajo in da se ne pogubijo. Omika
duše lepša truplo in mu pravo čast deli. čezmeren
in prezgoden trud duše je grozno škodljiv zdravju,
toraj naj si vsakteri tisti posel izvoli, ki se duševni
moči nar bolj prileže.

Kdor pri svojem poslu sedi, naj večkrat
ustane in naj se stegne; akoje mogoče naj včasi
stoje dela. Zakaj sedeč stiska čreva in overa kro¬
gotok kervi. Iz tega izvirajo glavobol, kervni na¬
vali, omotica, kervavnica in druge bolesti. — Pre¬
dolgo stati je pa tudi nezdravo, kedar noge pešajo
in kri v nogah in trebuhu zastaja.

Blazinjeni stoli so nezdravi, ker zadnico preveč
grejejo in kervavnico zbujajo; leseni ali iz cevk
spleteni stoli so bolj zdravi.

15

§. 8. Dergnenje kože.

Nar bolj rahlo gibanje trupla postane, kedar ga
z roko, ali z flanelom, ali s pripravno kertačo
dcrgneš. Greki in Rimci so dergnenje visoko čislali,
in pri Izhodno-Indijanih je še sedaj v rabi. Der-
gnuj pa celo truplo, ali saj trebuh, herbet, roke in
noge. Dergnenje cedi kožo, raztopi zastajoče žleze,
podpira hlapenje, krepča miške in množi gorkoto in
življenje celega trupla. Dergnenje je posebno zdravo
zoper revmatizem, skernino, mertudenje, bledico.
Osebam, ki veliko sedijo, ki po zlovoljnosti, po
slabem prebavljanju bolehajo, in ki nimajo časa se
sprehajati, je grozno hasnjivo cel život, posebno
pa trebuh vsak dan dergnuti, da se žleze po čevah
ložeje gibljejo. Dergne se pa trebuh v tistem redu,
v kterem čeva ležijo in se same po sebi gibljejo.
Dcrgnuj trebuh zjutraj v postelji kakih 5 minut. Do¬
bro je tudi trebuh dergniti po dokončanem prebav¬
ljanju in potlej se malo sprehajati, da žleze, ktere
je dergnenje sprožilo, ne začnejo zopet zaostajati.

§. 9. Raepoložnost. serca.

Močne gariitve duha, posebno neprijetno ško-
dovajo zdravju, kakor vse silno in dolgočasno na¬
penjanje duše. Torej obuzdaj strasti in pohotnosti I

16

Ganitvedulia, dokler meje neprederejo, so zdravja
koristne; ako so čezmerne, razrušijo telo in dušo.

Dobra volja, zadovoljnost in mir duše so varhi
našega zdravja. Enako zlati niti nas pelje upanje
skoz življenje. Iz kozarca radosti serkamo novo moč
in novo življenje. Zlovoljnost, nezadovoljnost, žalost,
skerb, tuga razglodajo životvorno moč, enaki mo-
rivnemu strupu in končajo življenje.

§. 10. Oddihljej.

Bog je zapovedal: Šest dni delaj, sedmi dan
pa počivaj! Iz tega se vidi, da je človeku po trudu
potreben oddihljej. V celi naravi si sledita delanje in
oddihljej. Dnevu sledi noc, letu zima. Vendar oddih-
lej ni sinertni pokoj; ampak je neka delavnost, ki
zapustivši poprejšnji predmet se k drugemu oberne,
da telesne in dušne moči, ktere so bile doschmal
vprežene, počijejo. Tako dobita telo in duša novo
moč in novo veselje do vsakdanjega opravila. Dvoji
oddihlej razločimo.

1. Posebni oddihlej obstoji v zabavi in v kratkem
času- Človek namreč odloži svoje opravilo, se
pogovarja s prijatli, gre v veselo družbo, ali
na vert, ali na polje se sprehajat i. t. d.

2. Splošni oddihljej je spanje. Popolno dostavo
zgubljene moči da spanje. Bog ga nam pošlje,

17

da se duša in telo počijeta. Dragemu mazila

enako okrepča spanje lelo, razjasni dušo.

3. Kako je treba ležati, da mirno in zdravo spiš ?

Ako glava in persi previsoko ležijo, otroško
truplo ne raste naravno; in pri starih ljudeh se
čeva preveč stiskajo. Prenizko podglavjc nakloni
glavobol, omotico, šumenje v ušesih. Nar bolje
hasnjivo ti je , kedar truplo ravnovažno , in glava pol
črevlja više leži.

Kdor na herbtu leži, navadno herka, ima težke
sanje in mora ga tlači. Kedar na levi strani ležiš,
pritiskajo jetra na čeva, sapa je težka in kervolek
skoz serčne kamre overan.

Na desni strani ležati in noge malo sključiti je
nar bolj zdravo. Da ne herkaš, da sc ti gerlo ne
suši, da sc ti zobje ne oneskrunijo, imej zaperte
usta v spanju.

Grozno nezdravo je, si spanje kratiti ali celo
noč ne spati. Skušnja te uči, kako si slab in omam¬
ljen, kedar kako noč prebudiš, naj si bo zavolj
veselice, ali zavolj tuge, ali zavolj dela, ali zavolj
skcrbi. Človek, ki naravi m njenim postavam služi,
dolgo živi; kdor pa lete postave zanemarja, si sam
jamo koplje.

Spi in budi o pravem času. Noč je k spanju stvar-
jcna, dan k opravilom. Ne popači naravnega reda!

Domači zdravnik. 2

18

Kakih 6 ali 8 ur spati je dovolj, dati meso ne
zaduši duha, in da duh ne posuši trupla. Koristna
navada je kmalo zvečer v postelj iti, in zgodaj
zjutro postelj zapustiti. „Kdor gre zvečer kmalo
spat, in zjutraj kmalo vstane, leta bo bogat, moder
in zdrav" pravi Franklin. Grozno nezdravo je zju-
trej budečemu v postlji ležati. Ta navada omehkuži
truplo in umofi dušo.

Poldnevno spanje mladim in krepkim osebam ni
hasnjivo; slabotnim je vendar potrebno in jih
okrepča. Hitro po kosilu nikdar ne spi; tudi je boljše
na kakem stolu zadremati, kakor v postelj se
zavaliti.

§■ U Pijača.

Nepokvarjeno vino o pravem času in v pametni
meri vžito, je hasnjivo. Mnogokrat namestuje zdra¬
vilo. Kdor nezmerno pije vino,si strup pije. Iz vina
izvirajo: glavobol, sercotrepet, kolcanje, zapertje,
kervavnica, tresenje, mertudenje, dremota, mer-
tud i. t. d. Nar bolj zdravo vino j e  malo kiselnalo,
ki ne vpijani tako naglo. Čcrno vino j c  želodcu bolj
koristno, vendar močno greje in zapira. Stare,
sladke vina ne služijo v navadno pijačo. Vino,  ki se
pri nalivanju peni, kakor šampansko, ne omami in
žene blato ‘n vodo.

t

■

19

Otrokam se nikdar ne sme vina dajati; stare,
slabotne osebe vendar greje in krepča.

Žganje , nezmerno zavžito, je še bolj škodljivo,
kakor vino. Žganje pokoplje na leto več jezerov
ljudi. Kdor ga redko in po malo popije, čuti neko
gorkoto v želodcu in živahnost po celem truplu;
kdor ga pa preveč serka, si nakloni slabo prebav¬
ljanje, beziimnost pijancov, kerč, vodenico, sit—
šico , i. t. d.

Otroci, mladenči, ženstvo, polnokervne osebe,
in tiste, ki po jetiki bolehajo, se ga morejo popol¬
noma zderžati. Možje, ki težko delajo, in si vina
kupiti ne morejo, naj se ga samo takrat, kedar de¬
lajo, pa zmerno poslužijo.

01  ali pivo  je bolj redivno, kakor vino in manj
vpijani kakor vino; ol čezmerno zavžit je ravno tako
škodljiv, kakor vino ali žganje. 01, ki ni dobro
zvrel, nakloni zaperto vodo, grizenje, vnetje že¬
lodca in čev. Ljudem, ki težko delajo, je dobro
zvret ol zdrava pijača: žejo gasi, hladi in redi.
Ljudje, ki redivne jedila špogajo, naj se ola zder-
žijo; nezdravo jim je ol piti pri kosilu.

Čaj  in kava  škodovata, kedar ju preobilno za-
vživaš. Čaj žene za vodo in na pot, podpira prebav-
ljanje; te zdravi, kedar se prehladiš ali preobješ,
kedar truplo in dušo močno nateguješ. — Kava greje,

20

cutnice in žile spodbada. Močna kava nakloni kervne
navale in tresenje rok. Serkači kave terdijo, da
prebavljanje podpira, vetre in blato žene, glavobol
zdravi, oterpnost odganja, zaostano mesečino zbuja
i. t. d. V resnici kava nekteremu pomaga, kedar se
je zmerno posluži; vendar je večkrat škoda veda,
kakor prid. Otroci in ženstvo naj se je čisto zder-
žijo, zakaj kava napravi rumenklasto, sivo barvo v
licu; terdo, prehladenju podverženo kožo.

Čokolada  dobro redi, j n  je večini ljudi tečna.
Kuhaj jo pa v vodi. Osebam, ki po slabem želodcu
bolehajo, vendar ne služi. V vsakdanjo pijačo ni
rabiti, ker navale v kervi naklanja.

Vod a  je vsem ljudem potrebna in zdrava. Kakor
zraka, luči, gorkote in jedil, ravno tako človek
vode potrebuje. Voda nadmestuje mokrine, ktere
truplo vedno zgublja. Človek ložeje jedil pogreša,
kakor pijače. Večkrat nas žeja, kakor lakota tare.

Naravna pijača je le voda. Ljudje, ki le vodo
pijejo, so bolj terdni in bolj zdravi, kakor uni, ki se
drugih pijač poslužijo. Vodopivci imajo berzen obraz,
cisto kožo, čedne zobe; jed jim dobro diši, in oni
lahko prebavljajo.

Tistim, ki v trebuhu bolehajo, ki so zlovoljnosti
kervnim navalom, skernini, zvunajnim bolestim pod-
verženi; se pijača vode posebno priporoča. To se

21

ve, da tisti, kdor je druge pijače navajen , se sča¬
soma vode privadi, dokler mu bo voda edinapijača.
Zjutrej popij kaka dva kozarca vode namesto kave,
in kosilce se ti bode dobro prileglo. Pri južini malo
vode pij, sicer pa (oliko in tolikokrat, koliko in ko-
likorkrat ti diši. Včasi človek nekaj nenavadnega
počuti. Zdi se nam, da so nekteri deli trupla razdra¬
ženi ali popačeni. Zdaj je treba obilno vode piti,
ker voda vse draženje potolaži. Tako tožijo noseče,
da jih glava večkrat boli, da jim kri sem ali tje sili
i. t. d. Voda jim pomaga, ktera kri zredka, na pot
in scanico žene. — Porodnicam gotovo bolj hasne
voda, kakor gamilčni čaj. Ta nakloni glavobol,
popači prebavljanje, presili kožno hlapenje, razgreje
kri in včini kervotoke. — Ženske, p* - * kterih mesen-
čina jenjava, so mnogim nadlogam podveržene. V
teh jim raba merzle vode nar bolj pomaga.

II. Poglavje.

Popisovanje bolem in njih zdravljanja.

1 Bdenje.

^fekterim ni mogoče zaspati ,  akoravno so zdravi
in akoravno nobeden vzrok jim spanja ne krati. Ta
napaka, ktera včasi več mescov, tudi več let terpi,
je grozno nadležna, truplu in duši škodljiva, ter
nemoč in hujšanje nakloni. Večidel so čutnice raz¬
dražene po tugah, skerbeh, strastih.

Pri zdravljanju je treba na vzrok bdenja paziti,
in nar poprej tega odverniti; potem je takim osebam
liasnjivo, ako se pod milim nebom sprehajajo, pod
milim nebom delajo. Kopanje v merzli vodi jim jc
koristno. Močnih pijač se morajo varovati; kopel
za noge s slano vodo jim služi. Dergnenje senc in

23

cela z dlanjo, česanje, kertačenje in umivanje glave
včasi spanje privabi. Starčke, ki niso polnokervni,
kozarček malagarskega vina včasi vspančka.

2. Bezumnost pijancov.

Pijancom se včasi pamet zmeša, roke in noge
se jim tresejo. Bezumnost napovedujejo: Slabo pre¬
bavljanje, belkasti jezik, bljuvanje vode, tresenje
rok, vcdni nepokoj, nemirno spanje in trepet pred
bczumnostjo. Pri začetku migetajo ročne mišice,
spanje je kratko in slednič zgine zavednost. Bez-
umnež je govorljiv in marljiv. On blaznuje od kazni,
od miš, kterih se boji i.t. d. Sam ne'ostane rad,
ker trepet v samoti in postelji raste. Na večer mu
je navadno hujše. Bolj ko je slaboten, bolj se poti.
Zrela bolezin kake 3 ali 4 dni terpi in se po spanju
in potu konča; včasi se preoberne v vnetje možga¬
nov. Leta bolezin izvira nar večkrat iz preobilnega
žganja. Kdor gaje navajen, naj se sčasoma odvadi,
ako mu je svoja pamet ljuba. Lozeje je bezumnosti
se varovati, kakor jo zdraviti. Redarje pa človeka
napadla, naj se zdravitelju izroči.

3. Bledica .

Po bledici le ženslvo bolehuje, kedar se dora¬
slosti bliža. Kri postane vodena, obličje grozno

24

bledo kakor merličevo; koža je vela, mcrzla, moč
opešuje; serce je klavcrno, tek in prebavljanje slabo.
Bledici mnogokrat nasleduje vodenica, jetika, ma¬
ternica ali druge bolezni čutnic. Bledica je včasi
prirojena, večidel nasledek želev, ki so iz napčne
življave postale. Mlačna pijača, skerb, žalost,
predolgo spanje, pomanjkanje zdravega zraka jo tudi
naklonijo.

Pri zdravljanju je treba serce razvedriti, pod
milim nebom se vedno gibati; spanje je treba pri¬
krajšati, in na arovnici, ne na pernici ležati. Merzle
kopeli in mesne jedila naj zdravijo kožo in kri. V
notrajno zdravilo se rabi dobro vino, kije na želez¬
nih opilkih stalo. Vzame se tega vina po žlici tri¬
krat na dan. Ako se zdravje ne boljša, je treba
zdravitelja barati.

• 4. Bljuvanje.

Bljuvanje izvira iz mnogih vzrokov, po kterih
se tudi zdravljanje ravna. Ako izvira iz popačenega
želodca, je dostikrat hasnjivo, bljuvanje podpi¬
rati, kar se stori, kedar mlačne vode , ali močnega
gamilčnega čaja piješ. Med bljuvanjem naj se člo¬
vek mirno zaderži in na levi strani leži; oblačila, ki
ga stiskajo, naj odveže in odpne. Na kile in pre-
padke je treba dobro paziti, da ne izležejo.

25

Pri silnem bljuvanju vzemi brisavko: namoči
jo v merzli vodi, potlej jo dobro ožmi, na vrat in na
želodec položi. V pijačo služi merzla voda in černa
kava.

Revmatizem ali kaka vnemljivost v želodcu je
večkrat vzrok bljuvanja. Nastergan hren, kterega
na želodec položiš, in tako dolgo terpiš, dokler te
skleti ne začne; gorkina kopela za noge sta dobra
pomočka.

Zoper bljuvanje pijancov, kijih tesne terpin-
čuje, je nar boljše zdravilo, se pijančevanja odvaditi,
in lahko prebavljive jedila vživati. Kozarec merzle
vode na tešče in žakeljc mete na želodec večdel
pomagata.

Zoper povahovno (obično) bljuvanje vzemi
enako veliko gjumberja, kuma in kuhinske soli,
zdrobi jih v štupo, in posluži se lete štupe za žličico
po slehernem obedu.

Bljuvanje nosečih je huda mučnost, ki grozno
slabi, včasi kile ali spovitje nakloni. Ženam je sve¬
tovati zmerno sprehajanje pod milim nebom, pijača
mleka spod krave, včasih čaj iz poprove mete. Pol-
nokervnim je treba puščati, zaperfim čistivni lek dati,
kar bo zdravitelj nasvetoval.

Zjutrejno bljuvanje brez popačenega želodca
pomeni kamne v ledvicah, in pri ženstvu spočetje.

26

ftijuvanje po jedi pomeni organske bolezni želodca.
Kedar otroci na tešče bljuvajo, sicer so pa gladovni,
imajo mende gliste.

5. Bljuvanje kervno.

Kri, ktera iz gerla pride, je černa, nesnažna.
Zenske na ti bolezni večkrat bolehujo, kakor možki.
Vdarki, suvanje in drugo poškodovanje vranice ali
želodca, ojstre in strupene reči naklonijo kervno
bljuvanje.

Kdor je leti bolezni podveržen, naj pije sirotko,
jedrično mleko, redko ovseno kašo. Hoffmann pri¬
poveduje, da je s kuhanim kozjim mlekom , kteremu
je polovico vode prilil, in nekaj medu pridjal,
kervno bljuvanje ozdravil. Tega mleka je treba
obilno piti. Hitro pomoč da goršičen obliž (Senf-
pflastcr) na meča.

Po razmrazenju nog se leta bolezin nar rajše
poverne. Kako je ravnati, kedar si ojstre ali strup-
nate reči požerl, boš na drugem listu bral.

6. Bljuvanje mleka.

Dostikrat se primeri, da dojenčiki po sesanju
nekaj vsirjenega mleka izbljujcjo. Ako otrok želodec
z mlekom prebaše, se mu ga nekaj lahko nazaj
pahne, brez da bi bolehal. Ako pa novorojeno dete

27

dojico dobi, klera je že dalj časa dojila: ne prebavi
'pretežkega mleka, ampak ga kmalo izbljuje. Dete
je nepokojno in vedno kriči. Da se mastnega in
težkega mleka privadi, naj večkrat, pa vselej malo
sisa, in naj se rahlo giblje.

Kosec cimeta polij z vročo vodo, da dobiš
cimetno vodo. Po dve žličici dajaj otroku pred in po
dojenju. Bljuvanje bo redkejše, in dete se bo rediti
začelo.

7 . Bodenje.

Zi  bodenjem v persih so združeni: kratka sapa,
huda vročina in kašelj. Pod rebrami in pod herb-
tancom te močno zbada; globoko dihati ne moreš.
Hitro pokliči zdravitelja, da ti bo kri potolažil in
bolezin na kožo spravil. Pri okrevanju se sčasoma
na zrak privadi, da se ti bolezin ne poverne.

. v' >  -

8. Bolest v bedru.

Bolečino čutiš v členu bedra, klera izvira iz
revmatizma. Leta bolest sedi ali v koži, ali v miši¬
cah, ali v povezkih in žlezah, ali v čutnici. Včasih
je s tresliko združena in kmalo mine, včasih je brez
treslike in dolgo terpi. Nasledek te bolesti j6 ncke-
krat krajšanje in mertudenje noge.

28

Dergnenje z dlanjo ali z flanelom, namazanje
z oljem, omivanje z vodo, v kteri je nekaj solnate
kisline, so nasvetovane sredstva zoper to bolest.
Včasi je treba bolečemu delu kervi vzeti, kar se pa
le po zdraviteljevem nasvetu zgodi.

9. Božjast.

Kerč se kaže v nekterih ali v vseh delih trupla,
zavest zgine. Božjastni mečejo glavo, noge in roke
sem ter tje in palec v pest stiskajo, njih oči so več-
del zaperte- Nastopi terpijo ali kake minute, ali
pol ure, ali celo uro. Njih moč in povernenje je
različno. Pri božjasti je sapa težka, hropeča; usta
se penijo; voda in blato vcasi uideta. Nekteri reveži
prcčutijo nastop; nekterim se po glavobolu, omotici
napoveduje; nekterc božjast naglo napade po dnevi
ali po noči brez prcdcutka. Po dokončani božjasti
ne pride nagloma človek k sebi. Slabost, glavobol
in prestrašeni obraz opominja prestale bolesti.

Božjast je včasi prirojena, včasi pridobljena.
Ženstvo in čutljivo telo je ti bolezni nar bolj pod-
verženo. Izvira iz strahu, nemira, pijanosti, neči¬
stosti, vročine, glist, zgubitka kervi, iz zaderža-
nega kervotoka, organskih popačkov pri sercu ali
v glavi.

29

Glede na življavo božjastnih je treba vse opu¬
stiti, kar možgane razdraži ali slabi. Kopele ali
omivanje celega života in dergnenje naj zbujajo in
oživljajo kožo. Glava naj je vedno hladna, noge pa
gorke. Sleherna bezmernost v jedi in pijači je škodlji¬
va. Sprehajanje pod milim nebom, delo in pokoj naj se
lepo verstijo; močne ganitve serca seje treba varovati.

Zastran zdravljanja opomnimo, da je bljuvilo in
raztegovanje palcov škodljivo; tesno oblačilo je ven¬
dar treba odvezati ali odpeti, kedar božjast pride.
Tudi je treba skerbeti, da se revež ne poškodje,
torej se mu podglavnik da, in vse reči, na kterih bi
se mogel zbosti ali vrezati, se odpravijo. Po bož-
jasti mu ponudi neke žlice metnega ali gamilčnega
čaja, ali žlico dobrega vina. Zoper božjast rabijo
modri] (indigo) kterega '/,  alj '/»  kvintelca po 4krat
na dan dajejo. Drugi hvalijo štupo divjega pelina,
ktere se '/<  kvintelca na drugi dan v gorkem pivu
(olu) vzame. Ako božjast na vsaki drugi, ali tretji,
ali šterti i. t. d. dan poredno pride, je kinin po 12
granov na dan hasnjiv.

10. Brndovice.

Bradovicc ali posamcsne ali goste rastejo; vča¬
sih zopet same od sebe zginejo. Stisk je včasi vzrok
bradovic.

30

Zdravijo se z mjilim takole: Dergni jih z suhim
mjilom. Popokale bojo in sčasoma odpadle. — Mok
(tinktura) španskih muh, v kterem pero močiš in
bradovice po Škrat na dan mažeš, jih tudi odpravi.—
Ako so bradovice recljaste, jim recelj z nitjo terdn
preveži \  drugi dan ga še terdneje preveži z novo
nitjo, dokler se bradovice ne posušijo in odpadejo.—
Mehke bradovice se s sokom kačca (Wolfsmilch)
zdravijo.

Po simpatijsko bradovice odpraviš, ako dolgo
nit vzameš, sleherno bradovico z nitjo obvežeš,
na uiti namesto bradovic ozle narediš, in leto nit pod
kap položiš. Redar nit strohni, zginejo bradovice.

1i. Bradovice persne ranjene.

Persne bradovice dojic so včasi oderte, kar
grozno boli. Temu v okom priti, naj si žene, ktere
so pervikrat noseče, kake tedne pred porodom z
žganjem bradovice omivati začnejo. Dobro je tudi
tole sredstvo: 2 lota zmetih šišk zalij z 12 loti be¬
lega vina, postavi skoz 48 ur na gorek kraj. V tem
vinu se cunjica pomoči, zjutrej in zvečer na brado¬
vice položi in sicer kakih 8 tednov dolgo noter do
poroda. — Ako so bradovice že ranjene, se mora
mleko dobro izsesati, da se sesci ne gnojijo in pre¬
drejo. Potem naj položi dojica debelo složeno v

31

merzli vodi namočeno cunjo na bradovice, ktera
voda vročino izvleče in kožo okrepča. Lela okladck
se ponavlja čez 5 ali 10 minut. — Kedar se bra¬
dovice razpokajo, jih je treba mazati z neosoljenim
sirovim maslom, ali s sladko smetano.

12. Bunke mlečne.

Ako se mleko dojic ne izsesa do čistega, lahko
zastaja v sescih, iz česar mlečna treslika ali bunke
in vterdine izvirajo. To se tudi pripeti pri oddo-
jenju, pri premrazenju sescov, po stisku i. t. d. Da
se bunke ne vnemajo in prederejo, je treba mleko do
čistega izsesati, in slabotečnih jedil se poslužiti.
Mjilo (žajfa) se raztopi v gorki vodi, kteri se pri—
dene ravno toliko kafrovca. Leto mazilo pokladaj
na bunke po trikrat na dan. Dobro je tudi lugaste
soli v ravno toliko vode raztopiti, v gorki raztopivi
cunje namakovati, na sesce pokladati, in kedar se
ohladijo, ponavljati.

Ako po tem ravnanju bunke ne zginejo, se vna¬
mejo in predrejo, kar velike bolečine naključi. Da
sc bunke nagleje predrejo, si napravi kašo na sesce,
in jo ponavljaj, kedar se ohladi. Kedar se vred pre¬
dre, deni nasteržka (sarpij) v rano, in poverit tega
gorke okladke tako dolgo, dokler ne zgine vsa vlcr-
dina. O tem času posebno rahlo imej sisce, da si

32

ne napraviš novih bunk. Ako se v sescih razun do¬
jenja Vterdine kažejo , je treba zdravitelja za svet
naglo barati, da ne pritisne strašni rak.

13. Cedenje iz ušes.

Voden, žlezast ali vredast mok teče iz enega,
ali iz obeh ušes. Leta mok včasi smerdi, včasi ne.
Po ušesnem toku bolehajo želvasti otroci. Tudi rev¬
matizem in nahod naključita cedenje iz ušes. Včasi
izvira iz vnetja ušes ali iz notrajnega ognojenja.

Ušesa je treba čediti z mlačnim mlekom; vizi-
kator (vlečljivi obliž) za ušesi včasi pomaga. Či-
stivni lek tudi lehko poskusiš. Kedar so cedenju iz
ušes želve ali revmatizem, ali nahod pridruženi, z
obzirom na lete zberi zdravilo. Kdor ti svinec,
cinek i. t. d. svetuje, tega ne poslušaj, da popolnoma
ne oglušiš.

14. Čutnic slabost .

Leta sploh znana, ženstvu posebno lastna bo-
lezin je včasi prirojena, ali po nezmernem telesnem
in dušnem napenjanju, po pičli hrani, po tužnosti
pridobljena. Spozna se po neizrečeni dražljivosti
in ganljivosti čutnic. Takšne osebe imajo živo do-
mišljivost, bister um; so pa tudi naglojezne, včasi
proti vsemu nemarne. Njihova razpoložnost duha

33

se naglo premenja, ravno tako njihovo zdravje. Oko
je oblačno, barva v licu premenljiva, voda bleda in
pogostna, koža suha in merzla, spanje nepokojno.
Vedno bolehajo po omotici, kervnem navalu, serce-
trepetu in kerc.u, brez da bi same za vzrok teh bo¬
lest vedele. Pri opravilih se urno sučejo, pa tudi
kmalo opešajo. Spanje je polno sanj, in osebe vsta¬
nejo slabejše iz postelje, kakor so se v postelj
vlegle. Na večer se nar terdnejše čutijo. Dišav nc
terpijo, vse zdravila jih močno nadlegovajo. Te
osebe lahko zbolijo po vročinski bolezni.

Dvojno zdravilo jim le služi, namreč zrak in
voda. Navadijo naj se na redno in marljivo življenje,
na natanjčno življavo, pri kteri veliko merzle vode
rabijo. Kolikor jim je mogoče, naj se vsak dan pod
milim nebom sprehajajo; sčasoma naj se privadijo
na merzlo omivanje celega života. Letim osebam,
ki vedno čez sebe premišljujejo, je zvunajna in
znofrajna raba vode prijetna zabava. Posebno zdra¬
va jim je kopel v morju, kjer jih solnati valovi
pljuskajo.

15. Davica.

Hripav glas, kratka težka sapa, lajanju in pis¬
kanju podoben kašelj , in huda vročina naznanujejo
grozno nevarno bolezen, ki otroka kmalo zadavi.

DoraatSi zdravnik. 3

34

Vnetje žleznih kož kerhelna je vzrok te bolesti
ktera otroke do 7. leta navadno napada.

Naglo pošlji po zdravitelja, in preden on pride
napravi okladke iz pogače in mleka, ki jih gorke na
vrat pokladaš; v pijačo daj bezgovega čaja. Has-
njivo je tudi sopar tega čaja sopsti. Morska goba,
ktero v krop pomočiš in na vrat položiš, je tudi ko¬
ristna. Da se davica ne ponavlja, omivaj otrokov
vrat z merzlo vodo.

Glej „Sladkor" II. Doklada.

i6. Dem otročja.

Otroci naglo hujšajo po bolezni drobnih žlez.
Vzroki dere so : Kožna nesnaga, močne in mastne
jedila, prepitanje zraven želv. Napaduje od 1. do
3. leta.

Hitro zdravenje pomaga; kedar pa bolezen za¬
mudiš, sc drobne žleze vterdijo, vnamejo in ogno-
jijo, in smert je gotova. — Ako je materno mleko
nezdravo, je treba dojico vzeti; kdor tega ne more,
naj pita z namolzenim kozjim mlekom, naj koplje
otroka v sladni kopeli. Želodova kava je dobro zdra¬
vilo. Snažnost, čedno perilo , suha izba, čisti zrak
zdravenje močno podpirajo. Tudi kopeli iz mjila,
otrob, mleka so' hasnjive.

35

17. Divje meso.

Divje meso včasi raste vranah, in zdravljenje
zaderžuje. Treba gaje  pokončati, kar se zgodi,
ako žganega galuna, ki si ga med perstmi zmlel,
nekckrat na dan na rano posuješ. Tudi sladkorni
prah odje divje meso.

18. Dlesna bolna.

Kedar kri rada teče iz dlesne, je treba merzle
vode večkrat v usta jemati in si dlesno izmiti; zra¬
ven se je treba poslužiti zobnega prahu iz zmlete
kalmežove korenine in iz kine.

Ako je dlesna otekla, gljivasta in uneta, jo
izmivaj z žobcjevim izleekom, kteremu si nekaj so-
litarja pridjal. Sredstvo k ohranenju zdrave dlesne
je tole: Vzemi 1 lot žličnikovega soka; 1 lot mako¬
vega siropa in 2  lota žobejove vode, dobro jih zme¬
šaj, pomoči v zmesi mehko kertačico , in dergni ž
njo zobe in dlesno, — vsak dan, ako je dlesna bolna,
sicer enkrat v tednu.

19. Dojnicna treslika.

Porodnice, pri kterih 2. ali 3. ali 4. dan po po¬
rodu vce mleka, kakor ga dojenec potrebuje, v
sesce sili, nepokojne postanejo in mraziti jih začne,

3 *

36

Mraz pol ali celo uro, po lem vročina več dni lerpi.
Sesca sta oba otekla in tcrda, glava boli.

Kedar porodnica kaj takega zapazi, naj se po-
služi pičle hrane in mlačne sladkorne vode, in naj
se obilnega mleka znebi. Ako je 6. dan po porodu
še zaperta, naj vzame dristlo z gamiličnim čajem.
Ako se pa kaka bolečina v trebuhu kaže, naj hitro
po zdravitelja pošlje, sicer jo bo smert prehitela.

20. Dret je otročičev.

Otročiči včasi posebno po noči, grozno jokajo,
in se ne dajo umiriti. Vzrok kričanja je ali lakota,
ali bolest, ali razvada, kar se lahko spozna.

Ako otrok od lakote joka, sesa perst, kteraga
mu v usta daš; potihnil bo, kedar ga napaseš.

Ako otrok zavolj bolečine joka, je njegov krik
bolj prešinljiv, on maha z rokama in nogama in je
rudcč ali višnelkast. Ponujene pice ne vzame. —
V gorki izbi ga položi na vzglavnik in ga sleci do
nagega, da zveš ali ga kaj tišči, ali ne. Ako še v svoj
pot kriči, ima notrajno bolezen. Kedar otrok noge
proti pcrsim nateguje in zopet razteguje; zdaj groz¬
no kriči, zdaj vtihne: si lahko misliš, da ga vetri
mučijo. Daj mu gorko dristlo z gamilčnim čajem,
rahlo dčrgni trebuh in ga potlej ogcrni z ogreto
rjuho. — Ako ima otrok vročino, kašelj, blju-

37

vanje i. t. d., ne zamudi časa, ampak urno do zdra¬
vitelja pošlji.

Razvajen otrok ne bedi tiho, ako ga ne nosiš
ali ne ziblješ, torej po noči večkrat zakriči; je pa
hitro vtolažen, kedar ga vzdigneš. Da otroci po noči
spijo, jim je treba po dnevi spanje po razveselenju
odganjati, in na večer jih kopati.

21. Garje.

Majheni mozoli z rudečkastim robom, ki voden
sok hranijo , ki grozno serbijo, nar bolj pa v gorki
postelji, imenujemo garje. Pokažejo se naj prej med
perstmi in na rokah. Pozneje postanejo suhe ali vre-,
daste hraste. Garje dolgo terpijo in so nalezljive..
Dolgočasne garje nasleduje hujšanje ali morivica.
Dvojne razločimo , namreč suhe in mokre ; suhe se
bolj nevarne.

Pri zdravljenju garij skerbi za snažnost, pridno
se omivaj in v žajfnici kopaj; pogosto se preobleci.
Močno solne, ali mastne, ali kisle hrane, suhega
mesa, duhovite pijače se moraš zderžati. Nar boljše
zdravilo pri garjah je žveplo. Napravi si mazilo iz
1 lota žveplenega cveta, in iz 2 lotov prešičje masti
(sala), s kterim mazilom zjutrej in zvečer namaži
člene , kolence in mesta, kjer garje sedijo. Omivaj
se pa z žveplenim mjilom, V notrajno zdravilo ti

38

(udi služi žvepleni cvet, kterega s sladkorom dobro
zribaš in po 10 granov dvakrat na dan jemlješ.

Ako garje nazaj vdarijo, jih je treba zopet na
kožo spraviti, kar se zgodi, kedar srajco garjevega
oblečeš. Tudi znojivne in kožobudivne zdravila k
tem pomagajo.

V 2 urah se garje takole odpravijo: Garjev člo¬
vek se skozi pol ure po celem životu z navadnim
mjilom neprenehoma riba. Z mjilom dobro namazan
gre v mlačno kopel, kjer se zopet skoz pol ure z
mjilom riba. Na to vižo osnaženi život se namaže z
mazilom , ki obstoji iz 8 delov žveplenega cveta in
1 dela ogeljnokislega kalia. Ako se garje zopet po¬
kažejo, naj se garjovec, ozdravlja na enako vižo.

22. Bolezin v gerlu (Vnetje).

Jeziček in migdali (mandelni) so rudeči in ote¬
kli, torej se čutijo nar veče bolečine pri požiranju.
Nevarnost raste primerna tresliki. Pri hudi tresliki
tedaj ne opusti zdravitelja poklicati.

Kedar nimaš treslike, si sam pomagaš, ako
vrat s flanelom oviješ, za gorke noge skerbiš , z
bezgovim čajem, kteremu polovico mleka prideneš,
večkrat gerlo izpereš, in na večer bezgovega čaja
piješ, da se malo potiš. V pijačo se posluži omenje¬
nega čaja, ali pregrete vode.

39

23. Gerla zabasunje.

Ako terdo jedilo v geriu obsedi, se veasi želo¬
dec sam od sebe začne vzdigovali, in po bljuvanju
gre jedilo nazaj. Ako se leto ne zgodi, je treba do¬
kaj vode ali mleka piti, da jedilo izplavi, ali pa z
žličnim ročem jedilo omajati.

Ako ostra reč, postavim kaka koščica ali ribji
tern v geriu ostane , grozno boli na mestu , kjer reč
tiči; in ako je leta reč veča, na sapnik pritiska in
človek je v nevarnosti se zadušiti. Preden ko zdra¬
vitelj pride , po ktcrega je treba urno poslati, se z
perstom ali peresom v goltu šegetaj, da se po blju¬
vanju lete reči znebiš. Kedar zamašek ni oster, ali
kedar se ni bati, da bi se globokejše zarinil: zvečer
veči kos putrastega kruha in debelo pozri. Morebiti
da gre, zamašek s kruhom vred naprej.

Ako se pri ti nesreči gerlo suši, je treba piti
mleka, žlico olja, ovsene žleze i. t. d. Takšna
pijača kerč odvrača.

Ako kdo šivanko, ali kaj špičastega požre, naj
več dni nič ne vživa razun gostega močnika, pod-
zemljic i. t. d., v ktere jedila se požerta reč zavije,
in brez škode naprej gre.

40

24. Glad pasji.

Pasji glad izvira voasi iz kerča v želodcu, in
je z medlico združen; včasi iz slabosti želodca , ki
hrane ne more prebaviti; in je združen z bljuvan¬
jem in dristo.

Ako hočeš pasji glad ozdraviti, dobro pazi na
vzrok, iz kterega izvira. Kedar vzrok bolesti odver-
neš, ozdraviš pasji glad. Pri kislem riganju pomaga
magnezia; pri reznem riganju pomaga ovsena žleza,
jedrično mleko. Ako pasji glad izvira iz zaderžanega
potu ali od glist: zdravljuj posledni bolezni, in
odpravil boš glad.

25. Glavobol.

Glavobol, združen s kervnim navalom proti glavi,
je nevaren ; posebno ako ne preneha. — Zoper na¬
vadni glavobol ti bo kako sledečih sredstev po¬
magalo.

Kedar se ti navadni glavobol poverne, popij
steklo merzle vode, in sprehajaj se pod milim ne¬
bom. Ako ti pa gibanje, svitloba in hrup težko dene,
v temi počivaj, dokler glavobol ne neha.

Kedar glavobol iz pokvarjenega želodca izvira,
pomaga černa kava; nekterekrat tudi pomaga blju¬
vanje, ktero nalaš zbudiš.

41

Naglo pomoč da včasi kopel za noge v merzli
slani vodi. Poleti pomaga polivanje glave z merzlo
vodo zoper glavobol; kleri merzle vode ni navajen,
naj se mlačne posluži.

Kruhova skorja v kisu pomočena dostikrat zdravi
glavobol, ako je na čelo položiš.

Česanje glave z gostim glavnikom je večkrat
pomagalo, kedar se nesnaga iz kože spravi, in po¬
tem hlapenje podpira.

Kedar glavobol iz želodčne kislobe izvira, jej
toliko pogače, kolikor ti diši, in glavobol boš od¬
pravil.

26. Gliste.

Razločimo gliste 2 do 15 palcov dolge, dve ali
tri,čerte debele; tanjke gliste, dve do pet čert dolge,
in plošnate gliste.

Pcrva plemena glist otroke nar hujše nadlego¬
vala. Otroci, ki mnogo jedo , velik trebuh imajo , k
potrebi brezredno hodijo, nepokojno spijo, ki so
bledi in tožijo, da jih trebuh boli: bolehajo po gli¬
stah. Zenski spol je glistam bolj podveržen, kakor
možki; pri odraščenih ljudeh je glistna bolezin redka,
še redkejša pri sivcih. Zelenjava in sadje gliste
redi. Kdor noče glist rediti, naj se varje sadja, in
mastnih močnatih jedil. Kuhano in pečeno meso,

42

vino in grenka hrana je glistam zoperna. Dostikrat
se glist znebiš, ako se namesto perve, poslednje
hrane poslužiš.

Ako se glista v želodec zarije, nakloni mnogo
bolest, kakor tresliko, kerč, bljuvanje. Dristla z
mlekom navadno odpravi bolest. Potem naj vzame
bolnik novo iztlaeeni sok iz korena , ali hrena, ali
goršice (ženfa), ali čebula, ali česna, da se gliste
v čreva spravijo. Iz črev jih pahne napravljeni lek iz
1 lota razmete kozlekove korenine (Baldrianwurzel)
in iz 2 lotov razmetega glistnika (Wurmsamen) ,
kterima se toliko sterdi’ primeša, da močic postane.
Žličico tega močica daj bolniku dvakrat na dan. Raba
pocukranega glistnika, ali s sterdjo mešanega čaja
iz poprove mete včasi odpravi gliste. Tudi spraviš
gliste iz črev po dristlah iz tobakovegu zlečka, laš¬
kega olja in soli.

Tanjke gliste, ki v ritniku skakljajo, in pri riti
šegetajo, pomoriš in odpraviš po drislli z merzlo
vodo, ali s pelinovim zlečkom, ali z 6 do 12 grani
Sirnika draselnatega (Scluvefelkalium), ki si ga v
16 lotih vode raztopil. Ako tanjke gliste ženstvo od
spredej nadlegovajo, se rabi ali slana voda, ali
žveplena kopel.

Plošnato glisto so nekteri odpravili z merzlo
vodo, ki so jo pogosto in obilno pili. Požirek merzle

43

vode je nar boljši lek vmoriti plošnalo glisto, odpra¬
viti nepokoj in mučni občutlej v trebuhu. Rudečih
jagod (smokavic), kterim je sladkor in vino pri-
djano, je treba na večer obilno jesti, in zjutraj kake
kozarce grenke vode (Bittenvasser) piti, da se
plošnata glista odpravi. Drugi hvalijo v ta namen
laško olje, kterega je treba vsako pol ure po polo¬
vici kozarca piti. Ravno tako se rabi jedrično olje.
Dr. Lover svetuje sledeči lek: Na večer jej 'slani-
kovo solato z mnogim oljem in čebulom, zjutraj pij
kavo s siropom, in čez den čaj iz zelenih orehovih
lušin, iz kozlekovih korenin, iz praproti in iz sene-
vega listja.

27. Gobice.

Po gobicah navadno bolehajo otročiči. V ustih,
na jeziku, v gerlu postanejo majhini, beli, zvišani
vredi, ki močno sklijo. Včasi le Peke dni ostanejo,
potlej zginejo in se zopet pokažejo. Ako vredi v
gerlu sedijo , otročič težko požira, ako so v sapni¬
ku, silijo h kašlju; ako so v želodcu, budijo blju¬
vanje. Gobice dojencov okužijo persne bradavice,
ktcre začnejo boleti in se gnojiti. Vzrok gobic so
sladke jedila, ki želodec okisajo, nesnaga posod,
culica, zaostala smolka, nezdravi šoki dojnic.

44

Gobice se zdravijo, ako se usta izpirajo s cisto
vodo, ali z žobejnim čajem, kteremu sterdi pri¬
mešaš. Zdrava je tudi dristla z merzlo vodo, da se
čreva spraznijo.

Pri odrašeenih se lahko poslužiš imenovanih
sredstev; ali pa nekaj boraksa v vodi raztopi, mu
sterdi prideni, in s tem usta namazuj.

Gobice pri hudi bolezni naznanijo bližnjo smert.

28. Golžun (krof).

Golžun je nafeklina berzlika (Schilddriise) in
bunične tkanine (Zellgevvebe) krog berzlika. Navadno
izvira iz želv; ali tudi petje, vpitje, bljuvanje in
druge nategovanje vrata ga lahko nakluči. Od konca
je mehak, sčasoma se sterdi.

Dokler je golžun majhen in mlad, ga dergnenje
z dlanjo ali z volno, mazanje z gorkim laškim
oljem odpravi. Gosta žajfnica se na platno namaže
in ponoči na vratu nosi.

Gotov lek zoper golžun je morska goba, ktera
pa osebam sušici podverženim lahko škodje, torej
se je je opazno poslužiti. Leta goba se sožge iq
kaka 2 lota gobne štupe se polijeta z libro gorke
vode. Neke ure pozneje se voda precedi in iz lete
vode se 3 ali 4 krat na dan po žlici jemlje. Komur
raba lete vode kako bolest naključi, naj jo urno

45

zapusti. Boljše je golžun nositi, kakor zdravje
zgubiti.

29. Gripa.

Gripa je hud nahod, kterega spremljate nagla
nemoč in bolezin cutnic. Zdravila zoper gripo so
tiste, kfere zoper nahod. (Glej nahod). Hrana bol¬
nikova je kuhano ali pečeno sadje, in toliko merzie
vode, kolikor se mu je ljubi. Opomniti je treba,
daje pri gripi boljše se varovati, kakor se pregnati,
zakaj nasledki gripe so mnogoverstni in nevarni,
in marsikterega je že zadušila, ki jo je mislil
premagati.

30. Grizenje. (Kolika).

Bolečine v črevah so hude, in ako se jim zaba-
sanje ali bljuvanje pridruži, se je bati, da bi se
čreva ne vnele.

Kedar izvira grizenje iz premrazenja, pomaga
gamilčni caj in gorka odeja. Dristla s čajem ovsene
kaše , kteremu čaju se nekaj makovega olja primeša,
je vselej hasnjiva. Dobro je tudi letega čaja piti, ali
žlico polno jedričnega olja vzeti. Pri grizenju od za-
pertili vetrov je zdravo trebuh dergniti s pogretimi
rjuhami, in piti čaj iz poprove mete. Ako se grizenju
huda trcslika pridruži, je treba zdravnika poklicati.

46

3i. Grizenje slikarjev.

Ljudje, ki se s svincom pečajo, zgubijo pože¬
lenje do jedil, so zabasani, teži jih v želodcu, in
trebuh jim vkup vleče. Glej znamnja strašne bolezni!

Kdor hoče te bolezni se znebiti, se mora nar
poprej svinca in svinčenega hlapa ogibati; potlej naj
se posluži mjilnih kopel, žveplenih kopel, kašnih
okladkov. Pitje olja. oljnate, solne in rajilne dristle
tudi pomagajo v leti bolezni.

32. Grizu.

Griža je neka bolezen črev, v kteri čreva ne
izpahujejo blata, ampak drugačne reči. Črevobolu,
hitrici in vedni sili k potrebi se pridružijo: grenek
okus, nesnažen jezik, razleknost, gnjusoba. Od
začetka griže je sila k potrebi bolj redka in nape¬
njanje manjše; pri hujši bolezni bolnik skorej vedno
sedi na nočni posodi. Odsebnica je sčasoma vodo-
vita, žlezasta, vredasta, žolčnata, kervava. Ako
bolezen odnehuje, kar se v 4 do 14 dneh zgodi, je tudi
sila k potrebi bolj redka, in odsebnica bolj blatna.
Bolezen se verže na pot in scanico. Prehlajenjc, ne¬
zrelo sadje, pokvarjeni ol zbudijo grižo. Tudi izvira
iz hitrice in menične groznice (merzlice). Griža je
včasi nalezljiva.

47

Pri griži je treba paziti, da se bolnik ne pre¬
hladi , torej naj v postelji ostane. Za snažnost in
cisti zrak naj bolničar skerbi. Dobro je izbni pod z
Jesihom škropiti. V hrano služijo bolniku: pšeno,
laško pšeno, in enake žiezaste reči.

Tužna sila k potrebi se potolaži, ako morsko
gobo v gorkem mleku pomočiš in bolniku na ritnik
položiš. Dobro je tudi, ako se bolnik na posodo po¬
sadi, v kteri hlapi’ gomilčni čaj; ali ako se mu žie¬
zaste dristle dajejo.

V notrajno rabo se nasvetuje čaj slezovih (ajbi-
šovih) korenin; borovnice ali Černe jagode, kterih
posušenih 2 žlici v maselcu vode skuhaj in mlačno
vodo popij, borovnice pozoblji; ipekakvanha in opium,
kterih dveh poslednjih zdravil vendar ne jemlji brez
zdraviteljevega sveta.

33 . Hitrica ali driska

je pogostna odsebnica, pri kteri bolj redko
blato od človeka gre, in ktera je zjedinjena z huj¬
šim ali manjšim črevobolom. Vzroki, iz kterih izvi¬
ra, so mnogosortni, kakor pregreški vživljavi: vži-
lek nezdravih jedil ali pijač, mastna zelenjad, vino-
cvetna pijača, prememba za kosilo odločene ure.
Tudi premrazenje nog ali celega trupla, ganitev
serca lahko naključi hitro. Ncktcri ljudje so od

48

natore hitrici podverženi, postavim slabotne, draž¬
ljive osebe; tiste, ki po želvah, zlovoljnosti ali
maternici bolehajo-

Včasi je hitrica hasnjiva in drugo bolezen iz
trupla izpelje , torej se leta ne sme ustavljati.

Pri hitrici se je treba vsega varovati, kar jo
hujša, namreč kislih in mastnih jedil, ola, merzle
pijače,, prehlajenja; poslužiti se je treba Iiasnji-
vihreči, kakor žlezaste in oljnate pijače, gorkote
in potenja. V zdravilo služi bolniku žlezasta juha iz
laškega ali ovsenega pšena, gorko jedrično mleko,
posušene borovnice.

Ako hitrica iz prehlajenja ali iz prebasanega
želodca izvira, se je treba gorko obleči, posebno
za gorke noge skerbeti, se postiti in žlezasti čaj
piti. Pogrete opeke na trebuh pokladati, ali saj tre¬
buh z volnatim pasom poviti, je hasnjivo.

Pri poletni hitrici v julju in avgustu ne smeš nič
vživatt razurt žlezastih juh iz laškega ali ovsenega
pšena. 1 lot vodenega izlečka iz rabarbare popij čez
den, ako hitrica ne odneha. Kedar je hitrica bolj
vodena, jemlji oljnato pijačo in oljnate dristle. Zdravo
je tudi trebuh z oljem mazati. V dolgočasni hitri¬
ci, ktera se rada poverile, se posluži salepa, saga,
Želodove kave, černega vina, v kterem so pomo-
rančne lušine namočene. Nekteri ozdravijo, ako nič

49

ne jedo razun mleka in pogače. Nckterim pomaga
žakeljc napolnjen s klinčki, cimetom, poprom,
gjumberjem , kterega zjutrej in zvečer z rumom po¬
škropijo in na želodec položijo. Vinocvelni izleček
iz žveplenega cveta, kterega kake kapljice zjutrej
in zvečer požreš, tudi pomaga v dolgočasni hitrici.

Zoper vredasto hitrico pomagajo: mleko, si-
ratka, salep, juha iz polžev kuhana, apnena voda
v mleku. Hitrica otrok večdel izvira iz kisline v že¬
lodcu, kteri se v okom pride z otročjo štupo, to je
magnesja z rabarbaro mešana. Tudi jajčne luščine,
v štupo zmlete, so zdrave. Otroci, ki zobe dobivajo,
večdel hitrico imajo, ktere pa ne smeš ustavljati.
Ako je otrok po preldadenju hitrico dobil, ga zdravi,
kakor je prej od hitrice po prehladenju povedano
bilo. Kedar otročja hitrica dolgo terpi, je treba tre¬
buh in herbet z flanciom odeti, in želodove kave
otrokom dajati. — Hitrica dojenčkov dostikrat izvira
iz popačenega mleka. Leto se poboljša, ako se mati
serčnih ganitev, prehladenja kisline in cIo vina
zderži. Ako vse to ne pomaga, naj se otrok odstavi.
Zoper hitrico otrok, kterih koža je suha, priporo-
čuje Galen posušeno, drobno zmeto sol, s kte-
rim prahom sc celi život otroka neke dni zapore¬
doma poštupuje.

Domači zdravnik.

4

50

Hitrica je poslednja tovaršica vodenice , jetike,
gnjile dlasne i. t. d., s kterimi bolezni ona raste in
mine. Zdravitel, brez kterega v teh nevarnih bolez¬
nih naj nobeden ne ostane, bo tudi zoper hitrico
hasnjivo zdravilo nasvetoval.

Tukaj še opomnimo želodčne hitrice, pri kteri
jedila kmalo po zavžitku, in sicer neprebavljene skoz
čreva gredo. Lahko prebavljive jedila, kakor sago,
goveja juha in grenke zdravila pomagajo v ti bolezni.
Opomnimo mlečne hitrice, ktera žlezast mok ob
stisku ritnika odtrebi. Dristle z merzlo vodo ritnik
krepčajo. — Pri jeterni hitrici se izprazni rudeč-
kasti mok brez bolečin. Rabarbara večidel pomaga.

34. Hromanje.

Nekteri človek z eno nogo krajšo od druge na
svet pride, in hromanje mu je prirojeno. Večidel
vendar izvira hromanje iz skernine ali revmatizma.
Soparne ali mjilne kopeli, dergnenje z flanelom so
dobri pomočki. Redar se hromanje boljša, naj sc
bolnik prehladiti varje, in naj noge ne sili k hoji,
ampak mirno naj jo dcrži.

Hromanje pri otrocih nagloma pride, brez da
bi se kak vzrok vidil, in je neizrečeno tužno pri gi¬
banju nog. Ta bolezin se večdel kaže med 3. in 7 .
letom, izvira iz vnetja bedrovega člena, in napada

51

otroke, ki po želvah bolehajo. Pomoč zoper hudo
bolezin se išče v gorki mjilni kopeli, v pijavkah, v
čistivnih lekih, v obližu iz španskih muh, kteri se
na bedrov člen položi, da bolezin na kožo potegne.
Obliž vleče po moči bolezni 3 do 6 ur, potlej se
rahlo odlupi, in ako je bolezin nehala, se ranjena
koža namaže z srovim neosoljenim maslom, in z
mehkim platnom obveže; ako bolezin ni popolnoma
nehala, se pokladajo na ranjeno kožo zeljne ploše,
da več nesnage iz kože izteče, in potlej se še le
rana z maslom zaceli.

3o. Hujšanje-

Hujšanje zapazimo ali na celem telesu, ali na
kakih telesnih delih. Vendar medlost ni vselej bole¬
zin , marveč so nekteri medli ljudje vedno zdravi.
Po dušnem in telesnem trudu, posebno po dolgem,
nenavadnem potovanju, po silni ganitvi duše, po ne¬
čistosti in razuzdanosti se pomenjša obseg ali celega
trupla ali posameznih telesnih delov. Zakaj po ime¬
novanih vzrokih se ali preveč sokrovice porabi,
ali sokrovice se ne morejo razlivati po telesnik
posodah.

Hujšanje je resnična bolezin, ako človek pri
zdravi in obilni hrani vedno bolj kumcrn postaja in
“toč zgublja. Sčasoma pride moriva groznica, pri

4«

52

kteri se vročina in mrazota verstite, ko so podplati
in dlan vedno vroči. Kmalo pridejo ponočni poti,
ki truplo bolj in bolj sušijo, da vso životvorno moč
zgubi.

Vzroki sušice so: Dedovina po starejših, neči¬
stost, dolgoterpeče ganitve serca, zamazane garje
i. t. d. V časnih (akut) boleznih je naglo hujšanje
hudo znamnje. Tako je v osepnicah naglo huj¬
šanje skorej gotova smert. V počasnih (chronisch)
boleznih je hujšanje toliko bolj nevarno, kolikor
hitrejše se kaže. Enako nevarno je, ako se truplo
po prestani bolezni noče rediti. Ako k hujšanju
pritisne kašelj, izmet in persobol: je sušica gotova.

Pri otrocih in včasi pri odrašenih je hujšanje
znamnje, dana  glistah bolehajo. Kdor ima plošnato
glisto v sebi, zmiraj bolj medli, akoravno mu jed
diši. Tudi noseče žene včasi hujšajo, brez da bi
bolne bile.

Kedar je hujšanje pripadek k drugi bolezni, je
posebno treba to bolezin zdraviti, in ž njo vred
mine hujšanje; kedar je p„a hujšanje samostalno, in
iz znanega vzroka izvira, se mora nar poprej ti
vzrok odpraviti, in potlej se morajo bolniku lahko
prebavljive in redivne reči dajati, kakor: mehko
kuhane jajca, žlezaste juhe iz ječmena, ovsa, laš¬
kega pšena, pšenične moke; krepčavne juhe iz te-

53

Iečjega mesa in perutnine; dober ol, černo vino.
Ako pa želodec slabo prebavlja, se je treba mlečne
hrane zderžati. Sladne kopeli so prav liasnjive, ktere
je treba dolgo rabiti.

Kakor v vsaki bolezni, tako tudi pri hujšanju
se bolnikom priporočuje veselo serce in cisti zrak.

36. Jacrnenec.

Na robu trcpavnice se včasi turcek vzdigne, ki
je od začetka rudeč in terd, pozneje se ognoji. Tre-
pavnica je težka, napeta in skli. Da vročino v očesu
polajšaš, prereži žemljo, namoči jo v merzli vodi,
in položi narezano plat žemlje na oko. Ako sejač-
menec ognoji, kuhaj mak v mleku, v ktero pomo¬
čiš zloženo mehko platno, in potlej na jaemencc
položiš.

37. Jetika ali sušica.

Jetika se spozna po kratkem, tužnem kašlju,
po vredastem, kervavem izmetu, po stiskanju v
persih, po hujšanju, ponočnem potu in hitrici. V
začetku te bolezni se kaže trudnost koj zjutrej; člo¬
vek ne more nobenega, ne dušnega ne telesnega
Duda terpeti. Mast trupla se raztopi, obličje vpade,
koža se gerbi, lasje izpadajo; sčasoma pridejo
ponočni poti in driska. Pri sušici tudi vodenica pri-

54

tisne. V slednji dobi se vidijo gobice, osepenčni
izpustki, preležanje kože.

Ne zamudi pomoči iskali v jetiki, ako nočeš
vsega zamuditi in ob življenje priti. Jetiki so pod-
veržene osebe z nizkimi persi, dolgim vratom,
visokimi ramami, tanjko kožo, belimi zobmi, rude-
cimi licami, ki pogosto na zmolklosti in kervnem
nosotoku bolehajo.

Jetiki nar manj podverženi so tisti ljudje, ki
se pod milim nebom veliko gibljejo. Torej se v
mestih in pri faberkah več jetičnih najde, kakor
na deželi in med kmeti. Kdor jetiko ima, naj
naprej skerbi, da večidel dneva v prostem zraku
preživi.

Stara in zdavnej znana zdravila zoper jetiko
sta: mlečna hrana in čisti zrak. Nek moder zdravnik
je jetičnim sledečo življavo nasvetoval: Zjutrej na
tešče jezdari, in sicer vsak poslednji den nekoliko
dalje od poprejšnega; zjutrej in zvečer dergni celo
truplo s suhim, gorkim platnom; posteljo sinapravi
v nadhišju, in pojdi zgodaj spat, in zjutraj zgodaj
vstani; pij mleko, kteremu je primešan enak del
sterdene vode; jej večkrat na den, in sicer mlečne
ali močnate jedila, ali lahke zelenjave.

Sok iz beršljana iztlačeni in mleku primešani
je hvaljeno zdravilo v jetiki.

55

Neki človek, ki je kri pljuval, se je ozdravil
po rabi ajbešovega čaja. Tudi čaj iz Veronike hvalijo
v la namen.

Tole zdravilo je v jetiki posebno dobro: Bolnik
vzame prav malo nasterganega hrena, ga zmeša z
žličico sterdi, in ga zavžije zjutrcj na tešče. Tako
ravna den na den 4 ali 6 tednov dolgo. (Se ve, da
mora bolnik leto zdravilo opustiti, ako bi ga kašelj
preveč gnal.) Čez eno uro naj vzame bolnik žličico
čistega laškega olja, kteremu je sladkor primešan.
Še le 2 ali 3 ure pozneje sme bolnik kaj drugega
jesti. Ako se bolniku hren ne prileže, ali ga ne
ozdravi; naj se on olja s sladkorom derži, in naj
ga zjutraj in zvečer jemlje.

Selterska voda, v mleku pita? polajšuje kašelj
in zaderžuje jetiko, in Liflandski mah je redivna
lirana takim bolnikom.

Nekteri v jetiki bob močno priporočujejo. Vza¬
me se kake 3 lote boba, in se ž njim persi, herbet
in lakotnice četertinko do polovico ure dergnejo, da
koža vso mast popije. Leto mazanje se na den dva¬
krat do štirkrat ponavlja. Pri tem mazanju mora bol¬
nik v gorki izbi v postelji ležati, in ves odet biti,
razun strani, ktera se ravno maže, da se ne prehladi.
Pripoveduje se od jetičnih, ki so že pri koncu živ-

56

Ijenja bili, in v 4 ali 6 tednih po takem mazanju
ozdraveli.

Pri bolj starili osebah, ki na jetiki bolehajo,
je sladkor dobro zdravilo. 4 ali 6 lotov kandiranega
sladkora v ovseni žlezi naj bolnik na den zavživlja.

Listje in korenine podbela (Tussilago farfara)
z grozdinkami vred kuhane, kterim se kandirane¬
ga Sladkora pridene, so zdavnej znano zdravilo
v jetiki.

38. Kašelj.

Kašelj je znamnje kake bolezni v persih, torej
se nikdar ne sme zanemariti, nar manj pri osebah,
kterih se jetika lahko prime. Počasen (chronisch),
suh kašelj, kterega spremljajo bodlaji v persih, na-
znanuje terdine (Tuberkeln) v pljučih. Tudi kašelj
izvira od prahu, od onesnaženega zraka, iz revma¬
tične ali nedušne treslike , od osepnic, vnetja sapnika
ali pljuč, nar večkrat iz premrazenja.

Počasni kašelj je ali moker ali suh. — Z mo¬
krim kašljem je združen žlezast izmet. Leta izvira iz
naduhe, ali od poprejšnega vnetja v persih. Paziti je
treba na njega, da ga ne naslednje žlezna jetika.
Spo mlad in jesen gospoduje takšen kašelj. Kislih,
mastnih, močno slanih ali začinjenih in težkih jedil,
močne in merzle pijače sc je pri lem kašlju treba

1

57

varovati. Zdrave jedila so: Laško in domače pšeno,
sadje, žlezasta ne močna mesena juha; zdrava pi¬
jača: Mleko, siratke, ajbešov čaj, Telesni ali dušni
trud, prali , hud veter, prepih škodovajo. Flanelova
kamižola na goli koži, in sploh gorka obleka je
potrebna.

Počasen, suh kašelj je bolj težaven od mokrega.
Navadno izvira iz kerča ali vnetja, in pozimi vladuje.
Zastran življave se je treba zgorej povedanega der-
žati. V zdravilo se priporoča čaj iz 2 kvinteljcov
omana kuhanega v 12 lotih vode. Tudi sledeče zdra¬
vilo hvalijo: Pšenične otrobi polij z vrelo vodo , čez
nekaj časa odcedi zleček in mu primešaj kandiranega
sladkora in lemonovih lušin. Te zmesi se posluži,
kedar te žeja. Sopar vroče vode, akogav se vle¬
češ, tudi omehča kašelj.

Pri kerčovitem kašlju, ki mahoma pride, poma¬
ga gomilčni čaj s siropom polnega maka (Klalsch-
rose). Oslovo mleko in gorka kopel je koristna
v hudi dražljivosti kašlja.

Ako pride kašelj iz želodca, je treba želodec
zdraviti.

58

39. Kašelj zadušljiv (Keuchhustenj.

Hud kerčni kašelj z lastnim piskajočim gla¬
som , ki se k,onča po davenju alj bljuvanju. Navadno
otroke, in sicer le enkrat v življenju napada. Pri tem
kašlju zdravniki tri dobe razločijo, namreč nadušno,
kerčno in dobo odjenjanja. Perva doba različno terpi
ali le kake dni, ali kake tedne. Od začetka so na¬
padi enaki nahodu, sčasoma kašelj hujši in bolj suh
postane, in posebno terpinea zjutrej in zvečer. Po¬
tem nastopi druga doba, v kteri se kerč bolj in bolj
pokazuje. Kedar kašelj pride, so otroci nepokojni,
plašni in podpornice iščejo. Zdaj kašelj žene kašelj,
in otroci si mahoma oddihajo. Oddihlejem sledijo
dihleji. Vse se na otroku trese, obraz je višnel,
solze derejo iz oči ,  iz nosa in ust včasi kri vdari,
roke in noge so merzle, in merzel pot polije vso
kožo. Napadki večkrat na den pridejo, še rajše pa
ponoči. V tretji dobi kašelj bolj odlega, in napadki
so manj hudi. Kašelj postane moker, dihanje je bolj
naravno in koža bolj gorka. Tako gre zadušljivi ka¬
šelj h kraju. Ako predolgo terpi, ga naslednje huj¬
šanje ali clo žlezava jetika. Leta kašelj včasi po¬
sebno vladuje; spomladanski in jesenski zrak ga
lahko zbudita. O teh časih je treba otroke gor¬
ko oblačiti; jim sadja in mastnih jedil ne dajati.

59

Družba z otroci, ki že kašelj imajo, je zdravim
nevarna.

Domače zdravilo v ti bolezni so: Gjumberjev
čaj s kandiranim sladkorom, ajbešov čaj z mlekom,
pogreti ol s sirovim maslom, retkvin sok s slad¬
korom ali tak obliž na želodec.

40. Kerč. (Konruhie).

Leta kerč obstoji v močnih, neliotečih nategah
mišic, kterim sledi obnemaga. Vzroki te bolezni so:
čutljiv temperament, huda bolečina , velik trud telesa
in duše, težko zobenje, gliste, razdraženje ali vnetje
možganov, i. t. d.

Splošne zdravila v ti bolezni so: Gorčične ko¬
peli za noge, gorke kopeli celega života, umna
raba merzle vode, puščanje kcrvi, kakor zdravnik
za dobro spozna.

41. Kerč čeljustni.

Lasni kerč 3 do 7 dni terpi, počasni veliko dalje.
Vzroki so: Bolest herbtnega mozga; ranenje, ko-
stolomi, premrazenje, strupi, žolčnato ali želodčno
draženje, zaderžane garje i. t. d.

Bolezin je nevarna in seje ne smeš brez zdrav¬
nika lotiti. Skerbi narprej, da se vzrok kerča odpravi,

60

potlej za cist in suh zrak v izbi. Kar je dalje potre¬
ba,] bo zdravnik zapovedal.

Povedano tudi velja v mertvoudnici (Starr-
krampf).

42. Kerč mečni.

Mečni kerč je huda bolečina, kedar se meča ali
bederne miške kerčijo. Napada pa nektere osebe
večkrat, nar rajše ponoči. Dergnenje bolnega dela
z vročim rumom in pitje čaja, v kterega vliješ nekaj
ruma, je dobro zdravilo. Hasnjivo je tudi meča z
rijavim železom dergniti. Nekterim je pomagalo,
ako so meča s slino mazali. Koj od začetka kerea
se z nogo v posteljno dilo dobro upri, in odgnal
ga boš.

»

43. Kerč pri otrocih.

Zdravenjc se ravna po vzroku kerča. Vzrok se
pa večidel v želodcu in črevah znajde, namreč kislo-
ba, gliste, zabasanje, zadcržani vetri. Torej so
zdravila: ltačje oko ali jajčne lušine, čistivni lek in
dristle. Burdah priporoča vzeti četertinko kvinteljca
štupe iz metlikove korenine (Beifusswurzel), ktera
štupa se v gorek ol dene, dobro zmeša in malo
pred napadom izpije. Potem je še kozarec ola treba
piti. V težkem zobenju tudi čistivni lek in dristle po-

61

magajo. Pri čutljivih osebah se rabijo gorke kopeli
ali cinkov cvet.

44. Rerc persni.

Persi se zdijo nekako zvezane in človek se boji,
da bi mu pri dihanju sape ne zmanjkalo. V ti nadlogi
se napravi gorušično testo iz lota gorušične moke,
in iz lota vode. Testo na platno namazano položi na
persi, in k nar večemu četertinko ure pusti. Med
tem se 1 lot anaževega semena vstopi zdrobi in z
36 loti vrele vode polije. Čez uro začne bolnik leta
čaj piti, in ga v 2 dneh porabi.

45. Kerc v želodcu.

V scrčni žličici siplje, tisi, vkup vleče, včasi
gori v persi žge. Bolečine včasi zginejo po jedi,
včasi še hujše prihajajo. Bolečine se začnejo s tis¬
kom v jamici in se sčasoma razširijo čez celi želo¬
dec. Bolniki včasi nar manjšega tiska ne terpijo bli-
zo želodca, in vsa obleka jih nadleguje. Ako je
kerč na viši stopnji, se bolečine proti lierbtu razšir¬
jajo; bolnik se zgrudi, začne bljuvati, ima merzle
roke in noge, in se od strahu poti. Oči mu vpadejo,
žilobitje se komej čuti, in včasi mcdlica sledi. Leta
kerč izvira iz žarkih, ali sploh popačenih jedil; iz
Hlastne, težke ali preobilne hrane; iz predolgega

62

posta, iz ganitev serca, iz premrazenja, revmatiz¬
ma, iz neredne mesečine. Kerč v želodcu je včasi
tovarš zlovoljnosti in maternice.

K zdravitvi tega kerča veliko pripomore umna
življava in obleka. Jedila naj so lahko prebavljive,
večdcl mesne; v pijačo služi čist ol in malo vina.
Kedar kerč iz premrazenja izvira, je treba serčno
žličico s flanelom dergniti; omivanje celega života,
ali saj pers in trebuha z merzlo vodo je tudi hasnji-
vo. Nekteri namočijo pivni papir z rumom in ga po¬
ložijo na želodec. Heim priporočuje vzeli 16 kapljic
eterskega olja iz gamilc, ga zmešati s kvinteljcom
soliterjevega etera. Lete zmesi se vsako četertinko
ure vzame kakih 10 do 20 kapljic, in v zvunajno
rabo zmečkani in v gorkem žganju namočeni kum,
kterega v cunjo zaviješ in na želodec položiš. —
Neke žlice lanenega olja veasi potolažijo nar hujši
kerč. Leto zdravilo posebno takrat pomaga, kedar
kerč iz jeze, žalosti ali tuge izvira. — Ako kerč iz
vetrov izvira, pij čaj iz poprove mete, ali pa rum,
kteremu si neke kapljice kumovega olja pridjal. —
Ako kisloba v želodcu zbudi kerč, vzemi kakih 10
ali 15 granov magnezije. — Zenstvo pri zmedeni
mesični naj vzame zoper kerč kozlikovega (Bal-
drian) čaja, močne kopeli za noge, in omečivne
dristle. — Pri kerču od revmatizma pomaga goru-

63

šični obliž, ki ga na želodec položiš. — V čutnič-
nem (nervos) kerču je gotovo zdravilo vizmut, kte-
rega vzameš 2 grana, s sladkorom dobro zribaš ia
potlej požreš. To stori trikrat na den.

4  6. Kervavnica. Zlata žila.

V žilah ritnika in trebuha kri zastaja; bunce s
kervjo napolnjene se naredijo znotrej in tudi zvunaj
pri riti. Od začetka kervavnice čuti človek nek tisk
med popkom in želodcom, tek je premenljiv, sapa
smerdi, včasi pride zgaga. Od$ebnice so brezredne,
barva v licu je rumenklata, krog očes ležijo obroči.
Človek je vedno truden, dražljiv. Nekteri čutijo ter-
ganje v križu, blisku enake zbodlaje v ponveni vot¬
lini; rit se jim močno poti. Ako se obilna kri pri od-
sebnici odcedi, bolečine nehajo, dokler se kri zopet
ne nabere. Tista kervavnica, pri kteri kri nikdar ne
odteče, se imenuje slepa.

Vzroki kervavnice so: Nezmasnost v vinocvet-
nih pijačah, nečistost, preobilna raba močnih, za¬
cinjenih jedil, tesna obleka krog trebuha, sključena
seja, zabasanje črev, dedičnost.

Kdor se hoče kervavnice znebiti, mora dolgo-
Cas no sejo, močno hrano in pijačo opustiti; vsak—
danje sprehajanje pod milim nebom, večkratno der-
gnenje trebuha mu je potrebno. Nar golovejše zdra-

64

vilo v kervavnici je žveplo: Vzemi 1 lot žveplo-
cveta in 2  lota vinskega kamna, dobro ju zmlji in
zmešaj, in te štupe po žličici jemlji enkrat ali
dvakrat na den, da se kake dvakrat lahko izprazniš.

Ako pri tekoči kervavnici kri sama od sebe od¬
teče, in polajšanje čutiš, ne rabi nobenega zdravila;
ako kri teči neha, pij oaj iz grenke detelje ali
iz armana. — Ako kri zastaja in noče teči, vzemi
kopel za noge in dristlo. Ako imaš hudo bolečino v
trebuhu, se posluži gorkih obkladkov in pij gamilčni
čaj. Ako znotranjavročina in tiščanjc k odscbnici ne
neha, postavi neke pijavke krog riti, in potlej položi
na rane nasterganega korena. Ako ne veš dobro s
pijavkami se pečati, rajše zdravnika pokliči, dane
napraviš odperte rane pri riti.

V slepi kervavnici so dristle z merzlo vodo
jako zdrave. Treba je paziti, da sc ritnik z dri-
stelno cevjo ne rani, in da voda nekaj časa v tre¬
buhu ostane. Po tem sredstvu, ako ga dalj časa ra¬
biš, se odsebnice vredijo, bolečine pri odsebnicah
manjšajo, in naval kervi v čreva odjenja. — V bo¬
lečinah, ki izvirajo iz slepe kervavnicc, je tudi sle¬
deče zdravilo hasnjivo. Pobaši mravljišče, kakor ga
najdeš, v kako posodo, nesi ga domu, kjer ga v
vedru dobro popariš. Potlej se vscdi z nago ritjo na
vedro, so dobro ogerni, da nič soparja ne zgubiš,

65

in kmalo ti bojo bolečine odlegle. Neki se je ozdra¬
vil z mlekom in suhimi slivami. Zjutraj na tešče je
vsaki dan kozarec merzlega mleka pil, in eno uro
pozneje so je kuhanih sliv najedel. Ako zvunajne
buncc serbijo, jih z merzlo vodo operi; in ako leto
ne pomaga, jih namaži z jedričnim oljem.

Pri kervavnici v mehurju, ktera je ali tekoča ali
slepa, je omivanje z merzlo vodo prav koristno.
Verh tega pomagajo zdravila, ktcre smo zgorej
imenovali.

47. Kervni naval .

Včasi kri v nektere dele trupla bolj sili, kakor
je naravno. Iz tega izvira veča gorkota, rudečina,
poseben tis, žganje, bolečina. Na zvunajnih delih se
kervni naval lahko spozna, težeje na nolrajnih. Pri
otrocih sili kri v glavo, pri mladenčih vpersi, pri
doraščenih v trebuh, pri sivčkih zopet v glavo.

Vse, kar kri draži, lahko zbudi kervni naval.

Splošne zdravila zoper kervni naval so: Mcrz-
lota in sicer merzla voda v okladkih, gorke kopele
za noge, v kterih je raztopljena sol, ali potašel,
cistivni leki, dristle.

Kervni naval v glavo izvira iz opravil, pri kte-
r 'li je treba večidel in dolgo sedeti, iz močne pijače,
Nečistosti. Naznanuje se po vročini, rudečini in na-

Domafci zdravnik.

pihnenju obraza, po glavobolu, po močnem žilobitju
v glavi. Le(a naval odlcže po kervotoku iz nosa, po
polu, odscbnicah.

Poglavitno zdravilo zoper ta naval je popoln
mir duše in telesa- Prebivališče mora biti hladno,
bolj temno. Glavo in zgorni del trupla je treba vi¬
soko deržati. Hrana mora biti pičla in pijača hladiv-
na, namreč voda in limonada. Kozarec merzle vode,
kterega je treba večkrat na den napolniti in izpiti,
je nar boljše zdravilo. Okladki z okisano vodo na
čelo položeni, gorke kppeli za roke in noge, dristle
vlečejo kri iz glave. Kedar se bolnik boljšati začne,
naj se več pod milim nebom vede.

Kervni naval v persi, glej „Naduha“.

Kervni naval v trebuh, glej „Kervavnica“.

48 . Kervornok.

Namesto scanice teče ali cista, ali z vodo zme¬
šana kri. Kedar pride kri iz ledic, se čutijo bolečine
v ledicah; včasi pride iz močevodjev, navadno pa
iz mehirja. Včasi je kervornok znamnje drugih bole-
zin, kakor kervavnicc, mehirjevega vjietja, peska
i. t. d. Možtvo je ti bolezni bolj podverženo, kakor
ženstvo. Kervornok izvira iz vedne lege na herbtu v
kaki bolezni, iz napenjanja pri bljuvanju, iz stresa
ledic ali ponev, iz peska, iz zamazanih garij, iz

67

zlorabe zdravil, ki na scanico ženejo. — Kervomok
je nevarna bolezin.

Bolnik naj vživa mleko, siratko, čaj iz lanenega
semena in enake pijače. Kar na vodo žene, je treba
opustiti. Omečivne dristle in okladki, in polkopel
so tudi hasnjive. Ako bolezin od razuzdanosti
pride, seje čaja iz medvedovega grozdja (uva ursi)
poslužiti.

49. Kervotok.

Kervotok je včasi hasnjiv, in se ne sme ustav¬
ljati. Kervotok iz majhne rane sam od sebe kmalo
neha, torej ga ni treba ustavljati, ampak rano z meh¬
kim platnom povij, in kmalo se zaceli.

Ako se nisi z ojstrim orodjem ranil, ampak s
tumpasto rečjo kožo ali clo meso raztergal ali zmeč¬
kal: kervotoka ne smeš ustavljati, ampak podpirati,
kedar rano z gorko vodo močiš ali jo gladiš. —
Ako je rana velika, iz ktere kri ščurkom dere, in
lahko vsa bi se odcedila, j,e treba kervotok mašiti.
To storiš z roko, ki jo na rano položiš, da kri ne
more teči; ampak se v rani terdi, in zamašek za
i'ano napravlja. Kri se dalje ustavlja in rana zamaši
s platnenim nasteržkom, z gobo, s tiskarskim pa¬
pirjem. Nar pripravnejša je zapalna goba, kteraje
mehka in se lepo vleže v rano. V ta namen se rana

5 *

68

razprostiri, z merzlo vodo dobro izmije, z gobo za¬
maši, z nasteržkom pokrije in s platnenim trakom
poveže.

Ako je veča žila ranjena, in kervotok po tem
ravnanju ne odneha, je treba žilo zavezati > kar se
z žepno ruto stori, ktera se zvije, potem na sredi v
vozel zveže, in leta ožel pri zavezanju na žilo po¬
loži, da jo močno stisne. Ciplo ranjeno je treba
nad rano , kervnico ranjeno je treba pod rano zave¬
zati. Ktera je ranjena, spoznaš po kervni barvi, zakaj
kri iz kervnice je temnorudeča, kri iz ciple je pa
jasnorudeča.

Kervotok iz ran po pijavkah je tudi veasi ne¬
varen^ kedar pijavka večo žilo pregrizne. Kri ustav¬
ljaš, ako prah arabskega kccmeca ali galuna na
rano potreseš, ali z gobo ali nasteržkom rano za¬
mašiš in dobro povežeš. Ivcdar človek pri kervo-
toku omedli, ga pusti nekaj časa mirno ležati, in
skerbi za hladni, čisti zrak. Potlej mu dajaj od časa
do časa malo merzle vode, kteri kake kapljice do¬
brega jesiha primešaš, v usta. Obvezo rane mirno
pusti, zakaj v medlici se kri v rani nar hitreje vseda
in rano maši.

Kedar je kervotok ustavljen, mora človek še
nekaj časa mirno ležati, in ako se mu ljubi, spati.

69

Pri spijočcm mora kdo paziti, da se kervotok ne
ponovi in človek večno ne zaspi.

Med kervotokom in kmalo po ustavljenem ker-
votoku ranjenemu ne smeš dajati ne močnih pijač,
ne jedil; ampak nebudivne hrane naj se tako dolgo
posluži, dokler nevarnost ne zgine, da bi se rana
odperla. Naj tedaj je nemočno mesno juho, ali vo¬
deno juho z jajcom; naj pije merzlo vodo, ali mali¬
nov sok v vodi.

Pri kervotoku, ki izvira iz hudega padca, ali
vdarka na glavo, na nos, na persi i. t. d., ni varne*
kervi, ki teče iz nosa, ušes, ust, naglo ustaviti,
da se ne vsede v poškodovanih posodah, in da se
hujša bolezin ne zbudi. Od kervotoka, ki izvira iz
nolrajnih vzrokov, najdeš potrebno na lastnem kraju j
tako tudi od ran.

50. Kervotok iz nosa.

Ta kervotok se najde pri zdravih in bolnih ose¬
bah ; dostikrat je znamnje kervnega navala v glavo,
v trebuh; oznanuje protivni mertud, popačeno mese¬
čino i. t. d. Sam od sebe pride pri mladih osebah,
vekrat per možkih, kakor pri ženskih. Včasi ker¬
votok, kteremu kritični pravijo, bolezin k boljemu
oberne, postavim: Kervotok pri vnetju pljuč, pri gla¬
vobolu, pri časnih osnutkih, pri kervnem navalu i.t. d.

70

Dokler kervotok iz nosa ni nevaren, ga ne smeš
ustavljali, da ne nakljtičiš gluhosti, sleposti ali dru¬
gih bolezin. Kedar pa žilobitje pri kervotoku prene-
huje, omotica ali mcdlica žuga, ga je treba naglo
ustaviti.

Mraz in merzla voda sta poglavitne zdravila pri
tem kervotoku. Merzla voda se vzame v usta, mcrzli
okladki se pokladajo na glavo, med pleča, na spo¬
lovila. Veasi se merzla voda v nos brizglja. Glavo
je treba visoko dcržati, oči na kvi.ško oberniti, izba
mora biti hladna, zrak čist. Nagla pomoč je včasi
zmletega traganta ali arabskega kecmeca, kolofonje
v nosnice vpihovati. Narodne zdravila zoper kervo¬
tok iz nosa so: Omivanjo spolovil z> merzlo vodo,
tesno vezanje rok in beder, žvekanje pivnega papirja.
V močnem kervotoku svetujejo nekteri zdravitelji
okladke s snegom ali ledom na vso glavo; potople-
nje cele glave v škaf merzle vode. Neki Francoz terdi,
da kervotok iz nosa neha, ako se roka tiste strani,
iz ktere nosnice kri teče, na ravnost kviško derži.

51. Kila .

Kile vsem dobro znane se razločijo v bederne
in mednožnc, kedar visijo na lakotnict; v popckne,
kedar visjjo od popka; in v modne, kedar kos
očrevja v mošnjo pade. Kila sc naredi po silnem

71

napenjanju trupla, po skakanju, plesanju, vzdigo-
vanju težke butare , po enostranem zvijanju trupla
kmalo po kosilu. Ali je kaka oteklina kila, ali ne,
spoznaš, kedar vidiš, da leta oteklina se manjša
ležečemu na herbtu, in raste stoječemu. Tudi pri
ihtoti, pri kašljanju, dihanju sc oteklina vekša, ke¬
dar je kila.

Da kila veča ne izleze, jo je treba pazaj po¬
tisniti, in tukaj dobro deržati. V ta namen se mora
kilavec na herbet vleči, in ereve se mu s persti v
trebuh rahlo 'potlačijo. Da zopet ne izležejo, je treba
prevoze na kilo. Na prevoze se kilovec sčasoma
navadi in svoje posle lehko opravlja. Ako človek
nima veliko čez 20 let, se mu bo morebiti v kakih
2 letih kila zarasla, in prevoze ne bo več potreboval.
Ako kilovcc ne nosi prevoze, sc mu kila lahko stisne
(všipne), vname in, ako ni nagle pomoči, gotovo
smert naključi. V ti nevarnosti je treba do zdravnika
hiteti, in preden on pride, gorek okladek iz moke
lanenega semena, in dristlo iz žajfnice in gamilc
rabiti. Ako oteklina odneha, se kila lahko nazaj
spravi.

Kolcanje je kratko konvulzivno kerčenje želod¬
ca in preponke. Lahko kolcanje izvira iz prebasa-

52 .

72

nega želodca, iz kislobc v želodcu, iz premrazenja,
posebno pri otrocih. Hujše kolcanje nadlegova in
bolečine napravi; kolcanje v tresliki je pa protivno
znam nje.

Navadno kolcanje mine, ako počas piješ, ali

v

košček siadkora v ustih topiš. Želodec dergniti je
tudi zdravo. Ako iz kolcanja boleč kerč pride, je
treba makovega mazila v žličieo vterati, ali gorke
kopele se poslužiti.

,5 S. Kolera.

Leta strašna bMezin je vAzii že dolgo znana,
in je v letu 1829 tudi Evropcjčanc obiskala. Od teh
mal razsaja v Evropi zdaj tu, zdaj tam. V koleri se
kri naglo popači, in hudi kore bolnika muci, bližnje
straši. Od zgorej in spodej dere iz človeka; kcrc vle¬
če v želodcu, v udih, v obrazu ; vsa moč naglo zgine,
koža je merzla, žilobilje hitro, jezik suh, žeja ve¬
lika in smert čez kake ure.

Lete bolezni je ložeje se varovati, kakor jo
zdraviti. Jeza, nepokoj, trud, prebasanjc želodca
vselej človeku škodovajo; kedar je kolera blizo, ga
papokoplejo. Težka jedila, močna pijača, premra-
zenje vabijo kolero. Opomniti je treba, da naj
zdrav človek pri svoji žisljavi ostane, in prav
zmerno živi; da naj se božji volji zroči, in

73

nie ne boji; da naj pa po lahkodušnosti Boga ne
skuša.

Ako čutiš bolezin v životu, je nikdar ne zane¬
mari, ampak v posteljo se vlezi, in potiti se skusi.
Zatorej se dobro odeni, in bezgovega čaja veliko pij,
da se potiti začneš. Ako bi te k potrebi silili, nikdar
ne vstani, da se ne prehladiš; ampak v postelji si
daj posodo podložiti. Ako te k bljuvanju mika, vzemi
pol drahme ipekakvane, in kedar si se izbljuval, pij
bezgovega čaja. Ake te v žličici tisi, položi goru-
šičnega testa v njo. — Za čisti zrak v izbije treba
vedno skerbeti.

Nekleri hvalijo cisto , laško olje, kakor go¬
tovo zdravilo zoper kolero. Tega je treba četer-
tinko ali polovico libre na enkrat spiti, in z vročini
oljem in pogreto volno celi život dergniti. Vse težave
in bolečine v kakih 10 minutah zginejo. Ako se to ne
zgodi, je zopet treba olja piti in život dergniti. Pri
rabi olja bolnik ne sme nobenega čaja, in tudi ntesne
juhe ne piti.

Nekteri zdravijo kolero z merzlo vodo, ktere
mora bolnik silo veliko piti. Zraven tega zavijejo
bolnika v mokre čoke, da se prav močno poti. Led
je tudi poterjeno zdravilo v koleri. Človek srednje
starosti naj vsake pol ure po 10 koščkov, ki so kot
grah veliki, požre. Otrokom se daje menj koščkov

74

ledu. Če seje kolera po lem potolažila, se da bol¬
niku po malem župe ali ječmenove vode; vse mora
pa bolj hladno biti. Život naj se od zvunaj gorko
derži, ne po preveč gorki izbi, ne po pretežki odeji;
ampak po vročili ceglih, ali po perstenih flašah,
ki so s kropom nalite in v rute zavite, in se pokla-
dajo na merzle ude, posebno na noge. — Kjer bol¬
nika kerč stiska, naj ga strežniki s suknom dergnejo.

Kolera je grozno nevarna bolezin, zdaj tega,
zdaj unega zdravila potrebuje: torej ne opusti zdrav¬
nika klicati, da ti nobeden ne bo mogel očitati, da si
potrebno pomoč zanemaril.

54. Kosti morske.

Terde otekline na kosteh, kterih se znebiš, ako

1. svinčeno kroglo v plošato potolčeš, v sredi
ploše jamico napraviš, ktero na morsko kost
položiš in plošo terdo povežeš; ali

2. kos ovčje kože s čemim mjilom debelo nama¬
žeš, na kost privežeš, in kolikorkrat je treba
ponoviš; ali

3. lisično na morsko kost privežeš; ali

4. sivo mazilo iz živega srebra po trikrat na den
v morsko kost vteraš.

75 -

55. Kostolomi.

Zlomljene kosti sani bolnik ne more zdraviti,,
ampak mora po umnega zdravnika poslati, da treske
odpravi, odmaknjene konce žjedini , umno povije
in ozdravi. Treba je vendar vsem vediti, da naj po¬
škodovane dele z merzlo vodo ali merzlimi okladki
hladijo, in tako oteklino overajo, pri kteri bi zdrav¬
nik ne vedel, kaj in kako je poškodovano.

56. Koze.

Koze so mosoličasta bolezin kože, kteri je tres-
lika pridružena, llazločimo nevarne in ne nevarne
koze. Koze izvirajo iz neke posebne, nalezljive
materije, ktera se pri bolniku na kozeh rodi, in po
raznih potih na druge, k ti bolezni pripravne, zatrosi.
Izkaja, sapa in drugo odsebenjc je kužno, posebne
pa materija, ki je v slehernem mozolju zavita. Kožna
kuga se zatrosi po zraku, po oblačilih, po vsem,
česar se je bolnik dotaknil, in kar potlej v dotiko
ali blizost kozem pripravnega pride. Zdravih oseb
se leta kuga posebno rada prime, ako se njih koža
rani in v rano kužna materija dene. V tem obstoji
cepenjc koz.

Koze zdaj manj, zdaj dalj časa terpijo, kar se
ravna po množici mozoljev, in po vlastitosti treslike.

76

Hude koze v pervih dneh umorijo, manj hude ter-
pijo 21 dni, nar manj hude 14 dni. Nar več bolnikov
umerje deveti ali deseti den, kcdar se koze gnojiti
začnejo. Mlajši ko so otroci, ložeje prelerpijo koze;
odrašenim so bolj nevarne. Slabotne osebe, ki imajo
suho, terdo kožo so v veliki nevarnosti. Bljuvanje
in kervotok iz nosa od začetka bolezni sla dobri
znamnji. Pot o soptenju (prikazanju) koz je hasnjiv.
Hitrica je nevarna, zabasanje skoz vee dni ne ško-
dje nič. Dokler je dihanje zdravo, ni smertne nevar¬
nosti; kedar pa tako vnetje ali kerč pritisne, je
hudo znamnje.

Izbni zrak mora biti čist in topel, ne pa vroč;
odeja naj bo takšina, da bolnika ne zebe, in mu ni
vroče; prepih je škodljiv; jedilo naj bo redko, več-
del iz rastlin, pijača obilna in žlezasta, nikdar močna.
Hitrico, ako se prikaže, je treba zdraviti z ovseno
juho. Nekteri terdijo, da je liasnjivo, obraz in roke
bolnika z lahkim pertom pokrivati, da koze manj
razsajajo in manj mozoljev zapustijo. Ako kerč, blju¬
vanje, vnetje oči, ali enake reci pritisnejo, je treba
zdravnika poklicati, da lete težave ozdravi. — Ke¬
dar so koze že zdrave, služi v lepšanje kože mjilna
kopela.

77

57. Koze' nepristne.

Po lahki tresliki se drugi den pokažejo ne¬
pristne ali ne prave koze, ktere se tretji dan že
gnojijo. Nar pervič jih zapaziš po herbtu, redko na
obrazu. Kakor skušnje učijo, se nepristne koze ne-
kterih takrat lotijo, kedar imajo neliteri prave koze.

V 2 ali 6 tednih se dušijo.

V ti bolezni skerbi za hrano in cisti zrak, kakor
smo pri kozeh svetovali. Ako je bolnik zabasan, mu
kuhaj posušenih sliv, da jih je, in slivovko pij e j.
ako ima suho kožo, mu daj bezgovega čaja piti.

58. Krastav ec.

Otročja glava je včasi pod lasmi s krastami na¬
suta. Lase je nar prej treba čisto postriči, in glavo z
toplo žajfnico omivali. Otroci naj se slanih jedil zdcr-
žijo, in večidel rastlin poslužijo; naj snažno perilo
dobivajo, in naj se večkrat v otrobni kopeli koplejo.

V znotrajne zdravilo vzemi 2 kvintcljca tribrojnih
vijolc (macoli), 1 kvinteljc orehovega perja, jih polij
z maselcom deževnice, pol ure kuhaj in imaš čaj za
celi den. Letega čaja seje treba kakih 14 dni poslu¬
ževati. V zvunajno rabo polij nekaj lanene moke z
gorko vodo, s ktero omij glavo, da se kraste omeh¬
čajo; potlej maži glavo z žveplomazilom, ki obstoji
iz 1 dela žveplocveta in 5 delov svinjske masti. —

78

Zvunajno mazanje brez znotrajnih zdravil je pri
vseh kožnih boleznih nevarno, kedar izpilstki lahko
nazaj vdarijo in nevarnejše bolezni nakljueijo.

59. Krivica.

Krivica izvira iz želv, in se navadno v treh
pervih letih življenja najde, včasi do 10. leta. Kosti
postanejo mehke, gibčne, nepodobne. Roke in
noge se krivijo, in ako bolezin hujša postaja, raste
neizrečeno glava, temenec se ne vterdi. Herbfanec,
rebra, persna kost se krivijo; mišice so mehke, koža
vela, trebuh velik, jefra napihnjene, prebavljanje
slabo. Želodec kuha kislobo, zobje ali cIo ne rastejo,
ali grozno počasno, in kmalo trohnijo. Otroci ne mo¬
rejo hoditi, so vodenični in vedno bolehajo.

Taki otroci naj le trikrat na den, in sicer malo
na enkrat vživajo. Jim hasnjive jedila s 0 ; Mleko,
mesena juha, pečena perutnica, laško pšeno, sago,
salep, korenje, repa, zeleni grah, bob, peteršiljne
korenine, dobro pečena pogača, dvopek. Piti jim
dajaj: Vode, dobrega ola, včasi malo vina; gorka
pijača jim je škodljiva. Njih perilo, prebivališče
naj bo snažno, pogosto naj se gibljejo pod milim
nebom.

Zdravila v krivici so tiste, ktere v želvah,
namreč mjilo, apnena voda v mleku, rebarbara in

79

jetrov tran (Leberthran), kterega se zjutrej in zve¬
čer za žličico vzame. Poslednje zdravilo nar bolj
priporočajo. V zvunajno rabo služijo: Merzle kopeli,
kopanje v tekoči vodi, v morju; dergnenje kože z
gorkim flanelom.

60. Kur dej. (Skorbut).

Kurdej obstoji pri nas v kervotoku iz ust, in
v popačeni dlesni, ki se od zob luši. Bolnikova sapa
smerdi. V zdravilo služi raztopljeno hlorovo apno,
s kterim gerlo in dlesno izpiraš. O okrevanju je kina
posebno hasnjiva. '

Kurdej, ki pri morju in v močernih krajih raz¬
saja, je hujši, in vse telesne šoke popači.

V tem kurdeju služi citronski sok v brambo in
zdravilo. Kisle jedila, kislo zelje so zdrave pri kur-
deju. Staro rajnsko vino podpira telesne moči, ovira
razkrojenje sokov.

Vzemi 3 kvintelce anglijske gorušice, 2 lota
sterdi in libro vode, jih dobro prekuhaj, in popij to
vodo zvečer, preden greš" v posteljo. Ponoči se boš
dobro potil, in zjutrej terdnejši ustal.

Sledeče zdravilo vkrepča dlesno: V polič čer-
nega vina deni 1 lot zmečkanih borovnic, pusti ga
48 ur na toplem stati, in s tem vinom omivaj dlesno.
V znotrajno zdravilo popij na den tri žlice jesiha.

80

Ako se ti zobje majejo, in iz dlesne kri rada
teče, vzemi pest žličnika, pest žobcja, rutice in
melise; polij jih s poličem žganja, in čakaj en čas,
da dobiš dober izleček. S tem izplaknuj usta in zobe
po dvakrat na den, in sicer vzemi na enkrat eno
polno žlico.

61. Las zguba.

Da si lase ohraniš, jih pridno in dobro česaj.
Ako ti lasje izpadajo, prereži čebulo po sredi, in
polij polovico z močnim žganjem. Čez neke ure je.
dober izleček. S tem pomoči čepinjo, počeši lase,
in glavo v pert zavij, da sc posuši.

Sledeče mazilo nar bolj podpira rast las: 4 lote
volovega mozga, 10 granov zagoltneca, 10 gra-
nov kine, 2 kapljici grenko -jedričnega olja, ’4
kvintelca bergamotncga, in '/» kvintelca špeknard-
nega olja.

Popolne pleše se z ravno prerezano čebulo več¬
krat dergnejo.

62. Lednic bolest.

Pri lednicah, ravno nad križem, se včasi čuti
bolečina, ktera se pri gibanju grozno povečuje.
Torej sc bolnik leseno derži, akoravno je hcrbtanec
gibčen. Pri ti bolezni je treba paziti, da se z drugo

81

ne zmeša. Lednic bolest je revmatičnega izvira, in
včasi nevtegoma pride, kedar se človek pripogne.
Težko se zopet zravtfa, in križa gibati si nič več
ne upa.

Ilasnjivo zdravilo je žvepleno žganje, to je:
žveplocvet z močnim žganjem politi, ktcrega se
dvakrat na den po 10 kapljic v žlici vode vzame.

Včasi je treba pijavk staviti. — Ako ne veš za
gotovo, kakšino bolezin imaš, rajše poprašaj zdrav¬
nika, da ne terpiš dalje, ali da cIo ob življenje ne
prideš.

63. Leg ar.

To nevarno bolezin včasi neke znamnja napo¬
vedujejo, včasi naglo napade. Take znamnja so:
Težka in pusta glava, glavobol, neveselje k delu,
nepoželenje jedil, bdenje. Treslika se začne z mra-
zenjem, po kterem vročina pride. Glava postaja bolj
težka, in telo bolj slabo. Kmalo sledijo omotica,
blabelenje (Delirien), poskakovanje kit. Usta so
sulic, jezik ima belo ali rjavo prevleko in je razpo¬
kan, koža je suha, odsebnica zaderžana ali hitra.
Vzrokom legarja se prištvajo: Nagla premcmba
vremena, močvirnost, mokro prebivališče, lakota,
popačena hrana, nesnaga, nečistost, druge bolezni,
žalost, tužnost i. t. d. Osebe, ktere so iz kakega

Domači zdravnik. 6

82

vzroka oslabljene, nar ložeje zbolijo po Iegarju. Iz
lcgarjeve žlahte je mačuh, ki je kužne sorte, in v
nckterih krajih posebno rad razsaja.

Moriva groznica je neki počasni legar, ki sla¬
botne osebe ali po prestani bolezni napada. Leta
groznica navadno dolgo terpi, truplo se nekako po¬
suši, in jetika življenje konča.

V Iegarju ne mudi zdravnika poklicati, da
ti naznani, kaj Je bolniku hasnjivega, kaj škod¬
ljivega.

64. Lišaj.

Lišaji so mnogoverstni; nekteri kratko, nekteri
dolgo, clo do smerti tcrpijo; nekteri zginejo, pa se
zopet pokažejo. Otroci jih veasi od starišev dobijo;
včasi izvirajo iz močno slanih jedil, iz kervavnice,
iz razžaljene kože, iz neredne mesečine, iz sta¬
rosti i. t. d.

Pri ozdravljanju se je treba jedil, ki kislino
kuhajo, varovati, vinocvetno pijačo opustiti, |se več¬
krat otrobnih ali mjilnih kopel poslužiti. Suhi lišaj
pomazuj z zeleno orehovo luščino; na skleci lišaj
pokladaj smetano; mokri lišaj maži z apnenim ma¬
zilom, na lišaj v obrazu pokladaj v vodi namočene
cunje. — Dobro mazilo pri lišaju je sledeče: Sogrcj
in dobro zmešaj eno čašico smole, 2 rumenjaka,

83

2 čašici smetane. — Ali vzemi kvintelc angljiškega
grafita, ga dobro zdrobi in z 1 lotom svinske masti
zmešaj. S tem mazilom maži lišaj po dvakrat na
den. — Z zvunajnim zdravilom je treba notrajno
združiti. V notrajno zdravilo služi tribarvna vijolica,
ktere vzameš kaka 2 kvinteljea, ju poliješ z vrelo
vodo, ali z vrelim mlekom, potlej vodo ali mleko
odcediš in čez dan popiješ.

Ako po teh zdravilih lišaj ne zgine, polij zmeč¬
kane španske muhe z močnim žganjem, .pomoči čo¬
pič v to tinkturo, in pomaži ž njim lišaj. To storiš,
vsaki drugi dan.

65. Maternica.

Maternica je ženskemu spolu lastna bolezin,
ktera se oznanuje po kerču, kratki sapi, zategnjenj«
gerla, po občutu, kakor da bi se neka žival v tre¬
buhu gibala, ali da bi krogla iz trebuha v gerlo
lezla. Ona izvira iz mehkužnega življenja, od
prevozkih oblačil, iz pičlega sprehajanja, iz tuž-
nosti i. t. d.

Zenske, ktere na maternici bolehajo, naj se
večkrat pod milim nebom sprehajajo, naj se bolj
hladne, kakor gorke hrane poslužijo. Kar je težkega
in mastnega naj opustijo, in naj jedo mesno juho,
pečeno meso, divjačino; pijejo naj merzlo vodo.

6 *

84

Kratkočasno drušino in prijetno opravilo naj iščejo.
Vsaki den naj cel život enkrat ali dvakrat z merzlo
vodo omivajo; ako so zaperte, naj se od konca
toplih, pozneje mcrzlih dristel poslužijo; ako jim kri
v glavo ali v persi tišči, naj rabijo kopel za noge,
ali naj v merzli vodi večkrat sedijo. Nekterim so
mjilne kopcle zdrave. Hasnjivo je tudi boleče dele
trupla z roko lahko dergniti; ali pri splošnem kerču
eno roko v žličico, eno na herbet jim položiti.

V maternični omedlici, pri kerču pomagajo ka¬
ke žlice dobrega žganja v znotrajno rabo, in merzla
voda v zvunajno rabo.

Zdravniki svetujejo zoper maternične napadke-
kake žličice jesiha, ali kake žličice citronskega
soka.

Pri materničnem kerču v želodcu, in pri blju¬
vanju jo zdravo ribati žličice s kolinsko vodo
(Kolnenvasser).

66. Medlicn.

V medlici se vmanjšajo zavednost, občut, gi¬
banje, dihanje in krogotok kervi. Ako te znamnja
življenja čisto zginejo, in vendar človek ni mertev,
pravimo, da je v zdetni smerti. Medlico včasi na-
znanujejo: Slabost, omotica, sereobitje, težave i. t. d.

85

Osebe, ki bolehajo na maternici, zlovoljnosti,
kervnem navalu so medlici nar bolj podveržene.
Vzroki medlice so: Škodljivi zraki, ranocelniško
ravnanje (Operation), mah po glavi, težek porod,
hudo opešanje, strah, mlado vino i. t. d.

Omedlenega je treba pod milo nebo nesti in mu
vso obleko, ktera tesno leži, kakor vratnik, pod¬
vezo naglo odpraviti. Poglavitno sredstvo, omedle-
ncga k sebi spraviti, je škropenje z merzlo vodo.
Omedlenca kertačiti in dergniti je tudi dobro. Pri
materničnih ženah je hasnjivo jim osmojeno pero, ali
čebulo, ali jesih pod nos deržati. Celo in senci se z
jesihom ribajo. Kcdar človek k sebi pride, se mu kake
žlice dobrega vina ali žganja dajejo, vendar ne prej,
kakor požirati zamore.

6*7. Mehurji na nogah.

Ako si po dolgem ali nenavadnem potovanju
mehurje na nogah dobil, si jih pusti z iglo opazno
predreti, da se kervna voda odcedi; potlej jih v
mehko platno zavij. Ako so se mehurji pri potovanju
prederli, namaži platneni nasteržek z lojem, in ga
na rano položi.

86

68. Mertud.

Nevtegoma, navadno ponočinapade lefa bolezira
človeka, v kteri svoje počutke zgubi, se ne more
svojevoljno gibati, vode in blata ali ne izpustiti, ali
ne. deržati. Usta so odperte, zenica je razširjena in
neobčutljiva, dihanje je težko in hropeče. V manj
hudih napadkih se človek malo zave in giblje. Mer¬
tud včasi naznanujejo: dušni nemir, omotica, slabi
pomnež, omama oči in ušes, bliščcnjc pred očmi,
šumenje v ušesih, glavobol, kerč, nenavadna za¬
spanost, davenje, bljuvanje, trepetanje rok in nog,
gomzenje v udih, kakor od mravljincov i. t. d. Včasi
pride mertud brez naznanovanja, posebno v hudi
vročnici, po hudem nategovanju možganov, po
obilnem kosilu. Mertud naključijo: Vterdina žlez na
vratu, tesni vratnik, tesna obleka, spanje po kosilu,
organske napake serca, nezmasnost v jedi in pijači,
sihravo vreme, hudi mraz ali huda vročina, silo¬
vite strasti, prevelik trud duše, gliste, lakota,
nečistost.

Potrebne zdravila v mertudu mora zdravnik na¬
svetovati, kterega hitro pokliči, da pomoč ne pride
prepozno. Preden zdravnik prihiti, daj bolniku drist-
lo, v kteri sta 2 lota soli raztopljena.

87

Kdor se je od mertuda okreval, naj z glavo
visoko leži; naj skerbi za tople noge, odperto telo;
naj se varje ni o enih pijač, strast, večernih gostij;
naj kri čisti z obilno vodo in sprehajanjem pod mi¬
lim nebom.

69. Mertudenje in nevkretnost.

Dergnenje s suknom je staro zdravilo pri nev-
kretnih udih. Tako dergnenje so stari Rimci s kope-
lami zjedinili, si gibčnost udov pridobiti. Rusi der-
gncjo hromljene ude z retkvo in hrenom; naprav¬
ljajo si kopele iz žganjevega dr ožja, ktero v piskru
na dno soda postavijo, z razbeljenim železom gre¬
jejo , in človeka v sod tako posadijo, da glavo
vun moli.

Narodno zdravilo je pert, ki je čez noč v mrav-
Ijišu ležal, in v kterega se merfudcni ud zavije. Iz
mravljiša napravljena kopela, v kteri ud deržiš, je
tudi zdrava.

Gorke žveplene kopele so znano zdravilo v
nevkretnosli. Namesto žvepla je dobro sc poslužiti
smerdljivega žvepla (Sclnvcfelleber) v kopeli.

Otrobne kopele z gorušično moko in soljo so
tudi liasnjive.

Zdravo je bolni ud dvakrat, ali trikrat na den
dergniti z mravljičnim in kafrovim cvetom, kterih

88

vsacega polovico vzameš. Zraven lega ne pozabi
mertudeni ud kolikor je mogoče uriti.

Olerpnjenje nog odpraviš, ako podkolence s
slino mažeš.

70. Merzlica.

Merzlica ali merzla treslika občasno človeka
napada, in navadno iz mrazu, vročine in potu ob¬
stoji. Napadki pridejo ali vsaki den, ali drugi, tretji
den. Med napadki je človek zdrav. Vzroki merzlice
so: Popačeni želodec, prehudo napenjanje duše ali
telesa, čistivni leki, zamazani kožni izpustki i, t. d.
Spomlad in jesen nar rajše napada merzlica. Ktera
pa ob hudi vročini v močvernih krajih domuje, je
grozno hudobna, in se težko odpravi. Hrana merzli-
čnega je mesna juha, pečena teletina, ne mastna
jed iz moke, in voda v pijačo.

Navadno zdravilo v merzlici je kina, ktere ven¬
dar ni varno jemati brez zdravnikovega sveta.

Nekterim pomaga lemonski sok v čemi kavi;
nekterim čaj poprove mete; nekterim naribana muš-*-
katna grušica v kozarčku žganja, kterega bolnik pred
merzlico popije, in potem se dobro sprehodi.

Nekteri hvalijo žličico štupe, obstoječe iz ena¬
kih delov naribane muškatne grušice, galuna in soli,
ktero štupo bolnik na tešče vzame; nekteri hvalijo

89

prah od voglja, kterega bolnik, kedar nima mcrzlice,
vsako drugo uro 1 kvinteljc požre.

Ah o merzlica izvira iz popačenega želodca, jo
odpraviš s tinkturo zavilca (Kiichenschelle), ktere
po 2 ali 3 kapljice v žlici vode dvakrat na den vza¬
meš; ako merzlica obstoji večdel iz mraza, namoči
poprovo štupo v žganju, in vzemi žličico tega žganja
zjutraj in zvečer; ako se pri merzlici tergaš, polij
štupo glistnika (Wurmsamen) z žganjem, in vzemi
tega kake kapljice zjutraj in zvečer; ako si merzlico
po jezi dobil, se ozdraviš z gomilčnim čajem, kte¬
rega po žlici dvakrat na den jemlješ. Opomniti
je treba, da se zdravila kake ure pred merzlico in
po merzlici, kedar se že dobro potiš, jemljejo.

Kedar te je merzlica pustila, se še nekaj časa
nasvetovane življave derži, in potjej se po malem k
navadni življavi verni, da te merzlica zopet ne
zgrabi. Zakaj rada se poverne.

71, Mizerere.

Nevarna in ostudna bolezin, pri kteri zavžita
hrana, želodčni šoki nazaj gredo in se izbljuvajo.
Prijeti bolezni je treba vzroka nar prej iskati. Ako
mizerere izvira od kile, je treba kilo zdraviti; ako
izvira iz vnetja črev, je treba vnetje tolažiti. Ako
ne izvira iz nobenega teh dveh vzrokov, daj bolnika

90

polno žlico čistega, lanenega olja sleherno uro enkrat.
Ako mu olje ne pomaga, polij senešovega listja z
vrelo vodo, odcedi zleček, in mu primešaj grenke
soli. Kozarček tega zlečka naj bolnik pije, in potlej
eno žlico lanenega olja. Ako tudi to ne pomaga, naj
vzame eno žlico ricinovega olja. Dristla iz kozleka
in lanenega olja včasi bolj pomaga, kakor imenovane
zdravila. V zvunajno rabo služijo : gorke kopeli,
gorušično testo; in rncrzla voda v pijačo, v dristle ali
v okladke. Kakor uno poslednje sredstvo svetovajo
nekteri pol libre tekočega srebra z lanenim oljem
skup požreti.

72. Moiotok. (liarnruhr).

Močotok obstoji v grozno obilnem odcedenju
vode in hujšanju človeka. Scanice je veliko več,
kakor zavžite tekočine. Na nizi stopnji bolezni je
scanica čista, kakor sicer voda, in nič ne diši; v
hujši bolezni pa sladko diši. Koža je suha in Ijuska-
va, usta so vroče. Močotok se v sušico preoberne;
on izvira iz razuzdanega življenja, od kislih jedil in
vinov, od telesnega stresa, premrazenja, iz zader-
žanih garij, skernine i. t d.

V ti nevarni bolezni zdravnika na pomoč pokliči.
Jfiivi v suhem, gorkem zraku, jej od mesa, rume¬
njakov, pij žlczave pijače, ki ne silijo na vodo. Ako

91

bolezin odjenjuje, smeš nekaj vode s černim vinom
piti. Dobre so tudi gorke kopeli, kterim otrobi, ali
mleka, ali mesene juhe primešaš.

73. Modrelost.

Skrajini udi, kakor roke, noge, nos, ušesa
so modri, vse truplo je slabo in mraza terpi. Dihanje
je težavno, sercobitje nevredeno. Človeška pomoč
onemaguje v ti bolezni. Jedilo naj je večdel rast-
Ijinsko, pijača voda. Modrelec'naj se premraziti varje;
torej naj se posluži gorke obleke, gorkih kopel.
Nategovanje rok ali nog pri potovanju mu škodova,
hasnjivo mu je gibanje na vozu, in počivanje pod
milim nebom.

74. Mora.

Leta beseda pomeni neki tisk na žlieico r
kteri dihanje overa, in vsesortne sanjaške obraze
privabi. Človek meni viditi pse, medvede, tolovaje
i. t. d. On poskuša se ogibati ali vstati, pa ne more.
Naenkrat zaupije, se zbudi in vse težave zginejo.
V pervib urah spanja mora nar rajše napada. Rada
pride po poznih gostijah, po silnih ganitvah duše,
Pri zabasanem trebuhu, pri legi na herbtu. Otroke
včasi mora muci, kcdar so jim neumni ljudje od pri¬
kazen zvečer pripovedovalk

92

Kdor se hoče more znebiti, naj se pridno ogiba
vsega, kar jo privabi, to je, pozne gostije, lege na
herbtu, dušnih ganitev, silnega belenja glave; naj
skcrbi za odperto telo.

Persno stiskanje ozdravlja naribani hren, ktere-
ga s sladkorom zmešaš, in za dobro žlico zvečer
vzameš. Tudi kopanje v merzli vodi, ali omivaujc
trupla z merzlo vodo je hasnjivo.

7  o. Naduha.

Težko dihanje je splošno znamnje naduhe, ktera
obstoji ali v kervnem navalu proti persam, ali v per-
sni dušnici (Brustbraune).

Kervni naval se kaže v težkem, smerčečem
dihaju, v hudem čutu stiskanih pers brez kake bo¬
lečine v persih. Napenjanje pljuč ali mišičje takim
bolnikom nemogočno. Kcrvno bljuvanje lahko dobi¬
vajo. Njih žilobitje je veliko, polno in mehko;
scanica dela goščo. Naduha izvira iz obilnosti kervi,
iz trebušnih bolczin, iz zastaje navadnih kervo-
tokov i. t. d.

Hrana takih bolnikov ne sme biti močna; pljuč
ne smejo nategovati, telesnega truda se morajo
varovati. Da navadne kervotokc zopet odprejo, naj
pijejo siratko, selfersko vodo. Zoper hude napadke
pomagajo okladki iz gorušičnega testa ali iz nari-

93

banega hrena na persi. Tudi kopel za noge in dristle
so hasnjive.

Persna dušica nagloma pride po zmernem gi¬
banju, po dušni ganitvi. Bolniku sape zmanjkuje, on
ne more naprej. Poznejim napadkom se tudi bolečine
v persih pridružijo. Na ti bolezni moški spol bolj
pogosto boleha, kakor ženski.

Tak bolnik se mora silnega gibanja varovati,
ravno tako dušnih ganitev in premrazenja nog.
Hrane naj se zmerno posluži, in naj se v vsem po
svetu zdravnika ravna, kterega je v hudi bolezni na
pomoč poklical.

76. Nagluha (SchiverhOrigkeit),

Naglulia izvira iz maogih vzrokov: iz zaba-
sanja zvunajnega zvukovoda, iz izrastkov, polipov,
iz bolezni bližnjih delov, postavim iz nabrane kervi
ali gnoja, iz otekline ali vterdine ušesnih žlez, iz
stresa možganov. Ako je uho od ušesnega sala za¬
basano, pusti sopar bezgovega, ali ajbešovega,
ali gomilčnega čaja skoz lijak v njega puhteti, da
se salo omehča. Potlej odpravi salo s topim klinč¬
kom, posuši uho in z ruto zaveži, da se ne pre¬
hladiš. V čutnični nagluhi si glavo z merzlo vode
umivaj, položi gorušično testo za bolno uho, ali med
pleča. Tudi električna moč je v taki nagluhi zdra-

94

vilo. Ako vse to ne pomaga, zdravnika pobaraj, kaj
ti je storiti.

77. Nahod.

Nahod je lahko vnetje žlezastih kož v nosu,
gerlu, kerhlu, sapniku, na pljučih. Žleza, ktere
žlezaste kože več od navadne kuhajo, je od začet¬
ka redka in ostra, pozneje bolj gosta in mična.
Pregorka obleka, obmchkužena koža vabijo nahod,
kterega vreme in zračna toplota naključi. Premra-
zenje in nagla prememba vremena je bližnji vzrok
nahoda. Včasi se mu treslika in glavobol pridružita,
kterih se truplo po potu zopet znebi.

Da ne dobiš nahoda, skerbi za tople noge in
topli vrat, vendar se nikdar ne obmehkuži. Ako te
hujši nahod napade, v izbi ostani, in se močnih jedil
in pijač zderži. Kedar je nos zabasan, kedar imaš
zroolkiost in kašelj : dihaj sopar bezgovega ali go-
milčnega čaja skoz nos; obilno pjj bezgovega čaja;
večkrat vzemi v usta ječmehove ali ovsene žleze,
da si notrajne kože ovlažiš in ložeje odkašljnš. Je¬
dru: n o mleko je zdravo zoper nepokojnost in pras¬
kanje v gerlu. Gorka kopel je včasi prav hasnjiva.
Pri hudem kašlju, ali pri kakim pobadanju se po-
služi viečljivega obliža na tisto mesto, kjer pobada.
Tak obliž si napraviš ali iz gorušične moke ali iz

95

španskih muh. Kedar te močno peči začne, ga odfer-
gaj, in rano z smetano namaži. — Ako se potiti ne
moreš, deni bezgovega soka v bezgov čaj, ga popij
in se v postelji dobro odeni. Kedar nahod odjenja,
dergni vsaki den kožo celega trupla s flanelom, potlej
se z merzlo vodo omij, in zopet dobro oribaj, da boš
drugokrat premembe vremena lože premagal.

Ako so z nahodom treslika združi, je treba v
postelj iti, za hladni zrak v izbi skerbeti, vsih moč¬
nih jedil in pijač se zderžati, in sicer se zdraviti,
kakor je bilo rečeno.

78. Napenjanje.

Napenjanje je bolezin, pri kteri sc veliko v&-
trov v želodcu in črevah vedno kuha. Žličica in cel
trebuh je napet. Težave nekoliko odležejo po riganju
ali po perdenju. Te težave so: Neka tesnota, težko
dihanje, bolečine v trebuhu. Napenjanje izvira iz
slabosti želodca in črev, in postane hujše po za-
vžitvi vetrivnih jedil, kakor kapusa, repe, krompirja,
kostanja, kipečih pijač; tudi po premrazenju in ga-
nitvi duše.

Ako se vetri bašejo, jih ženeš s kropom, ali
anežein, ali kumom, ali meto, ktere prežvekaš in
sline požeraš. Tudi dristle iz mete ali kuma, ali
gomile, ali kozleka spravijo vetrc iz trebuha. V

96

ravno v ta namen služijo pogrete rjuhe, ali pogreti
kamni, ktcre na trebuh položiš, da vetre razteg¬
nejo, in odferčati silijo. Samo dergnenje želodca
in trebuha dostikrat vetre naprej spravi, in te
teža 4 V reši.

Ako hočeš napenjanje popolnoma odpraviti,
ozdravi želodec in čreva, ktere slabo kuhajo. K temu
ozdravcnju služijo merzli okladki, ki jih zvečer čez
želodec in trebuh pokladaš, z brisalom povežeš
in celo noč obderžiš. Od konca ti je merzla voda
neprijetna, ali kmalo se je navadiš, in kmalo čutiš,
da ti jed bolj diši in da te nič več ne napenja. —
Ako ti okladki ne pomagajo, poprašaj zdravnika, kaj
da ti je storiti.

79. Napenjanje želodca.

Ravno tista bolezin, kteri pri odraščenih napen¬
janje pravimo, se pri otrocih napenjanje želodca
(Herzgespann) imenuje. Otroci vstrepetajo, brez
prenehanja kričijo, noge nategnejo in zopet zravnajo.
Trebuh je napet in vroč. Po perdcu so en čas mirni.
Otroci, ki ne sisajo, nar hujše terpijo po ti bolezni.

Rahlo dergnenje trebuha z roko ali z llanelom
otrokam dobro de. Zdravo jim je tudi, ako se v
gorke rjuhe zavijejo, ali gamilčno dristlo dobijo. Tudi
čaj iz kopra ali aneža jim pri napenjanju pomaga.

97

80 . Noge mer zle.

Ljudje, ki so slabotni in po kerču večkrat bole¬
hajo; ravno tako tisti, ki imajo slabo prebavljanje,
ktere rado napenja, se pritožujejo čez merzie roke
in noge. Taki morajo pozimi kakor poleti za gorko
obuvalo skerbeti; morajo volnatc nogovice nositi, se
vsaki den saj enkrat preobuti. Da se mokrote ovaro-
vajo, naj denejo v črevlje podplate iz žime, pasje
dlake ali klobučine. Veliko sedeti ali dušo napen¬
jati jim je škodljivo. Naj uživajo leliko prebavljive
jedila, in tudi te zmerno; naj se pridno sučejo pod
milim nebom. Vmivanje nog in rok z mravljinjim
cvetjem jim je gotovo zdravo.

81 . Noge otelile.

Ako noge po zatertem potu otečejo, je potreba
potenje nog zopet zbuditi.

Oteklina nog po hudem potovanju ali tesni obutvi
ni nevarna in se zgubi, kedar si leže počiješ, in
noge z žganjem orniješ.

Otekle noge tistih oseb, ktere pri svojem poslu
z mirej stojijo, ali ktere so po dolgi bolezni prekmalo
postelj zapustile, tirjajo pokoj in ravnovagno polo¬
ge nog. Dobro je tudi nogevflanel, kterega si z
brinjevimi jagodami pokadil, zavijati.

Domatsi zdravnik, 7

98

Otekle noge slabotnih, v črevesu bolehnih oseb
ozdravijo po pokoju in leliko prebavljivi hrani.

Ako k oteklim nogam šena pritisne, sledi na¬
vadno prisad, in potem smert.

Oteklina nog pri jetiki in sušici naznanujc bliž¬
njo smert.

82. Nogopot.

Nogopot ni vselej škodljiv, ampak včasi potre¬
ben in zdrav. Vendar je nogopot dostikrat mučen
človeku, ki ga ima, in drugim neprijeten. Naglo
ga zatreti je nevarno, in naključi muogosortne bo¬
lezni.

Torej je potreba nogopota se izogibati, kar
dosežeš, ako od mladih let noge prav oskerbuješ;
ako jih vedno snažiš in nikdar pregorko ne obuješ.

Kdor se že na nogah poti, naj nikdar pota ne
zatare. Varova naj se nog prehladiti. Ako gorke
kopele za noge vzame, naj si jih po kopeli dobro
otare, in potlej naj v gorko posteljo gre.

Zatertega nogopota je - treba zopet zvračiti-
Toraj je treba sc poslužiti dlacnih podplatov in vol-
natih nogovic; noge zavijati v voščeni tafet ali v
zeleno brezovo listje. Ako te sredstva ne zdajo,
obloži nogo z nasterganim hrenom, deni v kopel
za noge soli, pepela ali malo gorušične moke.

99

83. Nohet v meso rije.

Pri osebah ktere vozke črevlje nosijo in
nožne perste skupej tlačijo; pri osebah, ktere nohte
tikaina odrezujejo: rijejo nohti v meso, in grozne
bolečine napravijo.

Se teh bolečin rešiti, je narprej treba se širokih
obnlal poslužiti; noge v gorki vodi namakati, da
so nohti omehčajo. Potlej se nohti s pripravno
rečjo kviško vzdignejo, po potrebi obrežejo, in
s platnenim našteržkom tam podložijo, kjer v meso«
rijejo. Dobro je nasteržek nckekrat čez den z žgan¬
jem pomočiti. Tako je meso zavarovano, in nohet
prisiljen naravno rasli.

Kcdar je nohet v meso zabodel, in kedar seje
divje meso prikazalo, je treba rano s sožganim
galunom poštupati, in potlej s cunjo, ki je v apneni
vodi pomočena, obvezati.

84. Ohui nemoč.

Očna nemoč pride včasi od prevelikega truda
oči. Takim očem daj narpoprej pokoja , in le za
kratek čas ' zelene reci, postavim travo, drevesa
ogleduj; potlej jim je treba zdravila, ktero najdeš v
žganju iz žita, s kterim žganjem si večkrat oči
omivaš. Ako se rožnica temni, jo maži'vsaki den

7 *

100

z orehovim oljem. — Ako nemoč izvira iz zatcrtih
kožnih izpustkov, jih je treba zopet na kožo spra¬
viti; ako izvira oii glist, pomori gliste.

Pri očni nemoči, naj že pride od kodar hoče,
se je treba zderžati vse slabe in močne hrane.

85. Odkoeenje.

Koža na členih, spolovilih, žnabljih je dosti¬
krat ranjena, počena in bolečine nakljuei. Pri
•otrocih leto pride od nesnažnosti, od scanice ali od
pota in nezdravih sokov. Ako se odkoženje ne
ozdravi, lahko s seboj pelje trebušne bolezni, gri¬
zenje, napenjanje želodca.

Otrok ne sme v oscanih pelnicah ležati, vsaki
den naj se koplje v otrobni vodi. Mokroto, ktera
skoz kraste vdari, je treba posušiti z mehkim
platnom. Kedar se kraste odlušijo, so zdrave kopeli
iz kuma ali raajorana. Da se rane hitreje sušijo in
celijo, jih omivaj z merzlo vodo, ali jih poštupaj z
semenom vidiaka (Barlappsamen) ali s červovino.
Ako pritisne hujše vnetje, pokladaj na rano naster-
ganega korena. — Ranjeni popek se zdravi s štupo,
ki obstoji iz zmletega rožnega listja lin iz ilov-
cnega prahu.

86. Odre. (Masern).

Odre so černorudeoe, leči podobne, čez kožo
nekaj povišane, dostikrat so stekajoče pike, ktere
se izidejo v kožne lupine, ki so otrobim podobne.
Bolezin naznanujejo: Treslika, kervotok iz nosa,
nedušni napadki, suh kašelj, rudece solzne oči.
Čez tri ali štir dni vročina hujše postane, in popisane
pike se prikažejo, in sicer narpervič v obrazu,
poslednjič po nogah. Med 6. ali 10. dnevom se vro¬
čina zgubi', in koža se lupiti začne. Leta doba je v
neli bolezni nar bolj nevarna. Bolezin odide po
hitrici; včasi. druge bolezni (poneduhe) zapusti,
namreč bolezni pljuč, oči, želv, čutnic. Odre se
nalezejo po dotiku, in le enkrat napadejo človeka.

Kedar odre niso hude, tudi nobenega zdravila
ni treba rabiti. Zmerna gorkota je potrebna: in
P*'emrazenje, po kterem odre rade zginejo, je
grozno nevarno. Nobeden, ki iz merzlega pride,
naj se bolniku ne bliža. Postelja mora tako postav¬
ljena biti, da je zrak skoz odperte dveri ne zadeva.

V ti bolezni je paziti na vnetje oči, kteremu se
v  okom pride, ako bolnik V bolj temni izbi leži, in
«ko se mu okladki iz mlačnega mleka na oči pokla-
čajo. Kašelj se tolaži z ječmenovim ali ovsenim
s okom. Ako se po tem kašelj ne boljša, dajaj bol—

102

niku čaja , kferi obstoji iz enakih delov bezgovega
cvetja, sladica in koprovega semena.

Ako se odre skrijejo, jih gorkota ih bezgov čaj
zopet na kožo spravi. Kcdar vnetje pljuč ali gerla,
kedar bezumnost pritisne, je treba zdravnika naglo
poklicati, da hasnjive zdravila nasvetova. Ako je
hitrica prehuda, se mora tudi ustavljati.

Tretja doba oder, kedar se namreč koža lupi,
ne potrebuje zdravila. Bolnik sc ‘mora prehladenja
varovati, in za odpcrto telo skerbefi.

87 . Oko kermežljivo.

Očem svitloba hudo de, trepavnice so ob robu
rudeče, otečejo in grozno žgejo. Vcrh tega so
suhe, in močno serbijo, pa jih ne smeš prdskati.
Čez neke dni vnetje odleže, ščemenje sfl manjša;
vendar oteklina trapavnic ostane, in žlezasta mok-
rina, gnoju enaka sc posebno v kotičkih nabira.
Sterjena žleza včasi zjutrej trepavnice tako veže,
da ni mogoče oči odpreti, dokler se ni žleza s
toplim mlekom' ali vodo namočila.

Leta bofezin pri mladih, sicer zdravih in snaž¬
nih osebah le neke tedne terpi, ako se umno vedejo;
pri želvnih otrocih, pri starih ali sicer bolnih osebah
se skoz mesce ali clo leta vleče. Ako kermežljivost
iz lišaja ali zatertih izpustkov izvira, sc vnetje p®

103

celem očesu razširi, in včasi slepoto naključi. Po
ozdravljenju lišaja, in po zbudenju zatertih izpust-
kov mine vnetje očesa, cesar sam brez zdravnika
ne moreš dognati.

Ako kermežljivost iz nategovanja pri luči, od
praha, dima i. t. d. izvira, je treba očem pokoja dati,
in jih škodljivih reči varovati.

Kedar so trepavnice rudeče in boleče, naj se
človek močnih in slanih jedil in vinocvetih pijač
zderži; naj za redno odsebnico skerbi; naj jemlje
kopel za noge s soljo in gorušično moko ; naj položi
v zatilnik ali za ušesa vlečljive obliže. Verh tega
naj v temotni izbi ostane, naj senčilo nosi, in naj
oči s toplim mlekom ali z sležičniin čajem omiva.
Tega ravnanja naj se bolnik tako dolgo derži, dokler
vnetje in bolečine ne zginejo.

Kedar je z vnetjem oči žlezasta mokrina zjedi-
njena, se je treba sledečega zdravila poslužiti: 2 grana
cinkovega skalica (Zinkvitriol) ; 6 kapljic makove
tinkture in 2 lota deževnice. Trikrat na den vlij
neke kapljice lete vode v kotiček bolnega očesa,
potlej nagni glavo na nasprotno stran, odpri in zapri
večkrat trepavnice, da se voda po očesu in po robu
trepavnice razširi. Ako čez neke dni žlezasta mokri¬
na ne odjenja, se posvetuj z zdravnikom, da ne
oslepiš.

104

88. Oko kurje.

Kurje oko izvira iz tesnih obuval ali kakega
tiska na perste, podplate in druge mesta noge.
Kdor prostorno obuvalo nosi, se bo kurjih oči več-
del obvaroval.

Kdor že ima kurje oci, naj primeša kopeli za
noge pepela; naj se lete kopeli pridno, poslužuje,
naj nogovice vsak den preobleče, in naj mehke
obuvala nosi.

Po taki kopeli se zgornja skorja očesa> lahko
odreže; potlej se položi na oko nastergane žajfe.
Zajfni obliž, ki se na svilnati popir namaže, in čez 8
dni ponovi, omehča kurje oko, da ga lahko izkoplješ.

Poštupaj kurje oko z vinsko soljo, ktere pove¬
žeš z mehkim platnom; kani kapljico vode na pla¬
tno, in/čez 4 dni platno odveži. Kurje oko je
proč. ^Sledeči obliž zoper kurje oko tudi hvalijo: 2
lota amoniovega gumeta (gummi ammoniacum), 2 lota
rumenega voska, in 3 grane zelenega volka. Leto
zmes si pusti v lekarnici narediti, maži na platno in
pokladaj na kurje oko.

89. Omotica.

Omotica je večidel znamnje drugih bolezin, in
izvira iz polnokervja, stresa možganov, zabasanega

105

trebuha, zaderžanekervavnicealizaderžanih izpust-
kov, iz velike slabosti ali od močnih dišav. Zlo¬
voljne in maternične osebe so ji nar bolj podveržene.

Ako so v črevah nesnage nabasane, jih je treba
po čistivnih zdravilih ali po dristlah odpraviti; pol-
nokervje tirja odcedenje kervi. Zlovoljne ali mater¬
nične osebe naj pijejo čaj iz poprove mete. Kdor
boleha po slabem želodcu, naj zjutrej na tešče neke
poprove zerna vzame. Vsem omotici podverženim,
posebno slabotnim in čutljivim osebam, je zdravo z
merzlo vodo zjutraj celo truplo, in zvečer persi in
vrat omivati.

Človek, kterega omotica napade, naj se varno
posadi, naj se mu senci in obraz z merzlo vodo ali
z jesihom vmivajo, in naj vinski kamen v vodi pije.
Pri hujši omotici je treba človeka z merzlo vodo
polijati, mu merzle vode v obraz brizgati. Tudi ko¬
peli za noge, kterim je gorušična moka primešana,
so hasnjive.

90. Opeklina.

Ako opeklina ni huda, položi na opečeno mesto
pavole, ktera vnetje kože in bolečine izvleče. Dobro
>n naglo zdravilo v opeklini je žajfnica, ktero na
platno vliješ, in platno na opeklo mesto položiš. Ke-
dar se platno posuši, napravi drugi pervemu enaki

106

okladek. Tudi gola roerzla voda je dobra v opeklini.
Voda in mcrzlota overa vnetje in ognojcnje. Pri
rabi merzle vode je pa treba, da se voda vedno
ponavlja. Nar boljše je opekli ud v tekočo vodo
položiti, ako je mogoče.

V opeklinah , ki so čez veči del trupla razpro-
sterte, je merzle kopeli pogosto ponavljati treba.
Kjer se pa merzle kopeli ne morejo rabiti, je treba
merzle okladke vsake pol minute ponavljati. V
„Novicah“ se priporoča opeklino z oljem namazati,
in potlej s soljo poštupati. V opeklinah od sonca
polivaj vnete kraje z merzlo vodo, in tudi pij merzle
vode.

Kedar opeklina globoko seže in sc gnojiti začne,
pokladaj cunjice v toplem mleku ali olju namočene,
ali z lojem namazane na opeklino, in čez cunjice
merzle okladke. Pri preobezovanju je treba gnoj in
mertve kosce iz rane iztrebiti. Žejnemu bolniku daj
čiste vode ali mleka piti; zabasanemu napravi merzle
dristle. Opeklina v ustih terja gergranje z merzlo
vodo.

Kedar ojstre tekočine pečejo usta, gerlo in že¬
lodec, je treba piti mleka, oljnatih reči in merzle
vode; verh tega se poslužiti merzlih okladkov,
merzlega polivanja vratu, herbta in trebuha.

10 ?

. 91. Oteklina.

Otekline so mnogosortne; bolj navadne so sle¬
deče: Bela. gobna, kervogobna.

Bela, ali limfatiška oteklina in gobna oteklina
udov se povsod najdete, posebno pa na členili spod¬
njih udov, in pri mlajših osebah. Oteklina sploh
izvira iz želv, revmatizma, tudi iz kurdeja in ne¬
sramne bolezni. Zbudijo jo rane, zmečkleji, nate¬
govanje i. t. d. Oteklino naznanuje neka bolečina,
za ktero kmalo pride pruživa (elastieka), mehka,
včasi tcrdlata oteklina. Bolni člen se ne more popol¬
noma ne kriviti ne stegniti. Bolečina včasi odleže,
ali kmalo še hujša pritisne, in se tu^li na druge člene
razširi, posebno na tiste, ki pod bolnim ležijo.
Ozdravljanje se ravna po vzroku otekline, torej je
treba zdaj želve, zdaj revmatizm, zdaj nesramno bole-
zin ozdravljati, kar se po notranjih zdravilih s pomočjo
zdravnika zeodi. Kedar oteklina izvira iz zmeč-
kleja, vdarka ali drugega silovitega poškodovanja,
pomagajo okladki z merzlo vodo ali z okisano vodo;
kedar izvira iz notranje bolezni, je treba gorkih ok-
ladkov s kašo, otrobmi, laneno moko, mlekom. —
Prisadne otekline omečiti, je krompirjevec, ali
kromperjevo zelišče zar boljše zdravilo. Leto se
drobno soseka, na kropu kuha, v ruto zavije in na

108

oteklino položi. Gorki okladki sc tako dolgo ponav¬
ljajo, dokler se oteklina ne predere.

Kervogobne otekline obstoje iz nekega piskri-
častega, gobastega pletiva, v kterem se najdejo žile
raztegnjene. Žile so pa ali tiste z rudečo kervjo,
ali tiste s černo kervjo, ali žile oboje sorte. Raz¬
tegnjene žile z rodečo kervjo so grozno nevarne.
Kervogobne otekline vmorijo ali po kervotoku ali
po zaslinjenju. Pomoč najdeš ali v podvczanju žile,
ali v stisku ali iztrebljenju otekline,'ali v drugih rečeh,
ktere ti bo zdravnik nasvetoval.

92. Ozeblina.

i „ > ' .

Ozeblina je neko počasno, šenasto vnetje, ktero
v časno prestopi, kedar ga kak vzrok zbudi.
Taki vzroki so : Prememba vremena v bolj nierzlo,
ali bolj gorko, ali preselenje bolezni. Ozeblina na¬
vadno napade noge, roke, nos ali ušesa. Barva
ozeblin je černorudeča, ali modrasta, ali višneva,
ali černomodrasta. Osebe, ktere se na nogah potijo,
ali ozke obuvala nosijo, ali z vodo se veliko pe¬
čajo , bolehajo po ozeblini.

Ozebline se varjcš, ako ne nosiš kosmatih
rokovic; ako ne ogrevaš od mraza otcrpnjenih rok
pri ognju ali na vroči peči; ako se navadiš roke in
noge, ali celo truplo z nierzlo vodo zjutrej in zvečer

109

omivati. O začetku zime je dobro nogo v merzli
vodi omivati, osušiti in potlej s kafrovim žganjem
ali z rumom ribati.

Majhena ozeblina se zgubi, ako ozebljeni ud v
slani, gorki vodi koplješ.—Močnejše in bolj gotovo
zdravilo je merzla voda, v kteri se sneg ali led topi.
V ti vodi derži ozebljeni ud kake minute, in sicer
večkrat na den. V 4 dneh se ozeblina navadno
ozdravi. Se ve, daje vsakokrat ud obrisati in dobro
posušiti treba, kedar ga iz vode potegneš, llusovsko
zdravilo zoper ozeblino so zrele kumare, iz kterih
sc peške potrebijo, potlej se posušijo. Lete posušene
lupinje se hranijo, in kedar jih rabiti hočeš, v gorki
vodi namočijo, in na ozeblino položijo tako, da no-
trajna,*bolj mehka plat na kožo pride. Bolečine se
kmalo manjšajo. Kedar so lupinje suhe, jih je treba
z drugimi, ktere iz gorke vode jemlješ, namestiti.
Sledeče zdravilo ozdravi, kakor pravijo, ozeblino v
24 urah: Černi ribani kruh, jesih in golunova štupa
sc tako dolgo kuhajo, da iz njih kaša postane, ktera
se na platno debelo namaže, in koliko sterpiš, vroča
na ozeblino poklada. Kedar se okladek ohladi, dru¬
gega vročega vzemi, in tako delaj neprenehljivo ka¬
kih 8 ali 16 ur. Po odpravljenih okladkih se premra-
ziti varuj, in na gorkoto razvajeno kožo sčasoma
zračnega povetrija (temperature) privadi.

110

Nekteri priporočajo zmes ob.slojcčo iz 1 dela
solitarjeve kisline, in iz 12 delov cimetove vode, s
ktero zmesjo se ozeblina večkrat na dan omiva.

Pri hudo bolečih ozeblinah vzemi kamenovega
olja, ali štanovca 2 kvinteljca, kafre 'h  kvinteljca,
in zmešaj z 2 lotama prešičje masti v mazilo. S to
mastjo dobro, pa rahlo vribaj zjutraj in zvečer ozebli¬
no, in potem s kosmato stranjo vate povij. Ako imaš
boleče rane od ozebline, ktere se gnojijo, jih maži
z makovim, ali lanenim, ali zobnikovim oljem.

Kedar k ozeblini prisad pritisne, ozcbljeni ud
čern postane, nič več ne občuti razun velike mcrzlo-
te, in je tako rekoč mertev, in na ozeblini kervavi
mehurji se kažejo : hiti kar moreš do zdravnika, in
ako je daleč do njega, si napravi mazilo iz 4 lotov
kine, ktere v libri vode do tretjine vkuhaš. Ostalo
vodo odcedi skoz platno in ji primešaj 1 lot okisanega
svinca (Bleiessig), 4 lote mirenega zlečka (Myrrhen-
essenz), in 4 lote rožnega medu (Rosenhonig).
Lete reči dobro zmešaj, namaži z zmesjo platneni
nasteržek, ga položi na rano, in vsaki 2 uri ponavljaj.

93. Pesek in kamen.

Terde, kamnilne zaloge se najdejo v raznih de¬
lih trupla, posebno v mehovodih (Ilarnlcitcr), v
mehirju in v ledicah.

111

Močokamni (Harnsteine) se pri bolj starih ose-
bal\, večkrat pri možkih kakor ženskih najdejo.
Otroci bolehajo po starših na močokamnu; tudi vži-
vanje ola, sira včasi močokamen redi. Osebe, ki so
skcrnini, želvam, krivici podveržcne, nar večkrat
bolehajo po mocokamnu.

Kamen v ledicah je zdaj manjši zdaj veči, vse¬
lej nevredjene podobe. Bolečine rastejo na vozu in
po jedi, kedar je želodec napolnjen. Bolezni se rado
pridruži bljuvanje in omotica/ včasi vnetje ledic.
Kamen zleze iz ledic v močovodc včasi brez bole¬
čine, včasi po velikih bolečinah.

Kamen v mehirji se naznani po bolečinah blizo
mehirja, ali v grobli (Danim)- Včasi je v družbi
zaperta voda, ali boleča ali po kapljah tekoča voda.
V globočini mjednice (Becken) se čuti neka teža
ali tisk; neka merzlota se razširja čez spolovila. Iz
gošče v scanici se spozna bolezen, od ktere za gotovo
Zveš, kedar zdravnik s cevjo raehir preišče.

Kdor meni, da ima leto bolezin, naj se z zdrav¬
nikom posvetova. Vsakemu je zdravo dokaj merzle
vode piti, se poslužiti peteršilja, kopra in brinja,
ktere zdravila na vodo ženejo.

Nekteri terdijo, da se pesek s česnom odpravi,
kterega drobno zrezanega v polič žganja iz žita de-
nes , na solnce postaviš, in vsaki dan tedna krepko

112

potreseš. Kozarec tega žganja popije bolnik o sle¬
hernem mlaju, in pesek gre od njega.

94. Pijanost.

Pijanost je gerda in nevarna napaka. Kervo-
polne osebe lahko mertud konča, kedar so pijane.

Pijanega človeka je treba z glavo visoko polo¬
žiti, da mu kri ne sili preveč v glavo; zdaj se mu
gorke vode v usta vlija, da se izbljuje. Po bljuvanju
mu daj močne in sladke Černe kave. Močno pijanega
je treba z merzlo vodo polijati. — Druge sredstva
pijanega iztrezniti so: Žličica soli raztopljene v
kozarčku vode, požirek vinskega kisa i.t.d. Nasledke
pijanosti, postavim glavobol, zlovoljnost ozdravi
srovo kislo zelje.

Pijanec se vina in žganja odvadi, kedar še toli¬
ko čez se primore, da se ola poprime. 01 mu tudi
kri greje, vendar ne tako silno, kakor vino ali
žganje, in ga ne omami popolnoma. Skušnje tudi
učijo, da ljudje, ki kavo radi serkajo, niso pijanci.

95. Pik merčesov.

Želo se mora koj izpotegniti, rana iztisnili in
izsesati, potlej jo maži ali s smetano, ali s neslanim
srovim maslom, ali z laškim oljem. Tudi je dobro

113

košček čebula ali nasterganega krompirja na rano
položiti, in čez 5 minut ponavljati. Ako nimaš dru¬
gega pri rokah, maži z ušesno mastjo. Bolečina naglo
odjenja, ako makovo glavico prerežeš, in kake ka¬
pljice njenega soka na rano kaneš. Vlažna zemlja je
tudi dobro zdravilo. Tako ravnaj pri piku bčele, ose
in Seršena.

Kedar te bčela v usta piči, izpotegni želo, zme¬
šaj laškega olja, sterdf in jesiha, in s tern mazilom
večkrat rano namaži. >

96. Pljučnica.

Vnetje pljuč naznanuje mraz, kteremu vročina
in tesnoba v globočini pers sledi, ktera kmalo v bo¬
leče stiskanje prestopi. V pljučih ali žge, reže, bode,
ali stiska, veže in hudo muči. Kmalo pritisne ka¬
šelj, kteri je ali suh ali žlezast s kervnim pljuvan¬
jem. Treslika je huda in zapalna. Obraz bolnikov je
grozno rudeč, glava omamljena in bolna. Pljučnica
terpi ali 4, ali 7, ali 14 dni, in gre iz trupla ali po
scanici, ali po potu. Vsaki človek pljučnico lahko
dobi, nar rajše pride med 17. in 50. letom. Možki
s o ji bolj podverženi, kakor ženske, in posebno tiste
osebe, ktere imajo vozke persi. Severo-iztočni
veter, dihanje prahu, ples, petje, nagla hoja, poško¬
dovanje pers naključijo pljučnico.

Domači zdravnik, 8

« 114

Ozdravljanje lete nevarne bolezni sc mora zdrav¬
niku zročiti; tukaj opomnimo, da je bolniku čisti,
zmerno gorki zrak nar bolj hasnjiv; daje treba vse
draženje občutkov, kakor ropotanje, močno svitlobo
od njega odvračati; da ne sme govoriti, se ne pre-
mikovati. Njegova hrana so žlezave pijače iz ječme¬
na, ovsa, laškega pšena, salepa. Večkrat, ali malo
na enkrat naj pije, da ne bo napolnjeni želodec na
pljuča pritiskal. Ako so imeuovane pijače bolniku
zoperne, naj pije čiste, vendar ne premerzlc vode,
kteri se sladkora pridene. Kašelj se polajša in izmet
podpira, ako bolnik ajbešovega ali koprovega čaja
pije.

Kedar pljučnica odjenja, in bolnik razun slabosti
nobeue bolezni nima, naj se prostega zraka počasno
privadi; naj močnejšo meseno juho vživa; naj sča¬
soma tudi meso je, in malo dobrega vina pije. Dobro
je persi s flanelom večkrat ribati, in vsaki den z
merzlo vodo omivati.

97. Polnokervje.

Nekteri človek preveč kervi kuha, ki se v tru¬
plu tako množi, da lahko vnetje ali mertudenjc na¬
pravi. Kri se rada množi po mesnih jedilih, olovi
pijači in pri brezskerbnem življenju. Oseb, ki se

115

malo trudijo, in veliko sedijo ali ležijo, so polno-
kervju močno podveržene. Leta bolezin se vidi na
rudcčern obrazu po majhnem trudenju; se spozna po
kervnem navalu, po omotici, po bliščenju pred očmi,
po močnem sercobitju i. t. d. Takim osebam je zdravo,
se veliko pod milim nebom gibati in truditi; se mes¬
nih jedi in vinocvetnih pijač zderžati; le od rastlin in
sadja jesti, in z merzlo vodo žejo gasiti. Bolj vodeno
ko je sadje, bolj jim je hasnjivo; močnate ali mleč¬
nate jedila, in sočivje so preveč redivne reči za pol-
nokervne osebe.

Ako kri močno v glavo sili, naj se poslužijo sla¬
nih kopel za noge, naj pokladajo gorušično testo na
meče, naj v sili puščajo.

98. Popek kilavi.

Popek postane kilav, kedar se popovina preveč
napenja, ali kedar otrok presilno kriči. Da ga ozdra¬
viš, gaje treba na svoje mesto položiti, s polovico
muškatne grušice, ktere kroglo stran na popek po¬
ložiš, pritisniti. Da grušica na popku ostane, je
jo treba z vlečljivim obližem vterditi, in obliž po¬
noviti, kedar odjenja. Tako popek počasi, ali gotovo
ozdravi.

8 *

116

99. Potenje.

Po boleznih, posebno po čutničnih boleznih po¬
nočno, oslabljivo potenje včasi noče nehati; Proti
teinu pomaga čisti zrak v spavnici, in bolj hladna ka¬
kor gorka postelja. Tudi je dobro 1  kvinteljc žobeja
z 16  loti vode popariti, in odcejeni vodi nekaj čer-
nega vina priliti, in mcrzlo zmes piti. Nektere
osebe, ki so se v platneni srajci potile, so potenje
zgubile, kedar so brez srajce v volnati odeji ležale.
Omivanju trupla z merzlo vodo , preden greš v po¬
steljo, je tudi zdravo.

100. Pot zaderzani.

Ako koža ne stori svoje dolžnosti, človek ne
more zdravja ohraniti; in kedar jc bolan, ne more
ozdraveti. Skoz kožo se truplo marsiktere nesnage
očisti, marsikake bolezni znebi. Pot ohrani truplu
primerno gorkoto, zatorej je poleti obilnejši, pozimi
redkejši. Ljudje, ki se veliko potijo, so zdravi, ako
se ne prehlade. Mnogo bolezin, kakor nahod, rev-
matizm, skernina, vsesortne treslike, kožni spustki
ozdravijo po potu. Nerojeno dete dobiva svojo hra¬
no skoz kožo, in odraščeni človek scrklja podnebni
zrak tudi skoz kožo, ne le skoz usta in nos.

ur

Nar bolj naravno sredstvo, pot zbuditi, je gibanje
rok, ali nog, ali celega života. Kmetje, ki poleti
težko delajo in se potijo, so zdravi; na jesen in po¬
zimi, kedar bolj počivajo, radi bolehajo. Kdor svoje
dela mirno in sede opravlja, naj od časa do časa
svoje truplo močno giblje, naj kako rokodelo popri¬
me, naj kak hribček obhodi, da se bo izpoliL
Bolniki, ki se po imenovani viži ne morejo gibati,
naj glasno govorijo, pojejo, berejo, da se potiti
začno.

Da se koža lahko poti, je treba njene nesnage
odpraviti in potne luknjice očistiti. Leto se zgodi po
kopanju in omivanju celega života alivmerzli, ali
po potrebi v gorki vodi. Kdor se mcrzle kopeli po-
služiti želi, naj z mlačno vodo začne, in sčasoma
život na mcrzlo vodo navadi.

Ako se hočeš na celem životu potiti, namoči
platno v vroči vodi, ga ožmi in krog nog noter do
meč ovij. Leto sredstvo tudi bolnik lahko rabi. Ako
želiš, da bi se posamezni deli trupla potili, pritisni
na kožo voščenega tafeta, ali volne, ali pavolc. Tudi
vodeni sopar, ki na taki del vdarja, zbudi pot, ako
ta del z rjuho ali plajšom pokriješ, da se sopar za-
deržuje. Dergncnje bolečega dela z volno ogreje
kožo, razširi potne luknjice in vabi k potenju.

118

Znofrajne zdravila, ki pot napravljajo, so:
Obilno pitje merzle vode, posebno kedar v postelji
ležiš; bezgov čaj zmešan z gomilčnim; čaj iz mete,
ali melise, ali lipnega cvetja; vroča sladkorna voda
z jesihom, gorko mleko. Olova juha, kteri si bez¬
govega soka pridjal, močno žene na pot; ravno tako
pogreto in s sladkorom zmešano vino. — Imenova¬
nih pijač se v postelji posluži. Kedar si se izpotil,
pogreto srajco namesto mokre obleci, in ako ravno
je pot nehal, se ne podajaj prenaglo na zvunajni zrak,
da sa ne prehladiš. Posebno se moraš prepiha varo¬
vati, dokler je koža po močnem potenju mehkužna.

101. Prebavljanje slabo pri otrocih .

Prebavljanje otročičev, kterih organi so grozno
čutljivi, se lahko popači, in mnogo bolezin nakljuei,
ako sd mu ne pomaga o pravem času.

Znamnja popačenega prebavljanja so: Gosto
riganje, kisla sapa iz ust, kolcanje, bljuvanje ster-
jenega mleka, pogosti smerdljivi perdec, odsebnica
zelenkastega, neprekuhanega, smerdljivega blata. Da
pri tem otroka grize, spozna iz njegovega nepokoja,
iz mahanja z nogami, iz zvijanja, kričanja in sto¬
kanja. Kedar je grizenje hudo, in se ne ozdravi
urno, postanejo prebavljivni organi zmirej slabcjši,
in lahko kerč in konvulzije pritisnejo.

119

Ako se trebuh prehladi, da blato in perdci ne
grejo naprej, se trebuh napne, dihanje je težko, krat¬
ko in naglo. Ta je tista bolezin, ki smo jo napenjanje
želodca imenovali.

Riganje in kolcanje je v pervih mescih otročjega
življenja nekaj navadnega, in brez vse nevarnosti,
ako se druge težave in bolečine ne kažejo. Lahko
otročiča napade, kedar je pri sesanju preveč zraka
popil, ali kedar se je prehladil, ali kedar se kisloba
v želodcu napravlja. Otroka je treba v pogrete
rjuhe zaviti, ali mu nekaj gomilčnega ali koprovega
čaja dati.

Bljuvanje po sesanju kaže, da želodec zavžite
hrane ne more prebavljati, ali zato, ker je je preveč,
ali zato, ker mu ni zdrava. Ako zavžito mleko dalj
časa v želodcu leži, in zbljuvano vendar ni vsireno;
je znamnje, da želodec slabo prebavlja. Alj tudi
vsireno zbljuvano mleko kaže neko slabost želodca.
Samo bljuvanje ravno zavžitega mleka nič hudega
ne pomeni.

Kuhanje kislobe v želodcu izvira iz slabega
prebavljanja želodca in črev. Od tod pridejo pokvar¬
jeni šoki, kterih ne ozdraviš po zdravilih, ki kislobo
vežejo. Take zdravila mahoma zakrijejo kislobo,
»li ne branijo, da bi se nova ne kuhala. Kuhanje kis¬
lobe se ozdravlja, kedar se otrokom, ki ne sisajo,

120

manj mleka daje, in namesto mleka, kaše iz dvo-
peka, ali juhe iz telečjega mesa, in včasi goveje juhe
z rumenjakom. Moč želodca podpirati, vzemi 1 kvin-
teljc kožlekove korenine, 1 kvinteljc m’ade verbove
skorje, 1 kvinteljc aneža in 8 lotov vode; jih dobro
prekuhaj, in dajaj tega izlečka vsake dve uri dve
žličici otroku. Tudi sesancom se daje tega zdravila,
in večkrat goveje juhe z rumenjakom; sesajo naj pa
manj od navadnega.

Hitrica je bolj nevarna, kakor bljuvanje, ako
kmalo ne neha. Kedar hitrica od premrazenja ali od
nezdrave hrane pride, kmalo mine, ako otroku go¬
veje juhe z rumenjakom daješ. Dalj terpcča hitrica
pa izvira iz popačenih črev, ktere vedno slabeje po¬
stajajo, zatorej tudi prebavljanje peša. Ako hitrica
po goveji juhi z rumenjakom ne neha, napravi čaj iz
kopra in gomile, mu prideni nekaj rabarbare, in dajaj
otroku tega zdravila. Zdrave so tudi dristle z vodo
kuhanega celega lanenega semena, s štirko ali z
rumenjakom. Kedar ima otrok hudo grizenje ali kerč,
in slab postaja, mu daj dristlo z gamilčnim čajem,
ali s čajem kožlekove korenine.

Zraven znolrajnih zdravil je dobro zvtin&jnih^se
poslužiti: Rahlo ribati trebuh z gorko roko, ali z
zmesjo iz vinskega cveta in rožmarinovega olja j
gorke kopeli večkrat pomagajo.

121

Huda hitrica z bljuvanjem združena napada
včasi otroke, kedar zobe dobivajo; včasi jesen po
hudi vročini poletja. Grozne bolečine, kerč in treslika,
so znamnja te bolezni. Po ti bolezrii otroci naglo
oslabijo, in naglo zamerjo, ako se ne poslužiš pri¬
pravnih zdravil. Zdravi se pa leta bolezin ravno
tako, kakor huda hitrica z bljuvanjem.

Kedar so otročiči zabasani, se jim ne daje čistiv-
nega zdravila, ampak dristlc z gamilčnim čajem,
kterim se nekaj medu primeša.

Redarje dojenček bolan, mora tudi mati ali do-
jica bolj zmerno živeti, in se jedil in pijač zderžati,
ktere bi otroku lahko škodovale. Včasi dojenček
ozdravi, ako se materna življava vredi.

102. Prebavljanje slabo (sploh.)
človeku hrana ali ne diši, ali želodec zavžite
»e prekuha. Lahko prekavljive jedila tiščijo in napen¬
jajo želodec, kakor da bi se bile vse v vetrc preo-
bernile. Zaspanec nadlego va bolnika. Leta bolezin
izvira iz brezredne življave, razuzdanosti, od gorkih,
»točnih pijač, posebno od holandskega čaja, iz dolgo¬
časnih bolezin, od zgubljene kervi, nečistosti, dušne¬
ga truda, serčnih ganitev.

Kdor hoče slabo prebavljanje ozdraviti, mora
gorke in močne pijače opustiti, in namesto njih mer-

1*2

zle vode se poslužiti; mora zmerno živeli, želodca
nikdar ne sme prebasati, se jedil, ktere napenjajo,
zderžati; se mora pod milim nebom pogosto gibati.
Hasnjive so mu kopeli v tekoči vodi, ribanje žličice
in vsega trebuha z merzlo vodo; hasnjivi so merzli
okladki na želodec, ktere si napravi, ako brisalo v
merzli vodi dobro namoči, ožme, složi, čez trebuh
dene, s suhim brisalom preveže in celo noč obderži.
Taki okladki grozno krepčajo prebavljanje, kar vsak
sam lahko skusi.

Za notrajno zdravilo nektcri hvalijo bele po¬
prove zerna, kterih na večer, preden greš spat, ali
zjutraj na tešče kakih 10 jemlješ.

103. Prelezanje.

Preležanje bolniku hude bolečine napravlja.
Snažnost je slehernemu človeku, posebno bolnemu,
ki postelje ne more zapustiti, potrebna in hasnjiva.
Skcrbi tedaj, da je v bolnišnici zdrav zrak, daje
postelja snažna, da se bolnikove odsebnipe naglo iz
izbe spravijo; skcrbi tudi, da bolnik, ako se ne more
sam premikovati, ne leži vedno na tistem mestu, da
pod kožo, kjer bi se nar hitreje preležala, mehko
sernjovno položiš. Dobro je tudi križ, na kterem
bolnik navadno leži, z jesihom, ali žganjem, ali z
beljakom žganju primešanim mazati. Ako je

123

koža že ranjena, nastergaj korenja, mu primešaj
četertinko reženc moke, ju mesi in na mehko platno
maži, ktero na rano položiš, in kedar se ogreje, po¬
noviš. Posebno zdravilno moč pri preležani koži
imajo pene neosoljenega mesa, ktere se pri kuhi
mesa delajo, in s kterimi se rane bolnika štirikrat ali
petkrat na dan pomažejo. Nekteri terdijo, da se pre-
ležanje zabrani, ako se pod bolnikovo posteljo skleda
z merzlo vodo postavi, in pogosto ponavlja. Ali je
res, ali ne, ne morem iz svoje skušnje razsoditi;
vendar voda pod posteljo škodovala ne bode.

104. Prepad ritnika.

Leta bolezin rada napada otroke, in sicer pri
dolgočasni hitrici ali griži ali pri sušici; pri odra-
ščenih se po dolgočasni bolezni tudi včasi najde.

Tak človek naj se ne napenja pri odsebnici, da
mu ritnik ne prepade; naj se varuje gorkih pijač,
posebno holandskega čaja; naj ne jemlje čistivnih
zdravil ali oljnatih dristel. Letem bolnikom se prileže
čisti, dobro zvreti ol.

Komur ritnik rad prepade, naj si polije 2 kvin-
teljca hrastove ali verbove skorje z 16 loti vrele
vode; v leti vodi naj dobra namoči mehko, debelo
zloženo platno, in naj ga položi na prepadeni ritnik.
Leto ravnanje se mora, ako je treba, ponavljati. Potem

124

se ritnik pazljivo noter zbaše. Otroke, kterim je ritnik
prepadel, je treba na trebuh na posteljo položiti tako,
da glava in noge malo više, trebuh pa niže leži.
Pri ti legi ritnik sam nazaj zleze; ako ne, se košček
platna z oljem namaže, in s tem platnom se ritnik
počasno nazaj potisne.

105. Prestava mleka.

Po povitvi navadno stopi mleko v cizeje; ali
včasi se prestavi, in kam drugam, postavim v glavo
stopi, in lahko mater umori. Leto se takrat rado
zgodi, kedar se od 3. do 5. dne po porodu malo mleka
v cizejih nabira. Zdaj je treba mleko v cizeje va¬
biti, ako ravno mati ne misli dojiti: zakaj naravne
babine tirjajo, da mleko v cizeje stopi. V ta namen
je dobro starejšega dojenca sesati pustiti. Ako po
tem ravnanju mleko ne pride v cizeje, in porodnica
toži, da jo na kakem drugem mestu trupla boli, ka¬
mor se mleko rado prestavi, ali kedar se porodnica
tresti začne: je silna potreba, da se zdravnik na po¬
moč pokliče.

106. Prisad. (Prand).

Mehki deli trupla odmerjejo, zgubijo naravno
gorkoto in barvo, in začnejo gnjiti. Gnjiloba je go¬
tovo znamnje prisada, in smerti posameznih delov

125

trupla. Prisad izvira iz mehaničnega ali ločbenega
poškodovanja, iz vnetja, iz organskih bolezin serca
ali velikih žil, iz kake splošne bolezni, kakor iz
kurdeja (škorbuta). Zdravila v prisadu mora zdrav¬
nik nasvetovati.

107. Pristudzenice. (Flechen).

Pike so razne barve, višnjeve, ali rujave, ali
oerne, ali rudeče; zdaj majhine, kakor iglina gla¬
vica, zdaj velike, kakor leče. Posamezno stojijo in
sef nikdar ne sprimejo. Navadno jih lahka treslika
spremlja. Bolnik naj se ne prehladi, da ne dobi vo¬
denice. Izbni zrak, kjer bolnik leži, naj je čist in
hladen. Varnejš.e je dalj časa v izbi ostati, kakor jo
prenaglo zapustiti.

108. Pupenčine. (Nesselsucht.)

Pike, ktere pri ti bolezni vidimo, so velike , ru-
dečkaste, na sredi bele; žgejo in serbijo, kakor da
hi se bil človek v koprivah opekel. V gorkoti rade
zginejo, in se v merzloti zopet prikažejo. Nar go¬
stejše sedijo na persih in rokah. V začetku bolezni
8 e včasi treslika zapazi, včasi ne.

Čez neke dni izpustek včasi naglo zgine, in
bolnika omotica ali clo medlica napade; vendar na-

126

vadno ni nobene nevarnosti. Nektere osebe vsake
4 tedne pupenčine dobivajo.

Vzroki pupenčin so: Premrazenje, zaderžano
potenje, nektere jedila, pred kterimi se gnjusi. Bole-
zin ni nevarna, vendar ne smeš izpustita pregnati.
Ako so pupencine iz zaderžanega potenja postale,
moraš bezgovega čaja piti in se dobro odeti, da

pot zopet na kožo vdari-Da se človek počasnih

pupenčin znebi, mora vsih jedil in pijač se zderžati,
ktere mu, kakor ga skušnja uči, škodovajo, in se
v vodi kopati, ktera je z razbeljenim železom
pogreta.

109. Putika ali podagra.

Putika je skcrnina, ki se je na neko mesto
vsedla in ga vname. Nar rajše napada nožne člene,
posebno kožo in kite členov. Ojstra bolečina, nar
rajše v nožnem palcu, te spomni putike. Krog bol¬
nega člena je noga otekla in rudeea. Leta bolečina,
ako ravno jenja, čez nekaj časa zopet pride, hujše
razsaja, kakor pervikrat, od mladih členov na velike
prestopi, včasi notrajnc dele trupla napade, in naglo
vmori. Putika izvira iz enakih vzrokov, kakor
skernina ali revmatizra, nar večkrat iz nezmerne
rabe vinocvetnih pijač in iz nečistosti.

1*7

V putiki je treba skerbeti, da so noge vedno
gorke; jih je treba zjutraj in zvečer z gorko vodo in
mjilom omivati, in po omivanju sledečega testa na
podplate pokladati: 4 loti suhe v prah razmete soli,
1 libra moke iz laškega pšena se dobro zmešajo s
7 loti olovega drožja.

Sledeča teklina, s ktero se večkrat na dan bolni
deli omivajo, bolečine pomanjša: 2 dela mjilnega
žganja, l'/idela mravljinjega cveta, 1 del kafrovca
in \  dela žafranove tinkture. — V znolrajno rabo
služi očiščeno terpentinovo olje, kterega se trikrat
na dan po 5 ali 6 kapljic v žlici vode vzame. Ako
se putika na notrajne dele, na pljuča, čreve i. t. d,
verže, je treba kopati noge v vroči gorušični vodi,
in jih povijati z voščenim tafetom, da gre putika
nazaj na noge. ^

Kdor na putiki boleha, naj se varje nog omo-
kriti, torej naj nosi v obuvalih žimnate podplate. Ako
so rad poti na nogah, naj se posluži volnatih nogo-
vic, in naj ovija bolne dele s česano volno.

110. Rak.

Rak je grozno hud vred, ki se večidel iz vtcr—
dcnih del trupla scimi, torej zdravitelji razločijo ra-
kovite bunce in raka. Bolezin na raznih delih trupla
sedi, in se imenuje pcrsni, ustnični, nosni, jezični,

128

želodčni, plodnični rak. Pred 20. letom se redko, nar
večkrat se med 36. in 50. letom najde. Vlažnost in
opravila, pri kterih se večidel sedi, nar ložeje to
bolezin naključijo; izvira tudi iz pokvarjene hrane
in iz tužnosti.

Zdravniki ozdravljajo doslej leto bolezin z
nožem, kedar vse nezdravo meso z vredom izrežejo,
in potlej rano celijo in telesne šoke čistijo. Neki
napolitanski zdravnik je znašel gotovo sredstvo
zoper raka, s kterim ga brez noža ozdravi, ako ni
prepozno na pomoč poklican. Tako pravijo časopisi.

111. Hane.

Ljudje mislijo, da se rana ne zaceli brez ma¬
zila, torej se poslužijo balzamov, mastnih mazil,
močnib^obližev, in ne dajo pokoja rani. , Takšno rav¬
nanje je pa napčno in ozdravljanje zaderžuje, ne
pospešuje.

Nar poprej je treba iztrebiti iz rane ptuje reči,
zakaj lete overajo ozdravljanje in vzročijo mozolje na
zaceljenih ranah. Potem se na rane, ako so nove
in plitve, suho in mehko platno položi, in ročno po¬
veže. Kervotok bo kmalo nehal, in rana se bo za¬
celila, ako varuješ, da se vnovič ne razterga.

Pivni popir, ki ga na prerezano kožo položiš,
naglo ustavi kri, varova rano pred zrakom in jo celi.

12 »

Ako platno in popir ne more ustaviti obilne kervi,
se merzle vode posluži, ktero ali v morski gobi,
ali v zloženem platnu na rano devaš. Studenčnica,
ktero ž ledom ohladuješ, še bolj skupej vleče, kakor
brez ledu rabljena, torej kri hitreje ustavlja, vnetje
bolj odvračuje in bolečine manjša.

Veče rane in rane v obrazu je treba tako stis¬
niti , da se robi zjedinijo, in jih potlej z vezavnim
obližem vterditi. Zdaj še le se rabijo mcrzli okladki,
ako jih je potreba.

Nove, ne velike rane na mehkih krajih, posta¬
vim na žnabljih celiti, je dobro sredstvo mrenica, ki
jo na notrajni strani kurjega jajca dobiš. Kedar je
rana osnažena, se mrenica s tisto stranjo, ktera je
proti beljaku obernjena, na rano položi in z mehkim
pertom pritisne. Posušena mrenica se človeške
kože sama derži. Mrenica varova rano pred zrakom
in jo celi. Ako se mrenica na rani razterga, drugo
na pervo položi. Kedar je rana zdrava, se mre¬
nica sama odlupi.

Nar boljše zdravilo rane gnojiti in zdraviti je
gorka voda. Zloženo platno se namreč v gorki
vodi namakova in na rane poklada. Tako ravnajo
v dunajski bolnišnici, kar so mazila in obliže
zavergli.

Domači zdravnik. »

130

Vred predreti speci polovico čebule v vročem
pepelu , in jo čez noč na kožo tamkej priveži, kjer
misliš, da bi sc prederla. Tudi zmečkano laneno seme
in kruhova skorja v vodi v kašo skuhana, in z mle¬
kom zmešana, je prav dobro zdravilo vred predreti.

Da se gnoj v vredih bolj naglo dela, kuhaj po¬
gačo in med v mleku, prideni ti kaši nekaj štupe
lanenega semena, in si napravljaj tako gorke oklad-
ke, kakor jih le moreš terpeti. Ako je koža prede¬
bela, ali gnoj pregloboko pod kožo, je treba vred
s ojstrim nožem predreti in gnoj izkidati.

Mazilo za dolgočasne rane, vterdine, trohnenje
kosti tole priporočajo: Ena pest lečne moke, 1 žlica
ogeršičnega olja, 2 žlici ola in toliko gorke vode, ko¬
likor je treba, da kaša postane. Iz te kaše se narejajo
okladki, ki se vsake 2 ali 3 ure ponavljajo. Bolni del
je treba večkrat z gorko vodo omivati, in gorko povi¬
jati. Sledeče mazilo je za rane in otekline, posebno
kedar so vnete, prav hasnjivo : 1 kvinteljc sirovega
masla, 1 kvinteljc rumenega voska, 1 kvinteljc čiste
mecesnove smole se počasi raztopi; tem se pridene
1 kvinteljc vsake štupe, namreč zlate mire, kadila,
asanka in žafrana. Vse skupej naj pol ure počasi
vre, in se potlej skoz platno precedi. Slednič se
temu mazilu, kedar je že hladno, 2 kvinteljca kafre,
ki si jo poprej v laškem olju raztopil, primeša. Iz

131

tega mazila se napravlja obliž, in enkrat ali dvakrat
v 24 urah na bolni del poklada.

112. Razpokline.

O hudem mrazu in sploh ob ostrem vremenu se
koža v obrazu, na rokah in žnabljih rada razpoka,
kar navadno hude bolečine naključi. Temu se v
okom pride, ako se za lično kožo skerbi. Torej je
treba v takih okoljšinah kožo mazati s sirovim ma¬
slom, ali smetano, ali jedercnim oljem. Dobro je
tudi z jedričnimi otrobi se vmivati.

Razpoklinc na rokah se ubraniš, ako roke s
sledečim mazilom dergneš: 1 lot ribizovega olja se
z 4 loti raztopljenega belega voska dobro zmeša.

US. Razširjenje žil.

Žile na bedrih in po trebuhu se včasi deloma
razširijo in z mnogo kervjo polnijo. Ako te -kervne
bunce stisneš, vcčdel zginejo in se zopet vidijo,
kedar tisk odneha. ’

Vzrok razširjenja žil so vse tiste reci, ktere kri
v toku skoz žile zaverajo, da se v nekterih krajih
nabira in žile razteguje. Sem slišijo: Nošenje, pre¬
tegovanje, ozka obleka, starost i. t. d.

Osebe, kterih kri slabotno teče, in zatorej za-
staja, je treba z močno hrano krepčati; ktere se

9 * ,

132

preveč trudijo, naj počivajo; vsem je treba kervne
bunce dobro povezati, da ne počijo, in človek v
svoji kervi ne zaspi za zmirej.

H4. Revmatizm.

Revmatizm je včasi brez treslike, včasi s tres-
liko združen; včasi na mestu ostane, včasi se pre¬
seljuje. Iz života se spravi ali po potu, ali po vodi,
ali tudi po slinotoku. Revmatizmu so podveržene
slabotne osebe; tiste, ki vedno v izbi živijo, gor-
koto preveč ljubijo, in pod milim nebom premalo se
gibljejo.

Bolnik naj sc 'zderži kislih, mastnih, močnatih
jedil, in posebno mastnega mesa; ravno tako vsih
močnih, vinocvetnih pijač. Naj se posluži mlečne
hrane, golobjega mesa, divjačine, posušenih rastlin,
in naj pije merzlo vodo.

Nekterim pomaga pavola ali konopna kosmina,
ktero na bolni del privežejo.

Nekteri hvalijo gladež, kterega perje in kore¬
nine se v vodi kuhajo, in ktere vode bolnik maselc
na dan popije. Gladež tudi na vodo žene.

Neki zdravnik priporoča v revmatizmu, kteri
iz premrazenja izvira, in v premembi vremena po¬
sebno razsaja, iztlačeni sok iz stebla in perja arti-

133

šoke. Temu soku sc sirupa pridene, in vsake dve
uri žličico vzame.

#

Nar boljše zdravilo v revmatizmu je pa jesihov
eter. S tem eterom se dvakrat na dan bolni del
trupla prav dobro oriba, potem gre bolnik v gorko
posteljo. Po tretjem oribanju se že bolečine manjšajo,
in po šestem popolnoma zginejo.

Revmatizma s tresliko ne smeš sam ozdravljati,
ampak zdravnika moraš na pomoč klicati, da se rev-
matizm ne preseli na notrajne dele trupla, kjer bol¬
nika lahko vmori.

115. Mihlice. (ROtheln.)

Rihlice napadajo otroke in ženske osebe, bolj
redko odraščene može. Sledeče znamnja napovedu¬
jejo rihlice: Kašelj, terganje v gerlu, težko poži¬
ranje, grenke usta, mik k bljuvanju, treslika. čez
dva ali tri dni se pokažejo černorudeče pike, ktere
pod perstnim tiskom zginejo in se kmalo zopet po¬
kažejo, ktere se večkrat sprejmejo. Čez 6 ali 8 dni
pike obledijo, in koža se začne luščiti.

Izba, v ktcri bolnik leži, mora biti zmerno gor¬
ka, in bolnik se mora prehladcnja varovati. Bezgov
čaj naj podpira kožno hlapenje. Bolnikova hrana
mora biti redka, žlezava pijača iz ovsenega ali laš¬
kega pšena, sok kuhanega sadja.

134

Ako se v bolezni kaj posebnega in nevarnega
pokaže, je treba zdravnika za svet poprašati.

116. Sapa smerdljiva.

Smerdljiva sapa nar večkrat izvira izgnjilih zob.
Se tedaj smerdijive sape znebiti, je treba zobe sna-
žiti, kar se nar Iožeje z rnerzlo vodo in s kertačico
za zobe zgodi., Zjutraj je treba zobe in dlesno žle-
zobe očediti, ktera se je ponoči nabrala. Tudi po
jedi je dobro, zobe z inerzlo vodo izplakniti. Ako
imaš gnjil zob, ga nar poprej s pivnim popirjem, kte-
rega v luknjo bašeš, nesnage očedi, in potlej s
voskom zabaši, da se ne nabira nova nesnaga v
njem.

Dostikrat pride smerdljiva sape iz žlezastega
gerla. Napravi si zdravilo iz 2 kvinteljcov galuna,
in 8 lotov čiste (deževne) vode, s ktero si gerlo
dvakrat na dan dobro zgcrgraš.

Dostikrat je pokvarjeni želodec vzrok smerd¬
ijive sape, ktera mine, kedar želodec ozdraviš.
Obilna pijača merzlc vode, in post želodec navadno
okrepčata.

Ako smrad izvira iz bolne dlesne, moraš dlesno
zdraviti, da se smradu znebiš.

135

117. Scanje nehotece.

Voda uide, brez da bi človek hotel ali za to
vedel. Vzroki se mnogosorlni, kakor slabost ali
mertud mehirja, pretresenje herbtanca, starost. V
teh okolščinah se težko kaj pomaga. Vcasi izvira
bolezin iz peska, od glist, kervnega navala proti me-
hirju, zapertja i. t. d. Ako hočeš nehotece scanje
ozdraviti, moraš imenovane vzroke, iz kterili izvira,
odpraviti.

Otrokom, vcasi tudi odrašcenim, voda v spanju
uhaja. Lete je treba ponoči zbuditi, in iz postelje
spraviti, da Vodo izpraznijo. Pri bolj odraščenih je
treba po dvakrat na den herbet s terpentinovim oljeni
ilobro namazati. Daja se jim tudi telega čaja: pol
lota armana in pol lota gamilc se z vrelo vodo
popari. Odcejeno vodo mora bolnik vso čez dan
popiti.

Kedar ponočno scanje iz kake slabosti izvira,
je zdravo, kozarec dobrega vina vsaki dan piti.

118. Sercotrepet.

Osebom, ki so polnokervne, se kri lahko proti
sercu vali. Tudi gliste, kerč, ganitve duše so dosti¬
krat vzrok sercotrepefa. Kdor po sercotrepetu bole¬
ha, se mora močnih jedil in pijač zderžali. Kozarec

13 »

merzle vodo piti, in levo stran pers z merzlo vodo
vmivati, preden gre zvečer v posteljo, mu je
hasnjivo.

Ako sercotrepet iz zaderžanih izpustkov izvira,
jih je treba na kožo spraviti; ako izvira iz zaderža-
nega kervotoka iz nosa, je treba nos šegetati, ali
bezgov sopar v nos vleči, da kri zopet teči začne;
ako izvira iz zaderžane kervavnicc ali mesečine, se
je treba kopeli za noge poslužiti, vsili kislih jedil in
pijač se zderžati.

Primeri se, da osebe po obilnišem obedu serco¬
trepet dobijo. Lete ne smejo na enkrat veliko jesti;
ne drugega, kakor cukrene vode, limonade ali je-
dričnega mleka piti. Vse, kar jih napenja, tudi ol,
kavo, vino morajo opustiti.

Neklcri si v sercotrepetu s tem pomagajo, da
malo vroče vode požrejo; nekterim je znotrajna raba
lemoninega soka težave polajsala.

119. $ kem in (L (Gicht.)

Skernina in revmalizm sta bratranca. Pri sker-
nini bolečine zdaj na mestu ostanejo, zdaj sc rade
preselijo; so zdaj z vnetjem in tresliko združene,
zdaj ne. Nckteri tožijo, da jih peče; nekleri, da jih
bode, grize, da kljuje. Kedar koža oteka, bolečine
na tem mestu odnehujejo, vendar se rade na drugem

137

naznanijo. Ako skernini napadki večkrat pridejo, se
neka roba, ki pri zdravem človeku po vodi ali po
potu odteče, na členih rada nabira, gibanje členov
overa in veče ali manjše bunce napravi, ktere ob¬
stojijo iz apna ali krede.

Skernina se včasi naznanuje po slabem prebav¬
ljanju, po scanici, ktera je bolj bleda, kalna in brez
navadne gošče. Možki spol je skernini bolj podver-
žen od ženskega. Skernina se zbudi po mokrotnem,
zatuhlem stanišču, po zaderžanem potu, po razuzda¬
nem življenju, po ganitvah duše i. t. d. Iz trupla se
spravi po potu v scanici, torej je brinjev čaj, ki na
oboje žene, prav hasnjiv.

Bolečine se zlajšajo, ako kaka druga oseba
bolni ud s svojo roko rahlo dergne; v sklečih bole¬
činah pomaga mazanje z bohom. Tudi je zdravo,
volnato zaplato z brinjem pokaditi, in z leto zaplato
bolno mesto dergniti. Da koža bolnega uda bolj
gorka ostane, in se ložejc poti, jo poferij s česano
volno ali voščenim tafetom. V znotrajno rabo služi
gjumberjev čaj z mlekom zmešan.

Zoper počasno skernino nekteri svetujejo ko¬
pel iz mravljišča napravljeno, nekteri omivanje s
zmesjo obstoječo iz polovice mravljinjega, iz polo¬
vice kafrovega žganja. S tem zvunajnim zdravilom
se druži notranja raba guajakove smole, ktere se

138

trikratna dan toliko, kolikor šnupka zda, jemlje.
Nek star mož, ki je dolgo po skernini bolehoval,
se je s sledečim zdravilom ozdravil. V poliču do¬
brega vina je 4 lote moke čeme gorušice na gorkem
kraju namakoval. Potem je vino odcedil, in vsaki dan
zjutraj na tešče kozarec tega vina popil. Po zavžitku
tega zdraVila je še kake dve uri v postelji poležaf,
in se potil. Tudi se je pri vsaki jedi, pri kteri se je
dalo, gorušice poslužil- Preden je bokal gorušične-
ga vina vpotrebovalj je popolnoma ozdravel.

120. Spahnenje. (Verrenkung).

Spahnenje, pri ktercm člen zapusti svojo na¬
ravno lego , tirja, da se člen vravna.

Spozna se spahnjeni člen po nenaravni podobi,
ktero kaže, in po tem, ker svojo službo ali popol¬
noma odpove, ali z veliko bolečino spolnuje. Od
zlomljene kosti se loči, ker v gibanju ali premiki ne
škriplje. Zdravnik, kterega na pomoč kličeš, bo
skerbel, da sc ud zopet vravna in člen v svojo ja¬
mico, kjer naravno leži, stopi; da se vnetje z merz-
limi odkladki odvrača, in da se raztegnjeni ali raz-
tergani vezki zopet ozdravijo. V ta namen je potre¬
ba, da se vravnani člen dobro ovije in ne nateguje,
dokler ni popolnoma zdrav.

121. Spolovil bolezni.

Od gerdih bolezin bi ne govoril besedice, ako
bi žalostna skušnja ne pričala, da so se iz velikih
mest, kjer nekteri ljudje pozabljivši na pravičnega
Boga mesnemu poželjenju služijo, med prosto
ljudstvo zatrosile, in morijo duše in trupla slepih ali
oslepljenih oseb.

Kar v drugih boleznih večkrat velja, to je v ne¬
sramni bolezni vedno gotovo, namreč, daje ložeje,
se bolezni varovati, kakor jo ozdraviti. Starejši naj
na otroke, predpostavljeni.na svoje podložne pazijo,
da nimajo priložnosti po nečistosti grešiti. Spomnijo
naj jih, ako je treba, nevarnosti, v ktero nečistnik
zabrede.

Nesramna bolezin se kaže po žlezasfem, ali
kervnem, ali gnojnem iztoku iz spolovil, po vnetju,
oteklini spolovil, po bradavicah, vredih, buncah,
hrastah na spolovilih ali krog spolovil. Vendar bole¬
zin ne ostane na mestu, kjer se pokaže; ampak se
razširi po kosteh, šokih in po kervi nečistnika. Včasi
se vnamejo oči, in ako ni nagle pomoči, človek
oslepi. Včasi se pokažejo černorudeče pike na meh¬
kem delu neba, na jezičku, na migdalih, na jeziku,
in kterih pik vredi izrastejo, ki se razširijo po nosu
in po gerlu. Hrustanec v nosu naglo zgnjije, in na

140

ostanku nosa se človeku ves čas življenja vidi, kako
razujzdan je nekdaj bil. Nekteri pride ob ves glas,
in le besedice ne more zastopno izgovoriti. Nekte-
rerau gnjije dlesna, zobje sc majejo in sčasoma iz¬
padajo ali strohnijo. Nekteri nosi izpustkc nesramne
bolezni na čelu, nekteri stoka noč in dan čez bole¬
čine v kosteh. Nekterega je zdravnik z nožem ozdra¬
vil in akoravno brazgotine pred ljudmi zakriva, mu
vendar vest očita, da je po lahkodušnosti in grehu v
nesrečo zabredel.

Kdor vse nadloge in zgube, ktere pridejo iz
razuzdanega življenja, premisli: bo ga brezumnega
deržal, kdor si s kratkim veseljem dolgo terpljenje
kupi. ,

Zastran ozdravljanja se mora bolnik s zdrav¬
nikom posvetovati, in po njegovem svetu ravnati. Le
to opomnimo, da kdor se ni sramoval pred Bogom
grešiti, in zdravja zapraviti: naj se tudi ne sramuje
zablode se obtožiti, in po pravi poti zdravja iskati.
V začetku se bolezin ozdravi, brez da bi kakih zna¬
menj bolniku zapustila; pozneje je ozdravljanje bolj
težavno, bolj dolgočasno, in se težko izpelje, brez
da bi kake znamnje ne ostalo.

141

122. Steklina.

Vgriz serditih ljudi ali živali je bil mnogokrat
vzrok stekline, nar bolj nevaren je vendar pasji ali
raačkni vgriz, akoravno se ne vidi, da bi bil pes
ali maček slekel. Vgriznjeni človek ne steče koj po
vgrizu; včasi se rana zaceli, preden se steklina po¬
kaže. Zbudi se pa včasi brez posebnega vzroka,
včasi po premrazcnju, po ganitvah duše i, t. d.

Hitro po vgrizu je treba poškodovano mesto
izrezati. Koža se namreč s kleščami zgrabi, na kviško
potegne in z britvo odreže, tako da nič tistega,
kamor je kak zob zadel, ne ostane. Kedar je vgri¬
znjeni del majhen, je nar varnejše ga odrezati. Ena¬
ko hasnjivo je kako železno orodje, postavim ključ
v ognju razbeliti, in ž njim poškodovano mesto
trupla izžgati. Lete zdravila so gotove, ako se jih
precej poslužiš: Ud odrezati, ali poškodovano

mesto izrezati ali izžgati. Hana, ki si si jo tako
naredil, se mora dolgo časa gnojiti, ne pa zaceliti.

Dobro je tudi se slane vode takole poslužiti.
Deni v vodo več soli, kakor se je v nji raztopi, na¬
moči debelo zloženo platno v ti vodi in ga položi
na rano. Preden je pervo platno suho, ga namestuj
z drugim ravno tako namočenim in tako dalje, da se
strup odpere, in da rana ne poserka.

142

Nekteri tudi sledeče zdravilo kakor gotovo
hvalijo: Na vsaki zobni vtis se napravi kroglica iz
platnenega nasteržka. Lete kroglice se v hudičevo
olje pomočijo, na rano položijo in dobro prevežejo.
Hane in vredi, ktere hudičevo olje napravi, se
ozdravujejo po splošnih vodilih za rane in vrede. V
tolažbo bravcov sc mora povedati, da med dvajseti¬
mi človeki, ktere je stekel pes popadel, komaj eden
po steklini zboli, torej je sicer treba imenovanih
sredstev, ktere stekline vničijo, pridno se posluže¬
vati, vender se strašne bolezni ne bati. Zakaj strah
je sam bolezin, ,in druge bolezni rad redi.

Kar ozdravljanje stekline zadene, se je treba s
zdravnikom posvetovati, kterega že javne postave
vežejo, človeku, kterega je sumljiv pes popadel, v
pomoč hiteti. Tukaj še nekaj pridenem o steklini,
ktero je dr. Strupi v svojem „nauku“ stran 86 popi-
pisal, da steklega psa naglo spoznaš, in strašne bo¬
lezni ložeje se varuješ.

Steklina je dvojne sorte : divja in tiha. Preden
se očitno prikaze, se večidel hektere predznamnja
pokažejo: živina je žalostna, nemirna, rada po bolj
temnih krajih pologa, večkrat po kaki reči hlastne,
začne melo jesti in se rada kotje. Ali te znamnja se
tudi večkrat pred začetkom drugih bolezin prikažejo,
in tudi niso vedno stanovitne.

143

Ko divja steklina psa napade, se nazani na
sledečo vižo : pes postane cmcrn, otožen, tiho renči
in njerga, je len, ne mara za besede gospodarja, ne
miga z repom in se bolj po kotih potika, ne laja ka¬
kor zdrav pes, ampak le renči, in če laja, laja hre-
pasto, in lajanje neha s tulenjem; ne je rad, hapa
in hlasta po sapi, išče hlada, in skače ohladil se v
vodo. Večidel dozdaj še ne ugrizne, ako se ne
zdraži, upati pa mu vendar ni; nos ima vroč in suh,
očesi rudeči in vedno bolj kalni postajate.

Pes je večidel zapert, in če vendar kaj blata iz
sebe iztlači, je terdo; spi malo, le dremlje z odper-
timi očmi in se dremaje straši. Sčasoma tudi začne
popadati, posebno druge pse, clo mertve, pred kfe-
rimi se drugim gnjusi; pa tudi drugo živino, ljudi in
clo kuretnino. Kolikor se bolezin pohujša, toliko bolj
plašen in nepokojen postaja, večkrat se od doma
potepe in čez en čas spet nazaj pride, ali nevedama
naprej leti. Očesi mu divje stermite, iz gobca se mu
začnejo sline cediti, hodi, tava, glavo pobeša, se
opoteka, pada na tla, se pa spet pobere; le malo¬
kdaj zalaja, beži; boji se včasih, pa ne vselej, vode,
mokrega in svillega; več ne je, vendar večkrat po
kaki reči ali sam po sebi hlastne, in požre večkrat
neprebavljive reči, kakor: slamo, usnje, cvcke i.t.d.;
požera težko, kakor da bi mu vrat skupej vleklo, pa

144

tudi gobca večkrat ne more odperati in zaperati, ker
so čeljusti, kakor da bi bile omertudene.

Zave se vedno manj, se nič več ne vleže, gleda
potuhnjeno po strani, se s pobitim križem, večkrat
z omertudenim zadnjim koncom komaj naprej vleče
in rep med stegnja stisne, zlo hujša. Sline mu iz
gobca in solze iz oči teko, dlaka se mu šetini, psi
pred njim beže, omedleva, peša, tava, se opoteka.
Konec je pa skoraj vsacega drugačen; so, kijih
kolje, grize, ki divjajo in razgrajajo predsmertjo;
so pa tudi, ki jo prav mirno sklenejo.

Pri tihi steklini je pes bolj top, ne uide od doma,
ne popada ne živine ne ljudi, če ga iz tamnega kraja,
kamor se rada vleže, ne zganjajo, ali na drugo vižo
np dražijo. Mertud čeljusti in zadnji konec popred
napade, pa tudi shujša pes zlo naglo. Druge znamnja
so zlo tiste, kakor pri divji steklini.

123. Š ena.

Šena se najde na vsakem mestu trupla, nar
večkrat pa v obrazu in na bedrih. Barva je bolj ali
manj rudeča, včasi tudi rumenkasta. Vneto mesto je
včasi oteklo, povišano in z mozolji posuto; včasi pa
ravno in se od zdrave kože loči po drugačni barvi.
Šena se včasi nevtegoma in na kakem mestu pokaže,
ga naglo zapusti in na drugo preskoči. Bolečine

145

so dereče, sklece. Včasi se povzdignejo mehurji
razno veliki, ki liranijo neko zračno, rumenkasto
tekočino.

Vzroki šene so: Iluda vročina in tudi premra-
zenje, pik nekterih mereesov, zaderžani kožni iz¬
pustili, vžitva močnih jedil, zaderžani kervotok,
rane, jeza, serd, prestrašenje.

V hudi šeni, ki jo z močno tresliko združena,
je treba zdravnika na pomoč poklicati, da notrajnih
zdravil nasvetoval V manj nevarni šeni pomagajo
sledeče sredstva:

Višnjevi popir ali vinšnjevo platno, ktero na
bolno mesto položiš; razsekano in s sladkorom po¬
kajeno tulje; režcna moka s stolčeno soljo zmešana,
klera se v pogretih žakeljcih na seno poklada. Ravno
tako se bezgovo cvetje v žakcljce spravi, pogreje
in na bolno mesto poklada. Prah za lase, kterega
na vneto kožo natreseš, kmalo potolaži bolečine.

Ako je šena v obrazu, ga dobro grej s česano
volno in vzemi čistivnega zdravila, postavim gren¬
ke soli.

V mehurski šeni se ng enako vižo ravna. Mo¬
krote in mcrzlote se je treba skerbno varovati, in
bolni del v obezo s kafro namazano zavijali. Redar
se v predertih mehurjih gnojiti začne, jih maži s
smetano, pa te manj peko, in sc hitreje celijo.

Domači zdravnik. 10

146

Ako sena iz svojega mesta zgine, seje bati, da
bi se ne preselila na žlahneje mesto, postavim na
možgane, kjer človeka lahko vmori. Torej je treba
jo na starem mestu zopet zbuditi. V ta namen služi
gorušično testo, kterega na leto mesto položiš, do¬
kler ne pride poklicani zdravnik.

V počasni šeni, je treba mesto, na kterem na¬
vadno sedi, krepčati po pridnem dergnjenju in omi-
vanju. Tudi je treba za odperte čreva skerbeti.

121. Sinje.

Pike so rumene, rjave, manjše ali veče, na
nekferih mestih ali po celem životu; zdaj serbijo,
zdaj ne. Izvirajo večidel iz obilnega žolca ali
iz jeter, ki ne storijo svoje dolžnosti. Ako se pri
ženskah, ki so noseče ali kterim kri zastaja, poka¬
žejo, same od sebe zginejo.

Se jih znebiti, vzemi '/,  kvinteljca boraksa,
ga raztopi v 2 lotih rožne (  vode, in s tem večkrat
sinje namazuj.

125. Š ker lat ina.

Leta bolezin, ktera sc lahko naleze, človek le
enkrat v svojem življenju navadno dobi, vendar ne
vsakteri. liajše napada otroke, kakor odraščene in

147

sicer na jesen ali pozimi, kedar je sihravo vreme.
Huda tesnoba, omotica, bolečine in vnetje v gerlu
naznanujejo škarlatinc, kterim znamnjem se tudi
kerč in zmešanje v glavi pridruži. Koža postane
sena,sla, žarjava, nar poprej v obrazu, po vratu, na
persih, in pozneje po rokah in nogah. Ako s per-
slom kožo pritisneš, zgine rudeča barva, vendar se
koj poverne, kedar perst odmakneš. Koža peče in
žge. Treslika^ tesnoba in nemir so nar hujši o za¬
četku izpustka. Cez 2 ali 3 dni postane koža bolj
bleda in sčasoma zgine rudečica. Potlej se koža
Jupi po koscih otrobom podobnih.

Skeriatina je nevarna bolezin, toraj moraš
zdravnika v pomoč poklicati. Bolnik mora mirno v
topli postelji ostati. Caj iz bezgovega cvetja mu je
zdrav, da koža vedno hlapi. Perilo se mu ne sme
premeniti, da se ne prehladi. Vživa naj od lahke
juhe, od lahke prebavljive zelenjave, od sadja, od
ječmenovega soka. Ako je koža suha, naj pije
žajbelnovcga čaja.

Kedar se koža lupiti začne, je treba bolnika
varovati prepiha, da ne dobi vodenice. Zaderžano
potenje ga lahko vrnori. Sest tednov mora bolnik v
izbi ostati. Kožo je treba večkrat s pogrelo volno
ribati in od časa do časa gorke kopeli se po¬
služevati.

10 *

148

v

126. Šumenje v ušesih.

Šumenje včasi od lod pride, ker so ušesa s
nesnago zabasane. Lelo je Ireba odpraviti. Včasi
so žleze v ušesih napele, ktcre ozdraviš, ako za
uho položiš vleeljivi obliž, napravljen iz španskih
muh in ako v kopel za noge lugaste soli deneš.
Dobro je (udi z merzlo vodo za ušesi se omivali, in
potlej s suhim platnom prav dobro dergniti, ali
zaceli tobak nosljati.

127. Tek manliljivi .

Ako je človek sicer zdrav, in mu vendar jed ne
diši, je navadno želodec popačen. Torej je treba
želodcu pokoj dati, se vse jedi zderžali in večkrat
kozarec merzle vode popiti. Voda v praznem
želodcu ga močno pokrepča. Sploh se mora človek
navaditi, dolgo poprej, kakor gre v posteljo, jesti,
in pri jedi malo piti. — Kedar pride mankljivi tek
od jeze, je tudi treba se jedi zderžati in sladkorne
vode dokaj piti.

128. Trebušne bolezni .

Rajni Priesnic je trebušne bolezni takole ozdrav¬
ljal : Bolnik ovije čez trebuh krog in krog života
raerzli okladek, kterega, kedar se posuši, vedno
ponavlja. Enkrat na dan se zavije v mokre čoke

149

(koce), da se malo poti, potlej se odvije in gre v
merzlo vodo, kjer se mora dobro gibali in tako dolgo
ostati, da ga mraziti začne. Zdaj vodo zapusti, se
dobro otrc, merzel okladek čez trebuh vzame in se
sprehajat gre. Zvečer vzame kopel sede. Dva
čevlja široka in tako globoka kad, da bolnik do
popka v nji sedi, je napolnjen z merzlo vodo. Kar
života ni v vodi, ga je treba gorko pokriti; kar ga
je pa v vodi, je treba pridno dcrgniti. V leti kopeli
ostane bolnik pol ali celo uro. Pred kopelo in po
kopeli se mora sprehajati brez da bi se preveč vgrel.
Kdor po kopeli kervni naval proti glavi čuti, se mora
odkrifoglav sprehajati.

Bolnik se mora zderžati žganja, vina, ola, kave,
čaja , dišavne čokolade , jesiha , popra , klincov,
gjumberja in sploh vseh začimb; osoljenih rib, suhe¬
ga mesa, mastnih in težko prebavljivih jedil. Vsa
hrana mora bolj merzla kakor gorka biti; pijača pri
jedi v enem kozarcu mcrzle vode obstati. Sicer po¬
pije bolnik 12 do 30 kozarcov vode na dan. Pred
kosilom naj človek po sprehajanju teka išče, zjutraj
naj je z mlekom, sirovim maslom in kruhom zado¬
voljen; gorkoto naj sam po trudu in gibanju kuha,
ne pa v obleki ali izbi išče. Tako se ozdravljajo zlo¬
voljnost, maternica, kervavnica, zaslinjenja, zgaga,
želodčna kisloba, blatno zabasanje, želodčni kerč itd.

150

Pri blatnem zabasanju ali kervnem navalu v
glavo svetuje Presnic jemati merzle dristle zjutraj
in zvečer; zjutraj v postelji merzle vode po malo piti,
in trebuh s dlanjo dcrgniti. V zgagi in pri želod¬
čnem kerču je zdravo piti veliko merzle vode. Že¬
lodčni kerč v kopeli sede naglo mine. Grizenje
(koliko) ozdravi kopela sede združena s pridno pi¬
jačo merzle vode. Kritične driste se podpirajo po
pijači merzle vode, po merzlih oldadkih krog tre¬
buha, in po pičli zavžitvi lahko prebavljive hrane.
Pri žlezasti hitrici so dristle z merzio vodo zdrave;
s temi se združi pijača merzle vode, in ako je potreba
tudi potenje v čokah, in kopel v merzli vodi. Popa¬
čeni želodec izčistiti in ozdraviti je treba merzle
vode do bljuvanja in driste piti, in bljuvanje in dristo
zopet ozdraviti po pijači merzle vode. To ravnanje
je boljše od stradanja, zakaj pri stradanju pridejo
popačeni šoki iz želodca v kri; pri pijači merzle
vode se pa iz trupla odpravijo. Bljuvanje po merzli
vodi ni tako težavno in želodcu škodljivo, kakor
sicer. Po kratkem počivanju želodca jed zopet diši.

129. Tresenje.

Tresenje navadno izvira iz slabosti, kervopol-
nosti, nezmernosti v vinocvetnih pijačah, in tudi iz
preselenja bolezni, postavim skernine ali iz svin-

151

čcnega ali miščenega strupa. Zdravnik se bo po
raznem vzroku bolezni pri ozdravljanju ravnal;
sploh vendar velja, da se škodljive reči odpravijo in
življava vredi.

Zoper tresenje rok so merzla voda priporoča.
V posodi napolnjeni s studeničnico se deržijo roke
do komolca kake minute dolgo po dva- ali trikrat na
dan. Potem se s pogretim suknom dergnejo, dokler
se ne vgrejejo. Dobro je tudi pol ure pozneje, ka¬
kor ustaneš, ali prej kakor greš v posteljo, roke v
studenčnici vrniti, in potlej s suknom dobro ribati.
Kervopolni mora vino, žganje, kavo in vso močno
hrano zapustiti, in se vode in lahko prebavljivih jedil
deržati; verh tega pod milim nebom se pogosto
gibati.

Pijanci se navadno tresejo, dokler so tešči.
Ako se hočejo pijančevanja odvaditi, naj se studen¬
čnice poprimejo, in naj roke s vinocvetom mažejo.
Kmalo bojo nehali se tresti.

ISO. Treslihci.

Treslika je neko trudenje celega života, po¬
sebno fpa žil, se bolezni, ktera se je vgnjezdila,
po scanici in potu rešiti.

Zastran življave naj bolnik večidel pri vodeni
ali slabi goveji juhi ostane, v kteri je redko pšeno,

152

ali so lahki rezanci kuhani. Bolnik je navadno bolj
žejen, kakor lačen. V pijačo mu studenčnica nar
bolj služi, ako niso čreva ali gerlo vnete. Pri
slednjih okolščinah seje treba gorke pijače postavim,
jedričnega mleka ali kakega čaja poslužiti. Voda,
kteri je nekaj sladkora ali malinovega soka prime¬
šanega, nekterim bolj diši od čiste, in ni škodljiva.
Izbni zrak mora biti čist, ne pregorak, torej je tre¬
ba izbo večkrat čez dan prevetriti, vendar skerbeti,
da bolnik ne pride v prepih. Arovnica je nar bolj
zdrava podlaga, sicer mora biti postelja snažna.
Ganifev duše naj se bolnik varova, ža odperto telo
naj skerbi, in ako je zabasan, naj sc dristle posluži.
K vterjenju zadobljenega zdravja pomagajo merzle
kopeli in gibanje pod milim nebom, včasi kozarček
dobrega vina, ki pripravlja život k navadni življavi.

131. Treslika gnjila.

Gnjila treslika rada razkroji telesne šoke in jih
pokvari. Z mrazom se začne, kteremu posebna
vročina sledi. Kmalo pristopi mirno mešanje (bla-
bolenje). Oči so rudeče, ali rumene, ali zelenkaste.
Jezik ima debelo, černo prevleko, je suh in se trese;
okus je neprijeten, grenek, gnjil. Odsebnica in
scanica smerdi. Zobe prevleče gnjila, gosta žleza,
kakoršna tudi iz nosa in iz oči teče. Pike razne

153

barve se na koži pokažejo. Iz nosa, ritnika, scavil
večkrat kri teče. Pridružijo se: Hropeče dihanje,
bezglasnost, gobice, smert; včasi pa mertudenje,
vodenica, gluhota, slepota. — Bolezin 14, k večemu
21 dni terpi.

Snažnost je poglavitno zdravilo v ti bolezni.
Izbili zrak mora biti vedno čist in hladen. Z vodo
ali jesihom v izbi poškropovati ne škodje, z brinjem
kaditi zatega voljo ni dobro, ker dim dihanje overa.
Vse kar od bolnika pride, je treba naglo odpraviti;
tako tudi vtnazano perilo. V hrano bolniku služijo:
sago, salep, laško pšeno, voda zmešana z malinovim
sokom.

Bolezin je grozno nevarna, torej je treba
zdravnika urno na pomoč poklicati, in rabiti, kar
on svetova. Omivanje bolnika z vinskim jesihom
je mu navadno hasnjivo.

132. Treslika porod?nc.

Bolečine v trebuhu, ki je močno napet, jo na-
znanujejo. Žila hitro bije, bolnica je zlo oslabljena
in pobita. Navadni odteki porodnic zastajajo. Hu¬
da žeja, hitrica, včasi tudi bljuvanje mučijo revo.
Leta bolezin v 3 ali 4 dneh lahko vmori. Večkrat
zopet mine, in porodnica ali ozdravi popolnoma, ali

154

mleko se prestavi. Bližni vzrok te bolezni je tre¬
bušno vnetje.

V leti nevarni bolezni je treba zdravnika na
pomoč poklicati. Nevedne noseče naj se pred poro¬
dom po nasvetu svojih mater, ali drugih umnih žen
ravnajo. Naj se gibljejo in trudijo, brez da bi se pre¬
tegnile, naj skerbijo za odperto telo; naj se varo-
vajo razgretja in premrazenja. Po porodu naj otroka
pridno sisati pustijo, naj se zderžijo močne hrane,
ki lahko kri vname,

433. Treslika žlezna.

Leta treslika se naznanuje po zgubljenem teku,
po žlezi, ki jezik prevlekuje, po zgubljenem okusu,
po studu, po tisku v žlioici. Scanica postaja kalna,
obraz bled. Po tem nastopi treslika, v kteri se
bolnik grozno poti. Leto potenje in hitrica, ako se
pridruži, grozno slabita bolnika. Na večerje tres¬
lika nar hujša.

Vzroki te bolezni so: Mokrotno vreme, močer-
no prebivališče, dolgočasno sedenje, slabo prebav¬
ljanje. Žlezna treslika rada prestopi v morivno
groznico^ v vodenico ali sušico.

V ti bolezni je treba skerbeti za čist, suh
zrak, za snažno perilo, in za razjasnjenje bolnika.
V hrano mu služijo: lahka goveja juha, sago, salep,

i

155

in studenčnica. Potrebne zdravila mora zdravnik
nasvetovali.

134. Treslika žolčna.

V ti tresliki kri v jetra sili, ktere mnogo žolca
kuhajo, ki se v želodec in po truplu razliva. Hud
glavobol posebno v čelu in na temenu, grenek okus,
zgubljen tek, mikanje k bljuvanju, grenko riganje
napovedujejo leto bojezin. Odsebnicaje brezredna,
zdaj terda, zdaj tenka; obraz je bled in rumenkast.

Bolnik mora v hladni, suhi izbi ležati, in pri
miru biti. Daje se mu vode, kteri je lemonov sok
in sladkor primešan in pečenega sadja.

Narava si včasi sama pomaga po bljuvanju in
hitrici. Ali je bljuvanje in hitrico treba podpirati
ali overati, bo zdravnik razsodil,, ki sc na pomoč
pokliče. — Bolezin se iz trupla spravi po scanici
in po potu.

135. Trohnjenje kosti. (Knochenfrass).

Neka bolezin, klero v mehkih delih trupla vred
imenujemo, je v kosteh trohnjenje. '

Trohnjenje izvira iz vnetja kosti, in tako po¬
časno napreduje, da se od konca večidel ne zapazi.
Globoke bolečine včasi hujše, včasi manjše se ču¬
tijo v kaki kosti', posebno v rokah ali nogah, na

158

glavi, v lopatici, v persni kosti i. t. d. Potlej se
pokaže oteklina, ki počasi raste, in gnoj v sebi
nabira. Gnjila oteklina včasi na kosti, včasi blizo
kosti sedi. Pozneje postaja oteklina rudečkasta,
višnjeva, in se predere. Gnojnica smerdi, je red¬
ka in razne barve. Kost, ktero skoz luknjo s iskav-
com lahko ošlatuješ, je ojstra, negladka.

Tisti vzroki, kteri vnetje napravijo, tudi k
trohnjenju peljejo, namreč zvunajno poškodovanje,
kakor zmečkleji, razterganje kostne kože, kosto-
3omi , bližni vredi i. t. d. Znofrajni vzroki so :
Skernina , revmatizm , želve , nesramna bolezin,
kurdej ali skorbut, zaderžani kožni izpustiti. Sla¬
botne, starejše osebe so kostnemu trohnjenju bolj
podveržene, kakor čverste in mlade.

Pri ozdravljanju je nar poprej treba prevdariti,
od kod trohnjenje pride, in leto izvirno bolezin je
nar poprej treba ozdravljati. Potlej mora zdravnik
skerbeti, da se slaba gnojnica v boljši gnoj spreo-
berne. Vred je treba snažiti, kostne teršice odprav¬
ljati, rano varovati zračnega dotika, kar se po
dobri obvezi doseže.

Hrana bolnikova mora lahko prebavljiva inrediv-
na biti. Skerbi mu 'za snažno posteljo in čisti izbni
zrak; pusti ga tudi večkrat na solncu sedeti.

157

136. Tur.

Tur je včasi lastna kožna bolezin, ktera iz
nesnažnosti ali razuzdanosti izvira; včasi spremlja
druge bolezni, kakor pri želvah, kurdeju i. t. d.
Tur je treba goditi, kar pri majhnem že dosežeš,
ako v mleku kuhano smokvo (figa) ali v  pepelu'
pečeno čebulo na tur pokladaš, dokler se ne pre¬
dere. — Kedar je tur veči, Se poslužiš gorkih)
okladkov iz ovsene moke in gomilčnega prahu,
ktere ohlajene je treba z novimi, gorkimi namestili.,
Ako so bolečine v turu hude, prideni letim oldad-
kom makovih glavic. Godni tur se sam predere, le
steržen je treba iztisniti, kar se nar ložeje z gobo v
gorki vodi pomočeno stori. Okladki se dalje rabijo,
dokler ni ves gnoj iz tura izpravljen. Zdaj je dobro-
ajbešovo mazilo, ktero se na platneni nasteržek
tenko maže, na rano tako dolgo poldadati, dokler
se ne zaceli.

137. Uši

Otroke je treba pridno česati in snažiti, da se
jim gerdi merčes preveč ne zaredi. Starejši ali
otroški oskerbniki včasi opuščajo snaženje ali iz le¬
nobe, ali zato ker se otroci branijo česanja, in se
jokajo. To je pa gerda in škodljiva nemarnost.,

158

Gerdo je namreč za otroke in starejše, ako otroci
vedno po glavi praskajo in uši krog sebe trosijo;
škodljivo je otrokom, kar se jim v bledem obrazu
viditi, in včasi po dolgočasnih krastah, ktere ušivo
glavo pokrivajo, spozna.

Ako se na bolnikovi glavi uši vgnezdijo, gaje
treba kratko ostrici, in s kerlačo, na kfero večkrat
kapljico anažovega olja kaneš, česati. Dobro je tudi
ostriženo <Havo s slano vodo omivati in česati.

c*

Uši iz obleke preženeš z mazilom iz 2 lotov
zelene žajfe in iz 2 kvinteljcov soli.

Klopi (Filzlause) se odpravijo, ako se kosmati
deli trupla, kjer ti merčesi živijo, s tabakovim
čajem omivajo ali s sivim mazilom iz živega srebra
mažejo. Poslednje zdravilo je močno, in ncktcrim
osebam lahko škodova, torej se gaje treba pazljivo
posluževati.

138. Vgnjide. (Geschiviire).

Rane sc rade celijo, ali vgnjide odperte osta¬
nejo, in se bolj in bolj razprostirajo. Vgnjide izvirajo
ali iz ran, s kterimi si napčno ravnal, ali iz notranjih
bolezin, kakor iz skernine, želv, nesramne bolezni ali
kožnih bolezin. Pri ozdravljanju vgnjid je nar po¬
prej treba tiste bolezni, iz kterih so vgnjide prišle,
ozdravljati, kar se umnemu zdravniku izroči. Sploš-

159

ne vodila pri ozdravljanju vgnjid so sledeče : Vgnjide
se s čislo mlačno vodo izpirajo, in saj enkrat na
dan prevežejo. Ako se zdrav gnoj, ki je bel, gost
in ne smerdi, pokaže, ga ne smeš odpraviti, zakaj
leta gnoj je nar boljše mazilo za vgnjide. Ako
divje meso v vgnjidah raste, ga je treba s sožganim
galunom zatreti. Bolni del, na kterem vgnjida sedi,
mora miren biti, in se vdarka, stiska in vsega po¬
škodovanja varovati. Zivljava inora biti lahko pre¬
bavljiva in redivna; mastnih, kislih, slanih, močnih
jedil seje treba zderžati. Vgnjide od slabosti izvi¬
rajo iz tužnosti, razuzdanosti, nesramne bolezni,
popačenega zraka, starosti, vodenice, in se večidel
na nogah najdejo. Pri ozdravljanju letih je treba
vzroke, iz kterih izvirajo, odpraviti, in za zdravo
življavo skerbeti. Vgnjide starčikov in take, ktere
notranje bolezni namcstujejo, se ne smejo zaceliti,
sicer pride druga smertna bolezin. Druge vgnjide
od slabosti se pa takole zdravijo: Očedi jih z mlačno
vodo, potlej združi njih robe, in jih zveži z ve-
zavnim obližem iz čiste smole. Čez vse to deni
mehek povoj, da zrak ne more v gnjido. Lelo rav¬
nanje je treba vsaki dan, ako se veliko gnoja dela,
sicer vsaki drugi ali tretji dan ponavljati. Da bole¬
čine, ako v gnjidi razsajajo, tolažiš, napravljaj ali
mokre ali suhe okladke iz otrob.

I

160

129. V griz od kače.

Ako je kača strupena, kmalo čuti vgriznjeni
človek 'bodenje in tolčenje v rani, ktera se komaj
vidi. Včasi rana oteče, in rudeča ali višnjeva otek¬
lina se tudi krog rane povzdigne. Po letih pervih
znamnjih strupenega vgriza sledijo : slabost, nemir,
bljuvanje, žeja, bolečine v žličici, oteklina v obrazu
ali po celem životu, zlatenica, težavna sapa, božjast,
merzli pot, smert.

Kedar kača ni strupena, se rana s soljo ali s
smodnikom dergne. Zoper vgriz strupene kače je
po „\'ovicah“ sledeče ravnanje nar bolj hasnjivo:

Strup se mora iz rane odpraviti, da se v kri ne
zasede. Zatorej se mora strup urno iz rane izmiti j
nikdar se ne sme iz rane izbrisovati, ker bi se po
takem ravnanju strup vtegnil še bolje v rano spraviti.

Ce je koža od zob strupene kače le malo opras-
njena, in ne globoko ranjena, je nar boljši pomoček:
pervič, da pičen človek s svojo vodo (scanico) rano
dobro splakne, ali pa, da mu kak drug človek to
stori. Ce je pa navadna voda pri rokah, je tudi
prav z njo rano izmiti, tode premerzla voda za to ni
dobra. Ko je rana [na ta vižo izprana, je drugič
skerbeti, da kri, kolikor je mogoče, iz rane izteče,
in sc potem takem strup do čistega iz trupla spravi.

161

Zatorej se mora kri iz pičenega uda, kolikor
je mogoče, z  roko iztisniti ali izžmeti. Pri opra¬
vilu je treba vediti, da kri po žilah iz vseh udov
nazaj k sercu teče, zatorej sc mora pičen ud vselej
zgorej nad rano stiskati, nikoli pa spodej pod rano.
Nad rano ali zgorej rane pa je to, kar je bliže pri
sercu. Ko ha to vižo ud stiskamo doli proti rani
ali izžmemo, sc bo kri iz rane cedila, in ž njo strup
odpravil. Da kri iz rane še bolj teče, se pičeni ud
kakih 5 minut v gorki vodi derži.

Ko bi bila serdita kača svoje strupene zobe
bolj globoko v kožo zasadila, je treba rano, ko je
na imenovano vižo zinita bila, s tanjkim, ojštrim
nožem še en malo bolj razparati, da se ostrupnjena
kri nikjer ne zasede, ampak ložeje vun teče. Glo-
bokeje pa, ko poldrugo čerto (linijo) ni treba rane
nikoli predreti, ker po storjenih skušnjah gad svojih
zob globokeje pod kožo vbosti ne more.

Dober pomoeek v sili je tudi strup iz rane, berž
ko je kača pičila, z ustmi izsesati in izpljuniti. Zakaj
kačji strup človeku cIo nič ne škbdjc, če le ne
pride v ranjeno kožo. Pr* sesanju se mora le na to
paziti, da žnablji in usta nikjer niso ranjene ali raz¬
pokane, da jih strup ne oskruni.

Ko je strup na eno ali drugo vižo odpravljen,
je še treba, da se ostrupnjena rana izžge, in strup

Domači zdravnik. 1 l

16*2

do dobrega pokonča, kar se tako le stori : Vlij
neke kaplje hudičevega olja ali salmijakovca (Sal-
miakgeist) na rano; ali poštupaj rano s smodnikom,
in ga na nji sožgi; ali vzemi razbeljeno železno
iglico, ali kak žebelj, ali pa živo oglje, kterega ven¬
dar ne smeš pihati, in celo rano dobro ožgi. To sto-
rivši pomaži cel ud z lanenim ali laškim oljem, in ga
nekoliko časa nad žerjavco derži, da se prisad uda
ne prime.

Dobro je tudi razun tega pičenemu človeku
bezgovega čaja piti dati, kteremu se po starosti
3, 5, 8 ali 10 kapljic salmijakovca prtdene. Koli¬
kor kapljic salmijakovca, toliko žlic čaja se mora
vzeti, in to vsako uro skoz celi dan ponavljati.
Gotovo sredstvo zoper vgriz strupenih kač je pa
astromontana (inula sijuarrosa, sparriger Alant), iz
kterega zelišča se izloček tako le napravi: Kedar to
zelišče cvete, se odreže nad korenino in nabere.
Nabrano zelišče se zreže in tako dolgo v vodi kuha,
in večkrat premeša, dokler se zgornja skorja od
stebla ne odluši. 1’otem se zelišče dobro ožme in
preč verze; voda naj pa v piskru tako dolgo pri
ognju stoji in vre, da se vsi prazni deli izkade, iz-
leček pa v p o dobi rujavega mazila v piskru ostane.
Leta ! izleeek se v snažne posode spravi in dobro
zamaši, da ne more zrak do njega, ki bi ga pokvaril.

163

Raba (ega izlečka je sledeča : Ko sle le kake
dve uri po vgrizu pretekli, pomaži ž njim rano piče¬
nega človeka, in mu daj eno žličico (ega izlečka,
da ga povžije. Ko je pa po vgrizu več ur ali dni
preteklo, se mora rana pervi in drugi dan enmalo
razrezati, in potem z izločkom od zunej in znolrej
na imenovano vižo ravnati.

Ko bi izlečka pri rokah ne bilo, je tudi dobro,
če se dene ena pest zelišča v maslicu vode skozi
četerlinko ure kuhati. Odcejeno vodo naj pičeni
človek na dva pota popije; prekuhano zelišče naj pa
na rano položi.

Kerčki škof pišejo, da se je astramontana cIo
pri umerjočih ljudeh, in pa tudi pri živini dobro
skazala.

140. Vnetje sploh . ■

Znamnja lete bolezni so :  Vročina, rudečina,
oteklina in ojstra bolečina v vnetem delu in blizo
njega. Tudi treslika je skora vselej med temi zna-
mnji. Rudeča scanipa, ki je pri vnetju, loči vnetje
in kerč, ktera imata sicer enake znamnja. V kerču
je scanica svitla in vodena.

Vzroki vnetja so mnogosortni : Mehanični po-
kvarji, kakor rane, kostne teršicc; rastlinski, mine-
ralski in živalski strupi, merzli, suhi zrak posebno

11 *

164

od severnih ali izhodnih vetrov; ganilve serca,
kakor (užnost, jeza, strah, nenadano veselje; druge
bolezni trupla, kakor trebušno zabasanjc, zaderžani
kervotoki v  zaderžani kožni izpustki. Iz tega se
vidi, da vnetje ali na zvunajnih delih trupla sedi,
kjer se lahko zapazi, ali na notrajnih organih, kjer
se po životnih pomotah spozna.-

Zdravljanje vnetja je treba zdravniku izročiti,
ker je leta bolezin vselej nevarna, in ali posamezne
ude ali celo truplo lahko vmori. Tukej le opomnimo,
da se morajo vzroki vnetja naglo odpraviti, in da
se mora za hasnjivo življavo bolnika skerbeti.
Studenčnica, kteri sc nekaj ravno namolzenega
kravjega mleka prilije, je zdrava pijača; vendar je
treba na bolnika paziti, ako mu mleko ne škodova.
Sicer [je 'gorko mleko z vodo pijača, ktera na pot
žene, torej pri vnetju zdrava.

Krajčiči pšeničnega kruha, ktere si na žarjavci
opekel, in ktere v studenčnico položiš, ji dajo
dober okus. Leta pijača se bolnikom navadno pri¬
leže. Jedrično mleko, ktero sc iz stolčenih jedric,
iz vode in sladkora napravi, je hladivna in tolaživna
pijača, ktera se po lastnosti bolezni in bolnika zdaj
merzla in zdaj gorka rabi.

Ribizov sok, kteremu sladkora prideneš, ali
češnjevi sok s sladkorom vkuhani da prijetno, hla-

165

divno pijačo, ako eno žli^ico lega soka kozarcu
studenčnice primešaš. Ravno lo velja od malino¬
vega soka (Himbeersaft).

Znotranje vnetje in bolečine se manjšajo po
umnem, kožnem draženju. Koža se pa draži ali
rani, ako sledeče zdravila na njo poklada.š: Naster-
gani hren, gorušično moko s kisom vmedeno, testo
iz gjumberjeve štupeJn žganja, kvas z gorušico in
kisom zmešani. — Tudi kopela za noge, kteri se
nekaj pepela, soli in gorušice pridene, odvračuje
bolečine in vnetje.

Ako kože nočeš raniti, ampak le zaruditi, se
posluži domače žajfe, ktero na platno debelo na¬
mažeš, in na kožo, kamor je nar bolj koristno, po¬
ložiš.

141. Vnetje črev.

Leto grozno nevarno vnetje po bodeči, skleci
bolečini krog popka se naznanuje, ktere bolečine se
kmalo čez ves trebuh razširijo, da se ga dotakniti
ne smeš. Po zavžitvi sleherne reči se bolečine mno¬
žijo. Tem bolečinam se pridruži zapertje ali zelena
drista, riganje, bljuvanje, zaderžanjc scanice, ktera
se po kapljicah in močno rudeča odteka. Treslika
je huda, jezik suh, žeja velika. Bolnik je plašen
in uepokojen, brez spanja. Kmalo pritisne bezum-

166

nost, kerč v obrazu,' oterpnost , rnerzle roke in
noge, nagel vpad moči.

Leto bolezin naklonijo: Kervopolnost, neka

prirojena ali pridobljena dražljivost črev. Navadno
pride poleti ali na jesen. Bližnji vzroki bolezni so :
Močni čistivni Jeki; strupi; obilne jedila ali pijače,
ki zlo vrejo; ojstrg reči, ki v čreve pridejo, posta¬
vim pičke, igle; merzla pijača pri vročem truplu;
gliste, stisnjene kile, grizenje, mehanično poškodo¬
vanje i. t. d.

Kcdar se znamnja črevnega vnetja kažejo, je
treba koj po zdravnika poslati, in preden leta pride,
reči, ktere so bolezin naključile odpraviti. Po ozdrav¬
ljenem vnetju naj se bolnik dolgo poslužuje žle-
zave hrane, namreč ječmena, laškega pšena, salepa,
rumenjaka.

142. Vnetje jeter.

Najeterni strani občuti bolnik včasi hudo bo¬
denje, včasi tiskavne bolečine, ktere, rastejo, kedar
to stran šlata, kedar globoko sope, ali kašlja, ali
na desni strani leži. Krog jeter je koža vroča,
napeta, in včasi se ošlatajo otekle jetra. Žolc se
včasi obilnejše izliva, včasi ne. Želodec je zdra-
žen , v žlieici peče, bolnik se. davi, bljuje,
glava ga boli. Njegova barva krog oči in ust je

sivkasta, rumena: bela v očeh postane rumena;
treslika od začetka merzla, je pozneje vedno vrocna.

Leta bolezin napada osebe med 30. in dO. le-
rem nar rajše, ljubi poletno vročino in močverne
kraje. Izvira iz premrazenja in premoženja, iz jeze,
iz nezmernosti v vinocvetnih pijačah, iz zaderžanega
kervoloka, iz mehaničnega poškodovanja, od žolč¬
nega peska.

Vnetje jeter se loči v časno in počasno. Po¬
slednje ferpi več mcscov ali cIo več lot.

Zdravljanje te bolezni se zdravniku zroči. Kar
je bolezin naklonilo, ali kar jo redi, je treba narprej
■odpraviti; za dušni in telesni pokoj bolnika skerbefi,
in mn mične, žlezave hrane dajati. Kdor na počas¬
nem vnetju boleha, sc mora vščh vinocvetnih pijač
zderžati; rastlinskih jedil, sadja, sirotke in zmedkov
,sc posluževati.

143. Vnetje, jezika.

Od začetka bolezni v jeziku skli, peče, pobada
ali tolče. Jezik je suh in z neko žlezo prevlečen,
postane rudeč, tvroč in včasi tako oteče, daje sko-
rej nemogoče požirati in dihati. Tudi sline se včasi
iz ust cedijo. Treslika je navadno hudo vrocna.
Bolezin v 5 ali 1  dneh mine po potu in slinotoku,
ako ne pritisne gnjiloba. Izvira pa iz mehaničnega

168

poškodovanja jezika po zobni škerbini, po vgrizu j
iz poškodovanja po vročih jedilih ali pijačah, po sil¬
nem fabakanju; iz ustnih gobic ali nesramne bolezni
v gerlu; iz popačenih telesnih sokov po živem srebru.

Zdravljnnje se s tem prične, da sc škodljive
reči, iz kterih vnetje izvira, odpravijo; potem se
rabijo žlezave pijače, dristle in kopeli za noge.
Jezik se maže s čistim oljem.

tli. Vnetje mehurja m ledic.

O mestu mehurja in ledic se čutijo sklijoče bole¬
čine in vročina; dotika teh mest ne terpi bolnik; vse
je napeto in oteklo. Voda gre po malem in zla
rudeča. Kedar ste same ledice vnete, se najdejo
bolečine le poleg herbtanc nad križem; mehur je
prazen in skerčen, ne prevroč in ne občutljiv. Ako
je pa tudi mehur vnet, je vroč, boleč in raztegnjen.
Zaderžana scanica, težavno scanje, zabasanje, na¬
penjanje k odsebnici, vročnica se pridružijo k ti bo¬
lezni.

Vzroki bolezni so: zvunajno poškodovanje,
kamni ali pesek v ledicah, v mehurju, zaderžani
kervoloki, preobilne zdravila, ki na scanico ali na
odsebrtico ženejo.

Bolezin je nevarna, lahko usmerti, ali v drugo
nevarno bolezin prestopi, torej je treba zdravnika

169

naglo na pomoč poklicati. Življava ne sme biti preveč
vodena, da ne sili na scanico, ampak bolj žlezasta.
Ako vrocnica ni prehuda, so tudi mesne jedila, po¬
stavim telečje in kurje meso, možgani, pljuča
hasnjive. Bolnik naj večkrat, vendar po malo na en¬
krat vživlja, naj skerbi za odperto telo, kar se v
potrebi doseže po dristlah z vodo kuhanega lanenega
semena. Tudi suhi gorki okladki iz lanenega semena
na boleči del so zdravi. Dušni in telesni pokoj je
potreben v ti bolezni.

145. Vnetje model.

Leto vnetje sc naznanujc po oteklini in bolečini
modela, kteri se tudi eez trebuh razširjate. Bolj ko
je koža rudeča, bolj huda je vrocnica.

Vzroki so: zvunajno poškodovanje, premra-
zenje, nesramna bolezin.

Kakor pri vnetju sploh, je tudi pri ti bolezni
treba življavo vrediti, močne hrane se zderžati,
mirno v gorki postelji ležati. Kedar je vročina hu¬
da in koža šenasta, se je bati, da šena ne pre¬
skoči na drugi del trupla, ali da vnetje ne prestopi v
vodenico ali gnojenje. Torej v ti bolezni ni varno se
le na natoro in življavo zanašati; ampak treba je
zdravnika pobarati.

170

J46. Vnetje možganov.

Možgani ali še večkrat kožice, v ktere so
možgani zaviti, se vnamejo. Znarntlja te bolezni so
včasi tako skrite, da se ne spozna, in lahko z drugimi
zmeša. Zdaj imajo bolniki hudo vročnico, se zlo
mešajo, tožijo čez neizrečeni glavobol, kerč, mertud
jih napada; zdaj ne kažejo nobenih silnih znamenj;
ampak nesvestni ležijo, proti glavi segajo, kakor bi
jim nekaj na poti bilo. K vnetju sc navadno bolezni v
trebuhu pridružijo, da ni vselej lahko spoznati, ktera
je poglavitna bolezin. Torej je spoznanje vnetja
možganov takrat nar bolj gotovo, kedar vzrok vemo,
iz kterega vnetje izvira.

Vzroki te bolezni so: Pregorko pokrivanje gla¬
ve, zapalcnje gole glave po močnem nenavadnem
soncu, zvunajno poškodovanje glave, premočno
napenjanje možganov pri dušnih opravilih noč in dan,
obilna vihocvetna pijača, jeza, tužnost, zaderžani
kervotok, gliste.

Hudo vnetje možganov v 3 dneh vmori; ložeje
vnetje dalje časa lerpi, ali clo v počasno prestopi.
Zdaj izide v zdravje, kedar se znamnja bolezni sča¬
soma zgubljajo; zdaj v omehčanje, zdaj v gnjijcnje
možganov. Ako vnetje po vpocedenje (Aus-
sclnvilzung) izide, kar se pri otrokih dostikrat zgodi,

171

je tudi smert gotova. Vnetje možganov večkrat za¬
pusti omotico, ali glavobol, ali slabi pomncž, ali
dušno pomoto, ali mertudenje kakega uda.

Nevarna bolezin se ne sme brez zdravnika
ozdravljati. Merzli okladki na glavo, polivanje glave
z merzlo vodo, gorušično testo na meče so hasnjive
zdravila. Izba, v kteri bolnik leži, mora biti temna,
zračna in hladna. Bolnik naj malo čiste juhe vživa,
naj pije ali cisto vodo ali limonado.

147. Vnetje očesu.

Oko je rudeče, vroče, zateklo, boleče; ali suho,
ali se iz njega izcejajo solze ali žleza. Solze so včasi
tako ojstre, da kožo razjedo; žleza sc posuši in
včasi trepavnice veže.

Vzroki so: Zvunajno poškodovanje oči, ali

prah, dim in vse, kar jih od zvunaj ali znotraj
draži.

Pri zdravljanju je narprej treba, vzrok vnetja
odpraviti, ptuje reči iz očes iztrebiti, z mlačno vodo,
ali z mlačnim mlekom jih zmiti, in ako vnetje ne
neha, zdravnika na poinoč klicati.

Navadne domače zdravila so :

Havno pečena žemlja se prereže, v studenčnici
namoči, in s široko stranjo na oko položi.

172

Cinkovi ali beli vitriol se v studenčnici raztopi,
v kterem raztopu se platnene cunje namočijo in na
oko pokladajo.

Beljak se s sladkorjevo štupo in nekaj kafre
zmeša, in na kositernem krožniku tako dolgo mede,
da se peniti začne. Leta zmes se na platno namaže,
in na oko položi. To zdravilo pomaga pri vnetju po
kervnem navalu.

Počasno vnetje se zdravi z merzlo vodo, v kteri
so se sirove kofetove zerna kuhale. S to vodo se
vneto oko večkrat omiva.

Novorojencom se v merzli vodi namočeno meh¬
ko platno na vnete oči poklada, in pogosto prcmenja,
dokler ne pride poklicani zdravnik.

148. Vnetje slinjaha.

Ušesne in podčeljustne žleze včasi grozno ote¬
čejo. Treba jih je greti, kar dosežeš, ako jih dobro
z volno poviješ. Dobro je, tudi žakcljce s reženo
moko in gomilčnim prahom napolnjene na oteklino
gorke pokladati. Bolnik, ki v postelji leži, naj bez¬
gov čaj pridno pije, ha se dobro poti.

173

149. Vnetje trebušine.

Trebuh je napihnjen, napet in grozno boleč,
kcdar se ga pritisneš. Zaperlje in zaderžanjc sca-
nicc so dostikrat v družbi.

Vzroki so: zvunajno poškodovanje,premrazenje
trebuha, nošenje, porod.

Bolezin je nevarna in zdravljanje se mora vselej
zdravniku izročiti.

150. Vnetje trepdvnic.

Leto vnetje se včasi pridruži vnetju očes. Tre-
pavnice so rudeče, otekle, boleče, serbijo in sklijo.
Na nar nižji stopnji bolezni sc žlezasli iztok posebno
iz kotičkov kaže. Iztok se navadno proti večeru
množi, torej so oči zjutraj zamazane in zalepljene.

Vzroki so ali nahod ali druge bolezni, kakor
skernina, želve, nesramna bolezin i. t. d.

Posušeno žlezo je treba ali z gorkim mlekom,
ali z gorko vodo omehčati in omili. Kravje mleko, v
ktcrein se je suha makova glavica kuhala, sc po cu-
njicah na trcpavnice poklada, ki bolečine manjša in
žlezo odpravlja.

Jedilo bolnikovo mora biti mično, pijača le mleko
ali voda. Veasi je čistivni lek hasnjiv.

174

m. Vnetje ušes.

A^časi se ušesni pri vod, včasi notrajno uho,
včasi vse skup vname.

Vnetje privoda in zvunajnega ušesa se naznani
po majhni bolečini, vročini in serbežu, kar pa tako
raste, da bolnik glasno jokati začne. Kedar bolnik
žveči, se bolečine množijo. Sum in nagluha se pri¬
družita bolečinam. Cez 2 ali 3 dni, včasi poprej,
začne iz ušesa teči, kteri iztok je nekterekrat tako
razjedljiv, da kožo, ki jo zadene, rani.

Vnetje notrajnega ušesa je nevarnejše od zvu¬
najnega. Navadno začne glava boleti, oči so rudeče,
solzne, obraz rudeč in vroč. Bolečine so včasi ne¬
izrečeno hude, in rastejo pri gibanju glave, čeljust
in po vsakem hrupu.

Vzroki vnetja so: Premrazenje glava, zvunajno
poškodovanje, obilnost ušesnega masla, kaka ojstra
reč v ušesnem privodu, kervni naval proti glavi.
Otročiči so temu vnetju podverženi, kedar zobe
dobivajo.

O začetku vnetja ušesnega privoda se nekaj
gorkega mleka ali olja v uho brizglja; kedar so pa
vročnica in bolečine hude, je treba zdravnika na po¬
moč klicati, da bolnik ne ogluši, ali clo umerje, ako
bi vtegnilo vnetje možganov pritisnili.

175

152. Vnetje vranice.

Bolezin se naznanuje pp bodečih ali stiskajočih
bolečinah pod spodhimi rebri leve strani. Ako se
tega mesta dotakneš, in kedar bolnik zakašlja ali
globoko dihne, rastejo bolečine. Jed bolniku ne diši,
okus je kisel, mika ga k bljuvanju, včasi olo kri bluje. I
Pod rebri se olekja vranica zašlata.

Vzroki so: Zvunajno poškodovanje, polnokerv-
nost v trebuhu, zaderžani kervotok. Bolj starične
osebe, ki veliko sedijo, so leti bolezni navadno pod-
veržene. Začne se s hudo trcsliko, kteri vročnica
sledi. Koža je suha, scanica černkasta.

Ozdravlja se, kakor vnetje jeter.

153. Vnetje želodca.

Leta bolezin se med nar nevarnejše šteje, kar
se iz hudih bolečin, velike vročine in napetega že¬
lodca spozna. Nemir, kerč v gerlu in želodcu, blju¬
vanje, omotica in medlica naznanujejo nevarnost.

Vnetje želodca izvira iz zvunajnega poškodo¬
vanja, ranenja želodca, iz premočnih zdravil, iz po-
žretih ojstrih reči, iz zaderžanega kervotoka, iz
preselenja kake bolezni, postavim, skernine v ža-
lodcc i. t. d.

176

Zdravniki razločijo časno in počasno vnetje
želodca. Dostikrat prestopi časno vnetje v počasno.
Hudo znamnje bolezni je, ako žilobitje oslabujc.

Pri časnem vnetju je narprej treba paziti, da sc
škodljivi vzroki odvernejo. Kedar človek strup po¬
žre, mu je treba bljuvavnega zdravila, pa se strup
iz želodca spravi. Potem se da bolniku mleka, ali
žajfne vode, ali čistega laškega olja. Pozneje služi
obilno pitje vode. Proti vnetju se rabijo dristle,
okladki na želodec, obliži, ki kožo dražijo in bolezin
iz želodca na kožo potegnejo. Bolnik naj le malo
salepa ali rumenjaka zavživa. — Tako se ravna, do¬
kler zdravnik ne pride, kterega je treba koj na po¬
moč poklicati.

Počasno vnetje želodca tirja natanjčno življavo,
s ktero se družijo močne kopeli za noge in vlečljivi
obliži. Znotrajne zdravila so sirotka in zmedki.

154. Voda zaperta.

Pri ti bolezni se scanica, kije v mehirju nabra¬
na, ne more odcediti. Leto bolezin si človek naključi,
ako scanico, ktera ga tisi, zaderžuje, po kteri na¬
paki meliir tako oslabi, da sc nič več krepko ne
skerčuje.

Drugi vzroki bolezni so: Vnetje ledic, scav-
nega mehirja ali scala; slabost scavil, stisnenje,

177

mehirski kamni ali pesek, močne pijače. Želvaste in
skernične osebe so leti bolezni posebno podveržene.

Zdravljanje se po vzroku ravna, kferega je treba
narprej odpraviti. Navadne zdravila so mečivne
kopeli, kterim se pridenejo slezice (Malvc) ali ma¬
kove glavice; mečivni okladki na mehir, ki obstojijo
iz gorke kaše. Včasi pomagajo žlezave pijače iz ko-
nopnega ali makovega semena ali pa dristle s tako-
šnimi poparki.

Zoper slabost mehi rja se rabi omivanje trebuha
s rožmarinovim ali sivkovnim žganjem. Porodnicam
pomaga pri zaperti vodi gainilčni čaj, v kterem se
obrisalo namoči in na trebuh položi.

V znotrajno rabo se priporočajo bučine peške,
ktere sc v studenčnici tako dolgo kuhajo, da neki
sirup poslane. Tega sirupa se jemlje po 2 žlici zjutraj
in zvečer. V zdravilo tudi služi voda, v kteriseje
kuhalo cvetje piavic in kopriv.

156. Vodenica.

Vodenica je nabiranje vode ali pod kožo, ali v
kakšni votlini života, od tod pridejo imena : Kožna,
trebušna, persna vodenica i. t. d.

Vodenica je včasi nastopljiva bolezin, postavim
po kožnih izpustkih; včasi pride od slabosti, od
kervne zgube, od napčnih zdravil, iz organskih na-

Domači zdravnik. 12

178

pak. Vodenica iz slabosti se zdravi z redivno, ven¬
dar ne močno hrano, in z brinovcom, kterega se na
dan kake 3 žlice popije.

Dobro zdravilo v vodenici je čaj iz bezgove
koreninine skorje; caj iz brinovih jagod, ali pa bri—
novec; nezmleta gorušica, ktere se zjutraj in zve¬
čer ena žlicica vzame; voda od kuhanega gladeža;
lemonovi sok, kterega bolnik vsake 2 uri eno žlico
vzame. Zraven tega soka vživa bolnik juhe od kur¬
jega mesa.

Kopele v moki tudi hvalijo zoper vodenico. Bol¬
nik se namreč v velik Žakelj ustopi, krog in krog z
moko obda, da po celem životu moka kake palce de¬
belo leži, in potem sc v posteljo uleže. S pogretim,
in z brinjevim dimom pokajenim suknom vodeničnega
dergnitije tudi zdravo.

Jedila morajo biti lahko prebavljive, in vsa
hrana taka, ki na vodo žene, tedaj sparga, peteršilj,
selcr, česen. — Gibanje pod milim nebom jev vo¬
denici hasnjivo.

J56". Vodenica persna.

Leta bolezin se prepozno za gotovo spozna.
Dihanje je težavno, kašelj suh, oteklina na rokah ali
nogah, malo kalne scanice. Posebno znamnje je

179

naglo ponočno zbudenje v veliki tesnobi in nevar¬
nosti sc zadušiti.

Zdravljnnje je enako unemu pri splošni vode¬
nici. Gorušične kopeli za noge, gorušični obliži na
meča polajšajo bolezin, ako je ne ozdravijo.

157. Vred. (Abscess). Glej „Rane“.

Vred so vgnjide v globočini. Vred postane po
kakem vnetju, ktero izvira iz mnogosortnih vzrokov,
in ktero je po preteku in veljavnosti mnogosortno.
Vredi se lahko razločijo v vroče in merzle.

Vroči vredi se najdejo pri riti in blizo pleč. Ako
so poveršni, sc lahko spoznajo po vročini, oteklini
in rudeči barvi kože; ako so globoki, sc težeje
spoznajo. Spremljajo jih bodeče, kljuvajoče, klijoče
bolečine. Jih goditi se posluži zmletega lanenega
semena in kruhove skorje, kar skupej v vodi do kaše
kuhaš, potlej leti kaši mleka primešaš, in gorke
okladke iz te zmesi napravljaš. Kedar seje vred po¬
polnoma ognojil, ga prederi, gnoj odpravi, in ravnaj,
kakor je pri vgnjidah naročeno.

Merzli ali počasni vredi se zbirajo v pazuhah in
na vratu. Ako je vred zlo vnet, se posluži zgorej
imenovanih kašnih okladkov, ali okladkov iz kuhane
kiselice; ako ni preveč razširjen, ga tudi v pepelu
pečena čebula, ktero na vred položiš, godi.

12 »

180

Kedar je hasnjivo, da sc goden vred dalje časa
gnoji, se platneni nasteržek v makovem soku namoči,
in na rano poklada.

Življava se mora ravnati po ravnavi vredov in
bolnikov. Ako človek po gnojenju vredov veliko
moči zgubi, ali ako je sicer slab, mora biti življava
redivna; ako je treslika huda, mora biti življava
mična. Za snažnostjo vselej treba skerbeli.

168. Vr očnica.

Včasi se bolezin naznanuje po nevkretnosti in
trudnosli, včasi pride brez vseh naznanil. Po hudem,
dolgem mrazu pritisne močna vročina. Oči so navad¬
no rudeče, obraz napihnjen in rudeo, dihanje naglo,
sapa vroča. Skorej vsakega bolnika glava boli, ne-
kteri se mešajo in blancovajo.

Vročnica napada bolj mlade, kervopolne, močne
osebe; zbudijo jo merzli vetrovi, zaderžani kervo-
toki, vživanje močnih pijač, strasti.

Bolnik se mora postiti, in večidel od studenčnice
živeti; zrak njegove izbe mora hladen biti; vse, kar
njegove počutke draži, je treba odpraviti. Potrebne
zdravila bo poklicani zdravnik naznanil.

, 169. Vsepence. (Friesel).

Vsepence so kožni izpustki, včasi bele, včasi
rudeče; včasi so samostojna bolezin, včasi druge

181

bolezni spremljajo. Dostikrat postanejo po zaderža-
nih drugih kožnih boleznih, ali po popačenem pre¬
bavljanju. Vsepence so majhini, včasi malo veči,
prosenemu zernju podobni mehurčki, kteri neko mo-
krino v sebi imajo, in se sčasoma posušijo.

Vsepence se nar večkrat najdejo pri gnjili
tresliki, pri logarju in pri žolčni tresliki, pri vnetju,
in pri vročinskih kožnih izpustkih. Prihod vsepeno
naznanujejo : Velika dražljivost bolnika, nepokojno
spanje, serbež in praskanje v gerlu, kratka sapa,
Vsepence terpijo 8 ali cIo 14 dni, včasi zginejo in
se zopet pokažejo. Treslika včasi mine, včasi ne.
Konec bolezni oznanuje neko lupenje kože.

Bolnik potrebuje lahke odeje, zmerne gorkote,
mične hrane, studenčnice v pijačo. Ako se vsepence
skrijejo in hude znamnja protijo, je treba zdravnika
na pomoč poklicati.

Počasne vsepence so večidel brez treslike.
Gorke kopeli jih navadno ozdravijo.

160. Vsepence mehurnate.

Po leti bolezni bolehajo novorojenci, kteri se ne
snažijo, in slabo hrano dobivajo. Mehurčki so od
konca tako veliki, kakor proseno zerno, in rastejo
do velikosti graha. Teklina v njih je od konca čista,
postaja sčasoma bolj gosta in je mleku podobna.

182

Mehurčki popokajo in se izpraznijo ; njih mesto po¬
stane rudeče in boleče, kedar se ga kaj dotakne.

Mokrina sc mora z mehkim platnom posušiti,
brez da bi se mehurčki preterdo pritiskali. Treba je
skerbeti za zdravo hrano in za snažnost. Otročiči
se kopljejo v vodi, v kteri so se otrobi ali slad kuhali.
Po kopeli se z gorkim, platnenim brisalom osušijo,
in mehurčki z vidlakovim semenom (Barlappsamen)
poštupajo. Tudi zrak v otroški izbi mora vedno
čist hiti. \

161. Vterdina jeter.

V rdina jeter izvira ali iz posebnega nagiba
ali iz vi etja jeter, ktero je bilo zanemarjeno ali napčno
zdrav no.

K ir slabo prebavlja, je na jetrih bolan. Vter¬
dina se tudi ošlata pod rebrami na desni strani; se
naznanuje po bolečinah na tem mestu, ako močneje
pritisneš; po težavah, ako dalje časa sediš; po že¬
lodčnem tisku, ako težeje prebavljive reči ješ; po
suhi odsebnici, po rumenem obrazu in slednjič po
hujšanju celega života.

Potrebne zdravila mora zdravnik nasvetovati.

Bolnik naj se posluži lahko prebavljive hrane,
naj jemlje sok iz mličovih (Lowenzahn) korenin,
ali iz perzovih korenin (Graswurzel, Qucckenwur-

183

zel); naj sc zmerno prehaja pod milim nebom, naj
rabi gorke, žajfne kopeli; naj jelerno stran s flane-
lom pridno dergne; naj vse odpravi, kar na jetra in
želodec tisi; naj se dušne ganitve, posebno jeze in
tužnosti varje i. t. d.

162. Za duha. (Stickfluss).

Znamnja bolezni so : Nagla nevarnost se zadu¬
šili, tcsnoserčnost, hropejoča sapa, pot od strahu.
Bolnik se Veasi zave, večidel pa ne. Zaduha nana-
gloma pride : sapa postane kratka, hropeča, pre-
jenjajoča. Kervopolni bolnik postane višnjel v obrazu.

Smertna nevarnost je blizo, torej je treba po¬
moči pri zdravniku urno iskati. Odvlecivne zdra¬
vila so bolnikove podplate kertačiti, mu gorko
kopel za noge, kteri je gorušica primešana, dati,
mu gorušične obliže na persi položiti. Dobro je tudi
nekaj jesilia na ruto vliti in bolniku pod nos der-
žati; dristic z osoljeno vodo, v kteri se je laneno
seme kuhalo. Kedar bolnik požirati zamore, se mu
da bezgovega čaja z lemonovim sokom, da se potiti
začne.

163. Zanoltinica.

Zanohlnica je grozno boleč vred, ktercga za¬
četek so kljuvajoče bolečine v perstu, ki se veasi

184

do komolca, ali clo do rame razširjajo. Na pervem
udu persta zapaziš belo piko; kmalo potem ud oteče;
bolečine in oteklina tako rastejo, da človek ne more
spati.

Vzroki zanohtnice so: Naglo menjanje gorkole
in mraza, opeklina, zinečklej, pregloboko odrezani
nohti.

Kedar se kako imenovanih znamenj pokaže, je
treba boleči perst v vroči žajfnici, ali v vročem mle¬
ku, v kterem se je češenj kuhal, celo uro ali še
dalje deržati. Dobro je tudi v tem mleku pomočeno
platno na perst pokladati, in vedno gorkega imeti,
perst pridno mečkati in gnesti. Svetujejo drugi perst
v naribano repo zavijati, ali požvečenega roženega
kruha s sirovim maslom, ali vroče bobove kaše na
perst pokladati, ali perst v čistem jajcu deržati.
Včasi se vnetje, akoravno perst grozno boli, vendar
odverne, ako bolni ud v soparju vrele vode aližajf-
nice, dokler je mogoče dcrži.š, potlej dobro mečkaš,
in to ravnanje večkrat na dan ponavljaš.

Kedar vse to ne pomaga, ampak bolečine ra¬
stejo in kljuvanje hujše prihaja : se na vneti ud pi¬
javke postavijo in kervotok pol ure ali celo uro
vderžuje.

Ako ni bilo mogoče vnetja ustaviti, je treba
skerbeti, da se vneti del ognoji. Leto se doseže,

185

kedur se gorki okladki iz pogače, lanene moke in
mleka spngajo. Zreli vred pod kožo se z ojstrim no-
žičkom odpre; vred pod nohtom je težeje odpreti.
Vdasi je treba nohta odrezati, včasi z iglo pod noht
noter do gnoja prebosti. Iz odperte rane se gnoj iz-
tlači, in potlej se rana obveže in z njo ravna, kakor
smo pri ranah in vgnjidah povedali.

164. Zapertje.

Naravno in zdravo je vsaki dan enkrat svojo
potrebo opraviti. Vendar so nektere osebe zdrave,
ktere po 2 ali 3 dni trebuha ne izpraznijo. Predolga
zastaja odsebnice je pa vselej škodljiva, in naključi
kcrvni naval v glavo ali persi, kervavnico, zlovolj¬
nost i. t. d.

Zapcrtje pride včasi od opuščene pijače, od
težke hrane, od dolgočasne seje, od nemarnosti,
ktera opominjanja k odsebnici ne sluša.

Hrana zapertim hasnjiva je: Kislo mleko,

zmedki, kuhane slive, kislo zelje, grozdje, češnje
in sploh sadje na tešče zavžito, mošt ali iz grozdja
ali iz jabelk in grušk.

Domače zdravila so sledeče:

Zjutraj, kakor hitro si se-vrnil, popij polič stu¬
denčnice, še dobro gibaj, in pol ure pozneje vzemi

186

zajterk. Kava za zajterk in pipa tobaka močno po¬
magata k odsebnici.

Kake žlioice medu, ali 2, 3 smokve odprejo
nekferim čreve.

Slabotne osebe naj jemljejo po dvakrat ali tri¬
krat na dan za lesnik očiščene žajfe, in zapertje bo
minulo,

Dristla z gorko vodo je gotovo sredstvo čreve
odpreti. Ako hočeš črevo odpreti, se posluži malo
studenčnice v dristli, in sicer po odsebnici, in kmalo
ti ne bo ne dristle ne drugega zdravila več po¬
treba.

Zapertim otročičem se daje ali dristla z gorko
vodo ali sok iz rabarbare; odraščenim pa ricinovega
olja 1 ali 2 lota.

Starim ljudem svetova neki zdravnik Vi lota
senezovega listja vzeti, v kozarcu vode kuhati,
potlej precediti in v ti precejeni vodi kavo za zajterk
kuhati. Leta kava močno žene k odsebnici.

i6o. Zastaja mleku in vnetje siskov.

Pri mladih, 10 ali 12 let starih, deklicah se
včasi najdejo bunce v siskili. Jih pregnati je hasnjivo
kosmato stran strojene zajčje kože na siske položiti,
in jo tako dolgo nositi, dokler bolečine in bunce ne
minejo.

187

Odraščenc dečle čulijo včasi bolečine v napetih
siskih, iz kterih mokrota teče. Tem pomaga ma¬
zanje z gorkim jedričnim mlekom in raba zajčje
kože.

Porodnicam, ktere ali ne dojijo, ali kterih otro¬
čiči premalo sisajo, dostikrat oteko siski, so boleči
in terdi. Nepokoj iri treslika tudi rada pritisneta.
Tem pomaga, ako močnejše dete sisafi pustijo, ali
ako se soparne kopeli poslužijo, ktera se napravi,
kedar sc pest bezgovega cvetja z vrelo vodo polije.
Porodnica se v ogrinjalo zavije in tako derži, da
sopar na siske puhti.

Ložeje vnetje siskov, ktero brez znanega vzro¬
ka pride, se ognoji vselej; ampak zopet preide,
ako otrok pridno sisa, in siski so gorko zaviti. Ako
vnetje ne preide, bo kako sledečih zdravil pomagalo,
dorki ol, v kterem je sirovo maslo raztopljeno,, naj
se rabi v okladkih.

Mazilo iz neosoljenega, neizpranega sirovega
masla, iz rumenega voska, iz belega žganja in iz
rožne vode.

Mazilo iz 1 kvintelca peruvanskega balzama,
iz enega rumenjaka in 1 lota kumovega olja.

Siski se dobro mažejo z vročim repkovim ali
ogeršičnim oljem (Riibohl).

188

Bezgov sok se na platno namaže in na siske
položi.

Mleko iz polnih siskov spraviti, se nad vod¬
nim soparjcm dobro zgrejejo, in proti Cizejem rahlo
gladijo.

Vnetje in bunce v siskih se zdravijo z gorko
gosto žajfnico, ktcra so na nje poklada.

Oteklina, vterdina in vgnjide siskov se zdravijo,
ako se hrastov mah v dobrem Olu kuha, med platno
dene in na siske položi.

Da se mleko zgubi, kedar se dete odstavi ali
umerje, sc mora mati postiti, gorko obleci in eno
žlico grenke soli vzeti, ktera jo cisti.

Mleko se tudi prežene s kumovim žganjem,
ktere se v okladkih na siske rabi.

Ako se po odstavi deteta preveč mleka nabira,
ktcro se iz siskov cedi, je voda kuhanega žobeja
hasnjiva.

1 6 ‘ 6. Zavdanje.

Zoper zadvanje se mora pomoč pri zdravniku
naglo iskati. Preden leta pride, se je po sledečih
vodilih ravnati.

Strup je treba prej ko je mogoče, iz trupla spra¬
viti, torej naj pije zavdani gorke vode z oljem, in
naj dobiva dristle z mlekom in oljem. Ako zavdani

189

še ne bljuje, se mu šegeta gerlo s kurjim peresom,
ktero je bilo v olju ali raztopljenem maslu pomočeno.

Nekteri priporočajo tole ravnanje: Vzemi beljak
od 16 jajc, kterega dobro medeš; in mu med mede¬
njem sčasom prideneš bokal vode, in dovolj sladkor«.
Te jajčne vode naj zavdani pije, kolikor more, in
vsako četertinko ure eno žlico olja ali raztopljenega
sirovega masla.

Mleko, kterega zavdani več ko more, popije,
zagerne strup v želodcu, da manj hudo razjeda, in
da ni tako naglo poserkan.

Znamnja strupa, ki pride od pokvarjenih klo¬
bas, se redko pred 24 urami po zavžitvi zapazijo, in
so sledeče : bolečine v trebuhu, zgaga, nagnenje k
bljuvanju, bljuvanje, driska; poznejo suhe usta,
dvojnati vid, težko požiranje, lakota in žeja, sker-
čena punčica, napeti in zaperti trebuh, brezčutni
perstni končki, hripav glas.

Pri zdravljanju klobasnega strupa, ga je treba
iz človeka spraviti, in po bljuvanju rabiti rastlinske
kisline, z jesihom omivafi, dristlati.

Mastni sir je včasi strupnat, kar pride od nap-
enega pripravljanja ali hranenja. Znamnja tega strupa
v človčku so: Mikanje k bljuvanju, grizenje v tre¬
buhu, bljuvanje, driska. — Zdravila so enake, kakor
Zoper klobasni strup.

190

V zavdanju z mišico pomaga gosta žajfnica,
ktera se napravi, ako se 1 libra žajfe v 4 librah
vode raztopi. Te žajfnice popije bolnik vsake 3 ali
4 minute eno skledico. Pozneje dobi oglokislega
železa.

V zavdanju s živosrebernim sublimatom poma¬
ga jajčji beljak, kteri se z vodo meša in bolniku
daje. Kedar beljaka ni dobiti, se rabi voda kuhanega
lanenega semena, ali ajbeša, ali sladkorjeva voda.
Zoper strup zelenega volka (Griinspann), ki se
najde v bakrenih posodah, je sladkorjeva voda,
mleko'ali olje dobro zdravilo.

Zoper svinčni strup pomagajo: Mleko, olje,
grenka sol, dvojna sol.

Zoper vinski kamen ali bljuvno sol se daje gorke
vode ali kuhovine iz šišk ali jezic.

Zoper rastlinske strupe, postavim zoper strup
rulika (Tollkirsche), maka, kristavca (Stechapfel),
trobelike (Schierling) i-1. d. se rabi močna černa
kava, ali kuhovina šišk ali jezic, kterih sc dva lota
na pol bokala vode skoz pol ure kuha, ali vinski
Jesih.

Po gobah oslrupenim svetuje dr. Krapf toliko
studenčnice piti, kolikor zamorejo.

191

167. Zgaga.

Večidel pride zgaga po jedi mastne hrane, tudi
mladi ljudje jo večkrat čutijo,,kakor starejši. Vzrok
zgage je obilna kisloba v želodcu, zatorej vgasne,
kedar bolnik eno žličico oglokisle magnezije požre.
Tudi ogleni prah ali rožički (Johannisbrod) navadno
in naglo pomagajo. Noseče, ktere ta nadloga ter-
pinei, naj vzamejo eno žličico magnezije v skledici
dobre goveje juhe. Kdor na želodčni kislobi boleha,
tiaj vsako jutro na tešče en kozarec sladkorjeve vode
popije; ako mu leta ne pomaga, naj ji primeša ena
žličico oglokisle magnezije.

Nekteri priporočajo zoper želodčno kislobo,
zoper zgago in zoper druge enake bolezni skorjeni
čep (Korkstopsel), kterega je treba popolnoma
sožgati. Redarje vgasnil, se malo zdrobi in z mleč¬
kom ali vodo zmeša in požre. Po drugem ali tretjem
čepu zgine bolezin. V hudi zgagi je treba 2 ali 3
čepe v pol ure zavžiti; v manj hudi že eden poma¬
ga. — Kdor nima take skorje, naj se posluži oglja
iz mehkega lesa, postavim od lipe.

16 8. Zlatenica.

Včasi je vsa koža enako rumena, včasi so ne¬
kteri deli telesa drugačon barvani. Scanica je od za-

192

cetka černorudeča, rajava ali vedno bolj černa po¬
staja, in je zadnjic popolnoma černa. Prebavljanje
je popačeno, jezik belkast, okus grenek. Včasimika
k bljuvanju, včasi bljuje bolnik. Trebuh .je zapert,
ali odsebnica suha in nima naravne barve, ampak je
belkasta. Jed bolniku ne diši, žeja ga navadno, tudi
treslika ga lomi.

Vzroki zlatenice so: Prerarazenje o poletui
vročini, jeza, tužnost, hudo napenjanje duše, in opu¬
ščeno gibanje pod milim nebom. Po vnetju jeter in
po žolčni tresliki tudi veasi pride.

Dr. Stark svetova zoper zlatenico kumarov sok,
kterega se vsako drugo uro kake dve žlici vzame.
Dva lota rumene verbove skorje se v maselcu vode
do polovice vode vkuhata, in lete vode se vsako
drugo uro ena žlica vzame.

Tole zdravilo tudi priporočajo: Poldrugi lot re¬
gratovih in poldrugi lot peržovih korenin se v 24 lotih
votle do 16 lotov vkuha, in vroči kuhovini se pridcne
pol lota zrezane rabarbare. Cez pol ure je zdravilo
gotovo, klerega se vsake dve uri eno žlice vzame.
V pijačo služi okisana voda.

Neki zdravnik terdi, da sc z alovinim zlečkom,
kterega se na dan dva grana porabi, zlatenica v
8 dneh ozdravi.

193

V zlatenici novorojencov se razun dristel zoper
zapertje in razun mlačnih kopel nič ne potrebuje.
Noseče naj v zlatenici skerbijo za odperfo telo.

169. Zlovoljnost. (Hijpochondrie).

Leta bolezin ljubi tolste možake med 27. in 40.
letom, ki veliko sedijo in si glavo belijo, ltazpolož-
nost duše v ti bolezni se naglo prcmenja, in je več-
del tužna. Pridružijo se ji kere v raznih delih tru¬
pla, slabo prebavljanje, težka sapa, napenjanje,
zapertje, kisloba v želodcu, nejevoljnost i. t. d. Zlo¬
voljnost ni nevarna, vendar je mučna in dolgočasna
bolezin. Včasi se z leti, včasi po tekoči kervavnici
zgubi; včasi pa v vodenico, ali sušico, ali v duševne
bolezni prestopi.

Nar boljše zdravilo je umna življava. Bolnik naj
se vsaki dan, saj eno uro dolgo sprehaja pod milim
nebom; naj se posluži bolj hladne kakor vroče, bolj
goste kakor redke hrane. Težko prebavljivih jedil,
kakor novo pečenega kruha, sirovega masla, mast¬
nega mesa, zelja, sočivja se mora varovati. Služijo
mu: Goveja juha, pečeno meso, divjačina, in za
pijačo studenčnica. Zlovoljnež naj se ogiba samote
in dolgočasa. V svojih opravilih in kratkočasnicah
naj išče prememb. Močno zdravilo mu je zvest pri¬
jate!, kteri njegovo stokanje posluša, in ga serčno
Domači zdravnik. 13

194

tolaži. Po vsem životu naj se vsaki dan z merzlo
vodo omiva; trebuh naj zvečer s flanelom dergne.
Dristle z merzlo vodo, gorke kopeli za noge so mu
hasnjive.

Kar notrajne zdravila zadene, naj se z zdrav¬
nikom posvclova.

170. Zmečklej.

Zmečkani del vso svojo moč zgubi, oteče, se
vname, in šoki zastajajo v njem. Zastana kri mu da
černo barvo, ktera se sčasoma premeni v višnjevo,
rumeno, in slednjič v belo, to je zdravo barvo. Pri
hudih mečklejih se telesne posodice pretergajo, in
kri se iz njih izliva. Takih zmečklejev ne smeš brez
zdravnika zdraviti, da si ne naključiš nevarnih vre-
dov ali vgnjid.

Manjši zmečkieji se zdravijo s studenčnico, s
ktero ali zmečkane dele polivaš, ali v kteri zloženo
platno namakovaš, in na poškodovane ude poklada.š.
Kedar se okladek ogreje in posuši, ga namesti z
drugim.

Dobro in tolažljivo zdravilo zoper zmečkleje je
ravno vmedeno, neslano sirovo malso, ktero se na
platno maže, in tako na zmečkleje poklada. Namesto
masla se lahko sladke smetane poslužiš.

195

171. Zmolklost.

Kedar je žlezava koža, ali kedar so čutnice
kerhla ali dušnika zdražene, se sliši hripav glas,
ali človek ima zmolklost. Ako bolehajo žlezave kože,
je navadni nahod, ki se ozdravljuje, kakor smo pri
nahodu povedali. Kedar namreč zmolklost pride iz
prcmrazcnja, se vrat s česano volno ovije in tako
greje. Bezgov eaj ali rumenjak s cukerkandom je
dobro zdravilo. Dva lota smokov v eni libri vode
do polovice vkuhana, dasta žlezasto pijačo, ktera
gerlo ovlažuje. — Ako suh in kereen kašelj pritisne,
se posluži kuhine iz enega lota lanenega semena in
16 lotov vode, kteri kuhini cukra prideneš.

Včasi zmolklost naznanuje protivno sušico ker¬
hla ali dušnika. V ti nevarnosti hiti do zdravnika,
da te smerti reši.

172. Zobenje težko.

Med 20. in 30. tednom po rojstvu dobijo otročiči
perve zobe. Pri zobenju so bolj čutljivi za zvunajne
škodljivosti, kakor sicer, torej je treba paziti, da se
ne prehladijo, ali da se kaj drugega v njih življavi
ne pregreši.

Sliuotok in zmerna driska navadno spremljata
zobenjc. Taka driska ni škodljiva, ampak zdrava.

13*

196

Zakaj ona overa kcrvni naval v glavo, vročnico,,
božjast iti druge bolezni. Kedar je pa driska huda,
z vročnico in božjastjo združena, kedar je blato
vlečljivo in belkasto, je treba zdravil iskati. Preden
zdravnik pride, se rabi gamilčni čaj, ali kuhina lane¬
nega semena z mlekom in sladkorom in žlezaste
dristle iz ovsenega pšena.

Božjast je bolj huda , kakor driska ; kedar se
leta pokaže, teci po zdravnika. Ako ga naglo ne
dobiš, daj otročiču poparnico od gomilic in kozlckovih
korenin, zraven tudi dristle z gamilčnim čajem.
Lahka vročnica sama od sebe mine; kedar je pa
huda, otrok polnokerven, njegov obraz rudeč in za-
buhnjen, mu dajaj sladke sirotke s solilarjcm, in
sicer na 3 lote sirotke 10 granov solitarja. S hrane
ga nikdar ne baši.

I7 S. Zobobol.

Bolečine v zobeh izvirajo iz mnogih vzrokov.
Včasi je zob votel ali gnjil, in vsesortna nesnaga
se v njem nabira; včasi zdrav zob boli po revma¬
tizmu, skernini, polnokervnosti. Za gnjili zob so
klešče nar gotovejše zdravilo. Kedar je pa zob malo
poškodovan, ga zdravnik tako sčedi in zamaši, da
dalje časa brez vse bolečine grize.

197

Kdor po revmatizmu boleha, naj se varova pre¬
hladiti v glavo, da revmatizm v zobe ne šine.

Nekteri terdijo, da so zobobol zgubili, od kar
sc vsako jutro in večer z merzlo vodo za ušesi der-
gnejo in vode ne obrišejo.

Zoper bolečine votlih zob se navadno rabi ali
kreozot ali žvepleni vinski cvet (Schvvefelather).
Košček pavole se namreč venem ali drugem pomoči
in v votli zob pobaše.

Zoper revmatični zobobol, kleri več tudi zdra¬
vih zob na enkrat napade, se napolni žakeljc z gamil-
cami in na lice položi. Znotraj se vzame 2 lota
grenke soli.

Neki laški zdravnik priporoča mačje zelje,
(Katzenkraut), kakor gotovo sredstvo pri zobobolu.
Perje tega zelja se na bolni zob dene ali žveči, in
kmalo zginejo bolečine.

Dr. Eupel terdi, da gaz ali sopuh solnokisline,
ki bolni zob zadene, bolečine naglo odverne.

Tudi olupek ali košček sirove čebule, kteri se
na bolni zob položi, bolečine včasi prežene.

J7i. Zri f je člena. ( V er sta veh ang).

Pri zvifju se vezki ali pretegnejo ali clo preter-
gajo, brez da bi kost iz člena stopila. Bolečinam se
pridruži vročini in oteklina člena.

198

Pri novem zvitju se poškodovani del v merzli
vodi derži ali z merzlimi okladki hladi, da se vnetje
odvrača. Ako so vczki zlo nategnjeni, ali clo pre-
tergani, je treba člen s širokimi trakovi dobro poviti,
ali pod trakove lesene dilice ali železne plošice po¬
ložiti, da se člen nc premikuje. To je vendar še le
takrat varno storiti, kedar je vnetje in oteklina od¬
nehala.

Ako je zvitje zastarano, vezki raztegnjeni in
omehčani, naj se člen s žganjem spira in dobro der-
gne, da vezki svojo moč zopet zadobijo.

Ozdravljeni člen se dalje časa nc sme nategovati,
ker se drugokrat ložje zvije, kakor pervokrat.

175. Želodec pokvarjeni.

Želodec se lahko popači ali po jedilih in pijači,
ali po drugih škodljivostih. Kedar pa pokvarjeni že¬
lodec ne melje dobro, in celo truplo boleha: je treba
želodec zdraviti, kar se včasi lahko zgodi. Ako je
želodec z jedilom in vinocvetnimi pijačami prebasan,
ga studenčnica nar bolj zdravi, kterc se vsako uro
en kozarec popije. Dokler želodec ni zdrav, seje
treba jedil zderžati, in namesto navadne hrane eno
skledico čiste goveje juhe.

Nekteri terdijo, da sladka (cukrena) voda pre¬
bavljanje podpira. Tudi od kave to pripovedujejo j

199

meni se pa zdi, da černa kava zavžito hrano naprej
baše, ali prebavljanja ne podpira. Kdor hoče želo¬
dec nagloma sprazniti, naj gorke vode po jedi
pije; vendar naj nikdar ne misli, da se bo na leto
vižo redil.

Zdravilo, ki želodec greje, je posladkorjen
kolmež. Neki otrok, ki je vse izbljuval, kar je zav-
žil, in ki je močno hujšal, se je z mlekom in
oljem ozdravil. Mleko je bilo njegov edini živež, in
olje mazilo za želodec, ktero se je z gorko roko
vteralo.

Kedar se zapertje pokvarjenemu želodcu pri¬
druži, pomaga sledeče sredstvo : 1 lot žgane magne¬
zije, in 1 kvintelc v prah razmete rabarbare se zmeša
z pohotam sladkora. Lete štupe vzame bolnik na
vodi toliko, kolikor je ena šnupka tobaka, in sicer
enkrat na dan.

176. Želve. (S krof etn).

Želve, bezgavke ali bramorji se že po zvunaj-
nem videzu človeka spoznajo : sedijo po raznih de¬
lih trupla. Otroci nar hujše bolehajo po želvah. V
poznejših letih, kedar je bolezin trebuh zapustila, se
preseli na vratne žleze, in v godnih letih na pljuča.
Po lahkem premrazenju se vratne in ramne žleze

200

napnejo in oteko, brez da bi bolele, in brez da bi se
kožna barva premenila. Cez dalji čas postane koža
temnorudeča, tanjka, se razpoči in iz vreda teče
zdaj manj, zdaj več gnoja. Na to vižo se izcimijo
žclvne vgnjide.

liCta bolezin je dedična in seže skoz več zaro¬
dov. Skernina in nesramna bolezin redite želve.
Vendar tudi izvirajo iz nesnažnega, mokrega zraka,
iz težko prebavljivih jedil, postavim od krompirja,
mociiih jedil; od mankljivega gibanja, od splošne ne-
snažnosti.

Pri ozdravljanju je nar poprej treba življavo
vredili, ktero vredenje začetne želve včasi zaduši.
II rana mora biti mična, ne dražljiva, kakoršno je
telečje in kurje meso, goveja juha. Od rastlin so
korenine nar nolj hasnjive, razun krompirjevih. Na¬
vadna pijača je studenčnica. Zrak letem bolnikom
nar bolj hasnjivi je na visokih planinah; gibanje
pod milim nebom jim je zdravilo. Bolne otroke je
treba od začetka v mlačni, pozneje v merzli vodi
kopati. Ali tudi v v perilu in v vsi obleki je snažnost
potrebna.

Ozdravljanje želv gre počasno, torej mora bol¬
nik poterpeti in ne prenaglo obupati. Vterjenc
žleze raztopiti, brez da bi se ognojile, priporočajo
nekteri vodni sopar, kteri po kaki cevki na vter-

201

dino puhti. Močno zdravilo v bezgavkah je ribje
olje (Leberthran), ktero se v apoteki dobi, in po
2 žlici na dan bolniku daje. Namesto prave kave naj
pije želodovo z mlekom. Gorki kopeli se pridene
kolmežovih korenin ali žvepla. Ognojene in tekoče
žleze je treba z gorkim mlekom snažiti in z na-
steržkom ovezovati.

V „Novicah“ 1. 1843, stran 103, se sledeče
zdravilo priporoča : Vzemi toliko bezgovih peresc,
kolikor ran imaš po glavi, na vratu ali na životu;
odsterži zgornjo kožico perja, pa tako, da se nikjer
ne predere; pokladaj perjiče zjutraj, opoldne in zve¬
čer po ranah, dokler veliko gnoja iz njih teče. Ve
se pa začnejo rane manj gnojiti, jih pokrivaj s per¬
jem le zjutraj in zvečer, rane pa pri gorkem derži.
Če se med tem kaki turovi na novo naredijo, ne
daj jih prerezati; ampak poterpi, da se bela, gnojna
pikica na verhu turov pokaže, in te močno serbeti
začnejo. Takrat položi perje na verh turov ali bul.
To jih bo prederlo in večidel v 8 dneh izcelilo. Ob
času -zdravljanja ne sme bolnik ne mleka, ne kaj
kislega vživati, tudi ne vina piti, in mora zraven tega
čisto živeti.

4

Drugo zdravilo zoper bezgavke so zelene lupi¬
ne od laških orehov (griine Wallnuss-Schalcn),
ktere se zrežejo, in pol — ali celi lot v niaslici vode

202

eno uro kuhati pustijo. Potem se orehova voda skoz
pert odcedi in od lupin odloči. Lupine se preč ver-
žejo; orehove vode se pa bolnik posluži, ter pet ali
šestkrat na dan dve žličici vode popije. Ni po¬
treba^ da bi ta voda topla bila. Opomniti se mora,
da bolniki priporočeni orehov čaj dolgo časa piti
morajo.

DL Poglavje.

A. Pomoč v zdetni smerti.

Človek leži v zdetni smerti, kedar ne sope,
njegova kri ne teče po žilah, serce ne bije, gorkota
je večidel zginila; ali človek vendar ni mertev. Raz-
sodivni razloček med zdefno in resnično smertjo je
tale : Dokler človek ni mertev, ne začne gnjiti; kdor
trohni, je mertev. — Zdetna smert včasi 24 ur ali
dalje terpi, včasi poprej v pravo smert prestopi.

Znamnja prave smerti so : Mertev človek ne
sope, serce in žile ne bijejo, on ne vidi, ne sliši,
ne čuti, truplo je bledo, merzlo, sterjeno, oči so
kalne, globoke, brada dol visi, usta so odperte,
žnablji suhi, mišice brez moči; iz prerezane žile ne
teče kri; kamor s perstom pritisneš, jama ostane;
na koži se vidijo višnjevo-rudeče pike, ki se mert-
vaške pike zovejo, na trebuhu so zelene pike; koža

204

se lupi, iu trohnenje života se kmalo zapazi. Več
znamenj skup, posebno pa začeta trohnoba, nas pre¬
priča gotove smerti.

Dokler je upati, človeka smerti rešiti, se nc
sme nič zanemariti, kar bi ga moglo zbuditi. Upanje
se pa na sledeče znamnja opira :

Neka gorkota je saj blizo serca; jamice, .ki si
jih s persfom vtisnil, se zopet izpolnijo; koža je
mehka in členi niso dervni; punčica se manjša, ako
luč pred očesom deržiš, in se zopet razširi, ako luč
odmakneš; kaka mišica mikne. Še bolj vgodne
znamnja so: Serce in žile malo bijejo; vratne mišice,
čeljust sc gibljejo; žnablji, ki si jih dergnil, rudcč-
kasti postajajo; nesrečnik začne se tresti, kihati,
bljuvati, dihati, stokati i. f. d,, ktere poslednje
znamnja oživljenje naznanujejo.

Pri oživljanju na pol mertvega je nar poprej
treba to, kar mori, odpraviti; potlej ga spraviti na
zračen kraj, ga sleči in vsega oprostiti, kar kervo-
tok v žilah zavera. — Človek se mora na herbet
položiti tako, da persi in glava više ležijo, kakor
ostalo telo; nos, usta in ves život se mora rahlo
osnažiti.

Opomniti je treba, da pri oživljanju nespametna
naglost ravno toliko škodje, kolikor nemarljivost in
zamuda vse pomoči. Vse nepotrebne osebe ali bez-

205

posleni gledavci naj se odpravijo, na kar je posebno
treba paziti, ako nesrečnik v izbi leži. 4 ali 6 oseb
zadosti v sleherni potrebi. Priporočenih sredstev se
je več na enkrat poslužiti. Včasi je vendar treba
trupla kratek počitek dati. Kakih 6 ur je treba po¬
skušati, ali je mogoče ali ne nesrečnika iz zdetne
srnerti zbuditi.

Po odpravljenju tistega, kar mori, je treba sle¬
deče sredstva poskušati:

1. Dergnenje. S debelim suknom, flanelom, s
kertaeo in v sili z senom ali slamo se dergnejo
roke, stegna, noge, herbtanec, pcrsi, želodec*
trebuh i. t. d. Ako želiš, da bi dergnenje bolj

. zdalo, vzemi soli, jesiha ali gorušice. Dergniti
se pa ne sme močno, ampak rahlo in počasno;
navadno se pri nogah začne in se gre po leteli
na trebuh in persi.

2. Gibanje. En človek prime za noge nesreč¬
nika, drugi za rame tako, da glavo vedno vi¬
soko stoji. Potem ga mično in sčasoma nagleje
gibljeta.

3. Ogrevanje. Po imenovanem ravnanju se že
truplo greje; še boljše se pa takole zgodi:
Zdetno mertev se zavije v rjuhe, ali odeje, ali
slamo, ali seno, ali v pepel. Vendar se mora
vselej skerbeti, da nos in usta proste ostanejo

206

in sopenja nič ne overa. Močneje od teh
sredstev grejejo pogrete rjuhe ali odeje, gorki
pepel ali pesek, sončni žarki. Gorke kopeli
truplo, dokler je v vodi, grejejo; kedar pride iz
vode, ga hladijo. Izbo, v kteri nesrečnik leži,
zakuriti, nikdar ni varno.

4. Vdihanje zraka. Leto sredstvo zdetno smert
odverniti, je nar bolj gotovo; vendar se mora
človeku, ali čisti zrak ali kislic zraku primešan
vdihovati. To se stori ali s pripravnim orod¬
jem ali s pihavnikom skoz usta, kedar je nos
zabasan ali zatisnjen; skoz nos, kedar usta
zatisneš. V človeka pihniti je treba počasno
in ne preveč zraka. Po vpihnjenem zraku po¬
vzdignjene persi se rahlo pritisnejo, da zrak
nazaj izpuhti; potem se še le drugič zrak
v človeka požene, in zopet iz njega spravi.
Na to vižo se neko umetno sopenje napravi,
in pljuča se dražijo, da se raztegovati in kerčiti
morajo, dokler naravne premembe same od
sobe ponavljati ne začnejo. l'udi zdrav človek
pihavnik lahko namesti, ako se čez nesreč¬
nega razpne, se nanj vleže brez da bi ga hudo
tiščal, mu nosnice zatisne, skoz usta čisti zrak,
ne pa, kar iz sebe izsope, vdihne; potem persi
pritisne, da udihrijena sapa zopet nazaj gre, in

207

tako dalje ravna, kakor smo zgorej rekli, Gor-
kota zdravega človeka, in zmernost, po kteri
sapa vdihuje, ste sicer res koristne ali vdih¬
njena sapa ni tako čista, kakor una iz pihav-
nika.

B. Zidetna smeri od slabega zraka.

V „jVovicah“ 1. 1844 se od slabega zraka in od
potrebne pomoči, kedar slab zrak človeka zaduši,
bere : Škodljivi in nevarni slapi in sopari, ki zrak
pokvarijo, so : Ogijeni sopuh, ki tudi pride od žerja¬
vice, ktera v zaperti izbi tli, in ktero bezumni ljudje
rabijo, izbo sogreti; vse cvetlice v zaperti izbi,
ktere imajo močen duh; ravno tako tudi sopari vina,
žganja in ola posebno tačas, dokler še v kleti vre;
sopari v rudnikih, v vodnakih ali štirnah, jamah,
obokih, kletih, ječah i. f. d. ako so taki krajih dolgo
časa zaperti.

Znamnja, ki se na truplu v pokvarjenem zraku
zadušenega najdejo, so : Černorudeč, višnjev, včasi
svincobarven obraz, kervopolne žile posebno na
vratu, debele oči, višnjevi žnablji, otekel jezik, viš¬
njeve pike po truplu, nehoteče izpraznjcnje scanice
in blata.

Pomoč.  Zadušeni človek se mora urno na zdravo
in prosto sapo prenesti. Kdor se pa iz gole ljubezni

208

v lake kraje, kjer je pokvarjen zrak, poda, od on¬
dod kakoršnega človeka spravili, in ga negodni
smerti oteti, ta mora sebe varvaje od ondod narpred
slab in škodljiv sopar, kolikor more pregnati ali saj
poboljšati, potlej še le naj se varno noter spusti.

V izbi, kjer se je taka nesreča naključila, se
imajo duri in okna hitro odpreti, da jo zdrava sapa
preleti; v kleti pa urno linice odmašiti in vrata na
stežaj odpahniti. V lake kraje se z velikim pridom
pomeče nekaj goreče slame, kjer se nima kaj vneti.
Koristno je tudi v nje dovelj vode vlivati, potem bo
še le pokvarjen zrak zdravši in boljši postal. Med
tem se ima pa tudi vedno paziti, da nesrečnega člo¬
veka še kakošna druga ne doleti.

Kdor se po človeka, ki ga je v takem kraju
nesreča zalezla, spusti, se mora popred,'preden gre
ponj; s flanelom ali kako gobo v jesihu namočeno
nos in usta zavezati; dobro je tudi, ako si z njim
obleko poškropi. Naj si napravi potem luč na dolgo
palico, da si bo naprej sVetil ž njo; če mu luč
vgasne, naj se ročno nazaj verne, tako dolgo dokler
negodni sopar prepodi od ondod. Temu pa, kteri se
v vodnjak spusti, se verv čez persi preveže, po
kteri se nazaj potegne; in moloz v roke da, s ktero
bi oznanil, če bi mu slabo prišlo, da bi ga hitro
nazaj potegnili. Na prosto sapo prenesen človek se

209

mora ročno do nagega sleci in tako pložiti, da ima
visoko zglavje. Usta, če so žlezaste, se imajo
očistiti.

Sedaj se posluži merzle vode, ktero po previd¬
nosti božji povsod najdemo; polivaj ga z merzlo
vodo po licih in po kozarcu mu jo z močjo v obraz
brizgaj. Se boljše je pa, če mu celi život, posebno
pa glavo in persi polivaš. Zakaj polivanje z merzlo
in bistro vodo je od vsili pripomočkov nar boljši. Že
dostikrat je čudoma pomagalo in marsikterega člo¬
veka negodni smerfi otelo.

Za take bolnike so tudi večkrat dristlc z merzlo
vodo dobre. Stresi ga čez persa, da popred k sapi
pride. Pihaj z ustmi ali s kakim pihalom prav počasi
in varno zdravo sapo v njega.

Kedar ga slišiš potihaina ihteti ali pojemati,
imaš že pervo znamnje, da ga boš kmalo k življenju
obudil. Vzemi sedaj neki klinček, ki ga moraš pri
takem opravilu vselej pri rokah imeti, ter mu ga
med zobe vtakni, da mu Iožej zdravo sapo do pljuč
pripraviš.

Kedar dihati jame, tresti in dergetati sc, ne
polivaj ga več z vodo.

Ako si ga srečno oživil, mu moraš sedaj život
pregreti, to je, dergni ga s gorkim flanelom, in ker-
tači ga po podplatih vseskozi (to delo je tudi dobro,

Domači zdravnik’ 14

210

preden bolnik k sapi pride). Položi ga v posteljo
tako, da bo imel precej visoko zglavje. Daj mu
zavžiti mlačne limonade ali mu pa kani v žlico
vode kake kaplje hudega jesiha, da jo popije. Včasi
gre tudi človeku, kedar k sebi pride, puščati, po^-
sebno tistemu, ki je poln kervi; ravno zato pošli
urno po zdravnika, da ga popred na noge spravi.

C. Zdetna smeri od ovretega sopenja.

I. Utonjenemu človeku se polegNovic takole pomaga.

1. Iz vode potegnjenemu je treba precej še v,čol¬
nu ali pa na bregu pomagati.

2. Pene in včasi še kaj vode ima v pljučih; urno
je tedaj treba vodo izpraviti iz pers. Pa ne na
glavo ga postaviti! To je nevarno in ne more
se dosti svariti te škodljive navade. Ilavno to
večkrat smert prinese, ker na glavo postavlje¬
nega božji žlak rad vdari.

3. Potlej se mora utonjenec na desno stran polo¬
žiti, in tako se mora prenesti v bližnjo hišo ali
kočo.

4. Tam se mora vsa obleka iz njega porezati, pa
ne preveč gibati ga. V pogrete rjuhe ali koce
se mora zaviti, v ogreto posteljo položiti; tode
glava mora biti zmiraj viša od nog in telo
mora na desni strani ležati.

211

v

5. Sc mora dergniti po vsem životu s gorkim, su¬
him flanelom, s suknom ali pa s kerfačo.

6. Kedar je život do suhega odergnjen, je treba
flanel v salmjakovcu, ali jelenovcu, ali v žganju
pomočiti, in ga zopet močno odergovati.

7. V gorkem vinu ali žganju pomočenih blazinic
mu je treba na žličico, na vrat in na lakotnici
pokladati.

8. Na jezik mu je treba kaniti nekaj kapljic vina,
ali žganja, ali melisovca.

9. Tudi je treba sapo skoz usta ali nosnice vanj
pihniti, pa ne presilno. Po upihu gaje pa treba
po životu se bolj smukati ali dergniti.

10. Se mora šegetati po gerlu in v nosu s kurjim
peresom.

11. Se mora z desko ali dilo po podplatih tepljati,
s kafrovcom po herbtu mazati.

12. Greti in ogreti gaje treba; gorkota ali toplota
ga nar bolj oživlja. Zdrav človek naj se k
utonjencu uleže, da ga s svojo toploto ogreje.
Hasnjiva je tudi pepeljava kopel, ktera se
napravi, ako se gorek pepel kake dva persta
visoko na rjuho naštupa, na njega utonjenec
položi, njegovo truplo se na enako vižo s pe¬
pelom pokrije razun obraza, ki se z glavo vreti
v gorko sukno zavije, vendar tako, da nosnice

1P*

212

in usta proste ostanejo. V taki kopeli se trupla
dalje časa pusti.

13. Ako je utonjenec v obrazu rudeč, višnjev ali
černkast, se ne sme veliko greti. Včasi mu je
clo pušati treba.

14. Tako je treba z utonjencom saj 4 ure ravnati.

15. Po oživitvi utonjenec rad iz sebe meče ali
kozla; to mu je zdravo, toraj je dobro mu ga-
milčne vode dajati in bljuvanje podpirati.

16. Oživljenemu je pa treba počitek dati.

II. Ravno tako sc ravna z zadavljenimi ali obešenimi.

D. Zdetna smeri zavolj zadušene životvorne
moči.

Leta zdetna smert se najde pri nekih boleznih,
posebno takih, ktere izvirajo iz kervnega navala,
in iz vnetja v žilah, ali v kervopolnih organih. Na¬
vadno pride po mertudenju zdetna smert. Drugi
vzroki te smerfi so: Nektere bolezni serca in velikih
žil, nektere glavne, persne, želodčne bolezni in tudi
pretres glave, herbtanca ali želodca.

Pri oživljanju je treba obilno kri, ktera v žlahne
organe sili, in jih zadušiti proti, po drugem potu od¬
praviti in z bolnikom tako ravnali, kakor je pri vnetju
nasvetovano bilo.

213

I. Zdetna smert od silne vročine.

Zadušenega je treba na kak kraj, ki je malo
hladnejši od poprejšnega prenesti in rahlo sleči.
Pomoč je enaka, kakoršno smo ravno pri oživljanju
priporočili.

II. Zdetna smert zmermjenca.

Od pomoči zmcrznjencom hasnjive pišejo No¬
vice 1. 1844.

Nar večkrat se zamorejo zmerznjenci zopet
oživiti, in skušnje kažejo, da so taki, ki so že več
dni od mraza vterpnjeni bili, zopet oživeli. To je
zavoljo tega mogoče, ker mraz brani, da trupla tako
kmalo gnjiti in trohneti ne začnejo, kakor če kdo
utone, se zaduši i. t. d.

Nar potrebnejše je, da se zmerznjen prav po¬
časi ogreva, zakaj zmerznjenca že sneg greje, če
ga z njim odeneš. Torej le počasi na toplo! Kakor
se tleč otrink na sveči še vžge, če se polagama pod-
pihava; če se pa silno vanj piha, pa vgasne. Zmerz-
njenec se tedaj ne sme nikoli precej v toplo hišo
prenesti.

Zmerznjen človek se mora rahlo prenesti; lahko
mu perst, tudi roko ali nogo vlomiš, ker je vse
kerhko, kakor steklo (glaž).

214

Obleko in obutalo hitro ž njega izreži, in ga v
sneg položi, ga dobro s snegom za čevelj na debelo
zakidaj; ustom in nosu pa luknji za dihanje napravi.
V snegu mora ležati, dokler se mu udje ne omajejo,
in se život ne otaja. Namest raztajanega snega se
mu mora drugi prikladati.

Glava in vrat so mu morata med tem neprene¬
homa s snegom dergniti.

Ce snega ni, sc morejo rjuhe ali koci v nar
merzlejši vodi namočiti, in život se mora vanje za¬
viti, in prilivajo merzle vode se zmiram hladiti, do¬
kler se život sam ogreje in ne oživi. Potlej se mora
v suhe rjuhe zaviti, v pogreto postijo položiti, in pa
z vinom ali žganjem smukati in dergniti; hiša pa ne
sme zakurjena biti.

Kcdar ni ne koca ne rjuhe, se mora v korito djati,
in merzle vode nanj vlivati. Med tem se mora po
životu smukati, dokler se v vodi ne otaja. Potlej se
mu še le sme sčasoma mlačne vode prilivati, tode
obraz mu je še zmiraj treba omivati z merzlo vodo.
Ce le še ne začne dihati in se ne oživi, život pa
vendar že volnejši prihaja : je treba vanj pihati, ga
dražiti po goltu, s peresom v olje pomočenim ga
šegetati, jezik mu s soljo dergniti, ali mu pa salmjaka
kake kaplicc na jezik kaniti.

215

Na žličico se mu morajo rute s jesihom ali ka-
frovcom pomočene pokladati: če ima čeljusti terdo
zaperte, jih je treba s kafrovcom ali žganjem meti
ali mazati.

Kedar se pa začenja oživljati, mu je treba dati
piti čaja dišečih želiš in majčično jesiha. Vina ali
druge močne pijače se mu pa ne sme dajati. Zdaj
je treba život v gorke rjuhe zaviti, v posteljo polo¬
žiti, in pa ogretih kamnov okoli njega djati.

Ce je še zmirom omamljen, muje  treba z jesi¬
hom zmešane vode piti dajati, in močnih dristel v
čreva. Oživljenca rada huda merzlica trese; takemu
je treba pušati na nogi ali pa na roki. Potlej pa mora
pri pokoju biti, in pa toplega čaja se mu mora piti
dajati.

Vsaki zmerznjen del života sc mora s snegom
dergniti, dokler sneg zmerzlote nase ne potegne.

Kteri so sicer hudo omerznili, pa vendar še žive,
je ravno tako z njimi ravnati, da se namreč le počasi
ogrevajo.

Ker zmerznjenec večidel zavolj tega umerje,
ker sra mertud zadene, sc mora, kedar nesrečni
zopet oživi, in toži, da je zlo omotičen, in da ga
glava boli, po zdravnika poslati, ki mu puša.

216

III. Zdetna smert od strele zadetega.

Od strele zadeti človek umerje po mertudu.
Kedar strela sopenje in kervotok po žilah ovcra,
zastaja kri v možganih, ktere stiska, in večkrat
do smerti stisne. Na koži od strele zadetega se
včasi vidijo višnjeve, rodeče, višnjevo-rudeče ali
Černe pike ali proge. Tudi osmodki se semtertje
najdejo.

Pomoč.  Takega človeka je treba hitro na hlap
ali na sapo prenesti in ga z vodo škropiti.

Berž ko je mogoče, je treba sape skoz usta
vanj pihniti, in mu salmjakovca pod nos in na jezik
dajati. S suhim pertom ali pa s žganjem gaje treba
meti in dergniti.

Jamo je treba skopati, do vratu ga vanjo polo¬
žiti, in ga dva ali tri perste na debelo s perstjo za¬
suti. Tako naj leži eno uro ali pa še dalje, obraz se
mu pa mora med tem neprenehoma z vodo polivati.

Kedar sc prebudi, ga je treba v posteljo pre¬
nesti, pridno ga dergniti in ojesihanc vode mu v usta
dajati.

Kteri niso bili na nagloma končani, ampak se
spet ožive ali se kaj zavedo, tožijo, da so omam¬
ljeni. Tudi tresk divjega ognja še dolgo občutujejo.
Pokoja in krepke hrane jim je treba.

217

IV. Zdetna smert po pretresu.

Ako človek močno pade, ali ga kaj terdega in
ležkega na glavo vdari: je ves omamljen, zgubi za¬
vesi, in je enak unemu od slrele zadetemu. Rane,
kijih je nesrečnik morebiti dobil, se zdravijo, kakor
smo pri ranah povedali.

Perva doklada

od solnega žganja in njegove moči v raznih
boleznih.

1. Napravljanje solnega žganja.

Vzemi manjšo ali večo steklenico, potem ko
manj ali več zdravila za se in svoje potrebuješ, in
dobro jo osnaži. Napolni tri četertinke steklenice s
čistim francoskim žganjem in dodeni toliko soli, ko¬
likor je je potreba, da je steklenica z žganjem
napolnjena. Sol je navadno kuliinska, ktero moraš
poprej na soncu ali pri peči dobro posušiti, potlej
zmleti v prah, in tega prahu žganju pridjati. Tako
napolnjena steklenica se dobro zamaši in strese, da
se žganje in sol popolnoma zmešata, in da žganje
zdravilne moči iz soli potegne. Po lem postavi
steklenico na miren kraj, in jo pusti saj pol ure stati,
da se sol vsede in žganje čisto postane. Leto čisto
žganje se v zdravilo rabi, torej se mora solno žganje,
kedar ga potrebuje, mično iz steklenice vlivati, vda

219

se s soljo ne zmeša, ampak čisto ostane. Ako je
žganje, ki nad soljo stoji, večidel porabljeno, se ste¬
klenica vnovič s žganjem napolni, dobro pretrese, in
kedar se je sol vsedla, v zdravilo rabi. Tako si iz
ravno tiste soli, ktero si pervokrat v steklenico djal,
večkrat solno žganje napraviš.

2. Raba solnega žganja je ali notrajna ali zvunajna.

Ako solno žganje v notranje zdravilo rabiš,  mu
moraš tri četertinke gorke vode primešati, tako po¬
stavim vzameš dve žlici solnega žganja, in šest žlic
gorke vode; ali eno žlico solnega žganja, in tri žlice
gorke vode. Žganje se z gorko vodo dobro zmeša,
in na tešče eno uro pred kosilcom zavžije. Ako člo¬
vek zdravilo izbljuje, ima slab želodec. Leta naj
gorke vodo toliko pije, da še enkrat bljuje, in eno
uro pozneje naj zopet vzame zdravilo. Ako želodec
zdravila še ne obderži, je zlo pokvarjen, in treba je
gorke vode do bljuvanja zopet piti, in solnega
žganja tako, kakor pervikrat, v tretjič vzeti. Zdaj je
želodec že toliko poboljšan, da bo zdravilo obderžal.

3. Zvunajna raba solnega žganja.

Glava se dergne s tem žganjem, ktero se koli¬
kor gre v eno žlico ali na glavo počasno vliva, in z
roko dergne ali na roko vliva, in z roko dergne.

220

Lelo dergnenje 10 ali clo 30 minut dolgo lerpi.
Zgornji del glave, včasi tudi čelo in sence je potre¬
ba dcrgniti. Dergni pa malo prej, kakor greš v
posteljo.

Otekline, zvitje člena, boleči udje se tudi zve¬
čer, preden greš v posteljo, dergnejo. V ta namen
vlivaj po malo žganja na dlan, in z roko bolne dele
tabo dolgo dergni, daje roka suha. Leto dergnenje
se po potrebi dvakrat ali trikrat na dan ponavlja.

Okladki so perti, ktere s solnim žganjem dobro
namočiš in na bolni del položiš, ali ga v nje zaviješ.
Leli okladki ali se premenjajo, ali pa s solnim žgan¬
jem pridno polivajo, da so vedno mokri. Ako si se
vrezal, položiš v solnem žganju namočen, platnen
kos na rano, skerbiš, daje vedno moker, in ga še le
proč veržeš, kedar čutiš, daje rana zaceljena.

Izmivanje ran ali vgnjid, ako je potrebno,' se
trikrat ali štirikrat na dan ponavlja.

Kedar je treba uho s solnim žganjem napolniti,
sc bolnik na stran vleže in si pusti žganje v tisto uho
vliti, ktero je bolnemu delu nar bliže. Žganje
ostane 10 ali 15 minut dolgo v ušesu. Tudi z žgan¬
jem v ušesu zaspati nič ne škodje.

221

i.  Bolezni.

v kterih solno žganje pomaga. V nevarnejših boleznih
se vendar ni na samo žganje zanesti, ampak ga le
tako dolgo rabiti, dokler poklicani zdravnik ne pride.

ftolecine v herblancu.  Bolnik naj si zvečer,
preden gre v posteljo, glavo s solnim žganjem umije
in jo dergne. Drugo jutro naj 2 žlici tega žganja v
gorki vodi noter vzame. Tako je treba 12 dni zapo¬
redoma ravnati.

Bolečine v ušesu  se zdravijo, ako se solno
žganje v bolno uho vlije in tako dolgo v ušesu
derži, dokler bolečine ne minejo. Leto terpi kakih
10 minut.

Bule  se pokrivajo s pertom, ki je v solnem
žganju namočen. Leti okladki se ponavljajo, kakor
hitro se posušijo.

Čulnicne bolezni, zrnešanje možganov.  V taki
bolezni se glava vsaki dan 3 ali 4 krat, vsakbrat
10 ali 15 minut dolgo, s solnim žganjem dobro der¬
gne. Leto se 2 ali 5 dni zaporedoma ponavlja.

Dobro je tudi po 3 žlici žganja v gorki vodi na
tešče jemati.

Davica.  V leti nevarni bolezni, kdor druge po¬
moči nima, se gerlo izpira s solnim žganjem; naj
10 minut dolgo zdaj v tem zdaj v unem ušesu žganje

222

derži; naj pert, s lem žganjem dobro namočen, krog
vratu zavije, in naj ga, kedar se posuši, zopet
namoči.

Glavobol  navadno mine, ako si glavo s solnim
žganjem dobjo dergneš. Ako glavobol noče po tem
nehati, se kos flanela v žganju pomoči in na glavo
položi. S tem gre bolnik v posteljo, kjer se bo potil
in glavobol zgubil.

Grizenje  se v 5 minutah ozdravi, ako bolnik 2
žlici solnega žganja v 6 žlicah prav gorke vode
popije.

Hitrica,  kedar je huda, terja dergnenje glave s
šolnini žganjem, in zavžitje 1 ali 2  žlic tega žganja
v 3 ali 6 žlicah prav gorke vode.

Kašelj  se prežene, kedar se tisti del pers ali
gerla, na kterem kašelj izvira, ali kjer se bolečine
čutijo, z zloženim v solnem žganju namočenim per-
tom pokrije. Navadno je treba leta okladck na persi
položiti.

Mertudenje  se le v.pervi sili brez zdravnika
ozdravlja. Mertudeni del glave in ostalega života
se na enkrat, nar ložeje od dveh oseb, s solnim
žganjem dobro dergne. Ako bolnik more kaj zavži-
vati, se mu dajo 2 ali 3 žlice žganja v 4 ali 6 žlicah'^
vroče vode. Po 2 žlici žganja mora bolnikjpc^
dan večkrat jemati. Poslednje dni je dovoljiždra^>

' \L.?S

223

vilo le enkrat na dan zavžiti; ali dergniti je treba
bolnika vsaki dan 3 ali 4 krat.

Merzlica.  V ti bolezni se glava s solnim žga¬
njem dergne, preden gre bolnik zvečer v posteljo.
Zjutraj na tešče dobi 2 žlici'žganja v gorki vodi za
popiti. Tako se ravna kakih 12 dni zaporedoma,
akoravno je merzlica že nehala.

Nagluha.  V uho, ktero nar manj sliši, se vlije
zvečer solnega žganja, ktero v tem ušesu kakih 10
minut ostane; potlej se žganje nalije v uno uho, in
v njem ecz noč ostane. Tako je treba dalje časa
ravnati.

Nahod  se zdravi, ako se nos posebno med očmi
s solnim žganjem dergne; verh tega se žganje
šnola, ali nekaj po slamici ali po peresni cevi v nos
potegne.

Neprebavljivost  se zdravi, ako se glava s sol¬
nim žganjem enkrat umije in dergne, in 1 ali 2 žlici
žganja v gorki vodi se zavžijetei Kedar bolezin ne
mine, je treba zdravilo dva ali trikrat ponavljati in
pomagalo bo gotovo. — Pri otrocih se solno žganje
ne zavživa, ampak le zvunaj rabi. Otrokom, ki
niso čez 4 leta stari, pomaga enkratno dergnenje,
starejši se dvakrat vmivajo in dergnejo. Ako otroci
po izpustkih bolehajo, se ne smejo s tem žganjem
zdraviti. v  i

224

Omotica  zgine, ako sc glava s solnim žganjem
pol ure dergne.

Opekline  se s solnim žganjem dcrgnejo in ltmalo
bodo zdrave.

Osutek  v obrazu ali na glavi se zdravi, ako se
s solnim žganjem dergne.

Ozebline  se tako dolgo s solnim žganjem der-
gnejo, da so zopet suhe.

Premrazenje  se s solnim žganjem zdravi, ako
se premrazeni del života z njim dergne. Premra-
ženo gerlo, kterega ne moreš dergniti, pa s tem
žganjem izpiraj. Kedar je premrazeni del preglo¬
boko, da ne moreš do njega, pa rabi okladke, v tem
žganju namočene na mestu, ki je bolnemu delu nar
bliže.

Prisad merzli  tirja dvakratno umivanje na dan
in vedne okladke, ki so s solnim žganjem namočeni.

Rak  se vsaki dan 3 ali 4 krat s solnim žganjem
omiva, po omivanju se platneni košček v tem žganju
pomočeni na raka položi, in kedar je suh zopet
namoči. Zvečer je treba glavo s žganjem dergniti,
s kapo pokriti in tako spat iti. Zjutraj sc solno
žganje s gorko vodo v notraino zdravilo jemlje.
Tako je treba ravnati, dokler ni rak popolnoma
ozdravljen. ,

225

Rane  je (reba vsaki dan dvakrat s solnim žga¬
njem oraivati, potlej s platnenim koscom pokriti in
skerbeti, daje platno s solnim žganjem vedno namo¬
čeno.

Revmatizem  se prežene, ako se boleči deli dva¬
krat na dan s solnim žganjem dergnejo. Revmatizem
včasi dalje časa terpi, ali se ne sme obupati, ampak
zdravljanje ponavljati.

a Skernina  ne zgine rada; kakih 14 dni dolgo
terpi. Zdravi se pa s solnim žganjem, ako se
zvečer glava s tem žganjem dergne, in zjutraj se
tega žganja 2 žlici v gorki vodi popijete. Posebno
bodeče dele je dobro enkrat na dan s solnim žganjem
dergniti.

Spahnenje  se zdravi, ako se spahnjeni ud S
solnim žganjem dergne, in potlej vokladke s tem
žganjem namočen zavije.

Snšica.  V ti bolezni je treba glavo in persa s
solnim žganjem dergniti, in tudi 1 ali 2 žlici žganja
v gorki vodi vsaki dan zaužiti.

Šena in vse sorte kožnega vnetja  se zdravijo, ako
se vneto mesto s solnim žganjem dergne.

Terganje v ledicah  se zdravi, ako se bolni deli
s solnim žganjem po dvakrat na dan dergnejo. Kedar
to dergnenje ne pomaga, je treba tudi glavo s tem
žganjem zvečer ribati, zjutraj dve žlici v gorki vodi

Domači zdravnik'

226

popiti. Leto se tako dolgo ponavlja, dokler terganje
ne mine.

Vgnjide  se pokrivajo s platnenim koscom, ki
se pred rabo v solnem žganju namoči, in dokler na
vgnjidah leži, s tem žganjem vedno poliva.

Vnetje gerla.  Vneto gerlo se s solnim žganjem
izpira, in platno s tem žganjem namočeno se krog
vratu položi, in s suhim pertom povije. Kedar se
platno posuši, se mora zopet namočiti. Včasi je
tudi potreba žganje v eno, potlej v drugo uho vliti
in kakih 10 minut v vsakem ušesu deržati.

Vnetje možganov  se zdravi, ako sc glava s sol¬
nim žganjem vedno dergne.

Vnetje očes.  Bolnik naj vzame mehek pcrt,
naj pomoči en končik tega perta v solnem žganju,
in naj si ž njim vneto oko dobro zmije. Tako je
ravnati 4 ali 6 krat na dan.

Vnetje pljuč  se zdravi, ako se glava s solnim
žganjem dergne, bolnik 2 ali 3 krat na dan tega
žganja v gorki vodi pije, in ako se mu na tisto mesto,
kjer ima nar hujše bolečine okladek s tem žganjem
položi.

Vnetje trebuha.  Narprej je treba glavo s sol¬
nim žganjem dobro dergniti, in potlej pa tudi lakot-
nice. Ako po tem bodenje ne odneha, vzemi pert
in na tistem mestu, kterega na bolni kraj položiti

239

njivo. Otrokom, ki dolgo hoditi ne začnejo, pomaga
vsakdanje omivanje z mlačnim vinom.

Ako vina nimaš, se posluži žganja , kteremu4
dele vode primešaš.

17. Vinski kis (jesih).

Pri ostrupenju z omotičnimi zeliši, kakor z
makom, zobnikom, volčjimi jagodami je jesih nar
močnejši protistrup. Pri medlici je nar boljše zdra¬
vilo jesih, ki ga bolniku pod nos deržiš; s kterim
mu senca, obraz, roke in noge vmivaš. V gnjilih
boleznih je zdravo poškropovati bolnišnico z jesi—
hom; tudi nezdravi soparji se z jesihom iz izbe spra¬
vijo. V ta namen pa ne smeš jesiha na žerjavco
škropiti, in nezdrav sopar napravljati; ampak škropi
ga po tleh, ali pa rjuhe z njim pomoči in v izbi
razpni. Pri vročih treslikah, pri kervotoku je vinski
jesih, z vodo zmešani, nar boljša pijača.

18. Volna, flanel, voščeni tafet.

V revmatizmu ali skernini se bolni del z volno
ali s flanelom ovije, da zrak ne more do njega, in
da se hitreje poti. Ako to ne pomaga, se je treba
voščenega tafeta poslužiti, kteri še brij hlapenje
podpira.

240

19. Sladkor.

Rabi se ali beli ali kandirani sladkor. Leto
zdravilo nar boljše hladi. Ako si se sogrel in izpotil,
malo si oddahni in potlej kozarec vode, v kteri si 2
lota sladkorja raztopil, popij. Sladkorna voda je
koristna po ganitvali duše, po jezi, po strahu; v
treslikah. in vročinskih boleznih. Zakaj ona žolc
potolaži in odpelje. Močne in dražljive reči sladkor
'kroti: tako postavim je kava manj škodljiva, ako ji
dovolj sladkorja prideneš. Po pameti zavžiti sladkor
žlezobe reže, torej je zdrav pri zaslinenju želodca,
pers, pri naduhi, suhem kašlju. Tudi čisti želodec
in čreva, ako sladkorno vodo pogosto piješ. Po
obilnem obedu prežene kozarec sladkorne vode vse
težave. Sladkor podpira prebavljanje, in dobro je
hrano sladkoriti, kakor soliti. Davica se o začetku
s sladkorjem in gorkim mlekom ozdravi. Otročič
se začne potiti, in kašelj, lajanju podoben, neha.
Vendar se v nevarni bolezni ne smeš preveč na to
zdravilo zanesti. Ako se kašelj kmalo ne boljša,
moraš po zdravniku poslati.